
LETO XXXIII., ŠT. 22	Ptuj, 5. junij 1980	CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Gospodarski trenutek ni rožnat (stran 2)
Od 1. do 7. junija Teden solidarnosti (stran 5)
Težko v slovenskem vinogradništvu (stran 7)
Po stezah Titovega otroštva (stran 11)
Uspešno delo ptujskega Radiokluba (stran 12)
BRIGADIRSKI HO-RUK NA M DA SLOVENSKE GORICE '80
Obeta se živahno brigadirsko
poletje
Tradicija mladinskega prosto-
voljnega dela je v ptujski občini že
nekaj let živo prisotna. Iz leta v
leto se na republiški mladinski
delovni akciji Slovenske gorice
menjujejo generacije mladih pri-
dnih rok, ki pozneje odhajajo
nazaj domov bogatejše za številne
nove izkušnje za nova prijatelj-
stva, za veliko nepozabnih briga-
dirskih trenutkov. A vedno znova
se razhajajo z obljubo: prihodnje
leto se spet vidimo na akciji. Tako
so si dejali tudi ob zaključku lan-
skoletne akcije.
V nedeljo 1. junija pa je briga-
dirsko naselje v Dornavi pri Ptuju
ponovno zaživelo. Pravzaprav že
dan prej, v soboto dopoldne, ko so
prispeli v Dornavo brigadirji prve
izmene letošnje akcije združeni v
brigadi Danile Kumer iz Ljub-
ljane — Bežigrada in v brigadi
Vinko Padešič — Batreja iz No-
vega mesta. V prvi izmeni je sedaj
73 brigadirjev, od tega le 15 de-
klet, ostalo so fantje.
Sicer pa se bo v letošnjem bri-
gadirskem poletju na MDA SG 80
zvrstilo v štirih izmenah blizu 400
brigadirjev iz enajstih občinskih
konferenc ZSMS. Novost na le-
tošnjih akcijah pa bodo speciali-
zirane brigade Rdečega križa in v
zadnji izmeni pionirska brigada.
Tako, kot leta nazaj, bodo tudi
letošnje mladinske delovne bri-
gade sestavni del v izvajanju vo-
dovodnega omrežja na območju
ptujske občine. Ta izhaja iz osnov
plana razvoja vodovodnega
omrežja za obdobje 1976—80.
Prav zaradi tega je prisotnost
brigad letos še bolj pomembna. Z
vsem tem kar so na tem območju
brigadirji že dosegli bodo tudi le-
tos dokazali, da je njihova priso-
tnost še naprej potrebna — pred-
vsem v obdobju naslednjih petih
let, za katero tečejo planske pri-
prave.
Dela. ki jih bodo letos izvajali
brigadirji na MDA SG 80 bodo
precej obsežna. Sodelovali bodo
predvsem pri gradnji vodovod-
nega — transportnega in razde-
lilnega omrežja na območju po-
sameznih krajevnih skupnosti po
programu komunalne skupnosti.
prek katere se vsi interesi uskla-
jujejo. Tako so se brigadirji prve
izmene že v ponedeljek 2. junija
odpravili prvič na delovišče v
Pacinje, od koder kopljejo jarek za
vodovod proti Destrniku. Briga-
dirji pa bodo letos kopali jarek za
vodovod še proti Majšperku in
Ptujski gori. V okviru možnosti pa
bodo delali tudi na tistih območ-
jih. ki so bila nerealizirana iz
prejšnjega obdobja.
V letošnjem brigadirskem po-
letju bodo brigadirji opravili okoli
32 tisoč efektivnih delovnih ur,
skupno investicijo njihovega dela
pa ocenjujejo na okoli tri milijone
din. Vsekakor je to velik delež, še
večji pa je tisti del, ki ga vsak iz-
med brigadirjev ponese s sabo
domov. Delež, ki ga ni mogoče
oceniti. To je življenska šola
mladih.
Vse bolj je očitno dejstvo, da so
mladinske delovne akcije sestavni
del družbenega dogajanja v ob-
čini Ptuj. pa tudi v širši družbi.
Tudi letos bo poleg rednega dela
na trasi bogato področje intere-
snih dejavnosti in preživljanja
■ prostega časa brigadirjev. Do-
rnavčani in mladi iz okoliških vasi
se vse bolje vključujejo v briga-
dirsko življenje, vse bolje igrajo
vlogo dobrih sosedov in prijate-
ljev. Brigadirji bodo tudi letos po
želji sodelovali v številnih krožkih
in sekcijah, tečajih prve pomoči,
ter v kulturnih in športnih akti-
vnostih. Skratka v ptujski občini
se letos obeta zelo razgibano in
živahno brigadirsko življenje.
M. Ozmec
Na slovesnosti ob pričetku letošnje republiške mladinske delovne akcije Slovenske gorice, seje
ob brigadirskem naselju v Dornavi zbralo razen brigadirjev tudi precej gostov iz občine in
republike.
Brigadirji iz Novega mesta in Ljubljane — Bežigrada so letos prvi
prijeli za orodje na MDA SG 80.
S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKE
KONFERENCE SZDL PTUJ
Vrsta pomembnih
nalog
Na 9. redni seji so se v sredo 28. maja sestali tudi člani predsedstva
občinske konference SZDL v Ptuju ter po uvodnem delu med drugim
sprejeli sklep o imenovanju odbora za pripravo občinskega referen-
duma — sedanji se bo čez leto dni iztekel in s pripravami je treba
pravočasno pričeti so menili. Odbor je po njihovem predlogu sestavljen
frontno in iz predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti.
Ko so razpravljali o organiziranosti in delovanju hišne samouprave
ter v zvezi s tem o javnih razpravah za oba osnutka in amandma
stanovanjskih zakonov, so se dogovorili, daje treba z razpravo pričeti čim
prej. Ta bo potekala v združenem delu, kjer morajo biti pobudniki
sindikati in mladina, ter v krajevnih skupnostih, kjer bodo pobudniki
krajevne konference SZDL. V večjih KS bodo organizirali skupinske
razprave, na katere bodo vabljeni tudi vsi predsedniki hišnih svetov.
Ko so člani predsedstva razpravljali o sklicu problemske konference
za boj proti alkoholizmu — ta je že bila včeraj — so menili, daje rok za
razpravo o tej problematiki prekratek. Vendar so se ob koncu zedinili, da
bo konferenca sprejela le najvažnejše sklepe v smislu preventive za boj
proti alkoholizmu. V delovnih organizacijah in drugod pa bodo vse te
sklepe tudi v praksi izvajali. Vendar bolj dosledno, kot do sedaj.
Člani predsedstva so razpravljali tudi o prihodu vlaka bratstva in
prijateljstva v ptujsko občino. Poročilo o uspešnih pripravah je podal
Zvone Masten. Dogovorili so se o poteku bivanja naših prijateljev iz
Srbije in o prireditvah, ki jih bodo organizirali v njihovo čast. Vlak
bratstva in prijateljstva bo prispel v Ptuj danes, o čemer posebej poro-
čamo. Občinska konferenca SZDL Ptuj vabi vse občane in delovne ljudi,
da se v čim večjem številu udeležijo vseh manifestacij in prireditev, ki
bodo potekale od danes do nedelje 8. junija, ko se bodo naši prijatelji
poslovili.
Ob koncu so člani predsedstva razpravljali še o organiziranosti
zdravstvenih skupnosti v občinah in regijah ter v zvezi s tem o proble-
matiki zdravstvenega varstva pri nas.
-OM
Šopek tople
dobrodošlice za naše
goste iz Srbije
Danes, 5. junija, bomo Ptujčani in okoličani na trgu MDA, med 16. in
17. uro toplo pozdravili udeležence letošnjega vlaka bratstva in enotnosti, s
katerim bo v Ptuj pripotovalo 35 nekdanjih gostiteljev slovenskih
izseljencev. Z njimi pa bo pripotovala tudi občinska delegacija iz pobratene
občine Arandjelovac.
Ptuj bo v teh trenutkih svečano odet, zastavice bodo že z dravskega
mostu oznanjale prisrčno srečanje dveh narodov, ki sta svojo povezanost
dokazovala v najtežjih dneh naše preteklosti. V ta svečani trenutek se bo
vključila tudi godba na pihala, ki bo že od 16. ure dalje vabila Ptujčane, da
se čim množičneje udeležijo sprejema srbskih gostov.
Takoj po prihodu gostov, ki je predviden za 16.30 bodo naše goste s
cvetjem zasuli najmlajši, poleg tega pa jim bodo nageljne izročili
markovški najmlajši folkloristi. Zatem jih bo v imenu SO Ptuj in
družbenopolitičnih organizacij pozdravil Franc Zadravec, predsednik
občinske konference SZDL Ptuj.
Srbski gostje ostanejo v Ptuju do nedelje, 8. junija. Med tem časom pa
si bodo ogledali vrsto zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, obiskali
naše delovne ljudi, nekatere kraje v okolici in se seveda največ zadržali s
svojimi gostitelji, ki jim bodo poskušali vrniti to, kar so oni njim nudili
med vojno.
Še ena manifestacija bratstva in enotnosti je pred nami, naj bo zato
čim bolj doživeta, doživeta v tisti vsebini, ki jo je zapisala naša preteklost,
ki jo piše naša sedanjost in ki kaže pot v bodočnost.
Enako prisrčno kot v ptujski občini, bo tudi v občinah Ormož, Lenart,
Slov. Bistrica in povsod drugje na območju Štajerske in Gorenjske.
MG
Pozornost ekonomski menjavi
z neuvrščenimi
Delovni ljudje in občani dokaj redno in z zanimanjem spremljajo
mednarodno dogajanje. Vendar je potrebno zunanjo politiko mnogo
boli Dodružbiti. Da bi delovni ljudje in občani razumeli ekonomsko
dogajanje doma in v svetu, morajo postati subjekti zunanje politike, kije
sestavni del notranje politike.
V regiji je dogovor, da bodo v vseh petih občinah Podravja pripravili
analizo o ekonomski menjavi v manjrazvite in v dežele v razvoju ter v
razvite dežele. Razmerja v izvozu v posamezne dežele niso najbolj
ugodna, predvsem je potrebno povečati izvoz v dežele v razvoju.
Člani komiteja so na zadnji seji sklenili, da morajo organizacije
združenega dela v srednjeročnih razvojnih programih načrtno zastaviti
naloge na tem področju, nasploh pa se mora združeno delo mnogo bolj
angažirati pri izvozu v neuvrščene dežele. Mnoge možnosti ostajajo
neizkoriščene, velikokrat tudi zaradi slabe kvalitete izdelkov in zaradi
zamujanja postavljenih rokov.	N. D.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
5. junij 1980 - VVSnNTlt
Posadili drevo
v spomin
na tovariša Tita
Pred dnevi so se delavci temeljne organizacije gostinstvo »Haloški
biser« Kmetijskega kombinata Ptuj sestali na krajši priložnostni slove-
snosti. na kateri so zasadili drevo v spomin na tovariša Tita. Ob tej
priložnosti so mu obljubili, da bodo zvesto izpolnjevali in nadaljevali
njegovo delo.	MG
Zasaditev spominskega drevesa	foto: KOSI
Nova turistična agencija v središču
mesta - prodaja letalskih vozovnic
V	temeljni organizaciji Avto-
park Komunalnega podjetja Ptuj
opravljajo poleg prevoznih stori-
tev, predvsem razsutega tovora za
potrebe gradenj infrastrukture,
komunalnega in cestnega podjetja
ter tudi gradbenih podjetij, še jav-
ni potniški, primestni in
medkrajevni promet ter turistično
dejavnost.
Glede na zmogljivosti, sedaj
razpolagajo z 220 tonami, imajo
možnosti za delo izven občine. Po
podatkih lahko z razpoložljivimi
prevoznimi sredstvi dnevno v 8
urah v razdalji do 15 km prepelje-
jo 1000 kubičnih metrov raznega
materiala. Sedaj že delajo tudi iz-
ven občine in sicer prevažajo gra-
moz iz Slovenije vasi v Šentilj. V
temeljni organizaciji razpolagajo
tudi s težko gradbeno mehaniza-
cijo, kot so grejderji in nakladalci,
ki pa letos še tudi niso bili v celoti
zaposleni.
V	potniškem prometu
razpolagajo s 1470 sedeži in 500
stojišči. Temeljna organizacija pa
je bila ena izmed Drvih. ki je po
dogovoru s Certusovo temeljno
organizacijo Medkrajevni promet
in Potniški promet Ptuj, uvedla
intervalni vozni red na vseh
vpadnicah v občinsko središče.
Najprej je bil tak vozni red vpeljan
na progi Ptuj — Maribor in sicer
leta 1972, nato na progi Ptuj —
Ormož; sedaj je ta intervalna
povezava vpeljana na vseh vpadni-
cah v Ptuj, razen z vurberške stra-
ni.
Pri prevozu potnikov jih pred-
vsem ovirajo konice, ki so najmo-
čneje izražene v zimskem času, ko
večina delovnih organizacij pričen-
ja z delom ob 7. uri zjutraj. Gneča
je takrat tako velika, da redni
avtobusi ne zmorejo opraviti vseh
prevozov. Da je postala gneča še
večja, je pripomogla tudi odločitev
centra srednjega usmerjenega
izobraževanja, da uvede
enoizmenski pouk. Da seje prevoz
opravil, je bilo potrebno aktiranje
tudi petih ali šestih avtobusov na
eni liniji.
Temu vprašanju so v temeljni
organizaciji posvetili precejšnjo
pozornost, zato so se tudi odločili
za nabavo novih vozil za primestni
promet večjih zmogljivosti, ker so
ugotovili, da dodatna vozila ne
prinesejo željenega ekonomskega
učinka, ker imajo preveč ,,praz-
nih" kilometrov.
Zato bi bil že čas, da bi se večina
delovnih organizacij odločila za
gibljiv delovni čas in sicer v takih
presledkih, da bi se lahko vozila
,,obračala". Razmišljati bi bilo
potrebno tudi o posebnih delavs-
kih prevozih.
Pomembno mesto v dejavnosti
temeljne organizacije ima turisti-
čna dejavnost, ki pa v bistvu ne
predstavlja nove dejavnosti, saj jo
opravljajo zelo uspešno že več let.
Vendar je razvoj le-te oviral
prostorski in kadrovski problem.
Razmah te dejavnosti je zahteval
ureditev ustreznega prostora v
središču mesta, da bi se le-ta lahko
tudi dovolj približala povpraševal-
cu. Zato so se odločili za ureditev
lokala na Slovenskem trgu 6 v
Ptuju, ki bo predvidoma odprt že
v drugi polovici tega meseca.
Ze doslej vpeljano ponudbo, pa
bodo obogatili s prodajo letalskih
vozovnic za ves domači letalski
promet. Prepričani so, da bodo s
tem znatno prispevali k stabiliza-
ciji, ko bodo odpadli številni km,
ki so bili potrebni sedaj pri nabavi
letalskih vozovnic v Mariboru.
Naročila letalskih vozovnic bodo
prejemali tudi po telefonu in jih po
dogovoru dostavljali v delovne
organizacije.
Kot poudarja Marjan Mesarič
vodja temeljne organizacije, v novi
agenciji ne bodo nudili samo izle-
tov po domovini in v tujino, tem-
več bodo tudi ,,prodajali" naše
območje drugim turističnim
povpraševalcem. S tem pa bodo
seveda prispevali k turistični
afirmaciji Ptuja. Tesno bodo
sodelovali z agencijami: Kompas,
Globtour, Inex-Maribor in Inex-
Beograd.
V agenciji bodo zaposleni trije
delavci in kot zatrjujejo v temeljni
organizaciji, bo njihova zaposlitev
polna in tudi ekonomsko upravi-
čena, saj bodo samo enega delavca
plačevali z izkupičkom od prodaje
letalskih vozovnic, vsaj tako kaže-
jo analize. Ze sedaj pa razmišljajo,
da bi v bodočnosti prodajali
avionske karte tudi za medkrajevni
promet.
Sodeč po odpiranju turističnih
agencij v Ptuju, bi bilo ustrezno
razmišljati, kako pa bo z delitvijo
dela na tem področju. Po novem
bomo poleg turist biroja imeli še
Certusovo agencijo in že omenjeno
agencijo Komunalnega podjetja;
obstoja pa še možnost, da v Ptuju
dobimo četrto agencijo. S tem
vprašanjem, tako bi bilo prav, bi
se morali spoprijeti vsi dejavniki v
turistični verigi ptujske občine.
Brez dvoma bodo s skupnimi
močmi in pravilno delitvijo dela
lahko pomembno prispevali k
turističnemu razvoju nasploh.
MG
Marjan Mesarič foto: OM
S SEJE KOMITEJA 0K ZKS PTUJ
• _. ■ * • ._ ■ ' > i ' ■.
Gospodarski
trentuek ni rožnat
Rezultati gospodarjenja v prvih
treh mesecih tega leta sicer kažejo,
da so rezultati ugodni. Vendar je
to v veliki meri posledica nizke
primerjalne osnove iz lanskega
enakega obdobja in visokih cen.
Člani komiteja občinske konfe-
rence ZKS in predsedniki ostalih
družbenopolitičnih organizacij
ter predsednika skupščine in iz-
vršnega sveta SO Ptuj so na seji, ki
je bila v petek, 30. maja obra-
vnavali informacijo o ustalitvenih
prizadevanjih gospodarstva ptuj-
ske občine. Ugotovili so, da je
najkvalitetnejši ustalitveni ukrep
povečanje produktivnosti na-
sploh, vendar so delovna okolja
kjer niso ob istem številu zapo-
slenih dosegli niti fizičnega ob-
sega proizvodnje. Realen odraz
gospodarskega trenutka je stanje
naložb, ki zaostajajo za 35 od-
stotkov v primerjavi z lanskim
enakim obdobjem. Izredno nizka
je tudi stopnja akumulacije, če-
prav primerjava z lanskim obdo-
bjem kaže, daje visoka.
Povečalo se je tudi število to-
zdov, ki so poslovali v tromesečju
z izgubo, tako da že v tem obdobju
beležimo v ptujski občini 50 od-
stotkov izgub več kot v lanskem
letu.
V tem času še ni podatkov o
tem. koliko je na ugodno rast do-
hodka vplivala konjunktura,
ustrezna organizacija dela, pro-
duktivnost, zaposlovanje in tako
dalje. Vendar je za obravnavano
obdobje značilno nadaljevanje
nekaterih negativnih trendov iz
preteklega leta, tako da je v pri-
hodnjih mesecih pričakovati
mnogo bolj umirjeno gospodar-
sko rast — fizični obseg indu-
strijske proizvodnje je v prvih
štirih mesecih porasel kar za 9
odstotkov.
Tako so člani komiteja in gostje,
ki so se udeležili seje menili daje
potrebno takoj v vseh delovnih
okoljih oceniti ustalitvene in
varčevalne ukrepe, njihovo ure-
sničevanje in se dogovoriti za
nadaljnje delo. Ustalitvena in
varčevalna prizadevanja morajo
priti v zavest slehernega delavca,
vsak mora po svojih močeh pri-
spevati k ustalitvi našega gospo-
darstva. Ob tem je eden od raz-
p'< vljavcev povdaril, da se skoraj
vseh področjih obnašamo v
iru resolucijskih določil, razen
•> oblikovanju cen. ki skokovito
s ščajo. Tudi cene ne smejo
11 resolucijskih okvirov, če ho-
j ustaliti gospodarstvo.
i ogovorili so se, da bo izvršni
svet SOPtuj pripravil do 18. junija
analizo. uresničevanja ustalitve-
nih prizadevanj, ki bo v obravnavi
na skupni seji občinskega sveta
ZSS Ptuj in občinske konference
ZKS Ptuj. Hkrati pa je izvršni svet
dolžan spremljati dosežene re-
zultate in opozarjati na nedosle-
dnosti. Vse družbenopolitične
organizacije bodo zastavile akti-
vnosti. da bodo ustalitveni ukrepi
resnično izvedeni v vseh okoljih.
Poseben povdarek bo na združe-
vanju dela in sredstev na osnovi
dohodkovnih odnosov, oceniti je
treba smotrnost naložb in zapo-
slovanja, osebno, splošno in sku-
pno porabo, oceniti varčevalne
programe — z energijo vse pre-
malo varčujemo — in doseči, da
bodo srednjeročni razvojni pro-
grami temeljih na ustalitvi go-
spodarstva. Obenem je potrebno
zagotoviti delovno in tehnološko
disciplino, organizacijo dela in
dvig produktivnosti, dosledno iz-
vajati nagrajevanje po delu ter
meriti predvsem kvaliteto dela,
usmeriti čimveč zmogljivosti v
izvoz in zmanjšati uvoz.
Nalog je veliko, že dolgo o njih
govorimo in marsikdaj preveč
forumsko razpravljamo o njih.
Temu je narediti konec, saj go-
spodarski trenutek narekuje re-
snost pri izpolnjevanju zastavlje-
nih nalog. Da bi jih uresničili so
člani komiteja menili, da je po-
trebno pospešiti delo družbenih
svetov in mobilizirati vse delovne
ljudi in občane za ustalitvene
programe.
N. D.
TEDNIKOV POGOVOR S FRAN JEM GNILŠK0M, GLAVNIM DIREKTORJEM TGA KIDRIČEVO
S stabilizacijskimi ukrepi bodo letos
prihranili prek 14 milijonov
V naših rednih obiskih po
delovnih kolektivih širom ptuj-
ske občine smo se tokrat ustavili
v delovni organizaciji Tovarna
glinice in aluminija »Boris Ki-
drič« v Kidričevem. Naš sogo-
vornik je glavni direktor te
delovne organizacije dipl. inž.
kemije Franjo Gnilsek.
Povsod so še zmeraj aktualne
razprave o periodičnih obraču-
nih za prvo četrtletje letošnjega
leta, zato smo tudi naše prvo
vprašanje namenili temu. Franjo
Gnilšek je gospodarjenje v TGA
za to obdobje takole ocenil:
»Ne da bi posebej ilustriral s
številkami, lahko povem, da je v
prvem četrtletju, torej v okviru
periodičnega obračuna, delovna
organizacija poslovala dobro.
Tal ;oj pa moram naglasiti, da je
ravno "prvo četrtletje pri nas še
dokaj pod vplivom vgrajevanja
cen iz preteklega leta — glede na
zaloge surovin in repromateria-
lov. v prvem četrtletju se še ne
odražajo vplivi spreminjanja in
naraščanja cen v letošnjem letu.
Prav gotovo bodo trendi v pri-
hodnje manj ugodni.«
Tovariš direktor, v naši družbi
so dobro znane težnje po splošni
gospodarski stabilizaciji, kako se
v to vključuje vaša delovna
organizacija in ali so že vidni
rezultati vaših ukrepov?
»Povedati moram, da je bil
plan za tekoče gospodarsko leto
pripravljen tako, da je pristop
slonel na stabilizacijskih izhodi-
ščih. To se še zlasti odraža pri
sprejemanju normativov, ki so
ustrezno ooravnavani in z dokaj
zaostrenim kriterijem postavljeni
v planski dokument. Zlasti v
proizvodnih temeljnih organiza-
cijah je dan velik povdarek ne le
količinski proizvodnji ampak
spremljanju in uresničevanju
zastavljenih normativov v porabi
surovin. Predvsem še seveda
zaradi tega, ker cene surovinam
močno rastejo in je vpliv skozi
njihovo vgrajevanje dokaj velik
in se bo prav gotovo odrazil na
poslovanju v letošnjem letu.
Kar se tiče stabilizacijskega
pristopa je velik povdarek dan
predvsem vprašanju porabe
energije, tako električne, kot
ostalih virov energije. V skladu s
tem so tudi TOZD v proizvodnji
zastavile svoje stabilizacijske
ukrepe tako, da bo možno
zmanjšati na minimum vso pora-
bo surovin. Moram pa seveda
povedati, da je poraba surovin
močno odvisna oa njihove kvali-
tete. Ta pa se zlasti v zadnjem
obdobju precej spreminja, kar pa
vliva na porabo nekaterih drugih
materialov, predvsem natrijeve-
ga luga in premoga in še nekate-
rih surovin.
V trenutni situaciji, ko je
prisotno tudi vprašanje oskrbe s
surovinami, je v predvidenih
stabilizacijskih ukrepih dana ve-
lika pozornost tudi aktiviranju
nekaterih odpadnih materialov.
Zlasti tistih materialov, ki se
razsipajo v proizvodnji, v elek-
trolizah in v aktiviranju odpad-
nega aluminija, s čemer želimo
povečati našo blagovno proiz:
vodnjo iznad samih zmogljivosti
elektrolitskih peči.
Razen vseh teh konkretnih
primerov stabilizacijskih ukre-
pov, moram dodati še. da je v
vseh TOZD, kakor tudi v delovni
skupnosti skupnih služb, dan
posebni povdarek odnosu do
dela. še posebej zaostritvi disci-
plinske odgovornosti in odnosu
do delovnih sredstev. Od delo-
vnih pripomočkov, do transport-
nih naprav, s ciljem, da bi z
dobrim odnosom do vseh delo-
vnih sredstev zmanjšali tudi
stroške vzdrževanja. Ti pa seveda
neposredno vplivajo na stroške
celotnega poslovanja.«
Navectli ste precej ukrepov
stabilizacijskega obnašanja, ali
morda obstaja izračun, koliko
boste s tem prihranili?
»Vseh predvidenih stabilizacij-
skih ukrepov za leto 1980 ni
mogoče finančno v celoti ovred-
notiti, vendar bi naj s tem po
naših dosedanjih ocenah prihra-
nili okoli 14 milijonov 400 tisoč
din. Izvajanje vseh teh konkret-
nih nalog je v teku. zato bi danes
težko povedal obseg njihovega
učinka v dinarjih. Zlasti bomo ob
obravnavi polletnega obračuna
tudi to temeljito analizirali.
Ob koncu tega vprašanja bi
rad še naglasih daje v planu za
leto 1980 tudi vgrajen dogovor o
uresničevanju družbene usmeri-
tve razporejanja dohodka, tako,
da smo pri sprejemanju plana to
družbeno usmeritev že vgradili v
naš planski dokument.«
Ob koncu morda še nekaj
besed o vaših planskih nalogah
in o modernizaciji proizvodnje.
Kako daleč ste pravzaprav na
tem področju?
»V zvezi s tem vprašanjem bi
posebej naglasil, daje naš nadalj-
nji razvoj" močno odvisen od
nadaljne modernizacije elektro-
liz, odnosno od investicije z
izgradnjo nove elektrolize v sred-
njeročnem obdobju 1981 — 85, z
zmogljivostjo 50.000 ton. To
vprašanje rešujemo celovito, z
vidika SOZD UNIAL, se pcavi v
okviru celotne asociacije. Želim
tudi informirati, da je razvojni
koncept za modernizacijo elek-
troliz bil že v obravnavi v stro-
kovnih krogih obeh delovnih
organizacij — TGA in IM POL
— pa tudi na nivoju SOZD. Ta
koncept se že pripravlja za ob-
ravnavo na nivoju samoupravnih
organov obeh delovnih organiza-
cij.
Vedeti je namreč treba, da bo
ta investicija skupna, v okviru
SOZD UNIAL. ob sodelovanju
združevalcev sredstev slovenskih
predelovalcev aluminija pa tudi
nekaterih predelovalcev v širšem
jugoslovanskem prostoru. Vzpo:
redno s tem tečejo tudi aktivnosti
v okviru celotne asociacije
UNIAL. da bo projekt moderni-
zacije ustrezno vključen v plan-
ske dokumente SR Slovenije.
Seveda bo potrebno v postop-
ku usklajevanja in dogovarjanja
doseči, da projekt glede na svojo
pomembnost v končnih doku-
mentih tudi vključilo, kot obvezo
za naslednjo srednjeročno ob-
dobje in ga tudi uresničimo s
skupnimi močmi.«
M. Ozmec
Franjo Gnilšek, glavni direktor
TGA Kidričevo
Krepiti samoupravne
družbenoekonomske odnose
v stanovanjskem gospodarstvu
Koordinacijski odbor za spremljanje javne
razprave o samoupravnih družbenoekonomskih
odnosih v stanovanjskem gospodarstvu pri O K
SZDL Ptuj je na seji v prejšnjem tednu razpravljal
o akcijskem programu za delovanje družbenopoli-
tičnih organizacij na tem področju s poudarkom na
utrjevanju hišne samouprave.
Hišni sveti kot samoupravno izvršilni organi
zborov stanovalcev v večini primerov uspešno
rešujejo vsa vprašanja hišne samouprave, vendar
se tudi na tem področju pojavljajo nedoslednosti,
ki bi jih morali odpraviti v najkrajšem času. Dosti
manj aktivni so zbori stanovalcev, ki so ustanovlje-
ni v krajevnih skupnostih, svojih nalog pa ne
opravljajo dovolj zavzeto. Med njimi in zborom
uporabnikov v skupščini samoupravne stanovanj-
ske skupnosti še ni prave vezi. čeprav je zbor
stanovalcev najvišji, neposredni in temeljni organ
samouprave na stanovanjskem področju. To
pomeni, da je nosile^ planiranja za vse potrebe
stanovanjske hiše, v sodelovanju z ostalimi zbori
pa tudi vseh stanovanjskih hiš v družbenem
upravljanju v krajevni skupnosti in v občini.
Stanovalci se še vse premalo zavedajo svoje odgo-
vornosti za gospodarjenje s stanovanjsko hišo v
kateri žive. Poleg tega pa imajo zbori stanovalcev
še druge obveznosti na področju splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite, skrbijo za
razvoj humanih odnosov in stanovanjske kulture
med stanovalci, za aktivno družbenopolitično
življenje in za razvijanje samoupravnega dogovar-
janja v hiši, soseski in v krajevni skupnosti.
Koordinacijski odbor pri socialistični zvezi je
pripravil program aktivnosti za pospeševanje
delovanja organov stanovanjske samouprave.
Krajevne konference socialistične zveze morajo
ustanoviti akcijske odbore, ki so neposredno
odgovorni za sklicevanje zborov stanovalcev in za
program aktivnosti pri izvedbi zborov ter za
izvolitev hišnih svetov in delegatov v svete stano-
valcev v posameznih stanovanjskih hišah. Akcijski
odbor je dolžan prikazati konkretne potrebe
krajevne skupnosti in vlogo zbora stanovalcev ter
hišnega sveta v razreševanju krajevne problemati-
ke in pri razvoju samoupravnih družbenoekonom-
skih odnosov v skladu s skupnimi izhodišči za
aktivnost družbenopolitičnih organizacij v okviru
socialistične zveze in stanovanjske skupnosti pri
razvoju stanovanjske samouprave. Zlasti je to
pomembno na področju planiranja potreb glede
vzdrževanja in upravljanja stanovanjske hiše,
skupno dogovarjanje in povezovanje med stano-
vanjskimi hišami glede vzdrževanja in urejanja
okolja je tudi eno od pomembnih vprašanj dela, so
pa še nekatera organizacijska vprašanja, ki se
morajo urejati v tem okviru.
Akcija mora biti opravljena v najkrajšem času,
da se bodo lahko zbori stanovalcev čimprej vključi-
li v priprave planskih dokumentov za srednjeročno
obdobje 1981—1985. Poleg tega pa morajo biti
pripravljeni na nove naloge, kijih prinaša zakon o
stanovanjskem gospodarstvu in bo predvidoma
sprejet v jeseni letos. Prav omenjena akcija pri
poglabljanju in utrjevanju hišne samouprave pa
- naj bo prvi korak k prevzemanju neposredne
samoupravne odgovornosti stanovalcev za gospo-
darjenje s stanovanji, so sklenili člani koordinacij-
skega odbora.
Ob koncu seje so se dogovorili še za potek javne
razprave o osnutku zakona o stanovanjskem
gospodarstvu. V krajevnih skupnostih bodo raz-
pravo vodile krajevne konference socialistične
zveze, v delovnih organizacijah pa sindikat — z
razpravo je treba pričeti nemudoma, saj je rok za
sprejem zakona takorekoč pred vrati.
N. D.
TEDNIK zhiunija 1980
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
S POSVETA SEKRETARJEV 00 ZKS OBČINE PTUJ
Prva naloga - ustalitev gospodarstva
Ugodni rezultati gospodarjenja v prvih štirih
mesecih tega leta so bolj posledica nizke
primerjalne osnove z lanskim enakim obdobjem
jn visokih cen, je bilo povdarjeno na posvetu
sektretarjev, ki je bil v sredo, 28. maja. V večini
delovnih okolij so upoštevana resolucijska
določila o zaposlovanju in delitvi dohodka, v
nekaterih tozdih pa ne upoštevajo določil do-
govora o uresničevanju družbene usmeritve
razporejanja dohodka v SR Sloveniji. Komuni-
sti v združenem delu in v krajevnih skupnostih
morajo v n najkrajšem času oceniti uresniče-
vanje sprejetih ustalitvenih in varčevalnih
ukrepov ter opredeliti nadaljnje naloge na tem
področju.
Preveriti je treba smotrnost investicij, pozi-
tivne in negativne dosežke pri združevanju dela
in sredstev, ki mora temeljiti na dohodkovnih
odnosih, ugotoviti, kolikšna so prizadevanja za
povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza. Oceniti
je potrebno osebno, splošno in skupno porabo,
posebno pozornost pa nameniti obsegu in
strukturi zaposlovanja.
Povezano s tem je bilo na posvetu govora
tudi o pripravah na usmerjeno izobraževanje,
katerega osnova so dobro pripravljeni kadrov-
ski plani.. ^Združeno delo je s sprejemom
zakona o usmerjenem izobraževanju sprejelo
nove odgovorne naloge, ki jih je potrebno ure-
sničiti do prihodnjega leta. Z usmerjenim izo-
braževanjem bomo pričeli s šolskim letom
1980—1981, to pa ne pomeni, da je časa za
priprave na pretek. V tozdih je potrebno pri-
praviti vse za nemoten potek praktičnega dela
pouka, določiti mentorje in inštruktorje, ki so
dovolj strokovno usposobljeni za pedagoško
delo.
V času priprav na usmerjeno izobraževanje je
bilo mnogo zatrjevanja, da je zanj vse pri-
pravljeno, da je mreža šol odraz potreb zdru-
ženega dela. Ob razpisu štipendij se je po-
kazalo, da to ni tako. Opaziti je precejšen
razkorak med razpisanimi kadrovskimi
štipendijami, ki jih je še zmeraj premalo in vpi-
snimi mesti za posamezne usmeritve oziroma
šole. Prav zaradi tega je potrebno v letu dni
uskladiti vsa neskladja, si prizadevati za
ustanovitev posebnih izobraževalnih skupnosti
tam kjer jih še ni in povečati vpliv uporabnikov
na oblikovanje mreže šol in na izobraževalne
programe. To pa ni le naloga šolnikov, to je
naloga celotnega združenega dela, krajevnih
skupnosti, družbenopolitičnih in društvenih or-
ganizacij. Če smo se za usmerjeno izobraže-
vanje zavestno odločili, ga moramo tudi vsi
izvajati in ustvariti pogoje za kvalitetno izo-
braževanje.
V nadaljevanju posveta je bila beseda o
idejnopolitičnem usposabljanju komunistov v
osnovnih organizacijah in o individualnem izo-
braževanju, ocenili so delo osnovnih organizacij
zveze komunistov v mesecu maju in spregovorili
o nalogah na področju podružbljanja SLO in
družbene samozaščite ter o sklepih občinske
konference s tega področja, povdarek pa je tudi
na podružbljanju zunanje politike in tako dalje.
Ob koncu posveta so sekretarji menili, da bi se
v bodoče sestajali po skupinah in tako dosegli
bolj aktivno sodelovanje sekretarjev na po-
svetih.
N. D.
mda slovenske gorice '80
Na delu
prva izmena
V	SR Sloveniji bo v letošnjem brigadirskem poletju potekalo 11
mladinskih delovnih akcij, od tega bo 8 akcij republiškega 3 pa zveznega
značaja. Brigadirji bodo nastanjeni v 13 brigadirskih naseljih, delali pa
bodo na 64 gradbenih objektih. Od 1. junija do 31. avgusta bo 5270
jugoslovanskih brigadirjev opravilo na gradbenih objektih okoli 500 tisoč
norma ur ali za 100 milijonov dinarjev vseh del.
V	nedeljo 1. junija 1980 so pričele z delom naslednje MDA: Brkini,
Kras, Bela krajina in Slovenske gorice '80.
Brigadirsko naselje v Dornavi
pri Ptuju je po letu dni spet
zaživelo. Že v soboto 31. maja so
v prenovljen in delno dograjen
brigadirski dom prispeli briga-
dirji prve izmene: brigada Danile
Kumer iz Ljubljane — Bežigrada
v kateri je 36 brigadirjev in
brigada Vinko Paderšič—Batreja
iz Novega mesta v kateri je 37
brigadirjev. Od vseh brigadirjev
je le 15 deklet.
V nedeljo 1. junija dopoldne
so se najprej na drugi redni seji
sestali člani skupščine letošnje
republiške mladinske delovne
akcije Slovenske gorice 80 in
sprejeli program dela za prvo
izmeno. Ob enajsti uri pa je bila
ob brigadirskem domu osrednja
slovesnost ob pričetku letošnje
akcije. Udeležili so se je številni
predstavniki družbenopolitičnih
organizacij iz občine in republi-
ke.	...
Z minuto tišine so počastili
spomin na največjega sina Jugo-
slovanskih narodov, na predsed-
nika Tita, ki je imel v mlade
veliko zaupanja. Za tem je zado-
nela internacionala in brigadir-
jem ter pevskemu zboru se je v
petju pridružila še množica.
Zbranim je o pomenu mladin-
skega prostovoljnega dela pri
izgradnji naše samoupravne so-
cialistične družbe govoril Ferdo
Veingerl, predsednik skupščine
MDA SG '80 in povdaril Titova
prizadevanja, da bi MDA dobile
nove in širše oblike.
Sledil je bogat kulturni pro-
gram v katerem so sodelovali
dijaki Centra srednjega usmerje-
nega izobraževanja, pripadniki
JLA, pevski zbor OS, pihalni
orkester in folklorna skupina iz
Ptuja.
Brigadirejem in gostom je ob
pričetku akcije čestital še Darko
Končan, predsednik komisije za
idejno politično delo pri republi-
ški konferenci ZSMS, ki je ob
koncu akcijo tudi svečano odprl.
Ob intoniranju himne so bri-
gadirji svečano dvignili zastavo
akcije, ki bo vihrala vse štiri
izmene do septembra. V tem
času se bo na akciji zvrstilo blizu
450 brigadirjev iz Ljubljane—
Bežigrada, Novega mesta, Slo-
venske Bistrice. Kopra, Tolmina,
Slovenskih Konjic, Gornje Rad-
gone. Kranja, Tržiča in Velenja.
V imenu krajanov Dornave je
zaželel dobrodošlico še Konrad
Vertič, predsednik skupščine KS
Dornava. Ob zaključku slovesno-
sti pa je zadonela pesem Jugosla-
vija in gromki brigadir-
ski Z—D—R—A—V—O!
V ponedeljek zjutraj so s
pesmijo na ustih brigadirji prve
izmene prijeli za kramp in lopato
na prvem delovišču letošnje akci-
je — v Pacinju. od koder kopljejo
jarek za vodovod proti Destrni-
ku. Sedaj je za njimi že blizu 400
m jarka, prvi žulji na rokah so,
počili, padle so prve kapljice
brigadirskega znoja, akcija SG
80 je zaživela.
Zaživele so tudi interesne,
kulturne in športne dejavnosti
brigadirjev. Že prvo popoldne so
poslušali predavanja o prvi po-
moči higieni in varstvu pri delu.
Zvečer so se zbrali ob tabornem
ognju na spoznavalnem večeru.
Naj ob koncu izrečemo dobro-
došlico brigadirjem tudi v imenu
redakcije Radia in Tednika, z
obljubo, da bomo. kot leta nazaj
poročali redno o njihovem vred-
nem delu in uspehih — neuspe-
hov med brigadirji namreč ne
pO/, naj o.
M. Ozmec
Predsednik skupščine MDA SG
'80 je letos Ferdo Veingerl, član
izvršnega sveta SO Ptuj, zadol-
žen za delo z brigadirji.
Komandant letošnje akcije SG
je Edi Korat, ki prihaja k nam
s Koroškega.
Namestnik komandanta za inte-
resne dejavnosti je Diana Bohak
iz Ptuja, članica občinskega
COP-a mladih.
Namestnik komandanta za nase-
lje je letos Tone Lončarič, štu-
dent v Mariboru, doma iz Žetal.
Brigadirji prve izmene, prvi dan na delovišču v Pacinju. V ozadju je
namestnik komandanta za delovišče Slavko Dobrnikar — Trasko, naš
stari znanec iz vseh dosedanjih akcij SG.
brigadirji mda
zbori
Udarniški
dan
Ob letošnjem Dnevu mladin-
skih delovnih brigad so člani
Kluba brigadirjev »Franc Bel-
Sak-Tone« občine sklenili, da
bodo v tem letu organizirali štiri
udarniške dneve na mladinski
delovni akciji »Slovenske gorice
80«.
Prvi udarniški dan bo v soboto,
■junija. Zboj-vseh udeležencev
udarniškega dneva bo ob 6.30 na
Trgu Mladinskih delovnih brigad
v Ptuju. Delali pa bodo na izkopu
J^rka za regionalni vodovod na
°dseku Pacinje—Spodnji Velo-
vlak. Za komandirja čete udarni-
škega dneva je Svet kluba briga-
dirjev »Franc Belšak-Tone« ime-
noval Franca Ž1NKA, večkra-
'nega udarnika in nosilca spo-
minske značke brigadirja zveznih
Mladinskih delovnih akcij
1946— 1952, ki mu joje podelil V.
kongres Ljudske mladine Jugo-
slavije.
. Drugi udarniški dan bo 28. ju-
nl)a, nato pa še po en dan v juliju
ln avgustu.	" FB
Preverjanje znanja rezervnih vojaških
starešin v občini Ptuj
Po programu občinske konference zveze rezer-
vnih vojaških starešin občine Ptuj seje v soboto. 31.
maja in nedeljo 1. junija izvajalo preverjanje znanja
rezervnih vojaških starešin.
Preverjanje znanja se je izvajalo praktično na
zemljišču na območju naselja Lovrenc na Dr. polju
in v Moškanjcih. Odgovore na pismena vprašanja so
starešine izvajale doma po proučevanju gradiva
objavljenega v reviji »Naša obramba«, kije postala
nenadomestljiv vir za individualno vzgojo in na
podlagi izvednih predavanj. Praktično na zemljišču
so reševali taktične naloge v vlogi komandirja voda
ali komandirja čete in topografsko nalogo. Ker se v
program strokovne vzgoje rezervnih vojaških sta-
rešin vključuje tudi izvajanje strelskih vaj so v tem
letu bile izvedene strelske vaje v streljanju s trom-
blonom. Glede na to. da so nekateri izvajali to
streljanje prvič so bili kljub temu doseženi odlični
rezultati. Kljub slabemu vremenu v soboto, je bila
udeležba starešin oba dneva zadovoljiva. Kot v
lanskem letu, bo tudi letos še organizirano občinsko
tekmovanje ekip zveze rezervnih vojaških starešin
krajevnih konferenc.
S svojim znanjem, sposobnostmi in prizadeva-
njem so rezervne vojaške starešine na tem preve-
rjanju dokazale svojo pripravljenost za stalno iz-
grajevanje in dopolnjevanje koncepta splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite in kre-
pitev obrambne sposobnosti naše socialistične sa-
moupravne družbe.	MS.
DELOVNI POGOVOR Z VINKOM HAFNERJEM
Uveljavljanje
samoupravljanja in
delegatskega sistema
Uveljavljati položaj delavca kot gospodarja, krepitev samoupravlja-
nja in delegatskega sistema — to bo trajna naloga sindikatov še precej
let. zakaj z zakonom o združenem delu smo spravili našo samoupravno
zgradbo šele pod streho, sedaj je treba ta zakon uveljaviti v praksi, kar
pomeni podobno nalogo, kot zgradbo, ki je šele pod streho notranje
urediti in opremiti, da nam bo prijeten dom ... Tako nekako je začel
svoj delovni pogovor VINKO HAFNER, predsednik republiškega
sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki ga je imel v sredo, 28. maja z
glavnimi in odgovornimi uredniki slovenskih pokrajinskih časnikov in
lokalnih radijskih postaj.
V nadaljevanju pogovora je Vinko Hafner podrobneje razčlenil
naloge sindikatov pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja,
povezano s celotnim spletom samoupravnega organizma in delegat-
skega sistema, vse doslednejše uveljavljanje svobodne menjave dela
skozi interesne skupnosti, zagotavljanje delavske kontrole, vloga
sindikatov pri povezanosti združenega dela s krajevnimi skupnostmi,
pri delu klubov samoupravljalcev in podobno.
Drugo področje nalog sindikatov
je gospodarstvo in družbenoeko-
nomski odnosi, ki se ob tem
uresničujejo, zlasti prizadevanja
za gospodarsko ustalitev. Visoka
stopnja nestabilnosti je danes naš
razredni sovražnik št. 1 — je
poudaril Vinko Hafner. Del te
nestabilnosti uvažamo, precejšnji
del pa je »pridelamo« doma.
Povezano s tem nas čaka cel
kompleks nalog na področju
družbenega planiranja in delitve
po delu in rezultatih dela. Stališča
sindikatov na tem področju so že
precej oblikovana, treba pa jih bo
še bistveno izpopolniti. V zvezi s
tem je v pripravi družbeni dogo-
vor, ki bo v kratkem dan v javno
razpravo.
Nadaljnje področje nalog sin-
dikatov je zaposlovanje in boljša
izraba delovnega časa — tako z
organizacijo dela kot z razpore-
dom, saj je nujno, da sindikati
sledijo napredku v razvitem svetu
in tudi pri nas bo treba delovni
čas bolj pomakniti v dan. to je v popoldanski čas. Prav tako pomembne
so naloge sindikatov pri pospeševanju inovacijske dejavnosti, pri
uresničevanju zakona o usmerjenem izobraževanju, na področju
kulturne dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva, varstva pri delu,
krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter infor-
miranja delavcev. Ob izvajanju teh nalog pa je treba kadrovsko in
organizacijsko krepiti Zvezo sindikatov, s posebnim poudarkom na
krepitvi vloge osnovne organizacije sindikata in na uresničevanju
Titove pobude o kolektivnem vodenju in odgovornosti.
Za tem seje razvila živahna razprava, v kateri so uredniki pokrajin-
skih in lokalnih glasil seznanili Vinka Hafnerja s problemi, s katerimi
se dnevno spopadajo pri svojem delu. Sprejeta je bila pobuda, da bodo
sindikati skupaj z Društvom novinarjev Slovenije pripravili razpravo o
delu in pogojih dela novinarjev pri lokalnih sredstvih javnega obvešča-
nja. Skupna ugotovitev je tudi bila, da so doslej bili sindikati nekoliko
premalo prisotni na tem področju, čeprav je delo sindikatov v lokalnih
sredstvih obveščanja imelo vedno ustrezni prostor in poudarek.
Nadaljnji razgovor z uredniki slovenskih lokalnih glasil je vodil
BOŠTJAN P1RC. predsednik odbora za obveščanje in politično
propagando pri RS ZSS. nanašal pa se je predvsem na naloge ob
skupni akciji sindikatov in novinarjev v združenem delu »TISOČ
DELAVCEV — SODELAVCEV« in o družbeni vlogi, ki bi jo naj ob
tem imela uredništva lokalnih sredstev obveščanja. Podrobneje o tej
akciji bomo spregovorili drugič.	pp
Vinko Hafner, predsednik RS ZSS
Foto: M. Ozmec
svečana seja zborov so lenart
V počastitev dneva
izgnancev
Jutri, 6. junija bo pri Lenartu v Slovenskih goricah delovno in sve-
čano. Dopoldne se bodo sestali na ločenih sejah zbor združenega dela,
zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Le-
nart ter v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavali vrsto vprašanj. Tako
imata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti po 20 točk dnev-
nega reda, DPZ pa „samo" 14 točk. Na vabila o sklicu so tudi zapisali,
da bodo seje trajale predvidoma po tri ure.
Predsednik skupščine občine Lenart, Božo Tuš pa je za popoldne ob
13. uri (prav tako jutri) sklical svečano sejo zborov občinske skupščine in
konference družbenopolitičnih organizacij občine Lenart. Seja je sklicana
v počastitev DNEVA IZGNANCEV in prihoda udeležencev vlaka „Brats-
tva in enotnosti 1980". Na slavnostno sejo so povabljeni tudi delegati
zborov skupščtn SIS in drugi gostje.	— u
SEMINAR
ZA NOVE ČLANE ZVEZE
KOMUNISTOV
Komite občinske konference ZKS je y sodelovanju s ptujsko De-
lavsko univerzo pripravil seminar za novosprejete člane. Sedeminštiri-
deset seminaristov je pričelo z delom včeraj, ko so poslušali predavanje
o programu ZK Jugoslavije. Seminar traja 40 ur, poleg omenjene pa
zajema še naslednje teme: Temeljno spoznanje marksizma teoretična
podalga družbene vloge in delovanja ZKJ, Statut ZKJ in ZKS, Odnos
socialističnih sujbcktivnih sil do drugačnih in tujih idejnih tokov, po-
sebaj do religije, cerkve in klerikalizma ter Moralni lik komunista.
Seminar je ena od stalnih in uveljavljenih oblik usposabljanja
novosprejetih članov, ti pa svoje znanje utrjujejo in poglabljajo v osnovni
organizaciji. ZKS ter iz neposrednim delom v ostalih družbenopoli-
tičnih in družbenih organizacijah, v delegatskih skupščinah in v samo-
upravnih organih.	N..D.
4 - delegacija obravnavajo
sjunimo- TEDNIK
Varstvo pri delu kot pomemben
element humanizacije dela
V	zadnjem času posvečamo v vseh delovnih
okoljih posebno pozornost varstvu pri delu.
Ptujski sindikati bodo prav temu področju dela
v bodoče posvečali več pozornosti kot doslei;
zato so tudi predlagali, da se ustanovi svet za
varstvo pri delu, ki bi stalno in načrtno spre-
mljal to področje.
V	delovnem programu za letošnje leto je
republiški svet zveze sindikatov Slovenije pred-
videl konkretno aktivnost na celovitem podro-
čju humanizacije dela, predvsem z vidika var-
stva pri delu, invalidskega varstva in zdravstve-
nega varstva delavcev. V skladu s tem, je tudi
občinski svet zveze sindikatov Ptuj namenil
problematiki varstva pri delu posebno točko
dnevnega reda-prihodnje plenarne seje, ki bo
predvidoma 11. junija.
Za uspešnejšo obravnavo te problematike je
bilo v strokovni službi republiškega sveta zveze
sindikatov Slovenije pripravljeno obsežno
gradivo, ki osvetljuje stanje, razvojne tendence
in probleme na tem področju, posebej še obra-
vnava bodoče sistemske usmeritve.
Izhodišče za pripravo analize so bili sklepi 9.
kongresa ZS Slovenije, 8. kongresa Zveze sindi-
katov Jugoslavije in 1. konference zveze sindi-
katov Slovenije. V tej analizi je delovna skupina
poskušala ugotoviti, v kolikšni meri se uvelja-
vljajo na tem področju zahteve in usmeritve, ki
jih dajeta ustava in zakon o združenem delu in
ki izhajajo iz načela, da se mora osvoboditev
dela in človeka razvijati prek samoupravnega
odločanja delavcev o pogojih, sredstvih in
rezultatih dela. Pri pripravi gradiva so nepo-
sredno sodelovale strokovne službe Zdravstvene
skupnosti Slovenije, skupnosti pokojninskega in
invalidskega zavarovanja Slovenije, Zveze
skupnosti za zaposlovanje, uporabljena pa so
tudi poročila inšpekcij dela ter rudarskega in-
špektorata. Poleg tega so bili uporabljeni še
zaključki problemske konference ,,Delavka v
združenem delu", prispevki in zaključki, ki so
bili pripravljeni za 6. republiško posvetovanje o
varstvu pri delu v Portorožu in za jugoslovanski
posvet o humanizaciji dela v Prištini v organi-
zaciji zveze sindikatov Jugoslavije. Tak način
priprave je odločilno prispeval k temu, da gra-
divo postane čim objektivnejša, istočasno pa
tudi dovolj kritična problemska slika področij,
ki jih obravnava. Zato je to gradivo dober pri-
pomoček organizacijam združenega dela za čim
bolj organizirano varstvo pri delu v svoji delo-
vni sredini.
Problematiko varstva pri delu moramo obra-
vnavati v daljšem časovnem obdobju, saj je le
tako mogoče spremljati vse vzročno-posledične
zveze, ki se pojavljajo pri varnosti dela. Tako
daljše obdobje daje istočasno tudi dovolj
možnosti za objektivno oceno, koliko so
družbeni in ekonomski odnosi pogojevali takšne
ali drugačne tendence v delovnih pogojih.
Področje varnega dela ne smemo zoževati sa-
mo na zmanjševanje nesreč pri delu in poklicnih
obolenj. Varno delo moramo pojmovati kot ze-
lo širok splet različnih pogojev in okoliščin, ki
pogojujejo večje ali manjše varstvo delovne in
zdravstvene sposobnosti zaposlenih. Ob vsem
tem pa je brez dvoma izrednega pomena tudi
odgovor na vprašanje, v kolikšni meri je ta pro-
blematika postala predmet političnega delova-
nja in vsakdanje aktivnosti sindikatov na vseh
ravneh samoupravljanja. Ta ocena družbeno-
politične zavzetosti za varno delo je še posebej
pomembna, saj bi lahko že na samem začetku
trdili, da je to področje bolj na obrobju naše
aktivnosti, kot pa v njenem centru.
Če analiziramo nesreče pri delu, lahko ugoto-
vimo, da je v zadnjih 15-tih letih prišlo do
zmanjšanja nesreč pri delu in njihove pogosto-
sti. Pogostost nesreč, to je število nesreč na ti-
soč aktivnih zavarovancev, seje znižalo od 108
v letu 1964 na 59 v letu 1978. Taka gibanja ka-
žejo, da je v združenem delu v SR Sloveniji pri-
šlo do odgovornejšega odnosa do varnega dela.
To govori tudi o tem, da je pretekla investicij-
ska dejavnost tekla ob večji pozornosti pri gra-
dnji objektov, pri vgrajevanju varne opreme in
strojev. V teh spremembah je zlasti značilno, di.
je prišlo do hitrejšega upadanja nesreč pri delu
ob gospodarski reformi po letu 1965, ko smo
tudi z ekonomskimi ukrepi začeli krepiti
odgovornost organizacij združenega dela za ve-
čjo varnost dela in zdravja delavcev. Marsikje
ni več gmotni položaj organizacij združenega
dela tisti osnovni razlog, ki bi preprečeval iz-
boljševanje delovnih pogojev.
Ob takih splošnih gibanjih pa lahko ugotovi-
mo, da se kot vzročnost za nesreče pri delu,
porajajo nekatere nevarnosti, ki sicer ne pov-
zročajo nesreč, toda grozijo z novimi škodljivi-
mi posledicami. To so zlasti škodljive snovi,
neprimerne oblike organizacije dela, neko-
ntrolirano nadurno delo in podobno. Tudi ta
problematika kaže na nujnost širšega pojmova-
nja varnega dela.
Ob vsem tem pa prav v zadnjih dveh letih
opažamo delno zaustavitev pozitivnih trendov v
številu nesreč pri delu, saj ponekčfd število in
pogostost le-teh rasteta, kar nas mora navdati s
skrbjo in odločnostjo, da takoj pristopimo k
boljši organizaciji varnih delovnih pogojev.
Najtežje posledice nesreč pri delu so smrtne
nesreče. Število smrtnih nesreč ni veliko, ker se
registrirajo samo tiste, kjer pride do smrti ta-
koj, ne pa tudi tiste, ko smrt nastopi kasneje.
Kljub temu pa tudi pri številu in pogostosti
smrtnih nesreč v SR Sloveniji ugotavljamo
zmanjševanje. Tako je bilo leta 1970 80 smrtnih
nesreč, leta 1975 69, leta 1978 pa 62 smrtnih ne-
sreč. Te nesreče zaslužijo veliko pozornost
kljub temu, da na prvi pogled njihovo število ni
veliko. Skoncefttrirano so v vseh letih v istih
panogah: to je v industriji, rudarstvu, prometu
in gradbeništvu. Njihove posledice občutijo
družine, zlasti otroci. Zato bi morali ob
vsakoletnem preverjanju vzrokov nesreč na delu
prav tem nesrečam in njihovemu prepričevanju
nameniti največ pozornosti.
. Ob vsaki nesreči pri delu morajo organizacije
združenega dela napraviti obvezno analizo
vzroka nesreče, vendar te podatke premalo
uporabljamo za preprečevanje nesreč, oziroma
za odpravljanje njihovih vzrokov. Večletni
podatki kažejo, da se vzročnost vse bolj pomika
na področje organizacije dela, na področje
urejanja delovišč, na uporabo novih
reprodukcijskih sredstev in podobno. Delovni
stroji, delovne in transportne naprave, s katerimi
delavci delajo, so vse bolj varne. To pomeni, da
smo na področju vgrajenega varstva dosegli
relativno visoko stopnjo varnosti. Ko pa ocenju-
jemo podatke, ki govorijo o tem, kako se je
delavec obnašal ob nesreči, pridemo do zaključ-
ka, da prav ,.človeški faktor", to je varnostna
zavest in znanje delavcev, pa tudi organizatorjev
dela in delovna disciplina, v znatnem obsegu
pogojujejo nastajanje nesreč pri delu. Ob tej
ugotovitvi postaja za organizatorje dela, kot za
delavce same vse bolj pomembno znanje o var-
nosti pri delu, oziroma varnostna vzgoja.
Poklicnih bolezni, zaradi katerih bi prišlo do
delovne nezmožnosti, dejansko ni veliko. Rela-
tivno majhno število teh bolezni tudi pada. Te
problematike pa vsekakor ne smemo podcenje-
vati, ker je sedanji seznam poklicnih bolezni
zastarel. Ne upošteva novih delovnih okoliščin,,
ki imajo prav tako škodljive posledice.
Ko ocenjujemo problematiko invalidnosti
ugotovimo, da se je v zadnjih petnajstih letih
vsak tretji delavec upokojil invalidsko. Med
invalidskimi upokojenci je več kot štiri petine
delavcev iz neposredne proizvodnje, pozna pa se
tudi povezanost med kvalifikacijo in invalidski-
mi upokojenci — čim nižja je kvalifikacija, tem
več je invalidskih upokojitev. To direktno kaže
na škodljiv vpliv delovnega procesa, zlasti v
nekaterih proizvodnih dejavnosti na zdravje in
delovne sposobnosti delavcev. Značilno je, da se
vsako leto še bolj poveča število invalidov druge
in tretje kategorije. Tako jih je bilo lani že prib-
ližno 21.000, kar je dvakrat več kot pred petimi
leti. Značilno je tudi krajšanje pokojninske dobe
in zniževanja starostne meje pri invalidskih
upokojitvah. Ta doba se je v zadnjih desetih
letih znižala za dve leti. Povprečna starost pri
invalidskih upokojitvah znaša 49 let pri ženskah
in 51 let pri moških. Če upoštevamo, da je pri
nas zakonsko postavljena pokojninska doba 40
oziroma 35 let, potem se resno lahko zamislimo
nad temi podatki. Posledice teh gibanj pa se
seveda odražajo na višini pokojnine, saj je
osnova zaradi kratke delovne dobe nizka, v še
posebej težkem položaju pa se znajdejo invalid-
ski upokojenci tistih panog, ki so vsa leta imele
najnižje osebne dohodke.
Posebej je potrebno omeniti pospešeno
nastajanje invalidizacije pri ženskah, zlasti v
panogah, ki so klasično ženske in imajo tudi
nočno delo, zastarelo tehnologijo in podobno.
Zato se sindikati zavzemajo za odkup delovnih
let za tiste delavke na primer v industriji v
tekstilni industriji, ki so pred redno
upokojitvijo, ker nižja invalidska pokojnina ne
nudi vedno potrebne socialne varnosti.
Humanizacije dela ni mogoče uresničevati
brez zdravstvenega varstva, kot sestavnega dela
aktivnosti delavcev v združenem delu za ustvar-
janje boljših delovnih in življenjskih pogojev.
Potrebno je zagotoviti sistematično preventivno
dejavnost, zmanjševanje vzrokov za bolezensko
odsotnost z dela ob odločnejšem razvijanju
neposredne menjave dela z zdravstvenimi orga-
nizacijami. Za uresničevanje temeljnih smotrov
novega zakona o zdravstvenem varstvu je treba v
okviru občinskih zdravstvenih skupnosti proučiti
deferencirano obravnavanje prispevkov iz oseb-
nega dohodka delavcev in iz dohodka temeljnih
organizacij, upoštevaje stopnjo rizika in uspeha,
ki jih posamezna temeljna organizacija dosega
pri zagotavljanju varnega in zdravega dela. To je
mogoče zagotoviti samo ob doslednem vplivu
uporabnikov na oblikovanje politike zdravstve-
nih skupnosti in ob skupnem programiranju
zdravstvene dejavnosti.
Nujno potrebno bi bilo kot sestavni del
zdravstvene službe še bolj razvijati sistem obrat-
nih ambulant in uveljaviti najbolj ustrezne
oblike za razvoj medicine dela kot sestavnega
dela zdravstvenega varstva aktivnega prebival-
stva.
Da bi vso to široko problematiko varstva pri
delu in humanizaciji dela lažje reševali, bi morali
v vsaki temeljni organizaciji zagotoviti ustanovi-
tev in delovanje odborov za varstvo pri delu. Ti
odbori — kot izvršilni organi delavskih svetov —
naj bodo nosilci takega programiranja nalog in
planiranja, ki bo zagotavljalo celovito obravna-
vanje in uresničevanje vprašanj s področja
humanizacije dela. Odbori za varstvo pri delu,
naj bi bili v sleherni temeljni organizaciji
ustanovljeni najpozneje do konca leta 1980.
Osnovne organizacije sindikatov morajo v svojih
vsakoletnih načrtih dela zagotoviti obravnavanje
te problematike. Pri tem pa morajo biti strokov-
ne službe tiste, ki bodo zagotovile pripravo
kakovostnih strokovnih podlag za obravnavanje
vprašanj s tega področja in za sprejemanje
odločitev v samoupravnih organih. Zagotoviti je
potrebno tudi aktivno delovanje delegacij v
samoupravnih interesnih skupnostih in pa sezna-
njanje vseh delavcev z odločitvami, ki so bile
sprejete.
Problematiki varstva pri delu in humanizaciji
dela bomo morali posvetiti še več pozornosti kot
doslej, vendar to ne bi smelo postati kampanjska
naloga, temveč naša skupna in stalna skrb in
obveza.
dr. Tone Florjančič
PLAN MODERNIZACIJE CEST
V LETU 1980
V preteklem tednu je zasedala
skupščina lokalne skupnosti za
ceste občine Ptuj in ob tej prilo-
žnosti potrdila plan modernizacije
cest za tekoče obdobje. Po planu
za tekoče srednjeročno obdobje bi
morali v letu 1980 modernizirati
15,4 km cest, vendar je za letos
predvidena modernizacija le okrog
10 km cest; toliko bodo omogočila
razpoložljiva sredstva lokalne
skupnosti za ceste občine Ptuj in
sredstva, ki jih prispevajo krajevne
skupnosti. Prispevki za moderni-
zacijo cest lokalne skupnosti za
ceste pa so naslednji: Gabernik —
Vitomarci 3.750.000 dinarjev,
Mostje — Hlaponci 875.000 dina-
rjev, Desenci — Velovlak
4.375.000 dinarjev in Stanečka vas
2.000.000 dinarjev. Modernizacija
na tem odseku se bo izvajala le v
primeru, če bo sredstva prispevala
tudi republiška cestna skupnost iz
sredstev rezervnega sklada. Poleg
prispevkov lokalne skupnosti bodo
pri modernizaciji z znatnimi pri-
spevki sodelovale tudi krajevne
skupnosti in sicer na manjrazvitih
območjih občine z 30-odstotnimi
prispevki, na razvitih' pa s 50-
odstotnimi prispevki. Šele s skup-
nimi sredstvi lokalne skupnosti in
krajevnih skupnosti bo mogoče iz-
vesti predvideno modernizacijo
cestne mreže na že omenjenih
odsekih. Z modernizacijo pa se bo
pričelo brž, ko bodo zagotovljena
sredstva iz krajevnih skupnosti.
Pri razpravi okrog analize izva-
janja samoupravnega sporazuma o
izvajanju temeljnega plana razvoja
cestnega omrežja v obdobju 1976
— 80 v letu 1980, so ugotovili, da
je realizacija za to obdobje doseže-
na s 75-odstotki, kar je veliko
boljše kot pretekla leta. Tako so
podpisniki samoupravnega spora-
zuma do 6. maja letos prispevali
od dogovorjenih 7.860.000,
5.996.000 dinarjev. Izvršilni odbor
skupnosti pa se je zadolžil, da bo k
razgovoru povabil vse tiste podpi-
snike sporazuma, ki svojih obvez
še niso poravnali tako, da bi dose-
gli 100-odstotno izpolnitev le-te.
Skupščina je ob tej priložnosti
razpravljala in tudi potrdila reali-
zacijo finančnega plana v obdobju
januar — marec 1980, povezano s
poročilom o izvedeni zimski službi
in izvedenih delih pri vzdrževanju
cest.
Precej kritično stanje je na mos-
tovih v občini, za sanacijo katerih
je za letos v okviru finančnega pla-
na predvidenih 3 milijone dinarjev.
Ta sredstva bodo zadostovala
popravila oziroma zamenjavo lese-
nih konstrukcij z betonskimi na
mostovih v Dravcih, Stopercah
(Sitež — Gradina) in Trnovski
vasi.
Potreb po modernizaciji cest je še veliko (foto I. Ciani)
VČERAJ V PTUJU
PROBLEMSKA
KONFERENCA
0 ALKOHOLIZMU
O prisotnosti alkoholizma v ptujski občini smo na straneh našega
Tednika in tudi radia večkrat pisali in poročali; kot vse kaže pa so priprave
na problemsko konferenco marsikoga presenetile. Predvsem pa je važno,
da začnemo organizirano akcijo za preprečevanje širjenja alkoholizma, ki
v določenih okoljih že dosega kritično širino. Presenečenja o problemski
konferenci in vprašanja v zvezi z njo, so lahko prisotna le tam, kjer nočejo
spoznavati prisotnosti te zasvojenosti.
Ze v pripravah nanjo, je bilo dogovorjeno, da iz posameznih sredin
socialne in kadrovske službe pripravijo temeljite ocene o prisotnosti
alkoholizma v njihovih okoljih. Seveda so te ocene bolj ali manj
pomanjkljive, ker ni rešenih vrsto sistemskih vprašanj, ki bi zagotavljale
stalno zabeležbo pojavov alkoholizma in tudi sistematično skrb za njegovo
preprečevanje.
Brez dvoma je bila včerajšnja konferenca dober uvod v organizirano
družbeno aktivnost na tem področju, ki mora v bodoče le dati boljše
rezultate. Problem alkoholizma je družbeni problem in ga zato ne moremo
ločeno obravnavati od ostalih problemov; saj se nanj navezuje cela vrsta
negativnih pojavov, ki pa združno znižujejo pridobitve razvoja in
zmanjšujejo vrednost sospodarskega rezultata. V prvi vrsti gre tu za
delovno disciplino, izostanke pri delu, kakovost opravljenega dela in
nenazadnje za velike stroške, ki so zvezani z zdravljenjem alkoholikov.
MG
Odlikovanja
najzaslužnejšim
V okviru praznovanja Dneva mladosti so v nedeljo 25. maja pri
partizanski bolnišnici Jesen podelili najzaslužnejšim prebivalcem občine
Slovenska Bistrica, za dosežene aktivnosti na raznih področjih dela,
državna priznanja.
Na osrednji občinski proslavi jim je priznanja podelil predsednik
skupščine občine Mihael Špindler.
Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem je prejela Vera Kodelič
iz Črešnjevca, red republike z bronastim vencem so prejeli Maksimiijan
Ivanuša iz Čadrama, Jože in Jožica Janežič iz Slovenske Bistrice in Anton
Kolenko iz Zgornje Polskave.
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo so Dreieli Anton Kac iz Videža,
Miljutin Arko iz Zgornje Polskave, Štefan Godec iz Vrhloge Stanko Vi-
dečnik iz Oplotnice, Mihael Dvoršak iz Črešnjevca in Mirko Smrekar iz
Slovenske Bistrice. Red dela s srebrnim vencem pa so prejeli Ivan Ferk iz
Nove vasi, Avgust Stupan s Pragerskega, Srečko Potočnik iz Zgornjega
Prebukovja, Alojz Šlamberger iz Poljčan in Ludvik Žužek iz Slovenske
Bistrice.
Medaljo zaslug za narod pa je sprejel Stanko Brumec iz Makol.
Viktor Horvat
SPOROČILO KS SLOVENSKIH GORIC
RAZVIJANJE
TRADICIJ STALNA
NALOGA
Štab Krambergerjevega Slo-
venskogoriškega odreda inkoor-
dinacijski odbor SZDL za razvi-
janje tradicij NOV in socialistične
revolucije v Slovenskih goricah,
sta na skupni seji na Destrniku
počastila spomin na tovariša
TITA z oceno, da je bil letošnji
pohod vseh čet odreda z območja
Slovenskih goric organizacijsko in
vsebinsko najboljši doslej. Čete so
na pohodu obiskale vsa spomin-
ska obeležja NOV na celotnem
območju Slovenskih goric in ob
njih počastila spomin padlih
borcev, aktivistov in talcev, s
kulturnimi programi. Na zbor-
nem mestu odreda v Pacinju so
vse čete na partizanskem mitingu
izvedle kulturni program. Na seji
so tudi kritično ocenili pomanj-
kljivosti. zlasti pa so ocenili akti-
vnost posameznih družbenopoli-
tičnih organizacij, samoupravnih
organov in društev na pohodu, saj
je bila ta po krajevnih skupnostih
zelo različna. Več pripomb in
predlogov je bilo dano na orga-
nizacijo prihodov odredov v
j Mostje na kraj poslednjega boja
I Slovenskogoriške čete, kjer bi v
prihodnje moral biti mimohod
odredov ob spomeniku.
V sklepni oceni so poudarili, da
morebiti razvijanje tradicij NOV
in socialistične revolucije stalna
naloga vseh družbenopolitičnih
organizacij, organov krajevne sa-
moupravne in društev. Krajevni
skupnosti Destrnik, ki je imela
enoletni mandat predsedujoče
krajevne skupnosti v koordina-
cijskem odboru Slovenskih goric,
so se zahvalili in izrekli priznanje
za njeno uspešno delo. Za novega
predsednika koordinacijskega
odbora SZDL za razvijanje tra-
dicij NOV in socialistične revo-
lucije v Slovenskih goricah je bil
soglasno izvoljen Maks Voda,za
tajnika pa Lizika Čeh iz krajevne
skupnosti Grajena, kerje enoletni
mandat predsedujoče krajevne
skupnosti v koordinacijskem od-
boru SZDL prevzela krajevna
skupnost Grajena.
Za letošnji skupni izlet kraje-
vnih skupnosti Slovenskih goric
so izbrali Kočevski Rog, ki ga
bodo obiskali v septembru 1980.
FB
Milijarda kilovatnih ur
iz HE Formin
V hidroelektrarni srednja Drava II v Forminu so od junija
1978. ko je začel obratovati prvi agregat, pa do ponedeljka L
junija proizvedli v dveh 56 megavatnih agregatih natanko mi-
lijardo kilovatnih ur električne energije. Od tega so v agregatu B
proizvedli 550 milijonov kilovatnih ur. v agregati/A, kije začel
obratovati nekoliko kasneje pa 450 milijonov kilovatnih ur.
Milijarda kilovatnih ur dragocene električne energije, ki so
|o proizvedli v minulih dveh letih v zadnji kanalski hidroelek-
trarni na Dravi je gotovo pomemben prispevek v slovenski in
tudi jugoslovanski distribuciji.
fEDNIK - 5. junij 1980
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
spomini na nekdanje izseljenske dni v srbiji
Vsako srečanje je nova prisrčnost
jVled tistimi, ki se bodo danes
^poldan zbrali na trgu MDB v
ptuju, da pozdravijo udeležence
letošnjega vlaka bratstva in eno-
tnosti. bo tudi Polonca Vlah iz
frstenjakove ulice v Ptuju. Zanjo
^ srečanje s srbskimi brati po-
n0vna priložnost, da se obudijo
spomini na tiste težke čase, ko sta
},;ia solidarnost, prijateljstvo te-
meljnega značaja, da se je preži-
velo.
Tovarišica Polonca se takole
spominja tistih dni:
»Že od pričetka II. svetovne
vojne je bilo za našo družino zelo
,ežko. saj je bil oče delavski za-
upnik v tovarni Štore in kot tak je
l,j| politično nezanesljiv. Nemci so
ga takoj ob prihodu tudi zaprli.
Najprej je bil zaprt v celjskih, nato
pa v rajhenburških zaporih. Ta-
krat je bilo pri nas zelo hudo,
nismo imeli denarja, hrane,
skratka vsega nam je primanjko-
valo. Že v začetku junija so tudi
mene Nemci zaprli in sicer v ma-
riborske zapore; 14 dni zatem pa
so zaprli še mamo, sestro in brata.
Potem, ko smo bili nekaj časa
zaprti smo izvedeli, da nas hočejo
ločiti: otroke poslati v Nemčijo,
starše pa izseliti v Srbijo. Skupina
Slovencev se je temu uprla in
uspeli so v toliko, da nas niso ločili.
Neko noč pa so nas naložili na
kamione in nas odpeljali v Raj-
henburg.
Tam so nas ponovno pretresli in
nam odvzeli vse, kar smo imeli;
tako nam je ostalo le tisto, kar smo
imeli na sebi; taki smo potem šli v
Srbijo. Vlak, na katerega so nas
naložili je bil še kar v redu. Ko
smo prispeli v Zagreb, so nas na-
potili v neki park, nisem prepri-
čana, čejebil to Maksimir, vendar
lam nismo mogli ničesar dobiti,
še za vodo je bil velik problem.
Čez čas so nas ponovno naložili,
vendar ne na prejšnji vlak, tem-
več v mnogo slabše vagone. Ko
smo prispeli do Slavonskega bro-
da, smo morali z ladjo do Bosan-
skega broda, ker je bil most po-
rušen.
Od tam smo potovali proti Sa-
rajevu; vsi smo bili že močno se-
stradani, saj smo imeli zelo malo
hi ine in še to smo si bratsko delili.
V Sarajevu pa nas je čakalo pre-
senečenje; mednarodni Rdeči križ
je za vse izgnance pripravil tople
obroke. To je bilo za nas vse ne-
pozabno doživetje, saj večina ni
okusila hrane že čez. 10 dni in
lahko si predstavljate, kaj smo
doživljali ob »srečanju« s hrano.
Od Sarajeva smo potovali proti
Užicu. kjer smo bili nadvse pri-
srčno sprejeti; najbolj pa nas je
prevzel sprejem v Kraljevem.
Pričakali so nas s petjem, glasbo,
plesom, s šopki, s hrano. Po vsem
tem trpljenju, ki so ga doživljali, je
bil ta sprejem za nas pravi šok.
Ostali udeleženci transporta, so se
potem naselili v Vrnjački banji,
Stalaču. Kruševcu in še drugod. V
Kraljevu je bila komisija sesta-
vljena i/. Slovencev, ki je potem
določala, koliko udeležencev
transporta bo šlo v kateri kraj.
Naša družina je bila določena
za Vrnjačko banjo. Poleg tega pa
še Domanjkova družina iz Ptuja,
dalje Rudolfova, Predanova,
Šumakova, družina iz Ormoža,
Medikova družina iz Ormoža,
Remčeva družina iz Ptuja in ne-
katere druge.
Na postaji v Vrnjački banji so
nas pričakali fijakarji in vsak je bil
zadolžen, da prepelje eno druži-
no. Prihod v Vrnjačko banjo je bil
ponovno veliko doživetje, povsod
so nas pričakali izredno lepo.
Tega ne bomo mogli nikoli poza-
biti.
V	začetku smo se naselili v de-
pandansi sanatorija. Prve tri dni
smo dobili bloke, s katerimi smo
lahko dobili hrano v katerem koli
gostinskem lokalu v Vrnjački
banji. No. med tem časom smo se
Slovenci že organizirali in pričeli
kuhati v sanatoriju. ki je imel
nadvse lepo opremljeno kuhinjo.
Ponovno so nam priskočili na
pomoč Srbi. ki so nam pripeljali
vsega, kar smo za kuho potrebo-
vali. Ponovno moram poudariti,
da to. kar so nam dali Srbi takrat,
jim ne bomo mogli nikoli povr-
niti.
V	Vrnjački banji, ki je bilo že
takrat eno najbolj znanih kopališč
v Evropi, je bilo takrat veliko
praznih vil in drugih hiš. Banja je
imela tudi med vojno mnogo ob-
iskovalcev. Moj oče je prav tako
dobil stanovanje in sicer v Artu-
kuličevi vili. Tu smo ostali potem
štiri leta. Živeli smo precej izoli-
rano, saj so sosednjo veliko hišo
zasedli Nemci.
Življenje tam ni bilo brez dela,
sestra in jaz sva se zaposlili; sestra
je bila strežnica pri nekem zdra-
vniku. jaz pa sem bila pri neki
polkovnikovi družini. Potem sem
bila pri neki zdravnikovi ženi, bila
sem nekakšna guvernanta. No,za
tiste čase je bilo pomembno, da si
bil sit.
Leta 1944, k 3 so Nemci odšli, so
v Banjo prišli četniki. Bilo je iz-
redno hudo, sreča je le, da so ostali
le mesec dni. Takrat je le malo
manjkalo, da niso ubili očeta, ker
jim ni hotel izročiti te vile, v kateri
smo bili.
V začetku oktobra leta 1944
smo bili osvobojeni 1 pri tem mo-
ram povedati, da takrat v Vr-
njački banji ni bilo največjih po-
gojev za organizirano partizansko
delovanje, ker je bila središče, kjer
so se stekale vse formacije: tako
Nedičevci, Ljotičevci, Nemci,
Draža Mihajlovič, Kosta Pe-
ča nac.
Ko smo bili osvobojeni, pa seje
začelo aktivno delo, vsak je pač
pomagal po svojih močeh, ženske
smo delale v bolnišnici, fantje so
se takoj prijavili v splošno mobi-
lizacijo in v slovensko brigado, ki
je potem šla na Srem.
Isti čas, od osvoboditve Vr-
njačke banje leta 1944, pa do po-
polne osvoboditve cele Jugosla-
vije. nam je hitro mineval. Vsi
smo bili zaposleni, veseli smo bili,
da smo ostali živi, vendar še ve-
dno v strahu, da se nam še kaj z
zgodi.
Veselje ob osvoboditvi leta
1945 je bilo neponovljivo, ne
morem ga opisati, to je potrebno
doživeti, saj bi bile vse besede, če
bi želela to opisati, le preskope.
Potem smo se počasi pričeli od-
pravljati na odhod; nekateri bi
radi ostali. Iz Srbije smo odpo-
tovali 15. julija 1945, v Slovenijo
pa smo pripotovali koncem julija.
Pot nazaj je bila mnogo lažja,
kot potovanje v Srbijo leta 1941.
Hrane in vsega ostalega smo imeli
dovolj. Cel transport je razen treh
srečno prispel v Slovenijo.
Ponovno smo se nastanili v
Štorah. Začeti je bilo treba pono-
vno, saj je bilo naše stanovanje
prazno. Sama sem se takoj akti-
vno vključila v delo mladinske
organizacije, sestra pa je že čez čas
nekaj časa ponovno potovala v
Srbijo, v Beograd, kjer je ostala do
1949. leta.
Kmalu zatem sem šla v bol-
ničarsko šolo. očetu sicer ni bilo
prav, ker je še vedno trdil, da mora
biti ženska doma. Jaz pa, čeprav
sem bila zelo mlada, sem vedela,
da prihajajo novi časi, ko bo žen-
ska morala delati, ko bo tudi ona
prispevala svoje v o obnovo in
razvoj porušene domovine.«
Kako pa danes potekajo vaši
stiki s srbskimi kraji?
»Vsako naše srečanje s srbskimi
brati je bilo novo doživetje, sploh
ni bilo občutka, da se vrsto let
nismo srečali, vsi smo bili pre-
pričani, da smo se razšli pred te-
dnom dni in pred desetletji. Zato
je vlak bratstva in enotnosti, s
katerim nadaljujejo nekdanje
vezi, skovane med vojno, vedno
znova za vse nas, ki smo bili takrat
izseljeni, vedno novo doživetje.«
je zaključila Polonca Vlah.
MG
Polonca Vlah: Kar so nam dali
srbski bratje med vojno, jim ne
bomo mogli nikoli povrniti.
foto: OM
Tudi zdravstvo po poti
racionalizacije
Ena izmed sklepnih ugotovitev skupne seje komisije za idejna
vprašanja zdravstva pri OK ZKS Ptuj in odbora za zdravstvo in socialno
politiko pri OK SZDL Ptuj, da je potrebno izpeljati takšno organiziranost
zdravstva, za katero smo se pred časom v ptujski občini že dogovorili in ki
zahteva skrajno racionalnost v delu, strokovno povezanost in dohodkovno
soodvisnost; vse to pa mora pripeljati do višje strokovne ravni
zdravstvenega varstva v ptujski občini.
Posebne naloge pa pred zdravstvene delavce postavlja novi zakon o
zdravstvenem varstvu, ki je bil sprejet 22. januarja letos in ki postavlja
nove odnose med uporabnikom in izvajalcem zdravstvenih storitev. Ti novi
družbenoekonomski odnosi pa morajo biti vpeljani v obdobju enega leta.
Ker zakon v določenih členih ni dorečen, se predlaga, da se odločimo za
take oblike, ki bodo zagotovile racionalno porabo zdravstvenega dinarja.
Precej razprave jebjlo tudi okrog domicilnega principa, ali se odločiti za
čisti ali domicili^princip. Udeleženci skune seje so se zavzeli za čisti
domicil, če ne v Jugoslaviji, pa vsaj v SR Sloveniji. Prav tako so za
zavarovanje kmetov, kjer dilem ne more biti, vendar je potrebno
solidarnost širše zastaviti in samo v občinah, kjer se s tem vprašanjem
srečujejo.
Pri vprašanju organiziranosti zdravstvenega centra Ptuj — Ormož je
bilo znova poudarjeno, da je potrebno sprejete sklepe in odločitve izpeljati
ne glede na to, da so ponekod še določeni odpori, kljub temu, da jih za to
zavezuje tudi novi zakon o zdravstvenem varstvu.
Precejšnjo pozornost so udeleženci seje posvetili tudi problematiki
preskrbe z zdravili; trenutno se je seznam manjkajočih zdravil ustavil na
številki 123; le-ta pa primanjkujejo zaradi manjkajočih deviz in tudi zato,
ker nekatere naše tovarne niso dosegle potrditve zahtevanih povišanj za
cene določenih zdravil, ki so bile leta in leta nespremenjene. Seveda pa bo
potrebno preskrbo z zdravili v najkrajšem možnem času rešiti, da bi ne
prišlo do dodatnega draženja zdravstvenega varstva in drugih problemov,
ki so povezani s pomanjkanjem zdravil.	MG
Od 1. do 7. junija teden
solidarnosti
Po vsej Jugoslaviji tudi letos poteka teden solidarnosti Rdečega
križa, ki se je začel 1. junija in bo zaključen v soboto, 7. junija. Ves
izkupiček od prodanih znamkic sodidarnosti pa je namenjen za pomoč
ljudem ob elementarnih in drugih nesrečah, ki zlasti v zadnjem obdobju
pogosto ogrožajo premoženje in ljudje ostajajo brez najosnovnejših
pogojev za življenje.
Solidarnost postaja v samoupravni socialistični družbi vedno bolj
stvar vseh delovnih ljudi in občanov, kar pomeni, da postaja resničnost
našega časa in družbenega razvoja. Napredek vseh oblik solidarnosti med
ljudmi pa lahko dosežemo le, da vsi tudi sodelujemo povsod — kjer živi-
mo in delamo. Svoj odnos do te solidarnosti pa tako kot prejšnja leta tudi
letos potrjujemo s simboličnimi prispevki v tednu solidarnosti, ki jih
dajemo z odkupom znamkic solidarnosti ali v kakšni drugačni obliki. Ta
naš odnos kažemo tudi s sodelovanjem v vseh solidarnostnih akcijah v
krajevnih skupnostih, ki jih izvajamo pod skupnim naslovom ČLOVEK
ZA ČLOVEKA.	mS
VLAK BRATSTVA .
IN ENOTNOSTI V 0RM0ZU
V soboto pripravljajo za udeležence vlaka bratstva in enotnosti,
pred ormoškim gradom veliko slovesnost. Nastopilo bo veliko število
ormoških otrok, sodelovala bo godba, moški pevski zbor in recitatorji.
Gostje si bodo v spremstvu gostiteljev ogledali tovarno sladkorja in novi
zdravstveni dom. pripravljajo pa jim tudi družabno srečanje. jg
Šmartno na pohorju
Pohorje je oživelo
(FOTOZAPIS Z LETOŠNJEGA PRAZNOVANJA MESECA MLA-
DOSTI)
Mladi pa tudi veliko starejših
prebivalcev občine Slovenske
Bistrice so skupaj s študenti in
predavatelji Mariborske univer-
ze letošnji Dan mladosti prosla-
vili z bolečino v srcu ob izgubi
najdražjega graditelja srečne
mladosti vsen jugoslovanskih
narodov tovariša Tita.
Sklenili so, da bodo letošnji
mesec mladosti zaključili skup-
no. z novo pridobitvijo, ki do
današnje in prihodnje rodove
spominjala na herojski boj za
neodvisnost in lepfo prihodnost
mlade generacije. Že kmalu zju-
traj. v nedeljo 25. maja je parti-
zansko naselje Šmartno na Po-
horju postalo zbirališče mladih
bistriške, mariborske pa tudi
Ptujske občine.
, Na skupnj^svečanosti pri gasil-
kem domu Šmartno na Pohorju
Je vse udeležence pozdravil
Predstavnik domače krajevne
skupnosti in orisal tudi razvojno
P°t in tudi želje prebivalcev tega
Pohorskega predela. Posebno
Pozornost je namenil osvetlitvi
Pnspevka kmetov s tega območja
v času NOB. Člani domačega
kulturnoumetniškega društva pa
so prisotne prijetno presenetili s
kvalitetnim kulturnim progra-
mom, izvedenim v domačem
narečju.
S svečanosti na Šmartnem so
se udeleženci napotili do znane
partizanske javlce Smolarjev
mlin, kije prav ob Dnevu mlado-
sti dobil novo, pomlajeno podo-
bo. Na posebni svečanosti so
namenu predali prenovljene ob-
jekte. ki so v najtežjih trenutkih
naše zgodovine, v času NOB.
služili Icot zavetje pohorskim
partizanom. Od tukaj seje večina
obiskovalcev kar pes napotila do
partizanske bolnišnice Jesen kjer
tudi slabo vreme ni skalilo vzduš-
ja. Rektor mariborske univerze
Dali Djanlagič je osvetlil vlogo te
bolnišnice v času NOB.
Letošnja osrednja svečanost
ob praznovanju meseca mladosti
na območju občine Slovenska
Bistrica pa je bila pri spomin-
skem obeležju partizanske sani-
tete. nedaleč od bolnice Jesen.
kjer so se prebivalcem bistriške
občine pridružili tudi številni
gostje iz mariborske in ptujske
občine. Kar okoli 3000 ljudi seje
zbralo v osrčju pohorskih goz-
dov. Med najvidnejšimi družbe-
nopolitičnimi delavci bistriške
občine in predstavniki drugih
organizacij, društev in sredin, so
udeleženci svečanosti v svoji
sredini pozdravili tudi Vlada
Janžiča, člana CK ZKJ. ki je v
osrednjem govoru povdaril veli:
ko vlogo tovariša Tita v izgradnji
socialistične in neodvisne Jugo:
slavije ter naloge mladih pri
uresničevanju smernic, ki jih je
nakazal in tudi uresničeval tova-
riš Tito. S posebno pozornostjo je
govoril o bojih pohorskih parti-
zanov in prispevku kmečkega
prebivalstva teh predelov za
osvobodilni boj. Ob tej priložno-
sti je opozoril na vloge mladih, ki
morajo cilje in smernice, posta-
vljene v NOB. sedaj nadaljevati
predvsem z aktivnim vključeva-
njem v sa dogajanja v okolju kjer
živijo. Vlado . Janzic je v svojem
govoru opozoril tudi na stanje
našega gospodarstva in težave s
katerimi se srečuje.
Osrednji gogodek svečanosti
pa je bil sprejem okoli 550
pionirjev občine Slovenska Bi-
strica v ZSMS. Predsednica OK
ZSMS Slovenska Bistrica Marija
Bračič je opozorila na velike
odgovornosti, ki so jih sprejeli z
vstopom v ZSMS "kot tuoi na
naloge, s katerimi se bodo sreče-
vali. Ob tej priložnosti so 95
študentov univerze v Mariboru
sprejeli v vrste ZKS.
Slovesnost, ki jo je oviralo
deževno vreme, so s kulturnim
grogramom zaključili člani DPD
voboda Slovenska Bistrica, god-
ba na pibala 1MPOL. folklorna
skupina Šmartno na Pohoiju in
skupina afriških študentov mari-
borske univerze. Poseben čar
kulturnemu programu pa je dal
tudi prispevek združenih pevskih
zborov osnovnih šol občine Slo-
venska Bistrica.
Posnetki in besedilo: Viktor Hor-
vat
Na osrednji svečanosti je zbranim govoril Vlado Janžič, član CK ZKJ.
^Večanost pri obnovljenem Smolarjevem mlinu
Pred partizansko bolnišnico JESEN
Svečanost je bila pri gasilskem domu Šmartno na Pohorju
lenart v slovenskih goricah
Največji izvoznik
V Lenartu zelo uspešno gospodari mladi TOZD Pik, ki posluje v
sestavi mariborske tovarne perila in konfekcije PIK. V lenarški TOZD
Pik je zaposlenih 176 delavcev od Lenarta in bližnjih krajev lenarške
občine. Od tega so predvsem ženske, ki poleg druge konfekcije v tej
delovni organizaciji Še izdelujejo svetovno znane športne hlačke adidas. S
temi izdelki so postali v kratkem času zelo znani po vsej naši državi in
celo v svetu, saj več kot 50 odstotkov svojih izdelkov izvažajo v evropske
države, v Veliko Britanijo in celo Kanado. Ta kolektiv je ob koncu lan-
skega leta v celoti realiziral vse proizvodne, razvojne in druge programe,
ki so bili sprejeti na začetku tega srednjeročnega obdobja.
Letos predvidevajo izdelati za 2,5 milijona izdelkov za domače in tu-
je tržišče. Ker pa delovni kolektiv želi razširiti svoje delovne zmogljivosti
in tehnologijo, so se odločili za razširitev in za dogratitev proizvodnih
prostorov. Tako so z dograditvijo proizvodnih prostorov že pričeli,
nabavljajo pa tudi najsodobnejšo strojno opremo. Investicija bo znašala
prek 30 milijonov dinarjev.
TOZD Pik Lenart, ki je trenutno največji izvoznik v občini bo z novi-
mi prostori že letos pridobil mnogo, s tem bodo izboljšali delovne razme-
re, izognili pa se bodo tudi odvečnim prevozom blaga iz Maribora v
Lenart.
Janez Lorber
6 - iz naših krajevnih skupnosti
5. junij 1980 - TEDNIK
Gasilsko tekmovanje
v počastitev
krajevnega praznika
V nedeljo so se pričele prireditve v počastitev praznika krajevne
skupnosti Videm z velikim gasilskim tekmovanjem, ki so se ga udeležile
desetine iz društev, ki sestavljajo gasilski center Videm, to pa so gasilska
društva Videm, Leskovec, Zetale. Podlehnik, Sela in Tržeč. Na nogo-
metnem igrišču v Vidmu se ie zbralo Drek 200 gasilcev, gasilk, pionirjev
in pripadnikov gasilsko tehničnih enot civilne zaščite. Tekmovanje je
bilo zelo zanimivo in napeto do konca, saj so bili tekmovalci odlično
pripravljeni in je med zmagovalci in tistimi, ki so zasedli mesta za njimi
bila le minimalna razlika. Največ uspeha so imeli gasilci iz Tržca, saj so
osvojili prva mesta kar v šestih disciplinah, ostala tri prva mesta pa so
osvojili gasilci iz Vidma, Sel in Podlehnika.
O ostalih prireditvah v počastitev krajevnega praznika v Vidmu
bomo poročali v naslednji številki.
JB
Zbor gasilcev ob razglasitvi rezultatov
Crešnjevec
Drugi praznik
krajevne skupnosti
Prebivalci krajevne skupnosti Crešnjevec pri Slovenski Bistrici so se
na letošnji drugi krajevni praznik pričeli pripravljati že zelo zgodaj, saj so
ta dogodek želeli kar najbolj svečano obeležiti.
Praznovanja so pričeli s tekmovanji na športnem področju in to v
streljanju na glinaste golobe in občinskim prvenstvom v namiznem tenisu.
Osrednji dogodek letošnjih praznovanj v KS Crešnjevec pa je bila svečana
seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij KS
Crešnjevec v soboto, 24. maja v avli osnovne šole Veljko Vlahovič v
Črešnjevcu. Ob tej priložnosti so z enominutnim molkom počastili
spomin na pokojnega predsednika tovariša Tita. Najzaslužnejšim kra-
janom so podelili prinanja SZDL in KS športnim ekipam in posamezni-
kom pa so izročili priznanja in pokale za dosežene uvrstitve na tekmo-
vanjih.
Praznik KS je bila tudi priložnost, da so širše ocenili dosežene delov-
ne uspehe in osvetlili načrtovane naloge in cilje. Ob tem so ugotovili, da
je razvoj KS Crešnjevec v zadnjih letih zelo napredoval, saj se je iz izra-
zito kmečkega naselja razvila v območje iz katerega veliko število pre-
bivalcev vsakodnevno odhaja na delo v večja industrijska središča, pred-
vsem v Slovensko Bistrico in Maribor. Središče krajevne skupnosti pa je
postalo že pravo delavsko naselje z velikim številom novih stanovanjskih
zgradb. S posebno zavzetostjo skrbijo za komunalno ureditev naselij.
V praznovanje praznika KS so vključili tudi svečanosti ob mesecu
mladosti. Tako so se v nedeljo, 25. maja množično udeležili osrednje
občinske svečanosti ob mesecu mladosti, ki je bila pri partizanski
bolnišnici Jesen na Pohorju.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Nova podoba središča KS Crešnjevec.
„Ali veš, da tvoj sosed
potrebuje pomoč?"
Pri samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva so že stekle
priprave na teden starejših občanov, ki bo v vseh krajevnih skupnostih
ptujske občine potekal pod geslom ALI VES, DA TVOJ SOSED
POTREBUJE POMOČ. Nosilci vseh aktivnosti, ki jih bomo v dneh od
9. do 14. junija še pospešili, so krajevne skupnosti, družbenopolitične
organizacije, družbene organizacije in društva. Posebna značilnost
letošnjega tedna starejših občanov je, da so vse aktivnosti prenešene ?
krajevne skupnosti. Člani komisij za socialna vprašanja in člani krajev-
nih odborov Rdečega križa bodo v tem tednuobiskali vse ostarele občane,
ki so sami, bolni ali pa živijo v težkih socialnih razmerah. Na osnovi teh
obiskov bomo lahko v občini pozneje načrtovali tudi konkretnjše akcije
in nalog, ki jih bomo morali izvajati v vsem obdobju — ne samo ob vsa-
koletnem tednu starejših občanov. K sodelovanju pa bo potrebno
pritegniti mladino in šolarje. V vsaki krajevni skupnosti bo tudi osrednja
prireditev s kulturnim programom in družabnim srečanjem starejših.
mš
Do leta 1985 vsem področjem enako pozornost
Krajevna skupnost Heroja
Lacka — Rogoznica sodi med
tiste v ptujski občini kjer z
zadovoljstvom ugotavljajo, da je
minulo petletno obdobje, ki se z
letošnjim letom izteka, prineslo
pomembne uspehe, ki jih v tej
krajevni skupnosti beležijo na
vseh področjih, nekaj pa je tudi
ostalo še nalog, ki jin do moč z
razpoložljivimi sredstvi realizira-
ti šele po letu 1980. Predsednik
sveta KS Heroja Lacka Rogozni-
ca Milan Lacko sicer pravi, daje
bil program za ninulo srednje-
ročno obdobje obsežen in da je
zajemal petnajst glavnih nalog,
ki so jih leta 1976 ovrednotili na
eno milijardo in sto milijonov
starih dinarjev, na osnovi letnih
programov pa so v tem obdobju
investirali 7,589.565 dinarjev,
ostale naloge pa prenašajo v
obdobje na.Mednjih petih let. O
delih, ki jih izvajajo letos pa
tovariš Lacko pravi:
»Naš letošnji program zajema
predvsem asfaltiranje dela ceste
v Rogoznici, Anzelove ulice,
podaljška ulice Jožefe Lackove
in ureditev kanalizacije v Anže-
lovi ulici. Poleg tega bi letos radi
uredili še cestno razsvetljavo na
območjih Slovenskogoriške ce-
ste, Ceste 8. avgusta in Svrže-
njakove ulice. Za realizacijo tega
programa pa bomo letos potre-
bovali 4.416.000 dinarjev. 50
odstotkov denarja bomo dobili
na osnovi posebnih pogodb,
drugo polovico pa iz sredstev
krajevnega samoprispevka. Mo-
ram povedati še to. da letos
nismo zajeti v skupni občinski
program lokalne skupnosti za
ceste in komunalne skupnosti,
bomo večino tega morali financi-
rati sami, razen naše vključitve v
asfaltiranje ceste Spodnji Velov-
lak—Zgornji Velovlak kjer daje-
mo 250 tisoč dinarjev in pri
gradnji vodovoda v Pacinju. V
celoti pa financiramo vodovod v
Kicarju kjer nam izdatno poma-
ga tudi krajevna mladinska delo-
vna brigada in krajani sami.
Računamo, da bomo v letošnjem
letu opravili precej teh del v
Kicarju.
Vsi. ki delamo v samouprav-
nih organih krajevne skupnosti
smo zelo zadovoljni z opravlje-
nim, seveda pa se zavedamo, da
vsega tega ne bi mogli realizirati,
če ne bi bilo takšnega sodelova-
nja s krajani, ki so pri vseh
akcijah veliko pomagali z denar-
jem in prostovoljnim delom.
J udi v prihodnje bo še vrsta
nalog na osnovi katerih se bomo
morali obračati na širšo druž-
beno skupnost, to je predvsem
pri gradnji vodohrama v Kicarju
in PTT omrežja, ki bi ga radi
realizirali z geslom »telefon v
vsako vas« dojeta 1985
V smernicah za razvoj do leta
1985 smo upoštevali analizo, ki
smo jo napravili za našo krajev-
no skupnost. Na prvo mesto smo
Dostavili preskrbo prebivalstva.
Nujno bi potrebovali trgovino,
ker so nekatere naše vasi oddalje-
ne od prve prodajalne tudi do
sedem kilometrov, nekoč pa smo
imeli na našem območju kar pet
trgovin. V zvezi s tem moramo
obravnavati še vprašanje gostin-
stva, preskrbe z mesom in neka-
tere druge vzporedne naloge.
Sledi področje komunalnih na-
log pri rekonstrukciji in moderni-
zaciji cest, kanalizaciji, nadalje-
vanju vodovodnega in PTT om-
režja, cestne razsvetljave, avto-
busnih postajališč, prometnih
znakov in krajevnih napisov ter v
perspektivi tudi priključitev na-
šega območja na plinovod. p0
membno mesto dajemo tudi
informiranju in obveščanju naših
krajanov ter področju kmetijstva
kjer sta za nas zelo pomembni
rastlinska in živalska proizvod-
ni a, v zvezi s tem pa tudi prostor-
sko in urbanistično planiranje ter
stanovanjski razvoj v krajevni
skupnosti, ki leži v neposredni
bližini Ptuja.
Seveda pa v tem času ne
smemo zanemarjati področja
družbenih dejavnosti kot je otro-
ško varstvo, socialno skrbstvo
razvoj šolstva ter kulture in
telesne kulture. Poleg tega pa
vključujemo še gasilska in ostala
društva. Posebno skrb pa posve-
čamo še ljudski obrambi in
družbeni samozaščiti ter vzgoji
prebivalstva za ta področja obvez
in nalog.
Za uresničitev vseh teh potreb
in želja, kijih v KS Heroja Lacka
Rogoznica imamo do leta 1985 bi
potrebovali okrog pet milijard
starih dinarjev,« je sklenil svojo
misel Milan Lacko — predsednik
sveta K S.
mš
V Slovenskih goricah združujejo sile SLO
in družbene samozaščite
Koordinacijski odbor za razvijanje tradicij
NOV in socialistične revolucije v Slovenskih
goricah, ie na seji na Destrniku obravnaval
priporočila in sklepe, ki sta jih o uresničeva-
nju koncepta splošne ljudske obrambe in
družbena samozaščite v občini Ptuj sprejela
Skupščina občine Ptuj in Občinska konferen-
ca ZKS Ptuj. V zelo živi razpravi so opozorili
na številne probleme. S katerimi se na tem
področju nalog srečujejo krajevne skupnosti.
Dogovorili so se, da bodo v mesecu juniju
1980 v vseh krajevnih skupnostih na območju
Slovenskih goric zasedale skupščine krajevnih
skupnosti, na katerih bodo razpravljali o
uresničevanju koncepta splošne ljudske ob-
rambe in družbene samozaščite ter sprejeli
predloge za srednjeročni plan za obdobje
Pred tem se bodo zvrstili delovni sestanki
predsednikov komitejev za splošno ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito v krajevni
skupnosti Heroja Lacka Rogoznica, predsed-
nikov krajevnih konferenc SZDL — na
Grajeni in poveljnikov štabov za civilno
zaščito na Desterniku. Na vseh treh sestankih
bodo obravnavali skupne naloge krajevnih
skupnosti Slovenskih goric na področju
splošne ljudske obrambe in družbene samoza-
ščite ter pripravili predloge ža seje skupščin
krajevnih skupnosti. Ugotovili so, da obstoja-
jo sorodni problemi in skupni interesi na
področju koncepta splošne ljudske obrambe
in družbene samozasčite v Slovenskih gori-
cah. ki jih je mogoče uspešno reševati z
združitvijo in enotno akcijo vseh organizira-
nih socialističnih sil Slovesnkih goric.
Jamstvo za uspešno uresničevanje zasta-
vljenih nalog na področju splošne ljudske
obrambe in družbene samozasčite je koordi-
nacijski odbor SZDL za razvijanje tradicij
NOV in socialistične revolucije,"ki so ga pred
letom dni ustanovile krajevne skonference
SZDL krajevnih skupnosti: Destrnik, Graje-
na, Heroja Lacka Rogoznica, Juršinci, Polen-
šak Trnovska vas in Vitomarci. V koordina-
cijskem odboru ima vsaka krajevna skupnost
4 delegate, ki jih delegirajo izvršni odbori
krajevnih konferenc SZDL iz vrst družbeno-
političnih organizacij in organov krajevne
skupnosti upoštevajoč vprašanja, kijih obrav-
nava koordinacijski odbor.
FB
Pred skupščino skupnosti otroškega varstva
Na skupščini skupnosti otroškega varstva
občine Ptuj, ki bo v sredo, 11. junija, bodo
delegati govorili le o dveh točkah dnevnega
reda — predlogu samoupravnega sporazuma
o določanju oskrbnine v VVZ Ptuj. ki jo bodo
plačevali starši ter predlogu pravilnika o
sprejemanju otrok v vzgojnovarstveno organi-
zacijo. Oba dokumenta sta bila ob koncu
aprila obravnavana kot osnutka na skupščini
h katerima so imeli delegati nekaj pripomb.
Tako so pri omenjenem samoupravnem
sporazumu med drugim menili, da bi moralo
biti še več tako imenovanih cenzusnih razre-
dov, ki omejujejo dohodke staršev na osnovi
katerih plačujejo svoj delež. Struktura plačni-
kov paje pokazala, da ie kar 318 takih plačni-
kov, ki so s svojimi dohodki v razponu od
3800 do 5000 dinarjev na družinskega člana,
le 16 paje takih kjer imajo v družini nad 7000
dinarjev dohodka na člana. Med tem zne-
skom, to je od pet do sedem tisoč pa 120
plačnikov. To pa pomeni, da podaljšanje
lestvice do deset tisoč dinagev na družinskega
člana za vzgojnovarstveni zavod ne bi nič
pomenilo, ker takih plačnikov nima.
V 8. členu je prišlo do spremembe v zvezi s
financiranjem razvojnega oddelka, ker se
VVZ in skupnost otroškega varstva nista
mogla dogovoriti s skupnostjo socialnega
skrbstva v okviru katerega tudi deluje komisi-
ja. ki kategorizira te otroke, da bi ta skupnost
pokrivala del nastalih stroškov, ker enota ni
polno zasedana. Trenutno so v razvojni
oddelek vključeni le trije otroci. Izvršni odbor
skupnosti otroškega varstva je o tej problema-
tiki že večkrat razpravljal in vse kaže, da
zaradi premajhnega razumevanja in skrbi za
polno zasedenost ta oddelek dolgo ne bo
mogel več delati le s tremi otroki. Seveda pa
bo moralo končno odločitev oziroma predlog
dati socialno skrbstvo, ki sicer ugotalvja, da je
oddelek nujno potreben, ne najde pa razloga
za sofinanciranje stroškov, ki so prek 35 tisoč
dinarjev mesečno. To sofinanciranje pa bi
bilo potrebno le do polne zasedenosti oddelka
na katero pa skupnost otroškega varstva in
VVZ nimata nobenega vpliva.
V predlogu so razčlenjeni tudi dohodki
družine, ki sodijo pod izredne, upoštevan pa
je tudi predlog, da se pri rejencih ne šteje
dohodek iz rejnine, temveč dohodek staršev
rejenca.
Z manjšimi dopolnitvami je nastal tudi
predlog pravilnika o sprejemu otrok v VVZ,
ki ga bo odslej opravljal vrtec skladno z
novim zakonom o vzgoji in varstvu predšol-
skih otrok. K osnutku so delegati predlagali,
da je pri prednostnih pogojih potrebno
upoštevati večje število predšolskih otrok
oziroma številnejšo družino.	mš
V NEDELJO 8. JUNIJA V KRAJEVNI SKUPNOSTI MARKOVO
Referendum za enotni in dva posebna samoprispevka
\/ nr-c.t^r.	..„„ _:„„i: ,. j____i_ •______,	...
V prejšnji številki smo pisali o dosedanjem
delu in prihodnjih nalogah, željah in potrebah
v krajevni skupnosti Markovci. Krajani se za-
vedajo, da vseh načrtovanih nalog ne bodo
uspeli izvesti brez svojega prispevka. Ob tem,
da se sedanji krajevni samoprispevek izteka in
da je za izvedbo prihodnjega srednjeročnega
programa potrebno sodelovanje krajanov tudi
s finančnimi sredstvi, seje skupščina krajevne
skupnosti odločila, na predlog zbora krajanov,
za razpis referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za izgradnjo komunalnih in
drugih objektov in sicer od 1.7.1980 do 30. 6.
1985. Ob tem paje skupščine na predlog ob-
čanov naselij Borovci in Bukovci sprejela sklep
o razpisu referenduma za uvedbo posebnega
samoprispevka za ti dve naselji. V Borovcih
želijo sofinancirati modernizacijo lokalne ceste
Borovci — Markovci, v Bukovcih pa sofi-
nancirati gradnjo gasilskega doma. Oba sa-
moprispevka želijo uvesti za isto obdobje kot
enotnega krajevnega.
Referendum za enotni krajevni in oba po-
sebna samoprispevka bo to nedeljo, torej 8.
junija, od 7. do 18. ure, v Borovcih pa od 7. do
19. ure. Glasovalnih mest bo osem in sicer:
Borovci — gasilski dom, Bukovci — prosvetna
dvorana, Markovci — stara šola, Nova vas —
gasilski dom, Prvenci-Strelci — kulturni dom,
Sobetinci — gasilski dom, Stonjci — gasilski
dom in Zabovci — Gasilski dom.
1. kotar
S SEJE POSLOVNEGA ODBORA KBM - POSLOVNE ENOTE PTUJ
Močno prisotne likvidnostne težave
Poslovni odbor KBM — Poslovne enote Ptuj
je na seji v preteklem tednu razpravljal tudi o
poslovanju enote v prvih mesecih letos in pri
tem ugotovil, da so težave v likvidnosti še
močno prisotne, daje bilo v aprilu sicer čutiti
izboljšanje, vendar seje stanje v maju znova
poslabšalo. Zato bo potrebno ukrepe, ki jih je
n;* prejšnji seji sprejel poslovni odbor dosledno
uresničevati, da bi se stanje v bodoče še ne
slabšalo. V tem obdobju je bilo tudi gospo-
darstvo v občini soočeno z likvidnostmi teža-
vami. ki jih je reševalo s pomočjo dragih kre-
ditov. na to kažejo tudi močno povečani pri-
hodki od obresti po kratkoročnih in dolgo-
ročnih kreditih.
Brez konkretne razprave je poslovni odbor
potrdil program in finančni načrt za financi-
ranje propagande in reklame v letu 1980, ki
znaša 330 tisoč dinarjev. Ob tej priložnosti seje
odbor seznanil tudi s poročilom o delu komisije
za odobravanje kreditov občanom, ki je v
preteklem letu odobrila 1743 kreditov v sku-
pnem znesku 46.816.000 dinarjev.
Ob koncu seje pa so delavci banke seznanili
člane odbora o poteku priprav na izdelavo
srednjeročnega plana za obdobje 1981—85.
Delo na izdelavi srednjeročnega plana se v tem
obdobju intenzivira glede na to, da tudi v banki
kasnijo, vendar so prepričani, da bodo naloge
do roka izpeljali.
MG
PRIPRAVE NA UVEDBO NOVEGA SAMOPRISPEVKA V G0RIŠNICI
Odločitev bo predvidoma 22. junija
2e od lanske jeseni se v krajevni skupnosti
Gorišnica pripravljajo na uvedbo novega
krajevnega samoprispevka, ki se izteče letos ob
zaključku sedanjega srednjeročnega
razvojnega programa. Odločitev za novi
samoprispevek je razvojna nujnost, saj kljub
velikim družbenim prizadevanjem za reševanje
krajevnih problemov, ostaja vrsta vprašanj
življenske narave še nerešena.
Po sklepu skupščine krajevne skupnosti, kije
bila 18. maja, se bodo krajani odločali o novem
samoprispevku predvidoma v nedeljo, 22. juni-
ja. Odločili so že, da se bo sedanji prispevek iz
osebnega dohodka dvignil od enega na tri
odstotke; zavezanci iz katastrskega dohodka
bodo plačevali šest odstotkov in obrtniki iz
dohodka tri odstotke.
Predvideni zbran referendumski dinar pa so že
porazdelili glede na sprejete usmeritve in sicer
na potrebe, ki se ugotovljene po vaseh in potre-
be, ki so vitalnega pomena za celotno krajevno
skupnost. V tem trenutku sicer še niso zaklju-
čili z usklajevalnimi postopki z interesnimi
skupnostmi, ki bi naj sodelovale pri Financira-
nju določenih nalog, vendar pričakujejo, da
bodo te naloge zadovoljivo opravili.
Priprave na referendum po ocenah dobro
potekajo, v skupnosti so aktivirali več komisij,
ki bodo po področjih vodile vse preostale
priprave. Sodeč po razpoloženju v skupnosti, je
pričakovati, da tudi tokrat odločitev ,,za" ne
bo izostala.
MG
TEDNIK ~ 5- 1980
N ASE KMETIJSTVO - 7
S SKUPŠČINE POSLOVNE SKUPNOSTI ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO SRS
Težka situacija v slovenskem vinogradništvu
V prostorih grajske restavracije
v Ptuju se je v petek 30. maja
zbralo na šesti skupščini prek 100
članov, delegatov in gostov po-
slovne skupnosti za vinarstvo in
vinogradništvo Slovenije. Med
gosti je bil tudi Ivo Marenk,
predsednik republiškega komite-
ja za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, predstavniki republi-
ške gospodarske zbornice Slove-
nije, ter predstavniki kmetijskih in
vinarskih delovnih organizacij v
naši republiki in predstavniki
odborov in komisij, katerih deloje
povezano z njimi.
Po uvodnem delu je poročilo o
delu poslovne skupnosti za vi-
nogradništvo in sadjarstvo Slo-
venije podal predsednik skupšči-
ne Jure Kovač. Povdaril je težko
situacijo v kateri je v zadnjem času
ta kmetijska panoga. Težave so
predvsem ekonomskega značaja
in so posledica neurejenih do-
hodkovnih odnosov in še zmeraj
neuravnovešenih cen vin nasproti
reprodukcijskim sredstvom. Na-
jtežja situacija je prav v podravski
in posavski regiji, kjer so drugače
pogoji za pridelek najbolj ugodni.
Če se stanje ne bo izboljšalo, grozi
slovenskim vinogradnikom izgu-
ba v višini 180 milijonov dinarjev.
Od tega samo v podravskem ra-
jonu okoli 72 milijonov.
Pričakujejo, da bo položaj ne-
koliko ugodnejši po 13 odstotni
podražitvi vin, vendar to ni no-
bena prava rešitev za težak pložaj.
Potrebne so dolgoročne rešitve,
med katere spadajo po mnenju
razpravljalcev tudi sprostitve cen
visokokakovostnih vin. Tudi
banke lahko pri tem pomagajo,
predvsem pri zboljšanju pogojev
kreditiranja vinogradnikom in
vinarjem.
V drugem delu skupščine so
razpravljali o predlogu planskih
dokumentov in programu dela
poslovne skupnosti vletu 1980, ter
oboje po usklajevanju sprejeli. Ob
koncu so izvolili še člane nekate-
rih trgovskih organizacij v izvršni
odbor poslovne skupnosti ter
delegate za skupnost vinogradni-
kov in vinarjev Jugoslavije.
Skupščino so zaključili z ogledom
vinaske kleti v TOZD Keltarstvo
Slovenske gorice Ptuj.
M. Ozmec
Udeleženci skupščine med razpravo v dvorani grajske resta-
vracije v Ptuju.
POSLOVNI ODBOR ZA MLEKARSTVO
Prva seja v novem mandatu
Na področju mlekarske proiz-
vodnje v ptujski in ormoški
občini v zadnjih letih dosegamo
zelo spodbudno rezultate, tako v
pogledu količine kot tudi kako-
vosti. K uspešnemu delu je pri-
speval tudi poslovni odbor za
mlekarstvo pri TOZD Mlekarna
K K ptuj. Pred nedavnim so
prizvajalci izvolili nove delegate
odbora, ki se je na prvi seji, bila
je 26. maja tudi konstituiral. To
je že tretji mandat poslovnega
odbora, ki je v tej mandatni dobi
številnejši. "To pa iz razloga, ker
se je proizvodnja mleka poveča-
la. na vsakih " 500 tisoč litrov
oddanega mleka je namreč eno
delegatsko mesto. Sedanji odbor
šteje 39 članov iz vrst kmetoval-
cev pa ga sestavljajo: Matevž
Peter, Jože Lah, Stanko Pleter-
šek, Jože Kirbiš, Leopold Ciglar,
Janez Kolar. Janez Mohorič,
Janko Svarc. Janez Druzovič,
Ivan Hrga, Franc Ve$enjak. An-
ton Lenart. Ana Cen, Silvo
Topolovec, Franc Ambrož, Mar-
tina Obran, Kristina Toplak,
Franc Čuček, Slavko Toplak,
Amalija Košir, Martin Tominc,
Jože Ivančič. Ivan Rakuša, Lovro
Kuharič. Jože Brumen. Jože Rašl
in Jože Munda. v poslovnem
odboru so še predstavniki organi-
zatorjev proizvodnje (KZ Ptuj,
KZ Lovrenc, TOK Slovin Or-
mož), Obdravskega zavoda za
veterinarstvo in" živinorejo,
TOZD Mlekarna, M1P Ptuj in
kmetijskih TOZD KK Ptuj.
Osnovne naloge poslovnega
odbora, ki ga bodo v novi man-
datni dobi vodili Silvo Topolovec
kot predsednik, Lovro Kukovič
kot namestnik in Ivan Grajfoner
kot tajnik, so zapisane v samou-
pravnem sporazumu o enotnem
pridelovanju mleka na področju
ptujske mlekarne. Te pa so
predvsem v urejanju medseboj-
nih razmerij med proizvajalci,
predelavo in prometnimi organi-
zacijami. Na tem področju je bilo
v preteklem obdobju marsikaj
urejenega, v sedanjem obdobju
planiranja pa je še veliko nalog,
saj bo potrebno revidirati proiz-
vodne programe in jih uskladiti z
republiškimi in medsebojnimi
programi. Gre predvsem za
usklajevanje proizvodnje do po-
sameznega proizvajalca oziroma
mlekarske skupnosti, kar bo dalo
dolgoročnejše rezultate kot seda-
nji pogodbeni odnosi, torej gre za
dohodkovno povezovanje v re-
produkcijski verigi. Ob tem pa
bo potrebno vso pozornost po-
svečati strokovnemu izobraževa-
nju tako proizvajalcev kot prede-
lovalcev in trgovine.
V	razpravi o programu dela je
bila beseda o ustanavljanju
proizvodnih skupnosti in na ta
način možnosti pridobivanje na-
menskih premij, o naraščajočih
cenah repromateriala kar znižuje
interes za proizvodnjo, možno-
stih za gradnjo skupnih hlevov in
urejanje skupnih pašnikov.
V	nadaljevanju so se delegati
seznanili z rezultati poslovanja
TOZD Mlekarna v prvem četrt-
letju 1980. v katerem seje odkup
mleka v primerjavi z lanskim
povečal za 20 odstotkov. K temu
je največ prispevala privlačna
cena, ki je bila v enakem obdob-
ju lani zelo nestimulativna, zra-
ven tega pa dolgoletno delo
organizatorjev proizvodnje pri
pospeševanju in vlaganj v proiz-
vodnjo.
Za" tem je bila beseda o delova-
nju mlekarskih skupnosti, tudi
na tem področju bel ležimo spo-
dbudne rezultate oziroma večjo
in boljšo aktivnost.
Največ razprave pa je bilo ob
obravnavi izdaje dovolilnic za
promet z mlekom. Od 15. junija
do namreč z odločbo veterinar-
ske inšpekcije prepovedan pre-
vzem mleka od tistih proizvajal-
cev. ki ne bodo imeli dovolilnic.
Postopek za izdajo dovolilnic je
opravljen na 70 odstotkih zbiral-
nic, na preostalih pa bo v tem
mesecu. Delegati so pri tem
sprejeli naslednje predloge:
1.	organizatorji proizvodnje
glede na to. da izdaja dovolilnic
se ni končana in še niso dobili
seznama proizvajalcev z izdani-
mi dovolilnicami, dajejo pritožbe
na izdano odločbo in zahtevajo
realen rok za izvajanje prepovedi
oddaje mleka brez dovolilnic;
2.	Obdravski zavod za veteri-
narstvo in živinorejo naj čimprej
izdela obrazložitev, na kakšen
način lahko tisti proizvajalci
mleka, ki jim je bila dovolilnica
odklonjena zaradi pomanjkljivo-
sti in tisti, ki v času kacije niso
oddajali mleka, pridobijo mož-
nost za dovolilnico. Pravtako naj
zavod posreduje organizatorjem
spiske izdanin dovolilnic po
posameznih zbiralnicah, da bodo
lahko izvedli nadaljne ukrepe.
Delegati poslovnega odbora za
mlekarstvo so na prvi seji govori-
li tudi o tem, da bi mlekarske
skupnosti sprejele doplačilo 5
par pri litru mleka za zbiralce
mleka in o načinu plačevanja, saj
resolucijska določila omejujejo
pogodbeno delo, proizvodnja
mleka pa se je zelo povečala.
1. kotar
Silvo Topolovec. predsednik PO
tudi v novem mandatu (foto: z.
kodrič)
STROKOVNA EKSKURZIJA PTUJSKIH KMETIJSKIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV
Na Dolenjsko in v Belo krajino
Ptujsko društvo kmetijskih inženirjev in
tehnikov je v okviru svojega rednega progra-
ma dela in strokovnega usposabljanja član-
stva priredilo strokovno ekskurzijo v vinorod-
ne predele Dolenjske in Bele krajine. Strokov-
ni program tokratne ekskurzije je bil na-
menjen predvsem vinogradništvu, s posebnim
ozirom na skupne obnove površin in povezo-
vanje proizvodnje s predelavo. Interes za to
ekskurzijo je bil zelo velik, kar potrjuje večje
število prijavljenih, kot pa je bilo mest v
avtobusu.
Iz Ptuja smo odpotovali zgodaj zjutraj skozi
osčrje Haloz preko Krapine, Zaboka mimo
Klanjca do Kumrovca, kjer smo pred rojstno
hišo maršala Tita z enominutnim molkom
počastili njegov spomin. Od tam smo nada:
ljevali pot v posavski vinorodni rajon, skozi
bizeljski vinorodni okoliš, ki nam ga je pred-
stavil naš član tov. Travnikar. Tu smo videli
nekaj skupnih obnov na večjih kompleksih in
zanimivo selitev vinogradov iz pobočij hribov
v vznožje, celo na njivske površine. Od tu smo
nadaljevali pot skozi Brežice, Čatež do
Kostanjevice, kjer nas je v nekdanjem ci-
sterijanskem samostanu, sedaj preurejenem v
galerijo in privlačno vinsko klet z vinarskim
muzejem sprejel tov. Kozole, vodja vinske
kleti, ki spada v sestavo Kombinata Krško.
Tuje domovina pristnega dolenjskega cvička,
ki ga šolajo v hrastovih sodih. Vinarski muzej
deluje v sklopu slovenskega tehniškega mu-
zeja in se čudovito vklaplja v zgodovinski am-
bient celotnega prostora, ki daje v svoji oko-
lici prostor stvaritvam mojstrov, kiparjev in
rezbarjev v lesu iz celega sveta forma viva.
Pot nas je nadalje vodila skozi Šentjernej,
kjer smo odložili ženski del članstva, moški pa
so si ogledali notranjost in življenje v kartuziji
Pleterje, odmaknjeni pod obronke Gorjancev.
Tu so nam pokazali zanimivo samooskrbno
gospodarstvo, ki obsega proizvodnjo mleka,
perutnine, vina, lesa z lastno žago in mlinom
in seveda najbolj zanimivo proizvodnjo hrušk
v steklenicah, ki je edinstvena pri nas.
Pot smo nadaljevali preko Novega mesta in
Gorjancev v sončno Belo krajino z desetinami
Kijaznih hišic nas je sprejel direktor vinske
eti, sicer TOZD-a Metliške zadruge, ki nas
je seznanil z razvojem vinarstva v metliškem,
področju, od zgodnih oblik zadružništva
preko let stagnacije do današnjega ponovnega
dviga proizvodnje. Klet proizvaja samo dva
tipa vin. to je znana metliška črnina, ki za-
jema pretežni del proizvodnje in belokranjsko
belo vino. Po ogledu kleti in poizkušnji
pridelka smo si ogledali skupinsko obnovo
vinogradov, pod strokovnim vodstvom tov.
Maljeviča. ki nasje seznanil z dosedanjim raz-
vojem obnov, ki so v zadnjem času zaradi
zaporednih pozeb malo zastale, imajo pa
zahtevne programe, s katerimi nameravajo
nadaljevati po sprejetju prostorskega plana
občine, v katerem bodo opredeljena posa-
mezna proizvodna območja.
Obogateni s skupom novih spoznanj in
zadovoljni z uspešno izmenjanimi izkušnjami
s kolegi na Dolenjskem in Beli krajini smo se
preko" Brežic in Hrvatskega Zagorja vrnili
domov.
J. Vrečer
Mladi kmetovalci na obisku v Vojvodini
Med 250 mladih zadružnikov iz vse Slovenije je 17. in 18. maja
obiskalo Socialistično avtonomno pokrajino Vojvodino. Kot je bilo v
programu ekskurzije, ki jo je pripravila republiška konferenca ZSMS
Slovenije-organizatorja je zastopal Franci Primožič, predsednik kon-
ference mladih v kmetijstvu pri republiški konferenci ZSMS, so si-mladi
ogledali kmetijski sejem v Novem Sadu, kmetijsko gospodarstvo »Pa-
nonija« pri Bački Topoli in »Agros« v Subotici.
Čeprav seje vreme ves čas ekskurzije kujalo, kar je nekoljko okrnilo
program obiskov kmetijskih gospodarstev, je bilo razpoloženje udele-
žencev obiska v Vojvodini ves čas veselo in prijateljsko. Sejem v Novem
Sadu je bil velik in prav takšno je bilo zanimanje zanj. Mladi iz Slovenije
so si na sejmu skušali ogledati kar največ, zato so razstavljalcem posta-
vljali vprašanja, jih prosili za prospekte, skratka v dopoldnevu, ki jim je
bil na voljo za ogled sejma, so si hoteli razširiti strokovno znaje in izbrati
očem najboljše paše.
Mimo ogledov, ki šo bili zastavljeni v programu strokovne ek-
skurzije, so mladi zadružniki obiskali tudi trdnjavo na Petrovardinu in
spoznali nekaj njene preteklosti in mladinsko naselje v Paliču, kjer
brigadirjiževečletzaporedpomagajoprizdravljenjuumirajočegajezera.
Fi M
Čeprav je ta traktor odslužil, je bil v okviru razstave »Preteklost kmetijske
tehnike« na sejmu v Novem Sadu predmet velike pozornosti.
Posnetek: Fi M
BOGOMIR K0STANJEVEC
Kmetijski zakoni
ZAKON 0 ZDRUŽEVANJU KMETOV
(4. nadaljevanje)
KAKŠNE OBLIKE ZDRUŽEVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENIH
KMETOV POZNA ZZK?
1.	Sestavljena kmetijska zadruga
Več KZ in takih DOZD, ki se ukvarjajo s predelavo, dodelavo ali
prometom kmetijskih proizvodov, s proizvodnjo ali prometom
reprodukcijskega materijala, ali opreme za kmetijstvo ali gozdarstvo, se
lahko združi v sestavljeno kmetijsko zadrugo, ki ima v načelu položaj,
pravice, obveznosti in odgovornosti SOZD. Sestavljena KZ se ustanovi
zaradi doseganja večjega skupnega dohodka ali večje delovne storilnosti,
uvede nove tehnologije itd. V sestavljeni KZ imajo člani združenih enovitih
KZ in TZO v sestavi KZ ter TOK v sestavi DOZD odločujoč vpliv, ne pa
delavci DOZD, ki so se združile v sestavljeno KZ.
2.	Združevanje organizacij združenih kmetov v SOZD in druge oblike
združevanja
V	pogledu združevanja KZ, DOK, TZO in TOK v SOZD, poslovne
skupnosti in druge oblike združevanja ni nikake razlike med organizacija-
mi združenih kmetov in drugimi OZD, katerih združevanje je urejeno v
Zakon o združenem delu.
ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE
Poleg nalog po Zakonu o združevanju OZD v splošna združenja in
gospodarske zbornice, ima zadružna zveza Slovenije še druge zlasti v 66. čl.
TTK določene naloge. Njeno organizacijo, pristojnost itd določa statut, ki
ga sprejme občni zbor zadružne zveze v soglasju s skupščino gospodarske
zbornice Slovenije. KZ, TZO, TOZD v sestavi KZ, TOK in DOK, ki
nimajo v sestavi TZO so obvezne članice zadružne zveze Slovenije, druge v
2. odst. 12. čl. ZZK naštete organizacije in skupnosti pa lahko postanejo
njene članice.
Razen tega kar smo že dosedaj povedali o združenem kmetu želimo
opozoriti še na sledeče:
Združeni kmet (član in kooperant) ima pravico do zdravstvenega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obsegu kot delavec v OZD, če
dosega z združevanjem dela in sredstev in iz drugih virov najmanj tolikšen
osebni dohodek, kot je z zakonom določen najnižji osebni dohodek
delavca in plačuje za to zavarovanje ustrezen prispevek.
Združenem kmetu (članu in kooperantu) pripada del dohodka OZK
oz. druge OZD v razmerju s tem koliko je s svojim osebnim delom in z
združitvijo zemljišča, delovnih sredstev in drugih sredstev oz. s
sodelovanjem z organizacijo združenega dela prispeval k dohodku te
organizacije.
Združeni kmet (član in kooperant) in OZK oz. druga OZD si delita
rizik skupne proizvodnje in vnovčevanje pridelkov iz te proizvodnje v
razmerju kot je zgoraj povedano za pripad dela dohodka.
DOLOČBE ZZK O ČLANSTVU KMETOV V ORGANIZACIJI
ZDRUŽENIH KMETIH
Kot smo že večkrat omenili imamo dve kategoriji združenih kmetov,
to je člane in kooperante.
O sprejemu v članstvo odloča organ, ki je določen v samoupravnem
sporazumu o združevanju dela in sredstev ali v statutu OZK. Opozoriti pa
je treba, da kmeta, ki bi želel k OZK samo pristopiti brez da bi sklenil
pogodbo za skupno proizvodnjo sploh ne morejo sprejeti kot člana, (glej
75. čl. ZZK). Zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen sprejem v članstvo je
dovoljen ugovor na zadružni svet in zoper negativen sklep zadružnega sveta
pa zahtevek, da o tem odloča sodišče združenega dela. Članstvo preneha z
izstopom, z izključitvijo ali s smrtjo zadružnika. Odpovedni rok za izstop
in pogoje za izključitev določa samoupravni sporazum o združevanju dela
in sredstev ali statut OZK, ki tudi vodi imenik svojih članov in podatke o
njihovem ekonomskem in socijalnem položaju ter še podatke, ki jih določi
Zavod SR Slovenije za statistiko na predlog zadružne zveze Slovenije.
Opozoriti pa je na določbo ZZK, da član ne more izstopiti niti ne more
biti izključen iz OZK, ki je v likvidaciji ali stečaju.
DELEŽ IN JAMSTVO ČLANOV OZK
Delež, ki ga mora kmet ob nastanku članstva plačati OZK, uporablja
ta organizacija kot obratna sredstva. Vse do uveljavitve sedanjega ZZK je
bil delež, kadar je bilo uvedeno jamstvo, vedno osnova za določitev
njegove višine. Po sedaj veljavnem ZZK pa delež in jamstvo nista v nikaki
zvezi.
Če pride do stečaja OZK in če obveznosti OZK ni bilo mogoče
poravnati z družbenimi sredstvi, morajo obveznosti poravnati člani iz
naslova jamstva, vendar vsak član samo do zneska, ki je enak v
samoupravnem sporazumu določenem odstotku njegove udeležbe na
celotnem prihodku OZK v letu v katerem je izguba nastala. Jamči pa le za
tiste obveznosti, ki so nastale do konca tistega leta, v katerem je prenehal
biti član in za tiste, ki so nastale pred nastankom njegovega članstva. S
svojim kmetijskim zemljiščem pa člani sploh ne jamčijo.
Kot vidimo.bo jamstvo v praksi prišlo silno redko v poštev in zaradi
tega se kmetje ne bi smeli bati postati člani OZK, kajti kot je bilo že zgoraj
omenjeno imajo člani velike prednosti pred kooperanti, ki niso člani OZK
niti drugih OZD.
KAJ ZLASTI VSEBUJE SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TRAJ-
NEJŠEM SODELOVANJU MED KOOPERANTI IN OZD?
O razmerjih med kooperanti in OZK smo že govorili in zapisali, da
bodo morali njihova razmerja urejati samoupravni sporazumi o združitvi
dela in sredstev v KZ, TZO, TOK oz. DOK o katerih smo že pisali.
Pravice, obveznosti in odgovornosti med kooperanti in OZD kot so
kmetijski kombinati, gozdno gospodarske organizacije itd. pa ureja
samoupravni sporazum o trajnejšem sodelovanju, ki zlasti vsebuje:
—	pogoje za pridobitev lastnosti združenega kmeta
—	zadeve skupnega značaja o katerih odločajo enakopravno koope-
ranti in delavci
—	način odločanja o skupnih zadevah
—	način sodelovanja kooperantov pri planiranju skupne proizvodnje
—	način in pogoje prodaje pridelkov skupne proizvodnje
—	osnove in merila za razporejanje skupaj ustvarjenega dohodka
—	pogoje in način prenehanja medsebojnega trajnejšega sodelova-
nja.
V	skladu z omenjenim sporazumom bodo kooperanti podpisali tudi
še ustrezne pogodbe o proizvodnem sodelovanju.
SKUPNE NALOŽBE MED OZK ALI DRUGO'OZD IN SKUPNOSTJO
ZDRUŽENIH KMETOV ALI DRUŽBENIM KMETOM ZARADI
ZGRADITVE SKUPNEGA OBJEKTA, KI NAJ SLUŽI DOGOVORJE-
NI SKUPNI PROIZVODNJI
Pogodba o skupnih naložbah ne more biti sklenjena manj kot za 10
let. Če pa so dani krediti za gradnjo skupnih objektov (npr. za gradnjo
hlevov, silosov) za daljšo obdobje, mora biti tudi pogodba sklenjena naj-
manj za tako daljše obdobje.
—	enotna merila za ugotavljanje začetne vrednosti združenih sred-
stev.
—	način obnavljanja združenih sredstev ob enaki amortizacijski
stopnji
—	enoten način ugotavljanja in razporejanja dohodka iz skupne pro-
izvodnje.
Pridelki oz. proizvodi pridobljeni z združitvijo dela in sredstev v
skupen objekt npr. v zemljišče so skupna last pogodbenih strank, če ni s
pogodbo drugače določeno.
Skupni prihodek, dosežen v skupni proizvodnji se deli med pogod-
benima strankama po njihovem dejanskem prispevku k dohodku v delu in
sredstvih.
• Nadaljevanje prihodnjič
8 — iz naslh krajev
5. junij 1980 - TEDNIK
PRIPRAVE NA NOVO TURISTIČNO SEZONO
Več kakovosti v gostinsko-turistični ponudbi
V temeljni organizaciji gostinstvo
»Haloški biser« kmetijskega kombi-
nata Ptuj so se na novo turistično se-
zono dobro pripravili tako bi sodili po
obsegu priprav. Irena Kovačič, ki dela
v razvoju in ekonomski propagandi te
temeljne organizacije, je o teh pripra-
vah povedala:
»S pripravami na novo turistično
sezono smo pričeli že pred časom in se
bodo vanje poleg strokovnih delavcev,
vključili še ostali delavci temeljne or-
ganizacije. Zavedamo se. da bo od re-
alizacije zastavljenih ciljev, odvisen
naš ekonomski položaj. Predvsem smo
si zadali nalogo, da izboljšamo kako-
vost gostinskih storitev in pri tem
bomo zlasti skrbeli za izboljšanje od-
nosov z gosti. Potrebno je namreč več
ljubzenivosti s strani delavcev, ki imajo
neposredni stik zgosti, to je še posebej
pomembno v recepcijski službi in v
strežbi.
Obogatili bomo gostinsko ponudbo
v nekaterih naših lokalih in sicer bomo
pri gostilni »Rozika« znova odprli vrt s
tem. da bomo namestili raženj in pekli
odojka, v gostilni »Novi svet« bi naj
pripravljali srbske specialitete, raženj
bomo imeli tudi v grajski restavraciji.
V načrtu pa imamo tudi nekaj prire-
ditev, še v tem mesecu bomo imeli
teden gurmanskih specialitet. v začet-
ku meseca julija pa teden zagorske
kuhinje, v avgustu teden šumadijske
kuhinje. Želimo obogatiti (udi jedil-
nike. zlasti še z domačimi jedrni in pa
nekaterimi specialitetami! Pripravlja-
mo pa tudi enotni jedilni list za vse
gostilne. Za vse obrate bomo kupili še
posebne knjige vtisov, v katere bodo
lahko gosli zapisovali vse. kar bodo
opazili v naših lokalih in nam s tem
veliko pomagali pri bogatenju po-
nudbe ter njeni izboljšavi.
Oblikovali pa smo tudi enotno go-
stinsko-turisticno ponudbo, ki smo jo
že posredovali potovalnim agencijam
in pa delovnim organizacijam. V
okviru priprav na novo sezono pa smo
že in še bomo izvedli določena vzdr-
ževalna dela v nekaterih obratih. Po-
sebno pozornost v teh pripravah po-
svečamo tudi notranji urejenosti lo-
kalov.
Seveda je predlogov za izboljšanje
naše ponudbe še veliko in vsi niso za-
pisani v naš program, zato smo pozvali
vse zaposlene, da prispevajo svoj delež
k formiranju ponudbe, da bomo lahko
dosegli vse tisto, za kar smo se dogo-
vorili«.
Za letošnje leto ste pripravili pro-
gram gostinsko-turistične ponudbe.
Kaj ste zajeli v ta program in kaj želite
z njim doseči?
»Za potovalne agencije in delovne
organizacije smo v letošnjem letu pri-
pravili goslinsko-turistično ponudbo,
v kateri smo zajeli elemente turistične
ponudbe, kulturno-zgodovinske spo-
menike, muzeje, spomenike NOB,
nadalje etnografske posebnosti, tradi-
cionalne prireditve, domače obrti; v
ponudbo pa smo zapisali še možnosti
rekreativnega preživljanja prostega
časa, zatem pa tudi predstavili po-
nudbo posameznih gostinskih loka-
lov«.
Gre za prvi tako imenovani celovit
program gostinsko-turistične ponudbe
pri nas, v katerem pa bo vsak našel kaj
zase. Želeti je le, da bi v bodoče imeli
več takih in podobnih programov, da
bi lahko naš turistični prostor prodajali
tudi drugod in ne samo vozili naše ljudi
na izlete izven meja ožje in širše do-
movine ter v tujino.
Da bi širši krog zainteresiranih se-
znanili s to ponudbo, so v temeljni
organizaciji, v preteklem tednu orga-
nizirali »informativni dan«, o katerem
pa poročamo posebej.
MG
OBČNI ZBOR FOLKLORNEGA DRUŠTVA PTUJ
V OSPREDJU SKRB
ZA IZVIRNOST
Pretekli petek seje na rednem občnem zboru sestalo folklorno
društvo Ptuj in pregledalo društveno delovanje v obdobju od leta 1978
do danes. Vsebinski pregled izpolnjenih nalog kaže, da je društvo po
svojih najboljših močeh prispevalo, da se izvirna ljudska umetnost
ohranja in prenaša na mlade rodove, čeprav se je v tem obdobju
nemalokrat srečevalo z velikimi finančnimi in drugimi problemi.
Uspelo mu je odpraviti tudi vrzeli pri opremi posameznih skupin, tako,
da na tem področju v društvu sedaj ni večjih problemov. Programske
naloge, ki se nanašajo na organizacijo revij, nastopov ljudskih pevcev,
godcev in plesalcev ter drugin prireditev, so bile prav tako izpolnjene.
Nastopi posameznih skupin so oili povsod toplo sprejeti, društvu pa je
uspelo navezati tesnejše stike tudi s slovenskimi skupinami izven meja
nase domovine.
Samozadovoljnost, ki .bi lahko izšla iz poročila predsednika
upravnega odbora Jožeta Strafela, pa je bila tudi tokrat nekoliko
zmanjašana. Kljub vabilom se tudi tega občnega zbora niso udeležili
predstavniki družbeno-političnega življenja občine in drugi vabljeni
gostje. Pomeni to. da nam je malo mar, kako žive naše skupine, ki
ohranjajo izvirno liudsko blago?
Prav bi bilo. da bi se tokrat spomnili na besede tovariša Tita, ko je
nekoč dejal: »Takim prireditvam moramo posvetiti čim več pozornosti.
To ni samo stvar kmetov, temveč je to nekaj globokega, nekaj nacio-
nalnega. To je nekaj, kar je ostalo iz pradavnih časov, na čemer temelji
obstoj naših prednikov: v pesmi in plesih so pozabljali na različne
težave. Zato moramo negovati in ohranjati to ljudsko blago, kar
najlažje izvedemo s temi prireditvami in nastopi.«
Občni zbor društva je ob tej priložnosti poleg pregleda dela,
sprejel še programske usmeritve za bodoče obdobje ter izvolil novi
upravni, nadzorni odbor društva ter gastno razsodišče. Za predsednika
društva je bil ponovno izvoljen Jože Strafela.
Posebno priznanje pa je zbor izrekel vsem, ki že leta in leta sodeluje-
jo v prireditvah kurentovanja ter drugih, zato jim je za sodelovanje v
okviru prireditev 20. kurentovanja podelil priznanja. Prejeli so jih:
plesalci iz Pobrežja, pevke in kmečka gostija iz Stojnc, Pevke iz Za-
oovc, pevke s Polenšaka. pevci iz Podlehnika, pevci iz Lancove vasi,
folklorna skupina in pevke iz Cirkovc, koranti iz Ptuja, folklorna
skupina >>Alojzr Strafela« iz Markovec, pevke iz Moškanjc, pevci in
tamouraši iz Vidma pri Ptuju, foklorna skupina iz Obreža. Maškare iz
Turčišča, pevke iz Trsta in tamburaši iz Gorišnice.
Zbor je ob koncu zasedanja sprejel še sklep o podelitvi plaket
ustanovnim članom društva in vodjem sekcij, ki jin bo društvo podelilo
na posebni slovesnosti.
MG
»Odmevi iz Goric"
Pionirji in mladinci osnovne šole Slovenskogoriške čete v Juršincih,
so se ob poimenovanju šole predstavili tudi z šolskim glasilom Odmevi iz
goric v katerega so uvodoma zapisali:
,,Vsak, ki bo prebiral naše prispevke, bo lahko ugotovil, da so verna
izpoved nas — šolarjev, ki živimo sredi zelenih gajev in goric. To so
zgodbe in pesmi otrok, ki ljubimo svojo rodno grudo, svoje starše,
vzgojitelje in vse, ki nas usmerjajo.
Bralec! —prisluhni našim izpovedim, nam otrokom, ki čutimo potre-
bo po toplini in razumevanju. Čeprav smo po rasti nekateri še zelo maj-
hni, so naše izpovedi velike po svojem duhu.
To je generacija Titove Jugoslavije, to je mladi rod na katerem sloni
vera v bodočnost. To so pionirji, ki s ponosom in radostjo v srcih iz-
govarjajo pozdrav ZA DOMOVINO S TITOM NAPREJ ! So nosilci
idej, ki imajo jasno pot, so otroci, ki cenijo in bodo cenili pridobitve
NOB, otroci, ki spoštujejo svojega vzornika — tovariša TITA."
Tudi uvodne tri prispevke so v svojem šolskem glasilu posvetili
tovarišu TITU, Edvardu Kardelju in svobodi, ki se je rodila iz krvi, ob
koncu pa so predstavili še delo pionirske organizacije.	mš
Malčki proslavili dan mladosti
Človek bi jih kar naprej gledal in
poslušal. Razburjeno govorjenje,
tu in tam nesproščen smeh, žive
oči švigajo sem in tja, iščejo
mamico, očka, pogledujejo k to-
varišicam — kot da bi nemo vpra-
ševali, bomo začeli?! Takšne slike
se v teh dneh vrste v vseh enotah
Vzgojno varstvenega zavoda Ptuj.
Cicibani in tovarišice so pripravile
zaključne nastope, saj se je njiho-
vo šolsko leto, ki se prične nekje v
sredini septembra, izteklo.
Najmanj nestrpni so cicibani v
starejših skupinah. Ponosni so na
svojo starost — oni so minimatu-
ranti, ki zapuščajo ,,malčke", v
jeseni gredo v šolo in prav je, da
pokažejo svoja ,,leta." Tudi po
spretnosti in znanju prekašajo vse
ostale in s ponosom sprejemajo
zlate športne značke, ki so si jih
priborili v tem času. Slovo ni
dokončen pozdrav, še jih bomo vi-
deli, ko se bodo sprehodili po
ptujskih ulicah in zapeli svojo
himno — mi smo minimaturanti.
Ni dovolj časa, da bi obiskali vse
cicibane in si ogledali njihove
nastope. Toda z gotovostjo lahko
rečemo, da so bili povsod prisrčni,
pripravljeni z mnogo prizadevanj.
Marsikateri mamici se je orosjlo
oko, ko je njen malček z zatikajo-
čimi besedami povedal pesmico, o-
četje so s ponosom v očeh sprem-
ljali nastop svojih nadebudnežev.
Morda se je ob tem kdo vprašal,
kako bo pa sedaj v šoli? Mu bo
šlo? Najbrž bo šio, toda s precej
več dela in truda kot doslej v vrt-
cu. Je že res , da vse premalo
spremljajo delo tovarišic v vrtcu
starši, zato so bili prenekateri pre-
senečeni, ko so prvič videli, kaj vse
znajo, česa so se v organiziranem
družbenem varstvu naučili.
Morda je prav, da ob tem času
pomislimo tudi na vse tiste
najmlajše občane, ki niso zajeti v
organizirano varstvo, ker zanje ni
prostora v že tako prenapolnjenih
igralnicah. In prav starši teh otrok
toliko bolj nestrpno čakajo na
dan, ko bomo v Ptuju in v
Rogoznici dobili nove prostore za
naše najmlajše. Mogoče se bo v
teh igralnicah našel prostor tudi za
mojega otroka, razmišljajo. In, ko
bodo prihodnje ali pa čez nekaj let
gledali zaključni nastop skupine v
katero je bil vključen njihov
malček, gotovo ne bodo pozabili,
da smo vrtce zgradili s skupnimi
močmi in s samoprispevkom. Če-
prav njihov otrok ne bo več
obiskoval vrtca, bodo ob
ponovnem glasovanju za samo-
prispevek za gradnjo vrtca dali
svoj glas zanj.
N. D.
Povsod je bilo tako: malce prestrašeni so bili malčki nad tolikšno množico
obiskovalcev, ki je niso vajeni, pa vendar ponosni na svoje znanje, (foto
SVEČAN SPREJEM
V	MLADINSKE VRSTE
V	krajevni skupnosti Videm pri Ptuju deluje kar osem osnovnih
organizacij zveze socialistične mladine in mirno lahko trdimo, da take
aktivnosti mladih v tej krajevni skupnosti še ni bilo. Ob letošnjem prazni-
ku mladosti — 25. maju so se vrste mladih še okrepile, saj so mladi pri-
pravili svečan sprejem pionirjev, ki so dopolnili 14 let, v svoje vrste.
Takšna svečana prireditev je bila v petek v Vidmu, v nedeljo pa so
podobno slovesnost pripravili mladi iz osnovne organizacije v Tržcu. Za
prireditev/ki so se je udeležili tudi ostali krajani, so pripravili prisrčen
kulturni program, ki je bil v celoti posvečen življenju in delu tovariša
Tita, voditelja, vzornika in velikega prijatelja mladih>	jg
Slovesen sprejem v mladinske vrste v Tržcu
POGOVOR Z NAŠIMI DELAVCI NA ZAČASNEM DELU V TUJINI
Kljub razdalji so vezi z domovino tesne
Sodelovanje članov slovenskega
kulturno prosvetnega društva Sava
iz Frankfurta in ptujskih občanov
je v zadnjih letih vedno tesnejše in
prispeva k utrjevanju vezi med
domovino in delavci na začasnem
delu v tujini. Ob obisku članov dru-
štva v Ptuju ni bilo čutiti odtujeno-
sti — nasprotno, stari znanci so
obudili spomine na dosedanja sre-
čanja, sklepala so se nova poznan-
stva.
Zanimalo nas je, kako žive
slovenski delavci v tujini, kako
ohranjajo stike z domovino, kaj
jim pomeni sodelovanje v društvu
Sava in kako razmišljajo o vrnitvi v
domovino.
Dvanajst let dela in življenja v
Frankfurtu je Ančka Vilčjak strnila
v te misli:
,,Ze sedem let aktivno delujem v
društvu, najraje delam v dramsko
literarni sekciji, sicer pa zgrabim za
vsako delo. Članstvo v društvu mi
ogromno pomeni, tako sem zmeraj
na tekočem, kaj se dogaja v domo-
vini, sicer pa vedno poslušam radio
Ljubljana — vsa poročila sprem-
ljam in razne oddaje. Zaposlena
sem kot negovalka v domu
onemoglih in svoje delo z veseljem
opravljam. Tu bom ostala do
upokojitve. Sem že kar v letih in
težko bi začela kje na novo, saj ve-
ste, človek se navadi na okolje in
ljudi s katerimi dela in na stara leta
je težko začeti znova. Tudi jezik mi
ne dela težav. Najbolj prijetne tre-
nutke pa preživljam v društvu, to
že moram reči. Pravijo, da sem
njihova mati... Doma sem s
Kočevja in ta organiziran obisk v
domovini bom malce podaljšala.
Obiskala bom hčerko in vnuke, pa
stare znance... kar prijetno bo
pokramljati o življenju v domovini.
Običajno pridem domov enkrat v
letu, redno pa si dopisujemo. Zelo
rada grem domov in vedno ko
pridem, je v Kočevju kaj novega,
tudi življenje se spreminja v teh
naših krajih, velik napredek je
opaziti iz leta v leto."
Alojz Gorjup je v Frankfurtu
tudi že dvanajst let in pravi, da je
šel v tujino trdno odločen, da
ostane le nekaj let, pa čas tako
hitro mine. Tako je povedal o svo-
jem življenju:
,,V domovini smo menjali precej
krajev in stanovanj — takšna potu-
joča družina smo bili... Po poklicu
sem elektrotehnik in delam pri
veliki nemški firmi AEG, ki pa tre-
nutno zelo slabo stoji. Oddelek v
katerem delam bodo letos zaprli,
tako da bi moral drugam. Vendar
sem sklenil, da se bom vrnil
domov. Najbrž bom do vrnitve
uspel dokončati svojo hišo, zaposlil
pa se bom v delovni organizaciji
kjer sem delal pred odhodom v
tujino. V teh letih sem jih večkrat
obiskal, imam stalne stike in upam,
da z zaposlitvijo ne bo težav.
V društvu sem ,.zadolžen" za
športno aktivnost. Precej uspehov
smo dosegli v kegljanju, tudi za šah
je kar nekaj zanimanja — vse
skupaj je seveda namenjeno bolj
razvedrilu. Ni važno zmagati
ampak sodelovati — to je tudi naše
načelo. Moram pa pohvaliti našo
žensko kegljaško ekipo — v
društvenih prostorih je največ
njihovih pokalov in priznanj.
Mirjana Malič je doma s Črnom-
lja, v Frankfurt pa je prišla prek
Ljubljanske banke:
,,Tri leta sem tukaj, kar hitro
sem se privadila, čeprav ne znam
dobro nemško — za tisto, kar jaz
rabim, kar gre. Takoj po prihodu v
Frankfurt sem se vključila v dru-
štvo. Letos so me izvolili za blagaj-
ničarko in upam, da bom delo
dobro opravila. Problem je v tem,
da je za vso dejavnost premalo de-
narja, če bi ga bilo več, bi najbrž
dosegali še večje uspehe. Lahko
rečem, da je med našimi člani pre-
cej mladih, ki radi prihajajo v dru-
štvene prostore — nasploh pa je
obisk vseh prireditev izredno velik.
Verjetno bom ostala tu še eno
leto, potem grem nazaj v domo-
vino."
Med svojim obiskom v Ptuju so
člani dramsko literarne sekcije
zaigrali dvodejanko Bogati ženin.
Njen avtor je član društva Helmut
Kindlhofer, sicer doma iz Mestinja:
,,Za gledališče sem se navduševal
že v rani mladosti, ta svoja nagnje-
nja pa poskušam kar se da dobro
uresničevati v društveni sekciji.
Moram reči, da delo ni enostavno,
saj imamo malo prostega časa za
vajo. To se pri naši izvedbi tudi
pozna, vendar je želja vseh, da
sodelujemo na takšnih interesnih
področjih in tako ohranjamo svoj
jezik. Najbolj smo veseli, če nas
občinstvo nagradi s ploskanjem —
to pomeni, da naš trud ni bil
zaman. Največ težav je s pridobi-
vanjem novih članov, ker smo po
številu med manjšimi društvi.
Novih delavcev prihaja izredno
malo, tako da so ves naš ,,kapital"
tisti, ki so že tam in poskušamo
njih pritegniti. Člani društva radi
sodelujejo, če imajo več možnosti
— torej je od vodstva odvisno, kaj
vse lahko ponudimo članom. Radi
prisluhnemo predlogom vsakega
posameznika in jih poskušamo tudi
uresničiti.
Društvo pa je tudi nekakšno
zatočišče tistim, ki se v novem
okolju ne znajdejo. Tu se lahko
pogovorijo s svojimi rojaki, poma-
gamo jim z nasveti, tako da premo-
stijo tiste težave, ki jih spremljajo
na začetku."
Tudi Štefan Rantaša iz
Prekmurja je v Frankfurtu že dva-
najst let:
,,Ko sem prišel tja, je bilo malce
težko. Doma sem bil zmeraj
včlanjen v kakšno društvo in
aktivno sodeloval, tako da sem po
prihodu v tujino zmeraj iskal
prijatelje s katerimi bi malo
pokramljal, pa to ni bilo dovolj.
Potem sem se včlanil v društvo
Sava in lahko rečem, da sem med
ustanovitelji društva, saj sem
pomagal kot organizator.
Ob tej priložnosti bi povedal, da
so naše vezi z domovino tesne. Prek
časopisov in revij in radia
dobivamo tekoče informacije o
dogajanjih v domovini. Mnogo se
tudi pogovarjamo o domovini, tudi
vodstvo društva pripravi marsika-
tero informacijo, tako da je infor-
miranost dovolj dobra."
Jani Natlačen je v Frankfurtu
šest let, tja pa je prišel po službeni
dolžnosti. O sodelovanju društev je
dejal:
,,Sava je vključena v skupnost
jugoslovanskih društev, tam
imamo svojega delegata in aktivno
delujemo. Na našem območju smo
najbolj aktivno društvo, lahko se
primerjamo z vsemi ostalimi. Ne
samo da sodelujemo na kulturnem
in športnem področju z ostalimi
društvi in klubi, mnogokrat
pripravljamo kakšne skupne
akcije, ki so širšega pomena. Pred
dvema letoma smo organizirali sre-
čanje slovenskih društev zahodne
Evrope. S svojimi izkušnjami
pomagamo ostalim društvom, ki
imajo krajšo tradicijo ali pa so šele
na začetku delovanja, saj imamo
precej izkušenj. Lahko ocenim, da
je sodelovanje izredno tesno."
Vlado Gašparut je eden od aktiv-
nih članov pevske sekcije. Že leta
1972 so imeli svoj pevski zbor, je
dejal, potem pa so se vključili v
društvo:
,,Prej nas je bilo dvanajst, sedaj
pa imamo oktet. Nekaj članov seje
vrnilo v domovino, težko pa je
dobiti nove pevce. Vaje imamo
enkrat tedensko, imeli smo več
koncertov in rojaki nam radi
prisluhnejo. Pojemo precej narod-
nih in ponarodelih pesmi in prav
pesem je tista, ki ohranja vez z
domovino — pa naj bodo naši
poslušalci Slovenci, ki so na delu v
tujini ali pa delavci iz drugih repub-
lik. Repertoar sestavljamo skupaj,
vodi nas Danijela Zula, podpred-
sednica društva.
Precej sodelujemo z dramsko
literarno sekcijo, saj skupaj
pripravljamo razne kulturne
nastope, tako kot tokrat v Ptuju.
Mi želimo ohraniti slovensko
pesem, da ne bi pozabili na domo-
vino in to nam vsem, ne samo pev-
cem, uspeva."
Naši sogovorniki so povedali
tudi kakšno pikro na račun -1-
predvsem trgovcev v svojih rojstnih
krajih. Pravijo, da bi morali bolj
prizadevno skrbeti za potrošnika,
po drugi strani pa so zadovoljni in
presrečni, ko se vračajo domov in
vedno odkrijejo kaj novega. Življe-
nje se tako v domovini kot v tujini
odvija vedno hitreje, malo je časa
za tople prijateljske vezi in morda
jiKSsavarti goje to nogo bolje, kpKni
v domovini. Slovenija v niatem
smo, pravijo in pripadnost dbiftO-
vini se kaže na vsakem koraku,
izrekamo in dokazujemo jo zmeraj.
N. D.
Izmenjava spominskih daril ob srečanju v Ptuju, (foto zk)
flDNIK - 5- junij 1980
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
KLJUB TEŽAVAM SPODBUDNI
REZULTATI
nami je dokaj uspešna sezona na področ-
aiiiaterske kulturne dejavnosti, ki je v ptujski
j,jnj dosegla skorajda sleherni večji kraj ali
aj<;vno skupnost. Tako v dokumentih za
eteklo leto že beležimo 31 prosvetnih društev,
vključujejo 92 različnih gledaliških, glasbenih,
Lkih, folklornih in drugih sekcij. To pa
pfneO'» da Je v ljubiteljsko kulturno delo
^učenih prek 2000 članov in skoraj polovica
,£d njimi je mlajših kot 25 let.
V okviru občine je bila že cela vrsta predsta-
jtev za posamezna področja. Najprej so se
redstavili odrasli pevski zbori, nato so se srečale
l^ališke skupine in tamburaški orkestri, zveza
^urnih organizacij je pripravila tudi revijo
(r0ških in mladinskih pevskih zborov, s svojimi
mirnimi programi pa se bodo predstavile v tem
p še folklorne skupine. Poleg tega pa so
lupine v svojih — domačih krajih redno nasto-
pe ter zabavale delovne ljudi in občane tudi na
kovanjih. Vse to priča, da je bilo v delo vlože-
na veliko prostega časa, čeprav materialni in
rostorski pogoji niso najbolj ugodni ali pa jih
onekod sploh ni niti v najbolj minimalni obliki.
Le redki so tisti kraji — Cirkovce, Apače,
Grajena, Dornava, Prvenci—Strelci, Gorišnica
in morda še delno Ptuj, ki imajo primerne
prostore, sicer pa se društva š§ vedno srečujejo s
to problematiko. V treh krajevnih skupnostih —
Stoperce, Cirkulane in Trnovska vas nimajo
dvorane in si pomagajo s šolskimi razredi,
ponekod pa so dvorane neprimerne in premajh-
ne kot je to primer v Vidmu, Kungoti, Bukovcih,
Destrniku, Vitomarcih, Ptuju. Skoraj za vse pa
velja, da nimajo urejenih garderobnih prosto-
rov, odrov za gledališke predstave, sanitarij in
podobno.
Druga velika ovira za kvalitetnejšo rast
ljubiteljskega kulturnega dela je pomanjkanje
strokovnih kadrov, kar je čutiti posebej pri reži-
serjih in zborovodjih. Tako na primer vseh 26
pevskih zborov, ki delujejo v ptujski občini, vodi
le 14 zborovodij, tako da nekateri delajo tudi z
dvema ali tremi zbori. Tudi sposobnih organiza-
cijskih in vodstvenih delavcev je premalo. Za
opravljanje tega napornega in odgovornega dela
nihče ni nagrajen, ker društva oziroma sekcije
kljub nenehni in vse večji skrbi kulturne skupno-
sti, ki prek zveze kulturnih organizacij namenja
denar za to delo, zmorejo le najnujnejše.
V nekaterih krajevnih skupnostih sicer imajo
nekaj več posluha za to delo kot drugod in
delček svojega denarja namenjajo za sofinan-
ciranje prosvetnih društev, vendar so žal še
vedno redke izjeme. V večini primerov take ali
drugačne finančne pomoči ni in so društva
odvisna le od dotacij in lastnih dohodkov, ki pa
seveda ne pokrivajo potreb in tudi stimulativno
ne delujejo na obseg in kvaliteto dela.
Skupine, ki delujejo pri osnovnih organiza-
cijah sindikata v združenem delu so v nekoliko
ugodnejšem položaju in lažje pridejo do potreb-
nega denarja za nakup opreme, uniform, glasbil
ali drugih potrebnih rekvizitov. Prizadevanja pa
tečejo, da bi tak — ponekod že sedaj dober
odnos, ki priznava in vzpodbuja to delo, tudi v
prihodnje obdržali in težili k tem, da amatersko
kulturno delo še poživimo tudi z ustvarjanjem
boljših prostorskih in materialnih pogojev za
delo.
mš
GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH
ZADOVOLJNI
Z DELOM
Gradiško kulturno društvo, ki ga vodi že več let predsednik Slavko
lefanec, je s svojim lanskoletnim delom zadovoljno, saj so na področju
iilture veliko naredili. Tu velja predvsem omeniti tradicionalno prireditev
reianje pesnikov in pisateljev—začetnikov. Kulturno prosvetno društvo
iradišče vsako leto vlaga velike skrbi v organizacijo te prireditve, saj se
jvedajo, da je ta prireditev velikega pomena in so nanjo ponosni. Pri
Iruštvu so ocenili, da so svoje naloge izpolnili tudi v sekcijah, ki uspešno
delujejo.
Izredno so se potrudili pri kinosekciji, saj je to opazno pri kino
obiskovalcih, ki pridno polnijo dvorano. Svojo vlogo je dobro odigrala
udi dramska sekcija, saj je uspešno naštudirala igro s katero so gostovali v
azličnih krajih. Dela so potekala po načrtih je dejal predsednik društva.
Velika sredstva so v zadnjih letih vložili v obnovo dvorane in odrsko
ifflo, ki pa še ni povsem končana. Dvorana v kulturnem domu je zelo
jiivlačna, saj je tudi najlepša v občini. Največji problemi pri KUD-u so
Sančna sredstva, ker želijo prenoviti dvorano še na zunanji strani in
rekriti streho. Na občnem zboru, ki se ga niso udeležili vsi vabljeni
redstavniki krajevnih društev in organizacij, so izvolili tudi novo vodstvo,
tpredsednika je bil ponovno izvoljen Slavko Štefanec.
Janez Lorber
ORMOŽ
Revija mladih pevcev
V organizaciji občinske zveze kulturnih organizacij občine Ormož je
bila prejšnjo nedeljo v osnovni šoli Velika Nedelja revija pionirskih in
mladinskih pevskih zborov osnovnih šol z območja ormoške občine. Svo-
jih zborov niso poslale na revijo OŠ Stanka Vraza in podružnični šoli
Podgorci in Runeč, dočim je OŠ Ormož sodelovala samo s pionirskim
zborom. Tako je skupno nastopilo 11 zborov z okrog 500 pevci.
Po nastopu vseh zborov, vsak zbor je imel od 20 do 80 mladih pe-
vcev, je bil še strokovni razgovor s pevovodji oz. mentorji. V razgovoru
sta sodelovala tudi Viktor Svajger, predstojnik mariborske enote zavoda
za šolstvo SRS in znani ptujski prosvetni delavec Stane Stanič iz Gorišni-
ce. Skupno so pohvalno ocenili nastop in izbor pesmi, mentorji pa so se
pritoževali, da dobivajo premalo strokovne pomoči.
LIKOVNA DELA MAJŠPERŠKE
KOLONIJE NA RAZSTAVI V PTUJU
Po uspešni predstavitvi desetih slikarjev — amaterjev, ki so sode-
lovali na letošnji II. slikarski koloniji v Majšperku od 11. do 17. maja —
razstavljali so v dvorani TOZD Volnenih izdelkov Majšperk in v Ma-
riborski tekstilni tovarni DO Merinka, si to zanimivo likovno razstavo
lahko ogledamo še v Ptuju do 12. junija, v paviljonu Dušana Kvedra.
SLOVENSKA BISTRICA
Kulturniki na odru
in za okroglo mizo
Občina Slovenska Bistrica je v času od 2. do 7. junija v središču
dogajanj amaterskega kulturnega življenja v Sloveniji. Zveza kulturnih
organizacij Slovenije, Združenje gledaliških skupin Slovenije in Zveza
kulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica so v prenovljenem Domu
kulture v Slovenski Bistrici, pripravili spored predstav 23. republiške
zaključne revije amaterskih gledališč Slovenije.
Od ponedeljka 2. junija do sobote, 7. junija se vsakodnevno vrstijo
po dve gledališki predstavi amaterskih gledališč iz raznih krajev Slovenije.
Tako so se v ponedeljek, predstavili člani amaterskega gledališča Svoboda
iz Postojne z igro Petra Ustinova ,,Komaj do srednjih vej". V naslednjih
dneh pa so se s svojimi deli predstavili še lutkovno gledališče in Prešerno-
vo gledališče iz Kranja, Gledališki krožek osnovne šole Ivan Cankar iz
Maribora, amatersko gledališče Slava Klavora Maribor, KUD Šmartno ob
Paki, KUD Komandant Stane iz Pirnič, KUD Prežihov Voranc iz Raven
na Koroškem. Skupno bodo v tednu kulture, v Domu kulture Slovenska
Bistrica izvedli devet predstav za najmlajše in odrasle.
V	petek 6. junija popoldne se bodo za okroglo mizo sestali v dvorani
družbenopolitičnih organizacij občine Slovenska Bistrica, kulturniki iz vse
Slovenije, da bi ocenili položaj kulture v vsakodnevnem življenju občana.
Naslednjega dne, v soboto dopoldne pa bo kot zaključek letošnjih 23.
srečanj amaterskih gledaliških skupin Slovenije še skupščina kulturnikov
Slovenije.
Prebivalci občine Slovenska Bistrica so pričakali ta prav gotovo naj-
večji kulturni dogodek zadnjih nekaj let, z velikim zanimanjem, kar velja
tako za gledališke predstave kot tudi druge aktivnosti v okviru srečanj.
Pričakovati je tudi, da bodo mnoge izkušnje iz teh srečanj našle svoje me-
sto v obstoječih amaterskih gledaliških skupinah na območju občine
Slovenska Bistrica in tudi vzpodbudila razmišljanja po ustanovitvi novih
skupin.
Viktor Horvat
Revija odraslih
pevskih zborov
V	organizaciji zveze kulturnih organizacij Slovenska Bistrica je bila v
petek, 23. maja v domu kulture Slov. Bistrica revija odraslih pevskih
zborov občine Slov. Bistrica, nastopilo je enajst pevskih zborov. Vsak od
njih je zapel tri pesmi, prevladovale so narodne in s tematiko iz NOB.
Če ocenimo letošnjo revijo pevskih zborov za uspešno predstavo in
spoznanje, da velja za zborovsko petje v občini veliko zanimanje, pa lahko
izrečemo na račun kraja izvedbe nezadovoljstvo, saj je sicer v notranjosti
preurejena dvorana Doma kulture bila vse prej kot dovolj velika, da bi
lahko sprejela vse ljubitelje domače pesmi. Da bi ublažili neugoden vtis ob
utesnjenosti, so ,.organizirali" še pravo dirko za stoli po stranskih
prostorih doma. Nekoliko počasnejšim, a vendar vztrajnim pa ni preostalo
drugega kot da so revijo spremljali kar stoje, Čeprav so prispeli iz
oddaljenejših krajev.
Vse kaže, da organizator ni računal, da je ljudska pesem postala tako
vabljiva za širši krog prebivalcev občine Slovenska Bistrica ali pa je želel
preurejeno dvorano predstaviti kar največjemu številu občanov ob
nepravem času.
Viktor Horvat
|DR. VLADIMIRBRAClC
PROSTORSKI RAZVOJ
UPRAVNE ll\l SAMOUPRAVNE
RAZDELITVE
NA OBMOČJU
SEVEROVZHODNE SLOVENIJE
' nadaljevanje
°BClNA SLOVENSKA BISTRICA
1 Upravna razdelitev v času Avstro-Ogrske
Večina ozemlja današnje občine Slovenska Bistrica je ob prvi
JPravnopolitični razdelitvi leta 1850 pripadala okrajnemu glavarstvu
pribor, manjši, jugozahodni del pa okrajnemu glavarstvu v Celju. V
ženski Bistrici je bil sedež sodnega in davčnega okraja, ki je obsegal tisti
del ozemlja današnje občine, ki je pripadal pod mariborsko okrajno
glavarstvo. Ostali del današnje občine (osem katastrskih občin) je spadal k
sodnemu in davčnemu okraju Slovenske Konjice.
Na območju občine Slovenska Bistrica je bilo organiziranih 51 sosesk.
Velika večina — 43 ali 84 % — je obsegala samo po eno katastrsko občino,
sedem ali 14 % jih je bilo sestavljenih iz dveh katastrskih občin, medtem
ko je ena združevala štiri katastrske občine (Oplotnica). Po površini so bile
najmanjše soseske — Gabernik in Visole po 195 ha, Lušečka vas (205) in
Ritoznoj (206). Med velike pa sodijo Kot (4.992 ha), Planina (2.344),
Oplotnica (2.577) in Frajhajm (1.468). Razen Oplotnice so ostale tri
izrazite pohorske soseske z velikimi gozdovi, ki segajo do pohorskih vrhov.
Najmanj prebivalstva sta imeli soseski Smrečno (141) in Urh (156), največ
pa Oplotnica (1.873), Slovenska Bistrica mesto (1.134) in Kot (721). Na-
vedeni podatki in karta SB l nam govorijo, da so bile soseske organizirane
tako, da so obsegale v glavnem po eno naselje in bile s tem zelo blizu
prebivalcem.
Do leta 1868 je bila opravljena samo ena sprememba, in sicer se je
katastrska občina Rep odcepila od soseske Sv. Urh in priključila soseski
Planina. Do leta 1900 so se združile štiri soseske Planina, Tinje, Sv. Urh in
Visole v novo sosesko Tinje. S tem se je število sosesk zmanjšalo na 48.
Soseska Grušovje je povezovala katastrski občini Spodnje in Zgornje
Grušovje, vendar je Spodnje Grušovje danes izven območja občine
Slovenska Bistrica. Podrobno stanje je razvidno iz tabele SB 1.
II. Obdobje stare Jugoslavije
Ob razpadu Avstro-Ogrske je Kraljevina Slovencev, Srbov in Hrvatov
v celoti prevzela staro upravno ureditev in tako je bilo ob ljudskem štetju
leta 1921 na območju današnje občine Slovenska Bistrica 48 občin.
Karta SB 1
Tabela SB 1
PREGLED POLITIČNIH OBClN - SOSESK LETA 1900 NA OBMOČJU DANAŠNJE OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
10 - NAŠI DOPISNIKI
5. junij 1980 - XEDNI|(
Povsod je lahko lepo
Za praznik 25. maj—dan mladosti so se več ali manj vrstile povsod
proslave v počastitev tega dneva, saj je to dan, ko se je rodil naš veliki heroj
Josip Broz Tito.
V vseh KS so imeli svečan sprejem pionirjev v osnovno organizacijo
ZSMS in ob tem pripravili tudi kulturni program in Športna srečanja.
Tudi mladi iz OO ZSMS Majski vrh smo pripravili kulturni program v
počastitev 25. maja in izvedli smo tudi nogometni turnir. Na tem turnirju je
sodelovalo 5 ekip in sicer: ZEBRA, SPACK, MA1CO, K. K. Podlehnik in
ekipa MLADINK. Ker je bilo vreme zelo lepo, je tudi začrtani program
potekal brez kakršnih koli ovir.
Zmagala je ekipa Zebra, drugo mesto je zasedla ekipa Spack, tretje pa
ekipa Maica, četrto mesto so zasedli člani K. K. Podlehnik, in brez
presenečenja so na repu pristale mladinke.
Lep popoldan je v hribih napolnilo vzdušje in smeh mladih. Člani OO
ZSMS Majski vrh so si v grapi poiskali košček ravnine, kjer so si naredili
nogometno igrišče.
Ugotovili smo, da se tudi v krajih, kjer včasih rečemo, da je kakšno
stvar nemogoče narediti, da se narediti, če se le količkaj potrudimo. Bilo je
prijetno gledati kako so mladinke igrale nogomet. Med igro so se učile
metati aut braniti žogo pred golom in podajati žogo od igralke do igralke.
Za pravilno odigrane tekme pa je poskrbel Bojan Murko, sicer član NK
Partizan v Vidmu.
S takšno akcijo smo dokazali, da mladinci lahko naredijo nedeljske
popoldneve prijetne in zabavne. Morda se bo našlo še kje kakšno OO
ZSMS, ki deluje v hribih s podobnimi idejami kot mladi iz naše OO ZSMS.
Vsekakor si je srečanje mladih nogometnih ekip splačalo ogledati, saj
se je vsakdo lahko od srca nasmejal.
Marjana Hvalec-Jana
SLOVENSKA BISTRICA
SKUPNI KONCERT
V	okviru praznovanj meseca mladosti so v četrtek, 22. maja imeli
prebivalci občinskega središča Slov. Bistrica priložnost spoznati mlade
ljubitelje petja iz avstrijske Štajerske. V avli osnovne šole Pohorski odred
sta pripravila skupni koncert mladinski pevski zbor iz avstrijske Štajerske
in mladinski pevski zbor osnovne šole Pohorski odred Slovenska Bistrica.
Nastop pevskih zborov je navdušil vse obiskovalce, ki so do zadnjega
kotička napolnili prostor v osnovni šoli. To pa je bila tudi velika pri-
ložnost medsebojnega poznanstva, saj so mladi pevci in pevke iz avstrijs-
ke štajerske prispeli v Slovensko Bistrico že dan pred nastopom, ko so jih
sprejeli na svoje domove vrstniki iz osnovne šole Pohorski odred.
Viktor Horvat
Mladi pripravili razstavo
V	okviru prireditev, posvečenih praznovanjem meseca mladosti sta
osnovni organizaciji Pohorski odred iz KS Slovenska Bistrica in OO
ZSMS Pohorski odred osnovne šole Slovenska Bistrica pripravili v gradu
Slovenska Bistrica razstavo pod naslovom Mednarodno leto družine.
Razstava pomeni tudi pomemben korak v smeri tesnejšega povezova-
nja mladih osnovne šole z mladimi v krajevni skupnosti. Takšnega sode-
lovanja je pri uresničevanju določenih nalog v krajih kjer mladi prebivajo
in se izobražujejo bilo doslej veliko premalo.
Viktor Horvat
Spoznanja in nova odgovornost
mladih iz občine Pregrada
Praznovanja meseca mladosti so
bila letos, ob boleči izgubi našega
najdražjega, predsednika republike
in vrhovnega komandanta oboro-
ženih sil Jugoslavije, posvečena
sprejemanju nalog, ki jih je tovariš
Tito vedno in povsod polagal na
srca mladih, to pa je nadaljevanje
pridobitev NOB ter ohranjanje
tradicij.
Mladi pobratenih občin Pregrada
in Slovenska Bistrica so ta dogo-
dek še posebno skrbno zabeležili v
soboto 24. maja, ko so mladi
občine Slovenska Bistrica že do-
poldne sprejeli v svoje vrste vr-
stnike iz osnovnih šol občine Pre-
grada. Med gosti pa so bili tudi
najvidnejši družbenopolitični de-
lavci te občine. Kar blizu 400 pio-
nirjev je ob prihodu v občinsko
središče najprej položila venec
pred spomenik NOB na trgu Svo-
bode, za tem pa so se odpeljali na
Pohorje, do Osankarice, in od
tukaj peš krenili do Treh žebljev,
kraja poslednjega boja legendar-
nega Pohorskega bataljona.
Ko so pionirji iz osnovnih šol ob-
čine Pregrada na kraju samem
spoznali nadčloveško požrtvo-
valnost borcev Pohorskega bata-
ljona za cilje nove in današnje
Jugoslavije, so se odločili stopiti
po njihovi poti. Svoj pomemben
življenjski korak v okolje, kjer
bodo te cilje lahko uresničevali,
pa so storili prav na tem mestu, saj
so na posebni svečanosti postali
člani ZSMH. Ob sprejemu pionir-
jev občine Pregrada v ZSMH sta
zbranim govorila predsednik OK
ZSMH Pregrada in nato še pred-
sednica OK ZSMS Slovenska
Bistrica. Svečanemu sprejemu so
prisostvovali tudi predstavniki
družbenopolitičnega življenja obeh
občin. Pevski zbor iz Pregrade in
učenci iz te občine so na kraju
sprejema v ZSMH izvedli bogat
kulturni program.
Besedilo in posnetka:
Viktor Horvat
OSANKARICA
Ob prihodu v Slovensko Bistrico so pionirji položili venec na spomenik
NOB in izvedli krajši program.
Mladi iz občine Pregrade so pri spomeniku posvečenemu legendarnemu
Pohorskemu bataljonu postali mladinci in s tem sprejeli tudi veliko
odgovornost uresničevanja ciljev NOB.
„Glas
Gomile"
Kljub nenaklonjenemu vreme^
v teku meseca maja, ko se zopet
začenja poletna turistična in izie
tniška sezona pri 351 m visokem
lepem razglednem vrhu vzhodnih
Slovenskih goric na GOMILI, je
,,gomilska ladja" le premagala te
viharne valove. Čez Gomilo je za.
plavala dokaj častitljivo kurirčko.
va pošta. Povsem tem pa so kra.
jani gomilskega območja veliko
časa prebili — žalostni pri radij,
skih in televizijskih sprejemnikih
spremljali dogodke ob pogrebu
največjega Jugoslovana in v svetu
najvišje cenjenega tovariša TITy\
Tudi časopisi so v teh preteklih te-
dnih bili razgrajeni pri sleherni va-
ški družini, ki jih je čitalo vse staro
in mlado v sleherni družini.
V	drugi polovici maja beleži §e
SPOMINSKA KNJIGA Gomile,
ne samo žalne dogodke in pogreb
tovariša TITA, temveč tudi še vpj.
se in podpise številnih obisko-
valceev izletniške postojanke
Gomile. V petek, 23. maja popol-
dne so tudi Gomilo množično obi-
skali delavci Pokrajinskih zgodo-
vinskih arhivov iz Ptuja in Mari-
bora ter predstavniki Rep. Zg. ar-
hiva Slovenije iz Ljubljane, so po-
pestrili skupnost slovenskih zgodo-
vinarjev in zgodovinskih delavcev
ob 25 letnici jubileja Zgodovin-
skega arhiva Ptuj. Te zgodovinarje
je na Gomili sprejel tajnik TD
Gomila Franček Holc, ki je ude-
ležence seznanil s pomenom iz-
letniške postojanke Gomila dan-
danes in v prihodnje. Skupina si je
ogledala tudi na kraju samem pet-
kratno ,,četveromejo" ob vrhu
Gomile, dalje si je ogledala več
zgodovinskih lesenih s slamo kritih
zgradb. Med njimi tudi staro le-
seno s slamo krito vinsko klet (vin-
sko klečajo) z letnicami: 1708,
1719, 1727, 1739, 1833, in 1847.
To klečajo je starodobno obnovil
lastnik Franček Holc pod vrhom
Gomile ob čudovitih trtnih braj-
dah vseh trsnih vrst.
25. maja so vrh Gomile obiskali
tudi ptujski planinci, člani Planin-
skega društva Ptuj, ki jim pred-
seduje prizadevni planinec Tone
Purg — ml. Kar lepo jih je bilo
videti, ko se je na kolesih na vrh
Gomile pripeljalo prek 120 kole-
sarjev in še povrh nekateri so kole-
sarjem sledili z osebnimi avtomo-
bili. Kar pravcata gneča je bila pri
vpisovanju v spominsko knjigo na
Gomili. Ob lepem vremenu so se
planinci zadovoljno poslovili: ,,Še
na svidenje-Gomila."
V	maju so na Gomili, tudi
krajani Juršincev in Vitomarcev
dokaj razgibani. Iz bližnjih in od-
daljenih gozdov postopoma na vrh
Gomile dovažajo že marca-aprila
posekani gradbeni les, iz katerega
bodo gradili prepotrebno ostrešje
HALE 10 x 15, morda pa 10 x 20
metrov površine. To ostrešje bo
namreč služilo, da si bodo mlajši
nasledniki pod to ostrešje podzi-
dali takozvani DOM za obiskoval-
ce Gomile. Tudi o gradnji novega
železnega razglednega stolpa na
Gomili potekajo dogovori, pri
čemer pa brez sodelovanja širše
družbene skupnosti bo gradnja
stolpa težko izvedljiva.
Kot za lokalne, tako tudi za večje
izletniške skupine so na Gomili za
obiskovalce zanimive tudi no-
vatorske gomilske pesnitve, ki jih
povpraševalcem vsak čas nudi
Krajnčeva družina pri razglednem
stolpu in BIFE Ivanke Znuderlove
ob Gomili. Na in ob Gomili ra-
stejo tudi številni vikendi, ki pa
bodo kaj kmalu spremenili okolje.
Franček Holc
PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ
USPEŠNI ORGANIZATORJI
TEKMOVANJA
Planinsko društvo Ptuj je
bilo v nedeljo, 1. junija po-
novno uspešno — tako pri
organizaciji področnega
orientacijskega tekmovanja
za pionirje, mladince in člane
planinskih društev Štajerske.
Koroške in Pomurske regije
kot tudi pri uvrstitvi svojih
tekmovalcev.
Tekomovanja seje udeleži-
lo 16 ekip. Ptujski planinci so
nastopili s štirimi in to s
člansko, mladinsko in z dve-
ma pionirskima.
Uvrstiteve do tretjega me-
sta: ČLANI: 1. PD Ruše, 2.
PD Ptuj in 3. PD Poljčane.
MLADINCI: 1. PD Ptuj. 2.
PD Poljčane in 3. PD Matica
Maribor. PIONIRJI: 1. PD	trajno last lepe pokale, ostali
Ptuj I., 2. PD Ptuj II in 3. PD	pa priznanje Planinskega
Poljčane 1.	društva Ptuj.
Prvouvrščeni so prejeli v TP
Prizadevni gasilci
Gradiški gasilci bodo v letošnjem letu proslavili svojo 105. obletnico
obstoja gasilskega društva. Na ta jubilej se že pripravljajo, želijo pa še
urediti nekatere zadeve, tako da bi obletnico čim lepše proslavili.
Pred enim mesecem so dobili tudi novo gasilsko vozilo kombibus s
katerim so veliko pridobili. Sedaj ima gasilsko društvo v Gradišču dve
moderni gasilski vozili, pred leti so si z združenimi močmi nabavili teren-
sko gasilsko vozilo s katerim so do zdaj dosegli izredne rezultate, saj je
trenutno tudi eno najboljše v lenarški občini. Ker je nastala potreba še po
avtu za prevoz ljudi v nujnih primerih, so se odločili za nabavo še enega
vozila, ki so ga tudi že dobili.
Gasilci v Gradišču še želijo povečati svoj gasilski dom, dograditi
nameravajo še letos prizidek k že obstoječemu domu in tako bodo z de-
lom izpolnili vse svoje trenutne želje.	Janez Lorber
PRAVI REKREATIVCI
Naselje Kidričevo II, mogoče še
bolj poznano pod nazivom tabori-
šče je svojevrsten fenomen. Tu, v
tem kraju že nekaj časa ne deluje
mladinska organizacija, mladina se
nima kje sestajati, nedaleč vstran
jih zasipavajo s smetmi in raznim
odpadnim materialom, počasi jih
bodo izpodrinile nove delovne
organizacije. Mogoče bomo lahko
takrat zapisali, da problem tabori-
šča ne obstaja več, samo kje je še
vse to?
Mladinska organizacija že lep čas
ne dela. Kje je vzrok? Začeli so
dobro, imeli so svoj prostor, tega
so potem izgubili in se sestajali pri
posameznikih, na prostem. Toda
večno se ne morejo sestajati pod
lipo, kot je dejala nekoč neka pro-
fesorica. Ti časi idile so minili. V
interesu krajevne -skupnosti je, da
bi poskušali s skupnimi močmi
znova oživeti delovanje in naj ne bi
ostalo samo pri besedah. Kajti v
tako imenovanem taborišču je
veliko mladih, ki bi lahko delovali
in realizirali svoje interese. Samo
malo volje z obeh strani in delo bi
lahko zopet zaživelo.
Ze nekaj let pa v občinski ligi
nastopa ekipa Kidričevega. Že
nekaj sezon se ubadajo z različnimi
problemi, največji pa so finančne
narave. Nekatera društva so dobi-
vala podporo, vendar nogometaši
iz naselja 11 že dolgo ne vedo za
dotacije. Sodniške stroške, žoge in
druge športne rekvizite so
poravnali iz svojega žepa. Res ti
fantje so v pravem pomenu besede
rekreativci in še prava sreča je, da
sodniških stroškov ne bodo plače-
vali kkibi, kajti še po tako dobri
volji in želji za nogometom, te
počasi prime, da nehaš z aktivno
rekreacijo, kajti ta je le predraga in
preveč zahteva.
Besedilo in posnetek:
Danilo Klajnšek
Ekipa Kidričevega
PROGRAM RIBIŠKE DRUŽINE PTUJ
Akcija za čisto
okolje
Če smo že sprejeli program in datume za urejanje okolja v RDPtuj
in v pododborih, ni rečeno, da ne moremo ali ne smemo ž_e izven te akcije
vplivati in ukrepati proti posameznikom. Če se sprehajamo ob vodah
naletimo prav na najmlajše ribiče, tudi niso izjema starejši, da onesna-
žujejo okolje sami. Na mlade bi morali bolj vplivati, da se odvadijo
odmetavanju vrečk in drugih odpadkov. Ne moremo se stalno izgova-
rjati, saj nisem jaz odvrgel tega. Moramo vplivati in tudi odstranjevati,
s tem bomo tudi dajali vzgled mlajšim, da bodo pozneje tudi sami imeli
občutek, za odpravo čistega okolja. Ob tem bi se morali vsi ribiči bolj
zavedati in sami kontrolirati ne glede na program, ki ga ima RD Ptuj na
področju odpravljanja onesnaženja okolja ob naših vodah.
Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč
Ob Rogozniškem ribniku odvržene vrečke.
Smetišče v Rogoznici ob ribniku.
TEDNIK - 5- junij 1980
IMASl DOPISNIKI - 11
PO STEZAH TITOVEGA OTROŠTVA
Kumrovec, 25. maja 1980. Na
samem vhodu napis — DOBRO-
pOŠLl, zastave, transparenti . . .
To je bil pozdrav vsem udeležen-
cem Partizanskega marša in po-
hoda »Stazama Titovog djetinj-
stva« in vsem ostalim, ki so ta dan
prišli v rojstni kraj tovariša Tita.
V Kumrovcu je bila 25. maja
osrednja proslava Dneva mlado-
sti za SR Hrvatsko. Zbralo se je
več tisoč ljudi, letos še nekaj več,
kakor prejšnja leta, da bi priso-
stvovali proslavi, maršu, pohodu,
da bi se poklonili tovarišu Titu in
počastili spomin pred spomeni-
kom izpred njegove rojstne hiše,
ki je venomer obdan z rdečimi
rožami in ostalim cvetjem, ki gaje
imel tovariš predsednik tako rad.
Spomenik pa ni bil obdan samo
z rožami, temveč z množico ljudi
iz vseh krajev naše domovine, ki
sočakali tudi nekaj ur pred rojstno
hišo tovariša Tita, da bi se poklo-
nili njegovemu spominu, se vpi-
sali v spominsko knjigo. Vsi ti
ljudje so nosili v srcu eno samo
misel, odkrito ljubezen in trdno
vero v življenje. V njegovem rojs-
tnem Kumrovcu so mu letos prvič
zaklicali: »Hvala ti!«
Mesec maj je mesec mladosti,
zato je Kumrovec že ves mesec
gostitelj mladih iz cele domovine.
Zbrala seje pisana množica ljudi
vseh starosti in iz raznih krajev,
tudi športniki, atleti, tam tekači,
kolesarji, rekreativci... Vsi so
želeli še bolj poveličati proslavo,
28. partizanski marš in četrti po-
hod »Stazama Titovog djetinj-
stva«. Niso prišli samo osvajat
trofeje, prišli so na srečanje, ka-
kršno naj bi bilo vedno. Priznanja
in posebne značke je prejelo 419
atletov, nad 330 kolesarjev. 62
tekačic iz 17 mest. ki so letos prvič
prisostvovale prireditvi in okrog
3000 rekreativcev, ki so prehodili
Titovo stezo, dolgo 5500 metrov.
Po jugoslovanski himni so
udeleženci z enominutnim mol-
kom počastili spomin umrlega
predsednika in prvega človeka
vseh naših rodov — Tita. Poleg
predstavnikov družbenopolitič-
nih in kulturnih organizacij so
proslavi prisostvovali tudi mnogi
gostje in predstavniki oz. člani
mednarodnega študentskega
kluba iz 50 dežel. Po priložnos-
tnem govoru so udeleženci poslali
telegram CK ZKJ in predsedstvu
SFRJ. v katerem so med drugim
zapisali, da bodo mladi z dosto-
janstvom ponesli svoj del zgodo-
vinske odgovornosti in da bodo
zvesti nasledniki Titovega dela.
Na sam 25. maj zjutraj je mla-
dina zasadila alejo z 88 rdečimi
javori, ki bodo simbolizirali
življenje in delo tovariša Tita. Ob
začetku aleje je postavljena ka-
mnita gmota, na kateri piše:
»Oseminosemdeset rdečih javo-
rov svojemu ljubljenemu Titu.
Narod Hrvatskega Zagorja in
skupnosti občine Zagreb. Ku-
mrovec. 25. maja 1980.« Ob tej
priložnosti je bila odprta v rojstni
hiši tovariša Tita tudi spominska
knjiga.
Med kulturnim programom,
obogatenim z recitalom vseh
mladih, je bilo iz vrst pionirjev
sprejetih v zvezo socialistične
mladine Hrvatske 3000 pionirjev
od skupno 80.000, kolikor jih je
bilo letos sprejetih.
Na 4. pohodu »Stazama Tito-
vog djetinjstva« po lepih zagor-
skih gozdovih smo srečavali ljudi
vseh starosti, otroke, starčke iz
vseh krajev naše domovine, ki so
povedali, da bodo odslej vedno
prihajali na ta dan.
Vreme je bilo lepo in bili smo
veseli. Vendar pa pravega veselja,
kije prevladovalo prejšnja leta, ni
bilo čutiti. V srcu so ostali spo-
mini. iz srca je vela bolečina. In ko
seje dan že nagibal h koncu in je
sonce zahajalo, so Zagorski bre-
govi in vinogradi spet ostali sami,
ostale so stezice njegovega otro-
štva. ostala je naša zaobljuba in
rdeče rože, ki bodo še dolgo cve-
tele, saj je ostala ena nedokončana
pesem o nesmrtnem človeku — o
Titu.
Besedilo in posnetki: Tomislav
Kolar
Na startu se je zbrala pisana množica ljudi vseh starosti in iz
raznih krajev naše domovine
Spomenik pred Titovo rojstno hišo je vedno obdan z rdečimi
rožami in z drugim spomladanskim cvetjem
pismo tovarišu titu
Dragi naš tovariš
Tito!
Pišemo Ti, ne zadnje, vendar drugačno pismo, kot smo Ti jih pisali v
preteklih letih in minulih majih. Spominjamo se jih nekaj, morda vseh
majev naših šolskih let in danes se nam zdi, da so tedaj še ptički bolj veselo
! M rgoleli, da so bile trave bolj sočne in opojno zelene, da so iz njih sijale
močnejše barve rož, da so se veje razkošneje razsanjale v svojem vabečem
cvetenju in sonce je prijazneje sijalo... In mi, mi smo bili bolj glasni,
razposajeni! Za vso to srečo naših majskih dni in let smo ves čas skoraj
neopazno, a s popolno gotovostjo čutili Tebe, Tvojo neomajno vero v
nas—mlade, v človeštvo, v svet.
Vse to čutimo tudi danes, v pomladi in maju 1980, vendar vse drugače,
z isto toplino, ki jo pa prežema otožnost, mislimo nate in naše misli so
usmerjene na Tvoj zadnji naslov: Josip Broz Tito, 1892—1980, Užiška 15
— Dedinje — Beograd.
Tovariš Tito! Nič ponarejenega ni v naših besedah in obljubah;
iskreni smo tako, kakor more biti iskren človek, ki je živel srečno in se je
napajal iz čistega vira resnice — danes Ti ponovno izjavljamo:
Zelo smo Te ljubili, zelo te ljubimo, vedno Te bomo ljubili, po tvoji
poti hodimo. Vse dni smo spremljali Tvoje zdravljenje, komajda smo
doumeli Tvojo smrt, zelo spoštujemo Tvoj zadnji cvetni vrt, Ljubljana,
Beograd in Dedinje!
To pismo smo prebrali na naši proslavi dneva mladosti v petek, 23.
maja 1980, potem ko je izvenela iskreno zapeta pesem
Druže Tito, mi Ti se kunemo,
da sa Tvoga puta ne skrenemo...
Vse naše misli pa so bile z njim, ki je ljubil breze, mladino, našo
domovino in vse ljudi.
Mladi na os. šoli bratov Strafela, Markovci,
s svojimi učitelji in mentorji
Mladi
v Podlehniku sprejeti
v 00 ZSMS
Letos so člani OO ZSMS Podlehnik že tretjič zapored pripravili
slavnosten sprejem mladih iz osnovne šole v Podlehniku v osnovno
organizacijo. V četrtek, 23. maja so sprejeli medse mladince sedmih in
osmih razredov osnovne šole. Proslave, ki so jo pripravili člani OO, so se
poleg mladincev udeležili tudi predstavniki KS in mentor mladinske
organizacije na osnovni šoli.
Predsednica osnovne organizacije Jožica Svenšek je mladim v svojem
govoru prikazala vlogo in pomen ZSMS, opozorila pa jih je tudi na
organiziranost in aktivnost OO ZSMS Podlehnik. Kulturna skupina je
pripravila bogat in lep program. Po kulturnem programu so novosprejetim
članom podelili mladinske izkaznice, značke in posebno izdajo Mladosti —
Tito in mladi. Po sprejemu se je predstavnik osnovne šole Gvido Cepin
zahvalil — OO ZSMS Podlehnik za dobro pripravljen sprejem. Spregovoril
je o boju za priznavanje mladinske organizacije in v kolikšni meri se lahko
mladi z aktivnim delom vključijo v razvijanje našega družbenopolitičnega
sistema.
Sprejema so se udeležili skoraj vsi mladi iz sedmih in osmih razredov.
Pravočasna vključitev v delo mladinske organizacije bo preprečila
neaktivnost in nezainteresiranost mladih za delo v svoji organizaciji po
odhodu iz osnovne šole, kar je dolga leta zmanjševalo obiske na sestankih
in s tem onemogočalo aktivno delo same osnovne organizacije. Po
sprejemu so se mladi lahko bolje seznanili z delom osnovne organizacije na
spoznavnem in družabnem sestanku. Novo sprejeti člani so povedali, da v
osnovno organizacijo niso prišli nepripravljeni, saj so pod vodstvom
mentorice mladinske organizacije na osnovni šoli Vere Školiber
samostojno pripravili 4 predavanja o članstvu v mladinski organizaciji, o
zgodovini komunistične mladine v Sloveniji in Jugoslaviji ter predelali
statut.
Bronja Mere
Gradnja vodovoda
na območju lenarške
občine
Na območju občine Lenart bodo v kratkem rešili vodovodne težave v
Zgornji Ščavnici ter v nekaterih naseljih, tam kjer je primanjkovalo vode.
Tako nadaljujejo dela za povezavo vodovoda od Lenarta do Zgornje
Sčavnice. Tu gre namreč za pomembno širitev vodovodnega omrežja. Po
cevovodu, ki ga gradijo bodo rešili problem z vodo tudi v Žerjavcih Zgor-
njem Porčiču in po vsej verjetnosti še v enem delu Gradišča.
Potrebe po vodovodu še nastajajo v krajevni skupnosti v
Cerkvenjaku, kjer nameravajo izdelati analizo možnosti dolgoročne
oskrbe z vodo. Z vodovodnimi težavami se ukvarjajo tudi v KS Benedikt
do koder pa bo potrebno naprej zgraditi primeren cevovod. Za vse to bo
potrebno zagotoviti sredstva. Zbrali pa bi jih naj od investitorjev, z
namenskim prispevkom v ceni vode, amortizacijo, krediti in sredstvi
območne vodne skupnosti ter delom prispevka, ki bi ga naj združevale
temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva za
komunalne investicije.
O gradnji vodovoda razmišlja tudi krajevna skupnost Gradišče v
Slov. goricah, ki pa ima vsaj delno rešen ta problem, saj ima vodovodno
zajetje v naselju Gočova, ki bo po oceni strokovnjakov zadostovalo še
precej let. V tej krajevni skupnosti pa želijo vodovod napeljati tam, kjer
zaradi višinske razlike ni moč priključiti vodovodnih cevi. Ta problem v
Zgornjem Porčiču bodo rešili s priključitvijo vode na zbiralnik v Zgornjih
Žerjavcih, tako, da bodo zainteresirani še letos dobili možnosti za
priključitev na vodovodno omrežje.
Janez Lorber
SLOVENSKA ARHIVISTIKA IŠČE NOVE
SKUPNE POTI
Seminar strokovnih
delavcev slovenskih
arhivov v Ptuju
Z namenom spoznati najnovejša dognanja arhivske vede in v želji,
da se čim bolj poenoti strokovno delo v slovenskih arhivih, je na
pobudo Arhivskega društva Slovenije komisija za izobraževanje pri
Skupnosti arhivov Slovenije v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom v
Ptuju organizirala v četrtek, 22. in v petek, 23. maja 1980 dvodnevni
seminar za strokovne delavce slovenskih arhivskih zavodov v Narod-
nem domu v Ptuju.
Seminarja so se udeležili arhivski strokovnjaki iz Arhiva SR
Slovenije. Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Arhiva instituta za zgodo-
vino delavskega gibanja iz Ljubljane, Pokrajinskega arhiva iz Nove
Gorice. Zgodovinskega arhiva iz Celja, Pokrajinskega arhiva iz Mari-
bora in Zgodovinskega arhiva iz Ptuja.
Po otvoritvenem pozdravu predsednice skupščine Kulturne
skupnosti občine Ptuj. tovarišice Marije Magdalene, so se udeleženci
seminarja poklonili spominu umrlega predsednika tovariša Tita z
enominutnim molkom.
Strokovni del seminarja se je začel s predavanjem ravnatelja
Zgodovinskega arhiva Ljubljana, dr. Jožeta Zontarja o najnovejših
dognanjih v arhivistiki. Obilica arhivskega gradiva, ki nastaja pri
ustvarjalcih in vse večje količine gradiva, ki jih prevzemajo arhivske
ustanove zahteva tudi nove .oblike dela in novo metodologijo, ki mora
temeljiti na načelih selektivnosti, prioritete glede na pomen gradiva,
ter na načelih ekonomičnosti. Arhivski zavodi bi naj prevzemali že
registraturno urejeno gradivo, oziroma arhivsko gradivo, ki ima poleg
operativno trajnega pomena predvsem pomen za znanost, kulturo in
predvsem zgodovino. Prav zaradi tega je potrebno že pri ustvarjalcih
valorizirati arhivsko gradivo, glede na njegov pomen. To arhivsko
gradivo bi se naj v arhivih, ob potrebni kadrovski zasedenosti in
strokovni strukturi urejalo ter izdelovali razvidi, ki bi služili uporabni-
kom za nadaljna znanstvena proučevanja. Naloga arhivskega dela je,
da se v arhivih čim več popiše in prikaže čim več vsebine tako, da se
pripravijo bazični podatki in bazične informacije za velika raziskoval-
na dela in velike raziskovalne projekte.
Prav zaradi tega, da bi se v arhivih usmerilo delo v pripravo
vsebine arhivskega gradiva, je bilo nadaljevanje seminarja v prvi vrsti
usmerjeno v pripravo enotnih evidenc arhivskega gradiva, valorizaciji
arhivskega gradiva in ustvarjalcev arhivskega gradiva, ter nekaterim
vprašanjem, ki izhajajo iz zakona o arhivskem gradivu in o arhivih.
Delo strokovnega seminarja seje v nadaljevanju odvijalo v treh
sekcijah.
V	sekciji za evidence o arhivskem gradivu so bila obdelana in
razrešena vsa odprta vprašanja o arhivskem fondu, akcesijski knjigi,
registru in dosjeju fonda ter arhivskem vodniku.
V	sekciji za valorizacijo arhivskega gradiva in ustvarjalcev arhiv-
skega gradiva so se načela odprta vprašanja valorizacije gradiva, ki
nastaja pri upravnih organih, gospodarskih organizacijah in delovnih
organizacijah s področja družbenih služb.
V	sekciji, ki se je ukvarjala z vprašanji, ki izhajajo iz zakona o
arhivskem gradivu in o arhivih je bilo osnovno vprašanje posvečeno
pripravi navodila za izvajanje zakona o arhivskem gradivu in o arhi-
vih.
Na osnovi rezultatov doseženih v delu sekcij je zaključno skupno
zasedanje sprejelo vrsto zaključkov. Pripravljena bodo navodila o
evidencah v arhivih, izdelano je bilo navodilo za izvajanje zakona o
arhivskem gradivu, pripravilo se bo navodilo o odbiranju arhivskega
gradiva iz registraturnega arhiva, izdelala se bo metodologija urejanja
arhivskega gradiva in izdelave pripomočkov, kar vše naj pripomore k
poenotenju dela v slovenskih arhivih in da se zagotovi arhivska dejav-
nost v okviru danih in obstoječih možnosti in razmer.
Splošna ugotovitev je bila. daje prvi seminar slovenskih strokov-
nih arhivskih delavcev nad vse uspel, tako po strokovni kot po organi-
zacijski strani in. da je s tako obliko strokovnega izpopolnjevanja
potrebno nadaljevati tudi v bodoče, ko se poleg drugih aktualnih
vprašanj naj razreši tudi vprašanje valorizacije arhivskega gradiva.
Po zaključenem strokovnem delu so si slovenski arhivski delavci
ogledali tudi bogastvo muzejskih kulturno zgodovinskih zbirk Pokra-
jinskega muzeja v Ptuju in bogastvo zbirk in fondov Zgodovinskega
arhiva v Ptuju. Seznanili pa so se tudi s prirodnimi lepotami in turistič-
nimi zanimivostmi Ptuja in njegove okolice.
Andrej Fekonja
Tito smo mi vsi
Športno društvo Apače na Dravskem polju je pripravilo razstavo
0 Titu z geslom: »Tito smo mi vsi«. Razstavo so zelo skrbno pripravili v
Prostorih prosvetnega doma. Veliko fotografij iz vseh obdobij našega
velikana, nekaj knjig tovariša Tita, razvoj gibanja neuvrščenih in
prerez delovanja in urjenja naših oboroženih sil.
Na začetku slika tovariša Tita, zraven knjiga, v katero so se vpiso-
vali prisotni, posneli govori predsednika in oddaj posvečenih njemu.
Razstava je privabila veliko obiskovalcev, vendar pa bi jih lahko še
več. Tokrat so se mladi iz športnega društva Apače zares potrudili.
Pokazali so, da se razen nogometa najde tudi časa za delo, ki bi ga
lahko opravil kdo drug.
Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek
^■"ajani Apač so si z zanimanjem ogledovali razstavo
12 - DRUŠTVA IN ŠPORT
5. junij 1980 - TEDNIK
Uspešno delo ptujskega radiokiuba „Dušan Kveder-Tomaž"
Ptujski radioklub »Dušan
Kveder-Tomaž« že lep čas uspeš-
no deluje, svojo dejavnost pa je v
zadnjem času še povečal in tako
združuje trenutno okoli 240 ra-
dioamaterjev z območja celotne
občine. Ptujski radioklub sodi v
enega najmočnejih te vrste, po-
hvalijo se lahko tudi z vrhun-
skimi operaterji na KV (kratkem
valu), ki so znani po vsej Jugosla-
viji pa tudi daleč preko njenih
meja.
Osnovne dejavnosti kluba so
konstruktorstvo, to je samograd-
nja radijskih postaj in ostalih
potrebnih naprav, nadalje lisičar-
stvo. to je posebna dejavnost, ko
mladi radioamaterji iščejo skrito
postajo, sodelujejo pa na mnogih
tekmovanjih in pravkar se pri-
pravljajo na republiško tekmova-
nje v »lisičarstvu«, ki bo 7. in 8.
junija.
Radioamaterji lahko vzposta-
vljajo zvezo na različnih valovnih
področjih, najpogosteje in največ
jih dela na UKV področju. S
pomočjo UKV radijskih postaj se
lahko pogovarjajo s kolegi na
velike razdalje, tudi do 500
in več kilometrov, seveda je vse
odvisno od pogojev in lokacije,
kjer delajo. Nekateri delajo na
področju SSB in telegrafije, v
višje razrede pa sodijo amaterji z
oznakami C. o ali A. to so vrhun-
ski operaterji, ki lahko vzposta-
jajo zvezo s celim svetom
Zelo zanimivo je prisluhniti
pogovorom radioamaterjev. Se-
veda je ob sami vzpostavitvi
zveze potrebno opraviti formalni
del. to je dejansko predstavitev,
navedba lokacije in tako dalje.
Nadaljni pogovor poteka o ante-
nah in aparaturan s katerimi
delajo, pa o vremenu in o vseh
ostalih zadevah. mnogokrat
vzpostavijo zvezo prijatelji in se
seveda lahko pogovorijo o pov-
sem vsakdanjin stvaren. Veliko
se na ta način naučijo ob izme-
njavi izkušenj iz radioamater-
stva.
Med mladimi je za radioama-
tersko dejavnost precejšnje zani-
manje. mnogi pa ne vedo za prvi
korak, ki gaje potrebno storiti za
pridobitev pravic, ki izhajajo iz
članstva v radioklubu. Kandidat
mora biti državljan SFRJ. opra-
viti mora ustrezen tečaj in izpit
pred komisijo ter s tem pridobi
pravico dela na področju radioa-
materstva. pridobi na tudi pravi-
co nakupa ustreznih naprav.
Radioamaterstvo ima v naši
družbi izredno velik pomen.
Poleg pomena v SLO, lahko
opravi pomembno vlogo tudi ob
raznih nesrečah in akcijah, ko
lahko s hitrim obveščanjem nare-
dimo največ. Radioamaterji se
udeležujejo raznih akcij kot je na
primer pohod v Mostje. kjer z
njihovo pomočjo omogočijo isto-
časen prihod vseh odredov, sode:
lovali so pri zvezni štafeti, pa tudi
8. maja, na dan pogreba tovariša
Tita. so s posredovanjem radioa-
materjev istočasno vse sirene v
Jugoslaviji naznanile najbolj ža-
losten treutek v zgodovini jugo-
slovanskih narodov in narodno-
sti.
Ptujski radioklub ima svoje
prostore v delavskem domu
Franc Kramberger v Ptuju, se-
kretar kluba pa dela vsak četrtek
od 17. do 19. ure. V tem času se
lahko kandidati prijavijo oziro-
ma vpišejo v članstvo, dobijo pa
tudi ustrezne informacije o teča-
jih in ostalem. Prvi tečaj, ki ga
nameravajo organizirati bo za
brigudirie MDA slovenske gorice
80
Če smo v gornjih vrsticah
omenjali razna tekmovanja, ki se
jih udeležujejo ptujski rauioama-
teni. je potrebni) dodati, da je
njihova sekcija iz Cirkulan dose-
gla prvo mesto v tekmovanju za
»Derventa pokal«, kar je izreden
uspeh
Daje radioamaterstvo v občini
precej razširjeno smo že omenili,
se vec pove podatek, da skoraj ni
krajevne skupnosti, kjer ne bi bili
prisotni s svojo dejavnostjo, seve-
da pa si v radioklubu prizadeva-
jo. da bi svojo dejavnost še
ražširili. zalo vaoijo v svoje vrste
vse. ki imajo zanimanje za to.
tprej radioamatersko dejavnost.
Č lovek, ki ima radijsko postajo,
dejansko nikoli ni sam. saj se
lahko vselej pogovarja s kolegi v
domovini ah v svetu, naj bo v
nočnih urah. podnevi, v avtomo-
bilu ali doma. Radioamaterji so
dogovorjeni za sestanek, ki ga
imajo vsak torek ob 20. un
seveda na svoj način — pre(j
svojimi sprejemniki, dogovorje.
no zvezo imenujejo »Sked«, ob
tem dogovorienem času pa
izmenjajo informacije, dogovori,
jo se za skupne nastope ali akcije
in podobno. Poleg dogovorjene
zveze za amaterje ptujskega ra-
diokiuba poteka iz Ptuja tudi
jugoslovanski »Sked«, kluna L)X
vodi ga Boško Djurica, združuje
pa vse jugoslovanske radioama-
terie, ki delajo na kratkem valu.
Ko govorimo o radioamater-
jih. ne moremo mimo pogostih
obtožb, da le-ti s svojimi radijski,
mi postajami vplivajo na slabši
sprejem TV programa. Sami
pravijo, da je sicer res. da se tu in
tam pojavljajo motnje, da pa ne
tre za njihovo krivdo, saj morajo
iti njihove aparature vselej 100
odstotno brezhibne, pač pa je
potrebno krivdo poiskati v površ-
ni ali nepravilni namestitvi TV
anten.	jb
Ptujski radioamater Vlado Šerc
ima radijsko postajo vgrajeno kar
v avtomobilu.
ZAGREB-
PTUJ (4:4)
Kot smo že v prejšnji številki
Tednika poročali, seje v soboto v
klubu mladih ob 5-letnici ptuj-
skega karate kluba odvijalo zani-
mivo tekmovanje v karate vešči-
nah in sicer med člani domačega
kluba in karateisti iz Zagreba.
Hkrati pa je bilo tudi pionirsko
prvenstvo Ptuja v budokaiu.
Predno so se športniki med
seboj pomerili, so navzoči z
minuto molka počastili somin na
preminulega tovariša Tita, nakar
je zbranim športnikom kot tudi
številnim gledalcem spregovoril
predsednik kluba Maks Bračič.
Sledila so srečanja, merjenje
medsebojnih moči, zlasti pa ve-
ščin v karateju. Prijateljskega
srečanja se je mea drugimi
udeležil tudi Milan Prosenica,
glavni inštruktor za WIN'G
TSUN KUNG FU Jugoslavije.
Na srečanju je bilo prikazano več
različnih demonstracij, zlasti za
borbe WING TSUN KUNG FU
veščinah. Prav tako so bile prika-
zane borbe z nunčaki, noži in
palico, kar sta izyajala Vladimir
Sitar in Edvard Stegar, medtem
ko je Aleš Mlač prikazal karate
demonstracijo in na koncu sta na
borišče stopila ponovno Sitar in
Stegar. ki sta prikazala demon-
stracijo v FULL CONTACT
karateju.
Pa si oglejmo nekaj rezultatov:
(Zagreb) Semi contagt šport:
Sitar—Vuletič: 19:15, Stumber-
fer (Ptuj)—Mihajlovič (Zagreb):
6:14. Krajnc (Ptuj)—Matic (Za-
greb): 11:12. Golob (Ptuj)—Hu-
njet (Zagreb): 7:10. Stegar
(Ptuj)—Dubajič: 5:10.
V	karateju pa so bili doseženi
sledeči rezultati: Setula(Ptuj)—
Fijačko (Zagreb): 4:1 Stumber-
ger (Ptuj), Jelenič (Zagreb): 3:1,
Cerimovič (Ptuj)—Sinera (Za-
greb): 3:6. Končni rezultat prija-
teljskega srečanja med Zagre-
bom in Ptujem je bil neodločen:
(4:4).
Karate srečanje je sodil Milan
Prosenica. semi contact srečanje
pa sta sodila Maks Bračič in
Vladimir Bračič. oba iz Ptuja.
V	budokai pionirskem prven-
stvu Ptuja so bili doseženi sledeči
rezultati: 1. Srečko Stater. 2.
Milan Stater. 3. Diter Duler, 4.
Dani Krapša in 5. Gorazd Ga-
vez.
Ta nad vse zanimiva športna
tekmovanja v karate veščinah si
je ogledalo nekaj več kot sto
"gledalcev, ki so bili nad borbami
posameznikov navdušeni. Ra-
zumljivo, da so navijali za doma-
čine. zato so si domačini še
posebej prizadevali, da so zbirali
točko za točko in pripomogli da
je bil na koncu dosežen neodlo-
čen izid tekmovanja, kar je
domačinom, zlasti še. če se Ptuj
primerja s številom prebivalcev
Zagreba res lahko samo v ponos
in spodbuda za še boljše rezulta-
te in ne nazadnje tudi za vse
večje zanimanje mladih, da se
vključijo v karate klub v Ptuju.
Franjo Hovnik
Vsi na kolo za zdravo telo
Planinsko društvo Ptuj je 25.
maja organiziralo kolesarski trim.
v počastitev dneva mladosti. 35.
obletnice osvoboditve in 30. ob-
letnice samoupravljanja.
Akcija se je imenovala vsi na
kolo. za zdravo telo. Zborno me-
sto, start in cilj je bil pri šoli Franc
Osojnik v Ptuju. Prisotne udele-
žence je pozdravil predsednik PD
Tone Purg. Z enominutnim mol-
kom smo se poklonili spominu
maršala Josipa Broza Tita.Natoje
podpredsednik PD tov. Žmavc
razložil prav ila trima.
Pot je vodila proti Rogoznici.
Podvincem. Pacinju. Mostju.
Gaberniku. Juršincem in »vinski
cesti« na Gomilo (najvišji vrh
Slovenskih goric; obvezna točka
Slovenske planinske transverzale
in transverzale kurirjev in vezi-
stovNOB). Povratek proti Ptuju je
bil iz Juršinc do Mostja. prek
Dornave in Rogoznice na izho-
diščno mesto pri osnovni šoli F.
Osojnik. kjer je bil konec kole-
sarske akcije. Vsak udeleženec je
dobil kontrolni kartonček v kate-
rega je dobil med potjo tri obve-
zne kontrolne žige. Prvi kontrolni
žig je dobil pri spomeniku padlih
Lackovih borcev v Mostju. drugi
žig na Gomili in tretji med Mos-
tjem in Dornavo na križišču za
Polenšak.
Na cilju smo udeleženci dobili
priznanje, značke in nalepke.
Akcije se je udeležilo nad 50 ko-
lesarjev. Najmlajši je bil star 7 let.
najstarejši pa 74 let. Želimo si še
več takih, dobro uspelih akcij!
Rakuša
Udeleženci trima PD Ptuj pred startom.
V počastitev
dneva mladosti
V	Destrniku so se mladi iz Slovenskih goric zbrali še na tradicional-
nem nogometnem turnirju v počastitev dneva mladosti. Mladi nogometaši
so se v začetku z enominutnim molkom poklonili spominu na tov. Tita,
nato pa v fer in borbenih tekmah navdušili precejšnje število gledalcev.
Veliki pokal v trajno last je osvojila ekipa iz Sel, ki je v Finalu
premagalo Dolič z 1:0. Tretje mesto je zasedla ekipa Destrnika. Na tur-
nirju se je zbralo osem ekip.	Milan Zver
Uspel rally v Markovcih
V	nedeljo 25. maja je bilo v organizaciji MAD — krožek Markovci
rally v počastitev Dneva mladosti in praznika krajevne skupnosti Mar-
kovci. Organizatorju se je prijavilo 38 tekmovalcev od tega 8 voznic, ki
so na 36 km dolgi progi in v dveh spretnostnih vožnjah pokazali svoje
znanje.
Prvo takšno tekmovanje krožka Markovci je vzpodbuda za nadaljnje
delo s članstvom in je kot tako uspelo. Vsi udeleženci so prejeli priznanje
za sodelovanje najboljši trije v moški in ženski konkurenci pa pokale.
Uvrstitev je naslednja: ženske Anica Bombek (Z-750), Marija Sluga
(Z-101), Silva Zagoršek (Z-101); moški Stanko Kokot (Z-750), Janko
Zagoršek (Z-101), Stanko Bračič (NSU)	anc
Najboljši Lenart
Pri Lenartu v Slovenskih goricah je bil 25. maja rokoborski turnir, ki
je bil posvečen Dnevu mladosti in 20. obletnici dela in razvoja tega naj-
bolj razvitega vrhunskega športa pri Lenartu. Svečanost rokoborskega
oziroma društvenega jubileja so pričeli s sprejemom pri predsedniku
skupščine občine Lenart Božu Tušu, ki jih je seznanil s trenutnim polo-
žajem v občini.
Na rokoborskem turnirju, ki se je odvijal pred polno dvorano v
lenarškem kulturnem domu, so sodelovali rokoborci Lokomotive iz Zag-
reba, rokoborsko moštvo Dunaj 21 iz Avstrije in domače moštvo Partizan
iz Lenarta. Najboljše so se na turnirju izkazali domačini, ki so najprej
premagali Dunaj z rezultatom 9:1 in nato še Lokomotivo z rezultatom
8:2. Lokomotiva, ki je bila druga pa je Dunaj premagala z rezultatom
7:3.
Turnir je bil uspešen, sodili pa so ga mednarodni sodniki iz Zagreba
in iz Avstrije. Pokale vsem trem ekipam in najboljšemu tekmovalcu ter
plakete najboljšim oziroma zaslužnim članom ob obletnici in društvom
ter delovnim organizacijam je podelil častni predsednik Partizana Lenart
in bivši rokoborski balkanski prvak Ivan Pirher iz Lenarta.
Janez Lorber
OBČINSKO
TEKMOVANJE ZA APS
Zveza telesnokulturnih organizacij in atletski klub Ptuj sta 19. maja
na stadionu Drava izvedla občinsko prvenstvo za Atletski pokal Slovenije.
V obeh kategorijah, torej pri pionirkah in pionirjih, je premočno zmagala
osnovna šola Tone Znidarič.
REZULTATI
PIONIRKE:
—	100 m: 1. Nada Bolcar (TŽ) 13,5 s, 2. Urška Kerbler (FO) 13,8 s,
3. Katica Topolovec (Kidričevo) 13,9 sek, itd.
—	300 m: 1. Darja Letonja (TZ) 48,3 s, 2. Darja Hrženjak (Cirkula-
ne) 49,5 s, 3. Danica Hameršak (FO) 49,6 s, itd.
—	600 m: 1. Marica Hameršak (FO) 1:46,5 min, 2. Jelka Sirec (F0)
1:49,9 min, 3. Mateja Bombek 1:50,4 min, itd.
—	štafeta 4 x 100 m: 1. Tone Znidarič A 57,0 s, 2. T. Znidarič B
57,5 s, 3. Kidričevo 58.2 s, 4. Maks Bračič 61,7 s;
—	višina: 1. Sonja Pajenk (TZ) 154 cm, 2. Liljana Miailovič (TZ)
148 cm, 3. Miša Kramberger (FO) 145 cm, itd.
—	daljina: 1. Vesna Carli (FO) 490 cm, 2. Natalija Valenko 450 cm.
3. Helena Kramberger (TZ) 447 cm, itd.
—	krogla: L Zdenka Cuš (Juršinci) 9,84 m, 2. Helena Bezjak (TZ)
9,45 m, 3. Zdenka Rimele (FO) 8,93 m, itd.
—	ekipno: 1. Tone Znidarič 7552, 2. Franc Osojnik 6511, 3. Kid-
ričevo 6394, 4. M. Bračič Cirkulane 4747, 5. Ivan Spolenjak 2918, 6.
Lastovke Markovci 2220, 7. Uršinci 1083;
PIONIRJI:
—	100 m: L Danijel Lenart (TZ) 12,4 s, 2. Gorazd Jakomini (TŽ)
12,5 s, 3. — 4. Matjaž Damiš (TZ) in Peter Letonja (Kidričevo) 12,6
itd.
— 300 m: 1. Ivan Stebih (TŽ) 41,3 s, 2. Andrej Vugrinec (TZ) 41,5
3. Gorazd Belšak (TZ) 43,2 s, itd.
—	i000 m: 1. Bojan Mihelač (L Spolenjak) 2:53,1 min, 2. ZvonK"
Lovrenčič (TZ) 2:55,9 min, 3. Branko Krošl (Kid.) 2:56,4 min, itd.
—	daljina: 1. Ivan Kuhar (TZ) 554 cm, 2. Ratko Miličevič (Kidrič
vo) 550 cm, 3. Beno Kupčič (TZ) 520 cm, itd.
—	višina: 1. Oliver Sirec (TZ) 170 cm, 2. Vlado Plohi (TZ) 165 crfl<
3. Alojz Vuk (Majšperk) 160 cm, itd.
—	krogla: 1. Eros Jumerovič (Kidričevo) 11,16 m, 2. Boris štet"11
(TZ) 10,99 m, 3. Branko Romih (FO) 10,95 m, itd.	.
—	ekipno: 1. Tone Znidarič 8075, 2. Kidričevo 6271, 3. FraJ
Osojnik 5337, 4. Ivan Spolenjak 3567, 5. SSD Lastovke Markovci 26$'
6. Maks Bračič Cirkulane 1872, 7. Juršinci 1171,8. Majšperk 976 točk-
VEC PRISOTNOSTI ČLANOV RIBIŠKE DRUŽINE PTUJ
Naloge iz srednjeročnega
programa tudi izvajati
Temeljita razprava, kije tekla na razširjeni seji IO
RD Ptuj z navzočimi predsedniki komisij v RD. je
po/azala vrsto negativnih in tudi pozitivnih stvari v
zvezi z delovanjem obstoječih komisij in tudi orga-
nov upravljanja. Potrebne bodo temeljite spre-
membe. posebno v pododborih RD Ptuj in pri
evidentiranju kandidatov za vodstvo ZRD Ptuj.
Vemo. da se delegati niso v polni meri angažirali, ne
v udeležbi na sejah, še manj pa pri prenašanju nalog
v pododbore, da bi jih bolj seznanili z nalogami in
spremembami v RD Ptuj.
Posamezne komisije so se pokazale zelo aktivne,
nekatere pa se sploh niso sestajale. Tudi v zvezi s
statutom in pravili je tekla razprava, tako bi se naj v
bodoče, ko bo evidentiranje kadrov v ZRD Ptuj na
tekočem, to dopolni. Doklerse vsi člani RDnebomo
zavedali, skupaj nas je okrog 900. ne bomo pritegnili
k sodelovanju ostalih, posebno pa mladih ribičev v
vodstva, zlasti take. ki imajo veselje in voljo do dela.
Več dogovornosti. več sodelovanja, aktivnosti, po-
tem tudi uspeh ne bo izostal. Še posebno vlogo bi
morala imeti gospodarska komisija, da bi v bodoče
gospodar lahko deloval po predlogih te komisije. V
tej komisiji bi naj bili člani, ki bi res z voljo in
znanjem opravljali najpomembnejše naloge v RD
Ptuj. V razpravi je bila ugotovitev, da je prav od
gospodarske komisije odvisno, kako bomo vlagali in
izvajali odlov. v celotnem procesu postopka in od-
ločanja.
Razprava je tekla tudi v zvezi z disciplinsko ko-
misijo. v pomanjklivostih v postopkih in tudi v od-
ločanju kaznovanja, brezvestnih ribičev, ki ne
upoštevajo dostikrat pravil, zakona o ribištvu, če-
prav so z njimi dobro seznanjeni. Pomanjklivosti so
tudi pri paznikih, ki v primerih ne sodelujejo dovolj
z organi in tudi ne z ribiči med disciplinskim po-
stopkom. Še pomembnejšo vlogo bi morali opra-
vljati pri varovanju čistega in zdravega okolja ob
naših rekah in potokih ter sodelovati s komisijo za
čisto okolje in z inšpekcijsko službo,
V pododborih RD Ptuj naj bi imeli do 14. junija
1980svoje zbore in na teh obravnavali, vse te naloge,
ker če tega ne bomo storili, programa, ki ga ima RD
v svojem srednjeročnem programu, ne bomo mogli
uresničiti, še manj pa izvajati. To je ena od najpo-
memebnejših nalog, ki stoji pred nami. Vsak član
RD bi naj dal svoj del prispevka, svoj doprinos, k
uresničevanju nalog srednjeročnega programa kije
pred nami. ter evidentiranju kadrov v te organe, da
bo teklo delo RD Ptuj nemoteno naprej.
Konrad Zoreč
Z OBČNEGA ZBORA KOŠARKARSKEGA KLUBA .DRAVA" PTUJ
Leto 1979 najuspešnejše doslej
Zadnje dni maja se je na občnem zboru sestal
košarkarski klub ,,Drava" Ptuj ter analiziral
delo v iztekajočem letu srednjeročnega plana
1976—80. Ugotovil je, da je bilo delo kluba v
letu 79/80 najuspešnejše doslej; v tem obdobju
pa je bilo v osnovno-šolske in klubske ekipe
vključenih blizu 400 košarkarjev. Glede temelj-
nih usmeritev v tem obdobju je bilo povedano,
da je množičnost dosežena, da pa proces Še
zdaleč ni končan.
Delo kluba zavirajo številni nerešeni proble-
mi, kot je financiranje šolskih športnih društev,
neizvajanje portoroških sklepov; poseben prob-
lem pa predstavlja prioriteta košarke in odpori
proti njej v določenih sredinah. Vendar pa
izkušnje kažejo, da je potrebno z delom nadalje-
vati. Posebno priznanje za delo zaslužijo trenerji
osnovno-šolskih ekip, saj gre njim v veliki meri
zahvala, da se je z osnovno-šolsko košarko tudi
uspelo.
Občni zbor je ugotovil, da so rezultati pio-
nirskih selekcij v okviru festivala košarke^80 pri-
merni, da pa bi lahko bi še boljši, če bi bili zago-
tovljeni vsi pogoji za nemoteno delo. Največkrat
gre za prostorske probleme. Analiza dela ženske
in moške košarkarske ekipe kaže, da uspehi niso
najboljši, da pa je več vzrokov za takšno stanje,
kot slabi pogoji dela, na zaključeni ciklus selek-
cioniranja, s katerim se je pričelo pred tremi leti
in neustrezni prostori za vadbo klubskih ekip.
Občni zbor je med sklepe, ki naj bistveno
prispevajo k še boljšemu delu v bodoče, zapisal.
da je potrebno delo kluba utrditi tako strokovno
kot organizacijsko, prek ustreznih komisij in
sicer komisije za tekmovanje, komisije za osnov-
no-šolsko košarko, sodniške komisije in komi-
sije za informiranje in propagando.
V srednjeročnem obdobju 1981—85 bo delo
kluba temeljilo na temeljitem strokovnem delu
in skrbi za mlajšo selekcijo s tem, da se dose-
danji model bistveno ne bo spreminjal.
Zbor je ob koncu izvolil še novo vodstvo
kluba ter se ob tej priložnosti zahvalil Božu
Turinu, dolgoletnemu predsedniku kluba za
njegovo tvorno in požrtvovalno delo. Za novega
predsednika je bil izvoljen Arnold Pavlinič iz
trgovskega podjetja Emona — Merkur Ptuj.
MG
\
fEDNIK - 5- junij 1980
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13
II. ZRL SEVER ČLANICE: PP DRAVA-OLIMPIJA 1220 (7:8)
Olimpija ni dovolila presenečenja
Stadion Drava v Ptuju, gledal-
ev 200, sodnika Janušič in
Njovak (oba Varaždin);
PP Drava: Farič, Vršič, Cerne
9 Kelenc, Vičar 2, Novak 1,
(jalun. Lepej, Mumlek, Kmetec,
jjtsenfrai;
Olimpija: Miljuš, B. Jančič 1,
^ Jančič 1, Supan 6, Žlahtič,
pežman, Bašič, Cudarman 7,
jernejec, Sušni k 5, Kacin, Kelc;
Sedemmetrovke: PP Drava 9
,6). Olimpija 2 (2)
Izključitve: PP Drava 2, Olim-
pija 8 min.
Igralke rokometne ekipe PP
Drava v soboto niso uspele. V
pomembnem srečanju predzad-
njega kola tekmovanja v severni
skupini druge lige ljubljanska
Olimpija ni dovolila preseneče-
nje in je zasluženo zmagala.
Ptujčanke so dobro igrale le v
prvem delu, v drugem pa močno
popustile.
V prvem polčasu je bila igra
popolnoma enakovredna, še več,
domačinke so imele nekaj zrelih
priložnosti, da bi si priigrale
prednost dveh do treh zadetkov.
Vendar tega zaradi premajhne
zbranosti niso izkoristile in gostje
so jih vedno ujele, vodstvo ob
koncu polčasa pa so dosegle
nekaj sekund pred koncem.
Začetek drugega polčasa je
veliko obetal. Z zadetkom edine
dokaj razpoložene igralke Černe-
jeve je domača vrsta izenačila na
8:8, za tem pa je vratarka Milju-
ševa, ki je branila zelo dobro
(velikokrat po zaslugi nespretno-
sti domačih igralk), ubranila
sedemmetrovko, ki jo je izvajala
Vičarjeva. To pa je bilo praktič-
no vse, kar je PP Drava še lahko
naredila v tem srečanju. Gostje
so namreč popolnoma prevzele
vajeti v svoje roke in ob slabi
domači ekipi zadevale iz vseh
položajev, s kril, s šestmetrovke
in zunanjih položajev. Upov na
končni uspeh je za PP Dravo bilo
konec. Do konca polčasa je
Olimpija potrdila svojo premoč
in zasluženo zmagala, čeprav je
razlika nekoliko previsoka. Zani-
mivo je, da je vseh pet zadetkov
PP Drave v drugem polčasu
dosegla Cernejeva, dva od njih
po zaslugi mlade igralke Lepeje-
ve, ki je stopila v igro na mesto
krožne napadalke.
S tem porazom so Ptujčanke
obtičale na 10. mestu na prven-
stveni lestvici in jih v primeru
neugodnega razpleta v zadnjem
kolu čaka selitev v republiško
ligo. Poglejmo ostale izide pred-
zadnjega kola: D1 Trokut —
Alples 10:8, Podravka — Velenje
25:17. Ina — Zamet 14:13. Dja-
kovo — Slavonija DI 6:8 (5:3) in
Rudar — Koka 24:11. Skrbi za
obstanek sta se v predzadnjem
kolu rešili Ina in Slavonija DI, ki
sta s 16 točkami na sedmem
oziroma osmem mestu. Deveti je
Zamet in ima 15 točk, deseta PP
Drava in enajsti DI Trokut jih
imata po 13, na zadnjem mestu
pa je varaždinska Koka z 9
točkami. V zadnjem kolu, ki bo
na sporedu v soboto, so pari
naslednji: Alples — PP Drava,
Koka — DI Trokut, Zamet —
Djakovo, Olimpija — Ina, Slavo-
nija DI — Podravka in Velenje
— Rudar. Veliko besed je že bilo
izrečenih o izpadu PP Drave iz
drugoligaške konkurence, ven-
dar. počakajmo do zaključnega
žvižga ob koncu prvenstva. Ven-
dar tudi takrat še ne bo vse jasno.
To pa iz razloga, ker mora
zmagovalec severne skupine
(Podravka iz Koprivnice) igrati
še kvalifikacije za vstop v prvo
zvezno ligo. Od njenega uspeha
(ali neuspeha) bo odvisno kon-
čno število ekip, ki bodo izpadle.
1. kotar
Cernejeva tokrat ni uspela s šestih metrov, izkazala se je vratarka
Miljuševa
(foto: B. Rode)
Aluminij-Kladivar 3:4 (2:1)
Stadion Aluminija, gledalcev 250, sodnik Botjan iz Murske Sobote.
Aluminij: Škrget, Smigoc, Kokot, Podvršek, Panikvar, Vinkler, (Pavči-
nac) Vindiš (Srnic), Skrjanec, Kozoderc, Bek, Dončec. Kladivar: Tasič,
Plevel, Bevc, Gmajner, Bojanovič, Labuz, Benčina, Savič, Mujič,
Hasanbašič, Kokotec. Strelci: 0:1 Benčina v 7 minuti, 1:1 Skrjanec v 11
minuti, 2:1 Vinkler 2:2 Benčina, 2:3 Mulič, 2:4 Mujič, 3:4 Kozoderc.
V	derbiju območne nogometne lige so nogometaši Kladivarja v
Kidričevem z veliko srečo premagali domače moštvo. Gostje so povedli po
grobi napaki domače obrembe, vendar so domači nato zbrali vrste in
najprej rezultat izenačili, kasneje pa z zadetkom Vinklerja iz pravilno
dosojene enajstmetrovke tudi povedli.
V	drugem polčasu so nogometaši Kladivarja imeli pobudo do 67
minute, ko so dosegli izenačujoči zadetek. Domači so kasneje močno
pritisnili in si ustvarili več priložnosti, ki pa jih niso realizirali. Najprej je
Bek iz težavnega položaja nastreljal vratarja, nato je strel Vidniša vratar
gostov zadržal, nekaj trenutkov kasneje pa je bil zrušen v kazenskem
prostoru Skrjanec, vendar sodnik ni pokazal na enajstmetrovko. Kar ni
uspelo domačim nogometašem, je gostom. Iz hitrih protinapadov so
dosegali zadetke, najprej je Benčina rezultat izenačil, kasneje pa Mujič
dvakrat ukanil sicer odličnega domačega mladega vratarja Skrgeta. S to
zmago se je Kladivar uvrstil v enotno slovensko nogometno ligo. To jim je
uspelo zato, ker so imeli dovolj kvalitetnih igralcev in tudi optimalne
pogoje. Nogometašem Aluminija je lahko samo žal, da se niso bolje
pripravili in bi lahko dosegli več, kot samo četrto mesto.
Ob derbiju pa so na stadionu Aluminija krstili tudi novi semafor, kije
dobro prestal preizkušnjo. Za to gre zahvala vsem, ki so žrtvovali svoj
prosti čas pri ureditvi semaforja.
Danilo Klajnšek
FINALE ZA APS
V NOVI GORICI
Pretekli petek in soboto je bilo v Novi Gorici tinalno tekmovanje
za APS za člane in članice, na katerem je imelo pravico nastopati iz
predhodnih kvalifikacij po dvanajst najboljši tekmovalcev z območja
Slovenije v vsaki disciplini.
Po pričakovanju so v ekipni uvrstitvi bili najboljši pri ženskaj in
moških atleti Kladivarja iz Celja. Pravico nastopiti na tem finalu je
imelo tudi devet pripadnikov AK Ptuj, pet članov in štiri članice.
Najboljšo uvrstitev tekmovalcev Ptuja je dosegla Marija Vindiš, ki
je v teku na 3.000 m startala zelo solidno in osvojila dobro šesto mesto.
V teku na 1500 pa je bila deseta. Alojz Lebar je tekel na 10.000 in 5.000
m. Boljši je bil v krajši disciplini, kjer je pristal na osmem mestu. Miki
Prstec je skočil v daljino 664 cm kar je zadostovalo, za deveto mesto.
Niko Makovecki je v suvanju krogle pristal na enajstem mestu. Med
dvanajsterico. ki prinese ekipi društva točke sta se uvrstili v teku na 800
m še Mateja Bombek in Zdenka Belšak.
Boljše zastopstvo bodo imeli atleti Ptuja v finalu APS v kategoriji
mlajših mladincev in mladink, ki bo v soboto v Celju.
OP
SNL: MURA-DRAVA 12 (32)
Popustili v drugem
delu
Murska Sobota, gledalcev 500.
sodnik Kitek (Celje) Strelci: 1:0,
— Kranjc (23), 2:0 — Horvat
(26), 2:1 — Brodnjak (29), 3:1 —
K rajne (32). 3:2 — Tement (39),
4:2 — Vršič (50). 5:2 — Gomboši
(77. 11-m). 6:2 — Gomboši (81),
7:2 — Kranjc (87); Drava: Go-
lob, Malek, Smigoc, Mazera
(Čuš), Bezjak, Matic, Tement,
Vogrinec, Brodnjak (Emeršič).
Radolič. V rabi;
Pomembno srečanje v boju za
obstanek v enotni republiški
nogometni ligi so nogometaši
Drave visoko izgubili. V prvem
polčasu so bili enakovreden na-
sprotnik, v nadaljevanju pa po-
pustili. Položaj na lestvici je za
Dravo sila neugoden, čeprav ima
17 točk in ne 16 kot je napaka v
večini objavljenih lestvic. Tako
ima Drava enako število točk kot
Triglav in Ilirija, boljšo razliko v
zadetkih od Triglava in srečanje
več. Razplet v nedeljo, ko bo na
sporedu zadnje kolo, bo zelo
zanimiv. V Ljubljani se bosta
namreč pomerila Ilirija in Tri-
glav. V primeru zmage ene od
ekip Drava ostane v ligi, v
primeru neodločenega izida pa
Ptujčani izpadejo. Tako o ob-
stanku v ligi odločajo drugi.
1. kotar
Mazera, Tement in VrabI (od leve) — selitev v nižji rang tekmovanja?
(foto: B. Rode)
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNO PRVENSTVO
ZA MLADINKE
V	športni dvorani Mladinka v Ptuju je bilo državno prvenstvo v
namiznem tenisu za mladinke. Nastopilo je samo devet ekip, ker SR Srbi-
ja, Makedonija, Črna gora in AP Kosovo niso prijavili svojih ekip. Na
državnem ekipnem prvenstvu za mladinke, ki ga je organiziral namizno
teniški klub Petovio Ptuj so nastopile tudi tri slovenske ekipe: Olimpija,
Sava in Fužinar. Ekipe so bile razvrščene v dve predtekmovalni skupini,
prvouvrščene ekipe iz vsake skupine so se borile za uvrstitev od 1 — 4
mesta, vse ostale pa za uvrstitev od 5 — 9 mesta.
V	prvi predtekmovalni skupini je prvo mesto osvojila ekipa Olim-
pije, ki je premagala vse svoje nasprotnike, druga je bila ekipa Loko-
motive iz Vinkovc, ki je izgubila samo eno srečanje, tretja je bila ekipa
Coke, ki je dve srečanji izgubila, četrta je bila ekipa Save iz Kianja z eno
zmago, peta v tej skupini pa je bila ekipa Celarevo brez točk.
V	drugi predtekmovalni skupini je prvo mesto osvojila ekipa Fuži-
narja iz Faven na Koroškem, ki je premagala vse svoje nasprotnike, druga
je bila ekipa Foče z dvema zmagama, tretja ekipa Javorja iz Temerina z
eno zmago, četrta pa ekipa Marathona iz Zagreba, ki vsa tri srečanja
izgubila.
V	Finalni skupini je prvo mesto zasedla ekipa ljubljanske Olimpije,
ki je bila najboljša in zanesljivo premagala vse nasprotnike, druga je bila
ekipa Fužinarja z dvema zmagama, tretja ekipa Foce z eno zmago, četrta
pa je bila ekipa Lokomotive iz Vinkovc, kije izgubila vsa tri srečanja.
V	skupini od 5 — 9 mesta je peto mesto zasedla ekipa Javorja iz
Temerina, šesta ekipa Coke, sedma ekipa Save iz Kranja, osmo ekipa
Marathona iz Zagreba in deveta ekipa Celarevega (predstavnica SR BiH.).
NTH Petovio Ptuj se je tudi tokrat izkazal kot dober organizator in
zasluži vso pohvalo. V prihodnosti pa bomo verjetno na podobnih pri-
reditvah srečevali že ptujske igralke, ki so ogromno napredovale, to
dokazujejo rezultati v pionirski konkurenci.
Danilo Klajnšek
MEDOBČINSKE REKREACIJSKE NOGOMETNE LIGE
DVA ZMAGOVALCA STA ŽE ZNANA
Rekreacijska nogometna moštva v skupi-
nah A in Zahod medobčinskih nogometnih
'ig so s tekmovanjem končala. Končne uvrsti-
le so naslednje:
Skupina A
1.	Hajdina	18 13 3 2 57:23 29
2.	Pragersko 75 18 13 2 3 58:20 28
3.	Gorišnica	18 11 4 3 49:30 26
4.	Gerečja vas A 18 9 1 8 34:37 19
5.	Apače	18 8 2 8 35:39 18
6.	Skorba	18 8 1 9 43:38 17
"7. Zg. Polskava 18 6 3 9 27:37 15
8. Boč A 18 4 4 10 32:47 12
Stonjci	18 4 0 14 36:67 8
•0- Videm	18 3 2 13 28:61 8
Skupina Zahod
»■ Oplotnica	10 5 4 1 30: 7 14
2.	Kidričevo	10 5 4	1 24:15	14
3.	Osankarica	10 5 3	2 27:17	13
4.	Lovrenc	10 5 2	3 31:17	12
5.	Sp. Polskava	10 2 1	7 19:50 5
6.	Boč B	10 0 2	8 10:35	2
V skupinah Center in Vzhod tekmovanje še
ni končano. Poglejmo najprej neuradne
rezultate srečanj, ki so bila v soboto 31. maja
in v nedeljo 1. junija: Podvinci — Dornava
21, Markovci — Bukovci 7:0, Kicar —
Grajena 1:2. Leskovec — Rogoznica 3:2,
Gerečja vas B — Ptuj 3:2, Hajdoše — Slove-
nja vas 1:6, Mladinec — Varnica (neodigra-
no). Tržeč — Draženci 4:1, Zavrč — Sobetinci
2:1 in Moškanjci — Središče 2:6. Trenutne
uvrstitve na lestvicah pa so naslednje:
Skupina Vzhod
1.	Središče	16 14 0	2	73:20 28
2.	Dornava	16 10 2	4 40:22 22
3.	Markovci	15 9 1	5	68:33 19
4.	Zavrč	16 8 3	5	50:34 19
5.	Grajena	15 9 0	6 37:36 18
6.	Kicar	15 7 0	8	35:39 14
7.	Sobetinci	15 4 2	9	25:33 10
8.	Bukovci	15 3 3	9	24:62 9
9.	Moškanjci	15 3 2 10 20:58 8
10.	Podvinci	16 3 1 12 29:66 7
Skupina Center
1.	Slovenja vas	15	11 2	2 58:22 24
2.	Rogoznica	15	10 2	3 63:28 22
3.	Ptuj	16	10 2	4 43:24 22
4.	Tržeč	15	9 3	3 44:26 21
5.	Mladinec	13	7 2	4 36:27 16
6.	Leskovec	15	5 3	7 26:47 13
7.	Draženti	14	3 4	7 33:45 10
8.	Gerečja vas B	14	3 2	9 19:49 8
9.	Varnica	14	2 2	10 23:48 6
10. Hajdoše	16	14	11 23:52 6
Tekmovanje II. selekcij
S sobotnih srečanj pionirskih ekip (2.
selekcije) smo prejeli naslednja izida: Drava
— Hajdina 1:0 (prekinjeno) in Rogoznica —
Aluminij 7:0. Trenutne uvrstitve so naslednje:
1.	Slovenska Bistrica	9 7 1	1	31: 9	15
2.	Poljčane	9 5 2	2	35: 9	12
3.	Rogoznica (—1)	9 6 1	2	32: 9	12
4.	Drava	8 2 3	3	40:14	7
5.	Hajdina (-1)	8 3 2	3	29:14	7
6.	Pragersko	9 3 0	6	17:41	6
7.	Aluminij	9 0 0	0 1:79	0
Moštvo Hajdine, zmagovalec v skupini A	I. kotar (foto: M. Ozmec)
14 - ZA RAZVEDRILO
5. junij 1980 — fEDN!
f EDNIK zL Junii1980
OGLASI IN OBJAVE - 15
PTUJ VABI TURISTE
V Ptuju smo v petek 30. maja
gostili turistične novinarje in
predstavnike turističnih agencij iz
Severovzhodne Slovenije, z na-
menom. da lepote in zgodovinske
znamenitosti starega Ptuja pred-
stavimo širši množici, hkrati pa si
zagotovimo tudi več turističnih
obiskov.
Predstavniki SO Ptuj. Kmetij-
skega kombinata. Ptujskih toplic,
Haloškega biserja. Pokrajinskega
muzeja in Turističnega društva
Ptuj so seznanili goste z bogato
turistično in gostinsko ponudbo
ter izrazili željo po tesnejšem so-
delovanju. Ptuj vabi turiste, da si
ogledajo vse njegove znamenito-
sti, kajti v Ptuju je res kaj videti.
Žal so v razpravi ugotovili, da
poleg ugodne lege in izrednih
možnosti, za nadaljni turistični
razvoj beležijo v ptujski občini
pomanjkanje nočitvenih zmoglji-
vosti. V naslednjem srednjeroč-
nem obdobju sicer načrtujemo
izgradnjo hotela B kategorije ob
Ptujskih toplicah; ob njem pa še
bungalove in prostore za kampi-
ranje. Izgradnjo nočitvenih
zmogljivosti načrtujejo tudi v
Vodovi ulici v Ptuju (na mestu,
kjer je stal stari gasilski dom),
vzporedno s tem pa bomo v Ptuju
zgradili še nekatere druge
spremljajoče turistične objekte.
Kljub temu bo Ptuj že v letošnji
»"ristični sezoni, ki seje pravkar
pričela, veliko bolje obiskan.
Predstavniki turističnih agencij so
zagotovili, da bodo s številnimi
paketi in ponudbami v obliki iz-
letov to zagotovili.
Turistični novinarji in predsta-
vniki turističnih agencij so si za
tem ogledali še nekatere turistične
objekte v ptujski občini. Obiskali
so Ptujske toplice, pa gostišče
Gorca pri Podiehniku in gostišče
na gradu Bori, kije potreben po-
novne obnove.	- OM
V kmečki sobi grajske restavracije so turističnim novinarjem in pred-
stavnikom turističnih agencij predstavili bogato turistično ponudbo
starega Ptuja. Za tem pa so si ogledali še muzejske zbirke na ptujskem
gradu.
35. Športno prvenstvo ljao v tolminu
VELIKA ŠPORTNA IN DRUŽBENA
MANIFESTACIJA
Štiri dni so se športniki, vojaki
in starešine ljubljanskega armad-
nega območja, v Tolminu borili
za vsako desetinko sekunde, za
vsako žogo. vsaki krog. Sedaj, ko
je tekmovanje končano, lahko
rečemo, da ie bilo borbeno in
kvalitetno, da se je dvigalo in
padalo s primerno zavzetostjo za
barve svojih ekip.
V športnem delu je zmagova-
lec ekipa Postojne s 83 točkami,
drugi je Maribor 74.5. tretji
Kranj 71,5, četrta Ljubljana 51,5,
peta Ajdovščina 48,5, šesta Vrh-
nika 39. sedmo Celje 24 in osmo
Novo Mesto z 20 točkami.
Zanimivo je, da je lanski
zmagovalec in letošni kandidat
za visoko uvrstitev, ekipa Ajdov-
ščine, šele peta. To kaže na
izredno pripravljenost in izena-
čenost tekmovalcev in ekip.
Ekipa Maribora, v kateri je
nastopilo tudi 19 vojakov in
staresin iz ptujske vojašnice Du-
šan Kveder. je leto dni čakala, da
se je z osmega mesta prebila, v
vrh in osvojila drugo mesto. Ce
ne bi bilo nekaterih težav, bi z
boljšimi uvrstitvami v streljanju
in atletiki število točk lahko še
povečali. Kljub temu pa so se
atleti, ki jin je vodil Gojko
Poznanovič, s petega prebili na
drugo mesto.
Mariborčani so zmagali v
plavanju, vojak Simoneti ie dva-
krat popravil armadni rekord,
premočno pa so bili prvi tudi v
rokometu. V košarki in odbojki
so osvojili četrto mesto.
Orijentacijsko-patrolno tek-
movanje je Mariborčane pripe.
ljalo na tretje mesto. Idejo za t0
tekmovanje je dal ptujski starešj.
na Milovan Stankovič. prvič je
bilo izvedeno v Ptuju, lani pa
na prvenstvu armadnega območ-
ja.
V fair-playu je zmagala Postoj-
na za korak pred ekipo Maribo-
ra.
Na področju kulturno-zabav-
nih dejavnosti so Mariborčani
ponovno prvi. Največ zaslujg za
to ima starešina Dimitrije Geor-
gijevski.	,
Več kot rezultatov je v Tolmi-
nu ostalo športnih oojektov, ki
jih je mesto prejelo za občinski
graznik. Tako je pred vojašnico
imon Gregorčič zrasel športni
park s celotnim atletskim stadio-.
nom, z dvema košarkarskima in
odbojkarskima igriščema, roko-
metnim igriščem ter stezo 240
metrov z vojaškimi preprekami.
Zgrajene so tribune in slačilnica
Vojaki so prispevali 100 tisoč
delovnih ur, pripeljali 120 tisoč
kubičnih metrov materiala, ure-
dili 500 kvadratnih metrov be-
tonskih površin. Tolmin je tako
bogatejši za športni park površi-
ne 30 tisoč kvadratnih metrov,
kar bo pomembno prispevalo k
razvoju telesne kulture na tem
območju.
Odbojka — priljubljena discipli-
na v vojaških vrstah
Slavko Ivanovič
Ocena gospodarskih
gibanj v prvem četrtletju
Na seji komiteja OK ZKS Ormož, ki je bila v petek so ocenili rezultate
poslovanja OZD v prvem tromesečju, na podlagi analize, ki jo je pripravila
Služba družbenega knjigovodstva.
Ugotovljeno je, da so v obdobju prvih treh mesecev letošnjega leta bila
v ormoškem gospodarstvu prisotna ugodna gibanja, ki pa so še vedno
premalo učinkovita, saj je na drugi strani mogoče ugotoviti celo vrsto težav
in odklonov, ki jih morajo, kot je bilo poudarjeno, komunisti nenehno
spremljati, ocenjevati in odpravljati.
Gre za še vedno dokaj slabo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, še
vedno niso odpravljena ozka grla v proizvodnji. Še vedno niso odpravljene
nepravilnosti v investicijski politiki, ekonomičnost proizvodnje se še
poslabšuje, in tako dalje. Vse premalo je upoštevana nujnost prilagoditve
proizvodnje potrebam tržišča, kljub nizki stopnji rasti dohodka se
pojavljajo težnje po zviševanju osebnih dohodkov, čeprav je jasno, da je
nujno dosledno uresničevati družbeni dogovor o razporejanju dohodka in
da na tem področju ne sme biti izjem.
Na omenjeni seji komiteja so si zastavili program aktivnosti v
pripravah na sejo CK ZKS, ki bo 24. junija in na kateri bodo ocenili učinke
stabilizacijskih prizadevanj. V zvezi s tem morajo vse OO ZKS skupno z
osnovnimi organizacijami sindikata kritično oceniti štirimesečna
prizadevanja za uresničevanje ekonomske stabilizacije.
Konkretno je potrebno ugotoviti, kaj je bilo v tej smeri narejenega in
kako reševati probleme, ki se tu pojavljajo. Nadalje je potrebno ugotoviti
kje so vzroki za zaostajanje pri izdelavi srednjeročnih planov in kako
vključiti dolgoročnejše stabilizacijske programe v planske akte. Z vso
odgovornostjo je potrebno oceniti upravičenost investicij, ter pozitivne in
negativne dosežke pri združevanju dela in sredstev, pa pri uveljavljanju
dohodkovnih odnosov, oceniti politiko zaposlovanja ter vse vrste porabe.
Vse osnovne organizacije zveze komunistov morajo o tem poslati
komiteju pismeno poročilo, zadnji rok pa je 16. junij. Da bodo poročila
resnično dejanski opis stanja in da bodo razprave kvalitetne so dolžni
poskrbeti predvsem komunisti v strokovnih službah in sicer s svojim
vplivom na kvalitetno pripravo materialov za razpravo v osnovnih
organizacijah zveze komunistov in sindikata.	JB

V krogu svojih najdražjih sta preteklo soboto praznovala svoj zlati
jubilej in bila proglašena za zlatoporočenca MARTIN in TEREZIJA
RAJH. stanujoča Stanovno t. 11 v občini Ormož. Martin bo v jeseni
dopolnil 74 let, Terezija pa 76 let. Oba izhajata iz kmečkih družin in sta
v 50 letih skupnega življenja pridno kmetovala in s trdim delom tudi
veliko prihranila. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, danes živita še
dva sina in hčerka, deset vnukov in pet pravnukov. Na zlati poroki je
bilo posebno veselo v domači hiši, kjer so se poleg ožjih svojcev zbrali
še sosedje, sorodniki in prijatelji.
Besedilo in posnetek: J. Sever
Martin in Terezija Rajh med svojimi najdražjimi ob razglasitvi za
zlatoporočenca v svojem toplem domu
POROKE SKLENJENE
PRI SO 0RM02
Jožef Rozman, Sodinci 69 in Marta Šerod, Sodinci 69; Franc
Hanžič. Vičanci 35 in Kolarič Marta, Obrež 24; Marijan Lukman,
Središče, Slovenska 11 in Lidija Borko, Središče, Sloven. 53; Franc Sever,
Hum pri Ormožu 65 in Nežika Lesjak, Hum pri Ormožu 5; Ljubo
Ivajnšič. Lačaves 9 in Vlasta Plohi. Vitan 14; Grašič Ivan, Mala vas 3 in
Kristina Slana, Rucmanci 27; Tonček Brenholc, Mali Brebrovnik 23 in
Nedeljka Ramoševič, Ljubljana, Reška ul 7; Jožef Kosec, Mali Bre-
brovnik 51 in Slavica Filipič. Mali Brebrovnik 6;"Viktor Šef. Lahonci 5
in Martina Slavinec, Žerovci 7; Zvooko Žalar. Žerovinci 3 in Ema
Polajnko, Ljutomer, Razlagova 17; Janez Šeruga.Žerovinci 57 in Marija
Vuk. Žerovinci 57;_Franc Munda, Ivanjkovci 27 in Olga Rakuša, Lešnica
54; Marjan Rajh, Šalovci 21 in Jožica Trstenjak, Hum pri Ormožu 107;
Kari Caf, Tomaž pri Ormožu 39 in Anica Malec, Središče, Partizanska
8; Matija Podgorelec, Šalovci 31 in Zlatka Lašič, Vod ranči 30; Stanislav,
Bezjak. Koračice 13 in Jožica Pornat, Dol Suha 18; Stanislav Zinko,
Pavlovci 16in Nada Novak., Libanja9; Vid Vincetič, Litmerk44in Anica
Raušl. Litmerk 44; Franc Rečnik. Slivniško Pohorje 9 in Milena Kelenc,
Bresnica 42; Andjelko Božič, Stupar 52 in Spomenka Martinčevič,
Ladanje Gornje 117.

V zadnji številki je iz tehničnih zadržkov izpadel posnetek, ki ga
objavljamo danes.
Matija in Antonija Slaček iz Zagorcev 92, KS Juršinci ob razglasitvi za
zlatoporočenca v poročni dvorani ptujskega magistrata.
Foto: Langerholc