METOVALEC llustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. št, 14. Ljubljana, 31. julja 1924. Letnik XLI. Obseg: Redka setev. — Lepo in dobro seme. — Nevaren škodljivec na pšenici. — Čistilni mlin ali veternik.— Naša živinoreja in tuje pasme. — Cepljenje trt na zreli les. — Rentabilnost naših vinogradov. — Organizacija in delovanje živnorejskih odborov in odsekov v Radovljiškem okraju. Vprašanja in odgovori. — Gospodarske stvari. — Dopisi. _ Kmetijske novice. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Dinar, Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (ozndnilc)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 630 O, na 11, strani 37J D, na '/» strani 150 D, na '/„ strani 100 D, na >/n strani 50 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 50 para, najmanj pa skupaj 8 D. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir Urejuje Viljem Rohrman. Založba Kmetijske družbe za Slovenijo. — Tisk J. Blasnika nasledn. Redka setev. V zadnjem času se je pričelo pri žitu močno priporočati redko setev. Glavna prednost take setve naj bi bila v tem, da je tako žito bolj krepke rasti, da daje lepše rastline in boljše zrnje. Ker se redko žito bolj obraste, daje tudi bogatejše pridelke. Tako sejano žito nam tudi tako rado ne poleže. Pri vsem tem si prihranimo tudi nekaj semena. Vse to so prednosti, ki jih naštevajo zagovorniki redke setve in katerih ni prezreti. Kajpada se kažejo pri taki setvi tudi manj ugodne strani, tako da se taka setev ne da povsod enako priporočati. So pač razne okolnosti v kmetijstvu, ki imajo svoj,vpliv na končni vspeh take setve in s katerimi je treba računati. Vspeh redke žitne setve se ravna po kakovosti zcmfje, po njeni legi in po podnebju, po času setve in po vremenskih prilikah, ki se obračajo od leta do leta. Vsi ti vplivi so tako merodajni na ves izid pridelka, da se taka setev ne da brezpogojno priporočati ali pa posnemati. Kakor uče izkušnje, se redko sejano žito dalje časa obrašča in rado se zgodi, da nam po nekod neenakomerno raste in tudi neenakomerno zori. Poleg zorečih bilk imamo še želene bilke. Ta „dvo-rastnost" je kriva, da veliko klasja sploh ne more prav dozoreti. Pri našem gorkem podnebju je to posebno nevarno, ker imamo koncem meseca junija in pričetkom julija tako vročino, da pšenico med zorenjem naenkrat stisne in ne more poznejše .klasje več dobro dozoreti. V hladnem in zmernem podnebju zori pšenica dalje časa in je ves položaj za redko setev v tem pogledu veliko ugodnejši. Pri redki setvi nam tudi plevel bolj škoduje, kar čutimo posebno v krajih, kjer že itak trpimo zaradi plevel-nosti žita. Resnica je namreč, da ima plevel pri redki setvi dosti več moči kakor pri običajni setvi. Je pa še en vzrok, ki znižuje vrednost redke setve in to je ta, da je redko sejana pšenica v slučaju dvorastnosti s svojimi zapoznelimi bilkami bolj podvržena napadom poletnih žitnih muh kakor pa enakomerno rastoča in enakomerno zoreča pšenica. Zgodnejši razvoj žita, pravočasna završitev vse rasti in zgodnejše zorenje sploh so važni pogoji ne le za strniščno setev ,ampak tudi zaraditega, da poleti nastopajoče žitne muhe ne morejo žitu tako do živega, kakor opazujemo to po drugi krajih. Vse to so važne okolnosti, ki govore za to, da se ne da redka setev žita kratkomalo povsod posnemati. Vsak kraj ima tudi v tem vprašanju svoje posebnosti, ki jih je treba na podlagi dosedanjih izkušenj upoštevati. Kjer nam žito rado polega, je važno, da se to vprašanje vsestransko in dobro pretehta. R. Lepo in dobro seme. Ako bi naši gospodarji začeli polagati na seme tisti pomen, ki mu gre, potem bi lahko izgledali naši pridelki vse drugače kakor izgledajo danes. In če se po drugih krajih ponašajo z večjimi in boljšimi pridelki, je to v veliki meri pripisati dobremu semenu, ki ga po.teh krajih sejejo. v/ Četudi je naša dežela v prvi vrsti živinorejska dežela, moramo ravnotako polagati največjo skrb na pridelovanje' žita, nc le zaraditega, ker nam omogočuje žito po dva pridelka na leto, ampak tudi zaraditega, ker nam daje v slami važen pridelek za našo živino*. Nam ne sme biti vseeno, kakšno žito pridelujemo po naših njivah in po kakem semenu ga dobivamo. Na splošno sejemo doma pridelano žitno seme. To je prav, toda premalo gledamo na čistoto semena, na njegovo težo, na njegovo rodovitnost in drugo vrednost. Premalo skrbimo za izboljšanje domačega semena! Naši žitni pridelki se dajo še v enem in drugem oziru izboljšati s pomočjo dobrega semena. A treba je v ta namen seme skrbno odbi-rati in po potrebi tudi menjavati. S skrbnim odbiranjem semena se je že veliko dobrega doseglo. Danes so praktični kmetovalci tako uverjeni o vrednosti skrbnega odbiranja, da odbirajo že najlepše klasje, zunaj na njivi ali pa doma v kozolcu, ker so prepričani, da daje bogato klasje zopet take rastline. Ce tega ne delamo, moramo pa saj najlepše in najtežje zrnje jemati za seme. To je naloga nas vseh! Letos bo kazalo naše seme pa tudi. menjavati, če je trpelo zaradi rje in če nam je eno ali drugo žito sploh slabo vspelo. Kjer je pšenica po rji močno prizadeta, naj se dobi seme iz ugodnejših leg. kjer je ostala pšenica zdrava in lepa. Za priskrbo in menjavo semena bi se moralo v takih letih veliko več storiti, kakor se pa dejansko zgodi. V tem pogledu bi nam lahko tudi okrajni ekonomi veliko dobrega storili. Povsod imamo lege, ki so bolj odprte in manj podvržene napadom po rji. Iz takih leg naj bi se nabavilo potrebno seme za kraje, ki so po žitni rji močno trpeli. Komur je ležeče na boljših pridelkih — in to mora biti nam vsem — temu mu mora biti ležeče tudi na boljšem semenu! —n. Nevaren škodljivec na pšenici. Letos se je pojavil na nekaterih njivah nevaren škodljivec, ki je povzročil na pšenici veliko škode. Taka škoda ne prihaja po semenu ali od rje, kakor bi utegnil eden ali drug misliti, ampak to škodo dela tako imenovana strnska mušica, mala žitna muha, ki povzroča, da zastane klas v bilki in se ne more prav razviti. Klas ne more iz listne nožnice, zastane v razvoju, ne pride do cvetja in ostane navadno gluh. Ce tako klasje bližje ogledujemo, najdemo na bilki tik pod klasom umazano brazdico, ki je raz-jedena po ličinki strnske mušice. To objedanje gre nizdol do prvega kolenca, v katerem času ličinka dozori in se zabubi. Nastane pa iz jajčic, ki jih zaleže muha na list zelene bilke, zgoraj blizu skritega klasu. Vsled objedanja zastane klas v svojem razvoju in dolgo ne more ven iz zavitega lista. Strnska mušica se prikaže pričetkom mesca junija in tudi že prej mesca maja. Ko je njena ličinka dorasla, se mesca julija zabubi. Mesca avgusta se prikaže v drugič. Oplojena samica polaga svoja jajčeca na zimsko strn in nam lahko vnovič škoduje s tem, da objeda ličinka srce mlademu žitu. Dorasla ličinka se zarije v zemljo, kjer se zabubi, da prebije zimo. Spomladi prileze zopet na dan v podobi muhe. Proti tej nevarni škodljivki nimamo nobenega izdatnega pripomočka. Izkušnja nas uči, da trpi pred njo veliko bolj pšenica-golica kakor pa osinka. Priporoča se, da sejemo zimsko žito bolj pozno, da mu jesenska mušica ne more s svojimi ličinkami toliko škodovati. Spomladno žito je pa nasprotno zgodaj sejati, da se pšenica preje razvije in postane bolj odporna proti napadom ličink. Redka setev žita je v toliko bolj nevarna, ker se pri taki setvi rade pokažejo „dvorastne" bilke, izmed katerih so kasnejše bilke veliko bolj podvržene tej škodi kakor pa zgodnje bilke. Opozarjam naše poljedelce, da so čuječi tudi napram tej škodi, ki jo povzroča strnska mušica. Ta škodljivec je majhen in malo očiten, toda škoda, ki jo povzroča, je lahko prav velika in težko občutna. —r— čistilni mlin ali veternik. Ta stroj, ki je povsod potreben in ki nam rabi za čiščenje omlačenega žita od plev, retanja, travnega semena in drugih primesi, se izdeluje v raznih velikostih in v različni podrobni sestavi. Do predvojnega časa smo dobivali te stroje od zunaj. V preprosti sestavi so jih izdelovali tudi že domači obrtniki. Danes imamo v Ptuju domačo tvrdko, ki izdeluje te stroje v običajni popolni sestavi in glede na velikost Pod. 21. Veternik. " \ s posebnim ozirom na potrebe srednjih in malih posestnikov. Te mline bo imela tudi naša družba v zalogi. Veternik, ki ga kaže pod. 21. je trdno izdelan, pri vsem tem pa vendar dosti lahek, ker tehta nekaj nad 100 kg. Z njim lahko očistimo tudi do 250 hI žita na dan. Poraben je za vse vrste žita, razen tega tudi za deteljo, proso, lan, turščico, fižol itd. ,Y ta namen ima dodanih 11 različnih rešet ali stresalnih sit. Spredaj umeščena veternica je močna in se da veter po potrebi uravnavati. Stresalna rešeta leže v oboju, ki je tako vdelan, da se mirno ziblje. Grod se da s pomočjo vijaka in zapaha uravnavati, da siplje žito in druga semena kakor treba, bolj na debelo ali pa v tanjki plasti. Posebno dobro se da s tem veternikom očistiti žito tudi od rženih rožičkov in od plevelnega travnega semena. Tudi samo za vejanje žita — kjer se gre za ločitev težjega zrnja od lažjega — se da ta stroj prav dobro uporabiti. 1 Cena stroju je razvidna na inseratni poli našega lista. Naša živinoreja in tuje pasme. Danes predira čimdalje bolj prepričanje, da si je treba pomagati z domačo živino, če hočemo priti do zanesijivo-ugodniji in trajnih uspehov, in da je iskati boljših uspehov veliko bolj v boljši vzreji in v boljšem krmljenju kakor pa v dragocenih in razvajenih tujih pasmah. Tako so delali tudi po vseh tistih deželah, kjer se ponašajo danes s svojo lepo in dobro pasemsko živino. Navzlic vsej ti resnici imajo tuje pasme še vedno svoj pomen za povzdigo živinoreje in ako imajo danes marsikje lepše uspehe v živinoreji kakor mi, moramo to pripisavati tudi vplivu tujih pasem. Naše graščine so svojčas v gotovih pogledih ugodno vplivale na krajevni razvoj živinoreje ali ravnotako so mnogo škodile z menjavanjem različnih pasem, ki še danes ni končano, to vse pa zaraditega, ker se išče ves napredek vse preveč v pasmah in vse premalo v izboljšanju domačih pogojev za rejo. Mnogo se je v tem pogledu grešilo in skrajni čas je, da ustalimo ves način pospeševanja, da prenehamo že enkrat z menjavanjem pasem in da ne iščemo vse rešitve v pasemskem vprašanju. Danes ima naše Prekmurje živino izključno simodolske krvi. Z doslednim vpeljavanjem te tuje pasme se je izpodrinila ondotna domača pasma. Ljubljanska okolica proti Brezovici ima največ simodolske krvi. Ta pasma ima pri nas še vedno mnogo prijateljev. V resnici se pa po vseh svojih potrebah in zahtevah orav malo prilega našim gospodarskim prilikam. Prevzela je svojčas ta pasma tudi najbolj vplivne može s svojo lepo vnanjostjo in raščevitostjo'. Glavno pa to ni ker je presojati ves pomen takih pasem vedno tudi po prilikah, ki jih imamo zunaj po deželi. Tuja pasma mora najti potrebne pogoje, da vztraja v svojih dobrih lastnostih. Posamezni veleposestniki izkazujejo lahko uspehe, ki jih pa zunaj po deželi zastonj iščemo, če položimo vse dobre in slabe uspehe s tako rejo na tehtnico. Ljubljanska okolica potrebuje predvsem dobro molzno goved, kar se pa ne da trditi o simodolski živini. Po svojih lastnostih spada ta živina' v kraje, kjer je potreba po vsestranskem užitku, kjer je treba živine, ki je porabna za vse, za meso, za delo in za molžo in kjer so zmerne vožnje po ugodnih tleh. Danes je pri goveji živini sploh težnja po večji mlečnosti, tudi po krajih, kjer so se pečali dosedai poglavitno z rejo volov. Mlekarsko panogo je treba povsod bolj krepko- razviti. Reja dobrih krav prinese največ dohodka. Če se je pospeševala v zadnjem času ta reja z vpeljavanjem montafonskih plemenjakov. ni to tako velika napaka. Godilo se je to v krajih z enobarvno živino, kjer se je začelo obračati večjo skrb na mlekarstvo in kjer nam ob orimerni cepitvi ne more škoditi montafonska kri, če gre do gotove stopnje. Dosledno je pa delati na to seveda, da se kolikor mogoče otresamo tujih pasem in da delamo dosledno in vztrajno po splošno veljavnem načrtu, ki ga imamo za izboljšanje domače živine. Tuje pasme so nam prinesle mnogo dobrega, če so prišle v prave roke in če so tudi sicer ugajale. Opozarjamo v tem pogledu le na pasme na pr. pri lahkih konjih in pri prašičih. Na vsak način pa dajmo prenehati z vpeljavanjem tujih pasem „na svojo roko". Če je treba kje vztrajnega dela po prav in enotno zasnovanem načrtu, ga je treba v živinoreji, če hočemo priti res do pravih uspehov. —r— Cepljenje trt na zreli les. Vsakemu vinogradniku so znane ovire in težave, s katerimi ima opraviti pri zelenem-cepljenju. Slabo, nestanovito vreme in slabi in dragi gumijevi trakovi so večkrat vzrok, da so uspehi pri zelenem cepljenju malenkostni. Le ob ugodnem vremenu in pri dobri vrsti gumijevih trakov se dosežejo boljši uspehi. Pa tudi, če je šlo po sreči, poteče navadno več let, preden dokonča vinogradnik vse delo: kajti v najboljšem slučaju se mu prime in raste po 50—60 odstotkov trt. Težave so nadalje z nabavo potrebnih cepičev od dobrih grozdnih sort. To je tudi vzrok, da je pretežna večina trsja v kmečkih vinogradih pocep-ljena z manjvrednimi sortami, ki dajo le slabo namizno vino. V neugodnih letih se vrši zeleno cepljenje navadno tudi prepozno, vsled česar cepljenke ne dozore in pozebejo' že pri prvem jesenskem mrazu, posebno, če so> bile od peronospore prizadete. To so neprijetnosti, s katerimi mora vinogradnik pri zelenem cepljenju računati. Vse drugače je s cepljenjem trte na zreli les in sicer na enoletne rozge. Tu odpadejo vse navedene težkoče. Za tako cepljenje je lahko dobiti cepiče od najboljših vrst in vinogradnik lahko počepi svoje trte z sorto, ki jo hoče imeti. Vremenske razmere na razvoj cepljenk tudi nič ne vplivajo. Cepi se lahko celi mesec april. Namesto dragih gumijevih vezi se lahko vzame navadna nit — najbolje^ domača preja — kar vse cepljenje močno poceni. Če smo,delo skrbno izvršili in sta bila cepič in podlaga zdrava, raste vsaka cepljenka in naredi že prvo leto lahko do 2 metra in več dolgo mladje. Ko pride čas zelenega cepljenja, napravijo cepljenke iz zrelega lesa že 50 do 80 cm dolge mladike. Res je. da se vrši cepljenje na enoletni les eno leto pozneje kot zeleno cepljenje, ker si moramo najprej izgojiti dovoli dolge in krepke rozge, ki bi jih bili leto prej že lahko pocepili v zeleno. Z ozirom na siguren in ugoden uspeh suhega cepljenja pa ne-bomo dosti ali celo nič žrtvovali, če cepimo eno leto oozneje. To cepljenje se zvrši na sledeči način: Na dveletni ali pa starejši trti si izgojimo no 1 ali 2 rozgi. Te vežemo čez leto pridno ob kol, da oospešimo vso rast. Prihodnjo nomlad, mesca aprila iih pocepimo v visokosti 1—1 ^ metra na ta način, kakor cenimo ključe, ki jih vlagamo v trtnico, namreč v sklad z zarezanimi jezički (angleška kopu-lacija). Pri tem je posebno paziti, da sta ceDič in podlaga enake debelosti in da se obe rezni ploskvi povsem krijeta. Tako spojene dele - povežemo z nitjo — najbolje z domačo prejo. Dobro je, da za-mažemo cepljeni del z ilovko. Neobhodno potrebno pa to ni, le v laporastih tleh, kjer primanjkuje drobne prsti, je potrebno, da cepljeni del namažemo z ilovko. Na podlagi moramo vsa očesa odrezati; če bi tega ne storili, bi očesa odgnala in odvzela cepiču potrebno hrano, vsled. česar bi cepič slabo rastel. Tako pocepljene rozge je treba še grebeni-čiti ali živičiti, to je, vpogniti in položiti jih moramo s cepljenim mestom tako v zemljo, da pride cepljeno mesto v zemljo tik površja, kakor sploh pri grebe-ničanju. Razen tega naj se cepiči privežejo h količku in dobro pokrijejo s kupčkom rahle zemlje. To je najvažnejše ori tem načinu cepljenja. Cepič ne sme gledati iz zemlje, temveč mora biti s prstjo pokrit najmanj 3 cm visoko. Cepljenka, ki ni dobro z zemljo pokrita, izpuhteva sok — vlago — in se posuši. Na* deblu, oziroma panju pustimo rasti 1 ali 2 mladiki, za rezervo in za slučaj, da se ne bi katera cepljenka prijela. Ti mladiki med letom še vedno lahko precepimo na zeleno, ako bi bilo potrebno. Če pa cepljenke veselo rastejo, odstranimo rezervne mladike takoj, kakor hitro poženejo cepljenke iz zemlje. Na jesen ali na pomlad dvignemo' grebenice (živice ali vlačenke) iz zemlje in trs pogrobamo. Naj bi se vinogradniki v prihodnje lotili tudi tega načina cepljenja, ker je dobro in pri sedanjih razmerah bolj po ceni kakor zeleno cepljenje. Stamberger, okr. ekonom. Rentabilnost naših vinogradov. O rentabilnosti naših vinogradov priobčuje zlasti slovensko strokovno in dnevno časopisje v poslednjih letih članke, ki se pa nič kaj ne skladajo. Je to čisto posebno zamotan račun, kakor pri nobeni drugi kmetijski produkciji. Ker je davčno vprašanje silno pereče, odnosno se nalagajo uprav vinogradniku velika davčna bremena, je umljivo, da se s predmetom bavijo resni možje, ne le radi tega, ker se morda njih samih tiče, ampak zato, ker jim je stvar sploh pri srcu. Vsi pisci izza zadnje dobe so si v enem edini, namreč v tem, da je vinarstvo zgubonosno. Toda v kakšni meri, so pa prav različnega mnenja. .Vzrok temu je, da je naše kmetijsko (vinarsko) knjigovodstvo vobče jako pomanjkljivo in so prilike n^ vsaki posamezni vinogradski parcelici — celo istega lastnika — prerazlične. Radi tega so tudi gospodarski uspehi jako različni, na kar bi se morala i davčna oblast ozirati. Posebno zanimivo in izčrpno razpravo o rentabilnosti vinogradov najdemo v ..Kmetovalcu" (Ljubljana, 1916.) pod naslovom „Koliko stane dolenjskega vinogradnika samega 1 hektoliter vina", iz spretnega peresa t Gustava Pirca. Taki računi se nahajajo tudi v večjih strokovnih knjigah, n. pr. v znanem delu „Babo — Mach", od kojega izhaja „Weinbau" pravkar v 4. izdaji. „Kellerwirtschaft" pa je že v celoti izišlo v peti izdaji (od vsakega dela po 2 knjigi). Tu najdemo splošna navodila za napravo rentabi-litetnih računov, samo jih moramo pravilno uporabljati z ozirom na tako različne in izpremenjene splošne gospodarske razmere. Brez točnega knjigovodstva pa sploh nič ni. Ne dopušča mi čas, da bi o predmetu, odnosno o- tem, kar čitamo o rentabilnosti vinogradov v raznih listih, razpravljal že danes podrobno in kritično. To bodo obavili tokrat drugi. Podajam jim pa — rekel bi — priprost poskus ali navodilo, kako se izračunajo pridelovalni stroški za 1 hI mošta, odnosno vina; tak enostavni račun je v nedavno izišli Zwei-flerjevi knjigi „Weinbau und Weinbehandlung", kojega priobčujem brez komentarja ali kritike, s spremembami pa le v toliko, X kolikor je bilo za dane razmere neobhodno potrebno: Primer o pridelovalnih stroških za en hektoliter mošta (vina) v okolici Maribora izza poslednjih predvojnih let: A. Stroški za napravo in končno vrednost enega hektara vinograda. 1. Kupnina za vinogradsko zemljišče v v dobri legi......... 1500,— K 2. Rigolanje. sajenje, kolje in kultura v prvih štirih letih ........ 2500.— „ 3. Obresti od kapitala K 1500.— po 4% za 4 leta, .......... 240._ 4. Obrestovanje naloženih stroškov per K 2500.— po 4% za 4 leta (za dobo brez trgatve)......... 400.— „ Vrednost 1 ha gotovega vinograda 4640.— K ali okroglo . . 4600.— K B. Letni obdelovalni stroški. 1. Rez in odgrebanje trt....... 45— K 2. Postavljanje in uravnavanje kolja . 40— „ 3. Pobiranje in odstranjevanje odpadkov (rožja in kolja) enači protivred- sti.............v —.— „ 4. Privezovanje trt z materialom . '. . 15.— „ 5. Obdelovanje zemlje............120.— „ 6. Pletje (mandanje) in vezanje z materialom ....................200.— „ 7. Straženje vinogradov, trgatev, pre- šanje...............100.— „ 8. Povezovanje, poravnavanje kolja s trtami, snaženje jarkov, transport zemlje, osipavanjejn odkopavanje trt 70.— „ 9. Pokončevanje škodljivcev .... 60.— „ 10. Gnojenje....................180,— „ 11. Upravni stroški................100.— „ 12. Zemljiščni davek 2. razred .... 30.— „ 960.— K C. Preglednica. 1. Obresti od zemliiščnega kapitala per K 4600,— po 5%....... 230,— K 2. Amortizacija naloženega kapitala per K 2500.— v 25 letih — 4% . . . . 100,— ., 3. Obrestovanje, vzdrževanje in zavarovanje gradbenega kapitala (delež za 1 ha) od K 1500.— po 5% okroglo 100.— „ Odnos 430.— K Prenos 430.— K (Na 2 ha pride ena viničarija brez drugih zgradb, ki bi bile za skupno posestvo potrebne. Na 1 ha se lahko računa delež najmanj od K 1500.— kapitala za zgradbe). 4. Uporaba in obnastovanje inventara per K 400,— po 10%...... 40.— „ 5. Nadomeščanje kolja (na 1 ha 10 tisoč komadov), ako trpi 5' let = dva tisoč komadov po K 80.— za tisoč . 160.— „ 6. Obresti za skupno vrednost kolja (10 000 X 80 = K 800.—) po 5% . . 40,— „ 7. Letni kulturni stroški (glej zgoraj B!) 960.— ., 1630,— K Povprečna rodnost (donosnost), izračunana na podlagi trgatev v 10 letih, je okroglo 30 hI. Produkcijski stroški za 1 hI mošta od preše — brez upoštevanja običajnega 5% nega dobička — znašajo 1630 : 30 = K 54.30. Ako vino prodamo čez 1 leto, se podraži: 1. Vkletenje in kletnina (najemnina za klet) za 30 hI a K L—............30,— K 2. Najemnina za sode 30 hI a K 1.— . 30.— „ 3. Pretakanje 30 hI, vsaj enkrat . . . 15.— „ 4. Usušenje in izguba pri pretakanju 5% od 30 lil = 150 1 a 54 v : . . . 81.— „ 5. Obresti od vrednosti vina per K 1630 po 5% okr........... 81—. ,, 6. Vzdrževanje, dopolnjevanje in obresti od kletnega invetara per K 150.— po 10%...............15.— „ 252,— K 1 hI vina se podraži čez eno leto '(252 : 30) za K 8.40 ter stane tedaj (54.30 + 8.40) K 62.70. Čez pol leta znašajo našteti kletarski stroški polovico, čez četrt leta četrtino prej izračunane vsote per K 8.40, t. j. K 4.20, odnosno K 2.10 za 1 lil. Tako je bilo neposredno pred svetovno vojno. Današnja vrednost se izračuna, ako znesek K 54.30 (za 1 lil mošta od preše), odnosno znesek K 62.70 (za 1 hI enoletnega vina) pomnožimo s sedanjo vrednostjo zlate krone. Lastni produkcijski stroški bi znašali danes, ako vzamemo za podlago .,1 zlata krona — 60 papirnatih kron"*) za 1 hI mošta od preše K 3258.— (ali za 1 liter okroglo K 32.60) in za 1 hI enoletnega vina K 3762,— (ali za 1 liter približno K 37.60). En liter enoletnega vina je tedaj za K 5.— dražji, nego en liter mošta od preše istega letnika, in sicer enake kakovosti. ________ V Zweiflerjevem originalnem delu je bilo nekaj ..tiskovnih napak", ki sem jih sproti popravil, besedilo s preračunavanjem sem pa mestoma izpre-menil in prilagodil osobito našim današnjim valu-tarnim prilikam. Priporočam, da predmet dalje proučujejo in kritikujejo, a stvarno presojajo gospodje, ki so se že doslej ž: njim bavili pred javnostjo, a so prišli nekoliko navzkriž. Andrej Žmavc, Maribor. * Opomba pis.: Neka mariborska banka me je danes, ko to pišem (9. VII. 1924.), obvestila, da odgovarja ena predvojna (zlata) krona celo 68 današnjim (papirnatim). Organizacija in delovanje živinorejskih odborov in odsekov v Radovljiškem okraju. (Poroča okrajni ekonom Sustič.) (Konec.) V naslednjem se podaja en primer poslovnika za okrajni živinorejski odbor: Poslovnik živinorejskega odbora okrajne blagajne za sodni okraj........ I. Sedež živinorejskega odbora je....... Naslov: Tajništvo živinorejskega odbora okrajne blagajne v Radovljici (okrajno glavarstvo). II. Namen odbora je: 1. Gospodarsko izboljšanje domače živinoreje z ozirom na krajevne razmere; 2. skrb za zadostno število dobrih plemenjakov. to je bikov, merjascev, ovnov in žrebcev ter skrb za nabavo in vzdrževanje istih; 3. storiti vse, da se živinoreja v okraju povzdigne. III. Sredstva odbora: 1. Prispevek okrajne blagajne, za povzdigo živinoreje, določen ob vsakokratnem letnem proračunu ter prispevki posameznih občin; 2. podpore — državne; 3. podpore Kmetijske družbe za Slovenijo; 4. podpore posojilnic, mlekarn in drugih mero-dajnih faktorjev, določene temu odseku. IV. Izvolitev odbora: Odbor se izvoli za dobo enega leta. Vsi župani in občinski svetovalci, oziroma odborniki iz vsakega sodnega okraja pri okrajni blagajni izvolijo po možnosti iz svoje srede živinorejski odbor okrajne blagajne za njih sodni okraj; ta odbor obstoji iz: 1. 5 članov, 2 namestnikov in 2 preglednikov; 2. okrajnega ekonoma, okrajnega živinozdrav-nika in okrožnega živinorejskega nadzornika; ti so virilni člani. V. Vodstvo odbora: Izvoljeni odbor se konštituira najkasneje tekom 14 dni po izvolitvi v svrho izvolitve načelnika in blagajnika. Odborove posle vodijo načelnik, tajnik in blagajnik, kateri zastopajo odbor v vseh ozirih ter sklicujejo redne seje vsakega četrt leta, v slučajih potrebe pa tudi izredne seje. K sejam odbora se povabijo tudi načelnik in dva odbornika ..Planinskega odbora za politični okraj Radovljica", ki imajo na sejah posvetovalen glas. Odborova seja je sklepčna, ako je navzočih nad polovico članov. Odbor odločuje v vseli zadevah lastnega delokroga, ki so v prid živinoreje. Odbor se poslužuje v svrho evidence živine sploh, nadzorstva plemenjakov, plemenskih vzreje-vališč, postaj itd., ..Občinskih živinorejskih odsekov" in ..Živinorejskih pododsekov vasi" v zmislu posebnih opravilnikov za iste. VI. Uprava odbora: Tajniške posle in strokovno vodstvo prevzame okrajni ekonom ali izvoljeni namestnik. Vsi člani odbora, vštevši namestnike in preglednike, opravljajo svojo službo brezplačno, vendar jim pa odbor lahko povrne dejanske stroške. VII. Dolžnosti živinorejskega odbora so: 1. Preskrba sredstev za- delovanje. 2. Nabava plemenjakov. 3. Vzdrževanje plemenjakov; odbor oddaja plemenjake pogodbeno zanesljivim rejcem, nadzira iste sam in s pomočjo »Občinskih živinorejskih odsekov" oziroma »pododsekov", ter zaveže rejca, takoj vsako izpremembo ali bolezen prijaviti odboru. Rejci merjascev se morajo obvezati, da pustijo merjasca dvakrat v letu cepiti proti svinjski rdečici. Pravomočne pogodbe z rejci plemenjakov morajo podpisati načelnik, tajnik in blagajnik. Te pogodbe so za stranko obvezne takoj, za živinorejski odbor pa po potrditvi nad polovice članov živinorejskega odbora. 4. Nadzorstvo nad pravilnim vzdrževanjem, ple-menjenjem in izpolnjevanjem zavezanih pogodb, sklenjenih med živinorejskim odborom in rejci plemenjakov. 5. Briga za naraščaj plemenjakov, ustanavljanja vzrejevališč; v ta namen poišče živinorejski odbor boljše rejce, ki pod nadzorstvom odbora sistematično vzrejajo dobre plemenjake. Odbor te plemenjake odkupi in jih razdeli po svoji uvidevnosti zanesljivim živinorejcem, oziroma plemenskim postajam. 6. Skrb za zadostno število licencovanih bikov-plemenjakov, merjascev, ovnov in žrebcev in za vešče zastopstvo občine pri licencovalni komisiji. 7. Onemogočanje uporabe zakotnih bikov. 8. Po možnosti Vzpostavljanje plemenskih postaj in preskrba teh s plemenjaki. 7. Ima nalogo, preprečevati plemenjenje v ožjem krvnem sorodstvu. 10. Paziti na to, da se živinorejski zakon pravilno izvršuje. 11. Vpeljati prostovoljno medsebojno zavarovanje živine, če je to mogoče. 12. Prirejanje poučnih "redavanj po strokovnjakih in sklepanje o prirejanju razstav, premovanj, plemenskih sejmov, zavarovanje živine itd1. 13. Živinorejski odbor sodnega okraja naj bo vedno nadzornik in pospeševatelj delovanja »Občinskih živinorejskih odsekov" oziroma »pododsekov", katerim daje navodila in smernice za povzdigo živinoreje v dotičnem kraju. Isti nadzoruje tudi delovanje ..Gospodarskih odborov ali odsekov", ki oskrbujejo srenjska (skunna) premoženja v občinah. 14. Načelnik odbora predlaga koncem vsakega leta vsem županom in svetovalcem okrajne blagajne ta opravilnik in opravilnika občinskih živinorejskih odsekov oziroma pododsekov v odobre-' nje. Enako predlaga koncem leta županom in občinskim svetovalcem, da izvolijo v živinorejski odbor zlasti člane, ki so vneti in umni živinorejci in ki so že v predidočem letu dosledno izpolnjevali svoje dolžnosti. 15. Odbor sestavi koncem vsakega opravilnega leta, katero se konča z vsakokratnim novim proračunom okrajne blagajne, poročilo o delovanju, katerega prepis dostavi Pokrajinski upravi, oddelek za kmetijstvo, v upogled. 16. Odbor vodi sejni zapisnik ter knjigo o prejemkih in izdatkih. VPRAŠANJA !N ODGOVORI. Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajalo r.t Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo .Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov. ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka. ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vpra-tanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričeme črke imena in kraj*. Kedno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista: na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svole vprašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kinetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin m zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 69. Odkod pridejo pri živini tisti črvi ali ogrci pod kožo, zlasti pri voleh, dasi jih ne pasem. Kaj je s črvom, ki pade dozorel na tla, in od kod pride ta žival pod kožo goveda? (G. Z. v L. pri Št. J. ob T.) Odgovor: Ti črvi ali ogrci so ličinke od muhe, ki jo imenujemo goveji zolj. Ta nadležna muha leta v mescih junij, julij, avgust in september in polaga svoja jajca pa hrbtu goveje živine, ki se zunaj pase ali ki zunaj dela, tedaj tudi po hrbtu volov. Iz jajčic zlezejo ličinke, ki se zabodejo pod kožo in se tamkaj živijo. Nekatera živina je polna teh ogrcev in ljudje pravijo, da je taka živina posebno dobra. To je v toliko resnica, ker izleže muha svoja jajčeca najraje na tanjko kožo, ki jo imajo navadno živali, ki so boljše za užitek in se raje in mirno pasejo. Pridejana podoba 22 kaže razvoj te škodljive muhe. Ko Pod. 22. Goveji zolj v naravni velikosti z ličinkami v raznih dobah razvoja (i, 2, 3) in z bubo (4). ličinka (ogrc, črv) spomladi dozori, pade na tla, se zabubi v zemlji, meseca junija pa izleze iz bube goveji zolj, ki napada goved in leže jajčka na kožo. Najbolj se ubranimo tega mrčesa in njegove škode, če v navedenih mescih živino, ki se pase, dobro odrgnemo s ščetjo po hrbtu, zlasti ko pride od paše. Na ta način odstranimo jajčeca, ki jih izleže goveji zolj. Pri uprež-nih voleh je ravno tako storiti. To delo je malenkostno in se lahko hitro opravi. Priporoča se tudi vsakdanja maža hrbtišča s kuhanico orehovega listja ali pelina. Ogrci prizadevajo živini prav neprijeten počutek. Če jih je dosti, žival niti vspe-vati ne more. Tudi koža izgubi na svoji vrednosti. Nastali ogrci naj se čimpreje iztisnejo in pokončajo, da živina ne trpi pred njimi. , —r— Vprašanje 70. Imam steljnike (napol obraščen pašnik), ki mejijo na steljnike sosednje vasi, tako, da se težko zabranjuje živini prehod iz mojega steljnika v steljnike sosednje vasi in narobe. Od pamtiveka, gotovo pa več kot trideset ali štirideset let se je živina pasla vsepovprek, moja po steljnikih sosednje vasi, soseskina pa po mojih steljnikih in to brez vseh ugovorov. Sedaj je pa sosednja vas začela braniti medsebojno pašo in mi grozi celo s tožbo. Ali medsebojna pašna pravica tudi zastara? Ali morem pri sodišču v slučaju tožbe ugovarjati zastaranje ozir. priposestvanje. (J. M. v M. P. O.) Odgovor: V kolikor se vidi iz Vašega vprašanja, se gre tukaj za medsebojne pašne pravice po „tujem" svetu, ker domnevamo — (iz Vašega vprašanja ni to razvidno) —, da ste Vi kakor Vaš sosed „zemljektijižni" lastnik svojih steljnikov in da niste zemljeknjižni posestnik na soseskinem ozir. vaškem pašniku sosedne vasi. V takih slučajih veljajo glede pripose-stvanja pašnih pravic na tujem zemljišču določbe § 43. cesarskega patenta z dne 5. VII. 1853. štev. 130. drž. zak. Ta § določa: „Od dneva razglasitve tega patenta se take pravice, katere se morajo po določbi § 6.-a, tega patenta uradnim potoir; v obravnavo pritegniti, (med te spadajo tudi pašne pravice po tujem svetu in ožemlju), ne morejo več priposestvovati (— z dolgoletno posestjo in uživanjem pridobiti) — ter se ima že poprej začeta, toda ne do popolnega priposestvanja nadaljevana posest smatrati, da je prenehala (smatrati za prekinjeno). Take pravice se pozneje (od 1. 1853. naprej) sploh ne morejo drugače pridobiti, kakor s pismeno (napravljeno) pogodbo, ali potoni poslednje volje (testamentarično), ali pa po razsodbi, katera se je izdala povodom razdelbe skupnih (solastnih) zemljišč, toda le pod tem pogojem, da dotična oblast (ali odvezna ali agraska komisija) razsodi, da je dovoljena služnostna pravica (paša) skladna z deželno-kulturniini oziri, ter da se je izvrševanje iste pripustilo (dovolilo). Nikakor se pa ne sme pogoditi, da bi se dana služnost (pravica do uživanje paše, dr-varščine itd.) ne smela odkupiti. Ako bi se bil takšen prista-vek sprejel v pogodbo,, bi bil isti neveljaven (ničev), ter se smatra, da ni bil pristavljen (pripisan). Iz te jasne postavne določbe, ki je pa med ljudstvom zelo malo znana, vidite dodobra, kake pravice veljajo glede priposestvanja medsebojne paše. Iz te postavne določbe tudi lahko razvidite, kako Vam je postopati, da si kake drage posestne ali pa še dražje priposestvo-valne tožbe ubranite, ozir. izognete. V kolikor nam je znano iz naše prakse pri agraskih operacijah na Notranjskem, kjer so se take tožbe pojavljale, so bile te tožbe le tedaj uspešne, ako je tožnik dokazal s pričami, da je užival pašne pravice na tujem zemljišču od 1 .1853. nazaj najmanj trideset let, pri soseskah pa štirideset let. Takih dokazov je bito pa že v deve-desetih letih jako težko dobiti in so bile tožbe večinoma brezuspešne. Fr. Ž. Vprašanje 71. Kako se najbolj konzervirajo naribane kumare? (J. L. v Hr.) Odgovor. Naribane ali skrhljane kumare se ohranijo najbolj v kisu (octu). Popolnoma dorasle kumare je olupiti, na-ribati (skrhljati) in potrositi s soljo, potem s čebulo zrezano na koleščke in s poprom. Vse to je dobro zmešati, dati v platnen prtič in obesiti za en dan, da se odteče kolikor mogoče voda. Na to je zavreti vinski kis, kateremu je primešati nekoliko kisove esence, pridati nekoliko soli in celega popra. Ocejene kumare je spraviti v običajno steklenico s širokim vratom ali pa v snažen prsten lonec. Nato jih je zaliti z Ohlajenim kisom toliko, da stoji kis čez kumare. Ce se kis posuši, je treba kumare na novo zaliti. — GOSPODARSKE STVARI. Akcija za kmetijske kredite. Te dni je imel v Zagrebu permanentni zadružni akcijski komite za kmetijski kredit, ki se je nedavno osnoval, svoj prvi_ sestanek ob prisotnosti delegatov osrednjih zadružnih in kmetijskih organizacij iz Zagreba, Sarajeva, Splita, Osijeka in Ljubljane. Po obširni stvarni diskusiji o možnosti, kako bi zadružne in kmetijske ustanove prišle najhitreje do povoljnega kredita, brez katerega grozi kriza tako obstanku teh naših važnih organizacij kakor tudi kriza samemu poljedelstvu, odnosno kmetijski produkciji, se je izvolil delovni odbor, ki bo dalje energično vodil celo akcijo. Najprej se bodo od vseh interesiranih organizacij zbrali konkretni številčni podatki, ki se nanašajo predvsem na vprašanja, kolika je najmanjša kreditna potreba poedinih organizacij in koliko je od te najnižje potrebe pokrito. Na podlagi takih podatkov bodo stopile udružene orgazanicije s konkretno zahtevo pred Narodno banko in Poštno hranilnico. V to svrho se bodo za podporo prosili tudi vsi parlamentarni klubi ter se bo v zvezi s tem sklicala konferenca, najbrž v Beogradu, na katero se bodo pozvali tudi zastopniki parlamentarnih klubov, ki se zanimajo za to vprašanje našega kmetijstva. Na sestanku so se pretresle tudi druge možnosti rašitve tega danes zelo aktuelnega vprašanja našega gospodarstva, kakor n. pr. dobava posojila v inozemstvu z garancijo države. Kar se tiče načrta zakona o kmetijskem kreditu, zahteva akcijski komite, da minister za poljedelstvo in vode skliče v to svrho anketo, na kateri naj bi kmetijski in zadružni krogi podali svoja stališča v tem vprašanju. Na osnovi materija]«, ki ga pripravlja delovni odbor komiteja, se bodo sklicali nadaljnji sestanki. Za to akcijo je danes 11 sre-dišnjih zadružnih organizacij, 2 kmetijski društvi in 3 zadružne banke s kakimi 3000 zadrugami ter 150.000 zadružnikov, ne glede na plemensko in politično pripadnost. » Slaba svetovna žetev in naraščanje cen. Po dosedaj znanih žetvenih poročilih iz raznih držav je letos rezultat svetovne žetve slab. Posebno slaba je žetev v Rusiji, Grčiji, Italiji, Ru-muniji, a tudi v Bolgarski, Angliji, Franciji in Belgiji je slaba. Amerika pričakuje letos za 10 odstotkov manjšo žetev nego je bila lani. Tudi pri nas izid žetve ni tako dober, kakor se je pričakovalo. Spričo tako slabim rezultatom žetve so pričele cene na svetovnih tržiščih močno naraščati. Časopisje poroča, da ameriški žitni koncerni kupujejo žito na vseh evropskih tržiščih, ker se pričakuje tako slaba letina v Ameriki. Cene rastejo tudi na našem trgu. Iz Novega Sada javljajo, da kupujejo madžarski in romunski agenti našo novo pšenico po vsakih cenah. Kupljeno blago se takoj vtovori in izvozi v inozemstvo. Iz tega se da razlagati ostra hausse, ki je zavladala na tiovosadski blagovni borzi, kjer je nova pšenica, promptna, notirala v početku t. m. 275—280 Din, a sedaj notira že okrog 350 Din. Razveseljiv pojav. Banke in drugi denarni zavodi so pričeli zniževati obresti od vlog. Pričakovati je, da bo to blagodejno vplivalo v tem zmislu, da bodo razni bogataši, (ki so jim banke njih vloge obrestovale po 16% in več) začeli dvigati svoj denar in ga gospodarsko uporabljati, dočim jim je doslej bolj kazalo brez rizika imeti z naložbo denarja gotov in dober donos od svojega v bankah naloženega denarja. Istočasno pa je to znamenje, da silovito pomanjkanje gotovine ponehuje, kar nam tudi uprav,ičuje upanje na uspešnejše in intenzivnejše splošno gospodarsko delovanje. DOPISI. Vinska pokušnja na ljubljanskem velesejmu. Zaradi spremembe in tudi radi večje privlačnosti bi bilo umestno, ako bi se na letošnjem ljubljanskem velesejmu, na tkzv. „Veselič-nem prostoru", tudi gl'ede točenja vin uvedle primerne pre-uredbe tako, da bi bilo vsem različnim obiskovalcem ustreženo. Osobito je to želeti v paviljonu dolenjskih in bizeljskih vinogradnikov. Prvotni namen teh vinogradnikov je bil pač ta, da se obiskovalcem pokažejo pokušnje raznih vinskih pridelkov iz vse Dolenjske in iz brežijskega okraja (Bizeljsko, Sromlje, Pišece itd.). Začetkom se je to tudi godilo, pozneje se je začelo z navadnim gostilniškim točenjem. Priporoča se torej, da se na letošnjem velesejmu vsaj v tem paviljonu, ki predstavlja največji del slovenskega vinstva in kjer se nudijo vina vsakdanjega konzuma, uredi točenje tako, da se lahko vsak prepriča o dobroti in o razpoložljivih maožinalf posameznih vinskih vrst in to z malenkostnim izdatkom. To je možno doseči le s točenjem po kozarčkih proti plačevanju s kuponi. Take kozarčne pokušnje naj bi trajale dopoldne in popoldne do dnevne zatvoritve sejma, t. j. do 18. ure. Šele po tej uri naj bi se vršilo na željo posestnikov običajno točenje, ki pa ne bi smelo trajati pozno v noč, da prenehajo tudi v tem oziru dosedanje pritožbe. Sicer pa je stvar društva, da si vse to uredi, kajti kolikor mi je znano, je nočno točenje združeno z večjimi stroški, kakor pa točenje po dnevu. Vsekakor bi pa morala biti v tem paviljonu zastopana vina iz vseli važnejših vinskih okolišev cele Dolenjske, torej tudi iz Belokrajine ter celega bre-žijskega in laškega okraja. Razstavljalci bi se morali med seboj sporazumeti, da se stroški razstave sorazmerno porazdele, kajti na poseben dobiček se ne sme računati spričo velikih vele-sejmskih pristojbin in stroškov. Točenje na velesejmu naj velja pred Vsem za reklamo. Fr. Gombač. Posebnosti letošnjega ljubljanskega velesejma. IV. Ljubljanski velesejem, ki se vrši v času od 15. do 25. avgusta t. 1. v Ljubljani, je posebije važnosti za naše poljedelce. Upoštevajoč agrarni značaj naše kraljevine,, je sejmska uprava skrbela za to, da najde poleg raznovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov poljedelec na IV. Ljubljanskem velesejmu vse, kar rabi za svoje gospodarstvo. Na velesejmu se bo tedaj nudila vsakemu najboljša prilika za nakup raznovrstnih gospodarskih potrebščin, poljedelskih strojev, raznega orodja, raznih umetnih gnojil, vsakovrstnega blaga itd. Z letošnjim velesejmom je zvezana tudi velika razstava živine. Poleg tega bo v paviljonu „L" pod geslom „Priroda Slovenije" prirejena specijelna razstava z vsemi zanimivostmi iz lovskega, planinskega in ribiškega življenja. Prireditelji te specijalne razstave so: Slovensko lovsko društvo v Ljubljani, Slovensko ribarsko društvo v Ljubtjani in Jugoslovanska zveza za tujski promet v Ljubljani. Osnutke in dekoracijo za to špecijaliteto letošnjega velesejma je izvedel akademični slikar Josip Marija Gorup s sodelovanjem arhitektov Brata Hus. Vsem obiskovalcem bo nudila izvanredni užitek. Živinorejsko okrožje za Dolenjsko ne bo imelo letos običajnega sestanka živinorejcev na dan Sv. Roka t. j. 16. avgusta ampak pozneje. To se daje v vednost vsem interesentom s pripombo, da se bo dan sestanka pravočasno objavil. Za živinorejsko okrožje: Fr. Hočevar, t. č. načelnik. Pregled in maleinizacija konj, ki so namenjeni za izvoz v inozemstvo. Po naredbi ministrstva za poljedelstvo in vode morajo biti odslej naprej vsi enokopitarji (konji, mezgi, mule in osli), ki so namenjeni za izvoz v inozemstvo, predno se vto-vorijo v železniške vozove (brodove), pregledani iti maleini-zirani (očesni poizkus) po veterinarju, ki je odrejen za pregled živli ob vtovarjanju na dotični železniški (brodarski) postaji, Vsak izvozničar je dolžan, pristojnega veterinarja pravočasno, in sicer najmanj 24 ur prej obvestiti, da ta izvrši potreben pregled in malcinizacijo. KiETIJSKO-ŠGLSKI VESTNIK. Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra 1924 (pondeljek). Šola je dvoletna. Ž njo je v zvezi internat za gojence. Sprejme se tudi nekaj eksterništov (izven zavoda stanujočih učencev). Oskrbnina za redne (privatne) učence v zavodu znaša do preklica mesečno samo 75 dinarejv, kakor sedaj v srbskih kmetijskih šolah, dokler ministrstvo za kmetijstvo ne ukrene drugače; sinovi ubožnih kmetovalcev so pa tudi te oskrbnine oproščeni v celoti ali do polovice ter se imenujejo potem državni učenci (stipendisti). Prošnje za sprejem je pošiljati direkciji drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. avgusta 1924. Kako se prošnja napravi, odnosno opremi in vsi drugi splošni ter podrobni pogoji za sprejem učencev so točno razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), koja tiskovina se pošlje vsakemu zanimancu proti plačilu 5 dinarjev v gotovini; nje takojšnja nabava se nujno priporoča. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. Direktor Andrej Žmavc. URADNE VESTI. VABILA k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za SloTenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva. da pravočasno <1 I. vsaj 10 dni pied izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima bili objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veliavnost teh ie merodajen izpremenjeni S 30.. po katerem morajo biti občni zbori podružnic *-sai 14 dni popre! razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Občni zbor kmetijske podružnice v Ljubnem, v petek na Vnebohoda dan, 15. avgusta t. 1. ob 9. dopoldni v hiši načelnika Iv. Marčuna v Ljubnem št. 60 z običajnim spe redom. G. Pavle Tomec, biv. drž. ekonom v Črni gori, sedaj menda nekje v Sloveniji, naj javi Vel. županu zetske oblasti, odd. za poljoprivredo na Cetinju svoj točen naslov, da mu oblast more izplačati neko njegovo terjatev v znesku 586 Din. Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru. Cene so nevedene -v dinarjih. Ljubljana Maribor Konji (prigon v Lj. 170, v M. 6 glav.): par dobrih konj 13.( 00 do 20.000 Voli in krave (prigon v Lj. 61, v M. 720 glav): 1 kg žive teže I. t . . , n....... 1 , . »m....... I . . , krave, klobasarice 12 50 do 13-50 12"- do 12-50 10 - do 11 — 7- do 9-- 13-25 do 14 — 11-25 do 12-50 10- 0 do 12-25 7-:0 do 8-75 Teleta (prigon v Lj. 17, v M. — glav): 1 kg žive teže.......... 15'— do 16'— — Prašiči (prigon v Lj. 93 majhnih pujskov, v M. 130 glav): I komad 6— 8 tednov stari 1 „ 3— 4 mesce „ 1,5-7, , . 1 , 8-10 , , . I „ enoletni . . . . I kg žive leže, debeli 1 , mrtve , , , Kože: 1 komad konjske kože 1 kg goveje kože I , telečje kože II kg prašičje kože 1 , gonjega usnja I . podplatov 250'— naprej 225'— do 300' — — 400- - do 700*— — 750-- do 900-— — 1000'- do 1250'— 1500-- do 1850*— 18'— do 19'— 15'-do 16-25 17-50 do 21-25 150'- do 12-50 do 22-50 do 10-100 — do 90 - do 225'-17-50 27'50 110--120*— Perutnina: 1 komad, piščanec...... 1 „ kokoš ...... Mleko, maslo, jajca, sir: I liter mleka........ I _ smetane ..... 1 kg čajnega masla..... 1 kg surovega masla..... ! „ bohinjskega sira..... 1 „ sirčka ........ 1 iajce.......... Ljubljana Maribor Žito in drugo: l q pšenice rzi Ječmena..... ovsa.....t prosa ...... koruze (nove, sušene) ajde....... fižola, ribničan . . . fižola prepeličar . . krompirja starega „ novega Krma: 1 q sladkega sena 1 „ kislega sena t , slame . . . Kurivo: 1 trdih drv „ mehkih 20'- do 35'-40' - do 50'— 3-- do 4- 60'— do 7a. -50'— 48'— do 52-12'- 1 25 do 1'50 17'- do 25'— 37-50 do 50 - 3'- do 3-5C 12'— do 16- 4!'— 5- — do 9--1-25 do 1-50 4W- — :-25-— 325'-32V -300-— 300'-3