r Kaj nam povedo ne sicer povsem sveže številke? V tcm kratcm zapisu bomo nanizali nckaj štc-vilčnih podatkov, ki smo jih izbrali iz gradiva o spremljanju urcsničcvanja resolucije za obdobjc januar—november lcta 1988, ki jc bilo ludi prcd-met razprave na 120. seji izvršncga svcta 28. deccmbra. Najprcj izvoz. V primcrjavi z istim obdobjem lela 1987 jc bil večji za 28,8 odstolka, konvcrti-bilni pa je dosegcl indeks 133,6. Uvoz je bil večji za 26,5 odstotka, pri čcmcr jc klirinški dosegcl indeks 197,0. V slrukturi zajema najvcčji dclcž reprodukcijski matcrial in sicer 68 odstotkov. Glcdc na področje izvoza pa jc najvcči dclcž v razvitc države, saj znaša 49,4 odslotka. Za lansko lcto jc bila načrtovana 3,5 odstolna rast industrijske proizvodnje. Podatek za prvih enajst mcsccev pa jc za občino znašal 0,7 odstot-ka vcčjo rast kot v enakem obdobju lcta 1987, v primcrjavi novembcr 87 - novcmbcr 88 jc bila za 9,7 odstotkov vcčja, gledc na oktobcr 1988 pa jc bila v novcmbru za 4 odstotkc nižja. V dvanaj-stih organizacijah niso doscgli predlanskc proiz-vodnjc, v dvanajstih pa niso dosegli planiranc proizvodnjc za tekočc leto. Najvcči zaostanck v proizvodnji bclcžijo v DO Avlomontaža TOZD Utesnilia in DO Zmaga tcr v kmctijskem progra-mu DO Emona IPKO. Prevladujejo gospodarske naložbe Na osnovi podatkov SDK - podružnica Ljubljana je bilo koncc septembra na območju občinc v gradnji 149 invcsticijskih objcktov v skupni vrednosti 206.905 milijonov dinarjev. Kar 113 objektov je gospodarskega značaja. Siccr pa je od skupnega štcvila 149 kar 112 takih. ki so sc pričcli gradili prcd lctom 1987. V prvih desetih mesecih lanskega lcta pa sc jc na območju občinc pričela gradnja 37 objcktov, od katcrih jc 33 gospodar-skih v vrcdnosti 28.490 milijona dinarjev. Močno sc je spremenila struktura investijskih vlaganj. Trenulno ni več novih, vcčjih naložb v promctno infrastrukturo. omejcnc so ncgospodarskc invc-sticijc, v najvcčji mcri (62 odstotkov skupnc pre-dračunske vrednosti) se nanašajo na gradnjo ob-jcktov komunalncga značaja tcr na objckte s po-dročja trgovinc in industrijc. Med industrijskimi objekti sta pomembnejša rekonstrukcija Pekarnc Center in podaljška tiale Nastro. I. in II. faza Lesnininega skladiščnega prodajalncga centra jc največja naložba s področja trgovine, mcd naj-večjimi objekti na področju komunalnih dejavno-sti pa so VI. etapa sanitarne deponijc Barjc, fckalna kanalizacija, črpališče in tlačni vod VP 1/ 2, vodovod ob Tržaški in drugo. Izmcd negospo-darskih pa jc vrednostno največja udeležba v juž-ni prizidek raziskovalno razvojnih laboratorijev Instituta Jožef Stefan. Številne odjave avtoprevoznikov V lanskem letu prvič po petih letih beležimo padec števila enot samostojnega osebnega dela. Vendar dejstvo nc zaskrbljuje, saj jc vzrok v veli-kem štcvilu odjav avtoprevoznikov (kar 47 pri-merov), ki zaradi konkurence in pomanjkanja dcla v gradbeništvu, obrtna dovoljcnja vračajo, medtcm ko druge dejavnosti naraščajo. Leta 1987 smo bclcžili 1603 obratovalnic s 1688 zaposlcni-mi, lani pa po 1595 s 1680 zaposlcnimi. Najmoč-ncjc jc zastopana skupina cnot samostojncga oscbncga dcla brez zaposlcnih dclavccv (952 obrtnikov), glcdc na panogc pa je razvidno, da sc še vcdn pa jc razvidno, da sc šc vcdno največ občanov odloča za odpiranje obrti na področju kovinskc prcdclave. ¦ ".''". ' ''"V" -- '*-¦¦ ¦ - ¦ - Šest enot malega gospodarstva Scvcda pa izboljšanja strukture celotncga go-spodarstva ni možno doscči lc z večanjem štcvila zascbnih obrtnikov tcmveč tudi z ustanavljanjem novih malih »podjctij«. Lani so pričcle dclovati Mikra, DO Centcr za prenos znanja in tehnologi-je, DO Tilia, DO Projektiranje nizkih gradenj, DO razvojni inžcniring in DO Doris. Intcres je šc vedno zelo vclik. Za ustanovitev strokovno pra-vilnega konccpta in informacije. Podjclniško ino-vacijski center — katcrega soustanovitelj jc tudi viški izvršni svct je samo v dccembru evidcntiral 13 interesov. Vsckakor so na razvoj drobncga gospodarstva v občini vplivalc tako naravnanost polilike občinske skupščinc kot pozitivno družbc-na klima in spremcmbc v obrtni zakonodaji. Težave na laškem predelu Odkupljena tržna prireja mleka in mesa (preko kmetijskih organizacij) na območju občine ne bo doscgla z resolucijo prcdvidenih količin. Po vscj verjetnosti pa bodo za lclo 1988 uresničene načr-tovanc količine odkupncga mlcka in mesa, ^ipo-štcvaje seveda odkup KZ Vrhnika in KZ Škofja Loka. Lani je bil močno opazcn odkup klavne živinc na območju KZ Vclike Lašče, kjer že nekaj lct upada tudi odkup mlcka. Daljše obdobje ncurc-jenih pogojcv gospodarjcnja v živinoreji se zlasti negativno odraža v hribovitem območju občine, še posebej na območju KZ Velike Lašče, kjer je več ostarelega kmečkega prebivalstva kot na dru-gih območjih v občini. To pa fizično ne zmore vcč ležkega kmečkega dcla in si ustvarja dohodek z izdelavo suhe robe. Vgozdarstvu bo lanski plan dosežen. Že koncc novembra jc bil v družbenem sektorju prescžen letni plan za 14 odstotkov, v zasebnem sektorju za 2 odstotka in skupno za 5 odstotkov. Presežcn je bil predvsem zaradi sanitarnih sečenj (sušenjc nekaterih drevesnih vrst, posledice po žledu, po-večan napad gozdnih škodljivcev...) zaradi slabe kvalitete teh lesnih sortimentov in sorazmerno večjih stroškov spravila, je pri tem presežku dose-žen minimalni dohodek.