d.o.o. Iv,
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ptuj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Nogomet • Še
teden do prvenstva O Stran 15
Po naših občinah
Žetale • Župan Butolen zažugal z odstopom
O Stran 2
Po mestni občini Ptuj • Tudi tire bo potrebno posodobiti
O Stran 5
Po naših občinah Ormož • Stroški muzeja so tabu tema
O Stran 9
Ptuj, petek, 22. februarja 2008
letnik LXI • št. 15 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Spodnje Podravje • Zimske počitnice brez snega
Otroško veselje v znamenju sonca
Čeprav šolarjem z ljubljanskega in mariborskega območja v tednu zimskih počitnic narava ni privoščila belega veselja, so torbo obesili na klin in si jih privoščili. Sicer vsak po svoje, pa vendar. Še sreča, da jim je naklonjeno vsaj sonce, da so se lahko podali ven, na travnike in v parke, eni po zvončke in trobentice, drugi na rolke ali deske, tretji so se podili za žogo, četrti počeli kakšno drugo živahno radost. Samo da so lahko dali duška svoji brezskrbni mladostni razposajenosti in si spet napolnili akumu-latorčke z novimi močmi, da bodo lahko kmalu spet sedli v šolske klopi, polni novih moči in upov, tako da bodo kos novim nalogam in nabiranju znanja tudi v času skorajšnjega izbruha pomladi.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Kidričevo • Modernizacija železnice J Videm • Srečanje z Gregorjem Fickom
Sest prehodov Kje speljati bodo ukinili vzporedno cesto
V dneh, ko po 16 občinah od Pragerskega do Hodoša potekajo javne razgrnitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš, je v torek, 19. februarja, potekala javna obravnava v prostorih OŠ Kidričevo; predstavniki snovalcev so domačinom pojasnili, da bodo 6 od 14 sedanjih železniških prehodov v tej občini ukinili.
V prostorih Občine Videm se je minuli konec tedna zgodilo pomembno srečanje, čeprav je bilo bolj kot ne skrito pred očmi javnosti. Osrednja tema sestanka je bilo usklajevanje stališč in pogledov občine ter pristojnega ministrstva glede bodoče trase avtoceste Draženci-Gruškovje ter nujne ureditev vzporedne ceste.
Povabilu okoljskega ministrstva na javno obravnavo se je v Kidričevem odzvalo okoli 70 občank in občanov ter dokaj številni predstavniki pripravljavcev, ministrstva za
okolje in prostor, ministrstva za gospodarstvo, direkcije za vodenje investicij v javnem železniškem prometu in drugi. Skoraj triurna javna obravnava je bila zelo koristna tako za občino in občane kot za pripravljavce prostorskega načrta ter okolj-skega poročila za modernizacijo in elektrifikacijo železniške proge od Pragerskega do Hodoša.
O Stran 4
"Podobne sestanke bomo organizirali v vseh vključenih občinah, saj želimo že na začetku razčistiti vse morebitne nejasnosti in probleme, oziroma morebitne različne poglede ter zahteve občin. Nam je cilj, da bi uredbo o državnem lokacijskem načrtu sprejeli najkasneje oktobra ali novembra letos, ker pričakujemo, da bo odsek AC Slivni-ca-Draženci, ki je že v aktivni gradnji, do leta 2009 zaključen, zato moramo terminski plan uskladiti tako, da bi se dela nemoteno nadaljevala, se pravi, da bi se gradbena mehanizacija takrat prestavila na ta del izgrad-
nje. Povedati moram tudi, da je tukajšnja civilna iniciativa zelo dejavna in da bo skupni sestanek vseh predstavnikov, tako občine kot CI, ter poslancev petega marca na ministr-
stvu za okolje, kjer se bodo pogovori nadaljevali," je pojasnil sekretar na ministrstvu za promet Gregor Ficko.
O Stran 3
Žetale • S pete izredne seje
Zupan Butolen zažugal z odstopom
V žetalskem občinskem vodstvu je potem, ko so nekateri člani komisije za šolske prevoze javnosti predstavili zaplete okoli izbire ponudnika oz. samega razpisa, pošteno zaropotalo. Župan Anton Butolen se je namreč odločil sklicati kar izredno sejo, na kateri naj bi se končno, iz oči v oči, razjasnila vsa nesoglasja.
Žal se seje ni udeležil predsednik imenovane komisije, sicer svetnik Stanko Skledar, zato sta na "kazensko klop" sedla preostala člana Izidor Štajnber-ger in Petra Plajnšek. Župan Bu-tolen je najprej pojasnil cel potek okoli prvega razpisa in nato ponovnega zbiranja ponudb, pri čemer je sproti zavračal vse pomisleke oz. izjave članov komisije, uvodoma pa povedal, da so šolski prevozi pri razdalji manj kot štiri kilometre do šole nadstandard, ki ga v njihovi občini izvajajo že nekaj let, ter da je občina lani samo za prevoze šolskih otrok porabila približno 70.000 evrov. V nadaljevanju svojih pojasnil je priznal nekatere napake, predvsem to, da je bil razpis izdan prepozno, pri čemer je opozoril, da so na občinski upravi zaposleni le trije ljudje, ki so bili lani poleti preobremenjeni s pripravo projektov za razpise. Potem je še povedal, da se je v času izbire ponudnikov prevozov ravnal po zahtevah komisije in da za nastale zaplete zaradi kasnejših pritožb ni niti malo kriv: "Komisija je vsebino prvega razpisa, kjer je bil res edini pogoj cena, videla že avgusta, torej bi ga lahko takoj razveljavila, če ni bil pripravljen dobro. Pa tega ni storila, pač pa kasneje spre-
minjala pravila igre, kar se ne dela! Tu je tudi moja napaka, da nisem razveljavil razpisa, pač pa sem se ravnal po predlogu komisije, da naj se pripravi drugi razpis oz. zbiranje ponudb."
Plajnškova je ob tej točki povedala, da so prvi razpis razveljavili in župana pooblastili, da se o tem obvestijo ponudniki, vendar je Butolen njene besede zavrnil s pojasnilom, da je bil zavrnjen oz. razveljavljen samo del prvega razpisa, ki se nanaša na prevoze izven rednih avtobusnih linij, kar po zakonu niti ni pravilno. V nadaljnjih pojasnilih je nato Butolen povedal še, da je revizija s strani pritožnika Krodo, s. p., dejansko bila vložena in kolkovana s 700 evri, za kar je kot dokaz ponujal plačano položnico, da pa je bila res tudi umaknjena, sicer pa je bila po pridobljenem pravnem mnenju finančnega ministrstva tudi brezpredmetna oz. neveljavna, saj naj bi se glede na rok oddaje štela, kot da je podana na drug razpis. To obrazložitev so sicer na občino dobili šele konec januarja. "Nihče tukaj ni pravnik, ki bi poznal vse zakonske predpise in pasti. Poleg tega so tudi pravne obrazložitve zelo različne, čeprav gre za isti primer," je še povedal župan ter dodal, da na koncu
Uvodnik
Če bi ... bi še vedno
Aktualno bi bilo sedaj nekaj napisati o kosovsko-srbskih dogajanjih. Ampak tega je dovolj po vseh ostalih medijih, ne? Druga aktualna zadeva bi lahko bila naša zaenkrat padla pokrajinska zakonodaja, Toda tudi o tem se bere in sliši vsak dan.
Zato ne bom o ničemer takšnem, Bom raje urezala eno tako bolj domačo temo iz neposrednega okolja, iz najbližjih logov občinskih sej, Povsod, res prav povsod, se ostro dajejo okoli različnih pogledov na karkoli že, vse skupaj pa vedno bolj ali manj temelji na razporejanju občinskega denarja v zvezi z novimi naložbami ter ostalimi dejavnostmi, Pri rednem poslušanju raznoraznih občinskih sej mi je pred kratkim skozi možgane preblisnila misel Slovenke, ki nas je vodila pri spoznavanju Dubaja, kjer živi že 30 let, Veste, kaj je rekla? Da v Dubaju ni vprašanje denar, ampak samo sposobnost in rok izvedbe nekega projekta, Biti mora pač najboljši in končan čim hitreje, To je kriterij izbire izvajalca, Denarje brezpredmeten, kar je normalno, če se ve, da šejki v eni uri zaslužijo več, kot je marsikateri letni proračun naših občin, Prav luštno bi bilo takega šejka za kakšen teden ali celo mesec dobiti v naše občine, z vsemi njegovimi prihodki seveda, ki bi jih investiral v infrastrukturo, Občine bi v trenutku dobile vse; od novih šol, vrtcev, domov upokojencev, stanovanjskih naselij, zabaviščnih centrov, asfalt na vsakem centimetru ceste, vodovod in kanalizacija pa bi bila tako mačji kašelj,
In potem, ko bi bilo vse to postavljeno in zgrajeno, torej v smislu: ni, da ni, me prav zanima, kako bi funkcionirali naši občinski sveti, In prmejduš, da si upam staviti, da bi se kregali naprej; verjetno ne več okoli tega, ali graditi dvorano ali asfaltirati ceste, ampak bi se našlo kaj drugega; mogoče to, zakaj ima športno društvo boljše klimatske naprave v svoji dvorani kot kulturno v svoji, Ali pa, zakaj imajo eni sedeže v črnem žametu, drugi pa v rdečem satenu, To je očitno jedro slovenske politične folklore, tako državne kot podeželske,
Pa naj bo tako, glavno, da prihaja pomlad, ali ne?
Simona Meznarič
V žetalski sejni sobi se je tokrat prvič zgodilo, da so se prekrižala mnenja župana Antona Butolena in dveh svetnikov, sicer članov komisije za šolske prevoze; Izidorja Štajnbergerja in Petre Plajnšek.
koncev za občino ni bila storjena nobena škoda, da pa so zdaj spet na začetku poti: "Lahko se pripravi nov razpis z novimi pogoji, vsekakor pa se kriteriju najnižje cene ne bomo izognili! Pri tem pa moram povedati še, da se letošnji prevozi izvajajo po nižjih cenah kot lani!"
Kljub argumentiranim pojasnilom pa je bilo v sejni dvorani jasno čutiti osebno županovo prizadetost, ki jo je sicer sprva poskušal nekoliko prikrivati: "Ne vem, zakaj se dela tolikšen bum okoli teh naših prevozov otrok, da se o tem na široko obvešča širšo javnost, kot da je to vesoljni problem cele države. Mislim, da je mesto za razprave tukaj, v sejni sobi, ne pa v medijih!"
Ta županova trditev je sicer še kako resnična, problem je le
v tem, da v žetalski sejni sobi, vsaj na javnih sejah, nikoli ni slišati izmenjave različnih mnenj svetnikov glede občinskih oz. lokalnih zadev. Da je to res, je pravzaprav potrdil kar sam župan, ki je povedal, da od začetka svojega županovanja želi delati na razvoju občine in da lahko vodi samo takšen občinski svet, ki mu bo pri tem pomagal ter zaupal.
Ozračje v sejni sobi pa se je iz trenutka v trenutek bolj elektrilo; na dan je prišlo celo nekaj precej osebnih obračunavanj, kdo kaj dela in kako, v smislu, da nihče ni "čisto bel ali čisto črn". Potem je bilo slišati še medosebno kritiko med županom in članoma komisije, češ, kdo je bil komu v pomoč, kaj je kdo naredil in česa kdo ni naredil, iz vsega skupaj pa
Sedem (ne)pomembnih dni
Poraz vseh
Tisti politiki in navadni smrtniki, ki (neprikrito navdušeno) vidijo v "zidarski" aferi nekakšno dokazilo novih časov in (resničnega) delovanja pravne države, očitno pozabljajo na nekaj pomembnih dejstev.
V načelu nobeno razkritje (domnevnega) kriminalnega dejanja, še zlasti, če se to zgodi tako rekoč v neposredni bližini tistih, ki jim je bilo zaupano vodenje države, ne more biti povod za kakšno posebno veselje in pripisovanje kakšnih posebnih zaslug. V demokratični družbi, v kateri mora biti (med drugim) tudi preganjanje kriminala vsakodnevno samoumevno dejanje, deluje čudno (in celo problematično) nenadno navdušenje nad delom policije in organov pregona ter njihovo nenadno "zaupanje" vanje. Izvršna in druge veje oblasti v državi niso zato, da bi si občasno medsebojno delile komplimente, ampak da bi vsaka na svojem področju ob vsakem času pregledno (in učinkovito) opravljale svoje dolžnosti. Odkrivanje velikih kriminalnih dejanj je potemtakem za vse hkrati zmaga in poraz. Zato ta hip sploh ni pomembno prepiranje (oziroma zatrjevanje), kaj je kdo iz
se je dalo razbrati le, da je očitno prišlo do kratkega stika v komunikaciji med županom in komisijo. Slednja je namreč županu očitala, da je ni obveščal o izteku pritožbe oz. o dogajanju po pritožbi, župan pa je vračal nazaj, da ni njegova naloga, da bo klical vsakega svetnika posebej in mu razlagal, kako stvari tečejo, ter da bi se morali o poteku zadeve informirati sami. Podajanje žogice je trajalo še nekaj časa, nato pa je županu končno prekipelo: "Če ni zaupanja in skupnega interesa, ne moremo dalje. Ne bom dovolil, da se ukvarjamo sami s seboj, in pika! Tako ne nameravam voditi občine, raje odstopim! Zato predlagam, da razpravljate in sprejmete sklep, da je župan postopek javnega razpisa za šolske prevoze vodil netransparentno in prekoračil svoja pooblastila. Če boste tak sklep sprejeli, potem bom v nekaj dneh sklical zbor občanov in tudi odstopil!"
Smrtna tišina v sejni sobi je dala vedeti, da so prisotni nad izjavo župana (ki je kar precej spominjala na izjavo slovenskega premiera pred kratkim časom) šokirani. Dejstvo je sicer, da bi o kakšnem nezaupanju ali različnih interesih glede prihodnjega razvoja občine zelo težko govorili, saj se nihče ni spotikal ob kaj takega. Člani ko-
misije so pač samo opozorili na zaplete pri izbiri prevoznika šolskih otrok, nihče pa ni kritiziral vodenja občine oz. županovega dela doslej. To je dal vedeti tudi Izidor Štajnberger: "Torej, gospod župan, kot vas razumem, vi ne dovolite, da bi kdo imel drugačno mnenje, kot je vaše, in ga še javno povedal?! Mogoče pa je ravno to način, da se lahko sploh začnemo pogovarjati!"
Oglasila se je tudi Plajnškova, da naj raje sklepajo o razpustitvi komisije, če je že delala samo škodo občini, kar pa je župan gladko zavrnil z besedami, da je to njegova odločitev, v skladu z zakonom, saj je komisijo imenoval sam in jo bo tudi razpustil, če se bo tako odločil, ne more pa biti to stvar odločitve občinskega sveta. Plajnškova je še dodala, da nihče ne govori o nezaupanju, da pa je bilo izvajanje razpisa resnično delno netransparentno.
Butolenu pa je bilo razprave in razglabljanj dovolj, zato je striktno zahteval, naj se glasuje o njegovem sklepu. Rezultat glasovanja: trije svetniki so bili proti, trije pa vzdržani, kar pomeni, da sklep ni bil potrjen. Anton Butolen tako ostaja župan, kako pa se bodo v prihodnje oblikovali odnosi med člani občinskega sveta, je drugo vprašanje ...
SM
posameznih vej oblasti vedel o dogajanjih pred začasnim priprtjem domnevnih storilcev kriminalnih dejanj iz slovenskega gradbenega sektorja in njihovih potencialnih (državnih) partnerjev. Po svoje se zdi v dobro (in normalno) delujoči državi, ki je utemeljena na medsebojnem zaupanju, spoštovanju in poštenju celo normalno in nujno, da predsednik vlade ve, kaj (najpomembnejšega) se dogaja (in se bo zgodilo) v posameznih vejah oblasti, še posebej pa, kaj se dogaja v policiji in preiskovalnih organih, ki so tako rekoč v njegovi neposredni pristojnosti. Predsednik vlade je veliko manj prepričljiv (in razumljiv) s svojim dopovedovanjem, da je o priprtju treh najbolj vidnih slovenskih menedžerjev izvedel tako rekoč naključno, kot pa če bi dejal, da je za vse skupaj "uradno" vedel. Predsednik vlade ima in mora imeti pravico do vedenja, kaj (pomembnega) se dogaja v državi. Seveda pa se mora hkrati zavedati, da je vsako razkritje kriminalnega ali kakšnega drugega nečednega početja velikih razsežnosti tudi (vsaj posredno) packa, negativna ocena zanj, še zlasti, če so vanj vpleteni takšni ali drugačni državni organi in institucije. Pravzaprav bi morali imeti vsaj malo slabe vesti tudi vsi drugi politiki in tiste
politične opcije, ki sodelujejo pri oblikovanju slovenskega pravnega reda in funkcioniranju slovenske države. Molk in neopredeljevanje (čemur smo priča zdaj) jim vsekakor ne pomagata.
Po svoje je značilno, s kakšno lahkoto se nenadoma poskušajo vse pomanjkljivosti (in nedorečenosti) sistema državnega, proračunskega financiranja velikih del, porabe proračunskega denarja, koruptivnosti in drugih nečednih poslov pripisati zgolj tako imenovanemu "gradbenemu lobiju" in znotraj njega predvsem nekaterim ljudem. S tem seveda še zdaleč ne mislim, da bi bilo treba kar tako in vnaprej vse te razbremeniti vsakršne odgovornosti, vendar pa jim je to treba dokazati. Vsekakor do domnevne "koruptivnosti" ni moglo prihajati samo zaradi njih, ampak zaradi spleta okoliščin, pri čemer delež države (in njenih bolj ali manj visokih uradnikov) zagotovo ni bil nepomemben. Zdaj nenadoma (tako rekoč vsi) vedo, da so se nepravilnosti in "umazani posli" v zvezi z velikimi (predvsem državnimi investicijami) v Sloveniji dogajale že leta, tako rekoč od samega začetka.
Kaj je za preprečevanje tega doslej storila sedanja in kaj so storile vse prejšnje vlade? Kaj so napravili poslanci pozicije in opozicije v parlamentu? Zakaj se je vlada z bojem proti tajkunom pojavila šele konec svojega mandata in šele potem, ko je prišlo do resnih razkolov in nesporazumov ter raz-
hajanj med nekdanjimi (tesnimi) zavezniki in simpatizerji? Zakaj vse politične opcije nikoli doslej niso dovolj prepričljivo pokazale in dokazale, da je ravno skrb za normalno funkcioniranje pravne države njihova stalnica in prioriteta in da pred zakonom ne more biti delitev na "naše" in "vaše".
Namesto tega se na različne načine manipulira z najrazličnejšimi "resnicami" o domnevnih nepravilnostih in kriminalu, osumljenci se vnaprej proglašajo za krive, sodijo jim - ne da bi imeli možnost obrambe - na različnih okroglih mizah, TV-tribunah in na ulici ... Vse v imenu demokracije svobode in pravice. Enako, kot je nevarna (in oportunistična) trditev, da smo pri nas vsi pošteni, je nevarno tudi razmišljanje, da je tako rekoč vsak, ki s svojim ravnanjem in premoženjem bistve-neje odstopa od drugih takšen ali drugačen "sumljiv človek", če že ne kar kriminalec.
Kam bomo prišli, če nekateri, tako kot pred nekaj dnevi na POP TV mlad profesor z ene izmed ljubljanskih fakultet, javno - brez kakršnihkoli prepričljivih argumentov - razglabljajo, mislijo in trdijo, da pomeni vsaka oprostilna sodba (zaradi pomanjkanja dokazov in neupravičenih obtožb) nekakšno koruptivnost in problematičnost sodišč in sodnikov, dokazilo, da se nočemo bojevati proti kriminalu?
Jak Koprive
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Srečanje z Gregorjem Fickom
Kako in kje speljati vzporedno cesto?!
V prostorih Občine Videm se je minuli konec tedna zgodilo pomembno srečanje, čeprav je bilo bolj kot ne skrito pred očmi javnosti. Osrednja tema sestanka, ki so se ga udeležili poslanec Branko Marinič, sekretar na Ministrstvu za promet Gregor Ficko, župan Friderik Bračič z direktorico občinske uprave ter predstavnik projektantskega podjetja Lineal, d. o. o., Samo Medved, je bilo usklajevanje stališč in pogledov občine ter pristojnega ministrstva glede bodoče trase avtoceste Draženci-Gruškovje ter nujne ureditev vzporedne ceste.
"Podobne sestanke bomo organizirali v vseh vključenih občinah, saj želimo že na začetku razčistiti vse morebitne nejasnosti in probleme, oziroma morebitne različne poglede ter zahteve občin. Nam je cilj, da bi uredbo o državnem lokacijskem načrtu sprejeli najkasneje oktobra ali novembra letos, ker pričakujemo, da bo odsek AC Slivnica-Dražen-ci, ki je že v aktivni gradnji, do leta 2009 zaključen, zato moramo terminski plan uskladiti tako, da bi se dela nemoteno nadaljevala, se pravi, da bi se gradbena mehanizacija takrat prestavila na ta del izgradnje. Povedati moram tudi, da je tukajšnja civilna iniciativa zelo dejavna in da bo skupni sestanek vseh predstavnikov, tako občine kot CI, ter poslancev petega marca na ministrstvu za okolje, kjer se bodo pogovori nadaljevali," je povedal sekretar Gregor Ficko.
Znano je že, da bo sedanji sekretar na prometnem ministrstvu in vodja sektorja za avtoceste Gregor Ficko že v sredini marca nasledil razrešenega direktorja DRSC Vilija Žavrlana, zato so tovrstni sestanki zdaj še toliko bolj pomembni, pa nikakor ne samo zaradi avtoceste, za katero je že potrjena idejna dolinska varianta, ampak predvsem zaradi nujne ureditve vzporedne ceste, za kar se posebej zavzema poslanec Branko Marinič, ki že od lanskega leta
poskuša zagotoviti dodaten denar za ta projekt, seveda v okviru izgradnje avtocestnega odseka. To je potrdil tudi Ficko ter obenem povedal še eno zanimivo dejstvo; da je namreč potrebno vzporedno cesto, ki bo v prihodnje prevzela ves lokalni promet tega območja, služila pa bo tudi za preusmeritve prometa ob zastojih, začeti urejati pred samo izgradnjo avtoceste!
"Dejstvo je, da bo sedanja (večinoma lokalna) cesta, ki teče pretežno skozi občini Videm in Podlehnik, v prihodnje veliko bolj obremenjena, kot je zdaj, zato je potrebno že v tej fazi doreči, kako jo modernizirati oziroma urediti, da bo primerna za toliko višjo frekvenco prometa. Osebno pozivam vodstvi obeh najbolj prizadetih občin, da podata zahtevek za prekategorizacijo ceste v državno, hkrati pa pripravita tudi svoje idejne zasnove poteka in ureditve te ceste. Zaenkrat so vse opcije v zvezi z vzporedno cesto še odprte, pobuda pa mora biti na strani občin," je ob srečanju povedal Branko Marinič.
Sicer v občini Videm s samo traso vzporedne ceste skorajda nimajo težav, župan Friderik Bračič pa se seveda zavzema za optimalne rešitve v prid občanom: "Glede bodoče avtoceste so osnovni zahtevki naše občine, da se uredi priključek nanjo na lokaciji predvidene obrtne cone, na-
dalje želimo nadvoz s smeri Dolene proti Vidmu, blizu objekta Majolka, in še en nadvoz ali podvoz iz smeri Lancove vasi proti Tržcu. Seveda pa je za naše prebivalstvo prav tako zelo pomembna še bodoča obvozna oziroma vzporedna cesta, ki teče od Turnišča skozi Tržec do meje s sosednjo občino. Na tej cesti je z naše strani postavljena zahteva za krožišče pri sedanjem ribniku, prav tako pa bo potreben še en nadvoz za dostope do kmetijskih površin!"
Za Podlehnik optimalnejša nova trasa vzporedne ceste
Čeprav je šlo za bolj neformalen sestanek, pa je izmenjava stališč in informacij v fazi začetka nastajanja lokacijskega načrta gotovo zelo pomembna. Pritoževati se namreč potem, ko bo načrt že izdelan in potrjen, je večinoma brez učinka in ponavadi povzroča le dodatne zastoje
Sekretar Gregor Ficko je skupaj z županom Friderikom Bračičem rinko Ratajc ter poslancem Brankom Mariničem pregledal idejni vzporedne ceste ter se seznanil s pobudami občine.
Foto: SM
direktorico občinske uprave Da-načrt trase bodoče avtoceste in
pri gradnji cest.
Seveda pa bo ob vzporedni cesti potrebno, vsaj v naseljih, urediti tudi pločnike in morda
še kolesarsko stezo. Na ozemlju občine Videm je lahko na vzporedni cesti hudo problematičen tudi redno poplav-
'Navedeni prihranki so odvisni od posameznega modela in opreme ter veljajo pod posebnimi pogoji predaje vozil v kampanji Polna Luna, ki traja 21. in 22. februarja 2008. Ponudba velja za omejeno količino vozil. Slike so simbolne. Emisije (g/km): 127-264. Poraba (mešani ciklus, i/100 km): 5,2-11,5. Za vse informacije se obrnite na Avtohlšo Hvaleč. NaroCnlk oglasa: Avtohlša Hvaleč, Ptuj.
ljen most čez Dravinjo ter skoraj pravokoten ovinek takoj za njim, in kot je slišati, bo cesta na tem območju gotovo deležna korekcije, vprašanje pa je, kakšen bo dejanski potek te ceste od Tržca naprej. Pod-lehniško občinsko vodstvo s sedanjim županom Markom Maučičem na čelu namreč že precej časa opozarja, da zgolj modernizacija sedanjega poteka ceste z nekaj širitvami in novim mostom ni optimalna rešitev za center njihove občine, hkrati pa bi po prvih izračunih zahtevala celo več sredstev kot morebitna izgradnja novega dela vzporedne ceste, ki naj bi tekla ob sami avtocesti, in sicer od Majolke naravnost naprej proti Gruškovju: "Gre za to, da je prvi del poteka te ceste v naši občini izjemno problematičen, saj je cesta hudo ozka in ovinkasta in še na plazovitem območju. Drug pereč problem pa je potem sam center naše občine, ki se z ohranitvijo sedanjega poteka ceste deli na dve polovici. Ob povečanem prometu je to še posebej nevarno za šoloobvezne otroke, pa tudi sicer občanom gotovo ne bo prijetno živeti tik ob hrumečem prometu, kaj šele, da bi si na taki lokaciji postavili hiše, kjer je ogrožena njihova osebna varnost in še bolj varnost otrok. Menimo, da bi bilo veliko bolje, če bi ta cesta v naši občini tekla tik ob avtocesti, torej izven centra občine."
Gregor Ficko bo v prihodnjih dneh skupaj s poslancem Brankom Mariničem obiskal tudi vodstvo podlehniške občine, kjer bo prav tako tekla beseda o trasi avtoceste in priključkih oziroma nadvozih, pa tudi o problematični vzporedni cesti. Kakšna odločitev glede trase vzporedne ceste bo padla na koncu vseh pogovorov, je tako zaenkrat še odprto vprašanje
SM
Kidričevo • Javna obravnava o modernizaciji železniške proge
Šest od sedanjih štirinajstih prehodov bodo ukinili
V dneh, ko po 16 občinah od Pragerskega do Hodoša potekajo javne razgrnitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš, skupaj z okoljskim poročilom in njegovo revizijo, je v torek, 19. februarja, potekala dobro obiskana javna obravnava v prostorih OŠ Kidričevo; predstavniki snovalcev so domačinom pojasnili, da bodo 6 od 14 sedanjih železniških prehodov v tej občini ukinili.
Povabilu okoljskega ministrstva na javno obravnavo se je v Kidričevem odzvalo okoli 70 občank in občanov ter dokaj številni predstavniki pripravljavcev, ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za gospodarstvo, direkcije za vodenje investicij v javnem železniškem prometu in drugi, tako da je v zgornji avli ki-dričevske osnovne šole za vse nekaj sedežev celo zmanjkalo. Sicer pa je bila skoraj triurna javna obravnava zelo koristna tako za občino in občane kot za pripravljavce prostorskega načrta ter okoljskega poročila za modernizacijo in elektrifikacijo železniške proge od Pragerskega do Hodoša.
Župan občine Kidričevo Jože Murko je ob pozdravnem nagovoru udeležencem pojasnil, da so o tem projektu potekale dobro obiskane in plodne javne razprave že po posameznih krajevnih odborih, da je občina svoje pripombe na Ministrstvo poslala že maja lani. Prav v teh dneh, od 31. januarja do 3. marca, je v prostorih Občine Kidričevo javno razgrnjen dopolnjen osnutek prostorskega načrta, ki si ga lahko krajani še vedno podrobneje ogledajo in podajo svoja ustna ali pisna mnenja, pripombe ali predloge.
Tjaša Gregorič, ki v Ministrstvu za okolje in prostor vodi pripravo omenjenega prostorskega načrta, je med drugim povedala, da je na železniški progi od Prager-skega do Hodoša več kot 100 nivojskih križanj ceste čez železnico, od tega jih bodo ob modernizaciji ukinili skoraj polovico; skoraj polovico manj prehodov bo tudi na območju občine Kidričevo. Predstavnik Ministrstva za gospodarstvo Franc Jevšek je udeležence obvestil, da si lahko dopolnjene osnutke prostorskega načrta še vedno podrobneje ogledajo, in jih pozval, da podajo čimbolj jasne predloge ali pripombe, da jih bodo lahko preučili in odločili o tem, ali jih je možno upoštevati ali ne.
Maksimilijan Gorinšek z direkcije za vodenje investicij v javnem železniškem prometu je ugotovil, da je obnova omenjenega odseka proge nujna, saj bo čez dve leti 150 let, odkar je po njej na teh železniških tirih stekel promet, obenem pa pojasnil, da so predlagane rešitve vseh 14 nivojskih prehodov ceste čez železnico na območju občine Kidričevo posledica trdega dela posebne komisije in delovne skupine na terenu, pri čemer so v največji možni
Foto: M. Ozmec
Na številna vprašanja in predloge udeležencev so sproti odgovarjali predstavniki projektantov, obeh ministrstev ter direkcije za železniški promet.
Foto: M. Ozmec
Več kot 70 udeležencem in številnim gostom iz Ljubljane je župan Jože Murko pojasnil, da so o modernizaciji in predvidenih spremembah ob progi razpravljali tudi na dobro obiskanih zborih krajanov.
meri upoštevali tudi pripombe domačinov, sicer pa so v vseh primerih iskali predvsem optimalne rešitve.
Predstavnik projektantskega podjetja Urbis Rajko Str-gulc je dodal, da se poleg temeljite rekonstrukcije na 109 km dolgem odseku od Pra-gerskega do Hodoša lotevajo tudi zahtevne elektrifikacije oziroma vzpostavitve električne vozne mreže, kar bo na nekaterih mestih dovoljevalo skoraj enkrat hitrejšo vožnjo vlakov, močnejši pa bo tudi hrup, zato so na vseh potrebnih mestih v bližini naselij ali skupine hiš predvidene postavitve protizvočnih barier.
Po dopolnjenem in usklajenem predlogu naj bi na potezi od Pragerskega do Hajdine ukinili šest obstoječih nivoj-skih prehodov od sedanjih 14, tako da naj bi jih ostalo le osem, sicer pa bodo tudi ti nekoliko spremenjeni.
Po dopolnjenem predlogu snovalcev naj bi obstoječi prehod 1 v Stražgonjci nadomestili z izgradnjo podvoza. Obstoječi prehod št. 2 v Šikolah, ki je opremljen s polzapor-nicami, naj bi ostal v sedanji obliki, zaradi ukinitve naslednjega prehoda v Pongrcah naj bi južno od njega zgradili povezovalno cesto. Prehod 4 - Jablane 1 - naj bi ukinili, prehod 5 - Jablane 2 - naj bi bil zavarovan s polzapornica-mi, prehod 6 - Cirkovce 1 - je predviden za ukinitev, vendar so krajani odločno proti temu, saj je zavarovan s pol-zapornicami in potreben za krajevni promet. Na prehodu 7 - Cirkovce 2 - je predvidena izgradnja podvoza in navezav na povezovalno cesto, ker sta naslednja prehoda 8 in 9 - Mi-
hovce 1 in 2 - predvidena za ukinitev. Prehod št. 10 - Ple-terje - je že ukinjen, ukinitev je predvidena tudi za prehoda št. 11 in 12 - Strnišče 1 in 2 -, zato naj bi vmes zgradili povezovalno cesto in skozi naseljeno območje protihrupno ograjo. Pri podvozu pod Tovarniško cesto niso predvidene nobene spremembe, saj so ga pred kratkim temeljito prenovili, prav tako ne na železniški postaji Kidričevo, katere obnova, elektrifikacija ter izgradnja podhoda za pešce pod tračnicami je v zaključni fazi. Za zadnji prehod št. 14 - v Njivercah - pa je po predlogu Slovenskih železnic predvidena oprema z avtomatskimi polzapornicami.
Predstavnik občine Kidričevo Igor Premužič je še enkrat predstavil uradna stališča in pripombe občine Kidričevo, ki so jih maja lani po-
sredovali ministrstvu. Občina Kidričevo se strinja s predlaganimi rešitvami za prehode v Šikolah, Jablane 1, Cirkovce 2. Za nivojski prehod Pongrce 1 so predlagali, da se opremi z avtomatskimi polzapornicami ali naj se izvede izvennivojsko križanje, nesprejemljiva pa je tudi predlagana rešitev širine povezovalne ceste. Za prehod Jablane 2 so predlagali, da se namesto zavarovanja s polza-pornicami izvede izvennivoj-ski prehod; za prehod Cirkov-ce 1 so predlagali, da ostane zavarovan z avtomatskimi polzapornicami, za Mihovce 1, Pleterje ter Strnišče 1 se strinjajo s predlagano rešitvijo ministrstva pod pogojem, da se na prehodu Mihovce 2 izvede izvennivojsko križanje.
Na prehodu Strnišče 2 predlagajo, da se izvede izven-nivojski prehod za pešce in kolesarje ter da se zgradi nova
povezovalna cesta na severni strani, vzporedno s progo. Za prehod Strnišče 3 se prav tako strinjajo s predlagano rešitvijo ter dodajajo, da naj bo širina predvidenega podvoza 6 m, višina pa 4,5 m, medtem ko so za prehod Njiverce predlagali, da se v 1. fazi zavaruje z avtomatskimi polzapornicami, v drugi fazi pa se izvede izven-nivojsko križanje. Ob tem so v občini Kidričevo dodali še zahtevo, da morajo povezovalne ceste zgraditi na obeh straneh železniške proge v asfaltni izvedbi, na vseh območjih, kjer proga poteka v bližin stanovanjskih hiš, pa mora biti zgrajena protihrupna zaščita.
Kar nekaj zanimivih pripomb so imeli na javni obravnavi tudi sami krajani, povzemamo le nekaj bistvenih. Milan Fideršek je opozoril na dejstvo, da so ob progi pri Cirkovcah zgrajene nove povezovalne ceste, ki jih je zgradila občina zaradi komasacije zemljišč. Srečko Lah je želel, da bi prehod Jablane l izvedli kot izvennivojski prehod, Franc Lah se je strinjal s predlagateljem, da se prehod Pongrce ukine ter se zgradi obvozna cesta. Eden od kra-
Foto: M. Ozmec
Dela na železniški postaji v Kidričevem, kjer so poleg modernizacije in elektrifikacije pod tiri zgradili tudi podhod za pešce in perone, so v zaključni fazi.
janov pa je bil proti takemu mnenju.
Skupina krajanov Jablan in Cirkovc je zahtevala, da se prehod Cirkovce 1 ohrani, saj bi v nasprotnem primeru preveč obremenili promet skozi center kraja, mimo šole in vrtca, kar bi pomenilo povečanje nevarnosti za otroke in druge krajane. Tudi Damjan Medved se je hudoval nad predstavniki železnice, saj si ne morejo vzeti pravice, da bi s svojimi posegi krajanom povzročili še večjo škodo in stroške, zato je tudi on v imenu civilne iniciative zahteval, da v Cirkovcah ostaneta oba prehoda, krajani Njiverc pa zaradi varnosti in izredno velikega prometa zahtevajo iz-vennivojski prehod.
To, da mora prehod Cirkov-ce 1 ostati, je zahteval tudi Anton Draškovič, v imenu nekaj sto krajanov Mihovc in Dragonje vasi pa je Anton Sagadin zahteval, da ostane prehod Mihovce 2 ter da se izvede izvennivojsko križanje širine 6 m in višine 4,5 m. Bojan Škafar je v imenu krajanov Strnišča zahteval protihrupno ograjo pred vsemi hišami ob progi, ker pa bo Strnišče z ukinitvijo prehoda prerezano na dva dela, zahtevajo vsaj prehod za pešce in kolesarje. Franc Planinšek je opozoril na to, da so predvidene povezovalne ceste preozke, saj mora biti njihova širina najmanj 5 m, ali pa bo za srečevanje s kmetijskimi stroji in kombajni potrebno zgraditi posebna izogibališča.
Sicer pa lahko vse predloge in pripombe posamezniki, skupine občanov, krajevni odbori ali druge skupnosti posredujejo še do 3. marca 2008 v ustni ali pisni obliki: pisno v knjige pripomb na krajih javne razgrnitve ali na elektronski naslov ap.mop@gov.si, zadeva Železnica Pragersko-Hodoš. Po pošti pa na naslov MOP, Direktorat za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, ter s pripisom Železnica Pragersko-Hodoš.
M. Ozmec
Ptuj • Javna obravnava dopolnjenega načrta elektrifikacije železniške proge
Ne le elektrifikacija, tudi tire bo potrebno posodobiti
V veliki sejni sobi Mestne hiše na Ptuju je bila 19. februarja javna obravnava dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš, okoljskega poročila in njegove revizije. Razgrnitev bo trajala še do 3. marca.
Javno obravnavo, udeležili so se je prizadeti krajani in tudi župani občin Ptuja, Do-rnave in Gorišnice, je vodila Tjaša Gregorič z Direktorata za prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor. Dokumenti za izvedbo rekonstrukcije in elektrifikacijo tega 109 km dolgega železniškega odseka so pripravljeni v takšni fazi, da se tisti, ki živijo ob progi, morajo seznaniti, kaj se s projektom predvideva, hkrati pa je bila obravnava tudi poziv občanom, ki živijo ob progi oziroma v njeni neposredni bližini, da predstavijo svoja stališča in predloge do dopolnjenega DPN.
Vse predloge in pripombe, ki jih bodo prejeli ustno ali pisno ter na elektronski naslov gp.mop@gov.si, bodo resno in odgovorno obravnavali, je skupaj z vsemi razlagalci gradiva obljubila Gregoričevega. Podrobno je dopolnjeni osnutek državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Prager-sko-Hodoš za območje občin Ptuj, Dornava in Gorišnica predstavil Rajko Stergulc iz Urbisa. Prvi večji poseg na območju Ptuja bo pri nivojskem prehodu na železniški postaji Hajdina, kjer pa je za zdajšnje uporabnike nesmiselna predvidena prepoved levega zavijanja iz smeri Turnišč proti pokopališču, zato bo potreba
Foto: Črtomir Goznik
Rajko Stergulc je podrobneje predstavil dopolnjeni osnutek državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš.
ureditev obvozne ceste. Na to je še posebej opozorila Silva Fartek. Protihrupno ograjo bodo postavili na območju Ob železnici v dolžini nekaj čez 900 metrov. Na železniški postaji na Ptuju poteka rekonstrukcija in dograditev tirov, gradnja pohoda, ki je zgrajen že do polovice, znotraj območja ptujske železniške postaje bo zgrajena tudi elektronapajalna postaja (večji transformator), rekonstrukcija in preložitev
tirov pa bo izvedena tudi pri izhodnem križišču, kjer bo prišlo do premaknitve tirov za tri do šest metrov, v smeri proti pokopališču je predvidena tudi pasivna zaščita za večje število objektov. Predvidena je ukinitev železniškega prehoda v Podvincih, na južni strani železniške proge naj bi zgradili povezovalno cesto do naslednjega prehoda (Podvinci II).
Sledila je razprava, v kateri so sodelovali predstavniki
posameznih občin in občani.
Mag. Janko Širec iz MO
Ptuj je v stališčih MO Ptuj do dopolnjenega osnutka DPN za rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš povedal, da so Ptujčani že leta 2006 v svojih smernicah do tega projekta predlagali protihrupno ograjo tudi od železniškega mostu oziroma OŠ Mladika do Ormoške ceste. V nobenem primeru Ptuj ne bo pristal na to, da se zapre prehod čez železniško progo pri
Borovem, ker gre za zelo frek-venten prehod, ki ga uporabljajo pešci in kolesarji. Nekoč se je že govorilo, da naj bi na tem mestu zgradili podhod. Tudi na območju ob Osojni-kovi do policijske postaje bi bila dobrodošla protihrupna ograja. Ukinitev prehoda Podvinci I ni smiselna, saj bo bistveno podaljšala pot do pokopališča in Brstja za celih 800 metrov.
Nasploh je na Ptuju največji problem hrup, je ugotavljal eden od razlagalcev dPn Boštjan Peršak, elektrifikacija železniške proge pa naj bi bila najboljši sanator hrupa, je poudaril. Hrup se bo zmanjšal za šest do osem decibelov. Trenutno se za območje Ptuja predvideva samo postavitev protihrupne ograje Ob železnici v dolžini 922 metrov. Na preostalih območjih, za katera se za takšno zavarovanje pred hrupom ogrevajo v MO Ptuj, bi veljajo pridobili mnenje kulturno-varstvene stroke. Zagotovo pa bi Ptuj z njo dodatno obremenili že brez tega vedenja.
Emila Mesarica je zanimalo, kako bodo zmanjšali hrup, če bodo vlaki še naprej vozili po starih in dotrajanih tračnicah, potrebno pa bo sanirati tudi oba mostova. Ko bomo tračnice posodobili, bo tudi problem hrupa rešen, je prepričan Mesarič, ker gre pri celi zadevi za vpraša-
nje spomeniškega varstva, za zaščito starega mestnega jedra in tudi za zaščito najstarejšega slovenskega mesta. Pri Borovem pa je potrebno urediti varen prehod za pešce in kolesarje. Odgovor pripravljavcev rekonstrukcije in elektrifikacije je bil, da se tudi za območje od Prager-skega do Ptuja že pripravljajo dokumenti za sanacijo železniških tirov, vendar za to ni potreben DPN.
Milan Slana se je zavzel za večjo pasivno zaščito hiš ob Anželovi, zdaj je zajetih le nekaj hiš. Obljubili so, da bodo proučili tudi možnost postavitve protihrupne ograje ob tej ulici, to je stvar ponovnega preverjanja, je bil odgovor. Tudi Viktor Zamuda in Franc Munda sta prepričana, da je potrebno protihrupno ograjo postaviti na območju med dvema mostovoma. Tudi ta predlog bodo preučili kot še vrsto drugih, ki so jih podali občani oziroma odgovorni z območja treh občin.
Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo vse pripombe in predloge, v roku 30 po končani javni razgrnitvi bo do njih zavzelo stališče, ga objavilo na svoji spletni strani in ga posredovalo posameznim občinam ob progi.
MG
Radenci • Deveti posvet delodajalcev
Novosti v delovni in davčni zakonodaji
Dvodnevno srečanje na devetem posvetu delodajalcev v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih je potekalo v znamenju predstavitve novitet na področju delovnopravne in davčne zakonodaje, posebna pozornost pa je bila namenjena vse bolj aktualnemu zaposlovanje tujcev, zlasti delavcev iz republik nekdanje skupne države.
Samostojna svetovalka Nataša Belopavlovič, nedavno še zaposlena na Ministrstvu za delo, je izpostavila nekatere odprte dileme določil zakona o delovnih razmerjih. Izpostavila je obveznosti ob sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi (PZ) s poudarkom na zaposlovanju za določen čas in s krajšim delovnim časom. Veliko novosti se nanaša na določila o redni odpovedi delovnega razmerja, kjer se posebna pozornost daje minimalnemu odpovednemu roku - ta je glede na letno obdobje zaposlenosti delavca v razmiku od 30 do 120 dni. Novost je v spremembi nadur, ki se znižuje s 180 na 170 na leto, lahko pa se s pisnim soglasjem delavca poveča za največ 60 ur letno. Zanimivo, da se s prihodnjim letom ukinja delovna
knjižica. Kaj jo bo nadomestilo, za zdaj ni znano.
Generalni direktor Davčne uprave RS Ivan Simič se je v svojem izvajanju osredotočil na področje davčnih izzivov v tem letu, kjer je izpostavil informativni izračun dohodnine, in vračilu zamudnih obresti, ki se bodo letos zaključila. Pospešeno bodo nadaljevali izobraževanje zaposlenih delavcev in pričeli pripravljati zavezance na elektronsko poslovanje (1. 1. 2009), nove poslovne prostore pa bodo dobili davčni uradi v Ljubljani (2008), Velenju
(2009)	ter Ptuju in Novi Gorici
(2010).
Gregor Virant, minister za javno upravo, je razgrnil program odpravljanja administrativnih ovir v letošnjem letu in poudaril pomen opravljanja
storitev v elektronski obliki. S sistemom VEM (Vse na Enem Mestu) je bistveno odpravljeno dosedanje preobsežno ad-ministriranje in opravljanje postopkov v številnih institucijah. Sedanje t. i. vstopne točke v domala vsaki lokalni skupnosti poenostavljajo zlasti registracijo samostojnih podjetnikov, z letošnjim februarjem pa z elektronsko metodo postopke lahko urejajo tudi gospodarske družbe. Virant je zatrdil, da bo pripravljena racionalnejša oblika vodenja evidenc pri manjših podjetjih, s sprejemom uredbe o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti, ki jih je narekovala novela obrtnega zakona, bo vstop v opravljanje obrti in podjetništva bistveno olajšan. Za večino dejavnosti pri vpisu v obrtni register ne
bo potrebna nobena strokovna izobrazba, mojstrski izpit pa bo nadomestila poklicna šola ustrezne smeri.
Novelo zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki velja s 3. 12. 2007, je predstavila Metka Barbo Škerbinc, vodja službe za zaposlovanje tujcev republiškega zavoda za zaposlovanje, ob zaključku prvega dne posveta pa je bila pripravljena okrogla miza v zvezi z zaposlovanjem delavcev iz BiH. Splošna ugotovitev ostaja v prepočasnem reševanju vlog tujcev, ki se želijo zaposliti v Sloveniji. Tudi na tem področju bi veljalo uveljavljati odpravo administrativnih ovir, ki jo je z velikim optimizmom napovedal minister Gregor Virant.
Niko Šoštarič
Svetovalka Nataša Belopavlič je komentirala zakon o delovnih razmerjih.
Foto: NS
Kidričevo • Zbor občinskega odbora stranke Zares
Za predsednico predlagali Neziko Seso
V petek, 15. februarja, se je na prvem zboru sestalo okoli 20 članic, članov ter simpatizerjev stranke Zares - nova politika občine Kidričevo; na njemje sodeloval tudi predsednik Podravskega pokrajinskega odbora stranke dr. Jozsef Gyorkos, za predsednico občinskega odbora pa so predlagali NeZiko SeSo.
Zbrane v prostorih doma upokojencev Kidričevo je v imenu iniciativne skupine občanov za ustanovitev stranke Zares - nova politika občine Kiričevo nagovorila mag. Silvestra Klemenčič. Pričela je z besedami, da se je na ta dan rodil znameniti matematik in filozof Galileo Galilei, ki je znan po izreku "In vendar se vrti", kar jo asocii-ra na začetnice predsednika stranke Zares - nova politika Gregorja Golubiča, ter v zvezi s tem dodala svoj izrek "In vendar se začenja".
Po sprejemu dnevnega reda je predsednik Podravskega pokrajinskega odbora dr. Jozsef Gyorkos v pozdravnem nagovoru izrazil veselje, da so tudi v Kidričevem pričeli ustanavljati občinski od-
bor stranke Zares, kar je stopnička višje k dosegu njihovih ciljev, saj je v Sloveniji osem pokrajinskih odborov, v po-dravski regiji pa je 44 občin, zato se te dni kar vrstijo ustanovni zbori novih občinskih odborov stranke. Na kratko je predstavil delovanje stranke na državni ravni ter pri tem poudaril osnovne vrednote, ki jih izražajo v stranki Zares kot novo, drugačno in predvsem odprto politiko. Pohvalil je dosedanje delo in prizadevanje iniciativne skupine s Silvestro Klemenčič na čelu, ki je tudi članica sveta stranke Zares in podpredsednica Podravskega pokrajinskega odbora stranke. Novemu občinskemu odboru stranke Zares - nova politika Kidričevo je zaželel uspešno delo,
Foto: M. Ozmec
Za predsednico občinskega odbora stranke Zares so predlagali Nežo Šešo (stoji), desno od nje spredaj sedita mag. Silvestra Klemenčič in dr. Jozsef Gyorkos.
ob tem pa pozval še druge, ki mislijo podobno, da se jim pridružijo, saj ima v tej stranki možnost delati in se uve-
ljavljati vsak, ki to želi.
Po krajši obrazložitvi predloga pravil stranke, ki so ga v pisni obliki prejeli vsi ude-
leženci zbora, so na predlog Silvestre Klemenčič s sklepom omenjena pravila sprejeli v obravnavo, zatem pa so izmed predlogov prisotnih izvolili petčlansko volilno komisijo ter se dogovorili, da bodo v naslednjih dneh vsem članicam in članom, ki so podpisali pristopno izjavo, poslali gradivo s predlogi za predsednika občinskega odbora stranke ter obrazec za evidentiranje kandidatov za podpredsednika.
Silvestra Klemenčič je zbrane seznanila, da je bila za predsednico občinskega odbora stranke Zares predlagana Nežika Šešo, diplomirana vzgojiteljica, sicer že tretji mandat ravnateljica Vrtca Kidričevo, kar so prisotni sprejeli z aplavzom. Nežika
Šešo se je na kratko tudi predstavila, pri tem pa poudarila, da doslej ni delovala v nobeni politični stranki, za vstop v Zares pa se je odločila, ker je po njenem mnenju na političnem prizorišču končno nastopila stranka, ki ji je zelo blizu, zato želi v njej aktivno sodelovati in sooblikovati boljšo prihodnost naše družbe. Zbor je soglasno sklenil, da na volilno listo za predsednico občinskega odbora stranke uvrstijo Nežiko Šešo, volilne rezultate pa bo volilna komisija razglasila na naslednjem zboru, ki je predviden v petek, 22. februarja, ob 18. uri v prostorih Društva upokojencev Kidričevo.
M. Ozmec
Videm • Predstavitev razpisa EDEN
Slovenija ne izkorišča bogate
bajeslovne dediščine
Občina Videm je bila konec minulega tedna gostiteljica drugega informativnega dneva predstavnikov Slovenske turistične organizacije (STO), na katerem so predstavili projekt Evropska destinacija odličnosti (EDEN).
Kot je uvodoma povedala Maja Pak iz STO, gre za evropski razpis, iz katerega je možno pridobiti sredstva za turistične namene. Evropska komisija je sicer letošnjo temo, ki se nanaša na turizem in nesnovno dediščino, razpisala že v lanskem letu, rok za oddajo prijav pa poteče tretjega marca.
"Evropa se že dolgo zaveda, da je turizem ključni dejavnik gospodarstva, zato mu namenja posebno pozornost. Podoben razpis je bil zaključen tudi lani, izbranih je bilo deset de-stinacij, med njimi tudi hrvaški Mlin na Muri. Letošnja tema razpisa se nanaša na nesnov-
Maja Pak je zbranim predstavila namen in pogoje prijave na razpis za pridobitev naslova Evropska destinacija odličnosti (EDEN)
no dediščino, to pa pomeni, da je osrednja zadeva prijave določen dogodek, ki se izvaja periodično, v sodelovanju z najmanj tremi partnerji, ter da vpliva na razvoj gospodarstva na določeni destinaciji. Dogodek mora seveda izhajati iz lokalne nesnovne dediščine. Cilj letošnjega projekta je namreč poudariti raznolikost bogate evropske nesnovne dediščine in izpostaviti turistično manj obiskane destinacije," je namen razpisa oz. projekta na kratko povzela Pakova. Slovenija je sicer ena izmed 20 evropskih držav, ki jim je evropska komisija odobrila prijavo
na projekt. Postopek izbire destinacije se bo tako najprej izvedel na državnem nivoju, najboljši prijavljen projekt pa bo nato posredovan Evropski komisiji.
Destinacijo (gre za zaokroženo geografsko območje s skupno turistično ponudbo) lahko prijavi ena občina, bolje pa je, če se skupaj predstavlja več občin, pri čemer je ena nosilec projekta. Temelj projekta pa mora biti, kot že rečeno, določen dogodek, najsi bo to lokalna šega ali običaj, sejem, festival ipd.
Kaj pravzaprav je nesnovna dediščina, je gostom na in-
formativnem dnevu povedal Janez Bogataj: "Po Unescovi konvenciji veljajo za nesnovno dediščino šege in navade, verovanja, bajeslovje, kratke prozne oblike, likovna, glasbena, gledališka, pesniška in plesna dediščina, zdravilstvo, tradicionalne obrti ipd. Povedati moram, da je v Sloveniji zelo, zelo zapostavljeno področje bajeslovja, čeprav imamo prav v tem izjemno dediščino, ki pa je sploh ne znamo ali nočemo izkoristiti. Če pogledamo izven meja, so turistično močne države svoj turizem gradile prav na lastnem bajeslovju. Vendar pa je pri tem treba biti tudi dosleden; če recimo pogledamo primer kurenta, mora biti ta res oblečen tako, kot veleva tradicija, nikakor si ne more privoščiti, recimo, športnih copat pod kožuhom."
Informativnega dneva se je udeležilo veliko predstavnikov občin s širšega območja Podravja; med resnimi interesenti za prijavo na razpis pa je cirkulanska agencija Halo, ki se želi skupaj s partnerji prijaviti s temo Martinovanje 2008.
SM
Kidričevo • Zbrali so se nadarjeni učenci
Ustvarjali so v osmih delavnicah
V ponedeljek, 18. februarja, so na OS Kidričevo pripravili srečanje nadarjenih učencev štirih osnovnih Sol. V Zelji, da bi moZ-nost za nekoliko drugačno druZenje zagotovili čim več nadarjenim učencem, so srečanje izvedli skupaj z osnovnima šolama Breg in Cirkovce ter podruZnično šolo v Lovrencu.
Kot sta povedali mentorici Suzana Težak in Vanja Vtič, je bila glavna želja organizatorjev, da bi ponudili nekoliko drugačne možnosti za občasno druženje nadarjenih učencev, predvsem glede na njihove posebne potrebe in interese. Okoli 40 nadarjenih učencev iz štirih šol so v prostorih OŠ Borisa Kidriča Kidričevo v uvodnem nagovoru pozdravili: v imenu gostiteljske občine župan ob-
čine Kidričevo Jože Murko, v imenu mestne občine Ptuj župan dr. Štefan Čelan, nato pa še predstavnica Zavoda RS za šolstvo mag. Tanja Bezic ter psiholog dr. Ivan Ferbe-žer.
Učencem so za prijetno ponedeljkovo druženje ponudili možnost udeležbe v kar osmih ustvarjalnih delavnicah, v katere so se razporedili po lastni presoji in interesih. Tako so po želji lahko ustvar-
jali v umetniško-ustvarjalni delavnici, kjer so oblikovali zanimive izdelke iz gline in papirja. V naravoslovno-teren-ski delavnici so z zanimanjem spoznavali in preučevali živali v okolici šole. V novinarsko-fotografski delavnici so učenci pridno sledili celotnemu dogajanju in si vsebino ter občutke po posameznih delavnicah pridno beležili, poleg tega pa skrbeli tudi za fotografiranje. V Gledališki delavnici
so po mili volji improvizirali, se seznanili z mimiko in pantomimo in nasploh igrali. V Kaligrafski delavnici so se lahko seznanili z lepotami kali-
grafske pisave in se v tem tudi preizkusili. V delavnici Lego-robot so male brihtne glavice lahko sestavljale robota iz lego kock, nato pa so njegove
funkcije še sprogramirali na računalnik. V Športni delavnici so lahko po mili volji igrali različne športne igre, v delavnici Improvizirajmo, igrajmo se gledališča pa so se najbolj eksperimentalno nadarjeni lahko preizkušali v različnih vlogah in skozi improviziranje ustvarili gledališko igro.
Ob zaključku, preden so se razšli, so se vsi skupaj zbrali na plenarnem delu, kjer so v strnjeni obliki vsem navzočim igrivo predstavili, kaj vse so v posameznih delavnicah spoznali ter doživeli.
-OM
Foto: SM
Ptuj • Poroka v rimskem stilu
Deset parov v bitki za sanjsko poroko
Terme Ptuj nadaljujejo inovativno trženje hotela Primus. Na tiskovni konferenci, ki je bila 19. februarja, so predstavili nov projekt, poroko v rimskem stilu.
Da se bodo poročili v Pri-musu, se bo potegovalo deset parov, ki jih bodo izbrali v okviru natečaja, objavljenega na spletnih straneh Term Ptuj. Poroka v rimskem stilu je srčica programa pomladnih mesecev, je povedal direktor Andrej Klasinc, ki se zaveda, da izbira poročnih parov za sanjsko poroko sicer ni nič novega, zagotovo pa še ni bilo mladega para s poroko v rimskem stilu. Čeprav se bodo kar najbolj trudili posnemati rimsko zgodovino najlepših življenjskih trenutkov, kar poroka zagotovo je, bodo obredje nekoliko priredili. Računajo, da bodo za projekt pridobili stalne partnerje in da bo poroka v rimskem stilu že v letu 2009 ena od stalnic rimske zgodbe, ki jo oživlja in nadgrajuje hotel Primus.
Deset parov, ki se bodo potegovali za poroko v rimskem stilu, bodo izbrali z javnim žrebanjem, ki bo 6. marca v Klubu Gemina XIII. Par, ki bo
prvi doživel rimsko poroko 21. stoletja, bo moral premagati ostalih devet parov v okviru štirih tekmovalnih krogov. Na preizkusu bodo plesne veščine, ki jih bodo pari pokazali 14. marca, že 18. marca jim bodo v Termalnem parku postavili progo z ovirami, ki jo bodo morali opraviti čim bolj skladno, na vinski zgodbi 21. marca jih čaka preizkus iz poznavanja vina, da bodo znali za svojo poroko izbrati čim boljše vino, zadnji preizkus, ki bo 28. marca, pa je povezan z dokazovanjem rimskih skrivnosti. Kot je povedala turistična animatorka v Termah Ptuj Martina Ajster, bodo zadnji tekmovalni krog povezali tudi z modno revijo poročnih oblek. Seštevek vseh štirih tekmovalnih krogov, pare bodo ocenjevali strokovnjaki s posameznih področij, bo dal zmagovalca, ki ga bodo 28. marca svečano razglasili. Zmagovalni par bo imel mesec dni časa za vse priprave, ki jih takšna po-
roka zahteva. Njihova želja je izbrati par, ki se resnično ljubi in ki bo znal vse naloge skladno izpeljati, ter hkrati par, ki bo srečno poročen še vrsto let, poudarjajo.
Prva poroka v rimskem stilu bo 26. aprila, mladoporočenca bosta najlepše trenutke svojega življenja lahko delila skupaj s 100 svati. Mladoporočenca bosta na stroške organizatorja preživela poročno noč v enem izmed predsedniških apartmajev, ki so edinstveni v Sloveniji, vsak ima svoj ma-sažni bazenček in savno, obenem pa ponujajo še izjemen pogled na ptujski grad in mesto. Poročni obred bodo vodili svečeniki v templju boga Jupitra, svate bodo razveseljevali tudi žonglerji, artisti, gladiatorji in legionarji. Slavje v rimskem stilu bo potekalo v Klubu Gemina XIII. Nagrada za zmagovalni par prve rimske poroke tako znaša skupaj deset tisoč evrov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci, ki je bila 19. februarja, so Terme Ptuj predstavile poroko v rimskem stilu. Projekt, ki bo v prihodnjih letih postal stalnica njegove ponudbe, sta predstavila direktor Term Ptuj Andrej Klasinc in Martina Ajster, turistična animatorka v Termah.
Cirkulane • Prva rez modre kavčine
Ptuj • Obiskali smo društvo Sožitje
Po prvi rezi
Stanovanja za
čakajo na prvi grozd dvanajst varovancev
Sobotno vetrovno popoldne je bilo na hribu pri cerkvici Sv. Ane spet zelo živahno. Številna skupina vabljenih gostov, vinogradnikov in ostalih radovednih duš je bila namreč priča prvi rezi modre kavčine - žametne črnine; gre za potomko najstarejše trte na svetu, ki je bila posajena maja lani.
Takrat so kot skrbnika dragocene trte imenovali znanega vinogradnika Zvonka Ar-nečiča, ki je svoje delo, vsaj zaenkrat, opravil odlično: "Naša trta se je zelo dobro 'prijela', zrasla je do višine 1,80 metra, pa je bilo treba vmes poskrbeti, da ne bi bila še višja. Povprečno je vsak dan zrasla kar za dva centimetra!"
Prva rez je bila torej še kako potrebna; čast tega dejanja je pripadla domačemu županu
Janezu Jurgecu, zaključno rez pa sta opravila Zvonko Ar-nečič in Tone Zafošnik. Trto so namreč tokrat obrezali skoraj do tal. Kljub temu (ali pa ravno zato) Arnečič upa, da bodo jeseni dočakali prvi žlahtni grozd. Posamezne odrezane dele trte so v znak spoštovanja podelili še vinskim vitezom ptujsko-ormo-škega omizja. Seveda pa s tem veliki dogodek še zdaleč ni bil končan, saj je bilo treba
Nad prostori VDC društva Sožitje v Rajšpovi 20 na Ptuju bodo kmalu uredili 12 stanovanj za svoje varovance, je povedal predsednik društva Janko Šuman.
trto še dodobra okopati, po starem običaju, z motiko, ki sta jo vihtela Edi Hojnik in Miro Lesjak. Nato je sledilo še obvezno povabilo na kozarec domačega v bližnjo klet, kot vedno pa so se izkazale še cirkulanske gospodinje z domačimi dobrotami. Za dobro vzdušje in kanček kulturnega pridiha pa so na prireditvi poskrbeli Mladi veseljaki, domači ljudski pevci in tamburaši.
SM
Skrbnik žlahtne modre kavčine Zlatko Arnečič se je izkazal zelo dobro, saj je trta zrasla preko vseh pričakovanj.
To je bila njihova dolgoletna želja. Starši otrok z motnjami v duševnem razvoju se vse bolj starajo, zato pogosto ne vedo, kam z osebami z motnjami v duševnem razvoju, ko pride do kakšne tragedije v družini. Stanovanjska skupnost je že preizkušena oblika sobivanja varovancev, ki jo v društvu Sožitje uveljavljajo v sodelovanju s strokovnjaki Zavoda dr. Marijana Borštner-ja Dornava.
V društvu Sožitje Ptuj, ki ga vodi Janko Šuman, pa v tem trenutku pripravljajo še en velik projekt, ki ga prav tako želijo čim prej realizirati. Na območju Ptuja želijo zgraditi hišo za osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki se želijo preseliti v taka stanovanja.
5	tem programom so tako daleč, da bo stanovanjska skupnost lahko v tej hiši zaživela v roku dveh let, pravi. Tudi v tej hiši bo prostora za
6	do 12 oseb. Pri izvedbi projekta jim bo pomagal Rotary club Ptuj, s katerim društvo Sožitje zgledno sodeluje že 10 let in ki jim je doslej pomagalo izpeljati že marsikateri projekt. Največ sredstev za humanitarne namene ptujski rotarijci vedno zberejo na plesu z maskami, letos so ga organizirali že dvanajstič. Ptujski rotarijci so k sodelova-
nju pri tem projektu povabili tudi rotarijce iz Nemčije (Freilassinga Laufena) in Avstrije (Feldbacha), s katerimi že vrsto let uspešno sodelujejo. Pri realizaciji projekta računajo tudi na pomoč MO Ptuj, ki naj bi prispevala zemljišče, projektanti naj bi brezplačno izdelali projektno dokumentacijo, ZRS Bistra Ptuj bo poiskala možnosti za pridobitev evropskih sredstev, računajo pa tudi na pomoč obrtnikov,
podjetnikov in posameznikov. Ptujski rotarijci poleg tega vabijo k sodelovanju tudi ostale, ki želijo pomagati Sožitju Ptuj, da bi se tudi ta njihov projekt pomagal realizirati v zadovoljstvo ljudi, ki potrebujejo pomoč.
Vse te projekte društvo Sožitje izvaja z namenom, da bi življenje in delo oseb z motnjami v duševnem razvoju potekalo čim bolj normalno.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Janko Suman, predsednik društva Sožitje Ptuj: "Do poletja bomo v stanovanja nad prostori Varstveno-delovnega centra društva Sožitje v Rajšpovi 20 preselili 12 varovancev."
Foto: SM
Ptuj • Ustanovili Mestni odbor stranke Zares
Za začetek polena pod noge
Stranka Zares - nova politika je minuli teden ustanovila Mestni odbor stranke na Ptuju. Še pred ustanovitvijo pa se je zapletlo, za kar so po prepričanju članov stranke poskrbeli nekateri ptujski politiki. Na predvečer srečanja so namreč ostali brez dvorane na Vičavi, kjer naj bi potekala ustanovitev Mestnega odbora in ki je bila rezervirana že nekaj tednov. V stranki so prepričani, da za tem stojijo nekateri občinski svetniki.
Kot je pojasnil Boštjan Šeru-ga, vodja iniciativne skupine za ustanovitev Mestnega odbora Ptuj stranke Zares - nova politika, bo v stranki delovala skupina ljudi, ki si želi, da se stvari delajo drugače. Kot je dejal, imajo namen predramiti ptujsko politično sceno, in dodal, da upa, da jim ne bodo metali polen pod noge. Šeru-ga pravi, da jim je dejstvo, da so nekateri politiki poskrbeli za to, da so jim na predvečer ustanovitve ptujskega Mestnega odbora Zares preklicali dogovor o uporabi dvorane na Vičavi, le dodaten zagon.
Ob ustanovitvenem srečanju Mestnega odbora se je predstavil Miro Vamberger, doslej edini kandidat za predsednika ptujskega Mestnega odbora stranke Zares. Svojo
predstavitev je razdelil v tri dele. V prvem je predstavil svoje delo v gospodarstvu, v drugem udejstvovanje v družbenopolitičnih organizacijah,
v tretjem pa je opisal okviren program delovanja stranke Zares na Ptuju. Kot je pojasnil Vamberger, je njegov namen ustvariti dober tim, ki bo pri-
Od leve: Miro Vamberger, Boštjan Seruga in dr. Jozsef Gyorkos na ustanovnem sestanku stranke Zares.
pravljen delati ter skupaj z njimi kreirati kakovostno občinsko politiko. Kot je še dejal, so v stranki Zares odprti za sodelovanje in sprejemanje različnih mnenj. Vamber-ger, ki doslej ni bil politično aktiven, poudarja, da se je za pridružitev stranki Zares odločil, ker meni, da so poteze Vlade RS gospodarstvo peljale v napačno smer. "Želim izraziti svoje mnenje, zato sem se pridružil stranki Zares," je pojasnil Vamberger, ki zaenkrat protikandidata za mesto predsednika Mestnega odbora Ptuj stranke Zares nima. O tem, ali bo izglasovan za novega predsednika, bodo odločali na naslednjem srečanju, ki bo najverjetneje že naslednji teden.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Prejeli smo ►
Čemu štirinajst pokrajin v Sloveniji
V Sloveniji smo v zadnjem času priča številnim razpravam o potrebnem ali nepotrebnem uvajanju drugo stopenjske lokalne samouprave v obliki pokrajin. Ker nasprotniki uvajanja pokrajin ne najdejo odgovora, čemu je po vsebini sploh potrebno ustanavljati pokrajine in koliko naj jih bo, bom v naslednjih prispevkih poskušal odgovoriti na nekatere odprte dileme.
1. Evropa in z njo Slovenija seje znašla pred tako imenovanim »Lizbonskim paradoksom«
Primerjava razvojnih zaostankov držav evropske skupnosti za ameriško in azijsko ekonomijo je pokazala, da se Evropa stara tako fizično kot razvojno. Po vseh pomembnih kazalcih razvoja nas obe omenjeni ekonomiji že krepko prehitevata. Posledice takšnega razvojnega zaostajanja iz dneva v dan vedno bolj čuti vse večje število prebivalk in prebivalcev Evropske skupnosti. Da bi se izognili tem nevarnim gibanjem, so marca leta 2000 predsedniki držav in vlad na vrhu Evropskega sveta v Lizboni sprejeli dokument z naslovom: LIZBONSKA STRATEGIJA. V tem dokumentu je zapisana razvojna vizija skupnega evropskega prostora, ki se glasi: "Do leta 2010 mora Evropska unija postati najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajne gospodarske rasti s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z močnejšo socialno ko-hezijo." Tej viziji so leta 2001 na zasedanju Evropskega sveta v Goteborgu dodali še vidik okolja in trajnostnega razvoja.
Za izvedbo tako zapisane vizije so se oblikovala štiri pomembna programska področja, ki morajo omogočiti čim bolj dosledno izvajanje zastavljenih reform. Prebivalke in prebivalci držav Evropske skupnosti smo se tako znašli pred izzivi in spremembami, ki se nanašajo na sledeče štiri stebre:
-	države članice si morajo prizadevati za ukrepe, ki pospešujejo razvoj ustvarjalnosti in podjetnosti s ciljem, da Evropa postane najbolj ustvarjalno okolje na svetu;
-	kulturna dediščina in bogatost bi morala postati središčna točka gospodarskega in družbenega razvoja Evrope;
-	za Evropo je ključnega pomena vlaganje v vire človeških sposobnosti in oblikovanje ukrepov za zagotavljanje fleksibilne varnosti;
-	poudarjanje okoljskih politik kot ključnega vzvoda za inovativnost in gospodarsko rast.
Iz številnih poročil o doseganju ciljev Lizbonske strategije pa je razvidno, da zapisanih ciljev do leta 2010 Evropa ne bo dosegla. Zastavlja se osnovno vprašanje, kje in zakaj so stvari obtičale. Zelo nazorne in konkretne odgovore je podal Odbor regij v svojem poročilu za spomladansko zasedanje Evropskega sveta 2008. Iz poročila je razviden »Lizbonski paradoks«, ki je povezan z napačnim pojmovanjem o vsemogočnem centralističnem načinu načrtovanja in vodenja razvoja. Tak način seje izkazal kot napačen in ne daje rezultatov. Iz kabinetov vlad in ministrstev preprosto ni mogoče načrtovati in voditi razvoja. Bistvena posledica centralističnega načina vodenja razvoja se kaže v obliki zelo šibkega aktiviranja le manjšega števila ljudi, ki pri razvoju sodeluje-
jo. Pri veliki večini ljudi seje tako pojavil občutek odtujenosti od organizacije in ciljev. Posledica je brezbrižnost in neodgovornost, ker je težko pokazati lastno ustvarjalnost. Končni rezultat centralističnega načrtovanja in vodenja razvoja vodi v rutinerstvo in neustvarjalnost. Da je temu tako tudi v primeru Lizbonske strategije, se lahko prepriča vsak, ki želi pregledati poročila o nedoseganju ciljev Lizbonske strategije. Srečujemo se s staro prakso, kjer je na papirju vse lepo zapisano, v vsakodnevni praksi pa zelo malo uresničeno.
Glavna sporočilna vrednost »lizbonskega paradoksa« izhaja iz zgoraj navedenih ugotovite. Dobrih 67 % regij in mest, kjer bi se naj učinki lizbonske strategije udejanjali, je ugotovilo, da ne opažajo učinkov, ki bi kaj bistveno prispevali k lokalnemu ali regionalnemu razvoju.
Rešitev za nastalo situacijo je mogoče iskati v spremembi načina načrtovanja in vodenja razvoja, ki ga je potrebno spremeniti iz centralističnega v lokalnega oziroma regionalnega. Obe, nam konkurenčni ekonomiji sta namreč že uvedle učinkovit regionalni koncept načrtovanja in vodenja razvoja. Ta koncept namreč lažje zagotavlja širšo socialno integracijo pri razvojnem pospeševanju javnega in zasebnega sektorja. V tem primeru lahko ljudje z odločitvami upravljajo, imajo torej oblast. Pri tem uporabljajo znanje, ki jim daje odgovore na tri temeljna vprašanje:
-	zakaj pri razvoju sodelovati (smotri in cilji izhajajo iz njihovih potreb);
-	kaj naj počno (določajo in opravljajo naloge, ki so potrebne za dosego ciljev);
-	kako naj to počno (določajo postopke in programe za izvedbo nalog).
Centralistični način načrtovanja in vodenja razvoja zato znatno težje omogoča tovrsten način organiziranja hierarhičnega zaporedja in soodvisnosti, kar daje večini občutek, da imajo oblast le nad seboj. Zato na vsa tri temeljna razvojna vprašanja odgovarjajo le zase, za sistem pa ne. Iz ustvarjalca se tako spremenijo v izvajalca, ki išče le odgovore, kako bo opravil ukazane naloge.
Vsi tisti skeptiki do vsebinskih predlogov pokrajinske zakonodaje bi torej morali Vladi RS predlagati takšne spremembe zakonodaje, ki bi odpravljale »Lizbonski paradoks«. Zakoni bi po vsebini torej morali prenašati na pokrajinski nivo vse tiste pristojnosti in predvsem še mnogo nove, ki omogočajo izvedbo vseh ciljev, zapisanih v viziji in vseh štirih programskih stebrih Lizbonske strategije.
Do današnjega dne pa še nisem slišal nobenega politika, poslanca ali drugega strokovnjaka, ki bi jasno predložil zakonske rešitve, ki bi lokalnim in regionalnim oblastem omogočala načrtovanje in vodenje razvoja temelječega na lizbonski strategiji. Sedanji vladni predlog je vsaj poizkus, da se proces prenosa odgovornosti za razvoj iz države na lokalno raven sploh lahko prične. Zagotovo bo na sami vsebini potrebno še veliko narediti. V tem trenutku pa je najpomembneje to, da se proces sploh prične. Ob tem pa jepotreb-no paziti, da bo teritorialna členitev na pokrajine odpravila paradoks pokrajinskega centralizma. Predlagati pokrajine, ki združujejo več mestnih občin in veliko število majhnih občin, lahko hitro pripelje do »Lizbonskega paradoksa« na pokrajinskem nivoju.
Dr. Štefan Čelan
Od tod in tam
Ptuj • Obisk članov Kluba atašejev
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj so 19. februarja obiskali člani zagrebškega Kluba vojaških atašejev s celega sveta. Vodil jih je brigadir general Bojan Šuligoj, obrambni ataše Republike Slovenije na Hrvaškem. Obisk je sodil v program aktivnosti slovenskega predsednikovanja svetu EU. V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju jih je pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Na kratko jim je predstavil zgodovino najstarejšega slovenskega mesta. Gostje so si ogledali grad, mestno jedro in ptujsko vinsko podzemlje. Člane zagrebškega Kluba vojaških atašejev je med obiskom na Ptuju spremljal Ptujčan Stane Žitnik z Ministrstva za obrambo RS. Za lep sprejem v Mestni hiši oziroma na Ptuju se je v imenu vseh gostov, skupaj jih je bilo 38, zahvalil vojaški ataše veleposlaništva Republike Makedonije v Hrvaški general Dragan Andreski.
MG
Ptuj • OŠ Ljudski vrt v pričakovanju 50-letnice
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska OŠ Ljudski vrt bo marca tudi uradno stara 50 let. Osrednja slovesnost bo 14. marca v telovadnici Šolskega centra na Ptuju. Že 10. marca bodo začeli teden dejavnosti, v katerem se bo šola predstavila z vsemi svojimi aktivnostmi. V okviru osrednje prireditve bo s predstavo Zvezdne poti, ki jo je zasnovala Tajka Šnuderl s sodelavci, nastopilo kar 250 otrok v kostumih, za katere je kroje narisala, izbrala blago in jih tudi urezala kreatorka Sanja Veličkovič. Pomoč pri šivanju pa so ponudile mame in babice. V počitniškem tednu potekajo na šoli številne aktivnosti za nepozabno slavje, ki ga bodo delili s številnimi bivšimi učenci, je povedala ravnateljica Tatjana Vaupotič. Jubilejne trenutke bodo delili tudi z ministrom za šolstvo in šport dr. Milanom Zverom, ki se bo predvidoma udeležil predstavitve zbornika dan pred osrednjo prireditvijo v Klubu Gemina XIII.
MG
Prlekija • Izgradnja vodovodnega sistema
Na ljutomerskem županatu so podžupan Apač (Franc Pižmoht) ter župani Gornje Radgone (Anton Kampuš), Ljutomera (Franc Jurša), Svetega Jurija ob Ščavnici (Anton Slana) in Veržeja (Slavko Peto-var) podpisali pogodbo o združevanju sredstev za izgradnjo sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo v porečju Ščavnice in notranje Mure. Gre za del regionalnega projekta "Oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja", v katerega sodi tudi t. i. sistem C, zajema pa osem pomurskih občin z desnega brega reke Mure (Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej). K projektu so ali bodo pristopili in pogodbo popisali še predstavniki občin Radenci, Križevci in Razkrižje. Skupna vrednost projekta je 40,5 milijona evrov, osnovni cilj občin podpisnic pogodbe pa je v pridobivanju sredstev iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna. Podpisnice bodo ustanovile javno podjetje s sedežem v Ljutomeru, ki bo upravljavec nad objekti in napravami, novoustanovljeno podjetje pa bo hkrati še izvajalec javne službe oskrbovanja z vodo.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Ormož • O muzeju, seji sveta, cestah in opravičevanju
Stroški muzeja so tabu tema
Tudi Bogomir Luci je pretekli teden sklical tiskovno konferenco, da, kot je sam povedal, pokomentira vso to godljo okrog muzeja, v kateri je bilo povedano že vse, edino stroški delovanja muzeja so ostali tabu tema.
"Z izjavami okrog muzej se je oglasil tudi strokovni odbor SDS, SDS-ovi magistri. Mag. Šinko je povedal, da člani strokovnega sveta pokrivajo vsak svoje območje. On bi se kot psiholog lahko začel ukvarjati z oblastniškim sindromom, ki je v Ormožu vedno bolj prisoten. Mag. Franc Zemljič, ki je magistriral na organizaciji dela, na "krajnski sorboni", iz menedžmenta kadrov, pa bi lahko povedal, kako lahko človeka, ki je zaposlen na Slovenskih železnicah in je v službi v dopoldanskem času v Čakovcu, nenehno videvamo na Občini Ormož. Ali ima toliko dopusta ali pa nima kaj delati, tu bi lahko mag. Zemljič podal svoje strokovno mnenje. Mag. Štefančič je magister agronomskih znanosti, je tudi predsednik komisije za kmetijstvo pri SDS v Ljubljani. Zanj bi bilo dobro, če bi se poglobil v probleme, ki jih imajo kmetje. Bilo bi prav, da bi pokomentiral tudi najnovejšo različico obdavčevanja subvencij, kar je podvig te vlade. Mag. Štefančič je tudi član sindikata kmetov, pa ga vprašam, kaj je naredil dobrega za kmetijstvo? Do danes kmetje nismo dobili izplačanih subvencij za lansko leto, pred vrati je setev, nenehno se vse draži. Mnoge
Samostojni svetnik Bogomir Luci je komentiral aktualne dogodke in imel veliko povedati.
kmete bo to spravilo na kolena. Glede izjav magistrov različnih strok, ki delujejo v strokovnem svetu, bi rekel, da so to laične izjave magistrov. Ti ljudje sicer imajo magisterij, vendar z drugega
področja. To je tako, kot da bi jaz, ki sem kmet, trdil, da vem vse o kmetijstvu. Če si v pravi stranki, pa očitno veš vse."
Luci bi tudi pričakoval, da bi gospodje, ki zagovarjajo skupni, in gospodje, ki za-
govarjajo samostojni muzej, zapisali številke, koliko nas bo muzej stal in stali za njimi. Sedaj pa ne verjame nikomur. Je sicer podpisnik pobude za referendum, predvsem iz razloga, ker ne želi sam odločati
o tem, česar ne pozna. Priznal je, da se je sicer poskušal podučiti pri bivši direktorici Kresnikovi, vendar ga ni povsem prepričala. Najbolj pa ga moti, da doslej ni še nobene izjave dala vršilka dolžnosti direktorice muzeja.
Nagajanje v občinskem svetu
Bogomir Luci je preko-mentiral minulo sejo občinskega sveta in opozoril tudi na 32. člen poslovnika, ki jasno govori, da lahko vsak svetnik praviloma razpravlja samo enkrat, ima pa pravico replicirati po vsakem razpravljavcu. Njegova replika pa lahko traja do 3 minute. Ta pravica je bila Luciju na zadnji seji občinskega sveta po njegovem mnenju grobo kršena, saj, ko je hotel odgovoriti Branku Šumenjaku glede pravnega mnenja, mu je župan Alojz Sok izklopil mikrofon. Luci pravi, da zato, ker je vedel, da ima prav. "43. člen zakona o lokalni samoupravi je povsem jasen - svetnik ima pravico predlagati kandidate, zato mora KVIAZ pozvati vsakega svetnika, naj predlaga kandidate. Iz vseh predlogov pa nato KVIAZ izbere najboljšega. To se pri nas ne dogaja, ker so izbrani le člani SDS in N.Si ter usluž-
benci občinske uprave. Tako se zagotavlja, da bo v vseh porah občina dihala tako, kot želi današnja oblast."
Še enkrat je povedal, da ne verjame, da se ceste gradijo po istih trasah in da se za to ne potrebuje ustrezna dokumentacija, kot je trdil vodja skupne občinske uprave Novak. "Ne vem, ali je bil prej na Vitanu podvoz ali viadukt, vem pa, da sedaj ni ne ovinka ne preše, ki sta prej na tem mestu bila. Cesta je na tem delu sedaj zelo široka. Preša me sicer nič ne briga, tiče pa se me to, da na občini delajo brez dokumentacije, tako po domače." Podvomil je v kvaliteto takšnega dela, saj so menda že udarne jame na lanskih prevlekah.
Dotaknil se je tudi dodeljevanja pomoči za novorojence, o kateri so govorili na zadnji seji. Pomoč je označil za akcijo, s katero si ta oblast pred volitvami želi nabirati točke. "Rad bi videl normalne zakonce, ki se bodo odločili, da bodo za 100 evrov pomoči imeli še enega otroka. Otroci potrebujejo starševsko nego in ljubezen, potrebno jih je vzgajati, vprašanje pa je tudi, kaj te otroke čaka v prihodnosti. Otrok rabi veliko več kot le denar, 100 evrov pa je kaplja v morje."
Za konec je Luci povedal tudi to, da naj bi podžupan Branko Šumenjak ob neki priložnosti menda razširjal zgodbico, da se je hodil Luci opravičevat prejšnjemu županu Viliju Trofeniku za vse, kar mu je hudega storil. Bogomir Luci je zadevo kategorično zanikal, povedal pa je tudi to, da kdor širi take laži, gotovo potrebuje strokovno obravnavo mag. Šinka.
Viki Klemenčič Ivanuša
Cirkulane • Z zadnje redne seje
Končno določen občinski praznik
Cirkulanski svetniki so čas praznovanja občinskega praznika rojevali tako dolgo, da je že vse kazalo, da ga sploh ne bodo imeli. No, na zadnji seji jim je, skorajda s carskim rezom, vendarle uspelo ...
Čeprav je treba že takoj povedati, da je bil izid glasovanja hudo tesen, in sicer 4:5. Da bi bila odločitev čimbolj pisana na roko občanom, so v obdobju pred zadnjo sejo izvedli sestanek z vsemi društvi v občini, v katera naj bi bila včlanjena večina prebivalstva in na tistem sestanku naj bi se izkazalo, da je večina vseeno bolj naklonjena praznovanju občinskega praznika v prvem tednu junija kot na znano anino nedeljo, konec julija. Kljub temu je točka dnevnega reda o določitvi praznika zahtevala še veliko besedovanja občinskega sveta, dokler pojasnjevanj in gordijskega vozla dokazovanja, kdaj bi bilo bolje praznovati, ni končno presekal župan Janez Jurgec z zahtevo po glasovanju. To je pokazalo tesno "zmago" junijskega datuma.
Naslednji večji korak za občino Cirkulane je bila izbira občinskega grba. Po ponovnem razpisu so svetniki dobili na vpogled nov idejni osnutek, ki naj bi bil pri-
meren tudi s heraldičnega vidika. Idejni osnutek grba, po katerem se bo oblikovala tudi občinska zastava, ima
samo en znak, in sicer sidro, ki je bilo nekoč tudi simbol borlskih grofov, predstavljalo pa naj bi tudi nekdanje
znano sidrišče na Dravi pod Borlom. Med več sprejemljivimi barvnimi kombinacijami so svetniki soglasno
Občina Cirkulane bo svoj prvi občinski praznik obeležila v začetku junija; če bo vse po sreči, bosta do takrat javno znana tudi grb in zastava.
izbrali zlatorumeno sidro na temno modri podlagi, župan pa je nato še povedal, da bodo izbrani simbol poslali v oceno še komisiji, nato pa ga bodo javno pokazali. Do takrat - če se slučajno spet kaj ne izjalovi - ostaja grb skrivnost. Tako so občinski možje in žena rešili še drugo pomembno zadevo za "obstoj" samostojne občine.
Z ostalimi točkami dnevnega reda so potem opravili dokaj hitro; nekaj več besedi je padlo le še okoli vprašanja, ali naj bo občina Cirkulane soustanoviteljica ali le pogodbena partnerica ptujske Knjižnice Ivana Potrča. Mencanju svetnikov, kaj bi in kako bi, ni bilo videti konca; finančno naj bi bila zadeva približno enaka; torej občina naj bi plačevala enako vsoto mesečno, ne glede na to, ali je soustanoviteljica ali pogodbenica, čeprav čisto tako tudi ni, razlika pa je predvsem v tem, da mora občina soustanoviteljica pokrivati morebitne "rdeče številke" poslovanja, pogodbenica pa ne. O vplivu
na poslovni načrt knjižnice pa so si svetniki malo "po ovinkih" na koncu priznali, da ga tudi kot soustanovitelji ne bi imeli. Ker se je neodločnost svetnikov vlekla kot jara kača - vsi so sicer nekaj razpravljali, nihče pa ni upal gladko in jasno reči, da je za ali proti soustanoviteljskemu statusu - se je na koncu oju-načil župan Jurgec: "Glede na to, da v proračunu nimamo predvidene postavke za sofinanciranje v višini, kot jo predvideva soustanovitelj-ski status, ostajamo zaenkrat pogodbeni partnerji in kot taki bomo plačevali cifro kot doslej. V prihodnosti pa se lahko ta naš status tudi spremeni!" In s tem je bil sklep o pogodbenem partnerstvu potrjen. So pa svetniki pogojno podprli pobudo za sofinanciranje cepljenja proti raku na materničnem ustju, z zahtevo, da naj se cenovno zbere in preuči več ponudb, saj je morebiti kakšna nižja od predvidenih 390 evrov.
SM
Foto: vki
Foto: SM
Prašičjereja • Alenka Neudauer Kranjc pojasnjuje
Kako prepoznati prašičjo kugo
Zaradi ponovnega pojava prašičje kuge na Hrvaškem, tik ob slovenski meji, so v območje t. i. ogroženega pasu (ta se razteza v premeru do 10 kilometrov od odkritega žarišča bolezni) zajete tudi nekatere spodnjepodravske občine, tokrat z območja Ormoža. Na ogroženem območju je 160 kmetov s preko 5500 prašiči. Sicer pa je zelo pomemben podatek, da se je na Hrvaškem prašičja kuga pojavila že 200-krat in pričakovati je, da tokratni primer ne bo zadnji.
Alenka Neudaer Kranjc je zato prašičerejcem podrobno predstavila nevarnosti, načine preprečevanja širitve ter ukrepe o morebitnem odkritju prašičje kuge v lastni reji. Kot je povedala, so najpogostejši načini prenosa virusa s prodajo oz. nakupom prašičev, ki sta sicer na ogroženih oz. okuženih območjih strogo prepovedana. Velikokrat se virusi prenašajo tudi z divjih svinj na domače; še zlasti, če je gospodar lovec in s pred vstopom v hlev ne preobleče. Nadalje se virus lahko prenaša tudi z osemenjevanjem obolelega merjasca, nevarni pa so lahko tudi vsi ostali obiski hlevov in tudi nerazkužena prevozna sredstva. Ukrepi, ki se vzpostavijo za preprečevanje razširjanja prašičje kuge, so na okuženem in ogroženem
območju naslednji: vzpostavitev dezinfekcijskih točk za vozila, identifikacija in popis gospodarstev, popolna prepoved premikov in prevoza prašičev, čiščenje prevoznih sredstev, takojšnja prijava morebitnega pogina prašiča pristojnemu veterinarju, prepoved prometa z merjašče-vim semenom ter postavitev dezinfekcijskih pregrad ob vhodih v hleve ter na vhodih in izhodih iz kmetije.
Klasična prašičja kuga je virusna bolezen, ki velja za dokaj zahrbtno bolezen, saj so njeni simptomi pogosto zelo podobni nekaterim drugim, veliko manj nevarnim boleznim prašičev. Pojavlja se sicer lahko v dveh oblikah: kot akutna kuga ali kot kronična, pri kateri so znaki nekoliko manj vidni. "Inkubacija traja od dva do šest dni, pogini se
Klasična prašičja kuga je zelo nalezljiva kužna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero je značilno, da zbolijo praktično vse živali v reji; zelo visok je tudi odstotek pogina. Bolezen sicer ni nevarna za ljudi in druge živali. Preventivno cepljenje prašičev proti kugi je bilo v Sloveniji ukinjeno oz. prepovedano leta 2000.
ponavadi začno med petim in petnajstim dnevom. Prvi znaki, ki lahko nakazujejo na prašičjo kugo, so driska in bruhanje ter izguba apetita, pojavljajo se spremembe na koži in uhljih, večinoma kot manjše krvavitve ali rdeči madeži, poviša se telesna temperatura, zato se živali pogosto tiščijo v gruče, ker jih zebe, več je mrtvorojenih pujskov. Vse to so sicer znaki, ki lahko govorijo o drugi bolezni. Zelo značilno za prašičjo kugo oz.
Ob izbruhu prašičje kuge veljajo posebni ukrepi, ki jih morajo rejci strogo upoštevati.
skoraj neovrgljiv dokaz, da gre zanjo, pa je pojav krvavitev po grlu! Pikčaste krvavitve so sicer vidne potem tudi v prebavilih in ledvicah," je na kratko povzela simptome Kranjčeva.
Ko se virus enkrat pojavi, je za rejce nujno, da se zelo natančno držijo predpisanih ukrepov, saj vsako kršenje predstavlja veliko nevarnost širjenja kuge: "Zato je nujno, da rejci maksimalno in z vsemi sredstvi zaščitijo svoje reje in da nikakor ne kupujejo prašičev, razen v rejah, ki so preverjeno iz rej, prostih bolezni, da skrbijo za zdravstveno neoporečno vodo in krmo, nikakor se ne smejo za prehrano uporabljati pomije, zagotavljajo predpisane higienske razmere, skrbijo za zatiranje glodavcev (podgan) v hlevu itd."
Dejstvo je, da se prašičja kuga ne zdravi. Če je bolezen v reji ugotovljena, se živali na gospodarstvu usmrtijo, trupla pa uničijo. Bolezen sicer uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi klinične slike in rezultatov preiskav. Stroške uničenja okužene reje krije državni proračun, zato je za rejce zelo pomembno, da imajo natančno vodene zahtevane evidence o reji in staležu, na kar kmete opozarja Darja Prevalnik s ptujskega KGZ. Sicer pa se odškodnina izplača samo v primeru, če je imetnik živali izpolnil vse predpisane ukrepe; to se pravi, da je pravočasno naznanil sum na pojav prašičje kuge veterinarju ter da so bili nato posledično izvedeni vsi našteti ukrepi.
SM
Prehitra vožnja I lahko razmaže tudi najlepšo šminko
Zdrava pamet svetuje, da upoštevaš cestno prometne predpise.
Brezplačna objava
Od tod in tam
Ptuj • Misel in vino
Foto: DB
V prireditvenem centru Kronos v Park hotelu Ptuj nadaljujejo serijo druženj Misel in vino. Minuli teden je ponovno bil namenjen predavanju dr. Viljema Ščuke, ki je spregovoril o dotiku. Vinske zgodbe, na katerih se predstavljajo vrhunski predavatelji in poznavalci vin, so v Park hotelu Ptuj povezali z degustacijami vin različnih vinskih kleti ter zadevi združili v serijo druženj, ki so jo poimenovali Misel in vino. V sklopu cikla predavanj Ugledati sebe prek telesa, giba in čutnosti dr. Vilijema Ščuke se je predavatelj minuli teden posvetil temi Dotik - izzivi in odzivi. Za degustacijo vin je skrbel Uroš Bolčina iz vinske kleti Guerila, za interpretacijo besedil Nevenka Gerl, glasbeno poslastico pa sta pripravila Nina in Tone Merkoci. Tudi tokrat so se ljubitelji kvalitetnih predavanj in odličnih vin prepustili enkratnem popotovanju med izbranimi besedili in žlahtnimi kapljicami.
Dženana Bečirovič
Polenšak • Zlata poroka zakoncev Kukovec
Foto: SM
Minulo soboto, 16. februarja, sta v cerkvi na Po-lenšaku še drugič, tokrat po 50 letih skupnega življenja, drug drugemu potrdila zvestobo zakonca Marija in Jožef Kukovec. Oba domačina, iz naselja Lasigovci, sta si prvi da dahnila točno 10. februarja 1958 na istem mestu. V zakonu so se jima rodili trije sinovi: Martin, Franc in Jožef, danes pa ju razveseljuje sedem vnukov. Marija je vse svoje življenje pridno delala na domači kmetiji, mož Jožef pa se je v želji po boljšem zaslužku za nekaj let zaposlil v tujini, po vrnitvi domov pa seje prav tako posvetil delu na kmetiji, precej pa je tudi pomagal naokoli kot zidar. Ker je bil prvi v kraju, ki je kupil traktor, je veliko pomagal še okoliškim kmetom pri delu na njivah.
Zlatima zakoncema, ki sta še vedno čila in zdrava ter aktivna člana domačega društva upokojencev in turističnega društva, je ob visokem jubileju čestital tudi župan Rajko Janžekovič, njuni najbližji pa so jima ob prazniku priredili veselo slavje, ki se je potegnilo še v nedeljsko popoldne.
SM
Ormož • Vabilo h kreativnosti
Iz mladinskega centra Ormož so sporočili, da ponovno pripravljajo natečaj ob svetovnem dnevu Zemlje z naslovom Zemlja = moj planet. Tema letošnjega natečaja je ekološka problematika v vsej svoji širini: problem onesnaževanja okolja, neprimerno ravnanje z naravnimi viri, malomarno ravnanje neosveščenih ljudi, novi viri in podobno. K sodelovanju vabijo šole, vrtce in posameznike.
Zbirajo prispevke različnih umetniških zvrsti in tehnik, likovne, literarne, modelarske, kiparske, fotografske izdelke, ki so odraz tega, kako otroci in mladi doživljajo Zemljo ter tega, kaj sami storijo za njeno dobro. Rok za oddajo izdelkov je 10. april. Lahko jih pošljete ali dostavite na sedež mladinskega centra na Kerenčičevem trgu 11 ter po elektronski pošti mcoor-moz@siol.net. Ob zaključku natečaja bo tudi letos akcija Posadimo si svoj cvet. Programska vodja centra Marijana Korotaj upa, da rastlinice iz prejšnjih let še lepo uspevajo.
vki
Sv. Andraž • Premiera gledališke skupine
Ptuj • Viktorinov večer z Miranom Zupaničem
Otroci s Petrička Moža je zatajila
V petek zvečer, 22. februarja, ob 19. uri bo v refektoriju minoritskega samostana filmski večer z režiserjem Miranom Zupaničem in predstavitvijo najboljšega slovenskega filma v letu 2007 Otroci s Petrička.
Odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci, ki se je z burko, nastalo v režiji Milana Černela, Moža je zatajila premierno predstavila v drugi polovici januarja, te dni gostuje v različnih okoliških krajih.
Miran Zupanič je bil rojen leta 1961 na Ptuju. Diplomiral je iz prava ter filmske in televizijske režije na AGRFT v Ljubljani. Z družino živi v Ljubljani. Deluje kot scenarist in režiser, obenem predava na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je docent za filmsko režijo. Je režiser dokumentarnih in igranih filmov. Je član nacionalnega sveta za kulturo. Miran Zupanič se lahko kot eden redkih slovenskih filmskih ustvarjalcev pohvali, da mu je uspelo še pred režijo svojega prvega pravega celo-večerca končati dva študija (pravo in režijo), poleg tega pa dobiti dve evropski nagradi za svoj prvi TV-film. Kot režiser od slovenskih filmskih projektov pričakuje dobro zgodbo s tekočimi dialogi, humor na pravih mestih in energijo, ki jo morajo igralci izraziti v vsakem prizoru. Miran Zupanič je znano ime
v slovenski kinematografiji kot režiser, scenarist, asistent režije in mentor.
V letu 2007 je Miran Zupanič v Portorožu na 10. festivalu slovenskega filma (FSF) za film Otroci s Petrička dobil nagrado za najboljši slovenski film. Film obravnava usodo otrok, ki so bili skupaj s starši zaprti v taborišču Teharje pri Celju. Junija leta 1945 so jih od staršev ločili in odpeljali v otroško taborišče Petriček, starše pa brez sojenja pobili in pokopali na neznanih krajih. Otrokom so z različnimi prevzgojnimi ukrepi poskušali iztrgati staro identiteto in jim s silo privzgojiti novo. Vzeli so jim starše in otroštvo ter jim zasekali rane, ki se do danes niso zacelile.
"Film, ki je žirijo 10. FSF najbolj prevzel, zagotovo ni eden tistih, ki jih lahko gledamo z užitkom," so zapisali v obrazložitvi nagrade. Osrednja tema
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04I3mhz
Zupaničevega filma je niz nenavadno krutih dogodkov. Vendar pa to tematiko po sodbi žirije obravnava z izredno občutljivostjo, neverjetno skrbjo za podrobnosti in z velikim spoštovanjem do žrtev, tako da na koncu z veseljem gledamo tako popolno delo, ki predstavi vsa razpoložljiva dejstva, hkrati pa nikakor ne more postati objekt politične instrumentalizacije. Da je zmagal dokumentarni film v tako ostri konkurenci igranih celovečercev, priča o izjemnem avtorskem presežku Mirana Zupaniča.
Režiser Miran Zupanič si želi, da bi ob vsesplošni ko-mercializaciji filmskega področja ostalo vendarle tudi kaj prostora za manj komercialne, neodvisne, umetniške filme oziroma filme neameriškega porekla.
Vabljeni torej na Viktorinov večer, ki ga posvečamo slovenskemu kulturnemu prazniku in 15-letnici delovanja Društva izobražencev Viktorina Ptujskega, kjer bomo spoznali usodo Otrok s Petrička in se pobliže spoznali z režiserjem Miranom Zupaničem.
Peter Pribožič
Letos mineva 113 let, kar so na domačem odru v Vi-tomarcih na ogled postavili prvo gledališko igro. V gledališki sekciji KUD Vitomarci je trenutno aktivnih 60 članov. Letošnje leto so začeli s pre-miero v drugi polovici januarja, ko so se na domačem odru predstavili s komedijo Moža je zatajila. Gre za burko neznanega avtorja v treh dejanjih, ki jo je priredil in režiral Milan Černel. Zgodba je zgrajena na nenehnih zapletih, za katere
skrbijo mož Bogomir, žena Irma in nepopustljiva Irmina teta Valentina. Svoj delček raz-burljivosti pa v zgodbo vnesejo še hladni oficir Boris Kos, ljubezenski "poskusni zajček" gospodič Zajšek in najstniški Jožek, ki s svojo mamo - nepogrešljivo kuharico Katrco - poduči gospodarja o gospodinjskih opravilih ter jim rešuje kožo. Zanimiva zgodba se odvija okrog tega, ali bo mlademu paru uspelo upravičiti "utajo zakona".
V igralski zasedbi burke Moža je zatajila se predstavljajo: Milan Černel, Lea Vršič, Marija Kocuvan, Srečko Žmavc, Damir Toš, Daniela Žvarc in Kristijan Majer.
Omenjeno komedijo si je doslej ogledalo okrog 1500 ljudi po Slovenskih goricah in Halozah. Vse, ki še niso imeli možnosti, da bi se pozabavali ob njihovi igri, pa vabijo že jutri ob 19. uri v Destrnik ter v nedeljo ob 18. uri v Dražence.
Dženana Becirovic
Igralska zasedba burke Moža je zatajila
Pridružite se nam
na karaokah
s Spidijem v soboto, 23. 2. 2008,
v Qlandii
Ptuj!
Vabljeni v soboto, 23. februarja 2008, ob 11. uri na karaoke s Spidijem! Pričenjamo s tekmovanjem za MINI ZVEZDO QLANDIE!
Več informacij dobite na info točki v Qlandii Ptuj in na spletni strani Qlandia.
»•QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Ptuj • Ob 15-letnici delovanja godalnega kvarteta Feguš
"Največ je vreden dober odziv poslušalcev"
Štirje odlični mladi glasbeniki, bratje, sestavljajo godalni kvartet Feguš, ki praznuje letos 15-let-nico obstoja. Najmlajši med njimi, Jernej, je bil ob začetku delovanja kvarteta star le devet let. Z vztrajnostjo in talentom so Feguši postali svetovno priznani glasbeniki, minuli konec tedna pa so tudi ptujsko občinstvo počastili s koncertom.
V sklopu koncertov, ki potekajo v počastitev 15-obletnice delovanja godalnega kvarteta Feguš, so se svetovno priznani glasbeniki ptujskemu občinstvu predstavili z uro in pol trajajočim odličnim koncertom.
Glasba je bila sestavni del njihovega življenja že od malih nog. Simon, najstarejši izmed štirih sinov družine Feguš, se je v glasbeno šolo vpisal pri šestih letih in že takrat pokazal zanimanje za violino. Po njegovih stopinjah sta šla tudi Andrej in Filip, najmlajši izmed sinov, Jernej, pa je za popestritev izbral violončelo. Pravijo, da jim glasba nikoli ni bila tuja, a so z resnim delom začeli leta 1992, ko jim je oče z gostovanja v Ukrajini prinesel prve note. "V teh je bilo nekaj tudi za tri violine in violončelo. In potem smo sami iz radovednosti poskušali
Godalni kvartet Feguš: (z leve) Simon, Jernej, Filip in Andrej.
izvesti nekaj skladb. Tako se je pravzaprav začelo," pojasnjuje Andrej Feguš. Pravijo, da je bil precejšen problem najti profesorja, saj so v komorni skupini začeli igrati veliko prej, kot je
to v navadi. Po naključju se je za njihovo delovanje začel zanimati Radovan Mavrin, kolega njihovega očeta Maksimilijana. Mavrin je bil prvi mentor godalnega kvarteta Feguš, leto
Tudi na Ptuju so Feguši pripravili odličen koncert.
Ptuj • Film o Janezu Puhu
pozneje pa so jim tudi v Mariboru na glasbeni šoli dodelili profesorja. Temu je sledilo osem let študija na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, kamor so hodili enkrat tedensko. Pravijo, da je bila pri tem izrednega pomena podpora staršev, ki so jih na njihovi poti podpirali in se zanje tudi žrtvovali. Sedaj študirajo komorno glasbo na "Scuola di Musica di Fiesole" v Firencah v razredu Milana Škampe (Smetana Quartet) in Piera Farullija (Quartetto Italiano). Izpopolnjevali so se tudi na številnih mojstrskih tečajih ter pri članih svetovno znanih kvartetov, kot so Alban Berg Quartet, Amadeus Quartet, Borodin Quartet, Emerson Quartet, Guar-neri Quartet, Juilliard Quartet, LaSalle Quartet in Mosaique Quartet.
Plod dela mladih, zagnanih in perspektivnih glasbenikov je precej hitro obrodil sadove, saj so še kot zelo mladi postali izredno priznani tudi v svetovnem merilu. Gostovali so že v različnih evropskih mestih, predstavili pa so se tudi v Združenih državah Amerike. V 15 letih delovanja so prejeli vrsto prestižnih nagrad. Najbolj so ponosni na lastno vztrajnost in kvaliteto napredovanja, ki so jo dosegli z leti. "Obiskani koncerti in dober odziv poslušalcev so vredni veliko več kot vse nagrade," pojasnjuje Simon Feguš. Večni izziv pa jim ostaja cilj, da bi lahko živeli zgolj od glasbe.
Dženana Bečirovič
Puhovi privrženci na gradu
Dokumentarni film Izumitelj Janez Puh, avtorja Tinčka Ivanuše, je bil premierno prikazan na lanskoletnem občinskem prazniku občine Juršinci. Minuli konec tedna pa so člani Društva rojaka Janeza Puha iz Juršincev v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj pripravili predstavitev dokumentarca tudi na Ptuju, v slavnostni dvorani gradu.
Kot je na predstavitvi filma povedal župan občine Jur-
šinci Alojz Kaučič, je osem-najstminutni dokumentarec
Z leve: Vlado Slodnjak, predsednik Društva rojaka Janeza Puha Juršinci, avtor dokumentarnega filma o Puhu Tinček Ivanuša, župan občine Juršinci Alojz Kaučič in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih.
z naslovom Izumitelj Janez
Puh nastal v sklopu projektov, ki so jih v Juršincih izvedli, da bi ohranili spomin na delo in življenje svojega rojaka. Začelo se je s postavitvijo temeljnega kamna in nato z obnovitvijo Puhove domačije, kjer danes stoji Puhov muzej, nadaljevalo pa z dokumentarcem, ki ga je ustvaril Tinček Ivanuša. Ta je gradivo za dokumentarni film o Puhu pripravljal leto dni, nato pa ves material strnil v zanimivo zgodbo o življenjski poti in pomembnem pečatu dela izumitelja Janeza Puha. Dokumentarec, ki so ga tokrat prvič predvajali na Ptuju, so si ogledali tudi predstavniki podjetja Magna Steyer iz Gradca, za katerega
je Puh postavil temelje. Prav omenjena tovarna, Občina Juršinci, Perutnina Ptuj, d. d., in Letnik Saubermacher, d. o. o., iz Lenarta so kot zlati donatorji - zraven Društva rojaka Janeza Puha iz Juršincev - med najzaslužnejšimi, da je film o Puhu ugledal luč sveta. Zanimiv film, za ogled katerega je bilo veliko zanimanje, saj je napolnil dvorano ptujskega gradu, je preveden tudi v nemški in angleški jezik. Avtor Tinček Ivanuša, ki mu je mednarodna komisija za omenjeni dokumentarec podelila tretjo nagrado, je pripravil tudi DVD-zgoščenko, ki jo bo možno dobiti v Puho-vem muzeju v Sakušaku.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Vec jezikov znas - vec veljaš
Priznam: znani pregovor o veljavi in znanju sem nekoliko priredila, da bi lažje predstavila morda manj znano gradivo, ki si ga je mogoče izposoditi tudi v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Vsi tisti, mali in veliki, ki jih mika učenje tujih jezikov, lahko izbirajo med naslednjimi: angleški, nemški, hrvaški, srbski, francoski, italijanski, španski. V teh jezikih si lahko izposodite pravljice in zgodbe, ki so posebej zložene v kletni etaži mladinskega oddelka, kjer sicer domuje tudi ostalo leposlovje za pionirje in mladince.
Med temi tujejezičnimi knjigami so izbrani prevodi popularne, klasične zbirke založbe Mladinska knjiga Velike slikanice. Le-te, v izvirnem jeziku, je sicer najti na cici-banskih policah v pritličju oddelka. Tako lahko berete angleški prevod slikanice Slovenske ljudske pravljice s čudovitimi ilustracijami Ančke Gošnik Godec (Mladinska knjiga,1992) v nemščini (Slowenische Volksmärchen) in enako v angleščini (Slovenian Folk Tales), slikanico Ferda Godine Zmaj v oknu (1983) z ilustracijami Jelke Godec Tomšič v nemškem prevodu (Der Drache im Fenster, 1985), Andersenovega Slavca z ilustracijami Kamile Vol-čanšek (1981) v nemščini (Die Nachtigall, 1985), ljudsko pravljico Fižolček, ogelček in slamica (1979) s podobami Kamile Volčanšek v nemščini (Die Bohne, die Glühende Kohle und der Strohhalm, 1985) ... Znamenitega Župančičevega Cicibana z ilustracijami Marlenke Stupice lahko v maternem jeziku berejo tisti s hrvaškega govornega območja (Ciciban, ciciban, dobar dan. Pjesme odabrao Niko Grafenauer, 1989) kakor tudi druge slikanice in knjige v hrvaškem, srbskem jeziku. Na voljo je tudi izbor slikanic v cirilici. Zgodba Frana Levstika Martin Krpan z znamenitimi podobami Toneta Kralja je prevedena v angleščino in nemščino, v obeh jezikih si je mogoče izposoditi tudi enake izdaje Grimmovih in Andersenovih zbirk pravljic.
Med novimi knjižnimi izdajami velja omeniti založništvo Ajda iz Murske Sobote, ki izdaja hkrati z izvirnimi slikanicami še prevode v nemščino in angleščino, npr. Kako je nastalo Blejsko jezero, How Lake Bled Was Made (2006), Pravljica o Dravi, A Tale of the Drava, Ein Märchen über die Drau (2005) ...
V vrhnjem nadstropju mladinskega oddelka, kjer do-mujejo poučne knjige, lahko mladi bralci in njihovi spremljevalci izbirajo med slikovnimi in drugimi otroškimi slovarji, vadnicami in tečaji angleščine, francoščine, nemščine, italijanščine . Npr. štirijezični slovar za male in velike, 1351 besed v angleščini, italijanščini, nemščini in slovenščini (Alba, 2000, 2003), Pikijev veliki slovar (Mladinska knjiga, 1995), My Big Book of Words (London, 1994), Oxford Very First Dictionary (2003), Harry se uči francoščino, Julia se uči angleščino in druge knjige s priloženo cedejko iz zbirke Mali poliglot založbe Grlica (2004), First Spanish Picture Dictionary (2004) in mnoge druge. Nekaterim jezikovnim tečajem so zraven knjig priloženi slušni nosilci, lahko pa si izposodite tudi video tečaje za najmlajše (Igram se angleščino, Talk to Me ...).
Zraven tega obstajajo še dvojezične slikanice, kjer hkrati tečeta slovensko besedilo in prevod, takšna slikanica je na primer Moj ded je star, in ga imam zelo rad; My Old Grandad (Mohorjeva založba, 1986).
Odlična slikanica za najmlajše radovedneže je Mednarodni živalski slovar (Mladinska knjiga, 2003) odlične pisateljice in ilustratorke Lile Prap. V letu, ko Slovenija predseduje EU in je hkrati razglašeno za leto medkulturnega dialoga, pa si velja ogledati pisave in knjige daljnih dežel, ki jih hrani mladinski oddelek ptujske knjižnice, recimo slikanico Jakec pleska v arabščini, kitajske in japonske pismenke.
In prijeten zaključek zimsko-pomladnih počitnic želim!
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Februarski četrtki s Francem Simoničem
Ljudje pozitivnih misli prebujajo Ptuj
Ptujski upokojenci uspešno nadaljujejo svoje in ptujske četrtke, ki jih želijo deliti z vsemi generacijami v mestu, ki imajo drug drugemu kaj povedati. In tega je resnično veliko. Gostitelj drugega in četrtega februarskega četrtka je Franc Simonič, likovni pedagog, slikar ulic svojega mesta. Na prvem srečanju je gostil Viktorijo Dabič, slavistko in veliko ljubiteljiconarave in vsega, kar ja naravno, s katero sta skoraj sočasno pričela nabirati pedagoška leta v OŠ Franca Osojnika na Ptuju, današnji OŠ Ljudski vrt, ki se nezadržno približuje 50-letnici uspešnega delovanja.
Franc Simonič je otrok revolucije, pri dveh letih je moral v izgnanstvo, taborišče v Avstriji je komaj preživel. Po osvoboditvi je končal dve osnovni šoli in eno nižjo gimnazijo, zatem pa tekstilno šolo, se preizkusil še v drugih poklicih, saj že takrat tekstilu ni šlo dobro. Na prigovarjanje sedanje žene pa se je vpisal na likovno akademijo, kmalu pa se je tudi sam začel likovno izražati. Nastali so številni motivi, risbe »ulice mojega mesta«, kot jih imenuje, ki jih riše z navadnim peresnikom, namočenim v orehovo luži-no. Z njimi odkriva kotičke Ptuja, lepote, ki jih pogosto ne vidimo in ki postanejo vidne šele na umetnikovi stvaritvi. Viktorija Dabič je kot ljubiteljica vsega lepega in pozitivnega prepričana, da mesto potrebuje te četrtke, ker bolj kot se bodo ljudje s pozitivnimi mislimi srečevali, več je možnosti, da se bodo zadeve začele spreminjati na bolje. Skozi življenje in delo jo vodi moto: »Imeti rad ljudi, sebe in imeti rad naravo«. Za njo je 33 let pedagoškega dela, svoje delo je opravljala z največjim veseljem, ni ga jemala kot službo, otroke pa je poskušala navajati na opazovanje, še danes je prepričana, da bi veliko otrok lahko pred negativnimi vplivi obvarovali, če bi jim pustili, da bi kaj počeli, opazovali, sami naredili vse, kar lahko, ne pa da poskušamo večino narediti namesto njih. Čeprav je že 10 let v pokoju, ni okusila nobene krize prehoda, le več časa
Franc Simonič je v Mitri gostil znano ptujsko slavistko Viktorijo Dabič.
ji sedaj ostaja za tisto, kar prej ni mogla. Po njeni zaslugi je nastalo društvo Zreli vedež, ki tudi uči, kako se odpraviš v naravo, kako jo doživljaš. Pohodi v naravo, vsako sredo že deset let, niso samo klasični pohodi, temveč tudi pohodi ustvarjanja. Vsega, kar so doživeli na teh pohodih, je že za zajetno knjigo. Skupaj z možem sta pomagala ustvariti dragocene brošure za vse, ki imajo radi pohode, luč sveta je zagledal tudi prospekt po Potrčevi in Murkovi poti. »Naš ptujski konec je turistično zelo zaostal. Pohodnikom, ki prihajajo na Ptuj, pokažemo grad, Prešernovo ulico in še kaj malega, okolice pa jim
ne znamo pokazati,« pravi Da-bičeva, ki je skupaj z možem že dolgo tudi uspešna planinska vodnica. Oba sta tudi zelo aktivno sodelovala pri nastanku vodnika Po gorah SV Slovenije, ki je nastajal dve leti, skupaj pa ga je pisalo 34 avtorjev. Društvo Zreli vedež je doslej organiziralo tudi že 87 luninih pohodov, letošnjega pohoda po Potrčevi poti, posvečenega rojstnemu dnevu pisatelja Ivana Potrča, ki je bil 2. januarja, se je udeležilo že več kot 360 ljudi iz cele Slovenije. Zdaj se pogovarjajo o tem, da bi pripravili knjižico z naslovom Deset vrhov, ki bi ljudi spodbujala k temu, da bi še bolj kot doslej odkriva-
li svojo bližnjo okolico, ki jo premalo poznajo, da bodo tudi vedeli, kam v nedeljo popoldan.
»Ptuj v meni« postaja vse močnejše gibanje, ki bo zagotovo v prihodnje še bolj bogatilo najstarejše slovensko mesto. Za kulturne užitke je drugi četrtek v februarju poskrbel mladi saksofonist iz Zasebne glasbene šole Petra in Pavla na Ptuju Tilen Zavec, ponovno pa sta se oglasila tudi Dva kompanjona, Edi Klasinc na akordeonu in Matija Puž s šansoni Edith Piaf. K ogledu pa so vabile tudi fotografije narave Viktorije Dabič in njenega moža.
MG
Sveti Andraž • Odprli e-točko
Nova pridobitev za občane
V prostorih občinske stavbe pri Svetem Andražu so pred dnevi odprli novo pridobitev, e-točko, v kateri so uporabnikom na voljo štirje sodobni računalniki in brezžični dostop so internetne povezave v radiju 300 metrov.
Na voljo so štirje sodobni računalniki z dostopom do spleta.
Za izvedbo omenjenega projekta se je občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah že junija lani prijavila na javni razpis, ki ga je razpisalo Ministrstvo za gospodarstvo. To je projekt odobrilo in v celoti financiralo postavitev javne e-točke, ki je stala nekaj več kot 5.300 evrov.
Novo pridobitev so pri Svetem Andražu te dni tudi odprli ter občankam in ob-
čanom ponudili v uporabo. V pritličju prostorov občinske stavbe so poslej v brezplačno uporabo na voljo štirje sodobni računalniki in brezžični dostop v radiju 300 metrov, z dodatno anteno pa je možen dostop tudi na daljše razdalje.
Brezžični dostop je na voljo 24 ur na dan, e-točka pa bo odprta vsak delovnik med 7. in 15. uro.
Dženana Bečirovič
Svet je majhen
Majhno je lepo
Od takrat, ko je grof Kalergi, velik osebni prijatelj Shumana, leta 1921 napisal Manifest o Panevropi, je to gibanje postalo eno vodilnih gibanj za skupno evropsko prihodnost, če ne ravno po številu pripadnikov, vsaj po kvaliteti pobud in razmišljanja.
Panevropsko gibanje temelji na idejah svobode, želje po Evropi narodov, krščanstva in uravnovešene konzervativnosti. Ustanovitev evropskih skupnostih s strani De Gasperja, Adenauerja ter Shumana je najjasnejši dokaz, da je grof Kalergi imel zelo jasno vizijo o edini možni prihodnosti za celino, kije v svoji zgodovini že videla preveliko število nesmiselnih vojn.
Pred dvema tednoma so se mladi člani prej omenjenega gibanja sestali na svetovnem kongresu na Dunaju. Med številnimi vprašanji, ki so jih obravnavali na tridnevnem zasedanju, ki je potekalo pod nadzorom avstrijskega predsednika gibanja Karla von Habsbur-ga, je bilo tudi poglobljeno razmišljanje o pomembnosti malih držav za Evropsko unijo.
Mednarodni odnosi temeljijo na moči; to dejstvo je velikokrat povezano tudi s teritorialno velikostjo suverene entitete, vendar ni vedno tako. Zgodovina pozna veliko število držav, ki so se vpisale v njene liste ne glede na velikost.
Dokler se niso svetovni interesi preselili preko oceana (z odkritjem Nove celine), s<o bile Benetke, mala pomorska republika, center trgovskega in vojaškega sveta v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Med renesanso je bila mala italijanska vojvodina Firence center kulturnega in bančnega sveta. Republika San Marino še danes spada med najmanjše države, a nobena druga ji ne bo ukradla naslova prve demokracije na svetu. Vatikan je še posebnejša entiteta. Najmanjša dežela na Zemlji, istočasno pa prava politična in verska velesila.
Nizozemska je bila nekaj časa v zgodovini najmočnejša trgovska sila, ki je trgovala od Severnega morja do Tihega oceana.
Če upoštevamo vse te primere, tudi danes ni protislovno govoriti o pomebnosti majhnih držav znotraj sodobnega evropskega projekta.
EU se že nekaj let ukvarja z enim svojih največjih projektov, evrom, na najbolj nerazumen način. Smo edina mednarodna ustanova na svetu, ki ima mone-tarnopolitiko in združitev, ne da bi imela skupni politični vrh, ki bi jo vodil oziroma odgovarjal zanjo.
Situacija, ki je nastala zaradi zgodovinskih nujnosti, izvirajočih iz združitve dveh Nemčij, ter povezano s francoskim strahom pred morebitno berlinsko premočjo, torej iz želje kontroliranja Nemčije, ki seje tako morala odpovedati marki, največjemu simbolu državnega uspeha, s strani zahodnih sosedov, nam danes povzroča veliko vsakodnevno škodo tako znotraj domače politike kot na mednarodnem nivoju. Italija, Nemčija, Francija imajo velike gospodarske težave od trenutka, ko so vstopile v evro. Portugalska se šele danes pobira iz krize. Združeno kraljestvo in Danci sploh niso del projekta. Vse države evroobmočja so plačale davek višje stopnje inflacije.
Znotraj takšnega scenarija se Unija pripravlja na srednjeročno bližajočo se gospodarsko krizo, ki prihaja iz ZDA in se ji bo težko izogniti. Vendar obstajajo zanimive, bleščeče izjeme, ki bi nam lahko podarile vsaj malo upanja in naredile iz EU uspešno zgodbo. Med prvimi šestimi državami na vrhu lestvice človeškega razvoja Združenih narodov najdemo Luksemburg, Švedsko, Irsko in Belgijo. Štiri članice Unije, ki se prav zaradi svoje majhnosti bolje spopadajo z glo-baliziranim svetom. Biti manjši, kot smo mi, Slovenci, ima svoje prednosti. Vlada in gospodarstvo se lahko hitreje prilagajata tako zahtevam trgov kot željam državljanov. Učinkovitost in sistemska koordinacija vseh finančnih dejavnikov sta lažje dosegljivi.
V trenutku, ko bo na svetovnih trgih potrebna velika doza zaupanja, brez katere se poruši celoten kapitalski sistem, na katerem temelji nas svet, nas lahko male, uspešne države reši. Prestolnice, kot so Dublin, Luksemburg, Bruselj in zakaj ne tudi Ljubljana, lahko večjim partnericam pokažejo pravo pot prilagajanja in pozitivno prispevajo pri rešitvi še širšega problema, ki se ga zavedajo le nekateri: pri krizi identitete in smisla Evropske unije.
Dr. Laris Gaiser
Foto: MG
Ptuj • 138. občni zbor gasilcev v znamenju prelomnic
Bodo prenovili sedanjega ali zgradili nov gasilski dom?
Predsednik prostovoljnega gasilskega društva Ptuj Martin Vrbančič je na 138. rednem občnem zboru presenetil z izjavo, da zaradi zapletov in namernega oviranja prenosa lastništva Gasilskega doma Ptuj na PGD Ptuj pa tudi zaradi popolne dotrajanosti sedanje stavbe resno razmišljajo o izgradnji novega gasilskega doma na novi lokaciji, saj ga nujno potrebujejo; kot osrednja, najbolje opremljena pa tudi najbolj delovna gasilska enota v Podravju pa si ga tudi zaslužijo.
Povabilu prostovoljnega gasilskega društva Ptuj na 138. letno konferenco so se v petek, 15. februarja, tudi tokrat v velikem številu odzvali tudi številni gostje od blizu in daleč. Med njimi so bili posebej veseli župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana in vodje županovega urada mag. Janeza Merca, na zboru pa so sodelovali tudi predstavniki Območne gasilske zveze Ptuj, sodelujočih gasilskih društev iz Krapine, Bednje, Vrbnega, Kozjega, Ljubljane, Laškega, Maribora ter predstavniki okoliških gasilskih zvez in društev. Za prijetnejši uvod pa je tokrat poskrbel moški pevski zbor društva upokojencev iz Rogoznice pod vodstvom Marije Stoeger.
V izredno izčrpnem poročilu o delu in aktivnostih v minulem letu 2007 je predsednik društva Martin Vrbančič dejal, da so zadovoljni, saj so kljub povečanemu obsegu dela, o čemer priča 1757 poslanih in 1120 prejetih dopisov, realizirali vse, kar so si zastavili Zaradi tega so se povečali tudi stroški delovanja društva, saj so prevzeli pokrivanje stroškov, ki so nastali z vzdrževanjem in uporabo gasilskega doma v celoti. Stroške delovanja in nabave so pokrivali s prihodki iz državnega proračuna ter iz proračuna MO Ptuj, z lastnimi prihodki iz sekundarne dejavnosti, lastnim delom na terenu ter z donacijami. Tako so lani dosegli kar za 274.728 evrov skupnih prihodkov.
Poleg izredno bogate in razširjene aktivnosti pa se ukvarjali tudi z lastnimi, notranjimi težavami, saj je po Vrbančičevih besedah ozka skupina članov s poveljnikom na čelu pričela vsiljevati svoj pogled na vodenje in delo društva, kar pa so s pomočjo ugotovitev nadzornega odbora ter sklepov organov društva uspeli odpraviti, saj je poveljnik odstopil.
V minulem letu 2007 so v PGD Ptuj opravili 164 intervencij, od tega so v 46 primerih posredovali v gašenju požarov, v 60 prometnih nesrečah pri reševanju ponesrečencev ali žrtev, v 15 nesrečah z nevarnimi snovmi, v 11 primerih so reševali na vodi ali iz nje, v 32 primerih pa so posredovali zaradi nudenja druge tehnične pomoči. Poleg tega je pet članov društva z ustrezno tehniko in opremo sodelovalo v intervenciji pri odpravi posledic poplav v Železnikih. Na vseh omenjenih intervencijah so ptujski gasilci uporabljali sedem gasilskih vozil in šest priklopnikov, za vse to so opravili 3908 prostovoljnih delovnih ur. Samo za potrebe intervencij so prevozili 5437 km, skupaj z izvajanjem drugih nalog pa so lani prevozili 35 996 km.
Foto: M. Ozmec
V	PGD Ptuj je trenutno povezanih 77 članov, od katerih je 58 operativcev, 15 veteranov, pohvale vredno pa je, da je med njimi tudi 15 žensk. Poleg omenjenih članov imajo v društvu tudi 20 mladostnikov v starosti od 7 do 16 let, ki se s svojimi mentorji sestajajo vsaj enkrat na teden in bogatijo znanje o gasilstvu ter splošno znanje. Vse to se odraža tudi na tekmovalnem področju, saj se je mladinska ekipa po zmagi na regijskem tekmovanju uvrstila na državno tekmovanje v gasilsko-športnih disciplinah, uspešni pa so bili tudi na državnem tekmovanju v gasilskem kvizu v Črnomlju.
V	javnosti so vedno bolj prepoznavni na področju preventivnega dela, saj so občanom in institucijam tudi v minulem letu svetovali, kako zagotavljati učinkovito požarno varstvo, varno uporabo pirotehničnih sredstev, zelo bogato je bilo tudi sodelovanje z izobraževalnimi institucijami, z osnovnimi in srednjimi šolami v Ptuju in bližnji okolici, saj so izvajali programe preventivnega usposabljanja na področju požarnega varstva.
Ker vzdrževanje gasilske tehnike zahteva vedno več znanja in denarja, imajo v društvu organiziran pooblaščen servis izolirnih dihalnih apara-
tov, servis ročnih in prevoznih gasilnih aparatov ter kontrolni organ za pregled in preizkus opreme pod tlakom, za kar so od Slovenske akreditacije lani prejeli akreditacijsko listino za standard SIST EN ISO/IEC 17020:2004, ki so jo za to področje prejeli kot prva gasilska organizacija v Sloveniji. Občanom, zasebnikom in podjetjem pa pomagajo tudi na druge načine, kot so denimo zahtevnejše podiranje dreves, ki ogrožajo objekte, čiščenje vodnjakov, črpanje vode, pranje ploščadi in drugih površin, prevozi pitne vode in podobne aktivnosti na področju gospodarske dejavnosti, ki jih ne štejejo za intervencije, saj si z njimi na osnovi lastnega dela prislužijo denar, ki ga s pridom uporabljajo za nabavo in vzdrževanje potrebne gasilske tehnike in opreme.
Bo gasilski dom končno ptujski?
Z vodstvom Območne gasilske zveze Ptuj in Mestno občino Ptuj so se v PGD Ptuj pospešeno lotili problema prenosa lastništva Gasilskega doma Ptuj od več lastnikov oziroma gasilskih zvez na PGD Ptuj; a so pri tem naleteli na ovire, ki izvirajo iz organiziranosti in financiranj
Predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič je bil tokrat zelo konkreten, izčrpen in prepričljiv.
v preteklem obdobju, pa tudi zaradi namernega zavlačevanja oziroma nerazumevanja posameznikov, ki niso doma v Ptuju in očitno ne zagovarjajo interesov meščanov po zagotavljanju požarnega varstva v mestu in širši okolici.
Treba se je zavedati, da je PGD Ptuj zaradi dobre opremljenosti, odlične usposobljenosti ter vse večjega obsega dela po sklepu vlade RS razglašeno za enoto posebnega družbenega pomena, s strani uprave za zaščito in reševanje pa so zadolženi tudi za posredovanje v prometnih nesrečah, v nesrečah z nevarnimi snovmi ter za reševanje na vodi. Za opravljanje vseh omenjenih nalog se morajo gasilci nenehno pripravljati in vse bolje usposabljati, tako v izobraževalnem procesu, na predavanjih in z usposabljanjem do praktičnih vaj in drugih oblik praktičnega usposabljanja.
Tudi zato bodo storili vse, da bodo prenos lastništva gasilskega doma čimprej uredili, da bodo lahko sedanji dotrajan gasilski dom popolnoma prenovili, nekoliko dogradili ter mu dodali novo vzgojno vsebino. Če ureditve lastništva ne bodo dosegli kmalu, bodo skupaj z MO Ptuj nadaljevali z že začeto akcijo za iskanje
nove lokacije ter izgradnjo novega gasilskega doma.
V prizadevanjih za ureditev razmer pri prenosu lastništva gasilskega doma Ptuj je člane PGD Ptuj takoj podprl tudi župan mestne občine dr. Štefan Čelan, ki je poudaril, da je na gasilsko enoto Ptuj zelo ponosen, saj takega prizadevanja človek ne sreča drugod po Sloveniji. Zato jim je obljubil, da bodo poleg rednega programa financiranja poskušali dodati še delež, ki si ga društvo želi za uresničitev svojih velikih ciljev. Po njegovih besedah je potrebno težave okrog gasilskega doma čimprej premostiti. Glede na to, da je sedanji gasilski dom popolnoma dotrajan, bi po njegovem bilo smiselno zgraditi nov gasilski dom, ki bo zagotovo energetsko manj potraten, kot je sedanji. O novi lokaciji so se že pogovarjali, vendar je želel, da to do nadaljnjega ostane skrivnost. Županovim besedam se je do neke mere pridružil tudi mag. Janez Merc, vodja urada župana in splošnih zadev v MO Ptuj, ki se je ptujskim gasilcem zahvalil tudi za izredno požrtvovalnost ter vloženo delo.
Ko so razpravljali o programu aktivnosti v letošnjem letu, je predsednik Martin Vr-bančič poudaril, da kljub pre-
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ptujske gasilce sta v prizadevanjih za čimprejšnjo ureditev razmer pri prenosu lastništva gasilskega doma podprla tudi župan dr. Štefan Čelan ter vodja urada mag. Janez Merc (v ospredju).
Poslopje gasilskega doma Ptuj je staro skoraj pol stoletja, streha pušča, objekt je energetsko potraten, skratka potreben celovite prenove.
cejšnjim težavam pričakujejo, da bodo z Območno gasilsko zvezo Ptuj uspeli urediti prenos lastništva nad Gasilskim domom Ptuj. Dogovori, ki jih opravljajo skupaj s predstavniki MO Ptuj, so že v teku, s sedanjimi lastniki pa se bo čimprej treba dogovoriti, ali bodo morali njihove lastninske deleže odkupiti (kar bi bilo absurdno), ali pa bodo dobili podarjene, kar bi bilo glede na izreden obseg in pomembnost humanega dela gasilcev najbolj primerno.
Prenova starega ali
gradnja novega?
Če bodo te težave uspeli rešiti, načrtujejo v PGD Ptuj temeljito in generalno prenovo celotnega, skoraj pol stoletja starega poslopja gasilskega doma. Potrebna je zamenjava vseh instalacij, celotnega in potratnega sistema ogrevanja, zamenjava vseh steklenih površin, stavbnega pohištva, na celotnem objektu je potrebno izdelati temeljito izolacijo, zamenjati je potrebno tudi strešno konstrukcijo in kritino, saj streha že nekaj let zateka. Uredili pa bi radi tudi okolje gasilskega doma ter namestili učne pripomočke, saj je njihov cilj, da postane ptujski gasilski dom center za usposabljanje in treniranje gasilcev iz vse Slovenije. Zato bo potrebno k obstoječim objektom doma zgraditi še prizidek, s čimer želijo pridobiti trening stezo za nosilce izolirnih dihalnih aparatov, v višjih nadstropjih pa sodobne učilnice in učne kabinete.
Alternativa generalni obnovi in prizidku obstoječega gasilskega doma, kar bodo realizirali le, če jim bo uspel prenos lastništva, pa je po trdnem prepričanju Vrbančiča pri-četek izgradnje novega gasilskega doma na drugi lokaciji. Ta je v dogovoru z MO Ptuj že znana, potekajo pa tudi druge aktivnosti, če bo treba, pa bodo izvedli tudi širšo akcijo za zagotovitev sredstev za njegovo izgradnjo. Že dalj časa pa načrtujejo tudi nabavo hidravlične gasilske avtolestve, ki je nujno potrebna za gašenje in reševanje iz višjih nadstropij. Pripravljajo tudi spremembo statuta, s čimer bodo potrdili novo organizacijsko strukturo ter sistem vodenja in dela v društvu, v tretjem četrtletju letošnjega leta pa bodo pričeli z aktivnostmi, ki naj bi jih končali v letu 2010, ko bodo praznovali okroglo 140-letni-co društva.
M. Ozmec
Srečko Glivar
»O Castru smo več zvedeli šele doma«
Stran 16
Rokomet
Gorenje premočno za oslabljeni Ormož
Stran 16
Odbojka
Ptujčanke preko vse smole sveta
Stran 17
Atletika
Tri kolajne za podmladek AK Ptuj
Stran 17
Judo
Klemen in Leja ostala brez zmage
Strani 18 Andrej Cafuta
»Trenutno je najpopularnejši pilates« Strani 19
tednik
F-mail* <^nnrt(Q)rarlin-tprlnik <ii
Nogomet naj ostane v ospredju
Vse bolj se bliža nadaljevanje prvenstva v 1. SNL, ki je predvideno za 1. marec. Takrat bodo oživela nogometna igrišča in s tribun bodo gledalci v večjem ali manjšem številu spremljali igre svojih ekip.
Po zadnjem pripetljaju z navijači Maribora v sosednji Hrvaški, kamor so se odpravili na tekmo Dinamo - Maribor opremljeni s kopico neprimernih navijaških artiklov, pa se lahko bolj ali manj upravičeno vprašamo o smiselnosti podpiranja takšnih navijačev in tudi o varnosti na naših stadionih. Morda lahko poskušamo razumeti mariborske navijače, ki so trdili, da so to vzeli s sabo, da bi se branili pred navijači Dinama (!?!), vendar se to nikakor ne bi smelo prenesti v Slovenijo, saj bi potem igra izgubila ves pomen. Žalostno je, da se ob takšnih dogodkih igranje nogometa postavlja ob sam rob, ob tem pa od stadionov odvrača številne ljubitelje nogometa. Izkušnjo iz Hrvaške bi morali tudi v Sloveniji vzeti dovolj resno. Seveda pa to ni potrebno, če smo optimisti in računamo, da se kaj takega pri nas ne more zgoditi.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SNL

Samo še teden do začetka spomladanskega dela
Slovenski nogometni prvo-ligaši počasi zaključujejo s pripravami in se že osredoto-čajo na skorajšnji začetek spomladanskega dela prvenstva. Večina jih bo opravila le še t. i. generalke, zadnja srečanja pred uradnimi prvenstvenimi tekmami. Ptujski prvoligaš bo takšno tekmo odigral v soboto v Zavrču, proti domačemu dru-goligašu. To bo primeren test
za preverjanje trenutnih sposobnosti enih in drugih.
Trenerji so si glede na prikazano na treningih in tekmah, v glavi večinoma že izoblikovali udarne enajsterice nogometašev, ki bodo vsaj v začetku začenjala srečanja. Tiste ekipe, ki so v svoje vrste privabila največ novincev, imajo pri tem tudi največ težav, saj je uigra-vanje ekipe včasih dolgotrajen
postopek. Na drugi strani pa lahko ugotavljamo, da sta npr. Maribor in Domžale v svoje vrste pripeljala preverjene in izkušene nogometaše s točno določenimi nalogami: Volaša kot nadomestilo za Makrieva, Semlerja kot nadomestilo za Ljubijankiča .... Dejansko so točno vedeli, kakšen tip igralca potrebujejo. Na tem mestu morajo trenerji prevzeti veliko
Foto: Črtomir Goznik
Do prvenstvenih tekem ostaja nogometašem Drave samo še teden dni.
Nogomet • Robert Težački, Aluminij
Prave tekme šele sledijo
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega se po 14 odigranih krogih v 2. SNL nahajajo na presenetljivem 2. mestu, z enakim številom točk kot pr-vouvrščena Bonifika. Borba za vrh bo v spomladanskem delu zagotovo huda, saj je kandidatov precej. Bonifika in Aluminij sta sedaj navidezno v najboljšem položaju, vendar jima tesno sledi kar nekaj klubov, ki so v nekaterih ozirih celo večji favoriti za napredovanje v 1. SNL; tu mislimo predvsem na lanskoletnega prvoligaša Belo krajino iz Črnomlja in Rudarja iz Velenja, ki pod vodstvom Marijana Pušnika gradi zelo močno ekipo.
Nekakšen zaščitni znak Ki-dričanov je izkušeni Hrvat Robert Težački, ki je v svoji bogati karieri nastopal za Varteks, Ha-poel iz Tel Aviva, Dravo, Med-
žimurje. Kjerkoli je igral, je bil pomemben član moštva, tako na igrišču, v slačilnici, kakor tudi izven igrišča. O prvem delu tekmovanja v 2. SNL je Robert dejal naslednje: »Ko si drugi in imaš enako število točk kot prvi, potem lahko rečeš, da je vse dobro. Vendar nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Pomembno se mi zdi, da je ekipa v slabega pol leta tako napredovala, da se je iz kandidata za izpad prelevila v kandidata za najvišje pozicije. To pomeni, da so se zgodile pozitivne spremembe, sicer bi bili še vedno v spodnjem delu lestvice.«
O tem, kako se razume z igralci, strokovnim vodstvom in navijači, pa nam je Robert Težački dejal: »V Kidričevem so me lepo sprejeli in s tem nimam nobenih težav. Prišel sem igrat, pomagat klubu, in to
je osnova. Dobro delamo, smo prava klapa.« V pogovoru pa smo izvedeli tudi to, da je Robert postal novopečeni trener, saj je diplomiral na Hrvaški nogometni akademiji v Zagrebu; samo vprašanje časa je, kdaj se bo podal v trenerske vode.
O pričakovanjih pred spomladanskim delom prvenstva pa nam je dejal: »Skorajda vsi klubi 2. lige, še posebej naši konkurenti za vrh, so se močno okrepili, le mi ne. Nenad Dakovič je odšel k Dravi, Marko Gašparič, Gregor Dončec in Matej Vračko so poškodovani. Če bi bili ti igralci sedaj z nami, potem bi zagotovo bili do konca v borbi za vrh. Kljub temu počakajmo, na razpolago je še veliko tekem in točk - zakaj ne bi bili ravno mi najprijetnejše presenečenje 2.SNL.
Danilo Klajnšek
mero odgovornosti in za te igralce poiskati ustrezno postavitev znotraj ekipe in pravšnji model igre. Prilagajanje je v takšnih situacijah nujno, do uspeha pa vodi več poti: najbolje je, da trener najde ustrezen model igre, ki ga igralci sprejmejo in jim je pisan na kožo. Tudi nekatere druge kombinacije lahko pripeljejo do uspehov: lahko se igralci podredijo načinu igre, ki ga od njih zahteva trener in ga preko treningov izpilijo (čeprav jim ni blizu), lahko posamezni igralci znotraj ekipe z individualnimi potezami potegnejo voz naprej, čeprav sama igra ni bleščeča ... Najslabše možnosti za uspeh imajo ekipe, pri katerih trenerji nimajo niti jasne strategije igre (eksperimentirajo iz tekme v tekmo), niti ustreznega igralskega kadra.
Veliko individualnih pomanjkljivosti lahko nadomesti prijateljstvo znotraj ekipe, ko si igralci po načelu vsi za
enega, eden za vse pomagajo pri pokrivanju v obrambi in prevzemanju odgovornosti. Tudi velika borbenost lahko skrije tehnične pomanjkljivosti posameznikov; takšnim igralcem lahko trener zaupa, večinoma pa so dobro sprejeti tudi pri navijačih, ki znajo ceniti prizadevnost in pošten
odnos do dela.
Komu je največ teh kamenčkov iz zgornjih odstavkov uspelo vgradili v mozaik pa bomo lahko spremljali že od naslednjega tedna naprej, ko se bodo v boj za prvenstvene točke podali prvoligaši, teden dni pozneje pa še drugoligaši.
Jože Mohorič
Nogomet • Prijateljske tekme
Šenčur - Drava 2:5 (1:2)
STRELCI ZA DRAVO: Zilič 2, Bošnjak, Kmetec, Dreven-šek.
DRAVA: Murko, Radetič, Calamante, M. Emeršič, Grižo-nič, Horvat, Drevenšek, Kronaveter, Zilič, Kmetec, Bošnjak. Trener: Milan Buričič.
Nogometaši ptujske Drave so v Šenčurju odigrali prijateljsko nogometno tekmo z domačim tretjeligašem. Po dobri igri skozi vso srečanje so slavili visoko zmago. Trener gostov je ves čas tekme na igrišču pustil začetno enajste-rico in ni opravil nobene menjave. Po vsej verjetnosti je to sestava ekipe, ki bo naslednji teden pričela prvo srečanje v spomladanskem delu tekmovanja v 1. SNL.
Varteks - Zavrč 3:1 (1:0)
STRELEC ZA ZAVRČ: Gregurič v 84. minuti.
ZAVRČ: Sraga, Čeh, S. Golob, Petek, Bajlec, Lenart, Kokot, Korez, Murat, Letonja, Ristič. Igrali so še D. Golob, Gregurič, Kuserbanj, Buzeti, Satler, Lenart, Murko. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Zavrča so v torek gostovali v Varaždinu, kjer so se pomerili z domačim Varteksom, sicer klubom, ki ga
vodi nekdanji trener Drave Dražen Besek. To srečanje je za domačine predstavljalo glavni test pred pričetkom prvenstva v 1. hrvaški ligi. Nogometaši iz Zavrča so se favoriziranim domačinom kljub njihovi pobudi dobro upirali, edini zadetek v 1. polčasu pa so prejeli v zadnji minuti iz prostega strela, strelec je bil Mumlek. V drugem delu so domačini hitro dvakrat zadeli, v zadnjem delu pa so odgovorili tudi Zavrčani, ko je pravi evrogol s škarjicami dosegel Gregurič.
Aluminij - Stojnci 5:0 (1:0)
STRELCI ZA ALUMINIJ: Težački in A. Medved 2, K. Medved 1.
ALUMINIJ: Bratušek, Bingo, Krajcer, Topolovec, A. Medved, Stojnič, Težački, Pavlin, Veselič, Rotman, Šimenko. Igrali so še: Sagadin, Dugolin, K. Medved, Lemezovič, Osaj, Tišma, Breg. Trener: Bojan Špehonja.
STOJNCI: Veselič, Milošič, Rumež, Janžekovič, N. Topolo-vec, Klinger, Mlinarič, Rižnar, Gaiser, Žnidarič. Igrali so še: Starčič, Borak, Mulej. Trener: Ivan Zajc.
Nogometaši Aluminija so brez večjih težav premagali nogometaše iz Stojncev, predvsem z boljšo in učinkovitejšo igro v drugem polčasu.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija in Stojncev so pod reflektorji v sredo odigrali prijateljsko tekmo; domači nogometaši so bili boljši za pet zadetkov.
Rokomet • 1. A SRL (m)
Gorenje premočno za oslabljeni Ormož
Gorenje - Jeruzalem 36:24 (17:12)
GORENJE: Skok (12 obramb), Prošt (9 obramb); J. Dobelšek 6, Kavaš 6, Vukovič 3, Oštir 1, Sovič 4, Dobelšek 2, Mlakar 7, Gautschi 2, L. Dobelšek 2, Bashkin 2, Rezniček 1, Blaževič, Golčar, Harmandic, Medved 2. Trener: Ivica Obrvan
JERUZALEM: Cvetko (8 obramb), G. Čudič (6 obramb); Belšak 1, Krabo-nja, M. Bezjak 11, Bogadi 1, R. Bezjak 4, Radujkovič, B. Čudič 4, Sok, Hebar, Žuran, Potočnjak, Korez, Pisar 3. Trener: Saša Prapotnik
Izključitve: Gorenje 10; Jeruzalem 8 minut. Sedemmetrovke: Gorenje 2/2; Jeruzalem 8/5.
Jeruzalem je po pričakovanjih klonil v velenjski Rdeči dvorani, kjer je obveljala tradicija visokih zmag Gorenja nad jeruzalemčki. Ormožani so vodili le dvakrat - 1:0 in 2:1. Ves preostali del tekme so nad-
Foto: Črtomir Goznik
Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož) je bil v Velenju najbolj razpoložen igralec svoje ekipe.
1. A SRL MOŠKI			
REZULTATI 19. KROGA:		Cimos	
Koper - Pivovarna Laško Celje 26:26			
(15:13), Gorenje - Jeruzalem Ormož			
36:24 (17:12).			
1. CELJE PIVO. LAŠKO 19 16	2	1	34
2. CIMOS KOPER 19 13	3	3	29
3. GOENJE 19 13	2	4	28
4. TRIMO TREBNJE 18 13	0	5	26
5. GOLD CLUB 18 11	2	5	24
6. JERUZALEM ORMOŽ 19 10	1	8	21
7. PREVENT 18 5	3	10	13
8. KNAUF INSULATION 18 6	1	11	13
9. SLOVAN 18 5	2	11	12
10. RUDAR E. TRBOVLJE 18 4	3	11	11
11. SVIŠ PEK. GROSUPLJE18 3	1	14	7
12. GORICA LEASING 18 1	0	17	1
zirali Velenjčani, udeleženci evropske Lige prvakov. V 19. minuti so »ose« vodile le za 2, 11:9, nato pa so si do konca 1. polčasa priigrali lepih pet zadetkov prednosti, 17:12.
V 41. minuti so varovanci trenerja Ivice Obrvana prvič povedli za 10 (bilo je 26:16), vendar se je Ormožanom po zaslugi obramb Blaža Cvetka in zadetkov prvega moža Jeruzalema Marka Bezjaka v 52. minuti uspelo približati le na 6 točk zaostanka, 29:23. Zadnjih osem minut so rokometaši Go-
renja dobili z delnim izidom 7:1 ter si tako priigrali visoko končno zmago s 36:24. Pri Ormožanih zaradi poškodbe na klopi ni bilo Iztoka Korpar-ja, zaigral pa ni tudi Rok Žuran, ki še čuti posledice poškodbe
s tekme proti Rudarju. Naslednja tekma Jeruzalema bo v soboto 1. marca proti koprskemu Cimosu, četrtfinalistu pokala EHF in ekipi, ki zaseda na lestvici visoko drugo mesto.
Uroš Krstič
Saša Praprotnik, trener Ormoža: »Najprej seveda čestitam igralcem Gorenja za lepo zmago. Moram povedati, da nam danes rezultat ni bil osnovnega pomena, v Velenje nismo prišli s preveč visokimi cilji. Zavedamo se, da je Gorenje dosti močnejša ekipa od nas, kar se je danes s končnim rezultatom tudi pokazalo. Na začetku smo jih še lahko dohajali, potem pa so nam ušli. Že kar nekaj časa pa imamo tudi težave s poškodbami, kar je delno tudi vzrok naših neuspehov.«
Kolesarstvo • Srečko Glivar, trener KK Perutnina Ptuj
»O Castru smo več zvedeli šele doma
«
Po rezultatih prve dirke sodeč se kolesarjem Perutnine Ptuj obeta odlična sezona. Šest etapnih zmag je ponovitev velikega dosežka izpred dveh let. Takrat so Ptujčani v tem stilu nadaljevali in najuspešnejšo sezono v zgodovini zaključili z več kot tridesetimi prvimi mesti. Tokrat sta bila v glavnih vlogah novinca v moštvu, Jure Kocjan in Kristjan Koren, oba sta slavila dvakrat. Svoje sta dodala še izkušena Mitja Mahorič in Matej Stare, ki sta vsak po enkrat stopila na najvišjo stopničko. »Na Kubo smo se šli taktični uigravat, spoznavati nove kolesarje, pogledati s kakšnega testa sta novinca. V bistvu nismo šli le trenirati, ampak trenirati, kako se dirko zmaga. Po teh rezultatih lahko rečem, da nam je to stoodstotno uspelo. Se strinjam, mislim, da nas čaka ena dobra sezona, a potrebno bo iti od dirke do dirke, na vsaki posebej dokazati svojo pripravljenost,« je povedal Srečko Glivar, vodja ptujskega moštva.
V skupnem seštevku se pe-rutninarjem ni izšlo po načrtih, saj je njihov najboljši kolesar, Matej Stare osvojil 18. mesto. 29-letni Gorenjec ni bil predviden kot prvi mož, a je splet okoliščin k temu precej doprinesel. Matija Kvasina je zaradi izjemno dragih letalskih prevozov edini uporabljal posebno kolo za vožnjo na čas, vendar je imel v tej specifični etapi precej tehničnih težav, tudi v gorski etapi mu ni šlo najboljše. »Mislim, da nam je to po eni strani tudi odgovarjalo. Če bi želeli
Foto: Marjan Keiner
Srečko Glivar pred »El Capitoliom« (kopijo Bele hiše, ki je 4 cm višja od originala)
zmagati v skupnem seštevku, bi morali izpustiti boj za visoke etapne uvrstitve. Zdaj niti ni čas, da bi taktično dirkali, želeli smo priti v tekmovalno formo, zraven tega pa dnevno dosegati vidne rezultate. Na drugi strani je bilo tveganje veliko, saj prvo mesto pomeni vse, drugo ni
vredno čisto nič, na koncu pa o tem lahko odloča le par sekund. V tem socialističnem načinu dirkanja, ko je 80 domačih kolesarjev delalo za zmago Pereza, bi moral biti res presneto dober, precej močnejši od konkurence, da bi zmagal. Ta dirka je zanje kot Tour de France za
Evropejce in vse naredijo, da bi zmagali. Kuba je še vedno zelo zaprta država, mislim da je ta kolesarska dirka ena redkih mednarodnih športnih prireditev v državi. Zato niti ni presenetljivo, da si je vsako etapo ogledalo tudi do sto tisoč ljudi. Vzdušje je bilo res enkratno,« je še povedal Glivar.
Ptujčani so imeli kar nekaj težav z zdravjem, padci in poškodbami. Mitja Mahorič se je na tleh znašel kar trikrat, se z etapno zmago nato šampion-sko vrnil, a ga je zdelala bolezen, zaradi katere je moral odstopiti. Radoslav Rogina se je ves čas srečeval s prebavnimi težavami, najhuje jo je skupil Jure Kocjan, ki je zaradi poškodbe palca od padcu moral odstopiti. Da si je ob tem zlomil prst, je zvedel šele po prihodu v domovino. »Teh padcev je bilo res veliko. Kocjan zaradi tresljajev ni mogel držati krmila, zato ni imel velike izbire. Upam, da se bo čim prej pozdravil. Predvsem bolezni so tiste, ki so najbolj pogoste na spisku nevšečnosti. Dirka je dolga, zelo specifična, kolesarji so utrujeni in jim pade imunski sistem. Tudi vročina naredi svoje, a ko na koncu potegneš črto, moraš biti zadovoljen.«
Na koncu ob vsakodnevnih vesteh nismo mogli mimo aktualnega vprašanja, kaj se dogaja zdaj že z bivšim predsednikom države, Fidelom Castrom. »Tam se jim niti ne sanja kaj se dogaja, mi smo o tem zvedeli šele, ko smo se vrnili v Slovenijo«.
Uroš Gramc
Rokomet • ZRK MT Ptuj
Vse niti imajo v svojih rokah
Rokometašice ptujskega prvoligaša so minuli vikend počivale zaradi nastopa nasprotnic, Krima Mercatorja, v evropskem pokalu (z njimi se bodo pomerile v torek, 4. marca, na Ptuju). Toda sobotni krog je postregel z velikim presenečenjem, saj so favorizirane igralke Celjskih mesnin nepričakovano klonile v Zagorju. Ob tem je potrebno omeniti še poraz žalskih rokometašic v Ljubljani pri Olimpiji.
S tem sta Olimpija in Zagorje na široko odprla vrata ptujskim rokometašicam do drugega mesta. Pot do tja pa še vedno vodi preko Celeie Žalca v gosteh (v soboto) in Celjskih mesnin naslednjo soboto na Ptuju. Za zanesljivo realizacijo njihovih želja in ciljev sta potrebni dve zmagi. To bo vse prej kot lahko, saj so presenečenja na športnih terenih zelo pogosta. »Res je, da so nam tokrat šli dogodki na drugih
igriščih zelo na roko, vendar se moramo mi prvenstveno zanašati na svoje igre. Vse imamo v svojih rokah, ponujeno je potrebno le izkoristiti oziroma realizirati,« je dejal trener Ptuj-čank Nikola Bistrovič.
V naslednjih enajstih dnevih bodo rokometašice ekipe Mer-cator Tenzor Ptuj odigrale tri pomembna srečanja, z ekipami iz samega vrha slovenskega ženskega rokometa. »Dobro se zavedamo, kaj nas čaka v teh treh tekmah (Celeia Žalec, Celjske mesnine, Krim). Mislim, da se nam forma dviguje, kar je vsekakor dobro, tako da si lahko obetamo dobre predstave. Ne bo nam lahko, saj tudi naše nasprotnice vedo, da popravnih izpitov ni več. Tudi poškodbe in bolezni so za nami, glavno delo pa bodo dekleta morala vseeno opraviti na parketu,« je zaključil kratek pogovor Nikola Bistrovič.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nikola Bistrovič, trener ZRK MT Ptuj
Plavanje • DP v Celju
Kekec v štirih finalih
Od 15. do 17. februarja je v Celju potekalo državno prvenstvo v plavanju za dečke in deklice. Sodelovalo je 208 plavalcev in plavalk iz 20 slovenskih klubov. Plavalni klub Terme Ptuj so zastopali trije plavalci: Blaž Kekec, Tina Kozoderc in Tim Vidovič.
Vsi so izboljšali svoje osebne rekorde, najbolje pa je vse štiri discipline odplaval Blaž Kekec. Zelo je presenetil že v predtek-movanju, ko v disciplini 50 m prsno izboljšal svoj lanski rezultat za skoraj 10 sekund (!) in se s časom 34:24 kot peti uvrstil v finale. Naslednja njegova disciplina je bila 50 m prosto, kjer je svoj rekordni dosežek izboljšal za 6 sekund in se s časom 28:49 kot 10. uvrstil v
B-finale. Sledil je počitek in za njim popoldansko razplavanje. Upali smo, da bo Blaž popoldne plaval še bolje (kar tudi je), vendar je bil zaradi prehitrega starta diskvalificiran. Če te napake ne bi bilo, bi se zagotovo uvrstil med najhitrejše.
Zadnji dan tekmovanja sta Tim in Blaž dokazala, da zmo-reta dobro plavati tudi na 100 m razdaljah. Blaž si je še dvakrat priplaval B-finale, kjer je na 100 prsno osvojil 9., na 100 m prosto pa 10. mesto. Njegova trenerka prof. Tanja Rozman je že napovedala, da bodo do poletja ptujski plavalci še napredovali in verjame, da bo takrat Blaž osvojil vsaj eno medaljo.
UR
Blaž Kekec in Tim Vidovič
Atletika • Mnogoboj za pionirje.
Odbojka • 1. DOL (ž)
Tri kolajne za podmladek AK Ptuj
V nedeljo je v Slovenski Bistrici potekalo dvoransko državno prvenstvo v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirje v starostnih kategorijah U12 in U14. Člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj so osvojili skupaj za en set kolajn: ekipno zmago v kategoriji U14 za pionirje, drugo mesto Aljaža Brleka (U14) in tretje mesto Maje Bedrač (U12).
Ekipo fantov sta poleg Brleka sestavljala še Mark Dreven-šek in Žan Petek. Brlek je vse štiri discipline mnogoboja (60 metrov, skok v daljino, met težke žoge in tek na 600 metrov) končal na vrhu ali tik pod njim. Najhitrejši je bil na 600 metrov
(1 minuta in 51,13 sekunde), skok v daljino pa je končal na tretjem mestu s preskočenimi 464 centimetri.
Manjše presenečenje pa je pripravila še ne desetletna Be-dračeva, ki je v konkurenci dve leti starejših deklet (U12) zasedla tretje mesto. Izmed štirih disciplin mnogoboja je največ pokazala v teku na 300 metrov, kjer je bila druga (52,75 sekunde), na 60 metrov je bila četrta (9,22 sekunde), v daljino pa je skočila 391 centimetrov. Omeniti velja še sedmo mesto Marka Drevenška v kategoriji U14, kjer bo nastopal še naslednje leto. Ekipno so bili pionirji U12 četrti, pionirke U14 pa šeste.
UE
Maja Bedrač in Aljaž Brlek
Športne novičke
Mali nogomet •
Na turnirju U-12 v Ljutomeru slavili Ormožani
Na turnirju igralcev do 12. leta starosti je v ljutomerski športni dvorani sodelovalo deset ekip - ob mariborskem Železničarju, Tehnostroju iz Ver-žeja in Gančan še prva in druga vrsta Ormoža, Mure 05 iz Murske Sobote in Ljutomera. Največ uspeha sta imeli drugi ekipi Ormoža in Ljutomera ter Gančani in Tehnostroj, ki so se uvrstili v zaključne boje. V tekmi za 3. mesto je Ljutomer premagal Gančane z 1:0, z enakim izidom se je v prid Ormoža-nov končala tudi finalna tekma proti Tehnostroju, obakrat pa so o zmagovalcu odločali kazenski streli. Še najboljša strelca turnirja: po 4 zadetke sta dosegla dva Alena - Leben pri Ormožu II. in Lebar pri Tehnostroju.
NŠ
Namizni tenis •
Mednarodno mladinsko OP Madžarske
Od 14.-17. 2. je v Kecskemetu na Madžarskem potekalo mednarodno mladinsko odprto prvenstvo Madžarske. V reprezentanco Slovenije sta bili poklicani tudi igralki NTK Ptuj, Vesna Rojko in Ivana Zera. V ekipnem delu so Slovenke premagale Avstrijo 3:0 in izgubile s Francijo 0:3 in se uvrstile v nadaljnje tekmovanje, kjer so morale priznati premoč Ukrajinkam (0:3). Za reprezentanco Slovenije je nastopala še Ana Verdinek iz Logatca.
V posameznem delu je bila Vesna z zmago nad Lorine Bruner (Francija) 3:1 in Benedikto Butorovo (Slovaška) 3:1 prva v skupini. V 1. kolu je izgubila z Lauro Gasnier (Francija) 3:4. Zmaga se ji je izmuznila za las, saj je v odločilnem sedmem setu vodila že 9:7. Ivana je bila v svoji skupini druga po zmagi nad Mirello Madacki (Madžarska) 3:0 in porazom proti Aneti
Kucerovi (Češka) 0:3. V prvem krogu je potem prav tako nesrečno izgubila s Hano Matelovo (Češka) 3:4. V sedmem nizu je vodila že 7:3.
V dvojicah sta bili prvo kolo prosti, nato pa sta v drugem izgubili z Belian-sko in Lazarickovo (Slovaška) 0:3.
OP SV Slovenije
Minuli vikend so mladi igralci namiznega tenisa iz Cirkovc in Ptuja nastopili na odprtem turnirju severovzhodne Slovenije v Mariboru. Igralo se je v treh jakostnih skupinah. Žan Napast in Darko Hergan sta tekmovala v najmočnejši skupini. Žan je osvojil 3., Darko pa 13. mesto. Urošu Krušiču ni uspelo zaigrati na glavnem turnirju, saj je bil v svoji skupini tretji.
Danilo Klajnšek
Rokoborba •
DP za mladince in dečke
RD Sobota je bilo tehnični organizator posameznega državnega prvenstva v rokoborbi v grško-rimskem slogu za mladince in dečke. Prvenstvo je potekalo v telovadnici 1. OŠ v Murski Soboti. Nastopilo je 67 rokoborcev iz 8 slovenskih klubov. Največ naslovov je odšlo v Križevce, in sicer 5, trije naslovi so odšli v Ljutomer, dva pa v Maribor, Poljčane, Lenart, Razvanje in Mursko Soboto.
Rezultati: mladinci: do 55 kg: 1. Uroš Hlebec - KD Fin. Točka; do 60 kg: 2. Roko Majcen - Poljčane; do 84 kg: 1. Timotej Trbulin - Poljčane; do 96 kg: 1. Niko Horvat - KD Fin. Točka.
Kadeti: do 35 kg: 3. Nejc Pleme-nitaš - Poljčane; do 38 kg: 1. Filip Trbulin - Poljčane; do 42 kg: 2. Simon Horvat - Lenart; do 47 kg: 1. Domen Jagarinec - Lenart; do 53 kg: 1. Uroš Hlebec - KD Fin. Točka, 3. Peter Hajdnik - Poljčane; do 66 kg: 3. Matjaž Breznik - Lenart; do 85 kg: 1. Jure Penica - Lenart.
Stanislav Šernek
Ptujčanke preko vse smole sveta
Prevalje - ZOK Ptuj 0:3 (-15, -22, -16)
PTUJ: Lorber, McNatt, Cvirn, Lju-bec, Mihelač, Lipovnik, Zupanič, Pin-tarič, Andjelkovič, Draškovič, Kutsay
Ptujčanke so kljub nihanjem v igri in rezultatih, težavam od začetka pripravljalnega obdobja, ki jim ni bilo videti konca, v samem zaključku vendarle izpolnile zastavljene cilje pred sezono. V zadnjem krogu so pričakovano in prepričljivo zmagale na Koroškem ter potrdile peto mesto v letošnjem prvenstvu. Obstanek med elitno druščino so si zagotovile že v prejšnjem krogu, za nameček pa so dosegle tisto, kar so mnogi pred začetkom sezone pojmovali kot sanjski dosežek.
Ptujčanke so tudi tekmo na Prevaljah vzele zares, tokrat niso ničesar želele prepustiti naključju. Ob porazu ekipe Grosupljega proti Ljubljančankam bi namreč tudi v primeru poraza ostale na petem mestu. Srečanje so pričele zelo skoncentrirano in odločno. Nastopile so v polni postavi, le brez kapetanke Anje Cvirn, ki zaradi poškodbe že zadnje tri tedne svoje moštvo bodri le s klopi. V prvem nizu so povsem zasenčile domače moštvo, saj so nasprotnicam prepustile zgolj petnajst točk. Igrale so borbeno v obrambi in natančno v napadu, dobro je delovala tudi povezava med obema igralskima linijama. Drugi niz je bil nekoliko bolj izenačen, Ptujčanke so z nekaj več napakami le uspele držati visok ritem igre. Korošicam so uspele vsiliti svojo igro, kar je ob koncu prevesilo rezultat v njihovo korist. V začetku tretjega niza jim je popustila koncentracija, izgubile so nekaj uvodnih točk (rezultat 4:1), vendar so po minuti odmora varovanke Sergeje Lorber spet
1. DOL ŽENSKE		
REZULTATI 21. KROGA: Prevalje		
- ŽOK Ptuj 0:3, MZG Grosuplje - Epic		
Sloving Vital 0:3, Nova KBM Branik		
- Benedikt 3:0. Srečanje LIP Bled		
-Luka Koper je bilo odigrano v četrtek		
zvečer, po zaključku redakcije.		
1. NOVA KBM BRANIK	21	20 1 58
2. BENEDIKT	21	17 4 49
3. EPIC SLOVING VITAL	21	14 7 43
4. LUKA KOPER	20	11 9 31
5. ŽOK PTUJ	21	8 13 25
6. MZG GROSUPLJE	21	6 15 22
7. LIP BLED	20	5 15 16
8. PREVALJE	21	2 19 5
3. DOL ŽENSKE		
REZULTATI 14.	KROGA: Kurent	
SK Company - Nova KBM Branik II.		
0:3, DSR Murska Sobota		II. - Kema
Puconci 0:3, Ruše -	Ecom Tabor 3:2,	
Svit Unimetal - Galeja Vega 0:3.		
1. KEMA PUCONCI	14	13 1 38
2. GALEJA VEGA	14	12 2 35
3. NOVA KVM BRANIK II.	14	11 3 33
4. DŠR MURSKA SOBOTA I	. 14	6 9 19
5. RUŠE	14	6 8 16
6. ECOM TABOR	14	4 10 13
7. KURENT SK COMPANY	14	3 11 9
8. SVIT UNIMETAL	14	1 13 5
Fotot: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja so po koncu rednega dela prvenstva osvojile odlično 5. mesto.
zaigrale kot znajo in pripeljale tekmo do zanesljive zmage.
V preostalih tekmah 22. kroga ni bilo presenečenj, mesta na razpredelnici so bila razdeljena že prej.
Moštva zdaj čakajo še odločilni boji za končne uvrstitve. Zadnji dve (Prevalje, Grosuplje) se vračata v drugoligaško konkurenco, boju za prvaka pa se bosta pridružili moštvi iz mednarodne Interlige, TPV Novo mesto in Hit Nova Gorica. Po sistemu prvo - osmo uvrščeni, drugo - sedmo ... se bodo oblikovali pari četrtfinala držav-
nega prvenstva. V polfinale se bo uvrstilo tisto moštvo, ki bo
prej osvojilo dve zmagi. Katero bo igralo kot prvopostavljeno in katero kot drugo, bo znano v začetku prihodnjega dela. Nasproti komu bodo stale Ptuj-čanke, še zaenkrat ni jasno, a jih zagotovo čaka težak nasprotnik iz Interlige. Prva tekma naj bi bila na sporedu že v sredo.
Uroš Gramc
Sergeja Lorber, trenerka in igralka Ptuja: »Zelo sem vesela, da nam je uspelo ostati v prvoligaškem tekmovanju in seveda, da smo osvojile to želeno peto mesto. S tem smo izpolnile vse zadane cilje. Mislim, da uprava kluba ne more biti nič kaj drugega kot zadovoljna. Upam, da so zadovoljni tudi naši navijači, ki so nas spremljali skozi sezono. Njim gre vsa zahvala. Sezona je bila res težka, zame tudi s psihičnega vidika, saj smo bile prvo leto v tej konkurenci pod velikim pritiskom. Soočale smo se z velikimi težavami. Mislim, da nas je doletela vsa smola na svetu. Bilo je precej poškodb ključnih igralk; Kutsayeve, Cvirnove, pa odpovedi, dve novi igralki sta kaj hitro zapustili naše vrste. Nastalo luknjo bi morali zakrpati, pa ni bilo razpoložljivih finančnih sredstev. Nato le svetla točka, po velikih naporih prihod Pintaričeve iz Maribora. Bilo je še en kup stvari, ki jih rajši niti ne omenjam. Skratka, če pogledam nazaj, lahko rečem, da nam je uspel čudež.«
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
Ekipa Destrnika v prednosti
*Ekipa Neman uvrščena pred ŠD Slam zaradi boljšega medsebojnega količnika.
2. liga
V	prvi ligi so ekipe odigrale tekme enajstega kroga. Sledi enotedenski premor pred zadnjimi tremi tekmami, ki bodo dale odgovor, kdo bodo udeleženci razigravanja za prvaka lige, kdo bo izpadel in kdo bo imel še »popravni« izpit.
Pragerčani so gostili ekipo Starš in jih deklasirali v dobesednem pomenu besede. Celo najboljši strelec lige je zbral vsega 16 košev.
V	drugi ligi so ekipe končale redni del tekmovanja po skupinah. Ekipe so odigrale prve tekme po sistemu izpadanja. Sledijo še povratne tekme po počitnicah in tako vse do konca marca, ko bo po finalu znan prvak lige, ki bo neposredno uvrščen v prvo ligo. Poraženec finala bo imel še »popravni« izpit s sedmouvrščeno ekipo prve lige. Ptujčani kot favoriti skupine A so se pošteno na-mučili z ekipo Podlož in jo premagali šele v podaljšku za dva koša.
V	tolažilni tekmi za »rep« lestvice sta se pomerili ekipi mladih iz Starš in Destrnika. Skozi celo tekmo so domači nareko-
vali tempo, ki jim je v končnici tekme »upadel«, kar so gostje iz Destrnika izkoristili in si pred povratno tekmo priborili sicer minimalno prednost, a šteje vseeno. Vse zanimivosti v zvezi z ligo si lahko preberete na www.parkl.si.
1. liga
Rezultati 11. kroga: Good guys - ŠD Kidričevo 83:67 (23:18, 22:25, 19:12, 19:12), KK Pragersko - KK
Starše 92:65 (27:20, 15:16, 28:15, 22:14), KMO Dornava - Neman 57 :65 (16:14, 22:17, 9:19, 10:15), ŠD Slam - KK Rače 77:82 (21:23, 14:14, 19:21, 23:24).
1.	KK STARŠE 11 9 2+117 20
2.	KK PRAGERSKO 10 9 1+210 19
3.	KK RAČE	11 7 4+ 38 18
4.	GOOD GUYS 11 7 4+ 50 18
5.	NEMAN	11 4 7- 85 15
6.	ŠD SLAM	11 4 7- 22 15
7.	ŠD KIDRIČEVO 11 2 9- 115 13
8.	KMO DORNAVA (1-) 10 1 9- 193 10
Ekipa Destrnika je na dobri poti, da se izogne zadnjemu mestu v ligi PARKL.
Rezultati končnice, 1. krog: KK
Ptuj - ŠD Podlože 84:82* (19:15, 18 :19, 16:18, 19:20, 12:10, po podaljšku), KK Nova vas MB - ŠD Cirkovce 58:67 (19:24, 15:21, 13:14, 11:8), KK Bar LM Prag. veterani - ŠD Ptujska Gora 74:46 (18:10, 8:11, 23:14, 25:11), ŠD Majšperk - KK Avtoefekt 67:61 (16:20, 11:12, 18:15, 22:14).
1. tekma za 17. mesto: KK Starše mladi - ŠD Destrnik 67:71 (20:17, 18:8, 15:18, 14:28).
Lestvica najboljših strelcev po 11. krogu:
1. Aleš Milič (KK Starše) 271, 2. Davor Bauman (KK Rače) 222, 3. Jan Nič (KK Starše mladi) 222, 4. Mitja Blažič (KK Nova vas MB) 212, 5. Gregor Bien (ŠD Slam) 210, 6. Alen Horvat (KK Ptuj) 194 košev.
Pari naslednjega kroga:
1.	liga: Neman - Good guys, KK Starše - KK Rače, ŠD Kidričevo
-	KMO Dornava, KK Pragersko - ŠD Slam, KMO Dornava - KK Pragersko
-	zaostala tekma.
2.	liga: Povratne tekme 1. kroga končnice: ŠD Podlože - KK Ptuj, ŠD Cirkovce - KK Nova vas MB, ŠD Ptujska Gora - Bar LM Prag. Veterani, KK Avtoefekt - ŠD Majšperk, ŠD Destrnik
-	KK Starše mladi.
Radko Hojak
Foto: UE
Judo • Svetovna A-turnirja na Dunaju in v Budimpešti
Klemen in Lea ostala brez zmage
V soboto in nedeljo, 16. in 17. 2., so se na Dunaju (skupaj 322 tekmovalcev) in v Budimpešti (skupaj 228 tekmovalk) za nove točke borili naši judo-isti in judoistke. Fantje so na Dunaju osvojili bronasto kolajno (Aljaž Sedej - JK Bežigrad), ostalih pet Slovencev, med njimi tudi Klemen Ferjan, pa je ostalo brez uvrstitev. Prav tako je v Budimpešti slovenske barve zastopalo šest tekmovalk. Izkupiček je bil odličen: dve medalji. Lea Murko je v 1. krogu izgubila proti Nizozemki.
Urška Žolnir (JK Sanka-ku do 63 kg) je osvojila novo zlato odličje, saj je ugnala celotno konkurenco, in to z odliko
-	vse z iponom. V najtežji kategoriji pri ženskah je Lucija Po-lavder (JK Sankaku) končala svoje nastope tik pod vrhom, saj je klonila šele v finalu. Lea Murko (JK Drava) je izgubila že svojo uvodno borbo do 78 kg proti Nizozemki Claudii Zwiers.
Zmagovalke po posameznih kategorijah so postale: do 48 kg: Feng Gao - Kitajska; do 52 kg: Dongmei Xian
-	Kitajska; do 57 kg: Barbara Harel - Francija; do 63 kg: Urška Žolnir - Slovenija; do 70 kg: Ronda Rousey - ZDA; do 78 kg: Yurisel Laborde
-	Kuba; nad 78 kg: Wen Tong
-	Kitajska, 2. Lucija Polavder
-	Slovenija.
Foto: Črtomir Goznik
Lea Murko (JK Drava Ptuj) si na največjih svetovnih turnirjih nabira izkušnje, ki ji bodo v nadaljevanju kariere prišle zelo prav.
Od judoistov se je na Dunaju najbolje odrezal najmlajši slovenski predstavnik Aljaž Sedej (JK Bežigrad), ki je bil v kategoriji do 81 kg tretji. Po štirih zaporednih zmagah je moral v polfinalu priznati premoč Azerbajdžancu Elkanu Rajabliju (0:10), nato pa je v tekmi za 3. mesto ugnal Gru-zijca Levana Tsiklaurija. V isti kategoriji je nastopil še Klemen Ferjan, ki pa je v svoji prvi borbi moral priznati premoč Fincu Miki Toroi. Ker je slednji v nadaljevanju izgubil, je Klemen ostal brez repesaža.
Že v začetku borbe se je pokazala Klemnova dolga odsotnost s »tatamijev«, saj ni in ni našel rešitve. To je dodobra izkoristil Finec, ki je zabeležil met za 7:0 in do konca ostal v vodstvu. Kljub dvema kaznima, ki si ju je prislužil Finec, je bilo to dovolj za njegovo zmago.
V najtežji kategoriji se je Matjaž Ceraj (JK Impol) v prvem krogu pomeril s tretjim iz zadnjega super svetovnega pokala v Parizu in izgubil za koko. Kategorijo nižje je bil Primož Ferjan (JK Impol) v prvem krogu prost, v drugem
pa je z 0:7 klonil proti Poljaku Przemyslawu Matyaszeku. V kategoriji do 90 kg sta nastopila dva slovenska predstavnika, oba pa sta izgubila svojo prvo borbo. Od Denisa Imamovi-ča (JK Impol) je bil boljši Rus Kirill Denisov (10:0), od Igorja Spasojeviča (JK Koper) pa z enakim rezultatom Kitajec Yanzhu He. Vsi omenjeni tekmovalci so ostali brez repesaža in tudi uvrstitve.
Zmagovalci po posameznih kategorijah so postali: do 60 kg: Craig Fallon - VB; do 66 kg: Hiroyuki Akimoto - Japonska; do 73 kg: Jaromir Ježek - Češka; do 81 kg: Roman Gontyuk - Ukrajina, 3. Aljaž Sedej - Slovenija; do 90 kg: Varlam Liparteliani - Gruzija; do 100 kg: Henk Grol - Nizozemska; nad 100 kg: Satoshi Ishii - Japonska.
Klemen, ki tokrat ni osvojil novih točk, ostaja na 9. mestu evropske lestvice v svoji kategoriji, ki še vodi na OI. Vendar si sedaj to mesto deli s še 6 judoisti, med njimi tudi s Sedejem, tako da bo potrebno Klemnu doseči vsaj en odmev-nejši rezultat, to je uvrstitev na zmagovalni oder, da bi potrdil normo za OI. Judosti in judoist-ke se bodo znova vrnili na blazine jutri in v nedeljo, tokrat v Hamburgu, kjer bo potekal Super A-pokal.
Sebi Kolednik
Strelstvo • 5. krog državne mladinske lige v Ljubljani:
Ptujčani z najboljšim rezultatom sezone!
V	nedeljo je v Ljubljani potekal 5. krog državne mladinske lige, ki je znova postregel s številnimi odličnimi uvrstitvami strelcev s Ptujskega; dosegli so kar štiri posamične, tri ekipne zmage ter še tri uvrstitve na oder za zmagovalce, kar glede na raznolikost kategorij in disciplin, kjer ti strelci tekmujejo, nedvomno pomeni rekorden nabor odličij in pokalov s posamičnega turnirja mladinske lige!
V	najstarejši kategoriji mladincev s pištolo še najprej uspeh za uspehom niza jur-šinski strelec Rok Pučko, ki je tokrat s 365 krogi dosegel že peto zaporedno zmago v letošnji sezoni in ima sedaj dva kroga pred koncem skorajda neulovljivo prednost 43 točk (zmaga 35 točk) pred zasledo-
valci. Svoj rekordni rezultat s 361 krogi je dosegel Ptujčan Uroš Pešakovič, ki je osvojil zelo dobro 3. mesto, najboljši rezultat sezone pa je dosegel tudi Ptujčan Rok Veršič, ki je s 352 krogi zasedel 7. mesto.
Med mladinkami je svojo premierno zmago s 351 krogi dosegla Ptujčanka Mateja Pešakovič, ki je dobrim preteklim uvrstitvam na stopničke tokrat dodala še najslajšo - zmago. V ekipnem seštevku so tako prepričljivo zmago slavili ptujski mladinci, ki so s 1064 krogi postavili še letošnji ekipni rekord v mladinski ligi s pištolo. Svoje starejše kolege so odlično posnemali juršinski kadeti s pištolo, ki so v postavi Niko Pšajd, David Kekec in Ivan Druzovič dosegli 997 krogov in slavili svojo prvo
Foto: Simeon Gčnc
Ptujski strelci Rok Veršič, Mateja Pešakovič in Uroš Pešakovič so v Ljubljani zmagali in dosegli rekorden dosežek v letošnji sezoni državne mladinske lige.
zmago v letošnji sezoni. Med posamezniki je prva zmaga v mladinski ligi uspela tudi Niku Pšajdu, ki je s 352 krogi slavil s prepričljivo razliko devetih krogov pred ostalimi. Ivan Druzovič in David Kekec sta s 336 in 309 krogi osvojila 8. in 20. mesto. Med kadetinjami s pištolo je dornavska strelka Staša Simonič s 352 krogi zasedla 2. mesto ter v skupnem seštevku še četrto uvrstitev na stopničke.
Pri kadetih s puško je nov konstantno dober nastop prikazal kidričevski strelec Uroš Mohorko, ki je s 380 krogi zaradi slabše zadnje serije osvojil nehvaležno 4. mesto. V skupnem seštevku posameznikov pa se obeta težek boj med tremi strelci, saj je razlika med njimi samo sedem točk, najboljše izhodišča pa ima ravno Uroš, ki trenutno s 109 točkami zaseda 3. mesto. Pri kadetinjah s puško je ormoška strelka Barbara Muhič dosegla 360 krogov in osvojila 10. mesto, v ekipnem seštevku pa je skupaj s Tadejem Ivanušo in Gregorjem Ivančičem s 1042 krogi zasedla 6. mesto.
V najmlajši kategoriji pionirjev in pionirk s serijsko zračno puško še naprej odlično nastopajo strelci Kovinarja iz Ormoža, ki so med pionirkami dosegli kar dvojno zmago. Posamično je slavila Melanie Habjanič s 186 krogi pred klubsko sotekmovalko Petro Vernik s 183 krogi na 2. mestu. Dober rezultat je dosegla tudi Melisa Kosi, ki je s 174 krogi osvojila 11. mesto, s čimer so ormoške strelke zanesljivo sla-
vile tudi v ekipnem delu, kjer so zbrale odličnih 543 krogov. Pri pionirjih je najboljšo uvrstitev med strelci Spodnjega Po-dravja dosegel Grega Polajn-ko, SD Kovinar Ormož, s 177 krogi na 10. mestu, s krogom zaostanka je Tilen Vnučec, SD Kovinar Ormož, osvojil 13. mesto, Aleš Pernat, SD Kidričevo, je s 171 krogi zasedel 23. mesto ter Niko Visočnik, SD Kidričevo, s 165 krogi 34 mesto. V ekipnem seštevku je ormoška ekipa zaradi neudeležbe tretjega strelca ostala brez uvrstitve, v skupnem seštevku pa ima še vedno velikih 19 točk naskoka pred ostalimi ekipami (zmaga prinaša 20 točk).
Simeon Gonc
M. nogomet
2. SFL - Vzhod
Rezultati 16. kroga: Marinci Veščica - Bioterme M. Nedelja 0:6 (0:2), Cerkvenjak G. Anton - KMN Slovenske Gorice 4:4 (2:2), Duplek TBS Team24 - Tomaž ABA Mark 69 4:5 (3:3), KMN Nazarje Glin - FC Maribor Branik 1:3 (1:1), KMN Benedikt - KMN Martinišče Codex 11:3 (2:1).
1.	KMN BENEDIKT 16 13 1 1 103:44 40
2.	TOMAŽ MARK 16 10 2 4 70:39 32
3.	MB BRANIK 16 9 2 3 54:44 29
4.	NAZARJE GLIN 16 8 3 5 81:73 27
5.	DUPLEK TBS 16 7 3 6 75:73 24
6.	M. VEŠČICA 16 6 3 7 54:62 21
7.	CERKVENJAK 16 5 3 8 60:70 18
8.	M. NEDELJA 16 4 1 11 52:81 13
9.	MARTINIŠČE C. 16 3 2 10 49:77 11
10. SLOV. GORICE 16 2 4 10 75:109
Športni napovednik
NOGOMET
PRIJATELJSKE TEKME
PETEK: 15.00: Maribor - Bela krajina (v Kidričevem); SOBOTA: 15.00: Aluminij - Nafta, Drava - Zavrč (na igrišču z umetno travo na Ptuju); 18.00: Stojnci - Gerečja vas Unukšped; NEDELJA: 16.00: Stojnci - Podvinci (na igrišču z umetno travo na Ptuju).
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Rudar EVJ Trbovlje - Trimo Trebnje, Sviš Pekarne Grosuplje -Slovan, Prevent - Gold club. Srečanji Gorenje - Jeruzalem Ormož in Cimos Koper - Pivovarna Laško sta bili odigrani.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
Pari 15. kroga: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj, Izola - Evroca-sino Kočevje, Škofja Loka KSI - Velenje, Brežice - Zagorje Istrabenz Gorenje, Krim Mercator - Burja Škofije. Srečanje Celjske Mesnine
-	Olimpija PLK je bilo odigrano v četrtek zvečer.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: Mitol Sežana - Moškanjci Gorišnica, Krško - Ajdovščina, Klima Petek Maribor - Ribnica Riko hiše, Dol TKI Hrastnik
-	Krka, Grosuplje - Radeče MIK Celje, Istrabenz plini Izola - Dobova.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 14. KROGA: Drava - Arcont Radgona (v soboto, ob 17.00, v ŠD Center), Črnomelj - Velika Nedelja, Pomurje - Sevnica, Šmartno 99 - Celje.
ODBOJKA
1.	DRŽAVNA MOŠKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 20. KROGA: Calcit Kamnik - Svit Unimetal, Astec Triglav - Salonit Anhovo, Marchiol Prvačina - Duol Olimpija, Galex MIR - Krka.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
15. KROG: Litija - Drava
Priznanja najboljšim športnikom na Hajdini
V	petek, 29. 2, bo ob 19. uri v telovadnici OŠ Hajdine potekala podelitev priznanj najboljšim športnikom in zaslužnim športnim delavcem občine Hajdina.
V	bogatem programu bodo člani WKSA Hajdina in WKSA Maribor predstavili program Akademije WKSA na temo Budo - pot bojevnika.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • ZLMN Ormož
Kog prekinil niz Belconta
Finalni turnir ZLMN Ormož se je v organizaciji športnega društva Pušenci končal s presenečenjem. Po šestih letih vladavine ekipe Belcont ima ZLMN Ormož novega prvaka. Po zaključnem turnirju je prvak postala ekipa Koga, ki si je po prikazanem v »final fouru« to tudi zaslužila.
Rezultati: polfinale:
Mladost Miklavž Prevozništvo Pesrl - Belcont 2:0
Belcont je pred tem zaključnim turnirjem osvojil šest prvenstev zapored. Tokrat je klonil proti borbeni Mladosti, ki je na krilih izjemnih obramb vratarja Borisa Plohla priredila veliko presenečenje. Zadetka za prevoznike sta dosegla Dani Toplak in Andrej Jurkovič.
Kog - Zidarstvo Čurin 5:1
Kog, letos okrepljen z nekaj fut-salerji Marincev iz Veščice (2. SFL vzhod), je nadigral zidarje, ki so pred zaključnim turnirjem pričakovali celo naslov, ampak so varovanci trenerja Borisa Vizjaka zaigrali v krču in doživeli svoj edini poraz v tem prvenstvu, ki pa jih je drago stal. Za Kog so zadeli Robert Golob (2 x), Zdenko Fajfar, Boris Plohl, Aleš Rob.
Tekma za3. mesto:
Zidarstvo Čurin - Belcont 4:1
Tretje mesto je pripadlo zidarjem. Aktualni prvak Belcont je tako prvenstvo končal šele na četrtem mestu. Kar tri zadetke je za bron prispeval
Naj ...
Kog: Matej Lukman, Robert Horvat, Renato Fajfar, Zdenko Fajfar, Boris Plohl, Mladen Škvorc, Matko Škvorc, Matej Hlebec, Robi Golob, Aleš Golob, Sašo Balažič, David Žalar, Aleš Šulek, Robert Stajnko.
Naj strelec prvenstva je z 19 zadetki postal Aleš Lesjak (Zidarstvo Čurin), naj vratar Boris Plohl (Mladost Miklavž Prevozništvo Pesrl), naj fair ekipa Središče ter po našem izboru naj igralec sezone 2007/08 Boris Plohl (Kog).
Josip Novak in enega še Aleš Lesjak. Časten zadetek za »stare prvake« je dosegel Školiber.
Finale: Kog - Mladost Miklavž Prevozništvo Pesrl 2:1
Obe ekipi sta začeli pazljivo in tekma je bila vse do prvega zadetka Mateja Hlebca preveč mirna za veliki finale. Šele po prvem golu so se strasti razvnele in tekma je bila vse boljša ter dramatična do samega konca. Na 2:0 je povišal Zdenko Fajfar, prevozniki pa so se zaključka tekme lotili z igro z vratarjem v polju, ki jim je prinesel časten zadetek Danija Vrbnjaka. Če potegnemo črto skozi vse štiri tekme na zaključnem turnirju, je zmaga več kot zasluženo pripadla Kogu.
Uroš Krstič
Andrej Cafuta, Center Aerobike Ptuj
Trenutno je najpopularnejši pilates
Andrej Cafuta je gonilna sila Karate-do kluba Ptuj in obenem Centra aerobike, kjer vsem zainteresiranim ponujajo vadbe pilatesa, aerobike, joge ...
S kakšnimi dejavnostmi se ukvarjate?
A. Cafuta: »Smo društvo Karate do klub Ptuj, ki ima poleg vadbe karateja zelo močno sekcijo - Center aerobike. V njem so širši publiki na voljo vse zvrsti aerobike: najbolj obiskana sta pilates in aerobika stepa. Ti dejavnosti sta na voljo vsak večer v tednu od ponedeljka do petka. Pod tribuno Mestnega stadiona na Ptuju je na voljo step aerobika od ponedeljka do četrtka: v ponedeljek in sredo celo dva termina (ob 19.30 in ob 20.30), sicer pa ob 20. uri. V OŠ Olge Meglič pa imamo ure pilatesa: v ponedeljek in sredo ob 20. uri v petek pa ob 19. uri.
Vadbo step aerobike v ozadju udeležencem dodaten zagon.
Foto: Črtomir Goznik
spremlja prijetna glasba, ki daje
Vse dodatne informacije glede terminov vadbe in plačevanja v Centru aerobike lahko najdete na spletni strani www.aerobika.net.
Pri obeh oblikah vaditelji v delo vključujejo tudi rekvizite (mehke žoge, palice, gumice), ki pomagajo pri vajah za krepitev trebuha, nog in zadnjice (TNZ). Pri step aerobiki velikokrat pripravimo tudi kakšno koreografijo.«
Katere so osnovno značilnosti pilatesa in step aerobike?
A. Cafuta: »Pilates uporabljamo za krepitev in obvladovanje telesa. Stvar je malo podobna jogi, a je tukaj dihanje drugačno: prav s tem dosegamo, da »delajo« tudi notranji organi. Ponavadi nam s pilatesom uspe lepo oblikovati telo; prvi viden učinek je običajno vitkejši pas, kar je potem dober motiv za nadaljnje delo. Pri tej vrsti vadbe dejansko celo uro dela-
mo vaje za oblikovanje telesa, medtem ko pri step aerobiki to počnemo šele proti koncu ure. Na videz je vadba pilatesa zelo preprosta, a se je potrebno v določenih položajih precej potruditi: če se začneš tresti, pomeni, da so mišice še šibke in jih je potrebno v naslednjih urah vadbe utrditi.
Pri step aerobiki delamo aerobno - tam »kurimo« maščobe. Najprej se ogrejemo, nato pa na pripravljene koreografije intenzivno delamo približno 15 minut. Vadbo v ozadju spremlja dobra glasba (večinoma remix skladb iz 70. let), tako da je za udeležence kar prijetno, saj jim glasba daje dodatni zagon.
V našem centru je interesentom na razpolago tudi vadba joge - to je vsako nedeljo - in tai ji quana. Imamo tudi vaditelje vodne aerobike, ki jo izvajajo v Termah Ptuj, v Primusu pa so gostom in zunanjim obiskovalcem na voljo vaditelji kinesisa, joge, TNZ in tibetanskih vaj.«
Kje se izobražujejo vaši vaditelji?
A. Cafuta: »Večina na Fitnes zvezi Slovenije, posamezno pa tudi pri mednarodnih inštruktorjih v tujini. Nekateri tuji strokovnjaki pri nas naredijo t. i. konvencije, ki se jih naši vaditelji prav tako redno ude-
Šahovski kotiček
Slovenskogoriska sahovska liga
V zimi 2006/07 so ljubitelji šaha ¡z treh Slovenskogoriških občin (Andraž, Juršinci in Tomaž) ustanovili in izvedli prvo Slovenskogoriško šahovsko ligo (SGŠL). V letošnjem letu so se jim pridružili še šahisti iz občine Dornava.
Igra se turnirski sistem na 4 deskah tako, da je vsaka ekipa domačin oziroma organizator enega turnirja. Pretekli teden se je končal že tretji turnir SGŠL v Dornavi.
Rezultati 3. turnirja v Dornavi: Občina sv. Tomaž - ŠD Dornava 2:6, Občina sv. Andraž - ŠD Juršinci 1:7, ŠD Dornava - ŠD Juršinci 4:3 (-1), Občina sv. Tomaž - Občina sv. Andraž 3:5, Občina sv. Andraž - ŠD Dornava 1:6 (-1), ŠD Juršinci - Občina sv. Tomaž 5:3.
Vrstni red: Športno društvo Dornava 52,5 točke, Športno društvo Juršinci 43 točk, Občina sv. Tomaž 26 točk, Občina sv. Andraž 20,5 točke.
Zadnji finalni turnir se bo odigral v Juršincih.
Anton Lajh
ležujejo.« Od kod prihaja pilates? A. Cafuta: »Pilates je v tem trenutku najbolj popularna vadba. Začetnik je Američan, ki
je to obliko vadbe uporabljal v zdravstvene namene. Ker je bila precej uspešna in je poleg tega imela tudi umetniški videz, so jo začeli uporabljati tudi širše, kot obliko telovadbe.«
Imate poseben način plačevanja ur vadbe, s karticami obiskov.
A. Cafuta: »Značilnost teh kartic obiskov je ta, da jih je potrebno izkoristiti v enem mesecu (obstajajo kartice za 4x, 8x ali neomejeno število vadb na mesec). Te smo uvedli iz povsem preprostega razloga, da smo v vadbo uvedli red: od tega imajo največ koristi seveda tisti, ki uporabljajo naše storitve, pa tudi mi, ki sedaj vsaj približno vemo, koliko obiskovalcev lahko pričakujemo na določenem terminu vadbe.«
Jože Mohorič
Utrinek z dvoboja med šahisti Dornave in Juršincev.
Judo • Kadetsko DP
Tanja Kociper tretja
Oplotnica, 16. 2. 2008. Na
letošnjem Državnem prvenstvu za kadetinje in kadete (U17) je nastopilo 128 tekmovalk in tekmovalcev iz 22 slovenskih klubov. Nastopili so tudi štirje tekmovalci JK Drava in ena tekmovalka JK Gorišnica.
Zelo dober rezultat je uspel Tanji Kociper (JK Goriš-nica), ki je s tremi zmagami in enim porazom v kategoriji
do 63 kg osvojila bronasto
kolajno. S tem je osvojila pomembne točke za normo, za nastop na letošnjem kadetskem evropskem prvenstvu, ki bo konec junija v Sarajevu (BIH). Ptujski judoisti so tokrat nastopili slabše od pričakovanj in na koncu ostali brez kolajne. Peta mesta so osvojili Tilen Vi-dovič v kategoriji do 66 kg ter Benjamin Debernardi in Tadej Butolen nad 90 kg.
Sebi Kolednik
KADETINJE: - 44 kg: 1. Ane Marie Grigorčič - JK Olimpija Krmelj;
-	48 kg: 1. Fitore Zenuni - JK Koroški Holding SG; - 52 kg: 1. Neja Šimenc - PJK Triglav Kranj, 2. Sandra Tijanič - JK Duplek; - 57 kg: 1. Jasna Škofič, 5. Nicole Benčič - obe JK DUPLEK; - 63 kg: 1. Zala Kotnik
-	ŠD 15. maj Marezige, 3. Tanja Kociper - JK Gorišnica; - 70 kg: 1. Tadeja Hozjan - JK Lendava; + 70 kg: 1. Lara Gorenjak - JK Sankaku.
KADETI: - 50 kg: 1. Luka Kuralt - JK Bežigrad, 2. Žiga Zafošnik
-	JK Impol; - 55 kg: 1. Filip Mihalič - JK Olimpija; - 60 kg: 1. Andraž Jereb - JK Olimpija, 3. Matej Škerlak - JK Impol; - 66 kg: 1. Martin Pečnikar - JK Šiška, 2. Tadej Mulec - JK Duplek, 5. Tilen Vidovič - JK Drava Ptuj, 5. Žiga Pristovnik - JK Impol; - 73 kg: 1. Matic Ovijač - JK Šiška, 5. Aljaž Korent - JK Impol, 7. Damjan Ljubec - JK Drava Ptuj;
-	81 kg: 1. Jan Dimovski - JK Šiška, 2. David Kukovica - JK Oplotnica;
-	90 kg: 1. Urban Založnik - JK Oplotnica, 2. Marijo Potisk - JK Impol; + 90 kg: 1. Vito Dragič - JK Impol, 3. Dejan Kolar - JK Oplotnica, 5. Benjamin Debernardi, 5. Tadej Butolen - oba JK Drava PTUJ.
Tanja Kociper (JK Gorišnica); v ozadju trener Franc Nasko
Delamea in Jovič (Aluminij) z reprezentanco U-17 v Turčiji
Slovenska nogometna reprezentanca U-17 se je pred dnevi vrnila s priprav v Turčiji. Povabilo selektorja Damirja Roba so dobili tudi trije mladi nogometaši Aluminija, in sicer Antonio Mlinar - Delamea, Bo-ban Jovič in Martin Milec. Prva dva sta se udeležila priprav v Turčiji, Martin Milec pa je moral zaradi bolezni odpovedati sodelovanje. To so bile sploh prve priprave kakšne mlade reprezentance v tujini.
Danilo Klajnšek
Bowling • 3. Podjetniška liga
Intera začela z odličnim rezultatom
V ponedeljek se je začela že 3. ptujska podjetniška bowling liga (letos bo na sporedu 12. krogov), v kateri bo nastopalo 22 ekip - največ doslej. Zadnji naslov je osvojila ekipa TC Luka Patruša Inplan, katere tekmovalci se letos »skrivajo« pod imenom Projektis, d. o. o. (Sebast-jan Kotnik, Aleš Čeh, Robert Merc, Igor Šoštarič, Franc Žitnik in Robert Krajnc). Izmed novincev se je v 1. krogu najvišje zavihtela ekipa db Transport, ostali štirje pa so zasedli začelje. A to je šele začetek, prave tekme šele sledijo ...
Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Sebastijan Kotnik (Projektis, d. o. o.) 772 (povprečje 193), 2. Matej Rifelj (Intera) 737, 3. Darko Ferlinc (Talum) 731, 4. Boris Sagadin (Intera) 707, 5. Robert Šegula (Tames) 701, 6. Jernej Rifelj (Intera) 690, 7. Jani Kramar (SAR avtomatizacija) 685, 8. Bojan Klarič (SAR avtomatizacija) 677, 9. Simona Vajda (DaMoSS) 674, 10. Andrej Vajda (DaMoSS) 671 ...
1. INTERA	2.134	22
2. PROJEKTIS, D. O. O.	2.074	21
3. TALUM	2.017	20
4. SAŠ BAR	1.971	19
5. TAMES	1.969	18
6. DAMOSS	1.967	17
7. SAR AVTOMATIZACIJA	1.951	16
8. VGP DRAVA	1.948	15
9. RADIO-TEDNIK PTUJ	1.831	14
10. DB TRANSPORT	1.784	13
11. SANJSKI MOŠKI	1.770	12
12. ILKOS CANDLES	1.760	11
13. AVTOPREVOZ. NOVAK	1.752	10
14. KAGER HIŠA	1.748	9
15. POD. ZA STAN. STORITVE	1.746	8
16. BOWLING CENTER PTUJ	1.728	7
17. AGIS PLUS	1.626	6
18. PROJEKTA INŽENIR. PTUJ	1.563	5
19. MODMED	1.559	4
20. MO PTUJ	1.494	3
21. GARANT ZAVAROVANJE	1.384	2
22. MP PTUJ	1.274	1
		JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Bowling centra Ptuj je v 1. krogu zaostala za svojimi zmožnostmi, osvojila je 16. mesto.
Bowling • Državna liga 2008
Rekord Kotniku, točke pa ekipi Ptuj 2
Skupina A
Rezultati 2. kroga: Ptuj 1 - Epic 1 0:2 (3024:3114), Dodo SCH group 2 - Xtreme 2 2:0 (2843:2827). Prosta je bila ekipa Olimpija 1.
Vrstni red po 3. krogu: Epic 1, Dodo SCH group 2 - 4 točke, Xtre-
Najboljši rezultat 3. kroga izmed ptujskih igralcev je (spet) dosegel Sebastjan Kotnik (dosegel je tudi najboljši posamezni rezultat v celotni ligi - 278), vendar to ni bilo dovolj za zmago njegove ekipe. Več sreče so imeli člani ekipe Ptuj 2, ki so kljub nekoliko slabšemu rezultatu zanesljivo zmagali (v Postojni so bile zelo slabo pripravljene steze - pritoževali so se tudi domačini!).
Ekipa Ptuj 1 je po igrah še držala neodločen rezultat (4:4), a je zaradi slabšega skupnega seštevka podrtih kegljev ostala brez točke.
me 2 - 3 točke, Ptuj 1 - 1 točka, Olimpija 1 - 0 točk.
Posamezni rezultati igralcev Ptuj 1: S. Kotnik 836, B. Klarič 791, J. Rifelj 718, A. Vaš 679.
Pari 4. kroga, 8. 3.: Olimpija 1
-	Ptuj 1, Epic 1 - Dodo SCH group 2. Prosta je ekipa Xtreme 2.
Skupina D
Rezultati 2. kroga: Epic 2 - Ptuj 2 0:2 (2225:2537), Dodo SCH group - Purger 0:2 (2427:2783), Nova generacija - Triglav 2 0:2 (2515:3013).
Vrstni red po 3. krogu: Triglav 2
-	6 točk, Purger, Ptuj 2 - 4 točke, Nova generacija, Dodo SCH group 1
-	2 točki, Epic 2 - 0 točk. Posamezni rezultati igralcev
Ptuj 2: Č. Goznik 596, M. Šegula 564, R. Šegula 729, B. Kelenc 648.
Pari 4. kroga, 8. 3., ob 10.30:
Ptuj 2 - Triglav 2, Nova generacija
-	Dodo SCH group, Epic 2 - Purger.
JM
Foto: SK
Ptuj • S Sonjo Brlek Krajnc ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov
Turizem in gostinstvo,
■ ^mmm v ■■ ■	■■
ena največjih črnih ekonomij
Pred mednarodnim dnevom turističnih vodnikov smo se pogovarjali s Sonjo Brlek Krajnc, ki ima licenco lokalne vodnice že od februarja leta 1986. V pogovoru odkrivamo nekatere vrzeli dejavnosti oziroma poklica, ki tudi še nima prave družbene veljave.
Turistični vodniki postajajo v mestu vedno bolj potrebni, je povedala uvodoma. Vsak dan znova je mogoče ugotoviti, da se obisk Ptuja povečuje, da se spreminja struktura gostov, vedno več je zahtevnih gostov, torej gostov, ki so si jih vedno želeli. T. i. sindikalcev oziroma manj zahtevnih gostov je vedno manj. Vse to pa zahteva tudi kvalitetnejšo in dodatno ponudbo v turizmu, s tem pa tudi kvalitetnejše storitve in kvalitetnejše vodnike. Sonja Brlek Kranjc je prepričana, da imamo na Ptuju zelo kvalitetne turistične vodnike, res pa je, da jih je premalo. V register turističnih vodnikov, ki se vodi pri MO Ptuj, je trenutno vpisanih 12 vodnikov. Vpisani so lahko vsi tisti, ki imajo licenco o usposobljenosti in ki v enem letu opravijo vsaj eno vodenje. Ptujski vodniki vodijo v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku, pa tudi v hrvaškem in srbskem jeziku. Pridobivajo pa tudi že francoskega vodnika.
V tem trenutku v mesto in okolico prihajajo gostje že iz več kot 65 držav sveta, med njimi je vedno več ruskih gostov, Madžarov, Fincev, Švedov in Norvežanov, ki tudi pričakujejo, da jih bodo ptujski vodniki skozi kulturnozgodovinsko ponudbo mesta in okolice popeljali v njihovih jezikih. V podjetju Ptujske vedute si želijo čim več novih sodelavcev. Mo Ptuj že nekaj časa nima posebej določene oziroma izbrane institucije, ki bi se ukvarjala s kadrovanjem novih vodnikov, odkar ni več LTO. Od zadnjega organiziranega usposabljanja je minilo že več let. V tem trenutku je tako, da se mora vsak turistični subjekt znajti, kot se ve in zna, dejstvo pa je, da bi lokalna skupnost morala imeti nekoga, ki bi stalno skrbel za dotok novih kadrov za to področje, za usposabljanje in možnost opravljanja preizkusa znanja oziroma pridobitve licence. MO Ptuj pa je tista, ki vodi register vodnikov in tudi izdaja izkaznice oziroma po potrebi sprejema lokalno zakonodajo za področje vodniške dejavnosti.
Odlok o lokalni vodniški službi je MO Ptuj sprejela septembra leta 2002. Od predloga do sprejema tega odloka je moralo preteči kar devet let. Odlok je sicer prinesel določene izboljšave, ni pa uspel pomesti z vsemi problemi, ki se še vedno pojavljajo pri izvajanju lokalne vodniške službe na določenem območju. Glede na to, da je LTO, ki je bila pooblaščena institucija za izvajanje odloka o vod-
Nove podobe mojega mesta
Letošnji mednarodni dan turističnih vodnikov bo ponovno opazen. Podjetje Ptujske vedute, d. o. o., Ptuj, ponovno vabijo na brezplačno vodenje, ogled, ki bo potekal pod naslovom "Ptuj 2008 - Nove podobe mojega mesta", ki bo v soboto, 23. februarja, ob 10. uri, s pričetkom na zgornjem dvorišču ptujskega gradu. Od tam bodo namreč zainteresirane Ptujčanke in Ptuj-čane vodili na ogled po glavni ptujski turistični poti. Vodniki jim bodo pokazali in vodili k ogledu predvsem tistega, kar je v zadnjem času postalo ponos našega mesta in veselja vodnikov. V okviru praznovanja letošnjega praznika turističnih vodnikov, v Sloveniji so ga pričeli praznovati že leta 1991, vabijo tudi na študijsko potovanje v Prekmurje, ki bo 21. februarja. Med drugim si bodo udeleženci ogledali vas Markišavce, znano predvsem po zaščiteni prekmurski šunki, Lendavo in lendavske gorice, v Dobrovniku tudi podjetje Orchidea Ocean, znano po gojenju orhidej, Bogojino z znamenito Plečnikov cerkvijo, v Selu na Goričkem tudi cerkev sv. Nikolaja, ki velja za eno najpomembnejših znamenitosti na Slovenskem in še veliko drugega.
Prvič sprejem tudi pri županu
V sredo, 20. februarja, si bo za srečanje s ptujskimi vodniki, ne samo tistimi, ki so zaposleni v podjetju Vedute, temveč tudi z drugimi, ki imajo državne in lokalne licence za vodenje, vodijo pa drugje, vzel čas tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. To bo v vsej zgodovini delovanja podjetja Ptujske vedute oziroma nasploh prvi organizirani sprejem za turistične vodnike. Povpraševanje po turističnem vodenju je vedno večje, saj se povečuje turistični obisk. Praznik in sprejem sta priložnost, da bodo lahko predstavili tudi svoje težave, ki jih ni malo, od premalo cenjenega dela do neizvajanja zakonodaje na področju turizma, predvsem v povezavi z neupoštevanjem določil v zvezi z zahtevano usposobljenostjo turističnih vodnikov in izvajanjem nadzora nad tem ter popolne neurejenosti razmer na področju organiziranja turističnih potovanj. To pa so vprašanja, ki morajo zanimati tudi mestno oblast.
niški službi, usahnila, bo že zaradi tega potrebno odlok spremeniti oziroma ga ažuri-rati. Prav tako bo potrebno spremeniti člene, ki govorijo o izobraževanju novih vodnikov in njihovem preverjanju. Tudi to je bilo poprejšnjo pooblastilo LTO, ki ga pa ni več. Mestni občini Ptuj in županu dr. Štefanu Čelanu so ptujski vodniki glede tega podali jasna stališča. Glede na vedno večje potrebe po vodniški službi in tudi zaradi vedno večjih zahtev po njihovi kva-
liteti je potrebno zadostiti obojemu, poudarja Sonja Br-lek Krajnc. Na te izzive se je potrebno ažurno odzvati, pri čemer pa je potrebno zadostiti zahtevam po kvaliteti. Ni smiselno vztrajati pri nekem obveznem izobraževanju pred preverjanjem, izpitom, pri neki pooblaščeni instituciji, ker tečaji, ki stanejo nekaj sto evrov, enostavno niso sprejemljivi za tiste, ki bi se želeli udeležiti teh tečajev, veliko vprašanje pa je tudi, kdaj se bo nabralo tudi zadostno
število kandidatov za izvedbo le-teh. Ptujski vodniki predlagajo, da se ustanovi stalna izpitna komisija, ki jo MO Ptuj oziroma pristojni oddelek občine skliče takrat, ko sta pisno uradno prijavljena najmanj dva kandidata. Izpit naj bi se sicer plačal, vendar po neki razumni ceni, izpiti pa naj bi se opravljali sproti, brez čakanja na tečaj.
Dela vodnikov za zdaj še nihče ne nadzira
V podjetju Ptujske vedute imajo v tem trenutku pet ozi-
Foto: Črtomir Goznik
Sonja Brlek Krajnc: "Vodniške vrste bi bilo potrebno čim prej okrepiti."
roma šest kandidatov, ki bi lahko nemudoma pristopili k opravljanju izpitov, če bi za to obstajali pogoji, v tem trenutku teh ni, že zaradi tega ne, ker zadeve tudi niso formalno urejene, kaj šele drugo, ker je uradni pooblaščenec za to ugasnil oziroma je moral ugasniti. Prepričani so, da bi vsi uspešno opravili izpiti, ker so jih že sami preverili, trenutno pa teh možnosti ni. Če je odlok o lokalni vodniški službi v MO Ptuj v obdobju šestih let doživel praktično preverjanje v izobraževalnem delu, pa v pogledu nadzora, kdo vse opravlja vodniško službo po Ptuju, doslej še ni bilo ničesar narejenega, vsaj podatkov o tem ni, da bi se kdo od nepoklicnih vodnikov moral identificirati. Sonja Brlek Krajnc pravi, da gre za skupni problem, ki bi ga morali skupno reševati, se dogovoriti, kaj bo kdo naredil, kaj vodniki sami, kaj mestna oblast in kaj inšpekcijske službe. V zvezi s tem se ugotavlja anarhično stanje, ki pa bi moralo zanimati tudi državne službe. V končni fazi gre tu tudi za veliko dela na črno, zaradi tega pa smo te-peni vsi, ker nekateri državi ne odvedejo tistega, kar bi morali.
Odločneje proti samooklicanim vodnikom
"Mesto samo tega ne bi smelo dovoliti, to ni le "razprodaja", to je razvrednotenje vrednosti in pomena in mesta. Lokalni vodniki niso obveza pri vodenju po mestu, to lahko opravljajo vodniki z državno licenco, lokalna območja pa so tista, ki določajo, da ob državnih lahko vodenje v lokalnem območju izvajajo tudi lokalni vodniki. Enostavno povedano, državni
vodniki lahko vodijo povsod, ponekod pa tudi lokalni vodniki pod določenimi pogoji. Za Ptuj še vedno velja, da več kot polovica organiziranih skupin vodijo t. i. samooklica-ni vodniki. Odkar smo v EU, pa tudi velja, da vodnik z veljavno državno licenco neke tuje države, članice EU, lahko vodi tudi po Sloveniji oziroma na celotnem območju EU. V nekaterih velikih mestih so in še izključujejo druge vodnike, kot denimo Dunaj, Benetke. V zvezi s tem se vodijo velike polemike, ker naj bi to bilo v nasprotju s splošno evropsko zakonodajo. Tudi slovenski vodniki z veljavno državno licenco lahko vodijo po vseh državah, članicah EU," je povedala Sonja Brlek Krajnc, ki tudi pravi, da je odlok o lokalni vodniški službi potreben tudi zaradi teh t. i. samooklicanih vodnikov, vodnikov, ki nimajo niti ene niti druge licence. Če vodnik iz Francije, na primer, ki dela za neko francosko agencijo, pripelje goste v naše mesto, je to uradno, legalno izpeljano potovanje, ki je evidentirano in za katerega so tudi plačane vse davščine. Naša naloga pa je, da turistom uspemo prodati kar največ, ko pridejo k nam, pravi Brlekova. Delamo pa tudi na tem, da bi tujce oziroma turiste, ki prihajajo k nam, uspeli prepričati, da je domači (lokalni) turistični vodnik tisti, ki jim o okolju, v katerega so prišli, lahko poda najboljšo oziroma pričakovano informacijo. Na tem bomo vztrajali, naša prizadevanja so usmerjena v to, da bi preprečili vodenje brez uradno veljavnih licenc, in to ne samo po Ptuju, temveč tudi drugje. Vsak, ki vodi skupino, bi moral imeti na vidnem mestu obešeno licenco, saj je ta tudi identifikacijski dokument, nanje smo ponosni, ker jih ni bilo lahko dobiti, je še poudarila Brlekova. Nesporno dejstvo pa je, da je področje gostinstva in turizma še vedno ena največjih črnih ekonomij v Sloveniji. Pri tem pa gre tudi za zelo občutljiva vprašanja z varnostnega vidika, ko gre za potovanje, premikanje, hrano, če to ni izpeljano optimalno oziroma tako, da bi bili ljudje (turisti) v največji možni meri zaščiteni in zavarovani. Vsak, ki se profesionalno ukvarja s turizmom, bo poskrbel, da bodo gostje zadovoljni in da bo z njimi vse v redu. Tudi to je vprašanje, ki bi sodobnega turista moralo še kako zanimati, ker mu ne more biti vseeno, s kom in kako bo odkrival lepote nekega okolja.
MG
Južnoafriška republika • Svet v eni državi (V.)
Kraljevina v oblakih
Sama na žalost nisva uspela priti do te znamenitosti, saj je potrebno na voden ogled, prav tako pa je tudi vreme pomemben dejavnik, ki pa je v poletnem času precej nepredvidljivo. Kljub temu sva opravila sprehod po Royal Natal parku, vendar pa bi bilo potrebnih več dni sprehajanja, če bi želela dodobra spoznati ta park.
Lesoto - kraljevina v oblakih
JAR je posebna v več pogledih, ena izmed teh posebnosti je tudi ta, da se v JAR nahajata še dve državi, in sicer Swaziland in Lesoto. Obiskovalci JAR se običajno odločijo za obisk vsaj ene izmed obeh držav, saj se način življenja prebivalcev v omenjenih državah razlikuje od življenja v JAR. Priložnost za obisk Lesota sva zato izkoristila tudi midva, saj je najino prenočišče v Zmajevih gorah omogočalo obisk zelo odmaknjenih predelov te kraljevine v oblakih.
Lesoto je kraljevina, ki skoraj v celoti leži v goratem predelu, kar ji otežuje gospodarski razvoj. Večina krajev v Lesoto leži ob meji z JAR, saj prebivalci te kraljevine odhajajo vsakodnevno na delo v JAR in se nato znova vračajo nazaj v Lesoto. Da potovanje ne bo preprosto, smo vsi udeleženci začeli spoznavati že na poti do mejnega prehoda, saj se je pot pričela močno vzpenjati, prav tako pa je bila tudi cesta v zelo slabem stanju. Zaradi večdnevnega deževja so bile namreč ceste razrite ter zasute z odvečnim kamenjem. Po prestopu meje se je slaba cesta nadaljevala, začeli smo se spuščati v dolino, ko smo opazili minibus, podoben našemu, ki zaradi naraslega gorskega potoka ni mogel prečkati dela ceste. Potovanje se je prekini-
lo, vrnitev do mejnega prehoda je potekala v vzvratni vožnji, saj obračanje vozila na blatni cesti ni bilo mogoče.
Sklepna misel
Zadržki, ki sva jih imela pred obiskom te države, so ob koncu le-tega bili dokončno razblinjeni. Ugotovila sva, da je uživanje v danostih te dežele tako preprosto kot verjetno v malokateri drugi afriški državi. Vsi ti naravni parki z divjimi živalmi, neukrotljiv ocean z neskončnimi peščenimi plažami, ob tem pa množica mogočih aktivnosti skupaj z odlično turistično infrastrukturo vsekakor omogočajo obiskovalcem, da preživijo nepozaben dopust.
Koristne informacije:
Viza
Slovenski državljani potrebujemo za obisk JAR vizo, za katero lahko zaprosimo na JAR ambasadi, ki ima sedež na Dunaju. Vizo je potrebno pridobiti pred odhodom v JAR, čakalna doba je približno 7 delovnih dni. Cena vize znaša 42 €.
Zbiranje računov
Za blago, ki ste ga kupili v JAR in ga boste odnesli s sabo domov (tj. izvozili iz države) lahko na podlagi predloženih računov na letališču terjate nazaj plačan davek - DDV.
Ivana Viher
Čudovita pokrajina v bližini gorovja Drakensberg
Dvosmerna cesta v kraljevini Lesoto
Foto: Ivana Viher
ra^na viS Počitek nosoroga med blatno terapijo, s katero uniči mrčes na koži (park Hluh-luwe-Imfolozi).
Kuharski nasveti
Jedi iz kaše
Solata iz ajdove kaše
Sestavine (za 5 oseb): 15 dag ajdo ve kaše 10 dag zelene paprike 10 dag rdeče paprike 10 dag prekajene svinjine 10 dag sladke koruze sol, kis, bučno olje Potek priprave: Ajdovo kašo preberemo, operemo in damo kuhat v mrzlo vodo. Kuhamo jo 6 do 10 minut. Nato jo odcedimo, splaknemo z mrzlo vodo in ohladimo. Posebej na male kocke narežemo zeleno in rdečo papriko, prav tako na kocke narežemo prekajeno svinjino. Ohlajeni kaši dodamo narezano papriko, svinjino in koruzo. Narahlo premešamo in začinimo s soljo, kisom in bučnim oljem. Solato ponudimo kot hladno uvodno ali kot samostojno jed.
Sadna solata s proseno kašo
Sestavine (za 4 osebe): 2 večji breskvi 5-6 sliv 1 jabolko sok 1 limone sladkor po okusu 1 pest kuhane prosene kaše
5 dag grobo sesekljanih mandljev ali lešnikov
1-2 dl tekoče sladke smetane
Potek priprave:
Sadje dobro operemo in narežemo na male kocke. Takoj ko narežemo jabolko, ga natremo z limoninim sokom, da ne porjavi. Po potrebi sadje sladkamo in če ne pusti dovolj lastnega soka, prilijemo malo vode ali sadnega soka. Narezano sadje pustimo stati 10 minut. Med tem časom v slani vodi skuhamo proseno kašo. V kozarce najprej naložimo napojeno sadje, po sadju potresemo proseno kašo in prelijemo s tekočo sladko smetano. Po vrhu potresemo s sesekljanimi mandlji ali lešniki. V kolikor solato pripravljamo za odrasle, lahko sadje
Tačke in repki
Bolhe, bolhe, bolhe!
Nabralo se je kar nekaj vprašanj bralcev na temo bolh, predvsem, kako jih učinkovito odpraviti, kako dolgo dajati zdravila in podobno. Sam v svoji praksi opažam, da ljudje po večini bolhe podcenjujejo, premalo ukrepajo zoper njih, živali se praskajo, lastniki pa se sprašujejo o vzroku praskanja in ne verjamejo, da so te male živalce temu vzrok.
Kužki in muce v resnici niso alergični na same bolhe, temveč na njihovo slino, ki jo ob ugrizu spustijo v kožo. Pri zdravi živali ugriz bolhe nima učinka, pri alergičnih živalih pa pride do močnega srbenja na mestu ugriza. Koža pordi in oteče, živali si s praskanjem in grizenjem kožo
odišavimo tudi s poljubnim sadnim žganjem. Po želji okrasimo s tolčeno sladko smetano.
Miške z ajdovo kašo
Sestavine (za 4 osebe): 2 navadna jogurta 30-40 dag moke 2 jajci
1	pecilni prašek sol
2	žlici sladkorja
4 žlice kuhane ajdove kaše maščoba za cvrenje
Potek priprave: Jogurt sipamo v večjo posodo in gladko premešamo. Dodamo polovico moke, sol, sladkor, jajca, pecilni prašek in dobro premešamo, da dobimo gladko testo, in nato dodajamo še preostalo moko. Na koncu dodamo kuhamo ajdovo kašo in narahlo premešamo. V manjšo kozico vlijemo olje ali drugo maščobo za cvrenje. Ko se maščoba ogreje, vanjo pomočimo žlico in s pomočjo vroče žlice odreže-mo manjše koščke testa, ki jih spuščamo v vročo maščobo. Počasi ocvremo, da ajdove moške v sredini ne ostanejo surove. Ponudimo jih lahko kot prilogo k mesnim jedem ali kot samostojno jed.
Ajdova kaša s svinjino
Sestavine (za 5 oseb):
1 pest ajdove kaše
1	manjša čebula
2	žlici maščobe
10 dag slanine
50 dag sveže svinjine
2	sveži paprike
3	- 4 liste svežega zelja
2 korenčka
1/2 pora
sol, majaron, nekaj kapljic temne sojine omake
2 žlici vina
zelen peteršilj
Potek priprave:
Posebej v slani vodi skuhamo oprano in prebrano ajdovo kašo. V večji posodi se-grejemo maščobo in dodamo sesekljano čebulo in na male kocke narezano slanino. Ko čebula porumeni, dodamo na kocke narezano meso, malo spražimo, dodamo na kocke narezano zelenjavo, prilijemo vino in malo vode ali juhe, dodamo začimbe in dušimo do mehkega. Pred koncem dodamo kuhano ajdovo kašo, ki jo dobro pogrejemo, dodamo sojino omako, sesekljan zelen peteršilj in ponudimo kot samostojno jed.
še bolj poškodujejo. Zaradi tega se na poškodovani koži lahko razmnožijo bakterije, ki povzročijo močno, lahko tudi gnojno vnetje kože. Reakcija na bolšjo slino je daleč najpogostejša alergična reakcija pri kužkih in mucah. Za to je preprečevanje bolhavosti nujno in odločilnega pomena za zdravje naših živali. Bolhe so lahko aktivne vse leto, vrh sezone je poleti. Mesto, kjer se pri kužku najraje naselijo, je nad korenom repa. Tam se kužki neusmiljeno praskajo in grizejo. Že pik ene same bolhe lahko povzroči ure in dneve intenzivnega srbenja in praskanja. Dlaka začne živali močno izpadati, se razredči, na koži se pojavijo kra-
-i
- ■ T t - '. 1
ste in poškodbe. Če na kužku najdemo žive bolhe, pomeni, da jih ima ogromno. Po večini odraslih bolh ni opaziti, najdemo pa iztrebke bolh v obliki majhnih črnih bunkic med dlako. To je lepo vidno pri živalih s svetlejšo dlako. Pri mucah je zadeva podobna, izpada dlaka, pojavijo se krastice, mesta brez dlake in močan srbež.
Izkušen veterinar hitro postavi diagnozo alergije na bolšji pik oz. slino. V pomoč so lahko tudi alergijski testi, čeprav jih redko uporabljamo, saj najpogosteje najdemo iztrebke bolhe na živali, kar skupaj s kliničnimi znaki zadostuje za diagnozo. Bistvo zdravljenja je odpravljanje bolh s same živali in okolja, kjer živi. Srbenje pomirimo s protialergičnimi zdravili, vnetje kože pa z ustreznimi antibiotiki.
Danes imamo na voljo več učinkovitih sredstev proti bolham. Preparati so v obliki ampul za kožni nanos, ovratnic in drugih pripravkov. Preparate kupimo tam, kjer nam bodo znali tudi ustrezno svetovati. Boljši preparati, ki se uvršča-
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
jo med zdravila, se lahko nabavijo samo v specializiranih trgovinah in pri določenih veterinarjih. Poskrbeti moramo tudi za okolje, kjer žival živi. Ta mesta je potrebno večkrat očistiti, saj sredstva proti bolham delujejo samo na odrasle bolhe, ne pa tudi na razvojne oblike. Vse te nasvete zahtevamo in jih moramo dobiti ob nakupu sredstev proti bolham. Važna je tudi frekvenca, kako pogosto ponavljamo terapijo na živali.
Bolhe so bolj nevarne, kot si mislimo. Med drugim sodelujejo tudi pri širjenju za-jedalskih bolezni. Povzročajo alergije in našim živalim mučne in nervozne dneve in noči zaradi nenehnega praskanja in kasneje prava bolezenska stanja zaradi najrazličnejših vnetij kože. Moramo se jih lotiti pravočasno, ustrezno in strokovno. Le tako jih lahko v popolnosti odpravimo.
Ne pozabimo, samo ena bolha je lahko vzrok, da imamo kužka ali muco skoraj brez dlake, v krastah in močno srbečega.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Zima se še ni poslovila
Jasne in hladne noči v drugi polovici svečana so upočasnile prebujanje vrtne narave iz zimskega sna. Vrtna opravila v tem času namenjamo zimski negi trajnega rastja, z zemeljskimi deli pa še počakamo, da bo zemlja v stanju, primernem za obdelavo, s setvami pa, da se dovolj otopli. Zima se še ni poslovila, na kar nas opominja Matija, ki goduje 24. svečana, on namreč led razbija, če ga ni, pa ga naredi.
V SADNEM VRTU ob izteku poslednjega zimskega meseca v mirnih, toplih, sončnih predpomladanskih dnevih opravljamo zimsko rez sadnega drevja. Rez vinske trte, leske, orehov, ribeza in kosmulje naj bo zaključena, ker se bodo ob poznejši rezi, kljub ohladitvam minule dni, pričele navedene sadne vrste na svežih reznih ranah solziti. Pričnemo z rezjo starejših peškarjev jablan, hrušk, kutin, ne-špljev in sliv, z rezjo koščičarjev marelic, češenj, breskev in češpelj pa še počakamo do brstenja ter začetkov cvetenja.
Rez opravimo z ustreznim kakovostnim sadjarskim orodjem: z ostrim nožem za rez drobnih mladik ter glajenjem večjih ran, drevesnimi škarjami z ostrima reziloma ter dovolj tesno naravnanimi v osi, da na mladikah ne povzročajo mečkanin, za izrezovanje vej pa uporabljamo sadjarsko žagico, ki ima posebej izdelano rezilo, ki zapusti čimbolj gladko rez. Mladike in drobnejše vejice izrezujemo tesno ob osnovi rasti, prikrajšujemo pa poševno nad brstom tako, da je reznina nasprotna brstu v višini brstove osnove. Veje režemo pravokotno na dolžino rasti tik ob osnovi, da je čim manjša rana. Bujno rastoče sadne vrste režemo nekoliko kasneje, ker s pozno rezjo drevo v rasti slabimo, šibkorastoče pa z zgodnjo zimsko rezjo v rasti in razvoju krepimo.
Izrabimo ugodno toplo sončno in mirno pozno zimsko vreme, da v tem času, preden prične drevje brsteti, poškropimo pred najtrdovratnejšimi sadnimi boleznimi: breskovo kodravostjo, hruševim škrlupom, črno pegavostjo in podobnimi, da preprečimo kalitev njihovih trosov v brstje in mlado lubje. Dokler drevje ne vzbrsti, so učinkovitejši kemični pripravki na osnovi bakra, ki pa na že vzbrstelih lahko povzroči ožige, zato tedaj uporabljamo organske fungicide.
Glede na ohladitve minule dni, kar je zadržalo prebujanje drevnin iz zimskega mirovanja, je skrajni čas za nabiranje cepičev za cepljenje ali precepljanje sadnega drevja. Hranimo jih v hladnem prostoru, da bodo zadržali stanje zimskega mirovanja vse do potrebe, ko pričnemo cepljenje, ko podlaga preide v muževno stanje. Rez in priprava dreves, namenjenih za precepljanje, naj bo opravljena še v času zimskega mirovanja.
V	OKRASNEM VRTU se lotimo rezi in oblikovanja žive meje. Rez živice v času, ko je še v stanju zimskega mirovanja, je pomembnejša pri živicah, ki so pričele pešati v rast. Kot pri vseh drevninah velja tudi za živice v sestavi listavcev, da ji z zgodnjo rezjo prihranimo hranila, ki so se ob zorenju in odpadanju listja v jeseni hranila v deblih in koreninah, ob brstenju pa jih bo grmovnica potrebovala za začetno rast. Prestare žive meje tudi z obrezovanjem in pomlajevanjem ne oživimo, zato jo še v tem poznem zimskem času, preden bi pričela brsteti, nizko pri tleh požagamo, očistimo in odstranimo suhe ter poškodovane veje ter dračje, opravimo obdelavo zemlje ter pognojimo s počasitopnimi rudninskimi gnojili.
V	ZELENJAVNEM VRTU, kljub temu da je v ozračju že čutiti vonj po pomladi, še ni čas za setev vrtnin v gredice na prosto. Za kalitev semen mora biti zemlja primerno od-cejena, predvsem pa dovolj topla. Rahle in humozne zemlje so prej primerne za obdelavo in so toplejše za setev od težjih ilovnatih. Le redka vrtna semena, kot so solata, grah in redkvica, kalijo že pri temperaturi zemlji 5 stopinj Celzija, korenovke in čebulnice pri 10 stopinjah Celzija, plodovke pa šele pri 15 stopinjah talne toplote.
Miran Glušič, ing. agr.
Bié&Mkr. 21 februarja - 21 februarja
22-petek	23 -sobota	24-nedelja	25 -ponedeljek
26-torek	27-sreda 0	28 -četrtek	
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
www.poravnava.si
KACA - preudarna modrost, ključ do sreče
Ljudje rojeni v letih: 1917, 1929, 1941, 1953, 1965, 1977, 1989, 2001, 2013
080 13 14
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Ko sem pred dnevi zjutraj odhajala v službo, sem se zaradi naglice spotaknila in padla po stopnicah prod hišo. Zlomila sem si levo nogo ter utrpela še nekaj udarcev po telesa Zanima me, ali lahko uveljavljam odškodnino, glede na to, da imam pri eni izmed zavarovalnic sklenjeno življenjsko zavarovanje z dodatnim ne2godnim zavarovanjem in kolikšna odškodnina mi pripada. Mihaela, Postojna
Odgovor
Naše podjetje se seveda ukvarja tudi z uvejavljanjem odškodnin iz polic nezgodnega zavarovanja Za bolj točen odgovor na vaše vprašanje bi bil potreben natančen pregled vaše zavarovalne police ter zavarovalnih pogojev, na podlagi katerih je bila polica sklenjena. Splošno velja, da je iz večine polic nezgodnega zavarovanja možno uveljavljati dnevno odškodnino za vsak dan nesposobnosti za delo ter odškodnino za določen procent invalidnosti, ki bi morebiti nastala kot posledica poškodbe. Po nekaterih policah je mogoče uveljavljati tudi odškodino za bolnišnične dneve. Dnevno odškodnino in odškodnino za bolnišnične dneve je možno zahtevati takoj po zaključenem zdravljenju, invalidnost pa se ugotavlja po preteku določenega časa, ki je natančno razviden iz zavarovalnih pogojev - ponavadi je to od šest mesecev do leto dni po nezgodi Višina dnevne odškodnine, bolnišničnega dneva in zavarovalna vsota za 100% invalidnost je določena na vaši polici
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova uL 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št 08013 14.
ste bili POŠKODOVANI
PORAVNAVA V PROMETNI v ^ ^ NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodnikova 2
TEBLRlZTPE^LčKNflfl 080 13 14
Vam je vihar prišel
Pred kratkim smo bili priča pravi paniki na praktično vseh svetovnih borzah, vključno z našo. Glavni razlog, zakaj je do tega prišlo, se je pokazal dokaj kmalu, je pa presenetil popolnoma vse igralce na borzi. Razprodaje delnic so se začele v nedeljo ponoči. V soboto so v drugi največji francoski banki Societe Generale odkrili največjo finančno prevaro v zgodovini. Eden izmed njihovih borz-nikov je namreč prikrival izgubo pri upravljanju 50 milijard EUR vrednega portfelja. Ko so na banki ugotovili, kaj se dogaja, so začeli »bežati« iz napačnih pozicij. Prikrita izguba je znašala približno 7 milijard EUR, kar se že približa slovenskemu letnemu proračunu. Logično, da je razprodaja sprožila verižno reakcijo po celem svetu. Prepričan sem tudi, da je vrh banke vedel za nepravilnosti, saj se take »luknje« v bilanci preprosto ne da prikriti.
Ameriška centralna banka je zaradi izredno slabega gospodarskega stanja in pod vplivom panike na borzah močno znižala obrestno mero, ki sedaj znaša samo še 3,0 %. Tako močno zniževanje obrestne mere pa jasno kaže na hude težave v ZDA, saj njihov nepremičninski trg še naprej tone in ne kaže nobenih znakov dna ali morebitnega obrata na bolje. Dviguje se tudi brezposelnost, kar za ameriško gospodarstvo, ki temelji praktično na potrošnji, predstavlja hud udarec.
Mednarodni denarni sklad je danes objavil predvidene napovedi za gospodarsko rast v prihodnjem letu. Čisto vse napovedi so popravljene navzdol, kar pomeni, da se ohlaja celotno svetovno gospodarstvo. Zadnja napoved za svetovno gospodarsko rast v letu 2008 je 4,1 % (prej 4,4 %). Napoved za ZDA 1,5 % (prej 1,9 %), EU 1,6 % (prej 2,1 %) in Japonska 1,7 % (prej 1,9 %). Tako nizka gospodarska rast pa lahko iz rasti hitro zaide v recesijo.
Svetovna gospodarska rast se je resneje začela zniževati v zadnji četrtini lanskega leta, kar lepo pokaže razlog za nižje dobičke in slabše stanje v gospodarstvu. Inflacija se je razbohotila po celem svetu in populacija preprosto nima več tako visoke kupne moči. Sicer podjetja zaradi višjih cen izdelkov nekoliko več zaslužijo, vendar jih na drugi strani močno »tepejo« dvigi cen vhodnih surovin. Vedeti je potrebno, da tukaj ne služi nihče, saj je razlog za dvig cen novo tiskanje denarja zaradi kreditnega poka v lanskem letu, torej to z višjimi stroški plačujemo vsi. Centralne banke so se reševanja krize lotile s tiskanjem novega denarja in nižanjem obrestne mere, s čimer rešujejo likvidnost komercialnih bank, vendar je rezultat takega početja krepitev inflacijskega pritiska. Da tako početje še zdaleč ni pravilno, se že kaže, saj so v ZDA začeli beležiti močne skoke inflacije, drugje po svetu pa je inflacija nekoliko »ušla« izpod kontrole že v lanskem letu.
Stanje za svetovno gospodarstvo torej ostaja bolj pesimistično kot optimistično. Začetek vsega je bil pok nepremičninskega balona v ZDA, ki je pripeljal do poka kreditnega trga po celem svetu, sedaj pa prihaja do t. i. »spill over« efekta, kar pomeni, da se težave selijo v gospodarstvo. Na eni strani nelikvidnost bank in s tem nesposobnost ponujanja kreditov, na drugi strani inflacija in s tem nižja kupna moč potrošnika.
Mitja Petrič
To je leto, ki v samem bistvu strmi po tem, da je čas za premislek, načrtovanje in iskanje odgovorov. Vsa dejanja so pretehtana in ničesar ni brez razloga. Zanimivo je, da tedaj cvetita trgovina in industrija. Vztrajna sila poganja potrebo po umiku razlik - tako ali drugače, torej lahko na bojevit ali miren način. Seveda je to tudi leto, v katerem se ugotovijo stare napake in na vrsto pridejo stari škandali, razpadi in nenazadnje nove (boljše) veze in sodelovanja. Navidezni mir bo v letu kače vedno nekoliko nepredvidljiv. Če se odloči, da bo pičila, bo to naredila, kot blisk, včasih je to tudi leto pogubnih sprememb in tako nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Pri igrah na srečo in špekulacijah ni usmiljenja. Okrepi pa se osebna vera.
Oseba rojena v letu kače: To so ljudje, ki so znani po tem, da so dobri filozofi, teologi, politični čudodelci in spretni finančniki - globoki misleci z neko prirojeno miselnostjo in mistiki - ki verjamejo v čudeže. Znani so po tem, da so zelo verni ali pa so na robu neke skrajnosti. Tako kot sosedno znamenje zmaj je tudi kača znana po tem, da je to znamenje akcije in reakcije in takšen je tudi konec življenja, lahko odidejo zelo zmagoslavno lahko pa tudi tragično. Običajno nimajo denarnih težav, saj se za svoje materialno udobje zelo trudijo. V primeru, da v mladosti izkusijo revščino, tega nikoli ne pozabijo in so pri pridobivanju denarja v tem primeru prav fanatični. Po naravi so skeptični, toda z razliko od tigra tega ne povejo nikomur in je to skrito v njih. Znajo se lepo in elegantno oblačiti. Vsekakor so jim razne površne in nepopolne zadeve tuje, kajti kar oni delajo, pri tem tudi vztrajajo. In zapomniti si velja, da so lahko neusmiljeni, še posebej tedaj, ko si v glavi ustvarijo določen cilj. V odnosu z ljudmi so načeloma zahtevni in oblastni in vendarle v isti sapi tudi nezaupljivi. Če jih kdo pre-
Na našem potovanju do enosti se bomo morda osredotočili na nalogo, kjer se bomo znebili simptomov. Morda bomo izgubili pogled na dejstvo, da so simptomi sami tu le zato, da nam pritegnejo našo pozornost. Naše zavedanje kličejo, da se pogrezne globoko do prostora neravnotežja. Godrnjajoča bolečina v hrbtu nam lahko
vara ali pusti na cedilu, si to zapomnijo za vse življenje in le s težavo odpustijo. Še več - včasih celo življenje čakajo, kajti globoko v sebi se zavedajo, da je maščevanje sladko. Toda če to premagajo in znajo odpustiti, so najbolj močni in lojalni ljudje pod soncem.
Zgodba o biserih, smaragdni ogrlici in gospe kači
Gospa kača je močna in intenzivna ženska. Čeprav je v svojem bistvu lahko tudi intuitivna, ne bo nikoli pozabila, kdo ji je pomagal in kdo ne. Rada ima drage kamne; smaragde in bisere in marsikatera ženska rojena v tem znamenju, je pripravljena tvegati, da si jih pridobi. V primeru, da tega ni sposobna, pač nakita ne nosi, kajti kič je ne zanima. Izbrala si bo uspešnega in delavnega moža in se bo ugodno poročila, kajti če si ga ne bi našla (toda to je sila redko), bo ostala stara devica, ampak toliko bolj strupena. Zdi se, da lahko mirno sklepamo, da je takšna ženska supernova in le s težavo boste ugotovili, kdaj bo eksplodirala.
Na Daljnem vzhodu je kača zlobno bitje, ki se večkrat
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
namigne, da se nismo dovolj posvečali našemu telesu na način, ki podpira ravnotežje in zdravje. Pomeni lahko tudi, da v naših življenjih nismo popolnoma ustvarili prostora, kjer bi bilo naše bistvo popolnoma prisotno. Ko premaknemo našo pozornost na večji sistem, naša telesa, lahko opazimo, da ti simptomi kličejo našo
prelevi in s tem na novo rodi. Resnica ljudi rojenih v teh znamenjih je tudi preobrazba in na svojih pet minut so pripravljeni dolgo čakati. Z izredno voljo, in če je potrebno tudi s silo, dosežejo vse tisto, kar pač morajo. Slovijo po lepih in magičnih očeh - toda te vas lahko zapeljejo in tako se začne igra strasti in vzne-mirljivosti. Tako ženska kot moški rojen v tem znamenju ima zelo zanimivo življenje.
Oporni steber moči
Kače so zelo čutne, kar pomeni, da so izvrstni v ljubimci. Seveda so lahko tudi hladni, kajti čustva pokažejo samo tedaj, ko si tega sami želijo. Uspešni so na vseh področjih, primerni poklici pa so vezani na raziskovalno delo. Svoje otroke nekoliko težje sprejmejo in se z njimi ukvarjajo, kajti včasih želijo, da bi prehitevali čas - to pa se dandanes še ne da. Seveda pa je resnica ta, da so mnogokrat v življenju oporni steber, kamor se človek lahko nasloni. Načeloma se razumejo z vsemi znamenji kitajskega zodiaka, zaplete se pri tigru in merjascu. S slednjim imajo malo skupnega. Z drugo kačo pa živita v sožitju in modrosti.
Otrok rojen v znamenju kače: že ko je v zibelki, je jasno videti, da je nekaj posebnega in da se bo znal na svoj način postaviti zase. Videti je, da je zaskrbljen in da bo o življenju razmišljal že od malih nog modro. Zaveda se svoje očarljivosti in če je razvajen, se hitro nakuha, ampak je kmalu spet dober. Globoko v sebi je samotar in tako se lahko že od malih nog privaja na življenje, da se bo v vsaki krizni situaciji znašel sam. Znan je po tem, da zna pazljivo in preudarno spremljati vsako situacijo in da se od svojih napak marsikaj nauči.
zavest navznoter. Če je naš um v tišini dovolj časa, lahko zaslišimo modrost vsake posamezne celice, ki nam ponuja vpogled v to, kaj je potrebno storiti. Neravnotežje potrebuje mehko zavedanje in nežen pristop, da bi lahko začeli ustvarjati okolje, ki nas vodi nazaj k ravnotežju. Kako poslušamo, kako se odzovemo, je prav tako pomembno
Predvsem ga življenje pili, da se nauči obvladanja kritiki in samokritike. Zamer, ki mu jih kdo zadene, ne pokaže, nosi pa jih v srcu.
kot to, kar poizkušamo, da izkoreninimo simptome. Biti prisoten v vsem, kar izbije takoj, pa čeprav so morda pod površjem kože, nam dovoljuje, da raziščemo, kar je zares potrebno za povrnitev ravnotežja. Pogosto se, ko je prisotno ravnotežje, povrne tudi zdravje.
Zavest nam preskrbi ključ do tega, kar je potrebno. Celice skladiščijo zavest naših teles, našega okolja, naše zgodovine in našega namena. Ko se jim pridružimo v tem raziskovanju, ustvarimo priložnost, da se učimo o sebi na globok način, medtem ko si povrnemo zdravje in ravnotežje.
Vsaka celica v telesu nosi spomin, kjer je zabeleženo vse, kar smo kdajkoli izkusili. V vsaki celici je vtisnjena ma-
Rok Snežič, Nenad Bukk
univ. dipl. prav.	mag., MBA
Prihodnjič: KONJ - optimizem in duh veselja Tadej Šink horarni astrolog
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
trika miselnih vzorcev, sistemov verovanj, načinov, na katere deluje svet, o katerih nas je učila od rojstva naprej družba, naše družinske izkušnje, kulturno pogojevanje ipd.
To, s čimer so nas programirali, pa se vedno ne sklada s tem, kar je naša duša prišla izkusit, odkrivat in raziskovat. Stvari morda niso takšne, kot se zdijo! Prav tako kot v srednjem veku, ko smo vsi nosili kolektivna prepričanja, da je Zemlja ravna. Potem so dokazali, da je to prepričanje napačno in smo odkrili drugačen način gledanja na stvari. Naša evolucija poteka brez prestanka!
Tomaž Flegar, 041890 078
Društvo Feniks, 051 413 354
do ziveg
Svetovanje za vas ... za vse nas ...
Celično zdravljenje (2)
Zdravilna energija, ki preobraža, se bo prežgala skozi stare omejitve in strukture resničnosti, sproščala in preobražala travme, odpirala celice, razširjala zavest ter nam pomagala, da prerastemo strah in dovolimo, da se v vsej svoji polnosti izrazi potencial naše duše.
www.radio-ptuj.si
Glasbene novice
Glasbenik Paul McCartney in nekdanja manekenka Heather Mills sta ločitvene tožbe končno pripeljala h koncu. Na londonskem sodišču so z denarno poravnavo za vselej končali vroče in medijsko odmevne tožbe med slavnima zakoncema. McCartney bo nekdanji ženi tako moral takoj izplačati 20 milijonov funtov, nato pa bo Millsovi vsako leto nakazoval še dva milijona funtov in pol, dokler njuna 4-letna hčerka Beatrice ne dopolni 18 let.
Privlačni Enrique Iglesias, ki se pripravlja na izid svojih največjih hitov v španščini, je predstavil tudi videospot za pesem Donde Estan Corazon.
MTV je predstavil novi videospot skupine Panic! At the Disco. Gre za pesem z naslovom Nine in the Afternoon.
Pevka Ashanti predstavlja prvi singel s svojega prihajajočega albuma. To je postala pesem z naslovom The Way That I Love You.
Na Yahoo! Videos je svojo novo pesem Single Again predstavila Trina. To je tudi prvi singel s četrtega albuma te raperke.
Kanye West, veliki poraženec grammyjev, predstavlja svoj novi singelz naslovom Flashing Lights.
Čeprav so dekleta iz skupine Spice Girls pred dnevi objavila novico, da se znova razhajajo, bodo poleti nastopila še na koncertu v londonskem Hyde Parku. Tako vsaj poročajo nekateri britanski mediji, ki so objavili novico, da bo nekdanji južnoafriški predsednik letos v britanski prestolnici praznoval svoj 90. rojstni dan. Kakor kaže, bosta na velikem koncertu poleg deklet iz skupine Spice Girls nastopili še skupini U2 in Queen. Organizatorji so že sporočili, da bodo Mandeli ob njegovem visokem jubileju pesem Happy Birthday To You zapeli Rihanna, Jay-Z in skupina Rolling Stones.V eni od britanskih revij so zapisali: "Nelson si zelo želi, da bi na proslavi ob njegovem rojstnem dnevu nastopila skupina Spice Girls. Prepričanje, da se mu bo želja uresničila. Dekleta je spoznal leta 1997 in jih razglasil za svoje herojinje."
Pripravila: Mojca Zemljarič
Po novem bomo Desetico - lestvico slovenske zabavne glasbe Radia Ptuj - sestavljali skupaj z vami, poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika. Priložena glasovnica omogoča, da glasujete za katero izmed skladb, ki so že na lestvici. Tako bomo torej vključno z vašimi glasovi oblikovali lestvico, sicer pa lahko predlagate tudi skladbe, ki še niso na lestvici, a si po vašem mnenju na njej zaslužijo svoje mesto. V vsaki naslednji oddaji boste poslušalci v živo glasovali, katere skladbe izmed predlaganih bomo na novo uvrstili na lestvico. Da pa bo igra še zabavnejša, bomo podelili tudi kakšne nagrade, tista najslašja pa bo nagrada meseca. Kakšna bo, naj zaenkrat ostane še skrivnost, zagotovo pa ne bo slaba.
^ E T; r D1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TOŠE PROESKI: Moja 9. MONIKA PUČELJ: Potiskaš me ob tla 8. ZORAN pReDIN, GLOBOKA GRLA: Nova metla 7. NEISHA: Ogenj pod nogami 6. NUŠA DERENDA: Danes vračam se 5. TABU: Oblak za dva 4. POP DESIGN: Dum dum dum 3. JAN PLESTENJAK: Lepa
2. ALYA: A veš 1. VLADO KRESLIN: Cesta
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Michael Jackson - Thriller po 25 letih
Michael Jackson je nedvomno največji pop zvezdnik iz osemdesetih. Imel je dovolj znanja, izkušenj, občutka in energije, da je v začetku osemdesetih vzpostavil prevlado v pop glasbi, zaradi česar je z razlogom dobil vzdevek "pop kralj", čeprav mu mnogi očitajo, da si ga je nadel kar sam.
Zgodba se je začela v mestecu Gary v Indiani. Michael je bil peti sin delavske družine JaCkson. Že v otroštvu je pokazal svoj talent za petje in ples. Družinski bend Jacksons 5 je leta 1970 izdal svoj prvi album, s katerim so nenadno uspeli. Pobiči iz Indiane so postali prva pop skupina, ki so bili na prvem mestu s kar štirimi singli (I Want You Back, ABC, The Love You Save, I'll Be There).
Michael je začel s solo kariero že leta 1971 s singlom Got To Be There. Sledilo je še nekaj singlov in skupno delo z bratom Jermaineom v skupini The Jacksons. Usodno srečanje s Quincyjem Jo-nesom leta 1977 ga vpelje v svet zrelega popa. Album Off The Wall, ki je predstavil hita Don't Stop Till You Get Enough in Rock With You, je bil
prodan v platinasti nakladi.
Ključni trenutek v karieri je napočil leta 1982, ko je izdal album Thriller, ki ga je produciral Quincy Jones. Rezultati so bili neverjetni: album je bil prodan v 45 milijonih primerkov, sedem pesmi od devetih je na top lestvicah zasedlo prvo mesto, videospot za pesem Thriller je bil proglašen za najboljšega vseh časov. V dveh letih, kolikor je album vladal na glasbeni sceni, je dobil mnoga priznanja glasbenih strokovnjakov in občinstva.
S kar sedmimi grammyji nagrajen Thriller je po 25 letih ponovno izdan - tokrat kot posebna izdaja, ki vsebuje še sedem novih skladb, pri katerih so sodelovali nekateri izmed trenutno najaktualnejših izvajalcev (Fergie, will I am (Black Eyed Peas), Kanye
Filmski kotiček
Vsebina: Llewelyn Moss je lokalni niče, ki svoje dneve zapravlja s sprehajanjem po puščavi blizu mehiške meje, streljanjem živali in noči z ženo v prikolici. Nekega dne v puščavi naleti na kup trupel. Ko na licu mesta najde mamila in torbo polno gotovine, ugotovi, da je šlo za ponesrečeno preprodajo. Denar seveda pobaše, toda ne ve, da se v torbi nahaja oddajnik, s pomočjo katerega mu kmalu na sled pride sadistični ubijalec Anton. Slednji ni samo izjemno krut in inteligenten, temveč tudi duševno neuravnovešen, saj se kmalu obrne tudi proti svojim delodajalcem, ki nanj pošljejo nekaj novih ubijalcev. Medtem s popolnoma druge strani skuša na osnovi sledi ostareli šerif Ed priti stvarem do dna ...
Brata Cohen, ki že skoraj 25 let snemata filme kot en človek (kolegi filmaši jima pravijo kar "dvoglavi režiser"), po vseh teh letih ne kažeta znakov utrujanja - čeprav za noben njun film ne velja vnaprej, da bo standardno dober. Njuna kariera je polna zadetkov in zgrešenih strelov, zato nikoli ne vemo, ali jima bo z naslednjim filmom (spet) uspelo ali (spet) ne-uspelo in ali je z njima dokončno konec ali pa še imata kaj povedati. Pravi vrtiljak.
S filmom Ni prostora za starce sta dokazala, da sta (še vedno) v najboljši formi. Če-
No Country For Old Men
Igrajo: Josh Brolin, Javier Badem, Tommy Lee Jones, Woody Harrelson Režija: Ethan in Joel Coen Scenarij: Ethan in Joel Coen po romanu Cormaca McCarthyja Žanr: krimi drama Dolžina: 122 minut Leto: 2007 Država: ZDA
West, Akon) in dodatni DVD, na katerem so remastrirani Jacksonovi video spoti in legendarni nastop na katerem
je predstavil svoj prepoznavni moonwalk. Ne glede na to, ali se mu bo uspelo na glasbene lestvice še kdaj vrniti z novimi skladbami, je Michael Jackson nesporno eden izmed glasbenih genijev in ikon našega časa. Med današnjimi zvezdniki pa je le malo tistih, na katere Michael s svojo glasbo in nastopom ne bi vplival.
Jacksonova uradna stran: www. michaeljackson.com MZ
Ni prostora za starce
prav gre za tipično coenovsko pametno dramo, ki gledalca ne podcenjuje, se ne moremo znebiti občutka, da gre za odmev Farga, njunega do sedaj najbolj tipičnega filma. A nič hudega, kajti s svojim zadnjim filmom Farga nista le oponašala, temveč ga v vseh pogledih nadgradila, tudi glede ogromne količine nasilja.
Film, čeprav narativno popolnoma linearen, nima osrednjega glavnega junaka, temveč fokus prenaša od zgube Llewel-lyna do morilca Antona do šerifa Eda in nazaj. Karakterizacija likov je, kot smo v njunih filmih že vajeni, poglobljena in dodelana tako, da lahko drugi avtorji od ljubosumja samo prhajo od jeze. Prvovrstni igralci so smetana na vrhu torte. Če ima film kakšno poanto, jo seveda moramo izbrskati sami, saj se proti koncu filma zgodba ne razplete in zaključi v nekem klasičnem pripovednem smislu, temveč se dobesedno razprši in zbledi v en velik nič. Ne, v tem filmu ni nič klišejskega in standardnega - razen morda ideje, da preživijo le tisti, ki težje dojemajo, pa še to zaradi svoje svetovnonazorske nepokvarje-nosti in naivnosti - in obratno, kdor predano sledi svojemu poslanstvu (pa četudi je njegova funkcija biti primarno Zlo) in se prepusti usodi, da ga meče sem in tja kot kovanec, bo živel, ostali ne bodo. Brata Coen sta v tem primeru precej biblijska: blagor ubogim na duhu, kajti njih bo nebeško kraljestvo. Iz tega razloga v filmu preživijo le tiste osebe, ki preživijo - grenkemu priokusu v ustih gledalca navkljub.
Prijetno absurdna, mestoma že surrealna in včasih popolnoma nerazumljiva drama - torej tipičen film a'la Coen. Komur njuno ime dogaja, ne bo razočaran.
Matej Frece
CID vabi!
Na ogled je
Razstava slik Gregorja Samasturja. Svoja likovna dela, ki so večinoma nastala v zadnjih mesecih in še niso bila razstavljena, predstavlja slikar in likovni pedagog, ki izjemno uspešno vodi likovno delavnico v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava. Razstava bo na ogled do konca marca. TA VIKEND
Petek, 22. februarja, ob 19. uri: Jam Session. Mladi glasbeniki bodo preigra-vali glasbo po svoji izbiri, k čemur vabijo tudi poslušalce. NASLEDNJI VIKEND
Petek, 29. februarja, ob 19. uri: Zgodba o bluesu. Sprehodili se bomo skozi zgodovino te glasbene zvrsti, ki ima korenine v dobi suženjstva v severni Ameriki in katere popularizacija je doprinesla k danes uveljavljenim glasbenim stilom, kot so rock'n'roll, rock, jazz, soul, gospel in tudi k današnji popularni glasbi. Danes blues igrajo in pojejo po vsem svetu, tudi pri nas. Predstavitev ob zvočnih in avdio posnetkih bo vodil Marko Korošec. LITERARNI NATEČAJ
Literarna skupina CID Ptuj z mentorico Kristino Kočan razpisuje 2. literarni natečaj poezije in kratke zgodbe. Sodelujejo lahko avtorji, stari med 15 in 20 let, s svojimi še neobjavljenimi deli. Pošljejo lahko najmanj 2 in največ 4 kratke zgodbe (skupaj do 15 strani) ali najmanj 5 in največ 12 pesmi. Najboljši trije avtorji bodo nagrajeni, predstavili pa se bodo tudi na literarnem večeru. Prispevki morajo biti napisani z računalnikom ali s pisalnim strojem ter označeni s šifro. Prispevkom naj avtorji nujno priložijo zapečateno ovojnico, kamor napišejo šifro in osebne podatke (ime in priimek, točen naslov, poklic (najverjetneje dijak), starost oziroma datum rojstva, telefonsko številko in elektronski naslov). Avtorji odstopijo vse pesmi za natečaj brezplačno. Rokopisov na vračamo.
Prispevke je potrebno poslati do 10. aprila 2008 (velja datum poštnega žiga) na naslov: Center interesnih dejavnosti Ptuj, (Kristina Kočan - za literarni natečaj), Osojnikova 9, 2250 Ptuj. Komisija natečaja bo izbrala 3 najboljše avtorje, ki se bodo predstavili na literarnem večeru 9. maja 2008 na Ptuju, hkrati pa bodo prejeli simbolično nagrado. O izidu bodo avtorji obveščeni med 20. in 30. aprilom 2008. MEDNARODNI PROGRAMI
K sodelovanju vabimo mlade od 18. do 25. leta, ki bi želeli sodelovati v mednarodni izmenjavi od 7. do 14. septembra 2008 v mestu St. Etienne v Franciji. Tema izmenjave je aktivno državljanstvo mladih skozi ustvarjanje na področju umetnosti.
Sodelovalo bo več evropskih držav, vsaka ekipa pa mora biti sestavljena iz 6 članov.
TEČAJI IN DELAVNICE
Ponovno: žongliranje. K vadbi vabljeni začetniki in vsi tisti, ki že obvladajo osnove in bi radi svoje znanje nadgrajevali. Cena tečaja je 10 EUR mesečno, vaje potekajo ob sobotah popoldan. Prijave sprejemamo do 14. marca, saj bo žongliranje ponovno potekalo od 15. marca dalje. Oblikovanje volne - polstenje oz. filcanje. Tečaj bo vodila Natalija Resnik Gavez, ki bo udeležence vodila skozi postopke polstenja oz. filcanja naravne volne ter unikatnega oblikovanja nakita in drugih izdelkov, ki bodo navdušili udeležence. Tečaj bo potekal v petek, 22. 2., od 16.00 do 18.30, in v soboto, 23. 2. 2008, od 9.00 do 13.00 ter od 14.30 do 19.00. Cena 10-urnega vikend tečaja je 40 EUR.
Začetni tečaj krojenja in šivanja. Tečaj bo vodila Anja Milošič, diplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil. Namenjen je mladim, ki si želijo kreativnega oblačenja. Potekal bo v marcu ob sobotah dopoldan. Obsegal bo 5 terminov po 2 uri. Cena tečaja bo 70 EUR. Udeleženci potrebujejo svoj šivalni stroj. Če bodo udeleženci zainteresirani, bomo ponudili tudi nadaljevalni tečaj. Tečaj se bo začel 1. marca 2008!
Glinarjenje. Tečaj bo obsegal bo 4 srečanja, ki bodo potekala ob sredah pod mentorstvom Lee Kolednik.CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid. si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Te, AD, DI, MA, vrstnik, estuar, Slak, Kitajska, U Tant, Prule, NSU, alrex, moira, iks, JS, Atac, Arja vas, lasi, sekond, Abilena, znec, Ilipa, spojenec, Berein, narabu-tanost, AN, koc, Sins, Žana, SA. Ugankarski slovarček: ANTA = slapu podobna izstopajoča stena v starogrških templjih; BOES = nemška filmaks igralka in pevka (Mirja, 1973 - ); EGANA = čilski politik in pisatelj (Juan, 1769 - 1836); GULIEV = azerbajdžanski šahovski velemojster (Sarhan, 1968 - ); KANGXI = kitajski cesar (? - 1722); OTKALENKO = sovjetska tekačica na 800 m (Nina, 1928 - ); TIANNA = ameriška skakalka v daljino Madison; TORUN = mesto na srednjem Poljskem; TREILLE = francoski hokejist (Yorick, 1980 - ).
Zanimivosti
Jeruzalem spet pobelil sneg
Jeruzalem, 19. februarja (STA) - Prebivalci Jeruzalema so se danes zbudili v mestu, pokritem z okoli pet centimetrov snega. Gre za že drugo močno sneženje v zadnjih treh tednih, kar pomeni, da je tokratna zima v Sveti deželi, kjer so temperature načeloma zmerne, hujša kot ponavadi. Sneg je povzročil kaos v prometu, moten je pouk, izraelski mediji pa poročajo skoraj samo o vremenu.
Preko noči so reševalne ekipe pomagale pri rojstvu treh otrok, saj ženske, potem ko so dobile popadke, niso mogle do bolnišnic. Učenci so sicer kljub upanju, da bodo lahko dan preživeli na snegu, danes morali v šole, ki pa so se odprle z večurno zamudo. Potem ko so splužili ceste, se je odprla tudi večina javnih uradov in trgovin.
V starem Jeruzalemu je sneg prekril tudi znameniti Tempeljski grič, vključno z zlato kupolo Svetišča na skali in mošejo al Aksa, ki sta med najbolj svetimi muslimanskimi mesti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ultraorto-doksni judi so svoja značilna črna pokrivala pokrili s plastičnimi vrečkami in jih tako ohranili suha.Sneg je padal tudi v mestih Ramala, Hebron in Betle-hem na Zahodnem bregu, na severu Izraela in ponekod v puščavi Negev na jugu države, medtem ko je na območju Gaze močno deževalo, še poroča AFP.
Zaradi Kosova preložen izbor srbske pesmi za Evrovizijo
Beograd, 19. februarja (STA) - Festival "Beovizija", na katerem izbirajo srbskega predstavnika za pesem Evro-vizije 2008, ki naj bi potekal 19. in 20. februarja, so po posvetovanju z vodstvom Radiotelevizije Srbije (RTS) pre-
ložili, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.Preložitev izbora srbske pesmi za Evrovizijo v času, ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnost, je vprašanje nacionalne odgovornosti, je dejala glavna in odgovorna urednica zabavnega programa RTS Sandra Su-ša."RTS pričakuje, da bodo omenjeno odločitev podprli vsi avtorji in izvajalci pesmi, izvršna produkcija Megaton in Evropska radiodifuzna unija," je dodala Šuša. Za agencijo Beta je še dodala, da sicer ne ve natančno, kdaj naj bi festival po novem potekal, verjetno pa bo to v začetku marca.Kljub temu pa po njenih besedah preložitev ne bo vplivala na izbor pesmi Evrovizije 2008, ki bo maja v Beogradu.
Tereza Kesovija operirana v Sloveniji
Zagreb, 19. februarja (STA) - V Slo-venjgraški bolnišnici so pred tednom
dni hrvaški pevki Terezi Kesoviji odstranili ledvico s tumorjem. Bolezen je odkrila povsem po naključju, ko je po nagovarjanju snahe zaradi visokega krvnega tlaka odšla na zdravniški pregled, pišejo hrvaški časniki.
Za bolnišnico v Slovenj Gradcu se je odločila zato, ker na Hrvaškem operacije ledvic ne opravljajo z la-paroskopsko metodo. Okrevanje po takšni operaciji je hitrejše, je svojo odločitev pojasnila hrvaška pevka, ki je neizmerno hvaležna kirurgu z "najlepšim imenom na svetu" Nadu Vodopiji. Napovedala je tudi, da bo zaslužek z enega svojih naslednjih koncertov podarila slovenjgraški bolnišnici, s čimer se jim želi oddolžiti za vse, kar so naredili zanjo.
"Prvi trenutek, ko sem slišala diagnozo, sem bila v šoku in pomislila sem na najhujše", je za medije povedala Tereza, ki je že na svojem domu v Zagrebu in se odlično počuti.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04I3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 23. februar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti. 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko s Polono Ambrožič. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bez-jak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). NEDELJA, 24. februar: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OB-
VESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). PONEDELJEK, 25. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa.
16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 26. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V živo. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). SREDA, 27. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00,
7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
ČETRTEK, 28. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan
Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija - Zdravstvo na Ptujskem (Marija Slodnjak). 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). PETEK, 29. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Odprle se vam bodo številne ugodne priložnosti in na vas je, da stvari postavite na svoje mesto. Zdelo se bo, da si boste morali pri vsem pošteno zavihati rokave in se lotiti vseh obveznosti. Počasi lahko greste po zastavljeni poti. Sreča vas bo spremljala v ljubezni.
BIK
Konec februarja vas čakajo določeni preobrati In narediti boste morali osebno bilanco. Prijetnosti vas čakajo v pogledu službe, melodijo boste zaigrali tako, da imate od tega tudi sami korist. Samske bo obiskal Amor. Le kaj bo povedal?
DVOJČKA
, Harmonija tedna bo božala J vašo dušo In tako boste prldo-^	bili kup novih znanj. Odprli se
vam bodo določeni projekti in novosti. Zdelo se bo, da imate neke pomembne iztočnice, ki so deloma ali v celoti vezane na tujino. Ne smete biti pretirano ostri.
RAK
Notranja modrost bo tisti pravi tempo, ki vam bo narekoval, kaj morate spremeniti, da najdete srečo, vero in zaupanje. Življenje vas bo učilo o notranji preobrazbi in odkrivanju lastnih neznank. Veliko časa boste preživeli v tišini in spodbudno bo, da si pišete notranje občutke.
LEV
Počutili se boste zelo razigrano In na vsakem koraku videli lepote življenja. Harmonija radosti bo božala vašo dušo in vam narekovala močan tempo, kaj morate še spremeniti in kako. Naredite lahko tudi selekcijo in prava sreča se bo lesketa v močni zavezi partnerske ljubezni.
DEVICA
Čas, ki je pred vami, bo pričal o želji po preobrazbi, ki jo boste morali narediti. Seveda bo to zelo pozitivno in tako se rešite vsega tistega, kar ne potrebujete. Notranje ste lahko izjemno močni in se lojalno lotite opravil in obveznosti.
TEHTNICA
Odvijale se bodo prijetnosti in mnogo bo priložnosti, da se dokažete. Zdelo se bo, da boste sledili temu, da si jasno in glasno odstirate lastno pot in da ste zelo pogumni. Razpotja življenja bodo priložnost, da dokažete notranjo moč.
ŠKORPIJON
Harmonija časa bo priložnost, da se bodo stvari ugodno razrešile v pogledu doma. Morda bo čas, da sprejmete lastno preteklost in uvidite, kaj vas uči sedanjost. Sreča se bo lesketa v majhnih stvareh. Notranja modrost bo tista, ki vam bo vlivala pogum in pokazala pot.
STRELEC
Prijeten teden, v katerem se boste dodobra poglobili v tisto, kar vam je neznanka. Ugodnosti vas bodo spremljale v komunikaciji in čas bo primeren, da se odpravite na izlet. Prav gotovo ne boste veliko doma, ampak stalno na poti. V službi boste imeli moralno in finančno korist.
KOZOROG
Zdelo se bo, da drvite naprej, kajti dogajalo se bo veliko in pri tem boste nenazadnje zelo učinkoviti. Morali pa se boste tudi odločiti in tako ugotoviti, kaj vam je blizu in kaj ne. Ni dobro kovati notranje zamere, ampak se odločiti in narediti nekaj za boljši jutri.
VODNAR
Zavedate se, da je partnerjeva roka kot sončni dan, ki vam pomaga na razpotjih življenja. Seveda si boste želeli sprememb in novosti - vendarle vse ob pravem času. Oddajali boste prijetno energijo in ljudje vas bodo imeli radi. Na delovnem mestu več ugodnosti.
RIBI
Tišina bo zvesta popotnica tedna in tako boste v sebi gradili in podirali. Nadvse primerno bo, da si notranje občutke zapisujete. Koristno bo na vas delovala meditacija in skriti svet sanj. Če boste občutili v sebi željo po umetnosti, jo razvijajte dalje. Napišite ljubezensko sporočilo.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Prejeli smo
Funkcionarji ali bogovi ...
Na pisanje g. Šumenja-ka pod istim naslovom pa seje resnično potrebno odzvati. Svoj pravi obraz političnega funkcionarja je razkril že s trditvijo, da zanj osebno kot politik niti ne obstajam! Očitno se je v svoji domišljavosti povzpel tako visoko, da se niti ne zaveda, da o tem, kdo je politik in kdo bo nadaljeval politično kariero, odločajo volivke in volivci na volitvah!Ne zaveda, da je on kot volivec le eden izmed približno dvanajst tisočih volivk in volivcev v občini Ormož! Torej? Napisati nekaj takega je močno sporno in dokazuje dejansko stanje človeka, političnega funkcionarja, ki je svoj prvi mandat v politiki nasploh dobil na zadnjih lokalnih volitvah!
Vsekakor pa priznava, da sva v volilni enoti, kjer sem kandidiral, bila izvoljena dva svetnika z liste SDS! Aha, to pa pomeni, da on sam še zdaleč ni imel takšne podpore, saj je v volilni enoti, kjer je kandidiral g. Šumenjak, bil izvoljen le en svetnik. Pozablja pa napisati, da sem kot posameznik za svet KS Kog dejansko v odstotkih dosegel boljši rezultat kot pa sama stranka na občinski ravni! To je dejansko moč dokazati, lahko si pa izračuna vsak tisti, ki obvlada osnovne^ matematične pojme! Če si prišteva zasluge za tako dober volilni rezultat v moji volilni enoti g. Šumenjak, potem pričakujem, da to podkrepi z neizpodbitnimi dejstvi, v nasprotnem pa gre za čisto zavajanje javnosti!
Očitek, da sem »kmalu po volitvah zahteval pla-
čilo«, je del njegove propagande proti meni. Ne pove, da se v nobenem primeru nisem strinjal s tem, da bi bil v isti osebi predsednik KVIAZ-a in podžupan! Trdil sem in še vedno trdim, da je potem koalicija, ki je na oblasti, enaka, oziroma se poslužuje enakih in še bolj moralno spornih metod kot prejšnja! Kako oziroma s čim je g. Šumenjak ugotovil mojo neprimernost za člana komisije, mi sicer ni znano. Njegovi argumenti so bili drugačni in mi jih je tudi poslal po elektronski pošti, kar hranim in si njegove napisane argumente lahko vsak prebere z mojega računalnika, ki bo v slučaju njegove tožbe proti meni dokazoval resnico z moje strani! Sam seveda menim in je tudi občutiti, da je on sam ob svoji prvi izvolitvi dobil občutek neizmerne moči in pomembnosti. Njegova izobrazba in posledično temu še strokovnost mu v nobenem primeru ne dopušča, da ocenjuje, kdo je za kaj primeren in kdo ne. Njegove trditve lahko mirne duše označim kot povsem laično mnenje državljana, občana ... Najbolj objektivno je vse to ilustriral predsednik OO SLS Ormož Miroslav Han-želič, ki je na radiu Prlek povedal, da je to, kar sedaj počnejo z mano, nekorektno, povedal je tudi, da me je sam Šumenjak v preteklem mandatu dobesedno koval v nebo! To je tudi res! Dober, sposoben in primeren sem bil tako dolgo, da so dobili oblast, potem pa so me začeli žagati in me odžagali z vsemi sredstvi. Koliko sem sposoben in koliko ne, sam ne želim razpravljati. Mojih sposobnosti in primernosti pa v nobenem primeru ne more ocenjevati oseba, ki je potrebovala pet let, da je končala gimnazijo!
Pisanje o mojem obupu z moje strani je naravnost smešna. Nisem obupal, pač pa sem se le umaknil, umaknil sem se iz sredine, ker pač ne želim sodelovati z ljudmi, ki kršijo zakone, poskušajo ustrahovati na različne načine, niso pa se sposobni soočiti s človekom, katerega naloga je bila v preteklem mandatu v občini Ormož spraviti stranko na zmagovalno mesto, kar mi je kot občinskemu svetniku tudi uspelo. Rezultat, dobljen na volitvah, je plačilo za nazaj, česar pa se gospodje ne zavedajo!
To, da sem podpisal izjavo, ki mi jo je pod nos potisnil Šumenjak, seveda drži. Vedel sem, kaj sem podpisal, medtem ko g. Šumenjak ni vedel izjave sestaviti tako, kot je treba! Če bi bila izjava zavezujoča , je namreč ne bi podpisal, saj sem že pred volitvami začel sumiti v namen poštene igre! Iz tega razloga me več ni bilo moč videti niti na proslavljanju volilnega rezultata po drugem krogu županskih volitev, ko so se mnogi tisti, ki so za zmago na volitvah prispevali dosti manj od mene, mastili z odojki! Vsakem članu SDS pa sem povedal: »Želijo me imeti v opoziciji in imajo me!«
Kdo pa laže, kdo podtika in kdo ustrahuje, pa vedo povedati posamezne občanke in občani naše občine! Na koordinaciji pred izredno sejo OS Ormož je g. Šumenjak pred koalicijskimi svetniki povedal, da sem hodil k bivšemu županu na dom in se mu tam opravičil! Zakaj le?! Koliko je resnice v tem? Povem vam, da še vedno ne vem, kje je hiša Vilija Trofeni-ka! Lahko pa povprašate tudi njega.
Da pa je moj otrok bil in je delno še vedno tarča
KUPON
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:.
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:-
Mojo pediatrinjo ali pediatra:-
1Tdr>¡
0
^ o
H
H I,
IME:_
PRIIMEK:. NASLOV:.
KRAJ IN POSTNA ŠTEVILKA:
TELEFON:_
E-MAIL:_
DATUM ROJSTVA:.
S podpisom jamčim, da so moji osebni podatki resnični in dovoljujem, da Studio Moderna d.o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Upravljalec zbirke obdeluje zbrane osebne podatke za namene vzorčenja, anketiranja In statistične obdelave podatkov, za ugotavljanje uporabe storitev, prilagajanje ponudbe In segmentacije, za raziskave trga, obveščanje o ponudbi, novostih, in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe In posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve oz. do časa, ko podatki več ne bodo služIli svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov Ima posameznik možnost vpogleda in ažurlranja podatkov v zbirki podatkov. Studio Moderna d.o.o., Podvlne 36,1410 Zagorje ob Savi
Datum:
Podpis:
Kupon pošljite na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
napadov, pa drži in je resnica. Zakaj sem šel s tem v medije? Odločen sem namreč, da bom svojega otroka zaščitil z vsemi dovoljenimi sredstvi. Očitno bi moral narediti to, kar se je zgodilo na eni izmed osnovnih šol na Ptuju! A ne, zavedal sem se, da bi takrat resnično ustvaril pogoje, da bi proti meni ustvarili pravo gonjo g. Šumenjak in njemu podobni! Ozadje vsega, kar se dogaja z mojim sinom, pa je znano, žal pa še ne
smem obelodaniti, bo pa prišel čas!
Za konec lahko povem samo to, da nikomur ne želim blatiti njegovega imena, proti nikomur nisem izrabljal laži, zato bo vsaka morebitna tožba proti meni pač ponovni poskus ustrahovanja. Grožnje s tožbo se v nobenem primeru ne bojim. Verjamem v sistem, ki ga vodijo profesionalci, intelektualci. Tam bomo pač soočili argumente, predstavili dokaze in lah-
ko se bom branil z besedami, kar mi je na sejah OS Ormož vse pogosteje onemogočeno! Posamezniki si svoje ime najbolj blatijo s svojimi dejanji, takšna dejanja bi bila opravičljiva v letih po drugi svetovni vojni na tem ozemlju! Dandanes pa smo del Evrope, kjer so na žalost še vedno otoki, kjer vladajo ljudje, ki si domišljajo, da je njihovo moč možno enačiti z močjo bogov...
Bogomir Luci
Cvetkovci
85. redni letni občni zbor
PGD Cvetkovci je imelo v soboto, 9. 2. 2008, 85. redni letni občni zbor. Na občnem zboru smo izvolili novo vodstvo, sprejeli novi Statut, poročila o delu društva za leto 2007, plan dela za leto 2008, imenovali delegata za občni zbor GZ Ormož, razglasili imena 26 novih članov društva ter podelili pionirjem in mladincem društvena priznanja, bronaste in zlate značke »preprečujmo požare«, podelili napredovanja v višje čine in podelili značke za 10-, 30-in 40-letno delo v PGD.
Med največje dosežke v mandatnem obdobju 20032008 sodijo nabava sodobnega gasilskega vozilo GVV-2 znamke Mercedes-Benz Vario 815D, novi društveni prapor, dopolnitev osebne in skupne gasilske opreme, nabava
novih gasilskih paradnih oblek, izgradnja centralnega ogrevanja gasilskega doma Cvetkovci, ureditev e-točke ter pomladitev operativne enote PGD Cvetkovci. Za te projekte je bilo vloženo veliko finančnih sredstev, cca. 100.000 EUR, in prostovoljnega dela, da smo vse to dosegli. Največja vrednota pa so naši mladi in pozitiven duh, ki vlada v društvu.
Za novega predsednika PGD Cvetkovci je bil za naslednji 5-letni mandat izvoljen dosedanji predsednik g. Anton Dominko, Cvetkovci 55. Za novega poveljnika PGD Cvetkovci je bil za naslednji 5-letni mandat izvoljen dosedanji poveljnik g. Branko Hergula, Cvetkovci 54.
Na občnem zboru je bilo prisotnih 96 članov od skupno 137. Skupaj z gosti in simpatizerji našega društva je bilo prisotnih na občnem zboru 173 oseb.
Predsednik PGD Cvetkovci Anton Dominko
PQV Cvetkovci mandat 2003-2008



v . «IT!
¿T71

IMS
m
m ^1 ¿ wt -• t * ' • •
: J Ii i 1jé i i ...H * i
/ ' . * i ! / ■ : -r /- - f-


/ . / ' ; -lJV .....\ \ - •
"H
%
V .JI'
- \ it ^
Vozilo smo: mazda CX - 7 revolution 2,3i disi turbo
Mazdin športni terenec obrača glave
Športni terenci združujejo lastnosti terenskih vozil in enoprostorcev; torej štirikolesni pogon, zmogljiv motor, uporabnost in tudi fleksibilnost. Z marsičem razvajajočo mazdo CX - 7 so pred dvema letoma spoznali ameriški kupci, a ker se za Japonce ne spodobi, da čakajo križem rok, so vmes svojega SUV-ja uglasili tako, da kar najbolj ustreza potrebam, značaju in željam evropskih voznic in voznikov. Pri Mazdi torej niso hoteli tvegati, še posebej ne z vozilom, kot je CX - 7, saj se prav v raznoliki uporabnosti njegove drobne nastavitve najprej in najbolj prepoznajo. CX - 7 je v določenih pogledih terensko grob, v drugih športno agresiven in v tretjih limuzinsko udoben.
Evropska mazda je v nekaterih karakteristikah drugačna od ameriške, zato so jo v Maz-dinem razvojnem središču blizu Frankfurta temeljito dodelali, na več mestih ojačali karoserijo, povečali zavorne kolute in prednji stabilizator ter na avto namestili tišje pnevmatike. Nekaj je tudi oblikovnih popravkov, za povrh vsega pa je CX - 7 opremljen z šeststopenjskim ročnim menjalnikom in bencinskim turbo agregatom. Spiska doplačilne opreme praktično ni, saj si kupec lahko izbere le pastelno ali kovinsko barvo!
Atraktivna in razgibana oblika mazde CX - 7 jasno kaže, da ne želi slediti škatlasti podobi nekaterih tekmecev na trgu, hkrati pa s tem jasno sporoča, da je v osnovi namenjena prevažanju po asfaltiranih cestah in manj po brezpotjih. Mazda se zdi kot skupek eno-prostorskih, karavanskih in terenskih značilnosti, njena zunanjost je atraktivna in privlači, iz katere koli strani jo pogledate, le zadek in brezbarvne zadnje luči se mi ne zdijo pretirano posrečeni. Podobnosti z revolucionarno mazdo RX - 8 ni mogoče spregledati, njuno sorodnost prepoznamo tudi v bočni liniji, kjer kolesa pokrivajo poudarjeni blatniki. Da so Japonci želeli pričarati občutek športnosti, dokazujeta tudi dve ogromni okrogli izpušni cevi,
ki sta na vozilu bolj oblikovni dodatek kot pa neka nuja, saj 2,3- litrski motor takega izpuha ne potrebuje.
Notranjost vozila nezgrešljivo pripada znamki, kjer detajli iz aluminija skušajo razbiti mono-tonijo črnine, kratka prestavna ročica in volan pa sta taka, kot ju najdemo v legendarnem roadsterju MX - 5, v njiju pa stežka odkrijemo kakšne terenske odlike. Kljub temu je pred voznika postavljena zanimiva kombinacija japonske preglednosti, enostavnosti ter nekaterih športnih detajlov, ki jih najpogosteje srečamo v vozilih naših južnih sosedov.
Preizkusna mazda je bila opremljena s paketom opreme revolution, ki prinaša zraven šestih varnostnih blazin, isofix pritrdišč ter elektronskih pomagal za stabilizacijo vozila še 18-palčna platišča iz lahkih
©
- r ^-jl
Nova Mazda2. Vrhunsko forma serijsko.
Kompaktno novo Hozdoi vos ogreje z nizkimi emisijami CO2.
majhno porabo goriva in vrhunsko formo. Ste za en krog fitnesa? Moido2 s 5 vrati že od f .m EUR. euroq*7MCAP Ugodni finančni leasing: 10 % pologa, 7 let odplačevanja

Popolnoma novo Mazdo2. To je to Zoom-Zoom občutek
Avto Šerbinek d.0.0.
Zagrebška cesta 85 Maribor
Tel.: 02/450-35-50
kovin, potovalni računalnik, samodejno klimatsko napravo, radijski sprejemnik s predva-jalnikom zgoščenk, usnjene električno pomične sedeže, ksenonske žaromete, senzor za dež, kartico, ki delno zamenjuje klasični avtomobilski ključ ter vso »elektriko«, ki pomika stekla, ogledali in vrata vozila. Še najbolj sem pri preizkusni mazdi pogrešal parkirne senzorje in vžig motorja s pomočjo "pametne" kartice, ki sicer omogoča odklepanje in zaklepanje vozila brez uporabe klasičnega ključa, za zagon motorja pa morate še zmeraj obrniti obvolansko ključavnico. Podobno velja za sredinsko konzolo z informacijskim sistemom, na katerem lahko voznik spremlja podatke potovalnega računalnika ali točen čas in izbira med njimi s pritiskom na gumb. Ker ima športni križanec tudi nekaj enoprostor-skih genov, je v potniški kabini dovolj prostora za pet potnikov in njihovo prtljago, vendar osnovni 455-litrski prtljažnik ni med največjimi. Ko z enostavno potezo podremo zadnje sedeže, dobimo spodobnih 1348 litrov
prostora.
Nekateri	mazdini
občudovalci še zmeraj zmajujejo z glavo, ker ji manjka dizelski motor, a CX - 7 želi biti športnik in zato Japonci ponujajo le bencinski turbo motor. Dizelskega motorja za zdaj še nimajo, pravijo pa, da si ga v bližnji prihodnosti ne bodo "sposodili" pri Fordu, temveč bodo razvili svojega. Bencinski štirivaljnik z 2,3 litra delovne prostornine ter turbinskim polnilnikom variabilne geometrije lopatic in veseljem do vrtenja že pri nižjih vrtljajih motorja ponuja 380 Nm navora (pri 3000 vrtljajih v minuti), poznan pa je iz ostalih hišnih modelov MPS-ovega športnega oddelka in premore 260 KM.
Zmogljivosti so kljub 1770 kilogramom teže avtomobila konkretne: skromnih osem sekund potrebuje do hitrosti sto kilometrov na uro, merilnik hitrosti pa se ustavi šele pri
210 km/h. Svoj temperament pokaže mazda s svojo odzivnostjo in kaj kmalu pozabite, v kako velikem avtomobilu se sploh vozite. K omenjenemu pripomore še odlično vzmetenje avtomobila, ki brez težav "požira" cestne neravnine in glede na to, da je CX - 7 športni terenec z nekaj višjim težiščem vozila, je nagibanje karoserije skoraj neopazno. Je pa zato opazna poraba goriva, ki v povprečju le redko pade pod l3 litrov na 100 prevoženih kilometrov. 260 konjev zahteva svoj davek tako pri porabi goriva kot tudi pri onesnaževanju našega okolja, saj 243 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer ni zanemarljiva vrednost.
Mazdin SUV je opremljen s štirikolesnim pogonom, pri katerem motor v osnovi in večino časa poganja prednji kolesi, v primeru zdrsavanja pa preko elektromagnetne sklopke med
kardanoma obeh osi na zadnjo os do 50 odstotkov trenutnega navora. Tu in tam si voznik zaželi, da bi vključil štirikolesni pogon, a Mazdini inženirji avtomobila niso opremili s stikalom, ki bi neposredno vplivalo na pogon.
Športni terenci, kot je mazda CX - 7, se najbolje prodajajo v ZDA, kjer jih je tako ali tako največ, vendar tudi Evropa že sedem let beleži visoko rast prodaje tovrstnih vozil. Konkurenca je huda; najožjo najdemo pri hyundaiju santa feju, land roverju freelanderju in nissanu qashqaiju. Če si želite dinamičen avto, za katerim se bodo zagotovo obračale glave, hkrati pa udobje, preglednost, štirikolesni pogon in nekaj drugačnosti, potem boste zagotovo zavili v katerega izmed Mazdinih salonov.
Besedilo in fotografije: Danilo Majcen
mazda CX - 7 revolution 2,3i DISI turbo	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	2261 / 26G pri 55GG
največji navor v Nm pri v/min	38G pri 3GGG
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	21G | 8,G
poraba goriva v 1/100 km	13,8 | 8,1 | 1G,2
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	3 | 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	243
vrednost osnovnega modela mazda CX - 7 revolution 2,3i DISI turbo v €	34.5GG,GG
dodatna oprema	
kovinska barva v €	6GG,GG
vrednost preizkusnega modela mazda CX - 7 revolution 2,3i DISI turbo v €	35.1GG,GG
Iščete svoj stil	^
Iz športnih oblačil v strogo eleganco
Denis Lenarčič je 21-letni Ptujčan, po poklicu strojnik, zaposlen v Centralnih železniških delavnicah na Ptuju. Že deset let je tudi član gasilske enote Ptuj, ker rad pomaga ljudem. Ukvarja se s športom, rad pa hodi tudi v planine. Želi si, da bi uspel v življenju in da bi šel enkrat na svoje, za zdaj živi doma pri starših. Tudi on je eden med tistih, ki se je želel videti v novi podobi, zato se je prijavil za našo akcijo.
V Kozmetičnem salonu Neda so Denisa seznanili z abecedo moške nege, saj je nega kože pri moškem prav tako pomembna kot pri ženski. Ima mešani tip kože, površinsko so jo očistili in izvedli piling. Po nasvetih kozmetičarke bo kožo negoval tudi doma. Priporočili pa so mu tudi občasno globinsko čiščenje.
Denis je bil tik preden je prejel povabilo za sodelovanje v naši akciji pri frizerju, spremenil je barvo las. Zato je frizerka Jožica Pepelnik iz Frizerskega salona Stanka imela malo dela z njegovo novo frizuro. Ob straneh mu je lase malo skrajšala, oblikovala asimetrijo, temenski del pa s točkovnim striženjem stanjšala, ker ima goste lase. Tako preoblikovano frizuro je oblikovala s Pearl stylin-gom.
Vizažistka Minka Feguš je minimalni make up pri Denisu izvedla z rahlim ma-tiranjem s pudrom v peni. Z nežno rdečim senčilom pa je rahlo poudarila tudi obraz.
KOLEKTIV SALONA
íkosko m gensKo
FíUH£RSCVO ^
Foto: Črtomir Goznik
Denis prej ...
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
Slomškova 22 10 % popust v februarju
"Novoletni plesi so mimo, mimo je tudi kakšen maturantski ples, kar nekaj pa se jih bo še zvrstilo. Na enega teh bomo poslali tudi našega današnjega kandidata, ki je uradno že zaključil s svojim maturantskim plesom, danes ga bomo prelevili v šarmant-nega soplesalca ene letošnjih maturantk. Za ženske večerne toalete je že kar neizogibno, da se svetijo in sijejo pod žarometi pri moških pa se vse konča pri črni moški obleki in beli srajci. Da pa je lahko vse skupaj tudi drugače, so nam tokrat omogočili v trgovini Mura. Tudi v našo domačo moško modo so se namreč prikradle aktualne barve s kovinskim leskom. Moram priznati, da sem kar težko verjela svojim očem, da
sem dejansko videla takšna oblačila tudi v naši trgovini Mura. Tudi barvna kombinacija svetle kovinske sive barve sakoja in temnih hlač je dokaj nenavadna kombinacija v ponudbi. Ponavadi se večina začne in konča pri istih materialih tako sakoja kot tudi hlač in morebitnega telovnika. Tokrat smo lahko poskusili, kako je videti maturant v svetlečih kovinskih tonih sakoja, telovnika in kravate, v kombinaciji s črnimi hlačami mladostnega ozkega kroja ter svetlo modro srajco.
Denis se je iz strogo športnega mladeniča v večnih kav-bojkah, majici, jakni in športnih copatih za en dan prelevil v princa za eno noč. Da pa bo v celoti pripravljen za otvoritveni ples s svojo izbran-
ko, si mora nadeti še Alpinine plesne čevlje z mladostnim pridihom, brez klasičnih vezalk in z zanimivo odsekano obliko spredaj. Denis se zdaj lahko mirno prepusti zvokom angleškega ali dunajskega valčka in v taktu zaplava po plesnem podiju.
Kot je videti, ni nobenega problema, da se tudi zakoreninjen športni tip kdaj pa kdaj ne bi poskusil v strogi eleganci, ki pa je v svojem osnovnem kroju, materialu in silhueti vsekakor pisana na kožo mladim. Čeprav je Denis običajno v kavbojkah, si občasno lahko privošči tudi kaj bolj drznega in elegantnega," je njegovo preobrazbo komentirala stilistka Sanja Veličkovič.
V Kozmetičnem studiu Olimpic so Denisu opravili klasično masažo telesa, "za dušo in telo", je bil njegov komentar. Namen masaže je izboljšanje splošnega stanja kože in izboljšanja počutja. Z masažo pospešimo prekr-vavitev in delovanje limfnih žlez, kar pomaga, da se strupene snovi hitreje izločajo iz telesa. S prekrvavitvijo dobi mišično tkivo kisik, beljakovine in druge snovi, ki prehranjujejo tkiva. Masaža ima spodbujevalen in obenem sproščujoč učinek na mišice. Stranke se po masaži prijetno počutijo. Z masažo se torej izboljša počutje in stanje
kože. Poznamo več načinov masaže. Vsak maser uporablja svojo tehniko, ki mu služi kot osnova, potem pa to ustrezno prilagodi glede na potrebe stranke. V kozme-
tičnih salonih je na voljo več oblik oziroma vrst masaž, je še o masaži in njenih učinkih povedala vodja studia Silva Čuš
MG
Foto: Črtomir Goznik
Denis v elegantnih oblačilih iz ptujske prodajalne Mura in čevljih iz Alpine.
Ptuj • Pesniška zbirka Janeza Laha Tvorna razgradnja življenja
Življenje iz realnejših temeljev, brez ljubezenskih romanc
V Kulturni areni je Janez Lah, ki ga najširša množica pozna kot prvega predsednika IS SO Ptuj v samostojni Sloveniji, konec januarja letos predstavil pesniško zbirko Tvorna razgradnja življenja, ki je edina v njegovi zbirki knjig napisana v obliki pesmi.
Predstavitev je pritegnila nekatere znane ljudi: bivšega predsednika SO Ptuj Vojteha Rajherja in dr. Ludvika Toplaka, bivšega rektorja Univerze Maribor. Kot je povedal avtor, so druge knjige oziroma tiste, ki bodo še izšle, napisane v prozi in prinašajo spoznanja na področju menedžmenta. Avtorja smo vprašali, kaj je želel sporočiti javnosti z njo, zakaj takšen naslov in v čem je dodatno sporočilo te neobičajne pesniške zbirke.
Vaša knjiga ima pomenljiv naslov Tvorna razgradnja življenja. Kaj ste želeli z njo povedati javnosti in zakaj takšen naslov?
"Ker razgrajujem smisle življenjskih in živih sistemov, je to tvorna razgradnja življenja. Gre za poglobljeno pozitivno razgrajevanje vsega povezanega z življenjem, kot ga doživljam. Marsičesa ne razumem,
marsičesa se nisem mogel naučiti, zato v življenju z drobljenjem duha in materije sam poglabljam svoja spoznanja. Torej znano razgrajujem in iščem preprostejše, kar mi ob drugačni gradnji da odgovore za neznano.
Človeštvo postavlja razmišljajoče ljudi na posebno mesto, označuje jih za znanstvenike, ker so menda izumili' nekaj novega. V resnici pa niso ničesar izumili, ampak so le ra-zumljiveje prepoznali večno stanje in ugotovili možnost drugačne rabe. Človeštvo spoznanja povzame in jih razgrajuje naprej. Z razgrajevanjem se bližata bistvo in resnica. Vsak najde nekaj novega. Eni odmevnejše, drugi manj odmevno. Vendar brez manj pomembnih spoznanj tudi drugi ne bi prepoznali pomembnejših spoznanj. Zato je vsako spoznanje, tudi neodmevno,
izjemno pomembno! Večina opazi odmevnejša spoznanja, žal se le malokdo zaveda pomembnosti manj odmevnih spoznanj, brez katerih odmevnih ne bi bilo.
V bistvu se nizajo spoznanja posameznikov, ker je to naloga vsakogar v tej človeški skupnosti. Žal se človek s spoznanji postavlja in povišuje. Le pravi ostanejo skromni in so pripravljeni spoznanje deliti z vsakim, ki to želi. V tem je moč človeštva, ki izpolnjuje svojo nalogo v stvarstvu, ne glede na to, kako je nastalo. V teh spoznanjih se dogaja resničnejše prepoznavanje okolja, čemur človek do takrat zaradi lastne neusposobljenosti v sredstvih za opazovanje ali miselni nezrelosti ni bil dorasel. Ni bil sposoben razumeti tega, kar je vekomaj med ljudmi in se med nami od vekomaj dogaja.
Žal je lahko razgradnja tudi
netvorna, kar pomeni, da vsako razmišljanje ni približevanje k resnici in dejanskemu stanju, ampak lahko od resnice tudi oddaljuje, kar vodi k slabemu. Na to temo človek zelo boleha, kar se kaže v izmišljeni trditvi, da ima vsakdo svoj prav'. Seveda ima vsakdo svoj prav, vendar je potrebno vedeti, da vsak svoj prav' oblikuje naše počutje, ki ustreza temu, kolikor je naš prav blizu dejanski resnici, ki pa je samo ena. Zato se mi zdi izraz tvorna razgradnja' popolnoma ustrezen resničnemu dogajanju v življenju. Dejstvo je, da je vedno vse med nami in da je nerazumevanje vsega le v naši neusposobljenosti to prepoznati.
S prepoznavanjem prihaja razumevanje resnice in osvobajanje pred strahom zaradi neznanega. S tvornim razgrajevanjem se človek osvobaja in postaja vse mogočnejši, dokler
V Kulturni areni Območne izpostave JSKD Ptuj in ZKD Ptuj je konec januarja letos svojo knjigo Tvorna razgradnja življenja predstavil Janez Lah. Z avtorjemse je pogovarjala Nataša Petrovič.
ne bo spoznal vsega, kar ga bo popolnoma osvobodilo, postal bo svoboden, vsemogočen in večen!
S tvornim razgrajevanjem življenja sam sebi odpiram drugačno razumevanja življenja, dela, sreče, ljubezni, sestave sistemov, med njimi uma, človeka, družine, Zemlje (zemlje), vesolja, Boga, verovanj ... To namenjam vsem, ki to želijo."
Vaša pesniška zbirka je tudi malo neobičajna, je tudi v tem dodatno sporočilo?
"Neobičajna je, ker je nastala ob razgrajevanju in gradnji menedžmenta. Menedžment je organiziranje v poslovno in osebno življenje na vseh življenjskih nivojih od posameznika do najvišjega in največjega sistema, kot sta Vseob-
sežnost za nevernike ali Bog za vernike, s katerim je mogoče čim bolj slediti dejansko dogajanje. Neobičajna je tudi, ker ima miselne drugačnosti, ki je pri običajnih pesnikih ne moremo srečati. Eden od bralcev je zapisal, da so ga misli tako globoko osvojile, da ni videl rime, melodije in ritma, s katerimi so misli podane. V pesmih ne opisujem ljubezenskih romanc, ampak opazujem življenje iz razumljivejših in realnejših temeljev, iz katerih je mogoče videti drugačne življenjske možnosti, da bi življenje v ljubezni bilo mogočnejše in lepše. V tem je seveda tudi posebno sporočilo, saj je prav v neobičajnosti tisto, česar običajnost nima."
MG
Foto: MG
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol. net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
i' 7
muume
d

KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
IZPOSOJA ŽENSKIH OBLEK za poroko, birmo, obhajilo, valeto, maturantski ples in krst z modnimi dodatki. SALON BARBI, Mala vas 1b, Gorišnica. Tel.: 031 887 281, 031 812 580.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o. Gorazd Tušek, s. p., Medrib-nik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
^LASÎ^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
KNAUF (stene in stropi) in par-ketarstvo. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
INŠTRUKCIJE kemije, matematike, nemščine. Telefon 051 615 779. Gama gradnje Ptuj, Matjaž Glaser, s. p., Severova ulica 1, Ptuj.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
RAZNO
KUPIM TRAKTOR IMT, Ursus, Zetor in kmetijske priključke. Tel. 041 679 937.
PRODAM drva z dvorišča po 40 € za m3. Tel. 040 825 994, zvečer.
PRODAM krmo v kockah in silažne bale. Tel. 031 476 548.
V OBDELAVO dam vinograd v Vin-tarovcih pri Destrniku. Tel. 051 611 574.
PRODAM slamo in seno v balah. Tel. 041 694 124.
PRODAM jalovo kravo in bikca si-mentalca, starega 5 tednov. Tel. 031 401 629.
PRODAMO svinjo domače reje. Tel. 041 920 575.
PRODAM bukova drva, metrska, raz-kalana, z dostavo. Tel. 740 80 18 ali 041 312 621.
PRODAM 200- in 120-kg prašiča ter kvinton. Tel. 051 254 813.
PRODAM kalano kostanjevo kolje. Tel. 768 56 01, 18. uri.
KUPIM PAJEK SIP na dve vreteni in tračni obračalnik SIP 220. Tel. 041 392 007.
PRODAM težko kravo, brejo v 8. mesecu. Tel. 041 368 511.
PRODAM odojke in 120-kg svinjo. Stojnci. Tel. 766 90 01.
KRMO v balah prodam. Tel. 031 783 325.
PRODAM svinjo domače reje, 200 kg. Telefon 041 885 229.
PRODAM teličko simentalko, staro dva meseca in pol. Telefon 040 260 671.
PRODAM telico simentalko, brejo osem mesecev. Telefon 031 498 367.
PRODAM krompir za seme in jedilni, sorta desiree. Medved, Lovrenc na Dravskem polju 16, telefon 041 544 879.
NEPREMIČNINE
V	GAJEVCIH prodamo hišo v tretji fazi, 271 m2, na 25,097 ara (voda, el., KTV, tel. ob parceli, cena 96.000 €. Tel. 051 352 421.
V	Moškanjcih prodam zazidalno parcelo, 980 m2, je ob glavni cesti, voda, telefon in elek. na parceli. Cena za m2 je 18 €. Tel. 031 457 707.
GOSTINSKI lokal, 80 m2, v celoti obnovljen, primeren za bar, pub ali bistro, v starem delu Ptuja, oddam. Tel. 041 740 813.
V	NAJEM ODDAM skladiščne prostore od 100 do 300 m2. Informacije na telefon 031 317 931.
DOM-STANOVANJE
VIR - ZADAR v sezoni in posezoni oddam dvosobni apartma za štiri osebe, možnost petega ležišča, v zasebni hiši, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 74 2 714.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.wllllams.sl
KIA cee'd : flhV^TfaK«' M» I i iM f) in 7-letna garancija
JERENKO AVTO HIŠA d.o.o., Ptu| Zagrebška c. 53, Tel.: 02/788 S3 08
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Marina Kancler, dr.dent.med. V Zdravstvenem domu Ptuj
flIMililiriUiHiWIIFiP
C 02/2280110
SoliS d.o.o. Razlagova 24, Maribor
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
KUPIM STARE PEZ-figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
PRODAM mladičke velikih črnih šnavcerjev, cepljeni, z rodovnikom, odličnih staršev. Tel. 02 640 88 01 ali 031 627 521.
PRODAM nova vrata za krušno peč (nerjaveča) za 100 €, dimenzije 40 x 60 cm. Tel. 041 917 102.
PRODAM malo rabljeno usnjeno črno sedežno garnituro za 480 €. Tel. 02 740 2 2 48.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
¡H Obfekttehnik d.o.o.
Žamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/ 26 73 77, email: ¡lvobjekttehnik@gmx.com
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena :
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti stradicijo!
www.toyota.si
O?
o o
Izberite financiranje, ki ustreza vašemu stilu.
TODAY TOMORROW TOYOTA
Petek, 22. februar
10.00 Ptuj, CID, ustvarjalne delavnice za otroke, Okraševanje škatel, da bo red na
pisalni mizi, skrivnosti pa bodo skrite 10.00 Ormož, v Mladinskem centru, zimska počitniška delavnica, Poslikava
majic, z vami bo Anita Ferjuc (majčke prinesite s seboj) 10.00 Lačaves, Tečaj potice, organizira KSS Ormož 13.00 do 18.00 Ptuj, CID, namizni tenis & družabne igre, vsak dan 17.00 Maribor, SNG, drama, Lepa Vida, KomOd 18.00 Skorba, Dom krajanov, redni letni občni zbor KD Skorba 18.00 Spuhlja, gasilski dom, potopisno predavanje, Aljaž Jez bo predstavil Estonijo
18.00 Zgornja Polskava, Kulturni dom, 10. območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, občine Makole, Oplotnica, Poljčane in Slovenska Bistrica
18.00 Dom krajanov Skorba, redni letni občni zbor KD Skorba
19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, predvajanje
dokumentarnega filma Otroci s Petriča, nagrada za najboljši slovenski film leta 2007, gost večera Miran Zupanič, scenarist in režiser 19.00 CID Ptuj, Jam session mladih glasbenikov, k aktivni udeležbi vabljeni tudi poslušalci
19.00 Žetale, v kulturni dvorani, 12. redni občni zbor strojnega krožka Žetalanec 19.00 Maribor, SNG, balet, premiera Carmen, VelDvo, za abonma Opera premiera in izven
19.00 Miklavž pri Ormožu, kulturni dom, nastop domačih ansamblov 19.00 Gorišnica, nova občinska dvorana, poučno predavanje Bolezni oči, predavala bo dr. Brigita Cvetko - oftamologinja, po predavanju si boste lahko izmerili krvi tlak in sladkor 19.00 Ptuj, Klub Gemina XII v novem Grand Hotelu Primus v Termah, projekt
Vino se predstavi, tokrat se bo predstavilo vinarstvo Turčan 19.00 kulturna dvorana Podgorci, komedija Toneta Partljiča Ščuka, da te kap, v izvedbi Gledališko literarnega društva Ormož in v režiji Milivoja Zemljiča 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Čistilka Marija, v izvedbi KPD
Staneta Petroviča Hajdina, za izven 19.30 Maribor, SNG, drama, Lepa Vida, StaDvo, za abonma Drama vikend 1 in izven
20.00 Stara steklarska delavnica Ptuj, Območno srečanje odraslih gledaliških skupin; Dramska skupina KUD Vitomarci, Moj ata socialistični kulak Toneta Partljiča
21.00 Ptuj, kavarna hotela Mitra, glasbeni program Šansoni od tu in tam, Deux Copains, Edi Klasinc - acordeon in Matija Puž - vokal
-	Ptuj, CID, ponovno tečaj žongliranja, oblikovanje volne - polstenje oz. filcanje, začetni tečaj krojenja in šivanja, glinarjenje, dodatne informacije na telefon 780 55 40
-	Ptuj, hotel Mitra, v okviru tretje razstave v ciklu Mojstri se predstavljajo si lahko ogledate razstavo lectovih izdelkov, predstavlja se medičarstvo, svečarstvo in lectarstvo Ivana Puža
Sobota, 23. februar
11.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, lutkovni abonma
15.00 Ptuj, center Zdravo, Čučkova ulica - Mlekarna, Fit liga 2008 - zabavno
fitnes tekmovanje za vsakogar 16.00 Dom vaščanov Draženci, Območna revija odraslih gledaliških skupin,
Gledališka skupina KD Draženci, Afera: poln kufer Iztoka Lovriča 17.00 Ptuj, center Zdravo Čučkova ulica - Mlekarna, predstavitev vadb RPM in Bodypump, vsi zainteresirani se lahko pridružite in poskusite v vadbi, udeležba je brezplačna 18.00 Gasilski dom Gerečja vas, občni zbor PGD Gerečja vas 18.00 Gasilski dom Hajdoše, občni zbor Društva žensk Hajdoše 18.00 Maribor, Primičeva ulica 1, prostori Krščansko adventistične cerkve,
predavanje o raku na dojkah Kaj lahko sami storimo in kako?, predavanje bo vodila Monika Pečnik, po poklicu babica 19.00 vaška kulturna dvorana Dornava, komedija Toneta Partljiča Ščuka, da te kap v izvedbi Gledališko literarnega društva Ormož in v režiji Milivoja Zemljiča
19.00 Destrnik, kulturna dvorana, komedija Moža je zatajila, v izvedbi KUD Vitomarci
19.00 Gorišnica, kulturna dvorana, koncert Komornega zbora Musica, program Palestrina, praetorius, Monteverdi, Thompson, slovenska ljudska pesem, dirigent Robert Feguš 19.00 Ormož, dvorana gasilskega doma, 122. redni letni občni zbor PGD Ormož 19.00 Maribor, SNG, balet, Carmen, VelDvo, za abonma Opera sobota in izven 19.00 Banovci, v termah, 22. tradicionalni »Kujski ples«
19.30 Ptuj, Gledališče Ptuj, monokomedija Čistilka Marija, v izvedbi KPD Staneta Petroviča Hajdina
20.00 Dvorana DU Hajdina, Območna revija odraslih gledaliških skupin, Dramska sekcija KPD Staneta Petroviča Hajdina, monokomedija Čistilka Marija - Toneta Partljiča
21.00 Ptuj, Hotel Mitra, Večer ambientalne glasbe, Urška Foršnarič - vokal, flavta, David Hojsak - vokal, kitara
Nedelja, 24. februar
17.00 Maribor, Narodni dom, Velika dvorana, 4. abonmajska predstava cikla
Komedija, Namišljeni bolnik, red Popoldanski 2 in izven 18.00 Skorba, Dom krajanov,Območna revija odraslih gledaliških skupin, komedija Častni povabljenec, v izvedbi gledališke skupine KD Skorba 18.00 Draženci, v dvorani, komedija Moža je zatajila, v izvedbi gledališke skupine KUD Vitomarci
19.30 Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, monokomedija Toneta Partljiča - Čistilka
Marija v izvedbi KPD Staneta Petroviča Hajdina 20.00 Maribor, Narodni dom, Velika dvorana, 4. abonmajska predstava cikla Komedija Namišljeni bolnik, red Modri in izven
Ponedeljek, 25. februar
20.00 Ptuj, Mestno gledališče. Služkinji, za abonma Tespis, Orfej in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Zdravstveni dom Ptuj prejel certifikat kakovosti. Ljudska univerza Ptuj prejela priznanje za najuspešnejšo Q-šolo 2008. Bloudkovo priznanje Ptujčanki Silvi Razlag. Samostanska knjižnica velika pridobitev Minoritskega samostana na Ptuju. Razstava likovnih del slikarke Martine Golije v Miheličevi galeriji na Ptuju. Slovesnost za stotič darovano kri krvodajalcu v Bolnišnici Ptuj. 20-letnica Društva upokojencev Perutnine Ptuj. 6. tradicionalni Valentinov polet ob prazniku zaljubljencev. Uspešno haloško turistično podjetje Halo, d. o. o. Ansambel Kuji s stoletno tradicijo.
AH Furman
Rogaška c. 13, Ptuj, 02 788 54 77
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
WVT0UÎAN1.9TDI WVT01IRAN1.9TDI WVTOUSANIOTDI WVSHARAN1.9TDI WVPASAT 2,0 TDI NOVI WVG01F1.9TDI WV GOLF 1.9 IDI AUDI A41.9 IDI KARAVAN AUDI A4 2.0 IDI LIMUZINA AUDI A41.9 TDI LIMUZINA AUDI A41.9 IDI KARAVAN AUDIA6 3.0 IDI QUATTRO AUDI TT 2.0 FSI CABRIOLET BMW 320 D KARAVAN BMW 520 BENCIN LIMUZINA RENAULT KANGOOl.9 DCI RENAULT TVINGOU RENAULT TRAEICl.9 DCI PEUGEOT 2061.4 SEAT ALHAMBRAl.9 TDI HAT PUNTO I.3 CITROEN G 1.4 CHRYSLER PT CRUISER 2.2 CRD
WV POLO 1.4 WVPASAT 1.9 IDI VW TRANSPORTER 2.5 IDI AUDI Q7 3.0 TDI QUATTRO CITROEN JUMPER 12 HDI HAT PUNTO 1.3 MULTIJET DIZEL
2004	14.990
2004	13.990
2004	15.500
2004	14300
2005	16.900
2001	8.300
2002	8.900
2004	13.990
2005	18.900
2004	15.500
2005	18.400
2004	26.390 2008	37.900
2005	22.500 2004	23900 2004	7.900 2004	5.790
2006	16.990
2001	5.800
2002	10.900
2004	5.990
2006	8.590
2003	10.600 2003	18.990
2005	9.600 2003	11.900
2003	18.500
2007	57.900 2007	18.500
2004	5.990
KLIMA HIGHLINE KLIMA
KLIMA HIGHLINE KLIMA ^fe KLIMANOVIMOD. KLIMA ALU PLATIŠČA KLIMA ALU PLATIŠČA KLIMA
KLIMA 140KM EIMA131KM KLIMANOVIMOD. KLIMANOVIMOD.
KLIMANOVIMOD.
KLIMA AVTOMAHC
KLIMA
EIMA
EIMA
KLIMA
KLIMA
EIMA
EIMA
KLIMA
KLIMA USNJE
EIMA
EIMAXENON 9SEDEŽEV KLIMA AVTOMAHC POVIŠAN PODALJŠAN EIMA
KOV. ČRNA
KOV.ČRNA
KOV.SREBRNA
KOV.SIVA
KOV.SIVA
KOV.SREBRNA
KOV.ČRNA
KOV.SREBRNA
KOV.SIVA
KOV.SREBRNA
KOV.SREBRNA
KOV SIVA
BELA
KOV.ČRNA
KOV.SREBRNA
BELA
KOV.SREBRNA
BELA
KOV.SIVA
KOV.ČRNA
BELA
KOV.SIVA
KOV.ČRNA
KOV.SREBRNA
KOV.SREBRNA
KOV.ČRNA
BELA
KOV.ČRNA
BELA
BELA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
petovfefcvto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
DACIA LGGAN 1.4	2005	4.580	116.500	BELA
CITROEN C31,4 HDi SX	2004	7.900	60.231	ZELENA
MERCEDES C109 2.0	199B	5.090	192.138	MODRA
SCENIC 1,0 DCIDYN. LUX	2004	10.150	90.126	SRERRNA
SCENIC 1,0 DCI EXPRESSION	2004	9.900	111.000	SRERRNA
SCENIC 1,0 DCIPRML LUX	2005	11.990	196.432	RDEČ
PEUGEOT 407 SW CON. PACK 1.B HDI	2005	14.790	199.328	SV. MODRA
FORD FOCUS C-MAX 1.6T DCI TREND	2004	10.990	198.230	VIJOIA
RE MEGANE 1,5 DCI/80 KM	2004	8.400	108.019	BELA
RE MEGANE 1,9 DCI AIR KARAVAN	2003	6.500	124.000	SRERRNA
CUO 1.B DCI EXTREME 3 VR.	2004	6.850	103.000	SRERRNA
CUO 1.B DCI EXTREME B VR.	2004	6.850	48.000	ORANŽNA
RE LAGUNA 1.9 DCI INITIALE	2004	11.300	120.930	GRAFITNA
VW GOLF 1,4 EDITION	2001	6.650	121.000	SRERRNA
RE SCENIC	VEČ VOZIL VEČ VOZIL VEČVOZIL			VEČVOZIL
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT ST1L01.9JTD3VDYN PEUGEOT 406 2.0 HDI MITSUBISHI OUTLANDER 2,4 4X4 MERCEDES C 220 CDI FIAT ALBEA 1,2 FORD MONDE01,8 CITROEN XSARA PICASS01,8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CUMBING ROVER 216 SI RENAULT SCENIC 1.9 DCI FIAT ULYSSE 2.2 JTD RENAULT MEGANE 1.6 E RT FIAT ST1LG 1,4 ACTUAL FIAT PUNTO 1,25V CITROEN XSARA 2.0 HDI ALFA ROME01561,8 TS
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
KOV. T. MODRA KOV. S. ZELENA KOV.SREBRNA KOV.SREBRNA KOV. MODI BELA
l/INO ZELENA KOV. T. SIVA KOV.SREBRNA KOV. T. ZELENA KOV.SREBRNA KOV.SREBRNA SREBRNA KOV.SREBRNA
2001 2006 1997
2004
2005 1996 2005 2000 2001 2004
7.490 5.590 £.900 21.990 6.290 1.490 6.490 10.590 1.990 9.990 14.990 1.850 7.390 3.500 5.790 8.990
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
www.radio-tednik.si

n H TII T T
Kljub temu, da so prazniki že mimo, praznični popust še traja! Izkoristite ugodne cene vseh oken in vrat ¡z našega programa ter ¡zbirajte med bogato ponudbo pripadajočih rolet ter okenskih polic. Pokličite 02 741 13 80 ali 041 316 505 in nam sporočite vaše želje.
OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE BELCONT d.o.o., Hardek 34/g, 2270 Ormož, belcontdoo@siol.net, www.belcont.si
Podarite si j nova okna.
^[[seicoNT d.o.o. Vr
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-508
Izdelujemo in montiramo ■ pokrivanje vseh vrst streh - žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja. Prva prestava. Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČILNICA ZA ^rfTEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	RADIO TEDNIK Ptuj ¿0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
Prodaja vo;
Znamka Letnik		CenS?€)	Oprema	Barva
OPEL AGILA 1,0	2004	5.190,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
MAZDA 6 2,0 CD KARAVAN	2002	10.950,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
BMW 3181	1997	4.390,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN POLO 1,212V	2002	5.700,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
PEUGEOT2061,41 POPART	2004	6.460,00	PRVI LAST.	BELA
MERCEDES BENZA150	2006	14.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,11	2004	5.950,00	PRVI LAST.	RDEČA
PEUGEOT 3071,6i SW	2002	8.150,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
ŠKODA UM. OCTAVIA 1,9 TDI SLX	1998	5.120,00	SERV. KNJIGA	BELA
OPEL ASTRA 1,3 CDTI	2005	11.490,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULTTWING01,2 EXPRESSION	2007	8.420,00	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
BMW KARAVAN 318 D	2004	12.800,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
ROVER 416 SI	1996	2.290,00	REDNO SERV.	RDEČA
PEUGEOT 2061,41 BREAK	2003	6.850,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,11	1999	3.800,00	REDNO SERV.	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 2061,41	2006	7.900,00	PRVI LAST	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA1,816V	1999	3.820,00	REDNO SERV.	KOV. SREBRNA
ŠKODA UM. OCTAVIA 1,416V CLASS. 2001		5.300,00	PRVI LAST.	KOV. OLIVNA
PEUGEOT 2061,4 i 5V	2006	7.700,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI LIMUZINA A6 2,5 TDI	1997	7.400,00	PRVA REG. 98 SLO KOV. SV. MODRA	
RENAULT KARAVAN LAGUNA 1,9 DCI 2003		7.750,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FORD LIMUZ. M0NDE018 CLX	1995	1.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471,9 J1DM	006	14.990	RDEČA	KLIMA
AUDI A3 2,0 FSI SLINE	004	15.490	ČRNA	DV. KLIMA
BMW SERIJA 3:3181	994	2.990	KOV. B. RDEČA	KLIMA
BMW SERIJA 3:320D	001	10.390	ČRNA	DV. KLIMA
BMW X5 3,0	002	24.500	KOV. T. ZELENA	AVT.KUMA
CRYSLER VOYAGER 2,5 CRDI	003	11.800	KOV.SIVA	KLIMA
FIAT PUNTO GRANDE 1.2	006	8.490	KOV. SV. MODRA	KLIMA
FORD ESCORT 1.41 PRVI LAST.	909	2.295	KOV.SREBRNA	SERV. KNJIGA
KIASORENTO 2.5 CRDI	004	17.490	RELA	KLIMA
MERCEDES RAZ. E KARAV. 270 CDI	003	17.990	ČRNA	DVOJNA KLIMA
OPEL CORSA 1,3 i	005	8.490	KOV.SREBRNA	KLIMA
R0VER4141.6	097	2.390	KOV. B. RDEČA	KLIMA
ŠKODA OCTAVIA COMDI 2.D i 4X4 ELEGANCE	002	8.700	SV. MODRA	AVT.KUMA
VW PASSAT 1-9 TDI	006	20.900	KOV. T. MODRA	DV. KLIMA
VWSHARAN 1.9TD1110 KM FAMILY 19	000	7.790	RDEČA	AVT.KUMA
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAe	OPR.	BARVA
AUDI M 1,61	1999	6.190,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDIM1.9TDIUMUZ.	2001	7.790.00	AVT. KLIMA	RDEČA
BMW 530 D M OPTIK UMUZ.	2002	14.500.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2004	9.980,00	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
DAEWOO KALOS 1.25VRAT	2004	5.750,00	KUMA	KOV. B0RD0 RDEČA
LANCIA PHEDRA 2.2 JTD EXECUTIVE	2004	13.490,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
NISSAN ALMERA 1,5 i 5 VRAT	2003	6.980,00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 2,0 DT1 UMUZ.	2000	5.970,00	KUMA	KOV. ZELENA
OPEL ASTRA 2,0 DTL KARAV.	2000	5.290,00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2004	10.390.00	KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI GRANDTOUR	2000	6.170.00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION UMUZ.	2004	9.600.00	8XAIRBAG	KOV. SREBRN
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANDTOUR CONFORT.	2005	11.200,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
ROVER 620 SI	1999	3.980,00	KUMA	KOV. T. MODRA
VOLVO S 60 2,4 D MOMENTUM	2004	14.650,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2000	7.100,00	KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2005	16.980,00	KUMATIC	KOV. SIVA
Na zalogi preko 40 vozil.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 13. 2. 2008, opr. št. st 28/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom BAR PRI ŠTEFANU, Štefan Mesaroš, s. p. - v stečaju, Ljutomerska 21, 2270 Ormož
objavlja
2. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• 1/2 stanovanjske hiše z bifejem skupne uporabne površine 275,73 m2 s pripadajočim dvoriščem v izmeri 483 m2 na Ljutomerski cesti 21, Ormož, vpisano pri vl. št. 597, k. o. Ormož, št. parcele 400/26, po najnižji prodajni ceni 34.100,00 EUR. Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Štefan Mesaroš, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Banki Koper, d. d., št. 101000044122870. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio-Tednik Ptuj, št. 5/2000 in Ur. l. RS št. 26/04) Komisija za odlikovanja in priznanja
objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj v letu 2008
-	naziv »častni občan občine Markovci«
-	plaketa Občine Markovci
-	listina Občine Markovci
I. Občina Markovci podeljuje priznanje:
1.	Naziv »častni občan občine Markovci« se podeli posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine.
2.	Plaketa Občine Markovci se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
3.Listina	Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino.
II.	Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.	Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki.
IV.	Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, najkasneje do 26. marca 2008.
Priznanja bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku.
Franc Kekec, župan občine Markovci
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1( Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obročnega odplačila
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, In upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila In leasingl. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
nnH
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
Nešteto rož ti je odcvetelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, ker te med nami ni.
SPOMIN
Vladimir Predikaka
GRAJENA 44
Ostali so spomini in bolečina, ostala je za teboj velika praznina. Mineva žalostno
leto. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite svečko ali cvet.
Žalujoča: sinova Vladimir in Danijel z Lidijo
Tu se srečujemo živi in mrtvi, tu si povemo, kar duše teži, žive in mrtve. (T. Kuntner)
SPOMIN
Včeraj, 21. februarja, je minilo šest let, odkar nas je za vedno zapustil dragi
Jože - Pepi Čeh
IZ PODVINCEV 109
Hvala vsem, ki z nepozabnimi spomini postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu poklonite lepo misel, svečo ali cvet.
Vsi njegovi
ifN
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam ostali dragoceni so spomini na dneve, ko smo skupaj še bili.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 20. februar pred osmimi leti, ko nas je za vedno zapustil ljubi mož, oče, tast in dedek
Jakob Šilak
IZ DORNAVE 29
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Marjeta in sinovi z družinami
Skozi življenje boriti si se znala, a v tihem jutru za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in male mame
Elizabete Šmigoc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku in podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami.
Z žalostjo v srcu: tvoji najdražji
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodke nižje od 400 EUR ■ poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milana Prapotnki.p, Prvkova ulic» 19/a. 2250 PTUJ
Atija nam je kruta bolezen vzela, a ljubezen njegova nas bo večno grela!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega atija
Ivana Zavca
25. 11. 1961 - 14. 02. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani!
Žalujoči: njegovi najdražji
Edini, ki ostane močan, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
19. februarja 2008 je minilo 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek, tast, brat, stric in svak
Ludvik Jurgec
IZ GRADIŠČ 28
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj, mu poklonite cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Pomlad bo na Tvoj vrt prišla. Čakala bo, da prideš Ti. Sedla bo na rožna tla. Jokala bo, ker Tebe ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Terezije Jurgec
IZ BUKOVCEV 159
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala za vso pomoč družini Pleskonjič iz Vidma ter sosedom iz Bukovcev, družini Kukovec in družini Kodrič - Strelec.
Hvala govornici Tilčki ob slovesu, gospodu župniku za mašo in opravljen pogrebni obred.
Hvala pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema in nosaču križa ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala za vso pomoč!
Vsi njeni
Zaprli ste trudne oči -omahnile so zgarane roke, ostalo je zlato materinsko srce, katero je bilo za nas vse do zadnjega dne. Prisrčna hvala Vam prav za vse. S solzami rože bom rosila, dokler bom živa Vam jih sadila.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ZLATE mame, tašče, babice in prababice
Milke Belc
roj. Šentak
S PTUJSKE GORE 25 A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste žalost ob dnevih slovesa delili z nami, nam ponudili besede tolažbe, njej v spoštovanje poklonili sveče, darovali za svete maše, patru Gavdenciju za molitve in obred. Prisrčna hvala pevcem za prisrčno odpete pesmi. Hvala gospe Hedviki za prisrčen govor. Iskrena zahvala osebni zdravnici gospe dr. Branki Skledar za nesebično pomoč. Prav tako prisrčna hvala društvu upokojencev Ptujska Gora, društvu žena Tisa Ptujska Gora. Iskrena hvala družini Mally, gospe Adeli Pulko, družini Drevenšek, sosedi Brigiti, družini Skledar, družini Rodošek, družini Potočnik, gospe Jožici za nesebično pomoč, družini Kokol z Brezja, družini Šmigoc, družini Pišek, družini Šentak, Kostevšek, družini Šentak iz Zibike in družini Gajšt. Prisrčno pa se še posebej zahvaljujem sestri Mariji (botri) za tolažilne besede in za pomoč pri negi še žive mame. Prisrčna hvala družinam Edija Karneža, Vinka Karneža, Ane Karneža, Majde Karneža, Ivanki Fideršek in družini Rojko z Destrnika. Iskrena hvala bivšim sodelavkam Planinčevi, Pahičevi in Godčevi. Lepo se zahvaljujemo družini Ver-denik iz Majšperka, družini Predikaka in družini Cirile Verdenik s Ptujske Gore. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: hčerka Milka z družino
m mm
NUDIMO TUDI 0BR0ČN0 ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Podlehnik • Na obisku pri najstarejši občanki
Črna kronika
"Valentinova" Frančiška
Da ne bo napačnega razumevanja, moramo takoj na začetku pojasniti, da se Frančiška piše Pajnkihar; valentinova pa je zato, ker se je rodila prav na valentinovo, dan zaljubljencev, daljnega 14. februarja 1914. Letos je tako praznovala že 94. rojstni dan in velja za najstarejšo občanko Podlehnika.
Ob rojstnem dnevu ji je, kot se spodobi, čestitala ter zaželela še obilo zdravja tudi občinska delegacija na čelu z županom Markom Maučičem, ki so ga spremljali Milan Vidovič, Jožefa Svenšek in Stojan Kojc. Pri Pajnkiherjevih na Rodnem Vrhu je bilo na mračen četrtkov popoldan tako prav veselo, saj so se ob svoji mami, babici in prababici zbrali tudi njeni najbližji in topla kuhinja, kjer je dišalo po domačem kruhu, je bila skoraj pretesna za veliko družbo. "Ja, naša mama je res prava korenina, v bolnišnici sploh še ni bila, še za pregled pri zdravniku se moramo skoraj pošteno kregati," je najprej povedal sin Dušan, ki skupaj z ženo in sinom gospodari na osamljeni kmetiji, globoko v haloškem hribovju, do koder vodi kos makadamske poti.
Ampak mama Frančiška se res dobro drži; oči je sicer ne ubogajo več kot nekoč, tudi noge potrebujejo oporo pri hoji, zato pa prav dobro ve, kaj se dogaja doma in po svetu. Redno spremlja televizijo in se huduje nad neumnostmi naših poslancev v državnem zboru, pri čemer ne pozabi dodati, da so časi res vedno slabši in da jo vse bolj spominjajo na leta pred drugo svetovno vojno. Poročila se je prav v tistem obdobju, leta 1939, z možem Antonom pa sta si prvi grenki kruh zase in svoje štiri otroke služila v viničariji v Doleni. Potem sta kupila kmetijo v Rodnem Vrhu, kar veliko; najprej šest hektarjev, sčasoma pa jo povečala na dobrih deset. Dela na nerodovitni haloški zemlji je bilo tako vedno več kot dovolj; mož je ob tem 20 let služboval še na žagi, Frančiška pa skrbela za sinova Tončka in Dušana ter hčeri Anico in
Frančiška Pajnkihar z Rodnega Vrha je z letošnjimi 94 leti postala najstarejša občanka Podlehnika; ob visokem jubileju so ji čestitali vsi domači in vodstvo občine z županom na čelu.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Ido. Še danes, kljub temu da so leta garanja naredila svoje, je Frančiška "glavna" pri hiši; prav rada "pokomandira", če kaj ni narejeno tako, kot bi moralo biti. "O, saj drugače pa ni zahtevna. Veste, kaj ima najraje? Mi je kar malo nerodno povedati, ampak najbolj ji je pri srcu kuhan in olupljen krompir, pa kakšen dober špri-car, tudi domači kruh, mleka pa sploh ne mara," se nasmeje snaha, ki je tudi sama odlična kuharica, kot je bila nekoč Frančiška, daleč naokoli znana po dobrem kruhu in izvrstnih domačih gibanicah.
Svoje kuharsko znanje je očitno prenesla tudi na svoje otroke in vnuke; miza se je namreč šibila pod mesnimi dobrotami in raznovrstnim pecivom, za rojstni dan pa so ji domači spe-kli celo dve pravi torti. Vse najboljše, še veliko zdravja in vsaj 100 let ji je ob štirih otrocih zaželelo še sedem vnukov in deset pravnukov (eden se jim bo še priključil že v teh dneh), enako pa ji želimo tudi v našem uredništvu.
SM
Policija opozarja
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar Matija (24.) zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje.
Danes bo prevladovalo sončno vreme z občasno povečano oblačnostjo. Popoldne bo ponekod zapihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, ob morju 2, najvišje dnevne od 7 do 14 stopinj C.
Obeti
V soboto bo deloma sončno z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. V nedeljo bo spet bolj oblačno v zahodni in deloma v osrednji Sloveniji, drugod bo več sonca.
Varnost pešcev vse slabša
Na območju PU Maribor se je varnost pešcev v cestnem prometu poslabšala. Leta 2007 so bili pešci udeleženi v 224prometnih nesrečah, kar je za 13% več kot v letu 2006 (199). Zaskrbljujoče je dejstvo, da so posledice teh prometnih nesreč hujše. Leta 2007je v prometnih nesrečah umrlo 8 pešcev, kar predstavlja 16% delež vseh umrlih na območju PU Maribor. Več pešcev je bilo tudi telesno poškodovanih, 33 hudo in 169 lažje.
Negativni trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj se je zgodilo že več prometnih nesreč z udeležbo pešcev, ena tudi s smrtnim izidom na območju Policijske postaje Ptuj.
Pešci so najpogosteje žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (ogrožanja pešcev na prehodih za pešce, vožnja z neprilagojeno hitrostjo). Zanemariti pa ni mogoče tudi nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Ti so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi lastnih napak ali kršitev predpisov (neosvetljenost, nepravilno prečkanje in nepravilna hoja po cesti).
Na območju PU Maribor so bili leta 2007pešci odgovorni za 10% prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi (neuporaba odsevnih teles, nepravilna hoja in nepravilno prečkanje cest). Izstopa problematika na prehodih za pešce v naseljih in na neosvetljenih delih cest v jutranjih in večernih urah, ko je vidljivost slabša, gostota cestnega prometa pa največja.
Najpogostejše kršitve, ki so tudi vzroki najhujših prometnih nesreč z udeležbo pešcev in katerim policisti namenjajo posebno pozornost pri nadzoru cestnega prometa, so:
-	vozniki motornih vozil na prehodih za pešce pešcem ne omogočijo varnega prečkanja ceste
-	pešci ponoči, na neosvetljenih delih cest, niso pravilno osvetljeni
-	pešci, ki nepravilno hodijo po cesti
-	pešci, ki nepravilno prečkajo ceste
-	Pešci, ki ne upoštevajo svetlobnih prometnih znakov na prehodih za pešce
Policisti v jesenskem, zimskem in spomladanskem času povečajo svoje nadzorstvene aktivnosti glede pešcev. V februarju so že izvedli tri akcije, naslednja pa bo 28. februarja. Policisti bodo tudi v civilnih vozilih in v civilnih oblačilih ugotavljali kršitve voznikov, ki ne bodo omogočili pešcem varno prečkanje vozišča, ugotavljali pa bodo tudi kršitve pešcev.
Ur
Dvakrat droge v občini Videm
12. februarja ob 22.30 sta policista v naselju Pobrežje (občina Videm) ustavila in kontrolirala voznika osebnega avtomobila, 26-letnega Mariborčana. Ugotovila sta, da je imel na vozilu nameščene ukradene registrske tablice, na tleh pod volanom pa sta našla manjšo vrečko, v kateri je bilo okoli 15 g posušene marihuane, zraven pa še ene odtujene registrske tablice. Policista sta moškemu odvzela prostost, naslednji dan so pri njemu na domu opravili tudi hišno preiskavo in v njej zasegli tehtnico in napravo za mletje marihuane in še eno vrečko z okoli 15 grami marihuane.
15. februarja sta policista iz Podlehnika pri Tržcu ustavila 26-letnega domačina in pri njem našla ter zasegla 24 zavitkov folije, v katerih je imel delce rjavega prahu in tehtnico, na kateri so bili prav tako sledovi rjavega prahu. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili sta mu policista odvzela prostost. Kasneje so na domu policisti opravili še hišno preiskavo, v kateri so našli in zasegli še 17 zavitkov iz folije, na katerih so bili sledovi rjavega praška, plinsko pištolo, bokser in vojaški naboj. Osumljenega bodo policisti kazensko ovadili na ptujsko tožilstvo, izvedli pa bodo tudi postopek zaradi kršitve določil zakona o orožju.
Policija poizveduje
Na Osojnikovi cesti številka 29 na Ptuju, pri Policijski postaji Ptuj, se je 16. februarja ob 14.25 zgodila prometna nesreča. Pozivamo morebitne priče oziroma voznika rdečega osebnega avtomobila, da se javijo na Policijski postaji Ptuj ali pokličejo na telefonsko številko 02 780 91 00 ali na številko 113 zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče.
S ceste na njivo
V	Stanošini pri Podlehniku se je 15. februarja ob 3.20 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil 20-letni voznik osebnega avtomobila Opel astra, državljan BiH, hudo telesno poškodovan. Ta je vozil proti mejnemu prehodu Gruškovje in iz neznanega vzroka pa je na ravnem delu ceste zapeljal na desno, preko bankine. Vozilo je zdrsnilo po pobočju navzdol in se ustavilo na njivi. Z reševalnim vozilom je bil voznik odpeljan v ptujsko bolnišnico.
Z avtomobilom v otroka na prehodu za pešce
Na Zagrebški cesti na Ptuju je prišlo 13. februarja ob 14.30 do prometne nesreče. Neznani voznik osebnega avtomobila Seat ibiza je na prehodu za pešce zadel devetletnega otroka in s kraja odpeljal. Otrok je bil lahko telesno poškodovan, pomoč so mu nudili reševalci. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je vozilo vozil 45-letni voznik iz okolice Ptuja, ki so ga popoldan izsledili na domu. Voznika bodo ptujski policisti kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči.
Prijeli večkratnega vlomilca
Policisti iz Slovenske Bistrice so 13. februarja v gostišču v Slovenski Bistrici prijeli 57-letnega moškega, doma iz okolice Celja, ki so ga sicer iskali kot možnega osumljenca kaznivih dejanj, izvršenih v bližnji preteklosti. Osumljeni naj bi 28. januarja na parkirišču na Pragerskem vlomil v osebni avto in iz njega odnesel žensko torbico in lastnico oškodoval za okoli 500 evrov. V Zgornji Ložnici naj bi 10. novembra vlomil v stanovanjsko hišo in iz nje odnesel zlatnino, denar, digitalni fotoaparat in digitalno kamero. Povzročil je za okoli 7000 evrov škode. V sodelovanju s policisti PU Celje so ugotovili, da je isti osumljenec 14. septembra na parkirnem prostoru pred vrtcem v Velenju iz avtomobila odnesel žensko torbico, pozneje pa je z bančno kartico oškodovanke dvigal gotovino na različnih bankomatih, v različnih krajih. Osumljenega so policisti privedli preiskovalnemu sodniku mariborskega sodišča, ki mu je odredil pripor.
Vlomilec lastnika ugriznil v nos
V	teh dnevih so policisti iz Slovenske Bistrice obravnavali tudi 32-letnega osumljenca, doma iz okolice Lenarta. Na kraju vloma v okolici Slovenske Bistrice ga je 14. februarja pozno popoldan zadržal 30-letni lastnik hiše, v katero je vlomil. Lastnik ga je zalotil v hiši, vendar je osumljenec pobegnil na dvorišče, kjer ga je lastnik dohitel in prijel. Pri poskusu pobega je osumljenec lastnika hiše ugriznil v nos in ga hudo telesno poškodoval, vendar ga je lastnik kljub temu uspel zadržati do prihoda policistov. Policisti so osumljenemu odvzeli prostost. Pri nadaljnjem zbiranju obvestil so ugotovili, da je osumljeni že 12. februarja v Hošnici vlomil v hišo in odnesel več kot 200 evrov denarja. Osumljenega bodo policisti ovadili na mariborsko tožilstvo.
Vlomi
Neznanec je med 16. in 18. februarjem vlomil v kontejner na gradbišču na Kopališki ulici v Slovenski Bistrici in iz njega odtujil za okoli 3,.300 evrov različnega orodja.
Neznanec je 17. februarja na Trgu svobode v Slovenski Bistrici odtujil osebni avto Renault kangoo sive barve, registrskih številk MB C4-98Z.
Neznanec je 17. februarja v Grajeni vlomil v stanovanjsko hišo in odtujil dva digitalna fotoaparat in zlatnino. Lastnika je oškodoval za okoli 1500 evrov.
Neznanec je 16. februarja vlomil v stanovanjsko hišo v Podvincih pri Ptuju in iz nje odnesel za okoli 1500 evrov denarja in zlatnine.
Zajeli ilegalce
Policisti iz Gorišnice so 13. februarja ob 14.45 v Zavrču prijeli štiri državljane Albanije, ki so pred tem ilegalno prestopili državno mejo z R Hrvaško. Po končanem postopku so bili tujci vrnjeni hrvaškim varnostnim organom.
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 In1b@tehcenter.si www.tehcenter.si
TRGOVINA
•	Črna In barvna metalurgija
•	Varilni material In varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji In naprave
•	Vijačni material In okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Foto: SM