i :h
Političen list za slovenski narod.
Po polti prejema« velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
T adminlitraeiji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
3 fld.. za en meieo 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
I
Naročnino in oznanila (inseratel prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma te ne sprejemajo.
Vredniltvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja veak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
Isltev. 184.
V Ljubljani, v soboto 12. avgusta 1893.
Letnik XXI.
Mednarodni shod socijalistov.
V državi, kjer vlada največja politična svoboda, na lepi švicarski zemlji zbrali so se dne 6. avgusta zastopniki socijalistov raznih narodov na mednarodni socijalistični shod, da poročajo o svojem delovanju ter 6e posvetujejo o svojih namerah za prihodnost. V večjem številu zastopani so nemški, francoski, ruski, belgijski, angleški, avstrijski in italijanski socijalisti; tudi druge manjše dežele imajo svoje zastopnike; poleg Slovanov Rusov navzočih je več Bolgarov in Cehov. Sploh se mora priznati, da je udeležba na shodu prav mnogoštevilna. Ni čuda! Vabilo na shod je posebno vabljivo in prikupno: Zatirani ic vseh delov sveta, od vseh narodov, pridite na shod! Ljudje brez pravice, katerih nikjer ne poslušajo, pridite na shod, tukaj našli bote tudi vi svoje pravice! — Za zatirane, zlasti za nezado-voljneže je to vabilo premamljivo, da bi se mu ne odzvali v mnogem številu s svojo navzočnostjo.
Na shodu socijalistov črtale so se poteze za »prihodnjo državo", v kateri bodo socijalisti neomejeni gospodarji.
Poteze te niso lepe, kakšna bo še-le podoba, in kakšna še-le — stvar sama, Bprihodnja država"!
Res se je govorilo, da smo vsi ljudje jednaki, da ni med stanovi nobenega razločka, res se je odpravljala vojska in ž njo silna vojaška bremena, res je bil na dnevnem redu osemurni delavnik, res se je slikala „prihodnja država" kot dežela, kjer se cedi mleko in med, toda žal, pota vanjo tudi soci' jalisti v Curihu niso našli, na potu vanjo so zašli na razpotja, razprli so se in razšli.
Tudi na tem shodu se je pokazalo, kar smo že večkrat opazovali, da so tudi socijalisti ločeni na več stranij, vzlasti ste močni dve stranki; prva bi raji danes kakor jutri udarila z revolucijo na dan, druga pa je opreznejša, poslužuje se zakonitih
sredstev, pridobiva pomočke in čas ter ČBka za svoje namene ugodnega trenotka.
Te dve stranki sta se zbrali tudi v Curihu v ime bratoljubja, a bila je to le karikatura brato-ljubja. Zbrali so se v ime svobode, a stranka socijalistov zaprla je vrata na shod pred anarhisti ter jim ni dovolila pristopa k zborovanju. Prišli so v Curih v ime enakosti, a prvi so bili v zbo-rovališču kakor izvoljeni, drugi na cesti kakor zavrženi. Družili so se v pripravah v ime bratov-s t v a , a ljubezen bratovsko so si skazovali v prvih sejah s prepiri, grožnjami, pestmi in palicami, socialistično bratovstvo je še-le tedaj bilo zadovoljno, ko so se anarhisti vrženi Da cesto ločili od socijalistov ter sklicali v naglici poseben shod anarhistov, kjer sedaj nasprotujejo vsemu, kar se sklepa na shodu socijalistov.
Res lepa bo ta „prihodnja država", kjer bo smel vsakdo delati, kar bo hotel, kjer ne bo nobene vlade, kjer bo vsak sam svoj gospodar! To se vidi že na shodu socijalistov, kjer odločuje le — pest!
Niso se socijalistom izpolnile želje, da bi odstranili postavne vladarje, že kličejo: P e r e a t dinastija Bebel-Liebknecht! ter s tem sami najjasneje spričujejo, da brez vladarja ne gre na svetu, ker v kratkem času svojega življenja ii-redila si je že tudi secijalna demokracija svoje vladarje 1
Pač pa je nekaj značilnega na tem shodu. Narodnost ne dela med 8 o e i jalisti nobenega razločka! 0 vsakem predmetu se narodi posvetujejo v svojem jeziku in skupno oddajajo svoje glasove. V narodnem oziru dovoljujejo vsakemu svojo pravieo. In uprav to daje socijalistiškemu gibanju važen pomen, to množi njih vpliv in njih moč.
Kak napredek v tem oziru pri socijalistih, ako to stvar primerjamo z razmerami v naši državi. Pri nas se vse bije ob narodno lice, in najboljše moči ubijajo se v borbah za narodne pravice, ki se pri ljudeh zdrave pameti umevajo same ob sebi. Cim močnejši je narod, tem prevzetnejše jaha svojega narodnega nebrzdnega mezga ter tlači slabot-nejše narode, ki se seveda kakor črv zvijajo in branijo smrti!
Najnovejši pojavi od strani Nemcev in Madjarov v naši državi so zato najboljši dokazi. In s tem se slabi moč posameznih narodov, peša moč države, nezadovoljni pa se tirajo iz moderne države, ki jim v imenu slovesno zajamčene jednakopravnosti odreka vsaktero pravico, v socijalno demokracijo, ki jih v ime bratoljubja in jednakosti in svobode izsesava in stiska.
Tu je torišča dovolj za najhvaležnejše delo, za krščanski socijalizem, kakoržnega oznanja sedanjemu svetu Leon XIII., papež!
Javno življenje je treba prekvasiti z življenja polnimi idejami krščanskimi, tedaj bodo države zopet oživele, tedaj bo posameznik prišel do svojih pravic, tedaj pa bo tudi za vselej odzvonilo sibiluim glasovom, s katerimi socijalistični vodniki-z a v o d n i k i vabijo nesrečne nezadovoljne ljudi pod svoj prapor, pod katerim bi se borilo človeštvo le v svojo pogubo!
Spomini na poljski katol. shod.
(Dalje.)
Nejasnost pojmov.
Pri Poljakih se, žal, večkrat opaža, da pri poštenem mišljenju večkrat manjka volje in stanovitnosti in vsled tega v verskih stvareh odločuje le čuvstvo in se kaže pomanjkanje prepričanja. Večkrat tako živimo, kakor bi nam vera ne nakla-
LISTEK
Pantlieon.
Arabeske. Napisal Josip Jaklič.
VIII. Erato, Calliope in Melpomene.
Razgovarjali smo se mnogo o književnosti, pre-rešetali in presodili vse literarne smeri, a zjediniti se nismo mogli, katera da bode prevladala v bodočnosti. Jeden je mislil, da naturalizem, drugi
zopet idealizem, tretji--toda kdo bi našteval
vsa različna mnenja 1
Našli so se mej nami celo zagovorniki deka-
distov.--Polagoma smo se pričeli razhajati,
kakor je navada pri čajevih večerih. Naposled odšel sem tudi jaz.
Domov prišedši vlegel sem se na posteljo; a zaspati nisem mogel. Različne misli — z večine malenkostne — so mi rojile po glavi. Mislil sem na vse, ali prav za prav mislil nisem ničesar. Poslušal sem hripavo petje iz gostilne se vračajočih veselih družb, čul sem, kako je ura v bližnjem zvo- I
niku bila dvanajst, eno, dve--Na bližnjih dvo- j
riščih so se že oglašali petelini--Potem pa ne
vem več, kako in kaj. Najbrže sem zaspal. A to ni bil miren, dobrodejen sen; glava mi je bila težka kakor v magnetiškem spanju.
Znašel sem se v mali zakajeni, neznani kavarni. — Bilo je vse drugače, nego pri nas na Slo-
venskem. Ljudje so imeli sicer iste vsakdanje obraze, a obleka jim je bila priprostejša in priroč-nejša, nego jo nosimo mi. Govorili so sicer rodni naš jezik, a zdel se mi je krepkejši, blagozvočnejši, nego sicer.
Začudeno sem ogledal ljudi pri sosednih mizah in tudi oni so me motrili po strani. Po steni raz-obešenih je bilo nekaj časnikov; a pred mauo ni ležal nobeden. . . . Poleg mene sedel je suhoten, dolg človek, mirno pušil cigareto za cigareto in gledal oblačke sivkastega dima, kako se zvijajo in izginjajo v zraku. Mala rudečkasta čepica na glavi in na prsih trobojnica z napisom „Zapodia" pričali sta, da je dijak-visokošolec.
Ogovoril sem ga. Razgovarjala sva se o vsakdanjih stvareh. Zvedel sem mimogrede, da sedim v kavarni „Kozoglav" na trgu ljubljanskem, da se tu shajajo večinoma meščani in deloma tudi slušatelji slovenskega vseučilišča. Vse to me je iznenadilo. Vedel nisem doslej za nikako kavarno „Kozoglav" in tudi o slovenskem vseučilišču znal sem le toliko, da je to starodavna pobožna želja, ki plesni v zaprašenem zapisniku shoda slovenskih državnih in deželnih poslancev že leta in leta, ako ga niso morebiti že snedli molji in drugi mrčes. . .
Zvedel sem nadalje tudi še, da živim v letu 128. nove ere, to je od takrat, ko je divjala zadnja vojska na zemlji, in sicer, da je ravno 16. dan meseca svečana.
Tedaj pa sem pričel slutiti, da se je moj duh v spanju ločil od telesa ter da je odstranil nepro-zorni zastor, ki nam zagrinja prihodnjost. Spomnil pa sem se tudi, da sem se na večer dne 15. svečana leta 1893 po Kristusovem rojstvu razgovarjali o slovstvu v bodočnosti. Hotel sem tedaj iz verodostojnega vira poučiti se o tej stvari in obrnil sem se do svojega soseda visokošolca z vprašanjem: „Kako procvita dandanes književnost? — Mnoga opravila odvračala so me, da se že leta in leta nisem utegnil pečati s slovstvom."
„Da, da, to se Vam vidi. Vi govorite še slovenščino prav kot pred kacimi 150 leti, v dobi Levstikovi, Erjavčevi ..."
Tedaj pa si nisem mogel kaj, da bi mu ne razodel, kako čudovito naključje da me je zaneslo semkaj. No, čudil se ni ravno mnogo. Počasno si je zvil novo cigareto, potem pa odvrnil:
„Kako procvita književnost? — Kot po navadi. Mi imamo znanstveno in leposlovno literaturo. Be-letristika pa se zopet deli v prozo in poezijo. Proza, to so n. pr. krojaški in drugi računi, slaba spričevala, pisma od doma, če so v njih samo dolge pridige in nič denarja. Glavna vrsta poezije pa so nakaznice in ljubavna pisma, doktorske diplome itd."
,,Oprostite, tako nisem mislil. . . Vprašati sem Vas hotel, kaka literaturna smer vlada dandanes, naturalizem, idealizem, decadence ali pa morebiti celo kaj druzega; nadalje tudi, kake oblike so naj-
dali dolžnosti, da spolnujemo cerkvene zapovedi, kakor bi ue bila pokorščina cerkvi naša dolžnost, kakor bi nam bilo, kakor protestantom dovoljeno razsojati, kaj smemo storiti, kaj pa ne.
Bodisi, da si nikdar dobro ne prevdarimo svojih nazorov in pojmov, bodisi, da jih ne znamo spraviti v soglasje, toliko je gotovo, da v naših srcih gojimo taka čuvstva in prepričanja, ki se ne vjemajo in se logično naravnost izključujejo. Nahaja se žalibog pogosto in to ne le pri lajikih, temveč celo pri duhovnikih tako katoličanstvo, ki moli Boga, poleg tega pa kadi tudi hudiču in ki sedi na dveh sedežih.
Priporočujoč se Materi Božji in upajoč na vstajenje Poljske bili bi pripravljeni dovoliti, da je namesto papeža Garibaldi poglavar uove zaveze.
Neodločnost.
Poleg te nejasnosti pojmov je pa naše srce premehko, preveč odjenjuje in popušča, hudemu gleda skozi prste in mu celo podaje roko. Mi mislimo, da to storimo iz srčne dobrote iu zaradi ljubega miru, v resnici pa le zato, ker se bojimo truda in boja, katerega često prouzroča odkritosrčnost, brez katerega pa zmaga in resnica ni mogoča, temveč le navidezni mir, navidezna sloga, mamilna moč in omamljeno življenje. Našemu značaju manjka poguma; ne upamo se ustavljati, nimamo poguma, da bi rekli ne; nimamo poguma, da bi povedali, da je kak človek škodljiv; ne upamo se odločno obsoditi hudobnih teudencij in napačnih naukov. Koliko je nam to pomanjkanje poguma že škodovalo v političnem življenju, je znano; varujmo se, da nam ne bode ravno tako škodovalo v verskem in cerkvenem življenju.
Prirojena je pa nam tudi neka sumljivost, če škof pokara kacega duhovnika, mi navadno poredno potegnemo z duhovnikom. On mora imeti prav, kajti škof je njegov predstojnik, in vsak predstojnik je pa nezanesliiv in sumljiv. To je žalostna dedščina prednikov naših, ki so se tako bali absolutum do-miniuma kraljevega, da so z liberum veto uničili kralja in kraljestvo.
Nič ne storimo, četudi smo navdušeni in bi radi kaj storili. Za to nam manjka odločnosti in stanovitnosti. Sprva se kake stvari prav goreče lotimo, kakor v pesmi Dziady deklica svoj sklep omenja sprva vsak čas, vsako uro, pozneje vsak mesec, nazadnje vsako leto o Veliki noči. Dobra je človeška narava, posebno naša. Vsled tega storimo mnogo dobrih sklepov tudi v našem verskem življenju in jih začnemo izvajati, pa gorečnost poneha in stvar se pozabi. To lenarjenje, to opuščenje napravlja v našem političnem življenju morda več hudega, kakor resnični grehi; v verskem življenju, ki pa zadeva ob narodno, pa ravno tako.
S popolno pravico poprašuje P. Kalinka, če bi vsaka cerkev, vsaka župnija v tako imenovanih zopet pridobljenih pokrajinah ne bi bila le trdnjava za vero, temveč tudi za poljstvo, ko bi je ne bili opustili ustanoviti jo. Ko bi bile te župnije mnogo-
številne in goste, bi te pokrajine bile drugačne, kakor so. V novejšem času imeli smo izvrstne in katoliške namene; omenimo le Hecelovo »warovi\ia Krzyža" (križevska trdnjava), ali vse je šlo po vodi.
Da b držali	ta kar	katolički skod b bodemo sklenili	1 plodoviteji,	da bi vsaj
		Politični pregled. V Ljubljani, 12. avgusta.		
Dvojezični napisi v Pragi. Nemškim listom ni po volji, da so Čehi začeli zahtevati, da se napravijo dvojezični napisi v vseh nemških mestih, kjer so češke manjšine. Izgovarjajo se, da to ne gre, ker so razmere drugod drugačne. Praga je ; glavno mesto dvojezične dežele, torej mora imeti dvojezične napise. Poleg tega je pa treba pomisliti, da mesta Toplice, Liberce itd. še nikdar niso imela čeških napisov, v Pragi so pa bili dvojezični napisi že od nekdaj. Na prvi pogled se pa vidi vsa ne-osnovanost tacega zatrjevanja. Češko namestništvo se sklicuje v svojem ukazu na član XIX. osnovnih zakonov. Iu kdor je kdaj čital ta član, ve, da se v njem ne dela nobena razlika mej glavnimi in drugimi mesti. Tudi se ustavni zakoni niso zato izdali, da se morda utrdi kaka prejšnja navada, temveč da se razmere sploh po njih vravnajo. Če torej član XIX. velja glede na napise ulic, mora veljati povsod, brez ozira na to, če so napisi kdaj že bili vravnani v smislu tega člana ali pa ne.
Dr. Gregr in dr. Masaryk. Mladočehi bi najrajše videli, da se znana afera mej dr. Gre-grom in dr. Masarykom kar pozabi. Na svojem shodu so se nekda najbolj jezili čez dr. Šromoto in ga obsojevali, da je vso stvar spravil v javnost iu po časopisih mu očitajo obrekovanje. Dr. Šromota j je pa na to pisal mladočeškemu odboru pismo, v j katerem mu očita, da je njega sodil, ko ga niti ni zaslišal. Posebno juristi bi bili morali vedeti, da to ne gre. Dr. Šromota potem ponavlja, da je vse res, kar je trdil. Če Mladočehi morejo, naj pa dokažejo, da ni res vse, kar so pisali »Moravski Listy" o pretenju policijskega ravnatelja Stejskala zastran kronstadtskih slavnosti. Dokažejo naj, da se ni dr. Gregr opravičil s pismom pri namestniku, ko je i vendar on sam to priznal. Reko naj, da ni resnica, da je namestnik se izrekel, Mladočehi so pripravljeni celo roko poljubiti. Mari ni Masaryk naročil prof. Tilšerju, da njegov pogovor z namestnikom sporoči dr. Gregru. Dr. Šromota nadalje pravi, da on od Mladočehov ni pričakoval, da bodo priznali resnico, temveč je že naprej dobro vedel, da bodo poskusili vso stvar potlačiti. Globoko so pali Mladočehi, ko opravičujejo svojega vodjo s tem, da taje dokazane in deloma že priznane stvari. Seveda i mladočeški listi tudi to pismo proglašajo za obrekovanje.
Zagrebški mestni zbor. Večina zagrebškega mestnega zbora je v zadregi, ker ni opozicije v zbornici. Rešiti ne more onih predlogov, za ka-
tere je treba dvetretjinske večine in navzočnosti treh četrtin mestnih odbornikov. Tako se sedaj ne more dovoliti kanalizacija. Kakor se pa govori, je večina naročila županu, da naj le začne z deli. Mestni zbor bode pa pozneje pritrdil dovršenim delom. Da opozicija ne bode mogla dalje delati sitnosti, bode pa jeseni deželni zbor sklenil zakon, da zagrebški mestni zbor vse lahko sklene z navadno veČino, če je le polovica odbornikov navzočih. V deželnem zboru ima vladna stranka večino in torej lahko stori, kar hoče.
Naredba o maiarskem vojaškem jeziku nikakor ni zadovoljila Mažarov. Jeden komi-tatski zastop se je že izrekel proti njej, ker Maža-rom premalo dovoljuje. Mažari zahtevajo, da bodi njih jezik popolnoma jednakopraven z nemščino, to jo, da postane tudi poveljstveni jezik in sploh uradni jezik v ogerskih polkih, ne pa le občevalni jezik za občevanje z ogerskimi uradi. Vidi se torej, da nobenega niso zadovoljili s tem, da so mažarščiui dali večje pravice, temveč le vzbudili pri Mažarih še večje požeijenje.
Narodnostno vprašanje na Ogerskem. Celo mej Mažari se že dobč ljudje, ki spoznavajo, da ni pravo, da se zatirajo nemažarske narodnosti. Časopis »Egyetčrtes" je bil poslal k rumunski konferenci svojega poročevalca dr. Jancsa. Ta poročevalec v svojem listu hvali rumunske vodje, da niso hujskači, temveč resni možje, ki se odlikujejo z vstrajnostjo, previdnostjo in odločnostjo, kateri utegnejo v ugodnih razmerah doseči, kar žele. Dr. Jancsa priporoča sporazumljenje Mažarov z drugimi ogerskimi narodnostmi. Posilno mažarovanje je nepotrebno in nemogoče. Glavna napaka sedanjih vlad je, da nočejo priznati, da je na Ogerskem kako narodno vprašanje. Ta dopisnik misli, da je vsekako potrebno, da se Mažari sporazumijo z drugimi narodnostmi. Po njegovem mnenju je to sporazumljenje tudi mogoče, le resno ga je treba hoteti. Prvenstvo Mažarov je že dovolj utrjeno, da se zatorej Mažarom ni treba bati razvoja drugih narod-nostij. Žal, da je takih m6ž, kakor je dr. Jancso, še malo mej Mažari.
Srbska skupščina in židje. Redka sicer, pa jako dvomljiva čast je doletela srbske skupščinarje. Ves Izrael jim poje slavo. Dosedaj pač niso židovski listi tako pohvalno omenjali srbske skupščine. Kaj je pa sedaj storila tako junaškega? V Paračinu imajo moravski židje tovarno za sukno. tovarni se je dovolilo carine prosto uvažanje surovin. Poslanec Dimovič je pa tako postopanje grajal iu malo mahnil po Židih. Proti njemu so se pa vzdig-najboljši srbski parlamentarci, kakor profesor narodnega prava na veliki šoli, dr. Vesnič, Katic, Milan Gjurič, in pa še nekateri ministri. Vsi so obsojali Dimovičevo postopanje za netaktno in neparlamen-tarno. Nobenega pa ni bilo, ki bi se bil potegnil za Dimoviča. To je seveda faktum, ki je vreden,
(Dalje v prilogi.)
bolj priljubljene, roman, črtice--in v vezani |
besedi sonet, gazela . . .?"
»Ah, tako! Umejem; spominjam se, da sem se nekdaj o tem učil v kulturni zgodovini. No, vidite, mi dandanes pišemo romane tako, da so ob jednem naturalistiški, idealistični ali kar hočete. Vi me ne umejete? Stvar je kaj priprosta: pravih romanov sedaj nimamo več, kot n. pr. tudi pečenke ne poznamo. Dandanes hranimo se i iiziško i duševno samo z ekstrakti. To je vspeh modernega napredka! Glejte, tu imam najnovejši roman, ki je še le danes izšel." Pri tem mi je podal listič tiskanega papirja.
Zvedavo sem pričel čitati:
„Brez ljubavi". Socijalen roman. Napisal Ivan Vrbnik. Izdala »The International Company of the Roman Extract — Edinborough". Opus 15.647.
I.	pogl.: Letovišče, park, 161etna gospica z mama, star, bogat bankir zaljubljen.
II.	Bankir na kosilu pri svetniku. Oče zadolžen, menjice. Snubitev, kreg, jok. Zaroka jedina rešitev, tedaj zaroka.
III.	Nesrečna. Ples. Mlad častnik. Seznanita se. Ljubavna pisma.
IV.	Grad. Častnik kot gost. Ljubovanje se nadaljuje.
V.	Bankir zasači. Revolver. Častnik ranjen.
VI.	Domači prepir. Oba nesrečna.
VII.	Častnik okreva. Beg.
VIII.	Škandal. Bankir obupan. Se ustreli.
IX.	častnik zapravi premoženje, se polagoma izneveri in zapusti.
X.	Neznosna beda. Obup. Otroka usmrti.
XI.	Kaznilnica.
XII.	Svobodna. Moralična propast.
(Vse pravice pridržane.)
»Kako Vam ugaja le-ta najnovejši umotvor najboljšega in najplodovitejšega našega romanciera? Superbe, kaj ? Kaka plastika, in slog! — Nedosežen!"
Bil sem osupel in nisem znal, kaj bi odvrnil.
»Tako pišemo romane dandanes in ni se nam treba prepirati, je-li naturalizem ali idealizem bolj opravičen. Žalibog, pa se občinstvo dandanes za roman ne zanima več dosti. Cita mnogo rajši ostali dve pesniški obliki, kateri imamo. . . ."
»In te sta? — Sonet
»Ah, kaj še ne vse! Vezane besede sploh ne poznamo več. To sta »inserat" in »dnevna novica".
Tedaj pa bi se bil skoro zvrnil vznak.
»Inserat in dnevna novica pesniški obliki?"
»Vi ste presenečeni, se čudite? In vendar je tako. Jaz ljubim inserate in dnevne novice jako; nadomeščajo nam ob jednem i lirsko i dramatsko pesništvo. Ni-li n. pr. sledeči inserat: »Ljubi Lean-deri Pričakuj me pod lipo na dogovorjenem kraju. Tisoč poljubov od vedno tvoje Hero.", najlepša ero-
tiška pesem ? — Ali recimo, da sem, — »sit venia verbo", — lačen in žejen, ter imam le malo denarja v žepu. Ob takih prilikah sem otožen, in kako mi razvedri duha inserat: »Najokusnejše mesene klobase s kislim zeljem (Ekstrakt Aemona) po deset borov pri N. N., Poljanska cesta", ali: »Sveže plzensko po osem novčičev pri I. I., Stari trg. Dijakom na upanje."? — Taki glasovi prilegajo se sentimentalnemu srcu. — In »dnevni dogodki"? To so Vam vendar lakoniško kratek odsvit tragi-komedije človeške.
Roman je res skoro nepotreben. Čitajte n. pr. v današnjem ^Slovencu* (bil je seveda petkrat večji, nego dandanes) inserat: »X., blagajnik delniškega društva ,Le Coq', — Q., operna pevka, poročena." Dalje mej dnevnimi novicami: »Senzačen dogodek se širi po mestu. Soproga svetnika Y., mati treh otrok, ubežala je z nekim igralcem." In zatem: »Sinoči ustrelil se je blagajnik Z. Motiv je sicer neznan, sodi pa se, da je zaradi razkošnega življenja svoje soproge poneveril večjo svoto in da so mu prišli na sled."
In sedaj si mislite, da so X., Y. in Z. jedna ter ista oseba, napravite si v duhu potrebno logično zvezo in različne episode, in pred seboj imate naj-krasnejši roman ali pa žaloigro, kakor Vam ravno bolj ugaja.
Da, da, inserat in dnevna novica sta najkras-nejša slovstvena plodova, ker nas ne zabavata samo
Priloga 184. štev. „Slovenca" dn6 12. avgusta 1893.
da ga s pohvalo zabeležijo vsi židovski listi, posebno sedaj, ko skoro po vseh evropskih zbornicah že imajo protisemitske stranke. Nam se seveda zdi, da tudi Srbi ne bodo dolgo tako navdušeni za žide.
Dupasova afSra. Vse govori v Parizu o Dupasovi afžri. S svojo knjigo je Dupas zopet osvežil spomin na Panamo. Zdaj se govori o podkupljenih poslancih, o Artonu, ki jih je podkupoval. Karol Lesseps se je te dni izjavil, da on ne veruje, da bi bil Arton res vse tiste poslance podkupil, o katerih se trdi, da jih je. Mnogo denarja je najbrž z&-se obdržal. In v tem utegne pač Lesseps nekoliko prav imeti. Arton ni bil najpoštenejši človek in kontrolovati ga pa nobeden ni mogel. Posebno hudo je z Dupasovo knjigo prizadet Andrieux, ki je poprej najbolj razkrival panamske sleparije. On se sedaj izgovarja s tem, da že to dokazuje, da je tolikokrat v zbornici glasoval proti Panami, da ni bil podkupljen. Dupas je le jezen n&nj, ker je en-kžtni komisiji bil označil njegovo misijo v Londonu in tako indirektno pripomogel, da so ga odstavili. Zaradi tega ga črni v knjigi. — Bivši pravosodni minister Bougeois oporeka, da bi on bil dal Dupasu kako povelje, da naj Artoua nikar ne prime.
Družbe sv. Cirila in Metoda
redna VIII. velika skupščina dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu.
VI.
86. Postojina: Moška podružnica: Anton D i-trich, trgovec, Rihard Šeber, tiskar, nadžupau M. V i č i č.
37.	Sv. Ivan pri Trstu: Ivan Mar. Vatovec, trgovec, Anton Trobec, posestnik.
38.	Pivska v Št. Petru: Fran G rožni k, vikar, Fran Križaj, veletrgovec.
39.	Mokronog: Anton Ž log ar, pooblaščenec.
40.	Prem: Peter Cebin, učitelj.
41.	Ljubljana: Sentjakobsko-Truovska ženska podružnica: gospe Fil. Z u p a n č i č-eva, Helena Vidmar-jeva, Nežika U d o v č e v a, J. Praprot-nik-ova.
42.	Dornberško-Prvaška ženska podružnica: Gospe Josipina Bizjak, Amalija Jelše k.
43.	Trst: Ženska podružnica: gospici Josipina D el ki n, Marica N ad li še k, učiteljici. Pooblaščenec Ivan Nabrgoj, državni poslanec.
44.	Kamenik: Ženska podružnica: Ljudevit S t i a s n y, pooblaščenec.
45.	Komen: Adolf Harmel, dekan, Josip Kova čič, župan.
46.	Podgrad v Istri: Slavoj Jenko, deželni poslanec, Ante Štemberger, župnik.
47.	Brdski sodnijski okraj: Janko K rs ni k, deželni poslanec i graščak, Andrej Novak, posestnik v Trojanah.
48.	Idrija: Ženska podružnica: prvomestnica Dragotina Lap a j ne.
49.	Prva ljubljanska podružnica: Ivan Gogala, c. k. notar, Gustav Pire, tajnik kmetijske družbe.
50.	Mestna ženska podružnica v Ljubljani: Dr. Andr. Ferjaučič, državni poslanec in gospa Fil. Zupan čič-eva, pooblaščenca.
51.	Priblaves in okolica: Štefan Bayer, Filip K a n d u t, Peter M a r k o v i č.
52.	Tolmin : Moška podružnica : Ivan Kraj ni k, učitelj.
53.	Tolmin: Ženska podružnica: Ivan K rajnik, Andrej Gabršček, pooblaščenca.
54.	Kranj: Moška podružnica: Ciril P i r e c, posestnik in trgovec, Itadoslav Hočevar, Fran O mer s a, trgovinske zbornice svetuik.
55.	Kostanjevica: Ivan Hribar, pooblaščenec.
56.	Črnomelj: Ženska podružnica : Lovro Perko, mestni učitelj. •
57.	Črnomelj: Moška podružnica: Lovro Perko, mestni učitelj.
58.	Teharje: Dragotin Hribar, tiskar.
59.	Rečica: Dr. Jos. Vošnjak, pooblaščenec.
60.	Ormož: Moška podružnica: Josip Zelen i k, veleposestnik, pooblaščenec.
61.	Črna: Anton Žlogar, pooblaščenec.
62.	Gorica: Ženska podružnica: Marija Kancler, Irma Fabijani, Antonija Drufa, Josipina B 1 až o n, Marija Kos.
63.	Šiška : Anton K o b 1 a r, arhivar.
64.	Pliberk : Filip K a n d u t, občinski tajnik in pooblaščenec za Mihaela Hanina in Andreja Kuharja, posestnika.
65.	Višnja Gora-Zatičina: I. Pirnat, c. k. notar.
66.	Ajdovščina: Moška podružnica: Ivan D u-g ulin, župnik.
67.	Trst: Moška podružnica: Matko Mandič, deželni poslanec, dr. Gustav Gregorin, odvetnik, dr. Karol G laser, profesor, dr. Matej Pretnar, odvetnik.
68.	Gornji Grad: I. Rodošek.
69.	Briška podružnica: Josip Mašera, vikarij.
70.	Dornberg-Prvačiua-Gradišče: Jos. Poljšak, župnik, Jos. Orel, I. T u š a r.
71.	Rožek na Koroškem: Jožef Paul p. d. R u t a r, veleposestnik, Peter M a r k o v i č, slikar.
72.	Šent. Jurij na južni železnici: Ženska podružnica: Dr. Dragotin T r e o, odvetn. kandidat.
73.	Ribnica na Dolenjskem: Dr. Drag. Tre o pooblaščenec.
74.	Kranj: Ženska podružnica: gospica Pavla O me rs a, veletrgovčeva hči.
75.	Libeliče na Koroškem : Filip K a n d u t, občinski tajnik.
76.	Ptuj : Josip Z e 1 e n i k, načelnik okrajnega zastopa in veleposestnik.
77.	Poljanska Dolina: Ivan Cebašek, pooblaščenec.
78.	Vrhnika: Moška podružnica: Dr. Vošnjak, pooblaščenec, dr. Janko M ar o v t.
79.	Trnovo-Ilirska Bistrica: Dekan Iv. Vesel, notar Janko R a h n e, I. Tomšič.
80.	Cerklje ua Gorenjskem: Župan Vavken, gospica Vavken- ova, Radoslav Hočevar.
81.	Kobarid: Miha Štrukelj, pooblaščenec.
82.	Metlika: Anton Žlogar, pooblaščenec.
83.	Celje: Dr. T r e o, Dragotin Hribar.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. avgusta.
(Ob priliki rojstnega dne presvetlega cesarja)
bo letos dne 18. t. m. ob 8. uri slovesna sv. maša za vojake v ljubljanski »Zvezdi".
(Odlikovanje) C. g. M a t e j Tavčar, župnik v Komendi, je imenovan kn. šk. duhovnim svetnikom.
(Dar »Glasbeni Matici".) C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je poklonilo „Glasbeni Matici" jeden izvod, muzikalnih del cesarjev Ferdinanda III., Leopolda I. in Jožefa I. (prvi in drugi zvezek), za kar izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Ti jako obsežni in zanimivi knjigi spominjajoč na našega Gallus-a sta vsem prijateljem glasbe na ogled pri predsedniku društva.
(S Trsata.) Bivšega generala frančiškanskega o. Bernardina a Porto Romantino je zadel mrtvoud.
(Gasilnim društvom) je kranjski deželni odbor dovolil sledeče podpore: Prostovoljni požarni brambi v Ljubljani 300 gld., prostovoljni požarni brambi v Postojini 220 gld., prostovoljnim požarn;m brambam na Jesenicah, v Žužemberku in Bohinjski Bistrici po 200 gld., prostovoljnim požarnim brambam na Studencu, v Kranju, Kranjski Gori, Mengšu, Šmartuu pri Litiji, Radovljici, Zagorju na Notranjskem, Kamniku, v Dolu. Novem Mestu in Dolenji Šiški po 150 gld., prostovoljni požarni brambi v Kočevju 130 gld., v Krškem 120 gld., prostovoljnim požarnim brambam v Škofji Loki, na Velikem Otoku, Doviem, Litiji, Mokronogu, Dolenji vasi pri Ribnici, Dolenji Vasi pri Cerknici, Planini, Trebnjem, Dolenjem Logatcu, St. Vidu pri Ljubljani, na Bledu, v Begunjah, na Viču, v Vipavi in na B zaviku po 100 gld., prostovoljnim požarnim brambam v Domžalah, Horjulu, Tržiču, Št. Vidu pri Zatičini in Št. Vidu pri Vipavi po 80 gld., prostovoljnim požarnim brambam na Raki, v Št. Jarneju, Borovn ci in Kočevski Reki po 60 gld., prostovoljni požarni brambi v Radečah pri Zidanem Mostu 50 gld., prostovoljnim požarnim brambam v Polhovem Gradcu, Gradacu, Morovcu, na Vrhniki in Toplicah po 50 gld., prostovoljni požarni brambi na Verdu 30 gld. Nadalje je deželni odbor dovolil v ognjegasilne namene občini Zagrac 100 gld., občini Trzin 50 gld. in kranjski zvezi požarnih bramb 500 gld. Vkupe znašajo podpore 6342 gld.
(V Trbojah) se je vršila v sredo dne 9. avg. lepa slavnost: slovesno so pripeli zlati zaslužni križec s krono spoštovanemu občanu gosp. Jožefu K e r š i č u , načelniku cestnega odbora kranjskega.
temveč nam tudi koristita. »Omne tulit punetum, qui miscuit utile dulci!", ali kako je že pel svoje dni Quintus Horatius Flaccus? . . . ."
»Da, res je: »Omne tulit punetum" . . .
Dalje nisem prišel s svojim citatom. Vzbudil sem se na postelji. Skozi odprto okno zasijalo mi j je solnce ravno v obraz. Začuden zrl sem na žareče j kolo, ki odseva tako čuden rod, kot je človeški.
Pot v Rim.
%
(Dalje.)
Ko smo prišli, občudovaje lepo rav&n in krasne oljke, nazaj k Porcijunkuli, smo v neki gostilni obedovali. Okoli pol ure popoldne nas je vlekel hla-pon v Ankono. V zadnje mesto smo prišli ob 5 uri 53 minut popoldne. Mnogo prej, nego smo zagledali Ankono, smo prišli k morju ter se precčj daleč tik njega vozili.
Ravno pred solnčnim zahodom smo dospeli v Ankono. S kolodvora smo šli na visok grič. Odtod emo občudovali morsko planjavo, v katero se je zgubljalo zlato solnce. Okoli 97t. ure v noči smo šli na kolodvor, da nas hlapon odpelje v Loreto.
Ob 11. uri 40 minut je »lukec" z nami odpi-hal na mesto, kjer stoji sv. hišica Matere Božje.
Ko smo najlepše prepevali slovenske pesmi, začne kondukter vpiti: »Loreto! Loreto!". Stopimo iz vozov ter gremo skozi postajo. Tu je bilo vse polno fijakerjev. In kako so bili nadležni! Jeden nas je vlekel sem, drugi tja. Dobro, da nas niso raztrgali. Za četrt ure smo se pripeljali po lepi široki cesti v trg. Nemudoma smo šli pnčivat. Drugi dan smo se zgodaj zbrali v velikanski loretski cerkvi, v kateri stoji od 10. decembra 1294 hišica blažene Device Marije. Mašniki so opravili sv. mašo, a romarji pristopili k mizi Gospodovi.
Ogledali smo si velikansko cerkev in posebno še sveto hišico. Prepričali smo se, da je ravno tako dolga, široka in visoka, kakor kapelica na Trsatu. Prej je ta hišica stala 3 leta in 7 mesecev na Trsatu. Ko smo še nekoliko pomolili, smo jo udarili na postajo. Ob 8. uri 50 minut smo se odpeljali zopet v Ankono in odtod v Bolonjo.
V to lepo mesto smo prišli ob 10. uri zvečer. Nekateri romarji so se ob dveh zjutraj odpeljali dalje, nekaj uas je pa prenočilo v Bolonji.
Ostali smo v majhni krčmi blizu kolodvora. Postrežba je bila dobra in še precej po ceni. Komaj smo se usedli k mizi, so bili že pri nas trije slepi muzikantje.
Imeli so gosli in gitaro. Kako lepo in vbrano so igrali! Na željo nekega slovenskega romarja so
igrali laško himno. To so ti hitro igrali, da je jela kar kri vreti.
Po večerji nas je peljal mlad, ljubeznjiv mladenič v spalnice. Kar zagledamo na hodniku v kotu doprsni kip. Na vprašanje, kdo je to, mi odgovori: „To je Garibaldi, naš svetniki" Oho, sem si mislil, ako je ta rovar tvoj svetnik, si daleč. Hitro smuknem v odkazano mi sobico, ter se uležem k počitku.
Drugi dan smo pogledali krasno mesto. Posebno pozornost smo obrnili na cerkev sv. Katarine. V njej počiva sv. Katarina Bolonjska. Kar osupnjeni smo bili, ko smo stopili v kapelico, v kateri počiva truplo te velike svetnice. Na lepo okrašenem stolu sedi dragoceno oblečena sv. Katarina. Obraz, roke in noge niso zakrite. Na glavi ima krasno krono, v desni roki drži križ, leva pa počiva na kolenu. Obraz, roke in noge so počrnele, ustne so rudeč-kaste. Meso je na njej dobro ohranjeno, dasi je umrla pred 480 leti. Ko smo jo ogledovali, se nam je zdelo, kakor da živi in hoče z nami govoriti.
Zelo zadovoljni in veseli, da smo videli to veliko svetnico, smo šli na postajo. Kmalu prižvižga hlapon ter nas odpelje v Padovo. Vozili smo se po krasni ravani, obsejani z raznim žitom ter obdani z murvami in trtami.
Okoli 3. ure smo dospeli v Padove. S kolodvora smo se peljali naravnost v cerkev sv. Antona.
V U namen je ob 10. nri dopoldne daroval preč. ; gosp. dekan Mežnarec v ozaljšani trbojski cerkvi sv. mašo. Udeležila se je je domača šolska mladina, slavljenec v spremstvu zastopnika c. kr. deželue vlade, gosp. okrajnega glavarja Gstetteuhoferja iu deželnega glavarja gosp. De tele, več sosednje duhovščine, okr. šolska nadzornika gg. prof. Leveč in vodja Zumer, več odlične gospode, pa veliko vernikov. Po sv. maši spregovori preč. gosp. dekan Mežnarec uekaj krasnih besed. Cesarsko odlikovanje, pravi, zlati križec s krono, ki se izroča trbojskemu občanu, hrani prav lepe nauke za vse. V govoru omenja gospod dekan, kako častimo in molimo sv. križ, znamenje odrešenja, kako nosimo udano in voljno vse križe in težave, da si prislužimo zlato minljivo krono nebeško. Na to se poda šolska mladina v okrašeno šolsko poslopje; za njo pa slav-ljenec, povabljeni gostje in drugi občani. Po kratkem nagovoru, omenjajoč odlikovaučev.h zaslug pri zemljiški cenilni komisiji, kot mnogoletni bivši župan in sedaj kot občinski odbornik, kot načelnik cestnega odbora kranjskega pri zgradbi čirčiške ceste in smledskega mostu čez Savo, pripne gosp. okr. glavar zlati zaslužni križec s krono g. Jožefu Ker-šiču na prsi z željo, da bi odlikovanec dolgo nosil to znamenje cesarske milosti. Slavljenec se zahvali gosp. okr. glavarju za ta znak cesarske ljubezui in ga prosi, da blagovoli sporočiti njegovo zahvalo na najvišje mesto. Gosp. deželni glavar pozdravi od-likovanca kot starega prijatelja ter omenja, da je v slavljencu odlikovan častiti kmetski stan. Kranjski dekan preč. g. Mežnarec, pozdravljajoč odlikovanca v imenu kranjske dekanije, pravi, da se je slavljenec vedno ravnal po starem geslu: „Vse za vero, dom, cesarja", se je vselej kazal pravega katoličana, bil vedno prijatelj duhovščini, kar spričuje zlasti ta okoliščina, da je danes toliko duhovščine navzoče. Ko je še domači gosp. učitelj v imenu šole g. J. Keršiča kot načelnika kraj. šol. sveta pozdravil, povabi odlikovanec vse povabljene goste, svetno gosposko, duhovščino in kmetske zastopnike na svoj dom. Do 70 gostov se .je zbralo na njegovem domačem vrtu. Gosp. slavljencu želimo, da vživa mnogo let to cesarsko odlikovanje.
(Iz Amerike) poroča „Amer. Slovenec", da se je 22. julija ponesrečil v Tovveru Minn. v rudniku slovenski rojak Nikolaj Rozman, doma iz Radovice pri Metliki. Naravnaval je namreč tir za vozove, ki so odvažali rudo iz jame. Kar prileti težko obložen voz, ga pahne po tiru in mu zmečka obe nogi. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je še tisti dan umrl. — Ravno tam so zopet odpustili nekaj rudarjev, dela jih sedaj le še okoli tisoč rudarjev, kakih 200 jih bodo baje do zime še odslovili. Sedaj torej ne kaže hoditi v Ameriko. — Bogoslovec slovenski, g. Vit. Hribar, je bil 29. julija v Cleve-landu posvečen za mašnika ter je 30. julija obhajal novo mašo v češki cerkvi Marije Lurške na Buoad-Way.
(Dvojezični ulični napisi.) Odločba praškega namestništva, da se imajo odpraviti dvojezični na-
Najprej smo si ogledali zaklad sv. Antona, velikega čudodelnika. Videli smo njegov jezik, prst, čeljust, lase in obleko. Videli smo tudi tri trne iz krone Jezusove, mnogo relikvij raznih svetnikov in pa krasne darove. Tudi ta zaklad je hotela laška vlada ugrabiti, a uprli so se jej meščanje. Vsled tega je morala odstopiti od svojega namena.
Potem smo občudovali velikansko	cerkev. Ta
krasna hiša božja ima 7 velikih kupol,	dva visoka in več manjših stolpov. Cerkev je dolga 95 metrov, široka 34 metrov, visoka 37 metrov.
Na levi strani je kapela sv. Antona. V njeni sredini je oltar, v katerem počiva svetnik. Kapelica je polna obljubnih tabele. Na stenah je kaj mojster-sko v kamnu napravljenih devet največjih čudežev velikega Padovanca.
Ko smo se goreče priporočili sv. Autonu, smo obiskali cerkev sv. Justine. Ta cerkev presega po velikosti cerkev sv. Antona. Dolga je 111 metrov. Zidana je v podobi križa, v pravilnem renesanskem slogu. Iznad nje moli 8 kupol in visok zvonik. V glavnem oltarju počiva sv. Justina. Na levi strani od velikega oltarja se hrani telo sv. Lukeža, na na desni pa sv. aposteljna Matije. V tej cerkvi počiva še mnogo mučencev, mej njimi tudi sv. Pros-docim, prvi padovanski škof.
(Dalje sledi.)
pisi v Pragi utegne naposled še vladi sitnosti delati. Vsi češki listi pišejo, da morajo češke manjšine po nemških mestih zahtevati, da se napravijo tudi češki napisi, tako tudi Cehi ua Duuaju. To vendar ni mogoče, da bi član 19. osnovnih zakonov veljal le za češke kraje za nemške pa ne. Cehi iz Duhcova obrnili so se brzojavno ua namestništvo, da nemudoma ukaže v Duhcovu napraviti tudi češke napise.
(Iz pod Ostrovca.) ^Slovenec" je prinesel v št. 180. vest, ds se spet kolera razširja. Naj priobčim slučaj katerega priča sem bil. Osmega t. m. sem potoval v Celje. Na postaji „Pragersko" je iz železniških vozov izstop lo mnogo delavcev iz Italije, vra-čajočih se z Ogerskega domov. Kolikor sem zvedel bili so ti ljudje na delu v Marmaros Sziget-u, tedaj blizu Gališke meje. Uže na Pragarskem je bilo enemu delavcu silno hudo; le težko so ga tovariši spravili v železniški voz. Ko se peljemo proti Celju stopi k nam konduktdr rekoč „enemu Italijanu je tako hudo, da bode težko živ v Cilje se pripeljal". Nikdo ni slutil, ali vsaj povedalo se ni, da je bil ta delavec bolen ua koleri. V Celju ga kmalu v bolnišnico prepeljejo, kjer je umrl 9. t. m. zgodaj. Zdravniki so izrekli da je umrl za pravo azijatsko kolero.
(V vodo je skočil) sinoči ob 10. uri v Ljubljani ob St. peterskem nabrežju J. Križaj, nekdaj mizar v parnem mlinu, star 65 let. Vzrok samomoru je baje bolezen in zmešanost. Odnesli so ga v mrtvašnico k sv. Krištofu.
(Dalmatinske novice.) Dne 6. t. m. je umrl bivši provincijal pokrajine sv. Jeronima in dosedanji definitor in kustos kotorskega samostaua. Blagi pokojnik, katerega je škoda celi provinciji, je rojen iz Starega grada. — Čudno očitanje se sliši češče v zadnjem času. Italijanaši, katerih nekateri kaj glasno imenujejo Italijo svojo domovino, očitajo Starčeviču in njegovi stranki, da *je proti vladi in vladarski hiši. Raje naj sebe poboljšajo. — V Nevesinju je strela zadela več častnikov, ki so skupaj stali. Jednega je ubila, več jih je ranila. — „Smotra", srbski list, se jezi nad „Narodnimi novinami", ker so se malo zadele ob Srbe. „K. Dalm." pravi, da bo ma-žaronski list gotovo postal sedaj radikalnejši, nade-jajoč se — sprave. Zmešnjava je po mnenju tega lista že zdaj in bo še vedno večja. — Vinogradi letos prav dobro kažejo, po nekaterih krajih bo vina nenavadno mnogo; lov na sardele iu korale se je tudi dobro obnesel. — V „Kat. Dalm." zadnjem broju je jako pikra kritika „istorije srpske crkve od episkopa Nikanora Ružičiči. U Zagrebu 1893". Presijajni gospod pravoslavni škof se je v tej knjigi jako nesrečno izkazal. Zabavljice proti katol. cerkvi in Hrvatom so čudovito predrzne. Pisatelj pravi na pr.: „Hrvatje so v svojem fanatizmu do katolištva in papeža nadkrilili poslednji čas celo Špaujolce, ki so vstvarili papežke inkvizicije in presegli so vse druge katoliške narode, če tudi razven njihovih duhovnikov ne vedo ničesar, kaj in kako molijo v cerkvi." Dalje pravi: „Vsa gorenja Pano-n i j a , sedauja ožja Hrvaška s Slavonijo, Istro in Dalmacijo je srbska last. Od jadranskega do črnega morja, od Grške do Karpatov in belega morja sega srbska domovina, razdeljena na b r e z b r o j n o malih deželic. Sedanji Hrvatje in Slavo n c i so p o d -ložniki mažarski, Dubrovnik je srbski, ker je še dandanes gospodujoča narodnost srbska." Potemtakem res ni mogoče, da bi se Hrvatje udali tako preslepljeaim srbskim sorojakom in lahko umevamo, da je nasprotje mej obema straukama od dne do dne silnejše.
(La litargia slava con particolare reflesso ali' Istria, studio di Giov. Pesante.) Pod tem naslovom je izdal znani nasprotnik slaveuske liturgije kauonik Pesante v Poreču pri G. Coanu 175 stranij broječo knjižico, koder skuša pobijati spis preč. g. dr. Fr. Volariča o tej zadevi. Zanimivo je, da knjigo oglaša i glasilo isterskih liberalcev, menda vsaj ne iz po-i sebne skrbi za cerkev.
(^Hrvatski učitelj",) hrvatski pedagogični list sta že uajtopleje priporočila duhovstvu v naročevanje \ prevzv. gg. škof J. J. Strossmayer iu nadškof dr.
J. Stadler. Vlanska katehetska skupščiua je bila i namreč zbrala poseben odbor, ki je imel poprositi j hrvatske škofe, naj priporoče imenovani list. Ne-; davno ga je priporočil tudi vč. g. J. Pavleš č, kapiteljski vikar zagrebške škofije rekoč, da „Hnatski učitelj" „ stoječ na č i s t o t a to I i š kem stalu lepo zadovoljuie svoji nalogi kot pedagogično glasilo". V tem čestitamo listu in Hrvatom.
(Kanonik Pencian) je te dni umrl v Tarbesu pri Lurdu. Ranjki je pripravil Bernardko ua prvo sv. obhajilo in ž njim je umrl zadnji cerkveni očividec čudežnih prikatnij M. B.
(Židje) imajo polovico vsega premakljivega narodnega imetja na Fraucoskem, ki ga je blizu 80 milijard. In vendar je Židov samo 300.000, kristjanov pa 36 000.000. Tako poroča Bulletin de la So-ciete de Statistique.
(Grajenje cenili hiš za nradnike.) Ker so vzlasti uradniki velikrat v zadregi pri izbiranju stanovanj, snuje se, kakor se nam poroča, v Ljubljani društvo za zgrajenje ceuih hiš z vrtovi za uradnike, kakor se nahajajo taka društva po nemških mestih. Z vplačevanjem malih letnih zneskov iu po 10—15-letni amortizaciji bo tudi slabeje plačanim uradnikom omogočeno stanovati pod svojo lastno streho. Društvo s takim namenom je prav primerno v Ljubljani in pohvale vredno, zato le želimo, da kmalu prične s svojim delovanjem.
(Z Reke.) Te dui je razprodal tukajšnji ruski konzul vse svoje pohištvo, katero bi mu bili drugače dolžniki prodali. Razkošna soproga mu je napravila 40,000 gld. dolga. Sedaj jo je odpodil od sebe, on pa gre z otroki kot konzul v Belgijo. Vse ga pomiluje kot poštenjaka, nesrečnega zaradi žene.
(Iz Prage,) 8. avgusta. V farni cerkvi „Panny Marie Sučžuč" se je obesil ondotni cerkvenik Josip Zasadil; samomor je storil iz blaznosti. Cerkev je še isti dan zopet posvetil na povelje nj. em. kardinala gvardijan frančiškanskega samostana P. Kazimir Ad&mek. — V cerkvi sv. Vida na Hradčinu je kradel krajcarje iz pušice neki Tumpach. Prijeli so ga in zaprli. — V tvornici za „kapseljne" se je ponesrečil delavec Ortman. Hišica, v kateri je delal, je popolnoma razdejana. — Električna železnica iz 4Prage v LiLefi se bode v kratkem zgradila. Podjetnik g. Franc Krlžk je bil radi tega poklican na Dunaj. — Nov „sport" : Neka dama je sedela na vozičku, kojega sta peljala po pražkih ulicah dva j — kozla. Da je imela mnogo gledalcev, ni treba | omenjati. — Osrednja šolska matica napravi začet-; kom šolskega leta štiri nove šole, in sieer v stfio-skem, lounskem, liberškem in dččinskem okraju.— Matična češka šola v Teplicah ne postane še javna šola, dasi tudi jo obiskuje 300 otrok. — V Lovo-sicah si prizadevajo dobiti češko šolo, zoper to pa i rogovili „Leitmeritzer Ztg.", grozeč, da objavi v , prihoduji številki imena onih, ki se bodo za to stvar ! potegovali. Tako hočejo ohraniti „nemški" značaj j mesta, v katerem se nahaja šesti del Čehov. — Umrl je v samostanu sv. Tomaža bivši provincijal avgustincev, P. Pavel Hackl, star 81 let. — V Litomišli bodo letos oslavili 250'etni obstanek on-dotne gimnazije; ustanovila jo je Febronija plem. Pernstein. — Hči kneza Adolfa Schwarzenberga, Marija Alojzija, je stopila v novi samostan na Srni-chovu. Obljube bode storila 20. t. m. — Židovska skupščina v Plznu ima svojo pisarno v stari sinagogi. Tje je prišel neki David van Streel prosit podpore, ob enem pa ukradel 1000 gld. Tatu so lovili in vlovili. Policaja, brez katerih bi bil ptiček ubežal, sta dobila za svoj trud preimeniten dar od skupščine — jeden goldinar. — Po nekaterih okrajih nastaja že. vsled slabe letine beda. Zastopniki onih okrajev so se obrnili za podporo na deželnega maršala in ministerstvo.
(Izgredi v Velikem Varadinn.) Predvčerajšnji naš telegram poroča o velicih izgredih v Velikem Va-radinu. Povod tem izgredom je dalo to, da je škof Pavel zaukazal, da se v nekaterih cerkvah mora pro-povedovati rumunski. To je škof seveda stori le za-l radi tega, ker je večina prebivalcev dotičnih krajev ; rumunska. Neki mažaron župnik Pituk je izdal brošuro, v kateri trdi, da je zadnji čas duhovščina po-j rumunila 24000 Mažarov. Ta župnik se pritožuje, j da so njega upokojili zaradi mažarskega domoljubja. Ta kujiga mrgoli polno neresnic. Sicer je pa že zaradi tega ni pripisovati nobene važnosti, ker župnik ni pri prav pravi pameti in je že zaradi tega bil v aradski bolnici. Ta kujiga je pa tako razburila Ma-žare, da so pobili okna škofijski palači, potem tudi ; kanonikom, cerkvi in tako dalje. Le vojaki so nare-| dili red.
(Zavetnik medicincent.) Medicinski in farma-cevtičui oddelek lilskega vseučilišča na Francoskem I je te dni z največjo slovesnostjo postavil kip na j čast zavetniku svojemu, sv. Lukežu. Štirje škofje so bili navzoči pri tej slavnosti, ki nam kaže, da tudi , loža ne zmore vsega in da je mnogo mladih mdž i še vedno pod Kristovo zastavo. Naši medicinski od-
delki bi si morali sedaj .izbrati v zavetnika brez dvojbe kakega — novodobnega Žida.
(Svoboda pri liberalcih.) Nekako 800 francoskih bogoslovcev, ki so že prejeli vsaj manjše re-dove, mora h krati izvrševati svoje vojaške dolžnosti. Nedavno so dva vojaka bogoslovca iu 59. polka obsodili v zapor za 15 dnij, ker sta v vojaški obleki bila pri sv. maši. Prav imajo liberalci, da se hudujejo nad klerikalna nestrpnostjo!
KATOLIŠKI SKLAD.
Za »katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove:
Povodom veselega družinskega dogodka 3 krone . . gld. 150 Janez Oblak, mestni kapelau pri sv. Jakobu v Ljubljani, mesečnino
za junij iu julii....... „ 5'—
Mala stava (5 kron)...... 2 50
Franc« Safrau, cerkvenik pri sv. Jakobu v Ljubljani, veseleč se dovoljenja za novi frančiškanski samostan na Brezju, 2 kroui ... „ 1 — Josip Kerčou, župnik v Pred-
osljih pri Kranju, za sedaj ... „ 5'— Janez Ne p. Oblak, častni kanonik, mestni župuik in dekan v
Kamniku .... -.....100 —
Dr. Vinko Gregorič, primarij deželne bolnišnice v Ljubljani, me-
sečnino za avgust...... „ S'—
Nikolaj Križaj, župnik na
Premu.......... „ 20 —
Dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici, mesečnino za julij, avgust in september ... „ 15'— FranceTreiber, mestni kapelan
v Celovcu.........„ 5'—
Anton Zupančič, profesor bogoslovja v Ljubljani, mesečnino za julij, avgust in september ... „ 15'— Dr. Janez Semen, profesor bogoslovja v pok. v Ljubljani, mesečnino za iulij in avgust .... „ 10'— Konrad Tekster, kurat na CjIu
nad Vipavo........ „ 5 —
Gorjanska stava (1 krona) . . „ —-50 K. M., župnik v Istri. 2 kroni . . „ 1'— Ivan Belec, župnik pri »v. Martinu v Istri, mesečnino za julij, avgust
in september........ 5-—
Vesela družba 1 krono ... „ —'50 Dr. Janez Janežič, profesor bogoslovja v Ljubljani, mesečnino za junij.......... , 10 —
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V Ljubljani, v god sv. Lavrencija I. 1893.
Josip Šiška,
tajnik „izvr$ujočegi odseka".
Darovi za „katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofijski tajnik v Ljubljani.
Društva.
(Dramatična šola.) Opozarjamo še jedenkrat vse gospodičine in gospode, ki čutijo veselje in zmožnost za slovenski oder, naj se oglašajo za dramatično šolo, ki se prične 16. t. m. v Ljubljani. — jPo sedanjem naglem razvoju narodnega gledališča soditi, potreboval bode naš oder prav ktnalu novih angaževanih močij in dobrim učencem šole omogočil se bode pozneje primeren zaslužek, Tser dramatično društvo stalne igralce že izdatno honorira. Ako se oglasi zadostno število učeucev, bode društvo naročilo z Dunaja učitelja, kateri je član duuajske gledališke šole in ki slovi kot izvrsten igralec in učitelj. — Tudi uamerava društvo to leto najboljšega učenca eventualno poslati na kako dunajsko gledališko šolo, da se še nadalje izuri. — Med našim mladim občinstvom se nahajajo brez dvoma igralni talenti, in zaradi tega naj ne zamude te izvanredne prilike, da se vpišejo v šolo, katera ni le zanimiva in koristna, temveč zamore jednemu ali drugemu odpreti lepo bodočnost.
(Vabilo k t o m b o 1 i,) z godbo in petjem, katero priredi gas lno društvo v Smartiuu pri Litiji s sodelovanjem pevskega društva „Zvon" in tamburaškega zbora v uedeljo dnu 13. avgusta t. I. na vrtu g. Josipa Jakliča. Cisti dohodek je namenjen za napravo društvene shrambe in še potrebnega gasilnega orodja. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
(Zveza slovenskih posojilnic v Celju.) Vabilo. V pporazumljeuju z oudotnimi domoljubi sklicuje „Zveta slovenskih posojilnic v Celju" usta-
novni občni zbor za novo okrajno posojilnico v Kostanjevici v nedeljo due 13. avgusta 1.1, s sledečim dnevnim redom: 1. Sestava pravil. 2. Volitev odbora (načelstva in nadzorstva). „Zavezo slovenskih posojilnic" bode zastopal g. Ivau Lapajne, tajnik okrajne posojilnice v Krškem. Zboruje se v gostilni gospe Bučarjeve. Začetek ob 3. uri popoludne. —
V	Celju 8. avgusta 1893. — „Zveza slovenskih posojilne": M hael Vošnjak.
(Bralno društvo v Radečah) vabi na veselico v dan 15. avgusta v društvenih prostorih. V>pored: 1. Pozdrav. 2. Tombola. 3 Petje. 4 Prosta zabava, pri kateri avira domača godba. — Vspored petja: 1. M^ugot: Moj dom. 2. Vogel: Glas domovinski. 3. Forster: K ti ca slov. narod. Desni. 4. I. Ipavic: Oblaku. 5 Vilhar: Slovenec i Hrvat 6 Je-klič: Pevčeva pomladanska. 7.	Slovenec sem.
8. Eseuhut: Mazurka. 9. Mašak: Lahko uoč. 10. Abt: Večerna. — Pri petju sodeluie osem pevcev ljubljanskega pevskega društva „Slavec". — Začetek ob 5. uri popoldue. — Vstopnina za neude 30 kr.
—	Opomnja: Pred vsporedom se vrši začenši ob 4. uri popoldue ustauovni zbor Radeške posojilnice, pri katerem bode predaval g. Lapaine s Krškega.
—	Darovi in dobitki v namen društva se hvaležno sprejemajo.
(Vodstvo c. kr. poštno-hranilnič-nega urada na Dunaju) razposlalo je okrožnico s poročilom glede prometa v mesecu juliju. Nam je ista dospela v roke v četrtek. V minolem mesecu se je po nabiralnicah po državi vložilo lŽ9.777krat za 2,717.394 gld. 22 kr. v varčeval nem in 757 925krat za 104,907.283 gld. 3 kr. v čekovnem oddelku, torej skupaj 887.702krat v znesku za 107,624.677 gld. 25 kr.; od tega pride na Štajersko 47 213 vlog za 4,182.386 gld., na Koroško istih 14.276 za 1.357.833 gld., na Kranjsko 11.416 za 1,026.861 gld.. na Dalmacijo 4553 za 399,768 gld., na Primorje (Istra Gorica-Gradiška-Trst) 15.486 za 1,858.369 gld.; v obeh oddelkih skupaj pa se je izvzelo 233.948krat za 105,213.691 gld.; od tega po naših krajih pride na Štajersko 7499krat za za 2,111.264 gld., Koroško 1838krat za 360.472 gld., Kranjsko 1680krat za 481.302 gld., Primorsko 3951krat za 1.298.029 gld. Od 12. januvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, se je vložilo 6.695.863.962 gld. 51 kr., a vrnilo 6.618 145.187 gld. 14 kr.; v blagajnici je torej preostalo čistih 77,718.775 gld. 73 kr. V omenjenem mesecu je število vložnikov naraslo za 4098 oseb v varčevalnem, za 191 v če kovnem, za 120 v nakazničnem prometu. Med ljudstvom nahaja se 10.162 knjig-reutovnic v vrednosti zk 16 290.880 gld.. potem 952.290 vložnih in 22.667 čekovnih knjižic. Izmed slovenskih knjig-vložuic je nekdo izgubil svojo, ki jo je dobil v Divači, vredna je 124 gld. 93 kr.; ako lastniku ne pride v roke do dne 26. t. m., dobil bode novo, nepošten imejitelj si pa itak s takšno knjižico ne more pomagati nič, če izvzameš pot do sodnika. —
V	neuradnem delu okrožnica objavlja črtice o pošt-nej hranilnici na Ogerskem, Fraucoskem, Nizozemskem, Švedskem, Belgijskem.
Telegrami.
Marija Celje, 12. avgusta. Nad tisoč slovenskih romarjev srečno došlo. Slava Mariji!
Dunaj, 12. avgusta. Trgovski minister je dne 9. avgusta izdal ukaz na vse uprave železnic, v katerem jih spominja na obrambne naredbe proti zanesenju kolere, priporoča, da skrbno pazijo na ves osebni promet in imajo pripravljena razkužilna sredstva.
Budimpešta, 11. avgusta. Vsi ogerski listi obsojajo demonstracije v Velikem Va-radinu in opominjajo prebivalstvo, da miruje.
Rim, 12. avgusta. Včeraj je umrl jeden, o katerem se misli, da je imel kolero.
Madrid, 12. avgusta. Oporeka se novica, da vlada misli zahtevati, da se plačuje carina v zlatu. Kraljevo zdravje je izvrstno.
V	vseh pokrajinah je mir.
Kodanj, 11. avgusta. Do 21. t. m. se kralj in kraljica preselita v Fredensborg. Dne 21. t. m. pride kraljica grška, dne 25. t. m. pa ruski car in carica.
Washington, 12. avgusta. Debata o srebrnem denarju se je danes začela. Pri-vrženci srebrnega denarja so prepričani, da zbornica odpravi Shermanov zakon, ali se nadejajo, da izsilijo v senatu kompromis.
Buenos Ayres, 10. avgusta. Kari Fe-jedor je izbran za razsodnika, da se zopet napravi red v pokrajini Buenos Ayres.
Bombay, 12. avgusta. Tu so veliki nemiri. Več ljudij so že zaprli. 4 indijske tem-pelje in 2 mošeji so razrušili.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
7
Spominjajte se
katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
Listnica vredništva:
G. Fr. Giirtnerju, učitelju v Velesovem: Potrdimo, da nismo od Vas prejeli novice: Zločin, objavljene dne 2. avg. v našem listu.
Uinrli so:
10. avgusta. Ivana Keber, zasebnica, 74 let, Streliške ulice 8, Gallensteinova bolezen.
V boln išniei:
9.	avgusta. Terezija Prosen, gostija, 70 let, caries verte-brarum.
10.	avgusta. Marija Turk, gostija, 48 let, oedema pulin. — Janez Rajer, gostač, 70 let, marasmus senilis.
V vojaški bolnišnici:
10. avgusta, Franc Juvan, infanterist, 22 let, jetika.
Tržne cene v Ljubljani
dne 12. avgusta.
	gl.|kr			gl-	kr.
Pšeni"*. m. st, . . .	7	80	Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „	_	66
Rež, „ ...	6	—		—	80
Ječmen, „ ...	6	25	Jajce, jedno „	—	2
Oves.....	7	50	Mleko, liter....	—	10
Ajda. r ...	8	50	Goveje meso, kgr. .		64
Proso, . ...	6	—	Telečje „ „ .	—	48
Koruza, „ ...	6	—	Svinjsko „ „	—	60i
Krompir......	3	20	Koštrunovo „ „ .	—	36
Leča, hktl. . . .	12	—	Pisane«.....	—	35
Grah.....	12	_	Golob .....	—	16
Fižol, ....	10	—	Seno. 100 kgr. . .	2	50
Maslo, kgr. .	—	96	Siama, „ . .	2	14
Mast. „	—	70	Drva trda, 4 kub. mtr.	6	40
Speh «vež.	—	62	„ mehka. „	5	
Vremensko sporočilo.
a « O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	t- 2 a 3 'B*- s
opazovanja		zrakomera T mm	toplomera po Celziju			E ag
11	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. *. zveč.	736-1 7343 735 6	12-2 25-0 18-4	il. zap. m. vzh. m. szap.	megla oblačno jasno	000
Srednja temperatura 1S'5°, za 1'4" pod normalom
Zalivala.
Ob priliki visokega cesarskega odlikovanja z zlatim zaslužnim križcem s krono so se me mnogostranski v pismenih čestitkah spominjali premnogi prijatelji in znanci svetnega in duhovskega stanu. Ker se ne morem vsakemu posebej zahvaljevati, izrekam jim tem javnim potom svojo odkritosrčno zahvalo Posebno pa se zahvaljujem preblagorodnemu okrajnemu glavarju kranjskemu g. G s t e 11 e n h o f e r j u , ki mi je v Ijubeznjivih, laskavih besedah pripel na prsi znamenje cesarske milosti, dalje prečast. gosp. dekanu M e ž n a r c u , ki je blagovolil pri slavnosti v sredo opraviti daritev sv. maše v trbojski cerkvi in potem še nekaj spodbudnih besed spregovoriti in slednjič vsemjgostom, duhovskim in svetnim.
V Trbojah, dnč 10. avgusta 1893.
402 1
Jožef Keršič,
načelnik okraj. cest. odbora kranjskega.
Vozniki z vozovi
dobe trajno delo. Prevažanje šin iz Litije v Trebnje in Veliko Loko. Dnevni zaslužek od 6 do 7l/, gld. 399 1 Več pove ekspeditor A. Saiz v Litiji na kolodvoru.
mškk,
'in ^ss* sip'1' :
JL
#
J)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici (Gorz), ulica Morelli št. 17,
se priporoča prečast. duhovščini za napravo	cerkvenih posod in orodij ""•H iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-22
Kot primerno d&rlloe priporočamo osobito preč. ^ katehetom ob konon šolskega leta:	. JsT ,
pominske podobice
petdesetletnice škofovanja
^m, sv.Očeta LEONA XIII.
OD
S
Dobivajo se v Katoliški Tiskarni in liukvarni
100 komadov gld. 1*50.
£
J. Hafnerjeva pivarna
v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 47.
Zaloga priznano izvrstnega vrhniškega piva. — Naročila na pivo v sodčkih ln zabojih po 25 steklenic. Dostavljenje na dom brezplačno. 27fi (20-13)
Znana restavracija s prostorno dvorano in najlepšim velikim, zračnim vrtom.
Jfovourejeno krito kegljišče, pripravno prav posebno zu druiblnsko kegljanje.
Ut£■ Uhod tudi iz Poljske ulice
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a
A. PAICHEL,
(los) 27 zobozdravnik
pri Hradeckega mostu I. nadstr.
XXX
OlaNOvita
radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in slato svetinjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Briielju in Tunisu.	324 7
6. Piccoli-ja, lekarjav Ljubljani
j* vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi žolodeo, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno
__pospeSujo.
Izdelovatelj razpošilja io proti povzetju zneska v zabojih po 12 stekleni« za 1 gl. 36 nove., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 26 novo. Poštnino plača vedno naročnik. Gena eni steklenici 10 novoev.
Iiudovik Puh
mizarski mojster in polagatelj parketov
v Ljubljani, Pred PrulamI št. 19
se priporoča za
in za
n
386 3—2
vse po najnižji oenl, cenejši kot drugod z zago-»v1 toviloin trajnega in dobrega blaga in dobrega dela.
Parketni vzorol se lahko ogledajo pri njem, ter Sj^ prod ja tudi voščilo za tla po najnižji ceni.
Organist
z dobrimi spričevali išče službe, katero želi v teku jednega meseca nastopiti. — Več pove upravništvo.	366 6
veščega slovenskega in nemškega jezika, sprejme pod ugodnimi pogoji takoj v svojo prodajalnioo z mešanim blagom
Franc Fischer
395 3-2	v Kamniku.
Radna.
Preskušen zdravilni vrelec za bolezni v mehurju in želodcu ter protin. Odlično okrepčevalna pijača, ker ima v sebi mnogo ogljenčeve kisline.
Zdravile
Slatina-Radna
pivno in kopalno zdravljenje (železno in slatinske toplice) , hidropatično zdravljenje, masaža itd. — Prospekti zastonj in franko.	301 9—7
Ravnateljstvo kopališča Radna
(na Štajerskem).
Izšla je ravnokar času primerna knjižica z naslovom
Izšla je knjižica
Slovenski liberalci in loža.
Poročilo stalnega odseka za davke, j j Študija slovenskih verskih razmer.
Preosnova davkov.
Spisal Fr. Povše,
državni poslanec.
Cena iztisu 10 kr., s pošto 12 kr., na 10 komadov jeden po vrhu.
Spisal: Liga + 53.
; Komad stane 12 kr., po pošti 15 kr., na 10 komadov jeden po vrhu.
Obe knjižici clohito so v »Katoliški Bukvarni'.
Otročji vozički
jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6-—, 7"— 8-—, 9-—, 10'— in višje po vsaki ceni do 20 gld
Anton Obreza,
tapcclrnr,
v Ljubljani, Šelenburgove ulice I.
Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov.	537 50-40
zdravstveno oblastveno preskušeno zobno čistilno sredstvo
Sarg-ovo
KALODONT.
Dobiva se v lekarnah in parfumerijali itd. kos po 35 kr. (539) 22-19
Št. 7542.
398 3-1
fj^Vajprimemejša darila za vsako priliko so^jj
švicarske žepne ure [h
katere ima v največji izberi v zalogi
France Čuden, M
preje 6EBA,	U
ura** v I J iil»IjsMii, L J Slonove ulice štev. 11. itf
Po najnižji oeni dobe se tudi naj-
rane in s stojalom, ure-
raznovrstnejše
stenske ure, ure za dvo- jjTj
s- [lf;
budilnice itd.
Največja zaloga prstanov, uhanovi verižic, srebrnih in zlatih, vse po to* LJJi varniški ceni.	185 20 p $
H Popravila izvršuje točno pod Jamstvom. — Ilustrovani ceniki so [HI ^ ^ franko na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno. ^ ^
Za Kranjsko se razpišejo sledeče
službe okrožnih zdravnikov,
in sicer:
a)	z letno plačo 800 goldinarjev:
1.	v Bohinjski Bistrici;
2.	v Črnomlju;
3.	v Kočevski Reki;
4.	v Senožečah;
5.	v Železnikih;
b)	z letno plačo 600 goldinarjev:
6.	na Brdu;
7.	v Logatcu;
8.	v Postojini.
Prosilci za jedno teh mest vložč naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani
do 10. septembra 1893. leta
ter v nj.h dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževauo življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega iu nemškega jezika.
Ocl dež. odbora ki-anjske^a.
V Ljubljani, dne. 9. avgusta 1893.
f
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
KgM«	33 52—33
athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava
z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namošane ali s surogati pomešano navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa Se zdravejšo in redilnejšo kavo. - Neprekosljiva kot dodaja navadni kavi. - Pona-
redeb se skrbno izogibaj. — */» kilo 25 kr. — Dobiva se povsod.
Pristno samo v R»«vl B la zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko
Solidne, zložne
močne in čudovito cenene
stole
vsake vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa.
Jos. Mč-a
v Bistri,
poŠta Borovnica.
(230 52-16)
Št. 6615.
Naznanilo.
396 3—2
Zaradi glavnega .snažen ja uradnih prostorov ostane
deželna bla
od 10. do vštetega dne 19. avgusta 1.1.
strankinemu prometu zaprta, Deželni odbor vojvodine Kranjske.
V L j u b 1 j a n i, dne 8. avgusta 1893.
Gričar & Mejač
prej M. Neumann
Največja zaloga
Jj Lfal IUUU i j muiiuiivu i j za gospode ln dečke;
jopic, mtelet, pelerin
za gospe ln gospodlčine.
Obleke in plašči za otroke vsake starosti.
Točno Izvrševanje naročil na vsakovrstno
duhovniško obleko |
Iz dobrega blaga po nizkih oenab.
i67(2i) Uniforme
za državne uradnike vseh kategorij.
Zaloga najmodnejSega tu- in inozemskega snknenega blaga (štofa)
iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtačl in vse drugo za gospode, deinl plašči, jopice, manteletl in vsi konfekoljskl predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se
tudi po jako nizki ceni oddaje na meter.
Najboljše srajce, manšeti in ovratniki.
stane pri meni eden modroe na peresih (Pedermatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo.	Pri naročilih z dežele naznani naj 89 vselej natančna mera postelje v notranji luči. '•d — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 1.
Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žlmnio, garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela.	T
_ Ceniki s podobami zastonj in franko — Hitra in poštena postrežba, *T* nizke cene. ""•H	536 50—40
338 26-
m
6
izdelova telja napisov.
Pleskarska obrt za stavbe lit niebelje.
Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene.
ji! jj
lzdelovatelj cerkvenega nrodja
v Ljubljani, Poljanska cesta 8 [Hj
(poleg AlojzljevlSča) 74 2
se priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno rili izdelovanje vsakovrstne
iz zlata, srebra ali druge kovine fcji
po uzorcih ali lastnem načrtu. LOi
LFL	P® uzorcin an lastnem načrtu. jfj
U	dts~ Izvršeno blago pošlje dobro, varno RS
zavito poštnine prosto. 'aJJ» 29 52-29 Wh
,SLAVIJA'
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
zavaruje
človeško življenje
po vseh kombinacijah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke ^Slavjje* imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende. katera je doslej iznašala po I0°/0, 20°/0, 25% in jedno leto celo 48° 0.
Za škode izplačala je doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico.
Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje
pri m ere:
1.	Miha Dolničar iz St. Vitla nad Ljubljano zavaroval se je dne 15. oktobra 1873 in je umrl dne 11. avgusta 1874. Vplačal je 30 goldinarjev 60 krajcarjev, dediči njegovi pa so prejeli od banke »Slavije" 1000 goldinarjev.
2.	Josip Zanoškar, deželni oficijal v Ljubljani, zavaroval se je dnč 10. aprila 1874. Do svoje smrti dne 22. februvarija 1S76 uplačal je 125 goldinarjev 28 krajcarjev, banka „Slavijau pa je dedičem njegovim izplačala 1000 goldinarjev.
3.	Henrik grof Wurmbrand v Konjicah zavaroval se je dne 15. marca 1875 ter je do svoje smrti dne 15. marca 1877 uplačal 1188 gld., dediči njegovi pa so od banke vSlavijeu prejeli 6000 gld.
4.	Anton Ahčin, župnik v Begunjah, zavaroval se je fine 1. avgusta 1870. Po smrti njegovi, dne 17. julija 1881, izplačala je banka „Slarijau kapital 1000 gld., dasi je bilo uplačane zavarovalnine le 364 gld. 98 kr.
5.	Janez Verbič, načelnik postaje na Rakeku, zavaroval se je dne 5. aprila 1878, umrl pa je dne 25. novembra 1$83. V tej dobi uplačal je 174 gld. 96 kr.; banka „ Slavij a" pa je izplačala dedičem njegovim 1000 gld.
6.	Luka Šabec, trgovec in posestnik v Št. Petru na Notranjskem, zavaroval se je dne 30. januvarija 18S2 za 1900 gld. Do svoje smrti dne 17. junija 1884 uplačal je 215 gld. 52 kr., in banka „ Sla rija" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovani kapital.
7.	Dr. Iran Pitamic, odvetnik v Postojini, zavaroval se je dne 10. novembra 1882. Do svoje smrti dnč 9. oktobra 1891 uplačal je 3159 goldinarjev; banka „Slavijau pa je dedičem njegovim izplačala 6000 goldinarjev.
8.	Simon Matejčii, župnik v Starem Pazinu, zavaroval se je dne 10. januvarija 1892 in je umrl že dne 25. februvarija istega leta. Dasi je uplačal le 7 gld. 49 kr., izplačala je banka „Slavija" njegovim dedičem 1000 gld.
9.	Petar Bogovič, župnik v Lunu na otoku Itabu, zavaroval je dne 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam, Milici, Brni in Andjeliji Miletičevim po 500 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dne 28. februvarija 1891 168 gld. 88 kr.; banka »Slavija" pa bode vsakej imenovanih deklic, ko doživi 18. leto, izplačala 500 gld., tedaj vsem trem 1500 gld.
10.	Josip Perko, učitelj r Šmihelu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu lOOO gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. 53 kr.; banka „Slavijau pa bode sinu njegovemu, ko doseže 20. leto svoje starosti, izplačala lOOO gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno
generalni zastop banke „Slavije"
v Ljubljani 120 25-13
v lastni hiši, Oospodske ulice it. 12.
delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobartkih proizvodov, v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko,
priporoča prečastlti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, pa-tronom in cerkvenim dariteljein
altarje, leoe, vsakovrstne svetnike, itatve, k riževa pota, križe, Kristuse, božične jaslice itd. itd.
vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 55 2-2
gC llustrovani ceniki na željo zastonj in franko.
Za dobro delo se jamči.
V Ljubljani
V Ljubljani
Anton Krisper,' Ivan Luckmann, J. Klauer, Jeglič & Leskovic, Peter Lassnik, Ivan Perdan, H. L. Weneel, Frane Terdina, Ivan Fabian, Karol Karinger, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenček, Karol Planinšek, Viktor Schiffer, M. E. Suppan, Schussnig & Weber,
3 Nolidno bliitfo g
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
Uradne
stanuje od 6. avgusta nadalje
Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maSne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	36 (30—17)
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA
v Ljubljani.
3 Nnjuiiijo <;<»»!«- g
Sknšena redilna štnpa za živino,
za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd.
Najboljše in najceneje
kupuje se
železo, raznovrstna železnina, ce ment, okove itd. pri
^^^^^^^^^^^^^^ ako žlvlnče ne more
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr , 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
^^^^aHf^BB^S^i kolen, otrpnenju v
"otekanju nog, me-kurjih na nogah itd.
Ta zdravila za živino se dobijo v 203 18
^Jgfe	V Tj} ubij ani
Mestni trg lO.
272	ZALOGA
nagrobnih križev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledenic,
finih žag itd. po najnižjih cenah.
Zaloga železniških šili
najnižjih cenah.
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s pošto razpošiljajo
I > ii n a j 8 k a borza.
Dn6 12. avgusta.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	96	gld.
Srebrna renta 5*, 16% davka ....	96	.
Zlata renta 4%, davka prosta.....118
4% avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96	.
Akcij« .avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	978	„
Kreditne akcije, 160 gld................333	„
London, 10 funtov stri........126 „
Napoleondor (20 fr.)....... .	9	„
Cesarski cekini........ • •	5„
Nemških mark 100.........61 „
45 kr.
05 . 85 .
50 . 15 . 93'/,, 92 „ 52 >/„
Dn6 11. avgusta.
Ogerska zlata renta 4$.......
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . K% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4»/« % —
Kreditne srečke, 100 gld.......197
St. genois srečke. 40 gld.	67
115 gld. 55 kr.
94 „ - n
147
162 191
98
•50 „
n
25 „ 80 „
50 l 50.,
4 % srečke dunajske parobrodne družbe . .	142 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23 .
Salmove srečke, 40 gld........66 .
Windischgraezove srečke, 20 gld.....—
Ljubljanske srečke.........-3
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	14S
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2880
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	103
Papirnih rubeljev 100 . . ...	130
- kr.
20 „ 30 .
75 . 75 .
50 .
aur Nakup ln prodaja ~£3X vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. •JfnlaatuA i a v f i i t e v narodll na borxl.
Menjarnična delniška družba
„M E! R C U
Nollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferttrasse 74 B.
66
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ar naloženih glavnic. 18