PRIMORSKI DNEVNIK i* začel Izhajati v Trstu 13. maja 1946. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembre 1943 v vasi Zakriž ned Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 s« je tlaka! v tiskarni tDoberdobs v Govcu pri Gorenji Trattoli. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tlakami iSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v oavoboje-riem Trstu, kjer je izlla zadnja številka. Bil je edini tlskenl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi O v-J 71 ni o :z; u CD XZ2STZZ?** Cena 500 lir - Leto XL. št. 39 (11.762) Trst, četrtek, 16. februarja 1984 Navzlic Craxijevemu zadovoljstvu nad potekom in izidom pogajanj Vladni dekret o draginjski dokladi izzval pomisleke v večini in ostro nasprotovanje KPI Andreatta (KD) trdi, da bi enak rezultat lahko dosegli že novembra, De Martino (PSI) oporeka protiustavnost, za Napolitana (KPI) pa gre za »pustolovstvo« RIM — Vlada je bila deležna pol-neBa soglasja večinskih strank (če-Prav z nekaterimi ugovori PLI glene zamrznitve stanarin ter PRI in nela KD glede nezadostnosti sprejetih ukrepov) in Craxi je včeraj odle-. I na Dunaj zadovoljen, potem ko je lzdal uradno izjavo, v kateri zatrju-•N. da je dosegel pomemben rezultat. Po mnenju predsednika vlade so Pogajanja »potekala konstruktivno, pdločno in poglobljeno, sindikalno gi-Panje pa je doprineslo pomemben in r^sen prispevek.« Politično podporo sta mu namreč dala CISL in UIL, . °t tudi mnoge organizacije trgovcev *n kmetijskega sektorja ter, čeprav •**adi, tudi industrijci. V vrstah večine je edini razglaše-y1 glas Andreattov, ki je izjavil, da ie bilo »mnogo hrupa za nič«, češ a so se poslužili zapletenih in za Pozavne finance dragih instrumentov, I?.. dosežejo rezultat, ki je bil dose-SJiv novembra lani, če ne bi mini-^ De Michelis vsilil svojega tol-»Sctf^3 sporazuma iz 22. januarja, ^daj bo moral nastopiti parlament, je zaključil Andreatta, da zmanjša za 3 točke draginjsko doklado ob trdem soočanju.« Socialistično fronto pa je razbil bivši tajnik De Martino s pismom načelniku senatne skupine, v katerem izraža svoje nasprotovanje postopku, ki ga je vlada izbrala, češ da je v nasprotju z načeli in specifičnimi normami ustave in napovedal dosledno glasovanje. Posebej trde so seveda reakcije komunistov. Načelnik poslancev Napoli Eskomptna mera na 16 odstotkov RIM — Na predlog guvernerja državne banke je ministrstvo za zaklad sklenilo od danes znižati eskomptno mero, to je obresti, ki jih državni finančni zavod zaračunava za posojila ostalim italijanskim bančnim ustanovam, od 17 na 16 odstotkov. tano je dejal, da lahko označi vladni dekret o draginjski dokladi le kot »pustolovstvo«. KPI je dejansko občutila sklep vlade kot izziv. Njeno uradno stališče izraža glasilo KPI z Reichlinovim člankom: »Prvič v zgodovini republike je storjeno tako nasilno dejanje, ki bo povzročilo zelo ostre spopade v parlamentu in v družbi, kar bo državo stalo več od 3 točk draginjske doklade.« Zaskrbljenost nad institucionalnimi odmevi zakonskega odloka o draginjski dokladi izraža tudi ugledni jurist in načelnik neodvisne levice v parlamentu Stefano Rodotà. Po njegovem so s tem sindikatu »razlastili« eno izmed njegovih temeljnih pogajalskih pristojnosti. Jurist Franco Bassani-ni, prav tako član neodvisne levice, je dodal: »Prekršili so 39. člen ustave, ki zagotavlja pogajalsko avtonomijo sindikata.« Craxi jeva izbira, Pravi Bassanini, je pravo nasprotje lanskega januarskega sporazuma, pri katerem je bil parlament prisiljen ratificirati dogovore, R. G. Danes ženski in moški smuk Slabo vreme se je včeraj spet zneslo nad zimskimi olimpijskimi igrami. Osrednjo tekmo včerajšnjega dne, ženski smuk na Jahorini so sicer normalno pričeli, po petih predvozačicah in štirih iz prve jakostne skupine pa so ga na pritožbo ene od reprezentanc prekinili. Kanada je namreč po padcu svoje tekmovalke Sorensonove (odpela se ji je vez) vložila priziv, češ da je proga slabo pripravljena. Danes bo na Bjelašnici tudi moški sumk. Med včerajšnjimi rezultati naj omenimo zmago Norveške v ženski štafeti, popolno slavje NDR v hitrostnem drsanju na 3.000 metrov in uspeh zahodnonemške dvojice v sankanju dvosedov. V hokeju je Jugoslavija izgubila proti Poljski (1:8), Italija pa proti ?RN (4:9). Okrogla miza enotne delegacije Slovencev LJUBLJANA — V Klubu poslancev okr h ljarii Je bila včeraj dopoldne fere a m*za miroma tiskovna kon-v itn0J ® as Proti vladnim in dri de gosrv^ nost'm<< Pri reševanju hi 0be krize- J® zajel dialo ai: j??- Časa za odlašanja , y Prava parahza^ SektorjeV gr NA 4. STRANI ^a8edba železniške tečaje v Tržiču }adjedeh i^T ^akšnih 3.000 delavec hied Jo .e Ralcantieri je včer, pose.,1 P i1- uro zasedlo železr te"°hiet v J1v ’D'^teu in zaustavi !*ajo zasedli6 Smeri- Delavci so p > zaradT , P°, Protestnem zborov 'tela in z 't adnih ukrepov o ce upanju draginjske doklad NA 12. STRANI Neuspeh fašističnega izzivanja v rajonskem svetu za Sv. Jakob Sinočnja seja rajonskega sveta za Sv. Jakob, posvečena razpravi o »zaščitnem globalnem zakonu za slovensko manjšino v Italiji«, je naletela na velik odmev med prebivalstvom tega predela mesta, tako med Italijani, predvsem pa med slovenskimi prebivalci, ki so do zadnjega kotička napolnili, za to priložnost premajhno dvorano in s svojimi, v glavnem konstruktivnimi posegi tudi pokazali, da so proti netenju mržnje. Seveda je poziv na diskusijo o tem vprašanju, ki razburja desničarje, od fašistov do predstavnikov Liste za Trst, naletel na odmev tudi med glavnimi predstavniki neofašistične stranke ter skrajno desničarsko organizacijo »Fronte della gioventù«, ki so na čelu s pokrajinskim tajnikom Giacomellijem in znanim desničarskim skrajnežem Grilzem, prišli na sestanek, ne zato, da bi dali pozitiven prispevek obravnavanju tega problema, temveč, da bi predvsem motili, zavajali s svojimi gesli navzoče in smešili slovensko prebivalstvo tega področja in njegove upravičene zahteve in po možnosti izzvali tudi izgrede. Če jim to ni uspelo, če so morali svoje prvotne načrte spremeniti, je to zasluga večine udeležencev seje, ki so se lotili problema, resda iz raz ličnih zornih kotov, toda v želji, da se nazadnjaškim silam prepreči rušenje temeljev sožitja in medsebojnega spoštovanja, ki so pri Sv. Jakobu od vedno obstajali. Giacomelli jeva izjava, da ga slovenska kultura ne briga (»me ne frego«), je zato naletela na odmev, ki si ga je zaslužila. Ameriški diplomat žrtev smrtnega atentata v Rimu RIM —V rimski mestni četrti EUR je prišlo sinoči do atentata, v katerem je izgubil življenje ameriški diplomat, generalni direktor mednarodnih mirovnih sil na Sinaju, Gre za 56-lctnega Leam ona Hunta, ki je pravkar stopil iz uradov MFO (Mednarodne sile in opazovalci na Sinaju) in se odpravil proti domu. Vozil se je v svojem blindimelo avtomobilu, ko so za sedaj še neznani teroristi začeli streljati v zadnjo šipo, ki se je kljub temu da je bila blindirana razbila, tako da je nekaj krogel zadelo Hunta v glavo. Visoki ameriški funkcionar je umrl takoj po sprejemu v bolnišnico. Kake pol ure po atentatu je nekdo telefoniral policiji ter dejal, da odgovornost za atentat prevzamejo Rdeče brigade. Preiskovalci so mnenja, da je telefonski poziv verodostojen. Leamon Hunt je prvi ameriški predstavnik, ki je postal žrtev atentata v Italiji, če izvzamemo ugrabitev generala Doizierja, je pa sedmi tuji predstavnik na katerega so streljali od leta 1976, ko so neznanci vdrli v sirsko veleposlaništvo in streljali na Hunajma Hate ma. Zadnji v vrsti žrtev atentatov je libijski veleposlanik v Rimu El Tagasi, na katerega sta dva terorista streljala januarja letos in ki je pred nekaj dnevi umrl. Predsednik italijanske vlade na obisku v Avstriji Dvostranski odnosi in nemška manjšina glavni temi Craxijevih pogovorov na Dunaju DUNAJ — »Neverjetno,« je dejal Bettino Craxi, ko so mu povedali, da so minila 103 leta od zadnjega obiska nekega italijanskega šefa vlade v Avstriji (to je bilo 1881. leta). »Pomislite, takrat je živel še Garibaldi. V prijateljstvu med našima deželama je bilo res veliko zamujenega. Že zato sem zelo vesel, da grem na Dujiaj.« Danes prihaja italijanski ministrski predsednik Bettino Craxi v spremstvu zunanjega ministra Giulia Andreottija na krajši uradni obisk v Avstrijo. Med 1881. letom in 15. februarjem 1984 se je marsikaj zgodilo: dve svetovni vojni in njuna neposredna posledica — »problem Južna Tirolska«, ki je odnose Avstrija - Italija precej obremenil. Danes si prizadevata obe strani pozabiti, oziroma odstraniti sence preteklosti. »Glavna tema pogovorov na Dunaju,« tako je slišati iz Craxijevega tabora, »bo prijateljstvo in skupni boj za mir.« »Glavna tema pogovorov na Dunaju,« tako je mogoče prebrati na naslovnih straneh časopisov, »bo problem Južna Tirolska.« »Radi bomo vrnili obisk v Rimu,« je avstrijski kancler Fred Sinowatz med drugim izjavil v intervjuju za osrednji rimski dnevnik ’B. Messaggero’, »da se bomo srečali s sosedi in prijatelji. Čisti anahronizem bi bil verjeti, da še obstajajo stara sovraštva. Resnica je nasprotna: smo prijatelji.« Prvi stiki Cern j cnka s predstavniki zahodnih držav Zahod pozitivno ocenjuje prve pogovore Kakorkoli že. Predvsem je težko verjeti, da se bosta v pogovorih med italijansko in avstrijsko vlado cedila le med in mleko. Za to je prvi poskrbel južnotirolski deželni glavar in voditelj ljudske stranke Silvius Magnago, ki je pred štirinajstimi dnevi obletel krožnico Rim - Dunaj, izjavljal v eter in za časopisne strani, da iz Rima »veje leden veter proti Južni Tirolski« Drugo, ki ni ravno najprijetnejše pa prihaja danes na Dunaj s Koroške. Deželni glavar Leopold Wagner, ki se bo tudi srečal z italijanskim premieram Craxi jem, prihaja na Dunaj z dvema zadevama: Prva je izgradnja predora pri Ploecke-nu (Monte Croce Gamico) na avstrijsko - italijanski meji in druga: major Walter Reder. Za »zadevo Reder« ni kriv Wagner, temveč deželna FPOE, oziroma njen voditelj Joerg Haider, ki hoče, da njegov deželni glavar zahteva od Craxija izpustitev bivšega nacističnega majorja — Korošca Walterja Rederja. Haider zatrjuje, da je njegova kazen že potekla, da pa italijanske oblasti zavlačujejo z izpustitvijo kaznjenca. Reder namreč sedi v vojaškem zaporu v Gaeti. Zakaj? ker je v drugi svetovni vojni sodeloval pri krvavem obračunu s civilnim prebivalstvom v italijanskem mestecu Marzabottu. Kaj pa Craxi? če mu bodo vse naštete probleme servirali med zdravicami? Morda ga v Avstrijo naslednjih 103 leta spet ne bo. BARBARA GORIČAR Vrsta spontanih demonstracij proti vladnim ukrepom RIM — Odločitev v ade, da z enostranskim posegom oklesti draginjsko doklado, je takoj negativno odjeknila na delovnih mestih in izzvala ostro kritiko, ki se je odrazila včeraj po vsej državi z vrsto spontanih stavk in protestnih manifestacij, ki so jih delavci priredili takoj po skupščinah kar sami ali na pobudo tovarniških svetov. Kljub pozivom državnih in deželnih vodstev CISL in UIL, naj njihovi člani ne sodoujejo, so protestne manifestacije »adobile v vsej državi množičen in enoten obseg in so potekale brez incidentov, čeprav so delavci izražali svojo ogorčenost skoraj povsod tudi z blokadami cestnega in železniškega prometa. Največje manifestacije so bile seveda v Rimu, kjer se je protestni stavki kovinarjev pridružilo delavstvo še drugih kategorij, tako da se je po sprevodu po središčnih ulicah zbralo pred ministrstvom za delo preko 30.000 demonstrantov in je stavka na letališču močno okrnila zračni promet, v Milanu, kjer se je na trgu pred stolnico prav tako sešlo na pobudo nekaj sto tovarniških svetov več deset tisoč delovnih ljudi iz največjih industrijskih obratov vse pokrajine, in v Genovi, kjer se je že sklicana manifestacija za obrambo delovnih mest v železarstvu spremenila, po spontanem pristopu ostalih delovnih strok, v demonstracijo proti V'adnim ukrepom. Krajše stavke, sprevode in protestne manifestacije so delavci uprizorili tudi v Turinu in večjih industrijskih krajih Piemonta, v Emiliji - Ro-rriagni, v Firencah, kjer so železničarji začeli 24-umo stavko že predsi-nočnjim, kar je včeraj ves dan močno oviralo in delno ohromilo promet med severno in južno Italijo, vse do Barija, ' Tarante, Neaplja in Sicilije. Povsod so demonstranti vzklika:1! proti posegu vlade v škodo realne vrednosti plač in njenim nezadostnim obvezam za povečanje zaposlovanja in pravič nejšo davčno politiko. Povsod je tudi odločno izzvenela zahteva po nujnem posvetovanju sindikalistov z bazo Spontane stavke in manifestacije so razdražile voditelje CISL in UIL, ki so jih ocenili za »instrumenta tizaci-jo«, medtem ko je CGIL strogo pazil, da bi ne bili njegovi vodilni sindikalisti neposredno udeleženi, član tajništva Trentin pa je sicer odobril protest, toda je pozval delavstvo, naj ne povzroča ovir v prometnih zvezali, ker bi si s tem odtegnilo podporo javnega mnenja. MOSKVA — Če je sovjetska živahna diplomatska dejavnost v torek veljala skoraj izključno Ameriki in zahodni Evropi, se je včeraj usmerila k Aziji. Najprej je zunanji minister Andrej Gromiko sprejel svojega japonskega kolego Sintara Ab-beja, zatem pa je član politbiroja CK KPSZ Gejdar Alijev imel daljši pogovor s prvim namestnikom kitajskega premiera Wang Lijem, v ka terem sta sogovornika preučila možnosti za nadaljnji razvoj sovjetsko-ki-tajskih odnosov. Največji pomen so sovjetski krogi dali stikom z zahodnoevropskimi predstavniki in pogovoru z ameriškim podpredsednikom Georgom Bushom, saj je bila to dobra priložnost za hitro izmenjavo mnenj o medsebojnih od nosih, ki so se v zadnjih mesecih zelo zaostrili na vseh področjih. Zelo zanimivo je, da so pri tem skoraj vsi zahodnjaki pogovore ocenili kot »zadovoljive in dokaj vzpodbujajoče«, pri čemer niso bili redki, ki so tudi povsem odkrito dejali, da se po njihovem mnenju celotni mednarodni položaj izbolšuje. Sovjeti so bili veliko bolj zadržani, najbrž predvsem zaradi okoliščin, v katerih je prišlo do srečanja in izmenjave mnenj, toda tudi oni so priznali, da položaj »ni povsem brezupen«. Najbolj pozitivno oceno je dal francoski ministrski predsednik Pierre Mauroy, ki je poudaril, da je njegova delegacija zadovoljna s sprejemom in da se francosko-sovjetska stališča na nekaterih področjih ponovno približujejo. Sovjetska stran je to povsem potrdila, pri čemer je novi generalni sekretar sovjetske partije Konstantin Čemjenko tudi znova ponovil sovjetsko željo za dobro sodelovanje s Francijo. Zlasti sta Mauroy in Čemjenko govorila o Bližnjem vzhodu in položa- ju v Libanonu, ter pri tem tudi razjasnila vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi Sovjetska zveza privolila v to, da bi na libanonska tla namesto sedanjih multinacianalnih čet prišle mirovne sile OZN. Kot je bilo baje rečeno s sovjetske strani, bi morale v ta namen natovske države svoje vojake umakniti že pred prihodom sil OZN, Američani bi morali tudi »ustrezno« oddaljiti svoje ladjevje, tiste države, ki bi tja poslale svoje čete pod zastavo svetovne organizacije, pa bi se morale zavezati, da se ne bodo vmešavale v libanonske zadeve. Prav tako bi bilo treba tudi že vnaprej rešiti vprašanje financiranja mirovnih sil — najbolje na prostovoljni osnovi. Zelo dolgo se je Čemjenko zadržal tudi v pogovoru s predsednikom italijanske republike Sandrom Pertini-jem, čeprav sta največ časa govorila ravno o najbolj neprijetni temi — o evroraketah, ki so v preteklih dveh mesecih povzročile takšno zaostritev, v mednarodnih odnosih, čemjenko je Pertiniju dejal, da Sovjetska zveza nastali položaj smatra za »nepopravljiv« in da bi se morale vse dežele NATO zavzeti za zmanjšanje jedrskega orožja v Evropi. O raketah je novi šef sovjetske partije govoril tudi z britansko ministrsko predsednico Margareth Thatcher in zahodnonemškim kanclerjem Helmuthom Kohlom in ju opozoril, da so sovjetska »načelna stališča o tem vprašanju poznana«. Vendar pa — kot ugotavljajo tukajšnji opazovalci — v nobenem od sporočil za javnost ni izrecno rečeno, da bi čer-njcnko v pogovorih najprej zahteval brezpogojni umik že nameščenih raket, potem pa šele dopuščal pogovore z zahodnoevropskimi deželami- DANILO SLIVNIK Napori za uresničitev pogodbe z Američani Džumblat zahteva Džemajelov odstop Libanonska vojska v polnem razsulu ZAGREB — Po spomenici, ki so jo podpisali predstavniki zagrebške INA in beograjskega Genexa o začetku dolgoročnega gospodarskega sodelovanja z ameriško družbo Occidental Petroleum Corporation je zdaj na vrsti obsežno delo pri oblikovanju trgovinskega sporazuma. Šele ta dogovor bo temelj za realizacijo poslov, podpisali pa ga bodo aprila letos, je včeraj na tiskovni konferenci izjavil predsednik poslovodnega odbora SO ZD INA Potar Flekovic. Po njegovih besedah gre za izjemno pomemben posel, v katerem naj bi skupaj sodelovalo jugoslovansko gospodarstvo, saj se s tem odpira možnost plačevanja uvoza energije z izvozom jugoslovanskega blaga in sto- ritev in ne kot do zdaj s finančnimi sredstvi in posojili. To, je poudaril Flekovič, je nova pomembna kakovost v poslovnih odnosih. Druga pomembna značilnost tega posla je, da se na temelju novih količin uvožene energije odpirajo možnosti za povečanje nove proizvodnje za izvoz. To je nova vzpodbuda, da se bolje usposabljamo za izvozno proizvodnjo, organizacijsko in tehnološko na jugoslovanskem področju in da se trdneje povezujemo in združujemo, INA, Cenex in drugo gospodarstvo te dni določajo tisto blago in storitve iz vseh krajev Jugoslavije, ki bi jih lahko vključiti v ta poslovni dogovor z Američani, ki je eden največjih do zdaj. (dd) Jugoslavija podpira prizadevanja Contadore BEOGRAD — Član predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je na včerajšnji seji predsedstva SFRJ obvestil člane predsedstva o svojem obisku v Venezueli, kjer se je udeležil ustoličenja novega predsednika republike Lusincia. Predsedstvo je pozitivno ocenilo pomen in rezultate tega obiska za nadaljnjo krepitev stikov med državama, tako pri dvostranskem sodelovanju kot dejavnosti na mednarodnem področju. Poudariti so tudi pomen številnih srečanj in pogovorov Vlajkoviča z vodilnimi osebnostmi držav tega območja. Ob tej priložnosti je jugoslovanska stran dala podporo prizadevanjem skupine Comtadora Predsedstvo je proučilo in sprejelo tudi poročilo o bližnjem uradnem obisku regentov, kapetanov republike San Marino v Jugoslaviji, (dd) Irak in Iran stopnjujeta, napade na civilne cilje MANAMA (Irak) — Kot sporoča iraška časopisna a-gencija INA, je iraški vojaški glasnik potrdil, da je i-ransko letalstvo bombardiralo važno središče Baqubah, 60 km sevemo od Bagdada ter še neki drugi kraj v bližini. Napad je povzročil smrt 3 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 18. Baqubah je glavno mesto pokrajine Diyala ter važno prometno vozlišče na cestah, ki od Bagdada peljejo v Kirfcuk (sever), Sulaimaniya (severovzhod) in v Mandali (vzhod). Iz Teherana pa sporočajo, da so tamkajšnje vojaške oblasti poudarile, da predstavlja včerajšnji napad na Baqubah iranski odgovor na iraške napade na 6 mest v zahodnem Iranu. »Ta napad pomeni — pravijo v Teheranu — da smo zmožni zadeti vsakršen objektiv v Iraku . . . vštevši palačo Sad ama Huseina.« Poročanje napadov (iraških in iranskih) na civilne objekte je zaskrbljujoče. Skoraj tri leta in pol, od začetka vojne z Irakom, se je Iran izogibal namernih napadov na iraška naseljena področja. Zagrizeni iraški napadi na iranska središča, pa so Irancem narekovali drugačno obnašanje. Iračani so predvčerajšnjim odgovoriti še z večjo ihto: z raketnimi izstrelki so napadli tri mesta, tri druga pa so bombardirali z letali. Pri teh napadih so zabeležiti več kot 100 mrtvih in 450 ranjenih. Po iranskih virih so Iračani izstrelili od začetka vojne 126 raket ter ubiti več kot 5000 ljudi. Iranci so včeraj izjavili, da ne bodo več prizanašati iraškim mestom. Iz New Yorka so sporočili, da je iraški zunanji minister sporočil včeraj generalnemu tajniku OZN De Queillaru, da je Irak pripravljen podpisati ob nadzorstvu OZN sporazum z Iranom s katerim bi izključiti v prihodnosti bombardiranje civilnih ciljev. BEJRUT — Druži in musliman^ gverilci imajo od včeraj nadzors nad večjim delom libanonskega _ zemlja in njihov poveljnik y „ Džumblat je rekel, da je dozorel za radikalno reformo političnega sterna v Libanonu ter za izv0!,0j-novega predsednika. Libanonska .. ska, ki so jo druži v svoji za ^ ofenzivi popolnoma pregazili, J. fa razsulu. Z goratega območja ^a-so Džumblatove sile prodrle do a. le, kakih 200 metrov od oporis meriških marincev. er- Džemajel je bil v torek v sev ^ nem delu države, da bi se sesv» enim svojih najdoslednejših s žnikov, nekdanjim filosirskim P ^ sednikom Sulejmanom Frangiejejve. bi moral včeraj odpotovati na P^njl tavanja v Damask in ki bi 3no odigrati v prihodnjih dneh * J tu vlogo v libanonski krizi. V 7*^jel omenjajo možnost, da bi U7 vran' odstopil in pred tem povero .^ gieju nalogo, da sestavi vlado nalne enotnosti. «niške Vojaški položaj Džemajelove jeni je nevzdržen. Ostal ji je I®. ■ še položaj v Suk El Garbu, k> jj-u-zadnja pregrada med ozemlje zov in ozemljem kristjanov. _ je V svojem včerajšnjem mte^J J s Džumblat zavrnil sleherni ® j_,;ti falangisti in dejal, da ne "Lurajati nobene rešitve in nobenih P« dokler bo Amin Džemajel pr£” . yi Druži so pripravljeni sp^f. kor pa stjanskega predsednika, niK ne sme biti falangisti ,v . -0 za' Izraelci gledajo z nar”|f \ v Li' skrbljenostjo razvoj dogodko^ je banonu. Obrambni minister jzrae|' včeraj dejal, da bodo naJ. -nem L|' ske sile morale ostati v Pf- ^ Libanonu za nedoločen čas. ® sp°ra' banon enostransko preklical zum. Posodabljanje elektronske industrije PORDENON — Skupščina delničarjev družbe SELEČO, ki jo sestavljajo Zanussi, INDES1T in “EL, (javna finančna družba za sanacijo elektronskega sektorja) je imenovala novi upravni svet in Porazdelila tudi odgovornosti. Predsednik je Riccardo Viziale, Pooblaščeni delegat pa Giorgio Tranzocchi. V upravnem svetu je še osem članov. Upravni svet bo moral družbo, ki je bila formalno ustanovljena 6. decembra Jani, spraviti v pogon. Pri tem bodo morali trije partnerji izpolniti vsak svoje obveznosti. Ustanovitev družbe SELEČO predstavlja prvi in najbolj otipljiv poseg po zakonu št. 63 od leta 1983, za preosnovo elektron skega sektorja za široko potrošnjo v Italiji. Družba bo namreč Postala največji italijanski prodajalec barvnih televizorjev kakor tudi videosistemov na splošno. Sprejemnike bodo proizvajali v obratih v Pordenonu, Campoformidu, v Zanussi elettronica, None (Turin) in v obratih INDESIT. S pravkar izvedeno preosnovo bodo premagali dolgotrajno kri-zo v proizvodnji televizijskih sprejemnikov, krizo, ki je nastala jjaradi prepočasnega uvajanja sodobnih tehnologij. S povišanjem družbenega kanjtala od 200. milijonov na 56 milijard lir in sodobnejšo tehnologijo bo proizvodnja televizorjev spet postala konku renčna. Brez gnojil ne bo mogoče izpolniti dolgoročnega programa Težave z dobavo umetnih gnojil resna ovira pri krepitvi kmetijstva Za kmetijske proizvajalce se zdaj začenja čas, ko zemlja zahteva največ njihovega dela. Treba je pripraviti zemljišče, sejati in saditi, poskr beti za sadike, trte, sadno drevje in še bi lahko naštevali. Vsi, zlasti čisti kmetje v Sloveniji, pa se že tretje leto doslej srečujejo z vedno hujšim problemom, ki se pri pridelkih morda ne odraža negativno že danes, prav gotovo pa bi prinesel nezaželene posledice jutri. Gre za mineralna oziroma umetna gnojila. Le-teh v Sloveniji ni dovolj, v trgovinah ob pravem času ni mogoče dobiti primerne meša niče, zlasti pa so strahotne njihove cene, ki kmetom upravičeno porajajo dvom in vprašanja, ali jim njihova dejavnost sploh še prinaša dohodek. Slovenija je imela lani za petino manj mineralnih gnojil, kot jih je na črtovala, izpad pa bi bil še večji, če Tovarna dušikia iz Ruš ne bi povečala proizvodnje. Iz kutinske tovarne je v Slovenijo namreč kljub obljubam, združevanju, d vem dodatnim dinarjem za kilogram prišlo za več kot 63 tisoč ton manj gnojil, kot je bilo do govorjeno. In pred letošnjimi pomladanskimi deli ni položaj nič boljši. Na zvezni ravni je v pripravi dogovor, po katerem naj bi zbirali sredstva za regresiranje umetnih gnojil in računi kažejo, da bi mora'a Slovenija prispevati kar 12 odstotkov vseh sred štev. Višina sredstev naj bi se namreč oblikovala po porabi hrane in družbenem produktu v republiki. Pa je tako oblikovanje umestno, ne bi bilo bolj objektivno merilo »poraba gnojil«? Sploh pa, je to tista prava rešitev za nakopičene težave in za letošnjo kmetijsko proizvodnjo. Monopolistično in nekorektno obnašanje proizvajalcev gnojil se odraža tudi v ponudbi neustreznih mešanic gnojil, saj kar razmetujejo z dušikom, pretirano pa varčujejo s fosfor jem, kar dobro občutijo primorski pridelovalci. Kadar pa naredijo kakšno ustrezno mešanico, bi jo morale trgovine, kooperacije ali kmetje takoj naročiti in kupiti ter si pač narediti zalogo, kar pomeni hudo obremenitev z obrestmi oziroma stroški. Ti se torej pridružujejo že tako visokim cenam gnojil, ki so samo v zadnjem letu porasle zia več kot sto odstotkov in povzročajo včasih večje stroške, kot pa znaša končni prihodek. Kam pelje tak položaj, se sprašu jejo na kooperacijah in kmetijah. V uresničevanje zastavljene kmetijske politike prav gotovo ne. Kmetje sprašujejo, kako naj razumno trošijo gnojila, strokovnjaki se trudijo z odgovori, vendar pravih rezultatov to ne prinaša. Podatki kažejo, da vinogradniki na Obali letos skoraj niso kupovali gnojil. Vprašanje je, če se bodo primorski kmetje, ki so pred dobrimi tremi leti začeli v večjem obsegu sejati pšenico, zanjo odločili tudi letos, saj poljedelske kulture ne prenesejo takih stroškov, ž asti pa ne na območju, kjer je zaradi suše veliko tudi tveganje. Vrtndrstvo ima morda še zalogo oziroma primemo zemljo, samo kako dolge še. Nič čudnega torej ne bo, če bodo kmetje vedno manj gnojili in nič presenetljivega, če bo tržnih pridelkov vse manj. Samo, kdo bo na tak način do leta 1985 poskrbel, da bodo v Jugoslaviji letno pridelali šest mi’ijonov ton pšenice oziroma povečali hektarski donos in za 300.000 hektarov sladkorne pese, 1,5 milijona ton mesa in drugo, kar je zapisano v dolgoročnem programu razvoja kmetijstva. BARBARA VERDNIK Bo Cimos izvažal na Kubo ? KOPER — Koprski Cimos je vse bližje sklenitvi pomembnega posla s Kubo. Po obisku delegacije avtomobilskih strokovnjakov, zdravstvenih strokovnjakov in političnih predstavnikov, so namreč včeraj v Koper prispeli tudi nekateri komercialisti iz Kube, ki naj bi se v naslednjih dneh s Cimosom dokončno dogovorili o dobavi sanitetnih vozil. Kuba želi do leta 1990 poenotiti in posodobiti vozni park reševalnih vozil, zato bi iz Kopra potrebovala 400 do 500 vozil letno. To torej pomeni v nekaj letih 2 tisoč do 2 tisoč 500 različno opremljenih reševalnih vozil. Za Cimosova vozila so se ogreli še toliko bolj po ogledu voznega parka ljubljanskega kliničnega centra, kjer so lahko zvedeli, da zaradi okvar ali vzdrževanja stoji le dva do tri odstotke Cimosovjh reševalnih vozil. »Kakšen bi bil zaslužek je še težko reči«, nam je danes povedal Boris Bernetič, predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije Cimos, »vendar je za nas pomembno to, da bi poleg zdajšnjih zmogljivosti s 650 do 700 sanitetnih vozil letno, potem morali izdelati še dvakrat več vozil, kar nam bi zmanjšalo nekatere stroške nadgradnje in povečalo stopnjo izkoriščenosti opreme. Verjetno bi moraji zaposliti dve izmeni delavcev in tako pridobili nekaj novih delovnih mest za mlajšo generacijo. Neuradno so posel ocenili na 50 milijonov dolarjev. B. Š. Knjiga več za šolo, za vrtec Na osnovni šoli »25. maj« v Prestranku so letošnji kulturni praznik počastili z nekoliko nenavadno, a u-spešno akcijo. Odločili so se, da med domačini svojega kraja zberejo knjige za svojo šolo. In res. Med prebivalci Prestranka, ki razumejo, da se obseg knjig tudi na policah šolskih knjižnic vse bolj krči, so zbrali že 400 knjig. Zbrane knjige so predstavili ob kulturnem prazniku na posebni razstavi, ki so se je udeležili tudi številni ljubitelji knjig. Pionirji osnovne šole iz Prestranka s tem svojega dela še niso končali. Knjige bodo zbirali še vse do 15. marca. Mobiliziran ogromen mehanizem, ki bdi nad požari Malomarnost glavni vzrok požarov, ki pestijo Obalo Do ^®^ER — V zadnjih petih dneh je na Obali in Krasu z tflrel(.> nekaj manj kot tisoč hektarov površine porasle : S^čevjem, travnikov, vrtov, celo nekaj sadovnjakov oljčnih nasadov. Ogenj se zaradi burje, ki te dni ne-]nfiSlano piha’ njo™ sunki pa dosegajo tudi hitrost do Ue i m na ur°. toliko hitreje 'širi. Pri večini požarov totavljajo, da so nastali zaradi malomarnosti oziroma Pravilnega ravnanja z ognjem. za ,^a. Obali in Krasu so se sestali tudi občinski štabi nj i 'Vl n° za®éito, ki so izdali odlok o prepovedi kurje-han:na Prostem. Mobiliziran je ogromni mehanizem, mela vjenj' ki bdi nad požarno nevarnostjo ,od pokficnih zadol -0810voljn*h gasilcev, patrulj milice, ki so posebej Pon» Cnc. za opazovanje požarno ogroženih krajev, na slu..|JJJeznlh točkah pa noč in dan dežura opazovalna °pr* rjlv zaradi suhega vremena je v teh dneh precej spomi »na P0lju- saj kmetovalci hitijo s pripravami na adansko setev, čiščenje polj in kasneje sežiganje odpadkov na prostem pa je največkrat vzrok požara. Večina se namreč ne zaveda moči ognja in vetra in ko se ogenj razširi, često ne preostane drugega kot klicati gasilce. Občani pa bi morah spoštovati odlok o prepovedi kurjenja še posebej v teh vetrovnih dnevih. Morda so vzrok za nespoštovanje odloka krive tudi premile kazni. Poročilo koprske UNZ tako vsak dan ponuja podatke o petih, šestih ali več požarih. Včeraj je na primer gorelo v Dvorih nad Izolo, 15 ha je pogorelo v bližini vasi Krkavče, kjer je nastalo tudi za 20 tisoč dinarjev škode, 10 ha ob državni meji z Italijo pri Ospu, nadaljnjih pet med Sečo in Portorožem, hektar pa v Parecagu. Da bi preprečili vsak poskus kurjenja na prostem bodo gasilci, delavci UNZ, štabi za civilno zaščito in zavoda za pogozdovanje Krasa sestavili mobilno patruljo, ki bo vsakega kršilca odloka predlagala sodniku za prekrške. IZTOK UMER Priprave za nastop Porabcev v Ljubljani MONOŠTER — Porabske kulturne skupine se intenzivno pripravljajo na svoj, doslej največji in tudi najbolj zahteven nastop: na predstavitev v ljubljanskem Cankarjevem domu. Tu bo najprej, 16. marca, pogovor o aktualnih vprašanjih slovenske narodnosti na Madžarskem, odprli bodo razstavo, ki bo prikazovala ljudsko obrt in podobno, najpomembnejši pa bo seveda nastop porabskih kulturnih skupin 17. marca. Pri strokovnih pripravah na nastop so sodelovali tudi strokovnjaki iz Slovenije. Tako je gornjeseniškemu mešanemu pevskemu zboru Avgust Pavel z nasveti pomagal Tomaž Kuhar iz Murske Sobote, folklorni skupini iz Šakalovec pa znani folklorni strokovnjak Boris Žalig iz Beltince. Zbor in folklorna skupina sta najbolj uveljavljena v Porabju, že vrsto let pa nastopata tudi v Sloveniji. V Ljubljani se bodo predstavile tudi nekatere šolske in druge kulturne skupine iz Porabja. V Porabju, med kakimi 4 tiosč Slovenci, seveda ni veliko ljubiteljskih kulturnih skupin. Zato je tudi težko primerjati razmere med po-rabskimi. Slovenci z onimi, denimo na Koroškem, vendar je zaznaven rahel napredek tudi na tem področju. Omenjena strokovna pomoč pred nastopom v Ljubljani pa naj bi postala trajna oblika sodelovanja med Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in Demokratično zvezo južnih Slovanov na Madžarskem. E. RUŽIČ je ho S maia bo poteklo 35 let odkar da b0Uftanov}jen Radio Koper. Seve-«se ,VlW , veHk praznik ne samo za Ve( \ ■ ce te radijske hiše, tem stran “številne poslušalce to in on nju iple‘ k* zvesto sledijo poroča-Začei ®a Tadijskega medija, ki je ProamŽ?,pre<* tolikimi leti s svojo lje tis/n''*0 P°Htiko ustvarjati teme telj &kemU ^°^ros°sedskemu in prija-Ija d/mJ1 ^delovanju, ki predstav *avama S ne^ obema sosedn jima dr Področrt, Pa..(u* med obema, na tem stvornost zivečiTna narodoma, že nid po®ouor o tej pomembni oblet Per i» katero se vodstvo Radia Ko nikom !ÌripTavlìa’ je stekel z namest-fca, toun l.j toria in glavnega uredni Prej „ .Jankom Tedeškom. Naj Ponti*™* m kratko orisal takratne s° narek-m *0od°vinske okoliščine, ki d»jsfcp ustanovitev takšne ra turno m-i8*?36, ki bi izpričevala kultih, l..., motnost Slovencev v teh kra dr°čju a Pitnost, na tem po Tako jp nec\h Hrvatov in Italijanov. za in/or™-10. E oper postal sredstvo *®«eda t,S-an3e domače javnosti, pa ki je za informiranje javnosti, ?Pkraj k°t se je tedaj delalo, 'h Seob^rik,rkoc^ske črte, ki je de °oni in "fono tržaško ozemlje na dve d'o, je na cono A in B. Naš ra stal kot tou- Tedeško je torej na ^i narodi #az s°žitja med tu živeči meric». Pbisnik teženj po mir-•yskih ri,i„ ojucm sožitju in dobroso-SIa«ijo. nosih med Italijo in Jugo- k7^isk Ob 35-letnici koprskega oddajnika Radio Koper - pomemben dejavnik v sožitju in sodelovanju ob meji sožitja vseh Slovencev, Hrvatov, Italijanov, zato so njeni programi stekli v prvih letih v italijanščini, hrvaščini in slovenščini. To je že bilo jedro sodelovanja treh kultur, treh narodov, treh jezikov. In to svoje poslanstvo je Radio Koper nadaljeval do leta 1954, ko je prišlo do podpisa Londonskega memurandoma. Kasneje je bil program v hrvaščini ukinjen, ostala pa sta programa v italijanščini in slovenščini. Program v italijanščini traja 13 ur dnevno, program v slovenščini pa 5 do 6 ur dnevno. Je to svojo vlogo Radio obdržal tudi danes, ko so se pravzaprav raz mere precej spremenile in deluje med drugim na italijanskem področju več privatnih radijskih postaj? Prepričan sem, da ima to funkcijo danes, da se ta osnovna funkcija na šega radia ni spremenila. Naša je še vedno funkcija izpričevanja nekega sožitja različnih kultur na tem območ ju. Seveda je v začetku naš radio oddajal tako slovenski, kot italijanski program na isti valovni dolžini, kat je bilo takrat prav gotovo koristno tako za Slovence, ki so se spoznavali z italijansko kulturo, kot za Italijane, ki so se soočali z našo stvarnostjo. Toda razvoj tehnike je šel dalje, hkrati z razvojem pa so se pojavile tudi nove potrebe po obveščanju in mi smo se pač morali opredeliti za dva programa, ki lahko zadovoljujeta tako Italijane, ki žive v Istri, na Reki in morebiti še na otokih Kvarnerskega zaliva in drugod, po drugi strani pa se je pojavila tudi zahteva po povečanju oddajniške moči za slovenski program, in sicer za doberšnji del Primorske, kot tudi za ves tisti predel, kjer žive Slovenci v zamejstvu. Stekel je razgovor o tistem delu programa Radia Koper, ki je namenjen slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Mi želimo ustvariti na tem področju Slovenije, Jugoslavije ali če hočemo reči na tem delu Evrope enoten informacijski prostor. Mi želimo, da bi bila naša radijska postaja informacijsko kulturno zanimiva, tako za Slovence, ki živijo v enajstih primorskih občinah, od Tolmina do Pirana in prav tako zanimiva tudi za zamejske Slovence v vseh treh pokrajinah dežele Furlanije Julijske krajine. Tako skušamo ustvarjat nek enoten program pri katerem ne delimo posebej vesti, ki prihajajo iz zamejstva od ostalih, ki jih prejemamo iz ostalih drugih naših krajev. Na tem prostoru delujeta .dve slovenski radijski postaji, to je Radio Trst in pa naša radijska postaja. Moram reči, da se je sodelovanje med obema radijskima postajama v zadnjih dveh letih presenetljivo uspešno razširilo. Mi smo imeli že precej stikov s kolegi z Radia Trst, imeli smo nekaj razgovorov in plod teh razgovorov so že tudi prve koprodukcije, če lahko tako rečem, to so prve radijske oddaje, ki smo jih pripravili in tudi skupaj emitirali. Mi nameravamo po tej poti dalje, ker menimo, da sta lahko ti dve ostali komplementarni in da se v tem prostoru ne izključujeta. Imamo zelo ambiciozen program sodelovanja, ki naj bi obsegal šest skupnih javnih radijskih oddaj. Ni še določeno kdaj ga bomo uresničili, toda uresničili ga bomo, Torej smo za izmenjavo informacij, pri čemer menimo seveda, da ostajajo posamezna mnenja tako last naše, kot tudi tržaške slovenske ■ radijske postaje. Sodelujemo lahko tudi na področju tehnike, na področju prenosov, glasbenih prireditev. Tukaj se odpira široka paleta možnosti sodelovanja in moram reč, da smo z dose- danjimi uspehi zadovoljni. O programski politiki Radia Koper, pa je tovariš Tedeško med dru gim povedal o posredovalni vlogi Radia Koper pri dajanju informacij iz zamejstva ljubljanskemu Radiu, nato njegovo funkcijo bogatenja tako imenovane servisne funkcije radia. Tu smo naredili že veliko, je dejal tovariš Tedeško in nato še o-menil, da je Radio Koper začel že lansko jesen tudi z realizacijo radijskih iger v slovenskem jeziku. Lani smo s kulturno skupnostjo v Kopru pripravili razpis za originalno radijsko igro. Tak natečaj bomo ponovili tudi letos ter bo posebna žirija izbrala najboljše tekste. Še posebej pa je omenil področje kvizov, ki jih bo radijska postaja v Kopru pripravila, skupno z Zvezo združenj borcev in Zvezo socialistične mladine Slovenije. V tem kvizu želimo povezat, je dejal, vse primorske srednješolce, od Tolmina do Pirana. Kviz pa bo potekal tako, da bomo ekipe razdelili v tri regije. Eno regionalno tekmovanje bo v Novi Gorici, drugo v Postojni in tre-, tje v Kopru. Iz teh tekmovanj bodo izšle zmagovalne ekipe, ki bodo nastopile na finalnem kvizu, ki bo v Novi Gorici. Že dosedaj se je za ta kviz prijavilo veliko mladih, na žalost ne iz zamejstva. Bomo pa mlade iz zamejstva povabili, da bi sodelovali, je še dejal tov. Tedeško, saj bo kviz imel nalogo širiti zanimanje za zgodovino narodna-ostvo-bodilnega boja, za to našo epopejo, pa tudi za spoznavanje čisto lokalne zgodovine. Pripravili smo bogate nagrade, ker želimo na ta način, pritegniti zanimanje mladih. Današnja splošna stavka je opomin da kriza ne dovoljuje odlašanj Sklep vsedržavnega kongresa v Rimu Proletarska demokracija podpira boj Slovencev za zaščitni zakon Tržaški in goriš ki delavci bodo danes stavkai in s tem ponovno dvignili svoj glas proti pomanjkanju vladnih in drugih ukrepov v prid gospodarstva v obeh pokrajinah, ki drsita v vedno globljo krizo. To pomeni samo za Trst nadaljnjo izgubo 3000 delovnih mest; k temu je seveda treba prišteti že izgubljena mesta, delavce v dopolnilni blagajni in mladinsko brezposelnost. Skratka, položaj se iz dneva v dan slabša in logično je, da vejeta med delavstvom zaskrbljenost in tudi ogorčenost. Ena izmed tarč današnje stavke, ki jo je sklicalo pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, je politika državne družbe IRI. Slednja se je namreč opredelila za to, da se zmanjša vloga podjetji z državno soudeležbo. To bi praktično pomenilo nadaljnjo krčenje pomorskoprisbani-ške dejavnosti in šibilo vrsto drugih sektorjev, kjer je IRI soudeležena. 7a tržaško gospodarstvo pomeni to hud udarec, saj je v naši- pokrajini še vedno znaten del gospodarstva vezan na pomorsko industrijo in prista-nško dejavnost. Prav zato sindikalna zveza poudarja potrebo, da bi nemudoma prišlo med deželo F-JK, družbo IRI, vsedr- žavno vlado in sindikati do pogajanj, ki bi imela kot cilj sanirati pomorsko - pristaniške dejavnosti. Pri tem bi morala biti prisotnost IRI markant-nejša. Skratka, sindikati in delavci so proti »umikanju« te vsedržavne družbe iz nekaterih dejavnosti, ki že itak doživljajo krizo. ' Sindikalna zveza si je z napovedjo stavke zadala tudi dl j, da pritegne k podpori delavskega boja krajevne u-prave in ostale politične in gospodarske dejavnosti v tržaški (in seveda tudi goriški) pokrajini. Da bi stavka imela med samimi delavci najširši odmev, je sindikalna zveza priredila v posameznih podjetjih skupščine. Glede krajevnih uprav, naj zapišemo, da je miljska občina uradno pristopila k današnji stavki in izdala izjavo, v kateri pravi, da se v celoti strinja z zahtevami delavcev in sindikatov. Stavki so se pridružile v bistvu vse kategorije delavcev. Tržaška pokrajinska zveza trgovcev je tako razglasila, da bodo v podporo stavki zaprli trgovine ob 11.30, to je uro pred normalnim zaprtjem. V popqldanskih tirali bodo trgovine normalno obratovale. Avtobusi ACT ne bodo vozili od 9.30 Na zavodu »Jože Stefan« bodo dokončno rešili problem električne napeljave Predstavniki Občine, Pokrajine in Krajevne zdravstvene enote so na včerajšnjem skupnem sestanku med drugim obravnavali vprašanje slovenskega poklicnega zavoda »Jože Stefan«. Kot vemo, je bila šola zaradi neustrezne električne napeljave nekaj časa brez pouka, po dolgih zavlačevanjih pa so zadevo delno rešili novembra meseca. Potrebna so sedaj še nekatera dodatna dela, da bo električna napeljava popolnoma v skladu z varnostnimi pravili. Prav o teh izpopolnitvenih delih je bil govor med tehniki vseh treh ustanov z občinskim odbornikom za šolstvo Vattovanijem, pokrajinskima odbornikoma Locchijem in Martinijem ter predstavnikom KZE dr. Botte-ghellijem na čelu. Dogovorili so se o vseh podrobnostih s tem v" zvezi, kar pomeni, da bi morali v kratkem tudi začeti z deli. Na sestanku so obravnavali še vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo zdravstveno-higienske razmere na tržaških šolah ter šolske gradnje. Priznanje Centru za znanstvene in tehnološke raziskave na Padričah Center za znanstvene in tehnološke raziskave na Padričah je bil deležen pomembnega mednarodnega priznanja. Dobil je namreč vabilo, da se kot ustanovni član pridruži »Klubu tehnopoi«, mednarodni inštituciji, ki jo šele ustanavljajo in ki naj bi združevala najbolj prestižne tehnološke in raziskovalne centre na svetu. Doslej se je prijavilo že sedemnajst držav. Pobudo za ustanovitev Kluba tehnopoi je dal predsednik prvega francoskega raziskovalnega centra v Nici Pierre Laffitte, med ustanovnimi člani pa naj bi bili poleg padriškega centra tudi nekatere znane ameriške univerze, kot so Stanford, Cornell, Princeton in druge. Ustanovnega srečanja, ki bo julija v Nici, se bodo udeležili tudi predstavniki velikega raziskovalnega centra Tsukuba na Japonskem in sovjetskega mesta zna- nosti Akademgoroda. V centru na Padričah se seveda veselijo vabila, saj bodo tesnejši stiki z drugimi podobnimi ustanovami priložnost za dragoceno izmenjavo izkušenj. Filmske matineje za šole v A ristorni V kinu Ariston bodo od danes dalje filmske matineje za šole. Do torka, 21. februar ja, bodo predvajali film lngmarja Bergmana »Fanny in A-leksander«, ki je bil deležen laskavih pohval kritike in publike, od srede, 22. februarja, do petka, 24. februarja pa Giraldijev film ■»La rosa rossa«, ki so ga povzeli po neki povesti Pier Antonia Quarantottija Gam-binija. Pričela se je že rezervacija za posamezne šole (tel. 741093). do 11.30. Na šo'ah in na univerzi ne bo pouka in predavanj. Uslužbenci podjetja ACEGA bodo stavkali od 10. do 14. ure. Banke bodo ztaprte do 12. ure. Gradbinci bodo stavkah ves dan, osebje zavarovalniških družb bo stavkalo štiri ure v prvi delovni izmeni. V bolnicah bo zagotovljena služba kot ob nedeljah; osebje bo stavkalo štiri ure, stavke so seveda oproščeni oddelki za nujno pomoč. Mobilizacija delavcev bo dosegla višek na veliki manifestaciji na Goldonijevem trgu, in sicer ob 10.30. Na trg bodo delavci prišli v treh sprevodih. Zbirne točke so naslednje: delavci industrijske cone, arzenala' sv. Marka, gradbinci in drugi se bodo zbrali pred nebotičnikom Lloyda in na Trgu sv. Jakoba, delavci pristanišča, tržaškega Lloyda, javnih služb, trgovin itd. pa na Trgu Unità. Oba zbora bosta ob 9. uri. Delavci, ki bodo prišli iz Tržiča se bodo zbrali ob 9.45 pred železniško postajo. Množična stavka bo torej ponovno opozorilo, da gospodarski položaj v tržaški in goriški pokrajini ne dovoljuje več odlašanj. Ukrepi morajo biti hitri, saj se bližamo robu dramatičnega razsula. V soboto in nedeljo, 10. in 11. marca, bo priredila Mladinska .sekcija Slovenske skupnosti mladinski idejnopolitični seminar. Srečanje bo namenjeno mladim, ki obiskujejo višje srednje šole in univerzo oziroma že delajo, zamišljeno pa je na deželni ravni. Kraj seminarja bo v Gorici. Pripadniki Mladinske sekcije SSk že dalj časa čutijo potrebo, da si vzamejo na razpolago nekaj več časa, da lahko poslušajo predavanja in diskutirajo o vprašanjih, kot so: čemu politično delo; katera je ideologija Slovenske skupnosti; kakšno je delovanje edine slovènske stranke v Italiji; kakšna je zgodovina samostojnega nastopanja; kakšna je vloga mladih v šoli, na delovnem mestu, v politiki. Na dnevnem redu bodo še razgovori o aktualnih mednarodnih vprašanjih, o gospodarski krizi, pacifizmu in drugem, kar vse živo zanima aktivne mlade ljudi. Podroben spored seminarja bo Mladinska sekcija SSk še objavila. Tudi ZŽI bo zbirala podpise proti jedrskim raketam Tudi pokrajinski odbor Zveze žensk Italije se misli aktivno vključiti v kampanjo za zbiranje podpisov proti namestitvi jedrskih raket v Comisu. V ta namen bodo njene članice postavile stojnice v sredo od 10. do 12. ure pred veleblagovnico Upim na Trgu Stare mitnice, v četrtek z istim umikom na Trgu Goldoni, v petek pa od 16. do 19. ure na Trgu Unità. Pravil- Na četrtem vsedržavnem kongresu stranke Proletarske demokracije, ki je bil v Rimu od 7. do 12. februarja, so delegati tržaške federacije DP in furlanske DP predložili resolucijo v podporo zahtev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Kot smo poročali še včeraj, je kongres resolucijo soglasno sprejel, glasi pa se takole: »V splošnem okviru nasprotovanja med dvema vojaškima blokoma, je rečeno v resoluciji, predstavljajo odnosi med Italijo in Jugoslavijo pozitivno izjemo rasti vseh vrst odnosov. V prepričanju, da bi bilo treba premostiti vse tiste elemente, ki še zavirajo te odnose in odpraviti vse o-stanke hladne vojne na vzhodni meji, kongres DP nalaga parlamentarni skupini, da podpre zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po priznanju njenih pravic z izoblikovanjem zakonskega inštrumenta, ki bi zaščitil njene jezikovne in kulturne značilnosti ter zagotovil njen družbenogospodarski razvoj«. Zagotovitev zakonskih pogojev za popoln razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji predstavlja po mnenju DP pomemben demokratičen boj, ki bo prispeval k premagovanju, ni potek akcije zbiranja podpisov v okviru vsedržavnega samoupravnega referenduma, ki so ga razpisali odbori za mir, bodo nadzorovale Silva Sandrin, Marita Lauri, Ester Pacor in Nerina Švab. • Zaradi predhodnih del pred južnim vhodom predora pod Skednjem (1. odsek hitre ceste) je za nedoločen čas prepovedano voziti po Ul. s. Lorenzo in Selva na odseku med hišnima številkama 128 in 136 vključno s križiščem z Ul. Pitacco. zlasti na Tržaškem, vseh tistih nacionalističnih pojavov, ki jih navdihuje MSI ter k splošnemu ovrednotenju vsega področja ob italijansko - jugoslovanski meji, kot privilegiranega področja, kjer naj se utrjuje vzdušje miru in prijateljstva, kot zgled vsej Evropi. Da bi še podkrepila svojo parlamentarno obvezo, je DP na deželni ravni poverila posebni delovni skupini nalogo, da preveri možnosti za izdelavo zakonskega osnutka, ki naj bi ga predložila v parlamentu za zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Pred obiskom Pietra Longa v naši deželi Deželna svetovalska skupina PSDl je izrazila zadovoljstvo nad vestjo, da se bo 20. in 21. t.m. mudil na obisku v Furlaniji - Julijski krajini minister za proračun in vsedržavni tajnik socialdemokratske stranke Pietro Longo. Skupina je tudi izrazila željo, naj bi predsednik deželnega odbora ter odborniki med sestankom z Longom raztolmačili potrebe in zahteve Tržaškega in Goriškega pa tudi dela pordenonske pokrajine, kjer je huda gospodarska kriza; ministru naj bi predočili nujo, da kriznim območjem vlada priskoči na pomoč s specifičnimi zakonskimi posegi. Rajonski sveti Rajonski svet za vzhodni Kras bo zasedal danes ob 19. uri na Opčinah (Proseška 28). Dnevni red obsega med drugim razpravo o občinski varianti za razširitev openskega pokopališča. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA........................ 75.500 lir POLLETNA ........................ 54.500 lir MESEČNA.......................... 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki |o poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst. Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditno banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333 Seminar Mladinske sekeije SSk Problem je najbolj občuten v Križu, zadeva pa tudi druge vasi Ribiči v težavah zaradi načrtovane preureditve portičev Odbomištvo za javna dela dežele Furlanije - Julijske krajine je konec prejšnjega leta dokončno izciefalo širokopotezen načrt aa preureditev vseh portičev Tržaškega zaliva, ki jih je zob časa že pošteno načel. Prva gradbena in splošna preureditvena dela bodo stekla že konec tega meseca in sicer v Križu, v po rtiču »na Mulu«, kjer bodo aa nekaj časa osušili ves notranji prostor, asfaltirali nekatere pomole ter med drugim porušili staro ploščad, kjer so nekoč ribiči sušili in prali mreže. V ta namen je pristaniško poveljstvo že sredi januarja izdalo odlok, po katerem morajo pred 20. februarjem vsi lastniki plovil »preseliti« svoje čolne za nedoločen čas v druge bližnje portiče. Nekateri od teh so imeli srečo in preko prijateljev ali znancev dobili zasilen prostor v drugem domačem partiču pri Broj-nici, drugi so morali poiskati začasno rešitev celo v Sesljanu ali v Ribiškem naselju, spet nekateri pa sploh ne vedo kam pravzaprav s svojimi čolni. Logično je, da je celotna zadeva razburila vse (žal maloštevilne) kriške ribiče, ki jih je velika ljubezen do morja in do ribolova, kljub nenaklonjenim razmeram, še vedno zadržala »na Mulu«. »Jaz sem imel srečo in sem s pomočjo domačina Srečka Tretjaka - B.ib-ca našel prostor za svoj čoln v Broj- nici,« nam je povedal ribič Cvetko Štefančič, »res pa ne vem, kako si bodo v feh okoliščinah pomagali starejši domačini, ki imajo še svoje čolne in ki že petdeset, nekateri tudi že šestdeset let, hodijo redno na morje. Sam sem zelo zaskrbljen, saj v tem trenutku obstajajo vsi pogoji, da nas bodo tokrat hočeš nočeš dokončno izpodrinili od naše obale.« Tudi med ostalimi ribiči vlada rav-nodušje. Oblasti so hote pozabile nanje že po drugi svetovni vojni, ko so jim z raznimi birokratskimi pretvezami iz leta v leto krčile življenjski prostor ter jim marsikdaj tudi o- nemogočile, da bi se poklicno ukvarjali s tem delom. Ne vemo in tudi nimamo dokazov, da so to delali načrtno, komentirajo ribiči, dejstvo pa je, da niso v vseh teh letih naredili ničesar za razvoj domačega ribolova. Ribiči niso najbolj priljubljeni tudi med lastniki turističnih čolnov, čeprav ni prišlo nikoli doslej do trenj ali do nesporazumov. V Križu pa se v zadnjem času dogajajo tudi čudne in obsodbe vredne stvari. Dolfi Štefančič, najstarejši domači ribič, se je pravkar vrnil iz bolnice, takoj drugi dan stekel »na Mul« in našel eno od svojih dveh bark na »škveru«. Bila je skoraj popolnoma razbita. Vsem tem neprilikam se je sedaj pridružila še načrtovana preureditev portiča. Ribiči seveda niso proti temu, saj so sami pred leti zahtevali namestitev telefona in popravilo stopnic, ki peljejo od obalne ceste do morja, čas jih je naučil, da morajo biti vseeno nezaupljivi. Morja ne bodo osušili za njihove skromne potrebe, saj ribiški čolni ne potrebujejo petmetrske globine. Zakaj torej taki faraonski načrti? »Naša ribiška in morska kultura izginjata z zelo hitrimi koraki,« je mnenja Aleksander Tretjak, 23-letni kriški ribič, ki se skupno z očetom poklicno ukvarja s to dejavnostjo, »z njima usiha tudi plemenit delček naše zgodovine. Mladih ribičev v bistvu ni več, stari pa počasi izginjajo.« ,0 Vaška skupnost s svoje strani • apatično spremlja razvoj dogajaj kot priča tudi dejstvo, da se ni d j nihče v tej ali oni krajevni upr g ali organizaciji pozanimal, kaj J*la-kriškim in tudi z ostalimi poeti'“ j šega zaliva. Očitno bodo o nj bodočnosti spet odločali drugi- ^ • Skupina mladih podjetnikov, y. luje v sklopu Zveze industrijce .g žaške pokrajine, prireja zas p0- na temo: »Trst jutri: fantazija ve. gum«, ki bo jutri, 17. t.m. Žaliki dvorani trgovinske zbornic ■ čelo se ho oh 15.30 s pozdravi dati- čelo se bo ob 15.30 s po: cella Mediana. # Tržaška občina je določila njih pet parkirnih prostorov z gtari mobile handikapiranih oseb. 10, istrski ulici pred hišno štev ^ jjl. v Drevoredu Ippodromo 2/a. 29 Battisti pred hišnima števila na in 31, v Ul. dei Giaggioh m Trgu Giarizzole 15. • Tržaška občina sporoča, za sovanje v občinske otroške iggO otroke, ki so rojeni v letih ' pri-in 1981, v posameznih šolan i ^ postajnih okrožjih. Vpisovanje a yd nedeljka, 12. do sobote, 17- 9. ure do 11.30. Politične sile se pripravljajo na proračunsko razpravo Kakšna je bodočnost tržaških uprav? PSI za zagon železarstva pomorstva in ladjedelstva V pričakovanju proračunske razprave, ki bo temeljni preizkusni kanton za šeststrankarsko koalicijo na občini in na pokrajini, se v teh dneh Ojrzlično vrstijo sestanki, na katerih stranke Ocenjujejo politični položaj. To je v torek storilo tudi vodstvo tržaške federacije KPI, ki v tiskovnem poročilu naglasa, da sedanja manjšinska koalicija ni še prevzela nobenih skupnih pobud, ki bi preprečile zavrnitev proračunov in torej nevarnost razpusta dveh izvoljenih organov. Komunisti so zato ob toj ugotovitvi pripravljeni na prevzem svojih odgovornosti v tržaških upravah, a samo na podlagi jasnih tor stvarnih programov, s katerimi oj lahko na enakopravnih temeljih kljubovali vsem odprtim problemom našega mesta. V tem okviru je KPI na svojo pobudo navezala že stike z demokratič-nuni silami, medtem ko z Listo za vrst, po mnenju komunistov, ni mo-8?ee vzpostaviti nobenega dialoga, rj^ta je po odcepitvi Aurelie Gruber jtonco, piše v tiskovnem poročilu . 1' politično povsem diskreditirana V1 na celi črti nesposobna za kakršnokoli upravljanje našega mesta. Po-tog vsega pa imajo melonarji še ve- like odgovornosti za nacionalistično kampanjo proti Slovencem ter za sektaška zaprtja, ki so v zadnjem času prizadela vso tukajšnjo skupnost, kot dokazujejo polemike okrog Pertinijeve kandidature za Nobelovo nagrado za mir. Zato komunisti pričakujejo od vseh demokratičnih komponent, od socialističnih, katoliških in liberalnih, pogumno razmišljanje o bodočnosti Trsta ter o potrebi, da bi mesto končno zadihalo s stabilnimi, a obenem naprednimi in modernimi upravami. KPI je pripravljena na resno soočanje s temi silami, obenem pa opozarja na velike odgovornosti vseh tistih, ki bi na osnovi volilne računice pripeljali mesto v naročje komisarske uprave. V sklopu svojih političnih prizadevanj se je delegacija KPI srečala v torek s predstavništvom KD, v naslednjih dneh pa bo imela pogovore tudi s Tržaškim gibanjem, SSk in z neodvisno skupino v občinskem svetu. O bližnji proračunski razpravi je včeraj razpravljalo tudi krajevno tajništvo PSI in to v luči srečanj z ostalimi laično-socialističnimi silami in tudi s KPI. Socialisti poudarjajo. da potrebuje Trst po proračunskem preverjanju trdne večinske koalicije in da z njihove strani ni nobenih predsodkov o vlogi, ki jo lahko igra v tem trenutku KPI. Moramo pa si biti na jasnem, pravijo socialisti, da je treba v tem delikatnem trenutku stremeti za rešitvami, ki bi nudile tržaškim upravam konkretne in stvarne večinske strukture. Deželni kongres Krščanske demokracije, ki se je odvijal v soboto in v nedeljo v Gorici, je še vedno v središču pozornosti tukajšnjega političnega življenja. 0 poteku in o sklepih goriškega zborovanja, ki je u-trdilo položaj deželenega tajnika Bia-suttija, je tekla razprava na sinočnji seji struje »confronto«, bivših morate jcev, ki se sklicujejo na stališča Benigna Zaccagninija. Tržaški voditelji te struje pozitivno ocenjujejo, so se delegati skoraj soglasno opredelili za De Mito. Hkrati pa s kančkom grenkobe in z nezadovoljstvom dodajajo, da niso notranje struje ob podpori kandidature De Mite znale najti skupnega jezika in torej političnega sporazuma, ki bi se izražal s predstavitvijo enotne kandidatne liste. Svetovalska skupina PSI v deželnem svetu je predložila štiri resolucije s predlogi, kako zaščititi in dati novega zagona tržiški ladjedelnici Ital cantieri, Tovarni velikih motorjev pri Bol juncu, škedenjski železarni Temi in Tržaškemu Lloydu. Ladjedelnici je treba priskrbeti zadostna naročila tako v sklopu pobud za prenovitev poldržavnega trgovinskega ladjevja kot v okviru prizadevanj za večji razmah zunanje trgovine. Prav tuko je potrebno, kot piše v zadevni reso'uciji, ladjedelstvo u-činkovito financirati, a na čelo predvidene enotne ladjedelske družbe postaviti strokovnjake. Proizvodnjo v železarni gre deloma preusmeriti ob izkoriščanju novih e-lektrokemijskih postopkov, in to v povezavi z drugimi poldržavnimi podjetji. Tovarna velikih motorjev : izgradi naj se sistem za proizvajanje toplotne energije, uvede naj se postopek CAD - CAM za kompjutersko projektiranje, ki bi se ga dalo rabiti tudi v sklopu padriškega raziskovalnega centru, nazadnje pa naj se družbi Firv cantieri dovoli režijska avtonomija gede izdelovanja in komercializacije dizlovih motorjev. Tržaški Lloyd pa je potrebno po so- cialističnih predlogih okrepiti v okviru obnove ladjevja FIN. Navodila za odlaganje smeti Kot vemo, je tržaška občina sprejela nekaj ukrepov, da bi odpravila pojav odlaganja smeti vseprek, ob cestah in poteh, zlasti nu kraški gmajni. Za kršilce so predvidene precej visoke globe in kazni. Nekatera prepovedana smetišča so v zadnjem času odpravili, ali pa jih bodo v bližnji prihodnosti. Ob vsem tem pa občina pozivu prebivalstvo, naj se za odlaganje večjih količin smeti po-služijo posebnih občinskih skladišč. Smeti lahko odložijo brezplačno v dopoldanskih in popoldanskih urah ob delavnikih v Ul. Tigor 4 (tel. 750404), Ul. Cotogna 28 (tel. 569116), Ul. Gambiti 8 (744382), Ul. D’Alviano 18 (tal. 741305), Ul. dei Macelli 14 (tel. 820778), Proseška ulica 12 - Opčine (tel. 212368). Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono ^Pogovor s članom pripravljalnega odbora Mauriziom Sigonijem Štafeta bratstva in enotnosti se bliža Ivan Lakovič (Nini) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 16. t.m., ob 14. uri iz hiše žalosti, Nabrežina 138, v cerkev. štafeta bratstva in enotnosti se bli-a našim krajem. Poseben odbor se nzučno pripravlja na to pomembno arufestacijo. V tem pripravljalnem 1., X)ru sodelujejo skoraj vse mladin-. zamejske kulturno - politične or-sanizacije in seveda tudi druge usta-ki si prizadevajo, da bi bil po-sJ^,§tofete po naših vaseh čimbolj u-tež 611 ® Problemih in organizacijskih Pover?*1 riam ie v kratkem razgovoru M. °n.ai član pripravljalnega odbora "laurizio Sigoti. mn^0 ie Pravzaprav prišlo do za-da bi štafeta potekala tudi po 0aj5ih krajih? 2 nbuda je prišla s strani mladincev dn i *z Radovljice, ki so jo posre-mladincem ZKMI devinsko -namre^to-ske občine, ti organizaciji sta Da rec rnet* seboj pobrateni. Zamisel tUri:Je kila, da bi štafeta obsegala lio kraje, saj je tudi to ozem- bnria 0 sv°j delež med narodno-osvo-št-i f- '° k°rbo. Mimo tega pa naj bi mh«a Pomenila korak k zbliževanju tine iz naših vasi in onstran meje. on,f°. s°deluje pri programiranju in ur8anlzactj| štafete? . stanovi jen je bil pripravljalni od-v ni(-m°<^VSCm zato- da bi sodelovale Slede01 na-irazličnejše organizacije, ne veaa na Politično pripadnost, če se-vzamemo v poštev tudi politič- ne. Na žalost smo v devinsko - nabre-žiski občini naleteli na precejšnje težave v odnosih s kulturnimi organizacijami. Ponavljam, štafeta bratstva in enotnosti tima tič v zvezi s politiko, hočem reči, da je noče prav nihče monopolizirati. V zvezi s tem bi omenil, da smo lansko leto organizirali štafeto in seveda vsem poslali vabila. Povabljena je bila med drugim tudi mladinska sekcija SSk, ki pa se ni odzvala našemu vabilu. Res škoda, saj je bila in je še vedno moja velika želja, da bi bile v devinsko - nabrežinski občini vse mladinske organizacije soudeležene pri tisi ano vi tvi posebnega mladinskega odbora za mir, za boj proti fašizmu in za ohranitev narodnoosvobodilnih vrednot. In prav ob priliki štafete bi lahko vsi mladi navezali tesne stike, ki bi nedvomno pomenili velik napredek. Vsekakor so bila vabila letos poslana vsem, to pomeni, da bi lahko vsakdo sodeloval pri tej pobudi, saj smo vse pozvali tudi potom časopisa. Po mojem mnenju bi se tega srečanja morale udeležiti predvsem tiste organizacije tržaške pokrajine, ki so v neposrednih stikih z društvi in ustanovami iz matične domovine. Zakaj pa bo štafeta potekala samo po vaseh gornjega Krasa? V šestih dneh ni mogoče popeljati M. Kmecl o planinah in kulturi » Posebno^1 'n Slovensko planinsko društvo Trst sta v dneh, ko se i^atjaža k pozorno^ti0 obračamo k naši kulturi, v svojo sredo povabila dr. ‘itilo Hpi» macia- človeka, ki svojo književno ustvarjalnost in kulturnopoli-Za združuje z navdušenim planinarjenjem. ^aninsclj1'^ vnete planince navdušil z le petnajstimi, a sila izbranimi ttoafskg i 1 motivi, kakor jih je zabeležilo ljubiteljsko oko njegove foto-Sledii ;e toere, nato pa je planinam posvetil svoja besedna razmišljanja. st°lt«tja “hranjenim ustnim ali pisnim izjavam o naših planinah od 16. H°s do sin Jc \n z njihovo pomočjo iskal naš kolektivni in posamični od-Jtos. na strnvh e®a .Planinskega sveta. V njem se zrcali naš narodni podoba 'prj rl| ' Pobočjih naših očakov se utrjuje zavest o naši narodni biti, apstno ra elava Pa nam je skozi toliko rodov simbolizirala našo narod-f * Poleg ??oznavnost. Kmecl je. opisal tudi svoj osebni odnos do planin, l,°zofsk0 P0 norc k re a ti vne in sprostitvene plati vsebuje tudi kulturno in KafkG ,zsoznost- Svoje izvajanje je prepletel in zaključil z mislijo Fran-a anje tiste» pr1av'’ da je cilj vsakega popotovanja pot, se pravi nenehno ar°dnostnn 8a’ -31" ie v nas splošno človeškega pa tudi čisto posebnega in ^ ‘lu značilnega. *ti' dr- Matjaž Kmecl v krogu slovenskih planincev in klubovcev. štafeite povsod. Vendar so pri programiranju sodelovale tudi organizacije iz krajev, kjer ne bo potekala štafeta in smo soglasno sprejeli predlog, da bi se odvijala samo v določenih predelih zaradi tehnično - organizacijskih razlogov. Naslednje leto bi morala štafeta obsegati širše področje tja do goriškega ozemlja in še čez, tako, da bi z Avstrije, oz. s Koroške prispela direktno na naše ozemlje. Kako jc s kulturnim programom? Računamo, da bo štafeta tod tekla okrog 90 km. Nosilci se bodo ustavili pri vseh spomenikih gornjega Krasa, Doline in Milj in vsak večer bodo sledile razne razprave in druge zanimive kulturne točke. Prepričan sem, da bodo pozdravili štafeto vsi župani občin, kjer bo potekala. Zaključni večer bo v Dolini, kjer bodo ob slovesnosti spregovorili predstavniki raznih delegacij, simbolični zaključek pa v Rižarni, nakar bodo štafeto ponesli nazaj v Jugoslavijo mladinci iz Milj. Kje pa bo končni cilj štafete? Štafeta, Iti se je začela v Jajcu, bo prispela na cilj 24. maja, torej 24 ur pred dnevom mladosti. To bo ob Titovem grobu, in sicer v muzeju. Tja jo bodo nesli predstavniki mladinskih organizacij v spremstvu častne straže. Naj omenim še to, da se štafeta v Jugoslaviji imenuje Pla- ninska štafeta, pri nas pa ima naziv »bratstva in enotnosti«, ker se ta naslov Ijolj sklada z našim stanjem in okoljem. Rad bi še omenil, da se v oktobru vrši vsako leto pomembna manifestacija, na katero so povabljen ni vsi odbori, ki so sodelovali pri organizaciji štafete in prav ob tej priliki organizatorji te slavnosti podelijo priznanja najzaslužnejšim delavcem in odborom. Mimo tega, pa tipam, da bo tudi letos štafeta bratstva in enotnosti potrdila svoj uspeh. BORIS DEVETAK Skupščina ACT Na glavni skupščini avtobusnega podjetja ACT so sprejeli nekaj važnih novosti, kot je podaljšanje proge avtobusa štev. 37 za povezavo z bolnico na Katinari, delna prenovitev avtobusne postaje na Trgu Libertà, nakup dveh avtobusov in drugo. Poleg tega so tudi soglasno sprejeli nov pravilnik o delovanju skupščine. • Danes bodo imele predkongresna zborovanja sekcija deželnih uslužbencev (v Domu pristaniških delavcev ob 16. uri), ter repentabrska (ob 20. uri) ter lonjerska in zgotiška sekcija (ob 20.30). . Žalujoči: žena Gizela, hčerki Meri in Vanda, zeta, vnuki in drugo sorodstvo Nabrežina, Sv. Križ, Trst, 16. februarja 1984 + . Nepričakovano nas je za- • pustil naš dragi Edi Kozlovič Pogreb bo jutri, 17. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanje. Žalostno vest sporočajo nona, brata Jurko in Stelio z ženo Renzo in hčerko Tamaro ter vsi drugi sorodniki Log, 16. februarja 1934 16. 2. 1977 16. 2. 1984 Ob 7. obletnici smrti našega dragega Ivana Obada se ga z ljubeznijo spominjamo mama, oče in sestre z družinami Trst, Gabrovec, Pori Elizabeth, 16. februarja 1984 Dragi DORIANO, zapustil si nas v cvetu svoje mladosti, a spomin nate bo vedno živo gorel v naših srcih ganjeni bivši sošolci DTTZ »Žiga Zois« Ob izgubi dragega Doriana Kralja izrekajo bivši sošolci zavoda Jožef Stefan iskreno sožalje družini. Ob izgubi prijatelja Doriana izrekajo družini iskreno sožalje Dunja, Katja, Livia in Nataša. Ob težki izgubi dragega Dorjana izreka občuteno sožalje družini Kralj ŠZ Gaja Ob nenadomestljivi izgubi sina izrekajo Dini in Brunotu globoko sožalje stric Pepi teta Silva ter sestrični Majda in Vesna z družinama. Referendum za mir na vzhodnem Krasu Samoupravni referendum za mir in razorožitev bodo v nedeljo, 19. februarja, izvedli tudi na vzhodnem Krasu in sicer na pobudo kulturnih, športnih, političnih in gospodarskih organizacij Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice. Volišča bodo v Trebčah (Ljudski dom), na Padričah (Gozdna zadruga), v Gropadi (hišna števi ka 74, pri Walter ju) in v Bazovici (Bazoviški dom). Vo-lilci bodo lahko oddali svoje glasovnice, ki jih bodo v teh dneh direktno prejeli na dom, med 10. in 15. uro. Kdor ne bo dobil glasovnice na dom pa se lahko zg asi v nedeljo, 19. 2. na zgoraj omenjenih voliščih. Posojila za gradnje kmetijskih poslopij Člena 35 in 36 deželnega finančnega zakona finansirata deželni zakon štev. 75/81 o gradbeništvu, ki med drugim predvideva tudi podelitev posojil za kmete. 7u leto 1984 je skupno v te namene nakazanih 8 milijard lir, za posege v kmetijskem sektorju pa le 250 milijonov lir; posojila so namenjena za popravila, nakupe in gradnje stanovanj. Interesenti naj se zato čimprej zglasijo v uradih pokrajinskega ravnateljstva za javna deia v Ul. sv. Frančiška 37 (4. nadstropje), kjer bodo prejeli vse informacije in obrazce za prošnje. Člani Kmečke zveze pa naj se zglasijo v njenih uradih, ki jim bodo na razpolago tudi za to operacijo. Prošnje za dopolnilno odškodnino bo KZ izpolnjevala tudi po vaseh Deželni zakon šte. 62/72 predvideva izplačevanje tako imenovane dopolnilne odškodnine (indennità compensativa) za kmete, ki jo je treba — letos kot četrti obrok — zaprositi do 28. februarja. Tega prispevka so deležni vsi proizvajalci jn živinorejci z goratega področja, ki obdelujejo vsaj tri hektarje površine (za obdelano površino se štejejo tudi travniki in pašniki). Kdor izpolnjuje te pogoje, prejme okrog 100 tisoč lir za vsako glavo odrasle živine ali za hektar intenzivno obdelane površine. Kot doslej bo Kmečka zveza tudi letos izpolnjevala prošnje interesentom po okolici in sicer z naslednjim sporedom : — v torek, 21. t.m., v NABREŽINI (v občinski hiši) od 18.30 do 20. ure; — v ponedeljek, 20. t.m., na REPENTABRU (v občinski hiši) od 12.30 do 13.30; — v četrtek, 23. t.m., v GROČANI (v srenjski hiši) od 18. do 19. ure; — v sredo, 22. t.m., v BAZOVICI (v Bazoviškem domu) za vasi tržaške občine (Bazovico, Padriče, Trebče in Gropado) od 18. do 20. ure. • Včeraj se je za usodni korak odločila 51-letna profesorica Mirella Bartol ini, ki se je vrgla iz 7. nadstropja stavbe v Ul. Economo 12/9. Ženska ki se je dalj časa zdravila na živcih, je le kakih 15 dni živela pri sestri v stanovanju v Ul. Economo. Doma pa je pustila listek, v katerem se opravičuje sestri za tragično odločitev. Pismo uredništvu I . 1 Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Resnica o napadu na partijsko šolo v Cerknem V letošnji tretji številki vašega glasila je bil priobčen spominski članek ob 40. obletnici tragedije v Cerknem, ki je 11. januarja izšel tudi v Primorskem dnevniku — obakrat pod istim naslovom: »V mrzlem zimskem jutru je ugasnilo 47 mladih življenj«. V zapisu so navedbe, ki spreminjajo prav podobo o tem najbolj tragičnem dogodku našega narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. Spregovoriti želim o tem in o vzroku, kaj je verjetno zavedlo avtorja omenjenega prispevka. Nemara je prav osvetlitev slednjega najbolj potrebna, da bi se v prihodnje obvarovali podobnih spodrsljajev. Avtor je v omenjenem članku zapisal tudi tole: »Začel se je neenak boj. Po prvem presenečenju so se začeli partizani močno upirati, saj je poročnik Teich-mann v poročilu zapisal, da je prišlo do hudega pouličnega boja, ker so se partizani trdovratno upirali z oken in streh. Nemci so šele po poldrugoumem pouličnem boju popolnoma zavzeli Cerkno.« V resnici 27. januarja 1944 v Cerknem ni bilo nobenih »pouličnih bojev«. Druga četa drugega planinskega bataljona lovcev, ki je deloval v sestavi 139. rezervnega polka nemških lovcev, se je tistega dne ponoči pretihotapila iz Idrije v Cerkno in navsezgodaj začela pobijati presenečene in slabo oborožene tečajnike .in tečajnice partijske šole. Pokol po hišah in na hribčku Brdce je trajal, dokler se ni oglasil partizanski minomet z enega izmed bližnjih hribov, ki so bili vsi v rokah partizanov. V tistem trenutku so Nemci pobrali šila in kopita, saj so vedeli, da so sredi osvobojenega ozemlja. Masaker, pokol, Gemetzel po nemško, je bil končan. To je vse. In vsakdo ve, da terenski politični dečavci — ti so pretežno obiskovali tečaje partijske šole — četudi bi bili pripravljeni, ne bi mogli biti »hudega pouličnega boja«! V poročilu poročnika Teichmanna o tej akciji, ki je na voljo v zapi jen jenih nemških dokumentih v naših arhivih, zares piše to, kar navaja pisec spominskega članka. Še več: v poročilu mrgoli tudi drugih potvorb, prikrivanj, slepil in samohvale. Naj navedem samo nekatere: »Lovec Gaterer je v nekem rovu ... s pištolo in z ročnimi bombami uničil 25 banditov.« »Potem smo na juriš zavzeli kasarne, ki so zunaj vasi.« »Izgube sovražnika: 112 mrtvih, pet ujetnikov, ranjenih čez 50 . . .« Itd. Vse v omenjenem poročilu komandirja Tedchman-na komandi bataljona. Število naših padlih je več ko podvojil — 112:47! Že iz teh očitnih laži bi avtor spominskega članka moral sklepati, da okupatorjev dokument ni zanesljiv in da je pri uporabi letega potrebna skrajna previdnost! Podobnega napihovanja lastnih junaštev smo bili vaje ni pri italijanski vojski, a očitno je, da ga tudi pri Reich-swehru ni manjkalo. Pohvale, kariera, nagrade, odlike vanja in druga podobna priznanja so tudi v nemškem vojaškem stroju opravila svoje. Poročnik Teichmann je bil zelo verjetno ambiciozen mlajši karierist. Vendar pri vsej zadevi m bilo poglavitno to. Pomembneje je bilo prikriti, da so bili vojaki in častniki Reich-swehra — navadni klavci. Trop volkov, ki se je vrgel na ovce. Ne »poulični boji« in »juriši«, marveč barbarsko ki Em je nemočnih in ranjenih, takšna je resnica ! »Nemci so iz zvonika farne cerkve kosili s težkim mitraljezom po hribčku Brdce. Skoraj vsa kolona tečajnikov, ki se je umikala tod, je padla. Nekatere je mitraljez teže ali laže ranil, drugi so bili takoj mrtvi. Nato so pridrveli Nemci z leve strani in s streli v tilnik do kraja pobili ranjene. Le malokateri, ki so se — ležeči v krvi — potuhnili, kot da so mrtvi, so z veliko prisebnostjo prekanili lovce in utekli gotovi smrti.« Tako sem zapisal že v prvih letih po vojni za »Spomine na partizanska leta«. Značilno je, kaj o dogajanju v zvoniku vaške cerkve piše v omenjenem okupatorjevem poročilu. Odondod naj bi prihajal »žilav odpor« partizanov. Teichmann je resnico perfidno postavil ravno na glavo. Hotel je prikriti novo taktiko okupatorjev, ki je bila v nenadnih »partizanskih« napadih, zasedbi strateških položajev, kot so npr. zvoniki, in podobnem. Šlo pa mu je tudi za to, da prikrije sodelovanje z domačimi izdajalci, saj brez njihove pomoči mitraljezec ne bi mogel takojci v zvonik, ki je bil praviloma zaklenjen. Mitraljezec v stolpu je bil važen člen v načrtu pokola. Poslopje šole je ležalo naravnost pod njim. V poročilu je tudi »podatek«, da so napadli »podoficirski tečaj« s sto slušatelji. V resnici pa so trdovratno zasledovali partijsko šolo že ves čas njenega obstoja. Prvič so napadli IV. tečaj na Vojskem in zažgali šolo. Po tistem smo pogosto menjavali kraj tečajev, da bi jim zmešali štrene. Ravno dan pred napadom pa smo prestavili pouk na nočni čas in s tem nevede rešili mnoga življenja. Središče napada v Cerknem je namreč bilo šolsko poslopje. Ob osmih zjutraj, torej natanko ob uri, ko naj bi se po prejšnjem umiku začel pouk, so v šolo vdrli nemški soladtje. A našli so jo prazno. Tudi o tem »razočaranju«, o katerem lepo piše Tone Svetina v svoji »Ukani«, ni v poročilu poročnika Teichmanna niti besedice. Če bi bil avtor spominskega članka vprašal udeležence tečaja, kako je bilo v_resnici, ali pa če bi natančno prebral, kar je bilo o'tem že napisanega, ne bi nasedel okupatorjevemu poročilu. Slušatelj VI. tečaja Rupnik — »Bradati« hrani celo dnevnik, ki ga je sproti pisal, kaj se je dogajalo v šoli vsak dan in od ure do ure. Okupator je bil ne samo barbarski v svojih pokolih, temveč tudi hinavski in lažniv, prikrival je svojo taktiko in zaslepljeval. Zlasti to velja za Reichswehr, ki je hotel ohraniti lažni videz viteštva — Rittertum. Njegova poročila velja skrbno in kritično preverjati ter jih primerjati z našimi dokumenti. Le tako bodo lahko prispevala k zgodovinski resnici. IVAN BRATKO - ANDREJ KI) Lipa, KD Primorec in KD Slovan prirejajo v soboto, 18. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah in v nedeljo, 19. t.m., ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici »Prešeren na obisku«. Napisala Marij in Ace. KD Vesna sklicuje v nedeljo, 19. 2., ob 11. uri v Domu A. Sirka v Križu REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni člani in vsi vaščani. Pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin prirejata jutri, 17. ' t.m., ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Devinu PREŠERNOVO PROSLAVO. Sodelovala bosta otroški zbor iz štivana in mešani pevski zbor M. Kogoj od Sv. Ivana. Misel ob dnevu slovenske kulture bo podal Martin Brecelj. Vabljeni! KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 19. t.m., ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah DAN SLOVENSKE KULTURE. Sodelujejo pesniki iz Brega: I. Žerjal, M. Čuk,' B. Pangerc in A. Pregare, kitarista M. Feri in F. Guštin ter društveni pevski zbor pod vodstvom M. Werk - Volk. Vabljeni! Godbeno društvo Nabrežina priredi 19. februarja, ob 15. uri v kinodvorani v Komnu KONCERT ob 40-letnici požiga vasi. KD V. Vodnik iz Doline vabi na prireditev ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo jutri, 17. t.m., ob 19.30 v društvenih prostorih. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 16. februarja DANILO Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.32 — Dolžina dneva 10.25 — Luna vzide ob 16.45 in zatone ob 7.10. Jutri, PETEK, 17. februarja SILVIN Vreme včeraj: temperatura zraka 6 desetink pod ničlo, zračni tlak 1029,8 mb ustaljen, veter 53 km/h severovzhodnik s sunki 87 km/h, vlaga 52-odstotna, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje razgibano, temperatura morja 7,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Brescelli, Matilde Zacchigna, Martina Filipponi, Federica Ramani, Michele Ierman, Samuei! Corbatto, Eleonora Miccoli, Giuseppe De Martino. UMRLI SO: 77-letna Olimpia -Leeb vd. Ronca, 74-letna Libera Tedeschi vd. Monselvio, 65-letna Arcangela Facciuto por. Mueller, 91-letna Luigia Lanza vd. Ciriel’o, 74-letni Silvano Fragiacomo, 32-letnd Edoardo Coslo-vich; 57-letni Giorgio Furian; 74-letna Giuliana Schaffer vd. Barina. Mali oglasi tel. (040) 775275 od 8. do 13. ure PRODAM FIAT 128 SPORT s plinsko napeljavo, letnik 1974, rdeče barve. Telefonirati na št. 826-084. PRODAM FIAT 500, letnik 1972, v zelo dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 824-064. KUPIM hišo v Gorici ali okolici. Telefonirati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, tel. 83382. POLAGAM ploščice, marmor, obloge, izvršujem tlakovanje, stopnice in podobno. Telefonirati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici — št. 83382. ŽENSKO za skupno življenje bi rad spoznal 43-letni oče odraslih otrok, sporazumno razvezan. Resne ponudbe poslati pod šifro »Razumevanje - simpatija« na upravo Primorskega dnevnika' v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, 34170 Gorica. OSMICO je odprl Anton Gombač na Lo-njerski cesti 291/1. Toči belo in črno vino. RIVIERA prodaja v Gradežu luksuzno opremljeno 3-sobno stanovanje; v Devinu - Ul. Aquileia skoraj novo, 90 kv. m; v Trstu - Ul. Venier, 2-sobno, sončno, 5. nadstropje. Telefonirati na št. 224-426. KUPIM mini stanovanje, tudi potrebno popravil. Plačam v gotovini. Telefonirati na št. 224-426. GARAŽO za 2 avta in s prostorom za skladišče prodamo pri Sv. Jakobu. Telefonirati v večernih urah na št. 299-423 ali 291-024. PRODAM kužka svetlorjave barve. Telefonirati na št. 232-223 med 12. in 14. uro. PRODAM zazidljiv teren med Logom in Domjom. Telefonirati na št. 271-179 od 8. do 12.30 in od 16.00 do 19. ure. PRIDNA SLOVENKA išče kakršnokoli delo (zaželeno stanovanje). Telefonirati na št. 003861/441-944 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. OSMICO je odprl Boris Primosi v UT Kobler 17 (pri Magdaleni). Toči belo in črno vino. ODDAM V NAJEM urad v centru mesta. Telefonirati na št. 62-537 od tor-kci dalje PRODAM Giulietta 1600, prevoženih 58 tisoč km, v zelo dobrem stanju. Telefonirati na št. 62-537 od torka dalje- OSMICO je odprl Ignac Stranj, Mačkolje - Križpot. Toči belo in črno domačo kapljico. V DOLINSKI OBČINI prodam dvostanovanjsko hišo z dvoriščem, brez posrednikov. Telefonirati na št. 826-303- PRODAM seno v balah. Telefonirati na št. 228-547 v popoldanskih urah. , OSMICO je odprl Rihard Živec v ftolu-drovici. Toči belo vino in teran. KUPIMO PIANINO. Telefonirati v Stal- | no slovensko gledališče št. 734-265 ob delavnikih od 8. do 14. ure. KD F. PREŠEREN iz BOLJUNCA vabi danes, 16. t.m., ob 20. uri v društveno dvorano na prireditev ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE Sodelujejo: Duško Kalc - slavnostna beseda, otroški pevski zbor F. Venturini od Domja, u-čenci osnovne šole F. Venturini iz Boljunca in tamburaški ansambel KD F. Prešeren MLADINSKI ODSEK in KD VESNA prirejata danes, 16. februarja, ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu predavanje O ZGODOVINI KRIŽA Govoril bo prof. SAMO PAHOR. Razna obvestila V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 20. februarja, govoril Janez Gril na temo »Sociološke osnove zdrave družine«. Začetek ob 20.30. Obveščamo socialno-zdravstveno prizadete bivše borce NOV in aktiviste OF, da lahko vložijo pri svoji organizaciji prošnjo za zdravstveno pomoč najkasneje do 28. t.m. Pripravljalni odbor štafete bratstva in enotnosti vabi vse mladinske, kulturne, športne in politične organizacije, da se udeležijo sestankov, ki se redno odvijajo vsak četrtek na Opčinah v sekciji KPI -Narodna ul. 188/1 ob 20.30. Sekcija VZPI-ANPI in bivši aktivisti OF iz Križa prirejajo jutri, 17. 2., ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu srečanje z Jožetom Korenom, ki bo govoril o pohodu 30. divizije v Beneško Slovenijo. Ob tej priložnosti se bodo tudi spomnili 40-letnice množične deportacije domačinov v Nemčijo. Razstave V loyerju Doma A. Sirk v Križu je na ogled razstava Borisa Zuljana. Uu činstvo si jo lahko ogleda danes, 16. 2., med 19. in 21. uro ter v nedeljo, 19. 2., med 10. in 12. uro. Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA. Današnji predstavi Rdeče kapice odpadeta zaradi stavke. Naslednji predstavi bosta v Kulturnem domu v soboto, 18. t.m., ob 9.30 in 10.30. ROSSETTI Danes ob 20.30 gostuje Ljudsko gledališče iz Rima z delom Uga Bettija »Corruzione al palazzo di Giustizia«. Nastopajo C. Pani, R. De Carmine, P. Nuti, G. Giusti. V abonmaju odrezek št. 6. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni. Od torka, 21. t.m., bo v gledališču Rossetti gostovalo Venetoteatro z delom G. Farquharja »Lo stratagemma dei bellimbusti«. V abonmaju odrezek št. 6. VERDI Jutri, 17. februarja, ob 20. uri šesta predstava opere »Giro di vite«, red F/A,-dirigent E. Gracis, režiser V. Puecher. V Mali dvorani gledališča Verdi bo glasbeni kritik Luigi Pestalozza predstavil v ponedeljek, ob 18. uri, opero Mussorgskega »Kovančina«, ki jo bo u-prizorilo gledališče Verdi. CANKARJEV DOM - Ljubljana Srednja dvorana Danes, 16. februarja, ob 19.30: D. Jančar »Disident Arnož in njegovi«. Velika sprejemna dvorana Jutri, 17. t.m., ob 19.30: Simfoni- čni orkester Slovenske filharmonije. Sprejemna dvorana Do 3. marca razstava: 16. stoletje, burno obdobje slovenske prebuje. Okrogla dvorana Do 18. t.m.: Delavnica Marka Pogačnika »Nastaja prostor, kako?« Danes ob 17. uri: Kako ustvarjati svoj psihični prostor? Ob 20. uri: Kako preobraziti prostor? PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, ob 19.30: S. I. Witkiewitz: »Čevljarji«, gostovanje PDG v Idriji. Koncerti V nedeljo, ob 11. uri se prične v Mali dvorani Verdijevega gledališča nov ci klus tradicionalnih nedeljskih koncertov. Prodaja vstopnic od danes pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631948). Danes se prične serija koncertov za šole. šola Glasbene matice - Trst. Jutri. 17. t.m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani v Ul. Ruggero Manna 29 klavirski recital ALENKE PODGORNIK, absolventke akademije za glasbo v Ljubljani. Na sporedu: Bach, Beethoven, Berg, Chopin, Papandopulo in Liszt. Kino La Cappella Underground 18.00, 20.00, 22.00 »Compiuter per un omicidio«. John Savage. Režija Charles Jarrott. Maxi video: 18.30 21.00 Blue oyst:r cult in »Divina wind«, Black sabbath in »Noon lights«. Rock koncert. Ariston Danes zaprto. Jutri 16.30 — 20.30 »Fanny e Alexander«. Režija S. Kubrick. Eden 17.30, 19.50, 22.15 »Sotto tiro«. J. L. Trintignant. Fenice 17.30, 19.50, 22.15 »II giorno dopo (The day after)«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 »Signora vogliosa e ora spogliati«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »II console onorario«. Richard Gere. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Ansia erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Lo squalo 3«. Mignon 16.30 — 22.15 »Avventurieri ai confini del mondo«. Tomas Selleck. Capital 17.00, 19.20, 21.45 »II ritorno dello Vedi«. Aurora 17.00 — 22.00 »Fantozzi subisce ancora«. Paolo Villaggio. Moderno 17.30, 19.50, 22.00 »James Bond 007 Octopussy operazione piovra«. Vittorio Veneto 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Monsignore«. Christopher Reeve, Je-nevieve Bouyold. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un mercoledì da leoni«. Radio 15.30 — 21.30 »Hard love«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Saranno famosi«. f Čestitke Danes praznuje rojstni dan naša draga mama in nona TONČKA VI-DAU. Vse najboljše ji želijo vsi njeni dragi, še posebno mali Marko. Danes praznuje DAVORIN 18. rojstni dan. Vse najboljše in da bi se mu uresničilo čim več želja v življenju mu želijo mama, oče, nona in vsi, ki ga imajo radi. Naši DORJANI in GIORGIE GUSTINČIČU vse najboljše v zakonu kliče TPPZ »P. Tomažič«. Izleti SKD Barkovlje organizira smučarski izlet 19. t.m. na Vogel. Odhod avtobusa izpred barkovljanskega portiča ob 6. uri. Vpisovanje sprejema odbornik Luciano Jagodic - tel. 69297 ali 411635. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1, Sesljan, Bazovica, Žavlje. MENJALNICA vseh tujih valut 15. 2 Ameriški dolar Kanadski dolar . švicarski frank . Danska krona . . Norveška krona . švedska krona . , Holandski fiorini . Francoski frank . Belgijski frank . . Funt šterling . . Irski šterling . . Nemška marka . Avstrijski šiling . Portugalski eskudo španska peze ta . Japonski jen . , . Avstralski dolar . Grška drahma . . Debeli dinar . . . Mali dinar 84 LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel-226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel-225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan-tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 776 • predpraznična od 14. do 20. ure in Pra' znična od 8. do 20. ure. 1.655.— 1.330.— 752.— 166.— 213.— 204,— 544 — 198,— 26— 2.380— 1.890.— 614.— 86,50 ILIO— 6— 1.425— lili,50 11,25 RESTAVRACIJA »LA POSTA« BAZOVICA ENOGASTRONOMSKI KRAŠKI TEDEN od 15. do 20. februarja Glasba — igre prenesečenja " običajne cene. INFORMACIJE telefon 226-125 LILI BONTEMPU BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P, A. TRST - ULICA F. FILZI 1Q - S1-A46 KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaša nakupe. ZA NASTAVITEV OKEN OLAJŠANA POSOJILA brez menic — brez predujma — brez obvezne zapadlosti BREZPLAČNI PREDRAČUNI NA VASEM DOMU |A POPOLNA PISMENA GARANCIJ* DO 10 LET _________isebbamBBC Ul. SV. FRANČIŠKA 6 - TEI 762087 GENERAL NOVOST: ALU SUISSE termična izolacija z leseruu1 notranjim delom Sarajevo '84 Obsojen na zlato kolajno Nobenega dvoma ni, da je jugoslovanskemu taboru odleglo, da se mu je odvalil kamen s srca: Franko je prebil »zid medalj«, ki je kot čarobna pregrada stal doslej pred vsemi jugoslovanskimi smučarji na olimpijskih igrah. Toda v »plavem« taboru še niso dokončali vseh nalog, niso še izpolnili vseh načrtov, ki jih imajo z olimpijskimi medaljami. Tu so namreč še Križaj, Du-bravčičeva, Ulaga. Toda med temi tremi je tu predvsem Križaj. Njegov nastop v slalomu je Pravzaprav tisti, ki je imel pred igrami prioriteto v olimpijskih napovedih, pred Frankovim. In bo je Jure pgstal srebrn so se vnele debate o tem, kaj pomeni Za Bojana uspeh mladega Goričana. Verjetno prav nič ne grešimo če povemo, da je o-gromna večina jugoslovanskih ljubiteljev smučanja mnenja, da ima zdaj Križaj lažjo nalogo. Med proslavljanjem Juretovemu uspeha je bil prisoten tudi Bojan Križaj in v splošni razi-dranosti in veselju smo med zdravicami slišali tudi vrsto iz-,av časnikarjev, funkcionarjev, organizatorjev in drugih, ki so bde naslovljene na Bojana. Te m pa v glavnem strnili tako: *^ure je osvojil srebro, zdaj si Pa na vrsti ti, Bojan, da poskr-lš za zlato kolajno!« Se je torej za Bojana z Jureta zmago res kaj spremenilo? ujegova naloga zdaj celo ezia, kot je bila prej? Ali bi ne bili vsi — če bi Jure ne bil srebrn — presrečni, če bi bil ojan tudi bronast? Zdaj pa ndi srebro. ^Se kaže, da je obsojen na z ato kolajno. Kljub Juretovemu srebru mu ne bo lahko. BOJAN PAVLETIČ Zaradi slabega vremena in dvomljive odločitve mednarodne žirije Zenski smuk na Jahorini preložili na danes Na Jahorini so včeraj spet preložili ženski smuk. Tekmovanje so sicer že začeli, nato je prišlo do zapletov na progi, ena od reprezentanc je vložila priziv, češ da je proga neregularno pripravljena. Vtem se je vreme poslabšalo. Zenski smuk bo tako danes, prav tako tudi moški smuk na Bjelašnici 010 RQvelovega »Bolera« Angleža Jane Torvill v plesnih parih Christopher Dean prislužila zlato Prvo mesto tudi za Andreo Po dveh drugih mestih je Andrea Shòne končno osvojila tudi prvo mesto. Zmagala je v hitrostnem drsanju na 3.000 metrov stran Q olimpijski primorski dnevnik 16- februarja Zaradi slabega vremena in nerazumljive odločitve žirije VČERAJ SPET ODLOŽILI ŽENSKI SMUK Slabo vreme, sneg, megla in veter so vnovič preprečili regularen potek ženskega smuka. Toda vremenskim neprilikam se je tokrat pridružilo tudi povsem nerazumljivo zadržanje mednarodne žirije. Zaradi svežega snega so sodniki, kot je bilo pričakovati, določili, da bo najprej s tarlalo 5 najšibkejših smukačic, z namenom, da bi prvi jakostni skupini izplule progo na Ja-horini. Že pri tretji, Čehinji Jani Va-lesovi, je na gornjem delu proge, kjer je bil prvi levi zavoj s skokom, prišlo do padca. Čehinji so se namreč odprle vezi na poledenelem skoku in je izgubila smučke. Kot šesta in prva iz najmočnejše jakostne skupine je s ta riala mlada Švicarka Figini, ki je prispela skozi cilj v izrednem času. Vse je že kazalo, da bo osvojila zlato kolajno. Američanka Flanders, ki je starta la takoj za njo, je postavila skoraj za dve sekundi slabši čas. Kanadčanka Gerry Sorensen je dobro pričela, nato pa na istem mestu kot Valesova izgubila smučko. Žirija je dovolila nastop le še Francozinji Attia, nakar je prekinila tekmo, češ da je na zaledenelem delu proge nevarno. Obenem pa je bila tudi vidljivost iz minute v minuto slabša. Tekmo so odložili za eno uro nato za poldrugo uro, nakar so jo dokončno odložili. Kot kaže bomo danes imeli, če bo vreme dovolilo, kar dva smuka in sicer ob 10.30 ženskega na Jahorini in ob 12.00 moškega na Bjelašnici Vse bo seveda odvisno od vremena tako na Jahorini, kjer nastopajo kot rečeno dekleta, kot na Bjelašnici kjer pa bo moški smuk. MARJAN ŠUŠTERŠIČ Vreme Predvideno je oblačno vreme s slabimi in umerjenimi občasnimi snežnimi padavinami. Veter južnovzho-dni: na vrhu Bjdašnice od 10 do 15 m/s, na Jahorini na startu od 8 do 10 m/s, na ostalih tekmovališčih slaba intenziteta vetra. Jutranja temperatura: na vrhu Bjelašnice in na Jahorini od —14, do —16, na Igmanu in Babin dolu približno —12, na Trebeviču približno —10, v Sarajevu in na Zetri približno —7. Italijani boljši na treningu moškega smuka Na Bjelašnici so včeraj opravili zadnji trening pred današnjim smukom. Upati je, da bo vreme tudi danes tako ugodno kot včerajšnje, da bi tako smuk, po enem tednu preložitev, končno izpeljali. Na včerajšnjih poskusnih vožnjah je bil najhitrejši ameriški marinec Bill Johnson pred Avstrijcem Hoflehnerjem in presenetljivim Cattermanom (ZRN). Prav tako preseneča peto mesto njegovega rojaka Wildgruberja in šesto mesto Sovjeta Ciganova. Med negativna presenečenja bi prišteli slab smuk Klammerja in njegovega rojaka Rescha. Italijani so smučali bolje kot v preteklih dneh. Michael Mair je. zabeležil osmi najboljši čas (1’50”40), vendar več kot sekundo je zaostajal za Johnsonom (1’49”11). Takoj za njim se je uvrstil drugi Italijan Alberto Ghidoni, ki je zaostal za Mairom le za 7 stotink. Tretji Italijan, Danilo Sbardellottto je bil na tej posebni lestvici dvanajsti. V italijanskem taboru so bili seveda po včerajšnjem treningu nekoliko bolj optimisti kot pred dnevi. Izbrali so dobre maže in vse kaže, da bodo imele na Bjelašnici danes ob 12.30 (tekmo so preložili na to uro, da bi omogočili televizijski prenos ženskega smuka z Jahorine, ki se bo začel ob 10.30) prav maže glavno besedo. Zmaga ZRN v sankanju dvosedu Kilogrami »odločilni« za zlato Norvežanke brez konkurence v štafeti Za presenečenje štafete 4x5 km, ki so jo včeraj na Igmanu tekle ženske, je poskrbela Češkoslovaška : po zaslugi cele četverke in s taktično spretno K vetoslavo Jeriovo je v samem finišu osvojila srebrno kolajno. Glede na kratko progo je bila zamuda 45", ki so jo zadale Norvežanke ČSSR, zelo velika. Norvežanke so tekle v vodstvu od samega začetka in boj se je bil samo za častna mesta. Brez možnosti so bile tudi sovjetske tekačice, kar pa ni več presenečenje glede na celoten izkupiček, ki ima že jasne obrise katastrofe. Tekli sta tudi vrsti Italije in Ju goslavije in se uvrstili skoraj na rep lestvice. Italija je zaostala za skoraj 4 minute in pol, Jugoslavija pa za skoraj sedem minut. Za njima sta "se »sprehodili« le še Vel. Britanija in LR Kitajska. VRSTNI RED 1. NORVEŠKA (Nybraaten, Jahren, Pettersen, Aunli) 1.06’49"7; 2. ČSSR (Schvubova, Paulu, Svoboda, Jeriova) po 45”0; 3. FINSKA (Pirkko, Hyytiainen, Mat-kainen, Ilamalainen) po 47’’0; 9. Italija (Angerer, Puzzoni, Di Centa, Dal Sasso) po 4’22”6; 10. Jugoslavija (Smolnikar, Smrekar, Munih, Mlakar) po 6’55”4. 440 letal Na sarajevsko letališče je od 1. do 14. februarja priletelo 440 letal, ki so pripeljala približno 40.000 obiskoval- cev zimskih iger v Sarajevu. Od leteli je bilo seveda največ Američanov - več kot 3.000. Izgubljena in. .. najdena Kolikšna je bila »gužva« ob veli kem slavju Jureta Franka, je bilo tudi jasno, ob tem, da sta se naša dva poročevalca kar izgubila, ali bolje, se nista več našla. Kje bi se lahko zopet srečala, pa sta dobila informacijo preko našega uredništva v Trstu . . . Zahodnonemški par Stangassinger -Wenbacher je z odlično drugo vožnjo nekoliko nepričakovano osvojil zlato kolajno v sankanju dvosedu. Premagala sta favoriziran sovjetski in vzhodnonemški par. Italijani so pričakovali dobro uvrstitev tudi v tej disciplini, da bi tako dopolnili uspeh Hildgartnerja v enosedu. Rafflu in Huberju pa ni šlo vse od rok, tako sta končala na šestem mestu, deseta pa sta bila brata Brunner. Hans Stangassinger je bil po velikem uspehu kar se da presrečen: »Da sem iskren, nisem pričakoval, da bi lahko s Francom postala olimpijska zmagovalca. Reči moram tudi, da je bila proga odlična.« Na vprašanje, kdaj misli nekoliko shujšati, saj tehta kar 112 kg, je odgovoril: »Čemu bi shujšal. V sankanju je tudi teža pomembna. Verjetno sem osvojil zlato tudi po zaslugi svojih kilogramov.« Sovjeta Beloussov in Beljakov sta bila dokaj razočarana: »Morava priznati, da sva upala na zlato kolajno«, sta priznala. VRSTNI RED 1. Stangassinger - Wenbacher (ZRN) 1’23"620 2. Beloussov - Beljakov (SZ) 1’23”660 3. Hoffmanu - Pietzsch (NDR) 1’23”887 6. Raffi - Huber (It.) 1'24”353, 10. Brunner - Brunner (It.) 1’24"788. Negativne doping kontrole Miroslav Jančič, odgovorni za tisk pri doping kontroli, je izjavil, da s<> bili vsi dosedanji izvidi dopinga negativni. To velja tudi za »seks kontrolo*- Po velikem slavju navaden delovni dan SARAJEVO — Delovni dan Jureta Franka se je po velikem uspehu na olimpijskem veleslalomu v Sarajevu začel le z majhno spremembo: nekoliko pozneje je vstal od počitka, ob desetih pa je bil že na kondicijskem treningu v lepi in prostrani telovadnici sarajevske olimpijske vasi Mojmi-lo. Kmalu po obedu je z drugimi jugoslovanskimi slalomisti krenil že na trening na Bjelašnico. Franko bo Tuji odmevi na Juretovo srebrno kolajno Drugo mesto Jureta Franka v veleslalomu ni odmevalo le doma, ampak je o njem pisal tudi tuji tisk. Priobčujemo nekaj izvlečkov iz italijanskega in nemškega tiska: La Repubblica: Jugoslovani imajo z zaostankom 23 stotink sekunde na 2. mestu Jureta Franka, sina logarja, bivšega skakalca na smučeh in bolničarke. Rodil se je 20 metrov od meje z Italijo, v mestu »nuova Gorizia«. Tuttosport: Srečen je bil tudi Goričan Jure Franko, ki bo 28. marca dopolnil 22 let, Goričan, kajpak, ki se je rodil v tistem delu mesta, ki je ostal na drugi strani meje, ki pa odlično govori beneško narečje. Franko je torej daroval Jugoslaviji prvo o- limpijsko kolajno, kar je zgodovinski dogodek. Frankfurter Rundschau : Jugoslavija slavi Frankovo srebro. Junak dneva je fant, v katerega rojstnem kraju ni nikoli snežilo. . . To je bil uspešno odigran Juretov poker. La Gazzetta dello Sport: Franko je dal velik primer športnosti. Medtem ko je bU že na cilju in so se spuščali njegovi tekmeci je klical občinstvu: »Prosim, ne žvižgajte, ne kvarite tega praznika.« Allgemeine Zeitung: Franko ni navdušil le Jugoslovanov, ampak je dal igram tudi novi smisel: vse kar zmorejo tujci, zmorejo tudi Jugoslovani. . Ti se od torka dalje počutijo kot prvi smučarski narod, pa zaslugi Franka. Corriere della Sera: Srebro je pripadlo 21-letnemu Juretu Franku, ki je sicer rojen v Gorici in govori lepo italijanščino, ki pa je poleg dejstva, da je rojen »na drugi strani« mesta, o-čitnega jugoslovanskega porekla. Čestitke ob uspehu Jureta Franka Ob čudovitem uspehu Jureta Franka in ob krasni uveljavitvi vseh ostalih slovenskih smučarjev je predsednik ZSŠDI Odo Kalan v imenu slovenskih zamejskih športnikov poslal brzojavko z iskrenimi čestitkami Smučarski zvezi Slovenije in Smučarskemu klubu Nova Gorica. namreč s Križajem, Kuraltom in Cerkovnikom s ta rial tudi na nedeljskem olimpijskem slalomu, Včeraj, dan po zmagi, je bil Jure Franko že iz majhne časovne oddaljenosti, bolj umirjen po velikem uspehu, gledal je na doslej svoj največji tekmovalni dan, v katerem je najbolj doživljal svojo srebrno kolajno, takoj ko je bilo jasno, da vrstnega reda pri sarajevskem veleslalomskem olimpijskem vrhu ne more spremeniti nihče več. »Tisti trenutek je bilo doživetje naj-globje. Pozneje sploh ni bilo več časa, vlekli so me na vse konce in kraje.* Kaj pa slovesna razdelitev kolajn? »Tudi tedaj so se vrnili občutki, ki sem jih imel na cilju olimpijskega veleslaloma, vendar so bili prvi veliko globji,« je dan po svojem velikem uspehu na Bjelašnici povedal osvajalec prve jugoslovanske kolajne na zimskih olimpijskih igrah. Vendlar pa je Jure, čeprav mu je bila po veleslalomskem boju šteta ta-korekoč vsaka minuta še našel čas, da si je privoščil eno svojih domislic. V bivalnem kontejnerju jugoslovanske reprezentance je ostalo še veliko vrečk z malico, ki tekmovalcem, med tem ko so čakali na drugi start, o-čitno ni najbolj teknila. Jure pa je v prešernem razpoloženju začel deliti malico mimoidočim gledalcem. »Tone imaš ? seboj kaj značk, z malico naj vsakdo dobi še značko,« se je domislil Franko. Po tej obdaritvi gledalcev, ki so kar zijali od začudenja, pa je zmanjkovalo časa. Najprej je bilo treba P?' hiteti na slovesno razdelitev kolajn ter na tiskovno konferenco, nato P3 na sprejem, ki ga je našim udeležencem veleslaloma priredil predsednik organizacijskega komiteja sarajevskih športnih olimpijskih iger Branko M*' kulič. Prvi človek sarajevskih Pr>rj-' diteljev je Franka obdaroval s kolekcijo zlatnikov s Titovim likom. Strel. Križaj, Benedik ter trener Gartner in direktor reprezentance Vogrinec pa so dobili po en zlatnik. JOŽE DEKLEVA Čestitke Še predno se je v torek jugoslovanska alpska reprezentanca vrnila v Sarajevo, so začele Pohajati v olimpijsko vas čestitke za velik uspeh. Prva je v zgradbo jugoslovanske reprezentance prišla brzojavka predsednika CK ZKS Andreja Marinca, nato Pa še vrsta drugih. Do včeraj °' poldne je prišlo v olimpijsko vas natanko 267 brzojavk čestitk- Med drugimi so jih poslali predsednik predsedstva SRS Avbelj-predsednik RK SZDL Sloveni)* Šetinc, predsednik skupščine SR Hafner in drugi. izredna promocijska prodaja v Trstu NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI ! ZAKAJ? ZATO, KER Tl SAMO NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN: V ULICI CARDUCCI 20 V ULICI VIDALI 9 'fallai ŽE NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE Servis iz porcelana »Eschenbach« 41 kosov za 12 oseb, dekoracl|e pod glazuro Servis za kavo, 15 kosov za 12 oseb Servis za ča|, 15 kosov za 12 oseb Servis za kavo Iz porcelana, 7 kosov 21 kosov Iz porcelana za 6 oseb 6 kozarcev iz kristala »Boemla« z rumenim robom za vodo ali vino ali »flute« 6 belih skodelic za kavo iz porcelana 6 skodelic za kavo, dekoracije pod glazuro SERVIS 41 KOSOV, ROČNA DEKORACIJA, ZA 12 OSEB Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I Originalna kozica LAGOSTINA 3,75 I Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22” z daljinskim upravljanjem Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY Hladilniki z ločenim zmrzovalnlkom Bell štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA štedilniki Iz nerjavečega jekla od 149.900 lir dalje od 61.800 lir » od 72.800 lir » od 15.000 lir * od 47.000 lir » od 18.000 lir » od 13.800 lir * od 17.400 lir » od 199.000 lir » od 54.000 lir » od 44.700 lir » V ULICI MADONNINA 5 Kristalna ogledala za kopalnice Kompletna oprema za kopalnico iz ga kristala Armature za kopalne kadi Armature za umivalnike Plinske peči Boiler «Rheem Radi» 12 l Bo|ler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo Omarice za kopalnice Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerjaveče jeklo 18/10, komplet z omarico Iz formlke olimpijski primorski dnevnik 16- februarja stran 9 Hokejski turnir na 14. zimskih olimpijskih igrah Jugoslovani klonili Poljski (1:8) ZRN — Italija 9:4 (1:0, 5:1, 3:3) Hokejski turnir je pod vtisom strahovite sovjetske zmage nad ekipo Šved ske, ki je bila do včeraj po rezultatih povsem enakovredna Sovjetom in je razpologala z zelo učinkovitim napadom. Sov. zveza - Švedska 10:1 (5:0, 4:0, 1:1) »Zbornaja« je kot vedno začela s hi trim ritmom in v prvem delu igre nasula presenetljivih 5 golov, kot ji je uspevalo ko je imela pred seboj slabe nasprotnike. Švedi so bili brez mo či pred duhovitimi akcijami Sovjetov, v drugi tretjini pa se ti še niso potolažili in pritisnili z enako močjo. Poljska - Jugoslavija 8:1 (2:1, 3:0, 3:0) Pričakovalo se je zmago, izid pa je bil za »plave« porazen. Uvodni gol Poljakov je Gorazd Hiti izenačil, od dru ge tretjine naprej pa so bili Poljaki Popolni gospodarji na ledu. Očitno so Jugoslovani vse psihične moči potro sili proti Italiji. Italijani so dobro igrali samo v zadnji tretjini. Strelci za »azzurre«: Mastrullo, Farelli, Goegan in Ciarda. A SKUPINA LESTVICA Sovjetska zveza 10 42:5 švedska 7 34:15- ZRN 7 27:17 Italija 2 15:31 Poljska 2 16:37 Jugoslavija 2 8:37 Običajni monolog Vzhodnih Nemk v hitrostnem drsanju na 3.000 m. Andrea Sditine in Karin Enke sta bili tudi včeraj razred zase in za 9 oz. 7 sekund prehiteli rojakinjo Schtin brunn. Konkurenca se je začela pravzaprav s tretjo Nemko. Od nje naprej so bile razlike znosnejše. Jugoslovanka Bi-bija Kerla je drsala dobro minuto B SKUPINA Češkoslovaška — Kanada 4:0 Avstrija — Norveška Finska — ZDA LESTVICA 6:5 3:3 Češkoslovaška 10 38:7 Kanada 8 24:10 Finska 5 27:19 ZDA 4 16:18 Avstrija 2 14:37 Norveška 1 15:43 V finalni del so napredovale SZ in Švedska (A) ter Češkoslovaška in Kanada (B). več od zmagovalke, dosegla pa je nov državni rekord. Prvič na teh 01 ni padla. VRSTNI RED 1. ANDREA SCHONE (NDR) 4’24”79; 2. KARIN ENKE (NDR) 4’26”33; 3. GABI SCHÓNBRUNN (NDR); 4. Plehkova (SZ) 4’34”43; 5. Van Gen nip (Niz,) 4’34”80; 26. Kerla (Jug.) 5’37”67. Hitrostno drsanje: spet slavje NDR Včerajšnji zmagovalci Hitrostno drsanje 3000 m ženske ANDREA SCHONE (NDR) Štafetni tek 4X5 km ženske INGE - HELENE NYBRAATEN, ANNE JAHREN, BRIT PETTER SEN, BERIT AUNLI (Norveška) Sankanje - moški dvosedi HANS STANGASSINGER, FRANZ WENBACHER (ZRN) Kolajne NDR 7 7 5 SZ 3 7 7 Norveška 3 1 3 Finska 2 3 4 ZRN 2 1 0 Švedska 2 0 1 ZDA 1 2 0 Kanada 1 0 1 Vel. Britanija 1 0 0 Italija 1 0 0 Švica 1 0 0 ČSSR 0 1 1 Japonska 0 1 0 Jugoslavija 0 1 0 Francija 0 0 1 Liechtenstein 0 0 1 Predstavnica iz naše dežele na ZOI Taksisti delajo praktično dan in noč Dubravčič osma Po obveznih likih v umetnostnem drsanju posameznic vodi Američanka Rosalyn Summers pred Jeleno Vo-dorezovo (SZ) in evropsko prvakinjo Katarino Witt (NDR). Jugoslovanka Sanda Dubravčič je na 8. mestu, njena zamuda pa je razmeroma občutna in upi za kolajno so postali skromni. Karin Telser (It.) je na 11. mestu. Pertini čestital Hilogartnerju Predsednik republike Sandro Pertini je kot pazljiv opazovalec športnih dogodkov poslal predsedniku CONI Carrara v Sarajevu brzojavko v kateri čestita Paulu Hildgartnerju za zlato olimpijsko kolajno. Franko se je »usmilil« Toneta Vogrinca Brzojavne čestitke se s toplimi besedami zahvaljujejo tekmovalcem za veliki uspeh, bodre pa jih tudi za nadaljnje olimpijske boje, zlasti za nedeljski moški slalom. Med brzojavkami so nekatere napisane v verzih, nekatere pa so tudi šaljive. Direktorja ekipe Toneta Vogrinca, denimo, vabi delovni kolektiv Mercatorja iz Ljubljane, naj jih obišče, da bodo z njim v podobi Kajaka spili kavo. Tone je res stavil, da se bo dal o-striči na balin, vendar se ga je Jure »usmilil« in mu odrezal le čop nad čelom, zaradi česar bo moral popularni direktor nekaj časa nositi čepico. (J. D.) V italijanski olimpijski reprezentan-ci je tudi predstavnica naše dežele, Manuela Di Centa, doma iz Paluzze P1-! Vidmu. Manuela je nastopila v tekih na 10 km in 5 km, včeraj pa še v štafeti. Na Prvem teku je bila 28., vendar moramo PTipomniti, da ima lažjo poškodbo na P°0i, zato se ni mogla bolje uvrstiti. Nastopa že od leta 1972. Na svetovnem prvenstvu v Oslu je bila 8. na 5 km, in 13. na 10 km; istega leta je osvojila italijanski naslov na 5 in 20 kPi, leto kasneje pa prav tako na 5 Km. ^ Pogovoru nam je dejala, da se tu ? Sarajevu prav lepo ima, da je zelo LePo, čudoviti kraji, kot tudi ljudje. . O samem tekmovanju je dejala, da lo bilo organizirano brezhibna in da le bila proga prav nalašč zanjo, a žal ni zmogla več kot 28. mesto. Prav zaradi poškodbe je letošnja olimpiada nekaka generalka za Kanado, V prijetnem razgovoru pa nam je Slmpatična in lepa Manuela takole dejala: »Tek na smučeh je šport za vsakogar, od petletnega otroka pa tja do sedemdesetih let in preko, kajti mladi lahko vzamejo ta šport kot tek movalci, medtem ko je starejšim to lepa in zdrava rekreacija. Žal pa pri nas ni preveč posluha za to prekrasno panogo. Primanjkujejo steze, ni na prav, tako da si ne morem zamisliti ne turizma ne bodočih športnikov, če bomo tako delali. Sama sem na lastni koži to preverila. Zaradi moje poškodbe sem morala dosti plavati. No, in veste, kje sem dobila prost in primeren bazen? V Avstriji. Tako ne gre. Tudi naši lju d je se premalo zanimajo. Zato ne bomo kaj dosti dosegali. Počutim se kot tujka doma. Saj me več poznajo v Oslu, kot v moji rojstni vasi. Veste, za športnika dosti pomeni, da te ljudje bodrijo in spodbujajo, moje kole gice so po končanem tekmovanju dobile čestitke iz svojih krajev, vi pa ste edini, ki ste se name spomnili.« (M. Šušteršič) S taksijem sem se peljal proti presseentru v Skenderiji. Taksistu se je močno zehalo, čeprav je bilo skoraj poldne. »Z olimpijskimi igrami imate goto vo dosti dela?«, sem ga vprašal. »Ogromno. Delamo praktično dan in noč. Ko pa je slabo vreme, človek zares nima minute počitka.« »Delate po določenem urniku?« »O delovnem urniku sploh m govora. Tu treba delati brez prestanka. Sicer pa nihče te ne prisili, da delaš. Tu sta dva razloga, da delamo brez zastoja: prvič, moram priznati, da zaslužimo kar precej; drugič, ka ko naj bi ne postregli turistom in gostom na teh olimpijskih igrah, ko vi diš, da se vsi v Sarajevu trudijo, da bi igre čimbolje uspele.« »Kateri pa so vaši najboljši ’odje malci’?« »Nedvomno Američani in časni /carji.« »Ste imeli med olimpijskimi igrami tudi kake težave s prevozniki?« »Nič hujšega. Normalna stvar. Po- noči dobiš kakega turista, ki se ga preveč naleze, tedaj pa tudi denarja ne pozna več in misli, da ga hočeš ogoljufati. Nekega turista sem moral peljati do bližnje policijske postaje, kjer so mu vse vljudno razložili, desetkrat so mu ponovili, da deset di narjev ni sto. Nato pa se je vse srečno končalo. Sicer pa je to naš posel. Pomembno je, da gostom učin kovito potrežemo.« (BL) Italijani Štafetni tek 4X10 km moški De Zolt, Runggaldier, Capitarne, Vanzetta, Poivara (rez.) Hitrostno drsanje 1500 m moški Paganin Smuk moški Ghidoni, Mair, Sbardellotto Umetnostno drsanje Telser (posameznice) Današnje kolajne 9.00 Štafeta 4X10 km moški 9.30 Hitrostno drsanje 1500 m moški 10.30 Smuk ženske 12.00 Smuk moški 19.30 Umetnostno drsanje posamezniki Jugoslovani Štafetni tek 4X10 km moški čerman, Klemenčič, Kršinar, Dju-ričič Hitrostno drsanje 1500 m moški Žvanut, Merdovič Smuk moški Pleteršek, Jemc Umetnostno drsanje Dubravčič (posameznice), Begovič Italijani in Jugoslovani danes ^ z bojanom pavletičem po telefonu... Žarko Fučka ,r5‘ark° Fučka vodi znano slovensko Portno trgovino Lipica šport V Bazoli1- Naš pogovor se je zato, razum J vo, sukal v glavnem okrog opreme Prodaje športnih predmetov. „ olimpijske igre vplivajo pri vas a količino prodaje?« »^tne ne, zimske pa precej. Zlati 1)0 zmagi tega ali onega Jugo-ana na kaki pomembnejši prire-trgovini precej več zlasti iz Slovenije.« največ kupujejo?« konfet*-’ VCZ* ‘n P^obno, manj pa sla^e(* v^eraišnjim ženskim smukom varr,Se dvema tekmovalkama odprle dilo °'S ne vezi- Ali se je to lahko zgo-zaradi nerodno postavljene pro- clivi je v moji gostov kot sicer. viS?kakor- Vezi očitno niso ‘no nastavljene.« S7nu^ in slalom uporal ”aIci Slične smuči; kaj ra7li^-Vfz^ 80 vedno enake nek,,ii?,1 , »Pancerji«, ki sc ko b°lj nagnjeni in ti smučT\erem mesecu Pro ki s0 ga n Potrriii množičnem sestanku v Trst zacijp e Jud} tržaške članice organ njeno ^re^anie je bilo sicer name °zirnn,Pre^vsem Prepadu delovanje njean a ocer}i 0 Zvezi sami od zac ki je Vsedržavnega kongresa dalje binskih °?aanizacijo vnesel veliko vse Ve„ , m °rganizacijskih sprememb že ho ar’ ker je o poteku srečanji ker ip u, ]avlieno krajše poročilo i Pravo iv 1 težko zajeti celotno rai kaj vprašan’ tolCTal 07nejili le na ne bilo S^nern, delovanju organizacije j U. konr?teikrat rečeno, da se je p bolj v « B-U, precei spremenilo. Sice kretnen, acelnem pristopu kot v kon k°t so i jezultolu: ženske namreč di jo vrpi- do takrat, še vedno sle skim nr **> toka imenovanim žen Teznem ° lern(fm’ le da se ob posa n°mn0 i„ UpmS°nju združujejo avte nosti. (]/ Po počelu osebne angažira razlago naj povemo, da s> dogaja K «a nri«, 00 na] P°vemc lo, daje lr.prej velikokrat na «a PHmpr*Cente™ sprožil kampan "a vodsn,° in da so se podre smeri. i/„a, nat° angažirala v ti: redno dormii pa, se je zadnja le p°kraiinnh~,0' do so v posamezn rprašamih ?anice same odločale 10 Pozornošt) erim 80 namenile ve ^evanju^tfl?1?'.Predvsem Pa ob up avt°nomiL Vllnih razprav o pome i Vodstev Posameznih pokrajinsk iapimiva ,.^an^ih skupin, je ze širin P t°mtev, da se člani °lj spopadn" ta^ii trenutno še nc slabim ri 2 delovanjem, točne 'toet0ya^ aetovanjem družinskih p lenske ' nedvomno kaže, da Pp situacije dlocajo glede na konkrt „ SaTn.ostojnJn s° včasih razpra: M0a vodil ™ delu v °dnosu do ene odveč. en]a organizacije nekolil iinskihap!i'P°kraiini je problem dr Posvetovalnic še vedno pere to pa zato, ker ni bil nikoli niti pravilno načet, kaj šele rešen. Po mne nju ZŽ1 se lahko v teh za ženske nadvse pomembnih strukturah kaj spre meni samo z osebno zavzetostjo vseh žensk. Med centri, ki jih je treba okrepiti, pa je tudi pravna posvetovalnica, ki je odprta vsak petek popoldne od 17. do 19. ure. Posluje na sedežu Z il v Trstu in to po zaslugi članic in skupinice študentov prava. Vloga, ki jo skuša center opravljati je zelo pomembna, kajti velikokrat ženske, če gre za drobne ali večje probleme, ne vejo kam bi se mogle ali morale obrniti. Za vsak problem namreč odvetnik ni nujno potreben, toda komaj človek potrka na njegova vrata, ga že mora plačati. Velikokrat pa je dovolj nasvet ali miren razmislek in težavo je moč prebroditi. Udeleženke tržaškega srečanja so tudi sklenile, da bodo o pomenu in vlogi pravne posvetovalnice obvestile čimširši krog žensk in to s srečanji v raznih krožkih. Med sklepi zasedanja je bila tudi razprava o porodu, ki so jo članice ZŽI v sodelovanju z ostalimi komponentami Odbora za zdravje žensk že organizirale. Posebej pa so se na zborovanju v časnikarskem krožku zavzele za zaščitni zakon za Slovence v Italiji in si s tem v zvezi zadale nekaj konkretnih nalog. Vendar pa o tem podrobneje kdaj drugič. Kot že rečeno bo geslo letošnjega osmega marca boj za razorožitev, natančneje zavzemanja za preprečitev nastavitve raket v Evropi. Zato se tudi ZŽI pridružuje vsem, ki zahte vajo splošno razorožitev in je pristopila v gibanje, ki je sprožilo referendum proti namestitvi raket v Comisu. Zato od srede tega tedna dalje zbira podpise na posebnih polah, akcijo pa vodi skupaj z drugimi ženskami, ki so osnovale tržaški odbor žensk za mir. (bip) Prispevajte za Dijaško matico radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 8.55 - 11.20 ZOI: Štafeta 4x10 km 11.50 12.20 Veleslalom za moške 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.20 Pronto. . . Raffaella? 13.25 Vremenska napoved 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto. . . Raffaella? 14.05 II mondo di Quark 15.00 Italijanske kronike: o motorjih 15.30 Šola in vzgoja: morske globine 16.00 Cartoni magici Sandybell 16.25 ZOI: tekme dneva 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.00 Tuttilibri - tedenska knjižna rubrika 18.30 II giovane dottor Kildare - TV film 19.00 Italia sera vodita M. Damato in E. Bonac-corti 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.36 Test vodi Emilio Fede 22.00 Dnevnik 1 22.10 Movie Movie - Viva De Sica 7. in zadnje nadai'jevanje 23.00 Devet simfonij Ludwiga Van Beethovna 24.00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu. Vremenske razmere Drugi kanal 12.00 Che fai mangi? - oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 I re della collina - TV film 14.20 Tandem - prvi del oddaje Ljubljana 8.55 ZOI: Veliko polje — smučarski teki 4x10 km Zetra: hitrostno drsanje 1.500 m 11.45 ZOI: Bjelašnica — veleslalom za moške, prenos 2. teka 13.20 ZOI: Zetra — hitrostno drsanje 1.500 m 17.05 Poročila 17.05 Poročila 17.10 Odprava zelenega zmaja. Avto -mladinska nadalj. 17.40 Koroški obzornik 17.55 TV plašča: Slomljena stakla 18.15 Risanka 18.30 Olimpijski pregled I. 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Tednik 21.00 ZOI: Zetra: umetnostno drsanje 22.15 TV dnevnik II. 22.30 Olimpijski preged II. Zagreb 8.55 - 13.55 ZOI 16.40 Videostrani 15.15 Zgodbe iz Nepričave 15.35 Kronika občine Split ZASEBNE CANALE 5 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.30 Alice - TV film 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.25 Sentieri TV roman 14.25 General Hospital TV roman 15.25 Una viba da vivere - TV roman 16.50 HazzEtrd - TV film 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Ziz - Zag — nagradno tekmovanje 20.25 Superflash - nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiomo 23.00 Lou Giunt - TV film ITALIA 1 9.30 Mr. Abbott e famiglia - TV film 10.00 La famiglia Holvak - TV film 11.00 Ancora una volta con amore -film 12.20 M ama non m*ama - nagradno tekmovanje 13.20 Maria, Maria - novela 14.00 Magia - novela 14.50 Autobiografia di Jane Pittman, film 17.50 Lobo - TV film 18.50 Marron Glacé - TV firn 19.30 M ama non m’ama - nagradno tekmovanje 20.25 Fatti di gente per bene - film 23.30 Športne vesti RETEQUATTRO 8 50 Carovane verso il West - TV film 10.15 Prima colpa - film Nastopata: E. Parker in E. Corby 12.00 Gli eroi di Hogan TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim, Bum, Barn - otroška oddaja 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - drugi del oddaje v teku oddaje nagradno tekmovanje in risanka 16.30 šolska vzgoja 17.00 I western di ieri e di oggi 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Vediamoci sul due - vodi Rita Dalla Chiesa 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV fi’m 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Mixer 21.50 Saranno famosi - TV film 22.40 Dnevnik 2 - Nocoj 22.50 Dnevnik 2 - Športne vesti v teku oddaje: Cucciago: košarka Jolly Colombani Bosna Sarajevo Milan : kolesarstvo Ob kancu Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 13.50 ZOI: Hokej ZR Nemčija - Italija 15.00 Milan: kolesarstvo 16.00 Šolska vzgoja 16.30 Umiliati e offesi - 4. nadaljevanje 17.55 šolska vzgoja 18.25 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.05 Šolska vzgoja Polvere di pitone - zabavno glasbena oddaja 21.30 Dnevnik 3 22.05 La polizia bussa alla porta - film 23.30 Rock koncert: Tommy’s pop show extra 17.55 Francoski šanson s Catherine Souvage 20.00 Berači in sinovi - TV nadalj. Koper 11.45 ZOI: Veleslalom za moške 14.00 in 16.30 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim tudi naslednje vesli: ČEDAD — Sestanek med PSDI in Slovenci GORICA — Premestitev ortopedskega oddelka TRST — Tiskovna konferenca o miru GRADIŠČE — Turistični vodič TRST — Kmecl v Slovenskem klubu REPENTABOR — obnovitev cerkve 17.00 TV D - novice 17.05 TV šola: Kozmos 17.30 ZOI: Štafeta 4x10 km - moški 18.30 ZOI: hitrostno drsanje 19.30 TV D - vse danes 19.50 Z nami pred kamero. . . 20.30 ZOI: Umetnostno drsanje - moški 23.00 ZOI: Veleslalom moški POSTAJE 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Harry O’ - TV fiin 17.40 Galactiea - TV film 18.40 L’uomo da sei milioni di dollari, TV film 19.40 Italia 1 flash (samo za Lombardijo) 20.00 II tulipano nero - risani film 20.25 Adios Gringo film Nastopa : Giuliano Gemma 22.30 Totò contro i quattro - firn TELEPADOVA 11.00 Kingstone - TV film 12.00 Buck Rogers - TV film 14.00 Peyton Place - TV film 15.00 Toma - TV film 16.00 Medicai Center - TV film 18.30 Lupin HI. - risani film 19.30 Buck Rogers - TV film 20.20 Tre sul divano - film Nastopata: Jerry Lewis in Je-neth Leigh 22.00 Spy force - TV film 23.00 Toma - TV film TRIVENETA 12.00 TV film 12.40 Ispettore Bluey - TV film 13.30 The Flinstones - risani film 14.00 La baia di Ritter - TV film 14.30 Questo mio fole cuore - film 16.30 The Bold Ones - TV film 18.30 Športne vesti 20.30 Lady Texas film 22.00 Sherlock Holmes - TV film TELEFRIULI 13.30 La signOiM a 40 carati - film 18.55 Lassie - TV firn 19.30 TV dnevnik 20.00 TV film 20.30 Goal - športna rubrika 21.30 Cuore e salute - rubrika o zdravju 22.45 Dersu Uzala il piccolo uomo delle grandi pianure - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Trim za vsakogar; 8.45 Glasbena matineja ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 - 11.20 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šote; 11.30- 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Zdravniški nasveti ; Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: »To je pa laž!« Ì4.30 Pop-Magazin; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: »Coro polifonico turritano« iz Porto Torresa na Sardiniji, ki ga vodi Antonio Sanna, na 22. mednarodnem zborovskem tekmovanju »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici; 18.00 četrtkova srečanja: Dosje Koprivišče. 18.30 Glasbene podobe: Ljudski zvoki. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremeaska napoved; Cestne razmere; 6.45 Prometni servis; Napoved Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW — Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz radijskega in TV sporeda; 13.00 Danes na valu radia Koper: glasbo, napoved oddaj, koledar dogodkov; 13.30 Poročila; 13.45 Glasbeni utrinki iz zamejstva: ansambel Igo Radovič iz Nabrežine; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.15 Ekonomska priporočila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Pogovor o. . .; 17.35 Kitarist Samo Južnič v Izoli. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poroči’a; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijske vesti ; 6.00 Glasbeni jutranji Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW — Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW —. Nanos 101,0 MHz program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Casadei Sonora; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Pašha; 10.10 Zmaj - otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah ; 14.00 Popoldanski program: popevka tedna in jug. popevke; 15.00 Zmaj - otroški kotiček; 16.00 Jugoslavija: turistični napotki; 16.15 Edig Galletti; 18.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 »La luna e i falò«; 11.30 Top story; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Postna kočija; 15.03 Megabit- 18.00 Zeleni val; 18.05 Popevke; 18.30 Glasbeni program; 20.00 Oplà Maresciallo; 21.25 A ritmo di moog; 22.00 Stanotte la tua voce; 22.45 Autoradio flash; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 Alla corte di Re Artusi; 9.10 Tanto è un gioco; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Due del pomeriggio; 18.32 Le ore della musica ; 19.50 šola in vzgoja; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 6.00. 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10 00 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure; Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije ; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 VrtUjak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Z ansamblom Bratov Avsenik; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Minute z Emerikom Beranom; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; Tennessee Williams: Skrajšani obisk; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna od daja v nemščini in ang’eščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica ; 23.05 Literarni nokturno. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Splošna stavka za delovna mesta in obnovo industrije na Goriškem Osrednja Manifestacija bo V Tržiču danes prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Prejšnji četrtek so kovinarji, pri-staniščniki in delavci drugih panog, ki so tako ali drugače povezane s pomorskim gospodarstvom priredili v Tržiču mogočno manifestacijo. Še pomembnejša manifestacija pa bo danes dopoldne v Trstu, v okviru š ti riti me splošne stavke v goriški in tržaški pokrajini. Poleg delavcev industrijskega sektorja se bodo namreč protestu pridružili tudi delavci v dru gih vejah gospodarstva, državni u službenci, uslužbenci krajevnih zdravstvenih enot, dijaki. Cilji današnje manifestacije so v glavnem isti kakor pred tednom dni, oziroma cilji vseh večjih manifestacij ki jih je bilo v lanskem letu v naši in tržaški pokrajini kar precej: proti načrtom družbe IRI o zmanjševanju proizvodnje v podjetjih z državno u-deležbo, proti naraščanju nezaposlenosti, za tako gospodarsko politiko, ki bo omogočila ponovno industrializaci jo v goriški pokrajini in na celotnem območju ob meji. Sindikalne organizacije so se na današnjo Stiriamo stavko in osrednjo manifestacijo, ki bo na Goldonijevem trgu v Trstu dobro pripravile in računajo tudi na množično udeležbo. Z Goriškega bosta v Trst odpotovala dva vlaka. Poseben vlak bo odpeljal iz tržiške ladjedelnice, drugi pa iz Krmina ob 8.30, Gorice ob 8.40, Gradišča 8.54, Ronk ob 9. uri \n s trži- ško postaje ob 9.05. Veliko stavkajočih delavcev se bo v Trst odpeljalo z lastnimi sredstvi. Vse kaže, da se bodo pozivu na stavko in udeležbo na manifestaciji množično odzvali dijaki višjih srednjih šol in zato danes na marsikaterem zavodu najbrž ne bo pouka. Predvidena je tudi stavka osebja v bolnišnicah, kjer pa bodo kljub temu zagotovili redno oskrbo za najbolj nujne primere in delovanje nekaterih neob-hodno potrebnih služb. Delavci tržiške ladjedelnice in tovarne Ansaldo v Tržiču so se včeraj dopoldne odločili za drastično obliko protesta. Medtem ko so bile zjutraj v obeh podjetjih skupščine, na katerih so razpravljali o namenu vlade, da z zakonskim dekretom uredi vprašanje cene delovne sile, potem ko je za enkrat odpadla možnost dogovarjanja s sindikalno zvezo, so se nepričako vano odločili za drastično obliko protesta. Okrog 3 tisoč delavcev ladjedelnice in podjetja Ansaldo se je v dveh ločenih sprevodih odpravilo na ulice. Delavci ladjedelnice so odšli v Trstu Najbrž bo tudi nekaj težav z avtobusi, čeprav še< včeraj popoldne ni bilo povsem jasno, če bodo šoferji pokrajinskega podjetja in občinskega podjetja v Gorici stavkali. Ker je stavka splošnega značaja, bi bilo najbolj naravno sklepati, da se ji bodo pridružili. Stavki se pridružuje tudi goriško združenje trgovcev, ki se strinja z razlogi protesta, vendar kot kaže in kakor je že ustaljena praksa, trgovin najbrž danes dopoldne ne bodo zaprli. na železniško postajo, ter jo približno okrog 10. ure zasedli. Tamkaj so ostali približno do 11. ure. Protestna akcija je potem potekla povsem mimo. Železniško postajo v Tržiču so delavci zasedli že lani in povzročili takrat precejšnje zamude v železniškem prometu na celotnem območju severovzhodne Italije. Naj ob koncu omenimo, da se pri sindikalni zvezi vse komponente ne strinjajo s tako obliko sindikalnega boja. Tako je vodstvo sindikata UIL že sporočilo, da ne soglaša z včerajšnjo zasedbo železniške postaje. Na pobudo in v priredbi komisije za vprašanja slovenske manjšine, komisija deluje pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ron-kah, bo drevi v dvorani Palaveneto v Tržiču prireditev ob dnevu slovenske kulture, z glasbenimi in pevski mi točkami, recitacijami in priložnostnim govorom. Spored bodo oblikovali kitarista Marko Feri in Franko Guštin, vokalni sekstet učiteljišča »A. M. Slomšek« in člana Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, Miranda Caharija in Stane Starešinič. Govoril bo prof. Karlo Černič, predsednik komisije za vprašanja slovenske manjšine pri Javnem večnamenskem kulturnem središču. Prireditev bo ob 20. uri. Na tem mestu naj opozorimo, da bodo Prešernovo proslavo imeli jutri zvečer tudi v Gabrjah, v društvu Skala ter v nekaterih drugih krajih Konzul Mirošič pri predsedniku trgovinske zbornice Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič jè včeraj dopoldne obiskal predsednika goriške trgovinske zbornice Delia Luppieria ter se z njim zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru. Razpravljala sta o različnih aspektih gospodarskega in splošnega sodelovanja s področij ob meji in med Italijo in Jugoslavijo nasploh. Ugodno sta ocenila sprostitev maloobmejnega prometa. V kratkem se bosta Mirošič in Luppieri spet srečala za poglobitev nekaterih vprašanj. Nastop gledališča »La contrada« V dvorani Stella Matutina bo danes ob 17. uri nastopilo gledališče La contrada z delom »Racconta tu che racconto anch’io« Francesca Macedonia. Predstava je namenjena samo učiteljem in vzgojiteljem prve stopnje o-snovnih šol. Priredietv spada v o-kvir načrta, kako gledališče približati šoli. Reinhold Messner gost goriškega CAI Reinhold Messner bo v nedeljo, 19. t.m., obiskal goriško sekcijo alpinističnega kluba CAI. Srečanje s svetovno znanim alpinistom — samohodcem bo ob 11. uri v avditoriju »Luigi Fogar« (vhod je iz Verdijevega corsa). Razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bo v četrtek, 23. februarja, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma Pregljev večer. O pisatelju bo govoril dr. Joža Mahnič. ZSKD nadalje obvešča, da je razstava o Preglju odprta vsak dan od 17. do 19. ure (razen sobote in nedelje) do 24. t.m. SPD Gorica obvešča udeležence nedeljskega izleta v Amoldstein - Pod-klošter, da bo avtobus odpeljal ob 6.50 s Koma, ob 6.55 iz Štandreža in ob 7. uri iz Sovodenj. Priporoča se točnost! Goriški župan Scarano na obisku v Ljubljani Od včeraj v prodaji sladkor proste cone - dražji za 180 lir Delavci včeraj zasedli železniško postajo v Tržiču Pogovori o gradnji avtoceste Nova Gorica - Razdrto Gradnja avtocestnega odseka med Razdrtim in Novo Gorico, oziroma mednarodnim mejnim prehodom pri Vrtojbi je v zadnjem času v ospredju številnih pogovorov in srečanj med predstavniki Gorice in Nove Gorice in različnih gospodarskih ustanov. Tako je bi'o to vprašanje, zlasti njegovi finančni aspekti, na dnevnem redu nedavnega srečanja med delegacijo goriške trgovinsko zbornice in gospodarske zbornice iz Nove Gorice, nazadnje pa so se o tem pogovarjali v Ljubljani. V slovenskem glavnem mestu sta bila namreč na obisku župana Gorice in Nove Gorice, Scarano in Debeljak, v delegaciji pa sta bila še glavni ravnatelj podjetja Salonit iz Anhovega Milan Vižintin in predsednik goriške hranilnice ing. Grazziato. V Ljubljani so se najprej pogovarjali s predstavniki Ljubljanske banke. Tu jih je sprejel predsednik Metod Rotar. V pogovoru so predstavniki banke in družbenopolitičnih organizacij pokazali največje zanimanje za skorajšnji začetek postopka, zlasti kar zadeva finančno stran načrta, za gradnjo o-menjenega avtocestnega odseka, ki je, kakor so poudarili, skupne koristi, tako za Slovenijo, kakor za Furlanijo -Julijsko krajino. Župan Scarano se je srečal tudi s predsednico Sveta mesta Ljubljane Ti- V Štmavru Sv. Valentin, ki se ga sicer proslavlja 14. februarja, bo tv,di letos odprl sezono vaških praznikov na Goriškem. V priredbi društva Sabotin iz Štmavra bo namreč v soboto in nedeljo v tej vasici ob obronkih Saboti na tradicionalni praznik štrukljev. Praznik, kot nam vedo povedati domačini, je stara tradicija v vasi. Prvo nedeljo po prazniku sv. Valentina so namreč »na borjaču pri Drejevih« odprli osmico, ki jo je obiskalo izredno veliko število ljudi iz Brd in goriške okolice. Za to priložnost se je cela vas pripravljala in uredila veliko miz in klopi, tako da bi na najboljši način ugodili želji številnih gostov. Seveda tudi jedače in pijače ni manjkalo, med temi pa so izstopali štruklji, ki so jih skrbne štmavrske gospodinje pripravljale že teden pred praznikom. Sredi sedemdesetih let so gostilno pri Drejevih zaprli in za nekaj let se je tudi nehal tradicionalni praznik na nedeljo po sv. Valentinu. Z njim pa so pričeli pred petimi leti, ko je vaška mladina obnovila star običaj in pripravila praznik štrukljev. Tako bo tudi letos s spremembo le v lokaciji. Namesto Drejevega borjača bo to prostor šolskega poslopja. Praznik se bo pričel že v soboto in no Tomlje. Predmet pogovora so bila predvsem gospodarska vprašanja, o-ziroma širše sodelovanje med Gorico in Ljubljano. Župan Scarano je Tino Tomlje povabil, naj s sodelavci obišče Gorico, da bi še poglobil razne oblike sodelovanja na gospodarskem in drugih področjih. Vprašanja urbanistike na občinski seji Vsaj o dveh pomembnih vprašanjih bodo razpravljali in sklepali na jutrišnji seji občinskega sveta v Gorici, ki je napovedana za 18.30. Tako naj bi v glavnih točkah opredelili načrt posega za obnovo palače De Bassi med ulicama Mazzini in De Gasperi. Palača je last zavoda INPS, potrebna pa je obsežnejših vzdrževalnih in pre-ureditvenih del. Po nekaterih načrtih naj bi pritlične prostore preuredili v trgovine; zgradili pa naj bi tudi poseben prehod za pešce, tako nekako, kakor v sosednji novi stavbi. Na dnevnem redu jutrišnje seje je tudi dokument za izhodišča za pripravo podrobnega načrta prenove mestnega jedra. nadaljeval v nedeljo ves dan. Prireditelji, ki imajo že vse pripravljeno za to priložnost, upajo, da jim vreme ne bo ponagajalo in da bo son- Včeraj se je praktično pričelo razdeljevanje novega (letošnjega) kontingenta sladkorja po znižani ceni, v o-kviru proste cone. V primerjavi z lansko ceno, je sladkor za približno 25 odstotkov dražji. Namesto 700 lir, velja po novem 880 lir. Ceno je pred kratkim odobril pokrajinski odbor za cene in je bil povišek predviden že lani decembra, kar smo sicer tudi poročali. Povišek je utemeljen s porastom cen na svetovnem trgu. Kilogram sladkorja na pfostem tržišču velja danes 1230 lir in znaša torej prihranek celih 350 lir za kilogram. Razlika se zdi na prvi pogled velika, je pa zelo relativna. Kontingent sladkorja proste cone (25 tisoč stotov letno) skoraj v celoti zadošča za kritje porabe in so torej količine sladkorja v prosti prodaji malenkost-ne; Upravičencem bodo, kakor sporoča Trgovinska zbornica, za dvome-sečje februar - marec razdelili po 3,5 kilograma sladkorja. Na območju goriške in sovodenjske občine velja to za odrezek št. 67 nakaznice, v ostalih občinah pa za odrezek št. 70. Razdeljevanje bodo zaključili 31. marca. Iz trgovinske zbornice obveščajo nadalje, da je treba do 7. marca dvigniti nakaznice za gorivo za prvi letošnji kontingent. Od 20. februarja do 7. marca pa bodo delili nakaznice upravičencem, ki so vložili pro šnjo v zadnjem času. ce spremljalo štrukljev praznik v Štmavru. Š trna vrči so si sicer izmislili svojevrstni plakat (na sliki), ki vabi na sobotni in nedeljski praznik. Zaostruje se kriza v vodstvu KZE Zaostruje se upravna kriza v vodstvenih organih goriške KZE. Po odstopu predsednika Martine nameravata dati ostavko tudi člana u-pravnega odbora Calzolari in Cisi-lin, ki tudi pripadata demokristjan-ski stranki. Slišati pa je celo govorice, da naj bi iz solidarnosti odstopilo vseh dvajset članov glavne skupščine, ki pripadajo tej stranki. Tako ali drugače, kriza se zaostruje. Kako ravnati, bodo skušali najti dogovor na današnjem srečanju predstavnikov petih strank, ki so zastopane v upravnem odboru KZE. Danes na obisku delegacija SZDL Na Goriškem se bo danes, na povabilo SKGZ, mudila delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva severnoprimorskih občin. Program obiska predvideva najprej pogovore na sedežu SKGZ, v dopoldanskem času pa sprejem na sedežu pokrajinske u-prave in na goriški občini. Popoldne bodo gostje obiskali županstvo v So-vodnjah ter si ogledali nekaj podjetij na goriškem. Umrl je dr. Manfrè načelnik tržiškega komisariata Po daljši bolezni je umrl 57-letni Antonino Manfrè, načelnik tržiškega komisariata državne policije. Po rodu je bil Milančan in je pred prihodom v Tržič, kjer je odgovorno nalogo opravljal več kakor 10 let, služboval v raznih krajih države. Pogreb bo jutri. Aretacija zaradi vloma v avtomobil Pod obtožbo kraje z obtežilnimi okoliščinami sta se znašla v priporu 25-letni Giorgio Marchesan iz Tržiča in njegov 24-letni prijatelj Claudio Apo-lonio, prav tako iz Tržiča. Obhodnica orožnikov ju je presenetila okrog 3. ure zjutraj na parkirnem prostoru letališča v Ronkah, ko sita sedela v ustavljenem avtomobilu. Stvar niti ne bi bila sumljiva, če ne bi bil avtomobil parkiran tesno ob drugem vozilu, na katerem pa so orožniki kaj kmalu u-gotovili jasne sledove vloma. Fanta, ki sta menda doslej že imela opravka s sodno oblastjo zaradi podobnih dejanj, so seveda pospremili na poveljstvo, po zaslišanju pa v zapor. Razstave V galeriji »La Bottega« v Gorici bodo v soboto, 18. t.m., odprli razstavo del tržaškega slikarja grafika Edija Žerjala. Slovesnost ob odprtju bo ob 18.30, razstava pa bo na ogled do 2. marca. MF IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP DANES, 16. t.m., ob 20.30 in JUTRI, 17. t.m., ob 11.30 v Katoliškem domu v Gorici oncerti V deželnem avditoriju bo drevi 0 ob 20.30 v okviru ciklusa Glasben srečanja nastopil pianist Derek Han-Na sporedu dela Chopina in Listza- Kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »Sapore di mare n. 2 — un anno dopo«. e. VITTORIA 17.30-22.00 »Porno segr taria particolare«. Prepovedan nu dini pod 18. letom. CORSO 17.30-22.00 »The day after«- Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Ritorno dello Jedi«. pop- PRINCIPE 18.00-22.00 »Mary 1 pins«. i lZjo- COMUNALE 18.00-22.00 »La senu ne del potere«. Nova Corica in okolic^ SOCA 18.00 »Cestni bojevnik«- 2°’ »Beži angel, beži«. ko- SVOBODA 18.00-20.00 »Ognjene čije«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V p®BJy-68. »Alesani«, Ul. Carducci 38, tel- DEŽURNA LEKARNA V TB^Uch »Alla salute«, UL Callisto 117, tel. 72-480. h Marii0 Namesto cvetja na £ro uan-Čemicu darujejo sestrične 01 _,ega ci 60.000 lir za gradnjo kun in športnega središča na Vprašanje slovenskega informela Ob razstavi Andreja Jemca v Kosovelovi knjižnici Tako literarna razstava o Ivanu Minattiju, kot likovna razstava Andreja Jemca, ki sta bili pred dnevi odprti v sežanski knjižnici vzbujata izjemno zanimanje. Za kulturni praznik 8. februarja pa je priromalo v knjižnico nič manj kot 300 mladih obiskovalcev iz Vipave in Šempetra pri Gorici, da o domačinih niti ne govorimo, ki jih je bila ves dan polna knjižnica. Ker je o Minattiju naš dnevnik že objavil prispevek, naj bodo naslednje vrstice namenjene ustvarjalni umetnosti Andreja Jemca. Zato objavljamo misli Petra Krečiča, ki jih je v knjižnici povedal ob otvoritvi razstave, na kateri je na ogled 30 najnovejših akvatint in jedkanic iz obdobja 1979 1983. Slikar, grafik in akademski profesor Andrej Jemec pripada slikarsko izredno močni generaciji. Med njegovimi kolegi na šoli so bili denimo Janez Bernik, Kiar Meško in zdaj že Pokojni Silvester Komel. To je generacija, ki zdaj z osrednjimi predstavniki zavzema pomembno učiteljska mesta na akademiji. Skoraj bi lah-ko dejali, da je ena najsrečnejših, kar srno jih imeli. Res, da so doživeli se vojna, vendar dovolj zgodaj, da ni zapustila v njih globljih duševnih ran. Na akademijo so se vpisali že v času, ko so njihovi učitelji in ge neracijski predniki prebili toge oklepe socialističnega realizma in so se rekoč še kot študentje udeležili splošnega proslavljanja odprtih slikarskih poti na vse strani — tudi v abstrakcijo. Danes se malokdo zave-aa, kako težka “dilema je visela nad slovenskim slikarstvom glede tega vprašanja, torej biti abstrakten, biti mimetičen (posnemajoč) ali nemime-V\en (abstrakten). Nič ni pomagalo sklicevanje se na najboljše zglede fonceto Kralj, ki je prešel abstrakt-vl Rubikon leta 1923 in se čez hip že rn,l nazaj, Černigojevo zaneseno a fndgardistično manifestiranje onkraj ilenie abstrakten —- neabstrakten je , odrinjeno na rob in pozneje zave-stno Pozabljeno. . '*'° vprašanje se je po vojni moralo se enkrat radikalno postaviti in ge eracija Andreja Jemca je imeal v re Pmi v tem pogledu izjemen položaj. *a prvi pogled se zdi, kot da bi jim lta dobljena zmaga podarjena. Toda •amo na prvi pogled, zakaj ob njiho em slikarskem izbruhu ob koncu pet-esetih. še bolj pa v zgodnjih šestde-■etth letih, se jasno kažejo sledi boja. I a P° se ni več bil okrog temeljne di abstraktno - neabstratkno, mar str šmši fronti, za priznanje ab \. akcije kot temeljnega vodila na ce umetnostni fronti. Nič naj ne moti, so njihovi kolegi, starejši in celo ujsi znova slikali figure in predmet zrna.Vs^° se ^ P° dokončni zač *’ k* Pripada ravno tej generaciji, ta c.° Oledati drugače, z zornega ko st a..£(raklnega, povsem slikarske, či-nj 11kovne ureditve, kjer navsezadnje aljVeč bistveno, ali se figurea pojavi od ne- Naslednje slikarske generacije vih 'e’* konstruktivistov mimo no-skur>lQUralilcov do konceptualistov v nor> * so razskrivale samo še rnrifi pastore abstraktnega z vse bolj tkalnimi sredstvi. p Morda se šele v novejšem času ta nr,Ses ustavlja in novo-podobarji po-smer Peskajo nihalo v nasprotno er- Andrej Jemec je bil torej v pr- vi vrsti denimo, druge povojne generacije abstraktistov, ki pa v času o-krog leta 1960, v času prevlade in formela, nastilijo družno, z ramo ob• rami. Informel je eno srečnejših poglavij slovenskega slikarstva. V njem so se združile mnoge silnice, značilne za novejše slovensko slikarstvo: nagnjenje k espresivnosti, ljubezen do gradiva samega, barve, patin, drugot ni h gradiv... V informelu se čudovito združita od zgodnjih avangard po tekajoči raziskovalni duh in moderni stičnega iskanja nove lepote. Andrej Jemec je kar najbolj izrazit predstavnik te srečne združitve in pomiritve. Že kmalu po injormelskih slikah se njegova slikarska dejavnost razcepi. V določenih razdobjih se posveča različnim raziskavam. Kar radikalno prekine določen način slikanja in se prav potrpežljivo ukvarja z raziskavami ko preizkuša velike, dinamične slikarske gestikulacije (ok. 1967), ter od tod obsežnih tudi časovno razmeroma dolgih barvnih raziskovanj. Do srede sedemdesetih let in čez mu gradivo ne povzroča težam. Brez okle- vanja se loti kiparskih multiplov ali pa platno obdela s širokimi vodoravnimi grobega platna. Pa rondar, noben poskus ne ostane zgolj poskus, temveč se vsako začeto delo usmerja k estetskemu cilju. Pri Jemcu najdemo uspela in manj uspela dela, nikoli pa ne nedokončanih poskusov. Na razstavi v Sežani si lahko ogledamo dela iz njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Tu so grafike majhnih mer in veliki listi jedkanic in akvatint ter kombinacije teh tehnik tako imenovanih rezervašiv. Vsakdo na prvi pogled opazi, da so to izredno prefinjena dela. Abstraktni liki so premišljeno razpostavljeni, vsak delček s svojo obliko svetlostjo ali temno-stjo čudovito funkcionira v celoti, rahel premik iz osi, ozki robovi, ki nastanejo pri tem so del iztanjšane likovne igre, v kateri igri veljajo prastara pravila razmerij, bodisi simetrije bodisi zlatega reza, seveda povedano v modemih terminih likovne izraznosti. V tem se kažejo kvalitete ljubljanske grafične šole, ki je na stojala iz domačih prvin, ob tujih zgledih (Jemec je bil nekaj časa v Fridelarjevem ateljeju v Parizu) v tekmovanju s svetom, zlasti na ljub Ijanskih grafičnih bienalih. V grafi kah, ki temelje na umetnikovi risbi, ostrem zapisu ali pazljivo vodeni črti, se razodeva v istem času raziskovalni, radikalnejši, od avantgarde zajemajoči pol, ki pa ga z vsemi znanjem, spretnostjo brez primere, uravna v lep umetnostni izdelek. Jemec je tudi v tem značilen in kvaliteten, avtorsko profiliran predstavnik svoje generacije. Razstava bo v Sežani na ogled do 18. februarja 1984. PETER KREČIČ Nastop Cembalo ensembla Koncert bo prihodnji Četrtek v tržaškem Kulturnem domu GOJMIR DEMŠAR Gost šestega abonmajskega koncerta Glasbene matice bo tržaška komorna skupina Cembalo ensemble. Ustanovljena je bila pred petimi leti in jo odtlej pogosto srečujemo na koncertnih odrih v Trstu, Gorici, Vidmu in drugod ter v sporedih radijskih postaj Trst in Koper. Skupino sestavljajo: Gabriella d'Agostino Cavo, ki je diplomirala iz klavirja in klavičembala na Tržaškem konservatoriju. Umetni ca, ki je po rodu iz Rima, se že vrsto let posveča koncertni dejavnosti kot solistka ali v komornih skupinah. Violinist Angelo Vattimo, docent za violino na Tržaškem konservatoriju je bil član raznih komornih skupin in je nastopal na domačih koncertnih odrih in v tujini. Violončelist Nereo Gašperini se je vrsto let glasbeno udejstvoval v Milanu, kjer je bil prvi violončelist v simfoničnem orkestru RA/ in v orkestru gledališča Scale. Bil je tudi prvi violončelist v tržaškem Verdiju. Kot docent violončela na Tržaškem kon servatoriju pa je vzgojil številne, da nes že uveljavljene violončeliste. Kon certi Cembalo ensembla so povsod po želi priznanje občinstva, laskave oce ne pa so o njem izrekli številni glas beni strokovnjaki. Repertoar Cembalo ensembla sestavljajo predvsem dela baroka in zgodnje klasike. Na koncertu prihodnji četrtek bodo zastopani s svojimi glasbenimi deli skladatelji Jean Marie Leclair (1697-1764), Antonio Vivaldi (1675 - 1741), Georg Friedrich Teleman (1681 - 1767), Wolfgang A. Mozart (1756 1791) ter Paul Angerer, sodobni avstrijski skla datelj. Nekaj misli ob zaključku »Festa festivalov« v Beogradu Tudi 14. Fest je pri kraju in treba je potegniti črto. Lahko rečemo, da smo gledali mnogo dobrih filmov. Ni pa manjkalo tudi povprečnih in filmov, ki niso spadali na Fest. S programom smo zaradi težav, ki jih imajo naši distributerji lahko zadovoljni, čeprav je res, da to ne bi smelo vplivati na kvaliteto tega festivala festivalov. Treba je pograja ti organizacijo novinarske službe in prepovedan vstop v veliko dvorano Sava centra za novinarje. Tudi program se je menjal iz dneva v dan in tako je marsikdo izgubil film, ki ga še ni videl in še enkrat gledal film, ki ga» je že videl na drugih festivalih. Tudi fotografskega in drugega materiala o filmih je bilo zelo malo, da ne omenimo poraznih fotografij preslikanih iz kataloga. Upamo lahko, da se iste napake prihodnje leto ne bodo ponovile. Med najboljše filme letošnjega Festa, če gremo po razvrstitvi v katalogu, spadajo »Bogovi so menda znoreli« juž- noafriškega režiserja Jannieia Wis-sa, »Tisočletna čebela« Čeha Juraja Jakobiskega, »Ime Carmen« Francoza Godarda, italijanski film »Nostal gia« sovjetskega režiserja Andreja Tarkovskega, »Zastrupljena ljubezen« Italijana Claudia Calligarija, »Balada o Narajami« Japonca Šohe-ja Imamure, film kitajsko - japonske koprodukcije »Nedokončana igra« Goa Junia Satoa Induana Inšuna, ameri ški film »Flash dance« Angleža A-driana Linea, »Strimmels« Američana Roberta Altmana, »Tutsee« Syd-nija Polasa, »Mi igramo jazz« sovjetskega režiserja Karena Šahnaza-rova, »Fani in Aleksander« Ingmarja Bergmana in »Belfast 1920« Angleža Edwarda Beneta. Med slabše filme lahko brez sramu uvrstimo »Lokalnega junaka« Billa Forstiča, »Želja po krvi« Tonija Škota, »človek snežne reke« in mogoče še kakšnega. Na Festu nismo zaradi prepoznega pri hoda obljubljenih filmov videli filmov: »Ulica črnih kolib«, mlade mar- tiniške režiserke Eusanne Falsi, film, ki je na beneškem festivalu prejel dve izmed šestih najpomembnejših nagrad: srebrnega leva za filmski prvenec in zlatega leva za najboljšo žensko vlogo »Darling legittimus«. »Drhtenja« poljskega režiserja in scenarista Wojscjeha Marčevskega, «Do zadnjega diha« ameriškega režiserja Jimma McBridga, »Vročica sobotne noči« Silvestra Stallona, »Under fire« s podobami Nikaragve Rogerja Stutt walda. »Žigi star dust« D. A. Ten-deckerja, z Davidom Bowiem v glavni vlogi, angleški film »Neki drugi čas, neko drugo mesto« režiserja Mi-chela Redforda in naprej »Brazilca« Roberta Fairartha, prvega političnega filma, ki so ga v Braziliji prepovedali po proglašeni aperturi predsednika Figeireda. Lahko smo zadovoljni tudi z odkupi, čeprav je graje vredno to, da postaja Fest vse bolj festival distributerjev ne pa filmov samih. ALENKA PARO V AN MOJMIR KONJIČ Leclairovo Sonato št. 8 za violino, violončelo in klavičembalo bi lahko imenovali tudi trio. Predstavlja formalno že prehod iz cerkvene in komorne sonate v porajajočo se klasično sonato. Njegova dela, zlasti tista iz zrelejše dobe označuje bogastvo melodične in ritmične invencije in so prekrita z značilno francosko patino, ki se odraža še posebno v prefinjeni zvočni barvitosti. Naslednje delo, ki ga bodo izvajali tržaški umetniki, je Vivaldijeva Sonata št. 4 v B duru. Poleg izredno velikega števila skladb iz vseh področij glasbenega ustvarjanja (njegovi Concerti grossi sodijo med najboljše, kar je bilo v tej zvrsti napisano v baroku), je »prete rosso«, kakor so tudi imenovali Vivaldija, napisal tudi 70 sonat, ki odražajo oblikovno jasnost, izreden smisel za notranje ravnotežje vseh kompozicijskih komponent in lepoto melodije. Šest sonat za klavičembalo, violino in violončelo spada med otroške skladbe W. A. Mozarta, saj jih je napisal ko mu je bilo komaj 9 let, v času ko je kot »čudežen otrok« nastopal v Londonu. Na četrtkovem koncertu bomo slišali dve od imenovanih sonat štev. 3 in 4. Čeprav pri teh prvencih salzburškega mojstra ne moremo govoriti o neki zrelosti pa je vredna občudovanja in že kar prepričljiva izpeljava melodičnih linij. Slednje je zlasti opazno v Andantu Sonate v F-duru. Teleman predstavlja eno najzanimivejših glasbenih osebnosti 18 stol. S svojimi številnimi skladbami (samo na instrumentalnem področju jih je napisal preko 2000) je zelo slovel v času svojega življenja. Dobro je poznal tehniko komponiranja a je številnim skladbam uspel vtisniti tudi pečat samoniklosti in dokajšnje invencije kar je zaznavno tudi v njegovem koncertu za violino, violončelo in klavičembalo, ki bo na sporedu Cembalo ensembla. Zanimivost večera predstavlja skladba sodobnega avstrijskega skladatelja Paula Angererja Chanson gaillard. Angerer je dobro poznan v dunajskih glasbenih krogih kot vodja dunajskega Komornega orkestra, sedaj pa je dirigent orkestra Haydn v Boznu. Chanson gaillard je štiristavčna suita ( Allegro non molto-Aria-lntermezzo-Finale) za violino, violončelo in klavičembalo, nastala leta 1961 in je bila v Italiji prvič izvajana na Goriškem gradu. Velika razstava o protestantizmu V Cankarjevem domu v Ljubljani je veliko razstavo o slovenskem protestati zmu z naslovom »16. stoletje — burno obdobje slovenske prebuje« o-biskalo do sedaj 15.000 ljudi. Med eksponati, med katerimi si lahko obiskovalci ogledajo številne knjige in dokumente zlasti v zvezi s slovenskimi in nekaterimi tujimi protestantskimi tiski, je tudi znameniti prevod Dalmatinove Biblije (1584). Razstava, ki sta jo pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica in Cankarjev dom, bo odprta do konca tega meseca. TONE SVETINA Med nebom in peklom 66. kj i ”Mene ne dobijo nikoli doma! Zdaj imam dva psa, skria|aita. na vsakega prišleca. Tedaj brž smuknem v dekw * *^e' ^ena- ki dobro zna italijansko, jim streže, PfišV T-Pa Rh zabavajo, tako da pozabijo, po kaj so žgan- Tina iim zaigra na citre, vmes popijejo nekaj z dolo’ ?0iedo cm kruh in klobaso; še zavrteli bi se Zadn ’ t°da z mrakom odidejo v dolino. Ko sem Pa sp • Ves trd Prilezel iz bunkerja, sem zavpil: Kaj del l^le doSajalo tukaj?! Bomo mi zdaj italijanski bordai , adonaduš?! Žena se mi je na vsa usta smejala, jin brv*0 n*smo prijazne z njimi! Ko spet pridejo, Mioi pm° nzmerjale, posledice pa boš nosil sam, dragi lišča ,retaknili bodo vso hišo in te privlekli iz skrivalo skri 'azbeca- Potem boš imel svoje nočne izhode se del!vn0Sti'"’ i® dejala. 'Saj ste napravile prav! Tako Prišli n S6m rekel. Pravi čudež je, da mi niso še °dstavir s?ed’ ko so onemogočili že toliko prehodov ter vojak 1 in Pozaprli več komandirjev karavel. Med Navadn0^ meR 80 poslali prikrite fašiste, vohljače. Zeni, n-1 Indiani niso slabi in prav nič niso zagri-^uSoslovante^av iih Inhko podkupiš, še laže kot naše ^oihaTe0^ *e vse bolj jadral na levo. Postajal je rdeč. °ddai n« pre.bral vse komunistično čtivo, preden ga je Prej. Brale so tudi žena in odrasli hčeri. Kopetan Dunič pa mu je ob zadnjem srečanju rekel: »Osojnik, vas smo namenili za opazovanje razmer in sprememb v italijanski vojski in pri utrdbah. Toda naša država se zanima tudi za komuniste. V državi jih sedaj preganjamo in zapiramo, ker delajo zmedo. Če boste med ljudmi na tej ali oni strani opazili kaj takega, kar diši po rdečem, je vaša dolžnost, da nam to poveste!« Osojnik ga je začudeno pogledal. » Bodite brez skrbi...« »Da nam boste povedali?« mu je segel v besedo Dunič. »Da vam ne bom povedal! To me nič ne briga in tudi ničesar ne vem. Še komuniste naj si nakopljem na hrbet? Ali mi ni dovolj italijanska divizija?« »No ja, nisem mislil tako, saj ste naš človek...« »Jaz sem sam svoj. Kmet sem. Nič drugega me ne zanima kot polje, živina, zemlja, les in moj dom. Vam pa pomagam samo zato, ker želim, da preženete Lahe iz naših krajev!« »Čudak ste, ej, velik čudak, pa kljub temu dober človek! Naredite, kar morete. To sem omenil samo zato, ker naši želijo podatke o vseh sovražnikih kraljevine, predvsem pa se zanimajo za agente Kominterne, ki se povezujejo prek meje.« Osojnik, ki je že dolgo let srečno vozil svojo barko med čermi, se je tudi tokrat srečno pretihotapil čez mejo. Doma je prespal, naslednji dan pa se je napotil k Bečanu, da bi mu oddal sinovo pošto. Tudi Bečanovi so že nekaj časa imeli pred karabi-. njerji mir in življenje se je nadaljevalo po starem. Delali so in s tesnobo pričakovali, kaj bo. Imeli so srečo pri živini, dobro so prodali volno in sir in živali za zakol, tako da jim trenutno ni trda predla, čeprav je bila v deželi kriza. Dobro voljo jim je prišel motit samo davčni izterjevalec Chiuco. Ko so mu plačali vse, kar je zahteval, in mu še dobro postregli z jedačo in pijačo, je odšel. Oglasil pa se je še pri učiteljici. Potem so od Petra zvedeli, kaj je pri njej poizvedoval o nekaterih kmetih, med njimi tudi o Bečanu. Spraševal je, od kod mu denar. Pa tudi pri župniku se je spozabil in spraševal podobne reči o posameznih vaščanih. Osojnik je povedal, da je bil Chiuco tudi pri njem. Toliko so mu nabili davka, kot bi bila njegova zemlja na ravnini. Zvedel je, da so ga zapisali med tiste, ki sta jim namenjena propad in dražba. Tudi njemu, Osojniku, je rekel, da ne ve, od kod jemlje denar, ko skoraj vsi drugi dolgujejo in propadajo... »Ne veš, Bečan, kako me je razjezil. Najraje bi ga bil zadavil s temi rokami! Saj ga ni z drekom in očali vred niti za pest, tega Lahona! Pa sem se moral zadržati. Od kod denar?!’ sem mu rekel. 'Poglejte te zgarane roke, gospod! Ali veste, koliko bukev sem posekal? Koliko oglja sem skuhal? Koliko drv sem zvozil v mesto? Saj sem na cesti kot konjska figa... Davke mi raje znižajte, saj vidite, da je zemlja sam pesek in da je vse okoli nas pokonci postavljeno?!’ In veš, kaj mi je rekel: 'Jaz davkov ne zvišujem in ne znižujem. To delajo drugi. Jaz jih samo pobiram in sem vesel, če mi jih ljudje plačujejo kakor vi, Osojnik...’ Pa sem rekel: 'Zakaj me pa dražite, od kod mi denar? Na cesti ga ne pobiram!' Kar vrat bi mu pregriznil! Samo da to pijavko dobim na samem, pa ne bo nikoli več videl doline... Zvedel sem pri kmetih v spodnji vasi pa pri kovaču ob reki in v gostilni, kamor voziva drva, da poizveduje o meni in o tebi, Bečan! Samo vama povem, tebi in Pepi: Chiuco je italijanski oglednik. Špi-jon. Prašeč. Ta nam koplje grob! Tudi za to se zanima, kdo je pognal alpince v dolino!« Nedeljsko tekmovanje na Matajurju Krepitev odnosov med društvoma iz Spetra Slovenov in Kobarida Sinoči v Novi Gorici Jugoslavija bliže evropskemu naslovu V namiznoteniškem srečanju v okviru super lige je s 4:3 premagala Švedsko Jugoslavija — Švedska 4:3 Kalinič - Linciti 2:1 (21:19, 13:21, 24:22); Šurbek - Waltner 0:2 (22:24, 17:21); Batinič - Lindblad 2:0 (21:17, 21:10); Šurbek, Kalinič - Waltner, Lindh 0:2 (24:26, 17:21); Šurbek, Batinič - Lindblad, Lindh 2:0 (21:13, 21:17); Kalinič - Waltner 2:1 (10:21, 21:18, 21:15); Šurbek - Lindh 1:2 (21:16, 22:24, 24:26). NOVA GORICA — Jugoslavija si je s sinočnjo zmago proti švedski reprezentanci zagotovila veliko pred nost v boju za osvojitev (že tretjič), prvega mesta v evropski namiznoteniški super ligi. »Plavi« so namreč v Novi Gorici pred tisočglavo množico odpravili verjetno najnevarnejšega tekmeca za končno zmago. To pa jim je uspelo predvsem po dobri igri Kaliniča, ki je nepričakovano premagal oba švedska predstavnika, medtem ko je Šurbek podlegel obema. Dodatni točki za Jugoslavijo sta zagotovila Batini čeva posamezno ter skupaj s Šurbe kom v mešanih dvojicah. Razočaral pa je moški par, saj je zgubil srečanje s Švedi in to prav v igri, ki je bila na papirju najlažja za domače namiznoteniške igralce. Vsekakor velja povedati, da so bili nekateri dvoboji zares izredno kakovostni. Pred srečanjem je predsednik no^ vogoriške telesnokulturne skupnosti Boris Kovšča pozdravil reprezentanci in poudaril, da je jugoslovanska federacija, ko je za to srečanje izbrala Novo Gorico, nagradila prizadevanja domačih športnih delavcev, ki si prizadevajo uveljaviti namizni tenis v tem kraju. Novogoričani pa so Šurbeku, enemu najboljših jugoslovanskih športnikov vseh časov, izročili priznanje iz rok domače namiznoteniške igralke Tatjane Gorkič. Srečanje se je najbolje pričelo za Jugoslovane, ki so prvo točko osvojili z zmago Kaliniča nad Lindhom. V nadaljevanju pa je Šurbek podlegel Waltnerju. Prednost za »plave« pa je zagotovila Batiničeva, ki je gladko odpravila švedsko igralko. Dvojica Šurbek - Kalinič pa je nepričakovano klonila švedskemu paru in rezultat je bil ponovno izenačen. Po zmagi mešanih dvojic si je Jugoslavija vendarle zagotovila odločilno točko, ponovno s Kaliničem, ki je verjetno v najlepši tekmi večera premagal evropskega prvaka Waltner ja, kar je izzvalo val navdušenja v dvorani. V zadnjem srečanju je Šurbek dokaj nepričakovano klonil mlademu švedskemu igralcu Lindhu. Rudi Pavšič Scavolini — Simac 78:76 (38:42) SCAVOLINI: Duerod 30, Gracis 2, Magnifico, Panzoni 8, Benevelli. Sil vestrin 2, Pondexter 18, Zampolini 12, Silvester 4. SIMAC: Boselli 12, Lamperti 2, D’Antoni 16, Premier 24, Meneghin 10, Gallinari 3, Bariviera 11. SODNIKA: Paszucha (Pol.) in Zeli nger (Izr.); PON: Magnifico (33), Ponzoni (37); PROSTI METI: Scavolini 4:4, Simac 14:21. PESARO —- Za sinočnje polfinalno srečanje pokala pokalnih prvakov med Scavolinijem in Simacom je vladalo veliko zanimanje. Zadnjo zmago je namreč Scavolini dosegel v sezoni 1981-82, ko je Simaca premagal kar s 110:65, včeraj pa je tipal, da lahko uspeh ponovi (seveda V nedeljo je bilo na Matajurju v Beneški Sloveniji zanimivo smučarsko tekmovanje med člani Sci club Matajur iz Špetra Slovenov in smučarskega kluba Matajur iz Kobarida. Svojevrstna prijateljska prireditev med člani istoimenskih klubov z obeh strani meje je vsestransko u-spela ter obenem potrdila potrebo po tesnejših medsebojnih odnosih, ki naj bi utrjevali sožitje ob meji. Tekmovanja na Matajurju, ki ga je tokrat priredil špetrski Matajur, se je udeležilo okrog 70 smučarjev oziroma članov obeh »moštev«. Številnejši so tokrat sicer bili domačini, končni zmagovalci v vseh štirih konkurencah pa so bili gostje s Tolminskega. VRSTNI RED DEČKI: 1. D. Carli 57”26; 2. S. Šuštar (oba Kobarid) 1’06”62. DEKLICE: 1. P. Laharnar 1’04’T0: 2. M. ne v takih razsežnostih), ker so bili Milančani brez Carra. Kljub tej odsotnosti pa se Petersonovo moštvo ni pustilo presenetiti. POKAL KORAČ Crvena zvezda — C.B.CAI Za ragoza 130:100 (64:49) CRVENA ZVEZDA: Nikolič 13 (1:1), Milivojša, Jankovič 6, Kara-džič 33 (7:9), Radovič 2, Petovič 16, žižič 2, Kovačevič 34 (4:4), Avdi-ja 10 (2:3). ZARAGOZA: Diaz 18 (12:13), E. Arzega 9 (3:4), Bosch 4, Rodriguez 15 (7:8), Allen 26 (4:4), J. Arzega, Cardi, Magee 28 (12:15), Zapata, Ruiz. BEOGRAD — Španska Zaragoza je bila edina ekipa, ki v letošnjih evropskih pokalih še ni okusila poraza. Be- Mrakič (obe Kobarid) 1’20”62. ČLANI: 1. S. Uršič 57"76; 2. M. Laharnar (obe Kobarid) 58”60; 3. M. Qua-rina (Špeter) 58''79. ČLANICE: 1. M. Velikonja (Kobarid) 1’01”14; 2. Sonja Borghese 1'05”71; Sandra Borghese (obe Špeter) 1’11”71. Prireditev se je zaključila z nagrajevanjem in prijateljskim zabavnim srečanjem. Na nagrajevanju so zmagovalcem podarili medalje in pokale, katere so prispevali ZSŠDI, če-dadska ljudska banka in pa sam organizator. Ob zaključku nam je Germano Cen-dou o sami prireditvi povedal naslednje: »Lahko smo nadvse zadovoljni, saj je prireditev uspela, oziroma prekosila naša pričakovanja. Važno je, da smo s konkretno akcijo povezali smučarje z območja Mata jurja. To je lahko tudi ena izmed oblik sodelovanja športnikov na ob- ograjčani so na tihem upali na zmago z največ petnajstimi koši razlike, kar naj bi bilo dovolj pred povratno tekmo in naj bi jim omogočilo uvrstitev v finale pokala Korač. Špancem pa so nasul kar trideset točk razlike, tako da bi se razen velikih spodrsljajev morali prebiti do finala. Danes Jolly - Bosna in Bancoroma - Barcelona V pokalu prvakov bosta danes izredno zanimivi srečanji, ki bi morali nekoliko razjasniti položaj na vrhu lestvice pokala prvakov. Sarajevska Bosna, ki je doslej na domačem igrišču pripravila nekaj zaporednih presenečenj, bo gostovala v Cantuju. V drugem srečanju pa bodo italijanski prvaki Bancórome gostili Barcelono, proti kateri so v prvem srečanju zgu bili 81:74. mejnem področju. K temu naj še dodam, da bo povratno smučarsko tekmovanje med obema kluboma' 26. t.m. na Livku (prireditelj smučarski klub Matajur iz Kobarida), obenem pa smo se že domenili, da se bomo v petek, 24. t.m., v Tolminu pomerili v odbojki in namiznem tenisu. Mislim, da je potreba po skupnem sodelovanju športnikov občutena na obeh straneh meje, ki nas ne sme več ločevati ampak le družiti!« (ik) e V PRIJATELJSKI NOGOMETNI tekmi je včeraj italijanska nogomet- j na reprezentanca »under 21« B igrala neodločeno 0:0 proti Irski. Srečanje je bilo v Padovi. Po zmagah proti Švici in Alžiriji je bilo pričakovati kaj več od Italije, ki pa tokrat ni pokazala nič posebnega, morda tudi zato, ker je bilo v ekipi precej novih imen. NOGOMETNO EP UNDER 16 Brez zmagovalca v Montevarchi j u MONTEVARCHI (Arezzo) — V četrtfinalnem srečanju evropskega no- j gometnega prveastva za igralce pod 16. letom sta se včeraj Italija in Jugoslavija razšli pri neodločenem izidu 1:1 (0:1). Prvi so povedli Jugoslovani v 14. min. z Markovičem, »azzurri« pa so izenačili dvajset minut pred krajem z Giunto. Povratno srečanje bo 15. marca v Umagu. • DISCIPLINSKA KOMISIJA italijanske nogometne Zveze je v zvezi z zadnjim kolom italijanskega pokala v A ligi za tri kola iztf jučila Miana (Udinese), za eno pa Casagrandeja (Sampdoria), Crischimannija (Pisa), Nelo (Roma), Contratta (Fiorentina), Renico (Sampdorta), Zaccarellija (Torino), poleg tega pa je Catanii za eno tekmo prepovedala igrati na domačem igrišču. V B ligi bosta eno kolo počivata Gašperini (Cavese) in Di Giovanni (Varese). V pokalu pokalnih prvakóv Simac (brez Carra) boljši od Scavolinija Upanje na rešitev splahnelo Zaostala tekma 2. amaterske nogometne lige Kras iztržil izredno dragocen remi Po zadnjem porazu proti Opicini Supercaffè so pri proseškem Primorju zgubili upanje, da se letos rešijo pred izpadom v 3. amatersko ligo Kras — Vermegliano 0:0 KRAS: Dinoi, Covi, Gnezda, Škabar, Puntar, Sugan, M. Terčon, Mi lič, Olivo, Vidali, Klun. VERMEGLIANO : Formentin, De Pollo, Varacchi, Farfoglia, Lepre, Novelli, Petagna (v 75. min. Faggini, De Bianchi, Luniussi, Petenel, Gergolet. V zaostalem srečanju je včeraj Kras odnesel iz Repna zlata vredno točko. Naloga krasovcev ni bila med najlažjimi, še posebno, ker so nastopili v zelo okrnjeni postavi, poleg tega pa niso imeli na razpolago niti enega solidnega rezervnega igralca. Tokrat res ne moremo mimo tega, da ne bi pohvalili prav vseh igralcev, ki so dokazali, da v težavnih trenutkih znajo pokazati veliko borbenost in z zbrano igro jim je tudi uspelo doseči zastavljeni cilj, neodločen rezultat. Naloga »rdeče-belih« je bila torej skoraj brezupna, saj jim je manjkalo nekaj standardnih igralcev, gostje pa so nastopili v popolni postavi. Vendar so prav domačini diktirali tempo igre in imeli štiri izrazite priložnosti, da bi izid obrnili v lastno korist. V ledeno hladnem vremenu je imel Klun v 32. min. stoodstotno priložnost, da premaga gostujočega vratarja, a je strel z glavo usmeril prav vanj. Gostje so le v 7. min. z Gergoletom izvedli edini strel proti Kraševim vratom, vendar se je Dinoi brez težav rešil. Lepe priložnosti sta imela tudi Vidali v 80. in Terčon prav v zadnji minuti srečanja. Prvi je preveč okleval pri zaključevanju, strel perspektivnega Kraševega mladega napadalca Terčona pa je končal visoko nad prečko.1 (Z.S.) • NA ŠESTDNEVNI KOLESARSKI DIRKI v Milanu sta začasno v vodstvu Moser in Nizozemec Pijnen. Sle- PRVENSTVO PROPAGANDA Jadranovci znova v okrnjeni postavi Jadran Don Bosco 23:90 (8:42) JADRAN: Aljoša Saksida, David Sosič, Danjel Šuligoj 6, Vasja Legi-ša, Robi Paulina 4, Stanissa 6 (1:3), Lesizza 7 (1:4), Dejan Legiša, Denis Zega, David Gruden. Letos jadranovci prav nimajo sreče, kajti tudi v 2. kolu so zaradi bolezni ter poškodb dveh ključnih i-gralcev morali nastopiti v okrnjeni postavi. To se je krepko poznalo. V prvem polčasu so jadranovci zgrešili vse preveč podaj in Don Bosco jim tega ni prizanašal. V drugem polčasu pa so nabrežinski košarkarji dobro igrali in so na trenutke bili celo enakovredni močnemu nasprotniku, čeprav so naredili nekaj napak, ki pa izvirajo iz neizkušenosti. Tokrat so sicer naši košarkarji igrali precej bolje kot proti Alabardi, vendar šele ko bodo nastopili v popolni postavi, bodo lahko pokazali, kaj veljajo. A. PANGOS 1. MOŠKA DIVIZIJA Soča — Sovodnje 3:1 SOVODNJE: Prinčič, Černič, Cijan, Čevdek, Devetak I, Cotič, Butkovič in Devetak II. SOČA: Sirk, Černič I, Kovic I, Malič, Gergolet, Padovan, Kovic II, Fait, Černič II, Tomasi. V soboto se je v štandreški telovadnici zbralo precejšnje število gledalcev, ki so prisostvovali prvemu slovenskemu derbiju A skupine L moške divizije na Goriškem med Sočo in Sovodnjami. Resnici na ljubo smo od obeh šesterk pričakovali kaj več, saj s prikazano igro nista zadovoljili. Vsekakor so boljši vtis zapustili igralci Soče, ki so zlasti s požrtvovalnostjo zasluženo osvojili pomembni točki. Sovodenjcem pa se pozna, da so še neuigrani, kar je tudi razumljivo, saj je bil to njihov prvi letošnji nastop. Sovodenjci so do- bro igrali le v drugem setu, ki so ga tudi zasluženo osvojili. Omenimo še, da je bilo sojenje pod vsako kritiko. Olympia — Liberi as Gorica 3:1 (-15, 6, 9, 4) DEČKI Torriana — Olympia 1:3 (6, -11, 5, 5) OLYMPIA: Cotič, Špacapan, Maraž, Podveršič, Devetak, Humar, Bello, Markočič, Bertolini. V 9. kolu prvenstva dečkov • je 0-lympia osvojila nov par točk na težkem gostovanju v Gradiški. »Plavi« so dobro igrali in dokazali, da so u-pravičeno pri vrhu skupne lestvice. Val — Lucinico 3:2 (16, -2, 6, -1, 9) VAL: Mučič, Zavadlav, Bensa, Lutman, A. in D. Pavlin, Tabaj, Baškin, Krpan. S tesnim izidom so Štandrežci odpravili goste iz Ločnika. Prvi set je bil izenačen, v drugem in četrtem pa so naši fantje povsem popustili, o-bratno pa je bilo v tretjem in petem. Val pa je vsekakor osvojil novi pomembni točki. DEKLICE Italcantieri — Sovodnje 0:2 (11, 11) SOVODNJE: Visintin, Lovisutti, Co-tic, Devetak, Florenin, Černič, Klančič, Čeme in Ferletič. Že pred časom smo javili, da so Sovodenjke zmagale z 2:0, in to brez borbe. Toda prišlo je do neljube napake, zaradi katere so se morale naše igralke drugič podati v Tržič. Toda v »pravem« nastopu so ravno tako gladko zmagale z 2:0 in dokazale, da so nevarne za vsakogar v tem prvenstvu. di jo: 2. (ZRN); (ZRN); (Avs.); (Švi.) Hermann (Liecht.) 3. Bontempi (It.) 4. Doyle (VB) 5. Saronni (It.) NAMIZNI TENIS - Schuez Thurau Wiggins Freuler Poraz in zmaga za kriško Mladino Prejšnji teden je kriška Mladina o-digrala kar dve srečanji v promocijskem namiznoteniškem prvenstvu. Medtem ko je v Trstu gtadko premagala Don Bosco, je v nedeljo klonila boljši Olimpiji. Proti Don Boscu so Križani igrali še kar dobro in zmaga jim ni mogla uiti. Gre pa pripomniti, da je Don Bosco prav gotovo najslabša ekipa tega turnirja in da razpolaga le z enim kvalitetnim igralcem, medtem ko so ostali še mladi in neizkušeni in se ne morejo enakovredno meriti z drugimi igralci tega prvenstva. Proti Olimpiji pa so Križani zabeležili drugi prvenstveni poraz. Medtem ko so jo v prvi tekmi premagali kar s 5:1, se jim je v nedeljo krepko oddolžita. Gre pa omeniti, da se je O-limpija okrepila z enim dobrim igralcem (Dodini), ki je sedaj najboljši mož ekipe in glavni »krivec« za nedeljski spodrsljaj Mladine. Porazu naših pa je v veliki meri botrovalo tudi preozko in tudi neregularno ign-šče, ki je bistveno oškodovalo Križane. Prav gotovo pa imajo za nedeljski poraz nekaj krivde tudi sami Križani, ki so igrali daleč pod svojimi sposobnostmi. (P. D.) IZIDA Mladina — Don Bosco Mladina — Olimpija Občni zbor ŠD Kontovel Na Kontovelu je bil sinoči 15. občni zbor domačega športnega društva, na katerem so kot običajno pregledali in ocenili opravljeno delo ter nanizali načrte in zamisli za bodočnost. O občnem zboru bomo še poročali. 5:2 2:5 Ob 15-letnem delovanju Športnega društva Mladost Nogometno ekipo sestavljajo le domačini Tudi letos je v boju za visoko uvrstitev - Vprašanje telovadnice § „ | Komentar trenerja Andreja Žagarja I 1 S Stefanelom paziti na Gioma in Metlico V Doberdobu bodo letos pri športnem društvu Mladost praznovali. U-stanovnj občni zbor so namreč imeli v novembru 1969. leta in je torej od takrat minilo petnajst let, ali skoraj. V začetku obstoja so gojili odbojko za fante in tudi dekleta ter nogomet; občasno tudi namizni tenis. Polagoma Pa so ostale panoge opustili in se omejili na nogomet. Ob društvenih veselicah prirejajo še v rekreacijski obliki tekme v panogah, s katerimi ne nastopajo na prvenstvih. Ne upa lo si obuditi k življenju drugih odsekov, ker menijo, da brez pokritega Prostora ni mogoča zadostna vadba m se torej ne morejo predstaviti na Prvenstvih. Tako ostaja vprašanje telovadnice v Doberdobu ključnega pomena pa tudi ni lahko rešljivo, ker je treba preveriti marsikateri podatek in napraviti nekaj projekcij zato, da do bijo najboljšo rešitev, bodisi glede lo- kacije, kot glede vrste zgradbe. Člansko nogometno moštvo nastopa v tretji amaterski ligi. V zadnjih štirih letih se je že dvakrat potegovalo za prestop v višjo ligo, letos poskuša tretjič. Moštvo je sestavljeno iz domačinov, le dva sta priseljena in po- Kaznovana Bregova nogometaša Disciplinska komisija pokrajinske nogometne zveze je v zvezi z nedeljsko prvenstveno tekmo 3. amaterske lige Chiarbola - Breg (1:1) diskvalificirala dva Bregova nogometaša. Vratar Paniconi bo moral počivati kar za štiri kola z utemeljitvijo, da je po tekmi žalil in grozil sodniku, Ražem pa je bil kaznovan s prepovedjo igranja za dve koli, kot posledica izključitve med tekmo. ročena z domačinkama. Podobno kot navijači, ki jim z zanimanjem sledijo na prvenstvene tekme, so v glavnem igralci zaposleni v Tržiču ali v ladjedelnici ali v pristanišču, nekaj je tudi visokošolcev. V društvenem odboru pravijo, da niso zadovoljni z letošnjo odločitvijo nogometne zveze, ki jih je dodelila v skupino društev tržaške po krajine, ker se na ta način ne srečujejo več z moštvi Sovodenj in Juven-tine in se čutijo nekako odrezani od goriškega okolja. To se pozna tudi pri številu navijačev, ker so jih neposredna srečanja s prej omenjenima moštvoma veliko bolj pritegnila. Poleg prvenstvenih tekem negujejo precej redno srečanja z moštvi iz obmejne ga področja. Povprečno enkrat na leto pa si privoščijo zanimivost (zaenkrat bo tudi taka ostala) in priredijo nogometno tekmo, na kateri nastopajo dekleta in žene. (R. A.) Zmaga Kontovela Kontovel — Ricreatori 87:82 KONTOVEL: Compare 8, Sossi, Sedmak, Baracci, Gruden, Cingerla 22, Dolhar 14, Pertot 1, Rupel 12, Sterni 29. V devetem kolu prvenstva dečkov je Kontovel tretjič zmagal. Tokrat je odpravil solidno ekipo Ricreatori. V Kontovelovi ekipi sta se spet izkazala Cingerla in Sterni. (R. M.) PROPAGANDA Ricreatori A — Bor 71:27 (41:10) BOR: Pertot 4, Race 6, Cupin T, Antoni, Tonel, Krasna 10, Bajc, Bule, Pregare. Ricreatori A sodi med favorite za končno zmago. Naši so se v začetku tekme bali nasprotnika, o čemer priča rezultat prvega polčasa. V nadaljevanju so »plavi« igrali malo bolje, toda vedno pod svojimi zmožnostmi. (Adrijan Kovačič) Po naši zmagi nad Abitarejem in po porazu Servola-ne v Fidenzi se je formiral nekak zgornji dom, sestavljen iz petih moštev. Seveda je 11 kol pred koncem prvenstva še prezgodaj govoriti o končnih uvrstitvah, vseeno pa je trenutni položaj na lestvici nekako izhodišče za naprej. Moram takoj poudariti, da imamo od vseh petih ekip, ki so trenutno na vrhu, prav mi najtežji položaj. Vso štiri srečanja s temi moštvi igramo namreč v gosteh, poleg tega pa smo vsa domača srečanja z njimi izgubili. Zato je povsem preprosto izračunati, da lahko zadržimo mesto, ki še vodi v »play-off« samo z uspešnimi nastopi na gostovanjih. Prva taka možnost se nudi v soboto, ko gostujemo v Trevisu pri ekipi Stefanel. Prvo srečanje v Trstu se je za nas končalo zelo slabo, saj nam je Stefanel zadal najhujši poraz na domačem igrišču v zadnjih letih, re zultat 69:87. Torej vsa dejstva pred srečanjem v Trevisu niso najbolj u-godna, toda določene možnosti za uspeh imamo. Srečanje v Trstu je vse do 8. minute potekalo zelo izenačeno, nato pa nam je uspelo s hitro igro priigrati prednost 10:0 in smo vodili s 25:14. Stefanel je nato prešel na consko obrambo 3:2 in ob polčasu znižal razliko na 3 točke. Tudi v drugem polčasu smo začeli slabo in že v 26. min. so gostje vodili 47:43. Vse do 36. minute se razlika ni bistveno spremenila, v zadnjih štirih minutah pa so gostje kaznovali našo brezglavo igro v napadu in si s protinapadi priigrali visoko razliko. V čem so tokrat naše možnosti? Igrd Stefanela sloni na dveh izku- šenih igralcih, Metlici in nekdanjim reprezentantom Giomu. Toda prav Giorno ni le nevaren strelec, temveč izredno dobro zaposluje svoje soigralce in je tako še bolj nevaren. Torej nas čaka izredno težka naloga. Oba nista samo dobra realizatorja, če je potrebno, temveč tudi dobra podajalca in prav take igralce je najtežje čuvati. Doseči moramo torej, da s hitrim vračanjem v obrambo preprečimo precej pogoste Stefanelove protinapade, z dobrim pokrivanjem pozicij za met, poslabšamo njihove mete od zunaj, in ne dovolimo Metlici, da iz zgrešenih metov dosega koše. V napadu pa moramo z organizirano igro proti njihovi coni in dobrim skokom v napadu doseči, da bi nam nasprotniki s prehodom na obrambo mož - moža olajšali delo. Zavedamo se, da nas čaka izredno težka naloga, toda storili bomo vse, da bi nam uspelo podaljšati zmagovito serijo o-smih zaporednih zmag. TAKO V TRSTU Jadran — Stefanel 69:87 (39:36) JADRAN: Ban 12, Vitez 20 (4:5), K. Starc 16 (6:11), Rauber 7 (3:5;. Sosič, Daneu 3 (3:6), Žerjal 6, Gulič 3 (1:3), Vremec 2, Vassallo. STEFANEL: Corrò 15 (3:6), Gallina 5 (3:6), Giorno 6, Gregori 13 (3:4), De Rossi, Coro 14 (2:3), Chi-nellato 12 (4:8), Piatowski 8 (2.2), Metlica 14 (2:7), Tronchin. SODNIKA: Contro (Rimini) in Festa (Firence). GLEDALCEV: 1.500 PROSTI METI: Jadran 17:31, Stefanel 19:36. OSEBNE NAPAKE: Jadran 30, Stefanel 25. PET OSEBNIH NAPAK: Daneu (31), Ban (40), K. Starc (40). Osamljen prodor proti košu ZSšDl J^vešča, da bo seja odbojkarske ko-'cnja* <*rcvi °*J 19-3® na sedežu zdru- j Primorec iutiil^ va*)i na občni zbor, ki bo d0l,’ 17. t.m. v prostorih ljudskega . a. Prvo sklicanje ob 20. uri, 0160 ob 20.30. ^2 Bor, KD Škamperle, 0bveLUniOn rednn “J0’ ™a vadba aerobne telovadbe sicer ?°tcka na stadionu »1. maj*, in 20 ■),, ,ob torkih in četrtkih od 19.30 do tai, 'nnod 20.30 do 21.30 ter ob sobo-je “• do 10. ure. V vsaki skupini Se nckaj prostih mest. 1 ub?*- Devin Vadba t*a ,sc predsmučarska telo-I sesij.ln Nadaljuje vsak ponedeljek v Janški telovadnici od 17. do 18. ure. ®llžni'e delovanje SPDT t rani ie bilo v Gregorčičevi dv 'i ske0nUJrstu 0 organizaciji Slovei I teratn }n spDT predavanja l 1 Uensic , Kmecla na temo »Sl I uanju ■ n’nstyo in kultura«. Predi I Premus*edd° fes mnogo ljudi, 1 Ritiri n° Pa bilo z barvnimi dii I obP2om prireia v četrt predavL™ Gorski po '^negTpT Kf 90 e dz Roga v ls ‘ z‘mske športi { Baniznr?riecZilnsker špoi 1 fm. «‘g SP,)T bodo I vPis0vn%iaVasclettu na iu zlTrlf za društva , n«d ) w (Vl s«- & i do /z d° srede, 2. feb t Sredo „UJe' Opisovanje |SP0° °d 19. do 20.1 I v£al?°„Valci SPDT Pa I J9‘ do 2fi l°Te v toref JU- are na sedež S*"1 a»r alpini I S o !,' -Se vestno Pr, "e0ledai- 30 na “°h Prejšnje Vprvenstvu »under 15« na Goriškem Tudi Olympia med favoriti Konec februarja se bo na Goriškem pričelo tudi moško odbojkarsko prvenstvo »under 15«, v katerem bo letos sodelovalo šest moštev. Od teh bo nastopila le ena slovenska šesterka in sicer Olympia iz Gorice, kar je pravzaprav premalo za vsestranski razvoj slovenske moške odbojke na Goriškem. Vpisal se je sicer tudi štanti reški Val, toda iz tehničnih razlogov so se Štandrežci v zadnjem hipu odpovedali nastopu. Nastopajoče ekipe so torej naslednje: Arci Ronchi iz Ronk, Italcantieri iz Tržiča, Libertas in Olympia iz Gorice, Torriana iz Gradišča, Libertas iz Krmina. Prvenstvo se bo začelo 28. februarja, končalo pa predvidoma 15. maja. Prvo-uvrščena ekipa bo osvojila naslov pokrajinskega prvaka in pravico do nastopanja na deželnem finalu. Šesterka Olympie je tudi letos dokaj močna, zato lahko upravljeno pričakujemo visoko končno uvrstitev »plavih«. Domače tekme bo Olympia odigrala v telovadnici šole ITI v Gorici (Ul. Puccini) ob torkih ob 19.30. Ob koncu zopet velja poudariti, da je letošnja udeležba res skromna, o-krepila pa bi jo lahko ravno slovenska društva. Zato je upati, da b0 vsaj prihodnje leto odziv naših društev boljši. • Košarkarsko prvenstveno tekmo v promocijski ligi med Borom Radensko in Barcolano, ki bi morala biti v soboto na »Prvem maju«, so zaradi nerazpoložljivosti telovadnice anticipirali na petek ob 20.30. Nepremagljiv blok Blok Torrianc je bil za Brežanke (C-l liga) večkrat nepremagljiv Is planinskega, sveta če delovanje. Osrednje poročilo bo imel načelnik odseka prof. Peter Suhadolc, govor pa bo med drugim o poletni alpinistični akciji v Aosti ter o sedemtisočaku Južni Anapurni, ki so ga »rezervirali«, za april in maj prihodnjega leta, da bi n- najbolj dostojen način proslavili 80-letnico SPDT. Alpinistični odsek vabi tudi svoje člane, da se udeležijo rednih vaj, ki so na sporedu na stadionu »L maj« ob sredah in petkih od 19.30 do 20.30. Vaditelj je alpinist Davor Zupančič, na sporedu pa je najprej ogrevanje, nato raznovrstne vaje z utežmi in pa končna rekreacija. (D. J.) Izlet v Čičarijo Prejšnjo nedeljo je SPDT priredilo izlet z osebnimi avtomobili v Čičarijo z vzponom na Žbevnico (1014 m). Izleta se je udeležilo 15 članov. Vreme je bilo odlično, čeprav je pihala burja, ki je zadrževala temperaturo krepko pod ničlo. Vzpon je potekal v glavnem po severni strani, sestop pa po južnem pobočju, kjer nas je kmalu pod vrhom presenetilo skromno, a lepo urejeno zavetišče planinskega dru- štva »Glas Istre« iz Pulja. Zavetišče je pod vrhom ob nekdanjem vodnem zbiralniku, ki je dobival vodo iz Buzeta ter jo pošiljal dalje proti severu, to je proti slovenskemu delu Čičarije in krajem ob cesti, ki povezuje Trst z Reko. V zavetišču smo se srečali z nekaterimi člani PD Glas Istre, ki so nas povabili konec pomladi na svečano odprtje te planinske postojanke. Tistim, ki se niso udeležili izleta naj povemo, da so Čičarija in njeni vrhovi zelo lepi in vredni obiska. (F. A.) Po Vojkovih poteh PD Podnanos prireja z ostalimi krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami Podnanosa v nedeljo, 19. februarja, četrti tradicionalni množični pohod »Po Vojkovih poteh«. Pohod je posvečen spominu na primorskega narodnega heroja Janka Premrla Voj ka, do sedaj pa so ga prirejali v jesenskem času, tokrat pa so ga spremenili kar v zimskega. Pohod pa naj bi od sedaj naprej prirejali vsako zadnjo nedeljo februarja. Program pohoda je sledeč: ob 8. bo zbor udeležencev v Podnanosu pred spomenikom padlim. Pol ure kasneje i pozdravni govor in start pohoda, i 11. uri pa bo slavnostni govor pri iomeniku, potrditev vzpona in pa po tek pri Abramu. Ob 12.30 bo odhod roti lovski koči in čaj, okoli 14. pa 3 spet povratek proti Podnanosu. Vse informacije lahko interesenti obijo pri PD Podnanos ali pa po rlefonu pri predsedniku društva Iva- .. n__/#„i ooimc «09001 Zborovanje slovenskih jamarjev Letošnje zborovanje slovenskih ja marjev in raziskovalcev Krasa bo od 8. do 10. junija v Sežani in Lipici. Prvi dan zvečer, v petek, si bodo ude leženci srečanja lahko ogledali najboljše jamarske filme, bi so jih zadnji čas posneli pri nas. Naslednji dan bo posvečen strokovnim predavanjem o zaščiti Krasa in še posebno zelo ogroženih Škocjanskih jam, novejšim speleološkim dognanjem na Krasu ter jamarski tehniki in dokumentaciji. Zadnji dan srečanja pa bo nc spore du ekskurzija v bližnjo jamo Vilenico, prvo turistično jamo na svetu, ki je bila že davno pred Postojnsko jamo znana in obiskovana. V dneh zborovanja bo tudi občni zbor Jamarske zveze Slovenije, na katerem bodo med drugim sprejeli nova pravila, izvolili novo vodstvo zveze in dali priznanja najbolj delovnim slovenskim jamarjem. Naporna turneja Novembra in decembra lani je mitični alpinist Reinhold Messner spet opravil eno svojih nevsakdanjih potez: obiskal je 53 mest v Zahodni Nemčiji, Avstriji in Švici in imel v njih predavanja o svojih zadnjih odpravah, ob tem pa je propagiral še svoje najnovejše knjige. Statistiki so izračunali, da je govoril okoli 80 tisočim ljubiteljem gora. Ob tem pa pravijo, da zanimanje za diapredava-nja usiha! Uspešno leto sovjetskih alpinistov Lansko leto se je število »snežnih barsov«, alpinistov, ki so se povzpeli na vse štiri sedemtisočake ZSSR, povečalo na 21 (na skupno 142). Zelo so zadovoljni tudi z mednarodnimi alpinističnimi tabori. Imajo jih štiri — Pamir, Kavkaz, Aitai in Čumbulak, lani pa jih je obiskalo 659 alpinistov (leto prej jih je bilo »le« 530) iz 18 držav. 108 med njimi jih je bilo na Pik Leninu (7134 m), 99 na Piku Komunizma (7495 m) ter 50 na Korže-nevske (7105 m). Dodali bi, da imajo v ZSSR po uradnih podatkih kar 32 tisoč alpinistov. (D. J.) Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250,00, letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul. Montecchi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 . PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tl* 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja k ZTT lEìi2ll ^'*n i,e,i**nske in tiskaj Trst IH 115