-Y m : - • GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v A^meriki. S1SO-T7-- 67. ICSTova/ 23- a-vgTLSta 1899. Leto VII. Podrazenje mesa. Že uekaj tednov se jo tukaj na iztoku cena govejemu mesu podra-ževala iu bode najbrže še višja postala. Naj preje ho podražili meso boljša vrste, ali podraženje je ko-nečno prešlo tudi na najslabeje in najceneje vrst**, tako da je danes cena na drobno prodajanega mesa poslednje vrBte 2 centa pri funtu višja nego pred par tedni. Temu podraženju mesa, jednemu najbolj važnih živil, bo spočetka navajali razne uzroke, naj i »olj presenetljiv pa je bil, da se je ameriško • ljudstvo hkrati izvanredno ndalo ZHUŽivanju mesa, — da to v preobilici zauživa, so mu na tih una pred j baoivali, — pozneje so pa prišli z drugo izjavo, namreč da so potreb-Winfl za armado med poslednjim vojnim letom, zelo trebile vrste j gov«»di, in da so zaradi tega morali oeuo mesu zvišati. Ker se pa še dobro spominjamo koliko sto tisoč ploščevinatih škatolj pokvarjenega mesa je bil glavni živež naše armade, in ako vpoštevamo, da so vojaki n*6e vojne armade, tudi preje, ko so bili Ae mirni meščani, meso zauživa li, je tudi ta izjava odveč. Ko-nečno pride še le na površje pravi 1 uzrok, kteri je že sam dovolj važen, da nanj upirajo podraženje mesa, j n« da l»i navajali navidezna sredstva kakor preje omenjeno. Prav za prav pa je podražmijn mesa povod ker so veliki kapitalisti, kteri kontrolirajo trgovi no z mesom napravili nekakor ,,trust" in ceno mesu [»ovišali, to pa upirajo tudi j nato, da zelo velike množine i mesa izvažajo na evropejski trg, da ga tam po nizkej ceni prodajajo. S tem pa ubijejo dve muhe z jednim udarcem. S t»)in si bodo trajno pridobili nov trg, na kterem so do-sedaj le za poskušnjo in le ob prilikah nastopili, evropejske tekmece bodo pa že nadvladah ker bodo meso laiiko ceneje prodajali, s tem si pa trajno pridobili trg in ga tudi lahko obdržali, ker v Evropi nikakor ne morejo za tako nizko ceno meso prodajati; s tem si pa večje produkcije znebe, in je popraševa-l.j v. r, zato pa cene višje. l'ukaj se natanko to ponavlja, kar smo že pred deseti leti poskusili pn raznih obrtnijskih s t van-h : namreč, da mora domači kupec za domače izdelke dražje plačevati, le go f vropejski kupec, ta pa vsled kupovanja ameriškim tovarnarjem pripomore, da ameriški trg regulirajo kakor se jim poljubi. Itazloček je le ta. da ameriški izdelki in pridelki, o kterih tukaj govorimo, evropejske glede dobrote dosti nadkriljujejo, celo ako bi bili nekoliko dražji nego evropejski, vendar zaradi dobrote onim tekmujejo ; ined tem je pa ameriško meso v obče elabejše nego evropejBko, ali med tem pa tudi toliko ceneje, da lahko računajo na vebkanBko prodajo. Tukaj ee nam podaje dol er zgled kako vse nadkriljuje veliki kapitalizem in kako umetno si prizadeva pridobiti svetovni trg, ljudstvo je pa ona ubožna stvar, ktero izrabljajo v špekulaci|ske namene. Tukaj sicer nemarno užitninske-ga davka na moso kakor na primer v Avstriji, ali davek nam nakladajo kapitalisti. Pri podraženju mes i kaj dobro vidimo kako dobro so jo uganoli, da ne l>i jeden drugemu škodovali, ali tekmovali, so se zdru-ž li v ,,trust" in v zvezi naložili novi tiavek v podobi povišanje cene na meso, seveda te niso ozirali na. o koga to prizadene. Nekteri gospodje, kteri nosijo veliki zvoni c, so zatrjevali, da ta davek v podobi zvišanja cene ne bode tako prizadel obče ljudstvo, temveč le bogate ljudi in prodajalce na drobno. Ali kaj hitro se je to spremenilo in vse breme je dobilo ljudstvo, a ne le to, šh kaj več, ker mešata rji to izrabljajo v svojo korist in narodu J še dražje računajo; nego je v istini podraženo. Prodajalci na drobno ee v New Yorku poslednji čas zelo pritožujejo, da delajo vsled podra-ženja mesa slabe kupčije, ker naj-siromašneji ljudje v obče mesa več ne kupujejo. Ali v poletnem času se še sem in tja opomore brez mesa, ali kaj pa po zimi? Ali naj bi že res tuko daleč prišle, da hi še pri nas v Ameriki, kjer je toliko goveje in druge živali, meso bilo le za ,, višjo" gospodo ali potratna jed? Od kot pa vzeti delavce, kteri hi zmagali težavno delo. Neovržnna resnica je in poskušnje so dokazale, da delavci uživajoči polento, krompir, fižol in enako ,,plažo" so pri enakem številu mož in enakem delu, mnogo manj storili, nego oni delavci, kteri so meso jedli. Seveda se ameriški kapitalisti ne brigajo zato, saj so že večkrat rekli, da ameriški delavec preveč mesa poje in zato velik zaslužek zahteva, to pa le na to cika, ker bi ga radi ponižali na stopinjo kitajskih kulijev, zato pa morajo delavci sami paziti, drugi Be ne bodo za nje potegovali, najmanj pa taki, kteri bo kapitalistom v pomoč, da delavno ljudstvo obdržč na nizkej stopinji, v vednej nevednosti in Btrahu pred hričem in h...... Iz našil Mil kolonij. Spanci zapuščajo Kubo. Havana, 20. avg. General Lee je daiiHB Bporočil generalu Brooku, da so zdravstveni odnošaji med vojaki pokrajine povoljni. Niti jeden mož ni bolan na rumeni mrzlici. Spanci potujejo v velikem številu v svojo domovino. Danes je zapustilo mesto 432 družin, za ktere je vlada plačala prevožujo. General Ludl n\v bode v kratkem odprl 2o0 šol, v kterih se bode poučevalo 35.-000 otrok. Praske z v s t a š L M a n i 1 a, 20 avgusta. Odkar so A meri kanci Angeles zasedli, videli so Filipine« klatiti se v okolici in danes so poslali dve sotniji vojakov jih preganjat, kar se jim je tudi posrečilo. Pripetilo seje več prask, v kterih je bil jeden častnik usmrten in jeden ranjen. Sovražnik Be je umaknil v gorovje. Iz NegroBa se poroča, da je poročnik Cola z osmimi možmi napadel sto vtrjenih vstašev in jih pognal v beg. Filipinci so pustili na bojišču 19 mrtvih, Amerikanci pa so imeli samo tri ranjene. Devet vojakov v to nil o. Manila, 21. avg. Na zvezni prevožni ladiji „Tartar" je dospel sem gen« ral Jožef Wheeler z dvemi bataljoni 18. pešpolka. Radi hudega viharja se vojaki še niso mogli izkrcati. Danes zjutraj se je podal oddelek 24. pešpolka na ogledovanje čez Mariquira dolino. Ko bo ljudje hoteli križati San Mateo reko, razbil seje plov iu 9 mož je vtouilo. Kapitan Crane, načelnik ekspedi-ei je se jo rešil. Poloiaj o Dreyfusovi pravdi. Drugi teden nove pravde pred vojno soduijo proti Dreyfusu je končan in še vedno zre svet vprašaje kaj bode s to nerešeno zagonetko. Tudi sedaj, po 14duevnej obravnavi in ko so že skoraj vse glavne prič« za in proti zaslišali, ne more še nihče z gotovostjo prorokovati, kakošna bode razsodba vojnega so- dišča. Ako bi iz nesnage prič zbirali pleve iz pšenice, ne bi zamogli pričakovati obsodbe, ker pozitivnega dokaza, da bi Dreyfus v kakem slučaju izvršil izdajstvo, ni nikjer do sedaj še najti. Osobna mnenja generalov, kteri z vsemi močmi svojo kožo branijo, kakor Mercier, de BoisdtdTre in Gonse, za ktere bi bilo oprošč. nje zatožeuca moralična smrtna obsodba, še nikakor niso dokazi. Naj ti generali še tako navdušeno zagotavljajo, da so o krivdi zatožeuca prepričani, da Esterhazv kljubu svojemu priznanju ne more biti pisatelj skrivnega zapisnika, da je podpolkovnik Henry izvršil svoja ponarejanja iz domoljubja in na „korist dežele", da bi bili dn Paty de Clam, Guenee in ljudje enake baže ,,gentlementB" in vse kar ti ,,temni poštenjaki" v uniformah ee zlatom obšitimi še zagotavljajo. Ves svet pa vč kaj ima pričako vati iz izpovedi teh gospodov, kteri so sami v obupnem položaju in to vsled njih lastne krivde, in da tem ni dosti nad tem ležeče, ako Be par-krat zlažejo, ako bode pa visokej generaliteti udano priklanjajoče se vojno sodišče v Ueunes imelo dovolj poguma nad temi uniformiranimi lopovi prelomiti palico pravice, je pa zelo dvomljivo. O tem je pa angleški sodnik Thomas Terrell, sloveč pravdnik, kteri je bil navzoč pri več obravuavah vojne sodnije povedal svojo sodbo, ktera dovoljuje globok pogled in vidimo kam pes taco moli. ,,Vojno sodišče je tako nepristransko, kakor iz po-svetnjakov sestavljeni sodni dvor. kteremu ni niti na razpolago pravni pouk (pouk sodnega predsednika), toda na obeh straneh igra veliko ulogo domoljubje in pouki od zgoraj bodo na razsodbo vplivali." To pa nikakor ni čuti ugodno za Drey-fusa, pri tem se je pa angleški sodnik, kteri je uprav užival francosko gostoljubnost, še prav previdno izrazil, mi pa zamoremo tudi med vrstami čitati. Od njega rabljena beseda ,,domoljubje" že zadostuje, da bi se napisala debela knjiga o tej zadevi. To je ono domoljubje, ktero v spletko zagoneteni generali podtikajo Henryju pri njegovem poua-rejevanju, in kteri je kapitanu Dreyfusu odtrgal častniška znamenja raz ramen ; ono domoljubje, zaradi kterega deloma brezvrednostne, deloma nemažue, umazane spise tako čuvanega tajnega spiBa javnosti prikrivajo; to je ono za vsacega pošteno mislečega človeka nerazumljivo domoljubje, ktero se ne sramuje nedolžnega človeka poslati na Vražji otoT, da krivi ne bodo javno osramoteni, temveč se iz zanjke iz vlekli brez kazni. Gospod Terrell je seveda mnenja, da se je predsednik vojnega sodišča, polkovnik Jouaust že skoraj odločil za oproščenje zatožeuca. To ee da sklepati, pravi on, ker se trudi pokazati, da je uepriBtransk, akoravno ob kakej priliki ne more prikrivati gotovo strast proti zagovornikom, vendar pa je njegov namen Drey-fusa oprostiti. Nečemo se v tem oziru z gospodom Terrellom prav-dati, toda vendar je nekako čudno, ako kak sodnik zagotavlja, da je predsednik kakega sodnega dvora še pred sklepom zaslišanja prič in dokazov, že prepričan o kakej zadevi. Sedanji položaj pravde je, kakor je mogoče iz daljave preudariti, brezdvomno za Dreyfuaa zelo neugoden in general Mercier proro-kuje, kakor novejši brzojavi iz Rentier naznanjajo, popolnoma javno obsodbo zatožeuca. Nikakor pa še ui izključeno, da se ue bi p iložaj še obrnil. Potreba pa je v poštev jemati, da je vsled zavrženega ?a-vratnega napada na Laborija, zato ženec bil poslednji teden, ko se je položaj na slabo obrnil, oropan bvo-i^ga glavnega zagovornika. Kakor hitro bode zamogel Labori pričeti delovati, kar se mogoče kmalu zgodi, bode gotovo priče, ktere so Be tako obtežeče izrekle za Dreyfuaa, jedeukrat poklical pred sodnijo in jih prav spretno in ojstro spraševal. Potem se pa zamore ves položaj hitro obrniti. Grozne razmere v Parizu. Ali vzbruhne meščanska vojna? Anarhisti napadli cerkve. Pa r i z, 20. avg. Danes opolu-dne so se vršili veliki izgredi. Kakih tisoč anarhistov se je zbralo na Place de la Repnblique in se uprlo policiji, ktera jih je hotela razprši ti. Policijskega komisarja, kteri je hotel zapleniti rudečo zastavo so podrli na tla, po njem teptali in pretepli. Izstrelili so več strelov in policijskega komisarja hudo ranili. Akoravi.o je policija podlegla, posrečilo se jej jo vendar nekaj iz-grednikov zapreti. Od Place de la Republique je odkorakala množica na Rue St. Maure, naskočila cerkve St. Maure in St. Joseph, .razbila altarje in prižnice ter zdrobljenim lesom zanetila ogenj na cesti in vrgla vanj posvečene hostije. Ko je pričela množica v cerkvi S. Nicolas na enaki način razbijati, dobila je policija pomoč, toda prepozno, da bi bila zamogla opustošenje cerkve preprečiti. Kakor se čuje bodo še mnogo izgred nikov zaprli. Ker Be je govorilo, da bodo zaprli tudi poslanca Mille-voye, se je ta danes javil sam policiji, ktera pa je rr>kla, da nima povoda ga zapreti. Obleganim antisemitom v Gueri-liovi hiši primanjkuje kruha. Poskusi njihovih prijateljev jih oskrbeti s živežem, so izpod leteli. Danes opoludne so razgrajali socijalisti proti antisemiti v bližini Rue Cha-brol. Danes večer je bilo v okolici zbranih najmanj 20.000 ljudi. Tudi pisarno Bocijalistične ,,Petite Republique" je obdajala velika množina ljudstva. Pri raznih pretepih je bilo ranjenih pet policajev. I)o poluuoči so kakih 50 razgrajalcev zaprli. Ko je mežnar cerkve sv. Jožefa videl bližati se množico, zaprl je vrata ograje, toda bila so hitro vlomljena. Potem so z sekirami razbili zunaj na vrata in tolpa je vdrla v cerkev. V svetišču so razbili vsej kar se je le razbiti dalo. Policija je prišla na pozorišče ko je bilo razdjanje že izvršeno. D S2 65, fidmarji po 83. Dobi se lah ko vsakovrstno delo. Dosedaj smo v obče mislili, da bode štrajk trdovraten in dolg, posebno po rudo topilnicah, ali vendar smo se dn-lavci z družbami mirnim potom pogodili in saj nekaj pridobili. Srčni pozdrav rojakom po Širnej Ameriki. Naročnik. Ely, Minn , 14. avg. Društvo sv. Cirila in Metoda v Ely, Minn., je imelo dne 13. avg. svoje glavno zborovanje, pri kterem so bili v odbor izvoljeni gg. : John Loušin, predsednikom ; Josip Agnič, podpredsednikom ; Josip Mantel, I. tajnikom ; Jurij Mourin, II. tajnikom; John Bukovec, blagajnikom: gospodarskim odborni-kom gg.: Štefan Banovec, John Butala, stareji; John Peršin; bol-nišnim odbornikom: Matija Kapš, Matija Srcekar, Štefan Preširn; maršalom: John Petrušič in John Butala, mlajši. Dopisi naj se blagovolijo poslati: Josip Mantel, Box (224, Ely, Minn. Razne vesti. Živahno gradenje v New Vorkn. Iz te dni objavljenega poročila dotičnega oddelka je razvidno, da se je v New Yorku na dne 30. junija minolem četrtletju kaj živahno gradilo. Od 1. aprila do konec junija ee je vložilo skupno 1930 načrtov za 3173 stavb, kterih proračun je znašal S44,382 170. Od teh je spadalo na Manhattan in Bronx načrtov za 1403 poslopij ii. 836,350.855 proračuna; na Brooklyn 746 načrtov za 1349 stavb in $6,970.394 proračuna ; na Queens in Richmond 379 načrtov za 431 poslopij za $1,060 921 proračuna. V istem četrtletju so za zgr^dbe-ne prenovitve vložili 2554 načrtov za 2716 stavb, kterih proračun je znašal 83,754.167. In sicer je spadalo od teh na Manhattan in Bronx 114 načrtov za 1212 stavb; na Brooklyn 766 načrtov za 820 poslopij ; na Queens in Richmond 674 načrtov za 684 poslopij. Novih stavb je bilo 30. junija pričetih 6731, stavbenih prenovitev pa 1702. Skupni proračuni za no- ve stavbe in prenovitve so znašali torej za četrtletje S4>, 136.337 proti 625,458 7S9 v istem četrtletju mi-nob ga leta. Demonstracija stavcev. Tiskarska unija štev. G in druge jednake organizacije tiskarske obrti v New Yorku so 10. avgusta vpri-zorili veliko demonstracijo, da bi ne boycott proti dnevniku ,,Sun" naznanil tudi širšim krogom. To je demonstracija tudi pnpohmma do-s^gla, kajti najmanj 5000 mož in izven teh tudi 120 ..newsboys" se je udeležilo parade, ktero je gledalo več nego lOO.OOO ljudi. Parada je bila razdeljena v štiri divizije. Na čelu je jahal poveljnik, njegova pribočnika in trobentač. Tem je sledilo 100 stavcev na bi-ciklih, skoraj vsi v unif« rmah ; za temi so korakali odslovljeni stavci dnevnika „81111" vsak mož z veliko solnčnico na prsih. Med razuimi oddelki so bile uvrstene godbe, ali pa bobnarji. Po cestah koder bo korakali stavci je bilo postavljenih mnogoštevilno policajev, kteri so mirno gledali, ko so stavci delili med m .ožico okrožnice za boycott, kar je po cestah postavno prepovedano. Dospevši do Cooper zavoda seje demonstracija zaključila z velikanskim shodom m raznimi govori. Povsodi je dragina. Kakor smo že omenili je mesarski trust male mesarje primoral ceno zvišati, češ. da vsled dobrih r-asov 'indstvo v trlikej meri Bega po mesu, »h. pr-nau;kujv k.avue živinm itd. Goved velja sedaj SO.10 za 100 funtov, meri t^m ko je lansko leto o tem času veljala samo $4.90 do So.20. Mesarska zadruga v N '\v Yorku je vsled tega sklenila ceno mesu od 10 do 20 odstotkov zvišati. Toda ne samo meso, ampak tudi skoraj vs«' druge potrebščine so se podražile. Vkljub dobre Mine, p- -dražilo s>- je tudi žito, kar je najbolj pripisovati okolščim, da so imeli v Evropi, posebno na Ruskem, le slabo let ino. Ljudske Kuliiuje v New Vorkn. Po vseh evropskih mestih tolikanj priljubljene ljudske kuhinje, bodo baj^ kmalu tudi v Ameriki vpeljali. Ze so izvršene vse priprave, da bodo odprli v New Yorku restavracijo tv vrst". To se bode pripetilo baje v sredi oktobra in sicer v oko. lici med 42. in 50. cesto blizu 10. Ave. GoBpodičina Miltred Britton Fairfield, ktera že dve leti predseduje v kuhinjskih zadevah pri ,,Young Womens Christian Association" je prva pričela delovati za to stvar. ko . želite najboljše zahtevajte Superior StOCk - • Pivo ktero - . . je izvrstno . . glede čistosti. Niprodaj . . povsodi. 50SCS BREWING CO., LASE LINDEN, - .:, t. JiU ... V" .—^a Entered as second clas matter at ffie New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovanskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, pol leta.............. $1.50, 95. vodil armado krampov" v Washington, radi česar se je svoječasuo več mesecov o njem govorilo, je sedaj na čelu rudniške družbe, ktera je zadela na bogato svinčeno žilo. Coxey je v Massil-lonu osnoval družbo in pričel mi-uolo spomlad delali v rudnikih, ktere je imela Shoak Creek Mining (Jo. v najemščim. Delavci topilnic podlegli. D e n v e r, Colo., 20. avg. Smelter Men's unija je štrajk formelno dokončala in vse topilnice v državi, vpoštevši one, ktere so bile že več let zaprte so zopet pričele delati. Tudi Lee Peck rudnik v Crystal Fall, v kterem je delo že nd I. 1892. počivalo, so zopet odprli in i>odo baje mnogo deiah. S porazom štrajkarjev je za ned' 1--i« r is popolnoma oslabel vpljiv L"oije Western F^d^ration of Miners, kteiega je doeedaj izvrševala na krajevne unije. To so vrli vojaki. Denver, Colo., 20. avg. „L'I o-gi Filipinci!" vsklikne lahko marsikdo, ako vidi v stric Samovo uniformo oblečeno tolpo na potu v Sati Francisco, od koder bodo odrinili v Manilo, da pomagajo ukrotiti domačine, kteri se bojujejo za svojo slobodo in neodvisnost. Po mnenju skušeuih mož, ni v nobeuej vojui na svetu take tolpe malopridneže** videl, in ako ne bodo kmalu dohajali k vojakom boljši ljudje, treba b- de ustanoviti nove polke samo v to svrho, da bodo uničili naj pred malopridneže in potem še le Tagale. V Denverju ve prebivalstvo ceniti regularne vojake, kajti že več let so bili'tukaj v Fort Logauu pešci in konjiki. D ikler ie bila tu stara posadka, je bilo ljudstvo vedno prisotno pri njihovih paradah in slavuostih, kajti vedelo je, da se bode vsak vojak spodobno obnašal. Ti takozvani prostovoljci, kteri sedaj odhajajo v Manilo je sramotna tolpa, ktera se tako nespodobno obnaša, da se jej vsakdo najrajše umakne na tisoč korakov. Miuolo nedeljo je član 34. polka samo zato umoril dva policaja, ker sta hotela zabramtl brezpostavno počenjanje vojakov. Ta dogodek je meščane in časopise tako razkačil, da bo se že resno namenili, vlado prositi, da bi v San. Francisco, oziroma Manilo namenjenim vojakom ne dovolila, da bi se v Denverju kaj ustavili. Nektieri novinci so bili z svojim obnašanjem veliko bolj podobni divjim Indijancem, nego omikanim ljudjem, zato je bilo pa tudi vse veselo, ko so ostavili mesto. Mesto v plamena C r i p p l e C r eek, Colo., 21. avg. Kmalu popoludne je nastal v središču meBta Victor požar in skoraj ves del mesta upepelil ter napravil škode najmanj dva milijona dolarjev. In še gori! Toda imajo upanje do danes večer ogenj omejiti. Ogenj je najbrže nastal v Merchants kavarni poleg banke Victor. Močan veter je ogenj zelo hitro razširil in plamen je vse v kratkem času vpepelil, kamor je posegel. Dospeli so na pomoč gasilci iz Cripple Creek, ali ker so vse hiše iz suhega smrekovega lesa, je imel ogenj dosti tvarine. Vse prizadevanje ogenj omejiti z vodo je bilo zaman, ko so se o tem prepričali, so nevarne hiše z dinamitom razstrelili v zrak. To sredstvo ni bilo vspešno, pač pa bojazen požara še pomnožilo vsled hudega ropota na kup in v /.rak razletelih hiš. Nastal je grozno gost dim, kteri je pretil vsa živa bitja zadušiti, in prebivalci bo kri-čaje na vse strani bežali, ter niso druzega rešili, kakor svoje življenje. V gorah, več milj daleč pa je jek razstrelbe dinamita še dolgo časa odmeval. Del mesta, kteri služi za stanovanje, je le malo poškodovan, ker se je ogenj-razširjal proti severu in tudi v ono smer dim valil. Pogorelo je novo poslopje Midland Terminal železnice, Florence in Cripple Creek železnice. Dalje: Bauk of Victor, poštno poslopje, poslopje Western Cniou brzojava, ColoradoTelephone Comp., hotel Victor, Gold Coin Mining Comp. in veliko druzih poslopij so sedaj le še razvaline. Ob G. uri zvečer upajo ogenj omejiti in bode škode dva milijona dolarjev. Mesto Victor je bilo ustanovljeno leta 1893. in ima sedaj 10.000 prebivalcev. Požar v Adirondacks. Saranac Lake, 20. avg. Tukajšnji kraj seje popolnoma obdan od gozdnih požarov in radi izvan-redne suhote lesovja je gašenje zelo težavno in skoraj nemogoče podjetje. Iz sel ob New York Central železnici se poroča, da je požar ua-pravil tam veliko škode. Požari so se razširili do Malone in opustošili tudi[okolico ob Chateaugay železnici do Damemore. Šestdeset žrtev. Newborn, N. C-, 21. avg. V teku današnjega dne so sem dospela poročila iz obali severne Caroline, ktero je minoli teden obiskal za-padno-indijski orkan, pri kterem je mnogo ljudi ponesrečilo ter nastala velika škoda. Štirinajst ribičev je vtonilo, ker so poskušali v čolnu se prepeljati čez Pamlico zaliv. Ladije ,,Goodwin" in ,,Aurora" sti se potopili, ,,L. R. Hill" pa obtičala na skalah. Ladija ,,Beswick" se je potopila z vsem moštvom vred. Vse te nesreče so se pripetile v Pamlico prelivu. V obče mislijo, da je šestdeset osob usmrtenih. Opustošenje na otokn. Jacksonville, F la., 19. avg. Kakor se iz Miami brzojavlja, je zadnji veliki orkan razdjal mestece lied Bay na otoku Andros 20 milj od Nassaua iu 300 ljudi je bilo usmrtenih. Skupna zguba ljudi je na otoku 600 osob. Razvaline še niso odstranili in še vedno tu ali tam najdejo kako truplo, ktero niso mogli pokopati, ker primanjkuje delavnih močij. Kapitan Dillon, kteri je prvi prinesel vest, pravi, da je vihar divjal z ogromno silovitostjo in hitrostjo. Dillon je pomagal pokopati 163 trupel. Indijanci so belopoltne skalpirali. Navajo Springs, Ariz., 21. avg. Proti 200 Indijancev, kteri prouzročajo strah v tukajšnjej okolici, so morali odposlati vojaki iz Fort Wingate. Ti Iudijauci so delali pri gradenju železnice, dne 15. t. m. so dobili plačo in se vdali pijančevanju in igranju. Belopoltui igralec C. H. Laudreth, je v prepiru Indijanca zabodel in ustrelil, na kar so pričeli Indijanci na njega streljati iu mu kože z glave sueli. Bati se je še drugih izgredov. Newyoreani potopili. Seattle, Wash., 21. avgusta. Ladijo ,,M. M. Morril"', ktera je sredi junija 1S9S z 22 Newyorčani na krovu odrinila od tod pr^ti Kotzebue zalivu, so jo razrušile ledene gore in razun moža in žene F. B. Porter so se baje vsi Newyorčani potopili. Vest je prišla od posestnika, kteri je po nevarnem potovanju dospel do roga Noma in od tam pisal. Kapitan Bernliard je iskavši čoln, padel v razpoki i no ledene gore in utonil. Dvojica Porter je Bedaj v misijonu ob Kotzebue zalivu. Ladija je bila last neke družbe iz iztoka. Porto Rico mrtvašnica. Police, Porto Rico, 21 avg. Sedaj računajo, da je orkan zahteval 3000 žrtev, 2500 trupel so že pokopali; 20o0 osob še pogrešajo. Se vedno najdejo trupla na prostem, vendar so zdravstvene razmere na Ponce dobre. Kapitalisti imajo sedaj dobro priliko svoje denarje ko-ristonosno naložiti; tukaj je pomanjkanje denarja za zboljšanje po orkanu napravljene škode, za nove nasade ua polju in popolnitev živine Razpor med Anglijo in Trausvaalom. London, 23. avg. ,,Morning Leader" poroča iz Kapstadta : Predsednik Kriiger je dovolil v briti-ško zahtevo glede volilne pravice. Tudi naj pošljejo zlata polja štiri člane k vsakemu .,Raadu" in pomnožijo zastopniki, ako namreč število Uitlauderjev to opravičuje. LJrzojavu so dostavlja, da se je go-verner Lorenzo Marquez izrazil, za-plenitev orožja so je izvršila na zahtevo Angleška. Kapstadt, 22. avg. V skupščini je imel danes Cecil Rhodes govor, v kteremje rekel, da ne bode izbruhnila vojska med Anglijo in TranBvaalom. Predsednik Kriiger je občutljiv mož in bode že ob času odnehal. Kolikor manj se vlada Kapa v to reč meša. tem bolje bode. V Transvaal u bode prevladal angleški jezik in Uitlanderji bodo osnovali vlado, kakoršuo bodo hoteli, ker so v veliki večini. London, 20. avg. Iz poslednjih poročil, ktere je dobil kolouijalni urad, je razvidno, da ne bode vojske v južnej Afriki. Kakor pravijo predsednik Kriiger le čaka pripravne prilike, da bode odnehal. Sir William Butlerja so na njegovo lastno želj^ odpoklical i. On misli, da agitacija Uitlauderjev ne želi doseči odprave istinitih kri-vičnostij, ampak je le delovanje jugoafrikanske lige za finaucijelne namene. V tem smislu je tudi ko-lonijalnemu uradu poročal, ko je začetkom tega leta v odsotnosti Sir Alfred Milnerja deloval kot višji komisar. Te brzojave so sicer zadušili, toda toliko seje vendar zvedelo, da Sir William Butler nikakor ni zadovoljen s politike«, ktero uganja Sir Alfred Milner na povelje kolonijalnega ministra Chamber laina. Uradniki kolonijalnega urada zanikajo, da bi bila vlada predsedniku Kriigerju poslala ultimatum. Kapstadt, 21. avg. Danes se potrjuje vest, da je transvaalska vlada izročila svoj odgovor britiške-mu agentu in v Praetoriji Sir Alfred Miluerju, britiškemu komisarju v južnej Afriki in goveruerju Cap kolonije. Pravijo, da angleških predlogov, glede skupne komisije za preiskavo meščanske pravice Uitlauderjev niso sprejeli, ampak stavili nove predloge. Dejstvo, da Trannsvaal republika deli množine orožja med pristaše Transvaala v Cap koloniji in Orange državi, je tukaj prouzročilo veliko vznemirjenje. Več nego sedem ton vojnega materijala so v Port Elizabeth ob Dalagoa zalivu izkrcali in po Cap železnici v notranje kraje poslali. Vlada Cap kolonija obžaluje, da transporta ni mogla pr^prefiiti. Zadevo bodo najbrže predložili angleški vladi. London, 21. avg. Kolonijalni oddelek potrjuje, da je trausvaal-sk a vlada svoj odgovor izročila britiškemu agentu v Priitoriji: Glede vsebine odgovora pravijo le, da Boerci ne sprejmejo Chamber-lainov predlog v polnem obsegu. Evropejske in druge vesti. London, 20. avg. Iz Pariza se ,,Sunday Specialu,, brzojavlja, da je vlada sklenila general Mer-ciera zapreti. Tudi je krožila vest, cla je vlada njenemu komisarju ma-joru Carrier« naročila "atožbo proti Dreyfusu nazaj vzeti, ker se je pri obravnavah pokazalo, da so bili spisi popačeui, na ktere se je vpi-rala Drevfusova krivda. B e r o l i n, 19. avg. Deželni zbor je danes predlog liberalcev, prvotno vsebino predloga radi kanala zopet sestaviti z 235 proti 147 glasovi zavrgel. Koncorvativci in del centruma je glasovalo z veČino. Tudi predlog glede Dortmud-Rhe-ue kanala je bil z 275 glaBOvo proti 134 ovržen. Pri debati je vladaja velika razburjenost. Kardorlf je rekel v imenu agrarcev, vlada deluje socijalistom v roke, in ako pojdo tako naprej, bode Nemčija postala socijalistična republika. London, 20. ag. Javno mnenje v Veliki Britaniji se vznemirja radi vedno bližje pomikajoče so kuge, Ker je sedaj izbruhnila bolozen v Oporto je sedaj nevarnost samo tri dni hoda od brit;škega obrožja. Zdravnik, kteri je več let bival v Honkongu iu zdravil tisoče bolnikov, pravi, zdravstvene razmere na Angleškem osobito v Londonu niso takošne, da bi ovirale razširjanje kuge. Ako se zanese v istočni del Londona, razširila se bode kakor gozdni požar. Sveži zrak in solnčni žarki zaduše bolezen, toda ravno tega manjka v tem predmestju-Obstoječe bolnišnice nikakor ne zadostujejo in morali bi zgraditi pro-vizorične zavode. Največja nevarnost je v tem, da se je bolezen razširila po kopnem preko Perzije iu Rusije. Ako doseže bolezen pristane baltiškega, črnega iu osrednega morja, potem je nevarnost za Anglijo velika. ,Lancet' piše, da se nevarnost ne sme prezirati. V velikih pristanih, kakor v Londonu, Bristolu, Liverpoolu, Southamptonu in Plymouthu nevarnost ni tako velika, kakor v malih pristanih, kjer je zdravniško nadzorovanje nezadostno. L i s b o b a, 20. avg. Zdravniški urad je sklenil b kordonom osamiti mesto od kopnega. Kugo je zavlekel parnik iz Indije. Dosedaj se poroča skupno o 46 slučajih kuge. Španski zdravniki poročajo domov, da bolezen pojenjuje. Dunaj, 20. avg. V Solnogradu so se vsled javnega shoda nemško-narodnega ,,Salzburger VolkBverei-na'" pojavili cestni izgredi, kteri so bili osobito proti uredništvu „Salz-burger Chronike" naperjeni, kjer so tudi pobili več oken. Ko je prišla policija, padlo je več strelov iz množice; tudi kamenje so metali na policaje. Pozneje so pozvali tudi vojake, kteri pa prisedši na po-zorišče, niso imeli kaj opraviti. Zaprli so šest osob, ob 2. uri po noči pa je bilo zopet vse mirno. London, 21. avg. Iz Livorne v Italiji se brzojavno poroča, da so tam zaprli pet mož, ker so obdolže-ui, da so več amerikanskih mornarjev zvezne križarke ,,01ympia", kteri bo se podali na kopno, napadli in ranili. P r a g a, 21. avg. V Gradlitzu, 15 milj od Kraljevegagradca so se sprijeli Čehi in Nemci. Oddelek orožnikov, kteri je atražil občinsko poslopje, so iz sosedne hiše kamnali in niso bili v stanu napadovalce pregnati. Več osob bo zaprli. Po noči so Btreljali na orožnike, kteri so potem z golimi sabljami udrihali po ljudeh in štiri osobe usmrtili, več druzih pa ranili. Poslali so vojake in še več oddelkov orožništva na kraj nemirov, kteri so zopet napravili red. London, 22. avg. Dopisnik Daily Mail" iz Rima poroča, da Be je tudi v Palerni in Neapolu prikazalo več slučajev zbolelih vsled kuge, tri ali štiri osobe bo že umrle. Vlada je odredila vse potrebne na-redbe, Časniki niso še nič poročali o prikazalej kugi in naredbah, to pa samo zato, da ne bi prouzročili strah. R e n n e s, 22. avg. Danes je zopet Dreyfusa zagovarjal ranjeni Labori. Na poti proti poslopju kjer se vršč obravnave in v dvorani bo ga burno pozdravljali. Laborijev glas je slab toda jasen, kadar mnogo govori se drži za rano. Danes je bil sijajen dan za Dreyfusa; Labori je bivšega vojnega ministra Mercier tako pognal v kozji rog, da je obmolčal. Shanghai, 22. avg. Poročevalec ,,Shanghai Mercury" v Pekingu pravi, da se pri kitajskem ce-sarjukažejo znamenja blaznosti. V enomer mrma in se Bmeje. London, 22. avg. ,,Church Missionary Society" je dobila poročila, da je na iztočnem obrežju Afrike 40.000 ljudi lakote umrlo. New York poleti. (Slika i/ se/ije.) (Dalje.) IV. Drugi ženski poklici in pomoči. Ako primerjamo b tem ženskim poklicem poslovanje druzih delavk kakor na pisalnih strojih (Typewriter), tovarniških delalk iu služkinj, se nam pokaže osoda teh primeroma vendar malo prizaneslji-veja. Ker to so saj z izjemo delavk v nekterih obrtnijah, toliko na boljem, da niso mučene z vednim stanjem po cele dneve in tedne. Dohodki typewriteric bo neprime-rorna bolje in jim dovoljujejo poleti krajši ali daljši počitek. Tudi tovarniške delavke imajo bolj primeren zaslužek. Za služkinje je ven lar v tej deželi pravi raj. Za poslednjo imenovane delavke po navadi ni potreba posebnega pouka in iz-obražbe, med tem ko zahteva-jo od deklic po departement prodajalni-cah za uborne dohodke Bkoraj ne le samo izobražbo javnih šol, temveč celo že Collega in višje šole. Kaj zaslužijo? Povprečno tri do štiri dolarje, mnogokrat še manj, a nemajo upati na poboljšanjo, ravno nasprotno, zaslužek je vedno nižji in odpuščeuje pogosteje. Naval vedno narašča, in posestnikom je že iz dobičkaželjnosti na tem ležeče, da v službo sprejemajo veino mlade, lepe dekleta za manjši zaslužek. Uprav to jo uajvečje barbarstvo današnjega časa, Btotisoče nadep.d-uih dekliških cvetk je obsojenih gotovemu poginu. Nevarnosti teh belopoltnih suženjskih življenj so še premalo znane, in bile premalo osvitljene. Kako je mogoče odpomoči temu zlu? Po dve ali triurni menjavi, ravno tako kakor pri vojakih na straži in zboljšanju zaslužka. Saj, vendar nemoremo od mladih deklic več napora pričakovati kakor od odraščeuih mož. Dokler ne bode v tem oziru pomagauo in predi uga-čeno, ostanejo stare lepe družbe v varstvo živalij in otrok le humbuk. V. Iztočni del mesta in dobrodelnost. Največ žrtev zahteva in pravo pokc-polišče uovošegne borbe za obstanek je iztočni del mesta Koliko bede zakrivajo kamenitim krstam podobne, gosto obljudene bivališke kosarne in grozne potiluicel Kako grozno žrtev ima v tem letnem času smrt! To je tudi dovolj znano in daje družbi priliko kaj storiti, ali ta neče, ali nemore to gorje spraviti iz Bveta, pač pa trpljeuje uhozih še podaljša. Tudi kanibalci svojo žrtev dobro redfe, predno jo pojedo. Siromaka le zato vzdrže, da potem zapadejo žrtvi molohu velike obrt-nije. V hladne sobe iu dvorane in letovišča bogatašev ne prihaja hro-penje umirajočih otrok, tožarenje in tarnanje v revščini živečih mater in očetov, kterim je grozna vročina vzela poslednji del volje in jih tira v obup. Grozna poročila dnevnih, časnikov o velikej eiromaščini jih ^ | Jugoslovanska Katoliška Jednota. i i. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Aoničj, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pkzdikc, 1024 b'outh loth St., Omaha, Neb.; I. tajnik; Ivan Govžk, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Glohokar, Bjx o02, Ely, MimieBota; BLagajuik: Mati-ta Agni^, Box 266, Ely, Minnesota. PRKGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Pkešikn, Box 2S6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj so blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. PRISTOPILI: K druStvu sv. Cirila in Metoda štev. 1. Ely, Minn., Josip Jerman, „ „ „ „ „ „ Jernej Mehle, „ „ „ „ „ „ Frank Mantel, John Sterhkar, K dru-štvu sv. Serca Jezusa štev. 2, Ely, Minn., Karol Klun, ,, John Ter lep. Društvo šteje 100 udov. K društvu sv. Barbaro Štev. 5, Soudan, Minn., Matija Miroslavih. Društvo št<'je 21 udov. K novemu društvu sv. Alojzija štev. 13, Baggley, Pa-, Franc Aidloušek, ,, ,, „ ,, ,, Martin Anžur, „ ,, „ ,, ,, Frank Baitt, Josip P.učer, ,, ,, „ »\ " Josip Ipaue, ,, „ „ ^ John Kodrih, ,, ,, „ ,, ,, Florijan Oberstaj ,, ,, „ ,, Anton Prijatelj, ,, ,, ,, ,, Frank Prijatelj, ,, ,, ,, i, John Zdrauje. Društvo štej ti 10 udov. ODSTOPIL: Od društva 9v. Cirila m Metoda št^v. 1, Ely, Minn., Matija Boldni. IZLOČENI: Od društva av. Cirila in Metoda štev. 1, Minn., Stefan Puhek, „ ,, » Frank Oven. Druš.vo šteje 25 S udov. IVAN GOVŽE, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA1" ne ginejo več, prevsakdanja so postala, njih sočutje je poslalo tolpo. Ilez izdajo lepe svote za gradnnje in vzdržanje ubožnih hiš, bolnišnic in sirotišnic, ali v svojoj slepoti ne vidijo, da s tem dajo potuho in maste armado brezvestnih uradni kov, ljubjencev in ljubljenk; kteri se mogočnim dobrotnikom klanjajo. — Prestrašil bi se dragi čitalec ali titalka, ako bi bil zaator popol-uoma privzdignon. VI. Konj in človek. V poslednjem vročem poletju vodila me je pot skozi najbolj živahno in obrtno ulico Manhattana. Grozna je gueča. Vnemarno gredo ljudje mimo, komaj imajo pogled v pozdrav mimoidočega znanca. V ročni ti je posušila njih mozeg in ■eiltju. Topoglavi se srečujejo, ravno tako kiikor sredi vožnje c»>ste ubogi konji vpreženi v težke tovorne vo-love, kteri s pripogujouo glavo la zijo in si ne upajo kvišku pogledati h bojazni prod bičem voznika. Zakaj so je tam hkrati zajezil« toliko ljudi? Prizor, k ter eg a ob tem letnem času lahko zapaziš na raz nih ulicah v Manhattanu — poti tovornim vozom Be je zgrudil konj. množica ga pa gleda kakor po navadi. Njegovo vitko telo, tanki noge in lep vrat nam apričujejo, d»i je bil za kaj boljšega namenjen, nego za preylačevanje težkih voz Tudi četveronogate živali dile ist< osodo kakor ljudje in knjige. — Izpregli so ga, odvzeli ujzdo, voznik ga je poskusil vzbuditi — zaman, ubogo kij use je poginilo, in je prepusti svojej osodi. Dvajset ali trideset korakov daljt — zopet nova človeška zagnjzda. Sedaj velja ultogemu človeškemu bitju, ženskej osobi, ktera po dolgem lež; v kamenitem žlebu. Oble-«eua je bila v črno obleko, kacih trideset let stara in iz nižjega razreda. Nje obraz ni lep, ne grd, toda prsten as te barve in upadel. Na glavi ima Se lepe lase. Nobena roka se ne g&ue, nikjer ni videti varo-valca miru in reda, da bi bil revi v pomoč in jo odvedel bodisi na policijsko postajo, ali v bolnico tei rešil radovednim očem mimoidočih, Jeli pijana ali žrtev božjasti? Nihč» nemore reči, vsi samo sumničijo Nihče pa jej neče niti toliko poma gati kakor imo preje videli pri padlem kljus.-tu. Nje bližnji so ali daleč, ali pa je popolnoma sama v vihrajoče m življenju. Sklepajo po zaničljivem nasmehu okolu stoječih si nemorem druzega, nego da vsi ti mialij »: „Pl'uj, ženska ležeča v cestnem lijaku! Pru-pala! — pijana! Te se ne dotaknem'1. Človek, kteri se f*uti gotovega in gibajočega v čednosti, je zelo udan, da obsoja in postaja nepravičen. Mogoče hi jo še lahko rešili Utripajoči vrat je še naznanjal, da j< življenje v truplu, in sedaj leži tukaj brez pomoči na trdem kamnitem tlaku — pol ure ali še daljt;, dokler ue pridrvi ambulauca. Obšla me j© otožnost in ustavil sem nesrečni kraj ter sam seb<-vprašal: „ Jeli res človek že tako daleč propadel, da mora na cesti poginiti kakor p^s ali konj? In to v tolikanj hvalisanem veku človečnosti in napredka? Res! —žalostno! ...... Moje m i sle so se menjaje bavil« s človekom in živaljo, od jed ne d< druge žrtve človeške brezsrčnosti in surovosti, in nehote sta Be v mojej fantaziji združila v skupno tvarino, kar pačastitim čitalcem prihodnji«-opišem. (Konec prihodnjič.) Drobnosti. V staro d o m o v i n o so b< li: Jakob Primros iz Johns-P*na, Pa., v Litijo; J. hu Flus, i> Irwina, Pa., v Sv. Križ pri Litiji; Josip Matjašič iz Jolieta, III., v liaduvico; Mike llakoša iz Canons-ourga, Pa., v Potočarsko vas ; Joe ivuvačič iz Butte City, Mont., \ -Šmarje. — S francoskim paruikon, „La Normandie" je dospelo 35 Slovencev in Slovenk vsi Čez Basel t posredovanjem našega zastopnika g. Romelna. * * * Umrl je v Olomucu ondotni stolni kapitular g. Frederik vitez Premeratein v starosti 66 let. Po-kojuik je bil rodom Ljubljančan. Nekaj ^asa je kot mašuik služboval ia deželi, pozneje je bil dolgo 6asa kanonis v Ljubljani in je naposled pred nekaj leti dobil dober kano-uikat v Olomucu. Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca julija 1S99. 1. i*' vložilo v mestno hranilnico ljubljansko S75 strank 329.741 gld 9 h.r., 799 strank pa dvignilo 327 732 gld. 54 kr. * * * Mestna hrnilnica v Novem mestu. V mesecu juliji je ISO strank vložilo 47.719 K 42 vin., 150 strank dvignilo 31.S08 K 4 vin., toraj več vložilo 19.911 K 38 vin., S posojil se je izplačalo 10.040 K, stanje vlog 1,276 107 K 61 vin , denarni promet 102.179 K 8 vin. * * * Močvirski odbor. Kakor kača, vije se zadeva ljubljanskega barja, a pri vsem zanimanju barja-nov in drugih vidi se, da politični krogi ne store v t^m oziru, kar gre, marveč še zadržujejo to v istini perečo zadevo. Marca meseca t. 1. vršiti bi se imela volitev novega odbora. Bazne občine in udeleženci poslali so v ta odbor svoje zastopnike, le občina Brezovica še sedaj leoa ni storil, baje zbog tega, ker je pri jedili volitvi ondi prisostvoval vladni komisar. Vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo, kaj je temu vzrok, da so ta nujna zadeva tako brez vzrokov zavlačuje? * * * Strela je 24. julija ob. 5. uri zjutraj treščila v gospodarsko poslopje Franca Likozarja na Prirn-skovem pri Kranji. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje z vso krmo. Ker je bil pa hud sever, vnela seje tudi hiša, ako ravno je bila z opeko krita. Škode je čez 2000 gld. Zgorela je tudi ena krava in pri hlavu privezani pes. * * * Smrtno zadet je bil 30. julija popoludne na gugalnici v Kranj i 2<»letni Frančišek Pravat, po domače „Fajdljov" iz II rastja. Pravst je bil, hoteč se gugati, zadet od sosednjega kolebajočega se čolna, in se je takoj zgrudil na tla. * * * U boj. Pred gostilno Petra Kav-»•i^a na Cesti našli so dne 30. julija posestniškega sina Antona Možino mrtvega. Bil je z nožem v vrat zaboden.* V gostilni je bil tisti dan ples, toda na plesu se ni primeril noben prepir, kaj še kak pretep. Kdo je Moži no usmrtil, še ni do-gnano. Na sumu sta dva fanta, ktera so orožniki izročili okr. sodišču v Logatcu. * * * Nesreča n a južni železnici pri Rikarji vasi. Listi prinašajo še vedno dolga poročila ■i silni nesreči, ki se je primerila na Koroškem, toda o vzroku te nesreče ne črhne noben list niti besedice. Vlak se je pretrgal — tako se govori m piše, a zakaj se je pretrgal, za to se nihče ne zmeni. Če bi ■*e bi le pretrgale verige, s kterimi 4o zvezani vagoni, bi se pač ne bili vagoni prekucavali. Vzrok mora biti drug, in je tudi drug. Nesreča ie kriva požrešnost, brezprimern:i lakomnost južne železnice, zanikr-oost njene uprave. Poroča se, da se je zgodila, k»r so bili „švelerji" vsi trh len i. Ti „švelerji" so si-zdrobili, relsi so odstopili na vse strani, in vsled tega se je vlak pretrgal, in so se vagoni prekucnili čez nasip. Dolžnost južne železnic«-|e bila, da ,,švelerje" nadomesti 2 novimi, a da bi kaj prištedila, j^ pustila v rabi trhlene ,,švelerje", lasi je dobro vedela, kolika nevarnost preti od tega potujočemu »bčinstvu. Stvar se zdaj preiskuje, ili preiskave ne vodijo inženerji lužne železnice, ampak inženerji državnih železnic. * * * Vojaki pretepli s t o t n i-k a. V Kremsu so nekega stotnika 48. pešpolka, ko s« je sprehajal po temnem parku, napadli neznani vojaki ter ga pretepli. Stotnik se ni mogel braniti. Predno je došla pomoč, so napadalci že izginili. Častniki so naglo zaprli vrata vo jašnicam, a storilcev niso našli. * * * Nezgoda na Reki, o kteri smo že poročali, še ni povsem pojasnjena. Nekteri trdfe, da j« bil čoln slab in se je potopil, drugi pravi, da je hilo preveč ljudi v njem, in da se je vsled tega po greznil, tretji pa opozarjajo, da je bila vojna ladija „Budapest" samo kacih 500 korakov od mesta ii« sreče oddaljena, in da bi bili tako oba veslača, kakor tudi pomorščaki prav lahko do nje pln-v^li in s>- tako rešili, da niso bih vinjeni. Ta zadnja verzija je pač najverjetnejša. * * * Nesreča na Snežniku v Pasajerju. Nemški romanopisec baron Ompteda, njegova žena in več drugih gospodov je potovalo po tirolskih Alpah ter dospelo 22. julija v St. Martin na Snežniku, kjer je eraričen rudokop cink in svinec. Ko so se peljali z žično železnico navzgor, je skočil voz s tira ter padel skoraj 20 m nazaj. Pri tem si je Ompteda zlomil rebro, njegova žena je vsa obtolčena, in ji je tekla kri iz ust, virtuoz na goslili Herber iz Frankobroda pa si je zlomil hrbtnico in umrl na mestu. Potolčeui in ranjeni pa so bili tudi vsi drugi. * * * Podmorske zaklade začno kopati v zalivu Navarinskem, kjer se je v oktobru leta 1827 med bojem potopilo 30 velikih bojnih ladij. Dvigniti hočejo 12 morja blagajno, orožje in razne dragocenosti, ki leže ondi že 72. leto. * * * Slaba šala. V Parizu so nedavno našli nekega berača povsem onemoglega na promenadi. Ko sije zavel, je pravil, da j-- zvečer truden l^gel na neko klop ter si ovil s papirjem noge, da ga ne bi zeblo. Na-krat pa je začutil v nogah neznosnt bolečine. Neki zlobneži so zažgali papir, ki je bil ovit okrog revežt-vih nog, vsled česar je zadobil jako hude m nevarne rane. * * * Pogreb brez mrliča. \ danskem mestu Odens baje nedavno tega utonil neki vojak. K njegovemu pogrebu je prišlo pra\ mnogo občinstva. Ko je liil sprevod že na pol pota, je pritekel nekdo ter povedal, da leži vojak še vedno na parah, da gu torej bržčas deli koga druzega v krsto. Ves sprevod seje zopet vrnil v mrtvašnico, in ko so tam odprli krsto, so videli, daje krsta prazna Pozabili so deti vojaka v rakev ! To je pač čin vre den Abderitov. * * * Sodba v Afganistanu. Nedavno je dal emir v Afganistanu na trgu v Kabulu generala Abdul Khakim Khana in tri druge visok« častnike ustreliti, ker so pred leti poneverili nekaj vojaškega denarja. Ta sodba je napravila v Afganistanu velikanski vtis, ker se do sedaj še ni nikdar pripetilo, da bi bil kak častnik radi poneverjanja ustreljen. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj zn «40.90 100 gld. aystr. veljave, pri dejati je še 20 centov za poštnin« ker mora biti denarna pošilja cev registrirana. Gospica K. S—ch, Butte, Mont. 24. dan decembra 1891 je bil četrtek. Nas zelo vesele taka vprašanja 111 radi v listnici odgovarjamo. G. J. P—č, v Chicagi. Habsburški rod lina svoj ii.v >r iz Švice. G. A. J—11, Chicago, III. Slovenska zastava je: bela, modra, rude-<*ia, namreč barve od spodaj drogt« razvrščene, ali da je spodnja poln l>ela. srednja modra, na vrhu f»m rudeča. Kjeje? STEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Ameriki je že vdrugie, pred petimi leti jo imel saloon in Biwabiku, Minn. Njegov naslov b rad zvedel: Mike P e r uš 1 č, Blac*-Oiamond, Wash. (30. ag. 1 Naznanilo. Vsem rojakom naznanjava, dr imava Grove, 300 S o. 1* n 1 o n. Pueblo, Colo., svoj L, O O JS, v kterem točiva najboljše pivo dobro vin«', fini whiskey in imamo na razpolago izvrstne smodk«. To je najlepši pr- st'-r tukaj; samo dve ulice (li street«) od Union kolodvora ali Dipe. Na hiši je z velikimi črknmi napisano The Grove-<^> Z odličnim spoštovanjem Andolšek in Plut, gospodarja 306 So. Union Ave., Pueblo, Colo. • i iV Vse rojake v Clevelandu in oko lici vabimo k pristopu v katoliško slovensko podporno društvo sv. Jožefa, p sebno vabimo one, kteri še niso pri nobenem podpornem društvu, ali pa žele postati člani dveh društev. Ker imamo v u e d e 1 j o 27. avgusta dopoludne ob 9. uri zborovanje v Union Hali 1696 St. Clair St., pri bratu Andrej Kikel, se tega lahko vsakdo udeleži. Vstopnine je sedaj plačati od IS. do 40. leta 50 centov, 50 centov pa je mesečni donesek ; to pa velja samo do prve seje, potem bode več plačati. Društvo sv. Jožefa šteje že 3l članov. 111 nad 20 jih je že zopet vpisanih zti vsprejein pri prihodnji seji. Društvo lepo napreduje in upamo, da bode imelo do konec leta nad sto udov. Uojaki pristopite v ohilnem številu k temu društvu, ker je vsakemu potrebno, in da v nesreči ne bode potreba prosjačiti na okolu. V odbor so >»i 1 i izvoljeni gg.: Anton Jančar, predsednikom ; John Butala, tajnikom; Jože Prime, podpredsednikom; Frank Prime, blagajnikom; pregledovalcem računov; Frank Sadar, John Vidmar 111 Jakob Jančar. Konečno srčno pozdravljamo vse rojake po šimej Ameriki; posebno pa urednika ,,Glas Naroda" g. Fr. Sakserja, kteri tako blage volje deluje za društveno življenje, o tem j., letos pač lahko prepričal vsak slovenski delavec. ODBOIi. npnurio prjhranis> ak° se llCllul JU pri pošiljanju teh v staro domovino obrneš ia F K. SAKSER & Co., 109 G r e e 1 w i c h St., New York. Iz proste roke prodaj v Kaudiji, pole«; Novega mesta. Pri Kondatu, poprej« pri Štrum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; U-ta 1S1>0. ie bila vsa hiša predelana in je Haj tudi pr-pravna za prodajalnic< no leg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinj«, kaščo, :} kb>ti, lml^nico, skedenj ii pod, 2 senici, 2 konjska hleva, :: svinjake, drvarnico, shrambo z:> vozova, listnico, velik v»t pri hiši za zelenjavo, kt^ra se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem so na ko.-i 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 knzolen, vse strehe so po-kr je z opeko. Cena 12.000 gold. Sun dele h o s t e, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 2^.2*00 gold. Prod am tudi domačijo posebt-j kakor je kupcu na voljo. Fzrok prodaje je ker sem samec in uemam dedičev. Naslov je narediti: John Konda, Kandia, štev. 3 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Hisa na prodaj V NOVEM MESTU. Na proda j je pod zelo ugodnimi pogoji enonadstropna hiša, v k ter* j je sedem sob, poleg nje vrt, gojzd in njiva. Več pove lastnik FRANJO MOŽINA, Novo Mesto, Kran jsko. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno meso razne vrste. Kakor tudi perutnino. Vse blago j* sveže id prve vrste-Naša posebnost so 1ST kranjske klobase. T^i Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Podpisaui priporočam Slovencem in Hrvaton svoj Oriental Saloon v Laurium, Michigan. v njem točim vedno izvrstno sveže pivo, dobra vina in whisky ter imam vedno v zalogi fine smodke. V obilen obisk prip^ročaje ae rojakom z v^lPspo4{,nvanjem F. P. Sedlar. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj SALOON i^r točim izvrstn.. ^iž^ PIVO lobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine KMODKE. ter se priporočam v obilen obisk Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt, Wis. Vina na prodaj. Dobra rudeča in črna vina po 40 do 55 c> ntr v galoua s posodo vred. Dobra bela vn'a p^ 55 do G5 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo poSlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 02 Vermont Street., Francisco, Cal. ktere imamo v na^i zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, 81. ,, ,, v usnje vezane, ?0ct. Rafael, zlata obreza, 81. ,, V usnje vezan«*, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, .$1.20 ,, „ v usnje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obraza, $1. ,, ,, ,, v usnj. vezana, 80 ct. Presvet« • src«1 Jezusovo, zl. obr., 81.10 »1 ,, ,, v usnje vez.,90ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, .^Oct. ,, ,, v usnje vez., 55. ct. Kruh angf'ljski, v usnj*- vez., 05 ct. v platno vez.,42 ct. Spomin 11:1 Jezusa, zlata obr., 98ct. ,, ,, ,, v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin,zl.ob. 81.10 „ ,, „ v usnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 4o ct. Evangelij, 50 ct. "*veto pismo, ('» zvezkov, jfo- Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 15 ct. Mali ,, G ct. Abecednik veliki, ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemšk slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. 111 tri računar, 40 ct. lileiweis Slovenska kuharica $1.SO. Hubad pri[»ovedke L, 11.. in 111. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjska 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta .N'.tiuigii, j. ** ct. Xik"laj Zrinski, 2(> ct. Sveta ib-rmana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlatijubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef 1. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Guzaovuik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Uuubur, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi i/, sivstrijske zgodovine, 24 ct. Sv<-ta Uenoveta. nova Ki ct. Eno leto med Indijanci, 20ct. Andrej Holer, nova izdaja 20 ct. rtfcira ,, 14 ct. Nas doin 1. xu II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., Ii. in III. zv., 50. c t. Zbirk.i ljuhimskih pisem, 30 ct. Mati l>t >žja na Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. Francoska parobrodna družba. Comjapie n Direktna črta do HAVRE - PAK1S ŠVICO - INNSBKUK (Avstria). Parniki od])ljujejo vsako soltoto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Normandie 20. avj.'. La Touraine t... 2. sept. La Champagne *9. ,, La Gascogne 10. ,, La Bretagne- 23. La Touraine 30. La Normandie 7. oct. La Champagne 14. ,, La Gascogne 21. ,, Prvi razred kajite do Havr- ve--jajo $55 in višje. Glavna .ig--ncipt />a Zjed. Jdržave 11 Canaao: 32 BROADWAY, NEW rORK Podpisaui priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici bvoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1S99. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOT,AR BAY, MICH, J6U • JL. .. -L A-urtjtwfl:..!. VBem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA ^ J3 A. JST K A CHAS. R. WEITERSHADSEH, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škod«; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblaBtila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vBe parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. T—T: "T" 'T—T"! ^-l .^""I'.-^HI!''' -3H" 2 ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se nljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH Si.IK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstna IGLE ali broches za žensk a, ravno tako IGLE za možko vae z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Pon h jam Blike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj d >nem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednom slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, , CALUMET, MICHIGAN. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov 111 grocerijskih prodajalnic VBakoVTHtii«' fine urno tke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CAKNlOLlA au „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgib viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Kxpresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako sh mi gotovi novci, Money Order aH chek pošlje z naroči>o vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda4'. Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni agentje se sprejmi) proti nerodnim pogojen. V T ^ ' • -ar pri poroča m vsem T T Podpisani se Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen VBakomu dobro postreči zdobro p i j a č o> finim w h i b key e m in izvrstnimi emodkami. Tudi imam lepo urejeno prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon jo le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. ^ffTff g* V ž? t^ .9 9> yti tv a o,——- Vsem roiakom priporočam moj SAJLOON 1335 31AIX STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je iia razpolaganje rojak« m tudi kegljišče. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIC, 1335 Main Str., La Salle, 111. 2> W--ft . » »ft t * . A ( John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati S5 „are". Boljše vrste od $45 do 8100. Pri naročilih od 050 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala: Matija "Re^ek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen ž njimi, ter so še se, a k .j se tu i d en a t uaprej pošlje, 7a mhlr. naročil.t st mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošjjjam brezplačno, samo za 2 centa štemps naj s;- ir. i ilopo&lje. Kdor si 10 pov^st-nih krjig <-b euem naroči,dobi eno povrh. Z spoštovanjem MATH. POGORELC, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMOD7.E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam Bvoj ^saloorL^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, svežo PIVO, dobra VINA, izvrstui WHISKEY,' ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk Be priporočam z veleštovanjem IGNAC MJKLICH. V "'.T" .Iff' .liyt'MWI.'.i y!l M|y --'T mr»-: L ' '' ' M^L'il "'^ . ............ f 3VCa,-b3=L. KZapscli I na ELY, ------ MINNESOTA,! W' priporoča Slovencem bvojo Jf f trgovino z različnim blagom, J ^ kakor obleko za m o š k e in o tr o k e, č« v 1 j e, š k .. r i. j e \ 0 in drugn stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrst«. ^ Vse blago je dobiti po nizkej c^ni. Dnlje priporočnm svoj lepo urejeni ^ 1 ^ ssLlooan. J ^ v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fine a m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! ^ ^ .................... ....... , „ V KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. li William Street. Prodaja iu pošilja na vg«. dele nveta denarne nakaznice menjice iu dolžna pisma. Igposlnje in igterjnje »apn^eine in dolfirove. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem j^ udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in staue z d..l»rim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo inna 15 kamnov namo ^>15.00 Na zahtevanje se razp ciljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in _mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe sh priporočam z vsem poštovaajem : Jakob Stonich, S9. E. MAlj^KON STRKET. CHICAGO. ILL Podpisani priporoča vsnni Slov«ncHm svoj krasno vrejeni M o tel F1 oren c e 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; ixvrstu» a m o d k e in okusna jedila bodem dajal vbhoi gostom proti zmerni cem;*na razpolaganje je lepo kiegljisc©. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji »noči. Slovenci ohiSČf*te me obilokrat I Svoji k svojim! spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn. N\ Y. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge P« 4r°|0 brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa b posredovanjem „Glas Naroda". nan m m i B IS H H II i a——-^---^ -a a ' EdLino slovensko P-cijetje! Pozor Slovenci! ^IR. SAKSEE & Co. „GLAS NARODA ' 109 GREENWICH STR., NEW YORK. IWetlujij roj.nkom prevoz nje listke za najboljše j.-irnike jk. n , »i / j i h c mah I>ot»rri poučimo potujoče, imamo izvrstno zvez. v 1 v v ■ : Al... - kA.'hii j* »i 11 i'; v. pnpeti kaka neprilika, l>odisi v Evi : n': kaj v I5ar«:-e ()n". Ganlen) • .sre«lu- ]emo, da ga puste naprej potovati, k »r !r ;<;i > .. .ipa«i n 11 . . Mom!i jxitnikt mnogokrat vrnjeni. N'a to naj {)o>Jl.n.. pa/ij........ ki n , . m.-- k pi Dalje preskrbimo in pr.nl ajanio rojakom vo/ije listk. v K v rop. ali >• ... -I.m uno /a vse P,*V,.0,>rod ne l,ruS1'f > » 2 e 1 c / 11 i e e j«. Zjc.iinj-.- .1. '.r •. 11 j. 1 osi [jamo v staro domovino ^—denarje — liodisi za zasobne osobe ali hranilnice najnižji ceni in jak-. hitro. k,, imam.. clobrt;, solidne zveze. Slehrni teden odpošljemo ,,. 10 000 do ]',.000 -oltlimrieV in množina stori, da lahko jhi ceni delamo. & J Vsak, jiotujoč Star«, domovino, na kupi v.,/;nji listek pi i v v M \\ Vi )RKU, ker premnog.»krat se z.^odi, da kupijo Ii>tek' kje na zapadli v New Y.ke čakati j... več dni. meti 1 m. k , s; lukaj k.ij hd.k ► j »omagajo. Enako je s pitni k i iz stare dom .vine sen v Ameiiko; 1 z. -....hi ali v Kvr..pi kupljeni letnik je prepuščen sam sebi in y, ; zadrž.a, je 1 <1 , . • ., i . !o- • v New \ ork. .med tem. ko mi /a naše potnike vs ■ mi.- v ■ ' ši- nije.1 1 nazaj pjslan, torej p. čemu si delati nepotrebne skrbi in siril. : . :: potnik . ki r »tuj i . brez. našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa - ne mor.-ni . hmlni. k,-i 1 . a-preti rag. - Naše denarno pošiljanj« v staro tlom.vino ,c ' - •! i.l 1: j p . II .-:i 111 vsako p»šiljatev odpišljeuio s prvim h trim jiamikom. Odp.slali >..■.> p.i že rojakom nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj. Toraj vse predmjsti govore v vseh te 1 zadevah obrr i - i . F 11. S A K S K R & CO (,,GLAS N \U< »PA") 105 Greenwich Stre-t, ITew York. ^ r." Kdor potuje v staro domovino a j nam tir I I N w \ ■ k in p> kt rej zeleznici pri.te, najbolje da brzojavi iz III mam aliOswi >, M«.n i m Cun Ud., ker iz teh krajev vozijo redno \ N. v. »kk. \ v;-iš . .. ^ pride » New \ork in p. kterej železnici. !a gn n-š človek p. ..!•• " k ti ,v -i. .si.' larje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi ri številk., njo t.i 1 1 tv ^ ^ ^—^ v^ 1 TJ^ ift^. 'A »ft HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik DrMVAN PO HE K sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni tudi vna®' i notranjih Mor loleznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-Ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim zuan« jemin skušnjami jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. IVAN POIIEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici,, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-On je na UlLJIUlU sipoipi m o ±rr\ si^O'fcijCLe nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovaui gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutili. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro zuani prijatelj in rojak. Karol B lažina • Canion Ferry, Mont. Dr. G. / V^VJV I^OTIBIC seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žeiiBk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa piBma naslovite na: Dr. G. IVAN P0HEK, So. Bast 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI*