Poštnina plačana r yofaw;lni. Leto LXXm., št. 238 Ljubljana, četrtek 17. ofctofcra 1940 Cena Din t.— SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike, — Inaerati do SO petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2J50, od 100 do 300 vrst a Din 3» večji inseratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovora, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNIsTVO LJUBLJANA, Kn&fljeva oBea št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 m 31-96 Podru in les: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon flt. 36 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. bo storila oskva? Po švicarskih informacijah se pripravljajo v Kremi ju »dogodki senzacionalnega pomena« — Dvoje možnosti: ali bo Rusija zapustila dosedanjo politiko čakanja, ali pa bo vodila še nadalje politiko oborožene nevtralnosti Curib, 17. okt. i. Švicarski listi poročajo iz moskovskih oolitičnih krosov, da se z vrnitvijo nemškega poslanika grofa von Schullenburga v Moskvo Dričeniaio važni diplomatski razgovori. V spremstvu poslanika Schullenbur^a ie tudi nemški strokovnjak za vzhodna vprašanja dr Kleis. Predsednik vrhovnega sveta sovietov Mo-lotov bo še danes sprejel oba nemška diplomatska predstavnika, ki mu bosta predložila nemške protiDredloee in ponudbe Opaža se. da so v Kremliu neobičajno rezervirani, a sovjetskemu tisku so bila dana navodila, da slede zunanjepolitičnih vprašanj Dodčrtava. da je »nevtralnost temelj sovjetske zunanje politike« Nemško-ruski razgovori se ne bodo nanašali samo na Vzhod, temveč tudi na Finsko. V nemških krogih v Moskvi se opaža značilen optimizem in oričakuieio se »doeodki senzacionalnega pomena«. Po nemško-ruskih razgovorih bodo sledili rusko-japonski razgovori, na podlagi katerih bi Japonska rada dosegla s-orazum. da Rusija ustavi dobave orožia Kitajski. Tudi japonski krogi I v skladu z nemškimi naglašaio. da se bodo ] odigrali izredni dogodki usodni za države osi. V drugih poučenih dioloraatskih krogih v Moskvi pa vse te opi mistične preso i e osovinskih držav skeptično motrijo. Na podlagi raznih znakov ie treba sklepati, da bo Kremeli zapustil svojo dosedanjo politiko čakanja Trojni pakt ki pomeni odkrito voino zvezo se po pojmovanju onih. ki dobro poznajo Stalina, v Kremi j u smatra za pakt. kateremu manjka praktični pomen Kaže. da ie v tem no 2 led u mišljenje v Kremliu soglasno. Zaradi tega ta pakt po mišljenju sovjetskih državnikov ne more povečati nevarnosti, katere se Rusija že deli časa zaveda. Obrambne mere opreznosti, ki jih je Dovzela od Vzhodnega do Črnega moria. so bile znatno povečane, odkar so nemške čete vkorakale v Rumu-nijo. Čuteča nevtralnost, izboljšanje strateškega položaja in defenzivna zacedr>a izvid niških mes' ie po mišlieniu Kremija 5e vedno najboljše orožie. ki se ga lahko Rusija posluži v tej razburljivi diplomatski igri. I Angleška sodba Curih, 17. okt. e. »Neue Zurcher Zei-tung« javlja iz Londona: »Times« sodijo, da bo do povratku nemškega in turškega poslanika v Moskvo kakor tudi po prihodu japonskega poslanika nastala zelo intenzivna borba okoli Kremi ja. Glavna naloga nemškega poslanika Schullenburea bo vsekakor preprečiti vsako rusko-angleško zbližan je. med tem ko bo japonski poslanik stremel za tem. da pregovori rusko vlado, da ustavi vsako pomoč Kitajski. "Times« mislijo, da vsekakor Stalina ne bo mogoče odvrniti od stroge nevtralnosti. V Londonu pa so prepričani, da bo Rusija vsekakor izpolnila lojalno svoie zavezniške obveze napram Turčiji. Francoski glas Madrid, 17. okt. e. Diplomatski urednik Te m osa« posveča glavno pažnjo oovratku nemškega veleposlanika grofa Schul en-burga in odhodu novega iaoon keea poslanika iz Tokia v Moskvo. Ob tej priliki I razmotri va list tudi o položaiu in zadržanju Rusije po sklenitvi trojnega pakta med Nemčijo. Italijo in Japonsko. List ugotavlja, da se položaj in zadržinJe Rusije po podpisu tega pakta n'sta prav nič spremenila in da vodi Sovjetska unija še nadalje politiko oborožene nevtralnosti. Pred pogajanji z Japonsko New Yorkt 17 okt. e Po vesteh iz Tokia se bodo v najkrajšem času v Moskvi pričeli razgovori med Rusijo in Japonsko Slede podpisa nenaoadalnega pakta. Tokio, 17 okt. s. (Ass Press). Japonski listi zopet obširno oišeio o možnosti podpisa nenapadalne pogodbe med Japonsko in Rusijo. Listi pravijo, da bi bila taka pogodba naravna posledica zveze, ki io ie sklenila Japonska nedavno z Nemčijo in Italijo. Tudi ameriški informatorji na Japonskem poroča i o o možnosti sklenitve iaoon-sko-ruske nenaoadalne Doeodbe I^raž^io oa dvome, da bi taka po«* cTSi o inesla eni ali drugi strani mnogo koristi. Rusko turški odnosi Ankara, 17. okt. s (Reuter). Turški predsednik Izmet Innonii ie včeraj sprejel novega ruskega poslanika pri turšk' vladi Vmogradova. Pri sprejemu je bil navzoč tudi vrhovni poveljnik turške vojske mir-šal Cakmak. Imenovanje ruskega vojaškega atašeja v Londonu LOnOon. 17. okt. o. »Ebcchange Tele-graph« poroča, da je Rusija imenovala svojega vojaškega in letalskega atašpja v Londonu. Za vojaškega atašeja je bil imenovan polkovnik Sklarov, za letalskega polkovnik švecov. Ruskemu poslaništvu v Londonu že od leta 1937. niso bili dodeljeni nikaki vojaški atašeji. Imenovanje pa se ne sme tolmačiti kot nekak preokret ruske politike do Anglije Imenovanje obeh atašejev je bilo v načrtu že zdavnaj, odlagalo pa se I je zaradi tega. ker je bilo potovanje v Anglijo od izbruha vojne dalje zelo težko. Jutri se odpre pot skozi Birmo V kitajskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da bo prejemala Kitajska vojni material predvsem iz Amerike Rangoon, 17. okt. s. (Reuter) Kakor je bilo uradilo že sporočeno, bo pot skozi Birmo na Kitajsko jutri zopet odprta. Cunkiug, 17. okt. s. (Ass. Press). Na kitajski strani ceste iz Birme čakajo že veliki transporti, ki bodo takoj po otvoritvi ceste pričeli s prevozom vojnega materiala v notianjo Kitajsko. V kitajskih krogih izjavljajo, da se bodo Kitajci skušali izogniti vsaki preveliki koncentraciji transportov, da na ta način v naprej onemogočijo, da bi japonski letalski napadi na cesto povzročili preveliko škodo. Kitajcem tudi ni na tem* da bi ves vojni material po cesti skozi Birmo prejeli čim prej, temveč predvsem žele, da imajo zasi-gurano stalno, čeravno počasno dobavo vojnega materiala. Najprej bo poslan po zo-petni otvoritvi ceste predvsem oni material, ki je potreben za obrambo Cunkinga pred letalskimi napadi in za popravila, ki so jih povzročili napadi na mesto. Cesta skozi Birmo in tudi preko kitajskega ozemlja je sedaj v zelo dobrem stanju. Deževje je prenehalo. Kitajci bodo skušali prevažati transporte predvsem v jasnih mesečnih nočeh. Rangoon, 17. okt. s. (Reuter). V zvezi z otvoritvijo ceste skozi Birmo je prispel semkaj podtajnik kitajskega zunanjega ministrstva Tikejčeng. Podtajnik je izjavil v razgovoru z novinarji, da bo prejemala Kitajska vojni material predvsem iz Zedinje-nih držav, podpirala pa jo bo tudi Anglija. Japonski glas Tokio, 17. oktobra. AA. (Domej) V zvezi z otvoritvijo ceste skozi Birmo na Kitajsko objavlja »Japan Times« uvodnik, v katerem pravi med drugim: Kitajci v čunkingu bodo vsekakor radostno proslavili ta preobrat kot nekako veliko zmago. Dejansko pa ne vedo samo britanski in ameriški diplomati, temveč tudi sami Kitajci, da pomeni prenehanje veljavnosti tega sporazuma le jalovo zmago. Postavlja se vprašanje, ali bo pot skozi Birmo sploh uporabljiva za nadaljnje preskrbovanje maršala črangkajška z vojnim materialom. Odkar imajo Japonci pravico prehoda skozi Indokino, lahko s svojimi bombniki zapro in ogrožajo to pot ter ovirajo promet na njej. Siantske grožnje BangkOK, 17. 0kt. s. (Štefani). Siamski listi so pričeli zopet s silovito kampanjo proti francoski Indokini. Listi pišejo, da bo v primeru, če zakonite siamske zahteve ne bodo upoštevane, siamski narod zaprosil vlado, da poseže po oboroženi intervenciji proti francoski Indokini V Bangkoku je prišlo ponovno do velikih javnih demonstracij proti francoski Indokini- Hanoi, 17. okt. s. (Štefani). Ker se je razmerje med francosko Indokino in Sia-mom (Thailandom) zopet poostrilo, so francoske oblasti v Indokini v obmejnih predelih ob siamski meji podvzele izredne vojaške ukrepe. Zdi se, da francoska vlada v Indokini ne bo pristala na koncesije Siarmi in da se bo uAjax« prišla 80 milj jugovzhodno od Sicilije v stik s tremi italijanskimi rušilci, ki pripadajo vrsti rušjlcev »Aironec (679 ton). Križarka »Ajax« je takoj vsilila boj, v katerem sta bila na mestu potopljena dva italijanska rušilca. Nekoliko za tem spopadom je križarka ^Ajax« opazila sovražne ladje, med katerimi je bila ena težka križarka in 4 rušilci. Križarka >Ajax< se je spoprijela s sovražnikom, medtem ko se je ostanek sovražnih sil porazgubil v mraku- V prepričanju, da se ^Ajax« vojskuje z močnimi so\ražnimi silami, mu je križarka >York<; prihitela na pomoč, toda to noč s sovražnikom ni bil vzpostavljen noben nov stik. S pomočjo letal, ki so pripadala b rodov ju. so poškodovani sovražni rušilec ob zori z drugim rušilcem. ki mu je hrabro priskočil na pomoč, vlekli proč. Ko se je prikazala križarka >Ajax«, je rušilec, ki je remorkiral, odvezal vrvi, s katerimi je vlekel poškodovano ladjo ter z vso naglico odplul v smeri proti Sicilije, pri čemer se je zavil v gosto umetno meglo- šele tedaj se je videlo, da je bil poškodovani rušilec 1.620tonski »Artigliere«, ki spada med najmodernejše velike italijanske rušilce. že se je pojavila križarka >York« in posadka »Artigliera« je začela takoj zapuščati ladjo, za kar je rabila pol ure. Nato so topovske granate potopile sovražnega rušilca. 2>York« je spustil v morje splave zaradi naknadnega reševanja preživelih mornarjev s potopljenega italijanskega rušilca. Razen tega je bilo po srednjih valovih sporočeno italijanski postaji, kje so rešeni mornarji. To se je zgodilo kljub temu, da bi ta signal mogel izdati postojanke britanskih pomorskih sil. Razen tega je bila znano, da so italijanske letalske sile in podmornice zbrane v neposredni bližini. Pri teh pomembnih spopadih, ki so bili kronani z uspehom, je križarka j>Ajax<* pretrpela le nekaj izgub in je bila le na onem delu, ki je nad morjem, nekoliko poškodovana, kar pa ni niti najmanj oslabilo njene sposobnosti za boj. Najbližji sorodniki žrtev so bili po najhitrejši poti obveščeni. Kar se tiče Yorka<, ta križarka ni pretrpela niti izgub v moštvu, niti škode, dočara so naša lovska letala in ogenj proti- letalskih topov z naših ladij zanesljivo sestrelili štiri sovražna letala. Tudi dve drugi italijanski letali se lahko smatrata za izgubljeni. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana. V noči od 13. na 14. oktober so letala našega brodovja napadla pristanišče Lade v Dodekanezu ter so popolnoma presenetila sovražnika. Pri tem napadu so bile zadete vojašnice, delavnice, hangarji, petrolejska skladišča ter so se na vseh straneh pojavili požari. Vsa naša letala so se brez poškodb vrnila. Naše podmornice so dosegle tudi uspehe te dni na Sredozemskem morju- Neka podmornica je uspešno bombardirala vojaške cilje v pristanišču Savone, kjer je potopila eno trgovsko oboroženo S.OOOtonsko ladjo. V spremstvu bojnih čolnov s torpedi je bila v vodah pri Genovi tudi potopljena neka velika oborožena 3.000 tonska trgovska ladja v pristanišču Jado. Neka druga podmornica je potopila v vodah pri Neaplu neko približno 3.000 tonsko ladjo za oskrbovanje tretja podmornica pa je potopila v vodah pri Bengaziju italijansko 800 tonsko ladjo za oskrbovanje. Ponoči 13. oktobra so pomorske enote, ki so operirale skrpno z britanskimi letalskimi silami, obstreljevale tudi z uspehom taborišča sovražnih čet v Sidl el Baranlu Lahka, 6985 tonska križarka x>Ajax«, ki je potopila dva italijanska rušilca in težko poškodovala tretjega, ki se je zatem potopil, je ista vojna ladja, ki se je skupno s križarkama ^Achilles« in >Exeter« udeleževala zmagovite bitke ob izlivu reke La Plate, ko je bila potopljena nemška križarka »Grof v. Spee«. London, 17. okt. s. (Reuter). V posebnem komunikeju je objavila snoči adrnira-liteta dodatno poročilo k nenaoni pc-rtor-ski bitki v Sredo-^emskem morju južno od Sicilije. Admirali te ta pravi, da so po poročilu vrhovnega poveljnika angleškega brodovja v Sredozemlju krizarko Liver-pooi, ki se je udeležila omenjene bitke, na' povratni vožnji napadla italijanska letala, ki so vrgla nanjo letalske torpede. Križarka je bila zadeta, vendar se je sedaj srečno vrnila v luko. človeških žrtev na križarki ni bilo mnogo. Bližnji sorodniki žrtev bodo čim preje obveščeni. Poročilo admiralitete pripominja, da je admi-raliteta to informacijo zadržala toliko časa, dokler ni prejela obvestila, da se je poškodovana križarka vrnila v pristanišče. Borzna poročite Curih, 17. okt. Eeograd 10. Pariz 9.925, London 17.075, New Yc:k 431.50, Milan 21.60, Madrid 40, Beilin 172.62. človek in delo Univ. ga ne Ljubljana, 17. oktobra Univ. prof. dr. M. Vidmar je sicer znan med našim občinstvom kot eden najboljših predavateljev, vendar se je zdelo, da se tako številni poslušalci predavanj ljudske univerze niso udeležili predavanja le zaradi tega: kakor da ao slutili, da jim bo predavatelj odkril nekaj posebnega, a čimer je najtesneje povezana človeška usoda na zemlji, so napolnili malo filharmo-nično dvorano tako, da je postal še zrak gost. že pred 20. so bili razprodani vsi prostori. Toda nedvomno ne bo nihče obžaloval, čeprav je moral stati ves čas v tesni gneči, da se je udeležil predavanja, ki se ga bomo še dolgo spominjali, saj nam je prendavatelj odkril svet, ki v njem živimo, svet, ki je le navidez preprost ter razumljiv. Toda to je za marsikoga svet iluzij ln ne stvarnosti. »V C ASU, KO SE PODIRAJO ILUZIJE« Dr. Vidmar je eden tistih redkih učenjakov, ki zna učenost približati preprostemu poslušalcu, a vendar prikazuje najtežje probleme skoraj s pesniško besedo in globokoumnostjo. Vse, kar nam je snoči tako lepo in nazorno povedal, je pojasnil z živimi, preprostimi primeri iz vsakdanjega življenja. Začel je s primerom o delu, ki ga opravi planinec na izletu na Triglav. Ce n. pr. znaša višinska razlika, ki jo mora premagati turist, z bremenom vred težek 80 kg, 1250 metrov, bo opravil delo, 100.000 mkg (meterkilogramov). Meter-kilograiii je merilna enota za delo, ki ga opraviš, če dvigneš kg težko brame meter visoko. Ce opraviš na dan 100.000 mkg dela, je to težko, naporno delo, ki si nanj ponosen. Berlinska poštna direkcija je ob neki priliki izračunala, da opravi pismonoša na dan, ko se mora popeti skupno na 230 nadstropij v skupni teži 85 kg, 60.000 mkg dela. Tudi to je zelo naporno delo. Predavatelj je dejal: Bojim se, da bom vam moral podreti veliko iluzijo, ki jo imate spričo ponosa ali zadovoljstva po opravljenem težkem delu; sicer pa živimo v času, ko se podirajo vse iluzije. ALI DELA RES ČLOVEK? Ce bi vozila na Kredarico vzpenjača, bi tisto delo, ki ga opravi turist pri vzpenjanju, opravil motor; delo ni privilegij človeka. Nešteto umetnih, neživih delavcev že imamo, strojev, motorjev, ki orjejo, vozijo, stružijo itd. in spoznamo, da naše delo vendar ni tako važno. Toda vprašati se moramo, ali motor v resnici dela. Motor sam na sebi ne mere delati, dovajati mu moramo hrano. Ne dela torej stroj, temveč je motor tista snov. ki gre skozenj. Med človekom glede na delo. in strojem ni nobene razlike; nobene razlike ni med pogonskim gorivom in hrano, ki jo človek uživa. Pri človeku je motor hrana, pri stroju gorivo, para, odnosno vodna ali električna sila. Toda rekli boste, da je med motorjem in človekom vendar razlika, češ, človek čuti bolečino utrujenost itd., ko dela. Vendar trpi vsak motor, ko gre gonilna snov skozenj; vsak motor se segreje, trpi. Najpreprostejši model motorja je cev, ki sprejema gonilno snov na tem koncu, na drugem jo pa, ko je opravila svojo nalogo, izloča. Pri dovajanju je gonilna snov polna l i. ko pa odhaja iz motorja, se zdi. da je utrujena, Izčrpana. Kaj se je zgodilo medtem z njo? Kaj smo dobili iz nje v stroju ? Tista diferenca med gonilno snovjo pred vstopom in po izstopu je — delo. Kar potegnemo v stroju iz snovi je — energija. KAJ JE ENERGIJA? Ni še dolgo, ko je to vprašanje vdiralo celo v metafiziko. Klasična fizika je še delala razliko med snovjo in energijo. Zdaj se je pa naša slika o snovi in energiji v luči relativitetne teorije poglobila: energija in snov sta eno, sta samo oblika tega, kar v tem svetu je. Odkrili so prehode med snovjo in energijo, kako se pretvarja snov v energijo in energija v snov. Snov, ki se sprosti in postane energija, je silno bogata zmožnosti za delo. Toda znamo izrabiti le zelo majhen del te energije; tako bi n. pr. velik oceanski parnlk prevozil pot okrog sveta z energijo keščka premoga, a zdaj Še vedno potrebuje za to pot tisoče vagonov premoga . .. To kaže, kako silno zgoščena je energija v snovi. Tako smo še okorni, da je razmerje uporabljene energije proti neizrabljeni 1 : 2.500 000.000 ! KDAJ SE BO IZČRPALO SOLNCE? Vsemir je poln pretvarjanja snovi v energijo. Vsako solnce Izžareva neizmerno energijo. Tako izgubi solnce vsako sekundo s svojim Izžarevanjem energije 3 milijarde t teže. Prejšnje Čase so učenjaki mislili, da se njegova snov povsem iztroši v energijo ter da bi na podlagi te domneve solne« izgubilo vso svojo težo v 8—10 bilijonih let. Zdaj pa velja teorija, da se solnčna energija sprošča pri mnogo slabot-nejš°m procesu, pri spreminjanju vodika v helij. KALORIJA IN RILOVATNA URA Meterkilcgram je mala merilna enota za delo. To nam pokaže primer: segrevanje vode na štedilniku pomeni v resnici težko, intenzivno delo. Toplota je gibanje najmanjših delcev snovi. Ko se voda segreje ter zavre, postane vsa živa; to poživitev najmanjših delcev snovi po\'zroča energija. Ko se liter vode segreje za lo. je opravljenega 427 mkg dela; to je 1 kalorija. — Ce merimo delo, pa ni le važno koliko dela je bilo opravljenega, temveč turni v kakšnem času. Ce vzamemo naš primer, ca je bilo 100.000 mkg rVla opravljenega v 5 urah, tedaj ga je bilo povprečno na sekundo 5.5 mkg. Toda računati je treba, da takšno delo lahko opravi le v enem dnevu, saj človeško telo ni motor, ki bi lahko neprestano delal, tedaj je bilo opravljenega na sekundo povprečno 1 mkg dela. Zdaj pa vzemimo primer naših umetnih delavcev. Konjska sila (Ks) je merilna enota za opravljeno delo, ki je tudi konj ne zmore. Ta merilna enota je dobila svoje ime pred 150 leti, ko je človek iz spoštovanja do večje sile, ki jo je uporabljal pri delu, torej do konjske siie, imenoval merilno enoto po konjski sili. Ks je 75 mkg opravljenega dela v sekundi. Zdaj uporabljamo rajii drugo merilno enoto, in sicer kilovat, ki označuje 102 mkg ra sekundo. Delo, ki je izraženo v kilovatni url (k".Vh). zn^.Ša 367.000 mkg ali 8G0 kalorij. Za to delo . dr. M. Vidmar o pojmih dela, snovi, energije in o duševnem delu, ki izmeriti ne v mkg, kalorijah in ne v kWh plačujemo v Ljubljani 5 din. kjer je sicer električni tok drag. Kdo bi šel za 5 din na Kredarico? To je grenko spoznanje, kako malo vredno je nase delo spričo napora, ki ga terja. »NIMA SMISLA DHL A TI« Človeštvo je na najboljši poti d o spoznanja, da nima smisla delati. Vzemimo samo primer, da težak, ki res težko dela, opravi na dan le tretjino kWh dela odnosno na leto 100 kVVh! Računati smemo, da odpade na posameznega človeka na zemlji na leto samo 10 kWh dela. V primeri s tem pa opravijo umetni delavci, stroji, ogromno dela. Leta 1934 je znašala produkcija električne energije na svetu 2Đ0 milijard k\Vh ali 145 kVVh na prebivalca. Razmerje med telesnim in strojnim delom je torej 145:10. Pri tem pa še ni računano umetno delo strojev, ki jih poganja para, bencin ali druge oblike energije. Razmerje med človeškim in umetnim delom je torej Še mnogo bolj presenetljivo. »BORBA ZA VSAKDANJI KRTH SE VEDNO NAJVAŽNEJŠA« Vsekakor Je pa človeško delo potrebno in vsak delno nenadomestljivo. Upoštevati je treba pri tem tudi, da mora človek opravljati neogibno potrebno delo, če naj živi, to je delo obnavljanja stanic, to je dihanje itd. Človek potrebuje mnogo energije, ki je izražena v kalorijah, hrane. Tako potrebuje težak na dan 3700 do 4000 kalorij. Ce vemo, da je 860 kalorij 1 kWh, porabi težak na dan v hrani 4 do 4.5 kVVh v hrani. Človek potrebuje 1500 kalorij v hrani, četudi ne opravlja nobenega dela, temveč samo lezi. I?ri tem je zelo zanimivo, da umski delavec ne potrebuje za svoje delo skoraj nobene hrane, izražene v kalorijah. Umsko delo je edino, ki ga ne moremo izmeriti ne v mkg, v kalorijah in ne v kilovatnih urah. Umsko delo ni od tega sveta. To je edino delo, o katerem lahko rečemo, da ga opravljamo res mi in ne hrana. Ker človek potrebuje na leto približno 850 kVVh hrane, a na posameznika odpade povprečno 500 k\Vh umetnega dela, prav lahko sprevidimo, kako silno važna je še vedno hrana v človeškem življenju ter da je borba za vsakdanji kruh še silno težka kljub vsemu dosedanjemu napredku. Pri tem pa ne smemo poiiabiti še, da so plodovi umetnega dela še zelo neenakomerno razdeljeni in marsikomu nepristopni, tudi nekateri celi narodi jih ne morejo uživati. Cele dežele so še vedno brez umetnega dela. Pa tudi težak, ki potrebuje več hrane kakor drugi ljudje, navadno ne prejema pomoči v umetnem delu. Kljub vsemu je človeštvo doslej še silno malo doseglo. Na začetku smo še, a pomisliti moramo, da smo začeli napredovati prav za prav šele pred 150 leti. TA ROKA JE BODOČNOST ČLOVEŠTVA Umetni delavci opravijo dandanes že skoraj vsako delo. toda opravek se mora neprestano ponavljati; motor prevzame neko idejo in jo neprestano ponavlja. Sicer se mehanizacija razvija, da imamo že zelo komplicirane stroje, ki opravljajo komplicirano delo in v tem pogledu bomo še napredovali. Vse se standardizira in to je poenostavljanje idej. Človek postaja krmar dela. Ob koncu je predavatelj v krasni obliki orisal svoj doživljaj v Švici pri nekem izumitelju, bivšem elektromehaniku: kalio ga je v njegovi delavnici pretresel veren posnetek, odlitek Človeške roke. ki je bila tako živa, razumna, tako človeška in dobra, da je zastrmel nad njo. To je bila roka človeka ustvarjalca. Vprašal je. kako je bilo s to roko in izumitelj mu jo povedal, da je napravil, ko je bil v Rusiji kot monter pri pisatelju L. Tolstemu odlitek njegove roke. Predavatelj je dejal: Ta roka je govorila mnogo lepše o vsem tem. o čemer sem vam pripovedoval nocoj .. . Ta roka je bodočnost človeštva ... Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 17. oktobra: Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Red A Petek, 18. oktobra: Skrivalnice. Red pre- mlerski Sobota, 19. oktobra: Revizor. Izven Nedelja, 20. oktobra: Skrivalnice. Izven Ponedeljek, 21. oktobra: zaprto OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 17. oktobra: Jenufa. Red četrtek Gostovanje Blze Karlovčeve ln Josipa Gostiča Petek, 18. oktobra: Grof Luksemburški. Red B Sobota, 19. oktobra: ob 15. uri: Baragova proslava. Izven. Cene od 10—. din navzdol. Ob 20. uri: Figarova svatba. Red premlerski Nedelja, 20. oktobra: ob pol 11. uri Baragova proslava. Izven. Cene od 10.— din navzdol. Ob 15. uri: Baragova proslava. Izven. Cene od 16.— din navzdol. Ob 20. uri: Baragova proslava. Izven. Cene od 30.— din navzdol Ponedeljek, 21. oktobra: zaprto Baragova proslava v operi. V soboto ob 15. v nedeljo ob pol 11. dop., ob 15. uri pop. in ob 20. uri zvečer bodo igrali člani drame dve igri: Plestenjakov >Baragov križev pote v treh slikah in Darlne Kon-čeve igro s-Ob Veliki reki« v treh dejanjih. Pri predstavah bodo sodelovali predavatelji, ki bodo govorili o Baragu. V nedeljo zvečer bo govoril ljubljanski škof dr. Gregor! j Rozman. Barago bo igral Gregorin. Režiser: prof šest. Predprodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi. Iz Trbovelj — Posnemanja vreden dar. 200 din je poklonil v socialni fond trboveljskega Sokola g. Plavšek Rober, šol. upravitelj v p., v počastitev spomina blagopokojne ge. Antonije Roš iz Beograda. Za plemeniti dar se Sokolsko društvo iskreno zahvaljuje po-klonitelju, ki je s tem pokazal hvalevreden smisel za socialnost. Lepa gesta naj bi našla posnemanja tudi pri ostalih članih, ki naj bi se ob sličnih prilikah spomnili sokol-skega socialnega sklada, ustanovljenega na letošnji kraljevi rojstni dan z namenom, da podpira svoje brate in sestre, ki so v stiski. — športne vesti. V nedeljskem VTI. kolu slovenske nogometne lige je bila tekma med SK Amaterjem in Ivlarsom v Ljubljani pač ena najbolj zanimivih ter je kljub porazu Amaterja z 2:0 (1:0) prisodila Tr-boveljčanom jesensko prvenstvo. Amater je pokazal dobro igro v vsakem pogledu ter pri Ljubljančanih, ki niso bogvekaj sodili o rudarskih nogometaših, našel toplo priznanje. Trboveljčani so bili že v početku igre zelo razgibani ter je žoga v prvem polčasu večinoma bila v njihovi oblasti. Kljub temu pa niso imeli vidnega uspeha na nasprotnikovem polju ter so v prvem polčasu izgubili 1:0. V drugem polčasu je Mars prevzel iniciativo ter je v 18. minuti Sočan ustrelil še drugi dol za Ljubljančane. IgTo je sodil g. Macorrati. Od sedmih te* kem je v jesenskem kolu Amater zmagal v petih, bil poražen v eni ter je remiziral v eni tekmi, razmerje oddanih in sprejetih golov je prid Amaterja 20:10, po točkah je Amater z 11 točkami najjačji med osmimi vodilnimi klubi Slovenije. — V nedeljo 20. t. m. se prižne že tekma za spomladansko prvenstvo ter se bo Amater srečal na domačem igrišču s SK Olimpom iz Celja. Olimp je sicer na jesenski tabeli v zadnji vrsti, vendar celjskih gostov kljub temu ne gre podcenjevati, kajti oni so v Trbovljah še vedno pokazali prav dobro igro. Amater bo tokrat nastopil v spremenjeni postavi. Vendar ni dvoma, da bo z vsemi močmi znal čuvati svoje pridobljene pozicije ter si bo v nedeljo zagotovil prve točke za prihodnje prvenstvo. Trboveljska Športna publika z zanimanjem pričakuje tekmo ter se je bo gotovo udeležila polnoštevilno. Tekma se bo pričela ob 15.15 s predtekmo, in sicer ob V3f3keT"»i vremenu. — Dr-'fttvr> h!*n!h iM^estrikov v Trbov-R?h vabi svoje čir ne k seji, ki bo 17. t. m. ob 19. v gostilni Franja Dreota na Vodah, Na sestanku se bo razpravljalo o važnih vprašanjih, ki se tičejo posestnikov, med drugimi tudi o merah, ki jih je treba ukreniti za čimprejšnjo regulacijo Trbovelj-ščice. — Prav uspele gasilske župne vaje je te dni priredilo starešinstvo laške gasilske župe pod vodstvom župnega starešine gosp. Gučka iz Trbovelj in starešine g. Peternela. Vaja je bila v vasi Selce med Laškim in Rimskimi Toplicami, ki je bila odrejena za požarišče. Starešina in tajnik g. Ule sta vajo nadzorovala. Ob 15. so vse sodelujoče čete Iz okoliških krajev odhitele na kraj vaje ter je po dvanajstih minutah pribrzel že prvi avtomobil z moštvom in motorko iz Laškega. Četa je napeljala vodo iz Savinje po 310 m dolgi progi. Kmalu nato so bile na mestu 5e čete iz Rečice in Laškega. Četa iz Sv. Jederti je pridrvela v rekordnem času preko hriba ter po dvajsetih minutah že oddajala vodo s prvo cevjo. V najkrajšem času je voda brizgala iz šestih cevi s sodelovanjem dveh motork in hidrantov ter rezervo ene motorke in ročne brizgalne. Po končani vežbi, ki je pokazala hvale vredno izurjenost vseh sodelujočih Čet, je župni tajnik g. Ule obrazložil časovne uspehe posameznih čet. župni starešina g. Guček pa je v daljšem nagovoru razložil pomen vaje in poudaril potrebo, da se naše gasilstvo čimbolj priuči novi taktiki gašenja z modernimi tehničnimi sredstvi, župna gasilska vaja i«1 vnovič pokazala, da naša gasilska društva, zlasti v laškem sre-zu, vidno napredujejo ter so gasilske l le in poveljniški tečaji že sedaj v gasilskih vrstah Izvežb^li že dobro število gasilcev za pomoč bližnjemu v sili! KOLEDAR Danes: četrtek, 17. oktobra: Margareta Marija Alakok, Hedviga DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Volga, Volga . . . Kino Sloga: Samo za moške Kino Union: Brezupni slučaj Kino Moste: Cvetje iz Niče DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Gospod urednik/ V našem preljubem slovenskem ali pa, če hočete, jugoslovenskem svelu se prav radi hvalimo z lepotami naše domo\ine, seveda ne brez vzroke. Venda: pa pri vsem tem navdušenju nad lepotami in posebnostmi naših krajev le nismo srečni, če v domačo potico ne pridenemo čim več tujih rozin. In sedaj, gospod urednik, čujte, če še ne veste, kaj vse imamo pri nas! Ljubljana, kjer izhaja vaš ugledni list in kjer vi marsikaj presejete skozi sito, se imenuje »Jugosio\enski Solnograd«, Slovenija je »Jugoslovenska Švica«, Beograd imenujemo »Jugoslovenski Pariz*, pa mislim, da Zagreb tudi, tako da imamo pri nas kar dva, na Francoskem pa samo enega, Bled naj bo »Jugoslovenski Meran«, Kranjska gora »Jugoslovenski St. Moritz«, Dubrovnik »Jugoslovenski Monte Carlo«, Split »Ju-goslovenska Nizza«, Šibenik »Jugoslavenski Toulon* itd. itd. Dobro pa bi morda še bilo, gospod urednik, če bi se potem imenovali Slovenci jugoslovanske Švicarje, Hrvatje jugoslovenske Madžare in Srbi ju&o-slovenske Turke. Ali se vam ne zd: to lepo in primerno, če hočemo, da bo naša. ljuba domovina res biser vseh biserov, celemu svetu znana, od vseh občudo\'ana in verjetno nič manj pod vplivom tujega kapitala, kakor tujih imen. Le tako naprej, kaj ne, gospod urednik, in kmalu bo ves svet zbran v noši državi. Zato pa naj se le tolčcfo in uničujejo, saj imamo za vsak kraj in vsakega človeka pri nas lepo »jugoslovensko nadomestilo*. V ostalem pa, živel naš tujski promet! Čitatelj »Slov. Naroda* V SOLI — Tonček naštel mi nekatere snovi, v katerih je škrob. Ovratniki in maošetL OOSDOd učitefci. Ste*. 238 »SLOVENSKI NARODc, četrtek, IT. oktobra 1940. Stran 3 SIJAJNA MUZIKALNA KOMEDIJA v stilu »Pastirja Kostje« 8. DAN PREDVAJANJA! KINO MATICA, tel. 22-41. Predstave ob 16., 19. in 21. url Volga, Volja... 1 2e dolgo se občinstvo ni toliko zabavalo in nasmejalo kot pri filma BREZUPNI SLUČAJ IgtJZZJrZŽr Smeh, zabava in razvedrilo ! Predstave ob 16., 19. in 21. uri! KINO UNION — TeL 22-21 SAMO ZA MOŠKE KINO SLOGA, tel. 27-30 Glasbena komedija, prestavljena v srbohrvatski jezik. — Uvodno pesem poje gospa Dara Miletić, članica beograjske opere. iMSVNE VESTI — Gospodarska podajanja z Nemčijo pred zaključim. Danes ali najpozneje jutri bodo zaključena gospodarska pogajanja z Nemčijo. Večina vprašanj, ki so bila na dnevnem recu, so se obravnavala že prej. Zadnje dni so bile odstranjene še težkoče glede višine kontingentov tistih naših proizvodov, ki prihajajo v poštev za izvoz v Nemčijo. Obveljali so stari kontingenti. Nemška delegacija je izrazila željo, da bi se kontingenti povečali. Naša delegacija je pa stala na stališču, da mora Jugoslavija izpolnjevati tudi obveznosti do drugih gospodarskih partnerjev ter upoštevati potrebe našega gospodarstva po raznih sirovinah iz prekomorskih držav, ki jih lahko dobivamo bodisi proti plr.čllom v devizah ali pa po kompenzaciji za izvoženo naše blago. Končno se je našla srednja pot, tako da je ustreženo interesom obeh držav. Konkretno so bile odrejene oblike za določanje superkontingentov za izvoz v Nemčijo iz presežkov, ki nam ostanejo po tem ko bodo krite domaČe potrebe In Izpolnjene naše obveznosti napram drugim državam. — Tri poskusno sadjarske stanice. V okviru svojega velikega programa za pospeševanje sadjarstva, ki je zanj odobren kredit okrog 70.000.000 din zgradi Priza/i tri poskusno sadjarske stanice. Ena bo v Valjevu in služila bo pospeševanju slivar-stva, druga v Dalmaciji za južno sadje, tretja pa v Sloveniji za koščično sadje. Vse tri stanice naj bi začele poslovati žc spomladi. Prizad bo skušal nakupiti posestva, kjer so že potrebna poslopja za laboratorije in pisarne. — Pošiljanje paketov preko Nemčije v bivšo poljsko. Mednarodni postni urad v Bernu je obvestil našo postno upravo, da je nemška poštna uprava dovolila prevoz paketov, namenjenih v generalni guverne-ment preko nemškega ozemlja. To dovoljenje pa velja samo za pakete iz držav, s katerimi ima Nemčija urejeno medsebojno izmenjavo poštnih paketov. Pogoji in takse so isti kakor za pakete, ki se pošiljajo v Nemčijo. — BPzvoj narodnega gospodarstva. Narodna banka je izdala pravkar poročilo o razvoju našega gospodarstva v zadnjih 8 mesecih letos. Denarni obtok se je avgusta HOpet nekoliko povečal, in sicer je bilo v prometu 12.4C3 milijone din bankovcev in 1.173 milijonov kovanceiv (julija 12,241 miL din bankovcev in 1.152 mil. din kovancev. Razveseljivo pa je, da so se povečale hraniine vloge, in sicer od 9965 mil. din julija na 9.995 mil. din avgusta. Rudarska produkcija se je povečala; indeks je znašal 176.7 (na bazi povprečja v letih 1926 do 30) letos julija (lani 146.8), avgusta pa 177.8 (lani 143.6). Tudi druge industrijske stroke so napredovale. Tem bolj slab znak je na še vedno neprestano naraščanje draginje. Indeks cen na debelo je znašal fbaza 1.1926) avgusta 121.2 (lani 768), septembr pa 129.4 (76.6). Indeks cen na drobno je znašal avgusta 110.6 (S1.7) in septembra 116 (S2). Zunanja trgovina je bila v vseh osmih mesecih letos aktivna. — Ljubljanski arhitekti v Bo°gracIu. V Beograd je prispe] včeraj ljubljanski župan dr. Adlešič z rr čelnikom gradbenega odseka g. Steletoru in mestni arhitekti, ki so si včeraj ogledali razstavo nemške arhitekture na beograjskem velesejmu. Potem so posetili predsednika beograjske občine insr. Kostiča, s katerim so obravnavali nekatera urbanistična vprašanja, ki zanimajo tako Ljubljano Kakor tudi Beograd. — DOmači bombaž Kri jo samo S odstor- Ke potreb naAih tekstilnih tovarn Letošnji pridelek bombaža v naši državi je dober, žal, pridelujemo še vedno mnogo premalo bombaža kaker bi £-a potrebovali. Po zadnjih statističnih podatkih naš pridelek bombaža, ki ga pridelujejo v Južni Srbiji, lahko krije le 3 odstotke potreb naše tekstilne industrije- — Posvetovanja o zdravniški službi na deželi. Včeraj je bilo v n inistrstvu socialne političnega in narodnega zdravja pod predsedstvom mMistra dr. Budisavljeviča posvetovanje o uredbi o zdravniški službi na deželi. Konferenci so prisostvovali poleg ministra njegov pomočnik dr. Stojano-vič". načelnik oddelka dr. Ivanić ter zastopniki Zdravniške zbornice. Zdravniškega sindikata in Društvi zdravnikov stažistov in zdravnikov volontnrjev. Sklenjeno je bilo sklicati v kratkem novo posvetovanje, na katerem bo to vprašanje urejeno. — Za železniško zvezo s Piltvicanil. Deset zagrebških organizacij je naprosilo bana dr. šubašiča naj posreduje na rnerodaj-nem mestu v Beogradu, da dobe Plitvice čimprej železniško zvezo. Zgradila naj bi se stranska proga, ki bi imela zvezo od Ko-ransl^e proge Karlovac—Bihač do Plitvičkih jezer. Postaja Plitvička jezera naj bi bila oddaljena največ* 1 km od banovin-skega hotela na Kczjaku. — Letina pšenice in koruze v Evropi. Mednarodni kmetijski zavod v Rimu je objavil poročilo o letini pšenice in koruze v Evropi. Pridelek pšenice v Madžarski, Jugoslaviji in Bolgariji se ceni na 80,000.000 kvintalov in je za tretjino manjši od lanskega, ali za petino manjši od povprečne letine v letih 1934 do 1938. Boljša je le- urno delo, če s pogodbo ni urejeno vprašanje obsega službe, Obrtni zakon govori samo o načinu in obsegu službe, če ni o tem nič dogovorjenega, in nanaša se samo na način in obseg rednega, ne pa tudi nadurnega dela. Z drugrimi besedami, obrtni zakon se nanaša samo na delo samo, ki ga mora nameščenec opraviti, on določa samo meje in pogoje dela samega, ne določa pa, da bi moral delojemalec opravljati v nasprotju z zakonom o zaščiti delavcev nadurno delo. — Uvoz denarja v Francijo prepovedan. Mednarodni poštni urad v Bernu je obvestil našo poštno upravo, da je francoska vlača prepovedala uvoz francoskega in kolonialnega denarja ter francoskih in tujih bankovcev. Denarne pošiljke, ki bi bile navzlic prepovedi odposlane v Francijo, bodo tam zaplenjene. — Delavcem Hutterjeve tekstilne tovarne v Mariboru odpovedano. Vodstvo Hutterjeve tovarne je včeraj odpovedalo vsem delavcem in delavkam, zaposlenim v oddelku za izdelovanje klota, na 14 dni. Prizadetih je okrog 100 delavcev in delavk. Odpoved motivirajo s pomanjkanjem si-rovin. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 83. z dne 16. t. m. objavlja ukaz o ukinitvi poslaništva v Tirani in o otvoritvi generalnega konzulata, ukaz o otvoritvi popolne II. moške realne gimnazije v Ljubljani; ureibo o visoki bogoslovni soli v Mariboru; uredbo o ukrepih, ki se nanašajo na Žide glede izvrševanja obrtov 8 predmeti ljudske prehrane; uredbe o vpisovanju oseb židovskega rodu za učence univerz, visokih šol z veljavo univerz, višjih srednjih, učiteljskih in drugih strokovnih šol; uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o direkciji za zunanjo trgovino; oprostitev žita od plačila uvozne carine; uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet; dopolnitev vseh pravilnikov za opravljanje drž. strokovnega izpita v vseh strokah resora ministrstva za kmetijstvo; dopolnitve in spremembe navodila za sprejemanje v službo honorarnih uslužbencev oz. dnevničarjev za občasna dela pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in temu nadrejenih ustanovah; navodila za sprejemanje dnevničarskega osebja pri ministrstvu za gradbe in v njegovi zunanji službi; pogoje za izdajanje dovolitev in način opravljanja kontrole o sladkorju, oddanem za slajenje vinskega mošta brez plačila trošarine; konvencijo o postopanju z vojnimi ujetniki — pristop republike Slovaške — konvencijo za izboljšanje usode ranjencev In bolnikov v vojskah — pristop republike Slovaške in razne objave iz »Službenih novine. — Vreme. Vremenska napoved nravi, da bo deino oblačno, zmerno hladno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubliani in Dubrovniku. Najvišia temperatura ie znašala v Splitu 22. v Kumboru 20. v Dubrovniku in Rabu 19. na Visu 17. v Saraievu 16. v Zagrebu in Beosrradu 15. v Liubliani 14, v Mariboru 11. Davi ie ka^al barometer v Ljubljani 763.5, temperatura ie znašala 9.5. — Več hudih neSreč. 331etni d lavec Jože Košak, zaposlen v kamnolomu pri Tržiču, je včeraj padel okrog 20 m globoko in dobil hude notranje poškodbe. — Miha Stan-gel, 221etni delavec pri Battelinu, je včeraj v Medvedovi ulici padel v živo apno in dobil hude opekline po rokah in nogah. — Matilda Kramerjeva, 201 tna posestnikova hči iz Zelimelj. se je včeraj peljala s kolesom po Miklošičevi ce3ti in zavozila pod avtomobil. K sreči poškodbe niso hude. — Z 2irovskega vrha so pripeljali v bolnico hudo poškodovanega 241etnega delavca Jožeta Kereta, zaposlenega pri stavbnem : jdjetju inž. Dukiča, ki ga je vagon-ček stisnil čez trebuh. Dobil je hude notranje poškodbe. — Smrt pod lokomotivo. V torek zvečer se ie pripetila na kolodvoru v Subotici smrtna nesreča. Lokomotiva ie med ma-nevriraniem pregazila 46 let stareaa železniškega električaria Kolomana Šuiića, očeta treh otrok. Sujič je prihajal z delavnice in namenjen ie bil v kolodvorsko pisarno. Moral ie čez tire. Ta čas so na prihajali na kolodvor vlaki Šujić ni opazil lokomotive in tako ie prišel pod njo. — Žrtev neumne stave. V vasi Merha-tovcu blizu Varaždina ie rudar Franjo Vadaz stavil s kmetom Martinom Boha-lom. da bo popil zelenko žeania in sicer v treh urah. Stavila sta za 500 din. Vadaz je res popil liter in 3 deui žganja, toda še istetra dne ie umrl. — Sestanek evangelsklh duhovnikov Jugoslavije, v Vinkovačkem Novem Selu *e bil včerai zsključen 4 dni traiaioč sesti-nek duhovnikov evanselske veroizpovedi v naši državi. Taki sestanki se vrše vsako leto. V nedeljo 20. t. m. bo Da v Beogradu svečano polaganje temeljnega kamna za evangelsko cerkev. Svečanosti bosta prisostvovala tudi poglavar evangelske cerkve v Jugoslaviii škof in senator dr. Popp ter profesor bogoslovia na berlinski univerzi dr. Eugen GerstenmeieT. Iz Kranja — Izgubljena kolesa. Mestna policija tina koruze v vsej Evropi razen Sovjetske | hrani nekaj koles s temile evidenčnimi šte- Rusije. kjer je pridelek pšenice hi koruze letos za 16% manjši od lanskega, nasprotno je pa zelo dobro obrodil krompir. — Pi^vtca do nagrade za nadurno delo. Kasacijsko sodišče v Beogradu je razveljavilo razsodbo apelacijskega Sodišča V zadevi tožbe nekega delojemalca, ki je zahteval nagrado za naduro čelo. Kasacijsko sodišče se je postavilo na stališče, da ima . delojemalec pravico do nagrade za nad- i vilkami: 2-12 = 32 528. 2-12 = 80.220. 2-12 = 75.842, 2-10 =z 201.745, 2-29 = 184.810. Lastniki koles, ki se bodo izkazali z zadostnimi dokazi, lahko kolesa dvignejo. — Prebivalce s Hn j. Klanca in Prlmsko-va obveščamo, da lahko naročijo list neposredno pri naSem raznašalcu. ki list dostavlja vsak dan takoj po prihodu vlaka. ^Naročnina znaša 14 din na mesec in jo je nakazovati po poštni položnici. Iz Ljttfeffane —lj Vsesvetska akcija v prid mestnim revežem bo organizirana tudi letos in so priprav« zanjo v polnem teku. Kakor smo že poročali, bo pričelr. 17. t. m. poslovati pisarna te akcije v M^hrovi hiši na Krekovem trgu 10, v pritličju, levo, in bo na razpolago strank m vsak dan od 8. do 12. in od 13. do IS. ure. Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane ki je že lansko in predlansko leto i>wdsl vsesvetsko akcijo in s svojim plemtrutini delovanjem tako izdatno podprl mestno občino pri izvajanju njenega socialnega skrbstva, tudi i>- 03 upa, da bo Ljubljana pokazala svojo dobrosrčnost in se na praznik vseh svetnikov in vernih duš pri počaščen ju svojih rajnkih s kupovanjem mestnih vencev in sveč spomnila tudi mestnih revežev. člani in članice Vrhovnega socialnega sve ».a ter vseh v njem pri delu za bližnjega združenih organizacij bodo po vseh ljubljanskih hišah prodajali nakaznice, g katerimi bodo dobrotniki dobili v skladiščih \sesvetske akcije, zadnje dni pred prazniki umrlih pa tudi na stojnicah pred vsemi ljubljanskimi pokopališči mestne vence in sveče Nakaznice so naslednje: 1.) po 100 din za veliki venec s svilenimi trakovi v mestnih barvah; 2.) po 50 din za srednji venec s svilenimi trakovi v mestnih barvah; 3.) po 20 din za mali venec z belimi trakovi in zelenim napisom; 4.) po 36 din za zavitek s 6 visokimi ali nizkimi nagrobnimi svečami. Za manjše zneske se bodo izdajala posebna potrdila, s katerimi bodo dobrotniki dobili toliko sveč, kolikorkrat po 6 din znaša vsota. Vrhovni socialni svet najvljudneje prosi vse darovalce, da na zadnjo stran prejetih nakaznic čitljivo napišejo svoj naslov, s čimer bo dobil najnatančnejši seznam vseh dobrosrčnih Ljubljančanov. Kakor vidimo, je Vrhovni socialni svet upošteval pri lanski prodaji mestnih vencev pogosto izraženo željo dobrih Ljubljančanov po vencih, ki bi bili cenejši od največjih, a dražji od najcenejših in se je zato odločil dati letos v prodajo mestne vence srednje velikosti za ceno 50 din. —lj Samomor v S^eo^nji vasi. v plitvem potoku Mejašu v štepanji vasi, kjer so pred 14 dnevi našli utopljenega nekega moškega, so davi ob 7. opazili truplo neke ženske. O tem je bila obveščena policija in utopljenko so potegnili iz vede. Ugotovili so, da je to 5oletna posestniea Frančiška Bra jer jeva iz Bizovika, ženska se baje ni razumela z domačimi in je zaradi stalnih prepirov napravila konec svojemu življenju- Po ogledu tnmla je policijska komisija z dr. Lapajnet^m in dežurnim uradnikom ,g. žibretom na čelu odredila, da truplo prepeljejo v mrtvašnico v štepanjo vas. —lj Perfidnost brez primere, še ta izraz se nam zdi mnogo promil za besede, ki jih je zapisal v svoji rubriki »Filmi« včerajšnji »Slovenski dom«, kjer stoji doslovno: »Naš list tudi ne spada med tiste, ki na prvi strani trobentajo dinastlčnost In nacionalizem, sicer pa bolj ali manj previdno delajo propagando za propagando ljudi, ki so vzgojili med drugim tudi atentatorje na jugoslovenske kralje, uredniki taistih nacionalnih in dinastičnih listov pa pošiljajo sovjetskemu poslaniku udanostne izjave ter umetniška darila, kar lahko potrdi n. pr. član »Jutrove« redakcije akad. kipar Nikolaj Pirnat.« — čudimo se lastnikom »Slovenskega doma«, da dovoljujejo spravljati v javnost izlive žolča take vrste in tako podle osebne napade. Sicer se bo pa obravnavala ta perfidnost še na drugem mestu. —lj Nastopno predavanje gospe univ. doc. dr. Dolar-Mantuanijeve z naslovom »Troadne magmatske kamnine v Sloveniji« bo v četrtek, dne 24. t. m. ob 12. uri v predavalnici mineraloškega instituta Aleksandrove univerze v LJubljani. —lj Dela skladatelji Josipa Pavčiča uživajo v našem koncertnem življenju veliko popularnost saj so izredno krasno napisana in se odlikujejo po globoko občuteni melodioznosti. Zato jih zelo pogosto srečujemo na naših koncertih, v zadnjih letih pa posebno na raznih večerih v našem radiu. Nekak kratek pregled Pavčičevega skiadateljskega ustvarjanja nam bo nudil jutrišnji koncertni večer, ki bo v proslavo njegove 701etnice ob 20. v veliki filharmo-nični dvorani. Na tem koncertu bodo nastopili najodličnejši naši solisti: ga. Franja Bernot-Golobova, ga. Pavla Lovšetova in g. Julij Betetto. Spremljal jih bo na klavirju pianist g-. Marijan Lipov Se k, ki bo spregovoril tudi nekaj pomembnih in tehtnih o skladatelju sla vijencu. Ostali del sporeda bodo izpolnili Slovenski vokalni kvintet in celokupni ženski in moški zbod Glasbene Matice ljubljanske, ki ga bo tokrat prvič vodil Samo Hubad. Opozarjamo rw Pavči-čev večer, ki bo Jutri v veliki lllharrmmič-nl dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Poroka. Poročila sta se v trnovski cerkvi g. O don Ce^ar, železniški uradnik v Beogradu in gospodična liilda Mlakarjeva* uradnica v Lljubljani. Priči sta bili: za ženina g. ing. šmalc, za nevesto g. prof. Koletič. Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče! —lj Krajevna organizacija JNS za okraj Vodmat v Ljubljani poziva svoje čl&ne in somišljenike, da se udeleže pogreba nenadoma preminulega našega tovariša in odbornika g. Rudolfa Petepna, polic, detektiva v p. v petek dna« 18. oktobra t. L ob 16. uri z Zal. Požrtvovalnemu pokojniku ohranimo časten spomin, žalujoči ge. soprogi na£e iskreno sožalje! —lj Po-ebne »°t>e na razpolago za zaključene družbe in društva; gostilna Lovšin. 421—n — lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj Nov grob. Včeraj je umrl v Ljubljani upokojeni detektiv g. Rudolf Petejan. Pogreb bo jutri ob 15.15 z Zal. iz kapelice sv. Petra, na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • 6 S Tisti, ki vse priznajo Avanturist in vlomilec, Ki je dovolj mlad in bister, da bi lahko pošteno živel Ljubljana, 17. oktobra Kakor vsakemu obtožencu, je predsednik malega senata tudi staremu delavcu Načetu Možeku svetoval, naj vse svoje vlome prizna, da bo kazen manjša^ saj je priznanje najbolj upoštevana olajšilna okolnost. Možek je Ml možak že v preiskavi in je vse priznal, in možak je bil tudi na razprav^. Ponovil je priznanje. Nace je pa^' eden od tistih redkih starih gostov sodnije. ki se jim niti ne ljubi tajiti, samo da imajo manj sitnosti na sodniji. Najmanj opravka imajo sodniki in državni tožilci s teJcimi obtoženci, toda kljub temu je treba opraviti predpisano delo, kajti lahko se zgodi, da kdo kaj prizna, pa kaznivega dejanja ni storil. Tudi za priznane zločine je treba dokaza. V obtožnicah so v takih primerih utemeljitve obtoži napisane v taki klasični obliki: 2>Obtoženec, ki je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan, gori navođene vlomne tatvine, kakor tudi poizkus vlomne tatvine v skladu s podatki preiskave prizna, zaradi česar je obtožba utemeljena.« V usodo udani Možek je vlomil pri Po-držaju Vidu v Zapotoku in mu odnesel raznega blaga in nekaj zlatnine v vrednosti 2643 din, Josipu Stefeljaju pa raznega blaga za 3875 din. Pr- Jožefi Purkartovi se mu vlom ni posreč:l. Sodišče je obtožencu prisodilo poldruge leto zapora. AVANTURE KLJUČAVNIC ARJ A PEGANA Dne 16. maja so poklicali ključavničarja Franca Pegana, ki je star 26 let in doma v Mišačah pri Radovljici, na orožne vaje. Pegan je bil tedaj zaposlen v tovarnah na Jesenicah. Namesto, da bi se odzval pozivu vojaških oblasti, je raje ubogal svojo avanturistično in zločinsko žilico, ki mu je velela, naj pobegne in se preživlja s tatvinami in vlomi. Tako je Pegan res storil. Dne 18. maja je zapustil svojo službo in izginil v gore. Tega dne je začel tudi vlamljati in krasti. Pa tudi njegova pustolovska nagnjenja so prišla na dan. Najprvo je Pegan vlomil v poletno hišico Ivan Bohinca v Mišačah in je odnesel Bohincu samokres, naboje ln nekaj jest-vin. V Zagorici je nato vlomil skozi kuhinjsko okno v kavarno Bled. Natakarici je odnesel bankovec za 1000 din in denarnico, v kateri je bilo 40 din. Odnesel je iz kavarne tudi ročno blagajno, ki je bila last Janeza K en de. Denarja v blagajni vlomilec ni našel, a sama blagajna je bila vredna nekaj tisočakov. Vlomilec se je vrnil v rojstne Miš a če in vlomil pri Antonu Mertlju. kateremu je odnesel za nekaj sto dinarjev blaga in jestvin. Nekaj dni kasneje se je pojavil v Lancovem, kjer je obiskal Dežmanovo hišo. Dva dni kasneje je bil že v Kamni gorici, kjer je iz kleti penziona Jelovea odnesel precej jedače in pijače. Obilen plen mu je padel v roke 2. julija, ko je vlomil v Vrbi pri Jožefu žemlji. To je bil drzen vlom. Pegan je prišel iz skednja na podstrešje skozi železna vrata, katera je snel s tečajev, s podstrešja pa se je splazil v spalnico, kjer je vlomil v predal, v katerem je bilo nad 8000 din in denarnica žemljeve žene z manjšo vsoto denarja. Pegan je ves denar odnesel in i^e-opaženo izginil iz hiše pri belem unevu, Domači Sv bili zaposleni na polju, v hiši je ostala samo domača hči, ki je sa*_er slišala ropot na podstrešju, a se ni zmenila zanj. Končno je bil Pegan obtožen, da je vzel nekemu delavcu klešče ln cigarete ter da se je izdajal za aktivnega podporočnika. Kot lažni oficir si je Pegan privoščil nekaj krutih pustolovščin z dekleti. Neko Minko je popolnoma zmešal. Izvabil jo je na Gorenjsko. Dekle je pobegnilo od svojega zaročenca, kajti Pegan ji je natvezil. da je bogat in bo kupil vilo na Bledu, kjer si bosta uredila lep dom. Tudi neka Angela je nasedla mlademu pustolovcu. Deklet se je znal Pegam ob pravem času otresti, do njih je bil kavalir. Kupoval jim je obleko in jih gostil z ukradenim denarjem. Pegan je zanikal samo tatvino klešč in cigaret ter je trdil, da se je izdajal za ofi- cirja samo v šali. ostale zločine je pa priznal. Mali kazenski senat mu je prisodil za priznane vlome 2 leti in pol robije, častne pravice je izgubil za 4 Leta. Sodišče se je prepričalo, da se je hotel z izdajanjem za oficirja samo važnega delati in ženskam imponirati in zaradi tega ni kriv po § 132, točka 2. Pegami se je zdela kazen previsoka, prijavil je priziv. Predsednik senata mu je pa svetoval, naj začne pošteno živeti, saj je še dovolj mlad in bister, da se lahko loti poštenega dela. Iz Celja —c Steklina v Celju in okolici. Ker so se pojavili ponovni primeri pasje stekline v Celju m bližnji okolici, opozarja mestno poglavarstvo lastnike psov, da se strogo ravnajo po navodilih razglasa mestnega poglavarstva z dne 18. septembra. Neprijavljeni psi in psi, ki niso zavarovani tako, kot je v omenjenem razglasu predvideno, bodo brezpogojno pokončani, njih lastnike pa bo mestno poglavarstvo kaznovalo po čl. 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. —c Umrla je v torek v Kersnikovi ulici 46 v starosti 45 let ga. Marija Grahova, soproga višjega davčnega inšpektorja g. Draga Graha v celju. Na Sp Hudlnji 93 pri Celju je umrla v sredo 61-letna zaseb-nlca Neža Kračunova; pogreb bo v petek ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. V celjski bolnici je umrla v sredo 81-letna zasebnica Barbara čakševa z Lave pri Celju. Na hribu sv. Jožefa 43 je umvl v sredo v 75. letu starosti višji sodni oficial v p. g. Vincenc Gajšek; pogreb bo v petek ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. —c Napad ln dve nesreči. V neki gostilni v Kladju pri Laškem je v torek neki moški v prepiru napadel 23-letnega delavca Franca Dežmana iz Kladija in ga z nožem dvakrat zabodel v ledvice. V štorah si je 40-letna ključavničarjeva Žena Liza Kreuhova pri padcu zlomila desno nogo v kolenu. V torek je padel 39-letni dninar brez stalnega bivališča Ivan šegula na cesti v Medlogu pri Celju in si močno poškodoval levo nogo pod gležnjem. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. —c Na šahovskem spominskem turnirju dr. Antona Schwaha, ki ga prireja Šahovski klub Gaberje, so bili v torek zvečer v 13. kolu doseženi naslednji rezultati: Verčkovnik : Ahtik 1:0, E. Csorg8 : Haj-singer 1:0, Slimšek : Golja 1:0, Mirnik : Rajšek 1:0. Regner : Pukmajster 1:0. Do-manjko : J. Schneider 0:1. Partij Esih : Medved, Habcnšus : Fajs In F. Csl go : F. Schneider so bile prekinjene. Prekinjena partija Ahtik : E. Csorgo 0:1. — Sokolsko društvo Ljubljana - Moste vabi vse svoje pripadnike, da se udeleže pogreba umrlega br. Rudolfa Petejan a, ki bo v petek ob 3.15 z žal, kapelica sv. Petra. Kdor ima kroj, v kroju, ostali v civilu z znakom. Zbor vsega članstva na telovadišču ob 2.30. — 2enskl vaditeljski zbor Sokola I Tabor obvešča starše ženske dece, da bo od 18. t. m. telovadbo deklic delil v dva oddelka, in sicer: vsak torek in petek od 17. do 18. mlajša deca (6 do 9 let), od 18. do 19. starejša deca. Prosimo starše deca, da točno in redno pošiljajo deco k telovadbi — Zdravo! Iz Kamnika — S00 din je prispeval za zgradbo So-,iolskega doma g. Franjo Turnsek. orga-nist in taj.uk občine Kamniška Bistrica. — Veliko ogledalo v kavarni Narodne Čitalnice, ki je bilo že staro, je bilo te dni zamerjano z novim. Priporočamo, da bi tako postopoma obnovili tudi ves ostali inventar, posebno pa peč, da nas ne bo pozimi zeblo. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. » * Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din TRSJE divjake korenjake, na raznih podlagah, nudi 2iher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Mo-škanjci. Zahtevajte cenik! 2333 ■ ■ p • ■ ■ ■ •* • ■ • ^ a a a • Posložite st tnalih oglasov v 50 PAK ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, m on o gramov, gumbnic — Velika zaloga perja po 7.— dln. oJulijana«, Gosposvetska c. 12 ln Frančiškanska ul. 3. 4. L. ŠIVILJO NA DOM sprejme Klavžer, Vošnjakova 4 2387 POHIŠTVO po naročilu, vsakovrstne stole, I politiram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN, Breg 14. 2389 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din KUPUJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje KLAVŽER Vošnjakova ul. 4. 2388 STARE VREČE embalažo, kupujem vsako količino Egon ZakrajSek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din CU>KKSE za vrtne ograje ln pokopališča v vseh velikostih in večjo množino božičnih drevesc ugodno dobavi Franc Dolenc, Preddvor 2384 ŠTEDILNIK s 6 krogi in 2 cevema za peko ter peč za kopalnico in vročo vodo, oboje na plin. najboljši Junkersov fabrikat, malo rabljeno, radi selitve poceni naprodaj. Kojadinovič, Beograd, Francuska 5. 2383 Slov Beseda 50 par. Davek' posebej. Najmanjši znesek 8.— din DVA ČEVLJARSKA POMOĆNIKA sprejme Klavžer, Vošnjakova 4 23S7 narodna "TIskarna i UUBLJANA I KNAFUEVA S IZVRŠUJE VSE VRSTE Tl&KOVlh PREPROSTE iii NAJFINEJŠE >8LOVBtfSKI MAROD«, fatrtek, IT. oktobra 1940. ftter. 238 Delo in položaj slovenskega K jutrišnji banovinski skupščini naše učiteljske učiteljstva dje Ljubljana, 17. oktobra Kot šesto točko dnevnega reda bo obravnavala jutri banovinska skupščina J U U sekcijsko tajniško poročilo, iz katerega se najlepše zrcali delo, ki ga je opravil slovenski del učiteljske organizacije v korist stanu, šole in obče narodne prosvete. J TJ U se je zavedalo težkih prilik in nemirnih časov, toda od svojih zahtev, ki so osnovnega pomena za pravni, moralni in materialni dobrobit članstva, ni moglo odstopiti. Mnoge zahteve in težnje stanu so ostaie neizpolnjene, čeravno je bilo delo v organizaciji sami normalno. Poseben položaj je nastal z ustanovitvijo Zveze hrvatskih učiteljskih društev. JUU je prenehala biti predstavnica vsega jugo-sloveskega učiteljstva, vprav zato pa je slovensko učiteljstvo osvojilo naziranje, da je treba čim preje ustvariti forum, ki bo združeval obe učiteljski organizaciji JTJU in SHUD. Ljubljanska sekcija je šla v teh prizadevanjih še dalje: izdelan je bil osnutek pravil za zvezo učiteljskih organizacij kraljevine Jugoslavije. Učiteljstvo dravske banovine je organizirano po sreskih društvih in je 3108 učiteljev in učiteljic članov JUU. Nemara še nobeno leto tako. kakor v pretekli poslovni dobi, je bilo JUTJ v najtesnejših stikih z ostalimi uradnimi organizacijami, z organizacijami upokojencev in delavcev. Zlasti je bilo tesno sodelovanje s profesorskim združenjem in združenjem učiteljstva meščanskih šol. Učiteljska organizacija ni zanemarjala dela. ki naj bi dovedlo do zboljšanja položaja vsega stanu. Stare, a ne- I izpolnjene zahteve so bile znova poudar- j jene, ker niso nič manj aktualne, kakor pred leti. Bistvo svojih zahtev je iznašlo učiteljstvo v predlogih za finančni zakon, kjer so poudarjene zahteve: po stalnosti, po izpremembi draginjskih razredov, po napredovanju učiteljstva v peto skupino, po razpisih službenih mest, po ukinitvi § 110 zakona o uradnikih, po noveli k zakonu o narodnih šolah itd. Skupno 31 točk, ki obsegajo najvažnejše težnje in potrebe učiteljstva. Posebno poglavje zavzemajo v preteklem poslovnem letu napadi na učiteljstvo. V »Domoljubu« so izhajali članki pod naslovom »Naša šola in učiteljstvo«-, pisani na tak način, da so naravnost hujskali proti šoli in učiteljstvu. Na te izbruhe sovražnosti je reagirala organizacija, kolikor ji je bilo v danih razmerah mogoče. Predvsem pa je bilo delo JUU osredotočeno na akciji za zvišanje prejemkov, življenjske potrebščine — živila, obutev, obleka in vse drugo se je tako podražilo, da je zašlo učiteljstvo z ostalimi državnimi nameščenci v naravnost obupen položaj. Hočeš — nočeš, odrekati se je treba celo najnujnejšim nabavam, ker ni sredstev. Vprav iz težkega položaj vseh državnih nameščencev je izšla skupna pobuda za akcijo, s ciljem, da se urede življenjski pogoji ljudem, ki imajo v rokah državno upravo. V zvezi s prizadevanji pa zvišanju plač se je kot nujno postavilo načelo: za enako delo — enako plačilo. Zapostavljanju poročenih naj se napravi konec! V kolikor gre za napredovanja, se je to vprašanje uspešno zaključilo, ker so prošnje za napredovanje rešene, žal pa minevajo zopet meseci, ko ni od nikoder dekretov in tako učiteljstvo še nima prejemkov po pripadajočih skupinah- V času, ko so cene iz tedna v teden višje, pomeni tako zavlačevanje tudi negativno postavko. Enako vestno se je pečala sekcija z dolgo vrsto drugih aktualnih zadev. Tako z zaščito članstva, z razpisi prostih službenih mest, z učitelji pripravniki in njihovim položajem, z izpopolnitvijo učiteljskega staleža, s postavljanjem pripravnikov za šolske upravitelje, z učiteljicami ženskih ročnih del, z učitelji kontraktualci, s stanarino poročenih učiteljic, z nabavo plinskih mask, z disciplinskim sodiščem, z učnimi načrti, z učiteljskimi humanitarnimi ustanovami, s podpornim fondom sekcije ter sploh z vsemi vprašanji, ki jih je postavil tok življenja na dnevni red. JUU je izdajalo »Učiteljskega tovariša«, stanovsko glasilo, pedagoško revijo »Popotnika«, v Mladinski Matici pa je prišlo nad vse uspešno do izraza kulturno prizadevanje organizacije, ki daje naši mladini leto za letom izbrano, dragoceno čtivo. V okviru JUU so delali mnogi odseki: šolsko upravni, odsek za obmejno šolstvo. Učiteljski pokret, odsek učiteljic, gospodarski svet. odsek za strokovno nadaljevalno šolstvo, šolski radio in odsek za kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. V sklop učiteljske stanovske organizacije spada tudi pevski zbor »Emil Adamič«. Vse obsežno delo bi seve nikakor ne bilo moglo biti opravljeno, da ne šteje vprav učiteljska organizacija v svojih vrstah mnogo nesebičnih in stanovsko zavednih sodelavcev, ki so vsak čas pripravljeni prijeti za vsako delo v korist skupnosti. Perko in Pečarič razstavljata Njuna dela bodo razstavljena do 25* t« m. Ljubljana, 17. oktobra V s Salonu Kos« v pasaži nebotičnika že nekaj dni razstavljata svoja de la pri nas do sedaj še malo znana likovnika Lojze Perko in Herman Pečarič. Not ran j ec Lojze Perko, ki je do sedaj študiral na akademiji v Sofiji, razstavlja več olj — odlična so: Jesenska pesem. Domačija v Središču in Domačija — in nekaj risb. Sodeč po Per-kovi volji in stremljenju, bomo v njem dobili sčasoma odličnega pokraji-narja. Ker Perko v kratkem odide na študij, mu bo zelo ustreženo, če bodo posamezna stavljena dela našla svojega kupca. Herman Pečarič — doma je iz kršne Istre — je sicer amater pa zato vseeno zelo zanimiv — razstavlja več akvarelov. Prav dobra sta škofija v Istri in Vintgar. raz- L. Perko: Križ ob potu (Oba akvarela bi lahko marsikomu služila za vzor!) Dela obeh mladih likovnikov bodo razstavljena do 25. t. m., pa ogled istih cenjenemu občinstvu prav toplo priporočamo. ne ve kai bi začel. T eda i r*a se zgane Do-ra, navihanka, ki se ie doslie skrivala pod krinko nevedne naivke in odvrže neznosno krinko. Pokaže se kot pogumna, preudarna in stvarna žena. ki spravi s svoio dejavnostjo življenie v nov. sicer skromnejši, zato Da nič mani srečen tir. In tedaj mož in tašča izpre^ledata. Vidita koliko ie vredna pametna žena. ki si zna v realnem življeniu pomagati in biti možu v življenjskem bo i u zvest in dober tovariš. KAJ SE SKRIVA V TEJ »SKRIVALNICI«? Tale misel: če Dri nese neDriiazna usoda katastrofo in mora veliko podjetje likvidirati, ne pomaga tugovanie in brezdelje. Treba je zavihati rokave in brez nepotreb-nih sentimentov preiti na dejanja. Kadar se kai zruši ie treba začeti znova graditi, pa naj bo še tako hudo in nai duh še tako obupano klone. Nikoli ne smemo izgubiti poguma. r>a nai zahteva novo ustvarianie dolga leta: leta. ki nam ne bodo Drinesla dokončnega uspeha, zadostovati na nam mora vera, da bodo započeto delo nadaljevali otroci in da bodo oni užili njegove sadove. — Take so te skrivalnice. Ne pozabimo, da tih ie napisala češka oisatelii-ca. DOtem bomo znali ceniti vanje položeno misel. Ta iim daie tehtno vredni Ne Premiera češke veseloigre v LJubljani V »Skrivalnicah" Olge Scheinpflugove nastopi jutri tudi Vera Danilova Ljubljana, 17. oktobra KDO JE AVTORICA? Ljubljanskemu gledališkemu občin>t\ u Olga Scheinpflugova ni neznana. Marsikdo se še spominja plavolaske. z vedrim obrazom in resolutnim vedeniem, s športno trenirano postavo in odločnimi kretnjami, ki ie gostovala skupno s sv^iimi kolezi z Narodnega divadla v Pragi, pred kakimi sedmimi leti. Takrat smo sooznali nio. Vero Dostalovo. Vvdro in Voito. Igrali so igro. ki j o ie napisala Sv heinpflušova: »Ljubezen ni vse«. Potem smo dobili v prevodu prof. Šesta nieno veseloigro »Gu-galnica«. iutri pa bomo videli premiero njenih »Skrivalnic«. ZNAČILNOST NJENIH DEL Ce pogledamo njena dela. vidimo v vseh sorodno potezo namreč velik življen>ki optimizem. V »Ljubezen ni vse«, smo videli v ljubezni ogoliufano dekle, ki ni napravilo samomora, temveč ie zmagal v njei klic živlienia V »Gugalnici«. kier e izgubila gospa vse premoženie in se ie nasmehnila sreča nieni kuharici, tako da sta zamenjali vlogi, se ie uklonila »milostiva« usodi in šla nogumno v novo živi i en je. V ^Skrivalnicah*, pa ie motiv podoben in tudi izzveni v poeumrem zauoaniu v življenje in bodočnost Pozitivna stran nje- nega ustvarjanja ie podčrtavanje moči, ki leži skorai v vsakem Človeku in mu pomaga najti vselej srečen izhod iz vseh ne-prilik. Scheinpflugova ie pisateljica, ki s pridom goii rastlinico »Optimizem«, ker dobro ve. kakšno silno zdravilno moč ima za človeka Vsa njena dramatična dela izzveni i o v pogumno popevko optimizmu. KAJ SO »SKRIVALNICE«? Za nedolžnim naslovom tiči jedro, ki je vredno več. kakor pokaže dejanje na orvi pogled. Kdo se gre skrivalnice? Mlado zaljubljeno dekle, ki uvidi, da hoče biti mož »močnejši«, da hoče biti zaščitnik in voditelj ženi in ie ne vidi rad samostojne, energične in učene. Tako igra zvito dekle naivko in zavzame srce svoie žrtve. Tovarnar Frič. čigar žena postane, pa ima neljubo pravdo zaradi zapuščine in usoda hoče. da io izgubi in z nio svoie podjetje. Katastrofa v rodbini! Velika skrb. kako se bo znašla v novo siromašno živlienie njegova navidezna luksuzna ženica! Kaj bo storila njegova mati. bogata oatricijka, vajena dobrega življenja? In veliki in hrabri »močnejši« mož postane majhen in nebogljen. Tu pokaže pisateljica razliko med ljudmi. V dobrem gmotnem okolju živeča Fričeva mati in sin se ne zna i deta. ko stojita pred ničem. Mati toži kakor Job na razvalinah bogatega doma in tudi sin Avgusta Danilova glede na to. pa bo našel vsak v igrici prijetno zabavo, ki vpliva kakor Doživljajoča kopel, kajti človek odhaia od nie poln nekega vedrega zaupanja vase in življenje. KDO BO IGRAL? Doto. spiritus agens vseh skrivalnic, bo igrala Mira Danilova. Pavla Friča. moža-zaščitnika nemočne ženice. — Emil Kraj; Dorino mamo. pametno in v življenju izkušeno ženo. ki da svoii hčerki pametna navodila, kako ie treba ravnati z možem, da se ne zasenči bleska njegove možatosti, bo podala Marija Nablocka; Dorinega očeta, dobrodušnega, poštenega stavbenika. moža. na katerem ie D ari na mati dokazala uspeh svoie življenjske izkušnje in filozofije, pa bo igral Fran Lipah. V vlogi gospe Fričeve. Pavlove ma:ere. Da bomo videli na odru našo liubo znanko, ki se ie dobro spominja predvsem srtarei-a generacija — Avgusto Danilovo. Dolaa leta je že nismo videli na dranvkem odru. le v nekaterih bežnih nastopih ie zaigrala v opereti pred leti dve vlogi. Z njim je dokazala svoio svežost in čilost in svoi nezmanjšani igralski zagon. Ni še dolgo, ko ie praznovala svojo 701etnico in zlato poroko. Po dol sem času bo stopila kot cxxna j Fričeva na oder. ki sicer ni paradna vloga, vendar Da takšna, da bo naša »Danilka« spet z vsemi svojimi bogatimi Igralskimi izkušnjami zajadrala v igralske vode. Za stare in mlade obiskovalce gledališča bo njen nastoo zanimiv dogodek, ki ga bo veljalo videti. — Na nedeljski reprizi bo igrala vlogo Dore Angela Sancinova. ki je debutirala na našem odru kot Jacdnta. »Skrivalnice« je prestavil iz češčine prof. Šest, ki ie delo tudi zrežiral. Premiera bo v petek za red premierski. Maša Si. Don Luis Corapany ustreljen Tragičen konec znanega katalonskega politika Preki sod ie obsodil na smrt znanega katalonskega politika in bivšeea Dredsed-nika avtonomne Katalonije dona Luisa Companvsa in včeraj je bila smrtna obsodba v Barceloni izvršena. Companvsa so ustrelili. Padla ie torej še ena žrtev španske državljanske vojne. Don Luis Companvs je bil rojen 1. 1873. in že v zgodnji mladosti ie posegel v politiko. Uvrstil se je med vodi tel i e levo orijentiranih španskih strank. Od leta 1910 se je boril za republikanski sidikalisUčni pokret Katalonije in pred volitvami leta 1931. ie ustanovil z vodjo separatistov Ma-cio levičarsko republikansko stranko Radi svojega revolucionarnega delovanja ie bil večkrat obsojen in zaprt. V aprilu 1931 ie izbruhnila v zvezi z občinskimi volitvami revolucija, ki je zapodila kralja Alfonsa XIII. iz Španije. Istega dne. namreč 14. aorila 1931. ie Drogi a Sil Companys z balkona mestnega magistrata v Barceloni katalonsko republiko pod predsedstvom Macie Pozneje ie postal sam predsednik avtonomne katalonske vlade. Companvs ie postal istega dne najprej barcelonski župan Pozneje ie vodil pogajania z Madridom v radevi avtonomne katalonske vlade in postal ie guverner Katalonije. Leta 1932. ie postal član Cortesa. naslednjega leta pa predsednik katalonskega parlamenta in mornariški minister ter s tem član španske vlade Po Maciievi smrti 25 decembra 1933 ie bil izvoljen v januarju naslednjega leta za predsednika Katalonije. Volitve v španski parlament leta 1934. so orinesle velik preokret na desno, kar je vplivalo tudi na Katalonijo. Companvs se je moral umakniti in zaradi upora proti novi španski vladi ie bil aretiran. Ministrski predsednik Lerroux ie predlagal v oktobru 1934 parlamentu ponovno uvedbo smrtne kazni, da bi lahko poslal Companvsa na morišče. Toda so-lišče ie obsodilo Companvsa samo na 30 let ieče. Nove volitve v februarju 1936 in s tem v zvezi ponovni prevrat ie odprl Companvsu jetni-ška vrata. Vrnil se i e na svoje mesto in kot predsednik obnovljene avtonomne Katalonije ie 24. februaria 1936 zopet sklical prejšnjo katalonsko vlado. Po izbruhu državljanske vojne v juliju 1936 ie imel Companvs velike težave z katalonskimi anarhisti. Ko ie nrenesla madridska vlada svoi sedež v Barcelono, so nastala nasprotstva med Companysom in ministrskim predsednikom Negrinom. Zadnji Companvsov poskus, da bi izločil Katalonijo iz španske državne zveze in jo spravil kod samostojno državo pod angleško-francosko pokrov i tel is t vo se ie ir jalovi! Zato ie v novembru 1937 kot nredsed-nik Katalonije odstopil in pobegnil i pr»xi anarhisti i pred svojim nasprotnikom Negrinom v Francijo. Podgane in alkohol V ameriški bolnici Johns-Hopktns-Ho-spital sta delala dr. C. P. Richter in K. H. Campbellova zanimive poskuse, da-li je mogoče navaditi podgane na uživanje alkohola. Dajala sta podganam v kletko vsak dan po dve posodi. V eni je bila Cista voda, v drugi pa z alkoholom pomešana. Količino alkohola sta točno odmerila in postopno pomnoževala Podgane so raje pile z alkoholom pomešano votlo, kakor čisto, toda samo dokler je bilo v njej 1.8 do 4.4% alkohola, čim je bilo pa v vodi več alkohola, jo podgane niso hotele piti. Ko je pa dosegel alkohol v vodi 6n/o so raje pile čisto vodo. Kazalo je, da se bodo podgane polagoma privadile vedno večjim količinam alkohola in da se bodo napile, pa so raje nehale pri odstotku, odgovarjajočem približno množini alkohola v pivu. Ena podgana je pa celo močno srx>minjala na abstinenta, ker se z alkoholom pomešane vode sploh ni dotaknila in ie pila samo čisto vodo. Drugi poskusi v istem zavodu so pokazali, da jedo podgane manj. če uživajo alkohol in sicer toliko da izgube enako množino kalorij kakor jo pridobe z alkoholom. - • ' i" f Nenadoma je umrl moj ljubljeni soprog, brat, stric, in svak, gospod Rudolf Petejan detektiv v pokoja Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 18. oktobra, ob četrt na 4 popoldne z 2al, iz kapelice sv. Petra, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. oktobra 1940. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo Edmund O' Hara: 7 Talita Mof^ona I »jna Morbidusa — Da, to ni verjetno, sir, — je odgovoril plačilni ledeno. Townsend se je kar naprej pahljal z zloženim računom. — Morda bo deževalo jutri, — je dejal, ker mu je bila postala ta mučna tišina neznosna, — Ze mogoče, sir, — se je glasil hladen odgovor, potem je pa zopet zavladala tišina. Ta taktika debeluhastega moža je detektivu vedno manj ugajala. — Zajtrkoval bi rad, — je dejal tiho, dobro ve-doč, da bo sledilo zdaj nekaj neizbežnega. — Zajtrk prineso takoj, čim bo poravnan ta-le račun, — se je glasil hladen odgovor. Townsend je ogledoval svoje negovane nohte. — Plačal bom jutri. Danes sem precej slab, kar se tiče denarja. — To ste trdili že včeraj in predvčerajšnjim, sir, — je ugotovil plačilni neusmiljeno. — Mi predlagamo račune trikrat. Tretjič je obenem zadnjič. Townsend je sedel, položil nogo čez nogo in si prižgal cigareto. — Nikar se ne šalite, — je dejal resno. — Jutri dobite svoj denar. Dotlej pa... — in hitro je pre-štel — bodo ti štirje kovčegi menda zadostovali kot zastava za ta malenkostni znesek. Plačilni je srdito zmajal z glavo. — Kovčegi ne zadostujejo, sir. Mi smo si včeraj dovolili pregledati njihovo vsebino — naenkrat se mu je obraz spačil. — V njih je opeka, sama opeka. Ali nam lahko to pojasnite? Townsend je ostal miren. Sladko se je smehljal. — Opeko zbiram, — je dejal nedolžno. — Med njo naletimo tudi na zelo dragocene komade ... — Sir, — se je zadri plačilni in od jeze mu je pritisnila kri v obraz. — Mar mislite, da bomo verjeli tej bajki? — Saj tudi ni potrebno, — je priznal Townsend spoštljivo. Ker ste pa zahtevali pojasnilo, sem vam ga dal. Če hočete verjeti ali ne, to je končno vaša stvar in___ Plačilni je stisnil ustne in oči so se mu srdito za-iskrile. — Sir, — je prekinil detektiva, — ali hočete plačati ali ne? — Jutri, da. — A danes? — Danes ne. — je odgovoril Townsend odločno in za vsak slučaj je vstal. In bil je skrajni čas, da je to storil, kajti drugi natakar in sluga sta komaj čakala, da prideta na vrsto. Vstopila stn in z grozečim izrazom na obrazu sta se vedno boli bližala, pazeč pri tem da bi za- prla Townsendu pot do vrat. Natakar je bil dokaj nizke in šibke postave, tem močnejši pa je bil sluga. Ta si je počasi zasukal rokave in pokazal dve izredno mišičasti roki, povsem zadostni, da bi se napolnilo srce njegovega nasprotnika s skrbmi. Ni se žuril. bližal se mu je počasi kakor mačka, ki se igra z miško in zelo dobro ve, da ji plen ne more uiti. — Izberi si kraj, kamor hočeš leči, — je dejal porogljivo. Zaničljiv smeh je spremljal te besede. Townsend je še vedno stal v elegantni pozi, naslonjen na mizo in se delal, kakor da ničesar ne vidi in ne sliši. V njegovem žepu je bil samokres kakor vedno, toda detektiv si je moral to pot prizadevati, da se izmota kako drugače iz kočljivega položaja. Bilo bi zelo lahko držati vse tri može v šahu s samokresom, toda kaj bi dosegel s tem? Najbrž so ti dobro poznali grofa in preveč odločen nastop bi utegnil celo vzbuditi sum. S tem bi pa propadel ves Townsendov načrt, zasnovan prav na tej zamenjavi vlog. Ne, ne, moral je računati s tem, da bo padlo nekaj udarcev. Na drugi strani pa ni smel dovoliti, da bi ga hudo pretepli, ker bi se utegnile pri tem odlepiti niegove prilepljene brčiće in zopet bi bila prevara odkrita. Bliskovito so mu šinile te misli v glavo. V naslednjem trenutku se je moral naglo skloniti in hitro odskočiti. Z zadovoljstvom je slišal, kako je niesmi ramenieni udarec pesti na vso moč zadel : mi^o in kako je sluga od bolečin srdito zakričal. ! Natakarja, po smrli svo'^g« tovariša še boli raz-flrašeaa, sta navalila na do-devnega grofa. Town- senda je zadelo nekaj udarcev, toda tem se žal ni mogel izogniti. Končno mu je bilo pa ljubše dobiti tudi deset udarcev od teh dveh, nego enega samega, ki bi mu ga zadal sluga. Tedaj se je na bojišču zopet pojavil orjaški mož. Njegova desnica je bila sicer nekoliko otrpla od silnega udarca po mizi. Toda zdelo se je, da enako spretno in nevarno vihti tudi levico. Townsend je moral napeti vse sile, da se je umikal udarcem in moral je prenašati udarce obeh natakarjev, malone brez obrambe. Zadeva je postajala nevarna. Bil je že čas storiti temu nevarnemu položaju konec. Townsend je spretno odbil nov udarec razjarjenega sluge, obenem je pa njegova pest na vso moč zadela želodec debeluhastega plačilnega. Le-ta se je molče zgrudil. — Ti si mi šel že dolgo na živce! — je vzkliknil detektiv. — To je bil sicer prepovedan udarec, enako pa je tudi prepovedano, da trije navale na enega. Debeluh je stokal in se zvijal po tleh. Njegova tovariša sta za hip osupnila in to priliko je detektiv izkoristil. V enem skoku je bil pri vratih in na vso j moč jo je ubral po hodniku, pokritem s preprogami. Glasne psovke so ga opozorile na to, da era preganjajo. Vsa hiša je bila mahoma na nogah. Od vseh strani so prihiteli natakarji. Toda Townsend je bil j že odnesel pete in bežal je niimo njih, preden so . spoznali, za kaj gre. Na begn si je zapel obleko in j nogladil lase, vsaj deloma dostojna je morala biti j njegova zunanjost, kajti sicer bi ne mogel bežati l po ulicah. Urejuje Josip Zupančič U Za Narodno tiskarno Fran Jeran n Za upravo in inseratni del tista Oton Christoi // Vsi v Ljubljani Stev. 238 >SLOVENSKl NAROD«, Četrtek, 17. oktobra 1940. Stran S Jesen rumena — dobra žena Kakšna bo letošnja letina — Šolske kuhinje v obmejne kraje Ptuj, 15. oktobra Jesen je tu. Povsod so vidni njeni znaki. Zelena barva bujne prirode postopoma rumeni in odpada. Vse se pripravlja na zimo. Kakšen je kmetov obračun v letošnji delovni dobi? Cene agrarnih pridelkov so se ugodno dvignile in naši kmetje bi lahko zadovoljno stali razkoračeni ln prekrlzanih rok sredi svojega polja, vendar na žalost ni tako Preobilno deževje v zvezi s stalnim nizkim stanjem temperature sta izredno neugodno vplivala na kakovost in količino agrarnih pridelkov. Radi preobilnega deževja je bila zemlja prenasičena z vlago. Voda je stopila iz ozkih ln vijugastih vodnih strug ter pogosto preplavljala plodno ozemlje, tako so v mesecu septembru od 15. do 17. in pa od 27. do 30. bile sirom vse Slovenije velike površine pod vodo. Zabeležena je po poedinih srezih sledeča sko-da na poplavljeni plodni zemlji: Srez Popiavlj eno škoda Brežice ca 270 na ca 250.000 din Konjice » 500 > 500.000 Lendava » 1.350 > > 2,700.000 > Litija > 20 > 7.500 » Ljubljana > 1.000 > 1,000.000 » Ljutomer > 1.200 S > 475.000 > Logatec > 900 > 1 275.000 » Ptuj c 600 > > 500.000 > Upanje na dober pridelek je takorekoč splavalo po vodi. V primeru z lansko množino pridelkov je letošnji pridelek prav skromen. Travniki, ki so trpeli sicer radi suše, so letos dali precej krme. Slabše je bilo v nizinskih travnikih ob neurejenih vodnih strugah. Voda je odnašala pokošeno seno in otavo, travišče pa kvarila z donosom peska in prodca s cest. Poljske žitarice so že pospravljene. Radi neprestanega deževja niso prinesle pričakovanega pridelka, ftele druga polovica sončnega in toplega septembra je zelo pospešila zorenje prosa, ajde in koruze. Ajda. ki je radi dežja precej polegla, je že pospravljena, pridelek znaša skoraj 7 q na hektar. Proso je bilo že prej požeto, pridelek je bil zelo zadovoljiv, saj je dal okrog 13 q na ha. Stalno deževje je zelo oviralo zorenje in spravljanje koruze, zlasti v višjih legah, povprečni pridelek znaša okrog 19 q na ha. Krompir je v lahki, peščeni zemlji Ptujskega polja dal še dober pridelek, dočim je v težji, ilovnati zemlji Slovenskih goric in Haloz mnogo krompirja zgnilo že v zemlji. Letošnji krompir je v splošnem zelo podvržen gnitju ter bo tudi v shrambah močno gnil. Pridelek je v glavnem manjši kot smo pričakovali ter v splošnem zelo varira, namreč od 40 do 100 q na ha. Čeprav je letošnji pridelek ponekod za polovico manjši od lanskega, je bilo mnogo upanja, da se bo ob ugodnem vremenu zboljšal zlasti pridelek fižola, pese, zelja, repe in podobnih jesenskih, poznih dobrot Obilno deževje je tudi te upe pokvarilo Fižol je sicer dobro obrodil, a zelo gnije. Peea, korenje in repa imajo bujno zelenje, a plodovi sami so radi pomanjkanja sončne toplote drobni. Zelje so poleg tega uničevale letos izredno mnogoštevilne goaenice kapusnega belina. Vinogradniki so hrepeneli po obilnejšem soncu in toploti, ki bi naj v Izdatnejši meri popravila in oeladila letošnje kislo grozdje. Radi dežja je pridelek ponekod za tri četrtine slabši od lanskega leta, povrh še grozdne jagode gnijejo in odpadajo. Vse to je dovedlo ljudi do tega, da so se odločili za prerano trgatev. Letošnja pesem trgačev in pritrjevanje klopotcev nista bila tako vesela kakor sicer. Nedozorelo grozdje bo dalo večinoma izredno kisla vina, ki bodo po kvantiteti zaostajala za 70—80^ za lanskim pridelkom. Sadje je letos po Slovenskih goricah in Halozah slabo obrodilo ln Se to je bolj drobno in piškavo. Izvozna cena je letos zelo slaba, konkurenca med sadnimi trgovci in prekupčevalci pa izredno ostra. Mno-s:: niso zmogli konkurence finančno močnejših posrednikov in so morali likvidirati. Naši obsežni gozdovi so predmet izredne nozornosti. Marsikateremu kmetovalcu so edini up in nada za preživljanje skozi dol-rro zimo. Težki udarci ostrih sekir ln za- teglo petje tesarskih žag v pridnih rokah gozdnih delavcev nam priča, da gre mnogo lesa na trg. Prodaja drv se letos izredno izplača. Tako je stanje letošnjih agrarnih pridelkov po množini in kakovosti zelo nezadovoljivo. Hladno deževno vreme je zavleklo in zadržalo razvoj poedinih poljskih kultur za 2 do 3 tedne. To bo zopet škodovalo novim pridelkom, saj se bo morala zopet zavleči jesenska setev ozimin. Po kolobarjenju, kmetovalcev sledi namreč koruzi pri nas običajno ozimna pšenica. Dejstvo pa je, da koruza komaj sedaj dozoreva, posebno v višjih legah, a setev ozimin lahko zelo zavleče in ovira nova deževna doba. Vse leto so se trudili naši kmetje. Kmečki otroci so morali krepko prijeti za delo ter s svojimi šibkimi plečmi pomagati vzdržati rodni, očetov krov pred popolnim propadom. Listje odpada. Ptic« pevke so se preselile v toplejše kraje. Priroda se pripravlja na zimski počitek. Le naš kmet se z dokaj mešanimi občutki pripravlja na zimo. Cen«» pridelkom so res ugodne, a je žal množina istih letos nezadovoljiva. Mnogim bo primanjkovalo za prehrano lastne družine. Zlasti velja to za haloške ln slovenje-goriške viničarje s številno družino ter za one male kmete, ki imajo premalo zemlje za lastno vzdrževanje. Naš mali podeželski človek bo moral kupovati ln beračiti za živila. Cene so narasle tudi obleki ln obutvi. Vse to bo prl-?adelo tudi mnoge kmečke domove. Tako vidimo, da položaj vaščanov nI preveč rožnat. Dolžnost narodno-obramhnlh organizacij je. da zlasti letos store vse, rta se obmejni vaški prebivalci, zlasti pa otroške generacije našesra naroda, očuva jo pred občutnimi posledicami draginje in lakote. Šolske kuhinje so zlasti letos nujno potrebne ter naj ne bo niti ene vaške šole ki bi letos ne otvorila lastne šolske kuhinje. Zlasti ve*ia to za obmelne kraje kier je stiska najhujša. Tem veljaj vsa mša nozornost* Sč— Mtdostafki v avtobusnem prometu Prenatrpani avtobusi niso v korist razvijajo* čemu se prometu na okoliških progah Maribor, 15. oktobra. Vsak avtobus mariborske mestne občine ima točno označeno in določeno število sedežev in tudi število potnikov, ki lahko stojijo v avtobusu, če so že vsi sedeži zasedeni. To število gotovo ni določeno zato, da se nihče nanj ne ozira. In vendar bi moglo biti omalovaževanje teh piedpisov v danem primeru usodne važnosti. Vzemimo primer, ki smo ga opazili te dni. S Pob rež ja se je izpred pokopališča odpeljal manjši avtobus. Na posebnem napisu smo brali, da je v avtobusu prostora za 23 sedečih oseb iu manjše število stoječih potnikov. Naval ljudi je bil takšen, da je bilo v avtobusu kakor bi trenil — 61 oseb, medtem ko bi jih smelo biti komaj za polovico tega števila. Na 23 sedežih je sedelo 32 potnikov, stalo pa jih je kar 29. V prenatrpanem avtobusu ni bilo več prostora niti za — miško. No, če je takšna vožnja prijetna — hvala lepa. Sreča je bila samo ta, da ni bilo pasjo vročine. Avtobus ki spada v starejši vozovni park. se je počasi pomikal proti mestu. Kako pri- jetni so počutki potnikov ob takšni vožnji, bi nar.i vedeli povedati mestni očetje, če bi se zaradi poizkusa odločili aranžirati takšno zabavne vožnjo. Tam na nekem vogalu se je vozilo tako nevarno nagnilo, da bi bili potniki najrajši kar poskočili iz vezila. Potrebno bi bilo, da bi imeli šoferji točna, konkretna navodila, kako naj ravnajo v takšnih in podobnih primerih nepričakovanega navala občinstva. To je važno predvsem za pebreško progo. V primeru navala naj bi se šofer natančno držal predpisov. Kakor hitro bi bilo v vozilu dovoljno Število potnikov, bi jih ne smel več sprejeti, temveč takoj odpeljati in se nemudoma vrniti po ostale. Primerno nagla vožnja bi omogočila, da bi ne bilo glede pravočasne vožnje v smislu voznega reda ob naslednjem odhodnem času niti najmanjše motnje. če bodo mestna podjetja (avtobusni promet) upoštevala želje prizadetega občinstva, potem je avtobusnemu prometu namenjen še lepši razvoj. V nasprotnem primeru pa tega ni pričakovati. M^r?*****?^«* m ok<*?.??^e s*ev?c* — Poučno predavanje. V soboto 19. t. m. bo v salonu restavracije »Novi svet« v Jurčičevi ulici s pričetkom ob pol 21. predavanje. Na željo mariborskih obrtnikov bo predaval o davčnih zadevah davčni referent Zbornice za TOI g. Žagar. — Vojaške predstave ni WK>. Zaradi nenadne obolelosti g. M. Zakrajškove je izostala napovedana brezplačna predstava C. Grolarjeve »Vdove Rošlinke« za vojaštvo mariborske garnizije. Predstava bo kasneje, čim okreva ga. M. Zakrajškova, ki ima v tej zabavni veseloigri naslovno vlogo. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu v Frankopanovi ulici št. 18. tel. 27-01, in KOnigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tei. 21-79. — tTmrlii je dijakinja Ivanka R o b i n -š a k, stara 15 let. Podlegla je neozdravljivi bolezni. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohraniti v trajnem spominu. Žalujočim svojcem nase globoko sožalje! — Ljudska univerza v Maribora. V petek 18. t. m. bo predaval inž. dr. France Avčin, znani planinski pisatelj, o temi: »Na smučeh preko Sar-planine na Koral«. Predavanje odličnega poznavalca planin Južne Srbije pojasnjujejo zelo lepe skioptične slike. — Maksimalne cene meSn. Na podlagi pooblastila v smislu čl. 2. uredbe o kontroli cen na drobno, Sluib. list 420/71 1940, določa sresko načelstvo Maribor levi breg za področje sreza Maribor levi breg naslednje maksimalne cene za svinjsko meso, slanino, salo in mast od svinj, ki so bile uvožene v dravsko banovino: za svinjski hrbet za kilogram 22 din, za ostalo svinjsko meso 21 din, za slanino in salo 24 din, mast 26 din. glava 10, Črevesna mast 16. ledvice 18. srce 13, možgani 18, jetra 16 in pljuča 10 din. Za cene govejemu, telečjemu, svinjskemu mesu, slanini in svinjski masti iz dravske banovine velja odločba bana dravske banovine, objavljena v Služb, listu 471 ^75 z dne 18. septembra 1940. Prekrški te odločbe se kaznujejo po 51. 9. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Odločba stopi v veljavo 20. oktobra 1940. — Šahovske novice Stanle šah-vskega prvenstva tekmovanis v or^anizaciii šah. sekcMe SK Zelezr ?aria ie r>o 9 kojjj sledeče: Da«k^ 6 fl> Marvin 5 tt>. Prof Stu-pan 4r2i Maroti 3 in ool (2). Bien 3 in pol Peporšek 3 in doI Babic 2 in do' (IV Bre* 2 (2> Nosan 2 C3) Ketiš 2 (2) Certe-lič 1. — Iz Studencev. Nafta marliiva sokolska odrska družina nas bo v soboto in neJe!io 19. in 20. t. m, spet prijetno presenetila. Uprizorila bo namreč izrecno sodobno veseloigro v petih slikah »Lahko ie mo.'kim«. ki sesa s svojim deianiem v sodobno zakonsko življenje Kakor ie bil dosiei naš Sokolski dom zmerom Doln. kadar je šlo za zabavne uprizoritve, tako smo oreričani. da bodo vrli Studenčani tudi v soboto in nedeljo do zadnjega kotička napolnili dvorano naseea Sokolskesa doma — Ob Treh ribnikih ie pole2 ceste speljana tudi pešpot ob zapadnem robu ribnikov. Tik čolnarne stoli ob poti tabla, na kateri ie zapisano, da 1e vsaka vožnja tudi s kolesi, do tei poti zabran i ena. Toda za to prerxrved se nihče ne zmeni. Kolesarji diviaio do tei ooti kakor za stavo, da so pasanti večkrat v nevarnosti. Orožnikom v Košakih bi Driporočali. da eotov dan napravijo zasedo in polove kolesari e. ki kršilo prepoved, nepismene nai nouče. pis-mene Da nai potem oblast s primernimi kaznimi pripravi do tega. da bodo v bodoče čitali, kal stoli na tabli zarMsano čeorav se jim zdi to odvratno (Del. pol.) — Ogrožena varnost javnega prometa, Tako se glasijo naslovi čim dalje številnejših prijav o prometnih nesrečah po mariborskih ulicah, odkar je Maribor ostalemu svetu hotel pokazati, da premore glede sodobnosti javnega prometa vse več kot drugi — pa se je prekmalu izkazalo, da Maribor za tako sodobnost še ni — dozorel. In ne bo dozorel, dokler na mero-dajnem mestu ne pride do veljave uvidevnost, da je v javnem prometu prvo čKH*ek osebno — torej kot pesee — ne pa razna razkošna vozila, katerim se v prvi in zadnji vrsti posveča vsa pozornost. So gotove točke križišč, ki jih tu-di najbolj pazljivi stražnik ne more obvladati, ker je to človeško In fizično nemogoče« — Zopet nrM* — zapeljivka Mojega otroka, še bolj žalosten, sicer pa sličen slučaj kakor je bil oni Hrrdnerjeve iz Studencev, je tale Iz Slovenjega Gradca. V rodbini A. B. so opazili, da je zmanjkalo od 400 din, Id so bili previdno skriti v omari, 800 din a en stota k pa je ostal nedotaknjen. Pravi tat to ni bil, ker ta bd bil pograbil ves znesek in še kaj drugega zraven. Razen tega pa bi bil ta denar le po naključju našel, tako previdno je bil spravljen. Kdo torej je bil izredni tat? Sum je padel na 91etno šol ari co, nezakonsko hčerko, zakonca, moža te rodbine. Vzel je otroka k sebi kot svojega. Mati je namreč popolnoma propadla ženska, ki je bila med drugim od okrož. sodišča v Celju kaznovana na eno leto ječe ker je svojo (drugo) hčerko (Faniko) zapeljala h tatvini. Koma-« na prostem, se je lotila te hčerke. Ona, mati. je svojega otroka poučila točno vse, kako naj pride do denarja in da naj ne vzame celega zneska. To je mala Zo- fika tudi točno izvršila. Razveselila se je tega denarja tako da je šla v slaščičarno ter si tam za 30 din nakupila raznih sladkarij, ki jih je potem velikodušno razdelila tudi med svoje sošolke. Ostanek (denarja) pa je izročila svoji materi. Mati Vajncerl Marija iz Pameč, je (kakor ona iz Studencev) to zlodejstvo skušala utajiti kar ii pa seveda nihče ne more verjeti. — Mati obdolžuje sina tatvine jaboJ**. Posestniku Gunelu Ferd. iz Sp. Partiniia je od treh jablan zmanjkal ves sad tako zvanih »špiclnov*. Osumljen tatvine za kakih 100 kg jabolk ]e Ml Knezar Vincenc, tudi sam posestnik. Pri hišni preiskavi so našli še več kot le Gunglove »fcpicelne«. Lastna mati je «dn - obdolžila, da j' tudi njej kradel jabuka in jih s svojimi spre-šal za jabolčni k Ali ni to že več kot tat-vinska kuga ? — Vprašanj«* 4u£marstva kriči po od-refienju. Iz novih, številnih prijav o aus-mar8tvu na deželi, posnemamo, da tu ne gre več za poedine slučaje, kakršni so bil* doslej vsepovsod v navadi, ampak da ima vse to delo, ki se imenuje šušmarstvo, svoje globlje socialne in ekonomske korenine. Danes je že postalo to vprašanje tem bolj resno, ker tudi na deželi letos primanjkuje živela že zdaj, ko smo bili sicer vajeni živeti v izobilju jesenskih pridelkov. Ce že posestniki iščejo živež za delavce, potem je to resne znamenje, da treba resnih ukrepov. Potem se samo ob sebi opravičuje zagovor večine na ovadbo poklicnih obrtnikov prijetih »ftuamarjev« zagovor namreč, da itak ne delajo za denar, ki ga ni, marveč le še za tisto blago ali preži-vež, ki ga kdo še ima tn je primoran na izmeno za delo, ki ga nujno potrebuje, pa si ga brez denarja ne more preskrbeti. — O k rađeni trgovec. EJden veletrgovec v sredini mesta je prijavil policiji, da mu je bila ukradena večja količina blaga in sicer volnenega za damske obleke. Blago je temno rdeče barve. — Kolesa še vedno kradejo. Čim dalje številnejše tatvine koles opozarjajo na nujno potrebo, napram temu zlu pokreniti čisto druge varnosti kot so dosedaj na razpolago (stojala itd.). — C« rev«ž leče d*lo, je potepuh? V Mariboru so prijeli mladega Hrvata, ki je prišel — dela iskat. Ker ga ni našel in je brez sredstev in stalnega bivališča, so ga »spravili« radi potepuštva. — Malo več reen°sti. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Neki list je prinesel predlog za ustanovitev mestne centralne pekarne. Pisec pa ima le malo pojma o pe- kovskih obratih in je zategadelj vzeti članek za neresen. Nepoučen čitatelj bi si mogel misliti, da je za izdelavo kruha potrebna samo moka m voda in kvečjemu še kurivo. Na kvas niti mislil ni. Pri predelavi 10.000 kg moke dnevno se porabi 100 kg kvasa in to stane na dan 3.600 din ali letno pri 300 dela\-nih dneh preko milijon dinarjev. Kje pa je diaslad, sol, olje itd.! Za peko 10.000 kg moke računa 30 zaposloncev, pa bi jih bilo v mestni centralni pekarni tudi 100 oseb mnogo premalo, kajti pisec ne ve, da je poleg pomočnikov treba še drugih oseb, v pisarni, raz-nasalcev, prodajalk itd. Kje pa so najemnine za pisarne itd., itd.? Peki bi radi znali za ime pisca, ker bi hoteli imeti recept od njega, da bodo znali tudi oni tako poceni kruh peči. Od resnosti do smesno-sti je pač samo korak. O tem »n onem. Pri kožuhanju pri nekem posestniku v Do br en ju ob meji so odjeknili med zabavo po kožuhaniu tudi streli. Na tla se je zgrudil ves krvav 18-letni Anton Podgoršek z ranieno levico. Ranjenca so pripeljali v bolnico. Za neznanim storilcem poizvedujeio orožniki. — ZL-vinozdravnikova sooroea Marija Kolenče-va iz Dravograda ie padla tako nesrečno na tla. da si je pri tem zlomila roko — Trgovec Anton Pernat iz Meže ie bil na lovu in streljal na srnjaka Puškina cev pa se ie on tem razletela in mu ranil?, levico. — Posestnikova hčerka Marija Se-gula iz Gorišnice ie cadla z voza in si zlomila desno nogo — iOletni pes; stniški sin Ivan Cvetko iz Kicarja je priletel med igro b takšno močio v neko drevo da mu ie pri tem počila lobanja — Ponoči je bil obstreljen v sozdu zidar Stanko VoršiČ iz Zg Dupleka. Streli so odjeknili iz zajede. Voršiča so odpremili v bolnico Orožniki se zanimajo za nočnega strelca — 341etni posestnik Ivan Beziak iz Markovcev ie nadel s Dodstrešia in si ie poškodoval glavo. — Levo nogo si ie zlomila pri D-dcu 73-ietr.a oreužitkarica Katarina Kolaričeva iz Rogotznice. — Desnico 1e porezalo v cirkulark: 501etnemu posestniku Francu Šeguli iz Prvencev — Poškodovanci se zdravijo v bolnici. — Prizad te kupil cd krapinskesa lekarnarja Petroviča njegovo posestvo v obmelm S večini 7a t.800.000 din — Z nožem zabodonesa so pripeljali v mariborsko bolnico 191etnera Marijana Božiča iz Sv. Trojice v Slov. goricah. — Upravno sodišče v Celiu ie razveljavilo razpust mariborskih obrtniških združenj slikarjev, kovačev, urarjev slaščičarjev ter okoliških obrtnikov — V peki okoli"!-:; gostilni ie nastal incident Nek: oevd i . znemir-iali goste ki so nadležna pevce : --'-"i iz gostilne v — temo. Nekaj in veni a: i a je bilo razbitega. — Tat s krinko na obrazu in samokresom *trahuJe Utidi. Drzen primer tatinske nasilnosti se 1e pripetil ooneči pri gostilni "Pri lovcu« v FrankoDanovi ulici. Ko 1e gostilniška natakarica slučajno stopila v temno vežo se 11 le zazdelo da se neki moški skriva v veži Ko se 1e približala senci, ie spoznala da ima Dred seboj ma-skiranega moškega ki ie v naslednjem trenutku potegnil samokres in ga s oretnlo naperil proti natakarici V strahu se je natakarica umaknila v gostilniško sobo kjer ie sporočila črkostavcu Ivanu Ter-novgku. da ie zunal v veži mrmran možakar, ki se sumljivo suka oko1! nj?grve-£*a kolesa Temovšek le brž stopil v vežo. vendar pa se je maskirnneo med tem umaknil na cesto Temovšek mu ie sledil maski ranec ie pred niim bežal. V bliž'ni magdalenske šole op. se ie čutil ma-kira-nec boli vnme^a Ob-t^' ie in se naglo obrnil roti Ternovšku. ki ga ie ves ča> zas^doval Naperil ie orot: njemu samokres in mu ga nastavil na prsi. V takšnem položaju ie potem maskirani neznanec vodil Ternovška do gostilne nazai Čim se ie Trnovšek vrnil v gostilnirl-r sobo je maskirani napadalec izginil v temo Ter-novšek ie nato ugotovil da mu ie neznanec brskal po torbici na kolesu, kier 1e menda upal d>biti predmet, s katerim bi si lahko pomagal pri odstranitvi ključavnice na kolesu Ker pa takšnega predmeta ni dobil, se mu tatinski poizkus- ni posrečil, pač na je odnesel iz torba nekatere druge predmete Verjetno ie, da ie maskirani neznanec kakšen izvežban tat-specia-list, ki se posebno razume na Kraio tujih samo iz ene mariborske tovarne v Zemun k;er pomagajo streči in gostiti besarabske Nemce, ki se izseliuieio iz Besarabiis in Bukovine in porujein preko Juposlaviie v Nemčijo. — Vprašanje orožja kot rodbinskega Spomina, še bolj ko drugod je na obmejnem ozemlju kljub zasledovanju vendarle ostalo še mnogo orožjt po vaseh v posameznih hišah. Tu niti p; mišljeno orožje, ki je skrito pri številnih divjih lovcih v okolici Maribora in seveda t^di po sosednjih hribih in naseljih blizu golov. Pač pa je mišljeno predvsem orožje, a katerim se ob določenih časih kar javno strelja in ki ga nosijo tudi s seboj fantje ob vaških pretepih itd. Mišljeno je tudi orožje, ki se hrani kot dragocen rodbinski spomin in se kot tako navadno ne uporablja več. Današnje izredne razmere pa zahtevajo posebno strogo izsleditev vsega po hišah in stanovanjih ali kjer koli shranjenega orožja brez orožnega lista. Vse to orožje zapade brezobzirno zaplenitvi, v sumljivih primerih sledijo še druge nevšečnosti. Toda za staro orožje, ki oči vidno ni več v uporabi odnosno, ki za rabo ni sposobno, ki se hrani kot rodbinski spomin, bi bilo treba v zaščito pred zaplembo nekaj ukreniti. — Koliko hrupa in sovraštva zaradi nekaj grozdov. Maribor se te dni še spominja, kako je pred leti v bližini Kalvarije mlado življenje končalo zaradi nekaj grozdov. Čudno! Prav tisti ljudje, ki jim ni nič žal, če koga napojijo do pijanosti z \inom, se kar tresejo te za en sam grozd. Nekaj drugega je seveda, če se v vinograd prikrade tat z namenom, da natrga množino grozdja za prodajo ali osebno porabo. Tu pa imamo primer, kjer naj bi bil deček odtrgal nekaj grozdov in jih razdal šolarjem. To je bilo v Sokovici pri Šoštanju. Dečkova mati, P.eza Florjane, je proti Hu-dodeičevi ženi trdila, da njen sin sploh ni trgal grozdja iz njenega vinograda. Pa to ii ni nič pomgalo. HudodelČeva se je nasprotno še bolj razjezila ln navalila na Floriančevo s tako silo, da »ta obe padli na tla, kjer je napadalka svojo žrtev bila in vlekla za lase. dokler se tej ni posrečilo ubežati ji v hišo. Toda še tja ji je sledil odrasli sin Hudodelcev© in je še on nadalje Florjančevo pretepal in zmerjal z ostudnimi psovkami. To vse pa je bil sele začetek nada! vjočega se sovraštva. In v«e to za-rac: le morda nekaj grozdov! — Kftka s steklenicami. Taborska ulica — to ulica lepegp. zgodovinekega imena, ki jo vidite z državnega mostu pod Kralja Petra trgom — je sicer ena tistih nesrečnih ulic, ki spadajo v zbirko zanemarje aja In zapuščenosti. Vendar pa je živahna po svojih — za krajevne potrebe — preštevil-nih gostilnah. Iz one teh gostiln se je razlegal klic po straži. Gostje so se med seboj stepli. Majhna bitka kar s steklenicami. Te bitke se je udeležila tudi mlajša ženska, ki je svojemu nasprotniku zagnala v obraz litrsko steklenico a tako silo, da se je steklenica na obrazu razbila — s kakšnim učinkom, si lahko predstavljate. Bitka se v svojih posledicah nadaljuje v palači Marijine ulice v sobi št. 15. Četrtek, 17. oktobra, ob 20.: >Cyrano de Bergerac«. Ped A. * Druga ponovitev »Cvrana de Bergerac«:, Rostandove veličastne komedije, ki je bila ob prvih dveh uprizoritvah 3 splošnimi simpatijami sprejeta, je določena za četrtek 17. t. m. Na vrsto pride abonma reda A. Iz Celja —c Steklina v Celju in okolici. Ker so se pojavili ponovni primeri pasje stekline v Celju m bližnji okolici, opozarja mestno poglavarstvo lastnike psov, dr se strogo ravnajo po navodilih razglasa mestnega poglavarstva z dne 18. septembra. Neprijavljeni psi in psi, ki niso zavarovani tako, kot je v omenjenem razglasu predvideno, bodo brezpogojno pokončani, njih lastnike pa bo mestno poglavarstvo kaznovalo po čl. 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. —C Umrla je v torek v Kersnikovi ulici 46 v starosti 45 let ga. Marija Grahova, soproga višjega davčnega inšpektorja g. Draga Graha v celju. Na Sp. Hudinji 93 pri Celju je umrla v sredo 61-etna zaseb-nica N'.-ža Kračunova; pogreb bo v pet^K ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. V celjski bolnici je umrla v sredo 81-letna zasebnlca Barbara Cakševa z Lave pri Celju. Na hribu sv. Jožefa 43 je umrl v sredo v 75. letu starosti višji sodni oficial v p. g. Vincenc Gajšek; pogreb bo v petek ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. —c Napad ln dve nesreči. V neki gostilni v Kladju pri Laškem Je v torek neki moški v prepiru napadel 23-letnega delavca Franca Dežmana iz Kladlja lnga z nožem dvakrat zabodel v ledvice. V Storah si je 40-letna ključavničarjeva žena Llza Kreuhova pri padcu zlomila desno nogo v kolenu. V torek je padel 39-letnl dninar brez stalnega bivališča Ivan šegula na cesti v Medlogu pri Celju in si močno poškodoval levo nogo pod gležnjem. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Postani ln ostani Slan Vodnlhove družbe! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek din TRSJE divjake korenjake, na raznih podlagah, nudi 2iher Franjo, čamušani, Sv. Marjeta, Mo-Skanici. Zahtevajte cenik! 2333 Posložite se malib oglasov »Slov. Narodu« ki so najcenejši! 50 PAK EM LAN JE ažuriranje, vezenje zave*, perila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 7.— din, »Julijana«. Gosposvetska c 12 In Frančiškanska ul 3 *. L> ŠIVILJO NA DOM sprejme Klavžer, Vošnjakova 4 2367 POHIŠTVO po naročilu, vsakovrstne stole, politiram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN, Breg 14. 2339 Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek H.- din DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA sprejme Klavžer. Vošnjakova 4 2357 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanj znesek *s- din KUPUJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje in moSke obleke, rabljeno perilo in stare cunje KLAVŽER VoSnjakova ul. 4. 2388 STARE VREČE embalažo, kupujem vsako količino Egott Zakrajsek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek B.— din CIPRESE za vrtne ograje in pokopaliiča v vseh velikostih in večjo množino božičnih drevesc ugodno dobavi Franc Dolenc, Preddvor 2384 ŠTEDILNIK s 6 krogi in 2 cevema za peko ter peč za kopalnico in vročo vodo, oboje na plin. najboljAi Junkersov fabrikat, malo rabljeno, radi selitve poceni naprodaj. Kojadinovič, Beograd, Francuska 5. 2383 narodna Tiskarna I Ljubljana I KNAHJEVA S IZVRŠUJE VSE VRSTE TI&KOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE Stran 4 fttev. 238 Delo in položaj slovenskega učiteljstva K jutrišnji banovinski skupščini naše učiteljske orgamxacije Ljubljana, 17. oktobra Kot šesto točko dnevnega reda bo obravnavala jutri banovinska skupščina JUU sekcijsko tajniško poročilo, iz katerega se najlepše zrcali delo, ki ga je opravil slovenski del učiteljske organizacije v korist stanu, šole in obče narodne prosvete. JUU se je zavedalo težkih prilik in nemirnih časov, toda od svojih zahtev, ki so osnovnega pomena za pravni, moralni in materialni dobrobit članstva, ni moglo odstopiti. Mnoge zahteve in težnje stanu so ostaie neizpolnjene, čeravno je bilo delo v organizaciji sami normalno. Poseben položaj je nastal z ustanovitvijo Zveze hrvatskih učiteljskih društev. JUU je prenehala biti predstavnica vsega jugo-sloveskega učiteljstva, vprav zato pa je slovensko učiteljstvo osvojilo naziranje, da je treba čim preje ustvariti forum, ki bo združeval obe učiteljski organizaciji JUTJ in SHUD. Ljubljanska sekcija ie šla v teh prizadevanjih še dalje: izdelan je bil osnutek pravil za zvezo učiteljskih organizacij kraljevine Jugoslavije. Učiteljstvo dravske banovine je organizirano po sreskih društvih in je 3108 učiteljev in učiteljic članov JUU. Nemara še nobeno leto tako. kakor v pretekli poslovni dobi, je bilo JUU v najtesnejših stikih z ostalimi uradnimi organizacijami, z organizacijami upokojencev in delavcev. Zlasti je bilo tesno sodelovanje s profesorskim združenjem in združenjem učiteljstva meščanskih šol. Učiteljska organizacija ni zanemarjala dela, ki naj bi dovedlo do zboljšanja položaja vsega stanu. Stare, a neizpolnjene zahteve so bile znova poudar- J jene, ker niso nič manj aktualne, kakor pred leti. Bistvo svojih zahtev je izneslo učiteljstvo v predlogih za finančni zakon, kjer so poudarjene zahteve: po stalnosti, po izpremembi draginjskih razredov, po napredovanju učiteljstva v peto skupino, po razpisih službenih mest, po ukinitvi § 110 zakona o uradnikih, po noveli k zakonu o narodnih šolah itd. Skupno 31 točk, ki obsegajo najvažnejše težnje in potrebe učiteljstva. Posebno poglavje zavzemajo v preteklem poslovnem letu napadi na učiteljstvo. V »Domoljubu« so izhajali članki pod naslovom »Naša šola in učiteljstvo«, pisani na tak način, da so naravnost hujskali proti šoli in učiteljstvu. Na te izbruhe sovražnosti je reagirala organizacija, kolikor ji je bilo v danih razmerah mogoče. Predvsem pa je bilo delo JUU osredotočeno na akciji za zvišanje prejemkov, življenjske potrebščine — živila, obutev, obleka in vse drugo se je tako podražilo, da je zašlo učiteljstvo z ostalimi državnimi nameščenci v naravnost obupen položaj. Hočeš — nočeš, odrekati se je treba celo najnujnejšim nabavam, ker ni sredstev. Vprav iz težkega položaj vseh državnih nameščencev je izšla skupna pobuda za akcijo, s ciljem, da se urede življenjski pogoji ljudem, ki imajo v rokah državno upravo. V zvezi s prizadevanji pa zvišanju plač se je kot nujno postavilo načelo: za enako delo — enako plačilo. Zapostavljanju poročenih naj se napravi konec! V kolikor gre za napredovanja, se je to vprašanje uspešno zaključilo, ker so prošnje za napredovanje rešene, žal pa minevajo zopet meseci, ko ni od nikoder dekretov in tako učiteljstvo še nima prejemkov po pripadajočih skupinah. V času, ko so cene iz tedna v teden višje, pomeni tako zavlačevanje tudi negativno postavko. Enako vestno se je pečala sekcija z dolgo vrsto drugih aktualnih zadev. Tako z zaščito članstva, z razpisi prostih službenih mest, z učitelji pripravniki in njihovim položajem, z izpopolnitvijo učiteljskega staleža, s postavljanjem pripravnikov za šolske upravitelje, z učiteljicami ženskih ročnih del, z učitelji kontraktualci, s stanarino poročenih učiteljic, z nabavo plinskih mask, z disciplinskim sodiščem, z učnimi načrti, z učiteljskimi humanitarnimi ustanovami, s podpornim fondom sekcije ter sploh z vsemi vprašanji, ki jih je postavil tok življenja na dnevni red. JUTJ je izdajalo »Učiteljskega tovariša«, stanovsko glasilo, pedagoško revijo »Popotnika«, v Mladinski Matici pa je prišlo nad vse uspešno do izraza kulturno prizadevanje organizacije, ki daje naši mladini leto za letom izbrano, dragoceno čtivo. V okviru JUTJ so delali mnogi odseki: šolsko upravni, odsek za obmejno šolstvo. Učiteljski pokret, odsek učiteljic, gospodarski svet, odsek za strokovno nadaljevalno šolstvo, šolski radio in odsek za kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. V sklop učiteljske stanovske organizacije spada tudi pevski zbor »Emil Adamič«. Vse obsežno delo bi seve nikakor ne bilo moglo biti opravljeno, da ne šteje vprav učiteljska organizacija v svojih vrstah mnogo nesebičnih in stanovsko zavednih sodelavcev, ki so vsak čas pripravljeni prijeti za vsako delo v korist skupnosti. Perko In Pečarič razstavljata Njuna dela bodo razstavljena do 25. t« m. Ljubljana, 17. oktobra V Salonu Kos KDO JE AVTORICA? LjnbljaiLskemu gledališkemu občinstvu Olga ScheinpfLugova ni neznana Marsikdo se še spominja plavolaske, z vedrim obrazom in resolutnim vedenjem, s športno trenirano postavo in odločnimi kretnjami, ki ie gostovala skupno s svoiimi kolegi z Narodnega divadla v Pragi, pred kakimi sedmirni leti. Takrat srno spoznali nio. Vero Dostalovo. Vvdro in Vojto. Igrali so igro, ki j o ie napisala Scheinpflugova: »Ljubezen ni vsec Potem smo dobili v prevodu prof. Šesta njeno veseloigro »Gu-gainica«. jutri pa borno videli premiero njenih »Skrivalnice. ZNAČILNOST NJENIH DEL Ce pogledamo njena dela. vidimo v vseh sorodno potezo, namreč velik življenjski optimizem. V »Ljubezen ni vse«, smo videli v ljubezni ogoljufano dekle, ki ni napravilo samomora, temveč ie zmagal v njej klic živlienja. V »Ougalnici«. kier ie izgubila gospa vse premoženje in se ie nasmehnila sreča njeni kuharici, tako da sta zamenjali vlogi, se je uklonila »milostiva« usodi in šla pogumno v novo živlienje. V »Skrivalrncah«. pa ie motiv podoben in tudi izzveni v pogumnem zaupan i u v življenje in bodočnost. Pozitivna stran nje- nega ustvarjanja ie podčrtavanje moči, ki leži skorai v vsakem človeku in mu pomaga najti vselei srečen izhod iz vseh ne-prilik. Scheinpflugova ie pisateljica, ki s pridom goii rastlinico »Optimizem«, ker dobro ve. kakšno silno zdravi i no moč ima za človeka Vsa njena dramatična dela izzveni i o v pogumno popevko optimizmu KAJ SO »SKRIVALNICE«? Za nedolžnim naslovom tiči iedro. ki je -vredno več. kakor pokaže delanje na prvi pogled. Kdo se gre skrivalnice? Mlado zaljubljeno dekle, ki uvidi, da hoče biti mož »močnejši«, da hoče biti zaščitnik in voditelj ženi in je ne vidi rad samostojne, energične in učene. Tako igra zvito dekle naivko in zavzame srce svoie žrtve. Tovarnar Frič. čigar žena postane, oa ima neljubo pravdo zaradi zapuščine in usoda hoče. da io izgubi in z nio svoie podjetje. Katastrofa v rodbini! Velika skrb. kako se bo znašla v novo siromašno živlienie njegova navidezna luksuzna ženica! Kai bo storila njegova mati. bogata patricjka, vajena dobrega življenja? In veliki in hrabri »močnejši« mož postane majhen in nebogljen. Tu pokaže pisateljica razliko med ljudmi. V dobrem gmotnem okolju živeča Fričeva mati in sdn se ne zna i deta. ko stojita pred ničem. Mati toži kakor Job na razvalinah bogatega doma in tudi sin Avgusta Danilova glede na to. pa bo našel vsak v igrici prijetno zabavo, ki vpliva kakor poživljajoča kopel, kajti človek odhaia od nie poln nekega vedrega zaupanja vase in življenje. KDO BO IGRAL? Doro, spiritus agens vseh skrivalnic, bo igrala Mira Danilova Pavla Friča. moža-zašcitnika nemočne ženice. — Emil Kralj; Dorino mamo. pametno in v življenju izkušeno ženo. ki da svoii hčerki pametna navodila, kako ie treba ravnati z možem, da se ne zasenči bleska njegove možatosti, bo podala Marija Nablocka; Dorinega očeta, dobrodušnega, poštenega stavbenika, moža. na katerem ie Dorina mati dokazala uspeh svoie življenjske izkušnje in filozofije, pa bo igral Fran Lipah. V vlogi gospe Fričeve. Pavlove matere, pa bomo videli na odru našo liubo znanko, ki se ie dobro spominja predvsem stareiša generacija — Avffusto Danilovo. Dol^a leta je že nismo videli na dramskem odru. le v nekaterih bežnih nastopih ie zaigrala v opereti pred leti dve vlo?i. Z njim je dokazala svoio svežost in čilost in svoi nezmanjšani igralski zagon. Ni še dolga ko ie praznovala svoio 701etnico in zlato poroko. Po dolcem času bo stooila kot gospa Fričeva na oder. ki sicer ni paradna vloga, vendar pa takšna, da bo naša »Danilka« spet z vsemi svojimi bogatimi igralskimi izkušnjama zaiadrala v igralske vode. Za stare in mlade obiskovalce gledališča bo njen nastop zanimiv dogodek, ki ga bo veljalo videti. — Na nedeljski reprizi bo igrala vlono Dore Angela San sinova, ki je debutirala na našem odru kot Jacdnta. »Skrivalnice* je prestavil iz češčine prof. Sest, ki je delo tudi zrežiral. Premiera bo v petek za red premierski. Maša SI. Don Luis Coittpanyr ustreljen Tragičen konec znanega katalonskega politika Preki sod ie obsodil na smrt znanega katalonskega politika in bivšega predsednika avtonomne Katalonije dona Luisa Companvsa in včeraj je bila. smrtna obsodba v Barceloni izvršena. Companvsa so ustrelili. Padla ie torej še ena žrtev španske državljanske vojne. Don Luis Companvs je bil rojen 1 1873. in že v zgodnji mladosti ie posegel v politiko. Uvrstil se ie med voditelje levo orijentiranih španskih strank. Od leta 1910 se ie boril za republikanski sidikalistični pokret Katalonije in pred volitvami leta 1931. je ustanovil z vodjo separatistov Ma-cio levičarsko republikansko stranko Radi svojega revolucionarnega delovanja ie bil večkrat obsojen in zaprt V aprilu 1931 je izbruhnila v zvezi z občinskimi volitvami revolucija, ki ie zapodila kralja Alfonsa XIII iz Španije Istega dne. namreč 14 aprila 1931 ie proglasil Companvs z balkona mestnega magistrata v Barceloni katalonsko republiko pod predsedstvom Macie Pozneje ie postal sam predsednik avtonomne katalonske vlade. Companvs ie postal istega dne najprej barcelonski župan Pozneje ^e vodil pogajanja z Madridom v zadevi avtonomne katalonske vlade in postal je guverner Katalonije Leta 1932 io postal član Cortesa, naslednjega leta pa prcdsedn;k ka-'alonskega parlamenta in mornariški minister ter s tem član španske vlade Po Maciievi smrti 25 decembra 1933 ie bil ;zvolien v januariu naslednjega leta za oredsednika Katalonije Volitve v španski parlament leta 1934. so prinesle velik preokret na desno, kar je vplivalo tudi na Katalonijo Companys se ie moral umakniti in zaradi upora proti novi španski vladi je bil aretiran. Ministrski predsednik Lerroux ie predlagal v oktobru 1934 parlamentu ponovno uvedbo smrtne kazni, da bi lahko poslal Companvsa na morisče. Toda sodi "če i o »blodilo Companvsa samo na 30 let ječe. Nove volitve v februarju 1936 in s tem v zvezi ponovni prevrat ie odprl Companvsu jetni-ška vrata. Vrnil se ie na svoje mesto in kot predsednik obnovljene avtonomne Katalonije ie 24. februarja 1936 zopet sklical prejšnjo katalonsko vlado. Po izbruhu državljanske vojne v juliju 1936 je imel Companys velike težave z katalonskimi anarhisti. Ko ie prenesla madridska vlada svoj sedež v Barcelono, so nastala nasprotstva med Companvsom in ministrskim predsednikom Negrinom. Zadnji Companvsov poskus, da bi i/ločil Katalonijo iz španske državne zveze in jo spravil kod samostojno državo pod angleško- francosko pokroviteljstvo se 1e izjalovil. Zato je v novembru 1937 kot predsednik Katalonije odstopil in prbegr.il i prod anarhisti i pred svojim nasprotnikom Ne-grinom v Francijo. Podgane in alkchol V ameriški bolnici Johns-Hopkins-Ho-spital sta delala dr. C. P. Richter in K. H. Campbellova zanimive poskuse, da-li je mogoče navaiiiti podgane na uživanje alkohola. Dajala sta podganam v kletko vsak dan po dve posodi. V eni je bila čista voda, v drugi pa z alkoholom pomešana. Količino alkohola sta točno odmerila in postopno pomnoževala Podgane so raje pile z alkoholom pomešano vodo, kakor čisto, toda samo dokler je bilo v njej 1.8 do 4.4% alkohola, čim je bilo pa v vodi več alkohola, jo podgane niso hotele piti. Ko je pa dosegel alkohol v vodi G°/o so raje pile Čisto vodo. Kazalo je, da se bodo podgane polagoma privadile vedno večjim količinam alkohola in da se bodo na pile, pa so raje nehale pri odstotku, odgovarjajočem približno množini alkohola v pivu. Ena podgana je pa celo močno spominjala na abstinenta, ker se z alkoholom pomešane vode sploh ni dotaknila in je pila samo čisto vodo. Drugi poskusi v istem zavodu so pokazali, da jedo podgane manj, če uživajo alkohol in sicer toliko da izgube enako množino kalorij kakor jo pridobe z alkoholom. 1 i Nenadoma je umrl moj ljubljeni soprog, brat, stric, in svak, gospod Rudo f Petejan detektiv v pokoju Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 18. oktobra, ob četrt na 4 popoldne z žal, iz kapelice sv. Petra, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. oktobra 1940. Žalujoča soproga m ostalo sorodstvo Edmund O* Hara: Tajna profesorja Morbidusa Roman — Da, to ni verjetno, sir, — je odgovoril plačilni ledeno. Townsend se je kar naprej pahljal z zloženim računom. — Morda bo deževalo jutri, — je dejal, ker mu je bila postala ta mučna tišina neznosna. — 2e mogoče, sir, — se je glasil hladen odgovor, potem je pa zopet zavladala tišina. Ta taktika debeluhastega moža je detektivu vedno manj ugajala, — Zajtrkoval bi rad, — je dejal tiho, dobro ve-doč, da bo sledilo zdaj nekaj neizbežnega. — Zajtrk prineso takoj, čim bo poravnan ta-le račun. — se je glasil hladen odgovor. Tov/nsend je ogledoval svoje negovane nohte, — Plačal bom jutri. Danes sem precej slab, kar se tiče denarja. — To ste trdili že včeraj in predvčerajšnjim, sir, — je ugotovil plačilni neusmiljeno. — Mi predlagamo račune trikrat. Tretjič je obenem zadnjič. Townsend ie sedel, položil nogo čez nogo in sd prižg9l cigareto. — Nikar se ne šalite, — je dejal resno. — Jutri dobite svoj denar. Dotlej pa — — in hitro je pre-štel — bodo ti štirje kovčegi menda zadostovali kot zastava za ta malenkostni znesek. Plačilni je srdito zmajal z glavo. — Kovčegi ne zadostujejo, sir. Mi smo si včeraj dovolili pregledati njihovo vsebino — naenkrat se mu je obraz spačil. — V njih je opeka, sama opeka. Ali nam lahko to pojasnite? Townsend je ostal miren. Sladko se je smehljal. — Opeko zbiram, — je dejal nedolžno. — Med njo naletimo tudi na zelo dragocene komade ... — Sir, — se je zadri plačilni in od jeze mu je pritisnila kri v obraz. — Mar mislite, da bomo verjeli tej bajki? — Saj tudi ni potrebno, — je priznal Townsend spoštljivo. Ker ste pa zahtevali pojasnilo, sem vam ga dal. Ce hočete verjeti ali ne, to je končno vaša stvar in . .. Plačilni je stisnil ustne in oči so se mu srdito za-iskrile. — Sir. — je prekinil detektiva, — ali hočete plačati ali ne? — Jutri, da. — A danes? — Danes ne, — je odgovoril Townsend odločno in za vsak slučaj je vstal. In bil je skrajni čas, da je to storil, kajti drugi natakar in sluga sta komaj čakala, da prideta na vrsto. Vstopila sta in z grozečim izrazom na obrazu sta se vedno bolj bližala, pazeč pri tem, da bi za- prla Townsendu pot do vrat. Natakar je bil dokaj nizke in šibke postave, tem močnejši pa je bil sluga. Ta si je počasi zasukal rokave in pokazal dve izredno mišičasti roki, povsem zadostni, da bi se napolnilo srce njegovega nasprotnika s skrbmi. Ni se žuru\ bližal se mu je počasi kakor mačka, ki se igra z miško in zelo dobro ve, da ji plen ne more uiti. — Izberi si kraj, kamor hočeš leči, — je dejal porogljivo. Zaničljiv smeh je spremljal te besede. Townsend je še vedno stal v elegantni pozi, naslonjen na mizo in se delal, kakor da ničesar ne vidi in ne sliši. V njegovem žepu je bil samokres kakor vedno, toda detektiv si je moral to pot prizadevati, da se izmota kako drugače iz kočljivega položaja. Bilo bi zelo lahko držati vse tri može v šahu s samokresom, toda kaj bi dosegel s tem? Najbrž so ti dobro poznali grofa in preveč odločen nastop bi utegnil celo vzbuditi sum. S tem bi pa propadel ves Townsendov načrt, zasnovan prav na tej zamenjavi vlog. Ne, ne, moral je računati s tem, da bo padlo nekaj udarcev. Na drugi strani pa ni smel dovoliti, da bi ga hudo pretepli, ker bi se utegnile pri tem odlepiti niegove prilepljene brčiće in zopet bi bila prevara odkrita. Bliskovito so mu šinile te misli v glavo. V naslednjem trenutku se je moral naglo skloniti in hitro odskočiti. Z zadovoljstvom ie slišal, kako je njemu namenjeni udarec pesti na vso moč zadel mizo in kako je sluga o i bolečin srdito zakričal. Natakaria, po srroU svojega tovarira se bolj razdražena, sta navalila na dozdevnega grofa. Town- senda je zadelo nekaj udarcev, toda tem se žal ni mogel izogniti. Končno mu je bilo pa ljubše dobiti tudi deset udarcev od teh dveh, nego enega samega, ki bi mu ga zadal sluga, Tedaj se je na bojišču zopet pojavil orjaški mož. Njegova desnica je bila sicer nekoliko otrpla od silnega udarca po mizi. Toda zdelo se je, da enako spretno in nevarno vihti tudi levico. Townsend je moral napeti vse sile, da se je umikal udarcem in moral je prenašati udarce obeh natakarjev, malone brez obrambe. Zadeva je postajala nevarna. Bil je že čas storiti temu nevarnemu položaju konec. Townsend je spretno odbil nov udarec razjarjenega sluge, obenem je pa njegova pest na vso moč zadela želodec debeluhastega plačilnega. Le-ta se je molče zgrudil. — Ti si mi šel že dolgo na živce! — je vzkliknil detektiv. — To je bil sicer prepovedan udarec, enako pa je tudi prepovedano, da trije navale na enega. Debeluh je stokal in se zvijal po tleh. Njegova tovariša sta za hip osupnila in to priliko je detektiv izkoristil. V enem skoku je bil pri vratih in na vso moč jo je ubral po hodniku, pokritem s preprogami Glasne psovke so ga opozorile na to, da ga preganjajo. Vsa hiša je bila mahoma na nogah. Od vseh strani so prihiteli natakarji. Toda Townsend je hU že odnesel pete in bežal je mimo njih, preden so spoznali, za kaj gre. Na begu si je zapel obleko in pogladil lase, vsaj deloma dostojna je morala biti njegova zunanjost, kajti sicer bi ne mogel bežati po ulicah. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran II Za upravo in inseratm del lista Oton Christot // Vsi v Ljubljani