gtev6____'_>DOMOLJUB< 1926___Stran 87
i«.?« MATI IN GOSPODINJAM hI
Vzorni to prilogo iz Domoljuba ter jo lirani, ker ima trajno vrednosti
~ Mati in gospodinja.
; Dve važni nalogi prevzame žena, ko Ftopi čez prag novega doma, ki ji ga nudi mcž: mati bo in gospodinja. Zdi se mi, da obsega prva naloga skoro same notranje, duševne in srčno zadeve, delo in skrb za dušo, vzgojo in srce, dočim obsega druga naloga predvsem skrb za telo njej izročenih.
Mati! Pa poreče kdo, takoj prvi dan vendar ni že mati. Vem dar nam je znano, da jc ženska obdarjena z materinsko skrbjo in ljubeznijo še pre<ten je resnična mati in da to skrb in ljubezen izrablja za vse, ki so njeni skrbi izročeni. Kako lepo se sliši po naših kmečkih domovih, kjer vsa družina kliče gospodinjo s pomembnim imenom matic. Naj bi vse naše gospodinje z resnično dobroto in s srčnim razumevanjem viseh potreb družinskih članov tudi res zaslužile to častno ime!
'leda materino glavno delo je telesna in duševna vzgoja otrok. V splošnem pripada materi večji in pomembnejši del vzgoje, dasi pri tem delu tudi oče sodeluje. Znano pa je, da očeta odvrača od vzgojnega dola njegov poklic, ki ga sili k pridobih enemu dolu izven doma, pa tudi pomanjkanje časa, zmožnosti in priročno-sti za ta posel. Zato se pri prvi vzgoji toliko ne pozna slab vzgojni vpliv očeta, če ni veren in pobožen, pač pa vpliva slaba, versko mlačna ia površna mati tem slabše na otrokovo vzgojo. »Versko mlačna mati enako vpliva na otroke, kakor kos ledu v cvetni gredi,« pravi znani vzgojitelj Alban Stok
Poleg globoke vernosti, ki je le-melj vzgojnega dela, pa potrebuje mati zanj tudi še drugih lepih in plemenitih lastnosti. Zavedati se mora svoje odgovornosti na tuko važnem mestu, od katerega zavisi časna in večna sreča toliko ljudi. Ko pa spozna svojo dolžnost in odgovornost, se mora svojega dela z vso vestnostjo okleniti. Potrpežljivost, vztrajnost in doslednost so nadaljnje neizogibne lastnosti. Vse pa objemlje velika in lopa materina ljubezen, ki zavije mater v nokak svetniški sijaj.
Gospodinja! Rekle smo že, da gospodinja skrbi v prvi vrsti za telo sobi izročenih. Kakor za materine dolžnosti rabi tudi za gospodinjske mnogih lastnosti, ki ji pri tem pomagajo. V prvi vrsti mora prinesti gospodinja v novi dom mnogo gospodinjskega znanja: v kuhinji m stanovanju, v hlevu, na vrtu in na polju se mora dobro spoznati. Za vsako priliko in delo mora imeti dovolj razumevanja pa tudi zmožnosti in spretnosti. Z razumno razdelitvijo časa, dela In sredstev pričenja (?0£-t.odinja vsako novo podjetje. Poštenost, pravičnost, dobrota in usmiljenje so nadaljnje lastnosti do-0re gospodinje. Velika množina teh in ta-
kih gospodinjskih lastnosti odtehta še tako veliko doto. Kaj bi namreč pomagal denar in blago, če bi pa nepoučena, nevedna in zanikarna gospodinja ne znala rabiti ne onega no drugega.
Važno jo tudi, da gospodinja prav za prav zna pregledati in preceniti svoje vsakdanje delo in delo svoje družine. S tem je že na pol izvršila svoje delo. Prirojena ženska iznajdljivost ji pri tem pomaga.
Umevno je, da so tudi lastnosti, ki smo jih ogledovale pri materi, pravtako potrebne tudi za gospodinjo in narebe. Saj sta ta dva žensika poklica nekako nerazdružljivo združena in segata drug v drugega. Zato bomo v prihodnjih tednih ogledale posamezne materine in gospodinjske lastnosti, da vidimo, če je res, da :žena ti i vogle podpira".
Socialna vzgoja.
Ljubezei. do bližnjega. Naravno .sočutje je treba s primernim naukom, z lepim zgledom in s pobudo, da delamo vse za Boga in zaradi Boga, karkoli delamo za našega bližnjega, privesti do prave ljubezni do bližnjega. Prvi začetki l jubezni do bližnjega so tam, kjer zbujajoče samoljubje začuti iwvo oviro. Ljubezen do bližnjega je, ki samoljubno ljubezen ureja in jo podreja sobi. Baš ona tudi zabrani, da samoljubje ne zraste v napuh in prevzetnost. Prava ljubezen do bližn jega se ne zadovol ji ie z dobrim namenom in sklepom, ampak gleda, da se tak sklep tudi izvrši. Vselej gleda, da pripelje lepe besede tudi do lepega dejanja. Trudi se in dela, da pomaga bližnjemu, da ga pripelje, kakor sebe samega, do časnih in večnih dobrin. Vedno in povsod se spominja velike zapovedi ljubezni: .>... in svojega bližnjega kakor samega sebe:<? Lepa pobuda za praktično ljubezen do bližnjega je tudi beseda Kristusova: >Kar ste storili komu izmed mojih najmanjših bratov, to ste meni storili.c Ljubezen d« bliinjega je krona sofialne vzgoje.
Kuhinja.
PUSTNI KROPI.
Vlij v. skledo pol litra mleka, osoli ga in prideni za pol jajca masla, žlico sladkorja, eno jajce, en rumenjak in dva deka-grama drožja, vzhajanih v dveh žlicah mleka z žličico sladkorja. Nato prideni 1 liter moke ter testo s kuhalnico dobro stepaj, potresi z moko ter postavi na gorko da dobro vzhaja. Vzhajano testo stresi na desko z moko potreseno, narahlo ga z va-larjem razvaljaj za prst na debelo in izrezi krofe z obodcem ali kozarcem, pokladaj jih na prtič z moko potresen in razgrnjen na deski za dva prsta vsaksebi, pokrij in postavi jih na gorko, da vzhajajo. Medtem razgrej v kozi za dva prsta na visoko olja ali masti, pokladaj krole v koso, pokrij, da se nekoliko dvignejo in na spodnji strani zarumene, nato jih obrni, pa več ne pokrivaj, ko še na drugi strani zarumene jih
pokladaj v rešeto na čist papir, da se od« tečejo. Potresi z vaniljevim sladkorjem in postavi gorke na mizo.
OCVIRKOVA POTICA IZ AJDOVE MOKE
Pcpari v skledi pol litra ajdove moke s pol litra osoljene vrele vode in dobro s kuhalnico zmešaj, ko se nekoliko ohladi, prideni 1 in pol dkg drožja, namočenega v dveh žlicah mlačnega mleka, to zmešaj in polagoma v testo vgneti s *A liti a pšenične moke. Potom potresi testo z moko, pokrij s prtičem in postavi na gorko, da vzide. Špehovko od zgoraj pomaži z mastjo ali smetano in jo peci v precej vroči pečici eno uro.	....
DROBLJANCI (FLANCATI) IZ DR0ŽJE31
. . - .. . . \ • .
Zgneti na deski, testo iz enega litra moke, četrt litra mrzlega mleka, enega jajca in treh žlic kisle smetane, v mleku pa že poprej raztopi žličko sladkorja, nekoliko soli in 1 dkg drožja. Tako priprav« ljeno testo pokrij s skledo. Ko je pol ure počivalo, ga razvaljaj za noževo hrbtišče na debelo v krpo. Iz te krpe nareži s ko- . leseom zn dlan dolge in štiri prste široke krpice, ki jim zarezi podolgoma 3 zareze, toda da ne segajo do konca. Nato jih naloži na desko, ki je pogrnjena s prtičem in potresena z moko, ter naj počivajo četrt ure. Medtem razbeli v kozi za dva prsta visoko/ masti in pokladaj vanjo krpe ter kozo z eno roko stresaj, da cvrtje bolj naraste. Ko je rumeno na eni strani, obrni še na drugo stran. Ocvrte poberi z lopatico ali vilicami iz koze in potresi s sladkorjem.
OMAKA IZ SUHIH OESPELJ.
Skuhaj eelrt litra suhih in opranih eeSpelj, odstrani jim koščice in sesekljaj jih prav drobno. Napravi prežganje iz eno žlice masti, žlice moke in nekoliko drobtin. Ko se zarumeni prideni češplje z vodo' vred, kuhaj četrt ure. Med kuhanjem pa prideni žličico sladkorja in skorjo cimeta. To omako daj k mesu, k polenti ali h. cmokom na mizo.	M. R,
Obleka.
1'oitena je predica in stara ta resnica, <la tisto dekle kaj velja, V obleko vso domačo ima.
Daleč za nami so časi, ko se je pri nas uveljavljala zgoraj označena pesmica. Izpod spretnih rok naših prababic je tekla tanka in gladka nit, ki se ni kratičila in ne . pod paloem strgala. Iz teh gladkih, tenkih' nitk so tkali naši pradedje lepo in trpežno platno več vrst in tako, da so njih žene, hčere in vsa družina imeli vso obleko U domačega platna. Tudi moški so nosili plat* neno perilo in zgornjo obleko. Navadno tkano je bilo za perilo in delavne obleke, boljše za nedeljsko obleko je bilo tkano na poseben način (na kitice).
Dandanes je izpodrinil platno bombah, volna in svila. Lan, iz katerega se dela predi vo in iz prediva prede preja, sejejo pri
te še v nekaterih krajih. Platno se rabi le ie za perilo, a tudi to nadomešča največkrat bombaževina.
Po trgovinah se prodaja tudi še platno, ki pa je mnogo tanjše in tudi mnogo dražje kot domače platno. Dobi se tudi polplatno, ki se razločuje od pristnega platna na tale način: pristno platno je mrzlo in gladko, če ga potipamo, nasprotno pa je bombaževina topla in ne tako gladka. Pod povečalnim steklom se vidijo platnene nitke okrogle in debele bombaževine pa trakaste in tanke. Ce trgamo bombaževino, je rob gladek, pri platnu pa se vidijo na robu daljše in krajše Biti. V loškem okraju je pred leti cvetela platnena obrt. Dandanes pa se je^ tudi v tem okraju pripravljanje platna žal zelo ©pustilo.
Obleka iz bombaževine. Bombaževec Je rastlina, katere dom »o vroče pokrajine Azije in Afrike. Prenesli so ga tudi v tople kTa e Amerike. Iz bombaževega cveta nastanejo orehom podobne glavice, ki razpo-Čijo, kadar so dozorele. Glavice so napolj-njene s črnim semenom, čigar konci so sestavljeni 6 šopki srebrnobelih niti. S pomočjo posebnih strojev odstranijo seme, srebrne nitke pa zavijejo v velike bale in jih pošiljajo po vsem svetu. Izdelovanje ni!i, barvanje in tkanje preskrbe tvornice. Največ jih je v Evropi in Ameriki.
V naši Sloveniji je več takih tovaren. Največ jih je gotovo v Češkoslovaški. Blaga kakor: kotanina, sifon, kamrik, zefir, satin, k!ot in drugi so iz bombaževin in so ali v prvotni beli ali belorjavi barvi, in pa barvani ter mešani z vsemi mogočimi barvami in vsakovrstnimi vzorci. Perilo in navadna ženska oblačila so iz bombaževine.
(Dalje »ledi.)
Snaženje madežev.
Čistost je lepota, zunanjost človekova zrcalo njegove duše. Ponošena, toda c^dna obleko, dasi iz cenene tkanine, nam razodeva solidnost in varčnost; dragocena, nova, a že umazana obleka, nam kaže malomarnost, potrato. Varujmo se tedaj madežev, nanovejmo jim vojsko.
Marsikaterega madeža se obvarujemo doma in na poti, ako izbrišemo hitro in »krbno vsako kanljo moče, ki nam je kanila na obleko ali pohištvo, če izkrtačimo »proti prah in blato. Krtačo, čisto ruto, malo vode in glicerinovo milo dobiš pač povsod.
Ce se je madež že upil v tkanino, tedaj nam je pomisliti, odkod madež, da vemo, katerega sredstva in načina naj se lotimo; aakaj ako vzamemo nepravo čistilo, raz-mažemo madež še bolj. V dvomljivem slučaju dajmo rajši dragoceno obleko, ki je občutljive barve, izurjenemu snažilcu. Sicer snaženje ni težka stvar, treba nam je samo ročnosti, preudarka in potrpljenja. Cesar ne poznaš, ne rabi, kar rabiš, poskusi prej na krpici enakega blaga, a vselej peri rajši z neškodljivim sredstvom, loti •e samo v skrajni sili kislin, ki rade razjedo barvo in tkanino. Radi tega jih moramo navadno razredčiti, moramo tudi »krbno izpirati, kar smo zmočili s kislino Navadno vzamemo žlico kisline na štiri •lice vode, a prvo moramo vliti vedno v drugo nikdar vodo v kislino. 8»
Pri madežih sadja ali vina v beli obleki moramo včasih rabiti žvepljanje. Zato nam pride prav prazna omara, prostor med okni ali velik zaboj. Obleka se obesi, na starem krožniku se prižge košček žveplane niti, krožnik se postavi na dno omare, vrata se zapro. Žveplen par vzame vsak madež iz obleke, ali treba jo je skrbno izprati po žveplanju. Pri malih kosih zadostuje, če razcrostreš omadeževani del in prižgeš pod njim žveplano nit, toda ne preblizu. Pisane ob'eke ne žveplamo nikdar.
Sredstva, katera imamo večinoma doma, ali jih dobimo tudi v vaški prodajalni so: kislo in sladko mleko, pšenični otrobi, krrh, pšenična moka, krompirjeva voda, moka in Škrob, fižolova in kostanjeva voda in škrob. Limonov sok, kis, kislo zelje, gnila jabolka. Laško, limonovo in terpenti-novo olje, glicerin, petrolej, vinski cvet, žganje, oglje. Solnce, beljenje, goba, trava, čajevi lističi, deževnica, rečnica, destilova-na voda, apno, apnena voda. Jajce, maslo, kavina gošča, kava, navadna in grenka sol, loj, volovji žolč, žolčno benečansko in navadno milo, škrob, pivnik, preslica, kreda, rra ec, glina, (ilo, lončarska glina, porce-lanka ali kaolin, suknarska glina, tripel) bora':s, galun, pepel, pepelika, soda, lug. lim, vinski kamen, kafra, žaganje.
V drogeriji ali lekarni kupimo: bencin, bencol, parafin, ksilob, žveplo, žveplov dvokis, žvepleno kislino, žveplov dvojno-kisli natrij, žveplov ogljik, žveplov eter, žveplenokHi antiklor, vinsko kislino, solno kislino, ščavno ali oksalovo kislino, sub-limat, ocetno kislino, natrijev bisulfit, antiklor, kloroform, klor, ščavnokisli kalij, ka'rev žveplec, kalijev lug, cinovo sol, etre, milno koreniko, kilajevo skorjo, mag-nezijo, cremor tartari, natran, opodeldok, salmiak, amoniak, javelski lug.
Kloroform, sublimat in oksalova kislina so zelo strupeni. S kloroformom snaži samo pri odprtem oknu. Etri so brezbarvne, hitro izhlapljive in hitro vnemlji-ve tekočine ostrega vonja. Bodi previden v ravnanju ž njimi. Ne snaži nikdar v bližini ognja ali luči vnemiiivo tvarino, snaži sploh vedno le o belem dnevu, pri oknu. Ne v sobi, kjer leži bolnik, kjer so otroci. Ostri vonj kislin ali etrov škoduje pljučam, nesreče z bencinom in kislinami se dogajajo vsak dan. Zato ne grej nikdar vnemljive stvari na odprtem ognju ali na razbeljeni plošči. Nevarno tekočino segreješ brez vsake nevarnosti, če postaviš stekleničico v lonec mlačne vode. Segreje se tudi tekočina v stekleničici, ki pa ne sme biti trdo zamašena, sicer ti raznese steklenico. Kisline in etre shranjuj v takem kraju, da ne morejo otroci do njih.
(Dalje.)
Praktični migljaji.
Po dolgi zimi jo v vlažnih stanovanjih, po tfhrambah, omarah in predalnikih neprijeten duh po vlagi in plesnobL Temu »e da odpomoči, če postavimo na tak kraj posodo z negašenim apnom. Apno namreč povzame vbo vlago, ki je v zraku ln zrak je zopet suh ter ietočaeno Izgine duh po plesnoM,
Izsušeno leseno posodo (škafe, čebre) zamottTno « hw>, da naMjemo vode vanj*, fe{
DOBRO BLAGO !	NIZKE CENE I
»OBLAČILNICA«
manulaktur. trgovina na debelo in drobno
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in dni-gega perilnega blaga
po izredno nizkih cenah.
Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu. fakturno blago le pri »OBLACILNICI,
pa pri špranjah kaj hitro izteče in moramo vedno prilivati. Temu hočejo nekateri odpomoči s tem, da postavijo izsušen škaf v večjega, ki je z vodo napolnjen. To pa ni j/i ixx';l;iva, ker se obroči tako napno, da počijo. Boljši način je sledeči: Izsušenemu škatu je tretxi pritrditi obroče, ki so zlezli preti dnu. Potem natlačimo škaf s slamo ali z mrvo do vrha in ga nalijemo do vrlin z vodo. Res je, da tudi še voda izteka, vendar je v škafu vlažna slama ali mrva, ki napaja škaf toliko časa, da vnovič dol i jemo vode.
Smokve (fige) so zdravilno sredstvo pri katarju sapnika. Pri tej bolezni človeka venomer draži kašelj. Smokve (4 računamo na eno Skodelico) je treba zrezati na tanke rezine, kuhati do 5 minut, potem So 5 minut pustiti stati, da voda vse izsrka. Petem je treba vse skupaj pretlačiti 6ko7,i sito in mlačno piti trikrat na dan: zjutraj, opoldne in »večer pred jedjo.
Iz zgodovine kužnih bolezni.
Ljudje so vedeli že davno, da dobiš koze in tudi druge kožne bolezni le, če je v krvi razpoloženje za bolezen. Niso se p« varovali, da ne bi prišli v tako razpoloženje. Paulicky svari stariše, naj no dajejo otrokom težkih močnatih in mastnih mesnih jedi, odrastli naj žive trezno in zmerno. Glistavi otroci so bili bolj podvrženi kozam, grintavf pa niso dobili hudih.
Kdor umrje od koz, pravi Zaje, umre od prisada, ki se pokaže že prve dni. Ako umrje bolnik, pravijo ljudje: zadušile so ga koze, ki niso mogle ven. V resnici pn umrje več bolnikov, ki so s kozami pokrit? tako, da so kar sama krasta, kakor onih, ki jih nimajo toliko. Dosti jih umrje, ko se začno koze že gnojiti, pa udari gnoj v kri. Potem pravijo ljudje, da so bele koze tako strupene. Pa je le prisad, prisajena kri. Pred ceplenjem ni bilo koz-noric, tistih koz, ki niso nevarne in hude. Tedaj so razločevali koze, ki se zgnoje vsaka sama zase in koze, ki se zlijejo druga v drugo. Bolnik, ki je bil po vsem životu obdan od take kraste, ki je imel še nos, usta in grlo zatečene in gnojne, oči zadelane od gnoja, je trpel hude muke, je blel in padal v nezavest. Slab znak je bil, če so se pokazale poleg koz višnjeve lise ali če je podplula črna kri koze, če je jezik suh in obraz upadel; dobro kaže, če zatekajo roke in obra*, če se slini bolnik.
Ako je slo na bolje in so se odluščilo D,ve luskine, je razjedal kožo še neki za-anejek in ta je povzročil jamice. Da bi ne uastale jamice, svetuje Zaje, da bi mazali obraz z mandeljnovim oljem, a že Paulicky svari pred vsako mastjo in svetuje, da bi bolnika močili večkrat b toplim mlekom. Za težave pri dihanju naroča, da bi držali bolniku pod nos v toplo mleko namočeno gobo. Koze so odvajali od obraza % mokrimi toplimi obkladki. Namočili so volnene cunje v gorko vodo ali korenjevo izkuho in so ovili meča in lakti, kar je povzročilo, da je prišlo tjakaj več koz. Na oči so navezovali zeleno strešico, da jih ne rani luč — koliko jih je oslepelo po kozah I Ljudsko mnenje je bilo, da pomaga rdeča bana, da se celijo koze lepše in radi so pogrinjali bolnika z rdečo odejo in okna ■/. rdečim zagrinjalom. In poglejte: moderna veda uj>orablja rdečo luč za zdravljenje kožnih bolezni, posebno koz, in rdeča za-grinjala, kakor jih vidimo še tu pa tam na kmetih, niso brez pomena. Koze so pozimi bolj nevarne in puščajo na koži bolj globoke jamice. Nevarne so radi tega bolj, ker so bolniki zaprti in se zastrupljajo s svojim lastnim smradom. Koža pa postane vsled koz pozimi bolj občutljiva za mraz, bolnik, ki je prebolel, je prišel prezgodaj na mrzel zrak. Dr. Namorž je svetoval svojim bolnikom, da bi ne hodili šest tednov ]>o kozah iz hiše. Za mazanje po bolezni je priporočal najfinejši glicerin (1872).
Kuga koz se je v našem času zelo omejila in mogoče naši potomci koz sploh poznali ne liodo, kakor sedajniki ne vemo o morijah črne kuge. Zdravstvene naredbe, pcpolnoma izpremenjen način življenja so velika ovira napredovanju kužnih bolezni, zdaj je vsak dolžan, da prijavi oblasti, ako »e je v njegovi hiši pojavilo kaj nalezljivega. Prej je ležal na kmetih bolnik dostikrat v hlevu, prenašal je lahko bolezen na krave in na ljudi, zdaj je pa strogo ločen od drugih, "na čistem zraku, v čedni postelji. Novejši zdravniki zahtevajo, da so pri kozah kakor tudi pri pegastem legarju (gnile bolezni) okna vedino odprta, da ni frelm, da je bolnik na prepihu, škoduje mu pa prepih mnogo manj kot pa izprijen zrak v zaprti sobi, zrak ki je napolnjen bolnikovega iadihavanja, duha njegovega izhlapevanja, ki prinaša smrt. Toplota v sobi ne sme biti večja od 14 do 17 stopinj Celzija. Poleti je treba skrbeti, da bolnik ni v prehudi vročini.
Za kozave bolnike je pa treba okna zagrniti. 2e pred 70 leti so predpisavali amerikanski in angleški zdravniki zagri-njamje oken in bo dosegli lepe uspehe. Ze zaradi oži, ki so tako razbolene, je treba narediti v sobi temo. V temi ali za rdečim »astorom se luščijo koze hitreje in ne puste tako globokih spominov. Temu spoznanju, ki je živelo že prej v ljudski duši, je dal <lr. Fina en pojasnilo in podlago:
Solnčna svetloba vsebuje sedem barv: •dečo, pomarančasto, rumeno, zeleno, živo-modro, zamolklomodro in višnjevo (vijoličasto). Višnjevi žarki dražijo človeško kožo. rdeči eo pomirjevalni. Platon pravi v »voji knjigi »Die Natorhedlkunde«, da se bolnikom, ki so imeli rdeče zagrnjena okna, fco«© Bfco agnojile, posušile sq ee kar tako
In ne da bi kožo raamesarile. Torej črez dan rdeča zagrinjala, ponoči rdeče zagrnjena luč in — kakor so delale naše babice — rdečo odejo. Tudi stari ljudje so torej kaj vedeli in pri marsičem se izkaže, da so vedeli in razumeli bolj, kakor sedajnik, ki veruje, samo da sliši od učenjaka učeno razloženo.
Ka'ko se pozna, da se kuhajo v životu koze? Zastrupil si se lahko, ne da bi vedel kje ne kdaj. Čas do izbruha bolezni pa ni pri vsakem obolelem enak. So slučaji, da je obolel Peter četrti dan po zastrup-ljenjur Pavel pa šele 14 dni pozneje. Ta čas je zastrupljeni ves zbit, nemiren, rad bi kam odšel. Začne ga boleti glava, križ in hrbet sta kot pretrgana. Potem ga napade mrzlica, kateri sledi vročica, ki izvrže pri nekaterih že drugi dan po malem tre-bušcun in po stegnih vročinski izpahljaj, ki izgine naslednji dan. Med tem časom imajo oboleli hude napade, otroke zlomi rada božjast, škrtajo z zobmi, dobijo krče, od-rateli blčdejo.. Obraz postaja zaripel, jezik loosmat, žeja muči razbeljeno grlo. Nad očmi in v zatilniku so hude bolečine, voda je rdeča in je gre le malo. Med takimi in drugimi težavami se izpuščajo koze, prikažejo se kakor leča veliki in rdeči izpuščaji, najprej na obrazu, potem na životu. Ko so se izpustile vse koze, se navadno ublaži vročina, pri dozorevanju je zopet hujša. Bolnikov pot diši pred kozami po plesni-vem, sapa ima pa duh po gnilem, pravijo, da diši po kozah. Ozdravi pa tudi kdo prav hitro, drugi boleha dalje časa, v treh tednih smo pa navadno prebili.
Iz otročjih ust.
Mestna mamica se pritožuje zaradi obolelosti moža: »Da moreš le biti tako občutljiv in ti vsaka malenkost škoduje!« — Hčerka (dvigne glavo od naloge): »Glej, mama, mar bi ga ne bila vzelak
Tetka je prinesla malemu nečaku prve vrbove mačice: »Glej, Mirko, kako fletkane mehke mucke je pomlad prinesla!«: — Mirko: »Tetka, ali tudi mijavkajo?«
Štirletna Milica je ljubezniva, klepetava, a drugače pridna punčk«, le nobena reč ji ne gre iz rofk. Vselej ima pripravljen kak dober izgovor. Če jo prosim za malo potice, ki jo je dobila za malico, me zavrne: »Gotovo te že doma mama čaka s kosilom.« — Punčka, ki leži v posteljici, mi je zelo všeč in jo poprosim zanjo. »Saj se ti ne igraš s punčkami!« — Ko ji odgovorim, da bi se tudi rada, pravi: »Veš, jaz bi ti mojo punfiko takoj rada dala, pa saj vidiš, da . noče iti s tabo!«
Meh za smeh.
»Ampak, gospod fotograf, teh fotografij pa ne vzamem. Poglejte, saj sem tak kot opica.«
»To bi pa lahko že prej vedeli, gospod, preden »te se dali fotografirati,«
Gledališki ravnatelj v malem mestu nI mogel navaditi žensk, da bi med predstavo odložile svoje klobuke, ki eo zadaj sedečim zakrivali pogled na oder. Nekoč pa )e dal pribil m ve« metrov dale* vMen
napis. »Mlade in lepe dame naj klobuke odlože, stare in grde pa smejo obdržati iste na glavi.« — Nobena ženska ni imela več pri predstavi klobuka na glavi.
Oče: »Mi je znano, vaš oče je bil vseskozi vzoren človek. Umrl je res kot mož-poštenjak. 0 vas kaj takega v resnici ne bi mogel trditi.«
Snubec: »Gospod, zakaj me žalite?«
Oče: »Saj vendar še živite, potem niste mogli umreti kot poštenjak.«
Stara, pa zelo nečimema gospa je v neki dnižbi vprašala moškega, ki se mu je hotela prikupiti: »No, koliko pa mislite, da sem stara?*
»Oprostite, milost liva, sem bančni uradnik, ne pa raziskovalec starin.«
Gospodinja: »Ampak Micka, kakšen ropot pa delate tu v kuhinji?«
Midka: Ja gospa, pa vi poskusite ubiti tri sklede brez ropota!«
Mesar Peter je bil hud na svojega soseda brivca. Nekoč pomoli, ko je bila briv-nica polna ljudi, svojo glavo skozi vrata in vpraša: »Saj pri vab brijete tudi prašiče. Ali ne?
»O, prosim, prosim, kar vstopite, bomo takoj naredili!« se odreže brivec.
»-Pomisli, ljubi mož, ura mi je padla v sobi na tla in je kar obstala.«
»Seveda, ali misliš, da bo kar po sobi hodila?«
DRZNI AEROPLANSKI NAČRTI.
Kakor se poroča, nameravata dva-mlada Norvežana z aeroplanom leteti na severni tečaj. Odplula bosta z Novoje Zemlje, leteti hočeta čez tečaj in pristati na oni strani, na polotoku Alaska. Pravita, da nimata nobenih znanstvenih namenov, temveč da bosta letela kar tako za zabavo. Prerokujejo jima neuspeh. In to po vsej pravici. Na otočke Spitzberge, ki mu pravimo sedaj Svalbard = mrzla obala, hočeta leteti,sedaj pozimi dva druga Norvežana, že starejša. Pravita, da bosta dokazala možnost poleta do Spitzber-gov tudi v sedanjem letnem času, ko je tam gori par mesecev skupaj noč. Spanec Franco bo letel iz Evrope v Južno Ameriko, Par majhnih otokov sredi Atlantskega oceana bo porabil za pristajanje, če bo treba. Italijan Pinedo, ki je letel lani iz Evrope v Avstralijo in na japonsko ter tudi nazaj, hoče leteti letos okoli sveta; naj-prvo v Ameriko, od tam v Azijo in Avstralijo in nato nazaj. Pot znaša 80.000 km, dvakrat toliko, kolikor meri obseg naše zemlje.
V »ZLATOROGo-tenMBtlBOvem milo »ta našli ilatnibc med drutfimi tudi Marija Harlinger, gostil-ničarka t Stični, in Marija Krnc it Sodraiic«.
liso iSin, prodam. —
p, Jurfinct — Ptuj,_
DOMAČE, PRAVE LANENE TROPINE
nudim ktf po 3.7S Din. — ALOJZIJ TRAMPUf, Golo brao 10, Mtdvod«.	300
Dr* učenca »prajmem takol »a mlsartko obrt, JoM Km«K, vfcM, PoJgor* it. VM Md I*Miaa*
V našem kraju
so posebno ostro občuti vsaka nagla sprememba vremen}; nahod, kašelj, bripavost, vratobol, trganje v udih, zohobol in glavobol so sedaj pri nas
na dnevnem redu. Prav posebno mučijo sedaj revmatične bolečine. P o nr.ših ugodnih izkušnjah pa
sc je pokazal kot vedno zanesljiv ublažitelj bolečin Fellerjev blagodišeči »Rsalluid«, katerega so že naši roditelji in dedje uporabljali kot priljubljeno domače sredstvo in kosmetikum. Uporaba »Elsa-flulda« vedno prija, bodisi odznotraj ali odzunaj. •Ie močnejši in krepkejiega učinka kot francosko žganje, 6 dvojn. ali 2 spec. steklenici 63,— Din,
12 dvojn. ali 4 spec. stekl. 99,— Din, 36 dvojn Ml 12 spec. steklenic 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino po povzetju ali proti plačilu vnaprej razpošilja lekarnar Eugen V. FELLER v Stubici Donjoj, EUatrg 16, Hrvatska. — Posamezne ste. klenice Elsnfluida po znižani ceni 9 Din v lekar" nah in sorodnih trgovinah.
ČAS PRIHAJA — da »t peMkrbitc za poletje
dobre in vredne čevlje, ki jih dobite samo pri FRANCU KOKOL, čevljarju t Laškem. - Istotam kupite po najnifji ceni isnje in čevlj. potrebščine.
PRODAM 50 kosov BOROVIH DROGOV
dolžina 9—12 m, pripravni za napeljavo elektrike ali telefona — Prodam ludi LES ZA KOZOLEC. AL. POGAČAR, Pristav«, Mengeš.	763
IZJAVA, Podpisana Ivana Dremelj ii Dragoirnia St. 34 obžalujem, ker sem govorila neresnične besede zoper Zupana in sc mu zatnaljuiem, da mi ie sodnijsko odpustil.	IVANA DREMELJ.
MODBOCE
žimnice, posteljne mreže in tapet, izdelke
prodaja naicenejc RUDOLF RADOVAN, tapetnik, Ljubljana. Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma).
Išče je za posestvo na deželi VRTNAR, izurjen v vrtnarstvu in veš^ sadjereje, z dobrimi, dolgoletnimi spričeval:. — Prodamo tudi popolnoma nov AMBI-STROJ £ vsemi pripravami za izdelavo strešne cementne ope!;c (Falzziegelmaichine). Več se Izve pr: Fraic Urbane. Ljubljana, Sv, Petra c. 1.
Samo s 40 Din se more zadeti
1,000.000
< milijon dinarjev)
dne 16. februarja 192®
Žrebanje obligacij državnega posojila za vojne škode DOBITKI:
1	pa	1,000.000	Din
2	H	500.000	
5	n	200.000	Pf
10	»	100.000	» pp
20	H	50.000	
50	H	20.000	Pf ■
100	n	10.000	PM
VSi li dobiftti v iznosu okroglih 7,000.000 Dlll morajo biti izžrebam 16. februarja brezpogolno
Te obligacije, katere po nominnlu predstavljajo • vrednost Din innn-
Bančno komanditno društvo
a. mm m drug, mm
Telefon 1-08 IRIM) Na firmo in adr«. j« .tro,. „m Ir« i $f< |5
W	•• ližejo r vseh režjih krajih drtave!	-»n
Kovaškega vajenca poštenih staršev sprejme takoj Kuhar Franc, kovač, p .Dol pri Ljubljani.
419	E 358/25-21
DRAŽBENI OKLIC.
Dne 22. marca 1926, ob 9 dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi it. 20 dražba nepre-mičnin in sicer: vlož. 8t. 220. kat. obč. Drašiči: cenilna vrednost 362.578 Din, najmanjši ponudili 242.400 Din. — Vloi. št. 183 kat. obč. Slamnavas: cenilna vrednost 3000 Din, najmanjši ponudek 2000 Din. - Vlož. št. 151 kat. obč. Krasinc: ce. nilna vrednost 7885 Din, najmanjši ponudek 5390 Din. — Vlož. Jt. 56 kat. oM. Rosalnice, in 625 kat obč. Drašlči: cenilna vrednost 47.467 Din, najmanjši ponudek 73.050 Din.
K nepremični vlož. št. 56 kat. obč. Rosalnice spadajo sledeče pritikline: električni motor z žago in mlinom v cenilni vrednosti 62.100 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasili pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, siccr bi ae jih ne inoglo več uveljavljati glede nepremičnine v ško. do zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dralbeni oklic, li je nabit na uradni deski sodišča v Metliki.
OKRAJNO SODISCE V METLIKI, odd. II.
dno 6. januarja 1926.
Trpeinl PALMA-kaučuV pete in podplati «« napravljeni iz najboljle surovine, varuje^ Vaše obuvalo, w trikrat trpežnej« kot uanje in Vam omogočajo elaatično hojo. - Ni razkotj«. ampak neobhodna potreba viakega človeka.
NajpopoIncfS1
ST0EWER
šivalni stroji
u M»iH«, krojit« Ia CtrHftrj« t«r 11
T tK k dOML
Pr*dM ti ■•barit«
•trot. o(t»jU ti lo isr*4ao<t pri t Triki
L. Baraga,
Ljubljana Saicnbarg. nI. 6,1-Bmfliln Mak. IS lUHtrt.