AM SLOVENCI IZUMIRAMO ?
EN PRIMER, KI M IZJEMA
Pastoralna revija „Cerkev v sedanjem svetu“, ki izhaja v Ljubljani, posveča svojo pozornost ne le izključno pastoralnim problemom, temveč tudi splošnim, kadar se ti vsaj indirektno tičejo .pastoracije. Tako smo v številki 9-10 lanskega leta zasledili članek Ali Slovenci izumiramo?, ki ga je spisal župnik g. Vinko soline. Kot potrjujejo še razna druga poročila iz domovine, ta primer ni osamljen, temveč je reprezentativen glede položaja v številnih slovenskih v'aiseh. Ker članek vsebuje zanimive ugotovitve, ga v celoti pona-tiskujemo. Takole piše g. Vinko soline:
V	sosedni hrvaški republiki že dolgo bijejo plat zvona, zakaj „bela kuga“ je zlasti v Slavoniji in Podravini usodno ugrozila bodočnost tamkajšnjega prebivalstva. Zlasti jezuitje, ki so kot lirdrki misijonarji še bolj spoznali boleči rr oblem, so v raznih spisih skušali krščanskemu občestvu zbuditi vest. Pri nas se je pred 12 leti ganil iz vrst vernih Te en sam, profesor dr. Janez Janžekovič. V „Novi poti“ št. 3-4, leto rorp iP priobčil članek „Naj nekdo zakriči!“ K temu ga je vzpodbudil članek v tedniku „TT“ „Dva otroka — res ideal ?“ Istega leta je o -tem predaval tudi na poletnem stanovskem te-psriu Ta duhovnike, kar je nrav tako objavila ..Nova pot“ („V smrt ali živ-ljenie“ št. 7-8, leta 1960). Na koncu predavanja, je dejal: „Še nismo začed umirati, in če bomo začeli, ne bomo takoj umrli. Toda 'Slovencev nas je tako malo. Zato je skrajni čas, da se nevarnosti zavemo, da opozorimo n'anjo vse ljudstvo.“ Danes se vprašam, ali smo duhovniki to tudi storili? Še danes nam najbrž ni jasno, ali že izumiramo ali smo še v isti negotovosti kot pred leti. 'Stanje se namreč ni nič zboljšalo. kvečjemu poslabšalo.
V	tukajšnji osemletki na Bizeljskem je število šoloobveznih otrok v desetih letih padlo ¡skoraj za sto učencev, župnija je seveda izrazito kmečka. Med vojno -so bili prebivalci v celoti prisilno izseljeni v nemška taborišča, kar je bila usoda tudi drugih v tem obmejnem pašo ob Sotli. Zaradi stradanja so mnogi starejši pomrli že v izgnanstvu, drugi pa so se vrnili bolni, da so kmalu po vrnitvi umrli na domači zemlji. Mladi pa so začeli trumoma odhajati v mesta, zlasti v bližnji Zagreb, in v inozemstvo. IDianes je število faranov skoraj prepolovljeno. Pred vojno jih je
’ bilo namreč i^koraj 4000. Za. časa župnika Ignaca Brvarja, ki je župnikoval na Bizeljskem pred izbruhom druge svetovne vojne, je župnija štela rtad 3900 faranov, kakor je zapisano v ,.Kroniki naših župnij“. Krstov je bilo tisto leto še 72, smrti 46, porok pa 10. ■Pripomba V kroniki: „Pač maTo za tako
veliko župnijo! Vzrok: gospodarska kriza! In bela kuga!“ Torej se je že takrat začelo. Kaj bi šele moral kronist zapisati za zadnja leta! Pogledal sem matične knjige za pet let nazaj in ugotovil' tole: Leta 1967 je bilo 31 krstov in 31 pogrebov. Torej stoodstotno ravnotežje. Leta 1968 je bilo 44 krstov in 30 pogrebov. Tisto leto isem prišel na Bizeljsko in senj imel rahlo upanje na izboljšanje. Toda bil sem po nekaj le' tih hudo razočaran. Leta 1969 je bilo 32 krstov in 36 pogrebov. Začeli smo torej izumirati! Leto 1970 je na koncu pokazalo, da je bilo 25 krstov in 40 pogrebov. Celo 15 mrtvih več kot rojenih! Leta 1971 je bilo spet 25 krstov in 37 .pogrebov.
Takšno je torej stanje v naši župniji danes. Kdo naj danes zakriči, če tudi župnikova beseda nič več ne zaleže? Res pa je, da je mladih družin tukaj sorazmerno premalo. ¡Neka. faranka, ki je zdrava in ni zaposlena, ima troje ¡otrok. Srčno rada bi sprejela še kakšnega pod svojo strehe, a mož tega noče. In ni ga mogoče z ničemer prepričati. Komaj sem faranko prepričal, da ¡sama pri tem nima greha, ker le mož tako ravna, da do spočetja ne more priti. In koliko je danes na Slovenskem podobnih primerov ?
Naša župnija danes šteje le še okoli 2400 duš, a 300 od teh je na delu v Nemčiji. Ali se bodo vs’aj ti vrnili, je zelo negotovo. V prvih letih po vojni, ko je bil odhod v tujino precej težaven, so številni mladi ilegalno prestopili mejo. Samo z Bizeljskega je ena taka skupina štela kar 25 mladih, med njimi je bila tudi mlada učitejica. Postaven kmečki' fant, ki se je hotel izogniti vojaški 'službi, jo je pregovoril, da je zapustila službeno mesto in šla z drugimi v tujino.. Posrečilo se jim je; danes so v Nemčiji.
Bridkosti dušnih pastirjev na podeželju torej niso majhne. Pri vsakem pogrebu se 'skorajda spomnim te umirajoče resničnosti in zato je, povsem razumljivo, sleherni krst v tej farni skupnosti najlepše in najbolj osrečujoče doživetje.
1000 LET ŠKOFJE LOKE
Ob priliki ko je Škofja Loka doživela tisoč let je izšel slavnostni zbornik „Loški razgledi“ ki pa 488 straneh vsebujejo 53 prispevkov 37 avtorjev., Iz književnosti so v zborniku zbrani odlomki iz spisov .Valvasorja, Preglja, Tavčarja, Jan'a Plestenjaka, Toneta šifrerja in Lojzeta Županca, dodana pa je še pesem, ki so jo deklamirali leta 1932 ob otvoritvi novega šolskega poslopja v Škofji Loki.
Ali je slovenski Cerkvi potreben Slovenik ?
Duhovniški zavod „¡Slovenicum“ je bil v zadnjem desetletju v emgraciji večkrat predmet polemike, tako glede potrebnosti, kakor glede vodstva. Dejstvo pa je, da je ustanovitev zavoda odobravala velika večina slovenskih duhovnikov v emigraciji, ki je to akcijo pod-prla in so se jim pridružili tudi laiki. Nekateri so zavzeli odklonilno stališče in vztrajajo še danes na. tem. Nekaj posameznikov pa je tekom let svoje stališče spremenilo.
V Svobodni Sloveniji v polemiko o Sloveniku nismo posegli. Objavljamo pa v naslednjem članek, ki nam ga je v objavo poslal dr. Kazimir Humar, škofijski vikar v Gorici, ki bo bralce gotovo zanimal. Članek se glasi:
„Ameriški mir44 v Vietnamu
Kakor že tolikokrat v mioderni zgodovini, je bil Pariz ispet prizorišče podpisa nove mirovne pogodbe, tokrat konca vojne na daljnem indokitajskem polotoku'med Severnim in Južnim Vietnamom. Preteklo soboto, 27. t. m. so ZDA, Severni Vietnam, Južni Vietnam in gverilski Vietcong podpisali pogodbo, s katero so se obvezali ustaviti medsebojne sovražnosti. Mir naj bi se vrnil v Vietnam, severni in južni.
Tvorec tega „ameriškega miru“, kakor ga nekateri nazivajo, je bil sedanji severnoameriški predsednik Richard Nixon, kateremu je preko svojega zunanjepolitičnega svetovalca Henryju Kissingerja, ki je igral vlogo njegovega osebnega delegata na pogajanjih s sevemovietnamskimi komunisti, uspelo doseči mirovni dogovor, po katerem se bodo zadnji ¡severnoameriški in drugi tuji vojaki umaknili iz Vietnama v šestdesetih dneh po podpisu pogodbe in bodo v istem razdobju vrnjeni tudi vsi vojni Ujetniki. Severnovietnamska in 'vietkopška vojska pa ostaneta na svojih mestih v Južnem Vietnamu, s čemer Hanoj obdrži v oblasti skoro polovico dežele. Mednarodna mirovna komisija 1160 mož naj nadzoruje mir, posebna mednarodna konferenca naj garantira mir, prebivalstvo Južnega Vietnama pst naj se svobodno ¡odloči za obliko režima, ki ga hoče imeti.
Neizpodbitno je, da doživljajo ZDA v svoji zgodovini prvi vojaški poraz, odnosno poraz svojih zunanjepolitičnih načrtov okrepljenih z vojaško akcijo. Severni Vietnam je ostal na svojem ozemlju politično nedotaknjen, Južni Vietnam je napol zaseden od ¡severno-vietnamskSih komunistov. Severnoameriška vojska se umika z ozemlja, s katerega se ne umika njen nasprotnik.
Vietnamska vojna je bila vojna, kakršne ZIDA niso v svoji zgodovini še nikdar bojevale, komunizem pa je je že vajen iz druge .svetovne vojne. Komunistične gverile redna severnoameriška vojska ni mogla zatreti z omejenimi sredstvi, ki s® ji bila na razpolago. Zunanjepolitični oziri so preprečevali ameriškemu poveljstvu udariti v središče nasprotnika,' na Severni Vietnam, letalsko bombardiranje ¡samo pa še nikdar ni spravilo nasprotnika na kolena, kar so v Pentagonu morali vedeti že iz izkušenj s Hitlerjevo Nemčijo pred tridesetimi leti.
Prva je v Vietnamu doživela poraz Francija kot bivša, kolonialna sila na indokitajskem polotoku. Leta 1954 je morala podpisati poniževalno premirje s sfevemovietnamski komunisti in pristati na delitev Vietnama v stilu dveh Korej. Takoj po podpisu tega francoskega miru je bilo razvidno, da.sevemo-vietnamski komunisti ne bodo mirovali prej, dokler ne bodo imeli v oblasti tudi Južnega Vietnama. Nad porazom francoske vojske, ki je v svoji zgodovini doživela že veliko porazov, se svet ni čudil. Francija se je s ¡svojo vojsko že večkrat v zgodovini podala na nepre-računljive podvige, ki jim ni bila kos, podobno kakor 'Nemčija. ¡ To sta dva evropska naroda, prvi čustveno romanski, drugi hladen germanski, ki sta vsak po svoje bila v zgodovini vojaško megalómana, in tudi temu primerno poražena. Njuna zunanjepolitična zgodovina je bila obenem tudi njuna vojaška zgodovina, povsem obratno od n. pr. britanske se pravi anglosaksonske zgodovine: tu velikokrat zunanja politika hodi ločeno plot od vojaške. Rezultati so za Anglosaksone zato povsem drugačni. Anglija je skoro brez žrtev odšla iz svojih kolonij in nad njimi še vedno ohranja kontrolo, dasi ne politične in vojaške.
Boj v Vietnamu, ki se je nadaljeval po francoskem porazu, se je ¡spremenil v boj ne med Severnim in Južnim Vietnamom, temveč v boj med ZSSR in ZDA. Prva je ščitila in podpirala Severni, druga Južni Vietnam. Nixonu ne bi bilo ogoče skleniti premirja, če ne bi postavil na mizlo svoje nove karte v Aziji: dogovor e Kitajsko. Ta nov
element, ki se ga bojita tako Hanoj kakor Moskva, je bil eden glavnih razlogov, da so severa.Ovietnamski komunisti sploh postali dostopni za resnejše razgovore. Peking ¡stremi za kontrolo vse Indokine, z njo obeh Vietnamov, Moskvi ne gre v račun kitajski načrt o ustvaritvi kitajskega komunističnega bloka v Aziji, podobnega sovjetskemu komunističnemu bloku v Evropi.
Dvomljivo je, da bo mir v Vietnamu, če bo do njega v resnici prišlo, trajen. Eno je podpis mirovne pogodbe, drago pa mir, kadar je tisti, ¡s katerim se mirovna pogodba podpisuje, komunist. Ni pa nobenega dvoma, da se Hanoj ne bo zadovoljil z deljenim Vietnamom, kakor se tudi Južni Vietnam ne bi smel zadovoljiti z deljenim Vietnamom. Tudi ni dvoma, da bo Hanoj še naprej dobival vso sovjetsko pomoč za pritisk proti jugu, medtem ko bo južni Vietnam, dasi trenutno oborožen do zob z ameriškim orožjem, ostajal več ali manj vojaško osamljen pred komunističnim navalom s severa in ¡severozahoda, iz Laosa in Kambodže. Nikakor ni mogoče namreč izolirati iz vietkonskega problema teh dveh držav, ki sta tudi tarča hanojskih komunistov.
Vsu bivša Indokina bi se morala, po komunističnemu načrtu, prej ali slej spremeniti v področje, podvrženo komunistični kontroli.
Tudi če trenutno ameriška vojska odhaja iz Vietnama, bo nadaljnji razvoj v Indokini še naprej vplival na ZDA. Usoda Nixomovega „častnega mira“, kakor ga je označil severnoameriški predšpdnik, sloni namreč na majajočem se temelju južnovietnamskega režima in njegovega obstoja. Tudi o določilih mirovne pogodbe bodo še dolgo in kritično razpravljali v ZDA in drugod. Odhod' ameriške vojske iz Vietnama namreč ne pomeni umika ameriške zunanje politike iz jugovzhodne Azije. Kot prva velesila na svetu kakor ¡so, ZDA tega enostavno ne morejo storiti. V praznino bi takoj vskočili ZSiSR ali Kitajska. Washington pa ne Moiskve ne Pekinga noče videti varno sedeti pred vrati Singapurja, ki ga je že Anglija pred desetimi leti s krvavimi žrtvami iztrgla iz nevarnosti komunistične kontrole.
So namreč področja na zemeljski tabli, ki so nujna za življenjski obstoj ZDA in ostalega svobodnega sveta. Eno teh je področje jugpvzhodne Azije.
Šele iz Sija z dne 15. avgusta 1972, ki sem ga pred kratkim dobil iz Argentine, sem zvedel za dva članka, ki ju je prof. Grum Janez objavil v Ameriški domovini dne 18. in 19. julija 1972 pod naslovom „Slovenik z druge rloti“. V teh dveh člankih zavzema prof. Grum kritično gledanje na Slovenik zaradi njegovega spirituala p. VI. Truhlarja. Lector v 'Siju po svoje poročilo zabeli z opombo: „Ob tem opozorilu naj se zamislijo vsi, ki tako vneto silijo verne Slovence v svobodnem svetu, naj vendar že zbero še nekaj sto tisoč dolarjev za rimsko vzgajališče bodočih Truhlarjevih verskih in narodnih herezij. .. “ Ob tem branju ima človek vtis, da te vrste ljudje, kot so uredniki Sija in pa prof. Janez Gram, resno menijo, da je Slovenicum nepotreben ir. celo škodljiv za bodočnost katoliške Cerkve v Sloveniji.
Pri nas na Goriškem in Tržaškem v Italiji si ni nihče nikoli stavil vprašanja, ali je Slovenik v Rimu slovenski Cerkvi potreben ali ne. Tu smo verjetno vsi mnenja, da nam je tak zavod, kot je Slovenik v Rimu, ne samo koristen, temveč nujno potreben. In sicer nam je potreben kot vernikom in kot Slovencem. To potrebo utemeljujemo iž lastnih izkušenj iz časov fašizma in iz časov po fašizmu kakor tudi iz našega _ sedanjega stanja kot narodne, manjšine.
Slovenik nam je potreben zaradi vere. Vsi, ki smo v Rimu študirali, kdo pet, kdo osem let, vemo iz izkušnje, kako je v Rimu. Tam je okrog rimske kurije veliko lepega, a tudi veliko človeškega, Kdor bi gledal samo na „človeško“, bi moral skleniti: Roma veduta fede perduta. Kdor pa gleda, kar 'je lepega, bo priznal: Ubi Petras ibi Ecclesia. Zato lahko pride iz Rima človek k tako različnimi vtisi in s tak.o različnimi sodbami. Gre pač za njegovo osebno zrelost, kaj bo v Rimu hotel videti in kaj bo iz Rima hotel odnesti, ali
nač razodeva Cerkev v svoji celoti kot nikjer drugje na svetu •— kot božja ustanova za ljudi. Zato imaš v Rimu čudovite "glede pristne svetosti in urejenosti Cerkvi, a imaš tudi zglede plo-veške slabosti, ki iščejo čast in denar. Z pno b°sedo, kdor ¡se bone nohmšati md Cerkvijo, se ho najlaže pobujšal v Runu, kdor želi Cerkev vzljubiti in jo smznati v vsem nienem vesoljnem uo-šdonfitvuj bo to najlaže doživel v Rimu ob Vatikanu in sv. Petru. To je moje osebno spoznanje; ki sem si ga ustvaril v svojem petletnem življenju in študiiu v Rimu.
Kolikor, poznam cerkveno zgodovino, mislim, da je bilo v Rimu zmeraj tako. Tu so se kbzali najbolj, vidni kontrasti in nasprotstva v Cerkvi kot božji in človeški ustanovi. Toda ali naj ;se zaradi sličnih 'kontrastov, ki iih kristjan doživTia v Rimu. Slovenci odrečemo svojemu centra v svetem mestu? Ali naj bomo tako boječi, da se bomo iz strahu ■pred nohuišepiom držali vstran nd skale Cerkve, ki je Peter, kateri živi iu delom v svoiib naslednikih? Nikjer nisem, doživel vesnljnosti Cerkve tako kot, v Rimu. ne v Jeruzalemu, na v Lurdu, ne v Fatimi, še manj pa v Parizu, Bonnu ali v LiubTiani. Menim, da hi ie v Buenos Airesu in Clevelandu tudi ne.
Ubi Petms ibi Ecclesia. bo ostalo zmeraj res. Zato slovenska Cerkev nujno -notrebuje svoj samostojen in neodvisen center v svetem mestu slično kot ga imlaio vsi dragi krščanski narodi že stoletja, in «toletja. Sramotno je za nas, da nismo do sedaj nikoli čutili te no-trebe in da' nismo nikoli prej poskušali, da bi tak center ustanovili.
'Slovenik pptrebnjemo tudi kot 'Slovenci, kot parod. Ko sem pet let živel
v Rimu, sem mera bivati v' italijanskih zavodih. Dragi moji kolegi, bogoslovci in duhovniki, so ptav tako živeli po tujih zavodih med Nemci, Hrvati, Francozi, Španci, Angleži, Rusi. Po vseh narodnih zavodih si našel kakega Slovenca, samo v slovenskem zavodu ni bilo nikogar, ker zavoda preprosto nismo imeli. Če smo'takrat slovenski primorski bogoslovci in duhovniki hoteli videti svoje sobrate iz ¡Slovenije, smo morali obiskati cejo vrsto zavodov, kakega skupnega srečanja med nami pa ves čas, kar sem doli študiral, ni bilo. In vendar kakšno silno potrebo in željo smo čutili posebno mi Primorci, da hi se srečavali s sobrati iz Slovenije; da bi imeli kake slovenske knjige, brali kake slovenske revije, časopise. Nič tega, ker ničesar takega ni bilo v vsem Rimu. Prof. Grum in morda še kdo ne more tega razumeti, ker vsega tega ni doživel. Tisti, ki smo to doživeli, pa vemo, kaj pomeni slovensko: središče sredi tujega mesta, sredi Rima, ki je vendar svetovna prestolnica, in sedež katoliške Cerkve, kjer ima vsak narol kako svoje središče s knjižnico, knjigami, revijami, časopisi; kjer se lahko sreča s svojimi rojaki, zmenja z njimi kako misel, dobi kako dobro besedo, kamor se lahko obrne v kaki hudi st;-ski. Ali n‘aj bomo samo mi Slovenci obsojeni, da se bomo v Rimu srečavali le po hotelih in v tujih samostanih ju. Zavodih? Naj bomo zmeraj le tujci med samimi tujci ? ¡Sedaj, ko se ustanavlja Slovenik, mi je samo to žal, da nisem bogat, da bi mogle Slovenik sam zgraditi. Zaradi tega ne razumem nasprotovanja, na katerega je ta zamisel pok. "stra Prešerna in tistih, ki se sedaj trudim za Slovenik, naletela ponekod no svetu med Slovenci. Po mojem je Slovenik takšna narodna pobnda, do hi lo io moral nodnreti vsak, kdor se čuti 'Slovenca, čudim se ua najbolj, da Sloveniku nasprotujejo tisti, ki trdijo o sebi, da. so za samostojno, slovensko državo. Kako boste za slovensko državo, če ntste za samostojen slovenski "auod v Rimu? Ali ne bo ta zavod za nas vse nekak simbol naše samostojnosti tako cerkvene kot narodne, nekaka ..ihs(ia Slovenija“ v Rimu?
Sumim pa, da nasprotovanje Slovenita! izhaja iz določenih političnih apri-orizmov. Zato bi rad posvetil še v ta del . zadeve.
Vsi. ki nasprotujejo Sloveniku, se okregajo ob njegovo vodstvo. S tem dejstvo pričajo, da ne ločijo ustanove ud ljudi. Slovenik je najprej ustanova iu sicer cerkvena ustanova, ki jo priznava tpdi italijanska zakonodaja. Zato je n Hunovi zagotovljen obstoj ne samo za danes nego za stoletjaATo ni prazna trditev, temveč jo potrmiejo dejstva, saj imajo dragi narodi slične ustanove v Rimu že stoletja in stoletia. Kako trdno živijo take ustanove in kako zelo so nedotakljive, priča npr. hrvatski zavod sv. Hieronima. V časih naihujšega narodnega zatiranja ¡Slovencev in Hrvatov Italiji za časa Mussolinija je ta brvatska ustanova živela in delovala. Istrski hrvatski bogoslovci in duhovniki. ki so v tistih časih študirali v Rimu, so imeli v tem zavodu svoje narodno središče, svojo kniižnico. dobivali so tam hrvatske revije, kniige, časopise, imeli s ptamočio zavoda sv. Hieronima stike z domovino, imeli so torej tisto, kar je nam slovenskim Primorcem manjkalo. Vod-tva so se menjavala, zavod je ostal. Isto velja danes za zavode narodov, ki so pod sovjetsko oblastio ali nod oblastjo raznih komunističnih režimov: njih zavodi v Rimu živijo in deluiejo in ¡nrav gotovo veliko dobrega naredijo za rojake in za Cer-
(Nadaljevapje na str. 2)
V PARIZU PODPISALI MIR	Mednarodni teden
POGODBA IN NJENA DOLOČILA
V	sobotu, 27. januarja t. 1. je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba med ZDA, Severnim, Južnim Vietnamom in Vietkongom. Ta „častni mir “, kakor ga je ¡označil (Nixon in se je v imenu ameriške vlade zanj' pogajal Ni-xonov zunanjepolitični svetovalec Henry Kissinger, zaključuje novo zgodovinsko razdobje političnega razvoja v Indokini in pomeni prvi ameriški vojaški poraz v zgodovini.
Mirovna pogodba predvideva ustavitev sovražnosti od trenutka nastopa po vietnamskem času 27. januarja t. L, veljavnosti pogodbe, t. j. od 8. zjutraj nadalje umik vseh ameriških in drugih tujih vojakov v šestdesetih dnev iz Južnega Vietnama, medtem ko sevemo-vietnamske in vietkonske čete ostanejo na svojih mestih v Južnem Vietnamu.
Ameriški vojni ujetniki bodo vrnjeni v dveh tednih ameriški vojski. Komunisti ne smejo več uporabljati oporišč v Laosu in Kambodži za svojo infiltracijo v Južni Vietnam. Tako v Laosu kakor v Kambodži se bodo tudi v najkrajšem času podpisalo premirje, ter se bodo moraii iz obeh držav umakniti isevernovietnamski oddelki.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se ustanovi kontrolna komisija, sestavljera iz delegatov štirih držav: Kanade, Indonezije, Poljske in Madžarske, ki bo nadzorovala mir v Vietnamu. Komisija bd štela 1160 mož.
V	tridesetih dneh po podpisu premirja se bo predvidoma sestala mednarodna konferenca, ki se je bodo u le-ležile ZDA, Kitajska, ZSSR, Francija, Anglija, štiri države kontrolne komisije: Kanada, Indonezija, Poljska, in Madžarska, ter tajnik ZN Waldheim. Prisotna bosta tudi Hanoj in Saigon.
Po določilih mirovne pogodbe ima „južnovietnamsko ljudstvo neodtujljivo pravico do samoodločbe in mora neovirano odločiti svojo politično bodočnost na splošnih, resnično svobodnih in de-
mokratskih volitvah, pod mednarodnim nadzorstvom“. Za sodelovanje pri graditvi južnovietnamske politične bodočnosti se ustanavlja Svet narodne sprave, ki ga bodo sestavljali predstavniki Saigona, Vietkonga in tkim. južnoviet-namskih nevtralnih strank. Funkcioniranje tega Sveta bo temeljilo na načelu enoglasnosti.
Mejo med obema Vietnamoma smatra mirovna pogodba kot začasno, ne pa politično ali teritorialno. V pogodbi se predvideva končno združenje obeh Vietnamov „po predhodnem medsebojnem sporazumu, brez slehernega pritis-ak ali nasilnih priključitev s katere koli istrani.“
Tako 'Saigon kakor Vietkong ne bosta smela sprejemati v svoje vrste tujega vojaštva, ne svetovalcev, ne orožja in drugega vojaškega , materiala. Mednarodna kontrolna komisija bo nadzorovala tudi ta dol izvajanja mirovne pogodbe.
Podpis pogodbe je po vsem svetu povzročil val navdušenja, dasi ga tolmačijo na stotine različnih načinov. Pavel VI. je izrazil zadovoljstvo nad podpisom pogodbe, ki pa ne sme ostati samo kos papirja.
Boji med severno in iužnovigtiiainskimi oddelki kljub podpisu nogodbe niso prenehali. Ponekod so se še stopnjevali, kar si je vsaka stran hotela priboriti čim več ozemlja, ki naj ga kor-tr~li-a. ko, se bodo sovražnosti dokončno n stavile.
V dejansko prekinitev sovražnosti med Hanojem in Siaigonom pa nihče ne verjame, ker vsakdo ve, da ,ie Hanoj trdno odločen podvreči si Južni Vietnam.
Vojaških in političnih zapletov v Indokini ne bo konec vse dotlej, dokler ne bo izkoreniieno iz sveta, največje zlo modernega časa. komunizem.. To velja tudi za vsa »stala področja našega plavata.
Kriza čilskega režima
Atiendejeva trdovratnost
Čilski komunistični predsednik Allen-de išče v krizi, v katero je zavedel državo, za železno zaveso zaveznike, ki naj bi mu pomagali izmotati se iz problemov, ki jih njegov režim ne zna in ne more rešiti.
Medtem ko je Allende sam bil pred kratkim v Moskvi, kjer je obiskal sovjetske veljake in navezal' zlasti čilsko gospodarstvo na sovjetski gospodarski stroj, v kolikor je to Čilu mogoče in v kolikor so to hoteli kremeljski gospodarji, je pred dnevi poslal v Peking svojega zunanjega ministra Almeydo, da bi tako vzpostavil ravnotežje med obema komunističnima velikanoma.
Čile je decembra 1971 priznal rdeči kitajski režim. Takoj zatem se' je Peking začel zanimati za ustvaritev svoje postojanke v Čilu ter je bila ustanovljena kitajsko-čilska trgovinska komisija kot sredstvo za kitajski politični vpliv v Čilu- Trgovina je trenutno za
Kitajce kar se tiče ičila na drugem mestu.
Medtem, ko Čile išče pomoči za železno zaveso, kjer komunistična gospodarstva sama životarijo v primeri s svobodnim ziahodnim gospodarstvom, pa je isti Allende znova zaprosil zahodne države, da bi mu podaljšale rok za vračanje čilskih dolgov, ki znašajo okoli 4000 milijonov dolarjev. Okoli polovico te vsote Čile dolguje ZIDA, ostalo pa enajstim državam tkim. „pariškega kluba“, ki ga sestavljajo: Japonska, Kanada, Zahodna Nemčija, Belgija, Danska, Francija, Italija, Nizozemska, Anglija, Španija in Švica.
Kljub neštetim dokazom in kljub isvoji univerzitetni izobrazbi Allende in drugi taki marksistični veljaki trdo -vratno ne priznajo, d'a duhovnih in tvornih problemov druge polovice dvajsetega stoletja ni mogoče reševati z ideologijo in začetkov 19. stoletja.
V Čilu je marksistični predsednik Allende napovedal tudi racionaliziranje potrošnje alkoholnih pijač. Pred dvema tednoma je Allende že racionaliziral potrošnjo raznih živil. Od 10 milijonov Čilencev1 jih je 300.000 alkoholikov, kar je „nesreča za naše gospodarstvo“, le izjavil Allende, Za Allendeja to ni nesreča za narod, temveč za gospodarstvo. Allende kot zvest marksist ohranja tudi marksistično lestvico vredn »st.
Perzijski šah je objavil, da Parzija ne bo obnovila petrolejskih pogodb :: zahodnimi državami po poteku 'sedanjih pogodb leta 1979. Viso perzijsko petrolejsko industrijo bo od 1'eta 1980 naprej upravljala Perzija sama ter „bomo zahodne petrolejske družbe imeli za svoje kupce“, je izjavil šah.
Nixon je predložil ameriškemu kongresu v odobritev državni proračun za proračunsko leto 1973-74, v katerem je vsota 81.100 milijonov dolarjev določena za obrambne namene. Ta vsota jo samo za 500 milijonov dolarjev manjša od vsote obrambnega proračuna leta 1945, ko se je končavala druga svetovna vojna.
Sovjetski» gospodarstvo v letu 1972 ni doseglo ciljev, ki mu jih je zastavila moskovska komunistična vlada. Po uradnih podatkih je produktivnost v letu 1972 narasla samo za 5,2 odstotka : Kremeli je določil 6,1 odstotek. Vse sovjetsko časopisje, se pravr partija, ugotavlja, da ni izgledov na izboljšanje v Hižnii bodočnosti.
TRIO BRATOV LORENZ
Znani slovenski trio bratov Lorenz je na koncertu v Beogradu že stotič izvajal skladbo Primoža Ramovša „Kontrasti“. Skladatelj Ramovš je to svoje največkrat izvajano delo napisal leta 1961 in ga posvetil bratom Lorenz. Trie le izvaial ta delo na skoraj vseh isvoiih turnejah po evropskih in ameriških državah; v založbi Mladinske knjige pa so to skladbo posneli z'a prvo samostojna gramofonsko ploščo tria Lorenz. ki je tik pred izidom.
Varnostni svet v Panamá
Debata o kolonialnem teritoriju
Varnostni svet ZN se je „enoglasno odločil“, da bo imel svoje zasedanje v dneh 15. do 21. marca t. 1. v Panam;, kjer bo „proučeval načrte in sklepe o ohranjevanju in krepitvi mednarodnega mira in varnosti v latinski Ameriki.“
Varnostni svet Z'N je povabila panamska vlada, naj bi prišel zasedat v Panamo. Panamski veleposlanik Boyd je po odločitvi Varnostnega sveta izjavil, da bo poleg dragih problemov ta organ ZN moral poskušati rešiti tudi vprašanje „kolonialnega teritorija vzdolž panamskega prekopa“, ki deli državo na dve polovici in „ji ne dovoljuje, da bi se zemljepisno, politično in družbeno spojila.“1
Panama namerava pritegniti v debato tudi drage latinske ameriške dr» žave, ker da bo to zasedanje Varnost-
Las presiones del gobierno de Allende sobre la prensa de oposición
La prensa de oposición, teóricamente libre en Chile, se ve en realidad perseguida con saña. Se cuentan más de 200 denuncias ante los tribunales contra los periódicos que no agradan al poder. La revista Sepa ha sido denunciada más de veinte veces, el semanario PEC más de una quincena y Tribuna, el diario del Partido Nacional’, cerca de cincuenta.
Los motivos son harto arbitrarios. El director del periódica La Segunda fue un día perseguido y encarcelado. ¿ Cual era su delito ? Había publicado un informe parlamentario relativo a la entrada en Chile de los misteriosos paquetes enviados de Cuba y sustraídos al control de la aduana por orden del gobierno. El asunto fue conocido y se nombró una comisión parlamentaria, cuyo informe fue publicado por el periódico y su director, Mario Cameyro, fueron procesados por dufusión de “noticias, injuriosas”.
Otro ejemplo: el diario El Mercurio y bu director Rene Silva Espejo fueron procesados por haber publicado una información señalando que “Chile sólo tiene dólares para 45 días”, información que reproducía, con las comillas habituales, las palabras pronunciadas en el Parlamento por un diputado. Motivo invocado: “Infracción a la ley de seguridad del Estado”. Lo más curioso del caiso es que esta ley, ya antigua, que jamás había sido aplicada antaño por motivos tan pueriles ni de manera tan arbitraria, era calificada entonces por los comunistas de ley “liberticida”.
Las presiones ¡sobre la prens'a y la radio se ejercen también mediante b> privación de anuncios publicitarios, merced a que el Estado es actualmente quien detecta la mayor parte deT poder ecoriólmico.
Finalmente, para mejor presionar sobre la prensa, el gobierno intenta ana-fWsrce de la Compañía Manufacturera de Papeles y Cartones, al objeto de poseer ai monTpolio del papel.
Iie živliemi?* im lïeàaîania v Ar»>nLn''
VOJSKA DEFINIRA SVOJE STALIŠČE
Sredi preteklega tedna ie politična napetost dosegla eno svojih najvišjih točk. Vse dokler ni v sredo. 24. vlada, oziroma oborožene sile, objavila svojega stališča, isi marsikdo ni upal zagotoviti ne marčevskih volitev, niti ne obstoja sedanje vlade. Govoric o voja-nmpi. še več o možnem odstopu Lanusseia je bilo kar preveč.
Vendar so resni opazovalci ves čas m p tp 1 i z glavo. Kriza, ki je imela več vidika kratke poletne nevihte kot pa dolgotrajnega neurja, niti ni zaslužila j-mena. Krize pploh pi bilo. le vojački vrhovi «o pripravliali natančno obrazložitev, kako si predstavljajo volilni proces, in še bolj važno: svce sodelovanje v bodoči vladi. Ko je bilo ^	;a„o. Jg p.i mogoče vneTisti takim,
garancijski pakt, je vojska pač definirala svoie . stališče. Ne bo dovelda strank, ki odobravalo ali celo nodni-huiejo nasilne akcije kot to itak že Uevata 25. in 50. člen volilnega zakona: v bodočem vladnem obdobij
ic-l^rh	npc-to^prn'^
proti nasilnim .gverilskim pojavom: v UoitoZj vladi bodo oborožene sile udeležene no svojih poveTinikih-ministriii: to je, vsak rod vojske ho imel svmoga ministra v odgovarjajočem ministrskem mestu v vladi,
Ta obrazložitev namenov oboroženih Sil je bila odgovor na ton, ki ga je začela dobivati volilna kampanja pero-mstične fronte, že na otvoritvenem mi-
nega sveta lahko močno koristilo vsemu južnoameriškemu kontinentu
Južnoameriška člana Varnostnega sveta sta sedaj Panama in Perú, toda na zasedanje bodo poslale isvoje de’irgate tudi druge latinskoameriške države. Ti delegati seveda ne bodo imeli glasovalne pravice v Varnostnem svetu
tingu v San Andrés de Giles so tako občinstvo kot kandidati prestopili meje ne le zmernosti, temveč tudi dostojnosti, ter poveličevali gverilo in njena dela. Napetost, ki je zaradi tega nastala v. vojski, je tedaj logično, povzročila opisano „krizo“. Vsekakor opazovalci sklepajo, da primer še ni zaključen. Čeprav so peronistični kandidati v naslednjih govorih bili previdnejši, je vlada vložila pri sodišču tožbo zoper nje, zaradi poveličevanja in ščuvanja k nasilju.
Medtem ko domač razvoj ne pozna oddiha, pa Peron mimo živi v Španiji. Po raznih poročilih se je sedaj podal v Romunijo, kjer naj bi ga na sloveči kliniki v Bukarešti pomladili. Čeprav so napovedovali njegov prihod najprej za prve dni januarja, nato februarja in končno marca, je malo verjetno, da bi se vrnil pred volitvami. To seveda zniža možnosti peronističnih kandidatov.
Ostale stranke pa tudi pridno nadaljujejo svojo kampanjo. Tudi se v zadnjih dneh ni spremenil položaj in opazovalci vztrajajo v prvotnih prerokbah. Le srednjelevičarska Alianza Popular, katero vodita Oscar Allende in Horacio Sueldo, se vedno bolj utrjuje in nekateri ji že zagotavljajo tre-tie mesto. K ‘temu bi krepko pripomogla tudi argentinska KP, katera je, kljub nesporazumom z vodstvom alian-ze in zlasti z demokristjanom Sueldom, naročila svojim pristašem, naj volijo in delajo za srednjo levico.
(Delavsko. polje Pa je razdvojeno. Mir je v sindikatih, ki so pred koncem januarja podpisali nove delavske pogodbe. Nemir pa vlada pri tistih, ki se jim to ni posrečilo. Stavke so napovedali in že začeli izvajati bančni uslužbenci, železničarji, elektroenergetski gremij in še. Ker stavke lahko postanejo us-odne pred volitvami, vlada skuša na vse načine pritegniti komisije k sporazumu. To ji pa le delno uspeva.
notreben Slovenik?
Ali ie slovenski Cerkvi
4 (Nadaljevanje s str. 1)
kev. Ali bi se morali samo mi Slovenci odpovedati takšnim ugodnostim zato, ker temu ali onemu v sedanjem trenutku ta ali oni predstojnik v Sloveniku ni pogodu? Ali ne izdaja takšno gledanje neko določeno aprioristično miselnost in politično vrednotenje ustanov? Ker vodstvo ni po njegovem okusu, naj ustanova propade! Nikakor ne, predragi. Ustanova je eno, vodstvo je drugo, ustanova ostane, ljudje se menjavajo. Za ustanovo se moramo boriti, o vodstvu imamo lahko svoje mnenje.
Prav zaradi tega še besedo o vodstvu Slovenika.
Slovenik je ustanova, ki se šele poraja, ki šele dobiva svoje oblike, ki je v stadiju evolucije. Počakati moramo, da dobi svoje oblike in pri tem rajši vodstvu pomagati is pametnimi nasveti, kakor pa samo Razdiralno kritizirati, kar zasluži in kar ne zasluži graje. Pri tem je nekaterim najbolj na poti VI. . Truhlar. Ali je ta profesor Grego-riane res tako strašna črna ovca in tako nevaren za Slovenik, kot nekateri pišejo? Poglejmo.
P. Truhlarja poznam iz svojih rim-
skih let, ker sva skupaj obiskovala Gre-goriano. Pozneje sem v mejah možnosti zasledoval njegovo znanstveno delo in zlasti pazljivo' prebral obe njegovi slovenski knjigi. Ne morem reči, da se strinjam z vsem, kar piše in kar je napisal. G. profesor se je v svojih študijah podal na razna nova polja katoliške teologije, ki so še dokaj neraziskana. Pri tem se mu godi kakor vsakemu, ki hodi po še neizhojenih poteh. Osebno je prepričan, da je skupaj z drugimi modernimi teologi marsikaj novega ¡odkril v teologiji. Toda vprašanje je, ali je to novo res tudi resnično in pravo. Vprašljive so razne njegove trditve in mnenja, tako npr. že sam naslov njegove zadnje knjige v slovenskem jeziku „Cerkev v pioglobitvenem procesu“. Vprašljivo je, ali trenja in iskanja, ki jih v tej knjigi opisuje, pomenijo res „po-globitven proces“ ali so le modne kaprice nekaterih, ki hočejo po vsej sili biti originalni in v ¡sozvočju s sedanjo eksistencialno filozofijo in zahtevami sodobne potrošniške družbe, pa z nekaterimi nedokazanimi trditvami moderne znanosti.
Ne moremo a priori trditi, da so zgrešene, kakor tudi on in drugi po-
dobni teologi ne mlorejo a priori trditi, ¿a -so prave in resnične. Vse to je še vprašljivo in potrebuje novega iskanja, preverjenja, študija, razmišljanja. Kajti resen teolog, ki se oddalji od tradicionalnega nauka Cerkve, bo moral zmeraj biti v strahu: Kaj pa če se motim?
Glede tega bi lahko bili teologom v zgled znanstveniki ■— iskalci v zdravniški vedi. Ekipe zdravnikov iščejo m raziskujeja bolezni in nova zdravila. Večkrat se jim zdi, da so kaj novega odkrili. Toda vidimo jih, vsaj tiste, ki so vestni, s kakšno previdnostjo postavljajo nove hiploteze in predno se odlo • čijo za kako novo zdravilo. Saj vedo, da gre za zdravje in za življenje ljudi, kjer vsaka hitrica in vsako nezadostno preverjeno dognanje pomeni lahko smrt ali trajno invalidnost človeka.
Če so zdravniki, ki imajo opravka z življenjem in zdravjem pacientov, tako zelo previdni in počasni v novostih, se čudim sodobnim teologom, kako zelo so hitri in kategorični ob postavljanju novih tez in trditev, ob novih razlagah verskih resnic, ki so v nasprotju s tradicionalnim naukom Cerkve in tudi z zdravim verskim čutom, naših vernikov, čudim se, da nimajo večjega čuta odgovornosti do Cerkve in do vernikov. Saj pri njih naukih ne gre za zdravje
ali za življenje ljudi, temveč za vero in s tem za večno življenje 'kristjanov, gre za vesoljni dobrobit Cerkve, ki je vendar „steber resnice““ in „mati ter magistra“.
To so misli ki so me ¡obhajale in me obhajajo ob branju nekaterih spisov Karla Rahnerja, govorov kardinalov Suenensa in AlErinka, Holandskega Katekizma in drugega sličnega čtiva v današnjih časih. Koliko lepega in tudi na kako primeren način znajo povedati, a tudi marsikaj ne dlovolj preverjenega in dvomnega. Koliko bolj bi bili v korist božjemu ljudstvu s svojimi ¡spisi, ko bi to dvomno in nepreverjeno pustili Cerkvi, da naprej razmišlja o njem, ne pa da ga širijo med najširše plasti vernikov. V tem je, po mojem, krivda Sodobnih „naprednih“ teologov, da jim mianjka čut odgovornosti za edinost nauka v Cerkvi in is tem za vero božjega ljudstva. To je tisti čut, ki ga v t»ko veliki meri kaže sv. oče Pavel VI. ■Ne gre za strah pred napredkom in »red novim, temveč za utemeljen strah, da bi ne učili zmote in neresnice.
Končno še to glede Slovenika. Pnof. Grum se menda boji vpliva, ki naj bt ga imel p. Truhlar kot spiritual v Sloveniku. Ta bojazen je neutemeljena. V 'Slovenik ne hodijo mladi bogoslovci ali
¡semeniščniki, temveč mladi duhovniki, ki imajo za sabo že celotno bogoslovje in bi zato morali biti že zgrajene osebnosti. To se pravi, prihajajo mladi možje, ki bi morali znato ločiti zrnje od plev, trdne resnice od hipotez in domnev teologov. Vloga spirituala v takšnem zavodu kot je ¡Slovenik, se ne more primerjati z vlogo, ki jo ima učitelj novincev v samostanu ali spiritual', kot ga verjetno prof. Grum pozna iz škofovih zavodov v št. Vidu ali ljubljanskega bogoslovje. Mladi duhovnik v Rimu: bolj kot ob besedah spirituala raste in zori v skupnosti s pri-iatelii v zavodu ter iz knjig in predavanj profesorjev. Pa tudi iz celotnega rimskega okolja, ki je, kakršno sem omenil na začetku tega članka.
Kot duhovnika, ki se je teološko in ostebnostno še bolj izoblikoval v Rimu, me ni strah zaradi duhovnikov, ki bodo študihali v Rimu in stanovali v Slove-nUm. Prepričan sem, da bodo slovenski Cerkvi vedno v veliko korist, kot so ji bili svoj čas Aleš Ušeničnik, Mihael Oneka, Silvin Sardenko in drugi, ki “•o nrav takoi zrastli in dozoreli v Rimu ob grobu apostolov ¡Petra in Pavla.
Kazimir Humar Ob božiču 1972, Gorica, Italija.

Prireditev revije ..Duhovno življenje“
LJUBLJANA — Zbirko ljudskih liričnih ¡pesmi iz Rezije je zbral v knjigi Rožice iz Rezije Milko Matičetov, ki je napisal tudi obsežen uvod in pripombe k pesmim. Sleherno besedilo je objavljene v rezijanskem narečju in v književni slovenščini. Poseben poudarek dajejo knjigi risbe in akvarela Miha Ma-leša.	j
KOPER — Koprska študijska knjižnica je uvedla prvo potujočo knjižnici v Sloveniji. Biblobus — tako imenujejo potujočo knjižnico ■— bo imel 1500 knjig, obiskal pa bo sleherno vas ob slovenski ¡obali.
LJUBLJANA. — Koncem decembra je skupina glasbenih umetnikov ustanovila v Ljubljani ,,Komorno sceno“ Nova skupina bo predvsem uprizarjala in snemala scenski glasbena in baletna dela,, poleg tega bo vzpodbujala nastanek in razmah novih stvaritev.
TRŽIČ — Hišo, v kateri se je rodil ljudski pesnik Vojteh Kurnik, ki arhitektonsko izvira iz 17. stoletja, so popolnoma prenovili Kurnikovo hišo, v kateri so se zbirali v drugi polovici prejšnjega stoletja tedanji tržiški rodoljubi (Hrabroslav Perne, Franc Za-veršnik in Ivan Tomšič), ki so tudi pesnikovali, sta obnovila in opremila tržiški muzej in zavod za spomeniško varstvo v Kranju.
LJUBLJANA — Gledališče Pekarna na Tržaški cesti je uprizorilo odrsko adaptacijo sumerskega epa Gilgameš v prevodu M'arka Avseneka.
LJUBLJANA — Slovenske železnice so imele v letu 1972 okrog 95 milijonov zgube. Poleg finančnih težav pa imajo slovenske železnice še razne druge slabosti. Med njimi je ta, da potovalna hitrost blaga znaša le 5 km na uro. Vse to pa zadržuje železnico, da bi bila kos hitrejšemu in kvalitetnemu prometu. Zato železnicam uhaja tovor, ker ga prevažajo po cestah.
LJUBLJANA — Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je 19. decembra izvolil za novega sekretarja sekretariata CK ZKS Franca Šetinca. Rojen je bil leta 1929 v Dobovi pri Brežicah. član partije je od leta 1948. Sprva je bil trgovski pomočnik, leta 1955 pa se je začel ukvarjati z novinarstvom in je končal visoko politično šolo „v Ljubljani. Bil je dopisnik „Dela“ v Novem mestu, odgovorni urednik „Dela“, od leta 1968 pa je odgovorni urednik slovenske izdaje „Komunista“.
<
LJUBLJANA — Problem delavcev iz Slovenije v tujini izražen v številkah odpira celo vrsta vprašanj. Na eni strani je v Sloveniji 13.000 prostih delavskih mest za kvalificirane in visokokvalificirane delavce. Na drugi strani pa je med slovenskimi delavnimi silami v tujini nad 20% kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Pa tudi 1200 akademsko izobraženih Slovencev dela v
tujini. Sedaj si vladne komisije belijo glave, kako rešiti probleme, ki jih nakazujejo te številke.
KOPER — V noči 19. decembra je zagorel gozd med vasema Movraz in Rakitovec. Ogenj je v desetih urah kljub gašenju popolnoma uničil 400 hektarov gozda in pašnikov. Domnevajo, da se je gozd vnel zaradi iskre s parne lokomotive, ki je peljala na progi Divača—-Pulj.
V prejšnji številki smo objavili imena umrlih od 14. do 19. decembra 1972, v tej številki pa od 20. decembra do 2. januarja 1973:
LJUBLJANA — Albina Ažbe r. Ravnikar, Franc Boškovič, Pavla Breščak r. Kovačič, Jože Beržan, Terezija Bizjan r. Vrhunc, Anton Bezlaj, up. livar, mojster; Franci čeme; Lojze Dolenc, fotokemigraf; Viktor Filipčič; Anton Furlan; Marija Groboljšek r. Cerar; Stane Grošelj; Marica Grimšič r. Štrakl; Ivan Gajšek, 98, b. pogrebni podjetnik; Ferdinand Habjan, 94, up. sod. uradnik; Karel Hočevar; Dominik Hvastja; Ivanka Jeretina; Irena Kosmač; Dragica Katnič r. Jerman, med. sestra; Kati Kogej, 91; Pavla Kovač, 86, up. učit.; Antonija Kajfež r. Gabrijel, 70; Leopold Kuclar; Viktor Kokalj; Josipina Kroell; dr. Dušana Lavrič r. Winterhalter; Franc Logar; Ljudmila Leder; Lucija Majcen; Božidar Mravlje; Anica Majcen; Viktorija Mušič r. Modic, up. p. uradn.; Marija Moljk r. Dovgan; Karel Marčič; Franc Močnik; Frančiška Malnar; Hieronim Nardin; Frančiška Puc r. Bricelj, 84; Franc Pavlovčič, up. miz. mojster: Angela Prekalj; dr. Beno Pehani; Ivan Pirkovič; Pavel Rančigaj, up. prof. glasbe; Lojzka Rozman; Ivanka Rupnik r. Žagar; Marija Rus r. Kovačič; Valentin Ručigaj; Viktor Skarza; Franc Silvester, 90, up. šol. uprav.; Janez Safošnik, up. žel uradn.; Martin Sivka, 94, up. vlakovod.: Branko Samar; Vid štimec; Fani Štru-kejl r. Božič, up. učit.; Mariia šolar r, Breoar; Franc Tonin, prof.; Marija. Valenčič, 80; Ivana Verbič; Zoja Volovšek r. Bregar; Ignac Zatler.
RAZNI KRAJI — Stanislav Abina, Godešič; Marija Arhar, Videm; Franc Bečan, Trstenik; Erna Burger r. Murgelj, Celje; Ignac Bregar, Bojanji vrh; Ivan Brezec, Šmarje-Sap; Anton Bambič, koroški borec, Šentjernej; Leopold Bricelj, up. mizar, ¡Sp. Hrušice; Alojz Bavdaž, Nova Gorica; Viktor Cvirn, Ptuj; Jakob Cuznar, Reteče; Alojzija Cuzar r. Erzar, ¡Kamnik; Ana Celjar r. Tavčhr, up. učit., Škofja Loka; Olga Cerar, Kamnik; Slavko Čebela, Trška gora; Viktor Černe, Bizovik; Marija Čanžek r. Krušič, Celje; Antonija Da-garin r. Gabrič, Kranj; Marija Dolenc r. Heinzl; Franc Erce, Vodice; Boris Ferenc, Rakovec; Milan Ferlin, Zagradec; Mirko Fratina, Kobarid; Marija Grobljar, Podlipovica; Frančiška Gabrovšek, 81, up. uč. Idrija; Pavel Gaber, Draga; Ana Grabnar, Šmarje pri Sevnici; Lina Golob, Idrija Matija Hiti, 83, Ig; Anton Harlander, Bistrica ob Sotli; Ivan Unikar, Zagorje ob Savi; Edvard Ileršč, elektromonter, Rakek; Jože Ja-bomik, koroški borec, šmarje-Sap; Bogdan Jazbec, Zduša; Jože Janež, Sne-berje; Anton Jeršin, Višnja gora; Ivanka Jamnik r. Ahčin, 88, Čatež pri Turjaku; Marija Jamnik, 82, Obrije; Marija Kocijančič r. Hočevar, Muljava; Božidar Kern, 78, Kranj; Lovro Kokalj, 72, Kropa; Alojzij Kunčič, up. zidar, Radovljica; Franc Kejžar, up. kovaški mojster, 82, Valburga; Marija Krajšek r. Gorenc, Medvode; Andrej Kalan, up.
Kot vsako leto ob tem času, je tudi letos naša revija „Duhovno življenje“ organizirala družabno prireditev. Bilo je na nedeljo 28. januarja. Ta dan je bil kot že tradicionalno, označen za nedeljo „našega verskega tiska“, ko naj se moli in daruje ter prispeva v prid verskega tiska.
Prireditev, ki zajame celotno skupnost, se je pričela cb 11.30 ,s ¡sveto mašo, katero je daroval za žive in rajne dobrotnike revije delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Anton Ore-har. Med mašo je imel prilični nagovor na navzoče, v katerem je poudarjal važnosti in namen tiska za skupnost. Navajal je zlasti ¡sledeče misli:
Ob tej prireditvi mislimo na ves slovenski tisk v izseljenstvu in odgovornost, ki jo imamo:
1.	Izdajatelji in ustanove. Ko gledamo na opravljeno delo preteklosti pri Dž 40 let,, fce vprašamo izdajatelji listov in ustanove, ali izpolnimo nalogo s tiskom. Ujamemo čas, katerega rojaki živijo, vidimo probleme in jih rešujemo, ali imamo zadosti listov za to .’ Morda smo preveč razcepljeni in brez potrebe trošimo denar, ki bi ga drugače bolje uporabili z manjšim številom listov, a bolje oskrbljenimi.
2.	Uredniki in pisatelji. Na teh brez dvoma leži teža odgovornosti, ker najbolj direktno posegajo v misli in življenje čitateljev. Ali iso uredniki zadosti pripravljeni za to opravilo? Ni že urednik, kdor pozna abecedo. Vidijo probleme, presodijo razmere in se odzovejo sami ali posodelavcih ustrezno tem potrebam ? 'Sodijo ali obsodijo, zdravijo ali blatijo, vzgajajo ali kvarijo, gradijo s pisanjem ali razdirajo? Poznajo potrebno srčnost in obzirnost v obravnavanju problemov, zlasti osebnih? Pavel VI. je pred časom rekel: Vsak ima pravico do resnice, pa nekateri mislijo, da morajo vse povedati. Toda pravica in ljubezen zahtevata, da o nekaterio stvareh tudi tisk molči, ko je treba
prof. Cerklje; Drago Lindič, up. poštni kontrolor, Kranj; Anton Lapajne, Novo mesto; Meti Lušar r. Roy, Loški potok; Marija Medved r. Bonča, 83; Jožefa Mulej r. Povh, Celje; Peter Novak, Cerklje; Slavka Poljšak r. Ludvik, Jesenice; Kristina Presterl r. Cilenšek, Bled; Marija Pišler, Vrhnika; Franc Planinc, Senovo; Adolf Petrič, Maribor; Jakob Peklaj, kemik, Drenov grič; Frančiška Rozman, Novo mesto; Ivanka Rubin, Begunje; Andrej Rožar, up. klep. moj., Zagorje ob Savi; Ferdo Remškar, Laško; Matevž Robar, up. fin. kontr., Novo mesto; Ana 'Slabe r. Prešeren, Jesenice, Viktorija Savnik r. Ekar, 89, Kranj; Jože Stare, up. žel., Bled; Frančiška Selan, 77, Dobrunje; Frančiška Slane, Metlika; Marija Sršen r. Peternel, Domžale; Jakob Soklič, dekan in č. kanonik, 79, Slovenj Gradec; Helena Skale, Zg. Hudinje; Lado šišter, Domžale; Ema Savli r. Šuligoj, Tolmin; France Šemrov, up. žel., Rakek; Mihael Slebič, Murska 'Sobota; Lucija Štraus, 88, Zalog; Franček šteh, Prihova; Antonija štolcer, Sierburg; Franc šifrer, Škofja Loka; Pavla Šket r. Serak, Mestinje; Anica Tavčar r. Rant, Virmaše; Fani Uhan r. Zidarm, Novo mesto; Antonija Vrtar r. Poglajen, Podturn pri Dolenjskih toplicah; Ana Vojska r. Snoj, 86, Rodica; Fani Vrhovec r. Završnik, Kranj; Rudolf Vodnik, Sostro; Erna Zupan. Šentjanž; Vinko Zušančič, Šmartno uri Litiji; Anton Zupančič, 76, Dra-gumlja vas; Jožefa Zalar r. Milavec. 69, Podpeč; Bronislava Zupanc, 75, Ce-Ue; Peter Žagar, Križ; Janez Železnikar, šmarje-Sap.
ohraniti dobro ime človeka, družin, skupin, ustanov, Cerkve. Vsak od teh ima zaupne zadeve, ki morajo ostati zaupne. Urednik je tisti, ki mora včasih ustaviti zaradi tega pero temu ali onemu sodelavcu, po modri izbiri odkloniti prispevek, ki žali in odkriva, kar mora ostati zaupno. Zanimivo bi bilo videti urednike in pisatelje, kako bi gledali, ko bi kdo drug tako kruto pokazal sliko njihovega osebnega življenja, njihovih družin ali skupin, kakor to storijo oni. Moč značaja zahteva, da se zmota vedno popravi in neresnica nikdar ne napiše.
3.	Naročniki in čitatelji. Izbirajo naj to, kaj bodo brali. Ni vse prav napisano, tudi med nami ne, in ni vredno branja. Zanimivo je vzeti pozorno v branje, kako naši listi v enem letu ali v enem mesecu pišejo o Cerkvi, duhovniku škofih, papežu, človeku, skupnosti. Če resno premislimo članke, novic?, kakšno sliko nam naredijo o vsem tem. Čudili se bomo: ali smo bili v zgodovini res takšni? Kako gledajo na te slike naši mladi o naši preteklosti ? Ali je vredno brati te ¡sestavke in liste? .
Zaradi gospodarskih razmer v deželi so stroški za branje vedno večji, a se jih splača vzeti nase, ker je tisk edino redno vzgojno sredstvo za raztreseno izseljeniško skupnost. Pomislimo, kako so nam starši z največjo odpovedjo svojih ugodnosti priskrbeli višjo izobrazbo, stradali so sami in skromno so bili onravljeni. Vzemite, starši in drugi tudi ob časopisih danes to žrtev nase, če hočete, da liste ohranimo.“
POPOLDANSKI DEL
Po maši je bilo ob 12.30 kosilo za vse rojake, ki so na Pristavi v Moronu počakali popoldanskega dela prireditve. Ta, ki je imel' družabni značaj, se je pričel po četrti uri, ko so prihajali še novi rojaki na Pristavo. Po peti uri, ko je vročina nekoliko začela popuščati, se je zbralo na obširnem prostoru izredno veliko rojakov. Pridno so ¡segali po srečkah bogatega srečolova, medtem ko ¡so otroci imeli svoje lastne igre. Vsi so bili deležni solidne postrežbe, medtem ko so v prijateljskih razgovorih preživeli lepe trenutke.
V večernih urah ¡so pa prišla na vrsto še posebna žrebanja:
Pri nagradnem žirebanju naročnikov, ki imaj|o poravnanp naročnino za revijo, vključno leto 1973, so bili
SLOVENC! V
Osebne novice
Krst V stolnici v San Martinu je bila krščena 21. januarja Alenka Berčič, hči Janeza in gospe Lučke roj. Bajec. Krstil je g. Matija Borštnar. Srečnim staršem naše čestitke.
Ivanka Klobovs roj. Grilc — umrla
V tore c, 25. januarja, se je med 'Slovenci v Vel. Buenos Airesu hitro raznesla žalostna novica, da je u-mrla gospa Ivanka Klobovs, rojena Grilc. Bog jo je rešir dolgega in težkega trpljenja. Z vseh strani so se začeli zgrinjati rojaki v hišo žalosti, da pokrope rajnico in molijo za njen večni mir.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
29. januarja 7953. — štev. 5.
TITOVA „PRISEGA“
V Titovini imajo zopet novo ustavo. Tita ¡so „izvolili“ za predsednika. In komunistični diktator Tito kot prvi predsednik komunistične Jugoslavije, tiste sedanje komunistične države, ki lahko pod komunističnim nasiljem živi samo od milostne podpore zahodnega demokratskega sveta, predvsem pa od naklonjenosti in dobre volje Združenih ameriških držav, je samozavestno prisegal. takole:
„Prisegam pri svoji časti in pri časti delovnega ljudstva Jugoslavije, da bom izpolnjeval dolžnosti predsednika vestno in zvesto in v vsem ¡spoštoval ustavo-“
Tito kot komunistični diktator prisega na —t svojo čast.
izžrebani: Jože Repovž, Capital; Tine Selan, Lomas del Mirador; Avgust Čop st., Castelar; gdč. Francka Benko, San Justo; Franc -Sušnik st., Slovenska vas; ga. Jožefa Hledl, Villa Adelina; Albin Magister, Ramos Mejia; Anton Rode, Ituzaingo; Franc Durič, Ramos Mejia; prof. Roman Pavlovčič, Cordoba.
Med dopisniki „jNaše pošte,“ v „Božjih stezicah“ ¡so bili izžrebani: Gregor Pavšer, Marko Rezelj, Marta Klemenc, Metka Markovič, Katica Arnšek, Marta Križ, Gracijela Zorc, Marija Perko-
Ob vstopu so bili deležni obiskovalci prireditve vabila z napisom: „Duhovno življenje v vsako ¡slovenska družino“ na katerem je bila označena tudi številka, ki je prišla v večernih urah v poštev za žrebanje. Izžrebane ,so bile številka: 2303, 2293, 2214, 2245, 2038, 2345, 2427, 2358.
Po žrebanjih so številni rojaki ostali še do poznih ur, nakar so ¡se zadovoljni razhajali po lepo preživelem popoldnevu.
ARGENTINI
Rajna gospa Ivanka je bila rojena 8. dec. 1927 v vasi Adergas pri Velesovem. Kot vemo slovensko dekle se je postavila na ¡protikomunistično stališče in ob prevratu zapustila diom in odšla na begunsko pot. V taborišču se je izučila za bolničarko in je v taboriščni ambu: lanti premnogim Slovencem ljubeznivo pomagala. Sodelovala je tudi pri taboriščnem pevskem zboru. Po prihodu v Argentino je bila nekaj časa služkinja, nato pa je dobila službo bolničarke v Španski bolnišnici v Mendozi, kjer je bila za svoje izredno vestno delo odlikovana z zlato medaljo. Tudi v Mendozi je sodelovala pri slovenskem pevskem zboru.
Dne 12. 'aprila 1953 se je poročila z znanim javnim delavcem g. Petrom Klobovsom. V srečnem zakonu se jima je rodilo šest otrok; eden od teh je umrl že v zgodnji mladosti in se je sedaj združil s svojo mamico. Več let je bolehala za revmatičnim obolenjem.
Pred dobrim letom so zdravniki od-(Nadaljevanje na str. 4)
France Zabret — umrl
V domu za upokojene duhovnike v Salzburgu je umrl 88 letni biseromaš-nik France Zabret, bivši župnik na Bledu. Ta kratka notica nam je ¡sporočila, da nas je zapustil' mož, ki je pred pol stoletjem v našem javnem življenju veliko pomenil in dal .svojemu narodu veliko več, kakor mu je narekoval njegov duhovniški poklic. Bil je eden naših najbolj vidnih delavcev v mnogih panogah slovenskega katoliškega gibanja tiste dobe, ki je za naš narod pomenila važno prelomnico: razpad stare avstrijske monarhije, kjer so Slovenci dolga stoletja životarili in ise borili za svoj obstoj in začetek nove državne tvorbe, kamor smo se vključili, Jugoslavijo, ki je prinesla našemu naroda poleg mnogo dobrega, tudi vrsto včasih nepričakovano težkih zapletljajev.
Rajni Zabret, doma z Britofa pri Kranju, je pred leti nad vse zanimivo pod psevdonimom, opisar ¡svojo mladost, ki je potekala koncem preteklega stoletja, ko je življenje potekalo v mirni romantiki in ko ¡so bili še nepoznani problemi, ki osrečujejo in onesrečujejo današnji svet. Brat Valentin, poznejši dekan v Št. Vidu, in France sta si izbrala duhovski poklic. Kot kaplan je France začel svoje duhovniško delo na Vrhniki v času, ko je katoliško versko, prosvetno, gospodarsko in politično de-
lo doživelo poln razmah, delo, ki so mu položili temelje katoliški shodi in ki je v velikih možeh tiste dobe imelo voditelje, kateri so znali teorije spremeniti v dejanja.
Po ,vojni in sredi razvalin, ki jih je pustila in na izredno ¡oslabljenem sklopu slovenskega katoliškega gibanja, ki je bilo posledica znanega razkola med starimi in mladimi, je bil poklican v Ljubljano France Zabret z nalogo, da poleg svoje duhovske službe kot stolni vikar pomaga pri katoliških prosvetnih organizacijah in pri časopisju, ki je zaradi neenotnosti v katoliških vrstah hiralo in izgubljalo naročnike.
Z vso vnemo se je lotil najprej dela pri „Domoljubu“, tedniku, ki je pred vojno že nad 30 let bil vodilen list ¡slovenskemu kmetu, ki pa je po vojni močno opešal. Novi urednik mu je znal dati novo obliko in novo vsebino, ki je prejšnji uredniki niso mogli dati, saj so pri listu delali le mimogrede, poleg pravega poklica. Prvi res pravi urednik Domoljubov je bil France Zabret. Zaradi dobre vsebine in dobre propagande je kmalu dosegel za tiste čase izredno visoko naklado. Da ne bi hodili v škodo „Slovenskemu gospodarju“, pobratimi Domoljuba za lavantinsko škofijo, se je Domoljub omejil le na ozemlje ljubljanske škofije in dosegel nad
40 tisoč plačujočih naročnikov. Bili so kraji, kjer skoro ni bilo družine, kjer bi ne imeli naročenega svojega „Domoljuba“.
Gospodje, ki so sedeli v lastništva listov, vseh dobrih lastnosti polni, so vedno jadikovali nad stroški, ki jih povzroča dnevnik „Slovenec“. Dosegel je ob Zabretovem prihodu žalostno številko: 7500 izvodov naklade. Za vsak dnevnik katastrofalna številka! Govorilo se je že o ukinitvi lista, drugi so predlagali list na štirih ¡straneh, tretji, da naj izhaja le parkrat na teden. Le na eno stvar niso mislili, da bi bilo treba zvišati število naročnikov in oglaševalcev, kar bi lahko postavilo list na lastne noge.
Naprosili ¡so Zabreta, naj pomaga : pri ozdravljanju te težke nadloge. Sprejel je delo in najprej organiziral „Propagandni oddelek“ listov, mislil na ustanovitev podružnic liista po Važnejših središčih, iskal za delo zmožnih ljudi in pričel z delom, ki so ga spremljali z nezaupanjem. Saj je bil sam predsednik lastništva mnenja, da je Slovenija popolnoma nasičena s 7000 naročniki lista, in je drugi njegov kolega bil mnenja, da bi za katoliški dnevnik bili zadosti dve strani dobro premišljene vsebine...
Da bi bilo propagandno delo uspešno, je Zabret začel trdo borbo za modernizacijo dnevnika Slovenca. Ko so lastniki videli, da dela zares, so ga
imenovali za „direktorja“ ¡Slovenca m mu dali potrebne kredite, da organizira list, kakor so organizirani važni dnevniki po ¡svetu. List je polagoma začel dobivati novo obliko, resno vsebino, uvodne članke, ki ¡so zbujali pozornost, najnovejše informacije od doma in iz tujine, med tekstom kliširane slike in v nedeljo se je pojavila ilustrirana priloga v bakrotisku, „Ilustrirani ¡Slovenec“, sad tehničnega napredka tiskarne in vaba za bralce, ki ¡se ji nihče ni mogel ustavljati.
Zabret je v nekaj letih dokazal skeptikom v lastništvu, da se da od sedem tisoč priti na 25 tisoč naročnikov, če se da listu oblika in vsebina in propaganda, kot je treba. Delo Zabre-tovo so njegovi nasledniki nadaljevali. Prišli so časi, ko je nova moderna rotacija poslala med bralce 60 in več tisoč izvodov lista.
V zahvalo za vse to ogromno delo je Zabret motal iti. Niso ga pognali, odšel je sam. Globoko ga je zabolela beseda, da mora biti nad njim lastništvo, ki bo pazilo, da bo pisanje lista „pravoverno“. Težko je bilo poiskati besedo, ki bi ga bolj zabolela, kot takšno ¡sumničenje.
Zaprosil je za župnijo Kovor, ki je bila takrat prazna, in jo dobil ter nekaj let ¡odlično vodil in gmotno in duhovno prerodil. Od tam je prišel na Bled.
Novi konzorcij listov ga je povabil
k sodelovanju. Vedno je redno prihajal k sejam in koit mož velikih izkušenj vedno resno pom'agal pri reševanju vedno novih problemov, ki so zvezani z izdajanjem modernega dnevnika. Od sreče mu je zasijal obraz na dan, ko je na bilančni seji listov prvič po petinšestdesetih letih Slovenčevega obstoja list postal aktiven. Glavna zasluga za ta uspeh gre njemu, ki je položil temelje sodobnemu vodstvu dnevnika.
Tam je ¡sredi dela doživel nemški napad. Vojno dobo je preživel v Ljubljani, kjer je skoro neviden pomagal pri urejevanju, oceni in korekturi knjig „Slovenčeve knjižnice“.
Pred rdečimi se je umaknil na Koroško, kjer je kot ¡skromen podeželski župnik p'astiroval pod Velikim Klekom. Ko je ¡omagal, se je umaknil v Salzburg, kjer je ¡sklenil svoje plodonosno življenje.
Tu je omenjeno le njegovo delo pri našem tisku. Prav tako bi se dalo mnogo napisati o njegovem delu pri prosvetnih in telovadnih organizacijah, kjer je njegov uglajen nastop, izredno široka in globoka izobrazba, izbran estetični čut in modra, umerjena beseda bila vedno velika opora za vse, ki so bili z njim v vodstvu.
France Zabret, veliki boritelj za resnico v tiskani besedi, je bil za naš narod zaslužen mož. Bodimo mu hvaležni za to, kar nam je dal. Bog mu že plačuje njegova dobra dela. Kk
SLOVENCI V
ARGENTINI
SLOVENCI
P O
SVETU
('Nadaljevanje s str. 3)
krili zavratno bolezen, proti kateri ni bilo pomoči. Veliko je trpela, vendar je vse to vdano v božjo voljo mirno prenašala. Kako je bila priljubljena pri ljudeh so pokazali številni obiski med boleznijo, zlasti pa še ob njeni ismrti. Ko je zvedel za njeno smrt sanmartin-ski škof dr. Menendez, ki je rajnico večkrat obiskal v bolnišnici in na domu, je takoj prihitel na dom, opravil molitve za pokojno ženo in daroval na domu sv. mašo zadušnico. Pogreb je bil v petek popoldne. Pogreb je vodil misgr. Orehar, ki je v sanmartinski stolnici daroval pogrebna Isv. mašo in se od pokojne tudi poslovil s prisrčnimi besedami. Sanmartinska stolnica je bila ob tej priložnosti polna pogrebcev, ki so globoko sočustvovali z osirotelo družino.
Iz stolnice je nato krenil sprevod ;ia sanmartinsko pokopališče, kjer je msgr. Orehar opravil molitve ob pokopu. Tako je 'ta velika trpinka, pa močna žena in mati, našla svoj večni mir v grobu svojega očeto in sinčka. Bog bodi milostljiv njeni duši, vsej njeni družini pa izrekamo globoko sožalje.
CARAPACHAY Veseloigra Tri sestre
Sem optimist glede na našo mladino. Ako je nje del zavil na stranska pota iz najrazličnejših razlogov, to še ne more biti osnova za pesimizem. Res ni vse — veselo in brezskrbno življenje — nekaj ga pa le mora biti V naši dobi, ko vzgoja v družini in šoli, kakor tudi v kulturnih organizacijah, med drugim ne sloni več na temeljih spoštovanja’ do svojega bližnjega, naj bo to mlad ali rtaf. Tisoče let star osnovni zakon družine — spoštuj očeta in mater — hočejo nekateri neuravnovešeni izmaličiti. Tipam, da jim to vsaj med našo mladino ne bo uspelo.
Tole sem imel v mislih v soboto zvečer, 20. januarja tega leta, ko sem gledal) v domu ljudsko veseloigro Tri se-; :re, ki jo je za oder pripravil gospod Janez Tršar:. Sami mladi igralci, ki začenjajo čutiti, da samo — veselo in brezskrbno- — ni dovolj za srečo m zadovoljstvo družbe.
Zastor se je dvignil 45 minut kasneje, kot je bilo objavljeno. Pa vendar je točnost ena osnovnih .sil' v družbeni dejavnosti.
Seveda, gledalci so prihajali.. .
Igra v treh dejanjih sloni na tisočletnem temelju — mož je glava družine. Se sicer v to pravilo vrine mnenje druge strani — ja, ja, komandiram pa jaz. Kadar je to rečeno iz neomejene ljubezni do družine, je tudi piuv.
Pri **TTiv prPjetiH	‘-¡ji dobri raz-
svetijavi in primernih oblekah, so se tekom igre pojavili na odru:
Majda v igri, .sicer pa Anica iz Klemenove družine. Ne morem ji odrekati temperamentnega značaja in prijetnega nastopa v vseh dejanjih.
Oče Orel je doma na deskah odra in je vse, kar in kakor pove, vzeto kct vrednota dobrega igralca.
Helena, gospodinja na Orlovim, sicer pa doma iz Koroščeve družine, po imenu -Mici. Mati Helena je po isvoji obleki in maskiranju obraza mogla napraviti vtis, da je primerna družica nepopravljenemu Orlu. Lepa in sprejemljiva je njena pojava na odru.
Ana, hči gospodarja Orla, najmlajša v družini, ljubljena in scrkljana. kot sr* navadno vsi zamudniki v družini. Jo poznam še iz mladinskih iger kot Mar-
jeto Senovršnik. Lepa izgovorjava naše besede, močen poudarek v naglasih je pritegnilo gledalce k priznanju, da bo mogla biti v bodoče med prvimi igralkami na našem odru-
Anton, Franci Korošec, je bil prav primeren za svojo vlogo. Mehak, dober. Motili so me zastoji v besedi takrat, ko so bili psihološki in ljubezenski momenti na najostrejši točki.
Špela, je v navadnem življenju Klemenova Marica. Svojo naravno energijo je dobro prenesla na oder. Lepa je njena igra. Se spomnim, da sem v škofjeloški okolici naletel na resnične take Špele. Po nedeljski maši so fantje gledali za njimi.. . Oh, te Špele,.. .
France, njen snubec, doma iz prelepe okolice Gorenje vasi, je dobro držal v ojnicah -svojo neugnano ženko, ki je klonila pred možem, ko ga je vzljubila.
(Moj sin in tvoja hči se bosta vzela. D-ote z moje strani toliko, ,s tvoje več, ker se bo vsedla na naš grunt. Ko bosta zaorala, bo Tjubezen rastla iz dneva v dan.)
-Nekoliko neodločna izgovarjava hoče zmanjšati ceno dobrega igralca. (Fani, odnri usta, je kričal Štritof na dramat-s-kih vajah v Ljubljani.)
To vlogo je imel Janez Škulj.
Jera, dekla na -gruntu Franceta, je vse sv-oje življenje dala v 'dobrobit gospodarju. Kako srečne so bile kmetije, ko so imele take nesebične dekle. Jera — 'Suši -Gregorc,, bo mogla napraviti dobro igralko.
Berača je poizkusil predstaviti Franci Žnidar. Dobra ma-ska, dobra oprema, nekoliko premlado gibanje. Bil pa ie - v -ostalem dober.
Ne bom rekel, da je ta igra kaka
..'Ttniria. Je pa gledalce- pritegnila,
ker mi. ki smo preživeli zimske nedeli-'■’V popoldneve in večere v dvoranah naših prosvetnih domov od Treh sestrah. M’Hevi Zali. (n-nr*f)Tn lovqi. Mladi Bredi. Revjsvu ^ndrei-čku. Verigi itd,, to nred petdesetimi leti, razumemo, takratno -življenje drugače kot današnji.
Petelin
UNIV. PROF.
©M. .JUAN BLAZNIK j
Zahtevaj’te določitev ure na telefonu 49-5855
H
C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed jj
n
H
specialist za ortopedijo
in travmatologijo	:
n
Ordinira v torek, četrtek in soboto E od 17 do 20
JAVN1 NOTAR
FRANCISCA BAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
AVSTRALIJA — Sydney Občni zbor Slovenskega društva
Kot poročajo v -svoji decembrski številki ,JDruštvene novice“, glasilo Slovenskega društva Sydney, je imela ta organizacija svoj drugi redni letni občni zbor in sicer na svojem zemljišču v Harsley Parku. Zbor je vodil predsednik društva Lojze Kmetič, ki je v svojem referatu nakazal delo -preteklega leta. Številne prireditve zlasti družabnega značaja, iso se vrstile -skozi vse leto in pričajo -o zadovoljivem delovanju društva. V tem letu sta bila ustanovljena tudi „Krožek slovenskih žena“ in „Mladinski odsek“, ki tudi lepo napredujeta. V svojem govoru je predsednik Kmetič omenil tudi težave, ki jih društvo ima z oblastmi glede gradnje na društveni zemlji, in omenil tudi delovanje društvenega lista.
Po predsedniškem poročilu so navzoči člani, ki iso skoraj napolnili malo dvorano, izvolili nov odbor. Tega. sestavljajo: predsednik, Jože Petrič; podpredsednik, Ludvik Klakočer; tajnica, Saša Lajovic; blagajnik, Franc -Stare; referent za tisk, Alfred Brežnik; referent za članstvo, Dane Brkovec; socialni referent, Vlasta Klemenčič: referent za zabave, Lojze Kmetič; referent za prosveto, Vinko Kobal; gospodar, .Luci-■irm Kos; pomočnik gospodarja, Franc Valenčič: pomočnik referenta za zabave, Albert Vene.
Po odmoru se je občni zbor nadalie-val pod predsedstvom Jožeta Petriča. Za računskega preglednika je bil zopet imenovan 'S. -Knysh. Po raznih slučai-nostifh je bil občni zbor zaključen z majhno zakusko.	"	.
Ga. Mira Lajovičeva — 80-letnica
Dne 9. decembra je v velikem družinskem in prijateljskem krogu obhajala osemdesetletnico svoje življenj-ske poti gospa Mira Lajovičeva. Sicer živi tiho in skromno v daljni Avstraliji, a se kot zavedna iSl-ovenka zanima za vse dogodke tako v domovini kot med avstralskimi rojaki. Rada se tudi bavi z oljnatim slikanjem. Ima lepo zbirko miniatur, v katerih -se zrcali njeno nagnjenje do detajlov in vestno posnemanje naravnih barvnih odtenkov. •— Željam in čestitkam, ki so bile izrečene, se pridružujemo z veseljem tudi mi.
ESLOTEKIA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mize rit Redacción y Administración:
Ramón Fhlcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
DRUŠTVENI OGLASNIK
Zedinjena Slovenija je prejela naslednje čestitke od „Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev“ Cle-veland-Tononto:
„Ob 25-letnici, ko je Društvo Slovencev -— Zedinjena Slovenija pričelo v slovenski emigraciji opravljati delo glasnika stiskanega naroda v domovini in dvignila zastavo upanja vsem slovenskim svobodnjakom na tujem, se pridružuje čestitkam tudi Zveza slovenskih protikomunističnih borcev.
Želimo in prosimo, da bi Zedinjena -Slovenija to poslanstvo uspešno vršila še naprej.
Mauser Karel) predsednik.
Melaher Jože, tajnik
Društvo se zahvaljuje vsem organizacijam kot posameznikom za čestitke -ob 25-letnici.
Slovenska radijska oddaja je vsako soboto ob 17.30 na radio Antártida. Ne pozabite odpreti svojih radijskih aparatov.
Correo Argentino Centra! (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N® 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N® 3824
Registro Nacional de la Propiedad' Intelectual N« 1.149.713	
Na-ročnina Svob. Slovenije za leto J.913 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—)■ ZDA in Kanada 13 USA doi’.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dok
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
Opozarjamo vse rojake, da iso pod-pisne pole na razpolago v društveni pisarni. S svojim podpisom boste javno protestirali proti krivicam, ki se go-dija koroškim -Slovencem.
F® športnem svetu
Knjižnica ZS je odprta vsak dan, razen ob sobotah, -od 15.30 do 20.
. Em	volf®
Škot potoži Škotu, da se mu je od-Pvul zob pri glavniku, in da bo moral zato kupiti novega.
„INov glavnik zaradi enega zoba?“ "e je zgrozil drugi Škot.
„Ja, ker je bil ta zob predzadnji.“
Letošnja zima je povzročila hude zadrege prirediteljem smuških tekmovanj v Evropi. Za Božič in Novo leto je bilo kaj malo snega tudi za prireditelje 21. novoletne skakalne turneje, ki se je začela na skakalnici v Oberst-dorfu, nadaljevala v -Garmiisch Parten-kirchnu ter zaključila z na-stopi v Innsbrucku in Bischofshofnu. Na prvih dveh nastopih so- skakalci Vzhodne Nemčije bili neprekosljivi. Slovenski -skakalci so bili dokaj dobri, vendar ni nihče prišel med prvo desetorico. Najboljši je bil Marijan Mesec> ki ie bil v Oberstdorfu 12. s skokom 95.94, v Garmischu pa šele 28. s skokoma 84.5, 84.5.
OD DOMA
Ne sprašuj me, -kaj mislim, ker nočem biti zaprt.
Ne ihorejo biti vsi člani partije nekaj jih mora tudi delati.
Slovenskim delavcem je zagotovlje-liena visoka življenjska raven — v Nemčiji.
Na Pohorju je bilo tekmovanje v alpskem smučanjd za dame za „Zlato lisico“, ki šteje tudi svetovno prvensvo. Tekmovalo je okrog 70 tekmovalk, v slalomu pa jih je prišlo na cilj le 14. V slalomu je zmagala Patricia Emonet, ki je med drngjm v tej smuški sezoni -prinesla prvo zmago Franciji. Tekmovanje na Pohorju je tudi oviralo po-■mankanje snega.

Potujete v RIM — Italijo?
Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov.
Motel BLED
in Motel DAMELA
00185 - ROMA tel. 777102-7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40
00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 tel. 750587 - 771051
Lastnik: VINKO LEVSTIK
Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe -s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija.
Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli!
Kaj pomaga če pametnejši -popušča ko pa to bedakom koristi.
Od vsepovsod
Vsi bi radi videli mtdveda
Kitajska je podarila Japonski panda medveda za tokijski živalski vrt. Verjetno Japonci takega medveda še niso videli. -Naval na živals-ki vrt je namreč ogromen. Blizu 20.000 Japoncev prihaja vsak d'an v živalski vrt, da bi videli medveda. Nad 300 stražnikov skrbi za fed. Več kot 300 Japoncev je vso noč čakalo pred vrati živ-olskega vrta, ko so medveda prvič pokazali obiskovalcem. -Sedaj dovolijo vsakemu'obiskovalcu, da so ogleduje medveda Samo 40 sekund.
V Kranjski gori za pokal Vitranc ki tudi šteje za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah, so zmagali Italijani v -smuku, v slalomu pa je bil prvi Francoz Ferrot. 'Slovenskih -smučarjev je nastopilo deset, pa niso kaj prida uspeli. Pa tudi znani smučarji so odstopali-Zmagovalec iz -Sappora, Španec Ochoa, je kmalu odstopil, prav tako je odneslo - nroge -svetovnega prvaka Augerta. .Takonič je rešil čast slovenskih smučarjev, uvrstil se je na 30 mesto, ostalih devet pa ie odstopilo ali pa so jih diskvalificirali.
ta sprememba, je potrebno še soglasje občnega zjiora škofov in poslanske zbornice, -ki predstavlja laike.
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Ponjislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
Kreditna zadrnga „S* L. O. G. A.44 z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Ženske — duhovniki v protestantski cerkvi
Na kongresu episkopalne cerkve v Združenih državah Amerike je bilo sklenjeno z večino glasov, da se lahko tudi ženska pos-ve+i za duhovnika. D‘a se v statut omenjene cerkve v resnici uvede
Japonska gradi cisterne velikanke
Norveška družba Bergesen D. Y. je naročila pri japonskem podjetju Kawasaki tri petrolejske ladje, od katerih bo imela vsaka 364.000 -bruto register ton. Vse tri naj bi dogradili do leta 1975-Videti je, da Norvežani (kakor tudi drugi narodi) ne računajo s skorajšnjim odprtjem ¡sueškega kanala.

TOMBOLA ZA SUBÆNSKI DOM V MENTOZf 25. II. 1973 v Slomške vem domu
Prireja jo Zedinjena Slovenija skupno s slovenskimi domovi in organizacijami.
Posebnost tombole: vsi dobitki bodo regionalnega značaja.
Že sedaj vsi rojaki iskreno vabljeni!

IBHBBBBBBBBSBBaBaaaaBBBBBBBBBBBaSBai
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
MUEBLES
Podružnice CARLOS SPEGAZZIN1 Avda. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO Almafuerte 3230
Ruta 205
Frente Estación EZEIZA T. E. 295 - 1197
LUKA MILHARČIČ
Električni aparati
Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown — Ranser Panoramic Aurora bia — Westinghouse' — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia Champion Mars a .
Saccol — Colum-
Hvala ljubemu Bogu, da je 25. januarja 1973 rešil težkega telesnega in -duševnega trpljenja in odprl paradiž naši preljubi zlati ženki, mamici, hčerki, sestri, teti in svakinji
Ivanki Klobovs roj. Grilc
P-oložili s-mo jo v skupni grob njenega očeta in sinčka v San Martinu.
■Simon je pomagal no-sit-i Jezusu križ, ti, o Marija, pa ga pomagaj nositi nam. Molimo zanjo in se ji priporočajmo!
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakršno koli dobro delo storili: vsem gospem, ki iso ji v bolnišnici in doma požrtvovalno stregle, vsem, darovalcem, krvi ter vsem, ki .so nam stali ob strani in nas- tolažili. Zahvaljujemo se argentinskim sestram Hermanas Hi-jas de la Iglesia — za vso. pomoč v bolnišnici in na domu, gdč. Saši Hartman, ge/ Milki Pezdirčevi in g. Jerneju štefetu za ureditev pogreba. Zahvaljujemo se sanmartinskemu dušnemu pastirju g. J. Rodetu za prinašanje sv. obhajila, 'sanmartinskemu škofu dr. Menendezu za obiske v -bolnišnici, prinašanje sv. obhajila na dom, za sv. mašo in govor ob krsti, vsem duhovnikom — gg. J. Rodetu, p- Cirilu Petelinu, M. Mavriču, J. škerbcu za opravljene molitve ob krsti. Zahvaljujemo ms-gr. Antonu Oreharju za vodstvo pogreba, jsv. mašo zadušnico, globok govor in molitve ob pokopu. Zahvaljujemo se vsem gg. duhovnikom za spremstvo pri pogrebu in za -opravljene sv. maše in molitve, posebej še nadškofu msgr. Karlu Aramburuju za opravljeno sv. mašo na Bel-grano. Zahvaljujemo se g- svetniku Al. Košmerlju za številne obiske, pravtako Vincencijevi konferenci, uslužbencem -tovarne Ciudadela, Zvezi slovenskih žena in mater za vso pomoč ter ge. Milki dr. Pezdirčevi za prst iz naše lepe ¡Slovenije, ki -smo jo- položili na krsto. Prav tako pri-¡srčno se zahvaljujemo v-sem, ki so jo' prišli kropit in so jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem bodi Bog obilen plačnik!
Žalujoči: Peter, mož; Peter, Ivan, Bernardka, Monika, Stanko, otroci;
Marija, mama; Jože, brat;
Micka in Marjeta, sestre z družinami.
V. Ballester, Velesovo, Škofja Loka, Mendoza, Ramos Mejia, 26. 1. 1973.
-B B BBBBBBBBBBB B-
mmrr....r..........................................
''USSJi