[THE OLDEST; AND MOST. POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA, Amerikanski lovenec PRVI SLOYENSKT LIST V 'AMERIKI Geslo: Z« vero In narod — za pravico In resnico — od boja do image! GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV, DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V * ZDRUŽENIH PRZAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) I 48. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 31. JULIJA. — THURSDAY, JULY 31, 1930. LETNIK XXXIX. Ha konkurenca na trou. . i % ŽITO JE NAJVEČJE IN NAJ UČINKOVITEJŠE O R O Ž JE SOVJETSKE RUSIJE PR OTI AMERIKI. — RUSIJA ŽE IZVAŽA ŽITO, RUDE IN LES V ZDRUŽENE DRŽA-VE. — VSE TO VZBUJA VELIKO POZORNOST. New York, N. Y. — Rusija Prišla v stadij gospodarskega razvoja, v katerem bo v bližnji bodočnosti lahko vodi-'a gigantično gospodarsko voj-110 Proti vsemu ostalemu svetu. Tako izjavljajo vodilni strokovnjaki v New Yorku in v Londonu. Vzrok je v tem. Rusija ima Največje žitnice na svetu. Ru-fka zemlja je bogata na rudah m Premogu. Sedanja sovjetska Vodi veg 0brat na kolek-^'ističnih načelih. Delavci so kakor vojaki mobilizirani in so hijeni da delajo za vlado. Se kar dobijo je živež, obleko, drugega jih komunistič-vodltelji blufajo, češ, vse uSo je skupno vseh nas in vas. Posledice so, da produkcija v Rusiji silno malo stane in v,a ta način sovjetska )'lada izvaža svoje produkte in lste Prodajo po najnižjih kon-Urenčnih cenah. Kaj pa to po-za druge države, ki pro-^^iajo po starem načinu, lah-K° Sodi vsak sam. Poročila zadnjih dni ome-"iajo, da se v Združene drža-Ve uvaža iz Rusije mangan — Tudo, katero prodajajo NEZAUPNOST MED ITALIJO IN FRANCIJO Obe državi utrjujeta mejo na Alpah. — Politični begunci prihajajo dnevno v Francijo. --C — Pariz, Francija. — Aktivnost, kakoršna vlada sedaj na francosko-italijanski meji, ne kaže posebno razveseljivih znakov miru. Italija že leto dni utrjuje mejo preko Alp. Na krajih, ki so bili težkim tovorom pred letom popolnoma nedostopni, je najti sedaj ceste in pota, ki so jih zgradili Italijani s posebnimi nameni. Zadnje čase je Francija jela posvečati tej italijanski aktivnosti preko meje več pozornosti in tudi ona utrjuje svojo mejo napram Italiji. POSLANIŠKA PALAČA ZDRUŽENIH DRŽAV V HAVANI KRIŽEM SVETA ............. . ......."..... • Slika kaže palačo v Havani na Kubi, kjer je nastanjeno poslaništvo Združenih držav. NEZADOVOLJ NOST V ANGLIJI Delavsko vlado kritizirajo radi brezposelnosti, kar pa ni njena krivda. — Je pač odvisna od relativne večine. —o— London, Anglija. — Ker an- UPANJE NA JESEN — Lansing, Mich. — Tukaj-šna policija je zasledila izsiljevalca Samuela J. Meyers, ki je te dni pisal Richardu H. Scott, predsedniku Reo Motor Co. grozilno pismo ter zahteval svoto '15 tisoč dolarjev, ali pa bo doletela Scotta smrt. Policija mu je nastavila past in se je vjel. Obsojen je na dveletno ječo. . — Chicago, 111. — Zvezni a-gentje so včeraj zopet zaplenili pošiljatev žganja iz Miami, Xz Jugoslav!!«« POLICIJA RAZKRILA V BELGRADU VELIKO HAZARD-NO IGRALNICO.— MSGR. PELEGRINETTI, PAPEŽEV NUNCIJ, V SPLITU. — SUŠA. — SMRTNA KOSA IN DRUGO PO DOMOVINI. Razkrita hazardna igralnica v no kolo 251etni pismonoša Av- Belgradu. Belgrajska policija je po dolgem prizadevanju odkrila na Terazijah moderno opremljeno igralnico, kjer se je ha-zardiralo za visoke vsote. Tajna igralnica je obstojala že nad tri leta. Policija je že Florida. V zaboju, ki j g bil po-;delj časa vedela za njo, ven-slan pod namišljenim blagom j dar pa nikdar ni mogla zasa-so našli 480 kvortov starega čiti hazarderjev na delu, ker žganja. Dve osebi, ki sta prišla je b;ia jgrainica nameščena v na postajo iskat zaboj sta bili drugem nadstropju in oprem-aretirani. ljena z najmodernejšimi elek- — Karachi, India. — V zgor- tričnimi alarmnimi napravami. nji Sindski pokrajini so te dni|Ime]a je.tudi veg tajnih izho-nastale silne poplave. Na tiso-,doV> ^ako da so igraici vsako-Če milj je mrl i onih in1,' , , ,, y----- -J---is ; gleška delavska vlada doslej Francoski listi objavljajo ve-' §e ni podvzela odločnih kora-sti, da prihaja dnevno večje kov za odpomoč brezposelnim število političnih beguncev v v Angliji, katerih število še Francijo. Fašistični režim silno Vedno narašča, raste v vr-preganja vse, kar ne trobi v stah vseh strokovnih organiza- očevidno nezadovoljstvo Po to* ---7"v."~ ?U31 rog italijanskih črnosrajčnikov.' di ™ 126.00 tono, dočim stane - .... Prod,,v •• f 7? - , Sploh za vsakega, ki ni priznan r ti deiavski vladi. Do zad- V Z v A kot P^.^telj in zvest pristaš fa- Jiih časov so Voditel,i strokovna $34.0.0 brez vsakega do-.gigtoVf n- obstanka v Italiji ^ičkn -»'.r "T" šistov, ni obstanka v itauji. | nih organizacij oproščali Mac- Coi « n6S Do ' 0dnOŠaji med FranC°Zi in Donladu, češ, saj ne more vse-C8:d 35C "TJ ' Italijani, ki gredo polagoma v,ga na enkrat _ bo že počasi. 1o, , ; ameriški larmarji jezi- Jekgtrem jagno kažej0, da se Ker a brezposelnost še vedno VtL"6 , ZanJ y kuha in pripravlja spopad, ki ------------- Isto je z lesom. Amerika J'cer lahko ogradi z visoko nričakuie o proti uvozu. Toda kaj se Pricaku-ie" ,ia 7Vetovni trg? Kaj izven me" jj. ^r. državah, kamor se sled- ^vazale za miljarde letno J** produktov. Tu pa stoji e'ik0 se zna završiti še preje, nego vprašanje. °sledice se že hudo čutijo. ^eriški farmarji ne morejo , °dati svojega žita, kar je do-tj^' da zunanji svet nekje ski -€ kuPuie-Isto -ie z ru(la1'" gJ^ podjetji v tej deželi, ki , ^alje manj obratujejo. bo sovjetska Rusija s gospodarskimi načrti ANGLEŠKI ZRAKOPLOV R-IOO NA POTU V KANADO London, Anglija. — Največji in najhitrejši zrakoplov Zeppelinovega tipa, R-100 je včeraj ob 3. uri zjutraj odplul iz Anglije v Montreal, Kanado,kamor je namenjen. Zrakoplov ima na svojem krovu 44 ljudi in je zelo razkošno in u-dobno opremljen. Ako pojde posreči prispe v četrtek večer ali v petek zgodaj v jutru tedaj bo stari svet s .ka- j Montreal. Pot, ki jo ima prevali 'stičnim i gospodarskimi, žiti meri 3242 milj Postavljen pred veliko -n— narašča in vlada posvečuje po zornost bolj drugim medna rodnim vprašanjem kakor do- poplavljenih m;krat ]ahko praVočasno odnesli Antracitni operatorji tolažijo,'ljudstva beže na vse strani, pete< ge]e sedaj je policiji u-da začne boljši obrat v jese-1 pred naraščajočo vodo. Samo ni. — Ruski premog v Novi ,v mesto Shikar p ur je dospelo Angliji izpodriva ameriški: nad 15 tisoč beguncev, pravi vest. Deževje, ki traja že več tednov je vzrok temu. —,.Los Angeles,wQalif. — V mestu Fresno je bil včeraj are- premog. Scranton, Pa. Zastoj na polju antracitnega premoga v Pennsylvaniji še vedno traja, j tiran Belgijec Eugene Reique, So premogokopi po tej okolici,! ki se je po Kaliforniji izdajal ki niso obratovali v tem letu 1 dalj časa za belgijskega prin-niti 30 celih dni. Kako so s'ca .Vzrok aretacije bo ponare-tem prizadeti premogarji si J jevanje, omenja poročilo, s ka-lahko predstavlja vsak. jterim se je namišljeni princ Operatorji antracitnih pre- ,bavil po tej deželi, mogokopov so te dni izjavili' — Miami, Texas. — Jesse predstavnikom unijskih loka-! Lee Washington, črnec, mori- lov iz okolice, da kaže v indu-1 lec, Mrs. H. Vaughan, katero striji antracita na bolje. Naro- je ubil na njeni farmi pred ne- spelo,, da je nepričakovano vdrla v prostore ter aretirala vse igralce in lastnika. Med a-retiranci je več uglednih Bel-grajčanov, pa tudi nekaj tujcev. ——o—— Papežev nuncij msgr. Pele-grinetti v Splitu. V Split se je pripeljal s par nikom iz Dubrovnika papežev nuncij msgr. Hermenegild Pe-legrinetti v spremstvu škofov gust Hrastnik. Dobil je težke poškodbe na vsem telesu. Pripeljali so ga v bolnišnico. -o- Smrtna kosa. V ljubljanski bolnici je umrl Josip Škrjanc, vlakovodja. — V Mariboru je umrla Katarina Auer, posestnikova hčerka, stara 23 let. — Umrl je v mariborski bolnišnici Mihael Jordan, dimnikarski mojster, star 57 let. — V Starem Trgu je umrla Marjeta Kočevar, babica, stara 74 let. — V Mariboru je umrl Franc Krigaus, čevljarski mojster, star 84 let. -o- Šmarje pod Ljubljano. Letina splošno še dovolj dobro kaže, če bi ne bilo toče, ki je nekatere dele fare močno oškodovala. Seno je bilo letos spravljeno v zelo ugodnem vremenu. Sadja pa ne bo sko-ro nič. Tragedija starke. Na ograjenem prostoru pivovarne na Ilici v Zagrebu je neznano kako prišla pod lokomotivo neznana stara ženica. čila se množe in ako bo obrat tako nadaljeval, tedaj je upa- ti, da že prihodnji mesec začne mačim, zlasti vprašanju brez- več premogokopov z obnovitvi- jo v -Usnjo. In ta preizkušnja Ze skoro pred durmi. JEMLJEJO DELAVCEM KRUH ji 'ln«ipeg, Canada.— "Stro-' ki nadomeščajo človeško trgi*11? opravljajo delo hi-sj]0 f cenejše, kakor človek, «... učinkujejo na socialne je t nere današnjih dni." tako iMiAlavil A. E. Parker, vodilni v ^''ialist zapadne Kanade. V '.lnad*> Odkar so v rabi mo-tc^1,Poljedelski stroji, se po- ta Uje 25% manj farmarskih - '&V- to t' 25' Ne In f Vcev, kakor v preteklosti. se mnogo pozna. Kje naj s^l<> kruha in zaslužka ti ' ^^ to vPrašanje seveda V er ni odgovoril. Toda raz-^ih? take- da b»do mero-Htj ------• SiRi krogi primorani odgovo-pre3 ali slej. TE AMER. SLOVENCA 1 VLA.DA ZA DELAVCE Regina, Sask. — Kakor drugod, tako je tudi v Kanadi brezposelnost. Samo v provin-ciji Saskatchewan je 1000 ljudi brez dela. Delavski minister J. A. Merkley dela na to, da se za zimo poskrbi primerno delo za brezposelne. Tako je določeno, da bo vlada zaposlila po zimi več sto delavcev, ki bodo odpirali nova pota skozi gozdove in prerije. Posekani les se bo obdelal in porabil. Na ta način upa delavski minister, bo mnogo pomagano nezaposlenim delavcem po zimi. OLJNI VRELCI ZAŽGANI Bukarešta, Rumunija. — Iz Misleje poročajo, da je nekdo zanetil v tamošnji okolici oljne vrelce. Lastniki trdijo, da so to naredili radikalči iz delavskih vrst, ker je družba odslovila te dni nad 600 delavcev od dela. poselnosti, narašča že skrajna nezadovoljnost. Delavci odločno in odprto poživljajo vlado, da takoj nekaj stori za brezposelne. Tudi ako v parlamentu propade s svojimi načrti za odpomoč brezposelnosti, naj vlada vstraja in gre na volitve in narod ji bo dal absolutno večino, da ne bo odvisna od relativne večine, katero od časa do časa zalagajo liberalci. Da je v Angliji brezposelnost ni krivda delavske vlade, pač pa sedanjih gospodarskih razmer, katere kontrolirajo kapitalistični velepod jetniki. T' so pa ravno taki nasprotniki delavske vlade, kakor delavcev samih. -o- SEDEMDESET ODSTOTKOV OD DAVKOV ZA VOJNE London, Anglija. — Tukaj-sni mednarodni statistični u-rad, ki se bavi z raznimi statistikami, med drugimi navaja tudi statistiko, koliko dandanes države potrošijo za oboroževanje; Številke kažejo, da povprečno ena k drugi vse dr žave na svetu potrošijo 70 odstotkov od davkov, ki jih prejmejo od davkoplačevalcev za oboroževanje in vzdržavanje svojih armad in mornaric. Le ubogih 30 odsto. gre za druge namene. Tako torej prelivanje krvi in pustošenje in splošno uničevanje je važnejše do drugih vprašanj na svetu. Pa pravi svet, da je civiliziran. io obrata. Da je zapaziti malo boljše oživljenje na polju antracitnega premoga, se pripisuje zasluga novi carinski zaščiti. Iz verodostojnih virov se trdi, da je jel ruski antracit že ogrožati ameriški premog. V zadnjem februarju se je uvozilo okrog 137,000 tonov ruskega trdega premoga v Novo Anglijo. kaj meseci blizu Shamrock, Tex. je bil včeraj obsojen na smrt na električnem stolu od tukajšne porote. — Philadelphia, Pa. — Tu-kajšna ženska organizacija, ki deluje za reformacijo prohibi cijske postave je indorsirala demokratskega kandidata za guvernerja države Pennsylva ni je, John M. Hemphill-a. Po ročilo pravi, da se volilci v državi hudo nagibajo h mokrim kandidatom. _ New York, N. Y. — Detektiv Thomas E. Hill je l}il sinoči do smrti ustreljen pri zasledovanju nekih osumljenih zločincev. Detektiv je skočil na vozeči auto, nakar ga je voznik ustrelil. Imel pa je še toliko prisotnosti duha, da je ustrelil nazaj na voznika in istega ranil. Avtomobilist je bil OBLAČILNI DELAVCI NA STAVKI Baltimore, Kd. — Okrog 3000 oblačilnih delavcev je odšlo te dni na ^tavko v tem mestu. Vzrok, ker lastniki tvornic nočejo ugoditi zahtevam delavcev, da se uvede 40urno delo na teden in pa standardi- nato prijet in zaprt zirane razmere v tovarnah. Pogajanja so se vršita cele štiri mesece med lastniki tovrm in zastopniki delavcev, ker delavci niso mogli dobiti od lastnikov nobenega pristanka mi njih zahteve, so odšli na stavko. 1CU1 llJL^l/l/A V opivinw«- ~ --------. __ v Bonefačiča, Kušiča in Nyara- j Vlakovodja je poskušal stroj dia Nuncij je šel najprej v | ustaviti, kar se mu pa m po-cerkev sv. Duje, kjer je opravil, srečilo. Starko je povozilo, kratko molitev in nato prisot-j nim podelil blagoslov. Nuncij j Duhovniške vest., je estal par dni v Splitu kot; Za upravitelja dekanije Ma-gost škofa dr. Bonefačiča. i ribor levi breg je imenovan -o--| stolni kanonik Franc Casl; za Gornja Sv. Kungota. upravitelja stolne in mestne Strahovita suša vlada v tu- župnije pa stolni vikar Vinko kajšnjem okraju in hribje so Munda. vsi rumeni, ker je trava vsa -0- poižgana. Ne bo koruze, ne' Gostilna zgorela, krompirja, fižol je popolnoma y Brodu je zgorela velika uničen, otave ne bo, ker so ko- gostilna "Velebit". Požar je reninice vse požgane. Drugod nastai iz neznanih vzrokov, je več ali manj povsod kak na- gkoda znaša 640,000 Din. liv, pri nas pa gleda ljudstvo z -0- grozo v prihodnost; itak naj-' oblak se utrgal nad Karlov-bolj uboga župnija v celi ško- j cem> TORNADO NA BALKANU Drinopolje, Turčija. — Izredno strahovit tornado je zadel tukajšno okolico. Ruiil je eele vasi, jruval gozde in povzročil veliko razdejanje. Poročila omenjajo, da je tornado ubil 20 ljudi, ki jih zalotil na polju. Ubite je tudi dosti živine in drobnice. Podpirajte trgovce in obrtnike, ki oslasa jo v Am. Slovencu! — St. Louis, Mo. — "Mi se ne podamo," je odgovor St. Louisa Chicagi, glede vzdržnega letanja. Da bi posekala rekord bratov Hunter iz Chica-ge, sta na vzdržnem letanju Dale Jackson in Forest O'-Brine že teden dni. Do zmage imata še 386 ur. — London, Anglija. — Narodna unija angleških železničarjev se poganja za novo pogodbo z železniškimi družbami. Stara pogodba poteče prihodnjo jesen. Železničarji vključujejo v novo pogodbo zahtevo za minimalno plačo treh angleških funtov na teden. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENEC! fiji, postane sedaj pravcata beračija. Pšenica in žito je prazno klasje. Tisto malo sadja, kar je bilo še na drevesih je vse- odpadlo radi suše. Sliv-in plavkice leže vse na tleh. V studencih ni več vode. Ubog? živina nima paše. Najstarejš' ljudje ne pomnijo take suše \ naši župniji. -o-- Strela. \ * V Štepanji vasi je strela u darila pred Kregarjevo go^ stilno, kjer je vedril mesar Novi j an. Strela ga je vrgla z voza in se je zavedel šele čez pol ure. Malo pred tem je uda-sila strela v Gasilni Dom in o-mamila posestnikovega sina Janeza Bajdo, ki je tam sprav ljal cevi, da je padel 8 metrov globoko. Morali so ga peljati v bolnišnico. Strela je med nevihto udarila tudi pred hišo pri Bajdovcu, kjer je preklala prag in šla v zemljo. -o- Nezgoda pismonoše. Pred Balonovo gostilno na Pobrežju je prišel pod motor- Naliv je napravil mnogo škode po mestnih parkih; padala je tudi debela toča. Na mestnih ulicah je nastala za nekaj časa celo mala povo-denj. Vihar je pobil mnogo oken. V okolici je uničena vsa koruza in vinogradi. --o- Redka starost. Najstarejši slovenjebistriški meščan, 921etni gostilničar Iv. Krivec na Tržaški cesti, je umrl. Sv. Mihael nad Laškem. Centrala Krekovih družin je organizirala v nedeljo, 6. julija, tabor Krekove prosvete na hribu Sv. Mihaela nad Laškem. Tabor je po poročilih krasno uspel. Ob 9. uri je bila sveta maša, med katero je pel mešani zbor pevcev iz Hrastnika. V krasnih govorih so govorniki navduševali udeležence za verski preporod. Hrastniški pevci so po končanih govorih zapeli še lepe narodne pesmi. Ljudje so se zadovoljni razšli na svoje domove. (AMERIKANSKI SliOVENE^ ,KqJ |n najstarejši slovenski lisi t Ameriki. Ustanovljen let« 1IIL bhaja t tak dan razun nadel], pons-laUkoT In dnavov po praznikUk Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva In npravel 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Jalafon: CANAL OOM Haročnina] Ji5.no „ 2.50 . J.50 JCa celo leto Ea pol leta . ga četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Ki celo leto __$6.00 fa pol leta _ Ca četrt leta The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America, Established 1891. Issued daily, azcept Sunday, Monday and tha day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offics: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 009« Subscription) For one year ___ For half a year _ For three months___ _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe i For one year__$6.00 3.00 For half a year___ 3.00 1.75 For three months -• 1.75 Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ \ f ij. M. Trunk: Čudna svoboda in pravica ~~~~i Marsikako dobro pojmovanje je prišlo iz Amerike. Kaka globoka filozofija ni nikoli bila last in posebnost Amerikanca, ampak neka praktična stran mu je posebna in lastna. Morda ga je privedla ravno ta praktična narava, da je končno le nekaj naredil, kar bi na sebi delalo čast največjemu modrijanu. Praktična stran. Pravimo in govorimo tudi o "brihtni glavici," ko je nekaj v glavi, pa ni prišlo to v glavo po kakem globokem študiranju. Ni dvoma, da so Amerikanci brihtne, jasne glave v marsičem. Oni sami govorijo radi o nekem "common sense", kar je v bistvu isto z brihtno glavo. Ali zamore praktična stran voditi varno skozi vse nevarnosti pravilnega pojmovanja in umevanja raznih panog v življenju? Smelo lahko trdim, da ne, ker praktičnost sama lahko podleže neki napačni praktičnosti. Za pravilno pojmovanje življenja je treba temeljitega in trdnega filozofičnega znanja življenja, da ostane pokoncu v vseh okoliščinah in ne podleže, a ko se vsaj na zunaj prikaže kaka navidezno zelo — praktična stran. Poglejmo malo bolj konkreten slučaj. Naravna pravica vsakega človeka je, da se združi s sovrstniki v medsebojno podporo in obrambo. To velja v prvi vrsti, dasi v bistvu enako za vse, za slabejše sloje, in-med te spada delavec. Pravica je tu. Način združenja pa naleti mnogokrat na velike težkoče celo pod najboljšimi razmerami. Sila kole lomi, pravi slovenski pregovor. Ker pravega in pravilnega združenja mnogokje ni bilo radi razmer, je sila rodila pogodbe, katere so znane pod označbo "yellow dog contracts". Delodajalec in delavec ali tudi cela skupina delavcev se pogodita, in-nastane pogodba. Ker pa je delavec naredil pogodbo pod vtisom razmer in sile, ne pa po kaki pravilni delavski ali stanovski organizaciji, je bil prizadet pri svoji naravni pravici. Odtod ime za take "pogodbe", ki pove dosti, in papež' Leon XIII. je o takih pogodbah jasno izrekel, da niso nobene pogodbe, ker postane delavec "žrtev prevare in krivice". Praktičen pa je Amerikanec. Ker je po sili prišel do takih pogodb, se je začel sklicevati na — svetost pogodbe,-kar je na sebi pravilno, in razume se za takega Amerikanca še bolj — praktično, ko se hoče na ta način izmuzniti pravilni pogodbi, katera zaščiti delavcu naravno pravico. Takoj se vidi, da praktičnost morda lahko marsikaj doseže, ampak pravica postane revica. Krivičnež pa krivičnosti ne more prav uživati. Krivico priznati, to je pogostoma silno težko, ko gre za osebne interese. Ti interesi privedejo irivičneža celo do drugega krivičnega koraka, in predrzen bo postal ter se skliceval celo na — zakon. Tako se je pretirala cela zadeva pred senat, najvišje za-konodajstvo. Tu se je prikazala vsa mizerija neke praktičnosti, ki se ravna pač po praktičnosti, nikakor pa ne po pravici, ker se ne drži neizprosnega filozofičnega pojmovanja. Senat je razpravljal o Shipsteadovem predlogu proti in-žunkšnom (Shipstead Anti-Injunction Bill) in senator Steiwer je podal večinsko poročilo. S tem se prične vsa mizerija našega mizernega senata. Bistvo je: vsak Amerikanec ima. pravico, da se ga prevari, in Najvišje Sodišče bo to pravico zaščitilo! Senat milostno prizna, da je ta yellow dog contract škodljiv nam vsem — "detestful to 'us aH," ampak federalna usta-\a ne more zaščititi delavca, ker ne more prepovedati federalnim sodiščem, da ne izdajajo inžunkšnov v obrambo teh pogodb. In senat svojo razsodbo še utemeljuje, dasi na silno mizeren način, ko pač ne gleda na pravico, temveč na ameri-kansko praktičnost, Pravi: "Ustavna pravica do takih pogodb obsega tako pravico svobode, kakor pravico lastnine." Dalje senat še doda, da je Najvišje Sodišče v treh slučajih izreklo enako naziranje. Je tako. Ampak žal, da je tako, ko se sodišče ni oziralo na ustavo in na duha ustave, katera zajamčuje naravno pravico. Ako se pod takimi razmerami in pri takem pojmovanju če govori o "pravici in lastnini", to toliko pomeni, kakor bi kdo rekel, da ima vsakdo svobodno pravico, da se ga umori, ali svobodo lastnine, da ga razje rak. V enem le senat zadene, ko priporoča državam, da ščiti delavca, ampak mnoge države ga ne ščitijo, in na noben način ga ne ščiti za to poklicana vlada. OBISK pri indijanskem misijonarju, Rev. Romanu Homarju, O.S.B. Baragova stoletnica vzbuja zanimanje še za druge slovenske misijonarje med Indijanci. Včaeih jih je bila cela vrsta, danes sta samo še dva: Rev. Simon Lampe, O.S.B., in Rev. Roman Homar, O. S. B. Pri drugem smo bili na obisku pretekli teden. Četvorica nas je bila: Rev. M. Štukel z Vir-ginije, Minn., Rev. John Trobec, St. Stephen, Minn., Rev. J. J. Oman, Cleveland, O., in moja malenkost. Zgodaj zjutraj smo odrinili iz Fr. Trobcevega "Boršta" pri Sv. Štefanu in jo udarili na sever. Okoli 200 milj je bilo treba premeriti, preden smo zagledali stolp samotne, lesene cerkve v Mohnomen, Minn 'Vse naokrog so dosti dobro obdelane farme, naselbine pa nič daleč naokoli. Ko smo se previdno bližali »erkvi, zagledamo širokoplečega moža z dolgo pipo v ustih in z ogromnim klobukom na glavi, kako suče mogočno koso ob plotu. To je on, konštatira Fr. Trobec. Šofer pritisne na "horn" in kosec pogleda kvišku. Zamahne s koso v pozdrav in so dela, kot bi hotel še dalje kositi. Ko pa naš avtomobil obstane na nekem mestu, ki po prepiranju gospodarjevem ni bil določen za parkanje, se gospod kosec prične kregati na ves glas, maha z rokama in s koso in s,e nam prične bližati, kazaje prostor za parkanje. Naš šofer uboga in požene jja tisto mesto. Kmalu je bil hudi mož pri nas in je že stresal svojo nejevoljo, seveda v angleškem jeziku. BARAGOVA PROSLAVA MARQUETTE - CALUMET Calumet, Mich. Vedno bližje so veliki dnevi. Na Calumetu preveva vsa srca ena misel: Baraga. Vsi se trudijo po svojih močeh. Pripravljalni odbor tuhta in tuhta in vedno kaj novega ppgrunta. Pomožni odbori hočejo drug drugega prekositi. Ženske imajo neke skrivne načrte, ker hočejo biti zadnji teden pred proslavo proste. Cerkev svetega Jožefa bo kakor škatlica, dvorana bo že 10 dni prej zbiksa-na. Mnoge žene si šivajo narodno nošo. Mrs. Joseph Kocjan bi rada, da bi bile ob proslavi vse calumetčanke "bele' Kranjice. Veliko se trudi naš slovenski bogoslovec Mr. Frank Scherin-ger. Vedno sedi pri pisalnem stroju in piše ter tipka — včasih pozno v noč, kakor Baraga. Skoro vsaki dan beremo kaj izpod njegovega peresa v calu-metskih in marquetskih angleških časopisih. Čast in priznanje : naš ideal Frank Sche-ringer bo imel veJike zasluge za Baragovo pi'oslavo. Reči moram: on je moja desna roka Calumetčani so tudi pevci. Kakih 30 jih pride vsaki teden trikrat v cerkveno dvorano k vajam. Priznati moram, da sem zadovoljen in da bo pevski zbor slovenski fari sv. Jo-ževa v velik kredit. Precej težka Sattnerjeva maša gre kakor po orgeljcah. Na Marquette se bomo peljali z busom. Vse pevke bodo oblečene v slovensko narodno nošo. Za proslavo Baragove 100 letnice dela ves Calumet brez razlike narodnost.i Težko bi bilo kje najti toliko vzajemnosti in umevanja za skupno stvar, kakor na Calumetu. Vsi župniki: irski, francoski, hrvatski in italijanski bodo opustili 10. avgusta pozno službo božjo, ali bodo opravili bolj zgodaj. Ob 10. uri bodo vsi duhovniki navzoči pri službi božji v slovenski cerkvi. Po drugih fa-rah ravno tako agitirajo in organizirajo za proslavo kakor mi Slovenci. Drugi narodi nas nekako zavidajo za tako velikega moža kakor je Baraga. Tudi drugoverci se zanimajo za Barago, ki je pred 100 leti prinesel poleg vere Kristusove tudi kulturo naprednih narodov med Indijance gornjega Michigana. Torej drugorodci in drugoverci bodo proslavljali Barago, izmečki naroda slovenskega pa pišejo javno, da pri proslavi ne bodo sodelovali. V zgodovino slovenskega naroda bo zapisano letošnje Baragovo leto, zapisani pa bodo tudi v tej zgodovini izdajavci naroda. Popoldanska proslava Baragova se bo vršila kakor je bilo že poročano v našem časopisju, na Eagle Harbor, kakih 20 milj od Calumeta, ob prijazni cerkvici, ki jo je postavil in blagoslovil veliki Baraga. Službo božjo opravljajo zdaj v tej cerkvi irski frančiškani iz Calumeta v poletnem času vsako nedeljo, pozimi pa samo dvakrat na mesec. Ključ od cerkve im& Mr. George Reis na Eagle Harbor. Mr. Reis je star zdaj 70 let. Pred par dnevi sem govoril z ljubeznivim starčkom.'S solznimi očmi mi je izrazil veselje nad lepo idejo Baragove proslave. Rekel je: "Jaz se škofa Barage dobro spominjam, videl sem ga kot otrok. Večkrat se je z menoj prijazno razgovarjal. Rad je imel otroke. Pri nas je večkrat prenočeval. Spominjam se, da je včasih prišel v najgršem vremenu. Nobeno vreme ga ni zadržalo. Z Indijanci je sveti mož lahko naredil, kar je hotel .Bili so mu iz srca vdani — imeli so ga za Boga." Zanimivo bi bilo od tega moža še kaj izvedeti. Torej na Eagle Harbor bo popoldanska proslava. Kako se bo vršila ? Izbran je lep prostor na strani cerkve. Postavljen bo oder za govornike. Pomislite! Govori bodo v petih jezikih: v slovenskem, angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem, mogoče tudi v indijanskem. Po vsakem govoru zapo-jo pevci pesem v istem jeziku. Sliši se nekaj, tudi, da bo po vsakem govoru zasvirala godba, tako da bomo velikega moža spomin dostojno počastili. Slovenski govor bo imel Rev. J. Černe, angleškega, kakor se čuje Rev. J. J. Oman; nemško bo govoril Very Rev. dekan Zimmernsan iz Hubbell, Mich; francosko Rev. Paquet iz Calumeta. Seveda moram pripomniti, da bo francoski ,nemški in italijanski govor čisto kratek. Zastopane bodo vse te narodnosti na proslavi. Govoril bo tudi Mr. Anton Grdina glavni predsednik KSKJ. Vidite, program bo zanimiv. Kar začnite vezati culice, da bote prišli na Baragovo proslavo od blizu in daleč. Pot iz Calumeta na EagleHarbor je prekrasna : skozi po zelenih gozdovih mimo gora in pečin. Eagle Harbor leži ob jezeru Superior, na katerega je predi-ven, očarujoč pogled. Pridite in poglejte! P. Odilo, O.F.M. -o- KAKO SEM PREBIL MOJE POČITNICE ' Detroit, Mich. Ko je Ford zaprl svoje tovarne od 12. do 28. julija so skoro vsi delavci šli na počitnice. Eni na farme, drugi na svoj rojstni kraj k svojim domačim ali prijateljem. Pa sem še sam sebe vprašal: no Janez, kaj boš pa ti napravil? Ali boš vedno doma peč stražil ? Saj je Bog dal tudi tebi svobodo, da se malo razveseliš. Rečeno sklenjeno. Samo kam na.j jo mahnem. Moj "šofer" pravi, pojdimo na Calumet, Mich. Tam sem bil rojen in tam imam tudi največ znancev. Moja boljša polovica pa pravi: V Milwaukee pojdimo, tam imamo veliko znancev. Na Calumetu sem bila dolga leta in vem, kako je tam. V Milwaukkee pa še nisem bila. Moral sem biti sedaj za posredovalca med šoferjem in mojo ženo, kam, da se naj odpeljemo. Ne bi se rad zameril na nobeno stran. Pa sem jo stuh-tal tako, da bomo slamce vlekli. Kateri potegne daljšo, njegova obvelja. Kakor so pa žene prefrigane in prekanjene pri vsaki stvari, tako je bilo tudi tukaj. Ona je pazila, katera slamca je bila daljša, in na ta način zmagala. Dne 15. julija smo se podali na pot, še predno je solnce k moči prišlo. Naša Lizi je pa šla, kar po 50, do 60 milj na uro. ,Do ^0. ure dopoldan smo že prišli do zaželjenega cilja prve postaje-, do Allegan, Mich, kjer stanuje Mrs. Math Spreit-zer ,moja sestra na farmi, kakih 30 milj od Kalamazoo. Vsi so bili zdravi in veseli, da so nam s vsem potrebnim poskrbeli in da smo tam prenočevali, menda ni treba posebej o-menjat. Zato se pa tudi prav lepo za vse te dobrote zahvalimo. Tukaj ni drugih Slovencev, kakor ona. — Drugo jutro je Lizi spet jadrala, ko smo jo dobro napojili. Peljali smo se pa čez Taw-Paw, tam kjer raste zlata kapljica, ki letog posebno dobro obeta. V tem mestu je tudi kakega pol ducata Slovencev, ki so se sem izselili iz Calumeta. Pot je jako prijetna, ker drži vedno ob Mi-chiganskem jezeru. V Chicago smo prišli dne 16. julija ravno o poldne. Tam je strašanska gnječa avtomobilov. Dve uri smo vozili, predno smo prišli skozi mesto. Najbolj so me zanimali ljudje, ki so se kopali v michiganskem jezeru. Več jih je bilo ,kakor rib, ker je bil jako vroč dan. Rad bi obiskal tiskarno Amer. Slovenca, pa sem se bal da pot zgrešim. Do našega cilja smo imeli še celih 85 milj. Pot nas je peljala skozi Waukegan, kjer se bo meseca avgusta vršila konvencija K. S. K. J. kamor bom prišel tudi jaz čez par tednov. Od Wau-kegana do Milwaukee, je samo še 45 milj. Srečno smo prešli še to zadnjo pot in se zdravi in brez nezgod izpeljali v mesto. Najprej sem šel k prijatelju, Mr. A. Muhichu, ki se nisva videla že 11 let. Vse je zdravo in veselo in sem bil prav dobrodošel. Prva moja želja drugega dne je seveda bila, da obiščem vse moje prijatelje in znance ki se nismo videli že toliko let. Tako je tudi bilo. Našel sem vse zdrave, vesele in zadovoljne ter bil povsod prijateljsko postrežen.— Vsem skupaj se na tem mestu kar najlepše in naj prisrčne jše zahvalim. Posebno se pa še zahvalim za tako nepričakovano lep skoro bi rekel "Party", ki so ga priredili meni in mo-jej soprogi ob odhodu, ker je ravno poteklo 30 let, najine poroke. — Prav lepo se zahvaljujem č. g. Rev. L. Gladeku, za lepe besede, ki so bile pomenljive in važne, katere ste govorili, ko sem bil med vami. Bližal se je čas odhoda. Za dan ko se odpeljemo smo določili pondeljek. Na veliko prigovarjanje Muhicheve družine, smo še podaljšali naše počitnice za en dan. Domenili smo se namreč, da poj demo na božjo pot na "Holy Hill", nekako 35 milj oddaljeno od Milwaukee. Nekoliko pred pol-dnevom smo že bili tam z dvema avtomobiloma. Kakor hitro smo prišli do tja, smo si najprej naše želodce nekoliko podprli, ker s praznim želodcem ni nič kaj prijetno v hrib masirat, kar so Muhicheva mati že doma vedeli in vse potrebno s seboj prinesli. Ko se okrepčamo, se odpravimo proti vrhu. Pot do vrha je zelo strma in zavita. Ob poti je 14 postaj križevega pota, ki se začenja takoj ob vznožju. Vsaka postaja je kakor umetno izdelana votlina, ki ni v pravem pomenu sezidana, ampak sestavljena iz neke posebne vrste kamenja. V tej votlini je iz kamena izklesana podoba, ki predstavlja postaje križevega pota. Vsi ti kipi so lepo delo, ki ga je napravil nekdo iz Milwaukee. Na vrhu hriba je velika cerkev zidana z opeko, ki ima dva zvonika. V enem so trije zvonovi. Na nje smo še potrkavali, moja malenkost in Rev. L. Gladek. Raz tega stolpa se vidi milje in milje daleč, kar je nekaj lepega. Cerkev je dozidana, le oltarjev še nima. Romarji prihajajo tja celo leto, a največ jih pride za La- "Dober dan, hudi gospod!" ga je nagovoril Ff. Trobec. — Takrat je šele pogledal, kdo smo in ko je enega ali drugega spoznal, se je začudil: Tristo pečenih, kje ste se pa vzeli? Potem smo šli ž njim v hišo in smo se naredili doma. Z velikim zanimanjem smo ogledovali zdaj misijonarja, zdaj njegovo puščavniško bivališče. Misijonar je postal silno zgovoren in je kazal veliko veselje nad nepričakovanim obiskom. Mnogo nam je povedal iz svojega življenja in se od časa do časa krepko postavil v "habt acht", se junaško potrkal na medvedje prsi in ponosno izjavil: 66 let sem star, pa sem še takle hrust! Sam sem, čisto sam, pa imam vedno dosti dela. Sedaj le sem mislil malo potelovaditi s koso v roki, na, pa ste me zmotili, potepuhi! Permej, tristo! Tako živimo pri nas! Sveta saftiota! Indijanci, ha! To so sedaj vse drugi tiči kot nekdaj. Hiperkul-turni! Prmej tristo! Oprostite, kleti še tudi znam, ha, ha! Vedno po slovensko kolnem, prmej tristo! Tako je klel tli d i misijonar Pire, pravijo Indijanci. Ha, ha! Po indijansko se sploh kleti ne da, ker ni nobene take besede v njihovem jeziku. Zato je treba kar po kranjsko, prmej tristo! Saj bi tudi več slovensko ne znal, menda, če bi ne klel in "Ave Marije" ne bral! Ha, ha, ali veste sedaj, kakšen je indijanski misijonar iz Podhruškc pri Kamniku? Tako in podobno nas je zabaval in se spet potrkal na prsi. Vmes nam je kazal veliko sliko škofa Barage in lepo zbirko indijanskih knjig. En indijanski molitvenik, ki ga je spisal Baraga, nas je zlasti zanimal. Poznalo se mu jo, da ga je morala zadeti posebna usoda. In res smo zvedeli, da se je nekoč s svojim tedanjim lastnikom, misijonarjem Pir-cem, prekucnil v vodo, ko sta hotela v lahkem čolnu preko rt>ke. Indijanci so oba rešili in (ako molitvenik še živi, g. Pire pa že dolgo ne več. Ta molitvenik in še nekaj drugih in en Baragov rožni venec sem jaz odnesel, da bom pokazal na Baragovi razstavi na Calumetu. In spet nam je govoril Rev. Homar: Ja, Baraga! Če on ni bil svetnik, potem ni bil nihče! Tudi jaz bi rad v Marquette, pa ne bo nič. Ne morem. Je pač tako. Bil pa sem v St. Pau-lu na obiskuv pri bolnem Fr. Bajcu. Zelo je bolan, siromak. Memento, gospodje! Ja, Baraga! Že pred 40 leti sem začel nabirati vse knjige v Odjibve in dijanskem narečju katoliške kakor tudi episkopalne in več drugoverskih. Posrečilo se mi je, da imam sedaj najpopolnejšo zbirko knjig v Algonquin "linguistic stock". Med njimi, poglejte, je najstarejši Baragov molitvenik in Episto-lar, strani 211. Tiskal Joseph Blasnik, Laibach, Illirie, Au-triche. Druga Baragova knjiga je bila tiskana v Parizu, ena v Detroitu, zopet druga v Cincinnati itd. Škof Baraga sam je rabil štiri različne pravopise ali ortografije. Imam pa tudi knjige od francoskih jezuitov. Moje indijanske knjige so v 18 različnih ortogj-afi-jah. Vsak avtor je pisal po svoje. Vse te knjige so sedaj "out of print", razen "Gijigong Ababikaigan", kar pomeni "Ključ do nebes". Ta-le rožni venec mi je dala pred svojo smrtjo stara Indijanka, Mrs. bor day. Priporočam vsem našim rojakom, da kadar obiščejo Milwaukee, naj ne pozabijo iti na Holy Hill k Materi božji na božjo pot. To je nekaj, kar še dragi rojaki niste videli. Povem vam, da ne bo nobenemu žal, ako bo to šel obiskat in pogledat. John Gosenca. -O-- VELIKI PIKNIK "LILIJE" V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Vroči poletni dnevi nas dandanes večkrat primorajo poiskati si hladnejših prostorov, t. j. izven mesta v prosti naravi. Prav sedaj pa imamo tudi dovolj prilike za to. Pikniki namreč se vršijo v tolikem številu, da človek skoro ne ve, kako urediti si program, da ja ne bi kje kaj prijetnega zamudil- Dne 3. avgusta namerava društvo "Lilija" prirediti zopet svoj navadni poletni izlet na znano Gazvodovo farmo, kjer se, kakor znano, prav vselej o tej priliki lepo prijateljsko zabavamo. Da se društvo Lilija prav sedaj reorganizira, je to vsakomur povsem dobro znano. — Članstvo je seveda prav pridno na delu za pridobivanje novih kandidatov (tinj), za kar jim seveda gre vse priznanje in čast. Ako bo šlo tako naprej, bomo kmalu dosegli za-željeno število članstva. V posebno čast in ponos si smelQ šteje vsakdo biti član(ica) tega vzornega in naprednega društva. Posebno priznanje Pa se mora v resnici dati modremu in previdnemu vodstvu te organizacije, ki se tako lepo. da, moram reči, složno in bratsko razvija, kakor malokatera druga. Zatorej, cenjeni bratje i'1 sestre, podvizajmo se na omenjeni dan našega sestanka, ko se snidemo z mnogimi našiP1' prijatelji na omenjenem prostoru ter pridobimo vsak vsaj en par novih kandidatov (tinj) tčr * tem pridno delujemo i* povzdigo in napredek ter številni naraščaj naše dične podporne zveze "Lilija". Priporočam tudi vsem oni111 zavednim rojakom in rojakinjam, ki imajo pravkar dorasle in dozorele sinove in hčere, da jih pripeljete k društvu, ki je zanje kot mladino najPr>' mernejše. Ze ime "Lilija" samo tv9ri neki dostojanstven' ugled in ponos poleg vseh dobrot in ugodnosti, ki jih je deležen vsak član(ica) v slučaj" bolezni in smrti. Končne se tudi obrnem m1 vsa ostala podporna in kulturna društva v Milwaukee in koHci, da nas v kar največ bilnem številu posetijo na menjeni dan, za kar se vam žc v naprej nejsrčneje zahvali11' jemo ter obenem zagotavlja mo našo naklonjenost ob ena' Michigan zase,- Indijance P* preselila sem gori. Imena 1"' raga Indijanci niso znali P,a izgovoriti. Rekli so mu naga", ker črke "r" nimajo dvojem jeziku. Manjkajo J11 tudi f, 1, h in u. , V dobrih 20 letih ne bo treba rabiti Odjibve ali CiP* va jezika v Minnesoti. Že *e ' Vil' daj ga jaz prav nuilokeda.) bim. Stari umirajo, mlada # neracija ga»vori le anglcš«''11^ Prvih 20 let sem pa rabil lc 1,1 dijanščino. Naučil sem se tega jezika pred 42 leti. (Dalje na 5. struni.) P* J»> J SOCIALNA BODOČNOST V indskem osvobodilnem gibanju je eden najinteresant-nejših pojavov Gandijeva zahteva, naj se indski narod povrne nazaj k domači preprostosti in naj ne kupuje več dragih tovarniških tekstilnih izdelkov, ki jih uvaža v deželo Anglija. Indci naj zopet uporabljajo preprosto blago, ki ga njihove žene in dekleta doma izdelujejo. Gandi seveda je hotel zadeti v prvi vrsti angleški kapitalizem in imperializem v Indiji, vendar je svojo' proti-tekstilno propagando — ki jo je pozneje raztegnil tudi na u-voz alkohola — motiviral z verskimi in moralnimi nagibi. Mnogi so se njegovi propagandi smejali, predvsem Angleži sami, — a je njihova izvozna bilanca tekstilij morala z grenkobo ugotoviti, da so v šestih mesecih letos za 24 odstotkov manj uvozili v Indijo kot Prejšnja leta. Toraj Gandijeva propaganda ni bila čisto brezuspešna. Mnogi Indci so se pričeli posluževati opuščajočega domačega tkalstva in nič več ne kupujejo dragih tkanin. Gandi tudi sicer pridiguje podatek k priprostemu, naravnemu življenju, čemur sam daje najlepši zgled. Kakor hitro bodo pričeli Indci bolj preprosto naravno živeti, tem menj bodo rabili onih izdelkov, ki Jih fabricira angleška velein-dustrija. Včasih je veljalo pravilo: Ex °riente lux! Luč prihaja od vzhoda. Vemo, da je človeštvo Najbolj vzvišene religije sprejelo od vzhoda. Ali je mogoče, da bi veljalo isto pravilo tudi za gospodarstvo in da Evropa Pod vplivom velikih moralnih osebnosti vzhoda najde izhod iz sedanjega kapitalističnega gospodarstva, ki jo zasužnjuje 151 ponižuje? Za najboljšega poznavalca tropskega kapitalizma velja v znanstvenem svetu še vedno dr. Werner Sombart. Po njegovi sodbi je evropski kapita-•izem vrhunec že dosegel. To, kar imamo pred našimi očmi, Je le še zapozneli kapitalizem, ki pa se bo tudi moral umak-mti slej ko prej drugi gospodarski strukturi. Nekdanje monopolno stališče evropskega kapitalizma in z njim združena trgovina in industrija je Popadla v svetovni vojni. Pri-je rumena in celo črna konkurenca, da o Amerjki sploh j16 govorimo. Japonska razpoka z visoka razvito težko industrijo, prav tako južna Afri-i a- Dežele, ki so preje izvaža-,e surovine, da so iz Evrope dodale industrijske izdelke, te-Poslej ne delajo več, ker j^edelavo surovin lahko izvrše . °>na ali pa jih izvažajo v bliž-)e kraje kot je Evropa. To je ^ogo ceneje, ker so prihranjeni eksportni stroški, zraven ^ še dobi domače prebivalko zaslužek. Evr.opska veleindustrija to-slabo kupčuje. Nele, da se ,. Poslabšala trgovina z osta-kontinenti, tudi v Evropi arn> se opaža, da se skušajo Se Po vojni zaostale države ^Podarsko osamosvojiti od ''av starega kapitalizma, ^ledvsem Nemčije in Anglije. ^ emška in angleška industrija . ditega zastajata. Zato je v " državah tudi največ brez- poselnega delavstva«. Polagoma pa prihajajo tudi druge industrijske države na vrsto. Kapitalistična veleprodukci-ja se drži največ le še z reklamo. Ona namreč ne proizvaja samo preveč, ampak proizvaja tudi zelo mnogo čisto brezko-ristnih predmetov. Da jih more spraviti v denar, je treba pri ljudeh ustvariti umetne potrebe. In to opravi reklama, ki hipnotizira mase, vara kupo-valce in zlasti v ženskem svetu ustvarja nove, čisto u-metne potrebe. Vzemimo n. pr. samo žessko modo, ki se večkrat na leto menja in ki ji skuša tudi že moška moda spoštljivo slediti. Vse to hitro menjavanje mode, ki se s suvereno reklamo vsili občinstvu, seveda zelo podraži življenje, a omogoča kapitalistični velein-dustriji eksistenco. Kapitalizem bi bil zadet v jedro, kakor hitro bi se ljudje povrnili k bolj naravnemu, preprostemu življenju in k naravnemu gospodarstvu. Zdi se, da se je razvoj v tej smeri že za-počel. Kmet, ki ne najde več. zaslužka v tovarni, se mora hočeš nočeš zopet povrniti k domači zemlji. K zemlji pa se po-vrača tudi delavec in meščan. V zelo razvitih industrijskih krajih, kakor so Porenje, Belgija in Anglija opazujemo, da večina delavstva in dober "del meščanstva, — vsaj uradni-štva — ne stanuje več v mestu ampak na deželi. Zunaj mesta ima hišico in vrt, ki ga obdeluje. Velemesta, ki jih je skupaj nagromadil kapitalizem, so odigrala svojo vlogo. Ropot in smrad, ki vlada v velikih mestih, delata ljudem življenje za stalno neznosno. Tehnična sredstva omogočajo uradniku in delavcu, da Za mal denar hitro doseže mestna centra, kjer so tovarne in uradi. Radio napravi j a podeželsko življenje in tudi kulturno ravno tako prijetno, kakor mestno, poleg tega pa dežela bolj o-hranja družinsko življenje. Zaseb.no kapitalističnemu podjetju vedno bolj konkurirajo občinska, državna, strokovna in zadružna podjetja. To je 'drug znak razpadajočega individualističnega gospodarstva. Dogma, da je skupno gospodarstvo nemogoče, pač ne more za vse čase veljati. Saj se še živali dajo zdresirati in vzgojiti. Imamo pa zglede, da je pedagogika organizacije že marsikje rodila prav lepe uspehe. Gotovo bo poleg zasebnega gospodarstva kolektivno, skupno gospodarstvo v večji ali manjši meri — najznačilnejši gospodarski pojav bodočnosti. Človek je gospodar zemlje in narave in si je pričel osvajati tudi ozračje. Preostane mu še velika, najtežja naloga, da obvlada tudi samega sebe. Samo tehnični napredek človeka he more osrečiti. V tehnično visoko razvitih pokrajinah ljudje niso bolj srečni, kakor v industrijsko zaostalih. Hrepenenje po boljšem življenju, po bogastvu, razkošju, je morda še večje, kot med nekulturnimi narodi. Moderni človek mora torej omejiti svoje želje in svoje izdatke. Če bo zmanjšal nepotfebni konzum, bo ugonobil kapitalizem, ki ga danes za- CHICAŽANI V VROČIH JULIJSKIH DNEH |H|| mi H gjggg s ** *** - > ' * 'V* . K ^ <> s- »i < s !?•> * U « * t. ? i '-i! " r t « » » !f & ^ » » ČAKAJ, DA TI ENO POVEM! Ugani ga. Ljudsko kopališče v Michigan jerezu, v Chicagi na Oak Street, kamor se hodijo Chica-žani hladit v jezero v vročih dnevih. KRSTA ŠT. 139 Po dolgem času so na Dunaju zopet enkrat odprli kapucinsko grobnico, da bi položili vanjo mrtvega Habsburžana. Bila je to krsta št. 139. Prva, ki sta bila tu pokopana, sta bila cesar Matija, ki je v začetku 17. stoletja določil to počivališče za svojo družino, in njegova soproga, cesarica Ana. Skromne in dragocene krste stoje tu. Najdragocenejši sarkofag, ki ga je Marija Terezija naročila 26 let pred svojo smrtjo zase in za svojega soproga. Tudi daleč od domovine umrli Habsburžani leže tu, kakor cesar Maksimiljan Mehiški, ki je bil ustreljen v Queretaro. Truplo zadnjega cesarja Karla še manjka. Sedaj umrli nadvojvoda Rainer Kari je živel v zelo skromnih razmerah in se je preživljal z zastopstvom avtomobilov in motornih koles. Pretresujoča je ceremonija, ki se je vršila tudi ob tej priliki: Za zaprtimi vrati v grobnico stoji kapucinski gvardijan in vpraša, kdo žpli vstop; odgovor: "Nadvojvoda Karel Avstrijski." "Tega ne poznam," zadoni iz grobnice, ki ostane zaprta. To se ponovi še enkrat. Šele, ko se na tretje vprašanje glasi odgovor: "Tu išče ubog grešnik poti do zadnjega počivališča," se vrata odpro in krsto nesejo dalje. -o- "DRUGIH TISOČ. . ." Iz Milana poročajo: K tukajšnjemu trgoVcu z zamaški je prišel neki gospod in si dal predložiti vzorce zamaškov za lekarniške stekleničice. Po daljših pogajanjih o ceni se je gospod odločil za 1500 komadov zamaškov najmanjše in najcenejše številke in jih tudi takoj plačal. 500 komadov je vzel takoj s seboj, ostale pa je pustil pri trgovcu in pripomnil, da jih bo v nekaj urah prišel iskat sam ali pa kak drug gospod. Nato je kupec odšel k zlatarju, ki stanuje nekaj hiš sužnjuje. Notranje urejenemu in od želje po praznem razkošju in užitkih osvobojenemu človeku bo to, kar je na kapitalizmu dobrega, v blagoslov in pomoč pri ustvarjanju novega gospodarskega reda. > naprej od trgovca in si dal tam predložiti lepe zlate moške ure. ! Izbral si je lepo zlato uro za ' 1200 lir. 200 lir je takoj plačal in nato prosil zlatarja, naj gre z njim nekaj korakov dalje, kjer bo pri nekem svojem upniku dobil še ostalih tisoč lir. Pri vratih trgovca z zamaški je v prisotnosti zlatarja, ki poznal trgovca kot dobro situira-nega gospoda, zaklical kupec ure: "Dajte torej temu gospodu, kakor sva se zmenila, 'o-stalih tisoč'!" Potem pa je hitro izginil izpred zlatar j evih oči. Zlatarjev obraz pa se je moral precej podaljšati, ko mu je nič hudega sluteči trgovec prinesel iz svojega skladišča zavitek s tisoč malimi zamaški za lekarniške steklenice. . V SVARILO Vaška lepotica Josipina Heitz je lansko leto zapustila rodni krov v Alzaciji in šla za srečo v Pariz. Tam je dobila skromno službo kot natakarica, in se je seznanila z nekim 30-letnim Lazarejem. Ta ji je začel pripovedovati, da bi s j svojo lepoto postala lahko slavna kinematografska igral-j ka. Premotil jo je, da je odpotovala z njim baje v znano severnoameriško mesto Los An-'geles, kjer bo dobila potrebno 'izobrazbo. Toda mesto v Los Angeles je Lazare pripeljal nevednega dekleta v Buenos Aires v Argentino, kjer jo je brezsrčno prodal v javno hišo. Po dolgih mesecih silnega trpljenja se je posrečilo prevarani deklini zapustiti zloglasno hišo in se vrniti v Pariz. Tam je naznanila zavajalca sodniji, ki ga je dala pod ključ. -o- UTRUJENA LEPOTICA Mlada gospodična Juanita Rozana, ki je doma v mehiškem mestu Guadalajara, je imela toliko častilcev, da se je res utrudila; niti trenutek ji niso dali miru. Tako so jo nadlegovali s prošnjami za sestanek, sprehod in slično, da je naposled razposlala 30 pisem in naročila vše kavalirje ob isti uri na isti kraj. Sama je seveda izostala. Razočarani vitezi so vprizorili po mehiški navadi majhno medsebojno klanje. Potegnili so dolge mehiške nože in skoro vsi so odnesli težje rane. Več so jih morali odpeljati v bolnišnico. --o-- MUČENJE JETNIKOV Pariški list "L'Oeuvre" poroča o strašnih mukah, ki jih morajo prestajati jetniki na i-talijanskih kazenskih otokih. Bivšega komunističnega poslanca in odvetnika Losarda, starega 60 let, je jetniški paznik tako pretepel, da sedaj u-mira. Bivši poslanec Gioretti je dobil jetiko, pa ga kljub temu niso poslali v bolnico. Časnikar Ponsa je v zaporih oslepel ,njegov tovariš Scoccimaro pa je popolnoma ohromel, navzlic temu pa so ju pustili v ječah. Milanski tajnik strokovnih organizacij Tettamanti je dobil jetiko in ne more več iz postelje, zdravnika mu pa niso dali. Piše: x- O zlati, stari časi. Bilo je na mali Šmaren ali na majo Gospojnico, 8. sept. Mladi gospod župnik je bral na prižnici prav krepko po-vdarjajoč evangelij za ta praznik. Začel se je evangelij tako-le: Abraham je rodil Izaka. Izak je rodil Jakoba. Jakob je rodil Juda in njegove brate. In tako je gospod dolgo bral. Po evangeliju je sledila pridiga itd. Po končani službi božji so ljudje zapuščali cerkev. Pod zvonikom s > obstale kofetar-ske mamice in so po svoji znani razvadi prav pridno obirale, pa ne kosti, ampak mimoidoče ljudi. Posebno ženini in neveste so bili po vrsti dobrodošel predmet škrbastih sosed. Živahnemu žlobudranju pod zvonikom se pridruži še grba-sta Katra. V visokem "c" glasu je vzdihovala. Uboge sosede, je tarnala Katra, ali ste slišale danes našega gospoda Janeza, kaj so nam brali iz svetih bukvic. — O zlati, stari časi, ko so možje rodili! Sedaj so pa vse te težave kar nam ženskam moški prepustili. Ta-koje zbegana Katra milovala, Kaj hočemo, da živeti. * brez boja se ne Ne dam več za moža. Živela je vdova, ki je preveč žalovala za svojo slabšo polovico, to je za možem. Pripomnim, če imenujejo ženo boljšo polovico, je tedaj mož slabša polovica. Tej nesrečni vdovi se je pogostokrat sanjalo od njenega umrlega, moža. Žena je mislila in sklepala, da mora njen mož gotovo veliko trpeti na onem svetu. Kaj naj stori? Slišala je vdova, da živi v mestu žena, ki zna povedati tajnosti in skrivnostne reči. — Kratko rečeno, v mestu se je nahajala copernica, ki je prav dobro živela na račun lahkovernih ljudi. K tej "učeni" ženi sc- zaupno poda uboga vdova in ji razodene vse odkritosrčno, da ji je umrl mož in da ima pogostne sanje. Copernica ženi resno obljubi, da ji bo pomagala. Hoče pa tudi rešiti moža. Copernica še pripomni, da bo stvar draga. Vdova je bila pri volji plačati, samo da bo pomagala rešiti njenega moža iz vročih vic. — Vdova prvič plača 10 dolar-da bi se je kmalu mati zemlja ' jev. Učena žena se poda v svo-usmilila. Mrmranje in vzdiho- jo tajno sobo in se ondi mudi vanje ni nič pomagalo. Katra dalje časa. Ko pride iz sobe, je ostala Evina hči z njeno do-1 pravi vdovi, da se je možu že KOLERA V AFGANISTANU Ker se epidemija kolere v Džalalabadu silno hitro širi, je perzijsko ministrstvo za higi-jeno izdalo naredbo,-da se zapre meja, da se prepreči dohod potnikov iz Afganistana. Iz Teherana so poslali veliko količino protikoleričnega seruma za cepljenje obmejnega prebivalstva, ki je ogroženo od kolere. Ob meji so na hitro zgradili več bolnišnic za obolele potnike. V obmejna mesta pa je prišlo veliko število zdravnikov. ZVEST ČUVAR V Puljh so našli nedavno v majhni hiši mrtvo truplo 70-letne starke Marije Sinoži-čeve. Zdravnik je ugotovil, da je žena umrla pred 7 dnevi naravne smrti. Kraj mrtve starke je stal na straži njen mali psiček, ki se ni vseh 7 dni odstranil od gospodinje. Psiček je bil od dolgega stradanja silno shujšan in oslabljen. -o- VELIKA GOBA V bližini Turina je našel neki posestnik prav veliko gobo. Tehta nič manj kot 9 kil. Posestnik je poklonil gobo kraljeviču Humbertu, ki je bil daru prav vesel. -o- "Amerikanski Slovenec" j« največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A moi-iV! NB ročni te j»a ! to in prtljago. Ko so pozneje gostobesedne ženice razodele modremu Mi-hatu, kaj so ugibale pod cerkvenim zvonikom na mali Šmaren po končani službi božji, je mož hladnokrvno pripomnil : yeste, kaj vam brez zamere kar naravnost povem? Ženska hoče biti zmiraj prva, naj ima pa še v tem slučaju ženska prednost. Mi moški ne bomo zato nič zavidali, Mi moški drage volje to službo prepustimo ženskam. Pa je mirna Bosna, je skončal modrovanje ugledni Miha. In tako bo ostalo do konca dni. Drugače naj se uboga Katra tolaži z modernimi iznajdbami. Bogsigavedi, ka še bo "kun-štni" mladi svet vse iznašel. Mladina si itak domišljuje, kako je učena in spretna. Poglejte, piščanček se komaj zleze, že kljuje kokljo. Podobno hoče neizkušena mladež izpodriniti modre, starejše ljudi. — glava prikazala. Vdova pride po naročilu drugič k copernici in zopet plača 10 dolarjev. Učena žena se poda v tajno sobo. Mrmra in ropota v sobi, da je joj. Ko pride copernica iz skrivnostne sobe, pravi preplašeni vdovi: mati, mož je Iže skoraj ves i*ešen, samo noge ima še v ognju. Boste morali še enkrat 10 dolarjev plačati. Skopi vdovi je bilo pa že preveč 30 dolarjev plačati za svojega mrtvega moža, pa pravi: Ne bom več plačala ne. Noge naj pa le ima v ognju; saj ga je preje vedno v noge zeblo. Da, da! Kjer umira živa vera, tam oživijo čarovnije in vraže ter copernije in vsa ta ropotija. * * * Nesrečna številka. Sloveč skladatelj Anton Bruckner je bil rojen 4. sept. 1824. Bil je sin učitelja. Po-(Dalje na 5. strani.) 00 you KNOW WHY—You Can't Tell What Is Advertised By Ihe Pictures You See? International Cartoon Co. N. y 37// Drawn loi this paper Bv FlSflBf WE VKXH-DNY MAKfc *nhone "Peevish for. WORLD (Sometimes) tojT will Sontooov in the "Business "Ple_p.se os ujhv-a, * Collal •»O will SHOW •vER-vTHt««, but QOLLftft. JtJp.kg our 'itffuLftft Fieri OH WITH W ON YOUft VftCPaiON A Shoe . tp,ILOR.'S-«Li»eRTisiiMe.t«T * i: whERES -THE 'book.? VV(?ftP htVER.- 'jKtftT ftEOUKO VOJtt (Vestt a« Ps BoO"; f\o ooeWr Show Book OR reus Shirt Mxc.RrrcSa-HerNT: can NOU See THIS SH10.T- HUH 9 Denar v Jugoslavia brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje: Za dinarje: 5.00 ... .....? 6.15 200 Din .. 4.45 10.00 ... ..... 11.25 500 Din .. 9.80 15.00 ... 16.35 1000 Din .. .... 18.90 20.00 ... ..... 21.45 1500 Din .. .... 28.00 25.00 ... ..... 26.55 2000 Din .. .... 37.00 35.00 ... ..... 36.70 3000 Din .. .... 55.40 50.00 ... ..... 51.90 4000 Din .. .... 73.50 75.00 ... ..... 77.50 5000 Din .. .... 91.60 100.00 ... ..... 103.00 10000 Din .. .... 182.00 200.00 .. ..... 204.00 15000 Din .. .... 273.00 300.00 .. ..... 306.00 20000 Din .. .... 363.00 400.00 ... ..... 407.50 30000 Din .. .... 543.00 500.00 .. ..... 509.00 40000 Din .. .... 724.00 600.00 ... ..... 610.50 50000 Din .. .... 902.00 700.00 ... ..... 712.00 60000 Din .. .... 1082.00 800.00 ... ..... 813.00 70000 Din .. .... 1260.00 900.00 ... ..... 914.00 80000 Din .. .... 1441.00 1000.00 ... ..... 1015.00 90000 Din .. .... 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema eamo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popolčme. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$.. 300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 4 POD VAŠKO LIPO Tone s hriba. "Poglej, pog.jj ta star, Tone je začel pa svet v "voren-go" devat. . ." je dejala soseda, ko je brala zadnji teden moje stvari pod vaško lipo. "Kako ga pa devlje?" "O piše o tem in onem, kako se naš svet vrti. Fant bi rad kunšten bil in svojo kunšt po-kazav." "Poglej, tukaj piše, da bodo Madžari dobili zopet kralja." "Kar naj ga, če ga čjo. Ampak to ti pa povem ta stara, da tako, kakor je bilo pod Franc Jožefom, pa v starem kraju ne bo več. Ah, kakšni soldatje smo bili. Kako lepo uniformo sem imel pri dragonarjih. Kako so punce za mano gledale in popraševale odkod sem. To smo bili fantje. Kaj bodo zdaj!" "Poglej jo mrhe, toraj si tudi ti za puncam škilil?" "Kaj jaz, one so za mano gledale in zijale, ker sem bil fajn fant." "E seveda, ti si bil cel svetnik, kaj ne?" "Kaj se boš norca brila, saj tudi ti nisi bila svetnica." — Tako sta si začela eden drugem dajati pod nos, čisto na lepem. Seveda je mož moral prvi jenjati, ker drugače bi debata lahko trajala celo noč. Tako sta se torej radi Tonetove pod vaške lipe skoro skočila v lase. Mož je na vsak način hotel biti najboljši vojak pod solncem, njej pa to ni preveč u-gajalo. Gotovo si je mislila, kaj boš samo ti fejst in lep, kaj sem pa jaz. Kake volja sta pa sedaj, pa ne vem. * * * Vsak narod na svetu ima svoje običaje. Pri Amerikancih vidimo razne običaje. Nekateri se nam dopadejo, nekateri pa niso nič kaj simpatični za naša slovensko čuteča srca. Morda bo zanimalo moje pod-liparje, če navedem pogrebne običaje Kirgizov. Bral sem o tem v neki reviji, pa naj podam še vam drugim. Tako le govori o tem običajih neki C. H. Wells, rodom Anglež, ki se je mudil več let na raziskovalni turi po raznih divjih krajih. "V jugovzhodnem delu Azije in tudi v precejšnem vzhodnem delu Rusije prebivajo Kirgizi (kar pomeni po naše "roparje"), katerih življenje njihovemu imenu prav nič ne odgovarja. Morda so ravno oni med vsemi mongolskimi narodi najprijaznejši in najvljud-nejši ljudje. Po gostoljubnosti se mnogo bolj odlikujejo nego slovanski narodi. Kdor je živel tuliti, si puliti lase ter se praskati po obrazu. To žalovanje žensk traja toliko časa, dokler jim pogrebni sprevod ne izgine izpred oči. Pred sprevodom samim pa dirja vedno nekoliko mož naprej, da izberejo mrtvecu primeren prostor ter ga hi-, tro izkopljejo. Jama je navad-'no en meter globoka in obrnjena proti Mekki, proti kateri naj bi mrlič v grobu bil obrnjen. Grob zakrijejo nato z deskami, svežnji drv, vejevjem in s kameni, tako da ne pride neposredno nanj prav nič zemlje. Šele prav na vrhu nameče-jo na vse to nekoliko prsti ter napravijo precejšen griček, ki je daleč naokrog viden. Tega navadno okrasijo z zastavami. Ako počiva v grobu otrok, tedaj položijo na griček tudi njegovo zibelko. S tem pa še niso vse pogrebne svečanosti končane. Poleg njegovega bivšega šotora zasadijo zunaj v tla belo zastavo, ki vihra na tem mestu potem skozi eno celo leto. Vsak dan v tem letu se namreč zberejo ženske pri tej zastavi, da žalujejo za ranjkim. K vsem svečanostim vodijo navadno tudi konja umrlega, katerega je vedno jezdil. Kakor je že znano, Kirgizi konje zelo visoko čislajo. S konjem so vzrastli, s konjem živijo in konj jih mora tudi spremiti na njihovi zadnji poti. Po gospodarjevi smrti odrežejo konju polovico repa, kar pomeni, da je "vdovel". Od tega trenutka ne sme nihče več zajahati tega konja. Ob obletnici smrti se zopet zberejo vsi sorodniki in prijatelji v šotoru pokojnika. Ženske zopet žalujejo in tudi "vdovelega" konja pripeljejo semkaj. Ko potem odmolijo gotove molitve, se približata dva moža konju, ga zgrabita za uzdo, ga razsedlata, vržeta na tla in mu porineta nož v srce. Njegovo meso razdele med revnejše sorodnike pokojnika, kožo pa dobi svečenik v plačilo. K tem končnim svečanostim napravijo še konjsko tekmo, ki je pri Kirgizih zelo priljubljena in ne manjka pri nobeni svečanosti. Na svečeniko-vo mesto stopi končno pevec, ki opeva pokojnikove vrline. Sprva žalostne, postajajo njegove pesmi vedno veselejše in končno začne opevati živeče ljudi. Ženske si nato odstranijo žalovalno obleko, oblečejo si praznično in pričenjajo se zabave, pri katerih plešejo in norijo kot da bi hoteli nadomestiti vse one dneve, ki so jih morali prežalovati." Ko sem to le stori j co prebral med njimi, se je čutil vseskozi o Kirgizih, sem prav hvaležen Njihovo življenje gogu, da sem Slovenec. domačega, spremlja globoka čuvstvenost. Vsak najmanjši in najnavad- Ko čitam v A. S. razne do- nejši dogodek jih razvname Pise, katerih ima ta list največ ali jih napravi do skrajnosti(izmed drugih listov, vi- žalostne. Njih čuvstvovanje se'dim» da vse pa zlasti pokaže pri pogrebnih običajih, iz katerih odseva velika ljubezen do svojcev in ne- jamra čez slabe razmere. Tudi pri nas ni nič bolje. Slabo je bila zadnja leta, slabo je sedaj in kot kaže izmerno spoštovanje do umr-,nič bolje ne bo zanaprej. Hoo lIMIIIIHIIIllllllMllllfIMBIII! NOVI CENIK IN IMENIK KNJIG, KI SE DOBE V Knjigarni "Amerikanski Slovenec" Izrežite in si shranite ta cenik knjig, prišel bo prav, ko si bot e želeli naročiti kako knjigo. ■illlJMUl!!Ht!lMHtU^M1lUlH1!lilhl«ll>lllilllllftillllMlllHIIIIIBIIIIII liaillllBIIII lih. Kadar kdo umrje, tedaj razpošljejo njegovi najbližji sorodniki brze sle na vse strani, da sporočijo to njegovo smrt kolikor mogoče vsem sorodnikom in prijateljem. Kolikor imenitnejši in čim višje stališče je zavzemal pokojnik v življenju, tem dalj raznašajo vest o njegovi smrti. Med tem časom prenesejo njegovo truplo iz šotora in ga polože na kos tkanine. Ko izmolijo iz korana določene molitve, zavijejo truplo v tkanino ter ga potem pritrdijo na sedlo kamele. Nato se razvije sprevod proti pokopališču. Pogreba se smejo udeležiti samo moški, dočim o-stanejo ženske doma pri svojih šotorih. Ko odnašajo truplo, tedaj se tudi ženske zberejo na primernem prostoru ter začno jokati in vmes prepevati žalo-stinke. Ko doseže njih žalost višek, tedaj začno naravnost ver je prerokoval o raznih izboljšanjih, pa, pa, vsakdo ni dober prerok. Prosperiteta republikancev je jako slaba. Pesem o "Full Dinner Pailu" je bila le slepilo republikanske stranke, da so lovili glasove. Pod današnjo administracijo ni ne polnega "paila", ne dela, ne ničesar. Pazite pri prihodnjih volitvah ,vse bo zopet vodilo republikance. Vzame dolgo časa, da se komu oči odpre. — Lubbeck, Tex. — Dva moža in ena ženska so z letalom vred zgoreli, ko se jim je vnelo letalo v višini 400 čevljev. Pilot je bil tako ožgan, da niso mogli ugotoviti, kdo bi bil. — Chicago, 111. — Avtomobilske žrtve v Chicagi in Cook okraju so se povspele že na 544 v letošnjem letu. Povesti in romani AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Trdovezana .................... 85c BELE NOCI JUNAK, spisal F. M. Do-stojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana .................................. 60c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c CIRKUŠKI OTROK, spis. Brackel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja ......................\........................................ 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva .............................................. 65c ČUJTE NAS, spis. Rudolf Vrabl. Brošura z 48 str. 6 kratkih povestic, vse zanimive .............................................................. 25c DANILOVI SPOMINI, trdovezana knjiga 232 str. Spomini, ki slikajo začetek in do današnji razvoj slovenske dramatike..$1.50 DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj...............................................................$3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest.................... 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .....................................-............................$I.0G DUH V KENTERVILU, spisal Oscar Wilde. Brošura 42 str. Zanimiva povest.. 25c FABIJOLA, po kardinalu Weisemanu. Brošura 222 strani. Interesantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva.............. 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povesti-ce izpod spretnega Finžgarjevega peresa $1.25 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas ponelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani................................... 75c GLAD, 53 zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani ......................................•-.........................$1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj ......................................................$1.50 GOLOBOVI, novela spis. Ivan Šorli. Trdovezana knjiga 158 str. Slika iz slovenskega kmečkega življenja. Povest našega naroda, vseskozi zanimiva ..........................$1.25 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fid-"■nr. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučaiev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................................................. 40c GOZDARJEV SIN, X. zvezek Liudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja..................................................... 35c IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del v trdovezani knjigi. Vsak del ima — 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske povesti. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..........................................$5.00 IZBRANI SPISI ,DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki i" govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ...........................................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Slcmenik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-slovenska mladina. Brošura 130 strani ........................................ 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani ........................................................ 60c IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, povesti, ki jih je izdala Zveza kat. Slovencev v Ameriki ...................................................... 25c JAROMIL, češka narodna pravljica za mladin" ............................................................ 30c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive........ 50c JUNAKINJA IZ ŠTATRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čitajo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj $1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 307 strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ...............................................................$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive' povesti, črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po ..........................................$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripoved ke. — Spomini na deda. — Jurij Koz-jak. — Jesenska noč med slovenskimi polhari. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urbatj. Smuljova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. —"Hši mestnega sodnika. — Kosovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin ktnetske-ga cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zyezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja po-tičnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti.— Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. \ 65 c 75c KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvatskega naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ..................................................$1.00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1 zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode. Brošura 195 str.....................................................................$1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Brošura 245 str. Povest, ki slika gorje, ki ga povzroča alkohol ........................................ 75c KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani ..................................................$1.00 KRITOF DIMAČ, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. Ameriška povest, zelo napeta in zanimiva polna petsrih scen razboritega življenja na divjem zapadu ..............................................................$1.50 KRESALO DUHOV, A. A. Sheedan. Zanimiv roman iz irskega življenja. Trdovezana knjiga 456 str.................................$1.00 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, vsak zvezek po ...................................................................... 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: PirhL — Ivan, turški suženj. — krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. , Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakor-šnega ni med Slovenci. Tri deli v eni knjigi, ki stane ....................................;.......$1.25 KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja............ 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Curwood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani ........................................................ 75c KLEOPATRA, R. Haggard. Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Klcopatre. Brošura 290 strani ........................................................$1.00 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KRIŠTOV KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Sreknik. Brošura 282 strani. In- ' teresanten roman iz življenja Krištofa Kolumba .......................................................... KRIVEC, J. Kostanjevec. Trdovezana knjiga 160 strani. Roman iz življenja našega slovenskega naroda, ki podaja prezanimivo sliko iz življenja.................... KRIVDA, Fr, Bevk, brošura 165 str. Po- ' vest nam odkriva prežalostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest ....................................................... 50c KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ........................... 60c KRIŽEM SVETA, V. Slcmenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest...... 35c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 straui. Povest iz življenja našega naroda v domovini ...................................................... LJUBLJANSKE SLIKE, Jakob Alešovec. Broš. 264 strani. Podoba ljubljanskega sveta pod Alešovčevem drobnogledom. Zelo zanimivo .............................. MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd..................... 65c MALI LORD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, kako dober ojrok gane in omehča zakrnjeno srce starega odljudncga čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej ............................................ MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev .............................................................. MARIJA KOŽUHOVA, L. Hemon, povest in francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ...................................... $1.00 MATI BOŽJA DOBREGA SVETA. Povest iz turških bojev konec 16. stoletja. Zelo zanimiva. Broš. 100 strani .............. 45c MIMO CILJEV, M. Pugclj. Trdovezana 180 str. Deset zanimivih kratkih povesti: Zanešeni. — Trije meseci. — Helena.— Jerom. — Zaljubljeni kmet. — Labud poje. — Utešcnje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse v eni knjigi........$1.00 MISTERIJA, G. LeRouge. Broš 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in stražnih dogodkov na potovanju ..................................$1.00 MIŠO, M. Kukučin. Broš 64 str. Zanimiva povest iz slovaškega življenja............ 50c MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 str.................................................... 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povestic in vse prav zanimive. Trdovezana knjiga ....................... 75c MORSKI RAZBOJNIK. F. Marryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Trdovezana 192. strani ......,............................... $1-00 MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in zanimiv ...................... 85c MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori ....................................................... NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče: 4. snopič: V gorskem zakotju............... 7. snopič: Krvna osveta. Povest čer-kevsktga častnika ........................................ 8. in 9. snopič: Negrečnica. Ivan Tur-genjev. Povest iz ruskega življenja ..... 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti .................................................................. 50c 60c 90c 6Sc 75c 45c 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest.................. 30c 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika .............................................................. 30c 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lu-jiza Pesjakova. V srce segajoč roman.... 45c 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .................................................................. 30c 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejškov .luže. Velezanimiva povest.... 75c 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bede-nek. Gorenjska povest ................................ 30c 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca .......................................................... 30c 43. snopič: Edip na Kolonu. Sofoklej. Starogrška drama ....................................... 30c 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine 30c 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca .............. 30c 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože ................30c 60. snopič: Emanek. lovcev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega živlienja. - 30c NA KRVAVIH POLJANAH, I. Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva povest izmed vojnih dni in trpljenja in strahote iz bojnih pohodov........$1.50 NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš 292 str. Povest iz časa kralja Jana So-bieskega. Zelo zanimivega značaja. .. 75c NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem ........................75c NA RAZLIČNIH POTIH, F. Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi ............................35c NARODNE PRIPOVEDKE^ 1. zvezek. Dominikus ..................................35c NARODNE PRIPOVEDKE, 4. zevz. Dominikus ................................................................4oc NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov, 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic ................................ 35c NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest ........................................................................................35c NA PRERIJI, J. p. Cooper. Povest iz življenja ameriških -ijonirjev .................. 30c NAŠA LETA, M. Pugelj, Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi. 80c NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 stf. Črtice in slike iz beneško-slovenske- ga pogorja ..................................................................................45,, NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str." 50c NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja.......... 75c NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Broš 94.str. Zanimiva povest ............................................ 40c NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, IR. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .............................................................. 35c NE V AMERIKO, Jak. Alešovec. Broš. 242 str. Povest sestavljena po resničnih dogodkih in doživljajih .................................. 85c NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Bro. šura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja....................................... 30c NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 str. Povest ki opisuje ruske revolucionarce ................ 40c OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str.$1.25 OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str...........................'......................$1.00 OBRAZI, C. Jeglič. Broš 100 str. Vesele iji zanimive črtice iz življenja .................. 85c OČE BUDI TVOJA VOLJA, 'Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre............ 50c OCE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za i)ila- dino in ljudstvo ............................................ 75c ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega ............................................................ 45c OTROŠKA LETA, Mks. Gorki. Povest iz ruskega življenja po vojni. Broš 237 str. 85c OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str................................................... 35c ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitatelje skozi burne slučaje ............ 80c OTROKA KAPITANA GRANTA, J. Verne. Trdovezana 607 strani. Vrlo napeta povest, ki vas vodi po Južni Ameriki in drugih krajih, da citate s posebnim uživanjem...............................................$2.00 OVČAR MARKO, J. Jalen. Broš. 407 str. Povest iz življenja našega naroda, je zanimiva po napetosti in značaju..................$1.25 PATRIA, H. Federer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ............................!..... 30c PERPETUA, ali afrikanski mučenci. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega Stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali Kristjane.................... 45c PETELINOV JANEZ, J. Alešovec. Broš. 126 str. t Ako se hočete zabavali, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te ........................................ 85c POL LITRA VIPAVCA, D. Feigl. Broš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja ................................................................ 50c POLJUB, K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja, češkega naroda ................................................. SOc POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, K. L. Bulwer. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delili, vsaka zase. Obe ■ knjigi ...............................................................$2.00 PO STRANI KLOBUK, D. Feigel. Broš. 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive .......................................... 75c PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje 75c PLANINA SMRTI, J. Jeras. Broš. 94 str. Dobrovoljčevi spomini na srbski umik čez Albanijo leta 1915. Zelo zanimiva knjiga ................................................................ 75c POTOP, H. Sienkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. D-va dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ........................................................$6.00 POVESTI IN SLIKE, Ks. Meško. Broš. 79 str. Kratke povesti iz življenja............ 45c PRAVLJICE, F. Milčhiski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami .................... 90c PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vpo- rabljive za zabavo in kratek čas................ 75c PREGELJ IVANA, ZBRANI SPISI......... Broš. 255 str .Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveta noč ....................$1.00 PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana............ 50c PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz življenja..................$1.00 Brošura ........................................................... 60c PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .............. 75c PRI STRICU, Ivo Trošt. Broš. 112 str. Povest zajeta iz slov. življenja ................ 45c PROLETARSKE NOVELE. Martin Andersen Nexo. Te novele so zbudile veliko zanimanje v Franciji, Angliji in drugod. Zdaj so prevedene tudi v slov. jezik in so res nekaj izrednega. Knjiga obsega 157 strani. Brošura ..........................................................75c PRST BOŽJI, ali izgledi božjih kazni',"oz". slučaji, ki niso slučaji. Broš-. 78 str.. . 35c PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva .......................................................... 45c RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 str! Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest .................................................... 75c RIBIČEV SIN, Pravliica ..................................25c SANGUIS MARTYRUM, L. Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov ................................ 60c SISTO E^SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str......... 35c SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50c SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zani manja .............................................................. 65c SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57, 58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotarjske povesti. Zelo priporočljive ........................................ 75c SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita 55c SORODSTVO, Iv. Šorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja.... 45c SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice ..............................$1.00 STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja .................................... 30c SVETLOBA IN SENCA, Fr. Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva........................ 60c SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja.... 60c ŠOPEK SAMOTARKE, Manica Romanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu .................... 50c ŠTIRI LETA V RUSKEM UJETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika ................................................$2.00 SELO STEPANČIKOVO, F. M. Dosto-jevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja....$1.25 TARAS BULJA, N. C.ogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije.......... 75c TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 stf. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čit^Ji povest Džunglo. To je nadaljevalna povest iste. Tu čitatc, kaj se je z Tarzanem godilo pozneje......$1.25 TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Trdovezana 274 str. Napete pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge poevsti o Tarzanu ............................$1.25 TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samoobtoženca .................. 75c TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino 75c TIK ZA FRONTO, I>. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja .................................................... TESTAMENT, J. Krsnik. Uroš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki........................... TO KRAJ IN ONKRAJ SOTLE, ter tam preko. F. Žolna. Trdovezana 68 str. Hudoimišnice, ki se z zanimanjem čitajo G5c TOLMINCI. I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tolmincih in njihovem življenju .............r....................................... TRENUTKI ODDIfctA. Več zanimivih novesti v eni knjigi ................................... TROTE ANGELSKIH ČEŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja............................\..... 35c TUJSKI PROMET, F. Detela. — Trdovezana 174 str. Povest iz življenja Dolenjcev iz novomeške okoliqe. Zelo zanimivo ............................................................$1.00 TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 294 str. Zelo napet roman, ki k« čitatelje ne odloži dokler ga ne prečita................$1.20 TURKI PRED SV. TILNOM, J. Slap-šak. Trdovcz. 84 str. Zgodovinska povest iz turških časov ......................... UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Broš. 132 str. Zanimiva slovenska povest ...................... UMIRAJOČI BOG TRIGLAV, Fr .Bevk. Broš. 17f str. Zanimiva povest s Primorske ..........................F........................ VENEC SLOVANSKIH POVESTIJ. \ Broš. 270 str. 6. knjiga. — Črtice z og-liem. •— Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vilo zanimive, vse v eni knjigi ................................................ 80c 85c 95c 40c 65c 55e 80C 60C 30c 45c 30c Naročilojn je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Or-dru, bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovencc 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. DR. JOHN ZAPLOTNIK PIŠE 0 BARAGI Omenil sem že, da je poslal P°leg p. Hugona svoje prispevke o Baragovem življenju tudi naš nad vse marljivi ameriški zgodovinar dr. Zaplotnik, župnik v Rock "Springs, Wyo. Ta mož je objavil že mnogo zelo zanimivih spisov iz slo-venske zgodovine v Ameriki. Nedavno tega mi je pisal nekdo, ki se je prvič sešel s tem našim odličnim zgodovinarje®: "Dr. Zaplotnik ima slovensko - ameriško zgodov. no v malem prstu." Kako pa tudi išče in študira! Neprestano stika po starh zajčkih in primerja svoja odbitja s tem, kar so drugi zapisali. Pogosto najde, da so se u8i motili, ko so izročali jav-110Bti svoje izsledke, in tako zelo mnogo koristi resnični zgodovinski vedi. Dr. Zaplotnik je že lansko Jjto objavil v "Koladerju Ave aria" daljšo študijo o Bara-jp iz njegovih škofovskih let. kamo prav kratko dobo njegova škof o van j a je preiskal in lam dal. mnogo zanimivega pove- ^etošnji njegov prispevek l^aljuje, kjer je lanski kon-Zopet vzame pisatelj le let Baragovega škofova-"•>a in jjjj j<:ai. mogoče natanko ^eiskuje. Objavlja nekatera glSrna in poročila sodobnikov aragovih, ki niso bila doston-dosedanjim Baragovim ziv-^.lepiscem. Tako naš dr. Za-°tnik hodi svojo pot in na °Jo roko odkriva pred n i -n' b arag0 takega kot je bil, da ^viga pred nami njegova Rastna slika više in vise. Tudi ta imenitni dr. Zaplot-:lk°v spis bo izšel v "IColedar-J Ave Maria" za leto 1931. tu mimogrede omenim, da & jsli biti letošnji Koledar od kraja do konca'posve- čen Baragovemu spominu. To bo torej, tako je upati, prav čeden spomenik iz letošnjega leta, ko' se obhaja stoletnica Baragovega prihoda v Ameriko. Ko se je dr. Zaplotnik v svojem spisu precej na široko po-bavil z Baragovo osebnostjo in z njegovim ogromnim delom v tistih letih, se je nehote tudi njemu zgodilo to, kar se clogc-ti vsakemu, kdor piše o Baragi in njegovem delu. Z a strme j je namreč sam v veličastno sliko pred seboj in je vzkliknil : Naj bi skoraj prišel čas, da bo Baraga po ustih sv. Očeta proglašen za svetnika! Skozi 62 let, odkar je Baraga zatisnil svoje trudne oči, se ponavlja vsepovsod ta želja! Že v poročilu o njegovi smrti, ki je bila iz Marquetta poslana nadškofu v Cincinnati, se je pojavila ta misel. Od takrat se lahko zasleduje skozi vsa leta notri do danes. Čas je, da se od same želje prestopi k dejanju. Prvi korak bo storjen v kratkem, ko bo marquettski škof sprejel slovesno izrečeno prošnjo katoliških Slovencev v Ameriki, naj prične delo za Baragovo svetniško proglašenje. To je velika zadeva, ki bi morala biti srčna zadeva vsega našega katoličanstva. Zal, da stvar ne najde povsod toliko veselega odmeva, kot bi ga po svoji pomembnosti v resnici zaslužila! . . . Toda vsaka dobra stvar potrebuje časa in truda, da se ukorenini. Vprašanje Baragovega svetniškega proglašenja je brez dvojbe ena najbolj vzvišenih zadev, ki so se kedaj pojavile med nami. Zato bodimo prepričani, da ne bo v koreninah zamrla. P. Bernard, O.F.M. PISMO IZ ZASUŽNJENE DOMOVINE Sk. gostem duhu ,kajti pri nas i-^arrio določeno kaj smemo in aJ ne °vedal bom na kratko, po ni času svobodno in res- °ro bi ne znal več pisati v govci ponujajo smešno ceno Lir 1.20 za liter. S tem ne bi plačali niti stroškov, kje je pa živež ? Prodati ne morejo, davki morajo biti plačani sicer poje boben pred hišo in tako so prisiljeni gaziti v dolgove. Res neznosne, so tam razmere. b - *"c smemo izraziti v svet. ti d<%e. "•čno. Brda, srečni kraj domači, si lep, a vendar pust. ko nje v Brdih, nekdaj ta- po l)rUetno, je sedaj neznosno it/s,°d> koder hodiš, moraš pa-govoriš in komu govo- ka da ^ ■ ne poveš resnice, sicer jeago Plačaš. Fašistovski orel Globoko zasadil svoje soko- Ve sk oro mrzle grude. Ubogi Je- koloni in 0 °vniki; bliža se dan smrti, « uradniki, rda. zdite se mi mati na StiHrtv. p;i(j . P°stelji. Naši ljudje pro-»]t aj0 kulturno in gospodariti kmet in kolon pride-d^j s krvavimi žulji, niti pro-iti^ ne moreta, ker je trgovina D,.jVc1, Denarja še za davke vj^mjkuje. Glavni pridelek, Vj„ Ul sadje, sta brez cene. s^ lrnajo vsi po kleteh, tr- V Kojskem imamo podešta-ta Baiardi-ja' — pred letom dni se je imenoval še Bayer in je nemški renegat doma iz Pule — kateri z zastavo pomočeno v krvi briškega ljudstva vlada veliki briški občini. Ta nadebudni mladenič ima krog sebe precejšnje število njemu podobnih renegatov,- odpadnikov slovenskega naroda. Koliko solza in trpljenja so prizadeli briškemu ljudstvu. Vse je krvavo, globoko zapisano na obrazu naših dragih Bricev. Slovenskih učiteljev in uradnikov v Brdih sploh ni več že par let. Če je še kakšen, ni več Slovenec ampak odpadnik. Tako da danes so'sami in lahko mirno delujejo po njihovih načelih. ^^^^^0000<>0000000-000000<>000000000<><>000<>0-0<>0<>00-C><> A Zadnji ki čakajo Qdločilne bitke v Brdih so še duhovniki, katere seveda dan za dnem čaka ista usoda kot ostalo inteligenco. Ubogo ljudstvo niti v cerkvi ne bo več moglo potem slišati slovenske besede. če se kje kaj zgodi so že o-rožniki v hišah nezaščitenih in osamljenih družin z namenom, da vse preiščejo in vsaka malenkost zadostuje za ovadbo protidržavnega gibanja. Lansko leto so pred volitvami zaprli na zelo nesramen način Podberšiča Albina* iz Vipolž, češ da je agitiral proti volit-jvam. Zaprt je bil 8 dni kot na-jvaden razbojnik, čeravno ga pred volitvami sploh ni bilo doma, ampak v Padovi, kjer študira visoko šolo. Za časa poroke italijanskega prestolonaslednika so zaprli za 10 dni bivšega učitelja Skolarisa Jo-škota, čes da je komunist, leto prej so ga pa odslovili iz službe kot nacionalista; res prav logično. Bivši poštni oficial Re-ya Ivan iz Kozane ima kon-tumacijo in ne sme po deveti uri zvečer zapustiti svojega stanovanja. Ako želi v bližnjo vas mora javiti orožnikom, da ga sledijo in da vidijo kod hodi in kaj počenja. In mnoge bi zadela ista usoda, da niso zbežali čez mejo. V Kojskem je učitelj Zgo-nik, sedaj Sgonichi, ki vodi mlado nedolžno armado "Ba-lilla". V šolo smejo le tisti, ki so vpisani v to mladinsko organizacijo in tam pončuje imenovani učitelj propalica samo petje in telesne vaje, drugo mu je deveta briga. Glavno, da znajo otroci strumno dvigniti roko v pozdrav in klicati "Viva il Duce" in pa "abassso gli schiavi" pa dobijo dobro spričevalo. Ko dorastejo "Balille" v "Avanguardiste", sprejme vodstvo njih nadaljne vzgoje Alfons Koršič (sedaj Corsi), ki je občinski uradnik v Kojskem in podrepna muha pode-štata Biardija. V Kojskem so ustanovili pred letom dni že usahlo društvo "Dopolavoro",' ki je živelo le par mesecev. Kojščani so se pokazali v'tem slučaju na višji stopnji kulture in se niso zadovoljili z društvom, ki ima namene prirejati samo plesne venčke. Kmalu nato so poskusili svojo srečo v Vipolžah, kjer je u-čitelj Lenardi (nekdaj Lenar-dič) rodom iz Kojskega, raztegnil svoj delokrog na par mlečnozobih pobalinov in nekaj kmetov, ki mislijo, da jim zemlja ne bo rodila,- če niso vpisani v Dopolavoru. Lenardi, ki vodi vso bando, ima že do u-šes široka usta od samega go-vorenja pri agitaciji, ki seveda nimalispeha, ker ga že vsa.Brda poznajo za hinavca in laž-njivca .Dobil je na limanice tudi par mož, ki se smešijo zlasti pri njihovih kulturnih prireditvah, ki so, se razume, vedno plesi. Na Dobrovem vlada še vedno "Konjederec" (zdravnik D'-Ottone) in njegov sluga učitelj Šviligoj. V Medani je dobra pomoč "konjederca" učitelja Kraševec (sedaj Crassini), ki pretepa otroke po cesti če govore med seboj slovenski. Zvesta družica v tem mu je njegova žena, ki je doma nekje iz Soške doline. Slično se godi v Gor. 8er6vem, kjer poučuje u-čitelj Brezovšek (sedaj Bresa-vli). Tako vidite ,dragi bratje, se godi danes v lepih Brdah. Podal sem sliko na splošno, toda pisati se da še mnogo, mnogo... Pa v prihodnje kaj drugega. V. K. s.. Wl^iy ffe % Jeweler On the Cor. 8t!i Str. and New York Ave., Sheboygan, Wis. > OOO OO OOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOty Kolar Floral Co. A. B. KRAMARSIC & J. L. KOLAR SLOVENIAN FLORISTS 6106 WEST 22nd STREET, CICERO, ILL. Phone Cicero 1230 OBISK PRI INDIJANSKEM MISIJONARJU (Nadaljevanje z 2. strani.) prmej tristo, kako se vse spreminja na svetu! Toda hvala Bogu, moje zdravje je pa še popolno. Vendar, kmalu bomo izpremenjeni tudi mi. Ja, Martin Berlec! Bil je tudi iz Pod-hruške, moj rojak. Prežalost-na norica o njegovi smrti me je strašno pretresla. Večna luč naj r u sveti! Tako pmo se malo ^omudili pri t Martinu, pa smo gospoda kmalu spet speljali na Indijance. "Sedanji Indijanci še senca niso proti onim v Baragovem času. So preveč civilizirani. — Berejo najbolj zagrizene časopise in drugo najslabšo gni-Ijad. Dobrega nimam kaj reči o njih, o slabih rečeh je pa bolje, da se molči. Skozi devet let sem učil indijanske fante v St. John's, toda skoraj iz nobenega ni nič. Dekleta so ravno taka, če ne še slabša. 'Za scagat,' kot pravi g. Trunk. Pred kratkim je obhajal misijonar p. Odorik Dorenthal, O.F.M., petdesetletnico svojega dela med Indijanci. Bil sem povabljen, da mu pridigam po indijansko. No, čez sedem let. če Bog da, bo tudi moje delo med Indijanci 50 let staro. Kadar tisti čas pride, praznoval bom dan petdesetletnice v žalosti in joku . . ." Spet je zasukal besedo in pravil: "Škof Vertin je bil navzočen pri moji prvi sv. maši, 28. avgusta 1890. Pozneje sem ga obiskal štirikrat, kakor tudi škofa Mraka. Zadnji ie zložil več indijanskih pesmi za razne priložnosti. Nekaj rokopisov mi je dal, pa ne vc m, kam sem jih založil . . ." Tako je tekel govor, zanimiv na vso moč od začetka do konca. Toda morali smo se posla-viti od dobrega gospoda in jo mahniti nazaj proti Sv. Štefanu. "Želim vam mnogo uspe- ha," je dejal, "v duhu in molitvi bom z vami ob Barago-| vem grobu v Marquettu." P. Bernard, O.F.M. -o- ČAKAJ, DA TI ENO POVEM. ! (Nadaljevanje s 3. strani.) "l stal je slaven muzik in skladatelj. Umrl je na Dunaju leta 1896. Pokopan leži v grobnici , nekdaj slo.večega samostana sv. Florijana pri Lincu na nekdanjem Zgornje - Avstrijskem. Ta imenitni skladatelj je bil nekoč v odlični'družbi. ! Kar se začne nemirno ozirati ! okrog sebe po gostih. Šteje jih. Prebledi. Hitro vstane, vzame klobuk in odhiti iz sobe. Prestrašil se je bil v svojem praznoverju, ker je videl, da jih je ■ ravno trinajst pri mizi. | Celo med omikanimi in uče-I nimi ljudmi je zelo razširjena vraža, da če jih je 13 skupaj I pri mizi, mora gotovo eden iz-: med njih tekom tistega leta ' umreti. Naš veren slovenski fant, ki ga je samo zdravje, bi take babjeverne učenjake kmalu o-zdravil. Korajžno bi se vsedel za mizo in bi pripomnil hudomušno: Ne bojte se, če nas je 13 za mizo! Bom pa jaz za dva jedel. Zdrav apetit in dovtip prežene vse strahove. :ic Slabo časopisje pod mrtvaško glavo. V lekarni, kjer se hranijo strupi, je zapovedan zapor. — Mrtvaška glava mora biti naslikana na tistih posodah, ki so napolnjene s strupom. Brez- božne knjige in časopisi so tudi strup, ki otruje dušo in telo. Zato se mora naslikati mrtvaška glava v vseh sobah, kjer na mizi ležijo slabi časniki in brezbožne knjige, da se ve že naprej, da tukaj se gre za umor in za hudodelstvo. * * * Kateri časnik bereš? Znano je, da je telesno zdravje močno odvisno.od dušnega zdravja in strastni pisani članki razburijo srce ter živce ter zelo slabo vplivajo na telesno zdravje. Zlasti nenravni spisi pospešujejo najnevarnejše bolezni. Zato je jako upravičeno zgoraj stavljeno vprašanje in je upoštevanja vreden opomin : Beri mirne in nravno blažil-ne spise! Časopis — bacilonosec. Na posameznika zelo vpliva družba, v kateri živi. Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kakšen si! Časopis, ki ga bereš in naročaš, je tvoj prijatelj, tvoja družba, tvoj somišljenik. Kakršen list bereš, takega duha si ti. Pri okuženem bolniku se nalezeš bacilov, da sam ne veš ne kdaj, ne kako. Slab časopis je bacilonosec verske mlačnosti, nevere in sovraštva do Cerkve. Če ga bereš, še sam ne veš, kda^se nalezeš teh bacilov. ZAHVALA Sheboygan, Wis. Ker me je bolezen položila na bolniško posteljo, da sem se morala podvreči težki ope- raciji in katero sem hvala Bogo srečno prestala, želim se na j tem mestu srčno zahvaliti I vsem, ki so me obiskovali v bolnišnici in doma Nikdar nisem pričakovala, a^ imam to-jliko dobrih in zvestih prijateljic in prijateljev, ki ne poza-jbijo na človeka tudi v nesreči. Srčna hvala vsem, ki so m! poslali krasnih cvetlic. Solze veselja sem točila, ko mi je zdravnik sam rekel, da se zato tako dobro počutim, ker ležim | v tako lepem cvetličnem vrtu, I ker je res soba izgledala, kakor mali vrtec rož. Prav lepa hvala za rože sledečim: Mr. i in Mrs. Victor Klancher, Mr, in Mrs. Joe Turk, Mr. in Mrs. Joe Sebanz, Mr. Joe Rupnik. Miss Christina Krainz, Miss j Mary Simonich, Mr. Johan Ba-boshek, Mrs. Clara Sush^,, I Mrs. Mary Poderžaj, Mrs. Ursula Mrvar, Mrs. Rose Grey-sen. — Prav lepa zahvala Mr. j in Mrs. Jernej Bogataj za poslano darilo. Nadalje se prav iz srca zahvalim vsem, ki so mi toliko | drugih dobrot prinesli. Rada bi se vsakemu posebej zahvalila, pa bi prav gotovo katere-jga nevede in nehote ven izpustila, ker jih je veliko število. — Prav lepa hvala Miss Anna jValte za oskrbo in vso pomoč jdoma in pa Mrs. Pauli Turk za j ves trud in pomoč v bolezni, j Iskrena zahvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Ljubi Bog naj vsem poplača z ljubim zdravjem, ki je največje bogastvo! Vam vedno hvaležna (Ogl.) Mary Sigalle. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Irnamp tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080.'W. P RS J A TELJ! Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Severno in Južno Ameriko? Zato, ker je franrosko pristanišče Le Havre najbližje New Yorku in Ljubljani, ker velikanski brzoparniki "lic de Frande", "Paris" itd. so v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni; zato, ker imajo tudi v 111. razredu udobne kabine in ker jc izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino brezplačno pri vsakem obedu. Cie.Gle. Transatlantique Pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 35 Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912. elser Zaloga vse vrste pohištva in Radijev za gotovino ali na lahke obroke CHICAGO, ILL. 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 6138 GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. ^S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti v vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati pri nas — kupuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas! takozvane "BUNGALOW PORCE-LIRANE PEČI", ki imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si jo v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizke cene. Poslužite se te prilike. Sedaj posebna cena: SEDAJ je čas, da mislite na zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-skrbite si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote ra- VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki-Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste ku-ninjske sestave dobite pri nas, pet komadov od ' $17.95 NAPREJ. Gospodin Franjo ROMAN. Spisal Podlimbarski. "O kakšna lepota in dobrota je tvoja zvezda danica! Bel kruh na belem prtu, zlato jabolko na zlatem pladnju. Da bi oba dolgo poživela in pošten rod rodila in z rodom se podičilar kakor pav z zlatim perjem, kakor polje z rumeno pšenico in trta s sladkim grozdjem!" Pri zadnji besedi se ji je utrgala sapa; po hipnem odmoru se je, spustivši Vilarjevo roko, udarila na prsi ter pristavila, neznanski vzhičena v pogledu in hripava v grlu: "Tako ti boga!" — kar je pomenilo : Naj se zgodi tako! Amen! Položil ji je roko na ramo ter jo ljubeznivo vprašal: "Kako si, majka?" Pa starka ga je v svojem vzhitu preslišala, ker tisti hip ji ni bila mar lastna blagobit. Ko se je sunkoma odhrknila, je visoko dvignila desnico z razprtimi prsti in zanosno je poudarila: "Kdor bi vama hotel škodovati, ne daj Bog!" "Pomagal Bog i tebi, majka mila!" je dejal Vilar ter si pogladil bradico. Starka je stisnila pest in jo, zadihaje se, podržala nad seboj. Po trenotnem oddihu je iztegnila palec in se na pol okrenila k oknu, tako da je gledala v mesto. "A ona — ona — ljuba gosopdina Bajiča — ljuta kača je grožljivo kliknila in sovražen ogenj se je pojavil v njenih oživljenih očeh. "Za Boga, kaj pa je z gospo Ljubico?" je vprašal Vilar, kažoč se prestrašenega. "Kače naj se ji vijejo krog duše, naj ne dobi od srca poroda, težke muke naj boluje, težke poti naj potuje, mirni spanec na beži od nje! V poslednjo posteljo, ljuto ozko in tesno, v domovanje brez vrat in brez okna naj jo polože kakor oglje očrnelo! Boga mi!" Po tej strašni kletvi je s samoljubnim pogledom obrsnila vse navzoče, češ: evo, koliko se je v srcu in glavi nagomililo dobrega in protivnega, a sedaj sem vse izbruhnila — bogme! Mirno se je sklonila čez mizo in pobrala posodo za kavo. Hrenova, Danica in Vilar, vsi so se tiho in pomembno spogledali. Gospodar je vzel pipo iz ust in ogorčen je zablejal v nasprotno steno: "Osel! Osel!" "Gospodine Franjo, dovolite, da vas i jaz imenujem tako, kakor sem se navadila od Danice. Saj pač že veste, da je gospa Ljubica pobegnila?" je izpregovorila gospodinja. "Kje bi zvedel? Od Agularja sem šel naravnost sem. Ničesar ne vem," je odgovoril v veliki osuplosti inženir. "Pobegnila? Kdaj pa?" "Predvčerajšnjim popoldne je rekla doma, da poj de v posete k prijateljici. In je šla in več se ni vrnila. Pravijo, da je pobegnila v Banjaluko. Kam pa drugam?" "A-a! Čudom se čudim, dasi je« bilo kaj takšnega pričakovat od nje." "Ubogi Bajič! Tudi jaz sem slutila, da mu pride nesreča v hišo." Zdaj ko se je usodno dejanje že završilo, se je vsem zahotelo vedeti, da so kaj takšnega že izdavna pričakovali, prej pa se nikdar niso izrazili, da kaj pričakujejo. Morda v naši zavesti nekaj mrli o bodočem slabem dejanju, kar imenujemo slutnjo, toda logična razporednost dejanj nam je jasna šele tedaj, ko se je vse završilo. Slabo priporočilo pa je za nas, da po dovršenem dobrem dejanju nikdar ne rečemo: To sem pričakoval. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC ► izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva — Trgovci — Posamezniki « * dobijo v naši tiskarni vedno solidno in |očng postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. ' Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. i Morda zato, ker je slabih činov več nego dobrih ali pa je v nas tako malo zaupljivosti v človeško dobroto in toliko črnoglednosti, da od sobrata ne pričakujemo dobrot, ampak vedno le zlo. "Kakor poosebljeno pohujšanje ji je bil pl. Pester vedno za petami. Ni čuda —" "Minka, tisto plemenitost pred njegovim imenom mi pa le izpuščaj! Takšen človek ima toliko plemenite krvi v sebi, kolikor bo-senski koštrun, ki se pase na planini. Kako more biti še plemenit oni uradnik, ki je zapeljal soprogo svojega tovariša, čeprav nižjega po činu. Pes je, in naj bo stokrat načelnik. Uradniški stan more v teh težkih časih uspevati le tedaj, ako vlada v njem pravo tovarištvo in duh skupnosti. Eden za vse in vsi za enega. Lopov je Pester, to rečem še enkrat, pa naj me zapro, če me hočejo." Tako se je sokolil Hren, a precej je upadlo njegovo junaštvo, ko je zagledal, da stoji majka še pri durih in prisluškuje. In oglasila se je majka: "Veste li, gospoda, kako jo je ugrabil? Preoblečen za bogatega Turka, se je pripeljal v mraku pred mesto, ona pa je prišla in skočila k njemu na voz, in oddirjala sta v večerno meglo. Ljudje so videli, kako se je zgodilo." "A, majka!" se je vznesel Hren. "Čemu pa otepavaš posluške ? Tukaj si opravila. Idi v kuhinjo pomivat! Še tega je treba, da bi se raznesli naši pomenki!" Starka je odprla duri, toda kar se ji je bilo nabralo na jeziku, to je moralo na dan. Vzravnala se je, zasvetile so se ji zbadljive oči in kliknila je v sobo: "Oni mutašerif bo plačal vragu harač za svoje zlo delo — bogme !" "Ti ga pozoveš na dvoboj, baba neumna!" je zarenčal za njo gospodar. "Bog ve, kako se to konča," je rekla gospa. "Brez krvi gotovo ne. Bajič je častihlepen in pogumen," je menil Vilar. "Danes dopoldne sem ga videla iti preko čaršije. Da ga vidi kdo, ki ne pozna njegove nesreče, bi mislil, da ga tare huda telesna bolezen, tako se mi je zdel upadel in medel. Slep in gluh za vrvenje na ulici je šel mimo mene, zroč v tla, kakor bi iskal svojo srečo. Takšna sramota boli." Hren se je jezil na Bajiča, češ: Sam je kriv; čemu je pa vabil v hišo Pesterja, kakor bi mu ponujal svojo ženo. Gospa se je potegnila za Bajiča in tako se je razlil potok besedi, nastal je prepirček, kakršnih je bilo v tej rodbini dosti, ki so se pa vsi končali v lepem sporazumu ali pa z zmago gospe Min-ke. V tem zakonu se je nagibal praznik življenja že tudi k zatonu, ljubezen je pač tudi že izgubljala svojo mavrično barvo, a vrivala se je na njeno mesto neomahljiva dolžnost! Vilar je zaradi priličja sicer poslušal preklja-joča se zakonska, toda razumel ni ničesar; negove misli in večinoma tudi njegove oči so bile pri Danici. Vedno ga je vlekla v svoj magični krog. Sedela je tiha kakor dete, ki se igra v kotu, ter šivala na nekem prtu. Na licih sta ji rdeli rožnati lisi. Kadar je izpregovoril gospodin Franjo, se je lahno vzravnala in se s pokornim in mehkim pogledom ozrla nanj, ker vsaka njegova beseda je imela zanjo poseben pomen: razmnožila se je v mnogo drugih, s katerimi je govorila v svoji sanjavosti. m MI ■ izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. i * PALACZEV POGREBNIŠKI DOM Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Pre-važamo umrle osebe iz vseh delov me-sta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna, — Automobili na raz- "ffr polago za .vse slučaje. + FRANK E. PALACZ + M Registrovani embalmer 1916 W. 22nd St. near Lincoln, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 p^ooo^>ooo<>o<>oo<><>ooooooooooo<>oooooooOOOC p Prostovoljni ali najeti juri-šar v Pueblu je nabasal puško Srečna strela. Naši svobodomiselci in atei- ^ ^ ^ ^ ^c. Razprodaja KNJIG! Cene znižane, kakor še 4 nikoli. Upoštevajoč sedanje razmere in da damo priliko ljubiteljem knjig, da pridejo na lahek način do Deset knjig z malo svoto denarja .in da naredimo prostor novim zalogam, zato dobite dokler zaloga ne poide sledeče knjige: "Štiri leta v Ruskem ujetništvu," navadna........ cena ..........................................................-2.00 "Ena božjih cvetk", krasna povest............ 1.00 "Tolminci", navadna cena ...........................95 "Krištofa Šmida Spisi", zelo zanimivi.........65 "Oče budi Tvoja volja", povest iz Istre.....50 "Ob srebrnem studencu", zanimiva povest .40 "Na noge v sveti boj".........,.........................35 "Zdravilna zelišča", zelo poučna knjiga.....35 "Za domačim ognjiščem", ...........................30 "Od srca do srca" ........................................25 Skupaj........................$6.75 Kdor naroči vso to zbirko, dokler v zalogi jo dobi sedaj od naše knjigarne za Samo $2.95 Skoro štiri dolarje si prihranite! Naročite takoj, dokler je zaloga tukaj! Poslužite se tega kupona ! \ j Knjigarna A. S. I Chicago, 111. 1 j Prosim pošljite mi gori navedenih 10 knjig za( |izredno ceno $2.95, zakar prilagam potrebni zne-i sek .— S pozdravom, i kdo žvižga v temi, pa pravi, da ni strahov. Usta so tudi pri kakem prepričanju (?) glavno, v srcu je malo drugače. Od časa do časa pa se le kaj dogodi, kar navidezno potrdi te ateistične jogre v njih — prepričanju. Zemlja se strese in razvaline posujejo toliko in toliko ljudi . . ., tornado pri-hrumi in podere hiše in ubije ljudi . . ., reka prestopi bregove in požere zopet toliko in toliko . . ., ogenj zdivja, kuga se pojavi . . . Pri takih in enakih prilikah zavijejo ateisti oči in javijo svetu, da ne more biti nobenega Boga, ker bi moral kaj takega zabraniti, ako bi bil in bi mogel. Silno so skromni, ker jim taki "dokazi" zadostujejo. Poseben pomagač jim je strela, ako ta udari v kako cerkev in ubije toliko in toliko vernikov, ki so v cerkvi molili in prosili, in je mesto zaščite prišel udar in prišla smrt. To mora takoj na papir in se mora debelo tiskati, in taka cerkvena strela postane prav I srečna strela za vse lahkover-. ne vernike ateizma in vrlo ne-!sigurnega materializma. Zdaj udarja strela le v cer-j k ve in pobi je nekaj vernikov, j ampak malo drugačna strela bo udarila v svojem času med čredo teh ateistov, da bodo počepali od prvega do zadnjega, ker so tako prešerno gob-cvali, ko je neka — srečna stiela ubrisala v kako cerkev. * * * Na papirju je. G. Ivan Molek, urednik Pro-svete, je šel na obisk v stari kraj. Tako je bilo javljeno javi' ! nosti, katera se za to zanima I Ali je šel na obisk z g. Mole-kom morda tudi g. Tone Pod-goričan, o tem ni bilo razglašenega ničesar. To so le bolj moje sitne muhe, da omenjam Vsekako napredni tabor ne more dosti pričakovati za čas odsotnosti g. Moleka. Kako bo z g. Podgoričanom med tem, je povsem njegova zadeva. Zdi se pa, da se je za vlogo šturmarja in jurišarja na cerkev, farje in vero potegnil neki "Kritik", ki strelja zdaj iz precej toplega in celo vročega Puebla. Ali so ga pri Prosveti pozvali, ali pa je vstopil sam v strelski jarek na napredni | fronti, je toraj prostovoljec — frajbiligar so rekli — to je stranskega ali ni nobenega polena. Dejstvo je, da ta "Kritik" strelja iz Puebla v Prosveti vsaj z dolgimi članki. Rome-(ta ali kanon ne bo tako dolg, dasi bo sam mislil, da je silno dolg in orjaški. Zdi se dalje, da je v kakem strelskem jarku najmanj mal« sitna roba, in ker je previdnost mati modrosti, in so se v jarkih skrivali tudi v svetovni vojni, smatra ta "Kritik" za umestno, da je p"ač le "Kritik". Stvar je povsem osebna in me ,ne briga, ampak če je pri tej vročini v Pueblu kak vrabec na kaki strehi, čivka ta vrabec pri vsej vročini, da je ta "Kritik" v najožji žlahti z bivšim urednikom lista "Glas Svobode", in če bi vročina ne bila tako huda, bi vrabec celo za-čivkal, da je roba taka, kakor-šna je, če*kdo pogleda v kako ogledalo, in vidi tam tega, katerega je hotel videti, t Kritik v Pueblu bo morda zakritiziral, da je tudi v naših leadvillskih gorah vrlo vroče, , ko prihaja taka roba na papir, j in ne pravim, da bi ne bilo vroče, ker zakuril sem v peč. Drugače jc pa na gorah divno. sti sicer zatrjujejo na vso moč,|ah kanon z ~ znanostJ°> in •>e da poleg kakih ust in trebuha! n bibli.io in nad sodni ni je ništa više, ampak marši- dan' vsa-l kakor Prav! v nasl°' vu, ampak streljal je na vse strani, tako da še sam ni bil varen pred lastnimi streli. Pustimo mu malo veselja pri taki hudi vročini, in veselja vsaj nekaj naj imajo tudi tisti, kateri zadovoljno in pobožno-verno kimajo, ko je roba baje hudo — možganska, a niti kakih možganov ni na nobeni strani. Nekaj veselja mora pa le biti, ko ni možganske robe. Na koncu pufne "Kritik": "Znanost je proti strahu pred smrtjo. Kdor veruje vanjo, se ne boji svojega konca. Veda se ne more strinjati s cerkvenimi dogmami, ki se naslanjajo na pastirske bajke sv. pisma. Vera in veda ne moreta iti roko v roki, in če bi šla, bi bilo za človeštvo še stokrat slabše, kakor pa je . . ." Piff, paff, bummm ... in vsaj nekaj pokanja je, ko jc drugače tako slabo na svetu, in bi bilo lahko še stokrat slabše, ko bi ta "Kritik" te slabosti ne zaštapal. Gosh, da je slabo. Farška bi-saga je noč in dan odprta, i" prav posebno odprta v vročem Pueblu, in v to farško bisag'0 se vsipava noč in dan, ko so ti Pueblčanje tako zanikani in je naselbina stara, in še svoje hlače skoro vtaknejo v to bisa-go, da so že vsi revni reveži, ta "Kritik" pa hodi, gotovo tudi noč in dan, okoli in drži klobuk za "narodne namene in izobrazbo", pa niti centa a!' ficka ne dobi v ta veliki klo buk, kakor tako milo sam pO toži in fiojamra. Se rafcvmtf" toraj, da mora biti slabo n« svetu, vsaj v Pueblu. / (Konec prih.) -— London, Angleška. —- po celonočni vaji, katero je izva- jal zrakoplov R-10', je po verjetnih sporočilih odletel včeraj na dolgo pot proti Kanadi. — Kazan, Rusija.— Kilyafl1 Abramov, ki je bil do sedaj navaden rudar, je sedaj P0' stavljen za komisarja Tartar-ske avtonomne republike s plačo $15.00 na dan. SLOVENCEM V CHICAGI naznanjam, da zopet izvršujem karpentarska dela, barvam hiše znotraj in zunaj, lepim stenski papir in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Prodajan1 vse vrste barve, varniše, stekla za okna in razno že-leznino za vse potrebe. Rojakom se najtopleje priporočam. JOHN KOSMACH 1804 W. 22nd Street Phone Canal 4090 Chicago, 111. gdnina oceanu P R K K O CHERBOURG A 6 DNI PREKO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE na najliitrcjaih varnlkih, kar jih plove, BREMEN in EUECRA ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Zn navodila vprafia.it o svojega lokalnega zastopnika ali NORTH GERMAN LLOYD 130 W. ltnmlolp* St., Chicago