Poštnina plačana v gotovini
ŽIVLJENJE
IN SVET-
Pola/ Ne*art
Tedenska revija
Štev. 17. Ljubljana, dne 27, aprila 1928, Leto П.
Knjiga 3.
;lls
U<j.WE
^piornisov o^ob.)
Fantastična POVEST
Herbert Q. Wells jc znan na Angleškem kot pisatelj socialno-satiričnih romanov, ki bičajo temeljne nedostatke naše kulture oz. svetovnega nazora. (Zadnji izmed njih »The UNDYINQ Fire — »Neugasljiv ogenj« — je zgodba svetopisemskega, v naše dni po-stavljenega Joba.) V tujini so bolj znani Wellsovi znanstveno - fantastični romani. (Imamo v prevodu »Nevidnega človeka«), ki razodevajo izredno, ponekod preroško navdihnjenost. Tako popisuje »Medsvetov-na vojna« iz 1. 1898. plinske napade, s katerimi so osrečili človeštvo Nemci šele I. 1916. Za nas je zanimiv roman »Osvobojeni svet«, ker ie napovedal vnaprej boj med Nemci in Slovansko Federacijo, katero branita Francija z Anglijo. Pri Slovanih je posnemal Wgllsa nadarjen Poljak Zulawski v »Mesečni trilogiji«. Wells ie ponovno pred ln po revoluciji obiskal Rusijo. Povest, katere prevod prinašamo, je vplivala tudi na snov znanega, romana Conana Doylea »Izgubljen svet«, da niti ns govorimo :) Jacku Londonu in drugih.
O O O
Mož z brazgotino
Mož z globoko brazgotino na čelu se je pripognil čez mizo in je uprl oči v moj zavitek.
—	Orhideje, kaj? — me je vprašal.
—	Imam samo nekaj rastlinic, — sam odvrnil, — a niso vse posebno prida.
—	Ali ste našli kaj novega? Težko da ste. Prebrskal sem ves otok pred 25. — čakajte, ne pred 27. leti. To pomeni, da morate res dobiti kaj novega, če mislite, da vam je bila sreča mila. O, tam, kjer sem jaz hodil, imate presneto malo upanja.
—	Nisem nabiralec.
—	Moi Bog, — je nadaljeval, — kod vse sem taval, dokler sem bil mlad! — Pogledal me je izzivalno. — Dve leti sem se potikal po Vzhodni Indiji in sedem let po Braziliji... Potem sem odjadral na Madagaskar.
—	Poznam več raziskovalcev, — sem pripomnili. — Za koga pa ste nabirali?
—	Za Dawisona. Radoveden sem, gosipod, ali ste kdaj čuli o Butherju?
—	Buther? Buther... — Ime se ml Je videlo znano. Tedajci sem se spomnil pravo Buther - Davvison.
—	Zdaj slutim, kdo ste, — sem od-govoril. — Vi ste mož, ki je tožil Dawisona, k et vam ni hotel plačati denarja za dve leti, ki ste ju bili prebili na neobljudenem otoku!
—	Da, to sem jaz, sir, — je odgovoril mož z globoko bràzgotino in se je priklonil. — Kajne, bila je to kaj zabavna zgodba? Čepel sem na tem otoku brez vsakršnega dela in sem vendar zaslužil lepe denarce. Sicer mi ondi ni bilo treba denarja, ali če sem le pomislil na plačo, ki jo dobim za bivanje na otoku, sem se lahko zadovoljno nasmehnil.
—	Kako pa se je vse to zgodilo? — sem vprašal, — ne spominjam se več natanko.
—	Htn... Ali ste že čuli o Epiorni-su?1 ~
—	Kaj pa da. Andrews mi je bil pravil o nekem novem strašilu, ki ga je zasledili pri odkopa vanju mesec dni poprej, prav takrat, ko sem odrinil na morje. Našel je menda golanico ali kaj, pa je bila skoro meter dolga. To je moral biti velikan!
—	Kaj pa! — je pritrdil človek z brazgotino. — Bilo je zares strašilo! Arabci imau'o v pravljicah iz »Tisoč in ene noči« ptico Rotk, ki je baje lahko dvignila človeka. Nu, ta ptica Rok je je bila prava igraoica v primeri ž n j i m. Kdaj pa so našli prvič te kosti?
—	Menda leta 1891. ali še leto poprej. Zakaj pa vprašujete?
—	Zakaj? Zato, ker sam jih jaz prvi našel Moj Bog, bilo je že pred 20 leti.
Umolknil je za hip in nato nadaljeval:
—	Zdaj se že spomnim. Bilo je v tistem kraju, da. Veste, ondi je veliko barje, in sicer skoro 150 km na sever od Antananarive. Ali ga poznate? Če veslate namreč vzdolž ob obrežju ...
1 Epiornis štejemo med nekdanje prazgodovinske ptice, katerih kosti so našli na Madagas-kaeskem otačiju. Bil je trikrat večji od noja.
—	Ne poznam tega kraja. Spominjam se le, da je tudi Andrews pripovedoval nekaj o tem močvirju.
Čudna jajca v močvirju
—	Najbrž bo to isti kraj. Ob vzhodni obali. Veste, v tej vodi mora biti nekaj — bog si ga vedi kaj, — da varuje pred razkrajanjem sleherno stvar, ki pride v vodo. Kako hudo smrdi ondi po katranu ali kreozotu! Nu, ali so našli veliko jajc? Izmed onih, katera sem dobili, so bila nekatera pol metra, dolga. Molila so i z blata kakor otočiči. Da ... koliko sem pretrpel zaradi teh jajc! Kosti pa sem našel popolnoma po naključju. Nekega lepega dne smo od-
■ veslali — dva divjaka in jaz — v bori pirogi2, da bi iskali jajca. Nenadoma srno našli kosti. Imeli smo šotor in zalogo živil za tri ali štiri dni, pa smo so utaborili, kjer so bila tla bolj trdna. Še sedaj se včasi spomnim tega smolnatega zraka. Delo je bilo kaj težavno. Iskali smo z železno motiko po močvirnati ilovici, dokler nismo otipali, pa tudi razbili kako jajce. Mikalo me je dognati, koliko časa je že, ko so Epior-nisi res živeli na otoku? Misijonarji pravijo, da imajo domačini o tej dobi neke pravljice, vendar jaz sam nisem slišal takih povesti. Jajca, ki smo jih našli, pa so bila tako sveža, kakor da bi jih ptice pravkar znesle. Joj, kako sveža! Ko smo jih spravljali v čoln, se je ne-roda med mojima spremljevalcema spotaknil; jajce mu je padlo na kamenje in se je razletelo v drobce. To sem ošteval tega zlodja! Izgovarjal se je, da ga je pičil škorpijon, prosim vas! Jajce je bilo torej okusno. — prav nič ni smrdelo, kakor da bi bilo komaj zne-seno, medtem ko je sam ptič poginil nemara že pred 4000 leti.
Sicer pa sem se nekoliko oddaljil poglavitni stvari! Ves dan smo rili v blatu, trudeč sé, da bi dobili jajca nepoškodovana iz vode. Do ušes smo se umazali s črno nesnago in smo bili, kaj pa, vsi slabe volje. Kolikor vem. so bila to edina jajca te vrste, ki so bila brez vsakršne pokline. Pozneje sam videl podobna jajca v zoološkem muzeju v Londonu: bila so polna razpok, podobna mozaiku. Moji kosi so bili zares brez hibe, zato sem sklenil, da jih previdno izpiham, čim pridem v šotor. Bil sem kaijipa strašno togoten na topoglavca, ki mi je potolkel jajce, četudi zbog nič-
' Majhen zamorski čolniček,
vrednega škorpijona. Tri ure dela je šlo po vodi! O, poplačal sam njegovo .nerodnost prav po zaslugi!
Človek z brazgotino je potegnil iz žepa lončeno pipico, jaz pa sem mu ponudili svoj mehur s tobakom.
—	Kaj se je zgodilo z ostalimi jajci? Ali ste jih srečno prepeljali domov? Ne nioiremi si misliti, da ne bi...
Zamorska maščevalnost
—	Nu, zdaj pride najbolj čuden del moje zgodbe. Ostala so mi še tri jajca. Čudovita sveža jajca, verjemite mi! Naitoivorili smo jih tedaj v čoln, jaz pa sem ^e vrnil v šotor, da si skuham kavo. Moja dva malikovalca sta ostala na obali: ta je negoval svoj pik, oni mu je pomagal. Še slutil nisem, da kanita zlikovca izrabiti priložnost in me brez vzroka pustiti na cedilu. Ali škorpijonov strup in zasluženo ošte vanje sta «moža razkačila — bil je sploh mrkega značaja — in je pregovoril tudi tovariša. Medtem sem sedel mirno v šotoru in zavrel vodo, zakaj vedno vzamem s seboj na pot šipirilt in samovar. Hkrati sem občudoval barje ob solinč-netp zatonu. Bilo je vse progasto: črno in ognjano-rdeče, — izredno lepa sfflka! Daleč pod hribi j.e ležala neskončna siivkasta senca, vrh hribov pa so žareli kakor razbeljen plavž ognjeni oblaki. Medtem pa sta se petnajst metrov za mojim hrbtom oba prekleta malikovalca mirno vkrcala v čoln, meneč .se kaj malo za vso priroidmo lepoto. Pustila sta me samega na otoku z zalogo živil za tri dni, s platnenim šotorom in maium sodčkom sladke vode. Začni sem pljuskanje vesel, se ozrl in videl, da je bil moj čoln že 20 metrov proč od brega. Še tisti hip sem. doumel za kaj gre. Puško sem imel v šotoru, na dnu zaboja — to sta pcxniglavca dobro vedela. Imel pa sem v žepu še majhen samokres, zgrabil sem ga in neute-gomia planil k obali.
—	Obrnita se! — sem zakliical in tresel orožje v roki.
Vzkliknila sta nekaj v odgovor; orni, ki je potolkel jajce se je zarezal. Nameril sem na drugega, ki je bil zdrav in je krmaril, a sem zgrešil. Črna hudiča sta se glasno zagrohofala. Vendar se nisem hotel uda ti. Vedel sem, da moram prod vsem ohraniti mirno kri. Ustrelil sem vnovič v krmarja in leta je skočil od bolečin pokonci. Zdaj se ni več smejal. Tretji strel ga je za-
del v glavo: padel je čez krov z vesli v roki, kakor je bil sedel. Bil je izredno posrečen strel, če uvažujete, da sem streljal iz samokresa. Črnec je utonil kakor kamen. Ne vem, ali je bil mrtev ali samo onesveščen; .vsekakor ga ni bilo več iz vode. Jel sem vpiti drugemu, da naj okrene, ali mož je pocenil v čoln in inl dail glasu od sebe. Talko sem moral vse naboje izstreliti v zrak.
izpred oči, pa sem sklenil, da mu prekrižam pot. Upal sem, da zamorec ne bo toliko, brihten, da bi izpremenil smer. Kmalu se je čoln zopet pojavil na obzor-ju proti jugo-zapadu. Ugasnil je poslednji odsev večerne zarje in s temnoviš-njevega neba se je počasi nižala noč: prižgale so se prve zvezde. Plaval sem kakor za stavo, čeprav so me roke in noge lutdo skelele.
KAKŠNE ŠOLE GRADI AMERIKA (K članku o ameriški znanosti na str. 534)
Priznam vam naj, da sem se počutil kaj abotno. Stal sein ob črni, smrdljivi obali: zadaj je bilo močvirje, spredaj pa mrzla vodna gladina, po kateri je počasno, a stalno plaval na odprto morje moj črni čolniček. Verujte mi, da sem preklinjal Dawisona, vse muzeje in vse prazgodovinske zverine na svetu. Tulil sem za čolnom, ki se je vedno bolj oddaljeval, dokler nisem naposled izgubil glasu. Kaj mi je ostalo drugega kot plavati in poizkusiti, da dohitim zamorca, če bi mi morski volkovi privoščili toliko sreče. Odprl sem velik žepni nož, ga vzel med zobe, se slekel in skočil v morje. Na vodi mi je čoln takoj izginil
Deset dni v čolnu na morju
Ko sem dohitel zamorca, je bilo nebo posuto z zvezdami. Bolj ko se je nočilo, živeje so se v vodi svetlikali plavajoči morski zvončki in druga golazen. Včasi mi je prišla omotica. Takrat se mi je videlo, da plavam zdaj na glavi, zdaj s tilnikom naprej. Čoln je bil črn kakor greh, in vodna struja, ki jo je rezal njegov kljun, je bila kakor tekoč plamen. Seveda nisem takoj zlezel v čoln, dasi sem se moral premagovati. Hotel sem izvedeti prej, kakšne načrte ima sovražnik. Zamorec je skrčen čepel ob kljunu, tako da se je dvigala krma visoko iz vode. Čoln
se je nenehoma sukal okoli sebe v počasnih krogih, kakor da bi plesal valček! Priplaval sem od zadaj in sem se oprijel krme, da bi ga tresljaj prebudil. Potem sem zlezel z nožem v roki in na vse pripravljen v čoln. A črnec se ni premaknil. Tako sem sedel na krmi svojega nesrečnega čolna, ki je krožil po mirnem, brleče se svetlika-jočem morju. Nad menoj so sijale ne-številne žareče zvezde. Čepel sem in čakal, kaj bo.
Klical sem ga z imenom, a mož ni nič odgovoril. Bil sem prehudo utrujen, da bi tvegal in mu prišel bliže. Tako sva sedela še dalje. Najbrž sem celo nekajkrat zadremal. Ko pa se je danilo, sem spoznal, da je bil zamorec mrtev. Sedel je na steklenici s špiritom; pod nogami je imel kavo in v ro-gozino zavito pecivo, dočim so se sredi čolna zibala tri jajca, kosti in sod s pitno vodo. Ni pa bilo vesla in tudi nič drugega, da bi bil naredil kaj veslu podobnega. Moral sem se tedaj prepustiti valovom, dokler me ne reši kaka ladja.
Vrgel sem mrliča čez krov, popil požirek vode, snedel kos dvopeka in sem se jel pazno ozirati naokoli. A kaj bi človek na morju ugledal, če nima kukala! Nikjer ni bilo niti sledu o Madagaskarju ali kakem kopnu! Za hip se mi je sicer pokazalo neko jadro daleč na jugovzhodu. toda kmalu je izginilo v daljavi. Moj Bog, kako hudo je jelo pripekati! Zdelo se mi je, da imam stopljene možgane, ki bodo prav kmalu zavreli! Namakal sem si glavo z vodo, a zaman. Tedajci se spomnim rogozine: pokril sem se ž njo in se zleknil na dno čolna kakor sem bil dolg. Smola v čolnovih stikih je uprav kipela na solncu in iz vsake špranje so vreli debeli mehurji.
Tako me je nosilo morje 10 dni in 10 noči, — je nadaljeval mož z brazgotino. — To se lahko pové, kaj ne? — Toda kako grozen je bil moj položaj. Dan je bil enak dnevu. Samo zjutraj in zvečer sem si drznil pomoliti nos izpod rogozine, tako peklensko je pripekalo solnce.
Po prvem dnevu nisem videl tri dni nobenega jadra. Če sem pozneje opazil kako ladjo, pa me odondot niso zapazili. Sredi šeste noči je plul kakih 800 metrov daleč velik osebni parnik: ves je bil v lučkah in vse lo-pute so bile odprte. Z mojega čolna
se je videl kakor velika kresnica. Planil sem na noge in tulil ter cvilil, dokler nisem obnemogel. Že naslednjega dne sem natolfkel Epiornisovo jajce, zvrtal v lupini luknjico, pokusil in sem se prepričal, da je jajce dokaj okusno. Imelo je sicer poseben vonj — kakor sploh račja jajca, — a to me ni motilo. Na rumenjaku sem zapazil na eni strani kakih 6 cm širok okrogel madež, ves pester od belih pik in krvavih žilic: imele so obliko lestvice. To se mi ni videlo kdo ve kako prijetno, sicer pa takrat nisem razumel, kaj pomeni in — po pravici rečeno — tudi nisem ugibal. Jajcc mi je zadostovalo tri dni, zakaj imel sem vrhu tega vsak dan kos dvopeka m požirek vode, žvečil pa sem tudi kavina zrna. Osmega dne sem natolkel drugo jajce in . . , se prestrašil.
Človek z brazgotino je umolknil.
— Da, — je nadaljeval — težko je umeti kaj takega in še težje verjeti. Saj še sam nisem verjel lastnim očem in sem si mislil: »Ali ni to jajce ležalo morda tri tisoč let v mrzli črni ilovici? Toda dejstvo je govorilo dovolj prepričevalno. Ugledal sem — kako že imenujejo to učenjaki, embrio? — no, zarodek z debelo glavo in sključenim hrbtom, s trepetajočim srcem sredi ostankov rumenjaka. Klopotec, vam pravim, sir, prav zares!
Tretje jajce sem ostavil nedotaknjeno. Pustil sem ga ležati na solncu, a lupina je bila tako debela, da še slutil nisem, kaj se je godilo v jajcu. Včasi se mi je sicer zdelo, da čujem srčno utripanje, ali kaj, če je to samo šumenje v mojih lastnih ušesih? Tako je. če na primer poslušaš morsko školjko. Le zamislite se v moj položaj in si predstavite, kako sem se počutil v čolniču sredi Indijskega oceana, kjer sern zvalil jajce največjega izmed izumrlih ptičev. Ko bi bil to stari Dawison izvedel! Dejstvo, ki bi odtehtalo štiriletno popolno plačo! Kaj pravite vi, kaj?
Koralni otok sredi oceana
Naposled sem se približal okroglemu koralovemu otočiču z laguno sredi. Zagledal sem ga nenadoma ob solnč-nem vzhodu na južni strani. Krmaril sem naravnost tja. a tok se je — tebi nič, meni nič — obrnil v nasprotno stran, ko sem bil kvečjemu 800 m da-
leč od obale. Zdaj sem moral veslati na vse kriplje z rokami ter s kosi lupine Epiornisovega jajca, da bi bil prišel na kopno. To se mi je slednjič posrečilo. Vrglo me je na navaden ko-ralov otočič: meril je kvečjemu 10 km okoli obale. Ondj je rastlo nekaj dreves, pod njimi je izviral studenec, v laguni je gomazelo vse polno rib. Spravil sem jajce na kopno in ga dal na varno, kjer ga ni mogla doseči plima, a je solnce pripekalo; sploh sem mu preskrbel vse mogoče udobnosti. Potem sem čoln dobro zavaroval in se zleknil ob morju. Otočič je bil uprav nepopisno pust. Odkar sem našel studenec, ni bilo na otoku prav nič zani-
mivega. Ko sem še bil paglavec, sem si domišljal, da je ni zanimivejše reči na svetu od kratkočasne pustolovščine Robinsona Crusea. A ta otočič je bil dolgočasen kakor molitvenik! Tako je minil prvi dan. Zato pa je bila noč veliko bolj napeta. Od severa je prihrumela nevihta, ki jo je spremljal naliv.
Spal sem pod čolnom, — jajce je na srečo ležalo mnogo višje v pesku — in prvo, kar sem začul, je bil ropot, kakor da bi se vsula po čolnu kamenita toča. Potem se je zrušil name cel vrtinec vode V temi se svetlikajoči valovi so planili k čolnu, kakor da bi me hoteli požreti Noč je bila temna kot grob in veter je žvižgal po zraku.
Sedaj pa sedaj se mi je videlo, da mi hočejo oblaki sesti na glavo. Dež je lil curkoma, kakor da bi imeli v nebesih povodenj in bi odtod srkale vodo orjaške sesalke. Ogromen val, ki se je zvijal Kakor ognjena kača, je drvel name. Sunkoma sem skočil nazaj, ne da bi pomislil na Čoln. Ko se je pričela voda grgraje umikati, sem pohitel na stari prostor, a čolna ni bilo več. Takrat sem se spomnil jajca in sem jel v temi tavati proti njemu. Tam je bilo vse po starem — razburkani valovi niso segli tako visoko. Vsedel sem se poleg jajca in sem bil grozno vesel, da nisem več sam v temi. Kaka noč je bila to, Bog se usmili!
Ob svitu je burja utihnila. Na nebu ni ostal noben oblaček in po morju ob obali so plavale deske in kosi lesa — vse, kar je ostalo od mojega čolna. Zdaj se mi je zastavilo novo opravilo. Pobral sem, kolikor sem utegnil, bore ostanke in si zgradil med dvema drevesoma zasilno zavetišče za primer nevihte. Prav tega dne je izlezel iz lupine moj piščanec.
Epiornis se je zvalil
Izlezel je, sir, med mojim spanjem, kakor nedolžno dete. Začul sem nekak resk in sem občutil, da se poleg mene nekaj stresa. Skočil sem pokonci: jajce je bilo nakljuvano ob konici in odtod je zrla smešna rjavkasta glavica. — Bog ti pomagaj! — sem za-klical. — dobro došli. gospod! — Majhno bitje se je moralo naprezati; stvar ni bila lahka, naposled pa se je vendar skobacalo iz jajca.
Od kraja je bila to dokaj čedna stvarca, velika kot kokoš. Bila je sploh podobna vsaki drugi ptici, samo da je bila večja. Imela je umazano-rjavka-sto perje, ki ie štrlelo iz sivkastega puha. Puh pa ie izginil, čim ie mladič postal goden. Ne morem vam popisati, kako sem ga bi! vesel! Gledal me je, obračal oči sem in tja. kakor delajo kure: čivka! je in veselo kljuval. kakor da ne bi bilo na vsem tem nič posebnega Človek bi mislil, da je najna-vadneiša reč na svetu, izlezti iz tri tisoč let starega iaica ptičjega mladiča. Pozdravljeni, gospod Petek, sem mu rekel, zelo me veseli! — Sklenil sem
namreč, da mu dani robinzonsko ime Petek; tako sem se bil odločil že takrat, ko sem zapazil, da se v jajcu razvija zarodek. Nekoliko sem bil v zadregi, ker nisem vedel, s čim naj ga hranim. Najprej sem mu dal kos sirovega mesa ribe-papige, katero je lahko ujeti v plitvi vodi. Nisem imel druge hrane, tudi zase ne! Piščanec .ie požrl kos in je takoj še ši.rje odprl kij un. 1 o me je neznansko razveselilo. Ce bi_ bil namreč bolj izbirčen, ne veni, kaj bi v teh okoliščinah začel ž njim.
Ne morete si domisliti, sir, kako zabaven in kratkočasen je bil ta mladič! Povsod je bil za menoj kakor pes. Vedno je stal poleg mene in opazovaJ, kako ribarim v laguni; sploh se je živo zanimal za vsako moje početje. In kako pameten je bil. Povsod иа otoku je ležalo nebraj zoprnih, nagubančenih, zelenih, slanim kumaram slianih morskih živali. Mo.ie pišče je nekoč slučajno pojedlo tako golazen in jo takoj izbljuvalo. Od tedaj ni nikoli niti pogledalo te vražje kumare...
čas je hitel in moj gojenec je postajaj vsak dan večji. Nikoli nisem bil klepetulja, zato se je njegov mirni značaj izvrstno ujemal z mojimi navadami. Skoro dve leti sva živela tako srečno, kakor je le bilo mogoče v najinem položaju. Skrbi me tako in tako niso morile; vedel sem, da moja plača čedalje bolj narašča pri Dawisonu. Redko kdaj se je pač'prikazalo kako jadro na obzorju, nikdar pa ni priplavalo blizu. Polegal som po travi in sem z veseljem opazovaJ, kako se dostojanstveno sprehaja moj gojenec ob morju in raste ko goba. Sanjaril sem, da bi bilo prav imenitno, če bi ga razkazoval kot redkost po svetu — v toni primeru, kaj pa, če bi se mogel povrniti med ljudi. Skratka: počutij seim se tako mirno kakor doma za pečjo. Če bi bil imel še tobak, bi živci kakor v raju.
Proti koncu drugega leta se je ta paradiž malce pokvaril. Moj Potok je postali namreč skoro štiri itn pol metra visok. Imel je ogromno široko glavo, ki se je končala z ostrim kljunom v obliki kladiva. Velike rjave, rumeno-obroblje-ne o5i so četpeJe sredi glave kakor pri človeku, ne pa po straneh, kot je pri kurah. Njegov greben se je včasi žalil s krvijo, postal rdeč in se jc vihal pokonci — sploh je pričel moj Petek tako rekoč kazati zobe. Njegov značaj je postajal čedalje slabši...
Ptič je postal gospodar
Nekaj časa mi ribolov ni šel po sreči. Ptič je postal čudno nezaupljiv. Mislil sem, da je spet užival morske kumare, v resnici pa je očkova! nezadovoljstvo. Tudi jaz sam bil hudo lačen. Ko som po daljšam času vendar le vi ovil eno edino ribo, sem jo hotel pridržati izključno zase. Nu, oba s ptičem sva bila slabe volje. Kljunasti tovariš je hlastnil po plenu in je urno pograbil ribo-. Lop-
nil sem ga po glavi, da bi jo izpustil. Tedaj pa se ptič zakadi vame in me vseka naravnost v obraz.
Pripovedovalec je polipa! s prstom po svoji brazgotini.
— Hkr a ti itie je brcnil kakor velik tovorni konj. Dvignil sent se iz pra.hu, si z as tri z rokami obraz in se spustil v obupen beg, zakaj spoznal sem, da ptič kani udarec ponoviti. Kljub nerodnim nogam je tekel hitreje od dirkaškega konja. Njegov kljun mi .ie neprenehoma tolkel po tilniku kakor kovaško kladivo. Zdirjal sem proti laguni in zlezel do vratu v vodo. Zdaj je mod sovražnik ostal na kopnem. Vode ni maral, sploh se je hudo bal, da bi si namočil noge. JeJ je na ves glas vpiti, veste, tako kot pav; njegov rezek glas pa je bili se ve neprimerno močnejši. Poietm je začel
korak ait i ponosno kakor petelin sem m tja, ne da bi se bil odmaknil z obale. Priznati moram, da se mi je motj položaj videl na moč poniževalen! Moral sem gledati, kako se ta podla žival ba-ha koit zmagovalec in gospodar. Vrhu tega mi je curljala kri po obrazu itn vsej glavi. Sploh... bili sem ves potolčen kakor bržola v kuhinji.
Sklenili sem, da preplavam laguno ter ositaviim lopova nekaj časa na samem, — tako dolgo, da bo spor pozabljen. Povzpel sem se na najvišjo palmo, se vsedal med veje in sem pričel premišljevati o dogodku. Svoj živ dam še nisem bil tako neznosno razžaljen. Ali ni ta nestvor pokazal najinesraimnajše nehvaležnosti? Saij sem mu M oče in mati! Zvalil sem ga iz jajca in ga zredili. Kdo je bili ta ošabni poniglavec: mar ne velika, zastarela, nerodna ptica; to se pravi: nižje bitje! In jaz, ki sem človek, ustvarjen po božji podobi, ki sem podedoval zemljo po nekdanjih pošastih, jaz bi naj... In tako dalje, in tako napreij!
Ne bom vam pripovedoval o vseh zvijačah, s katerimi sem hotel ugnati vstaškega ptiča. Še sedaj me je sram in zardim od jeze, kadar se spomnim ponižanj, udarcev in brce, ki sam jih pretrpel od te proklate pošasti! Skušal sem se postaviti v bran. Skrili sam se na varan prostor in ga odtod obmetaval s kosi k oralov ega kamna. Ali ptič je vsak kos mirno pogoltnil, kakor da bi mu dobro rabil za prebavo! Naposled sem mu vrgel v glavo odprt nož, talko da bi ga bil skoro izgubil ter ostal brez edinega orožja. Na srečo je bil tudi za njegov golt prevelik. Skušal sem ga premagati z lakoto in mu nisem dajal rib. Ali ptič je odkorakal po oseki k morju in se je zadovoljil s črvi ter z drugo golaznijo, ki jo je našel. Polovico vsega časa sem tičal do vratu v vodi sredi lagune, drugo polovico dneva in noči pa sem prečepel v palmini krošnji. Nekoč sem se moral v naglici povzpeti na bližnje drevo, ki ni bilo zadosti visoko. Ptič me je napadel in mi kljuval meča, dokler se ni naveličal zabave. Moj položaj je postajal neznosen. Ne vem. ali ste kedaj imeli priliko spati na vrhu palme? Ondi so me noč za nočjo mučile grozovite sanje. Le pomislite, kako sram me je bilo! Davno izumrlo bitje je gosposki korakalo po mojem otoku, me zasmehovalo in mi ni dovolilo storiti niti koraka po trdnih tleh. Včasi sem se zjokal: tako sem bil iz-
mučen in jezen. Povedal sem mu v oči, da ne maram biti preganjan na lastnem otoku po slučajnem ostanku predzgo-dovinske dobe. Rekel sem mu, da naj se pretepa s kakim sovrstnikom, ki bi mu bil kos. Kljub temu me je slej ko prej preganjal s svojim strašnim kljunom. Oj ta zoprni, dolgonogi, dolgovrati, velikanski pošastni ptič.
Epiornisov konec
Ne morem vam natanko povedati, koliko časa se je vleklo to sramotno življenje. O, davno bi ga bil ubil, če bi le vedel, kako! Naposled pa sem vendarle iztuhtal sredstvo, s katerim bi se ga utegnil znebiti. Spomnil sem se, kako love noje v južnoameriški stepi. Imel sem več udic: saj je bil to moj edini kruh. Zvezal sem vse vrvice z morsko travo in jih potem spletel v 12 ali še več metrov dolgo vrv. Na vsak konec sem privezal debelo koralovo kepo. Ta opravek mi je vzel veliko časa, zakaj moral sem ga nadaljevati ali do vratu v vodi ali pa na vrhu palme, kakor je pač nanesla prilika. Ko sem končal, sem urno zavihtil konopec nad glavo in ga zagnal proti pošasti. Prvikrat nisem zadel, zato pa se mu je konopec v drugič izredno srečno ovil okoli nog, tako da so bile trdno zvezane. Ptič se je skušal oprostiti s kljunom, a ni šlo zlahka; bil je preveč zamotan. Na to se je skušal dvigniti v zrak, da bi zletel. Stal sem sredi mla-kuže do kolena v vodi. Ko je ptič nerodno treščil ob tla, sem planil na kopno in mu zasadil nož v vrat.
Verjemite mi, da se tega še vedno nerad spominjam! Kljub temu, da sem ga besno sovražil, sem vendar občutil, da sem morilec; še v tem trenutku mi je bilo prav hudo pri srcu. Kaj šele potem, ko sem stal ob njem in gledal, kako krvavi. Na belem pesku je počasi naraščala velika temnordeča mlaka. Predsmrten krč je stezal ptičev vrat in dolge noge... Pfa!
Po tem žalostnem koncu najine drame me je jela samota preganjati kakor prokletstvo. Bog se usmili! Ne morete si misliti, sir, kakor sem ptiča pogrešal! Obupan sem sédel poleg njegovega trupla in kakor šibo na vodi me .ie pretreslo. če sem se ozrl po mojem zapuščenem tihem otočiču. Spominjal sem se, kako zabavno drobno pišče je bil, ko ie prilezel iz jajca Spominjal sem se neštevilnih kratkočasnih zgodb.
ki sva jih družno doživela, preden je zašel na kriva pota. Očital sem si nepotreben umor. Zdaj se mi je zdelo, da bi ga lahko samo nekoliko ranil ali kaznoval in bi poslej živela v soglasju. Če bi se v tem jeklenotrdnem koralovem školju dal izkopati grob, bi ga bil seveda pokopal. Bil mi je katfor človek in celo najbližji sorodnik. Nisem smel niti pomisliti, da bi ga snedel; zato sem ga spustil s kamnom okoli vratu v laguno. Ni mi ostalo niti eno pero po njem. Pač sem rešil pozneje njegove kosti, ki so jih ribe do čistega obrale; toda to je bilo veliko pozneje ob odhodu.
Nekega lepega dne me je namreč rešil čudak, ki je križaril z lastno ladio po svetu. Prišlo mu je na misel posedati, ali se še ni moj školj pogreznil v morje, kakor se to večkrat dogaja koralnim otokom. Ob pravem času mu je prišla srečna misel! Takrat sem se tako
naveličal samote, da sem si sklenil vzeti življenje. Le o tem sem še ugibal, ali naj se utopim v morju ali pa si privoščim izdatno množino strupenih morskih kumar.
Epiornisove kosti — takrat še nisem vedel, da jc bilo to pravo ime mojega nesrečnega Petka — sem prodal nekemu Winslowu, starinarju blizu londonskega Britskega muzeja. Pravil mi je, da jih je prodal staremu Barrowu. Ta menda sploh ni slutil, da so kosti nenavadno velike. Šele po njegovi smrti so zbudile pozornost in se je za njih pričela zanimati javnost. Takrat so tudi dobile ime Epiornisovi ostanki. Nu, povejte mi zdaj, prosim, ali ni ta naš svet prismojen? Ali ste mislili kedaj, da lahko človek' doživi kaj podobnega?
— Vse je mogoče na svetu, — sem mu odvrnil modro» — Čim pametnejši je človek, tem lažje veruje v čudeže!
P. Daly
Nikola Tesla govi
Izumitelj Teslovih struj, t. j. visoko« frekvenčnih struj visoke napetosti in kopice drugih čudežev je v izdatni me« ri prispeval k temu, da so se od teme« Ijev izpremenile gospodarske razmere in sploh življenske prilike današnjih ljudi. Nikola Tesla*) jc kljub svojim 69. letom še vedno tako živahen in imeniten kakor njegovi veliki aparati za prenos električne energije.
«Ko je bil pred 50. leti upeljan te« lefon,» je rekel izumitelj Tesla, «so ljudje gledali nanj kakor na nekako čudežno žival; mnogi niso hoteli ver« jeti, da bi se človeški glas lahko pre« našal po žici. Danes vemo, da se člo« veški glas prenaša tudi brez žice in da bodo brezžični razgovori med Ameri« ko in Evropo, kakor tudi med še bolj oddaljenimi deželami, že kmalu kaj vsakdanji pojav. Toda to jc šele za« četek.
V dogledni bodočnosti bomo lahko gledali v daljavo. Tako bomo videli iz Pariza svojega prijatelja v Newyorku, ki se bo tisti hip z nami pogovarjal po telefonu. Lahko se bomo pozaba« vali, kakor da bi sedeli v isti sobi, in vendar bodo med nami tisoči km.
*) O našem najslavnejšem rojaku N. Te« sli glej članke v lanskem letniku «Življe« nja in sveta».
i o bodočnosti...
Radio je še vedno v otroških plenit cah. Njegov razvoj je dandanašnji približno na tisti stopnji kot sta bila avto in film pred četrt stoletja. Napo« čil bo čas, ko bomo govornike in or= kester, ki jih zdaj poslušamo iz dalja« ve več sto kilometrov, lahko tudi raz« ločno videli. Ta trditev ni nič manj verjetna kakor bi mogel biti pred dvaj« setimi leti opis našega zdaj že dokaj vsakdanjega radia.
Radio je brez dvoma največji znan* stveni napredek vseh časov. Pri tem pa mislimo po navadi le na brezžični brzojav in telefon. Toda kmalu bomo lahko prenašali brez žice po zraku tus di električno silo. Ko se bo to zgodilo, bomo lahko rekli: Zdaj smo dosegli v industriji največji napredek po odkrit« ju železa!
Moji lastni poskusi, ki sem jih izvr« seval dolga leta v tem pravcu, in tudi poizkusi, ki smo jih imeli pri niagar* skih slapovih, me opravičujejo, da lah« ko trdim: Že danes se lahko prenaša električna energija brez žice v skoro neomejene razdalje z neznatno izgu« bo pet odstotkov.
Najprej pride na vrsto prenašanje manjših količin električne energije v nepristopne kraje. Zrakoplovstvo bo s tem prej ko ne največ in najprej
pridobilo, zakaj vprašanje preskrbe z gonilno snovjo v tej panogi še vedno ni rešeno. Menim, da nam bo primero» ma kratka bodočnost prinesla brezžič» rti pogon letal in ustanovitev temu pri» mernih električnih central. Tako bo zračni promet postal samo ob sebi umevna zadeva. Brezžično prenašanje elektrike nc bo omogočilo samo dale» ko večje hitrosti, ampak bo letalo po» stalo tudi nezavisno od vremena, ker se bo lahko z največjo hitrostjo dvig» nilo v poljubno višavo. Ni več daleč čas, ko bo med Newyorkom, in Kali» fornijo, kakor tudi med Newyorkom in Evropo upeljan reden potniški pro» met z letali.
V nekaterih drugih panogah, kakor n. pr. v osvetljevanju bo povzročil brez» žični prenos elektrike pravi pravcati prevrat. Lahko se bodo razsvetlila ogromna ozemlja. Kakor danes raz» svetlimo velemesto, tako bo v bodoče tehniški izvedljiva razsvetlitev tro= pičnega pragozda. Popotnik ali raz» iskovalec najbolj zakotnih pokrajin sveta bo imel s seboj majhen aparat, s katerim se bo lahko vsak hip pre» skrbel z električno lučjo in silo.
Za električno razsvetljavo se bodo v bodoče uporabljale samo tkzv. va» kuove cevi; svetiljk in žarnic ne bo treba. Bodoči rodovi bodo dobivali mi»
mo svetlobe po zraku tudi gorkoto pozimi in hlad poleti.
V industriji bo brezžično prenaša» nje energije izločilo vsako odvišno de» lo v obsegu, ki ga komaj slutimo. Naj» bolj pomembno pa utegne biti izdelo» vanje umetnega dez]a, ki ga bo tudi omogočil brezžični prenos elektrike. Na tem polju delujem že 35 let Doce» la sem prepričan, da bomo s prenosom elektrike v zrak lahko izzvali dež. To se pravi: bodoče človeštvo bo sedanje puščave izpremenilo v cvetlične vrto» ve in preskrba ljudi z živili bo postala eksaktna znanost.
Takisto se bo v obsegu, ki si ga da» nes ne moremo niti zamisliti, razvilo električno izdelovanje umetnih gnojil iz zraka. Za sedaj je ta industrija še vedno predraga.
Po mojem mnenju ne moremo dvo» miti, da bomo v bodočnosti lahko iz» zvali tako močno električno gibanje, da se bodo njegovi tresljaji čutili tudi na Marsu ali Veneri. Znano ie, da so zračne plasti boljši prevodniki nego medene žice; ta njihova zmožnost pa raste z višino in s stopnjo njih red» kosti. Če so na Marsu ali na Veneri inteligentna bitja — in vidi se mi ne» verjetno, da ne bi bila — tedaj so po vsej verjetnosti v elektrotehniki že znatno dalje od nas ...
Po «Sucess Magazine».
W»M»MWtW«W««t«WMM«»««»W«>«K«»»H»>M»««tH«»»«mt»»m
Kako potujemo v zrakoplovu
V einli pnviih številk letošnjega letnika «Življenja in sveta» so se čitatelji saznain.iili z zgodovino in z ustrojem zračnih ladij ali zrakoplovov. Sedaj, ko je taka ladja plula nad našimi kraji шп ko se mnogo govori o trenutno ne baš mnogo obetajočem poletu na severni tečaj, je najlepša prilika, da seznanimo ukaželiinaga bralca s tristo uredbo na zračni ladji, ki ga utegne zanimati bollj nego tehniški ustroo: kako je zrakoplov pripravljen za potovanje iin za bivanje popotnikov v zraku.
Da ima zrakoplov potniške kabine, kuhinjo in druge praktične prostore, smo mimogrede že omenili. Danes si oglejmo to stran življenja v zrakoplovu nekoliko natančneje. Vzor nami se-ve ne more biti pomanjkljivo in slabo zgrajen zrakoplov «Italia», ki je pone-
sel italijanskega generala Nobila na sever, marveč si oglejmo ameriški mornariški zrakoplov «Los Angeles», nekdanji nemški Z 126. Ta zračni velikan je dobro opremljen in je graditeljem angleških, ameriških in nemških velikih zrakoplovov vzgled, ki ga skušajo le še prekositi in izpopolniti. W. Kles-sel opisuje svoj obisk na tam zrako*-ployu približno tako-le:
Posadka ima na razpolago: poveljmi-kovo kabino, ki ima mizo, stolec, posteljo in omaro, dalje dve spalni kabini za častnike, vsaka z dvema posteljama, stoli in omaro, potem prostor v kateri se mude častniki podnevi z mizami in udobnimi stoloi, nato šest spalnic za moštvo, vsaka z dvema posteljama in z drugimi potrebnimi pripravami, dve sobi za moštvo, pralnico
z mrzlo in gorico vodo iin stranišča. Ti prostori se vrste v ladijskem trupu.
Prostori za popotnike pa so v veliki gondoli Glede udobnosti in elegantne opreme ne zaostajajo nimalo za svetovno znanimi Pulimanovimi vozovi. Samo da so v vsakem oddelku štiri postelje, vsaka zakrita z zavesami. Podnevi se zgornji postelji zložita in sta naslanjalo spodnjima dvema, ki se izprememita v divana, med katera postavijo mizo. Vsak oddelek ima veliko trojno okno, ki odpira širok razgled v zemeljske nižine. Zadaj za popotniški-mi prostori so umivalnice za moške in ženske ter stranišča.
Ne manjka, kaj pa, kuhinje. Ta «električna» kuhinja 'bi bila vsaki gospodinji v ponos im radost. Tu je vse: od električnega ognjišča do električne priprave za umivanje posode. Ta majhna ku-hinjiica je tako ljubka, da je kuhar lahko zadovoljen ž njo; tudi vsaka naša gospodinja bi bila. Njegov pomočnik, ki odnaša jedi na mizo. ima poseben prostor, takisto seveda radiotelefonist, ki skrbi za zvezo z vnanjim, prav za prav «spodnjim» svetom.
Gondola za popotnike je tako skrbno zaprta, da lih skoraj nič ne moti ro-po'tanje motorjev. Popotniki se lahko razgovarjajo z normalnim glasom. Človek bi mislil, da dobe zaradi guganja morsko bolezen ali jim drugače postane slabo. Vzlic ogromnemu obsegu, («Los Angeles» je dolg 200 m, visok 31 m, širok 27, 64 m) plove zrakoplov docela mirno, brez zaznatnih tresljajev. Popotovanje v zrakoplovu ne zahteva takega napora kot potovanje z leta-
lom, marveč jc celo odpočiitek. Po radiu se lahko popotniki celo zabavajo in uživajo umetnost.
Za prtljago, tovor in pošto je na tem zrakoplovu 20 prostorov, tu so tudi posebne izbe za živila, skladišča z rezervnimi pripravami in tanki s čisto pitno vodo. Sploh lahko zrakoplov nosi 46.000 kg teže. Računa se. da lahko zrakoplov vozi 110 ur, kar ob neve-trovnem vremenu znači 12.500 km (zetmija ima na ekvatorju premer okroglih 12.70C km). Za enkrat je na «Los Angelesu» prostora za 28 mož posadke iin 20 popotnikov; na krajših progah pa lahko potuje do 30 popotnikov.
Zanimiivo je nadalje, da mora normalno opremljen zrakoplov te vrste imeti 70 posod z bencinom; na posebno dolgih vožnjah jih je lahko do 114. Ne smemo pozabiti • tudi posod z balastom.
Vse te številke se bodo znatno povišale, če se bodo zgradili še večji zrakoplovi, ki bodo lahko nosili več popotnikov in več tovora. V takih primerih se lahko notranji prostori urede še bolj udobno^ tako da bo popotnikom na razpolago več prostorov in salonov, v kaiterih se bodo počutili čisto «po domače». Zrakoplovne družbe resno premotrivajo načrte, da bi zgradile natanko tako opremljene zrakoplove kakor so oceanske ladje. O teh načrtih smo v našem listu že razpravljali. Nekaiteri se že izvršujejo in bodo nove «zračne hiše» že kmalu priprav Ijerne za polet. •
Potres v
Vzhodna Rumelija — Plovdiv
Čitatelji so izvedeli iz dnevnikov o hudi potresni katastrofi na Bolgar» skem, ki je prizadela mesta Plovdiv, Čirpan, Staro in Novo Zagoro in doli» no Kazanlik. Trdi se. da je to potresno gibanje v zvezi z nedavnim potresom na maloazijski obali, zlasti v okolici Smyrne. Gre za premikanje globokih podtalnih plasti v zemeljski skorji, za nikdar mirujoči prirodni proces, ki je izoblikoval zemeljska tla z njih razno» terimi oblikami in ki hodi prosto svoja pota, ne meneč se za »gospodarja pri» —-j-- - človeka. Razrušena mesta in
deželi rož
— Rožnata polja v Kazanliku
vasi z mnogimi smrtnimi žrtvami za» znamujejo to »prebujenje« zemeljskih sil in napolnjujejo — kakor vse take katastrofe — človeška srca s strahom in grozo.
Kraji, ki jih je udarila potresna ne» sreča, leže v Vzhodni Rumeliji. Ta de» žela je bila nekaj časa upravno ločena od Bolgarije.*) Tokrat je bilo nje glav» no mesto Plovdiv, ki je še danes sre» dišče pokrajine in po številu prebival»
*) Glej tudi »Življenje in svet«, knjiga III., str. 398.
stva (48.000) drugo mesto v Bolgariji. Ce pogledamo na zemljevid, vidimo, da leži Vzhodna Rumelija južno od gorov» ja Balkan, ki jo na severu docela zapi» ra s svojimi visokimi vrhovi in težko prehodnimi prelazi, med katerimi je posebno znan izza rusko»turških bojev
tegnil semkaj svojo oblast Bizant; nje» govi nasilni nasledniki Turki so se tu najprej zasidrali. V 19. stoletju so to pokrajino pozneje nego pravo Bolgari» jo izpustili iz rok. Prva železnica ni bila izpeljana iz Sofije, kakor bi kdo mislil, marveč iz Carigrada. Bolj kot kje v
POGLED NA i
Sred petdesetimi leti prelaz Sipka, fa jugu vidimo visoke Rodope, na zapadu pa Rilo, Vitoš in druge gore. Odprta je le na vzhod, zato se je uso» da Vzhodne Rumelije vsekdar odloče» vala na vzhodu. Odtod so prišli že zgo« daj stari Grki in zasedli njene solnčne ravnine, romantične doline in lahko do» stopne vrhove. Takisto je pozneje raz»
STO PLOVDIV.
Bolgariji, je tu ohranjen »stari svet«, ki se očituje v pestri zmesi prebival» stva, v orientalskem značaju mest, v mošejah in drugih nemih in zgovornih pričah še nedavne preteklosti.
Kakorkoli tvorita Bolgarija in Vzhodna Rumelija politično in narodo» pisno celoto in se danes v javnosti sploh ne ločita, sta vendar že zaradi
NA VASI V VZHODNI ШЈМБШ1
klimatičnih posebnosti dve edinici. Lahko bi ju primerjali z Bosno in Her» cegovino: Kakor Bosna, je tudi Bolga» rija tipično notranjebalkanska dežela, dočim se Vzhodna Rumelija nalik Her» cegovini približuje sredozemnemu zna* čaju. Njeno podnebje je južno, zelo
ka. Izmed mest smo že omenili Plov» div, ki ga je potres po poslednjih ve» steh močno udaril. Mesto kaže značil» no orientalsko lice. Ima svojo Židov» sko in svojo turško četrt s pravimi ba» zari, v posebni četrti žive tudi Grki. S hribov okoli Plovdiva se odpira krasen

TRG V KAZANLIKU
milo pozimi, v poletnem času pa uprav tropsko gorko. Tu uspevajo rastline, ki onkraj gorovja Balkana nimajo ugodnih tal. Zato je tudi prebivalstvo drugačne» ga značaja. V Vzhodni Rumeliji pride» lujejo mnogo tobaka, rožnega olja, bombaža; ponekod goje tudi riž. Zelo je razvito tudi vrtnarstvo, ki je zna» no celo v naših krajih po izbornem sočivju in zelenjavi.
Vzhodni Rumeliji daje obeležje tudi reka Marica, — tista, ki jo nekateri imenujejo »bolgarski Ren«. Njo ope* vajo pesniki (n. pr. naš slovenski An» ton Aškerc). Njen šum (»Šumi Mari» ca«) se oglaša iz narodne himne, ki jo poje narod v veselih in žalostnih dneh kot spomin na čase, ki jih še pomni ded, ko je bila Marica okrvavljena v junaškem boju za svobodo. Z reko Marico, ki izvira pod Balkanom in se izliva pri Enosu na sedanjem grškem ozemlju v Egejsko morje, stremi vsa Bolgarija k morju, ki ga jc izgubila po krivdi slabe politike. Reka ima mnogo pritokov. Na mnogih krajih pa ustvar» ja močvirja, ki so za deželo prava nc» sreča, ker je tu gnezdišče malarije.
V Vzhodni Rumeliji bivajo mimo Bolgarov tudi Turki in ponekod Grki, vendar se lc»ti čedalje bolj izseljujejo, <ako da jih je dandanes le še neznatno število. Tudi Turke izpodriva delavni domači živelj, ki je telesno in duševno zdrav in se zadovoljuje z malim, kaže pa resno voljo do naobrazbe in napred»
razgled: na severu je Balkan s svojim! kopičastimi vrhovi, potem Sredna in Semena gora, okoli je široka, pestra ra» van; od jugovzhoda na jugozahod pa se raztezajo Rodopi, kjer se še do juli»
ja beli sneg. Rcdkokje na Balkanu se vidi toliko lepega in po svojem divjem obličju še romantičnega sveta kakor s skalnatih hribov nad Plovdivom. Osta» la mesta so majhna in v ničemer ne se« gajo preko okvira navadnih mest in »palank« na napol orientalskem Bal« kanu.
Izmed krajev, ki jih je udaril najno« vejši potres, je najzanimivejša dolina Kazanlik, ki slovi daleč po svetu za« radi svojih vrtnic. Tu se goje rože ka« kor drugod žito ali vinska trta. Ta po« Ijedclska panoga izpreminja kotličasto (kaza.i) dolino v pravljično deželo cve« točili rož, ki bi ji našli naliko v neka« terih krajih ob francoski Rivieri. Mar« sikatera kapljica parfuma, ki daje vonj obleki naših dam, jc iztisnjena iz kras« nih vrtnic, ki so zrastle v dolini Ka« zanlik. Nemški prirodopiscc dr. K. Floericke, ki jc nekoč prepotoval te kraje, jjh opisuje med drugim tako«le:
»Resnično očarljiv in mogočen je vtisk, ki ga zapuste v tujcu, ki je prvi« krat prišel v te kraje, kazanliški vrtovi vrtnic. Vidi sc mu, da je tu vse v cvet« ju in vse pravljično. Povsod prevladu« jc rožnata barva. Rožnatordeče blešče tja do daljnega obzorja razprostrta po« lja; rožnata so krdela ptičev, ki poleta« vajo nad vrtovi; v rožnatih odtenkih odsevajo zvečer oblački na nebu; rož« nata so tudi lica vitkih devojk, ki s pridnimi rokami trgajo duhteče vrtni« ce in jih, ko so odstranile listje, nosijo v velikih košarah na rob njive. Sladak, mehak in vendar silen, skoro opojen vonj sc širi po zraku in si osvaja čutila in srce. Kakor pijani tavamo po tem pravljičnem svetu barv in vonjav. In povsod — celo v jedilih in v vinu — ču« tirno vonj po rožah.
Kazanlik varujejo daleč na ravan po« maknjena pobočja Balkana pred sever« nimi in vzhodnimi vetrovi, poleti pa skrbe prav te planine, da se ta blaSo« slovljena tla, nad katerimi pripeka južnjaško žarko solnce, zadosti nama« kajo. Temu izrednemu položaju gre hvala, da se je Kazanlik z okolico raz« vil v »metropolo vrtnic«. Kamor sega oko, povsod vidi pestro cvetje rožnih nasadov, ki so podobni prekrasnim pre« progam, razprostrtim po ravnici in med griči. Nič drugega kot vrtnice. Le vin» ski trti se tu in tam umaknejo, prizna« vajoč ji kot žlahtni rastlini posestno pravico v tem lepem kraju. Goje se v glavnem dve vrsti vrtnic: »Rosa dama« scena« in »Alba suavclons«. Cvetje je
majhno in nima veliko lističev, zato pa se odlikuje po močnem vonju. Po bar« vi so bele, rumene ali rožnate, vendar pa rožnata barva prevladuje nad vsemi drugimi. Rožni nasadi nas spominjajo vinogradov v severnejših pokrajinah. Kakor skrbe ondotni ljudje z izredno ljubeznijo za vinsko trto, tako v teh krajih silno časte vrtnice. Rože trgajo samo žene, dočim jih možje odnašajo na tovorni živini domov in jih ondi prirejajo in stiskajo.«
Floericke pripoveduje, da so za časa njegovega obiska — pred več desetlet» ji — izdelovali rožno olje skoraj iz» ključno kmetje sami, kakor v naših vi» norodnih krajih stiskajo grozdje. Po» sledica tega primitivnega načina je bi« la, da je šlo mnogo dragocene snovi v izgubo; z današnjimi industrijsko«ke» mičnimi sredstvi se ves materijal teme» ljito izrabi. Iz rožnih listov dobivajo troje: rožno vodo, rožno olje in rožni vosek. Rožna voda je destilacijski produkt in ga cené znatno manj od ostalih dveh pridelkov, vendar pa ga zato dobivajo veliko več. Na površini rožne vode nastane po daljšem času tanka oljnata plast rumene barve, ki jo pazljivo posnemajo in spravijo v po» sebne steklenice. Le«te postavijo v na» lašč za to narejene omare. V njih vidijo največjo dragocenost v hiši. Ključ do njih ima samo družinski oče, ki ga .spoštljivo nosi n'a prsih in ga nikdar ne odloži. Tako je shranjeno pravo rožno olje. Ob običajni temperaturi ni teko» če, kakor bi kdo mislil, marveč se str» ne kakor gosja mast; čim ga postavimo na toplo, se spet izpremeni v tekočino. Zato Bolgari rožnega olja ne imenujejo olje, marveč mu pravijo »maslof« (ma» slo). Rožno olje nima kdo ve kako pri« jetnega vonja, vendar diši močno in omamljivo, tako da ga v nerazredče« nem stanju sploh ne moremo uporab« 1 jati. Prodaja se v muskalih; en muskal je enak 4.812 grama. Muskal se soraz« merno zelo visoko plačuje, čemer pa se nc bomo čudili, če izvemo, da je treba za en muskal. torej za manj kot pet gramov rožnega olja, iztisniti sok 40 kg vrtnic,
Če žene in hčerke posestnikov rož« nih polj ob gorkem vremenu trgajo ro« že in njih listje, se kmalu zgosti na nji« hovih rokah neka smola, ki io postru« gajo z noži in zgnetejo v drobne krog« lice: to je rožni vosek, v katerem vidijo Turki najdragocenejši izdelek celotne kulture vrtnic in je zato dražji od sa»
mega rožnega masla ali olja. V Evropi ga ne cenijo, tem bolj pa se prodaja v vzhodnih deželah, kjer ga rabijo zlasti v haremih. Rožno olje pokupijo na kmetih veletrgovci (po večini Grki), ki ga — seveda ne več pristnega, temveč razredčenega in pokvarjenega — pro» dajajo na inozemskem trgu. Največ rožnega olja Vzhodne Rumelije gre v iztočne dežele, kjer ima strastne častil» ce med Turki. Manj ga konzumira srednja in zapadna Evropa, ki že imata lastne rožne nasade.
Kakor jc naš vinogradnik ponosen na svojo kapljico, tako tudi bolgarski vrtničar prodaja rožno olje nekam sa» mozavestno in po nekem starem cere» monijelu. Floericke opisuje, kako je sam kupoval olje za spomin. Vrtničar popelje kupca najprej na rožno polje in v stiskalnico, češ naj se prepriča, da je njegov pridelek pristen in da ima vse, kar treba. Nato ga svečano upelje
v hišo in povprašuje o njegovem zdrav» ju in o zdravju svojcev. Šele po daljšem času odpre omarico in vzame iz nje steklcnico dragocenega rožnega masla. Ob istem času vstopi v sobo pražnje oblečena gospodinja in postreže tujcu s skodelico dišeče črne kave ali s krož» nikom »sladkega«. Kupec, ki se ne bi hotel odzvati tej gostoljubnosti, bi se na mah hudo zameril in o kakem kup» čevanju ne bi bilo več besede. Nato se začne neskončno barantanje, kakor je sploh navada v vzhodnih krajih. Tuj» eu je ta potrata časa neprijetna, toda bolgarski kmetovalec ima prav v tem velik užitek. Ko je naposled cena do» ločena, se povabi tretja oseba kot pri» ča; le»to pa najprej počaste in ji po» strežejo, šele nato vzamejo tehtnico in olje se odtehta in vlije v stekleničico po pol ali 1 muskala. Vse to se vrši sil» no resnobno in svečano, vmes pa možje venomer kadijo cigarete in pijejo kavo.
zvezam ■ v .X. ро]л lyecrri
Piila Ne s ri — filmsko ime za Apoloni j o Chalupezovo — je poleg Aste Vielsenove in Henny Pomenov e ena tistih velikih osebnosti, ki so film dvignile na umetniško višino in mu pomagale doseči uprav edinstveno popularnost. Med vsemi tremi je ona po svojem pomenu za film brez dvoma največja; zakaj i Niclsenova i Portenova sta pomembni bolj za populariziranje filma med širokimi množicami, ki gledajo v živih slikali še danes več ali manj zgolj nekako ceneno razvedrilo in nadomestek za teater. Poli Ncgri pa bo zgodovina odmerila častno mesto med pionirji prave filmske umetnosti in njeno ime bodo naši zanamci imenovali takoj za Chaplinovim.
Pola Negri se je rodila 31. decembra 1897 v Lipnem pri Varšavi. Njena mati e bila plemkinja Elconora Kielczevska z Brdova, njen oče pa je bil Jurij Cha-fupez, po rodu Madžar, po državljanstvu pa Poljak odnosno Rus. Z osmim letom je bila mlada Pola sprejeta v baletno šolo Narodnega gledališča v Varšavi, kjer je kazala toliko razumevanja za plesalsko umetnost, da so ji baletni mojstri prerokovali najsijajnejšo bodočnost. Toda Pola je ostala pri plesu le nekaj let; mnogo bolj so jo mikale deske. 2. septembra 1912 je prvikrat na-
stopila v Malem gledališču v Varšavi; bilo jii je jedva 15 let, ali tako občinstvo kakor kritika sta jo sprejeli z ogromnim navdušenjem. Še večji je bil njen uspeh v Sudermannovem »Koncu Sodome« in Bjornsonovem »Dankru tetivo«. 4. julija 1913 jo je Narodno dramsko gledališče v Varšavi nastavilo za stalno članico. Njena popularnost je rasla od dneva do dneva, največje priznanje pa si je priborila z vlogo plesalke v pantomimi »Sumurun«.
Slučajno je takrat Pola Negri prisostvovala predvajanju nekega ameriške-
ga filma. Bila je dokaj povprečna dvo-dejamka z divjega zapada, toda gibanje, dejanje in fotografija so Polo tako navdušile, da se je sklenila tudi sama poskusiti v filmu. Napisala je scénario »Sužnja čutov«, ki ga je ponudila Hertzu, ravnatelju študija »Sphinx«. Le-ta je rokopis sprejel in je Polo pozval, naj igra v njem glavno vlogo. Nekaj tednov kasneje so film že predvajali v vseh varšavskih kinih. Bil je to obenem prvi nacionalni poljski film in občinstvo ga je sprejelo z navdušenjem. Toda Polo je razočaral. Saj tudi ni čuda: ne poznavajoč fotografskih načel se je nesreônica na šminkala prav tako kakor na odru, ne sluteč, da se rdeča barva fotografira črno. Na platnu same sebe ni spoznala: videla je neko črnko z velikimi, strašansko črnimi usti, lica so bila čnna, ostali del obraza pa je bil uprav pošastno bel. Vzlic temu je Pola prodala film nekemu potujočemu podjetniku. ki ji je dal zanj 100 rublje v. Prevejanec je ž njim napravil sijajno kupčijo...
Pola je ta dogodek že skoro pozabila, ko je nekega dne zvedela, da film predvajajo v Berlinu. Še celo več: berlinska kritika jo je pohvalila in filmska tvonnica Ufa ji je takoj ponudila kon-trakt.
Začetek filmske karijere
Prvi film, ki ga je Pola Negri igrala za Ufo, je bil prirejen po slabem scenariju, bil je slabo režiran in Pola se je že kosala, da je gledališče zamenjala za film. Drugi film je bili nekoliko boljši, a režija še vedno ni bila na višku. Zato je Pola odšla k Davidsonu, generalnemu mainažerju Ufe, in je zahtevala, da prevzame režijo njenega tretjega filma, ki je imel naslov »Mumijine oči«, neki komik po imenu Ernest Lubitsch. Daividsom je odklonil, češ, da je Lubitsch zelo povprečen igralec, ki nima pojma o filmu. Pola pa se ni dala odpraviti iin posrečilo se ji je, da je bil Lubitsch naposled vendarle nastavljen. Film je uspel tako v umetniškem kot v finančnem pogledu in v navdušenju nad skupnim uspehom sta se Lubitsch in Pola Negri dogovorila, da priredita film »Carmen«. Bilo je to 1. 1918, v četrtem letu vojne. »Carmen« je dosegla velik uspeli: kritika jo je proglasila za najboljši film Ufine produkcije 1, 1918. Za njim je Pola Negri nastopila v filmu »Dubarry« in nato poslednjič za Ufo v »Momtmartru«.
Tako je Pola zaslovela; poleg slave pa so ji filmski uspehi prinesli tudi gmotno blagostanje. Tako je mogla misliti na uresničenje načrta, ki ga je dolgo nosila v srcu: ustanovila je zavetišče za varšavske sirote. Ker je pošiljala denar, ki ga je zaslužila v Berlinu, v Varšavo, so jo nemški listi napadali, češ, da za nemški denar podpira Poljake. Ta očitek — ki je bil vrhu vsega še krivičen (zakaj Pola je mnogo žrtvovala tudi za nemška dobrodelna društva) — jo je užalil, zato je z odkritim veseljem sprejela ponudbo, naj pride v Ameriko.
Pola Negri v Ameriki
V tisti dobi — bilo je prva leta po vojni — evropskim filmskim umetnikom v Ameriki ni bilo baš postlano z rožicami. Ameriška publika je imela predsodke nasproti evropskemu filmu in še 1. 1921 so člani »American Légion« pozivali na bojkot tistih kinov, ki so predvajali nemški film »Kabinet dr. Caligarija«. Velika zasluga Pole_ Negri je, da je ta predsodek razpršila. Že njeni prvi evropski filmi so vžgali, a ko je bila Pola angažirana pri Paramaum-tu, ji je Newyork ob njenem prihodu na ameriška tla pripravil uprav zmagoslaven sprejem.
Prvi ameriški film, v katerem je Pola Negri naistoipila, je billa »Bella Donna« v režiji Georgea Fitzmauricea, takoj za tem je igrala »Špansko plesalko« (Herbert Brenoin) z Adoliphom Memjou-jem, Wallacem Beeryjem in Antoniom Morenam, nato pa v »Zabranjenem paradižu« Ernesta Lubitsoha (ki je ž njo prišel v Ameriko) z Menjioujem in La Pocquoim. Dva filma je igrala pod režijo Dmitrija Buhoveckega, ki je bil takoj po newyoirškeim predvajanju svojih filmov »Damton« in »Peter Veliki« (Jan-miuigs) angažiran v Hollywoodu. Potem je zopet pod Brenonom vrtela »Shadows cf Pariš« z Menjoujeim in Rochefor+oim in pod Buhoveckim »The Crown oî Lies«.
Eden najbolj uspelih njenih filmov ki po sodbi kritike najboljše delo, kar jih je ustvarila v Ameriki, pa je film »Hotel Impérial«, ki ga je napisal talentirani nemški scenarist Erich Pommer, irnsce-tiiral pa Šved Moritz Stiller. Po romanu Halla Caina »The Wornan of Knoek-haloe« pa je bil prirejen v režiji E. Pommera vojni film »Bodeče žice«, ki smo ga pred kratkim videli tudi v Ljublja-
ni. Poznejših njenih del pa s5 LJubljana doslej ni znala pridobiti.
Umetnost Pole Negri temelji na realnih, doživiljeuili emoci'jah. Sleherno vlogo Pola temeljito, do podrobnosti natančno preštudira, odtod tisto čudovito skladje med emocijo in adekvatao gesto, ki ga opažamo v vseh njenih stvaritvah. Pola Negri ne igra svodih vlog, ona jih živi, filmsko doživetje črpa iz resničnega življenja. Umetnica je kakor rojema za kino. S plesoim in pantomimo ie prinesla v film posebno tehniko, ki
njenega filmskega doživetja, vsa erno-oija, ki veije iz Pole v njeinih dramat-skiih vlogah, vsa oitožnost, ki jo čutimo v nekaterih njenih kreacijah, segajo v to najbolesitine.jšo dotbo njenega življenja.	4 Neikega dne — bilo je v decembru 1914 — so morali v vojaški bolnici v Varšavi nelkemu mladcu odrezati desnico. Po operaciji so ga prenesli v sobo, kjer je Pola stregla ranjencem. Ko se je čez nekaj ur zavedel, je prosil za čašo vode. Pola mu jo je ponudila, a
MED ODMOROM PRI FILMOV AN JU Na levi Rod la Rocque, poleg njega Pola Negri, na skrajni desni Ernest Lu-bitsch in na njegovi desnici Adolphe Menjou.
je lastna samo njej, tehniko spontanosti, ritma in somernosti. Nova umetnost jpja v njej najbo>ljj gorečo svečendco.
Pola in vojna
Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je Pola Negri takoij javila ruskemu Rdečemu križu, kjer je delovala štiri mesece in še potem, ko se je vrnila k gledališču, je ob prostem času požrtvovalno stregla voijakom: ponoči je igrala, podnevi pa je prebila v bolnicah. Najljubše delo ji je bilo pisanje pisem za ranjene nepismene vojake. Bolnica je bila Poli teater Tragedije: umirajoči vojaki so ji bili protagonisti Grozote, smrt pa šepetalka. Vsa vernost
tisti mah je nesrečnik zaznal, da nima več roke. Obupen krik je pretresel sobo... kozarec je padel na tla in se je razbiti, Pola pa je omedlela. To je bilo zanjo preveč: zbolela je, živci so j!i bili strti, nič več ni mogla gledati strahot bolnice...
Pola kot zasebnica
Pola ima svoj doim v osrčju Beverly-Hillsa v prekrasni vili, obdani s palmami in poprovim grmičjem. Monumental™ kapitelj podpirajo veliki beli stebri. Eksotičen park je poln najlepše dehte-čih cvetlic, vmes pa se vzpenjajo cedre in bori
Posetni'ka sprejme livriran molčeč lakaj, ki ga vede v neizmerno sprejem-nieo. kjer ga pozdravi hišna gospodarica. Pola je vedno oblečena po -najnovejši pariški modi in je velika o>bože-vateljica lepih draguljev.
Pravijo, da ni nič bolj očarljivega od razgovora s Polo. Diva poleg svoje materinščine popolnoma obvlada ruščino, francoščino, nemščino, precej dobro tudi že angleščino. Obožuje glasbo in slikarstvo ter obilo čila in pozna vsa novejša dela dobrih evropskih pisateljev. Njeni lasje so črni ko smola, izredno. žive zelenkasto-sive oči zakrivajo dolge trepalnice. Njen obraz je zagorel o-rja v in si ga v filmu le lahno šminka.
Pred leti so mnogo pisali o Polinih ljubezenskih pustolovščinah. Njen prvi mož je bil grof Evgeu Dombski, toda ž njim je živela le poldrugo leto. Ker ji ni dovolil, da bi nastopala na odru hi v študiju, je Pola neke noči skrivoma pobegnila z gradu Sashoviece v Berlin.
Ko je Chaplin potoval po Evropi, je prišel tudi v Berlin, kjer se je seznanil s Polo Negri. Umetnika sta se dotlej poznala le s filma. Pola. ki še ni znala angleški, je slovitega komika nagovorila z besedami: »The 1 it 11 e jazz-boy Charlie.« Hoieč ji vrniti kompliment, se je Chaplin obrnil na svoje prijatelje, češ, kako bi se reklo nemški; »Jaz vas obožujem!« Povedali so mu, da mora reči frazo, ki bi se doslovno prevedena glasila nekako tako-le: »Mislim, da ste ■kakor kes sira...« Seveda so se vsi smejali.
Ko se je Pola nastanila v Hollywoo-du, ni tam razen Lubitscha in nekaterih berlinskih prijateljev poznala nikogar. Imela pa je v Charlieju Cliaplinu vernega in zvestega tovariša. Veliki klovn se je bil zaljubil... Pola mu jc ljubezen vračala, ali zdi se. da bolj z umom kot s srcem. Videvali so ju, ko sta se preoblečena (Charlie z brki in brado in črnimi očali) šetala v Ltma-Parku, v Magie-Cityju v okolici Hollywooda, v San ti Monici. Toda prišel je dan, ko je genijeva naivnost Poli presedla. To je bilo takrat, ko ie v »Zabranjenem paradižu« nastopala z Rodom la Roc-quom. Ali je v resnici kaj čutila za vitkega, mladega, moško lepega igralca? Ali se je ž nijm zgolj vživljala v svojo vlogo? Dejstvo je, da je ves čas snemanja hodila z Rocqnom — nesrečni Charlie pa je zopet tugoval na ruševi-
nah idile, v katero je bil verjel le on
sam.
Flirt med Polo in Rodom se je končal skoro ob tistem času, ko je bil dovršen film...
In- potem ie Pola našla svoj idol. Popolno nasprotje Chaplinu, najlepši med najlepšimi, šejk par excellence, vtele-šen ženski ideal, prelesten plesalec, virtuoz v ljubezni — tak je bi! Rodolfo Valentino, ki se je baš takrat ločil od Naitaše Rambove. Pola in Rodolfo sta se našla ...
Ali zapisano je. da so bogovi nevoščljivi popolni sreči. Valentino je legel iti čez .ha dni ie umrl Pola se ni dala utolažiti. K pogrebu je prišla v žalnem. V svoji vzvišeni tugi je spominjala na Izadoro Duncanovo, ko je pred vojno izgubila svojo deco.
Toda zapisano je tudi. da čas ozdravi vse. Lani se je Pola v Parizu poročila s knezem Mdivanijem.
Pola v filmu in gledališču
Pola, ki je izredno naobražena dama — njena knjižnica je polna najboljših del svetovne literature —, je tudi nežno čuteča pesnica in je napisala nekaj globokih misli o umetnosti, gledališču in filmu. Naj nekatere objavimo.
Ne silimo nikdar svetohlinske sramežljivosti v umetnost. Ne iščimo v fil-rnii morale nego Lepoto.
Moški ne sme toliko zakriti svojega duha, da bi se zdel bedak, žena ne sme toliko zakriti svojega telesa, da bi izgubilo vso človeško obliko. Moralnejše je zastirati nekatera razbrzdana nag-nenja moža kakor zastirati nekatere dele ženskega telesa.
Resnica, najvišji smoter človeških stremljenj, je poosebljena v boginji, ki kaže svojim vernikom... ono, kar cenzura prepoveduje.
Veliki slikarji so žensko drzno slekli in njihove slike so v muzejih razstav, Ijene občudovanju občinstva.
V	filmu pa so veljavni posebni zakoni za sramežljivost.
V	nekaterih državah cenzura ne dovoljuje, da bi poljub trajal nad tri sekunde. V nekaterih slikah traja že tri stoletja.
Teater in film se izključujeta. Izjeme, potrjujejo pravilo. Sleherna umetnost rodi genije. Leonardo da Vinci je b slikar, kipar, arhitekt, fizik, inženjer in pisatelj.	f
Težko je ne imeti se za Leonairda.

Br.
Mračne skrivnosti starega Egipta
Starinoslovci, ki so po ogromnem uspehu lorda Carnarvona prenesli to» rišče svojega raziskavanja iz Doline kraljev v pokrajino piramid pri Gizehu, se vesele novega odkritja, ki je zopet žarek v temo davnega Egipta. V sose« ščini Keopsove piramide se jim je po dolgem iskanju obilo poplačal trud z odkritjem grobnice egiptske kraljice 1 Iotep=Hercs, matere velikega faraona Keopsa, ustanovitelja četrte dinastije. Začetek te dinastije gre nekako v tret» je tisočletje pr. Kr. našega štetja. Najdba sama, kakor je pomembna in polna dragocenih arheoloških novosti, pa je učenjake deloma hudo razočarala.
V peščeni in skaloviti planoti pri vasi Gizeh so po nekajmesečnem iskanju naleteli na znake, iz katerih se je dalo sklepati, da gre za doslej neznano in nedotaknjeno grobnico kake visoke osebe. Delo je bilo silno otežkočeno, ker je bilo treba z velikim naporom razrušiti trden zid, ki je zakrival v globini 34 metrov vhod v kraljevsko pokoj išče. Prvo iznenadenje je čakalo raziskovalce, ko so videli, da je grob» niča sama nenavadno majhna, dasi skrbno in nad vse solidno izdelana, ka» kor vse kraljevske grobnice egiptskih vladarjev. V sistemu hodnikov je bila opaziti skrb, da ne bi nihče mogel pro» dreti do mumije, toliko je bilo slepih in zopet skrbno zazidanih rovov.
Na vnanjih stebrih je bilo v izbrano lepih hieroglifih napisano, da v tem »bivališču večnosti« počiva »kraljevska soproga gospoda dvojne krone, dojenč» ka resnice, mati velikega kralja Severa in Juga, v vseh stvareh izvedenega Keopsa, — naj živi v zdravju in moči — in hči boga, ki je oplodil naročje njene matere, kraljica Hotep»Heres«. Po tem ceremonijelnem naštevanju vseh visokih naslovov je bilo za egip» tologe jasno, kako velika epoha egipt« ske zgodovine stopa na beli dan po 50001etnem presledku.
Kraljica Hotep»Heres je bila posled» nja potomka tretje dinastije faraonov in si je izbrala za soproga junaka Sneferna. poveljnika egiptskih vojnih sil. Že v življenju češčena kot svetnica, je s svo« jim soprogom rodila velikega gradite» Ija faraona Keopsa ki je bil prvi moški vladar iz lože četrte dinastije. Tem bolj je bilo nerazumljivo, da je bila tej vc»
lepomembni kraljici odločena prostor» ninsko tako majhna grobnica, dasi se v ostalem v ničemer ne razločuje od dru» gih kraljevskih grobišč.
Komisija je z veseljem ugotovila, da so pečati pokopališke uprave celi in nedotaknjeni, da jc vhod nepoškodo» van in da 5000 let nihče ni prestopil praga prekogrobnega svetišča. V notra» njosti so učenjaki naleteli na isto kra» ljevsko opremo, kakor v drugih grob» nicah: umetniško izdelano krsto iz ala» bastra, pozlačeno in z dragimi kamni okrašeno nosilnico in posteljo, mnogo zlatih čaš, stekleničic s parfemi in lonč» kov z dišečimi mazili, dva niza po 10 zlatih zapestnic in druge potrebščine odličnih dam. Poleg tega razna živila: vrči s pivom, kosi mesa in kruha, jajca, datlji, orehi itd. Sila čudno pa se je zdelo, da zlati baldahin, ki spada med insignije kraljevske hiše, ni bil razpet nad krsto, amnak položen le deloma nanjo, deloma pa skrbno zložen ob ste» ni. Učenjaki so si tolmačili to okolišči» no, češ da je prostor pač prenizek, da bi se bil baldahin lahko razprostrl, ven« dar se ni nikomur zdela ta razlatfa ver« jetna.
Ko pa so odkrili pokrov krste, jih je čakalo še večje presenečenje. Krsta je bila popolnoma prazna. Niti sledu o običajnih dveh notranjih krstah, niti sledu o truplu umrle kraljice in svetni« ce. Grob je bil nedotaknjen. Vse je pričalo, da ga niso oropali, kakor ne» broj drugih. Toda zagonetka se ni da« la razrešiti. Kdo pokoplje prazno krsto in zakaj? Kje je truplo? Vprašanje je tem bolj zanimivo, ker so učenjaki po skrbnem preiskovanju našli v steni majhno vdolbino z drugo, manjšo kr» sto, ki je vsebovala drob kraljice v konservirajoči tekočini.
Tajinstvene okoliščine v grobišču velike kraljice so spravile učenjake po» polnoma iz sebe. Zagonetko je rešil francoski egiptolog dr. Mardru, ki je skrivnost zelo verjetno raztolmačil z lepo fantazijo in velikim poznavanjem staroegiptskega življenja. Učenjak pri» poveduie o tem sledeče:
Po smrti svojega soproga faraona Sneferna in za vlade svoiega sina Keop« sa si je kraljica Hotep»Heres zgradila mavzolej v Luksoru in je po šegi fara« onov dnevno obiskovala svoje posmrt«
no bivališče. Vdihovala je svojemu ki« pu in po stenah napisanemu imenu svojo dušo, da bi po telesni smrti, ki so jo Egipčani pojmovali samo kot izpre« membo življenskih prilik, živela v grob« niči dalje svoje življenje in čakala \stajenja. Pred vsakim obiskom se je kraljica očistila s posvečeno vodo in veliki duhovniki so jo med petjem Izi« dinih litanij pokadili z dišavami ter mazilili s čarobnimi tekočinami. Tako je kraljica dočakala poslednji dan svo« jega življenja, ko se je njena duša ze« dinila z vesoljstvom in se vrnila k «Očetu vseh stvari». Sin Keops jc mrtvi materi gotovo preskrbel veliča« sten pogreb in ves narod je žaloval za svetnico Hotep«Heres, katere ime po« meni «v nji počiva bog». Pokopana je bila v grobnici, ki si jo je zgradila. Fa« raon pa je v tem času gradil svoje po« smrtno bivališče, Veliko piramido, imenovano «blišč obzorja».
Tedaj si je izprosil načelnik uprave kraljevega pokojišča avdijenco pri fa» raonu ter ga po sedmih globokih po« klonih in sedmih nagovorih z vsemi vi« sokimi naslovi naprosil, da dovoli pre«
KIP KEFRENA, KEOPSOVEGA SINA
BOGINJA ISIS, ZAŠČITNICA MUMIJ
nos trupla kraljice»svetnice v posebno grobnico v Gizeh.
«Moj gospod, luč človeštva, oko božje in hranitelj naroda je za svojo stavbo vzel toliko delavcev, da je stra» ža na pokojišču njegove presvete ma» tere nezadostna in jaz, pes garjavi in upravitelj nekropole, se bojim, da se
bogoskrunske roke prokletstva vred» nih razbojnikov ne lotijo groba svetni» ce. Dovoli mi, da jo prenesem začasno v poseben grob blizu tvojega novega doma,» je govoril upravitelj.
«Pojdi v miru, zvesti hlapec, in ukrc» ni vse potrebno, da ne bo vznemirjena
OBRED ODPIRANJA MUMIJI NIH UST K STAREM EGIPTU
ČIŠČENJE KRALJICE (spredaj bog Horus, zadaj bog Thot),
telesna ostalina kraljice in matere moje!»
Upravitelj je šel in je jadrno izpol» nil ukaz faraona. Vzel je od vodstva stavbe delavcev in mojstrov ter v na» glici napravil novo grobnico za njo, ki «v njej počiva bog». Postopal je po* sebno previdno pri gradb.i vhoda. Opre» mil ga je iz previdnosti s cclim labi» rintom hodnikov in ga zatrpal s tež» kim pokrovom ogromnih skal, zvezanih v živ zid nenavadne debelosti. Nato jc po prenosu ostankov kraljice neusmi» ijeno pomoril vse težake, mojstre in pogrebce, da je očuval grozno skriv» nost, ki bi bila lahko prišla na prejas» no uhvy .najmogočnejšega faraona. Skrivnost, od katere je bilo vodvisno življenje nesrečnega upravitelja: V no» vem grobu ni bilo trupla kraljice, sa» mo njen drob je utegnil rešiti in ga prenesti.
Upravitelj je bil namreč nekega ju» tra odkril grozen zločin Grobnica, ki si jo je določila kral jiea»mati in ki jo je bila že sprejela v svoje temno za» vetje, je bila oropana vseh dragoceno» sti, kraljičini kipi razbiti in imena s stene izdolbena s kladivom in dletom. Poleg vseh drugih dragocenosti je iz» ginila najdražja vsebina groba, kralji» čina mumija. Bcduini iz puščave, od»
puščeni najemniki ali podobna sodrga je položila svojo zločinsko roko na presveto mumijo ter jo, boječ se njene tajinstvene moči vzela s seboj obenem z oropanimi dragocenostmi. Prišedši v varno zavetje, si je tolpa razdelila bo» gati kraljevski plen, mumijo pa razdro» bila na sto kosov in jih raztresla po puščavi, da se očuva njenih zlih moči.
Zvesti sluga je poklical par delav» cev, da so zapahnili grob in odstranili vidne sledove bogoskrunstva. Trepeta« je so storili to, želeč. da bi to delo tra» jalo ve.čno Vedeli so, da samo toliko časa še gledajo luč solnca, dokler tra» ja delo, nakar bodo žrtve skrivnosti, ki jo vedo in ne smejo vedeti Nato je vrli služabnik izvršil «prenos telesa», čigar oskrunjeni ostanki so se med tem že belili na žgočem pesku puščave V tihi noči, čuvajoč tainost. ki so jo po» nesle v grob hekatombe delavcev, je prenesel prazno krsto v novo pokoiišče.
Tako ie vrli upravitelj skril skriv» nost, ki bi ga bila lahko spravila na kolec; tako dobro io je skril da ie prišla na dan šele po 5000 letih ko so «demoni z otokov preko moria» prišli ter s svojo rafinirano zlobo razkrinkali tajno upraviteljeve prevare in čudne kraljičine grobnice.
'Anton_ Kristan
še o Ameriki
1. Znanstveno delo — podlaga ameriškega napredka
Našii trčeni ljudje skomigajo z rameni, kadar se govori o ameriški znanosii in o ameriških znanstvenih zavodih oz. o ameriških znanstvenikih. Človek dobi vtisk, da se naš znanstveni svet premalo briga za povojno Ameriko in da pozablja, da gre Amerika z neverjetno naglico naprej v vsakem pogledu. V Zedinjenih državah ameriških ima n. pr. vsaka 48 držav po eno državno vseučilišče. Vsako leto se otvori še kako novo. V Jugoslaviji smatrajo, da je koristno in za državo prepotrebno. čc se zapre kaka fakulteta, dasi imamo samo tri popolna vseučilišča ter po eno fakulteto v Skoplju in v Subntici. V Ameriki pa so n. pr. samo ! 1925. otvo-rili tri nova vsenčiršča Koncem tega leta je bilo v Ameriki 1162 registriranih univerz, kolegijev in strokovnih šol vscueiliške vrednosti, od teh pa je
smelo le 145 vseučilišč podeljevati doktorske naslove. Danes se na ameriških, v to upravičenih vseučiliščih sila težko dobi doktorski naslov: pred vojno je bilo to v primeri s sedanjim stanjem prav lahko.
In ameriška vseučilišča imajo povsem drugačne dotacije in proračune nego naša. L. 1921. je bilo 320 vseučilišč, ki so imela vsaka zase več kot en milijon dolarjev ustanovnega kapitala, koncem 1. 1922. pa so imela takrat obstoječa vseučilišča sktrpno 1 milijardo šest sto milijonov dolarjev temeljnega kapitala.
Herbert Hoover, državni tajnik trgovine in bodoči kandidat za prezidenta Zedinjenih držav ameriških je v svojem govoru v družbi «Signa Ksi» v Fi ladclîiji povdaril:
«Kot narod smo radi podpirali vedo. Prav mnogo smo prispevali k primeni fizike, mehanike, biologije in kemije in svetu smo tudi dali prispevke v pri-menjenem narodnem gospodarstvu in v socijologiji. Trgovina in industrija sta razumela pravo ceno primene znanstvenih rezultatov. Da čim bolj podpremo znanstveno raziskavanje, imamo številne industrijske laboratorije ki jih je že več kot 500. In vsak mesec se ustanovi še kakšen. Federalne in državne vlade podpirajo velike laboratorije,' poizkusne postaje, ki se ba-vijo s problemi industrije in poljedelstva, in ki so odličen pripomoček v našem gigantskem razvoju. Uspehi so izvrstni. Nove iznajdbe, pobo'jSanje dela, velike prihranke povzročajoče izpopolnitve strojev, razvoj poljedelstva in poboljšanje narodnega zdravja neprestano pocenjujejo pridelke, zvišujejo življenski standard in nam omogočajo, da se držimo na tujih tržiščih. Tudi podaljšujejo življenje ljudem in omejujejo trpljenje delavcev. Vsi ti laboratoriji so za aplikacijo znanosti. — ne za čisto znanstveno raziskavanje. "»'endar sirovi materija! za te laboratorije dajejo naši učenjaki in raziskovalci, zaradi znanosti same, ki delujejo le na vseučiliščih in na znanstvenih zavodih.
V vladni, narodni in lokalni industriji dajemo letno najbrže do 200 milijonov dolarjev za to, da se skušajo razna znanstvena dognanja izvesti v praksi. Mislim, da je pri tam delu uslužbenih skoro 30.000 ljudi.
Temeljna razlika je med ljudmi, ki delujejo v obeli znanstvenih smereh. Ljudje čiste znanosti preiskujejo meje spoznanja in morajo delati to ne glede na to, ali se bo moglo kaj praktično uporabiti, ali ne. Oni, ki se pečajo z delom v aplicirani znanosti, so se že zdavnaj prepričali, da se vse to iskanje tudi praktično izplača in da prinaša lepe dobičke. Seveda poteka finančni dobiček redko kedaj iz čiste znanosti, vendar njeni končni rezultati vzdržujejo našo civilizacijo in so upanje v bodočnost.
Cisto znanost smo podpirali iz trojnih virov: Najpopraj je ostali svet prevzemal za nas težo te rjaloge, potem so jo naše univerze izvrševale kot postranski produkt pri vzgoji in končno so naši dobrotniki ob raznih priložnostih ustanovili po kak Smithenianski, Carnegijev ali Rockeîe'lîrjev zavod. Vendar je vsega, kar mi damo na čisto
znanost manj kol 10 milijonov dolarjev na leto, itn z njo in okoli nje se bavi le kakih 4000 ljudi, od katerih mnogi dele svoj čas med učenje oziroma poučevanje in iskanje ... Vendar so ti možje čiste znanosti najdragocenejša lastnina naše domovine; njihovo profesorsko delovanje pač reducira njih produktivnost, ki bi jo mogli in imeli dajati narodu, vendar to ni njihova krivda, ampak narodova, ker ne da njim in njihovim zavodom zadostne podpore. Ni cene, s katero bi mogli plačati te ljudi, ki imajo duševno originalnost, da znajo voditi znanstvene misli vedno dalje in dalje. Ali učenjaki se ne brigajo za kakšno ceno. Potrebujejo le sredstva, da lahko žive in delujejo: Ni ga, ki bi mogel oceniti vrednost, ki jo imajo za svet raziskovalci: Faradaj, Pasteur ali Milikan. Vse ogromne vloge naših bank niso v skladu z vrednostjo, ki so jo ti možje dali blagru sveta. Nekatera znanstvena spoznanja v preteklosti so bila plod genija, ki se je bojeval z revščino. Revščina pa ne prispeva jasnosti misli in ■ne daje laboratornih potreb. Znanstveni rezultati so bili silnejši, ko se je pojavil novi kontinent. Današnja znanstvena odkritja se morajo graditi iz ogromnega temelja znanstvenega spoznanja in izborne znainstvene ureditve. Zadrževana so tam, kjer ni dovolj sredstev. Dan genija v kozolcu je za nami, če je kedaj obstojal. Znanstveni napredek je danes proces zbiranja. Kakor bilka počasi raste, tako se zbira dejstvo za dejstvom, dokler se nekega dns ne razcvetejo v odkritje, v raz-svetijuijočo hipotezo, v veliko vsesploš-nost! Ta, ki izreče hipotezo, ki izvrši novo odkritje ali ga označi s splošnim stavkom, je res genij, vendar je njegov uspeh posledica truda in napora tiso-čev pred njim... Imamo genije v znamstvu; najljubši so nam med sodržavljani. Toda mi jih ne moremo odkrivati, lahko jim le damo priliko, da delajo.
In čim bolj tako razmišljate, tem bolj vidite, da se na tleh čiste znanosti najdejo vsi početki moderni industrije in trgovine. Vsa naša civilizacija in naše velike populacijske celote so zgrajene na znanstvenih odkritjih ... Blagor države se je pri tem silno razmnožil — bolj nego fondi, ki smo jih v ta namen ustanovili. In fondi, ki jih narod danes upravlja za znanost, so malenkost, če jih primerjamo z ogroim-
mirni dohodki, ki jih samo ena iznajdba položi v naše roke. Dajemo mnogo več na kosme tiko nego na to, da bi vzdrževali vire našega bodočega napredka ...» Tako Hoover.
In Herbert Hoover je dal pobudo, da se jc zbral narodni fond, iz katerega naj se letno dotirajo raziskava >.,a v čisti vedi z 2 milijoni dolarjev. Nameravajo pa, oa bi se ta fond nabral do take višine, da bi dohodki bili enaki onim, ki jih daije narod za aplicirano znam ost.
V Ameriki razlikujejo prav točno in s povdarkom čisto znanost in aplicirano. Poudariti pa je. da imajo že prav mogočno čisto znanost, kajti znanstvena dela Milikkama, Stminerja, Cham-borsa in drugih so ogromne važnosti. Vendar je še aplicirana veda v premoči, kar bomo razumeli, če poznamo praktični duh Američanov in pa silni gospodarski razvoj, ki si jc vse podjarmil. .	1
Vsak ameriški znanstvenik je šel skozi praktično šolo življenja: botanik Lloyd dela poleg svoije vseučiliške profesure za kaučukovo družbo, prof. Kraus. dela za zapadne sadjarske pilamtažnike in je profesor aplicirane botanike na chicaški univerzi; kemik Arlsberg je ravnatelj narodnega živilskega preizkuševališča v Ka iforniii itd.
Sredstva .za znanost se zbirajo v Ameriki ob vsaki priložnosti. Posamezne upiverze so ustanovili bogataši in po njih se tudi imenujejo, tako John Hopkins, Mc Gill, Harward in dr. Le-land Stamfordovo univerzo sta zgradila zakonska Stanford v spornim svojega 161etnega<sinka, ki je nagioma umrl. To so bili veliki bogatini. Pa tudi manjši kapitalisti se radi udejstvujejo v tem. In ker ne morejo ustanoviti celih vseučilišč, prispevajo za zgradbe po-sameznih oddelkov. Pri državni kalifornijski uiniverzi v Berkeley, ki je največja ameriška univerza (obiskuje jo do 35.000 dijakov), je nad 22 poslopij, ki so jih sezidali v razme znanstvene namene manjši bogataši. — In zbirke med ljudstvom tudi prav veliko prinese. Univerza Yale je zbrala Iaini v desetih • tedni h (od 15. aprila 1927 do 10. junija 1927) 5 in pol milijonov dolarjev v svoj dvajsetimilijonski vseuči-liski fond, ki je 18. junija 1927 že dosegel svoto 15 milijonov dolarjev.
Večje univerze si zamenjujejo profesorje med seboj. V tem oziru uspešno dela «Rockefellerjev General Edu-
cation Board». Zamenjujejo se le mladi in energični kandidati. Razpisi Car-negijevega zavoda so značilni v tem pogledu.
Zaradi čim širšega obzorja pošiljajo Američani svoje učenjake v svet: v Mehiko, v Severno Afriko, v Sudan, v Kongo, v Centralno Afriko itd. Paro-plovne družbe dajejo velike ugodnosti takim ekspedicijam, prav tako železnice. Odpošiljatelji pa jih precej mastno dotirajo «za na pot».
Tudi pri nas sta znani dve ameriški instituciji, ki prav znatno vplivata na razvoj znanosti v Ameriki kot drugod. To sta: «General Education Board», ki jo je 1. 1903 ustanovil John F. Rocke-feller st. ter «International Education Board», ki jo je 20 let pozneje (1. 1923) uredil John D. Rockefeller ml. poda-rivši 20 milijonov dolarjev, katerih obresti naj se uporabljajo za studijske štipendije. Prva deluje le po U.S.A., druga pa po vsem svetu, tudi pri nas, v Bolgariji, na Cešketn itd.
V 1. 1925/26 je imelo 88 oseb štipendije iz teh ustanov; tudi 4 Jugosloveni, od katerih sta 2 študirala v Ameriki, dva pa v Nemčiji.
Namen obeh institucij pa je: podpora za napredovanje čiste znanosti, namreč matematike, kemije, fizike, biologije, astronomije in geologije ter pospeševanje poljedelskih poskusov in izobrazbe.
Med ameriškimi vseučilišči — tako čitam zadnje tedne — je nastalo plemenito tekmovanje: druga hoče drugo prekositi po številu poslušalcev, poslopij in knjig v bibliotekah. Zlasti glede poslednjih. Seveda je tu nastalo hudo vprašanje: kako dognati, kdo ima več knjig, saj dnevno prihajajo celi zaboji. Ali naj se tehtajo in se potem konsta-tira: Univerza A ima 10.000 ton knjig, univerza B — 15.000 ton. To ne gre. Zato so baje sklenili, da jih bodo merili na milje, in rekli: vseučilišče X itna 30 milj knjig, Y pa že 34 milj itd. itd. V vsem je in hoče biti rekord.
če ne tvegaš, ne uspeš!
Proî. Junkers o poletu letala «Bremen» iz Evrope v Ameriko
Najvažnejši letošnji dan za razvoj letalstva, je nedvomno petek, dne 13. aprila, ko je nemški aeroplan D 1231 priletel z Irske in dosegel ameriško celino na Qreenly Islandu med Labradorjem in Novo Fundlandijo. Polet primerjajo v mnogih ozirih lanskemu činu Charlesa Lindbergha, dasi je to seveda pretirano. Litidberghov polet iz Amerike v Evropo je bil čin poguma in zanosa, nemški polet iz Evrope v Ameriko pa je plod smotrenosti in vztrajnosti. Na tem mestu ne bomo razpravljali o samem poletu, objavljamo pa mnenje, ki ga je izrekel o prekooceanskih poletih graditelj zmagovitega letala D 1231 prof. Junkers.
veštvo še vedno prenizko ceni. Kamorkoli pogledamo v življenje, povsod vidimo, da se borita med seboj dva tipa:
tip naprednega in tip starokopitnega človeka.
Konservativec skuša živeti čim udobnejše in brez rizika. Čuva se potresnih doživljajev in če le more, se zadovolji z mirno uradniško karijero. Temu tipu nasproten pojav je človek, ki stremi vedno naprej, postavlja često svoje življenje na eno samo karto — skratka človek, ki žrtvuje vse, da lahko vse doseže. Ljudje te vrste so pravcati novotarci in prekucuhi in oni rešu-
ZMAGOV1TO L V, zgornjem
Poleti čez Ocean niso zgolj športne pustolovščine...
— Krivično je — meni prof. Junkers — presojati transatlantske polete kot pustolovske podvige. Odločno zanikam, da bi bili to samomorilni poskusi. Smatram jih namreč za dejanja, katera člo-
ALO «BREMEN» i pilot Koehl
jejo nova vprašanja, ker kažejo z vzpodbudnim delom veliko pot v bodočnost.
Oba tipa sta življenju potrebna
in se medsebojno ■ izpopolnjujeta. Oba pomagata ustvarjati napetost, pritisk naprej, a tudi zadrževati tok dogodkov,
kar je potrebno za normalen razvoj zdravih življenskiii manifestacij. Oba tipa torej podpirata razvoj človeštva.
Vsak riziko ima svojo ceno
že zavoljo tega, ker ga sproži duševna sila, ki tirja od tistega, ki daje pobudo, jamstvo, da svoj podvig izvede. Seveda pa je hkrati vsako riskantno podjetje podvrženo kritiki in baš zgodovina uči, da čas razveljavi ali predrugači marsi-kakšno sodbo, ki so jo ljudje prenaglo izrekli.
Prenesimo vse to v tehnično stroko. Videli bomo, da sloni zgodovina tehniškega razvoja samo na nizu poizkusov z nepolnimi sredstvi. Spomnimo se, s kakšnimi ladjami sta plula po morju Kolumb .in Magelhaens. S kakšnimi težavami se je borila železnica, kakšne zapreke je moral premagati avtomobil! Življenje bistri človeka. Iz butca napravi pronicavega spoznavalca, mučenika ideje in iznajditelja.
Razvoj letalstva je zahteval žrtve, kakor vsi slični novotarski pojavi v zgodovini. Nikdar ne bi bila Lindbergh in Koehl premagala Oceana, če ne bi bila postavila
življenja na kocko.
Riziko je torej nujno potreben povsod, kjer gre za resnični napredek. Kaj pomeni propast posameznika v tem boju za dobrine splošnosti? Življenje enega samega človeka ima v tem pogledu prav pičlo ceno — zgodovina na izpričuje, da so dosegli velike cilje samo tisti, ki so bili pripravljeni na velike žrtve.
Čeprav sodim tako o teh stvareh, ne morem obsojati nikogar, ki je propadel pri poskusu, da bi preletel Ocean. Obsodba letalca, ki se poda na pot. je prav tako neumestna kakor obs^ba turista, avtomobilista, jockeya, tnoto-ciklista in kolesarja; kajti življenje vsakega izmed teh je končno prav tako kakor življenje letalca izpostavljeno nevarnostim in poginu.
Bodimo torej pravični
in ne presojajmo transoceanskih poletov tako tesnosrčno! Brez smelosti in vztrajnosti se ne doseže nobena zmaga. Delali bi Koehlu krivico, če bi podcenjevali praktično vrednost njegovega podjetja. Ze graditelj letala je stal pred težkimi nalogami in problemi, moral je
preizkusiti tisoč stvari, da je lahko ustvaril pogoje za rekordni polet, ki sta ga dosegla Jurkersovi letali lani in ponavljam, da zahteva
velik uspeh vedno velike priprave!
Culo se je dosti nasvetov, naj bi aero-navti s transoceanskimi poleti počakali, dokler ne bo tehnika izgotovila tako popolnega stroja, ki bo lahko kljuboval vsem nezgodam. Ti nasveti so smešni. Šele izkušnja izuči človeka. Vedno pa je bilo, je in ostane tako, da ni nikoli tehnika premostila prehoda k riziku, kajti riziko je nekaj, kar je
bistveno človeško in česar tehnika sploh ne more obvladati.
Tudi v ladijskem prometu niso takoj iznašli parnika na vijak ali celo na dva vijaka. Takisto ni železnica v prvem času razpolagala z lokomotivo na vročo paro. Sredstvo, orodje je vedno samo pripomoček podrejenega povelja in ostaja vedno daleč za ciljem, kajti baš
napetost med njim in med ciljem ustvarja napredek.
Riziko pa je vedno večji navidez kakor pa v resnici. Glede na transocean-ske polete moram reči, da tiči bistvo rizika še vedno v vremenskih razmerah. In rešitev tega problema zavisi vedno od letalca in od meteorologov. Kar pa se tiče razmerja med aeropla-ni in hidroplani, moram zopet povdariti, da se mi vidi za transoceanske polete aeroplan prikladnejši kakor vodno letalo. Njegova tehnika je popolnejša / Dokler zavise transoceanski poleti od dobro delujočih motorjev, je rezerva goriva najvažnejši problem, ki ga je treba imeta vedno pred očmi, če se rešuje vprašanje poletov na velike razdalje.
Govorilo se je tudi o tem, da bi bilo mogoče sčasoma skonstruirati letalo, ki se bo lahko v poljubni obliki in ob vsakem času spustilo na vodo. S tem naziranjem se jaz ne strinjam. Ni izključeno. da se bodo taka letala kdaj gradila, praktičnih izgledov zanje pa še ne vidim.
Na koncu je prof. Junkers povdarjal, da je opreznost pri prekooceanskih poletih celo važna in potrebna in da bi bilo zaradi tega dobro, da bi se letalci, preden nastopijo dolge in opasne vožnje. posvetovali s strokovnjaki, ki se razumejo na vremenske izpremembe,
\
Camille flarnmarîon
odgovor o najveC]iii '5hrivno$tin
Vračal sem se z Dowera v Calais v družbi prijatelja Desfontainesa, avtorja pesmi »Eros«. Morje je bilo mirno kakor jezero; nad glavami se je modrilo višnjevo nebo, ki je bilo le tu in tam posuto z drobnimi oblački. Ko sva se izprehajala sem in tja po ladjinem krovu in govorila o vedi in o modroslovju, so se črtali na obzorju obrisi mesta in morskega obrežja. Nenadoma je prijatelj prekinil najii pomenek in je dostavil, kakor da bi odgovarjal lastnim mislim :
»Oh, ta Calais, — nisem ga videl že od tistega časa, ko sem bil zapustil strica. Spomin nanj mi je dvakrat drag ..«
»Zares,« sem odvrnil, »niste mi še povedali obljubljene prigodbe iz Calai-sa, kijočešče omenite. Dejal bi, da nimate samo mudroslovnih spominov,« sem pristavil, opazujoč njegove vlažne oči.
. _ »Da, veže me dvakrat dragi spomin,« je dejal, »na strica z njegovo teorijo o stvarjenju sveta in na njo, ki je zavladala v mojem srcu.«
»Dobro,« sem rekel, »imava še pol ure časa Ali ne bi bilo lepo, če bi mi zdaj pripovedovali in si tako obujali spomine, jaz pa bi vas poslušal?«
Sedla sva na krovu parnika, ki je jadrno oral brazde po morski gladini. Prijatelj je pričel pripovedovati:
»Prigodba, ki vam jo nameravam povedati, se je zgodila že zdavnaj, zakaj čas naglo hiti. Bil ie nocojšnjemu podoben večer; nekaj nemirnega in električnega je bilo v njem. Moja lepotica je nekako premotila svoje preveč pazljive stariše in je prišla čez noč v Calais. Morda se ne bi smel udaiati mikavnosti njene lepote in ji vzbujati sanj, ki so nasičevale dekličino prevročo mladost. Ko pa sva se bila ločila v Londonu, sem čutil globoko v srcu tako skelečo bolest da sem vedel: najino slovo ni moglo biti trajno; med nie-no drobno ročico in vsem mojim bitjem
se je zavozljala vez, ki je nisem mogel več prekiniti.
Cez počitnice sem bival stalno v Calaisu. Njen nenadni prihod nikakor ni presenetil mojih skritih misli, ki so se od ure ločitve nenehoma, dejal bi, s posredstvom neke skrivnostne sile, srečavale z njenimi mislimi in vzdihi, Morda je bila sugestija, porečete? Kdo ve?!
O, ve pravljične noči! Zakaj minevate tako naglo? Zakaj zapuščate v nas več otožnosti kakor sreče? Zakaj ostane naša neskončno vznemirjena duša nenasičena in zakaj čutimo globoko praznino, kadar so ure razkošja minile kakor blisk!«
Desfontaines je uprl oči na morje. Videlo se je, kakor da bi se bil vglobil v samogovor.
»Koliko rahločutja!« sem vzkliknil in položil roko na njegovo ramo. »Takoj se vam pozna, da ste pesnik.«
»Naslednje jutro sem opazoval s svetilnika ladjo, ki je hitela s tem dragim bitjem nazai v naročje rodbine. V veži tega svetilnika pa sem se srečal s stricem, uglednim grofom de Boe, ki sem odšel od njega pred dvema dnevoma pod pretvezo, da pojdem v Pariz. Stric je prispel na svetilnik, da bi preizkusil moč svojega novega daljnogleda. Nikdar dotlej še nisem prevaril njegove očetovske ljubezni; lahko si tedaj mislite, kako sram me je bilo ob tem sre-čanui. Imel sem občutek, kakor da sem padel v past. Stric je dobro vedel, da sem včasi bival v paviljonu, ki leži pre-cej.daleč od njegove hiše, v bližini stare palače vojvode de Guise. Cemu sem mu tedaj čisto po nepotrebnem natvezil potovanje v Pariz?«
Ko je opazil mojo zadrego, ki je bila prenagla, da bi jo bil mogel utajiti, je pristavil smehljaje:
»Zaljubljen si, moj dragi nečak; nimam nič proti temu, zakai ni je resnice razen te ...«
»Oh, stric,« sem vzkliknil, vesel, da sem mogel prekiniti mučni molk. In objel sem ga okoli vratu in poljubil na obraz.
»Srečen si, toda po videzu sodim, da si utrujen. Ali ne bi stopil z menoj na yrh in preizkusil daljnogled?«
Šla sva. Sicer pa se mi zdi, da še vam nisem predstavil svojega strica.
Tisto leto sem stopil v trideseto leto, dočim je stric grof de Boe dovršil že petdeseto. Ta razlika naju je ločila in družila hkrati. Oba sva imela skoraj enake simpatije, oba sva se strastno bavila z enakimi proučevanji; moj duh je hodil po istih znanstvenih poteh kot njegov. Dobršna razlika v letih je dajala stricu neko nravno avtoriteto. V resnici nisva bila niti prava sorodnika, ker se je bil grof de Boe poročil z eno izmed mojih tet, vdovo po mojem pravem stricu; toda dobričina je obljubil že prve dni, da bo sprejel čast mojega strica in da bo videl v meni svojega nečaka.
Njegovo stanovanje je bilo pravi pravcati muzej. V starem, zelo prostranem stolpu so bile prve sobe. V pritličju je bila dvorana, vsa napolnjena s čudovitimi okameninami iz drugogor-ne dobe, s starinami, ki so jih izkopali v Calaisu in v Boulogni ter z tiagače-nimi tropičnimi živalmi. V prvem nadstropju je bil salon z obednico, podobno malemu parku; v tretji dvorani pa knjižnica s tri ali štiri tisoč knjig. Najvišje je stala zvezdarnica, odkoder si videl vse mesto tja do morja. Stric se je mnogo bavil z zvezdoznanstvom. Uspelo mu je, da je s teleskopom razkril nekatere važne pojave v vsemiru. Cesto sva se razgovarjala o vzvišenih prirodoslovnih vprašanjih in najini po-menki so bili bolj zaupni in presrčni, nego če bi bila oba enako stara. Od smrti svoje žene. torej že kakih 10 let, je živel popolnoma sam in je v Calaisu slovel kot »puščavnik s stolpa«. Bil je sila dobrosrčen mož, z malimi izjemami prizanesljiv nasproti vsem človeškim slabostim; njegova vzvišena in odkritosrčna duša pa je vsekdar sovražila vse hinavce in častihlepne ljudi, ki izkoriščajo druge za svoje sebične namene. V hinavcih in častihlepnih ljudeh je videl dve najtežji rani na telesu človeštva, zato se jih je kolikor le moči izogibal. Ni bil ošaben, tudi ne preskromen; živel je dokaj preprosto, posvečujoč se z vso vnemo proučevanju pri-rodoznanstva. Ljudje sploh niso znali, da je grof. Ni nosil nobenih znakov in odlikovanj: politika ga ni nikdar zanimala in pogoste vladne krize niso mo* •gle vzbuditi njegove pozornosti.
Mislil sem, da me bo pošteno oštel. Zgodilo se je narobe: še z besedico ni
omenil moje pustolovščine.
*
»Stric, davi ste me storili posebno radovednega.«
»Prijatelj, kaj sem neki storil?«
»Rekli ste: razen te...«
»Razen katere?«
»Spomnim se čisto natanko. Rekli ste mi: Ni je resnice razen te... Pri tem ste bili sila ravnodušni. Saj vendar niste v letih, ko človek vse zanikuje...«
»Oh!« je odvrnil. »Mislil sem neko reč, ki sva o nji že nekajkrat pričela govoriti, a nisva nikdar končala, ker..«
Grof de Boe me je pogledal ostro in vprašujoče.
»Ker?« sem ponovil boječe.
»Ker je reč za tvoja leta hudo resna. Če hočeš, se lahko pogovoriva o nji čez nekaj let.«
Razumel sem samo to da imata besedi »razen te« važnejši pomen od vseh ostalih in da tvorita — o čemer sem se preveril pozneje — osnovo njegovega nazora o svetu in življenju. Sploh je irnel stric navado, da je sklepal svoja razmotrivanja o kakem predmetu človeške znanosti z besedami: »Razen te«. Dejal je n. pr. »Zvezdoznanstvo je prva veda, ker nas edina podučuje o tem, kaj je vsemir, edina nam kaže, kje živimo... Razen te...«
Navadil sem se že, da sem videl v teh besedah nekak nasmeh »učenega dvomljivca«. Ali barva glasu, resnost pogleda, ki je bil uprt naravnost vame, osobito pa še kontrast med sladko, v srcu še vedno zvenečo pesmijo ljubezni in med resnobo stričevega odgovora, — vse to me je na moč presenetilo in sem dejal nekam otožno:
»Še nikdar nisem bil tako nastrojen za resen razgovor kot nocoj.«
»Dobro.« je odvrnil, »če je tako, tedaj ti lahko že sedaj razodenem svoje nazore, dasi je nemara le nekoliko prezgodaj.«	I
Natočil si je steklenico šampanjca in je jel govoriti:
*
»Kako krasno je nebo, kadar je popolnoma vedro! Kako globoka je nebesna sinjina! Kakšen sij, kakšen mir vsepovsod! Ali če potegne druga struja in ohladi zrak, že postanejo dotlej nevidne sopare vidljive: napravi se oblak.
In vendar se ni nič izpremenilo, Ie toplota je bila izpremenjena. Na mestu vedrega, neskončnega neba imamo zdajci oblake. Glej, kaj je stvarstvo: oblaček, meglica, begotna senca v večni božji slavi. Nobeden znanstvenik ne more trditi, da je stvarstvo vedno obstojalo in da bo ostalo na veke. Raziskavanje prirodnih skrivnosti nas sili k domnevi, da ima stvarstvo svoj začetek in konec. Zemlja, vode, oblaki, polja, gozdovi, mesec, zvezde, planeti, soinca, vse, kar vidimo v vsemiru, vse je v nekem izjemnem minljivem stanju, ki izhaja iz prvotnega višjega stanja: je kakor oblaček na nebu, ki bi lahko bilo vedno višnjevo. Vsa telesa, ki jih vidimo in ki se jih dotikamo, so sestavljena iz nevidljivih in nedotakljivih atomov. Vidljiv vsemir je zgolj kratka, be-gotna vizija nekega stanja v nevidlji-vem, neskončnem in večnem vesoljstvu. Planet daje življenje rudninam, rastlinam, cvetlicam, drevju, golazni, živalim. Polagoma se je razvil iz zemeljskega življenja človeški rod. Ljudje žive, delajo, mislijo, iščejo vzrokov, raziskujejo prirodo, skušajo najti logiko in smoter v tem, kar opažajo. Če ne bi živeli, bi se bila zemlja prav tako kakor sedaj sukala okoli soinca. čisto brez pomena je, ali si ljudje delajo razne domneve ali pa žive brez misli tja v en dan. Mislite ali ne mislite, ljubite ali ne ljubite, živite ali ne živite, ste inteligentni ali nerazumni, dobri ali slabi, lepi ali grdi, mladi ali stari, delate li na javnih mestih ali spite pod grudo — vseeno je. Stvarstvo traje le trenutek v večnosti brez začetka in konca. Nekoč je bilo nebo vedro. Pridejo časi, ko bo zopet vedro. Izginil bo privid, oblački se bodo razpršili...
Stvarstva ne bi bilo treba, ali pa bi lahko bilo docela drugačno. Ne mučimo se, saj smo zgolj begotna senca, samo para, ki jo je dilmila v sinjino večna usoda..
Usoda, Bog — to nam je neumljivo. Zaman vprašujemo po vzrokih, zakaj ni logike v vsem stvarstvu, zakaj je vse bizarno in v medsebojnem nasprotju, zakaj matere uničujejo svojo deco, zakaj imamo sirote. Vprašujemo, kako je mogel Filip II. prirejati pojedine, dokler so na grmadah sežigali krivover-ce; zakaj brutalna moč zatira pravico vesti, zakaj se pravični in nedolžni zvijajo v bedi, zaikaj so morali iznajti vraga; odkod to, da je toliko nepravice, neumnosti in nepotrebnosti; zakaj mo-
rajo biti ječe in vojske?! Vse to je abotno in brezpomembno, brez vsakršnega smisla...«
★
Tako je govoril zvezdoznanec- pu-ščavnik. Na obrazu sem mu bral čvrsto prepričanje, ki ne dopušča ugovora. Novost in smelost te domneve me je presenetila kakor da bi mi udarec s kladivom pretresel možgane. Misel, da sedanje stvarstvo nima nobenega zmi-sla in cilja, nikake cene, se mi je videla prav tako neprijetna kot nevzdržna; misel pa, da je sedanji vsemir le bego-ten, prehodni pojav, zmota ali zabloda na obzorju večnosti, na vedrini, ki je bila in bo čista pred in po koncu sveta; misel, da pred stvarjenjem sveta ni bilo ničesar in da po koncu sveta zopet ne bo ničesar ter da bo stvarstvo prešlo kakor sen v popolno ničnost, — ta misel me je vzburila do dna srca. Vzlic temu pa nisem mogel najti znanstvene domneve, s katero bi bil pobil te smele nazore.
»Ako ni bilo ničesar pred vstvarje-njem,« sem pristavil, »in ne bo ničesar, kadar nastopi konec, tedaj se bo obnovila popolna prozornost, kar pa nikakor ni nič. Saj vendar ne moremo dopustiti, da bi nič res obstojal.«
»Da,« je odvrnil zvezdoznanec, »nič — to je vse. Ne smeš soditi po svojiih telesnih očeh. Ako bi nam podarila priroda names-tu naših oči drugačne organe, ki ne bi prepuščali svetlobe, ki pa bi se odzivali dražljajem, tedaj bi imeli popolnoma drugačno zamisel vna-njega sveta nego jo imamo sedaj. Ne veruj svoijiin očem niti svojim rokam. Tudi ti vidljivi predmeti so sestavljeni iz nevidljivih elementov, ki se ne dotikajo med seboj in ki jiih ne moreš otipati. Obstoje zgolj negmotne sile. Snov je le beseda ... Vsi smo duhovi, del božanstva.«
Ne vem, čemu mi je pri tej obrazlož-bi priplavala pred oči slika moje prelepe ljubice. Videla se mi je, da so se njene zvedave oči sladko uprle v moje in da so njena usta pokazala vrsto belih zob... »Da,« sem si mislil, »del božanstva smo... Iii vendar...!«
Rahel smehljaj se je pojavil na mojih ustnah.
»Stavil bi,« je dejal modrec, »da še vedno misliš, da se tvoje telo veseli ali trpi, kadar čuti ugodne ali neugodne dojme. Da, zdi se ti, če piješ steklenico šampanjca ali uživaš slastno ribo, da
stori to posebno veselje tvojemu želodcu; če zvečer čuješ v Londonu se-renado Severa Torelliija, se ti zdi, da je tvoje uho očarano. Vse to pa je zmotno in ničevo. Če bi nam kdo prereza! živec, ki dovaja v možgane, v glandulo, vtiske tega ali onega čuta, tedaj ne bi občutili prav ničesar; breskve ne bi imele svoje svežosti in cvetlice ne svojega vonja, godba ne svojih zvokov, niti solnce svojega sijaja; roke bi bile brez moči in bi lahko položili vanje žerjavico, ne da bi nas zapeklo. Še več: če bi hote! tvoje možgane storiti neobčutljive, bi zadostovala navadna sugestija in takoj se izpremene vsa občutja: dam ti alojo in se ti bo zdelo, da uživaš sladke jagode. Kajti duh je tisti, ki čuti. Spomni se svojih sanj: govoriš, vidiš, delaš in vendar ni nič iz tega.
Stvarstvo je zgolj sanja.«
*
V tem trenutku so začele biti ure in stari veliki zvon v stolpu je s somor-nimi, težkimi zvoki naznanil deseto uro.
»Glej, to-le je prava podoba prirode.« je pristavil grof. »Bežeči zvoki, razbita pesem, minljiv ton v večni tišini. Ko bo zemeljsko človeštvo končalo svojo igro, ne bo ostalo nič več za njim. Slava, zmage, fanfare, zgodovina narodov — vse bo ugasnilo in se razblinilo v praprvotni tišini.«
»Vaše modrovanje.« sem pripomnil in vstal, »sloni na domnevi, da je stvarstvo, čigar del smo mi, zgolj nekako prehodno stanje, nekaka zabloda v večni Nirvani, da v prirodi ni ne razuma in ne logike, da učenjaki žive v zmoti, če skušajo razjasniti uganko stvarstva, ki pa prav za prav ni uganka in ki tudi nima nikakega zmisla.«
*
Tiho morje je ležalo kakor zrcalo pod krasnim, z zvezdami posutim nebom. Ko sem dospel v pristanišče, sem srečal starega prijatelja Sperolia, ki je odhajal na parnik proti Doweru. Drugo jutro sem hitel k svoji ljubici.
»Vedno te bom ljubila,« mi je dejala, ko sva stala za trenutek sama, »večnost ne bo dovolj dolga, da bi ti lahko dokazala vso svojo ljubezen.«
Pozabil sem skoraj popolnoma na stričeve besede; ko pa je tako nagla-sila besedo »večnost«, sem se jih domislil.
»Ve3ho!« sem ji odgovoril, objemajoč jo v svojem naročju. »Ali pa ne bo to nekoliko predolgo?«
»Za me ne bo. Mar mislite, da se ne mo-e:no vedno ljubiti?«
»Če pa ne živinfo vedno...«
»Oh, vi verujete v smrt? Jaz ne verujem vanjo!«
Znano vam je, da je ubogo dete umrlo čez nekaj dni, uspavano v zadnji sen z velikim šopkom lilij, ki jih je hotela slikati in jih je pustila v svoji mali sobi.«
★
»To je,« je pristavil Desfontaines, »moja prigodba iz Calaisa«. Dolgo, dolgo so mi misli plavale med razkošno s'iko mlade in krasne deklice ter med modroslovjem grofa de Boe, filozofijo ničevosti vsega stvarstva. Ni hotela, ni mogla verovati v smrt. Zamišljam si, da še vedno živi in da jo še kedaj ugledam. Zdi se mi, da stvarstvo ni zabloda, temveč ubranost, ki od nje slišimo le nekoliko razbitih, neumljivih zvokov. Bržkone vidi ljubezen dalje od razuma. Kljub temu pa ne obžalujem, da sem vam pripovedoval to učenost calaiske-ga zvezdoznanca; po svoji1 izvirnosti in resnobi je vredna najinega razgovora.«
*
Tudi meni, dragi čitatelji, se je danes ponudila prilika, da vam razložim to prigodbo z izleta v Calais in da vas popeljem v neumljive, večno skrivnostne daljave stvarjenja sveta. Trditev, da ne obstoji nič drugega kot ne vidljiva sila, je nedvomno zanimiva. Ali sam se ne pridružujem mnenju svojega sopotnika in rajši sklepam, da je stvarstvo resnično, logično, razumno, ubrano in večno v preteklosti in v vsej bodočnosti.
— 543 -
BELEŽKE
Nova teorija o Atlantidi
O tem predmetu je prošle dni predaval v dunajski kozmotehnični družbi prof. I. W. Karlsberger, ki je kot pristaš teorije prof. Hôrbigerja o vsesplošni ledeni dobi na svetu na tem temelju zgradil svoja razglabljanja o izginuli celini Atlantidi. Hôrbigerjeva teorija obstoji v glavnem iz trditev, da ima mesec trdo kovinsko jedro, ki je pokrito-z ogromnim oceanom ledu. in da vse-mirni prostor ni prazen, marveč napolnjen z raznimi snovmi, ki zaustavljajo tok nebesnih teles in jim izpreminjajo pot. Zaradi teli ovir izpreminja luna svoj tok in se približuje zemlji. Čim bližje bo mesec zemlji, tem občutnejši bo njegov vpliv, t. j. plima in oseka svetovnih morij. Privlačna sila lune na zemeljsko vodovje bo zlasti močna na ekvatorju, tako da bo luna tako rekoč izsesala vse vodovje na tečajih in ga nagramadila ob ravniku. Ko se približa mesec za približno tri zemeljske polu-mere našemu planetu, bodo zemeljske sile razbile lunin ledeni oklep in njeno kovinsko jedro. Vse te mase bo zemlja pritegnila nase. Horbiger trdi, da se je podobna katastrofa že večkrat pripetila in je bila zemlja potem daljši čas brez meseca. Apokalipsa baje opisuje enega izmed takih poginov nekega prejšnjega meseca in pripovedke primitivnih na-
rodov pripovedujejo o dobah, ko zemlja ni imela stalnega trabanta — lune. Posledica lunine katastrofe bo zopet en odtok na ravniku nagromadenega vodovja proti tečajema, kar bo povzročilo ponoven vesoljni potop. Po Hôrbi-gerju je bil mcsec nekdaj samostojen planet, ki je krožil med zemljo in Mar-tom okoli solnca. Ker pa je manjši nego ta dva. je odpor v vsemirnem prostoru nanj bolj vplival in mcsec se bliža solncu hitreje nego« Mars ali zemlja. Pri tem je mesec zašel v območje zemlje in je postal njen trabant. S tem svojim približanjem je mesec dobil vpliv na zemljo ter je osredotočil vodovje ob ravniku. Atlantida je bila žrtev takega nagromadenja vodovja ob ravniku in ž njo vsi kraji ob ravniku, ki so ležal» nižje.
Sve te če izstrelke
s>o iznašli v Ameriki. Ameriška armada se jih je že ponovno posluževala na vojaških vežbah s prav dobrim uspehpm. Sveteči izstrelki so posebno primerni pri strojnicah. Ponoči zarišejo izstrelki v temo svetlo črto, ki označuje pot, po kateri lete krogle. Posebne važnosti je to, da se da ponoči z daljnogledom natanko opazovati mesto, kamor udarjajo projektili.
Ameriška armada namerava splošno uporabo takšnih izstrelkov še temeljito proučiti. V primeru, da se bodo obnesli povsod tako dobro kakor pri strojnicah, jih bo uvedla za vsa sitrel-ha orožja.
Današnja umetniška priloga
Sedemnajsti številki prilagamo reprodukcijo fotografije Avg. Bertholda «Oranje». Slika je bila posneta blizu Prešernove Vrbe na Gorenjskem. Motiv je umetniško izbran in fotografija mojstrska. Pomladna gruda se voljno udaja plugu, slovenski orač jo orje — mnoga stoletja že orje Slovenec to našo sveto grudo — in Karavanke se smehljajo v jutranjem solncu. Pokojni Avgust Berthold je bil začetnik umetniške fotografije pri nas. Naša reprodukcija v lepem bakrotisku «Delniške tiskarne» je dostojen spomin na tega mojstra. Iz njegove bogate fotografske zapuščine bo objavil naš časopis še več vzornih posnetkov.
.Topla voda So rastline
Na Francoskem posebno radi pospešujejo rast in plodonosnost rastlin S toplimi kopel ji. Naša slika nam kaže: Zgoraj dve jagodi, med katerima so jagodo na desni ogrevali s toplo vodo in je tri tedne preje nego jagoda na levi obrodila' sad. Spodaj vidimo veje španskega bezga: na desni se kaže uspeh pospeševanja s toplo vodo. na levi pa je veja drugega španskega bezga, ki je rasel prosto po prirodi.
Besedilo k sliki na str. 543„
«ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno 60 Din, polletno 30 Din, četrtletno 15 Din, mesečno 6 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din. — Naroča se pri upravi, Ljubljana, Prešernova ul. 54.
Naročnina za inozemstvo: ITALIJA mesečno 2 liri, četrtletno 6 lir, polletno 12 lir, celoletno 24 lir. — FRANCIJA mesečno 3 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 4 krone. AVSTRIJA mesečno 63 grošev. AMERIKA in ostalo ino» zemstvo 1 in pol dolarja na leto.
Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnikar. — Za «Narodno tiskarno d, d.» kot tiskarnarja Fran Jez&ršek, — Vsi v Ljubljani.