Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in književnosti VLOGA IN POMEN USTVARJALNEGA PISANJA PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI V OSNOVNI ŠOLI Doktorska disertacija mag. Milena BLAŽIĆ Mentorica: izr. prof. dr. Boža KRAKAR VOGEL Ljubljana, 2000 Posvetilo Doktorsko disertacijo posvečam svoji mami Mari BLAŽIĆ. Zahvala Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Boži Krakar Vogel, izr. prof., dr. Francetu Žagarju, izr. prof., dr. Igorju Saksidi, doc. in svoji družini za spodbude. Kazalo KAZALO..............................................................................................................................................................3 KLJUČNE BESEDE................................................................................................................................................4 POVZETEK...........................................................................................................................................................4 KEY WORDS.......................................................................................................................................................6 ABSTRACT..........................................................................................................................................................6 UVOD..................................................................................................................................................................8 1. DEL – TRADICIONALNO IN KOGNITIVNO POJMOVANJE PISANJA........................9 KOGNITIVNO POJMOVANJE PISNEGA PROCESA...................................................................................................14 BLOK URA, PROJEKTNO PISANJE........................................................................................................................16 LINDA FLOWER IN JOHN HAYES – NAJBOLJ ZNAČILNA PREDSTAVNIKA KOGNITIVNEGA POJMOVANJA PISNEGA PROCESA...........................................................................................................................................................22 CARL BEREITER IN MARLENE SCARDAMALIA – NANIZOVALNI IN PRETVORBNI PISNI MODEL...........................43 RAZVOJ USTVARJALNIH SPOSOBNOSTI UČENCEV...............................................................................................69 J. PAUL GUILFORD IN RAZVOJ DIVERGENTNEGA MIŠLJENJA..............................................................................72 E. PAUL TORRANCE IN USTVARJALNI RAZVOJ OTROK........................................................................................78 POVZETEK.........................................................................................................................................................88 2. DEL – ZGODOVINSKI ORIS – OD SPISJA, PROSTEGA SPISJA, ŠOLSKIH BESEDILNIH VRST DO USTVARJALNIH BESEDIL........................................................89 PRVO OBDOBJE IN ZAČETKI SPISJA NA SLOVENSKEM - MAJAR IN PRAPROTNIK.................................................90 DRUGO OBDOBJE TER “NOVI POUK SPISJA” – BEZJAK, LICHTENWALLNER IN ČITANKE..................................100 TRETJE OBDOBJE “NOVO POUČEVANJE SPISJA“– ŠILIH, TRDINA, SILVESTER....................................................144 ČETRTO OBDOBJE: ŠOLSKO USTVARJALNO PISANJE - ŽAGAR, KRAKAR-VOGEL..............................................169 TIPOLOGIJA VAJ IN ANALIZA NASLOVOV PROSTIH SPISOV OD LETA 1849-2000...............................................176 POVZETEK.......................................................................................................................................................192 3. DEL ¦ TEORETIČNA IZHODIŠČA USTVARJALNEGA PISANJA...........................194 RAZVOJ BRALNIH IN PISNIH INTERESOV OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU IN UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI, ......194 DIVERGENTNO MIŠLJENJE, USTVARJALNI RAZVOJ OTROKA IN LASTNOSTI BESEDNO-USTVARJALNIH UČENCEV203 NAČRTOVANJE UČNE URE, VLOGA MOTIVACIJE IN TIPI MOTIVACIJE PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI.......................207 PISANJE IN PISNO SPOROČANJE V DEVETLETKI.................................................................................................222 TEORETIČNA IN DIDAKTIČNA IZHODIŠČA OPISNEGA OCENJEVANJA..................................................................236 PREDLOG AVTORSKEGA MODELA KOT DODATEK K PREDLOGU UČNEGA NAČRTA ZA SLOVENŠČINO ZA DEVETLETKO...................................................................................................................................................250 POVZETEK.......................................................................................................................................................290 POVZETEK DISERTACIJE VLOGA IN POMEN USTVARJALNEGA PISANJA PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI V OSNOVNI ŠOLI....................................................................291 VIRI.......................................................................................................................................295 LITERATURA......................................................................................................................302 KONČNE OPOMBE............................................................................................................................................311 DODATEK 1 – NASLOVI PROSTIH SPISOV OD 1849–2000 (KRONOLOŠKO) ____________________322 DODATEK 2 – NASLOVI PROSTIH SPISOV OD 1849–2000 (ABECEDNO)_______________________393 Ključne besede besedilotvorje; nanizovalni model; pisne sposobnosti; pisne strategije; pisni proces; poimenovanje; pouk književnosti; poustvarjalno pisanje; pretvorbni model; prosti spisi; tvorjenje; upovedovanje; ustvarjalno mišljenje; ustvarjalno pisanje. Povzetek Disertacija Vloga in pomen ustvarjalnega pisanja pri pouku književnosti v osnovni šoli v prvem, teoretičnem delu predstavlja sodobno kognitivno teorijo, za katero je pisanje proces, ki je ravno toliko pomemben kot besedilo (Flowerjeva in Hayes; Bereiter in Scardamalia), tradicionalno pojmovanje pisanja je bilo osredotočeno le na izdelek pisanja – besedilo (tekst). Kognitivni pisni model sestavljajo trije deli: 1. pisni dejavniki (pisna naloga: tema, naslovnik, navodila in nastajajoče besedilo); 2. dolgoročni spomin pisca (poznavanje teme, naslovnika in pisnih vzorcev) in 3. faze tvorjenja (načrtovanje: produciranje, organiziranje, postavljanje ciljev; pretvarjanje in pregledovanje: branje in vrednotenje). Ob tem sta predstavljena še dva pisna modela: enostavnejši nanizovalni in zahtevnejši pretvorbni model. K pisnemu modelu sodi še poznavanje pisnih strategij za izboljšanje pisnega procesa. V prvem delu disertacije se naslanjamo na teorijo divergentnega mišljenja (Guilford in Torrance), ki prek definicije pojma ustvarjalnosti in lastnosti divergentnega mišljenja ter značilnosti ustvarjalnih oseb obravnava tudi različne metode za spodbujanje ustvarjalnosti. Drugi del disertacije predstavlja zgodovinski pregled teorij šolskega prostega spisja od leta 1850 do danes s pomembnimi štirimi prelomnicami. (I) Najprej sta začetnika spisja Majar (1850) in nadaljevalec Praprotnik. (II) Drugo obdobje zaznamujeta Bezjak in Lichtenwallner (1908), ki se zavzemata za “novi in ne več stari pouk spisja”. K temu obdobju prištevamo še jezikovne vadnice Bezjaka in Schreinerja; čitanke Bajca; Rupla, Sovreta in Kolariča. (III) Tretje obdobje predstavlja Šilih (1955), ki poskuša prevrednotiti poučevanje “z novim in ne več starim načinom poučevanja spisja”. To obdobje nadaljujeta v petdesetih letih še Trdinova (1955 – 1964) in Silvester (1959 ali 60). Potem sledi čas, ko je bilo pisanje v šolah osredotočeno le na izdelek pisanja in na jezikovno pravilnost prostih spisov. (IV) V osemdesetih in devetdesetih letih se začnejo t. i. kreativne delavnice, spodbujene ne le z vplivom ameriških šol, ampak tudi z razvojem šolstva, didaktike materinega jezika in književnosti, večje demokratizacije pouka in novega pojmovanja otroka. To je privedlo do delitve na pisateljske in pesniške delavnice na eni in šolsko ustvarjalno pisanje na drugi strani. Ob koncu dvajsetega stoletja se začnejo uveljavljati sodobne teorije pisanja. V tretjem delu disertacije predlagam avtorski model poučevanja pisanja, ki temelji na slovenski tradiciji in praksi prostega spisja ter dopolnjuje Predlog učnega načrta za slovenščino v devetletki. Značilnost modela je skladnost z učnim načrtom in njegova nadgradnja – šolsko pisanje je didaktično pojmovan proces, ki mora upoštevati dejavnike pisanja, dolgoročni spomin učenca pisca in faze tvorjenja. Pisno ustvarjalnost učencev spodbujamo z metodami ustvarjalnega mišljenja v fazi načrtovanja, razvijanjem pisnih strategij v fazi pretvarjanja in izboljševanjem v fazi pregledovanja. Gre za kognitivni pisni model, ki razvija pisne sposobnosti z besedilotvornimi metodami prek enostavnejše nanizovalne strategije do zahtevnejše pretvorbne strategije. Dodatek disertaciji so naslovi prostih spisov od 1849 do 2000, ki so motivno-tematsko in oblikovno-strukturno analizirani v drugem delu naloge ter tako kot tudi naloga sama – odpirajo možnosti za nadaljnje raziskovanje. Key Words text creation, knowledge telling model; writing abilities; writing process; naming; teaching literature; re-creative writing; knowledge transforming model; composition; creation; put into sentence; creative thinking; creative writing. Abstract The thesis presents the meaning and role of creative writing in teaching literature in elementary school. The first theoretical part discusses contemporary cognitive theory in which writing itself is a process as important as the text. Since the traditional conception of writing was centered on the result of the writing process – the text. The cognitive writing model is composed of three parts: 1. task environment; 2.the writers’ long term memory and 3. writing process. In addition two writing models are discussed: the simpler knowledge telling and the more complex knowledge-transforming model. Knowledge of writing strategies for improving the writing process is a part of the writing model. The first part of the thesis is based on the theory of divergent thinking which encompasses the definition of creativity, characteristics of divergent thinking and creative individuals and methods of stimulating creativity. The second part of the thesis presents a historical overview of theories of written compositions in school commencing from the year 1850 to the present time, including four important turning points (I) originators of composition writing Majar (1850) and in continuation Praprotnik. (II) The second period marked by Bezjak and Lichtenwallner (1908) strive to promote, a new, no longer the old teaching of writing. Originating from this period are also textbooks by Bezjak and Schreiner, reading – books by Bajec, Rupel, Sovre and Kolarič. (III) The third period is represented by Šilih (1955), who tries to re-evaluate teaching, new, no longer the old manner of teaching composition writing. This period is carried into the 1950's by Trdina (1955–1964) and Silvester (1959 – 1960) and is followed by a time in which writing is schools emphasizes on the text – product of writing and linguistic correctness of written compositions. (IV) The 1980's and 1990's mark the beginning of creative workshops simulated not only by the influence of American schools but also by the development of the educational system, mother – tongue didactics and literature, a greater democratization of teaching and a new conception of the child. This has lead to a division between poetry prose workshops on one hand and creative writing in school on the other. The end of the twentieth century marks the emergence of contemporary theories of writing. In the third part of the thesis the author proposes a model of teaching writing based on Slovene tradition and practice of written compositions and at the same time supplements the proposition of the curriculum of the Slovene language for the nine year elementary school. The proposed model is congruent with the above mentioned curriculum and is at the same time it's supplement. School writing is conceptualized as a didactic process that must take into account the task environment, the writer’s long – term memory and the writing process. Student creative writing in the planning phase with developing writing strategies in the translating phase and improvement in the reviewing phase. The model is a cognitive writing model that seeks to develop writing skills with text creation methods through the simple knowledge telling strategy up to the more advanced knowledge transforming strategy. Additions to the thesis are titles of written compositions dating from 1849 to 2000. These titles are thematically and structurally analyzed in the second part of the thesis and like the work itself indicate further research possibilities. Uvod Motivi za obravnavo tematike v disertaciji Vloga in pomen ustvarjalnega pisanja pri pouku književnosti v osnovni šoli so nastali na osnovi znanstvenih spoznanj na področju ustvarjalnega pisanja, vpogleda v zgodovinski razvoj in na podlagi dejstva, da je ustvarjalno pisanje prisotno po slovenskih osnovnih šolah. Disertacija obsega tri tematske sklope, ki so metodološko obravnavani na tri različne načine. V prvem delu je uporabljen sinhron pristop, na osnovi katerega je izvedena primerjalna analiza in kritičen pretres reprezentativnih virov s področja teorije pisanja. V drugem delu je uporabljen diahron pristop: zgodovinski oris razvoja (prostega) spisja od začetkov (1850) do danes (2000), kjer so podane temeljne ugotovitve in stalnice v stopetdesetletni zgodovini prostega spisja s poudarkom na štirih prelomnih trenutkih. V tretjem delu je uporabljen aplikativni avtorski pristop in oblikovan predlog modela šolskega ustvarjalnega pisanja pri pouku književnosti v osnovni šoli. Ta model je definiran, teoretično utemeljen v funkcionalnih in izobraževalnih ciljih, predstavljene so poimenovalne, upovedovalne in besedilotvorne metode za razvijanje sposobnosti ustvarjalnega pisanja pri književnem pouku, s čimer se nadgrajuje predlog učnega načrta za slovenščino v novi devetletki. Disertacija želi spodbuditi in utrditi vlogo ustvarjalnega pisanja in ga umestiti v pouk književnosti in v učni načrt. Disertacija odpira nekaj vprašanj zlasti pri avtorskem modelu, ki bodo predmet nadaljnjih raziskav. V disertaciji je pisanje definirano kot pretvarjanje zamišljenega v pisno besedilo. Učenci pri tvorjenju šolskih besedil (poustvarjalno in ustvarjalno pisanje) postanejo učenci pisci. V disertaciji dajem enakovreden pomen pisnem procesu in pisnemu izdelku (besedilu). Branje književnih besedil v skladu s komunikacijskim modelom poučevanja književnosti pojmujem kot poustvarjalnosti komplementarno dejavnost. Menim, da pri učencih piscih ob primerni motivaciji in upoštevanju značilnosti pisnega procesa lahko uspešno razvijamo ustvarjalno šolsko pisanje. 1. del – Tradicionalno in kognitivno pojmovanje pisanja Pisanje je ena izmed sporazumevalnih dejavnosti, ki se zavestno razvija pri pouku slovenščine. Dejavnost pisanja in pisnega sporočanja smo v stopetdesetletni zgodovini slovenskega prostega spisja različno imenovali in pojmovali: spisi, spisje, spisne naloge, pisne naloge, spisovne naloge, prosti spisi, nevezana besedila, pisno izražanje, pisno sporočanje, kreativno pisanje, samostojna besedila, šolski spisi, ustvarjalni spisi, ustvarjalna besedila ipd. O tem sta se izoblikovala v zgodovini dva poglavitna pogleda. Na začetku prvega dela bom predstavila razvoj tradicionalnega in kognitivnega pojmovanja pisanja. Znanstvena osnova disertacije sta kognitivna modela Flowerjeve in Hayesa ter Bereiterja in Scardamalie. Na koncu pa bo predstavljen ustvarjalni razvoj otroka z Guilfordovo in Torranceovo teorijo divergentnega mišljenja. Tradicionalno pojmovanje pisanja Tradicionalno pojmovanje razume pisanje učencev – prosto spisje – kot izdelek. Ta pristop je uporabljala starejša didaktika slovenskega jezika in književnosti. V spisih se je upoštevalo in iskalo le jezikovno pravilnost in vsebinsko ustreznost (glede na naslov). Učitelji, ki so zagovorniki tega pristopa, vztrajajo pri pisanju po vzorcu (iz književnosti), ki ga učenci čimbolj natančno posnemajo ne glede na pedagoško-psihološko primernost motivno- tematskega vidika. Učitelji so 'proste' spise ocenjevali v skladu s svojimi pričakovanji, prvimi vtisi, po lastnem pisnem okusu, ocenjevali so ustreznost vsebine (glede na naslov) in jezikovne napake. Tradicionalni pristop je imel jezikovne napake za odločujoč dejavnik pri ocenjevanju spisov, kar je v praksi pogosto zožilo na iskanje napak. Proste spise oziroma spise; delno vezane na vsebino književnega besedila (ustvarjalne in poustvarjalne obnove), so učitelji ocenjevali kot preizkuse književnega in jezikovnega znanja, ne pa kot izvirno besedilo. V osemdesetih, še bolj pa v devetdesetih letih, je tudi v Sloveniji prišlo do premikov, ki so posledica novega pojmovanja poučevanja, učenja, učenca, mladostnika, šole, izobraževanja. Prišlo je do sodobnega – kognitivnega pojmovanja na področju didaktike slovenskega jezika in književnosti – s tem tudi ustvarjalnega pisanja. Pri oblikovanju tega pojmovanja sta pomembna dva vpliva: prvič, vpliv ameriških šol kreativnega pisanja, ki je vplival predvsem na skupino mladih avtorjev v krogu revije Literatura, na pojav literarnih delavnic in kasneje tudi na prakso v šolah; drugič, vpliv razširjene t. i. kognitivne teorije, ki pojmuje pisanje kot spoznavni proces s posameznimi fazami (pred pisanjem, med pisanjem in po pisanju) in podfazami (krožnega ali odprtega značaja), katere je mogoče z različnimi tehnikami in metodami izboljševati in razvijati. To so cilji šolskega ustvarjalnega pisanja, kot so predstavljeni v Predloga učnega načrta za slovenščino v devetletni osnovni šoli. Ne gre za spodbujanje mladih piscev, kot nekateri zmotno mislijo, temveč za razvijanje književnih sposobnosti. Pisanje in pisno sporočanje učinkuje na več načinov: pri učencih piscih razvija in izboljšuje pisne sposobnosti z nalogami in vajami. Hkrati razvija recepcijske sposobnosti (poslušanje in branje besedil), sporočanjske sposobnosti (govorjenje in predvsem pisanje) ter metakognitivno znanje o pisnem procesu in fazah pisanja (pred pisanjem, med pisanjem in faza po pisanju). Sodobna didaktika književnosti in ustvarjalnega pisanja pričakuje od učiteljev poznavanje in upoštevanje pisnega procesa ter nudi pomoč učencu v vseh fazah tvorjenja besedil. Pri pisanju besedil je zelo pomembna faza načrtovanja; tu je cilj poučevanja – z upoštevanjem didaktičnih načel postopnosti in sistematičnosti – učence naučiti uporabljati pisne strategije in izvajati vaje, ki so hkrati motivacija za pisanje in senzibilizacija za tematiko besedila. Poudarimo namen oziroma cilj pisanja (npr. doživljajski spis, domišljijski spis, pravljica, domišljijski opis, nadaljevanje zgodbe), ki naj ga učenci napišejo v podnaslovu spisa. Učitelj spodbuja in vodi pogovor o temi in spodbuja zavestno izbiro jezikovnih sredstev. Pisanje je krožni proces (nikakor ne linearni proces), ki ne poteka v predvidljivem zaporedju, učenec se pri pisanju besedila vrača na prejšnje faze, te se lahko prekrivajo, dopolnjujejo ali celo izključujejo. Kljub temu, da učenci ustvarjalno pišejo tudi doma, je njihov pisni proces, posebej v šoli, obremenjen s stresi, ki so povezani z objektivnimi (neznanje, ocene, napake, čas) in subjektivnimi dejavniki (nezainteresiranost, slabo počutje, neprimernost teme). Pisanje je tesno povezano s poukom književnosti (razvijanjem književnih oziroma bralnih in pisnih sposobnosti), jezika (razvijanje receptivnih (poslušanje in branje) in sporočanjskih sposobnosti (govorjenje in pisanje), ter z ugotovitvami spoznavne in pedagoške psihologije. Ustvarjalno pisanje je spoznavno-ustvarjalna dejavnost, dostopna analizi in opazovanju, zaradi tega je predmet znanstvenega preučevanja in didaktične uporabe v šolah. Ustvarjalno branje in pisanje naj poučujejo učitelji, ki imajo razvite književne sposobnosti. Šolsko ustvarjalno pisanje je proces, ki ga je moč spodbujati in razvijati. Tu veljata dve didaktični načeli: postopnost in sistematičnost. Ključni premik didaktike književnosti in ustvarjalnega pisanja je sprememba pogleda na pisanje, ki se ne usmerja več na iskanje napak in dokazovanje neznanja v besedilu (produktu pisanja, sestavku, izdelku), ampak se osredotoča na sistematično in postopno razvijanje pisnega procesa. Pri razreševanju problematike t. i. slabega pisanja učencev moramo najprej odpraviti vzrok. Slabše pisanje učencev je posledica neprimerne didaktike spisja (1.) psihološke neprimernosti tematike (npr.: Na pokopališču, Pri mrliču, Šoje proti fašistom. Šola je moj drugi dom); (2.) nepoznavanja značilnosti pisnega procesa (ni motivacije in strategij pred pisanjem) in (3.) neustvarjalnega branja literarnih besedil (podčrtovanje stavčnih členov v leposlovnih besedilih). V angloameriški strokovni javnosti so l. 1950 ustanovili skupino NCTE (National Council of Teaching English), ki se je začela ukvarjati s poučevanjem pisanja – z nalogo, kako izboljšati proste spise oz. pisanje. L. 1963 je izšla knjiga Research in Written Composition (R. Braddcoack, R. A. Lloyd – Jones), ki še ni prinesla pomembnejših novih spoznanj o pisanju in izboljšanju pisanja. L. 1971 je Janet Emig izdala poročilo raziskave z naslovom The Composing Processes of Twelfth-Grade, v kateri je spraševala učence, ki so se izkazali kot dobri pisci, o tem, kako tvorijo besedila in jih je tudi opazovala med pisanjem. Dognala je, da je pisni proces sestavljen iz številnih med seboj povezanih dejavnosti, da na pisanje vpliva veliko dejavnikov, da so učenci bolj motivirani za pisanje, če sami izberejo temo. Na tem utemeljene nove pristope k poučevanju pisanja v Sloveniji je zaslediti v osemdesetih letih v krogu revije piscev in sodelavcev revije Literatura, v kateri so objavljali prevode iz angloameriške literature in ustanovili z rubriko Kreativno pisanje. Teorija kreativnega pisanja v ZDA v šestdesetih letih je izražala tendence tamkajšnje družbe in sprožile t. i. gibanje izpovednega pisanja (expressive writing), ki je poudarjalo iskrenost, odkritost, spontanost in izvirnost.1 V ZDA pisateljske delavnice in fakultete za kreativno pisanje v institucionalni obliki obstajajo že šestdeset let. Spodbujajo in razvijajo pojmovanje kreativnega pisanja v smislu čustvenega 'samoodkrivanja' oziroma 'samoizražanja', izražanja ali samoizpovedovanja skozi jezik. Pomembni tehniki, ki sta se uveljavili tudi drugod, sta prosto pisanje (freewriting) in možganska nevihta (brainstorming). Bistvena značilnost tega gibanja je bil nov pogled na pisanje, saj v središču pozornosti ni bil več izdelek pisanja, ampak pisec. Cilj je bil piščevo samoizražanje, samoodkrivanje in izpovedovanje, kar je bilo povezano z ameriškim odnosom do psihoanalize in psihoterapije. K tovrstnemu pisanju sodi pisanje dnevnikov, izpovedi, črtic in krajših književnih vrst. Pozitivna značilnost tega pisanja je zahteva, da naj se vzpostavi nov odnos med slovnico in besedilom, oziroma da se v besedilih poudari vsebina napisanega in ne jezikovna pravilnost. Iz tega sklepamo, da ekspresivisti – zagovornikov izpovednega pisanja – poudarjajo pomen osebnega razvoja pisca besedila. V ZDA so se prvine kreativnega pisanja začele razvijati v šoli 1880 leta, poučevali so ga pisatelji in pesniki. Vse do danes ameriške fakultete, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem glasbenih, likovnih, igralskih idr. talentov, očitajo šolam kreativnega pisanja, da so premalo zahtevne in da premalo poudarjajo tehniko urjenja, ki je nujna, npr. pri učenju glasbenega inštrumenta. Peter Elbow velja za izumitelja tehnike prostega pisanja, 'freewriting'. Pozitivna stran te metode brez nadzorovanja je spodbujanje pisnega procesa, ne da bi tega sproti popravljali ali prekinjali ustvarjalni proces s kritičnimi posegi. Nadgradnja tehnike prostega pisanja je 'looping', kar pomeni neprekinjeno in neposredno pisanje brez posegov v pisni proces, predvsem brez nadzora;. Temu sledi branje napisanega in izbor najpomembnejše ideje, 'center of gravity sentence'. V Sloveniji se je metoda prostega pisanja oprijela le v književnih ali kreativnih delavnicah za pisatelje in pesnike začetnike kot ena izmed poglavitnih metod samoizpovedovanja, »izliva čustev na papir« (L. Kovačič), uporabljalo se jo je tudi v psihoterapevtske namene (B. Gradišnik). Izpovedno ali ekspresivno pisanje, »pisanje iz sebe« je predvsem čustveno in spontano pisanje, ki ga razumemo kot kritičen odziv na tradicionalno pojmovanje pisanja, ki je ožilo možnosti osebnega izražanja in izpovedovanja piscev. V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih so se učitelji v šolah začeli zavedati, kako pomembno je tudi prosto pisanje oziroma 'vodeno' prosto pisanje, npr. pisanje obnov po dispozicijah, odgovori na vprašanja, opisovanje v obliki odgovorov na vprašanja. Postopoma so v osnovno šolo, da bi bogatili besedišče, začeli uvajali t. i. 'free' tehnike oz. metode prostega pisanja, najpogosteje v fazi načrtovanja v obliki tematskih asociogramov. Pisanje obnov književnih besedil in njihova analiza je imela za poglavitni cilj še vedno jezikovno in vsebinsko pravilnost ter je služila oz. bila podrejena jezikovnim ciljem. Podobne cilje kot obnova so imeli tudi vezani spisi oziroma narek, samonareki in prepisi, glavni kriterij je bil jezikovna pravilnost. Novo pojmovanje ne poudarja več jezikovna pravilnost, ampak se osredotoča na poučevanje pisnega procesa in pisnih strategij. Nastalo je kot posledica okoliščin in potrebe časa, novega pojmovanja šolstva in funkcionalne pismenosti ter nenazadnje pisanja interpretativnih in razpravljalnih esejev v srednjih šolah, pa tudi kot posledica problemov ocenjevanja na maturi. Spremembe v učnih načrtih zahtevajo večjo samostojnost učencev pri pisanju, manjšo nadzorovanost s strani učitelja, pa tudi pisanje raznovrstnejših besedilnih vrst z različnimi sporočevalskimi nameni. V osemdesetih letih je v Sloveniji prevladovalo t. i. pisanje po modelu. Učitelj je za zgled prebral besedilo in učenci so pisali v skladu z učiteljevimi pričakovanji. Metoda vzorca in izdelka, lahko jo poimenujemo tudi pogojno pisanje (stimulus – response), je logično nadaljevanje na književnih besedilih utemeljenega pouka jezika. To pisanje je imelo za cilj osredotočenje učenca na primerno obliko, zgradbo in pravilnost napisanega. Pisanje je spoznavna in ustvarjalna dejavnost, ne pa preprost prevod misli v besede in izliv čustev na papir. Tudi če pišemo neumetnostno besedilo in le naštevamo dejstva, moramo izbirati besede in se odločati, katera najbolje izraža namen ali cilj našega pisanja. Pisanje je tudi ustvarjalna dejavnost, ker zahteva učenčevo posebno videnje in doživljanje dogodka, preoblikovanje misli, čustev in osmišljanje izkušenj, besedila in dogodka. Namen pisanja ni samo izražanje, ampak tudi razumevanje napisanega. Velikokrat so učenci pred pisanjem zmedeni in zbegani ter dvomijo v svoje pisne sposobnosti. Dokler ne končajo pisanja, redko vedo, kaj natanko bodo napisali, kar pomeni, da gredo skozi krožni proces faz tvorjenja. Velikokrat imajo več idej, kaj bi želeli napisati, včasih pa jim manjka otvoritvena ali začetna poved, ki sproži asociativno ustvarjanje. Ko nadaljujejo pisanje, se rado zgodi, da ostanejo brez navdiha ali pa šele med procesom odkrivajo nove zamisli in hkrati se prvotne ideje izkažejo za neustrezne. Čim dlje tvorijo, tem bolj jim je jasno, katere ideje so bolj, katere manj pomembne, namen ali cilj pisanja postane bolj jasen in razumljiv. Pisni proces je proces odkrivanja, ponovnega branja in ponovnega pisanja. Učenci tvorijo ali upovedujejo zamisli, popravljajo ideje, popravljajo besedilo – dokler si ne rečejo: to je približno tisto, kar sem želel/a povedati. Pisanje je tesno povezano s procesom odkrivanja – odkrivamo, kaj pravzaprav želimo povedati; odkrivamo skladnost upovedanega z zamišljenim besedilom. Pisanje je družbeno pogojena dejavnost (kaj mislimo in kaj želimo povedati v določeni situaciji, okoliščinah), pisanje je tudi način pisnega sporazumevanja z ljudmi. Vsak posameznik odkriva ideje na svoj način. Nekatere pisne strategije in besedilotvorne metode – npr. kako začeti pisati – so skupne: odkrivamo, kakšen je odnos učenca do teme, njegovo mnenje, stališče. Vsak tip pisanja ima svoj namen ali cilj, značilnosti in navodila. Učencem je pomembno predstaviti različne pisne strategije in besedilotvorne metode, sami pa naj, odvisno od teme in besedilne vrste, odkrijejo, katera pisna strategija in besedilotvorna metoda je tokrat najbolj primerna ali gre mogoče za kombinacijo različnih strategij in metod. Ni potrebno uporabiti vseh strategij in metod hkrati, ampak le tiste, ki spodbujajo ustvarjalno mišljenje. Namen ali cilj uporabe pisnih strategij je, da ne ovirajo pisanja, ampak spodbujajo in razvijajo pisni proces. Pogostnost pisanja, metode pisanja, okoliščine pisanja in namen pisanja vplivajo na razvijanje pisnih sposobnosti. Drugače povedano: pogostnost pisanja, kraj, čas in namen – veliko prispevajo k odnosu učencev do pisanja in so povezani s kakovostjo njihovega pisanja, npr. s tem ali so zunanje ali notranje motivirani, ali imajo razvite pisne navade in ali so strpni do lastnih jezikovnih napak med fazo pretvarjanja, dobre pisne navade ustvarjajo primerno ozračje in spodbudo. Vzpostaviti je treba pozitiven odnos do pisanja, sprejeti temo kot izziv, ne pa kot oviro, ni smotrno kritizirati v samem procesu pisanja ali biti samokritičen že v osrednji pisni fazi tvorjenja – v fazi pretvarjanja zamisli v pisno besedilo; skratka, biti kritičen je smotrno šele po fazi ustvarjalnosti. Kognitivno pojmovanje pisnega procesa Kognitivno pisanje, za razliko od tradicionalnega pojmovanja temelji na spoznavnem pojmovanju pisanja kot miselnega procesa, ki se ga da razvijati. V angloameriški strokovni literaturi je izšlo veliko raziskav pisnega procesa odraslih piscev in učencev piscev. V vseh so prišli do podobnih ugotovitev, in sicer, da ni pomembna ne starost pisca niti kdo piše, temveč je pisni proces za vse pisce enak, razen za učence v fazi začetnega opismenjevanja. Vsi pisci upoštevajo faze tvorjenja (načrtovanje, pretvarjanje in pregledovanje), toda to počnejo podzavestno ali zavestno in v poljubnem vrstnem redu. Nekateri pisci takoj začnejo pisati in sproti popravljajo napisano besedilo, drugi najprej napišejo in potem popravljajo. Temeljno spoznanje različnih teorij pisanja je, da imajo sposobnejši pisci razvitih več pisnih strategij, med katerimi izbirajo, zato bolje vodijo svoje pisanje. Učenci morajo imeti fazo začetnega opismenjevanja avtomatizirano, pisanje mora potekati samodejno, pisavo je potrebno ponotranjiti in preseči osnovne skrbi (začetnice, ločila, lepa pisava) oziroma avtomatizirati pisni proces do določene mere. Šele po avtomatizaciji tehnike pisanja ali nižjih pisnih dejavnosti so sposobni zavestno usmerjati svojo pozornost na višje pisne dejavnosti, npr. na tematiko in izbor besed ter besedilno vrsto. Pisci začetniki ali učenci v fazi začetnega opismenjevanja uporabljajo pisni proces tako kot odrasli, toda njihove dejavnosti so netekoče, se zatikajo, so bolj ovirane, ker so nekatere njihove osnovne sposobnosti še nerazvite, npr. tehnika pisanja, pravopis, zlogovanje, ločila, pisava. Zato ne morejo imeti razvitejših višjih pisnih dejavnosti. Učenci pisci v opismenjevalni fazi pisanja se zelo zavedajo površinskih značilnosti tj. videza napisanega besedila. To jih pretirano skrbi in ovira njihove pisne dejavnosti, tako da je pozornost preusmerjena z vsebine napisanega na videz napisanega besedila. Ob razmišljanju o pravopisu (itd.) pozabijo na zamisli, pozabijo, kar so hoteli napisati, da bi priklicali svoje misli, imajo še premalo razvite pisne strategije (asociogrami, ključne besede, miselni vzorec …), predvsem pa nimajo načrta, na katerega bi se miselno navezali in oprli. Kognitivisti so prišli do spoznanja, pomembnega za poučevanje pisanja, da je potrebno več pozornosti posvetiti samemu pisnem procesu in fazam tvorjenja besedila. Če učencem v fazi načrtovanja pomagamo ter ga z različnimi pisnimi strategijami spodbujamo v fazah tvorjenja besedila, bomo spodbudili sam pisni proces in obenem tudi izboljšali pisni izdelek – besedilo. Pisni proces ne poteka linearno v zaporednih fazah, ampak rekurzivno (povratno) in se ponavlja. Učenčevo pozornost lahko zavestno usmerjamo v vsako izmed treh faz tvorjenja: pri učencih piscih razvijamo različne pisne strategije v fazi načrtovanja, različne strategije za izboljšanje njihovega besedila v fazi pregledovanja z uzaveščanjem procesa ali poznavanjem samega pisnega procesa in njegovih bistvenih, ne prepodrobnih značilnosti. Vemo tudi, da kljub temu, da učenci uporabljajo različne pisne strategije v vseh treh fazah tvorjenja, še vedno lahko slabo pišejo. Tisto, kar naredi razliko med dobrim in slabim pisnim izdelkom, ni pisanje samo, ampak razmišljanje ob pisanju v fazah tvorjenja, ob uporabi pisnih strategij. Pomen pisanja je izredno velik, pisanje prispeva k razvoju osebnosti in lastni vrednosti2. Pisni proces temelji na raziskavah kognitivne psihologije, ki izhajajo iz spoznanj Piageta, Vigotskega in Brunnerja. Kognitivisti poudarjajo razvoj mišljenja v pisnem procesu. Prva dva raziskovalca sta bila James Britton in Janet Emig, sledita še Donald Graves in Donald Murray. Najbolj znana sta kognitivna psihologa Linda Flower in John Hayes, ki sta znanstveno-empirično raziskovala pisni proces ter od sedemdesetih let dalje razvijala svojo teorijo. Tradicionalno pojmovanje pisanja, ki je bilo do takrat v veljavi, je omogočalo le pisanje spisa, ki ima status osnutka, ne pa do konca izdelanega besedila. Pisanje je bilo enosmerno – brez naslovnika, brez odgovora in povratne informacije učencu. Poudarek je bil na jezikovni pravilnosti, pravopisu in lepopisu. Pisanje je bilo tudi sredstvo za umirjanje učencev. Učitelj je učencem dal pisno nalogo – da določeno besedo ali poved napišejo po desetkrat ali stokrat. Če sam ni disciplinsko obvladal razreda, je kot metodo za umirjanje učencev (za)ukazal pisanje spisa. Preglednica: Primerjava med tradicionalnim in sodobnim pojmovanjem pisanja Tradicionalno pojmovanje - pisanje kot produkt Sodobno pojmovanje - pisanje kot proces Pisni dejavniki Okoliščine pisanja Avtorstvo Majhno zavedanje avtorstva, pisanje za učitelja Učenec predstavlja pisca Naslovnik Učitelj Pravi ali ciljni naslovnik Kraj Šola Šola ali dom Čas Določen čas, manj kot eno šolsko uro Blok ura, projektno pisanje Namen pisanja Neposredno pisanje ali izražanje Posredno pisanje ali pisanje z razmišljanjem Tema Učitelj določi temo Splošna tema Tema oddaljena od učencev ali perspektiva odraslega Učenci izberejo temo Konkretizacija teme Tema blizu otrokovemu doživljajskemu in domišljijskemu svetu ali perspektiva učenca Besedni jezik jezikovna pravilnost Pričakovani so spisi brez napak Učenec sam ali s sošolcem pregleduje besedilo in popravlja napake ter ureja besedilo Prenosnik Vidni Vidni Besedilo (izdelek sporočanja) Prva inačica je končni izdelek Tri stopnje besedila: načrt besedila osnutek (zapis) besedila pregled besedila Ocenjevanje Številčno ocenjevanje (brez povratne informacije) Opisno ocenjevanje pisnega procesa in izdelka pisanja Samovrednotenje Vrednotenje sošolcev Navodila Kratka navodila ali brez navodil Tematsko znanje Procesno znanje Poudarek Izdelek pisanja — besedilo Pisni proces (pisni proces in pisni izdelek sta si enakovredna) Sodelovanje Brez sodelovanja Pisanje v parih, skupinah, razredno pisanje Vloga učitelja Navodila in ocenjevanje Povratna informacija Opisna ocena sporočila Vrste sporazumevanja Enosmerno sporazumevanje Učenec › učitelj Dvosmerno sporazumevanje Učenec pisec - (s)prejemniki Razmerje med jezikom in mišljenjem je bil eden izmed glavnih interesov psiholingivistke od začetka sedemdesetih let. Temeljni premik pojmovanja spisja in premik osredotočenosti s pisca in izdelka pisanja na pisni proces je pospešil nadaljnje kognitivne raziskave in preučevanje. Funkcionalni in glavni cilj poučevanja pisanja kot pisnega procesa je izboljšanje spisa, in sicer tako, da spodbujamo in razvijamo sam proces. Kognitivisti so raziskovali njegove dejavnike, dolgoročni spomin in faze tvorjenja ter pojmovali pisanje kot reševanje nalog (Flower in Hayes). To je odvisno od poznavanja tematike in pisnega procesa. Bereiter in Scardamalia sta pozneje odkrila, da na kakovost napisanega učinkuje tudi poznavanje namena in okoliščin pisanja. Raziskovalci so se usmerili tudi na posamezne pisne faze: pred pisanjem, med njim in po njem, kar sta Flowerjeva in Hayes povezala tudi z razvijanjem pisnega procesa v treh različnih fazah tvorjenja besedila. Zaradi priznavanja treh faz pisanja, so precej pozornosti pri poučevanju posvetili tudi razvoju pisnih strategij v fazi načrtovanja, kot so: možganska nevihta, prosto pisanje, skiciranje, razširjanje, razvrščanje, naštevanje ipd. Kognitivisti so podrobno in sistematično opazovali 'pisce' pri pisnem procesu in fazah tvorjenja (case study research), nato so jih opisali, poimenovali in razvrstili v kognitivni model. Uporabljali so metodo pisanja naglas (think-aloud methodology), kjer so si zapisovali glasne misli piscev, beležili njihove glasne misli, jih klasificirali, sistematizirali in prišli do pomembnih spoznanj. Ugotovili so, da pisni proces ne poteka premočrtno, ampak povratno oziroma krožno in da je odprt proces. To pomeni, da se v fazah tvorjenja — načrtovanje, pretvarjanje, pregledovanje – vračamo na že napisano in popravljamo nastajajoče besedilo; ponovno beremo, preverjamo, dodajamo, nadaljujemo pisanje itn. Linda Flower in John Hayes3 pojmujeta pisni proces kot spoznavni proces. Ugotovila sta, da je pisanje vodeno oziroma usmerjano s cilji, zato mora obstajati namen pisanja, in da je pisni proces sestavljen iz številnih podfaz. Sposobnejši pisci najdejo oziroma si ustvarijo osebne cilje. Prvi cilji so globalni ali splošni. Tisto, kar učenec pisec želi doseči, je uresničitev teh ciljev. Drugi cilji so lokalni ali delni. Flowerjeva in Hayes navajata primer, npr. učenec pisec želi najti pravo besedo za določeno misel. Globalni cilj je v tem primeru napisati besedilo v celoti, lokalni ali delni cilj je najti bolj primerno besedo za konkretno misel. Bolj razviti pisci imajo bolj domišljen tudi zaključek besedila celo pred začetkom pisanja, čeprav med procesom tudi spreminjajo cilje in načrte. Za pisni proces so pomembni tudi t. i. pisni dejavniki in osebni cilji pisca. Ti so povezani s poznavanjem naslovnika, predvsem pa z okoliščinami pisanja – s pogoji, pod katerimi kdo piše. Na osebne cilje pisca vpliva naslovnik, besedni jezik in organizacija besedila. Odrasli pisci si postavijo več različnih ciljev kot začetniki, ki se bolj sklicujejo na naslovnikove značilnosti, ki jih lahko celo ovirajo. Poleg tega ni njihov cilj, da bi jih naslovnik razumel. Bolj izkušeni pisci si postavijo tudi nove cilje, ki se pojavijo šele v samih faza tvorjenja. Zato opustijo začetne cilje ali pa združijo določene cilje, ki so se razjasnili v samih fazah tvorjenja. V času tradicionalnega poučevanja pisanja so si učenci postavi splošni cilj za osebni cilj, zato so pisali v skladu z učiteljevimi pričakovanji. Le redki so si postavili svoje lastne cilje. Tradicionalno pisanje zato imenujemo tudi enosmerno pisanje ali enosmerno sporočanje oziroma sporazumevanje. Odrasli pisci si postavijo več osebnih ciljev, ki so zanesljiv pokazatelj razmišljajočega pisnega procesa. Pisci začetniki oziroma učenci v začetni ali opismenjevalni fazi pogosto sprašujejo učitelja o pisni nalogi, ker potrebujejo bolj podrobno opredelitev ali konkretizacijo teme. Le-ta jim omogoča vzpostaviti oseben odnos med splošno temo, konkretizirano v besedilu. Učenci pisci želijo vedeti, kaj se od njih pričakuje. V skladu s svojimi pisnimi sposobnostmi si učenec postavi – podzavestno ali zavestno – osebne cilje, ki mu olajšajo pisanje. Na osnovi teh ugotovitev Flowerjeva in Hayes predlagata poučevanje pisnega procesa kot metode reševanja problemov. S takšnim načinom učitelj vodi učence skozi niz dejavnosti. Predlagata, naj si: prvič - učenec sam postavi cilje pisanja, tako bo bolj notranje motiviran, in drugič - naj si učenec izdela načrt uresničevanja ciljev z uporabo podciljev, ki jih imenujeta vodila. Zato predlagata tri pisne strategije za izboljšanje pisanja v prvi fazi tvorjenja – fazi načrtovanja. To so: 1. zapis glavnih misli v obliki tematskega jedra – zapis kot pomensko drevo ali miselni vzorec; 2. predvidevanje možnih ovir pri pisanju; 3. osredotočenje pisca na naslovnika. Drugače povedano, pisati s ciljem, da bi nas naslovnik razumel ali upoštevati sociocentrično, ne pa egocentrično pisanje. Faze tvorjenja po njunih ugotovitvah nadzoruje monitor.4 Vendar pojma nista podrobneje razložila, zato se pojavi kar nekaj vprašanj. Je to naučena lastnost ali notranja značilnost? Vloga monitorja je, da presoja, kaj je primerno in kdaj je dovolj napisano, zato je pojem monitor v knjigi Uvod vbesediloslovje preveden kot prag zadostnosti.5 Čeprav so njuni predlogi za razvoj pisnih strategij načrtovani za dijake in študente, so uporabni tudi za učence – pisce začetnike. Ugotovitve kognitivistov imajo neposreden vpliv na poučevanje pisanja. Poleg značilnosti pisnega procesa je potrebno upoštevati tudi razredno dinamiko in individualne učne sloge, npr. nekateri učenci najprej načrtujejo, šele potem pišejo osnutke na konceptne listke. Nekateri tvorijo besedilo brez vnaprejšnjega načrtovanja; 'vidijo' besede, povedi, odstavke, vsebino. Pri piscih je potrebno razvijati metakognicijo: zavest o samem pisnem procesu – procesno znanje; znanje o temi ali vsebini – tematsko znanje in upoštevati dejavnike pisanja. Poznavanje faz tvorjenja in pisnih strategij je potrebno, in sicer zato, da s pisnimi strategijami – v fazi načrtovanja – prikličemo in povečamo znanje. V fazi pretvarjanja – upovedovanja – učenec razmišlja in razvija besedni zaklad. V fazi pregledovanja se pokaže povezanost med pisanjem in branjem – učenec bi moral svoje besedilo znati prebrati najprej kot učenec pisec in preveriti, kako napisano besedilo izraža njegovo zamišljeno besedilo. Drugo branje pisca naj bo branje s stališča bralca ali naslovnika. Na vodilna je vplivalo na vodilna kognitivista na tem področju, Lindo Flower in Johna Hayesa je vplivalo razmerje med jezikom in mišljenjem. Poskušala sta opisati kateri spoznavni procesi so dejavni pri pisnem procesu. Zato sta uporabila že prej omenjeni eksperimentalni postopek, imenovan glasno razmišljanje. Anketiranci so bili postavljeni v prostor s snemalno napravo (avdio-kasetofon). Imeli so določeno pisno nalogo z navodili, naj glasno razmišljajo in povedo vse svoje (notranje) misli na glas. Raziskovalci so na video snemali anketirance pri pisanju in si zapisovali vse dejavnike, ki so vplivali na pisni proces: okoliščine (pisca, naslovnika, kraj, čas), namen, temo, pisni jezik, vidni ali pisni prenosnik in besedilo, faze pisanja in pisne strategije, ki so jih pisci pri tem uporabljali. Opazovali so njihove nebesedne prvine pisanja: zvočne (govor, intonacijo, glasnost, premore, barvo glasu) in vidne (t. i. nebesedna komunikacija: kretnje, mimiko, izražanje s telesom, položaj v razredu) ter besedne prvine sporočanja ali pisanja – tj. napisano besedilo. Vse to so natančno spremljali in podrobno beležili. Po končanem pisanju so vse 'glasne misli' z avdio in video rekorderja prepisali v obliko protokola oz. opisa postopka. Nato so najprej združili vse podatke o enem pisnem procesu – enega anketiranca – potem pa vse različne zapise o vseh piscih. Flowerjeva in Hayes sta zbrala ogromno materiala, npr. za eno stran napisanega besedila sta imela približno dvajset strani zapisa protokola. Pisni proces pri različnih anketirancih sta pozneje razčlenila in posplošila. Tako sta prišla do določenih zakonitosti pri pisnem procesu, ki sta jih poimenovala, sistematizirala in klasificirala v kognitivno teorijo pisnega procesa. Poimenovala sta jo kognitivni model pisnega procesa. Pisni model sta razdelila na tri dele: prvega sestavljajo (1.) pisni dejavniki; (2.) dolgoročni spomin in (3.) faze tvorjenja. Med pisne dejavnike sodijo pisna naloga, tema, naslovnik, navodila in nastajajoče besedilo. Osebni cilji pisca so povezani s pisnimi dejavniki: najpomembnejši je naslovnik, ki je določena oz. konkretna oseba; sledi dolgoročni spomin, ki je povezan z znanjem pisca; pomembne so še faze tvorjenja in organizacija pisnega procesa. Flowerjeva in Hayes sta odkrila, da sposobnejši pisci uporabljajo več različnih pisnih strategij. Začetniki upoštevajo naslovnika, a ne v zadostni meri, saj si ne postavijo cilja, da bi jih naslovnik tudi razumel. Sposobnejši pisci naredijo oboje – upoštevajo naslovnika in si postavijo za cilj naslovnikovo razumevanje – torej upoštevajo okoliščine pisanja in naslovnika. Dobri pisci si postavijo več osebnih ciljev, ki jim bolj sledijo kot pisci začetniki. Flowerjeva in Hayes sta ugotovila, da dobri pisci rešijo številne pisne probleme (zlasti probleme izražanja), medtem ko se začetniki ‘izgubijo’. To pomeni, da se dobri pisci bolj zavedajo osmišljenosti pisnega procesa. S postavljanjem osebnih ciljev torej učenec pisec postane notranje motiviran za reševanje pisnih problemov oz. pisnih nalog. Slabši pisci slabše tvorijo, ker nimajo osebnega cilja in se ne čutijo osebno povezane s pisnim procesom. Besedilo tvorijo le tako, da so zunanje motivirani, npr. z oceno. Vendar zunanji elementi ne osmislijo notranjega pisnega procesa, zato se učenci velikokrat čutijo potisnjene v pisanje oziroma prisiljene. Če npr. dajemo presplošno tematiko, čutijo pomanjkanje notranje motivacije, saj ne najdejo osebne stične točke med splošnim in osebnim ciljem. Ker niso konkretno in osebno povezani s tematiko, dobijo slabšo oceno, čeprav so njihove pisne sposobnosti razvite. Učenec pisec se mora osredotočiti na naslovnika in ne nase – pisca; z drugimi besedami povedano: gre za prestop iz egocentričnega k sociocentričnemu pisanju (Graves, Flower). To je seveda težko doseči pri začetnikih ali učencih piscih v začetni fazi opismenjevanja. Učenci, ki so na konkretni stopnji mišljenja (Piaget) in v začetni fazi pisanja, se ne morejo oddaljiti in preusmeriti stališč lastnega pisanja. Iz svojega egocentričnega pogleda ne morejo preiti na objektivni sociocentrični pogled bralca. Za ta preskok potrebujejo razvite sposobnosti pojmovnega mišljenja, ki pa se še niso razvile. Tudi če učenci pregledujejo svoje spise takoj ali teden dni po pisanju, niso sposobni preusmeriti svojega gledišča, saj še vedno nimajo razvitih potrebnih kognitivnih sposobnosti. Pregledovanje in popravljanje besedil sošolcem je dosti bolj učinkovito, kajti učenci lažje najdejo pravopisne in slovnične napake v spisih vrstnikov kot pa v lastnih besedilih. Razvojno gledano učenci začetniki nimajo razvitih sposobnosti, da bi na lastno pisanje gledali s stališča naslovnika. Vendar je to spremembo bralne perspektive mogoče postopno in izkušenjsko spodbujati in razvijati pri učencih piscih. Sposobnejši pisci popravljajo besedilo z namenom oziroma ciljem, da uskladijo napisano besedilo z zamišljenim ali načrtovanim besedilom, torej uresničen cilj z nameravanim ciljem pisanja. Tretja faza tvorjenja – pregledovanje, s podfazami – branje, vrednotenje, urejanjem in popravljanje – je zahtevna dejavnost, ki mora biti podprta s sposobnostmi učenčevega abstraktnega mišljenja. Prvič mora primerjati zamišljeno in napisano besedila, drugič mora poznati pisne strategije za popravljanje besedila, in tretjič mora uporabljati znanje za popravljanje pisnega izdelka. Pisce začetnike ovirajo pri popravljanju tri stvari. Prva je pregled in primerjava zamišljenega in napisanega besedila; potrebno je odkriti neskladnosti v besedilu. Mlajši učenci – začetniki v besedilu preberejo zamišljeno, ne pa dejansko besedilo. To jih ovira pri popravljanju in usklajevanju napisanega z zamišljenim besedilom, saj zahteva od učencev razvite višje miselne procese – analizo. Druga ovira pri popravljanju je ugotavljanje vrste problema ali napake. Učenec najde problem ali neskladnost v besedilu, vendar določanje in ugotavljanje neskladnosti oziroma napake zahteva tudi prepoznavanje vrste problema. Učenec pisec začetnik se običajno osredotoči na površinske probleme in nižje miselne procese (znanje, uporaba, razumevanje) ter na iskanje jezikovnih napak: velike in male začetnice, videz črk, obliko črk ali ločila. Sposobnejši učenec se že usmeri na izbiro besed in upovedovanje. Tretja ovira pri popravljanju besedila je izbor primerne pisne strategije za reševanje problemov, kar je najzahtevnejša in hkrati najvišja stopnja pri popravljanju besedil, vendar vodi h kakovostnemu pisnemu procesu. Linda Flower in John Hayes – najbolj značilna predstavnika kognitivnega pojmovanja pisnega procesa6 Številni raziskovalci so ugotovili pomembnost pisnega procesa, vendar so se z njim sistematično začeli ukvarjati šele v sedemdesetih letih (Emig, 1971; Britton, 1975; Graves, 1981). Med najpomembnejše raziskovalce pisnega procesa uvrščamo Flowerjevo in Hayesa (1980; 1983) ter Bereiterja in Scardamalio (1980, 1982, 1987). Kognitivni psihologi so razvili tehniko, ki so jo poimenovali analiza protokola oziroma postopka, in je primerna metoda za opazovanje spoznavnih procesov pri pisanju. Čeprav je analiza protokola učinkovita in produktivna pri raziskovanju procesov, predvsem pri t. i. reševanju nalog, je zelo uporabna tudi pri preučevanju pisanja. Flowerjeva in Hayes sta definirala analizo protokola kot opis niza dejavnosti v določenem času, v katerem je učenec pisec dejaven. Zanimali so ju ne le odgovori testirancev, ampak tudi nebesedne in besedne dejavnosti ob pisanju, npr. risanje, skiciranje, razmišljanje, spraševanje ipd. Metoda glasnega razmišljanja »thinking aloud« pomeni, da so anketirance zaprosili, naj na glas povedo vse, kar jim pride na misel ob pisanju, pa čeprav se jim bo zdelo še tako nepomembno. Zapis poteka pisnega procesa jim je bil v pomoč pri razumevanja širokega spektra dejavnosti: od enostavnega reševanja nalog pri opicah, do igranja šaha pri ljudeh. Zavedata se pomanjkljivosti analize protokola, ker o mnogih procesih, ki se pojavijo pri pisanju, anketiranci niso mogli poročati. Naloga kognitivnih psihologov je bila analizirati protokol in upoštevati vse, četudi nepopolne podatke protokola anketirancev. Analizo protokola sta slikovito opisala, češ “da je podobna zasledovanju delfina, ki se prikaže na površju, le ko pride po zrak, potem se globoko in tiho potopi v vodo za dlje časa”. Zasledovanje delfina je slikovita prispodoba za zasledovanje misli. Prednost kognitivne metode je v večjem vpogledu v pisni proces, dosti manj nam je dostopno v končnem izdelku. Kot glavne značilnosti kognitivnega pisnega modela sta navedla naslednje ugotovitve: za pisni model so pomembne ne le tri faze tvorjenja s podfazami, ampak tudi organizacija teh faz. Ugotovila sta tudi individualne razlike v splošni fazi pregledovanja, ki govorijo o osebnem stilu popravljanja pisca. Pisni model Linde Flower in Johna Hayesa je trenutno najbolj priznan kognitivni model pisanja. Raziskovala sta tudi povezanost pisanja in mišljenja ter prišla do pomembnih teoretičnih ugotovitev. Pisanje pojmujeta kot model, sestavljen iz niza dejavnosti, ki puščajo oziroma dajejo učencu piscu veliko (ustvarjalne) svobode v vseh fazah procesa, npr. izbor vsebine, besed, časov ipd. Raziskovanje pisnega procesa daje tudi raziskovalcu svobodo, od izbire raziskovalnih metod do zornega kota opazovanja. Flowerjeva in Hayes sta se v svojem raziskovanju osredotočila na analizo pisnega protokola in na potek pisnih dejavnosti. Izkazale so se štiri značilnosti pisnega procesa oziroma tipičnega obnašanja piscev med procesom. Njune teze so naslednje: pisni proces je miselni proces, na katerega vplivajo (1.) dejavniki pisanja in (2.) dolgoročni spomin pisca. Sestavljen je (3.) iz treh faz tvorjenja in podfaz. Pisanje je (4.) ciljno vodeno in spodbuja odkrivanje novih ciljev. Pisanje besedil je primerneje definirati kot niz različnih procesov ali faz, ki jih mora učenec pisec organizirati. ZGRADBA MODELA PISNEGA PROCESA I. Pisni dejavniki pisna naloga nastajajoče besedilo tema naslovnik navodila II. Dolgoročni spomin pisca poznavanje teme poznavanje naslovnika poznavanje pisnih vzorcev III. Faze tvorjenja načrtovanje pretvarjanje7 PREGLEDOVANJE branje (vrednotenje) urejanje 1. produciranje 2. organiziranje 3. postavljanje ciljev nadziranje Flowerjeva in Hayes sta dejavnike pisanja razložila kot sestavine, ki vplivajo na proces pisanja, vendar so zunaj pisca. Na pisni proces vplivajo: prvič: pisni dejavniki: najprej pisna naloga (tema), naslovnik z navodili ter nastajajoče besedilo. Niso pomembni splošni pisni problemi, ki so postavljeni pred pisca, ampak konkretni oziroma tisti, s katerimi se bo učenec pisec dejansko srečal pri nastajajočem besedilu. Drugič: dolgoročni spomin piscev (ponotranjeno znanje), ki vključuje poznavanje: teme, naslovnika in besedilnih vrst (zgradbo besedilne vrste). Pri pisanju ni pomembno tisto, kar bi učenec pisec znal napisati (kratkoročno znanje), ampak tisto, kar zna in kar je sposoben dejansko napisati oziroma njegovo znanje iz dolgoročnega spomina. Tretjič: faze tvorjenja so tretja prvina, ki vpliva na pisni proces. Domnevata, da pisci vedo veliko o številnih temah: avtomobilih, zgodovini, poznajo različne naslovnike od otrok do odraslih – vse to je spravljeno v dolgoročnem spominu. Tu so shranjeni tudi pisni vzorci besedilne vrste, četudi le v obliki novinarskih vprašanj: kdo, kaj, kje, kdaj, zakaj. Faze tvorjenja8, 9 so osrednji del pisnega procesa oziroma procesa razmišljanja v kognitivno pojmovnem pisnem modelu. Faza načrtovanja s podfazama produciranje in organiziranje vsebine z določenim namenom oz. s cilji in pisnimi strategijami. Načrtovanje je zanju zelo široka dejavnost, ki upošteva dejavnike pisanja: pisno nalogo (temo, naslovnika in navodila) in nastajajoče besedilo. Flowerjeva in Hayes trdita, da izbor različnih pisnih strategij v pisnem procesu pomembno vpliva na kakovost pisanja nastajajočega besedila. Načrtovanju sledi pretvarjanje zamisli v pisno obliko in pregledovanje osnutka besedila. I. Prva faza tvorjenja je načrtovanje, ki lahko sproži cel niz miselnih dejavnosti, še preden učenec pisec napiše črko na papir. Pomembno je vedeti, da je načrtovanje v procesu vseskozi prisotno, vendar ni prevladujoče. Avtorja menita, da ni nujno, da ima učenec pisec domišljen in napisan načrt pred pisanjem. Načrt je lahko tudi vizualna slika ali ga sestavljajo nebesedne prvine pisanja: risbe, preglednice, asociogrami, miselni vzorci. Črke so različne velikosti, barve in oblike, tudi narisane ali naslikane. V fazi načrtovanja učenec pisec upošteva informacije in faze pred pisanjem oziroma si pred fazo pretvarjanja prikliče informacije iz dolgoročnega spomina (tema, naslovnik, pisni vzorci). Učenec pisec si s fazo načrtovanja pomaga tako, da si ustvari pisni načrt in si razbremeni spomin. Na osnovi načrta prikliče zamisel in si zastavi osebne cilje, ki vodijo k uresničevanju splošnega cilja, to je napisano besedilo. Načrt lahko delno prikličemo iz dolgoročnega spomina ali pa oblikujemo novega. Prva faza tvorjenja je torej faza načrtovanja, njena prva podfaza pa je produciranje, ki ima pomembno vlogo pri pisnem procesu. Priklicuje oz. producira namreč informacije shranjene v dolgoročnem spominu, in hkrati načrtuje. Kriterij, s katerim končamo iskalno verigo informacij (produkcije), je pomemben zato, da se učenec pisec ne izgubi v neskončnih asociativnih povezavah. Merilo, ki sta ga izbrala Flowerjeva in Hayes, je kriterij primernosti – priklicana informacija (npr. izbor določene besede) mora ustrezati temi, naslovniku in pisnemu vzorcu. Po njunih izsledkih so najbolj vztrajni pisci trikrat priklicali temo, primerno namenu ali cilju pisanja. Ko je tema ali vsebina priklicana s pomočjo podfaze produciranja, pride do faze pretvarjanja. tj. ubesedovanja ali upovedovanja misli v pisni jezik. ZGRADBA MODELA PISNEGA PROCESA – PODFAZA PRODUCIRANJA IDEJ Podfaza produciranja idej priklic iz spomina nadomesti z novimi priklici uspešno neuspešno da ponoven priklic iz spomina uspešno ovrednoti priklicano prvino koristno ovrednoti priklicano prvino nekoristno cilj dosežen? uspešno upoštevaj sporočilo ne izhod da napiši sporočilo cilj dosežen? da ˇ ne izhod Faza načrtovanja ima tudi drugo podfazo, ki se imenuje organizacija. Njena vloga je izbor ali organizacija najbolj primernih informacij, priklicanih v podfazi produciranja, in usklajevanje le-teh s pisnimi vzorci. Načrt mora biti zgrajen po (1) kronološkem kriteriju (sosledje časov: začetek, sredina, konec) ali (2) hierarhično – po pomembnosti (od najbolj pomembnega do najmanj pomembnega gradiva), lahko pa upošteva oba kriterija hkrati (3). Tretja podfaza načrtovanja je postavljanje ciljev. Ta faza je vseskozi zelo pomembna, fleksibilna in ima vlogo kažipota, vodila ali smerokaza v pisnem modelu in fazah tvorjenja, ker uravnava pisni proces. ZGRADBA MODELA PISNEGA PROCESA – PODFAZA ORGANIZACIJE cilj organiziran? ne – izhod da preberi naslednji zapis oceni primernost teme nekoristno koristno ali uporabno določi temo uredi glede na prej napisano išči novo vsebino, podredi jo že napisani išči novo vsebino, ki bo nadrejena sedanji vsebini določi skupne značilnosti uspešno neuspešno organizacija zapisa II. Druga faza tvorjenja je faza pretvarjanja zamisli v konkretno obliko besedila – ubesediljenje zamišljenega besedila v pisno besedilo. Prehod pisca iz faze načrtovanja v fazo pretvarjanja ne pomeni, da ima učenec pisec že izoblikovan ali jasen namen pisanja, ki ga preprosto ubesedi. Faza pretvarjanja je prenos ali prevod zamisli iz notranjega govornega oziroma slikovnega jezika v zunanji pisni jezik; iz miselne predstave v drugo obliko – grafično predstavo oziroma pisni jezik. Faza pretvarjanja povzroča številne probleme in ovire ter zahteva od pisca, da razvije, pojasni, popravi in uskladi osebne cilje s splošnimi. Zaradi tega se pisci pogosto vrnejo iz faze pretvarjanja v fazo načrtovanja. Pogosto se ti procesi ali faze tudi izmenično menjavajo iz minute v minuto, zato sta tudi Flowerjeva in Hayes definirala pisni proces kot odprt ali povraten proces. Proces pretvarjanja usmerja pisni načrt in prenese misli v pisno obliko z jezikovnimi sredstvi ter ga usklajuje z informacijami v dolgoročnem spominu pisca. Flowerjeva in Hayes domnevata, da podfaza produciranja prikliče informacije iz spomina ter jih usklajuje z informacijami o temi in naslovniku (tema, naslovnik, navodila). Vsaka že priklicana informacija je uporabljena pri novem priklicu iz spomina, ki se dogajajo po asociativni metodi, npr. v obliki tematskih asociogramov. Ta asociativna veriga (asociativno veriženje) je pretrgana vsakič, ko je priklic neuspešen ali priklicana beseda neprimerna dejavnikom pisanja in kontekstu nastajajočega besedila. Pretvarjanje je proces sinteze in prevod idej v pisni jezik, ki je lahko večkrat oviran z analitičnim procesom organiziranja, ki lahko pisca vodi k novemu načrtovanju, pretvarjanju in pregledovanju. Vloga osrednje pisne faze – faze pretvarjanja je – ustvarjanje – preoblikovanje priklicanih informacij iz spomina pod vodstvom pisnega načrta v sprejemljiv pisni jezik. Flowerjeva in Hayes domnevata, da je gradivo v spominu shranjeno v obliki miselnih asociacij. Tam se nahajajo pojmi, zveze in pisni vzorci v obliki mrež ali slik, katerih se učenec pisec zaveda ali ne oziroma jih lahko poimenuje ali pa tudi ne. Pisanje besedila v fazi pretvarjanja ima dve značilnosti: prva značilnost je pisanje v obliki celih povedi, druga značilnost pa je povezana s samospraševanjem in nadzorovanjem poteka pisanja (monitoring) in nastajajočega besedila. Takrat se učenec pisec sprašuje: »Kako lahko to povem!« ZGRADBA MODELA PISNEGA PROCESA – ZGRADBA FAZE PRETVARJANJA uresniči naslednji del pisnega načrta načrtuj naslednjo poved in prikliči predlog napačno poskus izrazi naslednji del predloga uspešno da ponovi prvi del povedi ne napisana poved? da izrazi predlog ne napisano? da napačno ne načrt uresničen? spraševanje da izrazi predlog izhod III. Cilj tretje faze pregledovanja je ocenjevanje napisanega. V tej fazi učenec pisec primerja zamišljeno in napisano besedilo – kaj je napisano in kaj je bilo načrtovano. Če je ocena (samo)pregledovanja negativna, se faza pregledovanja pogosto spremeni v podfazo popravljanja. Nasprotno pa ne velja. Nekaj pregledovanja je nedvomno spontanega – nastopi sredi druge faze tvorjenja (pretvarjanja) ali v tretji fazi tvorjenja tj. na koncu pisanja osnutka. Npr. učenec pisec se lahko odloči in odmisli vse druge dejavnosti ter se osredotoči le na podfazo ocenjevanja. Del faze pregledovanja je sprotna in spontana dejavnost, npr. ko se pojavi napaka ali neustrezna beseda, kar pa zmoti in ovira faze tvorjenja. V fazi pregledovanja s podfazama branja in urejanja je izboljšanje – učenec pisec izboljšuje kakovost besedila, nastalega v fazi pretvarjanja. Odkrivanje in popravljanje pomanjkljivosti v besedilu teče na treh ravneh: jezikovna pravilnost, jasnost pomena ter ocenjevanje besedila: koliko je uresničilo avtorjev namen oz. cilj. Vloga faze pregledovanja je izboljšati kakovost napisanega besedila, zato vsebuje dva podprocesa oziroma dve podfazi: branje in urejanje. Faza pregledovanja oziroma podfaza urejanja besedila ima za cilj pregledati vse, kar je učenec pisec ubesedil, ali z branjem, pisanjem ali govorjenjem. Namen podfaze urejanja je odkrivanje in popravljanje motečih prvin – pisna pravilnost in nenatančnost pomena – ter ocenjevanje napisanega besedila glede na postavljene cilje. To ocenjevanje se odraža v razmišljanju »ali bo to dejstvo prepričljivo« in »ali sem uresničil vse dele načrta«. Flowerjeva in Hayes domnevata, da podfaza urejanja temelji na vzročno-posledičnem modelu: vzrok je domneva, ugibanje; sklepanje o napaki ali neustreznosti izraza, iz česar sledi posledica: izboljšava nejasnega dela besedila. Učenec pisec tvori nove predloge za izboljšavo na osnovi (a) domneve: poskuša najti primerno metodo ali način urejanja besedila, npr. pisanje celih povedi ali zapisovanje beležk. Drugo je (b) občutek za jezikovno pravilnost, ki odkriva jezikovne napake, nepravilen pravopis in zgrešen kontekst. Ko se ta dva pogoja (a in b) soočita, se samodejno sproži postopek za popravljanje napak. Faza pregledovanja lahko v nekaterih primerih ponovno sproži vse faze tvorjenja in tako proces postane povraten oziroma je odprt. Pri branju in urejanju osnutka je pomembno, da učenec pisec spozna, da bralec nima na razpolago istih informacij kot učenec pisec, da bi razumel besedilo. Da bi popravili to napako, je potrebno lastno besedilo brati s stališča bralca. Dostikrat se zgodi, da faza urejanja ponovno sproži vse faze tvorjenja. Flowerjeva in Hayes domnevata, da se urejanje – podfaza pregledovanja – samodejno sproži. Razlikujeta med fazo pregledovanja in podfazo urejanja, ki sta zanju dva različna pisna postopka. Podfaza urejanja se samodejno sproži kot kratko dejanje, ki zmoti ostale pisne faze in podfaze. Faza pregledovanja ni sprotna dejavnost ali podproces, ampak je tista dejavnost, ko si učenec pisec vzame čas in sistematično pregleduje in izboljšuje besedilo po zaključeni drugi fazi tvorjenja oziroma po fazi pretvarjanja10 zamisli v pisni jezik. Načrtno se pojavlja po fazi pretvarjanja, spontano pa kot motnja ali ovira v fazi tvorjenja. ZGRADBA MODELA PRISNEGA PROCESA – ZGRADBA FAZE PREGLEDOVANJA branje naslednjega dela besedila ne urejanje dela napisano besedilo? da Izhod Pri definiranju vloge monitorja sta Flowerjeva in Hayes ostala nejasna. Sklepamo, da je monitor nadzornik pisnega procesa, ki odloča, kdaj preiti iz ene faze v drugo, npr. kdaj učenec pisec producira dovolj idej in kdaj prestopi v fazo pretvarjanja. Monitor deluje pri posameznikih različno. Nekateri pisci preskočijo fazo načrtovanja in preidejo v fazo pretvarjanja takoj, ko je mogoče pisati na papir, toda nekateri bodo začeli pisati šele po fazi načrtovanja. Učenec pisec, ki piše kratko besedilo (pismo), ne načrtuje ali pa zelo malo načrtuje. Toda tisti, ki tvorijo daljše besedilo (filozofski esej), lahko načrtujejo mesece, preden napišejo eno samo besedo. Sklepamo, da ima monitor vlogo metakognicije, kar sta bolj natančno definirala Bereiter in Scardamalia, ki izhajata iz enakih teoretičnih predpostavk in kognitivnega pojmovanja pisanja kot Flowerjeva in Hayes.Kljub nejasnostim monitorja sta poskušala definirati njegov pomen ter ga razčleniti na tri temeljne vloge, ki ga ima v pisnem procesu oziroma v fazah tvorjenja: 1. monitor vodi podfazi produciranja (production) in urejanja (editing), ki lahko prekinjata faze in podfaze tvorjenja ter prevzameta glavno vlogo – celo nad postavljenimi cilji; 2. vloga monitorja je tudi, da upošteva navdih in vztrajnost pisca, kar sooblikuje ciljno vodenje pisnega procesa; 3. individualne razlike v postaviti ciljev odražajo pomembne osebne razlike v slogu pisanja. Flowerjeva in Hayes navajata tudi štiri različne načine ali sloge pisanja: Prvi način: učenec pisec poskuša napisati dovršeno prvo poved in nato ji sledi z nadaljnjimi itn. Drugi način: misli so že upovedene, ko učencu piscu spontano pridejo nove zamisli, ki jih bo načrtno pregledal pozneje, torej v tretji fazi – pregledovanja. Tretji način: učenec pisec poskuša sproti pisati popoln osnutek, torej je osnutek besedila hkrati končna inačica besedila. Četrti način: pisanje v eni sapi ali v enem zamahu – učenec načrtuje in piše osnutek brez pregledovanja. Prav nazadnje sta ugotovila, da podfaza prve pisne faze produciranja deluje drugače, če so cilji postavljeni, in drugače, če niso. Kadar so cilji postavljeni, se proces produciranja samodejno sproži. Tako vsakemu poskusu produciranja sledi naslednji poskus, dokler zamisel in upovedovanje nista usklajena. Kadar pa konkretni cilji niso postavljeni ali jih sploh ni, vsakemu poskusu produciranja sledi vrnitev k fazam, določenim s splošnimi cilji. Iz prej povedanega vemo, da faze tvorjenja, usmerjane s splošnimi ali globalnimi cilji, niso tako učinkovito vodene in uresničene, kot če jih usmerjajo konkretni ali osebni cilji pisca. Pisni proces z vsemi tremi fazami tvorjenja in petimi podfazami je zelo prepleten. Ne pojavlja se v zaporednih fazah od (1) faze načrtovanja (podfaz: (a) produciranje, (b) organiziranje in (c) postavljanje ciljev) preko (2) pretvarjanja do (3) pregledovanja (s podfazami: (a) branje – vrednotenje in (b) urejanje). V fazi pregledovanja besedila učenec pisec lahko odkrije nepovezanost povedi, zato se samodejno sprožita fazi načrtovanja in pretvarjanja misli v povedi, ki jih vstavi kot novo poved v že nastajajoče besedilo. Pisni proces oziroma faze tvorjenja so usmerjene s cilji: potrebno je misliti na naslovnika. Osrednji del faz tvorjenja je uresničevanje splošnih (upoštevanje naslovnika, pisno izražanje idej) in osebnih ciljev, ki vodijo faze tvorjenja. Kakovost in količina osebnih ciljev pisca sta povezani z njegovimi sposobnostmi. Ti dajo učencu piscu povratno informacijo, da ima nastajajoče besedilo kljub nedokončanosti in neurejenosti določeno logiko in je vsebinsko smiselno, celo ko se učencu piscu zdijo njegove pisne izkušnje nezadostne. Pisanje spodbuja iskanje, postavljanje in uresničevanje novih ciljev ali podciljev. Učenec pisec si v nastajajočem besedilu spontano postavlja nove cilje od začetka do konca pisnega procesa, kar lahko pripelje tudi do sprememb. Pisni dejavniki, posebej pa pisna naloga (tema, naslovnik, navodila), sprožijo nastajanje novih ciljev v nastajajočem besedilu. Novi cilji pisanja so odvisni tudi od omenjenih pisnih dejavnikov in dolgoročnega spomina oziroma pridobljenega znanja iz prejšnjih pisnih (književnih) izkušenj. Čeprav je pisanje usmerjeno s cilji, ni nujno omejeno na vodenje z začetnimi cilji. Učenec pisec si lahko postavi nove ali prejšnje preoblikuje, da postanejo jasnejši in usklajeni z nastajajočim besedilom in cilji, ki jih narekuje kontekst besedila. Pomemben dejavnik v fazah tvorjenja je sposobnost pisca, da uskladi začetne in nove cilje s kontekstom besedila. Iz kognitivnega pisnega modela Flowerjeve in Hayesa je razvidno, da je pisanje odprt spoznavni proces in da je pred začetkom pisnega procesa potrebno določeno splošno (dolgoročno) in konkretno znanje učenca – poznavanje teme, naslovnika in pisnih vzorcev – in poznavanje pisnih dejavnikov; poznavanje pisne naloge (tema, naslovnik in navodila) ter upoštevanje nastajajočega besedila. Šele po tem se sprožijo omenjene tri faze tvorjenja. Ni nujno, da potekajo le-te v načrtovanem zaporedju. Učenec pisec se tudi v tretji fazi (pregledovanja) vrača na prvo fazo ali ponovno načrtovanje ipd. Prva faza je faza načrtovanja oziroma razmišljanja s podfazami, kjer je najpomembnejše produciranje idej in njihovo organiziranje ter postavljanje t. i. notranjih ciljev pisanja vsakega pisca. Druga je faza pretvarjanja iz notranjega v zunanji pisni jezik; tretja pa faza pregledovanja s podfazami – branjem (vrednotenjem) in urejanjem (popravljanjem) besedila. V disertaciji je predstavljena zgradba modela pisnega procesa in vse faze tvorjenja (načrtovanje, pretvarjanje in pregledovanje), ki jih notranje nadzira pisec. Kot smo že nekajkrat omenili, Flowerjeva in Hayes nista natančno razložila, kaj pravzaprav pomeni nadziranje (monitoring), vendar po tehtnem študiju in analizi njune metode glasnega razmišljanja domnevamo, da vsak učenec pisec kot tudi učenec v osnovni šoli podzavestno ve, kdaj je približno dovolj načrtoval, pisal (pretvarjal misli v pisanje) in pregledoval besedilo. Nadziranje je pravzaprav nekakšen samonadzor pisca nad pisnim procesom. Monitoring razumemo tudi kot proces premišljanja o lastnem razmišljanju med pisanjem in se nanaša na nadziranje lastnega spoznavnega procesa, ki raste z razvojem pisca.11 Monitoring lahko razumemo tudi kot metakognicijo in združevanje spoznavnega procesa in faz tvorjenja. To je neke vrste izvršilni nadzor vseh kognitivnih stopenj pisanja: od načrtovanja, pretvarjanja do pregledovanja. Metakognicija oziroma monitor je zelo pomembna lastnost pri razvijanju kognitivnih dejavnosti12 ter metodah poučevanja in učenja. Pomembno je, da se tudi posamezniki zavedajo svojega razmišljanja in miselnih procesov. Zaradi spoznavnega razvoja otroka in v skladu s Piagetovo teorijo je smiselno pričakovati od učencev, da imajo razvite metakognitivne sposobnosti za pregledovanje, branje in urejanje svojega besedila. To zahteva razvito abstraktno mišljenje okrog dvanajstega leta, kar pomeni, da je smiselno te sposobnosti razvijati in privzgajati na ravni razumevanja in rabe tudi na ravni konkretnega mišljenja. Flowerjeva in Hayes sta raziskovala tudi razgibanost pisnega procesa. Njun pisni model je sestavljen iz treh prvih: pisnih dejavnikov, dolgoročnega spomina in faz tvorjenja. Faze tvorjenja delita na tri faze: (1) načrtovanje, (2) pretvarjanje in (3) urejanje. V skladu s širšim pojmovanjem sta pri pisnem procesu poudarila dve točki. Prvič: pisni proces je predstavljen kot dejavnost spretnega usklajevanja oziroma organiziranja številnih sočasnih ovir, kar je v nasprotju s tradicionalnim pojmovanjem pisanja kot linearnega procesa in zaporednih faz, ki vodijo h končnemu izdelku. Drugič: svetujeta najbolj učinkovito strategijo za usklajevanje številnih dejavnosti; to je načrtovanje. Z načrtovanjem si učenec pisec zmanjša miselne ovire, zmanjša si število hkratnih zahtev, usmerjenih na zavestno pozornost. Načrtovanje tudi proizvaja zalogo ciljev, ki usklajujejo številne zahteve hkrati. Flowerjeva in Hayes ne zagovarjata modela pisanja, ki je osredotočen na izdelek, ampak na proces. Socialna vrednost faze načrtovanja oziroma faze pred pisanjem je v pojmovanju procesa razmišljanja kot sestavnega in legitimnega dela faz tvorjenja. Učenec pisec je mislec, ki je postavljen pred reševanje številnih miselnih problemov. V poglavju o ovirah pri pisanju pravita, da se najprej pojavijo zavore, ki nastanejo v povezavi s cilji. Sledijo iz pisnih dejavnikov postavljena navodila, ki povratno vplivajo na postavljanje ciljev. Ovire ne vplivajo samo na temo ali vsebino, ampak tudi na način pisanja. Težave, ki ovirajo pisni proces, sta Flowerjeva in Hayes razdelila v tri skupine: prvič – problem vključevanja znanja, drugič – jezikovna pravilnost napisanega besedila in tretjič – pisni problemi, ki obdajajo pisanje. Znanje je vir, ne ovira; za pisanje je potrebno znanje, vendar mora biti to znanje oziroma njegova uporaba vsebinsko smiselno vključena v sobesedilo. Ko učenec dobi pisno nalogo, pogosto izbira iz spomina in množine neorganiziranega znanja, ki ga poskuša vsebinsko smiselno, povezano in zaokroženo upovediti. Flowerjeva in Hayes sta opazovala razgibanost faz tvorjenja in jih zaobjela v shemo. Ugotovila sta, da na proces pisanja najbolj vplivajo naslednji dejavniki: motivacija, pritisk, ocene, osebno zadovoljstvo in kakovost nastajajočega besedila. Priklic znanja iz dolgoročnega spomina učenca pisca in primerno upovedovanje zamisli je zelo zahtevna naloga. Zato tudi pravita, da so poetični nasveti, kot npr. »Poglej v svoje srce in napiši.« velikokrat zanimivi in pri nekaterih spodbudni. Toda poetični recept izpovednega ali čustvenega sloga pisanja ne zagotavlja, da bo učenec pisec našel "v srcu" oziroma v čustvih že upovedane misli. Dodamo lahko, da tovrstne metode, ki temeljijo na čustvenem pojmovanju pisanja "pisanja iz srca", "izliv čustev na papir", "če bom kaj popravil /a v pesmi, bom pokvaril /a pesem"; " srce narekuje; roka piše", niso izjave zrelih piscev, ampak so izjave piscev začetnikov. Nanje premočno vplivajo čustva, ki zameglijo branje lastnih besedil zlasti s stališča bralca. Ne moremo pa zanikati motivacijske vloge in pomena čustvenih sestavin pri pisanju in fazah tvorjenja, ki so močan motivacijskih vzgib. Veliko primerov je, v katerih pisni ali besedni jezik ovira pisce, da bi primerno in kakovostno izrazili svoje misli. Za pisce začetnike tehnika pisanja, jezikovna pravilnost; slovnične zahteve in skladnja tako močno vplivajo na čas in pozornost, da jim ostane premalo pozornosti za tvorjenje. Celo bolj sposobni pisci se srečujejo z neizogibnimi jezikovnimi problemi, npr. poved, ki je jezikovno pravilna, je lahko pomensko nepravilna ali celo izkrivi pomen. Pri upovedovanju se učenec pisec sreča z vsemi temi problemi naenkrat. Flowerjeva in Hayes sta se pri svojih raziskavah srečala s pisci, ki so imeli veliko znanja, vendar ga niso znali primerno pisno izraziti. Izraziti (ustno misel) misli v besedilo (v pisno misel) je zelo zahtevna naloga. Flowerjeva in Hayes povzemata poglavje o pisnih ovirah z ugotovitvijo, da pisci morajo: poznati jezikovna pravila pisnega jezika, znati sami voditi in usklajevati dolg in prepleten pisni proces, ki se ga da naučiti. V poglavju o problemih pisnega izražanja pravita, da katerokoli temo učenec pisec izbere, jo mora vedno vsebinsko smiselno prilagajati pisnim dejavnikom: pisni nalogi (navodilom, naslovniku – stvarnemu ali izmišljenemu) in nastajajočemu besedilu. Učenec pisec mora preoblikovati zunajbesedilno temo v znotrajbesedilno vsebino. Učenec pisec mora rešiti konkretne pisne probleme oziroma probleme pretvarjanja ali "pretopitve" teme v pisni jezik, torej v smiselno vsebino. Za mnoge pisce, posebej za začetnike, ali tiste, ki kljub šolanju ostanejo na stopnji začetnika, je to prezahtevno. Flowerjeva in Hayes menita, da ni nujno probleme upovedovanja reševati šele na koncu oziroma v tretji fazi tvorjenja, in sicer teoretično gledano lahko pisni problemi vodijo celoten pisni proces. V nadaljevanju govorita o pomembnem delu pisnega procesa ali o ravnanju z ovirami, s katerimi se srečujejo vsi pisci.13 Menita, da je veliko zahtev hkrati postavljenih pred pisca. Bolj izkušeni pisci zaradi poznavanja pisnih strategij lažje povežejo informacije iz spomina (tema, naslovnik, pisni vzorci) v vsebinsko smiselno, povezano in zaokroženo besedilno celoto. Idealno bi bilo, če bi bila vsaka avtorjeva beseda oziroma način upovedovanja takoj dovršen, primerno izražen, vsebinsko smiselno vključen v besedilo ter pisno učinkovit. Na žalost se ta ideal redko uresniči zaradi različnih dejavnikov, med drugim tudi zaradi omejenega obsega našega kratkoročnega spomina ali nepoznavanja pisnega procesa. Zato sta Flowerjeva in Hayes izdelala nekaj pisnih strategij za premišljeno ravnanje pri srečanju z ovirami v pisnem procesu. Pisne strategije so načrtovani načini vodenja pisnega procesa za nižanje miselnega pritiska na kratkoročni spomin in zavestno pozornost, ki hkrati ovirata pisca. Prva strategija pravi: načrtno pustiti ovire ob strani. Npr. v fazah tvorjenja lahko učenec pisec načrtno odmisli naslovnika in se tudi zavestno lahko odloči, da ne bo mislil na povezanost odstavkov v določeni fazi tvorjenja. To pomeni, da se bo soočil z določenimi pisnimi problemi po tem, ko bo besedilo oziroma osnutek besedila napisal v celoti. Ta strategija je učinkovita za mlajše pisce predvsem začetnike. Če povzamemo: ta strategija pomeni, naj se učenec pisec najprej posveti ustvarjalnemu procesu – sintezi, potem šele fazi pregledovanja – analizi. Druga strategija je razdelitev večjih pisnih problemov na manjše. Hevristična metoda Flowerjeve in Hayesa (metoda samostojnega raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj) ter postopek invencije temeljita na načelu razdelitve večjega pisnega problema (a) na manjše probleme in (b) načrtno osredotočenje na manjšo nalogo ali le na del naloge. Ob tem ne smemo zamenjevati razdeljevanja pisnih nalog s pojmovanjem treh faz tvorjenja v pisnem procesu. Miselne dejavnosti, kot so produciranje ali urejanje, lahko naredimo neodvisno, toda znotraj faz tvorjenja se pojavljajo prepletene. Razdeljevanje večjih problemov na manjše in potem reševanje manjših problemov je učinkovita strategija. Tretja strategija je izbrati prednostne naloge ali postavitev vrstnega reda uresničevanja ciljev. Pisanje je sestavljena in prepletena dejavnost in ni vedno odvisna le od zavestnih odločitev. Veliko čustvenih dejavnikov ter prvin oblikuje prednosti red pri pisanju in določa nalogo. V šolski praksi se besedna zveza 'slabo pisanje' uporablja za pisanje, ko učenec zapiše prvo besedo, ki mu pride na misel. Namesto da bi se bolj potrudil pri izboru besed in poiskal najboljši način, kako neko zamisel upovediti, se učenec zadovolji s prvo idejo. Učenec pisec pogosto kombinira to strategijo s strategijo delitve večjih pisnih problemov na manjše in pozneje v fazi pregledovanja oziroma pri popravljanju poskuša izboljšati prve zamisli in izbor besed oz. osnutek sam. Najprej moramo karkoli napisati, da sploh imamo kaj popravljati. Na pisca začetnika moramo zmanjšati pritisk in strah pred napisanim, zato ga bolj osredotočimo na prave (pisne) probleme, ne pa na strahove pred oceno, omejenim časom ali pred zapisanim. Četrta strategija je ponotranjanje pisnega postopka, ki tako postane samodejen in samousmerjevalen postopek. Eden izmed načinov zmanjšanja miselnih pritiskov je odvisen od procedure, ki naj bo ponotranjena, da ne obremeni učenčevega kratkoročnega spomina. Npr. izkušeni pisci običajno posvetijo malo zavestne pozornosti za tipkanje, pisanje slovnično pravilnih povedi, upoštevanje značilnosti besedilne vrste. Te zahteve lahko zasujejo neizkušene pisce v toliki meri, da prenehajo pisati. Visoko zahtevne pisne naloge lahko pojmujem kot pisno izkušenost, če ima učenec pisec vzorec besedilne vrste (pisno shemo) v spominu, ki jo lahko prikliče. Priklic pisnih vzorcev iz spomina je učinkovita strategija, če je podzavestno dejanje, da ne potrebuje zavestne pozornosti, ki jo učenec pisec potrebuje za upovedovanje. Peta strategija je načrtovanje, ki je pomembna strategija pri vseh vrstah pisnih nalog oziroma pri reševanju pisnih problemov. Pojmujeta ga kot upovedovanje ključnih misli, odmišljanje podrobnosti in povezovanje po podobnosti. Pisna strategija skiciranja ključnih besed je neke vrste pomanjšan model za predlagano strategijo. Načrt daje učencu piscu možnost, da vstavi nove besede, dodaja nove prvine ali jih prečrta. Učenec pisec, posebej pa začetnik mora uporabljati osnovne značilnosti abstraktnega mišljenja in v tej fazi odmisliti podrobnosti. Načrt zmanjša velike pisne probleme (napisati vsebinsko smiselno, povezano in zaključeno besedilo) na manjše probleme (napisati čim več idej), ki jih je v tej fazi lažje pisati in razrešiti. Načrtovanje je podobno skiciranju, ko se učenec pisec osredotoči na bistveno, razvršča ključne besede po pomembnosti ali kronologiji in šele pozneje rešuje pisne probleme. Načrtovanje ima še eno pomembno značilnost – je priučljivo, čeprav moramo imeti ves čas pred očmi, da se proces načrtovanja spreminja tudi med fazami tvorjenja. Flowerjeva in Hayes sta razvrstila pisno načrtovanje na tri osnovne načine, ki so razvrščeni po pomembnosti in povezani drug z drugim, zato sta naredila taksonomijo pisnih načrtov. Prvi načrt je t. i. načrt dela pred pisanjem, ko pisci načrtujejo reševanje pisnih problemov, ki jih imenujeta načrt dela (to do). Ta je bistven za predstavitev pisne dejavnosti kot odziv na pisne dejavnike, ki vključujejo pisno nalogo (tema, naslovnik, navodila) in nastajajoče besedilo. Če avtorji ne naredijo načrta ali če imajo presplošen načrt, običajno posvetijo premalo časa temi ali naslovniku v fazah tvorjenja. Zaradi tega tvorijo besedila, osredotočena na pisca in manj na bralca. Načrt dela naredi pisanje lažje in poenostavi pisni proces ter faze tvorjenja, saj usmerja in vodi pisce. Flowerjeva in Hayes se sklicujeta na ugotovitve Bereiterja in Scardamalie, ki pravita, da je pomembno usmeriti piščevo razmišljanje na bralca oziroma imeti naslovnika v mislih, in pisati tako, da bo naslovnik razumel napisano besedilo. Če želimo razviti učenčeve pisne sposobnosti, je najbolj učinkovita metoda pisanje tematskih besedil, ki temeljijo na znanju ali poznavanju, imajo stvaren namen in konkretnega ali določenega naslovnika (ne učitelja). Drugi načrt je načrt upovedovanja (to compose) – razgradnja teme, ki ima namen ali cilj izraziti nekaj konkretnega. Pisci običajno naredijo dva delna načrta k besedilotvornemu načrtu. Prvi jim je že znan; to je t. i. osnovnošolski načrt ali pisanje po dispozicijah (outlining); drugi delni načrt je pravzaprav vsebinski. Načrt upovedovanja lahko napišemo na različne načine, od hitrega zapisovanja, skiciranja, upovedovanja, naštevanja itn. Načrt upovedovanja je bistven za stopenjski model pisanja, od prvega osnutka prek popravljenih inačic do končnega izdelka besedila in je usmerjen na izdelek, zato so ga v šolah na veliko uporabljali. Tretji načrt je – načrt faz tvorjenja (to say), ki temelji na pisnem procesu. Nekateri pisni načrti pomagajo producirati ideje ali kot so temu rekli v klasični retoriki – invencija. Flowerjeva in Hayes za svoj hevristični način predlagata učenje pisnih strategij (prosto pisanje in skiciranje), ki vodijo pisce skozi vse tri pisne faze tvorjenja. Načrt tvorjenja je usmerjen na proces in gradi na znanju in poznavanju pisnega procesa. načrti načrt dela pred pisanjem načrt upovedovanja – usmerjen na končni izdelek načrt pisnega procesa: usmerjen na proces produciranje znanja tvorjenje besedila Pisanje pojmujem kot proces, zato ga obravnavam kot dejavnost, ki jo je mogoče spodbujati in razvijati, pod pogojem, da jo sistematično, pedagoško, didaktično in strokovno poučujemo. Novo pojmovanje pisanja se je premaknilo s področja iskanja napak in dokazovanja neznanja v spisu na razvijanje pisnega procesa. Slabo pisanje učencev po šolah je pravzaprav posledica neprimernega poučevanja pisanja. Pogosto so zahtevali psihološko neprimerno tematiko, učencev niso seznanili z značilnostmi pisnega procesa, pa tudi so površno brali književna besedila. Ko izboljšamo omenjene predpogoje in jih razvijemo, se bo pisni proces učencev tudi zboljšal. Poučevanje pisanja in pisnega sporočanja je razvojni proces, ki se osredotoči na prednosti in pomanjkljivosti faz tvorjenja. Z izboljšanjem posameznih sestavin pisnega procesa se bo izboljšal tudi sam pisni izdelek. Pojmovanje pisanja kot procesa pomaga učencem, da se učijo pisanja kot poklicni avtorji, da si izberejo temo, besedilno vrsto, naslovnika in da pišejo iz lastnih izkušenj in stališč. Pojmovanje pisanja kot procesa zahteva, da učitelj ponudi učencem večjo odgovornost za učenje pisanja in zavest o avtorstvu. Učenci lahko soodločajo o izbiri teme, besedilne vrste, naslovnika in medsebojno sodelujejo, ko pišejo. Flowerjeva in Hayes sta nadaljevala z raziskavami in sta svoj kognitivni model pisnega procesa nadgradila v sociokognitivni model. Bolj kot v začetku osemdesetih let sta v nadaljevanju začela upoštevati družbene in delno ustvarjalne dejavnike pisanja. V članku iz l. 1984 pišeta, da učenec pisec v pisnem procesu uporablja notranje predstave in zunanje sestavine, ki mu pomagajo ustvariti večpomensko besedilo.14 Spominske predstave pisca in izkušnje prikličejo določene pisne vzorce (zgradbo besedilnih vrst); iz katerih potem tvori nove besedilne podobe. Produkt pisanja (besedilo) je sinteza, ki je nastala na osnovi upoštevanja pisnih dejavnikov; priklicev iz spomina in faz tvorjenja pisanja v rekurzivnem in odprtem pisnem procesu. Carl Bereiter in Marlene Scardamalia – nanizovalni in pretvorbni pisni model15 Bereiter in Scardamalia16 sta nadaljevala kognitivne raziskave in uporabljala isto metodo – thinking aloud protocols – podobno kot teoretični model Flowerjeve in Hayesa, vendar sta si zastavila drugačna vprašanja. To ju je vodilo do drugačnih raziskav, spoznanj, izsledkov in prineslo večjo didaktično uporabnost. Razlika med obema kognitivnima raziskavama je v tem, da sta se Flowerjeva in Hayes bolj osredotočila na povezavo pisanja in mišljenja, Bereiter in Scardamalia pa sta raziskovala niz miselnih dejavnosti, ki potekajo ob pisnem procesu. V svojih raziskavah sta analizirala pisanje učencev začetnikov in pisanje učencev v višjih razredih, nista pa razčlenjevala pisnega procesa pri odraslih tako kot Flowerjeva in Hayes. Raziskovala sta miselne procese, ki se pojavljajo ob kognitivnem pojmovanju pisanja. To so: postavitev ciljev, načrtovanje, priklic iz spomina, reševanje pisnih problemov, ocenjevanje in ugotovitev. Po njunem mnenju je razlika med izkušenimi pisci in začetniki pri nadzorovanju procesa pisanja. Prvi vodijo pisni proces z intuitivnim poznavanjem teorije in znanjem, drugi se pustijo voditi procesu. Pisanje definirata kot pisanje besedil z namenom branja, kar se sicer razlikuje od pisnega cilja pri Flowerjevi in Hayesu, kje je bil cilj uresničitev pisnega procesa v celoti. Pisanje delita na dve vrsti in po tem sta tudi znana v znanstvenih krogih: na (I.) prvi model t. i. naravno pisanje (natural writing) – nanizovalni model, ki ga vodijo spontane asociacije (asociativne verige, prosto pisanje, »what next« ali kaj zdaj, tok zavesti), – in (II.) drugi model t. i. problemsko pisanje (problematic writing) – pretvorbni model – pisni proces, ki ga vodi učenec pisec sam in njegova ustvarjalnost. Učenec pisec si postavi začetni načrt in pisni vzorec, primeren nalogi (besedilno vrsto). Prvi pisni model pojmuje pisanje kot naravno nalogo, ki ima določene težave, toda model jih rešuje tako, da vzame čim več prvin iz že obstoječih miselnih struktur in zmanjša število novih ter hkrati večjih problemov, ki se morajo razrešiti v pisnem procesu. Drugi model pojmuje pisanje kot zelo kompleksno dejavnost, ki je povezana s pisnimi sposobnostmi pisca. Nižji pisni problemi na nižji miselni ravni pri nanizovalnem modelu zamenjajo novi pisni problemi na višji miselni ravni pri pretvorbnem modelu. Zastavila sta si vprašanje, zakaj sploh izbrati težji model? Trdita, da dosti ljudi vedno piše na nižji – spontani ravni, toda tisti, ki želijo dobro pisati oziroma doseči višjo kakovostno stopnjo, uporabljajo višji model. Nižji in višji nivo pisanja (spontani in problemski) sta primerjala z ljudskim in šolanim pevcem, z navadnim in kritiškim branjem, z govorcem in retorikom itn. Povzela sta, da je glavna razlika med spontanimi sposobnosti in razvitimi sposobnostmi. Razlika med spontanim in naučenim pisanjem, ki je nadgradnja spontanega ali osnovnega modela, je v kakovosti. Oba delata isto, le da tisti pisci, ki uporabljajo drugi model, tvorijo na višji in boljši način. Bereiter in Scardamalia sta v knjigi, ki sta jo začela oblikovati že leta 1976 Psychology of Written Composition (1987), izvedla okrog sto dvajset raziskav o obeh modelih pisanja. Z izsledki raziskav sta utemeljila oba kognitivna modela in njune posamezne dele. Pri definiranju prvega osnovnega modela, ki smo ga prevedli kot nanizovalni model17, izhajata iz vzorca govornega jezika in zanj pravita, da se ta strategija naslanja na govorjeni jezik. Pri pisanju ni nebesednih prvin, ki dajo govoru takojšnjo povratno informacijo o sporočilu (zvočne nebesedne prvine govora: vrste intonacije, glasnost, hitrost, premori, register, barva glasu, ali vidne: kretnje, mimika, izražanje s telesom, položaj v razredu.18 Učenci tvorijo v nanizovalnem modelu tako kot, govorijo, vendar brez nebesednih prvin govora (zvočnih in vidnih). Ko tvorijo, se učenci srečajo s pisnimi problemi in razmišljajo o problemih ter načinu upovedovanja teme: – kaj in kako povedati; – kako pisati razumljivo; – kako napisati vsebinsko smiselno; povezano in zaključeno besedilo; – kako izbirati (besede), primerne naslovniku, ki ni prisoten. Pisci nanizovalnega modela tvorijo v smislu toka zavesti, podobno kot govorijo. Pišejo besedilo na osnovi informacij, priklicanih iz spomina in povezanih s temo, vendar ne gre za vsebinsko povezano besedilo, ampak za asociativno nanizano snov v zvezi s tematiko. To bo potrebno šele pretvoriti v vsebinsko smiselno, povezano in zaokroženo besedilo s sredstvi pisnega ali besednega jezika. Če učenci pisci tisto, kar jim pride spontano na misel, v nepredelani obliki napišejo, kot jim je prišla ideja na misel, je to običajno nedomišljeno pisanje. SCARDAMALIA, BEREITER: ZGRADBA NANIZOVALNEGA MODELA (KNOWLEDGE – TELLING MODEL) zamišljeno besedilo poznavanje teme nanizovalni proces poznavanje pisnega procesa najdi vsebinske pokazatelje najdi pokazatelje besedilne vrste priklic iz spomina priklic vsebine iz spomina preveri usklajenost napačno napiši (zapis, osnutek, itn.) uskladi zamišljeno besedilo z zapisanim Pretvorbna strategija zahteva premišljeno pisanje in predelavo surove snovi v ustvarjalnem procesu. Ugotovila sta, da mlajši pisci potrebujejo zelo malo časa za začetek pisanja (od dve in pol do dvajset minut), toda odrasli pisci potrebujejo od šest do oseminštirideset minut, da začnejo pisati. Poleg merjenja časa do začetka pisanja – čas zorenja zamisli – sta empirično ugotavljala čas načrtovanja pri mlajših piscih in odraslih. Ugotovila sta, da mlajši pisci manj načrtujejo, kar sta tudi predvidevala, odrasli pa seveda več. Empirični izsledki so podkrepili njuno domnevo, da mlajši pisci sledijo pisanju nanizovalnega modela.19 Pri naslednji empirični raziskavi sta uporabila podoben model glasnega razmišljanja – thinking aloud protocol. Prišla sta do podobnih ugotovitev kot Flowerjeva in Hayes: da se mlajši pisci manj zavedajo pisnega procesa kot odrasli, kar sta kvantitativno izmerila po številu besed oz. misli med pisnim procesom. Načrtovanje pojmujeta kot abstraktno fazo, zato so dosežki učencev nižji kot dosežki odraslih, čeprav mlajši učenci tudi načrtujejo, vendar na konkretni ravni. Njihovo načrtovanje je bolj podobno vaji pisanja ali risanja (nebesedne prvine pisanja: risanje, likovni miselni vzorci, preglednice, asociogrami ipd.). Raziskovala sta tudi proces revizije – ponovnega pregleda besedila - ki mu sposobnejši pisci posvečajo največ pozornosti. Ugotovila sta, da se mlajši pisci oziroma učenci začetniki bolj izogibajo pregledovanju in popravljanju napisanega in se omejijo le na kozmetično raven ali videz napisanega, manj na popravljanje ali izboljšanje. SCARDAMALIA, BEREITER: ZGRADBA PRETVORBNEGA MODELA (KNOWLEDGE TRANSFORMING MODEL) zamišljeno besedilo analiza problema poznavanje teme poznavanje pisnega procesa vsebinski problemi problem pretvarjanja pisni dejavniki problem pretvarjanja pretvorbni proces Bereiter in Scardamalia uvrščata oba pisna modela, ki temeljita na kognitivnem pojmovanju, med t. i. algoritmične in deskriptivne modele pisanja (str. 13-17). Ugotovila sta, da ljudje lahko hkrati posvečamo pozornost le omejenemu številu dejavnosti. Nižji miselni procesi (pravopis, lepopis, postavljanje ločil) zahtevajo od začetnikov veliko zavestne pozornosti. Skoraj vso pozornost začetniku odvzame tehnika pisanja, potemtakem manj pozornosti ali skoraj nič pozornosti ne ostane za višje miselne procese, ki se pojavijo, ko začetnik ponotranji tehniko pisanja kot podzavestno dejanje. To lahko doseže s prakso in šele potem ima večji obseg proste pozornosti za višje miselne procese. Bereiter in Scardamalia navajata Sternberga (1980), ki v teoriji inteligence imenuje naslednje prvine kot metakomponente pisanja: cilje, načrte, strategije, znanje v zvezi z nalogo ipd. (str. 97) Pravita, da je pisanje medsebojno delovanje teh metakomponent, kar sta ugotovila tudi Flowerjeva in Hayes z uporabo metode glasnega razmišljanja (thinking aloud protocols), Bereiter in Scardamalia pa v empiričnih raziskavah. Pisna sposobnost rabe nove pisne strategije je delno odvisna od tega, kar so učenci sposobni imeti v mislih, ko tvorijo. To je odvisno tudi od tega, koliko informacij ohranijo v kratkoročnem spominu med pisnim procesom. Veliko dejavnikov in drugih misli se piscem, posebej mlajšim, vsiljuje v zavest. Pomembno je učinkovito usmerjanje lastne pozornosti k novim pisnim dejavnikom. V preizkusu tehnike pisanja, ki sta ga izvedla Bereiter in Scardamalia, so učenci tretjega razreda (v ZDA) pisali počasi, s težavo, nekateri so celo risali črke, ne pa jih pisali, glaskovali (polglasno črkovali in zlogovali), kar ju je pripeljalo do naslednjih ugotovitev. Prvič: tehnika pisanja (začetno opismenjevanje) vzame učencem vso pozornost, kar jih odvrne od drugih pisnih dejavnikov, kot je npr. načrtovanje vsebine. Drugič: počasna tehnika pisanja ustvari probleme s kratkoročnim spominjanjem – ne le s spominjanjem tekočih besed in zamisli, ampak tudi problemov in višjih miselnih procesov ter invencije. Učencu se misli hitro porajajo, vendar še hitreje izginejo. Misel je hitrejša kot tehnika pisanja pri učencih v začetni opismenjevalni fazi, učenci pa imajo tudi krhko ali kratkoročno pozornost. Pri bolj izkušenih piscih je tehnika pisanja podzavestna, ponotranjena in tekoča, tako da problemi ustvarjanja niso povezani s problemi pravopisa, lepopisa in osnovne jezikovne pravilnosti. Učenec bo pisal tekoče le, če pozna temo oziroma ima procesno znanje – če obvlada pisni proces. Toda pojavijo se novi pisni problemi, namreč kako bo učenec pisec upovedil znanje. Vodenje pogovora in upovedovanje je pri ustnem sporočanju bolj usklajeno, predvsem zaradi dvosmernosti sporazumevanja, zaradi nebesednih – zvočnih in vidnih – prvin govora.20 Pisanje in pisno sporočanje se razlikuje od ustnega sporočanja; npr. pisanje ni tako togo časovno omejeno, tudi ni takojšnjega odziva socialnega okolja, ki ocenjuje ali vrednoti. Ključni problem tekočega govornega sporazumevanje je v časovni organizaciji podprocesov. Še preden se začnejo učiti pisati in pisno sporočati, imajo učenci že zelo razvite govorne sposobnosti, zato se njihovo pisanje navezuje na besedilne vzorce, ki so jih pridobili s poslušanjem (govora in branja oz. pripovedovanja) in govorjenjem (tvorjenje sporočil). Njihovo pisanje temelji na spontanem govornem izražanju in se navezuje na nanizovalni model, ki je podoben govornem modelu. Bereiter in Scardamalia predlagata, da se proces pisanja ne pojmuje kot celota, ampak svetujeta, da smatramo pisni proces kot proces, ki upošteva ustvarjalne dejavnike bolj kot neke vrste spremenljivke. Moramo jih upoštevati in ovrednotiti kot odnos med metakomponentami in besedilom. Pisni proces je proces, v katerem se miselne slike nenehno vzpostavljajo, obnavljajo, razvrščajo ali zgubljajo (str. 131). Izvirne ideje ne čakajo na uporabo varno spravljene v spominu. Trije dejavniki vplivajo na dinamičnost pisnega procesa: 1. načrtovanje na vseh ravneh pisanja, od nižjih – tehnike pisanja – do višje ravni – namena ali cilja pisanja; 2. Bereiter in Scardamalia ne pojmujeta začetnega opismenjevanja kot motenje višjih miselnih procesov pri pisanju, ampak menita, da opismenjevanje zahteva le večkratno obnavljanje in priklic vsebinskega in procesnega znanja iz spomina in višje miselne procese; 3. usklajevanje nižjih in višjih miselnih procesov – pri obeh pisnih modelih so miselne dejavnosti ves čas potrebne. Poleg tega je potrebno večje skladno delovanje nižjih in višjih miselnih procesov, ki so jih sposobni tudi desetletni učenci pri nanizovalnem modelu. Čeprav kaže nanizovalni model poenostavljen pisni proces, vseeno lahko zmanjša miselne napore, potrebne pri pisanju za upovedovanju teme v vsebino. Bereiter in Scardamalia podajata naslednji uporaben nasvet: učenčevo ustno in pisno sporočanje sta si različna po obsegu ustnega in pisnega besedila.21 Ustno besedilo se izraža vsebinsko in je povedno bolj obsežno, kar so značilnosti govora. Pisna besedila uporabljajo bolj višje miselne procese na ravni upovedovanja z namenom tvoriti vsebinsko smiselno, povezano in zaključeno besedilo. Oba tipa besedil – ustno in pisno besedilo – sta pomembna in imata svoje mesto v učnem načrtu. Pisanje in pisna besedila imajo pomembno vlogo in mesto, zato Bereiter in Scardamalia predlagata uvajanje t. i. govorjenih besedil, ne kot ustno sporočanje – pogovor ali razgovor, ampak kot samostojno vrsto besedil, ki imajo podobne lastnosti in cilje kot pisna. Zavzemata se, da bi uvajali govorjena besedila, ne le za tiste učence, ki še niso začetno opismenjeni, ampak kot dejavnost, s katero bi vsi učenci uresničevali naslednje cilje: razvoj fluentnosti, ustnega besedilotvorja in spontanega izražanja. Bereiter in Scardamalia trdita, da prevelik poudarek in številne pisne zahteve, usmerjene na učenčevo pozornost (pravopis, postavljanje ločil, izbor besed, namen, organizacija, upoštevanje naslovnika itn.), ustvarjajo napačno predstavo o zahtevnosti naloge. Tisto, kar je bistveno, je istočasna pozornost na vse te zahteve. Pisni proces je sestavljen iz številnih podprocesov ali faz in enostavno bi jih bilo uresničiti, če bi si sledili v načrtovanem in predvidljivem zaporedju. Tisto, kar naredi pisni proces kompleksen, je hkratna soodvisnost teh sestavin, ki zahtevajo istočasno uskladitev pisnih dejavnikov (str. 133). V nadaljevanju sta se Bereiter in Scardamalia vprašala, kako kompleksen je pisni proces ter na koliko dejavnikov hkrati lahko misli učenec. Sklicujeta se na Georga Millerja (1956, str. 133), ki je empirično izračunal, da je povprečno število dejavnikov, na katere oseba lahko hkrati misli ali jih upošteva – sedem. Tudi sodobne teorije pravijo, da imajo višji miselni procesi omejen osrednji procesor, kar pomeni, da lahko v določenem trenutku le določeno število (le nekaj več kot sedem) miselnih operacij deluje hkrati. Omejenost človeškega mišljenja, da razreši številne probleme in hkrati uredi številne podatke, postavlja pisca pred vprašanje, katere spremenljivke naj upošteva, saj je vse to odločilno za pisanje. Zato se sprašujeta o možnosti poučevanja pisanja. Ali določeni učenci lahko tvorijo le na način nanizovalnega modela zaradi omejenih mentalnih sposobnosti? Ugotovila sta, da osnovne pisne naloge od učencev zahtevajo polovico njihovega razpoložljivega spomina. Pod običajnimi pogoji imajo ljudje polovico prostih miselnih sposobnosti, da jih uporabijo za višje pisne sposobnosti, npr. pretvarjanje besedil (str. 153). Pisci začetniki bodo pridobili z učenjem zahtevnejših pisnih strategij (Flower, Hayes). Začetniki najbolj potrebujejo pomoč pri učenju uporabnih pisnih strategij, da lahko uporabijo svoje še neizkoriščene miselne zmogljivosti in si tako razvijejo svoje pisne sposobnosti (str. 153). Bereiter in Scardamalia sta do podobnih ugotovitev prišla tudi pri uporabi in razvoju bralnih strategij in bralnem razumevanju. Bereiter in Scardamalia sta nadalje ugotovila, da tisti učenci, ki hkrati usklajujejo dve ideji, uporabljajo nanizovalni model, tisti, ki usklajujejo najmanj štiri ideje, pa pretvorbni model. Zanimivo je, da sta kot izboljšanje nanizovalnega modela svetovala naslednje: prvič, vaje dopolnjevanja povedi s ciljem usklajevanja skladenjskega pomena; drugič, uporabo procesnega znanja z načrtovanjem pisnega procesa. Nanizovalni model, ki je bolj razširjen v šolah in je neke vrste 'model šolskega pisanja' podpira pasivno znanje (str. 177). Nanizovalni model samo pozunanji miselno vsebino. Učenci, ki pri pisanju uporabljajo nanizovalno strategijo, niso nedelavni učenci, uporabljajo pač le strategijo, ki jo edino poznajo, in to z najboljšimi nameni. Učenci se ne izogibajo pisanja po pretvorbni strategiji – preprosto nimajo razvitega tega modela. Nanizovalni model ni zavestna strategija je spontano pisanje. Pisci začetniki jo uporabljajo, ker jo poznajo in ker deluje (z uporabo nanizovalnega modela lahko pišejo). Toda daljnoročno je to seveda kratkoročna rešitev, ki se je učenci ne zavedajo, zato je vloga učiteljev, da vodijo učence in pri njih razvijajo sposobnost uporabe pretvorbnega modela preko rabe nanizovalnega. Učenci razredne stopnje osnovne šole uporabljajo fazo načrtovanja kot ločeno fazo tvorjenja besedila. Pri učencih piscih na začetku šolanja težko ločimo miselno dejavnost v fazi načrtovanja od faze pretvarjanja, težko posebej izločimo fazo načrtovanja, ki se z razvojem pisanja in pisnega sporočanja razvija. Bereiter in Scardamalia pravita, da je načrtovanje bistvena lastnost in znak prehoda od nanizovalnega v pretvorbni model. V fazi načrtovanja izkušeni pisci organizirajo vsebino, ki postane sredstvo za uresničevanje ciljev in pisnih strategij. Pisni načrt ni del besedila, ampak je del pisnega procesa – predvsem faz tvorjenja. Odrasli pisci lahko imajo načrt le v mislih brez zapisa. Načrt v mislih obstaja na drugi pojmovni ravni in ima drugačno vsebino. Vsebuje namen, rabo pisnih strategij, prednostne naloge, različne izbirne možnosti, vrednotenje in utemeljitev. V primerjavi z besedilom ima načrt prednosti, pa tudi pomanjkljivosti. Velike spremembe v načrtu se vidijo kot majhne spremembe v besedilu in nasprotno. Načrt predstavlja prvine, ki so napisane v besednem in nebesednem jeziku (risba, preglednica, likovni asociogram …). Za razliko od besedila lahko učenec pisec v njem do-piše besede, do-misli, do-polni itn. Lahko se določene ideje pojavijo v besedilu, ki jih v načrtu ni in nasprotno. Izkušeni pisci lahko prehajajo iz faze tvorjenja v fazo načrtovanja, saj se medsebojno dopolnjujeta. Po njuni raziskavi je potek pisanja pri učencih piscih naslednji: najprej učenci zavestno pozornost usmerijo na takojšnje upovedovanje. Splošni cilj, splošno znanje, poznavanje pisanja - vsi ti dejavniki vplivajo na učenca. To sta zaznala že pri metodi glasnega razmišljanja, toda gre za podzavesten vpliv, kot npr. naše poznavanje skladnje pri ustnem sporočanju. Načrt je za Bereiterja in Scardamalio miselno kazalo vsebine (str. 211). Faza načrtovanja je zelo pomembna, ker si v njej učenci postavijo cilje, izberejo pisno strategijo za doseganje ciljev, zmanjšajo ovire in razmišljajo o pisanju. Za izboljšanje pisnega procesa v šoli svetujeta uporabo različnih učnih oblik pri pisanju (samostojno, v dvojicah, v skupinah, razredno pisanje), vse to pa s ciljem medsebojnega načrtovanja in jasnejšega spoznavanja lastnih idej. Z razvojem pisnega procesa in pisnih sposobnosti učenci postajajo vse manj odvisni od zunanje motivacije za organizacijo in upovedovanje misli. Sorazmerno s tem se veča stopnja notranje motivacije, na katero vpliva samozavest, zaupanje v svoje sposobnosti in primerno tematsko in procesno znanje – skratka, da so pisno usposobljeni. Namesto sledenja splošnim ciljem si postavljajo lastne cilje, ker imajo bolj razvite in ponotranjene pisne sposobnosti. Bereiter in Scardamalia ugotavljata, da imajo mlajši učenci dva večja problema pri upovedovanju ali besedilotvorju. Prvi je (1) smiselnost – napisati vsebinsko smiselno besedilo, in drugi je (2) sovisnost – napisati besedilo, ki bo logično in slovnično povezano z modelom pisnega procesa. Osebne izkušnje učencev, ki so osnova besedilotvorja, so povezano organizirane v dolgoročnem spominu. V primerjavi s kratkoročnim tematskim znanjem, ki ga bo učenec priklical iz spomina, so te informacije slabše povezane. Pomen načrtovanja je zelo pomemben – učenec pisec tvori bolj povezano besedilo, posebej če temelji na osebni izkušnji ali čustvenem doživetju (str. 214). Največja razlika med nanizovalnim in pretvorbnim modelom je v tem, da učenec najprej uporabi primerne pisne strategije za reševanje problemov. Dejstvo, da se učenec sooča s problemi oz. da jih rešuje v svojem besedilu – bodisi s tematskimi problemi bodisi s problemi upovedovanja – je dokaz reševanja problemov in rabe pretvorbne strategije. Razlika med nanizovalnim in pretvorbnim modelom je tudi v ponotranjenosti procesa oziroma v samodejnosti povratne informacije. Bereiter in Scardamalia pojmujeta (str. 246) nanizovalni model tudi kot proces, ki je neposredno usmerjen k produciranju, brez načrtovanja. Dejstvo, da učenec ob pregledovanju lastnega besedila v njem nekaj spremeni, je že znamenje rabe problemskega pisanja. Tudi manjši popravki so pokazatelj razmišljanja. Tako si učenci pridobivajo značilnosti rabe zahtevnejšega modela, ki zahteva razmišljanje. Pomembno je, da učenec takoj poroča o popravkih, svojem pisanju, spoznanju o napakah, razmišljanju in načinu pisanja, ki vodijo k uresničevanju namena pisanja. Takšne učenčeve komentarje o lastnem pisanju – metakognicijo - je potrebno resno upoštevati kot znak učenčevega vpogleda v lastni miselni oziroma pisni proces. Tudi če učenec ne spremeni besedila, je to dokaz sposobnosti samoopazovanja spoznavnega ali pisnega procesa. Bereiter in Scardamalia nadaljujeta, da pri razvijanju zahtevnejše pretvorbne strategije kratkoročno ni mogoče pričakovati razvoja spoznavnega procesa, ki je potreben na prehodu od spontane do problemske strategije. Le postopno poučevanje pisnega procesa in izkušenjsko učenje je dolgoročno smiselno in uspešno. Nekatere didaktične vaje, ki razvijajo uporabo pretvorbne strategije, so jima vzele manj kot eno šolsko uro, drugače sta postopno razvijala pretvorbne strategije polovico šolskega leta. Bereiter in Scardamalia navajata štiri dejavnike, ki pospešujejo prehod od nanizovalne do pretvorbne strategije. To so naslednje sposobnosti samouravnavanja: (1) vrednotenje, (2) urejanje – spoznavanje in popravljanje, (3) razvit miselni proces in (4) učenčeve metakognitivne sposobnosti. Razvijanje sposobnosti samouravnavanja (samoorganizacije) se nanaša na razvoj pisnih strategij za uresničitev namena pisanja. Primer za to je npr. začeti besedilo s pripovedno tehniko “in medias res” – sredi dogodkov, brez postavitve književnih oseb, ki poveča radovednost bralca. Za razvoj samourejanja (samoorganizacije) svetujeta dva načina: prvi je stalna zunanja pomoč pri pisnem procesu (str. 253) z namenom, da se zmanjšajo težave pri pisanju. Drugi način je konkretizacija ciljev z uporabo dodatnih ciljev oziroma bolj konkretnih, kot so tradicionalni šolski cilji, ki se navadno postavljajo pri pisanju besedil. Glavne metode za razvijanje pisnega procesa so, da pri učencih piscih dosledno razvijamo fazi načrtovanja in pregledovanja. Pri učencih piscih lahko razvijamo tudi miselne operacije, kot npr.: primerjanje, spoznavanje, izbiranje strategije pregledovanja in produciranje ter izbora novih besed. Oblikovanje navodil za urejanje (oblikovanje ustaljenega načina), ki ne zahtevajo prevelikega miselnega napora, npr. pregledovanje. Štiri miselne operacije pri pregledovanju so sklop dejavnosti, ko odkrijemo neskladnost med napisanim besedilom in zamišljenim besedilom. Zato sta Bereiter in Scardamalia navedla proces (primerjaj, določi, uskladi). S spodbujanjem teh pisnih strategij lahko pri učencih piscih razvijamo uporabo ustaljene strategije za pregledovanje besedila. Načrtovanje zunanje podpore ali učenje strategij zmanjša informacijsko-procesne težave, ki ovirajo miselni ali pisni proces. Z razvijanjem primernih strategij za pregledovanje besedila – primerjanje in določanje – zmanjšamo izbor jezikovnih sredstev, tako da se sprašujemo, ali so besede iz širšega izbora primerne in ali primerno upovedujejo tisto zamisel, ki jo je hotel učenec pisec izraziti. Lahko zmanjšamo tudi število iskanih prvin že v načrtu pregledovanja pred končnim izborom (besedilo pustimo nespremenjeno, brisanje, zamenjava besede, nadomeščanje cele povedi …). V fazi načrtovanja lahko zmanjšamo pisne in vsebinske ovire do izdelave končnega besedila. Te izbrane operacije lahko razvijamo z zunanjo pomočjo, npr. s seznami za preverjanje ali s primeri vprašanj, ki se nanašajo na najpogostejše pomanjkljivosti v besedilu (ločila, zapis besed, uvod, jedro, zaključek, naslov, podnaslov ipd.). Konkretizacija ciljev – pri nanizovalnem modelu učenci težijo k temu, da spontano povedo, naštejejo vse, kar vedo o temi, ne da bi si vnaprej postavili namen ali cilj pisanja. Bereiter in Scardamalia sta uporabila metodo konkretizacije ciljev. Če učenec ne razume namena ali cilja pisanja, povedanega z abstraktnimi pojmi, potem je potrebno poiskati konkreten namen ali cilj, ki ga bo učenec razumel. Tisto, kar potrebujemo pri pisni nalogi, je jasen, konkreten in uresničljiv cilj, ki bo priklical iste miselne dejavnosti, kot bi jih abstraktni, splošni cilj. To metodo – konkretizacije ciljev – sta ponazorila z naslednjimi primerom: na začetku pisne naloge so cilji splošni, npr. napisati dobro zgodbo, napisati pravljico, nadaljevati besedilo …, kar pomeni, da cilj ni individualiziran niti določen. Posameznik ne najde povezave med splošnim ciljem in seboj. Splošni cilj ne postane osebna 'last' učenca, nima osebnih značilnosti, v katerih bi ‘se učenec našel’ in asociativno povezal. Na začetku pisanja so cilji učenca najprej splošni, proti koncu besedila so bolj individualizirani, izoblikovani in jasni. Primer vaje za konkretizacijo ciljev je dopolnjevanje povedi. Ta vaja se Scardamalii in Bereiterju zdi primerna tudi kot vaja za razvoj sposobnosti pisanja različnih besedilnih vrst. Konkretizacija ciljev je tudi primerna za razvoj procesa mišljenja, ki je nujna sestavina pretvorbnega procesa. Oba funkcionalna cilja – razvoj faze pregledovanja in konkretizacija ciljev – se uporabljata skupaj. 56 RAZVOJ SPOSOBNOSTI VREDNOTENJA, SPOZNAVANJA IN USKLAJEVANJA faze tvorjenjaprimerjanje, določanje, usklajevanjenačrtuskladizamišljeno besediloneujemauspešnoneuspešno šzapisano besediloprimerjaj ugotovi spremeni načrtizberistrategijo spremenibesedilo usklajeno neuspeh neuspeh neuspeh vrnitev k prekinjenemprocesu Bereiter in Scardamalia sta v shemi prikazala proces vrednotenja in pregledovanja, ki vključuje produkcijo jezika, vrednotenje, premišljene odločitve (kaj izbrisati, kaj ponovno napisati) in izvršilni pregled celotnega procesa. Med pisnim procesom sta dve vrsti miselnih predstav oz. slik, ki sta vgrajeni in shranjeni v dolgoročni spomin. Prva je napisano besedilo in druga je zamišljeno besedilo, ki vsebuje celotno besedilo, ne le dejansko napisano. Faze primerjanja – določanja – usklajevanja se sproži z zaznavanjem neskladnosti med zamišljenim in napisanim besedilom (str. 266). Nadalje ugotavljata, da faza primerjanja – določanja – usklajevanja hkrati pomeni prekinitev ali oviranje ostalih faz tvorjenja. Ko učenec primerja napisano in zamišljeno besedilo, mu pozornost spontano preide na podfazo ugotavljanja. V dolgoročnem spominu išče pisne vzorce besedil in morebitni razlog za najdeno neskladnost med zamišljenim in napisanim besedilom. Možna rešitev za fazo ugotavljanja je izbor drugega cilja ali druge besedilne vrste. Bereiter in Scardamalia sta poenostavila proces primerjanja – določanja – usklajevanja, ki bi lahko bil bolj zahteven, z nasveti za premagovanje ovir. Faza izboljševanja ima dve sestavini: izbiro strategije (splošni način spreminjanja izbranega besedila, kot, npr. spreminjanje besed, črtanje in dodajanje novih besed). Učenec pisec lahko izbere možnost, da tudi pusti besedilo tako, kot je napisal, in preneha s fazami vrednotenja in pregledovanja. Toda če je izbral to fazo (ki vsebuje tudi strategijo spreminjanja besedila), se bo učenec premaknil na fazo iskanja sprememb. V spreminjanju besedila vidimo, da je učenec pisec uporabil to strategijo. To dejanje pelje k nadaljnjemu spreminjanju napisanega besedila in novemu primerjanju, ki vodi v novi krog primerjanja – določanja – usklajevanja (compare – diagnose – operate). Proces je krožen (cikličen), dokler se ne popravijo neskladnosti ali napake, ki so prekinile faze tvorjenja in pisni proces. Krožne faze pisnega procesa: primerjanje – določanje – usklajevanje so pravzaprav podprocesi, ki se lahko sprožijo tudi prej kot v zaključni fazi tvorjenja, tj. pregledovanja besedila. Učenci zelo malo popravljajo, če pa popravljajo, so to malenkostni popravki, bolj povezani z videzom besedila in manj s pomenom napisanega. Učenci ne berejo svojega besedila s stališča bralca, zato tudi ne morejo popraviti veliko. To je eden izmed vzrokov za nezmožnost popravljanja lastnega besedila. Lahko so tudi naslednji vzroki, npr. učenec nima sposobnosti abstraktnega mišljenja in zato ne more primerjati med zamišljenim in napisanim besedilom. Zaradi tega tudi ne more izbrati strategije za sprožanje procesa primerjanja – določanja – usklajevanja, ker nima dovolj razvitih miselnih sposobnosti za pregledovanje besedila. Učenci lahko imajo razvite sposobnosti za uresničenje procesa primerjanja – določanja – usklajevanja, toda ne znajo si pomagati, ko ta faza zmoti in celo prekine celoten pisni proces. Bereiter in Scardamalia menita, da se lahko podproces sproži in ponavlja tudi spontano, vendar je za izboljšanje pisnega procesa in ozaveščanje bolj primerno, da ga pisci zavestno uporabljajo in da se izvaja na ustaljeni način kot del pisnega procesa v zadnji fazi tvorjenja (str. 282). V praksi sta Bereiter in Scardamalia učencem dajala t. i. seznam vprašanj (diagnostične karte), ki je učencem pomagal razviti sposobnosti primerjanja zamišljenega in napisanega besedila; ugotavljanje neskladnosti med besediloma in iskanje primerne strategije (str. 291). Primeri vprašanj s seznama (diagnostične karte): Bralci ne bodo vedeli, zakaj je ta del pomemben. Bralci tega ne bodo verjeli. Bralcev ta del ne bo zanimal. Bralci ne bodo razumeli, kaj mislim. Bralcem bo zanimiv ta del. To je dobro napisano. To je koristna poved. To bi lahko povedal/a bolj jasno. Oddaljil/a sem se od bistva. Tudi jaz sem zmeden/a. Ne vem, kaj sem hotel/a povedati. To se ne sliši ali bere dobro. Primeri vprašanj za razvijanje sposobnosti ugotavljanja skladnosti: Bralec je to že prebral. Bralec bo to idejo težko resno upošteval. Ideja je nerodno (u)povedena. Ideja ni celovito izražena. Nepovezano – ideja ni povezana z ostalim besedilom. Nezadostna utemeljitev. Učenec pisec ne upošteva drugih stališč Povedano je težko verjetno. Preveč idej. Primer ne pojasni ideje v zadostni meri. Ta del besedila ni povezan s preostalim besedilom. Težko je povedati, kaj je bistveno. Primeri vprašanj za izbiro strategije usklajevanja – primer navodil: Mislim, da bom tako pustil /a. Bolje bi bilo, če bi dopisal primer. Bolje bi bilo, če bi izpustil ta del. Bolje je, da prečrtam to poved in jo napišem drugače. Bolje bi bilo, da več napišem. Bolje bi bilo, da spremenim besedo. V raziskavi, ki ocenjuje razvoj nacionalnega izobraževanja (1977), sta Bereiter in Scardamalia primerjala učence 4. in 8. razreda in tako prišla do empiričnih rezultatov, ki so potrdili njuno domnevo. V njej sta dokazala, da je pri učencih piscih mogoče razviti sposobnosti pregledovanja s temi strategijami. Pregledovanje je analitičen proces, pri katerem učenci rajši sprejemajo skupinska navodila za popravljanje kot pa posamezna. Gre za razmeroma presenetljivo ugotovitev, ki vendar govori o izboljšavi splošnega procesa vrednotenja in pregledovanja, ne pa za posamezne popravke. Bistvo faze pregledovanja je v nizu analitičnih dejavnosti, ki se začnejo s spoznanjem ali z ugotovitvijo, da je napisano besedilo neskladno z zamišljenim besedilom. Zato se faza premakne k fazi ugotavljanja vira težav ali neskladnosti in se nadaljuje z upoštevanjem možnih izboljšav. Na tej točki lahko ugotovimo, da sta se Bereiter in Scardamalia začela približevati razmišljanju o uvajanju urejevalnika besedila z računalnikom, ki bi učencem pomagal v določenih fazah tvorjenja, še posebno v teh22. Cilj Bereiterja in Scardamalie je premik od nanizovalnega do pretvorbnega modela in strategije. Ugotovitev, da je odkrivanje problemov, ki spodbujajo spreminjanje neustrezne ideje, zelo drugačna od produciranja vsebine. Faza odkrivanja problemov je usmerjena nazaj, medtem ko je faza produciranja vsebine usmerjena naprej. Ugotovila sta, da učenci na splošno pri fazi pregledovanja rajši preklopijo ali prestopijo v fazo t. i. iskanja novih besed in dopolnjujejo besedilo, kot pa ugotavljajo napako in jo popravijo. Za učence začetnike, ki ne morejo preskočiti z egocentričnega v sociocentrično branje, sta sestavila enostaven vprašalnik kot pripomoček, ki jim omogoča zunanje gledanje na lastno produkcijo – metakognicijo (str. 84). Ugotovila sta, da je zavesten pristop (analiza) bolj pomemben pri fazi preverjanja kot pri fazi tvorjenja (sinteza). Če učenec spontano zamenja besedo s prvo naslednjo, ki mu pride na misel, potem je faza popravljanja šibka. Faza pregledovanja besedila zahteva od učenca zavesten, razmišljajoč in problemski pristop, ne pa spontano in sprotno popravljanje, ki ga ne smemo zamenjati s fazo pregledovanja in popravljanja. Učenci potrebujejo jezikovno znanje in več različnih predlogov (str. 87), da si prikličejo znanje in usmerijo prenos z ene faze v drugo (od pregledovanja k produciranju) brez oviranja glavnega pisnega procesa. Učenec tako zavestno usmerja svojo pozornost, ne da bi pozabil bistvene ideje. Pisni proces je istočasen proces, ker učenec med pisanjem svojo pozornost usmerja na različne prvine (pravopis, ločila, izbor besed, namen, organizacija, naslovnik itn.) ali kot lahko tudi rečemo, da je pisni proces sestavljen proces, pri katerem nekateri podprocesi ali faze potekajo sočasno. Zaradi novih raziskovalnih spoznanj sta Bereiter in Scardamalia razširila osnovno definicijo pisanja (Tvorjenje besedil je proces, v katerem se tvorijo miselne slike). Dopolnjena definicija se glasi: Tvorjenje besedil je proces, v katerem se mentalne slike nenehno preoblikujejo (str. 131). Bereiter in Scardamalia sta razvoj pisanja od spontanega do problemskega modela povezala z govornim jezikom. Učenci v obdobju začetnega opismenjevanja najprej razvijejo pisno strategijo, ki je podobna govorni. Poimenovala sta jo nanizovalna strategija, ki je premočrten proces, v katerem učenec pisec našteva misli o vsebini. Iz spomina postopoma prikliče znanje, ki ga sproži naslov oziroma vprašanje: ‘kaj zdaj?’ – ‘kaj še povedati?’ Spis učenca je bolj naštevanje ali odgovor na naslov oz. vprašanje. Učenec izgubi občutek za celotno besedilo, ker se osredotoči le na naštevanje misli. Tudi znanje pisca o temi in besedilni vrsti ostane kot rezultat pisanja nespremenjeno. Učenec pisec se v pisnem procesu ne nauči ničesar novega in ne pride do novih spoznanj ne o vsebini ne o procesu pisanja. Zrelejši, bolj izkušeni pisci razvijejo bolj interaktivno strategijo pisanja, ki jo imenujeta pretvorbna strategija. Ugotovila sta – do podobnih ugotovitev sta prišla tudi Flowerjeva in Hayes da ti pisci vidijo pisni problem drugače in si postavijo lastne cilje. V njunem modelu se procesno in tematsko ali vsebinsko znanje razvija skozi proces in s pisnimi izkušnjami. Napisano besedilo na papirju je drugačno od zamišljenega, drugače povedano. To, kar je učenec pisec napisal, je drugačno od tistega, kar je mislil napisati. Učinek pretvorbnega modela je v ustvarjalnem preoblikovanju prvotnih zamisli, da spremeni znanje pisca o tematiki in pisnem procesu. Po njunem mnenju pisne sposobnosti, potrebne za pretvorbni model, učenec doseže z razvitim abstraktnim mišljenjem. Vrednost izsledkov njune teorije je v didaktični uporabi, ki neposredno vpliva na poučevanje pisanja. Podala sta nekaj predlogov za poučevanje pisanja oz. kako razviti pretvorbni model preko nanizovalnega modela, npr. učenci razvijajo pisno strategijo ob zgodbi, kateri poznajo le začetek ali konec. Cilj vaje je spodbujanje uporabe pretvorbnega modela tako, da je učenec pisec postavljen v okoliščine, ko mora drugače razmišljati. Ob tvorjenju besedila z metodo dopolnjevanja se mora prilagajati. Po njunem mnenju tvorjenje besedil z metodo dopolnjevanja najbolj spodbuja razvoj z nižjih na višje pisne spretnosti. Poleg omenjenega predloga sta navedla še nekaj nasvetov za izboljšanje nanizovalnega načina in uporabo problemskega ali bolj zahtevnega načina pisanja v razredu. To sta metoda dopolnjevanja povedi in tvorjenje besedil na osnovi danih besed (npr. karte z danimi besedami). Pisanje je zahteven proces in potrebuje čas in trud (vajo). Učenci si morajo vzeti za pisanje potreben čas, le tako bodo pridobili potrebne pisne izkušnje. Pri pisanju besedil poudarimo naslovnika (naj se učenci zavedajo naslovnika), nato naj si izberejo cilj pisanja in naj se v fazi pisanja posvetijo vsebini, ne pa zunanjemu videzu napisanega. Prezahtevno in hkrati didaktično napačno je od učencev zahtevati, da v drugi fazi pisnega procesa – fazi pretvarjanja - pazijo na pisavo – lepopis in da ne črtajo. Črtanje in popravljanje sta dokaz razmišljanja in ustvarjanja, ne pa malomarnost. Svetujeta razumno razdelitev pisnih dejavnosti, ne pa tvoriti vse naenkrat. Učenci lahko enkrat tvorijo le začetek besedila, drugič imajo začetek in tvorijo osrednji del, tretjič tvorijo le zaključek besedila, in sicer tako, da prvi dan načrtujejo (prva faza tvorjenja), drugi dan tvorijo (druga faza tvorjenja), tretji dan besedilo pregledujejo (tretja faza). Učitelj naj napravi didaktične pripomočke, npr. karte z določenimi besedami, ki naj jih učenci smiselno uporabijo v svojem besedilu. Ob tem naj opazuje učenčev pisni proces v vseh treh fazah. V osnovi tega naj učenci razčlenijo pomanjkljivosti ali probleme v pisnem procesu in naj v skladu z opazovanjem in ugotovitvami načrtujejo individualna navodila ter izboljšave pisnega procesa. Pri poučevanju pisanja je potrebno narediti nekaj konkretnih primerov, ob katerih bodo učenci spoznali, da pisanje ni skrivnostno početje23 in da pisati dobro ne pomeni pisati brez napak. Kot dokaz, da je pisanje razvojna in procesna dejavnost, učencem pokažemo faksimile pisateljev ali pesnikov, lahko pa tudi primerjajo vsebino istega spisa, npr. s pravopisnimi in slovničnimi napakami, nato pa brez njih. Ob tem bodo prišli do spoznanja, da besedila pridobijo tako, da so pravilno jezikovno napisana, vendar popravljanje besedila sodi v tretjo fazo tvorjenja, in ne v drugo. Napredovanje v pisanju je počasno, vendar je razvoj pisnega procesa mogoč; ravno tako pisanje prostih spisov ni testiranje. Pisanje pojmujem kot razvojno dejavnost, tudi če besedila učencev niso izboljšana ali so trenutno šibko napisana. Pisanje prostih spisov je vrsta raziskovanja in pomeni tudi eksperimentiranje s procesom (z vsebino in besedilno vrsto). Cilj pisnih vaj, ki jih predlagata Bereiter in Scardamalia, je razvijanje pozitivnega odnosa do pisnega procesa in pisnih izdelkov. Pisanje v pravem pomenu se začne po fazi začetnega opismenjevanja in avtomatizaciji nižjih aktivnosti (opismenjenost, tehnika pisanja), ko je učenec miselno sposoben hkrati misliti na dva ali tri cilje. Obe izpolnjeni zahtevi peljeta k uresničevanju višjih ciljev, ki so osrednji problem.24 Pisanje je zahtevna dejavnost za učence, saj morajo producirati ideje, jih postaviti v smiseln red in zaporedje. Smiselno pisati je težko, ker učencu hkrati prihajajo na misel neštete ideje, zato pozabi na prejšnje. Poleg tega mora upoštevati nižje pisne spretnosti: pravilno pisavo, velike začetnice, ločila, zlasti slovnica je velik izziv in neredko glavni problem za začetnika. Vse to ga ovira pri pisanju. Njihov vpliv zmanjša tako, da se zavestno odloči, da bo besedilo popravljal šele, ko ga bo napisal. Beležke (asociogram, miselni vzorec) učencem pomagajo, saj jim razbremenijo ali osvežijo spomin. Dokler učenec ni opismenjen, je težko govoriti o pisnih besedilih, v tem času lahko tvori t. i. govorjena besedila. Šele ko nižje pisne dejavnosti preidejo iz kratkoročnega v dolgoročni spomin ali šele ko učenec avtomatizira tehniko pisanja, šele takrat se lahko posveti vsebini in takrat lažje upošteva dejavnike pisanja. Recimo, da ima učenec za temo oddaljeno tematiko: najprej mora priklicati informacije iz dolgoročnega spomina, povezane s temo. Npr. Zakaj imam rad/a jesen? O tem se učenci nikoli prostovoljno ne pogovarjajo. Zahtevno in težko je pisati na neživljenjske teme, o katerih učenec samoiniciativno ne razmišlja (Zakaj imam rad/a jesen). Če piše na oddaljeno temo, mora priklicati znanje iz različnih delov spomina. Zato so nekatere prvine – besede in povedi – v besedilu napisane po metodi asociacij. Učenec jih napiše tako, kot mu pridejo na misel, ne glede na to, ali so vsebinsko smiselno povezane z naslovom oziroma s tematiko ali ne, kaj ti pri pisanju nima povratne informacije kot pri govorjenju, ki bi mu vsaj v začetnem obdobju olajšala pisanja. Edina povratna informacija je njegov lastni (subjektivni) odziv pisca. Ko piše, je v popolnoma drugačni – enosmerni situaciji. Pri govorjenju so okoliščine sporočanja drugačne naslovnik, je prisoten in lahko z vprašanji, komentarji, pogosto tudi posredno vpliva na nove cilje in dvosmerno sporazumevanje. Pisna naloga pa nima takojšnjega odziva v fazah tvorjenja. Bereiter in Scardamalia (1984) sta uporabo nanizovalnega modela pojasnila kot značilno strategijo učenca, kadar je potrebno pisati zahtevnejše besedilo, kot ga je učenec sposoben. Ta pisni model poenostavi pisanje tako, da učenec izpolni le en cilj v predpisanem času. Posledica neprimerne tematike, npr. Zakaj imam rad/a jesen?, je tudi izguba notranje povezanosti s tematiko. Nekateri učenci (McCutchen, Perfetti, 1982) tvorijo kratka poenostavljena besedila kot odgovor na tematiko, zastavljeno v naslovu. Učenci višjih razredov tvorijo bogatejše spise, ker ustvarijo notranjo vsebinsko povezavo in ker so sposobni imeti v mislih oboje: tematiko, posredovano v naslovu, in povezanost z drugimi povedmi. Ker imajo večji spomin, lažje tvorijo smiselno besedilo, ne pa t. i. 'nakupovalne sezname'. S pisnimi izkušnjami in vajami v pisnem sporočanju učenci razvijajo pisno strategijo obvladovanja več ciljev. Scardamalia in Bereiter sta posebej za učence v fazi začetnega opismenjevanja svetovala, naj upoštevajo in povežejo dva do tri cilje hkrati, češ da to izboljša njihovo sposobnost pisanja. Ko učenec napreduje z veščino pisanja, napreduje tudi njegov razvoj pisne strategije. Ta naprednejša strategija temelji na notranji usklajenosti med tistim, kar hoče avtor povedati (zamišljeno besedilo), in tistim, kar je upovedano (napisano besedilo). Uporabo pretvorbne strategije lahko pospešimo tudi z načrtovanim povečanjem časa za razmišljanje v fazi načrtovanja. Čas pred pretvarjanjem zamisli v napisano besedilo je pomemben za odločanje o vsebini in načrtu tvorjenja. Tisti učenci, ki se odzivajo z nanizovalno strategijo, začnejo pisati takoj, ko prejmejo naslov (vprašanje). Nasprotno pa naprednejši pisci, ki imajo več časa za načrtovanje besedila, začnejo pozneje pisati in uporabljati pretvorbno strategijo. Čas za razmišljanje odraža tudi miselno ali pisno zrelost učenca, in sicer tako, da uskladi svoje pisanje s pisnimi dejavniki. Pretvorbni model uporabljajo poklicni pisatelji in odrasli, ki imajo večjo bazo znanja ter so notranje motivirani za pisanje. Pretvorbna strategija se začne s postavljanjem kognitivnih ciljev (analizo problema in postavitev ciljev, ki bodo izrazili zamisli pisca) in podciljev (odprt in prepleten proces med poznavanjem vsebine in poznavanjem pisnih strategij, ki jih uporabljajo, da bi pretvorili zamišljeno besedilo v napisano besedilo). Raba pretvorbnega modela zahteva več časa za premišljevanje in zorenje zamisli v fazah načrtovanja in pretvarjanja zamisli v smiselno celoto. Tovrstno pisanje bi lahko imenovali tudi pisanje s premislekom ali posredno pisanje. Učenci – pisci začetniki, ki začnejo pisati takoj, kažejo le spontan in nedomišljen odziv na naslov. Pisci z razvitejšimi pisnimi sposobnosti potrebujejo več časa za razmišljanje in pisanje načrtujejo, posebej če gre za zahtevnejšo besedilno vrsto, npr. esej. Zaradi zahtev po pravopisno in slovnično pravilnem spisu (osnutku) je pisni proces pri številnih učencih piscih počasnejši. Med pisanjem v fazi tvorjenja se bolj posvečajo videzu spisa in pravilnemu zapisu (velike in male začetnice, ločila, lj, nj …), manj pa vsebini, zato zgubijo nit pisanja in pozabijo, kaj so hoteli napisati. Ne gre za zanemarjanje pravopisne in slovnične pravilnosti besedil, ampak le za vrstni red dejavnosti. Tovrstne zahteve, ki potrebujejo uporabo kritičnega mišljenja (analiza), naj bodo premišljeno postavljene po fazi pretvarjanja oziroma ustvarjanja (sinteza), ne pa pred to fazo ali med njo. Vzporednost ustvarjalnega in logičnega mišljenja bolj škoduje ustvarjalnemu mišljenju pri mlajših piscih, ker analitično mišljenje v tej fazi ovira ustvarjalnost. Zato je bolj smiselno že na začetku šolskega pisanja postaviti zaporedje faz tvorjenja in z njimi seznaniti učence. Vendar ne smemo zamenjevati sprotnega in spontanega popravljanja v fazi pretvarjanja od končnega, in načrtnega popravljanja v fazi pregledovanja v zadnji fazi tvorjenja. Sposobnost samopopravljanja se z leti in izkušnjami izboljšuje. Ko učenec najde problem (napako) in ugotovi vrsto napake (npr. ločila, velike in male začetnice, ipd.), jo je šele sposoben tudi popraviti. Kakšne nasvete za izboljšanje sposobnosti pisanja priporočata? Učenci naj pišejo vsak dan, npr. dnevnike, kratka sporočila, pisma, nakupovalne sezname, vabila, reklame, obvestila, ne le ustvarjalna besedila. Učitelj naj zagotovi pet minut pouka za pisanje, učenci naj napišejo, kaj so tisti dan delali. Razen tega naj bo razred bogat s pisnim in likovnim gradivom ter pripomočki za pisanje. Učitelj in učenci naj se pogovarjajo, kaj so videli, slišali, duhali, česar so se dotaknili, okušali. Potrebno se je pogovarjati tudi o pisnih izkušnjah in idejah za besedila. Pisanje je lažje organizirati, če imamo v razredu t. i. pisni kotiček (pisala, liste, knjige, prijetno svetlobo, udobno pohištvo, instrumentalno glasbo). Pomembno se je pogovarjati o prebranih besedilih sošolcev, vrstnikov, o pozitivnih lastnostih besedil, o izboljšavah in spremembah. Šolska darila naj bodo v zvezi s pisanjem: pisala, zvezki, listi, radirke, različne barve, slovarji, dnevniki. Medsebojno in medrazredno dopisovanje je tudi način motivacije. Naj se tudi preizkusijo v pisanju različnih besedilnih vrst, npr.: prošnje, vabila, zahvale, sporočila, informacije itn., ne le v pisanju prostih spisov. Bereiter in Scardamalia (1987) sta pojmovala pisanje kot sredstvo sporazumevanja, ki je sestavljeno iz (I.) nižjih – temeljnih in (II.) višjih kognitivnih strategij. Med prve uvrščata: besedni pravopis, slovnico in slog, med druge pa učenje upovedovanja zamisli. Na osnovi tega sta tudi ugotovila, da ima pisanje dva cilja. Prvi cilji so t. i. samostojni cilji, s katerim želi učenec pisec posredovati sporočilo, drugi pa so pisni cilji upovedovanja misli. V nadaljevanju sta tudi ločila pisne cilje na nižje in višje, kar izhaja iz razdelitve strategij. Med nižje sta uvrstila: besedni pravopis, izbor besed, zgradbo, oblikovanje in povezanost povedi, obseg pisanja in postavljanje ločil. Med višje pisne cilje uvrščata: načrtovanje vsebine in zgradbe besedila, skladnost načrta in besedila, povezanost celotnega besedila, slovnično in logično povezanost delov besedila, preverjanje doslednosti trditev, zagotavljanje skladnosti pomena in njegovo vlogo v besedilu. V besedilu mora biti zagotovljeno tudi mesto za uresničevanje samostojnih in pisnih ciljev. Bereiter in Scardamalia sta najbolj znana kot nadaljevalca kognitivnega modela pisanja, ki sta ga strnila v dve bistveni strategiji – nanizovalno in pretvorbno. Za nanizovalni model sta ugotovila, da je zanj značilno spontano pisanje (pisanje brez spreminjanja), najpogosteje pa ga uporabljajo pisci začetniki, ki enostavno rešijo pisni problem tako, da impulzivno tvorijo besedilo. Hkrati pa zavračajo postavljanje višjih pisnih ciljev, ker imajo kratkoročni spomin, obremenjen s tehniko pisanja. Šele ko tehniko pisanja ponotranjijo in ko postane del dolgoročnega spomina, se lahko osredotočijo in začnejo refleksivno pisati ter uporabljati problemski ali pretvorbni model. Značilnosti nanizovalnega modela, ki ga uporabljajo pisci začetniki, so: – vsebinska povezanost (ne pa smiselnost): povedi so povezane po tematiki, ne pa vsebinsko smiselno med seboj; – besedilna vrsta: učenec ima pisni vzorec zgradbe besedilne vrste v dolgoročnem spominu, ki ga prikliče, vendar ni nujno, da gre za ustrezen vzorec, kjer sta smiselno in dopolnjujoče povezani vsebina in besedilna vrsta, – premajhno upoštevanje naslovnika: čeprav učenec upoveduje vsebino primerno naslovu in besedilni vrsti, ni nujno, da snuje vsebino tako, da ima v mislih naslovnika (Flower-Hayes). Značilnosti pretvorbnega modela, ki ga uporabljajo pisci z bolj razvitimi pisnimi sposobnostmi, so: – ideje in cilji, ki se pojavljajo kot spremenljivke; – ideje in cilji, ki se jasnijo med samim pisnim procesom, – razumevanje, prizadevanje in metakognicija. To strategijo uporabljajo izkušeni pisci, ki se učijo s poglabljanjem v pisni proces. Ta se sproži z delovanjem višjih pisnih ciljev. Pomembno je, da postavimo učenca v pisne okoliščine, kjer mora upoštevati dejavnike pisanja in uporabiti metodo reševanja problemov, ki usmerja pisanje v pretvorbnem, ne pa v nanizovalnem modelu. Največje razlike med pisci nanizovalnega in pretvorbnega modela so naslednje: Samoopazovanje pisca je skladno z izbiro zahtevnosti modela. Za pisce začetnike, ki uporabljajo nanizovalni model, je osnovna dejavnost priklic informacij na določeno temo in spontano pisanje o vseh razpoložljivih, ne pa tudi o pretvorjenih zamislih. Za uporabnike pretvorbnega modela je ključno pretvarjanje informacij in refleksivno pisanje izbranih zamisli. Metoda glasnega razmišljanja, ki jo uporabljajo pisci začetniki, kaže na pisanje, ki ni vodeno s postavljenimi cilji, načrtovanjem in razreševanjem problemov. Pisci v pretvorbnem modelu so v analizah njihovih zapisov pokazali visoko stopnjo osebnih ali individualnih ciljev, ozaveščeno načrtovanje in prilagajanje ciljev nastajajočemu besedilu. Začetek pisanja: pisci začetniki pričnejo takoj spontano pisati. Njihovo pisanje je impulzivno, medtem ko bolj izkušeni pisci uporabljajo pretvorbni model, dlje časa načrtujejo in se pisanja lotijo refleksivno. Pregledovanje in popravljanje: pisci, ki tvorijo v nanizovalnem modelu, se izogibajo tema dejavnostima. Če se že lotijo pregledovanja in popravljanja, ga zožijo bolj na spremembe (zunanjega) videza napisanega besedila. Uporabniki pretvorbnega modela odkrijejo probleme in jih razjasnijo v fazi pregledovanja. Pisci nanizovalnega modela pri fazi pregledovanja rajši v spomin prikličejo dodatno vsebino, kot da bi se ukvarjali s popravljanjem. Kljub temu pa je smiselno razvijati pretvorbno strategijo pri učencih piscih, ki tvorijo v nanizovalnem modelu. Bralno razumevanje: pisci začetniki, uporabniki nanizovalnega modela, imajo manj razvite bralne sposobnosti in bolj razvite le nižje kognitivne sposobnosti. Poleg tega težko spremenijo perspektivo branja, svojega besedila niso sposobni brati s stališča naslovnika. Pisci drugega modela imajo bolj razvite tudi bralne sposobnosti in so zmožni brati lastno besedilo s stališča bralca. Kakovostno pisanje, ki ga pisci dosežejo prek prehodne uporabe nanizovalnega do končne uporabe pretvorbnega modela, je za Scardamalio in Bereiterja priučljivo, vsaj od začetka opismenjevalnega obdobja pa do konca šolanja. Kvalitativne razlike so povezane z razlikami v jezikovnih sposobnostih, besednjaku, splošni razgledanosti ter z znanjem o tematiki in sposobnostmi upovedovanja. Pisne izkušnje pri učencih piscih postopno razvijajo sposobnost pisanja od pisanja v stalnih oblikah sporočanja prek jezikovno pravilnih do oblikovno zaključenih besedil. Rešitev vidita tudi v spreminjanju osnovnega – nanizovalnega modela, zato predlagata t. i. hevristično iskanje (samostojno pridobivanje novih spoznanj). Pretvorbni model vodi iskanje pisnih rešitev problemov, ki jih sproži hevristično ali samostojno iskanje novih (pisnih) rešitev. Poučevanje pisanja je nehvaležna naloga, saj nalaga učitelju veliko dela in popravljanja spisov z malo pozitivnega učinka. Nove raziskave pisnega procesa so se začele okrog leta 1970 in so povzročile tudi spremembe pri poučevanju. Najbolj uspešna noviteta je bila vaja preoblikovanja povedi s ciljem tekočega pisanja povedi (O'Hara, 1973) in nova metoda pisanja z raziskovanjem in razvijanjem idej pred pisanjem (Young in dr., 1970). Novejše raziskave poskušajo spremeniti lastnosti šolskega pisanja. Zato spodbujajo učence, da tvorijo govorjena besedila, še preden znajo brati. Ustno tvorjenje, izmišljanje lastnega besednega pravopisa (Clay, 1975), spodbujanje prostega pisanja (free writing) – vse te dejavnosti imajo za cilj urjenje v tvorjenju besedil. Pomembno vlogo pri tem ima spodbujanje (Crowhurst, 1979, Graves, 1983). Pozneje so za opismenjevanje uvajali računalnike in urejevalnike besedila (Quinsaat, Levin, Boruta, Newman, 1983), kar je za mlajše izredna motivacija. Pretvorbna strategija je cilj poučevanja in učenja, kar je to tudi šolski cilj. Bereiter in Scardamalia kot kognitivista menita, da je glavna razlika med nanizovalnim in pretvorbnim modelom v preudarnosti. Preudarno pisanje pojmujeta kot postavitev in uresničevanje kognitivnih ciljev, kot so učenje, raziskovanje, reševanje, razumevanje, definiranje ipd., nanizovalni model je pisni postopek, ki spontano prikliče znanje iz spomina. Po njunem mnenju nanizovalni model nima metakognitivnih sestavin, ker temelji na priklicu iz spomina, na čustvih in zunanjem vodenju. Učenčeva spontanost in sproščenost sta motivacijska dejavnika pri kognitivnem procesu, nista pa cilj pisanja. Za pretvorbno strategijo potrebujejo učenci razvito pojmovno mišljenje. Pri učencih piscih na konkretni ravni mišljenja lahko spodbujamo le delne prvine pretvorbne strategije. Pretvorbni model je preudarno pisanje, zato dajeta tudi nekaj nasvetov za tovrstni način poučevanja pisanja. 1. Učenec in učitelj se morata zavedati širine pisnega procesa. Pisanje ni preprosto pisanje besed na papir, ampak je sestavljeno iz ciljev, pisnega problema (naslova), presojanja, načrtovanja, zaporedja ciljev in odločanja. Cilj poučevanja pisnega procesa je, da učenci tvorijo in samostojno vodijo cel proces. 2. Razmišljanje, ki je vzporedno pisnemu procesu, učitelj spodbuja tako, da pokaže različne načine reševanja problemov in strategije načrtovanja, ki se ga učenci ne zavedajo. Zelo uporabno je opazovanje in samoopazovanje pisnega procesa in pogovarjanje o miselnih naporih ob tem. 3. Potrebno je razvijati višje pisne sposobnosti tako, da učenci raziskujejo lastne pisne strategije in znanje. Ravno tako je primerno, da si učenci medsebojno pomagajo pri uresničevanju teh ciljev. 4. Čeprav učenci potrebujejo spodbudne in primerne pisne dejavnike, potrebujejo tudi pisne izkušnje in miselne napore, ki so sestavni del pretvorbne strategije. Nujno jih moramo seznaniti z dejstvom, da ni potrebno napisati vsega, česar se spomnijo – čeprav je to najlažje. Pomembno je izbrati primerne misli in jih upovedati – pretvoriti v zapis. 5. Pomoč učencem pri pisnem procesu pomeni pravzaprav poenostavitev ustaljenega načina pisanja in uvajanje zunanje podpore. To pomeni, da učence seznanimo s pisnim procesom, pisnimi dejavnostmi in fazami tvorjenja. Učenec naj po svojih sposobnosti prispeva k razumevanju cilja pisanja, značilnosti pisnega procesa, ki se ga učijo. Brez tega razumevanja bodo videti kot sprejemniki s površinskim (površnim) pogledom na obsežen proces pretvarjanja misli. Svojo obsežno teorijo utemeljujeta z naslednjim: učenci bodo z vpogledom v splošni, predvsem pa v lastni pisni proces postali tvorni dejavniki in ne le neprizadevni sprejemniki. Pretvorbna strategija je pomembna miselna dejavnost, ki lahko učencem pomaga, da postanejo bolj dejavni pisci na vseh področjih. Razvoj ustvarjalnih sposobnosti učencev25 Ustvarjalnost (ali sopomenka kreativnost) je beseda, ki večino ljudi spomni na umetnike, na redke – mogoče celo izbrane – posameznike, na navdih, izvirnost, domišljijo in podobne pojme. Obstajajo številne definicije ustvarjalnosti, od splošnih: kreativnost je lastnost, značilnost kreativnega26, ustvarjati je s svojo dejavnostjo na umetniškem področju delati, da kaj nastane;27, do specifičnih, npr. ustvarjanje je podzavesten proces (Posner, 1973), srečno naključje (de Bono, 1968), uporaba ustvarjalnih tehnik –, npr. brainstorming (Osborn, 1957, Parnes, 1962), oblikovanje okoliščin (izbor primernega časa in kraja za delo – Ferster, 1970), notranja spodbuda (Amabile in Hennessey, 1988).28 Ne bomo se ukvarjali s podrobnim razlaganjem in etimologijo pojma ustvarjalnost, s temi primeri le ponazarjamo razsežnosti te problematike, ki med številnimi definicijami ne premore skupne in splošno sprejete. V člankih in knjigah Torrance govori o ustvarjalnosti kot človekovi lastnosti, ki je še vedno nepriznana v družbi in ni vključena v šolski sistem, tako kot je na primer inteligenca. O neenotni definiciji nadarjenosti ter o razlikovanju med nadarjenostjo, talentom in ustvarjalnostjo – kreativnostjo govori tudi Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, ki razlikuje med mogoče in izkazano nadarjenostjo.29 Nadarjenost je pojmovana kot splošna intelektualna sposobnost, talent pa je specifična vrsta nadarjenosti za določeno področje. Samo ustvarjalnost pojmujem kot dejansko lastnost, ki ni sposobnost le nadarjenih in talentiranih učencev, ampak je sposobnost vseh učencev v osnovni šoli, ki jo izkazujejo s sodelovanjem v (poustvarjalnem in ustvarjalnem) procesu in z dosežki tega procesa. Pojmovanje ustvarjalnosti je težko zožiti na definicijo v eni povedi, vendar za pojmovanje v disertaciji predlagam naslednjo definicijo: Ustvarjalnost je miselni proces ustvarjanja novih idej ali poustvarjanje nove celote iz že obstoječih idej. Ustvarjalno pisanje je miselni pisni proces pisnega izražanja zamisli v (novih) besedilih ali iz že obstoječih sestavin poustvarjanje vsebinsko smiselnega, povezanega in zaokroženega besedila. 30 Razsežnosti ustvarjalnosti so začele zanimati raziskovalce v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Znanstveniki, ki so pred tem preučevali ustvarjalnost, so se bolj osredotočali na izdelke ustvarjalnega procesa, značilnosti ustvarjalcev in okoliščine ustvarjanja. Tako kot vsi otroci niso enako inteligentni, tudi niso vsi enako ustvarjalni. Splošno razširjeno mnenje je, da smo vsi ustvarjalni, le da se razlikujemo po stopnji – nekateri so manj, nekateri pa bolj ustvarjalni. Znanstveniki se ne morejo zediniti, ali je bistvo ustvarjalnosti reševanje ali odkrivanje problemov. Menimo, da je skrčenje pojmovanja ustvarjalnosti le na eno razsežnost absolutno preozka. Nedvomno je, da je v nekaterih obdobjih ustvarjalnosti pri otrocih bolj v ospredju reševanje problemov, v drugem, zrelejšem, pa tudi odkrivanje problemov. Pri preučevanju ustvarjalnosti se znanstveniki v svojih raziskavah osredotočijo na ustvarjalno osebo, izdelek ali proces. Za šolsko uporabo je najbolj primerno pojmovanje ustvarjalnosti kot procesa – kot razvijanje in produciranje izvirnih idej, ki so osnova za izražanje ustvarjalnih sposobnosti in s tem za razvijanje ustvarjalnega procesa. Pri razumevanju ustvarjalnega procesa je pomembno Guilfordovo pojmovanje in razlikovanje med konvergentnim in divergentnim mišljenjem. Naloge ali rešitve, ki so divergentnega ali odprtega značaja, zahtevajo tehniko reševanja problemov z naštevanjem številnih možnosti, le redke med njimi bodo izvirne, kakovostne in primerne. Konvergentne ali zaprte naloge pa potrebujejo drugačno metodo reševanja, ker obstaja za vsako vprašanje le en pravilen odgovor. Osebnostne lastnosti, ki jih lahko spodbujamo in razvijamo pri slovenščini oziroma pri pouku književnosti v osnovni šoli se nanašajo predvsem na miselno-spoznavno področje oz. na razvijanje divergentnega mišljenja (fluentnost, fleksibilnost, originalnost in elaboracija), na razvijanje logičnega mišljenja (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sklepanje), domišljije, opazovanja, spomina in smisla za humor.31 Na učno-storilnostnem ali izobraževalnem področju razvijamo splošno (in književno) razgledanost, bogatenje besedišča, branje z razumevanjem, izražanje v različnih književnih zvrsteh in vrstah, pri motivaciji pa prizadevanje in uresničevanje, radovednost, raznolikost interesov, vztrajnost pri nalogah, zadovoljstvo ob ustvarjanju; na socialno-čustvenem področju: nekonformizem, izrazit občutek za pravičnost, sposobnost vživljanja.32 Vlogo in pomen ustvarjalnega pisanja pri pouku književnosti v osnovi šoli lahko pojmujemo tudi kot razvijanje sedmih tipov inteligence33: - interpersonalne sposobnosti (medosebno sodelovanje): sposobnost besednega in nebesednega sporočanja, sodelovanje, sposobnost razumevanja in prevzemanja zornega kota drugih, medsebojno delo, razvijanje sposobnosti za identifikacijo, delo v skupinah; - intrapersonalne sposobnosti (samoopazovanje in samoizražanje): osredotočenje na spomin in razmišljanje, pozornost, metakognicijo (tj. razmišljanje o mišljenju), izražanje sebe, zavedanje sebe, drugačno razumevanje sebe, višji miselni procesi in sklepanje; - verbalne jezikovne sposobnosti (sposobnosti upovedovanja): razvijanje štirih sporazumevalnih dejavnosti, predvsem sporočanja oziroma pisanja kot dvosmernega sporazumevanja, učenci tvorijo poustvarjalna in ustvarjalna besedila, razvijanje možnosti izražanja besedilne stvarnosti; - vizualne sposobnosti (sposobnosti predstavljanja): dejavna domišljija, izmišljanje miselnih slik, risanje domišljijskočutnih predstav književnega prostora, pisno izražanje videnja književnih oseb; - glasbeno–ritmične – zvočne sposobnosti (občutljivost in občutek za zvočnost besednega in nebesednega jezika), prepoznavanje in ustvarjanje zvočnih prvin (jezika: rime, aliteracije, asonance, onomatopeje), zaznavanje značilnosti zvočnega izraza; - logičnomatematične sposobnosti: analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost sklepanja; - gibalne ali kinestetične sposobnosti: sposobnosti nebesednega izražanja, razvijanje dramatizacij in improvizacij. Sami učenci v osnovni šoli pojmujejo ustvarjalnost kot nekaj spontanega, nikakor pa ne kot plod truda in dela (38 %). Po izsledkih tujih raziskav in po empiričnih ugotovitvah v naši šolski praksi manjše število učencev meni, da so ustvarjalni že, če vadijo (18 %). Največ učencev (62 %) meni, da so brez kakršnihkoli prizadevanj ustvarjalni, brez truda. Le maloštevilni učenci (11 %) si zapisujejo svoje ideje, misli, vodijo dnevnike, zasebno tvorijo pesmi ali besedila, izpisujejo si zanimive misli iz knjig.34 Zato lahko razumemo priljubljenost nekaterih tehnik za razvijanje ustvarjalnega mišljenja v naši šolski praksi, predvsem možganske nevihte (brainstorming). Naslednji dejavniki so pomembni pri razvoju ustvarjalnega mišljenja v šoli, tj. sproščeno vzdušje, ki ni anarhično niti avtoritativno, ampak brez ocenjevanja in pritrjevanja le pravilnim odgovorom.35 V procesu izobraževanja in socializacije v šolskem obdobju se učenci oddaljijo od nekonformizma, značilnega za predšolsko obdobje, h konformizmu; sposobnost izvirnosti se od predšolskega do šolskega obdobja prepolovi.36 Pomembni dejavniki, ki spodbudno vplivajo na ustvarjalnost, so poleg sproščenega vzdušja tudi vpliv spodbudnega razrednega okolja. Ta učencu dovoli raziskovanje in domišljijsko igro brez neprimernih ovir, prav tako učenec vključuje svoje zamisli v pouk (književnosti). Naslespodbuda je sprejemanje učenčevih nenavadnih zamisli brez ocenjevanja, nato uporabljmetod ustvarjalnega mišljenja pri celotnem učnem procesu in vsakodnevnih dejavnostih. Potrebno je dati učencem dovolj časa za raziskovanje vseh možnosti, od razčlenjevanja popularnih do visoko zahtevnih problemov ter večje poudarjanje razvoja ustvarjalnega procesa, ne le spodbujanje ustvarjalnega izdelka. Skratka, učitelji lahko spodbujajo in razvijajo ustvarjalnost pri učencih piscih s poudarjanjem produciranja in izražanja idej v sproščenem ozračju brez ocenjevanja in z razvijanjem divergentnega ter kon m J Guilford navaja nekaj načel, kako lahko izboljšamo ustvarjalno mišljenje v šoli. kolje – Guilford se pri tej trditvi sklicuje na ugotovitve Alexa F. Osborna in E. PTorrancea, ki sta ugotovila, da več ustvarjalcev prihaja z dežele kot iz mesta in iz disharmoničnih družin. Domnevata zato, ker so se že v zgodnjem otroštvu morali srečin reševati zahtevne interpersonaln izkoriščanje lastnih sposobnosti. otivacija je izrednega pomena, saj brez njenega vpliva ustvarjalne sposobnosti ne morebiti uresničene. Ustvarjalna osebnost je spodbujen občutljivostjo za probleme in njihovo reševanje. nanje ali baza podatkov, ki omog obdobju spodbuja radovednost. rilagodljivost – nasproti togosti ali neprilagodljivosti. Ustvarjalen učenec je prilagosebnost: Guilford razlikuje med t. i. spontano ali n motivirano oziroma spodbujeno prilagodljivostjo. kupinsko razmišljanje in reševanje problemov v fazi preparacije ali priprave, ki učinkujetudi s t. i. sociopsihološkim pojavom šolskega spodbujanja. Ko učenci vidijo sošolce, kise pripravljajo na predstavitev iste naloge, se navzamejo delavnosti in delajo hitrbolje, kot bi sicer. Skupinska oblika učenja ima tudi svoje pomanjkljivosti, npr. prevladujoče posameznike, ki prevzamejo reševanje naloge. Ustvarjalni posamezniki včasih rajši delajo individualno, ker v tej učni obliki delajo najboljše, ne pa v parih a skupinah, kar pomeni, da v šolski praksi in pri poučevanju književnosti izbiramo in združujemo različne oblike dela. Torrance je ugotovil, da podobno ali enako ustvarjalni učenci pri reševanju ustvarjalnih nalog boljše ustvarjalno sodelujejo kot pa učencikaterimi so večje razlike. V skupini z različno razvitimi sposobn prevladovanja bolj sposobnega ali manj motiviranega učenca. ritičnost ali negativno ocenjevanje pomeni, da je učence strah napačno odgovoriti, kerbojijo zasmeha. Ameriške raziskave so pokazale, da so bili dosežki učencev, ki so jih kritizirali v fazi ustvarjanja, nižji kot pri tistih učencih piscih, ki niso bili deležni kritike. Učenci imajo potrebo, da so tudi kritični, ne le ustvarjalni, vendar zaporedje faz daje prednost ustvarjalni fazi in sintezi, šele nato kritični oziroma analitični fazi. Guilfonaštel nekaj takšnih značilnih izjav, ki negativno vplivajo na ustvarjalnost: Ne bo delovalo, Nikoli tega še nismo delali, Pustimo to smešen, To je proti naši usmeritvi …(str. 110). bnašanje in čustva – Guilford je potrdil splošno ugotovitev, da imajo ustvarjalni moški nekaj ženskih značilnosti, in da imajo bolj ustvarjalne ženske ravno tako nekaj več mznačilnosti kot povprečje (str. 110). Svoje razmišljanje je strnil v ugotovitev, da so ustvarjalni otroci drugačni v različnih smereh in da naše kulture spodbujajo otroke, in V nadaljevanju se Guilford posveti dejavniko ra vednost je gonilna sila ustvarjalnosti, ki je pravzaprav sp posameznika, ki ga spodbuja k vedno novemu iskanju; rjanje problema – nekatere osebe se izognejo reševanju problemov tako, da ga prezgodaj zožijo, reševanje problemov je vč kar nam omogoča nov pogled na problem; ev problema na manjše probleme – da bi lažje rešili problem, ga je potrebn in definirati, potem pa ga razdeliti na manjše enote, ki so prej rešljive; vljanje vprašanj – metoda, ki je uporabna ves čas pri tehniki reševanja problemonenehno spraševanje, bolj primerna je za radovedne otroke, ki so po naravi bolj vedoželjni, zastavljanje vprašanj se nanaša na različne ravni reševanja problemov (začetek reševanja, iskanje različnih idej za rešitev in vrednotenje različnih rešitev ocenjevanja – ta postopek je pomemben pri tehniki »brainstorming«, kiločevanje faz za ustvarjanje (sinteza) in vrednotenje (analiza), cilj te tehnike jedoseganje velikega števila različnih odgovorov, kar (kvantitativnost) za izvirne ideje (kakovost), izsledki raziskav pravijo, da vse izvirnejše ideje potrebujejo daljši čas za premislek; a prizadevnost – za iskanje novih idej se moramo truditi in si prizadevati. Ustaljenpotek je naslednji: v začetni fazi je število idej najvišje, potem sčasoma pada. Gupravi, da lahko v prvi minuti naštejemo deset idej, v drugi štiri ideje, v naslednjih osmih minutah pa le eno idejo na minuto (str. 113 empirično ugotovil, da je druga polovica faze skoraj za polovico boljša, skratka, bolj kakovostne ideje se pojavijo šele v drugem delu; nje prilastkov (naštevanje značilnosti) – cilj te metode je naštevanje značilnosti (attribute listing) prvin, ki naredijo to, da že znano prvino vidimo v novih razmer z različnih, celo nenavadnih ali včasih nesmiselnih zornih kotov, za ilustracijo naj navedemo znano nalogo: na koliko različnih načinov bi lahko uporabili opeko; ljučno povezovanje (iskanje povezav) – formula te metodo je: Kako lahko povežemin Y? (str. 114) – kot morebitno metodo Guilford navaja iskanje povezav, vendaza spodbujeno iskanje povezav med dvema prvinama, ki dejansko nista povezanioziroma njune povezave doslej niso bile znane. Guilford navaja primere iskanja hibridnih vrst rastlin oziroma križancev, v bistvu gre za vajo iskanja oddaljenih povezav ali oddaljenega skupnega imenovalca, ki se občasno izkaže tudi kot uspešno; nstorming - "možganska nevihta" – najbolj razširjena in uporabljena je Osbornovametoda brainstorming. Najpogosteje se uporablja kot skupinska učna oblika, čepralahko individualiziramo. Guilford se sklicuje na ugotovitve Torranceve empraziskave, ki je dokazal, da je najbolj učinkovita pri izboljšanju tehnike reševanja problemov (str. 114). Tudi zato, ker združuje nekaj drugih prvin, npr.: brez kritiziranja, prosti tek (prosto razmišljanje), glavni cilj je število idej (kvantiteta). V fazi je kakovost postranskega pomena, ugotovljeno je, da je metoda najbolj učinkovče je število udeležencev okrog dvanajst in v času trideset do petinštirideset minuikovanje 'zamisli ali naslovov' (morfološka analiza – morhological analysis38učinkovita znanstvena odkritja, gre za t. i. tridimenzionalno (ali celo štiridimenzionalno) mišljenje; enje idej pri produciranju idej pridemo do spoznanja, da je na zavestni ravni potrebno prenehati s fazo produciranja in navidezno o preusmeritev pozornosti na druge dejavnosti, da pride do izraza čas zorenja ali kristalizacija zamisli, hkrati pa se ohrani zunanja prikritost in notranja povezanost, cije rešitev navidezno odloženega problema; oščenost (dnevno sanjarjenje – daydreaming), Guilford je odkril, da sproščenost pozitivno vpliva na večjo produkcijo idej. "Dnevno sanjarjenje" pomeni navidezno sproščeno, vendar pa prisotno razmišljanje, saj ustvarjanje v napetih okoliščinah ovira ustvarjalnost. Pomembno in potrebno je znati si samodejno vzeti premor, naučiti se pozneje reševati probleme. V navideznem odlogu reševanja problemov ideje zorijo, navidezna nedejavnost je pravzaprav faza zorenja idej in čakanje, da se idejaeriji za vrednotenje – večina naštetih metod je posvečena iskanju rešitve problema. Vrednotenje pa pomeni presojanje ali izbiranje med številnimi in različnimi idDelno vredn v Smiselno je tudi sestaviti seznam zahtev in jim dodati kriterije, ki jih je treba upoštevati. V je Guilford naštel metode Alexa F. Osborna (1963) (str. 119), ki zahtevajo vsebinsko zbo preoblikovanja 1. predelava (adaptacija) – sposojanje idej iz drugega konteksta s predelavo in prilaganovem kon 2. preoblikovanje (modifikacija) – cilj procesa preoblikovanja je izboljša 3. nadomeščanje (substitucija) – zamenjava – za prvinami; 4. večanje (maksimiranje) – dodajanje, množenje ali razširjanje nečesa; jšanje (minim 6. preurejanje (rearrange) – predrugačenje, pretvorba; nasprotno; 8. združevanje (kombinacija) – vrsta zelo razširjenega ustvarjalnega postopka. Omenjene metode za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti imajo dva cilja: prvič, izboljšanjustvarjalnih rešitev in drugič, razvoj sposobnosti preob p drugim vsebinam – simboličnim in figuralnim ali vizualnim, npr. ilustracija besedila je tipična vaja prevoda semantične v vizualno vsebino. toletju obstajajo številne teorijo o fazah ustvarjalnega procesa, najbolj znana orija Grahama Wallisa (1926), ki deli ustvarjalni proces na štiri faze39aracija (definicija naloge, opazova ali priklic informacij na določeno tematiko, v tej fazi tvorec definira problem, postavi cilje, preparacija lahko traja poljubno časa, kar je odvisno od zahtevnosti naloge in problema), – inkubacija (zorenje pripravljenega gradiva, zavestni odmik od prob podzavestno zorenje tematike, inkubacija lahko traja poljubno časa, kar je odvisno od zastavljenega problema ali naloge), inacija (razsvetli – v premočrtnem zaporedju, ampak se posamezne faze prekrivajo, dopolnjujejo ter združujejo). Do leta 1965, ko se je v psihologiji pojavila teorija sposobnosti J. P. Guilforda, so psihologi merili vse sposobnosti s testi inteligentnosti, ki niso ustrezali merjenju specifičnih – ustvarjalnih sposobnosti. Divergentno mišljenje lahko definiramo kot sposobnost ustvarjanja številnih in izvirnih rešitev problemov in nalog. Guilford je do znanstvenih spoznanj prišel napodlagi empiričnih izsledkov in ugotovil, da testi inteligence rešujejo le t. i. zaprte probleme, ki zahtevajo le eno rešitev ali en odgovor na vprašanje. Guilford je mišljenje razdeltemeljna načina mišljenja – konvergentno in divergentno. Konvergentno mišljenje je tisto skaterim rešujemo zaprte probleme ali zaprta vprašanja, ki imajo le eno možno rešitev, en snačin reševanja; podoben način mišljenja zahteva logično-matematično mišljenje. Divergentno mišljenje dopušča in celo zahteva več rešitev problema. Guilford je s svojimi sodelavci prišel do spoznanja, da pri reševanju divergentnih vprašanj ali odprtih nalog nepomaga konvergentno mišljenje. Sestavil je nove teste, ki merijo ustvarjalne sposobnostibistvo testov so t. i. odprti problemi ali odprta vprašanja, ki zahtevajo tudi večsmerne rešali odgovore. Guilfordove teste divergentnega mišljenja so psihologi poimenovali teste ustvarjalnosti ali teste ustvarjalnega mišljenja, čeprav so v svetu bolj znani Torranceovi testi40. Nekateri strokovnjaki posplošujejo, češ da potrebujemo za reševanje divergentnih problemov ali vprašanj le sposobnosti divergentnega, ne pa tudi konvergentnega mišljenja, kar je nenatančno in ozko, kajti za razvoj ustvarjalnosti uporabljamo najprej divergentnomišljenje, šele nato so dobrodošle tudi konvergentne ra delo, tolerantnost do dvosmiselnosti, nekonformizem, vedoželjnost idr., ki ob ustreznih p rd41 pravi, da med d – občutljivost do problemov; – število idej; – prožnost (fleksibilnost) a – izvirnost, izvirnost zamisli ali idej; – sposobnost sinteze; – analitične sposobnosti, – – sposobnost hkratnega ravnanja s številnimi idejami; – sposobnost vrednotenja. Guilford je definiral divergentno mišljenje kot večsmerno mišljenje, ki je sestavljeno iznaslednjih sposobnosti: fluentnost (tekoče govorjenje, zgovornost), prilagodljivost (fleksibilnost), izvirnost (originalnost) in izdelava (elaboracija). Fluentnost je pojmoval kot sposobnost odkrivanja velikega števila rešitev, zato jo je razdelil še na štiri sestavine: fluentnost besed, idej, asociacij in izražanja, ki ustrezajo izbranim merilom. Fluentnost beseje sposobnost naštevanja (ustnega ali pisnega) besed, fluentnost idej je sposobnost odkrištevilnih zamisli za rešitev zastavljenega problema, fluentnost asociacij je sposobnost naštevanja besed z enakim ali podobnim pomenom, ki so povezane, fluentnost izražanja je sposobnost odkrivanja primerne oblike izražanja za zamišljene rešitve. Fleksibilnost je zmožnost odkrivanja različnih, a hkrati primernih oziroma smiselnih idej, pri fleksibrazliko od fluentnosti upoštevamo kriterij kakovosti – smiselnosti, ne kriterij kvantitete kot pri fluentnosti. Guilford razlikuje spontano in adaptivno fleksibilnosti, prva je nemoprilagodljivost, ki je odvisna od značilnosti posameznika, ki se spontano odzove in samoiniciativno prilagaja pogojem. Adaptivna fleksibilnost je motivirana prilagodljivost, ki navodila izrecno zahtevajo in poudarjajo. Originalnost je sposobnost odkrivanja in produciranja novih, nenavadnih in domiselnih idej ali rešitev, ki so redke, a duhovite in asociativno oddaljene. Originalnost presojamo po dveh kriterijih – redkosti in primernosti oziroma ustreznosti ali primernosti danim kriterijem. Elaboracija je izdelava oziromsposobnost izdelave, tj. izpopolnjevanje načrta dela ali ubeseditev s pod u učenec pisno izrazil ali upovedil svojo idejo. Pri r d E. Paul Torrance in ustvarjalni razvoj otrok Z razvojem konvergentnih in divergentnih sposobnosti se je ukvarjal tudi ameriški psihologP. Torrance, ki je empirično proučeval razvoj sposobnosti divergentnega mišljenja. 42 V longitudinalni raziskavi oziroma študiji, ki proučuje razvoj divergentnega mišljenja otrok v daljšem obdobju, je prišel do zanimivih in koristnih spoznanj. Ugotovil je, da se posrazvoj divergentnih sposobnosti – fluentnosti idej, fleksibilnosti in originalnosti – začnmed tretjim in četrtim letom otrokove starosti, v petem letu pa pride do padca teh sposobPo prvem padcu ali prvi krizi ustvarjalnih sposobnosti pride do ponovnega razvoja ustvarjalnih sposobnosti, ki traja do tretjega razreda (ameriške) osnovne šole. V četrtem razredu pa se ponovno pojavi kriza, tokrat v bolj izraziti obliki, saj pride do padca vseh ustvarjalnih sposobnosti. Fluentnost idej in fleksibilnost začneta čez čas, nekje v petem razredu, spet naraščati, originalnost pa v šestem razredu. Po kratkem padcu v sedmem razredrazvoj ustvarjalnih sposobnosti začne spet naraščati in doseže višek v enajstem razredu ameriških šol. Vsa spoznanja so merodajna za ameriški šolski sistem in kulturo, na osnovi katerih je Torrance definiral tri kritična obdobja v razvoju ustvarjalnih sposobnosti: prvo je okrog petega leta starosti, dru o zadnjem kritičnem obdobju sledi razvoj ustvarjalnih sposobnosti, vendar ne tako intenziven kot prej, in traja do zrelosti. Obstaja povezanost med kritičnimi obdobji v razvoju otrokovih ustvarjalnih sposobnosti in pomembnimi prelomnicami v otrokovem življenju. V ameriški družbi začne otrok pri petih letih obiskovati pripravljalni oddelek za šolo (kindergarten), pri devetih letih pride do pre iz elementarnih razredov osnovne šole (razredna stopnja) na srednjo šolo (predmetna sPri dvanajstih oziroma trinajstih letih otrok prestopi iz osnovne šole v srednjo šolo (osrednjo šolo druge stopnje). Vse te spremembe, prehodi in menjave zahtevajo od otrododatno prilagajanje, kar vzročno-posledično povzroči zastoj in celo padec v razvoju ustvarjalnih sposobnosti. Otrok porabi vse razpoložljive sposobnosti ali energijo za prilagajanje novim okoliščinam, ne pa za razvoj ustvarjalnih sposobnosti. Omenjena spoznanja so veljavna za ameriški šolski sistem in kulturo, v drugih kulturah je krivuljarazvoja in padca ustvarjalnih sposobnosti drugačna. Razvoj ustvarjalnih sposobnosti je tesno povezan s prilagaja s ameriških šolah. V novi devetletni osnovni šoli bodo krizna obdobja, leto pozneje, kar pa bo pokazal šele čas. Pri merjenju izvirnosti je Torrance ugotovil, da so kritična obdobja pri razvoju ustvarjalkulturno in razvojno pogojena. Rezultati raziskave so potrdili povezanost oziroma soodvisnost ustvarjalnosti, kulturnega okolja in razvojnih sprememb, ki so vezane na ameriško družbo. Lestvice tudi ne smemo dobesedno upoštevati; znotraj Torranceovih ugotovitev in na osnovi opažanj v naši šolski praksi lahko potrdimo Torranceovo lestvico zdveletnim zamikom in s poudarkom, da so mogoča individualna odstopanja. Tudi v nšolski praksi lahko ugotovimo padec ustvarjalnih sposobnosti pri pomembnih razvojnih spremembah, npr. pri prehodu iz predšolskega v šolsko obdobje, okrog šestega - sedmega leta, pri prehodu z razredne na predmetno stopnjo v osnovni šoli, okrog enajstega – dvanajstega leta, takrat je kriza največja, kar sovpada tudi s Piagetovimi ugotovitvami o prehodu s konkretnega na abstraktno mišljenje, pa tudi razvojno je to čas prehoda iz otrov puberteto. Prilagoditev in prehod iz osnovne šole na srednjo šolo, je v naši kulturi okrogpetnajstega leta prehod iz srednje na visoko šolo, je okrog osemnajstega leta. Mladostnik doseže nekje v tretjem razredu srednje šole višek ustvarjalnih sposobnosti. Torran ra kulturnega okolja, predvsem z različnimi prestopi iz ene šolske stopnje na drugo, tedaj se otroci nenehno prilagajajo novim socialnim zahtevam in konformizmom. Ko je ugotovil padec ustvarjalnih sposobnosti v četrtem razredu osnovne šole, je z dodatnimmetodami poskušal ta padec zaustaviti. Poskusil je tudi z dodatno motivacijo in uspelo muz dodatnimi metodami preseči težave oziroma zaustaviti padec ustvarjalnih sposobnosti pri učencih piscih.43 Po raziskavi in spodbujanju ustvarjalnih sposobnosti v četrtem razredu so testi pokazali ohranjanje ravni nebesedne ustvarjalnosti, medtem ko je kontrolna skupina kazala padec, celo izgubo ustvarjalnosti. Učenci kontrolne skupine so zavračali šolo, eksperimentalne skupine pa dosti m m eksperimentalni skupini so imeli ustvarjalen pouk radi, prav tako nekonvencionalne zadolžitve in znanstvene naloge. V članku o vzrokih za padec ustvarjalnega mišljenja v četrtem razredu osnovne šole je Torrance44 izvedel raziskavo o razvoju ustvarjalnih sposobnosti na sedmih kulturaizbrana populacija, ZDA – manjšinska populacija, Zahodna Avstralija, zahodna Samoa, Zahodna Nemčija, Norveška in Indija. Postavil je domnevo, ki jo je v longitudinalni študijtudi dokazal: da je padec ustvarjalnih sposobnosti v tesni povezavi z razvojnimi spremembami. Podatke je zbiral z besednimi in nebesednimi testi ustvarjalnosti (Ustvarjamislimo z besedami in Ustvarjalno mislimo s slikami) med učenci, izbranimi kot "idealni učenci". Testiral je petsto do tisoč učencev od prvega do šestega razreda iz sedmih držav, opombo, da učenci v ZDA stopijo v šolo s petimi leti (kindergarten grade). Medkulturna raziskava je odkrila k ra Torranceovi raziskavi pokazal upad ustvarjalnosti in povečanje konformizma, kar je očitno vzročno povezano. Torrance je v raziskavi iz leta 196745 predstavil program ustvarjalnega estetskega pristopkaterim je poskušal preprečiti izgubo imaginacije in ustvarjalnih sposobnosti. Z njim je želel premagati prvo kritično obdobje pri razvoju ustvarjalnih sposobnosti okrog petega leta ali v vrtcu. V program je bilo vključenih štiriindvajset petletnih učencev v eksperimentalndevetintrideset učencev v kontrolno skupino iste starosti. Z različnimi testi (trije testi podtestov) je ugotovil, da so otroci eksperimentalne skupine izboljšali svoje rezultati na post- testih v primerjavi s kontrolno skupino. Njegova sklepna ugotovitev je naslednja: z ustvarjalnimi metodami je mogoče preprečiti padec ustvarjalnih sposobnosti in prvo ustvarjalno krizo pri petletnih otrocih. Do skoraj enakih ugotovitev je prišel tudi pri učencih piscih v četrtem razredu, kar le potrjuje njegovo domnevo, da je padec ustvarjalnih sposobnosti z spremembe, tako da mu ne ostane časa in sproščenosti, ki sta pogoja za razvoj ustvarjalnega mišljenja. V raziskavi, ki je preverjala ugotovitve Torranceove študije o napovedi ustvarjalnih dopri odraslih46, sta si Yama in Yu Wen zastavila nalogo retestirati Torranceovo longitudinaštudijo (od leta 1958 do leta 1981) in pri tem iskala najbolj zanesljive kazalce za ustvarjalne dosežke odraslih. Zato sta empirično ugotavljala povezanost naslednjih dejavnikov zustvarjalnostjo: dosežki na testih ustvarjalnosti, predstava bodočega poklica, intelikoličnik in vloga mentorja. Ne da bi se spuščali v podrobno analizo ugotovitev, bi le pobistvene izsledke. Raziskava je potrdila prvotne ugotovitve, da so Torranceovi testi ustvarjalnega mišljenja (TTCT – Torrance Tests of Creative Thinking) najboljši napovedovalec ustvarjalnih dosežkov tudi pri odraslih. Drugi in tretji pokazatelj sta sienakovredna pri napovedovanju ustvarjalnih dosežkov odraslih, to sta pr p razvoju ustvarjalnih sposobnosti, vendar ni odločilna. Vsi ti dejavniki so pokazatelji uresničenih ustvarjalnih dosežkov v odrasli dobi, niso pa njihov vzrok. Torrance pravi, da je njegova glavna metoda pri vajah v uzaveščanju in definiranju probleki vključuje: reševanje problemov v skupini in tekmovanje, simuliranje ali posnemanje situacije in iger, sociodrama in igra vlog, ustvarjalne dramatizacije in zastavljanje vprašanj. Vraziskavi, ki so jo preverili s testi (Future Problem-Solving Program (str. 15)), so učence najbolj zanimali problemi mej med človeškim znanjem in izkušnjami. Torrance je empiričnougotovil, da je najboljši napovedovalec ustvarjalnih dosežkov na testih – izvirnost (strzato je v svojih longitudinalnih raziskavah veliko pozornosti posvetil testiranju, merjenju in ponovnem testiranju ustvarjalnih sposobnosti, predvsem bistveni značilnosti divergentnega mišljenja – izvirnosti. Glavni kriterij v Torranceovih testih ustvarjalnega mišljenja je statistična redkost izvirnih odgovorov, ki se je pojavila v skupini nad petsto oseb ž tudi nenavadne in neobičajne rešitve, zgodbe z nenavadnim in presenetljivim načrtom, pesmi, šale ipd. s presenetljivim zaključkom, naj uporabijo čim bolj izvirne rešitve ipd. Bistven kriterij, ki kaže na razvite ustvarjalne sposobnosti, je torej izvirnost, ki jo je dokaztesti nebesednega in besednega izražanja. Po njegovem mnenju ima oseba, ki tvori več odgovorov, tudi večjo možnost, da najde izviren odgovor. Torrance, ki je razvil teorijo razvoju ustvarjalnih sposobnosti pri otrocih, si je prizadeval, da bi metodološko preprečil padec ustvarjalnih sposobnosti v četr u metode, zemljepisne raziskave, spodbujanje domišljije, uvajanje različnih metod ustvarjamišljenja pri znanstvenih odkritjih. Po njegovih ugotovitvah lahko razvijamo izvirnost z naslednjimi metodami: prva je (1.) naštevanje različnih odgovorov. Torranceove ugotovitve so podobne Guilfordovim – v desetminutni fazi naštevanja izvirnih idej je v prvih petih minutah manj izvirnih odgkot v zadnjih petih minutah. Razlog je v motivaciji, povečani občutljivosti za problem in daljšem času, čeprav je tudi čas desetih minut prekratek za izvirne odgovore. Druga metoda(2.) igranje z večpomenkami ali spremenljivkami – igranje z različnimi idejami in združevanje teh idej. Tretja je tehtno ali (3.) premišljeno ukvarjanje s problemi – izvirno mišljenje zahteva vključevanje miselnih in čustvenih dejavnikov in se ne bo sprožilo, če je oseba prepričana, da je problem nepomemben in vsakdanji. Včasih je potrebno problem osmisliti, uporabiti različne pristope za večjo pomembnost problema, npr. pisanje (javnih) pisem, govorni nastopi, izdelava plakatov, dramatizacije in igre vlog, načrtovanje dejavnosti, spreminjanje okoliščin in organiziranje sprememb. Torrance pravi, da je pri izvirnosti bpri fluentnosti pomembna udeležba čustvenih dejavnikov. Četrta metoda je postavitev (4.) izvirnosti mišljenja kot vrednote. Torrance navaja, da je testiral učence, ki jih je nagrajeval za fluentnost in izv ost sam se navadili na odgovarjanje z DA ali NE (konformizem) in tako izgubili vsak motiv za iskanjenovih rešitev. Torrance navaja primere vaj, ki razvijajo izvirno mišljenje, npr.: Kaj bi se zgodilo, če bi bilo protizakonito peti? Kaj bi se zgodilo, če ne bi nosili čevljev? Kaj bi se zgodilo, če bi vsi bili avtomobili rdeči? Kaj bi se zgodilo, če bi ovce imele krila? Kaj bi se zgodilo, če bi deževvsako nedeljo? Cilj naslednje vaje je izogniti se ponavljajočih se vzorcev in upreti se inemišljenja v stalnih besednih zvezah, npr.: srečen kot…, nor kot…, zvit kot…, raven kot…, kot… Cilj naslednje vaje je izvirno poimenovanje oziroma dajanje naslovov besedilom (pesmim, zgodbam, risbam), hkrati je tudi vaja v razvijanje izvirnega mišljenja, vaja za izvirno poimen p kombinacija telefona in brivskega aparata, zobna ščetka, ki ima na obeh straneh ščet(str. 48-49). Torrance navaja, da je tudi sposobnost poudarjanja bistva zelo pomembna za razvoj ustvarjalnega mišljenja, vendar doslej ni bila deležna velike pozornosti. Za razvijanje te sposobnosti predlaga preproste vaje, kot so, npr. enobesedno poimenovanje predmetov in naslavljanje, večbesedno dajanje naslovov ali opisno poimenovanje, domišljijski opisni naslov ter abstrakten, vendar primeren naslov. Torranceu se zdi smiselno razvijati tudi elaboracijo ali izdelavo, ki je številni raziskovalci ne upoštevajo zadosti, vendar se mu zdi pomembna, ker meni, da nobenega izmed ustvarjalnih dosežkov ne mo dokler ni izdelan. Vedno se pojav ova ideja potrebuje veliko časa, vaj aj za razvijanj – vizualizacija izdelka; – pretvarjanje ali dramatizacij – igra vlog; – vidna, slušna, gibalna izkušnja; – domišljijsko do – premori med branjem; – premori s poudarjanjem pomena v, npr. nerešena skrivnost v zgodbi, b drugem gradivu; – – poudarjanje pomena v pesmi, zgodbi, književni osebi, namenu pisca; – uporaba nekaterih dejavnosti predlaganih ali opisanih v bralnem besedilu. Torrance navaja E. de Bona (str. 71) in njegova spoznanja v zvezi z razvijanjem sposobnost(pisne izdelave) elaboracije ali izdelave, kot so preverjanje rešitev, uporaba seznama navodil za načrtovanje, primerjava uresničenih nalog in rešitev. Na koncu navede nekaj vaj, ki razvijajo sposobnosti elaboracije a iz izmed naslednjih dogodivščin – Leteča opica, Tihi lev, Trgovec, ki noče prodajati, Učitene more govoriti … (str. 71-72). Torrance pravi, da je splošno sprejeto mnenje o psihološki odprtosti največja značilnostustvarjalnih osebnosti. Po njegovem mnenju večina oseb, postavljenih pred problem ali nalogo, začne takoj reševati problem. To je značilnost impulzivnega obnašanja in prenagljenega odgovora. Ustvarjalna oseba bi si morala vzeti čas, prvič za razumevanje ali spoznavanje problema, drugič za razmišljanje o pomembnih dejavnikih, ki vplivajo na problem, in tretjič za premišljevanje o drugih možnostih in rešitvah. Številni znanstvenipodročja psihologije ustvarjalnosti imajo različno mnenje o sočasnosti ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ali o deležu čustvenih in domišljijskih prvin ter spoznavnih in razumssestavin pri ustvarjalnem mišljenju (str. 74). Lastnost ustvarjalne osebnosti je odprtost v različnih sporazumevalnih razmerjih: otrok – starši, učenec – učitelj itn. Torrance je zagovornik odprtosti in refleksivnega pristopa k reševanju ustvarjalnih problemov. Trdi, pri reševanju ustvarjalnih nalog pomembno preučiti problem, vzeti si čas za premislek in premisliti o rešitvah, nikakor ni dovolj, če se osredotočimo le na eno rešitev. Iz tega izhajazavesten poskus učenca, da na vsak način preseže inercijo mišljenja in s tem takojšnji zaključek ali prezgodnji konec. Ob tem svetuje tudi nekaj praktičnih vaj, ki spodbujajo refleksivno mišljenje oziroma zavirajo prehitro sklepanje. Med prvi nasvet sodi zagotovo zahteva po večji sproščenosti, manjši časovni omejenosti, odsotnost ocenjevanja, večjemštevilu vaj ipd. Nazadnje svetuje uporabo de Bonove sheme za kakovostnejše reševanje problemov: (1.) spodbujanje otrokovih prizadevanj, (2.) pojasnjevanje, kaj je mogo kaj je otrok že naredil in kaj bi lahko la prizadevanj v skladu z preoblikovanjem, dodajanjem n Bo shemo, ki spodbuja čas z – upoštevati vse dejavnike – jasno postaviti cilje; – ovrednotiti prednosti; – najti vse možne rešitve. Kot primer vaje navaja dopolnjevanje primerjav (stalnih besednih zvez), npr.: mehak kot… počasen kot…, suh kot …, resen kot … itn., s ciljem, da učenci ne odgovarjajo prehitro inne napišejo stalne besede, ki že dopolnjuje primere, ampak da si izmislijo izvirne, slikovite in pestre primerjave. Za uresničevanje ustvarjalnih sposobnosti je po Torranceu pomembno zavedanje čustev in izražanja. Čustva pomagajo k večji poglobljenosti in poistovetenju s problemom ali z besedilom, spodbujajo domišljijsko dejavnost, omogočajo poglobljeno razumevanje književnih oseb ter omogočajo celosten odziv na reševanje problemov. navaja tudi vaje za razvijanje čustvenega vživljanja in izražanja, npr. asociacije na določeno besedo (okno, vrata, čevlji, hrib, pilot, računalnik, pes, mravlja, nebotičnik, tiger ipd.) (str. 97-98). Meni, da je postavljanje idej v kontekst zelo pomembno pri razreševanju ustvarjalnih problemov, ne pa obravnavanje primerov izven konteksta (tematski pristop) in v interdisciplinarnem kontekstu, ter futurologizacija ali predvidevanja o prihodnosti (Kakšen bo svet leta 2025 ipd.). Sposobnost sinteze in kombinacije je izredno pomembna, nekateri znanstveniki, po Torranceu (str. 116-117) pravijo, da je ustvarjalno delo neke vrstsinteza". Torrance povzema (str. 120), da je za spodbujanje sinteze in kombinacije potrebno: prvič: narediti znane stvari za neznane in drugič nasprotno; narediti neznane stvari za znaCilj teh procesov je spremeniti stališče in s tem preseči inercijo mišljenja ter uzreti stvari n uresničevanju ustvarjalnih sposobnosti, zato celo svetuje vizualizacijo pred obravnavo snovmed njo in po njej. Cilj tovrstnih vaj je povečati pričakovanja in predvidevanja učencev, spodbuditi radovednost, uporabiti imaginacijo, osmisliti nalogo in povečati motiva Torrance ugotavlja, da se je zelo pomembno zabavati ob ustvarjanju in čimbolj uporabdomišljijo. Celo navaja primere iz književnosti, npr. ljudske pravljice in ljudske pesmi, kizelo primerne za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti otrok in spodbujajo otroke k ustvarjalnemu reševanju problemov. Trdi, da je včerajšnja znanstvena fantastika postala današnja resničnost (str. 138), tu mislimo predvsem na dosežke v vesolju. Pri uporabi domišljije se je potrebno poglobiti v proces branja in hkrati upo razvijanje ustvarjalnega mišljenje, npr. predvidevanje vsebine, napovedovanje dogodkovmišljijsko-čut razmerij (kombinacija), vnašanje manjkajočih prvin v besedilo ipd. Zato navaja nekaj metod za razvijanje igrivega pristopa in za razvijanje domišljije, npr.: branje, kot da je bese dejanskosti; doživeto branje s ponazarjanjem (nebesednih prvin) čustev, zvokov, m – vstop učencev v književni svet – vključevanje učencev v književno dogajanje, čustva, razmišljanje, slike, – istovetenje ali igra vlog - učenec se vživi v vlogo pisca ali književne osebe in sošolcem pojasnjuje oziroma razlaga posamezne prvine v knjiž iv cilj je globlje podoživljanje književne vsebine (dramatizacija); – poustvarjanje – pisanje domišljijskih besedil na osnovi književnih besedil, – časovni stroj – tehnika časovnega stroja lahko prenese učenca v preteklost ali prihodkar mu omogoči lažje vživetje v drug čas in prostor. V poglavju o igri vlog (str. 144-145) Torrance pravi, da so vaje v dramatizaciji uporabndomišljijskem ustvarjanju in hkrati igrivem pristopu, dramatizacija pomeni tudi spodrazmišljanja, razreševanje problemov in uporabo imaginacije. K dramatizaciji Torrance prišteva tudi uporabo lutk kot spodbudo za postavljanje vprašanj in razvijanj ri fantastika se mu zdi tisto področje, ki zanima nadarjene učence in tiste, ki jih zanimajo problemi prihodnosti in odkrivanje mej med doživljajskim in domišljijskim svetom, futurologija (vesolje, podvodni svet, vesoljska prevozna sredstva in življenje v naseljih prihodnosti, novi dosežki tehnike, sončna energija, računalniki, vozila …). Videnje stvari iz nenavadne, drugačne ali nove perspektive je zelo pomembno, zato izvajamovaje za razvijanje sposobnosti vizualizacije – domišljijskočutne predstavljivosti, ki se združujejo z vajami vizualizacije. Kot izvirna stališča s testov ustvarjalnosti je Torrance navedel še nekaj primerov: videz ptičjega gnezda od spodaj, dno podplata, pogled sladoledtal ipd. Zato tudi navaja vaje za razvijanje nenavadne vizualne perspektive: ogled živalskega vrta – (p)ogled ž n Omenja tudi humor kot eno pomembnejših postavk pri razvijanju ustvarjalnega mišljenja. Pogled v prihodnost (str. 193) navaja celo vrsto vaj, ki spodbujajo tovrstno razmišljantehnikami mišljenja (what – would – happen – if P Povzetek P učenec pisec tudi ustvarjalen mislec in tvorec besedila. Kognitivne teorije ustvarjalnosti povezujejo mišljenje in pisanje in kažejo tudi, kako je lahko učenec pisec hkrati oviran ispodbujan, kritičen in ustvarjalen. Pisanje je spoznavna dejavnost, ki jo nekateri učenci uresničujejo z velikimi napori. Večina piscev uporablja hevristično metodo – metodo samostojnega odkrivanja in reševanja problemov. Pisanje je analitični proces, ki zahteva vrednotenje in reševanje problemov, a najprej je sinteza oz. ustvarjalni proces. Analiza in sinteza kot spoznavna in ustvarjalna procesa nista protislovna, ampak sta dela krožnega pisnega procesa in faz tvorjenja. Učenec pisec se pri pisanju sreča z velikim številom irešitev, med katerimi je potrebno izbrati le nekatere. Zato je analiza njen komplement in neselektiranimi idejami. Pisanje zahteva upoštevanje ciljev, načrtovanje in poznavanje pisnihvzorcev. Pisanje je spoznavna dejavnost, ki ne more biti realizirana, če ni napisana oz. če ni besedilo fizično napisano (govorjena in pisna besedila). Vsako pisanje ima nove prvine, npr. produciranje idej, povedi, besedil, ki niso bile nikoli prej napisane. Večina pisanja je namenskega, ustreza določenim zahtevam, dejavnikom pisanja in naslovniku. Nekatera besedila učencev imajo tudi izvirne prvine, kar je stranski, vendar zaželen cilj poučevanja pisanja. Pisna naloga se začne s pisnimi dejavniki, ki so zunanji, npr. tema, besedilo iz berila, pisna navodila in nadaljuje z notranjimi, to so faze tvorjenja. Pisanje, ki je kognitiven in kreativen proces, spremljajo tudi subjektivne in objektivne ovire, kot so kratkoročni ali dolgoročni spomin, upovedovanje, poznavanje jezika, kar vse oblikuje učenčevo pisno nalogo. Kognitivno pojmovanje pisanja poudarja pisca kot združevalca miselnega in ustvarjalnega procesa. 2. del – Zgodovinski oris – od spisja, prostega spisja, šolskih besediln u V različnimi imeni in v različnih oblikah. Kljub neenotni, včasih celo nejasni tipologiji besedilnih vrst sem poskušala naloge in vaje sistematizirati oz. načrtno urediti v enoten sistepo skupnih načelih ter jih smiselno razvrstiti v skupine in podskupine. Presenetljivo je, da so si tipi vaj v stoletju in pol trajajoči zgodovini didaktike spisja zelo podobni. Zato sem najprej pri vseh avtorjih iskala tipe vaj za razvijanje poimenovalnih, upovedovalnih in besedilotvor m jezikovnih vadnic in čitank posvečali pozornost pisnem procesu in fazam tvorjenja. Opazila sem, da se je delež domišljijskih vaj v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetegastoletja izjemno povečal. V zadnjih dveh desetletjih ni več tako močne navezave na tematikookolja (narave in družbe), kot je bilo praviloma prvih sto let. Motivno-tematsko je v zadnjih dveh desetletjih dvajsetega stoletja otrok oz. učenec postal subjekt, na njegov prosti čas, igdoživljanje, pogled na svet ter igrače pa se ne gleda več s stališča odraslega. Gledišče odraje prevladovalo v prostih spisih, kar vidimo iz nekaj značilnih naslovov: Mladost je norost, Ob koncu osmega razreda, Slovo od mladosti, Spomini na mladost, Slovo, Memento moriPrav ta premik je temeljna značilnost razvoja spisja. Sam proces pisanja se an kakšna faza pomembnejša. Metode pisanja sčasoma zapuščajo realnost in se vedno bolj približujejo domišljiji. Sledijo vrste spisja, ki od čistega realnega opisa prehajajo v vedno boljsvobodne in med seboj prepletajoče se književne oblike. Vsak avtor prinaša v slovenski prostor novosti ali pa vsaj težnje naprednejšega dela učiteljev. Ta razvoj sem po omenkriterij opisala v drugem delu disertacije. Obdobje od leta 1850 do leta 2000 sem razdelila na štiri obdobja v razvoju spisov, ker so se avtorji spisovnikov, vadnic, čitank ali didaktik kot prelomnice. Za začetek prvega sem uv spisja. Vsi ostali avtorji, po katerih sem razdelila obdobja, so s svojimi novimi idejami vali prenehanje prejšnjega in začetek novega Prvo obdobje in začetki spisja na Slovenskem - Majar in Praprotnik 1850 - Matija Majar in prvi spisovnik – Spisovnik za Slovence Na Slovenskem obstaja dolga, neprekinjena tradicija na področju spisja in prostega spisja, dovolj poznana.47 Po dosegljivih podatkih je bila prva tiskana knjiga s področja isovnik za Slovence Matije Majarja iz l. 1850, ki je izšla v Celovcu. Prvi del knjige en pravopisu (O pravopisanju – Kako mladino u pravopisanju podučevati, Pravopisna pravila, Načrkovavni sostavki slovenski), drugi del govori o spisih oz. O ju. V Slovencem svetuje, naj bo njihov slovenski slog lahko razumljiv – ne zavit, ampak jedrnat, ne zapleten, vendar nabrušen in naj ne bo napihnjen. Učenec pisec48 naj, ko piše, misli poslovensko (ne po nemško), naj ne uporab p naslove b je. Ravno ta nikakor ne umetno zapletenih – ipregovo uporablja slovanske, narodu znane primere (izreke, poldrugi strani v kratkih navo tavi glavne didaktične smernice. Kadar učenci in učenke že dosti dobro in pišejo, se morajo začeti učiti t ati. Ta nauk je kratkočas veselje, in zna lepo prikladno ra l vlogo učitelja, ki naj bo pedagoško in didaktično usposoblj Da se mladina ložeje nauči spisovati mora učitelj enkam k spisovanju veselje storiti, rekoč: Ako človek erlo koristno, nekteremu prav pot Podučevati več po primer povedati p h« (str. 18); stopnost pouk - od »lož h« (str. 19), vaji učitelj razloži potek in – spodbujati učence – če učenci pozse učence bijo, jih učitelj spomni, e sami izmislili – lahko si izmislijo svoje primere arkoli učenci napišejo doma ali v »učilišču, mora va že na pamet vedo, kar imajo napis – učiti misliti, ne pa le »Mora učitelj zlasti marljivo paziti, da uči mladino slovo k slovu pritiko ti …« (str. 19). e je navedenih deset tipov vaj »Vadbe u spisovanju«, alne in upovedovalne s poudarja bogatenje besednega zaklada. je ojster. Kovač je močen. Černilo je černo. Cedilo: Skozi cedilo se mleko precedi. ito: Iz korita živina pije o: Okno je, da pride s Kaj dela? (oseba ali stvar) Senosek: Senosek seče. Vertnar: Vertnar vert obdeluje. Ura: Ura bije, kovlje. Kako more biti? (oseba ali stvar) Jabelko – miza zapisati VEČ) Jabelko: zrelo, n ali pisano, veli Knjiga: velika, K čemu more biti? Voda – moka – slama – les – železo – goj pes – ovca – konj Vodo: pijemo, ž njo kuhamo, se š njo umivamo, perilperemo, ogenj gasimo ... Kaj more vse delati? Ali kaj se more vse š njo zgoditi? Bučelice – ptičice ... Bučelice: letajo, sladko sterd nabirajo, se rojijPtičice: se izvali, čuti, živi, raste, se gible, je, skaklja, kadar se postara cerkne ... Iz kterih delov obstoji? Deli drevesa so: koren, babka, panj, verh, veje, betve, listje, cvet, sadje ... Poljedeljsko orodje: voz, koš, oralo, motika, vile, kosa, serp, lopata ... Zapisati, u čem sta dve osobi ali stvari si podobni, u čem si različni? Okno in ogledalo: obadva iz stekla, obdana z okvirjem, oboje se pri steklarjih na prodajo dobi ... ... Pes in mačka: oba slišita med hišno, domačo žikosmat život, pes laja, mačke se prilizujejo, R Dolgej bolezni konec motika. S in zapisati kratke pripovedke. Orehovo jederce Svinski tat Nespametne ovce Moder sodnik Iz navedenih primerov vidimo, da je funkcionalni cilj vaj v Majarjevem Spisovniku za Slovence usmerjen na razvijanje besednega zaklada, poimenovalnih sposobnosti in prek t razvijanje upovedovalnih sposobnosti. Prvih sedem izmed desetih vaj ima za cilj razvijanje poimenovalnih sposobnosti: lastnosti osebe, sestavnih delov predmetov, naprave in njenegadelovanja, nizanje asociacij (lastnosti) na izbrano besedo (predmetov), poimenovanjepredmetov ali prostorov ali pojmov in njihove vloge. Cilj osme vaje je opis oseb ali živalali predmeta z ugotavljanjem podobnosti in razlik. Deveta vaja nadgrajuje prejšnjo in ima zcilj razlagati navedene pregovore s pojasnjevanjem njihovega pomena. Deseta vaja jenajzahtevnejša, saj zasledimo upoštevanje didaktičnega načela postopnosti in vaje za razvijanje besedilotvornih sposobnosti – tvo p pa pisno obnovijo. Obnova ima status vzporednega besedila, čeprav gre tudi za metodo posnemanja. Drugi del Majarjevega Spiso k spisje). Vse to je zajeto v poglavju O spisovanju listov – poslovni spisi, praktični spisi (plačilni listi, ženitbena pisma, oporoka, prositba, domovnica ...), z naslovi: Kako liste spisovati, Kako mora biti vnanja oblika listov ter praktični del knjige: Vadba v spisovanju listov. Majar je začetnik spisja v slovenščini in njegova knjiga je prvi objavljen spisovnik in kotzasluži posebno pozornost. Njegova vrednost je tudi v didaktičnih napotkih učitelju in različnih tipih vaj. Teoretično in praktično je omogočil Praprotniku nadaljevanje in nadgradnjo različnih tipov vaj. 1852, 1866, 1873, 1881, 1887 - Andrej Praprotnik in uveljavljanje slovenskega jezika Andrej Praprotnik je med leti 1875 in 1887 izdal kar pet knjig, od Spisja za slovensko mladino do Spisja v ljudski šoli. Če primerjamo prvo in peto izdajo, lahko ugotovimo, da je vsako naslednjo avtor izboljšal, dodajal ter razširjal »spisne vaje«. Njegove knjige nimajo teoretičnega uvoda, sestavljene so iz dveh delov: prvi del sestavljajo spisne vaje (prosti spisi), drugi del listi ali pisma (funkcionalna pismenost): nakaznice, odpovedni listi, oporoke, vabila itn. Praprotnik je za razliko od Majarja metodično drugače sestavil svoje vaje. Najprej je podal veliko vaj s številnimi primeri in rešitvami, na koncu pa dodal vaje oz. napotke za tvorjenja vaj, npr.: Napiši, kaj dela mizar, kovač, tesar […] ali: Katera iz med teh-le živali – žvergoli, razgreta, muka, kruli, bleketa, mekeče, laja, mijavka. Praprotnik je od začetnega Majarjevega spisovnika razvijal vaje, ki so se počasi oddaljevale od osnovnih, npr.: naštevanja samostalnikov, g g očitno bila dostopna sredi XIX. stoletja: od znanega k neznanemu, od enostavnega k sestavljenemu, od konkretnega k abstraktnemu, od bližnjega k daljnemu in za posamezne opise navede tudi primere spisov oz. opisov. V prvem delu četrte izdaje 1881 (ki jo nespremenjeno objavi 1887 kot peto izdajo) je več različnih vaj, npr.: od poimenovalnih in upovedovalnih vaj do vaj v besedilotvorju: poimenovanje, opisi, basni in povesti, vezani govor v nevezani besedi, razlaga pregovorov, pravopisne vaje in razlage. (I) S prvim tipom vaj (imenovanje) učenci razvijajo poimenovalne sposobnosti in si bogatsi besedni zaklad s poimenovanjem bitij ali predmetov ali prostorov ali pojmov … iz preprostih opisov ali definicij »imenujejo se osebe ali reči: kdo je v učilnici: učitelj, učenposlušalci ...« ipd. Učenci besedam iščejo o kremenica, živo srebro ...), protipomenke (kaj je belo, kaj je črno), navedejo čim več pomenov večpomenke in jih ponazorijo v povedi ali besedni zvezi (str. 45-46) »Nase, kako se kaka beseda različno govori«: pero ¦ Pišemo z jeklenim ali gosjim peresom. Uraima pero. Ključevo pero odpira ključavnico. Nekateri stoli in blazine imajo peresa. Voz seziblje na peresih. Deček ima peresa za klobukom. Ptica se pozna po perji. Bog že ve, komu perje lomi. Razloži te-le besede: petelin, maček, kos, drevo, mesec, kup, kositi, kopati, pihgoniti, tišati. Učenci poimenujejo predmete ali živali iz preprostih opis z poimenovalne sposobnosti, in sicer poimenujejo lastnosti, dejanja ter delovanje oseb ali predmetov: kakšen je deček: pobožen, krotak, priden, ubogljiv, poslušen ..., kaj dela učitelj: poučuje, pripoveduje, kaže, piše, števili, moli, hvali, poje, graja ..., kaj dela učenec: pazi, bere, piše, števili, risa, poje, moli, zapomnuje, molči ..., čemu je knjiga: za branje, za zabavo, učenje ..., kaj piše učenec: nalogo, list, pismo. Učenec razloži (prehod od poimenovalnih do upovedovalnih vaj) pomen besede s preprosto definicijo, navede nadpomenko in osnovne razločevalne lastnosti: kaj je škrjanec, kokoš, ovca, srebro, demant, vijolica. Pri Prapro so opazne tudi vaje za razvijanje sposobnosti čutnega zaznavanja, opazovanja in izražanjakakšno je jutro, kaj ogreva sonce, kaj razsvetljuje luna, kako diši vijolca, kako lazi polž, kako poje slavec. V teh vajah lahko zasledimo rahlo poetizacijo in odmik od pragmatičnih (uporabnih, koristnih) tem. (II) Z drugim tipom vaj učenci razvijajo upovedovalno sposobnost, tako da tvorijo krajša zapisana besedila – opise – povezana s temami spoznavanja okolja. Prva vrsta je opis na osnovi odgovorov na vprašanja: česa se veseliš, komu je pobožen otrok ljub, o čem otroci pripovedujejo, o čem molči… Med temi vprašanji zasledimo tudi vprašanja, ki so že delno ustvarjalna, čeprav so povezana s temami spoznavanja okolja (Kam se zvečer sonce pomKam se skrije? Kakšno je nebo?…). Pri Praprotniku zasledimo stopnjevanje zahtevnosti vaj – od poimenovalnih do upovedovalnih vaj, tako da učenci tvorijo drugo vrsto opisa po načrtu (sobe, cerkve, ježa, sviloprejke, lipe…). Tvorijo tudi tretjo vrsto opisa ¦ opis z ugotavljanjem podobnosti in razlik (vas in mesto, rež in pšenica, Kranjska in Koroška…). Sledi četrta vropisa, ki je zelo pogost v devetnajstem stoletju – opis postopka (kako se sir ali kruh amaslo dela…), peta vrsta ¦ opis dogodka (Povedi in napiši, kako so učenci cesarjev rojstdan praznoval, Povedi in napiši, kako je huda ura ali nevihta razsajala, kako so učenci svojega uč Praprotnikove vaje za razvijanje sposobnosti upovedovanja so naslednje: učenci navedepregovore, pojasnijo njihov pomen in napišejo razlago – »Razlagajo se pregovori (poslovice) in izreki«, »Razlagaj pregovor«: Ako te jedro mika, zgrizi lupino!, Ni piškovega oreha vreden, Denar ima polzek rep. … Najpogostejše vaje so zagotovo vaje za razlago nastanka pojava ali stanja – »Razklada se kaj«: napiši, kaj koristijo in škodujejo vetrovnapiši, kaj komu koristi, če zgodaj ustaja; napiši, zakaj moramo svojo domovino ljubnapiši in povej, zakaj je zadovoljnost polovica srečnega življenja. (III) S tretjim tipom vaj učenci razvijajo besedilotvorne sposobnosti, npr. basni in povestpravljice z različnimi metodami tvorjenja besedil. Najpogostejša metoda je tvorjenje besedil po vprašanjih, npr. Lisica in krokar, tvorijo pripovedko o Dravi, Savi in Soči, sestavljajo basniin povesti. Druga metoda tvorjenja je tvorjenje po spominu - in pisanje obnove – »Pvečkrat katero sledečih basni, povesti ali pravljic, povej jo in potem jo zapi M vzporedna besedila; učenci posnemajo zunanjo oblikovanost in vsebino besedila: Napiši pravljico o divjem možu!, Napiši kako pravljico o vilah!, Napiši kako pravljico o Rojenicah! (str. 41). Naslednji primer tvorjenja je enak ¦ po zgledu in s posnema a te povesti drugo«. Četrta metoda je najpogostejša, gre za tvorjenje vzporednih besedil po zgledu in z zamenjavo ¦ oseb: Napiši pravljico o povodnem ali vodenem možu!, zgledu inzamenjavo (oseb, bitij, ključnih besed) domišljijski življenjepis (str. 41): »Napiši, kaj šivanka sama o sebi pripoveduje!, Napiši, kaj bankovec sam o sebi pripoveduje!« Naslednji primer jprimer mešane besedilotvorne vaje tvorjenja vzporednega besedila po zgledu, s posnemanjin z zamenj p demantu in premogu, o biseru in opeki, o zlatu in železu« (str iz Minka ali Urša pripovedovala«, »izpremeni to povest tako, kakor bi jo kdo drugi o teh deklah pripovedoval«. Peta metoda besedilotvorja je tvorjenje po zgledu in s priredbo: »Vezani govor napiše se v nevezanoj besedi«, »napiši te-le pesmi v nevezanem govoru«, Spominjaj se smrti (Memento mori) (Fr. Prešeren), Ubežni kralj (F. Levstik), Vršac (V. Vodnik). Prvič se je po do sedaj dosegljivih virih p » zanimivi vaji: pri upovedovalnih vajah doda vajo »združuje in strinja se več stavkov«, a pri besedilotvornih vajah, poleg omenjene »prebrati basen v verzih in jo napisati po svoje«, »Preberi pesmico in jo napiši prosto.« V Spisju v ljudski šoli iz leta 1881 (četrta izdaja) opazimo pri poimenovalnih vajah že izdelano metodologijo poimenovalnih vaj – poimenovanje oseb ali predmetov ali lastnosti ali dejanj. Pri upovedovalnih vajah tvorijo povedi – učenci upovedujejo po metodah ¦ po vprašanjih, po načrtu, po spominu. V besedilotvornem ¦ tretjem delu poglavja o spisih je jasno razvidno besedilotvorje, sicer poustvarjalnih ali vzporednih besedil, in sicer: tvorjenje na osnovi vprašanj, načrtov, spom(obnova iz berila), preoblikovanje ali poosebitve (šivanka ali bankovec pripoveduje o s (književnih oseb) in priredbe (vezani govor se napiše v nevezani besedi). Drugi del Praprotnikovih knjig je posvečen, kot smo že omenili, praktičnim spisom: vabila, nasveti, opravičila, odgovori – pisma, tretji del pa »opravilnim listom in spisom«: naročila, izgovornice, prošnje, zapisnik Majar je začetnik slovenskega spisja, Praprotnik pa prizadeven nadaljevalec tradicije spisja, kije izdal pet knjig s tega področja, jih tudi izboljšal in nadgradil s tremi osnovnimi tipi vaj (poimenovalne, upovedovalne in besedilotvorne), s številnimi besedilotvornimi metodami. Iz njegovih knjig je razvidno, da gre za izjemnega pedagoga, ki je temeljito in z upoštevanjem okoliščin v drugi polovici 19. stoletja tudi pogumno uveljavljal slovenščino z raznolikimi vajami.49 1901 - Navodila za poduk v spisji za ljudske šole (1896) Knjigo je sestavil Stalni črnomeljski odbor (2. natis), ki je tudi izdajatelj, spisi so iz konferenčnih nalog leta 1896. Očitno gre za obvezne naloge – spise, ki bi jim danes rešolske naloge. Knjiga na začetku prinaša učni načrt, v katerem je učna snov razdeljena za posamezne kategorije ljudskih šol. To daje knjigi še posebno vrednost. Slovenščina je obravnavana kot drugi obvezni učni jezik, vaje so razdeljene od prvega do četrtega razredučnega načrta vidimo upoštevanje didaktičnega načela postopnosti: od poimenovalnih prek upovedovalnih do besedilotvornih vaj. Najpogostejše so vaje za razvijanje poimenovalnih sposobnosti, s katerimi si učenci bogatijo besedni zaklad (besedno polje), učenci, npr. iščejo podpomenke besedam: dom: stariši, rodbina, družina, šola: šolsko orodje, šolska oprava, šolsk ribe …, kovine. Naloge in spisi oziroma »izdelki« učencev so podpisani z imeni in priimučencev, kar je svojevrstna novost v poučevanju spisja. S podpisovanjem učenec, ki dbil naveden z imenom in priimkom, stopi iz anonimnosti, kar pomeni dvoje: prvi napredek je zavedanje avtorstva, in drugi, da otrok postaja osebek v učnem procesu. To je tudi začetekpostopnega priznavanja otrok kot oseb, kot nosilcev pravic in dolžnosti, kot subjektov v šolskem kontekstu. Njihovo izpovedovanje doživljanja otroštva postaja posebna kategorija. Prvi razred: Za učence prvega razre u smemo pa prezreti dejstva, da se je tudi tehnologija pisanja spremenila in da so učenci npisali s kamenčkom ali kredo na uokvirjene manjše plošče, tj. skrilaste tablice, šele poznejeso začeli pisati v zvezke. Drugi razred: Kot v prvem razredu je najpomembnejša sposobnost razvijanja poimenovsposobnosti in s tem razvijanje besednega zaklada (z upoštevanjem načela postopnosti): vza imenovanje oseb ali predmetov ali prostorov ali pojmov ali lastnosti ali dejanj ali … Imenujte in napišite osebe, katere so v domači hiši! Kdo je priden, kdo pobožen, kdo ubogljiv, kdo snažen? Učenci iščejo protipomenke: Kdo je mlad, kdo je star? (nasprotja) Kaj je sladgrenko, kislo, slano, trpko, plitvo, globoko, mrzlo, toplo, mehko, trdo? (vaje za senzibilizačutov) Kdo ropoče, kaj rožlja, kaj zvoni, kaj šumi? Učenci iščejo poimenovanja za vršilce dejanja in onomatopoetske glagole: Kaj bobna, kaj grmi, kaj buči, kaj cvrči, kaj šumi? Tretji razred: Učenci začnejo razvijati upovedovalne in besedilotvorne sposobnosti. Upovedovalne sposobnosti razvijajo tako, da tvorijo povedi, Pri poimenovalnih vajah (naštevanja) definirajo, odgovarjajo na vprašanja in naštevajo dele posameznih predmetoUpovedovalno sposobnost razvijajo tako, da si bogatijo besedni zaklad in pisno razložpregovore, pojasnijo njihov pomen in napišejo, v katerih položajih ali primerih bi jih uporabili, npr.: Roka roko umiva. Stara navada železna srajca (primer »izdelka«). Razvijupovedovalno sposobnost tako, da določajo in razložijo prvotni in preneseni pomen dani stalni besedni zvezi ter jo ponazorijo v rabi »Razložite sledeče podobe«: Kamen na srcu imeti. Trn v peti biti. Prazno slamo mlatiti. Sliši travo rasti. Hlače nositi. »Povej na drug način«: Rad molim. (Molitev mi je ljuba. Srečen sem, da utegnem moliti. Molitev mi je veselje. Prijatelj sem molitve. Molitev mi je pri srcu); Rad delam. Učenci tvorijo krajša zapisana besedila po naslednjih besedilotvornih metodah: razvijajo sposobnost tvorjenja besedil ¦ basni in povesti ¦ z vprašanji, tako da pišejo opis ob upoštevanju podobnosti in razlik: Primerjajte psa in volka po sledečih vprašanjih! Povejte, včem se razlikuje pes od b primerjavo po zgledu in s posnemanjem (po podobnosti, razliki in po podobnosti in razliki obenem). Primerjaj mizo s stolom po sličnosti! Primerjaj solnce in luno po sličnosti! Povejtev čem se razlikuje poletje od zime! Četrti razred: Učenci tvorijo krajša pisna besedila ¦ basni, povesti, popisi, primerjave, životospis – po besedilotvorni metodi tvorjenja, najprej po ključnih ali danih besedah, ki predstavljajo miselni vzorec: Napišite basen »Žabi« po 33. berilu, Po sledečem načrtu: Poletje – suša – žabici – vodnjak – nasvet mlajše – spomin starejše – sklep – rešitev– nauk. Napišite basen »Sraka in golob« po 36. berilu, Po sledečem načrtu: Obisk – opravljanje srake – odgovor golobčka – nauk. Učenci tvorijo besedilo po spominu (na pamet) – obnova. Napišite s svojimi b 4 in krokarju po sledečih vprašanjih. Napišite basen sraka in pavovo perje po vprašanjih N strah« po vprašanjih (str. 35). Tvorjenje po zgledu in pisanje vzp p poustvarjalnega besedilotvorja, in sicer tako, da učenci ob književnobesedilnem zgledu in zzamenjavo tvorijo svoje vzporedno besedilo. Nekaj primerov besedilotvorja po zgledu in z zamenjavo književnih oseb: Napišite basen o vrabcu in petelinu po basni »sraka in pavovo perje« ¦ Namesto srake si mislite vrabca in namesto pavov in pavjega perja petelinapetelinovo perje. Drugi primer tvorjenja po zgledu in z zamenjavo književnih oseb je naslednji: Napišite b m iča si mislite deklico, kateri so morali roko odrezati, ker se je bila hudo z vrelo vodo la. S to roko je bila udarila svojo mater (str. 35). Poglavitne besedilotvorne metodrjenje po spominu (basni, pripovedke, opisi, primerjave, življenjepisi), po vprašanjih pripovedke, opisi) in po zgledu z zamenjavo (basni, pripovedke). Omeniti velja vost, ki jo lahko razumemo tudi kot počasno napovedovanje ustvarjalnosti, npr. vaja no izražanje misli« v vseh razredih. Tudi v knjigi imamo tri stopnje razvijanja nosti učencev, na poimenovalni, upovedovalni in besedilotvorni ravni, in sicer po žemetodah, vendar lahko zasledimo, da lahko učenec »prosto« napiše basen in se pod pise podpisuje. ljevanju knjig ism uloge, spričevala (zlasti poslom), pooblastila, testament. Značilnost knjige je njena didaktična oblikovanost. Najprej so navodila za delo, sledijo nalogein na koncu vsake enote primeri učenčevega besedila, »izdelki«. Poudarek knjige je na učnemnačrtu in podpisanih besedilih učencev, ki so si podobna in pisana v skladu s pričakovanjem odraslih. Vrednost knjige je, poleg podpisanih besedil učencev, tudi naslednja: Navodila zpoduk v spisju uveljavljajo besedilotvorne metode tvorjenja po vprašanjih, zgledu in z zamenjavo (ključnih) besed, pozneje tudi z zamenjavo oseb, s čimer je mogoče vnašati nove prvine in tvoriti vzporedna besedila.50 Drugo obdobje ter “novi pouk spisja” – Bezjak, Lichtenwallner in čitanke 1906 – Janko Bezjak in prva specialna slovenska didaktika J Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli, Ljubljana 1906.51 Za zgodovinospisovne tematike je pomemben, zato ga bom podrobneje obravnavala. Zanimivo je, da Bezjak pri tvorjenju spisov prvo mesto pri pisanju pripisuje domišljiji »O izobrazbi domišljije«, kajti domišljija pomembno vpliva na spomin, abstraktno mišljenje in oživljanjesuhoparnih dejstev: »Domišljija je, kakor vemo, sposobnost duše, iz starih predstav tvarjati nove, ki se jeujemajo z istinitostjo. Njena važnost, ki jo često cenijo še premalo, je prevelika. Domišljija podpira spomin, ga često dopolnjuje in utrjuje pomnenje, zlasti abstraktpojmov, ki jih s konkretnimi slikami dela nazorne, domišljija podpira mišljenjGoethe jo je imenoval »Vorschule des Denkens« – ker z nazornimi slikami prazumevanje in oživlja sicer suhoparno duševno dejavnost, domišljija močno vplivanaše čustvovanje in hotenje. […] Ali ni naša domišljija najimenitnejša buditeljica, kadar hočemo doseči kaj velikega, kaj posebnega? Domišljija je naposled lahko vir najčistejšega in najvišjega veselja, ker nas usposablja, uživati proizvode raznih umetnosti, ki se tudi porajajo iz nje.« (str. 41-42) Zavzemanje za vzgojo domišljije pri pouku je davnega leta 1906 prijetno presenečenje, čjo je potrebno primerno gojiti, saj tudi jezikovni pouk pospešuje vlogo domišljije. Vdomišljije je viden tudi v besedilih beril (čitank), kjer imajo posebno mesto pravljice. Pri pouku slovenskega učnega jezika ima torej prvo mesto domišljija in učiteljevo živo, razumin navdušujoče pripovedovanje, čemur sledi, po Bezjakovem mnenju sledi pouk poezije. Pri pouku književnosti se je posvetil tudi učiteljevemu pripovedovanju, ki naj bo »glasno, počasi, izrazito, lepo in prepričevalno! – dalje razlagaj dobro, in sicer v besednem in stvarnem oziru: čim bolj umejo, tem laže deluje na njihovo domišljija, s katero si morajo čitaneokoliščine, osebe, dogodke, dejavnosti predstavljati.« Obenem pravi, da ni nevarnosti, da bi sdomišljija v šoli razvila v preveliki meri, in, kolikor nam je znano, je prvi spregovoril o ustvarjalnem svetu učencev, češ da imajo nekateri to sposobnost prirojeno ali privzgojeno. »V šoli ni lahko te nevarnosti, da bi se fantazija gojila v preveliki meri, vendar mora učitelj vedno paziti, da se učenci ne vdajajo neki nezdravi sanjavosti, da ne plavajo preveč v nekem ustvarjalnem svetu, zlasti ne tisti, ki že imajo večjo prirojeno mero fantazije ali ki se je pri njih doma gojila brezmejno« (str. 41-42). V metodiko« temeljnega pomena postavljanje ciljev pisanja ¦ spisovnega smotra. Po dotedanjdidaktiki je bil cilji pisanja učence pripeljati do »pravilnega pismenega izraževanja«, kar sBezjaku zdi preveč splošno in hkrati nedoločeno. Zanj je cilj poučevanja spisja predvsem praktičen, torej ga moramo presojati s stališča uporabnosti, znanja in sposobnosti učencev. Bezjak loči cilje na materialne, vzgojne in formalno izobraževalne. Med prve cilje spisja ipisnih (spisovnih) vaj sodijo: samostojnost, jezikovna pravilnost in prostost zapisa. Nato razloži pojem samostojnosti, ki mu pravzaprav pomeni obnovo, samostojen izbor misli in pisno izražanje teh misli. Bezjak razloži tudi cilj spisja, t. i. jezikovno pravilnost in preprostost. Jezikovna pravilnost pomeni pravilnost oblike in vsebine ter prostost in primernost izražanja mišljenju navadnega, v ljudski šoli izobraženega človeka. Vzgojni in formalno izobraževalni cilji spisja so torej v duševnem naporu, da učenec pravilno zapisuje misli. Za to je potrebna učenčeva zbranost in miselni red, saj je spisje plod vaje in sredstvo zvzgojo moralnih čustev. Poleg vzgoje moralnih čustev razvija spisje pri učencih piscih sposobnosti logičnega mišljenja, »spisje je šola logike«. Vidimo torej, da Bezjak pri pisspisja upošteva divergentne (domišljijske) in konvergentne (logične) sposobnosti učen V poglavju O izboru in razvrstitvi tvarine za spisje navaja tematiko (učivo za spisje) po različnih kriterijih: (str. 80-115). Prvič s stališča psihološke primernosti, znanja in zanimivosti – kjer tvorijo besedila, povezana s temami spoznavanja okolja (doživetja otrok doma, v šoli, na poti, v družini, šoli, na igrišču, izprehajališčih, potovanjih … opazovanje živali, rastlin, narave, ljudi …) in s stališča vzgojno-izobraževalnih ciljev – kjer prevladui. etiškoestetiška vsebina glede na cerkveno in posvetno zgodovino. »Intelektualno vredimajo opisi, ki zajemajo snov iz realnega pouka, pa tudi drugi spisi, katerim morajo učenci dajati lastno obliko ali pa tudi lastno vsebino in obliko: tu morajo tvarjati, urejati in sestavljati stavke« (str. 82). Drugič s stališča uporabnosti (pisanje spisov praktične vsebine: pisma, opravilni sestavki), tretjič s stališča individualnosti (zavest, življenjski nazor in mišljenje, vrednote, potrebe, so pri raznih otrocih različne … Zlasti pa se razločujejo dedeklice med seboj … (str. 82-83). Četrtič s stališča pisnih sposobnosti (str. 84). Otroškše ni tako razvit kakor jezik odraslega človeka, ki je že mnogo videl in izkusil, mnogo govoril in pisal, otroški besedni zaklad je še omejen, otroško izražanje preprosto in nerodBezjak ugotovi, da je pri učencih piscih sposobnost pisanja omejena z sposobnostmi izražanja. P določenost in zamejenost teme: »Učitelj marveč glej, da učenec stopa bolj globoko nego široko, da intenzivno misli in dela!« Ob tem navaja nekaj primerov preširokih ali presplošnih naslovov: Toplota, Gozd, Kranjske gore in reke, Rudolf Habsburški, Cesar, Železo, Hrast. Drugi kriterije je konkretnost teme52, zato navaja nekaj primerov splošne snovi: Pes, Mačka, Ovca, Krava, Bol, Govedo, Lisica, Črešnja, Jablan, Vrt, Gozd, Polje, Vas, Mesto…. Kot primere konkretnih tem pa naslednje naslove: Naš Koder, Naša Dimka, Lipa pred šolo, Šolsvrt, Naš domači vrt, Očetov travnik, Sosedov gozd, Moje cvetlice, Moja čitanka, Moj nprostorček, Glavni oltar naše cerkve, Kako smo obhajali vstajenje Kristusovo, Naš božičnivečer, Naš majniški izlet, Kako se razveseljujemo na paši, Kaj mi je prinesel sv. Miklavž, Kako smo se učili risati trobentice, Kaj smo se danes učili (v obliki pisma bolnemu tovarišu) – snov iz življenja učencev. Z njihovega stališča in na osno je Kako sem preživel svoje velike počitnice, Zakaj mi tako ugaja gozd, Kako si naredim klopotZakaj imenujemo žolno gozdnega tesarja, Voda najkoristnejša tekočina, Jablan dobra gospodinja, Bezek jako koristno drevo, Blejsko jezero najlepše jezero na Slovenskem. O besedilnih vrstah, tj. spisovnih oblikah, predpisanih po učnih načrtih Bezjak, predlaga pisne oblike, primerne ljudski šoli. To so prvič: pripovedne snovi različnih vrst (povesti, basni, pravljice, pripovedke), drugič opisi (opisi reči, stvari, naravnih prikazni, dogodkov itd.), tretjič pisma in opravilni ali poslovni sestavki (pobotnice, računi, izpričevala (svedočbe), naznanila, potrdila, prošnje, zadolžnice, preproste pogodbe in oporoke) ter četrtič poštni obrazci (dopisnice, zalepke, poštne nakaznice, poštne spremnice ali brez povzetja in s povzetjem ali brzojavke, vozne liste, brzovozne liste). O razdelitvi spiso s ni pravega spisja, so zgolj pisne predvaje, ki imajo značaj slovniških in pravopisnih vaj. Snovza te vaje so iz nazornega nauka, iz čitanke, pa tudi že iz otroškega življenja, ki služi v drugem šolskem letu kot učna snov iz nazornega nauka oziroma pouka, pri katerem se učencem stvarno, jasno prikažejo obravnavane stvari. V tretjem šolskem letu se pišejo pripovedne oblike, vzete iz čitanke iz otroškega življenja! Proti koncu tretjega leta pa poskušajo že z majhnimi pismi…. Po Bezjakovem mnenju se pravo spisje začne šele na srednji stopnji, in sicer v četrtem šolskem letu, kjer se nadaljuje s pripovedno snovjo, ki spoglablja in razširja. Pripovedujejo zgodovinske dogodke, zlasti pa lastna doživetja, in tudi pisma. Bezjak razmišlja tudi o starejših didaktikih ¦ metodikih, ki so začeli pisanje ¦ spisje z opker so nekateri je le stilizacijo misli: vsebino in sestavo dobijo iz povesti same, ki jo čita ali sliši pripovedovati. Več pa ko mora v začetku spisja dodajati iz lastnega, težje izvršuje spise, manj ko mu je napenjati duševne moči, laže in rajši piše.« Zdi se mu samo po sebi umevno, da so polažje in da je moramo staviti na začetek spisovnega pouka. Ob povestih se učenci uče kompozicije ... V petem šolskem letu prevladujejo spisi različnih vrst, pripovedna snov in pisma (str. 92). Na višji stopnji (6., 7., 8. šolsko leto) naj šolski učenci spisujejo vse razne vrste spisja ter naj se »predvsem vadijo v sestavljanju pisem na gospodo in višje osebe, raznihopravilnih ali poslovnih sestavkov in poštnih obrazcev!«53 Bezjak piše tudi o načelih pouka pisanja, ki so teoretično usmerjeni na učenca, v praksi pa lahko na osnovi prebranih spisov le domnevam, da žal ne tako, kot bi pričakovali gledteoretično raven. Povzemimo pomembnejša načela. Glavno načelo je: teme za spisje vzeti iz doživljajev in dejavnosti učencev, saj le-tako spodbujamo njihovo radovednost in motivacijo za pisanje. Temu slede načela pouka pisanja – naj učitelj pri spisju uporablja lastna doživetja in dogodke šolskih otrok! Nahajališča te spisovne snovi so tako: šola, dom, cerkev, vanarava. Obračajmo njih pozornost na zanimive reči in stvari zunaj šole! Zlasti zbujajmo njihovo zanimanje za šolsko in domačo okolico, za njeno zgodovino, za njene prebivalce! Uporabljajmo radovednost54 učencev in njihovo hrepenenje po poučevanju! Zajemajmo tospisovno snov iz šolskega pouka! Bezjak nadalje daje za zgled nazorni nauk, potem realistiškpouk (danes bi rekli spoznavanje narave in družbe) in branje (čtivo). P še v manjših vaseh, in pravi, da naj pri spisju – kadar mu je namreč odmerjena samo prva polovica ure direktnega pouka - učitelj prvi del posveti uvodni fazi oz. tematski pripradrugi polovici naj jo učenci napišejo – izvršujejo … Občasno lahko učitelj izbere za obaoddelka ali razreda isto nalogo. V tem primeru se pogovarja z vsemi učenci o temi, nato izvršijo učenci višjega oddelka nalogo sami – učitelj jim ne pomaga več – učenci nižjega oddelka pa »spišejo nalogo pod njegovim direktnim vodstvom. Mlajši učenci naj zraven poslušajo, ker se pri tem nauče marsikaj, ali naj prepišejo nalogo v zvezke, ako jo je učitelj prej z njimi rešil samo ustno. Čestokrat se da isto snov v eni uri tudi uporabljati za dve različni nalogi: učenci spodnjega oddelka izvršijo nalogo kot povest, gornjega kot opis« ( – pišejo v spisovne vadnice). Pri tem se Bezjak sklicuje na prej omenjeno zbirko nalog za ljudsko šolo. Ko ugotavlja glavne vzroke slabega napredka pri spisju, Bezjak pravi, da kakovost nalogodvisna od njene »zunanje ali mehaniške pravilnosti, marveč od notranje samostojnosti«, kkaže na učenčevo indivi p vrvci, ker jih ne navaja samostojnega delovanja, ker jim predolgo in preveč prežvekuje vse misli, ki jih naj zapisujejo. […] v samolastni produkciji leži največja slast, kako za odraslega umetnika in pisatelja tako za šolarčka, ki šele obeta nekdaj biti umetnik ali pisatelj in če tudine, ki naj se vsaj o svoji možnosti razvija v plodonosen ud človeške družbe.« Drugič, »…učitelj prenatančno pripravlja učence na spise. Izvečine so še dandanes spisi do najvišstopnje vaja v spominu. Nikjer in nikoli ne sme učenec prinašati svojih misli, ampak to naj venomer zapisuje, kar je slišal stokrat, kar je učitelj iz njega razvijal po neprestanih razvijajočih vprašanjih. […] Kako naj pridejo tem potem do samostojnosti, ko pa ne vedo ničo kompoziciji spisov, ki se jih niso nikoli učili sestavljati?« Tretjič, »…doslej ali je zavpravi napredek, ker so učenci morali obravnavali oddaljeno snov, ki jim je bila tuja po baziranju, mišljenju in čuvstvovanju in zadnjič […] preveč se gleda n p spisja, zato našteje nekaj načel: učitelj naj ne bo prestrog zaradi zunanje oblike. 55 Četrtič¸ tematika spisja naj bo motivno-tematsko iz »duševnega obzorja učencev«. NenazadnjeBezjak zavzema tudi za druge besedilotvorne metode, ne le za metodo tvorjenja besedil z vprašanji; učenci naj ne bodo navajeni, le odgovarjati na zastavljena vprašanja! In še petič – Bezjak se zavzema za samostojnost učencev pri pisanju »samostojnih sestavkov« (s Ko razmišlja o kompoziciji ali zgradbi spisa, se sklicuje na Schiesslovo načelo stilističnrazvojne teorije, ki pravi, da mora biti vsako stilistiško predstavljanje ali upodabljanje uresničevanje končnega cilja, po svojem sestavu »pa popoln razvitek misli o določenem predmetu in se zavedati konkretnega cilja«. Bezjak nadaljuje, da so pri pisanju spisja – opisa do sedaj tvorili besedila le po metodi tvorjenja z zgledi in po načrtu (stalne razporedbe) zato svetuje drug način pisanja (izvrševanja). Učitelj (i)zbira z učenci misli o določenem s bi danes preprosto rekli svobodno povezovanje ali uporaba metode »brainstorming«. Vidimo, da Bezjak upošteva pisanje kot proces, zato tudi loči fazo načrtovanja, v kateri uporabljajo metodo povezovanja, ki je hkrati sestavljanje načrta ali miselnega ogrodja za naslednjo fazo, torej za samo pisanje (izvrševanje) besedila–fazo pretvarjanja. Zamisli iz predpisne faze učenci sproti zabeležijo in iz njih sestavijo spis (str. 269). Bezjak je zagovornik pisnih fazato trdi, da če se učenec ni učil po metodično urejenih vajah, ne bo nikoli znal pravilno napisati niti najmanjšega spisa. V šolski praksi je bilo od priprave spisov odvisno, kakošolska naloga uspela. 56 O pojasnjevanju naloge, pravi, da mora imeti naloga določen naslov – učenec ne sme ugibati, kaj in koliko naj napiše o zadani temi, ampak mu moramo »odstraniti vse pomisleknegotovosti ter nejasnosti, preden smemo stopati dalje: tema spisa naj bo učencem jasna nedvomna, ravno tako tudi cilji spisja«. Kako naj učenec uresniči pisne cilje? Po Bezjaku mora poznati in razlikovati, kot bi rekli danes dejavnike sporočanja: najprej okoliščine in namen pisanja ¦ n v počitnice? Ob tem primeru vidimo, da je pri didaktiki spisja upošteval dejavnike sporočanja oziroma pisanja. Učenec naj se vpraša o namenu pripovedovanja (čemu), o naslovniku (komu), o obsegu in vsebini (kaj povedati), o besedilni vrsti (kakšna oblika – opisovalna povest, pismo) in o fazah tvorjenja: »Pot, po kateri mu je hoditi«. 57 Bezjak razmišlja tudi o fazah pisanja, ki jih poimenuje O razporedbi ali dispoziciji in Kaizvajati razporedbo. Po uvodnem delu, v katerem je učitelj z učenci razgradil temo in motiviral učence za pisanje ter hkrati spodbudil priklic informacij iz dolgoročnega spomina(zbujati misli), sledi temeljno spoznanje, da je potrebno narediti načrt pisanja. Bezjak učence spodbuja, da hkrati upoštevajo značilnosti besedilne vrste in zaključenost besedil. »Dispozicijo najbolje sestavimo, če pomislimo, da bodi spis razvitek, ki se primerno začne, neprestano napreduje ter naposled primerno završi«. u korakoma, da ali pripoveduješ po časovni vrsti ali opisuješ po krajevni zaporednosti ali stopaš od manj važnega k važnejšemu ali narobe ali do nižjega k višjemu ali narobe ali da zapisuješ, kar najprej zanima čitatelje, kar potem in tako napre Bezjak svetuje tvorjenje. Mišljeno je predvsem načrtovanje besedil po vprašanjih »razvojvprašanjih«, ob katerih učenec upošteva dejavnike pisanje: konkreten naslov (vsebino sppredmet in cilj, posameznosti ter sploh posebnosti določenega primera. Pri realističnem poukseveda lahko uporabljamo gotove stilistiške obrazce – pisne vzorce, s katerimi se že predpisana zaporednost misli. Cilj spisa in učinek, ki naj ga z njim dosežemo, je poučni namen: »često izpreminjajo take že naprej prikrojene razporedbe, take šablonske načrte«. Pteh vzorcih ali zgledih se Bezjak sklicuje na naravoslovne metode (naravo in družbo). Razmišlja tudi o načrtu tridelnega spisa: začetni razvoj (začetna ali uvodna misel, »uvod nje podaja daljni razvoj spisa in da z njo pisatelj zbuja bralčevo zanimanje«), uvod je odviseod konkretnega spisa. Nadaljujoč razvoj (» zrno«), razrešitev naloge, doseganje »popolne pojasnitve naslovnega vprašanja, misli izvirajo druga iz druge, nastopi vzročna zveza ali vzročitost« (str p kratek kakor začetek ter podaj spisu naraven, potreben konec, da se pojavi v celem proizvneka popolnost!« V prvi fazi tvorjenja – načrtovanju - ki jo Bezjak poimenuje razvrščanje pisne snovi, naj boučenec pozoren na tri stališča. Prvo je objektivno stališče, ki je potrebno pri naslednjih spisih pri povestih – časovna zaporednost, pri opisih – krajevna zaporednost, enako velja tudi zazemljepisne in naravoslovne naloge, pri primerjavah – po enakosti in sorodnostih ter po razlikah in nasprotjih, in pri razpravah – razne logiške okolnosti. Subjektivno stališče - snov lahko urejamo »po lastnem zanimanju, lastni volji, lastnem nagibu pri pismih in drugih spisih« ter tretje stališče – upoštevanje naslovnika ¦ naslovnikovo stališče »oziraje na čitatelja«. Načrt lahko napišemo različno: z besedami in besednimi zvezami (besednimi skupki), s povedmi, s kratkimi glavnimi pripovednimi ali vprašalnimi povedmi (le namig), vprašalnimi povedmi; zlasti vprašalna oblika pospešuje samostojno delovanje učencev. Pisanje načrta samo s posameznimi besedami se Bezjaku ne zdi primerno. Skratka, potrebno je tudi v načrtu oblikovati misli, ne le zaznamke. Drugi fazi tvorjenja se Bezjak neposredno ne posveti. Domnevam, da tud o vendar ne v eksplicitni obliki, ki jo imenuje oblikovanje misli. V tretji fazi tvorjenja – tretji del kompozicije – učenec odgovarja na zastavljena vprašanja, se pisno čim natančneje izraža (upodablja), pazi na stilistične »potrebščine in pojave« ter pravilno izražene povedi. Poleg tega definira besedila po vsebinski smiselnosti (logiško združeni), povezanosti (lep razvoj spisa do konca) in zaključenost (pravi sklep, ki zaokroža spis, govori o logiški zaporednosti in o stilizaciji). Bezjak poudarja, naj se izogibajo enoličnosti stavkovne skladnje (!); »izražaj svoje misli jasno in določno!«, torej npredolgih stavkov ter ne »tvarjajmo preveč sestavljenih podredij!« Po njegovem mnenju je prva napaka slovenskega pisanja, da »glagole devamo vedno le stavku na konec, kakor bsmeli drugje stati«. Bezjak govori tudi O besednem redu in postavljanju t. i. naslonk – enklitik, s podnaslovi: Pleonazem in tavtologija, Ne rabi neprimernih ali celo nedostojnih in nespodobnih izrazov!, skratka, »Izogibaj se neokretnih izrazov ali skladov: tvoj slog bopreprost in lahko umljiv!«, »Izogiblji se germanizmov!« in »Pazi na razliko med dovršniki in nedovršniki!« B pravi, da se ga učenec ne more naučiti iz pravil. Spisovno čustvo definira kot čustvo, ki si ga učenec pridobi za pravilnost (občutka za spise, pisanje). Razvijanje sposobnosti poslušanja je cilj, ki jo Bezjak imenuje »vaja ušes […] pri upodabljanju naj si učenci čitajo na glas [ da prepuščajo ušesu razsodbo.« Stilistiški vzorci za oblikovanje občutka za spise oziroma t. i. spisovnega čuvstva so primerna metoda demonstracije. Besedilne vrste, ki so zgled za tvorjenje različnih spisov (pismena pripoved, opis, pisma), so tudi zgled za branje. Bezjazavzema za tvorjenje besedil ob zgledih in s posnemanjem, tako učenci »spoznavajo zgradbo besedila, logiško zaporednost in zavisnost misli, obseg spisa ter njegove dele« Oblika mora ustrezati vsebini, zato naj učitelj potem, »ko so se že trudili nekateri učenci, proti koncu realistiške ure sam dotični predmet na vzorni način opiše.« Bezjak se zavzema tudi za branje dobrih spisov učencev kot zgledov. Zanimivo je, da ne podpira metode tvorjenja besedilvprašanji (upodabljajočo-razvijajočo metodo jezikovnega pouka), saj meni, da je potrebno učence v naziranje stilistiških vzorcev«. Tako se torej Bezjak zavzema za načelo, po katerem naj (zgledni) pisni vzorci postanejo del učenčevega dolgoročnega spomina. Učenci naj bi začeli pisati prave spise šele v četrtem šolskem letu. Meni, da so takrat učenci že ponotranjili ali avtomatizirali fazo začetnega opismenjevanja. Vse do te stopnje so dejansko predvaj v Bezjak loči predvaje na ustne in pisne, prve poimenuje tudi govorne vaje, ki so temeizražanja. V prvem, drugem in tretjem šolskem letu je potrebno pri nazornem pouku veliko govoriti, ker je težko hkrati paziti na vsebino in obliko (kar velja zlasti za začetnike). Bezjak se v začetnem obdobju zavzema za dobesedne obnove; »ponavljanje čitanega in pojasnjenega čtiva v začetku doslovno ponavljanje«. V tretjem šolskem letu naj se učence uče »obliko čitanih beril izpreminjati«, logiško urejati vrsto misli, delati kratke obnove, kar pomeni ločiti bistvene in važne dele berila od nevažnih in nebistvenih), bogatiti besedni zaklad – besede, izrazi, rekla. »Učenci povzamejo vse nove besede in vsa nova rekla, katera jim je prineslo novo berilo! Nato naj jih zapišejo v vadnice ter z njimi tvorijo stavke! V spisovnih nalogah – to mora učitelj dosledno zahtevati – naj potem uporabljajo nove izin rekla ter domača rekla (str. 290).« Uporaba pridobljenega znanja se polnosti izkaže šelečetrtem letniku. Pri pisnih predvajah je potrebno učence »dovesti do sigurnosti v elementarnem pravopislepem pisanju«. Nato ponovi že nekajkrat izrečeno misel: »Naloga učitelja je učence navajapisno upovedati (ustno izražene) misli. Prvotne poskuse teh predvaj učitelj naslanjaj na n kratke stavke iz lastnega življenja in naj očrtavajo vsebino čitanih povestic z nekoliko kratkistavki!«. Bezjak napiše nekaj primerov – metoda tvorjenja besedil po opisu na osnovi opazovanja, spomina – obno šoli? Kdaj se spet pojdemo kopat? Kako bode v nedeljo v cerkvi? Kaj bodemo jeli v nedeljo? Kaj bom videl (videla) na izprehodu? Zapis (2--3 stavke o svojih vsakodnevnih opravkiZapišite, kaj delate vsako jutro…). Pripoved o svojem življenju (naposled začno pripovedovati majhne dogodke iz lastn dogodbicah, v tretjem 293). »Namen predvaj je zbujati zanimanje za spisje in uporabljati njih veselje do pripovedovanogodljajev Nič naj nas ne straši, da še njih pra izražanje okorno, da je to, kar proizvajajo, jako pomanjkljivo. Ne gre za dovršenost in st oblike in tudi ne vsebine, ampak zato, da sploh nekaj zapisujejo in tako spoz d (str. 295).« Bezjak pravi, da so včasih metodiki priporočali »spisovne predvaje, ki so bile same reprodukcije, nove priporočene vaje pa so že produkcije lastnega mišljenja učencev in v temleži njih velik pomen«. Bezjak se zavzema tudi za spodbujanje učencev pri pisanju. »Sevedmora učitelj te produkcije v začetku čez mero hvaliti, da učenci ne izgube poguma.« Kljub vsem didaktičnim ugotovitvam ne smemo pozabiti tudi na tehniko pisanja, »učenci zapisuna tablico, ki se z nje zopet in zopet zbrisuje, kar je bil napisal, ali pa piše na lističe, ki jih učitelj pobira ter doma pregleduje« (str. 295-296). Zanimive so Bezjakove ugotovitve, ko pravi, da je otroška pozornost vsa obrnjena na vsebino in ne na obliko, da torej niti ne pomoblike. Bezjak je z opazovanjem prišel do pomembnih ugotovitev, p pisanje; »v šolski sobi se sliši šomotanje. To nič ne škoduje, to je celo dobro, učitelj ga le vzdržuj v pravi meri, da ne postaja glasna«. Prvi del predpisnih vaj so vaje v prepisovanju znanega čtiva, drugi del »kratki in preprosti diktati stavkov iz čtiva in zadnja točka pismenih predvaj obsega zapisovanje memorovanih pesmic ali prozaiških berilc«. Zavzema se za vsakodnevno pisanje in vzgajanje pisnih navad, zato pravi, da »noben dan ne premini bremajhnega spisa in vsak predmet, ki je za tako postopanje primeren, se uporabljaj v to svrho!« Bezjak namreč govori o štirih stopnjah spisja. Prva stopnja spisja, so t. i. predhodne vaje, oziroma za predvajami sledijo vaje in lastne produkcije v 3. in 4. šolskem letu, nato pa v 4. Med prvo fazo tvorjenja uvršča predvaje in načrt oziroma razgraditev teme po ‘razpokar pomeni, da učenci najprej ponovijo znano povest oz » dispozicijskih točkah: 1. učiteljeva poved; 2. preobrazba zapisane povedi ¦ nadomeščanje besed z istopomenskimi rekli oziromapisanje na tablo, vaje v stilistiških izpremembah napisanega odstavka; 3. pisanje spisa v ročne zvezke – tu ni merilo število spisov za njegovo spisovno znanje, ampak učenčeva samodelavnost in spretnost, 4. »… naj se učitelj takoj od prve ure bori proti mehaniškemu nanizovanju povedi brez notranje zveze, proti napačnim družitvam, proti enoličnosti in enoterosti!« 57 O drugi spisovni stopnji – v drugi fazi tvorjenja P pouka« ali pripovedujejo dogodek iz lastnega življenja, ki so ga doživeli v domačem ali šolskem krogu, ali opišejo kak znan predmet. Razporedba: glavni deli spisa se poiščejo ter napišejo kot posamezne točke v obliki kratkih vprašalnih povedi. Učenci povedo vsebino vsake točke v nekaj povedih, ki obsegajo bistvene misli ter pomembne stranske dogodke. Ti stavki se sproti pišejo na tablo: eden izmed učencev narekuje, drugi piše. Lahko napišejo variacijo vsakega stavka. Napišejo v svoje jezikovne vadnice spis, ki se je zbrisal s table, vstako, kakor si ga je zapomnil. Bezjak loči dve vrsti pouka ¦ direktni in indirektni, prvi mpomeni »tvorjenje« oziroma zapisovanje narekovanih v b Druga možnost: učenci si sami izberejo snov za pripovedovanje: najbolje bo, da izberejo dogodek, ki so ga sami doživeli, ter ga pisno pripovedujejo na posameznih listih. »Da se jim delo olajša, naj jim učitelj naznani že nekoliko dni pred spisovno uro, o čem naj premišljujoziroma kaj naj si izberejo, in naj se vadijo v ustnem pripovedovanju! Branje spisov na glasin kritikovanje«, kjer boljši učenci popravljajo spise (slabšim) in nasprotno, da slabši pri boljših spisih opazijo, v čem so boljši in kako je prav pisati. Potrebno je še pregledati spidoma. Sledi izbor najboljših nalog, branje na glas in prepisovanje vzornih nalog ¦ cilj: mehaniška pravilnost, zunanja oblika in pravilen sestav spisa. Učitelj narekuje vzorno napo odstranjevanju napak v prave spisovnice. Sledi pregled narekovanih nalog in poprava. Prvi spis, ki so ga pisali, je: samolastna produkcija učencev, drugi spis (narek) je vzorec. Predvsem je pri tej možnosti pomembno popravljanje. Tretja spisovna stopnja se nanaša na 6. šolsko leto. Učitelj poda le splošna navodila intočke, učenci naj (samostojno) pišejo in se izražajo, da »končno prav rešijo spis«. Ko jučitelj nalogo določil in pojasnil, iščejo pod učiteljevim vodstvom razporedbe. Nato upodabljajo spis čisto sami. Spise spisujejo v konceptne zvezke, doma si jih čitajo na glas, kajti tako lažje opazijo napake. Nato izberejo in pregledajo ter presodijo nekatere konce(iskanje napak: vsebinske, slovnične, pravopisne, oblikovne in stililistične). Učenci berejo svoje elaborate - izdelke (str. 307), »sošolci ocenjujejo, hvalijo, grajajo, popravljajo kakor na prejšnji stopnji, učitelj vodi ter nadzoruje. Prepišejo tako popravljene naloge v snažni zvezeNa tej in tudi naslednji stopnji si smejo čestokrat izbrati sami spisovno snov, katero naj poskušajo čisto samostojno upodobiti« (str. 308). Na četrti spisovni stopnji skupno iščejo (ter najdejo) razporedbo, toda spis »izvršijo čisto sami, takoj ga sproti pišejo v snažne zvezke. Učenci poskušajo upodabljati spise, ki se o njihšoli ni nič govorilo niti pripravljalo: sami si morajo sestavljati načrt, sami komponovatistilizovati spise.« Snov zajemajo iz »praktiškega življenja«, kar obsega pisma, kratka poročilain druge opravilne sestavke. Bezjak priporoča pisanje načrta na posebne liste ali v jezikovne zvezke, a spise v »snažne« zvezke ¦ zvezke za čistopis. Pri tem ponovi: prvič ¦ pisanje v šoli, branje – vaditi uho, drugič - branje dobrih spisov sošolcev v razredu, in tretjič - napovedati temo vnaprej (lastni doživljaji, pisma …). V poglavjih O spisovni korekturi in O popravljanju spisov Bezjak piše, da obstajajo razlmnenja o popravljanju napak. Nekateri menijo, naj učitelj sam popravlja napake in napiše pravilno namesto napačnih besed, kajti učenec še ne more vedeti, kaj je napačno in tako tudi ne ve, kako bi popravil napako. Drugi menijo, naj učitelj le zaznamuje napake s črtami in znamenji. Napake deli na pisne, jezikovne in stilistične. Pravi, da je potrebno učencem razvijati občutek za stilistiko, kompozicijo in estetiko. Zanimiva je njegova trditev, da so učiteljevi popravki brez didaktične vrednosti, kar utemeljuje s tem, da kljub popravkom učenci še naprej delajo iste napake. Ta trditev nasprotuje njegovemu načelu, ki zagovarja nujnost in neizogibnost poprave pisnih nalog. Poprava je didaktično nedvomno poučna, vendar le, kadar jo metodično pravilno uresničujemo in temi primerno poudarjamo njeno vzgojno vrednost. Bezjak primerja popravljanje spisov z zdravljenjem človeka, češ da je bolje preprečevati kot zdraviti. Zato je treba popravljanje spisov metodično pravilno izpeljati: » preobširnih nalog, rajši manjše, a te dobro. Ne površno izdelovanje nalog […], naj si upodabljajo stavek za stavkom – naj premišljajo«58. Preden začno pisati, je potreben pogovor z učenci, zlasti »o pisavi tistih besed in oblik, ki je njih pisava težja ali manj navadna«. Posebne vaje v pravopisu pospešujejo pravilnost pisave in »zabranjujejo« preveliko število pravopisnih napak. Tu priporoča t. i. pravopisne slovarčke po abecedi …(primer Levčev Pravopis). Če učenci v šoli sami tvorijo spis, naj jim bo med spisovanjem dovoljeno vpraševati, kako naj pišejo to ali ono besedo, ki je še niso vajeni in ki jim ni dodobra znana. Prav tako naj se spodbuja tudi pri drugih panogah jezikovnega pouka prosto pripovedovanje in slovniške vaje, ker se tako krepi stilistiška pravilnost spisov. Bezjak govori o različnih stopnjah popravljanja spisov: prva poprava je na začetni stopnji, kjer je skupna šolska poprava, na srednji spisovni stopnji sta skupna šolska in domača poprava; na višji stopnji kjer je le ena, in to posamezna domača poprav V poglavju O skupni šolski korekturi predlaga naslednje: na prvi spisovni stopnji – p– vzorci se zapišejo na šolsko tablo. Na drugi spisovni stopnji, enako kot na prvi. Na tretji stopnji se šele nadaljuje ¦ učenci sodelujejo pri p korektura. Posebno poglavje O posamezni ali domači korekturi je temu namenjeno. »U natančno pregleduje spisovne naloge učencev ter jim tako bodi dober zgled. Stroganje oblike (pozitivne redi, posebej ocene za obliko, ki znižajo skupn četrti stopnji učitelj le označuje napravljene napake. Teh je po Bezjaku troje: pravopisne, slovniške in stilistiške. Če učitelj domneva, da učenec ne more sam popraviti te ali one ker nima dov ekturi ter si ne delaj sam težav; mnogo hvalimo, grajamo malo … da preveč ne lih stilistov' in stopnjujmo polagoma svoje zah zapisuje splošne napake, značilne za ves razred: napačne vanje povedi, napačno rabo besed in rekel, napačen bese anje istih besed. »Učitelj naj premišljuje o v ] naj govori o skupnih napakah […] pred razdeljeva vaje, ki podpiraj da pomagati s pisanjem narekov z namenom odpraviti tipične napake. Po ki jih učenec ne zna sam popraviti 317). Posamezni učenci naj svoje napake popravijo doma v spisovnico: aj zapišejo samo pravilno besedo, slovniška napaka – mora prepisati je za razumevanje besednega zaklada potrebna, za stilistiške napake ati krive izraze, kriva rekla ali krive podobe ter jih nadomeščati s več za to, da v učencih piscih zbujamo pravo naziranje: stilistiške večino učiteljev, da tako črtajo, podčrtavajo ter popravljajo, da je »… več rdečila nego črnila – toška pregreha«; učenec se je potrudil, zato previdno črtajte. Učitelj naj popravo pregleda še enkrat. Glavno pri korekturi je (z)bistriti učenčev pogled za razloin napačnega te k dotlej, dokler niso dovršeni. Nauče pa se ga le tedaj, če mnogo poslušajo, vidijo, opazujejomnogo, mnogo pišejo in upodabljajo« (str. 320). Sledi poglavje O posameznih vrstah spisja. Pripovedna snov je razporejena tako – pripovedni spisi: basni, pravljice, pripovedke in povestice iz lastnega, domačega in javnegazlasti zgodovinskega življenja ter epske pesmi. 1. Na začetni stopnji v 3. in 4. šolskem letu naj učenci pripovedujejo basni, pravljice pripovedke in povestice iz domačega, lastnega ter šolskega življenja, pozneje tudi zgodovino in javne dogodke, zunanja oblika se mu zdi pomembna. 2. Ponavljalne povesti – 3 osnovi: prvič – spomina (pripovedne in ponavljalne povesti, slednje so obnove). Bezjak nadaljuje in pravi, naj učenci tvorijo besedila; drugič - s priredbo ¦ spreminjanje snovi in naslovnika; tretjič - s preoblikovanjem – krajšanje in razširjanje, četrtič - s spreminjanjem ali z zamenjavo: a) pripovedovalca ¦ kakor da bi vsak doživel sam, b) naslovnika, c) spreminjajo okoliščine kraja, časa, da si izmišljajo druge razmere itd. (izpreminjalne povesti). »Vzemimo povest o lakomnem psu, ki kos mesa nesoč, zagleda v vodi svojo podobo ter hlastne iz lakomnosti po tistem kosu, ki ga vidi v votako izgubi še svojega! To učenec lahko pripoveduje o domačem pali kakor da je sam videl to prigodo, tudi pes sam lahko pripdrugemu, kaj se mu je pripetilo. Tako nastane iz povesti basen« (str321). 4. Nove povesti po pripovednih vzorcih - to metodo bi poimenovali tvorjenje po zgledu s posnemanjem besedilne zgradbe in tvorjenje vzporednega ¦ poustvarjalnega besedila. »Teme naj zajemajo snov iz lastnih dožitkov, iz domačih in šolskih dogodljajev.« O namreč že po svojem značaju »pojem razvitka v sebi, vsa dejstva so med sabo vzročno združena: vzrok in posledica tvarjata nepretrgano verigo vsake povesti, ki ju imenujemo tudi logiko dejstev« (str. 321). »Drugič pragmatiška dispozicija – razčlemba, pretek dogodbetrojni moment: najbližji učinek povoda, nadaljnje učinke in odločilni moment, ki je povodkoncu ali izidu.« Temu sledi pripovedn m takole: 1. Pojasnitev naloge; 2. Izvajanje dispozicije in 3. Izvrši m dramaturgijo vsebine. O opisu in O bistvu in značilnostih opisa piše, da ne moremo opisovati abstraktnih predmetov. Prehod na »prave opise« predstavljajo pripovedni opisi ali opisovalne povesti: opisi dogodkov, veselic, godov, slovesnosti, sploh kakega slavja. Razlika med razpraopisi v 5. šolskem letu so t. i. opisovalne povesti (str. 326). Snov za opis naj bo konkretna: učenci naj opisujejo predmete, ki so jih videli, gledali in opazovali z lastnimi očmi. »Nikoli naj ne opišejo kaj takega, o čimer so le s// morda le čitali, česar niso videli nikoli. Nikoli naj je skušajo opisovati splošnih imen, občih pojmov, kakor: miza, lipa, procesija o Telovem, marveč p rabimo šablonskih razporedb, »da je potrebno s snovjo učencem bliže prihajati«, da ga morzanimati (str. 326). Temeljna naloga je pisati o konkretnem, zato moramo z opisom dotično stvar pojasniti ter postaviti pred našo dušo, da si jo lahko predstavljamo, o njej moramo povedati, kar je pomembnega in zanimivega. Bezjak meni, da je te pogoje mogoče izpolniti le, če pišemo o stvareh, ki jih dobro poznamo. Nadaljuje s poglavjema O metodiškem postopanju – O metodah opisovanja, kjer pravi, da je potrebno imeti t. i. miselni rečimer označuje načrt opisa, ki se začne od splošnega k posebnemu in gre še dalje k individualnemu. Posebno je treba paziti na »menjavo izrazov in stavkovnih skladov tlogiško vez, da slog ne postaja enakomeren ter nelep in naloga ne kolobocija brez notranje vezi nakopičenih stavkov«. S poglavjem O primerjatvah zaključujemo pregled Bezjakoveknjige. »Primerjatev je mnogo težja od opisov«, in se sicer naslanja na opis, vendar,« sveBezjak, »naj najprej poiščemo enakosti potem različnosti«. Pri pisanju pisem in poslovnihsestavkih ali dopisov nadaljuje, da je »pismo za življenje tolikega pomena, da ga ne dosega noben drug spis« (str. 332). N govori Bezjak, ne moremo uvrstiti med ustvarjalne spise, saj iz povedanega razberemo posege in popravo ne le trojnih napak (slovničnih, pravopisnih, stilističnih), ampak tudi posege v vsebino in zlasti v obliko, celo več: oboje je precej natančno določeno, zato bi take spise danes razvrstili med – poustvarjalne. 1908 - Matija Lichtenwallner in Prosto spisje v ljudski šoli Matija Lichtenwallner je l. 1908 ob izidu knjige Prosto spisje v ljudski šoli imel za seboj že kar lepo tradicijo pisanja in zbiranja prostih spisov. Njegova knjiga je velik napredek v primerjavi s prejšnjim stoletjem spisovniki ¦ so se ob obravnavi obrtnega, vezanega spisja le dotaknile prostega oz. nevezanega spisja. Lichtenwallnerjeva knjiga je zato velik premik in nedvomno posledica sprememb v šolstvu ¦ »osvoboditi naše šolstvo vseh duhomornih spon«, tendenc dvajstoletja ¦ »Umetniška vzgoja v šoli« ter novega razmišljanja o jezikovnem pouku. Knjiga je tudi oblikovana drugače, v celoti je posvečena prostemu spisju in ima obsežen teoretični uvod. V tem Uvodu avtor govori o »velikanskem prevratu«: umiku starega novemu, osvoboditvi našega šolstva vseh duhomornih spon (str. 3), o umetniški vzgoji v šoli, jezikovnem pda je odločilnega pomena. Po njegovem mnenju je »spisje najvažnejša panoga jezikovnega pouka«. Dotedanji spisovni pouk je bil neuspešen zaradi neprimernih metod, ki ne ustrezajo mišljenju učenca v ljudski šoli, za kar krivi učitelje. Lichtenwallner spregovori tudi o dotedanjih smereh pri spisovnem pouku in njihovih pomanjkljivosti s načrtovanje pred pisanjem (pismenim upodabljanjem), kar pomeni, da naj bo v fazi načrtovanja podana vsebina in oblika. Pri 'starem' pouku tvorjenje spisov (razvijanje spisov »v resnici (to) ni bilo učenčevo samomišljenje, ampak učiteljevo. Učitelj je izbral snorealij (pouka narave, zemljepisa in zgodovine, poiskal primerne misli, sestavil besedilo, izprašal ali izvabil iz otrok svoje misli oz. stavke, vadil, sestavljal, ponavljal, da so stavki postali ‘duševna last učencev’. […] Zapis začetne ali značilne besede poedinih stavkov na šolsko tablo. Učenci so napisali te memorizirane, razvrščene stavke kot ‘spis’ v svoje zvezke« (str. 4). Novi pouk je po Lichtenwallnerjevem mnenju nastal pod vplivom Maksa Schiessla in njegknjige Stilistična razvojna teorija in nova načela spisovnega pouka. Učitelj naj motivira učence za pisanje ¦ učenci z njegovimi navodili najprej sami načrtujejo besedilo, nato slede »vprašajoče meditacije« (str. 5). Pri vprašajoči meditaciji je najpomembnejši cilj59, od česar je odvisna vsa pisna dejavnost. Po Lihtenwallnerju obstajajo tri razvojne metodične stopnje spisovnega pouka, skratka, razmišljal je o razvoju pisnih sposobnosti pri učencih piscprvi pri nas dotlej. Prva stopnja je stopnja čiste reprodukcije (3. šolsko leto), druga stopnnavajanje h kompoziciji, pri čimer verjetno misli na besedilno zgradbo oziroma značilnosti zgradbe besedilne vrste in faze tvorjenja (4., 5. 6. in 7. šolsko leto), in tretja stopnja je pisanje prostih spisov (8. šolsko leto). Na kratko bi povzela H. Schillerjevo knjigo Spisje v materinščini, ki jo Lichtenwallner tudi citira, v kateri je poučevanje pisanja še vedno po »starih načelih«, ki sicer vsebuje novost: nazačetku pisanja je učitelj določal vsebino in obliko z boljšimi učenci. Tisto, kar je pri Schillerju pomembno, so vaje v besedilotvorju z metodo tvorjenja po zgledu in spreminjanjtj. »preobrazba razvite vsebine«, učenci nadomeščajo posamezne besede s sopomenkami. Glavna besedilotvorna metoda je tvorjenje po zgledu in s posnemanjem, in to ¦ z zvestim posnemanjem. Pri vajah, kjer so možne upovedovalne metode tvorjenja povedi po zgledu in sspreminjanjem: »izpreminjanje stavkovne skladnje (dva stavka v en stavek, iz enega stavka dva, glavni v odvisni, in nasprotno, spreminjanje besednega reda…) vse se piše nad vsi povedati eno ali več variacij«, nato so pobrisali tablo in potem »prosto« napisali v svoje zvezke. Seveda prevladuje reševanje pravopisnih vprašanj, k p Lichtenwallner navaja tudi knjigo E. Lűttgeja Der stilistische Anschauungsunterricht, 1903, 1904, ki izrecno poudarja jezikovno obliko. Vendar omenja tudi spisovni pouk na srednji stopnji in tvorjenje besedil »izključno iz čitanke« in po zgledu »dovršenih vzorcev«: književnih besedil in pesmi iz beril. V tej knjigi najdemo še pomembne vaje upovedovanj(1.) z nadomeščanjem »poedinih izrazov in rekel z drugimi«, sledijo (2.) vaje upovedovaspreminjanja stavkov in (3.) vaje upovedovanja z združevanjem povedi. Besedila tvorijo na osnovi zgleda in po spominu, »čitanje in pripovedovanje z besedami« ter tvorjenje po zgledin s spreminjanjem oz. »spremembami stavkov v povzetek«. V poglavju Prosto pot za prosto spisje Lichtenwallner pravi, naj spisovni pouk temelji nproduktivnem (ustvarjalnem) delu, ne pa na tvorjenju besedil po spominu (memoriran je je postal neusahljiv vir veselja do produktivnega dela« (str. 10), ker se prosto spisje začne že od tretjega šolskega leta. Prvo in drugo šolsko leto sta namenjeni »preventivnim« vajam, ki učence pripravljajo na prosto spisje v 3. šolskem letu. Lichtenwallner se zavzema za izkušenjsko pisanje, odprtost tematike, razvojno pojmovanje pisanja kot procesa »gojiti prosto spisje, izbira snovi pri prostem spisju (odprtost pouka), razvijanje spisja – potem šeleobrodi sadove. ... Razvijati zaznavanje učencev (vse čute), bogatenje doživljanja učencev – tudi izven šole, pustiti prosto pot tudi domišljiji« (str. 10). Pouk, poln življenja, je po njegovem mnen to veselje do lastnega ustvarjanja (samotvornosti), do lastnega proizvajanja. Obnove (str »… obnavljanje raznih pripovednih sestavkov v spisovnem pouku pač ni nič drugega nego to, kar je kopiranje v risarskem pouku«. Zanimivo je, da se Lichtenwallnerju teme iz rezdijo primerne za pisanje prostih spisov, »so vaje v napisovanju, niso prosti spisi, so pismene reprodukcije. Prosti spisi so produktivni«. Zavzema se tudi za motivno-tematsko bližino snovi iz domačega ali šolskega življenja: doživeti dogodki, opazovanje, snov iz duševnega obzorja učencev, snov iz vsakdanjega življenja. Eden izmed glavnih ciljev (smotrov) je »gojiterazvijanje osebnosti«. Zanimivo je, da Lichtenwallner zahteva, naj učenci ne pišejo o tematiki, do katere nimajo osebnega odnosa, ker je to neustvarjalno delo: »ne pisati o snovi, do katere nimajo osebnega odnosa je neproduktivno delo«. O posebni prostosti pri izboru tem za pisanje besedil. Učenci naj si sami izbirajo spsnov tudi zunaj okvira (naslova). Lichtenwallnerju je »napačno«, če vsi učenci pišejo na itemo. Njegove ideje so izredn z pripravo in priklic informacij na napovedano temo. Učenci lahko zapisujejo tudi ljudske pravljice, pripovedke in povesti, ki niso bile natisnjene. Npr.: tema »Od včeraj«. Vsak učenec se mora kolikor mogoče hitro spomniti dogodka, dožitka, vtiska od prejšnjega dne si ga mora bliskoma nazorno predstaviti. Nihče ne sme modrovati ali dolgo premišljevati, ampak vsakdo mora tak lahek, lep domišljaj ravno tako hitro prosto napisati. Pisati se ne sme »sirovo, podlo, nizkotno«. Zavzema se proti trivialnosti v prostih spisih, zato je smiselno btrivialne in izvirne proste spise. Gre za motivacijo z branjem učenčevih besedil, zato je potrebno pedagoško izkoristiti branje – »zadnjih deset minut ure posvetiti branju«. O spisovni temi določa jasen vidik in se zavzema za konkretizacijo teme, kjer se učencem ne sme dajati splošne teme, npr. Pomlad, ampak Pomlad v našem sadosniku, Pomlad na tr določiti in konkretizirati: »tesno omejena, majhno, zaokroženo omiselje, da sili učenca, zamisli se bolj na globoko, nego ustiti se na dolgo in široko«. Primer take splošne teme nje izpeljane konkretne teme: Pes › Naš domač pes, Vrt › Naš vrt, ali: zunanja jezikovna oblika (kot indirektno vprašanje): Kako smo včeraj zvečer lovili kresnice, Naš hudi pav ter podobne teme. V poglavju o Metodičnem razpravljanju prostih spisov teoretično ne omenja, vendar praktično upošteva fazo načrtovanja, ko pravi o motivaciji učencev, naj bo »v zabavnem, ne pa v strogem šolskem tonu«; jasno je, da se s tem zavzema za sproščeno ozračje in razpoloženje. Lichtenwallner se zavzema tudi za diferenciacijo in individualizacijo pri pouku, saj naj imajo učenci prostost pri izbiri spisovnih tem in spisovnih oblik: »Prva in najvažnejzapoved spisovnega pouka se torej glasi: Ne pripravljaj nikoli spisovne oblike, ampak pusti, da otrok svojo snov upodablja po svoje! Nikdar ne vsiljuj otroku svoje oblike, ampak prizadevaj si vglobiti se v njegov o »napredujoč, zlasti prirodoznanstvo«. »Učitelj naj v učencih neguje njegovo individualnost in izvirnost ter subjektivno gledanje.« V poglavju o prostih spisih, ki so najdražji doneski k otroški psihologiji, razlaga razmerje med otroškimi spisi in otroško psihologijo. Spisi učencev so učitelju vir spoznanja otroka, družine in razmer. Omenimo še zanimivo Lichtenwallnerjevo opombo: »Vsak razred ima jako nadarjene, manj nadarjene in slabo nadarjene učenec.« (str. 25). V poglavju o Teoriji in didaktiki spisja Lichtenwallner svetuje branje (dobrih in slabih) spisov za motivacijo učencem, med pisanjem ali v fazah tvorjenja naj bodo dovoljeni pogovori med učenci, prav tako lahko učenci pogledajo v zvezek zaradi »medsebojne vzpodbude, ne pa prepisovanja«, s čimer mislimo na osrednjo fazo tvorjenja – fazo pretvarjanja zasmisli v pisno besedilo. Učitelj naj napove temo vnaprej, hkrati pa lahko učenci pišejo tudi iz lastnegnagiba, »tekmujemo« v pisanju spisov (doma) s prostovoljnimi prispevki ¦ »prostovoljnidoneski«. Lichtenwallner se zavzema, da bi proste spise pisali vsakih štirinajst dni (dvajset spisov na učenca na leto), kar je dvakrat več kot prej. »V katerih slučajih se more in tudpri pismenem upodablja P Pisma ali listi »bi se morali učiti kot oblika«, skratka, to so formalne vaje (str. 26). O korekturi prostih spisov navaja: »Preden se spisi prepišejo v snažne zvezke (čistopis) naj jih učenci pregledajo in popravijo«. S tem tudi dejansko Lichtenwallner praktično razdtvorjenje na tri faze. V tretji fazi učenci pregledajo in popravijo svoje spise. Pri pisanju jevsebina glavna stvar (pri pismih pa oblika, zato pismo ni spis). Lichtenwallner je pri svpojmovanju pisanja sodoben, njegovo poučevanje je usmerjeno na učenca, glavni cilj mu je samostojnost učencev: »učenec sam pogleda in popravi napake. Učenci si izmenjajo zvezke ali v skupini ter si popravljajo zvezke« (individualno ali skupinsko delo). Lichtenwallner ssprašuje, ali je potrebno v spisih ocenjevati (»razredovati«) samo vsebino ali tudi jeziksodi v skupino, ki trdi, da učenci izgubijo »pogum do lastnega proizvajanja zaradi zaznamovanja jezikovnih napak«, zato vrednoti samo vsebino in opusti zaznamovanje napak. Lichtenwallner se zavzema za konstruktivno vrednotenje: »hvaležno sprejemati« te spisvloga učitelja je, da pedagoško ravna in se spodbudno izreče o spisju. »Pri slabo nadarjenih učencih nravnost iščemo ter hvalimo dobra mesta, da te reveže izpodbujamo, jačimo ter d Ko vrednoti vsebino in jezik, mu je jasno, da prednost vsebine pred popravljanjem jeziknapak pomeni tudi dva načina popravljanja. Prvi: napake, ki jih učenec zna popraviti sam, naučitelj le označi (nikakor naj jih ne popravi); drugi: učitelj naj popravi le napake, ki jih učenecne bi (bo) znal popraviti. Zanimivo je tudi naslednje razmišljanje, da na učence negativno vpliva »osorna zavrnitev, graja in kritika«. Učenci želijo, da učitelj temeljito pregleda njihove spise kot tudi jezikovne napake. Lichtenwallner razlikuje: pravopisne (zaznamovati jih in popraviti), slovnične (zaznamovati jih in popraviti) in stilistične napake (zapisati si jih v posebno beležnico). Nato vpelje posebno beležnico za splošne, skupne in posamezne napakes čimer nadaljuje Bezjakove nasvete. Za odpravljanje jezikovnih napak svetuje govorne vaje. Vrednotenje spisov mora po Lichtenwallnerju temeljiti na vsebini. Učitelj naj pri vrednotenju prostih spisov ravna pedagoško: najprej naj začne dobronamerno o vsebini, nato naj za zgled in motivacijo preberejo izvirni spis, ob tem pa naj poudari kakšno posebnost v spisu: reklo, izraz itd. »Učiteljev pedagoški takt dela čudeže.« (str. 34) Nato priporoča predvsem kot motivacijo branje dobrih spisov po izboru učencev. Projek s lastnega nagiba«. V drugem ¦ praktičnem delu knjige – piše o temah za naslove šolskih spisov, ki so jih Lichtenwallnerjevi učenci pisali med letih 1907-1908. V nemškem jeziku so izšle knjige s prostimi spisi ljudskošolskih učencev, medtem ko tega v slovenskem spisovnem slovstvu ni bilo. Drobcena izjema se je zgodila 1904, ko je F. Ilešič objavil spis neke učenke. Lichtenwallner je želel izdati podobno knjigo v slovenščini, kajti tudi slovenski otroci so »zmožni napisati take spise«. Ta projekt je imel precej nasprotnikov, ki niso verjeli v sposobnosti slovenskih otrok. Vendar je izvedel projekt, ki je trajal dve leti ¦ v četrtem in petem šolskem letu je osemdeset učencev pisalo v času od novembra 1907 do julija 1908 proste spise. Štirideset učencev prvega oddelka četrtega letnika je napisalo 360 spisov in štirideset učencev petega letnika 396 spisov v devetih mesecih, kar je dalo skupaj 756 raznovrstnih spisov. Po pregledu in premisleku je Lichtenwallne n 24 spisov) in za peto šolsko leto (od novembra do avgusta, 31 spisov). Lichtenwallner upošteva razvojni vidik in napredovanje učencev v »izurjenosti« in pravi, da so učenci protikoncu petega šolskega leta sposobni samostojno napisati povest, pravljico ali basen (str. 15 Teme za pisanja spisov ¦ spisovne teme - je delil po mesecih, od novembra do julija. Poglejmo si nekaj naslovov: Drobne ptičice pozimi, Jesen v gozdu, Lastovke pri nas, Mojnajljubša žival, Moje sanje, Moji zvončki, Prvi pomladanski dan, Zvončki na našem vrtu ipd. Med nenavadnimi naslovi bi poudarila naslednje: Gosenice na našem sadnem drevju, Kaj naši voli po zimi delajo, Kako nam je Bog zope p prijetno!, Otrok v smrtni nevarnosti, Pri mrliču, Prvikrat na Bledu, Včeraj sem bila priZrakoplov v Rušah. Tudi z današnjega stališča so nekateri naslovi izvirni: Drago solnčeceLjubljeno solnčece! Moj pogovor s solnčecem, Če gledamo zvezdnato nebo, Kako sva s sestro lovila kresnice, Lepo je zvezdnato nebo, Moj pogovor s šmarnico na vrtu, Naša črešnja v beliobleki, Nekaj o ledenih »rožah« na oknih, Ogenj v tovarni vžigalic, Deklica in vile, Pri povodnem možu, O zakletem gradu, Deklica in usmiljena grofica, Cv id učencev, srednje nadarjenih in slabo nadarjenih učencev. Lichtenwallner se zavzema za pisanje spisov tako, da učitelj vodi pisanje od spominskih spisov do prostih kompozicij. Po njegovem mnenju so doživljajski spisi (spominski spisi) bprimerni za četrto šolsko leto. Za peto šolsko leto so bolj primerne proste kompozicije: povest, pravljica, basen. Lichtenwallner se zavzema za diferenciacijo in individualizacijo pri pouku in upošteva ustvarjalne značilnosti učencev, predvsem tistih, ki so literarno nada »Pustimo torej otrokom, ki radi komponirajo, ki imajo bujnejšo domišljijo, to veselje in dajim tu in tam priliko, potovati v ljubljeno deželo domišljije!«… »Učence tretjega in četrtega šolskega leta pripravljamo na proste kompozicije tako, da si zapisujejo svoje lastne, redoživljaje v obliki povestic, za zgled jim lahko preberemo nekaj tipičnih spisov te vrste« 153). Lichtenwallner v ta namen priredi naslove prostih spisov: Franček in ptička, Olgica in pomlad, Deček in lipa. Iz navedenega sklepamo, da so učenci tvorili besedila po različnih metodah (tvorjenja), kar smo že omenili. Naštejmo jih še enkrat: 1. po zgledu, 2. po spomin 3. izvirno tvorjenje »potovati v ljubljeno deželo domišljije«. O prostem spisju na višji stopnji navaja Lichtenwallner splošne opazke: branje – »naj m mestih. […] pozneje bodo samostojni tudi v tem oziru« (str. 159). Pri tem upošteva znana pedagoška načela: od konkretnega k abstraktnemu, od subjektivnega k objektivnemu in od nevezanega k vezanemu spisju, kar je pač naravni in zadnji »cilj spisovnega pouka v ljudski šoli«. Nižja stopnja je za opismenjevanje (1., 2. in 3. šolsko leto). Srednja stopnja je zato, da učenec piše o tem, kar hoče - prosto spisje (4. in 5.), in višja stopnja, da učenec piše, kar učitelj hoče (6., 7. in 8.). d v okviru tega »omislijo« primerno temo. Nekaj o izboru spisovnih tem za višjo stopnjo posebej navaja avtor nekaj pomembnih napotkov: za višjo stopnjo mora učitelj paziti, da teme niso trivialne, ampak »lokalno – zgodovinske: patriotične slavnosti, zgodovinski spomini (povodnji, požari, gradba nove ceste ...), tisto, kar registrirajo naši časopisi. Na višji stopnji učiti mladega človeka, da se navadi, svoje dožitke in svoja opazovanja ne le subjektivno upodabljati, ampak se tudi izražati o njihpopolnoma objektivno« (str. 164). To imenuje spisovna umetnost. Nedvomno je zanimiva pripomba o razmerju med prostim spisjem in slovnico: »… slovnicnima z bistvom prostega spisja prav nobenega stika, kajti otrok more svoje misli izražati edino le po svojem lastnem jezikovnem čuti in po svojih lastnih jezikovnih zakonih« (str. 167). V tej misli je izražena najočitnejša razlika med prejšnjimi avtorji in Lichtenwallnerjem ter njegov drugačen, a hkrati obziren pristop do razmerja v jezikovnega pouka je negovanje jezikovnega čuta, torej naj učenec 'pili' obliko« (op.: slovnico, pravopis). V nadaljevanju pravi, naj za odpravljanje napak učitelj redno uvaja govorne vaje, kar priporoča že Bezjak v svojem Ukoslovju iz l. 1906: »… prvi in glavni cilj govornih vaj je – odstranitev napak: pravopisnih, slovničnih in stilističnih«. Vendar Lichtenwallner dodaja, da je potrebno učencem razvijati intenziven jezikovni čut, da se zavedajo pravilnih jezikovnih oblik – drugače je slovniški pouk »goli verbalizem« (str. 168). Tudi redno branje in razpravljanje o tipičnih spisih boljših učencev je nujno in potrebno, ka »zavedati se nam je treba vedno le tega, da pri spisovnem pouku oblika ni cilj, ampak le sredstvo«. Za odpravljanje stilističnih napak je predlagal izvajanje stilističnih vaj ob pisanjuprostih spisov, ki naj se uvajajo redno, posebej intenzivno na srednji stopnji. Menil je, da je tudi popravljanje spisa primerna motivacija, ko na tablo napišejo prosti spis slabšega učen Recenzent Henrik Schreiner se strinja z njim in pravi, da je nižja stopnja (1.–3. šolsko leto) primerna za izvajanje predvaj za spisje. Srednja stopnja (4.-5. šolsko leto) je ustrezna za p Višja stopnja (6.-8. šolsko leto) je primerna za pisanje prostega spisja, vendar na tematiko iz realij (prirodopis, zemljepis in zgodovina), aktualnih in resničnih doživljajev, pa tudi za pisanje oblikovnih vaj. Prehod od spominskih spisov do prostih kompozicij je pomembna stopnja pri poučevanjupisanja. Zato je spominjanje temelj spominskih spisov, ki koreninijo v mislih, čustvihučencem bližjih temah. Snov je naravna, spomini osebni in razjasnjujejo bližnje razmerje do izbrane osebe. V 5. letu šolanja se že uvajajo proste kompozicije: povest, pravljica, bazelo pomembni »majhni pesniški poskusi«. »Med otroci […] so bolj iznajdljiv tisti, ki tiči v njih več 'tvoriteljne sile' nego v ostalih njihovih tovariših. No, če je pa temu tako, zakaj bpri spisovnem pouku takim otrokom ne dajalo prilik, ustvarjati v gori označeni smeri nekaj popolnoma samostojnega, izvirnega? Pustimo torej otrokom, ki radi komponirajo, ki imajobujnejšo domišljijo, to veselje in dajmo jim tu i tam priliko, potovati v ljubljedomišljije!« (str. 153). V 3. in 4. šolskem letu pripravljajo proste kompozicije (str. 153). Primerni na c ne da bi jo doživeli, in prehod do prostih kompozicij je izvršen« ( d Pri prostem spisju na višji stopnji naj vpliva učitelj na način izražanja učencev. V spisihne bo trivialnih izrazov in misli. Za zgled naj bodo mojstri materinega jezika in dobrePovzetek njegovih misli, da naj bodo spisovne teme iz življenja in da naj na srednji stopnji piše učenec, kar hoče, na višji stopnji pa, kar hoče učitelj, nas preseneti. Gre za protislovje, o katerem smo že nekaj napisali? Ali gre morda za napako? Lichtenwallner izrecno napiše cilje poučevanja pisanja: »... cilji spisovnega pouka v ljudski šoli: od konkretnega do abstraktnegod subjektivnega do objektivnega, od nevezanega do vezanega.« O vezanem spisunekaj povedali. Očitno gre za velik napredek pri upoštevanju domišljije in »prostosti«, vendše vedno ne v pomenu, ki velja danes. Še vedno obvelja strogost oblike, ki je končni cilj ¦ vendar je faza dom Z znotraj skupne oziroma splošne teme izbere posamezno ali konkretizirano temo, čemur p »proste roke« (str. 163). Daje prednost lokalno-zgodovinski tematiki: patriotične slavnosti, zgodovinski spomini, suša, povodnji, zgradba ceste, mostu ipd., kar »registrirajo časopisi«. Iz povedanega spoznamo, da Lichtenwallner poda nekaj novih utemeljenih opomb glede razmerja med prostim spisjem ter slovnico, kot, npr.: » ... slovnica nima z bistvom prostega spisja prav nobenega stika…« (str. 167). »Spis glede vsebine izvrsten, glede oblike nedostaten, nerabljiv« (str. 167), je njegovo temeljno vodilo pri ocenjevanju. Naslednji zanimiv termin je jezikovni čut in njeg o jezikovnega čuta pripravi učenca, da se zaveda pravilnih jezikovnih oblik, kjer je pomemben smisel, drugače gre le za 'goli verbalizem’ pouka. Izhodiščna trditev pa je ¦ da » pri poučevanju pisanja oblika ni cilj, ampak le sredstvo«. Zato je potrebno vsebini posvetičasa, npr.: slabši spis napisati na tablo »učenci v tistem trenotku u besedil ob zgledih (slabih besedilih sošolcev) in s preoblikova s Lichtenwallnerjeve ideje napredne in pomembne, posebej če upoštevamo okoliščine in čas nastanka. 1909 - Ivan Magerl in Zbirka prostih spisnih nalog učencev V Zbirki prostih spisnih nalog učencev krškega in litijskega okraja je Ivan Magerl zbral in uredil zanimivo zbirko z izvirnim dodatkom. Zbral je različne spisne u pripravljanje učencev notroških spis ji stopnji za pis dr ) prostih za spremembo n spis, čim več sošolcev prizvršil svoj P Urednik je popravil le večje sl aslovnik oz. bralc njegov spis, da se razvije tek na priporo loge; in res je 30 učiteljev poslške in pravo edlaga, naj, ko učencu vrnemo vanje, »kdo bo j pošljejo odboru lo okoli 500 spisnih nalo g otrok je ostal nespremenjen, urednik uvaja še p načrtu ali dispoziciji ter drugi (2.) učenci la aslova. V tretji inovacij spodbudah, v tem primeru šnih nalog. Tako so podh. juje Lichtenwallne e spisne naloge in (3.) učetodo tvorje likah. Magerl nadalje piše primeri slik in po nekaj poučevanju spisja, p smernice tudi v šolstvu in nov imajo učenci več svobode. Zasov in pojmovanje otroka dimo tudi medpredm . Vse to potrjuje 1909 V knjigi Druga zbirka prostih pisnih nalog učencev krškega in litijskega okraja (ponavljalna šola) je J. Polak uredil to zbirko in napisal zelo kratek predgovor. V njem govori o ciljih te zbirke: – zato, da spozna dušo dečkov in deklic te šole, – tovrstne zbirke niso pomožne šolske knjige niti narekovalna knjiga, ampak so »silhuetne študije«. Novost knjige so kriterpo katerih je Polak razdelil d p PROSTE SPISNE Dečki Deklice N etične vsebine (red, snaga, ljubezen do bližnjega) za dečke (30) in deklice (40) Zakaj se učimo? Pitje in kajenje krajša nam življenje! Kako bi gospodaril, ako bi bil posestnik? Ko so prišli vojaki Moja bodočnost Pridnost je največje bogaNaša kuhinja Ako bi bila gospodinja Kako pri nas peremo? Kaj spravlja pridna gospodinja v jeseni? realne vsebine O živinoreji Kako hranijo naša mati z V pravilno narejenem svinjskem hlevu Kaj dobrega je storila cesarica Marija Terezija? Kako krmimo pri nas kurepraktične vsebine Prošnja za oprostit čke (28) in deklice (17) vaje Izpričevalo hlapcu Oporoka Moja prva peka Kakšna zelišča naj nabiramo za zimo? mata skromna teoretič klasifikacija oz. razvrstitev, posebej pri Polaku, ko gre za razdeljevanje tematike po spolih inni (etična, realna in praktična). Obe knjigi pa sta zgodovinsko zelo pomembni, saj gre jši zbirki spisov učencev v slovenščini. Posamezne spise in pesmi učencev lahko o tudi v rokopisni izdaji ali natisnjene v t. i. mladinskih revijah in dijaških listih a vijolica idr.). 1JEZ Drugi del disertacije razpravlja o zgodovini spisja na Slovenskem od leta 1850. V ta del spisovniki in berila ali čitanke. Zlasti slednje se p se večina nalog spisja nanaša na v njih objavljena besedila. Nenazadnje so to knjige, ki seeoretično, didaktično in praktično ukvarjajo s spisjem. Zato so po tehtnem premislekue uvrščene v disertacijo, kajti pregled jezikovnih vadnic in različnih slovnic od leta 18 v svojih poglavjih in odlomkih obravnava problematiko spisja. Prva taka knjiga je Schreiner- a Slovenska jezikovna vadnica z zanimivimi vajami, ki upravičujejo uvrstitev v nski pregled. Pri vseh slovnicah in jezikovnih vadnicah v poglavju o besedoslovju eni besed, vrste besed, odnosi med besedami, frazeologija in domače ter prevzete e) in besedotvorju (besedotvorne vrste: izpeljanka, sestavljenka, zloženka, sklop in mešana tvorba) zlahka najdemo vaje s prvinami ustvarjalnosti. Te vaje so nam tudi vodili. nska jezikovna vadnica (za tesno združeni poduk) v slovnici, pravopisju in spisju je la od 1903 do 1931 Avtorja Schreiner in Bezjak v prvi knjigi definirata, kaj je to berilo in kaj sp v sposobnosti in bogatenje besednega zaklada. ¦ Najprej (1.) so navedeni naslednji primeri: – kaj osebe delajo prosjak, kovač, učitelj, učenec, deklica itd. Krojač šiva obleko […]. – kaj stvari delaučenci iščejo nadpomenke besedam, npr.: pes, drevo, vijolica, trava, roža, voda, solnce itd. ¦ kaj reči delajo, imena reči, npzvon, nož, streha, luč, voz. ¦ Temu slede (2.) vaje za pridevnike: – kakšne so osebe, stvari, reči, ena lastnost, dve aveč soglasnih lastnosti in dve nasprotni lastnosti, npr.: brat, učenec deklica …: bolan, marljiv, močen, veselo, pobožna itd., ¦ krava, maček klasje, voda …: bela, kradljiv, hiter, zelena, rumeno, čista ..., ¦ tabla, pero, nožzvezek, miza, suknja …: črna, novo, oster, čist, okrogla, lepa ipd., – kratki opisilastnostih »Odgovori tem-le vprašanjem: Kakšen je učenec? (mlad, marljiv, pazlpokoren) Kakšna je deklica? (velik, prijazen, poslušen, pobožen) Kakšna je črešn(rdeč, krogel, sladek)« Drugi tip so vaje za razvijanje upovedovalnih sposobnosti, in sicer: ¦ (velika, majhna) Kakšna je goba? (suha, mokra). ¦ Učenci tvorijo povedi na osnovi danih besed: Napravi stavke iz teh-le besed: Otrok – starec (mla Rabi te-le besede: Opiši tudi gos! Zapiši stavke o mački, o miši, o zajcu ¦ Tvorijo povedi na osnovi vprašanj, tako da s preprosto definicijo razlagajo pomen besed ¦ navedejo nadpomenko in osnovne razločevalne lastnosti: kaj so osebe, stvari in r(kratki spisi): Moj brat je vojak. Tone je s podpomenkami: šolsko orodje: kreda, goba, knjiga, zvezek, kamenček, svinčnik, pertablica. – Sledi upovedovanje: Lopata je vrtno orodje. Lopata j Lopata je vrtno in poljsko orodje. ¦ Tvorijo povedi na osnovi posnemanja in danih besed: Napravi slične stavke s temi-le besedami: Mi Napiši pet imen (podpomenk) rokodelcev, pijač, jestvin, cvetic, ptičev, moških krstnih ženskih krstnih imen, veliko začetnico. je za gla gem delu knjige, ki se imenuje vadnica, so va poimenovalnih prek upovedovalnih do besedilotvornih vaj. sklo v ¦ učenci pisno naštevajo po deset samostalnikov, ki pomenijo osebe, stvari ali reči (podpomenke): – na polju – v hiši – trgi – gore – reke; ¦ vaje za besedotvorje: iz samostalnikov moškega spola napravi samostalnike ženskega spola, npr.: mesar – mesarica, vrtnar – vrtnarica, pisatelj – itd.; ¦ raba besed v stavkih, kar bi danes imenov ¦ zvonec – zvonček, sin ¦ sinek, hrast ¦ hrastič, vrtec – vrtič, nožek – nožič itd. Namesto črtice napiši pomanjševalnico: Majhen ptič je – . Majhen tovariš je – . Majhen obraz je – . Majhna hiša je -. Majhna žival je - krilo – . ¦ Drugi tip sestavljajo vaje za razvijanje upovedo ¦ tvorjenje povedi na osnovi ključnih ali dani(cvetica); j je: kolesce, peres ic valnih sposobnosti: besed »Tvori stavke iz teh-le besed! Vijolicrkev po teh-le vprašanjih!«; ¦ tulipan, lilija, šmarnica, narcis, lipovka (španski bezeg), rožmarin, klinček – bel, moder, rdeč, vijoličast, pisan, rumen). ¦ stopnjevanje pridevnikov ¦ primerjaj oseb, stvari ali reči: Koza, ovca, krava (koristen). Voda, sneg, led (mrzel). Ljudmila, Tončika, Marica (pobožen); ¦ tvorjenke (besedne družine – nes – ): donesti, odnesti, iznesti, nanesti, prinesti, prenesti, onesti ... ; ¦ primeri: kupiti, žagati, brati, voliti, kopati ... (s predponami: do, od, iz, na, ob, pripre, po, raz, z, za ); ¦ voda. ¦ stopnjevanje pridevnike: hraber (konj, tiger, lev), ljubezniv (brat, sestra, sestrica), veličasten (mesec, solnce, zvezdnato nebo). ¦ ipd. Učenci tvorijo besedila (življenjepis) po spominih: »Pripoveduj s tv je posvečen spisju zasledimo inovativno vajo, tj. pisanje zgodbe z dvema različnima zaključkoma. Učen p Od včeraj pogrešaš s p ga nujno potrebuješ. Naj ti ne Prvi odgovor: Prijatelj ti naznan d ameri, da mu delaš nepriliko. njem poz dob nožek. Ni m ugodnega poro priloženi včeraj Morebit tv dopolnjevanja. Učenci razvijajo sposobnosti tvorjenja besedil z dopolnjevanjem po zgledu. ¦ Avtorja sta navedla nekaj različnih začetnih povedi, učenci napišejo nadaljevanje. ¦ Druga vaja je tvorjenje besedil tudi z dopolnjevanjem, in sicer tako, da so učencem dane zaključne povedi in učenci tako tvorijo ¦ pripoved ¦ dopisujejo jedro besedila. Posebna vaja dopolnjevanja je tvorjenje besedil z zamenjevanjem ali spreminjanjem ¦ učenci vzporedno besedilo spremenijo tako, da zamenjajo pripovedovalca (s stališča dimnikarčka) in prilagodijo ali spremenijo kraj dogajanja oziroma književni prostor. P različnimi začetki in zaključki. Na razpolago so trije različni začetki besedila ¦ dopolniti jetreba jedro besedila in izbrati med dvema različnima koncema. Piši svoji sestrici, ki je v Mariboru v šoli, dogodbico o dimnikarčku, kakor da se je zgodila red našo šolo!« rvi začetek Drugi začetek Tretji začetek čni tako-le: čeraj popoldne po šoli se je red našo hišo zgodilo nekaj, e bode gotovo zanimalo. čem ves prizor i ... ali: Včeraj po šoli sem videl, kako so moje součenke dobre. Čuj, kako je bilo! ali: Včeraj po šoli bi se bila gotovo z nami veselila, ko bi bila pri nas. Naj ti povem, se je zgodilo!« ... rvi konec Drugi konec onec: iši tudi Ti meni, ako se pri Vas pripeti kaj animivega. Pozdrav ... Ali: Bog Te obvarij! Piši kmalu, kako se kaj imaš, svojemu zvestemu bratu I. I. V istem poglavju zasledimo tudi znano metodo tvorjenja po vprašanjih. Zanimiv je motivno- tematsko vidik ¦ pretekle kulture Rimljani v naših pokrajinah: 1. Kdaj so navalili R. kraje? Kako daleč je segala njih oblast? 2. Rim P 6. Česa so se domačini naučili od Rimljanov? V peti jezikovni vadnici je poglavje o besednih družinah (besedne rodovine – besedoslovTvori stavke z naslednjimi izpeljankami glagola – nesti-: nositi, donesti, donašati, iznesti, iznositi, nanositi […] Tvori stavke z to pisan, pisanica, pisanka, pisar, pisarček, pisarski […] Dati, davkar, davčen, zadavkati, dodati, izdati, razdati, zadati ... Sedmi del jezikovne vadnice je posvečen spisju oziroma besedilotvorju in je razdeljen nrazlične besedilne vrste. Prva besedilna vrsta so pripovedni spisi, ki jih učenci (1.) tvorispominu ¦ to so kratke obnove književnih besedil iz beril ali takratnih čitank. (2.) Učenci tvorijo besedila na osnovi zgleda in s preoblikovanjem razširijo krajši spis. Pri pisanju prosspisov je me s prijatelju, Lastovice so tu, Kaj se mi je snoči sanjal. (3.) Naslednja besedila tvorijo učenci zgledu in na temelju vprašanj; tip besedil je opis ¦ Vile (pravljična bitja): Kdo in kakšne sbile vile (obleka, lasje, petje, ples), Ob čem so živele, Kako so se vedle proti ljudem, Njih zakladi in nedolžni otroci, Vile in kmetje, Vile in junaki Zakaj so vile pobegnile z Gorjanitd. Nekaj značilnih naslovov spisov zgoraj omenjenih metod: Moj dom, Naša cerkev, Domača vas, Naš zimski večer, d Sosedovi pridejo v vas, Kdaj greste spat? Izlet na Cerkniško jezero. Poleg omenjenih metvorjenja so pri drugih besedi tv ¦ za primerjanje: najprej je naveden primer za živali (gos in raco), potem naloga: Izvrši slično te le primerjatve: Petelin in puran, Volk in lisica, Severni jelen in domače govedo, Divja roža (šipek) in vrtnica, Zlato in železo, Šola in cerkev: odličen prostor, zunanjost, ljudi, »Šola in cerkev sta sestrici dve, nobena brez druge hoditi ne sme.«(Slomšek) (str. 65, notranjost ...); ¦ za označevanje: Kravelj – Kakšen je bil K. po telesu, Dokaži, da je bil zelo reven, dobraduša, a tudi ponosen in praznoveren, Zakaj so mu ljudje rekli, da je neumen ali vsaj prismo e metode tvorjenja besedil so kombinirane po spominu, posnemanju, z zamenjavo ali injanjem, vendar v skladu z učiteljevi razpravic: Kako iz vinarjev postajajo krone, Ali se izplača, štediti z bornimi vinarji, […] ljubimo svojo domovino, Vse mine, Morje, Žganje jih pogubi več nego kuga, glad in m krasen dar nebeški. ncu knjig so prijateljski, vljudnostni in drugi zasebni list kot so npr.: Zahvali se mu prijatelju, nekdanjemu sošolcu, za knjige, ki ti jih je posodil in ki mu jih obenem š! (Katera ti je najbolj ugajala? Zakaj? Tudi ti mu rad ustrežeš, če se poda prilika.), Z čestitaj prijatelju, ki je dobro prebil sprejemno izkušnjo za vstop v kako višjo (srednjo, obrtno) šolo, učiteljišče itn. Poslovni listi (ponudni, poizvedovalni, opominski, pritožni, brzojavi). Različni poslovni listi (naznanila, računi, vozni list, zaveznica, dolžna pisma in odpovedi). Čeprav že naslov Jezikovna vadnica pove, da je namen teh knjig urjenje in ne ustvarjanje, prinesejo te vadnice nekaj pomembnih inovacij v slovenski prostor, zato so korak dalje k ustvarjalnemu pisanju, predvsem imajo podrobno izdelane vaje za razvijanje poim u tvorjenja besedil z dopolnjevanjem, ko učenci lahko tudi izbirajo med različnimi začetki alzaključki besedila po zgledu. 1914, 1921, 1923, 1932, 1938 - JOSIP BRINAR IN SLOVENSKA SLOVNICA ZAOBČNE LJUDSKE ŠOLE Cesarsko-kraljeva zaloga šolskih knjig na Dunaju je l. 1914 izdala Slovensko slovnico zaobčne ljudske šole (v treh stopnjah) Josipa Brinarja, ki vsebuje vaje iz slovnice, pravopisa in spisja za nižjo šolo. V večini do sedaj obravnavanih spisovnikih, čitankah in zbirkah so t. i. predvaje za spisje (str. 36-40), ustne in pismene vaje v izražanju v zvezi z nazornim naukom in branjem. Čeprav nikjer ni izrecno poudarjeno, razen pri Bezjaku, v teh vajah prepoznamo prvo didaktično fazo, tj. motivacijo učencev za uro književnosti ali prvo fazo tvorjenja – načrtovanje. Josip Brinar v vseh svojih slovnicah, recimo tisti iz 1923, objavi t. i. ponavljalvaje. ¦ To so vaje za razvijanje poimenovalnih sposobnosti učencev. Vaja: Napišite po deset samostalnikov, ki pomenijo A) osebe B) živali C) reči ali stvari In po pet samostalnikov, ki pomenijo A) lastnosti B) dejanja. ¦ Pri naslednjih poimenovalnih vajah učenec besedam išče podpomenke. Vaja vasi C) imen gor, vod in po pet imen dežel in narodov. ¦ Učenci razvijajo poimenovalne sposobnosti tako, da napišejo čim več pomenov iste besede. Vaja: Ugotovite debele oči kakor vol (rak). Kurja očesa. Rakova oka (imajo zdravilno moč). Mačje oči… Učenci razvijajo upovedovalne sposobnosti tako, da napišejo čim več pomenov večpomenkein jih ponazorijo v povedi uporabljajo metodo dela po zgledu in s posnemanjem. Vaja: Tna sličen način stavke, v katerih bodo imeli raznovrsten pomen samostalniki: roka, noga, srce, uho, glava!, vaja: Vpletite v stavke tele prispodobe (stalne besedne zveze): Človek: starkakor zemlja (greh), ošaben kakor petelin na gnoju, reven kakor jara miš, moker kot mMolči kakor riba – vpije kakor ptič v precepu, zna več ko hruške peči […], npr.: Po stezi prikrevlja berač, star kakor zemlja (str. 122). Vaja: pojasnite na zgledih, kaj pomenijo tale rekla: Mačka k salu za varuha postaviti. V burjo govoriti. Kaj imaš za bregom. Besedilotvorne sposobnosti so najpogosteje razvijali po spominu, kar lahko razberemo iz naslednjih naslovov: Ali je naša šolska soba velika ali majhna? Koliko oken ima? Kje stoji tabla?Pripovedujte, kaj delate v šoli! Šolska soba. Pripovedujete, kako gradijo hišo! Pripovedujte, kako napravi krojač obleko!, Naše šolsko poslopje (Pripovedujte o vaši današnji poti v šolo!), Naša domača hiša (Pripovedujte, kako gradijo hišo). Podobno velja tudi za naslednje naslove ¦ Pri raznih rokodelcih: Pri krojači. Kaj krojač dela: blago kupovati, meriti, rezati in prikrojiti, šivati, pomeriti, likati. Razne stvari: metrska mera, šivanka, nit, škarje, naprstnik, likalnik, sukno, platno, tkanina, svila, hlače, telovnik, suknja, površnik, plašč, uniforma ...(Pri črevljarju, Pri mizarju, V kovačnici, Kakšni so roPripovedujte, kako se naredi miza! Primer širše teme, ki združuje več različnih naslovov oz. podnaslovov, ki imajo funkcijo k golobnjak, S čim nam koristijo domače živali?), na domačem vrtu (Greda tulipanosmo jedli jabolko? Škorec, Gostje na našem vrtu), na polju in travniku (Katere živali ste v na zadnjem izprehodu, Kako sva z deklo krompir kopala, Pri koscih, Kaj ste se zadnjič igrali spastirji?); V gozdu (Srna, Gozdni prebivalci). Temu sledi še navodilo ¦ Napiši kratke staMotivno-tematsko so se besedila navezovala zlasti na teme iz spoznavanja okolja (narave) inknjiževnih besedil: Povesti (Vztrajna mravlja, Žaba in vol, Popotnik in lipa). V poglavju z naslovom Pismo (str. 40) se tvorijo besedila na osnovi zgleda s posnemanjez zamenjavo (naslovnika). Npr.: A) Prepišite to pismo! B) Napišite to pismo na pamet! C Napišite slično pismo materi! Zanimivo je, da so učenci pri tvorjenju besedil po spominu (obnove iz beril ali čitank) tvorzamenjavo ali s spreminjanjem pripovedovalca: primer književnega besedila Lesena sklA) Kako bi starček pripovedoval to povest sam o sebi? B) Kako bi pripovedoval spokorjeni sin? C) Nadomestite v povesti označene besede z drugimi primernimi besedami, kakor: obnemogel, star (namesto: prileten). Naj navedemo še primer tvorjenja besedila po zgledu in z zamenjavo besed: Zveličar in plevice. Pripovedujte to povest tako, da nadomestite nekatereizraze z besedami, ki stoje v oklepajih! Naslednji tip tvorjenja je metoda prir predelave dogajalnega časa. Ne gre za spremembo dogajalnega časa in postavitev zgodbe v preteklost ali prihodnost, ampak za: Pripovedujte vse v preteklem času razen dobesedgovora! Primer: Ribica in pastirička. Naslednji primer je tvorjenje besedil na osnovi zgledin z zamenjavo ali s spreminjanjem. Primer je književno besedilo: Pika na »I« A) Janko pripoveduje o samem sebi B) Mati pripoveduje. Variacija priredbe ali predelave sledi: C) Pripovedujte isto vsebino z drugimi besedami! V isto skupino vaj b priredbe ali predelave na osnovi načrta: A) Pripovedujte vsebino pesmi po zgornjem načrtu! Na osnovi zgleda z zamenjavo ali s spreminjanjem: B) Kako bi opat pripovedoval to zgodC) Kako bi pripovedoval kak samostanski brat? In upovedovalna vaja – iskanje primernegnaslova, to je vaja preoblikovanja ali krajšanje besedila na temo, izraženo v naslovuPoiščite povesti drug primeren naslov! Še vedno je zelo priljubljena metoda tvorjenja besedil po vprašanjih. Pri vseh teh različnih metodah tvorjenja besedil opazimo rahljanje tradicionalnih oblik poučevanja in s tem večjo odprtost pouka, kar pomeni več možnosti za ustvarjalno izražanje učencev. Najbolj priljubljena besedilotvorna metoda je tvorjenje po zgledu in po spominu, preoblikovanje (krajšanje besedila) in posnemanje: Pripovedujte ustmeno in pismeno po zgornjih zgledih razne pravljice, pripovedke in zanimive dogodke iz vašega domačegaNajpogostejše besedilne vrste so še vedno obnove, opisi, primerjave, prosti spisi. Beseda prosto se v tem kontekstu nanaša bolj na vsebino (prosti spisi o lastnih doživljajih in lastopazovanjih) kot na način izražanja in izbor besed. To vidimo v metodi tvorjenja po d razredu dopade 2. Najlepši dan v minulih počitnicah 3. Kako smo se igrali na paši 4. V trgatvi pri I. 5. Moja šolska pot 6. Poslovilne besede pticam selivkam; pozimi:Kako krmimoptičke, Kako se drsamo, Na sankah, Pust v naši vasi; spomladi: Moj prvi šopek cvetic, Prvizvonček, Pomlad na našem vrtu, Izprehod v gozd; poleti: Kako se iz Spet ugotavljamo motivno-tematsko navezanost na spoznavanje narave. Učenci tvorijo »prosta besedila« na osnovi načrta ali dispozicije: 1. Razčlenitev (uvod, jedro, konec). Zgrazčlenitve: Naše veselje pozimi. I. uvod: zima se nam zdi dolgočasna, ako jo primerjamo drugimi letnimi časi. II. jedro: zima nam pa vkljub temu tu Čitankah razčlenitve, po katerih so spisani dotični sestavki (str. 124-125). 2. Pripovedni spisi. 2. vaja: A) r pripoveduje o dogodku! Učenci tudi razvijajo besedilotvorne sposobnosti tako, da tvorijo besedila (opise) po zgledu (Naša župna cerkev (zgled ...). Vaja: opišite po zgornjem zgleA) svojo domačo cerkev, B) cerkev podružnico, opišite sosedovega psa Sultana, vašega petelina, vašo Dimko (kravo); (opišite vinski trs, mesto, trg ...). V poznejših izdajah je Josip Brinar ustvarjalnosti učencev namenil več prostora v poglavju ospisju s podnaslovom Lastna opazovanja in lastni doživljaji (str. 128-129). Učenci v teh primerih tvorijo »povsem proste spise« na osnovi načrta ali dispozicije (Spišite naslednjepovsem proste spise: 1. Najveselejši (najžalostnejši) dan minulih počitnic, Ptice se poslavljajo, Prvi sneg, Moja najljubša zabava pozimi, Lastovice so tu, Na kresni večer, Imeulic v Celju (Ljubljani ...) in naši pisatelji, Na božji poti pri ... , Katera knjiga (povest) najbolj ugaja in zakaj, Moje želje ob koncu šolskega leta, Prve pomladanske cvetlice, Našacvetoča češnja, Kako pomagam doma na polju (v hiši), Moj najljubši kotiček doma). V poglavju o pisanju pisem učenci pišejo pisma po metodi tvorjenja po zgledu in z (Primer: Predragi starši! ... Vaša hvaležna hčerka); tvorjenje po zgledu in spominu (Napišite to pismo n s prošnjo, Vabilo prijatelju, Prošnja zdravniku, Dopisnica Tako kot je že postala tradicionalna navada v spisovnikih, ki so imeli na koncu knjige ra(neumetnostna) besedila, imajo tudi Brinarjeve knjige na koncu vzorce pisem ¦ zasebna in poslovna (trgovska) pisma (str nakaznica, spremni in prejemni list in kot zadnjo vajo oporoko. Značilnost slovnic in jezikovnih vadnic je naslednja: imajo kakovostne vaje za postopno razvijanje poimenovalnih, upovedovalnih in besedilotvornih lastnosti. Vendar izhajajo iz neumetnost s 1931, 1932 - Anton Bajec, Mirko Rupel, Anton Sovre, Jakob Šolar, 1935 - Rudolf Kolarič in slovenske čitanke Slovensko čitanko in slovnico za prvi razred srednjih in sorodnih šol so sestavili Bajec, RupeSovre in Š d in 6.: vaja 1, vaja 2 ali vaja 3. Od tipa besedila je odvisno, ali so pod književnim besedilom navedene neznane ali manj znane besede in misli (vprašanja o tekstu, analiza, obnova, primerjave). Književnim besedilom so dodane vaje, ki pa so odvisne od tega, ali je besedilodprtega ali zaprtega tipa, ali če dovoli poustvarjalno in ustvarjalno reševanje problemov. Primer odprtega besedila je narodna pravljica O beli kači (str. 7). Čitanka v tem primeru vsebuje vaje za poustvarjalno in ustvarjalno pisanje ¦ davno pred Giannijem Rodarijem, uveljaviteljem in popularizatorjem tehnike nadaljevanja pravljic ali zgodb, zasledimo v tejčitanki vaje, ki jih je izumil on. Po končani pravljici O beli kači sledi: 1. vaja: Nadaljuj pripovedko: Bogastvo zaslepi družino; Drugi rod pozabi na skromnost, usmiljenje in delo, Kačo hočejo ubiti, kronica izgine: ujme, nesreče, obubožanje; 2. vaja: Da si ti dobil zlato kronico, kaj bi z njo? Po analizi Slovenske čitanke in slovnice lahko o ustvarjalno pisanje (izvirno pisanje učencev ter vključevanje učenca kot bralca in kasnejepisca v besedilo). V čitankah najdemo naslednje ¦ tvorjenje po zgledu in z zamenjavo (književnih oseb) ali s spreminjanjem (bistvene e) (str. 13): J. Trdina: Škrat in drvar: vaja 1: Pretvori pravljico tako, da postaviš sto drvarja lovca, ki se polakomi zlata, ko pa hoče v krčmi plačati zapitek, se mu usuje ¦ po zgledu in z zamenjavo ali s spreminjanjem: primer: O. Župančič: Zlata ptička (str116); vaja: Pripoveduj zgodbo v izpremenjeni obliki tako, da bo namesto zlate ptiamesto v pesmi omenjenih želja pa tri druge želje! Primer: F. Milčinski: Laž in njen ; vaja: Pripoveduj zgodbo, toda z drugačnimi lažmi! Nariši kratkonogi zakonski par! 21). ka prinaša tudi novosti: prva in poglavitna novost so t. i. vaja 1, vaja 2 (in vaja 3) ¦ se ponavadi nanaša na poustvarjanje ob književnem besedilu ¦ zgledu, vaji 2 in 3rjalni ali izvirni vaji ¦ asociativno o domišljijskočutno predstavljanje ¦ risanje (F. Milčinski: Laž in njen ženin ¦ Nariši onogi zakonski par!, Nariši škrata po gornjem opisu!), ilustriranje besedil je vnašal že rl. Motivno-tematsko se vaje nanašajo na doživljajski svet otrok, tvorjenje besedil je po zgledu iz (primer: D. Gorinšek: Zvončki, vaja: Popiši, kako je bilo, ko si nabiral prv8), primer: I. Dolenec: Po zraku iz Zemuna v Zagreb (str. 89-91) Vaja: Popiši kako zanimivo vožnjo z avtomobilom ali vlakom 1 sram prositi odpuščanja?). Kot zanimivost bi omenila, da se v naslovu prostih spisov pojavi redka beseda igrača (Primer: F. Levstik: Cvilimožek (str. 136), vaja: Popiši katero svojih otroških igrač!). Zanimivo je tudi tvorjenje besedil po zgledu, vendar je precej drugačno, kje usmerjeno na spremembo stališča ali perspektive (primer: M. Kyber: Veliki trenotek (s125-126), misli: Kako je v kletki zaprti ptici, ki je vajena prostosti? Kako je ptici v svobodi pdolgih letih sužnosti? Kakšen je človek, ki zapira ptico v kletko?). Leta 1881 se prvič pojavijo vaje za proste spise, vezane na domišljijo, in to so pripovedi poosebljenega predmeta ali živali ali bitja ali rastline ipd. iz otrokovega doživljajskega sveta, vezane na teme iz spoznavanja narave (A. Praprotnik: Bankovec pripoveduje o seŠivanka pripoveduje o sebi). ¦ Primer izvirne vaje ¦ metoda tvorjenja v Čitanki je na osnovi zgleda (F. Erjavec: poletu v letalu »Štrk III A«; nakana, polet, v sončnih višinah, razkrinkan, pred ptičjim sodom. (str. 20). ¦ Drugi primer izvirne domišljijske vaje je tudi tvorjen po zgledu (O. Župančič: Indija Koromandija - vaja: Popiši deveto deželo, kakršno si sam predstavljaš! Hiše iz sladkega kruhka, plotovi iz klobas, pečeni golobje v zraku, pujski z noži in vilicami vhrbtu, potoki mleka in vina itd. Kako dolgo meniš, da bi bil ti zadovoljen v tej zemlji brezdelja?). V tem primeru lahko povzam ali vprašanj, ki so hkrati motivacija in senzibilizacija za tovrstno pisanje. Na koncuzasledimo tudi moraliziranje, in sicer kot vprašanje Kako dolgo meniš, da bi bil ti zadovoljen v tej zemlji brezdelja? ¦ Učenci tvorijo tudi besedila po zgledu in z zamenjavo ali s spremembo (pripovedovalca): (str. 20): Palček pripoveduje (str. 66-69): R. Kipling: O sloniču mladiču. Vaja: Slo in lev, mravlje, komarji, močvirje, lovci, zamorsko selišče, lakota itd.). ¦ Primer kombinirane besedilotvorne vaje je tv zamenjavo ali s spremembo (književne osebe oziroma pripovedovalca ¦ poosebljenega predmeta) (F. S. Finžgar: Življenje in smrt knjige (str. 127-136), vajaŠolska knjiga pripoveduje svoje zgodbe). Pri domišljijskih besedilih (pripovedi poosebljenih bitij ali predmetov ali živali ali rastlin itn.) je vsebovan, vendar ni izražen cilj pisanja, asociativna oddaljenost učenčevega besedod zgleda. Omenjeni naslovi sami po sebi motivacijsko (Indija Koromandija) in čustveno (pripovedi: palčka, slonič, knjiga) vplivajo na učence, kar avtorji spontano podkrepijo z vizualizacijo ali domišljijskočutnim predstavljanjem in risanjem književnih oseb ter časa in kraja dogajanja. Naslednji primer za tvorjenje domišljijskih besedil – tvorjenje po zgledu (J. Swift: Med pedenj– možički) je primer vsebovanega, a ne izraženega cilja pri pisanju asociativno oddaljenega besedila. Že sam naslov je tako konkretiziran, da prisili učence, da spremenijo način mišljenja in pripovedovalca – zorni kot pripovedi pedenj-možička, ki piše domov ¦ torej v domišljijski svet, ki vzporedno obstaja z doživljajskim svetom učengre za strukturo fantastične pripovedi, ki se do 1 naših živalih, rastlinah, gorah – o naši šoli, vasi, mestu itd. Napiši tako poročilo! Iz sestave čitanke je tudi jasno, da je za pisanje ali ustvarjanje učencev pomembno znanje, zato so v čitanki bolj razvijali besedilotvorne, manj pa upovedovalne sposobnosti. Med slednje sodi naslednja vaja za razvijanje upovedovalnih sposobnosti ¦ učenci navajajo stalne besedne zveze in pregovore ter jih uporabljajo v povedi ter tako s pisno rabo pojasnili njihov pomen (str. 71): Živali v rečenicah Junaki so pogumni kakor levi, močni kakor medvedje, bojazljivec pa beži pred lastno senco kakor zajec, četudi je drugače počasen kot polž. Vaja: Nabiraj še drugačne primere in si jih zapisuj! Čitanka je kakovosten napredek v razvoju prostih spisov učencev. V tem primeru lahko govorimo o konkretnem razvijanju poustvarjalnih in ustvarjalnih sposobnosti učencev na osnovi zgledov iz književnih besedil. Pisanje poustvarjalnih besedil da je učenčevo besedilo vzporedno književnemu besedilu, uresničuje nenapisan temesodobne književne didaktike – komunikacijo z leposlovjem že med leti 1931-1935. 1939, 1940 - ANTON GASPARI, RUDOLF PEČJAK, ALBERT ŽERJAV IN SLOVENSKA SLOVSTVENA ČITANKA V Slovenski slovstveni čitanki (Naši vodniki) za 3. r. meščanskih šol (Ljubljana, 1939) je primerov vaj, kar je razumljivo glede na čas nastanka, vendar bi navedla primer tvorjenjabesedil po zgledu: F. Levstik: Kmečko z spreminjanjem (književnih oseb): Opiši zgornje znamenje tako, da boš postavil v znamenje druge svetnike, npr. sv. Petra, sv. Miklavža, sv. Jerneja. V čitanki, ki je izšla 1940, je tudi zelo malo vaj, ki so napravljene po metodi tvorjenja besedil po zgledu (L. Tolstoj: Košnja (str. 35-37)) in po spominu (Opiši kako skupno delo). Naslednja vaje je zanimiva, saj gre za metodo tvorjenja po dramskem zgledu (N. Gogolj: Revizor (str. 74-82)) in po spominu, s temda so motivno-tematsko bližje otrokovemu doživljajskemu svetu. Še ena novost je in po dosedanjih virih je to prva vaja iz dramske književne zvrsti: Slaba vest (prizorček iz življenja v razredu. Že prej omenjene vaje, kot so prvoosebne pripovedi poosebljenih predmetov ali Murn Aleksandrov (str. 111): Pesem o ajdi je izhodišče vaje Ajdovo zrno pripoveduje. primer kombiniranega tvorjenja: po zgledu in s preoblikovanjem iz ravni dogajanja (doživljajske) na drugo raven (domišljijsko). 1 V knjigah po drugi svetovni vojni vidimo padec pri razvijanju ustvarjalnih in besedilotvornihsposobnosti učencev.63 V prvem povojnem obdobju so bile čitanke, berila, slovnice in šolske knjige usmerjene na praktične spise. Kljub težkim povojnim razmeram zasledimo v Slovenski slovstveni čitanki in vadnicah nekaj vaj, ki še vedno tvorijo besedila po zgledu, s posnemanjem in na osnovi vprašanj (str. 109): Na podoben vprašalni način opiši druge žival in rast zlatici? C) Cvetoča češnja na vrtu (hruška, marelica); D) Lipa sredi naše vasi. V Slovenjezikovni vadnici64 so počasi uvajali novo tematsko področje, čeprav motivno-tematsko prevladujejo teme iz spoznavanja narave. To so teme iz otrokovega doživljajskega sveta (Pripoveduj dogodek, ki si ga doživel A) na poti v šolo B) pri prostovoljnem delu C) pri igri ali telovadbi Č) pri ličkanju koruze ali kje drugje (str. 207). Poleg stalnice prvoosebnega pripovedovanja personificiranega predmeta (Bankovec pripo vaje prvoosebnega pripovedovanja učenca, ki se identificira s književno osebo iz obravnavanega književnega besedila – zgleda (1. Pripoveduj vso zgodbo tako, kakobil ti boječ Mirko, 2. Pripoveduj vso zgodbo v prvi osebi, in sicer v nekoliko razširjeni obl(str. 216 ). Zasledimo tudi vajo dopolnjevanja: V drugem odstavku napiši gostilnivor! In vaja za razvijanje upovedovalnih in hkrati izvirni premi go primeren naslov za ta spis (str. 226). Postopoma se tudi šolski pouk spreminja, vendar v prvem povojnem obdobju še zelo počasi. Novost je vsekakor pisanje skupnega ¦ razrednega ¦ spisa (npr.: Dogodek na ledu). Zanimivo je, da so spise učencev že prej objavljali, vendar gre spet za novost pri pisanju: učitelj motivira učence tako, da pri pisanju upoštevajo novo skupinsko učno obliko tvorjenja, pri kateri morajo upoštevati nove okoliščine sporočanja ¦ učenec pisec besedila ni en sam, ampak je to cel razred, in naslovnik ni učitelj, ampak so bralci sošolci, vrstniki idr. (npr. revije Ciciban). Motivno-tematsko se besedilo osredotoča na stalno neumetnostno obliko sporočanja ¦ poročilo. Tokrat gre za poročilo o Prešernovi proslavi na naši šoli, ki ga tvorijo na osnovi vprašanj. To so kljub vsemu zanimive novosti, in sicer je njihova vrednost v tem, da postopoma vnašajo nove prvine pri poučevanju književnosti oziroma spisja. Cel razred skupaj piše spis (str. 227): Sestavite pod učiteljevim vodstvom skupen spis (dopis za Ciciban) o Prešernovi proslavi v vaši šoli po tehle vprašanjih! (str. 231). V knjigi zasledimo tudi vaje za razvijanje upovedovalnih sposobnosti, tako da učenci vstavljajo v dani zgled primernejše besede: Vstavi v vsakem stavku namesto besed v oklepajprimernejši glagol! Zunaj (je) sneg. Včeraj (je bila) huda burja. Pred sosedovo hišo (je) sneženi mož, npr.: Zunaj NALETAVA sneg. V tej knjigi prvič zasledimo vaje za izbolj p dobre in slabe prevodnike toplote. Na šolskem vrtu (imamo) grede in gredice. V Sloveniji (imamo) tekoče in stoječe vode, npr. POZNAMO (razlikujemo) dobre in slabe. (str. 228). Če po analizi virov in spoznanjih primerjam medvojni in povojni pristop k razvijanju ustvarjalnih sposobnosti učencev, lahko rečem po analizi virov in spoznanjih, da so bile medvojne vaje vsebinsko izredno zanimive in na visoki ravni, poleg tega so bile tehtne ter sodomišljeno vnašale prvine ustvarjalnosti, domišljije, vizualizacije in celo prvine znanstvenfantastike. Vaje po drugi svetovni vojni pa so bile vsebinsko sicer manj ustvarjalne, zato pa so bile glede metod bolj pestre in usmerjene k tvorjenju besedil z neumetnostnimi značilnostmi. Primer vaje, ki tvori besedilo po zgledu in z dopolnjevanjem: Vstavi manjkajoče podavabilo ter razvrsti naslednje besedilo tako, kot to delamo na vabilih k proslavam in prireditvam! Pionirji osnovne šole v___________________ prirede v spomin ___________________ obletnice __________________ . Naslednja metoda tvorjenja je za razvijanje sposobnosti upovedovanja ob zgledu in z zamenjavo ali s spreminjanjem določenih besed (Prepiši ves spis tako, da boš preoblikovavse stavke, ki se začenjajo s »ko«! Popravi n š je Jakec splezal na mlajšo bukev, je začel stepati veje (str. 232). Kateri samostalnik se v tem spisu dostikrat ponavlja? (Pes) Kolikokrat? Ali še katera druga beseda? (lajati, ograja). bi mogli včasih besedo »pes« zamenjati s kako drugo sorodno besedo? S katerimi besedami? (mrcina, kosmatinec, pasja dlaka, pesjan, hudoba ...). Ali smemo besedo »pes« popolnoma zavijati). Ali je lepo, če v stavku prevečkrat ponovimo isto besedo, kadar imamo sorodno? (str. 244). Nadomesti besede v oklepajih z lepšim in prikladnejšim izrazom! Na glavi (je imezmečkan klobuk. Pri poljskem delu (imamo) motike, lopate in železne grablje. Prepiši gornji spis tako, da boš včasih namesto istih ponavljajočih se besed uporabil zaimke ali prikladne sorodne besede! Naštej po imenu sorodne besede za: – hoditi (iti, korakati, stopati, hiteti, p hruške in grozdje po vrstah! (str. 244-245). Ob vajah upovedovanja so sicer v manjši meopazne tudi vaje za razvijanje poimenovalnih sposobnosti, učenec niza asociacije na izbesedo, poimenuje predmete (prostore, pojme, živali) s sopomenkami. Že prej sem omenila, da so vaje prvoosebnega pripovedovanja poosebljenih predmetovživali ali rastlin ali bitij postale stalnica. V omenjeni knjigi so takšne vaje postale ključntvorjenje besedil, ki so se učiteljem in učencem zdele najlažje, in po več kot petdesetso še vedno prisotne v šolah. Ko jih danes analiziramo, opazimo, da je bila ta metoda tvorjenja ¦ prvoosebna pripoved poosebljenega predmeta ali živali ali rastlin ali bitij – prelomnica v razlikovanju med doživljajskim in domišljijskim svetom ter vmesni členpisanjem spisov in prostih spisov. Po eni plati so tovrstna domišljijska besedila zelo blizu učencem, ker gre za 'enostavno' istovetenje z glavno književno osebo, po drugi plati pa gcel sklop sprememb in prilagajanj. Prvo je prenos dogajalnega časa in prostora z doživljajske na domišljijsko raven, kjer veljajo drugačne zakonito e perspektive. Čeprav je bil impliciten, vendar nenapisan, namen tovrstnih besedil – moraliziranje ali vsaj vzgojna vrednost – je bila teoretično in praktično vsaj dana možnost zpisanje ustvarjalnih besedil, asociativno oddaljene od književnega besedila ¦ v vlogi zgledaDrugo: avtorji beril, čitank, slovnic in tudi učitelji so razpoznali metodo tvo d skratka, zamenjavali so glavno književno osebo, ki je bila običajno prvoosebni ter hkrati poosebljen pripovedovalec (str. 234-238). Metoda tvorjenja je po zgledu (krt – opis živali) in ob vprašanjih ( opis živali? Zakaj ima opis štiri odstavke? Poišči glavne misli v obliki gesel! (str. 235)). daljevanje vaje na osnovi zgleda je pisanje besedila z naslovom (Krt pripoveduje: 'Otrocj me poznate! Pravite mi krt. Živim in gospodarim pod zemljo ...' Razgovor: Kateri spis o u ti bolj ugaja? Ali more krt kot žival resnično pripovedovati? Pripoveduj in napiši takor da bi lastovica sam pripov (str. 236); Lastovka pripoveduje ¦ Lastovka se je že zdavnaj prikupila človeku in njegovemmu. Povsod jo imajo radi ...; Sestavi spis »Muha pripoveduje« po načrtu: A) včeraj sem gala po smetišču na dvorišču B) prilet torji upoštevajo pisni proces, zato najdemo v navodilih spodbude za načrtovanje pod dstvom učitelja ugotavljamo postopno rahljanje tradicionalnih sestavin poučevanja. Zagotovo je prvoosebno povedovanje poosebljenih predmetov ali bitij ali živali ali rastlin napredek v usmerjanju u dežju). Šolska knjiga pripoveduje (o marljivem ali lenem in zanikrnem učencu). Pes pripoveduje o svojem življenju pri dobrem gospodarju, izgubljen petdinarski kovanecpripoveduj. Star škorenj pripoveduje, Kovaško kladivo pripoveduje o kovaču Jerneju, Traktopripoveduje, Drevo (sliva) ob mladinski progi pripoveduje (str. 238). Med vajami za besedilotvorje zasledimo upoštevanje okoliščin pisanja – Enega s stvarnost (Napišite skupen razredni spis po vprašanjih! Kdaj slavimo praznik dela? Čigav je ta praznik? Spored? Naše priprave? (str. 238-239). Pisci spodbujajo senzibilizacijo učencev. Namen je sicer vzgojen, vendar je sam proces motivacije učencev, da se vživijo v oddaljeno situacijo, vreden omembe (vaja: Poglobi se v mislih in s pomočjo primernih slik A) v rudarjevo delo globoko pod zemljo B) v delavca, ki topi železno rudo v Martinovi peči C) v izumitelja, ki sestavlja nov stroj!). Ob koncu poglavja avtorji napišejo nekaj navodil učencem za pismeno izražavanje (npr.: Če hočeš opisati kak živ ali neživ predmet, si ga prej dobro oglej (tvorjenje po zgledu ali spodbudah) in ugotovi njegove lastnosti!), iz katerih je razvidno, da, p ¦ naslovnika in navodila: Če ne veš, o čem je treba pisati, prosi učitelj besedo, vprašaj učitelja za svet, ali pa poišči zaželeno besedo v knjigi Slovenski pravo koristno knjigo uporabljati; ¦ dolgoročni spomin učenca, poznavanje tematike: Naslov in vsebina spisa SE MORATA UJEMATI. Če opisuješ svoje spomine ali doživlj ¦ poznavanje naslovnika in pisnih vzorcev: vsak spis ima navadno tri dele: uvod, jedro insklep. Uvod in sklep spisa bodita kratka. Vsak spis razdelimo navadno na dva ali večodstavkov in ¦ faze tvorjenja (Vadi se v šoli in doma v sestavljanju ter pisanju vezanih in prostih spisov.) pred pisanjem: Preden začneš pisati s Pri učencih piscih spodbujajo razmišljanje o temi. Predmete in dogodke opisuj po (1.) osnutku, ki si ga določiš pred pisanjem!, (2.) med pisanjem (Dogodek opisujemo po pomembnosti po vrstnem redu ali v časovnem zaporedju. Piši v lepi, razumljivi, pravilni ičisti slovenščini.) in (3.) po pisanju. (Pri pazljivem branju spisa skušaj sam ugotoviti smiselne in pravopisne napake ter uvažuj učiteljeva navodila). Iz prikazanega vidimo, da so avtorji začeli upoštevati faze tvorjenja. Najpomembnejšnačrtovanja in upoštevanje pisnih dejavnikov, ki jih sicer imenujejo sestavljanje (in pisanje) spisov, pisanje spisov pa v tem kontekstu pomeni upovedovanje. V izdaji iz leta 1949 učentvorijo besedila po zgledu in po spominu (Ali znaš pripovedovati s svojimi besedami. PrČebelica in golobček, Stane pripoveduje.)60. V izdaji iz leta 195061 najdemo vajo, ki se redkopojavi, predvsem zaradi narave književne zvrsti – dramatike, kjer gre za primer tvorjenjzgledu (v p deček) in ga nato z učiteljevo pomočjo napišite v zvezek.). Ostale vaje iz tega obdobja ssmo že omenili, vsebinsko skromne, a glede metod tvorjenja besedil zelo pestre. Kot je značilno za čitanke, se vse izdaja knjig končajo s poslovnimi spisi. Tretje obdobje “novo poučevanje spisja“– Šilih, Trdina, Silvester 1955 - Gustav Šilih - Metodika slovenskega jezikovnega pouka in usmerjenost nabesedilo Po Šilihovem mnenju pravopis vodi učence k pismenemu prikazovanju govora. Našteje pet glavnih oblik: prepis, zapis, zapis po nareku, zapis prvega osnutka in spis. Šilih je prvi, ki je tudi definiral šolske besedilne vrste oziroma spise. P pismeni prikaz nekega besedila po spominu. Zapis po nareku je prikaz govorjenega in slišanega besedila. Zapis prvega osnutka je prvi samostojni pismeni prikaz notranjvčasih tudi glasnega govorjenja. Spis je oblikovan pismeni prikaz. Najvažnejši, najpopolnin najtežji pa je med njimi spis (str. 91). V poglavju o Pomenu in izobraževalni vrednosti spisja Šilih v sestavi slovenskega jezikovnega pouka spisju (spisovnem pouku) pripiše najvišje mesto, kajti to je učiteljeva najvišja učno-vzgojna naloga. Meni, da s spisjem ne presojamo samo učnih sposobnosti učenca, ampak tudi storilnost in izobrazbeno raven. Šilih pravi, da je izpitno spisje že odnekdaj merilo, ki soodloča, ali je neki učenec sposoben za prestop v višji razred ali v novošolo. Spisju v osnovni šoli daje posebno mesto, ker pravi, da spisje uvaja učence v delo, ki pozneje neprestano poglablja, širi in izpopolnjuje. V nadaljevanju se posveti vlogi učitelja, kmora biti »stilistično vzgojen, sposoben za jedrnato jezikovno oblikovanje, poučen o jezikovno-oblikovalni zmogljivosti učencev in izurjen v metodičnem posredovanju in urjenju gradiva«. Vloga učitelja je tudi priprava učencev predvsem pri ustnem izražanju, kajti pri vsakem učnem predmetu gre za razumevanje in oblikovanje jezika. Spisje ima največji pomen, ker pripravlja učence za praktično življenje, jih jezikovno izobražuje, razvija njihove duševne funkcije, neti njihovo ustvarjalnost, oblikuje njihov estetski čut in jih moravzgaja. Ker je Šilihova Metodika slovenskega jezikovnega pouka nastajala v petdesetih letih dvajsetega stoletja in ker je Šilih didaktik, je jasno, da uporablja strokovno terminologijo in se jasno izraža tudi o funkcionalnih ciljih spisja. »Izmed duševnih funkcij razvija spisje zlasti zaznavanje, mišljenje in domišljijo.« Po Bezjaku in Lichtenwallnerju je Šilih prvi didaktik, ki izrecno omenja domišljijo kot oblikovalno silo pri pisanju spisja ter pravi, da so za doberpotrebni »domisleki in neka, čeprav preprosta izvirnost, zato razvija spisje ustvarjalnost«. »Pisanje spisov navaja učence k miselni disciplini in k resnemu pojmovanju spisov kot upošteva (vendar ne izrecno) dejavnike pisanja: zaznavanje, mišljenje in domišljijo, saj je po njegovem za pi n misli, da je namen spisja tudi predstavitev ali branje sošolcem. Hkrati pa ponovi, da je žlet spisje dragocen učiteljev vir spoznanja (str. 92). V poglavju o vezanem in prostem spisju Šilih govori o dveh načinih spisovnega pouka (str92): prvič – učence učitelji »vodijo od prvotne vezanosti k postopno vedno večji sproščenosti«, drugič – »od prvotne sproščenosti k postopno vedno večji vezanosti«. V prvem delu definicije je Šilihova misel jasna, v drugem delu pa je možnih več razlag. Vendarje najverjetneje, da se »… od prvotne sproščenosti k postopno vedno večji vezanosti« nanna vedno večjo zahtevnost. Šilih govori o metodiki vezanega in prostega spisja. Izraza se mu ne zdita posebno dobro izbrana, kajti težko je reči, kateri spis je popolnoma vezan in kateri popolnoma prost. Strinja se z ugotovitvijo, da »tudi v najbolj prostem spisu veže pisca snov (tema) in neredko še oblika (npr. pismo) in v najbolj vezanem spisu (npr. obnovi) lahko učenec pisec močno sprosti svojo domišljijo in spremeni tudi obliko«. Zato je primerneje »govoriti o starem in novem spisju«. Staro spisje je prevladovalo na šolah do začetka tega stoletja in je bilo močno vezano, dokler ni Matija Lichtenwallner s knjigo »Prosto spi lj novem pouku že leta 1908 ali 1909. Že Lichtenwallnerju je stari pouk utemeljen na vezanemspisju, novi pouk pa uvaja novosti. Toda ti dve oznaki sta za Šiliha nekaj drugega – od let1908 do leta 1955 je t. i. novi pouk postal stari pouk, ker so se okoliščine, čas, vrednote, kultura in šolstvo spremenili. Zato je Šilih čutil dolžnost, da Lichtenwallnerjeve metode spremeni v gibanje za t. i. novo spisje. V bolj ali manj prikriti obliki se je koncept tradicionalnega pojmovanja starega spisja ohranil do danes. Novo spisje, kot ga poimenuje Šilih, poudarja nevezanost, toda to je bilo pravzaprav ozko pojmovano v primerjavi z novim poukom Lichtenwallnerja, ki je usmerjen na proces, Šilih pa se zavzema za končni izdelek in je osredotočen na produkt. Prosto spisje je nastalo deloma iz odpora proti premočni vezanostučencev, deloma pod vplivom otroške psihologije, umetnostne pedagogike in delovne šole. Šilih ugotavlja, da staro spisje postavlja učitelja v središče učne dejavnosti, vendar tudi novspisje potrjuje vodilno mesto učitelja. Iz tega sklepamo, da tudi novo spisje ni verjelo v učenčevo ustvarjalnost, kakor tudi prejšnja pojmovanja niso. Učitelj je določil temo inrazvijal po svo njegove povedi, si jih zapomnili in jih zapisali. Zaradi tega so si vsi spisi v razredu podobni in neosebni. Šilih navaja primer spisa z naslovom Jesen. V vsebinskem pogledu trdi, da staro spisje učencev ni motiviralo za to temo, s čimer seveda misli na vsebino. V oblikovnem pogledu jebila učiteljeva glavna skrb preprečiti napake, posebej seveda pravopisne. Dvom v ustvarjalnost spisov potrjujejo naslednja Šilihova izvajanja. Pravi, da se je dolgo ohranilo ocenjevanje števila pravopisnih napak kot pri starem spisju, toda ta značilnost, meni Šilih, ni posebno moteča, saj so »vsi spisi enaki in se torej lahko vse pravopisne napake obdelajo že vnaprej«. Očitno se je tega problema zavedal, kajti nadaljuje, da je bil poglavitni cilj starega spisja voditi učence od stroge vezanosti (prepisovanja vzornih sestavkov, dopolnjevanja nepopolnih stavkov, pisanja po vprašanjih ali točkah s svobodo na višji stopnji ne znajo nič pametnega početi«. Koncept starega spisja je že pred pisanjem oviral učence in njihovo ustvarjalnost. Toda Šilih vso pozornost posveti tretji faztvorjenja – pregledovanju, kar spet kaže na napačno pojmovanje ustvarjalnosti. Čepravpostavlja v središče učne dejavnosti učenca, priznava njegovo ustvarjalnost na besedni ravni in jo spodbuja. Ta spodbuda pa je v praksi poudarjala pregledovanje in popravljanje. Po Šilihu učenčevi spisi niso namenjeni učitelju ali kakemu namišljenemu bralcu, danes btemu rekli naslovniku, ampak učencu piscu samemu ter njegovemu razrednemu kolektivu. Tudi ne nastajajo z dolgočasnim razvijanjem, ampak so otrokove samostojne storitve, ki izražajo njegovo individualnost in so življenjske ter notranje resnične. Vsebinsko prinašajotudi vednosti, toda le, kolikor jih je učenec zares sprejel in doživljal. Pravopisnih napak je v teh spisih mnogo več, ker niso v podrobnostih vnaprej pripravljeni, jasno pa pokažejučenci šibki in kje je potre k in težji, in z njihovimi posebnimi zahtevami. Ustvarjalnost se ne duši, »podreja se novim in višjim vidikom. Spisovni pouk po načinu novega spisja je prijeten in zanimiv učencem in učitelju, zato so tudi njegovi uspehi mnogo boljši« (str. 93). Na teoretični ravni so Šilihove ugotovitve napredne, vendar so se na ravni uresničevanja učitelji bolj osredotočili na produktv katerem so iskali in popravljali pravopisne napake, kar je bilo tudi temeljno merilo ocenjevanja. Vezanost in prostost sta v spisovnem pouku dve metodični načeli, od katerih ima vsako svojo upravičenost v določenih mejah. Po Šilihu je vsak č ozirati na vsebinske in oblikovne posebnosti sestavka. Poučevanje spisja mora upoštevati jezikovni razvoj in doživljajski svet učencev. Oboje je odvisno od razvojne stopnje in z njo pogojene zmogljivosti ter od domačijskega okolja, v katerem učenci žive in je na vsaki šoli nekoliko drugačne. Spisovni pouk mora sprostiti jezikovno ustvarjalnost otrok, a jo hkrati podrejati jezikovni pravilnosti. Zaradi tega temelji pisno (pismeno) izražanje na oblikovanju ustnega govora, toda učenci morajo spoznati in upoštevati posebne zahteve pisnega izražaUčitelj naj vodi učence od prvotne sproščenosti k postopni vezanosti. Metodično težišče spisovnega pouka v osnovni šoli torej ne sme biti preveč podrobno pripravljanje spisov, da bi učence zavajal k posnemanju in k nesamostojnosti: » tehnike, so potrebne posebne vaje, ki jih usposabljajo za vedno boljše pis Doživljajski spis kot najbolj prosta oblika spisja je dragocen, vendar ga ne sme učitelj čno gojiti. Taka enostranost prezgodaj in premočno podpira razmišljanje o samem sgaja nervozne, gizdave in čustveno hladne ljudi, ki jim je lastni jaz najza na svetu. Razen tega je iz razlogov nravstvene vzgoje potrebno, da učenci obravnavajo snovi, o neposredno povezane z doživljanjem in za katere sprva niso navdušeni. Le tako se jo premagovati ovire in pripovedovati po določenih vidikih. Spisi učencev ne smejo biti sebi namen, ampak naj izvirajo iz težnje mladih piscev, da jezikovno izrazijo, kar jim dušo in kar bi hoteli ohraniti ali sporočiti tudi drug skrbno planirati, deloma zaradi spreminjajoče se psihične in jezikovne zmogljivosti učenceva zaradi postopnosti, ki vodi u sestavljenemu« (str. 93). retičnem delu pomeni »planiranje spisja« (str. 94-96) smiselno načrtovanje pouka in nju spisja v osnovno šolo. Meni, da je treba upoštevati dva dejavnika: (1.) pravilno u poimenuje učenca tvorec ali mladi učenec pisec, ki piše za ljudi. Omenja »ljudi, ki ga bodo ali (učitelj, součenci, starši)«. Iz pojmovanja »ljudi, ki ga bodo brali«, sodimo, daošteva tudi bralca ali naslovnika. Odmev na spise je močna spodbuda učencem, zato lepamo, da Šilih implicitno začenja pojmovati pisanje kot dvosmerno sporazumevanje. Prav o je Šilih prvi, ki omenja pisni razvoj učenca: čenec v prvih šolskih letih ne more stvarno poročati […] poročil ali opisov in drugih ikazov stvarnosti še ne zmore […] polagoma ga pripravljati […] celostno doživljanje se erencira šele v 4. šolskem letu […] takrat šele težje naloge. Poglavje o psiholoških osnova jezikovnega pouka dokazuje, da tudi besed še ne zna zavestno izbirati in da zaradi svojega zornega, predmetno se izživljajočega mišljenja uporablja paratakso (‘in’, ‘potem’) […] potakso zasledimo šele ob koncu 8. r. Okoli 10. življenjskega leta prvi večji vzpon […] čje bogastvo besedišča, večji mnogovrstnosti sintaktičnih oblik in pomnožitvi pridevnikov sočasnem pojemanju prislovov. […] učenec na elementarni stopnji v svojem izražanju rad etirava, se pozneje (v dobi kritičnega realizma med 9. in 12. življenjskim letom) ta težnja lj in bolj izgublja« (str. 94). ih didaktično načrtuje poučevanje spisja in zato loči stopnje pisanja. Prva je t. i. predstopnja spisja s stavčnotehničnimi vajami v prvem razredu, ko učenci prepisujejo cele povedi. Glavni cilj je pravilni besedni red ter pozneje oblikovanje povedi oz. samostojno določanje besednega reda in samostojen zapis. Predstopnja spisja in stavčnotehničnih vaj so v drugem in tretjem razredu vaje s kratkimi povedmi – smiselnimi in zaokroženimi. Šilih govori tudi o »protokolu opazovanih dejanj«, pojavov, dejavnosti, skupno opazovanje delnega dogodka in govorno izraGlavni cilj predstopnje spisja in teh vaj je n povedi v smiselno zaokrožene jezikovne celote). Pravi prosti spisi se začnejo že v tretjem razredu s skupnim začetkom sestavka, posamostojnim nadaljevanjem. Prevladovanje prostega spisja je v četrtem razredu ¦ primerne teme za proste spise so doživljaji, doživetja, opazovanja, lastne izkušnje učencev, dojemanje in razlaganje slidomišljije in iz učnega gradiva »učiva« (str. 96), pisanje vezanega in poslovnega sp(vprašalne pole, tiskovine, obrazci, opravičila, poslovna pisma, potrdila, vabila …). daljuje z vrstami spisov in pravi, da je prvi (1.) doživljajski spis najbolj preprosta oblika spisja. Značilnost omenjene besedilne vrste je prilagajanje otrokovemu razvoju. Najpogos sem dobro oceno. Doživljaji v posameznih letnih časih: Prvi sneg, Gradili smo sneženegamoža, Na ledu … Doživljaji Dobil sem novo obleko … Šilih se zavzema za delitev okvirne teme na delne teme. »… učenec, naj si izbere tisto, ki mu ustreza, učitelj naj bi tudi pisal.« Spisi se zbirajo v mapi in naj se o D učence tematsko zanima, vendar ga je treba oblikovno prilagoditi razvojni stopnji uZa pisanje tovrstnih spisov, ki so zahtevnejši od doživljajskih, je potrebno natančnejše opazovanje in večja objektivnost. Cilj te besedilne vrste je vzgoja k stvarnosti, odvračanje mladih piscev od frazarjenja, iskanje najustreznejših izrazov. Učenci po Šilihovem mnenjradi pišejo opazovalne spise, ki ima tudi svoje podzvrsti: tolmačenje slik (opis, izmišljazgodbe, čustva, oživljanje slike z domišljijo, povezava z učivom). etja vrsta je (3.) domišljijski spis, ob za katerem pravi, da ni ostre meje med prvimi tremvrstami (tolmačenje slik je hkrati dejavnost domišljije). V domišljijskem spisu učenec pisec preoblikuje objektivno stvarnost. Poosebljanje neživih predmetov: ka pripoveduje svoje prigode, klobuk svoje spomine. Počlovečenje (antropomorfizacija) rastline in živali: lastovka opisuje svoje potovanje v južne kraje, zajec govori o svojih stiskah …Izražajo svoje želje: kaj bom počel, ko bom velik. Po svoje obnavljajo pravljicepripovedke in druge zgodbe. Cilj je razvoj domišljije in mišljenja, ki »utegne pa škodovače je pretirano«. Pri pisanju domišljijskih spisov, v katerih se prepletajo resnični in izmišljeni dogodki, Šilih svetuje previdnost. trta vrsta je na učno snov ali na (4.) učiv obravnavajo samodejno pridobljeno in prisvojeno učno snov iz beril, zgodovine, zemljepisa, prirodopisa ali prirodoslovja. Snov teh predmetov učenci pripovedujejo po svoje, ne da bi se vezali na prvotno dispozicijo ali na besedišče. »‘Vezan’ spis – na uč razgibala njihovo mišljenje in čuvstvovanje« (str. 98). Težave nastopijo takrat, ko se učenci oklepajo znanega vrstnega reda in naučenih povedi. Vrsta spisa vezanega na učno snov je dobra stilistična vaja in hkrati sredstvo preverjanja. Ravno tukaj je prelomnica, ko učitelji takšne spise uporabljajo z drugimi cilji, predvsem kot teste znanja in pravopisno preverjanje, tako da so se spisi oddaljili od svojega prvotnega cilja – samostojnega pisanja. a vrsta spisa je (5.) poslovni spis, ki je vezana zvrst spisa, a je zelo potreben iz praktičnih in vzgojnih razlogov. Šilih loči vrste spisja od osnovnih oblik spisja (stalne oblike sporočanja) in navaja (str. 9ri glavne oblike spisja, ki se sicer pojavljajo v različnih oblikah in vsaka ima svoje slogsebnosti. Prva oblika je (1.) zgodba ali pripoved, ki je preprosta jezikovna umetniška oblika, sestavljena je iz jedra, ki predstavlja resničen (verjeten) ali izmišljen (neverjeten) dogZ zgodbo misli Šilih na pripoved, zato včasih med oblikovne značilnosti pripovedi umetudi vsebinske značilnosti. Pravi namreč, da so zgodbe navadno realistične, domišljijske, pustolovske ali fantastične zgodbe, pravljice, pripovedke, basni ipd. Zgodba je glavna spisovna oblika v osnovni šoli, tudi na višji stopnji, učencem je prijetna v drugem in tretjem razredu, ker se v njej prepleta naivno pripovedovanje, resničnost in domišljija. Učenec lahko tudi je, da hoče zabavati, je osebno poudarjena, po obsegu večkrat razvlečena. o (2.) je druga osnovna oblika, ki je sicer podobna pripovedi, le da prikazuje potek ega dogajanja. Šilih jo definira, ko da pravi, da poročilo ugotavlja opazovana dejstva, osebnega stališča, cilj pa je da se učenci naučijo uporabljati to jedrnato in natančnko. Opis se mu zdi neke vrste poročilo, jezik opisa je hladen, suhoparen, objektiven. ova je tudi poročilo, lahko je ustna ali pisna, didaktična vrednost obnove, ne kaijo, da hromi ustvarj Šilih v območje domišljijskega spisa. oblika spisja je (3.) oris, ki ga definira kot prikaz stvarnega stanja (podobno o ugotavlja opazovana dejstva, ki notranje prevzamejo pisca in odražajo njegov odnos, k orisa je drugačen, uporablja pesniška izrazna sredstva, ker želi pritegniti bralca. oblika je (4.) razmotrivanje, to je oblika spisa, ki prikazuje misli. Pri razmotrivanju mišljanje) gre za načelo oblikovanja od nezavestnega k zavestnemu (str. 100). Šprimerno urjenje sloga tako, da isto temo napišemo v različnih oblikah; danes bi temi vaje v slogu, npr.: Gozd po telovadna ura – zahteva stvarno poročilo. Šilih se dotakne še ene zanimivosti, in to so e, neprimerne za učence, ker učitelji ne upoštevajo razvojne stopnje učencev. Kot er takšne teme je naslov Na pokopališču, ki ne ustreza doživljajskemu obm učenci o tej tem ravi, da so možne tudi t. i. (5.) mešane oblike. Pri zastavljanju tem naj bo učitelj oren, da postavi spodbudno temo, ki pa ni ne preširoka in ne preozka. Če je tema plošna, je smotrno, da učitelj razčleni nalogo, če pa preozka, naj jo smiselno razširiti. Poučevanje spisja je s Šilihom dobilo nov poudarek, ki se ga tudi sam zaveda. Pravi, da ša metodika spisovnega pouka prenaša težišče metodičnega dela o p učence usposabljale za vedno boljše pismeno izražanje« (str. 101). Iz povedanega je razvidno, da je Šilih načrtoval smiseln razvoj spisja in mu dal drugačen poudarek ¦ končni izdelek. S petdesetzaslug, i amen in cilj p učevanja tretjega raenih spiso a osnovnestr. 101) sm , kjer Šili no pripovico pisnih vanje in avkov e za izraž predstavljanja. 2. Posebne slogovne vaje – vaje za razvijanje poimenovalnih sposobnosti (vaje v zbiranju in urejanju besed) ¦ bogatenje besednega zaklada, naštevanje (zbiranje) besed (samostalnikov, glagolov in pridevnikov) in razvrščanje (urejevanje) besed. Naslednje vaje razvijajo upovedovalne sposobnosti z dopolnjevanjem (ustavljalne vaje) ¦ vstavljanje novih besed v besedilo, nadomeščanje besed z boljšimi, vrednost: odločanje po skrbnem razmišljanju. Vaje v upovedovanju ¦ spreminjanje slabega besednega reda, izpuščanje nepotrebnih besed, premagovanje razblinjenosti, nadomeščanje neustreznih odvisnikov z ustreznimi, do 3. Vaje v vezanju stavkov (za mlajše učence, preprosti kratki stavki in povezovanje, prostestavke v zložene stavke, vaje v krčenju in širjenju stavkov in sestavkov). Torej g vaje za razvijanje upovedovalnih in besedilotvornih sposobnosti z metodo dopolnjevanja. 4 le v višjih razredih). Predvsem so t dobri spisi učencev, pri katerih je potrebna skupna obravnava in ugotavljanje. Tvaje za razvijanje besedilotvornih sposobnosti z metodo posnemanja. je dobre proze bogatí pasivno besedišče, pripovedovanje vsebine, izrekanje sodb in zastavljanje vprašanj. sojanja in popravljanje spisov – Šilih deli poprave na tri vrste: prva je azpredelnico), druga je razredna in tretja lastna poprava, zato je napravil tu Napake glede na vsebino glede na vrstni red glede na slovnico glede na pravopis glede sloTekoča številka Ime učenca P t. i. spisovnih mapah62, ki so razdeljene po različnih merilih. Vsak razred bi v katero bi v skupnem izletu …) mapo lahko vstavijo Šilih je diikdiačrtno skupno pisa d povesti ali igre (delitev na poglavja, il so sodobne, nprci lahko tvorijo spise tudi v izvenšolsk drugimi šolami, objavijo razredni list (šolski list), s liste, učenci nižjihi lahko dopisu navezuje učni postopek pri opazovalnem in domišljijskem spi snov, poslovnem spisju in obnovi. Učni postopek pri doživljajskem spisu razčlenitev (Naš gozd v jeseni, Nabiral sem go Skupno oblikovanje sp Zapis na lističe (1b) v šoli Učitelj pregleda, popravi, oc Prepis osnutka doma v delovnik navodila, naslovnika sicer ne), dolg brez upoštevanja naslovnika) in faze tvorjenja (načrtovanje, pretvarjanje, pregledovanje). Jasno je, da je poudarek na izdelku in tretji fazi tvorjenja – pregledov urejanje), ki ga vodi učitelj. Poučevanje pisanja je osredotočeno na prep spoznavamo po tem, da so učenci en sam spis pisali trikra P Metodična enota: spis o plohi Razred: četrti Učni cilj: tehnika doživljajskega spisa Vzgojni cilj: vglabljanje v skupen doživljaj Učna metoda: razvijanje in prikazovanje Učna pomagala: šolska tabla U Ustno izražanje učencev – vsak učenec pripoveduje po svoje Določan P Jezikovna opozorila (pregled in zapis na tablo) Zapis spisa na liste (1): ista tema, različen doživljaj Učitelj pregleda koncepte Nadomeščanje pravopisnih napak s pravilnimi oblikami pri slabših učencih piscih, pri boljšihle označitev napak na robu Izpisovanje tipičnih napak (učitelj) Primerjava pregledanih sestavkov in izbor najboljših in najslabših Razredna obravnava spisov v šoli Branje enega dobrega in enega slabega spisa (učenci ugotavljajo in utemeljujejo razlike) Na osnovi preglednice učitelj povzame poprave in oblikovanje spisa Poprava napak učencev, pomaga učitelj in razredni kolektiv Izvedba (slovniških, pravopisnih in drugih) vaj z učenci Popravljeni sestavek vpišejo učenci doma v delovnik (2) in v šoli v spisovnico (3) Poučevanje spisja je očitno didaktično usmerjeno – pouk pisanja je usmerjen na produkt – končno besedilo, predvsem na ustvarjalnosti učencev, praktično iz učnih postopkov pri doživljajskem spisu in iz skicne priprave ugotavljam, da je pouk usmerjen na učitelja. Potek šolske ure je tudi bil osrena preprečevanje pravopisnih napak, izpisovanje tipičnih napak, razredne obravnavepopravljanja napak (slovničnih, pravopisnih in drugih) ter prepisu spisa brez napak. Sposnutek se je popravljal ali prepisoval tako dolgo, da je bil brez napak. Kljub teoretični naprednosti pri izvajanju opazimo, da je pozornost na izdelku in ne na ustvarjanju le-tega. Čeprav gre za razlikovanje med teoretičnimi načini in praktičnim uresničevanjem, moramo Šilihu pripisati velike zasluge pri poučevanju pisanja. 63 195/64, 1961, 1963/64 - Silva Trdina in literarnoteoretična usmerjenost spisovnega pouka Silva Trdina v člankih Obravnava spisja v osnovni in srednji šoli, Ali še dajemo domače vajin knjigi Besedna umetnost II. del obravnava spisje. Po njenem mnenju so za prvi razred primerne ustne priprave za spisje, med katere uvršča vsako govorjenje, učenje na pamnabiranje izrazov, stalnih rekel in pregovorov, pisne vaje za spisje (pismene priprave): prepisovanje, diktat, pismeni opis, razčlemba in obnova.71 Meni tudi, da je četrti razred primeren za pisanje pravega spisja. Trdinova izhaja iz literarnoteoretičnega izhodišča, zato sta za njeno pojmovanje spisja najbolj primerni vrsti spisja analiza (razčlemba) in obnova. Trdina spodbuja t. i. obnove višje stopnje (nedolgočasne obnove), ki jih deli na dve vrsti: prvič: izpreminjalne obnove (samostojno spisje): samostojno oblikovanje, izmišljanje vedno novih n d tretji osebi, prvi osebi, obnova kot pismo, dramatizirana igrica, nato uprizoritev. Pri obnovah višje stopnje (izpreminjalnih in razširjenih) Trdinova svetuje, da se ocenjuje jezik in slogvsebina in ideja. Iz povedanega sledi, da se zavzema za tvorjenje besedil ob zgledu (knjižbesedila), tvorjenje po spominu (obnove), vendar obnove višje vrste in novejše metode tvorjenja besedil, npr. metoda tvorjenja ob zgledu in z zamenjavo ali s spreminjanjem, priredbo ali predelavo v drugo književno zv la pravilnost, besedna čistost, besedna točnost, besedna uglajenost, jasnost izraza, jednaravnost, ustreznost. Pouk slovenskega jezika – spisovni pouk se začne s pripravami – ustne in pisne priprave (neustvarjalna besedila in faza načrtovanja), nadaljuje z izpreminjalnimi obnovami (poustvarjalna besedila) in vodi k pravim prostim spisom (ustvarjalnim besedilom). Najpomembnejša prvina spisovnega pouka se ji zdi izbor naslovov prostih spisov. Pri oblikovanju naslovov naj bo snov znana in domača, pri čemer poudarja, da je bolj kot snovpomemben način pisanja. Ob tem omeni neprimerne naslove, pri katerih učenci bolj »izlivajo čustva«, kot pa pišejo. Trdinova povezuje pisanje in razmišljanje, ki ga spodbuja že sam naslov. Zato so lahko naslovi spisov neposrečeni naslovi, ki so v zvezi z domom in družMoj rojstni kraj, Moj dom. Naslovi tudi ne smejo biti težki naslovi – aktivna karakterist Moja mamica (podnaslov: Spomini iz bolezni, Spomin iz prvih otroških let), Moj oče (podnaslov: Spomin iz okupacije, Tudi moj oče je član delovnega ljudstva). Posrečeni spis(temelj = poročilo): Poročilo o Prešernovi proslavi, o športni tekmi, o sprejemnem izpitu, opionirskem nastopu, o filmski ali gledališki predstavi, na višji stopnji: o seminarskem delu, o stanju mladinske organizacije, o delovni akciji, o brigadi, o gledališki ali filmski sezoni … Učenci radi pišejo o spominih: Moja najljubša igrača, Kako sem se učil plavanja, smučanja S Priljubljena snov je nedvomno šola: označitev vzgojiteljev in tovarišev, prikaz učne ure, šolskega odmora, razrednega kolektiva, dneva izpita, privlačne izvenšolske zaposlitve: domače delo, čtivo, delovanje v organizaciji, v pevskem zboru, v športnem društvu. Posebpozornost Trdinova posveča besedilni vrsti ¦ lastni življenjepis - učenci naj ga tvorijo po načrtu (točkah), pozneje sledi svobodnejša zgradba, v višjih razredih je bistvena razlika med poslovnim (CV) in literarnim življenjepisom, celotni življenjepis, spomini ali me207). Silva Trdina omeni tudi »veselje do fantaziranja«, ki se ji zdi »koristen nagon«, zato je potrebno spodbujati fantaziranje pri spisju in mu pomagati do izraza, ne pa ga zatirati. Učenci se vesele naslova: Star čevelj pripoveduje zgodbo svojega življenja, Učna knjigagovori o svoji preteklosti. Spisi, ki merijo na prihodnost65, so tudi zelo zaželeni: Kaj hočem postati, Čez deset let, Iz potnega dnevnika v letu 1916 ipd., vse te literarne teme (ob avtorjih) ali naloge lahko poimenujemo ustvarjalne. P (razpoloženje) – predpriprava profesorjev; naslova ne smemo napovedati (ker se dijaki živčno pripravljajo ob pomoči staršev in sorodnikov …, na višji stopnji pomagajo tudi 'plačani pomagači') (str. 208). Poljubne teme se ji ne zdijo primerne, ker je samostojen izbor težak in med učenci ni veliko originalnih želja. Pisanje na isto temo se ji zdi pravičnejšelažje ocenjuje. Navodila (nauk) so tvoren del spisovnega pouka tako na nižji kot na višji stopnji in morajo biti dana tik pred začetkom p te osnovno idejo. Trdinova opozarja, da se nekateri učenci ne domislijo takoj, zato jih spodtako, da z nekaj besedami pove, o čem pisati v uvodu, jedru in zaključku. O zgradbi spisapravi, da je potrebno v uvodu vzbuditi zanimanje, jedro je glavni in najdaljši del spisja, najvažnejše misli, opis osrednjega dogodka, zaključek naj bo kratek, učinkovit; končni poudarek spisa naj zaokroži posebno lepo izražena misel. Pri vrednotenju pravi, da je trebpohvaliti originalne zasnove – običajno gre za nadarjene učence – povprečnim in manj nadarjenim učencem pa posvetiti spodbudne besede, dovoliti spraševanje, ker to omogovečje razumevanje. Učencem moramo na njihova vprašanja odgovarjati jasno in ljubeznivo. Slabo je, če profesor sedi za katedrom, dela svoje delo … in se za razred, ko piše, ne zmeni tako učitelj z dejanji omalovažuje spisno uro, zato se ni čuditi, da jo dijaki ravno tako. Trdinova govori tudi o »neugodnem vplivu« učitelja, ki je stražniško strog, za nj s Zbuditi zaupanje do dela pri učencih:, npr. 'Zdaj me pa zelo zanima, kaj boste napisali. Najprej malo premislite in potem šele začnite in v razredu naj vlada popoln mir, da ne modrug drugega. Torej – dobro srečo!'« (str. 209). Te besede potrdijo, da Trdinova spodbuja tudi razmišljanje pri pisanju in sproščeno vzdušje v razredu. »Profesor, s svojim negovorjenjem med pisanjem, naj zbudi pri učencih občutek važnega molka, ki je potreben najbolj svečanem opravilu.« Med nalogo (pisanjem) naj vlada popolna tišina. Proti koncu naloge dijake mirno in ljubeznivo opozorimo: Zdaj je najbolje, da počasi zaključite! Preberite še enkrat nalogo in popravite še kaka ločila! Vidimo, da upošteva faze tvorjenja: faza načrtovanja je priprava, faza pretvarjanja je samo pisanje, faza preverjanja je poprava. Najpomembnejši del obravnave spisja je poprava. Nagrada za popravo (prvi dan po spisju) »veseli in hvaležni dijaki«; druga nagrada je ugotovitev, da je uspeh poprave očiten. Tako kpri Šilihu se tudi pri Trdini postopoma uveljavlja pisanje kot dvosmerno sporazumevanje, sicer tako, da je velik poudarek na učiteljevi popravi, vendar gre za premik. Pri ocenjevanju in popravljanju navaja tri merila: 1. vsebina (vsebinsko dober spis): vsebinskaustreznost spisa naslovu, zanimivost spisa, razumljivost, 2. oblika (oblikovno dober spis): brez slovniških napak, brez stilističnih pomanjkljivosti, zunanja zgrad le življenje, iskati smoter in znati to posredovati drugim). Iz tretjega merila je razvidno, da pri poučevanju spisja upošteva tudi naslovnika. Pomudi se tudi pri neprimernih opazkah učiteljev: Ločila! Vejice! Pisava! Razvlečeno! Nelogično!, kaj ti dijak se bo nanje najvljudneje odzval. Primerne opazke bi bile: »Vaša naloga mi je dokaz, da življenja ne jemljete površno. To vam narekuje lepi izraz. Samo vejic pa še ne znate postavljati. Potrudite se do prihodnje naloge to svojo napako popraviti. današnjem kontekstu bi rekli, da se Trdinova zavzema za opisno ocenjevanje učenčevih besedil, za spodbujanje ustvarjalnosti in obziren odnos do pravopisa. Učiteljev komentar bo dijak večkrat prebral, zato so primerne spodbudne opombe, dijak se bo potrudil in tudi napredoval bo. »Vesela sem vašega napredka. Vidite, da se da z voljo vse doseči. Zadnjič Vamje manjkalo 13 vejic, danes samo šest. Ne odnehajte, trudite se še dalje!« (str. 210). Še bozavirajoče znajo o odnos do staršev, profesorjev, znanosti, umetnosti, športa, političnih razmer itd. Podobno kot Šilih tudi Trdinova veliko pozornosti posveti uri poprave. Vendar pri tem mda je za kolektivne napake in negativen uspeh lahko kriv tudi neustrezno izbran ali slabo razložen naslov, neprimerno izbran dan, raztresenost dijakov. Najprej je treba učence spodbuditi, potem šele očitati in obravnavati napake. Vidimo, da upošteva objektivne in subjektivne dejavnike pri pisanju besedil, in da krivde za neuspeh nikakor ne pripisuje leučencem, ampak omenja neprimerno poučevanje pisanja. Pisne naloge opisno ocenjuje s tremerili: vsebina, oblika in ideja. n lastnega dela je zanj najboljša motivacija, vendar naj ne bo ura moralnega pouka, ampak učenje za življenje ter pogovor o vsebinski in idejni strani naloge, a hkrati tudi razgov jeziku. Humornost je pri popravljanju spisov dobrodošla, nikakor naj ne bomo dolgoravnava napak oz. poprava sp pišejo v zvezke »točke« (opozorila glede napak). Ne smemo pozabi najboljših dijakov (str. 213): zaradi posnemanja dobrih spisov, smotrne debate, iskanja spisih in iskanja pomanjkljivosti. Zavzema se za izkušenjsko učenje in pravi, da je spis, kiorno prebran in smotrno obravnavan, boljši kot ves teoretski pouk o spisju, k vsak učitelj. Zato predlaga skupno ali individualno obravnavo spisja. va Trdina v knjigi Bes o sposobnosti ustvarjalnega mišljenja na poimenovalni, upovedovalni in besedilotvorni ravniprvem poglavju o Nauku o slogu ali stilistiki Trdinova v navodilih sistematično našteje za utrditev: (0.) uvodnih poglavij, (1.) slovniške pravilnosti, (2.) besedn zaključnih poglavij. Razvoj besedne ustvarjalnosti najdemo predvsem v vajah z figur. V naslednjem poglavju o Nauku o osnovah meroslovja ali metrike so vajunkcionalnega cilja razvijanja ustvarjalnosti, ampak gre za pridobivanje književne znanja.V tretjem, obširnem poglavju z naslovom Nauk o vrstah in oblikah besedne umetnosti ke se loti sistematične obravnave književnoteoretičnih pojmov, o katerih zastavi n vaje. edaj obravnavane knjige s področja spisja so ga obravnavale v in berilih oziroma čitankah. Razvoj besedne ustvarjalnosti se je v doslej obravnavanih knjival skozi funkcionalne cilje, v obravnavani knjigi se pokaže, da se ustvarjalnost udi z uresničevanjem izobraževalnih ciljev. Trdina z literarnoteoretičnega stališča va leposlovje, liriko, epiko, dramatiko in retoriko, kar ima svoje dobre strani nost, logičnost, teoretsko utemeljenost) in slabosti (predvidljivost, ukalupljanjenega procesa, oblikovna togost). Vendar moramo upoštevati cilj knjige, ki ji je nost le eden izmed ciljev; glavni cilj je izobraževalni – pridobivanje književnegoteoretičnega) znanja. osegljivih virih lahko najdemo tudi besedne igre, ki imajo za cilj igro z besedami. vijamo učencem poleg logičnega mišljenja tudi poimenovalne sposobnosti: ite, koliko samostalnikov je skritih v besedah: košarka, povratek, koleraba, roba, obrekovanje, itd. – Poiščite sami kake šarade, logogrife, anagrame in palindrome! ajte k naslednjim besedam čim hitreje poiskati sopomenke ali protipomenkeza razvijanje sposobnosti upovedovanja: razložite naslednje aforizme, poizkusite napraviti kak aforizem, npr. o domu, o materinski ljubezni, o delu … lite si sami nekaj ugank, npr. o živalih (netopir, pikapolonica, rak, mačka, mravlja); te z drugimi besedami; poiščite sami kake izvirne primere (npr. Življenje je kakor , peče, a čisti.). etod za razvijanje ustvarjalnega mišljenja Trdinova z vajami razvija funkcionalne iževnega pouka: pridobivanje in utrjevanje znanja (branje književnih besedil), nje inačic (1.) Uporablja znano besedilotvorno metodo – tvorjenje besedila po zgledu z dopolnjevanjem ali nadaljevanjem. Izmislite si še sami kakšno kitico! Napišite pravljico po lastni fantaziji in up (2 tvorijo basen z moralo: Osel gre samo enkrat na led, Vrana vrani ne izkljuje očKadar ma domek, če ga tudi ni več kot za en bobek, Prave prijatelje izkušamo le v nesreči, Kakor si boš postlal, tako boš spal, Ni vse zlato, kar se sveti. (3.) Najpogosteje uporablja metodo tvorjenja po zgledu in spominu (Napišite po spominu kako znano ljudsko pesem in nato primerjajte zapise! Obnovite vse znane zgod Kralju Matjažu!). »Opišite spomin na kak ljudski običaj, npr.: Kako smo jurjevaliKako smo kresovali, Kako smo pustovali. Pripovedujte o kakem ljudskem običaju vašega kraja, npr.: Na svatbi, Na semnju, Na sedmini. Pripovedka iz mojega domačega kraja (spis) Posvetite eno uro pripovedovanju krajevnih pripovedk iz vaših domačih krajev! Pripovedujte znane basni! Napravite si 'pravljično uro'! Vsakdo izmed nastopajočih naj pripoveduje tisto pravljico, ki mu je najbolj vObnovite dijaškega življenja! Spomin s počitnic (idila) na planinah, Pri morju, Na kmetih.« Ker Trdinova razvija ustvarjalno mišljenje z literarnoteoretičnega stališča, so pri njejvaje dramatizacije in uprizarjanja stalnica, čeprav so bile do takrat zelo red(4.) Metoda tvorjenja po zgledu in priredbo oziroma predelavo v drugo književno zvrst avrsto ¦ dramatizirajte in uprizorite: a) Ezopovo bajko Hermes in drvar! b) Milčinskega pravljico Gospod in hruška! Dramatizirajte kak ljudski običaj iz vašedomačega kraja! Opišite vtise, ki ste jih imeli ob filmski predelavi kakega lit. dela! Redka metoda tvorjenja je priredba oziroma predelava besedila v drugo književno vrsto: »Poskušajte obdelati katero izmed sledečih tem kot humoresko! Naš razrednikolektiv, Razpoloženje ob semestru, Pri treningu, Na taborjenju. Poiščite v Jurčičevi humoreski Kozlovska sodba v Višnji gori sredstva, ki avtor z njimi vzbuja humor! Določite eno uro za pripovedovanje humoresk. Poskušajte obdelati katero izmsledečih tem kot črtico! Ob slovesu, Takrat sem občutila krivico, Takrat me je bilo sram.« N pri različnih avtorjih v berilu: kako isto snov obravnavajo različni pesniki: izdelajte sledečpodobne teme, npr.: Jenko in Gregorčič. Razvijanje besedilotvorne sposobnosti: za utrditev dramatike je Trdinova predlagala v naslednje vaje: Napišite spis: Prvič na gledaliških deskah, V drami, V operi, Razvoj gledališča v mojedomačem kraju, Katero gledališko delo mi je doslej najbolj ugajalo in zakaj. Označite osebiz drame! napišite nekaj dramskih prizorov: Na vlaku, V glavnem odmoru. Napišite spisposebno mislijo na 1 nekdo na smrt bolan, c) da gre nekomu zdravje na bolje, č) da vas bo nekdo obiskal. 2. Na sprehodu ste. Nenadoma zaslišite a) oddaljeno zvonjenje, b) žvižg sirene, c) hudo detonacijo. Poizkusite sami zaigrati dvogovor. Po vojni se srečata fant in dekle: a) fant je v bitki izgubil roko in o tem domov še ni poročal, b) dekle se je medtem poročilo z drugim. Poizkusite sami zaigrati posamezne prizore ali celo igro, ki ste jo v šoli obravnavali! Prav tako obravna p Pigmalion) prosto, skrčeno, razširjeno in spremenjeno obnovo! Vaje za razvijanje predstavljanja: Koliko ilustracij bi bilo po vaši sodbi potrebnih, če bi hoteli natančno v podobah izraziti romantično (Bűrger, Lenora), realistično (Aškerc, Mejnik) in moderno (Gestrin, Pesem o prepelici) balado? Napišite naslove k slikam! Če kdo zna, naj jih pa res nariše! Narišite dramski trikotnik o prebrani drami! Omeni tudi tvorjenje besedil po načrtu: Opis potopisa: Slovo od doma. Na vlaku. Novi kraji – novi ljudje. Neznani običaji. Potnikina ladji. Zanimivo srečanje. Spet domov … Nato najdemo vaje za razvijanje divergentnega mišljenja – fluentnosti in fleksibilnosti: Poizkusite govoriti najprej eno minuto, nato dve, tali več o sledečih in podobnih temah: Moje letošnje počitnice, Tovarišem ob začetku šolskega leta, Tovarišu razredniku ali tovarišici r doslej najbolj všeč in zakaj, Katero razvedrilo mi je najljubše in zakaj, Najboljši govor, ki semga kdaj slišal(a), O zadnji kulturni prireditvi, O mladinskem zborovanju, O športni tekmi, Na Silvestrovo, Ob novem letu. Trdinova o spisju piše še v tretji enoti, in to v članku Ali še dajemo domače vaje66 iz leta1963/4. Takrat razmišlja, da so domače vaje »… najuspešnejše sredstvo za utrditev v šoli pridobljenega znanja, najučinkovitejša vzgoja k samostojnemu rednemu opravilu in za učendijakov najlažji način učenja«. Učna ura naj se začne s pregledom domačih vaj in skupno korekturo. Pregledajo naj se še individualne rešitve in literarne teme. Včasih je potrebna ustnobnova. Kako dolge naj bodo dom s tehtamo po vsebini.« »In kdaj je domača vaja pretežka? Kadar je dijak ne zna napisati s Pri prostih spisih so učencem potrebna natančna navodila (uvod, jedro, zaključek, glaideja, dispozicijske točke, prebrati celoten vzgled) (str. 141). Obnovo definira kot književno nalogo in zahteva, da domača vaja ne sme biti nesmiselna, kajti cilji domačih vaj temeljijo nanačelu postopnosti - nikakor vse hkrati. Ti cilji so: utrjevanje pridobljene snovi (slovniliterarnoteoretsko, lit re duha, urjenje v logičnem mišljenju, razširjanje znanja iz vs etičnih nazorov. Kako slovniški pouk z vajami približamo vsakdanjemu življenju? S kakšnimi vajami najlažvadimo d iskati naslove in dajati navodila. Običajno iščejo presplošne in pretežke teme, za muči z vsebino – vsebina naj bo lahka in prijetna. Učenci imajo dovolj posla z zgradbo, gom in jezikom, kajti cilj ni vzgoja pisateljev i nadarjenega učenca naučiti lahkotnega in pravilnega izražanja, logičnega povezovanja in iskrenega izpovedovanja.« Glede teme – naj pišejo o stvareh, ki so jim pri srcu (str. 145). tobiografija je najbližja in je neizčrpen vir snovi za pisanje. Vzbuditi moramo dijako iskrenost, širiti njegov spomin, pokazati možnosti, kako naj se je loti – pokazati metodo alledom Na koncu povzemimo: Trdinova se je zavzemala za manj togo pojmovanje spisja, pozornost je posvečala motivaciji učencev in tvorjenju besedil na osnovi zgledov. Po njenem mnenju se književna besedila, pa tudi besedila sošolcev. Poudarja pomen učiteljevih navodil za pisanje. Navodila za domače vaje so pomembna, zato je potrebno napisati naslov domače vaje, podnaslov v oklepaju, datum (dijaki bodo to posnemali: naslov, podnaslov, datum), ilustracinaloge, označevati domače naloge z zaporednimi številkami ter seveda pregledovati zdomačih vaj. Na koncu povzame svoje misli v sklep: kakor se edino z govorjenjem naučimo govoriti, z branjem brati, tako se seveda tudi s pisanjem naučimo pisati (str. 148) – torezavzema za izkušenjsko učenje. 1959/60 - MARTIN SILVESTER IN LITERARNOZGODOVINSKA USMERITEV O spisju, vendar ne v osnovni šoli, ampak o spisju v srednji šoli razmišlja Martin Silvester. Čeprav njegovi članki ne obravnavajo osnovne šole, so v disertacijo uvrščeni zaradi teoretičnega in didaktičnega razmišljanja o spisju v šoli nasploh. Naslov njegovega članka v nadaljevanjih je Slovenske naloge v srednji šoli, kjer v poglavju z naslovom Popravljocenjevanje svetuje popravljanje vseh napak z rdečilom, naj velja le pravilno napisana oblika.67 Potrebno bi bilo popravljati naslednje napake: – jezikovne napake: besedne, stavčne, nepravilen spol, sklon, število, oseba, nepravilna rabčasov, naklonov, načinov; nac ije, anakolu če nice, nagl zra i, fraze, s ese de …; – – idejne napake: zgrešena moralna gledanja, napačen odnos do staršev, šole, profesorjev, dodela, do znanosti in umetnosti, do političnih razmer, do družbe in življenja nasploh; – zunanje oblikovne napake (pisava, rob, odstavki, razmik, datum, pike, nemarnosti) (str76). popravi si izpišemo značilne napake, ki jih obravn so enaka kot pri korekturi tiska. Nekaj sp realna ocena, branje nalog pred ocenjevanjem (vživetje), naloge enega razreda 'nepretrgoma' popraviti – v enem zamahu in hkrati. Ocenjujemo: (1.) vsebino – ustreznost naslovunimivost, razumljivost, ni preskopa in suhoparna, vsebinsko bogata, izvirna in v idejnem pogledu v redu, (2.) jezik in pravopis - slovnične in pravopisne napake, (3.) stil in mpozicijo - lepo, jasno, slikovito, jedrnato izražanje, spretno podane in logične povesli brez ponavljanj in preskokov), (4.) zunanjo obliko naloge - pisava: lepa, čitljiva, ažna, nikakor pa nemarna in površna. Vsekakor je zanimivo, da omeni učiteljevo soodgovornost: »Učitelj z ocenjevanjem naloge ocenjuje tudi svoje delo« (str. 77). Poda naslednjo metodo ocenjevanja, ki je zelo podobna današnjemu opisnemu ocenjevanju: ocena po prvem vtisu naj bo zapisana s svinčnikom, če smo v dvomih, dajemo dve oceni (ali + -), sledi še enkratno branje, nato primerjava ocšele potem dokončna n obširnejša. Podrobna in popolna ocena (z opombami) naj vsebuje: splošen pogled na uspeh, opozorilo na pomanjkljivosti, pohvala dobrih odstavkov, spodbuda in nasvet – kako bolje pisati, poudariti, zakaj je ocena kljub odlikam slabša ali negativna, ocena v pripisani opombi je »nekaka majhna recenzija« (str. 78), zaključne besede naj bodo spodbudne in ljubeznive – nikakor ne smejo biti porazne, da ne jemljejo poguma. Silvester se zavzema za ocenjevanje jezikovnih in vsebinskih značilnosti spisov ter predlaga ocenjevalno tablico: 5 91-100% 4 76-90% 3 61-75% 2 50-60% 1 1-49% Pametno je upoštevati naslednja pravila: obravnava naloge z razredom, prvi dan po pisanjprinesti poprave, kajti ure poprave so najdragocenejše – takrat so dijaki sprejemljivi ter dovzetni za nauke in napotke, poznati moramo namen poprave, saj je ura poprave – ura utrjevanja slovničnega in pravopisnega znanja. Poprava naj poteka takole: – priprava – splošno mnenje o uspehu naloge, poprava vseb – individualne napake – posamezna poprava, kjer se moramo izogibati poraznih pripomb; – skupna poprava ¦ vsebine nalog, stilna poprava, jezikovna in pravopisna poprava, popravljati napake ob analizi in razlagi, bistveno se piše na tablo (dijaki pišejo v zvezke); – branje značilnih nalog (boljših in slabših) – spoznavanje, kako sestavljati nalogo, prij…, ob branju dijaki kritično presojajo naloge. »Branje nalog kakega domišljavca inzanikrneža, da mu bo to v moralni poduk, drugi ga ne bodo hoteli posnemati« (str. 81). Branje naj se osredotoči na najbolj značilne odlomke in lepe stavke ter izvirne misli. Sama organizacija ure naj bo naslednja: 1. kolektivna obravnava splošnih napak, 2. razdelitevzvezkov po abecednem redu (ne po višini ocen), 3. individualna pisna poprava, 4. poprrobu, v celoti …, 5. domača poprava – poprava naloge, 6. vestno pregledati popravo, če »dijak ni zado u Tematika spisja oz. vsebinska stran šolskih nalog se nanaša na idejno, moralno in estetsko vzgojo. Pregledu tematike in izbiri, ki naj bo po Silvestrovem mnenju stvar profesorjasledi formulacija naslova. Izbira naslova naj se nanaša na znano snov iz šole ali iz življenjskih izkušenj, temu sledi opis doživetij, črpanje – po možnosti aktualna se moramo zastarelosti in izumetničen socialistične stvarnosti. Tema naj bo avtentična – v soglasju z duševnemu razvoju dijakov (sposobnost samoopazova uveljavljanju in samostojnosti, izrazne možnosti, mlade izkušnj intelektualni nivo). Poznavanje psihologije zanj ni pomembno oz. nujno naslovov naj zbudi zanim jasen, brez dvoumja, konkret naslovu dijaki zaidejo in ne odgovorijo nanj, na nekonkreten naslov dijaki presplošno pišejo, n izboru teme moramo upoštevati skopo odmerjen čas – 45 minut. V tem času je potrebno razmisliti o temi, si napraviti načrt ter ga uresničiti. Slaba kompozicija je posledica slabo formuliranega ali preširoko postavljenega naslova. Zaključimo lahko, da Silvester upošteva faze tvorjenje, predvsem načrtovanje in konkretizacijo teme. Trdinova je literarnoteoretično usmerjena, Silvester pa literarnozgodovinsko. Na kaj vse nbi bil učitelj pozoren pri ocenjevanju literarnih nalog ali literarnih tem, katerih pomembnvidi Silvester kot »nekakšne kontrolne naloge«, lahko razdelimo na tri dele: (1.) vsebina, stil in smiselnost, (3.) razgledanost. Učenec v literarnozgodovinskih nalogah izkaže (1obvladovanje snovi, občutenje in dojemanje vrednosti, pomen dobe, pisatelja in dela, razumevanje razvoja književnosti, poznava ustvarjanja. (2.) Povezovanje posameznih dejstev in izvirnost prijema (samosto zastavljenih vprašanj – tvorjenje besedil po zastavljenih vprašanjih) sodijo že v stil in iselnost naloge. (3. snovi (ne le slepe obnove), poznavanje snovi, sodba dija terminov in teoretsk načitanosti. S zapleteno, težje je s pregledi literarnih obdobij. Kako preveriti literarnoteoretsko znanje, jeliterarnih tem. Tema ne sme biti preobširna, kajti ob preobširni temi dijaki frazarijo, nepopolno odgovarjajo in slabo povezujejo dele naloge. Zato je potrebna omejitev temše razvrstitev literarnih tem, ki zahtevajo: – označitev obdobja, – označitev literarnega ustvarjalca, – vsebinsko, idejno in oblikovno označitev literarnega dela, – oznako književnih oseb (oseb) v literarnem delu, – obravnavo kompozicije, umetniške tehnike, stila in jezika, – pregled in analizo sodb ali kritik o učencu piscu in njegovem delu, – primerjalne naloge, – literarnoteoretske teme, – razmišljanje ali razpravljanje o kakšnem pregovoru ali izreku ob kakšnem literarnem N gledališki predstavi, filmskemu delu, o obisku, rojstnem kraju pisatelja, približanje literateme sodobnosti, fantazijske naloge v zvezi z literarnimi ustvarjalci, proste naloge ali naloge splošnega tipa. Te niso v direktni povezavi z obravnavo literarnozgodovinske snovi, vendar potrebno paziti na premišljeno izbran naslov, primernost duševni stopnji razreda, splošno zanimivos P navaja neodločenost dijakov ob izbiri, čeprav imajo proste naloge predno d loči naslednje vsebinske skupine ali vrste: - - domovina, naravna vprašanja, delo, družba, socialna vprašanja, gospodarstvo, politična problematika, – narava, človekov odnos do narave, šport, razvedrilo, - znanost, tehnika; - umetnost nasploh; - filozofske ali razmišljajoče. Oblika in zgradba je del, v katerem Silvester predpiše oblike pri šolskih nalogah. Za višjrazrede osnovne šole: opis, oris, označitev, dvogovor, tretji in četrti razred gimnazije: razmišljanje in razpravljanje. Osnovne oblike ali literarne prvine v srednji šoli: oris, označitev, razpravljanje (načrt za razpravo), esej. Upoštevanje razvojne stopnje obsega naslednje: upoštevati razvojno stopnjo dijaka, znana tematika, izbor naslovov za šolsko nalogo, primernost tematike duševnemu razvoju dijakov, poznavanje mladinske psihologne pretežke ne prelahke šolske naloge (kar se veže na nepoznavanje mladinske psihologiOpazi tudi, da dijaki v srednji šoli ¦ od petnajstega do devetnajstega leta – neenakomerdozorevajo, zato se je bolje osredotočiti na psihološke procese v tem obdobju odraščanja: opazovanje, domišljija, čustvena razgibanost, razmišljanje, telesni, miselni in čustveni Izbira naslovov naj sledi čustveni razgibanosti, domišljiji, dijakovemu opazovanju sebe in drugih, vzgoji, zanimanju za izvenšolsko življenje. Tako se poglablja zanimanje za lastno življenje, življenje d n Praktični literarnozgodovinski pristop Silvestra poda zanimivo razdelitev tem in novih naslovov. Uvaja nov čas, čas socializma in njegove vrednote – skratka, modernizira pouk. Vendar sta temelj ocenjevanja spisov in merila za ocene podrejena funkcionalnemu cilju – preverjanju znanju, čeprav rahlo upošteva ustvarjalnost, značilnosti učencev in »fantazijskenaloge«. Četrto obdobje: šolsko ustvarjalno pisanje - Žagar, Krakar-Vogel 1992 - France Žagar in Šolske besedilne vrste V slovenskem prostoru se je s šolskimi besedilnimi vrstami v zadnjih desetletjih ukvarjal France Žagar zlasti v knjigi Šolske besedilne vrste68. Spraševal se je o poimenovanju beali skupin besedil s skupnimi lastnostmi, ki jih učenci tvorijo v šoli. Navaja nekaj različnih poimenovanj, poleg nemškega Textsorten tudi Toporišičeva poimenovanja: vrste besedil, stalne oblike besedil, stalne oblike sporočanja in žanri69. Žagar meni, da je po več različnih izrazov, npr. zvrst, vrsta, tip ali žanr, potrebnih zato, ker se teži k hierarhičnemu razlikovanju skupin besedil. Dodatno zmedo v slovensko izr b Kos). Žagar se je dločil za prvo po ovanje. Določan osameznim i je razjasn porišičevi erila predst lo ijska p p besedila70 in Slovenska slovnica (1984) so besedilne vrste pojmovane preozko, zlasti za šolsko uporabo, zato Žagar meni, da so poleg funkcijskih zvrsti za klasifikacijo besedilnih vrst pomembni tudi sporočevalni postopki oziroma način, kako so teme obravnavane in iz katerega zornega kota oz. perspektive obdelane. Za zgled navaja Toporišičevo in Dularjevo poimenovanje, s katerima si delno pomaga, vendar na koncu sam sestavi preglednico šolskih b Pisanje v šoli že od leta 1850 poimenujejo spisje, zato postavi Žagar za glavno šolsko besedilno vrsto v osnovni šoli spis (sopomenka: prosti spis). Učenci o in potem obnovo, opis, oris, oznako, poročilo, razlago, razpravo, referat, intervju, pismo idr. Vloga učitelja p oblikovanjem besedil, po pisanju pa sporoča, kako so pri tem uspeli in jim posredovati oce Tako se privajajo na pisanje različnih vrst spisov, ki se jih postopoma učijo razlikovati in uževati. Iz povedanega je jasno, da Žagar kognitivno pojmuje pisanje kot priučljivo avnost, hkrati loči faze tvorjenja na fazo pred pisanjem, ko učitelj poda okvirna navo, ko učenci tvorijo, in fazo po pisanju, ko učitelj posreduje učencem oceno (str. 91). Žagar govori o vzorcih besedilnih vrst za učence razredne stopnje osnovne šole in pravi, nci prvega in drugega razreda postavljeni med igro in začetno opismenjevanje ¦ učenje nja in pisanja. Žagar upošteva tudi razvojn – zato najprej našteje didaktične jezikovne igre, primerne za delo v prvem in drugeredu, cilj pa je razvijanje poimenovalnih in upovedovalnih sposobnosti. To so igre z edami in povedmi, premetanke in besede v besedah, besede z isto začetnico, risanje z edami, otroška vprašanja, otroški odgovori, miseln risb (str. 99). Za učence tretjega in četrtega razreda predlaga spoznavanje in učenje pisanj sestavljanja štirih glavnih besedilnih tipov: 3. in 4. razred osebno podano stvarno podano dogodek pripoved poročilo stvar oris opis a definicijo besedila, ki jo pov narejena po pravilih določenega jezika in glede na namen, ki ga ima govorec in učenec piseco enoto sporoča naslovniku« (str. 99). Po načinu, kako je tema (predmet sporočanja) rana in na kakšen način obdelana, razlikujemo več vrst besedil. Že učenci tretjega in rtega razreda osnovne šole teoreti učence predmetne stopnje so primerne ob slikah, zgodbe na podlagi spodbujevalnih besed, nadaljevanje začetih zgodb, domišljijski si, obnove in pre ar je tudi definiral šolske besedilne vrste, primerne za učence višjih razredov osne, in sicer: - - domišljijski spis je podoben doživljajskemu, samo da v njem ne popisujemo tega, kar se je zares zgodilo, ampak to, kar si želimo, si zamišljamo, ustvarjamo s svojo predstavno močjo. V domišljiji se lahko spreminjamo v rastline ali živali, se povečujemo ali pomanjšujemo, delamo čudovite izume, potujemo z vesoljskimi plovili, podoživljamo preteklost ali snujemo prihodnost; - obnova (besedilna vrsta, narejena po pripovedovanem, prebranem besedilu ali filmu, podrobna obnova, kratka vsebina ali skrčitev (pisni povzetek), razširjenje in raznovrstne predelave, parodija, travestija in pastiš), - poročilo – isti dogodek se lahko predstavi na različne načine: v obliki pripovedi (doživljajski spis) ali v obliki poročila. Pri za prijavljanje, uradno ugotavljanje, obveščanje; - pripoved (osebni vtisi, napeto, stopnjevano prikazovanje, izrazno bogat jezik); - poročilo (dejstva, stvarno, neosebno prikazovanje), natančno izražanje; ris (čustveno in izrazno močan spis ali del obsežnejšega besedila. V njem so v ospredju vtisi, ki jih naredi kaka stvar, prostor ali pokrajina. Pri sestavljanju orisa morajo biti izbrane pr - opis (opis je stvaren prikaz predm opravila), opis predmeta, opis poteka; oznaka (oznaka je besedil - razlikuje od drugih ljudi); - referat je besedilo o določeni strokovni temi, podano ustno. Ni namenjen bralcu, ampak poslušalcu. Za pozornost poslušalca se je treba potegovati s tehtno vsebino, preglednourejenostjo gradiva in ustreznim načinom podajanja, strokovni referat (strokovni posvet), šolski referat (govorna vaja); - razprava je ustna izmenjava mnenj (diskusija) ali pisno besedilo, ki strokovno obravnava irešuje kakšno še nerešeno vprašanje; - pismo je pisno sporočilo, ki ga odpošiljatelj pošlje po pošti določenemu prejemniku (naslovniku); - intervju je javnosti namenjen dvogovor med poročevalcem in znano osebnostjo, po vsebini: tematski (druž Žagar se je največ ukvarjal s šolskimi besedilnimi vrstami in je tudi pri oblikovanju naslov p učencev, ki se kaže zlasti v poosebitvah predmetov (Črke v mojem zvezku so oživele, Steklenmožiček, Govoreča lisica …). Uvaja tudi predvaje za pisanje domišljijskih spisov, v katerihučence spodbuja, jih senzibilizira za pisanja in prikliče znanje na določeno tematiko, glede na metodo tvorjenja besedil, npr. opis slike, pogovor o danih besedah ipd. Žagar v knjigi Šolbesedilne vrste (str. 92) navaja tele vaje: poimenovalne vaje (igre z besedami: premetanke ibesede v besedah, besede z isto začetnico). Zanimivo je, da uvaja vaje »risanje z besedami« ali slikopisne vaje, ki so primerne za učence v začetni fazi opismenjevanja, in upovedovalnevaje (otroška vprašanja – otroški odgovori). Najpogostejše besedilotvorne metode pri Žagarju so: – dopolnjevanje – nadaljevanje začetih zgodb, zamenjava začetka ali konca zgodbe; – ključne ali dane besede (kle – po spominu – obnove, ki jih tvorijo po zgledu književnih besedil, in sicer podrobne, skrčene; – z zamenjavo pripovedovalca; – s preoblikovanjem – dodajanjem nove osebe; – priredbe ali predelave. V poglavju o nasvetih za oblikovanje besedilnih vrst v višjih razredih osnovne šole Žagar upošteva pri pisanju učinek besedila na poslušalca – torej naslovnika, zato učencem tudi svetuje upoštevanje naslovnika. Torej upošteva tudi pisne dejavnike (temo, naslovnika in navodila). Žagarja uvrščam med tradicionalno in sodobno pojmovanje, saj lahko ugotovi d besedilnih vrst, glede vsebine pa se je precej približal sodobnemu pojmovanju in je tvorno prispeval k nastajanju bolj strpnega odnosa učiteljev do besedil učencev in k posodablpojmovanja besedilnih vrst. Tudi pri opisnem ocenjevanju in vrednotenju spisja je zdruoba pristopa – tradicionalnega in sodobnega. Pri oblikovanju naslovov ustvarjalnih berazličnih knjigah in jezikovnih vadnicah je domiselno združeval perspektivo strokovnjakinterese učenca. obdobje intenzivnih začetnih prizadevanj. (II.) drugo 1966-1975/76 – obdobje poglabljanja Boža Krakar Vogel in ustvarjalno pisanje kot nadstandarad pri pouku književnosti V doktorski disertaciji z naslovom Novejši slovenski pogledi na pouk književnosti v srednji šoli72 je Boža Krakar Vogel preučila pet časovnih obdobij. (I.) prvo od 1955/ 56-1965 – novih vsebinskih spoznanj. (III.) tretje 1976/77-1980/81 – obdobje priprav in uvajanja usmerjenega izobraževanja. (IV.) četrto 1981/82-1985/86 – restavracija literarnovednegautemeljenega pouka književnosti in (V.) peto 1986/87-1991/92 – širjenje sodobnihna pouk književnosti. V tem obdobju je analizirala gradivo in raziskala pouk književnosti v srednji šoli. Podrobneje je razčlenila poglede na glavne taksonomske kategorije in izhodišča za izbiro vsebin in metod, predvsem literarnozgodovinsko, literarnoteoretično znanje, književne sposobnosti, zlasti bralno in književno kulturo. O ustvarjalnem pisanju v teh peobdobjih ni bilo veliko zapisov, zato jih je analizirala skupaj z bralnimi sposobnostmi v sklopu književnih sposobnosti. Krakarjeva navaja temeljni cilj pouka književnosti ¦ komunikacija z leposlovjem (branje in pisanje) oz. razvijanje književnih sposobnosti (dejavnosti, lastnosti za uspešno komunikz leposlovjem) ¦ branje in ustvarjalno pisanje, ki naj bo izkustveno. V nadaljevanju definsposobnost ustvarjalnega (kreativnega) pisanja (str. 84): »To sposobnost razumemo kot sposobnost za pisanje literarnih in polliterarnih besedil (lirskih, epskih, dramskih in esejev, potopisov, dnevnikov itn.)«73. Razvijanje sposobnosti ustvarjalnega pisanja je pri defitemeljnega smotra – komunikacije z leposlovjem ¦ opredelila kot nadstandard, torej kot ciza »katerega ne pričakujemo, da se bo uresničil splošno in obvezujoče kot motiviranje za branje leposlovja, pač pa v posebnih okoliščinah, s posebno motivacijo in kot nadgradnja standardnega pouka – pa vendar vključen tudi v ta pouk, ne pa popolnoma prezrt.« 74 Seznanjena je, da poučevanje ustvarjalnega pisanja v literarni zgodovini ni novost. Omenja pisanje verzifikacij v francoskih literarnih salonih in razširjenost tovrstnih tečajev na fakultetah v ZDA, Veliki Britaniji in drugod, bodisi v okviru rednega pouka bodisi pri seminarjih. Prav zunajšolske interesne oblike dela so se za pouk ustvarjalnega pisanja uveljavile v osemdesetih in na začetku devetdesetih let in spodbudile niz publikacij.75 Iz objavljenega gradiva Krakarjeva izlušči dva temeljna namena kreativnega pisanj » pa je pisanje samo: vzbujanje samozavesti pri pisateljskem začetniku (»Študenta moram pripraviti, da odrine od sebe strah pred starimi pravili pisanja, ki so mu preprečevale dejavnost« (Julia Bates)76 ter poučevanje pisateljskih tehnik za tvorjenje besedil. Omenila bi, da oba namena sovpadata s sodobnimi gibanji po svetu, ki prenašajo poudarek pisanja z napisanega besedila na proces, čeprav je bil pred tem nekaj časa usmerjen na pisca. Po svetu so se razširile različne inačice pisanja usmerjenega na avtorja, njegove zavore, terapepisanje »iz sebe« – kar je angloameriški vpliv gibanja izpovednega pisanja (Julia Bates, Richard Jackson) s ciljem samoizražanja pisca, ob tem pa razvijajo različne metode kreativnega pisanja, npr. prosto pisanje, samodejno pisanje in metodo možganske nevihtetem smislu lahko razumemo kreativno pisanje tudi kot reakcijo na tradicionalno pojmovanje pisanja, ki je togo omejevalo pisce in zašlo v skrajnost, da je učenec pisec lahko kdorkoli, da za pisanje ni potrebno niti znanje niti sposobnosti, ampak je pomembno »izliti čustvpapir«, saj »srce narekuje, roka piše«. Očitno je to odziv na pretirano poljubnost kreatidelavnic po svetu in usmeritev na pisni proces, kot se ga da naučiti in razviti. Omenja različne metode dela v pisateljskih delavnicah Lojzeta Kovačiča, Branka Gradišnika, Julie Bates, Richarda Jacksona in pravi, da ti postopki uresničujejo tudi pisateljske ali psihoterapevtske namene kreativnega pisanja. Že v disertaciji loči literarne delavnice od šolskega ustvarjalnega pisanja, ki nima namena šolati pisateljev. Šolsko ustvarjalno pis o izkušenj. Za cilj pa ima spoznavanje literarnih postopkov ter lažje prepoznavanje in vrednotenje, ne le v literaturi, ampak tudi v drugih umetniških delih. Ob metodah tvustvarjalnih besedil se učenec bolj zaveda zahtevnosti oblikovanja umetnostnih beszato bolj ceni, poglablja torej pozitiven odnos do književnosti – književno kulturo in hkrati razširja tudi jezikovne sposobnosti. Za razvijanje ustvarjalnega pisanja obstajajo različninačini motivacije in razvijanje metod za tvorjenje besedil, ki so povezani z metodami za tvorjenje besedil. Te razvija jezikovna didaktika: (a.) analitično-sintetična metoda, pri kase nova besedila tvorijo na podlagi branja književnih besedil ali (b.) metoda tvorjenja po zgledu in z dopolnjevanjem besedil ter tvorjenje izvirnih besedil. Krakarjeva se v disertaciji ukvarja s poukom književnosti in delno z ustvarjalnih pisanjem, zato analizira obdobje o1955 do 1990 s ciljem, da ugotovi, v kolikšni meri je ustvarjalno pisanje kot cilj uvrščenteoretično osnovo pouka književnosti in kaj se jim zdi za tako pisanje potrebno. V 120), navaja zamisli o razvijanju sposobnosti ustvarjalnega pisanja, ki jih je našla v člankM. Silvestra, ko piše o »fantazijskih nalogah v zvezi z literarnimi ustvarjalci in njihovim delom (Na obisku pri Trubarju …)« (str. 107) in S. Trdinove (1957), ki v Besedni umetnII. navaja izredno veliko vaj za razvijanje sposobnosti ustvarjalnega pisanja (1963 ali 64), ki razlaga, kako lahko dijaki tvorijo različne vrste besedil, tako da pred tem kot zgled obravnavajo določeno vrsto besedil izpod peresa znanih avtorjev (npr. Pišejo avtobiografijo po zgledu Trdinovih Spominov). Namen takih nalog je utrjevanje šolske snovi, urjenje vin slogu, bistrenje duha itd. Sposobnosti književnega branja, povezanega z ustvpisanjem, se avtorji v tem času zavedajo kot pomembnih taksonomskih kategorij didaktičnestrukture pouka književnosti in razmišljajo o številnih določilih teh sposobnosti, čeppoglabljajo v notranjo strukturo in zato ne dajejo učinkovite teoretične podlage za operativizacijo. Na kratko: zaradi pomanjkanja poznavanja teorije so tudi nasveti bolj praktično izkušenjski. Kljub temu je učitelj iz teh člankov lahko spoznal, da v šoli o književnosti ni potrebno samo predavati, ampak z dijaki tudi čimveč brati in se o prpogovarjati, izražati vtise ter dijake motivirati za poglobljeno razumevanje sp tu leti 1976/77-1980/ 81, 1980/ 81-1985/86 in 1985/86–1991/92 Krakarje s Ob koncu pravi, da je v sodobni književni didaktiki kot del pouka književnosti upoštevano tudi razvijanje sposobnosti za ustvarjalno pisanje, ki ga razumemo kot možnost za poglabljanje komunikacije z leposlovjem. V začetku devetdesetih letih je učitelj v publikacijah našel teoretična načela in praktične zglede za konkretno delo. Krakarjeva ppoudari prizadevanja M. Silvestra (1959 ali 60) in S. Trdinove (1963 ali 63), ki sta že v obdobju med 1955/56-1965 razmišljala o pisanju »fantazijskih nalog« (M. Silvester) ter o metodični možnosti pisanja fantazijskih besedil po vzorcu, nastalem ob analizi literarne predloge (S. Trdina), kar smo že ome (npr. uzaveščanje in preizkušanje pisateljskih postopkov za boljše sprejemanje literarnih del) in o metodah zanj (šolski interpretaciji, sintetično-analitični metodi pisanja besedil) na teoretični in praktični ravni Krakar-Vogel, 1991) v samostojni obliki pisateljskih delavnic (npr. Šola kreativnega pisanja, 1990, L. Kovačič, 1991) in kreativnega pisanja M. Blažić, 1992. Ne glede na takratno popularnost ustvarjalnega pisanja Krakarjeva meni, da je potrebno jati in razvijati ustvarj m potrebno medpredmetno povezovanje z jezikoslovjem, psihologijo spoznavanja in ustvarjanjaPri tem povezovanju, ugotavlja Krakarjeva, avtorji novejše tradicije književne didaktike niso posebno prizadevni. Morda je tudi tu odgovor, zakaj ustvarjalno pisanja ni prodrlo globlje zavest kot eden izmed funkcionalnih ciljev pouka književnosti takrat. Ugotovila je, da tradicija književne didaktike daje kakovostna in uporabna načela za razvijanje literarnozgo s spremenile, Izšel je Predl ravljena je prenova skega sistema iz osem književnosti tem eljni cilj pouka književnosih sposobnost z izkustveno metodo pridoblje liza naslovov prostih spa so učitelji že od začetsni proces – pisanje naj komunikacijo z leposlovjem, ki se uresničujlnega pisanja) in ob podpo nega) književnega znanja«84 sov od leta 1849-2000 tevali, najprej spon oteka po načrtu ali dispoziciji ali vprašaa potem prepisali v anju besedila. Pregledovanje besedila se je ostalo samo se ilj popravljanje, še celo več - preprečevan om in popravljanjem. Večkrat so učitelji pod aslovu«, kar je pravzaprav pomenilo, da so pisali v skladu s temi prirazlogov, zakaj j testov znanja ali prev (3.) Tretji razlo je nesorazmerno poudarja ončnega izdelka, ki ne upošteva značilnosti eprimerna di e motivno-tematska nepreresov. stanka prvega spisovnika l ost ure pisanja. ovov z ta 1850 niso poznali pojma ustvarjalnosti in dično utemeljeno načrtova tni tradiciji slovenskega spisja in so tudi v esničevale funkcionaln pravopisnih sposobnosti razvijale tudi Dejavnost učencev učenec določi prvotni in preneseni pomendani stalni besedni zvezi c določi stilno vrednost sopomen razvijanje sposobnosti ustvarjalneg (fluentnosti: besed, idej, asociacij in izražanj besedotvorne izvirno (nevtralno ali zaznamovano) c išče besedam protip sopomenke, nadpomenke in podpomenke c poimenuje bitja ali predmetprostore ali pojme učenec po analogiji tvori manjšalnice alljubkovalnice sociacije na izbrano be e čim več pomenov iste bese prostih definicij prepozna bitja dmete ali pros h poimenuje (tudi s enkami) nem korenu nava e družine i prvotni in pren lni besedni zv ustvarjalnega mišljenja (fleksibilnosti: spontane in adaptivne, elaboracije) učenec napiše čim več pomenov iste besedejih ponazori v povedi učenec navede čim več pomenov večpomin jih ponazori v povedi učenec navede nekaj stalnih besednih zvez, učenec opiše bitja ali predmete učenec razloži pomen besede s prep besedilotvorja razvijanje bese sposobnosti s razvijanje poustvarjalnega pisanja (ob zgledih) učenec piše naslednja besedila: definicija, razvijanje ustvarjalnega po pisanje razmišljanje, življenjepis. po spominu (obnove) po načrtu ali dispoziciji po ključnih ali danih besedahpo vprašanjih z zamenjavo ali s spreminjanjem priredba ali predelava preoblikovanje posnemanje dopolnjevanje združevanje N središču vaj so naslednje besedne vrste: samostalniške in pridevniške besede ter gtemi vajami so bogatili besedišče in razvijali govorne in pisne sposobnosti in spoznavno vlogo. Vaje poimenovanja so najpogostejše v predpisni ali uvodni fazi – ne predstavljajo samostojne pisne dejavnosti (razen v prvih letih šolanja), temveč so sestavina pisne dejavnostoz. uvodne faze ali vaje načrtovanja. Cilj poimenovalnih vaj so: – bogatenje besedišča, – usvajanje besedoslovja (pomeni besed, vrste besed, odnosi med besedami, frazeologija ter domače in prevzete besede), – uzaveščanje pomenskega razmerja med besedami (protipomenke, nadpomenke, podpomenke, sopomenke in večpomenke), – opazovanje vloge in pomena besed v besedilu, – spoznavanje besednih vrst, – izbor jezikovni – predmetnosti, poimenovanje v sobesedilu), – izražanje razmerja do predmetnosti (in naslovnika), – prepoznavanje, primerjanje, razvrščanje in definiranje glavnih besednih vrst nauporabe. Funkcionalni cilj poimenovalnih vaj je, da učenci spoznajo, da z besedami poimenujemo predmete, ki jih uvrščamo v množice po skupnih bistvenih značilnostih (nadpomenke, podpomenke, večpomenke, sopomenke in protipomenke) in ločujemo bistvene lastnosti odnebistvenih. Učenci uzaveščajo merila razvrščanja, predmete primerjajo in jih razlikujejo obliki, barvi, teži, razsežnosti, funkciji – razvrščanje po besedotvornem ali besedoslomerilu. Predmetnost zaznavajo z različnimi čutili in poimenujejo čutno-zaznavne lastn(vid, tip, sluh, okus, vonj). Določajo dvojne lastnosti in jih poimenujejo s pridevniki nasprotnega pomena (dolg – kratek, mlad – star, prijazen – neprijazen idr.). Primerjalnelastnosti stopnjujejo in uzaveščajo stopnjevanje pridevnikov ter njihovo slogovno vrednost. Razmišljajo o večpomenkah in njihovi vlogi v sobesedilu ter o lastnostih, ki omogočajo večnamenski pomen: hrbet, krilo, pero, pisan, rokav, vile, zala ipd. Cilj upovedovalnih vaj je razvijanje sposobnosti upov p Opisujejo procese in stanja, dogajanje, zaznavanje, spreminjanje, obstajanje ali razmerje do njih (npr. narava v letnih časih: drevo spomladi ozeleni, cveti, jeseni rodi, raste, se suši itOpazujejo časovna in vzročno-pos zaporedje dogodkov doma, v šoli, zaporedje dogodkov pri preprostih (vsakdanjih) dejavnor. pri umivanju zob), vzročna in posledična razmerja. Sposobnost natančnega opazovanja ustreznega opisovanja opazovanega pojava je pomembna sestavina pisnih nalog in osnova zahtevnejše ob so predvsem temeljile na opisovanju (Želod in buča, Krap, Naša mačica, Naša cerkev, klavžev večer…) in razlaganju (Obiranje hmelja, Kako smo sejali oves, Kako smo sepali…), bolj zahtevnih oblik pisnega sporočanja ni bilo v togo oklepali učnega načrta, drugi so učni načrt nadgrajevali z lastnimi didaktičnimi vacijami in se motivno-tematsko bolj osredotočali na učenca in njegov doživljajski in mišljijski svet. lj besedilotvornih vaj je razvijanje sposobnosti tvorjenja poustvarjalnih besedil na osnovi ledov književnih besedil iz beril ali čitank z metodami za tvorjenje besedil (z polnjevanjem, na osnovi ključnih ali danih besed, po načrtu ali dispoziciji, s snemanjem, s preoblikovanjem, s priredbo ali zamenjavo ali s spremembo in z združevanjem). Učenci berejo – basni, povesti in povedke v 19. st., čitanko v prvi polovici dvajsetega stoletja, danes književna besedila – tem opazujejo, načrtu m (slikopis, ilustracije, strip) in igra vlog (dramatizacija). V b napotimo tudi k iskanju – kako naj si pomagajo. V tej fazi zbirajo besede v skupine, magajo si s knjigami, slovarji, leksikoni. Učenci so opisovali in opisujejo predmete, živatline, osebe, dejavnosti (igre z žogo …), delovne postopke (priprava jedi, domišljijskih eptov …, zaporedje in trajanje dejavnosti), orodja, poskuse itn. To je besedilna vrsta, k jo najpogosteje pisali, a je prisotna tudi danes. Učenci se urijo v obnavljanju vsebine, skrčenenove ali povzetku in ustvarjalnem preoblikovanju vsebine in oblike besedila. Analiza naslovov prostih spisov od leta 1849-2000 analizi naslovov, ki so se pojavljali v spisovnikih, slov in šolskih zvezkih od leta 1849 do 2000, sem ugotovila nekaj stalnic, ki se pojavljajo v slovih, priloženih v dodatku. 77 .) Večina le-teh je bila zastavljena v obliki nominalnih naslovov, usmerjenih na opis inpisanih v t. i. nominalnem stilu, ki je temeljil na uporabi samostalniških (Avtobus, Jesen, Moj maček, Osel in koza, Ura…) in pridevniških besed (Uboga muca, Najlepši dan, Malasnežinka…). (2.) Drugi tip so pripovedni naslovi – usmerjeni na zgodbo – glagolski (verbalni) stil – prozno besedilo (Dogodek s počitnic, Najlepši počitniški dan, Potovanje v vesolje, Pripoved starega čevlja), ki sporoča potek dogajanja. (3.) Tretji tip naslovov so razlagalni – usmerjeni na razlago – pisanje s ciljem, da postanekomu kaj jasno, razumljivo (Kako zavijemo knjigo, Kako sušimo sadje doma, Kako smo delali sneženega moža, Kako smo se kepali …). ) Četrti tip naslov so vprašalni – usmerjeni na odgovor – pisno izražen naslov, s kat se (učitelj) obrne na (učenca) z namenom, da bi kaj izvedel od njega (Kdo me je učil prpesmic, Kaj mi je Mici povedala, Česa se najbolj spominjam, Kakšen sem bil kot otrok, Kateri šolski dan v tednu mi je najljubši, Kdaj postane ljubezen napačna, Kako sem porabila sto din, Zakaj imam rada jesen …). ) Peti tip naslovov so naslovi v obliki p visoko leta, nizko pade; Rana ura – zlata ura …), s katerimi so v prispodobah izražeživljenjske izkušnje. set najpogostejših besed v naslovih prostih spisov – Prva najpogostejša beseda, ki se pojavlja v naslovih, je zaimek moj; z njim je izražena svojina učenca (Moje kolo), gledano z njegovega stališča (Moja pot v šolo), splošna pripadnost (Moj domači kraj), razmerje med učencem in okolico (Moja šola), sorodstvo (Moj oče, Moja mama), družbeno razmerje do učenca (Moj katehet) in čustv – Druga beseda je predlog v za izražanje mesta, prostora, usmerjenosti učenčevega dejan(Jesen v gozdu, V osmem, V novi učilnici, V Mariboru, V trgovini, V šoli, V razredu, Potovanje v vesolje, Izlet v naravo, V nedeljo). Tretja beseda je veznik in za vezanje dveh sorodnih pojmov volk, Oče in sin, Otrok in zvonček, Pes in mačka …). – Četrta bes zato imajo tudi spisi bolj vlogo naštevanja in nizanja dejstev, manj pa spisa (Kako je gospodinjil oče, Kako je pri nas doma, Kako nabiram zvončke, Kako pomagam materi, Kako se peče kruh, Kako smo pekli palačinke, Kako smo pokopali našega župana, Kako smo se igrali vojake, Kako smo se sankali, Kako vstajamo). – Peta najpogostejša beseda je predlog na za izražanje cilja, prehoda, prenosa v drug položaj, mesto, drugačno stanje (Na izletu, Na morju, Na poti domov, Na poti v šolo, Na sedNa Silvestrovo, Na smučanju, Na sveti večer, Na travniku, Češnja na vrtu je spregovorila). – Šesta beseda je predlog pri za izražanje kraja, odnosa do koga, stika s kom, za izražanbivanja, obstaja Pri prijatelju, Pri prijateljici, Pri starem očetu, Pri stari mami, Pri zobozdravniku). – Sedma beseda je nedoločnik biti v vlogi pomožnega glagola v sedanjiku v tretji osebi ednine je, ki izraža učenčevo navzočnost v stvarnosti, lastnost ali stanje učenca (Mati je bila bolna, Bilo me je strah, Knjiga je moja prijateljica, Tudi v meni je dobro in zlo, Muco je povozil avto, Tudi pri noni je lepo, Kdaj me je bilo strah, Kdo je omikan, Kakšen je sednaš vrt, Blaž je prišel v šolo v krilu). – Osma beseda je nedoločnik biti v vlogi pomožnega glagola v pretekliku v prvi osebi ednine sem; kaže navzočnost v stvarnosti, v prostoru in času, bivanje in dejanje učenca (Pobiral sem krompir, Prestrašil sem se, Ko sem bila še majhna, Kako sem likala, Kako sem potoval, Kako sem premagal sošolca, Kako sem si zlomil nogo, Sem vrabec, Sem ekokokoš, Sem zajček). – Deveta beseda je samostalnik šola, ki se velikokrat pojavlja kot ustanova, v pogovornesmislu tudi kot pouk ali proces v tej ustanovi (Moja pot v šolo, Na poti v šolo, Ko še nisem hodila v šolo, V pastirski šoli, Ko prideš iz šole, Naše šolsko poslopje, Šola in cerkev, Kapočnem danes v šoli, Ka – Deseta beseda je samostalnik dom, ki pomeni prostor, hišo, kjer učenec živi, od koder izhaja, družino, ki ji pripada, posestvo ali domovino (Pri nas doma, Sveti večer pri nas doma, Sam doma, Ljubo doma, kdor ga ima, Doma na paši, Dom, Doma sem srečna, Naša domačija, Naš domači vrt, Kaj delam zimskega dne doma). Motivno-tematske in oblikovne značilnosti – stalnice v naslovih prostih spisov od leta 1850-2000 Poglavitna tema in motiv v spisih od leta 1850 do danes ni otrokov doživljajski svet in igra, kot je primer v sodobni slovenski in svetovni mladinski književnosti in kot bi pričakovali, ampak (1.) narava, naravni pojavi, živali in letni časi, predvsem živali v naravnem okolju inaravno funkcijo (S čim nam koristijo domače živali, Prve lastovke, Pri nas imamo koline, Pozimi, Naša krava Šeka, Naša goveja živina, Kako smo vpregli psa, Jesen, č (Spomini na otroštvo, Bolni otrok, Dober otrok, Bogoljubni otrok, Otrok v smrtni nevarnostiOtrok se joče, Kakšen sem bil kot otrok, Upoštevajte otroke, V učilnici begunskih otrok, Otroško veselje). Prvo tiskano omembo »igračke« v slovenskem jeziku je zapisal že Trubar 1575. leta v Catehismu s dveima islagama »…zatiga volo so ty Papeshniki St. Niclausha, kanimu Bogu postavili, de ima te boge bogate storiti, Satu she s v je nim St. Niclaush dal.«78 Druga pisna omemba je iz leta 1688 v slovarju Matije Kastelca »punzhiza, s katerimi se ty mladi otrozi ygrajo.« 79 Tretja zelo zgodnja omemba je iz leta 1712, ko je Hipolit Novomeški v slovarju omenil besedo »punzhiza … s'katerim se otroygrajo. pupa«.80 Iz navedenih zapisov vidimo, da so bile besede igrača, punčka zelo zgodomenjene v slovenščini, že prav na začetku naše pismenosti. Vendar so bile v devetnstoletju besede igra, igrače redke v naslovih prostih spisov: Moja najljubša igrača, Moje otroštvo, Moje igrače, Moje kolo, Moja ps Z dvajsetega stoletja so igre in igrače skromno omenjali, bolj pogosto se pričneta pojavljati, kse v drugi polovici dvajsetega stoletja spremeni pojmovanje otrok, odnos do otrok in s tem Tematika odraščanja, vrstništva, prijateljstva je prisotna v naslovih prostih spisov (Smeh v šolskih klopeh, Spuščali smo milne mehurčke, Moja 'enajsta šola', Prijateljstvo, Moj prijatelj P Moj najboljši prijatelj), dom, družina: Moja družina, Moja mami, Moj oče, Moja babica, Moja sestrica, Pri nas doma, Moja mamica, Ko je gospodinjil oče, Varoval sem bratca, Sestrina ljubezen). Analiza naslovov prostih spisov nas vodi do ugotovitve, da družinskega življenja v drugi polovici devetnajstega stoletja praktično ni oz. se ne priznava – družine se kot skupnosti začne zavedati šele na začetku dvajsetega stoletja (Peč – središče družabnegaživljenja – 1918-1920). Šele nato pride na vrsto otrok in njegov prostor v družini in doOtrok ima doma najprej le kotiček (Moj najljubši kotiček doma – 1914-1931), do lastne somine kar nekaj časa (Moja soba – 1990). Individualnost otrok temeljito spremeni skupne družinske dogodke. Na osnovi naslovov lahko rečem, da se je podoba otroka od pastirja do otroka s preveč igračami in svojo sobo razvijala postopoma skoraj sto let. P kulture) ni pogosta tematika, čeprav bi domnevali nasprotno. Pravzaprav je zelo malo, čeprda sodi med pomembnejše učenčeve bralne in tudi pisne interese (Opišite šolski toplomer, Če se pokvari televizor, Čistili smo okolje, Kaj vse zna narediti robot, Moj svinčnik je postaraketa, Vožnja z vlakom, Z letalom v Beograd, Zrakoplov v Rušah), do posledic sodobnega razvoja (Muco je povozil avto, Velika nesreča na železnici, Avtomobilska nesreča, Prometna nesreča, Nesreča na cesti, Letalska nesreča …). Vzgojnost ali svarilnost v naslovih je ostala skoraj nespremenjena. Lahko re b vseh obdobjih od leta 1849 do 2000. Med t. i. vzgojne ali svarilne naslove sodita tudi naslova Duh na podstrešju – 1871-1876 in Bavbav na vasi 1895-1905 prek naslednjnaslovov: Nepokorna Jerica – 1852, Boljši je hranjeno jajce, kakor snedel vol – 1858-1870, Življenje je trpljenje – 1868, do Strah ima velike oči – 1986-1893 in Nočni strah na podstrešju ali v kleti – 1998. Zanimivo je, da se tudi tematika zgodovinskega časa ne odraža pogosto (Naš cesar Franc Jožef, Proslava cesarjevega jubileja na naši šoli, Tovariš Tito na Dolenjskem, Šoje proti fašistom, Strahopetni Nemci, Raje je umrl, kakor da bi izdajal, Prošnja za sprejem v ozvezo, Pripravili smo torbice za vietnamske otroke, Dan priključitve, Dan naše armade …). Domišljijski svet in nenavadna stvarnost kot pustolovščina – se pojavljata kot tematika leta 1881 (Šivanka pripoveduje, Bankovec pripoveduje) in od tedaj sta stalno prisotni. Menimda so učitelji odkrili vzorec tvorjenja naslovov, ki je učencem dopuščal, da pišejo »po svoje« (Ajdovo zrno pripoveduje, Pripoved starega čevlja, Pripoved lestenca, Mravlja pripoveduje, Krt pripoveduje, Lastovica pripoveduje). Bolj domiselni so naslednji naslovi, ki so presegprvotni vzorec poosebljene živali ali rastline ali predmeta in so že v naslovu združili doživljajski in domišljijski svet, kar je zahtevalo zgradbo sodobne pravljice, ki se prične v d (Poroka mojega brata z gozdno vilo, Potovanje skozi čas, Pravljično mes S Indiji Koromandiji). Tematika dogodivščin in skrivnosti se tudi pojavlja, vendar ne tako izrazito, kot kažejo interesi mladega bralca (Skrivnostni vrt, Skrivnost zelene jame, Moj skrivni kotiček, Cvetoča češnja mi je zaupala skrivnost, Šli smo se detektive, Moj nepozabni trenutek, O lastnih dogodkih, Dogodek iz otroških let, Dogodek na ledu, Moja prva pustolovščina). Tematika narobe sveta izvira že iz ljudske pesmi, vendar ni tako prisotna, kot bi domnevali, pojavlja se predvsem okrog prvega aprila in pusta (Narobe dan, Narobe pravljica, Narobe svet, Narobšola, Torba me je nesla v šolo, Učenci so učitelji, Učitelji kot moji učenci, Kaj vesoljček Bim pripoveduje o Zemljanih, Kako bi bilo, če bi bila mama ata in ata mama). Tematika domišljijskega sveta narave ali živali ali predmetov ali izmišljen svet je tista tematika, ki je od leta 1881 odprla pot za domišljijsko tematiko nasploh (Ajdovo zrno pripoveduje, Bankovec pripoveduje, Lastovka pripoveduje, Požrešna radirka, Prometni znak pripoveduje, Snežinka pripoveduje, Stari mlin pripoveduje, Stonoga si kupuje čevlje, Šivapripoveduje, Žabji pogovor), čeprav se je n ali bitja ali živali ali naravne pojave). Primer neprimerne poosebitve ali spremembe je naslov, npr. Iz mene so naredili omaro ipd. Priljubljena tematika pisanja besedil je na osnzgledov (književnih besedil). Ob začetkih slovenskega spisja od leta 1850 so bili ti zgledi (Lagati ne, Nepokorna Jerica, Medvedova koža …) s poučnim naukom iz tradicije in izročilnosti (Brez dela ni jela, Dober je domek, če ga je za en bobek, Glad je najboljši kuhar, Jabolko ne pade daleč od drevesa, Kadar mačke ni doma, Ptico spoznaj po perju, Rana ura zlata ura, Roka roko umiva, Sreča je opoteča, Življenje je trpljenje). Leta 1866 se pri Praprotniku pojavi vaja tvorjenja po zgledu. Basen (v ve 1 Praprotniku Preberi basen (v verzih) in jo napiši po svoje. ali Preberi pesmico in jo naprosto. Napisati nekaj po svoje je od leta 1866 ustvarilo tisto minimalno možnost, da součenci lahko samostojno pisali in tvorili vzporedna ali poustvarjalna besedila ob zgledu književnega besedila. Tako so počasi nastajali pogoji za ustvarjalno pisanje učencev. Strukturno–oblikovne značilnosti naslovov od leta 1849-2000 Večina naslovov neposredno ali posredno predstavlja individualno glavno književno ose o rastline): Kako smo se igrali na paši, Medved in lisica, Mi med seboj, Molitev slepega dePo zvončke za mamo, Polh na obisku, Pomoč srnjačku, V bolnici, V čebelarskem muzeju, V moji domači vasi. Čeprav se v drugi polovici devetnajstega stoletja pogosto pojavlja t. i. kolektivni junak (Vsi smo ubogi grešniki – 1858-70, Knjige, naši najzvestejši prijatelji – 1871-76, Zakaj imamo v nedeljo le p 1993), da ob koncu dvajsetega stoletja so naslovi v množini skoraj redkost (Naš športni dan – 1995-98), Šli smo se detektive – 1993, Naše živali – 1995-97, Smejali smo se - 1995-99) Stranske književne osebe – odrasli (mama, oče, učitelj, stric, teta, dedek, babica …) so tiste, ki pogosto nastopajo, vendar nimajo dejavne vloge, ampak ostajajo na dogajalnem robu. Zanimivo je, da imajo živali ali rastline ali narava ali izmišljena bitja večji dostopotrok kot v svet odraslih, mogoče zato, ker je med otrokom in živaljo ali naravo bolj prstik kot med otrokom in odraslim; drugi razlog se kaže v odnosu odraslih do otrok, ki je izrazito pokroviteljski in moralizatorski. Dogajalni prostor v naslovih je raznoliko vezan na vas, vaško okolje, pašo, pot do šole, šele pozneje se prenese delno v mesto, vendar je ostaja nekje v idilični brezčasnosti: Cvetoča češnja na naši njivi, Mejni prehod Škofije, Na pašniku, Na pokopališču, Na poti v šolo, Na taborjenju, Pri nas doma, Prvikrat na Bledu, V gozdu, Vaška lipa. Ob analizi naslovov prostih spisov lahko rečem, da se je dogajalni prostor prenesel z zunanjega dogajalnega prostora (vasšola, pašnik, travnik, gozd) na notranji ali subjektivni prostor – v otrokovo notranjost (Jaz, Moje sanje, Moje želje, Bilo me je strah, Sam doma, Moja prva ljubezen) in domišljijs p Dogajalni čas, izražen v naslovih, je sicer povezan s ključnimi prazniki, vendar je tudi nedoločen oziroma brezčasen, lahko je katerikoli dan – Na božični praznik, Na cvetno nedeljo, Prvi maj, Prvi dan v šoli, Prišla je pom p Dogajalni prostor in čas sta oblikovana podobno kot v pravljicah – večinoma nedoločena, stem pa univerzalna. Ta razlog je razumljiv in sprejemljiv za devetnajsto stoletje. Ob koncu dvajsetega stoletja in v času elektronskih medijev pa priporočamo vsaj približno določen čas in prostor predvsem na predmetni stopnji osnovne šole ali v tretjem triletju devetletke. Ravni dogajanja - dogajanje najpogosteje poteka na eni ravni. Za domišljijsko raven so naslednji primeri: Ajdovo zrno pripoveduje, Bankovec pripoveduje, Šivanka pripovedujeNaslovi na doživljajski in domišljijski ravni so: Bil /a sem riba, Potoval sem v preteklost, Potovanje v prihodnost, Potovanje z oblakom, Pozabil sem čarobne besede, V pravljdeželi, Zbudil /a sem se kot kužek. Pripovedovalec - večinoma je v naslovih prostih spisov je večinoma stališče odraslega, ki pa ni nevtralno, ampak je zaznamovano z moraliziranjem (Brez potrebe ne prašaj, Angelji – otročji prijatelji, Bodi bogoljuben in priden, Prva kazen, Kako smo grabili listje, Športni danvesel je dan, Pri zobozdravniku …). Pristen otrokov zorni kot je pravzaprav zelo redek: Odraslih ne razumem, Otroška država, Upoštevajte otroke. Čeprav na besedni ravni pričakujejo otrokov zorni kot, imajo učitelji določena pričakovanja na tematiko: Jaz in metuljček, Moja najljubša žival, Moja najljubša igrača, Moja prva nesreča, Česa si najbolj želim, Vrtnar bom, Kaj bom, ko bom velik /a. Otrokov zorni kot je pogosto le navidezen, sana vnaprej določena neposredna ali posredna vprašanja v naslovih učitelji pričakujejo določene odgovore: Bodi bogoljuben in priden, Kdor se ponižuje, bo povišan, Pomagalstarki, Pomagajmo ostarelim, Pogovor z ovčko, Pri nas doma …). Nekateri naslovi so dnevtralni: Moj očka, Moj prijatelj, Moja butarica, Moja mati, Moja najljubša igrača, Moja najljubša knjiga, Moja pot v šolo, Moja prva nesreča, Moje počitnice, Naša najljubša živ Nedvomno je zorni kot naslovov je zorni kot odraslih (Kedaj osivijo naši lasje (1890), Dva sorodnika preveč, Kri rešuje življenje, Memento mori, Shujševalna kura, Slovo od mladosti, Šoje proti fašistom, Uši, Vse mine, Vseh mrtvih dan, Zdravilo zoper plešo, Dobili smo piiz Moskve, Šoje proti fašistom, Če otrok ni tak, kot želijo starš, Mi in naši zmazki…). V devetnajstem stoletju je v naslovih prostih spisov viden izrazit moralni nauk – verski moralizem (Brez potrebe ne prašaj, Delaj in moli, Moja dolžnost, Naša cerkev, Ravnaj se ppametnih in omikanih ljudeh, Delaj in moli, Molitev mi je ljuba, Delo za cerkev, Fara imfarane pod svojim zvonom, Bogoljubni otrok). Vidni so stereotipi s gospodinjil oče, Moj bodoči, Oče se vrnejo, Pismo očetu, Prošnja za oprostitev vojaških vaj). Veliko naslovov je presplošnih (Jesen, Koline, Krt, Kruh, Pomlad, Poplava, Potres, Požar, Praznovanje, Zima), učenec je zbegan in postavljen v položaj, ko se ne more, hkrati pa se mora odločiti in pisati. Stilna vrednost naslovov – zaznamovanost je prisotna v večini naslovov, ki niso nevtralno upovedani, ampak prikrito ali neprikrito vplivajo na čustva, mišljenje in pisanje učencev Avtomobilska nesreča, Bil sem bolan, Bilo me je strah, Bolev naši hiši, Cigan je cigan, Materi sem izmaknil, Moja bolezen, Prisluškovala sem, Razočarala sem mater, Storila sem krivico, Zlagal sem se). Pojmovanje otroka in položaj otroka sta se spreenila, vendar je otrok še vedno pojmovan kot pomanjšan odrasel. Naslov naj bi zbujali nežna, prijetna čustva (Moja muca, Moj najlepši dan, Ob mavrici ni dolgčas, Sonce me je poljubilo …). Otroštvo in odraščanje sta prikazana idealizirano – boljše in lepše, kot obdobja brez problemov, idilično. V naslovih napoveduje opis mirnega, zadovoljnega življenja, povezanega z naravo, ki izraža mir in ubranost (Slast v naravi 1871). Vendar vemo, da je bilo otroštvo in odraščanje med leti 1849-2000 vse prej koidilično, čeprav spisi v devetnajstem stoletju poudarjajo predvsem idiliko kmečkega življenja(Kako se na polju dela, Kako luščimo po večerih bučno seme, Kako se kruh peče, Mati in otroci pri večerji …), stvarnost pa je bila drugačna (Prva kazen, Lačni otrok, Moj prvi greh, Ogled mučilnice, Tekmovanje v umivanju zob, Pri nas doma, Čistili smo okolje, Otrok kljubuje …). Veliko spisov ima le navidez »prosti« naslov, v resnici pa praktični namen (Prošnja za sprejem v gospodinjsko šolo, Prošnja do prijatelja, Prošnja za oprostitev o odnosa do odraslih, tudi onikanje staršev (Životopis našega prisvitlega cesarja Franca JožefI., Moja mati so zboleli, Stric gredo na mlin, Oče so bolni ...), do ljubkovalnih poimenovanj, ki so bili v devetnajstem stoletju le za izražanje čustev do narave ali živali ali rastlin (drevesce (1858), prepeličica (1871), bučelica, golobček, zvezdice, mucka, zajček, račke …) manj pa za otročičke (1895), za očeta in mamo. Ko postaneta mati › mami in oče › oči, tudi družinski odnosi postanejo manj formalni in bolj sproščeni od onikanja (Mati so bolni, Oče so bolni) prek (Moja mati, Moj oče) sledi (Moja mama, Moj oči, Moj atek) do (Moja mamica, Moj očka). Otroci v devetnajstem stoletju so ali bolni ali dobri (1871), otrok v devetnajstem stoletju je učenec (šola, cerkev) – ali pomožna delovna sila (na paši, pašniku), k doma (1996-98). Družbeno-ekonomski položaj se jasno izraža v naslovih (Zakaj smo siromaki – 1888) preotroka, ki je pastir, vendar začne ob tem koristiti dobivati prosti čas in prisluhne naravi pripoveduje potoček pastirju - 1909). Sledijo prve omembe besed igra, igrače (Kaj ste se zadnjič igrali s pastirji – 1903, Kako smo se igrali s pirhi, Kako smo se igrali v gozdu, Kako smo se igrali na paši, Kako smo se igrali na sosedovem vrtu - 1906, Kako se naše mačke igrajo, Naša mlada mačka pri igri, Kako smo se igrali vojake – 1908), nato pa igrače v n pašnik, otrok pa je pastir. Otrok dobi prvo igračo v naslovih prostih spisov šele po prvi svetovni vojni (Opis moje najljubše igrače - 1914-1938), Opiši svojo najljubšo igra1921, Kako sem se nekoč v pesku igral – 1929-1933, Moje otroške igrače, Popiši katerosvojih otroških igrač 1931. Igrače in igra se ponovno pojavijo po drugi svetovni vojnile kot igra živali; otrok takoj po vojni ni imel ne časa ne igrač za igro (Dva psička v igri, Dve mački v igri – 1945, Pri igri – 1947). V petdesetih letih pa se družbeno-ekonomski položtoliko izboljša, da imajo otroci že igrače in lahko že izbirajo (Moja najljubša igrača – 1952). Kasneje igrače in igra dobijo status stalnice v naslovih prostih spisov. V šestdesetih letih igrače že opisujejo (Moj medvedek), igre s pašnika se prenesejo v mestno okolje (Prvikrat v mestu - 1906), tudi družine se preseljujejo z vasi v mestu (Preselili smo se v mesto - 1963), zato (Igre na cesti – 1968) v sedemdesetih letih igre zgubijo status in postanejo nezanimive(Dolgočasne igre – 1972) ter dobijo negativen prizvok (Razbiti kozarec ni igrača – 1972). Ob zaposlenosti staršev otroci dobijo poseben prostor za igranje, s tem igra postane statusnisimbol (Cesta in igrišče, Doživljaj z našega igri na igre, saj igra dobi status učenja skozi igro (Spoznavanje prometa skozi igro – 1983). Igre se razlikujejo (Počitniške igre – 1983), v devetdesetih letih pa nastane potrošništvo (Igrače 1990), a otrok se želi igrati spontano (Igrajmo se zimo – 1990). Še vedno ima najljubšo igračo (Moja najljubša igrača - 1990); obzorje se razširi in otrok postane zvedav (Olimpijske igre – 1992) ter začne zdravo življenje (Kako se igra namizni tenis ali košarka – 1992). Igrače postajajo nezanimive, ker začnejo prvenstvo pridobivati mediji. V naslovih se vidinostalgična perspektiva odraslih za preteklimi časi in lastnim otroštvom (Ko sem bil /a majhna, Življenje na vasi, Zakaj imam rad /a jesen, Polomljena igrača pripoveduje – 1992). Nostalgija kot stališče odraslih je vidna še v teh naslovih prostih spisov (Zdravilo zoper plePrišla je pomlad, Slovo od mladosti, Ali bi lahko obrnili kolo časa nazaj, Češnja na vrtu je spregovorila, Gremo skupaj v hribe, Selivke smo se vrnile, Prišla je jesen, Z vztrajnostjo veliko dosežeš, Kako je nastala ptičja družina, Moj domači kraj itn.). Po sproščenosti (Sproščena igra – 1992) začnejo dobivati veljavo druge igre (Igrajmo se z besedami – 1992), pomembno postane število iger, vrsta iger in tekmovalnost (Igra, ki jo igram najbo– 1994), igra dobi status miselne igre (Igrajmo se z besedami – 1992, Učim se igra1994), igra postane organizirana dejavnost (Kako so fantje pripravljali igrišče - 1998). Prvine humorja in duhovitosti so se, sicer v manjši obliki pojavljale tudi v drugi polovici devetnajstega stoletja (Smeh nad smeh – 1958-1870, Županov maček v škripcu – 1871-1876, Kako je cesar Ferdinand I. mojemu dedu cmoke pojedel, Bavbav na vasi – 1895-1905). Sledi tematika narobe sveta (Narobe šola, Narobe svet, Narobe dan – 1986-93), prvoaprilske smešnice (Prvoaprilska laž, Prvoaprilska šala – 1986-1993) (Pustovanje v mojem kraju – 1990-1995) in opis najbolj smešnih dogodkov (Moj najbolj smešen dogodek – 1955, Smeh v šolskih klopeh – 1982-89 in Smeh skozi solze - 1972-76) Otroci so od leta 1850 prvič pisali o sreči leta 1868 z naslovom Sreča je opoteča, sledi Neustrašna sreča (Sreča – s nesreča, Prometna nesreča, Letalska nesreča, Nesreča pri delu, Grenka sreča - 1970-80), Sreča v nesreči (1980-90), Nasmehnila se mi je sreča (1982-83), do spraševanja (Kaj je to sreča - 1988-90; Nesreča - 1990, Moja sreča - 1990-99) in samospraševanje ter iskanjosebne sreče (Kaj je zame sreča? - 1995-96). Iz zbirke naslovov prostih spisov ugotavljamo, da je otrok zelo veliko delal v šoli in doma, dni imel prostega časa, da so se v prvi polovici dvajsetega stoletja lahko ž Razvoj otro je maslo dela« itn. Čeprav današnji otrok živi v obdobju elektronike, medijev, računalnika, medmrežja, še vedno ne piše o stvareh, ki ga zanimajo; bralni interesi otrok niso zastopani v naslovih prostih spisov, ki jih ponavadi zastavljajo odrasli. Vrednote v spisih so bolj povezane z vrednotami odraslih, v tem primeru učiteljev, ki v naslovih izražajo svoje interese če pa izražajo navidezne interese otrok (Moja muca, Moja igrača, Moja družina …) je zorni kopričakovan. Po okvirni oceni so teme prostih spisov, ki so izražene v naslovih, zapoznele za eno generacijo, kar nam potrdijo nostalgično izraženi naslovi. Učenci v šoli še vedno pišejzajčkih in poti v šoli, o zobozdravniku, športnem dnevu in v presplošnih naslovih Jesen, Potres, Bor in smreka…, čeprav doma sedijo ure in ure pred televizorjem, igrajo računalniške igrice, berejo časopise in živijo v realnem svetu, kjer so vojne, socialne stiske, prometnenesreče, odkrivanje vesolja, smrt, bolezen, ločitve, aids, mamila … Ta sestavni del vsakodnevnega življenja, postane tabu tematika, ko jo prenesemo v naslove prostih spisov. Sodobni svet se v naslovih prostih spisov učencev ne odraža. Sodobnost zamuja tematikospisja vsaj za dv z zgodi, da učitelj postavi neprimeren naslov (Bitumen na cesti, Blišč in beda ličenja, Cigan jecigan, Dva sorodnika preveč, Iz mene so naredili omaro, Janezov stric je po poklicu obešalnik, Kako smo v vinogradu lovili polha, ko smo obirali jabolka, Ko smo klali, Pri zobozdravniku, Šoje proti fašistom). Vse to je daleč od bralnih in pisnih interesov učencev. Ugotavljamo, da obstaja neskladje med bralnim in pisnim interesom učencev in bralnim tepisnim okusom učiteljev, kar se izraža tako, da je pisanje nepriljubljena dejavnost, a počasito pojmovanje spreminja. Iz kratke motivno-tematske in strukturno-oblikovne analize naslovov prostih spisov od leta 1849 do 2000 smo ugotovili nekaj stalnic, ki se pojavljajo v naslovih. Določilnice v nasloso jasno pokazale razvoj pojmovanja otroka in otroštva od druge polovice devetnajstega stoletja, ko so bili otroci delavci doma in na kmetiji, prek prve polovice dvajsetega stoletja, k je družba začela odkrivati pomen in vrednost otroštva in je otrok postal pomočnik pri delu doma, do konca dvajsetega stoletja, ko so otroci postali središče družinskega in družbenega življenja in je njihovo 'delo' postala šola in igrače elektronska zabava. Povzetek Čeprav bi prvine prostega spisja lahko našli v Pesniški šoli (1779-1781) v krogu revije Pisanice in Alojzijeviške pesniška šole (1848-1849), na začetek slovenskega prostega spisjapostavljamo Matijo Majarja in njegovo knjigo Spisovnik za Slovence. Pomemben avtor, ki je njegovo delo nadaljeval, je nedvomno pedagog Andrej Praprotnik s svojimi petimi izdajamispisja oz. prostega spisja v času od 1852. do 1887. leta. O spisju in prostem spisju so na Slovenskem razpravljali v treh različnih vrstah knjig: prve knjige so bili t. i. spisovniki, drujezikovne vadnice in tretje čitanke. Skupna značilnost vseh knjig s področja spisja je bilo opismenjevanje učencev. Prvi del spisovnikov Praprotnika (pa tudi Majarja) se je nanašal na vaje – to so bile vaje za razvijanje poimenovalnih sposobnosti in obvladovanje osnovnih besednih vrst (samostalnike in p p dvema različnima zaključkoma ali s spremembo pripovedovalca, spisovnik pa je vseboval tudi vaje »personificirani predmeti pripovedujejo« ter vaje iz besedoslovja in besedotvorja. Drugi del spisovnikov je bil namenjen praktičnim vrstam spisja (pobotnica, zadolžnica, oporoka ipd.). Leta 1906 je izšla Bezjakova knjiga, prva slovenska didaktika, ki se sistematično ukvarja s poučevanjem spisja. Največji premik od spisovnikov k teoriji in didaktiki prostega spisja papredstavlja knjiga Matije Lichtenwallnerja iz leta 1908, ki je še danes zanimiva. Vodil je projekt dveletnega pisan te spisja. V uvodu se Lichtenwallner zavzema za ločeno pi s je primerne predpisne vaje za odpravljanje jezikovnih napak. Med prvo in drugo svetovno vojno so izhajale Bezjakove in Schreinerjeve jezikovne vadniki so se ukvarja le s spisjem, sicer s stališča neumetnostnih besedil, vendar so dajale veliko zgledov za poimenovalne, upovedovalne in besedilotvorne vaje. Posebno pozornost zasčitanka in slovnica avtorjev Bajca, Rupla, Sovreta in Šolarja, v tretji knjigi pa je soavtor še Kolarič. Čitanka je sestavljena podobno kot današnja slovenska berila v osnovnih šolah. Vajeso sestavni del didaktičnega instrumentarija besedilne enote, kar pomeni, da odlomkom iz berila oziroma besedilu sledijo poustvarjalne in ustvarjalne vaje, za katere včasih ne moremverjeti, da so napisane pred sedemdesetimi leti, saj presenetijo s svojo domiselnostjo. Tkar je dragoceno, je kakovostna povezanost čitanke z umetnostnimi besedili in poudarjapoustvarjalnega pisanja v šoli. Po drugi svetovni vojni so na tem področju delali in prispevali veliko novega ljudje zpodročij. Naj omenimo le najpomembnejše, ki so zaznamovali tretje obdobje: slavisti – Silva Trdina, Berta Golob. Prehod od tretjega k četrtemu obdobju so zaznamovali tudi pisatelji in pesniki – Lojze Kovačič, Branko Gradišnik, Marjan Tomšič, Jože Snoj, Boris A. Novak, mentorji – Miha Mohor, Benjamin Gracar, pisatelji okrog revije Literatura: AleDebeljak, Igor Bratož, Andrej Blatnik ..., učitelji-mentorji – Slavica Bragato, Neva Pahor, Nataša Skrt Leban, Dragica Motik, Br J K 3. del ¦ Teoretična izhodišča ustvarjalnega pisanja O pisanju in o vzgibih za pisanje poznamo nekaj splošnih mitov, ki s samim pisanjem, kot ga pojmujemo danes, nimajo kaj dosti skupnega. Nekaj mitov najdemo že v antiki. Takrat je namreč na splošno veljalo, da se pesniki rodijo, da jih bogovi ali muze navdahnejo, da jih krilati konj Pegaz prenese iz doživljajskega v domišljijski svet ipd. V latinščini se je še dolgobdržal termin »poeta nascitur«, ki izhaja iz Platonovih dialogov. Aristotel se strinja z »rojenostjo« pesnikov, vendar je za pisanje potrebna veščina ali spretnost. Ti dve pojmovse skozi dvatisočpetstoletno tradicijo prepletata: rojenost je še najbližja današnjemu talentu, za veščino ali spretnost (gr. tehne) pa neredko slišimo izraz tehnika (pisanja). Nadarjenost danes razumemo kot splošno prirojeno oz. potencialno lastnost; talent kot specifično vrsto nadarjenosti in ustvarjalnost kot dejavnost oziroma kot izraženo last u delavnic«, ampak razvijati občutljivost za besedno ustvarjalnost na ravni recepcije in produkcije. Potrebno je razvijati ne le dejavnosti sprejemanja, ampak tudi dejavnosti sporočanja ¦ govorjenja, predvsem pa dejavnosti pisnega tvorjenja besedil. Bistvo komunikacijskega modela pouka književnosti je ustvarjalna dialoškost in komplementarnost branja in poustvarjalnosti. Seveda vsako pisanje in pisno sporočanje, ki vključuje branje in bralno razumevanje, še ne uresničuje ciljev ustvarjalnega pisanja. Razlike med »dobrim« in »slabim« pisanjem ne dela sam pisni proces in navodila zanj, ampak drugačna filozofija pisanja. Pisni proces je ravno tako pomemben kot pisni izdelek, kajti branje in poustvarpisanje sta komplementarna procesa. Razvoj bralnih in pisnih interesov otrok v predšolskem obdobju in učencev v osnovni šoli 8283 Od rojstva do 2. leta starosti otroka ne razločimo igranja od učenja; vendar je to čas za prvo spoznavanje otroka in knjige kot naravnega, zabavnega dela vsakodnevnega življenja. Otroci se učijo obračati (debelejše) liste v smeri od leve proti desni, 'besede' začnejo dobivati pomen. Otrok ni nikoli premajhen za to, da bi dobil knjigo za darilo, čeprav mu knjiga v tem obdobjupomeni igro in zabavo. Za to obdobje so primerne t. i. igralne knjige ¦ knjige za dejavno , komunikacijo (prepogibanke, knjige z luknjo, z vrvicami, zavihki, z glasbo itn.). Te knjige imajo prepoznavne pisane ilustracije, risbe ali slike in spodbujajo 'pogovor' ob knjigah. B dolgim besedilom niso primerne za otroke, kajti ob predolgem branju lahko izgubijo inteče je knjiga dolga, jo rajši pripovedujemo in priredimo besedni zaklad razvojni stopnji otrokaPrimerne so t. i. 'fotografske' ali prepoznavne ilustracije znanih oseb, živali in predmetov iz vsakodnevnega doživljajskega sveta in življenja otroka. Izberimo velike slikanice, s pisanimi, vendar enostavnimi ¦ nikakor ne kičastimi ¦ ilustracijami, ki so motivno-tematsko blizu otrokovemu doživljajskemu svetu. Le tako bo otrok povezal knjigo s svojim izkustvenim svetom. Primerne so knjige s trdimi (pralnimi) platnicami, z zaobljenimi robovi, pa tudi knjige v različnih formatih, od majhnih do velikih. Pomembno je, da otrok lahko sam obrača strani, smiselno pa je brati knjige različnih velikosti. Otrok ima rad knjigo, ki jo izkustveno lahko tipa, grize, se z njo kopa, igra; kljub temu da gre za neznačilen odnos do knjige, je knjiga, daljnoročno gledano, primerna didaktična igrača za otroke. V obdobju od 2. do 4. leta dobi otrok 'prvo pravo' knjigo s tanjšimi platnicami in motitematskim besedilom iz vsakdanjega življenja. Otrok rad posluša večkrat isto besedilopoteši radovednost; razbremeni si spomin, saj že pozna vsebino, zato se lažje osredotočnove prvine. Znano besedilo torej posluša večkrat, vendar iz različnih zornih kotov. Tako si ne zapomni le zgodbe, temveč tudi detajle, besede, pomen besed in se postopoma uči; zanj so zanimive tudi zvočne knjige, multimedijske knjige. V tem obdobju otroku beremo besedila in ga spodbujamo, da sam nadaljuje zgodbe, povedi, verze, rime. Na njemu primeren način se pogovarjamo o ilustracijah, naslovnici, naslovu, o prebranem. Beremo mu slikopise in stripe84. Po branju naj si tudi sam 'prebere' ali prelista slikanico. Za to obdobje so primernpisane, raznobarvne ilustracije, knjige o barvah, o abecedi (abecedniki); knjige s številkam ¦ 10), z živalmi, z motivi iz vsakodnevnega življenja (dom, družina, vrtec, okolje, igrišče, trgovina ipd.). Gre za vmesno fazo med knjigami za majhne otroke (igralnimi) in klasičnislikanicami. Primerne so knjige s kratkimi pesmicami (izštevanke, uspavanke, rimanice »nonsens« verzi) in motivi iz otrokovega doživljajskega sveta (o ig 'ustnih besedil' z naštevanjem, dodajanjem rim, »nonsens« besedami. To je tudi primeren čas za začetek pogovora o knjigah, ilustracijah, dogodkih, junakih ipd. ter za bralni oz. knkot, ki naj ima potrebščine za risanje, pisanje in branje. Otrok se spontano nauči pesmpamet, tako si uri spomin in zbranost. Spodbujajmo ga, da nam 'bere' – pripoveduje; to je sestavni del procesa učenja. V tem obdobju so primerne 'nadaljevanke', knjige s priljubljenimjunaki, ki otroka neposredno poučujejo (barve, črke, številke, dnevni opravki, ura ipd.) V času od 4. do 6. leta knjige bogatijo čustveni, domišljijski in intelektualni svet otrok, zabavajo ga in učijo. Branja ali pripovedovanja za lahko noč ne more nadomestiti avdio- videokaseta, lahko pa včasih ublaži odsotnost staršev. Pravljica za lahko no z otroke zanimajo črke in številke, zato samodejno začnejo posnemati branje in pisanje. Torej ga spodbujajmo k 'ustnemu pisanju', naj nam pripoveduje svoje zgodbe. Dragoceno bi bilo, čebi si starši ali vzgojitelji zapisovali (pisno, ali na avdio- oz. videokaseto) otrokove zgodbe, pesmi, pravljice. Zbirajmo otrokove ilustracije, naj napiše oz. nariše svojo knjigo in zapnjegove komentarje h knjigam in risbam. Otrokove izdelke obvezno datirajmo in če senaj se 'podpiše'. Poleg pravljic otrokom beremo pesmi (uspavanke, rajalne pesmi, nagajivke, izštevanke, gibalne igre in uganke) zaradi ritma in rime, le-te jim razvijajo občutek za vebesedo, ki jo otrok tudi sam spontano ustvarja. Spodbujajmo otroke za učenje rim in pesmic na pamet. Ko skupaj beremo na glas, naj s prstom sledijo branju hu Ponudimo otroku možnost, da si sam izbere knjigo, ki jo želi, kupujmo knjige z njim, pogovarjajmo se o knjigah; naj se usede v knjižni kotiček in pogleda, prelista knjige. V tem obdobju je primeren čas za obisk knjižnic, knjigarn, lutkovnih predstav ipd. Otroci imajo renostavne, vendar ne poenostavljene zgodbe; takšne berejo in 'tvorijo'. Njihove lastne zgodbe so razgibane, prevladuje glagolski stil (dogodivščine, pripoved, ne pa opis). Primerne knjige za branje so tiste, v katerih je glavni junak otrok ali poosebljen književni lik – tudi v njegzgodbah nastopajo takšni osebe. Zorni kot pripovedi je stališče nedolžnega, poštenega in pogumnega otroka. Knjige, ki jih ima rad, so knjige z vedro vsebino in srečnim koncem. Izberimo poučne, vendar ne pridigarske knjige. Otroci imajo radi, da se del besedilatako kot v ljudskih pravljicah. Zakon ponavljanja stopnjuje napetost, hkrati razbremeni spomin in potrdi otroka v njegovih predvidevanjih in pričakovanjih. Takšne knjige so napisane v črno-beli tehniki, s poučnim in vedrim zaključkom. Med 6. in 8. letom otrok vstopi v šolo in postane učenec in samostojen bralec, zato poveliko vaje, da ponotranji branje, ki naj postane zabavno. V tem času so razlike med posameznimi učenci in njihovim branjem velike (od začetnega bralca do učencev, ki doživljajo obdobje bralne mrzlice in 'požirajo' knjige.). Tisti, ki so usvojili bralno tehniko, radi berejo, tisti pa, ki še niso ponotranjili bralnega procesa, berejo neradi. Ne silimo otrok k branju. Branje naj bo vedno zabavno. Zato tistim, k s način spozna z besedami. Upoštevajmo učenčev individualni bralni in pisni interes (vesolje, živali, Egipt, knjige o živalih, baletu, čarovnicah ipd.). Še vedno so priljubljene knjige z ilustracijami, besedilo je napisano z velikimi ali malimi tiskanimi črkami. Če otroku beremo daljše knjige, najprej sami preberimo knjigo, potem pa berimo posampoglavja skupaj. Če otrok sam bere, kljub temu ohranimo vez z njim in mu ravno tako (vsazvečer berimo. Pri otrocih se začnejo postopoma pojavljati različni bralni in pisni interesi: domišljijske zgodbe, vesolje, miti, legende ali živalske zgodbe. Čas v začetnih razredih osnovne šole je primeren tudi za nakup t. i. poljudnoznanstvene literature (leksikoni, antologije, slovarji …); tako naučimo otroke uporabljati poljudnoznanstvene knjige (kazalo, abecedno iskanje). Branje naj bi bilo vedno pogojeno s pozitivno izkušnjo, zato mednje uvrščamo tudi branje reklam, napisov po ulicah, v izložbah; branje jedilnikov, cenikov, TV- programov, teleteksta, medmrežja, branje o hobijih ipd. Čas od 8. do 10. leta je čas, ko imajo učenci že razvite bralne in pisne interese, ki se razlikujejo od bralnih in pisnih interesov učiteljev in staršev. Navajajmo jih na obisk knjigarn in knjižnic, saj jih že večina tekoče bere daljše knjige (E. Blyton, R. Dahl, T. Brezina, BNovak ...). Pomen ilustracij je še velik, vendar se postopoma zmanjšuje; poveča se zanimanza zgodbo, pustolovščino, dogodivščino, potovanja, skrivnosti, čudeže, znanstveno fantastikoOtrok potrebuje knjige, ki mu razširjajo obzorja, bogatijo znanje, spodbujajo domišljijo, ustvarjalnost in ga čustveno prevzamejo ter ga hkrati poučujejo. Učenci že uporabljajo medij(TV, računalnik, medmrežje), računalniške igre, za zabavo ali kot vir info o Pomagajmo učencu izbirati knjige in mu svetovati. Najbolj koristno je ustno priporočilo sošolca, pri pouku pa je potrebno brati knjige skupaj in se o prebranem pogovarjati. Poudarpogovora je na zgodbi, fabuli, dogodivščinah, književnih junakih, ki naj bodo podobne starosti kot učenec (izstopajoči posameznik: pošten, pogumen, sposoben). Učenec bere raznolike knjige: od trivialnih (Enid Blyton) do kanoniziranih književnih del (Astrid Lindgren). Spodbujamo ga k uporabi različnih poljudnoznanstvenih knjig (atlasi, leksikonslovarji, enciklopedije ipd.), ker imajo sliko ali ilustracijo s kratkim naslovom in besedilno razlago. Učenec bo na začetku listal, potem gledal ilustracije, bral naslove in podnaslove, na pa bo začel brati razlage v drobnem tisku ¦ torej spontano in postopno. V tem obdobju radi berejo stripe, revije, časopise z zabavno vsebino. V obdobju predpubertete, od 10. do 12. leta, si učenci sami izbirajo knjige. Le-te so postale pomemben vir informacij (od poljudnoznanstvenih do informacij o medčloveških odnosih). Teme, ki zanimajo mlade bralce, so pustolovščine, dogodivščine, potovanja (neznane deželpreteklost, prihodnost, potovanje okoli sveta), Z preteklosti (piramide, faraoni, p a tudi knjižnlasična d ek je postal odlodinske knj ri knjig. Nekateri v tem obdobju je: 1upozahtStrudožvzpo(Pik ma, 2. dogodo tudi pri čina, 3. varna vrnitev domov. Zanimivo je, da sponta rjanju lastnih besedil. Knjige postajajo kompozic lne: realni in irealni oz. doživljajski in domiš vedi je naslednja: začetek in kone i svet ali nasprotno ¦ lahko obstajata oba svetova Učen em razočarani, saj so si glavne junak ovoriti o značilnostih – podobnostih in razlikah enciklopedije, in kratko razprobleme od eksikoni, kinogi učen so bogato opremljeni z rejo revije, v katerih iščejo elost, zaljubljenost, slabe ocene ip so: odciga Preg Strai 9. leta tastivno lepo godbe. Deklice pa berejo k o dekle, brez krivde krivo). med starši in otroki, na epcija ipd. Značilnosti bralnega ¦ obdobje ljudskih, klasičnih in sodobnih pravljic obje kratkih, ritmičnih in rimanih ¦ obdobje personif ¦ od 4. ali …) ¦ v osnovni šoli odmik od pravljic ¦ okrog 9. leta ¦ obdobje bralne mrzlice ali od 9. . do 12ali 13. obdobje ¦ obdobje vzornikov ¦ iskanje resnice li 1 ¦ zgodovinski romani ( ¦ zgodbe o junakih in junakinjah ¦ potreba po namišlj ¦ obdobje velikih pričakovanj ¦ obdobje revij: moda, obleka, fotozgodbe, horoskop nasveti … 2. ¦ teme: ljubezen, uporništvo, odraščanje, čustva, generacijski spor, tabu teme ipd. ¦ miti ema razvoja mladega bralca in njegovih godimo dejanskim razmera o vpliva tudi na bralni razvoj. Preglednica: Pisni razvoj86 4 ¦ 6 Preparacija – Pripravljalno obdobje ¦ začetno opismenjevanje ¦ učenje osnov pisanja ¦ obdobje čečkanja ¦ obdobje pravopisa ¦ orientacija na papirju: od leve proti desni, od zgorajnavzdol Prehodn ¦ obdobje mladostništv ¦ obdobje uporništva 7 ¦ 9 Konsolidacija – utrjevanja ¦ utrjevanje pisanja ¦ opiranj ¦ nerad piše v dvojicah ¦ potrebuje učiteljevo potrdilo ¦ egocentrično pisanje ¦ pisanje na ravni besed in povedi 10 ¦ 12 Diferenciacija – ¦ avtomatizacija pisanja Obdobje različnega pisanja ¦ rad piše v dvojicah ¦ potrebuje opisno oceno (upošteva opisno oceno) ¦ egocentrično pisanje in prehod k sociocentričnemu ¦ pisanje na ravni povedi in besedil 13 ¦ 15 Integracija – Obdobje celovitega pisanja ¦ sposobnost kontrole ustnega in pisnega sporočanja ¦ izbiranje različnih jezikovnih sredstev za različne namene ¦ notranja motivacija za pisanje ¦ sociocentrično pisanje ¦ iskanje osebnega sloga Preglednica pisnega razvoja je le shematska in govori o pisnem razvoju od otroka do mladostnika, pri čemer so individualne razlike med obdobji in znotraj enega obdobja velikeČe povzamemo zgornje ugotovitve o razvoju branja in pisanja, ki jih pojmujemo v skladPiagetovo teorijo kognitivnega razvoja, so za učence osnove šole značilne naslednje lastnos 1. Poosebitev ¦ Učenci v prvih dveh oz. treh razredih osnovne šole radi personificirajo realnost, kar pomeni, da transponirajo strukturo mišljenja. Učitelji naj spodbujajo učenčevospontano potrebo in sposobnost po poosebitvah, vendar smo pri opazovanju šolskega pouka in analizi naslovov prostih spisov v slovenskih osnovnih šolah opazili tudi pretiravanje v tej smeri ¦ učitelji zastavijo naslove, ki naj bi spodbudili otrokovo domišljijo, vendar so obrabljeni in plehki. Naslov sam po sebi ni zadostna spodbuda in je včasih neprimerno iz in preveč splošen (Bila sem lastovka, Zvonček možem, Sem zadnji rumen list …). 2. Egocentrizem – Značilnosti pisanja in pisnega sporočanja učencev na razredni stopnji ovne šole je egocentrizem na konkretni stopnji mišljenj n naloge v decentriranju s spremembo perspektive pripovedovanja, npr. iz prvoosebnega v tretjeosebnega pripovedovalca ob didaktičnih načelih primernosti in postopnosti. 3. V začetku obdobja formalnega mišljenja se odnos med emocionalnimi in racionalniprvinami vidi v tem, da ne razlikujejo objektivnega in subjektivnega stališča do tematikevsebine. Učenec loči umetnostno od neumetnostnega besedila po intuiciji na doživljajskizkušenjskem področju. V lastnem besedilu ne uresničuje zavestne razlike, ker pišelastnem interesu in je izredno čustveno udeležen pri opisovanju. Učenec spontano uživa v minljivih, vendar prijetnih trenutkih ob ustvarjanju. V svojih besedilih izraža celotno doživljajsko-spoznavni odnos do teme ¦ ne z izborom besed niti z izborom detajlov, temvepredvsem s prevlado čustvenega odnosa nad razumskim. Učenec še nima živ je 4. Osnovnošolci imajo (po našem opazovanju pouka) zlasti v drugem in tretjem triletju potrebo p ra samouresničevanje ¦ temelji na teoriji osebnosti E. Fromma87, ki je ustvarjalnosti dodelil pomembno vlogo. Potrebe vsakega človeka je razdelil na prave in neprave. Med praveuvrščamo potrebo po medsebojni povezanosti, pripadnosti, identiteti, orientaciji v svustvarjalnosti. Ustvarjalen posameznik je za E. Fromma človek, ki želi s tvorno oz. ustvarjalno usmeritvijo presegati obstoječo danost. Če to teorijo prenesemo na našo razvojnstopnjo, ugotovimo, da je v šolah veliko učencev, ki radi ustvarjajo in delajo, so izvirniimajo smisel pa tudi potrebo po drugačnosti. Dejstvo je, da bi bilo bolj vzgojno in koristno, čbi se mladostniki izražali z ustvarjalnostjo, ne pa z brezvoljnostjo. Učenje z ustvarjanjem ksamouresničevanje učencev deluje podobno kot ustvarjanje pri odraslem in izvira iz notranjepotrebe po samouresničevanju, samopotrditvi in samoizražanju oz. teži k uresničevanju njegovih notranjih potreb in dejanskih sposobnosti. Med dejavnike, ki prispevajo k ugodnemšolskemu ozračju, sodijo: ¦ spodbude v šolskem in domačem okolju; ¦ osebnostne lastnosti učencev (notranja motiviranost, vedoželjnost, nekonformizem, splošna inteligentnost in ustvarjalnost); ¦ primernost časa in prostora (razumna časovna omejitev, primerna učilnica s priročno knjižnico, računalnik, me Izvirne rešitve in izvirna besedila imajo daljšo dobo zorenja. Za bolj oddaljene in hkdomiselne odgovore potrebuje učenec več časa, zato imejmo pri pisnem sporočanju v šoli nrazpolago celo šolsko uro za pisanje ¦ po primerni motivaciji in uporabi pisnih strategij. Podgovori na vprašanja, ki se jih spomnimo, so ponavadi običajni in asociativno blizu vprašanju. Ustvarjalen učitelj, ki daje učencem občutek psihološke svobode in varnosti, spodbuja ustvarjalno učenje, pomaga učencu pri premagovanju ustvarjalnih kriz, uvaja različne šolske (in domače) naloge z upoštevanjem individualnih razlik, spodbuja improvizacije, dramatizacije, igranje vlog s predhodno pripravo ali brez nje. Učilnica naj boopremljena s knjigami, računalnikom, posterji, stenskimi časopisi ipd., kar spodbudno vpliva na sproščeno in tvorno ozračje v razredu. Poslušanje instrumentalne glasbe (npr. Momed ustvarjanjem se je neštetokrat doslej izkazalo kot s Divergentno mišljenje, ustvarjalni razvoj otroka in lastnosti besedno-ustvarjalnih učencev V psihologiji se je pojavila Guilfordova8889 in Torranceova teorija pojmovanja ustvarjaki je dokazala, da testi inteligence merijo le eno vrsto sposobnosti in niso primerni za ocenjevanje ostalih vrst (predvsem ustvarjalnih) sposobnosti. Guilford je mentalne sposobnosti, ki jih testi inteligence ne merijo, razdelil na pet miselnih operacij. Za nas sta bistvena delno konvergentno, predvsem pa divergentno mišljenje. Konvergentno mišljenje (istosmerno, usmerjeno k eni rešitvi, stekajoče se v isto točko) je značilno za merjenje inteligenčnih sposobnosti; tovrstni testi so zaprti ¦ eno vprašanje, ena rešitev. Divergentno mišljenje (raznosmerno, različno mišlje u možnih, hkrati pa ‘pravilnih’ odgovorov ali rešitev. V skladu s spoznanji Guilfordove teorije in Torranceovimi testi za merjenje ustvarjalnosti je večina ustvarjalnih nalog, sestavljenih v skladu s testi ustvarjalnega mišljenja. Tudi konvergentne vaje so koristne, če le niso prevladujoče in namenjene same sebi. Naloge ustvarjalnega tipa pa podpirajo naloge neustvarjalnega tipa, s čimer učenec pridobiva določeno osnovno znanje, ki ga mora imeti za književnost, npr. literarno-teoretične pojme, osnovne bio- in bibliografske podatke o delu iavtorju. Ti mu bodo nedvomno koristili kratkoročno, daljnoročno pa pri splošni razgledanoin književni vzgoji nasploh. Naslednja preglednica o ustvarjalnem razvoju otrok90 naj bo učiteljem v pomoč pri poznavanju ustvarjalnosti učencev v določenem obdobju, zlasti pri učencih piscih sedmega razreda osnovne šole. Preglednica je sestavljena na temelju ameriških izsledkov raziskvendar je po teoretičnih spoznanjih in didaktičnih izkušnjah prilagojena razmeram v našemšolskem sistemu in kulturi. Učitelju naj bo le v pomoč, torej naj določene prvine v preglednici upošteva le kot znamenja lastnosti, ki se individualno razlikujejo od učenca do učenca. Zrazvijanje ustvarjalnih sposobnosti je najbolj pomembno t. i. d d Ustvarjalnost imamo lahko za odprto, raznosmerno, raznoliko, različno mišljenje. Min vsebinsko se razlikuje od konvergentnega mišljenja, ki ga definiramo kot zaprto, enosmerno, v eno samo rešitev usmerjeno mišljenje.91 Besedno ustvarjalni učenci imajo bolj razvito besedišče, tvorijo daljše povedi s podredji priredji, uporabljajo več kakovostnih pridevnikov. Besedno us e tvorijo nove besede, besedne zveze in besedila. Nove, nenavadne ideje v njihovem m ali pisnem sporo rjalen učenec je vedoželjen, zanimajo ga številne teme, predvsem tiste, ki p rajujejo učni načrt in občutljivosti za književna besedila v določenem besedilu zaznajo več plasti in tudi več o, čeprav bralni interes učencev po petem razred v različnih bralnih interesih od dvanajste n besedil, ki so razvojno in recepcijsko primerna za učence, kar z gotovostjo lahko trdimo za izbrana besedila ustvarjalnega branja. ijanje bralnih in pisnih ustvarjalnih sposobnosti uč ti drugačnost mišljenja in krit ijati smisel za spontano prilagajanje, s N nedoživete situacije (pri analizi književnega besedila ali pri pisanju domišljijskega spisaUčenčeve pobude moramo spoštovati ter iskati nove rešitve ¦ besedilo beremo iz novega zornega kota. Povečevati moramo osnovno znanje, iskati oddaljene povezave, postavljati vprašanja v zvezi z besedilom in ne le iskati odgovorov na že zastavljena učiteljeva vprašanja. Besedno ustvarjalnost razvijamo, ko spodbujamo splošno intelektualno ustvarjalnost. Postopno in načrtno razvijamo splošno znanje, besedno ustvarjalnost z besednimi in besedilnimi nalogami, besedišče, spomin, u u splošnimi in posebnimi igrami za razvijanje fluentnosti besed, idej, asociacij in izražanja. Vaje za fluentnost b s dbujamo pren iz pasivnega v a besedišče. ustv tvarjalno branje in nje kot obliki učenja z anja. Razvijanjeuka književno s p j učenja z ustvarjanjobliko pisn j renos od pasivnestvenega učenjadaktiki jemanja besedil de učenja z laga – enosme ev ¦ metoda prikaza; om (s književnimv (pisno splj kot ment Načsmeri po utrjevanja književ nih izrazovpoučevanje in učen o raznolik inehajata od: ugokonbesštev Vajmiš novem učnem na elih postopnosti in sisi s pisanje c edilo z istim naslov i a razvijanje l venščino stalna in izobraže isanje pomemilja pouka, ki j zumevalni azvijamo po učitelj preom ob začetku in li ustvarjalno vseh besvergentnem ravni besedil Fluentnost be naštevanje čim večjega št tevanje čim večjega števila idej za nadaljevanje besedila k večjega števila asociacij kvaliteta Adaptivna fleksibilnost tvorjenje smiselnih povedi iz ključnih ali danih besed tvorjenje smiselnbesedila na osnovi ključnihdanih besed lnost tvorjenje novih besede za tvorjenje izvirnega tvorjenje ovalna poimenovanja danih povedi besedil n izvirnost redkost in primPovedna izvirnost Besedilotvorna izvirnost načrt, posnemapreoblikovanpriredba, spom(obnova), vprašanje, zame besedilo besedilo osnovi ključnih besed / dis/ vprašanj / drugih na osnovi neumetn Na ovanje učne ure, vloga motivacije in tipi motiva S srazsocuče otrokov doživljajski svet (otroštvo, igra, igrače, odraščanje, vrstništvo, prijatelj družina; svet živali in narave); šljijski svet (stvarnost in nenavadna stvarnost kot pustolovščina dogodivščina, skrivnost; domišljijski svet narave in živali): edila (tradicija in izročilnost). šča razvojne in pedagoške psihologije izhodiščna tematika sovpada s splošnim i tem opazim entrizma in Maslowe teorije o potrebah in teorije samouresničevanja. V besedilih eremo povezanost otrokovega razvoja s tematiko pouka književnosti. stost izražanja) se najprej izraža otrok okov odnos do okolja v katerem živi. Pri opazovanju slovenske šolskega vsakd vila, da se postopno zmanjšuje egocentričnost (na razredni stopnji) in katmoki pintebes entričnost (na predmetni stopnji) tudi v otrokovem govoru. ske interpretacije književnega besedila predstavljamo kot pregledn elj poučuje književnost. Primerjamo lahko slovensko in angleško shem itno uporabo ene ali druge oz. katerekoli novon ljivemu učitelju omogoča nove pristope, učencem pa možn ij. Metode poučevanja naj bodo različne, učitelj naj upošteva značiln dialoškost kot glavno načelo komunikacijskega po 93 t FAZE ŠOLSKE INTERPRETACIJE (SISTEM) A MOTIVACIJA (besedna: doživljajsko-izkušenjska, čustvena, domišljijska, prebesedna, problemska; nebesedna: likovna, glasbena, gibalna) NAJAVA BESEDILA IN NJEGOVA LOKALIZACIJA (ponovitev književnega znanja: o: avtorju, be FAZA PIZŠO književnega dela v kraj, čas, kulturo) MOR PRED BRANJEM (pripr pozornosti) TERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE interpretativno branje ali pripovedovanje besedila: videokaseti, TV ali mu REMOR PO BRANJU (urejanje vtisov, čas za premisl AŽANJE DOŽIVETIJ (besedno, nebesedno izražanje vtisov) SKA ANALIZA KNJIŽEVNEGA BESEDILA (osrednja fa ¦ (prepoznavanje, razčlenjevanje in poimenovanje sestav ¦ usmerjeno tiho branje s svinčnikom (podčrtavanje, beleženje) ¦ razlaga neznanih besed (konteks LASNO BRANJE, BRANJE PO VLOGAH ¦ analiza tematoloških sestavin: snov, tema, ideja, motiv ¦ zgradba: književni liki, čas, prostor, dogaja ¦ slog: slogovni postopki, književna vrsta, zv LEPNA FAZA SKSIV ¦ druga besedila, avtor, doba, stilna smer I POSTOPKI P EZA (povzemanje, povzetek, obnova, razlaga, strnjevanje; povzemanje z an pridobljenih spoznanj) (podajanje mnenja o vrednosti knj besedila, idej, avtorstvu z utemeljevanjem OVE NALOGE (pisanje poustvarjalnih in ustvarjaln 94 Komunik p temelji na izkušenjskem učenju in sprejemanju pesemskih besedil, sam prilagodi razredu in konkretnim ciljem ustvarjalnega pouka. PRIPRAVLJANJE KONTEKSTA ZA SPREJEMANJE BESEDILA (frontalno) ¦ podatki o besedilu in avtorju ¦ branje in sprejemanje besedila PRVO SREČANJE Z BESEDILOM (frontalno) ¦ pripravljalne naloge: branje (tiho, glasno, po odlom NJE VAl) ANJE LASTNIH DOŽ asociacije na besedilotev in IVETIJ (individualno) vidualno), beleženje vetij RA IŠLJANJE O LASTNI pisno izražanje vtiso ISIH (metakog ideje (skupinsko delo ali v dvojicah) IZRAŽ NJE LASTNIH VT ndividualno ubesed (individualno, e in razlaganje vtisov vojicah pinah, razred vniku branja PREDS AVLJANJE ( a udeležba atizacija) o, v dvojicah, skupin nimi besedili in projekti (gl sba, likovni pouk, NJ RAZUMEVA(osrednjINDIVIDUALNI ODZIVI NA BESEDILO (pesmi, ustvarjalno sprejemanje besna spoznavni in čustveni ravni) ¦ formalno pisanje ali kritični odzivi na besedilo PONOVNO BRANJE KNJIŽEVNEGA BESEDILA Pri načrtovanju in uresničevanju učne ure (»blok ure«) književnosti domačega branja v šoli naj bo učitelj pozoren na faze (uvodna, osrednja, sklepna faza) in okvirno minutažo, nastalo na osnovi opazovanje slovenske šolske prakse v osnovni šoli, ki je namenjena določenim fazam. Učni cilji (»blok«) ure: Učitelj naj upošteva operativne oz. funkcionalne in izobraževalneiz učnega načrta za slovenščino, učne metode naj prilagodi razrednemu vzdušju in sposobnostim učencev. (samostojno delo, delo v dvojicah ali skupinsko delo). Od učnih sredstev naj uporabberila, delovne računalnik, medmrežje, multimedijo. Tip ure o Faze Ena šolska ura književnega pouka v šoli Dve šolski uri (blok ura) književnega pouka Pisanje kot projektno duvodna faza 10 ¦ 1595 minut uvod z20 ¦ 30 minut prvi dan: osrednja 20 ¦ 25 minut 40 ¦ 50 minut pisanje pisno besedilo sklepna faza 10 ¦ 15 minut predstavitev napisanega 20 ¦ 25 minut predstavitev po/ustvarjalnih besedil tretji dan: pregledovanje zapisanbesedila M občutljivosti za določeno tematiko. Učitelj naj prilag učencem. Odvisno od časa, ki ga imamo na razpol m začnemo z doživljajsko-spoznavno, nadaljujemo z domišljijsko in zaklju m k vprašanja in naloge ob posamezn o d Najpogostejši tip p p ¦ problemska; ¦ N naslednje tipe motivacije: ponovitev književnega znanja98, did k terdiscip a (multi ski) p ijska) motiv ija; avdio- pesn li videokaset film, lutko ar je po igrica, ritev učnih pri pou ajanje u at ja pri i fazi knjiž ega pouk a cilj p prepleteni med seboj in se prekrivajo. Pri motivaciji za ustvarjalno pisanje je smotrno, da u vrsto. a ali m a 10 ociogra bes olje): g bes o r.: ): a: doživlj ¦ naštevan c naslov kitica začetek in dobro ¦ ponavljanje lji m šanj (kd osebe pravljič bi vijanje zgodbe s p kaj? (povedek) kdaj? b ociogra ki osebi n or pred čudežni eti me ¦ ba besedila ¦ ji osebe knj 4. Nizanje prilastkov a) Primer liste za naštevanje lastnosti pri poustvarjalnih besedilih t, -a, -o, dobrosr čen, -a, - it, -a, -o, Mu atarica r, -a, -o, kec ten, -a, en, -a, - isan, -a, ašen, - iževni Kralj Matjaž u , (in) Lamb e Snegul Primer lis ur nam pre išljenja; učenci po besede dolgočasni kristalni medeni mlečni estica k / h j čokoladn kristalnme poma grad piško skrivni proga proti sve stekleni steza s / z temni svetloba vod zvezdni zrak v zvezdni 6. Razvi lavne dogajanje pripovedovalec književne ranske SEDILA rostor tastičen: olje i ževni čas knj TE osebe šola, dom, igrišče; vas, mesto … ve a) Posnemanje zunanje oblikovanosti, sloga, vsebine be b) Naštevanje čim večjega števila rim za pesem izštevanko, npr.: mačka ¦ tačka ¦ račka kvačka … c Število verzov: Število zlogov: 1. verz 5 zlogov 3. verz 5 zlogov Skupaj 3 vrstice / verzi Skupaj 17 zlogov d) Pisa e) Posnemanje in tvorjenje piktogramov: s0nce pra ..ilno smr† kr..g ..ids le..alo OGL.EDALO kl!caj ..una ....uni 8. Narobe Napisati besedilo kot v običajne 9. Pogojna vprašanj na domnevi, da bi bilo d .. bole s, upside-dow brez zgleda, v ba po anje pogojnih v : Kaj bi s ja, stanje p nasprotno; drugačneg 10. Naključno povezovanje (domišljijski binom, domišljijski trinom)101 a n Čokoladni kralj … čokolada domišljija detektiv flavta glasba ig kosovirja art vila čunalnik sviloprejka to strip vesolje prihodnost imer dom jih poskuša oblik dsednica v E kega trinoma: iz naključno napisanih besed izbere učenec tri besede in domišljijski trinom, npr. Sk u, Zaljubljeni mavrični telefon… eklost f (črka f) grad ilustracija izgubljen, -a, izgubljen, -a, -o brn, -a, -o moder, -a, -o most miška preproga šatulja telefon vrata išljijski binom in trinom je načrtno iskanje naključij in ed, ki od učencev zahtevajo pr e ustvarjalni etodam tvorjenja besedi edil za razvijanje po/ustvarjalnih sposobnosti učencev piscev tvarjalnih besedil obstajajo različne metode, podobne jih razvija jezikovna didaktika in ki temeljijo na tradi de tvorje je iranje Učenec dopolnjuje besedilo, napiše predzgodbo ali del osrednje zgodb ali zaključek zgodbe ali nadaljevanje besedila. nec poustvarja ob zgledu č i dane besede ali povedi nec na osnovi ključnih ali danih besed ali miselnega vzorca tvobesedilo (tudi: lepljenka). poustvarja ob zgledu ali bre edilo. nec na osnovi rt al dispozicija Učenec poustvarja ob zgledu; ali ustvarja brez zgleda in ob tem nastaja vzporedno besedilo. Učenec tvori podobna besedila po zgledu; posnema slog ali zunanjo Učenec poustvarja ob zgledu in ob tem nastaja vzporedno besedilo preoblikovanje Učenec tvori novo besedilo na osnovi preoblikovanja (dela), npr. novo besedilno celoto; npr. vnaša nove prvine v znano besedilo; razširjaali krajša besedilo; preoblikuje književne zvrsti ali vrste; iz umetnostnega besedila v neumetnostno in nasprotno; spreminja ključne značilnosti besedila. Učenec poustvarja ob zgledu in ob tem nastaja vzporedno besedilo. Učenec razmišlja o delu besedila ali o besedilu; priredba zahteva od ali predelava Učenec poustvarja ob zgledu in ob tem nastaja vzporedno besedilo. spomin Učenec po spominu tvori obnovo (književnega) besedila: skrčeno ali razširjeno. Učenec poustvarja ob zgledu in ob tem nastaja vzporedno besedilo. vprašanja Učenec na osnovi zastavljenih vprašanj in podvprašanj tvori besedilo Učenec poustvarja ob zgledu ali ustvarja brez zgleda in ob tem navzporedno besedilo. zamenjave Učenec na osnovi zamenjav (zamenjava ali nadomeščanje književnih oseb / časa in prostora / dogajanja / pripovedovalca / bistvenih prvin) v književnem besedi a ¦ narobe svet ¦ inversus mundus; ¦ učenec poustvarja ob zgledu in ob tem nastaja vzporedno besedilo. združevanje ali sestavljanje Učenec na osnovi združevanj različnih prvin besedila (književnihčasa in prostora / dogajanja / pripovedovalca / bistvenih prvin) tvorinovo besedilo (npr. Zmešnjava pravljic) Učenec poustvarja ob zgledu in ob tem nasta V komunikacijskem modelu poučevanja književnosti v osnovni šoli učenec sprejema književno besedilo in se ustvarjalno odziva nanj. Prevladujoči metodi pouka sta metoda dbesedilom in razgovorna metoda. Učenec samostojno (v dvojicah ali skupinah) raziskujbesedilotvorno problematiko in se ustvarjalno odziva nanjo. Besedilotvorne metode zahtevajo razvite kognitivne in ustvarjalne sposobnosti. Če upoštevamo posebno naravo književnih besedil je jasno, da rešitve istega problema niso enake n p bodo sestavljena po Bloomovih taksonomskih tj Učenje z ustvarjanjem Pri razvijanju besedne in hkrati besedilne ust iz razredu. Novoustvarjene besede si učenci zapišejo v svoj književni kotiček v razredu. humorja vnesejo vedrino, sproščenost in spontanost ter občutek psihološke varnosti in svobode. Učence spodbujamo k sodelovanju in iskanju domiselnih primerov ter jim povda njihovi izvirni odgovori ali novoustvarjene besede niso izraz neumnosti, temveč spontaposkus iskanja izvirnih rešitev na zastavljene probleme. Strpnost do večpomenskosti razvijamo pri pouku slovenskega jezika in književnosti ne le pri govornem in pisnem sporočanju ali ustvarjanju, temveč tudi pr n skupaj z učenci razložiti njihovo večpomenskost. Strpnost do kulturnih razlik je eden izmed novejših ciljev v šolah po svetu. Tudi v slovenskih šolah jo poskušamo sistematično zaznavati, razumevati in sprejemati. Za tovrstno ponazoritevin razmišljanje o kulturnih podobnostih in razlikah obstajajo različna književna besedila o otrocih in mladostnikih iz različnih nacionalnih književnosti. Pri ustvarjalnih urah je pomembna tudi improviza P tem upoštevamo dejstvo, da razvijamo strpnost do drugačnosti. Redefinicija je sposobnost združevanja znanih prvin v novo domiselno celoto ali besedilopomembnejša od mehaničnega združevanja besed in zgodb, saj iščemo nove pomene in lastnosti celote, ki jih posamezni deli niso imeli. Pri redefiniciji (ponovni definiciji) je pomembno tvorjenje novega besedila iz že znanih elementov; primer vaje za redefinicijoi. zmešnjava pravljic, ko je cilj naloge tvoriti novo besedilo iz že znanih prvin književnih besedil (Martin Krpan, Peter Klepec in Lepa Vida ...). Pisanje in pisno sporočanje v devetletki Učni načrt Slovenščina (predlog) 1998 ustvarjalnega tr drugem triletju učenci pišejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila. V tretjem triletju učenci razvijajo recepcijske sposobnosti, tako da pišejo poustvarjalna in ustvarjalna besedilaki vključujejo prvine umetnostnega jezika. Sposobnost tvorjenja besedil ali spisov je tesno povezana z miselnim in ustvarjalnim razvojem učencev, ki se pri mladostnikih približa strukturi umetnostnega besedila. Med učenci osnovne šole so tudi takšni učenci, ki se bodo spontano dvignili nad povprečno populacijo sošolcev in sošolk. Verjetno je med njimi tudi kakšen bodoči pisatelj oziroma pisateljica, vendar se didaktika književnosti ukvarja z običajno populacijo učencev v osnovni šoli, ki poskušajo sk s Ustvarjalno pisanje je pisna jezikovna dejavnost, ki je ciljno usmerjena k ustvarjalnosti. Avtorstvo pripada otrokom v osnovni šoli od 6. ali 7. do 14. ali 15. leta. Nekateri didaktiki trdijo, da pisna ustvarjalnost otrok ni leposlovna umetnost, toda te oznake ne smemo razumeti kot vrednostno, ampak gre za kronološko oznako. Pisna ustvarjalnost otrok v osnovni šosodi na področje umetnosti, temveč v kategorijo otroštva, in se ne sme presojati z enakimkriteriji kot umetnostna besedila, vendar zato ni manj vredna. Le spomnimo se znamenitegDnevnika Anne Franck. Otrok kot avtor se je (p H knjiga je knjiga enajstletne Mary Shelly The Discoveries of John Bull in a Trip to Paris (Odkritja Johna Bulla na potovanju v Parizu). Najbolj znan je roman devetletne Daisy Ashford iz leta 1919 The Young Visiters (Mladi obiskovalci). otroškega (mladi o Supermana. Na svetovne vojne. Tud akrat dvanajstletni) Alojz Preložnik, 1944103 v koncentracijskem taborišču za otroke in mladino v Nemčiji, in Pepco Medved s spominsko knjigo iz istega časa. Svetovno in politično znan je postal dnevnik Zlate Filipovič; v Sloveniji pa je izšel Petrin dnevnik avtorice Petre Samec (1998), dnevnik pogumnedekleta v boju zoper raka, sledi Nejka Omahen itn. Otrok ni ‘pomanjšan odrasli', ampak je bitje s posebnim življenjem, biološkim, emocionalnimin intelektualnim, s svojo družbeno-zgodovinsko določenostjo, zato se tudi njegovi izd(besedila) ne morejo zožiti na ‘pomanjšano umetnost’. Splošno r n mnogo nadarjenih posameznikov, k o redkim posameznikom, temveč vsem učencem v osnovni šoli. S spodbujanjem in razvijanjem ustvarjalne uporabe jezika, s primernimi didaktičnimi metodami, učnimi oblikami in načeli omogočamo uresničitev tega funkcionalnega cilja – razvoja pisanja in pisnega sporočustvarjalen način. Sposobnost tvorjenja besedil, ki se pri mladostnikih (tretje triletne) lahko približa celo strukturi umetniškega besedila, je v dinamičnem soodnosu z učenčevim razvojem ter z vzin izobraževanjem. Proporcionalno s tehtnostjo sporočila, ki ga hoče učenec izraziti, rastzavesten izbor jezikovnih sredstev oz. ubeseditev. Med učenci osnovne šole so tudi takšni, ki se bodo spontano in samostojno dvignili nad povprečno populacijo sošolcev, vendar se didaktika književnosti ukvarja predvsem s takšnimi, ki poskušajo skozi pisno ustvarjanje vzpostaviti svojski odnos oz. na svojstven ali samonikel način izraziti svoje misli, čusizkušnje in ideje. Ustvarjalna uporaba jezika je eden izmed temeljnih sredstev in ciljev ustvarjalnega pisanja pri pouku književnosti, ki jo spodbujamo ne glede na p Ko govorimo o učnem procesu ustvarjalnega pisanja, ni mogoče o u pouka slovenščine in njenega vključevanja v predmetnik so: ¦ redni pouk, ¦ dodatni pouk, ¦ dopolnilni pouk ¦ izbirni pouk ¦ izbirni predmet. Učni načrt za izbirni predmet slovenščina, ki se v sedmem, osmem ali devetem razredu izvaja enkrat tedensko se deli na tri izbirne predmete: literarni klub, šolsko novinarstvo in gledaklub. Literarni klub se deli še na bralni klub (bralna značka in s knjigo v svet) ter na leposlovno pisanje (tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje in znanostmladini). Splošni in operativni (funkcionalni in izobraževalni) cilji so povezani z učnimnačrtom za devetletko za slovenščino. Središče pouka je redni pouk. Pouk jezika, sporoča in področje ima svoje značilnosti, ki se medsebojno dopolnjujejo. Splošni cilji pisanja v devetletki Predlog učnega načrta za slovenščino za devetletko že v splošnih ciljih omenja pisanje. Prviv smislu motiviranosti za vse štiri sporazumevalne dejavnosti, potem kot pripravljenost za govorjenje in pisanje ter izražanje (misli, čustev, želja, domišljije in ustvarjalnosti). Konkretno o pisanju pravi, da je pisanje medosebna dejavnost, kjer je potrebno upoštevatsogovorca (naslovnika) in govorni ali pi je procese tvorjenja pomena in pravilno rabo ustaljenih grafičnih sistemov (prvo triletje), v drugem in tretjem triletju, ko so že opismenjeni, pa razvijajo pozitivno naravnanost do ustvarjanja domišljijskih, poldomišljijskih in strokovnih besedil o književnosti ter do vseustvarjalnega odziva na prebrano. Kot ustvarjalni odziv na prebrano je v splošnih ciljih mišljena jezikovna igra, posnemanje, preobražanje in pripravljanje gradiva za literarno mapo in literarne prireditve. Splošni cilji v tretjem triletju tudi poudarjajo pomen dejavnih ustvarjalnih postopkov, ki pomagajo ozaveščajo upovedovanje fiktivnih svetov, zato učenbolj poglobljeno dojemamo estetsko plat branega umetnostnega besedila. Funkcionalni cilji pisanja in pisnega sporočanja v devetletki Učenci razvijajo recepcijske sposobnosti tako, da berejo, in sporočanjske zmožnosti takpišejo. S pisanjem poustvarjalnih in ustvarjaln n metakognitivne strategije razmišljanja o samem razmišljanju in samorefleksiji. Tvorijostrokovna in publicistična besedila o literaturi, kjer uporabljajo znanje zunajbesedilnih pr kot so npr. podatki o avtorju, prevajalcu, ilustratorju, avtorju spremne besede; besedilu, zvknjiževnozgodovinskih dejstvih in pišejo tudi o svojem književnoestetskem doživljanju. Razvijajo sposobnost za identifikacijo in vizualizacijo književnih oseb. Opisujejo zunanjost, značaj in ravnanje književnih oseb, na podlagi besedilnih informacij pisno izražajo svoje videnje, tvorijo in ustvarjajo nove književne like po analogiji s književnim besedilom. S Učenci tvorijo pisne sestavke, v katerih podrobno pojasnjujejo motive, zakaj mislijo, da književne osebe kaj storijo oz. ne storijo. Tvorijo realistične spise in fantastične sestavke, v katerih spoznavajo različne motive za ravnanje književnih oseb. Pisno pojasnjujejo modejanja književnih oseb, kakor jih je mogoče spoznati iz književnega besedila. Tvorijo nknjiževne prostore. Prostor svojega domišljijskega sveta opisujejo nazorno in v povezavi s književno osebo ter fabulo. Pisno upovedujejo zaznavanje, doživljanje in videnje književnega prostora: krajino ali detajl v književnem prostoru. Pri tem upoštevajo (ali pa tudi ne) dejsin podatke, ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in splošnega znanja, lahko pa tadejstva nadgradijo s svojo imaginacijo. Beležijo dogodke, ki se zgodijo v nekem dogajalnem času in naredijo premico dogajanUstvarjajo svoje domišljijske svetove, ki se dogajajo v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti. Dogajalni čas v svojih besedilih upovedujejo z omembami okoliščin, dogodkov, navad, predmetov ipd., značilnih za obdobje, in s posrednimi besednimi podatki. Pisno obnavljajo zgodbo književnega besedila, tako da na kratko ali podrobneje g zaporedje dogodkov (analitična in sintetična zgradba). Tvorijo domišljijsko pripoved kotlogično zaporedje dogodkov, privzemajo vlogo vsevednega pripovedovalca in tvorijo samostojna domišljijska besedila ali poustvarjalno posnemajo prebrano književno besedilo. Učenci v svojih ustvarjalnih izdelkih domiselno prepletajo resničnost in fikcijo. Upoštevajo zakonitosti žanra (opis, recept, seznam, preglednica …). V ustvarjalnih in poustvarjalnih besedilih vzpostavljajo komično književno perspektivo. Tvorijo pesmi, prozo in dramskeforme ter neumetnostna besedila (oglas, recept, seznam, vabilo, intervju idr.) in pri tem upoštevajo določila književne zvrsti in vrste. P analogiji tvorijo aliteracije in asonance, ustvarjajo likovno pesem, iz časopisa oblikujejo pesem lepljenko, izmišljajo si nove besede po analogiji ali samostojno ter govorno razlagapovezave s sporočilnostjo. Pisno tvorijo primere, metafore, poosebitve in stalne okrasne pridevke v povezavi z besedilno sliko in književnim besedilom. Pisno upovedujejo videnje pesemskih besedil, tvorijo nova besedila na ljubezensko temo in pisno izrazijo temo pesmi. Učenci najpogosteje pisno tvorijo raznolike pripovedne vrste oz. značilnosti prebranih k zvrsti: basen, pripovedko in bajko, anekdoto, fragment (realistične k odlomkov zgodovinskega in znanstvenofantastičnega romana. V skupini sodelujejo pri zapisovanju in zbiranju ustnega izročila (pripovedke, bajke, anekdote, uganke, uspavankTvorijo fantastične zgodbe na osnovi ljudskih in antičnih mitov. Kljub temu da ni neposrednizražena oblika pisanja kolektivne povesti ali podajanke104, je to možno in zaželeno. p metoda pogovora in predstavitve (predstavitev pisnih izdelkov); ostale učne oblike dela – ki so večinoma prepuščene učiteljem, ki jih izbirajo po lastni presoji glede na razredno vzdušje. Tvorijo fabulativna (pripovedna) pisma in fiktivne dnevnike s posvetilom. Na podlagi časopisne vesti oblikujejo kratke realistične pripovedi, lahko pa na podlagi književnega besedila tvorijo časopisne novice. Tvorijo doživljajsko in spominsko spisje (v obliki črtice). Po pripovedih starejših ubesedujejo njihove resnične zgodbe iz preteklosti. Pisno upovedujejo analogije, posnemajo slog in vrste sporočevalnega postopka. Poleg naštetih dejavnosti učenci tvorijo nove (dodatne) prigode znanih književnih oseb. Presajajo osebe iz enega književnega dela v zgodbo drugega in jo tako spreminjajo. Povestiin romanom 'dopisujejo' nove predzgodbe, konce ali 'manjkajoča' epizodna poglavja. Krajše književno besedilo preoblikujejo v strip in nasprotno. Ustvarjalen in kritičen dialog z besedilom vzpostavljajo tako, da posnemajo njegov jezik in slog, spreminjajo njegovo socialno in funkcijsko zvrstnost ter ga slogovno preoblikujejo. Prestavljajo dogajanje v sodobnost ali v d p sloga in sporočevalnega postopka Predlog učnega načrta za slovenščino predvideva, da učenci tvorijo dramske prizore, npr. tvorijo krajše dramsko besedilo ali komične dramske odlomke. Oblikujejo dramatizacijo pripovednega besedila. Književno besedilo pripravijo za razredno predstavo, lahko posnamejo kratko radijsko igro, ali samo posnemajo slog dramskega besedila. Pišejo scenarij za krfilm oz. televizijs z zvočna oprema, scena, vzdušje). Pi Izobraževalni cilji pisanja in pisnega sporočanja v devetletki Učni načrt za slovenščino v devetletki pri pouku književnosti definira izobraževalne cilje kotusvajanje temeljnih pojmov književnosti (literarnoteoretični pojmi), ki naj bi jih učenci sprejeli in razumeli (prvo triletje), uporabljali (drugo triletje) in znali opisati (tretje triletje). Učenci pri pisanju torej uporabljajo izraze, znanje dejstev in intepretativne tehnike. Pisanje je sposobnost tvorjenja smiselnih sporočil, ki so oblikovana v skladu z jezikovnimpravili, zato se tudi bistveno razlikuje od govora. Med piscem (tvorcem) besedila ali v našeprimeru učencem in bralcem ni neposrednega stika. Učenec kot učenec pisec oz. učenec pisec besedila nima povratne informacije, kako besedilo učinkuje na bralca in kako ga razumTudi bralci učenčevega besedila, npr. sošolci, učitelji, ožja in širša socialna skupnost, so prirazumevanju le-tega odvisni le od besedila in okoliščin in običajno ne moremo dobiti dodatavtorjeve razlage. Napake, ki so pri govoru 'dovoljene', so pri pisanju nedopustne. Pisanje naj bo domišljeno in bolj urejeno, zato je manj spontano kot govor. Učenec pisec naj ima dočasa, da premisli, napiše osnutek ali besedilo, ki naj ga pregleda in dokonča. Z branjem in pisanjem (tvorjenjem) besedil učenci bolj spoznavajo p ovezanega pisnega sestavka oosti ustvarjalnega od esedila (vezljivost – kohezorčno besedilo. Osredo in sovisnost – koherenca) in na pisni proces in šel nato na besedilo ¦ prod sta pomembna. Besedni zaklad se razv interpretacijske strategije, ko anja (ne več le na produkt pisa e in bogati z branjem. Polegpanje o a); oba del a učenci razvijajo različneedila, o analog dišča učenci s pisanjemvu in sv ter se prilagajamo novim izzivoi, in us informacij. Vrste pisnih Predlog učnega načrta za slovenšdilnih vrst, predvsem nega, ki govori o resničnemvih. Ključni pojem upov osrednjo književno zapisa (strip). Poustvarjalna bes kot je (skrčena) obnova. Dd književnih oseb pouve, domišljijskočutnernih (ustvarjalnih) Najpogosteje učenci pišejo blikovanja poustvarjalna in ustvarjalna osebo in iz njenega zornega ki učenca postopoma pripravinske k nemladinskanje drugih, kar je pr Manj ustvarjalna besedila npoimenovalni ravni ¦ besedna premetanka sedna zveza ¦ časovni trak gajalna prem ¦ dopolnjevanje povedi al javna raba) osvajajo novo besee nenehno izpopooli in življenju ja, sta nujno potrebna za r ki v devetlet ih. V prvem triletju gre za tem svetu, in ustvarjalnega pisanjja domišljijskih svetoriletju učni načrt predniso izrecno omenjena, am triletje s ključnim p domišljijsko pisanje stave književnih oseb ipd.). V temci se urijo v pis redno besedilo ob zgledu z me.V tretjem triletju u edila. Učenci pisci se ševedujejo zgodbo. Večji deednjo šolo (interp vnosti. Poleg navedenih bev tipologiji vaj: Poustvarjalna besedila na upovedovalni ravni105iranje (misli / definicijpregovorov ) finicija ¦ dodajanje novih besed vpoved išče. Nenehne spremembe n nadgrajujemo sv anje, ki ga učenci pridobiva zvijanje in ohranjanje orjenje raznovrstnih očitev dveh vrst pisan o lastnih domišljijskiistovetenje učencev z a tudi kombinacijo risbih najdemo pod po etenja učenca pisca z e tvarjajo svoje domišljijsketju se poleg rarnih (poustvarjaln odami dop črt deli pisanje učen ahko istovetijo s književno a poustvar esej) in uvaja prehod od Ustvarjalna106 besedilabesedilotvorni ravni keta ¦ časopisna novica stitka ¦ dnevnik (doživljajski / domišljijski) besedila z/brez danih besed amatizacija besedila (igra vlog) ¦ družabna igrica pis besed / besed ¦ križanka stvica naj ¦ ločevanje in smiselno urejanje (abecedno) pomešanih besedil istegali različnih avtorja(ev) ¦ miselni vzore ¦ naslov književnega besedilštevanje čim večjega števila idej za naslov besedila / književnosebe / čas / kraj v naslov književnebesedila naka književnih oseb dčrtavanje poosebitev poimenovanje (izmišljenih) bitij / predmetov / prostorov / pojmov ¦ poimenov ¦ poimenovanje nezna besed na osnovi razlage stavljanje vprašanj k rešeni ¦ postavljanje vprašanj odgovoro ¦ povezovanje prveg polnjevanje manjka besed v povedi (pridevnikov / samostalnikov / glagolipd.) ¦ dopolnjevanje povedi afit provizacija na osno poved ¦ nadaljevanje povedi povedov naslovu / odlomku / risbah / ilustracijah / zunajbesedilnih prvinah) števanje idej nova (strnjena) is oseb / časa / kraja besedila ¦ pisanje besedil s po ¦ dopolnjevanje besedila ¦ dramski priz ¦ dvogovor (domišljijski) ¦ interv ¦ izmišljanje kraja / časa dogodka / ubeseditev išljanje novih prvin že znanih beišljanje n kraja / časa besedila ¦ izmišljanje novih ustvarjalnih pisnih nalog ¦ izvirna besedila na določen ¦ izvirno besedilo ¦ komentar (re domišlj ¦ mnenje o knjigi svet ¦ obnova (kratka) nova besedi predstave ena besed predstave ¦ odgovori na vprašanja ¦ opis prostora / poti / zgradbe / k ali is /oris d / kraja / časa is dogajanja v naravi / živali drugega dela besed / besednih zvez / stalnih besednih zvez odstavkov vezovanje slik s poimenova ¦ povzetek besedila (kpovzetek) avilno zapisovanje nepravilno stalnih besednih zvez / besednih zvez / povedeglednica ¦ preoblikovanje besedila z zamenjevanjem besed ali z protipomenkam ¦ opis oseb / bitij / dog ¦ opravičilo ¦ oznaka književnih oseb m ¦ pisanje besedil (asooddaljenih od vzorčnegbesedila) sanje besedila analogiji ¦ pisanje na osnovi poda ¦ pismo stvarnim / izmišljenim nsodobitev besed ¦ posvetilo ¦ pozdravni govor edavanje ¦ prerokba evod (iz knjižni j ¦ prevod (v tuj jezik / nasprotno) ipoved o dogodku / o poteku ¦ pripoved o doživetjih / načrtih zglednica (d ¦ razlaga nasl občutkov zlaga nastanka stanja / pojava zlaga pojma / stalnih besednih zvez / besed zvez ¦ razlaga pregovorocept (domišlji ¦ scenarij filma / igra dramska predstava ¦ sestavljanje novi neumetnost (anketa / oglas / i / recept idr.) vospev rememba besedila ¦ sprememba pripovedneperspektive (humoristična) rememba pripovedovalc ¦ strip ¦ / stripa) ¦ tvorjenj (pesem dramskih) ¦ uspavanka ¦ ustvarjanje b osnovi dani klju ¦ utemeljitev (pri ¦ vabilo ¦ vizija prihodn ¦ vrednotenje z u ¦ vtisi o b ¦ zahva ¦ zapis del ¦ združevanje različnih besedil (različnih ozmešnjava pr ¦ zgodba (doživ domišljijska ¦ življenjepis (last esedil na osnovi tipologije va USTVAR proza ¦ doživljajsk ¦ nadaljeva ¦ obnova (raz skrčen oseb) ¦ preoblikov prozo ¦ preob pro ¦ prozna interp ¦ razmišl ¦ spominsk ¦ zgodba i ¦ dvogovori ¦ dramatiz besedil ¦ dramati besedila ¦ ¦ anekdot polliterarne vrste108 ¦ horoskop ¦ kritika ¦ mali oglas ¦ navodilo ¦ ocena neumetnostna ¦ opis besedila) ¦ oris ¦ opravičilo ¦ poročilo ¦ potopis ¦ pripoved ¦ prošnja ¦ razlaga ¦ recept ¦ reklama ¦ utemeljitev ¦ vabilo ¦ vremenska napoved ¦ življenjepis medpredmetno ¦ ilustracija besedila ¦ likovna pesem ¦ lutkovna igra ¦ musical ¦ reklama ¦ slikopis ¦ strip in domače naloge naloge so . Naloge pri slovenščini so obvezne, šolske in domače naloge pri konceptu nja so po učnem načrtu obvezne, vendar ni nujno napisati vseh nalo e pa vsekakor, v skladu z diferenciacijo in individualizacijo. Namen šolskih in d – ustvarjalna nadgradnja književnega znanja in sposob – soodgovornosti za lastno znanje. Šolske ali domače naloge naj bodo skrbno načrtovane, imajo naj jasne cilje in navodila in naj bodo v skladu z učenčevimi sposobnostmi. Naloge z vajami so diferencirane glede na različnebralne in pisne interese učencev, sposobnosti in učne stile učencev. Šolske ali domače pisne naloge so smiselne in učinkovite, če učenec dobi o njih kakovostno in razumljivo, ne pa stereotipno povratno informacijo oz. opisno oceno, ki jo lahko upošteva. Za domačo ali šolsko organizirajo gradivo. Večji del branja književnih besedil je mišljen kot šolska naloga; določeni odlomki, pesemska besedila, povzetki, obnove pa lahko sodijo v redni šolski pouRavno tako del priprave sodi v domači, del pa v šolski redni program. Učitelj ima več dela s predpripravami in z organiziranjem poteka domačih in šolskih dejavnosti oz. samostojnegadela učencev, zato pa ima manj dela v razredu ¦ le spodbuja, usmerja in organizira dejavv smislu projektnega dela, mini esejev109, vodenega ali samostojnega domačega branja. Pratako posveti več časa opisnemu ocenjevanju pisnih sestavkov in predstavitvi individualnih ali razrednih dosežkov. Naloge učitelja, ki ima bolj mentorsko kot poučevano vlogo, so: – opazovanje učenčevega razvoja in napredka pri bralnih in pisnih dejavnostih (individualno delo, delo v dvojicah in skupinah; igra vlog, predstavitve, razgovori, individualna dejavnost); – priprava učenčeve mape z izdelki (pis razvoja; – samovrednotenje – s to metodo uzaveščamo v učencih cilje pisanja in prevzemanje odgovornosti za lastno napredovanje (branje in pisanje); – javna predstavitev šolskih ali domačih nalog (znotraj- ali zunajšolska predstavitev Teoretična in didaktična izhodišča opisnega ocenjevanja P holistično (celostno).110 Opisno ali analitično ocenjevanje od učitelja zahteva vsaj dvakratno branje učenčevega besedila ¦ najprej naj bo branje o vtisu, drugo branje pa naj bo analitično ¦ po določenih kriterijih, s katerimi bi omogočili čim večjo objektivnost pri ocenjevanju.111 Takšen način ocenjevanja ima prvine literarnega vrednotenja. Opisno ocenjevanje ima tud d acija za nadaljnje pisanje in ugotavljanje ter določanje vsebinskih in jezikovnih sti. e ocene imajo dve obliki: sprotni in končni zapis. Pri sprotnih zapisih ali ocenah učntar ali poda u urirani, čeprav so neformalni. Bistvo sprotnih zapisov, ki jih učitelj ponavadi zapiše v čenčev sestavek, je kratka om p učencev proces, za katerega sta potrebna sistematičen pristop in postopnost. Sprotni zapučitelja naj bodo spodbuda učencu, informacija o doseganju ciljev in konkreten nasvet, kako izboljšati določene pomanjkljivosti, ne le vsebinske, ampak tudi jezikovne. Učitelj naj pvsakem učencu upošteva t. i. individualni kriterij ali okoliščine, kar pomeni, da upoštevamoali je učenec ustvarjalen ali ne, ali je bil npr. dalj časa odsoten v šoli, ali piše v zanj tujem jeziku ipd. Končni zapis je zapis dosežkov učenca na vseh sporazumevalnih področjih in se običajno napiše ob zaključku šolskega leta.112 Z njim učitelj izraža doseganje ciljev v celoti zaposameznega učenca. Nekateri Didaktična izhodišča opisnega ocenjevanja Sposobnosti pisnega sporočanja preverjamo z besedili, ki jih učenci napi po osnutki, ki nastanejo po enkr ati, urediti, dopolniti in p dobrega, označ o je ocenjevanje p onističnega načina ocenjevanja, ki je subjektivnejše. jevanju spisja pri je opaziti raz i učitelji napiše idaktika opisnega ocenjevanja priporoča opisno oceno za oc rjalnih besedil, sestavlje spis, pravljica; obnova, n drugi del ocene se nanaša na konkretiziranje slovničnih); tretji del prizadevanje in okoliščine. e med slovnico emo jezikovne napake lnega besedila. Pisne strategije i o odpravljanju najpogostejših napak učencev. Naslednjih kriterijev učitelj ne sm ati preveč dobesedno i vsem) krit ji za vrednotenje pous RIJI ZA VR vsebinski izvirnosti uhovitost izvirne zamisli nepričakovane nove ideje odličnost celotnega besedila vsebinska domiselnost vsebinska izvirnost Iskanje izvirnih zgradbenih učinkov citiranje in komen ods stopnjevaučinkuvod, jedro vsebinskzaključen bistroumnizrazna živ pronic od zaključek vezanost zgrotivirana ( t ed redpisane be vrste razn sluč ražanja anja (že znanih prv anja nove besedilne en in) pri sestav O triletju pa so v učnem načrtu predvidene tri ocene ¦ ena za tvorbo poustvarjalnega besedila in dve oceni za neumetnostna besedila, pri čemer se svetuje tudi preverjanje z ocenami. V tretjem triletju ustvarjalno pisanje vrednotimo opisno, v skladu z navedenimi kriteriji, in po potrebi tudi številčno.125 nadvse ali zelo ali izredno ustvarjalen spis veliko novih, presenetljivih, razmeroma ali precej ali sorazmerno ustvarjalno besedilo niti ustvarjalno, niti neustvarjalno besedilo razmeroma neustvarjalno besedilo vsebuje že zelo neustvarjabesedilo vse znane, že domiselnih idej prvine humorja ali duhovitosti zelo bogato dosti novih in nenavadnih idej, drugačnih zamisli zanimivaubesezanimivih ali nenavadnih zamisli problemi z upovedovanjemzamisli (le izjemoma nove, najpogosteje navadne ideje) ideje ni lastnih zamisli naštevanje že besedišče slikovito izražanje ubeseditev samosvoje ideje bogato besedišče nekatere nove ideje sorazmerno razvito besediščeskope obnove problemi z upovedovanjem znanih prvin vsebinska neizvirnos zaklad zelo skromen besedni zaklad Kriteriji za vrednotenje po/ustvarjalnih besedil126 Pri vsebini vrednotimo vsebinsko izvirnost (pomen zapisanega, tehtnost vsebine in izvirnoin bolj kot pri ustvarjalnih besedilih poudarimo upoštevanje značilnosti predpisane bevrste oz. dela književne vrste (npr. dvogovor). Pri vrednotenju oblike besedila upoštčlenitev besedila (uvod, jedro, zaključek), učinkovitost in izvirnost uvodnega in sklepnega dela, stopnjevanje osrednjega dela, vsebinsko povezanost in zaključenost besedila. Pri opisnem vrednotenju sloga smo pozorni na zgradbo povedi, ustreznost, glagolsko ali samostalniško izražanje, raznolikost ali enoličnost, izraznost (izbor besedišča, kakovbesednega pomena, retorična in umetniška besedilna sredstva) in miselno ter vsebinsko povezanost in urejenost. Pri konkretiziranju jezikovnih napak (po potrebi) pri številčnem ocenjevanju in opisnem vrednotenju poustvarjalnega spisa omenimo pravopisno in slovničnepravilnost, pogostnost in vrsto napak. Izvirnost – učiteljevo prvo branje ustvarjalnega spisa naj ustvari t. i. splošni vtis o izvirnostikar lahko ponazorimo z naslednjo lestvico za učitelje, ki je le okvirna, ni pa namenjenučencem. Če bodo učitelji ocenjevali številčno in opisno, naj jim bo naslednja preglednokvir za razmerje med številčnim ocenjevanjem in opisnim vrednotenjem, ki naj jo dopUčenčeve ustvarjalnosti skorajda ne moremo ocenjevati z oceno, nižjo od tri. Učenec je lahkovsebinsko izviren, se domiselno izraža, lahko je izviren pri ustvarjanju novih besed, besed zvez in povedi. Pri vrednotenju vsebine smo pozorni na prvine humornosti in duhovitosti (nprnove bese k asociativno oddaljene od naslova ali zgleda književnega besedila; odličnost celotnega besedila, raznolikost ali pestrost misli, spodbudne (konstruktivne, neagresivne) vsebinske rešitve, vsebinsko domiselnost (domiselna vsebina) in vsebinsko izvirnost. Iskanje izvirnih zgradbenih učinkov in kriterij kvantitete je pravzaprav merilo, ki se nanašbogato učenčevo besedišče. Nekateri zmotno razumejo obseg besedila ¦ češ da dolg spis pomeni dober spis ¦ kar ne drži. Obstaja povezava med bogato razvitim besednim zakladoin ustvarjalnostjo, ne obstaja pa medsebojna povezava med dolgim in 'dobrim' besedilom, ravno nasprotno: lahko se zgodi, da kratka besedila vsebujejo več idej in so bolj ustvarjalna. Obseg besedila pomeni nekaj drugega ¦ učenci pisci, ki želijo izraziti bolj tehtne misli (npr. razmišljanje), potrebujejo zelo razvit besedni zaklad, nekateri pa se izražajo v daljših besedilih in bolj tehtne misli pišejo in izražajo v dolgih povedih. Učitelj dela napako, če napiše Tvori krajše povedi, da bo manj napak, ker učenci potrebujejo daljše povedi, da bi izrazili tehtnost svojih misli. Pri besednem zakladu je pomembna različnost besed in dinamičnost (razgibanost, živahnost) besedila ter izražanje v t. i. glagolskem slogu pripovedovanja z uporabo raznolikih besed in s premim govorom. Učence opozorimo na pogosto ponavljanje besed, ki naj jih poskušajo smiselno zamenjati z drugimi besedami. Didaktično upravičena je uporaba besedne igre za motivacijo (vaje besedotvorja in besedoslovja). Pri redefiniciji (ponovni definiciji) upoštevamo nenavadne uporabe besed, k predmetov in nove vloge književnih oseb. Primerna vaja za redefinicijo je npr. 'zmešnjava' pravljic ali izmišljeni dvogovor med Martinom Krpanom in Pedenjpedom, pomeni pa novo prilagodljivost že znanih prvin v novo celoto. Smotrno je učence sistematično in popoučevati o pomenu zgradbe in zaključenosti besedila ter smiselni povezanosti delov besv celoto (uvod, jedro, zaključek). Zaključenost besedila je lastnost, ki jo lahko pri učencih piscih postopno in premišljeno razvijamo. Iskanje izvirnih zgradbenih učinkov pomeni pripoustvarj p odstavke, slogovno motivirana (utemeljena) odstopanja od predpisane besedilne vrste, stopnjevanje dogajanja, učinkovit (zanimiv) uvod, ki pritegne pozornost bralca; upoštevantridelnosti zgradbe na uvod, jedro, zaključek, hkrati pa vsebinska povezanost zgradbe in vsebinsko motivirana (utemeljena) odstopanja od predpisane besedilne vrste in zaključenosbesedila. Slogovna izvirnost in kakovostni kriteriji ¦ Pri tem up b naslovom. Včasih učitelji ne prepoznajo te lastnosti in napišejo pod spis Vsebina ne ustreza naslovu, kar ne pomeni, da te lastnosti ni, lahko pa pomeni, da je učitelj premalo občutljiv, dbi jo prepoznal. Učitelj naj bo pozoren na igrivost in humor, ki sta zanesljiva pokazatelja ustvarjalnosti v prostih spisih. Oblikovanje naslova lahko prepustimo učencem, v razredu sedogovorimo le za okvirno temo, na osnovi katere si učenci izoblikujejo ali konkretizirajo (svojo) temo, si postavijo svoj notranji cilj ali naslov. Ni nujno, da bi bil naslov neposrpovezan z zgodbo, lahko je neposredno razviden iz besedila. Nekateri učenci pa potrebujejo naslov (tema besedila) s podnaslovom (vrsto besedila); v takih primerih naj učitelj sam presodi, ali bo dal le okvirno temo ali nekaj okvirnih naslovov. Smiselno je tudi skupno oblikovanje (1-3 ali 5) naslovov, na osnovi katerih si nekateri učenci izberejo ali ubesedijo svoj naslov. Konstruktivnost (tvornost) je tista lastnost, ki n a bodo določene probleme, vrzeli v besedilu, spore med svojimi književnimi osebami ponenasilno in tvorno rešiti. Zgodilo se bo tudi nasprotno ¦ v spisih učencev bodo včasih izraženi nasilnost, potlačena čustva, želje, strahovi, ki presegajo pristojnost učitelja.Če v spisih odkrijemo takšne znake pretirane agresivnosti ali kakšne izredno osebne izpovedi v spisih učencev, ki presegajo pristojnost učitelja, se obrnimo na šolsko svetovalno službo. Pri vrednotenju slogovne izvirnosti smo pozorni na bistroumnost (izvirna poimenovanja), izrazno živost (slikovito izražanje, ne ponavljanje istih besed), pronicljivost, različnost besed (bogato besedišče), raznolikost izražanja (različne besedne vrste), redefinicijo (pri poustvarjalnih besedilih na osnovi zgleda iz književnih besedil), slikovitost; učinkovite, neklišejske poskuse figurativ n povedi. Individualni kriterij pomeni, da učitelj upošteva in vrednoti besedila učencev v primznanjem, stanjem, trudom in prizadevanjem posameznega učenca, nikakor pa naj ne bi v opisnih ocenah učencev med seboj primerjal. Učitelj naj upošteva okoliščine (bolezen, morebitno daljšo odsotnost, (ne)ustvarjalnost), hkrati pa trud, prizadevanje in sposobnoposameznih učencev. Prednosti in pomanjkljivosti opisnega ocenjevanja Opisno ocenjevanje, bolj natančno opisno vrednotenje, pomeni vrednotenje pisnega procesa in pisnega sestavka. To pomeni, da vključuje prvine spozn 115 Na začetku zamudna, vendar je bolj prim u poišče kakšno, čeprav majhno, po tne napake, četudi jejo, da bodo vse ali. Bolj smiselno je, da učitelj o ustvarjalnih besedilih), v naslednjih besedilih pa sakega posameznega učenca postavi individ na ocena spremeni v opis učenca, k sti opisnih ocen so: tvornost, optimiz ljenost, prizadevnost ipd. Op ča primerjavo napredka in razvoja, učitelje in oc vrednotenja, ki sestavljajo celoto in imajo diagnostično vrednost. Poleg omenjenih prednosti je opisna ocena tudi didaktično in pedagoško uporabna, ker omogoča učiteljem, da opisno ocenjujejo v neposrednem sodelovanju z učenci, kar pospešuje pedagoško vrednost nove – analitičnega (razčlenjevalnega) opisnega ocenjevanja. Ocenjevalec lahko primerja tni didaktični instrumentarij, ko primerja opisne ocene na začetku in na koncu šolskegi enem ali pri različnih učencih piscih). V komunikacijski povezavi nastajanja alnega besedila naj se učitelj pri opisnem vrednotenju usmeri na proces in sestavek k), ne pa na učenca. Negativne značilnosti opisnih ocen: stereotipnost opisnih ocen, moraliziranje, enobesednoizražanje, neutemeljevanje opisne ocene, pretirana pohvalnost, skromno besedišče ocenjevalca ipd. Marsikateri učitelj se ne zaveda, da sta ocenjevanje jezika in jezik ocenjevanja dve različni dejavnosti. Zato učiteljem svetujemo, da izpopolnijo svoje nimi knjigami in revijami ter izo vanju naj učitelj izhaja iz cilja besedila (domišljij ca, pesem, domišljijski recept ipd.). i naslednjih delov opisnih ocen g nem učinku besedila na učitelja. Iz omenjenih primerov cilj spisa, dosežki učenca in tizacija jezikovnih napak niso razvidni. Učenec ne piše spisa zato, da bi ganil, lil ali zadovoljil učitelja. mu to posredno zapiše in je izraženo v opisnih ocenah:116 Kot sonce se imaš lepo. Nisi upoštevala mojega navodila. Razočaral si me. Razveselil si me. Zopet si mi polepšal popoldne. Naslednji zapisi bolj izražajo doseganje ciljev: Na zanimiv način si nadaljeval detektivko. Tvoj domišljijski spis je domiseln. Začetek in jedro pravljice sta čisto nova, le da si jo prehitro zaključil: In potem sživela srečno do Sestavil si Tvoje ideje ri učitelji mislijo, da naj ne bo predolga, vendar ne enobesedna. Lahko je sestavljena iz ene, dveh ali treh povedi. Učitelj naj prebere svoj zapis opisne ocene zaradi jasnosti, jedrnatosti in preglednosti: Prva dva odgovora si dobro zapisala, pri drugih dveh (3. in 4.) pa želim, da ugkaj jima manjka, in ju dopolniš. Ob listan nekaj zani Napake boš na če boš tisto, ka erno je, da se učitelj v opis zakonu o varovanju spisov silijo v takšno neprimerno tematiko, npr. Dva sorodnika preveč, Kako pri nas dovarčujemo, Mlajši je ljubljenček, Očeta ne poznam, Pri sosedovih se kregajo, Pri nas doma, Pri na Kje je trgovina, v kateri se tako poceni kupuje? Lepo je, da imaš mamo tako rada. Ali oče prihaja le ob četrtkih? Mojca! Zaupala si mi skrivnost, ki je seveda ne nameravam nikomur izdati. Hvala z zaupanje. Še naprej piši dnevnik, saj je včasih dobro, če se lahko komu zaupamo iolajšamo dušo. (dobro) a dvojine se pri opisnih ocenah sliši bolj kot grožnja in ne poudarja uresničljivosti Se bova še pogovorili. O napakah mora Še se bova slišali. mba filozofije ocenjevanja je pomembna pri novem pojmovan ost učitelja naj se preusmeri z iskanja pomanjkljivosti in doka ne značilnosti spisa in iskanje vsaj minimalnega znanja. Pojmovanje pisanja kot od učitelja zahteva opazu j poskuša najti vsaj nekaj pozitivnih značilnosti. Osredotočimo se na tiste prvine, ki učenčevo besedilo ima, ne pa na tiste, ki jih nima. Zato navajamo nekaj neprimernih in splošnih opisnih ocen: Še vadi! Še napiši! Še bolj se potrudi! tovitvah bralnega azredih osnovne š ska literatura mlad anje narave, kot ga pričaku Pomlad; Prvi zvonček; Sem lastovka; Zakaj imam rad(a) jesen Znanilci pomladi. tnih zapisih naj učitel o le tisto, kar se nanaša npr.: Pri delu si samostojna. Šolske potrebš napredovala pri slovenskem je sodeluješ pri vseh dejavnostih. Pri domačih nalogah rabiš pomoč in dod Po prvem trimesečju si socialno kot osebnostno zelo na pomoč pri delu. Opazen je zelo velik napredek. Miren in tih deček si. Ob prihodu v našo šolo si bil premalo samozavesten. Imaš lurejene zvezke. Konkretizacija (jezikovnih) napak in jasen nasvet, imi vajami: Ali veš, katera beseda j Katere besede bi lahko Kateri besedni red je Kateri predlog Olimp ali z gore Olimp? Katero je pravo ime pošasti: Scila ali Sicila? Lahko pogledaš v slovar ali leksikon gosto uporabo klicajev učitelji opis o. Tudi enobesedne opisn . Te naj bi vključevale po odo jasni, dosegljivi in z vidnimi dosežki:117 Bravo! ali Čestitam! Le tako naprej! Pridna! Priden! Še bolj se potrudi! Ti si prava pisateljica! Nekateri učitelji se izognejo pisanju opisnih ocen tako, da se metaforično izrazijo s pregovori, kar je zapis Danes ni b Imaš pisateljsko žilico! Vadi, da bo vaja naredila mo Vaja dela mojstra Vsak začetek je težak! i ustrezno napisanih sprotnih opisnih ocen: Domiselno si opisal bi Izvirno si nadaljevala zgodbo. Podrobno si obnovil zgodbo. Primerno si izrazil občutek strahu. Zanimivo in izčrpno si obnovila zgodbo. Zelo slikovito si o ebne pripovedi ¦ vživljanje v osebo, književni lik, predmet, motivno-tematsko niso napačne, vendar naj učitelj ne ovrednoti tega, kako se je vživel v vlogo (Zelo dobro , ki so zanimivi, vendar ne samozadostni: En dan sem Martin Krpan; Sem oblak; Sem Prežihov Voran Sem trojanski konj; Sonce sem … nji primeri sprotnih zapisov niso v nikakršni povezavi s slovenskim jezikom in nostjo ali slovenščino niti s cilji pouka in štirimi sporazumevalnimi dejavnostmi: Delovni prostor imaš pospravljen. Nisi najbolj sproščena. Osebnostno si se ra S tvojim delom sem zadovoljna, si vodljiva in poslušna. Si mirna in pridna. Tvoji zvezki so čis Za svoje obdobje si preresna in skorajda preobčutljiva učenka. primeri presplošnih in nen sebino posameznega spisa in podrob niti s ciljem pisanja niti s prizadevanjem učenca; tudi beseda pazi zveni bolj kot svarilo, manj kot nasvet: Dobro je. Dobro si zajel vsebino! Lepo je bilo. Paz Pazi na napake! Prav dobro si to napisal. Tvoja zgodbica je brez napak. Le tako naprej! Primer poetiziranega, hkrati pa neresničnega in neprimernega sporočila učencu: Pr avtorja. Naslednjič pa ti priporočam, da zapreš oči in počasi potuješ sladkega carstva, da se boš la ni sprotni zapisi: Prav gotovo bi bilo manj napak, če bi pisala krajše povedi. Lepo si opisal zvonček. Pravilno si uporabil veliko začetn zapisal besedo sorodnik. Maja, lepo si opisala svojo najboljšo prijateljico. Napisala si zanimivo in obsežno nadaljevanje zgodbe. Zelo si se potrudila. Upoštevala si zgradbo spisa. Pri pisanju si bila skrbna in natančna Napisala si zanimivo zgodbo. Zelo je izvirna, lahko bi jo tudi nadaljevala. Kaj se jpotem zgodilo? Psa si opisal z lepimi povedmi. Tudi jaz bi imela tako prijaznega psa. Ločila pravuporabljaš. Le na začetku opisa bi poved lahko skrajšala. Poglej, kako bi bilo lepzapisano. Vrstni red besed v eni izmed povedi je nepravilen. Poskušaj ga popraviti. Nekaj manjših pravopisnih napak je še, a te znaš s trudom pri ponovnem pisanju upoštevati. Ena izmed pomanjkljivosti opisne ocene so ponavljajoči vzorci (lepo, dobro, priden ali -a), ki so pogosto brez pomena za posameznega učenca: Lepo si napisal. Veseli me, da lepo pišeš. Zelo lepo si napisal. ali Zelo lepo. Večkrat lahko v opisnih ocenah preberemo misli, ki spodbujajo stereotipne vloge spolov, le-teso po raziskavah na področju mladinske književnosti po svetu stvar preteklosti, zato takšnih ustaljenih obrazcev ne smemo spodbujati: Mama: kuha, pere, lika, pomiva, hodi v službo; je utrujena, nas krega, nas imje lepa … začetnicami ali z imenom učenca (brez priimka ¦ za to bi potrebovali soglasje učencev instaršev): NE ¦ deček M, deklica T…, Pri opisnem vrednotenju naj učitelji upoštevajo tudi značilnosti besedilne vrste (ustvarjalne in poustvarjalne), ki naj bo zapisana v podnaslovu ali v navodilih: časopisna novica, domišljijski dvogovor, domišljijski intervju, domišljijski recept, dopolnjevanje črtice, lestvica NAJ, ljubezensko pismo, mini anketa, mnenje o knjigi, nadaljevanje zgodbe, pustolovska zgodba, seznam potrebščin, seznam stvari, sodobnabajka, sprememba konca zgodbe, turistični prospekt. Ustvarjalno pisanje je pojmovano kot metoda ustvarjalnega branja književnih besedil, ki uresničuje temeljni cilj pouka književnosti – komunikacijo z leposlovjem. Ko je učenec postavljen v položaj pisca, je bolj dovzeten in motiviran za poglobljeno branje, njegova domišljija je spodbujena z doživljanjem in spoznavanjem književnih oseb, dogodkov in besedil iz berila. Skozi faze ustvarjalnega procesa (priprava, zo u z mislimi, hkrati je močno doživljajsko in intelektualno motiviran. Izbira jezikovna sredstin po netradicionalni poti prihaja do uresničevanja funkcionalnega cilja književne didaktike ¦ razvoja književnih oz. bralnih in pisnih sposobnosti. Z ustvarjalnim pisanjem ne razvijambralne, temveč tudi pisno recepcijo književnih besedil. V poglavju so prikazana teoretična in didaktična izhodišča opisnega ocenjevanja ustvarjalnihbesedil, ki jih pojmujem kot dvosmerno sporazumevanje, ker so namenjena naslovniku (učitelju ali sošolcem ali vrstnikom ali drugim) za vrednotenje, predstavljanje, objavljanje in pogovarjanje, ne le učiteljevemu številčnemu ocenjevanju. To je bila značilnost enosmernegsporazumevanja in tradicionalnega pojmovanja pisanja, usmerjenega na produkt ali izdelek, kar pa ni v skladu s sodobnim kognitivnim pojmovanjem pisanja kot procesa, ki je osredotočen na sam razvoj procesa in dvosmerno sporazumevanje. Predlog avtorskega modela kot dodatek k Predlogu učnega načrta za slovenščino za devetletko Predlog modela pisnega procesa za devetletko118 Predlog modela pisanja je sestavljen na osnovi kognitivnih modelov Flowerjeve in HayBereiterja in Scardamalie. Upošteva slovensko šolsko tradicijo in Žagarjeve Šolske besedvrste ter sporazumevalni model v Predlogu učnega načrta za slovenščino, prav tako tudi sporazumevalni model jezikovne vzgoje Beštrove in Križajeve. Pisanje pojm p je sredstvo za izražanje misli, zato naj ga v šoli poučujejo in predstavljajo kot pogosto, vsakdanjo in uporabno dejavnost sporočanja. Pisanje namreč učencu piscu omogoča, da pizrazi misli. Ob poučevanju pisanja učenec pisec postaja dejavni udeleženec v sporočanju. Poučevanje pisanja kot pisnega procesa pri učencih piscih razvija zavest o lastnem pisnem procesu in fazah tvorjenja,. S tem dobi učenec širši vpogled v pisanje, kar mu omogoča distanco pri branju lastnega besedila s stališča bralca, ne pa s stališča pisca, s čimer ima več možnosti pri razvoju lastnega pisnega procesa in besedila.119 Temeljni cilj sodobnega tj. komunikacijskega pouka književnosti je razvijanje učenčevih sposobnosti, da sprejema umetnostna besedila, ob književnih besedilih analizirajo lastnjih sposobni tvoriti. Učenci bodo uspešno razvijali svoje pisne sposobnosti, če bo učitelj poskrbel za spodbudne okoliščine, v katerih besedilo nastaja. Poučevanje pisanja v prvemtriletju naj bo spontano in delno vodeno, v drugem triletju delno vodeno in samostojno, v tretjem triletju čimbolj samostojno in delno vodeno. Učenčeve pisne sposobnosti razvijtako, da učitelj v prvi fazi ¦ motivaciji za pisanje ali faz č besedilna vrsta (pravljica, pesem, dvogovor …). Tako v njih obudi predznanje, izkušnje ter vzbudi določena pričakovanja. Temu sledi voden pogovor o izkušnjah in doživljajih učencevna podobno temo in o poznavanju besedilnih vzorcev, - ki so značilni za določene besedilnevrste. Pogovor o poznavanju tvorjenja besedil naj učitelj ponazorijo in dopolni z gradivom, slikami, miselnimi vzorci. Ob tem pogovoru in priklicu izkušenjskega znanja na določeno tematiko, besedilno vrsto in naslovnika učenci spominsko prikličejo tematiko in pisnekar napišejo v obliki miselnega vzorca. Pogovor o tematiki in priklic pisnih vzorcev je izhodišče za oblikovanje miselnih vzorcev in iskanje ključnih besed za tematski miseln vzorec ter za iskanje sopomenske izraze. Pogovor o pisnih izkušnjah hkrati prikliče vzorce besedilnih vrst (pisne vzorce). Zato naj bo poučevanje pisanja v prvem triletju postopno iizkušenjsko (poslušanje, branja, govorjenje in 'pisanje'), v drugem triletju postopno, izkušenjsko in spoznavno (sistematično razčlenjevanje zapisanih besedil), v tretjem triletju spoznavno in izkušenjsko (sistematično tvorjenje pisnih besedil). Uvodna motivacija za pisanje je izkušenjski pogovor o tematiki in besedilni vrsti ter priklic iz dolgoročnega spomina. Sledi lahko ali branje ali pisanje istovrstnih besedil. Učenci naj bi ob zgledihvzorcih in drugih spodbudah ponotranjili, kar se v istovrstnih besedilih ponavlja: določene prevladujoče značilnosti besedilne vr Poučevanje pisanja je povezano s poučevanjem branja, ena dejavnost spodbuja drugo in pisne dejavnosti so integralni del bralnih dejavnosti. Zato je lahko poustvarjalno pisanje, ki je tvorjenje besedil po zgledu, komunikacija med bralcem in književnim besedilom na osebennačin, je pisni »dvogovor« z besedilom in hkrati nova bralna in pisna izkušnja. V procesu poustvarjanja bralec kot sprejemnik in besedilo kot sporočevalec medsebojno učinkujetbralec v vlogi pisca pisno izraža dialoški pogled, njegovo pisanje pa je zapis branja in pomesrečanje ali dialog dveh tvorcev pomenov. Poustvarjalno pisanje je proces poustvarjanja ob književnih besedilih z besedilotvornimi metodami. Za pisanje učenec pisec potrebuje raznovrstno znanje: stvarno znanje, besedilotvorno znanje, jezikovno znanje in poznavanpisnega procesa. Znanje, ki ga učenci potrebujejo za pisanje besedil - priprava načrta, določanj z razvijanju govornega sporočanja, ob sprejemanju besedil s poslušanjem ali ustnem tvorjenju besedil. V kontekstu kognitivno pojmovanega pisnega procesa definiramo pisanje kot pretvarjanje zamišljenega besedila v zapisano besedilo. Šolske besedilne vrste so vrste besedil, ki so nastala v šoli in ki jih tvorijo učenci. Ustvarjalna besedila delimo na dve vrsti: poustvarjalna, ki so vezana na vsebino in/ali besedilno vrsto ne/umetnostnih besedil, in na ustvarjalna besedila, ki imajo prvine umetnostnega jezika in besedil. Ostro mejo med ustvarjalnimi in poustvarjalnimi besedili je težko začrtati, ker skoraj vsa ustvarjalna besedila vsebujejo prvine že napisanih besedil. Hkrati moram poudariti, da ustvarjalna besedila učencev niso umetnostna besedila, ker ni cilj književnega pouka ustvarjanje pisateljev in pesnikov, ampak so šolske besedilne vrste za katere veljajo kritešolskega, n b vezana na vsebino in besedilno vrsto književnih besedil, od katerih se lahko asociativoddaljijo. Ustvarjalna besedila so izvirna bese u besedila nastaja vzporedno besedilo učenca, ki je »dialoškim« bra zgledu z besedilvi, da govorij cilj je razvijati ustvarjalembna. mi metodami. Znjenem svetu in učencev, p sti ustvarjalnih beraktičnega je vloga vsebinske ne sposobnos in pisno tvorijo topno i edilo na osn sobnosti, k besedila. S poznavanj sposobnosti. Učenecljučeno razumevanje, v kat ejemajo in se. ikacijski m razvijamo ta z različnimi temamiazčlenjuj da in različnih meto piscu pomagan uporabo uč ec je ustvarjalen, kad dilo. Pisanje v učenec pisec na učenče poučevanja književnosti sanje) besediroces in pisn ga besedila v zapisailo s sreds sestavljene iz pozn čencu piscu po učenec pisec postopno ečamo njihovzličnih bese a ali brana besedila, sedilotvorja. Pisne stratnju, pretvarjanju ino in s je sposoben napisati s modelu je a, učitelj ali sošolci ali pisno oceno, elji na sp poustvarjalnoesedilo). Pisanilo. Pisanje je zavka. Pisne sposobnisnega procesa. P osežemo, rstah. Najprej da o pa tvorijo svoje gije so vrsta pisni pregledovanju a svoje pisne o, povezano inot dvosmern vrstniki ali dru, predstavitvij , tj. sprejemamplementar tn ti e strategi m spomina pisca in faz tvorjenja. Tvorje opravljat in druga os P sestavljen iz pisnih dejavnikov, dolgoročnega spomin g kognitivnega modela pisnegaejavniki Dejavnosti faz načrtovanja uporaba133) Upoštevanje avnikov aloga dejavnikov upoštev a slovnik naloge upošte Navodila Nastajajoče besed očni spomin ca navanje teme upoštevanje navupoštevanje na navanje naslovnika navanje pisnih vzorcev besedila dolgoročni spominpisca poznavanje naslovnika postavitev ciljev tivni mode D produciranje idej anizacija pregledovanje osnut po pr pisni ali besedni primerjava med jezik zamišljenim in pr pr up us spomina s temo, naslovnikom in Definicije Pisni dejavniki so čine pisanja pisec (učenec, ki tvori bese ik (učitelj ali sošolci ali i ali drugi sprejemniki) la ali šolsko pisanje a pisanje) k ura ali projektn anja eden način izražan valne strategije) en način izražanja (uporaba pretvorbne strateg pisanja) izražanja – ustno tvorjenje' › go besedilo (govorjeno besedilo, igra vlog, dramatizacija) – slikopisno tvorjenje › slikopisn besedilo ¦ besedne in nebesedne prvine (piktogrami, slikopis, strip, ilustracije) – pisno tvorjenje › pisno pisni jezik › besedne p nik slušni vidni lo izdelek pisnega proces govornem, slikopisnem i tvorjenju tvorjenja pisec upošteva v pisnem modelu. oliščine pisanja so dejstva, ki vplivajo na potek pisanja. Cilj pisanja je sistematično razvijanje pisanja z usmerjenimi dejavnostmi. a pisanja postane vsebina besedila N snosnik je način prenosa ali pretvarjanjmisli v sluš Dejavnosti v fazi načrtovanja120 Načrtovanje je prva faza tvorjenja besedil, v kateri učenec pisec načrtuje pisanje, tako da izdela načrt (miselni vzorec, vsebino in besedilno vrsto). do pozn poznavanje naslovnika poznavanje p organiziranje postavitev ci osti v fazi pretva pretvarjanje zamisli v priklic inform priklic pisnih vzorcev iz supovedovanje zamišljene usklajevanje infor temo, naslovniko osti v fazi pregledo pregledovanje o vredn urejanje osnutka primerjava med zamišljenim in napisanim besedilom ugotavljanje skladnosti usklajevanje za napisane Dolgoročni spomin so tiste informacije, ki jih učenec pisec prikliče ob določeni temi, naslovniku in besedilni vrsti. P organiziranje in postavitev ciljev. a pretvarjanja je osrednji del faz tvorjenja v kateri učenec pisec pretvarja zamisli v pisno besedilo ¦ pisno izražanje misli. gledovanje je tretji del f oraba pisn zapisano besedilo, ki zahtevo podporo in razvoj miselnih sposobnosti. gnitivna teorija pisanja pojmuje pisanproces, sestavljen načrt upovedo načrt faz tvorjenja Pisne strategije v fazi načrtovanja asociogram ključne besede možganska nevihta nizanje idej oblikovanje naslovov a konkretizacija naslovov razvijanje teme razvijanje zgodbe tematsko j janje odmisliti ovire razdelitev večjih problemov na manjšpostaviti predno ponotranjanje pisnega procesa načrtovanje ovanje ciljno voden in P domišljijska besedila), in sicer t branje (vrednotenje) urejanje ela uspešnega pisanja so tista določila, ki usme zavestno učimo. navanje teme ine in pravila besednega je jezikovna pravilnost inovacije anje zn dvogovorno pisanje opisno ocenjeva slik Dvosmerno pisanje je sodobno pojmovanj pisanja, ko učenec pisec tvori bralci (naslovnik ali učitelj ali sošolci vrstniki ali drugi sprejemniki) sprejein se odziv al ipd. Poučev izdelka) razvija pri učencu plastnem pisnem mu daje večji vpogled v lastno de (metakognicija) in mu omogoča sociocentrično pisanje (branje lastbesedila kot bral pretvorbne strategije, in ne več egocentrično pisanje (branje lastnega b nanizovalne s besedil skih besedil ali šolske besedilne vrste Kriterij ustvarjalnos vsebovanost izvirnosti Neustvarjalna besedi - besedila, v katerih ni prave ustva je jezikovna pravilnost (prepis, narek, sa arjalna besedila a - besedila, nastala na osnovi motivacije in zgleda ne/umetnostnega besedila in tvorjena na osnovi besedilotvornih m Ustvarjalna besedila - besedila učencev, prvine izvirnosti arjalna besedila - podatki. p ne/umetnos - govorijo o resničnem ali izmišlje - delno praktičen namen (fun poustvarjanje ob zgledih) - izvirnosti besedila je zelo pomembna (funk cilj ¦ vseb alna besedila - nepreverljivi podatki - govorijo o izmišljenem svetu - delno praktičen namen (razvijanje ustvarjalnih sposobnosti) - lepotna/ estetska vloga besedila je pom Kriterij prenosnika namenjenost določenemu naslovniku (gleprenosnika) Govorjena besedila - slušni prenosnik (ustna oblika) – 'ustno' pis - dramatizacije - spontanost, odzivnost, ponavljanje, dopolnjevanje, nejasnost, nejedrnatost (prv improvizacija sna besedila - vidni p – slikopisno pisanje al - piktogrami - slikopis - strip - ilustracije (nebesedna besedila) - slikanica (risano besedilo) – me dopolnjevanje, domišljijskočutna predstava na besedila - zapisan ¦ vidni prenosnik (pisna oblika) ¦ priprava, popravljanje osnutka besedila, uporaba pravopisnih pravil, up je razvrstitev delov besedila na papir ipd.) Kriterij namena ali odzivnosti kaj želi učenec pisecbesedilom pri naslovniku Enogovorn - zasebno pisanje (osebno pisanje, ki ni namenjeno drugim) - tradicionalno pojmovanje pisa d vorna (dvosmerno pisanje) - učenec pisec predvideva ali pričakuje (ne) odziv naslovnika (sošo d e čustev in m - opisno ocenjevanje - ustno vrednotenje vrstnikov ali sošolcev ali drugih - pogovor ali predstavitev ali objav (opisuje, razlaga, utemeljuje ipoziva) osebno razmerje do vsebine in naslovnika Objektivna - učenec pisec objektivno izraža razmerje do vsebin naslovnika. Kriterij naslovnika a naslo (naslovnik besedila jposameznik ali javnost) Zasebna ¦ besedila, namenjena le osebni uporabi (pesmi, pisma, dnevniki, izpo šoli, šolski objavi, predstavitvi, pogovoru Kriterij družbenega razmerja Zasebna b ne/enakovrednem družbenem razmerju med sporočevalcem in naslovnikom (pesmi, pisma, dnevniki, izpovedna besedila…), naslovnik je učenec pisec sam Šolska ¦ delno formalna besedila, tvorjena v šolskem razmerju med piscem ali sporočevalcem in naslovnikom Kriterij okoliščin nastanka Ustvarjalna besedila nastajajo v šol (namenjenost posamezniku ali javnosti) in - namenjena so posamezniku ali učitelju in javnosti ali sošo družbenega razmerja (ne/enakost) terij namena de na sporočilni namen pisca besedila Sporočilni namen pisca je tvoriti čim bolj ustvarjalno besedilo na osnovi zgleda knjiže besedilnih vrstah ravnave ali razvoja Kriterij razvoja teme je vsebinska, slogovna in zgradben u razvija izbrano temo g pisnega modela je nastal na osnovi kog Hayesa ter Scardamalie in Bereiterja, Žagarja ter ob sprejetem učnem načrtu, ki temelji na mevalnem modelu Beštrov sti v novi devetletki Kordigelov kot procesa, ki ga je potrebno poznavati in na osnovi znanja izkušenjsko razvijati. Š Ustvarjalna umetnostna be o šolska besedi besedilne vrste), ki smo jih poimke. Gre za kronološkoem okolju in v določene otrok v osnovni šoli, ne sodi na se ne presoja z enanje je pretvarjanje zamišljen Poustvarjalno pisanje je pretvbesedila), v zapisanotvarjalno pisanje je pretvačilnosti poustvarjalnih besed novali na osnovi funkcionalnega ci učencev piscev besedil, obdobju med 6. in 1 odročje književne umetnosti, metnostna besedila, vendesedila v zapi nje zamišljenega besedila, nastdilo. mišljenega besedila v zap podatki (dejstva, dognalen) ci lja sodobne književne otivirano nastala v m. Pisna ustvarjalnost k v katego ar zato ni manj vredna. a ob zgledu (k izvirno besedilo. o preverljivi; govorijo o o književnega besedilrcu ali dr Zna izmišljenem svetu; nimajo praktičnega učencev; vloga izvirnosti je silno pomembn Splošni cilji ustvarjalnego triletje enci ustno (tudi pisno) tvorsvoji starosti primpo/ustvarjalna besedil Učenci sprva spontano in prekigre, nato pa tudi sistematično vodeno razvijajo pisne sposobana besedila spr literarno mapo in jih pripravljajo za liteprireditve ter šolske objave perativni cilji ustvarjalne. Funkcionalni cilji u nja rugo triletje čenci ustno in pisno tvorijsvoji starosti prpo/ustvarjalna bese Učenci spontano, nato pa tudi sistematičnrazvijajo pisne sposobnosti. zbrana besedila s literarno mapo in jih pripravljajo za lprireditve ter šolske objave. isanja ga pisanja etje triletje čenci pisno (tudi ustno) tvorijo svoji starprimerna po/ustvarja besedila. čenci samostojno insistematično vodeno razvijajo pisne sposobnosti. Izbrana besedila spravljajo vliterarno mapo inpripravljajo za literarne prireditve ter šolske objave. sprejemanja in tvorjenja sprejemanja in umetnostnih besedil, tako da ustno ali pisno tvorijo poustvarjalna in ustvarjalna besedila. enci ob zgledu, ponujenih vzorcih in drugih spodbudah ustno ali pisrazvijajo sposobnost poimen Učenci ob zgledu, ponvzorcih in drugih spodbudah ustno ali pisnorazvija umetnostnih besedil, takoa ustno ali pisnoustvarjalna in stvarjalna besedila. ci ob zgledu, ponzorcih in drugih podbudah ustno alzvijajo sposob poimenovanja. ci ob zgledu, ponujenihzorcih in drpodbudah ustno ali pisnozvijajo sposobnost povedovanja. čenci ob zgledu, ponujenih zorcih in drugih podbudah ustno alzvijajo sposobnost umetnostnih besedil, tako da ustno alpoustvarjalna in ustvarjalna besedila. enci ob zgledu, povzorcih in drugih spodbudah ustnrazvijajo sposobpoimenovanja. Učenci ob zgledu, ponujenih vzorcih in drugih spodbudah ustno ali razvijajo sposobnost upovedovanja. Učenci ob zgledu, ponujenvzorcih in drugih spodbudah ustnorazvijajo sposobnbesedilotvorja. zvijajo Spodbujanje in razvijanje Spo besedila (neumetnostna) Učenci tvorijo po/ustvarjalna pisnega procesa in faz pisni proces in faze čenci tvorijo po/ustvarjalna besedila (neumetnostna). a pisanja nci pridobivajo pojme za razvijanje poimenovalnih, upovedovalnih in besedilo sposobnosti, in sicer nravni uporabe in razumevanja. nci pridobivajo pojme pisnega procesa in faz tvorjenja, besedilotvornih metod, in sicer na ravni nji rabe in razumevanjanci razumejo in uporabljajo izraze zapoustvarjalna i ustvarjalna besedila. rejemanja in tvorjenja um ci pridobivajo razvijanje oimenovalnih, povedovalnih in esedilotvornih sposobnosti, in sicer navni uporabe, azumevanja in oimenovanja. ci poznajo in razumejo isni proces in faze vorjenja besedil pojme pisnega procesa inesedilotvornih metod. ci poznajo, pravilno porabljajo in zn opisati izraze za oustvarjalne in vrste. tnih besedil, tako da enci razvijajo sposobn 2. Izobraževalni cilji ustvarenci prid razvijanje poimenovalnih, upovedovalnih in besedilotvornih sposob in sicer na ravni uporabenci spoznavajo pojme pisnega procesa itvorjenja, besedilotvo metod. i sprejemajo in umevajo pisne izraze za )ustvarjalne besedilne pisnega identificiranja s književno osebo (glavnoali stransko). enci pisno izražajo svopredstavo (opis ali oris) književne osebe (g čen ustnega ali pisnega izražanja doživljajskeUčenci ustno ali pisno Učenci pisno razlag razlikujejo književne zvrsti in vrste: poprozo, dramatiko. kaj bi se zgodilo, če tene bi storil(a). Učenci pisno označijo dogajalni prostor. Učenci pisno označdogajalni čas. Učenci pišejo premico dogajanja. Učenci razlikujejo in tvorijo doživ domišljijsko pisanje (resničnost-fikcijaUčenci pisno upovedubesedilo s s razmišljajo o domnevi, kaj bi se zgodilo, ne bi storil(a). Učenci pisno upovedujejo značilnosti knjižeprostora (stvaren ali domišljijski). čenci pisno upovedujejo značilnosti dogajalnega časa. Učenci pisno ali po spomobnovijo dogajanja (dobesedno ali ustvarjalno). 2.1.2. Učenci ob zgledu, ponmenovanja. nci razvijajo sposobnost poimenovanja ali besedotvorno sposobnost. U vzorcih in drugih spodbu enci razvijajo spo poimenovanja ali besedotvorno sposobnost. Učenci ob zgledu, ponujenih vzorcih ali spodbudah ustno ali pisnrazvijajo sposobnost poimenovanja bitij ali predmetov ali prostorov ali resničnosti in domišljijočenci uporabijo komično književ razlikujejo in tvorijo književne zvrsti: prozo, dramatik razvijajo sposobnost enci razvijajo sposopoimenovanja ali besedotvorno sposobnost. ci ob zgledu, ponujenihvzorcih ali drugih spodbudah ustno ali pisno razvijajo sposobno poimenovanja bitij ali predmetov pojmov. si besedni besedotvorja. besedotvorja. besedotvorja. enci poimenujejo bitja alpredmete, besedam iščejo sopomenkprotipomenke. enci ob zgledu besedam iščejo člane iste družine. enci ob zgledu navedejo različne pomene iste besede. Učenci sodelujejo o pogovoro stalnih besednih zvezah. enci rešujejo križanko (o književnih besed 2. 1. 3. Učenci ob zgledu, ponosobnost upovedovanja.12ci določijo prvotni in enci poimenujejo bitja apredmete ali p besedam iščejo sopomenkprotipomenke ali nadpomenke in podpomenke. Učenci po analogiji tvorijo samostalniške ali pridevniške izpeljanke, pomenkam dolo vrednost (nevtralno ali zaznamovano). enci iščejo člane isbesedne družine, navedejo različne pomene iste besede, vedejo iste ali podobne pomene različnih beseenci rešuje književnih besedilih jenih vzorcih in drugih spodbuci določijo enci poimenujejo bitja alpredmete ali pr pojme, sedam iščejo sopomenke ali protipomenke ali nadpomenke a podpomenke. enci navedejo poimenujejobitja ali predmete ali prostore ali pojme, po analogiji tvorijo samostalniške ali pridevniške izpeljapomenkam določajo stilno vrednost (nevtralno ali zaznamovano). enci iščejo člane iste besedne družine, vedejo razli besede. enci rešujej književnih besedilih). h ustno ali pisno razvijajo ci določijo pr ponazorijo v rabi. Učenci napišejo čim več ponazorijo v rabi. ponazorijo v rabi. ponazorijo v povedi ali besedni zvezi. enci navedejo čim vepomenov večpomenk in jih ponazorijo v povedi abesedni zvezi. Učenci navedejo nekaj stalnihbesednih zvez jih v povedi in pojasnijo njihov namen. enci navedejo pregovore, pojasnijo njihov napiše, v katerih položajjih uporabili. i razložijo pomen besede s preprosto finicijo (navedejo dpomenko in osnovne ločevalne lastnoi opišejo bitja ali dmete. U Učenci opišejo konkretni dogodek. enci s prepr ponazorijo v povedi ali esedni zvezi. ci navedejo čim več pomenov večpomenk in jionazorijo v povedi ali esedni zvezi. ci navedejo nekaj stalnih esednih zvez, uporabijoh v povedi in pojasnijo jihov namen. čenci navedejo pregovoreojasnijo njihov pomen in apišejo, v položajih bi jih uporabili. ci razložijo pomen besede preprosto definicijo avedejo nadpomen osnovne razločevalnestnosti). ci opišejo bitja ali predmete. ci opišejo konkretni ogodek. ci s preprosto dezložijo pomen bese (npr. navedejo nadpomen osnovne razločevstnosti. ponazorijo v povedi ali esedni zvezi. ci navedejo čim več pomenov večpomenk in jionazorijo v povedi ali esedni zvezi. ci navedejo nekaj stalnesednih zvez, uporabijo ih v povedi in besedilu in ojasnijo njihov namenci naved pojasnijo njihov pomen in apišejo, v katerih oložajih bi j čenci razložijo pomen bese preprosto definicijo navedejo nadpomenko in snovne razločevaln lastnosti). ci opišejo bitja alredmete. čenci opišejo konkretni ogodek. ci s preprosto definicijoazložijo pomen npr. navede nadpom in osnovne razločevalne astnosti). tvorijo krajše ali preprosto smiselno, sovisno in stalne besedne zveze ter ju ponazoristalne besedn ljučeno (po)ustvarjalno Učenci ob zgledu ustno ali edilo z metodami pisno tvorijo smis rjenja besedil. sovisno in zaključeno zaključeno poustvarjaln vrsti pisanja: varjalno pisanje o že stoječih ali ustvarjenih tovih - doživljajskem in mišljijskem: oživljajsko pisanje o resničnem svetu (doživljajski spis) in isanje ob književnih besedilih (obnovaodgovori na vprašanja, dramatizacija, nad vzporednih besedil; ter arjalno - domišljijsko anje o lastnih izmišljen svetovih. književnih besedil) in ustvarjalno besedilo zvirno besedilo). ci razlikujejo in se reizkušajo v dveh načanja: tvarjalno pisanje o že obstoječih ali ustvarjenih vetovih - doživljajskem in domišljijskem: jajsko pisanje o čnem svetu (dož pisanje ob književnih besedilih (obnova, odgovori na vprašanja, dramatizacij nadaljevanje …); arjalno - domišljijskopisanje o lastnih izmišljenih svetovih. besedil) in ustvarjalno besedilo (izvirno besez metodami tvorjenja besedil. ci razlikujejo, tvorijo inadgrajujejo dve vrsti pisanja: varjalno pisanje o že obstoječih ali ustvarjenih svetovih - doživljin domišljijskem: jajsko pisanje o resni (doživljajski spis) in e ob književnih besedilih (obnova, odgovori n dramatizacija, nadaljevanje …); arjalno - domišljijsko pisanje o lastnih izmišljenih sv . Uresničevanje funkciolotvornimi - razvijajo sposobno - razvijajo sposobnost ustv- razvijajo sposobnost nlnjevanje besedila ci dopolnjuj besedila, pišejo drug zaključek, nadaljujejo besedilo, pišejo predzgodbo, iščejo ključneali dane besede. ci tvorijo besedilo na osnovi klju (iz enega ali več književnih besedil) alinaključno izbranih besed. rt ci tvorijo besediosnovi (vsebinskega) načrta ali dispozici Posnemanje Učenci tvorijo podobno besedilo, vzporedno besedilo, besedilo po zgledu posnemanja. nje o novo besedilo Učenci tvorij tako da preoblikujejo znano književno besedilo, da vnašajo nove prvine ljev Razvijanja sposobn učenci: sanje po/ustvarjalnih bese arjalnega mišljenja; nega prehoda od nanizovnjevanje besedilaci dopolnjujej besedila, pišejo drug zaključek, nadaljujejo besedilo, pišejo predzgodbo, iščejo ključne ali dane besede. ci tvorijo besedilo na osnovi klju (iz enega ali več književnih besedil) alinaključno izbranih besed. rt ci tvorijo besedilosnovi (vsebinskega) načrta ali dispozici Posnemanje Učenci tvorijo podobno besedilo, vzporedno besedilo, besedilo pozgledu posnemanja. ikovanje o novo besedilo, Učenci tvorij tako da preoblikujejo znano književno besedilo, da vnašajo nove prvine dilotvorja z pretvorbne strategije. njevanje besedilaci dopoln besedila, pišejo drug zaključek, nadaljujejo besedilo, pišejo predzgodbo, iščejo ključne ali dane besede. ci tvorijo besedilo na osnovi k (iz enega ali več književnih besedil) ali naključno izbranih besed. rt ci tvorijo besediloosnovi (vsebinskega) načrta ali dispozicij Posnemanje Učenci tvorijo podobno besedilo, vzporedno besedilo, besedilo po zgledu posnemanja. ikovanje novo b Učenci tvorijo tako da preoblikujejo znano književno besedilo, da vnašajo nove prvine (književne osebe, druin kraj) ali posodobijobesedilo. ejanje ali predelava nci tvorijo n (književne osebe, druin kraj) ali posodobijobesedilo. rejanje ali predelavenci tvorijo novo besed (književne osebe, druin kraj) ali posodobijobesedilo. ejanje ali predelava enci tvorijo novo bestako da znano besedilo besedilo; zmešnjava besedilo; zmešnjava besedilo; zmeš sestavljanje ali besedil. sestavljanje (realističnih) besedil. sestavljanje dveh b iz mladinske in/ali nemladinske književnost h ciljev sp za načrtov čenci izd miselna miselni besedilno vrsto. za pretvarjan čenci pre zapisano za pregle pisnega proc za načrtovanja enci izdel miselna vz miselni vz besedilno enci pret zapisano bes enci preg besedilo in ga ure (popravljajo a polnj dopolnjevanka čestitka govori n opis opravičilo pohvala pozdrav pripoved seznam vabilo voščilo zahvala naročilnica novica obnova obrazec obvestilo opis avičilo piktogram mo komentar mali og naročil novica obnova obraze obvestilo ocena opis piktogra poizvednica drav prijavnica pripoved šnja reklama seznam telefonski imenik tv-program voščilo vozni red zahvala lna (umetnostna) bes basen v p definicija detek detek domišlj domišljijsko preteklost domišljijsko besedilo - prihodnost opravičilo piktogram pismo zvednica poročilo pozdrav prijavnica pripoved prošnja razlaga razmišljanje reklama seznam telefonski imenik tv-program voščilo vozni red zahvala življenjepis anekdota bajka basen besedilo - poglavje besedilo v strip črtica dnevniš domišljij domišljijsko besedi domišljijsko besedilo - sedanjost olnjevanje - del zgodbe dopolnjev zgodbe dopolnjevanje - pred dopolnjevanje zgodb dramatizacija proze msko b fantastična pripove fantastična zgodba igra vlog ilustracija pesmi klasična avtorska pravljic konkretna pesem kriminalna povest inalni roman likovni asociogram dopolnjevanje - epizoda dopo dopolnjevanje - nove prig književnih oseb dopolnj doživljajsko s dramski prizor dramski prizor dramski dramsko besedilo dvogovor slo epska pesem fabulativna pisma fantastičen sestavek fantastična zgodba fiktiven dnevnik fragmentaren dialog humoreska vlog domišljijsk izdelki pisni kitica komedija komičen dramski frag lepljenka pesem li oris odajanka emanje besedila enasta zgradbjica mladinska povest ovela bnova kvirna pripoved og ali osnutek radijske igre stališča pripovedovalca) ved vedna poezija lovska povest lovski roman tična kratka pripovedna roza tična povest ealistična zgodba tična zgodba tični roman pektivna zgodba pis ¦ slog oris ris ¦ slogovni postopki znaka ¦ slogovni pesem ismo oročilo ¦ slogovni postopki poustvarjalna besedila ovest reoblikovanje stripa v beseripovedka p vzporedno besedilo (s časopisne vesti) ogovor a pri verzne forme godovinski roman znanstvenofantastični roman 2. 2. Izobraževalni cilji ustvarjalnega pisanja proces in faze tvorjen besedilotvorne metode. nci pridobivajo po pisnega tvorjenja ter besedilot proces in besedil ter po proces razvijanje upovedovalnih in besedilotv in sicer na ravni uporab Učenci sprejemajo in razume pisne izraze za (po)ustvarjalne besedilne vrste. in rabe in razumevanja Učenci pridobi za razvijanje poime upov besedilotvorn sposobn ra razumevanja. Učenci uporab me Učenci pridobivajo pojm razvijanje po upovedov besedilotvornih sp in sicer razum Učenci p uporabljajo izraze za ust Učenci sprejemajo, razumevajo Učenci pridobivajo, razumejo Učenci poznajo, razume in kako) naslov (vse pišemo) naslovnik (komu pišemo podnaslov (besed zgodbe) jedro (sredina vsebina (kaj se uvod (začetek zgodba (dogajanje) faza načrtovanj faza pretvarjanja ledovanja faza preg jedro ključne ali dane besede k miselni vzorec načrt ali načrtova naslovnik osnutek pregledov pretvarjanje tema urejanje (popravljanje) uvod zaključek ovalnih, upovedov dro ljučne ali dane besede iselni vzore ačrtovanje v in podnas aslovnik dstavki snutek egledovanje etvarjanje ma rejanje vod ednotenje ključek gradba besediln otvornih spo rime (zvoslengizm sopomenke metafore mini slovarji nadpomenk nesmiselnice onomatopeja (zvo poimenovanja pomanjševalnice poosebitev preneseni pomenprilastki primere protipomenkerime (zvočni simboli sopomenke sopomenski nizi stalni okrasni pridev stopnjevanje tvorjenke večpomenke izpeljanke ¦ tvorjenke izposojenke metafore mini slovarji nadpomenknesmiselnice onomatopeje podpomenke poimenovanja njševalnice pomapooseb preneseni pom zveze preneseni pomeni prilastki primere protipomenke prvotni pome zveze sestavljenke ¦ simboli sopomstalni o stz dopolnjevanje ključne načrt dopolnjevanje ali n ključne ali dane načrt ženska dopolnjevanje ali n ključne ali dane b načrt sopomenski nizi večpomenke podpomenke enakopisniceenakozvočnice stalne bese medmeti moška rima okrasni p aliteracije arhaizmi asonance besede v besedi ¦ prem besede z veliko in mzačetnico besedne dr stalne besedne zveze mini slovarji nadpomenke aliteracije asonance besede v besedi besede z veliko in malo začetnico besedne družine besedne zv blizuzvočni pari stalne besedne zveze medmeti aliteracije asociogram ali kbesede asonance besede v besedi ¦ prebesede z veliko in m začetni besedne družine besedne zveze blizuzvočni p neologizmnesmiselni onomatopeja (zvo podpopoime pomanjš preneseni poprilastki protipomenke posnemanje posnem preoblikovanje prirejanje ali spomin ali ob vprašanja posnemanje preoblikovanje prirejanje ali pred spomin ali obnova vprašanja zamenjevan združevanje asocio avtor(ica) besedilne zvrsti ali vrst naslov p d b pisatelj(ica) pisanje učenci pisec pripovedovalec(ka) spis umetnišk uvod vsebina zaključek zgodba 2.2.3. Po naslovnik pesnik(ica) pisanje pisatelj(ica) učenci pisec pripovedovalec(ka) umetniška svoboda umetniško ime (psevdo vrste besedil tema zgrad arjalnih d kitica lepljenka pesem likovna pesem nesmiselnica naslovnik pesnik pisanje pisatelj pripovedovalec(ka) tema učenci pisec umetniška svoboda poetica) umetniško ime (ps vaje v slogu vrste besedil zgradba: uvod, h vrst kitica konkretna pe lepljenka pesem likovna pesem pesmi podajanka pesem rima rimani verzi verz ali vrstica ljubezenska pesem miselna pesem nesmis pesem z re p P v likovni aso ilustracija besedi kombinacija dveh prav detektivka domišljijsko besedilo anekdota bajka basen črtica doživljajsko spisje ali črti epizodne zgodbe ali poglavja fabulativn fantastične zgodbe ipoved ipoved (realistične zgodbe) ikanica opis pravljifragment romana ikopis rip zgodba klasična pravljica povezovanje pravljic sodobna pravljica predzgodba parodija podajanka podajanke ali kolektivna povest predzgodbe pustolovski roman realistična kratka pripovedna pripovedka resnične zgodbe iz preteklo za spominsko spisje ali črtica p (besedilo pr realistična zgodba matika pogovor dvogovor mski prizori matizacija besedil onazoritev uresničevanja a konk sničevanje funkcionalnih celjnih sestavinah besedil), ki sstor, dogajanje, pripovedovalec, k Književno besedilo: Andersen: Kraljična na slovenska ljudska pravljica sodobna avtorska pravljica dba - (preteklost dba - prihodnost dba - sedanjost matizacija besedil igra vlog jske igre (predlogi) nkcionalnih in izobraževalih esedilotvornih metod na konkzčlenjujejo pri šolski analinjiževne zvrs Književno besedilo: akarovič: Miška si skuje dialog ali dvogovor nolog mski prizor ični dramski fragmenti in prizori krajše dramsko besedilo nemanje sloga dramskegaedila narij za krajši film ali tv ljev besedilotvornih metodh književnih besedilih (in evna oseba, knjižedmetno povezovanje) Književno besedilo: odni mož zrnu graha rjenje besedil na osnovi b Dopolnjevanje bes Učenci napišejo nadaljevanje pravljice Kraljična na zrnu graha ci napišejo predzgodbo, v kateri pojasnijo, zakaj se je Kraljična izgubila. čne ali dane besede ključne ali dane bese kralj ¦ kraljica ¦ k ¦ Kraljična ¦ grad ¦ grah. Učenci tvorijo besedilo na ključne ali dane b čarobnica129 ¦ čarovnigrad ¦ Kraljična ¦ Miška ¦ potovanje ¦ račun ¦ skrivnost ¦ vesolje vitez. Načrt ci narišejo ali napišnačrt, kaj s začetku, kaj potem koncu pravljice Kraljična nzrnu graha. ci narišejo ali napišejo načrt za izvirno besedilo anje srečo vornih metod jevanje besedila ci napišejo nad pravljice Miška si skujsrečo: Naslednji dan se Miška zbudi in … Učenci napišejo pr kateri pojasnijo, zakaj si jMiška želela skovati srečo. ci tvorijo besedilo, v katerem dodajo nov del: Miška n … Ključne ali dane besede ci tvorijo besedilo na ključne ali daneMiška ¦ kovač ¦ kovan ¦ sreča ¦ potok ¦ veter shramba. ci tvorijo besedilo osnovi ključnih ali danih besed (10): Miška ¦ kova ¦ kovanje ¦ sreča ¦ mačka ¦ mišjak ¦ detektiv ¦ srečica ¦ skrivnost. rt Učenci narišejo ali napi načrt, kaj se je zgodilo nazačetku, kaj potem in kaj rešeren: Turjaška Rozamunda jevanje besedila Učenci napišejo nad zgodbe povodni mož. ci napišejo predzgodbo, v kateri pojasnijo, kako sta se spoznala Ostrovrhar inTurjaška Roza Učenci dopolnijo zgod Turjaški Rozamundi, in sicer dodajo nov del, ko Ostrovrhar sreča Lejločne ali dane besede ci tvorijo besedilo na ključne ali dane b Urška ¦ ples ali raj ¦ mestni trg ¦ godci ¦ Povodni mož ¦ ples ¦ Ljubljanica . ci tvorijo besedilo na osnovi ključnih ali dani besed (10): ples ¦ ¦ dečki ¦ glasba ¦ disko ¦ presene ¦ potovanje ¦ nepričakovano ¦ Načrt ci narišejo ali napišejo načrt, kaj se je zgodilo na začetku, kaj potem in kaj nci posnemajo slog B. A. Novaka in definicije, npr. Maslo jerjuha od kruha. oblikovanje nci preobl kraljični n da napišejo novico (rubkronika) v šolski časopis. nci preoblikujejo pravljico tako, da jo posodobijo in postavijo v današnji čas in prostor. edba ali predelava nci ustno ali pisno dramatizirajo pravljico Kraljična na zrnu g koncu pravljice Miška skuje srečo. Učenci narišeali napišejo načrt z besedilo, v katerem Miškazgubi svojo sre srečico … enci napišejo načrt za nadaljevanje pravljice omiški, k Posnemanje Učenci posnemajo sodobno pravljico S. Makar tvorijo izvirno besedilo: Kako sem si (jaz) sksrečo. Preoblikov Učenci preoblikujejo pravljdnevniški zapis: Kaj si je Miška zvečer (retrospektivna zgodba) napisala v svoj dnevnik. enci preoblikujejo zgodbočasopisno novico. enci preoblikujejo pravljicotako, da jo posodobi postavijo prostor (mesto). enci nariše zemljevid poti, kam je Miška hodila, ko sije kovala srečo. edba a Učenci ustno dramatizirajo pravljico koncu balade Povodn ali romance Turjaška Rozamunda. Učenci narišejo ali napišejo načrt za izvirno besedilo. nemanje nci po vsebino in tvorijo svoje besedilo(balado ali romanco). podajanko. oblikovanje nci preoblikujejo balado Povodni mož, in sicer takoda napišejo novico za časopisno rubriko črnkronika v šolski časopis izginotju Urške. nci preoblikujejo balado aromanco ali zgodbo tako, dajo posodobijo in postavijo v današnji čas in prostor (všolo ali Priredba ali Učenci ustno ali pisno dramatizirajo baladoromanco. nci predelajo balado ali romanco v strip. nci napišejo predelano pravljico kot detektZaskrbljeni starši najamejodetektiva, ki išče U Miška si skuje srečo. enci predelajo pravljico v slikopis ali strip. enci pretvorijo pravljico v lutkovn Učenci napišejo horoskop ali vremensko napoved ali ženitveni oglas ipd. za miško. min ali obnavljanje enci napišejo skrčeno obnovo pravljice. enci napišejo r Spomin ali ob Učenci napišejo skrčeno obnovo balade ali romance. nci napišejo razširjeno ali ustvarjalno obnovoali romance in dodajo dele. ašanja nci tvorijo besedilo na osnovi vp zgodilo, če bi Urška ravnaladrugače kot v izvirn » ... Prešerna se brani ples odlašuje ... » in ne bizavrnila Prešerna? Kaj bzgodilo, če bi prišla povodn zgodilo, če Turjaška Rozamunda ne bi poslala Ostrovrh bi se zgodilo, če Lejla nprišla na Ostrovrharjgrad? enjava nci tvorijo besedilo osebe iz dveh (več) različnih Učenci tvorijo Mišmaš, Miška in Sc. i tvorijo n osnovi združevanja dveh iževnih oseb iz različnihsedil: obuti maček, muca patarica in Miška (si uje srečo), Kraljična n zrnu graha in Miška (si uje srečo). osebe iz dveh (več) različnihesedil: Turjaška Rozamunda in Urška ci tvorijo novo besedilo snovi združevanja dveh njiževnih oseb iz različnesedil:. ci napišejo po Urško in Turjaško ozamundo, Urška inurjaška Rozamundarečata v kozmetičnem alonu (obe imata težaveožo). ci napišejo pogovor med strovrharjem in povodnim možem. ci napišejo izmišljenntervju z Urško ali urjaško Rozamundo ali ejlo ali Ostrovrharjem ali ovodnim možem. emel ci sprejemajo in spoznavajo ze pisnega procesa: ovanje - učenci pred sanjem (ob učiteljevi Učenci spoznava in uporabljajo faze pisnega procesa. Načrtovanje - učenci pred Učenci uporablja in rfaze pisnega procNačrtovanje - učencipisanjem sami iz miselnega vzorca. arjanje - učenci miselni orec pretvorijo v zapisano . - učenci preberejo urejajo besedila in se o njih orijo s sošolcem ali iteljem ali starši. ogrodje miselnega vzorca (na temo besedila in za besedilno vrsto). Pretvarjanje - učenci miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo; besedilo členijo na uvod, jedro in zaključek ter odstavke. (na temo besedila in za besedilno vrstrazmišljajo. Pretvarjanje - učencvzorec pretvorijo v zapisano besedilo; besedilo členijedro in zaključek; ter odstav preberejo in urejajo besedilo in se o njih pogovorijo s sošolcem ali učiteljem ali starši; svoja vsebine in besedilne vrstPregledovanje - učenci preberejo in urejajobesedilo in se o nj P V tretjem delu tretjem delu disertacije predlagam model pisnega procesa pri pouku književnosti v osnovni šoli. V disertaciji sta pisni proces in pisni izdelek pojmovana enakovredno. Branje književnih besedil in poustvarjalno pisanje sta dopolnjujoči si dejavnosti. Na temelju kognitivnega pojmovanja pisanja je ustvarjalno pisanje definirano kot pretvarjanje zamišljenega v zapisano besedilo. K Učnemu načrtu za slovenščino v devetletki predlagam pri funkcionalnih ciljih tudi razvoj pisnih sposobnosti učencev, uporabo pisnihstrategij, poznavanje pisnega procesa, razvoj pisanja od nanizovalne do pretvorbne strategije. Ustvarjalno pisanje ima veliko vlogo pri razvijanju učenčevih poimenovalnih, upovedovalnih in besedilotvornih sposobnosti, zato je tudi njegova uvrstitev v načrt teoretično in zgodovinsko utemeljena. Besedilotvorne metode za tvorjenje ustvarjalnih besedil v predlogu avtorskega modela so nastale na osnovi izsledkov anaslovenske šolske tradicije in metod, znanih iz psihologije ustvarjalnosti. Avtorski model je napisan v skladu z Učnim načrtom za slovenščino v devetletki, zatostrukturiran s splošnimi in operativnimi (funkcionalnimi in izobraževalnimi) cilji, s katerimi se povezuje. Učenci pisci naj bi ravni sprejemanja in uporabe (prvo triletje), porabe in razumevanja (drugo triletje) ter rabe, razumevanja in poimenovanja (tretjtriletje) uresničili v devetletki. Povzetek disertacije Vloga in pomen ustvarjalnega pisanja pri pouku književnosti osnovni šoli V prvem delu disertacije je teoretični pretres strokovne terminologije ustvarja s poimenovanji: spisje, prosto spisje, nevezano spisje, pisno izražanje, pisno sporočanje, prostpisanje, samostojno ustvarjanje, kreativno pisanje, ustvarjalno pisanje ipd. Ob koncu devetdesetih let se tovrstna pisna dejavnost imenuje ustvarjalno pisanje, ki ga definiramo kot tvorjenje ustvarjalnih in poustvarjalnih besedil. Ustvarjalni proces ima svoje značilnosti in zakonitosti, zato je pri pouku slovenščine veljalo tako pisanje za nadstandard. Poglavitni custvarjalnega pisanja ni vzgoja pisateljev, ampak razvijanje književnih (bralnih in pisnih) sposobnosti. Ustvarjalno pisanje se v angloameriški literaturi pojavlja pod različnimi imeni, najpogosteje kot besedna zveza creative writing, composition, free writing ipd. V angloameriški literaturi je kreativno pisanje po n ustvarjalnega pisanja je bližje angloameriškemu composition kot pa creative writing. Poleg analize in primerjave med tradicionalnim in sodobnim pojmovanjem pisanja je predstavljen kognitivni pisni model, ki se je pojavil v svetu ob začetku osemdesetih let z avtorskimi pari Flowerjeve in Hayesa ter Bereiterja in Scardamalie. Slednji model je vplina razvoj pojmovanja pisanja kot procesa in ne več kot izdelka. Pisanje pojmujem kot reševanje problemov in upoštevam, da je učenec pisec tudi ustvarjalen mislec in oblikovalec besedila. Pisanje je spoznavna dejavnost, ki jo nekateri pisci uresničujejo z velikimi napori. V prvi fazi tvorjenja, tj. načrtovanja, je smiselno uvajati primerne metode za razvijanjeustvarjalnega mišljenja in hevristično metodo – metodo samostojnega odkrivanja in reševproblemov. Pisanje je analitični proces, ki zahteva vrednotenje in reševanje problemov, hkrje tudi sinteza oziroma ustvarjalni proces. Analiza in sinteza kot spoznavni in ustvarjalni proces si nista protislovni, ampak sta del ustvarjalnega in pisnega procesa. Učenci pisec se v fazah tvorjenja sreča s številnimi idejami, med katerimi je potrebno izbrati najbolj primernzato je analiza, ali kot to pojmujeta Flowerjeva in Hayes - monitor, nujna sooblikovalna silabrez katere bi sinteza preplavila pisce s številnimi, vendar neprimerno nanizanimi idejampisanju je treba upoštevati cilje, načrtovanje in poznavanje pisnih vzorcev. Pisanje je (ustnega, slikopisnega in zapisanega besedila). Kognitivno pojmovanje pisanja poudarja pkot združevalca miselnega in ustvarjalnega procesa. Pisni proces (po Flower in Hayes, Bereiter in Scardamalia) ima svoje zakonitosti in faze, ki se delno prekrivajo s fazami ustvarjalnega procesa (Wallas), te pa so odvisne od divergentnega mišljenja (Guilford) inrazvoja ustvarjalnih sposobnosti (Torrance) ter razvojnih faz otrok (Piaget). Ključna ugotovitev prvega dela disertacije je, da je za poučevanje pisanja nujno poznavanjepisnega procesa (pisnih dejavnikov, spomina in faz tvorjenja). Le tako je mogoče razvijati in izboljšati pisni proces in posledično pisni izdelek. Ob tem se prekrivajo faze tvorjenja in faze ustvarjalnega procesa. Pomembno spoznanje je, da moramo pri piscih, ki so učenci osnovšole, najprej spodbuditi tvorjenje (sintezo) in šele nato kritiko (analizo), drugače zatremo veselje do pisanja. Kognitivne metode, ki vse to upoštevajo, so se pokazale za primerne, učinkovite in priučljive oz. uporabne v šoli. Z uporabo pisnih strategij spodbudimo nadaljnji razvoj od egocentričnega k sociocentričnemu slogu pisanja, tako da začne učenec pisec upošteva V drugem delu disertacije je prikazan zgodovinski razvoj šolskega pisanja ter temeljne idteoretikov in didaktikov. Čeprav se nekatere prvine prostega spisja najdejo že v Pesniški šrevije Pisanice v letih 1779 do 1781 in sedemdeset let kasneje v Alojzijeviški pesniški šoli (1848-1849), moramo za začetnika slovenskega (šolskega) prostega spisja postaviti Majarja in njegovo knjigo Spisovnik za Slovence (1850). Ploden avtor in nadaljevalec je nedvomno pedagog Andrej Praprotnik, ki je petkrat izboljšal in izdal knjigo o spisju aliprostem spisju v času od 1852. do 1887. leta. Omeniti je treba Bezjakovo Posebnoslovenskega učnega jezika v ljudski šoli in poglavje o Izobrazbi domišljije, s katerim jknjiževnosti uvedel nov pojem - domišljijo. Poleg tega se je prvi temeljito posvpoučevanju pisanja. Največji premik od spisovnikov k teoriji in di p danes zanimiva, saj govori o potrebi in spremembi starega pouka v novi pouk. Največja vrednost njegove knjige je uvod, ki je napisan teoretično in didaktično primerno naslovniku. S tem je v mnogočem pripomogel k premiku od starega k novemu pouku spisja. Omeniti je velja še Schreinerjeve in Bezjakove Jezikovne vadnice, ki so izhajale od l. 1903 do 1931 z raznovrstnimi vajami. Prav tako so zanimive in tehtne čitanke Rupla, Bajca, Sovreta in Šolarja, pozneje tudi Kolariča iz leta 1931-1935, v katerih zasledimo prenekatere vaje za poustvarjalno in ustvarjalno pisanje. Takoj po drugi svetovni vojni se zaradi povojnih in novonastalih razmer razvoj ustvarjalnega pisanja zaustavi. Obravnavata ga sicer Silvain Martin Silvester, vendar so do Šilihove Metodike slovenskega jezikovnega pouka iz le1955 vse le drobne omembe. Šele Šilih z omenjeno Metodiko želi utemeljiti novo spisje (nasproti »staremu«) in se osredotoči na pisni izdelek in popravljanje spisov, kar je zaznamovalo slovensko šolstvo in zožilo pisanje prostih spisov le na ocenjevanje pravopisnih napak. Ponovni razcvet se začne v osemdesetih in devetdesetih letih XX. stoletja. Po drugi svetovni vojni sta na tem področju delali in veliko prispevali slavistki: Silva Trdina in Berta Golob; pisatelji in pesniki: Lojze Kovačič, Branko Gradišnik, Marjan Tomšič, Jože Snoj, posebej zanimiv je Boris A. Novak; mentorja: Miha Mohor in Benjamin Gracar; mlajša generacija pisateljev, zbranih okrog revije Literatura: Aleš Debeljak, Igor Bratož, AndrejBlatnik in drugi; učitelji mentorji: Slavica Bragato, Neva Pahor, Nataša Skrt Leban, DraMotik, Branka Knez ...; vzgojitelji praktiki; knjižničarji: Tilka Jamnik …; in didaktiki: FrŽagar, Boža Krakar-Vogel, Vida Medved Udovič, Metka Kordigel, Igor Saksida in Blažić. Zgodovinski pregled tega področja nam nedvoumno pokaže tri obdobja. Najprej začetek spisja 1850 z Majarjevo knjigo ter Praprotnikovim nadaljevanjem in nadgradnjo. Drugo obdobje postavljamo na začetek XX. stoletja in ga predstavljata didaktik Bezjak te didaktikom Šilihom. Čeprav govorimo le o treh obdobjih, lahko v devetdesetih letih XXstoletja ugotovimo nove tehtne premike v pojmovanju ustvarjalnega pisanja. Te lahko poimenujemo kot četrto sodobno obdobje v zgodovini šolskega spisja ¦ prenova osnovnošolskega učnega načrta uvaja sodobno ustvarjalno pisanje v redni pouk. To imenujemo poustvarjalno in ustvarjalno pisanje, k kl be predstavljen avtorski model ustvarjalnega pisanja pri pouku književnosti kot dodatek k Predlogu učnega načrta za slovenščino v devetletki. V njem so podani splošni in operativni funkcionalni in izobraževalni ¦ cilji ustvarjalnega pisanja v devetletki. Na temelju kognitivnega pojmovanja pisanja ustvarjalno pisanje definiram kot pretvarjanje zamišljenega v zapisano besedilo. Med funkc smotrno dodati tudi razvoj pisnih sposobnosti, uporabo pisnih strategij, poznavanje pisnega procesa, razvoj pisanja od veliko vlogo pri razvijanju učenčevih poimenovalnih, upovedovalnih in besedilotvornih sposobnosti, zato je tudi njegova uvrstitev v novi učni načrt upravičena. Besedilotvorne metode za tvorjenje ustvarjalni posnemanje, preoblikovanje, priredba ali predelava, spomin, vprašanja, zamenjevanzdruževanje) so oblikovani na osnovi analize slovenske tradicije prostega spisja in najpogostejših metod, uveljavljenih v šolski praksi ter metod, znanih iz psihologije ustvarjalnosti (metode za razvijanje ustvarjalnega mišljenja). Na koncu predloga avtors modela so dani izobraževalni cilji in pojmi, ki naj bi jih učenci na ravni uporabe, razumevanje in poimenovanja dosegli v devetletki. Splošni, operativni ¦ funk cilji so povezani s predlogom učnega načrta za slovenščino in ga dopolnjujejo. V Dodatku k disertaciji je seznam naslovov prostih spisov, zbranih ob študiju virov in literature. Obsežna kronološka zbirka desettisočih naslovov na zanim disertacijo in vprašanja v njej, skratka, ilustrira zaključke. Analiza naslovov prostih spisov npripelje do zanimivih ugotovitev od motivno-tematskih do strukturno-oblikovnih stalnic spisja pri nas, o čemer piše drugi del d Viri 1. Bajec-Rup 1. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar (1932).Slovenska čitanka in slovnica (za 2. r.). Ljubljana. 2. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar (1935).Slovenska čitanka in slovnica (za 3. r.). Ljubljana 3. Benton, Michael (1992). Secondary Wo Open University Press. 4. Benton, Michael in Geoff Fox (1994). Teaching Literature: Nine to Fourteen. OxfordUniversity P 5. Bereiter, Carl in Scardamalia, Marlene (1984). Knowledge Telling and Knowledge Transforming in Written Composition. V: S. Rosenberg (ed.). Advances in Applied Linguistics (144-175). 6. Bereiter, Carl in Scardamali Composition. Hillsdale, New Jersey, London: Lawrence Erlbaum Associates. 7. Beseda v besedilu in slovarju (1997). 18. vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje (ur. Novak 8. Bešter, Marja, Križaj Ortar, Martina idr. (1998). Poskusni učbenik za slovenski j 1. letniku gimnazije (1. del). Ljubljana: Založba Rokus. 9. Bezjak, Janko (1906). Posebno ukoslovje slovenskega učnega Ljubljana. 10. Blažić, Milena (1995). Vred Cveta Razdevšek Pučko). Novo Mesto: Pedagoška obzorja. 11. Blažić, Milena ( Problemi ocenjevanja v devetletki. (ur. Janez Krek in Majda Cenčič). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in špor 12. Blažić, Milena (2000). Rajska ptica (Didaktika ustvarjalnih besedil). (Rokopis). 13. Blažić, Milena (2000). Skrivni bralni zakladi: (Skrivnim) dnevnikom ustvarjalnega branja od 2 do 9 (od 1 do 8). Ljubljana: Založba Rokus. 14. Brinar, Josip (1914). Slovenska jezikovna vadnica za osnovne šole v treh stopnjah ¦ višja stopnja. Ljubljana. 15. Brinar, Josip (1914). Slovenska slovnica za obče ljudske šole. Dunaj (1. izd.). 16. Brinar, Josip (1914). Slovenska slovnica za občne ljudske šole (v treh stopnjah) vaje islovnice, pravopisa in spisja knjig. 17. Brinar, Josip (1921). Slovensk slovnice, pravopisa in spisja za srednjo stopnjo. (Drugo predelano izdanje). LjubljanKraljeva zalogi š 18. Brinar, Josip (1921, 1923). Slovenska slovnica za obče ljudske šole. Ljubljana. 19. Brinar, Josip (1921, 1923, 1932, 1938). Slovenska slovnica za obče ljudske šole (2, 3.). (Celje). 20. Brinar, Josip (1923). Slovenska slovnica za osnovne šole (v treh stopnjah.). Tretjbistveno neizpremenjeno izdanje). Ljubljana: Kraljeva zalogi šolskih knjig in učil. 21. Brinar, Josip (1923/24). Slovensk za meščanske šole. Celje. 22. Brinar, Josip (1932). Slovenska slovni slovnice, pravopisa in spisja za srednjo stopnjo (4. in 5. šolsko leto) (četrto izdanje). Ljubljan 23. Brinar, Josip (1938). Slovenska vadnica za 4. R. Ljudskih šol. Ljubljana. 24. Brinar, Josip(1938). Slove 25. Časopis s podobami za slovensko mladino, ur. Ivan Tomšič. 26. Fink, F., Kopriva, A., Žerjav vadnice (1. r.). Ljubljana. 27. Fink, F., Kopriva, A., Žerjav, A. (1948, 1950, 1952). Slovenske jezikovne vadnicr.). Ljubljana, 28. Fink, F., Ko vadnice (4. R.). Ljubljana. 29. Fink, F., Kopriva, A., Žerjav, A. (1939, 1940). Slovenska slovstvena čitanka (Našivodniki; za 3. r. meščan 30. Flower, L., Stein, V., Ackerman, J., Kantz, M. J., McCormik, K. in Peck, W. (1990). Readin 31. Flower, Linda S. in Hayes, John R. (1980). Identifying the Organization of Writing Processes. v: Lee W. Gregg and Erwing R. Steinberg. Cognitive in Writing. Hillsdale. 32. Flower, Linda S. i 33. Fojkar, Slavko (1933). Slovenske šolske naloge. Škofja Loka. 34. Gaspari, Pečjak, Žerjav (1939). Slovenska slovstvena čitanka (Naši vod Meščanskih šol. Ljubljana. 35. Guilford J. P. Creative Talents (1986). Their Nature: Uses and Dev Limited Buffalo: New York. 36. Guilford, J. Paul (1971). The Nature of Human Intelligence. London: McGr Ljubljana: MK. 37. Hayes, John R. in Flower, Linda S. (1980). Identifying The Organization Processes, v: Cognitive Processes In Writing (Ur.: Lee W. Gree in Erwi Steinberg. Lawrence Erlbaum Associates. Publishers Hillsdale, New Jersay. 38. Hayes, Writing: an Introduction to Protocol Analysis, v: Research on W Methods. New York: Longman. 39. Izvestje 2. državne realne gimnazije. Ljubljana. Vir: Slovenski šolski muzej. 40. Izvestje Državne klasične gimnazije. 41. Kekec (1990). Literarna revija od leta. 42. Kolarič, R., Rupel, M., Sovre, A. in Šolar, J. (1945). Slovenska čitanka in slovnica2., 3. in 4. r.). Ljubljana 43. Kolarič, R., Rupel, M., Sovre, A. in Šolar, J. 1., 2., 3. in 4.r.). Ljubljana. 44. Krakar Vogel, Boža (1991). Skice za književno di 45. Krakar Vogel, Boža (1992). Novejši slovenski pogledi na pouk književnosti kot dejavnik sooblikovanja njegovih ciljev, metod in vsebin: doktorska dis Ljubljana. 46. Krakar Vogel, Boža (1995). Teme iz književne didaktike. Ljubljana: ZRSŠŠ. 47. Križaj Ortar, idr. (2000). Slovenščina v 1. tr Trzin: Založba Izolit. 48. Križaj, Martina (2000). Sporazumevanje v prvem triletju devetletke, T Izolit. 49. Kroll, B. M. (1990).D Katharine Perrera. Children’s Writing and Reading. Analysin Basil Blackwell. 50. Kurirček, literarna revija za učence osnovnih šol (1960-1990). Ljublja Borec. 51. Lichtenwallner, Matija (1908). Prosto spisje v ljudski šoli. Lju 52. Ljudska šola v Št. Vidu (1938). Vir: Slovenski šolski muzej. 53. Magerl, Ivan (ur.) (1909). Zbirka prostih 54. Majar, Matija (1850). Spisovnik za Slovence. Celovec. 55. Marn, Josip (1864). Jezičnik ali pomenk 56. Marn, Josip (1865/70). Jezičnik ali pomenki o slovenskem pisanju, Ljubljana. 57. Marn, Josip (1873). Jezičnik XI- XIV, XXI, XXVI, X 58. Mavrica, mladinski verski mesečnik, (1971/72->). Ljubljana: Družina. 59. Mladi svet. poljudno znanstvena revija za DZS. 60. Navodilo za poduk v spisji (za lju 61. Navodilo za poduk v spisji (za ljudske šole) (1901 (1896). Črnomelj. 62. Novi rod ¦ list za mladino (1921-1926). Trst: 63. Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v 9.letni OŠ http://mss.edus.si/9- letka/koncep 64. Pastirček, mladinska revija (1946 ->). Gorica, Gorizia: Zadruga Goriška Mohorjeva. 65. Perrera, Language, Blackwell. 66. Petdeset zlatih zrnc (1995). Ljubljana: MK. 67. Pionir, poljudnoznanstvena revija (1945/46-1990). Ljubljana: 68. Pionirski list – PIL (1948-1985). Ljubljana: MK. 69. Pisani list – PIL (1990) (nadaljevanje 70. Polak, Janko (ur.) (1909). Druga zbirka prostih spisnih nalog. Krško. 71. Popotnik – pedagoški in znanstveni list (188 72. Poskušne pisave v šol. letu (1904-05). Št. Jernej, v: Slovenski 73. Poskušne pisave v šolskem letu (1904-05). 74. Praprotnik, Andrej (1866). Spisje za slovensko mladino2. Ljubljana. 75. Pra 76. Praprotnik, Andrej (1879). Slovenski spisovnik. (Svetovalec v vseh pisarskih opravkih). Celovec. 77. Praprotnik, Andrej (1881). Spisje v ljudski šoli4. Ljubljana. 78. Praprotnik, Andrej (1887). Spisje v ljudski šoli5. Ljubljana. 79. Praprotnik, Andrej (1952). Spisje za slovensko mladino1. Ljubljana. 80. Revija Kmečki glas, slovenski gospodar (1943-1999), rubrika. Glasek – mi mladi. 81. Rodari, Gianni (1996). Srečanje z domišljijo. Ljubljana, MK. 82. Schreiner, H. in Bezjak, J. ( slovnici, pravopisju in spisju). I. Dunaj. 83. Schreiner, H. in Bezjak, J. (1903, 1919, 1920, 1928). Slovenska jez slovnici, pravopisju in spisju II. Dunaj. 84. Schreiner, H. in Bezjak, J. (1907, 1918, 1920, 1924, 1928). Slovenska jezikovna vadnica (v slovnici, pravopisju in spisju IV. Dunaj. 85. Schre slovnici, pravopisju in spisju III. Dunaj. 86. Schreiner, H. in Bezjak, J. 1914, 1920). Slovenska jezikovna vadnica (v slovnici, pravopisju in spisju V.). Dunaj . 87. Slovenska jezikovna vadnica za osnovne šole v treh stopnj (1921, 1923, 1932, 1938). Ljubljana, Dunaj. 88. Slovenska slovnica (z naukom, kako se pišejo pisma in op Dunaj. 89. Spisovnice različnih učencev in učenk, 2000). 90. Svete, Ru 91. Šilih, Gustav (1955). Metodik 92. Šola Brnica, Spisovnica (1894). Vir: Slovenski šolski muzej. 93. Torrance, E. P. (1962). Cultural Thinking, Exeptional Children, 29. 94. Torrance, E. P. Cultural Discontinuities and The Develop Thinking, Exeptional Children, 29, (1962). 95. Torrance, E 96. Torrance, E. Paul (1981). Predicting the Creativity of Elementary School Children (1958-1980) 2. 97. Torrance, E 98. Torrance, E. Paul (1984). The Search for Satory & Creativity, Buffalo, New Yo99. Torrance, E. Pau Adult Creative Achievemnts of Elementary School Children Intelligent and as Highly Creative, The Creative Child and Adult Quarterly. VI., No. (1981.Torrance E. Paul. Sounds as Predictors of the Creative Achievements of Young Adults. The creative childadult quarterly. V 100. Torrance, E. Paul, Safter H. Tammy (1989). The Long Range Predictive Validity O The Just Suppose Test. The Journal of Creative Behaviour, 23, 4. 101. Trdina, Silva (19 102. Trdina, Silva (1955). Besedna umetnost II.Literarna teorija, Ljubljana (več izdaj). 103. Trdina 148. 104. Tribble, Ch 120. Ž 121. Žagar, France (1996). Didaktika slovenskega jezika v osnovni šoli. Maribor: ZO. 122. Žagar, France (1998). Slovenski jezik: jezikovna vadnica za sedmi razred OŠ. Ljubljana: MK. 123. Žagar, France (1998). Slovenski jezik: jezikovna vadnica za šesti razred. Ljubljana: MK. 124. Žerjav, Albert (1941). Ljubljana. Literatura 125. Alaska Department of Education & Early Development English /Language Arts Framework (1993). http:// 126. Alexander, Patricia A.; Jetton Tamara L.; White Steven H.; Parsons James L.; Cotropia Kimla K.; Liu Hsaio-Chin in Ackerman, Cheryl M. (1994). Young ChildrCreative S Behaviour, 28, 2. 127. Anderson S. Paul (19 MacMillan Company. 128. Anderson, Paul S. (1965), Language Skills in Ele London. 129. Angelček (1885-1935). V Ljubljani. Društvo P 130. Applebee, Arthur (1978). The Child’s Concept of Story: Ag 131. Appleyard, J. A. (1994). Becoming a Reader. The Experience of Fiction from Childhood to Adul 132. Aries, Philippe (1991). Otrok in družinsko življenje v starem režimu Studia Humanitatis. 133. Baer, John (1996). The Effects of Task-Specific Divergent-Think Journal of Creative Behaviour, 30, 3. 134. Bajt, Drago (1993). Pišem, torej sem: Priročnik z 135. Baloche, Lynda, Montgomery, Diane; Bull, S. Kay in Salyer Keith B. (1992). FaPerceptions of College Creativity Courses. The Journal of Creative B 136. Beaugrande, R. A. de, Dressler, W. U., Derganc, Aleksandra in Miklič, Tjaša (1Uvod v besediloslovje. Ljubljana: Park. 137. Beckett, Sandra L. (1997). Reflections of Changes, Children's Literature Since 1 London: Greenwood Press. 138. Belanger, Joe in Leggo, Carl (1998). Theory & Research in the Teaching of Written Composion. http://www.lane.educ.ubc.ca/data/crsinfo/lane534.h 139. Blanchard, Mellanie. Writing as Thinking. The Role of Cognitive Science in TInvention (1995). htt 140. Blatnik, Andrej (ur.) (1990). Šola kreativneg141. Blažić, Milena (1995). Kreativno pisanje 1. Ljubljana: MK p://english.ttu.edu/courses/5361/papers/paper1blanchard224.html// 142. Blažić, Milena (1996). Kreativno pisanje 2.143. Blažić, Milena (1997). Ustvarjalno pisanje 3. L 144. Boden, Margaret A. (1994). Dimensions of Creativity. Massachusetts: Massachusetts Institute of Technology. 145. Bragato, Pahor, N. in Skrt-Leban, N. (1993). 146. Bragato, Pahor, N. in Skrt-Leban, N. (1992). Delavnice ustvarjalnosti. L ZRSŠŠ. 147. Britton, J., Burgess, T., Martin N., McLeod, A. in Rosen H. (1975). The Developof Writing Abilities. 148. Britton, James (1970). The Development of Writing Abilities. 149. Britton, James (1975). Language and L 150. Brown, H. Douglas (1994).Teaching by Principles. An Interactive Approach to Language Pedagogy. Prentice Hall Regents 151. Browne, Ann (1993). Helping Children to Writ152. Brumfit, C. J. in Carter, R. A. (1991). Literature and L University Press. 153. Byrne, Donn (1995). Teaching writing Skills. London. New York. 154. Cawelti, Scott, Rappaport, Allen in Wood Bill (1992). An Empirical Study. The Journal of Creative Behaviour, 26, 2. 155. Cenčič, Majda (1993). Kako izboljšati vrednotenje v osnovni šoli? Ljubljana: Pedagoška fa156. Cenčič, Majda (1994). Učitelj ¦ raziskovalec. Priroč pedagoške metodologije. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 157. Cenčič, Majda in Krek, Janez osnovna šola. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. 158. Chambers, Aidan (1996). Tell Me, Children Reading and Talk. Thimb 159. Ciciban. Revija za otroke. (1945->). Ljubljana: MK. 160. Collins, James (1998). St Strategies. http://www.guilford.com/excerpts/collins2Ex.htm// 161. Collins, L. James (1997). Strategies for Struggling Writers: Tea Strategies http://www.guilford.com/exerpts/collins2EX.html// 162. Commission on Student Learning (CS (EALR) ¦ Benchmarks ¦ Writing (1997). http://cisl.ospi.wednet.edu/ComSL/WRITEBMK.ht 163. Composing & Cognitive Processes (1999. http://writeenviroment.com/Composin.html// 164. Corbin, Richard (1966). The Teaching of Writing in Our S 165. Creative Writing 20 A Curriculum Guide for the Secondary Level. March (1998). http://www.sasked.gov.sk.ca 166. Czerniewska, Pam (1992). Learning About Writing. Cambridge USA. 167. Čop, Milivoj (1972). 168. Čudina ¦ Obradović, Mira (1991). Nadarenost: razumijevanje, prepoznavanje, razvijanje. Zagreb: Školska knjiga. 169. Dacey, S. John (1989). Peak Periods of Creative Grow Journal of Creative Behaviour, 23, 4. 170. Daniels-McGhee Susan in Davis A. Gary (1994). The Imagery-Creativity Connection. The Journal of Creative Behaviour, 28, 3. 171. Develop http://www.nwrel.org/eval/toolkid98/develop.html// 172. Dolgan Milan (1979-80, 1980-81). Naslov in razčlenitev. Jezik in slovstvo. 173. Ebert, Edward S. II. (1994). T Processing. The Journal of Creative Behaviour, 28, 4. 174. Educational Standards and Curriculum Frameworks for English/Language Arts (2000). ht 175. English ¦ Teaching Strategies (2000). http://www 176. English Language Arts (1997). Massachusetts Curriculum Framework. http://www.doe.mass.edu// 177. English Standards of Learning for Virginia Public School (1995). http://www.pen.k12.va.us/VDOE/Instruction/wmstds/english.html// 178. Enyclopedia Britannica, Writing: The Nature and Origin of Writing (1994-1999). http://www.eb.com// 179. Feldhusen John F. Creativity (1995). A Knowle Personality Factors. The Journal of Creative Behaviour, 29, 4. 180. Ford, Donna Y. in Harris Journal of Creative Behaviour, 26, 3. 181. Fromm, Erich (1976). T 182. Funtek, Anton (1891). Obrtno spisje. Celje. 183. Furneaux, Clare. Process Writing (1998). V: Joh Dictionary of Applied Linguistics. Oxford: Blackwell. http://www.rdg.ac.uk(a)caDepts/cl/CALS/process.html// 184. Gaspari, Pečjak, Žerjav (1940). Slovenska slovstvena čitanka (Naši vodniki) za 3. RMeščanskih šol. Ljubljana. 185. Gocsik, Kar Dartmouth College. http://www.dartmouth.edu/~compose/faculty/pedagogies/process.html// 186. Golob, Berta (1988 187. Golob, Berta (1988). Jezikovni vozli. Ljubljana: MK. 188. Golob, Berta (1992). D 189. Golob, Berta (1998). Slovenski jezik 3: Delovni učbenik za 3. razr 190. Gould, Eric, Di Yanni in Robert, Smith, William (1989). The Act of Writing. New York. 191. Graves, Donald (1983). Writing: Teachers and Children at a Work. 192. Graves, H. Donald (1985). All Children Can Write. University of New Hampshire. Learning Disabilities Focus. 193. Gregg Lee W. in Steinberg, Erwin R. (1980). Cognitive process in writing. LEA194. Gudelj-Velaga, Zdenka (1990). Nastava stvaralačke pismenosti. Zagreb: Školska knjiga. 195. Hall, Eric, Hall, Carol in Leech, Alison (1990). Scripted Fantasy in The Cl London. 196. Harris, J. B. N. (1981). Writing Development: Suggestions for a 197. Hedge, Tricia (1989). Writing. Oxford: OUP. 198. Higgins, F. Lexis, Q in Employee Creativity. The Journal of Creative Behaviour, 26, 2. 199. Hillocks, Ge Teaching. National Council of Teachers of English. http://www.ncte.org/teach/Hillock8524.html// 200. Hirst, Barbara (1992). How Artist Overcome Creative Blocks. The Journal of CreativeBehav 201. Hladnik, Miran (1990). Praktični spisovnik ali šola strokLjubljana (več izdaj). 203. Hostnik, M. (1896). Naši knjižni grehi. Duna204. http://bepl.lib.md.us/-dcurtis/LibraryWeb/Elemen 205. Jamieson, Alan (1996). Creative writing. Oxford: OUP. 206. Jampole, Ellen S, Neil, F. Mathews in Konopak, Bo Gifted Students' Use of Imagery for Creative Writing. The Journal of Creative Behavi 207. Johns, Gregg A., Morse Linda W. (1997). Divergent Thinking as a Function of Time and Proompting to »Be Creative« Behaviour, 31, 2. 208. Juvan, Marko (1990). Imaginarij Krsta v Slovenski literaturi. Medbesedilnost recepcije. Ljubljana. 209. Kalan, A. (1888). Jezičnik v slovenskem slovstvu. Ljubljana. 210. Karen, R. Harris, Schmidt, Tanya in Steve Graham (1999). Univer Every Child Can Write: Strategies for Composition and Self-Regulation in the W Process. http://Idonline.org/Id_indepth/writing/graves_process.html// 211. Kordigel, Metka (1993). Mladinska literatura, otroci in učitelji, Komunikacijski mopoučevanja mladinske književno 212. Kordigel, Metka (1995/96). O nekaterih (že preizkušenih) literarnodidaktičnih konceptih ali česa se lahko naučimo iz tujih izkušenj pri Jezik in slovstvo, XLI, 5, str. 253-265). 213. Kosi, Anton (1894). Najnavadnejše jezikovne napake učencev. Maribor. 214. Kovačič, Lojze (1991). Književna delavnica. Ljubljana: ZKOS. 215. Kress, Gunter (1994). Learning to Write. London, New York. 216. Kroll, Barbara (1990). Second Language Writing. Research Insights For The Classroom. CUP. 217. Kunst-Gnamuš, Olga (1979). Vloga jezika v spoznavnem razvoju šolskega otroka. Ljubljana. 218. Kunst– Gnamuš, Olga (1983). Govorno dejanje – družbeno dejanje: Komunikamodel jezik 219. Labinowicz, Ed (1989). Izvirni Piaget. Mišljenje ¦ učenje ¦ poučevanje, LjubljaDZS. 220. Language Arts (1997). http://www.mcrel.org/standards- benchmarsks/standards/langarts/S1.htm 221. Language arts (Grade 1 ¦ Grade 6) (1997). http:/(a)b.mec.edu/elcurric/grade1/gr1lang.html// 222. Language-The Ontario Curriculum, Grades 1-8, (1997). http://www.fre/document/curricul/curr97lf.html//. 223. Lawrence, Mary S. (1975). Writing as a Thinking Process, University of MichPress. 224. Leroux, Janice in McMillian Classroom and Beyond, Ontario. 225. Litterst, Judith in Eyo, K. (1993). Bassey A. Developing Classroom Imagination: Shaping and Energizing a Suitable Cl Journal of Creative Behaviour, 27, 4. 226. Meek, Margaret (1997). How Text Teach What Readers Learn. The Timble Press. 227. Milarić, Vladimir (1969). Dječje jezič 228. Motik, Dragica (1992). Ustvarjajmo in bogatimo se ob igri. Ljubljana: ZRSŠŠ. 229. Mueller, Lavonne in. Reynolds, Jerry (1993). Creative Writing. Illinois. 230. Naš rod, (1929/ 30-1943/ 44. Ljubljana, Ud Dravsko banovino v Ljubljani. 231. National Council of Teachers of Eng Directions for Teaching (1981). (Ed. Donald Graves). 232. Nikolajeva, Maria (1996). Introduction to the Theory of Children’s Literature, Tallinn233. Nikolajeva, Maria (ed.) (1995). 234. Novak, Boris A. (1991). Oblike sveta, Ljubljana. 235. On Line Elementary School Level, Oral and Written Composition (1997). 236. Parker, Stephen (1993). The Craft of Writing. London: Paul Chapman Publishing. 237. Parry, 238. Pavlik, Lisa (1997). Structured Imagination in Story Creation. The Journal of CrBehaviour, 31, 3. 239. Pavlin, Marta, J. Skaza (1997). Slovenska beseda – Jezikovna vadnica za 5. r. Ljubljana. 240. Pečjak, Vid (1987). Misliti, delati, živeti ustvarjalno. Ljubljana: Državna založbSlovenije. 241. Peklaj, Cirila (1991). Kognitivni stil v povezavi z ustvarjalnostjo in uspešnostjo učencev: magistrsko delo. Ljubljana. 242. Piaget, J. (1971). Mental Imagery In The Child. A Study of Development of Imaginal Representation, London: 243. Piaget, Jean and Inhelder, Barbel (1971). Mental Imagery in the Child. London. 244. Požarnik Marentič, B 245. Požarnik Marentič, Barica (1995). Pomen operativnega oblikovanja vzgojno- izobraževalnih smotrov za uspešnejši pouk, v: Izbrana poglavja iz dida mesto: Pedagoška obzorja. 246. Preložnik, Alojz (1973). Doživljaji od tedaj, ko so mi ata od fotokopija v Arhivu Muzeja novejše zgodovine Celje, v: Stane Terčak. Ukradeni otroci, 2. Ljubljani: Založba Borec. 247. Presbury, Jack H.; Benson J Can Children's Creative Writing Tell Us About Their Cognitive Development. The Journal of Creative Behaviour, 25, 3. 248. Process Writing Overview (1999). http://dlc.tri-c.cc.oh/wt/docs/process/process.ht249. Producing Writi bgibson/visual_proc_writ/history2.html// . 250. Radoslav (2. natis), Ljubljana. Katoliški tisk. 251. Reid, J. M. (1993). Teaching ESL Writing, New Jersey. 252. Richard, Jack C. John Plat Applied linguistics. Longman. 253. Rosenblatt, L.(1988). Writing and reading: The transactional theory. Reader 2 254. Rostan, M. Susan (1998). A Study of the Development of Young Artists: The Emergence of an Artistic and Creative Identity. The Journal of Creative Behaviour, 32, 4. 255. Runco, Mark A. (1991). Th Children, The Journal of Creative Behaviour, 25. 4. 256. Runco, Mark A., Nemiro Jill, Walberg Herbert J. (1998). Personal Explicit Th Creativity. The Journal of Creative Behaviour, 32, 1. 257. Saksida, Igor (1994). Mladinska književnost na razredni stopnj Ljubljana: Mladinska knjiga. 258. Saksida, Igor (1998/99). sposobnosti, Jezik in slovstvo, XLIV. 259. Siegler, Robert S. (1991). Children's Thinking. New Jersey. 260. Silvester, Martin (1959/60). Slovenske naloge v srednji šoli, J 75-82, 104-108, 15-21. 261. Slovar slovenskega knjiženega jezika (1994). Ljubljana: Slovenska akademija zn in umetnosti. DZS. 262. Šimenc, Stanko (1987). Pisno sporočanje za vsakdanjo rabo. Ljubljana: ZSRSŠ 263. Šola ustvarjalnega pisanja ( http://www.usc.edu/dept/LAS/writing/instr/hopemage/writ 286. Yamada, Hiroyuki, Tam Yu Wen, Alice (1996). Prediction Study of Adult CreativAchievement: Torrance's Creative Behaviour 284. Wohl, M. 1 J. Reid (1993). Teaching ESL English, Prentice Hall Regents, str. 4. raves, D. H. (1978). Balance the Basics: Let them write. Durham, New Hampshire: University of New Hampshire, Education Department. arnegie Mellon University. 4 Robert Alan de Beaugrande, Wolfgang Ulrich Dresslbesediloslovje, Ljubljana, str. 38 imenujeta ali pisnega procesa kot odprtost pisnega procesa. 5 Navedeno delo. nda Flower in Joh 7 Flowerjeva in Hayes uporabljata pojem transla jezik, ne pa pretvarjanje iz notranjega v zunanji jezik, zato sem v disertaciji izbrala poimenovanje – pretvarjanje, kar pomeni pretvarjanje načrta v pi 8 Bešter, Križaj idr. (1998). Navedeno delo, str. 40-42. enčič, Majda (1997). Procesi ali 484-485. Bešter, Križaj idr. (1998). Navedeno delo, st 11 Monitoring lahko razumemo tudi kot „spisovno čuvstvo“, o katerem je govoril Bezjak (1906). so po B. Bloomu: znanje, raz 13 Flower, Linda in Hayes, John (1980). "The Dynamics of Composing: Making Plans and Juggling Constraints" v: Lee W. Gregg a 14 Flower, Linda, Hayes, John (1984). Images, Plans, and Prose: The Representation of Meaning in Writing, Written Communication, 1, 1 str. 20-60. 15 Bereiter, Carl and Scardamalia, Marlene (1987). Psychology of Written Composition. 16 Ontario Institute for Studies in Education. ampak je prevod v duhu jezika. Ni nujno, da se bosta obe poimenovanji ustalili v slovenski didaktiki jezika in književnosti, vendar gre za t. i. delovni p šlo le za prevod iz enega jezika v drug jezik, ampak sem se ozirala na slovensko tradicijo in kulturo. Pri slovenskem poimenovanju je dejavno sodelovala dr. Marja Be 18 Križaj, Martina idr. (2000). Slovenščina v 1. triletju devetletne osnovne šole, 1. del, Založba Izolit, Trzin, st12. 19 Križaj, Martina idr. (2000). Navedno delo, str. 13-17. 20 Križaj, Martina idr. (2000). Navedeno delo, str. 12. 21 Govorjeno besedilo ali ustno tvorjenje je poimenovanje za tisto besedilo, ki ga uč da izrazi določeno vsebino. Govorjeno besedilo je motiviran način ustnega tvorjenja besedil, ki se razlikuje odspontanega tvorjen starši lahko ustno tvorjena besedila zapišejo po nareku ali ga posnamejo na avdio/video kaseto. Robert S. Sigler (1991). Children's Thinking. 2 Tukaj lahko tudi prepoznamo fazi filološke kritike: konjektura (domneva) in emendacija (izboljšava). Sumerci (Ninisinna, 1900 p.), Babilonci (Nabu, 1760 p.) in Egipč boginjo pisanja. Robert S. Sigler (1991). Children's Thinking.2 26 Žagar, Drago (1987). Različni načini mišljenja in učni uspeh učencev, Anthropos, 1984, I.-II., str. 6 oncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni umar, V. K., Homal, Riley E., Audegeair, Peter (1991). Creativity Styles of Freshmen Students, in Journal of Creative Behaviour, 25, 4, str. 320-323. 30 Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v deve oncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (2000 of Creative Behaviour, V. 25, N. 4, Fourth Quarter, str. 320-323. of Creative Behaviour, V. 25, N. 4, Fourth Quarter, str. 320-323. Spring Conference, Radford, VA, April. in Preschool Children." Child Development 54, str. 921-926. York. 38 Ne gre za jezikovno morfološko analizo, ampak za opisno. 39 Paul E. Plsek (1996). Working Paper: Models for Creative Process by Paul E. Plsek. 40 Torrance, E. P. (1984). The Search for Satory & Creativity, Buffalo, New York. 41 J. P. Guilford (1986). Creative Talents, Their Nature, Uses and Development, Bear York, str. 13-18. Disertacija se ukvarja s spodbujanjem ustvarjalnega in poustvarjalnega pisanja p osnovni šoli in ne le pri nadarjenih. Kljub temu se mi zdi smiselno sklicevati se na ustvarjalni razvoj učencev v obdobju osnovne šole po Torranceovi teoriji o razvojunadarjenih učencev, ampak zaradi vseh učencev, pa tudi zaradi m spoznanj psihologije ustvarjalnosti pri poučevanju književnosti. Gupta, Ram; Torrance, E. Paul (1964). Development and Evaluation of Recorded Programmed Experiences in Creative Thinking in The Fourth Grade. http://Eri 44 Torrance, E. P. (1967). Understanding the fourth grade slump in creative thinking. Final report. http://Ericae.net/Ericda/ED18273.htm// 45 Torrance, E. Paul, and Others (1967). The Creative-Aesthetic Approach to S Creative Growth. http://Ericae.net/Ericda/ED017344.htm// 46 Yama, Hiroyuki in Tam, Yu Wen, Alice (1996). Research Note – Prediction Study of Adult CreativeAchievements: Torrance's Longitudinal Study of Creative Revisited, Journal of Creative Behaviour, 30, Number 2, Second Quarter, str. 144-149. 47 Matija Majar (1850). Spisovnik za Slovence. Celovec. 48 V disertacijo pod pojmom učenec pisec mislim na učenca, ki piše in ima status pisca, za razliko od pki je oseba, ki se poklicno ukvarja s pisanjem (pesnik, pripovednik, dramatik). 49 Andrej Praprotnik (preglednica za spisje je v nadaljevanju). eglednic je na koncu končnih opomb. 51 Janko Bezjak (1906). Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli. Ljubljana. Konkretizacija teme se pojavlja pri pisnega procesa Bereiterja in Scardamalie leta 1983. 53 Izbor in razvrstitev snovi za pravospisje in spisje po normalnih učnih načrtih na koncu končnih opomb. Bezjak uporablja tudi pojem radovednost, ki je pravzaprav ključni divergentnega mišljenja in lastnosti učencev. Janko Bezjak (1906). Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v 56 Janko Bezjak (1906). Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli. Ljubljana. 57 Janko Bezjak (1906). Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski š 58 V Bezjakovi besedni zvezi spisovno čuvstvo, najdemo podobnost s Flower-H 59 Polglasno izgovarjanje misli je podobo Flower-Hayesovi thinking aloud method. Zanimivo je, da Bezjak leta 1906 razlikuje med nanizovalno metodo »proti mehaniškemu nanizovanju stavkov« in zavzemanju za notranjo povezanost, raznolikost in raznovrstnost. nk, F., Kopriva, A., Žerjav, A. (1939, 1940). Slovenska slovstvena čitanka (Naši vodniki; 3. r.). Ljubljana. France Fink, Alfonz Kopriva, Albert Žerjal (1947, 1949, 195 65 Slovenska jezikovna vadnica (za 4. r. OŠ); spisje str. 190-247, vaja str. 207. France Fink Albert Žerjal (1949). Slovenska jezikovna vadnica (za 2. r. 66 France Fink, Alfonz Kopriva, Albert Žerjal (1950). 67 Že v petdesetih letih je Šilih govoril o spisovnih mapah, ki jih danes pedagogi imenujejo portfolio 68 Šilih, Gustav (1995). Metodika slovenskega jezikovnega pouka. Ljubljana. 69 Šilih, Gustav (1995). Metodika slovenskega jezikovnega pouka. Lju 71 Trdina, Silva (1963/64). Ali še dajemo domače vaje?, Jezik in slovstvo. Str- (1963/64). Obravnava spisja v osnovni in srednji šoli (1952). Sodobna pedagogika. 203-214. 75 Žagar, France (1992). Šolske besedilne vrste je na koncu končnih opomb. Maribor: Založba Obzorja. 76 Toporišič, Jože (1984). Slovenska slovnica. str. 623. Toporišič je o fazah tvorjenja pisal v SSKJ (1–4), klahko sodile že v prejšnje 77 Toporišič, Jože (1984). Slovenska zvrstna besedila. Ljubljana. 78 Preglednica: F. Žagar: Šolske besedilne vrste je na koncu končnih opomb. 79 Krakar Vogel, Boža (1992). Novejši slovenski pogledi na pouk književnosti kot dejavnik sooblikonjegovih ciljev, metod in vsebin: doktorska disertacija. Ljubljana. 80 Krakar Vogel, Boža (1992). Novejši slovenski pogledi na pouk književnosti kotnjegovih smotrov, metod in vsebin. Doktorska disertacija, Ljubljana. 81 Krakar Vogel, Boža (1992). Novejši slovenski pogledi na pouk književnosti kot dejavnik soobli njegovih smotrov, metod in vsebin. Doktorska disertacija, Ljubljana. 82 Avtorica navaja naslednje knjige: Aleph, 19 83 Bates, Julija (1987). Pisati - kako in čemu? 84 V predlogu novega učnega načrta za slovenščino iz leta 1999 je razvijanje poustvarjalnih in ustvarjalnisposobnosti za pisanje postal legitimen del nove devetletke, pa tudi izbirnega predmeta v tretjem triletlju (Leposlovno pisanje). Tudi v učnih načrtih za sre Kot zanimivost bi omenila, da je v načrtih za angleščino in nemščino za devetletko, in v načrtih za angleščnemščino, italijanšč legitimen del in funkcionalni cilj omenjenih učnih načrtov. Vsebina ne ustreza naslovu je najpogostejši prip 86 Naslovi prostih spisov so priloženi disertaciji kot dodatek. 87 Tomažič, Tanja (1999). Igrače, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana, str. 12-13. Tomažič, Tanja (1999). Ig 89 Tomažič, Tanja (1999). Igrače, Zbirka Slovenskega etnografskega m 90 Praprotnik, Andrej (1866). Spisje za slovensko mladino. Ljubljana. ordigel, Metka (1993). Komunikacijski model poučevanja književno 92 Kobe, Marjana (1987). Pogledi na mladinsko književnost, Ljubljana: MK. ordigel, Metka (1993). Komunikacijski model poučevanja književnosti, Ljubljana, 1993. Kordigel, Metka (1993). Komunikacijski model poučevanja književnosti, Ljubljana, 1993. 95 Kroll, B. M. (1990). Developmental Relationship Between Speaking and Writing, v: Katharine Perrera. Children’s Writing and Reading. Analysing Classroom language. Basil Blackwell, str. 207-211. Fromm, Erich (1974). To H 97 Guilford, J. P. (1971). The Nature of Human Intelligence. London: McGraw–Hill, Ljubljana: MK. Torrance, E. P. (1962). Cultural discontinuities and the development of originality in thinking, Exeptional Children, 29, str. 2-13. Torrance, E. P. (1962). Cultural discontinuities and the development of originality in thinking, ExeptionChildren, 29, str. 2-13. 1 Kordigel, Metka (1994). Mladinska knjiž 2 Krakar Vogel, Boža (1991). Skice za književno didaktiko. Ljubljana: ZRSŠŠ. 103 Benton, Michael in Fox, Geoff (1994). Teaching Literature: Nine to Fourteen. OUP, str. 110. 4 Predlagane okvirne časovnice 105 Učni načrt Slovenščina (predlog) (1998). 6 Učni načrt Slovenščina (predlog 107 Učni načrt ne predvideva te motivacije v devetletki, z ozirom na velik delež izobraževalnih ciljev in predvideno zunanje preverjanje znanja pa se mi zdi smotrno uvajati ta tip motivacije, ki jo B. Krakar Vogel navaja v Skicah za književno didaktiko (1991). 8 Uvajanje didaktičnih besednih iger se mi zdi smiselno uvesti v devetletko, ker so učencem doživljajsko- izkušenjsko blizu. 109 Tipi motivacije v mislu načrtovanja so metode za razvijanje ustvarjalnega mišljenja, ki jih je upošteval žeGulford na osnovi Osbornovih metod (1963). 111 Rodari, Gianni (1996). Srečanje z domišljijo. Ljubljana: MK. 2 The Oxford Companion to Childr University Press, str. 110. 3 Terčak, Stane (1973). Ukradeni otroci2. Ljubljana: Založba Borec. 4 Podajanka je vrsta besedil, ki temelji na skupinskem pisanju. Vsak učenec napiše eno poved, potem si podajo besedilo in naslednji učenec pisec nadaljuje tvorjene besedila. Upovedovalne vaje so poimenovalne vaje ponazorjene v rabi ali povedi. 6 Pod pojmom ustvarjalna besedila mislim na uporabo neumetnostnih besedilnih vrst v domišljijske namene, npr. Anketa z Drejčkom in tremi Marsovci (V. Pečjak), čestitka Kosovirjem (S. Makarovič), intervju s Povodnim možem (F. Prešeren), nasvet 117 Besedilne vrste, uvrščene v vse tri kategorije, so odprte. Številn nadaljnjega raziskovanja. da tipologija vaj in vrste besedil nista dokonča, ampak sta odprta nadaljnjim raziskavam in klasifikaciji. nemladinski književnosti in prehodu iz osnovnošolskega k srednješolskemu načinu poučevanja. predlagam uvajanje t.i. mini esejev, ki bodo postopno pripravili učence devetletke od pisa esejev in pozneje maturitetnih esejev v srednji šoli. 0 Blažić, Milena (1995). Vrednotenje ustvarjalnih besedil. V: Opisno ocenejvanje (ur. Cveta Razdevšek Pučko), Novo Mesto: Pedagoška obzorja. 121 Blažić, Milena (2000). Teoretična in didaktična izhodišča opisnega ocenjevanja. V: Problemi ocenjevadevetletna osno 122 Cenčič, Majda in Krek, Janez (ur.) (2000). Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna šola. LjubljanaZavod RS za šo 123 Cenčič, Majda (1993). Kako izboljšati vrednotenje in ocenjevanje pisnega sproočanja v osnovni šolLjubljana: Pedagoška fakulteta. 4 Kriteriji temeljijo na Učnem načrtu za slovenščino (1998), ki sem jih mestoma dopolnila. Kriteriji so sestavljeni na osnovi različnih virov in so sinteza teoretičnih izhodišč literarnega vrednotenja Janka Kosa, kriterijev za v definiciji besedila po Martini Križaj Ortar in Marji Bešter, vrednotenju maturitetnega eseja po Boži K Vogel, na osnovi Predloga učnega načrta za slovenščino v devetlet 7 Poglavje o opisnem ocenj 128 Primeri slovenščini – ocenjevanje spisov. 1 Individualni krite so okoliščine, ki so zn nanašajo na posameznika, i praksi faza načrtov a, se imenujejo konce r je prikazano v prvem gimnazije. Ljubljana: Za v devetletki in ne poun ščina ¦ literarni klub (bral pisanje pre em triletju devetletne osn em triletju devetl , ki bi učen isca. ališča bralca, ne p uje konceptna faza, in listi, . tičnem delu. okus. ega pred nje) klub in leposlovno pisa co izbirnega predme vne šole, 1. del. Trzin za določenega učenc njegove spos oliščine in subje ike (bolezen, be trok s specifičnimi potrebam ipd.) Učencev neosebnim trudo emo ravno zaradi tega pdevanjem. Prednost ima ati med seboj, ampak le jim samim in njegovim pozna učence, njihov trud, isnega procesa, azovali, am dlagi napis hko sklepal snem proc ki izvirajo iz te ga ocenjevanja. namo učencev, s ss.edus// pozna svoj razr 2 Mogoče bi bilo tr omogočile socioc mat 135 Z razvojem na katere 136 Načrtovan a raziskova ično, ne egocentrično branj sr tnega eseja se v v prvi fazi tvorje sano miselno kazal oskusni učbenik za 1 oštevala redni pouk sloven re so tiste p , in sicer s st lastnega besedila 141 Z va jami za razpostopnosti povezujej uresničeva besede. T celovito 142 Seznam po/us je upovedovalnih sposobnos o poimenovalne in besedilotv onalnih ciljev: učenajša bese ti so mišljene tiste vaje, ki z di orne vaje. Z njimi učenci tvorij rjajo rabo, pojasnijo innih značiln daktičnim načelom o povedi, z namenom finicijo razložijo pomen čarovnica. Njen tvorec je Spisje za slovenskmladino 1852 Prvi del – Spisne vajisne vaj (opomba: sp imajo primere) strani 19 Dejanja in lastnosti (3+20) Lastnosti in dejanja (pridevniki in glagoli) Lastnosti in dejanja (2+21) ratki popisi (8) je kaka reč (5 je kaka reč (5 je kaka reč (5 Popisi košna je reč ( česa je ka (8+18) ) II. Popisi Kakšna, izKaj dela (4Deli stvari (4Kaj je kdo (3+ 14+2) II. PoKakšnaKaj dela esa (8+22) 7) ar se ve ( Kar se ve (7+5) dobnosti Pomen izreka ali pregovor 7) Čemu sluKaj, kd čemu se kajdela +) aj ali ČemK odi ali čemuodgov 5+7) j, kako, zaka e dela (15+17+) prašanja Enakopisnice (4+6) ) Koga ali česa n stri 3) Združuje istavkovstavki, z Kaj pomenja kpregovor Kako se kakarazlič 9+4+) (13+ vo ja se več mezni stavki) odgo(6Opis k izrek ali a (4+11) Opis poKar se ve PoKako s ) a razna vprašanja šanjih (1+11) ačrtu (1+20) (19+50) razlike (3+1 (8+9) Kaj se ve ( Podobnost (3+12) Kako se delaKako zlike Kakd 9) (3+49) e zgodilo (opis a) (3+6) sko smiselnost, povezanost inn ga dopolnjuje. obnosti in razlike (3) e dela 8) Kako se dela (7+5Kako se je zgodi ni (6) je zamišljen ovest) l in koza in petelin dra mišk a in vol dved in lis da koza in volk III. Basni in povesti sen iz poezij 'po svoje' Pesem zap 'oddel jo nap Preb esti (22+5) erzih) in III. BasnSe in jo Izpreminja (3 in povesti basni in pov ašanjih (1 +1) o se basni i rtih (1+4) o se basni, povesti ljice po ber (str. 41 po jo in posnemajo se povesti ali Vez Kakbe vor se napiše v besedi (1+11) regovorov (2+19) zlično govorijo akopisni esti (10) ne! rna Je o Ra vna učen oserčna Ančika a verv in buča i ustreči dova ko ert treh raz bojn poduk e šole 18 glednica – Četverorazredn kjer se pou drugi jezik obligato ed. 5 Trirazredne lju šole s poldnevn poukom 2 uri tedensko, 84 ur letno Vaje – uvod v zorni na sk Trirazredne šol deloma deloma celodnevn šolski 1. razred (prvi oddelek) 5 ali 2 uri tedensko, 105 letno – Razdeli Dvorazredne ljudske šole poludn šolskim pou 1. roddelek) li 2 uri te iz spis Jednorazredne ljudske šo polud Nazorni napripravl jalne vaje za spisje Nauk – pripravljalnevaje za sp isje Prepisovanje besedin krat je Prepisovanje besedin krat Nazorni nauk – pripravljalne vaje za sp isje Prepisovanje besedin krat Nazorni nauk – pripravljalne vaje za spi sje Prepisovanje besed in kratkih stav tablice 2. razred. stav Razred 1 (d stav tablice Razred 1 (d stav tablice Razred 1 (d stav tablice Razred 1 (d 2 ali 2 ur tedensko letno, va oddel 1 uro teden letno oddel 2 uri teden razred (prvi 1. oddelek) li 2 uri t oddel 6+4) III. Basni in pPrebrati b svoje anka, bankovec) se kaj (1+18) ali 2 uri tede105 letno 1. razred. prvi oddelek poldnevn Vaje – uvod v zorni na azred (prvi šolskim pou Nauk – pripravljalnevaje za spis tablice ur letno 2 uri teden ur letno oddel 4 ali 2 uri t 84 letno Spisna tva vprašan Poimenova Spisna t vprašan Poimenova Spisna vprašan Poimenova Spisna vprašan Poimenova Spisna tva vprašan Poimenova Lastnosti Dejanja Kaj je Iz česa je Lastnosti Dejanja Kaj je Iz česa je Lastnosti Dejanja Kaj je Iz česa je Lastnosti Dejanja Kaj je Iz česa je Lastnosti Dejanja Kaj je Iz česa je Zakaj so Deli in štev Odgovori nPravilno Zakaj so Deli in število Odgovori na skloneavilno P Zakaj so Deli in štev Odgovori nPravilno Zakaj so v Deli in šte Odgovori nPravilno Zakaj so Deli in štev Odgovori nPravilno prepisovanje 3. razred. prepisov(p 2. razred. oddelek 11 ali 2 ur prepisovanje 2. razred. (prvi prepisovanje 2. razred. (prvi prepisovanje Razred 1 (tretji 42 let i tedensko, 63 11 ali 2 tedens 11 ali 2 tedens 4 ali 2 uri t84 letno sni letno letno sni letno sni sni P Po vprašanjih vzorcu Po vprašanjih vzorcu in z zamen Po vprašanjih vzorcu in z zamenj Po vprašanjih vzorcu in z zamen besed vesti zgledu in zzamenjavo besed zgledu in z zamenjavo besed zgledu in z zamenjavo besed zgledu in z zamenjavo zgledu in z zamenjavo sko, 84 2 ur 4 Po zgledu o zgledu Primerjave Po vprašanjih Podobnosti Razlike isi Popi vprašanjih zgledu rjave ašanjih PoPo zgPrimerjave Po h Primerjave Po vprašanjihPodobnosti Primerjave Po vp Po zgledu in z zamenjavo Pismo (lahka like obnosti in like Podo n z o oseb a Po zgleduzamenjavo Pismo (lpism Po zgledu in z zamenjavo oseb Pism pisma) 4. razred. 1 ura ted., 42 letno asni azred (prvi elek) densko, odde letno letnortu BasnPo na (prvi o, 84 2. razred ( odde2 uri tedensletno Basni Po načrtu Razred 1 (četrti oddelek) 4 ali 2 uri tedensk84 letno Basni Po načrtu Na pamet Povesti Po na Po n Na pameRazna p 3. razred. 2 uri teden Razna pPo načrtNa pame Po na RazŽiv amet ačrtu amet Po nač eki Pregovor P ično izražanjei misl misl in Različn pisma in pisi ni do sl in P Popisi Popisi P PNa p Primerjave Primerja Prim e merjave Po načrtuNa pamet letno Život , 84 Po načrt Na pan a Ra ŽPo n ačrtu a pisma topis Pregovori in Život Pre n izrek P ovori in izreki be Različnomisli nje Različpos isi ična pismaslovni dopisi Dodatek 1 Naslovi prostih spisov od 1849–2000 (kronološko) 18491 Nobeno solnce ne sije tako lepo kakor materino oko Po slabi družbi rada glava boli 'Prijatelj' in senca Ptič se s ptičem druži, žaba z žabo v luži Trije najboljši zdravniki so solnce, zrak in voda Zdravo telo najboljše blago, skazi se lahko, popravi težko 18502 Moder sodnik Nespametne ovce Orehovo jederce Svinjski tat Ukradeni konj 18523 Kako se na polju dela Kako se na vertu dela Kako se v mlinu dela Kako se v kovačnici dela Kako se kruh peče Kako se maslo dela Kako se sir dela Kako se drevesa cepijo Kako se je šolsko izpraševanje izšlo Kako je bilo na sveti večer Kako so učenci svojiga učenika k pogrebu spremili Osel in koza Pes in petelin Modra miška Žaga in vol Medved in lesica Mlada koza in volk Lagati ne! Sraka Nepokorna Jerica Skrivna učenica Miloserčna Ančka Stara verv Želod in buča Vsem ni ustreči Medvedova koža Smert treh razbojnikov Blagor mu, kdor dolžnosti svojiga stanu na tanko dopolnjuje, on občuti no trajno zadovoljnost, ktera ga tolaži v bridkosti, mu podaljša vse težave 1858–704 Boljše je hranjeno jajce kakor sneden vol Božično drevesce Brez potrebe ne prašaj Dobre misli Izprehod na Mali grad Jesen Kaj mi je Mici povedala Kaj pomaga človeku Kaj sem delal pri vinogradu Kako se drugi obnašajo Kako sem lovila metulja Kako smo delali sneženega moža Kako smo lovili pri vinogradu polha, ko smo obirali jabolka Kar danes lahko storiš, na zjutraj ne odlagaj Kdor hoče pošten biti … Kdor se ponižuje Kdor za drugimi preveč izveduje, rad sebe pozabi Lovec bom Milosrčnost do živali Milosrčnost do živali Milosrčnost do živali Naša snežena moža Ne pravi vsega, kar slišiš Nevihta Ni kruha brez truda Ni kruha brez truda Obiranje hmelja Pisava za poskušnjo Pogovor s Faniko Potrpežljivost železna vrata prebije Pred svojim pragom najprej pometi Rana ura zlata ura Rana ura zlata ura Ravnaj se po pametnih in omikanih ljudeh Ravnaj se po pametnih in omikanih ljudeh, dosti ne posnemaj. Česar pervič prav ne storiš, drugikrat popravi, in se poštene šege vadi Red je duša pravil S stricem Smeh nad smeh Sneženi mož 1 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 2 M. Majar: Spisje v ljudski šoli. 3 A. Praprotnik: Spisje v ljudski šoli. 4 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 5 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 6 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 7 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 8 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 9 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 10 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 11 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 12 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 13 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 14 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 15 A. Praprotnik: Spisje v ljudski šoli. 16 Sprememba pripovedovalca. Spominjaj se smrti Stric gredo v mlin Stric Jože nam pravijo o Rusih Sveti Miklavž Uči se v mladosti, ako hočeš biti moder v starosti Uči se v mladosti, ako hočeš biti moder v starosti V jami V slogi je moč Veverica na orehu Vrtnar bom Vsi smo ubogi grešniki Zakaj sovraži pes zajca Žalost 1858–705, 6 Boljše je hranjeno jajce kakor sneden vol Brez potrebe ne prašaj Delo Kaj pomaga človeku Kar danes lahko storiš, na zjutraj ne odlagaj Kar danes lahko storiš, na zjutraj ne odlagaj Kdor hoče pošten biti … Kdor se ponižuje Lev in lisica Ne pravi vsega, kar slišiš Potrpežljivost železna vrata prebije Ravnaj se po pametnih in omikanih ljudeh Vsi smo ubogi grešniki 18597 Ne govori od bližnjega slabih reči, pa tudi sam sebe ne hvali 18608 Brez potrebe ne prašaj Česar pervič prav ne storiš Kako se drugi obnašajo Kdor za drugimi preveč izveduje, rad sebe pozabi 18619 Ravnaj se po pametnih in omikanih ljudeh, robastih ne posnemaj. Česar pervič prav ne storiš, drugikrat popravi, in se poštene šege vadi. 186210 Ne pravi vsega, kar slišiš, ampak dobro razloči, kaj je povedati, in kaj zamolčati 186311 Kar danes lahko storiš, na zjutro ne odlagaj Pred svojim pragom najprej pometaj 186412 Boljši je hranjeno jajce, kakor sneden vol 186513 O poštenosti 186614, 15 Belouška Čebela Čebelnjak Čebelnjak Cerkev Ciril in Metod Človek Cvetice Cvetice Dobri kosec Dobri kosec Drago zeljice16 Drava, Sava in Soča Golob Jelen in jazbec Jesen je prišla Kako je bilo na sveti večer Kako je bilo na sveti večer Kako se drevesa cepijo Kako se drevesa cepijo Kako se je izšlo šolsko spraševanje Kako se kruh peče Kako se kruh peče Kako se maslo dela Kako se maslo dela Kako se na polji dela Kako se na polji dela Kako se na vertu dela 17 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 18 Učiteljski tovariš (list za šolo in dom 1861–1941). Kako se na vertu dela Kako se sir dela Kako se sir dela Kako se v kovačnici dela Kako se v kovačnici dela Kako se v mlinu dela Kako se v mlinu dela Kako so učenci šolski praznik obhajali Kako so učenci svojega učenika k pogrebu spremili Kako so učenci svojega učitelja k pogrebu spremili Kteri dan mojih počitnic mi je bil najpomembnejši Lagati ne! Medved in lesica Medved in lisica Medvedova koža Miloserčna deklica Milosrčna Ančka Mlada koza in volk Mlada koza in volk Modra miška Moje počitnice Nepokorna Jerica Nepokorna Jerica Netopir Ni kruha brez truda Osel in koza Osel in koza Palček Pes Pes in petelin Pes in petelin Pomlad Pozabljena obljuba Preberi naslednjo basen, in napiši jo po svoje Preberi naslednjo basen, in napiši jo po svoje Preberi to le pesmico in napiši jo prosto Preberi to le pesmico in zapiši, kaj ima vsaki oddelek v sebi Rana ura zlata ura Razserdeni ovčar Red je duša pravil Sava Skrivna učenica Skrivna učenica Smert treh razbojnikov Sraka Sraka Stara verv Stara verv Taščica Trije prijatelji Uči se v mladosti, ako hočeš biti moder v starosti V božični noči Vijolica Vinska terta in krompir Volk in lisica Vsem ne moreš ustreči Vsem se ne more streči Vsi sveti Žab in vol Žaga in vol Zakaj telovadimo Že čriček prepeva Želod in buča Želod in buča Zima Zvonček 186717 Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, ako pa na svoji duši škodo trpi Če tvoj brat v cerkvi ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik Kdor se ponižuje, bo povišan, kdor se povišuje, bo ponižan 186818 Adam je bil pervi kmet Bog oblači, Bog vedri Čas je časti vredna Cena ni mera Cvetice lepo cveto, pa vendar hkrati odcveto Delaj in moli Ena ura zgubljena, dovolj krivice Fantje in dekleta; nikar ne iščite svoje časti v žlahtnih, dragih in nečimrnih oblačilih Fara ima vse farane pod svojim zvonom Glad je najboljši kuhar Hleb za trebuhom ne hodi Izbirač je slab pogajač Jabelko ne pade daleč od drevesa Kaj izmed tega je koristno, kar potrebno Kaj si človek more vse osvojiti Kakor življenje, taka smert Kdo je omikan? Mladost norost Naštej mlade ljudi Ni planin brez dolin Oko je največje okno Pes psa derglja Roka roko umiva Rokodelstvo je lepa dota Sreča je opoteča Tico po perji spoznaš Uboštva in bolezni ne moreš skriti Vsi ljudje ne vedo 19 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 20 Vrtec (Vertec, časopis s podobami za slovensko mladino, 1871–1944/45). 21 Revija Vrtec. 22 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 23 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 24 Učiteljski tovariš (List za šolo in dom). Zapiši to pesmico s svojimi besedami brez stihov Živečemu človeku se vse primeri Živemu človeku se vse primeri Življenje je trpljenje Zob dosti, kruha malo Zob dosti, kruha malo 187019 O potrpežljivosti Potrpežljivost železna vrata prebije 1871–76 Angelji – otročji prijatelji Cvetlice Duh na podstrešju Jesen Kar moreš danes storiti, ne odlašaj na jutri Na vernih duš spomin Opravila marljivega učenca o velikih šolskih počitnicah Pokopališče Prepelica in nje prepeličica Slast v naravi 1871–7620 Županov maček v škripcu Bolni otrok Dobri otrok Dom Knjige naši najzvestejši prijatelji starodavnih zdravnikih Otroci, vaša prihodnost V varstvo izročeno blago Voda Vreme je prav Zvonik 1871–7621 Angelji – otročji prijatelji Cvetlice Duh na podstrešju Jesen Kar moreš danes storiti, ne odlašaj na jutri Na vernih duš spomin Opravila marljivega učenca o velikih šolskih počitnicah Pokopališče Prepelica in nje prepeličica Slast v naravi 187222 Resnica je nebeška rosa, de jo ohraniš ji čisto posodo pripravi 187223 O resnici 187224 Bahač in prevzetnež le malo ima in malo velja Če se dušnim in telesnim močem že v mladosti prava natega da, se je nadejati srečnega življenja Hinavec in pijanec oskrunita nad seboj nar veči božji dar Jeziku berzda reč je lepa – ker kdor je nima, se mu otepa Kaj si človek more vse osvojiti Kako je bilo na sveti večer Kako se drevesa cepijo Kako se drugi obnašajo Kako se je šolsko izpraševanje izšlo Kako se kruh peče Kako se maslo dela Kako se na polju dela Kako se na vertu dela Kako se sir dela Kako se v kovačnici dela Kako se v mlinu dela Kako so učenci svojiga Kakor se prazno klasje memo polnega vzdiguje, tako si prazna glava več od učene domišljuje Kakor se stoječa voda usmradi, tako se človek v lenobi spridi Kdo je omikan Kdor majhnoto reči zanemarja, velikoto izgubi Kdor nagaja, gotovo drugim hudo, sam sebi pa vselej nar huje stori Kdor za drugim preveč poizveduje, rad sebe pozabi Lagati ne! Lenoba je gnejzdo, v kterem se vsaktera hudobija zleže kakor za polžem smrekova steza, tako za razuzdanim človekom pohujšanje gre Medved in lisica Medvedova koža Miloserčna Ančka 25 Schreibeth, Nr. 9, Slovenische Schuller in der Volkschule in Furnitz, 6. Klasse. 26 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. Miloserčnost do živali Mlada koza in volk Moder sodnik Modra miška Naštej mlade ljudi O pravem kmetu Preširnost pripravi človeka v velike zadrege V mladosti navajeno neolikano vedenje je velika nesreča za ves čas življenja Zapiši to pesmico s svojimi besedami brez stihov 187225 Domovina Jelen in jazbec Kaj izmed tega je koristno, kaj potrebno Mavrica Mesto, trg, vas Miš Na travniku Poletje Pri potoku V gozdu Veter Zvezde 187526 Kača in jegulja Kaj bankovec sam o sebi pripoveduje Kaj kdo denar dobro obrača Kaj koristijo in škodujejo vetrovi Kaj nam koristi kmetski, kaj rokodelski in kaj trgovski stan Kaj nam koristi sadno drevje Kaj nam koristi svetloba in gorkota Kaj nam koristijo železnice Kaj nam koristijo živali Kaj nam ogenj koristi Kaj šivanka sama o sebi pripoveduje Kako človek trpi škodo zaradi nevednosti Kako ima vsaki letni čas svoje veselje Kako je bilo na sveti večer Kako se drevesa cepijo Kako se kruh peče Kako se maslo dela Kako se na polji dela Kako se na vrtu dela Kako se sir dela Kako se stanovalci v naši domovini dele po veri Kako se stanovalci v naši domovini dele po jeziku Kako se stanovalci v naši domovini dele po opravilih Kako se v kovačnici dela Kako se v mlinu dela Kako so učenci šolski praznik obhajali Kateri živež nam daje rastlinstvo Kokoš Krap Krava Krt Kruh Kukavica Kuščarica ali martinček Lastovica Lepa beseda najde lepo mesto Lipa Lisica Lisica in krokar Ljuljka Medved in lisica Milosrčna deklica Miza Mlad berač, star brez hlač Mlada koza in volk Mleko Modra miška Nepokorna deklica Netopir Osel in koza Ovca Pes Pes in petelin Pomlad Popotnik Postrv Potonika in vrtna roža Pozabljena obljuba Pravljica o divjem možu Pravljica o povodnem ali vodenem moži Pravljica o Rojenicah Pravljica o Vilah Radovedna miška Razserdeni ovčar Rudolf Habsburški Rudolf Habsburški in prosjak Sava Ščuka Sinica Skrivna učenica Škrjanec Slepec Smreka Sraka Sraka in pavje perje Srna Stanica Stara vrv Svilopredka Trn in vinska trta Učenika k pogrebu spremili Veverica Vijolica Vinska trta in krompir (korun) Volčja jagoda in češnja Volk Volk in lisica Vrbsko jezero Vsem se ne more ustreči Žaba in vol Žaba rega Zakaj je častitljiv in nam koristen vojaški stan Zakaj je zadovoljnost polovica srečnega življenja Zakaj je znanje najboljše premoženje Zakaj moramo svojo domovino ljubiti Zakaj so dobre knjige dobra tovarišija Želod in buča Zgodna danica pridnim zlatica Zveličarjevo rojstvo Zvonček 1875–76 Gizdalin Iz blodnje v življenji izvira blodnja v učenji Kaj je oda junaštva? Kako se veže XVI. stoletje s prejšnjimi v slovstvu slovenskem? Kdaj in kako naj kujejo se besede november Sonet v Cvetniku Kod prebivajo Slovenci in kakšne so njih dežele? Kralj Matjaž po pravljici in zgodovini Lenega čaka stergan rokav Nade in bojazni moje o novem letu Ni vse zlato, kar se sveti O tiskarstvu Povodenj Solnčna pa senčna stran 1876–1875 Bolni otrok Cvetlice Dobri otrok Dom Duh na podstrešju Jesen Knjige, naši najzvestejši prijatelji Na vernih duš spomin starodavnih zdravnikih Opravila marljivega učenca v velikih šolskih počitnicah Otroci, vaša prihodnost Pokopališče Prepelica in nje prepeličica V varstvo izročeno blago Voda Vreme je prav Županov maček v škripcu Zvonik 1875–76 Bila je taka usoda vedno slavnih možakov, da jim slovelo ime, ko jih zagernil je grob Elegija – potok, oda – reka Kdor videl tujih ni ljudi (Levstik) Luna dobiva svitlobo od solnca, mož beseda pa poštenje od božjega sedeža Mladenič, ne pozabi tvoje ime, zato pa tudi nosi se, da boš slave vreden (Slomšek) Na grobeh Ne zabi, da si praha sin – da v tvoj namen prilično, kratko – je tebi Bog nalogo dal Strast – gotova propast Ta ni možak, ta ni za rabo Vrgel je konja in jezdeca v morje Zdrava, kmečka kri, zmerno, trezno življenje, dela kolikor prav 1884 Blažno srce umetnikovo blaži srca rojakom Česar se človek najbolj veseli, to je rado polno gernjav Dalje nego v slikah in kipih živi spomin vrlih junakov v plemeniti pesmi Iz Koseskega 'Slovenija' Katero uteho daje človeku Podgorskega 'Tožeče drevo'? Kras gorice, slava vrta – zemlji najsvetejši les Kjer hodi, kjer stoji, kar gleda, išče – celi dom mu je svetišče ( J. Zemlja) Kako se more pravljica izumiti in sestaviti, da bode v epičnih in dramatičnih umotvorih ugajala? Kako vzbuja pesnik bralcu sočutje in bojazen v epični pesmi 'Smrt Čengič Age' Kako se je slovenski jezik popačil in kako ga torej treba čistiti? 27 Revija Angelček (Angeljček – V Ljubljani: Društvo pripravniški dom, 1885–1935). 28 Revija Angeljček (Angelček). 29 Revija Vrtec. 30 Revija Angelček. 31 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 32 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. Lenega čaka strgan rokav – palca beraška, prazen bokav Najlepši dan preteklih počitnic Odgoja spartanske mladine Ogenj dobro služi, a slabo gospoduje Poletni večer Pomlad – mladost Protestantizem in slovensko slovstvo Prvi maj Redovanjak in svobodnjak v razgovoru po Prešernovi: 'Nuna in kanarček' Slika katerekoli iz Vilharjeve pesmi 'Molitev' Sloga jači – nesloga tlači Spomin in up S čim mislite baviti se v počitnicah? Ta ni možak, ta ni za rabo – kdor videl tujih ni ljudi Ta ni možak, ta ni za rabo – kdor tujih videl ni ljudi (Levstik) Ti učenost s krepostjo služi / kot solnce strinja luč in moč, / s tem domovini zvesto služi, / neutruden zanjo dan in noč. (S. Gregorčič) Umetnost pa, o človek sam imaš Vodilna misel Umekove pesmi 'Mladenič in vila' Vergiliju na pot Životopis Ksenofontov 188827 Dežela poštenjakov Grozdje Leni dekli Mlado jagnje Nočno nebo Povest o novem krajcarji Sestrina ljubezen Stara vrv 1888–9828 Angeljski otrok Jesen Kedaj osivijo naši lasje? Moja mati Poletje Pomlad je prišla Prvi vernih duš dan Trije metuljčki Zakaj imamo v nedeljo lepšo obleko? Zakaj smo siromaki Zima 189029 Bodi pošten in resničen Kaj je strah Na razvalinah Po zimi Prijatelja Prve hlačice Sanje Sreča 1890–9730 Kedaj osivijo naši lasje? Moja mati Poletje Spomladi Zima Zima 189431 Bučelica in golobček Hudobija se sama kaznuje 189432 Hudobija se sama kaznuje Smreka 1895–05 Angelica 'Ata! Jožka ni!' Babici za god Bavbav na vasi Bavbav na vasi Blagi dobrotnik Bodi bogoljuben in priden Bogoljubni otrok Bolni otročiček Bonboni Boter Božično drevesce Brata Brez nadzorstva Brezovo mazilo je dobro zdravilo Cigan je cigan Čudna ptica Čurnova Francka Danilov prvi nastop Dedkove sanje Dobro dete Drejkov boben Držite ga, držite ga, da ne pade Dvojna izguba 'Ej, ta kepa!' Gad jo je pičil Gizdavost mora trpeti Goljufani goljuf Golobček sv. Očeta Gosposko pa kmetiško 'Grande trio!' Grenčica v kupi veselja 'Hčerka, k meni!' Hiša ob Krki Hišica ob pokopališču Hromi Jurij Hud, pa zdrav tobak Huda zima In vendar! Iz ljubezni do matere Izgubili smo očeta Izkušnjava Janezek – angeljček Janezkova Amerika Jaslice 'Jaz grem k mamici!' Jazusov grob Jesenske podobice Jež in zajec Jurček s Holma K zlatim zvezdicam Kaj mi je tega treba Kako je cesar Ferdinand I mojemu dedu cmoke pojedel? Kako se je Lah znebil neprijetnih gostov Kako se je zgodilo Matičku Kako so ga ozdravili Kapljica vode Kdo je ukral jezik Kdo je ukral jezik? Kdo jih je varoval Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade Kdor išče Kedaj osivijo naši lasje Kje je iskati Kje je iskati pomoči Kolačevi prijatelji Kotnikova Tinca Kraljiček Lastovka in mušnica Ljubite se tudi vi tako Majnikova kraljica Mama so razsodili Mamica, jaz ne znam peti Maričina punčika Marijini zvončki Marjetica v grobu Materina ljubezen Matevžek – pust Miklavževa šiba Mladi Franek Serafin Mladi risar Moj kozel Moja mati Moja mati Moji tovariši Možic na tabli Na božični večer Na straži Na sveti večer Nadležna muha Nagrada Najtežja pot Naš Jožko Naš Murče Nejednaki učeniki Nepričakovana zaušnica Nesrečni pirhi Nesrečni tatič Nevarna prijaznost Njegov načrt Novo leto O, ti brezskrbna mladost Ob vaški mlaki Odcvetela rožica Oh, pozabila je Organist Organist Pasja reč – to! Pastirci Pismo očetu Plemič Po jurčke Pokazalo se mu je Poletne podobice Poličarjev Francek Pomladni izprehod Pomaranča Pomoč v sili Ponesrečena 'južinica' Potičice Potlej bom slušala Povest o nagajivem botrčku Pozabil je Prav mu je Pravljica o šivilji in škarjicah Pravljica o ubogi Terezinki Prazen račun Pred novo mašo Premeteni Andrejček Presejana lilijica Pri zajtreku Pridnost vse premaga Pripovedka o brezi Pripovedka o Tončku Procesije ne bo Prostost Prve hlače Prvi in zadnji dve Prvič – zadnjič Prvič pri polnočnici Prvo in zadnje sveto obhajilo Ptičnica Rajska cvetka Ranjenec Res je šel Revček Sama sreča? Sanje malega Mirka Semenj v Potoku Semenj v potoku Sinočji Miklavžev večer Skušnja Sladkosnedni Lojzek Slamnik Slavkova suknja Snežinki Snežinki Spomladanske podobice Spoštuj svojega očeta Sprehod za vasjo 33 Revija Vrtec (Vertec). 34 Navodilo za poduk v spisji za ljudske šole. 35 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. Spričevalo Stara mati Stari gozdar Stric Matija Sv. Alojz Ligvorij Šmarnice Šojnica Šojnica Šojnica 'Takega botra pa že ne!' Tine na strehi To ni več novo Toliko dela Tomažkovi dve Tudi – angeljček 'Tvoja!' 'Ure ni' Uresničene sanje Uresničene sanje V Ameriko V čast sv. Miklavžu! V večernem hladu V zarji mladosti Venček Veslarjev Cvetko Vrč poln solza 'Vse čez' Za mater Za mater Zadnja podobica Zahribški stric Zakaj imamo v nedeljo lepšo obleko Zakaj ni maral terne 'Zakaj nisi prišel?' Zapor ga je izučil Zaradi čmrljev 'Zaradi šmarnic' Zdaj pa že bodo Matevžek vojak 'Zdaj si pa sita!' Zgodaj zvenel Zima Zimska slika Zimske podobice Zimsko veselje Zimsko veselje Zopet imamo ljubega očeta Zvezdici Žagino kolesce 1900–0533 Dedkova ura Hudobija in ljubezen Kaj so nam pripovedovali naš dedek Mračni trenutki Na obali Najlepši praznik Počitnice Pri levu Skušnjava V kraljestvu palčkov V pastirski šoli V snegu in metežu Velika in mala kraljica 190134 Berthold Schwartz pripoveduje svojim tovarišem menihom, kako je po naključju iznašel smodnik Bog je pravičen Bog je pravičen Cesar Franc Jožef in ribičev sin Dobro obrnjeni denar Jablan in smreka Jež in lisica Kdor ne uboga, tepe ga nadloga Kolumb pripoveduje svojim prijateljem, kako je našel Ameriko Kovač in krojač Kranjska Lep vzgled Medved Modri škorec Nenavadna pravda Osel Plačila za resnico Popotnika in medved Povest o hudobnem Jernejčku Prazen strah Skrb in smert Sraka in mlade Strupene jagode Volk Životopis dr. Franca Prešerna Životopis našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Životopis Rudolfa Habsburškega 1901–02 Na sveti večer Ne hvali dneva pred večerom 1901–02 Velikonočni običaji v mojem rojstnem kraju 1901–1035 Ako dva gledata isto, ne vidita istega Bilanca in proračun osmošolca početkom šolskega leta (1908) Cvetlice, prijateljice nam v žalosti in veselju Je pa davi slanca padla Kaj je doživel letos železniški čuvaj? Kaj moremo mi storiti za svetovni mir? 36 H. Schreiner, J. Bezjak: Slovenske jezikovne vadnice. 37 Vile (opis pravljičnih bitij). Kaj smo dolžni našim hrabrim braniteljem domovine? Kako naj kažemo, da spoštujemo in ljubimo svoj materin jezik Kakšne ugodnosti nam nudi rana ura Kres Levstikova življenjska izpoved v 'Desetem bratu' Mesta izobražajo narode Moje najljubše razvedrilo Moja domača priprava za ponedeljski pouk Moja gugalnica pri gozdu Moje jaslice Moji nazori o zimskem športu Na cvetno nedeljo Na ljubljanskem trgu Na vernih duš dan Naj se primeri jezik brižinskih spomenikov z jezikom danešnje slovenščine Najlepši dan mojih zadnjih počitnic Naš pes Ne bodi ti v čast, odkod prihajaš, temveč kam greš! (Nietzsche) Nekoč je bilo … Ni nesreče brez sreče Ob vseh svetih na pokopališču O zgodovinskem pouku Počitnice Pomlad Pravljice in pripovedke iz domačega kraja Prvi sneg Prometna sredstva v svetovni vojski Pubi Pustni torek Sneguljčica Sreča Tivolski park v pozni jeseni Rokovnjači in rokovnjaštvo Trgatev Tvoja beseda je zrcalo tvoje omike Umrlim v spomin Ustroj in poslovanje človeškega živčevja V vseh kritičnih časih so Avstrijski pokazali, da so eno telo Večer ob domačem ognjišču Vinska trta (Jena dobra stran po pesnikovih besedah, jena slaba pa po lastnem opazovanji vsakdanjega življenja popisana) Za en časek radosti Zakaj se učimo prirodoznanstva? Zakaj se veselimo božiča Značaj Martina Krpana Zrelostni izpit 1902–06 Božično drevo Brada, usta, nos Drsalke Kako ljubim svoj rojstni kraj Kako smo pokopavali pusta Ljubimo domovino Mladi igralci Moj oče Na počitnice Na saneh Najlepši praznik O dveh angelih in dveh zvezdicah Ob novem letu Oblaček Poletje Pomladi v pozdrav Ptički pozimi Škrat Soseda Ugodna pomota V novoletni noči V zimskem jutru Zaklad smo šli iskat 1903–31 36 Brat Dimnikarček Dimnikarček Dolgi večeri Domača vas Domača vas Iz mojega življenja Izlet na Cerkniško jezero Izlet na Cerkniško jezero Kaj se mi je snoči sanjalo Kaj se mi je snoči sanjalo Kaj ste se zadnjič igrali s pastirji? Kako iz vinarjev postajajo krone Kako iz vinarjev postajajo krone Kako so se vedle proti ljudem Kako sva z deklo krompir kopala Kakšni so rokodelci? Karnia Katere živali ste videli na zadnjem izprehodu Kdo in kakšne so bile Vile (obleka, lasje, petje, ples)37 Ko prideš iz šole Koza Krava 38 Poskušne pisave v šol. letu, Št. Jernej. Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 39 Poskušne pisave v šolskem letu. Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 40 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 41 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. Kravelj Kravelj Lastovice so tu Lastovice so tu Led Ljudmila Mačka v pregovoru Marica Mati Mati (oče brat sestra) Moj dom Moj dom Moj domači kraj Moj domači kraj Morje Morje Na božji poti Na božji poti Na domačem vrtu Greda tulipanov Kako smo jedli jabolko? Škorec Gostje na našem vrtu Na dvorišču Na kmetih Na polju in travniku Napiši kratke stavke! Naš cesar Franc Jožef I. Naš cesar Franc Jožef I. Naš golobnjak Naš novi Sivec Naš zimski večer Naša cerkev Naša cerkev Naša domača hiša Pripovedujte, kako gradijo hišo Naša mačica Naše šolsko poslopje Pripovedujte o vaši današnji poti v šolo! Naši zimski večer Njih zakladi in nedolžni otroci Norik Ob čem so živele Oče Opice Opice Opišite vašo kravo! Ovca Panonija Petelin in puran Pismo prijatelju (Od včeraj pogrešaš svoj žepni nožek. 1. odgovor Prijatelj ti naznanja, da je vesel, ker je našel nožek. 2. odgovor Prijatelju je zelo žal, da ti ne more, dati ugodnega poročila.) Pri črevljarju Pri koscih Pri krojači Pri mizarju Pri mojem prijatelju Pri mojem prijatelju Pri raznih rokodelcih Pri topli peči Pripovedujete, kako gradijo hišo! Pripovedujte, kako napravi krojač obleko! Pripovedujte, kako se naredi miza! S čim nam koristijo domače živali? Sestra Severni jelen in domače govedo Sneg Šola in cerkev Sosedov konj Tončika Večerja Vid je krasen dar nebeški Vid je krasen dar nebeški Vile Vile in junaki Vile in kmetje Voda Volk in lisica Vse mine Vse mine Zakaj ljubimo svojo domovino Zakaj ljubimo svojo domovino Zakaj so Vile pobegnile z Gorjancev Žganje jih pogubi več nego kuga, glad in meč Žganje jih pogubi več nego kuga, glad in meč Zlato in železo 1904–0538 Dobre misli Zakaj sovraži pes zajca Živali in rastline pripovedujejo 1904–0539 Dobre misli Spominjaj se smrti 190540 Basni Boter Pomaranča Prišlo novo leto Smreka in grm V kleti 1905–0841 Čemu bomo posvetili vse svoje sile Dobre misli Ko sem še verovala v sv. Miklavža 42 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 43 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 44 J. Bezjak: Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli. Ljuba mama! Ljudmila, karakteristika oseb Marija, zvezda našega življenja Moj oče Naši sosedje O človeškem telesu O krokodilih Storila sem krivico Sveta božična noč Zakaj sovraži pes zajca? Življenje ni praznik 1905–0842 Dobre misli Hajduk, zgled ljubezni do domovine Jesen v gozdu in na polju Marija, zvezda našega življenja Ob moji mizici Oljka, podoba miru Potrpljenje prebije železne duri Potrpljenje prebije železne duri Spominjaj se smrti Spominjaj se smrti! Sveta božična noč Vseh mrtvih dan Zakaj sovraži pes zajca? Zgled ljubezni do domovine 1905–4043 Čemu bomo posvetili vse svoje sile Dobre misli Iz dobe? Ko sem še verovala v sv. Miklavža Ljuba mama! Ljudmila, karakteristika oseb Marija, zvezda našega življenja Moj oče Naši sosedje O človeškem telesu O krokodilih Storila sem krivico Sveta, božična noč Življenje ni praznik Zakaj sovraži pes zajca? 190644 Bezek, jako koristno drevo Blejsko jezero najlepše jezero na Slovenskem Bleško jezero Božično drevesce pripoveduje Čemu rabimo brezo? Cesar Cesarjev rojstni dan Cesarjev god Človeške bolezni Danes so bili gospod nadzornik pri nas Pismo bolnemu sošolcu Delovanje metuljevo Deževen dan Dogodbice iz lastnega življenja Glavni oltar naše cerkve Kako smo obhajali vstajenje Kristusovo Naš božični večer Naš majniški izlet Gozd Hrast Jablan dobra gospodinja Jablan pripoveduje svoje življenje Junaški vojak Kaj bodemo jeli v nedeljo? Kaj bom videl (videla) na izprehodu? Kaj delam v sobi zimskega dne? Kaj je doživel moj brat v Ameriki? Kaj je doživel moj stric v Ameriki? Kaj mi je prinesel sv. Miklavž? Kaj mi je prinesel sv. Miklavž? Kaj opazujemo, kadar voda vre? Kaj počnem danes v šoli? Kaj pripoveduje razvalina gradu nad našo vasjo? Kaj pripoveduje vodena kapljica? Kaj pripovedujejo lastovke o svojem potovanju? Kaj sem videl(a) na spomladnjem izprehodu? Kaj smo opazovali pri kovaču? Kaj smo opazovali pri mizarju Kaj smo opazovali pri mlinarju Kaj smo opazovali pri krojaču Kaj smo opazovali pri čevljarju Kaj smo opazovali pri strojarju Kaj smo opazovali v elektrarni? Kaj smo opazovali v Fužinah? Kaj smo opazovali v papirnici? Kaj smo opazovali v strojarni? Kaj smo opazovali v tiskarni Kaj smo se danes učili Kaj smo se danes učili v šoli? Pismo bolnemu tovarišu? Pismo bolnemu tovarišu Kaj zna moj psiček? Kako bode v nedeljo v cerkvi? Kako dobivamo železo? Kako dobivamo kako jeklo? Kako hodim spat? Kako hodim v šolo? Kako je gorelo pri sosedu? Kako je gorelo v vasi? Kako je nastalo naše mesto? Kako je uporabljati mleko, da donaša dober dobiček Kako naj gojimo sadni vrt? Kako naj krmimo živino? Kako naj pišem sv. Miklavžu? Kako najbolj uporabljamo mleko? Kako nam koristijo vetrovi? Kako naš maček lovi miške? Kako nastaja dež? Kako nastaja rosa? Kako nastaja sneg? Kako nastane kruh? Kako očetu v hlevu? Kako orjemo in sejemo Kako pokrivam mizo? Kako pomagam materi v kuhinji? Kako se nareja kovno železo? Kako se peče kruh Kako se razveseljujemo na paši Kako sem hodil z očetom na trgatev? Kako sem hodil z očetom na semenj? Kako sem hodil z očetom prvikrat v mesto? Kako sem našel (našla) ptičje gnezdo in kaj sem videl(a) tam? Kako sem obiskal(a) bolnega tovariša? Kako sem obiskal(a) bolno tovarišico? Kako sem opazoval(a) včerajšnji solnčni (lunin) mrk? Kako sem preživel svoje velike počitnice Kako sem preživel(a) letošnje velike počitnice? Kako sem prvič bil ministrant? Kako sem romal na Sv. Gore? Kako sem romal k Sv. Trojici v Slovenske gorice? Kako sem romal v Brezje? Kako sem se prvič vozil(a) z železnico? Kako sem se zadnjič drsal(a) po ledu? Kako sem si naredil brizgljo? Kako sem si naredil klopotec? Kako sem si naredil Mlin ob potoku? Kako sem si naredil puško? Kako sem si naredil sesalko? Kako sem z očetom hodil na semenj Kako sem zadnjo nedeljo hodil(a) k sveti maši? Kako si delamo jaslice? Kako si delaš piščal Kako si lastovke delajo gnezdo? Kako si naredim klopotec Kako služim pri službi božji Kako smo delali poskus v dokaz, da gorkota razteza telesa? Kako smo hodili na pokopališče na vernih duš dan? Kako smo hodili na veliki petek gledat grobove? Kako smo hodili na veliki petek gledat grobove (v mestu)? Kako smo hodili nabirat jagod? Kako smo hodili nabirat črnic? Kako smo hodili nabirat malin? Kako smo obhajali Jezusovo vstajenje? Kako smo obhajali Miklavžev večer? Kako smo obhajali božični večer? Kako smo pokopali našega drugega imenitnega moža v občini? Kako smo pokopali našega drugega imenitnega moža v vasi? Kako smo pokopali našega učitelja? Kako smo pokopali našega župana? Kako smo pokopali našega župnika? Kako smo praznovali Kako smo praznovali cesarjev god? Kako smo praznovali cesarjev rojstni dan? 45 Pismo prijateljici v pozni jeseni. Kako smo pred birmo sprejeli našega škofa? Kako smo prešali grozdje Kako smo risali črešnjevo vejico? Kako smo risali hrastov list? Kako smo risali šolsko omaro? Kako smo risali šolsko peč? Kako smo se igrali na paši? Kako smo se igrali na sosedovem vrtu? Kako smo se igrali s pirhi? Kako smo se igrali na travniku? Kako smo se igrali v gozdu? Kako smo se učili risati trobentice Kako smo spravljali seno? Kako smo kosili Kako so izumili jeklena peresa? Kako so pisali o raznih časih? Kako so pri nas obhajali sv. misijon? Kako sva z očetom hodila orat? Kako vstajam? Kako čebele pripravljajo strd? Kakšen je sedaj naš vrt? 45 Kakšna je mavrica? Katere goste nahajamo na jablani? Katere vrste prsti poznamo in čemu jih rabimo? Kdaj se spet pojdemo kopat? Kje in kako sem našel (našla) prve vijolice? Kolikega pomena je zrak za naše zdravje? Korist železa Kranjske gore in reke Krompir pripoveduje svoje življenje Lastne dogodbice v tretjem šolskem letu Lipa Lipa pred našo cerkvijo Lipa na šolskem vrtu Lipa pred našo šolo Lipa pred šolo Listje pada Marljiva žanjica Marljivi kmetič Miza Moj božični večer Moj najljubši prostorček Moj peresnik, nož, klobuk Moj pomladanski izprehod Moj rojstni kraj Moja čitanka Moja čitanka Moja računica Moja jezikovna vadnica Moja pisanka Moja tablica Moja pot v šolo (opis) Moja prva šolska maša Moja roža ljubljenka Moje cvetlice Moje prvo sv. obhajilo Moje zimsko veselje Moji gospodinjski opravki Pismo prijateljici Mravljinjak Na našem semnju Na novega leta dan Najlepši dan mojih počitnic Naš domači vrt Naš izlet na Šmarno goro blizu Ljubljane Naš izlet na Kozjak Naš izlet na Pohorje pri Mariboru Naš kanarček Naš koder Naš majniški izlet Naš Pazi Naš petelin Naš razredni izprehod Naš šolski pes Naša birma Naša Dimka Naša Dimka Naša košnja Naša lipa, jablan, črešnja Naša procesija o Telovem Naša šolska miza Naša šolska soba Naša šola Naša cerkev Naša mestna hiša Naša žetev Naše barje (pri Ljubljani) Naše božično drevesce Naše orgle Naši cerkveni zvonovi Naši mladi škorci Nova izložba v Gosposkih ulicah O domačem dogodku O domačem dogodku O domačem dogodku O lastnih dogodkih O šolski maši O šolski maši O zadnji nedelji O zadnji nedelji Očetov travnik Od kod prihaja potoček? Pismo učitelju s počitnic Pokaži, da je konj jako razumna žival! Polž in njegova hišica Popiši trobentico! Potovanje ob Dravi od … do Potovanje ob Savi od … do … 46 Slovenske naloge, Mekinje, vir: Slovenski šolski muzej. 47 Popotnik (Pedagoški in znanstveni list za šolo in dom 1880–1941, 1845–1949). 48 M. Lichtenwallner: Prosti spisi v ljudski šoli. Procesija o Telovem Prvi sneg Razgled z Golovca pri Ljubljani Razgled s Kalvarije pri Mariboru Rudolf Habsburški Slovenske gorice Snaga v hlevu Šolski vrt Sosedov gozd Telovo pri nas Teme za srednjo stopnjo Tepežnica Toplota Včeraj smo kolinili Včerajšnja nevihta Včerajšnji kres Veliki oltar v cerkvi Voda najkoristnejša tekočina Vzorna gospodinja Zadnja povodenj Zakaj imenujemo žolno gozdnega tesarja Zakaj in kako je treba zemljo gnojiti? Zakaj je gozd tako koristen? Zakaj mi tako ugaja gozd Zakaj mi ugaja jesen? Zakaj mi ugaja junija naš travnik? Zakaj mi ugaja pomlad? Zakaj mi ugaja zima? Zakaj ostajam danes rad(a) v sobi? Zakaj rad hodim po žitnem polju? Zapišite, kaj delate vsako jutro Zapišite, kaj delate vsako jutro Železo Zgodovina naše cerkve sredi vasi Zgodovina naše kapelice sredi vasi Zgodovina naše šole sredi vasi Življenje ob ribniku, na njem in v njem 190746 Jesen v gozdu Marija, zvezda našega življenja Ob moji mizici Olju podoba miru Potrpljenje prebije železne duri Sveta božična noč Vseh mrtvih dan Zgled ljubezni do domovine 190747 Dobre misli Doma na paši Iz počitnic Kaj mi je Mici povedala Kaj sem delal pri vinogradu Kako je bilo v počitnicah Kako sem lovila metulja Kako smo delali sneženega moža Kako smo lovili pri vinogradu polha, ko smo obirali jabolka Kako smo vpregli psa Materina bolezen Na vojsko Naša snežena moža Na našem šolskem vrtu Obiranje hmelja Otročje veselje Pogovor s Faniko Pri nas doma S stricem Smeh nad smeh Sneženi mož Stric gredo v mlin Stric Jože nam pravijo o Rusiji V gozdu V jami Veverica na orehu Žalost 1907–08 Jesen v gozdu in na polju Marija, zvezda našega življenja Ob moji mizici Oljka podoba miru – po Gregorčičevi pesmi Sveta božična noč Vseh mrtvih dan 1908 Jesenska slika O tiskarstvu Tuja zemlja človeka ubija Za slovo v spominsko knjigo našega razreda 190848 Binkošti na Vrbskem jezeru Božični dan Božični večer pri nas Bratova gostija Bratovi zvončki Bukov les spomladi Če gledamo zvezdnato nebo Če pogledam zvezdnato nebo Česa se najbolj veselim koncem šolskega leta Cilika in zrele črešnje Črnice (borovnice) že zore! Čudna mačka Čudna svatba Čudna vrata in čuden pes Čudno jajce Cvetko in Mira pri Vilah Cvetko in Mira pri vilah Cvetlice na našem vrtu sredi poletja Cvetlice na oknih naše hiše Cvetoča rž na našem polju Cvetoče buče na naši njivi Cvetoči lipi sredi vasi Dan 1. rožnika ali god vseh cvetlic Dan sv. birme na Rušah Današnja nevihta Današnje slabo vreme Današnji dež Današnji živinski sejem Danes je neznosna vročina Danes se zunaj vse blešči Danes že zopet solnčece sije Deček in lipa Deček in lipa Deček in lipa Deček in škrjanec Deklica in cvetoči mak Deklica in cvetoči mak Deklica in usmiljena grofica Deklica in vile Dekličino veselje se je izpremenilo v žalost Delo na našem travniku v prvi pomladi Delo na našem vrtu v prvi pomladi Dež me je dobil Dežja nam manjka Dogodki iz gozda Dolina v gosti megli, planina v zlatem solncu Dolina v gosti megli, planina v zlatem solncu Doma pri ciganih Drago solnčece! Drago solnčece! Ljubljeno solnčece! Moj pogovor s solnčecem Drava ob zadnjem deževju Drobne ptičice po zimi Drvar se je ponesrečil Dva otroka v gozdu Dva šopka živordečih jagod Deček in metuljček Ema in lastovke Franček in ptička Franček in ptička Fridolin pri čolniču ali mlad brodnik Glej jo, glavico žarečo! Glej jo, lisico-tatico! Gosenice na našem sadnem drevju Gosenice na našem sadnem drevju Gozdi požar na Pohorju dne … Gradba velike žage ob Lobnici Hud vihar po noči Izložba pri trgovcu S. pred Božičem Jagode so zrele že! Jasno zimsko jutro Jaz in jeternica Jaz in metuljček Jaz in škrjanček Jaz in vijolica Jaz in zvonček Jesen v gozdu Jesen v gozdu Kaj delam pomladi na paši Kaj delam zimskega dne doma Kaj delamo zdaj na vrtu Kaj mi je Mici povedala Kaj naši voli po zimi delajo Kaj naši voli po zimi delajo Kaj se mi je nekoč pripetilo na paši Kaj sem delal pri vinogradu Kaj sem dobila letos za pisanko Kaj sem dobila za pisanko Kaj sem doživel(-a) na Miklavžev večer doma Kaj sem na pustni torek posebnega doživel Kaj si želim o Božiču Kaj si želim o Božiču Kaj smo delali na predpustni ponedeljek Kako delajo pri nas presmec Kako delajo pri V. G. opeko Kako delamo v Bistrici presmec Kako hodim na travnik solato nabirat Kako in kje sem našel(la) prve pomladne cvetice Kako in kje sem videla prvega metulja Kako in zakaj smo stavili slavoloke v Rušah Kako in zakaj smo stavili slavoloke na Bistrici Kako je bilo na Svečenico Kako je bilo v počitnicah Kako je bilo v počitnicah na paši Kako je gnal Pavliha kozla na semenj Kako je mojim staršem hiša pogorela Kako je Nežika hodila po jagode Kako je Ozimov Ludovik streljal na Veliko noč Kako je pri sosedu trava pogorela Kako je v nedeljo zvečer luna izhajala Kako je včeraj solnce zahajalo Kako je vlak užgal naš travnik Kako je zadnje deževje razneslo naše ceste Kako kopljemo pri nas studenec Kako krmim ptičke v hudi zimi Kako krmim ptičke v hudi zimi Kako lomimo in vozimo led za ledenico Kako luščimo po večerih bučno seme Kako luščimo po zimskih večerih fižol (bučno seme, koruzo) Kako me je obdaril sv. Miklavž Kako mi je mačka strla krožnik Kako nabiram regrat Kako nabiram regrat Kako nabiram zvončke Kako nagajajo vrabci škorcem Kako nam je Bog zopet poslal dež Kako nam je Bog zopet poslal dež Kako obdarujejo v Rušah domače ubožčke in ubožice na dan Vseh svetnikov Kako obiramo rano sadje Kako osipavamo krompir Kako peče moja mati kruh Kako peče moja mati kruh Kako po večerih luščimo fižol Kako po večerih luščimo koruzo Kako po zimi krmim ptičke Kako pomagam materi v kuhinji Kako pomagam očetu v delavnici Kako pomagam očetu v hlevu Kako pomagam očetu v žagi Kako pomagam revnemu součencu Kako pomagam sestri v tovarni Kako pri nas luščimo orehe (fižol, bučno seme) Kako pri nas mlatimo Kako rabijo pri naši hiši presmečev les Kako rabijo v Zg. Sv. Kunigundi presmečev les Kako rabimo pri nas presmečev les Kako se blišči naš mladi bukov gozd Kako se bratec igra z mačko Kako se igramo spomladi na zeleni tratici Kako se je mlad škorec ponesrečil Kako se je moj stric ponesrečil Kako se je včeraj našemil sosedov Tonček Kako se mi je godilo v bolnišnici v Gradcu Kako se mi je godilo v bolnišnici v Mariboru Kako se naše mlade mačke igrajo Kako se pripravljamo za božične praznike Kako se pripravljamo za velikonočne praznike Kako se vozimo meseca januarja na saneh Kako se vozimo na saneh Kako se vozimo na sankah v šolo Kako se zdaj grejemo na solncu Kako se zdaj s kroglami igramo Kako sem čuval črešnje Kako sem delal presmec Kako sem delal včeraj oltarček za majnik Kako sem hodil čez zamrzlo Dravo Kako sem hodil(a) po božično drevo Kako sem hodila k Sv. Duhu na Ostrem vrhu Kako sem hodila na Veliki petek molit božjega groba Kako sem hodila na Veliki petek molit božjega groba Kako sem hodila po kostanje Kako sem hodila po maline Kako sem hodila po maline Kako sem hodila po zvončke Kako sem hodila prosit birmske botre Kako sem hodila v velikih počitnicah v Puščavo Kako sem iskala prve pomladne cvetlice Kako sem kot ministrant hodil na blagoslavljanje Kako sem letos obhajala velikonočne praznike Kako sem letos pobirala kostanje in orehe Kako sem lovil fazana na polju Kako sem lovil polha Kako sem lovil rogače Kako sem lovil kresnice Kako sem lovila glogove beline Kako sem lovila kresnice Kako sem lovila veverico Kako sem lovil metulja Kako sem na grlu zbolel Kako sem na paši opazoval vojake Kako sem na planini kidal sneg Kako sem na Veliko noč staršem v krčmi pomagal Kako sem nabiral gobe Kako sem nabirala jagode Kako sem nabirala jagode Kako sem nabirala mačice Kako sem nabirala maline Kako sem nabirala orehe Kako sem nabirala ostrožnice Kako sem nabirala prve pomladne cvetice Kako sem opazoval divjo raco Kako sem opazoval škrjančka Kako sem opazovala kosa Kako sem padel v žago Kako sem pomagal prešati Kako sem pomagal snažiti sadno drevje Kako sem pomagala žeti Kako sem pomagala žeti Kako sem preživel(la) pustni torek Kako sem preživela zadnji Marijin praznik Kako sem pri sosedu tlačil seno Kako sem prvič spal na dišečem senu Kako sem prvikrat bila žanjica Kako sem prvikrat opazoval divjo kokoš Kako sem prvikrat spal na dišečem senu Kako sem prvikrat vozil drva Kako sem prvikrat vozil drva Kako sem prvikrat žela Kako sem se pogovarjala z mačicami Kako sem se ponesrečil pri vožnji na saneh Kako sem se v počitnicah vozil v Kraljevec na Ogerskem in nekaj o ogerski noši Kako sem se včeraj našemil Kako sem sestri godel za god Kako sem si delal piščalko Kako sem si delal presmec Kako sem si delal sani in še nekaj Kako sem si delal sani in se vozil z njimi Kako sem v počitnicah pasel krave Kako sem v počitnicah pasel ovce Kako sem v počitnicah pasla koze Kako sem zadnjo nedeljo opazovala naravo Kako sem že v začetku sušca pasel koze Kako si je ptičica delala gnezdo Kako si pripravljam presmec za Cvetno nedeljo Kako si znašamo drva za zimo Kako škodo so nam naredili plazovi Kako služi moj oče vsakdanji kruh Kako smo delali jaslice Kako smo delali sneženega moža Kako smo dobili lisico tatico Kako smo grabili steljo Kako smo hodili po smreko za mlaj Kako smo hodili po srebot za presmec Kako smo klatili orehe Kako smo klatili orehe Kako smo krasile mlaj Kako smo krasili božično drevo Kako smo krasili božično drevo Kako smo letos obhajali Jezusovo vstajenje Kako smo letos spravljali sadje Kako smo lovili kresnice Kako smo lovili metulja Kako smo lovili pri vinogradu polha Kako smo lovili rake Kako smo lovili veverico Kako smo mlatili z mlatilnim strojem Kako smo na planini spravljali seno Kako smo nabirali črnice Kako smo nabirali gobe Kako smo nabirali kostanje Kako smo nabirali lipovo cvetje Kako smo nabirali lipovo cvetje Kako smo nosili rože iz vinograda Kako smo obhajali Kristusovo vstajenje Kako smo obhajali velikonočno nedeljo Kako smo okrasili babičin grob Kako smo okrasili bratčev grob Kako smo okrasili dedov grob Kako smo okrasili materin grob Kako smo okrasili očetov grob Kako smo okrasili sestričin grob Kako smo okrasili tetin grob Kako smo osipavali krompir Kako smo pekli krape Kako smo pletli vence za očetov in babičin grob Kako smo pred Veliko nočjo snažili stanovanje Kako smo prešali jabolka in hruške Kako smo pri nas obhajali pust Kako smo pri nas spravljali sadje Kako smo pri nas sušili seno Kako smo pri nas želi Kako smo pri stricu okončavali gosenice in hrošče Kako smo rezali brajde Kako smo se igrali vojake Kako smo se igrali vojake Kako smo se igrali vojake Kako smo se preselili Kako smo se pripravljali na velikonočne praznike Kako smo se v nedeljo izprehajali po gozdu Kako smo sejali oves Kako smo si napravili novo kegljišče Kako smo snažili stanovanje pred Božičem Kako smo snažili stanovanje pred Veliko nočjo Kako smo spravljali krompir Kako smo v planini delali drva Kako smo v Puščavo hodili Kako smo v vinogradu vezali šparone Kako smo včeraj zvečer lovili kresnice Kako smo vpregli psa Kako smo vrt kopali Kako smo zamakali zeljne sadike Kako so moja mati kupovali maline Kako so moja mati pekli kruh Kako so na “Glažuti” o Veliki noči streljali Kako so na Kalvariji streljali Kako so nam zmrznili domači zajci Kako so pri sosedu trosili slive Kako so stavili v Rušah mlaj Kako spomladi dvorišče snažimo Kako spomladi sadimo brajde Kako spravljamo od hiše sneg Kako sva hodila z očetom po drva Kako sva s sestro iz jagod delali vence Kako sva s sestro lovila kresnice Kako sva s sestro lovila kresnice Kako sva s sestro predli Kako sva z bratom lovila postrvi Kako trpim na svoji šolski poti po zimi Kako vežemo v vinogradu Kako vozijo naši drvarji po zimi drva Kako zdaj na vrtu kopljemo Kako zdaj spravljamo led v ledenico Kako zdaj v vinogradu kopljemo Kako zdaj v vinogradu vežemo Kako zeleni naš vrt Kako žgemo pri nas žganje Kako žgemo pri nas žganje Kakšen je oče, tak je sin Kakšno škodo je naredilo zadnje deževje na mojem vrtcu Kateri letni čas je meni najljubši Kdo me kliče? Kdor ne uboga, ga tepe nadloga Kje in kako sem našel ježa Kje in kako sem našel prvega metulja Kje in kako sem našel prvo cvetočo ivo Kje in kako sem slišala letos prvo kukavico Kje in kakšno škodo je napravilo zadnje deževje Kje sem najrajši Ko smo obirali jabolka Kobilice na našem travniku Kokoši – moj najljubše živali Koledarji v Rušah Koliko je vreden zadnji dež Kopati se je zdravo in prijetno! Kosci na našem travniku Košnja pri nas Kresi na velikonočno soboto Lastovice na naši hiši Lastovičje gnezdo v našem hlevu Lastovke pri nas Lastovke pri nas Lastovke so že tu! Lastovke v našem hlevu Lep dan v prvi pomladi Lep nedeljski izprehod Lep poleten večer na našem vrtu Lep poletni večer na klopi pred našo hišo Lep poletni večer na prostem Lep šopek prvih jagod Lep zimski večer na prostem Lepo je zdaj na polju! Lepo je zvezdnato nebo Lepo je zvezdnato nebo Lepo pomladni večer Letos prvikrat na črešnji Letošnji god vseh svetnikov Letošnji majnik – snežen mož Letošnji veliki dar božji na našem sadosniku Lisica na našem dvorišču Lisica pri naših kokoših Ljubljeno solnčece! Lobniški potok ob zadnjem deževju Lojzek in berač Lojzek pod cvetočo črešnjo Lojzika in jagode Lojzika in jagode Lovec in volk Marica in cvetoča vrtnica Marica in cvetoči bezeg Marijana in jeternica Maškare pri nas Materina bolezen Micika in iskrica Mimica in cvetoča črešnja Mimica in cvetoči travnik Mlad drvar Mlad ribič Mlada perica Mladi bukov gozd ob naši Lobnici Mladi škorci na naši črešnji Mladi škorci pri nas Mlado žito valovito Moj brat (vojak) o Božiču na dopustu Moj brat vojak o Veliki noči na dopustu Moj bratec Ludovik Moj izlet o Božiču v planine Moj najljubši bratec (-a sestrica) Moj najljubši prijatelj (-a prijateljica) Moj najljubši prijatelj (prijateljica) Moj najmlajši brat (-a sestra) Moj najstarejši brat (-a sestra) Moj nedeljski izprehod Moj nesrečni padec pri vožnji na semenj Moj oče (pri delu) Moj oče na dopustu o Veliki noči Moj oče pri delu Moj oče v pisarni Moj pogovor s parkljem Moj pogovor s parkljem Moj pogovor s škorcem Moj pogovor s šmarnico na vrtu Moj pogovor s solnčecem Moj pogovor z ivo Moj pogovor z zvončkom Moj poredni bratec (-a sestrica) Moj presmec Moj prijatelj Konrad Moj prijatelj namestnik Moj psiček Naš pes Naš izgubljeni pes Naš zvesti pes ... Moj rajni dedek Moj šopek prvih pomladnih cvetlic Moj tovariš Kosmač Moj vrtec meseca rožnika Moj vrtec v prvi pomladi Moj vrtec v prvi pomladi Moj vrtec v prvi pomladi Moj žalostni Božič Moja (skrbna) mati Moja bolezen Moja bolezen Moja bolna mati Moja brata-vojaka o Veliki noči na dopustu Moja dobra babica Moja hoja k Sv. Arihu Moja hoja na Brinjevo goro Moja hoja v Puščavo Moja lepa božična darila Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moja pridna ovca Moja prijateljica Milica Moja prva hoja k slapu »Šumniku« Moja prva hoja k Sv. Antonu na Pohorju Moja prva hoja na Klopni vrh (1335 m) Moja prva nesreča Moja prva nesreča Moja prva vožnja po Dravi Moja psička Moja sestra Štefka Moja skrbna mati Moja šolska pot Moja šolska pot (v gosti megli) Moja šolska pot v gosti megli Moja vožnja na saneh Moja vratna bolezen Moja zadnja vožnja v Maribor Moja zajca Moje harmonike Moje mlade mačke Moje največje zimsko veselje Moje prvo potovanje na Koroško Moje sanje Moje sanje o izletu Moje vijolice Mojemu domu se približuje pomlad Moji mladi zajčki Moji najljubši domači živali Moji zajčki Moji zajčki na paši Moji zvončki Moji zvončki Moji zvončki Moji zvončki – moje veselje Mravlje na našem kostanju Mravlje pred našo hišo Mravljišče na meji Mravljišče na tratah Mravljišče na travniku Mravljišče ob cesti Mravljišče ob plotu Mravljišče ob robu smrekovega gozda Mravljišče ob robu travnika Mravljišče v gozdu Mravljišče v naši hiši Mrzli zimski dnevi meseca januarja Na botrini pušči Na božič Na božični praznik Na božični večer v Lembahu Na božji poti v Puščavo Na Bratovsko nedeljo v Selnici Na črešnji v tetinem sadosniku Na Cvetno nedeljo Na Cvetno nedeljo Na dan Vseh svetnikov na našem pokopališču Na Jožefovo v Mariboru Na Jožefovo v Mariboru Na kolodvoru v Mariboru ob prihodu vlaka Na kolodvoru v Rušah ob prihodu vlaka Na ledu je veselo Na 'Lepo nedeljo' Na 'Lepo nedeljo' pri medu Na 'lovu' meseca svečana Na lovu na divjega petelina Na materinem grobu Na moj god Na Lojzkov god Na murvi Na našem skednju Na Novo leto Na potu od Sv. Areha k Sv. Bolfanku na Pohorju Na predpustno nedeljo Na 'Prinčevem' vrhu Na pustni torek Na pustni torek popoldne Na pustni torek zvečer Na sosedovi črešnji Na sosedovi cvetoči lipi Na svečenico Na Sveti večer Na Telovo Na tepežni dan Na Veliko soboto Na velikonočni ponedeljek Na velikonočno nedeljo Na velikonočno soboto Na Vernih duš dan Najlepša cvetica (roža) na našem vrtu Najlepše je na travniku meseca rožnika Najmrzlejši zimski dnevi meseca januarja Najveselejša zimska večera v naši hiši Naš pes Milord Naš domač pes Naš hudi pav Naš hudi pav Naš izgubljeni pes Naš kanarček Naš kres na Veliko soboto Naš kres na velikonočno soboto Naš muhasti konjiček Naš neumni pes Naš pametni pes Naš pes in naša mačka Naš petelin in naše pridne kokoši Naš pridni muc in naša lena muca Naš prodani pes Naš psiček Naš razposajeni pav Naš škorec že drugič vali Naš šolski izlet iz Ruš v Maribor Naš šolski izlet k Sv. Arihu na Pohorju (1249 m) Naš šolski izlet na Žavčarjev vrh Naš šolski izlet k Sv. Bolfaniku na Pohorju (1037 m) Naš šolski izlet na Falo dne 24. aprila 1908 Naš šolski izlet v Ruše Naš sosed Naš vrt Naš vrt meseca rožnika Naš vrt sredi poletja Naša črešnja Naša črešnja v beli obleki Naša črešnja v beli obleki Naša črešnja v cvetu in njeni gostje Naša cvetoča črešnja Naša cvetoča vrtnica Naša dolina v gosti megli Naša dva vola Naša goveja živina Naša goveja živina Naša grlica Naša grlica Naša izgubljena muca Naša izgubljena muca ... Naša jablana v cvetu Naša konja Naša krava Šeka Naša mačka in škorec Naša marogasta telička Naša mlada mačka Naša mlada mačka pri igri Naša mlada muca Naša mlada, poredna mucika Naša muca in sosedov pes Naša nova krava Naša preselitev iz Ruš v Puščavo in zopet nazaj Naša pridna muca Naša pridna muca Naša pridna psa Naša razposajena mačka Naša škodljiva mačka Naša smešna muca Naša soseda Naša stara mačka Naša zvesta psa Naše božično drevo Naše božično drevo Naše čebele Naše cvetice na oknu po zimi Naše dišeče lilije Naše jaslice Naše jaslice Naše kokoši Naše koline Naše lastovke Naše lilije cveto Naše mačke Naše mlade lastovke Naše mlade mačke Naše mlade prepelice Naše mlade račke Naše pokopališče v tisočerih lučkah Naše pozne črešnje Naše veselo žrebe Naše vrtne cvetice pod snegom Naše vrtnice Naše zrele slive Naši dve muciki Naši mladi kozliči Naši mladi zajčki Naši novi voli Naši raki Naši škorci Naši škorci in siničice med sabo Naši veseli kozliči Nekaj o ledenih “rožah” na oknih Nekaj o ledenih 'rožah' na oknih Nekaj o lisici zvitorepki Nekaj o mojem očetu Nekaj o mojem očetu Nepoštena beračica Nevihta dne 18. rožnika Nevihta na planini in njeni nasledki Nocoj je bil potres Nova streha pri naši hiši O, te hudobne ose! O, ve hudobne vrane Od včeraj Ogenj na Bistrici Ogenj na Kozjaku Ogenj v tovarni Ogenj v tovarni vžigalic Oh, veličasten je sončni izhod! Oj, kako je spomladi v gozdu veselo! Olgica in pomlad Olgica in pomlad Ose na naši hruški Ose pod šotorom Otroci v prvi pomladi v gozdu Otrok in iva Otrok in zvonček Otrok v smrtni nevarnosti Otrok v smrtni nevarnosti Parklji na cesti Pes Pes gospoda B. Plazovi po zadnjem deževju Plazovi v našem vinogradu Po mačice sem hodila Pod cvetočo lipo sredi vasi Pod našo cvetočo hruško Pod našo cvetočo lipo Pod našo cvetočo lipo Pod sosedovo cvetočo črešnjo Pogreb mojega strica Poletje na našem polju (vrtu, sadosniku, gozdu, na cesti, ob potoku, krog našega doma) Poletje v gozdu Poletni večeri pred našo hišo Pomlad Pomlad krog mojega doma Pomlad na mojem domu Pomlad na našem travniku Pomlad na našem travniku Pomlad na našem vrtu Pomlad na paši Pomlad na polju in travnikih Pomlad na sadosniku Pomlad na travniku Pomlad ob cesti Pomlad ob našem potoku Pomlad ob potoku Pomlad okrog mojega doma Pomlad pod našim kostanjem Pomlad v gozdu Pomlad v gozdu Pomlad v gozdu in na travniku Pomlad v našem sadosniku Pomlad v našem sadosniku Pot čez Galsko peč v Puščavo Pot od Sv. Ariha do Sv. Bolfanka na Pohorju Povodnji meseca oktobra t. l. Prazen strah Pred Božičem v ruških prodajalnah Pred Veliko nočjo v gozdu Pri cvetočem leskovem grmu Pri cvetočem maku Pri drvarjih v našem gozdu Pri Jugovih v trgatvi Pri mojih zajcih Pri mrliču Pri nas doma Pri očetu v planini Pri polnočnicah Pri polnočnicah Pri povodnem možu Pri povodnem možu Pri siničjem gnezdu v gozdu Pri tkalcu na Žavcarjevem vrhu Pri Vilduškem gradu Pri vstajenju Gospodovem Pri žabji mlaki Prijeten poletni večer Prijeten zimski večer v naši hiši Prijetni poletni večeri pred našo hišo Prijetni poletni večeri pred našo hišo Prizor sproščenja v Puščavi Proslava cesarjevega jubileja na naši šoli Prva cvetoča roža na našem vrtu Prva košnja pri nas na planini Prva prepelica Prva trobentica Prva vijolica (Saj te vidim) Prva zrela jabolka na tetinem vrtu Prve črešnje Prve jagode Prve jagode Prve jagode Prve vijolice Prve mačice Prve maline Prve vijolice Prve zrele češnje Prve zrele črnice Prvi pomladanski dan Prvi kukavičin glas Prvi metulj Prvi metulji Prvi metulj Prvi sneg 'Prvi' pomladanski dan Prvi škrjanček Prvi škrjanček Prvi škrjanček na moji roki Prvi sneg Prvi zvončki Prvikrat na Bledu Prvikrat na Bledu Prvo cvetoče vresje Ptičje gnezdo na naši črešnji Ptičje gnezdo na naši jablani Ptičje gnezdo ob cesti Ptičje gnezdo ob cesti Ptičje gnezdo ob cesti Ptičje gnezdo v našem skednju Pust (v naši hiši) Pust na cesti Pust na cesti Pust na saneh Pust na vasi Pust v krčmi Pust v naši hiši Pust za pečjo Radodarni Zdenko Razgled od Sv. Bolfanka dne … Razgled z naše Kalvarije po zimi Razgled z Žavcarjevega vrha Razsvetljava in baklada v Rušah na predvečer cesarjevega jubileja Ruše v megli Ruški mlaj Ruški potok ob zadnjem deževju Ruški potok se je posušil Šege na binkoštno nedeljo pri nas Sijaj, sijaj solnčece! Skoraj brez šole Škorci na našem orehu Škorci na naši jablani Škorci so tu! Slišala sem ptičko pet Sneg je že tu! Sosedov hudi pes na cesti Sosedov kres na velikonočno soboto Sosedovi škorci Srebrna gostija pri našem gospodarju Sreča v nesreči Sreča v nesreči Srečko in vile Tonček in potoček Sredi poletja na polju Sredi poletja na sadonosniku Sršeni v bukvi Strnadovo gnezdo ob potoku Strnadovo gnezdo v gozdu Te hudobne ose! Vrt V zakletem gradu V zakletem gradu Studenec nam je usahnil Temni in jasni božični večeri Težave na moji šolski poti po zimi Tonček in potoček Tončka pri trobentici Treba bo nove oblike Trgatev pri moji teti Trgatev pri moji teti Trgatev v domačem vinogradu na Bistrici Trgatev v graščinskem vinogradu Uboga mati in njena otroka V »Ruski koči« pri Sv. Arihu V mladem bukovem gozdu V mlinu V naši trgovini pred Božičem V počitnicah pri babici V počitnicah pri babici V senci je zdaj najbolj prijetno V soboto pred Vsemi svetniki na domačem pokopališču V trgatvi V trgatvi pri sosedovih je bilo veselo V 'Turški koči' pri Sv. Arihu na Pohorju Včeraj na potu iz šole Včeraj sem bila pri šivilji Včeraj sem bila pri šivilji Včeraj smo kolinili Včerajšnja nedelja Včerajšnja nedelja Včerajšnja nevihta Včerajšnja veselica v naši hiši Včerajšnje vreme Včerajšnji sejem Včerajšnji solnčni zahod Včerajšnji vihar in današnja nevihta Večer na mojem domu dne 2. decembra 1908 Večer pred sv. Tremi kralji Velik gozdni požar na Pohorju Velika nesreča na železnici Velika suša mesec maja na polju Velika suša meseca majnika na našem vrtu Velika suša meseca majnika na polju Velika suša na našem polju Velika suša na našem travniku Velika suša na našem vrtu Velika suša na naši njivi Velika veteranska slavnost v Rušah Velika žalost v naši hiši Velikonočni kres sredi našega polja Velikonočni kresi na Kozjaku Velikonočni kresi na Kozjaku Velikonočni ponedeljek v snegu Veselo binkoštno jutro Veverica zna mnogo! Voda v naši kleti Vojaki v Rušah Vreme na dan 40. mučencev Vreme pred letošnjim božičem Vrvenje in drvenje na mravljišču v gozdu (ob robu gozda, ob cesti, ob robu našega travnika, naše njive, našega vinograda, vrh naše drvarnice) Zadnja jagoda Zakaj se veselim božičnih praznikov Zakaj se veselim jesenskih počitnic Zakaj se veselim pomladi Zakaj se veselim velikonočnih praznikov Zakaj sem se danes tako prestrašil Zakaj sem se danes tako prestrašil Zakaj sem tako otožna ob košnji Zakaj smo to zimo tako radi na prostem Žalost v naši hiši pred božičem Žalostno je po košnji na travniku 49 J. Polak: Druga zbirka prostih spisnih nalog. Žetev je tu! Zima krog mojega doma Zima na cesti Zima na cesti Zima ob Dravi Zima ob potoku Zimski večeri v naši hiši Zimski večeri v naši hiši Zimski večeri v naši hiši Življenje v mladem bukovem gozdu Zlata poroka na domu moje babice Zrakoplov v Rušah Zrakoplov v Rušah Zvončki na našem travniku Zvončki na našem vrtu Zvončki na našem vrtu Zvončki pri našem studencu Zvončki že cveto Žabje regljanje spomladanskega večera 1908–09 Kako sem delala jaslice Kdor zamudi, naj gloda kosti Moj mlinček Moja prva nesreča Na cvetno nedeljo Najlepše stavbe v našem mestu Narečje in književni jezik Šolski izlet v Zagreb Šestomer v Valjavčevi živalski pravljici 'Volk in pes' 1909 Češnja Deževje Kaj pripoveduje potoček pastirju Krt Mesarjev pes Naša hruška Naša vas Veliki požar 190949 Ako bi bila gospodinja Čemu se učimo plesti? Dolžno pismo Domača kuretina En pogled po kuhinji pove, kakšna je gospodinja Izpričevalo hlapcu Izpričevalo hlapcu Jablane, hruške in druge cepe, cepi v mladosti za stare zobe! Kaj bodem, ko izstopim iz šole? Kaj delamo spomladi na vrtu? Kaj delamo v dolgih zimskih večerih? Kaj delamo v zimskem času? Kaj dobrega je storila cesarica Marija Terezija? Kaj pripoveduje moj oče? Kaj spravlja pridna gospodinja v jeseni? Kaj spravlja pridna gospodinja v jeseni? Kaj znam kuhati? Kako bi gospodaril, ako bi bil posestnik? Kako bi gospodaril, ako bi bil posestnik? Kako hranijo naša mati maščobo? Kako krmimo pri nas kure? Kako pri nas peremo? Kako se je obnesla letos naša domača živina? Kako se pridobi platno? Kako sem potovala v Belo krajino? Kako sem potovala v bolnišnico Kako sem preživela svoja šolska leta? Kako si uredimo domačo lekarno? Kako smo se preskrbeli letošnjo zimo s kurivom? Kako so me doma ozdravili? Kakšna zelišča naj nabiramo za zimo? Kakšna zelišča naj nabiramo za zimo? Katero opravilo imamo spomladi na vrtu? Kmetičevo delo Kmetovalčevo delo pozimi Ko smo prodali junca Ko so prišli vojaki Korist goveje živine Korist sadnega drevja Krt in voluhar Mladenič išče službo Moj dom Moj domači kraj Moj vrtec Moja bodočnost Moja božja pot na Trško goro Moja božja pot v Zaplaz Moja hišica Moja prva peka Moja prva vožnja po železnici Moje delo na vrtu Moje potovanje v Trst Na trgu Najpripravnejša domača zdravila 50 I. Magerl: Zbirka prostih spisnih nalog učencev krškega in litijskega okraja. Najvažnejša domača zdravila Naročilo blaga Naša živina Naš hlev Naš vinograd Naša domačija Naša kuhinja Naznanilo Naznanilo, da se naj ne zaupa samo na ime Naznanilo, da sin ne sme sprejemati vrednosti Ne muči živali! (pismo) Nepotrebni stroški Nesreča pri živini O lenobi dekel O moževem zaslužku O vrtu O živinoreji Obvestilo zdravniku Oče se vrnejo! Očetov prihod Očetu (pismo) Od včeraj Oporoka Oporoka Pitje in kajenje krajša nam življenje! Pitje in kajenje krajša nam življenje! Platno Pobotnica Pooblastilo Poročilo prijatelju o letini Poročilo stricu o letini (pismo) Potujoča knjižica Pošiljanje srajce Pošlji mi molitveno knjižico Pošlji mi molitveno knjižico! Pridnost je največje bogastvo Pritožba Prodaja mlatilnice Prodaja pohištva Prošnja do prijatelja (pismo) Prošnja za domovinski list Prošnja za izpustitev Prošnja za obrtni list Prošnja za odpis zemljiškega davka Prošnja za oprostitev orožne vaje Prošnja za oprostitev orožne vaje Prošnja za posojilo Prošnja za preskrbitev službe Prošnja za priporočilo Prošnja za srajco Prošnja za točenje vina Prošnja za sprejem v gospodinjsko šolo Prošnja za sprejem v občinsko zvezo Ptice pozimi Reverz Slava kmetijstvu! (pismo) Sloga jači, nesloga tlači! Slovo Slovo ob sklepu šolskega leta Slovo od brata Slovo od prijateljice Slovo od sestre Službeno izpričevalo Spomini na mladostna leta (prosto pripovedovanje) Streljanje z možnarjem Svarilo, da oče ni plačnik za sina Trgatev V najem se odda mlin z žago V pravilno narejenem svinjskem hlevu Voluhar Voščilo materi za god Voščilo očetu za god Voščilo za Novo leto Zadnjikrat v šoli Zadolžnica Zagreb Zahvala za poslano izpustnico Zahvala za poslano molitveno knjižico (pismo) Zahvala za poslano sadje (pismo) Zahvala za voščilo (pismo) Zakaj ljubim svoj rojstni kraj? Zakaj opravljajo naši ljudje v Ameriki najtežja in najnevarnejša dela? (pismo) Zakaj se učimo? Zakaj se učimo? Zimski večeri na kmetih Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača 190950 Berač Bistriški potok od zadnjem deževju Blagoslavljanje kruha in mesa na Veliko soboto v naši hiši Blagoslavljanje kruha in mesa pri Jugovih Boj z osami Bolezen v naši hiši Bolezen v naši vasi Božični večer Cepljenje koz Česa si najbolj želim? Česa si želim najbolj? Česa želim najbolj? Česa želiš najbolj? Črešnja Deževje Izlet k Sv. Duhu Izlet na vas Vrh Izlet v Rajtenburg Jaslice Jurček na sejmu Kaj bi bil rad? Kaj bi bil rad? Kaj mi je povedala pomladanska sapica Kaj pripoveduje potoček pastirju? Kako je bilo letos o Vseh svetih Kako se doma igramo z žago Kako sem delal jaslice Kako sem delala jaslice Kako sem preživel velikonočne počitnice Kako smo praznovali Sveti večer Ko smo klali Koklja in piščeta Kres Krt Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal Mesarjev pes Miklavžev večer Moj maček Moj bolni bratec Moj domači kraj Moj domači kraj Moj god Moj mlinček Moj oče zopet doma Moj prvi šolski dan Moj prvi šolski dan Moj vrtec Moja bolna mamica Moja gugalnice pri gozdu Moja mačka Moja mačka Moja ovčica Moja piška Moja pot v šolo Moja prva nesreča Moje jaslice Moje prve hlače Moje sanje Moji zajčki Na cvetno nedeljo Na ledu Na Noviga leta dan Na saneh Na vernih duš dan Nadučiteljeva štiridesetletnica Najlepši dan v počitnicah Naš izprehod Naš kmetič v zgodnji pomladi Naš maček Naš pes Naš pes Naš šolski vrt Naša hruška Naša vas Naše mlade mačice Ne dražite psov! Ne igraj se z orožjem! Ne igrajte se z orožjem! Nedeljski izprehod Nevihta Nevihti Ob našem potoku Očetov god Počitnice Pomlad Pomlad v gozdu Potovanje k severnemu večnemu ledu Potovanje v Gorico Povodenj Povodenj dne 6. aprila 1908 Požar Pozimi Praznik sv. Rešnjega telesa Predavanje v risarski dvorani Prve črešnje Prvi pomladanski dan Prvi sneg Prvič na sejmu Pubi Pustni torek Raški sejem Sejem Sejem na Rovišču Slovo ob sklepu šolskega leta Smrt moje sestrice Šolske počitnice Šolski izlet v Zagreb Šolski vrt Sosedov pes Spomin na Brezje Spomin na Štajersko Štiridesetletnica gospoda nadučitelja Sušec Sv. Miklavž Svečan Sveti večer Tlaka Trgatev Veliki petek Veliki požar Vernih duš dan Vernih duš dan Vesela vožnja Veselje na paši Zakaj se veselim velikonočnih praznikov Zakaj so ptice naše prijateljice? Zimski dan Zjutraj na paši Zjutraj na paši Jutro vstaja, zemlja raja 51 Revija Vrtec. 52 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 53 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 54 H. Schreiner, J. Bezjak: Slovenska jezikovna vadnica. 191051 Brez truda in napredka Dimnikarji Glasovi od 'Zelene mlade' Kdo je srečnejši Medved in lisica Polh piše polhu Rak in vodni drsalec Spomini na babico 1912–13 Anka Česa iz svoje prve mladosti se najbolje spominjam Kadar up, se ves podira, svoj steber je človek sam (Levstik) Kako danes potujemo Kar veš in znaš, to premoreš Strelov in Levstikov 'Popotnik' 1913–14 Ahil, toči materi Tetidi svojo bolest (Homer) Zakaj obžaluje Prešeren, da je zapustil 'Vrbo, drago vas domačo'? Kdo je silna individualnost? Komu bi jaz prisodil Nobelovo nagrado? 1914 Anka – nagovor nanjo Jutro vstaja, zemlja raja Kako sem preživela božične praznike Ko še nisem hodila v šolo Ko sem še verovala v sv. Miklavža – dogodek iz otroških let Lepota žitnega polja Mlada vesna prihaja Moj dom Moja butarica Na ulici Najljubše barve Naročilo po dopisnici Ni vse zlato, kar se sveti Potrpljenje prebije železne duri Prva kazen Rana ura – zlata ura Spomin na sv. Miklavža Vabilo na majniški izlet Žrtev nepremišljene prisege 191452 Ko še nisem hodila v šolo Lepota žitnega polja Mlada vesna prihaja Najljubše barve Ni vse zlato, kar se sveti Žrtev neprimišljene prisege 191453 Mlada vesna prihaja 191454 Četrtega julija l. 1848 Berač Boštjan Boj na Ajdovskem gradcu Brat je bolan Burja Cesar Franc Jožef in kmet Črešnja na šolskem vrtu je polna zrelih črešenj Črešnja na šolskem vrtu je v polnem cvetu Dan sv. Rešnjega Telesa Denarstvo v srednjem veku Divja koza predivna in oprezna žival Dob ali poletni hrast Domača vas Drzovitost planinskega orla Ilirija oživljena Izlet na Cerkniško jezero Jež čuden, a pošten svat Junaški boj Avstrijcev Kaj se mi je snoči sanjalo Kako smo letos kurili kres Kako smo letos obhajali božične praznike Kako smo obhajali cesarjev rojstni dan Kako smo obhajali cesarjev rojstni god Kako so nabirali Francozi vojaške novince Kako so se branili naši pradedje Turkov Ko sem bil bolan Ko ti kola cvilijo, pomaži; če se dva prepirata, tolaži! Kolo sreče Kolumbovo jajce Kralj Matjaž Kremenjak Krokar na zagrebški realki Kuga v Ljubljani Lastovice so tu Letos je bila pri nas sv. birma Letošnja trgatev Letošnja žetev Lisica zvitorepka Ljubo doma, kdor ga ima Materin god Mati so bolni Mejnik Mesto Brno Moj brat, ki je vojak, doma na dopust 55 J. Brinar: Slovenska jezikovna vadnica in Slovenska slovnica za obče ljudske šole. Moj dom Moj izprehod spomladi Moje zadnje počitnice Mravljišče v gozdu pri vasi Na božji poti Na dan Vseh svetnikov na pokopališču Na sejmu Naš Čujež Naš dedek pri nas na posetih Naš majnikov izlet Naš stric pri nas na posetih Naša cerkev Naša dimka Naša šola Naša teta pri nas na posetih Oče in hčeri Oče so bolni Očetov god Odkritje Amerike Pes in mačka Pobratimsko Podnebje in prirodnine v Avstraliji Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal Pragozd v Šumavi Pri bolnem tovarišu Pri čebelnjaku na našem vrtu Pri mojem prijatelju Pri vstajenju Gospodovem Prisega grozna je – pa sveta Razumnost čebel Sestra je bolna Skrb in smrt Skrbna gospodinja v hiši tri ogle podpira Slovanska zadruga Slovenci v Ameriki Slovenski junak Fran Gornik Slovenski junak Matija Črne Snoči je Oblakovim hiša pogorela Tat Tlakomer (barometer) ali vremensko steklo Užitni goban ali jur V gozdu V Kranju V Ljubljani V Mariboru V Ptuju V vinu utone mnoga mušica, tudi človek, stara resnica Včeraj so mati kruh pekli Včerajšnja nedelja Včerajšnja nevihta Vile Začetek novoslovenskega slovstva 1914–3855 Ali je naša šolska soba velika ali majhna Alpe in Kras Alpe in Kras Blejsko jezero Blejsko jezero Blejsko jezero in Cerkniško jezero Blejsko jezero in Cerkniško jezero Čebela pripoveduje o svojem potovanju Čebela pripoveduje o svojem potovanju Demant in premog Demant in premog Gostje na našem vrtu Gostje na našem vrtu Gozdni prebivalci Gozdni prebivalci Gozdni prebivalci Greda tulipanov Greda tulipanov Imena ulic v Celju Imena ulic v Celju Imena ulic v Ljubljani Imena ulica v Ljubljani In naši pisatelji Izprehod v gozd ... Izprehod v gozd ... Janko pripoveduje o samem sebi Jaz in moj sošolec Jaz in tvoj sošolec Jeseni Jeseni Jeseni Kaj ste se zadnjič igrali s pastirji? Kako gradijo hišo Kako krmimo ptičke Kako krmimo ptičke Kako napravi krojač obleko Kako pomagam doma na polju Kako pomagam doma na polju Kako pomagam doma v hiši Kako pomagam v hiši Kako se drsamo Kako se drsamo Kako se mi v novem razredu dopade Kako se mi v novem razredu dopade Kako se naredi miza Kako sem nabiral jagode Kako sem nabiral jagode Kako smo jedli jabolko Kako smo jedli jabolko? Kako smo se igrali na paši Kako smo se igrali na paši Kako sva z deklo krompir kopala Kakšni so rokodelci Kakšni so rokodelci Katera knjiga mi najbolj ugaja in zakaj Katera povest mi najbolj ugaja in zakaj Katera knjiga mi najbolj ugaja in zakaj Katere živali ste videli na zadnjem izprehodu Konj in vol Konj in vol Kos Kosovo in Gosposvetsko polje Kosovo in Gosposvetsko polje! Krap Krap Kras in Alpe Kras in Alpe Krava in koza Krava in koza Krt in miš Krt in miš Lastovice so tu Lastovice so tu Lesena skleda Lesena skleda Lesena skleda Mačka v pregovoru Mati pripoveduje Mesto Mladost in pomlad Moj domači kraj Moj domači kraj Moj najljubši kotiček doma Moj najljubši kotiček doma Moj prvi šopek cvetic Moj prvi šopek cvetic Moj žepni nožek Moj žepni nožek Moj žepni nožek Moja današnja pot v šolo Moja najljubša zabava po zimi Moja najljubša zabava pozimi Moja slovenska slovnica Moja slovenska slovnica Moja šolska pot Moja šolska pot Moje želje ob koncu šolskega leta Moje želje ob koncu šolskega leta Moji načrti ob sklepu šolskega leta ... Moji načrti ob sklepu šolskega leta ... Murec Osojski Na božji poti pri ... Na božji poti pri … Na domačem vrtu Na domačem vrtu Na dvorišču Na dvorišču Na kmetih Na kmetih Na kresni večer Na kresni večer Na polju in travniku Na polju in travniku Na sankah Na sankah Najlepši dan v minulih počitnicah Najlepši dan v minulih počitnicah Naša kuhinja in naša soba Naša mačica Naš golobnjak Naš golobnjak Naš kos Naš novi Sivec Naš novi Sivec Naš petelin Naša cvetoča češnja Naša cvetoča češnja Naša Dimka Naša Dimka Naša domača hiša Naša domača hiša Naša domača cerkev Naša krava Naša krava Naša krava Dimka Naša kuhinja Naša soba Naša mačica Naša prička v kletki Naša ptička v kletki Naša stenska ura Naša stenska ura Naša stenska ura Naša stenska ura in očetova žepna ura Naša stenska ura in očetova žepna ura Naša tička v kletki Naša župna cerkev Naša župna cerkev Naša župna cerkev Naša župna cerkev Naša župna cerkev Naša župna cerkev Naše šolsko poslopje Naše šolsko poslopje Naši pisatelji Opis moje najljubše igrače Opis mesta Opis cerkve podružnice Opis mesta Opis naše domače cerkve Opis naše krave Dimke Opis petelina Opis psa Sultana Opis trga Opis trga Opis vinske trsi Opiši svojo najljubšo igračo! Opiši svojo najljubšo igračo! Opišite mesto Opišite šolski toplomer Opišite šolski toplomer! 56 Revija Zvonček (list s podobami za mladino, 1900– 1939). Opišite trg Opišite vašega petelina Opišite vašega petelina Opišite vinsko trto Opišite vinsko trto Označba Martina Krpana Označba Martina Krpana Pes in mačka Pes in mačka Pika na "I" Pika na "I" Pismo Poleti Poleti Pomlad na našem vrtu Pomlad na našem vrtu Popotnik in lipa Popotnik in lipa Popotnik in lipa Poslovilne beseda pticam selivkam ... Poslovilne beseda pticam selivkam ... Postojnska jama Postojnska jama Povesti Povesti Pozimi Pozimi Pozimi Prednja in zadnja stran denarja 10 para Prednja in zadnja stran denarja 10 para Pri črevljarju Pri črevljarju Pri koscih Pri koscih Pri krojaču Pri krojaču Pri mizarju Pri mizarju Pri raznih rokodelcih Pripoveduj, kako se naredi miza Prve pomladanske cvetlice Prve pomladanske cvetlice Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi zvončki Prvi zvončki Ptica in netopir Ptica in netopir Ptice se poslavljajo Ptice se poslavljajo Pust v naši vasi Pust v naši vasi Ribica in pastirček Ribica in pastirčka S čim nam koristijo domače živali? S čim nam koristijo domače živali? Savinjska dolina in Vipavska dolina Savinjska dolina in Vipavska dolina Škorec Škorec Smreka in jelka Smreka in jelka Solnčna in cerkvena ura Solnčna in cerkvena ura Šolska soba Šolska soba Šolski izlet v ... Šolski izlet v ... Sosedov konj Sosedov konj Sosedov pes Sultan Sosedov Sultan Sosedov Sultan Spomladi Spomladi Srna Srna Srna in jelen Srna in jelen Suknja in telovnik Suknja in telovnik Svinja in ovca Svinja in ovca Toplomer in tlakomer Toplomer in tlakomer Tovorni vlak, poštni vlak in brzovlak Tovorni vlak, poštni vlak in brzovlak! Trg Ulice in trgi V kovačnici V gozdu V gozdu V gozdu V kovačnici V kovačnici V trgatvi pri I. V trgatvi pri I. Vaška lipa Vaška lipa Vaška lipa Vinski trs Volk in lisica Volk in lisica Vztrajna mravlja Vztrajna mravlja Vztrajna mravlja Žaba in vol Žaba in vol Železo v pregovorih Zrna Zlato v pregovorih in rekih Zlato v pregovorih in rekih Zveličar in plevice Žaba in vol 191556 Bukev in smreka (domišljijski spis) Kaj premišlja Tonček Konj in krava (domišljijski spis) Majniški izlet Materni jezik Moji učitelji Pri očetu 57 Revija Popotnik. 58 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 59 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 60 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 61 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. Pust Sneg 191557 Božično drevesce Delo Doma na paši Iz počitnic Jesen Kaj mi je Mici povedala Kaj sem delal pri vinogradu? Kako je bilo v počitnicah Kako pomagam revnemu součencu Kako sem lovila metulje Kako smo delali sneženega moža Kako smo lovili pri vinogradu polha Kako smo vpregli psa Lastovice na naši hiši Lev in lisica Lovec bom Materina bolezen Na počitnicah Na počitnicah Na vojsko Naše šolsko gledališče Nevihta Na našem šolskem vrtu Obiranje hmelja Otročje veselje Pogovor s Faniko Pogovor s farom Pri nas doma S stricem S stricem Smeh nad smeh Smeh nad smeh Sneženi mož Sprehod na Mali grad Stric gredo v mlin Stric Jože nam pravi o Rusih Sveti Miklavž V gozdu V jami V jami V slogi je moč Veverica na orehu Vrtnar bom Žalost 1915–16 Kako naj počitnice dopolnjujejo šolsko izobrazbo? Oljka simbol miru Energija se krepi z delom Prijatelj – to je beseda vseh besed 1915–1758 Izprehod na Mali grad Kako sem lovila metulje Katerega dogodka se najbolj spominjam Kaznovana neposlušnost Pogovor s Faniko Vrtnar bom 1917 Marija, zvezda našega življenja 191759 Andrej Turjaški Božični večer Dr. France Prešeren Katerega dogodka se najbolj spominjam? Kdaj se rada smejem? Ljubljanski grb Miklavžev večer Od kod so psi? Povodni mož Predragi oče Prvi dan v šoli Tri želje Zakaj se veselim velike noči? Zvončki že cveto 1918–1960 Božični večer Katerega dogodka se najbolj spominjam Kaznovana neposlušnost Kdaj se rada smejem Knjiga Miklavžev večer Od kod so psi? Odprto sva in odprte roke imej za trpečega brata Osel in srna Pa vseeno rada pridem v šolo Predragi oče Prvi dan v šoli Tri želje Zakaj se veselim Velike noči Zvončki že cveto 1918–2061 Bolje potrpeti v mladosti nego v starosti Božični večer Der Fruling ist da Der Schule Izlet v Novo mesto Katerega dogodka se najbolj spominjam Kaznovana neposlušnost Kdaj se rada smejem Knjiga Kraljica maja Miklavžev večer 62 Izvestje 2. državne realne gimnazije v Ljubljani. Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 63 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 64 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 65 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 66 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. Noč Od kod so psi? Odprte roke imej za trpečega brata Osel in srna Pa vseeno rada pridem v šolo Peč – središče družabnega življenja pozimi Predragi oče Prvi dan v šoli Traduzione Tri želje Trst V Cerknico Zakaj se veselim Velike noči Zvončki že cveto 1918–3062 Čaša tvoja – življenje tvoje Čudež Kaj bi jaz napravil, če bi bil Štempihar Kateri šolski dan v tednu mi je najljubši? Lastovke – znanilke pomladi Masarykova osemdesetletnica Masarykove počitnice Mi otroci 20. stoletja Narod ljubi tistega moža, ki je za narod delal Prišla je jesen Roka roko umiva Vsak začetek je težak Zakaj imam svojo mamo rada? Zdaj klije tebi dvojni cvet 192063 Peč – središče družabnega življenja v zimi 1920–2164 Cvetke na grob neznanega vojaka Gozd naš prijatelj in dobrotnik Nedeljski izprehod idrijskih meščanov Spanje in smrt V novoletni noči Vse mine (jesensko razmišljanje) 1920–2365 Kakšne misli budi v nas pomlad Morje, morje! Obiski ob koncu šolskega leta Ogenj, dober sluga, slab gospodar Spanje in smrt V Cerknico Vse mine 192166 Poiščite sličnih izrekov o železu! Blejsko jezero Čebela pripoveduje o svojem potovanju Izprehod v gozd ... Kako krmimo ptičke Kako se drsamo Kako se mi v novem razredu dopade Kako sem nabiral jagode Kako smo se igrali na paši Kos Krap Moj domači kraj Moj prvi šopek cvetic Moj žepni nožek Moja slovenska slovnica Moja šolska pot Moji načrti ob sklepu šolskega leta ... Na sankah Najlepši dan v minulih počitnicah Naša Dimka Naša ptička v kletki Naša stenska ura Naša župna cerkev Opiši svojo najljubšo igračo Opišite mesto (trg), ki ga poznate! Opišite šolski toplomer! Opišite vašega petelina Opišite vinsko trto Pomlad na našem vrtu Poslovilne beseda pticam selivkam ... Postojnska jama Povest Lesena skleda Povest Zveličar in plevice Povesti Mutec Osojski Povesti Pika na “I” Povesti Ribica in pastirčka Pripovedujte to povest tako, da nadomestite nekatere izraze z besedami, ki stoje v oklepajih! Prvi zvončki Pust v naši vasi ... Sosedov Sultan Šolski izlet v ... V trgatvi pri I. Vaška lipa Zlato v pregovorih in rekih 67 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 68 Revija Novi rod (list za mladino 1921–1926). 69 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 70 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 71 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 72 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 73 Revija Popotnik, 1924. 74 Revija Novi rod. 192167 Bolj potrpeti v mladosti nego v starosti Gozd – naš prijatelj in dobrotnik Nedeljski izprehod Idrijskih meščanov Spanje in smrt V novoletni noči 192168 Čudna poroka Jesenski izprehod Moj domači kraj Moj prastric Moja najljubša žival Moja rojstna vas spomladi Moja Urša Moje počitnice Moji starši Naš ptiček Naše grlice Prva pomladanska cvetica Prva vijolica Prvi sneg Škratek 'cicicapi' Trmasta žena Usmilimo se živalic V begunstvu Vrnitev očeta iz vojne Žrtev alkohola Zvesti psiček 1921–2369 Počitniški spomini Sebi seješ, sebi tudi žanješ Morje, morje Naše življenje je – potovanje Razgovor med kmetom in delavcem Mladost je pomlad življenja Pomen rastlinstva za človeško življenje Misli ob koncu šolskega leta Jesen Ogenj, dober sluga, slab gospodar Zgodovina – učiteljica življenja Kakšne misli budi v nas pomlad? 192270 Počitniški spomin Sebi seješ, sebi žanješ Mladost je pomlad življenja Misli ob koncu šolskega leta 192371 Življenje ni praznik 192372 Jesen Ogenj, dober sluga, slab gospodar Zgodovina – učiteljica življenja Kakšne misli je budil na spomlad? 192473 Ciciban – cicifuj Ječmenček Iz počitnic Pripovedka o nosku Ubegla ptica V nedeljo 1924–2574 Bogatini Boj med gozdnimi in domačimi živalmi Čas je zlato Čevljar in njegova žena Delo Iz mojega dnevnika Iz mojega življenja Izlet v Slivsko jamo Kadar imajo ptički svatbo Kaj pripoveduje vijolica Kako sem povlekla ateka za nos Knjige naše prijateljice Ko sem hodil rake lovit Ko sem začel hoditi v šolo Kurent Letošnja lepa zima Moč ljubezni Moj ptiček Naša mala Dari Naš teliček Naša domača šola Naša hiša Naša koklja Naša veselica Nesreča v hiši Neumni sin Pomlad na našem vrtu Povest o Soči Pravljica o škratih Roparji Slike in naše duša Udomačena kavka V Ameriko V učenčevi šolski torbi Vojska, kuga, kolera Volk kosmatinec Za ljubi kruhek Zmaj 75 Revija Popotnik. 76 Revija Popotnik. 77 Revija Popotnik. 78 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 79 Revija Zvonček. 80 Revija Popotnik 192575 Iz šole domov; ob plotu stoji deček s šibo v roki; vas misli udariti; kaj mu porečete; kaj mislite o njem Katere človeške lastnosti se vam zde najbolj ostudne grde hvalevredne etc.? Na potu v šolo slišite že od daleč, da bije ura na zvoniku 8; kaj porečete v tem trenutku 192576 Doma na paši Na potu v šolo slišite že od daleč, da bije ura na zvoniku 8; kaj porečete v tem trenutku? Na vojsko Naše šolsko gledališče O krokodilih Obiranje hmelja Otročje veselje Pogovor s Faniko S stricem Smeh nad smeh Sneženi mož Stric gredo v mlin Stric Jože nam pravijo o Rusih V jami Veverica na orehu Žalost 1928–2977 Kako pomagam revnemu součencu Lastovice na naši hiši Na počitnicah Na potu v šolo slišite že od daleč, da bije ura na zvoniku 8; kaj porečete v tem trenutku Naše šolsko dvorišče O našem šolskem vrtu 1929–30 Bistveni znaki v Shakespearovem 'Snu kresne noči' Kaj moram storiti za svetovni mir? Ko se budi pomlad Mati v spisih Ivana Cankarja O zgodovinskem pouku O materi in materinski ljubezni 1858–7078 Bistveni znaki v Shakespearovem 'Snu kresne noči' Kaj moram storiti za svetovni mir? Ko se budi pomlad Mati v spisih Ivana Cankarja O materi in materinski ljubezni O zgodovinskem pouku 1929–30 Fran Erjavec – vzoren mož Hrabri srbski topničar Ivan Cankar na smrtni postelji Kaj morem jaz napraviti za svetovni mir? Kako je slavec dobil svojo pesem Mi otroci dvajsetega stoletja Polnočna potnica Slavčevo petje Takrat me je bilo strah Volk in jagnje Vse orožje eno vam premaga, bratovska je sloga to orožje! (Besede umirajočega kralja Svetopolka) 1929–3079 Afriški lovec pripoveduje Božič Če se zemlja ujezi Kako so živeli učenci pred tisoč leti Moj medvedek Moja muca Na dnu jezera V kraljestvu os 1929–3080 Iz šole domov; ob plotu stoji deček s šibo v roki; vas misli udariti; kaj mu porečete; kaj mislite o njem Kaj je najgrše na svetu Kaj naš Karo vse zna Kaj se meni dozdeva najlepše in kaj najgrše na svetu? Kaj se meni dozdeva najlepše Kako je naša mačka lovila miši Katere človeške lastnosti se vam zde najbolj ostudne grde hvalevredne etc.? Zvonček 81 Revija Popotnik – pedagoški in znanstveni list, 1929–30. 82 Izvestje Državne klasične gimnazije. 83 Revija Zvonček. 84 Izvestje 2. državne realne gimnazije v Ljubljani. Vir: Slovenski šolski muzej. 85 Bajec, Rupel, Sovre, Šolar, Kolarič: Slovenska čitanka in slovnica. 86 Nadaljevanje pripovedke tudi s spremenjenim koncem. 1929–3081 Dolžnost svoj jezik spoštovati Kaj je najgrše na svetu Kaj naš Karo vse zna Kaj se meni dozdeva najlepše in najgrše na svetu? Kako je naša mačka lovila miš Ne uničuj me O krokodilih Očetu za god Oj, zlata mati domovina Pri nas doma Zvonček Zvonček 1929–3382 Česa se rad(a) spominjam Delavnik na kmetih Doživljaj iz moje mladosti Indija Koromandija Kaj bi si želel na mestu Podgorca Mihca? Kaj delam med odmorom Kaj zobotrebec pripoveduje Kaj delam zjutraj pred šolo? Kako je bilo ob Božiču Kako je nosil pri nas sv. Miklavž Kako obdelujem svojo gredico Kako sem hodil danes zjutraj v šolo Kako sem hodil na božjo pot Kako sem krasil naše grobove na Vseh vernih duš dan? Kako sem preživel Božič Kako sem preživel božične počitnice Kako sem preživel počitnice Kako sem preživel Sveti večer Kako sem se nekoč v pesku igral(-a) Kako smo doma ugibali uganke Kako smo se kepali Kako smo se kepali? 'Kdo zvezde nebeške prešteje, ko diha polnost?' Ko sem nabiral prve zvončke List iz dnevnika Majniški izlet Miklavžev sejem Moj božič Moj delovni dan Moj najljubši izprehod Moja prva kazen Moja prva pot Moja prva pot v Ljubljano Na god pri teti (stricu) Naše mesto v jutranjih urah Nedeljski izprehod Po snegu na Rožnik Poglej na zvezdnato nebo Pred Miklavžem Pretekli teden v šoli Prvi jesenski dan Prvi pomladanski dnevi Prvič poletela (čebelica pripoveduje) Prvikrat v šolo S počitnic Sanjalo se mi je o velikanih Šolsko leto se je pričelo Turek pripoveduje Ura oddiha Veselo na novo delo (mravlja pripoveduje) Žabji pogovor Zgodba drobne snežinke Zima se je vrnila Življenje na starih gradovih Zjutraj na poti v šolo 1930 Lovro v Detelovi povesti 'Trojka' 1930–3183 Maščevati se je hotel Nalogo je prepisal Oče Vrabca na brzojavni žici 1930–3184 En dan velikonočnih praznikov Kako sem preživel sveti večer Kar se mlade dni zamudi, ne popravi se vse žive dni Ne plaši se znoja, ne straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža 193185 Bela kača 86 Bogastvo zaslepi družino 87 Vaja po J. Swiftu »Misli si, da pridejo pedenj-možički k nam in poročajo v pismu domov o naših živalih, rastlinah, gorah, o naši šoli, vasi, mestu itd. Napiši tako poročilo!« 88 F. Levstik: Cvilimožek. 89 F. Erjavec: Palček in orel. 90 O. Župančič: Indija Koromandija. 91 I. Dolenec: Po zraku iz Zemuna v Zagreb. 92 R. Kipling: O sloniču mladiču. 93 F. S. Finžgar: Življenje in smrt knjige. 94 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. Ali je pri ljudeh kaj sličnega? (Hlaček in muha) Delavčev dom in družina Delavčev nedeljski počitek Delavec (rudar, fužinar, zidar, oglar …) pri delu Doživetja sitne muhe Dva svetova, ki drug drugega ne razumeva – svet otrok in svet odraslih Kaj ti pomeni potovanje? Kako deluje otroška domišljija Kako je bilo, ko si prvič nabiral zvončke? Kako je otrokom, ko so sami s seboj, brez nadležnega nadzorstva? Kako se vedeš, ko ti je česa žal, pa te je sram prositi odpuščanja? Kakšna je materina ljubezen? Kakšno je življenje muhe? Kdaj postane ljubezen napačna? Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade Laž in njen ženin (Nariši kratkonogi zakonski par!) Materino oko bedi nad mano Med pedenj-možički (poročilo)87 Misli si, da pridejo k nam pedenj-možički in poročajo v pismu domov o naših živalih, rastlinah, gorah, o naši šoli, mestu … Moje otroške igrače 88 Moji prepirčki in jezice Opiši boj dveh živali Opiši, kaj si na njej (materini ljubezni) videl najlepšega Opiši kako zanimivo vožnjo z avtomobilom ali vlakom! Opiši prvo kazen, ki se je živo spominjaš! Opiši svoj prvi izlet na kakšen hrib Opiši življenje papige ali kanarčka v kletki! Opiši, kako si muca nabira prirodopisno znanje! Palček pripoveduje ptičji družbi v gostilni “Pod leskovo vejo” o svojem zastonjkarskem poletu v letalu “Štrk III A” 89 Piši tovarišu, ki si ga žalil, oprostilno pismo! Poišči sorodnost med Velim Jožo in kraljem Matjažem, kraljevičem Markom, Petrom Klepcem in Martinom Krpanom! Pomisli na svojo mamo in njeno ljubezen do tebe Popiši deveto deželo, kakršno si sam predstavljaš90 Popiši gostijo (male in velike čednosti, njih obleke, vedenje …) Popiši gostijo v peklu! Popiši kako svojo zanimivo vožnjo z avtomobilom ali vlakom! 91 Popiši katero svojih otroških igrač! S čim navdaja uspeh človeka? Si bil kdaj po krivici kaznovan? Opiši svoje maščevalne ukrepe! Škrat in drvar J. Trdina (Pretvori pravljico) Skriti sovražniki so nevarni (Krt modrijan) Slonič opisuje svoje sedemdnevno potovanje do reke 92 Šolska knjiga pripoveduje svoje zgodbe 93 Zlata ptička O. Župančiča (Pripoveduj zgodbo v spremenjeni obliki) Zvončki 1931–3294 Iz šole domov Kako sem porabila sto din Materinska skrb za vzgojo otrok Ni vse zlato, kar se sveti Srednjeveški viteški turnir Znaki jeseni 95 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 96 Bajec, Kolarič, Rupel, Sovre, Šolar: Slovenska čitanka in slovnica. 97 S. Fojkar: Slovenske šolske naloge, Škofja Loka. Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 98 Po povesti. 99 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 100 Revija Naš rod (Ljubljana: Udruženje jugoslov. učiteljstva, sekdija za Dravsko banovino v Ljubljani, 1929–1944). 1931–3395 Laž ima kratke noge Prvi april Zimska idila 193296 Čebula pripoveduje o svojem obisku pri rastlinah Invalid pripoveduje Iz mojega carskega zapisnika Iz mojega lovskega zapisnika Kako je zjutraj pri nas doma Kako je zjutraj pri nas doma? Kako si se vpisoval v prvo šolo Kdaj bo že vendar zvonilo? Maja pripoveduje doma o svojem srečanju z Matijem Misli si, da si s poučevanjem zaslužil prvi denar pa kupiš materi kak spominek in ji ga pošlješ: napiši ji pismo, kaj ji pošiljaš, kako si prišel do denarja, kaj izraža tvoj dar in zakaj Moj najljubši šport Moj najljubši šport Moje zimske zabave Moje zimske zabave Napiši z Mikčevim peresom svoje tri želje Napiši z Mikčevim zlatim peresom svoje tri prošnje Napravi podroben načrt za pot v Ameriko Ob besneči vodi Ob besneči vodi Popiši beračevo življenje v mestu ali na kmetih Popiši jesensko jutro, kakor si ga kdaj sam doživel Popiši meščana na kmetih Popiši meščana na kmetih Popiši najzanimivejšo pot v planine Popiši ptičjo svatbo kot da bi bil sam na njej, povabljen v zahvalo, ker si dajal pticam kruh pozimi! Popiši ptičjo svatbo, kot da si sam na njej Popiši svojo najzanimivejšo pot v planine Popiši zasledovanje volka in boj Popiši zasledovanje volka in boj Popiši življenje na fari ob cerkvenem proščenju ali semnju Popiši predstavo v cirkusu Pred razrednim sodnim stolom Pred razrednim sodnim stolom Prvič v mestu Prvič v mestu Rajska ptičica – poslušal si rajsko ptičico, vrnil si se med ljudi: kakšen si predstavljaš svet? Škoda, da je že zvonilo 193397 Gozd v jeseni Jesenski čas Kaj bi rad postal Na njivici božji Pomlad je tu Škrjanček Sneg naše veselje Sraka in pavje perje Velikonočni čas prihaja Vrag in Sam 98 193499 Beseda sladka, domovina Grajski norec Kakšno je vreme? Kres smo žgali Misli si, da se vse vrši v najlepšem poletnem dnevu Na dijaškem semnju Na polju Napad in smrt Napiši črtico z vrhom v napeti igri (naporni poti, hudi tekmi, nevarnosti) Opiši nevihto Slovenka sem To noč je sveta noč 1934–35100 Deseti dan meseca oktobra Moje potovanje v Trst Naši izseljenci 101 Revija Angelček. 102 Bajec, Kolarič, Rupel, Sovre, Šolar: Slovenska čitanka in slovnica. 103 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 104 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 105 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 106 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 107 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 108 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 109 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. Ljuba živalska svoboda Kaj je Mura šepetala Pripovedka o tatovih Iz moje mladosti Kako so Butalci šivali nogo 1934–35101 Zgodba o pastirju Jutro se bliža Koroška pravljica Jezusov zvonček Povest o veliki ljubezni majhnega srca 1935102 Po veliki maši pred cerkvijo Pokaži, kako se je maščevalo na senu grdo ravnanje z očetom! Popiši kak strahoten doživljaj (nevihta, zavora odpove, konj se splaši) Popiši notrino koče Romantični čas srednjega veka Siromaštvo v družini Spomini iz otroških let Straža neznani prihod tujca Ugrabitev neveste V tržnici Zaklad – pogubne posledice, propad, smrt Zamisli se v neznosni položaj vajenca, ki mu zavest podlega dejanja ne da miru. rad bi se s kom pogovoril in si olajšal vest, a nima s kom. V hudi srčni stiski se odloči in se v pismu razkrije materi (očetu, prijatelju). Pismo je napisal s silnim zaupanjem, čisto ljubeznijo in brezobzirno resničnostjo. Napiši tako pismo! Življenje v gradu 1935103 Očetu za god 1936104 Anka Dolžnost svoj jezik spoštovati Jutro vstaja, zemlja raja Ko še nisem hodila v šolo Ni vse zlato, kar se sveti O krokodilih O moji mizici Očetu za god Pismo prijatelju Prva kazen Vabilo na majniški izlet Veliki petek 1936–37105 Domovina Jelen in jazbec Mesto, trg, vas Mavrica Miš Na travniku Poletje Pri potoku V gozdu Veter Zvezde 1936–37106 Lenega čaka raztrgan rokav, palica beraška, prazen bokal! Kakor si bodeš postlal, tako bodeš ležal Preljubo doma, kdor ga ima 1936–37107 Mejnik Prva kazen – po spomini Ko sem še verovala v svetega Miklavža Kako sem preživela božične počitnice Rana ura – zlata ura Moja butarica Pismo – po prosti izbiri Mati – dobrotnica – za materinski dan 1936–39108 Ko sem še verovala v sv. Miklavža Ljuba mama! O človeškem telesu O krokodilih 1936–39109 Butare Čemu bom posvetila vse svoje sile? Česa se rada spominjam Dečkove sanje 110 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 111 Spisovnice: Državna ženska realna gimnazija. Vir: Slovenski šolski muzej. 112 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 113 J. Brinar: Slovenska jezikovna vadnica. 114 Št. Vid, 1938. Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 115 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. K šmarnicam Kaj bi rada postala Ko sem še verovala v sv. Miklavža Materina slika Na pokopališču Na Telovo Naš pokojni kralj Naša država, pomlad prihaja Ne uničuj me! Po spominu Počitnice se bližajo Prva kazen Storila sem krivico 1936–41110 Čemu bom posvetila vse svoje sile? Iz mojega življenja Kaj me najbolj skrbi Kako sem preživela božične počitnice Ko sem še verovala v sv. Miklavža Mati – dobrotnica Moja najljubša knjiga Moj dom Moj oče Moja butarica Moja dijaška knjižica Moja družba Moja podoba Na Silvestrovo Na ulici Naša delavnica Naša družina Naša šolska akademija Naši sosedje O rodni dom, o hiše očetove streha ti! Ob snidenju Pismo Pravljica o dobrosrčni deklici in zakletem kraljeviču Pred velikonočnimi prazniki Prva kazen Rana ura – zlata ura Spomin na mater Spomini na sv. Miklavža Srečanje z osebnostjo Storila sem krivico 1937–41111 5. A razred Čemu bom posvetila vse svoje sile Česa se rada spominjam Iz mojega življenja Micka in Bučko Moj dom Moja dijaška knjižica Moja družba Moja najljubša knjiga Na Silvestrovo Na ulici Naša delavnica Naši sosedje Ob snidenju Obisk pri bratskem narodu Pred velikonočnimi prazniki Spomin na sv. Miklavža Storila sem krivico Zakaj mi je film MISTU CHIPS ugajal 1938112 Ljubi delo! Spominjaj se smrti 1938113 Imena ulic v Celju in naši pisatelji Imena ulic v Ljubljani ... in naši pisatelji Kako pomagam doma na polju Kako pomagam doma v hiši Katera knjiga mi najbolj ugaja in zakaj Katera povest mi najbolj ugaja in zakaj Lastovice so tu Moj najljubši, kotiček doma Moja najljubša zabava pozimi Moje želje ob, koncu šolskega leta Na božji poti pri ... Na kresni večer Najveselejši dan minulih počitnic Najžalostnejši dan minulih počitnic Naša cvetoča češnja Prve pomladanske cvetlice Prvi sneg Ptice se poslavljajo 1938114 Kaj me najbolj skrbi Ljubi dela! Moja podoba Naša družina O rodni dom, o hiše očetove straha ti! – idila v mladosti 1938115 Ljubi delo! 116 Učiteljski tovariš. 117 Učiteljski tovariš. 118 Vježbanka za pismene zadatke iz slovenščine – Državna ženska realna gimnazija v Ljubljani, IV. letnik, vir: Slovenski šolski muzej. 119 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 120 Revija Naš rod (1929– 1944). 121 Gaspari, Pečjak, Žerjav: Slovenska slovstvena čitanka. 122 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 123 Revija Naš rod. 1938–39116 Dobre misli Domovina Jelen in jazbec Mavrica Na travniku Ne uničuj me! O krokodilih Očetu za god Pisava za pokušnjo Poletje Pri potoku Spominjaj se smrti Štiri visoke šole V gozdu Zvezde 1938–39117 Dobre misli Dolžnost svoj jezik spoštovati Ljubi dela Ne uničuj me! Očetu za god Oj, zlata mati domovina! Pisava za pokušnjo Spominjaj se smrti Štiri visoke šole 1938–39118 Srečanje z osebnostjo 1939119 Dobre misli Kako sem preživela božične počitnice Ko sem še verovala v svetega Miklavža Materi Mejnik Ne uničuj me! Prva kazen Vabilo Mati – dobrotnica 1939120 Golobčki Kakor došlo – tako prošlo Napačno je razumel Skrivnost zelene jame Za mamo 1939–40121 Ajdovo zrno pripoveduje Cvetoča črešnja pripoveduje (o čebelah ljudeh vetru in dežju) Cvetoča češnja na vrtu Cvetoča hruška na vrtu Cvetoča marelica na vrtu Dobre misli Dogodek na ledu (razredni spis) Drevo ob mladinski progi pripoveduje Izgubljen petdinarski kovanec pripoveduje Kaj vem o zvončku, vijolici, zlatici? Kmečko znamenje Košnja Kovaško kladivo pripoveduje o kovaču Jerneju Krt pripoveduje Lastovka pripoveduje Lipa sredi naše vasi. Mlade gosi Mlade pure Mlade race Muha pripoveduje Naš teliček Naša krava Potrdila in mali oglasi Sliva ob mladinski progi pripoveduje 1940122 Čemu bomo posvetili vse svoje sile Moj oče Naši sosedje Storila sem krivico 1941–44123 Alkohol je strup Dogodek iz mojega življenja Dva brezposelna Iz mojega življenja Kako sem preživela velikonočne počitnice Kako smo kopali krompir Kravja dirka Kurja tatova Miklavževo Moja mati Moji ljubi mamici v spomin po domu Na naši peči Na paši Naše delo v jeseni Okrog vseh svetih Škrat nered Sočutni deček Sveti večer pri nas doma Za staro pravdo Zimsko veselje Zvonček zvoni 1943–44124 124 Revija Naš rod. 125 Bajec, Kolarič, Rupel, Sovre, Šolar: Slovenska čitanka in slovnica za prvi razred srednjih in sorodnih šol, 1945. 126 C. Golar: Delavec. 127 I. Lah: Tepežnik. 128 F. Bevk – razširitev legende. 129 A. Aškerc: Brodnik. 130 A. Lichtenberger: Hlaček in muha. 131 C. Golar: Delavec. 132 J. Swift: Med Pedenjmožici. 133 I. Pregelj: Legenda o gobah. 134 M. Maeterlinck: Čarobni demant. 135.T. Seliškar: Na dirkališču. 136 F. S. Finžgar: Življenje in smrt knjige. 137 F. S. Finžgar: Življenje in smrt knjige. 138 K. Meško: Tvoji koraki, mamica. 139 Revija Zvonček: Živali v primerah. 140 Bajec, Kolarič, Rupel, Sovre, Šolar: Slovenska čitanka in slovnica za drugi razred srednjih in sorodnih šol. 141 K. Ewald: Rastlinski sel. 142 F. S. Finžgar: Kruhek spi. 143 I. Cankar: Suhe hruške. 144 J. Stritar: Rosana. 145 S. Gregorčič: Pozabljenim. 146 F. Milčinski: Kraljevič Marko in Ali Aga. 147 F. Milčinski: Kraljevič Marko in Ali Aga. 148 C. Golar: Ptičja svatba. 149 R. Kipling: O sloniču mladiču. 150 F. S. Finžgar: Na postaji. Hrepenenje Na vse svete Na pokopališču 1945125 Čaj pripoveduje Delavčev nedeljski počitek126 Delavec na delu Dogodek iz mojega življenja Dogodki iz mojih otroških let Fužinar na delu Kako muca nabira prirodopisno znanje Kako sem tepežkal ? 127 Lestev pripoveduje Lonec pripoveduje Marija v Landarski jami128 Miza pripoveduje Nadaljevanje pesmi Brodnik129 Napiši doživljaj sitne muhe 130 Naša šola Nekaj o Titu Orglar na delu131 Papir pripoveduje Pedenjmožički pridejo k nam in poročajo domov o naših živalih, rastlinah, o naši šoli, vasi, mestu132 Peter pri Gruntarjevih133 Pismo tovarišem pionirjem Pomagajmo sosedu Poosebi po svoji domišljiji (lonec, lestev, mizo, stolček, posteljo, papir, sol, čaj) Popiši, kako je čarovnica obleka živali in stvari134 Postelja pripoveduje Prinesite lopate Rudar na delu Rudijevo pismo materi!135 Sol pripoveduje Stolček pripoveduje Svoboda je naša največja sreča Šolska knjiga pripoveduje136 Šolska knjiga pripoveduje svoje zgodbe137 Topli spomini na mater138 Uspeh pri igri Uspeh pri igri Uspeh pri delu Uspeh na odru Vsi sveti – praznik mrtvih Zidar na delu Živali v primerah139 Življenje dr. Franceta Prešerna 1945140 Čebela pripoveduje o svojem obisku pri rastlini141 Smrt materi ustreže, pa ji vrne dete: popiši njegovo usodo142 Podobnosti med zgodbo (Suhe hruške) in zgodbo o prvem grehu v raju143 Popiši, kako so potujoči glumci ukradli Rosano!144 Popiši predstavo v cirkusu Pozabljeni grobovi145 Izpremeni tekmo v boj na sablje, popiši boj146 Turku se sablja zlomi147 Popiši ptičjo svatbo148 Slonič opisuje svoje sedemdnevno potovanje149 V železniškem vozu150 1945151 151 Bajec, Kolarič, Rupel, Sovre, Šolar: Slovenska čitanka in slovnica za tretji razred srednjih in sorodnih šol. 152 F. Erjavec: Ni vse zlato, kar se sveti(sprememba pripovedi). 153 W. Reymont: Jesensko jutro na kmetiji. 154 V. Novak: Mladi ribič. 155 L. N. Tolstoj: Starejši brat. 156 F. S. Finžgar: Na petelina. 157 F. Bevk: Tat. 158 H. Dolenc: Huda noč na Cerkniškem jezeru. 159 J. Stritar: Pod Svetinovim orehom. 160 A. Ingolič: Dravski splavarji. 161 J. Jurčič: Kraljevič in njegov dom. 162 L. N. Tolstoj: Starejši brat. 163 Bajec, Kolarič, Rupel, Sovre, Šolar: Slovenska čitanka in slovnica za četrti razred srednjih in sorodnih šol. 164 Revija Pionir (Poljudnoznanstvena revija za mlade, Ljubljana: MK, 1945– 1990). 165 Revija Ciciban (revija za najmlajše, 1945/46–). Čerin izkoplje zaklad152 Dva petelinčka v boju Dva psička v igri Dve mački v igri En dan beračevega življenja v mestu ali na kmetih Jesensko jutro153 Moj prvi samostojni nastop154 Moja prva pot v šolo Moji prepirčki in jezice155 Na dijaškem semnju Napiši črtico156 Pismo materi Pismo očetu Pismo prijatelju157 Po veliki maši pred cerkvijo Popiši kak strahoten doživljaj158 Popoldanski počitek159 Prvič na jezeru160 Prvič na morju Prvič v čolnu Prvič v vodi Srečanje s čudakom 161 Storil sem krivico162 Življenje na našem kostanju 1945163 Črtomirov značaj Moj rojstni kraj O rodni dom, o hiša očetova, streha ti idila iz mladosti Prepir med dijaki Za prazen nič Zmešnjava ob dogodku 1945–47164 Naš pionirski dom Pionirji utrjujejo bratstvo in enotnost Počastitev padlih borcev Poslovili smo se od borcev Spomin na prvo pionirsko letovanje Tudi mi smo Titovi Ustanovitev naše pionirske čete Vožnja s tankom 1946–50165 Bil sem partizan Borimo se za mir Dan priključitve Dobil sem značko Dobili smo pismo iz Moskve Dobili smo prehodno zastavico Grad Gamberk Idrijski rudnik Izlet Kaj bom postala Kako je bilo na morju Kako je bilo na morju Kako sem pasla Kako smo preživeli počitnice Ko bom velik Ko sem kazal pot Moj atek je padel kot partizan Moj atek je padel kot partizan Moj izlet v Trst Moj mucek Moj najlepši spomin Moj pes Tarzan Moja velika nesreča Moja velika nesreča Moje mucike ni več … Moje mucke ni več Moje ovčke Moje življenje Moje življenje Moje življenje v partizanih Moje življenje v partizanih Moji zajčki Na Muljavi smo zgradili novo šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Najlepši dan v mojem življenju Naš prvi pionirski sestanek Naš razred Naš rudnik Naš rudnik Naš živi kotiček Naša petletka Ob desnico 166 Fink, Alfonz, Kopriva, Žerjal: Slovenska jezikovna vadnica. 167 Fink, Kopriva, Žerjal: Slovenska jezikovna vadnica. Palček Radovedko Pionirček na grobu Pionirčkove sanje Pismo iz Šmartnega pod Šmarno goro Pismo iz Trsta Pomagal sem pri volitvah Poplava v Rakičanu Prehodna zastavica Pri nas se je zgodila nesreča Prišli smo v novo šolo Prvič v kinu Prvič v kinu Pustni običaji pri sv. Marku Šolska južina Sošolki Majdici v spomin Spomin na očka Spomin na očka Strašna burja na Vranskem Strašna burja na Vranskem Tovariš Tito je obiskal Črnomelj Uresničila se je moja velika želja V šoli Z očetom sva šla v Postojnsko jamo Zakaj imamo zimo? Zima na Vranskem Zimsko veselje Živeli primorski bratje Zvitorepka 1947166 Boječ Mirko Cvetoča češnja na vrtu Cvetoča črešnja pripoveduje Cvetoča hruška na vrtu Cvetoča marelica na vrtu Delavec, ki topi železno rudo v Martinovi peči Dogodek na ledu Drevo ob mladinski progi pripoveduje Izgubljen petdinarski kovanec pripoveduje Izumitelj, ki sestavlja nov stroj Kaj vem o vijolici? Kaj vem o zlatici? Kaj vem o zvončku? Kovaško kladivo pripoveduje o kovaču Jerneju Krt pripoveduje Lastovica pripoveduje Lastovka Lepi spomini iz izleta Lipa sredi naše vasi Mala junakinja Mlade gosi Mlade pure Mlade race Muha pripoveduje Na poti v šolo Naš teliček Naša krava Pes pripoveduje Pes pripoveduje o svojem življenju pri dobrem gospodarju Praznik dela Praznik dela (razredni spis) Pri igri Pri ličkanju koruze Pri prostovoljnem delu Pri telovadbi Rudar globoko pod zemljo Sliva ob mladinski progi pripoveduje Šolska knjiga pripoveduje o lenem učencu Šolska knjiga pripoveduje o marljivem učencu Šolska knjiga pripoveduje zanikrnem učencu Star škorenj pripoveduje Star škorenj pripoveduje Star škorenj pripoveduje Traktor pripoveduje 1947167 Buča Bukev Cvetoča češnja pripoveduje Divji mož na Mrzlici Dobili smo drva (premog) za šolo Dogodek na ledu Dogodek na ledu Drevo ob mladinski progi pripoveduje Drsanje Eden za vse vsi za enega France Prešeren Gori, gori Hišica pod hribom Hoja debele race, šepave kokoši in petelina Hoja ljudi Hrast Hruška Hud konj Izgubljeni petdinarski kovanec pripoveduje Jeseni se veselimo sadov našega dela Jesensko deževje nam nagaja Jesensko jutro Kaj napravi hud konj, če se mu bliža neznana oseba Kako babica vdene nit v uho šivanke? Kako delamo jabolčnik Kako je Jurček prinesel mero za klobase Kako je Jurček prinesel mero za klobase Kako ličkamo koruzo? Kako mati zamesi in speče kruh? Kako olupim in pojem sladko jabolko Kako se je škorec napil vode Kako se je zgodila nesreča Kako se umijem Kako sem preživel počitnice Kako sem preživel počitnice na Bledu Kako smo si uredili razredno knjižnico Kako streš oreh Kako sušimo sadje doma Kako zakurimo peč Kdor dela ne strada Kdor se z volkovi pajdaši, mora z volkovi tuliti Ko sem v gozdu nabiral gobe Konj Konj kot razumna žival Kovaško kladivo pripoveduje o kovaču Jerneju Krava brez paše Krik in jok Krt Krt pripoveduje Kruh Lačen pes moleduje in prosi za hrano Lastovica pripoveduje Lastovka Listnat gozd v jeseni Listnat gozd v jeseni Ljudska dela in opravila v jeseni Ljudska dela in opravila v jeseni Koruzni storž Mačka je ujela miško Mačka je ujela miško Mačka je ujela miško Maj praznik dela Marko in Mihec se opravičujeta v šoli Mati ima zlato srce Mati in otroci pri večerji Mati in otroci pri večerji Meh za smeh Minule so brezskrbne počitnice Moj najlepši počitniški dan Moj oče je zidar Moj tovariš Moji najlepši počitniški dnevi Moji spomini na Rab Moji spomini na žalostne dni Moji spomini na žalostne dni Moji spomini na Rab Mraz mu ne more do živega Muha pripoveduje Muha pripoveduje Na igrišču Na kolodvoru Na partizanskih grobovih Na pionirskem letovanju med počitnicami Na pragu pomladi novega dela Nabiranje bukovega žira Nabiranje sadja v sadovnjaku Nabiranje, kuhanje in pečenje kostanjev Naj živi, prvi maj, praznik dela Naša družina Nesreča na pašniku Nesreča se je zgodila Noč Novo leto Opeko smo zlagali Opis, konja Oranje na polju in setev ozimnine Orehov ploh Orehovo drevo pred našo šolo Orehovo drevo pred našo šolo Otrok kljubuje Otrok se igra Otrok se joče Otrok se smeji Partizani v gozdu Plašljivi Marko Pes pripoveduje o svojem življenju pri dobrem gospodarju Pevci so peli Pevci so peli Plašljivi Mirko Pletenje vencev in okraševanje grobov Poplave Pozimi ob ribniku Pozimi ob ribniku Prešernova proslava Prešernove pesmi Pri telovadbi Prva slana v dolini Prvomajska proslava Ptice se zbirajo in selijo na jug Sajenje mladih dreves v šolskem sadovnjaku Sava Silen pok Slepec in mleko (po Tolstoju) Sliva ob mladinski progi pripoveduje Šmarna gora Smreka Smrekov gozd v snegu Sankanje Soča 168 R. Svete: Spisje. 169 Fink, Kopriva, Žerjal: Slovenska jezikovna vadnica. 170 Revija Ciciban. 171 Revija Ciciban. Šolska knjiga pripoveduje o marljivem učencu Šolska torba pripoveduje o lenem in zanikrnem učencu Sonce zahaja, sence rasto, nego ob sončnem zahodu Presmečev les Star škorenj pripoveduje Steblo koruze Stiskanje grozdja Stric (teta) nas je obiskal Svoboda Traktor pripoveduje Trgatev v vinogradu Triglav Ura V bolnici Vesel počitniški dogodek Veverica Vsi za enega, eden za vse Za darilo sem dobil kolo Zakaj nisem imel lepih počitnic Zima Zima nam prihaja v goste Zima nam prihaja v goste Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača 1949168 Moj prosti čas Moj življenjepis Obisk kulturnih predstav Obisk kulturnih predstav koncerta Obisk kulturnih predstav Obisk v kinu Obisk kulturnih predstav Ogled kulturne razstave Ogled gledališke razstave 1949–50169 Čebelica in golobček Cankar in deček Spis o domišljavem oslu 1950–55170 Bila sem na Okroglici Imeli smo psa Bobija Kaj sem z očetom doživela v gozdu Kako se je sosedova muca preselila k nam Lepi spomini iz izleta Mala sinica Medveda smo videli Moj izlet v Ljubljano Moj najlepši spomin Moj pes Tarzan Moja nezgoda Moje zimsko veselje Na morju Na paši Najlepši dan v mojem življenju Naše volitve Nesreča nikdar ne počiva O hrabrem partizanu Ob jelki Obiskali smo naš lepi Jadran Obiskali smo prvo partizansko bolnico v Slovenskih goricah Pri modelarskem krožku Sošolki Majdici v spomin Srečanje s Titotom Tovariš Tito je obiskal Črnomelj Uresničila se je moja velika želja V Dolenjskih toplicah V gozdu Vihar v Žirovnici Zakaj so psi jezni na mačke in lisice? 1951–60171 Bil sem v Ljubljani Bila sem na kroglici Odšli bomo v Ameriko Čevljar in medved Čudne prikazni na barjanski strani Dobili smo novo šolo Dobili smo punčko Dobili smo radio Dogodek s taborjenja Doživljaj na travniku Doživljaj v gozdu Dva palčka Harmonikarska turneja Hmelj smo obirali Imel sem papigo Imela sem gripo Imela sem mumps Imeli smo psa Bobija Izgubljeni ptič Izkopanine v Šempetru Izlet Izlet na Hom Izlet na Rožnik Jakec in vrabček Jazbečarka Kača Kaj sem z očetom doživela v gozdu Kako je bilo pri morju Kako se je sosedova muca preselila k nam Kako sem potoval v Zeleniko Kako sem si zlomil nogo Kako sem šla služit Kako smo preživeli počitnice Kekec Koline Koper Kremenčkov pesek Kuža švrk Lasi Letala nad Trbovljami Mala Mimica Mala sinica Marinka in njeni prijatelji Maršal Tito nas je obiskal Martinova kaša Maškarada Medveda smo videli Medvedek Miši Mladi glasbeniki v Novi Gorici Mogočna bukev Moj dom Moj doživljaj z uro Moj izlet v Ljubljano Moj mucek Moj najbolj smešen dogodek Moj prepir z bratom Moj prvi dopust Moj prvi nastop Moj spomin iz morja Moj spomin na filmarje Moj veseli dogodek Moja kupčija Moja nezgoda Moja omara Moja pipika Moja putka Čopka Moja rojstna vas Moja rojstna vas Moja sova Moja živinica Moje počitnice Moje počitnice v Banjolah Moje rožice Moje urice v Martuljku Moje veselje Moje zanimivo srečanje Moje zimsko veselje Moji golobčki Muca in miška Muca na šolskem odru Na avionu Na avtobusu Na morju Na morju Na morju Na paši Na paši Na Rabu Naš Čirko Naš izlet Naš izlet Naš izlet na Reko Naša mucka Naša papiga Naša sinica Miki Naša učiteljica Naše Pohorje Naše volitve Naši gostje Naši mucki Nesreča Nesreča Nesreča nikdar ne počiva Nesreča pred gimnazijo Nikoli ne bom natikal ptičjih hišic O deklici, muci in palčku O hrabrem partizanu O polhu O zori Ob osem letnici Titove Jugoslavije Obiskali smo naš lepi Jadran Obiskali smo prvo partizansko bolnico v Slovenskih goricah Odkrili smo spomenik Oprezna miška Osa je prekinila pouk Palček potrgalček Partizanov grob Pes nas je prestrašil Pes Sultan in muc Godrnjavček Poljančev Jurček in Kolarjev čuvaj Pomoč Nizozemski Poplave v Trstu Postal sem pionir Povest o Borisu Kidriču Povest o divji raci Povest o Jurčku Pravljica o kozorogu Pri nas imamo koline Pri nas je gorelo Pri zobozdravniku Pridi, dedek Mraz! Prijatelja Prišel je zdravnik Prvič na letovanju Prvič v kinu Ptiček Ptičica in kepa Ptički Ptički pozimi Putka Ranili smo se z bombo Razlil sem črnilo Riba Roditeljski sestanek Rudar Selitev Slaba kri Slon džungle Sosed in srna Spanček me je premagal Spomini iz mladosti Spominjam se Srečanje s Titom Štorklja Teliček Trije volkovi V gozdu V živalskem vrtu Velenjska šola Vnuček in muca Zajčkov nosek Zakaj so psi jezni na mačke in lisice Žalosten dogodek Zima 172 S. Trdina: Obravnava spisja v osnovni in srednji šoli. 173 Vježbanka za pisanje u osnovnim školama (Drž. 2. dekl. nar. škola Viteškoga Kralja Aleksandra 1. – Ujedinitelja v Mariboru). 174 Spisovnice vir: Slovenski šolski muzej. 175 G. Šilih: Metodika slovenskega jezikovnega pouka, 1955. Zlil sem črnilo 1952172 Babica je pripovedovala Celje belo je veselo Čez deset let Iz časov nog Iz potnega dnevnika v l. 1916 Jesen (razkriva sive pajčolane) Kaj hočem postati Kako danes dijaki uporabljajo svoj prosti čas Kako sem prišel do šolskih knjig Kako sem se učil materinega jezika Kako sem se učil plavanja Kako sem se učil smučanja Kako sem vzljubil rastline? Kako sem začel spoznavati naravo? Kakšen sem bil kot otrok Katera panoga športa me je prva pritegnila Kateri zgodovinski junaki so me najbolj navdušili? Kdo me je učil prvih pesmi? Ljubljana ljubljena Moj dom Moj oče Moj prvi plavalni poizkusi Moj prvi vzor Moj rojstni kraj Moja mamica Moja najljubša igrača Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moje sodelovanje pri športu Moji trgovski podvigi Na lovu Na poučni ekskurziji Na semnju Na trgatvi Naj majniški izlet Najlepši počitniški dan Naš oče je bil partizan Naša domačija Ob nevihti Od kod izvira moj rod? Pred dnevi v mestu Prelepo si mesto Maribor Prihod pomladi Prijazno mestece je Kranj Prvič na morju na planinah Spomin iz bolezni Spomin iz okupacije Spomin iz prvih otroških let Spomin na prvi razred Spomin na osnovno šolo Spomin na nižjo gimnazijo Spomin na vesel dogodek Spomin na žalosten dogodek Spomini na dela Star čevelj pripoveduje zgodbo svojega življenja Tudi moj oče je član delovnega ljudstva Tudi v naši družini je živela majka Jugovičev Učna knjiga govori o svoji preteklosti Vihar na morju Vu soboto sem odišao 1952173 Cvetoče drevo Hišica na griču Na vasi Pri potoku Življenje na travniku 1954–57174 Dogodek v naši delavnici Iz mojih mladih let Kaj bom, ko odrastem Koline Miki miška in jaz Moja mladost Na topli kmečki peči Ob nevihti Po vratih je močno zaropotalo Prvi dan v letu Živela sem v kameni dobi 1955175 Avtomobilska nesreča Avtomobilska nesreča Celotni življenjepis Čez deset let Čtivo Delovanje v organizaciji Delovanje v pevskem zboru Delovanje v športnem društvu Dober je domek, če ga tudi ni več kot za en bobek Dobil sem dobro oceno Dobil sem dobro oceno Dobil sem dobro oceno 176 Primer neustrezne teme, G. Šilih. Dobil sem novo obleko Dobil sem novo obleko Dobil sem novo obleko Domače delo Gledališke anekdote Gozd pozimi Gradili smo sneženega moža Gradili smo sneženega moža Gradili smo sneženega moža Hoja k razglednemu stolpu Hoja na Boč Iz potnega dnevnika v letu 1916 Januarska kronika Jesen (ki razkriva sive pajčolane) Poročilo o delovni akciji Kaj hočem postati Kaj smo videli z razglednega stolpa Kako je potekala telovadna ura Kako me je mati učila prvih pesmic Kako pomagam materi Kako pomagam materi Kako pomagam materi Kako sem se učil plavanja Kako sem se učil smučanja Kako sem vzljubil živali Kako si boš postlal, tako boš spal Kako smo grabili listje Kako smo nabirali maline Kako smo nabirali maline Kako smo nabirali maline Kako smo se sankali Kako smo se sankali Kako živim na kmetih Kapljica vode pripoveduje svoje prigode Katera gledališka predstava je doslej napravila najmočnejši vtis name Katero gledališko delo mi je doslej najbolj ugajalo in zakaj Klobuk pripoveduje svoje spomine Kragulj na dvorišču Kragulj na dvorišču Lastni življenjepis Lastovka opisuje svoje potovanje v južne kraje Letošnja gledališka sezona Literarni življenjepis Med odmorom Med odmorom Med odmorom Mladi jež v skednju Mleko je skipelo Mleko je skipelo Moj 'curriculum vitae' Moj dnevnik čez deset let Moj dom Moj oče Moj poet danes Moj popotni dnevnik Moj rojstni kraj Moja 'enajsta šola' Moja mamica Moja najljubša igra Moja najljubša igra Moja najljubša igra Moja najljubša igrača Moja najljubša ljudska pesem Moja najljubša žival Moja pot v šolo Moja šolska torbica Moje priprave na izlet Moji prvi spomini N vlaku Na ledu Na ledu Na ledu Na pokopališču Na pokopališču176 Na postaji Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na Silvestrovo Na vlaku Nabiral sem gobe Nabiral sem gobe Naš zadružni dom Naša češnja Naša češnja Naš gozd v jeseni Naš izlet na Boč Naš učni sprehod Naš učni sprehod Naš zadružni dom Naš zadružni dom Naša češnja Nekaj o diletantskih gledališčih Neznani običaji Ni vse zlato, kar se sveti Novi kraji – novi ljudje O mladinskem zborovanju O športni tekmi O zadnji kulturni prireditvi Ob novem letu Ob slovesu Ob studeniškem vrelcu Obisk imamo Obisk imamo Obnova življenjepisa mojega najljubšega filmskega junaka Obnova življenjepisa mojega najljubšega gledališkega igralca Obnova življenjepisa mojega najljubšega pesnika Obnova življenjepisa mojega najljubšega pisatelja 177 Revija Ciciban. Obnovitev zgodbe o Kralju Matjažu Od kod izvira moj rod Označite vzgojiteljev Označitev tovarišev Počitniška kronika Poizkus avtobiografije Poročilo o brigadi Poročilo o filmski predstavi Poročilo o gledališki predstavi Poročilo o pionirskem nastopu Poročilo o Prešernovi proslavi Poročilo o seminarskem delu Poročilo o športni tekmi Poročilo o sprejemnem izpitu Poročilo o stanju mladinske organizacije Poslovni življenjepis Pot do učenosti Pot v Studenice Potniki na ladji Povodenj Povratek v Poljčane Prave prijatelje izkušamo le v nesreči Pri kosilu Pri maj Pri kosilu Prihod pomladi Prikaz dneva izpita Prikaz razrednega kolektiva Prikaz šolskega odmora Prikaz učne ure Prve cvetice Prve cvetice Prvi maj Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi strah Prvi vtisi iz mesta Prvič na gledaliških deskah Razvoj gledališča v mojem domačem kraju Recenzija o zadnji knjigi, ki sem jo prebral Slovo od doma Spet doma Spet domov Spis o plohi Spomin iz okupacije Spomin na nižjo gimnazijo Spomin na osnovno šolo Spomin na prvi razred Spomini ali memoari Spomini iz bolezni Spomini iz prvih otroških let Spomini starega klobuka Srečal sem zajca Srečanje z osebnostjo Srečanje s poezijo v osnovni šoli Star čevelj pripoveduje zgodbo svojega življenja Takrat me je bilo sram Takrat sem občutila krivico To je bila ploha Tvoja glava, tvoj svet Tudi moj oče je član delovnega ljudstva Učna knjiga govori o svoji preteklosti V drami V glavnem odmoru V gostilni V gostilni V gozdu so lovci V hlevu V hlevu V hlevu V mlinu V mlinu V operi V planinskem domu V trgovini V trgovini V trgovini Vožnja z vlakom Zanimivo srečanje Zajec govori o svojih stiskah 1955–56–57 Ciciban Delavec suženj – je postal gospodar Koline Maršal Tito nas je obiskal Mladina gradi Moja prva pustolovščina Moj dom Moj prijatelj Moja nezgoda Moja rojstna vas Naš izlet Pomlad prihaja Proslave nekdaj in danes Pust, pust, krivih ust Rudar Šola mojih želja Vendar prekratko nam bilo je polje in oče je odšel čez morje v svet … prodali smo – in šli za njim … (M. Klopčič) Za mano ostani zidovje, / iz mesta radosten bežim, / čez travnik, polje in grmovje, / od holma do holma hitim. (Levstik) Že čriček prepeva Življenje ni praznik, je delaven dan 1955–60177 Bili smo v Kumrovcu Dan groze 178 S. Trdina: Besedna umetnost. 179 S. Trdina. Besedna umetnost. 180 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 181 M. Silvester: Slovenske naloge v srednji šoli. Deklica sem, ki ne mara jesti Doživljaj v gozdu Harmonikarska turneja Imela sem mumps Kako sem potoval v Zeleniko Kako sem šla služit Kako sem vodil partizane Kako smo se spomnili Karla Destovnika Kajuha Krt pripoveduje Maček jo je skupil Moj doživljaj z uro Moj najbolj smešen in vesel dogodek Moj prepir z bratom Moj spomin na filmarje Moje počitnice v Banjolah Moje zanimivo srečanje Muca na šolskem odru Na avionu Naš bolnik Naš izlet Naši zlati kanarčki Nikoli ne bom natikal ptičjih hišic Padli so talci Partizanski grob Pil sem žganje Posadili smo smreko Spomini na Mirico Srečno sva opravila 1956178 Kako smo kresovali Na sedmini Na svatbi Na vlaku Pripovedka iz domačega kraja V glavnem odmoru Žalostna zgodba 1956–57 Mož, ki ni priznal obupa Moj sošolec Draga Anica! Sloveni pridejo do morja Kako je Dedek Mraz zamudil Na Šmarjetni gori 1958179 Januarska kronika Kako sem vzljubil živali Kako živimo na kmetih (Pismo tovarišu) Moj 'curriculum vitae' Moj dnevnik čez deset let Moj popotni dnevnik Moja 'enajsta šola' Moji prvi spomini Od kod izvira moj rod Počitniška kronika Poizkus avtobiografije Poizkus potopisa (Slovo od doma, Na vlaku, Novi kraji – novi ljudje, Potniki na ladji, Zanimivo srečanje, Spet domov) Pot do učenosti Pri nas doma Prvi greh Prvi strah Prvi vtis iz mesta (Pismo materi) Recenzija zadnje knjige, ki si jo bral Srečanje z osebnostjo Tovarišu profesorju ob njegovi petdesetletnici Vabilo (Pismo tovarišem iz drugega kraja) 1959180 Na obisku v eskimski hiši Ob koncu šolskega leta Tisoč kilometrov na uro V vsemirju 1959–60181 Aktivna koeksistenca med državami – poroštvo za mir na svetu Če bi bil človek človeku brat Človek je toliko vreden, kolikor ima v sebi ljubezni Družba nam nudi ugodnosti, a nalaga tudi dolžnosti En dan v življenju rudarja Gorica, žgeš me Gospodarski pomen morja Kaj je človek, če glavna sreča mu in prid vseh ur je spanje le in jed? Kaj mi nudi šola in česa si od nje želim? Kaj mislim o svojem značaju in sposobnostih? Kako grade avtomobilsko cesto Kako izkoriščamo vodne sile? Kako si zamišljam sodobno stanovanje? Kako si zamišljam svoj prihodnji poklic Kako vplivata knjiga in film na mojo duhovno rast 182 Revija Pionir. 183 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 184 Revija Ciciban. Katera načela in vrednote naj nam usmerjajo življenje? Katere vrste športa imam najrajši? Kot gora, Korotan, si mi težak … Le v sintezi tehnike in kulture je rešitev Mesto delavca, kmeta in izobraženca v naši skupnosti Moj dom in družina Moj odnos do likovne in glasbene umetnosti Moj rojstni kraj Moja najlepša doživetja v planinah in ob morju Namen umetnikov je bil od nekdaj, da naturi tako rekoč ogledalo drži Naša razredna skupnost Naše mesto (kjer je srednja šola) raste in se modernizira Naše rudno in lesno bogastvo Ne odlašaj – dnevni beže – in vsak trenutek je košček življenja Obiskali smo ljubljansko opero Osamosvojitev in napredek našega gospodarstva Pismo izseljenske deklice Pomen športa za posameznika in skupnost Prisostvovali smo seji delavskega sveta Razvoj socializma pri Slovencih S čim smo si Jugoslovani pridobili ugled v svetu? Sam sebi ne prizanašaj, pa boš vsemu kos Spet smo bili v delovnih brigadah Subjektivni in objektivni činitelji v umetniškem ustvarjanju Tehnika mora biti v službi človeka Tudi letos smo taborili ob morju V partizanski bolnišnici Franji V velenjskem rudniku Vesele in žalostne iz dijaškega življenja Vloga žene v sodobni družbi Zdrav duh v zdravem telesu Živ, nič več Življenje zmaguje nad smrtjo Zjutraj pri nas doma Znanost olajšuje življenje, umetnost ga olepšuje Znanost spreminja podobo sveta in si osvaja vesolje 1959–60182 Deveta dežela Dogodek s počitnic Korajža pa taka Mama pripoveduje Moj brat Moj ježek Moj jezik Moj kraj Moj najlepši dan Moj oče pripoveduje Moj papagaj Lukec Moj prvi izlet v Zagreb Moja punčka Moja torba Moje počitnice Moje počitnice Na potepu Na Triglavu Naša nova šola Naša vas Odkritje Partizan je potrkal na okno Pri nas doma za novoletno jelko Pri spomeniku Smrt starega atka med NOB Sol Sosed mi pripoveduje o ilegalcih V tujem kraju Vaščani so mi povedali Zamislil sem se v tiste čase Zimski večer na Pohorju 1960183 Domače živali Gozd Jesen Moja mati Pomlad Prvi november Zima 1960–70184 Amerikanska šola Avtomobilska nesreča Bager Bitumen na cesti Cmeril sem se Čopka Čudežni ptiček Hvala dobremu vozniku Igral sem se s tujim dečkom 185 S. Trdina. Besedna umetnost. Jesenska nedelja Kadar zagledam v šoli paket Kako smo se sankali Koklja za mano Kolesar me je povozil Konec srečen Kužek zbežal z nami Lovci so kužka ustrelili Miška v razredu Moja vožnja in potovanje v Beograd Moje kolo Muca, štrbunk v vodo Muri me spremlja Na lovu za lisico Na poti v šolo Napad na Kočevje Nehvaležni ježek O muli Padamo po tleh Padla je z voza Pastirske dobrote Postavimo se v vrsto Pot je zanimiva Prestrašila sem se Prevrnjen avto Sosedov teliček Spominjam se Spomladansko jutro Srečala sem vojake Srnico sva videla Srnjaček Švrk na cesti Trgatev Tudi jaz hočem biti prva Tudi živali si pomagajo Ubogi zajček V razred je priletela osa V živalskem vrtu Večkrat se pretepamo Veseli dan Veselo zlezeva na voz Videla sem dosti novega Zajček v grmu Zaplaval sem Zapojem si veselo pesmico Zašumelo je Železniške zapornice 1961185 Ali res nismo več vraževerni? Dober je domek, če ga tudi ni več kot za en bobek Januarska kronika K dnevu republike K prazniku dela Kadar mačke ni doma, miši plešejo Kako me je mati učila prvih pesmic … Kako sem vzljubil živali Kako smo jurjevali Kako smo kresovali Kako smo pustovali Kako živim na kmetih Kakor si boš postlal, tako boš spal Katera knjiga mi je bila doslej najbolj všeč in zakaj Katera likovna umetnina mi je bila doslej najbolj všeč in zakaj Kateri film mi je bil doslej najbolj všeč in zakaj Katero glasbeno delo mi je bilo doslej najbolj všeč in zakaj Katero gledališko delo mi je doslej najbolj ugajalo in zakaj. Katero razvedrilo mi je najljubše in zakaj Moj 'curriculum vitae' Moj dnevnik čez deset let Moj poet danes … Moj popotni dnevnik Moja 'enajsta šola' Moje letošnje počitnice Moji prvi spomini Na kmetih. Na planinah Na sedmini Na semnju Na Silvestrovo Na svatbi Na taborjenju Najboljši govor, ki sem ga kdaj slišal(a) Naš razredni kolektiv Ni vse zlato, kar se sveti Na mladinskem zborovanju Na športni tekmi Na zadnji kulturni prireditvi Ob novem letu. Ob slovesu Od kod izvira moj rod Osel gre samo enkrat na led Počitniška kronika Poizkus avtobiografije Pot do učenosti Prave prijatelje izkušamo le v nesreči Pri morju Pri treningu Pripovedka iz mojega domačega kraja Prvi strah Prvi vtisi iz mesta Prvič na gledaliških deskah Razpoloženje ob semestru Razvoj gledališča v mojem domačem kraju Sestavite nekaj primerov za telegrame Sožalno pismo prijatelju ali prijateljici ob materini izgubi Spomin s počitnic Srečanje s poezijo v osnovni šoli … Srečanje z osebnostjo 186 Revija Kurirček (literarna revija za učence osnovnih šol, 1960–1991). 187 Revija Kurirček. 188 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 189 S. Trdina: Obravnava spisja v osnovni in srednji šoli. Takrat me je bilo sram Takrat sem občutila krivico Tovarišem ob začetku šolskega leta Tovarišu profesorju ob njegovi petdesetletnici Tovarišu razredniku ali tovarišici razredničarki ob koncu šolskega leta V drami V operi Vrana vrani ne izkljuje oči 1961186 Ata pripoveduje Mali Rašid Miklavževa šunka Moj očka je bil partizan Moj prvi miting Napad na Metliko Partizan – vodja odprave na Himalajo Popoldne na pločniku Presenečenje Raje je umrl, kakor da bi izdajal Šoje proti fašistom Šola na Dobravi Striček, povej mi pravljico 1961–62–63 Ljubo doma, kdor ga ima Fašistični okupatorji v mojem rodnem kraju Zanimivo potovanje Težki in lepi dnevi mojega partizanstva Vsak začetek je težak Šestnajsti maj 1980 1962–63187 Boj na Ilovi Gori Kateri partizanski dogodek se mi je najbolj vtisnil v spomin Kurir v nevarnosti Moj tata v NOB Napadli smo avto Naši osvoboditelji Obisk v tovarni čevljev Obiskali so nas dragi gostje Pogovor v celici Rdeča zvezda za očeta Starši pripovedujejo Stric mi je pripovedoval Šumeče leskovje Trpljenje v taborišču V Sevnici med NOB Vrnitev v domovino Zgodba o Tončku 1963188 Kako sem proslavil Dan mladosti Na paši Nevihta Prvi april 1963189 Celotni življenjepis Čez deset let Čtivo Delovanje v organizaciji Delovanje v pevskem zboru Delovanje v športnem društvu Domače delo Iz potnega dnevnika v letu 1916 Jesen, ki skriva pajčolane Kaj hočem postati Kako sem se učil plavanja, smučanja Moj dom Moj oče Moj rojstni kraj Moja mamica Moja najljubša igrača Moja najljubša žival Na poučni ekskurziji Na trgatvi Najlepši počitniški dan Naš majniški izlet Ob nevihti Označitev tovarišev Označitev vzgojiteljev Poročilo o brigadi Poročilo o delovni akciji Poročilo o filmski in gledališki predstavi Poročilo o gledališki in filmski sezoni Poročilo o pionirskem nastopu Poročilo o seminarskem delu Poročilo o športni tekmi Poročilo o sprejemnem izpitu Poročilo o stanju mladinske organizacije Poslovni življenjepis Poročilo o Prešernovi proslavi Prihod pomladi Prikaz dnevnega izpita Prikaz razrednega kolektiva Prikaz šolskega odmora Prikaz učne ure Prikaz učne ure Prikaz učne ure Prvič na morju Prvič na planinah 190 S. Trdina: Obravnava spisja v osnovni in srednji šoli. 191 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 192 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 193 S. Trdina: Ali še dajemo domače vaje? Spomin iz prvih otroških let Spomin na nižjo gimnazijo Spomin na osnovno šolo Spomin na prvi razred Spomini Spomini iz bolezni Spomini iz okupacije Spomini na vesel dogodek Spomini na žalosten dogodek Star čevelj pripoveduje zgodbo svojega življenja Tudi moj oče je član delovnega ljudstva Učna knjiga govori o svoji preteklosti Vihar na morju 1963190 Čez dobrih deset let Jesen Kaj hočem postati Kako sem se učil plavanja Kako sem se učil smučanja Moj dom Moj oče Moj rojstni kraj Moja mamica Moja najljubša igrača Moja najljubša žival Na poučni ekskurziji Na trgatvi Najlepši počitniški dan Naš majniški izlet Ob nevihti Prihod pomladi Prvič na morju Prvič na planinah Spomin na vesel dogodek Spomin na žalosten dogodek Spomini iz bolezni Spomini iz okupacije Spomini iz prvih otroških dni Spomini na nižjo gimnazijo Spomini na osnovno šolo Spomini na prvi razred Star čevelj pripoveduje zgodbo svojega življenja Tudi moj oče je član delovnega ljudstva Učna knjiga govori o preteklosti Vihar na morju Iz popotnega dnevnika l. 1916 1963–70191 Polet v vesolje Šolska peč Dan mrtvih Naš razred Naša ekskurzija v tovarno motornih vozil Tomos Koper 1963–70192 Bil sem bolan Čaj za bolno mamo Dan mrtvih Jesen je prišla Kako sem začel skakati Kako si čistim zobe Knjige so gorele Ljudje med seboj Mamici za 8. marec Mesto ponoči Moj hranilnik Moj oče Moj šolski radijski aparat Moj zvezek Moja mamica Moja torbica Na nedeljskem izprehodu Naš obisk v tovarni motornih vozil TOMOS Koper Naša JLA Naše mesto Naš športni dan Ob slovesu Obisk v glasbeni šoli Obiskal sem pokopališče Opravila sem dolžnost Polet v vesolje Proslava Razvalina pripoveduje Ribica pripoveduje Rudnik Sošolec Športno tekmovanje Srečanje z divjim zajcem Testament Trgatev Utrinek iz šolskih dni V živalskem vrtu Včasih lažem Voščilo tovarišu Titu Zima 1963–94193 Babica je pripovedovala Celje belo in veselo Iz časov NOB Kako danes dijaki uporabijo svoj prosti čas Kako sem prišel do šolskih knjig Kako sem se učil materinega jezika 194 S. Trdina: Besedna umetnost II. 195 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 196 Revija Pionir. 197 Revija Pionir. 198 Revija Ciciban. Kako sem vzljubil rastline? Kako sem začel spoznavati naravo? Kakšen sem bil kot otrok Kateri zgodovinski junaki so me najbolj navdušili Kdo me je učil prvih pesmi? Ljubljana ljubljena Moj prvi vzor Moja najljubša žival Moji trgovski podvigi Na semnju Naš oče je bil partizan Naša domačija Od kod izvira moj rod Prijazno mestece Kranj Prvi dnevni v mestu Spomini na deda Tudi v naši hiši je živela majka Jugovičev 1966194 Ali res nismo vraževerni? Kako smo kresovali Kako smo pustovali Na sedmini Na svatbi Na vlaku Pripovedka iz domačega kraja V glavnem odmoru Žalostna zgodba 1966195 Nekoč v davnih časih Star čevelj pripoveduje Razočarala sem mater 1966196 Cvetje za Grigorja Viteza Gledali smo film o prometu Jesen v Beli krajini Jurjevanje v Šentrupertu Koristno in prijetno Kurir Kurirčkova pota v Šentrupertu Mamini spomini na vojno Moj bratec Moj stric Na literarni ekskurziji Pionirčkovo junaštvo Tekmovanje o herojih Zakaj imam rad svoj domači kraj Zgodilo se je 1966–67 Bil sem sam, sam Iz partizanskega boja Jaz Med vojno Na krilih ptičjih prihaja v deželo pomlad Naša armada Nočna omarica pripoveduje Ob radijskem sprejemniku Oprosti mi Padli so v boju za svobodo Počitniško doživetje Pomlad leta 1941 Razveselil sem mamo Spomin spominov Zima Zimska pravljica 1967197 Dogodek, ki ga ne bom pozabila Glasba, ki jo ljubim Glasujem za mir Iz mojega življenja Kar se Janezek v mladosti nauči, to Janezek v starosti zna Kdaj je Ljubljana najlepša Knjiga je moja prijateljica Lepo vreme me je zvabilo v gore Med počitnicami Moj rodni kraj Moja dolgobrka prijateljica Moja velika želja Na paši Naravne lepote so naše narodno bogastvo Nedeljska zgodba Pri Štempiharju Obisk v Kostanjevici Očetov pogum Okrog tabornega ognja Pajek je ujel v razpeto mrežo muho Pogled z Meljskega hriba Praznik vojne mornarice Prevalje nekoč in danes Tekmovanje za Bevkovo bralno značko Ujela sem ptiča V boju za svobodo V gozdu sem našla otroka brez matere V naši šoli bo lepo Veverica Znanje pa tako 1967–68198 Ali bo Nejka? Anton Majnik Avtomobilska nesreča Bager Bitumen na cesti Burja na poti Cmeril sem se Dan mladosti Dan naše armade Dogodek iz mladosti Dogodek iz partizanskih dni Dogodek v Stražišču Dogodilo se je Gad Hvala dobremu vozniku Igrača medo Igral sem se s tujim dečkom Igre na cesti Imeli smo psa Imeli smo športni dan Jesenska nedelja Ježek Kadar zagledam v šoli paket Kaj bom postala Kako je pri nas doma Kako sva z bratrancem Miranom primerjala življenje med mestom in vasjo Klali bomo prašiča Ko sem bila še majhna Koklja za mano Kolesar me je povozil Konec srečen Krmim ptičke Kužek zbežal k mami Lastovica Leto hitro se zasuka Lisički Lovci so kužka ustrelili mati je bila bolna Med rudarji Medo Mlada srnica Moje počitnice Moj medvedek Moj Muki Moj psiček Moj zajček Moja mucka Moja pot v šolo Moja sestrica Moja sinička Moja želja Moje kolo Moje lutke Moje počitnice Moji muci Muca, štrbunk v vodo Na Blegoškem jezeru Na lovu na lisico Na poti iz šole Na poti v šolo Na poti v šolo Na Voglu Naš čebelnjak Naš izlet Naš pes Naš pes Lumpi Naša pot Naše muce Ne bom pijan Nesreča Nesreča delu v šoli psičku Švrku in kraljici Meti Občinski praznik Oče me je pohvalil Očeta ne poznam Ogled mučilnice Padamo po tleh Padla je z voza Pastirske dobrote Pionirski praznik Polh Postavimo se v vrsto Postojnska jama Pot je zanimiva Potep Poučni izlet Požar Požar v Kotljah Pravljica Praznovali smo pionirski praznik Prestrašila sem se Prevrnjen avto Pri starem očetu Pri stari mami Pri stari mami Pri stari mami Pričakoval sem očetov obisk Pripravili smo torbice za vietnamske otroke Prižgala sva lučko Prometni miličnik Proslava Psica Bistra Ptice so odletele Pustovanje Racman in tri race Rad imam staro mamo Radi se drsamo Radi smo zapustili staro šolo Raztrgana lisica Sagadinova domačija Sem v pionirskem odredu Črni muc Smreka sem Sneženi mož Sosedov pes Spominske značke Športni dan Športni dan Sprehod v gozd Srna z mladičem Srnico sva videla Starši so se vrnili Strahopetni Nemci Švrk na cesti Tekmoval sem Tovariš Tito na Dolenjskem Trgatev Trgatev V bolnišnici V Rovinju V šoli pri telovadbi V šolo Večkrat se pretepamo Velika goba 199 Revija Pionir. 200 Revija Kurirček. 201 Revija Pionir. 202 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. Veselo zlezeva na voz Veverica Videla sem dosti novega Vojaki nam pomagajo Z očkom loviva ribe Zacvetela je naša hruška Zajček v grmu Zaplaval sem Zapojem si veselo pesmico Železniške zapornice Zelo rada imam živali Živali so me presenetile Žrebali smo za žogo Zvita lisica 1968199 Imeli smo prijeten športni dan Moja pot v šolo Najlepši dan mojih počitnic Osmi marec – dan žena Pomoč ponesrečenim Simfonija narave Snežilo je Spomladanski dan Srečno novo leto To smo junaki V trgovini 1968–69200 Bila sem partizanski kurirček Igre na cesti Imeli smo psa Imeli smo športni dan Jesenska nedelja Kako se je očka boril med vojno Kako smo škocjanski pionirji dočakali dedka Mraza Kako sva z bratrancem Miranom primerjala življenje med mestom in vasjo Kamen v plamenih Ko sem bila še majhna Ko smo šli polkat Mamica mi je pripovedovala Med rudarji Mlada srnica Moj Muki Moj očka je bil kurir Moj očka je pravi lovec Moj psiček Moj rodni kraj Sombor Moj rojstni dan Moja mamica med vojno Moja pot v šolo Moja pot v šolo Moja ribica Moja želja Moje lutke Moje račke Moji zajčki Naš pes Naša muca Naša pot Naša šola Obiskala nas je tovarišica Jovanka Očka mi je pripovedoval Oj očka mi je pripovedoval o izgnanstvu Pionirski praznik Postal sem kolesar Požar v Kotljah Praznovali smo pionirski praznik Praznovali smo pionirski praznik Primorska v septembru 1943 Prišla je pomlad Prvi sneg Prvoaprilska laž Pustovanje Radovednost Sagadinova domačija Spomin mojega očeta na potovanje iz Italije domov Sprehod skozi gozd Sprehod v gozd Strahopetni Nemci Tekmoval sem To sem pa jaz Topot kozaških konj je naznanjal smrt, rop in uničenje Tovariš Tito na Dolenjskem V šoli pri telovadbi Zelo rada imam živali Zgodilo se je Živali so me presenetile Zvita tatica 1968–69201 Bela babica Čudne sanje Deževalo je Lov Moja čebela je umrla Moja mati Na Petelinjek Na vrhu Begunjščice Novoletno razmišljanje Po krivem so me obsodili Potovanje na Mars Pralni stroj Prepir zaradi naloge Prvi v mestu Tarzan V ujetništvu 1968–69202 Bil sem partizanski kurirček Igre na cesti 203 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 204 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 205 Revija Kurirček. Imeli smo športni dan Kako se je očka boril med vojno Kako smo škocjanski pionirji dočakali Dedka Mraza Kako sva z bratrancem Miranom primerjala življenje med mestom in vasjo Kamen v plamenih Ko sem bila še majhna Mamica mi je pripovedovala Med rudarji Mlada srnica Moj Muki Moj očka je bil kurir Moj očka je pravi lovec Moj očka mi je pripovedoval o izgnanstvu Moj psiček Moja pot v šolo Moja želja Moje lutke Naš pes Naša pot Naša šola Očka mi je pripovedoval Pionirski praznik Požar v Kotljah Praznovali smo pionirski praznik Primorska v septembru 1943 Prišla je pomlad Pustovanje Spomini mojega očeta na potovanje iz Italije domov Strahopetni Nemci Topot kozaških konj naznanja smrt, rop in uničenje Tovariš Tito na Dolenjskem V šoli in pri telovadbi Videm ob Ščavnici Zelo rada imam živali Zgodilo se je Živali so me presenetile 1968–69203 Dogodek iz mladosti Igre na cesti Jesenska nedelja Kako sva z bratrancem Miranom primerjala življenje med mestom in vasjo Mlada srnica Moj Muki Moja pot v šolo Moja sestrica Moja želja Naša pot Požar v Kotljah Sagadinova domačija Strahopetni Nemci Tovariš Tito na Dolenjskem Živali so me presenetile Zlata lisica 1968–69204 Baloni Dogodek v Stražišču Imeli smo športni dan Kako je nastala ptičja družina Ko sem bila še majhna Med rudarji Miška v mestu Moj Piko Moj psiček Moje lutke Nadnaravna moč Naš pes Občinski praznik Pionirski praznik Praznovali smo pionirski praznik Spis o Lumpiju Sprehod v gozd Zelo rad imam živali 1968–69 205 Kako se je očka boril med vojno Kako si zamišljam srečo Kako so mladinci iz Podlonka izobesili zastavo Kamnik obuja spomine na stare običaje Ko sem bila še majhna Lena Alenka Lisica Mamici pomagam Mamin praznik Moj domači kraj Moj očka je kurir Moj prosti čas Moj psiček Moje lutke Moje prvo srečanje s Prešernom Na paši Nagrada Obiskala nas je pisateljica Branka Jurca Postala sem odbornica Rdečega križa Pozdrav iz Kanade Preskočil sem prvo oviro Sovražnik nam je zažgal hišo Srečanje s srnico Strahopetni Nemci Živali so me presenetile Zlata tica 206 Revija Kurirček. 207 Revija Kurirček. 208 Revija Kurirček. 209 Revija Ciciban. 1968–76206 Imeli smo psa Mati je bila bolna Moja mucka Moji muci Nesreča Ogled mučilnice Pri stari mami Pustovanje Šola pri nas doma V šoli pri telovadbi Zacvetela je naša hruška 1968–77207 Bil sem kuhar Bila sem bolna Bila sem v Mariboru Blisk Deček s kolesom Dobila sem bratca Drobna snežinka pripoveduje Kaj mi je o vojni povedala babica Kako se je očka boril med vojno Kako so mladinci iz Podlonka izobesili zastavo Kamnik obuja spomine na stare običaje Ko sem bila še majhna Lisica Mami me prebuja Moj domači kraj Moj domači kraj Moje razočaranje Moj Muki Moj očka je bi kurir Moj očka rudar Moj psiček Moja mamica med vojno Moja ribica Moje lutke Mrtev partizan Nagrada Napad v Davčah Naš pes Naša pot Nesreča na cesti Postala sem odbornica Rdečega križa Prvi sneg Sovražnik nam je zažgal hišo Srečanje s srnico Storila sem krivico Strahopetni Nemci Topot kozaških konj je naznanjal smrt, rop in mučenje Tovariš Tito in Castro v Kopru V risarskem krožku Velika smola Živali so me presenetile Zlata tica 1970–76208 Dan mladosti Pričakovala sem očetov obisk Pripravili smo torbice za vietnamske otroke Prižgala sva lučko Tekmoval sem 1970–80209 Babica je pozabila očala Belko in Rjavko Bila sem Pika Nogavička Bila sem v sodu Bilo me je strah Boleči palec na nogi Bosonog v Mokronogu Bunker v gozdu Če je mama v bolnišnici Če se pokvari televizor Cesta Čevlji Čistili smo okolje Čuvam čevlje Dedek je dopolnil 82 let Devet dolgih samotnih dni Do šole Dobila sem priznanje Džonija nimam več Imamo celodnevni pouk Izlet v naravo Izpolnila se mi je želja Joj, naloga! Kaj sem videl Kako so se kuhale italijanske bombe Kanarček ni hotel peti Kapljica Ko bom velika Ko je zapadel sneg Ko ni bilo elektrike Ko ni bilo elektrike Ko sem bila majhna Ko sem prvič skakal Kratko veselje Lastovke so se vrnile Lažnivček Marsikatero srce je jokalo Mleko Moj najlepši dan Moj neprijetni dogodek Moja nesreča Moje prijateljstvo z živalmi Moje prve smuči Moje prvo srečanje z ježkom Moje sanje Mrtev ptiček Mrtva lastovička Muca me včasih opraska Muco je povozil avto Na ekskurziji Na kmetiji Na lovu Na nedeljskem izletu Na plavalnem tečaju 210 Revija Pionir. Na trgatvi Nabiral sem teloh Nabiranje spomladanskih cvetlic Najbolj dolgočasen dan Najlepši dan mojih počitnic Naš prvi samoupravni dan Naša sončna cesta Našla sem prvi zvonček Nesreča z letalom Nogometna tekma Nogometna tekma Nova tovarišica O kameli Ob koncu tedna Ob nevihti Ob potoku Obisk Obisk Obiskal nas je Dedek Mraz Obiskali smo hromega Lojzeta Od doma do šole Odrezal sem si prst Oglas Ogledali smo si lutkovno igrico Padel sem v vodo Pasla sem purančke Peljala sem se z vlakom Plezanje Po zvončke za mamo Počitnice Počitniška zabava Polletno pričevalo Pomladno jutro Potovanje Potovanje v Afriko Potres Predmestna cesta Prej cicibani, zdaj pionirji Presenečenje Prežihovina Preživela sem nevihto Pri dedku in babici Pri nas doma Pri peku Pri zobozdravniku Prijetno smo bili presenečeni Promet Prometno tekmovanje Prvič na letališču Prvič pri gimnastiki Prvo zimsko veselje Prvošolske Rotor v hlevu S knjigo na paši S partizani pri tabornem ognju S sestrico se tepeva Sestrica me je naučila pisati Sestrica mi nagaja Skoraj bi izgubil mamo Šolski sprehod Šolski sprehod Sošolka Španski borci v Trbovljah Športni dan Športni dan Sprehod ob Savi Srečni dan so proslavili ob kresu Starši so mi povedali Štorklja na šolskem dimniku Štuporamo čez potok Tatinska muca Televizija Tovarištvo ni prazna beseda Tovarištvo ni prazna beseda Trgali smo grozdje Ujel sem veliko ribo Upam … V ambulanti V avtobusu V avtobusu V šolo se vozimo V studiu V trgovini Veseli gobarji Videla sem ranjenega fazana Vinska trta Vsako popoldne hodim na pašo Vsi smo tekmovali Z letalom v Beograd Z mamico sva spet prijateljici Z mamo na sprehodu Zanimivo risanje Zajček in veverica Zakaj ni snega Zima je tu Zimsko jutro Živ krompirček Zlata poroka Žlička je rešila zajčke Zmanjkalo je vode 1970–80210 Ali ga poznate Avanti popolo Avtostop Bila sem princeska Bila sem roža Bogatejši za izkušnjo Bogatejši za izkušnjo Boj s samim seboj Če bi bila Martin Krpan Če bi imela veliko denarja, kaj bi z njim Črno-belo Dan trgatve Dedek Mraz Diganova jama Dober dan, sonce! Dogodek izpred 8. let Dogodek na razstavi Doživetje drobnega listka Drobne cvetlice so me osrečile Ena sto ali nič vprašanj Fazanova smrt Fazanova smrt Gozd, moje veselje Grenka sreča Hlapec Jernej gospodari Hvaležen sem bil Idealen svet Iz mojega dnevnika Iz mojega dnevnika Izlet na Dolenjsko Izlet na Dolenjsko Jesenski sprehod Jutro Kaj delam v svojem prostem času Kaj mislim o sebi Kako bi bilo, če bi bila mama ata in ata mama Kako je bilo visoko in spolzko Kako sem se zabaval med počitnicami Kam oblaki, čez polje kam? Kmalu sedmi kontinent Ko bi bila učiteljica … Koline Koline Kolonije mladih rojakov iz Koroške Krava je rešila svojega gospodarja Krava je rešila svojega gospodarja Lastovka pripoveduje Lepa jesen Leta mojega otroštva Leto 2000 in jaz Ljubezen Lovili smo prašiča Lovski doživljaj Mali princ Marko Mama je bila bolna Mama pri pisanju Materina podoba Med vojno je bilo hudo Medved v sadovnjaku Mejni prehod Škofije Mi med seboj Moj brat Moj brat bo rad hodil v šolo Moj ded ve veliko o tistih časih Moj dedek Moj kraj Moj oče dela v tujini Moj oče, bratec in jaz Moj prijatelj Moj stric in siničke Moja muca in zajček Moja prijateljica Moja prva vožnja z motorjem Moja sošolka Moja usta Moje dogodivščine na paši Moje kolo je zares moje Moje sanje Moje srečanje z otroki Moji spomini na dedka Morje Na paši Na potovanju Na sejmu Na žabe Najlepši trenutek Najljubša jed v naši družini Naš slavni razred Nastanek imen vasi Nedeljsko popoldne Nesreča pri delu Neurje Obisk v opekarni Oče mi je pripovedoval Očkova mama me je rešila Odraslih ne razumem Opazoval sem fazana Orientacijski pohod Pa je pomlad prišla Peka krompirja Pes Pes Peti marec – dan samoupravljanja Petindvajsetega junija 1997 Petka Piranske soline Pisatelj Bevk živi med nami Po poteh Kozjanskega odreda Počitnice na Štajerskem Obisk z drugega planeta Počitniška zabava Pomlad prihaja Požirek kisle vode Poznam bitje iz tujega planeta Pred nevihto Prestrašil sem se Pri nas doma Pri nas doma Prisluškovala sem … Prizadevni ribiči Prodajal sem sadje in zelenjavo Prvi dan svobode Prvič na lovu Še pogled nazaj in vstop v novo življenje Rada bi postala Razočaranje v mladih letih Razburljiv dan Razmišljanje mlade glave Razmišljanje o jeseni Razmišljanje ob spomeniku S pesmijo po svetu S planinci na Kopaonik Sabotaža 'Satan' v omari Smrekov gozd Smrekov gozd Spomini Spomini iz mladosti Spomini na Franceta Bevka 211 Mavrica, mladinski verski mesečnik, Družina, (1971/72–). 212 Revija Mavrica. 213 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 214 Revija Kurirček 215 Revija. Mavrica. Srečanje s Severinom Šalijem in Jožetom Dularjem Srečanje s srnico Starši vrnite se Stoletnica prve osnovne šole v Celju Storila sem ji krivico Taborili smo v Medulinu Testiranje Ti očeta do praga, sin tebe čez prag To bi morali doživeti Trgatev pri nas Trideset let svobode Tudi jaz sem si že služila kruh Umor za štiri krajcarje Uredimo si akvarij Usoda starega mlina Užaljena veličina V knjižnici V očetovi delavnici V solnem rudniku V študijski knjižnici Vasica moje stare mame Vasice moje stare mame Vaški običaji Veš, mama, rada bi ti povedala Vesele tetice so oživele star narodni običaj Veverica Vilice, nož in žlica Vlak Vprašanja ob kronanju v Zagrebu Vse to je moja domovina Za medvedom Začutila sem domotožje Zajček Zajček Zajček Zapuščen Zdrobov narastek po receptu Železniki Želi smo ajdo Zemlja, le kdo te bo oral Zgodba o aviončku Zimski dan Življenje nekoč Zlagani učenci Žogo je razneslo Zvitorepko 1972211 Doživela sem krivico Morje, gozd in kamen V deželo je prišla pomlad Solzice Sobota je moj dan Bogati trgovec Ali znam ceniti kruh Še pogled nazaj in vstop v novo življenje 1972212 Dobri misijonarji Ime mi je Primož Lačni otrok Mavrica nam je všeč Mavrica nas je presenetila Misijonarska Misijoni Moj atek Moj bratec Moj najlepši poklic Moj očka Moj rajni oče Moja želja Moje življenje Moji starši Naša ministrantska družina Naša nova cerkev Očka, kje si? Odločil sem se za poklic kmeta Pogrešam očetovo ljubezen Pomagali so revežu Poznam misijonarja Rada bi bila prodajalka Spodrsnil je 'Škrjančki' V Ljubljani smo leni za pisanje Zima Zdravniška sestra neguje ljudi 1972–76213 Množica slabih in lepih dni Rada bi pomagala sirotam Smeh skozi solze Utrinki z mojih počitnic 1972–79214 Jezerce – luža Lep spomin na športni dan Pekli smo kostanj Športni dan, vesel je dan Živalska pravljica 1972–96215 Advent Angel varuh Bojim se grmenja Branje mavrice Brez dela ni jela Če je komu dolgčas naj gre na most na Soči Divja mačka Dober nasvet Dobila sem sestrico Dobra volja Dolgčas po babici Dolgočasne igre Dolge minute čakanja Dolgo mora iskati Dolgočasen film Dolgočasne igre Družinska molitev Družinske skrbi Dva stara Greh Grem k verouku Hotel sem več vedeti kot drugi Huda nadloga Inventura Iz slaščičarne Izgubljena srca Izplačalo se je Izpoved Kaj bom delala Kaj mi ni všeč Kako oznanjamo evangelij Kiro Koristna pozabljivost Kraj jim manjka Krivica Kužno znamenje Lačni ljudje Lačni otrok Lahko bi napravil Lastovke so se vrnile Ljubezen do bližnjega Ljubi oči in mamica Majhne in velike težave Mama je zbolela Mamica Mamica pripoveduje Mama mu ne govori o Bogu Mavrica in čokolada Mavrično romanje k Mariji Oberšljanki Mavrično romanje na Ptujsko goro Med dvema ognjema Meni ni dolgčas Moj čas je 'židan' Moj prijatelj Moj ptiček Moj rojstni kraj Moja bolezen Moja dolžnost Moja mama Moja napaka Moja odpoved Moja prizadevanja Moje prvo romanje na Ptujsko goro Moje sodelovanje z Mavrico Moje življenje Moji načrti za počitnice Moji starši Molitev rešuje Na cesti Na pokopališču Na smučanju Na travniku Na Triglavu Na vsakem koraku nevarnost Nalogo sem delala na poti v šolo Naš pevski zbor Naš pevski zbor Naša vas Ne bodimo podobni poganom Nespametnost Nespametnost na snegu Nesreča Nezgoda na travniku Nima pravega očeta Nisem bila kregana Notranja rast Notranji viharji Novo župnišče Nož O pomanjkanju Ob branju Mavrice Ob Mavrici ni dolgčas Obnova župnijskega doma Odkritje Odločitev Odločitev je težka Odvečna skrb Oh, ta pozabljivost Okopavanje čebule Omahovanje Oprosti, mama Orglam vsako nedeljo Pešanje v kletvicah Pobiral sem krompir Pogovor Pogovor z Bogom Pomagal nam bo Bog Pomagali so revežu Pomanjkanje pravičnosti Pomanjkanje duhovnika Pomoč stari ženi Popustil sem Poškodba Pozabil sem na starega očeta Prepisovanje Presenetil nas je potres Prijateljstvo Priprava na božič Procesija Prvič pri maši Prvo pismo Ptičke Ravnodušnost Razbiti kozarec ni igrača Rešila me je molitev Resničen dogodek Romanje Romanje k Mariji Pomagaj Sedež gori Škerjančki Skrb za božje kraljestvo je prva Slaba lastnost Slabe ocene Solza v očeh stare žene Šopek za staro teto Spodbuditev Spodrsnilo je Spominska knjiga Spoštujem življenje Sprejeli smo majhnega otroka Sramota 216 Revija Kurirček. 217 S. Trdina: Besedna umetnost II. Srečanje s srnico Staršev ne izkoriščam Strah Stric v nevarnosti Težave, težave, težave … Tudi naša cerkev je poškodovana Tudi otroci imajo težave Ubogal me je Upoštevajte otroke Usoden alkohol Ustrelil sem kozla V bolnišnici V nevarnosti prosim za pomoč Marijo Varujem bratca Vihar sovraštva Vihar v družini Vodilo življenja Vožnja s kajakom Vožnja s kolesom Vsega dovolj Vžigalice Za viharjem sonce lepše posije Zahvala Zakaj gledam med poukom skozi okno Žalostna zgodba Zapletene težave Zima Življenjski mostovi Žuljava roka 1974–75 216 Kako je mama preživela dan žena Ko sem bila še majhna Med rudarji Moj domači kraj Moj konjiček Moja pot v šolo Na izletu Naša vas se spreminja Prvič na smučeh Živali so me presenetile 1975217 Ali je vsak svoje sreče kovač Ali podkev res prinaša srečo? Ali res nismo vraževerni? Bojeval sem se s sedmeroglavim zmajem Boljše vrabec v roki kot golob na strehi Brez muje se še čevelj ne obuje Dimnikar in gumbi Industrija v mojem domačem kraju Kaj narediti, da bo moja vas spet čista? Kako je umazano moje mesto Kako mi je velikonočni zajček prinesel pisanice Kako sem zaman iskal gumb, medtem ko je dimnikar švignil mimo mene Kako skovati srečo? Kako smo jurjevali Kako smo kresovali Kako smo ličkali koruzo Kako smo postavljali mlaj Kako smo praznovali koline Kako smo pustovali Kako so včasih ljudje živeli v našem zaselku Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade Kdor prej pride, prej melje Kdor visoko leta, nizko pade Kjer osel leži, tam dlako pusti Lepo je živeti na svoji domačiji Mami mi je za rojstni dan kupila podkev Moja domačija Moje mesto Na Gregorjevo se ptički ženijo Na kmetih Na planinah Na sedmini Na semnju Na svatbi Na taborjenju Naš razredni kolektiv Naša kmetija Naša šola je največja stavba v našem malem kraju Ob slovesu Osel gre samo enkrat na led Palčki pa le niso tako mala bitja Pri morju Pri treningu Pripovedka iz mojega domačega kraja S splavi smo se odpravili na dolgo potovanje po reki Savi Sneguljčica je obiskala našo šolo Takrat me je bilo sram Takrat sem občutil krivico Valentinovo – dan zaljubljenih Včeraj sem našel štiriperesno deteljico Vrana vrani ne izkljuje oči 1979–80 Jedro uro na drsališču Kak pomen ima Periklej za umetnost? 218 Revija Kurirček. 219 M. Dolgan: Naslov in razčlenitev, Jezik in slovstvo. 220 M. Dolgan: Naslov in razčlenitev, Jezik in slovstvo. Kake lastnosti mora imeti priden učenec? Naj se dokaže resnica pesnikovih besed: 'Kakor dopoldanska senca – je prijateljstvo hudobnih; Vsaka ura se pomanjša – Pa prijateljstvo pobožnih – Raste kot večerna senca; Da življenje solnce ugasne (Herder – Cegnar) O potresih Spanje in smrt (večerne misli) Stvarnikova modrost v naravi Zakaj imamo radi ptiče? Zakaj se moramo vaditi materini jezik lepo govoriti? 1979–80218 Bili smo v Parizu Bilo me je strah Če bi bila partizanka Če bi bila ura Delovna akcija Deveti rojstni dan Dinozaver v Kopru Dobil sem nagrado Dol z nesnago Fotografirali smo gamsa Fotografirali smo gamsa Igrali smo v filmu Imela sem dva prašička Koklja je zvalila fazane Krvavica v žepu Lasje so mi šli pokonci Mamo sem razžalil Moj stric ribič Moj tata Moja mama se kliče Rezka Moja največja želja Moje knjige Moje počitnice Na učnem sprehodu Nagajivi brat Nevarna pustolovščina Nevarna pustolovščina Nismo vas pozabili Osemdeset dedkovih let Otvoritev asfaltirane ceste Pasja zgodba Petelin na gnoju Petelina na gnoju Pihalo je in pihalo Pihalo je prhalo Pomoč črnogorskim pionirjem Potres v Črni gori Presenečenje Prijateljstvo med slonom in skrbnikom Kuhali smo peko Razjezeni poni Reševanje muce Mace Sabotaža Sreča v nesreči Srečanje s Titom Nisem še imela te sreče Srečni pristanek Štafetna palica je bila narejena v železarni Staro mamo so zaprli Take burje pa še ne Tudi Ljubljana je naša domovina Ujeta taščica V stari kmečki hiši Važne deklice Veselje s flavto Videla sem Dachau Vzpon na Triglav Zgodba s taborjenja 1979–81219 Čevlji Kaj je zame največja skrivnost v naravi Moj oče Nedelja po volji drugih in po moji želji Prizor iz domačega odra Prizor z domačega odra Temnikar ne prestopi senčne črte Utrinek iz šolskega življenja V Postojnski jami 1980220 Balada Čevlji Čevelj pripoveduje Dialog desnega in levega čevlja Čiščenje in vzdrževanje Črtica Dogodek Dve zgodbi Govor, kako se obuvamo in sezuvamo Izdelovanje Izkušnje Kritika Moj doživljaj Moja garderoba Načrt za knjigo Nekoč in danes Neverjetni slučaj O tem in onem Opis Opis enih samih čevljev Pesem o čevljih Podrobi opis Pogovor med novimi in starimi čevlji Pomen Povest Pripoved čevljev Razmišljanje 221 Revija Ciciban. Razpravljanje Razprava Razvrstitev Sistematizacija Slavospev Smešni opis Smola Uporaba Vrste čevljev Zgodba Zgodbe Zgodovina Življenjepis Reklama Prisilno delo Športni dan Razprava o enakosti in neenakosti Šolski esej o naglasu Zgodba o večerji 1980–90 Zgodba o mojem rojstvu Zgodilo se je v našem razredu Zima Zimske počitnice 1980–90221 Ari me je ugriznil Avtobus Beg zobnih krtačk Bila sem kot sneg Bila sem kuharica Bili smo mehaniki Bilo je zabavno Bilo me je strah Bojevita Vesna Če bi bil astronavt Če bi bil kralj Če bi bila jaz marjetica Če bi jaz gradila ta svet Če bi tovarišica nagajala Če se medvedu posveti Cesta in igrišče Čevelj – ladja Čokolada Čudna krogla na drevesu Cvetelo je morje Dan poln smole Dedijev rojstni dan Deklica in marjetica Delali smo mlinčke Dirkalci in gledalci pozor Dišave Dogodek s počitnic Doživel sem prometno nesrečo Doživljaj z našega igrišča Drevo na nepravem mestu Dva zajčka Dvakrat bum Ena nedeljska Gasilske vaje Golob v razredu Govoreča torbica Humoristična svetovalnica Izgubil sem se Izlet Izlet na Šmarno goro Izlet v Postojnsko jamo Jaz sem oblaček Jaz sem reka Jesenska injekcija Jesenski strah Jež v škafu Kača v hiši Kadar mame ni doma Kaj je jesen? Kaj sem našel v gozdu Kako sem dobila nove prijatelje Kako sem se ostrigla Kako sem valila piščančka Kazen Kdaj sem bila pogumna Ko bi moja torbica spregovorila Ko sem šla v trgovino Kokosove kroglice Kolovrat Konj pri kovaču Kozlu Križanvrhčani smo zamudili pouk Krof in čarovnica Krvavec Kuhar pa tak Kuharice Kurila sem peč Lahko bi se slabo končalo Laž ima kratke noge Lena mravlja Letalo je pikiralo Ljubljanica pripoveduje Lovili smo polhe Mala vila Mavrica Miška me je prestrašila Mlečni zob Moja prva vožnja s kolesom Moja pomoč Moja pot v vesolje Moja večna roka Moje počitnice Moje veliko pričakovanje Moji čevlji Mokri spomini Motokros Mož pod škatlo Mraz in pol Mrtvi kos Murnovi koncerti Na češnji Na gobarskem izletu Na Kneži Na lovu Na morju Na morju Na poti domov Na poti v trgovino Na ribolovu Na sprehodu v živalski vrt Nabirala sem jagode Našla sem ptička Našli smo morski klobuk Navodila za zabavo Nenavadna omara 222 Revija Kurirček. Neprevidna vožnja Neprevidnost pastirjev Nesreča Nesreča Nesreča ne počiva Nogometna tekma O lenem stroju Obisk Obisk Otožni pajek Packa Padec Padel sem po stopnicah Padel sem s kolesa Padel sem v vedro Padla sem z lestve Pekli smo koruzo Pekli smo kostanj Petelinji boj Po mleko dvakrat Počitnice Počitnice Polžek med potresom Pomagal sem pticam Pomoč v dežju Potok pripoveduje Pozor, kača! Presenečenje Pri stari mami Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pričakovanje Pripetilo se je v 3. e razredu Pripoved starega čevlja Prismojena meja Pristal je helikopter Prva ura Prvi sneg ob morju Prvič govornik Prvič na kolesu Prvoaprilska šala Razbila sem skodelico Reka Paka pripoveduje Rumena in rdeča barvica S sestro sva se skregali Sadna kupa Sanjski izum Sankanje Čas brezskrbnih počitnic je za nami Sinička v razredu Skok v koprive Smeh v šolskih klopeh Smejali smo se Smešna vožnja Smešna zgodba Sneg Šolska žoga Sonja seje stotake Spekla sem prve kolače Sprejela sem gosta iz Velenja Sreča v nesreči Srečanje s kačo Srečanje s ptico Srečanje z divjim prašičem Srnica pripoveduje Stanujem na Marsu? Štiriperesna deteljica Stol, ki ga ni bilo Strah Supermetla Taborniški mnogoboj Torbica pripoveduje Trdo kladivo Trije petelinčki in njihovi inštrumenti Tudi meni se je to zgodilo Tudi s tujimi gosti gre Ukradli so mi sanke Uspelo mi je Ustrašila sem se V bolnici V cirkusu V deželi čokolade V dvoje gre lažje od rok V kopališkem domu V loncu z rumom V mlinu V morju živijo tudi hobotnice V razredu je bila miška Večerjaj pri sveči Veselje in žalost na snegu Veselje na snegu Večer ob svečah Veverica na lešniku Videla sem nesrečo Videli smo nenavadno ptico Vse mu je bilo smešno Zaslužil sem prvi denar Zgubila sem se Zimsko veselje Zlomljena perut Zlomljene smučke Zmanjkalo je vode Zmanjkalo je elektrike 1982–83 Nasmehnila se mi je sreča Moja najljubša žival 1982–83222 Izgubljeni nemški naboj Kristina Brenkova pri nas Kurir Mačka na oknu Moj novi dom Muca je imela mlade Nastopala sem v gledališču Opustošena jasa Pesnik med nami Pomagala sem ženici Prometna nesreča Skrb za mamo Sprememba Tito na obisku pri bolnih otrocih Vožnja z vlakom v Ljubljano Žuljave roke moje mamice 223 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 224 Revija Pionir. 225 Revija Ciciban. 226 Revija Ciciban. 1982–89223 Bil sem dimnikar Bila sem dojenček Bilo je zabavno Bilo me je strah Bilo me je strah Brigada na Kozjanskem Buča Če bi bil čarovnik Če bi bila učiteljica Drevo na nepravem mestu Dva kadilca pri hiši Gradili smo hišo Grizejo radirke Imeli smo ježa Izgubil sem se Izgubili smo sošolko Kadar mame ni doma Kaj sem se naučil v slovenski šoli Kako mi miška prinese denar Karate Karate Ko bom velika Ko sem prišel iz porodnišnice Konj Lahko bi se slabo končalo Letalo je pikiralo Ljubljanica pripoveduje Moja pot v vesolje Moj dan Moj najdražji zaklad Moj prvi kuharski poskus Moj zvezek pripoveduje Moja barbika Moja dolina umira Moja domača vas Moja mamica Moja najljubša igrača Moja najljubša knjiga Moja pot iz šole Moja prababica Moja želja Moje dolžnosti Moje nalivno pero Moje počitnice Moje zlate ribice Moji hranilniki Na gledališki predstavi Na izletu Na ličenju Na snemanju filma Na sprehodu po živalskem vrtu Nagajivi sosedovi fantje Naša kmetija Naša najboljša soseda Neprijeten dogodek Nesreča Nesreča ne počiva Nezgoda Ostala sem brez mamice Otroško popoldne Padel sem po stopnicah Paket Parna lokomotiva Petka Pobiranje smeti Pomagala sem Pomagala sem sosedu Pomoč starejših Predavanje o steklini Pri kovaču Pri meni doma Pri nas varčujemo Pri zobozdravniku Pripoved starega čevlja Rad bi bil kmet Rdeča kapica v šoli Reka Paka pripoveduje Sam doma Sedela sva na ušesih Sem fant od fare? Shujševalna kura Skok v koprive Smeh v šolskih klopeh Soči Špinača Spomenik pripoveduje Spomini na počitnice Spomini na tovarišico Vido Blažko Srečanje s čarodejem Srečanje s pisateljico Kristino Brenkovo Srečanje z divjim prašičem Taborišče na Rabu Uši V bolnici V odmoru V razredu je bila miška V tretjem razredu Vilenica Želeli so govoriti v materinem jeziku, pa niso smeli 1983–84224 Babica je izgubila očala Črne ptice Moj prijatelj Piki Na gostiji Povedali so nam Prepir po pohorsko Sanjski izum Up Postal bom arhitekt Srečanje z Domnom Brezekovim 1983–84225 Kako pionir lahko pomaga domovini Kruh Lovci Mama Nepremagljivi Strahovi Trg v Ljubljani 1983–84226 Doma sem srečna 227 Revija Ciciban. 228 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 229 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. Kaj se najrajši igram Kmečka hiša nekoč Kri rešuje življenje Kruh Lovci Moj konjiček Račke Šola Želeli bi se vrniti Zgubila sem se Zmanjkalo je vode 1983–89227 Avtobus BMX Cestna zapora Doživel sem prometno nesrečo Kaj bi rad postal Kiki in Vohica Krava Krof in čarovnica Laž imam kratke noge Moji zajčki Muc mi je povedal Na morju Naredil sem obešalnik Ogledali smo si kovačijo Paket Palček in lisica Peljala sem se z vlakom Polh Potovanje do oblaka in nazaj Pri kovaču Pri nas doma Spoznavanje prometa skozi igro Supermetla Uboga muca Veverica Zbiramo papir 1984–88228 Bala sem se kazni Bilo me je strah Bilo mi je lepo Bolečina ob slovesu Če bi imela čarodejni prstan Če bila bi … Če mačke ni doma, miši plešejo Dan mrtvih Delala sem v kuhinji Dogodek s počitnic Ekskurzija na Krasu Govoreči konj na televizijskem kvizu Imela sem srečo Kako bi gospodinjil, če bi bila mama bolna Kako je prišla pomlad v moj kraj Kako sem praznoval 1. maj Laž ima kratke noge Moj delovni dan Moj domači kraj Moj najljubši domišljijski junak Moja rosna mladost Moje otroštvo Moje srečanje s ptico Moje srečanje z živaljo Na vlaku Obdaroval sem mamo Opazovala sem ples Piknik Pogovor med deklico in zvončkom Pogovor med učiteljico in očetom Potoval sem Pred izložbo Prevzele so me lepote slovenskih gora Prižgal sem svečko Razmišljanje o vojni in miru S poti po alpskem svetu Sodobni ptički brez gnezda Sprehod ob potoku Sprehod po gozdu Srečanje z vojakom Zimsko veselje 1984–92229 Bila sem roža v parku Dan mladosti Družba, mesto in invalidi Ko sem bila jaz moja mama Krivica me je bolela Mladost – neznansko lepa Moja domovina Moja sošolka Moje prve simpatije Moje sanje Najljubše podobe Naš pionirski dan Ne maram šole Neviden v zbornici Običaji okrog Novega leta Osamljeni čevelj Otroci Pečem palačinke Počitniški načrti Pogovor med razredničarko in mamo Poletje Potepuh Preproste besede Prihodnost Prisluškovanje Prizadevanje za mir Prvomajski prazniki 230 Revija Mavrica. 231 Revija Kurirček. 232 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 233 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 234 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 235 Revija Pionir. 236 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 237 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. Ptice pozimi Pustovanje Slovo Spomini Spomini na otroštvo Srečanje z ježem Tak sem jaz Taka sem jaz Tistega lepega dne Trenutek Utrinki iz mojega otroštva Utrinki iz mojega otroštva V naši knjižnici Vojna in njen smisel Zdravje je naše največje bogastvo Zimski dan Življenje ni praznik 1985–86230 Bog je večno sonce Dar očka in mamice Daritev bodi ti življenje celo Dež, sonce, mavrica Kdo nam daje toplino Lepo je nekaj darovati Mamica je moje nepogrešljivo sonce Moji načrti Posijalo je sonce Sonce je kot molitev Sonce je posijalo v njeno življenje Sonce v družini Sončna pot mojega življenja Tudi učenje je daritev 1985–86231 Kaj mi je najbolj všeč Moja pot v šolo Moja najljubša igrača Moja najljubša knjiga Moja šola Moji starši in jaz Nedeljsko kosilo Počitniške igre Pogumna bolničarka Poredni puran Spomini na dedka Srečanje s pesnikom Tekmovali smo v umivanju zob V Begunjah V partizanski bolnišnici Veselo nujno zlo 1985–89232 Moja torba pripoveduje Počitnice Srečanje s kačo Pot na morje Ko smo nabirali kamenje Obisk S splavom po oceanu Srečanje s tujcem Opazovala sem 1985–89233 Čebelja pot Ko smo nabirali kamenje Moja torba pripoveduje Obisk Opazovala sem Počitnice Pot na morje S splavom po oceanu Srečanje s kačo Srečanje s tujcem V vesolju 1985–99234 Ananas Drevesa pripovedujejo Na drugem planetu Nekoč je bilo Poletni dan Smešen dogodek iz mojega otroštva Vila pripoveduje 1986–88 Slonček balonček Skrivnost je skrivnostno nedosegljiva 1986–87235 V električni žici ni čebel 1986–87236 Čebelica in čmrlj Kurirčkova torbica Marjetica Pasja hiška Pomlad prihaja Potovali smo na Rab Potovanje Pozor – cesta Prvi maj Snežilo je Včeraj popoldne Živali in avtomobili 1986–93237 Delovni dan moje mame Desetnica Drevesi se pogovarjata Jesen je prišla 238 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 239 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 240 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 241 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. Le tebi, dnevnik, zaupam Lepa Vida List iz mojega dnevnika Moj domači kraj Moj oče Moja mama Moji prijatelji Na poti v šolo Naš športni dan Pomlad se je prebudila Pri zobozdravniku Prigodice iz mojega življenja Srečanje z Martinom Krpanom Strah ima velike oči V nesreči spoznaš prijatelja V petnajstem Zimske počitnice 1986–93238 Delovni dan moje mame Desetnica Drevesi se pogovarjata Jesen je prišla Le tebi, dnevnik, zaupam Lepa Vida List iz mojega dnevnika Moj domači kraj Moj oče Moja mama Moji prijatelji Na poti v šolo Naš športni dan Pomlad se je prebudila Pri zobozdravniku Prigodica iz mojega življenja Šola govori Srečanje z Martinom Krpanom Strah ima velike oči V nesreči spoznaš prijatelja V petnajstem Zimske počitnice Na drugem planetu Nekoč je bilo (drevesa pripovedujejo) Ananas Smešen dogodek iz mojega otroštva Poletni dan Vila pripoveduje 1986–93239 Čaša tvoja je življenje tvoje Čemu se smeji 8. A Kam … Ljubezen Mladost je norost, čez jarke skače, kjer je most Mlečna restavracija v Križah Moj dnevnik Moj domači kraj Moj očka Moj(a) najboljši(a) prijatelj(ica) Moja mamica Moja pot domov Narobe svet Nenavaden izlet Po počitnicah Pomladanska romanca Prijateljstvo Pripoved na P Prvoaprilska šala Športni dan Strah ima velike oči V ljudskem slovstvu je ohranjena modrost naroda V osmem Za kakšnega me imajo in kakšen sem 1987–88240 Bil sem kavboj Bog rešuje svoje ljudstvo Govori lepo Izgubila sem se Kako je nastalo jezero Mačka pred mišjo luknjo Moj prvi maj Moj zajček Moja mami Muca Na snegu Nabiranje pomladanskih cvetic Naredila sem škodo Naš vsakdanji kruh Pri zobozdravnici Pustni sprevod Rada imam V Bistri Vedno bom govoril resnico Z oblačkom 1988–89 Kaj je to sreča? List iz mojega dnevnika 1988–89241 En dan med počitnicami Kako me je bilo strah ponoči Moja najljubša knjiga 242 F. Žagar: Jezik in slovstvo. 243 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 244 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 245 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 246 Revija Kurirček. 247 Revija Mladi svet (priloga Ljudskega tednika, 1947–). 1988–89242, 1990–92243 … In lepo pozdravljeni Bilo me je strah Cirkus potrebuje pomoč Dan Dan, ko so zastonj delili klobase Jaz sama Kaj razmišlja Marsovec o Zemljanih Kako majhna sem bila v tem prostoru in kako veličastni so bili moji občutki Kako sem iz gosenice postal metulj Kakšen avto bi bilo treba skonstruirati, da ne bi bilo težav s parkiranjem Kakšna bo budilka prihodnosti Kapljica pripoveduje Ko mačke ni doma, miši plešejo Kopanje zaklada Moja prva ljubezen Na obisku pri kralju Matjažu Nenadoma sem bila sredi dogajanja Nesreča se je zgodila Neviden O čem bi pisal Ivan Cankar danes Odprava denarja Ogled razstave Osamljeni medvedek toži Pepe Cvek je postal ravnatelj naše šole Polomljena punčka pripoveduje Potovanje v prihodnost Pri zdravniku Samo tebi zaupam Sreča Supermetla Savet nas je opazil Tam V Indiji Koromandiji 1988–90244 Bila sem še majhne pameti Dan, ko so zastonj delili klobase Iz živalskega sveta Jesenska slika Mati se je bala zame Mimo dnevnega načrta Mladost – naša generacija Mladost je norost Moj prvi kuharski poizkus Moji otroški doživljaji Naj dogodek Nekoga moraš imeti rad Nemogoče je mogoče Objel me je val sreče Pot, po kateri se sprehajam Sam doma Spomini na otroštvo Spoznala sem … Srečanje z junakom iz knjige Super nalivno pero Svet okoli nas Tebi, moj dnevnik zaupam Včeraj, danes, jutri Zanimive počitnice Zdaj odhajamo Zgodilo se mi je … Zvočniki so izginili 1989–90245 Ceremonije so potrebne Moj prijatelj Moja cvetlica Moja največja laž Moje novoletne želje Pokukal sem v votlino kralja Matjaža Pomagal sem pri delu 1989–91246 Bitje iz vesolja Kraljevič in kralj Krava Belka Lepotno tekmovanje v gozdu Letalska zgodba Majhen deček Mihec na luni Nenavadna dogodivščina Listka Korenčka Pusti medvedek Alojzij Rad bi bil Sanje Strašni lev Svetilka Trmoglavi zmaj Trmoglavi zmaj in pogumni Janez Zmešnjava letnih časov 1990–91247 Ali poznam ljubezen Bil sem kaznovan Čar pomladi Če bi bil človek človeku brat Jaz deževna kapljica Kako smo pekli palačinke Ko bi bil sonce Moja preizkušnja Moja počitniška doživetja 248 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 249 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 250 Revija Pastirček (mladinska revija, Gorica, 1946–). Najlepše, najboljše v minulem letu Neverjetno, a resnično Obisk Pravljično mesto Sobotni večer Sodobna pravljica Tudi v meni je dobro in zlo V pričakovanju jutrišnjega dne Zadnji rumeni list 1990–95248 Bila sem policajka Božič Božič in novo leto pri Jeklinovih Dan v letu 3000 Grajski ribnik v Šoštanju Izdelovanje mlinčka Kako so včasih praznovali božič, novo leto in svete tri kralje pri Svetlinu Knjižnica Ko bom velik(a) Kviz o prometu Ličkanje Moja roža Nabiranje prsti Nagelj in bršljan Nesreča Novoletna jelka Očiščena vas Onesnažena narava Pekarna Posadili smo podtaknjence Postavljanje jaslic Potep po gozdu Potovanje z balonom Praznovanje Pripravili smo zemljo Sem gasilka pri požaru Sem obiskovalec v mestni knjižnici Skrb za rože Sprehod ob Rači Tovarna Ura V Križni jami Zadnji dan leta Zimski športni dan Zimsko drsanje na bajerju 1990–95249 Če bi bila priča Človek mora imeti prijatelja, vsaj enega, da je lahko vesel Irena me je odvedla k Teodori Jezik – največje bogastvo Kakšen sem in kakšnega me vidijo drugi List iz mojega dnevnika Med ognjem in naravo bodimo mi Moj cilj Moj najljubši kotiček Moje življenje, moje bogastvo Na obisku v knjižnici Ohranimo dom in okolje pred požari Pišem miru in svobodi Počitniški utrinek Pustovanje v mojem kraju Razveselil sem se Šolsko leto se bliskovito bliža koncu To sem jaz in to pravijo o meni Tudi pešci so udeleženci v prometu 1990–97250 Advent Advent Andrejka in marsovčki Bazen Birma Biti pero Božič prihaja Božič prihaja Božične želje Čarovnik Če bi imel čarobno paličico Čudežni kamen Čutim Dobro delo Dogodek v šoli Dragi Jezus Dragi Miklavž Dragi otroci celega sveta Dragi otroci celega sveta Dragi pastirček Dragi pastirček Dragi sv. Miklavž Gledala sem pod mikroskopom Golobček Goriški svetoivanski strežniki Hladno jutro Hočemo mir Hvala očka in mama za življenje Igrače Igrače Igrajmo se zimo Indijanček Izlet v Gardaland Jama pri Briščikih in naš Kras Jaslice v Bazovici Jaz, papežev vodnik Jesen Jesen Jesen na Krasu Ježek in zajček Kaj bi želel očku in mami Kaj delam popoldne Kaj je zame mir Kaj mislimo Kako pričakujem božič Kako se živali pripravljajo na pust Kako sem preživel praznik vseh svetnikov Kako so nekdaj pekli kruh Kako so nekoč pekli kruh Kakšne volje sem, ko vstanem Kočno v novi šoli Konj Koruza Kozliček Lepe sanje Lipa pripoveduje Magična preproga Marija in mucek Lilo Med odmorom Meteorit Miklavževo darilo Mir na svetu Misijonska prireditev v Mačkovljah Moj brat Mitja Moj bratec Moj bratec Martin Moj dedek Moj dom Moj dom Moj kanarček Moj katehet Moj oče Moj očka Moj očka Moj pes Moj pes Moj popoldan Moj prijatelj Moj razred Moj rojstni dan Moj vrtiček Moja babica Moja družina Moja mama Moja mama in oče Moja molitvica Moja muca Pika Moja muca Moja najboljša prijateljica Moja nona Moja nova maska Moja pot v šolo Moja psička Moja sestrica Moja sestrica hodi v prvi razred Moja soba Moja teta Moja trgatev Moja vas Moja vas Moja vas Moja zgodba Moje božične počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje razmišljanje Moje živali Moji mamici Moji sošolci Moji sošolci Moji želvi Molitev Muca Miki – Piki Na god sv. Martina Na Krasu sneži Na našem pokopališču Na smučanju Na smučanju Na snegu Najboljša prijateljica Najlepša pot iz šole Naš učitelj Naš vrt spomladi Naša cerkev Naša šola Nedelja Nedelja v marcu Nekega deževnega jesenskega dne Nekoč je živel lev Nesrečni dan Nevarna vožnja Nezgoda Neznana muca Nogometna tekma Nogometna tekma Novo odkritje v Mačkoljah Novoletno voščilo miru Novoletno voščilo miru O kajenju in mamilih Obisk Obisk zambijskih otrok Očka in mamica Pajek, čebela in jež Pes Pes moje babice Pevske vaje Pismo Jezusu za rojstni dan Pismo sv. Miklavžu Počitnice Pokal Polet v bodočnost Pomlad Postni čas Potovanje Pravi vojak Pravljica o muci Maci Predstavim se Predstavljam se Pri sestrah Pri sv. maši Pri verouku Princ in princesa Pripravljamo se na Božič Pripravljamo se na Veliko noč Priprava na birmo Prišel je prvi sneg Prišla je jesen Prvo pisemce pastirčku Ptička na nebu Pustovanje v šoli 251 Revija Ciciban. Rada bi potovala v gore Rastlina Riki Rojstni dan Sestrica Sara Shajala sem Skavti Skavtska nogometna tekma Skozi okno Škratje Skupna risba Sneg Sneg Sneži Šola Spomini na izlet na Koroško Sprehajala sem se po gozdu Spremenila sem se v lastovko in odletela Sv. krst Sv. Trojica in en Bog V bolnišnici V nedeljo V razredu pred zvoncem V šoli V učilnici begunskih otrok Vaška pravljica Večer na vasi Vedenje pri sv. maši Vedno pri smučkah Vijolica Violina Vojna na Hrvaškem Vojna v zalivu Vprašanje Vsi sveti Začetek šolskega leta Zahvalna nedelja v Sovodnjah Zbudila sem se in … Želim si mir Želva Genovefa Zgodba o zadnjem rumenem listu Zunajzemeljsko bitje Zvonček 1990–99251 Al' bo kal poznalo seme, sam ne ve BMX Bolha buba Brata ni bilo v postelji Časopisna novica Čudežno seme Delovni dan v letu 3000 Deževen dan je lahko prav krasen dan Dobil sem bratca Donesi sem! Doživel sem prometno nesrečo Drobec otroštva s počitnic Drobtinice sem raztrosil – a ne kar tako Duhovi v hiši Dvojno presenečenje En dan v Vili Čiračara Galjot je našel srečo Hiša na drevesu Izgubil ključ Izgubil sem avto Izlet na Raduho Jaz in povodni mož Jaz in Urška (iz povodnega moža) Jaz sem budilka Jaz sem jabolko Jaz sem hiša Jaz sem stonoga Kača pripoveduje Kaj bi rad postal Kaj bi se zgodilo, če bi uporabljali čudežni napitek Kaj je narobe? Kako sem si obril roke Kakšna je pravljična dežela Kdaj me je bilo strah Konji na obisku Kostanjev piknik Kristalni svečnik se predstavi Laž ima kratke noge Le kdo je uslišal mojo prošnjo? Lepa Vida zaživi drugače Mavrica pripoveduje Me prepoznate? To sem jaz – svinčnik Metuljev svet Mladost mi ni bila samo z rožicami posuta Moj najljubši dan Moj prvi sneg Moj vlakec na domišljijo Moja najljubša pravljica Moja najuspešnejša laž Moja torbica pripoveduje Moje počitnice Moje prvo pletenje Mojo družino so začarali Mravlje Muc mi je povedal Muca si je kupila kotalke Na izletu Najlepši dan mojih počitnic No – zgodba Obiskal nas je pajek Ogledali smo si kovačijo Pajek skakalec Pangelpuc na počitnicah Peljala se bom z vlakom Pet čarovnic Peter Klepec pripoveduje Pijani zajček in dva volka Po kostanje Pobeg Pod brezo miš Pognala nam je strah v kosti Polh na obisku Poplava Praznovanje 252 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 253 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. Presenečenje Protisnežna juha Ptica pekarica Ribica v šoli Sem reka Sava Šiškoizlet Sladkosneda kokoš Rezika Snežaki Šola iz sladoleda Spoznanje Srečni petek Strah Strah in mali strahovi Strah po nepotrebnem Tiskarski škrat Tudi pri noni je lepo Zgodba o oblačku, ki ni znal gledati Uboga muca V soboto Veverica sanja Vročina Vsaka ptica ljubi svoje gnezdo Vznemirili smo sipo Za nagrado čokolada Zgodba o svinčniku Zimske počitnice Zlata jesen je prišla z zakladi Zmagali smo 1990–99252 Aprila 1986 Avtobus pripoveduje Bila sem bolna Bila sem pri zdravniku Bila sem pri zobozdravniku Bliža se pomlad Brat me je užalil Deževno popoldne Dnevnik s popotovanja po džungli Doživljaj s počitnic In potem sem se lotila dela Izlet Kadar mačke ni doma, miši plešejo Laž ima kratke noge Lep spomladanski dan List in drevo Majhna neprevidnost Med počitnicami Nekega dne med počitnicami Moj dvojnik – elektronik Moj najlepši doživljaj med prvomajskimi počitnicami Moj sin (4. R.) Na izletu Na snegu Nabirala sem gobe Nevihta Novoletni prazniki Občutil sem domotožje Obiskal nas je pesnik Papagaj in sir Počitnice Pogovor dveh živali Pomlad na našem travniku in v sadovnjaku Pot iz šole Praznik v šoli Pri nemščini Pričnemo pouk Prvi april Prvič na konju Šli smo na pohod Slika iz zaprašenega albuma Sobota s Šifrerjem Športni dan Srečala sem ptičko Srečanje z Martinom Krpanom Stožilo se mi je po domu Strahec praska Svinčnik pripoveduje To pa ni bilo tovariško V avtobusu V deželi palčkov V nedeljo popoldne V sodu Vas Sesirjeni ljudje Veter in list Vožnja z vlakom Zadnji rumeni list 1990–99253 Bili smo v gozdu Če bi bila ptica Če bi zadela glavni dobitek Če te boli zob, je pa res hudo Čudno življenje majhnega sončka Denar Hiša Imeti se moramo radi Kaj si želim Kaj so včasih jedli Kako sem se rodil Kako sem si obril roke Kako smo čistili razred Klobase ni več Končal se je teden boja proti kajenju Lokomotiva pripoveduje Malo drugačno učenje Marsovci na obisku Moj maček Moj najljubši dan Moj pes Moj veliki podvig Moja knjižna polica Moja sreča Moje skrivališče Moji sorodniki Najljubša TV oddaja 254 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 255 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 256 Revija Kekec (literarna revija za učence osnovnih šol, 1991–). Naravoslovni dan Obiskoval nas je pajek Ostal mi bo lep spomin Poplava Pot v šolo Promet na vasi Prvič na kolesu Razbito steklo Sanjala sem Sanjalo se mi je Sem smučarski skakalec Skrivališče pod košem Smučarski tečaj Sreča v nesreči Stara mama mi je povedala Steklenička jagodnega soka Ustavil naju je tujec Varčevanje Vesela planinca Videla sem pijanca Zgodilo se je 1990–99254 Debela laž Galjot je našel srečo Lepo je biti Slovenec, a težko Moja mladost in moji starši Na obisku pri goriškem slavčku Na vse se spozna Poznam jo (ga) Spominja me na … Srečanje s pradedom Srečanje s Primožem Trubarjem 1990–99255 Bili smo na izletu Bilo me je strah Če bi bil(a) kralj(ica) Deževna kaplja Govoreča steklenica Govoreča sveča Hišica na drevesu Hodil sem … Hrast pripoveduje Imam ga (jo) od srca rad Ime mi je Sonček balonček Izgubil(a) sem … Janezkov stric je po poklicu obešalnik Jaz sem Kako rešiti travnik? Kolo si upa List iz mojega dnevnika Lonec pripoveduje Mala snežinka Moj skrivni kotiček Moj svet skrivnosti in sanj Moj(a) najljubša prijatelj(ica) Moja družina Moja najljubša igračka Moja najljubša žival Najbolj sem bil vesel … Najbolj sem bil vesel … Narobe pravljica Naš razred Nemogoče zahteve mojih staršev in učiteljev Nenavadna pot Oblak me nosi … Oko mojega spomina seže daleč Pogovarjal(a) sem se z bitjem z … Polet v vesolje Pot dežne kapljice Pozabil(a) sem… Prišla je pomlad Rad(a) imam Rad(a) imam pomlad Razveselil(a) sem se, bilo me je strah Resnica o dedku Mrazu (Božičku, Miklavžu) Saj ni mogoče, ljuba gospa Sanjal(a) sem Šel sem z vesoljsko ladjo Sem zvonček Šolska torba me je nesla v narobe šolo Spremenil(a) sem se v … Srečal(a) sem coprnico Zofko Srečanje s samim seboj Skrivnost votlega drevesa Stanujem v … Stopil sem skozi čarobno zrcalo Težko diham To sem jaz V deželi pravljic Vijolica pripoveduje Vse moje neizpolnjene želje Zadnji jesenski list pripoveduje Zadnji rumeni list Živela sem na mostišču Zvonec kliče 1990–99256 Debela laž Lepo je biti Slovenec, a težko Moja mladost in moji starši Na obisku pri Goriškem slavčku Poznam jo (ga) 257 Revija Kekec. 258 Revija Ciciban. 259 Spisovnice, vir: Slovenski šolski muzej. 260 F. Žagar: Šolske besedilne vrste. 261 F. Žagar: Slovenski jezik in jezikovna vadnica za šesti razred. Spominja me na … Srečanje s pradedom Galjot je našel srečo Srečanje s Primožem Trubarjem Na vse se spozna 1991–92257 Bali smo se alarma Brigade Izgubil sem šolsko knjigo Joj, koliko vprašanj Med pobiranjem sena Na obisku v Ljubljani Nesrečni zajček Obiskovanje krožkov Pogled v daljavo Postal sem planinec Prijatelj Prvič s padalom Razdrto gnezdo Sanje pri belem dnevu Šest dni v Trstu Snežinka pripoveduje Šola v naravi Solza Sreča Suha krava Tesnoba in strah Usta V akvariju Veverička in velikanski lešnik 1991–99258 Bili smo v knjižnici Čudni gamsi Dedek Kako sem premagal sošolca Maske Moj oči Moj papagajček Moja želva Obisk pri pitonu Obiskali smo mlinarja Prvi sneg Roza palačinke Sneg Šola pri nas doma Velika pesa Zaspana Ana in čarobni škrat Zima 1992259 Olimpijske igre Otroci se bahajo Otroško veselje Padec s kolesom Padec s sanmi Padec s smučmi Ploha Pogovor deklice in zvončka Pogovor vaškega in mestnega psa Pomlad na našem vrtu Popoldne bom šel v gozd Praznovanje rojstnega dne Praznovanje novega leta Praznovanje dneva žena Protirevolver Prve snežinke Reka Slap Sončni vzhod Sončni zahod Supermetla Superočala Svetlikanje kresnic Tekma Usoda stare žoge Ustrašil sem se V Celju so izginili vsi gumbi V planinah Valovi na morju Veter Veter v gozdu Vrabec (zajec, srnjak) mi je pripovedoval Zajec mi je pripovedoval Srnjak mi je pripovedoval Vse premalo upoštevamo prometne predpise Zdravilo zoper plešo Življenjepis steklenega možička Zoprna jed 1992260, 261 26. junija 2002 27. novembra 2002 Ali ga poznate? Ali naj bo kajenje prepovedano z zakonom? Ali raje poslušam Mozarta ali Beethovna? Ali sem za amaterski ali za profesionalni šport? Ali so za vojne krivi narodi ali njihovi voditelji? Avto na bencin iz odpadkov Babičina soba Beg pred kačo Beg pred kačo (podan v prvi in tretji osebi) Bel cvet Bil sem bolan Bil(a) sem pohvaljena(a) Bil(a) sem pohvaljen(a) Bila sem roža v parku Blato Bojan Križaj je postal ravnatelj naše šole Bojan Križaj je postal ravnatelj naše šole Ciklame za mamo Cirkuška predstava Cirkuška predstava Česar sam nimaš rad, tudi drugim ne stori Človek Človek, ki je name naredil vtis Črke v mojem zvezku so oživele Črke v mojem zvezku so oživele Črke v mojem zvezku so oživele Čudni gostje v Mračnem gozdu Dan, ko so zastonj delili pice Dan, ko so zastonj delili pice Dedovo pismo Deklice so bolj pridne, kot dečki. Ali je to res? Demonstracije Dež Dežela bučmanov Doma Domača žival Drava mi je povedala Frizerka med svojim delom Gora Govoreča lisica Govoreča lisica Govoreči konj na televizijskem kvizu Govori, kar je res, stori, kar smeš Gozd Gozdne živali Gozdne živali se bojijo človeka Grad – gospodar nad mestom Grajska ruševina Grde in lepe besede Guganje – natrgana vrv – padec Guganje – natrgana vrv – padec Guganje na stolu Iskanje zaklada Iskanje zaklada Izbirajmo deset najboljših del slovenske književnosti Izgubil sem kapo Izgubil sem knjigo Izgubil(a) sem ključ Izgubil/a sem ključ Izgubila sem uro Izgubljena kapa Izgubljena torba Izgubljena ura Iznajdljivi šofer Jabolko Jesenske barve na drevju Kaj bi naredil, če bi našel diamant? Kaj bi naredil, če bi našel diamant? Kaj bi povedal moj učbenik, če bi znal govoriti? Kaj bi povedal moj učbenik, če bi znal govoriti? Kaj bi se zgodilo, če bi se prebudil kot zajček? Kaj bi se zgodilo, če bi se prebudil, kot zajček? Kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo več šol? Kaj mi je pripovedoval učbenik o svojem življenju Kaj mi je pripovedoval učbenik o svojem življenju Kaj mislijo o mojih sposobnostih drugi in kaj sam Kaj se je zgodilo na dvorišču Kaj vesoljček Bim pripoveduje o Zemljanih? Kako sem se včeraj pripravljal na današnji šolski dan Kako bi organiziral zabavno življenje na šoli? Kako bom ravnal(a), ko bo sin dobil cvek Kako bom ravnal(a), ko bo sin dobil cvek Kako bom ravnal(a), če bo sin hotel postati klovn Kako bom ravnal(a), če bo sin hotel postati klovn Kako bom ravnal(a), ko bo sin dobil cvek Kako bom ravnal(a), če bo sin hotel postati klovn Kako čistimo čevlje? Kako čistimo, čevlje? Kako Ivan Cankar opisuje mater in očeta Kako je Janko čistil čevlje? Kako je Janko čistil čevlje? Kako je na našem vrtu Kako je naša mama kandidirala za predsednico republike Kako je naša mama kandidirala za predsednico Slovenije Kako je naša mama kandidirala za predsednico Slovenije Kako je Špela ošilila svinčnik Kako je Špela pekla palačinke? Kako likamo? Kako likamo? Kako mi je zrasla pamet Kako naredimo (ladjico) Kako naredimo ladjico Kako naredimo zmaja (ladjico) Kako naredimo zmaja Kako ošilimo svinčnik Kako se igra namizni tenis Kako se igra namizni tenis, košarka Kako se je treba pripraviti na pouk? Kako se otroci skrivajo? Kako se pečejo palačinke? Kako se igra košarka Kako se igra namizni tenis Kako se je treba pripravljati na pouk? Kako se očisti tabla? Kako se otroci skrivajo? Kako se pečejo palačinke? Kako sem delal poskus Kako sem kuhal juho Kako sem likala? Kako sem likala? Kako sem postavljal papirnato kapo Kako sem preživel 10. maj 2025 Kako sem preživel običajen počitniški dan? Kako sem preživel običajen počitniški dan? Kako sem se naučil voziti kolo (plavati, smučati) Kako sem se naučil plavati Kako sem se naučil plavati? Kako sem se včeraj pripravljal na današnji šolski dan? Kako sem ušel Turkom Kako sem ušel Italijanom Kako sem ušel Nemcem Kako smo se dogovarjali za ekskurzijo Kako smo se dogovarjali za ekskurzijo Kako smo se skrivali? Kako smo se skrivali? Kako so otroci vsadili bonbone in kaj je bilo potem Kako so otroci vsadili cekine in kaj je bilo potem Kako so otroci vsadili čokolado in kaj je bilo potem Kako so otroci vsadili pico in kaj je bilo potem Kako sta Sandra in Jure brisala tablo? Kako zavijemo knjigo Kako zavijemo knjigo Kakšne so ure Kam bi šli na ekskurzijo? Zakaj? Kar je redko, je nekaj vredno Kdo sta roparja? Kdor dela, dela tudi napake Kdor laž govori, vso vero izgubi Kdor prej pride, prej melje Klepet o šolskih zadevah Knjiga Knjiga, ki jo priporočam Knjiga, ki jo priporočam Knjižnica – izbiranje knjige – branje Knjižnica – izbiranje knjige – branje Ko bi bil naš ravnatelj Michael Jackson Ko bi bila Svetlana Makarovič ravnateljica naše šole Ko bi bila Svetlana Makarovič ravnateljica naše šole Ko je bil naš šolski ravnatelj Michael Jackson Ko je gospodinjil oče Ko se je mojemu računalniku zmešalo Ko so razredniku popustili živci Ko so očetu popustili živci Ko so materi popustili živci Koncert Koncert Koncert Koristnost in nekoristnost naših domačih nalog Košarkaška tekma Kralj Matjaž in kraljica Alenčica pri Konjskem repu Kralj Matjaž in kraljica Alenčica pri Konjskem repu Krka mi je pripovedovala Kulturni (naravoslovni) dan Kulturni dan Kupil(a) sem čevlje Kupil(a) sem hlače Kupil(a) sem knjigo Kupil(a) sem čevlje Kupil(a) sem hlače Kupil(a) sem knjigo Lanska in letošnja moda Le zakaj so srne tako plahe? Lenuh sam sebi čas krade Lešnikova čokolada Liliputanec v našem razredu Liliputanec v našem razredu Lisica Lisica in krokar Lisica, ki spi, ne ujame kokoši Ljubezen gospoda Pošvedranca in gospodične Visokopetnice Ljubljanica mi je pripovedovala Ločila se hudujejo Mama pri delu Mama pripoveduje Mama pripoveduje Mame ni – kuhanje – (ne)užitno, kosilo Mame ni – kuhanje – ne/užitno kosilo Marin Krpan Marsovček v našem razredu Megleno jutro v mestu Metode uspešnega učenja Modra cesarjeva odločitev Moj dedek Moj dedek Moj dnevni red v počitniških dneh Moj dnevni red v počitniških dnevih Moj najljubši kotiček Moj najljubši kotiček Moj prijatelj Moj prijatelj Moj prijatelj z Marsa Moj prijatelj z Marsa Moja babica Moja babica Moja in bratova soba Moja prijateljica Moja prijateljica Moja prva vožnja z avtobusom Moja prva vožnja z vlakom Moja prva vožnja z ladjo Moja prva vožnja z letalom Moja soba Moja soba Moja soba (leta 2007) Moja soba (leta 2007) Moje kolo Moje, kolo Na lovu z viteško mladino Na lovu z viteško mladino Na lovu za viteško mladino Na obisku pri kralju Matjažu Najboljša televizijska oddaja Najboljša televizijska oddaja Nakupovanje Nalivno pero Namesto mene dela robot Narava ima svoje postave Naravoslovni dan Naslovi, primerni za pisanje domišljijskih spisov Nasvet je vreden zlata Naša siamska mačka Naša siamska mačka Nenavadna pustna obleka Nenavadne sanje Nenavadne sanje Neubogljivost in kazen Neubogljivost in kazen Neuspešen tek Nevihta Ni vse zlato, kar se sveti Nikomur ni na čelu zapisano, kdo je in kakšen je Nogometna tekma Košarkaška tekma Nogometna tekma Nova obleka Novi čevlji Novo kolo Novosti pri veliki začetnici v Slovenskem pravopisu 1990 Oblaki Obleka iz azbesta Obleka iz čokolade Obleka iz drevesnega lista / lubja Obleka iz ličkanja Obleka iz medvedje kože Obleka iz papirja Obleka iz pasjih črev Obleka iz pločevine Obleka iz pršuta Obleka iz testenin Oče naš Oče pri delu Oče pripoveduje Oče pripoveduje Od kod izvira naša družina Odločilni trenutek v tekmi Odločilni trenutek v tekmi Olimpijske medalje slovenskih športnikov Otroci iz soseščine – tekma – zmaga Otroci iz soseščine – tekma – zmaga Otroci sami – nenaden obisk – prijazen spomin Otroci sami – nenaden obisk – prijazen sprejem Otrok – žoga na cesti – mamina jeza Otrok – žoga na cesto – avto Pankič Uroš Peresnica Peresnica (z vidika palčka) Pes, ki laja, ne grize Pesem preganja skrbi Peter Klepec Pevec (športnik, škof) je postal ravnatelj naše šole Pica po mornarsko Pika Nogavička Plašč Počasi se daleč pride Pogled z našega bloka Pogled z razglednega stolpa Pogled z razgledom stolpa Poletje na morju Poletje na morju (v gorah) Poletje v gorah Polomljena igrača pripoveduje Pomlad na našem vrtu Poročilo mopedista Poročilo o učnem uspehu našega razreda Poročilo o učnem uspehu našega razreda Poročilo šoferja osebnega avtomobila Portret slovenskega pisatelja Portret slovenskega pisatelja Poštar – paket – delitev daril Poštar – paket – delitev, daril Pot v megli Pot v megli Potovanje po Indiji Potovanje po Indiji Povratek na Zemljo Pogled z okna Praznično kosilo Praznično, kosilo Praznik – boljša obleka – umazati se Praznik – boljša obleka – umazati se Prepozno sem prišel(-la) domov Prepozno sem prišel/la domov Presenečenje Prešernov in Župančičev portret Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pričevanje o prometni nesreči Pričevanje o prometni nesreči Prvi ples Prvi ples (poljub zmenek) Prvi poljub Prvi zmenek Psihološke pravice otrok Rak na brisači Razmišljanje o domišljavcih Razredna mama Razredna mama Razredna Razposajenka Razredni možgani Razredni Pavliha Razredni zmaj Razredni možgani Razstava starih predmetov Razstava, ki ji ni para Razstava, ki ji ni para Rdeča kapica in njen prijatelj Janko Rdeča kapica in njen prijatelj Janko Rdeča kapica pri filmskem režiserju Rdeča kapica pri filmskem režiserju Resnicoljubni si ne maši ušes Ribiški uspeh Ribiški uspeh (podan, kot pripoved in, kot zapis v dnevnik) S kom bi bil raje na počitnicah s starši ali vrstniki? Skromnost je lepa čednost Skromnost je lepa čednost Slab občutek zaradi nepripravljenosti na pouk Slab občutek zaradi nepripravljenosti na pouk Sneg je pobelil naš kraj Sneg je pobelil naš kraj Sosedov pes Lord Sosedov pes Lord Spis o jeseni Spomenik v našem kraju Spomenik v našem kraju Sproščena igra Sproščena igra Srečanje s srnami Srne in jaz Srne v sadovnjaku Stara ropotija odkriva način življenja prednikov Stekleni možiček Stekleni možiček Stolp na ljubljanskem gradu Superlonec Superlonec Supermetla Supermetla Superpero Škornji Šola in sošolci Šolska torba Tom Sawyer Pika Nogavička Tom Saywer Trdoglavi zmaj Trenutek pred šolsko nalogo Trenutek pred šolsko nalogo Tri srne Triglav in vzpon nanj Ura Usoda Janezkove jezikovne vadnice V domovini naših prednikov V Indiji Koromandiji V pričakovanju novega leta V službi pri čarovnici Kurji nožici 262 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 263 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 264 Revija Ciciban. 265 Revija Kekec. V trebuhu sedmoglavega zmaja Varoval(a) sem bratca (sestrico) Varoval/a sem bratca Varoval/a sem sestrico Vaza – črepinje – mamina jeza Vaza – črepinje – mamina jeza Velika želja – ptiček – skrb zanj Velika želja – ptiček – skrb zanj Volk in sedmero kozličkov v Šiški Volk in sedem kozličkov v Šiški Vožnja z ladjo Vožnja z letalom Vožnja z vlakom Vožnja z vlakom (ladjo letalom) Vrabec pripoveduje Vsaka glava ima svojo pamet Z letalom nad našim krajem Z letalom nad našim krajem Zadnji metri do vrha Zadnji metri do vrha (z vidika alpinista) Zanimiva ekskurzija Zanimiva ekskurzija Zavzema se za zakon o zaščiti polžev, 27. septembra 2002 Zavzemam se za zakon o zaščiti polžev Zemlja na obzorju Zemlja na obzorju (z vidika brodolomca) Zgodbe na podlagi spodbujevalnih besed Značaj Franceta Prešerna, kot ga opisujeta njegova sestra in hči Znanost v družbi dobrega in zla Zvitost se zbija z zvitostjo 1992–93262 Ali bi lahko obrnili kolo časa nazaj? Grozen dan Hvala, ker si moja mama Kaj je ljubezen Koreografinja Krokodilova zgodba Lumpi Manekenka za očala Mislil sem nanjo Moja prva ljubezen Moje super pero Najraje pomagam v hlevu Nevsakdanji dogodek Novo leto Pekel na Medvedjeku Petelinja ljubezen Prijetno presenečenje Puhi Ribal sem repo Senzacija v kurji vasi Superbabica Vabljive jagode Glasbeni krožek 1992–94263 Izvir Mi in naši zmazki Moja mami Moja muca Pika Moja najboljša prijateljica Helena Na športnem dnevu Od Litije do Čateža Otroška država Prestopno leto Razlika med vaškim in mestnim otrokom Velika noč pri nas doma 1992–99264 Kako se veselim pomladi Moji temni in svetli dnevni Plavalni tečaj Torba me je nesla v šolo 1992–99265 Babičini spomini na Trst Bajka o gobah Bicikel Bil je bik in ne krava Bil je vrabček Bil sem … zdaj sem Bila sem figa mož Bila sem pekoča paprika Bila sem pohvaljena Bilo me je strah Bogdan Novak na obisku Če bi bil Michael Jackson ravnatelj naše šole Če bi bila hišnik Če bi bila jaz goba za brisanje table Če bi bila jaz moja učiteljica Če bi bila ptičica Če bi imela veliko denarja Če bi jaz bila … Če bi srečal Ajdovsko deklico Ciljanje pirhov Čudežni napoj Deček in ptica glasbenka Dežna kapljica Dimček in cigaretka Do vrha je zmanjkalo le nekaj moči … Dogodek mojega otroštva Dogodek s počitnic Dvanajst bratov Frajeri Gledala sva se kot pes in mačka Gobji prepir Gospodična Srečka in gospod Denar sta se zaljubila Grad na Preski Hodiš po moji glavi Igrajmo se z besedami Iz ljubezni do dedka in spisov Iz mene so delali vrata Izgubljena kolebnica Izlet enakozvočnic Jan Plestenjak na naši šoli Ježek na obisku Kadar mačke ni doma, miši plešejo Kaj bom, ko bom velik Kaj je novega v Krmelju? Kako je bilo Kako je gospodinjil oče Kako sem začela pisati? Kako so se razvijala kolesa? Ko bi le bila vila Ko bom velik … Ko se je kralj Matjaž prebudil … Ko sem popila gnojilo za rože Komaj sem odnesel celo kožo Krvavo stegno Laž Lev in zvijačni zajec Lisica in kokoška Ljubezen s stoterimi obrazi Male sive celice Mami sem izmaknil Marsovček v marketu Mezinček Mi se imamo radi Miha in žoga Miška in zobek Miškina potovanja Moj konj Moj prosti čas Moja prva cigareta Moja prva simpatija Moje drevo Moje otroštvo in moj oče Moje počitnice Moje sanje Moje srečanje s ptico Mojih sto zapovedi in sto prepovedi Mojih trinajst let Miškolin Urh Muri – najboljši pes na svetu Na stežaj odprta vrata Na svetovnem šahovskem prvenstvu v Braziliji Najdaljši nohti na svetu Nakup se je obrestoval Namesto mene dela robot Naravoslovni dan Naše 'nore' želje Nasilje nad mojim telesom Našla sem zlato ptičko Ne boste verjeli Ne hvali dneva pred večerom Nedelja brez kosila Nekje globoko v duši skrito hrepenenje Nenavaden obisk Nevihta v gorah Noč Obisk malega modreca Obležal v snegu Odprtje zvočnega semaforja Ona je bila moja ljubezen Orfej in petelin Ozimnica veverice Tinke Pajčevina in pajki Pajku vrat zadrgne muha Pegaz Pekli smo piškote Pes je rešil lovcu življenje Plastika, plastika … Po jajca v kurnik Počitniški dogodek Pogled z vrha gore Pogovarjala sem se s češnjo Pomagajmo ostarelim Pomagajte mi živeti Pomagala sem ptički Pomagala sem starki Poni me je vrgel iz sedla Potepuška pripovedka Potovanje rumenega lista Potovanje v preteklost Potovanje v televizijo Požrešna radirka Pravljica o govoreči češnji Pravljica o štirih pravljicah Pretiravanje Pri pletarskem krožku Princ na belem konju Prvič na računalniku Prvič na Triglavu Prvič od doma Prvič sem uporabil jedilni list Prvič v tretjem razredu Prvoaprilska laž Prvomajske počitnice Pusti otok Rada bi šla v preteklost Rdeče češnje Recept za juho proti nagajivosti Rojstni dan S kom bi se rad srečal Sanje nekega otroštva Selitev v novi dom Sem ekokoš Sem zajček Slovnica, odčarana čarovnica 266 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 267 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. Slovo Smejala sem se kot še nikoli Smešna vodna zgodba Smrečica pripoveduje Športni dan na Rogli Spremenila sem se v injekcijo Sreča je, če srečaš na poti v šolo dimnikarja Srečanje s coprnico Zofko Srečanje z lovcem Stanetom Stanovanje leta 2005 Stojiš kot lipov bog Stol smo našli, le mize ni bilo nikjer Škocjanski palčki Študentje glasbe na šoli Teh mojih osem šolskih let Torba me je nesla v šolo V bratovih možganih V nesreči spoznaš prijatelja V novi učilnici V novi učilnici V trgovini Varujmo svoj planet Velikan Verjeli so mi Veselo presenečenje Voda v stanovanju Zajček Franček Zajček reši pingvina Zakaj na naših gričih ne rastejo več oljke Zanimivo zdravilo Zaspanec sanja Zbudil sem se brez kosti Želiranje zob Zgodba na P Zgodba o Marku in čarovnem svinčniku Zlate nitke časa Zmešnjava pri pouku Zvezdica zaspanka 1993266 Čebelja pot Da bom zmogla reči: »Ne, hvala« Dva čisto navadna dneva Gremo na Triglav Gremo skupaj v hribe Jaz, makovo zrno Mamica je kakor roža Moj dežnik Moj junak iz filmskega platna Moj nepozabni trenutek Moj zvesti pasji prijatelj Moja Slovenija Moji uri se je zmešalo Na planetu Mirionu Obzorje Odločilni trenutek v tekmi Pri zobozdravniku Pripoved na P Šli smo se detektive Uh, kako me je bilo strah Ujeti v Beli pasti Ustanovili smo ansambel Stol Veselih časov srečo sem užival Vožnja po oblačku Zakaj je ona moja najljubša prijateljica Želja malega Maria Zgodilo se je 1993267 Da bom zmogla reči: »Ne, hvala« Dva čisto navadna dneva Gremo na Triglav Gremo skupaj v hribe Izlet v gore Jaz, makovo zrno Mamica je kakor roža Moj dežnik Moj junak s filmskega platna Moj nepozabni trenutek Moj zvesti pasji prijatelj Moja Slovenija Moji uri se je zmešalo Na planetu Mirion Obzorje Odločilni trenutek v tekmi Pri zobozdravniku Pripoved na P Punčke in avtomobilčki Šli smo se detektive Uh, kako me je bilo strah Ujeti v Beli pasti Ustanovili smo ansambel Stol Veselih časov srečo sem užival Vožnja na oblačku Zakaj je ona moja najboljša prijateljica Želja malega Maria Zgodilo se je 1993–94 Čemu živim? Kuga 20. stoletja Moj križev pot Molitev slepega dekleta Živimo skupaj v družini, v šoli, v službi, na delu – pa se ne poznamo 1993–94 Ljubezen in smrt Zakaj? Pred vrati postave Zločin v predmestju Šolski manifest Soudeležba Politika kot usoda Umetnost in revolucija 268 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 269 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 270 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 271 J. Toporišič: Slovenski jezik 1, Sporočanje. 1993–95268 Bilo me je strah Češnja na vrtu je spregovorila Čevelj pripoveduje Čudežni balon Cvetoča češnja mi je zaupala skrivnost Jaz poslanka Moje počitnice Moj maček Moj pes Moj sopotnik (mož) je bil najlepši Slovenec Moja sopotnica (žena) je bila najlepša Slovenka Najlepši dan na snegu Nasilje v šoli Pomlad se prebuja Pomoč srnjačku Radirka pripoveduje Spomini na šolo v naravi Ujel sem se v past V sili spoznaš prijatelja Z želenimi škornji v širni svet 1993–99269 Narobe šola Narobe svet Odšel sem na Mars Sem zadnji list Svinčnik pripoveduje Torba pripoveduje 1993–99270 Kaj je ljubezen Mesto ponoči Sem že osmošolka Dimnice Ljubim te Esej o … Urška iz Povodnega moža na našem šolskem plesu 1994271 Ali značaj človeka kaj pomeni Babičina hiša (dom) Balet v primeri s telovadbo Blagoslov (prekletstvo) volitev Blišč in beda ličenja Boste že videli, ko bom sam imel družino Cenena kamera Čakajoč na zdravnika Čakanje v vrsti Če gledamo zvezde Če se zgubiš Če si nadloga Človek živi vendarle ob kruhu Dajte nam več mestnih parkov Dati na posodo Delo za cerkev Delodajalci so tudi človeški Dijaki treh vrst Disciplina in kako mi pomaga Diskriminiranje Do Marsa in naprej Do meseca in nazaj Dober film Dobro, da človek ni sam na svetu Donosne dejavnosti Družinski avto Dva sorodnika preveč Dve zelo različni pesmi z isto tvarino Eksplodirajoče vesolje Glasbeni inštrument, ki se ga vsak lahko nauči Glavni problemi našega mesta Gojenje hrčkov Gostje, ki bi zanje želel, da bi ostali Grozljivka ali zakaj je prijetno biti v strahu Hibridizacija – pot do več žita Hiša mojih sanj Hišica za konec tedna Hitro in lahko pokvariš otroka Hvastja in Jerman v Cankarjevih Hlapcih Igra, ki jo igram najbolje Imam brata In vendar je življenje lepo Izkušnja, ki me je pretresla Izobraževalna televizija Izraba laserskih žarkov Kabelska televizija Kaj bi rad dosegel v svojem življenju? Kaj je inflacija Kaj je res velika osebnost Kaj me pri slikah zlasti prevzema? Kaj počnem v prostem času Kaj pomeni biti samemu sebi zvest Kaj pomeni biti zrel Kaj pomeni OZN Kaj se mi zdi dolgočasno? Kaj želim postati Kako brati pesem Kako dobiš dobre ocene in zgubiš prijatelje Kako izboljšati naše šolstvo Kako je na dolgočasne stvari tudi mogoče gledati? Kako obnoviti starinsko pohištvo Kako poslušaš glasbo? Kako prebiti deževno nedeljo Kako premagati nemir Kako prestati grozen izpit Kako se v državnem zboru sprejemajo zakoni Kako uživati ob bolezni Kakšna sem kot starejša sestra (starejši brat) Kariere v modernem oblikovanju Kdo lahko odloča o primernosti učenca za določeno vrsto šol Keramika Kiparska umetnost Kolesarjenje Konjiček za gojitev Kontrola rasti prebivalstva Korist nasprotnosti Krakovski gozd Krepost se nagrajuje Lahko poskusim z domačo delavnico Lepote opazovanja ptičev Letanje z zmajem Majhne okvare, ki povzročajo velike zadrege Mala ledena doba 14. stoletja Meni ljuba žival Mirovne čete Mladina in napredna misel Mladostniško prestopništvo Moderno delanje filmov Modna revija Moj najboljši trenutek Moj najljubši klub Moj prijatelj Tone Moj priljubljeni praznik Moj konjiček Moja mati Moja najhujša prometna nesreča Moja naj(ne)srečnejša šolska izkušnja Moja omarica Moja najljubša stvar Moja otroška leta Moja priljubljena jed Moja soba Moje glavno prizadevanje Moje najsrečnejše presenečenje Moje največje zmagoslavje Moje težave z denarjem Moje veselje je plavanje Moje veselje je pomoč staršem Moje veselje je spoznavanje neznanih stvari Moje veselje so rože Moji predsodki Morje Možnosti življenja v vesolju Na izletu z družino Na prvem pravem plesu Načela osvetljevanja Načrt za konzervacijo Nadaljevanje boja za resnično demokracijo Nadloge hišnega dvorišča Nadloge in težave selitve Nadzorovanje onesnaženja Najstniki in avtomobili Največji slovenski dramatik Naš blok je trden mali svet Naš družinski album Naša hiša Naše in tuje srednje šole Naše spreminjajoče se mesto ali vas Naše pohištvo Naše stanovanje Naši čudni sosedje Naši družinski običaji Naši izropani naravni viri Nasprotni življenjski nazori dveh junakov pri Linhartu Ne boste verjeli – to sem bil jaz! Nedeljsko kosilo Nekaj razlik med jezikom v Županovi Micki in sedanjo slovenščino Nekateri ljudje me res spravljajo v začudenje Neopazovani opazovalec Nerad se spominjam Nevarnost insekticidov Nezdravniška in znanstvena raba zdravil Norosti zaradi napravil sem sam Ob radiu Običaji, ki sem jih opazoval pri drugih ljudstvih Oblikovanje in gradnja scenarija Obljuba o obnovi podeželja Oče in jaz Oceanografija – navduševalna mlada veda Od knjige do filma Odlike dobre balade Odlike dobrega pisca v reviji Ogrožene vrste živali Okras notranjosti prostorov Okrasitev zunanjosti Ona on Onesnaževanje tekočih voda Onesnaževanje zraka 272 M. Kordigel: Komunikacijski model poučevanja književnosti. 273 F. Žagar: Slovenski jezik: jezikovna vadnica za sedmi razred OŠ. Oseba, ki jo najbolj občudujem Po prvem plesu Podeželski sejem Pogled na mojo osebnost Pogled v prihodnost Pohajkovanje okrog hiše Pomembnost manjših vlog v Cankarjevih dramah Pot v bolniško posteljo Poznaš kakšne značilnosti grškega odra Predmeti – del mojega sveta Predniki, ki bi jih nadvse rad poznal Prednosti odlikovanja Premier za cenzuro (ali proti njej) Prenapolnjene šole Pri branju Pri dresiranju psa Pri planinstvu Prihodnost Afrike Prijatelji ob meni Prijateljstvo po pošti Prijetno potovanje Priljubljene rokerske skupine Primerna obleka za šolo Pristanek na mesecu Prizadevanje za boljši položaj Prvi vtisi so redko najbolj pravi Prvič na pravi ples Rad bi se spremenil Ravnotežje trgovanja Razpoloženje, ki mu ni pomoči Razumevanje moderne umetnosti Razumevanje modernih umetnosti Ribiška spretnost Roman kot sila za družbeno spreminjanje Samopašnež Še dolgo do spanja Sestanki, ki me dolgočasijo Sistem za domačo naloga Skale – poročila o zemeljski zgodovini Skrb za nezaposlene Skrivnost dobrih fotografskih posnetkov Skušal sem blefirati Slab film Slabe učiteljeve navade Slovar pregovorov in rekov So demonstracije učinkovite? Šole, ki sem jih obiskoval Šport me dolgočasi Sprehod po ladijskem krovu Starostna doba nemira Šumi soseščine Svet nas preveč prevzema Svoboda posameznika Tako kot drugi Televizijska reklama Težnje k malim avtomobilom Tri hitre in lahke poti do nepriljubljenosti Učim se igrati šah Učim se, karateja Učiteljske skrbi Uporaba vodnih barv Urejanje Ustanovil si rokovsko skupino Užitki ob smučanju na vodi V boju za mestno na lestvici Vaja za razredno tekmo Večji obrambni proračun Velik sodobni slovenski pesnik Velikost naše družine Viri džeza Viri Linhartovih iger Vojna nevarnost Vprašanje blaginje Vremenske zadeve Vse manj delovnih mest na deželi Zadnjič sva šla s sestro Zakaj me starši nadlegujejo (kritizirajo) Zakaj nimam rad(a) zime (ipd.) Zakaj se ne učim tujih jezikov Zakaj se ptice selijo Zakaj se stavka Zakaj voliti Zame najlepši letni čas Zapostavljeni nakupovalec Zasanjanost in težave v katere me je spravila Zasvojenost Zbiram plošče klasične glasbe Zbirke in kako urediti predmete Želene spremembe v življenju Zmaga in porazi kulture v teku tisočletij Zmagati na volitvah 1994272 Supersladoled 1995273 26. junij 2008 Beseda besedo želi Besede minejo, črke ostanejo 274 Petdeset zlatih zrnc (1995). Ljubljana: MK. 275 Verzi iz pesmi Svetlane Makarovič. Boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi Če bi bil jaz učitelj Če bi bil jaz znanstvenik Črke v mojem zvezku so oživele Črtomir (Primož Trubar) ponovno med Slovenci Dan, ko so zastonj delili pice Dnevnik iz počitniške kolonije Dnevnik s potovanja Dnevnik šolarske ljubezni Dnevnik šolskega dela Govor je zdravilo Govor je zdravilo Iskanje zaklada Jabolko ne pade daleč od drevesa Jurčičeva rojstna hiša Kaj bi naredil, če bi našel diamant? Kaj bi povedal moj učbenik, če bi znal govoriti? Kaj bi se zgodilo, če bi se prebudil kot zajček? Kako bom ravnal(-a), če bo sin hotel postati klovn Kako bom ravnal(-a), ko bo sin dobil cvek Kako je naša mama kandidirala za predsednico države Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laže Kjer beseda ne zaleže, se palica ureže Kljub težavam Ko bi bila Svetlana Makarovič ravnateljica naše šole Kralj Matjaž in kraljica Alenčica v Ljubljani Laže je govoriti kot storiti Lepa beseda lepo mesto najde Mak veseljak Mama, mamica Marsovček v našem razredu Moj prijatelj z Marsa Na jeziku med, v srcu led Na lovu za viteško mladino Nakupovanje Ne besede, dejanja govore Nedeljski izlet Nenavadna pustna obleka Nenavadne sanje Neumni jezik povzroči mnogo težav Osel gre enkrat na led Pevec (Športnik, Škof) je postal ravnatelj naše šole Pred odhodom Pristanek na Luni Rdeča kapica in njen prijatelj Janko Rdeča kapica pri filmskem režiserju Še tak lisjak se nazadnje ujame Študentova izba Superlonec Supermetla Surova beseda jezo razplamti, blago jo pogasi Tudi beseda ubije človeka Usoda Janezkove jezikovne vadnice V kampu V živalskem vrtu Volk in sedmero kozličkov v Šiški Zavzemam se za zakon o zaščiti polžev Življenjepis steklenega možička 1995274 Antivirus Balada Če bi bil Martin Krpan Če se zamešajo pravljice Česen in čebula se zaljubita Človek mora v duši nositi nemirne valove Gospa in telefon In potem sem dobila astmo Kaj bi se zgodilo, če bi se zbudila kot zajček Kako sem postala slavna pisateljica Ko se pravljica konča, se začne žur List iz dnevnika moje želvice Ljubezen Mali plišasti levček Maščevanje je sladko Moj dnevnik Murphyjev zakon Naša punčka se spakuje, s šminko čez obraz čečka, ogledalo nadleguje, če bo kmalu miss sveta275 Nenavaden obisk Nihče ni vedel, da je bil med nami Marsovec Nočna mora Nočna mora O otroku, ki ga je vzgajala ulica Očka Oprostite, mi lahko prosim poveste, kje in v katerem času sem Pet variacij na eno temo Pot domov 276 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 277 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. Pred ogledalom Prigode Pečka Poštenjaka ali o tem, kako ljudje narobe mislijo Prijateljstvo Pripoved na P Prvoaprilska Pustite mi mojo mladost Rdeča kapica in brezzobi volk Sneguljčica trmoglavka Šolazaver Stonoga si kupuje čevlje Supermetla Uh, ta puberteta Zakaj živim Žaži Zbudila sem se , kot kužek Zdravilo zoper plešo Zgodba o leni deklici Zmajček Grga Zmede ali vzponi in padci Alenke K. ali saga o šoloobveznem skupku atomov 1995–96276 Bila sem bolna Bili smo pri gasilcih Čudežna vodka Dogodek iz mojega življenja Hiša na drevesu Jaz – mama Jaz – oče Jaz – učiteljica Jaz – gasilec Jaz sem mama Jaz sem očka Kadar se učitelj razjezi Kaj diši iz kuhinje Kaj je zame sreča Kaj ti pomeni prijateljstvo Kako sem preživel nedeljo Kako sem preživel počitnice Kako sem preživel praznike Kako smo praznovali novo leto Kakšna je bila šola moje babice in dedka Ko še nisem hodil v šolo Ko sem bil majhen Koline Kuža Piki in Riki Kužek posebne vrste Mali biser, ki še utripa Moj dom Moj pes je pobegnil Moja mama Moja mama Moja najljubša igrača Moja najljubša igrača Moja najljubša žival Moja prva knjiga Moja prva ljubezen Moja šolska torbica Moje počitnice Moje sanje Mojo družino so začarali Nadaljevanje zgodbe o zmaju Najljubše barve Naš športni dan Naš športni dan Naše delo v jeseni Naše živali Nenavaden obisk Nepričakovan obisk Ni vse zlato, kar se sveti Oblak Padel sem Pet Pismo prijatelju Pogled v prihodnost Pognala mi je strah v kosti Poškodoval sem se Potovala sem na sončnem žarku Povzročil(a) sem pravo zmešnjavo Pravljica o posodi Pravljica o posodi Prestopno leto Ptice so odletele v južne kraje Protisnežna juha Prva kazen Prvi šolski dan Prvi šolski dan Prvi zimski dan Ptica bralka Ptice so odletele na jug Pust Razveselila sem mamico Rdeča kapica in babica Sama doma Sem mama Sem očka Sem vrabec Sneg, sneg Spremembe v naravi Torba me je nesla v narobe šolo Ubogi zmajček Veliko – majhno Za staro pravdo Zakaj pingvinov ne zebe v podplate Zmaj in gasilci Zmajček Zmajček si je izmislil Zvonček zvoni Zmajček, ki je vedno bruhal ogenj V trgatvi 1995–97277 Bila sem bolna Kaj diši iz kuhinje Kaj ti pomeni prijateljstvo Moja najljubša igrača 278 Revija Ciciban. 279 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 280 F. Žagar: Didaktika slovenskega jezika v osnovni šoli. 281 F. Žagar: Slovenski jezik jezikovna vadnica za šesti razred osnovne šole. Moja prva knjiga Moja prva ljubezen Moja šolska torbica Moje počitnice Moje sanje Naš športni dan Nenavaden obisk Nepričakovan obisk Pogled v prihodnost Potovala sem na sončnem žarku Povzročila(a) sem pravo zmešnjavo Prvi šolski dan Prvi zimski dan Razveselila sem mamico Sneg, sneg Torba me je nesla v narobe šolo V trgatvi Moji starši 1995–98278 Hiša na drevesu Jaz – oče Kaj je zame sreča Kakšna je bila šola moje babice in dedka Ko sem bil majhen Kuža Piki in Riki Kužek posebne sorte Moj dom Mojo družino so začarali Naš športni dan Naše živali Pet Pognala mi je strah v kosti Protisnežna juha Sama doma Sem vrabec 1995–99279 Bor in smreka Čebelica Maja Čebelnjak Česa se najbolj spominjam Dražili smo psa Jaz sem zvonček Kako smo sadili hrast, kostanj in javor Ko bom velik Likovne delavnice Mravljišče Na Vegovi ulici sem srečal cesarja v najnovejši obleki Naš razred Našla sem železni prstan Nedelja Odpotovali smo v svet domišljije Oh, te sanje! Pamet je boljša kot … Pekli smo medenjake Pepelka 3 v disko klubu Potovanje z oblakom Pravljica o vili Pri čebelarju Prvi sneg Selivke smo se vrnile Skrbimo za ptičke pozimi Smejali smo se Tudi korenjake je včasih strah V čebelarskem muzeju V deželo je prišla pomlad V parku Z Naočnikom in Očalnikom na Mirionu Zimski sprehod v gozd Znanilci pomladi Živali so naše prijateljice 1996280 22. junij 2002 Dan, ko so zastonj delili pice Kako sem ravnal(a), ko je sin hotel postati klovn Kako sem se naučil plavati Konec Adrijanine diktature Lešnikova čokolada Ločila se hudujejo Mumija in nosorog v našem razredu Odprava denarja Pepe Cvek je postal ravnatelj naše šole Pero Rodbinske razmere na otoku Nowhere Šola brez ocenjevanja Superpero Volk z Rožnika in sedem kozličkov iz Šiške Usoda stare žoge 1996281 Bila sem roža v parku Drava (Ljubljanica, Krka) mi je pripovedovala Govoreči konj na televizijskem kvizu Kako sem preživel 10. maj 2025 Kako sem ušel Turkom (Italijanom, Nemcem) Liliputanec v našem razredu Na obisku pri kralju Matjažu V Celju so izginili vsi gumbi 282 M. Blažić: Kreativno pisanje. Vrabec (zajec, srnjak) mi je pripovedoval Življenjepis steklenega možička Znanost – napredek ali poguba? 1996282 Bil sem velik morski deček (morska deklica) Bil(a) sem manjši(a) od makovega zrna Bil(a) sem neviden(na) Bil(a) sem predsednik(ca) Slovenije Bonboni za učenje Čudežna vrata v … Čudežni vrt Dogodivščine v džungli Ekskurzija v kameno dobo Gusarski dnevnik Grajski duhovi Gusarski zaklad na potopljeni ladji Hodil(a) sem v šolo v kameni dobi Hodim v podvodno šolo Hodim v vesoljsko šolo Idealna šola Imam čarobni klobuk Imam čarobni laser Imam čarobno radirko Intervju s kipi v muzeju Intervju s kraljično na zrnu graha Intervju s Prešernom Intervju s Petrom Klepcem Intervju z Martinom Krpanom Iskali smo izgubljeni otok Iskanje izgubljenega psa Izgubili smo se v labirintu Izginile so vse vezalke sveta Izginili so vsi gumbi sveta Izgubljeni zaklad v piramidi Kipi v muzeju so oživeli Kongres pingvinov na Antarktiki Ljubezenski napoj Moj zvesti pes mi je pomagal Moj prijatelj samuraj Moderna čarovnica Modni reviji na Veneri in Jupitru Na tekmovanju za mis sveta Na podvodni modni reviji Na ladji s Krištofom Kolumbom Na obisku pri Indijancih Na samotnem otoku z Robinzonom Narobe dan Namesto rok imam krila Narobe svet – učitelji so učenci, učenci so učitelji Neverjetna zgodba Našli smo dinozavrove sledi Našli smo zemljevid iz 16. st. Našli smo gusarsko ladjo Našel(-la) sem školjko z biseri Našel(-la) sem dnevnik vesoljčka XY Našel(-la) sem izgubljeni zaklad v piramidi Neodposlano pismo v antikvariatu Nepričakovano darilo Nočni strahovi v gradu Nenavaden izlet v neznano Nenavadne dogodivščine v vesolju Nenavadno vesoljsko darilo Nepričakovana oporoka 'strica iz Amerike' Novi super računalnik Obisk iz oddaljene galaksije Obisk papirnate dežele Obiskal(a) sem prijatelje v vesolju Odkril(a) sem nove zvezde v vesolju Pismo iz Egipta Podedoval(a) sem grad Peljal(a) sem se na leteči preprogi Pilotiral(a) sem letalo concorde Ples v maskah na gradu Počitnice na Kitajskem Počitnice v deželi smeha Počitnice v vesolju Pogovarjal sem se z vesoljci prek satelita Pogovor marjetice in narcise na vrtu Pogovor žalostnega in veselega klovna Pogovor kresničk na travniku Pogovarjal(a) sem se z zmajem na Zmajskem mostu Pomagal sem Prešernu Posadil(a) sem čudežno seme Postal(a) sem atom Postal(a) sem ravnatelj(ica) naše šole Postal(a) sem večji(ja) od Eiffelovega stolpa Postojnska jama in zaklad Potoval(a) sem v preteklost Potoval(a) sem v prihodnost Potovanje na hrbtu vetra Potovanje okoli sveta Potovanje s podmornico 283 Revija Mavrica. 284 Revija Ciciban. Potovanje skozi čas Potovanje v neznano deželo Potovanje v podvodni svet Potovanje v srednji vek Potovanje z balonom okoli sveta Potovanje z jadrnico okoli sveta Potovanje z vitezi okrog mize Potujem iz preteklosti v prihodnost Potujem na leteči preprogi Pozabil(a) sem čarobne besede Praprotno seme in kresna noč Praznovanje pusta v vesolju Praznovanje rojstnega dneva pri Eskimih Prešernovo neodposlano pismo Princ, začaran v laboda Princesa, začarana, v črno labodko Pripoved izgubljenih rokavic Pripoved lestenca Pripoved makovega zrna na makovki Pripoved štiriperesne deteljice Pripoved svetilnika na oceanu Pripoved šolske table Razburljive dogodivščine v Afriki Recept za čarovniško juho S Cankarjem sem šel(šla) na sprehod na Rožnik S sošolci smo nabirali bisere Sanjal(a) sem, da sem velikan(a) Sanjal(a) sem, da sem največji(a) velikan(ka) Sanjal(a) sem, da sem oblak Sanjal(a) sem o povodnem možu Sanjal(a) sem, da živim v vodi Skrivnost Cerkniškega jezera Skrivnost malinovega in robidovega grma Skrivnost pšeničnega polja Skrivnost starega vrta Skrivnostna pošast v jezeru Skrivnostni lipicanci Skrivnostni vrt Skrivnostno izginotje Skrivnostno podstrešje Slike v galeriji so oživele Smučal(a) sem na drugem planetu Splezal(a) sem po lestvi do neba Sporočilo iz vesolja Sporočilo v hieroglifih Spremenil(a) sem se v ogledalo Spremenil(a) sem se v zvezdo Srečal(a) sem bitja z drugega planeta Srečali smo gusarje Srečanje čarovnikov in čarovnic Srečanje z duhovi Svet brez številk Tekmovanje za najbolj izviren 'plonk' listek Ugasli vulkan in njegova zgodba V deželi brez časa V deželi Liliputancev V deželi velikanov in velikank V podvodni slaščičarni V pravljični deželi V rudniku diamantov V vesoljski slaščičarni Velika pustolovščina na Japonskem Viteški turnir na grajskem dvorišču Vrata v preteklost in okno v prihodnost Vse ure sveta so se ustavile Vstopil(a) sem v televizijo Z balonom okoli sveta Z Markom Polom po svilni poti Z mavrico okoli sveta Z raketo po vesolju Zasebni detektiv in njegov pomočnik Zgodba pojočega zvončka Zgodba mestnega vodnjaka Zgodba izgubljene verižice Zgodba zlatega cekina Zgodba ulične svetilke 1996–97283 Betlehemska luč Bogoljubnost Dobri ljudje pomagajo Malenkosti Moj pogovor Moj post Moja babica Moja hči Najljubša knjiga Osamljenost Pogovor z ovčko Sv. Miklavž 1996–98284 Bolha baba Dobil sem bratca 285 Beseda v besedilu in slovarju (1997). 18. vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, Ljubljana. 286 Navedeno delo. 287 M. Pavlin, J. Skaza: Slovenska beseda – Jezikovna vadnica za 5. r. OŠ. Drevo življenja Hiša na drevesu Jaz – gasilec Kristalni svečnik se predstavi Na Nanosu Pajek, skakalec Pod brezo miš Ribica v šoli Sam doma Starši v razredu Steklar v šoli 1996–99 Bila sem graščak Bila sem učiteljica Bilo me je strah Če bi bil ravnatelj naše šole moj brat (sestra, oče) Če bi bil veter Češnja je zacvetela Čudežni kozarec Čudežni lonček Čudežno pero Dobila sem muco Gospodinja me je skuhala Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti Jaz, kuharica Jesenska jutra Joj, urezala sem se Kaj sem prosila zlato ribico Kako sem se naučil plavati Ko bom imela otroka Ko je gospodinjil oče Ko so mami popustili živci Ko so razredniku popustili živci Ko so očetu popustili živci Kolebnica pripoveduje Ljubezenski par Metulj in balon Moj bodoči Moj čudežni kamen Na kolesarskem izpitu Na naravoslovnem dnevu Na obisku pri Primožu Trubarju Na obisku pri Rdeči kapici Na poti v šolo Na razpotju Na snegu Nevarno hvalisanje Nevidni učenci Obiskala sta me Janko in Metka Oblačila se pritožujejo Odkrival sem lepote domovine Oh, ti odrasli Oproščena ljubezen Planjavam sivim dali smo slovo Pogledal sem okrog sebe Pognal mu je strah v kosti Poljub Pomladno jutro Poljub Poroka Potovanje okoli sveta Potujem Praznovali smo Preživel sem nepozabne počitnice Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Prišla je jesen Prišla je jesen Prišla je pomlad Prometni znak pripoveduje Prva ljubezen Prvi dan v 2. razredu Prvi maj Prvi sneg Prvi sneg Ptička v kletki Rešitev Sanjalo se mi je Sanjam Sem pobegli sončni žarek Sončni zimski dan Srečanje z Martinom Krpanom Stari mlin pripoveduje Super metla Svinčnik (reka, šolska torba) je spregovoril(a) Tabla pripoveduje Tega ne bom nikoli pozabil Torba me je nesla v narobe svet Travnik spomladi Torba pred šolo je spregovorila Upor dežnikov Uprla sem se skušnjavi Ustrašil sem se V razredu Vlak na domišljijo Žaba se predstavi Začasna ljubezen Zaljubljenca Zmedena šola 1997285 Ko spiham prah z besed Oko mojega spomina seže daleč Resnica je posoda lepote, svobode 1997286 Ko spiham prah z besed 1997287 Ali jo poznate? 288 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 289 F. Žagar. Slovenski jezik: jezikovna vadnica za šesti razred OŠ. 290 B. Golob: Slovenski jezik 3, delovni učbenik za 3. r. OŠ. Izlet v gore Moja ljubljenka Na obisku Pri Muri v stanovanju Praznovanje Presenečenje Rad jo imam Tekmovanje V tišini narave Živali – ta čudovita bitja Živali v zimi 1997–99288 Roza palačinke Ptica bralka Šola iz snega V deželi Trmariji Danes sem Pika Nogavička Moja babica pri nas Velika pesa 1997 Predstavljam vam hišno ljubljenko 1998289 Besede odletijo, spisi ostanejo Bil(a) sem bolan(na) Čarobni krožnik Dan, ko so zastonj delili pice Dirka Dvopisnik Električni pes Električni sošolec En dan kot policist En dan kot zdravnik En dan kot učitelj Film, knjiga ali koncert Hišni ljubljenčki in njihove navade Hobi, šport ali izlet Imel(-a) sem srečo Imel(-a) sem smolo Izgubil(-a) sem ključ Izgubil(a) sem ključ / rokavice Izgubil(a) sem ključ / kapo Izkopali smo lonec cekinov Kaj misli Marsovček o naši šoli Kaj misli pes Sultan o svobodi Kako bom ravnal(a), kadar bo moj otrok dobil cvek Kako sem se učil(a) brati in pisati Kako sem se učil(a) uporabljati računalnik Kupoval(a) sem šolske potrebščine Kupoval(a) sem čevlje Kupoval(a) sem bundo Miš v šolski torbi Miška pripoveduje Vrabček pripoveduje Hrošč pripoveduje Na smučanju Nadavto Neubogljivost in kazen Obleka iz papirja Počitnice pri čarovnici Postavljanje sneženega moža Prepozno sem prišel(-šla) domov Presenetljiv pripetljaj Pretresljiv in vznemirljiv pripetljaj Nenavaden pripetljaj Pri mojem najljubšem opravilu Protipalica Prvi dan šole Razelektrika Razorožje Sinoči me je do doma pripeljal taksi Šmarnice za mamo Šolski robot Spuščali smo zmaja Spuščali smo papirnata letala Spuščali smo ladjice Stekleni možiček Superavtomat Telefonski pogovor Ujel(a) sem zlato ribico Včeraj zvečer ni bilo elektrike Včerajšnje popoldne Vsakdanja pot v šolo Zadnje praznovanje mojega rojstnega dne (božiča, novega leta) Zdravilo zoper učiteljsko razburjenje Življenje v razredu 1998290 Bil(a) sem na počitnicah pri čarovnici Blaž je prišel v šolo v krilu Dan, ko so zastonj delili pice Dobil-a sem psička Dobil-a sem muco Dobil-a sem hrčka Dobil-a sem ribico Imel-a sem smolo Imel-a sem smolo / srečo Izgubil-a sem ključ Izgubil-a sem dežnik Izgubil-a sem copate Kaj sem prosil(a) zlato ribico Kaj vse zna narediti robot 291 F. Žagar. Slovenski jezik: jezikovna vadnica za sedmi razred OŠ. 292 Revija Pisani list – PIL (Pionirski list, Pisani list). 293 Revija Ciciban. Kako sem se naučil-a smučati Kako sem se naučil.a plavati Ker nisem ubogal-a Ker nisem znal-a Miška Miki pripoveduje o svojem nevarnem življenju Nosil-a sem papirnato obleko Palček v moji peresnici Pri zdravniku Pri zobozdravniku Spuščali smo milne mehurčke Spuščali smo papirnata letala Spuščali smo puščice Spuščali smo zmaje V živalskem vrtu Znamka pripoveduje o svojem potovanju 1998291 Alpinistični vzpon Čarobni pisani stroj Če bi bil jaz učitelj Če bi bil jaz znanstvenik Če otrok ni tak, kot želijo starši Delo priklicevalca dežja Govoreči črviček Govoreči hrček Himalajec Imeli smo izvrstno učno uro Kako sem pletla jopico Kako sem kuhala Kako sem podiral drevo Kako sem pral avto Kako so fantje pripravljali igrišče Kljub težavam Kopali smo se v reki Kopali smo se v morju Leteči deček Mak veseljak Moj oče je Marsovec Moja žabica Živka Moje potovanje v kameno dobo Moje potovanje v Emono Moje potovanje v Petovio Na palubi piratske ladje Na počitnicah med Indijanci Nedeljski izlet Nepričakovan obisk Nočni strah na podstrešju Nočni strah v kleti Po pomladansko cvetje Poroka mojega brata z gozdno vilo Prevajalski stroj za vse jezike S splavom po reki Sosedov avto Šotori Staro otroško kolo pripoveduje Upor v razredu V živalskem vrtu Vajenka pri napovedovalki usode Z lažjo ne prideš daleč Z vztrajnostjo veliko dosežeš Zabijanje žeblja Zadnji ljudje, ki še govorijo slovensko Zapisi iz mojega dnevnika 1998–99292 Čudežna moč Čudoviti dnevni pri sosedih Dan brez torb Ime kravice Izgubljeni na Blokah Moj prijatelj Na ovčerejski farmi Na piramidi Pohod na Čedce Poplava Princ za en dan Sladoledna zmešnjava Strah Ubijalska beseda 1998–99293 Bolečina v ušesu Danes sem Pika Nogavička Fantek iz blaga pripoveduje Kako je nastala ptičja družina Miška v mestu Moja babica pri nas Moje jutranje vstajanje Moji temni in svetli dnevi Naravoslovna moč Spis o Lumpiju Travna bilka mi je zaupala skrivnost V deželi Trmariji Velikanko 1999 Sanjal sem, da sem prišel v svet risank Sanjal sem, da živim v pravljičnem svetu Sanjal sem, da živim v pravljični deželi Živim v 22. stoletju 1999 Kosilo na Marsu Domišljijski recept Venerina gostilna 294 F. Žagar. Slovenski jezik: jezikovna vadnica za sedmi razred OŠ. 295 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 296 Revija Kmečki glas (rubrika: Glasek – mi mladi). Na kosilu pri ljubljenem prijateljčku Bil(a) sem drevo Bil(a) sem riba Bil(a) sem hiša Bil(a) sem raketa 1999 Potovanje na počitnice Lepo potovanje Potovanje na Mars Skrivnostno potovanje Zanimivo potovanje v vesolje in obisk na Marsu Najlepše potovanje 1999294 Bil je zares smešen dan Bil(a) sem … (pustno rajanje) Bilo me je strah Bojeval sem se s sedmeroglavim zmajem Brez dela ni jela Če bi bil predsednik države, bi … Če bi bil(a) neviden(na) … Črna mečka je pred menoj prečkala cesto Čudežni ključ Došel je došel Zeleni Jure (O. Župančič) Doživel(a) sem poraz Gledali sem polete v Planici Gledali smo Jurčičevo humoresko Kozlovska sodba v Višnji gori Jabolko ne pade daleč od drevesa Jaz kot slaven glasbenik Jaz sem slaven slikar Kaj je počel Radovedni Taček Kako je Kralj Matjaž zajtrkoval pri meni Kako sem prehodil Čemšeniško planino Kako sem preživel(a) kresno noč Kako sem se počutil(a), ko sem gledal(a) Piko Nogavičko Lansko leto smo bili v Grčiji Lepa beseda lepo mesto najde Letel sem s padalom Ljubo doma, kdor ga ima Moj domači kraj Moje idealne počitnice Moje počitnice na Marsu Moje življenje kot humoreska Moji spomini na prvi šolski dan Na poroki - ohceti Na smučanju Na taborjenju Na Triglavu Narobe svet Obisk Jurčičeve hiše Po toči zvoniti je prepozno Povsod je lepo, a najlepše je doma Razpoloženje v razredu ob koncu leta Smučali smo v Kranjski Gori Sneguljčica je obiskala našo šolo Šola stoji na glavi Šola v naravi skozi moje oči Sosed brez soseda ne more živeti Stopil(a) sem v pravljično deželo za devetimi gorami in devetimi vodami … Takrat sem občutil(a) samoto Učitelji kot moji učenci V Gardalandu me je bilo strah V letalu mi je bilo slabo V moji domači vasi V mestu Z barko sem prepotoval(a) celotno Primorje Z dobro voljo začni delo, pa bo lep uspeh imelo Zrno do zrna palača, kamen na kamen palača 1999295 25. junija 2010 Aerocikel Moj dežnik je lahko balon Moj svinčnik je postal raketa Moja knjiga je postala nebotičnik 1999296 Ati je šaljivec Ati se 'važi' pri kosilu Besede, težke kot skale Brez nje pa res ne Hitro se pobotamo Hlebec Kaj bom čez deset let Kaj sem že hotel? Kifeljc Ljubi kruhek Makovka Na razstavi družinskih jaslic 297 Vir: zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani. 298 M. Blažić: Rajska ptica (rokopis). Peka kruha včasih Peljali smo se z vlakom Poroka bo Presta Pri nas ni šibe Rad (-a) imam Skok v daljavo Z mamo kolesariva Zaljubljeni zaljubljenci Zdaj imamo tudi živo mejo Žito 1999297 Čarovnica modna kreatorka Čudežna kura Čudežna maska Čudežna ptica Čudežno mesto Piran Čudežno seme Cvetje pomladi Deklica s svetlečimi čeveljčki Domača pizza, mm Jablana Janezove mačke Jaz, kuhar Jesen Kaj bi bilo, če bi imeli namesto rok krila Kako je mene sonce poljubilo Kralj Čiruk Mačeha, o mačeha (roča) Mama pri kuhanju Moj prijatelj samuraj Moja najboljša jed Moja šola Na obisku pri Indijancih Na obisku v pravljični deželi Na poti v raj Našel sem gusarsko ladjo Nenavadna zima in pomlad O strahu, ki je bil zabaven Obisk v Egiptu Odprta vrata Pesem o tulipanih Počitnice Podkovana žaba Poletje Pomlad Pomlad Potovanje v vesolje Prvi sneg Ptica iz dežele Reks Sestra pri peči Sprehod po Veneri Tata pri kuhanju Tišina V deželi norcev V deželi risank V kraljestvu V kraljestvu živali V kraljestvu rož V pravljični deželi Vijolice dišeče Zmešana abeceda 2000298 Bil(a) sem na poroki v vesolju Bil(a) sem na zboru čarovnic in čarovnikov Butalski župan nas je obiskal-a Cvetlice v rajskem vrtu Čarobni napoj za nevidnost Čarovniški koktajl (navodila za uporabo) Česen in čebula sta se zaljubila … Čudežna vrata peljejo v skrivnostni vrt Čudežno drevo in bonboni za učenje Detektivska zgodba v živalskem vrtu Deževal je marelični sok Deževale so biserne kaplje Dnevnik človeške ribice v Postojnski jami (poimenuj njene letne čase, mesece in dneve) Dnevnik (kristalnega) zrcala Dnevnik Atlantskega oceana Dnevnik človeške ribice Dnevnik mladega lipicanca Dnevnik mladega pingvina (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) Dnevnik Mona Lize Dnevnik planeta Zemlja Dnevnik polarnega sija (napiši nekaj strani iz dnevnika polarnega sija) Dnevnik poštne znamke Dnevnik Primicove Julije Dnevnik ptic selivk na poti v južne kraje Dnevnik reke Ljubljanice Dnevnik reke Pivke Dnevnik stalagmita Dnevnik stalaktita Dnevnik trilobita Dnevnik ugaslega vulkana Dober večer, Luna Dobro jutro, Sonce Dobil(a) sem čarobni laser Dobil(a) sem nepričakovano darilo Dobil(a) sem pismo iz prihodnosti Dobro jutro, Sonce Dogodivščine male morske deklice Dogodivščine mladega detektiva(ke) Dogodivščine mladih detektivov Dogodivščine morskega dečka Dogodivščine v Deželi smeha Dogodivščine v neznani deželi Dolgo iskanje izgubljenega zaklada (zemljevida) Dolgo pričakovani obisk iz vesolja Družinsko drevo prijatelja Robota Ekskurzija po Galaksiji Ekskurzija čarovnikov in čarovnik v/po Ekskurzija v deželi Kosoviriji En dan sem bil(-a) zvezda na nebu En dan v Narobe svetu Enkrat so snežile sladoledne kepice Gledal(a) sem skozi okno v prihodnost Gospa Preteklost in gospodična Prihodnost se pogovarjata Grdi raček in mladi lipicanec se pogovarjata Gusarski dnevnik Gustija Groznega Iskali in našli smo izgubljeni otok Izginile so vse vezalke sveta Izginili so vsi gumbi Izgubil(a) sem svoj čarobni klobuk Izgubljeni v labirintu Izgubljeni v vesoljskem gozdu Izpoved radovednega sončnega žarka Jedilnik Kosovirjev (napiši jedilnik Kosovirjev; zajtrk, kosilo, večerja / kaj pa poobedek?) Jedilnik male čarovnice Jedilnik male morske deklice Jedilnik vesoljcev iz druge galaksije Kaj sanja Luna? (domišljijska pripoved) Kaj sanja zvezdi utrinek? (domišljijska pripoved) Kako sem dobil-a ime Kongres čarovnikov in čarovnic na starem gradu Kraljična na zrnu graha mi je zaupala (domišljijska zgodba, nadaljevanje zgodbe, sprememba stališča pripovedovanja) Legenda o Ajdovski deklici (nove dogodivščine Ajdovske deklice) Legenda o nastanku mojega imena (domišljijska legenda) Legenda o psih brez jezika Lepo prijateljstvo z delfinom (domišljijska zgodba) Letni časi (likovna pesem o minljivosti letnih časov) List iz dnevnika (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika bisera v školjki (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika bisera v školjki (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika iglavca (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika kralja Tritona (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika kresničke (poimenuj njene letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika male morske deklice (poimenuj njene letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika male želve (poimenuj njene letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika medveda (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika muhe enodnevnice (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika pšeničnega klasa (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika pšeničnega polja (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika ptice selivke (poimenuj njene letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika Sneženega moža (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika tisočletnega hrasta (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika violinskega ključa (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika zvezdnega utrinka (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika želve (poimenuj njene letne čase, mesece in dneve) Ljubezen na prvi pogled med kresnico in kresničkom Ljubezensko pismo iz prejšnjega stoletja Ljubezenski napoj (recept) Ljubezensko pismo iz prihodnosti (domišljijski spis) Luna mi je prišepnila svojo željo Mala čarovnica in Velikan Mali oglasi po galaksiji (domišljijski mali oglasi; kupim / prodam / zamenjam / oddam) Marko Polo me je povabil na Svilno pot Martin Krpan in Peter Klepec sta se pogovarjala Mezinček in Mezinčica v Pedenj-carstvu Minevanje časa (likovna pesem) Modna revija na Veneri in Jupitru Modna revija: tekmovanje za najlepši cvet na svetu Moj intervju s Prešernom Moj najboljši prijatelj je zvesti pes Moj narobe dan Moj pogovor s Cankarjem na poti na Rožnik Moj prijatelj Elidor Moj prijatelj Robot Moj(a) prijatelj(ica) iz druge galaksije me je obiskal(a) Moja prijateljica Ma Ling Yu Moja uresničena želja Moje potovanje v vesoljski ladji Moje potovanje z vetrom Na krilih pikapolonice sem potoval(a) Na ladji s Krištofom Kolumbom Na leteči preprogi okoli sveta Na obisku pri Na obisku pri Gargantui in Pantagruelu Na obisku pri H. C. Andersenu Na obisku pri izdelovalcu vremena Na obisku pri J. in W. Grimmu Na obisku pri kitovi družini Na obisku pri plemenu Ekoi v Nigeriji Na obisku pri Primožu Trubarju Na obisku v Butalah Na obisku v idealni šoli Na praznovanju rojstnega dneva v Indiji Koromandiji Na tekmovanju za Miss Marsa Na tekmovanju za Miss sveta Nadaljevanje pravljice o Grdem račku Nadaljevanje zgodbe o Lepi Vidi Nadaljevanje zgodbe o mali morski deklici Nadaljevanje zgodbe o Orfeju in Evridiki Nadaljevanje zgodbe o Urški (Povodni mož) Najdeni izgubljeni zaklad v piramidi Napiši urnik vesoljske šole (kakšne predmete imajo, učitelje, ocene, nagrade, malico, zabavo) Napoved prihodnosti za butalskega župana Napoved prihodnosti za človeško ribico Napoved prihodnosti za grdega račka Napoved prihodnosti za Mačka Murija Napoved prihodnosti za malo morsko deklico Napoved prihodnosti za Martina Krpana Napoved prihodnosti za muho enodnevnico Napoved prihodnosti za Pedenjpeda Napoved prihodnosti za Sneguljčico Napoved prihodnosti za tisočletni hrast Napoved prihodnosti za Triglav Napoved prihodnosti za Trnuljčico Narisal sem svetlo prihodnost Narobe svet – učitelji so učenci Nasmejali smo se do solz Našel(a) sem gusarski zaklad na potopljeni ladji Našel(a) sem neodposlano pismo v antikvariatu Našli smo dinozavrove sledi v gozdu Nekoč, ko je Nekoč, ko je deževal moder dež Nekoč, ko je izginil Smeh s sveta Nekoč, ko sem živel v Prešernovem času Nekoč, ko so besede pobegnile iz jezika (slovarja) Nekoč, ko so deževale petice Nekoč, ko so deževali bankovci Nekoč, ko so deževali bonboni za učenje Nekoč, ko so deževali čokoladni bonboni Nekoč, ko so deževali zlati cekini Nekoč, ko so oživele ocene v redovalnici Nekoč, ko sta se srečali Sneguljčica in Trnuljčica Nekoč, ko so deževali zlatniki Nenavadna radirka in vsemogočni svinčnik Neodposlano pismo v šatulji Nepozaben dan v živalskem vrtu Nepozaben obisk pri prijateljih Indijancih Nepozabne kratke počitnice Neverjetna zgodba je verjetna Note v notnem črtovju se pogovarjajo Novice z neznanega planeta Oaza in puščavski vihar v Sahari Obisk iz vesolja Obisk pri izdelovalcu vremena Obisk v papirnati deželi Obiskal sem prijatelje vesoljce Obiskal(a) sem prijatelja v drugi galaksiji Obleka naredi človeka? (razmišljanje) Obvestilo prebivalcem Marsa Ocene v redovalnici so oživele Oceni se pogovarjajo med seboj Odkril-a sem nov recept proti vsem boleznim Opis galaksije Opiši osnovno šolo v vesolju Opiši Zemljo iz letala Opiši Zemljo iz rakete Oris Marsovca Otok modrih delfinov Oživljena slika na steni Palčica in Palček v Pedenj-deželi Pesem siren v slovenščini Pilotiral(a) sem letalo concorde Pisal mi je Prešeren Pisala mi je Turjaška Rozamunda Pismo iz Fantazije (domišljijsko pismo) Pismo iz srednjega veka Pismo vile in škrata Planet Zemlja na moji dlani Po sledeh skritega dnevnika Po sledeh zemljevida iz 16. stoletja Po stekleni poti v steklenem gozdu Počitnice v Indiji Koromandiji Pod nevidnim klobukom Podedoval(a) sem bajno premoženje Podmorska šola.. (predmeti, urnik, ocene) Pogovor z mlini na veter Pogovor ajde in pšeničnega klasa Pogovor barv med seboj Pogovor Blejskega in Bohinjskega jezera Pogovor črk in številk Pogovor črne labodke in belega laboda Pogovor dimnikov med seboj Pogovor dnevov tednu . Pogovor dnevov v tednu Pogovor dobrega in nagajivega grajskega duha Pogovor dveh kontinentov na Zemlji Pogovor elementov v periodnem sistemu Pogovor gospodične Breze in gospoda Hrasta Pogovor Grdega račka in mladega lipicanca Pogovor Grdega račka in mladega lipicanca Pogovor izgubljenih rokavic Pogovor kamilice in žajblja Pogovor kemijskih elementov (kisika, ogljika in vodika) Pogovor knjige na pergamentu in knjige na CD-romu Pogovor kontinentov med seboj Pogovor kontinentov med seboj Pogovor kresnice in kresnička na travniku (domišljijski pogovor) Pogovor letnih časov pri materi Naravi Pogovor lev v živalskem vrtu in leva iz pravljice Pogovor leve in desne roke Pogovor Ljubljane in Benetk Pogovor Ljubljane in Londona Pogovor Ljubljane, Dunaja in Rima Pogovor ljubljanskega gradu in gradu Zemono Pogovor ločil v zvezku (domišljijski pogovor) Pogovor marjetice in narcise Pogovor mavrice in Blejskega jezera Pogovor med Blejskim in Bohinjskim jezerom (domišljijski pogovor) Pogovor med durom in molom Pogovor med elektronskim mikroskopom in lupo Pogovor med godalnimi in pihalnimi inštrumenti Pogovor med Lažjo, Resnico, Polresnico in Neresnico Pogovor med levo in desno roko Pogovor med lihimi in sodimi števili Pogovor med listavcem in iglavcem Pogovor med Martinom Krpanom in Martino Pogovor med navadnim telefonom in GSM telefonom Pogovor med Prešernom in Cankarjem Pogovor med Soncem in Luno Pogovor med violinskim in basovskim ključem Pogovor med zlato in srebrno barvo Pogovor mesecev v letu Pogovor mladega lipicanca in grdega račka Pogovor morske zvezde in morskega konjička Pogovor not na notnem črtovju Pogovor not na notnem papirju Pogovor oblakov med seboj (kumulusa, kumulonbusa in altokumulusa (ovčic) Pogovor oceanov med seboj Pogovor pihal in godal (flavta in violina ) Pogovor polža lazarja in polža mlakarja Pogovor Pomladi in Jeseni Pogovor prvega, drugega in tretjega mileniuma Pogovor ptice selivk na poti v južne kraje Pogovor puščav med seboj (Kalahari in Gobi) Pogovor rečnega in morskega bisera Pogovor rek med seboj (Ljubljanica, Amazonka in Ganges) Pogovor reke Pivke in Ljubljanice Pogovor sadnega drevja med seboj (marelica, jabolko, oreh ) Pogovor slik v galeriji Pogovor solz Pogovor starinske in moderne čarovnice Pogovor stekla in jekla Pogovor številk in črk Pogovor urinih kazalcev Pogovor virusov in bakterij Pogovor vulkanov med seboj Pogovor z rajsko ptico Pogovor z mojo senco Pogovor z vitezi okrogle mize Pogovor zajca in polža Pogovor Zime in Poletja Pogovor zmajev na Zmajskem mostu v Ljubljani Pogovor zvezd na nebu in njihovega odseva v vodi (domišljijski pogovor) Pogovor žalostnega in veselega klovna Poročilo z ekskurzije po vesolju (domišljijsko poročilo) Poročilo z ekskurzije v Butalah (domišljijsko poročilo) Pot v novo galaksijo Potopis stonoge (prigode in doživljaji) Potovanje in srečanje s pingvini na Antarktiki Potopis dežne kapljice Potopis male snežinke Potovanje na belem oblaku Potovanje na deževnem oblaku Potovanje na leteči preprogi Potovanje na otok zakladov Potovanje po inkovskem mestu Potovanje po čokoladni deželi Potovanje po luninem površju Potovanje s podmornico okoli sveta Potovanje s sončnim žarkom Potovanje skozi čas Potovanje skozi puščavo Potovanje v srednji vek Potovanje z jadrnico okoli sveta Pozabil sem čarobne besede Praprotno seme na kresno noč mi je povedalo Pravljica o nastanku sedmih Triglavskih jezer Pravljica o nastanku solz Pravljica o nastanku ogledala Pravljica o nastanku flavte Praznoval(a) sem rojstni dan pri Eskimih Praznovanje leta 2000 na Marsu Praznovanje Novega leta v Fantaziji Praznovanje rojstnega dneva pri Einsteinu Praznovanje rojstnega dneva v igluju Presenečenje v Postojnski jami Prespal(a) sem eno stoletje Prestrašil sem se do Prešernovo neodposlano pismo Preživel(a) sem en dan v Kraljestvu makovih zrn Preživel(a) sem en dan v največjem svetovnem cirkusu Pri prijatelju Robotu na obisku Prigode v deželi Liliputancev Prigode zvestega Gwelfa Prijateljstvo s samurajem Princ, začaran v laboda Pripoved zmaja na Zmajskem mostu Pripoved velikega bleščečega lestenca in male ulične svetilke Pustolovski dnevnik o iskanju zakladov Inkov in Aztekov Razburljive dogodivščine v Afriki Raziskovanje novega planeta Razmišljanje stalagmita Razmišljanje stalaktita Razmišljanje: zakaj smo ljudje veseli (razmišljanje) Recept (Pri receptih napiši sestavine, pripravo in navodila za uporabo) Recept za čarovniško juho Recept za dobro voljo Recept za ljubezenski napoj Recept za ljubezenski napoj Recept za najboljšo čokolado na svetu Recept za odličen uspeh Recept za srečo Recept za vesoljski koktajl Recept za vesoljski koktajl Reklama za koktajl male morske deklice Reklama za počitnice v vesolju Reklama za potovanje v raketi po Rimski cesti Reklama za vesoljski koktajl Robin Hood in Martin Krpan pri meni Robot ima gripo (opravičilo za šolo) Rumeno-zelena vodna pošast S prijateljem astronavtom po vesolju S sošolci smo nabirali bisere Sanjal(a) sem da sem v deželi Velikanov Sanjal(a) sem deželo brez časa Sanjal(a) sem, da namesto rok imam krila Sanjal(a) sem, da sem predsednik(ca) Slovenije Sanje malega atoma pod mikroskopom Seznam pravic otrok v vesolju Seznam pravic otrok/bitij v povodni šoli Skrivnostno življenje makaronov in špagetov Skrivnost Cerkniškega jezera Skrivnost grajske skrinje Skrivnost robidovega grma Skrivnostni nastanek sedmih Triglavskih jezer Skrivnostni zapis v mozaiku v Ravenni Slika na steni je oživela Slika na steni mi je povedala Smeh v hiši strahov Smešne prigode Česna in Čebule Sneguljčica in Trnuljčica na ljubljanskem gradu Sodeloval(a) sem na viteškem turnirju Sodobna pravljica se je uresničila Splezal(a) sem po lestvi do neba Spomini vodnjaka želja Sporočilo na papirusu Spremenil sem se v ogledalo Srečal(a) sem človeka iz kamene dobe Srečanje in pogovor s povodnim možem Srečanje z robotom Stopil(a) sem skozi vrata v preteklost Strip o skrivnostni Sfingi je oživel Školjka z biseri mi je prišepnila Šola male morske deklice 'Šola' v kameni dobi Šolska tabla mi je povedala Šolski urnik v podvodni šoli Šolski urnik v vesoljski šoli Tekmovanje grajskih strahov v strašljivosti Tekmovanje nagajivih grajskih duhov Tekmovanje v smešnosti Telefon se je zaljubil v GSM Telefonski pogovor z vesoljci Telegram z Marsa Tri želje zlate ribice Turistični vodič po planetih Uganka v piramidi Utrinki z ekskurzije po vesolju Utrinki z Rimske ceste V čokoladni deželi (potopis z zemljevidom) V deželi brez barv V deželi brez črke P V deželi brez številk V deželi Čebulandiji in Česnilandu V deželi geometrijskih likov V deželi Gorgonov in Pomponov V glasbeni deželi V kraljestvu živali V labirintu periodnega sistema V mali zakladnici velike katedrale V stekleni deželi (potopis z zemljevidom) V svetu molekul in atomov V virtualni resničnosti (znanstveno- fantastična zgodba) Vabilo na detektivsko srečanje Vabilo v Deželo Fantazijo Vesoljska šola (predmeti, urnik, ocene ) Vesoljski koktajl (navodila za uporabo) Vila in škrat sta me obiskala Vremenska napoved za mlečno stezo Vremenska napoved za našo galaksijo (domišljijska napoved) Vremenska napoved za podmorsko kraljestvo Vremenska napoved za vesoljce Zakaj je izginil peti letni čas? (poimenuj peti letni čas) Zakaj smo ljudje žalostni Zaljubljeni Bonbonček in Bonbončica Zaljubljenost v vesolju Zanimiv dnevnik prijaznih vesoljcev Zanimiva pripoved svetilnika na oceanu Zanimiva pripoved zlatega cekina Zanimive dogodivščine v džungli Zanimivo srečanje vesoljskih, podvodnih in zemeljskih šol Zanimivo viteško doživetje Zanimivosti iz vesoljske postaje Zapis intervjuja s kipi v muzeju Zbudil(a) sem v neznani deželi Zbudil(a) sem se v Deželi izobilja Zbudil(a) sem se v Deželi igrač Zbudil(a) sem se v Deželi Fantaziji Zemlja I. in Zemlja II. Zemljevid neznane dežele Zemljevid samotnega otoka Zgodba štiriperesne deteljice Zgodba zaljubljene ulične svetilke Zgodba zamišljene ulične svetilke Zmešnjava v svetu brez ogledal Zradiral sem dogodke v preteklosti Zrcalček in Zrcalčica pri Snežni Kraljici Življenjepis zvezde Severnice Ko ni navedene opombe pri posameznih letnicah so viri naslovov prostih spisov različni zvezki (spisovnice) iz Slovenskega šolskega muzeja, zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani in različni zvezki za spise, pisno sporočanje, proste spise ipd. Dodatek 2 Naslovi prostih spisov od 1849–2000 (abecedno) 22. junij 2002 25. junija 2010 26. junij 2008 26. junija 2002 27. novembra 2002 5. a razred 5. a razred Adam je bil pervi kmet Advent Advent Advent Aerocikel Afriški lovec pripoveduje Ahil toži materi Tetidi svojo bolest (Homer) Ajdovo zrno pripoveduje Ako bi bila gospodinja Ako dva gledata isto, ne vidita istega Aktivna koeksistenca med državami – poroštvo za mir na svetu Al' bo kal pognalo seme, sam ne ve Ali bi lahko obrnili kolo časa nazaj? Ali bo Nejka? Ali ga poznate? Ali ga poznate? Ali je naša šolska soba velika ali majhna Ali je pri ljudeh kaj sličnega? (Hlaček in muha) Ali je vsak svoje sreče kovač Ali jo poznate? Ali naj bo kajenje prepovedano z zakonom? Ali podkev res prinaša srečo? Ali poznam ljubezen Ali raje poslušam Mozarta ali Beethovna? Ali res nismo več vraževerni? Ali res nismo vraževerni? Ali res nismo vraževerni? Ali sem za amaterski ali za profesionalni šport? Ali so za vojne krivi narodi ali njihovi voditelji? Ali značaj človeka kaj pomeni Ali znam ceniti kruh Alkohol je strup Alpe in Kras Alpe in Kras Alpinistični vzpon Amerikanska šola Ananas Ananas Andrej Turjaški Andrejka in marsovčki Angel varuh Angelica Angelji – otročji prijatelji Angelji – otročji prijatelji Angeljski otrok Anka Anka Anka – nagovor nanjo Antivirus Anton Majnik Aprila 1986 Ari me je ugriznil Ata pripoveduje 'Ata! Jožka ni! Ati je šaljivec Ati se 'važi' pri kosilu Avanti popolo Avto na bencin iz odpadkov Avtobus Avtobus Avtobus pripoveduje Avtomobilska nesreča Avtomobilska nesreča Avtomobilska nesreča Avtomobilska nesreča Avtostop Babica je izgubila očala Babica je pozabila očala Babica je pripovedovala Babica je pripovedovala Babici za god Babičina hiša (dom) Babičina soba Babičini spomini na Trst Bager Bager Bahač in prevzetnež le malo ima in malo velja Bajka o gobah Bala sem se kazni Balada Balada Balet v primeri s telovadbo Bali smo se alarma Baloni Basni Bavbav na vasi Bavbav na vasi Bazen Beg pred kačo Beg pred kačo ( podan v prvi in tretji osebi) Beg zobnih krtačk Bel cvet Bela babica Bela kača Belko in Rjavko Belouška Berač Berač Boštjan Berthold Schwartz pripoveduje svojim tovarišem menihom, kako je po naključju iznašel smodnik Beseda besedo želi Beseda sladka, domovina Besede minejo, črke ostanejo Besede odletijo, spisi ostanejo Besede, težke kot skale Betlehemska luč Bezek, jako koristno drevo Bicikel Bil je bik in ne krava Bil je vrabček Bil je zares smešen dan Bil sem zdaj sem Bil sem bolan Bil sem bolan Bil sem dimnikar Bil sem kavboj Bil sem kaznovan Bil sem kuhar Bil sem partizan Bil sem partizanski kurirček Bil sem sam, sam Bil sem v Ljubljani Bil sem velik morski deček (morska deklica) Bil(a) sem (pustno rajanje) Bil(a) sem bolan(-na) Bil(a) sem drevo Bil(a) sem hiša Bil(a) sem na počitnicah pri čarovnici Bil(a) sem na poroki v vesolju Bil(a) sem na zboru čarovnic in čarovnikov Bil(a) sem neviden(-na) Bil(a) sem pohvaljena(a) Bil(a) sem predsednik(-ca) Slovenije Bil(a) sem raketa Bil(a) sem riba Bil(a) sem pohvaljen(a) Bila je taka usoda vedno slavnih možakov, da jim slovelo ime, ko jih zagrenil je grob Bila sem bolna Bila sem bolna Bila sem bolna Bila sem bolna Bila sem dojenček Bila sem figa mož Bila sem graščak Bila sem kot sneg Bila sem kuharica Bila sem na Okroglici Bila sem na kroglici Bila sem partizanski kurirček Bila sem pekoča paprika Bila sem Pika Nogavička Bila sem pohvaljena Bila sem policajka Bila sem pri zdravniku Bila sem pri zobozdravniku Bila sem princeska Bila sem roža Bila sem roža v parku Bila sem roža v parku Bila sem roža v parku Bila sem še majhne pameti Bila sem učiteljica Bila sem v Mariboru Bila sem v sodu Bila(a) sem manjši(a) od makovega zrna Bilanca in proračun osmošolca početkom šolskega leta (1908) Bili smo mehaniki Bili smo na izletu Bili smo pri gasilcih Bili smo v gozdu Bili smo v knjižnici Bili smo v Kumrovcu Bili smo v Parizu Bilo je zabavno Bilo je zabavno Bilo me je strah Bilo me je strah Bilo me je strah Bilo me je strah Bilo me je strah Bilo me je strah Bilo me je strah Bilo me je strah Bilo me je strah Bilo me je strah Bilo me je strah Bilo me je strah Bilo mi je lepo Binkoštih na Vrbskem jezeru Birma Bistriški potok ob zadnjem deževju Bistveni znaki v Shakespearovem 'Snu kresne noči' Biti pero Bitje iz vesolja Bitumen na cesti Bitumen na cesti Blagi dobrotnik Blagor mu, kdor dolžnosti svojiga stanu na tanko dopolnjuje, on občuti no trajno zadovoljnost ktera ga tolaži v bridkosti mu podaljša vse težave Blagoslavljanje kruha in mesa na Veliko soboto v naši hiši Blagoslavljanje kruha in mesa pri Jugovih Blagoslov (prekletstvo) volitev Blato Blaž je prišel v šolo v krilu Blaženo srce umetnikovo blaži srca rojakom Blejsko jezero Blejsko jezero Blejsko jezero Blejsko jezero in Cerkniško jezero Blejsko jezero in Cerkniško jezero Blejsko jezero najlepše jezero na Slovenskem Bleško jezero Blisk Blišč in beda ličenja Bliža se pomlad BMX BMX Bodi bogoljuben in priden Bodi pošten in resničen Bog je pravičen Bog je pravičen Bog je večno sonce Bog oblači, Bog vedri Bog rešuje svoje ljudstvo Bogastvo zaslepi družino Bogatejši za izkušnjo Bogatejši za izkušnjo Bogati trgovec Bogatiri Bogdan Novak na obisku Bogoljubni otrok Bogoljubnost Boj med gozdnimi in domačimi živalmi Boj na Ajdovskem gradcu Boj na Ilovi Gori Boj s samim seboj Boj z osami Bojan Križaj je postal ravnatelj naše šole Bojan Križaj je postal ravnatelj naše šole Boječ Mirko Bojeval sem se s sedmeroglavim zmajem Bojeval sem se s sedmeroglavim zmajem Bojevita Vesna Bojim se grmenja Boleči palec na nogi Bolečina ob slovesu Bolečina v ušesu Bolezen v naši hiši Bolezen v naši vasi Bolha baba Bolha buba Bolj potrpeti v mladosti nego v starosti Bolje potrpeti v mladosti nego v starosti Boljše je hranjeno jajce kakor sneden vol Boljše je hranjeno jajce kakor sneden vol Boljše vrabec v roki kot golob na strehi Boljši je hranjeno jajce kakor sneden vol Boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi Bolni otročiček Bolni otrok Bolni otrok Bonboni Bonboni za učenje Bor in smreka Borimo se za mir Bosonog v Mokronogu Boste že videli, ko bom sam imel družino Boter Boter Božič Božič Božič in novo leto pri Jeklinovih Božič prihaja Božič prihaja Božične želje Božični dan Božični večer Božični večer Božični večer Božični večer Božični večer pri nas Božično drevesce Božično drevesce Božično drevesce Božično drevesce pripoveduje Božično drevo Brada, usta, nos Branje mavrice Brat Brat je bolan Brat me je užalil Brata Brata ni bilo v postelji Bratova gostija Bratovi zvončki Brez dela ni jela Brez dela ni jela Brez muje se še čevelj ne obuje Brez nadzorstva Brez nje pa res ne Brez potrebe ne prašaj Brez potrebe ne prašaj Brez potrebe ne prašaj Brez truda in napredka Brezovo mazilo je dobro zdravilo Brigada na Kozjanskem Brigade Buča Buča Bučelica in golobček Bukev Bukev in smreka (domišljijski spis) Bukov les spomladi Bunker v gozdu Burja Burja na poti Butalski župan nas je obiskal(a) Butare Cankar in deček Celje belo in veselo Celje belo je veselo Celotni življenjepis Celotni življenjepis Cena ni mera Cenena kamera Cepljenje koz Ceremonije so potrebne Cerkev Cesar Cesar Franc Jožef in kmet Cesar Franc Jožef in ribičev sin Cesarjev god? Cesarjev rojstni dan? Cesta Cesta in igrišče Cestna zapora Ciciban – cicifuj Cigan je cigan Ciklame za mamo Cilika in zrele črešnje Ciljanje pirhov Ciril in Metod Cirkus potrebuje pomoč Cirkuška predstava Cirkuška predstava Cmeril sem se Cmeril sem se Cvetelo je morje Cvetice Cvetice Cvetice lepo cveto, pa vendar hkrati odcveto Cvetje pomladi Cvetje za Grigorja Viteza Cvetke na grob neznanega vojaka Cvetko in Mira pri Vilah Cvetko in Mira pri vilah Cvetlice Cvetlice Cvetlice Cvetlice na našem vrtu sredi poletja Cvetlice na oknih naše hiše Cvetlice v rajskem vrtu Cvetlice, prijateljice nam v žalosti in veselju Cvetoča češnja mi je zaupala skrivnost Cvetoča češnja na vrtu Cvetoča češnja pripoveduje Cvetoča črešnja pripoveduje Cvetoča črešnja pripoveduje (o čebelah, ljudeh, vetru in dežju) Cvetoča hruška na vrtu Cvetoča marelica na vrtu Cvetoča rž na našem polju Cvetoča, češnja na vrtu Cvetoča, hruška na vrtu Cvetoča, marelica na vrtu Cvetoče buče na naši njivi Cvetoče drevo Cvetoči lipi sredi vasi Čaj pripoveduje Čaj za bolno mamo Čakajoč na zdravnika Čakanje v vrsti Čar pomladi Čarobni krožnik Čarobni napoj za nevidnost Čarobni pisalni stroj Čarovnica modna kreatorka Čarovnik Čarovniški koktajl (navodila za uporabo) Čas brezskrbnih počitnic je za nami Čas je časti vreden Čas je zlato Časopisna novica Čaša tvoja – življenje tvoje Čaša tvoja je življenje tvoje Če bi bil astronavt Če bi bil čarovnik Če bi bil človek človeku brat Če bi bil človek človeku brat Če bi bil jaz učitelj Če bi bil jaz učitelj Če bi bil jaz znanstvenik Če bi bil jaz znanstvenik Če bi bil kralj Če bi bil Martin Krpan Če bi bil Michael Jackson ravnatelj naše šole Če bi bil predsednik države, bi ... Če bi bil ravnatelj naše šole moj brat (sestra, oče) Če bi bil veter Če bi bil(a) neviden(na) Če bi bila hišnik Če bi bila jaz goba za brisanje table Če bi bila jaz marjetica Če bi bila jaz moj učiteljica Če bi bila Martin Krpan Če bi bila partizanka Če bi bila ptič Če bi bila ptica Če bi bila ptičica Če bi bila učiteljica Če bi bila ura Če bi imel čarobno paličico Če bi imela čarodejni prstan Če bi imela veliko denarja Če bi imela veliko denarja, kaj bi z njim Če bi jaz bila Če bi jaz gradila ta svet Če bi srečal Ajdovsko deklico Če bi tovarišica nagajala Če bi zadela glavni dobitek Če bil(a) kralj(ica) Če bila bi ... Če gledamo zvezde Če gledamo zvezdnato nebo Če je komu dolgčas, naj gre na most na Soči Če je mama v bolnišnici Če mačke ni doma, miši plešejo Če otrok ni tak, kot želijo starši Če pogledam zvezdnato nebo Če se dušnim in telesnim močem že v mladosti prava natega da, se je nadejati srečnega življenja Če se medvedu posveti Če se pokvari televizor Če se zamešajo pravljice Če se zemlja ujezi Če se zgubiš Če si nadloga Če te boli zob, je pa res hudo Če tvoj brat v cerkvi ne posluša naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik Čebela Čebela pripoveduje o svojem obisku pri rastlini Čebela pripoveduje o svojem potovanju Čebela pripoveduje o svojem potovanju Čebela pripoveduje o svojem potovanju Čebelica in čmrlj Čebelica in golobček Čebelica Maja Čebelja pot Čebelja pot Čebelnjak Čebelnjak Čebelnjak Čebula pripoveduje o svojem obisku pri rastlinah Čemu bom posvetila vse svoje sile Čemu bom posvetila vse svoje sile Čemu bom posvetila vse svoje sile Čemu bom posvetila vse svoje sile Čemu bomo posvetili vse svoje sile Čemu bomo posvetili vse svoje sile Čemu bomo posvetili vse svoje sile Čemu rabimo brezo? Čemu se smeji 8. A Čemu se učimo plesti? Čemu živim? Čerin izkoplje zaklad Česa iz svoje prve mladosti se najbolje spominjam Česa se najbolj spominjam Česa se najbolj veselim koncem šolskega leta Česa se rad(a) spominjam Česa se rada spominjam Česa se rada spominjam Česa si najbolj želim? Česa si želim najbolj? Česa si želim najbolj? Česa si želiš najbolj? Česar pervič prav ne storiš Česar sam nimaš rad, tudi drugim ne stori Česar se človek najbolj veseli, to je rado polno gernjav Česen in čebula se zaljubita Česen in čebula sta se zaljubila Češnja Češnja je zacvetela Češnja na vrtu je spregovorila Četrtega julija leta 1848 Čevelj – ladja Čevelj pripoveduje Čevelj pripoveduje Čevljar in medved Čevljar in njegova žena Čevlji Čevlji Čevlji Čez deset let Čez deset let Čez deset let Čez dobrih deset let Čistili smo okolje Čiščenje in vzdrževanje Človek Človek Človek je toliko vreden, kolikor ima v sebi ljubezni Človek mora imeti prijatelja, vsaj enega, da je lahko vesel Človek mora v duši nositi nemirne valove Človek živi vendarle ob kruhu Človek, ki je name naredil vtis Človeške bolezni O čem bi pisal Ivan Cankar danes O človeškem telesu O človeškem telesu O človeškem telesu Čokolada Čopka Črešnja Črešnja na šolskem vrtu je polna zrelih črešenj Črešnja na šolskem vrtu je v polnem cvetu Črke v mojem zvezku so oživele Črke v mojem zvezku so oživele Črke v mojem zvezku so oživele Črke v mojem zvezku so oživele Črna mečka je pred menoj prečkala cesto Črne ptice Črnice (borovnice) že zore! Črno-belo Črtica Črtomir (Primož Trubar) ponovno med Slovenci Črtomirov značaj Čtivo Čtivo Čudež Čudežna kura Čudežna maska Čudežna moč Čudežna ptica Čudežna vodka Čudežna vrata peljejo v skrivnostni vrt Čudežna vrata v Čudežni balon Čudežni kamen Čudežni ključ Čudežni kozarec Čudežni lonček Čudežni napoj Čudežni ptiček Čudežni vrt Čudežno drevo in bonboni za učenje Čudežno mesto Piran Čudežno pero Čudežno seme Čudežno seme Čudna krogla na drevesu Čudna mačka Čudna poroka Čudna ptica Čudna svatba Čudna vrata in čuden pes Čudne prikazni na barjanski strani Čudne sanje Čudni gamsi Čudni gostje v Mračnem gozdu Čudno jajce Čudno življenje majhnega sončka Čudoviti dnevi pri sosedih Čurnova Francka Čutim Čuvam čevlje Da bom zmogla reči: »Ne, hvala« Da bom zmogla reči: »Ne, hvala« Dajte nam več mestnih parkov Dalje nego v slikah in kipih živi spomin vrlih junakov v plemeniti pesmi Dan Dan 1. rožnika ali god vseh cvetlic Dan brez torb Dan groze Dan mladosti Dan mladosti Dan mladosti Dan mrtvih Dan mrtvih Dan mrtvih Dan naše armade Dan poln smole Dan priključitve Dan sv. birme na Rušah Dan sv. Rešnjega telesa Dan trgatve Dan v letu 3000 Dan, ko so zastonj delili klobase Dan, ko so zastonj delili klobase Dan, ko so zastonj delili pice Dan, ko so zastonj delili pice Dan, ko so zastonj delili pice Dan, ko so zastonj delili pice Dan, ko so zastonj delili pice Dan, ko so zastonj delili pice Današnja nevihta Današnje slabo vreme Današnji dež Današnji živinski sejem Danes je neznosna vročina Danes se zunaj vse blešči Danes sem Pika Nogavička Danes sem Pika Nogavička Danes so bili gospod nadzornik pri nas Danes že zopet solnčece sije Danilov prvi nastop Dar očka in mamice Daritev bodi ti življenje celo Dati na posodo Debela laž Debela laž Deček in lipa Deček in lipa Deček in lipa Deček in ptica glasbenka Deček in škrjanec Deček s kolesom Dečkove sanje Dedek Dedek je dopolnil 82 let Dedek Mraz Dedijev rojstni dan Dedkova ura Dedkove sanje Dedovo pismo Deklica in cvetoči mak Deklica in cvetoči mak Deklica in marjetica Deklica in usmiljena grofica Deklica in vile Deklica s svetlečimi čeveljčki Deklica sem, ki ne mara jesti Deklice so bolj pridne kot dečki. Ali je to res? Dekličino veselje se je izpremenilo v žalost Delaj in moli Delala sem v kuhinji Delali smo mlinčke Delavčev dom in družina Delavčev nedeljski počitek Delavčev nedeljski počitek Delavec (rudar, fužinar, zidar, orglar ) pri delu Delavec na delu Delavec suženj – je postal gospodar Delavec, ki topi železno rudo v Martinovi peči Delavnik na kmetih Delo Delo Delo Delo na našem travniku v prvi pomladi Delo na našem vrtu v prvi pomladi Delo priklicevalca dežja Delo za cerkev Delodajalci so tudi človeški Delovanje metuljevo Delovanje v organizaciji Delovanje v organizaciji Delovanje v pevskem zboru Delovanje v pevskem zboru Delovanje v športnem društvu Delovanje v športnem društvu Delovna akcija Delovni dan moje mame Delovni dan moje mame Delovni dan v letu 3000 delu v šoli Demant in premog Demant in premog Demonstracije Denar Denarstvo v srednjem veku Der Schule Der Fruling ist da Deseti dan meseca oktobra Desetnica Desetnica Detektivska zgodba v živalskem vrtu Devet dolgih samotnih dni Deveta dežela Deveti rojstni dan Dež Dež me je dobil Dežela bučmanov Dežela poštenjakov Deževal je marelični sok Deževale so biserne kaplje Deževalo je Deževen dan Deževen dan je lahko prav krasen dan Deževje Deževje Deževna kaplja Deževno popoldne Dežja nam manjka Dež, sonce, mavrica Dežna kapljica Dialog desnega in levega čevlja Dobila sem muco Diganova jama Dijaki treh vrst Dimček in cigaretka Dimnice Dimnikar in gumbi Dimnikarček Dimnikarček Dimnikarji Dinozaver v Kopru Dirka Dirkalci in gledalci, pozor Disciplina in kako mi pomaga Diskriminiranje Dišave Divja koza predivna in oprezna žival Divja mačka Divji mož na Mrzlici Dnevnik (kristalnega) zrcala Dnevnik Atlantskega oceana Dnevnik človeške ribice v Postojnski jami (poimenuj njene letne čase, mesece in dneve) Dnevnik človeške ribice Dnevnik iz počitniške kolonije Dnevnik mladega lipicanca Dnevnik mladega pingvina (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) Dnevnik Mona Lize Dnevnik planeta Zemlja Dnevnik polarnega sija (napiši nekaj strani iz dnevnika polarnega sija) Dnevnik poštne znamke Dnevnik Primicove Julije Dnevnik ptic selivk na poti v južne kraje Dnevnik reke Ljubljanice Dnevnik reke Pivke Dnevnik s popotovanja po džungli Dnevnik s potovanja Dnevnik stalagmita Dnevnik stalaktita Dnevnik šolarske ljubezni Dnevnik šolskega dela Dnevnik trilobita Dnevnik ugaslega vulkana Do Marsa in naprej Do meseca in nazaj Do šole Do vrha je zmanjkalo le nekaj moči Dob ali poletni hrast Dober film Dober dan, sonce! Dober je domek, če ga tudi ni več kot za en bobek Dober je domek, če ga tudi ni več kot za en bobek Dober nasvet Dober večer, Luna Dobil sem bratca Dobil sem bratca Dobil sem dobro oceno Dobil sem dobro oceno Dobil sem dobro oceno Dobil sem nagrado Dobil sem novo obleko Dobil sem novo obleko Dobil sem novo obleko Dobil sem značko Dobil(a) sem čarobni laser Dobil(a) sem nepričakovano darilo Dobil(a) sem pismo iz prihodnosti Dobila sem bratca Dobil(a) sem hrčka, Dobil(a) sem muco Dobila sem priznanje Dobil(a) sem psička Dobil(a) sem ribico Dobila sem sestrico Dobili smo drva (premog) za šolo Dobili smo novo šolo Dobili smo pismo iz Moskve Dobili smo prehodno zastavico Dobili smo punčko Dobili smo radio Dobra volja Dobre misli Dobre misli Dobre misli Dobre misli Dobre misli Dobre misli Dobre misli Dobre misli Dobre misli Dobre misli Dobre misli Dobri kosec Dobri kosec Dobri ljudje pomagajo Dobri misijonarji Dobri otrok Dobri otrok Dobro delo Dobro dete Dobro jutro, Sonce Dobro jutro, Sonce Dobro obrnjeni denar Dobro, da človek ni sam na svetu Dogodbice iz lastnega življenja Dogodek Dogodek iz mladosti Dogodek iz mladosti Dogodek iz mojega življenja Dogodek iz mojega življenja Dogodek iz mojega življenja Dogodek iz partizanskih dni Dogodek izpred 8. let Dogodek mojega otroštva Dogodek na ledu Dogodek na ledu Dogodek na ledu Dogodek na ledu (razredni spis) Dogodek na razstavi Dogodek s počitnic Dogodek s počitnic Dogodek s počitnic Dogodek s počitnic Dogodek s taborjenja Dogodek v naši delavnici Dogodek v Stražišču Dogodek v Stražišču Dogodek v šoli Dogodek, ki ga ne bom pozabila Dogodilo se je Dogodivščine male morske deklice Dogodivščine mladega detektiva(ke) Dogodivščine mladih detektivov Dogodivščine morskega dečka Dogodivščine v Deželi smeha Dogodivščine v džungli Dogodivščine v neznani deželi Dogodki iz gozda Dogodki iz mojih otroških let Dol z nesnago Dolgčas po babici Dolgočasne igre Dolge minute čakanja Dolgi večeri Dolgo iskanje izgubljenega zaklada (zemljevid) Dolgo mora iskati Dolgo pričakovani obisk iz vesolja Dolgočasen film Dolgočasne igre Dolina v gosti megli, planina v zlatem solncu Dolina v gosti megli, planina v zlatem solncu Dolžno pismo Dolžnost svoj jezik spoštovati Dolžnost svoj jezik spoštovati Dolžnost svoj jezik spoštovati Dom Dom Doma Doma na paši Doma na paši Doma na paši Doma pri ciganih Doma sem srečna Domača kuretina Domača pizza, mm Domača vas Domača vas Domača vas Domača žival Domače delo Domače delo Domače živali Domišljijski recept Domovina Domovina Domovina Donesi sem! Donosne dejavnosti Došel je, došel, Zeleni Jure (O. Župančič) Doživel sem prometno nesrečo Doživel sem prometno nesrečo Doživel sem prometno nesrečo Doživel(a) sem poraz Doživela sem krivico Doživetja sitne muhe Doživetje drobnega listka Doživljaj s počitnic Doživljaj iz moje mladosti Doživljaj na travniku Doživljaj v gozdu Doživljaj v gozdu Doživljaj z našega igrišča Dr. France Prešeren Draga Anica! Dragi Jezus Dragi Miklavž Dragi otroci celega sveta Dragi otroci celega sveta Dragi pastirček Dragi pastirček Dragi sv. Miklavž Drago solnčece! Drago solnčece! Drago zeljice Drava mi je povedala Drava (Ljubljanica, Krka) mi je pripovedovala Drava ob zadnjem deževju Drava, Sava in Soča Dražili smo psa Drejkov boben Drevesa pripovedujejo Drevesi se pogovarjata Drevesi se pogovarjata Drevo ob mladinski progi pripoveduje Drevo na nepravem mestu Drevo na nepravem mestu Drevo ob mladinski progi pripoveduje Drevo ob mladinski progi pripoveduje Drevo življenja Drobec otroštva s počitnic Drobna snežinka pripoveduje Drobne cvetlice so me osrečile Drobne ptičice po zimi Drobtinice sem raztrosil – a ne kar tako Drsalke Drsanje Družba nam nudi ugodnosti, a nalaga tudi dolžnosti Družba, mesto in invalidi Družinska molitev Družinske skrbi Družinski avto Družinsko drevo prijatelja Robota Drvar se je ponesrečil Drzovitost planinskega orla Držite ga, držite ga, da ne pade Duh na podstrešje Duh na podstrešje Duh na podstrešju Duhovi v hiši Dva brezposelna Dva čisto navadna dneva Dva čisto navadna dneva Dva kadilca pri hiši Dva otroka v gozdu Dva palčka Dva petelinčka v boju Dva psička v igri Dva sorodnika preveč Dva stara Dva svetova, ki drug drugega ne razumeva – svet otrok in svet odraslih Dva šopka živordečih jagod Dva zajčka Dvakrat bum Dvanajst bratov Dve mački v igri Dve zelo različni pesmi z isto tvarino Dve zgodbi Dvojna izguba Dvojno presenečenje Dvopisnik Džonija nimam več Deček in metuljček Eden za vse vsi za enega 'Ej, ta kepa!' Ekskurzija na Krasu Ekskurzija po Galaksiji Ekskurzija v kameno dobo Eksplodirajoče vesolje Ekskurzija čarovnikov in čarovnik v/po ... Ekskurzija v deželi Kosoviriji Elegija – potok, oda – reka Električni pes Električni sošolec Ema in lastovke En dan beračevega življenja v mestu ali na kmetih En dan kot policist En dan kot učitelj En dan kot zdravnik En dan med počitnicami En dan sem bil(a) zvezda na nebu En dan v Narobe svetu En dan v Vili Čiračara En dan v življenju rudarja En dan velikonočnih praznikov En pogled po kuhinji pove, kakšna je gospodinja Ena nedeljska Ena ura zgubljena, dovolj krivice Energija se krepi z delom Enkrat so snežile sladoledne kepice Eno sto ali nič vprašanj Esej o ... Fantek iz blaga pripoveduje Fantje in dekleta; nikar ne iščite svoje časti v žlahtnih, dragih in nečimrnih oblačilih Fara ima vse farane pod svojim zvonom Fašistični okupatorji v mojem rodnem kraju Fazanova smrt Fazanova smrt Film, knjiga ali koncert Fotografirali smo gamsa Fotografirali smo gamsa Frajeri Fran Erjavec – vzoren mož France Prešeren Franček in ptička Franček in ptička Fridolin pri čolniču ali mlad brodnik Frizerka med svojim delom Fužinar na delu Gad Gad jo je pičil Galjot je našel srečo Galjot je našel srečo Galjot je našel srečo Gasilske vaje Gizdalin Gizdavost mora trpeti Glad je najboljši kuhar Glasba, ki jo ljubim Glasbeni inštrument, ki se ga vsak lahko nauči Glasbeni krožek Glasovi od 'Zelene mlade' Glasujem za mir Glavni oltar naše cerkve Glavni problemi našega mesta Gledal(a) sem skozi okno v prihodnost Gledala sem pod mikroskopom Gledala sva se kot pes in mačka Gledali sem polete v Planici Gledali smo film o prometu Gledali smo Jurčičevo humoresko Kozlovska sodba v Višnji gori Gledališke anekdote Glej jo, glavico žarečo! Glej jo, lisico-tatico! Gobji prepir Gojenje hrčkov Goljufani goljuf Golob Golob v razredu Golobček Golobček sv. Očeta Golobčki Gora Gori, gori Gorica, žgeš me Goriški svetoivanski strežniki Gosenice na našem sadnem drevju Gosenice na našem sadnem drevju Gospa in telefon Gospa Preteklost in gospodična Prihodnost se pogovarjata Gospodarski pomen morja Gospodična Srečka in gospod Denar sta se zaljubila Gospodinja me je skuhala Gosposko pa kmetiško Gostje na našem vrtu Gostje na našem vrtu Gostje na našem vrtu Gostje, ki bi zanje želel, da bi ostali Govor kako se obuvamo in sezuvamo Govoreča lisica Govoreča lisica Govoreča steklenica Govoreča sveča Govoreča torbica Govoreči črviček Govoreči hrček Govoreči konj na televizijskem kvizu Govoreči konj na televizijskem kvizu Govoreči konj na televizijskem kvizu Govori lepo Govori, kar je res, stori, kar smeš Govorilo je zdravilo Govorilo je zdravilo Gozd Gozd Gozd Gozd – naš prijatelj in dobrotnik Gozd naš prijatelj in dobrotnik Gozd pozimi Gozd v jeseni Gozd, moje veselje Gozdi požar na Pohorju dne Gozdne živali Gozdne živali se bojijo človeka Gozdni prebivalci Gozdni prebivalci Gozdni prebivalci Grad – gospodar nad mestom Grad Gamberk Grad na Preski Gradba velike žage ob Lobnici Gradili smo hišo Gradili smo sneženega moža Gradili smo sneženega moža Gradili smo sneženega moža Grajska ruševina Grajski duhovi Grajski norec Grajski ribnik v Šoštanju 'Grande trio!' Grde in lepe besede Grdi raček in mladi lipicanec se pogovarjata Greda tulipanov Greda tulipanov Greda tulipanov Greh Grem k verouku Gremo na Triglav Gremo na Triglav Gremo skupaj v hribe Gremo skupaj v hribe Grenčica v kupi veselja Grenka sreča Grizejo radirke Grozdje Grozen dan Grozljivka ali zakaj je prijetno biti v strahu Guganje – natrgana vrv – padec Guganje – natrgana vrv – padec Guganje na stolu Gusarski dnevnik Gusarski dnevnik Gustija Groznega Gusarski zaklad na potopljeni ladji Hajduk, zgled ljubezni do domovine Harmonikarska turneja Harmonikarska turneja 'Hčerka, k meni!' Hibridizacija – pot do več žita Himalajec Hinavec in pijanec oskrunita nad seboj nar veči božji dar Hiša Hiša mojih sanj Hiša na drevesu Hiša na drevesu Hiša na drevesu Hiša na drevesu Hiša ob Krki Hišica na drevesu Hišica na griču Hišica ob pokopališču Hišica pod hribom Hišica za, konec tedna Hišni ljubljenčki in njihove navade Hitro in lahko pokvariš otroka Hitro se pobotamo Hladno jutro Hlapec Jernej gospodari Hleb za trebuhom ne hodi Hlebec Hmelj smo obirali Hobi, šport ali izlet Hočemo mir Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti Hodil sem ... Hodil(a) sem v šolo v kameni dobi Hodim v podvodno šolo Hodim v vesoljsko šolo Hodiš po moji glavi Hoja debele race, šepave kokoši in petelina Hoja k razglednemu stolpu Hoja ljudi Hoja na Boč Hotel sem več vedeti kot drugi Hrabri srbski topničar Hrast Hrast Hrast pripoveduje Hrepenenje Hromi Jurij Hrošč pripoveduje Hruška Hud konj Hud vihar po noči Hud, pa zdrav tobak Huda nadloga Huda zima Hudobija in ljubezen Hudobija se sama kaznuje Hudobija se sama kaznuje Humoristična svetovalnica Hvala dobremu vozniku Hvala dobremu vozniku Hvala očka in mama za življenje Hvala, ker si moja mama Hvaležen sem bil Hvastja in Jerman v Cankarjevih Hlapcih Idealen svet Idealna šola Idrijski rudnik Ječmenček Igra, ki jo igram najbolje Igrača medo Igrače Igrače Igrajmo se z besedami Igrajmo se zimo Igral sem se s tujim dečkom Igral sem se s tujim dečkom Igrali smo v filmu Igre na cesti Igre na cesti Igre na cesti Igre na cesti Ilirija oživljena Imam brata Imam čarobni klobuk Imam čarobni laser Imam čarobno radirko Imam ga (jo) od srca rad Imamo celodnevni pouk Ime kravice Ime mi je Primož Ime mi je Sonček balonček Imel sem papigo Imel(a) sem smolo Imel(a) sem srečo Imela sem dva prašička Imela sem gripo Imela sem mumps Imela sem mumps Imel(a) sem smolo Imel(a) sem smolo / srečo Imela sem srečo Imeli smo športni dan Imeli smo izvrstno učno uro Imeli smo ježa Imeli smo prijeten športni dan Imeli smo psa Imeli smo psa Imeli smo psa Imeli smo psa Bobija Imeli smo psa Bobija Imeli smo športni dan Imeli smo športni dan Imeli smo športni dan Imena ulic v Celju Imena ulic v Celju Imena ulic v Celju in naši pisatelji Imena ulic v Ljubljani Imena ulic v Ljubljani in naši pisatelji Imena ulica v Ljubljani Imeti se moramo radi In lepo pozdravljeni In naši pisatelji In potem sem dobila astmo In potem sem se lotila dela In vendar je življenje lepo In vendar! Indija Koromandija Indijanček Industrija v mojem domačem kraju Intervju s kipi v muzeju Intervju s kraljično na zrnu graha Intervju s Petrom Klepcem Intervju s Prešernom Intervju z Martinom Krpanom Invalid pripoveduje Inventura Irena me je odvedla k Teodori Iskali in našli smo izgubljeni otok Iskali smo izgubljeni otok Iskanje izgubljenega psa Iskanje zaklada Iskanje zaklada Iskanje zaklada Ivan Cankar na smrtni postelji Iz blodnje v življenji izvira blodnja v učenji Iz časov NOB Iz časov NOB Iz dobe? Iz Koseskega 'Slovenija' Iz ljubezni do dedka in spisov Iz ljubezni do matere Iz mene so delali vrata Iz moje mladosti Iz mojega carskega zapisnika Iz mojega dnevnika Iz mojega dnevnika Iz mojega dnevnika Iz mojega lovskega zapisnika Iz mojega življenja Iz mojega življenja Iz mojega življenja Iz mojega življenja Iz mojega življenja Iz mojega življenja Iz mojih mladih let Iz partizanskega boja Iz počitnic Iz počitnic Iz počitnic Iz popotnega dnevnika leta 1916 Iz potnega dnevnika v leta 1916 Iz potnega dnevnika v letu 1916 Iz potnega dnevnika v letu 1916 Iz slaščičarne Iz šole domov Iz šole domov; ob plotu stoji deček s šibo v roki vas misli udariti kaj mu porečete? kaj mislite o njem Iz šole domov; ob plotu stoji deček s šibo v roki vas misli udariti kaj mu porečete? kaj mislite o njem Iz živalskega sveta Izbirač je slab pogajač Izbirajmo deset najboljših del slovenske književnosti Izdelovanje Izdelovanje mlinčka Izginile so vse vezalke sveta Izginile so vse vezalke sveta Izginili so vsi gumbi Izginili so vsi gumbi sveta Izgubil sem avto Izgubil sem kapo Izgubil sem knjigo Izgubil sem se Izgubil sem se Izgubil sem šolsko knjigo Izgubil(a) sem ključ Izgubil(a) sem ključ Izgubil(a) sem ključ / kapo Izgubil(a) sem ključ / rokavice Izgubil(a) sem svoj čarobni klobuk Izgubil(a) sem ... Izgubil sem ključ Izgubil(a) sem ključ Izgubil(a) sem copate Izgubil(a) sem dežnik Izgubil(a) sem ključ Izgubila sem se Izgubila sem uro Izgubili smo očeta Izgubili smo se v labirintu Izgubili smo sošolko Izgubljen petdinarski kovanec pripoveduje Izgubljen petdinarski, kovanec pripoveduje Izgubljena kapa Izgubljena kolebnica Izgubljena srca Izgubljena torba Izgubljena ura Izgubljeni na Blokah Izgubljeni nemški naboj Izgubljeni petdinarski kovanec pripoveduje Izgubljeni ptič Izgubljeni v labirintu Izgubljeni v vesoljskem gozdu Izgubljeni zaklad v piramidi Izkopali smo lonec cekinov Izkopanine v Šempetru Izkušnja, ki me je pretresla Izkušnjava Izkušnje Izlet Izlet Izlet Izlet Izlet enakozvočnic Izlet k Sv. Duhu Izlet na Cerkniško jezero Izlet na Cerkniško jezero Izlet na Cerkniško jezero Izlet na Dolenjsko Izlet na Dolenjsko Izlet na Hom Izlet na Raduho Izlet na Rožnik Izlet na Šmarno goro Izlet na vas Vrh Izlet v Gardaland Izlet v gore Izlet v gore Izlet v naravo Izlet v Novo mesto Izlet v Postojnsko jamo Izlet v Rajhenburg Izlet v Slivsko jamo Izložba pri trgovcu S. pred Božičem Iznajdljivi šofer Izobraževalna televizija Izplačalo se je Izpolnila se mi je želja Izpoved Izpoved radovednega sončnega žarka Izprehod na Mali grad Izprehod na Mali grad Izprehod v gozd Izprehod v gozd Izprehod v gozd Izpremeni tekmo v boj na sablje, popiši boj Izpričevalo hlapcu Izpričevalo hlapcu Izraba laserskih žarkov Izumitelj, ki sestavlja nov stroj Izvir Jabelko ne pade daleč od drevesa Jablan in smreka Jablan dobra gospodinja Jablan pripoveduje svoje življenje Jablana Jablane, hruške in druge cepe, cepi v mladosti za stare zobe! Jabolko Jabolko ne pade daleč od drevesa Jabolko ne pade daleč od drevesa Jagode so zrele že! Jakec in vrabček Jama pri Briščikih in naš Kras Jan Plestenjak na naši šoli Janezek – angeljček Janezkov stric je po poklicu obešalnik Janezkova Amerika Janezove mačke Janko pripoveduje o samem sebi Januarska kronika Januarska kronika Januarska kronika Jaslice Jaslice Jaslice v Bazovici Jasno zimsko jutro Jaz Jaz – oče Jaz – gasilec Jaz in jeternica Jaz in metuljček Jaz in moj sošolec Jaz in povodni mož Jaz in škrjanček Jaz in tvoj sošolec Jaz in Urška (iz povodnega moža) Jaz in vijolica Jaz in zvonček Jaz – mama Jaz – oče Jaz – učiteljica Jaz deževna kapljica 'Jaz grem k mamici!' Jaz kot slaven glasbenik Jaz poslanka Jaz sama Jaz sem Jaz sem budilka Jaz sem jabolko Jaz sem mama Jaz sem oblaček Jaz sem očka Jaz sem reka Jaz sem slaven slikar Jaz sem stonoga Jaz sem škrbčeva hiša Jaz sem zvonček Jaz, kuhar Jaz, kuharica Jaz, makovo zrno Jaz, makovo zrno Jaz, papežev vodnik Jazbečarka Jaz – gasilec Jazusov grob Je pa davi slanca padla Jedilnik Kosovirjev (napiši jedilnik Kosovirjev; zajtrk, kosilo, večerja / kaj pa poobedek?) Jedilnik male čarovnice Jedilnik male morske deklice Jedilnik vesoljcev iz druge galaksije Jedro uro na drsališču Jelen in jazbec Jelen in jazbec Jelen in jazbec Jelen in jazbec Jesen Jesen Jesen Jesen Jesen Jesen Jesen Jesen Jesen Jesen Jesen Jesen Jesen Jesen (ki razkriva sive pajčolane) Jesen (razkriva sive pajčolane) Jesen je prišla Jesen je prišla Jesen je prišla Jesen na Krasu Jesen v Beli krajini Jesen v gozdu Jesen v gozdu Jesen v gozdu Jesen v gozdu in na polju Jesen v gozdu in na polju Jesen, ki skriva pajčolane Jeseni Jeseni Jeseni Jeseni se veselimo sadov našega dela Jesenska injekcija Jesenska jutra Jesenska nedelja Jesenska nedelja Jesenska nedelja Jesenska nedelja Jesenska slika Jesenska slika Jesenske barve na drevju Jesenske podobice Jesenski čas Jesenski izprehod Jesenski sprehod Jesenski strah Jesensko deževje nam nagaja Jesensko jutro Jesensko jutro Jezerce – luža Jezik – največje bogastvo Jeziku berzda reč je lepa – ker kdor je nima, se mu otepa Jezusov zvonček Jež in lisica Jež in zajec Jež čuden, a pošten svat Jež v škafu Ježek Ježek in zajček Ježek na obisku Joj, koliko vprašanj Joj, naloga! Joj, urezala sem se Junaški boj Avstrijcev Junaški vojak Jurček na sejmu Jurček s Holma Jurčičeva rojstna hiša Jurjevanje v Šentrupertu Jutro Jutro se bliža Jutro vstaja, zemlja raja Jutro vstaja, zemlja raja Jutro vstaja, zemlja raja K dnevu republike K prazniku dela K šmarnicam K zlatim zvezdicam Kabelska televizija Kača Kača in jegulja Kača pripoveduje Kača v hiši Kadar imajo ptički svatbo Kadar mačke ni doma, miši plešejo Kadar mačke ni doma, miši plešejo Kadar mačke ni doma, miši plešejo Kadar mame ni doma Kadar mame ni doma Kadar se učitelj razjezi Kadar up, se ves podira, svoj steber je človek sam (Levstik) Kadar zagledam v šoli paket Kadar zagledam v šoli paket Kaj bankovec sam o sebi pripoveduje Kaj bi bil rad? Kaj bi bil rad? Kaj bi bilo, če bi imeli namesto rok krila Kaj bi jaz napravil, če bi bil Štempihar Kaj bi naredil, če bi našel diamant? Kaj bi naredil, če bi našel diamant? Kaj bi naredil, če bi našel diamant? Kaj bi povedal moj učbenik, če bi znal govoriti? Kaj bi povedal moj učbenik, če bi znal govoriti? Kaj bi povedal moj učbenik, če bi znal govoriti? Kaj bi rad dosegel v svojem življenju? Kaj bi rad postal Kaj bi rad postal Kaj bi rad postal Kaj bi rada postala Kaj bi se zgodilo, če bi se prebudil kot zajček? Kaj bi se zgodilo, če bi se prebudil kot zajček? Kaj bi se zgodilo, če bi se prebudil, kot zajček? Kaj bi se zgodilo, če bi se zbudila kot zajček Kaj bi se zgodilo, če bi uporabljali čudežni napitek Kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo več šol? Kaj bi si želel na mestu Podgorca Mihca? Kaj bi želel očku in mami Kaj bodem, ko izstopim iz šole? Kaj bodemo jeli v nedeljo? Kaj bom čez deset let Kaj bom delala Kaj bom postala Kaj bom postala Kaj bom videl (videla) na izprehodu? Kaj bom, ko bom velik Kaj bom, ko odrastem Kaj delam med odmorom Kaj delam pomladi na paši Kaj delam popoldne Kaj delam v sobi zimskega dne? Kaj delam v svojem prostem času Kaj delam zimskega dne doma Kaj delamo spomladi na vrtu? Kaj delamo v dolgih zimskih večerih? Kaj delamo v zimskem času? Kaj delamo zdaj na vrtu Kaj diši iz kuhinje Kaj diši iz kuhinje Kaj dobrega je storila cesarica Marija Terezija? Kaj hočem postati Kaj hočem postati Kaj hočem postati Kaj hočem postati Kaj izmed tega je koristno, kaj potrebno Kaj izmed tega je koristno, kaj potrebno Kaj je človek, če glavna sreča mu in prid vseh ur je spanje le in jed? Kaj je doživel letos železniški čuvaj? Kaj je doživel moj brat v Ameriki? Kaj je doživel moj stric v Ameriki? Kaj je inflacija Kaj je jesen? Kaj je ljubezen Kaj je ljubezen Kaj je Mura šepetala Kaj je najgrše na svetu Kaj je najgrše na svetu Kaj je narobe? Kaj je novega v Krmelju? Kaj je oda junaštva? Kaj je počel Radovedni Taček Kaj je res velika osebnost Kaj je strah Kaj je to sreča? Kaj je zame mir Kaj je zame največja skrivnost v naravi Kaj je zame sreča Kaj je zame sreča Kaj kdo denar dobro obrača Kaj koristijo in škodujejo vetrovi Kaj me najbolj skrbi Kaj me najbolj skrbi Kaj me najbolj skrbi Kaj me pri slikah zlasti prevzema? Kaj mi je Mici povedala Kaj mi je Mici povedala Kaj mi je Mici povedala Kaj mi je Mici povedala Kaj mi je najbolj všeč Kaj mi je o vojni povedala babica Kaj mi je povedala pomladanska sapica Kaj mi je prinesel sv. Miklavž Kaj mi je prinesel sv. Miklavž? Kaj mi je pripovedoval učbenik o svojem življenju Kaj mi je pripovedoval učbenik o svojem življenju Kaj mi je tega treba Kaj mi ni všeč Kaj mi nudi šola in česa si od nje želim? Kaj misli Marsovček o naši šoli Kaj misli pes Sultan o svobodi Kaj mislijo o mojih sposobnostih drugi in kaj sam Kaj mislim o sebi Kaj mislim o svojem značaju in sposobnostih? Kaj mislimo Kaj moram storiti za svetovni mir? Kaj morem jaz napraviti za svetovni mir? Kaj moremo mi storiti za svetovni mir? Kaj nam koristi kmetski, kaj rokodelski in kaj trgovski stan Kaj nam koristi sadno drevje Kaj nam koristi svetloba in gorkota Kaj nam koristijo železnice Kaj nam koristijo živali Kaj nam ogenj koristi Kaj napravi hud konj, če se mu bliža neznana oseba Kaj narediti, da bo moja vas spet čista? Kaj naš Karo vse zna Kaj naš Karo vse zna Kaj naši voli po zimi delajo Kaj naši voli po zimi delajo Kaj opazujemo, kadar voda vre? Kaj počnem danes v šoli? Kaj počnem v prostem času Kaj pomaga človeku Kaj pomaga človeku Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, ako pa na svoji duši škodo trpi Kaj pomeni biti samemu sebi zvest Kaj pomeni biti zrel Kaj pomeni OZN Kaj premišlja Tonček Kaj pripoveduje moj oče? Kaj pripoveduje potoček pastirju Kaj pripoveduje potoček pastirju? Kaj pripoveduje razvalina gradu nad našo vasjo? Kaj pripoveduje vijolica Kaj pripoveduje vodena kapljica? Kaj pripovedujejo lastovke o svojem potovanju? Kaj razmišlja Marsovec o Zemljanih Kaj sanja Luna? (domišljijska pripoved) Kaj sanja zvezdni utrinek? (domišljijska pripoved) Kaj se je zgodilo na dvorišču Kaj se meni dozdeva najlepše in kaj najgrše na svetu? Kaj se meni dozdeva najlepše Kaj se meni dozdeva najlepše in najgrše na svetu? Kaj se mi je nekoč pripetilo na paši Kaj se mi je snoči sanjalo Kaj se mi je snoči sanjalo Kaj se mi je snoči sanjalo Kaj se mi zdi dolgočasno? Kaj se najrajši igram Kaj sem delal pri vinogradu Kaj sem delal pri vinogradu Kaj sem delal pri vinogradu Kaj sem delal pri vinogradu? Kaj sem dobila letos za pisanko Kaj sem dobila za pisanko Kaj sem doživel(a) na Miklavžev večer doma Kaj sem na pustni torek posebnega doživel Kaj sem našel v gozdu Kaj sem prosil(a) zlato ribico Kaj sem prosila zlato ribico Kaj sem se naučil v slovenski šoli Kaj sem videl Kaj sem videl(a) na spomladnjem izprehodu? Kaj sem z očetom doživela v gozdu Kaj sem z očetom doživela v gozdu Kaj sem že hotel? Kaj si človek more vse osvojiti Kaj si človek more vse osvojiti Kaj si želim Kaj si želim o Božiču Kaj si želim o Božiču Kaj smo delali na predpustni ponedeljek Kaj smo dolžni našim hrabrim braniteljem domovine? Kaj smo opazovali pri čevljarju Kaj smo opazovali pri kovaču? Kaj smo opazovali pri krojaču Kaj smo opazovali pri mizarju Kaj smo opazovali pri mlinarju Kaj smo opazovali pri strojarju Kaj smo opazovali v elektrarni? Kaj smo opazovali v Fužinah? Kaj smo opazovali v papirnici? Kaj smo opazovali v strojarni? Kaj smo opazovali v tiskarni Kaj smo se danes učili Kaj smo se danes učili v šoli? Kaj smo videli z razglednega stolpa Kaj so nam pripovedovali naš dedek Kaj so včasih jedli Kaj spravlja pridna gospodinja v jeseni? Kaj spravlja pridna gospodinja v jeseni? Kaj ste se zadnjič igrali s pastirji? Kaj ste se zadnjič igrali s pastirji? Kaj šivanka sama o sebi pripoveduje Kaj ti pomeni potovanje? Kaj ti pomeni prijateljstvo Kaj ti pomeni prijateljstvo Kaj vem o vijolici? Kaj vem o zlatici? Kaj vem o zvončku vijolici zlatici? Kaj vem o zvončku? Kaj vesoljček Bim pripoveduje o Zemljanih? Kaj vse zna narediti robot Kaj zna moj psiček? Kaj znam kuhati? Kaj zobotrebec pripoveduje kaj delam zjutraj pred šolo? Kaj želim postati Kak pomen ima Periklej za umetnost? Kake lastnosti mora imeti priden učenec? Kako in kje sem našel(la) prve pomladne cvetice Kako in kje sem videla prvega metulja Kako in zakaj smo stavili slavoloke v Rušah Kako sem se včeraj pripravljal na današnji šolski dan Kako babica vdene nit v uho šivanke? Kako bi bilo, če bi bila mama ata in ata mama Kako bi gospodaril, ako bi bil posestnik? Kako bi gospodaril, ako bi bil posestnik? Kako bi gospodinjil, če bi bila mama bolna Kako bi organiziral zabavno življenje na šoli? Kako bode v nedeljo v cerkvi? Kako bom ravnal(a), ko bo sin dobil cvek Kako bom ravnal(a), če bo sin hotel postati klovn Kako bom ravnal(a), če bo sin hotel postati klovn Kako bom ravnal(a), če bo sin hotel postati klovn Kako bom ravnal(a), kadar bo moj otrok dobil cvek Kako bom ravnal(a), ko bo sin dobil cvek Kako bom ravnal(a), ko bo sin dobil cvek Kako bom ravnal(a), če bo sin hotel postati klovn Kako bom ravnal(a), ko bo sin dobil cvek Kako brati pesem Kako čistimo čevlje? Kako čistimo, čevlje? Kako človek trpi škodo zaradi nevednosti Kako danes dijaki uporabijo svoj prosti čas Kako danes dijaki uporabljajo svoj prosti čas Kako danes potujemo Kako delajo pri nas presmec Kako delajo pri V. G. opeko Kako delamo jabolčnik Kako delamo v Bistrici presmec Kako deluje otroška domišljija Kako dobiš dobre ocene in zgubiš prijatelje Kako dobivamo kako jeklo? Kako dobivamo železo? Kako grade avtomobilsko cesto Kako gradijo hišo Kako hodim na travnik solato nabirat Kako hodim spat? Kako hodim v šolo? Kako hranijo naša mati maščobo? Kako ima vsaki letni čas svoje veselje Kako in zakaj smo stavili slavoloke na Bistrici Kako Ivan Cankar opisuje mater in očeta Kako iz vinarjev postajajo krone Kako iz vinarjev postajajo krone Kako izboljšati naše šolstvo Kako izkoriščamo vodne sile? Kako je bilo Kako je bilo letos o Vseh svetih Kako je bilo na morju Kako je bilo na morju Kako je bilo na Svečenico Kako je bilo na sveti večer Kako je bilo na sveti večer Kako je bilo na sveti večer Kako je bilo na sveti večer Kako je bilo na sveti večer Kako je bilo ob Božiču Kako je bilo pri morju Kako je bilo v počitnicah Kako je bilo v počitnicah Kako je bilo v počitnicah Kako je bilo v počitnicah na paši Kako je bilo visoko in spolzko Kako je bilo, ko si prvič nabiral zvončke? Kako je cesar Ferdinand I mojemu dedu cmoke pojedel? Kako je Dedek Mraz zamudil Kako je gnal Pavliha kozla na semenj Kako je gorelo pri sosedu? Kako je gorelo v vasi? Kako je gospodinjil oče Kako je Janko čistil čevlje? Kako je Janko čistil čevlje? Kako je Jurček prinesel mero za klobase Kako je Jurček prinesel mero za klobase Kako je Kralj Matjaž zajtrkoval pri meni Kako je mama preživela dan žena Kako je mene sonce poljubilo Kako je mojim staršem hiša pogorela Kako je na dolgočasne stvari tudi mogoče gledati? Kako je na našem vrtu Kako je nastala ptičja družina Kako je nastala ptičja družina Kako je nastalo jezero Kako je nastalo naše mesto? Kako je naša mačka lovila miš Kako je naša mačka lovila miši Kako je naša mama kandidirala za predsednico države Kako je naša mama kandidirala za predsednico republike Kako je naša mama kandidirala za predsednico Slovenije Kako je naša mama kandidirala za predsednico Slovenije Kako je Nežika hodila po jagode Kako je nosil pri nas sv. Miklavž Kako je otrokom, ko so sami s seboj, brez nadležnega nadzorstva? Kako je Ozimov Ludovik streljal na Veliko noč Kako je potekala telovadna ura Kako je pri nas doma Kako je pri sosedu trava pogorela Kako je prišla pomlad v moj kraj Kako je slavec dobil svojo pesem Kako je Špela ošilila svinčnik Kako je Špela pekla palačinke? Kako je umazano moje mesto Kako je uporabljati mleko, da donaša dober dobiček Kako je v nedeljo zvečer luna izhajala Kako je včeraj solnce zahajalo Kako je vlak užgal naš travnik Kako je zadnje deževje razneslo naše ceste Kako je zjutraj pri nas doma Kako je zjutraj pri nas doma? Kako kopljemo pri nas studenec Kako krmim ptičke v hudi zimi Kako krmim ptičke v hudi zimi Kako krmimo pri nas kure? Kako krmimo ptičke Kako krmimo ptičke Kako krmimo ptičke Kako ličkamo koruzo? Kako likamo? Kako likamo? Kako ljubim svoj rojstni kraj Kako lomimo in vozimo led za ledenico Kako luščimo po večerih bučno seme Kako luščimo po zimskih večerih fižol (bučno seme, koruzo) Kako majhna sem bila v tem prostoru in kako veličastni so bili moji občutki Kako mati zamesi in speče kruh? Kako me je bilo strah ponoči Kako me je mati učila prvih pesmic Kako me je mati učila prvih pesmic Kako me je obdaril sv. Miklavž Kako mi je mačka strla krožnik Kako mi je velikonočni zajček prinesel pisanice Kako mi je zrasla pamet Kako mi miška prinese denar Kako muca nabira prirodopisno znanje Kako nabiram regrat Kako nabiram regrat Kako nabiram zvončke Kako nagajajo vrabci škorcem Kako naj gojimo sadni vrt? Kako naj kažemo, da spoštujemo in ljubimo svoj materin jezik Kako naj krmimo živino? Kako naj pišem sv. Miklavžu? Kako naj počitnice dopolnjujejo šolsko izobrazbo? Kako najbolj uporabljamo mleko? Kako nam je Bog zopet poslal dež Kako nam je Bog zopet poslal dež Kako nam, koristijo vetrovi? Kako napravi krojač obleko Kako naredimo (ladjico) Kako naredimo ladjico Kako naredimo zmaja Kako naredimo zmaja (ladjico) Kako nastaja dež? Kako nastaja sneg? Kako nastane kruh? Kako naš maček lovi miške? Kako nastaja rosa? Kako obdarujejo v Rušah domače ubožčke in ubožice na dan Vseh svetnikov Kako obdelujem svojo gredico Kako obiramo rano sadje Kako obnoviti starinsko pohištvo Kako olupim in pojem sladko jabolko Kako orjemo in sejemo Kako osipavamo krompir Kako ošilimo svinčnik Kako oznanjamo evangelij Kako peče moja mati kruh Kako peče moja mati kruh Kako pionir lahko pomaga domovini Kako po večerih luščimo fižol Kako po večerih luščimo koruzo Kako po zimi krmim ptičke Kako pokrivam mizo? Kako pomagam doma na polju Kako pomagam doma na polju Kako pomagam doma na polju Kako pomagam doma v hiši Kako pomagam doma v hiši Kako pomagam materi Kako pomagam materi Kako pomagam materi Kako pomagam materi v kuhinji Kako pomagam materi v kuhinji? Kako pomagam očetu v delavnici Kako pomagam očetu v hlevu? Kako pomagam očetu v hlevu Kako pomagam očetu v žagi Kako pomagam revnemu součencu Kako pomagam revnemu součencu Kako pomagam revnemu součencu Kako pomagam sestri v tovarni Kako pomagam v hiši Kako poslušaš glasbo? Kako prebiti deževno nedeljo Kako premagati nemir Kako prestati grozen izpit Kako pri nas luščimo orehe (fižol, bučno seme) Kako pri nas mlatimo Kako pri nas peremo? Kako pričakujem božič Kako rabijo pri naši hiši presmečev les Kako rabijo v Zg. Sv. Kunigundi presmečev les Kako rabimo pri nas presmečev les Kako rešiti travnik? Kako se blišči naš mladi bukov gozd Kako se bratec igra z mačko Kako se doma igramo z žago Kako se drevesa cepijo Kako se drevesa cepijo Kako se drevesa cepijo Kako se drevesa cepijo Kako se drevesa cepijo Kako se drsamo Kako se drsamo Kako se drsamo Kako se drugi obnašajo Kako se drugi obnašajo Kako se drugi obnašajo Kako se igra namizni tenis Kako se igra namizni tenis / košarka Kako se igramo spomladi na zeleni tratici Kako se je izšlo šolsko spraševanje Kako se je Lah znebil neprijetnih gostov Kako se je mlad škorec ponesrečil Kako se je moj stric ponesrečil Kako se je obnesla letos naša domača živina? Kako se je očka boril med vojno Kako se je očka boril med vojno Kako se je očka boril med vojno Kako se je očka boril med vojno Kako se je slovenski jezik popačil in kako ga torej treba čistiti? Kako se je sosedova muca preselila k nam Kako se je sosedova muca preselila k nam Kako se je škorec napil vode Kako se je šolsko izpraševanje izšlo Kako se je šolsko izpraševanje izšlo Kako se je treba pripraviti na pouk? Kako se je včeraj našemil sosedov Tonček Kako se je zgodila nesreča Kako se je zgodilo Matičku Kako se kruh peče Kako se kruh peče Kako se kruh peče Kako se kruh peče Kako se kruh peče Kako se maslo dela Kako se maslo dela Kako se maslo dela Kako se maslo dela Kako se maslo dela Kako se mi je godilo v bolnišnici v Gradcu Kako se mi je godilo v bolnišnici v Mariboru Kako se mi v novem razredu dopade Kako se mi v novem razredu dopade Kako se mi v novem razredu dopade Kako se more pravljica izumiti in sestaviti, da bode v epičnih in dramatičnih umotvorih ugajala? Kako se na polji dela Kako se na polji dela Kako se na polji dela Kako se na polju dela Kako se na polju dela Kako se na vertu dela Kako se na vertu dela Kako se na vertu dela Kako se na vertu dela Kako se na vrtu dela Kako se naredi miza Kako se nareja kovno železo? Kako se naše mlade mačke igrajo Kako se otroci skrivajo? Kako se peče kruh Kako se pečejo palačinke? Kako se pridobi platno? Kako se pripravljamo za božične praznike Kako se pripravljamo za velikonočne praznike Kako se razveseljujemo na paši Kako se sir dela Kako se sir dela Kako se sir dela Kako se sir dela Kako se sir dela Kako se stanovalci v naši domovini dele po veri Kako se stanovalci v naši domovini dele po jeziku Kako se stanovalci v naši domovini dele po opravilih Kako se umijem Kako se v državnem zboru sprejemajo zakoni Kako se v kovačnici dela Kako se v kovačnici dela Kako se v kovačnici dela Kako se v kovačnici dela Kako se v kovačnici dela Kako se v mlinu dela Kako se v mlinu dela Kako se v mlinu dela Kako se v mlinu dela Kako se v mlinu dela Kako se vedeš, ko ti je česa žal, pa te je sram prositi odpuščanja? Kako se veselim pomladi Kako se veže XVI. Stoletje s prejšnjimi v slovstvu slovenskem? Kako se vozimo meseca januarja na saneh Kako se vozimo na saneh Kako se vozimo na sankah v šolo Kako se zdaj grejemo na solncu Kako se zdaj s kroglami igramo Kako se živali pripravljajo na pust Kako se igra košarka Kako se igra namizni tenis Kako se je treba pripravljati na pouk? Kako se očisti tabla? Kako se otroci skrivajo? Kako se pečejo palačinke? Kako sem čuval črešnje Kako sem delal jaslice Kako sem delal poskus Kako sem delal presmec Kako sem delal včeraj oltarček za majnik Kako sem delala jaslice Kako sem delala jaslice Kako sem dobil(a) ime Kako sem dobila nove prijatelje Kako sem hodil čez zamrzlo Dravo Kako sem hodil danes zjutraj v šolo Kako sem hodil na božjo pot Kako sem hodil z očetom na semenj? Kako sem hodil z očetom na trgatev? Kako sem hodil z očetom prvikrat v mesto? Kako sem hodil(a) po božično drevo Kako sem hodila k Sv. Duhu na Ostrem vrhu Kako sem hodila na Veliki petek molit božjega groba Kako sem hodila na Veliki petek molit božjega groba Kako sem hodila po kostanje Kako sem hodila po maline Kako sem hodila po maline Kako sem hodila po zvončke Kako sem hodila prosit birmske botre Kako sem hodila v velikih počitnicah v Puščavo Kako sem iskala prve pomladne cvetlice Kako sem iz gosenice postal metulj Kako sem kot ministrant hodil na blagoslavljanje Kako sem krasil naše grobove na Vseh vernih duš dan? Kako sem kuhal juho Kako sem kuhala Kako sem letos obhajala velikonočne praznike Kako sem letos pobirala kostanje in orehe Kako sem likala? Kako sem likala? Kako sem lovil fazana na polju Kako sem lovil kresnice Kako sem lovil polha Kako sem lovil rogače Kako sem lovila glogove beline Kako sem lovila kresnice Kako sem lovila metulja Kako sem lovila metulja Kako sem lovila metulje Kako sem lovila metulje Kako sem lovila veverico Kako sem lovil metulja Kako sem na grlu zbolel Kako sem na paši opazoval vojake Kako sem na planini kidal sneg Kako sem na Veliko noč staršem v krčmi pomagal Kako sem nabiral gobe Kako sem nabiral jagode Kako sem nabiral jagode Kako sem nabiral jagode Kako sem nabirala jagode Kako sem nabirala jagode Kako sem nabirala mačice Kako sem nabirala maline Kako sem nabirala orehe Kako sem nabirala ostrožnice Kako sem nabirala prve pomladne cvetice Kako sem našel (našla) ptičje gnezdo in kaj sem videl(a) tam? Kako sem obiskal(a) bolnega tovariša? Kako sem obiskal(a) bolno tovarišico? Kako sem opazoval divjo raco Kako sem opazoval škrjančka Kako sem opazoval(a) včerajšnji solnčni (lunin) mrk? Kako sem opazovala kosa Kako sem padel v žago Kako sem pasla Kako sem pletla jopico Kako sem podiral drevo Kako sem pomagal prešati Kako sem pomagal snažiti sadno drevje Kako sem pomagala žeti Kako sem pomagala žeti Kako sem porabila sto din Kako sem postala slavna pisateljica Kako sem postavljal papirnato kapo Kako sem potoval v Zeleniko Kako sem potoval v Zeleniko Kako sem potovala v Belo krajino? Kako sem potovala v bolnišnico Kako sem povlekla ateka za nos Kako sem pral avto Kako sem praznoval 1. maj Kako sem prehodil Čemšeniško planino. Kako sem premagal sošolca Kako sem preživel 10. maj 2025 Kako sem preživel 10. maj 2025 Kako sem preživel Božič Kako sem preživel božične počitnice Kako sem preživel nedeljo Kako sem preživel običajen počitniški dan? Kako sem preživel običajen počitniški dan? Kako sem preživel počitnice Kako sem preživel počitnice Kako sem preživel počitnice Kako sem preživel počitnice na Bledu Kako sem preživel praznik vseh svetnikov Kako sem preživel praznike Kako sem preživel Sveti večer Kako sem preživel sveti večer Kako sem preživel svoje velike počitnice Kako sem preživel velikonočne počitnice Kako sem preživel(a) kresno noč Kako sem preživel(a) letošnje velike počitnice? Kako sem preživel(-la) pustni torek Kako sem preživela božične počitnice Kako sem preživela božične počitnice Kako sem preživela božične počitnice Kako sem preživela božične praznike Kako sem preživela svoja šolska leta? Kako sem preživela velikonočne počitnice Kako sem preživela zadnji Marijin praznik Kako sem pri sosedu tlačil seno Kako sem prišel do šolskih knjig Kako sem prišel do šolskih knjig Kako sem proslavil Dan mladosti Kako sem prvič bil ministrant? Kako sem prvič spal na dišečem senu Kako sem prvikrat bila žanjica Kako sem prvikrat opazoval divjo kokoš Kako sem prvikrat spal na dišečem senu Kako sem prvikrat vozil drva Kako sem prvikrat vozil drva Kako sem prvikrat žela Kako sem ravnal(a), ko je sin hotel postati klovn Kako sem romal na Sv. Gore? Kako sem romal k Sv. Trojici v Slovenske gorice? Kako sem romal na Brezje? Kako sem se naučil plavati Kako sem se naučil plavati Kako sem se naučil voziti kolo (plavati, smučati) Kako sem se naučil(a) smučati Kako sem se nekoč v pesku igral(a) Kako sem se ostrigla Kako sem se počutil(a), ko sem gledal(a) Piko Nogavičko Kako sem se pogovarjala z mačicami Kako sem se ponesrečil pri vožnji na saneh Kako sem se prvič vozil(a) z železnico? Kako sem se rodil Kako sem se učil materinega jezika Kako sem se učil materinega jezika Kako sem se učil plavanja Kako sem se učil plavanja Kako sem se učil plavanja Kako sem se učil plavanja, smučanja Kako sem se učil smučanja Kako sem se učil smučanja Kako sem se učil(a) brati in pisati Kako sem se učil(a) uporabljati računalnik Kako sem se v počitnicah vozil v Kraljevec na Ogerskem in nekaj o ogerski noši Kako sem se včeraj našemil Kako sem se zabaval med počitnicami Kako sem se zadnjič drsal(a) po ledu? Kako sem se naučil plavati Kako sem se naučil plavati? Kako sem se naučil.a plavati Kako sem se stri godel za god Kako sem se učil smučanja Kako sem se včeraj pripravljal na današnji šolski dan? Kako sem si delal piščalko Kako sem si delal presmec Kako sem si delal sani in se vozil z njimi Kako sem si delal sani in še nekaj Kako sem si naredil brizgljo? Kako sem si naredil klopotec? Kako sem si naredil mlin ob potoku? Kako sem si naredil puško? Kako sem si naredil sesalko? Kako sem si obril roke Kako sem si obril roke Kako sem si zlomil nogo Kako sem šla služit Kako sem šla služit Kako sem tepežkal? Kako sem ušel Nemcem Kako sem ušel Italijanom Kako sem ušel Turkom Kako sem ušel Turkom (Italijanom, Nemcem) Kako sem v počitnicah pasel krave Kako sem v počitnicah pasel ovce Kako sem v počitnicah pasla koze Kako sem valila piščančka Kako sem vodil partizane Kako sem vzljubil rastline? Kako sem vzljubil rastline? kako sem vzljubil živali Kako sem vzljubil živali Kako sem vzljubil živali Kako sem z očetom hodil na semenj Kako sem začel skakati Kako sem začel spoznavati naravo? Kako sem začel spoznavati naravo? Kako sem začela pisati? Kako sem zadnjo nedeljo hodil(a) k sveti maši? Kako sem zadnjo nedeljo opazovala naravo Kako sem zaman iskal gumb, medtem ko je dimnikar švignil mimo mene Kako sem že v začetku sušca pasel koze Kako si boš postlal, tako boš spal Kako si čistim zobe Kako si delamo jaslice? Kako si delaš piščal Kako si je ptičica delala gnezdo Kako si lastovke delajo gnezdo? Kako si naredim klopotec Kako si pripravljam presmec za Cvetno nedeljo Kako si se vpisoval v prvo šolo Kako si uredimo domačo lekarno? Kako si zamišljam sodobno stanovanje? Kako si zamišljam srečo Kako si zamišljam svoj prihodnji poklic Kako si znašamo drva za zimo Kako skovati srečo? Kako služi moj oče vsakdanji kruh Kako služim pri službi božji Kako smo čistili razred Kako smo delali jaslice Kako smo delali poskus v dokaz, da gorkota razteza telesa? Kako smo delali sneženega moža Kako smo delali sneženega moža Kako smo delali sneženega moža Kako smo delali sneženega moža Kako smo dobili lisico tatico Kako smo doma ugibali uganke Kako smo grabili listje Kako smo grabili steljo Kako smo hodili na pokopališče na vernih duš dan? Kako smo hodili na veliki petek gledat grobove (v mestu)? Kako smo hodili na veliki petek gledat grobove? Kako smo hodili nabirat črnic? Kako smo hodili nabirat jagod? Kako smo hodili nabirat malin? Kako smo hodili po smreko za mlaj Kako smo hodili po srebot za presmec Kako smo jedli jabolko Kako smo jedli jabolko? Kako smo jedli jabolko? Kako smo jurjevali Kako smo jurjevali Kako smo klatili orehe Kako smo klatili orehe Kako smo kopali krompir Kako smo kosili Kako smo krasile mlaj Kako smo krasili božično drevo Kako smo krasili božično drevo Kako smo kresovali Kako smo kresovali Kako smo kresovali Kako smo kresovali Kako smo letos kurili kres Kako smo letos obhajali božične praznike Kako smo letos obhajali Jezusovo vstajenje Kako smo letos spravljali sadje Kako smo ličkali koruzo Kako smo lovili kresnice Kako smo lovili metulja Kako smo lovili pri vinogradu polha Kako smo lovili pri vinogradu polha Kako smo lovili pri vinogradu polha, ko smo obirali jabolka Kako smo lovili pri vinogradu polha, ko smo obirali jabolka Kako smo lovili rake Kako smo lovili veverico Kako smo mlatili z mlatilnim strojem Kako smo na planini spravljali seno Kako smo nabirali črnice Kako smo nabirali gobe Kako smo nabirali kostanje Kako smo nabirali lipovo cvetje Kako smo nabirali lipovo cvetje Kako smo nabirali maline Kako smo nabirali maline Kako smo nabirali maline Kako smo nosili rože iz vinograda Kako smo obhajali božični večer? Kako smo obhajali cesarjev rojstni dan Kako smo obhajali cesarjev rojstni god Kako smo obhajali Jezusovo vstajenje? Kako smo obhajali Kristusovo vstajenje Kako smo obhajali Miklavžev večer? Kako smo obhajali velikonočno nedeljo Kako smo obhajali vstajenje Kristusovo Kako smo okrasili babičin grob Kako smo okrasili bratčev grob Kako smo okrasili dedov grob Kako smo okrasili materin grob Kako smo okrasili očetov grob Kako smo okrasili sestričin grob Kako smo okrasili tetin grob Kako smo osipavali krompir Kako smo pekli krape Kako smo pekli palačinke Kako smo pletli vence za očetov in babičin grob Kako smo pokopali našega drugega imenitnega moža v občini? Kako smo pokopali našega drugega imenitnega moža v vasi? Kako smo pokopali našega učitelja? Kako smo pokopali našega župana? Kako smo pokopali našega župnika? Kako smo pokopavali pusta Kako smo postavljali mlaj Kako smo praznovali Kako smo praznovali cesarjev god? Kako smo praznovali cesarjev rojstni dan? Kako smo praznovali koline Kako smo praznovali novo leto Kako smo praznovali Sveti večer Kako smo pred birmo sprejeli našega škofa? Kako smo pred Veliko nočjo snažili stanovanje Kako smo prešali grozdje Kako smo prešali jabolka in hruške Kako smo preživeli počitnice Kako smo preživeli počitnice Kako smo pri nas obhajali pust Kako smo pri nas spravljali sadje Kako smo pri nas sušili seno Kako smo pri nas želi Kako smo pri stricu okončavali gosenice in hrošče Kako smo pustovali Kako smo pustovali Kako smo pustovali Kako smo rezali brajde Kako smo risali črešnjevo vejico? Kako smo risali hrastov list? Kako smo risali šolsko omaro? Kako smo risali šolsko peč? Kako smo sadili hrast, kostanj in javor Kako smo se dogovarjali za ekskurzijo Kako smo se dogovarjali za ekskurzijo Kako smo se igrali na paši Kako smo se igrali na paši Kako smo se igrali na paši Kako smo se igrali na paši? Kako smo se igrali na sosedovem vrtu? Kako smo se igrali s pirhi? Kako smo se igrali na travniku? Kako smo se igrali v gozdu? Kako smo se igrali vojake Kako smo se igrali vojake Kako smo se igrali vojake Kako smo se kepali Kako smo se kepali? Kako smo se preselili Kako smo se preskrbeli letošnjo zimo s kurivom? Kako smo se pripravljali na velikonočne praznike Kako smo se sankali Kako smo se sankali Kako smo se sankali Kako smo se skrivali? Kako smo se skrivali? Kako smo se spomnili Karla Destovnika Kajuha Kako smo se učili risati trobentice Kako smo se v nedeljo izprehajali po gozdu Kako smo sejali oves Kako smo si napravili novo kegljišče Kako smo si uredili razredno knjižnico Kako smo snažili stanovanje pred Božičem Kako smo snažili stanovanje pred Veliko nočjo Kako smo spravljali krompir Kako smo spravljali seno? Kako smo škocjanski pionirji dočakali dedka Mraza Kako smo škocjanski pionirji dočakali Dedka Mraza Kako smo v planini delali drva Kako smo v Puščavo hodili Kako smo v vinogradu vezali šparone Kako smo včeraj zvečer lovili kresnice Kako smo vpregli psa Kako smo vpregli psa Kako smo vpregli psa Kako smo vrt kopali Kako smo zamakali zeljne sadike Kako so Butalci šivali nogo Kako so fantje pripravljali igrišče Kako so ga ozdravili Kako so izumili jeklena peresa? Kako so me doma ozdravili? Kako so mladinci iz Podlonka izobesili zastavo Kako so mladinci iz Podlonka izobesili zastavo Kako so moja mati kupovali maline Kako so moja mati pekli kruh Kako so na “Glažuti” o Veliki noči streljali Kako so na Kalvariji streljali Kako so nabirali Francozi vojaške novince Kako so nam zmrznili domači zajci Kako so nekdaj pekli kruh Kako so nekoč pekli kruh Kako so otroci vsadili bonbone in kaj je bilo potem Kako so otroci vsadili cekine in kaj je bilo potem Kako so otroci vsadili čokolado in kaj je bilo potem Kako so otroci vsadili pico in kaj je bilo potem Kako so pisali o raznih časih? Kako so pri nas obhajali sv. misijon? Kako so pri sosedu trosili slive Kako so se branili naši pradedje Turkov Kako so se kuhale italijanske bombe Kako so se razvijala kolesa? Kako so se vedle proti ljudem Kako so stavili v Rušah mlaj Kako so učenci svojega učenika k pogrebu spremili Kako so učenci svojega učitelja k pogrebu spremili Kako so učenci svojiga učenika k pogrebu spremili Kako so učenci svojiga učenika k pogrebu spremili Kako so učenci šolski praznik obhajali Kako so učenika k pogrebu spremili Kako so učenci šolski praznik obhajali Kako so včasih ljudje živeli v našem zaselku Kako so včasih praznovali božič, novo leto in svete tri kralje pri Svetlinu Kako so živeli učenci pred tisoč leti Kako spomladi dvorišče snažimo Kako spomladi sadimo brajde Kako spravljamo od hiše sneg Kako sta Sandra in Jure brisala tablo? Kako streš oreh Kako sušimo sadje doma Kako sva hodila z očetom po drva Kako sva s sestro iz jagod delali vence Kako sva s sestro lovila kresnice Kako sva s sestro lovila kresnice Kako sva s sestro predli Kako sva z bratom lovila postrvi Kako sva z bratrancem Miranom primerjala življenje med mestom in vasjo Kako sva z bratrancem Miranom primerjala življenje med mestom in vasjo Kako sva z bratrancem Miranom primerjala življenje med mestom in vasjo Kako sva z bratrancem Miranom primerjala življenje med mestom in vasjo Kako sva z deklo krompir kopala Kako sva z deklo krompir kopala Kako sva z očetom hodila orat? Kako škodo so nam naredili plazovi Kako trpim na svoji šolski poti po zimi Kako uživati ob bolezni Kako vežemo v vinogradu Kako vozijo naši drvarji po zimi drva Kako vplivata knjiga in film na mojo duhovno rast Kako vstajam? Kako zakurimo peč Kako zavijemo knjigo Kako zavijemo knjigo Kako zdaj na vrtu kopljemo Kako zdaj spravljamo led v ledenico Kako zdaj v vinogradu kopljemo Kako zdaj v vinogradu vežemo Kako zeleni naš vrt Kako žgemo pri nas žganje Kako žgemo pri nas žganje Kako živim na kmetih Kako živim na kmetih Kako živimo na kmetih (Pismo tovarišu) Kako čebele pripravljajo strd? Kakor došlo – tako prošlo Kakor se prazno klasje memo polnega vzdiguje, tako si prazna glava več od učene domišljuje Kakor se stoječa voda usmradi, tako se človek v lenobi spridi Kakor si bodeš postlal, tako bodeš ležal Kakor si boš postlal, tako boš spal Kakor življenje, taka smert Kakšen avto bi bilo treba skonstruirati, da ne bi bilo težav s parkiranjem Kakšen je oče, tak je sin Kakšen je sedaj naš vrt? Kakšen sem in kakšnega me vidijo drugi Kakšen sem bil kot otrok Kakšen sem bil kot otrok Kakšna bo budilka prihodnosti Kakšna je bila šola moje babice in dedka Kakšna je bila šola moje babice in dedka Kakšna je materina ljubezen? Kakšna je mavrica? Kakšna je pravljična dežela Kakšna sem kot starejša sestra (starejši brat) Kakšna zelišča naj nabiramo za zimo? Kakšna zelišča naj nabiramo za zimo? Kakšne misli budi v nas pomlad Kakšne misli budi v nas pomlad? Kakšne misli je budil na spomlad? Kakšne so ure Kakšne ugodnosti nam nudi rana ura Kakšne volje sem, ko vstanem Kakšni so rokodelci Kakšni so rokodelci Kakšni so rokodelci? Kakšno je vreme? Kakšno je življenje muhe? Kakšno škodo je naredilo zadnje deževje na mojem vrtcu Kam bi šli na ekskurzijo? Zakaj? Kam oblaki, čez polje kam? Kam ... Kameli Kamen v plamenih Kamen v plamenih Kamnik obuja spomine na stare običaje Kamnik obuja spomine na stare običaje Kanarček ni hotel peti Kako vzbuja pesnik bralcu sočutje in bojazen v epični pesmi 'Smrt Čengič Age' Kapljica Kapljica pripoveduje Kapljica vode Kapljica vode pripoveduje svoje prigode Kar danes lahko storiš, na zjutraj ne odlagaj Kar danes lahko storiš, na zjutraj ne odlagaj Kar danes lahko storiš, na zjutraj ne odlagaj Kar danes lahko storiš, na zjutro ne odlagaj Kar je redko, je nekaj vredno Kar moreš danes storiti, ne odlašaj na jutri Kar moreš danes storiti, ne odlašaj na jutri Kar se Janezek v mladosti nauči, to Janezek v starosti zna Kar se mlade dni zamudi, ne popravi se vse žive dni Kar veš in znaš, to premoreš Kar želiš, da bi tebi drugi storili, stori jim tudi ti Karate Karate Kariere v modernem oblikovanju Karnia Katera gledališka predstave je doslej napravila najmočnejši vtis name Katera knjiga mi najbolj ugaja in zakaj Katera knjiga mi je bila doslej najbolj všeč in zakaj Katera knjiga mi najbolj ugaja in zakaj Katera knjiga mi najbolj ugaja in zakaj Katera likovna umetnina mi je bila doslej najbolj všeč in zakaj Katera načela in vrednote naj nam usmerjajo življenje? Katera panoga športa me je prva pritegnila Katera povest mi najbolj ugaja in zakaj Katera povest mi najbolj ugaja in zakaj Katere človeške lastnosti se vam zde najbolj ostudne, grde, hvalevredne etc.? Katere človeške lastnosti se vam zde najbolj ostudne, grde, hvalevredne etc.? Katere goste nahajamo na jablani? Katere vrste prsti poznamo in čemu jih rabimo? Katere vrste športa imam najrajši? Katere živali ste videli na zadnjem izprehodu Katere živali ste videli na zadnjem izprehodu Katerega dogodka se najbolj spominjam Katerega dogodka se najbolj spominjam Katerega dogodka se najbolj spominjam Katerega dogodka se najbolj spominjam? Kateri film mi je bil doslej najbolj všeč in zakaj Kateri letni čas je meni najljubši Kateri partizanski dogodek se mi je najbolj vtisnil v spomin Kateri šolski dan v tednu mi je najljubši? Kateri zgodovinski junaki so me najbolj navdušili Kateri zgodovinski junaki so me najbolj navdušili? Kateri živež nam daje rastlinstvo Katero glasbeno delo mi je bilo doslej najbolj všeč in zakaj Katero gledališko delo mi je doslej najbolj ugajalo in zakaj Katero gledališko delo mi je doslej najbolj ugajalo in zakaj Katero opravilo imamo spomladi na vrtu? Katero razvedrilo mi je najljubše in zakaj Katero uteho daje človeku Podgorskega 'Tožeče drevo'? Kazen Kaznovana neposlušnost Kaznovana neposlušnost Kaznovana neposlušnost Kdaj in kako naj kujejo se besede november / Sonet v Cvetniku Kdaj bo že vendar zvonilo? Kdaj je Ljubljana najlepša Kdaj me je bilo strah Kdaj postane ljubezen napačna? Kdaj se rada smejem Kdaj se rada smejem Kdaj se rada smejem? Kdaj se spet pojdemo kopat? Kdaj sem bila pogumna Kdo in kakšne so bile Vile (obleka lasje petje ples) Kdo je omikan Kdo je omikan? Kdo je silna individualnost? Kdo je srečnejši Kdo je ukral jezik Kdo je ukral jezik? Kdo jih je varoval Kdo lahko odloča o primernosti učenca za določeno vrsto šol Kdo me je učil prvih pesmi? Kdo me je učil prvih pesmi? Kdo me kliče? Kdo nam daje toplino Kdo sta roparja? 'Kdo zvezde nebeške prešteje, ko diha polnost?' Kdor dela, ne strada Kdor dela, dela tudi napake Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade Kdor hoče pošten biti ... Kdor hoče pošten biti, ne sme drugih ljudi dražiti, jih ne oponašati, ubogim ne nagajati, temuč popotnike in sosede pri miru pustiti Kdor hoče pošten biti ... Kdor išče ... Kdor laž govori, vso vero izgubi Kdor majhnoto reči zanemarja, velikoto izgubi Kdor nagaja gotovo drugim hudo, sam sebi pa vselej nar huje stori Kdor ne uboga, ga tepe nadloga Kdor ne uboga, tepe ga nadloga Kdor prej pride, prej melje Kdor prej pride, prej melje Kdor se ponižuje Kdor se ponižuje Kdor se ponižuje, bo povišan, kdor se povišuje, bo ponižan Kdor se z volkovi pajdaši, mora z volkovi tuliti Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laže Kdor videl tujih ni ljudi (Levstik) Kdor visoko leta, nizko pade Kdor za drugim preveč poizveduje, rad sebe pozabi Kdor za drugimi preveč izveduje, rad sebe pozabi Kdor za drugimi preveč izveduje, rad sebe pozabi Kdor zamudi, naj gloda kosti Kedaj osivijo naši lasje Kedaj osivijo naši lasje? Kedaj osivijo naši lasje? Kekec Ker nisem ubogal(a) Ker nisem znal(a) Keramika Kifeljc Kiki in Vohica Kiparska umetnost Kipi v muzeju so oživeli Kiro Kje in kako sem našel (našla) prve vijolice? Kje in kako sem našel ježa Kje in kako sem našel prvega metulja Kje in kako sem našel prvo cvetočo ivo Kje in kako sem slišala letos prvo kukavico Kje in kakšno škodo je napravilo zadnje deževje Kje je iskati Kje je iskati pomoči Kje sem najrajši Kjer beseda ne zaleže, se palica ureže Kjer hodi, kjer stoji, kar gleda, išče – celi dom mu je svetišče ( J. Zemlja) Kjer osel leži, tam dlako pusti Klali bomo prašiča Klepet o šolskih zadevah Kljub težavam Kljub težavam Klobase ni več Klobuk pripoveduje svoje spomine Kmalu sedmi kontinent Kmečka hiša nekoč Kmečko znamenje Kmetičevo delo Kmetovalčevo delo pozimi Knjiga Knjiga Knjiga Knjiga je moja prijateljica Knjiga, ki jo priporočam Knjiga, ki jo priporočam Knjige naše prijateljice Knjige naši najzvestejši prijatelji Knjige so gorele Knjige, naši najzvestejši prijatelji Knjižnica Knjižnica – izbiranje knjige – branje Knjižnica – izbiranje knjige – branje Ko bi bil naš ravnatelj Michael Jackson Ko bi bil sonce Ko bi bila Svetlana Makarovič ravnateljica naše šole Ko bi bila Svetlana Makarovič ravnateljica naše šole Ko bi bila Svetlana Makarovič ravnateljica naše šole Ko bi bila učiteljica Ko bi le bila vila Ko bi moja torbica spregovorila Ko bom imela otroka Ko bom velik Ko bom velik Ko bom velik Ko bom velik(a) Ko bom velika Ko bom velika Ko je bil naš šolski ravnatelj Michael Jackson Ko je gospodinjil oče Ko je gospodinjil oče Ko je zapadel sneg Ko mačke ni doma, miši plešejo Ko ni bilo elektrike Ko ni bilo elektrike Ko prideš iz šole Ko se budi pomlad Ko se je kralj Matjaž prebudil Ko se je mojemu računalniku zmešalo Ko se pravljica konča, se začne žur Ko sem bil bolan Ko sem bil majhen Ko sem bil majhen Ko sem bila jaz moja mama Ko sem bila majhna Ko sem bila še majhna Ko sem bila še majhna Ko sem bila še majhna Ko sem bila še majhna Ko sem bila še majhna Ko sem bila že majhna Ko sem bila že majhna Ko sem hodil rake lovit Ko sem kazal pot Ko sem nabiral prve zvončke Ko sem popila gnojilo za rože Ko sem prišel iz porodnišnice Ko sem prvič skakal Ko sem še verovala v sv. Miklavža Ko sem še verovala v sv. Miklavža Ko sem še verovala v sv. Miklavža Ko sem še verovala v sv. Miklavža Ko sem še verovala v sv. Miklavža Ko sem še verovala v sv. Miklavža – dogodek iz otroških let Ko sem še verovala v svetega Miklavža Ko sem še verovala v svetega Miklavža Ko sem šla v trgovino Ko sem v gozdu nabiral gobe Ko sem začel hoditi v šolo Ko smo klali Ko smo nabirali kamenje Ko smo nabirali kamenje Ko smo obirali jabolka Ko smo prodali junca Ko smo šli polkat Ko so mami popustili živci Ko so materi popustili živci Ko so očetu popustili živci Ko so očetu popustili živci Ko so prišli vojaki Ko so razredniku popustili živci Ko so razredniku popustili živci Ko spiham prah z besed Ko spiham prah z besed Ko še nisem hodil v šolo Ko še nisem hodila v šolo Ko še nisem hodila v šolo Ko še nisem hodila v šolo Ko ti kola cvilijo, pomaži; če se dva prepirata, tolaži! Kobilice na našem travniku Kod prebivajo Slovenci in kakšne so njih dežele? Koklja in piščeta Koklja je zvalila fazane Koklja za mano Koklja za mano Kokosove kroglice Kokoš Kokoši – moje najljubše živali Kolačevi prijatelji Kolebnica pripoveduje Koledarji v Rušah Kolesar me je povozil Kolesar me je povozil Kolesarjenje Kolikega pomena je zrak za naše zdravje? Koliko je vreden zadnji dež Koline Koline Koline Koline Koline Koline Kolo si upa Kolo sreče Kolonije mladih rojakov iz Koroške Kolovrat Kolumb pripoveduje svojim prijateljem, kako je našel Ameriko Kolumbovo jajce Komaj sem odnesel celo kožo Komu bi jaz prisodil Nobelovo nagrado? Koncert Koncert Koncert Končal se je teden boja proti kajenju Konec Adrijanine diktature Konec srečen Konec srečen Končno v novi šoli Kongres čarovnikov in čarovnik na starem gradu Kongres pingvinov na Antarktiki Konj Konj Konj Konj in krava (domišljijski spis) Konj in vol Konj in vol Konj kot razumna žival Konj pri kovaču Konji na obisku Konjiček za gojitev Kontrola rasti prebivalstva Kopali smo se v morju Kopali smo se v reki Kopanje zaklada Kopati se je zdravo in prijetno! Koper Korajža pa taka Koreografinja Koristno in prijetno Korist goveje živine Korist nasprotnosti Korist sadnega drevja Korist železa Koristna pozabljivost Koristnost in nekoristnost naših domačih nalog Koroška pravljica Koruza Koruzni storž Kos Kos Kosci na našem travniku Kosilo na Marsu Kosovo in Gosposvetsko polje Kosovo in Gosposvetsko polje! Kostanjev piknik Košarkaška tekma Košarkaška tekma Košnja Košnja pri nas Kot gora, Korotan, si mi težak Kotnikova Tinka Kovač in krojač Kovaško kladivo pripoveduje o kovaču Jerneju Kovaško kladivo pripoveduje o kovaču Jerneju Kovaško kladivo pripoveduje o kovaču Jerneju Koza Kozliček Kozlu Kragulj na dvorišču Kragulj na dvorišču Kraj jim manjka Krakovski gozd Kralj Čiruk Kralj Matjaž Kralj Matjaž in kraljica Alenčica pri Konjskem repu Kralj Matjaž in kraljica Alenčica pri Konjskem repu Kralj Matjaž in kraljica Alenčica v Ljubljani Kralj Matjaž po pravljici in zgodovini Kraljevič in kralj Kraljica maja Kraljiček Kraljična na zrnu graha mi je zaupala (domišljijska zgodba, nadaljevanje zgodbe, sprememba stališča pripovedovanja) Kranjska Kranjske gore in reke Krap Krap Krap Krap Kras in Alpe Kras in Alpe Kras gorice, slava vrta – Zemlji najsvetejši les Kratko veselje Krava Krava Krava Krava in koza Krava in koza Krava belka Krava brez paše Krava je rešila svojega gospodarja Krava je rešila svojega gospodarja Krjavelj Krjavelj Kravja dirka Kremenčkov pesek Kremenjak Krepost se nagrajuje Kres Kres Kres smo žgali Kresi na velikonočno soboto Kri rešuje življenje Krik in jok Kristalni svečnik se predstavi Kristalni svečnik se predstavi Kristina Brenkova pri nas Kritika Krivica Krivica me je bolela Križanvrhčani smo zamudili pouk Krka mi je pripovedovala Krmim ptičke Krof in čarovnica Krof in čarovnica Krokar na zagrebški realki Krokodilova zgodba Krompir pripoveduje svoje življenje Krt Krt Krt Krt Krt in miš Krt in miš Krt in voluhar Krt pripoveduje Krt pripoveduje Krt pripoveduje Krt pripoveduje Kruh Kruh Kruh Kruh Krvavec Krvavica v žepu Krvavo stegno Kateri dan mojih počitnic mi je bil najpomembnejši Kuga 20. stoletja Kuga v Ljubljani Kuhar pa tak Kuharice Kukavica Kulturni (naravoslovni) dan Kulturni dan Kupil(a) sem čevlje Kupil(a) sem hlače Kupil(a) sem knjigo Kupil(a) sem čevlje Kupil(a) sem hlače Kupil(a) sem knjigo Kupoval(a) čevlje Kupoval(a) sem bundo Kupoval(a) sem šolske potrebščine Kurent Kurila sem peč Kurir Kurir Kurir v nevarnosti Kurirčkova pota v Šentrupertu Kurirčkova torbica Kurja tatova Kuščarica ali martinček Kuža Piki in Riki Kuža Piki in Riki Kuža Švrk Kužek posebne sorte Kužek posebne vrste Kužek zbežal k mami Kužek zbežal z nami Kužno znamenje Kviz o prometu Lačen pes moleduje in prosi za hrano Lačni ljudje Lačni otrok Lačni otrok Lagati ne! Lagati ne! Lagati ne! Lahko bi napravil Lahko bi se slabo končalo Lahko bi se slabo končalo Lahko poskusim z domačo delavnico Lanska in letošnja moda Lansko leto smo bili v Grčiji Lasi Lasje so mi šli pokonci Lastne dogodbice v tretjem šolskem letu Lastni življenjepis Lastovica Lastovica Lastovica pripoveduje Lastovica pripoveduje Lastovice na naši hiši Lastovice na naši hiši Lastovice na naši hiši Lastovice so tu Lastovice so tu Lastovice so tu Lastovice so tu Lastovice so tu Lastovice so tu Lastovičje gnezdo v našem hlevu Lastovka Lastovka Lastovka in mušnica Lastovka opisuje svoje potovanje v južne kraje Lastovka pripoveduje Lastovka pripoveduje Lastovke – znanilke pomladi Lastovke pri nas Lastovke pri nas Lastovke so se vrnile Lastovke so se vrnile Lastovke so že tu! Lastovke v našem hlevu Laž Laž in njen ženin (Nariši kratkonogi zakonski par!) Laž ima kratke noge Laž ima kratke noge Laž ima kratke noge Laž ima kratke noge Laž ima kratke noge Laž ima kratke noge Laže je govoriti kot storiti Lažnivček Le kdo je uslišal mojo prošnjo? Le tebi, dnevnik, zaupam Le tebi, dnevnik, zaupam Le v sintezi tehnike in kulture je rešitev Le zakaj so srne tako plahe? Led Legenda o Ajdovski deklici (nove dogodivščine Ajdovske deklice) Legenda o nastanku mojega imena (domišljijska legenda) Legenda o psih brez jezika Lena Alenka Lena mravlja Lenega čaka raztrgan rokav, palica beraška, prazen bokal! Lenega čaka stergan rokav Lenega čaka strgan rokav – palca beraška, prazen bokav Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal Leni dekli Lenoba je gnejzdo, v kterem se vsaktera hudobija zleže kakor za polžem smrekova steza, tako za razuzdanim človekom pohujšanje gre Lenuh sam sebi čas krade Lep dan v prvi pomladi Lep nedeljski izprehod Lep poleten večer na našem vrtu Lep poletni večer na klopi pred našo hišo Lep poletni večer na prostem Lep pomladni večer Lep spomin na športni dan Lep spomladanski dan Lep šopek prvih jagod Lep vzgled Lep zimski večer na prostem Lepa beseda lepo mesto najde Lepa beseda najde lepo mesto Lepa beseda lepo mesto najde Lepa jesen Lepa vida Lepa vida Lepa Vida zaživi drugače Lepe sanje Lepi spomini z izleta Lepi spomini z izleta Lepo je biti Slovenec, a težko Lepo je biti Slovenec, a težko Lepo je nekaj darovati Lepo je zdaj na polju! Lepo je zvezdnato nebo Lepo je zvezdnato nebo Lepo je živeti na svoji domačiji Lepo potovanje Lepo prijateljstvo z delfinom (domišljijska zgodba) Lepo vreme me je zvabilo v gore Lepota žitnega polja Lepota žitnega polja Lepote opazovanja ptičev Lepotno tekmovanje v gozdu Lesena skleda Lesena skleda Lesena skleda Lestev pripoveduje Lešnikova čokolada Lešnikova čokolada Leta mojega otroštva Letala nad Trbovljami Letalo je pikiralo Letalo je pikiralo Letalska zgodba Letanje z zmajem Leteči deček Letel sem s padalom Letni časi (likovna pesem o minljivosti letnih časov) Leto 2000 in jaz Leto hitro se zasuka Letos je bila pri nas sv. birma Letos prvikrat na črešnji Letošnja gledališka sezona Letošnja lepa zima Letošnja trgatev Letošnja žetev Letošnji god vseh svetnikov Letošnji majnik – snežen mož Letošnji veliki dar božji na našem sadosniku Lev in lisica Lev in lisica Lev in zvijačni zajec Levstikova življenjska izpoved v 'Desetem bratu' Ličkanje Likovne delavnice Liliputanec v našem razredu Liliputanec v našem razredu Liliputanec v našem razredu Lipa Lipa Lipa pred našo cerkvijo Lipa na šolskem vrtu Lipa pred našo šolo Lipa pred šolo Lipa pripoveduje Lipa sredi naše vasi Lipa sredi naše vasi Lisica Lisica Lisica Lisica Lisica in kokoška Lisica in krokar Lisica in krokar Lisica na našem dvorišču Lisica pri naših kokoših Lisica zvitorepka Lisica, ki spi, ne ujame kokoši Lisički Listnat gozd v jeseni List in drevo List iz dnevnika List iz dnevnika (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika bisera v školjki (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika bisera v školjki (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika iglavca (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika kralja Tritona (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika kresničke (poimenuj njene letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika male morske deklice (poimenuj njene letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika male želve (poimenuj njene letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika medveda (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika moje želvice List iz dnevnika muhe enodnevnice (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika pšeničnega klasa (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika pšeničnega polja (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika ptice selivke (poimenuj njene letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika Sneženega moža (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika tisočletnega hrasta (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika violinskega ključa (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika zvezdnega utrinka (poimenuj njegove letne čase, mesece in dneve) List iz dnevnika želve (poimenuj njene letne čase, mesece in dneve) List iz mojega dnevnika List iz mojega dnevnika List iz mojega dnevnika List iz mojega dnevnika List iz mojega dnevnika Listje pada Listnat gozd v jeseni Literarni življenjepis Ljuba mama! Ljuba mama! Ljuba mama! Ljuba živalska svoboda Ljubezen Ljubezen Ljubezen Ljubezen in smrt Ljubezen do bližnjega Ljubezen gospoda Pošvedranca in gospodične Visokopetnice Ljubezen na prvi pogled med kresnico in kresničkom Ljubezen s stoterimi obrazi Ljubezenski napoj Ljubezenski napoj (recept) Ljubezenski par Ljubezensko pismo iz prejšnjega stoletja Ljubezensko pismo iz prihodnosti (domišljijski spis) Ljubi dela Ljubi dela! Ljubi delo! Ljubi kruhek Ljubi oči in mamica Ljubim te Ljubimo domovino Ljubite se tudi vi tako Ljubljana – ljubljena Ljubljana – ljubljena Ljubljanica mi je pripovedovala Ljubljanica pripoveduje Ljubljanica pripoveduje Ljubljanski grb Ljubljeno solnčece! Ljubljeno solnčece! Ljubo doma, kdor ga ima Ljubo doma, kdor ga ima Ljubo doma, kdor ga ima Ljudi dela! Ljudje med seboj Ljudmila Ljudmila, karakteristika oseb Ljudmila, karakteristika oseb Ljudska dela in opravila v jeseni Ljudska dela in opravila v jeseni Ljuljka Lobniški potok ob zadnjem deževju Ločila se hudujejo Ločila se hudujejo Lojzek in berač Lojzek pod cvetočo črešnjo Lojzika in jagode Lojzika in jagode Lokomotiva pripoveduje Lonec pripoveduje Lonec pripoveduje Lov Lovci Lovci Lovci so kužka ustrelili Lovci so kužka ustrelili Lovec in volk Lovec bom Lovec bom Lovili smo polhe Lovili smo prašiča Lovro v Detelovi povesti 'Trojka' Lovski doživljaj Lumpi Luna dobiva svitlobo od solnca, mož beseda pa poštenje od božjega sedeža Luna mi je prišepnila svojo željo Mačeha, o mačeha (roča) Maček jo je skupil Mačka je ujela miško Mačka je ujela miško Mačka je ujela miško Mačka na oknu Mačka pred mišjo luknjo Mačka v pregovoru Mačka v pregovoru Magična preproga Maj praznik dela Maja pripoveduje doma o svojem srečanju z Matijem Majhen deček Majhna neprevidnost Majhne in velike težave Majhne okvare, ki povzročajo velike zadrege Majnikova kraljica Majniški izlet Majniški izlet Mak veseljak Mak veseljak Makovka Mala čarovnica in Velikan Mala junakinja Mala ledena doba 14. stoletja Mala Mimica Mala sinica Mala sinica Mala snežinka Mala vila Male sive celice Malenkosti Mali biser, ki še utripa Mali oglasi po galaksiji (domišljijski mali oglasi; kupim / prodam / zamenjam / oddam ) Mali plišasti levček Mali princ Marko Mali Rašid Malo drugačno učenje Mama Mama je bila bolna Mama je zbolela Mama pri delu Mama pri kuhanju Mama pri pisanju Mama pripoveduje Mama pripoveduje Mama pripoveduje Mama so razsodili Mama, mamica Mame ni – kuhanje – (ne)užitno, kosilo Mame ni – kuhanje – ne/užitno kosilo Mami me prebuja Mami mi je za rojstni dan kupila podkev Mami sem izmaknil Mamica Mamica je kakor roža Mamica je kakor roža Mamica je moje nepogrešljivo sonce Mamica mi je pripovedovala Mamica mi je pripovedovala Mamica pripoveduje Mamica, jaz ne znam peti Mamici pomagam Mamici za 8. marec Mamin praznik Mamini spomini na vojno Mamo sem razžalil Mama mu ne govori o Bogu Manekenka za očala Marica Marica in cvetoča vrtnica Marica in cvetoči bezeg Maričina punčika Marija in mucek Lilo Marija v Landarski jami Marija, zvezda našega življenja Marija, zvezda našega življenja Marija, zvezda našega življenja Marija, zvezda našega življenja Marija, zvezda našega življenja Marija, zvezda našega življenja Marijana in jeternica Marijini zvončki Marin Krpan Marinka in njeni prijatelji Marjetica Marjetica v grobu Marko in Mihec se opravičujeta v šoli Marko Polo me je povabil na Svilno pot Marljiva žanjica Marljivi kmetič Marsikatero srce je jokalo Marsovci na obisku Marsovček v marketu Marsovček v našem razredu Marsovček v našem razredu Maršal Tito nas je obiskal Maršal Tito nas je obiskal Martin Krpan in Peter Klepec sta se pogovarjala Martinova kaša Masarykove osemdesetletnice Masarykove počitnice Maske Maščevanje je sladko Maščevati se je hotel Maškarada Maškare pri nas Materi Materi in materinski ljubezni Materin god Materina bolezen Materina bolezen Materina bolezen Materina ljubezen Materina podoba Materina slika Materino oko bedi nad mano Materinska skrb za vzgojo otrok Materni jezik Matevžek – pust Mati Mati – dobrotnica Mati – dobrotnica Mati – dobrotnica – za materinski dan Mati in otroci pri večerji Mati in otroci pri večerji Mati (oče brat sestra) Mati ima zlato srce Mati je bila bolna Mati je bila bolna Mati pripoveduje Mati se je bala zame Mati so bolni Mati v spisih Ivana Cankarja Mavrica Mavrica Mavrica Mavrica Mavrica in čokolada Mavrica nam je všeč Mavrica nas je presenetila Mavrica pripoveduje Mavrično romanje k Mariji Oberšljanki Mavrično romanje na Ptujsko goro Me prepoznate? To sem jaz – svinčnik Med dvema ognjema Med odmorom Med odmorom Med odmorom Med odmorom Med ognjem in naravo bodimo mi Med pedenj-možički (poročilo) Med pobiranjem sena Med počitnicami Med počitnicami Med rudarji Med rudarji Med rudarji Med rudarji Med rudarji Med vojno Med vojno je bilo hudo Medo Medved Medved in lesica Medved in lesica Medved in lisica Medved in lisica Medved in lisica Medved in lisica Medved v sadovnjaku Medveda smo videli Medveda smo videli Medvedek Medvedova koža Medvedova koža Medvedova koža Megleno jutro v mestu Meh za smeh Mejni prehod Škofije Mejnik Mejnik Mejnik Meni ljuba žival Meni ni dolgčas Mesarjev pes Mesarjev pes Mesta izobražajo narode Mesto Mesto Brno Mesto delavca, kmeta in izobraženca v naši skupnosti Mesto ponoči Mesto ponoči Mesto, trg, vas Mesto, trg, vas Meteorit Metode uspešnega učenja Metulj in balon Metuljev svet Mezinček Mezinček in Mezinčica v Pedenj-carstvu Mi in naši zmazki Mi med seboj Mi otroci 20. stoletja Mi otroci dvajsetega stoletja Mi se imamo radi Micika in iskrica Micka in Bučko Miha in žoga Mihec na luni Miki miška in jaz Miklavžev sejem Miklavžev večer Miklavžev večer Miklavžev večer Miklavžev večer Miklavževa šiba Miklavževa šunka Miklavževo Miklavževo darilo Miloserčna Ančka Miloserčna Ančka Miloserčna deklica Miloserčnost do živali Milosrčna Ančka Milosrčna deklica Milosrčnost do živali Milosrčnost do živali Milosrčnost do živali Mimica in cvetoča črešnja Mimica in cvetoči travnik Mimo dnevnega načrta Minevanje časa (likovna pesem) Minule so brezskrbne počitnice Mir na svetu Mirovne, čete Misijonarska Misijoni Misijonska prireditev v Mačkovljah Misli ob koncu šolskega leta Misli ob koncu šolskega leta Misli si, da pridejo k nam pedenj-možički in poročajo v pismu domov o naših živalih, rastlinah, gorah, o naši šoli, mestu Misli si, da se vse vrši v najlepšem poletnem dnevu Misli si, da si s poučevanjem zaslužil prvi denar pa kupiš materi kak spominek in ji ga pošlješ: napiši ji pismo, kaj ji pošiljaš, kako si prišel do denarja, kaj izraža tvoj dar in zakaj Mislil sem nanjo Miš Miš Miš v šolski torbi Miši Miška in zobek Miška me je prestrašila Miška Miki pripoveduje o svojem nevarnem življenju Miška pripoveduje Miška v mestu Miška v mestu Miška v razredu Miškina potovanja Miza Miza Miza pripoveduje Mlad berač, star brez hlač Mlad drvar Mlad ribič Mlada koza in volk Mlada koza in volk Mlada koza in volk Mlada koza in volk Mlada koza in volk Mlada perica Mlada srnica Mlada srnica Mlada srnica Mlada srnica Mlada vesna prihaja Mlada vesna prihaja Mlada vesna prihaja Mlade gosi Mlade gosi Mlade pure Mlade pure Mlade race Mlade race Mladenič išče službo Mladenič, ne pozabi tvoje ime, zato pa tudi nosi se, da boš slave vreden (Slomšek) Mladi bukov gozd ob naši Lobnici Mladi Franek Serafin Mladi glasbeniki v Novi Gorici Mladi igralci Mladi jež v skednju Mladi risar Mladi škorci na naši črešnji Mladi škorci pri nas Mladina in napredna misel Mladina gradi Mlado jagnje Mlado žito valovito Mladost in pomlad Mladost – naša generacija Mladost – neznansko lepa Mladost je norost Mladost je norost, čez jarke skače, kjer je most Mladost je pomlad življenja Mladost je pomlad življenja Mladost mi ni bila samo z rožicami posuta Mladost norost Mladostniško prestopništvo Mlečna restavracija v Križah Mlečni zob Mleko Mleko Mleko je skipelo Mleko je skipelo Množica slabih in lepih dni Moč ljubezni Moder sodnik Moder sodnik Moderna čarovnica Moderno delanje filmov Modna revija Modna revija na Veneri in Jupitru Modna revija: tekmovanje za najlepši cvet na svetu Modni reviji na Veneri in Jupitru Modra cesarjeva odločitev Modra miška Modra miška Modra miška Modra miška Modri škorec Mogočna bukev Moj maček Moja prva ljubezen Moj atek Moj atek je padel kot partizan Moj atek je padel kot partizan Moj bodoči Moj bolni bratec Moj božič Moj božični večer Moj brat Moj brat Moj brat (vojak) o Božiču na dopustu Moj brat bo rad hodil v šolo Moj brat Mitja Moj brat vojak o Veliki noči na dopustu Moj brat, ki je vojak, doma na dopustu Moj bratec Moj bratec Moj bratec Moj bratec Ludovik Moj bratec Martin Moj cilj Moj 'curriculum vitae' Moj 'curriculum vitae' Moj 'curriculum vitae' Moj čas je 'židan' Moj čudežni kamen Moj dan Moj ded ve veliko o tistih časih Moj dedek Moj dedek Moj dedek Moj dedek Moj delovni dan Moj delovni dan Moj dežnik Moj dežnik Moj dežnik je lahko balon Moj dnevni red v počitniških dneh Moj dnevni red v počitniških dnevih Moj dnevnik Moj dnevnik Moj dnevnik čez deset let Moj dnevnik čez deset let Moj dnevnik čez deset let Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom Moj dom in družina Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj domači kraj Moj doživljaj Moj doživljaj z uro Moj doživljaj z uro Moj dvojnik – elektronik Moj god Moj hranilnik Moj intervju s Prešernom Moj izlet o Božiču v planine Moj izlet v Ljubljano Moj izlet v Ljubljano Moj izlet v Trst Moj izprehod spomladi Moj jezik Moj ježek Moj junak iz filmskega platna Moj junak s filmskega platna Moj kanarček Moj katehet Moj konj Moj konjiček Moj konjiček Moj konjiček Moj kozel Moj kraj Moj kraj Moj križev pot Moj maček Moj maček Moj medvedek Moj medvedek Moj mlinček Moj mlinček Moj mucek Moj mucek Moj Muki Moj Muki Moj Muki Moj Muki Moj Muki Moj najbolj smešen in vesel dogodek Moj najbolj smešen dogodek Moj najboljši prijatelj je zvesti pes Moj najboljši trenutek Moj najdražji zaklad Moj najlepši dan Moj najlepši dan Moj najlepši doživljaj med prvomajskimi počitnicami Moj najlepši počitniški dan Moj najlepši poklic Moj najlepši spomin Moj najlepši spomin Moj najljubši bratec (sestrica) Moj najljubši dan Moj najljubši dan Moj najljubši domišljijski junak Moj najljubši izprehod Moj najljubši klub Moj najljubši kotiček Moj najljubši kotiček Moj najljubši kotiček doma Moj najljubši kotiček doma Moj najljubši prijatelj (prijateljica) Moj najljubši prijatelj (prijateljica) Moj najljubši prostorček Moj najljubši šport Moj najljubši šport Moj najljubši kotiček Moj najljubši kotiček doma Moj najmlajši brat (sestra) Moj najstarejši brat (sestra) Moj narobe dan Moj nedeljski izprehod Moj nepozabni trenutek Moj nepozabni trenutek Moj neprijetni dogodek Moj nesrečni padec pri vožnji na semenj Moj novi dom Moj oče Moj oče Moj oče Moj oče Moj oče Moj oče Moj oče Moj oče Moj oče Moj oče Moj oče Moj oče Moj oče Moj oče Moj oče – aktivna označitev Moj oče (pri delu) Moj oče dela v tujini Moj oče je Marsovec Moj oče je zidar Moj oče na dopustu o Veliki noči Moj oče pri delu Moj oče pripoveduje Moj oče v pisarni Moj oče zopet doma Moj oče, bratec in jaz Moj oči Moj očka Moj očka Moj očka Moj očka Moj očka je bi kurir Moj očka je bil kurir Moj očka je bil kurir Moj očka je bil partizan Moj očka je kurir Moj očka je pravi lovec Moj očka je pravi lovec Moj očka mi je pripovedoval o izgnanstvu Moj očka rudar Moj odnos do likovne in glasbene umetnosti Moj papagaj Lukec Moj papagajček Moj peresnik, nož, klobuk Moj pes Moj pes Moj pes Moj pes Moj pes je pobegnil Moj pes Tarzan Moj pes Tarzan Moj Piko Moj poet danes Moj poet danes Moj pogovor Moj pogovor s Cankarjem na poti na Rožnik Moj pogovor s parkljem Moj pogovor s parkljem Moj pogovor s solnčecem Moj pogovor s solnčecem Moj pogovor s škorcem Moj pogovor s šmarnico na vrtu Moj pogovor z ivo Moj pogovor z zvončkom Moj pomladanski izprehod Moj popoldan Moj popotni dnevnik Moj popotni dnevnik Moj popotni dnevnik Moj poredni bratec (sestrica) Moj post Moj prastric Moj prepir z bratom Moj prepir z bratom Moj presmec Moj prijatelj Moj prijatelj Moj prijatelj Moj prijatelj Moj prijatelj Moj prijatelj Moj prijatelj Moj prijatelj Moj prijatelj Elidor Moj prijatelj Konrad Moj prijatelj namestnik Moj prijatelj Piki Moj prijatelj Robot Moj prijatelj samuraj Moj prijatelj samuraj Moj prijatelj Tone Moj prijatelj z Marsa Moj prijatelj z Marsa Moj prijatelj z Marsa Moj priljubljeni praznik Moj prosti čas Moj prosti čas Moj prosti čas Moj prvi dopust Moj prvi kuharski poizkus Moj prvi kuharski poskus Moj prvi maj Moj prvi miting Moj prvi nastop Moj prvi plavalni poizkusi Moj prvi samostojni nastop Moj prvi sneg Moj prvi šolski dan Moj prvi šolski dan Moj prvi šopek cvetic Moj prvi šopek cvetic Moj prvi šopek cvetic Moj prvi vzor Moj prvi vzor Moj prvi izlet v Zagreb Moj psiček Moj psiček Moj psiček Moj psiček Moj psiček Moj psiček Moj psiček, Naš pes, Naš izgubljeni pes, Naš zvesti pes Moj ptiček Moj ptiček Moj rajni dedec Moj rajni oče Moj razred Moj rodni kraj Moj rodni kraj Sombor Moj rojstni dan Moj rojstni dan Moj rojstni kraj Moj rojstni kraj Moj rojstni kraj Moj rojstni kraj Moj rojstni kraj Moj rojstni kraj Moj rojstni kraj Moj rojstni kraj Moj sin (4. R.) Moj skrivni kotiček Moj sopotnik (mož) je bil najlepši Slovenec Moj sošolec Moj spomin z morja Moj spomin na filmarje Moj spomin na filmarje Moj stric Moj stric in siničke Moj stric ribič Moj svet skrivnosti in sanj Moj svinčnik je postal raketa Moj šolski radijski aparat Moj šopek prvih pomladnih cvetlic Moj tata Moj tata v NOB Moj tovariš Moj tovariš Kosmač Moj veliki podvig Moj veseli dogodek Moj vlakec na domišljijo Moj vrtec Moj vrtec Moj vrtec meseca rožnika Moj vrtec v prvi pomladi Moj vrtec v prvi pomladi Moj vrtec v prvi pomladi Moj vrtiček Moj zajček Moj zajček Moj zvesti pasji prijatelj Moj zvesti pasji prijatelj Moj zvesti pes mi je pomagal Moj zvezek Moj zvezek pripoveduje Moj žalostni Božič Moj žepni nožek Moj žepni nožek Moj žepni nožek Moj žepni nožek Moj življenjepis Moj(a) najboljši(a) prijatelj(ica) Moj(a) najljubša prijatelj(- ica) Moj(a) prijatelj(-ica) iz druge galaksije me je obiskal(a) Moja mladost Moja (skrbna) mati Moja babica Moja babica Moja babica Moja babica Moja babica pri nas Moja babica pri nas Moja barbika Moja bodočnost Moja bolezen Moja bolezen Moja bolezen Moja bolna mamica Moja bolna mati Moja božja pot na Trško goro Moja božja pot Moja brata – vojaka o Veliki noči na dopustu Moja butarica Moja butarica Moja butarica Moja cvetlica Moja čebela je umrla Moja čitanka Moja čitanka Moja današnja pot v šolo Moja dijaška knjižica Moja dijaška knjižica Moja dijaška knjižica Moja dobra babica Moja dolgobrka prijateljica Moja dolina umira Moja dolžnost Moja domača priprava za ponedeljski pouk Moja domača vas Moja domačija Moja domovina Moja družba Moja družba Moja družba Moja družina Moja družina Moja 'enajsta šola' Moja 'enajsta šola' Moja 'enajsta šola' Moja garderoba Moja gugalnica pri gozdu Moja gugalnica pri gozdu Moja hči Moja hišica Moja hoja k sv. Arihu Moja hoja na Brinjevo goro Moja hoja v Puščavo Moja in bratova soba Moja jezikovna vadnica Moja knjiga je postala nebotičnik Moja knjižna polica Moja kupčija Moja lepa božična darila Moja ljubljenka Moja mačka Moja mačka Moja mama Moja mama Moja mama Moja mama Moja mama Moja mama Moja mama in oče Moja mama se kliče Rezka Moja mami Moja mami Moja mamica Moja mamica Moja mamica Moja mamica Moja mamica Moja mamica Moja mamica Moja mamica med vojno Moja mamica med vojno Moja mati Moja mati Moja mati Moja mati Moja mati Moja mati Moja mati Moja mati Moja mladost in moji starši Moja mladost in moji starši Moja molitvica Moja muca Pika Moja muca Moja muca Moja muca in zajček Moja muca Pika Moja mucka Moja mucka Moja naj(ne)srečnejša šolska izkušnja Moja najboljša jed Moja najboljša prijateljica Moja najboljša prijateljica Helena Moja najhujša prometna nesreča Moja najlepša doživetja v planinah in ob morju Moja najljubša igra Moja najljubša igra Moja najljubša igra Moja najljubša igrača Moja najljubša igrača Moja najljubša igrača Moja najljubša igrača Moja najljubša igrača Moja najljubša igrača Moja najljubša igrača Moja najljubša igrača Moja najljubša igrača Moja najljubša igračka Moja najljubša knjiga Moja najljubša knjiga Moja najljubša knjiga Moja najljubša knjiga Moja najljubša knjiga Moja najljubša knjiga Moja najljubša ljudska pesem Moja najljubša pravljica Moja najljubša stvar Moja najljubša zabava po zimi Moja najljubša zabava pozimi Moja najljubša zabava pozimi Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moja najljubša žival Moja najuspešnejša laž Moja največja laž Moja največja želja Moja napaka Moja nesreča Moja nezgoda Moja nezgoda Moja nezgoda Moja nona Moja nova maska Moja odpoved Moja omara Moja omarica Moja otroška leta Moja ovčica Moja pipika Moja pisanka Moja piška Moja počitniška doživetja Moja podoba Moja podoba Moja pomoč Moja posoda Moja pot domov Moja pot iz šole Moja pot v šolo Moja pot v šolo Moja pot v šolo Moja pot v šolo Moja pot v šolo Moja pot v šolo Moja pot v šolo Moja pot v šolo Moja pot v šolo Moja pot v šolo Moja pot v šolo Moja pot v šolo (opis) Moja pot v vesolje Moja pot v vesolje Moja prababica Moja preizkušnja Moja pridna ovca Moja prijateljica Moja prijateljica Moja prijateljica Moja prijateljica Ma Ling Yu Moja prijateljica Milica Moja priljubljena jed Moja prizadevanja Moja prva cigareta Moja prva hoja k slapu »Šumniku« Moja prva hoja k Sv. Antonu na Pohorju Moja prva hoja na Klopni vrh (1335 m) Moja prva kazen Moja prva knjiga Moja prva knjiga Moja prva ljubezen Moja prva ljubezen Moja prva ljubezen Moja prva nesreča Moja prva nesreča Moja prva nesreča Moja prva nesreča Moja prva peka Moja prva pot Moja prva pot v Ljubljano Moja prva pot v šolo Moja prva pustolovščina Moja prva simpatija Moja prva šolska maša Moja prva vožnja s kolesom Moja prva vožnja z ladjo Moja prva vožnja po Dravi Moja prva vožnja po železnici Moja prva vožnja z avtobusom Moja prva vožnja z letalom Moja prva vožnja z motorjem Moja prva vožnja z vlakom Moja psička Moja psička Moja punčka Moja putka Čopka Moja računica Moja ribica Moja ribica Moja rojstna vas Moja rojstna vas Moja rojstna vas Moja rojstna vas spomladi Moja rosna mladost Moja roža Moja roža ljubljenka Moja sestra Štefka Moja sestrica Moja sestrica Moja sestrica Moja sestrica hodi v prvi razred Moja sinička Moja skrbna mati Moja Slovenija Moja Slovenija Moja slovenska slovnica Moja slovenska slovnica Moja slovenska slovnica Moja soba Moja soba Moja soba Moja soba Moja soba (leta 2007) Moja soba (leta 2007) Moja sopotnica (žena) je bila najlepša Slovenka Moja sošolka Moja sošolka Moja sova Moja sreča Moja šola Moja šola Moja šolska pot Moja šolska pot Moja šolska pot Moja šolska pot Moja šolska pot (v gosti megli) Moja šolska pot v gosti megli Moja šolska torbica Moja šolska torbica Moja šolska torbica Moja tablica Moja teta Moja torba Moja torba pripoveduje Moja torba pripoveduje Moja torbica Moja torbica pripoveduje Moja trgatev Moja uresničena želja Moja Urša Moja usta Moja vas Moja vas Moja vas Moja večna roka Moja velika nesreča Moja velika nesreča Moja velika želja Moja vožnja in potovanje v Beograd Moja vožnja na saneh Moja vratna bolezen Moja zadnja vožnja v Maribor Moja zajca Moja zgodba Moja žabica Živka Moja želja Moja želja Moja želja Moja želja Moja želja Moja želja Moja želva Moja živinica Moje božične počitnice Moje cvetlice Moje delo na vrtu Moje dogodivščine na paši Moje dolžnosti Moje drevo Moje glavno prizadevanje Moje harmonike Moje idealne počitnice Moje jaslice Moje jaslice Moje jutranje vstajanje Moje knjige Moje kolo Moje kolo Moje kolo Moje kolo je zares moje Moje letošnje počitnice Moje lutke Moje lutke Moje lutke Moje lutke Moje lutke Moje lutke Moje mesto Moje mlade mačke Moje mucike ni več Moje mucke ni več Moje najljubše razvedrilo Moje najsrečnejše presenečenje Moje največje zimsko veselje Moje največje zmagoslavje Moje nalivno pero Moje novoletne želje Moje otroške igrače Moje otroštvo Moje otroštvo in moj oče Moje ovčke Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice Moje počitnice na Marsu Moje počitnice v Banjolah Moje počitnice v Banjolah Moje potovanje v Petovio Moje potovanje v Emono Moje potovanje v kameno dobo Moje potovanje v Trst Moje potovanje v Trst Moje potovanje v vesoljski ladji Moje potovanje z vetrom Moje prijateljstvo z živalmi Moje priprave na izlet Moje prve hlače Moje prve simpatije Moje prve smuči Moje prvo pletenje Moje prvo potovanje na Koroško Moje prvo romanje na Ptujsko goro Moje prvo srečanje s Prešernom Moje prvo srečanje z ježkom Moje prvo sv. obhajilo Moje račke Moje razmišljanje Moje razočaranje Moje rožice Moje sanje Moje sanje Moje sanje Moje sanje Moje sanje Moje sanje Moje sanje Moje sanje Moje sanje o izletu Moje skrivališče Moje sodelovanje pri športu Moje sodelovanje z Mavrico Moje srečanje s ptico Moje srečanje s ptico Moje srečanje z otroki Moje srečanje z živaljo Moje super pero Moje težave z denarjem Moje urice v Martuljku Moje veliko pričakovanje Moje veselje Moje veselje je plavanje Moje veselje je pomoč staršem Moje veselje je spoznavanje neznanih stvari Moje veselje so rože Moje vijolice Moje zadnje počitnice Moje zanimivo srečanje Moje zanimivo srečanje Moje zimske zabave Moje zimske zabave Moje zimsko veselje Moje zimsko veselje Moje zimsko veselje Moje zlate ribice Moje želje ob koncu šolskega leta Moje želje ob koncu šolskega leta Moje želje ob, koncu šolskega leta Moje živali Moje življenje Moje življenje Moje življenje Moje življenje Moje življenje kot humoreska Moje življenje v partizanih Moje življenje v partizanih Moje življenje, moje bogastvo Moje, kolo Mojemu domu se približuje pomlad Moji čevlji Moji golobčki Moji gospodinjski opravki Moji hranilniki Moji ljubi mamici v spomin po domu Moji mamici Moji mizici Moji mladi zajčki Moji muci Moji muci Moji načrti Moji načrti ob sklepu šolskega leta Moji načrti ob sklepu šolskega leta Moji načrti ob sklepu šolskega leta Moji načrti za počitnice Moji najlepši počitniški dnevi Moji najljubši domači živali Moji nazori o zimskem športu Moji otroški doživljaji Moji predsodki Moji prepirčki in jezice Moji prepirčki in jezice Moji prijatelji Moji prijatelji Moji prvi spomini Moji prvi spomini Moji prvi spomini Moji sorodniki Moji sošolci Moji sošolci Moji spomini na dedka Moji spomini na prvi šolski dan Moji spomini na Rab Moji spomini na Rab Moji spomini na žalostne dni Moji spomini na žalostne dni Moji starši Moji starši Moji starši Moji starši Moji starši in jaz Moji temni in svetli dnevi Moji temni in svetli dnevi Moji tovariši Moji trgovski podvigi Moji trgovski podvigi Moji učitelji Moji uri se je zmešalo Moji uri se je zmešalo Moji zajčki Moji zajčki Moji zajčki Moji zajčki Moji zajčki Moji zajčki na paši Moji zvončki Moji zvončki Moji zvončki Moji zvončki – moje veselje Moji želvi Mojih sto zapovedi in stop prepovedi Mojih trinajst let Mojo družino so začarali Mojo družino so začarali Mojo družino so začarali Mokri spomini Molitev Molitev rešuje Molitev slepega dekleta Morje Morje Morje Morje Morje, gozd in kamen Morje, morje Morje, morje! Miškolin Urh Motokros Mož pod škatlo Mož, ki ni priznal obupa Možic na tabli Možnosti življenja v vesolju Mračni trenutki Mravlje Mravlje na našem kostanju Mravlje pred našo hišo Mravljinjak Mravljišče Mravljišče na meji Mravljišče na tratah Mravljišče na travniku Mravljišče ob cesti Mravljišče ob plotu Mravljišče ob robu smrekovega gozda Mravljišče ob robu travnika Mravljišče v gozdu Mravljišče v gozdu pri vasi Mravljišče v naši hiši Mraz in pol Mraz mu ne more do živega Mrtev partizan Mrtev ptiček Mrtva lastovička Mrtvi kos Mrzli zimski dnevi meseca januarja Muc mi je povedal Muc mi je povedal Muca Muca in miška Muca je imela mlade Muca me včasih opraska Muca Miki – Piki Muca na šolskem odru Muca na šolskem odru Muca si je kupila kotalke Muca, štrbunk v vodo Muca, štrbunk v vodo Muco je povozil avto Muha pripoveduje Muha pripoveduje Muha pripoveduje Muha pripoveduje Muli Mumija in nosorog v našem razredu Mutec Osojski Muri – najboljši pes na svetu Muri me spremlja Murnovi koncerti Murphyjev zakon N vlaku Na avionu Na avionu Na avtobusu Na Blegoškem jezeru Na botrini pušči Na božič Na božični praznik Na božični večer Na božični večer v Lembahu Na božji poti Na božji poti Na božji poti Na božji poti pri Na božji poti pri. .. Na božji poti pri Na božji poti v Puščavo Na bratovsko nedeljo v Selnici Na cesti Na cvetno nedeljo Na cvetno nedeljo Na cvetno nedeljo Na cvetno nedeljo Na cvetno nedeljo Na češnji Na črešnji v tetinem sadosniku Na dan Vseh svetnikov na našem pokopališču Na dan Vseh svetnikov na pokopališču Na dijaškem semnju Na dijaškem semnju Na dnu jezera Na domačem vrtu Na domačem vrtu Na domačem vrtu Na drugem planetu Na drugem planetu Na dvorišču Na dvorišču Na dvorišču Na ekskurziji Na gledališki predstavi Na gobarskem izletu Na god pri teti (stricu) Na god sv. Martina Na gostiji Na gregorjevo se ptički ženijo Na grobeh Na igrišču Na izletu Na izletu Na izletu Na izletu Na izletu z družino Na jeziku med, v srcu led Na Jožefovo v Mariboru Na Jožefovo v Mariboru Na kmetih Na kmetih Na kmetih Na kmetih Na kmetih. Na kmetiji Na Kneži Na kolesarskem izpitu Na kolodvoru Na kolodvoru v Mariboru ob prihodu vlada Na kolodvoru v Rušah ob prihodu vlaka Na kosilu pri ljubljenemu prijateljčku Na Krasu sneži Na kresni večer Na kresni večer Na kresni večer Na krilih pikapolonice sem potoval(a) Na krilih ptičjih prihaja v deželo pomlad Na ladji s Krištofom Kolumbom Na ladji s Krištofom Kolumbom Na ledu Na ledu Na ledu Na ledu Na ledu je veselo Na 'lepo nedeljo Na 'lepo nedeljo' pri medu Na leteči preprogi okoli sveta Na ličenju Na literarni ekskurziji Na ljubljanskem trgu Na Lojzkov god Na lovi Na lovu Na lovu Na 'lovu' meseca svečana Na lovu na divjega petelina Na lovu na lisico Na lovu z viteško mladino Na lovu z viteško mladino Na lovu za lisico Na lovu za viteško mladino Na lovu za viteško mladino Na materinem grobu Na mladinskem zborovanju Na moj god Na morju Na morju Na morju Na morju Na morju Na morju Na morju Na Muljavi smo zgradili novo šolo Na murvi Na Nanosu Na naravoslovnem dnevu Na našem pokopališču Na našem semnju Na našem skednju Na našem šolskem vrtu Na našem šolskem vrtu Na naši peči Na nedeljskem izletu Na nedeljskem izprehodu Na njivici božji Na novega leta dan Na Noviga leta dan Na Novo leto Na obali Na obisku Na obisku pri Na obisku pri Gargantui in Pantagruelu Na obisku pri goriškem slavčku Na obisku pri goriškem slavčku Na obisku pri H. C. Andersenu Na obisku pri Indijancih Na obisku pri Indijancih Na obisku pri izdelovalcu vremena Na obisku pri J. in W. Grimmu Na obisku pri kitovi družini Na obisku pri kralju Matjažu Na obisku pri kralju Matjažu Na obisku pri kralju Matjažu Na obisku pri plemenu Ekoi v Nigeriji Na obisku pri Primožu Trubarju Na obisku pri Primožu Trubarju Na obisku pri Rdeči kapici Na obisku v Butalah Na obisku v eskimski hiši Na obisku v idealni šoli Na obisku v knjižnici Na obisku v Ljubljani Na obisku v pravljični deželi Na ovčerejski farmi Na palubi piratske ladje Na partizanskih grobovih Na paši Na paši Na paši Na paši Na paši Na paši Na paši Na paši Na Petelinjek Na pionirskem letovanju med počitnicami Na piramidi Na planetu Mirion Na planetu Mirionu Na planinah Na planinah Na plavalnem tečaju Na počitnicah Na počitnicah Na počitnicah Na počitnicah med Indijanci Na počitnice Na podvodni modni reviji Na pokopališču Na pokopališču Na pokopališču Na pokopališču Na pokopališču Na polju Na polju in travniku Na polju in travniku Na polju in travniku Na poroki – ohceti Na postaji Na potepu Na poti domov Na poti iz šole Na poti v raj Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v šolo Na poti v trgovino Na potovanju Na potu od Sv. Areha k Sv. Bolfanku na Pohorju Na potu v šolo slišite že od daleč, da bije ura na zvoniku 8; kaj porečete v tem trenutku? Na potu v šolo slišite že od daleč, da bije ura na zvoniku 8; kaj porečete v tem trenutku? Na potu v šolo slišite že od daleč, da bije ura na zvoniku 8; kaj porečete v tem trenutku Na poučni ekskurziji Na poučni ekskurziji Na poučni ekskurziji Na pragu osme šole Na pragu pomladi novega dela Na praznovanju rojstnega dneva v Indiji Koromandiji Na predpustno nedeljo Na 'Prinčevem' vrhu Na prvem pravem plesu Na pustni torek Na pustni torek popoldne Na pustni torek zvečer Na Rabu Na razpotju Na razstavi družinskih jaslic Na razvalinah Na ribolovu Na samotnem otoku z Robinzonom Na saneh Na saneh Na sankah Na sankah Na sankah Na sedmini Na sedmini Na sedmini Na sedmini Na sejmu Na sejmu Na semnju Na semnju Na semnju Na semnju Na Silvestrovo Na Silvestrovo Na Silvestrovo Na Silvestrovo Na Silvestrovo Na smučanju Na smučanju Na smučanju Na smučanju Na smučanju Na snegu Na snegu Na snegu Na snegu Na snemanju filma Na sosedovi cvetoči lipi Na sosedovi črešnji Na sprehodu po živalskem vrtu Na sprehodu v živalski vrt Na stežaj odprta vrata Na straži Na svatbi Na svatbi Na svatbi Na svatbi Na svečenico Na sveti večer Na sveti večer Na sveti večer Na svetovnem šahovskem prvenstvu v Braziliji Na Šmarjetni gori Na športnem dnevu Na taborjenju Na taborjenju Na taborjenju Na tekmovanju za mis sveta Na tekmovanju za Miss Marsa Na tekmovanju za Miss sveta Na Telovo Na Telovo Na tepežni dan Na topli kmečki peči Na travniku Na travniku Na travniku Na travniku Na trgatvi Na trgatvi Na trgatvi Na trgatvi Na trgu Na Triglavu Na Triglavu Na Triglavu Na učnem sprehodu Na ulici Na ulici Na ulici Na vasi Na Vegovi ulici sem srečal cesarja v najnovejši obleki Na Veliko soboto Na velikonočni ponedeljek Na velikonočno nedeljo Na velikonočno soboto Na vernih duš dan Na Vernih duš dan Na vernih duš dan Na vernih duš spomin Na vernih duš spomin Na vernih duš spomin Na vlaku Na vlaku Na vlaku Na vlaku Na voglu Na vojsko Na vojsko Na vojsko Na vrhu Begunjščice Na vsakem koraku nevarnost Na vse se spozna Na vse se spozna Na vse svete Na vseh svetih na pokopališču Na vrtu Na zadnji kulturni prireditvi Na žabe Naravoslovna moč Nabiral sem gobe Nabiral sem gobe Nabiral sem teloh Nabirala sem gobe Nabirala sem jagode Nabiranje bukovega žira Nabiranje prsti Nabiranje sadja v sadovnjaku Nabiranje pomladanskih cvetic Nabiranje spomladanskih cvetlic Nabiranje, kuhanje in pečenje kostanjev Naš oče je bil partizan Načela osvetljevanja Načrt za knjigo Načrt za konzervacijo Nadaljevanje pesmi o Brodniku Nadaljevanje boja za resnično demokracijo Nadaljevanje pravljice o Grdemu račku Nadaljevanje zgodbe o Lepi Vidi Nadaljevanje zgodbe o mali morski deklici Nadaljevanje zgodbe o Orfeju in Evridiki Nadaljevanje zgodbe o Urški (Povodni mož) Nadaljevanje zgodbe o zmaju Nadavto Nade in bojazni moje o novem letu Nadležna muha Nadloge in težave selitve Nadloge hišnega dvorišča Nadnaravna moč Nadučiteljeva štiridesetletnica Nadzorovanje onesnaženja Nagajivi brat Nagajivi sosedovi fantje Nagelj in bršljan Nagrada Nagrada Nagrada Naj dogodek Naj majniški izlet Naj se dokaže resnica pesnikovih besed: 'Kakor dopoldanska senca – je prijateljstvo hudobnih; Vsaka ura se pomanjša – Pa prijateljstvo pobožnih – Raste kot večerna senca, Da življenje solnce ugasne (Herder – Cegnar) Naj se primeri jezik brižinskih spomenikov z jezikom danešnje slovenščine Naj živi, prvi maj, praznik dela Najbolj dolgočasen dan Najbolj sem bil vesel Najbolj sem bil vesel Najboljša prijateljica Najboljša televizijska oddaja Najboljša televizijska oddaja Najboljši govor, ki sem ga kdaj slišal(a) Najdaljši nohti na svetu Najdeni izgubljeni zaklad v piramidi Najlepša cvetica (roža) na našem vrtu Najlepša pot iz šole Najlepše je na travniku meseca rožnika Najlepše potovanje Najlepše stavbe v našem mestu Najlepše, najboljše v minulem letu Najlepši dan mojih počitnic Najlepši dan mojih počitnic Najlepši dan mojih počitnic Najlepši dan mojih počitnic Najlepši dan mojih zadnjih počitnic Najlepši dan na snegu najlepši dan preteklih počitnic Najlepši dan v minulih počitnicah Najlepši dan v minulih počitnicah Najlepši dan v minulih počitnicah Najlepši dan v mojem življenju Najlepši dan v mojem življenju Najlepši dan v počitnicah Najlepši počitniški dan Najlepši počitniški dan Najlepši počitniški dan Najlepši praznik Najlepši praznik Najlepši trenutek Najljubša jed v naši družini Najljubša knjiga Najljubša TV oddaja Najljubše barve Najljubše barve Najljubše barve Najljubše podobe Najmrzlejši zimski dnevi meseca januarja Najpripravnejša domača zdravila Najraje pomagam v hlevu Najstniki in avtomobili Najtežja pot Najvažnejša domača zdravila Največji slovenski dramatik Najveselejša zimska večera v naši hiši Najveselejši dan minulih počitnic Najžalostnejši dan minulih počitnic Nakup se je obrestoval Nakupovanje Nakupovanje Nalivno pero Nalogo je prepisal Nalogo sem delala na poti v šolo Namen umetnikov je bil od nekdaj, da naturi tako rekoč ogledalo drži Namesto mene dela robot Namesto mene dela robot Namesto rok imam krila Naš pes Milord Napačno je razumel Napad in smrt Napad na Kočevje Napad na Metliko Napad v Davčah Napadli smo avto Napiši črtico Napiši črtico z vrhom v napeti igri (naporni poti, hudi tekmi, nevarnosti) Napiši doživljaj sitne muhe Napiši kratke stavke! Napiši urnik vesoljske šole (kakšne predmete imajo, učitelje, ocene, nagrade, malico, zabavo ) Napiši z Mikčevim peresom svoje tri želje Napiši z Mikčevim zlatim peresom svoje tri prošnje Napoved prihodnosti za butalskega župana Napoved prihodnosti za človeško ribico Napoved prihodnosti za grdega račka Napoved prihodnosti za Mačka Murija Napoved prihodnosti za malo morsko deklico Napoved prihodnosti za Martina Krpana Napoved prihodnosti za muho enodnevnico Napoved prihodnosti za Pedenjpeda Napoved prihodnosti za Sneguljčico Napoved prihodnosti za tisočletni hrast Napoved prihodnosti za Triglav Napoved prihodnosti za Trnuljčico Napravi podroben načrt za pot v Ameriko Narava ima svoje postave Naravne lepote so naše narodno bogastvo Naravoslovni dan Naravoslovni dan Naravoslovni dan Narečje in književni jezik Naredil sem obešalnik Naredila sem škodo Narisal sem svetlo prihodnost Narobe dan Narobe pravljica Narobe svet Narobe svet Narobe svet Narobe svet – učitelji so učenci, učenci so učitelji Narobe svet – učitelji so učenci Narobe šola Naročilo blaga Naročilo po dopisnici Narod ljubi tistega moža, ki je za narod delal Nasilje nad mojim telesom Nasilje v šoli Naslovi, primerni za pisanje domišljijskih spisov Nasmehnila se mi je sreča Nasmejali smo se do solz Nasprotni življenjski nazori dveh junakov pri Linhartu Nastanek imen vasi Nastopala sem v gledališču Nasvet je vreden zlata Naš blok je trden mali svet Naš bolnik Naš božični večer Naš cesar Franc Jožef I. Naš cesar Franc Jožef I. Naš čebelnjak Naš češnja Naš Čirko Naš Čujež Naš dedek pri nas na posetih Naš domač pes Naš domači vrt Naš družinski album Naš golobnjak Naš golobnjak Naš golobnjak Naš gozd v jeseni Naš hlev Naš hudi pav Naš hudi pav Naš izgubljeni pes Naš izlet Naš izlet Naš izlet Naš izlet Naš izlet Naš izlet na Šmarno goro blizu Ljubljane Naš izlet na Boč Naš izlet na Kozjak Naš izlet na Reko Naš izlet Pohorje pri Mariboru Naš izprehod Naš Jožko Naš kanarček Naš kanarček Naš kmetič v zgodnji pomladi Naš Koder Naš kos Naš kres na Veliko soboto Naš kres na velikonočno soboto Naš maček Naš majnikov izlet Naš majniški izlet Naš majniški izlet Naš majniški izlet Naš majniški izlet Naš muhasti konjiček Naš Murče Naš neumni pes Naš novi Sivec Naš novi Sivec Naš novi Sivec Naš obisk v tovarni motornih vozil TOMOS Koper Naš oče je bil partizan Naš pametni pes Naš Pazi Naš pes Naš pes Naš pes Naš pes Naš pes Naš pes Naš pes Naš pes in naša mačka Naš pes Lumpi Naš petelin Naš petelin Naš petelin in naše pridne kokoši Naš pevski zbor Naš pevski zbor Naš pionirski dan Naš pionirski dom Naš pokojni kralj Naš pridni muc in naša lena muca Naš prodani pes Naš prvi pionirski sestanek Naš prvi samoupravni dan Naš psiček Naš ptiček Naš razposajeni pav Naš razred Naš razred Naš razred Naš razred Naš razredni izprehod Naš razredni kolektiv Naš razredni kolektiv Naš rudnik Naš rudnik Naš slavni razred Naš sosed Naš stric pri nas na posetih Naš škorec že drugič vali Naš šolski izlet iz Ruš v Maribor Naš šolski izlet k Sv. Arihu na Pohorju (1249 m) Naš šolski izlet na Žavcarjev vrh Naš šolski izlet v Ruše Naš šolski pes Naš šolski vrt Naš šolski izlet k Sv. Bolfaniku na Pohorju (1037 m) Naš šolski izlet na Falo dne 24. aprila 1908 Naš športni dan Naš športni dan Naš športni dan Naš športni dan Naš športni dan Naš športni dan Naš športni dan Naš teliček Naš teliček Naš teliček Naš učitelj Naš učni sprehod Naš učni sprehod Naš vinograd Naš vrt Naš vrt meseca rožnika Naš vrt spomladi Naš vrt sredi poletja Naš vsakdanji kruh Naš zadružni dom Naš zadružni dom Naš zadružni dom Naš zimski večer Naš živi kotiček Naša armada Naša birma Naša cerkev Naša cerkev Naša cerkev Naša cerkev Naša cerkev Naša cvetoča češnja Naša cvetoča češnja Naša cvetoča črešnja Naša cvetoča vrtnica Naša cvetoča češnja Naša češnja Naša črešnja Naša črešnja v beli obleki Naša črešnja v beli obleki Naša črešnja v cvetu in njeni gostje Naša delavnica Naša delavnica Naša Dimka Naša Dimka Naša Dimka Naša Dimka Naša Dimka Naša Dimka Naša dolina v gosti megli Naša domača cerkev Naša domača hiša Naša domača hiša Naša domača hiša Naša domača šola Naša domačija Naša domačija Naša domačija Naša družina Naša družina Naša družina Naša družina Naša država, pomlad prihaja Naša dva vola Naša ekskurzija v tovarno motornih vozil Tomos Koper Naša goveja živina Naša goveja živina Naša grlica Naša grlica Naša hiša Naša hiša Naša hruška Naša hruška Naša izgubljena muca Naša izgubljena muca Naša jablana v cvetu Naša JLA Naša kmetija Naša kmetija Naša koklja Naša konja Naša košnja Naša krava Naša krava Naša krava Naša krava Naša krava Dimka Naša krava Šeka Naša kuhinja Naša kuhinja Naša kuhinja in naša soba Naša lipa, jablan, črešnja Naša mačica Naša mačica Naša mačica Naša mačka in škorec Naša mala Dari Naša marogasta telička Naša mestna hiša Naša ministrantska družina Naša mlada mačka Naša mlada mačka pri igri Naša mlada muca Naša mlada poredna mucika Naša muca Naša muca in sosedov pes Naša mucka Naša najboljša soseda Naša nova cerkev Naša nova krava Naša nova šola Naša papiga Naša petletka Naša pot Naša pot Naša pot Naša pot Naša pot Naša preselitev iz Ruš v Puščavo in zopet nazaj Naša pridna muca Naša pridna muca Naša pridna psa Naša procesija o Telovem Naša ptička v kletki Naša ptička v kletki Naša ptička v kletki Naša punčka se spakuje, s šminko čez obraz čečka, ogledalo nadleguje, če bo kmalu miss sveta Naša razposajena mačka Naša razredna skupnost Naša siamska mačka Naša siamska mačka Naša sinica Miki Naša smešna muca Naša snežena moža Naša snežna moža Naša soba Naša sončna cesta Naša soseda Naša stara mačka Naša stenska ura Naša stenska ura Naša stenska ura Naša stenska ura Naša stenska ura in očetova žepna ura Naša stenska ura in očetova žepna ura Naša škodljiva mačka Naša šola Naša šola Naša šola Naša šola Naša šola Naša šola Naša šola je največja stavba v našem malem kraju Naša šolska akademija Naša šolska akademija Naša šolska miza Naša šolska soba Naša teta pri nas na posetih Naša tička v kletki Naša učiteljica Naša vas Naša vas Naša vas Naša vas Naša vas se spreminja Naša veselica Naša zvesta psa Naša žetev Naša živina Naša župna cerkev Naša župna cerkev Naša župna cerkev Naša župna cerkev Naša župna cerkev Naša župna cerkev Naša župna cerkev Naša češnja Naše in tuje srednje šole Naše barje (pri Ljubljani) Naše božično drevesce Naše božično drevo Naše božično drevo Naše cvetice na oknu po zimi Naše čebele Naše delo v jeseni Naše delo v jeseni Naše dišeče lilije Naše grlice Naše jaslice Naše jaslice Naše kokoši Naše koline Naše lastovke Naše lilije cveto Naše mačke Naše mesto Naše mesto (kjer je srednja šola) raste in se modernizira Naše mesto v jutranjih urah Naše mlade lastovke Naše mlade mačice Naše mlade mačke Naše mlade prepelice Naše mlade račke Naše muce Naše 'nore' želje Naše pohištvo Naše Pohorje Naše pokopališče v tisočerih lučkah Naše pozne črešnje Naše rudno in lesno bogastvo Naše spreminjajoče se mesto ali vas Naše stanovanje Naše šolsko dvorišče Naše šolsko gledališče Naše šolsko gledališče Naše šolsko poslopje Naše šolsko poslopje Naše šolsko poslopje Naše veselo žrebe Naše volitve Naše volitve Naše vrtne cvetice pod snegom Naše vrtnice Naše zrele slive Naše živali Naše živali Naše življenje je – potovanje Našel sem gusarsko ladjo Našel(a) sem gusarski zaklad na potopljeni ladji Našel(a) sem neodposlano pismo v antikvariatu Našel(-la) sem dnevnik vesoljčka XY Našel(-la) sem izgubljeni zaklad v piramidi Našel(-la) sem školjko z biseri Naši cerkveni zvonovi Naši čudni sosedje Naši družinski običaji Naši dve muciki Naši gostje Naši izropani naravni viri Naši izseljenci Naši mladi kozliči Naši mladi škorci Naši mladi zajčki Naši mucki Naši novi voli Naši osvoboditelji Naši pisatelji Naši raki Naši sosedje Naši sosedje Naši sosedje Naši sosedje Naši sosedje Naši sosedje Naši škorci Naši škorci in siničice med sabo Naši veseli kozliči Naši zimski večeri Naši zlati kanarčki Našla sem prvi zvonček Našla sem ptička Našla sem zlato ptičko Našla sem železni prstan Našli smo dinozavrove sledi Našli smo dinozavrove sledi v gozdu Našli smo gusarsko ladjo Našli smo morski klobuk Našli smo zemljevid iz 16. st. Naštej mlade ljudi Naštej mlade ljudi Navodila za zabavo Naznanilo Naznanilo, da se naj ne zaupa samo na ime Naznanilo, da sin ne sme sprejemati vrednosti Ne besede, dejanja govore Ne bodi ti v čast, odkod prihajaš, temveč kam greš! (Nietzsche) Ne bodimo podobni poganom Ne bom pijan Ne boste verjeli Ne boste verjeli – to sem bil jaz! Ne dražite psov! Ne govori od bližnjega slabih reči, pa tudi sam sebe ne hvali Ne hvali dneva pred večerom Ne hvali dneva pred večerom Ne igraj se z orožjem! Ne igrajte se z orožjem! Ne maram šole Ne muči živali! (pismo) Ne odlašaj – dnevi beže – in vsak trenutek je košček življenja Ne plaši se znoja, ne straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža Ne pravi vsega, kar slišiš Ne pravi vsega, kar slišiš Ne pravi vsega, kar slišiš, ampak dobro razloči, kaj je povedati, in kaj zamolčati Ne uničuj me Ne uničuj me! Ne uničuj me! Ne uničuj me! Ne uničuj me! Ne zabi, da si praha sin – da v tvoj namen prilično, kratko – je tebi Bog nalogo dal Nedelja Nedelja Nedelja brez kosila Nedelja po volji drugih in po moji želji Nedelja v marcu Nedeljska zgodba Nedeljski izlet Nedeljski izlet Nedeljski izprehod Nedeljski izprehod Nedeljski izprehod Idrijskih meščanov Nedeljski izprehod idrijskih meščanov Nedeljsko kosilo Nedeljsko kosilo Nedeljsko popoldne Nehvaležni ježek Nejedneki učeniki Nekaj o diletantskih gledališčih Nekaj o ledenih “rožah” na oknih Nekaj o ledenih 'rožah' na oknih Nekaj o lisici zvitorepki Nekaj o mojem očetu Nekaj o mojem očetu Nekaj o Titu Nekaj razlik med jezikom v Županovi Micki in sedanjo slovenščino Nekateri ljudje me res spravljajo v začudenje Nekega deževnega jesenskega dne Nekega dne med počitnicami Nekje globoko v duši skrito hrepenenje Nekoč in danes Nekoč je bilo Nekoč je bilo (drevesa pripovedujejo) Nekoč je bilo Nekoč je živel lev Nekoč v davnih časih Nekoč, ko je Nekoč, ko je deževal moder dež Nekoč, ko je izginil smeh s sveta Nekoč, ko sem živel v Prešernovem času Nekoč, ko so besede pobegnile iz jezika (slovarja) Nekoč, ko so deževale petice Nekoč, ko so deževali bankovci Nekoč, ko so deževali bonboni za učenje Nekoč, ko so deževali čokoladni bonboni Nekoč, ko so deževali zlati cekini Nekoč, ko so deževali zlatniki Nekoč, ko so oživele ocene v redovalnici Nekoč, ko sta se srečali Sneguljčica in Trnuljčica Nekoga moraš imeti rad Nemogoče je mogoče Nemogoče zahteve mojih staršev in učiteljev Nenadoma sem bila sredi dogajanja Nenavaden pripetljaj Nenavaden izlet Nenavaden izlet v neznano Nenavaden obisk Nenavaden obisk Nenavaden obisk Nenavaden obisk Nenavadna dogodivščina Listka Korenčka Nenavadna omara Nenavadna pot Nenavadna pravda Nenavadna pustna obleka Nenavadna pustna obleka Nenavadna radirka in vsemogočni svinčnik Nenavadna zima in pomlad Nenavadne dogodivščine v vesolju Nenavadne sanje Nenavadne sanje Nenavadne sanje Nenavadno vesoljsko darilo Neodposlano pismo v antikvariatu Neodposlano pismo v šatulji Neopazovani opazovalec Nepokorna deklica Nepokorna Jerica Nepokorna Jerica Nepokorna Jerica Nepoštena beračica Nepotrebni stroški Nepozaben dan v živalskem vrtu Nepozaben obisk pri prijateljih Indijancih Nepozabne kratke počitnice Nepremagljivi Neprevidna vožnja Neprevidnost pastirjev Nepričakovan obisk Nepričakovan obisk Nepričakovan obisk Nepričakovana oporoka 'strica iz Amerike' Nepričakovana zaušnica Nepričakovano darilo Neprijeten dogodek Nerad se spominjam Nespametne ovce Nespametnost Nespametnost na snegu Nesreča Nesreča Nesreča Nesreča Nesreča Nesreča Nesreča Nesreča Nesreča Nesreča Nesreča na cesti Nesreča na pašniku Nesreča ne počiva Nesreča ne počiva Nesreča nikdar ne počiva Nesreča nikdar ne počiva Nesreča pred gimnazijo Nesreča pri delu Nesreča pri živini Nesreča se je zgodila Nesreča se je zgodila Nesreča v hiši Nesreča z letalom Nesrečni dan Nesrečni pirhi Nesrečni tatič Nesrečni zajček Netopir Netopir Neubogljivost in kazen Neubogljivost in kazen Neubogljivost in kazen Neumni jezik povzroči mnogo težav Neumni sin Neurje Neuspešen tek Nevarna prijaznost Nevarna pustolovščina Nevarna pustolovščina Nevarna vožnja Nevarno hvalisanje Nevarnost insekticidov Neverjetna zgodba Neverjetna zgodba je verjetna Neverjetni slučaj Neverjetno, a resnično Neviden Neviden v zbornici Nevidni učenci Nevihta Nevihta Nevihta Nevihta Nevihta Nevihta Nevihta dne 18. rožnika Nevihta na planini in njeni nasledki Nevihta v gorah Nevihti Nevsakdanji dogodek Nezdravniška in znanstvena raba zdravil Nezgoda Nezgoda Nezgoda na travniku Neznana muca Neznani običaji Ni kruha brez truda Ni kruha brez truda Ni kruha brez truda Ni nesreče brez sreče Ni planin brez dolin Ni vse zlato, kar se sveti Ni vse zlato, kar se sveti Ni vse zlato, kar se sveti Ni vse zlato, kar se sveti Ni vse zlato, kar se sveti Ni vse zlato, kar se sveti Ni vse zlato, kar se sveti Ni vse zlato, kar se sveti Ni vse zlato, kar se sveti Nihče ni vedel, da je bil med nami Marsovec Nikoli ne bom natikal ptičjih hišic Nikoli ne bom natikal ptičjih hišic Nikomur ni na čelu zapisano, kdo je in kakšen je Nima pravega očeta Nisem bila kregana Nisem še imela te sreče Nismo vas pozabili Njegov načrt Njih zakladi in nedolžni otroci No – zgodba Nobeno solnce ne sije tako lepo kakor materino oko Nocoj je bil potres Noč Noč Noč Nočna mora Nočna mora Nočna omarica pripoveduje Nočni strah a podstrešju Nočni strah v kleti Nočni strahovi v gradu Nočno nebo Nogometna tekma Nogometna tekma Nogometna tekma Nogometna tekma Nogometna tekma Nogometna tekma Nogometna tekma Norik Norosti zaradi napravil sem sam Nosil(a) sem papirnato obleko Note v notnem črtovju se pogovarjajo Notranja rast Notranji viharji Nova izložba v Gosposki ulici Nova obleka Nova streha pri naši hiši Nova tovarišica Novi čevlji Novi kraji – novi ljudje Novi super računalnik Novice z neznanega planeta Novo kolo Novo leto Novo leto Novo leto Novo odkritje v Mačkoljah Novo župnišče Novoletna jelka Novoletni prazniki Novoletno razmišljanje Novoletno voščilo miru Novoletno voščilo miru Novosti pri veliki začetnici v Slovenskem pravopisu 1990 Nož O deklici, muci in palčku O domačem dogodku O domačem dogodku O domačem dogodku O dveh angelih in dveh zvezdicah O hrabrem partizanu O hrabrem partizanu O kajenju in mamilih O krokodilih O krokodilih O krokodilih O krokodilih O krokodilih O krokodilih O krokodilih O lastnih dogodkih O lenem stroju O lenobi dekel O mladinskem zborovanju O moževem zaslužku O našem šolskem vrtu O otroku, ki ga je vzgajala ulica O polhu O pomanjkanju O poštenosti O potresih O potrpežljivosti O psičku Švrku in kraljici Meti O pravem kmetu O resnici O rodni dom, o hiše očetove streha ti – idila iz mladosti O rodni dom, o hiše očetove streha ti! O rodni dom, o hiše očetove streha ti! – idila iz mladosti O rodni dom, o hiše očetove streha ti! – idila v mladosti O starodavnih zdravnikih O starodavnih zdravnikih O strahu, ki je bil zabaven O šolski maši O šolski maši O športni tekmi O športni tekmi O tem in onem O tiskarstvu O tiskarstvu O zadnji kulturni prireditvi O zadnji nedelji O zadnji nedelji O zakletem gradu O zakletem gradu O zgodovinskem pouku O zori O živinoreji O, te hudobne ose! O, ti brezskrbna mladost O, ve hudobne vrane Oaza in puščavski vihar v Sahari Ob besneči vodi Ob besneči vodi Ob branju Mavrice Ob desnico Ob jelki Ob koncu tedna Ob Mavrici ni dolgčas Ob moji mizici Ob moji mizici Ob moji mizici Ob našem potoku Ob nevihti Ob nevihti Ob nevihti Ob nevihti Ob nevihti Ob novem letu Ob novem letu Ob novem letu Ob osem letnici Titove Jugoslavije Ob potoku Ob radijskem sprejemniku Ob radiu Ob slovesu Ob slovesu Ob slovesu Ob slovesu Ob snidenju Ob snidenju Ob studeniškem vrelcu Ob vaški mlaki Ob čem so živele ... Ob koncu šolskega leta Občinski praznik Občinski praznik Občutil sem domotožje Obdaroval sem mamo Običaji okrog Novega leta Običaji, ki sem jih opazoval pri drugih ljudstvih Obiranje hmelja Obiranje hmelja Obiranje hmelja Obiranje hmelja Obisk Obisk Obisk Obisk Obisk Obisk Obisk Obisk Obisk imamo Obisk imamo Obisk iz oddaljene galaksije Obisk iz vesolja Obisk Jurčičeve hiše Obisk kulturnih predstav Obisk kulturnih predstav Obisk kulturnih predstav Obisk kulturnih predstav / koncerta Obisk malega modreca Obisk papirnate dežele Obisk pri bratskem narodu Obisk pri izdelovalcu vremena Obisk pri pitonu Obisk v Egiptu Obisk v glasbeni šoli Obisk v kinu Obisk v Kostanjevici Obisk v opekarni Obisk v papirnati deželi Obisk v tovarni čevljev Obisk z drugega planeta Obisk zambijskih otrok Obiskal nas je Dedek Mraz Obiskal nas je pajek Obiskal nas je pesnik Obiskal sem pokopališče Obiskal sem prijatelje vesoljce Obiskal(a) sem prijatelja v drugi galaksiji Obiskal(a) sem prijatelje v vesolju Obiskala nas je pisateljica Branka Jurca Obiskala nas je tovarišica Jovanka Obiskala sta me Janko in Metka Obiskali smo hromega Lojzeta Obiskali smo ljubljansko opero Obiskali smo mlinarja Obiskali smo naš lepi Jadran Obiskali smo naš lepi Jadran Obiskali smo prvo partizansko bolnico v Slovenskih goricah Obiskali smo prvo partizansko bolnico v Slovenskih goricah Obiskali so nas dragi gostje Obiski ob koncu šolskega leta Obiskoval nas je pajek Obiskovanje krožkov Objel me je val sreče Oblaček Oblačila se pritožujejo Oblak Oblak me nosi Oblaki Obleka iz azbesta Obleka iz čokolade Obleka iz drevesnega lista / lubja Obleka iz ličkanja Obleka iz medvedje kože Obleka iz papirja Obleka iz papirja Obleka iz pasjih črev Obleka iz pločevine Obleka iz pršuta Obleka iz testenin Obleka naredi človeka? (razmišljanje) Obležal v snegu Oblikovanje in gradnja scenarija Obljuba o obnovi podeželja Obnova življenjepisa mojega najljubšega filmskega junaka Obnova življenjepisa mojega najljubšega gledališkega igralca Obnova življenjepisa mojega najljubšega pesnika Obnova življenjepisa mojega najljubšega pisatelja Obnova župnijskega doma Obnovitev zgodbe o Kralju Matjažu Obvestilo prebivalcem Marsa Obvestilo zdravniku Obzorje Obzorje Oceanografija – navduševalna mlada veda Ocene se pogovarjajo med seboj Ocene v redovalnici so oživele Oče Oče Oče in hčeri Oče in jaz Oče me je pohvalil Oče mi je pripovedoval Oče naš Oče pri delu Oče pripoveduje Oče pripoveduje Oče se vrnejo! Oče so bolni Očeta ne poznam Očetov god Očetov god Očetov pogum Očetov prihod Očetov travnik Očetu (pismo) Očetu za god Očetu za god Očetu za god Očetu za god Očetu za god Očiščena vas Očka Očka in mamica Očka mi je pripovedoval Očka mi je pripovedoval Očka, kje si? Očkova mama me je rešila Od doma do šole Od knjige do filma Od kod izvira moj rod Od kod izvira moj rod Od kod izvira moj rod Od kod izvira moj rod Od kod izvira moj rod? Od kod izvira naša družina Od kod so psi? Od kod so psi? Od kod so psi? Od Litije do Čateža Od včeraj Od včeraj Od, kod prihaja potoček? Odcvetela rožica Odgoja spartanske mladine Odkril(a) sem nove zvezde v vesolju Odkril(a) sem nov recept proti vsem boleznim Odkrili smo spomenik Odkritje Odkritje Odkritje Amerike Odkrival sem lepote domovine Odlike dobre balade Odlike dobrega pisca v reviji Odločil sem se za poklic kmeta Odločilni trenutek v tekmi Odločilni trenutek v tekmi Odločilni trenutek v tekmi Odločilni trenutek v tekmi Odločitev Odločitev je težka Odpotovali smo v svet domišljije Odprava denarja Odprava denarja Odprta vrata Odprte roke imej za trpečega brata Odprtje zvočnega semaforja Odprto sva in odprte roke imej za trpečega brata Odraslih ne razumem Odrezal sem si prst Odšel sem na Mars Odšli bomo v Ameriko Odvečna skrb Ogenj dobro služi, a slabo gospoduje Ogenj na Bistrici Ogenj na Kozjaku Ogenj v tovarni Ogenj v tovarni vžigalic Ogenj, dober sluga, slab gospodar Ogenj, dober sluga, slab gospodar Ogenj, dober sluga, slab gospodar Oglas Ogled gledališke razstave Ogled kulturne razstave Ogled mučilnice Ogled mučilnice Ogled razstave Ogledali smo si kovačijo Ogledali smo si kovačijo Ogledali smo si lutkovno igrico Ogrožene vrste živali Oh, pozabila je Oh, ta pozabljivost Oh, te sanje! Oh, ti odrasli Oh, veličasten je sončni izhod! Ohranimo dom in okolje pred požari Oj, očka mi je pripovedoval o izgnanstvu Oj, kako je spomladi v gozdu veselo! Oj, zlata mati domovina Oj, zlata mati domovina! Oko je največje okno Oko mojega spomina seže daleč Oko mojega spomina seže daleč Okopavanje čebule Okras notranjosti prostorov Okrasitev zunanjosti Okrog tabornega ognja Okrog vseh svetih Olgica in pomlad Olgica in pomlad Olimpijske igre Olimpijske medalje slovenskih športnikov Oljka podoba miru Oljka podoba miru – po Gregorčičevi pesmi Oljka simbol miru Oljka, podoba miru Omahovanje Ona je bila moja ljubezen Ona on Onesnažena narava Onesnaževanje tekočih voda Onesnaževanje zraka Opazoval sem fazana Opazovala sem Opazovala sem Opazovala sem ples Opeko smo zlagali Opice Opice Opis Opis mesta Opis cerkve podružnice Opis enih samih čevljev Opis galaksije Opis konja Opis mesta Opis moje najljubše igrače Opis naše domače cerkve Opis naše krave Dimke Opis petelina Opis psa Sultana Opis trga Opis trga Opis vinske trsi Opiši boj dveh živali Opiši kako zanimivo vožnjo z avtomobilom ali vlakom! Opiši nevihto Opiši osnovno šolo v vesolju Opiši prvo kazen, ki se je živo spominjaš! Opiši svoj prvi izlet na kakšen hrib Opiši svojo najljubšo igračo Opiši svojo najljubšo igračo! Opiši svojo najljubšo igračo! Opiši Zemljo iz letala Opiši Zemljo iz rakete Opiši življenje papige ali kanarčka v kletki! Opiši, kaj si na njej (materini ljubezni) videl najlepšega Opiši, kako si muca nabira prirodopisno znanje! Opišite mesto Opišite mesto (trg), ki ga poznate! Opišite šolski toplomer Opišite šolski toplomer! Opišite šolski toplomer! Opišite trg Opišite vašega petelina Opišite vašega petelina Opišite vašega petelina Opišite vašo kravo! Opišite vinsko trto Opišite vinsko trto Opišite vinsko trto Oporoka Oporoka Opravila marljivega učenca o velikih šolskih počitnicah Opravila marljivega učenca o velikih šolskih počitnicah Opravila marljivega učenca v velikih šolskih počitnicah Opravila sem dolžnost Oprezna miška Oprosti mi Oprosti, mama Oprostite, mi lahko prosim poveste, kje in v katerem času sem Oproščena ljubezen Opustošena jasa Oranje na polju in setev ozimnine Orehov ploh Orehovo drevo pred našo šolo Orehovo drevo pred našo šolo Orehovo jederce Orfej in petelin Organist Organist Orglam vsako nedeljo Orglar na delu Orientacijski pohod Oris Marsovca Osa je prekinila pouk Osamljeni čevelj Osamljeni medvedek toži Osamljenost Osamosvojitev in napredek našega gospodarstva Ose na naši hruški Ose pod šotorom Oseba, ki jo najbolj občudujem Osel Osel in koza Osel in koza Osel in koza Osel in koza Osel in srna Osel in srna Osel gre enkrat na led Osel gre samo enkrat na led Osel gre samo enkrat na led Osemdeset dedkovih let Osmi marec – dan žena Ostal mi bo lep spomin Ostala sem brez mamice Otok modrih delfinov Otožni pajek Otroci Otroci iz soseščine – tekma – zmaga Otroci iz soseščine – tekma – zmaga Otroci sami – nenaden obisk – prijazen spomin Otroci sami – nenaden obisk – prijazen sprejem Otroci se bahajo Otroci v prvi pomladi v gozdu Otroci, vaša prihodnost Otroci, vaša prihodnost Otročje veselje Otročje veselje Otročje veselje Otrok in iva Otrok in zvonček Otrok – žoga na cesti – mamina jeza Otrok kljubuje Otrok se igra Otrok se joče Otrok se smeji Otrok v smrtni nevarnosti Otrok v smrtni nevarnosti Otrok – žoga na cesto – avto Otroška država Otroško popoldne Otroško veselje Otvoritev asfaltirane ceste Ovca Ovca Ozimnica veverice Tinke Označba Martina Krpana Označba Martina Krpana Označite vzgojiteljev Označitev tovarišev Označitev tovarišev Označitev vzgojiteljev Oživljena slika na steni Pa je pomlad prišla Pa vseeno rada pridem v šolo Pa vseeno rada pridem v šolo Packa Padamo po tleh Padamo po tleh Padec Padec s kolesom Padec s sanmi Padec s smučmi Padel sem Padel sem po stopnicah Padel sem po stopnicah Padel sem s kolesa Padel sem v vedro Padel sem v vodo Padla je z voza Padla je z voza Padla sem z lestve Padli so talci Padli so v boju za svobodo Pajčevina in pajki Pajek je ujel v razpeto mrežo muho Pajek skakalec Pajek, čebela in jež Pajek, skakalec Pajku vrat zadrgne muha Paket Paket Palček Palček in lisica Palček potrgalček Palček pripoveduje ptičji družbi v gostilni “Pod leskovo vejo” o svojem zastonjkarskem poletu v letalu “Štrk III A” Palček Radovedko Palček v moji peresnici Palčica in Palček v Pedenj-deželi Palčki pa le niso tako mala bitja Pamet je boljša kot Pangelpuc na počitnicah Pankič Uroš Panonija Papagaj in sir Papir pripoveduje Parklji na cesti Parna lokomotiva Partizan – vodja odprave na Himalajo Partizan je potrkal na okno Partizani v gozdu Partizanov grob Partizanski grob Pasja hiška Pasja reč – to! Pasja zgodba Pasla sem purančke Pastirci Pastirske dobrote Pastirske dobrote Peč – središče družabnega življenja pozimi Peč – središče družabnega življenja v zimi Pečem palačinke Pedenjmožički pridejo k nam in poročajo domov o naših živalih, rastlinah, o naši šoli, vasi, mestu Pegaz Peka kruha včasih Peka krompirja Pekarna Pekel na Medvedjeku Pekli smo koruzo Pekli smo kostanj Pekli smo kostanj Pekli smo medenjake Pekli smo piškote Peljal(a) sem se na leteči preprogi Peljala se bom z vlakom Peljala sem se z vlakom Peljala sem se z vlakom Peljali smo se z vlakom Pepe Cvek je postal ravnatelj naše šole Pepe Cvek je postal ravnatelj naše šole Pepelka 3 v disko klubu Peresnica Peresnica (z vidika palčka) Pero Pes Pes Pes Pes Pes Pes Pes Pes in mačka Pes in mačka Pes in mačka Pes in petelin Pes in petelin Pes in petelin Pes in petelin Pes gospoda B. Pes je rešil lovcu življenje Pes moje babice Pes nas je prestrašil Pes pripoveduje Pes pripoveduje o svojem življenju pri dobrem gospodarju Pes pripoveduje o svojem življenju prid dobrem gospodarju Pes psa derglja Pes Sultan in muc Godrnjavček Pes, ki laja, ne grize Pesem o tulipanih Pesem o čevljih Pesem preganja skrbi Pesem siren v slovenščini Pesnik med nami Pešanje v kletvicah Pet Pet Pet čarovnic Pet variacij na eno temo Petelin in puran Petelin na gnoju Petelina na gnoju Petelinja ljubezen Petelinji boj Peter Klepec Peter Klepec pripoveduje Peter pri Gruntarjevih Peti marec – dan samoupravljanja Petindvajsetega junija 1997 Petka Petka Pevci so peli Pevci so peli Pevec (športnik, škof) je postal ravnatelj naše šole Pevec (športnik, škof) je postal ravnatelj naše šole Pevske vaje Pica po mornarsko Pihalo je in pihalo Pihalo je prhalo Pijani zajček in dva volka Pika Nogavička Pika na "I" Pika na "I" Pika Nogavička Piknik Pil sem žganje Pilotiral(a) sem letalo concorde Pilotiral(a) sem letalo concorde Pionirček na grobu Pionirčkove sanje Pionirčkovo junaštvo Pionirji utrjujejo bratstvo in enotnost Pionirski praznik Pionirski praznik Pionirski praznik Pionirski praznik Piranske soline Pisal mi je Prešeren Pisala mi je Turjaška Rozamunda Pisatelj Bevk živi med nami Pisava za pokušnjo Pisava za pokušnjo Pisava za poskušnjo Pismo Pismo Pismo – po prosti izbiri Pismo bolnemu sošolcu Pismo bolnemu tovarišu Pismo bolnemu tovarišu? Pismo iz Egipta Pismo iz Fantazije (domišljijsko pismo) Pismo iz srednjega veka Pismo iz Šmartnega pod Šmarno goro Pismo iz Trsta Pismo izseljenske deklice Pismo Jezusu za rojstni dan Pismo materi Pismo očetu Pismo očetu Pismo prijateljici Pismo prijatelju Pismo prijatelju Pismo prijatelju Pismo prijatelju (Od včeraj pogrešaš svoj žepni nožek. 1. odgovor Prijatelj ti naznanja, da je vesel ker je našel nožek. 2. odgovor Prijatelju je zelo žal, da ti ne more, dati ugodnega poročila.) Pismo sv. Miklavžu Pismo tovarišem pionirjem Pismo učitelju s počitnic Pismo vile in škrata Pišem miru in svobodi Piši tovarišu, ki si ga žalil, oprostilno pismo! Pitje in kajenje krajša nam življenje! Pitje in kajenje krajša nam življenje! Plačila za resnico Planet Zemlja na moji dlani Planjavam sivim dali smo slovo Plastika, plastika Plašč Plašljivi Marko Plašljivi Mirko Platno Plavalni tečaj Plazovi po zadnjem deževju Plazovi v našem vinogradu Plemič Ples v maskah na gradu Pletenje vencev in okraševanje grobov Plezanje Ploha Po jajca v kurnik Po kostanje Po jurčke Po krivem so me obsodili Po mačice sem hodila Po mleko dvakrat Po počitnicah Po pomladansko cvetje Po poteh Kozjanskega odreda Po prvem plesu Po slabi družbi rada glava boli Po sledeh skritega dnevnika Po sledeh zemljevida iz 16. stoletja Po snegu na Rožnik Po spominu Po stekleni poti v steklenem gozdu Po toči zvoniti je prepozno Po veliki maši pred cerkvijo Po veliki maši pred cerkvijo Po vratih je močno zaropotalo Po zimi Po zvončke za mamo Pobeg Pobiral sem krompir Pobiranje smeti Pobotnica Pobratimsko Počasi se daleč pride Počastitev padlih borcev Počitnice Počitnice Počitnice Počitnice Počitnice Počitnice Počitnice Počitnice Počitnice Počitnice Počitnice Počitnice na Kitajskem Počitnice na Štajerskem Počitnice pri čarovnici Počitnice se bližajo Počitnice v deželi smeha Počitnice v Indiji Koromandiji Počitnice v vesolju Počitniška kronika Počitniška kronika Počitniška kronika Počitniška zabava Počitniška zabava Počitniške igre Počitniški dogodek Počitniški načrti Počitniški spomin Počitniški spomini Počitniški utrinek Počitniško doživetje Pod brezo miš Pod brezo miš Pod cvetočo lipo sredi vasi Pod našo cvetočo hruško Pod našo cvetočo lipo Pod našo cvetočo lipo Pod nevidnim klobukom Pod sosedovo cvetočo črešnjo Podedoval(a) sem bajno premoženje Podedoval(a) sem grad Podeželski sejem Podkovana žaba Podnebje in prirodnine v Avstraliji Podobnosti med zgodbo (Suhe hruške) in zgodbo o prvem grehu v raju Podrobi opis Pogled na mojo osebnost Pogled v daljavo Pogled v prihodnost Pogled v prihodnost Pogled v prihodnost Pogled z Meljskega hriba Pogled z našega bloka Pogled z okna Pogled z razglednega stolpa Pogled z razgledom stolpa Pogled z vrha gore Pogledal sem okrog sebe Poglej na zvezdnato nebo Pognal mu je strah v kosti Pognala mi je strah v kosti Pognala mi je strah v kosti Pognala nam je strah v kosti Pogovarjal sem se z vesoljci prek satelita Pogovarjal(a) sem se z bitjem z Pogovarjal(a) sem se z zmajem na Zmajskem mostu Pogovarjala sem se s češnjo Pogovor Pogovor z mlini na veter Pogovor ajde in pšeničnega klasa Pogovor barv med seboj Pogovor Blejskega in Bohinjskega jezera Pogovor črk in številk Pogovor črne labodke in belega laboda Pogovor deklice in zvončka Pogovor dimnikov med seboj Pogovor dnevov tednu . Pogovor dnevov v tednu Pogovor dobrega in nagajivega grajskega duha Pogovor dveh kontinentov na Zemlji Pogovor dveh živali Pogovor elementov v periodnem sistemu Pogovor gospodične Breze in gospoda Hrasta Pogovor Grdega račka in mladega lipicanca Pogovor Grdega račka in mladega lipicanca Pogovor izgubljenih rokavic Pogovor kamilice in žajblja Pogovor kemijskih elementov (kisika, ogljika in vodika) Pogovor knjige na pergamentu in knjige na CD-romu Pogovor kontinentov med seboj Pogovor kontinentov med seboj Pogovor kresnice in kresnička na travniku (domišljijski pogovor) Pogovor kresničk na travniku Pogovor letnih časov pri materi Naravi Pogovor lev v živalskem vrtu in leva iz pravljice Pogovor leve in desne roke Pogovor Ljubljane in Benetk Pogovor Ljubljane in Londona Pogovor Ljubljane, Dunaja in Rima Pogovor ljubljanskega gradu in gradu Zemono Pogovor ločil v zvezku (domišljijski pogovor) Pogovor marjetice in narcise na vrtu Pogovor marjetice in narcise Pogovor mavrice in Blejskega jezera Pogovor med Blejskim in Bohinjskim jezerom (domišljijski pogovor) Pogovor med deklico in zvončkom Pogovor med durom in molom Pogovor med elektronskim mikroskopom in lupo Pogovor med godalnimi in pihalnimi inštrumenti Pogovor med lažjo, resnico, polresnico in neresnico Pogovor med levo in desno roko Pogovor med lihimi in sodimi števili Pogovor med listavcem in iglavcem Pogovor med Martinom Krpanom in Martino Pogovor med navadnim telefonom in GSM telefonom Pogovor med novimi in starimi, čevlji Pogovor med Prešernom in Cankarjem Pogovor med razredničarko in mamo Pogovor med Soncem in Luno Pogovor med učiteljico in očetom Pogovor med violinskim in basovskim ključem Pogovor med zlato in srebrno barvo Pogovor mesecev v letu Pogovor mladega lipicanca in grdega račka Pogovor morske zvezde in morskega konjička Pogovor not na notnem črtovju Pogovor not na notnem papirju Pogovor oblakov med seboj (kumulusa, kumulonbusa in altokumulusa (ovčic) Pogovor oceanov med seboj Pogovor pihal in godal (flavta in violina ) Pogovor polža lazarja in polža mlakarja Pogovor Pomladi in Jeseni Pogovor prvega, drugega in tretjega mileniuma Pogovor ptice selivk na poti v južne kraje Pogovor puščav med seboj (Kalahari in Gobi) Pogovor rečnega in morskega bisera Pogovor rek med seboj (Ljubljanica, Amazonka in Ganges) Pogovor reke Pivke in Ljubljanice Pogovor s Faniko Pogovor s Faniko Pogovor s Faniko Pogovor s Faniko Pogovor s Faniko Pogovor s farom Pogovor sadnega drevja med seboj (marelica, jabolko, oreh ) Pogovor slik v galeriji Pogovor solz Pogovor starinske in moderne čarovnice Pogovor stekla in jekla Pogovor številk in črk Pogovor urinih kazalcev Pogovor v celici Pogovor vaškega in mestnega psa Pogovor virusov in bakterij Pogovor vulkanov med seboj Pogovor z rajsko ptico Pogovor z Bogom Pogovor z mojo senco Pogovor z ovčko Pogovor z vitezi okrogle mize Pogovor zajca in polža Pogovor Zime in Poletja Pogovor zmajev na Zmajskem mostu v Ljubljani Pogovor zvezd na nebu in njihovega odseva v vodi (domišljijski pogovor) Pogovor žalostnega in veselega klovna Pogovor žalostnega in veselega klovna Pogreb mojega strica Pogrešam očetovo ljubezen Pogumna bolničarka Pohajkovanje okrog hiše Pohod na Čedce Poišči sorodnost med Velim Jožo in kraljem Matjažem, kraljevičem Markom, Petrom Klepcem in Martinom Krpanom! Poiščite sličnih izrekov o železu! Poizkus avtobiografije Poizkus avtobiografije Poizkus avtobiografije Poizkus potopisa (Slovo od doma, Na vlaku, Novi kraji – novi ljudje, Potniki na ladji, Zanimivo srečanje, Spet domov) Pokal Pokazalo se mu je Pokaži, da je, konj jako razumna žival! Pokaži, kako se je maščevalo na senu grdo ravnanje z očetom! Pokopališče Pokopališče Pokopališče Pokukal sem v votlino kralja Matjaža Polet v bodočnost Polet v vesolje Polet v vesolje Polet v vesolje Poleti Poleti Poletje Poletje Poletje poletje Poletje Poletje Poletje Poletje Poletje na morju Poletje na morju (v gorah) Poletje na našem polju (vrtu, sadosniku, gozdu, na cesti, ob potoku, krog našega doma) Poletje v gorah Poletje v gozdu Poletne podobice Poletni dan Poletni dan Poletni večer Poletni večeri pred našo hišo Polh Polh Polh na obisku Polh piše polhu Poličarjev Francek Politika kot usoda Poljančev Jurček in Kolarjev čuvaj Poljub Poljub Polletno pričevalo Pomladni izprehod Polomljena igrača pripoveduje Polomljena punčka pripoveduje Polž in njegova hišica Polžek med potresom Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal Pomagajmo ostarelim Pomagajmo sosedu Pomagajte mi živeti Pomagal nam bo Bog Pomagal sem Prešernu Pomagal sem pri delu Pomagal sem pri volitvah Pomagal sem pticam Pomagala sem Pomagala sem ptički Pomagala sem sosedu Pomagala sem starki Pomagala sem ženici Pomagali so revežu Pomagali so revežu Pomanjkanje duhovnika Pomanjkanje pravičnosti Pomaranča Pomembnost manjših vlog v Cankarjevih dramah Pomen Pomen rastlinstva za človeško življenje Pomen športa za posameznika in skupnost Pomaranča Pomisli na svojo mamo in njeno ljubezen do tebe Pomlad Pomlad Pomlad Pomlad Pomlad Pomlad Pomlad Pomlad Pomlad Pomlad – Mladost Pomlad je prišla Pomlad je tu Pomlad krog mojega doma Pomlad leta 1941 Pomlad na mojem domu Pomlad na našem travniku Pomlad na našem travniku Pomlad na našem travniku in v sadovnjaku Pomlad na našem vrtu Pomlad na našem vrtu Pomlad na našem vrtu Pomlad na našem vrtu Pomlad na našem vrtu Pomlad na našem vrtu Pomlad na našem vrtu Pomlad na paši Pomlad na polju in travnikih Pomlad na sadosniku Pomlad na travniku Pomlad ob cesti Pomlad ob našem potoku Pomlad ob potoku Pomlad okrog mojega doma Pomlad pod našim kostanjem Pomlad prihaja Pomlad prihaja Pomlad prihaja Pomlad se je prebudila Pomlad se je prebudila Pomlad se prebuja Pomlad v gozdu Pomlad v gozdu Pomlad v gozdu Pomlad v gozdu in na travniku Pomlad v našem sadosniku Pomlad v našem sadosniku Pomladanska romanca Pomladi v pozdrav Pomladno jutro Pomladno jutro Pomoč črnogorskim pionirjem Pomoč Nizozemski Pomoč ponesrečenim Pomoč srnjačku Pomoč starejših Pomoč stari ženi Pomoč v dežju Pomoč v sili Pomorska šola (predmeti, urnik, ocene) Ponesrečena južinica Poni me je vrgel iz sedla Polnočna potnica Pooblastilo Poosebi po svoji domišljiji (lonec, lestev, mizo, stolček, posteljo, papir, sol, čaj) Poznam misijonarja Popiši beračevo življenje v mestu ali na kmetih Popiši deveto deželo, kakršno si sam predstavljaš Popiši gostijo (male in velike čednosti, njih oblek, vedenje ...) Popiši gostijo v peklu! Popiši jesensko jutro, kakor si ga kdaj sam doživel Popiši kak strahoten doživljaj Popiši kak strahoten doživljaj (nevihta, zavora odpove, konj se splaši) Popiši kako svojo zanimivo vožnjo z avtomobilom ali vlakom! Popiši katero svojih otroških igrač! Popiši meščana na kmetih Popiši meščana na kmetih Popiši najzanimivejšo pot v planine Popiši notrino koče Popiši predstavo v cirkusu Popiši predstavo v cirkusu Popiši ptičjo svatbo, kot da bi bil sam na njej, povabljen v zahvalo, ker si dajal pticam kruh pozimi! Popiši ptičjo svatbo Popiši ptičjo svatbo, kot da si sam na njej Popiši svojo najzanimivejšo pot v planine Popiši trobentico! Popiši zasledovanje volka in boj Popiši zasledovanje volka in boj Popiši življenje na fari ob cerkvenem proščenju ali semnju Popiši, kako je čarovnica oblekla živali in stvari Popiši, kako so potujoči glumci ukradli Rosano! Poplava Poplava Poplava Poplava v Rakičanu Poplave Poplave v Trstu Popoldanski počitek Popoldne bom šel v gozd Popoldne na pločniku Popotnik in lipa Popotnik in lipa Popotnik in lipa Popotnik vezani govor v nevezani besedi Popotnika in medved Popustil sem Poredni puran Poročilo mopedista Poročilo o brigadi Poročilo o brigadi Poročilo o delovni akciji Poročilo o delovni akciji Poročilo o filmski in gledališki predstavi Poročilo o filmski predstavi Poročilo o gledališki in filmski sezoni Poročilo o gledališki predstavi Poročilo o pionirskem nastopu Poročilo o pionirskem nastopu Poročilo o Prešernovi proslavi Poročilo o seminarskem delu Poročilo o seminarskem delu Poročilo o sprejemnem izpitu Poročilo o sprejemnem izpitu Poročilo o stanju mladinske organizacije Poročilo o stanju mladinske organizacije Poročilo o športni tekmi Poročilo o športni tekmi Poročilo o učnem uspehu našega razreda Poročilo o učnem uspehu našega razreda Poročilo prijatelju o letini Poročilo stricu o letini (pismo) Poročilo šoferja osebnega avtomobila Poročilo z ekskurzije po vesolju (domišljijsko poročilo) Poročilo z ekskurzije v Butalah (domišljijsko poročilo) Poroka Poroka bo Poroka mojega brata z gozdno vilo Portret slovenskega pisatelja Portret slovenskega pisatelja Posadil(a) sem čudežno seme Posadili smo podtaknjence Posadili smo smreko Potujoča knjižica Posijalo je sonce Poslovili smo se od borcev Poslovilne beseda pticam selivkam Poslovilne beseda pticam selivkam Poslovilne beseda pticam selivkam Poslovni življenjepis Poslovni življenjepis Postal bom arhitekt Postal sem kolesar Postal sem pionir Postal sem planinec Postal(a) sem atom Postal(a) sem ravnatelj(- ica) naše šole Postal(a) sem večji(-ja) od Eiffelovega stolpa Postala sem odbornica Rdečega križa Postala sem odbornica Rdečega križa Postavimo se v vrsto Postavimo se v vrsto Postavljanje jaslic Postavljanje sneženega moža Postelja pripoveduje Postni čas Postojnska jama Postojnska jama Postojnska jama Postojnska jama Postojnska jama in zaklad Postrv Pošiljanje srajce Poškodba Poškodoval sem se Pošlji mi molitveno knjižico Pošlji mi molitveno knjižico! Poštar – paket – delitev daril Poštar – paket – delitev daril Pot na morje Pot čez Galsko peč v Puščavo Pot dežne kapljice Pot do učenosti Pot do učenosti Pot do učenosti Pot domov Pot iz šole Pot je zanimiva Pot je zanimiva Pot na morje Pot od Sv. Ariha do Sv. Bolfanka na Pohorju Pot, po kateri se sprehajam Pot v bolniško posteljo Pot v megli Pot v megli Pot v novo galaksijo Pot v Studenice Pot v šolo Potep Potep po gozdu Potepuh Potepuška pripovedka Potičice Potlej bom slušala Potniki na ladji Potočilo o Prešernovi proslavi Potok pripoveduje Potonika in vrtna roža Potopis dežne kapljice Potopis male snežinke Potopis stonoge (prigode in doživljaji) Potoval sem Potoval(a) sem v preteklost Potoval(a) sem v prihodnost Potovala sem na sončnem žarku Potovala sem na sončnem žarku Potovali smo na Rab Potovanje Potovanje Potovanje Potovanje in srečanje s pingvini na Antarktiki Potovanje do oblaka in nazaj Potovanje k severnemu večnemu ledu Potovanje na belem oblaku Potovanje na deževnem oblaku Potovanje na hrbtu vetra Potovanje na leteči preprogi Potovanje na Mars Potovanje na Mars Potovanje na otok zakladov Potovanje na počitnice Potovanje ob Dravi od do Potovanje ob Savi od do Potovanje okoli sveta Potovanje okoli sveta Potovanje po inkovskem mestu Potovanje po čokoladni deželi Potovanje po Indiji Potovanje po Indiji Potovanje po luninem površju Potovanje rumenega lista Potovanje s podmornico okoli sveta Potovanje s podmornico Potovanje s sončnim žarkom Potovanje skozi čas Potovanje skozi čas Potovanje skozi puščavo Potovanje v Afriko Potovanje v Gorico Potovanje v neznano deželo Potovanje v podvodni svet Potovanje v preteklost Potovanje v prihodnost Potovanje v srednji vek Potovanje v srednji vek Potovanje v televizijo Potovanje v vesolje Potovanje z balonom Potovanje z balonom okoli sveta Potovanje z jadrnico okoli sveta Potovanje z jadrnico okoli sveta Potovanje z oblakom Potovanje z vitezi okrog mize Potrdila in mali oglasi Potres Potrpežljivost železna vrata prebije Potrpežljivost železna vrata prebije Potrpežljivost železna vrata prebije Potrpljenje prebije železne duri Potrpljenje prebije železne duri Potrpljenje prebije železne duri Potrpljenje prebije železne duri Potres v Črni gori Potujem Potujem iz preteklosti v prihodnost Potujem na leteči preprogi Poučni izlet Povedali so nam Povest Povest Lesena skleda Povest o Borisu Kidriču Povest o divji raci Povest o hudobnem Jernejčku Povest o Jurčku Povest o nagajivem botrčku Povest o novem krajcarju Povest o Soči Povest o veliki ljubezni majhnega srca Povest Zveličar in plevice Povesti Povesti Povest Mutec Osojski Povesti Pika na “I” Povesti Ribica in pastirčka Povodenj Povodenj Povodenj Povodenj dne 6. aprila 1908 Povodni mož Povodnji meseca oktobra t. l. Povratek na Zemljo Povratek v Poljčane Povsod je lepo, a najlepše je doma Povzročil(a) sem pravo zmešnjavo Povzročila(a) sem pravo zmešnjavo Pozabil je ... Pozabil sem čarobne besede Pozabil sem na starega očeta Pozabil(a) sem čarobne besede ... Pozabil(a) sem ... Pozabljena obljuba Pozabljena obljuba Pozabljeni grobovi Pozdrav iz Kanade Pozimi Pozimi Pozimi Pozimi Pozimi ob ribniku Pozimi ob ribniku Poznam bitje iz tujega planeta Poznam jo (ga) Poznam jo (ga) Poznaš kakšne značilnosti grškega odra Pozor – cesta Pozor, kača! Požar Požar Požar v Kotljah Požar v Kotljah Požar v Kotljah Požar v Kotljah Požirek kisle vode Požrešna radirka Pragozd v Šumavi Pralni stroj Praprotno seme in kresna noč Praprotno seme na kresno noč mi je povedalo Prav mu je Prave prijatelje izkušamo le v nesreči Prave prijatelje izkušamo le v nesreči Pravi vojak Pravljica Pravljica Pravljica o divjem možu Pravljica o dobrosrčni deklici in zakletem kraljeviču Pravljica o dobrosrčni deklici in zakletem kraljeviču Pravljica o govoreči češnji Pravljica o kozorogu Pravljica o muci Maci Pravljica o nastanku flavte Pravljica o nastanku ogledala Pravljica o nastanku sedmih Triglavskih jezer Pravljica o nastanku solz Pravljica o posodi Pravljica o posodi Pravljica o povodnem ali vodenem moži Pravljica o Rojenicah Pravljica o šivilji in škarjicah Pravljica o škratih Pravljica o štirih pravljicah Pravljica o ubogi Terezinki Pravljica o Vilah Pravljica o vili Pravljice in pripovedke iz domačega kraja Pravljično mesto Prazen račun Prazen strah Prazen strah Praznično kosilo Praznično kosilo Praznik – boljša obleka – umazati se Praznik – boljša obleka – umazati se Praznik dela Praznik dela ( razredni spis) Praznik sv. Rešnjega telesa Praznik v šoli Praznik vojne mornarice Praznoval(a) sem rojstni dan pri Eskimih Praznovali smo Praznovali smo pionirski praznik Praznovali smo pionirski praznik Praznovali smo pionirski praznik Praznovali smo pionirski praznik Praznovali smo pionirski praznik Praznovanje Praznovanje Praznovanje Praznovanje dneva žena Praznovanje leta 2000 na Marsu Praznovanje novega leta Praznovanje Novega leta v Fantaziji Praznovanje pusta v vesolju Praznovanje rojstnega dne Praznovanje rojstnega dneva pri Einsteinu Praznovanje rojstnega dneva pri Eskimih Praznovanje rojstnega dneva v igluju Preberi naslednjo basen, in napiši jo po svoje Preberi naslednjo basen, in napiši jo po svoje Preberi tole pesmico in napiši jo prosto Preberi tole pesmico in zapiši, kaj ima vsaki oddelek v sebi Pred Božičem v ruških prodajalnah Pred dnevi v mestu Pred izložbo Pred Miklavžem Pred nevihto Pred novo mašo Pred odhodom Pred ogledalom Pred razrednim sodnim stolom Pred razrednim sodnim stolom Pred svojim pragom najprej pometaj Pred svojim pragom najprej pometi Pred Veliko nočjo v gozdu Pred velikonočnimi prazniki Pred velikonočnimi prazniki Pred velikonočnimi prazniki Pred vrati postave Predavanje o steklini Predavanje v risarski dvorani Predmestna cesta Predmeti – del mojega sveta Predniki, ki bi jih nad vse rad poznal Prednja in zadnja stran denarja 10 para Prednja in zadnja stran denarja 10 para Prednosti odlikovanja Predragi oče Predragi oče Predragi oče Predstavim se Predstavljam se Predstavljam vam hišno ljubljenko Prehodna zastavica Prej cicibani, zdaj pionirji Prelepo si mesto Maribor Preljubo doma, kdor ga ima Premeteni Andrejček Premier za cenzuro (ali proti njej) Prenapolnjene šole Prepelica in nje prepeličica Prepelica in nje prepeličica Prepelica in nje prepeličica Prepir med dijaki Prepir po pohorsko Prepisovanje Prepozno sem prišel(-la) domov Prepozno sem prišel(-šla) domov Prepozno sem prišel/la domov Prepir zaradi naloge Preproste besede Presejana lilijica Presenečenje Presenečenje Presenečenje Presenečenje Presenečenje Presenečenje Presenečenje Presenečenje v Postojnski jami Presenetil nas je potres Presenetljiv pripetljaj Preskočil sem prvo oviro Presmečev les Prespal(a) sem eno stoletje Presta Prestopno leto Prestopno leto Prestrašil sem se Prestrašil sem se do Prestrašila sem se Prestrašila sem se Prešernov in Župančičev portret Prešernova proslava Prešernove pesmi Prešernovo neodposlano pismo Prešernovo neodposlano pismo Preširnost pripravi človeka v velike zadrege Pretekli teden v šoli Pretiravanje Pretresljiv vznemirljiv Prevajalski stroj za vse jezike Prevalje nekoč in danes Prevrnjen avto Prevrnjen avto Prevzele so me lepote slovenskih gora Prežihovina Preživel sem nepozabne počitnice Preživel(a) sem en dan v Kraljestvu makovih zrn Preživel(a) sem en dan v največjem svetovnem cirkusu Preživela sem nevihto Pri bolnem tovarišu Pri branju Pri cvetočem leskovem grmu Pri cvetočem maku Pri čebelarju Pri čebelnjaku na našem vrtu Pri črevljarju Pri črevljarju Pri črevljarju Pri dedku in babici Pri dresiranju psa Pri drvarjih v našem gozdu Pri igri Pri Jugovih v trgatvi Pri koscih Pri koscih Pri koscih Pri kosilu Pri kosilu Pri kovaču Pri kovaču Pri krojaču Pri krojaču Pri krojaču Pri levu Pri ličkanju koruze Pri maj Pri meni doma Pri mizarju Pri mizarju Pri mizarju Pri modelarskem krožku Pri mojem najljubšem opravilu Pri mojem prijatelju Pri mojem prijatelju Pri mojem prijatelju Pri mojih zajcih Pri morju Pri morju Pri mrliču Pes Muri v stanovanju Pri nas doma Pri nas doma Pri nas doma Pri nas doma Pri nas doma Pri nas doma Pri nas doma Pri nas doma Pri nas doma Pri nas doma za novoletno jelko Pri nas imamo koline Pri nas je gorelo Pri nas ni šibe Pri nas se je zgodila nesreča Pri nas varčujemo Pri nemščini Pri očetu Pri očetu v planini Pri peku Pri planinstvu Pri pletarskem krožku Pri polnočnicah Pri polnočnicah Pri potoku Pri potoku Pri potoku Pri potoku Pri povodnem možu Pri povodnem možu Pri prijatelju Robotu na obisku Pri prostovoljnem delu Pri raznih rokodelcih Pri raznih rokodelcih Pri sestrah Pri siničjem gnezdu v gozdu Pri sneg Pri spomeniku Pri starem očetu Pri stari mami Pri stari mami Pri stari mami Pri stari mami Pri stari mami Pri sv. maši Pri Štempiharju Pri telovadbi Pri telovadbi Pri tkalcu na Žavcarjevem vrhu Pri topli peči Pri treningu Pri treningu Pri verouku Pri Vilduškem gradu Pri vstajenju Gospodovem Pri vstajenju gospodovem Pri zajterku Pri zdravniku Pri zdravniku Pri zgodovinskem pouku Pri zobozdravnici Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri zobozdravniku Pri žabji mlaki Pričakoval sem očetov obisk Pričakovala sem očetov obisk Pričakovanje Pričevanje o prometni nesreči Pričevanje o prometni nesreči Pričnemo pouk Pridi, dedek Mraz! Pridnost je največje bogastvo Pridnost vse premaga Prigode Pečka Poštenjaka ali o tem, kako ljudje narobe mislijo Prigode v deželi Liliputancev Prigode zvestega Gwelfa Prigodica iz mojega življenja Prigodice iz mojega življenja Prihod pomladi Prihod pomladi Prihod pomladi Prihod pomladi Prihodnost Prihodnost Afrike Prijatelj 'Prijatelj' in senca Prijatelj – to je beseda vseh besed Prijatelja Prijatelja Prijatelji ob meni Prijateljstvo Prijateljstvo Prijateljstvo Prijateljstvo med slonom in skrbnikom Prijateljstvo po pošti Prijateljstvo s samurajem Prijazno mestece je Kranj Prijazno mestece Kranj Prijeten poletni večer Prijeten zimski večer v naši hiši Prijetni poletni večeri pred našo hišo Prijetni poletni večeri pred našo hišo Prijetno potovanje Prijetno presenečenje Prijetno smo bili presenečeni Prikaz dneva izpita Prikaz dnevnega izpita Prikaz razrednega kolektiva Prikaz razrednega kolektiva Prikaz šolskega odmora Prikaz šolskega odmora Prikaz učne ure Prikaz učne ure Prikaz učne ure Prikaz učne ure Priljubljene rokerske skupine Primerna obleka za šolo Primorska v septembru 1943 Primorska v septembru 1943 Princ in princesa Princ na belem konju Princ za en dan Princ, začaran v laboda Princ, začaran v laboda Princesa, začarana v črno labodko Prinesite lopate Pripetilo se je v 3. e razredu Pripoved čevljev Pripoved izgubljenih rokavic Pripoved lestenca Pripoved makovega zrna na makovki Pripoved na P Pripoved na P Pripoved na P Pripoved na P Pripoved starega čevlja Pripoved starega čevlja Pripoved svetilnika na oceanu Pripoved šolske table Pripoved štiriperesne deteljice Pripoved velikega bleščečega lestenca in male ulične svetilke Pripoved zmaja na Zmajskem mostu Pripovedka iz domačega kraja Pripovedka iz domačega kraja Pripovedka iz mojega domačega kraja Pripovedka iz mojega domačega kraja Pripovedka o brezi Pripovedka o nosku Pripovedka o tatovih Pripovedka o Tončku Pripoveduj, kako se naredi miza Pripovedujete kako gradijo hišo! Pripovedujte, kako gradijo hišo Pripovedujte, kako napravi krojač obleko! Pripovedujte kako se naredi miza! Pripovedujte o vaši današnji poti v šolo! Pripovedujte to povest tako, da nadomestite nekatere izraze z besedami, ki stoje v oklepajih! Priprava na birmo Priprava na božič Pripravili smo torbice za vietnamske otroke Pripravili smo torbice za vietnamske otroke Pripravili smo zemljo Pripravljamo se na Božič Pripravljamo se na Veliko noč Prisega grozna je – pa sveta Prisilno delo Prisluškovala sem Prisluškovanje Prismojena meja Prisostvovali smo seji delavskega sveta Pristal je helikopter Pristanek na Luni Pristanek na mesecu Prišel je prvi sneg Prišel je zdravnik Prišla je jesen Prišla je jesen Prišla je jesen Prišla je jesen Prišla je pomlad Prišla je pomlad Prišla je pomlad Prišla je pomlad Prišli smo v novo šolo Prišlo novo leto Pritožba Prizadevanje za boljši položaj Prizadevanje za mir Prizadevni ribiči Prizor iz domačega odra Prizor sproščenja v Puščavi Prizor z domačega odra Prižgal sem svečko Prižgala sva lučko Prižgala sva lučko Procesija Procesija o Telovem Procesije ne bo Prodaja mlatilnice Prodaja pohištva Prodajal sem sadje in zelenjavo Promet Promet na vasi Prometna nesreča Prometna sredstva v svetovni vojski Prometni miličnik Prometni znak pripoveduje Prometno tekmovanje Proslava Proslava Proslava cesarjevega jubileja na naši šoli Proslave nekaj in danes Prostost Prošnja do prijatelja (pismo) Prošnja za domovinski list Prošnja za izpustitev Prošnja za obrtni list Prošnja za odpis zemljiškega davka Prošnja za oprostitev orožne vaje Prošnja za oprostitev orožne vaje Prošnja za posojilo Prošnja za preskrbitev službe Prošnja za priporočilo Prošnja za srajco Prošnja za točenje vina Prošnja za sprejem v gospodinjsko šolo Prošnja za sprejem v občinsko zvezo Protestantizem in slovensko slovstvo Protipalica Protirevolver Protisnežna juha Protisnežna juha Protisnežna juha Prva cvetoča roža na našem vrtu Prva kazen Prva kazen Prva kazen Prva kazen Prva kazen Prva kazen Prva kazen – po spominu Prva košnja pri nas na planini Prva ljubezen Prva pomladanska cvetica Prva prepelica Prva slana v dolini Prva trobentica Prva ura Prva vijolica Prva vijolica (Saj te vidim) Prva zrela jabolka na tetinem vrtu Prve cvetice Prve cvetice Prve črešnje Prve črešnje Prve hlače Prve hlačice Prve jagode Prve jagode Prve jagode Prve mačice Prve maline Prve pomladanske cvetlice Prve pomladanske cvetlice Prve pomladanske cvetlice Prve snežinke Prve vijolice Prve vijolice Prve zrele češnje Prve zrele črnice Prvi in zadnji dve Prvi pomladanski dan Prvi april Prvi april Prvi april Prvi dan svobode Prvi dan šole Prvi dan v 2. razredu Prvi dan v letu Prvi dan v šoli Prvi dan v šoli Prvi dan v šoli Prvi dnevi v mestu Prvi greh Prvi jesenski dan Prvi kukavičin glas Prvi maj Prvi maj Prvi maj Prvi maj Prvi metulj Prvi metulji Prvi metulj – Prvi sneg Prvi november Prvi ples Prvi ples (poljub, zmenek) Prvi poljub Prvi pomladanski dan 'Prvi' pomladanski dan Prvi pomladanski dnevi Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg Prvi sneg ob morju Prvi strah Prvi strah Prvi strah Prvi škrjanček Prvi škrjanček Prvi škrjanček na moji roki Prvi šolski dan Prvi šolski dan Prvi šolski dan Prvi v mestu Prvi vernih duš dan Prvi vtis iz mesta (Pismo materi) Prvi vtisi iz mesta Prvi vtisi iz mesta Prvi vtisi so redko najbolj pravi Prvi zimski dan Prvi zimski dan Prvi zmenek Prvi zvončki Prvi zvončki Prvi zvončki Prvi zvončki Prvič – zadnjič Prvič govornik Prvič na gledaliških deskah Prvič na gledaliških deskah Prvič na jezeru Prvič na kolesu Prvič na kolesu Prvič na konju Prvič na letališču Prvič na letovanju Prvič na lovu Prvič na morju Prvič na morju Prvič na morju Prvič na morju, na planinah Prvič na planinah Prvič na planinah Prvič na pravi ples Prvič na računalniku Prvič na sejmu Prvič na smučeh Prvič na Triglavu Prvič od doma Prvič poletela (čebelica pripoveduje) Prvič pri gimnastiki Prvič pri maši Prvič pri polnočnici Prvič s padalom Prvič sem uporabil jedilni list Prvič v čolnu Prvič v kinu Prvič v kinu Prvič v kinu Prvič v mestu Prvič v mestu Prvič v tretjem razredu Prvič v vodi Prvikrat na Bledu Prvikrat na Bledu Prvikrat v šolo Prvo in zadnje sveto obhajilo Prvo cvetoče vresje Prvo pisemce pastirčku Prvo pismo Prvo zimsko veselje Prvoaprilska Prvoaprilska laž Prvoaprilska laž Prvoaprilska šala Prvoaprilska šala Prvomajska proslava Prvomajske počitnice Prvomajski prazniki Prvošolske Psica Bistra Psihološke pravice otrok Ptica in netopir Ptica in netopir Ptica bralka Ptica bralka Ptica iz dežele Ptica pekarica Ptice pozimi Ptice pozimi Ptice se poslavljajo Ptice se poslavljajo Ptice se poslavljajo Ptice se zbirajo in selijo na jug Ptice so odletele Ptice so odletele na jug Ptice so odletele v južne kraje Ptič se s ptičem druži, žaba z žabo v luži Ptiček Ptičica in kepa Ptičje gnezdo na naši črešnji Ptičje gnezdo na naši jablani Ptičje gnezdo ob cesti Ptičje gnezdo ob cesti Ptičje gnezdo ob cesti Ptičje gnezdo v našem skednju Ptička na nebu Ptička v kletki Ptičke Ptički Ptički pozimi Ptički pozimi Ptičnica Pubi Pubi Puhi Kuhali smo peko Punčke in avtomobilčki Pust Pust Pust (v naši hiši) – Pust na cesti Pust na cesti Pust na saneh Pust na vasi Pust v krčmi Pust v naši hiši Pust v naši vasi Pust v naši vasi Pust v naši vasi Pust za pečjo Pust, pust, krivih ust Pusti medvedek Alojzij Pusti otok Pustite mi mojo mladost Pustni običaji pri sv. Marku Pustni sprevod Pustni torek Pustni torek Pustolovski dnevnik o iskanju zakladov Inkov in Aztekov Pustovanje Pustovanje Pustovanje Pustovanje Pustovanje Pustovanje v mojem kraju Pustovanje v šoli Putka Racman in tri race Račke Rad bi bil ... Rad bi bil kmet Rad bi se spremenil Rad imam staro mamo Rad jo imam Rad(a) imam Rad(a) imam Rad(a) imam pomlad Rada bi bila prodajalka Rada bi pomagala sirotam Rada bi postala Rada bi potovala v gore Rada bi šla v preteklost Rada imam Radi se drsamo Radi smo zapustili staro šolo Radirka pripoveduje Radodarni Zdenko Radovedna miška Radovednost Raje je umrl, kakor da bi izdajal Rajska cvetka Rajska ptičica – Poslušal si rajsko ptičico, vrnil si se med ljudi: kakšen si predstavljaš svet? Rak in vodni drsalec Rak na brisači Rana ura – zlata ura Rana ura – zlata ura Rana ura – zlata ura Rana ura, zlata ura Rana ura, zlata ura Rana ura, zlata ura Ranili smo se z bombo Ranjenec Rastlina Raški sejem Ravnaj se po pametnih in omikanih ljudeh Ravnaj se po pametnih in omikanih ljudeh Ravnaj se po pametnih in omikanih ljudeh, dosti ne posnemaj. Česar pervič prav ne storiš, drugikrat popravi, in se poštene šege vadi Ravnaj se po pametnih in omikanih ljudeh, robastih ne posnemaj. Česar pervič prav ne storiš, drugikrat popravi, in se poštene šege vadi. Ravnodušnost Ravnotežje trgovanja Razbila sem skodelico Razbiti kozarec ni igrača Razbito steklo Razburljiv dan Razburljive dogodivščine v Afriki Razburljive dogodivščine v Afriki Razdrto gnezdo Razelektrika Razgled od Sv. Bolfanka dne Razgled s Kalvarije pri Mariboru Razgled z Golovca pri Ljubljani Razgled z naše Kalvarije po zimi Razgled z Žavcarjevega vrha Razgovor med kmetom in delavcem Raziskovanje novega planeta Razjezeni poni Razlika med vaškim in mestnim otrokom Razlil sem črnilo Razmišljanje Razmišljanje mlade glave Razmišljanje o domišljavcih Razmišljanje o jeseni Razmišljanje ob spomeniku Razmišljanje stalagmita Razmišljanje stalaktita Razmišljanje o vojni in miru Razmišljanje: zakaj smo ljudje veseli (razmišljanje) Razočarala sem mater Razočaranje v mladih letih Razorožje Razpoloženje ob semestru Razpoloženje v razredu ob koncu leta Razpoloženje, ki mu ni pomoči Razprava Razprava o enakosti in neenakosti Razpravljanje Razredna mama Razredna mama Razredna Razposajenka Razredni možgani Razredni Pavliha Razredni zmaj Razredni možgani Razserdeni ovčar Razserdeni ovčar Razstava starih predmetov Razstava, ki ji ni para Razstava, ki ji ni para Razsvetljava in baklada v Rušah na predvečer cesarjevega jubileja Raztrgana lisica Razumevanje moderne umetnosti Razumevanje modernih umetnosti Razumnost čebel Razvalina pripoveduje Razveselil sem mamo Razveselil sem se Razveselil(a) sem se / bilo me je strah Razveselila sem mamico Razveselila sem mamico Razvoj gledališča v mojem domačem kraju Razvoj gledališča v mojem domačem kraju Razvoj socializma pri Slovencih Razvrstitev Rdeča kapica in babica Rdeča kapica in brezzobi volk Rdeča kapica in njen prijatelj Janko Rdeča kapica in njen prijatelj Janko Rdeča kapica in njen prijatelj Janko Rdeča kapica pri filmskem režiserju Rdeča kapica pri filmskem režiserju Rdeča kapica pri filmskem režiserju Rdeča kapica v šoli Rdeča zvezda za očeta Rdeče češnje Recenzija o zadnji knjigi, ki sem jo prebral Recenzija zadnje knjige, ki si jo bral Recept (Pri receptih napiši sestavine, pripravo in navodila za uporabo) Recept za čarovniško juho Recept za čarovniško juho Recept za dobro voljo Recept za juho proti nagajivosti Recept za ljubezenski napoj Recept za ljubezenski napoj Recept za najboljšo čokolado na svetu Recept za odličen uspeh Recept za srečo Recept za vesoljski koktajl Recept za vesoljski koktajl Red je duša pravil Red je duša pravil Redovanjak in svobodnjak v razgovoru po Prešernovi: 'Nuna in kanarček' Reka Reka Paka pripoveduje Reka Paka pripoveduje Reklama Reklama za koktajl male morske deklice Reklama za počitnice v vesolju Reklama za potovanje v raketi po Rimski cesti Reklama za vesoljski koktajl Reks Res je šel Resnica je nebeška rosa, da jo ohraniš, ji čisto posodo pripravi Resnica je posoda lepote, svobode Resnica o dedku Mrazu (Božičku, Miklavžu) Resnicoljubni si ne maši ušes Resničen dogodek Reševanje muce Mace Rešila me je molitev Rešitev Revček Reverz Riba Ribal sem repo Ribica in pastirček Ribica in pastirčka Ribica pripoveduje Ribica v šoli Ribica v šoli Ribiška spretnost Ribiški uspeh Ribiški uspeh (podan kot pripoved in kot zapis v dnevnik) Riki Robin Hood in Martin Krpan pri meni Robot ima gripo (opravičilo za šolo) Rodbinske razmere na otoku Nowhere Roditeljski sestanek Rojstni dan Rojstni dan Roka roko umiva Roka roko umiva Rokodelstvo je lepa dota Rokovnjači in rokovnjaštvo Roman kot sila za družbeno spreminjanje Romanje Romanje k Mariji Pomagaj Romantični čas srednjega veka Roparji Rotor v hlevu Roza palačinke Roza palačinke Rudar Rudar Rudar globoko pod zemljo Rudar na delu Rudijevo pismo materi! Rudnik Rudolf Habsburški Rudolf Habsburški Rudolf Habsburški in prosjak Rumena in rdeča barvica Rumeno-zelena vodna pošast Ruše v megli Ruški mlaj Ruški potok ob zadnjem deževju Ruški potok se je posušil S Cankarjem sem šel(šla) na sprehod na Rožnik S čim mislite baviti se v počitnicah? S čim nam koristijo domače živali? S čim nam koristijo domače živali? S čim nam koristijo domače živali? S čim navdaja uspeh človeka? S čim smo si Jugoslovani pridobili ugled v svetu? S knjigo na paši S kom bi bil raje na počitnicah, s starši ali vrstniki? S kom bi se rad srečal S partizani pri tabornem ognju S pesmijo po svetu S planinci na Kopaonik S počitnic S poti po alpskem svetu S prijateljem astronavtom po vesolju S sestrico se tepeva S sestro sva se skregali S sošolci smo nabirali bisere S sošolci smo nabirali bisere S splavi smo se odpravili na dolgo potovanje po reki Savi S splavom po oceanu S splavom po oceanu S splavom po reki S stricem S stricem S stricem S stricem S stricem Sabotaža Sabotaža Sadna kupa Sagadinova domačija Sagadinova domačija Saj ni mogoče, ljuba gospa Sajenje mladih dreves v šolskem sadovnjaku Sam doma Sam doma Sam doma Sam sebi ne prizanašaj, pa boš vsemu kos Sama doma Sama doma Sama sreča? Samo tebi zaupam Samopašnež Sanjal sem, da sem prišel v svet risank Sanjal sem, da živim v pravljični deželi Sanjal sem, da živim v pravljičnem svetu Sanjal(a) sem Sanjal(a) sem, da sem v deželi Velikanov Sanjal(a) sem deželo brez časa Sanjal(a) sem o povodnem možu Sanjal(a) sem, da namesto rok imam krila Sanjal(a) sem, da sem največji(a) velikan(-ka) Sanjal(a) sem, da sem oblak Sanjal(a) sem, da sem predsednik(-ca) Slovenije Sanjal(a) sem, da sem velikan(a) Sanjal(a) sem, da živim v vodi Sanjala sem Sanjalo se mi je Sanjalo se mi je Sanjalo se mi je o velikanih Sanjam Sanje Sanje Sanje malega atoma pod mikroskopom Sanje malega Mirka Sanje nekega otroštva Sanje pri belem dnevu Sanjski izum Sanjski izum Sankanje Sankanje 'Satan' v omari Sava Sava Sava Savinjska dolina in Vipavska dolina Savinjska dolina in Vipavska dolina Sebi seješ, sebi tudi žanješ Sebi seješ, sebi žanješ Sedela sva na ušesih Sedež gori Sejem Sejem na Rovišču Selitev Selitev v novi dom Selivke smo se vrnile Sem ekokoš Sem fant od fare? Sem gasilka pri požaru Sem mama Sem obiskovalec v mestni knjižnici Sem očka Sem pobegli sončni žarek Sem reka Sava Sem smučarski skakalec Sem v pionirskem odredu Črni muc Sem vrabec Sem vrabec Sem zadnji list Sem zajček Sem zvonček Sem že osmošolka Semenj v Potoku Semenj v potoku Sinočji Miklavžev večer Senzacija v kurji vasi Sestanki, ki me dolgočasijo Sestavite nekaj primerov za telegrame Sestra Sestra je bolna Sestra pri peči Sestrica me je naučila pisati Sestrica mi nagaja Sestrica Sara Sestrina ljubezen Severni jelen in domače govedo Seznam pravic otrok v vesolju Seznam pravic otrok/bitij v povodni šoli Sagadinova domačija Shajala sem Shujševalna kura Si bil kdaj po krivici kaznovan? Opiši svoje maščevalne ukrepe! Sijaj, sijaj solnčece! Silen pok Simfonija narave Sinica Sinička v razredu Sinoči me je do doma pripeljal taksi Siromaštvo v družini Sistem za domačo naloga Sistematizacija Šiškoizlet Skale – poročila o zemeljski zgodovini Skavti Skavtska nogometna tekma Skrivnostno življenje makaronov in špagetov Skok v daljavo Skok v koprive Skok v koprive Skoraj bi izgubil mamo Skoraj brez šole Skozi okno Skrb in smert Skrb in smrt Skrb za božje kraljestvo je prva Skrb za mamo Skrb za nezaposlene Skrb za rože Skrbimo za ptičke pozimi Skrbna gospodinja v hiši tri ogle podpira Skriti sovražniki so nevarni (Krt modrijan) Skrivališče pod košem Skrivna učenica Skrivna učenica Skrivna učenica Skrivna učenica Skrivnost Cerkniškega jezera Skrivnost Cerkniškega jezera Skrivnost dobrih fotografskih posnetkov Skrivnost grajske skrinje Skrivnost je skrivnostno nedosegljiva Skrivnost malinovega in robidovega grma Skrivnost pšeničnega polja Skrivnost robidovega grma Skrivnost starega vrta Skrivnost zelene jame Skrivnostna pošast v jezeru Skrivnostni lipicanci Skrivnostni nastanek sedmih Triglavskih jezer Skrivnostni vrt Skrivnostni zapis na mozaiku v Ravenni Skrivnostno izginotje Skrivnostno podstrešje Skrivnostno potovanje Skromnost je lepa čednost Skromnost je lepa čednost Skupna risba Skušal sem blefirati Skušnja Skušnjava Slab film Slab občutek zaradi nepripravljenosti na pouk Slab občutek zaradi nepripravljenosti na pouk Slaba kri Slaba lastnost Slabe ocene Slabe učiteljeve navede Sladkosneda kokoš Rezika Sladkosnedni Lojzek Sladoledna zmešnjava Slamnik Slap Slast v naravi Slast v naravi Slava kmetijstvu! (pismo) Slavčevo petje Slavkova suknja Slavospev Slepec Slepec in mleko (po Tolstoju) Slika iz zaprašenega albuma Slika katerekoli iz Vilharjeve pesmi 'Molitev' Slika na steni je oživela Slika na steni mi je povedala Slike in naše duše Slike v galeriji so oživele Slišala sem ptičko pet Sliva ob mladinski progi pripoveduje Sliva ob mladinski progi pripoveduje Sliva ob mladinski progi pripoveduje Sloga jači – nesloga tlači Sloga jači, nesloga tlači! Slon džungle Slonček balonček Slonič opisuje svoje sedemdnevno potovanje Slonič opisuje svoje sedemdnevno potovanje do reke Slovanska zadruga Slovar pregovorov in rekov Sloveni pridejo do morja Slovenci v Ameriki Slovenska sem Slovenske gorice Slovenski junak Fran Gornik Slovenski junak Marija Črne Slovnica, odčarana čarovnica Slovo Slovo Slovo Slovo ob sklepu šolskega leta Slovo ob sklepu šolskega leta Slovo od brata Slovo od doma Slovo od prijateljice Slovo od sestre Službeno izpričevalo Smeh nad smeh Smeh nad smeh Smeh nad smeh Smeh nad smeh Smeh nad smeh Smeh skozi solze Smeh v hiši strahov Smeh v šolskih klopeh Smeh v šolskih klopeh Smejala sem se kot še nikoli Smejali smo se Smejali smo se Smert treh razbojnikov Smert treh razbojnikov Smešen dogodek iz mojega otroštva Smešen dogodek iz mojega otroštva Smešna vodna zgodba Smešna vožnja Smešna zgodba Smešne prigode Česna in Čebule Smešni opis Smola Smrečica pripoveduje Smreka Smreka Smreka Smreka in grm Smreka in jelka Smreka in jelka Smreka sem Smrekov gozd Smrekov gozd Smrekov gozd v snegu Smrt materi ustreže, pa ji vrne dete: popiši njegovo usodo Smrt moje sestrice Smrt starega atka med NOB Smučal(a) sem na drugem planetu Smučali smo v Kranjski Gori Smučarski tečaj Snaga v hlevu Sneg Sneg Sneg Sneg Sneg Sneg Sneg je pobelil naš kraj Sneg je pobelil naš kraj Sneg je že tu! Sneg naše veselje Sneg, sneg Sneg, sneg Sneguljčica Sneguljčica in Trnuljčica na ljubljanskem gradu Sneguljčica je obiskala našo šolo Sneguljčica je obiskala našo šolo Sneguljčica trmoglavka Snežaki Sneženi mož Sneženi mož Sneženi mož Sneženi mož Sneženi mož Sneži Snežilo je Snežilo je Snežinka Snežinka pripoveduje Snežinki Snoči je Oblakovim hiša pogorela So demonstracije učinkovite? Sobota je moj dan Sobota s Šifrerjem Sobotni večer Soča Soči Sočutni deček Sodeloval(a) sem na viteškem turnirju Sodobna pravljica Sodobna pravljica se je uresničila Sodobni ptički brez gnezda Sol Sol pripoveduje Solnčna in cerkvena ura Solnčna in cerkvena ura Solnčna pa senčna stran Solza Solza v očeh stare žene Solzice Sonce je kot molitev Sonce je posijalo v njeno življenje Sonce v družini Sonce zahaja, sence rasto ob sončnem zahodu Sončna pot mojega življenja Sončni vzhod Sončni zahod Sončni zimski dan Sonja seje stotake Sosed in srna Sosed brez soseda ne more živeti Sosed mi pripoveduje o ilegalcih Soseda Sosedov avto Sosedov gozd Sosedov hudi pes na cesti Sosedov konj Sosedov konj Sosedov kres na velikonočno soboto Sosedov pes Sosedov pes Sosedov pes Lord Sosedov pes Lord Sosedov pes Sultan Sosedov Sultan Sosedov Sultan Sosedov Sultan Sosedov teliček Sosedov konj Sosedovi škorci Sošolec Sošolka Sošolki Majdici v spomin Sošolki Majdici v spomin Soudeležba Sovražnik nam je zažgal hišo Sovražnik nam je zažgal hišo Sožalno pismo prijatelju ali prijateljici ob materini izgubi Spanček me je premagal Spanje in smrt Spanje in smrt Spanje in smrt Spanje in smrt (večerne misli) Spekla sem prve kolače Spet doma Spet domov Spet smo bili v delovnih brigadah Spis o domišljavem oslu Spis o jeseni Spis o Lumpiju Spis o Lumpiju Spis o plohi Splezal(a) sem po lestvi do neba Splezal(a) sem po lestvi do neba Spodbuditev Spodrsnil je Spodrsnilo je Spomenik pripoveduje Spomenik v našem kraju Spomenik v našem kraju Spomin in up Spomin iz bolezni Spomin iz okupacije Spomin iz okupacije Spomin iz prvih otroških let Spomin iz prvih otroških let Spomin mojega očeta na potovanje iz Italije domov Spomin na Brezje Spomin na mater Spomin na mater Spomin na nižjo gimnazijo Spomin na nižjo gimnazijo Spomin na nižjo gimnazijo Spomin na očka Spomin na očka Spomin na osnovno šolo Spomin na osnovno šolo Spomin na osnovno šolo Spomin na prvi razred Spomin na prvi razred Spomin na prvi razred Spomin na prvo pionirsko letovanje Spomin na sv. Miklavža Spomin na sv. Miklavža Spomin na Štajersko Spomin na vesel dogodek Spomin na vesel dogodek Spomin na žalosten dogodek Spomin na žalosten dogodek Spomin s počitnic Spomin spominov Spomini Spomini Spomini Spomini vodnjaka želja Spomini ali memoari Spomini iz bolezni Spomini iz bolezni Spomini iz bolezni Spomini iz mladosti Spomini iz mladosti Spomini iz okupacije Spomini iz okupacije Spomini iz otroških let Spomini iz prvih otroških dni Spomini iz prvih otroških let Spomini mojega očeta na potovanje iz Italije domov Spomini na babico Spomini na deda Spomini na dedka Spomini na dela Spomini na Franceta Bevka Spomini na izlet na Koroško Spomini na Mirico Spomini na mladostna leta (prosto pripovedovanje) Spomini na nižjo gimnazijo Spomini na osnovno šolo Spomini na otroštvo Spomini na otroštvo Spomini na počitnice Spomini na prvi razred Spomini na sv. Miklavža Spomini na šolo v naravi Spomini na tovarišico Vido Blažko Spomini na vesel dogodek Spomini na žalosten dogodek Spomini starega klobuka Spominja me na ... Spominja me na ... Spominjaj se smrti Spominjaj se smrti Spominjaj se smrti Spominjaj se smrti Spominjaj se smrti Spominjaj se smrti Spominjaj se smrti! Spominjam se Spominjam se Spominska knjiga Spominske značke Spomladanske podobice Spomladanski dan Spomladansko jutro Spomladi Spomladi Spomladi Sporočilo iz vesolja Sporočilo na papirusu Sporočilo v hieroglifih Spoštuj svojega očeta Spoštujem življenje Spoznala sem ... Spoznanje Spoznavanje prometa skozi igro Sprehajala sem se po gozdu Sprehod na mali grad Sprehod ob potoku Sprehod ob Rači Sprehod ob Savi Sprehod po gozdu Sprehod po ladijskem krovu Sprehod po Veneri Sprehod skozi gozd Sprehod v gozd Sprehod v gozd Sprehod v gozd Sprehod za vasjo Sprejela sem gosta iz Velenja Sprejeli smo majhnega otroka Sprememba Spremembe v naravi Spremenil sem se v ogledalo Spremenil(a) sem se v ogledalo Spremenil(a) sem se v zvezdo Spremenil(a) sem se v ... Spremenila sem se v injekcijo Spremenila sem se v lastovko in odletela Spričevalo Sproščena igra Sproščena igra Spuščali smo ladjice Spuščali smo milne mehurčke Spuščali smo papirnata letala Spuščali smo papirnata letala Spuščali smo puščice Spuščali smo zmaja Spuščali smo zmaje Sraka Sraka Sraka Sraka Sraka in mlade Sraka in pavje perje Sraka in pavje perje Sramota Srebrna gostija pri našem gospodarju Sreča Sreča Sreča Sreča Sreča je opoteča Sreča je, če srečaš na poti v šolo dimnikarja Sreča v nesreči Sreča v nesreči Sreča v nesreči Sreča v nesreči Sreča v nesreči Srečal sem zajca Srečal(a) sem bitja z drugega planeta Srečal(a) sem coprnico Zofko Srečal(a) sem človeka iz kamene dobe Srečala sem ptičko Srečala sem vojake Srečali smo gusarje Srečanje z osebnostjo Srečanje in pogovor s povodnim možem Srečanje čarovnikov in čarovnic Srečanje s coprnico Zofko Srečanje s čarodejem Srečanje s čudakom Srečanje s kačo Srečanje s kačo Srečanje s kačo Srečanje s pesnikom Srečanje s pisateljico Kristino Brenkovo Srečanje s poezijo v osnovni šoli Srečanje s poezijo v osnovni šoli Srečanje s pradedom Srečanje s pradedom Srečanje s Primožem Trubarjem Srečanje s Primožem Trubarjem Srečanje s ptico Srečanje s samim seboj Srečanje s Severinom Šalijem in Jožetom Dularjem Srečanje s srnami Srečanje s srnico Srečanje s srnico Srečanje s srnico Srečanje s srnico Srečanje s Titom Srečanje s Titom Srečanje s Titotom Srečanje s tujcem Srečanje s tujcem Srečanje z divjim prašičem Srečanje z divjim prašičem Srečanje z divjim zajcem Srečanje z Domnom Brezekovim Srečanje z duhovi Srečanje z ježem Srečanje z junakom iz knjige Srečanje z lovcem Stanetom Srečanje z Martinom Krpanom Srečanje z Martinom Krpanom Srečanje z Martinom Krpanom Srečanje z Martinom Krpanom Srečanje z osebnostjo Srečanje z osebnostjo Srečanje z osebnostjo Srečanje z osebnostjo Srečanje z osebnostjo Srečanje z robotom Srečanje z vojakom Srečko in vile Srečni dan so proslavili ob kresu Srečni petek Srečni pristanek Srečno novo leto Srečno sva opravila Sredi poletja na polju Sredi poletja na sadonosniku Srednjeveški viteški turnir Skrivnost votlega drevesa Srna Srna Srna Srna in jelen Srna in jelen Srna z mladičem Srne in jaz Srne v sadovnjaku Srnica pripoveduje Srnico sva videla Srnico sva videla Srnjaček Srnjak mi je pripovedoval Sršeni v bukvi Stanica Stanovanje leta 2005 Stanujem na Marsu? Stanujem v ... Star čevelj pripoveduje Star čevelj pripoveduje zgodbo svojega življenja Star čevelj pripoveduje zgodbo svojega življenja Star čevelj pripoveduje zgodbo svojega življenja Star škorenj pripoveduje Star škorenj pripoveduje Star škorenj pripoveduje Star škorenj pripoveduje Star čevelj pripoveduje zgodbo svojega življenja Stara mama mi je povedala Stara mati Stara ropotija odkriva način življenja prednikov Stara verv Stara verv Stara verv Stara vrv Stara vrv Stari gozdar Stari mlin pripoveduje Staro mamo so zaprli Staro otroško kolo pripoveduje Starostna doba nemira Staršev ne izkoriščam Starši pripovedujejo Starši so mi povedali Starši so se vrnili Starši v razredu Starši, vrnite se Steblo koruze Steklar v šoli Stekleni možiček Stekleni možiček Stekleni možiček Steklenička jagodnega soka Stiskanje grozdja Stojiš kot lipov bog Stol smo našli, le mize ni bilo nikjer Stol, ki ga ni bilo Stolček pripoveduje Stoletnica prve osnovne šole v Celju Stolp na ljubljanskem gradu Stonoga si kupuje čevlje Stopil sem skozi čarobno zrcalo Stopil(a) sem skozi vrata v preteklost Stopil(a) sem v pravljično deželo za devetimi gorami in devetimi vodami Storil sem krivico Storila sem ji krivico Storila sem krivdo Storila sem krivico Storila sem krivico Storila sem krivico Storila sem krivico Storila sem krivico Storila sem krivico Storila sem krivico Storila sem krivico Stožilo se mi je po domu Strah Strah Strah Strah Strah in mali strahovi Strah ima velike oči Strah ima velike oči Strah ima velike oči Strah po nepotrebnem Strahec praska Strahopetni Nemci Strahopetni Nemci Strahopetni Nemci Strahopetni Nemci Strahopetni Nemci Strahopetni Nemci Strahovi Strast – gotova propast Strašna burja na Vranskem Strašna burja na Vranskem Strašni lev Straža neznani prihod tujca Streljanje z možnarjem Strelov in Levstikov 'Popotnik' Stric (teta) nas je obiskal Stric gredo v mlin Stric gredo v mlin Stric gredo v mlin Stric gredo v mlin Stric Jože nam pravi o Rusih Stric Jože nam pravijo o Rusih Stric Jože nam pravijo o Rusih Stric Jože nam pravijo o Rusiji Stric Matija Stric mi je pripovedoval Stric v nevarnosti Striček, povej mi pravljico Strip o skrivnostni Sfingi je oživel Strnadovo gnezdo ob potoku Strnadovo gnezdo v gozdu Strupene jagode Studenec nam je usahnil Stvarnikova modrost v naravi Subjektivni in objektivni činitelji v umetniškem ustvarjanju Suha krava Suknja in telovnik Suknja in telovnik Super metla Super nalivno pero Superavtomat Superbabica Superlonec Superlonec Superlonec Supermetla Supermetla Supermetla Supermetla Supermetla Supermetla Supermetla Supermetla Superočala Superpero Superpero Supersladoled Surova beseda jezo razplamti, blaga jo pogasi Sušec Sv. Alojz Ligvorij Sv. krst Sv. Miklavž Sv. Miklavž Sv. Trojica in en Bog Svarilo, da oče ni plačnik za sina Svečan Svet brez številk Svet nas je opazil Svet nas preveč prevzema Svet okoli nas Sveta božična noč Sveta božična noč Sveta božična noč Sveta božična noč Sveta božična noč Sveti Miklavž Sveti Miklavž Sveti večer Sveti večer pri nas doma Svetilka Svetlikanje kresnic Svilopredka Svinčnik pripoveduje Svinčnik pripoveduje Svinčnik (reka, šolska torba) je spregovoril(a) Svinja in ovca Svinja in ovca Svinjski tat Svoboda Svoboda je naša največja sreča Svoboda posameznika Ščuka Še dolgo do spanja Še pogled nazaj in vstop v novo življenje Še pogled nazaj in vstop v novo življenje Še tak lisjak se nazadnje ujame Šege na binkoštno nedeljo pri nas Šel sem z vesoljsko ladjo Šest dni v Trstu Šestnajsti maj 1980 Šestomer v Valjavčevi živalski pravljici 'Volk in pes' Škerjančki Škocjanski palčki Škoda, da je že zvonilo Školjka z biseri mi je prišepnila Škorci na našem orehu Škorci na naši jablani Škorci so tu! Škorec Škorec Škorec Škornji Škrat Škrat in drvar J. Trdina (Pretvori pravljico) Škrat nered Škratek 'cicicapi' Škratje Škrjanček 'Škrjančki' Škrjanec Šli smo na pohod Šli smo se detektive Šli smo se detektive Šmarna gora Šmarnice Šmarnice za mamo Šoje proti fašistom Šojnica Šojnica Šojnica Šola Šola Šola in cerkev Šola brez ocenjevanja Šola govori Šola in sošolci Šola iz sladoleda Šola iz snega Šola male morske deklice Šola mojih želja Šola na Dobravi Šola pri nas doma Šola pri nas doma Šola stoji na glavi 'Šola' v kameni dobi Šola v naravi Šola v naravi skozi moje oči Šolazaver Šole, ki sem jih obiskoval Šolska južina Šolska knjiga pripoveduje Šolska knjiga pripoveduje o lenem učencu Šolska knjiga pripoveduje o marljivem učencu Šolska knjiga pripoveduje o marljivem učencu Šolska knjiga pripoveduje svoje zgodbe Šolska knjiga pripoveduje svoje zgodbe Šolska knjiga pripoveduje zanikrnem učencu Šolska peč Šolska soba Šolska soba Šolska tabla mi je povedala Šolska torba Šolska torba me je nesla v narobe šolo Šolska torba pripoveduje o lenem in zanikrnem učencu Šolska žoga Šolske počitnice Šolski esej o naglasu Šolski izlet v Šolski izlet v Zagreb Šolski izlet v Zagreb Šolski izlet v. .. Šolski izlet v. .. Šolski manifest Šolski robot Šolski sprehod Šolski sprehod Šolski urnik v podvodni šoli Šolski urnik v vesoljski šoli Šolski vrt Šolski vrt Šolsko leto se bliskovita bliža koncu Šolsko leto se je pričelo Šopek za staro teto Šotori Španski borci v Trbovljah Špinača Šport me dolgočasi Športni dan Športni dan Športni dan Športni dan Športni dan Športni dan Športni dan Športni dan na Rogli Športni dan, vesel je dan Športno tekmovanje Štafetna palica je bila narejena v železarni Štiri visoke šole Štiri visoke šole Štiridesetletnica gospoda nadučitelja Štiriperesna deteljica Štorklja Štorklja na šolskem dimniku Študentje glasbe na šoli Študentova izba Štuparamo čez potok Šumeče leskovje Šumi soseščine Švrk na cesti Švrk na cesti Ta ni možak, ta ni za rabo Ta ni možak, ta ni za rabo – kdor tujih videl ni ljudi (Levstik) Ta ni možak, ta ni za rabo – kdor videl tujih ni ljudi Tabla pripoveduje Taborili smo v Medulinu Taborišče na Rabu Taborniški mnogoboj Tak sem jaz Taka Taka sem jaz Take burje pa še ne 'Takega botra pa že ne!' Tako kot drugi Takrat me je bilo sram Takrat me je bilo sram Takrat me je bilo sram Takrat me je bilo strah Takrat sem občutil krivico Takrat sem občutil(a) samoto Takrat sem občutila krivico Takrat sem občutila krivico Tam Tarzan Taščica Tat Tata pri kuhanju Tatinska muca Te hudobne ose! Tebi, moj dnevnik, zaupam Tega ne bom nikoli pozabil Teh mojih osem šolskih let Tehnika mora biti v službi človeka Tekma Tekmoval sem Tekmoval sem Tekmoval sem Tekmovali smo v umivanju zob Tekmovanje Tekmovanje grajskih strahov v strašljivosti Tekmovanje nagajivih grajskih duhov Tekmovanje o herojih Tekmovanje v smešnosti Tekmovanje za Bevkovo bralno značko Tekmovanje za najbolj izviren 'plonk' listek Telefon se je zaljubil v GSM Telefonski pogovor Telefonski pogovor z vesoljci Telegram z Marsa Televizija Televizijska reklama Teliček Telovo pri nas Teme za srednjo stopnjo Temni in jasni božični večeri Temnikar ne prestopi senčne črte Tepežnica Tesnoba in strah Testament Testiranje Težave na moji šolski poti pozimi Težave, težave, težave ... Težki in lepi dnevi mojega partizanstva Težko diham Težnje k malim avtomobilom Ti očeta do praga, sin tebe čez prag Ti učenost s krepostjo služi / kot solnce strinja luč in moč, / s tem domovini zvesto služi, / neutruden zanjo dan in noč. ( S. Gregorčič) Tico po perji spoznaš Tine na strehi Tiskarski škrat Tisoč kilometrov na uro Tistega lepega dne Tišina Tito na obisku pri bolnih otrocih Tivolski park v pozni jeseni Tlakomer (barometer) ali vremensko steklo To bi morali doživeti To je bila ploha To ni več novo To noč je sveta noč To pa ni bilo tovariško To sem jaz To sem jaz in to pravijo o meni To sem pa jaz To smo junaki Tvoja glava, tvoj svet Toliko dela Tom Sawyer Tom Saywer Tomažkovi dve Tonček in potoček Tonček in potoček Tončika Tončka pri trobentici Topli spomini na mater Toplomer in tlakomer Toplomer in tlakomer Toplota Topot kozaških konj je naznanjal smrt, rop in mučenje Topot kozaških konj je naznanjal smrt, rop in uničenje Topot kozaških konj naznanja smrt, rop in uničenje Torba me je nesla v narobe svet Torba me je nesla v narobe šolo Torba me je nesla v narobe šolo Torba me je nesla v šolo Torba me je nesla v šolo Torba pred šolo je spregovorila Torba pripoveduje Torbica pripoveduje Tovariš Tito in Castro v Kopru Tovariš Tito je obiskal Črnomelj Tovariš Tito jej obiskal Črnomelj Tovariš Tito na Dolenjskem Tovariš Tito na Dolenjskem Tovariš Tito na Dolenjskem Tovariš Tito na Dolenjskem Tovarišem ob začetku šolskega leta Tovarištvo ni prazna beseda Tovarištvo ni prazna beseda Tovarišu profesorju ob njegovi petdesetletnici Tovarišu profesorju ob njegovi petdesetletnici Tovarišu razredniku ali tovarišici razredničarki ob koncu šolskega leta Tovarna Tovorni vlak, poštni vlak in brzovlak Tovorni vlak, poštni vlak in brzovlak! Traduzione Traktor pripoveduje Traktor pripoveduje Travna bilka mi je zaupala skrivnost Travnik spomladi Trdo kladivo Trdoglavi zmaj Treba bo nove oblike Trenutek Trenutek pred šolsko nalogo Trenutek pred šolsko nalogo Trg Trg v Ljubljani Trgali smo grozdje Trgatev Trgatev Trgatev Trgatev Trgatev Trgatev Trgatev Trgatev pri moji teti Trgatev pri moji teti Trgatev pri nas Trgatev v domačem vinogradu na Bistrici Trgatev v graščinskem vinogradu Trgatev v vinogradu Tri hitre in lahke poti do nepriljubljenosti Tri srne Tri želje Tri želje Tri želje Tri želje zlate ribice Trideset let svobode Triglav Triglav in vzpon nanj Trije metuljčki Trije najboljši zdravniki so solnce, zrak in voda Trije petelinčki in njihovi inštrumenti Trije prijatelji Trije volkovi Trmasta žena Trmoglavi zmaj Trmoglavi zmaj in pogumni Janez Trn in vinska trta Trpljenje v taborišču Trst Tudi – angeljček Tudi učenje je daritev Tudi beseda ubije človeka Tudi jaz hočem biti prva Tudi jaz sem si že služila kruh Tudi korenjake je včasih strah Tudi letos smo taborili ob morju Tudi Ljubljana je naša domovina Tudi meni se je to zgodilo Tudi mi smo Titovi Tudi moj oče je član delovnega ljudstva Tudi moj oče je član delovnega ljudstva Tudi moj oče je član delovnega ljudstva Tudi moj oče je član delovnega ljudstva Tudi naša cerkev je poškodovana Tudi otroci imajo težave Tudi pešci so udeleženci v prometu Tudi pri noni je lepo Tudi s tujimi gosti gre Tudi v meni je dobro in zlo Tudi v naši družini je živela majka Jugovičev Tudi v naši hiši je živela majka Jugovičev Tudi živeli si pomagajo Tuja zemlja človeka ubija Turek pripoveduje Turistični vodič po planetih Turku se sablja zlomi Tvoja beseda je zrcalo tvoje omike 'Tvoja!' Ubegla ptica Ubijalska beseda Uboga mati in njena otroka Uboga muca Uboga muca Ubogal me je Ubogi zajček Ubogi zmajček Uboštva in bolezni ne moreš skriti Uči se v mladosti, ako hočeš biti moder v starosti Uči se v mladosti, ako hočeš biti moder v starosti Uči se v mladosti, ako hočeš biti moder v starosti Učim se igrati šah Učim se karateja Učitelji kot moji učenci Učiteljske skrbi Učna knjiga govori o preteklosti Učna knjiga govori o svoji preteklosti Učna knjiga govori o svoji preteklosti Učna knjiga govori o svoji preteklosti Udomačena kavka Uganka v piramidi Ugasli vulkan in njegova zgodba Ugodna pomota Ugrabitev neveste Uh, kako me je bilo strah Uh, kako me je bilo strah Uh, ta puberteta Ujel sem se v past Ujel sem veliko ribo Ujel(a) sem zlato ribico Ujela sem ptiča Ujeta taščica Ujeti v Beli pasti Ujeti v Beli pasti Ukradeni konj Ukradli so mi sanke Ulice in trgi Umetnost in revolucija Umetnost pa, o človek, sam imaš Umor za štiri krajcarje Umrlim v spomin Up Upam ... Upor dežnikov Upor v razredu Uporaba Uporaba vodnih barv Upoštevajte otroke Uprla sem se skušnjavi Ura Ura Ura Ura oddiha 'Ure ni' Uredimo si akvarij Urejanje Uresničene sanje Uresničene sanje Uresničila se je moja velika želja Uresničila se je moja velika želja Urška iz Povodnega moža na našem šolskem plesu Usmilimo se živalic Usoda Janezkove jezikovne vadnice Usoda Janezkove jezikovne vadnice Usoda stare žoge Usoda stare žoge Usoda starega mlina Usoden alkohol Uspeh pri igri Uspeh na odru Uspeh pri delu Uspeh pri igri Uspelo mi je Usta Ustanovil si rokovsko skupino Ustanovili smo ansambel Stol Ustanovili smo ansambel Stol Ustanovitev naše pionirske čete Ustavil naju je tujec Ustrašil sem se Ustrašil sem se Ustrašila sem se Ustrelil sem kozla Ustroj in poslovanje človeškega živčevja Uši Utrinek iz šolskega življenja Utrinek iz šolskih dni Utrinki iz mojega otroštva Utrinki iz mojega otroštva Utrinki z ekskurzije po vesolju Utrinki z mojih počitnic Utrinki z Rimske ceste Užaljena veličina Užitki ob smučanju na vodi Užitni goban ali jur V kovačnici V »Ruski koči« pri Sv. Arihu V akvariju V ambulanti V Ameriko V Ameriko V avtobusu V avtobusu V avtobusu V Begunjah V begunstvu V Bistri V boju za mesto na lestvici V boju za svobodo V bolnici V bolnici V bolnici V bolnišnici V bolnišnici V bolnišnici V božični noči V bratovih možganih V Celju so izginili vsi gumbi V Celju so izginili vsi gumbi V Cerknico V Cerknico V cirkusu V čast sv. Miklavžu! V čebelarskem muzeju V čokoladni deželi (potopis z zemljevidom) V deželi velikanov in velikank V deželi brez barv V deželi brez časa V deželi brez črke P V deželi brez številk V deželi Čebulandiji in Česnilandu V deželi čokolade V deželi geometrijskih likov V deželi Gorgonov in Pomponov V deželi Liliputancev V deželi norcev V deželi palčkov V deželi pravljic V deželi risank V deželi Trmariji V deželi Trmariji V deželo je prišla pomlad V deželo je prišla pomlad V Dolenjskih toplicah V domovini naših prednikov V drami V drami V dvoje gre lažje od rok V električni žici ni čebel V Gardalandu me je bilo strah V glasbeni deželi V glavnem odmoru V glavnem odmoru V glavnem odmoru V gostilni V gostilni V gozdu V gozdu V gozdu V gozdu V gozdu V gozdu V gozdu V gozdu V gozdu V gozdu V gozdu V gozdu sem našla otroka brez matere V gozdu so lovci V hlevu V hlevu V hlevu V Indiji Koromandiji V Indiji Koromandiji V jami V jami V jami V jami V jami V kampu V kleti V knjižnici V kopališkem domu V kovačnici V kovačnici V kraljestvu V kraljestvu palčkov V kraljestvu rož V kraljestvu živali V kraljestvu živali V kraljestvu os V Kranju V Križni jami V labirintu periodnega sistema V letalu mi je bilo slabo V Ljubljani V Ljubljani smo leni za pisanje V ljudskem slovstvu je ohranjena modrost naroda V loncu z rumom V mali zakladnici velike katedrale V Mariboru V mestu V mladem bukovem gozdu V mladosti navajeno neolikano vedenje je velika nesreča za ves čas življenja V mlinu V mlinu V mlinu V mlinu V moji domači vasi V morju živijo tudi hobotnice V najem se odda mlin z žago V naši knjižnici V naši šoli bo lepo V naši trgovini pred Božičem V nedeljo V nedeljo V nedeljo popoldne V nesreči spoznaš prijatelja V nesreči spoznaš prijatelja V nesreči spoznaš prijatelja V nevarnosti prosim za pomoč Marijo V novi učilnici V novi učilnici V novoletni noči V novoletni noči V novoletni noči V očetovi delavnici V odmoru V operi V operi V osmem V parku V partizanski bolnišnici V partizanski bolnišnici Franji V pastirski šoli V petnajstem V petnajstem V planinah V planinskem domu V počitnicah pri babici V počitnicah pri babici V podvodni slaščičarni V Postojnski jami V pravilno narejenem svinjskem hlevu V pravljični deželi V pravljični deželi V pričakovanju jutrišnjega dne V pričakovanju novega leta V Ptuju V razred je priletela osa V razredu V razredu je bila miška V razredu je bila miška V razredu pred zvoncem V risarskem krožku V Rovinju V rudniku diamantov V senci je zdaj najbolj prijetno V Sevnici med NOB V sili spoznaš prijatelja V slogi je moč V slogi je moč V službi pri čarovnici Kurji nožici V snegu in metežu V soboto V soboto pred vsemi svetniki na domačem pokopališču V sodu V solnem rudniku V stari kmečki hiši V stekleni deželi (potopis z zemljevidom) V studiu V svetu molekul in atomov V šoli V šoli V šoli in pri telovadbi V šoli pri telovadbi V šoli pri telovadbi V šoli pri telovadbi V šolo V šolo se vozimo V študijski knjižnici V tišini narave V trebuhu sedmoglavega zmaja V tretjem razredu V trgatvi V trgatvi V trgatvi V trgatvi pri I. V trgatvi pri I. V trgatvi pri I. V trgatvi pri sosedovih je bilo veselo V trgovini V trgovini V trgovini V trgovini V trgovini V trgovini V tržnici V tujem kraju V 'Turški koči' pri Sv. Arihu na Pohorju V učenčevi šolski torbi V učilnici begunskih otrok V ujetništvu V varstvo izročeno blago V varstvo izročeno blago V večernem hladu V velenjskem rudniku V vesoljski slaščičarni V vesolju V vinu utone mnoga mušica, tudi človek, stara resnica V virtualni resničnosti (znanstveno- fantastična zgodba) V vseh kritičnih časih so Avstrijski pokazali, da so eno telo V vsemirju V zarji mladosti V zimskem jutru V železniškem vozu V živalskem vrtu V živalskem vrtu V živalskem vrtu V živalskem vrtu V živalskem vrtu V živalskem vrtu Vabilo Vabilo (Pismo tovarišem iz drugega kraja) Vabilo na detektivsko srečanje Vabilo na majniški izlet Vabilo na majniški izlet Vabilo v deželo Fantazijo Vabljive jagode Vaja za razredno tekmo Vajenka pri napovedovalki usode Valentinovo – dan zaljubljenih Valovi na morju Varčevanje Varoval(a) sem bratca (sestrico) Varoval(a) sem bratca Varoval(a) sem sestrico Varujem bratca Varujmo svoj planet Vas Sesirjeni ljudje Vasica moje stare mame Vasice moje stare mame Vaščani so mi povedali Vaška lipa Vaška lipa Vaška lipa Vaška lipa Vaška pravljica Vaški običaji Vaza – črepinje – mamina jeza Vaza – črepinje – mamina jeza Važne deklice Včasih lažem Včeraj na potu iz šole Včeraj popoldne Včeraj sem bila pri šivilji Včeraj sem bila pri šivilji Včeraj sem našel štiriperesno deteljico Včeraj smo kolinili Včeraj smo kolinili Včeraj so mati kruh pekli Včeraj zvečer ni bilo elektrike Včeraj, danes, jutri Včerajšnja nedelja Včerajšnja nedelja Včerajšnja nedelja Včerajšnja nevihta Včerajšnja nevihta Včerajšnja nevihta Včerajšnja veselica v naši hiši Včerajšnje popoldne Včerajšnje vreme Včerajšnji kres Včerajšnji sejem Včerajšnji solnčni zahod Včerajšnji vihar in današnja nevihta Večer na mojem domu dne 2. decembra 1908 Večer na vasi Večer ob domačem ognjišču Večer ob svečah Večer pred sv. Tremi kralji Večerja Večerjaj pri sveči Večji obrambni proračun Večkrat se pretepamo Večkrat se pretepamo Vedenje pri sv. maši Vedno bom govoril resnico Vedno pri smučkah Velenjska šola Velik gozdni požar na Pohorju Velik sodobni slovenski pesnik Velika in mala kraljica Velika goba Velika nesreča na železnici Velika noč pri nas doma Velika pesa Velika pesa Velika pustolovščina na Japonskem Velika smola Velika suša mesec maja na polju Velika suša meseca majnika na našem vrtu Velika suša meseca majnika na polju Velika suša na našem polju Velika suša na našem travniku Velika suša na našem vrtu Velika suša na naši njivi Velika veteranska slavnost v Rušah Velika žalost v naši hiši Velika želja – ptiček – skrb zanj Velika želja – ptiček – skrb zanj Velikan Velikanko Veliki oltar v cerkvi / naše orgle Veliki petek Veliki petek Veliki požar Veliki požar Veliko – majhno Velikonočni čas prihaja Velikonočni kres sredi našega polja Velikonočni kresi na Kozjaku Velikonočni kresi na Kozjaku Velikonočni običaji v mojem rojstnem kraju Velikonočni ponedeljek v snegu Velikost naše družine Venček Vendar prekratko nam bilo je polje in oče je odšel čez morje v svet prodali smo – in šli za njim (M. Klopčič) Venerina gostilna Vrgel je konja in jezdeca v morje Vergiliju na pot Verjeli so mi Vernih duš dan Vernih duš dan Vesel počitniški dogodek Vesela planinca Vesela vožnja Vesele in žalostne iz dijaškega življenja Vesele tetice so oživele star narodni običaj Veseli dan Veseli gobarji Veselih časov srečo sem užival Veselih časov srečo sem užival Veselje in žalost na snegu Veselje na paši Veselje na snegu Veselje s flavto Veselo binkoštno jutro Veselo na novo delo (mravlja pripoveduje) Veselo nujno zlo Veselo presenečenje Veselo zlezeva na voz Veselo zlezeva na voz Veslarjev Cvetko Vesoljska šola (predmeti, urnik, ocene ) Vesoljski koktajl (navodila za uporabo) Veš, mama, rada bi ti povedala Veter Veter Veter Veter in list Veter v gozdu Veverica Veverica Veverica Veverica Veverica Veverica Veverica na lešniku Veverica na orehu Veverica na orehu Veverica na orehu Veverica na orehu Veverica sanja Veverica zna mnogo! Veverička in velikanski lešnik Vid je krasen dar nebeški Vid je krasen dar nebeški Videla sem Dachau Videla sem dosti novega Videla sem dosti novega Videla sem nesrečo Videla sem pijanca Videla sem ranjenega fazana Videli smo nenavadno ptico Videm ob Ščavnici Vihar na morju Vihar na morju Vihar na morju Vihar sovraštva Vihar v družini Vihar v Žirovnici Vijolica Vijolica Vijolica Vijolica pripoveduje Vijolice dišeče Vila in škrat sta me obiskala Vila pripoveduje Vila pripoveduje Vile Vile Vile in junaki Vile in kmetje Vilenica Vilice, nož in žlica Vinska terta in krompir Vinska trta (Jena dobra stran po pesnikovih besedah, jena slaba pa po lastnem opazovanji vsakdanjega življenja popisana) Vinska trta Vinska trta in krompir (korun) Vinski trs Violina Viri džeza Viri Linhartovih iger Viteški turnir na grajskem dvorišču Vlak Vlak na domišljijo Vloga žene v sodobni družbi Vnuček in muca Voda Voda Voda Voda najkoristnejša tekočina Voda v naši kleti Voda v stanovanju Vodilna misel Umekove pesmi 'Mladenič in vila' Vodilo življenja Vojaki nam pomagajo Vojaki v Rušah Vojna in njen smisel Vojna na Hrvaškem Vojna nevarnost Vojna v zalivu Vojska, kuga, kolera Volčja jagoda in češnja Volk Volk Volk in jagnje Volk in lisica Volk in lisica Volk in lisica Volk in lisica Volk in lisica Volk in sedmero kozličkov v Šiški Volk in sedmero kozličkov v Šiški Volk in sedem kozličkov v Šiški Volk kosmatinec Volk z Rožnika in sedem kozličkov iz Šiške Voluhar Voščilo materi za god Voščilo očetu za god Voščilo tovarišu Titu Voščilo za Novo leto Vožnja na oblačku Vožnja po oblačku Vožnja s kajakom Vožnja s kolesom Vožnja s tankom Vožnja z ladjo Vožnja z letalom Vožnja z vlakom Vožnja z vlakom Vožnja z vlakom Vožnja z vlakom (ladjo, letalom) Vožnja z vlakom v Ljubljano Vprašanja ob kronanju v Zagrebu Vprašanje Vprašanje blaginje Vrabca na brzojavni žici Vrabček pripoveduje Vrabec (zajec, srnjak) mi je pripovedoval Vrabec (zajec, srnjak) mi je pripovedoval Vrabec pripoveduje Vrag in Sam Vrana vrani ne izkljuje oči Vrana vrani ne izkljuje oči Vrata v preteklost in okno v prihodnost Vrbsko jezero Vrč poln solza Vreme je prav Vreme je prav Vreme na dan 40. mučencev Vreme pred letošnjim božičem Vremenska napoved za mlečno stezo Vremenska napoved za našo galaksijo (domišljijska napoved) Vremenska napoved za podmorsko kraljestvo Vremenska napoved za vesoljce Vremenske zadeve Vrnitev očeta iz vojne Vrnitev v domovino Vročina Vrste čevljev Vrt Vrtnar bom Vrtnar bom Vrtnar bom Vrvenje in drvenje na mravljišču v gozdu (ob robu gozda, ob cesti, ob robu našega travnika, naše njive, našega vinograda, vrh naše drvarnice) Vsak začetek je težak Vsak začetek je težak Vsaka glava ima svojo pamet Vsaka ptica ljubi svoje gnezdo Vsakdanja pot v šolo Vsako popoldne hodim na pašo 'Vse čez' Vse manj delovnih mest na deželi Vse mine Vse mine Vse mine Vse mine (jesensko razmišljanje) Vse moje neizpolnjene želje Vse mu je bilo smešno Vse orožje eno vam premaga, bratovska je sloga to orožje! (Besede umirajočega kralja Svetopolka) Vse premalo upoštevamo prometne predpise Vse to je moja domovina Vse ure sveta so se ustavile Vsega dovolj Vseh mrtvih dan Vseh mrtvih dan Vseh mrtvih dan Vsem ne moreš ustreči Vsem ni ustreči Vsem se ne more streči Vsem se ne more ustreči Vsi ljudje ne vedo Vsi smo tekmovali Vsi smo ubogi grešniki Vsi smo ubogi grešniki Vsi sveti Vsi sveti Vsi sveti – praznik mrtvih Vsi za enega, eden za vse Vstopil(a) sem v televizijo Vu soboto sem odišao Vznemirili smo sipo Vzorna gospodinja Vzpon na Triglav Vztrajna mravlja Vztrajna mravlja Vztrajna mravlja Vžigalice Z balonom okoli sveta Z barko sem prepotoval(a) celotno Primorje Z dobro voljo začni delo, pa bo lep uspeh imelo Z lažjo ne prideš daleč Z letalom nad našim krajem Z letalom nad našim krajem Z letalom v Beograd Z mamico sva spet prijateljici Z mamo kolesariva Z mamo na sprehodu Z Markom Polom po svilni poti Z mavrico okoli sveta Z Naočnikom in Očalnikom na Mirionu Z oblačkom Z očetom sva šla v Postojnsko jamo Z očkom loviva ribe Z raketo po vesolju Z vztrajnostjo veliko dosežeš Z želenimi škornji v širni svet Za darilo sem dobil kolo Za en časek radosti Za kakšnega me imajo in kakšen sem Za ljubi kruhek Za mamo Za mano ostani zidovje, / iz mesta radosten bežim, / čez travnik, polje in grmovje, / od holma do holma hitim. (Levstik) Za mater Za mater Za medvedom Za nagrado čokolada Za prazen nič Za slovo v spominsko knjigo našega razreda Za staro pravdo Za staro pravdo Za viharjem sonce lepše posije Zabijanje žeblja Zacvetela je naša hruška Zacvetela je naša hruška Začasna ljubezen Začetek novoslovenskega slovstva Začetek šolskega leta Začutila sem domotožje Zadnja jagoda Zadnja podobica Zadnja povodenj Zadnje praznovanje mojega rojstnega dne (božiča, novega leta) Zadnji dan leta Zadnji jesenski list pripoveduje Zadnji ljudje, ki še govorijo slovensko Zadnji metri do vrha Zadnji metri do vrha (z vidika alpinista) Zadnji rumeni list Zadnji rumeni list Zadnji rumeni list Zadnjič sva šla s sestro Zadnjikrat v šoli Zadolžnica Zagreb Zahribški stric Zahvala Zahvala za poslano izpustnico Zahvala za poslano molitveno knjižico (pismo) Zahvala za poslano sadje (pismo) Zahvala za voščilo (pismo) Zahvalna nedelja v Sovodnjah Zajček Zajček Zajček Zajček in veverica Zajček Franček Zajček reši pingvina Zajček v grmu Zajček v grmu Zajčkov nosek Zajec mi je pripovedoval Zajec govori o svojih stiskah Zakaj in kako je treba zemljo gnojiti? Zakaj gledam med poukom skozi okno Zakaj imam rad svoj domači kraj Zakaj imam svojo mamo rada? Zakaj imamo radi ptiče? Zakaj imamo v nedeljo lepšo obleko Zakaj imamo v nedeljo lepšo obleko? Zakaj imamo zimo? Zakaj imenujemo žolno gozdnega tesarja Zakaj je častitljiv in nam koristen vojaški stan Zakaj je gozd tako koristen? Zakaj je izginil peti letni čas? (poimenuj peti letni čas) Zakaj je ona moja najboljša prijateljica Zakaj je ona moja najljubša prijateljica Zakaj je zadovoljnost polovica srečnega življenja Zakaj je znanje najboljše premoženje Zakaj ljubim svoj rojstni kraj? Zakaj ljubimo svojo domovino Zakaj ljubimo svojo domovino Zakaj me starši nadlegujejo (kritizirajo) Zakaj mi je film MISTU CHIPS ugajal Zakaj mi tako ugaja gozd Zakaj mi ugaja jesen? Zakaj mi ugaja junija naš travnik? Zakaj mi ugaja pomlad? Zakaj mi ugaja zima? Zakaj moramo svojo domovino ljubiti Zakaj na naših gričih ne rastejo več oljke Zakaj ni maral terne Zakaj ni snega Zakaj nimam rad(a) zime (ipd.) Zakaj nisem imel lepih počitnic 'Zakaj nisi prišel?' Zakaj obžaluje Prešeren, da je zapustil 'Vrbo, drago vas domačo'? Zakaj opravljajo naši ljudje v Ameriki najtežja in najnevarnejša dela? (pismo) Zakaj ostajam danes rad(a) v sobi? Zakaj pingvinov ne zebe v podplate Zakaj rad hodim po žitnem polju? Zakaj se moramo vaditi materni jezik lepo govoriti? Zakaj se ne učim tujih jezikov Zakaj se ptice selijo Zakaj se stavka Zakaj se učimo prirodoznanstva? Zakaj se učimo? Zakaj se učimo? Zakaj se veselim Velike noči Zakaj se veselim božičnih praznikov Zakaj se veselim jesenskih počitnic Zakaj se veselim pomladi Zakaj se veselim Velike noči Zakaj se veselim velike noči? Zakaj se veselim velikonočnih praznikov Zakaj se veselim velikonočnih praznikov Zakaj se veselimo božiča Zakaj sem se danes tako prestrašil Zakaj sem se danes tako prestrašil Zakaj sem tako otožna ob košnji Zakaj smo ljudje žalostni Zakaj smo siromaki Zakaj smo to zimo tako radi na prostem Zakaj so dobre knjige dobra tovarišija Zakaj so psi jezni na mačke in lisice Zakaj so psi jezni na mačke in lisice? Zakaj so ptice naše prijateljice? Zakaj so Vile pobegnile z Gorjancev Zakaj sovraži pes zajca Zakaj sovraži pes zajca Zakaj sovraži pes zajca? Zakaj sovraži pes zajca? Zakaj sovraži pes zajca? Zakaj telovadimo Zakaj voliti Zakaj živim Zakaj? Zaklad – pogubne posledice, propad, smrt Zaljubljenca Zaljubljeni Bonbonček in Bonbončica Zaljubljeni zaljubljenci Zaljubljenost v vesolju Zame najlepši letni čas Zamisli se v neznosni položaj vajenca, ki mu zavest podlega dejanja ne da miru. Rad bi se s kom pogovoril in si olajšal vest, a nima s kom. V hudi srčni stiski se odloči in se v pismu razkrije materi (očetu, prijatelju). Pismo je napisal s silnim zaupanjem, čisto ljubeznijo in brezobzirno resničnostjo. Napiši tako pismo! Zamislil sem se v tiste čase Zanimiv dnevnik prijaznih vesoljcev Zanimiva ekskurzija Zanimiva ekskurzija Zanimiva pripoved svetilnika na oceanu Zanimiva pripoved zlatega cekina Zanimive dogodivščine v džungli Zanimive počitnice Zanimivo potovanje Zanimivo potovanje v vesolje in obisk na Marsu Zanimivo risanje Zanimivo srečanje Zanimivo srečanje vesoljskih, podvodnih in zemeljskih šol Zanimivo viteško doživetje Zanimivo zdravilo Zanimivosti iz vesoljske postaje Zapis intervjuja s kipi v muzeju Zapisi iz mojega dnevnika Zapiši to pesmico s svojimi besedami brez stihov Zapiši to pesmico s svojimi besedami brez stihov Zapišite, kaj delate vsako jutro Zapišite, kaj delate vsako jutro Zaplaval sem Zaplaval sem Zapletene težave Zapojem si veselo pesmico Zapojem si veselo pesmico Zapor ga je izučil Zapostavljeni nakupovalec Zapuščen Zaradi čmrljev 'Zaradi šmarnic' Zasanjanost in težave, v katere me je spravila Zasebni detektiv in njegov pomočnik Zaslužil sem prvi denar Zaspana Ana in čarobni škrat Zaspanec sanja Zasvojenost Zašumelo je Zavzema se za zakon o zaščiti polžev, 27. septembra 2002 Zavzemam se za zakon o zaščiti polžev Zavzemam se za zakon o zaščiti polžev Zbiram plošče klasične glasbe Zbiramo papir Zbirke in kako urediti predmete Zbudil sem se brez kosti Zbudil(a) sem se v deželi Fantaziji Zbudil(a) sem se v deželi igrač Zbudil(a) sem se v deželi izobilja Zbudil(a) sem v neznani deželi Zbudila sem se in Zbudila sem se kot kužek Zdaj imamo tudi živo mejo Zdaj klije tebi dvojni cvet Zdaj odhajamo Zdaj pa že bodo Matevžek vojak 'Zdaj si pa sita!' Zdrav duh v zdravem telesu Zdrava, kmečka kri, zmerno, trezno življenje, dela kolikor prav Zdravilo zoper plešo Zdravilo zoper plešo Zdravilo zoper učiteljsko razburjenje Zdravje je naše največje bogastvo Zdravniška sestra neguje ljudi Zdravo telo, najboljše blago, skazi se lahko, popravi težko Zdrobov narastek po receptu Zelo rad imam živali Zelo rada imam živali Zelo rada imam živali Zelo rada imam živali Zemlja I. in Zemlja II. Zemlja na obzorju Zemlja na obzorju (z vidika brodolomca) Zemlja, le kdo te bo oral Zemljevid neznane dežele Zemljevid samotnega otoka Zgled ljubezni do domovine Zgled ljubezni do domovine Zgodaj zvenel Zgodba Zgodba o oblačku, ki ni znal gledati Zgodba drobne snežinke Zgodba izgubljene verižice Zgodba mestnega vodnjaka Zgodba na P Zgodba o aviončku Zgodba o leni deklici Zgodba o Marku in čarovnem svinčniku Zgodba o mojem rojstvu Zgodba o pastirju Zgodba o svinčniku Zgodba o Tončku Zgodba o večerji Zgodba o zadnjem rumenem listu Zgodba pojočega zvončka Zgodba s taborjenja Zgodba štiriperesne deteljice Zgodba ulične svetilke Zgodba zaljubljene ulične svetilke Zgodba zamišljene ulične svetilke Zgodba zlatega cekina Zgodbe Zgodbe na podlagi spodbujevalnih besed Zgodilo se je Zgodilo se je Zgodilo se je Zgodilo se je Zgodilo se je Zgodilo se je Zgodilo se je v našem razredu Zgodilo se mi je ... Zgodnja danica, pridnim zlatica Zgodovina Zgodovina – učiteljica življenja Zgodovina – učiteljica življenja Zgodovina naše cerkve sredi vasi Zgodovina naše kapelice sredi vasi Zgodovina naše šole sredi vasi Zgubila sem se Zgubila sem se Zidar na delu Zima Zima Zima Zima Zima Zima Zima Zima Zima Zima Zima Zima Zima Zima Zima je tu Zima krog mojega doma Zima na cesti Zima na cesti Zima na Vranskem Zima nam prihaja v goste Zima nam prihaja v goste Zima ob Dravi Zima ob potoku Zima se je vrnila Zimska idila Zimska pravljica Zimska slika Zimske počitnice Zimske počitnice Zimske počitnice Zimske počitnice Zimske podobice Zimski dan Zimski dan Zimski dan Zimski sprehod v gozd Zimski športni dan Zimski večer na Pohorju Zimski večeri na kmetih Zimski večeri v naši hiši Zimski večeri v naši hiši Zimski večeri v naši hiši Zimsko drsanje na bajerju Zimsko jutro Zimsko veselje Zimsko veselje Zimsko veselje Zimsko veselje Zimsko veselje Zimsko veselje Zrna Zjutraj na paši Zjutraj na paši Zjutraj na poti v šolo Zjutraj pri nas doma Zaklad smo šli iskat Zlagani učenci Zlata jesen je prišla z zakladi Zlata lisica Zlata poroka Zlata poroka na domu moje babice Zlata ptička O. Župančič (Pripoveduj zgodbo v spremenjeni obliki) Zlata tica Zlata tica Zlate nitke časa Zlato in železo Zlato v pregovorih in rekih Zlato v pregovorih in rekih Zlato v pregovorih in rekih Zlil sem črnilo Zločin v predmestju Zlomljena perut Zlomljene smučke Zmaga in porazi kulture v teku tisočletij Zmagali smo Zmagati na volitvah Zmaj Zmaj in gasilci Zmajček Zmajček Grga Zmajček si je izmislil Zmajček, ki je vedno bruhal ogenj Zmanjkalo je vode Zmanjkalo je vode Zmanjkalo je vode Zmanjkalo je elektrike Zmede ali vzponi in padci Alenke K. Ali saga o šoloobveznem skupku atomov Zmedena šola Zmešana abeceda Zmešnjava letnih časov Zmešnjava ob dogodku Zmešnjava pri pouku Zmešnjava v svetu brez ogledal Značaj Franceta Prešerna, kot ga opisujeta njegova sestra in hči Značaj Martina Krpana Znaki jeseni Znamka pripoveduje o svojem potovanju Znanilci pomladi Znanje pa tako Znanost – napredek ali poguba? Znanost v družbi dobrega in zla Znanost olajšuje življenje, umetnost ga olepšuje Znanost spreminja podobo sveta in si osvaja vesolje Zob dosti, kruha malo Zob dosti, kruha malo Zopet imamo ljubega očeta Zoprna jed Zradiral sem dogodke v preteklosti Zrakoplov v Rušah Zrakoplov v Rušah Zrcalček in Zrcalčica pri Snežni Kraljici Zrelostni izpit Zrno do zrna palača, kamen na kamen palača Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača Zunajzemeljsko bitje Zveličar in plevice Zveličarjevo rojstvo Zvesti psiček Zvezde Zvezde Zvezde Zvezdica zaspanka Zvezdici Zvita lisica Zvita tatica Zvitorepka Zvitorepko Zvitost se zbija z zvitostjo Zvočniki so izginili Zvonček Zvonček Zvonček Zvonček Zvonček Zvonček Zvonček zvoni Zvonček zvoni Zvončki Zvončki na našem travniku Zvončki na našem vrtu Zvončki na našem vrtu Zvončki pri našem studencu Zvončki že cveto Zvončki že cveto Zvončki že cveto Zvončki že cveto Zvonec kliče Zvonik Zvonik Žaba in vol Žaba in vol Žaba in vol Žaba in vol Žaba in vol Žaba rega Žaba se predstavi Žabje regljanje spomladanskega večera Žabji pogovor Žaga in vol Žaga in vol Žagino kolesce Žalost Žalost Žalost Žalost Žalost v naši hiši pred božičem Žalosten dogodek Žalostna zgodba Žalostna zgodba Žalostna zgodba Žalostno je po košnji na travniku Žaži Že čriček prepeva Že čriček prepeva Želeli bi se vrniti Želeli so govoriti v materinem jeziku, pa niso smeli Želene spremembe v življenju Železniki Železniške zapornice Železniške zapornice Železo Železo v pregovorih Želi smo ajdo Želim si mir Želiranje zob Želja malega Maria Želja malega Maria Želod in buča Želod in buča Želod in buča Želod in buča Želva Genovefa Žetev je tu! Žganje jih pogubi več nego kuga glad in meč Žganje jih pogubi več nego kuga, glad in meč Žito Živ krompirček Živ, nič več Živali in avtomobili Živali in rastline pripovedujejo Živali – ta čudovita bitja Živali so me presenetile Živali so me presenetile Živali so me presenetile Živali so me presenetile Živali so me presenetile Živali so me presenetile Živali so me presenetile Živali so naše prijateljice Živali v primerah Živali v zimi Živalska pravljica Živečemu človeku se vse primeri Živela sem na mostišču Živela sem v kameni dobi Živeli primorski bratje Živemu človeku se vse primeri Živim v 22. stoletju Živimo skupaj v družini, v šoli, v službi, na delu – pa se ne poznamo Življenje dr. Franceta Prešerna Življenje je trpljenje Življenje na našem kostanju Življenje na starih gradovih Življenje na travniku Življenje nekoč Življenje ni praznik Življenje ni praznik Življenje ni praznik Življenje ni praznik Življenje ni praznik, je delaven dan Življenje ob robniku na njem in v njem Življenje v gradu Življenje v mladem bukovem gozdu Življenje v razredu Življenje zmaguje nad smrtjo Življenjepis Življenjepis steklenega možička Življenjepis steklenega možička Življenjepis steklenega možička Življenjepis zvezde Severnice Življenjski mostovi Životopis dr. Franca Prešerna Životopis Ksenofontov Životopis našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Životopis Rudolfa Habsburškega Žlička je rešila zajčke Žogo je razneslo Žrebali smo za žogo Žrtev alkohola Žrtev nepremišljene prisege Žrtev neprimišljene prisege Žuljava roka Žuljave roke moje mamice Županov maček v škripcu Županov maček v škripcu