bhaj. v»ak dan i*zen sobo«. nedelj in praznikov. bsued daily ezcopt Saturdajs. Sundays and Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' tmmtu. w «t o» riMki CHICAGO IS. ILL« ČETRTEK. 10. FEBRUARJA (rER. 10). 1M4 SuUcriplion »8 00 y.«rly »TEV.—NUMBER M Act Ot COflfTMB Ot MRTCn S. 187». __—_^^^^^^^^^^^ Acceptancc for malling at special rato of postaj« provided for in saction 110», Act ot Oct. _—I r... li.ta (.Mm Kntarad ss — oond-cU— matur J w at Chlcafo. UltnoU. under th« Act ot CongraM nemške pozicije v Italiji bombardirajol«™ SVARILO FINSKI Rusi zasedli Nikopol, pognali Nemce z ozemlja na vzhodni strani Dnjepra in razpršili sedem nacijskih divizij. Moskva poroča, da so Rusi ubili 49,000 sovražnikov v teku velike ofenzive na vseh frontah.—Nemški pritisk na pozicije zavezniške sile na rimski fronti se povečal. Nemci metali bombe na vojaško bolnišnico.—Admiral Nimitz poroča, da so vsi otoki Maršalske grupe pod dominacijo ameriške sile Nemški letalci so metali bombe na vojaško bolnišnico pri An-ziju, ki so ubile 27 vojakov in Zavesnlški stan v Alširu. 9. febr.—Ameriški letalci so vrgli več ton bomb na Cisterno, glav- no nemško trdnjavo na fronti ranile 68. Napad na bolnišnico nod Rimom, poroča glavni za- je bil premišljen, ker je bila zavezniški stan. Izvršili so 1500 znamovana z rdečimi križi, n Hov na nemške vojaške Zavezniška letalska siU je po-koncentracije, letališča in želez- novno demonstrira a, da kontro- Se Dostaje lira ozračje nad nm,k0 fronto- P *J _ . , Sestrelila je 19 izmed 70 nem- Zavezniške čete so konsolidi-i ' ških bojnih letal, ki so metala bombe na pozicije ameriških in britskih čet. Ljute bitke za posest Cassina, strategičnega mesta na drugem koncu italijanske fronte, se nadaljujejo. Nemci še vedno kontrolirajo tri četrtine razdejanega mesta, med temi središče. London. 9. febr.—Zavezniška letalska sila je ponovno bom- ............ _ _ _ bardirala nacijska oporišča na središč mangana na svetu, po-1 francoskem obrežju pri Pas de gnali Nemce z ozemlja na vzhod- Calaisu. Naval je sledil bombni strani Dnjepra, razpršili se- nemu napadu ameriških letal-dem nacijskih divizij, ubili 15,- cev na Frankfurt, Nemčija. To 000 in ujeli 2000 sovražnikov. je bil že tretji ameriški napad Premier Stalin je osebrto na- na Frankfurt v zadnjih enajstih znanil dve veliki ruski zmagi v I dneh. rale svoje pozicije v sektorju ustanovljenih mostišč, ki so tarča silovitega nemškega topniškega bombardiranja. Nemške vojaške straže so tudi aktivne v tem sektorju. (Radio Berlin poroča, da so Nemci prebili zavezniške črte v več krajih rimske fronte.) London. 9. febr.—Rusi so okupirali Nikopol, eno največjih Konča naj vojno proti Več živil v tem letu | . .PREMIER LINKOMI. se obeta I es resIgniral Poljedelski depart- I Waahintf©n, D. C. 9. febr-vf..,1^v.. Državni tajnik Cordell HuU je ment objavil poročilo i kril da jt ^riška vlada „, v. _ _ n . . ponovno posvarila Finsko, naj Waahtngton. D. O. 9. febr.- £nča voj^proti genetski Ru- Federalni poljedeUkl depart- m zaeno Da ia bila opozorjena ment je objavil optimistično M ^ morJJaJ pE^vso od- poroČilo, da bo Amerika produ- nogt M p^u*, k4 pri. cirala več živil v tem lrtu nego dejo M ^ nadaije ^u lani čeprav je bil dosežen re- Rugiji na itrani Nemčije, kord, toda odmerki za civiliste Predgednik R^evelt ja na ne bodo zvišam in mprda celo ton|wwid B ČMnikarji podprl znižani. Hullovo svarilo iS s tem stslišče Department je naglasil, da vlade napram FUiski bodo zahteve za oboroženo silo Huy ni 0bjavtf vsebine nota, večje v tem letu nego lani. A- kitari* je dršavtil depsrtmant merika bo morala Zadostiti tudi p^^ fingki v^di, potrdil pa Ja zahtevam i/ smislu posojilno- poročila iz Stgrtholma, Sved-najemninskega programa. Lka, da je Ameri|a povečala di-Civilisti bodo dobivali iste ko- plomatični pritisk na Finsko, da liČine mesa kot v preteklem le- j0 pridobi za odložitev orožja tu«, možnost pa je, da se bodo in skldriitev miru z Rusijo. Mne-odmerki zvišali v zadnjih'mesa- nje prevladuje, ds je bila nota cih tega leta. Poročilo polje- poslana pred rudnim bombnim delskega departmenta je v kon- napadom na HMfinki. glavno fliktu z izjavo P. O. Wilsona finsko mesto, direktorja National Livestock Radio Moskva je zagrozil z no-Producars Assn., da bo v pri- vimi bombnimi napadi in na-hodnjih 60 dneh nastalo občut- glasil, da sU bila dva napada na no pomanjkanje mesa. On je Helsinki le uvo4 v udarca, ki tudi kritiziral federalno živilsko pridejo in kateri bodo vrgli Fin administracijo in jo obdolžil, da gko iz vojna. "Blazni finski ni izpolnila obljube, da bo posta-|imperialisti sa bodo morda spa Domače vesti Radloprogram v Dotroitu Detroit, Mich,—Prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. ob 10:30 pred-poldne bodo na radiopostaji WJ-LB (1400 kiloclklov) igrali slovenske polke. Veeil ls Clevelanda Cleveland.—Dne 7. t. m. ja po kratki bolezni umrla Mary Nah-tlgal, roj. Jakše, stara 58 lat in doma iz Uršnika prt Toplicah na Dolenjskem. V Ameriki je bila 40 let in tukaj zapušča moža, pet sinov (dva pri vojakih), pet hčera in dva brata, v Kanadi pa tretjega brata.—Dalje je v bolnišnici umrl Štefan Nemec, samski, star 2j5 let ln rojen v Ameriki. Vzela ga je jetika. Zapušča brata ln dve sestri —Umrl ja tudi Anton Kavšek, star 60 lat in rojen v Fužinah pri Žužemberku na Dolenjskem. *V Ameriko je prišel s starši vred pred več'ko 50 leti ln pred leti je vodil trgovino. Zapušča sins, dva hčeri in sestro.—Dne 6. t. m. je umrl sa pljučnico Jos. Žnldsršlč, star 70 let in doma iz Loža na Notranjskem. V Ameriki je bil 38 let ln zaputfa šest sinov, dve hčeri, trinajs* vnukov in sestro. Federalni volilni načrt odobren Zmaga Rooseveltove administracije Waahln0ton. D. C.. 9. febr.— fooseveltova administracija je triumfirala v senatu v ostrem političnem boju, ko je bil federalni volilni načrt za vojake o-dobren. Avtorja načrta sta senatorja Lucas in Green. < V seriji parlamentarnih manevrov je bil revidirani volilni načrt dvakrat odobren, prvič s 46 proti 40 glasovom, drugič pa s 47 proti 38 glasovom. To se je zgodilo kljub opoziciji s strani koalicije republikancev ln demokratov lz južnih držav. Boj za načrt še nI končan. Ta se bo nadaljeval v nižji kongresni zbornici, kjer je bil poražen >rl glasovanju .zadnji teden. Mnenje prevladuje, da nižja zbornica ne bo odobrila amend-mentov a provizijami Green-Lucasovega načrta. . i vila pod za cene mesa. ofenzivi štirih sovjetskih _ ki so v zadnjih desetih dn krožile ali pognale v beg 29 nemških divizij, okrog 290,000 —Admiral Čhester W. Nimitz, vrhovni poveljnik ameriškega nciiiMvin ______brodovja na Pacifiku, je nazna- voiakov. V tej so Rusi ubili 49,- nil, da so vsi otoki Maršalske 000 Nemcev in ujeli 4000. grupe pod dominacijo ameriške Stalinovo naznanilo je raikri-Uj Japonski odporna Kw.ja-lo rušenje nemških pozicij pod letnu glavnem otoku, je biH udarci sovjetskih armad v južno- zdrobljen. , vzhodni Rusiji. Tretja ruska ar- Nimitz je namignil, da ameri mada, kateri poveljuje general ške operacije proU »I™"^ Feodor Tolbuhin, Je šla po več Pacifiku ao priš e v drugo faza mesecih v akcijo zadnjo soboto. Ameri^ ^ia pr^ira ^aprej ir. Ta je prebila nemško trdnjav- v nekaj tednA ^ i^la leU^ sko črto pri Nikopolu, zasedla ske baze ^^^u^bne mesto in pognala Sovražnika z bodo letalci ozemlja v obsegu 1628 kvadrat- napade na Ja^nsko celma nih milj ob dolnjem koncu Dnje- fiTL^m dni ~ z- J ' I bila zaključena osem dni po iz- m , x ,, krcanju ameriških čet na tem Moskva poroča, da so sov£- ku 2 uničenJem jiponBWe gile. skt* kolone okupirale osem mesti na fronti pri Cerkasiju, med te-. # mi Voljavo. Napadi nemških JVpinri ZflCClI oklopnih kolon pa ruske pozici- ITCI,lt'1 jo v enem sektorju te fronte so * • ^ _ Cl^-i^aasss b li odbiti in sovražnik vržen na-1OfgflZlCO V jlOI/Cfll/l zaj l velikimi izgubami. Na severni fronti Je v akciji armada generala Leonlda A. Govor o va, katera prodira naprej ob progi železnice Leningrad-Dno. Pi vi (Kldelki so prodrli do točke, Argentina drži j osiščne špione Nacionalisti obnovili napade na zaveznike Buenos Alree. Argentina. 9 febr.—General Frledrlch Wolf, Partizani porazili nacijsko kolono Leadon. 9.' febr.—Radie Svo-I meto val i, ko bo rdeča armada stala pred vrati J Hflslnka," glasi grožnja. t f^oročUe iz Mm* ftvlca,*rt. tira vest lista Suissa, da je Ed wtn Linkomies, predsednik fin ske vlade, resIgniral in da je Berlin označil resignacijo za izdajstvo Nemčije po zavezniku, za katerega so nemški vojski prelivali kri.) Amerika vzdržuje dlplomatlč-ne odnošaje s Finsko, ki je v TSTrETi i^;7nr«,miko>0jni Z Rusijo ln Veliko BrlU vojaški ln, f^^^^^ nijo. Hull Je dejal, da je ame ga ^tr mornarični aUše riška vlada'ponovila .varilo, d. uumi Jukišita, morala Finska prevzeti vso Kameda so bUi aretirani ^ ^vK je ameriška stsvljeni pod poicijsko nsdzor-l^ ^ rufko stvo, se glasi naznanilo. ponudbo glede sklenitve miru, Policijska preiskava je ugoto- . rjnBka MvrnUa. vila, da so bili omenjeni vodite- Amerika je pozneje obnovlU ljl osiščnih šplonsklh aktivnosti kui^ da pridobi finsko za v Argentini Listi Poroč.Jo, <1. j^anJe voJne z Rui^0. bodo nadaljnji detajli o oslščni — šplonsžl kmalu objavjlenl. | bolgarskih uradnikov odstavljenih London, 9. febr.—Radio An-kara citira poročilo dopisnika turške časniške sganture v Sofi k' je oddaljena 19 milj od Luge, bodna Jugoslavija poročs, da so in /asedle Torkoviči, železniški Nemci začeli ofenzivo v sloven-center. «Wh krajih na obrežju Jadran-Devet ruskih armad je v ak- skega morja. Prej oddano ponj. na 2000 milj dolgi fronti, ki ročilo se je glaiilo, da so naciji m razteza od Estonije preko sta- pognali partizane iz Perusiča, ff- Poljgke do Črnega morja. So- križišča železnice Belgrad-Spllt, "vj< t.sko vojno poročilo omenja zapadne Hrvaška bitke med zavezniki in • mei trajajo že tri dni. Opera-ocmške sile podpirajo top-" kr»note z bombardiranjem "vi-millrtk pozicij. Pozorlšče ! ' »jvečjik bitk je pri Carrocetu London, S. febr^laponska vlada je dobila ameriško noto s protestom zaradi mučenja ujetih ameriških vojakov. Noto ji je Uročil Ivlcarski poslanik v Tokiju. Preiskava eksekucije vojnih ujetnikov London, 9. febr —Velika Britanija se je obrnila na švicarsko vlado z apelom za preiskavo eksekucije petih britskih vojnih ujetnikov Apel je sledil nem-i k emu poročilu, da so bili ujetniki prijeti po begu iz taborišča v Italiji ln obeojenl v smrt Nemška časniške agenture DNB I )e poročala, da ao bili ujetniki aretirsni v severni Italiji ln po-tem ustreljeni, ne omenja pa |#roks London, 1 S. febr. — Poljski momarični štab poroča, da je poljska podmornica.Sokol potopila pet nemških parnikov v operacijah na Sredozemskem morju v zadnjih dveh tednih Tonaža teh je znašele čez 20.000 toni Unija livarjev prekliče stavko Vladni odbor posegel v konflikt Chicago. 9. febr.—Uradniki unije livarjev, včlanjena v Ameriški delavski 'federaciji, bodo danes rszpravljall glade konča nja stavke v 25 livarnah, ki j« ustavila produkcijo materiala sa irmado in mornarico. Seja J bila sklicana, ko je unija dobila telegram od Wi!liama H. Davi. sa, načelnika vojnega delavskega odbore, da bo odredil zaslišanje glede zvišanja plače, če se bodo stsvkarjl tskoj vrnili na delo. Stavka, v kateri je zavojeva nih čez 2500 delavcev, Je izbruh nila zadnji pondeljek, ko ja po krsjlnskl direktor odbors ns znsnll, ds ne bo odobril dogovora med unijo ln organizacijo de lodajalcev gleda zvišanja plače za šest centov na uro. Joseph Jacobs, odvatnlk unije, je nsto apeliral na vojni delavski odbor, naj poseže v konflikt in ga Izravna. Stavka v tovarni Llnk Belt Co., katero je okllcala unija avt-nlh delavcev CIO, ja bila sinoči prekllcsn^. Unija je naznsnila sklenitev sporazuma s komps-nijo, ki določs Izravnavo spors s pogajanjem. Spor sa nsnsša ns stsrostne pravice, delovna pogoje ln mezde. V stavki je bilo zsvojevanih 1100 delavcev ,, m-- Sovjetski republiki %a izmenjavo diplomatov London, 9. febr,—Ukrsjlnska sovjetska republika ln beloru ske republika bosta vprašsli Ve liko Britanijo, Ameriko if) Ka nado za izmenjavo diplomatov v bližnji bodočnosti, se glasi po-ročilo iz zanesljivih virov. KM čen korsk se pričakuje s strs ni sovjetskih republik Letske, Estonije in Litve, ko bo vojaške situacija omogočila ustenovitev novih vlad. Sovjeti spet okrcali Vatikan Papei pomagal fašistom na krmilo I Moskva. 9. febr.—Sovjetska agitacija proti Vatikanu sa ns daljuje. Vsi ruski listi so včeraj objavili poročilo časniške agenture Tass lz New Yorka komentarji letaka^ ki ga ja spisal Leopold Mannsberg, nemški beguntc v New Yorku. Letak "PnllLlkii Vatikana v ODBOR ZA POLITIČNO AKCIJO CIO NA DELU Kampanja za mobilizacijo milijonov glasov H1LLMAN ORISAL PROGRAM i New York. 9. febr.-Odbor za politično akcijo Kongresa Industrijskih organizacij ae Je preselil v svoj nov glavni stan, is katcregs bo vodil ksmpanjo, da mobilizira 14,000,000 glasov delavcev ln zbere velik sklad sa financiranje kampanje. Načelnik odbora je>Sldney HUlman, predsednik unije Amalgamated Clothlng VVorkers. Odbor ja bil ustanovljen v Juliju preteklegs leta, toda doslej še ni posedal, ali bo -podpiral Roosevclta, če bo ponovno kandidiral za predsednika, ali na. v Možnost je, da mu bo dal blagoslov, če bo spet kandtldat. Glavni stan odbora, 1(1 ja bil doalej v uradih HUlmanove u-nlje, ja zdaj v poslopju v glavnem delu New Yorka. Odbor ' že razpolaga s skladom čes milijon dolarjev, CIO ja prispeval v sklad $150,000, Jeklarska unija $100,000, unija avtnih, kav-Čukarskih ln drugih delavcev pa čas $800,000. Cilj ja sklad čes pet milijonov dolarjev. Pričakuje sa, da bo dosašan s prispevki članov unij CIO ln njihovih družin. Stavkarji se nočejo vrniti na delo Fall Rlver, Mass., 9 febr— Člani treh neodvisnih strokov nih unij. ki so zastaVkall v sedmih tekatilnih tovarnah, katere je prevzeta armada na podlagi odrodbe predsednika Rooaevel-U, ao izjavili, da se ne bodo vrnili na delo Vojaške avtoritete ' so zepretile, de bMo oni, ki ee bodo upirali, poklicani v armado . 0 Japonsfu admiral ubit v akciji VVashington, D. C„ 9. febr -Radijsko poročilo iz Tokijs, ki gs je prestregel urad za vojne informacije, pravi, da Je bil sd mlral Temo Akljama ubit v sk cljl na Južni fronti. To ne ome nja datuma ln kraja akcije, t kat*rl je bil admiral ubit Ima naslov "Politika Vatikana v Evropi." . Poročilo ruske časniške agenture pravi, "da letak naglaša, da je Vatikan Igral vodilno vlogo v naporih, ki so prinesli Italiji fašizem, Nemčiji ps nacizem ln da še vedno podpira svetovne reak. cionarne sile. Vstlkan je podpiral nacizem v Nemčiji lz razloga, ker ni mogel voditi borbe proti sovjatski Rusiji brez podpore nacijev." (Letak je izdala Agora Co, \ New Yorku. Albert Fehrlng uradnik kompanlje, ja Izjavil, da e ta podružnica Christ Misslon nc., protestantovske organlzacl-e, Dalje je rekel, da je Manna->erg prišel v Ameriko pred šti rimi leti ln da zdaj živi v Vir ginijl. On ima titel doktorja fl ozoflje od nemške univerze ' leidelbergu.) Izvestju, glasilo sovjetske vls de, so nedsvno objavile Člsnek Dimitrija Petrove z obsodbo politike pspežs Pljs XII. "Ameriška zveza ia zunanjo politiko je pravkar razkrila zunanjo politi co VeMkana.ft ja rečeno v članku. "Zveza je poudarila, da komentatorji, prijazni ln sovražni Vatikanu, sodijo, da bodo dolgoletni stiki med Vatikanom ln fašizmom povzročili sovraštvo In persekucija. Lateranska pogod ba mad Mussollnijem in Vatlka nom je postsls ogelnl kamen vstlkanske politike neprsm IU lijsnskim fašistom, Dogovor je bil MussoUnljevs zmsgs, ker ja s tem pridobil podporo katoliške cerkve. Vstlksrfje, ds zsdovolj Museolfnija, odobril razpust strank Italijanskih krščsnsklh demokrstov, ki so vodili opozicijo proti fašizmu. Vatikan Je pomagsl Muaaolinlju pri zatiranju protlfašlatične opozicije. Ko je Italljs napadls Frencijo, je Vstlkan molčsl. Značilno je tudi to, da je Vstlkan prvi priznal Petalnov režim v Frsnclji, kste-regs je postavi! Hitler. Vatikan je tudi dosledno podplrsl fašistom naklonjene aktivnosti itall-jsnskth kardinalov In škofov, ki HUlman ja dajal, da bo njegov odbor skušal zainteresirati Štirinajst milijonov organisira-nih delavcev in njihova druiine sa aktivno udeležbo v političnem življenju dežela. Eden Izmed namenov je lztrganje kontrole kongresa ls rok kombinacija republiksnskih starogardl-stov ln reakcionarnih demokratov, Odbor je že spellrsl na voditelje unij Ameriška delavska fe-derscije in železniških bratovščin, kakor tudi na organizacije farmarjev, za sodelovanja ln u-stanovitev enotna politične fronte proti reakciji. Vas zbrani de-tmr se bo potrošil v dlstrlktlh, v katerih Je bil prlspevan. Zbl-rsnje denarja se vrli striktno v soglasju s provizijami Smlth-ConnalyJevega zakona, ki prepovedujejo direktna prispevanja ■sklade onih, ki so kandldatje za federalne urade. Delavski urad . . .. Cono oflasor po dogororu—RokopM i tankov m m vr«č«jo. Rokopisi ttterarae vsebine (ote. potmi Ud.) m vrnejo poiUJslalJu lo t slučaju. H Je prikrili poštnino. „ j j. Advertlslng rolo« on sgroement. NSMMgMI o« and umoMdtod sriicles wUl not bo '»»»^j. ^th* •uch M atorioi. P»ays. P®**14*' ™ f*1"*** 10 wh*n accompanUd by -U «ddr—od and N šalov n« tm. kir lm» slik s listom« PROSVETA 2657 59 So. LswndsU Ara- Chicago 23, lUlaofs MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer povem tako in tace se hoče oglasiti s pravim ime- ko in Vprašam, če Ima zame voz-nom, tods nihče ga ne more pri-1 ni ligtek s to in to številko na siliti. Njegov življenjepis ne puUmanu za jutranji vlak. Vpra-škoduje nikomur, čeprav bi bi) I me koga ^ Wical ^ j^j s0 docela izmišljen. Zahteva P® I mi povedali. Ponavljati sem mo-njegovem imenu prihaja le iz fal yse ^ začetka kot v spoved-gole radovednosti, ne iz kakšne | ftici končno mi pa pravi, da mu bolj inteligentne osebe izvzete? Moje mišljenje je, ksr velja za Petra, naj velja tudi za Pavla. Večkrat se tudi oglasi znani "učenjak" iz slovenske metropole, ki si je osvojil monopol dajk- bre dopisnike v Clevelandu drugod. Kaj le hoče Barbič s tem? Gotovo se smeje, ker njegovo "priznanje'' je le zgaga med dopisniki. Sedsj pa še malo o spisu starega naseljenca. Kakor se je že veliko dopisnikov izrazilo, je bil spis res zsnimiv. Ako je mož res vse to doživel in pretrpel, ne morem razumeti, *akaj se brani priti s svojim imenom na dan. Ako ima v resnici še kake sorodnike, ne bo4o osramoteni radi tega pač pa počSŠčeni. In ta spis bi imel v«fe avtentičnosti. v Clevelandu govorico, da je bil ts spis skovsn v Chicagu, kar pa je urednik dokazal, da ni res. Prav sedaj bi bilo na mestu, da bi se stari naseljenec zglasil Marsikdo se še ne zaveda, da ima stric Sam danes celo vrsto _______ industrij, ki mu služijo za produkcijo bojne opreme. Amerika Je podoias-Gorenjc, v zsdnjih dveh letih uvedla v precejšnji meri industrijski sistem, ..... ki se lihko naziva državni socisiizem sli ps držsvni kspitalizem, ksr bo v bistvu eno in isto. Vlada v Washingtonu je takoj po vstopu Amerike v vojno organizirala veliko federalno korporadjo, ki se imenuje Defense Plsnt Corporation in katera je deloma najela privatne tovarne, deloma pa zgradila nove za proizvajanje bojnih potrebKln, katerih privatne Industrije prej niso producirale, na primer umetni kavčuk, izvzemši kolikor so eksperimentirale s tem. Za gradnjo in opremo novih tovaren je vlsds potrošila sedem milijard ln 138 milijonov dolarjev. Pet ml jsrd MUJsrda je tisoč milijonov in Američani pravijo milijardi "blliion ) dolarjev je bilo investiranih za tovarne, ki se lahko vsak čy pretvorijo zs proizvajanje civilnih potrebščin; večina ostalih tovaren se lahko sčssoma porabi za civilno produkcijo, nekaj pa ne bo porab-nlh. Vse te vlsdne Industrije se cenijo na okrog 25 milijard dolarjev vrednosti. Vlada je izdala čez štiri milijarde dolsrjev za samo mašinerijo ln drugo orodje. Cez štiri petine vseh teh strojev je v tovarnah za Izdelovanje kombnlkov ln drugih bojnih letal; ostala oprema je v Industrijah aluminija, magnezija, jekla in železa, kemikalij, olja ln umetnega kavčuka. Tri petine teh tovaren je v osmih državah: New York, New Jersey, Pennsylvania, Ohio, Michigan, Indlana, Illinois ln California. Diugl dve petini sU raztreseni po ostalih državah. Vlada poseduje devet velikih tovaren zs produkcijo sluminijs ln vsaka teh tovaren proizvaja po eno milijardo ln 200 milijonov funtov te kovine, kar je trikrat več kot so pred vojno prolzvajsle privatne tovarne. Vladne Jeklarne, ki se lahko takoj pretvore za civilno produkcijo, bi lshko prOduclrsle eno petino jekls, ksr se gs porabi v Ameriki v mirnem času. Te jeklarne so v Genevi, Utah, Homestesdu, Ps., in v Chlcsgu ln stsnejo vlsdo 375 milijonov dolsrjev, z opremo vred pa 923 milijonov. Največjo industrijo ima vlada za letala. V to Industrijo je vložila čez dve milijardi dolarjev, kar desetkrat prekaša vse privatne Investicije za letalsko industrijo. Velike tovarne za proizvajanje umetnega kavčuka (gumija) so skoro docela last vlade ln lahko produclrajo 850,000 ton kavčuka v letu oziroma več, kakor so mogle pred vojno produdratl privatne družbe iž naturnlh surovin. Dslje ima vlada velike tovarne za olje ln gazolln, v katere je vtaknila 336 milijonov dolarjev. Polovica gazollna, kl je prolzvs-jan v teh tovarnah, gre za bojna letala ln bombnike. Poleg tegs Je vlada /.gradila dolge črte cevi (pipellnes) za brze dobave olja. Nadalje je vlada vtaknila 181 milijonov dolarjev v tovarne za izdelovanje strojev ln orodja ln približno polovics teh tovsren ju lsstnins vlsde. V novih tovsrnah zs topove in puške Ims vlsds 451» milijonov dolsrjev vloženega kapitala. Vlada je kajpada gradila po vojnih cenah. Lepi mllijončki ao bili napravljeni. Kljub temu so vse te zgradbe najmodernejše ln vsa notranja oprema Je prve vrste. (Gornje številke so posnete po People's U)bby Bulletlnu.) Takins je povest o federslnih Industrljsh v Ameriki. Prvič v svoji zgodovini Je Ameriks pod pritiskom vojnih rszmer pasku-»ihi i javnimi Industrijami, katere so se dobro obnesle; marsikje in\ marsičem so posekale privatne Induatrlje. Seveda je vlada večino teh industrij »nidsls privatnim podjetnikom v obrstovsnje, ksr je bila njena velika napaka. Vprašanje zdaj je, kaj bo vlada storila s temi industrijami, ko bo vojna končana. Odgovor zavisi od tegs, kdo bo ns krmilu prihodnjih volltvsh. Ce pridrjo rcpubllksncl ns krmilo, lsh \kakdo stavi, da bodo vse te tovarne hitro, hllro prodali privatnim kapitalistom, ln sicer tako. kakor se proda pet krav za groi—dati jih bodo skoro *astonJ. Sa! že danes grdo gledajo te tovarne tn rbsdsj9 Roosevelte. da pod pretvezo vojne Uvaja držsvni socialnem. '* • Ce oti«nr na krmilu Roos< \eltovs strsnka aH njemu podobni dtmokiatje, tedaj b*> vlada poskušala obdržati vasj nekatera teh podjetij, du jih porabi za obratovanje »n produkcijo civilnih poti t bščin v slučaju pričskovsne brezposelnosti po vojni. To bi bil pameten ukiep in orgsnulrsno delavstvo Amerike bi moralo ns \ *c načine skibeti, da se to zg<>di N sm* mnenje je. da bi vlada morala obdržati vse tovarne, kstere ... >#Tgrsdil* ali finsnclrsls s ljudskim densrjem In kstere se lshko poiabljo z« kakršno koli elvtln«. prolrvodnjo. Te federalne indua-tnje bi lahko b»le rezerva *a upmlevanje bivših vojakov in sedanjih vojnih delsvcev v primeru vsake depresije v prtvstnlh in- (iuslrljah Ce bi ar oa viada hotela za vsako ceno i znebiti teh tovaren, smo piliti temu. ds bi Jih prodsla privatnim kapitalistom Naj Jih rsje »roda ns Ishke obroke delsvskim kooperativam, ki bodo potem tekmovale na polJ" produkcije a privatnimi korporaetjsmi Cas je že. ds je konec monopola privatnih podjatnlkov v ameriški industrijski produkciji. Cim prej dobe privatni kapitalisti mo*. I negs konkurenta, bodisi v vladi ali v ljudskih kooperativah, tem | prej jih mine današnja arogaiu« tn socialna neodjpvornost —L M. upravičene potrebe. Po 23 letih v Chicagu Clavalsad#—Naj zopet nada- je žal, ker nima tega listka v oskrbi in da bo najbolje, da se I zglasim zjutraj, ko bodo dnevni delavci na svojem delu. Povem | Filmska igralka 1 ju jem s tem mojim potopisom. I mu> ^ se bojim, da bo še ta li-mal V kož AH He s tem Yie 'kršiio I sva 8 Charlijem Pogorelcem 3tek prodan, dasi želim iti s tei dMnokratičrv načela^ In ali so I do Molka, on pozvoni in Ljakom Potolaži me s tem, ako sednje mize opazovala skupina demokratična načela, ln ali so|^ pHčncva korakati v tretje | gem sedež rezerviral, se mi ni| deklet, kako se razgledujem m korakati v tretje!__________ nadstropje, kjer naju je že pri-1 treba bati in je vse preskrbljeno. I dolgočasim. Odpravim se m čakoval Ivan. Pozdravijo se t Torej mo;a hitra pot jg bila grem v svojo sobo. kakor tudi z mrs. Molek. Pogo-1 ' --- - u —'Ll -----1X------ zaman. Udsl sem se v svojo Tam pričnem pospravljati svo- varjamo se in Molek že prinest I usodo in Vkoraka! nazaj v ho- jo skromno garderobo, da ne bi " * - - zjutraj kaj pozabil. Tudi se še obrijem, kajti je le še nekaj ur, več let staro češko žganje in si Govorili ..................... ^ .... tel. Mislim si, da je najbolje, . . M _______ ti prvenitvo dopisnikom Prosve- nspijemo na zdravje. Govorili dft Um še nocoj poravnam r a- obrijem, kajti je le se nekaj ur te Ni me užalil s tem, pač pa smo o stvarfeh, kt se danes do^a-1 čun Tam opazim napis, da pro- ko se podam proti domu. Ko je hotel žaliti ali jeziti druge do- N0 med nami inr P°®vetu in ča£ dajajo 'vozne listke, na kar so vse to izvršim, poklicem po te-b re donhm i k e v Clevelandu in 1« hitro tekel. Moral sem sa po- (e j g postaje informirali, lefonu, naj me zbude ob iestih sloviti, ker sem moral še tisti I • ^ naprej informiram v ho- zjutraj. O. K. Poskušam se umi-večer urediti moje stvari v ho-1 telgki »i0biji", ampak urad je ] riti, da bi zaspal in dobil vsSj Vprašam nekogs, telu, zjutrsj ps z vlakom nazaj proti Clevelandu. Sicer sem dopoldne govoril z ženo po telefonu ln je rekla, da je doma vse "O. K." in da lahko otsanem teden dni, toda se človek hitro na veliČa fn tudi denar gre kot bi ga sejal. Tako se poslovim od Molko-vlh, želeči si, da se še vidimo v Chicagu. Charles me spremi do poulične, s katero se pripeljem prav do hotela. Poulične ni bilo Kot je Barbič omenil, je slišal treba dolgo čakati inPogorel- cem se posloviva. Upam, da bo še prilika nanesla, da se vidimo. V tričetrt uri se že znajdem v hotelu Shermanu. Vzpenjača me popelje v 19. svpjim imenom. Do tega miši je-1 nadstropje in že sem v svoji sobi. njs je gotovo prišlo več čitate-ljev. Njegov spis je bil res pre Nisem se še odločil, s katerim vlakom se odpeljem proti domu. cej romantično sestavljen, čessr Nsj prvo vzamem kopelj, potem 80-letni starček gotovo nI bil pa pokličem na postajo, kdaj zmožen, kar urednik sam prizna- gre prvi vlak popoldne v Cleve-va. Vprašanje je pa tudi, kako pand. Odgovor je—ob dveh. Ze- more urednik verjeti ln še pona- Hm si rezervirati U vlak, toda tisnitl brez podpiss, dasi ima uslužbenka mi pove, da so že drugačno merilo za vse druge vsi sedeži rasprodani na tem vla-dopisnike. Za vse enaka mera je ku. Tega nisem pričakoval. Ve- bolj priporočljiva, dokler smo pod demokratično marelo. Andrew M aren. 242 ■ del sem, da so vlaki v teh vojnih časih vedno natrpani, toda bolj proti koncu tedna, a to je Pojasnilo uredništva«—Prsvll-, bilo v torek, no je, da so vsi polemični dopisi ( Prosim jo, naj mi da informa-podpisani s pravi nt in celotnim cije za nadeljnje vlake, na pri- bil že zaprt. | ki mi odgovori, da je najbolje, da grem na postajo. Povem mu, da sem pravkar od tam prišel, toda je bilo že zaprto. Ko mu pojasnim glede rezerviranega voznega listka, mi pravi, da me bo čakal le, če bom tam vsaj eno uro pred odhodom vlaka. Potem grem k blagajni in vprašam za moj račun. Prej namreč nisem nič vprašal glede cen. Račun je znašal nekaj nad 16 dolarjev. Plačam in na vprašanje odgovorim, da bo soba prazna ob devetih zjutraj. Ker •je bil "Cocktail room" še odprt —bilo je že po polnoči—grem tja na čašo piva, sicer bolj ii radovednosti kot radi žeje, ker je od tam prihajala melodična godba. Lep prostor in velik za tisoč ljudi. Godba igra mične komade od mize do mize te obširne pivnice, po kateri so se šetali .stari in mladi, največ pa vojaki, mornar-i in marini s svojimi začasnimi ubicami ali mogoče tudi z ženami. Vrišča in razigranosti je bilo dovolj. Srkam svoje pivo in opazujem Cikažane in tujce Končno se domislim, da je že pozno in da tukaj nI prostor zame. Mogoče sem se pa tudi tega ustrašil, ker me je od so- H tri ure počitka, da ne bom pre-Več brljsv na vlaku in pa tudi da ne pridem preveč "spufan" domov. Končno so me vile zazibale v sladko spsnje in spal sem, dokler ne zasllšim močnega trkanja na vratih moje šobe. Ustrs šim se, skočim pokonci in vpra sam, kaj je. Moški glas mi uljud no odgovori, da me je klical po telefonu, toda ni bilo odgovora in zato je tukaj, urs pa* je 15 čez šest. Odprem vrata, da se prepriča, da sem pokonci, se mu zahvalim in dam napitnino. Takoj v mrzlo vodo, se umijem in oblečem in v jedilnico, da se ma lo založim, kajti cene na vlaku so precej visoke, če si hočeš potolažiti želodec. Naročim si par jajc s "hemom", kozarec grape-frultovega soka in kavo. Pogledam na uro in bilo je že blizu sedmih. Mislim si, da je še čss ker vlak odpelja šele ob 9:30. Torej še skoraj tri ure in do posta je ni daleč. Tsko počasi pospravljam mo; zajtrk in opazujem uslužbence, ki prihajajo na delo. Tiste, ki mi je navadlo stregla pri obedih, nisem opazil. Vsi novi obi*a zi, same starejše in precej debelušne ženske in nekaj moških. Pospravim moj zajtrk, pustim malo napitnino na mizi in grem h kiosku, kjer prodajajo smod-ke in časopise. Kupim Chicago Sdn in par magazinov—Time ln Periodic Digest. Tako bom preskrbljen s čitanjem ln dovolj smodk do Clevelanda. Odpravim se v sobo po kov-čeg, si prižgem smodko in grem počasi proti postaji. Zunaj je še noč. Grem po La Salle streetu naravnost na postajo in opazujem mlekarje ln peke, ki dova-žajo restavracijam za lačne ljudi. Nekatere reatavracije pa so imele zalogo že ksr pred vrsti v zabojih. Dopadlo se mi je to. ker pri nss v Clevelsndu rszva-ževalec navadno kar nameče v košaro in nese preko ulice, ps nsj bo dež, sneg sli pa smrad od jezers. (Se nsdaljuje.) J. F. Dum. Skaptea laaroslovsnsklh boievnlkov aa la«!. kijih Ja privadiš k Aaglaftam v Italiji. Med part bolniki Je US šenak. med katarUnl ao tudi mlada deklke. (Zojaa.) Koncert čikaškaga odbora • Chlcsgo.—Prihodnjo nedeljo, dne 13. februsrjs, se vrŠf kon-&rt - v lit vinskem avdftorlju, 3133 So. Halsted st. Zsčetek popoldne ob dveh Priredi ga MJu-goalovansko • ameriški sntifaši-stlčni odbor" v korist gerilcent v Jugoslaviji in Rusiji. Ns pro-grsmu ao filmi iz Dalmaciji, govori in petje. Med pevskimi zbori nastopi tudi slovenski pevski zbor Prešeren. Ns koncertu bodo tud* prodajali bonde četr-tetf« vojnega posojila. Porote* a lec Cantarburškt škof—revolucion* Bellingham. Waah.-Aha sem si mislil, zopet propaganda!* in to pot od angleškega protesta* tovskega škofa Hewletta John. sona, ki je znan tudi kot 4 Dean of Canterbury". Nekje sem ž« videl ime tega duhovnika, da pu* i ie za sovjete, ali nisem čital kaj več. Zdaj pa mi je slučajno pri-jila v roke njegova knjiga "The Soviet Power" In nisem se mo-gel vzdržati, da ne bi pogledal v to—"propagando" za sovjetsko Rusijo. Ko začnem Čitati, vidim, da to ni zgolj propaganda, pač pa za-nimiv življenjepis, v katerem "Dean of Cantertbury" opisuje dvoje življenje !n Življenje dru-ih njegovih rojakov Angležev, le od zgodnje mladosti je bil zelo tankočuten in dovzeten za dogajanja in zdto se cesto vpra-šu/e: "Zakaj je tako, zakaj ne bi bili vsi Angleži—da, vsi ljudje—zadpvoljni? Cemu revščina, s 1 u m i, brezdelje, pomanjka nje , . .?" On sicer ni trpel po-manjkanja, ampak videl ga je pri drUgih in zato vprašuje-Včemu" in "zakaj". g Tako se je začel zanimati za ;iudi in razmere v drugih deželah. Zanimal se je posebno za tehniko in inženirstvo in v vij. ih šolah tudi dobil diplomo, ozneje se je pojavilo v njem drugo vprašanje — psihologična stran človeka in vera v krščan stvo. Hotel je priti stvari do dna, »ogledati v ono skrivnostno strart človeškega srca—upanje in vera v boljše življenje. Zato se je vpisal v semenišče—iz same radovednosti ali radoznan-stva, da natančno preuči člove-iiko življenje tudi z verske strani. Tako je dodobra preštudiral življenje. Bogastvo na eni strani, na drugi pa siromaštvo. K< izobraženemu možu so mu bil znani tudi mednarodni diploma-tični odnoŠaji. Nazadnjaštvo carski Rusiji in gospodarstvo no. vega režima pod sovjeti ga ji napotilo, da se sam osebno prepriča in šel je v Rusijo. Kar je tam videl in slišal, ga je moči* presenetilo. Dobil je vtis splošnega napredovanja na vseh poljih. In tako je začel obširno pi< sati o sovjetski Rusiji. Jaz tukaj ne bom ponavlj; ksjti kdor je hotel, je že čital tudi sllšsl druge. Brez pretin vanja pa rečem, da je ta knj^ naredila velik vtis name. Nt* se zatajiti: Dva svetova sta, v* drugo je postranskega pomeni Že zdaj, sredi hudega skupp boja proti skupnemu sovražnih so med zavezniki vidne razpok* še bolj pa grozeče. Oni dan je pripomnil moj pn-jatelj, da se kApital ne bo pod« zlepa. Po radiu pa sem slišal b mentatorja W. L. Shearerja m« drugim: "Jasno je, da bi se nekateri ljudje raje bojevali prd Rusiji kot proti Hitlerju . m Cantenburški škof Johnson te prepriča in to tudi trdi, da ni vse sile, ki bi mogla uniči sistem, s katerim Rusija okspe rimentira zadnjih 25 let. In bi daljuje: Dov61j časa so nam gali, da so ruski delavci /asu njeni, da so ženske postale državna lastnina in druge strafr te. Nato pa ta duhovnik podro no razpravlja o razmerah p« carji, o vojni, revoluciji in p^ revoluciji, o ženska h-sužnji* v stsri azijski Rusiji in pod vim režimom, kateremu upirali oni, ki so hoteli obdi* suženjstvo, namreč zasužnP žene in v mnogih slučajih J*"I kis kri. J , Naravno, da so ženske \» zdravljale svoje odrešomkej« pak tudi ne vse. ksjti stoies tradicija drži človekn k Le ko se mu sprOsti misel.<*< zmožen misliti, se bo uprl w> nom in suženjskim tradicij** Glede sovjetske d i k t s t ij prs vi "Desn of Cantenburyj je za povzdlg in nsprrdek negs dels In ds ae vsak ^ čuti kot solsstnlk Oni,, *> najboljši rtačrt za večjo ir uspešno produkcijo, tsko r* "dfktirs" sli zaffcVc ds *\ upošteva Temu tism» ' UJ»2 tudi ruske tolHj9~vec P^ cijl. dočim v kspttsl^ič«1* Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje c 2. *ranl.) gih nezgod. Glede vsega tega je ruski delavec brez strahu, ker za tu se brigajo unije ali vlada. Tako tofej cantenburški škof Hetflett Johnson. Nato opisuje velikanske prirodne zaklade, katere imajo sovjeti v načrtu, da jih izkoristijo in ustvarijo v US-SR najbolj moderno življenje, udobno za vse. In tisti, ki bodo hoteli imeti kak "trubel" s so-vieti ga bodo najbrže dobili . ., George Gornik, 493. Nekaj c človeških "konjedercih" Biwabik, Minn.—Večkrat či- tam v Prosveti, ko rojaki in ro-jakinje poročajo, kako jih ali so jih zdravili zdravniki. Pred nekaj leti je pokojni rojak Šega iz Hibbinga, Minn., zapisal, da je bolnišnica St. Mary—norišnica. Jaz pa dodagi, da je mučilnica in bom tudi povedal zakaj. Leta 1924 sem bil tam na operaciji za "zlate" kamne. Doktor Chaplin še iz stare klinike me je tako grdo razrezal kot kak ko-njederec in mr tudi napravil kilo ali pretrganje, ker prej tega nisem imel. V mučilnici sem bil nekaj manj kpt tri mesece. Predno sem šel domov, sem moral kupiti pas za psptrganje. Radi tega zdravnikovega nepravilnega dela sem bil potem že trikrat operiran in po vsaki operaciji imam vedno večjo kilo. Kakor izgleda, jo bom imel tudi do zadnje ure. To me tudi dosti stane. Kakor se mi vidi, nekateri zdravniki z^užijejo preveč tiste "palenke" in potem, namesto da bi napravili delo kot pravi zdravniki, ga pa napravijo kot pravi konjederci. Na ta način napravijo ljudem velike bolečine in nadaljnje stroške. Na ta način so dosti na škodi tudi podporne organizacije in člani sami. Kakor sem že rekel, sem moral takoj po prvi operaciji kupiti pas za kilo. Od takrat ga moram nositi noč in dan. Le kadar ^se preoblačim v spodnjo obleko ali se grem kopat, ga denem na stran. Pričakujem od mojih jednotinih bratov odgovora, ko sem jim nisal in tudi dal svoj naslov. Frank Karlsh, 211. Časi se spreminjajo Niles. O.—V Ohiu imamo res milo zimo. Ni ga dneva, da bi solnce ne sijalo.> Dela se s polno paro. Najbolj se postavijo ženske: Iz tovarne v salun, "whiskey and beer", paket cigaret, malo pudra na lice in hajdi domov. Ko pridem nekega dne zadnjo jesen z dela, mi pravi žena, dar gre delat v tovarno, da ne bo doma sama vso zimo. Jaz ji pravim. dokler jaz delam, ji ni treba iti, ali ona insistira, da gre. Par dni pozneje pridem domov /. dela. Mraz v hiši in nobene večerje. Pustim žlico in kladivo in primem za kuhalni-co. Ampak to mi dela preglavi- ce, ker ne znam kuhati, dasi sem bil oficirski kuhar. Nobena stvar ni na mestu, vse je narobe. To Slišim dan za dnevom. Dva dni sem zaštrajkal in mislil, da bo bolje, ali moral sem se zopet oprijeti. Uboge ženske, kako ste zasužnjene! Nikdar porste, vedno zaposlene. Moja boljša polovica, odkar dela v tovarni, se bolje počuti. "Osem ur naredim in sem prosta, doma pa moram delati brez plače." Tako mi poje na ušesa. Po dveh mesecih in P9l prepira sva se dogovorila, da bova skrbela za hišo do prvega marca, potem pa greva na "board" k sosedu. Kuhar*. Razmere v Nemčiji London, 3. februarja (ONA). — Tuneli na evropskih železnicah so postali zatočišča in skrivališča za lokomotive. Tako skušajo zdaj Nemci ohraniti svoj železniški material in se izogniti najhujšim posledicam udarjanja zavezniškega letalstva. V mnogih slučajih so tuneli dozdaj služili domačemu prebivalstvu kot zatočišča; a zdaj jim je vstop prepovedan, ker je ta nevarni kraj namenjen izključno lokomotivam. Tudi druga poročila, ki prihajajo iz Evrope pod nemškim gospodstvom, pripovedujejo o transportnih težavah v Nemčiji. Iz Francije so Nemci odposlali novih 20,000 železniških .vagonov in to kljub temu, da grozi v zahodni Evropi invazija. Povečini so ti vagoni jedilni, spalni in potniški vozovi — Nemci so jih spremenili v bolniške vagone, v katerih zdaj prevažajo svoje ranjence z vzhodne fronte. V Poznamskem okraju so začeli uporabljati vojne invalide v železniški službi, kjer jih prej ni bilo dovoljeno nastaviti. Tako poskušajo Nemci popraviti obupno pomanjkanje izurjenih železniških nastavljencev. Uradni krogi v Nemčiji zdaj odsvetujejo civilnemu prebivalstvu selitev iz bombardiranih krajev, ker to preveč obremenjuje transportni sistem. Začeli so celo pravo propagandno kampanjo v cilju, da pregovore r&dbi-ne, katerih hiše so bile porušene, naj ostanejo kjer so in ne gredo kot begunci v smeri proti vzhodu ali jugu. Ponoči pa se vendar pripeti, da se pomikajo dolge vrste beguncev iz krajev, ki so postali cilj zavezniškega letalstva, drugam v kraje, ki leže v bližini. Na kanalih in na rekah se je rodilo veliko število organizacij za prevoz ljudi, kar nekoliko o-lajšuje in ublaži veliko transportno krizo. Harriman. nas novi poslanik v Rusiji Ko so Cordell Hull in njegov štab svetovalcev zapustili Rusijo po uspešni zaključitvi moskovske konference, so tam pustili W. Averella Harrimana, či-gar novo delo sedaj bo, da bo poslanik v Rusiji.. Njegovo me-£to je zraven diplomatskega predstavništva na britanskem dvoru najvažnejše mesto v naši diplomaciji. Harriman ni in nikdar ni bil politična oseba v amerikanskem smislu besede. Tudi ni človek kariere State departmenta. Niti ni pomagal nobenemu strankarskemu fondu s svojimi prispevki, tako da bi sedaj to poslani-ško mesto moglo biti pravična nagrada kot se dela po stari amerikanski navadi. Do pred kratkim je njegovo delo bilo povezano samo z veliko industrijo; toda na tem polju je bil eden prvih tako zvanih liberalnih industrialcev, ki so sodelovali z Rooseveltovo administracijo. V svojih 52 letih je Harriman mnogo dosegel. Bil je bankir, direktor železnic, graditelj ladij, direktor paroplovnega društva, ekspert za javne zadeve, lastnik rudnika magnezije in oljnega polja, direktor banke, telegrafskega društva in drugih velikih industrijskih podjetij. Povsod je deloval z uspehom. Bil je tudi zaščitnik moderne umetnosti ,in velik ljubitelj športa "polo". Do new deala leta 1932 so smatrali Harrimana za republikanca, čeprav se politično ni udejstvoval. Toda od tistega časa Je vedno na strani Roosevel ta. Že zgodaj v času njegove prve administracije je sprejel svoje prvo važno javno delo. Postsl je zastopnik administrstorja NRA. Kasneje je postal načel nik predsednikovega svetovalnega odbora za industrije. V obeh teh svojih poslovanjih je bil v prvi vrsti zveza med veliko industrijo; in VVashingtonom, ka tero delo je bilo precej neza hvalno. Razlagal je industrial-cem odredbe new deala, ki so se tikale velikega denarnega poslovanja, vvashingtonskim odločujočim uradnikom pa potrebe industrij. Razume se, da je pri tem delu moralo biti notranje trenje, toda smatra se, da je Harriman svoje dolo zelo dobro opravil. Pojavil se je zopet pred širšo javnostjo leta 1940, ko je sprejel delo v uradu za vodstvo produkcije. Tods tsm se je bsvil samo nekaj dni, ker je predsednik že našel drugo delo zsnj. Lend-lease je začel postajati stvarnost. Česa Velika Britanija najbolj potrebuje? Kaj je Rusija želela? Harriman Je odšel v inozemstvo in uredil ta vprašanja. Dve leti je potoval med Evropo in VVashingtonom. Dvakrat je bil v Rusiji ln dvakrat na Bližnjem vzhodu. Angležem in Rusom se je osebno dopadol; dopadlo pa se jim je tudi, kako se je udejstvoval v svojem težkem delu. Harriman je neke vrste zago-netka, ako.ne celo razočaranje za starejšo generacijo amerikan-skih industrialcev, posebno tistih, ki so poznali njegovega očeta. Stari Edward H. Harriman je bil srdit, ensrgičen in močan borec, kateri ni trpel, da mu kaj stoji na poti, ko je v prošlem stoletju spravljal skupaj svoje veliko bogaatvo. Smatral je, ds močnejšim ostane plan in zato se je brezobzirno boril. Načini, katerih se je poaluževal, so svo-ječasno razkačili Theodorja Roo-sevelta, ko ja bil predsednik, toda Harriman-ije obdržal svoje imetje. Njegov največji cilj Je bil dobiti oblast nad železnicami. Pravijo, da je nekoč imel več kot 60,000 milj v tej deželi. Uspel je tnko dobro, ds je, ko je umrl, zapustil svojemu sinu $100,000,i000 juremoženja, največ v delnicah želesnic. Ravno nasprotno od starega Harrimana, jo katerem so rekli, da se ni bal ne Boga ne Morga-na, se sedaj govori, da je sin Harriman enkrat rekel, da je vsakega dolžnost delati—naj je bogat ali siromak. In skeptič-nost, katera se navadno nansša ns take in slične izjave sinov bogatih ljudi, je kmalu izginila. Ko je Harriman končal univerzo Yale leta 1913, je takoj začel delati, sicer ne kot direktor, toda v obleki želesniftkega uradnika. Z drugimi besedami povedano, on se je s svojim delom sam vzpel pri železniški družbi, dokler ni postal direktor predsed-ništva Union Pacifica leta 1932. Kot upravitelj teh železnic v času depresija,-Ja on hrabro uvedel Dieselove lokomotive, znižal cene v jedilnih vagonih in prenavljal in popravljal železniške vagone, dokler niso medtem druge železniški družbe—ds bi zmanjšala svoje vedno večja izgube—skratila potnikom posebne ugodnosti in amanjšala šte: vilo vlakov na avojih progah. Toda s časom se je videlo, ksko modro je Harriman postopal, Harriman ja visok človek temnih lss in prtjatnega obnsšsnja. Nekoč je rekla neka filmska igralka, ds je on edan desetih ns j lepših mož v tej deželi. Poro čen je bil dvakrat; Ima dve hčeri od svoje prve žene. Delo fMslsnika Harrimana bo zelo delikatno. Mnogo majhnih deta j lev je Še ostalo od moskovske konference, kstare bo treba urediti s Stalinom in ruskimi uradnimi osebami. In ko se bo vojna približevala h koncu, boj seveda vedno več {»roblamov, ki bodo prišli na površje in katere bo treba poravnati. V nekem pogledu izgleda, vsaj kar se tiče velikih sil, da bo mir Ae bolj težak kot je vojna. Toda ljudje, ki poznajo Harrimana, smstrajo, da ima vse potrebne sposobnosti zs delo, ki mu Je poverjeno-Njegovo prijsteljstvo do Rusije mu bo mnogo pomsgslo. i Tam niso pozabili, da se je Harriman mnogo zanimal za pomoč Rusiji takrat, ko so mnogi v tej deželi mialili, da bodo nacijl v svoji prvi ofenzivi premega!! sovjete in ds bi zato vsako pošiljanje ptmoči na Rusko bilo Čisto zaman. Sedaj Je tudi že priporočil amerikaneko pomoč ca rehabilitacijo unJAenlh delov Rusije po vojni. Starim ruskim komunistom mogoče ni ljubo Harrima-novo bogsltvo, ravno tako kot starim industrialcem v Združenih državah ni bilo ljubo njego-vo sodelovanje t new dealom. Toda mlajše sovjatske ursdne osebnosti so že pokazale, ds s KJmpstijo gledsjo ha liberalne ameriksnske industrialce; zato se seveda smstrs, di je predsed nik Roosevelt dobro izbral, ko Ja postavil Harrimana, ki ja eden voditeljev te liberalne grupe, za našega predstavnika v Rusiji. Coorvll FUB pomorščaka, M le Aa obisku stana paril-Dalmaciji. (Zoisa.) Kako je nastalo današnje delavstvo In njegovo gibanje Dr. Dragotln Lončar * 1. Postanek - današnjega delavstva in njegovega gibapja so omogočili in pospešili pogoji gospodarskega in pravnega značaja. V glavnih obrisih se h6čem6 seznaniti ? zgodovino gospodar-stvs, kakor se je bilo razvilo pri narodih srednje in zspadne Evrope, obenem pa s pravnimi nazori, ki so vplivali na gospodarsko življenje. Buecher, ki nam bodi pri tem vodnik, deli ves gospodarski rai-Voj v tri dobe: I. hišno sli nsturalno gospodarstvo, v katerem se gospodarske dobrine použivajo tsm, kjer so nsstale; II. mestno ali denarno gospodarstvo, kjer prehajajo gospodarske dobrine naravnost iz rok producsnts v roks konsumenta; III. narodno gospodarstvo, v katerem prenehajo gospodarske dobrine od producenta do konsumenta po posredovanju tretjih oseb. , . k. n. Te tri dobe si pa ne sledo druga za drugo tako, da bi se iz-ključevsle med seboj, ampak v eni ali drugi dobi prevladuje U ali oni nSčin gospodarstva. Še dandanes imamo ponekod življe hišnega in mestnega gospodar-stva. Tako je treba to ume vati. Prvs doba sega od začetka Človeške omike do srednjega veka (neksko do zsčetka II. tisočletja, po lstau 1000). Vssk pridelek in izdelek se ves in cel pridela in izdela doma, v domaČi hiši, kjer se tudi nsrsvnost použlje. Izdelovanje in použivanje ni ločeno, ampak se staplja v eno. Izmenjavanje jc prvotno neznano. Splošno priznanegu merila za vrednost ni. Izdelek, ki je sad človeškega dela, je obenem del človeka samega. Kdor ga prepušča drugim, daje s tem tako rekoč *»be samega; zato je bilo prvotno izmenjavanja pod javno zaščito, ki se je vršilo pred pričsmi ln s simboličnimi obliksmi. To hišno gospodarstvo Je odvisno zlasti od zemlje, ki je Ž njo tesno spojeno. Kdor je lastnik zemlje, ta more imeti last-Ao gospodsrstvo; drugi niso svobodni. / lupina iugoslevanskth bolevntk©v. kt so poasspM «s lsdJL s katere so »mikom. (Zoisa.) Nemci brnim i* U krat ne London, 2 februarja (ONA) Ns tisoče Nemcev, ki so pred vojno živeli v Ukrajini, se nahsjs zdaj na begu proti zahodu, ker ss boje. da jih ne bi zajela rdeča ammti*. tako da bi jih zade la kasen sa njihovo sodelovanje s nastati Ozienmk PoUk,. časopis. ki izhaja v Londonu v poljakem jeziku poroča, da ee jih jr pri teple ogromno v rseiičn* polj ske kraje, kjer so obležali, k ef j* v Italijo Mmnosm primanjkuje transport aib sredstev, Menite oblasti votna južnoslovanska zadruga, ruska obščlna itd.), kjer je mogoča delitev dela v večjem obsegu, ko Ima vssk član sebi primerno opravilo, a vse spaja čut skupnosti, podrejenosti, vzajemnosti. Ko je začela izginjati prvotna vzajemnost in skupnost, se ni takoj razvilo rodbinsko gospodarstvo v današnjem pomenu, ampak rodbinski krog je obsegal tudi sužnja. S tem je bila dana možnost najraznovrstnejše delitve dela, ko so bili posamezniki lzvežbani za določene službo. Clm bolj bogat je bil gospodar, Čim večje je bilo njihovo gospodarstvo, tem bolj se Je ločila tehnika pridelkov in izdelkov. Takšno je bllp gospodarstvo starih Grktiv in Rimljanov. Tu je bila grška oikonomia (oikos— dom, hišs);'Rimski pater farni-lias ni bil le gospodar nad rodbino v ožjem pomenu, t. j. nad Ženo in otroki, ampak tudi nad svojo družino, t. j. sužnji; od tod je nastala beseda famulus—slu-Žsbnik. Rimska drŽava, rimsko pravo je poznalo le rodbino v tem širokem pomenu besede, a ne razmerja človeka do Človeka, Politična'IVi socialna zgodovina starega Rima je slonela na hišnem gospodarstvu s suiriji. Tu ni bilo stanov v pomenu kmeta in obrtnika, ampak so bili veliki in mali, bogati in revni posestniki. Na podlagi zemljiške posesti so .vršili bogatini svojo ^^mmmm^ mm socialno ln jHilitično oblast. Ni bilo podjetniškega kapitala, ni bilo mezdnega dela, niti samostojne industrije. Od tod so nastale one Ogromne latifundlje, velika posestva z armado sužnjev, ki stf izdelovali za svojega gospodarja najbolj raznovrstne, a tudi najfinejše dobrine. Že v 17. stoletju je bilo znanih 146 opravil, ki so Jih vršili sužnji v hiši bogatega Rimljana. To je bila ogromna gospodarska organizacije, ki je Imela v službi številno osebje v t. zv. farni-lia rustica za pridelovanje ln izdelovanje na posestvih, a v t. zv. familia urbana za upravo ter postrežbo gospodarja in i gospo-dlnje. i Sužnji so opravljali ročna In duševna dela, bevlll so ae s poukom otrok, bili so modroslovcl, umetniki, znanstveniki itd, a tudi gladiatorji ln igralci. . Kskor posameznik, tako Je goapodarila tudi država V Ate Pri hišnem gospodarstvu jejngh ln Rimu so bili nižji urad treba vse, kar se potrabuje za mki in sluge sužnji; on! so gra pridelke in izdelki, urediti in dill ceste In prifape, delali so narediti doma: sirovlne, ra/na pri ksmenelomih in rudniki, bi orodja »tal.; zato Je potrebna roč- j U mo jetnlški pazniki in rabljl, na, tehnična spretnost, ki Ima rUrlšli so žito prebivalstvu ln po zopet za posledico delitev dela /ivali k ljudskim Skupščinam, po spolu, starosti, po moči in j V zgodnjem srednjem veku ji /.možnosti posameznikov. Za tnlo isto gospodsrstvo pri ger takšno delitev dela, kakor jo msnsklh in romanskih naiodlh /jthteva hišno gospodarstvo, bi ns dvorcih kraljev, plemstva ln bil* rodbina v našem pomenu j uerk ve; ven ds rje bila razllks v besede nezadostna; zato Imamo tem, da je bolj In bolj izglnjslo pn primitivnih nsrodih rodbino suženjstvo, k) ae Je Izpreminjf v širšem obsegu besede, rodbin- lo v nesvojnost in podJožmštvo ske, krvne skupine (rodovi, grn- j kot posebno obliko do popolne Ur«, ttippen) s skupnim Imetjem svobode, Za to osvoboditev si ln skupnim gospojlaraUom Ta je pridobila zaslug cerkev, a od rodblnsks uredbe je lastna ps ločilni m bili tudi gospodarsko-st irski m In lovskim narodom, s politični rertogl: plemič je imel tudi pOMtt)* k>« se naseljujejo ečjo korist '"I svobodnih ljt*4i stalno, se družijo (fo l*jdu (pr ' In vlsdar je podpiral stremljenja po svobodi, da bi oslsbti in siri oblast plcrmtva 0 govoru dr. Beneša London, 3. februarja (ONA). — Predsednik dr. Edvard Beneš je danes tukaj izjavil, da različne spremembe v politiki Sovjetske unije, ki so tako silno presenetile ves svet, nikakor niso nepričakovane in nerazumljive. Dejal j^, da so vse te spremembe popolnoma "naravne razvojne posledice tekoče vojne, ki so nastale v procesu notranjega razvoja Sovjetske unije in njenega povsem drugačnega sedanjega položaja v zunanjem svetu." Beneš, ki je nedavno podpisal v Moskvi prijateljski pakt Če-hoslovaškc z Rusijo, je izjavil v svojem četrtem poročilu čeho-slovaškemu državnemu svetu: "Ustroj sovjetske držaje je trden in Sovjetska unija je zmagovita. Sovjetska unija se te svoje zmage tudi jasno zaveda ter je ponosna na svojo vlogo v vojni in na svoj doprinos za svobodo Evrope." Glede svojih posvetovanj s sovjetskimi prvaki izjavlja dr. lloneš v svoji poslanici naslednje: "Naše vzajemno stremljenje za tem, da sklenemo zavezo v duhu politike zaščite proti nemškemu imperializmu z neodvisno, demokratično in prijateljsko Poljsko", je prisrčno jn tudi definitivno. Tako bomo dosegli končno veljavno ureditev vseh spornih zadov med našimi svobodnimi državami, zaščitili in zavarovali bodočnost teh treh slovanskih držav, ubenem pa tudi ustvarili, trden mir v srednji in vzhodni Evropi. V slučaju zveze in harmoničnega sodelovanja teh treh slovanskih držav, posvečenega vzdrževanju trajnega miru v tem predelu Evrope, ne bi mogla nobena nemška vlada v bodoče poskušati na novo izzvati še tretje svetovne vojne, Popolnoma smo si bili edini v Mo- . skvi, da ne smemo prenehati s svojimi napori, da dosežemo ta sporazum. To bi pomenilo sodelovanje med Čehoalovaki, Poljaki, Ukrajinci, Ueloruai in Rusi, in sicer na podlagah, ki bi bile čisto nove ln do zdaj Še nikdar niso obstojala; To nikakor ni pauslavizem, vaeslovan-stvo, temveč le stremljenje za tem, d a za vse večne čase odpravimo zgodovinski banditizem • pangermanskega imperializma." C e h o s 1 o v a š k a posvetovalna zbornica je dobila od njega zagotovilo, da v Moskvi lil prišlo do nikaklh tajnih spora- ; zumov. Objasnil pa je, da bl^ bilo še nekoliko prezgodaj za objavo vpeli problemov brez izjeme, o katerih se je razpravljalo poudaril pa je, da bo vse prišlo na dan ob svojem čssu. Izjavil Je tudi, da gre sovjet-tko-čehoslovaški sporazum preko meja U-ga, kar bi zahtevala ' ureditev odnošajev med obema podpisanima državama, U r da te (a sporazum treba smatrati [ot "del velike |>olitlčno zgradite z globoko konccpcijo, onega zveznih členov sistema varnosti v povojnem svetu, sistema, v katerem igra anglo - sovjetski sporazum tudi svojo in prav posebno važno vlogo." Obetal je tudi, da IhhIo našli vojaški dogodki, katerim se približujemo, čehoalovaške oddelke najrazličnejše sestave v boju z /avojevači, in sicer tudi na o-zemlju Čehoslovaške same. Med temi borbenimi formacijami se nahajajo čete v Veliki Britaniji, gerllske skupine v Jugoslaviji, reorganizirani oddelki' v Rusiji in psrtlzeni podkarpatskih, slovaških in čeških provinc, "Prišel bo čas," je proroško izjavil dr. lleneš, "ko bomo poslali v republiko velike mase naših vojakov iz Inozemstva, katere bodo spremljali naši britanski in sovjetski zavezniki." jim dajejo !e jako malo hrsrie in Jih silijo ns delo neposredno za fronto. Velik del teh lw- + gunerv se nahajs v obupno si-i romstnem stanju, a mnogo ai Jih potepa naokoli btez rlljs n« vedoč kam. . » _ ^ (Dalje prihodnjič.) $ SLOVENSKA NARODNA PODPOHNA JCDMOTA lsds)a tesje publiksdjs la šs ss lisi r res veta m ksrtsiL tee pe-trebite sfttsetjs sve)lh društev Is šlsaalvs Is m prnps>aaJw 1>A TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Sedaj so končno dospele kraljeve fregate, s katerimi so korzarjem že tolikrat grozili. Bro-dovje je priplulo v eni onih jasnih ameriških noči, ko svetijo zvezde tako žarko, da bi tudi pri belem dnevu ladje ne našle z večjo gotovostjo poti v rokavu, ki loči Tortugo od San Do-minga, ko pri tej nočni razsvetljavi. Ob soln-čnem vzhodu so se razporedile pred luko, v dolgi vrsti ln v redkih presledkih druga od druge, kakor je že navada pri vojnih ladjah. Tomaž jih zapazi skozi lino svoje kabine ln skoči s postelje. Ladij je bilo pet, največja s štiridesetimi topovi, nsjmanjša s štirinajstimi. Petera vrsta njihovih baterij j« merila na obalo in na vse mesto. Na zadnjih kastellh so vojne ladje razvile francosko zastavo, lilije na beli svili, na velikem Jamboru poveljniške ladje pa je zavlhrala kraljeva standarda, modra ln zlata. Tomaž prime svoj daljnogled ln si ogleduje vse te zastave, ki vihrajo v ameriškem vetru prav tako, kakor jih Je videl Tomaž svoječasno na vrhu kraljevega gradu Saint Germaine en Laye. Ko Jih Tomaž Uko ogleduje, odrln« od kraljevskega brodovja Čoln s štirinajstimi vesli in se obrne proti kopnlni. Kraljev oficir stoji ns krmilu. . ' . (Dalj« prihodnjič.) Vsa pojasnila dajo vodstvo tisi Cona smerne, unljsko dalo prw 2857-59 SO. LAWNDALE AVENUE TELETOM ROCKWELL 4104 a s« dob« aa šaljo tudi vsa astmena pojasnila CHICAGO. HA. MOADCAST STATION STATION fOUCI STATK>N; Po sklop« U. vodno konvencijo m lahko naroči m Ust Prosrsio is prišteje edee. dva. trt štiri ali pot članov tseaadreftte« k sni nsroi nlnL Ust Prosvete steae aa vso enako, sa liane ali nečlan* $100 m «a» tete« aeroteteo. Km pa liani ia plačajo pri ssismsntu $\M * tedelk. a« Jta te prišteje k naročnini. Torej seda) al vaioka. da Jo Jiat predrag sa član« SNPJ. Ust Prosvete Jo vaša lastnin- b feteve |e e vsald dndtel nekdo, ki hI zad šitel list vsak dsn. Pojaaniloi—VaeleJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti člas SNPJ, ali 6« «e preseli proč od družine in bo sahteval sam svoj U« tednik, bodo moral tisti član ts dotične družine, ki j« tako skup* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu listi, in obenem doplačati dotične vsoto listu Prosvete. Ako tega* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa te vsoto naročniku ENEMY RADIOS * DETECTED BY NEW LOCATOR Fluor—cent Tuning Revealt lllmgal Tmnsmittors krat j« bilo še največ del«. Samo delo ... delo ... delo ... Pa vendar st j« zaželel« še nekaj drugega, sama ni ved«l« kaj. malo veselja, malo toplote. Prišli so včasih ^ gostilno, razigrani in v«seli, polni sm«h« in zadovoljstva. Zaželela si je, da bi jo vzeli! medse, ds bi se smejal« in govorila s njimi. Tod« niao jc vzeli, ssmo klicali ao Jo, da jim j« nosil« vin« in jedi. Včaaih so sej pogovsrjali, kako so se zabavali prejšnji dan. pa si je zaželela, da bi bila tudi sams deležna takih zabav, de drugič so .gledale njene oči mlade pare. ki so v««elo rajali v plesu In med temi mladimi ljudmi je nekajkrat opazila dvojice, katerih oči so ae željno takale, katerjh roke ao trepetale, kadar so se dotaknile in katerih ustnice ao se um zadaj aa vrati strnile v koprneč poljub. V takih trenutkih Ji je zagorelo v telesu, silna tel)« se je oglastls v njej, a ni bilo nikogar, ki bi ugasli njeno žejo. Njeno je bilo safoo delo ,. . delo ., . delo ... Potem )e prišel k njej njegov oče. Govoril Ji je čudne beesd«. ki jih skoraj ni razumela, pe vendar jih je rada poalušala. kot tiha godba to pedale na njeno V veži zadone koraki. "Oče Je prišel." NI prišel, prinesli so gs .., Nič več ne joksta otroka. Preplašena sta se stisnila v kot ln u ždlta brez glasu in brez solz. Njune oči sd široko odprte in preplašene, da se ljudje stresejo, Ksdsr se ocrcjo v kot. Prav nič ne razumeta, kaj pomeni v«« to. Tuji ljudje so prišli y njihov dom tn so prinesli očet«. In se* daj delajo čuden oder. ki ao vsega pregrnili s belimi prti. Zakaj ta oder, ta velik bel oder? Štiri pleplašene, široko odprte oči .. . V temni sobi sloni ob mizi stara Slabeška. vaa izmotgana tn stara. Vae Že ve. Ko je izvedele, je hotels v to-vsroo, pa so se Ji zaštbile noge. v glavi se Jt Je zavrtelo in sesti je morala na stol. Razgrinja ae Ji njena pot od mlad<»tt pa prav do danes, ko jI je počilo v srcu. V najtežjih nje-nth urah je prišel k njej oh. njegov« oče Bilo ji je takrat tri in dvajaet let in služila je v kmečki gostilni le sedmo leto. Samo delo iz dneva v dan. od nočt do noči Zjutrsi od petih tn /večer do enajstih. včasih še čez. Vaak dan tako. tudi ob nedejlah, Uh Sirene tulijo.. A. Rošmanc (Se nadaljuje.) CHICAGO — D«taila fA ncw electronk weapoo tor detectmg iht s»« of radio irsn»mitt«ri b» mmy samit, hsv« b*«n r«vrsl«d b» te-vriopment gasit"**« oi tha Hslli-rrsftm Radio Companr Tli« in-ttant a «pz atiempu to trananut radio moosn. a •harp cone-»hsprd Ime ga>h«t oo th« »arUre of a »ooragesat |i*u »cre«n beli*« th« t]NM oI operator! al mooi-inrina »tatkm* al ih« Frd«ral Comtmmlrattont Conuniaaion. Th« nrw method. known ga fluorrart-nl tunina, 'nabira tbt FCC monitor ta obserrt »umrita-rteou»ly s» radio tran»mitting «f- Zlog za zlogom se mu je po-čssl iztrgal iz ust, besede pa so bile tihe, ds jih Tonček nI razumel, zato vpraša še enkrat: Kaj ji je?" "Mislim ... da je mrtva . . ." "Mrtva . . . mama mrtva . . ." Silno ihtenje mu vzame gla* zato se mu le zlog za zlogom tr ga iz ust "Mt . . . tva ... mo ... ja . . . ma . . . ma ..." v Jožek pa ne joka, temveč samo preplašeno atrml z velikimi očmi. Nenadoma pa zašepet« čisto tiho: "Tonček, mene je strah, pojdi-va po očeta." Bre* krtia. brez zvonenja se po cesti premika mrtvaški spre vod. Vije se. vije po cesti med hišami, ljudje preplašeno strme skorst si ne upajo govoriti . . Preit Kovačevo hišo ge ustavi prvič U čudni sprevod tn prav tedaj zaprosi Jožek drugič "ToncejC- mene je atr«h, poj-dtva po očeta " Ali atstions--militsry. cominerciat, marin« and ra«tu» trl^r^oh-—ap* p«sr on th« fluoi«»cent temn m th« form of slowing peska riain« front vall«ya ol radio Mlenc«. Ofcgr radio toča t ion fm Ur? ensbie FCC inv««tigators lo detrrminc^tfi« g*V* srsphtt iorstion oi sny iltc^dl tran»mitt«r snd spprcb«od th« ssrnts who src «iing it 1'anorsauc rcceiv«ra. whicb «ot* bodjr flaoreacmt tuning. ar« an insmtoos adapttoo ol tka cathod« rar osctUeeraph. vgoto denarja Id }« v«ša lsate