PBIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din Danes ob 14. uri bo na Opčinah zborovanje partizanov S SLEDEČIM SPOREDOM: Govor v slovenščini in italijanščini; italijanski pevski zbor; slovenski mešani pevski zbor; uprizoritev italijanske enodejanke; slovenska predstava; partizanski pevski zbor s Proseka-Kontovela; prosta zabava in ples do BS. ure. Govorila bosta tovariš Vojmir v slovenščini in. tov. Rigormtl v italijanščini. Zveza primorskih partizanov vabi k udeležbi vse demokratični ljudstvo. TRST nedelja, 4. januarja 1948 Poštnina plačana y gotovim Spodizione in abbon. postal? Ste v. 788 KDO K A ZBIJ A ©notnost delavcev V soboto 27. decembra 1947. je bil tretji plenum Enotnih sindikatov mesta Trsta in okolice. Na plenumu so predstavniki sindikatov obrazložili navzočim težak položaj, C katerem danes živijo delovne množice; in kar je najvažnejše, pojasnili so položaj, ki je nasta' po prvem pogajanju z industrujci o novi kolektivni, normativni in mezdni pogodbi. Industnjci so u ce'oti odbili predloge Enotnih sindikatov za sklenitev nove mezdne in normativne pogodbe. Tako se danes delavski razred v Trst bori za do-tego svojih utemeljenih zahtev. Med najvažnejšimi problemi, za kitere je izvršilni odbor Enotnih sindikatov zahteval rešitev, spada vprašanje enotne, normativne pogodbe za industrijske delavce, pro-£*, i kateri se tako krčevito bore zastopniki delodajalcev in Delaiska zbornica. Ka Tržaškem ozemlju je nujno in nedvomno potrebno, da izvajamo tako mezdno politiko, kakor jo pač narekujejo lokalne potrebe delavstva, da bi se tako lahko izboljšate težke gospodarske razmere, v katerih živi danes delovna ljudstvo ln da bi se tako lahko ustvarila krajevna pogodbena baza kot n?ob-hodno potrebni temelj, na katerem bo ras tel bodoči gospodarski in socialni razvoj, stremljenje industrijskega delavstva na tem ozemlju. Delavska zbornica, industri-jci m usi oni krogi, ki se s špekulativnimi nameni borijo zato, da bi ostala i°sp6darstvo in mezdni sistem v Trstu povezana z gospodarskim sl-^fmom v Italiji, so pokazali svoje Prave lice prev pri zadnjih pogajanjih v prostorih Zveze industrij-cev. Njihovi manevri, ki teže za tem, da bi izvajali do pičice dogovore, ki so bili sklenjeni v Italiji, to nedvomno del politične špekula-ci-e, ki jo izvajajo danes stranke bivšega CLN-a, špekulacije, s katerimi sejejo neslogo in spore rned delavce in skušajo med njimi razvnemati p’emensko mržnjo. Shlad-r}°st, političnih struj, ki vodijo Delavsko. zbornico in Industrijsko ^-0, se je v teh pogledih jasno izvažala vsakokrat, kadar je bilo treba sklepati nove kolektivne po-ffotf&e in jco so Enotni sindikati zabavali, da se izboljša življenjsko raven našega delovnega ljudstva in ttdi vsakokrat, ko so zahtevali na-! sndtkati boljše mezdne odnose, akor so bili sklenjeni v Italiji. ake politične igre so se oprijema-v škodo delavskega razreda, sklicujoč . se na razloge industrijske in trgovske konkurence, a bi ffewi pokazali, kako je tržaško go-Podarstco tesno povezano z gospo-brstvom v Italiji. Na tak način hoteli vedno lažno dokazovati, °ie problem obstoja naše indu-r‘je, produkcije, produkcijskih stroškov ter dobave potrebščin in 'itovin Trstu izključno le problem, 1 zadeva ital jansko gospodarstvo. kakimi špekulacijami izrazito *b-tičnega značaja hočejo delav-°em odvzeti možnost, da bi si za-•btovili boljše gospodarske prilike, bt vladajo sedaj v Italiji, in to 9°ll z namenom, da bi prikazali -d seboj no gospodarsko povezanost s, ‘tulijo, ki je v resnici ni. Indu-jžljski in gospodarski krogi pa na ^ru9l strani skušajo sabotirati $le-erno pobudo za ponovno, naiav-I? to gospodarsko povezavo Trža-s effa ozemlja z njegovim srednje-rbpskim in balkanskim zaledjem. •eioomno je, da gredo take in ebdobne špekulacije le v škodo de '°vni m Skuš množicam, kajti obdržati 1 sen °*° naia mez^-no raven na isti Pitji kot je italijanska in poleg da ne dopuščajo, da bi se Trst nilnle9ovo ozemlje samostojno dvig-j° ® tega gospodarskega položa-se razrilo industrijsko s po-)Jl. 1° gospodarskih povezav z vse-ririaiami, kjer je življcnj-•itandard všji in ugodnejši. .m*mo bili nikdar proti, sprejeti “ to Prl mS °nS de!ovne P°9°d- so t So bde sklenjene v Italiji če latsl- Zgodbe predstavljale za de-kCjt' razred do'o fene i nteiese, kaka (tobro veno, da se ravnoteko boj,/ se borimo mi, da dosežemo dctoIL se v resnici lahko bahajo a »velikimi deli«, ki »o jih Izvršili za slovensko ljudstvo na tem ozemlju in zaradi katerih bodo ostali pri njem v «lepem» spominu. Kot je bila vedno njihova navada, se tudi seda;1 zanimajo za človeške, socialne in zlasti za taltumie pravice slovenskega ljudstva. Gospodje advokati dr. Agneletto, Vesel in drugi pa so se čea noč prelevil; celo v človekoljube. Edina dobra stran pri tem pa j? ta, da so naš; ljudje in njihove kmetije daleč od njihovih gra bežljivih rok in da tokrat ne bodo plačevali njihove usluge z najboljšimi njivami kot včasih. Dr. Agneletto je na ustanovnem zboru slovenske demokratske zveze poročal med drugim, «da je pripravljalni odbor slovenske demokratske zvsze večkrat posredoval pri VU z besedo in spomenicami za naše pravice, za naše šole, za r.aše ljudi, zlasti na šolskem področju«. Obenem pa smatra dr. Agneletto, da je »edina tribuna, raz katero lahko govorijo svobodno besedo DELA9CI !H KMETJE 9 ITALIJI se odločno borijo proti izkoriščevalcem Protestne stavke m manifestacije se nadaljujejo - Kmetje zasedli veleposestvo - Manifestacija demokratične fronte v Florenci in Anconi • Danes se začne kongres KPi, ki se stalno krepi RIM, 3. — Splošna zveza dela je na današnji seji poudarila, da je imela akcija v korist brezposeln'h po vsej Italiji velik uspeh. Zveza sinu je določila znesek 5 milijonov tir kot prispevek za podpore brezposelnim. Hkrati je pozvala vse ostalo delavstvo, ki je zaposleno, r.aj prispeva v ta namen vsaj polov'™ enodnevnega zaslužka. Na ta način je postala ta akcija manifestacija narodna, solidarnosti v korist delovnega ljudstva, ki v današnjih razmerah najbolj trpi. V ponedeljek bodo prejeli vsi brezposelni delavc; v Milanu izredno podporo v znesku tisoč lir. Ta sklep je sprejela ondotna delavska zbornica in odbor za obrambo brezposelnih. Napetost med brezposelnimi še vedno traja. V znak protesta glede sedanjega položaja delavcev, ki so brez zaslužka ln zaradi izrečenih oženj nekaterih lastnikov obratov, da bodo še nadalje odpustili delavstvo, so v Padovi danes dopoldne zapustili delavci delo in se podali pred prefekturo, kjer so predložili svoj; zahteve. Za 8. t. m. je poseben edibor padovanskih delavcev nnpovčdal splošno stavko. V kraju Ostiglia bl zu Mantove so poljedelski delavci zasedli neko veleposestvo, ker se je lastnik branj izplačati delavcem dogovorjeno božičnico. V Florenci in Anconi so b'le velike manifestacije ljudske demokratične fronte, pri katerih so ŠPANIJA POSTALA OFOBISCE VSEH VOJNIH HUJSKAČEV VES DEMOKRATIČNI SVET ZAHTEVA, NAJ SE NAPRAVI KONEC ZLOČINSKEMU REŽIMU V ŠPANIH — POLOVICA ŠPANSKEGA PRORAČUNA ZA VOJAŠKE IZDATKE — ZDA GRADIJO ŠTEVILNA LETALIŠČA NA IBERSKEM POLOTOKU Nuneza, ki ju Je Franco dal v naglici usmrtiti, da bi preprečil svoje poizkuse za. njuno rešitev, je pov-zroč la zgražanje vse svetovne javnosti. V Londonu ugotavljajo,,da je Be-vmova odklonitev za posredovanje, k' jo je na božič sporočil «po skrbni preučitvi«, bila za Franca znamenje, naj nadaljuje svojo pot; to pa le tudi dejanje, ki bo ponovno govorilo v prid Bevlna v ameriških krogih. Danes so v Parizu priredili pred španskim poslaništvom protestno manifestacijo zaradi usmrtitve Zo-roa in Nuneza. Izročili so številne protestne resolucije. Beograjska »Borba« piše glede usmrtitve teh španskih antifašistov, da je Franco izvršil ta zločin zato, ker. impe: i ahati dajejo pogum in zaslombo njegovemu terorističnemu režimu. Potem, ko so se ameriške delegacije v OZN odločno upirale obsodbi Francovega režima, so se ameriški faš stični monopolisti še tesneje povezal i s španskimi rablji. Tako Je Francova Španija postala Idealno oporišče vojnih hujskačev. Glasilo španske komunistične stranke »Mundo Obrero«, ki ®? tiska v Parizu, piše, da Je bila od cc'otnega španskega proračuna, ki znaša 15 milijard in 134 milijonov pezet, več kot polovico določena za vzdrževanje vojske, policija in fa-lang stičnlh sil, za katere je določen znesek 8.560 milijonov pezet. List piše, da so tl visoki zneski v zvezi z naglo graditvijo letališč, ki Jih frank'*tl gradijo s sodelovanjem -vie , ■ • •• w r.„ Tn | -meniških imperialistov, ki spreml- eh0 n^^iijske revolucije. Teka r.jajo Iberski polotok v ogromno fanoo , aktivna ; og.i.ja .u ne i nosilko letal v službi ameriških ek-. w^us-rlj*kth delavcev, ka- sjanz onlstov. ? podlagali Enotni smdlka-1 Z druge strani pa poročajo, da so ala možnost, ko bi bda *-(•» llvllskl obrok; v Španiji znižali LONDON, 3. — Usmrtitev dveh in da niso bili nikoli tako nizki kot junakov španskega odpornišk ga j oedaj. »Posebna kategorija« potroš-gibanja Aguatina Zoroa in Lucasa nikov, v kateri so duhovniki, vodi Vodh r^a 1)0 nt vo.ni z neiz-1|!;Č7p>mi irtvaml pridobile na po-te on^.to »oeia’nem področju no-lahko Da to vprašanje praviii S šolskih poslopij. Ravno tam so obnovili dva hotela in dokončali nov prosvetni dom. V opatijskem okraju so obnovili 82 hiš, medtem ko gradijo 45 hiš in 48 gospodarskih poslopij. Na Krku pa so pričeli gra diti vodovod, ki bo dokončan še letos. Napredne sile se vedno bolj terapijo VARŠAVA, 3. — Oskar Lange, ki je predstavljal Poljsko v Varnostnem svetu zadnji dve leti, je izja-v.l, da sedanja napetost v mednarodnih odnos-h ne mere dovesti do vojne in da po njegovem prepričanju ne bodo ta nasprotstva, ki jih povzročajo kapitalisti, trajala dolgo. Napredne in miroljubne sile so dovolj močne, da ustvarijo ugodne pogoje za msdnarodne sodelovanje. na svobodni slovenski zemlji« slovenska demokratska zveza. In evo (uspeh; njihovega posredovanja: 1. Slovensko učiteljišče (to je verjetno bolj uspeh Barage, ki je tako oskrbo! spet nekaj toplih gnezdec za svoje begunske pajdaše). 2. Slovenski otroški vrtci v mestu in okoftn še sedaj niso priznani; na Vrdelci, pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ani pa niti odprti. Lani, ko še ni bilo uspošnega posredovanja SDZ, so ti nepriznani vrtci dobivali vsaj hrano, letos pa še te ne. 3. Šolsko skrbništvo je sporočilo Slov.-hrvatskl prosvetni zvezi, da prosvetni oddelek ZVIJ trenutno ne mora ugoditi prošnji za dodelitev Šolskih prostorov za večerne teča^ je, v katerih bi se slovenska mladina, ki je obiskovala fašistične šole, učila materinščine. Evo vam svobodne slovenska tribune, kjer ne dobiš niti ob posredovanju SDZ (saj je menda to naša pravica, ali ne?) prostora za pouk jezika. 4. Gotovo je pripomoglo posredovanje SDZ pri gospodu Baragi, da jo ta začel deliti častne naslove m je proglasil naš j zavedne Rio iranje za — razbojniško vas. (Mislim, da bi morali R'cvnanjci napisati gosp. dr. Agnelettu in družbi zahvalno pismo za posredovanje). 5. Kakšno je bilo posredovanje »za naše ljudi«, zlasti v šolstvu nekaj primerov: Gerdol Ivan, starejši učitelj, naš človek, rodom iz Rocola (razen če pri SDZ ne pomen; maši ljudje« kaj drugega), je kljub bolezni že z itak oddaljene Katinare premsščan še dalje v — »razbojniške« Ricmanje. Premestitev je ečitno kazanska, četudi ni Gerdol bil niti obtožen in zaslišan; n'tl disciplinsko kaznovan. Tak je namreč običaj po vsih kulturnih državah, za italijansko učiteljstvo tudi tu v Trstu; le za slovenskega učitelja na «svobodni slovenski zemlji« ni rednega disciplinskega postopka temveč zakon — džungle. Turkovo Emilijo, učiteljico s 37 službenimi leti in ki ja kriva, da jo imajo «razbojniški» Ricmczij-ci tako radi, da so jo po osvoboditvi poklicani nazaj v svojo vas, so premestili v Božiče, četudi gospodje pri šol3ki upravi vedo, da je izvršitev te premestitve stvarno nemogoča, ker tam ni stanovanja. Samo dva od mnogih primerov, dva, ki dokazujeta, da je res potrebna še obramba človečanskih ia socialnih pravic. Stare, v delu aa ljudstvo za res izgarane ljudi, mečejo iz kraja v kraj in izpostavljajo njihovo življenje zlomu. Gospodje advokati Agneletto, Ves i in drugi, za te in druge premestitve ste odgovorni tudi vi, ki na tak način posredujete za naše ljudi, da se Jih sredi šolskega leta (v interesu naše kulture seveda!) premešča proti vsem človečanskim, socialnim in kulturnim načelom. Ce se Vam zdi, da Vam delamo krivico, pa sporočite, za katere «našs ljudi, zlasti ra šolskem polju« ste posredovali in kakšen je bil uspeh teh vaših posredovanj. Vemo, da je malo težka naloga posredovati za sicvaneke učitelj«, (i ne vodi brige o njih nameščanju in. premeščanju šolska oblast, kot je običaj povsod in za italijanske učitelje tudi v Trstu — temveč jolicija FSS. To pa samo zato, ker je Tržaško oz mlja »svebodna slovenska zemlja«. Toda za to »svobodo« se Vam gospodje Agneletto, Abram in Vesel iskreno zahvaljujemo. Mihael odpotoval iz Romunife BUKAREŠTA, 3. — V palač; patriarhi Je bila ob proglasitvi republike slovesna meša, ki jo je bra! p triarh M .kod in. Predsednik Groza Je v kratkem nagovoru poudaril, da je mlada republika najbolj posrečena oblika vlade tudi za narodne manjšine, ki žlv.jo v Romuniji. Bivši kralj Mihael je v spremstvu svoje matere Helene odpotoval ob 20 25 s posebnim vlakom jz Sinaje in potuje Svlco. Ob proglasitvi republike Je zunanji minister Ani Pauker prejela pozdravne brzojavke od jugoslovanskega zunanjega ministra Simiča ter or računskih poslanikov v Parizu, Budimpešti, Anktri, Beograr du, Sofiji, Stokholmu in Bruslju. Ameriški reakcionarji prati sindikalni enotnosti LONDON, 3. — Londonski «Daily \Vorker« komentira poskuse reakcionarnih krogov, da bi razcepili Svetovno sindikalno zvezo. L at poudarja, da ameriška federacija dela ni nikoli prikrivala svoje sovražnosti proti Svetovni sindikalni zvezi in proti enotnosti sindikalnih organizacij na svetu. Značilno Je, tako zaključuje list, da delujejo predstavniki ameriške federacije dela e podporo ameriških poslaništev. Zlasti Je Erwin Brcwn tisti, k; vodi že nad dve leti propagando proti enotnoetl Svetovne sindikalne zveze. Začel se fe rušiti stoletni režim na Kitajskem Novi uspehi ljudske vojske - Cene v Čangkaj-fkovi Kitajski so 10 .000 krat vii|e ko leta 1936 -Gospodarski načrt za osvobojena ozemlja PEKING, 3. — Poveljstvo kitajske narodno-csvobodilne vojske poroča, da so edlnice njene vojske prodrle za 50 milj v notranjost. *e-verno-zapadne^a HoDana. Na področju Farčeng so osvobodili nad 20 krajtv, važno strateško središče Nanyg pa je obkoljeno. Na vzhodnem bojišču je ljudska vojska zavzela mesto La!yang na polotoku Santung. V vzhodnem Ho peju pa je osvobodila mesto Loting južno od železnice Peking-Mukden Osvobojeno ozemlje na področju reke Jang Tse Kiang se je povečalo za 1200 kvadratnih km. • Predsednik oentralnega komiteta k tajske komunistične stranke Mao Ts» Tang je pedal poročilo o položaju na Kitajskem in o bodočih nalogah komunistične stranke. Poudaril js, da se vojna ne vodi več na osvobojenem ozemlju, pač pa na področju, ki je pod oblastjo kuo-mintanga. To je zgodovinski preokret, je dejal Mao Tse Tungi, k; znači začetek propadanja Cangkajškovega protirevolucionarnega vladanja, ki j > trajalo 20 let. Je preokret, ki znači začitek debe rušeruja imperialističnega režima na Kitajskem, ki Je trajal nad 100 let. To je zelo važno, posebno ker se dogodki odigravajo na onam vzhodnem delu sveta, kjer prebiva nad milijarda človeških bitij, to je polovica človeštva^ ki ječijo pod imperialističnim Jarme m. Finančni krogi v Sengaju računajo, da znesek 18 milijonov dolarjev za začasno pomoč, ki je bila določena Cangk&jšku, komaj zadostuje za stroške državljanske vojne ra 10 dni. Prvotni Marshallov predlog Je bil 300 milijonov dolarjev, na kar je kuomintangov minister za gospodarstvo dejal: Potrebujemo 3000 milijonov dolarjev. Jasno Je, da niti ta astronomski zresek, ki ga kongres gotovo ne bo dovolil, ne b; mogel rešiti ozemlja, ki ga nadzoruje kuomintang, pred veliko zmedo, ki tam vlada. Inflacija Je silno narastla. Indeks cen je stotisočkrat večji od onega iz leta 1936. Sedaj tiskajo bankovce po sto tisoč kitajskih dolarjtv. A-meriški dolar, ki je v lanskem januarju veljal 3500 kitajskih dolarjev, velja sedaj 166 tisoč dolarjev. V nasprotju s tem pa so v svobodni Mandžuriji izdelali gospodarski načrt, za obnovo, ki bo izboljša, življenjsko raven prebivalstva. Varnostni svet se sestane v torek LAKE SUOCESS 3. — Varnostni avet se bo sestal v terek popoldne in preuč i protest, ki ga je predložila Indija proti Pakistanu v zvezi z neredi v pokrajinah Kašmir in Jamra. Faifzem v akciji v ZDA WASHINGTON, 3. — Nov vladni urad, k; ima nalogo nadzorovati komunistične elemente (Federal Loyalty R4view Board) bo začel delovati proti koncu januarja v zvezi z obvezno registracijo članov komunistične stranke. Republikanski poslanec Richard N'xon je predlagal, naj bi zakonski osnutek razširili, tako da «ne bi upoštevali samo rdečih, pač pa tudi bledo-rd«če». '4. januarja 1948. Samovolja Bolniške blagajne Namesto tržaškega zdravnika -begunec Po dolgih prošnjah in zahtevah Mlljčanov naj Bolniška blagajna nastavi v Miljah svojega zdravnika, je nastavila dr. Cominardija. Dr. Cominardi uttiva med tamkaji-njim ljudstvom veliko simpatij ter izvršuje svoj poklic v zadovoljstvo vseh zavarovancev. Nikdar ne stedi z denarjem, marveS predpise vselej potrebnim bolnikom> ona zdravila, ki so nujna za izboljšanje njihovega, zdravstvenega stanja. Jasno je, da zaradi tega dr. Ccrmi-nardi ne more biti pri srcu bolniški blagajni, ki sicer silno rada sprejema visoke vsote, ki jih morajo plačevati zavarovanci, silno nerada pa žrtvuje tudi najmanjšo vsoto iz svoje blagajne. Nenadoma pa je uprava bolniške Vagajne razpisala konkurs za novo mesto zdravnika v Miljah in sicer na ono, ki ga zavzema dr. Cominardi. Cim so ljudje zvedeli za ta ukrep, so takoj poslali bolniSki blagajni in zdravstvenemu odseku pri vojaški upravi Številke resolucije. Prav tako sO odšle tudi delegacije, ki so v imenu ljudstva protestirale proti takemu samovoljnemu dejanju omenjenega ravnateljstva. V zadnjam. času pa se je raznesel v Miljah glas, da bo dr. Cominardija, M je Tržačan, nadomestil nov zdravnik — begunec iz Istre. To dejanje ne bi bilo sicer prav nu! čudno spričo politike, ki jo vodi ravnateljstvo bolniške blagajne. Upamo, da je ta novica preuranje-na, vendar pa se po navadi silno rado uresniči to, kar začno ljudje govoriti. MonarhofaSistična ceremonija Včeraj zjutraj so imeli monarho-fašisti v cerkvi Sv. Antona Novega mašo zadušnico za bivšim italijanskim kraljem. Seveda so bili pri svečanosti *m!adeniii», bivši oficirji milice in drugo podobno r~o?t-je črnosrajčnikov. Da 6i imela ce-rimonija še bolj ssvečan videz*, so prodajali pred cerkvijo italijanske zastavice s črnim trakom. Krsta v cerkvi je bila tudi pregrnjena z monarhistično zastavo. Ob zaključku sc zaigrali na orglah himno «Piave». Res lep primer nepolitičnosti cerkve, o kateri tako radi govorijo cerkveni krogi ^Gospodarstvo" V 9. Številki opoearja »Gospodam stvO» s člankom ed seboj trdno pove-zaCi v borb; proti imperializmu. Okupacijska VU je prepovedala tiskanje dveh odstavkov razgovora s članom italijanske mladinske fronte Freduzzijem Zveza antifaSistiŽne mladine Je naprosila okupacijsko vojaško u-pravo za dovoljenje tiskanja letakov z nekaj odstavki razgovora, ki ga je imel predstavnik ZAM-a s članom italijanske mladinske fronte in tajnikom mladinskega sveta C.G.I.L. tov. Freduzzijem, ki Je bil delegat italijanske mladine na ustanovnem mladinskem kongresu in kateremu je bilo onemogočeno, da bi kongresu prisostvoval. Vojaška uprava je prošnji ugodila pod pogojem, da sta odpuščena sledeča odstavka: «Danes se enotnost mladine v borbi proti fašizmu uresničuje na Tržaškem ozemlju. Mladina brani tre km a za sestanke, katerih se ude-Leži nad 5 oseb-Tedaj je nekdo opozoril policaje, da tako dovoljenje ni potrebna za sestanek članov organizacije, ki je po zakonu dovoljena. Policiji ta opazka ni ugajala in hotela je te- Ni Kolnnko' cu so zonet vdrli policaj! med zborujoče mladince rotirati mladino s tem, da je za, ~ htevala izkaznica dotičnega, ki je napravil opazko in Bi vestno izpisala ;z nje vse podatke. Mladina Civilna policija ne izvršuje ukazov svojih gospodarjev Poročali smo že o svojem času, kako je civilna policija dne 21. novembra lani udrla v gost-lno <-Ex Soci» na Kalonkovcu, kjer je bil sestanek članov prosvetnega društva a predavanjem. Ta'krat so pod pretvezo, da «sestanek ni bil dovoljen«, odpeljali na policijo pri Sv. Soboti predavatelja in predsednika društva. Pozneje Je vojaško sod šče v tej cadevi razsodilo, «2a ni zadostnega vzroka za sodno postopanje« in je dalo zadevo v a; hiv ter tako javno obsodilo samovoljno postopanje policije v tej zadevi. Kaže pa, da ima civilna policija svoje pesebne zakone, Iti jih sama kuje -n tudi sama izvaja, ker kljub zgoraj omenjeni lekciji, ki jo je prejela od svojih gospodarjev, še vedno ne preneha s preganjanjem demokratov, ki se zbirajo na po zakonu dovoljenih sestankih. V torek 30. decembra zvečer so Imeli v isti gostilni «Ex Soci* sestanek člani ZAM-a, okrog 40 po številu, na katerem so obravnavali rasne mladinske probleme. Sredi razgovorov p>a je zopet ydrla v dvorano policija m zahtevala dovoljenje, katero bi bilo po njihovem po- Cecchelfn z bršljanovim listom v gumbnici govori, da je vselej bil Ital jan Solna dvorana tukajšnjega porotnega sedšča, kjer se je včeraj začela sodna razprava proti Cec-cheurm in dru?:m. Je v*eraj privabila veliko število ljudi, ki so prišli poslušat tega starega komedijanta ki je pred leti ob dobrohotnem zadržanju fašističnih oblasti z raznimi šaiiami na račun oblasti sloušal izvabljati smeh pri poslušalcih. Na zatožni klopi sta samo Cec-cheun Angel in Teodor Kumar. Prvega brani odvetnik Poilucci, drugega pa uradno postavljeni branilec odvetnik Jacuazi. Obtoženci, proti katerim se vrši razprava v njihovi odsotnosti, so Nerino Gobbo, Josip Sterle in Edvard Mužina. Prva dva brani uradno imenovani branilec odvetnik Moro, tretjega pa prav tako uradno imenovani odvetnik Ja-cuazi. Razen Ceccheiina, ki je obdolžen samo soudeležbe pr! «pla-g!u», so vsi dragi obtoženci obtoženi plagia, umora in da so bili člani razbojniške tolpe. Zastopnika zasebne stranke sta odvetnika An-noscia in Morgera. Takoj na začetlou razprave je odvetnik Jacuzzi predlagal, naj bi sodišče zaslišalo še 2 razbremenilni priči. Po kratki seji je sodišče pred- FIZKUL TURA Nogometašem, košarksrjsm in oibrjbrjem se pridružujejo tudi lahkootleti Pester spored ZDTV ? Trstu ■ Nogometne tekme, košarka In oilbnjka - Tek ..okoli Sv. Ivana" ob 10.30 Nogomet | R Sv. Alojz B, ob 10. ECA-Greta; ' Igrišče v Barkovljah ob 10. Barko/- Prvenstvo Tržaškega ozemlja,' lje-Rinaldl. ijrriSče na Montebellu ob 8.30 To- 1 Okrožno prvenstvo — ženske e-varna stroJev-Rojan; ob 10. Ske-| fcipe. igrišče Col ILVE ob 10. To-denj-Magdalena; igrišče na Opčinah ^ mežič B-Magdalena, ob 11. Greto-cb 10. Dreher-Koštalunga, ob 14. Col ILVA; igrišče v Barkovljah ob Montebello-Pristaniščniki; v Nabre- 11. Flent-Vesna; Igrišče DSZ ES Ž1ni ob 14. Nabrežina-Ponziana; v, ob 12.30 Skorklja B-Rinaldl B. Ankaranu ob 14. Milje-Sv. Ana; v! - , Kopru ob 14. Aurora-Umag; v Ižo- Tek okoli Sv. Ivana» 11 ob 14. Ižola-P.ran. j uancs ob 10.30 bo dan start za Okrožno nogometno prvenstvo: j tekmovanje v *teku okoli Sv. Iva- v Nabrežini ob 8.18 Primorje 1 K-, zbirališče atletov je ob 9. uri Greta, ob 10. Prol«t« r-Ko Ion ja; ob . ... ' . 12 Vesna-Col ILVA; na Opčinah i v prostorih Športnega društva Sv. ob 12. INAML-Arzenal; v Zavljah I *' «><• Za najboljše moštvo in posa-ob 14. OMMSA-Sv. Vid; igrišče'.meenike je določenih okrog 10 kras-CRDA ob 12. Skorklja-Tla.ka.rji, ob I ,nh daril. Lahkoatlett, pohitite 14. Sv. Marko-Aquila. množično na to prireditev, da se Prvenstvo 1. skupine: na Opčinah ; zopet pomerite z drugimi atleti. ob 8. Elektra-Primorje PK B; v j Zavljah ob 10. Arzonal-R naldi, ob ::----------------------------------- 12. Redivo Kozmann-Opčine; tekme Greta-Skoljet, Col ILVA B-Ro-eo! In Sv. Marko-Sv. Ivan bo odpovedane. Istrsko prvenstvo: v Kopru ob 10. A uro ra B-Novigrad, ob 12. Partizan- Brtonigla; v Dekanih ob 14. Olimpia-Florentla; v Ižoli ob 12. IžolE B-Rdeča zvezda; v Umagu ob 14. Umag B-Meduza; v Petro-v!ji ob 14. Petrovija-Zašč ta. Miljsko nogometno prvenstvo: igrišče hriba Moro oh 14. Hravatin-Frauain IT, ob 12.30 Sv. Rok-Ca« gajio; Igrišče v Ankaranu ob 12.30 Degiras«i-Sv. Barbara. Odbojka Na igrišču Tomažiča bodo danes nadaljevali tekme v odbojki za pokal ZDTV s sledečim sporedom: ob 9. Sv. Marko-FMSA; ob 9.30 Sv. Mcrko-Tiskar ji. Košarka Prvenstvo Tržaškega ozemlja — igrišče DSZ ES ob 11. Sv. A!ojz>-Ars*nal, ob 15. Tomažič-Tovarna ali o jev; igrišče v Ižoli Col ULVA-Ižola; igrišče Col IL/VE ob 12.30 Skfdenj-Skoljet. Ekipa DSZ ES počiva. Prvenstvo Tržaškega ozemlja za itnske ekipe: igrišče Delavske šf c rt ne zveze ES ob 14. DSZ ES-Barkovlje; igrišče v Ižoli ob 14. Ižola-Tomažič; ekipa Rinaldija počiva. Okrožno prvenstvo — moške ekipe: igrišče DSZ ES ob 9. Skoljet logu ugodilo in odločilo, da bo priče zaslišalo 7. t. m. Za tem je predsednik sodišča dr. M:nesso zaslišal obfo*eneg.i Kumarja, ki je povedal, da so parttoani aretirali in pridržali 5 dni in sicer od 19. do 24. maja 1945, ko se mu je posrečilo zbežati. Zato je obtoženec zanikal, da bi b.l 24. maja prisoten, ko naj oi bile justificirane nekatere osebe s temno preteklostjo. Iz čitanja zapisnika izjav, ki Jih je dal obtoženec na policijskem zaslišanju, je razvidno, da so Kumarja 27. maja še enkrat aretrali, vendar se mu je zopet posrečilo zbežati. Sest mesecev po teh dogodkih mu je Mužina povedal, da so njega, Kumarja, partizani obsodili na dosmrtno ječo, nekega drugega elana nj hove skupine, Zolla, pa na smrt. PO kratkem odmoru je sodišče začelo zasliševati Ceccheiina, ki se pokazal na zatožni klopi z bršlja-novim Ustom v gumbnici. Komedijant je priznal, da je ovadil Nino D’Artena, vendar pa zanika, da je on dal Izrecen ukaz za to. Sicer pa ni bilo treba tega čiloveka niti ovaditi, ker je bil že itak znan kolaboracionist, ki Je sodeloval pri nemški propagandni službi pri radiu Jadransko Primorje. Nato je me® za-čel tirkati na svoja nacionalna prša Izjavili je, da je bil vselej Italijan, pripadnik Mazzlnjevih misli. Vselej je skušal rešiti one fašiste, ki so bili Slani stranke samo zaradi razmer, pač pa ni mogel trpeti onih, k! so v imenu faš zma počeli nesramnosti. Dalje je Cecchelin pripovedoval, kako je prišel navz-kfiS z D'Arteno in Grenijem, ki sta bUa že od 1933. oziroma cd 1937. »lana njegove komed'jantske družbe. 1939. pa pri-aoveduje Cecchelin, Je pr šlo do nesporazumov med njim, D’Arteno in Grenijevo ljubico Emilijo Baret'č. Vzroki teh so bili predvsem mezdnega značaja, šlo jo namreč za ureditev novih plač. Ker so niso sporazumeli, sta D’Artena in B-iret č, rapustila njegovo družbo. Sledila je temu tožba, da Je Cecchelin na odru žalil pokojnega Mussolinija in zaradi tega so njega v Milanu obsodili na er.o leto je’a, dasi kazni ni cdsedel, mu Je zaradi tega bilo onemogočeno, da bi nastopal s svojo igralsko skupino za 22 mesecev. Prav zaradi tega, ker je D’Artena to povzročil, ga je on ovadil, toda opozoril Je, da Je bila ena ovadba že v vojašai-ci Sv. Justa, ker je ta bil v slržbi nemške propagande. Pr; čltonju dokumentov, in sicer pisem, v katerih je CeccheVn od fašista Grrnlja zahteval 45.000 lir, ki naj bi bile nekakšna odškodnina za pravdo v Milanu, ki sta mu jo obadva povzročila, je nastal besedni spopad med Annosc.o, zastopnikom zasebne stranke in branilcem odvetnikom Poilucšjem. Obadva odvetnika sta se začela hudo zmerjati in obkladati z raznimi neokusnimi prid:vki. Le predsednik sod š8a d“. Minesso ju je končno pomiril. Odvetnik Annoscia Je neto še zastavil nekaj vprašanj Cecchelinu. Iz teh odgovorov je razvidno, do Je tudi Cecchelin sodeloval pri tržaškem radiu pod nemško okupacijo in sicer pri oddajah, namenjenih prtsilno mabil ziranim pripadnikom dgf.avskh enot. Vendar pa se Je Cecchelin izmikal, da to sodelovanje ni bilo političnega značaja. Po tem je b.la razprava odgodena na ponedeljek zjutraj. pa le ni pustila preplašiti in ^e nadaljevala s sestankom, n£ da bi se brigala za iazivanje policije, ki išče dlako v jajcu in zahteva taka dovoljenja, za kitera sploh ni urada na Tržaškem ozemlju, ki bi jih izdaja:. C-cspcdje policaji, mala več lcgike in poslušajte vsaj ukaze svoj.ii gospodarjev, da ne bodo zopet prisiljeni obsoditi vašo preveliko gorečnost.' Razprava o premogu gre h koncu Na razpravi o premogu je govoril odvetnik Turola, ki je branil obtožanza Silvanija z običajnim opravičilom, da obtoženec ni zagrešil dejanja. Zato je odvetnik predla-a 1, naj ga sodišče popolnoma opro-st', ali pa naj ga opresti vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Tudi odvetnik Antonini in Mussaffia-Ti-berini obtoženca Sivitza sta predlagala oprostitev. Jutri bo še govoril odvetnik Poilucci, nakar bo sodi šče Izreklo sodbo. Aretirana tihotapca Policija je včeraj aretirala dva železničarja, in sicer 57-letnega strojevodjo Zafedeleja iz Vidma in 33-letnega Odona Macorattija, kurjača iz ulios Cologna 3. Pri osebni I-jrelskavi so našli pri njima 86 zavojev ameriških cigaret v skupni vrednosti ekrog 25.000 lir. Po-licija je cigarete zaplenila, d očim je oba tihotapca adpeljala v zapore v ulici Tl gor. svoje Interese v borbi proti lokalnim fašistom, ki služijo imperialističnim sdilam. T.ste mladinske *cd:teije, ki sejejo razdor med mladino, obsojamo, -kajti oni so mladino izdali in se udinjajo interesom ameriških vojnih hujskačeva. Očitno predstavnikom okupacijske vojaške uprave ne ugaja, da se govori o fašizmu v Trstu, kajti to b. Lilo preveč v r.asproUu z na/.-s i, k so t'h zavezn’ki razglašali •nei vojno. Da pa v Trstu fašizem živi in da tisti, katerih dolžnost bi bila, ne storijo ničesar, da bi ga zatrli, tega dejstva ne morejo zanikati. To dokazujejo bombni atentati na iljudske sedeže in sprevodi, fašistične h;mje, ki odmevajo po tržaških ulicah, ducejeve slike itd. Okupacijska vojaška uprava pa trpi, da v Trstu obstojajo stranke kot «M SI. UQ, Partio del reduce d’ltalla» itd., ki so čisto faš!stlčne narave. Čeprav dva odstavka razgovora 0 Freduzzijem nista mogla biti tiskana, se mladina dobro zaveda, da bodo njeni problemi rešeni samo z borbo proti fašizmu in irnpe rial zmu. To pa bo doseženo takrat, kadar bo vladal trajen mir in pra va demokracija. KOLEDAR Nedelja 4. januarja Angela, Dobromil Sonce vzhaja ob 7.46, zahaja ob 16.31. Dolžina dneva 8.45. Jutri 5. januarja Tit, Trdogoj Spominski dnevi 1797 so pod uredništvom Valentina Vodnika začele v Ljubljani izhajati «Lublanske Novize», prvi slovenski časopis. 1872 se je rodil v Ljubljani slikar Matija Jama. 19!,S je t. četa škofjeloškega odreda minirala cesto Podbrdo-Gorica. PRČSKRSA Tramvaj je zmečkal 15-letnega delavca Včeraj popoldne nekaj pred 16. uro se je peljal 15-letni meha tliš ki vajenec Miohdučič Fabio s tramvajem št. 9 proti Sv. Ivanu, kjer tudi stanuj« v ulici Brand?s;a št, 4. Ko je prišel v ulico Giiulia, je izstopil iz voza pri 'hiši št. 86 in hotel prekoračiti tračnice v smeri proti pločniku. V tem pa je prišsl z nasprotne strani tramvaj št. 2 'n, zavozil naravnost v Mlchelučiča, ki je padel pod kolesja tramvaja. Težko ranjenega so pripeljal; v glavno bolnico, kjer pa je kmalu po svojem prihodu podlegel ranam. Napad nepravih policajev Prejšnjo noč okrog 23.30 so se približali 3 neznanci k hiši Ivana Sancina nad Miljami približno 300 metrov od Morganove črte. Dejali so, da so c'vilnl policaji, ln zahtevali, naj Jim' Sancin odpre vrata. Ker pa je on odklonil njihovo zahtevo in jim ni odprl, so oddali proti oknu v pritličju 8 strelov iz samokresa. ki na srečo niso nikogar zadeli. Potem so neznanci zopet zginili v noč. Vlomilska kron>ka se nadaljuje nlc! so si ogledali njegovo shrambo in odnesli 18 salam, 5 kosov druge prašičje zapuščine slanine, večajo količino klobas in Medtem ko je 66-letna Kunad Marija iz ul. Cancellieri 14 prejšnji večer pazljivo sledila filmu v kinu «Ideale», Ji je neznanec izmaknil rjavo lisico, katero je imela za seboj na naslonjaču. Ko »e Je zavedla, da ja lisica Izginila, Je bilo že prepozno. Prihranke ho odnesli Včeraj je hotel 59-1 ;tni Bazzanel-la Gu'do iz ul. Zovenzonl 5 kontrolirati svoje prihranke, da bi tako 7aWJudil bilanco preteklega leta. Zaprl S3 je v svojo spalnico in pri preštevanju, denarja ugotovil, da mu Je nekdo odnesel 24 bankovcev po tisoč lir. Ker ni bilo nobenega sledu o kakšnem vlomu ali zunanji poikodbi, sumijo, da mora biti tat med znanol ali sostanovalci. lisšeS I© fcofedar GREGORČIČEVE ZALOŽBE ZA LETO 1948 Poverjenike in prosvetna društva prosimo, da čimprej dvignejo knjige pri »Gregorčičevi za!ožbi» v ul. dei Porta 16. Knjige dobite tudi v knjigarni Štoka v ul. Milano in v knjigarni Fortunat na trgu Sv. Antona Novega. V vsako družino koledar Gregorčičeve založbe, edini slovenski koledar na Tržaškem ozemlju. TRST II (m 238.6/Kc 1260) v nedeljo 4. januarja 7.29. Otvoritev. 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila. 8.00. Jutranji glasbeni pozdrav. 8.30. Zaključek. 9.30. Kmfr tijska oddaja. 10.00. Maša od sv. Justa (15 minut klasične glasbe). 11.15. Smetana: Odlomek kvarteta: «Iz mojega življenja*. 11.30. Pridigi. 11.45. Reproduc'ran& glasba. 12.45. Napoved časi in poročila. 13.00. Glasba po željah. 14,00. Ruske zborov® pesmi. 14.15. Pregled tiska. 16.30. Otroška oddaja. 17.00. Nedeljska popoldanska glasba. 18.00. Narodopisno predavanje. 18.15, Čajkovski i: Serenada za godalni orkester. 18.45. Veseli godci. 19.15. Slovenske narodne pesmi. 19.15. Napoved časa in poročila. 20.00. Iz francoskih oper. 20.45. Kulturni utrn-ki. 21.00. Vesela oddaja. 21.30. Lahka glasba. 22.15. Koncert za violino in klavir: Simeone-Bidussi. 22.45. Plesna glasba. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Citanje sporeda. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek. GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 16. uri bo repriza Puccinijeve opere «Madam® Butterfly» za red D. Zasedba bo premierska. V torek bo pričetek, prodaje vstopnic za četrto predstavo Verdijeve opere «Nabuoco», ki bo v sredo zvečer za red. B. V četrtek bo tretja predstava Puccinijeve opere cMadame Butterfly» za red A. Testenine za menze in civilne kuhinje. Do ponedeljka 5. t. m. morajo lastniki oziroma vodje rnsnz in civilnih kuhinj dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine za prvo polovico tega meseca. Riž in testenine za bolnike. V ponedeljek 5. t. m. bodo začeli v mestu in podeželju razdeljevati belo testenino na januarski odrezek testenine in riž na januarski odrezek za riž. Koneo raizdelj<5vanja 31. t. m. Cena: v mestu — testenine 52 lir,‘riž 140 lir za kg; v podeželju — testenine 54 lir, riž 142 lir za kg. Razdeljevanje testenin. V ponedeljek 5. t. m. bodo v mestu in podeželju začeli razdeljevati testenine kakor sledi: Navadnim potrošnikom (za vs^ starosti) po 1000 gr na odrezek «X» živilske nakaznice. Delavcem zaposlenim pri težkih ali najtežjih delih, po 600 gr na o-drezke januarska zakuhe in po 300 na januarska odrezke zakuh' petnajdnevnih živilskih nakaznic »Oboroženih sil». Za brezposelne, upokojence in reveže, po 2 kg na odrezek «12 e» prednostnih nakaznic. Opozarjamo, da je obrok sestav-lj«n iz 30% dolgih in 70% kratkih testenin. Konec razdeljevanje 31. t. m. (za »Oborožene sile* 15. t. Vi.). Cena za mesto 52 lir, za podeželje 54 lir za kg. ENOTNI SINDIKATI USTANOVNA SKUPŠČINA ZVEZE NAMEŠČENCEV JAVNIH USTANOV. Danes bo ob 9.S0 na sedežu v ul. Imbriani 5 ustanovna skupščina Zveze nameščencev javnih ustanov ES (Radio, TEL VE, SEL VEG, ITA-CABLE). Zaradi izredne važnosti skupščine vabi vse včlanjene v ES, da se je udeleže. Medtovarniški odbor pomorščakov javlja, da se je začelo Izdajanj? izkaznic Zveze ES pomorščakov in pristaniških delavcev. Za dodelitev izkaznice je treba izpolniti formular, ki s« ga dobi pri tovarniškem odboru v prvem nadstropju Doma pristaniških delavcev. ODSEK MIZARSKIH STAV-BINCEV poziva svoje člane, da se udeleže občnega zbora, ld bo danes ob 10. uri v ul. Imbriani 5, soba št. 10, Priporočamo točnost. KONGRES OBLAČILNE IN TEKSTILNE STROKE. Danes 4. t. m. ob 9. uri bo v ul. Mon-fort 3 ustanovna skupščina ES Zveze oblačilne in tekstilne stroke. PROSVETNA DRUŠTVA Pevski odsek prosvetnega drušiv1 v Rojatiu obvešča, da v torek 6. t m. ne bo pevske vaje. Nasiednjs| vaja bo v petek 9. t. m. Prosvetno društvo tlvan Canka-i vabi svoje član« na sestanek s prti davanjem, ki bo v ponedeljek 5. t; m. ob 20.30 v krožku Tomažič. Prosvetno društvo cVojka 5wW ViooZo ospodala m.litare 23. 1> njerski pionirji priredijo v torek 6. t. m. ob 16. uri otroško pra' stavo z Ribičičevo igro «Skrati». P! igri poje pionirski zbor. R6ZN0 Voščila iz Pančeva. Podpisani tr Žaški zidarji zaposleni v tovarni stekla v Pančevu (Jugoslavija) želimo družinam in ostalim znances srečno novo K to 1948. Podpisani! Žafran Auguštin, Artico Josip, Gu-lin Josip, Trošt Marij, Komar AH' ton, Baučer Josip ;n Toscan Viktorj Sirote iz narodno-osvobodilne vojne naj dvignejo čimpreje božične za vitke na sedežu patronata za otro ško božičnico v ul. Carducci 4, DAROVI m PRISPEVKI Za Dijaško matico daruje namf' sto cvetja na grob pok. Stefana G° cine družina Godina 200 lir. Za Dijaško matico so darovali: ( počastitev spomina pok. Stefan* Godine družina Rojc iz Vrdele lir in Benčič Marija 100 lir. Nam* sto cvetja na grob pr.k. Stefana & dine daruje nečakinja Pija Godin^j 500 lir. Toni Nenda iz Bazovice 9? lir. Tov. Marija Barovina poklan)* v počastitev pok. strica Stefana dine 500 lir. Za novi Dijaški dom v Ko daruje družina Plesničar 1000 B ob priliki rojstnega dne prtra^ umrle Tatjane. Za otroški božič so darovali: 1® rajon 115.480 lir; N. N. 5000; Zadnf ga trgovcev z živili 100.000; DeSfc oabor v Rojanu 300 in nameščen«-Rafinerije Standard pri Sv. Sob06 2000 lir. Odg. urednik DUŠAN HRESCA* Tisk Stabilimento Tip. Triestln1 — ■■ — t Po dolgi in mučni bolezni f včeraj preminul FRANC MOŽINA S potrtim srcem javljamo tuž»( vest. Pogreb dragega pokojnika P v ponedeljek ob 15. uri iz hiše ^ losti na domače pokopališče. Trebče 4. januarja 1948. i 2 ALU JOČI OSTALI. ^ ------------------------- ZADRUGA KINO Tat v kurniku Predvčerajšnjim ponoči okrog druge ure je slišal 52-letni Hreščak Viktor iz Grljana 202 sumljivo ropotanje s svojem kurniku. Zato Je poklical civilno policijo in skupaj Tud; v novem letu nadaljujejo z njo šel pogledat, kdo vznemrja vlomilci s svojo tradicijo in, sodeč kokošje spanje. Ko so odprli vraia po prvih treh dneh, so svojo de- j y i{Urnjku, so opazili v n:«m neznan lavnost še povečali. Tako so prejš- se -e ravn0 pripravil, da nji dan odprli s ponarejenimi kiju- 1 * ... , .či stanovanje Marije Zamipollijeve j si izbere najlepse kure, s kater.mi v ulici Rossettl 33 in odnesli več kosov obleke, perila in tudi nekaj denarja. Neznani obiskovalci niso pozabili tiud; na Karla Juriševlča pri Mariji Magdaleni spodnji št. 607. NhJ-brže so zvedeli, da je letos že zaklal, in so prišli na koline. V res- je nameraval začel; Novo leto. Policija je neznanca aretirala in z dokumentov Izvedela, da je 28-letn'. Scopazzi Jožef, doma iz Labina v Istri, sedaj stanuječ v ulici Gaspa-re Gozzi 5. Scopazzi Je brezposeln mornar. ILJa p:hrknbukq Zaščitniki kulture n. /var Kreuger je bil znan pod imenom kralj vžigalic. Kralju vžl-galio n( bilo po volji, da je v sovjetskih gozdovih mnogo trepetlik. In prav zato je izgux>oril sledeči aforizem. uZapadna kultura, začenši s kulturo Hellade do naših fini, je nezdružljiva » načeli, položenim i v osnovo sovjetskega r^da.* Argentinski trgovci k žitom so se zgražali, da zori na sovjetski e'mlji pientoa, in zastopnik Argentinije Fernando Peres jv leta 1932. v svojem govoru, o padcu oen žita patetično vzkliknil: tV nevarnosti je usoda kulture!* Mar je treba govoriti o tem, da nemški osvajalci niso modroval\ samo o «življenjskem prostoru», marveč tudi o «t-irropaki kulturi* t iSvropsko kulturo* so hoteli braniti pred boljševiki predsednik jeklenega irusta Feger, gospodje »* I. G,. Hugenberg in Roscnberg. Kar se tiče Hitlerja, je posvetil temu perečemu problemu najbolj navdahnjene strani svoje knjige «Mein Kampf*. Sovjetska republika ni preživela samo besednih napadov, preživela je tudi dve vojni: prvo, ki so jo organizirale dežele Antante, in drugo, k i jo jt organiziral nacizem. Ko torej beremo Harrirra->iov‘i besedne napade, zasnovane v duhu klasične provolcacije, se nič kaj posebno ne razburjamo. Saj smo vajeni marsičesa. Rekel bi, da d'lu Harriman leta JI3J7. teže, kakor njegovi dmhoimi predhodniki leta 1917 — ljudje na Zapadli so se marsičemu privndi i in tudi marsičesa naučili. V Franciji na primer Je nastala nedavno zmeda. Tam so imeli radikali svoj kongres. Spominjal je na vulgarni miting Mm nekje v Miim in ponavljam, da je v pojmu czapadna Evropa* nekaj umetnega in vznemirljivega. Ta konoepoija Evrope je v bistvu hitlerjevska in telo nevarna.» Ni težko uganiti, kako so te besede razkačil« tiste Francote, ki vidijo v slehernem namigavanju na dogodke v letih 1939-191,5 Oiikanost... Seveda, Herriotov vzdih ne bo oviro/ ni(i Harrimana, nifi gospodarjev sužnjev v Južni Karolini, da bi nt ponavljali svojih pozivov na zaščito tzapadne kulture*. Tudi najrazličnejši Evrope i ne zaostajajo za Američani: general de Gaulle, Tsaldaris, švicarski izvozniki, Francova falanga, purfčavniki i* Vatikana, Spaak, novopečeni tcU-mokrati* Porurja, italijanski fašist Malaparte, ki je opisal svoj zmagoviti pohod v Ukrajino in bil zato priznan za imenitnega pisatelja, marsejski trgovci z živim blagom, angleški kolonizatorji, ki izgubljajo svoje kolonije kakor žepne robce, i» celo francoski esteti, ki so začeli nedavno izdajati revijo pod dokaj zgovornim naslovom *Trojanski konj*. Poglejmo, kakšen je njihov konjiček v te.J kalnt jeseni 1947, Eduard Herriot je rekel, da no razume definicije tzapadna Evropa*. Cb ni tzapadne Evrope* kot nekakšne ekonomske in politične ostote, ki bi jo lahke postavili proti &/&&$ SaČICE 12 MIHA Bilanca zadružništva v coni A m B Tržaškega ozemlja Ce hočemo napraviti letno bilanco o razvoju zadružništva na našem ozemlju v preteklem letu, ga moramo oceniti ločeno po upravnih področjih. Vojna uprava JA se oalanja na ljudsko oblast oziroma na voljo, interese in dobrobit delovnega ljudstva, dočlm zasleduje angi »ameriška vojaška uprava interese kapitalističnih mogotcev, ki so bili, so in bodo vedno v navskrižju z ljudskimi koristmi. Kraj; pod jugoslovansko vojno upravo so bili po fašlztmiu ln po njegovi vojni, ki nam Jo Je vsilil, izredno prizadeti materlelno in »oralno. Mnogo Je vasi koprskega okraja, ki nosijo fašistični žig ruševin, ki se ne da na mahi odpraviti. Razkroj, siromaštvo, zaostalost — to Je vsa dediščina «visoke» fašistične kulture. Kakor so te žalostne, prilike po eni strani ugoden pogioj za zadružno gospodarstvo, so istočasno po drugi velika ovira. V gospodarski »aostalosti Je vsebovana tudi kulturna in politična zaostalost, kot )e tudi v kulturni ln politični »ostalosti gospodarska zaostalost. Drugo Je z drugim povezano, drugo od dnugega zavisno. Zato se ta vprašanja ne morejo obravnavati ln reševati ločeno drugo od drugega, Kljulb tenuu zaznamujemo na »družnem sektorju tega ozemlja ▼ preteklem letu razmeroma ve-l-k uspeh. Zadružna aktivnost Je posegla v območja obeh gospodarskih funkcij — potrožno ter tonečko ln obrtno produkcijsko, Nabavno-prodajne zadruge v Koprščlni ln Bupščinl zajemajo *ad 6000 članov, kar pomeni na ® 5,000 prebivalcev ali okrog 14.000 gospodarjev zadovoljiv uepeh. Decentralizacija zadrug Je pomenila korak k večjemu sodelovanju* članstva, kar Je glavni pogoj pravilnega delovanja zadrug. Ra-»umljivo, da se morajo te zadruge, katerih naloga obstoji trerrutno predvsem v preskrbi prebivalstva s predmeti široke potrožnje, boriti z raznimi težavami ln ovirami. Ljudstvo Ima velike potreba po drugi strani pa n* more vnovčiti svojih prideflkor zaradi Po Angdo-američanih umetno vzdrževan« m« Je, ln to v Škodo vsega prebivalstva Tržaškega ozemlja. Obrtne zadruge (tri čevljaratoe, *na mizarska, ena kovaška ln ®na zidarska preskušava Jo svoj« moči v premagovanju začetnih težav, ki so neizogiben pojav v vsaki celo najbolje organizirani drugi. Te vrste zadruge stavijo na članstvo večtje zahteve: večjo zavest, disciplino, strpnost, ira-Vestije 1 dr. Praksa govori, da n'-so pogoji ob ustanovitvi takih zadrug nikoli dovolj preučeni. Izkušnje bodo tudi tem zadrugam kazale smer najmanjšega odpora ln jih okrepile. 4 vinarske zadnuigs (Buje, Verteneljo, Novi-grad, Umago so starega kova in vse prej kot ljudska podjetja, kar razberemo iz njih štervila članstva (670). Razvoj pa ne pojde v smeri koristi zaključnega števila kapitalistov in njihovih zapeljanih prisklednikov, čeprav si le-ti prizadevajo, ka bi razvoj ustavili. Obnovitveni zadrugi v Kopršči-ni sta obnovili znaten odstotek stanovanjskih, gospodarskih ln javnih poslopij, pravkar pa se snuje nova v Umagu za Bujščino. Važno Vlogo bodo mogle igrati obnovljene kreditne zadruge (hranilnice ln posojllnloe), katerih aktivnost mora postati v načrtno urejenem zadružnem gospodarstvu bolj smiselna in smotrna. Denar naj služi delovnemu ljudstvu, predvsem v produktivne namene, bilo po privatni ali zadružni liniji. Zanimiv pojav na Tržaškem ozemlju je zadruga za skupno obdelovanje zemlje v Pučah. Ta novi, toda Izredno pomembni t’p zadruge zasluži vso pozornost, preučitev in posnemanje. V borbi Kaj hočemo ? NASA MLADINA MORA IMETI VSEJ MOŽNOSTI, DA SE UMSKO m FIZIČNO ZADOVOLJIVO RAZVUA. Trgovinski mi:tl Angl Med pogajanji, ki »o bila v Prvi polovic! decembra med mii-Blstrom za zunanje trgovino ZSSR Mikojanom in ministrom ea trgovino Velike Britanije Wilso-n°wi, sta sq ministra sporazumela glede vseh poglavitnih vprašanj vzajemnih dobav blaga med ZSSR Veliko Britanijo ter pristala na spremembo pogojev za amortizacijo kredita Izza časa vojn« s Btaaml Sovjetska zveze, tako da "ta Jih bolje prikrojila sedanjim sahtevam, Med naknadnimi razgovori ministra za zunanjo trgovino ZSSR britansko trgovinsko delegacijo pod vodstvom veleposlanika Melike Britanije v Moskvi so se ■Poriazuimsll o svojih medsebojnih interesih glede vseh drugih vpra-^*T1J, ki zanimajo obe stranki, ter «ta 27. decembra t 1. obe stran- STA LAN IT . 1W. V. I. Vanin Je dvignil kla in zdmahnil. Hotel je uda-*** po steklu, ki je leialo na rni-**> da bi izdelali nerazbitno tte-(J0, Uspešni rezultati so privedli 0 izdelave stalinita. Inž, Vanin je načelnik oddelka 0 Izdelavo stekla. Peljal nas je sporazum ijo in SZ Oddelek, k'er se izdeluje neraz- trl!10 steklo. Steklo dajo » elck-t« 0 pei’ kier se pr* temPera' Jfri «50 stopinj začne segrevati. v Sao Paolo ter iskali sužnje in zemljo. Kmalu bodo potekla 4 stoletja obstoja brazilske države, a niti en dan ni imela svobodnega narodnega življenja. Najprej je bila portugalska kolonija, ki je uničevala domače prebivalstvo z veliko krutostjo. Nato je od 1. 1532 do 1888 trajalo nasilno preseljevanje črnih sužnjev lz Afrike. V treh stoletjih je Portugalska? pripeljala v Brazilijo 18 milijonov črncev kot sužnje. L. 1889 je republikansko gibanje zrušilo monarhijo. Po ustanovitvi republike je Brazilija postala plen tujega kapitala: angleškega, francoskega in sedaj severnoameriškega. Tuji kapital je razpredel svoje mreže po vsej deželi. Njihove blagajne se polnijo od bogastsva zemlje In cenene delovne sile. Tuji imperialisti ovirajo vsak poskus industrializacije Brazilije, ki nima možnosti, da bi izkoriščala svoja naravna bogastva v lastno korist. Sedaj pa je dežela postala prava severnoameriška kolonija, odkar je na oblasti klika Dutra-Ooes Monteiro. V Brazilji, kakor mdi po večini v vseh latinskih republikah, vladajo fevdalne in zasužnjeval-ske druiine, kar omogoča ameriškim. Imperialistom Izkoriščanje. Je okoli 500.000 zemljiških lastnikov od 45 milijonov prebivalcev, 10% teh lastnikov pa Ima v rokah 77% zemlje ln le 1% prebivalstva poseduje eno Šestino vse te ogromne zemlje. So ponekod farme, ki so po površini tako velike kot Anglija ali Portugalska. Farmer Imenovan «:fazendelro» je mogočnik na svoii zemlji. Zemljišča obdeluje 18 milijonov črncev, kakor v dobi suženjstva. Danes je Brazilija postala re-zervar surovin za ZDA, rc ser var za vse njene potrebe in za njeno oboroževalno industrijo. Brazilski petrolej se ne sme eksploatirall, dokler ga ZDA imajo še v zalogi Ri6 de Janeiro, ki je glavno mesto Brazilije, lezi na gričih Okoli velikega in lepega Izliva reke Guanabare. V središču mesta se vzdigujejo nebotičniki. Naše letalo se je spustilo na letališču Santos Dumont, ki je umetno napravljeno ob krasnem zalivu Guanabare. Rio Brane o in Ouvidor sta središčni ulici glavnega mesta Brazilije. Tu se sliši povsod govoriti angleški in o dolar.u. Pojejo re modne pesmi Ary Barrosa, tam so kavarne, kazini in restavracije. Pet minut odtod se pride s tramvajem, ki je odprt in brez Oken in vrat v drugi Rio de Janeiro, kjer so moderni hoteli, v katerih so Truman in Vanden-berg skovali imperialistično zvezo južnoameriških latinskih republik pod vodstvom Severnoameriških združenih držav. Delavno ljudstvo pa živi v enem drugem Rio de Janelru. Čeprav H samo par kilometrov ce- stne razdalje od predsednikove razkošne palače Catete do delavskih naselbin, je vendar ogromna oddaljenost tega ljudstva od bogatašev. Se pred 60 leti so bili tu v bližini štirje javni trgi za črne sužnje. Neizmerna revščina vlada v tem delu mesta, kljub temu da se za preteklo vojno niti ni vedelo. Delavci in črni sužnji živijo po raznih, luknjah, mestnih rovih in kanalih in ponoči spijo po mestnih klopeh. V zamorskih četrtih . Tuberkuloza, gobavost, trahom in tifus ugonabljajo to zamorsko četrt, Po podatkih rz L 1939 je Brazilija na drugem mestu glede umrljivosti otrok. Zdravniška pomoč je skoro neznana in zelo draga. Delavska zaščita ne obstoja. Romantični domači pesniki pojejo v pesmih o zemlji velike revščine, lakote in uboštva. Delavstvo v Braziliji iivl danes v takem stanju, kakor nikdar v srednjem veku, je rekel v parlamentu poslanec Anton Sylva. 80% šoloobveznih otrok ne obiskuje nobenih šol in okoli so milijonov ljudi ne zna ne pisati ne brati ter je ostalo v isti temi, kakor za časa portugalskega jarma. Policijski fašistični režim, M ga je uvedel predsednik Dutra, je neznosen za brazilsko prebivalstvo. Fašistična klika Dutre je žg leta 1937 sklenila tesne zveze * nemškimi nacisti. Hennlg von Kossel je bil Hitlerjev po člobeku, ki ga je odkril nant» v Rio de Janeiru. Nemška emigracija ie dolgo pred vojno razprostrla svoje mreže v vsem političnem in tudi gospodarskem življenju Brazilije. Po zlomu. Nemčije $e je Dutra začel dobrikati Amerikancem. To vlogo na-Goez Monteiro, ki je deželo popolnoma vpregel v jarem ZDA. Njegov glasnik pa j« Aramha OstoaJ-do, ki je letos predsedoval skupščini OZN. Policija je organizirar na po vzoru. Gestapa in preganja vse napredne ljudi. Komunistična stranka je postavljena izven zakona. Vsakdo, ki ne simpatizira s fašizmom, je proglašen za komunista in tako je postala Brazilija prava jetnišnica kjer so na- boda od pred sto ali pred dvajsetimi leti. Se vedno moramo govoriti o mladeničih, ki so postali kriminalci, o prostituciji, o ljudeh, ki so vedno lačni Nek protestantski duhovnik je pred kratkim napravil naslednji poskus: petnajst dni se je hranil samo * tolika količino hrane kot jo, po statističnih podatkih njegove domovine, povprečno prejemajo ljudje pri najbolj siromašnih narodih Evrope. Ko je konča’ s poskusom, je izjavil duhovnik, da je bil vseh petnajst dni lačen, da je shujšal za osem kg in da ga prav nič ne mika, da bi svoj • poskus ponovil. . Pravijo, da tudi papež v Rimu živi skromno: samo z nekaj juhe in kuhane zelenjave. Morda tudi on poskuša, da bi videl, kako živi njegova čreda. Časopisi poročajo, da je liberalec Storonl pri nekem kosilu požrl tudi svoj zob. Taka nesreča se ne bo nikoli pripetila izvoljencem v rimskih predmestjih. Tukaj se znajdemo v svetu, o katerem smo morda že mislili, da ga ni več, ali da je pregrd, da bi v resnici mogel Se obstojati. Kdor ima svojo hišo, si ne more niti predstavljati, da na tisoče in tisoče drugih ljudi živi vse svoje Življenje po kolibah in da te kolibe niso prav nič poetične: ozke so, blatne in umazane V kolibo dežuje in kadar je grdo vreme, kakor te dni, ni v njej ničesar, kar bi ostalo suho: ne postelja, če sploh obstoja, niti slama, na kateri spijo otroci, niti raztrgane obleke ali čevlji niti kruh, ki ga jedo. In tako stanje ne traja samo 15 dni ali fi mesecev. To ni morda zato, ker je vojna, ali zato, ker so ti ljudje morda puSčav-niki ali svetniki. To je zato, ker ti ljudje nočejo delati in jih zato kaznujejo. To je tako zato, ker so žene, moški, otroci ln staroi v teh kočah reveži: tScalera (film-ika družba) mora pogostiti Tyro-na Potvella; ali: v Sv. Petru posvečujejo novi kardinali; ali: neka princesa se ženi in potrebno je, da nekdo plača vse te stroSke. Kako plaSuje Rim? Rim plačuje vsako leto s smrtjo tisočev nepoznanih ljudi, s potoki solz, gladu, krvi, z bedo ln zločini. Za vsakim gospodom z lepo alibant-M hlačami in belimi rokavicami, ki se brezskrbno sprehaja v Pa-rlčllju, stoje dolge vrste ljudi, kateri plačujejo eato: mali uradniki plačujejo polagoma, toda gotovo; plačujejo tudi sestradani delavci, plačujejo lene, ki nabirajo v predmestjih travo, da bi jo skuhale tn posoljeno pripravile za kosilo svoji družini V Rimu prebiva poldrag milijon ljudi Mi-Hjon od teh jih neprenehoma strada, a deset tisoči umirajo od gladu. Toda nad vsemi temi mrtveci. Kdaj bo to mogoče ? SAMO TAKRAT, KO BO TRŽAŠKA INDUSTRIJA ZOPET PRIČELA OBRATOVATI, KO BO DELAVSKIM MNOŽICAM ZAGOTOVLJEN ZASLUZEK IN BO TAKO LAHKO PRIŠLO DO IZMENJAVE ZA ŽIVLJENJE POTREBNIH SREDSTEV S KMEČKIM DELOM PREBIVALSTVA. pred ni elementi mučeni fn deportirani na otok de Fernando da Noronha. Značilen »a nevednost brazilske policije pa fe dogodek, ko je iskala nekega Viktorja Hii-goa, ki je spisal knjigo tBednl-kit, češ da je komunist. Tudi je policija zaman iskala avtorja knjige tSvoboda ne umre*. — Castra Ah>eza, ki je umrl že leta 1871. Ob zadnjih volitvah pa tudi v Braziliji niso manjkali po zidovih napisi: *Smrt faiizmu v Braziliji, dol e izkoriščevalci, ki izročajo deželo tujim Imperialistom*. in bedo, nad smradom in gladom predmestja, brlogov in beznic se je pojavila odločna volja ljudi, da morajo dobiti ono, kar si mrtvi in sestradani doslej niso mogli priboriti. Pojmila se je trdoglava odločnost onih, ki se bore za to, da bi dosegli svoje pravice. Po rimskih predmestijh, v revnih okrajih mesta, nad razgibanimi delavci js ljudska demokracija razvila svojo borbeno in slavno rdečo zastavo, ki je simbol svobode in dela. FRANCE MAC3AJNA P DRUGI DEL. V KATEREM SE PISEC ŠIROKO RAZGOVORI O SVOJIH PREDNIKIH. DA BI DOKAZAL ZNAMENI-BBB TOST SVOJEGA RODU IN BARČANOV SPLOH Ne da, bi se mudili v megleni davnini, ko pa imamo polno dela v sedanjosti ali pa v preteklosti, ki je komajda pretekla, Barčani se tudi držijo nekam poparjeno, odkar so izvedeli, da so potomci južnih leulturonosoev. Trdijo, da so primorski Kranjci in da jim luknjasti makaroni sploh ne teknejo. Bilo bi prdv za prav potrebno, da bi obravnaval vsako družino posebej, tega pa ne bom storil, dokler mi vlada svečano ne obljubi, da bo postavila pred mojo Mio zaščitnika z brzostrelko • in gramsko pištolo. Dejstvo je namreč, da je od vsake barske družine še marsikdo živ in tudi žilav, moja koža je pa neznansko nežna in občutljiva. Omejil se bom zategadelj, kolikor bom pač mogel, največ na one, ki so že umrli. Ce me bodo hodili z onega sveta strašit, bom dal za par maš, pa bo. Vzemimo kot prvega mojega pradeda, deda moje matere. Ta fant je bil doma v Ambrožičevem mlinu ob Reki. Njegova mati, silno energična žena, je imela poleg njega še sedem takih kampe loev. Preko tedna so delali kot črna živina, ti nedeljo jih je peljala pa sama v bližnjo gostilno in ji m naročila škaf vina. Ko so to popili in postali brihtni, jih je odvedla domov spat. Vsako upiranje je bilo zaman. Turški sultan je imel mnogo manjšo moč. Ko so se priložnosti nudile, j« to svoje gadje gnezdo razdelila po okoliških vaseh, kjer so se vsi — to je treba priznati — imenitno izkazali. Potomoev teh osmih hrustov je polno po naši deželi. Eden med njimi je na primer Francelj Jerinov iz Slavine, ki v tem času zdravnikuje v Postojni. Njega se ne bojim, ker je daleč od tu in ker sem itak sklenil, da ne bom vsaj tri leta še zbolel. Drugi je moj brat, ki na Studencu pri Ljubljani svoje nesrečnike galvanizira, voltazira in elektri-- fioira s Teslovimi toki. Kdor se sutrugič vrne tja, ni več Tesla, pač pa teslo! Tretji sem jaz, lep vzoren človek, ki rad kvarim papir In spravljčm državo v stisko. Ker nisejn po naravi zloben, pohvalim samega sebe ob vsaki % & ; m V/ : 7,.v--------> *S < • ••• ■ •• «• • v \ it-• ,>4» 'Vfcv . ' V *•' ' "V .J. mm C, s c- -t« -1 P : ■ ■ .M& : Vr -t;'; ' . -"Mm •*. ■ , ,t * !y**~ ■' , > .< ... t- o ■jk-Az« ”A&'& &&%;■ i ARABSKI VODJE SO NAGOVORILI V KAIRU MNOŽICO, KI VZKLIKA VOJN L ARABSKI VODJE S SREDNJEGA VZHODA KI SO SE UDELEŽILI KONFERENCE ARABSKE ZVEZE, SO NAGOVORILI Z BALKONA HOTELA »CONTINENTAL* V KAIRU DNE 14. DECEMBRA VELIKANSKO MNOŽICO, KI SE JE TAM ZBRALA KONFERENCA JE BILA ZAKLJUČENA 17. DECEMBRA S POZIVOM ARABCEM, DA: »NAJ SPREJMEJO BORBO, KI JIM JE BILA VSILJENA IN DA NAJ SE BORIJO DO KONČNE ZMAGE*. TA'*'«'1! i * *, • n A' , • "'c' 7 Wd$. 36-LETNI JAJPURSKI MAHARADŽA JE SLAVIL SVOJ SREBRNI JUBILEJ VLADANJA DNE 14. DECEMBRA. NA SLIKI VIDIMO JAJPURSKBGA MAHARADŽO »DURBARJA* V SPREMSTVU VISOKIH GOSTOV, KI KORAKA PREKO DVORIŠČA VLADNE PALAČE K PRIVATNEMU SVETISCU, KJER SE BO VRŠILA VERSKA SVEČANOST. MNOŽICA, KI JE PREBILA OBRAMBNI ZID OKROG DVORIŠČA JE POKLEKNILA NA TLA IN SKUSA UJETI OD BLIZU POGLED NA SVOJEGA VLADARJA priliki, ^ar je povsem pravilno, dobra roba zmeraj sama ker se hval{. Tudi pošten sem, če ukradem kdaj poljub, sem vsilej pripravljen vrniti dva. Moj praded se je priženil na Barko. Ker je bil najbrž edini pismen človek ti vasi, je kmalu postal njen načelnik. Bil je marljiv, razumen in agilen. Izboljšal je svojo borno domačijo, organiziral je vaščane, da so si zgradili v vas novo, čez tri kilometre dolgo cesto, ,naročal je sadna drevesca in trte iz nemških dežel in oelo iz Francije ter je bil sploh najkoristnejši član skupnosti. Bil je oseben prijatelj z župnikom na Ostrožnem brdu. Neko leto ga je obiskal prav na pustni torek. Fantje so v ru-kem skednju prirtdili ples. Župnikova sestra, mlado, brhko dekle, bi tudi rada malo poskočila, strogi brat pa ji tega ni dovolil. Župniki na splošno sovražijo ples iz zavisti. Ker sami ne smejo rajati, tudi drugim n,, privoščijo te zabave. Tudi proti svetemu zakonu bi načelno bili, a ker vedo, da vsakemu svetemu zakonu sledi bridko kesanje, in ker je kesanje najlepša krščanska čednost, celo nagovarjajo zatelebane ovčice, da se oženijo. Torej, ostroški fantje in dekleta so tistega pustnega dne plesali, župnik pa ni hotel reč' svoji lepi sestrici: tPojdi in stori tudi ti tako h Ko je v kritičnem trenotku dospel tja moj praded, se ga je deklica milo oklenila in mu skrivaj zašepeta<-la: sDajte, Ambrožič, poprosite mojega brata, da bi mi dovolil le za nekaj ur na ples!* Mo) praded je bil galanten človek in je takoj prevzel kočljivo misijo. rPrijatelj moj*, je rekel čemernemu župniku, rdovoli dekletu, da se razvedri. Saj veš, da mladost zahteva svoje*. Župnik, stari guastafeste, pa je odvrnil osorno: sNočem, da pleše ne malo in ne dosti.r» Moj praded je odšel ti kuhinjo In zašepttal deklici: *Vse je dobro. Pojdi in pleši!* Brez oklevanja je mladenka izginila iz forovža. Cez nekaj ur s- je vsa srečna in razigrana vrnila. Mrki brat pa je že čakal na pragu kakor strogi inkvizitor. tKje si bi lat* *Na pl'su. Ambrožič m\ je povedal, da si dovolil.* Župnik je ves ljut zdirjal v cbednico, kjer je moj praded mirno srebal vremščino iz majo-lik‘. rKako si mogel povedati tako lažt* *No, no*, je rekel moj praded. sRekel si, da nočeš, da pleše ne malo in ne dosti. Pa »etn ji dejal, naj pleše takole nvko srednjo mero!* Župnik je nekaj časa grbančil čelo, potem je pa prasnil ti smeh. Tako so se njune diplomatične zvvze zopet uravnovesile. Nekoč je bil moj praded povabljen na kosilo v preprosto kmečko hišo tudi na Ostrožnem brdu. Na mizi je stala skleda ogromnega kalibra z orjaško grmado kuhane bravine. Vsi člani družine so z golimi rokami pridno segali v skledo in se mastili z okusnim mesom. Edino mojemu pradedu kot častnemu gostu so dali lesene vilice, edine, ki so bile pri hiši. Naj mimogrede povem, da v tistih časih ni bilo mnogo vilic v deželi. Leseno žlico je imel vsak, ne pa vilio. Ta velevažni izum je prišel v občo rabo šele mnogo let kasneje. Torej, moj praded, kot častni gost, je vilice dobil sam. Oziral se je po svojih soobednikih, ki so z golimi rokami razčlenjali kosti in si polnili podmosne odprtine z mesom. Pa si je rekel tedaj, potihoma seveda: »Vsi jedo z rokami, samo meni so dali vilice. To pomcni, da sem jaz najbolj nesnažen od vseh!* Ce povem še, da je moj praded prvi na Barki cepil žlahtne češnje in da so te tekom let postale za to vas prav važen vir dohodkov, je skoro vse, kar vem o slavi mojih prednikov. Poslednji znamenit človek družine Ambrožičev je bil moj stric, oziroma ujeo, Jože, ki se je nedavno preselil na oni svet. On, da vam. po pravici povem., je bil žit>a enciklopedija, pristni vseznalvo. Ce ste hoteli vedeti, kdaj se j( vršila bitka pri Trafalgaru, kdaj je Skender beg osvobojal Albanijo, kdaj so v Transvolu odkrili diamantna polja, kdaj je Kortez razširjal krščansko vero po Mehiki, kdaj je Marija Sklo-dowska odkrila radij, kdaj je dr. Koch razgalil jetični bacil, kdaj se je gospod Nobile proslavil na severnem tečaju, kdaj je čemerni Popokatepvtel poslednjič trpel na vnetju sapnika in angini pr kt or is, kdaj je Lavo Crmelj napisal knjigo tOsončje in ozvezdje*, vse to vam je moj ujeo v trenutku povedal in ni časovno zgrešil niti za minuto. Se več, vedel je, kdaj so bile vsajene libanonske cedre, kdaj so kupili Barčani zvonove za svojo cerkev, koliko so tehtali in koliko je bilo v njih srebra. Vedel je, kdaj je umrl najstarejši vaščan in kdaj se je rodil najmlajši; vedel je, koliko mUka ima Cefova liska in koliko Gašperjeva sivka. Skratka, vse je v:del. V vasi je ime velikanski ugled in prestiž. Potem je pa prišla nesreča. Ko je bil star Štiri in sedemdeset let se je nesmrtno zaljubil in se v drugič oženil. Brez dvoma je dobil kako pismo od Voronova. Idilični plamenček je plapolal le nekaj let, potem je pa na hitro ugasnil. Mojega ujca so nekega dno vaščani odnesli na pokopališče in od takrat ne vemo nič več o njem. Samo to vemo, da je zapustil tžalujočo* vdovo. KRITIKE Madame Butterflq v gledališču Verdi Letošnja premiera Puccinijeve Opere Madame Butterflg je v petek doživela prodoren uspeh in to največ po zaslugi Rine Ma-latrasijeve, ki je v glavni vlogi tako pevsko kot igralsko podala dovršen lik. Tu pa tam se je sicer malo preveč poslužila odrske gestikulacijs čimer ie hotela podčrtati dramatske viške, kar pa ne zmanjša njenega uspeha ter velike pcvske in igralske nadarjenosti. Tudi Pm-kertona je odlično pel Gianni Poggi. Njegov glas je prišel predvsem do izraza v zadnjem dejanju, ko je tudi igralsko ustvaril lep odrski lik. Ostale vloge so bile dobro zasedene, podčrtati pa moramo Lolo PD drettijevo in Vladimirja Lozzija v vlogah Suzuke in Goroja, čeprav je zadnji i-časih zdrsnil t> preveliko grotesknost. Sharpless Spartaca Marchija je bil na dostojni tiiSinl, imeli pa smo občutek, da mu je včasih primanjkovalo odrske dinamike. Op-.ro je režiral Domenico Mes-sina, ki je za konec drugega dejanja vn-sel novost s prozorno steno, ki pa ni na mestu. Dirigiral je Luigi Toffolo, ki je šele ti drugem dejanju združil odrsko dogajanje z orkestrom v celoto in tako rešil — največ po zaslugi Rine Malatrasijcve — uspeh opere, ki je jmela svoj krst 1904. leta ti milanski Scali. Malatrasijevi so večkrat ploskali pri odprti sceni tur je občinstvo zahtevalo ponovitev arije rDaleč kraj obzorja*. „ Glinka4 v Kinu ob morju *■* m ■ ' * v : '>V T '-»v" SKUPNA BORBA, SKUPNE ZP-TVE, SKUPNI CILJI. — JUGOSLOVANSKI VOJAK POLAGA OB ŽALNI SVEČANOSTI CVETJE NA GROB NEKEGA TALCA V FRANCUL Sovjetska filmska produkcija je obogatila filmsko umetnost s filmom, ki prikazuje življenje in delo velikega ruskega glasbenika Mihcila Ivanoviča Ghnke (1804 do 1856), ki je zajemal snov za svoje glasbeno delo iz motivov narodnih pesmi. To je prvi film te vrste, ki je resnično veren in zgodovinski odraz ne samo umetnika, njegovega življenja in pra vilnega umetniškega iskanja, dela. borbe, ljubezni in priznanja, temveč tudi tedanje zgodovinske dobe. Režiser L. A. Arnštam, ki je tudi ncpisal libreto, je to podel brez to ikih pripomočkov, ki smo jih navajeni pri drugih filmih s sličnimi sižeji in s katerimi si režišerji pomagajo, da zadovoljijo zahtevam filmskih producentov in dela publike. Tu diha življenje v vsej svoji mogočni slmjoniji od siromaštva do bogatih carjevih salonov, od idealnih do najrazbrzdanejših človeških čustev. V glavnih vlogah igrajo B Cir-kov, V. B. Merkurijev in V. Sje-rova, ki so z vsemi ostali,ni igralci do zadnjega statista ustvarili organsko celoto in pripomogli, da je bil film odlikovan na mednarodnem filmskem , festivalu v Benetkah. Nove knjige in časonlsl KardelJ-D)ilas: Borba KPJ za notiu Jugoslavija; Izdala «Kultura», Beograd 191,7; str. 67. Miško Kranjec: Fara Sv. Ivana; izdal Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 191,1, str. 434. F. Kosmač: Gospodar, drama v troh dejanjih; izdal Slov. knjižni zavod, Ljubljana 1941; str. 58. N. Leskov: Izbran^ povesti, prevedel Franc Terseglav; izdal 8lovenski knjižni zavod, Ljubljana 1941; str. Ž9t. Ivan Cankar: Muj život, ti češčino prevedel Jan Severin; na-kladateljstvi Svet, Ostrava 1941, str. 144. K. N. Deržavin: Jean Jacquea Rousseau; izdal Slov. knjižni zavod, Ljubljana 1941; str. 81. Maksim Gorki: Starka Izergll, Sest in dvajaet in ena, prevedel Severin Šali; izdal Slov. knjižni zavod, Ljubljana 1941; str. 60. Ind. Chem. L VVAGNER&Coiii. TRST ul. F. Severo 29, tel. 51-34 E teli srečno novo leto. SREČNO NOVO LETO Srečno in veselo novo Uto želi svojim zvestim odjemalcem in prijateljem POLJŠAK trgovina jestvin TRST, Greta zgornja 275 tel. 8948 .... k Srečno in veselo novo leto žili M. SVAB TRST, ul. Sv. Justa 16 tel. 93609 Srečno in uspeha, polno novo leto želi knjigama in papirnica STOKA TRST ul. »Diano 37, tel. 74-74 Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem Trampuž Lutluik pekarna TRST ul. S. Marco 25 Erečno in veselo novo Uto želi vsem gostom gostilna pri JIRiLil ii TRST ul. S. Marco 21 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem KLOBUČARM TRST Korzo 24 k Srečno in veselo novo Uto želi R.E.D.9.T.H. TRST ul. F. Severo 5 Srečno irt tieseio novo Uto želi vs*-m svojim cenjenim gostom in prijateljem gostilna - bar pri„Be!em konjičku" ŠKEDENJ k Srečno in vese/o novo lelo želi ZADRUŽNI TISKARNA d. z 0. j. v likv. najemnik: Založništvo »PRIMORSKI DNEVNIK* d. z 0. z. Trst • ulica S. Francesco 20 Tiska: liste, revije In brošure eno-ln večbarvno kakor tudi trgovinska dela ROTACIJA - STEREOTIPI JA - GINKOGR AFIJA - KNJIGOVEZNICA k Cenjenim odjemalcem, dobaviteljem in prijateljem želi srečno novo leto NADLISEK MARCEL TRST • ni. Giuliani 13 k Srečno in veselo novo Uto želi vsem svojim cenjenim odjemaloem in prijateljem JOSIP CESAR trgovina jestvin TRST ul. Molino a vento 120 tel. 93991 k Srečno in veselo novo leto želj vsem obiskovalcem KIMO OB MORJE TRST k Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem in prijateljem SESIČ K. manufaktuma trgovina TRST Rojan 2 h Srečno novo leto vošči KMEČKA BANKA GORICA pl. Carducd 14, tel. 226 k. Srečno in veselo novo leto želi vsem• svojim cenjenim gostom GOSTILNA ŠTOKA „ALLA SALETE“ TRST ul. Slntaper 18 Srečno in veselo novo leto vošči vsem gostom in aman-oem gostilna PAVLIHI GORICA ul. XX settembre C I V 0 D UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD GORICA. ul. XXIV maggio vošči obilo uspeha v novem letu vsem odjemalcem. Srečno in veselo novo Uto želi vsem svojim cenjenim gostom in prijateljem gostilna Suman SKEDENJ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemaloem mlekarna Forna/arn SKEDENJ 97 Srečno in uspešno novo leto želi Ljudska nabavna in prodajna zadruga z. o. j. KOPER, trg Ognissanti - tel. 33 Srečno in veselo novo leto želi VSEM ATLETOM IN ČLANOM DELAVSKA ŠPORTMA ZVEZA (Enotni sindikati) TRST Srečno in veselo novo leto teli Zaloga siaubonoga materiala in lesa OPČINE Narodna ul. 77, tel. 21034 k Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim oljemalcem želi Hotel „P0ŠTA“ TRST trg Oberdan 1 tel. 4157 Srečno In veselo novo leto želi svojim gostom in prijateljem bufTet SIRK TRST ul. XXX Ottobre Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemaloem, posebno pa tistim ts bistriškega okraja nOVGAm VIKTOR trgovina jestvin TRST Sv. Jakob št. 3, tel 90-390 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cen j nim odjemalcem m prijateljem r. fabCič trgovina jestvin KONTOVELJ, 231 Srečno in veselo novo leto teli oenjenim gostom in pri-jateljem PAHOR FKAHC gostilničar GROPADA Papirnica LI PA družba % n. z. GLAVIVI SEDEŽ: Portorož PUDRIŽIVICE: Koper, Izola, Piran, Ruje, Hovigrad in Linag 'Zeli srečno in veselo NO VO LETO