Poštnina plačana v gotovini ŽIVLJENJE IN SVET- Pola/ Ne*art Tedenska revija Štev. 17. Ljubljana, dne 27, aprila 1928, Leto П. Knjiga 3. ;lls U«K«»»H»>M»««tH«»»«mt»»m Kako potujemo v zrakoplovu V einli pnviih številk letošnjega letnika «Življenja in sveta» so se čitatelji saznain.iili z zgodovino in z ustrojem zračnih ladij ali zrakoplovov. Sedaj, ko je taka ladja plula nad našimi kraji шп ko se mnogo govori o trenutno ne baš mnogo obetajočem poletu na severni tečaj, je najlepša prilika, da seznanimo ukaželiinaga bralca s tristo uredbo na zračni ladji, ki ga utegne zanimati bollj nego tehniški ustroo: kako je zrakoplov pripravljen za potovanje iin za bivanje popotnikov v zraku. Da ima zrakoplov potniške kabine, kuhinjo in druge praktične prostore, smo mimogrede že omenili. Danes si oglejmo to stran življenja v zrakoplovu nekoliko natančneje. Vzor nami se-ve ne more biti pomanjkljivo in slabo zgrajen zrakoplov «Italia», ki je pone- sel italijanskega generala Nobila na sever, marveč si oglejmo ameriški mornariški zrakoplov «Los Angeles», nekdanji nemški Z 126. Ta zračni velikan je dobro opremljen in je graditeljem angleških, ameriških in nemških velikih zrakoplovov vzgled, ki ga skušajo le še prekositi in izpopolniti. W. Kles-sel opisuje svoj obisk na tam zrako*-ployu približno tako-le: Posadka ima na razpolago: poveljmi-kovo kabino, ki ima mizo, stolec, posteljo in omaro, dalje dve spalni kabini za častnike, vsaka z dvema posteljama, stoli in omaro, potem prostor v kateri se mude častniki podnevi z mizami in udobnimi stoloi, nato šest spalnic za moštvo, vsaka z dvema posteljama in z drugimi potrebnimi pripravami, dve sobi za moštvo, pralnico z mrzlo in gorico vodo iin stranišča. Ti prostori se vrste v ladijskem trupu. Prostori za popotnike pa so v veliki gondoli Glede udobnosti in elegantne opreme ne zaostajajo nimalo za svetovno znanimi Pulimanovimi vozovi. Samo da so v vsakem oddelku štiri postelje, vsaka zakrita z zavesami. Podnevi se zgornji postelji zložita in sta naslanjalo spodnjima dvema, ki se izprememita v divana, med katera postavijo mizo. Vsak oddelek ima veliko trojno okno, ki odpira širok razgled v zemeljske nižine. Zadaj za popotniški-mi prostori so umivalnice za moške in ženske ter stranišča. Ne manjka, kaj pa, kuhinje. Ta «električna» kuhinja 'bi bila vsaki gospodinji v ponos im radost. Tu je vse: od električnega ognjišča do električne priprave za umivanje posode. Ta majhna ku-hinjiica je tako ljubka, da je kuhar lahko zadovoljen ž njo; tudi vsaka naša gospodinja bi bila. Njegov pomočnik, ki odnaša jedi na mizo. ima poseben prostor, takisto seveda radiotelefonist, ki skrbi za zvezo z vnanjim, prav za prav «spodnjim» svetom. Gondola za popotnike je tako skrbno zaprta, da lih skoraj nič ne moti ro-po'tanje motorjev. Popotniki se lahko razgovarjajo z normalnim glasom. Človek bi mislil, da dobe zaradi guganja morsko bolezen ali jim drugače postane slabo. Vzlic ogromnemu obsegu, («Los Angeles» je dolg 200 m, visok 31 m, širok 27, 64 m) plove zrakoplov docela mirno, brez zaznatnih tresljajev. Popotovanje v zrakoplovu ne zahteva takega napora kot potovanje z leta- lom, marveč jc celo odpočiitek. Po radiu se lahko popotniki celo zabavajo in uživajo umetnost. Za prtljago, tovor in pošto je na tem zrakoplovu 20 prostorov, tu so tudi posebne izbe za živila, skladišča z rezervnimi pripravami in tanki s čisto pitno vodo. Sploh lahko zrakoplov nosi 46.000 kg teže. Računa se. da lahko zrakoplov vozi 110 ur, kar ob neve-trovnem vremenu znači 12.500 km (zetmija ima na ekvatorju premer okroglih 12.70C km). Za enkrat je na «Los Angelesu» prostora za 28 mož posadke iin 20 popotnikov; na krajših progah pa lahko potuje do 30 popotnikov. Zanimiivo je nadalje, da mora normalno opremljen zrakoplov te vrste imeti 70 posod z bencinom; na posebno dolgih vožnjah jih je lahko do 114. Ne smemo pozabiti • tudi posod z balastom. Vse te številke se bodo znatno povišale, če se bodo zgradili še večji zrakoplovi, ki bodo lahko nosili več popotnikov in več tovora. V takih primerih se lahko notranji prostori urede še bolj udobno^ tako da bo popotnikom na razpolago več prostorov in salonov, v kaiterih se bodo počutili čisto «po domače». Zrakoplovne družbe resno premotrivajo načrte, da bi zgradile natanko tako opremljene zrakoplove kakor so oceanske ladje. O teh načrtih smo v našem listu že razpravljali. Nekaiteri se že izvršujejo in bodo nove «zračne hiše» že kmalu priprav Ijerne za polet. • Potres v Vzhodna Rumelija — Plovdiv Čitatelji so izvedeli iz dnevnikov o hudi potresni katastrofi na Bolgar» skem, ki je prizadela mesta Plovdiv, Čirpan, Staro in Novo Zagoro in doli» no Kazanlik. Trdi se. da je to potresno gibanje v zvezi z nedavnim potresom na maloazijski obali, zlasti v okolici Smyrne. Gre za premikanje globokih podtalnih plasti v zemeljski skorji, za nikdar mirujoči prirodni proces, ki je izoblikoval zemeljska tla z njih razno» terimi oblikami in ki hodi prosto svoja pota, ne meneč se za »gospodarja pri» —-j-- - človeka. Razrušena mesta in deželi rož — Rožnata polja v Kazanliku vasi z mnogimi smrtnimi žrtvami za» znamujejo to »prebujenje« zemeljskih sil in napolnjujejo — kakor vse take katastrofe — človeška srca s strahom in grozo. Kraji, ki jih je udarila potresna ne» sreča, leže v Vzhodni Rumeliji. Ta de» žela je bila nekaj časa upravno ločena od Bolgarije.*) Tokrat je bilo nje glav» no mesto Plovdiv, ki je še danes sre» dišče pokrajine in po številu prebival» *) Glej tudi »Življenje in svet«, knjiga III., str. 398. stva (48.000) drugo mesto v Bolgariji. Ce pogledamo na zemljevid, vidimo, da leži Vzhodna Rumelija južno od gorov» ja Balkan, ki jo na severu docela zapi» ra s svojimi visokimi vrhovi in težko prehodnimi prelazi, med katerimi je posebno znan izza rusko»turških bojev tegnil semkaj svojo oblast Bizant; nje» govi nasilni nasledniki Turki so se tu najprej zasidrali. V 19. stoletju so to pokrajino pozneje nego pravo Bolgari» jo izpustili iz rok. Prva železnica ni bila izpeljana iz Sofije, kakor bi kdo mislil, marveč iz Carigrada. Bolj kot kje v POGLED NA i Sred petdesetimi leti prelaz Sipka, fa jugu vidimo visoke Rodope, na zapadu pa Rilo, Vitoš in druge gore. Odprta je le na vzhod, zato se je uso» da Vzhodne Rumelije vsekdar odloče» vala na vzhodu. Odtod so prišli že zgo« daj stari Grki in zasedli njene solnčne ravnine, romantične doline in lahko do» stopne vrhove. Takisto je pozneje raz» STO PLOVDIV. Bolgariji, je tu ohranjen »stari svet«, ki se očituje v pestri zmesi prebival» stva, v orientalskem značaju mest, v mošejah in drugih nemih in zgovornih pričah še nedavne preteklosti. Kakorkoli tvorita Bolgarija in Vzhodna Rumelija politično in narodo» pisno celoto in se danes v javnosti sploh ne ločita, sta vendar že zaradi NA VASI V VZHODNI ШЈМБШ1 klimatičnih posebnosti dve edinici. Lahko bi ju primerjali z Bosno in Her» cegovino: Kakor Bosna, je tudi Bolga» rija tipično notranjebalkanska dežela, dočim se Vzhodna Rumelija nalik Her» cegovini približuje sredozemnemu zna* čaju. Njeno podnebje je južno, zelo ka. Izmed mest smo že omenili Plov» div, ki ga je potres po poslednjih ve» steh močno udaril. Mesto kaže značil» no orientalsko lice. Ima svojo Židov» sko in svojo turško četrt s pravimi ba» zari, v posebni četrti žive tudi Grki. S hribov okoli Plovdiva se odpira krasen TRG V KAZANLIKU milo pozimi, v poletnem času pa uprav tropsko gorko. Tu uspevajo rastline, ki onkraj gorovja Balkana nimajo ugodnih tal. Zato je tudi prebivalstvo drugačne» ga značaja. V Vzhodni Rumeliji pride» lujejo mnogo tobaka, rožnega olja, bombaža; ponekod goje tudi riž. Zelo je razvito tudi vrtnarstvo, ki je zna» no celo v naših krajih po izbornem sočivju in zelenjavi. Vzhodni Rumeliji daje obeležje tudi reka Marica, — tista, ki jo nekateri imenujejo »bolgarski Ren«. Njo ope* vajo pesniki (n. pr. naš slovenski An» ton Aškerc). Njen šum (»Šumi Mari» ca«) se oglaša iz narodne himne, ki jo poje narod v veselih in žalostnih dneh kot spomin na čase, ki jih še pomni ded, ko je bila Marica okrvavljena v junaškem boju za svobodo. Z reko Marico, ki izvira pod Balkanom in se izliva pri Enosu na sedanjem grškem ozemlju v Egejsko morje, stremi vsa Bolgarija k morju, ki ga jc izgubila po krivdi slabe politike. Reka ima mnogo pritokov. Na mnogih krajih pa ustvar» ja močvirja, ki so za deželo prava nc» sreča, ker je tu gnezdišče malarije. V Vzhodni Rumeliji bivajo mimo Bolgarov tudi Turki in ponekod Grki, vendar se lc»ti čedalje bolj izseljujejo, ljj gorečo svečendco. Pola in vojna Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je Pola Negri takoij javila ruskemu Rdečemu križu, kjer je delovala štiri mesece in še potem, ko se je vrnila k gledališču, je ob prostem času požrtvovalno stregla voijakom: ponoči je igrala, podnevi pa je prebila v bolnicah. Najljubše delo ji je bilo pisanje pisem za ranjene nepismene vojake. Bolnica je bila Poli teater Tragedije: umirajoči vojaki so ji bili protagonisti Grozote, smrt pa šepetalka. Vsa vernost tisti mah je nesrečnik zaznal, da nima več roke. Obupen krik je pretresel sobo... kozarec je padel na tla in se je razbiti, Pola pa je omedlela. To je bilo zanjo preveč: zbolela je, živci so j!i bili strti, nič več ni mogla gledati strahot bolnice... Pola kot zasebnica Pola ima svoj doim v osrčju Beverly-Hillsa v prekrasni vili, obdani s palmami in poprovim grmičjem. Monumental™ kapitelj podpirajo veliki beli stebri. Eksotičen park je poln najlepše dehte-čih cvetlic, vmes pa se vzpenjajo cedre in bori Posetni'ka sprejme livriran molčeč lakaj, ki ga vede v neizmerno sprejem-nieo. kjer ga pozdravi hišna gospodarica. Pola je vedno oblečena po -najnovejši pariški modi in je velika o>bože-vateljica lepih draguljev. Pravijo, da ni nič bolj očarljivega od razgovora s Polo. Diva poleg svoje materinščine popolnoma obvlada ruščino, francoščino, nemščino, precej dobro tudi že angleščino. Obožuje glasbo in slikarstvo ter obilo čila in pozna vsa novejša dela dobrih evropskih pisateljev. Njeni lasje so črni ko smola, izredno. žive zelenkasto-sive oči zakrivajo dolge trepalnice. Njen obraz je zagorel o-rja v in si ga v filmu le lahno šminka. Pred leti so mnogo pisali o Polinih ljubezenskih pustolovščinah. Njen prvi mož je bil grof Evgeu Dombski, toda ž njim je živela le poldrugo leto. Ker ji ni dovolil, da bi nastopala na odru hi v študiju, je Pola neke noči skrivoma pobegnila z gradu Sashoviece v Berlin. Ko je Chaplin potoval po Evropi, je prišel tudi v Berlin, kjer se je seznanil s Polo Negri. Umetnika sta se dotlej poznala le s filma. Pola. ki še ni znala angleški, je slovitega komika nagovorila z besedami: »The 1 it 11 e jazz-boy Charlie.« Hoieč ji vrniti kompliment, se je Chaplin obrnil na svoje prijatelje, češ, kako bi se reklo nemški; »Jaz vas obožujem!« Povedali so mu, da mora reči frazo, ki bi se doslovno prevedena glasila nekako tako-le: »Mislim, da ste ■kakor kes sira...« Seveda so se vsi smejali. Ko se je Pola nastanila v Hollywoo-du, ni tam razen Lubitscha in nekaterih berlinskih prijateljev poznala nikogar. Imela pa je v Charlieju Cliaplinu vernega in zvestega tovariša. Veliki klovn se je bil zaljubil... Pola mu jc ljubezen vračala, ali zdi se. da bolj z umom kot s srcem. Videvali so ju, ko sta se preoblečena (Charlie z brki in brado in črnimi očali) šetala v Ltma-Parku, v Magie-Cityju v okolici Hollywooda, v San ti Monici. Toda prišel je dan, ko je genijeva naivnost Poli presedla. To je bilo takrat, ko ie v »Zabranjenem paradižu« nastopala z Rodom la Roc-quom. Ali je v resnici kaj čutila za vitkega, mladega, moško lepega igralca? Ali se je ž nijm zgolj vživljala v svojo vlogo? Dejstvo je, da je ves čas snemanja hodila z Rocqnom — nesrečni Charlie pa je zopet tugoval na ruševi- nah idile, v katero je bil verjel le on sam. Flirt med Polo in Rodom se je končal skoro ob tistem času, ko je bil dovršen film... In- potem ie Pola našla svoj idol. Popolno nasprotje Chaplinu, najlepši med najlepšimi, šejk par excellence, vtele-šen ženski ideal, prelesten plesalec, virtuoz v ljubezni — tak je bi! Rodolfo Valentino, ki se je baš takrat ločil od Naitaše Rambove. Pola in Rodolfo sta se našla ... Ali zapisano je. da so bogovi nevoščljivi popolni sreči. Valentino je legel iti čez .ha dni ie umrl Pola se ni dala utolažiti. K pogrebu je prišla v žalnem. V svoji vzvišeni tugi je spominjala na Izadoro Duncanovo, ko je pred vojno izgubila svojo deco. Toda zapisano je tudi. da čas ozdravi vse. Lani se je Pola v Parizu poročila s knezem Mdivanijem. Pola v filmu in gledališču Pola, ki je izredno naobražena dama — njena knjižnica je polna najboljših del svetovne literature —, je tudi nežno čuteča pesnica in je napisala nekaj globokih misli o umetnosti, gledališču in filmu. Naj nekatere objavimo. Ne silimo nikdar svetohlinske sramežljivosti v umetnost. Ne iščimo v fil-rnii morale nego Lepoto. Moški ne sme toliko zakriti svojega duha, da bi se zdel bedak, žena ne sme toliko zakriti svojega telesa, da bi izgubilo vso človeško obliko. Moralnejše je zastirati nekatera razbrzdana nag-nenja moža kakor zastirati nekatere dele ženskega telesa. Resnica, najvišji smoter človeških stremljenj, je poosebljena v boginji, ki kaže svojim vernikom... ono, kar cenzura prepoveduje. Veliki slikarji so žensko drzno slekli in njihove slike so v muzejih razstav, Ijene občudovanju občinstva. V filmu pa so veljavni posebni zakoni za sramežljivost. V nekaterih državah cenzura ne dovoljuje, da bi poljub trajal nad tri sekunde. V nekaterih slikah traja že tri stoletja. Teater in film se izključujeta. Izjeme, potrjujejo pravilo. Sleherna umetnost rodi genije. Leonardo da Vinci je b slikar, kipar, arhitekt, fizik, inženjer in pisatelj. f Težko je ne imeti se za Leonairda. Br. Mračne skrivnosti starega Egipta Starinoslovci, ki so po ogromnem uspehu lorda Carnarvona prenesli to» rišče svojega raziskavanja iz Doline kraljev v pokrajino piramid pri Gizehu, se vesele novega odkritja, ki je zopet žarek v temo davnega Egipta. V sose« ščini Keopsove piramide se jim je po dolgem iskanju obilo poplačal trud z odkritjem grobnice egiptske kraljice 1 Iotep=Hercs, matere velikega faraona Keopsa, ustanovitelja četrte dinastije. Začetek te dinastije gre nekako v tret» je tisočletje pr. Kr. našega štetja. Najdba sama, kakor je pomembna in polna dragocenih arheoloških novosti, pa je učenjake deloma hudo razočarala. V peščeni in skaloviti planoti pri vasi Gizeh so po nekajmesečnem iskanju naleteli na znake, iz katerih se je dalo sklepati, da gre za doslej neznano in nedotaknjeno grobnico kake visoke osebe. Delo je bilo silno otežkočeno, ker je bilo treba z velikim naporom razrušiti trden zid, ki je zakrival v globini 34 metrov vhod v kraljevsko pokoj išče. Prvo iznenadenje je čakalo raziskovalce, ko so videli, da je grob» niča sama nenavadno majhna, dasi skrbno in nad vse solidno izdelana, ka» kor vse kraljevske grobnice egiptskih vladarjev. V sistemu hodnikov je bila opaziti skrb, da ne bi nihče mogel pro» dreti do mumije, toliko je bilo slepih in zopet skrbno zazidanih rovov. Na vnanjih stebrih je bilo v izbrano lepih hieroglifih napisano, da v tem »bivališču večnosti« počiva »kraljevska soproga gospoda dvojne krone, dojenč» ka resnice, mati velikega kralja Severa in Juga, v vseh stvareh izvedenega Keopsa, — naj živi v zdravju in moči — in hči boga, ki je oplodil naročje njene matere, kraljica Hotep»Heres«. Po tem ceremonijelnem naštevanju vseh visokih naslovov je bilo za egip» tologe jasno, kako velika epoha egipt« ske zgodovine stopa na beli dan po 50001etnem presledku. Kraljica Hotep»Heres je bila posled» nja potomka tretje dinastije faraonov in si je izbrala za soproga junaka Sneferna. poveljnika egiptskih vojnih sil. Že v življenju češčena kot svetnica, je s svo« jim soprogom rodila velikega gradite» Ija faraona Keopsa ki je bil prvi moški vladar iz lože četrte dinastije. Tem bolj je bilo nerazumljivo, da je bila tej vc» lepomembni kraljici odločena prostor» ninsko tako majhna grobnica, dasi se v ostalem v ničemer ne razločuje od dru» gih kraljevskih grobišč. Komisija je z veseljem ugotovila, da so pečati pokopališke uprave celi in nedotaknjeni, da jc vhod nepoškodo» van in da 5000 let nihče ni prestopil praga prekogrobnega svetišča. V notra» njosti so učenjaki naleteli na isto kra» ljevsko opremo, kakor v drugih grob» nicah: umetniško izdelano krsto iz ala» bastra, pozlačeno in z dragimi kamni okrašeno nosilnico in posteljo, mnogo zlatih čaš, stekleničic s parfemi in lonč» kov z dišečimi mazili, dva niza po 10 zlatih zapestnic in druge potrebščine odličnih dam. Poleg tega razna živila: vrči s pivom, kosi mesa in kruha, jajca, datlji, orehi itd. Sila čudno pa se je zdelo, da zlati baldahin, ki spada med insignije kraljevske hiše, ni bil razpet nad krsto, amnak položen le deloma nanjo, deloma pa skrbno zložen ob ste» ni. Učenjaki so si tolmačili to okolišči» no, češ da je prostor pač prenizek, da bi se bil baldahin lahko razprostrl, ven« dar se ni nikomur zdela ta razlatfa ver« jetna. Ko pa so odkrili pokrov krste, jih je čakalo še večje presenečenje. Krsta je bila popolnoma prazna. Niti sledu o običajnih dveh notranjih krstah, niti sledu o truplu umrle kraljice in svetni« ce. Grob je bil nedotaknjen. Vse je pričalo, da ga niso oropali, kakor ne» broj drugih. Toda zagonetka se ni da« la razrešiti. Kdo pokoplje prazno krsto in zakaj? Kje je truplo? Vprašanje je tem bolj zanimivo, ker so učenjaki po skrbnem preiskovanju našli v steni majhno vdolbino z drugo, manjšo kr» sto, ki je vsebovala drob kraljice v konservirajoči tekočini. Tajinstvene okoliščine v grobišču velike kraljice so spravile učenjake po» polnoma iz sebe. Zagonetko je rešil francoski egiptolog dr. Mardru, ki je skrivnost zelo verjetno raztolmačil z lepo fantazijo in velikim poznavanjem staroegiptskega življenja. Učenjak pri» poveduie o tem sledeče: Po smrti svojega soproga faraona Sneferna in za vlade svoiega sina Keop« sa si je kraljica Hotep»Heres zgradila mavzolej v Luksoru in je po šegi fara« onov dnevno obiskovala svoje posmrt« no bivališče. Vdihovala je svojemu ki« pu in po stenah napisanemu imenu svojo dušo, da bi po telesni smrti, ki so jo Egipčani pojmovali samo kot izpre« membo življenskih prilik, živela v grob« niči dalje svoje življenje in čakala \stajenja. Pred vsakim obiskom se je kraljica očistila s posvečeno vodo in veliki duhovniki so jo med petjem Izi« dinih litanij pokadili z dišavami ter mazilili s čarobnimi tekočinami. Tako je kraljica dočakala poslednji dan svo« jega življenja, ko se je njena duša ze« dinila z vesoljstvom in se vrnila k «Očetu vseh stvari». Sin Keops jc mrtvi materi gotovo preskrbel veliča« sten pogreb in ves narod je žaloval za svetnico Hotep«Heres, katere ime po« meni «v nji počiva bog». Pokopana je bila v grobnici, ki si jo je zgradila. Fa« raon pa je v tem času gradil svoje po« smrtno bivališče, Veliko piramido, imenovano «blišč obzorja». Tedaj si je izprosil načelnik uprave kraljevega pokojišča avdijenco pri fa» raonu ter ga po sedmih globokih po« klonih in sedmih nagovorih z vsemi vi« sokimi naslovi naprosil, da dovoli pre« KIP KEFRENA, KEOPSOVEGA SINA BOGINJA ISIS, ZAŠČITNICA MUMIJ nos trupla kraljice»svetnice v posebno grobnico v Gizeh. «Moj gospod, luč človeštva, oko božje in hranitelj naroda je za svojo stavbo vzel toliko delavcev, da je stra» ža na pokojišču njegove presvete ma» tere nezadostna in jaz, pes garjavi in upravitelj nekropole, se bojim, da se bogoskrunske roke prokletstva vred» nih razbojnikov ne lotijo groba svetni» ce. Dovoli mi, da jo prenesem začasno v poseben grob blizu tvojega novega doma,» je govoril upravitelj. «Pojdi v miru, zvesti hlapec, in ukrc» ni vse potrebno, da ne bo vznemirjena OBRED ODPIRANJA MUMIJI NIH UST K STAREM EGIPTU ČIŠČENJE KRALJICE (spredaj bog Horus, zadaj bog Thot), telesna ostalina kraljice in matere moje!» Upravitelj je šel in je jadrno izpol» nil ukaz faraona. Vzel je od vodstva stavbe delavcev in mojstrov ter v na» glici napravil novo grobnico za njo, ki «v njej počiva bog». Postopal je po* sebno previdno pri gradb.i vhoda. Opre» mil ga je iz previdnosti s cclim labi» rintom hodnikov in ga zatrpal s tež» kim pokrovom ogromnih skal, zvezanih v živ zid nenavadne debelosti. Nato jc po prenosu ostankov kraljice neusmi» ijeno pomoril vse težake, mojstre in pogrebce, da je očuval grozno skriv» nost, ki bi bila lahko prišla na prejas» no uhvy .najmogočnejšega faraona. Skrivnost, od katere je bilo vodvisno življenje nesrečnega upravitelja: V no» vem grobu ni bilo trupla kraljice, sa» mo njen drob je utegnil rešiti in ga prenesti. Upravitelj je bil namreč nekega ju» tra odkril grozen zločin Grobnica, ki si jo je določila kral jiea»mati in ki jo je bila že sprejela v svoje temno za» vetje, je bila oropana vseh dragoceno» sti, kraljičini kipi razbiti in imena s stene izdolbena s kladivom in dletom. Poleg vseh drugih dragocenosti je iz» ginila najdražja vsebina groba, kralji» čina mumija. Bcduini iz puščave, od» puščeni najemniki ali podobna sodrga je položila svojo zločinsko roko na presveto mumijo ter jo, boječ se njene tajinstvene moči vzela s seboj obenem z oropanimi dragocenostmi. Prišedši v varno zavetje, si je tolpa razdelila bo» gati kraljevski plen, mumijo pa razdro» bila na sto kosov in jih raztresla po puščavi, da se očuva njenih zlih moči. Zvesti sluga je poklical par delav» cev, da so zapahnili grob in odstranili vidne sledove bogoskrunstva. Trepeta« je so storili to, želeč. da bi to delo tra» jalo ve.čno Vedeli so, da samo toliko časa še gledajo luč solnca, dokler tra» ja delo, nakar bodo žrtve skrivnosti, ki jo vedo in ne smejo vedeti Nato je vrli služabnik izvršil «prenos telesa», čigar oskrunjeni ostanki so se med tem že belili na žgočem pesku puščave V tihi noči, čuvajoč tainost. ki so jo po» nesle v grob hekatombe delavcev, je prenesel prazno krsto v novo pokoiišče. Tako ie vrli upravitelj skril skriv» nost, ki bi ga bila lahko spravila na kolec; tako dobro io je skril da ie prišla na dan šele po 5000 letih ko so «demoni z otokov preko moria» prišli ter s svojo rafinirano zlobo razkrinkali tajno upraviteljeve prevare in čudne kraljičine grobnice. 'Anton_ Kristan še o Ameriki 1. Znanstveno delo — podlaga ameriškega napredka Našii trčeni ljudje skomigajo z rameni, kadar se govori o ameriški znanosii in o ameriških znanstvenih zavodih oz. o ameriških znanstvenikih. Človek dobi vtisk, da se naš znanstveni svet premalo briga za povojno Ameriko in da pozablja, da gre Amerika z neverjetno naglico naprej v vsakem pogledu. V Zedinjenih državah ameriških ima n. pr. vsaka 48 držav po eno državno vseučilišče. Vsako leto se otvori še kako novo. V Jugoslaviji smatrajo, da je koristno in za državo prepotrebno. čc se zapre kaka fakulteta, dasi imamo samo tri popolna vseučilišča ter po eno fakulteto v Skoplju in v Subntici. V Ameriki pa so n. pr. samo ! 1925. otvo-rili tri nova vsenčiršča Koncem tega leta je bilo v Ameriki 1162 registriranih univerz, kolegijev in strokovnih šol vscueiliške vrednosti, od teh pa je smelo le 145 vseučilišč podeljevati doktorske naslove. Danes se na ameriških, v to upravičenih vseučiliščih sila težko dobi doktorski naslov: pred vojno je bilo to v primeri s sedanjim stanjem prav lahko. In ameriška vseučilišča imajo povsem drugačne dotacije in proračune nego naša. L. 1921. je bilo 320 vseučilišč, ki so imela vsaka zase več kot en milijon dolarjev ustanovnega kapitala, koncem 1. 1922. pa so imela takrat obstoječa vseučilišča sktrpno 1 milijardo šest sto milijonov dolarjev temeljnega kapitala. Herbert Hoover, državni tajnik trgovine in bodoči kandidat za prezidenta Zedinjenih držav ameriških je v svojem govoru v družbi «Signa Ksi» v Fi ladclîiji povdaril: «Kot narod smo radi podpirali vedo. Prav mnogo smo prispevali k primeni fizike, mehanike, biologije in kemije in svetu smo tudi dali prispevke v pri-menjenem narodnem gospodarstvu in v socijologiji. Trgovina in industrija sta razumela pravo ceno primene znanstvenih rezultatov. Da čim bolj podpremo znanstveno raziskavanje, imamo številne industrijske laboratorije ki jih je že več kot 500. In vsak mesec se ustanovi še kakšen. Federalne in državne vlade podpirajo velike laboratorije,' poizkusne postaje, ki se ba-vijo s problemi industrije in poljedelstva, in ki so odličen pripomoček v našem gigantskem razvoju. Uspehi so izvrstni. Nove iznajdbe, pobo'jSanje dela, velike prihranke povzročajoče izpopolnitve strojev, razvoj poljedelstva in poboljšanje narodnega zdravja neprestano pocenjujejo pridelke, zvišujejo življenski standard in nam omogočajo, da se držimo na tujih tržiščih. Tudi podaljšujejo življenje ljudem in omejujejo trpljenje delavcev. Vsi ti laboratoriji so za aplikacijo znanosti. — ne za čisto znanstveno raziskavanje. "»'endar sirovi materija! za te laboratorije dajejo naši učenjaki in raziskovalci, zaradi znanosti same, ki delujejo le na vseučiliščih in na znanstvenih zavodih. V vladni, narodni in lokalni industriji dajemo letno najbrže do 200 milijonov dolarjev za to, da se skušajo razna znanstvena dognanja izvesti v praksi. Mislim, da je pri tam delu uslužbenih skoro 30.000 ljudi. Temeljna razlika je med ljudmi, ki delujejo v obeli znanstvenih smereh. Ljudje čiste znanosti preiskujejo meje spoznanja in morajo delati to ne glede na to, ali se bo moglo kaj praktično uporabiti, ali ne. Oni, ki se pečajo z delom v aplicirani znanosti, so se že zdavnaj prepričali, da se vse to iskanje tudi praktično izplača in da prinaša lepe dobičke. Seveda poteka finančni dobiček redko kedaj iz čiste znanosti, vendar njeni končni rezultati vzdržujejo našo civilizacijo in so upanje v bodočnost. Cisto znanost smo podpirali iz trojnih virov: Najpopraj je ostali svet prevzemal za nas težo te rjaloge, potem so jo naše univerze izvrševale kot postranski produkt pri vzgoji in končno so naši dobrotniki ob raznih priložnostih ustanovili po kak Smithenianski, Carnegijev ali Rockeîe'lîrjev zavod. Vendar je vsega, kar mi damo na čisto znanost manj kol 10 milijonov dolarjev na leto, itn z njo in okoli nje se bavi le kakih 4000 ljudi, od katerih mnogi dele svoj čas med učenje oziroma poučevanje in iskanje ... Vendar so ti možje čiste znanosti najdragocenejša lastnina naše domovine; njihovo profesorsko delovanje pač reducira njih produktivnost, ki bi jo mogli in imeli dajati narodu, vendar to ni njihova krivda, ampak narodova, ker ne da njim in njihovim zavodom zadostne podpore. Ni cene, s katero bi mogli plačati te ljudi, ki imajo duševno originalnost, da znajo voditi znanstvene misli vedno dalje in dalje. Ali učenjaki se ne brigajo za kakšno ceno. Potrebujejo le sredstva, da lahko žive in delujejo: Ni ga, ki bi mogel oceniti vrednost, ki jo imajo za svet raziskovalci: Faradaj, Pasteur ali Milikan. Vse ogromne vloge naših bank niso v skladu z vrednostjo, ki so jo ti možje dali blagru sveta. Nekatera znanstvena spoznanja v preteklosti so bila plod genija, ki se je bojeval z revščino. Revščina pa ne prispeva jasnosti misli in ■ne daje laboratornih potreb. Znanstveni rezultati so bili silnejši, ko se je pojavil novi kontinent. Današnja znanstvena odkritja se morajo graditi iz ogromnega temelja znanstvenega spoznanja in izborne znainstvene ureditve. Zadrževana so tam, kjer ni dovolj sredstev. Dan genija v kozolcu je za nami, če je kedaj obstojal. Znanstveni napredek je danes proces zbiranja. Kakor bilka počasi raste, tako se zbira dejstvo za dejstvom, dokler se nekega dns ne razcvetejo v odkritje, v raz-svetijuijočo hipotezo, v veliko vsesploš-nost! Ta, ki izreče hipotezo, ki izvrši novo odkritje ali ga označi s splošnim stavkom, je res genij, vendar je njegov uspeh posledica truda in napora tiso-čev pred njim... Imamo genije v znamstvu; najljubši so nam med sodržavljani. Toda mi jih ne moremo odkrivati, lahko jim le damo priliko, da delajo. In čim bolj tako razmišljate, tem bolj vidite, da se na tleh čiste znanosti najdejo vsi početki moderni industrije in trgovine. Vsa naša civilizacija in naše velike populacijske celote so zgrajene na znanstvenih odkritjih ... Blagor države se je pri tem silno razmnožil — bolj nego fondi, ki smo jih v ta namen ustanovili. In fondi, ki jih narod danes upravlja za znanost, so malenkost, če jih primerjamo z ogroim- mirni dohodki, ki jih samo ena iznajdba položi v naše roke. Dajemo mnogo več na kosme tiko nego na to, da bi vzdrževali vire našega bodočega napredka ...» Tako Hoover. In Herbert Hoover je dal pobudo, da se jc zbral narodni fond, iz katerega naj se letno dotirajo raziskava >.,a v čisti vedi z 2 milijoni dolarjev. Nameravajo pa, oa bi se ta fond nabral do take višine, da bi dohodki bili enaki onim, ki jih daije narod za aplicirano znam ost. V Ameriki razlikujejo prav točno in s povdarkom čisto znanost in aplicirano. Poudariti pa je. da imajo že prav mogočno čisto znanost, kajti znanstvena dela Milikkama, Stminerja, Cham-borsa in drugih so ogromne važnosti. Vendar je še aplicirana veda v premoči, kar bomo razumeli, če poznamo praktični duh Američanov in pa silni gospodarski razvoj, ki si jc vse podjarmil. . 1 Vsak ameriški znanstvenik je šel skozi praktično šolo življenja: botanik Lloyd dela poleg svoije vseučiliške profesure za kaučukovo družbo, prof. Kraus. dela za zapadne sadjarske pilamtažnike in je profesor aplicirane botanike na chicaški univerzi; kemik Arlsberg je ravnatelj narodnega živilskega preizkuševališča v Ka iforniii itd. Sredstva .za znanost se zbirajo v Ameriki ob vsaki priložnosti. Posamezne upiverze so ustanovili bogataši in po njih se tudi imenujejo, tako John Hopkins, Mc Gill, Harward in dr. Le-land Stamfordovo univerzo sta zgradila zakonska Stanford v spornim svojega 161etnegao iznašli v Ameriki. Ameriška armada se jih je že ponovno posluževala na vojaških vežbah s prav dobrim uspehpm. Sveteči izstrelki so posebno primerni pri strojnicah. Ponoči zarišejo izstrelki v temo svetlo črto, ki označuje pot, po kateri lete krogle. Posebne važnosti je to, da se da ponoči z daljnogledom natanko opazovati mesto, kamor udarjajo projektili. Ameriška armada namerava splošno uporabo takšnih izstrelkov še temeljito proučiti. V primeru, da se bodo obnesli povsod tako dobro kakor pri strojnicah, jih bo uvedla za vsa sitrel-ha orožja. Današnja umetniška priloga Sedemnajsti številki prilagamo reprodukcijo fotografije Avg. Bertholda «Oranje». Slika je bila posneta blizu Prešernove Vrbe na Gorenjskem. Motiv je umetniško izbran in fotografija mojstrska. Pomladna gruda se voljno udaja plugu, slovenski orač jo orje — mnoga stoletja že orje Slovenec to našo sveto grudo — in Karavanke se smehljajo v jutranjem solncu. Pokojni Avgust Berthold je bil začetnik umetniške fotografije pri nas. Naša reprodukcija v lepem bakrotisku «Delniške tiskarne» je dostojen spomin na tega mojstra. Iz njegove bogate fotografske zapuščine bo objavil naš časopis še več vzornih posnetkov. .Topla voda So rastline Na Francoskem posebno radi pospešujejo rast in plodonosnost rastlin S toplimi kopel ji. Naša slika nam kaže: Zgoraj dve jagodi, med katerima so jagodo na desni ogrevali s toplo vodo in je tri tedne preje nego jagoda na levi obrodila' sad. Spodaj vidimo veje španskega bezga: na desni se kaže uspeh pospeševanja s toplo vodo. na levi pa je veja drugega španskega bezga, ki je rasel prosto po prirodi. Besedilo k sliki na str. 543„ «ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno 60 Din, polletno 30 Din, četrtletno 15 Din, mesečno 6 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din. — Naroča se pri upravi, Ljubljana, Prešernova ul. 54. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA mesečno 2 liri, četrtletno 6 lir, polletno 12 lir, celoletno 24 lir. — FRANCIJA mesečno 3 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 4 krone. AVSTRIJA mesečno 63 grošev. AMERIKA in ostalo ino» zemstvo 1 in pol dolarja na leto. Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnikar. — Za «Narodno tiskarno d, d.» kot tiskarnarja Fran Jez&ršek, — Vsi v Ljubljani.