EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ŠTEVILKA (NUMBER) 127
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 26, 1952
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing oi All Kinds
Izvršujemo TsakoTrsiine tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU
IfloiUi atcMi
Mary buluckian
Nagloma je preminila na svojemu domu Mary Buluckian, rojena Bagdasarian, stara 65 let, stanujoča na 988 E. 141 St. Bila je vdova, rodom iz Armenije. Tukaj zapušča tri otroke: Mrs. Rose Koresian v Chicagu, 111., Michael LeBaron v Californiji, in Edwarda LeBaron, tri vnuke ter brata Jack. Pogreb se vrši v petek popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph-Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na pokopališče Highland Park.
joseph hegler st.
Včeraj okrog poldne je preminil na svojemu domu Joseph Hegler, st., stanujoč na 1096 E. 72 St. Podlegel je mrtvoudu, ki ga je zadel prošlo soboto. Star je bil 67 let, doma iz vasi Raple-Vo, fara Struge, odkoder je prišel v Ameriko leta 1905. Bil je član društva Naprej, št. 5 SNPJ, in društva Janeza Krstnika, št. 37 ABZ. Delal je zadnjih 33 let pri White Motor Co.
Tukaj zapušča soprogo Jen-i^ie, rojeno Merše, doma iz So-dražice, otroke: Mrs. Jennie Cvar, Mrs. Agnes Rolik, Mrs. Mary Primožič, Johna in Mrs. Angela Lascola, štiri brate: Louisa in Johna v W Urfe,;.
Jima in Franka, sestro Josephine Kosič, devet vnukov in mnogo drugih sorodnikov tu in v stari domovini. Sin Jo-seph je umrl leta 1948. Pogreb Se vrši v soboto zjutraj ob 11.
iz pogrebnega zavoda A. Gr-dina in sinovi, 1053 E. 62 St., ^ cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
"joseph mulec
Snoči je preminil Joseph Mu-star 73 let, stanujoč na 1036 77 St. Pogreb se vrši iz Za-^^ajškovega pogrebnega zavo-Podrobnosti bomo poročali jutri.
^ary vercek
Po dolgotrajni bolezni je snoči ^nirla na svojemu domu Mary ^erček, rojena Jeric, stanujoča ^ 5082 Greenhurst Dr., Maple ^•^ights, Ohio. Doma je bila iz ^ovega mesta, odkoder je prišla y Ameriko pred 31. leti. Bila je slanica društva Kraljica miru in ^Mištva Sv. Rešnjega telesa.
Tukaj zapušča soproga Jo-®®pha, štiri hčere: Mrs. Albina ^^ko, Josephine, Mrs. Hattie i^Ussig in Marie ter sina Eugene. ®Sreb so vrši v soboto ob 11.30
Uri
zjutraj iz pogrebnega zavo-
ALI MOREJO POSTATI NAil REPUBUKANCI SODOBNI!
WASHINGTON, 25. junija—Republikanski kandidat Harold E. Stassen je dejal, da je razočaran tako nad senatorjem Taftom, kakor tudi nad generalom Eisenhow^erjem, ker da sta preveč konservativna. Sam bo od svoje strani podvzel vse korake, da pride republikanska stranka na bolj sodobna liberalna in človečanska pota.
Stassen se je izrazil podrobno
o starokopitnih republikancih, ki so zadnjih 20 let izgubljali vse bitke za predsedništvo. Predvsem jih je zapustilo delavstvo, dalje črnci in mladina. Amerika se je v zadnjih 20 letih močno industrijalizirala in je postalo delavstvo prvovrsten faktor v ameriški politiki. Oba republikanska kandidata, tako Taft kakor tudi Eisenhower, pa sta tako konservativna, da se lahko podvomi v kako republikansko zmago, in se preje trdi, da gre republikanska stranka nasproti novemu porazu.
Trenotno javno mišljenje
Znani Gallupov zavod za raziskovanje javnega mišljenja je zastavil na povprašanje važno vprašanje, kdo bo bolje skrbel za njihove interese, ali republikanci, ali demokrati. Edino bogati poslovni svet "business" se je v večini izrekel za republikance, dočim so se uradniki vseh vrst, ameriški farmarji, predvsem pa ameriško delavstvo izrekli v veliki večini za demokrate.
nje svoje državljanske dolžnosti —volitev, kot pa je bila ob nje govem času mladina, stara 21 let. Po mnenju Kefuaverja da našnja ameriška mladina hitrejše dozoreva kot pa je to bil slučaj za časa, v katerem je rastel Kefauver.
Za kandidata Stevensona
Demokrati iz Indiane so se postavili strnjeno za governerjem Stevensonom iz Illinoisa, če bo šlo na demokratski konvenciji za to, ali naj bo nominiran Stevenson za demokratskega predsedniškega kandidata.
O demokratskem kandidatu senatorju Russellu iz Georgije pa 3e stavlja naslednja politična prognoza: Senator Russell ima nekaj Juga za seboj, to je res. Toda ameriškega predsednika ne daje Jug, marveč vse ostale države.
V'wii.'j') vrtivV"! z 18..leti

To pot je republikanec Eisenhower prehitel demokrate, ko je javil del svojega predsedniškega programa, da se zniža starost za volilno upravičenost od 21 na 18 let. Eisenhower je svoj predlog utemeljeval s tem, da je 18-let-nik, ki je dober za vojake, dober tudi za ameriškega volilca.
Za njim je prišel sedaj demokrat Kefauver, ki je predlagal isto z utemeljitvijo, da je današnja mladina z 18. leti najmanj toliko kvalificirana za izvrševa-
Louis Ferfolia v cerkev sv. .ovrenca ob 12. uri ter nato na Pokopališče Calvary.
^^ank smkdkl
^0 težki bolezni je preminil ^ Woman's bolnišnici Frank itirdel, star 77 let, stanujoč na ^46 St. Clair Ave. Bil je vdo-njegova žena je umrla pred leti. Doma je bil iz vasi Tr-^lovo pri St. Petru na Notranj-kjer zapušča več sorodni-ov. v Ameriki se je nahajal 49 in do pred štirimi leti je de-
Zadušnice
Danes zjutraj ob 6.30 uri se je brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin druge obletnice smrti Josepha Kalister ml.
Jutri, v petek zjutraj ob 7.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete v spomin sedme obletnice smrti Josepha Adamitch.
V zadnjo slovo
članstvo društva Slovenski dom, št. 6 SDZ je prošeno, da pride nocoj ob 7.30 uri v pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., da izkaže zadnjo čast umrlemu članu John Dergancu.
Ali je poslaništvo i vohunstvo?
WASttlfJGTON, 25. junija— Novi ruski poslanik v Washing-tonu, ki bo v kratkem nastopil svoje službeno mesto, Georgij Zarubin, je bil doslej sovjetski poslanik v Londonu. V sovjetskem poslaništvu v Londonu je bilo leglo ruske špijonaže in se je primeril slučaj veleizdaje Fuchsa, ki je izdal britanske in ameriške atomske tajnosti Sovjetski zvezi, za kar sedi sedaj v ječi. Neki britanski radio operator je izdal britanske tajnosti sovjetskemu poslaništvu v Londonu, kateremu je bil na čelu Zarubin, ki sedaj prihaja v Ze-dinjene države.
V informiranih krogih se trdi, da bo ameriška tajna policija imela Zarubina na piki in da se bo držala navodil, izdanih od federalne vlade, po načelu: "Zob za zob," da se namreč tudi sovjetski diplomatje ne smejo gibati izven svojega službenega mesta več kakor 25 milj vstran, ker je bilo po diplomatskih običajih treba privoliti, da pride Zarubin v Washington, je državno tajništvo, se razume tudi predsednik Truman, pristalo na imenovanju Zarubina kot sovjetskega poslanika v Washing-tonu, toda ne prav dobre volje.
VSE. KAR NAM NE UGAJA, NI KOMUNIZEM
NEW YORK, 25. junija— Na zborovanju zveze poklicnih in poslovnih žena je nastopila tudi Mrs. Franklin d. Roosevelt. Izjavila je:
"Mi pečatimo vsako st\ ar, ki nam ne ugaja kot komunizem. To postopanje je nevarno. Ljudstvo postane preplašeno in se ne upa nastopiti z novimi idejami. Ljudstvo sploh pod takim pritiskom ne razmišlja več.
"Namesto strahu pred komunizmom, je treba vzgojiti Amerikance v vsebini, za katero gre. Potrebno je, da se zgradi močna gospodarska in vojaška sila, vse na zdravi podlagi."
Ti nesrečni sestanki...
FAYETTEVILLE, N. C., 25. junija—James Edward Phillips je poklical telefonsko svojo prijateljico na sestanek, oziroma na skupno plavanje. Prijateljica je odklonila, nakar je nastopila v telefonskem razgovoru mala pav-za in se je slišal pok, kakor strela iz puške, nakar—vse tiho je bilo.
Tiho pa je bilo radi tega, ker je Phillips, potem ko je prijateljica odklonila sestanek, pognal si kroglo iz puške skozi prsa in obležal mrtev. Zaslišana na policiji, je prijateljica Phillipsa dejala, da je slišala nek ropot, da ga pa ni vzela resno. En odklonjen sestanek še ni pomenil, da ;e nadaljnji sestanki sploh odklonijo.
Na letališče v Clevelandu je z letalom prispela 15-letna Jaye Nisembaum, ki je imela tukaj sestanek s svojim prijateljem. Starši deklice se nahajajo v Miami, Fla. Ob pristanku letala je bil navzoč prijatelj Jaye, pa tudi policija. Jaye je namreč prišla brez vsakega dovoljenja in jo je policija kmalu po njenem prihodu v Cleveland odpravila nazaj v Florido. Pri tem je naj bolj značilno, da Jaye ni plačala stroškov poleta.
BRHANCI IMAJO ATOMSKO BOMBO
ŽIVLJENSKO GLEDANJE
NEHRUJA
NEW DELHI, 25. junija—Ministrski predsednik Indije, Nehru, je podčrtal tole življenjsko filozofijo; "Če ne bomo vzgojili Indijcev, da se smejejo v obraz vsem težavam in da delo mora biti opravljeno, bo prišel čas, ko si bomo morali priznati, da nismo v resnici napravili ničesar velikega."
Veliko bombardiranje na Koreji
se je izvršilo sporazumno
ALI SMO V ZAČETKU NOVE DOBE DOGODKOV NA KOREJI?
Dokončal je ...
SAN FRANCISCO, 25. junija —Waxey Gordon je preminul v tukajšnjih zaporih. Gordon je bolehal na srčni slabosti in je njej tudi podlegel.
Gordon je bil v Ameriki znan cot voditelj "podzemlja," v zad-ijem času kot kriminalni tip, ki 56 je bavil s kupčijo z narkotičnimi sredstvi. Odsedal je kazen 25 let, katero je začel v kaznili-lici v New Yorku, pa je bil iz varnostnih razlogov prepeljan v kaznilnico v San Francisco. Za 18. avgust je bila določena'nova razprava, zopet radi soudeležbe v tihotapstvu z mamili, pa mu na razpravo ne bo treba priti, ker je umrl.
V New Yorku je bil znan za časa prohibicije tudi pod naslovom "baron piva." Po letih 1920 pa kot "kralj podzemlja," kar se tiče tihotapljenja z alkoholnimi pijačami.
Graduant


Stanley L. Česen
Iz Case inštituta je graduiral 7. junija Stanley L. Česen, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Peter Česen, ki vodijo gostilno na 871 V^ooster Rd. v Bar-bertonu, Ohio. Z odliko je dovršil študije in prejel red Bachelor of Science v civilnem inženir-stvu. Je član organizacije Theta Chi v inštitutu ter je sedaj zaposlen pri državnem cestnem oddelku v Clevelandu. Nadebudnemu mladeniču čestitamo!
LONDON, 25. junija—Današnja parlamentarna debata v spodnji zbornici je bila značilna radi dveh realnih ugotovitev; Laboristi niso zadovoljni s sedanjo zavezniško .politiko, kateri so na čelu Amerikanci, na Koreji. Deloma se z njimi strinja tudi Winston Churchill, ki pa kot predsednik britanske vlade uradno ne sme pokazati ta svoj občutek. Drugo: Posebna britanska delegacija, sestavljena iz vojnega ministra maršala Alexandra in dveh pomembnih diplomatov iz britanskega zunanjega ministrstva, je Churchillu poslala poročilo, da je soglasna z načinom in strategijo, kakor se vodijo bojne operacije na Koreji, kakor tudi, da je bil maršal Alexander po generalu Clarku o predstoječem težkem bombardiranju elektrarn obveščen in da je s to akcijo soglašal.
V preteklih dveh dneh so Ame-'
rikanci bombardirali s 500 letali električne naprave tik ob severno korejsko-madžurijski meji.
Naprave so porušili. Vrhovni poveljnik general Clark je ameriškim letalcem, ki so izvršili poverjeno jim nalogo uspešno, časti tal. Poročilo pravi, da se samo eno od ameriških letal ni vrnilo.
Kaj zahtevajo laboristi
Kratka vsebina britanske debate v spodnji zbornici je tale:
Laboristi vseh kril so trdili, da je bombardiranje elektrarn in vseh tehničnih naprav, ki zalagajo tako severno Korejo, kakor •Ludi Madžurijo z električno energijo, bistveno razširjenje vojne na Koreji. Konservativci naj povedo jasno ali so za to, da se vojna na Koreji razširi na splošno tudi na sosedno Mandžurijo in na bombardiranje glavnih kitajskih industrijskih središč, odkoder prihaja vojni material na Korejo.
Debata je izzvenela vsaj. v formalnem smislu končno zadovoljivo za Winston Churchilla.
Churchill je iz notranje političnih strankarskih razlogov sicer na debato pristal, vedel pa je, da je posebna britanska delegacija na čelu najvidnejših britanskih vojakov in diplomatov našla na licu mesta na Koreji, da se tako politika, ka^or tudi vojne operacije vodijo pravilno in da je, kar je bilo posebej povdarjeno, vojni minister Alexander bil obveščen o vojaških namerah zavezniških
oboroženih sil v bližnji bodočnosti in da se je s temi predlogi strinjal.
Maršal Alexander se je o položaju na Koreji po svojem odhodu posvetoval tako z vladami v Kanadi, kakor tudi v Washingtonu.
Zunanji opazovalci so mnenja, da so britanski laboristi sprožili to debato, ker so hoteli prevzeti oni v svoje roke iniciativo pred-stoječih dogodkov na Koreji. Laboristi so si v svesti, da je treba na Koreji nekaj napraviti, ker gre za edinstveni slučaj, ko enoletna mirovna pogajanja za razmeroma malo interesno sfero niso dovedla do nobenega praktičnega uspeha. Položaj na Koreji je prej ali slej razčistiti. Mnogi so celo mnenja, da je bila ta debata sprožena v sporazumu z britanskimi konservativci, ker se je hotelo ravno naglasiti, da naj bo svet opozorjen na dvolično vlogo komunistične delegacije, kakor jo ta igra po diktatu Moskve.
POSLEDICE STAVKE V JEKLU
let lal
pri Cleveland Punch and «hear Co.
Tukaj zapušča tri sinove:
>ke. Frank in Joseph ter več
Sorodnikov. Pogreb se vrši v so-
o iz pogrebnega zavoda Jo-
eph žele in sinovi, 6502 St.
Ave. čas pogreba še ni določen.
LONDON, 25. junija—Britanska mornarica je pripeljala v Avstralijo potrebni material z vsemi znanstvenimi pripomočki, ki bodo služili, da bo na otokih Monte Bello v bližini Avstralije ])reskušnja atomskih bomb, pro-duciranih v Veliki Britaniji. To bo prva tovrstna jireskušnja originalnega britanskega atomskega orožja. V teh preskušnjah je bila prva po vrsti Amerika, kateri je sledila Sovjetska zveza, sedaj pa je na vrsti Velika Britanija.
V Avstraliji se začne poletje koncem septembra oziroma meseca oktobra. V tem času bodo Biitanci prciskuaili svojo atom-
sko bombo. Preiskušnje so določene na več dni.
Otočje Monte Bello je obljudeno samo z nekaj tropičnimi ptiči, divjimi mačkami in želvami. Odkrili so ga Britanci v 16. stoletju.
Preskušnja britanskega atomskega orožja bo velik dogodek ne samo za Veliko Britanijo, ampak tudi za Avstralijo. Avstralska vlada je določila pet tisoč kvadratnih mlij, ki bodo za časa pres-kušnje nedostopne, vse vrste britanskega in avstralskega orož-ia pa bodo sodelovale bodisi aktivno, bodisi pasivno le kot gledalci pri preskušnjah.
Vstopnice po polovični ceni
V našem uradu dobite vstopnice, s katerimi plačate le polovično ceno vstopnine za komično predstavo "Good Nite Ladies," katero se vprizarja vsak večer ter ob sobotah in nedeljah popoldne v Hanna gledališču. To je ena najbolj popularnih predstav, ki se jo je predstavilo zaporedoma 100 tednov v Chicagi in 35 tednov v Bostonu.
Trajajoča splošna stavka v ameriški industriji jekla začne posegati tudi v druga podjetja, ki so odvisna od produkcije jekla.
General Motors v Detroitu bo odslovil 30. junija kakih 12,000 delavcev in začel predčasno s svojo inventuro.
Chevrolet Motor v Buffalo bo
Jeklo, potrebno za ameriške obrambene namene, se izvaja. Nekatere tovarne so še v pripravah, vendar se bo tudi v teh tovarnah začel dogovor izvajati le dni. Jeklarji, ki so tako zaposleni, pa naravno pomenijo le majhen drobec 650,000 stavkujo-čih jeklarjev.
Tudi spodnja zbornica je sle-
začel z odslovitvijo delavcev da- dila senatni in je sklep, v kate
Balincanje
Radi dežja zadnjo nedeljo, se je balincarsko tekmo Gospodinjskega odseka Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. odložilo na prihodnjo nedeljo. Članice vabijo balincarje in balin-carke, da se tekme udeleže. Pozdravi
Pozdrave s konvencije Slovenske ženske zveze, ki se vrši ta teden v Detroitu, Mich., pošilja Mrs. Josephine Praust.
nes v četrtek in nadaljeval v petek. Prizadetih bo 5,500 delavcev.
Razlog je—predčasna inventura, v resnici, pomanjkanje jekla.
Odpusti so na vidiku pri podjetju General Electric Co., predvsem pa pri železnici.
Federalna vlada išče pota, kako končati s stavko. Izmenjavajo se pogledi in brzojavi, vendar ni jasnosti. Tovarne jekla, ki so sklenile posebne mezdne pogodbe na svojo roko, ne morejo kriti s produkcijo trenotnih potreb.
Dogovor med unij C.I.O. jeklarjev in med federalno vlado, da se lahko tovori že izgotovljeno
rem se poživlja predsednika Tru-mana, dk naj zoper stavkujoče jeklarje uporabi Taft-Hartlejev zakon, to je, da se stavka odloži za 80 dni.
Bodisi neposredno ali pa za bližnjo bodočnost, vsaj pa po 3. juliju, če bo stavka v jeklu trajala še nadalje, bo brezposelnih nadaljnih 216,000 delavcev.
Potrebne vojne operacije?
WASHINGTON, 25. junija— Ameriška javnost, vsaj kohkor se da posneti iz časopisja, ki je glasilo te javnosti, pozdravlja sklep generala Clarka, da se začne na Koreji s politiko močne roko. Ameriško časopisje skuša dopovedati Amerikancem, da se komunisti na Koreji in na Kitaj-ikam dajo o kakem upravičenem );'cdlogu prepričati le s silo. Sila je tisti argument, katerega končno kot edinega komunisti razumejo. Na vprašanje, ali ne gre pri tem bombardiranju za vojaške akcije, ne samo trenotnega vojaškega pomena, ampak mednarodne važnosti, je obrambeni tajnik Lovett odgovoril, da so bile vojaške akcije—povdarjeno bombardiranje obmejnih elektrarn v severni Koreji, izvršene v okrilju pooblastil, ki jih ima vrhovna zavezniška komanda na Koreji. Komunistom je dano na izbiro, da začnejo ali ne začnejo z vojnimi operacijami večjega stila, zavezniki so na vse pripravljeni. •
vročine
99 stopinj
Včerajšnja vročina v Clevelandu je kazala na Hopkins letališču rekord 99 stopinj. Za danes se napoveduje 96 stopinj z olajšanjem ponoči, ko bo temperatura 70 stopinj.
Na obisku
Včeraj se je v družbi Mr. Frank Dremela zglasil v našemu uredništvu Mr. Louis Ostanek iz Vancouverja, B. C., ki sc nahaja na obisku v Clevelandu, kamor je prišel na pogreb svojega brata Antona. Nahaja se pri družini pokojnika na 656 E. 162 St.'
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
26. junija 1952

ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sunaays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
VREMENA SE JASNIJO
V Ameriki je življenje pomešano s tipičnim ameriškim duhom. Zaslužek, ali z drugo besedo dolar je več ali manj vsakemu pred očmi. Zato igra to vprašanje tudi vodilno vlogo pri volitvah. Nič čudnega! Dežela, ki se je začela izkoriščati z Vso silo tehnike in človeške podjetnosti nekaj stoletij nazaj in ki ima prostora za 500 milijonov ljudi, ima jih pa komaj 156,000, še zdaleka ni končala svojega razvoja. Nadaljnja produkcija, nadaljnji zaslužek lebdi slehernemu pred očmi. Ne delajmo si nobenih utvar Delavske unije niso kak revolucionarni faktor, ampak je njihovo delovanje namenjeno višanju standarda življenja unijskih članov, da se pride do položaja, ki ne bo ravno enak delodajalcu, bo pa z dohodki in delom sorazmeren. Te unije plačujejo svoje nameščence kot vsake druge ameriške kapitalistične družbe in plačujejo nadurno delo po istih principih, kakor to delajo podjetja. Brala se je—ne neupravičena—kritika, da je eden od vzrokov, če ne pride do združitve obeh velikih unij A.F.L. in C.I.O. tudi ta, da imata obe uniji preveč zasedenih in dobro plačanih uradniških pozicij, da obe unije razpolagata s silnimi denarnimi sredstvi, ki pritekajo v blagajne iz članarin članstva. Torej: Kaj bi bil lahko življenski standard in kakšno naj bo dosegljivo razmerje med kapitalom in delom! Vedno pred očmi pa neizprosni zaslužek in dolar.
Predvsem republikanci ne vidijo drugega vidika in druge ločitve programov in tudi duhov. O republikancih se trdi, da imajo staro in novo gardo. Mnogi so pričako vali, da se bo ta nova garda pojavila z nastopom Eisen-howerja. Toda kje je ta nova garda in kaj nam je povedal v svojih volilnih programih "novega" general Eisenhower? Ničesar! Več kot značilno za oba republikanska kandidata je dejstvo, da sta se oba spravila na federalne davke in oba naravnost demagoško napovedovala znižanje teh davkov. Zakaj ravno davčno vprašanje in višina, davkov? Po starem kopitu mislita oba republikanca, da je Amerikanec občutljiv pri jemanju, pa tudi pri dajanju dolarja iz žepa. Toda oba politika sta značilna še v drugem pogledu. V svojih trditvah o znižanju davkov sta zašla predaleč, sta občutila, da sta postala v ameriški javnosti naivno smešna in sta.se začela popravljati.. S finančne vede se lahko trdi, da propaganda z davčnimi vprašanji, kot jo vodita oba republikanska kandidata, ne dela časti predsedniškemu kandidatu vesoljne Amerike. Oba gresta skoraj po principu politično nezrelih evropskih parlamentarcev, za katere velja edini program: Ce v opoziciji, je vse zanič, kar dela vlada; če na vladi, je vse dobro.
Oba kandidata sta pa zanimiva še z druge plati. Taft se je izjavil, da ne bo več kandidiral, če ne bo sedaj izvoljen. Poskušal je že večkrat in je propadel. Taft apelira na "usmiljena srca" in grozi z užaljenostjo. Ali je to državno politični in zunanje politični program ameriškega predsednika?
Eisenhower se je spozabil tako daleč, da je trdil, da je s svojo ženo vred užival v življenju že toliko časti, kakor jih ni bilo naklonjenih nobenemu Amerikancu. Ali je to program republikanskega predsednika?
Primerjajmo dobe, ko je bila Amerika v silno kritičnem položaju, ki je zahteval velepotezne kandidate z vele-poteznimi programi. Abrahama Lincolna, ali pa Franklina Koosevelta. Vsebina volilnih programov, stvarnost njihovih govorov, realna sočnost življenja, kakor sta gledala ta dva moža na svoje in na naloge države, pa volilno polo miko in programe bodisi Tafta, bodisi Eisenhower j a v letu 1952!
Se to je značilno: Zagotovila od eno in druge strani, da je zmaga gotova! Eno je nominacija na konvenciji, drugo pa je izvolitev po ameriških volilcih!
Kakorkoli obračamo knjigo obeh politikov in listamo po njunih političnih vsebinah, ne more biti drugega zaključka kot ta, da imajo prav delavski voditelji, ki trdijo o enem in drugem:'
♦
Ni razlike med Taftom in Eisenhowerjem za ameriškega delovnega človeka. Ne eden ne drugi se ne peča s sodobnimi socialnimi delavskimi vprašanji. Eisenhower nima niti korajže, morda niti ne volje, da bi se poglobil v dosedanjo delavsko socialno zakonodajo. Delavstvo nima ničesar od tega, če se brenka na strune političnega amerikani-zma in ameriške zgodovine. Oba kandidata sta pa napravila ameriškemu delavstvu veliko uslugo, da sta se mu predstavila v pravilni luči. Izbira ne bo težka. L.Č.
NEKAJ KULTURNE KRONIKE IZ SLOVENIJE '
Clevelandski dan SNPJ in 25-letnica Federacije društev
Na proslavi nastopi tudi poznani kongresnik John Blatnik
CLEVELAND, Ohio-Smelo trdim, da je Clevelandska federacija največja in najaktivnejša skupina jednotinih društev, katera bo proslavljala 25-letnico svojega obstoja na praznovanju Clevelandskega dneva SNPJ. Ob takih prilikah se navadno piše o društveni zgodovini, kar je zelo težko delo, pbsetno še, če niso ohranjeni zapiski začetnih poslovnih let. Zato naj bodo omenjeni samo prvi večletni predsednik pokojni Andy Božič, prvi tajnik Anton Garden (dve leti), bivši glavni urednik Pro-svete, in pokojni Joseph F. Ter-bižan, kateri je tajnikoval skozi dobo 13 let in kateremu je bila naša federacija izredno draga.
To vem, da najstarejša naša federacija ni, ker prehiteli so nas kansaški sobratje, ki so že mnogo let preje organizirali ta-kozvani "zastavni (Flag) odbor," v katerem so bila združena vsa kansaška društva. No, pa nič zato, če ni najstarejša, je pa toliko živahnejša, kar se vidi iz ohranjenih zapiskov, kako so se njeni zastopniki borili za boljše življenjske pravice, podpirali kulturne ustanove, organizirali razne aktivnost; v korist jednote itd. Omenim naj samo še to, da imamo najlepšo kooperacijo naših mlajših, to je tako zvanih angleško poslujočih društev, za kar jim iskrena hvala!
Kaj si morete zamisliti lepšega kot je pevski festival na prostem! Tako bomo mi proslavili ta za nas t&ko važen dan. Odzvali so se sledeči pevski zbori: "Zarja," katere pevci vedno tako dobrovoljno sodelujejo; "Slovan," moški zbor iz Euclida; "Adrija," zbor tu rojenih mladenk in mladeničev, in pevci od zborov "Jadran" in "Triglav." Zastopani bodo seveda tudi naši najmlajši jednotarji od krožkov št. 3 in 77.
V svoji sredi bomo imeli častnega gosta, kongresnika Johna Blatnika, katerega poučne članke čitate v uradnih izdajah Pro-svete. On nam piše, da se čuti globoko počaščenega, da bo govoril na naši proslavi. Govoril bo tudi naš glavni predsednik Joseph Culkar, predsednik gospodarskega odbora Matt Petrovich in Carl Samanich, distriktni podpredsednik.
Za ples, kateri se prične ob drugi uri popoldne, bodo igrali Richie Vadnal in njegovi fantje. Pripravljenih bo vsakojakih okrepčil. Vse to in še več bo na naši lepi zadružni farmi v nedeljo, 6. julija. Vljudno vabimo vse jednotarje in njih prijatelje,, pridite in z nami praznujte naš veliki dan!
Za Clevelandsko federacijo 8.N.P.J.»
Josephine Tratnik, tajnica.
Apel na podporne organizacije, narodne domove, kulturna društva in posameznike
CLEVELAND, Ohio—Ali pridejo pevci iz Slovenije gostovat v Ameriko?
V uradu SANSa smo prejeli uradno obvestilo od Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, da so pevci-oktet pripravljeni, da nas posetijo prihodnjo spomlad. Sredstva za prevoz v New York in nazaj so v redu. Na nas pa je ležeče, če smo mi pripravljeni doprinesti naš delež.
SANS si je nadel nalogo, da bo to skušal izvesti, če bo odziv po-voljen. Naprošamo vas, da nas obvestite, če je možno v vaši naselbini ali bližnji okolici prirediti koncert. Nadalje, če vam je mogoče v ta namen prispevati v kritje stroškov. Razumljivo je,
da bo gostovanje okteta zvezano s precejšnjimi izdatki.
Oktet je eden najboljših v Ljubljani. Trdno upamo, da boste tudi v vaši naselbini storili vse, da bo gostoval med vami.
Prosimo vas, obvestite glavnega tajnika na: 6411 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, če ste pripravljeni oziroma, da je možno prirediti koncert. Svetujte prijateljem in ustanovite odbor v ta namen in poročajte o tem na glavni urad SANSa.
V upanju, da se odzovete, vas prijateljsko pozdravljamo:
Frank Česen, predsednik;
John Pollock, tajnik;
Josephine Zakrajšek,
blagajničarka.
Za pomoč Šl. Rupertskim šolarjem
Hampstcad, N. Y.—Mr. Rose Lapp iz Geneva, Ohio, je bila na obisku v maju v Jugoslaviji.— Obiskala je svoje in moje sorodnike v Št. Rupertu. Videla je vso bedo in uboštvo, posebno pa med otročiči, ki hodijo v šolo. Nimajo ne papirja, svinčnikov, črnila ali zvezkov. Hudi boji, ki so vihrali, so uničili vse. Trpele so največ: Št. Rupertška, mirni-ška in mokronoška dolina.—Uči-teljstvo teh občin se trudi s poukom z ljubeznijo do teh malih, napol nagih siromačkov, ki jih je nad polovico brez mamic in očetov, ki so padli kot žrtve; ampak jim manjka šolskih potrebščin, zvezkov, svinčnikov in papirja za učenje in vzgojo.
Upravitelj državne osnovne šole v Št. Rupertu mi je poslal obširno pismo po rojakinji Rose Lapp, kakor tudi pooblastilo za nabiranje, v katerem prosi, ne za sebe, temveč za otroke, svoje rojake širom Amerike za pomoč, da naberemo šolske potrebščino.
Dragi rojaki, prijatelji in znanci! Vzel som to velikodušno delo in odgovornost z veseljem v roke, ležeče je le na vas, da pomagate. Vsak nikelj in "peni" pomeni svinčnik ali zvezek otroku.
Vsak dar v gotovini ali šolski potrebščini bo z imeni točno objavljen v tem listu, kakor tudi zahvala učiteljstva in šolskih otrok Št. Ruperta.
Vseh nas Št. Repurtčanov je dolžnost, da nabiramo med prijatelji v to plemenito svrho.
Pošilja naj se vse na: Leo Strukel, *^261 Amherst Street, Hempstead, Long Island, New York.	Leo StrukcL
Pozdravi iz Šmarje Sap
ŠMARJE-SAP, 16. junija — Pozdrave pošiljam iz Šmarja na Dolenjskem. Nahajam se v rojstni hiši moje mame. Prvi večer je bil lep—ohranim ga v lepem spominu. Bilo nas je več sorodnikov skupaj. Tako lepo so peli partizanske pesmi, in tudi plesali smo!
Prav (letno jc bilo pa na Gorenjskem; tam se mi pa še najbolj do])ade. V sredo, 18. junija gremo na izlet; o tem več pozneje.
Lepo pozdrave pošiljam vsem članicam mojih društev, in čita-teljem l^nakopravnosti.
J osi*" Krjišovee.
109,000,000 za kulturo in prosveto v Mariboru
Letos je mestni ljudski odbor v Mariboru sprejel v proračunu postavko 109,000,000 dinarjev, ki bodo letos porabljeni za prosvetne in kulturne namene v Mariboru. Iz tega proračuna bodo osnovne šole drobile 25,025,000 dinarjev, srednje šole 29,400,000 dina^rjev, šole učencev v gospodarstvu 4,544,000 dinarjev in otroški vrtci 3,400,000 dinarjev. Ce prištejemo k temu še 7,824,-000 dinarjev, ki so namenjeni za vzdrževanje dijaških domov, moramo priznati, da je skupna vsota namenjena za vzgojo mladine res velika.
Pa tudi za kulturne in prosvetne ustanove niso pozabili. Za Slovensko narodno gledališče, Srednjo glasbeno šolo. Študijsko knjižnico. Pokrajinski muzej in Državni arhiv je v proračunu določenih 35,590,000 dinarjev, 4,200,000 dinarjev pa je namenjenih kot pomoč raznim društvom in ljudskoprosvetnim ustanovam.
Pomanjkanje prostorov je pri prosvetnih ustanovah najtežje vprašanje. V prihodnjem šolskem letu bo sicer začela delovati nova gimnazija na Taboru, s čimer bo rešeno vprašanje prostorov za taborsko področje, odprto pa bo še ostalo za Pobrež-je Tezna, Studence in Košake.
Prihodnje šolsko leto bo treba na osnovnih šolah v Mariboru odpreti 19 novih oddelkov in dobiti zanje 15 do 18 novih učiteljev. Svet za prosveto in kulturo v Mariboru je na svoji zadnji seji sklenil, da bo podrobno proučil vse potrebe šol in drugih kulturnih in prosvetnih ustanov v Mariboru, da se bo tako lahko pripravil na delo za prihodnja leta.
V Velikih Laščah so odkrili spomenik Primožu Trubarju
V Raščici pri Velikih Laščah so 8. junija odkrili spomeitik Primožu Trubarju, rojenemu v tej vasi, ki je pred 400 leti napisal prvo slovensko knjigo. Slavnosti so se udeležile velike množice od blizu in daleč. Okrog 10. ure dopoldne se je iz Velikih Lašč pomikal slavnostni sprevod s kmečko konjenico in bogato okrašenimi vozovi. Na slavnostnem odru so se zbrali gostje, med njimi zastopnik vlade minister Boris Ziherl, predsednik Akademije znanosti in umetnosti univerzni profesor dr. .Fran Ramovš, sekretar Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije Matija Maležič, zastopnik tržaških Slovencev Zorko Jelinčič ter drugi predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
Cankarjev izlet
CLEVELAND, Ohio —V nedeljo, 29. junija priredi dramsko društvo Ivan Cankar, običajni letni izlet za člane in prijatelje dramskega društva Ivan Cankar, na prijazne prostore Jack in Emme Plemel na River Rd., Willoughby, Ohio.
Da pridete na prostor, vzemite Char don Rd. (Route 6) do River rd., krenite na levo, pol milje po River Rd., zopet na levo in ste na mestu. Pazite na napis in ameriško zastavo. Ko se pripeljete po Chardon Rd. do šole, zavijte na levo.
jatelji dramskega društva Ivan Cankar'. Skupno se odpeljemo ob 10. uri dopoldne izpred Slovenskega narodnega doma na St. ("lair- Ave., ustavimo se pred Slovenskim delavskim domom na Water loo Rd., da se nam pridružijo še collinvvoodski prijatelji. V slučaju slabega vremena so pa izlet pr eloži za dva tedna, na nedeljo, 13. julija.
Na veselo svidenje in pr ijateljsko zabavo vas vabi
Prijazno ste vabljeni vsi igralci, člani in članico, sploh vsi pri-
Odbor.
Spomenik jc odkril ter ga izročil v varstvo zastopniku veliko-laškega ljudskega odbora minister Boris Ziherl. O pomenu Primoža Trubarja, začetnika slovenske književnosti je govoril dr. Bratko Kreft, profesor Ramovš in profesor dr. Mirko Rupel. Sledilo je polaganje vencev, nato pa je zaključila lepo slovesnost godba Ljudske milice in mladinski pevski zbor.
V	Dravogradu so v Domu kulture povečali dvorano, ki je sedaj nad 20 metrov dolga, na novo so uredili in odpremili oder in garderobe ter prizidali balkon, na katerega so postavili kabino za kino pojektor.
V	Begunjah so 11. maja slovesno proslavili dan osvoboditve Begunj. V radovljiškem in jeseniškem okraju so se na to proslavo skrbno pripravili. V soboto pred praznikom so krenile partizanske patrulje z Jesenic, Bleda, Radovljice in Krope proti Begunjam. Med potjo so prirejali v večjih krajih mitinge. Proslava v Begunjah je bila združena z bogatim kulturnim sporedom, ki so ga izvajali združeni pevski zbori društev "Tone Cufar" z Jesenic, "France Mencinger" z Javornika in "Anton Tomaž Linhart" iz Radovljice ter pevska zbora jeseniške in blejske gimnazije, godbi na pihala z Jesenic in Javornika ter recitatorji. Nastopilo je okrog 500 ljudi, gledalcev pa je bilo 10,000.
V	Murski soboti je bilo v zadnjem času več kulturnih prireditev, ki jih je pripravila mladina; 12. maja je vprizorilo mladinsko kulturno društvo z učiteljišča Finžgarjevo igro "Veriga," gojenci glasbene šole pa so priredili 19. maja lep koncert.
Bivši "Svobodaši" iz Trbovelj in Jesenic so se sestali 15. maja na Jesenicah. Razpravljali so v glavnem o zletu "Svobode," ki bo 17. do B?. avgusta v Trbovljah. Do takrat bodo namreč obnovili delavsko kulturno društvo "Svoboda."
V	Pristavi v poljčanskem okraju je mlado kulturno umetniško društvo obnovilo in prezi-dalo veliko skladišče kmetijske zadruge in napravili so dvorano za 300 ljudi. Na praznik Osvobodilne fronte so na novem odru prvič nastopila društvena igralska skupina in pevski zbor; 4. maja pa so prireditev ponovili.
Nepismeni v okraju Slovenjgradec
Nepismenost danes v Sloveniji ni pogost pojav, saj ima Slovenija zelo gosto mrežo šol in Slovenci tudi nismo "zaprte" glave, vendar je po podatkih ugotovljeno, da nepismenost v, Sloveniji še ni zatrta in da je okraj Slovenj Gradec med tistimi, ki imajo največ nepismenih. V letu 1948 je statistični urad okrajnega ljudskega odbora v Slovenj Gradcu tudi ugotovil, da je v tem okraju 2,333 nepismenih. Seveda so v to število všteti tudi slaboumni in nad 55 let stari ljudje. Od tega leta so si terenske prosvetne organizacije pr izadevale, da število nepismenih čim bolj zmanjšajo. Bilo je več analfabetskih tečajev, ki so se dobro obnesli. Po ponovnem štetju v letu 1951 so med 48,000 prebivalci okraja ugotovili še 788 nepismenih. Tako je število nepismenih zelo padlo.
Od skupnega števila nepismenih so 1)0 socialnem sestavu— 189 industrijskih, gradbenih in gozdnih delavcev, 254 kmetijskih delavcev ter 345 kmetov in ostalih. Od toga števila jo treba odšteti 205 slaboumnih, ki se no mor-ejo naučiti brati ter starejše od 45 let, ki jih |)o zakonu nihče ne more siliti, da se obvezno na-uče branja i p pisanja.
Med nepismenimi je ena tret jina mladine med 15. in 25. le (Dalje na 3. sliuni)
Med Avstrijo in Jugoslavijo
BEOGRAD, 25. junija—Avstrijski zunanji minister Kari Gruber je koneal svoja posvetovanja z jugoslovansko vlado o skupnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Gruber je zapustil Beograd, ker se je nahajal pet dni in odpotoval nazaj na Dunaj. Za časa svojega bivanja v Beogradu je imel avstrijski zunanji minister tudi konference s predsednikom jugoslovanske vlade, maršalom Titom.
SVOJEVRSTNA PRAVIČNOST
WALLACE, Idaho, 25. junija— John Gill je imel psa in tudi za njega pasjo hišico. Kaj ga je privedlo do tega, da je šel sam v to pasjo hišico, kjer je zaspal, ni znano. Resnica je, da je pes, ki se je hotel poslužiti svojega stanovanja, ki je bilo zasedeno, močno lajal, prebudil v zgodnjih jutranjih urah predčasno sosede, ki so se pritožili radi kalenja nočnega miru. John Gill je bil spravljen iz pasje hišice v celico zaporov pod obtožbo, da je on tisti, ki je kriv kalenja nočnega miru, ne pa pes, ki je lajal.
KONTROLA NAJ SPLOH ODPADE?
WASHINGTON, 25. junija— Poizkusno glasovanje koalicije republikancev in južnih demokratov je dobilo v kongresu večino za, to, da se vse kontrole po 31. juliju odpravijo. Poudarjeno je, da gre za enkrat samo za poskusno glasovanje. Prist&ši Tru-mana trdijo, da pri končnem glasovanju imenovana koalicija ne more dobiti potrebnih glasov za ukinitev kontrole.
NAPETOST V EGIPTU PONEHALA
CAIRO, Egipt, 25. junija Egiptska vlada je v sporazumu z Londonom dovolila, da so se vrijile britanske družine britanskih vojakov vseh vrst, ki služijo ob Sueškem kanalu iz Velike Britanije nazaj v Egipt. Za enkrat se je vrnilo 150 britanskih družin.
TRUMAN VETIRAL EMIGRACIJSKI ZAKON
WASHINGTON, 25. junija— Predsednik Truman ni podpisal novega emigracijskega zakona, marveč mu je dal svoj ugovor. Potrebna bo dve-tretjinska večina kongresa, če naj sedaj načrt zakona postane veljaven zakon, brez Trumanovega podpisa.
ACHESON DOKTOR OXFORDA
LONDON, 25. junija—Znana britanska univerza Oxford jc podelila ameriškemu tajniku Deanu Achesonu časten doktorat iz mednarodnega prava.
Redne seje
Nocoj ob osmih se vrši icdna seja Norwood Community coun-cila v prostorih st. clairskega kopališča St. Clair Recreation, 6250 St. Clair Ave. Radi raznih važnih zadev, tikajočih se do-brobita naselbine, se vabi prebivalce v okrožju med E. 55 St. in E. 79 St., da pridejo na sejo.
Redna seja društva Zavedni sosedje, št. 158 SNPJ, se vrši v petek zvečer ob navadnem času v Amei'isko-jugoslovanskem centru na Recher Ave. Članstvo jc vabljeno, da so udeleži v polnem številu.
YOU
can be the woman of the year
PRIPAM rOR NURSING—
Ih* moil nssdacl profaulon for woman In a National Emergency
To Ik to th« Director of Nun* ot your local hoipllol, or op^ to o colleglot# of hoiplt* (d)Ool of Nurtlng.
e
enakopravnost
BTRAN 3
Fran Milčinski:
Cvetje in trnje
ZLOČINCI
(Nadaljevanje)
"'Čujte, velecenjeni," sem ga vpi-ašal, 'zakaj ste pa nocoj prav za prav šli v vodo ? Kaj ? V vodo zakaj ste šli?'
"Strmel je, kakor da se ne zaveda več, kaj je bilo in kje je. Videlo se mu je, kako se nape-Dja, da se mu zbero misli. 'Ušla Mi je—ušla z otroki vred. Baba ima denar že vem, odkod! Malka je tudi ušla . . . Malka je fino dekle—če bi jo videli—kako je raščena . . . Ušla je! Botra, ar-ha stara, ni hotela povedati, kam . . . Vsi so zoper mene!— Kristus krvavi, le enkrat še naj pridejo v roke! Vrat zavijem babi, zadi naj nosi tisto larfo!— Tako sem bil jezen—kar zasukalo se jni je v glavi—pa sem se pognal čez most.—Meni ne uidejo—že vem ... Na sodni ji zvem, kje so. Kjer so žena in otroci, tam bo tudi oče in mož. Le čakajte me! Na kolena, pravim, na kolena . . .'
"Izpil je še ostanek iz steklenice in se opotekel. Ujel sem ga in potlačil na divan, steklenica mu
Westinghouse ledenica
v dobrem stanju, 5 kub. čevljev, se proda.
Vpraša se na 22100 IVAN AVE., EUCLID, O. RE 1-6268
je padla iz rok, mrmrajoč je zaspal—bešti ja!
"Taka zverina! Še ne bo dal miru ubogi družinici, telesno in duševno jo hoče ugonobiti. In nič pomoči zoper njega! Zaradi kakega sumljivega ščeneta, kako so takoj vsa oblastva pokonci —pasja zaprtija, nagobčniki, vrvice, konjači, žandarji: prava mobilizacija raznih varnostnih odredb! Stekel človek pa lahko neoviran okoli leta in okrog sebe grize!
"V mislih sem gledal Korče-tovo družinico: simpatično Mal-ko, ki si je navzlic svoji mladosti naprtila blaženo skrb za mater in bratca, Korčelo, ki bo našla v malem gospodinjstvu svoj mirni delokrog in se oddahnila od neprestanega gladu, groze in sile; bratca, ki ju red in vzgoja vendarle rešita preteče jima za-nikrnosti. Nemara so že v svojem novem zavetju, zadovoljni in srečni. In zdaj bo mednje pri-hrula zopet tale pijana žival, na-mah razdrla gnezdo, uničila četvero življenj! Ali zoper to res ni pomoči?
"Ogorčen sem bil in jezen, preklinjal sem samega sebe, zakaj sem iz vode potegnil to proti družbeno prikazen, ki je kakor ubita ležala na ponesnaženem di-vanu. Fej! Jaz sem zdaj kriv vsega gorja, ki visi nad nedolžnimi glavami!
"Ves sem bil iz sebe, roki. sta se mi krčili v pest, do krvi sem se grizel v ustnici, mrzlica me je izpreletela,—potem pa ne vem, kako je prišlo, kar na hip mi je prešla razburjenost—in pričel sem zgolj mirno tehtati in
preudarjal . . ."
Prijatelj Davorin je prekinil svoje pripovedovanje.
Od mesta sem sva cula biti dve.
"Fant, čas je, da greva spat!" je rekel.
Krenila sva proti domu.
"In kaj je bilo s Korčetom?" sem vprašal.
"S Korčetom? Drugi dan so v Ljubljanici, zdolaj pri Fužinah, našli utopljenca, spoznali so ga za Korčeta.—V listih se je bralo, da je prejšnji večer z mostu bil skočil v vodo ..."
Major Trn se je tiho nasmejal. Potem se je ustavil in me prijel za gumb:
"Prijatelj, dobro me poslušaj! Če se morebiti kdaj spozabiš in se drzneš kjerkoli proti komurkoli trditi, da je upokojeni major Davorin Trn pijanega Korčeta nazaj stresel, tja, koder ga je pobral, te toži upokojeni major Davorin Trn zaradi razžaljenja časti in boš brez usmiljenja zašit, razumeš! Kdo mi more kaj dokazati? Korčeta sploh ni bilo pri meni. In če je bil, lahko je sam zašel na stopnice, ki držijo na vodo, zdrsnilo se mu je, pa je šel—addio mondo !
"Izkušal sem ga rešiti, seveda, tvegal sem življenje in svetle hlače,—zastonj!—Ne, tak lopov nisem, da bi ga izkušal rešiti! Rajši hudodelec kakor lopov! Dolgo je tega, dolgo . . . kaj jaz vem, kako je bilo!—To pa očitno trdim: Prav je, da se je spravil—tako ali tako—izpred nog. Smrt je bila najkoristnejši čin njegovega življenja. Eno življenje—in kako—in štiri! . . . Korčetova družina, glej, kako zdaj izborno uspeva, mlajša dva hodita pri Malki v šolo, mati ima nekaj njivice v najemu, redi kravico in gospodinji. Onemu, ki se je šele v bolnici privadil žlici, sem vezal birmo; nadarjen fantič je, morebiti ga letos spravim v gimnazijo . . ."
Tako je končal major Davorin Trn svojo povest.
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO MEilCHANTS ZNAMKE
The BAILEY Go's
4 kompletne department trgovine
Prihranite si na nekoliko nereg.
CANNON
KOPALNIH BRISAČAH
69c PLAID BRISAČE, 20x40" mere.....
69c PLAID BRISAČE, 30x40" mere.....
1.19 TEŽKE KOPALNE BRISAČE, 22x44" OBRAZNE BRISAČE, 10q ROČNE BRISAČE, 2.59 LUKSUZNE BRISAČE, 24x48" .....
49c 49c 79c
1 39
Založite sc' za poletje z kopalnimi brisačami znanega Cannon izdelka, po teh nenavadnih prihranikih. Nove barve . . . limelight, lightning roza, rocket plava, solnčno zlata, gozdno zelena.
NOBENA TELEFONSKA NAROČILA
Bailey's 4. nadstropje: Dobra izbera pri podružnicah
PREŠITA SATINASTA PREGRINJALA
Vrednost 12.98 Prve vrste kakovosti
Krasna, dvojno-prešita rayon satinasta pregrinjala z širokimi flanci. Roza, plava, češnje-rdeče, lovska barva. (Z nabranimi flanci, $8.98 par).
Bailey's 4. nadslropje in v podružnicah
rjiilie Milicliiih barv
1
.99
Vrednost 2.98
Rjuhe prvovrstno kakovosti v solidnih barvah plavc, roza, zolono, zlate. (Prcvlako iz enakega blaga, 58c vsaka).
4. nadst. in v podružnicah
Uoiiilufžjia pokrivala %a plaliic
Ncreg.	^ 49
5.98	J
I'lago, ki si> opere, v Solnih barvah plave, roza, zelene, rjave, chartreuse s kon-irastiilnii robovi.
4. nadst. Downtown
Sunf. Contour pokrivala za moclroec
Za posamezno ali 4
dvojno posteljo	B
Nova ukrojena pokrivala za inodroce iz močne Sanforizi-ranc ncpobeljene koten i ne. Znižana do 1.79.
X 4. nadst. in v podružnicah
(iftx90-iii. boli blanket! za rjuhe
Vrednosti	4 .09
2.29	I
66x90" mero m(!hko bele bombažne blankctno rjuhe z močnimi robovi. 1.69 vsaka. 4. nadst, in v podružnicah
19x36 ' Foam Rubber Vzj»iavniki
Vrednosti	^^99
7.95
4
19x26" po.sebno v(?liki Latex Foam fjiiinijasti vzglavniki v premeru Aliz". Zunanjo pokrivalo pobeljeno in z zipperjem. 4. nadst. in v podružnicah
Novo pisano blago xu brisače
19'
jd.
Prav
posebno
Izbora lepih barv sadnih ali všilih vzorcev v rdeči, plavi, zeleni, zlati barvi. Za brisače, zavese, itd.
4. nadst. Downtown
Cliciiillo progrinja-la X franžanmi
4
99
7.98
vrednost-
Na Kosto tkana chenille pregrinjala okrašena z franžami. Plave, rozfi, zlate, bele, češ-njevo rdeče, lovsko zelene barve.
4. nadst. in v podružnicah
NEKAJ KULTURNE KRONIKE IZ SLOVENIJE
(Nadaljevanje z 2. strani)
torn, ki je doraščala v času okupacije. Mnogi so se takrat namerno izogibali okupatorskih ponemčevalnih šol in so tako ostali brez šolske izobrazbe. Tisti nepismeni, ki žive blizu šol, so se naučili branja in pisanja še na prvih tečajih. Kar jih je zdaj še ostalo, žive večinoma posamezno raztreseni po oddaljenih odročnih krajih, ker so že starejši in zaposleni, jih je seveda težko pripraviti, da bi pustili delo in hodili v šolo z majhnimi otroci, za posameznika, enega ali dva se pa tudi ne splača prirejati tečajev.
V nekaterih krajih so seveda učitelji sami požrtvovalno prevzeli v privatno vzgojo takšne nepisinene, seveda jih pa ne morejo kakor smo že povedali, za lase vleči v šolo, hoditi k njim na zelo oddaljene domove, pa tudi ne morejo. Zato prav gotovo nepismenost čisto iztrebljena še ne bo tako kmalu, čeprav stalno pada in bo še padla na minimalno število.
Novice okrog "Kekca"
Kakor kažejo prvi uspehi prvega mladinskega slovenskega filma "Kekec," bo ta odnesel sloves najbolj priljubljenega slovenskega filma. Saj so povsod, kjer ga predvajajo, dvorane vedno nabito polne velikih in malih gledalcev. V prvih mesecih je bil predvajen v Sloveniji v 28 krajih in ogledalo si ga je 163,000 ljudi. Posebno v Brežicah je bilo zanj veliko zanimanje. Brežice, ki imajo komaj 1,330 prebivalcev, so dale "Kekcu" 2,975 gledalcev, to se pravi, da so si mnogi film večkrat ogledali, k predstavam pa je prišlo tudi dosti okoličanov. Podobno je bilo tudi v Tolminu, Žalcu, Radovljici, na Vrniki, kar kaže, da se predstav udeležujejo tudi prebivalci okoliških krajev.
Film "Kekec" predvajajo tu-
di v drugih republikah Jugoslavije in so ga povsod navdusenq sprejeli. V Beogradu ga je doslej videlo 43,000 ljudi, v Zagrebu pa okrog 30,000.
Uspeh umetniške fotografije v Južni Afriki
Poleg svetovno znanih mojstrov umetniške fotografije so na mednarodni fotografski razstavi v Johannensburgu v Južni Afriki svoja dela razstavili tudi slovenski amaterji—Jože Mally Jože Kovačič, Franc Bazelj, Peter Kocijančič, Marjan Pfajfer in Vlado Simončič-Vlastja. Med njimi je Jože Mally prejel za svoja razstavljena dela dve diplomi.
Dela dr. Franceta Prešerna v angleščini
V	Jugoslaviji se mudi slovenski rojak profesor Janko Lavrin, predavatelj za slovensko literaturo na angleški univerzi v Not-tinghamu. Njegov obisk v domovini je posvečen pripravam za izdajo Prešernovih "Poezij" v angleškem prevodu. Angleži bodo s tem dobili celotna dela velikega slovenskega pesnika. Nekaj del bodo prevedli tudi iz nemščine. Angleški prevod bo tiskan v Jugoslaviji.
V Ljutomeru so zborovali slepi
Nedavno so v Ljutomeru zborovali slepi, člani Združenj^ slepih ljutomerskega okraja. Iz poročil je bilo razvidno, da sd -je organizacija lani zelo uveljavila v javnem življenju. Sprejeli so tudi predlog, naj bi se v Ljutomeru odprla zdravniška posvetovalnica za slepe,, v kateri bi se slepi lahko uspešno zdravili in bi se mnogim lahko morda celo vrnil vid, če bi prišli v posvetovalnico pravočasno.
V	popoldanskih urah so bili slepi zborovalci gostje učencev ljutomerske glasbene šole, ki so jih razveselili s pestrim sporedom.
Nenavadno kokošje jajce
V	uredništvu mariborskega "Vestnika" je nedavno prinesla
Kristina Zajčeva v skodelici izredno veliko kokošje jajce, ki je bilo večje celo od gosjega. Jajce so stehtali in ugotovili, da tehta 165 gramov, običajna kokošja jajca pa tehtajo le 40 do 70 gramov. Nenavadno jajce je bilo dolgo 9 centimetrov, široko pa 5 centimetrov. Ko so ga ubili, so našli v njem v običajni jajčni beljakovini pomešani z rumenjakom lepo razvito kokošje jajce s trdo lupino. Torej je bilo jajce v jajcu. Zajčeva je povedala, da je jajce znesla štajerska kokoš, ki že od pomladi pridno vsak dan znese jajce. Le enkrat je izostala, no, pa ga je naslednji dan nadoknadila s tako nenavadnim "dvojčkom."
(Slovenska Izseljenska matica)
GOSTILNA Z D 5 LICENCO
SE PRODA.
Nahaja se na prometnem prostoru na St. Clair Ave. Pripravno za družino. Izvrstna oprema in stanovanje s 9 sobami. Kdor želi dobroi-dočo gostilno, naj pokliče za podrobnosti.
EN 1-9529
^ DOBROIDOČO DELIKATESNO
trgovino v sredi slovenske naselbine se proda. Nahaja se nasproti cerkve in šole. Tedenskega prometa nad $1000. Se proda radi bolezni v družini.
Za podrobnosti pokličite GL 1-7487
POZOR!
Zidan trgovski prostor z groceri-jo in mesnico je naprodaj v središču slovenske naselbine v Collin-woodu. V tem prostoru se trguje že nad 20 let. Podrobnosti poizve-ste ako pokličite
GL 1-6316
HIŠA NAPRODAJ
Za eno družino, 7 sob, poleg lote 40 čevljev. Blizu cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Se mora videti, da se lahko oceni. Cena zmerna.
Zglašite se po 5. uri zvečer na 683 E. 157 St., od Holmes Ave.
LASTNIK PRODAJA
hišo za eno družino. 7 sob; 3 spalnice zgoraj, 1 spodaj z "indoor" posteljami. Kuhinja in kopalnica obite z ploščicami. Fornez na plin, lep jard zadaj. Dve garaži. Blizu javnih šol in sv. Jeromija. Pri dveh busnih linijah. Za podrobnosti se zglasite na
15703 Grovewood Ave.
KRASNA NOVA HIŠA
6 sob, "ranch" tipa se proda. 4 spalnice, "tile" kopalnica. Nahaja se na lepi loti na Bishop in White Rd. v Chardon, O.
Za podrobnosti pokličite KE 1-2466
V NAJEM
se odda lepo stanovanje s 4 opremljenimi sobami. Kopalnica in vse najboljše urejeno. Prednost imajo novoporočenci ali odrasla družina.
Poizve se na 955 E. 76 St.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
IŠČEJO STANOVANJE '
Ženska srednjih let
išče stanovanje od 3 do 5 sob. Ima stalno delo podnevi. Mirna in poštena plačnica.
Pokličite IV 1-2452
DELO DOBIJO MOŠKI
TEŽAKI
■
livarsko delo
Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. Dobra plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Vidite Mr. Wilsona osebno v našem uposljevalnem uradu na ENGLE RD., južno od Brookpark Rd.
FORD MOTOR CO.
17601 BROOKPARK RD.
CLEVELAND, OHIO
Posluga je nas biznes
Vzpenjati se po 28,000 milj žive žice v zraku, zahteva sigurne roke, neoporečeno izkušnjo in čut Zli javno postrežbo, ki je nad običajnim.
Podnevi in ponoči, v nevihti, dežju, sapi, vročini in v nenormalni zimi, vršijo žični delavci The Illuminating Company to ogromno delo z pripravljenostjo in izvežhanostjo, na katero je celo mesto prebivalstva lahko upra« vičeno ponosno.
Tudi na polju varnosti, so 85 skupine žičnih delavcev pri družbi dosegle prvovrstne uspehe. V
ALWAYS AT YOUR SERVICE IN THE B
zadnjih štirih letih dela na žicah v zraku, je naprimer "Overhead Lines" oddelek napravil 5,000,-000 delavnih ur brez vsakršne nesreče z težjimi posledicami vsled dotika z živo žico z visokim tokom.
Danes, ko vstopamo v sedmo leto programa največje ekspanzije in izboljšav v vsej naši zgodovini, je važnost dela, ki je pred nami, največja pred katero smo še kdaj stali. Družbinim delavcem na žicah, kakor vsem članom Illuminating skupine, bo to zo-petna prilika dokazali na velik način, da "Posluga je naš biznes.'
EST j/lOCATION IN THE NATIONr
Tune in "TEN O'CLOCK TUNES"—Mornings at 10 WGAR and WiCA —Evenings at 10 WHK See and Hear "MR. WEATHER-EYE"—Evenings at 6:25 WEWS—Channel 5
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ J ALEN
OVČAR MARKO
POVEST
(Nadaljevanje)
"Nič ne skrbi," jo je tolažila Anca. "Saj imamo pri nas vse. Mizo bova že midve z Ančko napravili. Marko bo pa jutri prignal na sol in bo tri dni ostal z jarci na Rebri. Ti samo oču stre-zi. In če ti bo česa manjkalo, pošlji Manico k nam iskat. Vse boš dobila. Saj ste prav za prav naši."
"Ančka!" je pošepetal Jernej.
"Kaj bi rad, Jernej?"
"Dobra si. Ti bo že Bog povrnil."
"Jernej! Kar pustiva to. Svoje življenje premisli!"
"Hooi," mu je zacvililo v grlu. "Imam dobro premišljeno. Še preveč."
Nočilo se je že, ko je zacing-Ijal na vasi zvonček: "Z Bogom gredo."
"Z Bogom gredo."
Od vseh strani so hiteli Krni-čani s prižganimi svečami k znamenju na vasi in pred hišo po blagoslov. Vse tri rožne vence so že odmolili v veži, pa še ni pozvonil rodinski vikar Ignacij Ostenik, da bi smeli še drugi vstopiti v hišo.
"Le kaj se spoveduje tako dolgo Jernej? Morebiti pa le ni bil tako pošten, za kakršnega smo ga imeli?" Natolcevanje je začelo siliti v duše.
Jernej pa je hotel vedeti, kaj naj reče Marku, da bo držajfj. Nobena beseda mu ni bila dovolj močna, da bi razboritega fanta, kakor je bil Marko, priklenila k dobremu za vse življenje.
In vikar Ignacij je pomiril Jerneja šele, ko mu je obljubil: "Bukve mu bom dal, oča, da bo lahko do smrti bral in da bo vse življenje imel zvestega tovariša, ki ga bo svaril pred nepoštenim. Joža, ki me bo peljal nazaj, jih bo prinesel."
"Pristanem. Bukve bi držale. Pa kaj , ko fant brati ne zna."
"Se bo pa naučil. Mu bom že pomagal."
"Da se bo brati naučil in da bo iz božjih bukev bral, katere mu bom jaz sam na smrtni postelji dal, to mi mora obljubiti."
Zapel je zvonček in Jernej je prejel Boga in v sveto olje so ga dejali: "Kyrie eleysom." Podlip-nici so med litanijami ušle misli k možu, k Cenu, ki jo bo prav-gotovo pohvalil, da je poslala Joža z vozom v Radolco: "Zopet ima eno stopnjo več, ko bo do-
povedoval gospodom, da je treba Rodine povzdigniti nazaj v faro —Cena?—Kje je?—Najbrž bo spal nocoj bliže Dunaju kakor Krnicam—."
Manici se je sanjalo, da sta ležala z Volkunom pod češnjo in obema je bilo hudo vroče. Po stezi je prišel belo oblečen angel; zlato košaro je imel v rokah in v njej kakor jabolka debele jagode. Manica je prav dobro vedela, da jih nese bolnemu oču. Naenkrat pa je Volkun planil proti angelu in zalajal nad njim. Angel se je ustrašil in zginil. Manica pa je stekla k Vol-kunu, ga tako ozmerjala, da ga je bilo sram. Vendar mu ni prizanesla in ga je udarila še po gobcu in se — zbudila.
Odprla je oči in še vedno mislila, da je pod češnjo na vrtu. Opazila pa je bledo svetlobo, ki se je pozibavala na steni nasproti vrat, in se čudila, zakaj gori v hiši leščerba: "Aha." Zavedela se je, da leži v kamri na posteljici.
Spomnila se je prejšnjega večera in se popolnoma prebudila: "Oča bodo umrli. Kaj je angel šel že ponje?" Dvignila je glavo, poslušala in ujela težko bolnikovo sapo: "Ni še šel angel po dušo. Le mene je prišel opomnit, naj naberem oču jagod."
Zjutraj je poiskala coklice, katerih že več tednov ni obula. Bala se je kač, ki lezejo po grob-Ijah, kjer okrog grmov rastejo jagode. Ob stezi v Ključe je natrgala šop dolge trave in iz bilk spletla košarico.
Strahoma se je bhžala prvi groblji. Ko bi bil vsaj Volkun z njo, da bi pogledal, ali je kača v grmu: "Volkun se kače nič ne boji. Še celo volka premaga." Pa ga ni bilo.
Manica je hotela kačo prepoditi. Mahala je z rokami in jo plašila kakor kure: "ššš, ššš, ššš!" Potem je previdno odgmila veje in rdeče jagode so se ji zasme-jale iz zelene trave.
Polno košarico jih je nabrala. Samo nekaj napol zrelih je pojedla sama. Druge je vse nesla oču, ki bodo umrli: "Bog ve, če kaj hudo zaboli, kadar človek umrje? To bi jaz zavpila; da bi se po vsej vasi slišalo."
Jernej je pojedel samo dve jagodi, da bi Manice ne užalil. "Samo dve?" in Manica je prav
dobro vedela, da bodo sedaj oča kmalu umrli, ko ne morejo več
jesti jagod, ki so tako dobre.
*
Marko ni odnehal, dokler ni odšla Rozalka, ki je bila počitka zelo potrebna, spat v kamro k Manici. Zaprl je za njo vrata, da bi je ne motila brleča leščerba, sam je legel k peči na golo klop. Zaspal ni. Še kadar se mu je zadremalo, se ni pretrgala nit njegovih skrbi.
Tiho, da bi ne prebudil oča. je sedel, oprl kom .ici ob kolena in podprl glavo kake r starec, katerega je upog.iilo trdo življenje.
Skozi odprto okno je slišal, kako je veter narahlo razgibal drevje. Pod streho je poskočil maček. V Lipju in v Ključih se je oglašal čuk.
Dušeč dim je predramil Marka iz premišljevanja. Narahlo, po prstih je šel useknit bakaljočo leščerbo.
"Marko!"
"Kaj bi radi, oča? Vode?"
Jernej pa je odkimal in Marko je postavil lonček, v katerem je ponudil oču vode, nazaj na stol. Ujela sta se z očmi in razbrala iz njih drug drugega misli.
Jernej je zopet pogledal v platneno rjuho: "Hiša je itak tvoja. Njivo sem tudi tebi dal. Dekleta imajo kot, in kar je vaša mama prinesla atu, jima vse pusti: skrinjo, posteljo, obleko, vse. Če se bo pa katera možila, ji moraš napraviti novo skrinjo, novo mizo in posteljo; les samo. In vsaki sem izgovoril pet rajnšev. Saj ne boš hud. Marko?"
"Oča, več jima bom dal, več." Marko se je premagoval, kar se je mogel, pa so mu vendar zatrepetale ustnice.
"Če boš imel," je mirno odgovoril Jernej.
Marko je obmolknil, se naslonil na končnico postelje in za-mižal. Jarci, konji, vozovi in široka cesta so zaplesali v temi
pred njim. Vsa dolga pot s samimi klanci; od ovčarja do vozar-ja in še naprej do gospodarja, pot, katero izmed tisoča komaj eden prehodi, drugi omagajo ali se ubijejo, kakor se je njegov rodni oče, Primož.
Jernej pa je znova izpregovo-ril: "Ne kakor brat. Kakor oče skrbi za Rozalko in Manico, posebno za Manico, in še mama jima poskušaj biti. čeprav si še sam potreben starSev.''
Marko je stopil k zglavju. Ne kakor mladec, kakor mož je položil pred oča desnico. "Oča! Dokler bo ta gibala, jima ne bo hudega."
Z obema rokama je prijel Jernej Markovo desnico. Pomolčal je in premislil, kako bo dopovedal fantu: "Samo z rokami. Marko, je težko služiti večim kruha. Roke in glava. Šele oboje kaj velja.—Obljubi mi. Marko, da se boš brati in pisati naučil."
Marko je molčal, ker ni sam verjel, da bi mogel izpolniti, kar je zahteval oča.
"Obljubi!" je silil Jernej.
"Bi, ko bi vedel, kako naj se naučim."
"Za prve začetke boš šel h gospodu vikarju na Rodine—tako sva se dogovorila z gospodom Ignacijem—, potem se boš pa lahko sam bistril. Obljubi, Marko!"
"Obljubim!"
"Vem, da boš držal besedo." Jernej je segel pod blazino in prinesel izpod nje staro židano ruto, v katero je bilo zavito nekaj trdega: "Vzemi in spravi v svojo posteljo. Marko. Nekaj denarja je notri, da boš imel za ^rvo silo. In pa bukve so, iz katerih se boš brati naučil in v katerih je zapopadena modrost za ta in za oni svet. Beri iz njih. Zato sem te-silil, da se naučiš brati. Na!"
Marko se je branil sprejeti židano ruto, v kateri so bile, tako je že od otroških let mislit, skrite vse skrivnosti Primoževe hiše.
"Saj to hočem," je silil Jernej, "da prevzameš skrb za vso hišo, in—Marko—reši me posvetnih skrbi."
Marko je spravil omot do jutra v omarico.
"Marko!"
"Oča?"
"Delaj, kakor boš izprevidel, da je prav^ Vendar, Jokovih nasvetov nikar ne zametuj!"
Marko se je spomnil, kako je prejšnji večer jezikal kompostel-skemu romarju. Narahlo je od sramu zardel. Vedel je, da je zvečer Jok obiskal Jerneja: "Moder mož je; danes to vem, včeraj še nisem."
"Saj ni hud nate, čeprav sta se sporekla.—Marko! Še nek%ij bi te prosil, če ti ne bo pretežko."
"No, kar, oča!"
"Kadar se bo Volkun postaral, ga nikar ne ubijaj. Pusti mu doživeti. Saj star pes skoraj nič ne sne."
"Bodite brez skrbi. Že zavoljo Manice bi ga ne smel in sam bi ga tudi ne mogel."
"Prav."
Zjutraj, ko je Rozalka že kuhala pri ognjišču in je bil Marko že opravljen, da gre k Podlipni-ku solit jarce, ga je oča še enkrat poklical:
"Marko! Če ne boš hud.—Saj ne ti ne Ančka nič ne moreta zato, če se rada vidita, pa vendar, pomisli, da bi bilo bolj prav, če bi drug na drugega pozabila."
"Bog daj, da bi."
Jerneju se je razjasnil obraz: "Marko, če imaš pa toliko modrosti, potem me prav nič več ne skrbi umreti."
Markp je odšel. Jernej pa je premišljeval, kako bo povedal Gospodu Bogu, ko bo stopil pred njegovo obličje, da vse ve, in vse prav ve. Tako se je zamislil, da ni slišal ne voz, ki so ropotali na vasi, ne ptičev; ki so peli na vrtu, še Manice ne, ko je vstala in odprla hišna vrata.
(Dalje prihodnjič)
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32 Vz do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št, 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je IX.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
Moške srajce: št. 35 je ame riško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 jf
16 in pol in 43 je 17.
♦
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
*
Približna metrična dolžina po
ameriški meri; 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini
je 0.5369 "nautical" milje.
*
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 36: 44 je 18 in 46 je 20.
BUKOVNIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
EUCLID POULTRY
549 EAST ISSlh ST., KE 1-8187	Jarry F«tkoTiek. lattnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki^ vam najbolj ugajajo.
NAŠA IZJAVA!
Vsem prijateljem in odjemalcem se iskreno zahvaljujemo za naklonjenost.
Danes kot vedno se lahko zanesete na kakovost našega blaga in na našo iskreno ter pošteno postrežbo.
V naši trgovini boste dobili najlepšo izbero vsakovrstnih zaves, znanih izdelkov kot "QUEENTEX,"
"DOUBLE LIFE," itd Naj vam služi naša trgovina za glavni stan vaših potrebščin za na dom.
PARKWOOD HOME FURNISHING
7110 ST. CLAIR AVE.	EN l-OSIl
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO S BASEMENT
VSA NYLON
S čipkami obrobljena
SPODNJA KRILA
Regularno 2.99
v Tf?T'
J,'I
Elastika ob pasu vam zasi-gura dobro gibljivo prilego. S čipkami okrašeni rob nudi tako zaželjivo nežno privlačnost. To so nujnosti tudi za obširno ali gladko polovično spodnje krilo. Bodite gotovi, da jih imate dovolj. V beli barvi, mere 5, 6, 7.
Elastika ob pasu [jYLON MESH SPODNJE HLAČE
69c
Regularne $1 vrste, so te spodnje hlače po tej ceni izredne posebnosti. V čisto beli barvi za pravo udobnost. Ti komadi so prve vrste kakovosti. V merah 5, 6, 7.
The May Co't Basement oddelek ■ spodnjo opravo
Deški Rough 'n Ready * Sanforized
Blue Denim
Boxer stil
DUNGAREES
.29
2 para za 2.49
Najbolj privlačne hlače za aktivne, rastoče dečke. Iz denim blaga, dvojnošivani robi za trdnejšo nošo. Imajo tudi tri žepe za dečkove potrebščino. Hladne in udobne z robovi, ki se zavihajo. V merah 4 do 12.
* Povprečno skrčenje manj kot 1%
Deške "Sanforized" Tan armadne hlače z 2 stranskimi žepi, 2 žepi zadaj, in žepom zji uro. Imajo robove kot hlače starejšega brata. Mero 6-18.

2
69
'Sanforized Covert Cloth Camp hlače. Poseben "fly ^ MC front" in z pasom. V lepih trajnih barvah plave, zelene ' in rjave. V merah 4, 6, 8 in 10.
79"
Khaki Chino Cloth Camp kratke hlače. Boxer stil za A CQ udobno in hladno nošo. Narejene z zipperjem spredaj. ■ •"w V merah 4 do 14.
1
Telefonska naročila sprejeta za nakupe od 2.01 in več, davek vklj.—Pokličite CHerry 1-3000
The May Co'i Basement oddelek i deško opravo
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti levmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY


GROCERY AND DELICATESSEN —Northwest. New refrigeration. Equipped to handle fresh meats. Low overhead. Good business. Wonderful opportunity for couple.
UNderhill 7-8786
FEMALE HELP WANTED
COOK WANTED — In lovely home, Catholic Rectory. Stay, own room. Good salary.
1526 East 84th Street, Call REgent 4-2300, for appointment.
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Mother, 2 children, desperately need 4-8 room apartment. Any good location. Moderate rental.
Lincoln 9-8523
MIDDLE-AGED Couple, both employed, need 3-4 room unfurnished heated apartment. Good location N.W. Moderate rental-DElawaTe T-S-raB between 9 to 5:30
RESPONSIBLE Employed Vet, wife, 2 children, desperately need 5-6 room unfurnished apartment. Call from 10-8.
CLiffside 4-6665
RESPONSIBLE Employed Vet, wife, 1 year old daughter, need 4-6 room unfurnished apartment. N.' or N.W. Moderate rental. Will decorate.
SUnnyside 4-8832, Mr. Engels
RESPONSIBLE COUPLE—8 year old child urgently need 4 room unfurnished apartment. N.W. or far south. Moderate rental.
Call after 5 EVerglade 4-5993
RESPONSIBLE Adult Couple urgently need 4-5 room unfurnished apartment. Any good location W., prefer S. of 12th of W. of Garfield. Moderate rental-SAcramento 2-5680
iwiiimiiiBiiiniiimiiiiiiiiiiiiwiiiniiiiiiiiwiiiiBiiiim ilaliilaliilsliilaliiUliilaliilBliilwiiLliilaliilaliiUliilBl'
Zastopniki Enakopravnosti"
u
Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76fh Street
UTah 1-6888 • '
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje; JOHN STEBLAf 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za newburSko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenw#
Diamond 1-8029
ntiilBliilaliilBliilaliiUliililiiUllIlatlililnl^niiU'*''
P
Don't yamblo with lir*-*' thi* oditv ore agiiin>t you!
fk