Ptuj, 16. novembra 2000, letnik LIH, št. 46 - CENA 130 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Ptuj - železniško slepo irevo Glede na to, da je svet postal z najsodobnejšimi poveza- vami — zlasti informacijskimi — globalna vas, kot radi rečemo, saj zvemo, kaj se dogaja na drugem koncu sveta, še isti trenutek, pravzaprav skoraj ni pomembno, ali živimo v mestu ali na vasi. Tudi tu, na spodnjepodravsko-prleškem koncu, imamo vse, kar imajo veliki. Pa vendar se včasih zgodi, da moramo iz svojih krajev v prestolnico. Če ste bolj nevozne sorte in skrb za svoj prevoz raje prepustite drugim, imate več možnosti priti v osrednjo Slovenijo. Do pred kra- tkim sem prisegal na železnico. Saj veste: zjutraj malo pred šesto sedete na Zelenca, se lepo razkomotite, malo podre- muckate - in ste nekaj po osmi v Ljubljani. In potem popol- dne nazaj. Vmes pa lahko človek še pogleda, kaj novega ponujajo ljubljanske trgovine. No, zadnjič, ko me je pot znova zanesla z vlakom v daljno Ljubljano, pa presenčenje. V Ljubljano — da, ampak najprej na Pragerskem dol (da je bil odhod iz Ptuja 10 minut prej, me tokrat na srečo ni motilo, ker sem imel malo rezerve). Tam pa smo se vkrcali na čudo, o katerem smo pred časom tudi v Tedniku pisali vse rmjlepše: italijan- ski nagibnik. V njem pa — kot na letalu. Pa to ni mišljeno kot kompliment: tesno na levi, tesno spredaj, da je "tesno" tudi nad glavo, je skusil sosed pri oknu ob vstajanju, sede- nje s hrbtom v smeri vožnje (smola pri rezervaciji pač, ker sem dobil prostor tam, kjer se nasproti vozeči gledajo) — in predvsem nagibno. Kar smo občutili vsi z bolj ali manj občutljivimi želodci, zato odslej tudi rm vlak ne brez tablet proti morski bolezni. Res pa je, da je bilo hitro (še pred osmo uro). Zato pa je bilo drugače ob vrnitvi. Se zmeraj tesno levo, tesno spredaj, tokrat obrnjen v pravo smer (le daje vlak peljal vzvratno - smola pač) — in spet nagibno (da ni nagibno samo meni, sem ugotavljal, ko se je sprevo- dnica pri neki potnici kar nekajkrat pozanimala, ali ji je tudi danes slabo). In spet zelo hitro. Ampak samo do Pra- gerskega. Tam smo se tisti, ki smo naprej potovali v smeri slepega spodnjepodravskega črevesa slovenskih železnic — torej proti Ptuju, Ormožu in naprej v Prekmurje, spet izkr- cali in se presedli na vlak, ki nas je že čakal. Dobri stari zelenec, ponižan v regionalni vlak. Potem pa čakali. In čakali. In čakali. Zakaj, vedo najbrž na železnici argu- mentirano pojasniti. No, kje pa piše, da mora človek potovati z vlakom. Pa čeprav je bilo to še nedavno tega prijetno... Sicer pa je že Marin Krpan ugotavljal: "Mene ni bilo Dunaju treba, Dunaja pa Y_- meni ne." Meni pa ne Ljub- / ^ ^ Ijane. že leseni poskrbimo, da nam bo pozimi toplo ... T . . . ■ - . Foto: Jože Bračič STAJERSKA / VOJAŠKA VAJA ODLOČEN ODGOVOR 2000 KONČANA Modri premagali rdeie V štabu 3. Operativnega poveljstva Slovenske vojske so od torka, 7., do petka, 10, novembra, izvajali sklepni del večdnevne skupne takHine vojaške vaje ODLOČEN ODGOVOR 2000, ki je potekala na obmoiju severovzhodne Slovenije, Kljub delni okrnjenosti - zaradi razmočenosti terena so umaknili 27 tankov in jih nadomestili z 10 kolesnimi okle- pnimi transporterji - je bila vaja najbolj množična doslej, saj je na njej sodelovalo skupaj blizu 5000 pripadnikov vseh vojnih enot Slovenske vojske. Glavnina aktivnosti je potekala na območju od Celja in Slovenske Bistrice do Maribora in Ptuja, njen sklepni del si je ogledal tudi pred- sednik države in vrhovni poveljnik SV Milan Kučan, mini- ster za obrambo Janez Janša pa tega ni utegnil. I Kot je povedal vodja vaje, bri- ! gadir Alojz Završnik, je bila I vaja sestavljena iz niza povelj- i niških vadbenih aktivnosti na i vseh ravneh poveljevanja, ki so ; se odvijala že od pomladnih ^ mesecev. Poleg bojevanja ob letalski podpori in sobojevanja i lahkih oklepnih enot, je bila novost preverjanje komunika- cijsko informacijskega sistema, ter računalniške podpore. Teži- šče in slepne aktivnosti so potekale na območju občin Haj- dina, Kidričevo, Majšperk, Pod- lehnik. Slovenska Bistrica in Videm pri Ptuju. Nadaljevanje na strani 3 M. Ozmec Namesto 27 tankov goseničarjev M-84 so v sklepnem delu vaje sodelovali le lažji oklepni kolesniki 2 Četrtek, 16. november 2000 - TEDNIK' JURŠINCI / PRIČETEK GRADBENIH DEL PRI OSNOVNI SOLI Draga naložba za lepšo prihodnost v slovenjegoriški občini Juršinci so večja in zahtevnejša dela v komunalni infrastrukturi končali že do začetka av- gusta, ko so slavili občinski praznik, z Jaj pa je v ospredju obnova občinske zgradbe in v tem tednu napovedan pri- četek gradnje nove večnamenske dvorane pri osnovni šoli. Naložba, vredna 370 milijonov tolarjev, bo največja in tudi najdražja v obstoju občine, po besedah župana Alojza Kau- čiča pa še kako potrebna za šolo, kraj in občino, ki večna- menski prostor nujno potrebuje. Že nekaj tednov obnavljajo juršinsko občinsko stavbo, v ka- teri sta tudi pošta in banka, kajti dotrajanost ostrešja in nepri- jazna zunanjost sta narekovali temeljito obnovo. Zupan Kau- čič o obnovitvenih delih pravi: "Zamenjati smo morali celotno ostrešje, obnovili bomo fasado, obnove pa bodo deležni tudi ne- kateri prostori, predvsem sto- pnišče. Po prvih izračunih bo obnova stala blizu 6 milijonov tolarjev, pri čemer pa ne gre samo za sredstva iz občinskega proračuna, ampak del tudi iz sa- moprispevka, ki smo ga imeli do zadnjega septembra. Z obno- vo smo že proti koncu in pri- čakujem, da bodo končana do konca tega tedna. Sicer pa so dela na komunalni infrastrukturi v naši občini že v celoti končana od meseca avgu- sta naprej. Vrednost vseh del je med 80 in 90 milijoni tolar- jev, delali pa smo predvsem na preplastitvi ter širitvi cest. Ugo- tavljamo namreč, da so vse že zgrajene ceste ob vzponih pre- ozke, tako da jih širimo in op- remljamo z muldami, zraven pa urejamo tudi kanalizacijo, ki bo naš prihodnji večji projekt." Mnogo bolj kot obnova ob- činske stavbe pa bo občino po žepu udarila že nekaj let načr- tovana gradnja prizidka pri OS Juršinci, v katerem bo večna- menska dvorana z nekaj spre- mljajočimi prostori in vrtcem. Gradbinci so delni izkop za ob- stoječo šolsko zgradbo naredili že pred meseci, v tem tednu pa naj bi šlo zares. Gradnja se bo pričela, oblju- blja župan Kaučič, čeprav bi morali začeti že pred dobrim tednom, pa so vse skupaj pre- stavili zaradi napovedanega sla- bega vremena. "Na lepo vreme čakamo, kajti za drugi del izkopa je to nujno potrebno. Pridobili bomo novih 1700 kvadratnih površin, znotraj zgradbe bosta večnamenska dvorana in vrtec. Velika pridobitev bo dvorana za kulturne prireditve, telovadni- ca, ki je doslej šola sploh ni ime- la, izrednega pomena pa je tudi sodobno urejen vrtec, ki ga po- trebujemo v sklopu šole. Dobili pa bomo tudi športno dvorano za potrebe športa v občini, kajti v zimskem času športnih akti- vnosti razen skokov na domači skakalnici ni mogoče izvajati. Prepričan sem, da bomo zmogli v treh letih investicijo pripeljati do konca, vrednost naložbe pa je zaenkrat 370 milijonov tolarjev. V naslednji fazi imamo še pred- videno sanacijo šolske kuhinje, jedilnico, dograditev nekaj učil- nic, za kar pa bomo potrebovali še dodatnih 200 milijonov to- larjev." OBNOVA PUHOVE CIMPRAČE Spomini na letošnji avgustov- ski dan, ko je v Sakušaku zago- rela Puhova cimprača, so zdaj že malo zbledeli, vendar po nelju- bem dogodku ne bodo stali kri- žem rok, pravi župan Kaučič. Že takoj so obljubili, da bodo cimpračo uredili in ji vlili no- vega življenja. Za obnovo je ob pomoči Zavoda za kulturno de- diščino Maribor in strokovne- ga sodelavca Aleša Ariha že vse pripravljeno. Društvo rojaka Ja- neza Puha bo z lastnimi sred- stvi in prostovoljnimi akcijami zgradilo vinsko klet pod gos- podarskim objektom, izkop za gradnjo pa je že opravljen. Cim- prača bo povsem enaka prejšnji, dograjen bo le gospodarski del, do drugega občinska praznika pa bo hiša, posvečena rojaku Puhu, pripravljena za slovesno odprtje. Pomoč za obnovo Puhove hiše je juršinska občina dobila z različnih naslovov: pomagale so bližnje občine na ptujskem območju, nekatera podjetja in sponzorji, župan pa dodaja, da so denar za obnovo prispevali tudi občani v nabiralnih akci- jah, za kar so jim še posebej hvaležni. "Tudi Zavarovalnica Maribor je korektno poravnavala svoje obveznosti, tako da že imamo skoraj zagotovljeni denar za hišo, ki bo stala blizu 10 milijo- nov tolarjev. Potrebno pa je po- vedati, da s to ponovno gradnjo ne bo prizadet občinski prora- čun in da iz njega za obnovo ne bomo vzeli niti tolarja." Tekst in foto: Tatjana Mohorko Za šolsko zgradbo v Juršincih bo kmalu pričel 'rasti' nov več- namenski objekt Občinsko stavbo v teh dneh prenavljajo GORNJA RADGONA / STROKOVNI DNEVI SADJARSTVA, ČEBELARSTVA IN ZELIŠČARSTVA S sadiem do zaslužka Pretekli petek in soboto (10. in 11. novembra) je na pro- storu Pomurskega sejma v Gornji Radgoni potekala dvod- nevna strokovna prireditev, ki so jo poimenovali Strokovni dnevi sadjarstva, čebelarstva in zeliščarstva. Prireditev so prireditelji - Pomurski sejem, d. d. - popestrili z razstavo živil in pijač iz predelanega sadja, medu, zelišč, svežega sadja in sadik. V veliki dvorani pa je potekala tridnevna razstava malih živali, ki jih je pripravila Zveza društev go- jiteljev malih živali Slovenije. Kot je o prireditvi povedal di- rektor Pomurskega sejma Janez Erjavec, Strokovni dnevi sadjar- stva, čebelarstva in zeliščarstva (potekali so pod pokrovitelj- stvom ministrstva za kmetijs- tvo, gozdarstvo in prehrano R Slovenije) nadaljujejo kontinu- iteto sejma sadje, ki poteka vsako drugo leto v Gornji Rad- goni. Prvi dan so slovenski strokovnjaki govorili o razvoju predelave sadja v Sloveniji in razvojnih trendih predelave sa- dja na domu. Predavatelj Andrej Soršak s Kmetijskega zavoda v Mariboru je med drugim dejal, da ima Slovenija pri predelavi sadja dolgoletno tradicijo, saj so v preteklosti na skoraj vsaki kmetiji predelovali sadje. Naj- več so ga namenili za stiskanje, saj je bil jabolčnik v preteklosti glavna pijača. Na slovenskih kmetija pa so ga že od nekdaj namenili sušenju, izdelavi kom- potov, marmelad, sadnega žgan- ja in kisa ter še česa. Sadjevec so danes izrinile druge pijače. Ob obravnavi te teme so sodelovali tudi strokovnjaki iz Avstrije in udeležencem predavanja pred- stavili izkušnje, ki jih imajo njihovi pridelovalci in prede- lovalci sadja na domu. Kot so povedali, ima Slovenja pri tem večje možnosti, saj ima zaradi klimatskih razmer širšo paleto pridelave raznih vrst sadja. V okvir strokovnih dnevov je sodilo tudi ocenjevanje sad- nih sokov, brezalkoholnih pijač in medu. Strokovna komisija je ocenila 51 vzorcev osmih slo- venskih (in enega hrvaškega) proizvajalcev brezalkoholnih in sadnih sokov ter podelila 16 zla- tih in 29 srebrnih medalj ter šest priznanj. Med ocenjenimi vzorci je največ medalj - sedem zlatih in eno srebrno - prejelo podjetje Fructal iz Ajdovščine. Ob nedeljskem posvetu o čebelarstvu so razglasili rezul- tate ocenjevanja medu. Komisi- ja je ocenila 127 vzorcev medu, ki so ga pridelali čebelarji v Sloveniji, in podelila 55 medalj in priznanj. Govorili so tudi o pridelavi kvalitetnega medu, o zdravilnih zeliščih, ki so me- donosna, o prodaji medu na domu, o novi blagovni znamki slovenskega medu in pridelova- nju zdravilnih zelišč v Sloveni- ji. Strokovni dnevi pa so bili popestreni z vseslovensko raz- stavo rejcev malih živali, ki so v hali A razstavili več kot 1500 živali, največ golobov in kun- cev. Kot je ob zaključku zadnje letošnje prireditve na prostoru Pomurskega sejma povedal di- rektor Janez Erjavec, so s tem v Gornji Radgoni zaključili uspe- šno sejemsko leto in se že prip- ravljajo na sejme v letu 2001. lAtdvik Kramberger TEBNiK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovi! Okrajni odbor OF Pbjj leta 1948. izdala RADIO-TEONIK, d.o.o., Ptuj. OireWor: Franc Lačen. UrettniStvo; Jože Šmigoc {v.d. odgovornega urednika), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kte- menčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Siavko FiibariS (vodja te- hnične redakcije) tn Jože Mohorič (grafično-tetinični urednik). Naslov: RADIO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ruj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15,749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vraču- nan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni iist23.12.1998,št89. Nenaročeniii fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: wvifw.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabiralnik@radio-tednik.si ■LIRIKA - BORZNOPOSRiDNIŠKA HIŠA/TEDENSKI KOMENTAR Po kratkem zaHiju - rast Po kratkem zatišju zaradi praznikov se je na Ljubljanski borzi nadaljevala reet tečajev večine delnic. Slovenski borzni indeks je tako ob pre- cejšnjem prometu narasel za 2,86 odstotka ter po dolgem času prebil mejo 1700 točk. Rastje trajala ves teden in prav v petek je dosegel naj- višjo pri 1728,79 točkah. Indeks pooblaščenih investicijskih družb je v začetku tedna še na- daljeval počasno rast, konec tedna pa je začet izgubljati vrednost, v enem tednu izgubi! pol odstotka ter zaključil pri 1368,33 točkah. Delnica Leka nadaljuje svojo rast In je prebita mejo 40000 tolarjev ter končala pri 40549 tolar- jih za delnico, kar je dobrih pet odstotkov več kot teden poprej. Z te malo manjšo stopnjo ra- sti ji sledi delnica Krke. Po uspešni priključitvi Radenske se je delnica Pivovarne Laško zopet vrnila nad 4000 tolarjev, medtem ko je delnica Radenske izgubila še nekaj vrednosti in je vre- dna te še 1391 tolarjev v primerjavi z 2200 pred slabim mesecem dni. Med delnicami v kotaciji A so botj narasle še detnice Aerodroma Ljublja- na, BTC in SKB banke. Po objavi precejšnjega dobička so se v petek precej podražile delnice Petrola in zaključile pri enotnem tečaju več kot 19500 tolarjev, s posameznimi posli že btizu meje 20000 tolarjev. Tudi poslovni rezultati In- tereurope so bili prijetno presenečenje ter so pognali delnico navzgor. V petek je precej pozornosti zbudita nova delnica v uradni kotaciji A, delnica proizvajal- ca bele tehnike Gorenje. Zanimanje se je ka- zalo tudi v naraščanju vrednosti delnice, ki se je približala 2000 tolarjem. Podjetje je napove- dalo prevzem nekega slovenskega podjetja ter vktjučitev svoje delnice na tuje borze. Na prostem trgu se je ustavila ra^ delnic pooblaščenih investicijskih družb. Trenutno še ni gotovo, ali investitorji te vnovčujejo dobičke ali pa je večina potenciala za rast že izkorišče- na. Večjo rast je zabeležita delnica PID Trgatev, medtem ko je večina pidov izgubila okoli od- stotek vrednosti. Med podjetji na prostem trgu so večji pozitivni premiki pri delnicah Cinkarne in Heliosa, ki veljata za dobre portfeljske na- ložbe, Še naprej pa so rasli pokojninski boni, saj smo v tem tednu zvedeli, kakšno premože- nje je država namenila prvemu pokojninskemu skladu. Pokojninski tx)ni so tako v tem tednu narasti kar za 6,73 odstotka in končali pri 47,73 tolarja. Miha Pogačar, iHrika BPD PTUJ / OBISKALI SMO PODJETJE TWIGY Moda za mlade in mlade po snu v mariborskem hotelu Piramida so 25. oktobra podelili priznanja najbolj urejenim prodajalnam v Podra\ju. V ok- viru projekta Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice Maribor so med 40iirijavljenimi prodajalnami v štirih kategorijah izbrali najbolje urejene. V skupini pro- dajaln s tekstilom, obutvijo in usnjeno galanterijo so med petnajstimi izbrali mariborsko Mercatorjevo Modno hišo in ptujsko prodajalno S&M podjetja Twigy Suade Bajrič. Suada Bajrič, ustanoviteljica in lastnica podjetja Twig\, je po- nosna na priznanje Območne gospodarske zbornice Maribor za najbolj urejeno prodajalno s tekstilom v Podravju. Foto: MG Podjetje Twigy je bilo ustano- vljeno leta 1995, en lokal ima v Domino centru v Trstenjako- vi ulici, enega pa v poslovnem centru Drava. Suada Bajrič je ponosna na priznanje Območne gospodarske zbornice Maribor. V hudi konkurenci ponudnikov tekstilnih izdelkov se je mogo- če obdržati le s kvaliteto tako v Urejenosti prodajalne kot ponu- dbi izdelkov, ki mora biti ved- no v trendu, in prijazni prodaji, je-prepričana. V svojih proda- jalnah ponuja modne izdelke za mlade in mlade po srcu. Zado- voljna je, ker ima v glavnem op- ravek z rednimi strankami. V začetku se je sicer želela bolj ori- entirati na modo za suhice (to pove že tudi samo ime podjetja Twigy), pozneje pa je glede na povpraševanje v ponudbo vklju- čila tudi večje številke. Trudi pa se, da je ponudba vedno v tren- du, da so v obeh trgovinah na- prodaj aktualni modeli sezone, ker sicer kupcev ni. MG tednik - četrtek, 16. november 2000 3 USPEŠNI SLOVINSKI iNOVATOfe Na mednarodni razstavi inovacij lENA 2000 v Nurnbergu so bili slovenski inovatorji zelo uspešni. Osvojili so 15 na- grad - tri zlate ter po šest srebrnih in bronastih. Med nagra- jenci sta bila tudi dr Štefan Čelan in Janko Kolarič iz Ptuja za univerzalno pritrdilno sredstvo za izolacijo fasad. Na razstavi je sodelovalo več kot 400 inovatorjev iz 29 držav, iz Slovenije 18, prestavili pa so 20 inovacij. PROTI GRIPI i^O 10. DECEMBRU "Tudi v ptujski izpostavi Območnega zavoda za zdravstveno varstvo Maribor je zmanjkalo cepiva proti gripi. Cepljenje bodo nadaljevali po 10. decembru, ko bodo prejeli novo po- šiljko cepiva. Doslej so dobili le polovico naročenega, cepili pa so že okrog tri tisoč občanov. Cepiva pa tudi nimajo izbra- ni zdravniki, ki so ga naročili v omejenih količinah, v glavnem za otroke in kronične bolnike. Glede na to, da naj bi se letos proti gripi cepilo okrog 40 odstotkov Slovencev, tako so vsaj napovedali na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slove- nije, je svojevrstna ironija, da je cepiva zmanjkalo že v prvih dneh cepljenje. Kot se je sedaj pokazalo, so pri naročilu izha- jali iz lanskoletnih podatkov, ko se je proti gripi cepilo le 130 tisoč ljudi. Te dni pa so pričeli cepiti proti pnevmokokni pljuč- nici. Cepljenje stane 2500 tolarjev. POSVni O TURIZMU V Izoli poteka danes posvet o problemih turizma. Iz Ptuja na njem sodelujeta podžupan Ervin Hojker in predsednik Tu- rističnega društva Ptuj Albin Pišek. 21. novembra pa bo na Ptuju regijski posvet o turizmu. PRIZNANJA NAJBOUŠIM V UREJENOSTI OKOUA V športni dvorani v Slovenskih Konjicah bodo jutri na pri- ložnostni slovesnosti podelili priznanja najboljšim udele- žencem v letošnjem projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. S Ptujskega je letos med najboljšimi OS Zavrč, ki je med 1 7 osnovnimi šolami zasedla odlično pr^o mesto. Drugi je bil med večjimi kampi kamp v ptujskih Termah, med osmimi manjšimi zdravilišči pa so bile Terme Ptuj četrte. V kategoriji drugih krajev so bili Juršinci med 15 kraji deseti, v kategoriji "Izletniški kraji" se je Ptujska Gora med 14 kraji uvrstila na 12. mesto, Ptuj pa je bil v kategoriji "Turistični kraji" šele šesti. 25. NOVEMBRA KATARININ SEJEM V oddelku za gospodarstvo mestne občine Ptuj so povedali, da bo letošnji Katarinin sejem v soboto, 25. novembra. TA TEDEN NA PTUJSKI TV Četrtek: V filmskem kotičku ob 21. uri si bomo lahko ogle- dali prvi del filma z naslovom "Program". Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V tokratni oddaji si bomo lahko ogledali posnetek letošnjega dobrodelnega koncerta Sonček, poljudno oddajo "Kako biti zdrav in zmago- vati" ter oddajo o svetovnem moto športu. MG mOVORISE... ... DA Slovenci v povprečju popijemo letno nekaj nad 40 li- trov vina. Nekateri so se normi približali že na martinovo. ... DA so se nekateri verjetno v vinu kar okopali, saj ga toliko popiti ni mogoče. ... DA je ob tej konkurenci novi prvi mož ptujske terme pre- vzel v celoti. Njegov glas vas pozdravi že na telefonski cen- trali. ... DA so delavci Čistega me- sta v kotaljenju sodov ubranili zadnje mesto z lanskega tek- movanja. Da bodo tekmecem pokazali svoje veščine, bodo pri- hodnje leto organizirali kotalje- nje kontejnerjev. ... DA 50 se nekateri udele- ženci vojaške vaje iznajdljivo odrezali. Že prvi dan so bili med p^limi, pa so imeli do konca orožnih vaj mir. ... DA je bil obrambni mini- ster ob zaključku vaje Odločen odgovor "službeno zadržan". Do tega dne nismo vedeli, daje za- poslen še kje drugje kot rm ob- rambi. ... DA so nekateri ogledalo (beri: krivdo) za izid letošnjih volitev obrnili od sebe k novi- narjem. Že od nekdaj vemo, da se vampirji v ogledalu ne vidi- jo. ... DA je cerkev birmo skoraj prestavila v čas srednje šole, ko imajo že mnogi birmanski kan- didati šoferski izpit. Ubogi bo- tri! VIDI SE.., ... DA je bib sporočilo Baju- kajasno: "Verjemi mi, Miroslav, da je še vedno bolje županstvo v roki kot poslanstvo na strehi." ŠTAJERSKA / VOJAŠKA VAJA ODLOČEN ODGOVOR 2000 ZAKUUCENA Modri premagali rdeie JSadaljevanje s strani I Z vojaškimi dejavnostmi so v III. operativnem poveljstvu Slo- venske vojske predstavili do- seženo stopnjo pripravljenosti razvoja vojske ter njeno usposo- bljenost za izvajanje napadnih delovanj. Pri tem se je zagotovo dodatno usposobila predvsem rezervna sestava pripadnikov vojske, preverili pa so tudi vlo- go centra vojaških šol pri uspo- sabljanju vojaških poveljstev. Zaključne aktivnosti vaje si je v petek, 10. novembra, do- poldne ogledal tudi predsednik države in vrhovni poveljnik Slo- venske vojske Milan Kučan, ki je na položaju v gozdu pri Lan- covi vasi o vaji povedal: "Ta vaja je nedvomno zelo pomembna za razvoj in usposabljanje vojske. Pomembna je zaradi preverjan- ja možnosti uspešnega sodelo- vanja s severnoatlantsko zvezo in standardi Nata in je prilo- žnost za preverjanje poveljstev ter enot za opravljanje skupnih taktičnih vojaških nalog. Zado- voljen sem, da vaja kljub slabim vremenskim razmeram uspešno poteka po predvidenih aktivno- stih. To kaže na visoko stopnjo pripravljenosti in tudi visoko stopnjo discipline, saj do sedaj ni bilo še nobenih težav, zaple- tov in tudi ne nesreč." V petek si je vajo ogledal tudi načelnik generalštaba sloven-, ske vojske general podpolkov- nik Iztok Podbregar in med drugim dejal: "Vsekakor pod- piram odločitev poveljnika vaje brigadirja Završnika, ki je za- radi razmočenosti terena izločil 24. oklepnomehanizirani bata- ljon, predvsem tanke in težka oklepna vozila, in jih nadome- stil z lažjimi oklepnimi kolesni- ki. Skoda, ki bi jo povzročili z uporabo tankov, bi bila zagoto- vo višja, kot bi lahko pridobili z njihovo uporabo na vaji." Celotna vaja je potekala po standardih in procedurah pak- ta Nato, njen poveljnik brigadir Alojz Završnik pa je po zaklju- čnih aktivnostih, ki so potekale na terenu med Ptujsko Goro in Apačami, bil zadovoljen: "Vaja je bila uspešna, saj je dokazala. da je 3. operativno poveljstvo Slovenske vojske skupaj z vse- mu poveljstvi in enotami dobro usposobljeno za izvedbo aktiv- nosti tako širokega obsega. Us- pešna je bila tudi zaradi tega, ker so se v njenem okviru voj- ne enote, v katere so vključeni tudi pripadniki rezervnega ses- tava, usposobile tudi za konkre- tne naloge. Skupaj smo uspešno preverili napadno delovanje in to je bil tudi naš glavni cilj." Med okoli 50 tujimi vojaški- mi predstavniki in atašeji so po- tek vaje spremljali tudi nekateri župani in drugi gostje. Zanimi- vo je, da si je vajo ogledala tudi ministrica za pravosodje Barba- ra Brezigar. Blizu 30 domačih in tujih novinarjev pa je tako kot verjetno tudi podrejeni v slovenski vojski pogrešalo pred- vsem udeležbo obrambnega mi- nistra Janeza Janše, ki se po besedah državnega sekretarja MORS Dušana Mikuša vaje ni utegnil udeležiti zaradi po- membnih aktivnosti v držav- nem zboru. Sicer pa je Mikuš povedal, da je zadnji dan v vaji sodelovalo 3546 pripadni- kov slovenske vojske in re- zervnega sestava, 2.612 je bilo modrih napadalcev, v rdečem bataljonu pa je bil 501 vojak. Ugotovil je, da je vaja pokazala znanje, usposobljenost, pripra- vljenost, moč in pogum slo- venske vojske, ter za uspešno izvedbo vsem čestital. Kakorkoli že, modri vojaški branilci so po poveljniško- štabnih vajah in preigravanju ra- zličnih scenarijev uspešno pre- magali rdeče napadalce. Po besedah brigadirja Alojza Zavr- šnika naj bi vaja veljala le okoli 100 milijonov tolarjev, verjetno pa so bili stroški mnogo višji. Posebne komisije, v katerih so bili tudi predstavniki civilnih oblasti, so namreč že naslednji dan pričele ocenjevati nastalo škodo na terenu in naj bi jo pri- zadetim lastnikom v kratkem povrnili. M. Ozmec Rdeči branilci med vojaškim delovanjem pod Ptujsko Goro. Foto: M. Ozmec Štab rdečih na obronku gozda med Selami in Lancovo vasjo je bil dobro zamaskiran Brigadir Alojz Završnik je bil ob zaključku vaje zadovoljen Boje med rdečimi in modrimi je spremljalo okoli 50 vojaških atašejev, oficirjev in predstavnikov tujih vojaških sil 4 Četrtek, 16. november 2000 - TEDNIK' GLEDALIŠČE PTUJ / KONČAN PROJEKT »MLADA SLOVENSKA DRAMATIKA« Mladi slovenski pisatelii na Ptuju Vsako dramsko gledališče se v svoji osnovi napaja pri izvoru, dramskem besedilu, tekstu. Vendar so tudi veliki Shakespeare, Moliere, Goldoni, Ibsen, Čehov, pa Cankar in Linhart bili nekoč mladi, neuveljavljeni, neznani avtorji. Prav takšne, morda v prihod- nosti znane slovenske dramatike, smo se odločili poiskati in povabiti na Ptuj. Znano je, da ptujsko gledališče sistema- tično skrbi za mlade. Posebno pozornost posvečamo uprizoritvam za otroke in mla- dino, dajemo priložnost najmlajši genera- ciji režiserjev in igralcev, zdaj pa je pred nami nov projekt z naslovom "Mlada slo- venska dramatika". Zamišljen je kot dvo- letno, bienalno srečanje mladih dramskih avtorjev, starih do 30 let. V lanskem štu- dijskem letu smo skupaj s Študentsko or- ganizacijo Univerze v Ljubljani objavili nagradni natečaj, na katerega je prispelo devet novih, še neobjavljenih in neupri- zorjenih besedil. Igre so nato prebrali in ocenjevali režiser in dramatik Dušan Jova- novič, igralka Nataša Barbara Gračner in režiser Jaša Jamnik. Ugotovili so, da so tri izmed njih tako kvalitetne, da jih je vred- no objaviti v zborniku. In prav ta zbornik besedil, njihove avtorje in odlomke iz iger bomo predstavili na zaključni slovesnosti, ki bo jutri zvečer v ptujskem gledališču. Za mlade pisatelje smo pripravili jutri, v petek, 17. novembra, celodnevno druže- nje po Ptujsko: najprej si bodo ogledali muzejske zbirke pa ptujskem gradu, poka- zali jim bomo novo knjižnico (kjer bodo hranili njihove prve igre!), po kosilu pa vinsko klet. Ob 19.30 uri bo v gledališču osrednja slovesnost - bralni večer. Besedila bodo predstavili trije igralci v t. i. koncer- tni izvedbi: iz vsake igre bodo interpre- tirali kratek odlomek. Študentska založba iz Ljubljane bo skupaj z Gledališčem Ptuj predstavila prvi zbornik objavljenih bese- dil, nato pa bo slavnostna razglasitev zma- govalca — dobitnika glavne nagrade. V veliko zadovoljstvo nam je, da smo za si- cer neprofitni projekt znali najti posluh "realnega sektorja": pokrovitelj nagrade je Merkur Zavarovalnica, delniška družba, iz Ljubljane. gP PTUJ / V MESTNI HISI ODPRLI RAZSTAVO IZDELKOV UČENČEV IN DIJAKOV Bogastvo pnstoiasnih aktivnosti V Mestni hiši na Ptuju so 10. novembra odprli razstavo iz- delkov učencev in dijakov ptujskega dijaškega doma. To je še ena prireditev v sklopu praznovanja 100-letnice dijaške- ga doma, ki poudarja pomen zunajšolskih aktivnosti mla- dih, ki bivajo v njem. Z njo predstavljajo izdelke, ki jih učenci in dijaki ustvarjajo v svojem prostem času: kvačkane prtičke, broške, različne moti- ve, naslikane na svilo, kravate in drugo. Nekaj utrinkov iz življenja in dela v ptujskem dijaškem domu je predstavila dijakinja Valerija Markovič iz Cezanjevcev pri Ljutomeru, ki obiskuje tretji letnik ekonom- ske gimnazije v Ptuju. Ravnatelj dijaškega doma Ptuj Matjaž Neudauer je v prilož- nostnem nagovoru med drugim opozoril na specifičnost ptuj- skega doma, ki je eden treh, v katerem bivajo učenci osnovnih šol, osnovne šole s prilagojenim programom in dijaki srednjih šol. To narekuje tempo njihove- ga dela, ki gradi na strpnosti, upoštevanju drugačnosti in spo- štovanju sočloveka. Gre za vred- note, brez katerih ne more uspe- šno delovati nobena vzgojno- izobraževalna organizacija. Mat- jaž Neudaer se je zahvalil sodela- vkama Jasmini Ferk in Andreji Masten, ki sta pomagali pri iz- boru izdelkov za razstavo. Raz- stavo, ki bo v Mestni hiši na Ptuju na ogled predvidoma do konca novembra, je odprl pod- župan mestne občine Ptuj Mi- tja Mrgole. Tekst in foto: MG Dijakinja Valerija Markovič je ob odprtju razstave predstavila utrinke iz življenja in dela učencev in dijakov ptujskega dija- škega doma. SLOVENSKA BISTRICA / MEDNARODNA RAZSTAVA OTROŠKIH LIKOVNIH DEL IZ 23 DRŽAV SVETA Ena naiprisnnejših razstav Mirno lahko trdimo, da v Slovenski Bistrici že dolgo ni bilo toliko zanimanja za likovno razstavo v galeriji Grad kot minuli četrtek, ko so odprli mednarodno razstavo otro- ških likovnih del iz 23 držav sveta na temo konj. Pokro- vitelj razstave župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar je med drugim povedal, da so otroci s pričujočo raz- stavo pokazali lep primer povezavanja in povezanosti ljudi vsega sveta, njim bi morali slediti tudi odrasli. Odprtje razstave so popestrili mladinski mešani pevski zbor OŠ Pohorskega odreda z recita- torji, posebno navdušenje pa je doživel nastop pevskega zbor- čka Sonček iz vrtca Slovenska Bistrica. 130 otroških risb je razpo- rejenih v izvrstno razstavo po starosti otrok od četrtega do pet- najstega leta in tvorijo nepozab- no celoto likovnega duha otrok, ki so ustvarili podobo sveta, ka- kršnega pač doživljajo. Ob ogledu otroških risb se ti poraja misel, da gledaš slikani- co ali celo risani film, narejen po otroški zamisli. Med njimi je tudi risba kitajskega dečka, ki je nad konjem, osrednjo temo risbe, spojil celo kitajsko in slo- vensko zastavo. Brez dvoma je to ena najpri- srčnejših in najlepših likovnih razstav v galeriji Grad, odkar ta deluje. Kot je povedal urednik Likovnega lista Mihailo Liša- nin, se je v obdobju petih let obstoja revije udeležilo nateča- jev za otroška likovna dela več kot 30.000 otrok iz 40 držav in trenutno kroži po raznih mestih po svetu šest podobnih razstav. Sedanja razstava v Slovenski Bi- strici je bila prvič postavljena v Celju, kasneje je potovala še v Beograd in nato prispela v Slo- vensko Bistrico, v decembru pa jo bo prevzela Francija. Vida Topolovec Na likovni razstavi, pos- tavljeni v galeriji Grad Slo- venska Bistrica, so risbe na temo konja slikali otroci iz naslednjih držav: Albanije, Argentine, Belorusije, Bol- garije, Cipra, Češke, Grčije, Hrvaške, Indije, Irana, Itali- je, Jugoslavije, Kitajske, Li- tve, Madžarske, Moldavije, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije, Turčije in ZDA. TEDNIKOVA KNJIGARNICA Bonton za najmlajše Omikec, sivobradi škrat, dragocen pozna zaklad lepiti misli in besed! Glej, kam vodi drobna sled... Drobna sled vodi v novo iz- virno slovensko knjižno zbir- ko Mala šola lepega vedenja, ki jo izdaja založba Sloven- ska knjiga, Prvi knjigi zbirke sta podpisali avtorici Nataša Končnik Goršič in Jelka Go- dec Schmidt, knjigici sta na- slovljeni Dober dan in Prosim in hvala ter sta namenjeni ot- rokom od četrtega leta dalje in njihovim vzgojiteljem. Slikanici sta jasnega, pou- čnega namena, a se v obeh prepletajo fantazijski elemen- ti. Poučne vsebine, ki jih mal- čki slišijo v obliki prijetne, pravljično obarvane zgodbe, so otrokom bližje od suho- parnega "strokovnega" bran- ja. Škrat Omtkec je posrečen fik, ki vodi otroka, mu svetuje, ga opominja, vzpodbuja rabo "čarobnih" besed, skratka - je otrokov zaveznik tn pomočnik pri osvajanju osnovnih pravi! lepega vedenja. V slikanici Prosim in hvala je dogajanje postavljeno v obi- čajen vrtec v Mali ulici, kjer je vse tako, kot mora biti: otroci se sami preobujejo tn zložijo čeveljce in oblačila, v igralnici se ne prepirajo in ne pretepa- jo, tudi pri kosilu in na spre- hodu so vsi otroci umirjeni in olikani. Seveda, vse je lepo in prav, saj Imajo v vrtcu ve- liko tablo, kjer so z barvnimi kredami zapisane zelo po- membne besede: na sviden- je, dobro jutro, izvoli, hvala, pnDsim. Nekega dne se v vrtcu vse sfiži - malčki ne pospravljajo, se kregajo in pretepajo, pri kosilu hrana frči po zraku ... Vzgojiteljice so iz sebe in v pomoč priskoči Škrat Omikec. Ta opozori ot- roke na izginotje pomembnih besed s table v igralnici. V slikanici Dober dan ima glavna junakinja Špela velike težave. Starši ne upoštevajo njenih želja, trgovka je z njo neprijazna, sosedje govorijo, da je Špela nevzgojena. De- klica je žalostna in trmasto molči. Le kaj je narobe s Špelo? Odgovor ponudi škrat Omtkec, ki pojasni deklici nuj- nost prijaznega pozdravljanja. In Špeli, ki se nauči pozdrav- ljanja, je komuniciranje z ot- roki in odraslimi lažje. V mladinskem oddelku Knji- žnice Ivana Potrča, Malt grad, Prešernova 33, si lahko iz- posodite zase in svoje ot- roke še naslednje knjige o lepem vedenju: Tudi jaz lepo jem (Marjana Gliha, Kmečki glas, 1998), Počesane muhe aH zelo zapleten priročnik o lepem vedenju (Slavko Pregt, 1993), Bonton za otroke (Sll- vio in Emilija Ružic, 1976), Fonton (Desa Muck, 1998), Z lepim vedenjem v lepše čase (Dušica Kunaver, 1996), Lepo vedenje od A do Ž (1976), Žepni bonton (Jože Šircelj, 1994), Blazno resno popolni (Desa Muck, 1995), Veliki so- dobni bonton (Nlgel Rees, 1998), Ilustrirani bonton & protokol (Oorde Zelmanovič, 1990). Pričakujemo vas vsak dan od osmih do devetnajst- ih, ob sobotah do dvanajstih. Članarine in vpisnine ni. Lilfana Klemenčič FILMSKI KOTIČEK Porno film Na sončni strani Alp smo dobili svoj porno film - sicer ni pornič v pravem pomenu besede, zato pa je to slovensi