BILTEN GLASNIKZIVIL5KEGA KDNBINATAZITD
LJUBLJANA, AVGUST 1972
LETO VII — ŠT. 6—8
Stabilizacija je osnova nadaljnjega napredka
Tovariš Franc Puterle je s 26. junijem letos, po sklepu delavskega sveta kombinata, ponovno prevzel vodstvo kombinata kot glavni direktor za nadaljnja štiri leta. Kolektiv je ponovno izrazil zaupanje človeku, ki je s svojo upornostjo in vztrajnostjo pripeljal naš kombinat do take stopnje razvitosti, da ga uvršča med najpomembnejše proizvajalce živil v SFRJ. Poglejmo, kaj meni glavni direktor o nekaterih problemih in nalogah v nadaljnjem gospodarskem razvoju.
Vselej delovno razpoloženi glavni direktor Franc Puterle
Danes smo v obdobju, ko je potrebno zaradi zapletenosti in neurejenosti gospodarskih tokov prilagajati svoje gospodarjenje tekočim pogojem Poslovanja. To vsekakor ni lahka naloga, ker nam vzame Precej časa, tudi tistega ko bi se morali posvečati dolgoročnim nalogam. Eden takih Problemov je likvidnost. Da bi zagotovili normalno obratovanje naših tovarn, moramo izredno natančno naročati yse surovine in materiale, saj Je na voljo zelo malo obratnih sredstev. Po drugi strani dolžniki zaostajajo s plačili in nam vežejo vse več sredstev, bmo v položaju, da imamo zal°ge surovin, materialov in gotovih izdelkov minimalne, ce ne že kritične za redno obratovanje in normalno oskrbo trga, na drugi pa preveč sredstev, pri strankah. Seveda je Položaj splošno enak povsod ln nanj ne moremo bistveno vPhvati. Kot nujnost se nam le Pokazala potreba po pospešenem izločanju obratnih sredstev, saj nam obstoječa ne zadostujejo za potrebe povede prodaje, kot tudi večje zaloge surovin in materialov, da ne omenjamo tudi večjega obsega kreditiranja kupcev.
Kljub pospešenim naporom okonomizirati uporabo obrat-m sredstev je potrebno i-meti na razpolago večji fond, saj še enkrat večji od obsto-oega. Ena glavnih nalog na-
šega srednjeročnega programa je zagotovitev potrebnih lastnih obratnih sredstev. Obresti za odplačila kreditov za obratna sredstva so že previsoka za naše možnosti, prav tako pa je kredite praktično zelo težko dobiti. Reševanja problema obratnih sredstev smo se že lotili predlanskim in na tem intenzivno delamo naprej, zavedajoč se, da je to eno od ključnih izhodišč za nadaljnji napredek in razvoj.
Drugi problem, predvsem kratkoročnega pomena, so cene naših končnih proizvodov. Tu imamo še precej nerešenih problemov posebno v predelavi žitaric. Nerešene so cene proizvodov in koruze, ječmena, ovsa; nerešene so cene črnega in belega kruha, problematična je cena testenin. Inflacija stroškov surovin in materialov je bila v zadnjih 2 letih, kar traja za-
mrznitev oziroma določanje najvišjih dovoljenih cen, zelo visoka, kar se je seveda močno odrazilo v donosnosti navedenih proizvodov. Kljub izrednim naporom teh cen še nismo uspeli urediti zaradi nepremostljivih administrativ-
Delavski svet kombinata je namreč na svojem zasedanju 25. aprila letos, na priporočilo komisije za tehnične izboljšave, racionalizacijo, pismene pohvale, odlikovanja in nagrajevanje pri DŠ kombinata, sprejel sklep, da se vsako leto spomnimo na tiste člane delovne skupnosti, ki so dopolnili 10 let dobe v kombinatu.
Za desetletno delo na svojih delovnih mestih, kot tudi za delo na samoupravnem in družbenopolitičnem področju v kombinatu, se želijo samoupravni organi vsem zahvaliti za njihove napore, ki so jih vlagali za uspešno poslovanje kombinata.
Prepričani smo, da bo njihovo delo v kombinatu tudi v prihodnje uspešno kot doslej in da bo tudi v prihodnje slonelo na dobrih medsebojnih odnosih.
V letošnjem letu je število nagrajencev večje, ker so upoštevani tudi deset in
nih ovir. To nas je privedlo v določenih proizvodnjah že v izgubo, vendar iščemo rešitev v spremembi sestava oziroma ukinjanju določene izbire izdelkov. To so vsekakor kratkoročni ukrepi, vendar ne bi smeli veljati predolgo, ker
več let zaposleni delavci od leta 1969 do 1. julija 1972.
ODKRITJE KIPA ŽANJICE
Slovesnost se je začela ob 11. uri, ko je vse zbrane
tako nenormalno stanje lahko privede, kljub vsem ukrepom, do resnega zastoja. Naša želja je, da se predvsem ustalijo cene surovin, saj le-te v največji meri vplivajo na končne cene naših proizvodov. Do sedaj so bile le cene končnih izdelkov, cene surovin pa so nenehno naraščale, kar je privedlo, do stalnega manjšanja dohodka in končno do izgube. Menim, da je osnova nadaljnje trdnosti cen ustalitev cen vseh kmetijskih proizvodov. Poglobiti bo potrebno tudi stike z dobavitelji osnovnih surovin, saj nam bo to v prihodnosti omogočilo nemo-
Nadaljevanje na 2. strani
kombinatu
pozdravil predsednik komisije za tehnične izboljšave, racionalizacijo, pismene pohvale, odlikovanja in nagrajevanje tov. Marjan JERMAN, ki je v daljšem nagovoru poudaril pomen tega zbora, hkrati izrazil priznanje nagrajencem za njihovo prizadevno delo in napore pri razvoju kombinata, istočasno pa jim je priporočil, naj bodo tudi v prihodnje dobri delavci in samoupravi j alci, da bo kombinat lahko dosegal nadaljnje uspehe pri svojem razvoju v prihodnje, kar bo v korist celotnemu kolektivu.
Po govoru je tov. Jerman odkril kip žanjice, na-
Konec na 3. strani
SPROTNO REŠEVANJE PROBLEMOV • PROSLAVILI SO 30-LETNICO SLOVENSKE NOV • PEKOVSKI PIKNIK V BISTRI STANOVANJSKA POSOJILA RAZDELJENA • TEŽIMO ZA IZBOLJŠANJEM INFORMIRANJA V KOMBINATU • NOVOME-ŠČANI SO RAZPRAVLJALI • PEKARSTVO V AVSTRIJI • NA STROKOVNI SPECIALIZACIJI V FRANCIJI • FRANC TOMAŽIN ODHAJA » USTAVNA DOPOLNILA IN Ml
Skulptura žanjice, ki jo je iz hrastovega lesa izdelal kipar Jovanovič iz škofje Loke. Kip odkriva tov. Marjan Jerman, predsednik komisije za tehnične izboljšave, racionalizacije, pismene pohvale, odlikovanja in nagrajevanja
Pomembna slovesnost v
NAD 170 DELAVK IN DELAVCEV IZ VSEH DE NAGRAJENIH ZA 10-LETNO DELO V PODJETJU — PRI UPRAVNEM POSLOPJU ODKRILI KIP ŽANJICE, SIMBOL MLINARSTVA IN PEKARSTVA — DOSTOJNA SVEČANOST NA ŠMARTINSKI CESTI IN PRIJETEN ZAKLJUČEK V BISTRI.
Delavci vseh enot kombinata so se 29. junija letos zbrali na skupnem slavju, ki je bilo sicer v skromnih okvirih, a je izzvenelo prisrčno in v tovariškem vzdušju. Vsi tisti, ki so že deset let v podjetju, so prejeli nagrade za vloženi trud v obliki ročnih ur. Nagrajenih je bilo skupaj 173 delavk in delavcev iz vseh DE kombinata.
Ob tej priložnosti je bil na zelenici pri poslopju uprave odkrit tudi hrastov kip žanjice, kot simbol dejavnosti živilsko predelovalne industrije.
Stabilizacija je osnova nadaljnjega napredka
Nadaljevanje s 1. strani
teno preskrbo trga s končnimi izdelki po relativno ustaljenih cenah. Prav tako je naša naloga doseči določene odnose med cenami naših proizvodov in surovin. To velja predvsem za pekarstvo. Ta problem je srednjeročnega pomena, vendar nujno že danes terja reševanje. Prenizke cene nekaterih proizvodov iz žitaric ne morejo rešiti življenjske ravni našega delavca. Gre za celo vrsto socialnih ukrepov, s katerimi bi morali reševati raven najnižjih osebnih dohodkov, ne pa z nizkimi cenami kruha, ob istočasno višjih cenah za mleko, meso, jajca in podobno. Tretja izredno važna naloga, pred katero stojimo, je čimprejšnja uveljavitev ustavnih dopolnil v praksi. Oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela je korak dalje v razvijanju samoupravljanja ter hkrati tudi izredno odgovorna naloga. Tu se srečujemo s hotenji, po katerih želijo oblikovati TOZD po področnem načelu in s hotenji, da se u-veljavi tehnično-tehnološko načelo. Mislim, da je važno predvsem, da se sorodne vrste predelave čimbolj medsebojno povezujejo in da se skupne naloge, v kolikor je to bolj ekonomsko utemeljeno, prenesejo na skupne službe. Osnovna naloga TOZD je ustvarjati dohodek, ga deliti in končno z njim tudi razpolagati. V tej smeri bo potrebno tudi rešiti nekatere dvome, okrog združevanja sredstev, prednosti investicij, prelivanja akumulacije prek cen interne banke, politike osebnih dohodkov, financiranja neproizvodnih dejavnosti in podobnega. Naša dosedanja samoupravna dejavnost je bila že izredno razvita in razširjena. V sedanji stopnji jo je potrebno še dopolniti in okrepiti neposredno upravljanje. Z uvedbo delitve dohodka na ravni TOZD pa se bo seveda povečala odgovornost vseh kadrov, tako v proizvodnji kot v skupnih službah, in se bo uporabi sredstev za razširjeno reprodukcijo dalo izreden pomen, kjer bodo predvsem ekonomski nagibi odigravali odločilno vlogo. Istočasno pa se bo morala razviti čvrsta medsebojna solidarnost vseh delavcev, saj neenaki pogoji gospodarjenja ne bodo omogočali enake možnosti delitve in razpolaganja z dohodkom v TOZD. Tu so važna tudi gibanja na tržišču, ki bodo omogočila večji ali manjši vzpon, kot tudi boljše ali slabše rezultate. Važno je, da se prek sklada solidarnosti u-stvari potrebna povezanost vseh delavcev, ne glede na to v kateri TOZD so. TOZD se bodo medsebojno povezovale pri skupnih nalogah in interesnih področjih prek samoupravnega sporazuma, ki bo uravnaval njihove medsebojne odnose.
Želim se dotakniti še nekaterih srednjeročnih nalog, ki naj bi pripomogle k hitrejšemu razvoju in ustalitvi poslovanja.
Prva in najvažnejša je izpolnitev srednjeročnega programa razvoja. Tu nas čaka vrsta projektov, tako v konditorstvu, kot v žitni predelavi. Realiza-
cija je že v teku, ter bo odvisna predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev. Osnovni problem, s katerim se v realizaciji srečujemo, je prednost posameznih projektov, kjer imajo trenutno tržna gibanja premočen vpliv. Vendar že zastavljena gradnja nakazuje sprejete prednosti. V gradnji je nov obrat Šumija, pripravlja se osnutek rekonstrukcije proizvodnje kakao izdelkov in idejna rešitev razširitve v proizvodnji žvečilnega gumija. V konditorski predelavi so to neodložljive investicije, ki pa so tudi ustrezno ekonomsko utemeljene. Na področju žitne predelave bomo prav tako še naprej poviševali stopnjo končne predelave naših mok z gradnjo še nekaterih področnih pekarn, prav tako pa bo potrebno na-splošno rešiti problem predelave ostalih žitaric. Izvesti bo potrebno vrsto izboljšav v notranjem transportu v sami proizvodnji, kot tudi med obrati. Prav tako je še precej možnosti za znižanje stroškov v obstoječih proizvodnih postopkih. Izvajanje nalog srednjeročnega načrta terja povezano delo vseh delovnih enot strokovnih služb in zunanjih sodelavcev. Naloge so postavljene stvarno in jih bo možno izpolniti, v kolikor ne bodo nastopile močne spremembe v pogojih poslovanja, (zamrznitev cen, administrativno določanje cen ipd.). Vendar, dolgoročno gledano, nas taka gibanja, ki so odraz trenutnih potreb ekonomske
politike, ne smejo motiti pri našem osnutku razvoja, katerega glavna izhodišča so: povečanje produktivnosti pri delu, izboljšanje tehnične opremljenosti in izboljševanje pogojev dela.
V zvezi z uvajanjem modernejših tehničnih in tehnoloških rešitev postaja proizvodnja vse bolj zapletena in zahtevna, vendar ne glede fizičnega, temveč predvsem glede umskega dela. Tu bi rad poudaril izredno važnost nadaljnjega izobraževanja vseh zaposlenih, kot tudi nujnost izboljševanja izobrazbenega sestava zaposlenih. Izobraževanje je nujno vezano na razvoj in zahteve proizvodnih potekov. Zaostajanje na področju izobraževanja pomeni zaostajanje v proizvodnji. Pri pridobivanju novih kadrov bomo morali bolj natančno določati prihodnje potrebe po kadrih, tako glede profilov, kot tudi področij njihovega dela. Izkušnje iz preteklosti so dragocene in storjenih napak ne bi smeli ponavljati.
Prav tako bo potrebno pri določanju in uresničevanju nalog razvoja napraviti močan premik v zaposlovanju obstoječih kadrov, saj menim, da pri tem obstajajo še neizkoriščene možnosti, ki jih nismo znali v zadostni meri aktivirati. Zavedati se moramo, da bo uspešnost nadaljnjega razvoja odvisna predvsem od tega, s kakšnimi kadri se bomo lotili uresničevanja posameznih nalog.
Rad bi se dotaknil še politike delitve dohodka in osebnih dohodkov ter samoupravnega sporazumevanja. Danes smo v obdobju, ko je potrebno na področju delitve dohodka podpreti intencije ekonomske politike, saj le s tem prispevamo k ustalitvi celotnega gospodarstva. V dosedanjih samoupravnih sporazumih so še začetniške napake, vendar jih bomo sposobni postopno odpraviti. Važno je čim dosledneje uveljaviti načelo, da je rast osebnih dohodkov odvisna predvsem od rasti dohodka in da je potrebno skrbeti za ustrezno rast lastne akumulacije. Tu se seveda porajajo problemi prvenstvene delitve, vendar bomo bolj sposobni dokazati, kje so napake v prvenstveni delitvi ter kako zagotoviti pravilno delitev dohodka. Zavedati se moramo, da zahteva usklajena rast gospodarstva dogovor, ki presega meje podjetja in da je rast vsakega podjetja vezana na usklajeno rast vseh ostalih dejavnosti. To tudi potrjuje nujnost samoupravnega sporazumevanje ne samo pri delitvi osebnih dohodkov, temveč tudi pri uporabi sredstev razširjene reprodukcije v širšem pomenu. Tega še nimamo dodelanega, vendar čutimo potrebo po dogovarjanju tudi na tem področju, saj bomo s tem omogočili smotrnejšo uporabo sredstev za razširjeno reprodukcijo.
Zavedam se, da nas čaka še mnogo težkih in odgovornih nalog, vendar sem prepričan, da jih bomo s skupnimi močmi in sodelovanjem v celoti opravili. Dosedanji rezultati to v celoti potrjujejo.
SEJA DELAVSKEGA SVETA KOMBINATA
Sprotno reševanje problemov
SPREJETA VRSTA VAŽNIH SKLEPOV — POTRDITEV PREDNOSTNE LISTE ZA STANOVANJSKE KREDITE — ODOBRITEV POROČILA O 5-MESECNEM POSLOVANJU — POTRJEN SEZNAM JUBILANTOV OB NJIHO VEM 10-LETNEM DELU V KOMBINATU.
Delavski svet kombinata je imel v četrtek, 29. junija, svojo redno sejo, na kateri so navzoči člani obravnavali vrsto perečih problemov in v zvezi z njimi tudi sprejeli ustrezne sklepe za njihovo čimprejšnjo rešitev. Seje se je udeležilo 30 članov, odsotnih pa jih je bilo devet, razprava pa je bila zaradi aktualne problematike precej razgibana in je nakazala smotrne napotke za sprejetje sklepov.
Najpomembnejši, v okviru dnevnega reda, sta bili vsekakor poročili o spremembah cen pšenice, moke in kruha ter o razdelitvi stanovanjskih kreditov delavcem, aktualen pa tudi pregled poslovanja v letošnjem 5-mesečnem obdobju.
Na koncu seje so potrdili listo vseh delavcev, ki imajo v žitu že 10 let zaposlitve, ter odobrili nagraditev 172 delavk in delavcev.
V uvodu seje je predsednik DSK Ivan ZORE predlagal dnevni red, ki so ga navzoči člani DSK potrdili. Za tem je prebral sklepe seje DSK od 25. aprila letos. Nato je predlagal spremembo besedila pri enem od sklepov.
Za njim je poročal tov. Aljančič o treh pomembnih rešitvah: a) direkcija za prehrano v Beogradu je o-dobrila za gradnjo skladišča v Ljubljani posojilo z ustreznimi in sprejemljivimi pogoji, b) skupščina občine Kamnik bo prispevala
900.000	N din lastne udeležbe za gradnjo nove pekarne, c) da nudi Ljubljanska
banka nakup deviz za nabavo strojev pod najugodnejšimi pogoji.
DSK sprejme soglasni
sklep:
sprejme in potrdi se zapisnik zasedanja DSK z dne
25. aprila s tem, da se:__
a) prvi sklep o poročilu komisije za kadrovanje, i-zobraževanje in ugotavljanje delovne sposobnosti delavcev spremeni in glasi: »da kadrovsko socialna služba pripravi za eno prihodnjih zasedanj DSK poročilo o prelivanju delovne sile v kombinatu v obdobju zadnjih dveh let po kvalifikacijah in dejavnostih in pregled vseh zaposlenih de-
lavcev v kombinatu, ki bodo do leta 1975 izpolnjevali pogoje za upokojitev«.
b) obrazložitve tov. Aljančiča k posameznim sklepom o najetju posojil sprejme na znanje.
Predsednik DSK tov. Zore prebere sklepe izrednega zasedanja DSK z dne 9. maja.
DSK sprejme soglasni
sklep:
sprejme in potrdi se zapisnik izrednega zasedanja DSK
—■ Spremembe na področju cen pšenice, mok in kruha
Za predelavo v ekonomskem letu 1972/73 potrebuje kombinat 60.000 ton pšenice. Zagotovljena odkupna cena za trdo pšenico je 1,40 din, za mehko pa 1,30 din. Poleg zagotovljene cene plačujemo za kilogram pšenice dodatno še 0,50 din, vendar jo je tudi za to ceno težko dobiti, saj dobavitelji zahtevajo dodatno 0,08 do 0,10 din za kg.
Pogodbe za odkup imamo sklenjene, vendar pa so nekateri dobavitelji zmanjšali količine zaradi manjšega pridelka, tako da je dejansko nabavljene
49.300	ton pšenice, od tega
26.300	ton trde in 23.000 ton mehke pšenice. Kvaliteta pšenice pa je letos zaradi neugodnih vremenskih raz-
mer slabša kot prejšnja leta. Poleg zagotovljenih
49.300	ton pšenice pa imamo lastnih prehodnih zalog še 10.800 ton, to je skupaj
60.000	ton.
Nadalje večina dobaviteljev pšenice zahteva tudi hkraten odjem bele moke T 400, nekateri celo do 20 °/o vendar pa kombinat odkupuje okrog 5 do 6.000 ton bele moke, kar predstavlja nekako 10°/o, zatorej ne moremo ugoditi zahtevam dobaviteljev, da bi odkupili več kot 10%> bele moke.
Dobavitelji bodo del pšenice iz Vojvodine pošiljali po železnici z vagoni. S 1.7. 1972 pa se podraži prevoz po železnici za poprečno 13 %>, kar bo stroške močno povečalo. Ostale količine pa se bodo skladiščile pri dobaviteljih.
Za plačevanje pšenice je pri nas dogovorjeno, da bo trajalo od 15. julija do 15. avgusta, za kar bodo na voljo reeskontna sredstva.
Za rž je zagotovljena odkupna cena 1,30 din, vendar rži na trgu skoraj ni in je za to ceno ne bomo dobili.
Za koruzo je z odlokom odobrena nova zagotovljena cena 1,00 din, medtem ko je tržna cena koruze od 1,38 do 1,42 din. V Uradnem listu je izšlo tudi navodilo o marži, vendar je na vprašanje glede cen koruze republiška tržna inšpekcija pojasnila, da bodo v zvezi s tem izšla še dodatna tolmačenja.
Pri nas imamo 12.000 ton prometa s koruzo in temu se ne kaže odreči kljub takim cenam, čeprav pri koruzi ni posebnega zaslužka. Poleg tega pa moramo koruzo imeti tudi zaradi sor-timenta. Koruzne izdelke pa bomo proizvajali iz koruznega drobljenca iz uvoza
Za ječmen je zagotovljena cena 1,05 din, vendar pa stane ječmen, ki je primeren za proizvodnjo, 1,65 din, naša prodajna cena ješprenja pa je 1,90 din; zato je vprašanje, kako se bomo vključili v proizvodnjo, če se cena ne bo uredila.
Ovsa potrebujemo okrog
1.000	ton za ovsene kosmiče. Zagotovljena cena ovsa je 1,05 din, vendar stane na trgu oves slabe kvalitete 1,40 do 1,45 din plus prevoz. Lani smo oves uvozili iz Švedske, saj je bila cena ugodnejša in tudi kvaliteta boljša.
Prosa pri nas ne pridelujejo več. Kalkulativna cena prosa pa je 1,50 din, naša prodajna cena prosene kaše pa je 3,15 din. Cena prosa iz Hamburga je 2,10 din plus carina plus prevoz franko jugomeja in če se naše prodajne cene ne bodo sprostile, bomo ostali brez prosene kaše. Tržna cena prosene kaše je od
7.00	do 8,00 din.
Ajde imamo do novega odkupa še na zalogi. Nove cene pa bodo bistveno višje, saj je cena ajde iz Hamburga po 3,30 din franko jugomeja. Če bo cena ajde doma porasla, je vprašanje, kako bo s prodajo ajdove moke, saj je naša prodajna cena 4,90 din.
V razpravi tov. Zore meni, da bodo še večje težave kot pri nabavi pšenice, pri
Nadaljevanje na 3. strani
»mx>«
3
Pomembna slovesnost v kombinatu
Nadaljevanje s 1. strani
kar je v imenu sindikalne konference spregovoril spodbudne besede tudi njen predsednik tov. Janez SLOVENC.
kreacijski center v Bistro, piknik v porajajoči se re-Tam je zavladalo med vsemi zares pravo prijateljsko vzdušje. Mnogi doslej med seboj neznani sodelav-
Anton Dolenc, Anica Lombar, Ivan Mam, Janko O-palički, Ivana Potočnik, Viktor Strniša, Ivanka Škofič in Drago Zupanc.
DE pekama Tržič: Mile-
Takole so se zbirali pred vhodom v kombinat jubilanti-nagrajenci
Sledila je razdelitev nagrad, ki jo je opravil predsednik DSK tov. Ivan ZORE. Zanimivo je bilo opazovati obraze ljudi, Starejših delavcev z zgubanimi nci, pa mlajših ob njih, kako so bili prijetno presenečeni, mnogi tudi ganjeni, saj so jim bila ta darila lep dokaz, da se jim podjetje vsaj skromno oddol-kuje za njihovo dosedanje delo.
Prisrčno slovesnost je Vsekakor poživil nastop Slovenskega okteta, ki je zapel nekaj priložnostnih Pesmi, za to pa so ga števni udeleženci nagradili z lskrenim priznanjem.
čele preizkušati svoje sposobnosti z balinanjem. Drugi so se usmerili k strelišču z zračno puško in tam ugotavljali, kdo ima ostrejše oko ter mirnejšo roko, ko pa so zadoneli iz zvočnika zvoki plesne glasbe, so se številni pari zavrteli v veselem rajanju. Manjkalo seveda tudi ni pesmi, šal in drugega, tako da je ta dan minil v vedrem razpoloženju — ki pa so ga žal nekoliko pokvarile vmesne plohe — pri vseh, ki so se zbrali v Bistri.
IN ŠE NAGRAJENCI DE Gorenjsko področje:
Jože Berce, Matija Gabor,
na Drobnič, Andrej Pogačnik, Franc Polanšek, Franc Purger, Ernest Rupar in Avgust Termot.
DE Vesna Kamnik: Majda Frontini.
DE Domžalsko področje: Franc Bervar, Martin Bra-tun, Valentin Cerar, Ivan Gerič, Ivan Klopčič, Vinko Klopčič, Janez Kočar, Matija Kosmač, Josip Kuzma, Marija Kuzma, Milena Me-sarko, Gabrijel Pugelj in Ivan Zore.
DE Imperial Krško: Milan Bahčič, Fani Bence. I-vanka Ferlin, Nežka Ivanj-šek, Jože Mirt, Hilda Račič, Fani Starina in Jože Žmavc.
DE pekarna Novo mesto: Alojz Golobič, Frančiška Jarc, Franc Jordan, Anica Kolenc, Jožefa Miklič, Stje-pan Radakovič, Karel Straj-nar in Alojz Žitnik.
DE Dolenjsko področje: Alojz Mohar in Janez Zara-bec.
DE pekama in slaščičarna Kočevje: Marija Čolnar, Francka Hozjan, Viktorija Kalič, Rudolf Mavrin, Elica Sterniša in Silva Turk.
DE Notranjsko področje: Andrej Juršič, Janez Mesec, Jože Pleško, Janez Puhar, Franc Sedej, Stanko Seljak, Doroteja Verbič in Bernard Železnik.
DE Ljubljansko področje: Anton Eržen, Koloman Forjan, Ignac Gregorka, Rudi Lešnjak, Ivanka Marinčič, Martina Medvešček, Alojz ščap, Stane Škrbec, Marija Uhan, Josip Vrbanc in Anton Zaplata.
DE Pekatete: Marta Avsec, Rozina Brodžanec, Marija Cerar, Vera Herek, Ra-dojka Karakaš, Milka Ko-nič, Slavka Okoren, Minka Petkovšek in Jožica Stergar.
DE pekarna Šmartinska
Selim Begič, Ivan Gerbajs Anton Horvat, Vera Slapni čar, Azis Sulja, Nikola Ši kanovski, Slavko Turnšek in Ludvik Zalar.
Obrat Samova: Terezija Fekonja, Jože Herič, Vera Jarc, Stane Kilofanovič, Rudi Rauh, Vida Rožmane, Stanko Štuhec, Terezija Štuhec in Turk Anica.
DE »Šumi«: Angela Bergant, Metka Bergman, Julka Bizovičar, Ivanka Demšar, Peter Gregorc, Alojzija Kržič, Cilka Malnarič, Hermina Mencinger, Ivanka Miklič, Marija Narandja, Gvido Saksida, Ivana Stražišar, Jožefa Vehar in Danijela Zrimšek.
DE Trgovina:	Angela
Cingesar, Ivanka Drnovšek, Marija Dujmovič, Frančiška Hafner, Darinka Hlede, Ivanka Ivanc, Cvetka Javornik, Ana Jerko, Genovefa Kosanec, Marija Polajnar, Bariča Štepec in Marija Žnidaršič.
DE Uprava: Jože Dekleva, Ivanka Dvojmoč, Zofka Florijančič, Janja Frol, Pavla Glavan, Milena Gorše, Minka Grablovič, Andreja Habjan, Justi Jeršin, Rezka Krušeč, Janez Markelj, Vlasta Martinčič, Jožefa Milijaš, Ljudmila Mrzlikar, Ciril Novak, Milena Pantar, Pepca Pavlin, Franc Petan, Angela Plestenjak, Janez Prašnikar, Poldka Saje, Francka Sever, Pavlina Simčič, Albina Tomšič, Vida Vertti, Lojzka Vesel in Jožica Zalaznik.
Sprotno reševanje problemov
Nekateri so našli razvedrilo tudi pri streljanju
Razpoloženje
V BISTRI
:v^a P°vabilo delavskega ’ eta kombinata so se po lHnčani slovesnosti v Žitu . Peljali vsi udeleženci na n 1Z raznih delovnih enot ’ ,Se Povezali med seboj in .varih prve, pa morda Jne stike za prihodnost.
kmalu so se zbrale uPine ob balinišču in za-
Miloš Klančar, Drago Korelič, Mihaela Pfajfar, Janko Ros, Danilo Skočir, Anica Vrečko in Mira Pristov.
Gorenjka Lesce:	Milka
Humar, Zdravko Justin, Jože Kapus, Agica Korošec, Ana Kovač, Alojz Purkar, Marta Svetina, Marija Ši-mic, Marija Triplat in Marija Zver.
DE pekarna Kranj: Ivanka Bevk, Dragica Brezar,
Nadaljevanje z 2. strani
nabavi ostalih žitaric zaradi občutnih razlik med zagotovljenimi in prodajnimi cenami; zato bo morala komercialna služba vložiti maksimalne napore, da bo zagotovila te žitarice za našo predelavo, morebiti tudi iz uvoza, če bodo usklajene prodajne cene teh izdelkov.
Petrovič: Vprašanje odkupa pšenice je bolj ali manj prepuščeno delovnim organizacijam, pri tem pa se skušamo držati dogovora o dodatnem plačevanju pšenice v višini 0,05 din za kg. Vzporedno s podražitvijo pšenice pa še ni rešeno vprašanje cen moke, pa tudi kompenzacije nismo dobili že za 2 meseca, nova kompenzacija še tudi ni o-dobrena. Težnja je, da bi ostala kompenzacija za črno in polbelo moko, za belo pa naj bi se določila nova cena.
Prav tako je za nas pomembno, kako bomo uredili cene izdelkov iz moke, to je testenin, kruha, mehkega peciva, slaščičarskih izdelkov.
Glede kruha je uresničen sklep DSK, saj so vse enote preusmerile proizvodnjo in so pekarne pričele peči predvsem kruh T 800 in T 600 ter kmečki beli in črni kruh, ponekod so zadržale še manjšo proizvodnjo belega in črnega kruha.
Kdaj pa bomo spet prešli na normalni sestav, je odvisno, kako bodo republike
uredile cene kruha. Želja je, da ostane cena črnega kruha nespremenjena s tem, da bi republike plačevale kompenzacijo proizvajalcem. Vendar pa je stanje na področju cen kruha Še prilično nerazčiščeno.
Za moko trenutno obstajajo trije predlogi, in sicer, da se za vse vrste moke določi enotna kompenzacija, da se določi za posamezne vrste moke različna kompenzacija in da se kompenzirajo samo določene vrste moke, za ostale pa se cena prosto oblikuje; verjetno bo osvojena zadnja varianta. Takšna odločitev bo za nas imela verjetno slabe posledice v sestavi meljave, porabi in peki kruha.
Pri vsem tem nejasnem stanju je za nas predvsem pomembno, da spremljamo dogajanja in se jim hitro prilagajamo.
Vsekakor pa moramo zadržati stopnjo rasti dohodka, izpolnjevati svoj letni načrt, pokrivati obveznosti in anuitete in, če bomo vse to naredili, bo to že velik uspeh.
DSK sprejme soglasni
sklep:
poročilo o spremembah na področju cen pšenice, moke in kruha se sprejme na znanje s tem, da poslovni odbor redno spremlja dogajanja na področju poli-ke cen kruha, moke in testenin ter skuša doseči u-veljavitev marže v trdno določenem znesku.
— Razdelitev sredstev stanovanjskega sklada
a) razdelitev sredstev za nakup stanovanj:
Tov. Gozdnikarjeva prečita poročilo k predlogu za dodelitev kreditov za gradnjo oziroma nakup stanovanj, in sicer, da je komisija oddvojila za nakup stanovanj 900.000,00 S din. Iz sredstev naj se kupi eno 2-sobno stanovanje od SGP Pionir, nadalje eno enosobno stanovanje iz sredstev amortizacije, razliko pa iz sredstev, namenjenih za nakup ter da se odobri nakup novega stanovanja za glavnega direktorja.
V razpravi tov. Mihelič pripominja, da je prošnjo glavnega direktorja obravnaval aktiv ZB skupaj s predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij, ki prošnjo povsem podpira, kajti, če se krediti in stanovanja dajejo vsem, tudi tistim, ki komaj pridejo h kombinatu, ga je gotovo zaslužil tudi glavni direktor. Njegovo delo vsi dobro poznajo, hkrati je aktiven družbeno politični delavec in poslanec gospodarskega zbora ter potrebuje primerno stanovanje, zato je njegova prošnja utemeljena in naj jo DSK osvoji.
Tov. Pajnič poroča, da se je komisija pri razdelitvi sredstev zavestno odločila za oddvojitev 900.000,00 din za nakup stanovanj in je izdelala predloženi predlog, saj je v kombinatu še precej delavcev, ki niso kreditno sposobni. Iz teh sredstev pa bo možen nakup
Nadaljevanje na 6. strani
4
zrro«
Slikali smo jih -10 - letne jubilante
Pred podelitvijo nagrad je ob kipu žanjice zbrane jubilante nagovoril tov. Marjan Jerman, direktor teh. službe
Ure — nagrade delavcem za zvestobo podjetju
Možje in fantje so si kar radi dovolili pripeti rdeče nageljne
Za spomin še posnetek vseh udeležencev slovesnosti ob kipu žanjice
Slovenski oktet je ob podelitvi nagrad zapel nekaj pesmi
Delavki iz DE Šumi
, Gotovo najstarejši nagrajenec je Jože Župenc iz Imperiala, star 69 let
Jančeva in Urbanc, pekarna Samova
| Rudi Lešnjak- Lj. področje, silos
Gabrijel Pugelj — DE Domžale
Justi Jeršin — DE uprava
-j
Azis Sulja in Nikola šikanovskl, pekarna šmartinska
Tudi Tržičani so imeli med nagrajenci svojo zastopnico
' • •	-r,-> - —	;
Skupina ngarajencev iz DE pekarna Lesce
Hčerka ni pustila mamice same po darilo — no, dobila je nageljček
Ivan Markelj — DE Vrhnika
Marija Cerar — DE Pekatete
Sprotno reševanje problemov
din
Nadaljevanje s 3. strani
približno dveh dvosobnih in enega enosobnega stanovanja, ki bodo dodeljena delavcem, ki si sami niso v stanju kupiti stanovanja. Hkrati je komisija reševala tudi prošnjo glavnega direktorja za dodelitev novega primernega stanovanja, saj je njegovo sedanje stanovanje v slabem stanju in potrebno temeljitega popravila, ki bi znašalo okrog 15 milijonov S din. Zato komisija predlaga, da se njegovo sedanje stanovanje o-ceni in odproda, z denarjem kupi novo stanovanje, razlika pa se pokrije iz teh 900.000,00 din
DSK sprejme naslednje soglasne sklepe:
1.	odobri se nakup enega dvosobnega stanovanja od SGP »Pionir« za okrog 22 milijonov S din.
2.	odobri se nakup enega enosobnega stanovanja za okrog 18 milijonov S din.
3.	odobri se doplačilo razlike pri nakupu novega stanovanja za glavnega direktorja v višini okrog 20 milijonov S din. Dosedanje stanovanje gl. direktorja naj oceni sodni cenilec, odproda naj se na licitaciji s tem, da se določi rok, kdaj bo stanovanje izpraznjeno, kupnina pa se porabi za nakup novega stanovanja za gl. direktorja.
4.	za preostanek sredstev t. j. okrog 42 milijonov S din pa naj stanovanjska komisija preuči, kaj je najnujnejše, ali nakup stanovanj ali ureditev samskih sob, ter poda predlog na naslednjem zasedanju DSK.
b) razdelitev posojil za gradnje in adaptacije:
Pajnič — Glede na veliko število prošenj se je komisija odločila za pregled stanovanj vseh prosilcev za kredit, da bi, na osnovi tigrovi tev dejanskega stanja stanovanjskih razmer posameznikov, lahko pravilneje odločala. Pregledanih je bilo 75 stanovanj. Komisija je na osnovi tega izdelala razdelilnik sredstev, in sicer za nakup stanovanj 90 milijonov S din in za dodelitev kreditov pa 120 milijonov S din.
Glede na to, da je letos komisija pregledala vsa stanovanja prosilcev in ker se predvideva, da v letošnjem in prihodnjem letu ne bo prišlo do bistvenih sprememb, komisija predlaga, da se sprejme predlagana prednostna lista za leto 1972 in za leto 1973. Komisija je tistim prosilcem, ki bodo kupili stanovanja, ki bodo vseljiva letos, dala celotno vsoto že v letošnjem letu, ostalim prosilcem pa je razdelila vsoto na obe leti. Prav zaradi tega predlaga komisija DSK, da sprejme konkretno prednostno listo za leto 1972 in 1973. Sredstva, ki bodo zbrana v letu 1972 in namenjena za stanovanjski sklad, pa bodo tudi razdeljena v prihodnjem letu.
Tov. Gozdnikarjeva dodatno poroča, da je razpoložljivih sredstev za gradnje in adaptacije 1,159.691,70 din. Ob pregledu 75 stano-
vanj je bilo 28 prošenj zavrnjenih in to za znesek 1,300.000,00 din, ker so to prosilci, ki že imajo lastna ali družbena stanovanja, lastne hiše, ali pa nimajo potrebne dokumentacije za gradnjo. Tov. Pajnič, ki je tudi prosil za kredit, bo moral predložiti pismeno zagotovilo, da bo kombinat dobil enkratno razpolagalno pravico za njegovo sedanje stanovanje, sicer kredita ne bo mogel črpati.
V	predlagani prednostni listi je tudi 6 prosilcev za odobritev kredita, čeprav imajo že stanovanja, ki so last kombinata. Komisija predlaga, da se tem prosilcem kredit odobri, saj bo po izpraznitvi stanovanja, ki jih sedaj le-ti zasedajo, kombinat lahko dodelil v uporabo drugim prosilcem. Vendar pa bo treba s temi prosilci v pogodbah določiti rok, do kdaj morajo izprazniti stanovanja.
Nadalje tov. Gozdnikarjeva še poroča, da je dvosobno stanovanje v izmeri 53 m2 od SGP Pionir že kupljeno v uporabo tov. Mež-nariču, vendar pa je imenovani prosil za zamenjavo tako, da se je v novo stanovanje, kjer je najemnina visoka, vselil tov. Aljančič, v dosedanje Aljančičevo pa tov. Mežnarič, kjer je najemnina le 130,00 din.
V	razpravi tov. Zore soglaša s predlogi komisije o razdelitvi sredstev za gradnje in nakupe stanovanj ter meni, da je prav, da se tistim, ki imajo sedaj stanovanja, last Žita, odobrijo krediti, vendar pod pogojem da se določi v pogodbi rok izpraznitve sedanjega stanovanja. Tov. Pajnič, ki je prosil za kredit, bo moral predložiti pismeno zagotovilo, da bo kombinat dobil enkratno razpolagalno pravico za njegovo sedanje stanovanje, sicer kredita ne bo mogel črpati.
Tov. Pintar predlaga, naj DSK glede na to, da so posameznikom krediti razdeljeni na dve leti, to je na 1972 in 1973, sprejme sklep, da se to smatra kot en kredit.
Hkrati pa prisotni še razpravljajo o možnosti združitve kreditov, kajti nekateri posamezniki imajo po dva ali več kreditov, zaradi česar odplačujejo visoke zneske. Končno so prisotni mnenja, naj se pregleda, koliko je takih primerov, kjer bi prišla v poštev združitev kredita, ter poda predlog na naslednjem zasedanju DSK.
Na pripombo tov. Vukeliča, zakaj je iz DE pekarne Ljubljana v 1. 1973 odobren kredit samo enemu delavcu in ne tudi drugim prosilcem ter da naj se gleda tudi delavce, v kakšnim razmerah živijo, pojasni tov. Pajnič, da je za leto 1973 s to prednostno listo razdeljenih le 50% sredstev in da bodo v letu 1973 odobreni krediti še drugim prosilcem. Tov. Gozdnikarjeva pa pojasnjuje, da so krediti dodeljeni po določilih pravilnika, torej odvisno od števila družinskih članov.
Nadalje prisotni menijo, naj bi pri črpanju kredita imeli prednost tisti, ki imajo hišo v zaključni fazi gradnje in tisti, ki se odločijo za nakup stanovanj.
Potem naj se vodi točna evidenca o tistih delavcih, ki stanujejo v stanovanjih ki so last Žita in jim je bil odobren kredit za gradnjo, da bodo ta stanovanja izpraznili, ter da naj se pregleda, kako je s stanovanji ki so last kombinata, katerih imetniki stanovanjske pravice so odšli iz kombinata.
Tov. Gozdnikarjeva poroča, da je iz pekarne Kranj odobren kredit tov. Marnu, ki bo izpraznil stanovanje, last Žita, iz Gorenjke bosta izpraznila stanovanji Oblak in Mulej, iz Ljubljanskega področja Klobasa, Štravs Vidmar.
Nadalje poroča o prosilcih za dodelitev stanovanj, in Breznik, iz Šumija Pajnič, iz DE pekarne Ljubljana Begič, iz pekarne Lesce od katerih pa jih je nekaj tudi kreditno sposobnih in si bodo stanovanja morali kupiti.
DSK sprejme naslednje soglasne sklepe:
1.	sprejme in potrdi se prednostna lista razdelitve sredstev za gradnje, nakup stanovanj in adaptacije za leto 1972 in 1973 tako, kot je predložena.
2.	do naslednjega zasedanja DSK naj se pregledajo in preverijo možnosti za združitev kreditov, ki jih imajo posamezniki pri kombinatu, ter se predlaga ustrezen predlog.
3.	prednost pri črpanju odobrenega kredita imajo tisti delavci, ki imajo hiše v zaključni stopnji gradnje in tisti, ki kupujejo stanovanja.
4.	tistim delavcem, ki jim je odobren kredit za gradnjo, pa imajo sedaj žitova stanovanja, naj se v pogodbi določi rok za izpraznitev sedanjega stanovanja.
— Poročilo o 5-mesečnem poslovanju kombinata Tov. Aljančič: realizacija prodaje je ugodna, saj so vse dejavnosti v kombinatu v petih mesecih dosegle načrt s 107,73 %. Pri žitu je načrt presežen za 7,63%, pri testeninah za 13,15%, pri kruhu in pecivu za 7,84 %, mehko pecivo je načrt doseglo le s 95,92%, vendar iz objektivnih razlogov, pri Šumiju je načrt presežen za 9,54 %, Gorenjka je dosegla le 85,92 % načrta zaradi remonta, Imperi-al je presegel načrt za 8,93 %.
Dohodka smo v štirih mesecih letos ustvarili v višini 476 milijonov S din, v petih mesecih pa 654 milijonov S din. To je v okviru letošnjega načrta. V juniju je bilo že vključeno povišanje OD vsem zaposlenim in sicer se je masa za OD povečala na 440 milijonov S din v mescu maju. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša v maju
195.000	S din, na 184 ur pa
167.000	S din.
Po posameznih dejavnostih je dohdek za 5 mesecev naslednji:
—	mlini	1.481.334,13
—	pekatete	194.386,68
—	pekarna	567.979,20
—- konditorstvo	3.386.464,95
—- skladišča, trgovine	652.928,38
—	uprava kombinata	301.638,44
Skupaj 6.542.619,58
Velike težave pa imamo zaradi nelikvidnosti, saj nam kupci dolgujejo 900 milijonov S din. Sedaj se je stanje toliko izboljšalo, da smo zagotovili osnovne surovine, pa tudi računa nimamo več blokiranega.
Komisija za obratna sredstva išče rešitve, da bi se stanje izboljšalo in vsak mesec pošiljamo h kupcem naše ljudi, da dobimo nekoliko večji priliv denarja.
Pripomnil bi še, da mi stalno povečujemo proizvodnjo in gradimo nove obrate, obratna sredstva pa ostajajo na isti ravni.
Za izboljšanje likvidnosti (v juniju smo imeli obveznosti 1,4 miljarde, priliv pa je največ 1 milijardo S din) smo se dogovorili z direktorji DE, ki naj skrbijo na svojih področjih, da bodo kupci za tiste artikle, ki so dnevno plačani (kruh, pecivo itd.) plačevali račune v 8 dneh, drugače bomo zaračunavali 8% obresti, za ostale dobave pa kreditiramo največ do 2 meseca.
Tov. Pintar pripominja, da je enota za mehko pecivo predlagala svoj letni načrt, strokovne službe pa so načrt povečale; zato so bile dolžne, da povečajo prodajo. Vendar danes enota še vedno sama prodaja in ni nobenega dodatnega tržišča in, če bo tako do konca leta, potem bo ta proizvodnja za 10—15% v pasivi.
Tov. Zore meni, da je bila tu storjena nepravilnost in bi pri določanju načrta enote morale imeti več samostojnosti, saj bolj poznajo svojo realizacijo, proizvode, zmogljivosti, tako pa se sedaj enotam vsiljujejo obveznosti, pomoči pa ne dobijo.
Glede realizacije prodaje žita in izdelkov sem že na poslovnem odboru poudaril, da je za 4 mesece prodaja žit in izdelkov padla za 1.544 ton, sedaj, za 5 mesecev se je zmanjšala že za 2.028 ton v primerjavi z istim obdobjem lani. S komercialno službo bo treba poiskati, kaj je vzrok temu.
Tov. Pugelj pripominja, da v trboveljskih trgovinah ni dobiti vseh tistih naših izdelkov, kot jih prodaja Mene.
Tov. Zore nadaljuje, da so doslej strokovne službe posvetile večino svojega dela urejanju cen kruha, druge dejavnosti pa smo nekoliko zanemarili.
Kombinat je bil dolgo poznan kot edini proizvajalec ješprenja, vendar nismo znali pravočasno najti rešitev za povečanje cen, Mlinotestu pa je to uspelo. Nadalje bomo morali strokovnim službam dati nalog za preučitev zastoja prodaje žita mlevskih izdelkov v primerjavi s prejš-
njim letom, da bo DSK seznanjen s tem.
Tov. Aljančič še pripominja, da je bila nova linija za mehko pecivo kupljena zaradi večje proizvodnje, zato naj DSK zadolži komercialno službo, da poišče za prodajo mehkega peciva nova tržišča, da bo ta linija izkoriščena, saj smo vanjo vložili zelo veliko sredstev.
DSK sprejme soglasni sklep:
poročilo o 5-mesčnem poslovanju kombinata se sprejme na znanje.
Na predlog tov. Aljančiča za najetje premostitvenega kredita za izplačilo osebnih dohodkov, sprejme DSK naslednji soglasni sklep: odobri se najetje premostitvenega kredita pri skladu skupnih rezerv SR Slovenije — Ljubljana za izplačilo osebnega dohodka za mesec junij 1972 v znesku 4,300.000,00 din z običajnim odplačilnim rokom in obrestno mero.
Za podpisnike pogodbe se pooblaščajo
1.	Franc Puterle, glavni direktor
2.	Stane Aljančič, direktor fin. gosp. službe
3.	Drago Petrovič, pomočnik glavnega direktorja.
RAZNO
Tov. Zore poroča, da je svet DE Gorenjsko področje sklenil ukiniti poslovalnico na Jesenicah, Kejžarjeva 9, kar je v skladu z razvojem naše maloprodajne mreže. Poslovalnica pa je prenehala poslovati že s 1. 6. 1972.
DSK sprejme soglasni
sklep:
Poslovalnico na Jesenicah, Kejžarjeva 9 se zaradi ukinitve izbriše iz registra pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
Tov. Pintar, predsednik komisije za razvoj sistema delitve OD, poroča o sklepih, ki jih je komisija sprejela na svoji seji dne 23. junija.
DSK sprejme soglasni sklep:
poročilo komisije za razvoj sistema delitve OD se sprejme na znanje.
Tov. Gozdnikarjeva poroča, da Mariji Košir, Iabo-rantki iz DE Gorenjka, kredit ni bil odobren, za kat pa je imenovana vložila pri; tožbo. Komisija imenovani ni odobrila kredita, ker i' ma imenovana urejeno 3-sobno stanovanje v bloku, nerešenih pa je v kombinatu veliko bolj perečih problemov.
DSK sprejme soglasni sklep:
pritožba Marije Košir iž DE Gorenjka se kot neutemeljena zavrne.
Na predlog tov. Gozdni" karjeve, naj bi se toV-Francu Cerarju iz DE Ljubljansko področje, ki se mb je rodil deveti otrok, odobrila dva mesečna osebni
Konec na 11. strani
Proslavili so 30 letnico slovenske NOV
BORCI ŽITA OB SVOJEM VSAKOLETNEM SREČA NJU — V BISTRI TUDI NARODNI HEROJ FRANC LES-KOŠEK-LUKA — OBČNI ZBOR AKTIVA OB UDELEŽBI MLADIH
Člani aktiva ZZB NOV Žita se že več let po vrsti zbirajo ob Dnevu borca v Bistri, kjer imajo tovariško srečanje, hkrati pa se pogovorijo o svojih problemih ter načrtih dela za prihodnje. Letos je bilo to že deseto srečanje, zakaj pred 10 leti je bil ustanovljen aktiv ZZB NOV v kombinatu. Zatorej so borci Žita proslavili hkrati dva jubileja, tudi 30-letnico ustanovitve slovenskih partizanskih brigad.
Glavni direktor Franc Puterle v razgovoru z gostoma na proslavi borcev v Bistri, Luko Leskoškom in prof. Sbrizajem, predsednikom občine Ljubljana-šiška
Letos se sicer niso zbrali prav na Dan borca, 4. julija, ker je bila takrat o-srednja republiška proslava v Zadobrovi pri Ljubljani in se je je udeležilo tudi veliko število Žitovcev. Zato pa so imeli svoj zbor v nedeljo, 9. julija.
Nekaj dni prej slabo vreme sicer ni kazalo, da bo ta nedelja lepa, a vendar se je zbudila v prijetnem vremenu. Zato so se mnogi °d članov aktiva s svojimi domačimi pogumno odpeljali v Bistro, kjer pa se, zal, zaradi raznih zadržkov niso zbrali prav vsi, ki so *na spisku«. Tako se je zgodilo, da ni bilo nobenega elana aktiva iz Krškega in Lesc, iz dveh enot pa le po eden.
nove mize in klopi
Nekaj članov odbora, ki 50 bili zadolženi za organi-zacijo tega zbora, je v Bistri že zgodaj zjutraj pričeto z delom. Treba je bilo pripraviti vse potrebno za vsaj skromno udobnost vseh tistih, ki bodo prišli na zbor. Mesarja in kuhar-
Po dveletnem premoru se je okrog 40 članov aktiva ZZB (od skupaj 70) spet zbralo na svojem rednem letnem občnem zboru, na katerem so pregledali dosedanjo dejavnost aktiva in Vsega članstva. Ob uvodnem referatu in razpravi so prišli do ugotovitve, da se je aktivnost članov podala na različnih področ-
ja so se lotili kuhanja malice, polente in partizanskega golaža, drugi pa so postavili nove mize in klopi in jih razmeščali v senco dreves. Skratka, do prihoda udeležencev je bilo vse pripravljeno...
Nekaj pred deveto uro se je zbrala v Bistri večina. Brž so se pomešali med seboj in začeli pomenke.
Kot prvi med povabljenimi gosti je prispel prvi komandant slovenskih partizanov, Franc Leskošek-Luka, ki sta ga sprejela zastopnika aktiva Gozdnikar-jeva in Hafner. Bil je prijetno presenečen nad urejenostjo prostora in dejal, da je to res pravi kraj za oddih in rekreacijo starejših in mladih. Kasneje je prispel še predsednik občine šiška Danilo Sbrizaj, pa narodni heroj Jože Boršt-nar.
Borci so se po malici zbrali na občnem zboru, po tej opravljeni dolžnosti pa so, ob sicer vročem nedeljskem popoldnevu, na različne načine preživeli prijeten vikend.
jih dela, tako v samoupravnih organih, pri družbeno politčnem življenju, ob raznih akcijah političnega in poslovnega pomena in v dokajšnji meri tudi na strokovnem področju.
Na zboru so bili to pot navzoči, letos skratka prvič, tudi mlajši člani kolektiva kombinata — zastopniki mladine in sindikata, kar
je vredno posebej poudariti. Udeležba mladih je še posebej pomembna zato, ker se vse bolj poudarja potreba po povezovanju med starejšo in mlado generacijo zaradi izmenjav mnenj ter prenašanja izkušenj starejših na mlajše, kot tudi ohranjanja tradicij NOB med mladimi in tudi prihodnimi rodovi.
Uvodni referat o delu aktiva ter o aktualnih dogajanjih v okviru kombinata in izven njega je imel predsednik odbora aktiva Janez SLOVENC, ki je povedal tole:
Tovarišice in tovariši!
Ko ob letnem občnem zboru aktiva zveze borcev kombinata Žito obravnavamo vsebino in organizacijo svojega dela, kakor tudi delo posameznikov 71 članov, vsebino in organizacijo našega dela in družbeno politični položaj, lahko trdimo naslednje:
Pravilna je bila odločitev, da se je pred 7 leti na pobudo borcev na najodgovornejših položajih organiziral aktiv zveze borcev Žito, ki je tako povezal vse zaposlene borce in aktiviste v enotno organizacijo, kljub temu, da takrat še ni bilo formalnih pogojev, kajti borci in aktivisti so bili v glavnem povezani samo na terenu. Cilj organizacije je bil, da vključimo vse prekaljene in izkušene borce v aktivno delo v družbeno političnih organizacijah in v samoupravne organe, zavedajoč se, da so borci tisti ljudje, ki po svojih izkušnjah in organizacijskih sposobnostih z bogato revolucionarno tradicijo, lahko v mnogočem prispevajo k uspešnosti delovanja organizacije in k razvoju kombinata.
Organizacija, kakor tudi posamezniki, so si vsa leta pridobivali velik ugled v okviru kombinata, kakor izven njega. Predvsem zato, ker je ta organiziranost pri članih sprožila splošno pobudo, da so se posamezniki vključili aktivno v delo Zveze komunistov, sindikata, samoupravnih organov ali pa delali strokovno. Tako je lahko ugotoviti, da veliko borcev našega aktiva opravlja vsa leta odgovorne družbeno politične, samoupravne in ostale funkcije, v delovnih enotah in v kombinatu, in so pri posameznih odločitvah imeli pomembno vlogo predvsem pri razvoju kombinata, njegove organizacije, poslovnosti in gospodarjenja, pri urejanju samoupravnih odnosov in v uveljavljanju družbeno političnega dela.
Pri tem pa niso zanemarjali svoje strokovnosti, saj so se na svojih delovnih mestih strokvno usposabljali ali pa so se izobraževali v tečaijh seminarjih in šolah.
Aktivnost članov zveze borcev našega aktiva na vseh pomembnejših področjih je v mnogočem prispevala, da je aktiv zveze borcev postal pomemben družbeno politični dejavnik, ki skupno z zvezo komunistov, sindikalno konferenco in mladinsko organizacijo, sodeluje pri pomembnejših odločitvah in akcijah e-
nakopravno, kakor to določa statut kombinata.
Tako smo organizaciji zvezi komunistov, sindikalni konferenci in mladini mnogokrat nudili pomoč, da so bile akcije uspešno opravljene. Delamo v raznih odborih, komisijah, samoupravnih organih ali množičnih posvetih in razpravah na zborih delovne skupnosti in konferencah. Na ta način smo tesno povezani s samoupravljalci — delavskim razredom.
Tesna povezanost družbeno političnih sil, daje kombinatu moč, da je enoten in uspešen v razvoju in nadaljnji politiki. Skupno z vsemi družbeno političnimi organizacijami smo iskali najboljše rešitve v vsebini naše notranje zakonodaje, dobro se zavedajoč, da so najboljše rešitve tiste, ki skušajo uskladiti interes posameznika z delovno enoto in delovno skupnostjo kombinata, kakor tudi, da se skladajo interesi vseh delovnih sestankov.
Postavlja se vprašanje, kdaj in kako smo bili uspešni, in če so bila naša hotenja in želje izražene v najboljših rešitvah? O tem naj danes razpravlja in ugotavlja naš zbor, gotovo pa je, da smo lahko samo z aktivnim delom in dobrim spoznavanjem problematike v pomembnih vprašanjih kot so statut, ostala notranja zakonodaja, samoupravni dogovor o delitvi dohodka, ali pa pri posameznih sklepih samoupravnih organih iskali, poleg splošnih rešitev, tudi možnosti v okviru kombinata rešujemo probleme borcev, ostale socialne probleme, predčasne upokojitve, zdravstveno preventivo, vprašnja zaposlenih posameznikov na odgovornih delovnih mestih, pravilna u-poštevanje prakse, stanovanjska vprašanja in podobno.
Seveda smo pri teh problemih naleteli na dolčene težave, čeprav so se reševali v okviru naših možnosti: vse rešitve pa le niso bile včasih najboljše in v skladu z željami posameznikov. Problemi so se reševali najbolje takrat, kadar so bili pravilno podani in široko pojasnjeni. V kolikor so bile posamezne informacije površne, pri posameznih odločitvah nismo do-
segli našega cilja in tudi zaželenega uspeha v problemih, ki so pomembni v splošnem za vse, kakor tudi za posameznika. V samoupravnih organih in v vseh njihovih sestavnih delih smo prav gotovo s pravilnim pojasnjevanjem v večini primerov našli razumevanje za probleme borcev in jih mnogokrat u-spešno rešili.
Nekaterim pri nas, še bolj pa zunaj kombinata, ni bila všeč organiziranost zveze borcev; očitali so nam soluna-štvo, da se gremo partizan-ščino in da je Žito partizanska trdnjava in še mnogo kaj. Mi pa smo delali in se borili za procvit in razvoj kombinata, za njegovo razširitev, za njegov program, sodelovali v integracijah, pri razvijanju organizacije tehnolgije in tehnične opremljenosti, kajti vedeli smo, da delamo za skupne interese in da istočasno rešujemo s kupnim napredkom tudi obstoj in interese borcev.
Tako lahko trdimo, da smo delali in delamo prav, kar je bilo mogoče videti iz zadnjega govra tov. Edvarda Kardelja, in to v času, ko nas marsikdo ni razumel in ko so bila naša stališča nasprotna s splošno politiko gledanja na zvezo borcev in njihovega političnega uveljavljanja. Iz našega vsakodnevnega življenja se ugotavlja, da je le na ta način možno razlikovanje med tistimi, ki spoštujejo narodno osvobodilni boj, borce, prelito kri, našo revolucionarno preteklost, razvoj našega samoupravnega socializma, ki se zavedajo vodilne vloge delovnega razreda, so aktivno vključevali v družbeno politične odnose, delajo v samoupravnih organih, se udeležujejo zborovanj in akcij in delajo zavestno, da se obogati podoba socialističnega človeka, in pa med vsemi političnimi ka-karieristi, ter še bolj birokrati in brezdušneži, ki pobijajo vsako politično pobudo in jo zanikajo. Prav ti menijo, da je politična akcija posiljevanje
in nedemokratičen poseg. Mi pa se zavedamo, da se za takim stališčem skrivajo različne težnje kapitulanstva, strahu, oportunizma, v skrajnosti tudi sovražnega odnosa. To so tisti, ki vidijo samega sebe, brezdušno uveljavljajo samo svoje osebne interese in se ne spopadajo s problemi in nasprotji, ki nastajajo v našem družbenem dogajanju.
Konec na 10. strani
Podan obračun dela
Del udeležencev občnega zbora aktiva ZZB pozorno posluša razpravo
Na proslavo v Bistro je kot prvi gost prišel Franc Leskošek-Luka
Zbor borcev Žita v Bistri je zanje vsakoletna obveznost. Zato tudi tako številna udeležba
Na občnem zboru je v razpravi spregovoril spodbudne besede tudi glavni direktor Puterle
Novi predsednik aktiva ZZB Zore je izročil dosedanjemu predsedniku Slovencu vazo z nageljni
Občnega zbora aktiva ZZB so se udeležili tudi zastopniki mlade generacije (na sliki desno)
Uvodni referat na zboru borcev je podal predsednik Janez Slovenc
	P'1§kf
	|. ; .
Prisrčno petje pionirk Turnškove, škrbčeve in Vrenjakove je navdušilo poslušalce
		j
		... j
		M-
Še dve klopi in vse bo pripravljeno, sta dejala tov. Markelj (levo) in Zore, ko sta rano zjutraj že kar
precej delala
i rijetno je bilo v tovariškem krogu zapeti tudi partizanske pesmi
Za dobro prehrano so v Bistri poskrbeli pridni mesarji in kuharji
in Alauf
Predsednik ZZB Zore podeljuje nagrade ženskima balinarskima ekipama
Proslavili so 30-letnico
Nadaljevanje s 7. strani
Naše delo je doseglo določen ugled, ker smo znali stvarno ocenjevati položaj, Kakor sta nam ga narekovala praksa in teoretično znanje. Enotnost gledanja posameznikov, ki si jo moramo ohraniti tudi v prihodnje je, da so želje nas vseh, kakor tudi posameznikov, v skladu z našimi zakoni in internimi predpisi; le na ta način si bomo obdržali ugled, ki smo si ga ustvarili.
Ustvarjati pa moramo ugodno vzdušje med mladimi stro-kovnjaki-delavci s starejšimi delavci, zavedajoč se, da lahko mladi le z delovno prakso in teoretičnim znanjem prenašajo bogato dediščino razvoja kombinata in ga tudi nadalje razvijajo. Tesno mora biti sodelovanje z mladimi delavci na družbeno političnem področju, kjer jim nudimo praktično pomoč pri družbeno
RAZPRAVA ČLANOV
Po podanem referatu so se zborovalci vpletli v razpravo, iz katere povzemamo najpomembnejše misli in predloge, ki naj bi bili napotki za delo aktiva ZZB in njegovega odbora v prihodnje. Razpravljalci so izrazili svoja mnenja takole:
ZORE: Nekateri v kombinatu očitajo borcem, da vodijo nekakšno »politiko solunaštva«. Dejstvo pa je ravno nasprotno, zakaj prav borci so se vselej zelo zavzemali za napreden razvoj podjetja in stremeli vseskozi za tem, da se mladim delavcem nudi vsa pomoč pri njihovem vključevanju v delo kombinata. Prav tako se člani aktiva ZZB zavzemajo za to, da se ne bi pojavila razlikovanja med domačimi in delavci iz drugih republik, ki se zaposlijo v kombinatu in ki naj bodo enakopravni z drugi-
V prijetni senci se je ob vročem dnevu prilegel tudi kozarec osvežujoče
pijače
političnem delu, in vnašati moramo mednje dediščino bogate revolucionarne tradicije, borbene zavesti, ker smo pač generacija, ki se postopoma poslavlja od kombinata Žito in odhaja v zasluženi pokoj. Pri tem pa mislim, da se moramo zavedati, da še ni čas, da bi vrgli puško v koruzo in da politični položaj zahteva od nas vsakodnevno delo in politično zavzetost.
j Odbor je imel več sestankov in sej. Zadane naloge so bile v glavnem uspešno o-pravljene. Pomembni so bili tudi sestanki v okviru ostalih družbenih organizacij, predvsem na razširjenih sestankih organizacije zveze komunistov. Še posebno so pomembni zaključki tega posveta z dne 16. maja letos, kjer so bili nakazani vsi problemi metode našega dela, zlasti v času ustavnih sprememb in stabilizacijskega programa, kjer se bomo prav gotovo morali borci uspešno zavzeti, kajti u-stavna dopolnila zahtevajo od nas prehod delitve dohodka v bazo, ki ga moramo približati proizvajalcu ob istočasnem zadržanju enotnosti načel v delitvi in razmerju.
Želim, da bi bila razprava bogata in jedrnata ter potrjena z jasnimi zaključki. Novemu odboru in predsedniku pa želim uspešno in bogato delo v prihodnji mandatni dobi.
gimi, če so le voljni delati za procvit podjetja.
Rešiti pa bo treba zadevo glede upokojitve borcev. So eni, ki so ob 50 letih starosti zaradi posledic vojne močno izčrpani, so pa starejši, ki imajo še dovolj telesne in psihične moči za nadaljnje ustvarjanje ter lahko uvajajo mlade v delo, kot ga družba in čas od nas zahtevata. Vsi pa se moramo boriti proti ljudem, ki nasprotujejo stremljenjem za napredek, kot je dolžnost vsakega državljana, da se bori proti negativnim pojavom. Na čelu vseh akcij za napredek in razvoj domovine pa morajo biti borci in aktivisti.
MIHELIČ:	Razveseljiva
je udeležba mladih članov kolektiva kombinata na tem zboru. Tudi v prihodnje naj bi sodelovali pri sličnih sestankih starejših, ker bodo tako neposredno seznanjeni s problematiko, ki jo rešuje aktiv ZZB. Tako bodo mladi lažje prevzemali prihodnje naloge na družbeno političnem in strokovnem področju in bodo starejši člani kolektiva lahko mirneje odhajali v zasluženi pokoj.
Dokončno je treba rešiti stanovanjske probleme vseh borcev in dati glede tega pobudo komisiji za
stanovanja. Prav bi bilo tudi, da bi upokojene borce .enako upoštevali pri rekreaciji oziroma letnem oddihu.
GOZDNIKARJEVA:	Po-
praviti moram tov. Miheliča glede stanovanjske problematike borcev. S stanovanji so preskrbljeni že vsi borci, razen treh iz enot, ki so se priključile h kombinatu v novejšem času. Pa še za te bo ta problem rešen verjetno vsaj v dveh 'e-tih, ker je upanje, da bo moč v tem času zbrati dovolj denarja. Vsi tisti, ki poznamo probleme članov aktiva, se tega zavedamo in jih skušamo sproti reševati.
PUTERLE: Pravilno je, da aktiv sproti rešuje neurejene zadeve borcev. Letos je 30 let, ko se je oblikovala slovenska partizanska vojska. Tega se najbolj zavedamo vsi, ki smo danes na zboru, ker smo bili navzoči ob osnovanju NOV.
Želim, da bi nadaljevali z ustvarjanjem in težili, kot doslej, za napredkom, v prid našim mladim rodovom. Treba pa je pogledati tudi nazaj, ali smo se držali začrtane poti za razvoj in obujanje načel NOB. Nismo se uspavali, ampak smo imeli veliko voljo za vsestransko aktivnost kljub težkim pogojem, ki so se pojavljali. Celovitost in e-notnost borcev je bila podlaga za uspehe v kombinatu. Prišel pa je čas, ko bomo morali usmeriti svoja prizadevanja za boljše pogoje življenja in rekreacijo borcev in mladine. Tudi upokojenim borcem je treba nuditi priložnost, da bodo še pokazali svoje zmožnosti in da bodo imeli občutek, da so še vedno zaželeni in sposobni. Treba bo preskrbeti še več sredstev za standard, za rekreacijo, za rekreacijske centre, ki bodo v korist vsem našim delavcem, da bodo v njih našli svoj oddih in razvedrilo.
Tudi reorganizacije v kombinatu so pomemben dejavnik. Iskati je treba povezavo z močnejšimi delovnimi organizacijami, razmišljati o morebitnem združevanju. Močne združene organizacije nam bodo zagotovile obstoj in razvoj pri našem delu.
Apeliram na vas, da osta,-nete še naprej tako enotni in da ustvarjate enotnost med vsemi člani kolektiva. S tem bo naš kolektiv še v prihodnje dosegal uspehe in obdržal ugled, ki si ga je v vsej dobi svojega obstoja ustvaril.
BRATINA:	Zadovoljen
sem, Ja sem se lahko po krajšem presledku udeležil vašega zbora. Prav je, da se aktiv ZZB povezuje z ostalimi aktivi v kombinatu in prenaša svoje izkušnje tudi na mlade, da bodo seznanjeni s tradicijami NOB, ki so pripeljale do svobode ter omogočile boljše pogoje življenja mladim in sedanjim generacijam.
GERMEKOVA: V imenu mladih se zahvaljujem za povabilo na ta zbor aktiva ZB. Mladi smo pripravlje-
ni sodelovati s starejšimi. Polni pa smo teorije in želimo, da nam starejši stojite ob strani z izkušnjami ter nam v praksi svetujete pri delu.
Ob koncu razprave je tov. Slovenc čestital tov. Puter-lu ob ponovni izvolitvi za glavnega direktorja ter mu zaželel še mnogo zdravja ter uspehov pri nadaljnjem delu. Obljubil mu je še nadaljnjo podporo borcev, ki mu bodo, kot doslej, stali ob strani pri reševanju nalog, kakor jih bodo terjali pogoji za razvoj in napredek kombinata.
VOLITVE ODBORA
Za tem je sledilo še finančno poročilo, na kar je bila podana razrešnica dosedanjemu odboru.
Tov. Mihelič je nato podal predlog za novi odbor aktiva ZZB NOV:
Ivan ZORE, predsednik, Jože REPIČ, tajnik, Slava GOZDNIKAR, blagajnik, člani pa Janez BRAČUN, (Krško), Silva BUK, (Novo mesto). Stane HAFNER, (Trgovina), Štefka IZLAKAR, (Šumi), Vinko MIHELIČ, (Uprava), Vida ROŠKAR, (Lesce), Janez SLOVENC, (Uprava), Ivan VRBNJAK, (Domžale), — nadzorni odbor: Jože DOBRAVEC, Robert OŽBOT, Ivanka BURJA.
Udeleženci zbora so novo vodstvo svojega aktiva izvolili soglasno.
Novi predsednik Ivan Zore se je zahvalil v imenu izvoljenih in v svojem imenu za zaupanje, prosil pa je člane, naj pomagajo novemu odboru pri njegovem delu v prihodnje. Odbor pa zagotavlja, da se bo potrudil in bo naloge po svojih močeh in v danih možnostih kar najbolje skušal rešiti. Dosedanjemu predsedniku se je tov. Zore zahvalil za njegovo delo in mu izročil kristalno vazo s šopkom nageljnov.
Ob koncu so vsi udeleženci zbora prejeli knjižna darila v spomin na 30-letni-
co ustanovitve slovenskih partizanskih brigad.
OB BALINANJU
IN RAZVEDRILU
Kot vsako leto, so se tudi letos zbrale balinarske ekipe, ki so imeje popoldne tradicionalno tekmovanje. Prijavile so se ekipe borcev Ljubljanskega področja, pekam in uprave ter ekipa mladih za tekme med seboj, prav tako pa ekipi bork in gostij. Zaradi pomanjkanja časa so bile tekme moških na izpadanje. Ker je tik pred startom e-kip pekarn odpovedala nastop, sta se srečali med seboj ekipi uprave in mladih in se je tekma končala z zmago uprave 13 : 7, uprava pa je nato premagala še Ljubljansko področje s 13:6 in postala končni zmagovalec.
V tekmi ženskih ekip so bile tudi letos uspešne članice aktiva ZZB in zmagale nad gostjami kar s 13:1. Igralci so imeli dosti navijačev, ki so jih spodbujali, tekme pa so potekale povsem v okvim športnih pravil, za kar je poskrbel sodnik Andrej Košak, ki je svojo nalogo dobro opravil.
Ansambel mladih iz Domžal je seveda poskrbel tudi za prijetno razvedrilo ob zvokih glasbe in so se borci pa mladi seveda tudi zavrteli, kar je vzbudilo prijetno razpoloženje.
Posebej pa velja omeniti nastop treh pionirk Škrb-čeve, Vrenjakove in Turn-škove, ki so pred mikrofonom zapele zelo občuteno in zares mojstrsko nekaj pesmic, med katerimi je najbolj »užgala« pesem Ljubljanski zvon. Pred mikrofonom pa je junaško nastopil tudi mali, 3-letni Jani Slovenc in prav tako požel odobravanje.
Prehitro se je približal večer in čas razhoda, saj je bil dan za vse prijeten in je med udeležence vnesel mnogo prijetnih vtisov, ki so jih odnesli s seboj.
Pekovski piknik v Bistri
Naša sindikalna organizacija pekarn Ljubljana je organizirala za svoje člane izlet v Bistro, združen s celodnevnim piknikom. Kot je bilo dogovorjeno, smo se zbrali v nedeljo, 3. junija, na Trgu revolucije v Ljubljani, da se popeljemo v Bistro.
Bilo nas je kar lepo število in, ko je pripeljal avtobus, določen za našo vožnjo, ga je prva skupina hitro popolnoma napolnila. Ker ni bilo v tem avtobusu več prostora, smo morali preostali počakati na naslednji avtobus, ki je malo kasneje pripeljal izpred uprave kombinata. Dobili smo torej vsi dovolj življenjskega prostora in smo se odpeljali v lepem sončnem jutru proti cilju.
Vožnja je bila prijetna, čeprav sta blia avtobusa dodobra zasedena. Ko smo se pripeljali do Vrhnike in krenili pred Cankarjevim spomenikom na levo proti gozdu, smo začeli vsi bolj globoko diha-
ti, ker je postajal zrak vse bolj svež.
Tako smo prispeli v dobre pol ure v Bistro. Tam je bilo že vse pripravljeno. Vsak si je privoščil požirek -žganega« in si s tem »očistil« grlo za boljše razpoloženje. Nato smo vsi posedli okrog pripravljenih miz in se okrepčali z dobro malico. Po malici je postalo vse bolj živahno. Prihajali so še tovariši, ki imajo svoja vozila. Lepo je, da so prireditelji povabili tudi naše sodelavce, ki so že upokojeni. Bili so veseli tega povabila in zadovoljni med nami.
Po malici smo si ogledali gozdarski oddelek muzeja, ki je v gradu poleg našega mlina. Tam smo videli veliko zanimivosti. Prikazano je gozdno gospodarstvo od pogozdi-tve do uporabe lesa, od prvih začetkov primitivne lesne obrti vse do sodobne industrijske obdelave. Z lepimi vtisi smo se vrnili in nadaljevali s piknikom. Naši gostitelji so nas postregli še s kosilom in tudi dobre kapljice ni manjkalo. Razpoloženje Konec na 14. strani
Stanovanjska posojila razdeljena
DE Pekatete
Pezdir Rezka 30.000 Jančar Jože	40.000
DE Pekarne Ljubljana
Delavski svet kombinata je na svoji minuli seji, 29. junija, obravnaval predlog komisije za delitev sredstev skupne porabe glede razdelitve kreditov za gradnjo, nakup oziroma preureditev stanovanj delavcem v posameznih delovnih enotah kombinata, ob tem sprejel na znanje poročilo v zvezi s tem, na podlagi tega pa je predlog odobril kot povsem utemeljen in ga tudi potrdil.
Omenjena komisija je namreč na svoji razširjeni seji, ob prisotnosti predsednikov ustreznih komisij iz DE, 30. maja letos, pregledala predloge za dodelitev posojil delavcem iz posameznih DE, pri tem pa upoštevala ugotovitve posebej določene komisije, ki je pregledala stanovanja prosilcev.
Prosilci so medtem že dobili odločbe o dodelitvi posojil, vendar je potrebno, da
—	v smislu pravilnega informiranja celotnega kolektiva
—	obvestimo o tem vse naše bralce. V uvodu so najprej prikazana razpoložljiva sredstva, v nadaljevanju pa končna prednostna lista.
1. Za delitev so na razpolago naslednja sredstva in obveznosti:
Dohodki
1.	Saldo iz leta 1971
2.	Vrnitev začasnega pos. za obr. sred.
3.	Dotok plačil od anuitet dan. kred. del.
4.	Meseč, dotok od OD (ca. 95.000x 12)
5.	Razporeditev po ZR 1.1971
6.	»Vesna«, Kamnik
116,85
372.934.45 210.000,00
1.140.000.	00
1.000.	000.00
120.762.45 dinarjev 2,843.813,75
b) Obveznosti
1.	Neizkoriščeni odobreni krediti
2.	Anuitete za stanovanja
501.955,75 182.166,30 dinarjev 684.122,05
c) Rekapitulacija
1.	Dohodki	2,843.813,75
2.	Izdatki	684.122,05
Razpoložljiva sredstva dinarjev 2,159.691,70
2. Razpoložljiva sredstva	2,159.691,70
za nakup stanovanj ca.	900.000,00
za centralno kurjavo blok Domžale	30.000,00
za preselitev barak 2xa 10.000 pris.	20.000,00
Za stanovanjska posojila dinarjev 1,209.691,70
Kek Milka	35.000	35.000
Šlat Franjo	45.000	
Jordan Alojz	60.000	
Begič Selim	20.000	
Rigler Alojz	20.000	
DE Pekarna Tržič		
Eler Rudolf.	30.000	
DE Pekarna Novo mesto		
inž. Kralj Bogo	40.000	30.000
Kolenc Anica	30.000	10.000
Zupančič Ant.	30.000	
Princ Lado	20.000	
DE Skladišče	Novo mesto	
Gabrijel Regina 15.000		15.000
DE Pekarna Kamnik		
Frontini Majda 50.000		
Kladnik Franc.	15.000	15.000
Golob Marija	20.000	
Prijatelj Peter	25.000	25.000
DE Gorenjska Lesce		
Berce Jože	25.000	25.000
Melihen Vida	20.000	20.000
Goričnik Janez	25.000	20.000
Štraus Vinko		40.000
Žibert Ivanka		50.000
Vidmar Leopold		80.000
Vrbnjak Vika		40.000
DE uprava		
inž. Vili Tadel	78.200	
Vidic Drago	30.000	20.000
Leben Milena	15.000	10.000
Celarc Franc		40.000
Erič Boga	30.000	30.000
Vnuk Rajko	25.000	25.000
Margon Milka	20.000	20.000
Ožbot Robert	30.000	
Hotujec Janez	20.000	10.000
Rudolf Mili		65.000
Čeh Vlasta		30.000
v letu 1974		40.000
Križnar Jelka		60.000
Glavan Anton	40.000	60.000
1,548.200
1,305.000
KONČNA PREDNOSTNA LISTA
1972	1973
DE Kočevje
Gril Majda 40.000
Križ Blaž 25.000 25.000
DE Krško
Cesar Marjeta 15.000 Planinc Karel 20.000 35.000 Omerzu Albina 30.000 10.000 Račič Anton 5.000
DE Kranj
Mam Ivan 35.000 35.000 Miklavčič Fr. 20.000 DE Gorenjka Zupan Tatjana 15.000 Oblak Franc 20.000 20.000 Mulej Pavel 40.000 40.000 DE Domžale
Salmič Vili 10.000	5.000
Prašnikar Al. 30.000 Hribar Franc 20.000 10.000 DE Trgovina Ljubljana Cirar Zofija 35.000 Cernak Marica	45.000
DE Ljubljansko področje Sčap Alojz 15.000	15.000
Klobasa Anton 40.000 Štraus Alojz	50.000
Breznik Gregor 30.000 50.000 Pavlič Avgust 10.000 50.000 Roth Anica 40.000 fovirk Gašper	20.000
Ivanovič Peter 10.000 pE Vrhnika Košak Andrej 20.000
pE šumi
Černetič Marko 40.000 40.000
vuzem Marija 60.000
°e9ič Nada 40.000 Pajnič Alojz 40.000 80.000 vehar Pepca	20.000
Sprotno reševanje problemov
Nadaljevanje s 6. strani
dohodka, oziroma naj se ta denar odobri njegovi družini, sprejme DSK soglasni
sklep:
družini tov. Franca Cerarja iz DE Ljubljansko področje se odobri dva poprečna mesečna osebna dohodka ob rojstvu devetega otroka.
Na predlog tov. Miheliča, naj DSK odobri plačilo stroškov za današnjo podelitev ur jubilantom in^ pogostitev in plačilo stroškov za proslavo aktiva ZB dne 9. julija, sprejme DSK soglasni sklep:
odobri se plačilo stroškov za podelitev ur jubilantom ob 10-letnem delu v kombinatu in za istočasno pogostitev. Hkrati se odobri tudi plačilo stroškov proslave aktiva ZB Žito dne 9. julija 1972. Ta sredstva naj se uporabijo iz sklada skupne porabe.
Tov.Petrovič poda naslednjo informacijo o delu komisije za pripravo nove organizacije kombinata v smislu ustavnih dopolnil:
Komisija je izdelala predlog novega sistema samoupravnih organov na ravni kombinata in temeljnih organizacij združenega dela. Določila je novo vsebino
dela in njegovo razdelitev, s čemer je usklajeno tudi d'4'> skupnih strokovnih
služb.
Osnovno merilo za oblikovanje nove organizacije je tehnično-tehnološko merilo posameznih proizvodenj v kombinatu. Tako smo oblikovali tri osnovne dejavnosti, to je žitno-pre-delovalna, konditorska in strokovne službe s servisnimi delavnicami. Te tri dejavnosti bi bile oblikovane kot temeljne organizacije združenega dela s svojimi samoupravnimi ustroji, sveti in delovnimi enotami.
Komisija bo v mesecu juliju pripravila celotno gradivo ter ga poslala v razpravo vsem delovnim enotam, konec septembra pa bi načeloma že sprejeli sporazum.
• Proglasitev jubilantov ob 10-letnici dela v kombinatu in svečana razdelitev priznanj jubilantom.
Predsednik DSK tov. Zore, najprej opraviči odsotnost glavnega direktorja, ki je bolan, nato pa prebere imena delavcev, ki so zaposleni v kombinatu nad 10 let in to od leta 1959, 1960, 1961 do 30. 6. 1972. Vseh jubilantov je 172.
Tov. Zore nato povabi člane DSK na odkritje spomenika v parku na dvorišču kombinata ter na podelitev ur vsem jubilantom ter končno na zakusko v Bistro.
Hkrati prosi tov. Zore vse člane DSK, da v svojih enotah organizirajo čim
večjo udeležbo na proslavi ob 30-letnici ustanovitve slovenskih partizanskih brigad, ki bo 4. julija v Zadobrovi. Zborno mesto za člane kombinata je ob 8.30 uri na kolodvoru, od koder odpelje vlak do Polja, od tam pa je še 10 minut peš do mesta proslave.
i ezimo za izboljšanjem informiranja v kombinatu
Vsaka odločitev v naši današnji družbi, v politiki in gospodarstvu, sploh pa v delovnih organizacijah, temelji na določenih informacijah. Tudi vsi mi kot samoupravljale! sprejema-mamo vsak dan bolj ali manj pomembne odločitve in zato je potrebno, da smo čim bolje informirani.
Novo izbrana komisija za informacije pri DSK si je zadala nalogo čim bolj razviti sistem informacij v našem delovnem kolektivu. Seveda pa se pri tem večkrat postavlja vprašanje, kako informirati, s kakšnimi sredstvi, katere informacije si člani delovne skupnosti še želijo, kako so zadovoljni z obstoječim načinom informiranja in podobno. V tem sestavku bi radi predvsem pokazali, kakšen načrt dela smo si postavili, vse člane kolektiva pa pozivamo, da pošiljajo komisiji za informiranje svoje prispevke ali pripombe ter želje kakor tudi, da postanejo stalni sodelavci vseh oblik informiranja.
Komisija si je na svojem prvem sestanku postavila naslednji program dela:
— Razviti in pospešiti dosedanje oblike informiranja delovnega kolektiva.
Tu mislimo predvsem poglabljati in razvijati zbore delovnih enot, načrtno organizirati informiranje prek oglasnih desk, uvajati debatno krožke in vsebinsko izboljšati naše glasilo »Glasnik«. Bistveno novost predstavljajo debatni krožki, ki naj bi se organizirali na željo posameznih skupin ali delovnih enot. To obliko si zamišljamo na ta način, da bi DE sporočile želje glede razgovora oziroma izmenjave mnenj o najrazličnejših družbenih, poslovnih ali strokvnih problemih informativno propagandni službi v kombinatu, ki naj bi nato organizirala razgovore in nanje tudi povabila ustrezne delavce kombinata, ki se ukvarjajo z določeno problematiko.
—- Organizirati dopisniško mrežo za naše glasilo »Glasnik«. Zavedamo se, da glasilo vse premalo ob-
javlja članke o naših delavcih, uspehih posameznikov, o problemih delovnih enot, o družbenem, zabavnem in športnem življenju v posameznih delovnih enotah itd. Ugotavljamo tudi, da so članki o poslovni in strokovni problematiki pisani večkrat za poprečnega človeka dokaj nerazumljivo in bi zato poizkušali te članke pripraviti v bolj dostopni poljudni obliki. Te postavljene naloge bomo poskušali izpolnjevati tako, da bi organizirali dopisnike-poverjeni-ke v vsaki delovni enoti, istočasno pa vabimo vse člane delovnega kolektiva, da dopisujejo v Glasnik, kajti le tako bo Glasnik postal resnično naše glasilo. Mislimo, da od nas nikogar pri dopisovanju ne smejo ovirati težave glede izražanja, kajti za pravilno slovnično in slogovno obliko pri objavi bo že poskrbel uredniški odbor.
— Vsebinsko izboljšanje Glasnika. Uvesti mislimo nove rubrike, kot na primer Vprašanja in odgovori, Novice iz delovnih e-not, Strokovni kotiček, Prišli odšli, itd. Želimo, da bi vsak, katerega tare ali pa zanima določen problem, postavil vprašanje Glasniku, ki bi nato v naslednji številki tudi objavil ustrezen odgovor. Prav tako mislimo zadolžiti strokovnjake v kombinatu, da bi pisali o določenih strokovnih problemih, ki so zanimivi za nas vse. Ti članki bi bili pisani v dostopni obliki za vsakega, pa bi nam hkrati pripomogli tudi k dodatnemu izobraževanju.
Torej, kot vidimo, je delo komisije za informacije zastavljeno dokaj široko; seveda pa je odvisno od nas vseh, da si navedene oblike medsebojnega informiranja razvijemo do take mere, da nam bodo omogočale pravilneje in lažje odločati na vseh stopnjah pri doseganju našega skupnega cilja, to pa je čim boljši uspeh in zadovoljstvo vsakega posameznika, kakor tudi delovne in družbene skupnosti.
Tone Glavan
Drobne iz kolektiva • Drobne iz kolektiva • Drobne
Novomešcani razpravljali
KAJ SMO SE POGOVARJALI, SKLEPALI IN KAKO REŠEVALI PROBLEME, KI SO V PRETEKLEM LETU ZAJELI PEKARSTVO
Porast cen živilskim kakor tudi luksuznim artiklom, oboji pa predstavljajo standard današnjega človeka, je istočasno zmanjšala vrednost prejetih osebnih dohodkov. Način dela in pogoji v pekarnah pa so vedno isti. Pet dni delati tudi ponoči, šesti dan delati za dva dni, sedmi dan pa biti popoldne spočit in zbran, da lahko začneš delo zvečer, ko se mnogi odpravljajo na razvedrilo ali se vračajo z izletov. S tem načinom dela so zlasti mlajši za marsikaj prikrajšani. Zato je od 1. januarja 1971 pa do 9. maja 1972 odšlo iz tukajšnje delovne enote pekama v Novem mestu 5 nekvalificiranih in 12 kvalificiranih delavcev — od teh dva v pokoj. V istem obdobju pa je sklenilo delovno razmerje 9 nekvalificiranih in 6 kvalificiranih delavcev. Obstoječi sestav slabo vpliva na doseganje norme, saj v glavnem leži vsa odgovornost in breme na starejših s poprečno starostjo 40 let.
Skrb, kako zajeziti občuten odliv kvalificirane delovne sile in preprečiti naraščanje izgube zaradi ne-uskljaenih cen surovin s cenami izdelkov, je narekovala pogosta shajanja članov kolektiva in članov sveta delovne enote.
Dne 12. novembra 1971 je bil članom SDE prečitan predlog novih cen belemu kruhu po 3,00 din za kg in črnemu po 2,20 din za kg.
Dne 22. decembra 1971. Zbor kolektiva pekarne in skladišča za dolenjsko območje je zahteval čimprejšnjo ureditev perečega vprašanja prenizkih osebnih dohodkov. Znesek, ki ga prejme kvalificiran delavec v pekarni, prejme nekvalificiran delavec v drugih podjetjih brez nadurnega in stalnega nočnega dela, pa še proste sobote ima. Burna debata o osebnih dohodkih je sprožila tudi razpravo o cenah kruha.
Navzočim je bilo obrazloženo vse, kar je vodstvo s predstavniki samoupravljanja ukrenilo v tej zvezi pri skupščinah in inšpekcijah, kakor tudi predpisi in posledice v zvezi z določanjem cen osnovnim živilskim proizvodom. S temi obrazložitvami se je pomirilo mišljenje, ki je v večini bilo že kot sklep, da prenehajo z delom 3 dni, v kolikor skupščina ne smatra resno in čimprej ne začne z usklajevanjem cen kruha s cenami surovin.
Dne 21. februarja 1972 je bil na zboru kolektiva prečitan izpis iz zapisnika DS kombinata z dne 3.2.1972 »Problematika OD in cene kruhu«. Sklep o popravku
osnov skupinam od II do VIII za zvišanje OD je bil sprejet z odobravanjem, vendar s pripombo, da se povišajo OD tudi ostalim, ker bodo sicer med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delavci premajhne razlike, kar bo še pospešilo iskanje dela z boljšim zaslužkom drugje.
Ker se v tukajšnji DE ne more uvesti 8-urni delavnik in prosti dnevi, predlagajo, da se sprejme sklep, da se za stalno nočno delo odobrijo vsaj 3 dnevi izrednega dopusta na leto.
Dne 23. marca 1972 sprejme SDE sklep, da se o kritičnem položaju obvestijo vodstvo kombinata in občinska skupščina Novo mesto z opozorilom, da lahko pride do zastoja s preskrbo kruha na tržišču, v kolikor ne bo rešeno vprašanje cen kruha in popravijo osebni dohodki.
Dne 13. aprila 1972 sta sestanku članov kolektiva pekarne in skladišča za dolenjsko področje prisostvovala glavni direktor kombinata Puterle in pomočnik glavnega direktorja Petrovič. Obravnavane so bile teme: občutni odhod kvalificirane delovne sile, doseganje načrta, izraba letnih dopustov, zadostitev potrebam tržišča, problemi cen kruha in popravek prenizkih osebnih dohodkov. S strani obeh direktorjev kombinata so bili navzoči seznanjeni, da je vodstvo dne 1. julija 1971 zahtevalo pri občinski skupščini Novo mesto popravek cen kru-ku. Ker pa odgovorni niso takoj začeli ukrepati po navodilih z dne 16. 9.1971, je vso zadevo zavrl odlok ZIS dne 26.11.1971 o zamrznitvi cen. Glede na to, da so občine na ljubljnskem in gorenjskem območju hitreje ukrepale in tudi delno uredile cene, so sprejeli navzoči sklep, da se skliče 20. aprila sestanek članov SDE, na katerega naj se vabijo predsednik občine, predsednik občinskega sindikalnega sveta in SZDL ter sekretar občinskega komiteja ZKS kakor tudi predsednik KS Novo mesto.
Dne 20. aprila 1972 ob 16. uri so se sestanka SDE udeležili povabljeni predstavniki družbeno političnih organizacij in pomočnik glavnega direktorja kombinata Petrovič. Problem, ki je bil jedro vseh sestankov od 12.11.1971 dalje, je dal toliko gradiva, da je napolnilo 12 strani zapisnika. Sklep: od občine Krško, Novo mesto in Trebnje se zahteva, da izvršijo kompenzacijo za razliko predlaganih a ne realiziranih cen.
Dne 10. maja 1972 je bil zboru delovne skupnosti
pojasnjen sklep redne seje DSK z dne 9. 5.1972 o povišanju OD vsem zaposlenim za 100 din, DE Novo mesto, naj sama ukrene vse potrebno v izogib nadaljnjemu večanju izgube.
Sklep: občinam Krško, Novo mesto in Trebnje se postavi rok do 20. 5. za odgovor o kompenzaciji, sicer se preneha s peko kruha razen za bolnišnico in zapore v Novem mestu. Pismeni sklep osebno izročijo predsednikom občin direktor DE, predsednik SDE in predsednik SO.
Dne 18. maja 1972 je bil zbor DE informiran o vsebini razgovorov s predsedniki občin in na podlagi pojasnil je zbor podaljšal rok za odgovor do 2. junija 1972.
Od 21. aprila 1972 dalje pa so se v dnevnem časopisju vrstili članki o problematiki v pekarstvu.
Mnogo je bilo sestankov, precej vznemirjenja, razbit prosti čas in moten nujno potrebni »nočni« počitek. Tik pred iztekom postavljenega roka za odgovor pa so se dogodki tako urno vrstili, da delavci niso do-
bili pojasnil, temveč le navodila za delo, ki pa se niso ujamala s sklepi. To je postavilo besedo samoupravljanje v slabo luč in bo gotovo negativno vplivalo na udeležbo na prihodnjih sestankih.
Prebrodili smo viharje
Dne 1. junija je bil direktor tukajšnje DE v Ljubljani na upravi kombinata in prisostvoval sestanku direktorjev delovnih enot pekarn. Našla se je zasilna rešitev iz obstoječih težav z uvedbo novih vrst kruha tip 600 in tip 800. Sprejet je bil sklep, da se vloga osebno izroči merodajnemu forumu na občini Novo mesto, ki naj po hitrem postopku potrdi predlagane cene novim izdelkom.
Našla se je srednja pot, tako da bi lahko rekli »volk sit in koza cela« — vendar ne popolnoma, bolje da rečem: ljudje ne bodo brez kruha, trg bo založen z novim proizvodom, pekarni pa se izguba ne bo večala.
Najbolje je ta rešitev opisana v Dolenj kem listu pod »ena gospa je rekla« — ena gospa je rekla, da so zdaj tudi peki pogrun-tali, kako se da bolje živeti: moki so poleg kvasa in soli dodali še nekaj lukenj iz zakonov, dobro premešali, dobili čisto nov izdelek in ga ponudili za višjo ceno.
Silva BUK
Združeno prijetno s koristnim
tovarni smo skupno s člani sindikalne podružnice »Impe-rial« in pekarno Krško krenili proti izletniški točki na Sremič. Gostišče pri »Treh lučkah« leži med samimi vinogradi in od tu je prelep razgled po vsej krški in brežiški dolini tja do Gorjancev. Tu se je nadaljeval drugi del programa. Po izdatni večerji, ki smo jo marljivo zalivali z župico tamkajšnjega grozdja, so se nam kaj kmalu razvezali jeziki in že so se med burno prijateljsko debato slišale razne šale, nato pa smo pokazali še svoje pevske sposobnosti. Maligani pristne tamkajšnje kapljice so nas prisilili, da smo odvečno pridobljeno energijo porabili na terasi gostišča, kjer smo pridno brusili podplate skoraj do polnoči. Nato smo se vsi zadovoljni poslovili z željo, da se takšna srečanja članov sindikalnih podružnic v okviru kombinata organizirajo večkrat, združena tudi z morebitnimi športnimi tekmovanji.
Ko smo se vračali zopet proti Novemu mestu, je vladalo med vsemi splošno zadovoljstvo in ni bilo člana, ki se ne bi pohvalno izrazil o zelo uspelem izletu. Slišale so se pa tudi pripombe, ker smo med nami pogrešali še več naših sodelavcev, ki so potrebni razvedrila. To velja posebno za pisarniško osebje, saj od obeh enot ni bilo niti enega navzočega.
Na koncu se zahvaljujemo sindikalni organizaciji in njenim članom v Krškem za njihovo povabilo in gostoljubnost. Čutimo se dolžni povrnitve v slični obliki.
Ivan Ravnikar
Sindikalna podružnica pekarne in skladišča Novo mesto je 26. aprila na povabilo sindikalne podružnice pekarne in tovarne žvečilnega gumija Krško, organizirala izlet oziroma ogled tovarne z namenom medsebojnega spoznavanja dveh kolektivov v okviru našega kombinata. Škoda, da so od velikega veselja in zadovoljstva odpovedali vsi foto aparati in ni nihče ovekovečil tega veselega dogodka.
Že pred 14. uro na dan pred praznikom vstaje slovenskega ljudstva smo se začeli zbirati na avtobusni postaji v Novem mestu. Nabralo se nas je do odhoda 24 članov. Nekaterim od čakanja na avtobus niso vzdržali zrahljani živci in so se že hoteli vrniti domov, nakar je priropotal star, že precej onemogel avtobus, ki je bil določen, da nas popelje na izlet. Končno smo ob 15. uri krenili in dobre pol ure pozneje smo že bili v tovarni, kjer so nas prisrčno sprejeli gostitelji. Pokazali so nam vse zelo lepo urejene obrate, obrazložili potek proizvodnje in na koncu so nas pogostili z njihovimi proizvodi, kombiniranimi s pridelki in izdelki Agrokombinata Krško. Nato so še vsakega obdarili z nekaj zavitki žvečilnega gumija, kar je povzročilo posledico, da so se nam ves popoldan neprestano majale brade.
Po končanem programu v
Obiski članov kolektiva ene DE v drugi DE so postali že kar ustaljena tradicija. Tako se delavci spoznajo med seboj in navežejo stike. Posnetek je z lanskega obiska DE pekarne Lesce v »kanditni« DE Šumi
Pekarstvo v Avstriji
OBISK PRI SINDIKATU ŽIVILSKE INDUSTRIJE V DUNAJSKEM NOVEM MESTU
Že pred dvema letoma je mestni odbor sindikata za kmetijstvo, živilsko in tobačno industrijo Ljubljane sprejel v goste delegacijo predstavnike sindikata živilske industrije iz Dunajskega Novega mesta. Takrat je bilo dogovorjeno, naj se stiki poglobijo, saj smo obravnavali mnogo skupnih problemov in tem. Ker so si gostje ob tedanjem obisku ogledali tudi tovarno Union, so povabili k njim, poleg predstavnikov ljubljanskega mestnega sindikalnega odbora, tudi predstavnike sindikata Pivovarne Union.
Letos je delegacija mestnega odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije ter predstavnikov pivo-varne Union v času od 6. do 8. julija obiskala Dunaj-
šču ne pojavlja nelojalna konkurenca. Istočasno pa obstaja zelo razvita kontrola kvalitete.
Vse pekarne dobivajo moko po enotnih cenah, tako, da imajo izhodišče za oblikovanje enotnih cen osnovnih vrst kruha. V trgovski mreži je opaziti široko izbiro kruha in peciva, posebno trajnejših in črnih vrst kruha. Belega ni, namesto njega je le belo pecivo. Odnos razmerja med cenami kruha in mok je precej boljši kot pri nas, seveda omogoča pekarstvu normalno akumulativnost. Vendar so cene zelo trdne in se spreminjajo le, kadar se resno in dejansko spremenijo stroški.
Stalno nočno delo v pekarstvu je bilo odpravljeno že od leta 1956 s posebnim državnim zakonom. Istočasno z odpravo stalnega nočnega dela v pekarstvu
stalno nočno delo odpraviti. Danes posebnih težav z delavci ni.
Med obiskom smo si o-gledali samo mesto, ki je zelo zanimivo, čeprav ima le 60.000 prebivalcev. Med drugo svetovno vojno je bilo popolnoma razrušeno in je od 4.000 hiš ostalo le 18 nepoškodovanih. Mesto ima zelo bogato zgodovino, kar smo imeli priložnost videti tudi v muzeju. Ker leži nedaleč od Dunaja,
smo si zadnji dan obiska popoldne ogledali tudi nekatere njegove znamenitosti, kot so narodna galerija, znana gotska cerkev, mestna hiša, gledališče, dvor.
Ob zaključku obiska smo bili enotnega mnenja, da bo treba medsebojne stike še naprej poglabljati, saj so interesi delavskega razreda konec koncev povsod enaki. Povabili smo predstavnike avstrijskega sindikata, naj nas kmalu zopet obiščejo, saj je problemov dovolj in je izmenjava medsebojnih izkušenj potrebna in koristna.
Drago Petrovič
Na strokovni specializaciji
V organizaciji Zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje iz Beograda in francoske agencije za industrijsko in e-konomsko sodelovanje s tujino (ACTIM) je bila v Parizu v času od 10. do 31. marca letos strokov-
ZastopniKi ljubljanskih sindikatov na ogledu v eni izmed živilsko predelovalnih tovarn v Avstriji
?ko Novo mesto. Sprejem je bil zelo prisrčen, prav tako je bilo prijetno tudi v!Vanjc. V dveh dneh, ko-,'Lor smo jih imeli na vo-1°; smo si ogledali tretji ^ajvečji pšenični mlin v ^vstriji ter znano pekarno packerbrot. Poleg tega smo ?crpno obdelali "problema-Ko cen moke in kruha, po-s°je dela v mlinarstvu in Pekarstvu, kot tudi za nas elo pereče vprašanje noč-pga dela pekov. Ugotovili da je politika cen Diha in vseh vrst pšenič-® niokc enotna za vso Av-Ujo. Zelo strogo je nadir, r°Vana predelava pšenice P Promet pšeničnih mok, i,,ax' tako pa tudi cena kru-, ' Predelavi pšenice je dan teši arek predvsem glede Pot ne Pohaja do ne-trebnih prevozov, ne-Vpv°trne izmeljave in odri rL11, Prekoračitev potreb st rabe- Režim, čeprav m J’ daje možnost p htega zaslužka vsem dpi delovalcem, ker se pre-okava giblje predvsem v ’lru potreb in se na trži-
o-nor-vsem
je bilo odpravljeno tudi nočno delo žensk in mladine. Vsi pekovski proizvajalci so organizirani v svojem strokovnem sindikatu, ki ureja njihove pogoje dela kot tudi osebne dohdke. Ugotovili smo, da so sindikati posebno v zvezi z uveljavljanjem pogojev dela in osebnih dohodkov zelo dejavni in imajo silno močan vpliv na delodajalce, pori rugi strani pa imajo zelo privržene člane — delavce. Pogodbeno je urejeno vprašanje osebnih dohodkov, dodatkov za nadurno delo in nočno delo, dalje dopusti, boleznine in podobno.
Poudarim naj, da vse pekarne začnejo z delom šele ob 4. uri zjutraj, in da so prej dovoljena samo dela, kot sejanje moke, priprava testa, ogrevanje peči in podobno. V razgovoru z predstavniki pekarne, ki smo jo obiskali, smo zvedeli, da je bila odprava nočnega dela nujna, saj so pogosta obolenja pomanjkanje interesa za delo v pekarstvu, privedla do tega, da je bilo treba
na specializacija o standardizaciji in marken-tingu embalaže ter o kontroli kvalitete.
Francoska agencija je seminar organizirala izključno za 17 jugoslovanskih strokovnjakov iz podjetij Emona, Kolinska, Žito, Sava, Meblo, Totra, El in Ni-teks Niš, Poljoprivredni kombinat Beograd, Jedin-stvo Zagreb in UPI Sarajevo.
Glavni namen specializacije je bil v informiranju in študiju razvoja navedenih dejavnosti na mednarodnem področju s posebnim poudarkom na dežele skupnega evropskega trga. Predavanja, študij in ekskurzije so potekale v posameznih strokovnih skupinah s naslednjo tematiko:
—	standardizacija transportne embalaže
—	palete
—	kontejnerji in njihova uporaba
—■ stroški kvalitete proizvoda
—	kontrola kvalitete proizvodnje
—	kontrola kvalitete proizvodov v prodaji
—	embalaža in marketing.
Specializacije v Parizu sta se iz kombinata udeležila inž. Mayer in Glavan, ki sta v okviru skupine živilske industrije. Ta skupina je imela, poleg navedenih strokovnih izpoplnje-vanj, možnosti ogledati si tudi delo raznih inštitutov in komisij, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko, predvsem v smislu kontrole kvalitete, razvoja embalaže in tržne obravnave pri oblikovanju in prodaji živilskih proizvodov.
Posebno pomembno in za nas zanimivo je delo komisije za preprečevanje komercialnih prevar, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo. Ta komisija nadzoruje vse proizvode v trgovinah in ugotavlja po eni strani, ali so proizvodi izdelani v skladu z deklaracijo, po drugi strani pa u: gotavlja, ali so lastnosti proizvoda res takšne, kot jih poudarja proizvajalec v svoji propagandni akciji. Komercialna prevara namreč pomeni v prvi vrsti propagiranje lastnosti in namena proizvodov z namenom, da bi jih lažje prodajal, čeprav proizvodi ne vsebujejo oziroma nimajo propagiranih lastnosti.
Takih in podobnih zanimivosti je še veliko, zato bova z inž. Mayerjem v naslednjih številkah objavila še nekaj člankov s strokovno vsebino v smislu kontrole kvalitete in marketinga pri proizvodnji in prodaji živilskih proizvodov v EGS.
Anton Glavan PEKOVSKI PIKNIK V BISTRI
Nadaljevanje s 1. strani
je postajalo vse boljše. Začelo se je petje ob spremljavi harmonike, mladi so tudi zaplesali. Balinarji so vzeli v roke krogle in na balinišču preizkušali, kdo je boljši. Tudi za streljanje je_ bilo veliko zanimanja. Starejši sodelavci so med seboj debatirali in uganili kakšno modro, ob kapljici pa so še zapeli. Otroci so se vrteli okrog bazena, nabirali cvetje in skakali po travi.
Čas je pa hitro potekel, avtobusa sta nas že čakala. Zasedli smo ju in se razpoloženi vrnili v Ljubljano. Že-Stane Gorišek
Dtefae nemi
— Šef tehnološke kontrole kombinata inž. Boris MAVER je nedavno z uspehom opravil
diplomo za magistra kemije. Prvi v Žitu — čestitamo!
— Na letošnjem Pohodu po poteh partizanske Ljubljane je, poleg številnih vsakoletnih organizacijskih sodelavcev iz vrst Žita, sodelovalo tudi šest petčlanskih ekip, ki so prehodile 10 km dolgo pot »Pohoda po poteh tovarištva in spominov«. Poleg organizacijskega tudi športni delež Žita!
— Ob proslavi 30-letnice ustanovitve slovenskih partizanskih brigad v Zadobrovi pri Ljubljani se je slavja udele-binata Žito. Politčna zavest na visoki ravni.
PREIZKUS ZNANJA
IZ VARSTVA PRI DELU
Pred posebno komisijo je 5. julija letos opravilo preizkus znanja iz varstva pri delu 20 vodilnih in vodstvenih delavcev kombinata, ki so morali pismeno odgovoriti na na dvanajst (12) testnih vprašanj. Od 20 testiranih kandidatov jih je 16 uspešno opravilo ta preizkus, za štiri pa je bil preizkus le pretrd oreh. Nekateri so dosegli zelo dobre ocene, celo po 12, 11,5, 11 in 10,5 točk, pa do 6 točk, ki je bila še pozitivna ocena.
Ker je bilo 6 kandidatov pri prvem preizkusu opravičeno odsotnih, bodo preizkus opravili v septembru, prav tako pa še tisti, ki jim je ob prvem testu spodletelo.
SPET ZMAGA LJUBLJANČANOV
Kegljači Kranja, Lesc in Ljubljane so imeli že drugi medsebojni troboj v mednarodnem slogu na 6x100 lučajev mešano. Spet so zmagali kegljači Ljubljane, najboljši posameznik pa je bil Skerbinek s 460 keglji. Tekmovali so na štiristeznem kegljišču na Jesenicah.
Rezultati so bili naslednji:
1. Ljubljana (Rus 365, Planinšek 368, Vidic 332, Pirc 388, Grad 354, Skerbinek 460) 2267; 2. Lesce (Augo-sinčič 365, Klančar 357, Kovačič 370, Vidmar 390, Kern 419, Malačko 354) 2255; 3. Kranj (Bobnar 377, Repič 351, Čibej 347, Štirn 363, Zupan 380, Rus 354) 2172.
GLASNIK »ŽITO«
Izdaja živilski kombinat »ŽITO«, Ljubljana, šmartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Slovenc. Tehnični urednik Slava Gozdnikar. Naklada 1900 izvodov — Klišeji Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk Železniška tiskarna v Ljubljani
Ustavna dopolnila, TOZD
in naš kombinat
Precej je že bilo razprav in tudi napisanega o ustavnih dopolnilih, na podlagi katerih gospodarske organizacije in družbene skupnosti v vseh naših republikah preoblikujejo ali pa bodo preoblikovale samoupravne akte in statute. To vse je v zvezi z oblikovanjem novih organizacijskih oblik, TODZ — temeljnih organizacij združenega dela.
Glede na to, da se postavlja pogoj in zahteva, naj sodelujejo pri uveljavljanju ustavnih dopolnil vsi občani, zlasti pa delavci v gospodarskih organizacijah, je vsekakor prav in koristno, da seznanimo naše bralce vsaj z bistvenimi obrisi, kaj in kakšne bodo TOZD.
Povod za to smo dobili ob tem, ko je bilo na zadnji seji DSK, o čemer poročamo v drugem članku, podano poročilo o delu komisije, ki ima nalogo v okviru kombinata pripraviti predlog za oblikovanje TOZD.
Bistvena vsebina teh sprememb, kakor jih vsebuje XXI. ustavna doplnitev, je na kratko tale:
Delavcem je zajamčena kot njihova neodtujIjiva pravica, da na podlagi svojega dela pridobivajo dohodek in odločajo o njem v temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih se združujejo in delajo, in v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja teh organizacij. Dohdek, ki ga ustvarijo delavci v katerikoli obliki združenega dela ali združevanja sredstev, pripada v celoti temeljni organizaciji združenega dela (TOZD).
TOZD je nov pojem ,ki ga ustavno besedilo ni točno opredelilo, ima pa ta samoupravna enota naslednje značilnosti: to je delovna celota, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji. Ta uspeh se lahko na tej podlagi samostojno izrazi. Nadalje izhaja iz u-stavnih sprememb, da bi taka enota morala biti sposobna samostojno nastopati na trgu.
Z organiziranjem TOZD v sestavu podjetja pa se ne smejo:
—	kršiti pravice delovnih ljudi v drugih delih podjetja, niti interesi in pravice podjetja kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi,
—	in ne enostransko spreminjati medsebojne obveznosti.
Vsakemu delavcu gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki je sorazmeren uspehom njegovega dela, njegovemu osebnemu prispevku k u-spehu. in rezultatu organizacije, ki ga je dal s svojim skupnim, sedanjim in minulim delom v njej.
Delavci v TOZD določajo osnove in merila za razporeditev dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v skladu z osnovami in merili, ki jih določajo samoupravni sporazumi in družbeni dogovori.
Tako smo prišli do novega pojma »samoupravni sporazum«, ki bi moral po novem v veliki meri nadomestiti sedanje statute podjetij. Vseboval bi namreč dogovor vseh TOZD v pod-
jetju, s katerim so urejena medsebojna gospodarska, samoupravna, pa tudi organizacijska razmerja. To bi bila nekakšna pogodba, dogovor vseh enot-TOZD, kako bodo ustvarjale sredstva, jih združevale in z njimi gospodarile.
Namen novih ustavnih določb je, da se okrepi neposredno samoupravljanje, da se utrdijo in v večji meri uresničijo, osnovna načela samoupravne demokracije s tem, da se odpravijo tudi neutemeljena razlikovanja med posameznimi e-notami podjetij, da se vzajemni odnosi teh enot postavijo na jasnejše in zdrave temelje, kar naj bi privedlo tudi k boljšemu poslovnemu uspehu. Vsa ta razmerja in skupno poslovanje bi moralo sloneti na enakopravnem dogovarjanju vseh TOZD in zelo visoki delovni in delavski zavesti vseh članov delovne skupnosti, saj bi odločitve sprejmali skupno pri tem pa se ne bi smeli ozirati samo na interese posamezne enote — TOZD, temveč tudi na koristi drugih enot in podjetja kot celote.
Po vsem tem moramo u-gotoviti, da nas čaka na področju samoupravljanja obsežno, pomembno, odgovorno in ne preveč preprosto delo. Lotiti se ga moramo resno. Dosledno uveljavljanje omenjenih ustavnih načel je mogoče le pri po-
sredi prejšnjega meseca, 15. julija, se je poslovil od kombinata in DE Trgovina dosedanji direktor te enote Franc TOMAŽIN, ki je bil po
litično in delovno zavednih ljudeh. Takšno doslednost in takšno zavest pričakujejo tudi od nas.
Sedanja ureditev samoupravnih odnosov v našem podjetju gotovo ni idealna in popolna, brez dvoma bi se dalo marsikaj izboljšati tudi ne glede na nove u-stavne določbe, toliko več pa seveda prav zaradi njih. Ne moremo stati neprizadeti in ob strani spričo splošne akcije za uveljavitev ustavnih sprememb v delavskem samoupravljanju; to še toliko manj, če smo res spoznali, da lahko to uveljavljanje vodi do napredka v naših vzajemnih odnosih in v samem gospodarjenju.
Ena izmed pomembnih novosti v našem samoupravljanju bi bila na primer ta, da organizacije združenega dela (obratne enote) ne bi samo ugotavljale svojega dohodka, temveč bi ga samostojno tudi delile. Takšna delitev dohodka in osebnih dohodkov pa sproži celo vrsto drugih vprašanj, ki bi jih bilo treba urediti hkrati: skupni, okvirni proizvodni program in finančni načrt podjetja kot celote, ustrezni programi in načrti na novo organiziranih enot, zagotovitev skladnega uresničevanja teh načrtov in sporazumno sprejete poslovne politike na podlagi samoupravnega sporazuma, določanje vzajemnih ekonomskih odnosov po načelu solidarnosti in še mnogo drugega.
Težave pri uvajnju novih organizacijskih samoupravnih oblik pač izvirajo predvsem iz dejstva, da imamo glavna načela samo nakazana v ustavi, da niso še nikjer natančneje določena s podrobnejšimi predpisi, ki bi nam bili za podlago in oporo, da tudi drugi nimajo ustreznih izkušenj. Vse to pomeni, da orjemo ledino. Prav zaradi teh težav se je tega dela treba lotiti s primernimi pripravami. Prilagajanje novim določbam bo daljši postopek, ne pa enkratno dejanje.
drugi svetovni vojni v živilski predelovalni panogi in v Žitu zaposlen skoraj polnih 20 let. Tov. Tomažin je bil več let direktor DE Trgovina in je bil upokojen že 30. junija 1969, a je, spričo zakonitih določil in možnosti, to dolžnost opravljal vse do letos. Bil je dolga leta tudi aktiven sindikalni delavec in predsednik sindikalne konference Žita, razen tega pa še aktiven družbeno politični delavec v okviru občine Ljubljana-Mo-ste-Polje.
Rojen je bil 24. januarja 1914 v Trbovljah in se je po končani osnovni šoli ter dveh razredih meščanske šole izučil leta 1933 v Slovenj Gradcu pekovske obrti. Življenje ga je poneslo v času zaposlit-
France Tomažin odhaja
ve v različne kraje domovine, v Trbovljah pa ga je zatekla okupacija. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil najprej kot aktivst, nato pa je 9. julija 1944 odšel v partizane in bil v JLA do konca aprila 1946. Za tem se je znova zaposlil, najprej pri podjetju Tkanina v Ljubljani, nato pa pri raznih podjetjih, dokler ni znova pristal v pekarstvu ter postal upravnik pekarne Mirje in se kasneje vključil v kombinat Žito, kjer je sedaj zaključil svojo delovno kariero. Ob slovesu mu vsi sodelavci želijo še zadosti zdravih let!
...novi direktor Stane Hafner
Delovno dolžnost direktorja DE Trgovina je po odhodu tov. Tomažina, 15. julija prevzel tov. Stane HAFNER, dosedanji pomočnik direktorja DE Pekarne Ljubljana.
Tov. Hafner, ki je bil rojen 13. julija 1927 v Logatcu, je absolvent višje komercialne šole v Mariboru. Do leta 1969 je bil zaposlen v tedanji tovarni Šumi kot direktor maloprodajne trgovine, po priključitvi Šumija je bil do 1. avgusta lani pomočnik direktorja DE Trgovina, nato pa vse doslej pomočnik direktorja DE Pekarne Ljubljana. Je rezervni oficir JA in že dlje časa precej aktiven odbornik aktiva ZB kombinata Žito. Ob prevzemu nove odgovorne dolžnosti želimo tov. Hafnerju mnogo uspeha!
Samoprispevek v Novem mestu
Investicije v objekte, namenjene predšolski vzgoji in izobraževanju, predstavljajo le neznaten del vlaganj v Jugoslaviji, kajti pri tem sodelujejo tako občani z dodatnimi samoprispevki, kakor tudi posamezne delovne organizacije. V vseh zveznih resolucijah in v programih razvoja SFRJ ves zadnji čas dobivata izobraževanje in predšolska vzgoja svoje posebno mesto, saj je ta dejavnost obravnavana kot sestavni del produktivnosti in dobrega gospodarjenja.
Od štirinajstih Krajevnih skupnosti občine Novo mesto so se občani v trinajstih KS 14. in 15. maja letos na referendumu odločili za 7 letno plačevanje samoprispevka za obnovo in gradnjo osnovnih šol. Vojna je v občini Novo mesto uničila dve tretjini vseh šol. Izredno hiter razvoj industrije je privabil
mnogo ljudi s podeželja in tako je vse več družin s šoloobveznimi otroki. Tem smo dolžni dati vso možnost za nemoten potek učenja. Če starši pomagajo otroku in mu nudijo vso podporo, da pride z izobrazbo do poklica, je to največ, kar mu lahko dajo za nadaljnje življenje. Izobražen človek je sposoben sam služiti kruh, zakaj tako je v korist celotni družbi in nikomur v breme. To pa mu daje tudi zavest, da lahko uveljavlja pravice samoupravljanja, ki mu jih dajejo zakoni naše sociali stične družbene ureditve.
ŠTAFETA — DOGODEK
14. maja proti večeru je bilo v Novem mestu izredno živahno. Pričakovali smo nosilce zvezne štafetne palice s pozdravi predsedniku Titu za njegov 80. rojstni dan. No-vomeščani smo sprejeli štafetno palico na vrhu Gorjancev od mladincev in vojakov iz Bele krajine.
Nosilci štafete so bili toplo pozdravljeni in spremljani z burnim ploskanjem posebno na poti od cestnega križišča pri IMV — prek mosta — glavnega trga do Doma kulture, kjer je bil prirejen bogat kulturni program.
Ko sem čakala na koncu mosta na prihod štafete, sta pristopili k meni dve deklici — pionirki in me vprašali: »Bodo oni tekli tu mimo? bomo tudi mi tekli z njimi? Joj kako radi bi tekli za palico ki nese pozdrave tovarišu Titu. Mi dve sva v naši šoli tudi nastopili in veliko veva o njem, ja, pa radi ga imamo saj Tito je naš. Joj, če b' lahko tekli!«
V njunem vedenju je bila vedro razpoloženje z nekolika nervoze in čebljanje je komaj utihnilo, ko so že pritekli nosilci mimo. Usmerila sem jv z opozorilom za previdnost \t že sta izginili med množico ki se je zgrnila za nosilC: štafete in napolnila ves mos! čez Krko.
Gledala sem za njima it pritrdila: da, Tito — mladina to je ENO — nerazdružno. Že Ija tovariša Tita je, da st mladina uči in izobražuje, na ša dolžnost pa je, da ji ti omogočimo. In kako bi lepši in bolj odločno pokazali naši zavest, kot ravno z izglaso vanjem samoprispevka zi gradnjo šol. Lepo se je ta dal skladalo oboje.
Ko so po končanem kultur nem programu štafetno pal' co prevzeli vojaki vojašnici Milana Majcna v BršljinU kjer je prenočila, so občani ' dvanajstih krajevnih skupn6 stih na referendumu dali s0 glasje za samoprispevek F se tako neposredno vključil v izpolnitev želje tovariša Ti' ta.
Silva Buk