• V ŠALEŠKI DOLINI SE JE ZAČELO VELIKO PRVOMAJSKO SLAVJE Delovni ljudje in občani iz Šaleške doline bodo letos medna-odni praznik dela — 1. maj nadvse svečano proslavili. Občinski indikalni svet se je letos zavzel, da bodo ob 30. obletnici zmage lad fašizmom delovni ljudje iz te občine pripravili številne pro-lave, kulturne in športne prireditve ter odprti nove objekte. • S prvomajskim slavjem so že za-ieli. V domu kulture je gostovala (Ubljanska opera, Šoštanjčani pa so Eročili namenu nov Talijin hram. )om kulture so v Šoštanju zgradili v redišču mesta. Danes ob 11. uri »do v Velenju odprli novo pe-[arno, ki jo je zgradil subotiški [ombinat Fidelinka. Zvečer ob 19. ■ri pa bo v domu kulture slavnostni Bncert dekliškega pevskega zbora jmnazije Velenje in mešanega pev-kega zbora gimnazije Celje. Kon-Ert bo v počastitev 27. aprila, praz-lika Osvobodilne fronte. Ob tej pri-ožnosti bo imel slavnostni govor lože Veber, sekretar občinske kon-brence SZDL Velenje. Podelili pa »do tudi letošnja priznanja Osvo- bodilne fronte. Zvečer bo v novem domu kulture v Šoštanju nastopil moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu in Tržaška folklorna skupina. Jutri, v soboto bo ob 10. uri v Šoštanju slovesnost ob 40.obletnici stavke usnjarjev v tovarni usnja. Zvečer ob 19. uri pa bo slavnostni koncert ob 50. obletnici delavske godbe „Zarja" iz Šoštanja. V tovarni gospodinjske opreme pa bo ob 19. uri proslava leta žena. V nedeljo, 27. aprila bo množični pohod delovnih ljudi in mladine po odseku Šaleške planinske trans-verzale. Udeleženci pohoda se bodo zbrali ob 8. uri v Šaleku. Ob 10. uri bodo v Šoštanju odprli trim stezo, 10 let našega časnika 25. aprila 1975 - leto XI - št. 16 (275) - Cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks zvečer pa bo v novem domu kulture fsstovalo SLG iz Celja s Partljičevo čuke pa ni. Ponedeljek, 28. aprila bo zvečine posvečen športnim tekmovanjem. Tako bo v telovadnici osnovne šole Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki odbojkarski turnir med odbojkarskimi ekipami vzgojnoizobra-ževalnega zavoda Velenje, na igriščih osnovnih šol v Velenju bo turnir v malem nogometu med ekipami TOZD REK, na kegljišču v hotelu Paka bo kegljaško tekmovanje v okviru delavskih športnih iger, v šoštanjski usnjarrri pa šahovsko tekmovanje med ekipami delovnih kolektivov iz Šoštanja. Tega dne bo zvečer v velenjskem domu kultyre film Užiška republika, v Šoštanju pa bodo ob 2. uri nastopili pevski zbori iz tega kraja. V torek, 29. aprila bodo ob 11. uri odprli nove proizvodne obrate za proizvodnjo gradbenega materiala, ki jih je zgradil REK. Popoldan pa se bodo v Šoštanju in Velenju od- vijala športna srečanja delovnih kolektivov. Zvečer ob 17. uri bo na Titovem trgu v Velenju zaključna slovesnost akcij ureditve naselij in mest ter tekmovanja na šolah. Podelili bodo priznanja in nagrade. Svečana seja občinskega sindikalnega sveta bo v sredo, ob 10.30 v sejni dvorani občinske skupščine. Takrat bodo podelili tudi Srebrne znake sindikatov Slovenije. Osrednja slovesnost v počastitev delavskega praznika — 1. maja bo v sredo, 30. aprila v velenjskem domu kulture ob 18. uri. Zvečer pa bo po ulicah Velenja krenila prvomajska po-vorka z baklami. Delovni ljudje se bodo srečali v novi hali elek-trokovinarskih obratov rudarskega šolskega centra na zabavni prireditvi. Ta pred-praznični večer pa bodo popestrili kresovi, ki jih bodo kurili na okoliških hribih, ognjemet z velenjskega gradu ter streli iz možnarjev. Za praznik dela bodo delovni ljudje in občani iz Šaleške doline odšli na organizirane prvomajske izlete v okoliške kraje. V VSEH 29 KRAJIEVNIH SKUPNOSTIH JE REFERENDUM USPEL Prvomajske čestitke in pozdravi se zlivajo te dni skupaj z delovnimi dosežki. Stroji bodo med praznikom utihnili. Odpočili se bomo. Odšli bomo na izlete, domov, k znancem in prijateljem. Svoje delo bo med praznikom prekinila tudi 17-letna Vlasta Dolar, ki dela v tovarni gospodinjske opreme v Gorenju. Njo, mlado delavko, smo izbrali za prvomajski portret. Vsem pošiljamo prvomajske pozdrave! ■■MHBBHi lale zastave, pri okrasitvi volišč pa so kar tekmovali med sabo. Zvečer pred praznikom so na nekaterih hribih zagoreli tudi kresovi. Že navsezgodaj naslednjega dne so po dolini zadoneli zvoki godb na pihala rudnika lignita in tovarne usnja Šoštanj, slišati pa je tudi bilo močne strele iz možnarjev. Volišča so odprli že ob pol šestih, ponekod pa že- nekoliko prej, z željo, da bi čimprej opravili pomembno nalogo za nadaljnji uspešni razvoj krajevne skup- nosti. Seveda pa je bilo med krajani oziroma volišči tudi precej tekmovalnega duha. Ob tem je treba pripomniti, daje veliko" volivcev kar javno manifestiralo svojo odločitev „ZA". V dneh pred referendumom so zaživeli tudi hi.šni sveti, ki so volišča približali občanom in tako pripomogli, daje nedeljska solidarnostna akcija dosegla takšen uspeh. (O referendumu in izidu glasovanja poročamo podrobneje na 3. strani). » DELOVNA ORGANIZACIJA »NAŠ ČAS« JE DOBILA Priznanje Osvobodilne fronte Občinska konferenca SZDL je letos podelila delovni organizaciji Naš čas priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda za 10-letno uspešno in angažirano informativno dejavnost v občini Velenje. S podelitvijo priznanja Osvobodilne fronte je občinska konferenca' SZDL potrdila pravilno vsebinsko usmerjenost koncepta našega časnika, ki ga je ustanovila 20. aprila 1965. Priznanje pa pomeni delovnim ljudem, ki smo zaposleni v informativnem centru, veliko spodbudo za še boljše in uspešnejše delo. rendumu je bila zelo visoka, saj je na 84 volišč prišlo kar 96,14 odstotkov volivcev, za krajevni samoprispevek pa jih je glasovalo 76,72 odstotkov vseh vpisanih volivcev; to je kar za 10,75 odstotkov več kot na referendumu pred desetimi leti. Že dan pred referendumom je v vsej občini prevladovalo praznično razpoloženje. Krajani so postavljali visoke mlaje, na vseh hišah in blokih so zaplapo- [ Nedelja, 20. aprila bo resnično ostala zapisana z velikimi črkami v zgodovini razvoja Šaleške doline. Tega dne so krajani v vseh petindvajsetih krajevnih skupnostih velenjdce občine znova potrdili veliko politično zavest in odločenost, da tudi v naslednjem petletnem obdobju sami prispevajo precejšen del sredstev za izgradnjo prepotrebnih objektov družbenega standarda, oziroma za še boljši standard vseh delovnih ljudi in občanov. Dejstvo, da jim je dosedanji samoprispevek prinesel več kot pa so načrtovali 22. marca pred petimi leti, je prav gotovo vplivalo na to, da je bil v večini krajevnih skupnosti zelo visok w • odstotek tistih, ki so spoznali, da je brez njihovega deleža trenutno nemogoče uresničevati zahtevne naloge v krajevnih skupnostih do leta 1980. Udeležba na nedeljskem refe- mmammmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmm■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Jba®SSE&. ZVESTIM BRALCEM IN SODELAVCEM POŠILJAMO OB DESETLETNICI JUBILEJNI POZDRAV Deset let na najrazličnejše načine dostavljamo naš časnik v roke bralcem. Trudimo se, da bi napisali veliko informacij. K sodelovanju pritegujemo nove sodelavce. Iščemo oblike in poti, da bi časnik popestrili. Za nami je 10 let dela. Načrtov je več kot dosežkov. Eni z drugim se zlivajo v paleto dela in vsak teden rojevajo tednik Naš čas. Zdaj po tolikih letih sodelovanja naj pošljemo iskren pozdrav vsem, ki so v desetletnem obdobju pomagali pri nastajanju, rednem izhajanju, podpiranju in širjenju našega domačega časnika. Naš jubilejni pozdrav pa velja še posebej našim zvestim bralcem. V drugo desetletje stopamo z velikimi načrti. Sami jih ne bomo zmogli. Zavoljo tega še naprej pričakujemo sodelovanje širše družbene skupnosti, saj opravljamo dejavnost, ki je po-sebnega družbenega pomena. ^vci ^ašega časa« RUDI IMPERL PRVI NAROČNIK NAŠEGA ČASNIKA PRIJATELJ DO KONCA ŽIVLJENJA V teh dneh, ko v uredništvu praznujemo deseto obletnico Našega časa, smo pobrskali po kartoteki in poiskali našega prvega naročnika. Njegov naslov smo takoj naSi, težje pa smo „ujdi" njega. Ko smo prvič prišli v Šent-florjan 57, nas je na dvorišču sprejel pasji lajež, hišna vrata pa so bila zaklenjena. Nfci sveže zorani njivi, ki je še ostala Rudiju Imperlu, našemu prvemu naročniku, smo zagledali njegovo ženo. „Moža ni doma. Odšel je k zdravniku v Šoštanj, potem pa se bo verjetno še kje zadržal. Stalno je na sestankih. Tudi popoldne mora nekam iti." Naslednji dan smo prišli k hiši, ki stoji na majhnem prostoru med ozko in slabo urejeno makadamsko cesto ter potokom Globotec okrog šestnajste ure. „Spet ste prepozni", nam je dejala njegova žena Marija. Tretji dan sva bila v Šent-floijanu že navsezgodaj zjutraj. Rudija Imperla, našega prvega naročnika, smo dobili v drvarnici. Povabil nas je v hišo. Kmalu za nami je prišla še njegova žena, ki je šla k sosedu po mleko in stekel je pogovor o Naš prvi naročnik Rudi Imperl s svojo ženo Rudiju, našem prvem naročniku. Po naglasu smo kmalu spoznali, da ni domačin. „Doma sem iz Sevnice. V Šoštanj sem prišel pred 35 leti kot mizarski mojster." Rudi je najprej delal sedem let pri Gradisu, nato pa se je prestavil v elektrarno, Iger je ostal do leta. 1967, ko se je invalidsko upokojil. Najprej pa je bil samostojen obrtnik. — Kaj lahko poveste o vaši mladosti? Franc Leskošek-Luka v Gaberkah V nedeljo, ko so občani velenjske občine glasovali' za podaljšanje samoprispevka, je Velenje obiskal tudi Franc Leskošek-Luka. Po kratkem pogovoru v prostorih skupščine občine Velenje se je skupaj s predsednikom občine Nestlom Žgankom odpeljal v Gaberke, kjer si je ogledal, kako poteka gradnja doma družbenih organizacij. „Zrastel sem kot kmečki sin. V družini nas je bilo sedem otrok. Dve sestri in pet bratov sem imel. Dva sta padla v partizanih. Tudi sam sem bil nekaj časa v Šerceijevi brigadi, 36 dni pa celo zaprt v celjskem „piskru". Kljub temu, da Rudijevo življenje ni bilo najbolj lahko, sta z ženo ponosna na to, kar sta si ustvarila. Zgradila sta si svojd hišo, najbolj vesela pa sta, ker je vseh njunih pet otrok že pri kruhu. „Vsi, razen mene, imajo avtomobil," se rad pohvali Rudi Imperl, ki mu je danes 63 let. „Pa tudi vsak svoj poklic bodo imeli, ko se bo hčerka izučila za trgovko". Seveda smo bih radovedni, zakaj ga nikoli ni doma in kmalu zvedeli, da brez dela ne more biti. „Zdaj sem namestnik predsednika krajevnega odbora zveze borcev v našem kraju, član šoštanjskega gasilskega društva pa že 35 let." Takšen kot je Rudi danes, je bil tudi v mladosti. Vendar takrat ni hodil toliko po sestankih, ampak je v prostem času igral nogomet. Deset let je celo igral za staro moštvo Šoštanja. • Zelo rad se spominja srečanj z Velenjčani, katera so privabila ob nogometno igrišče veliko gledalcev. 1. maja 1949 je bilo na tekmi menda celo rekordno število gledalcev. „Zelo slovesen je bil tisti praznik dela," pripoveduj Rudi. Na tekmo je prišlo či 3000 gledalcev. Od vseh ni nismo mogli vstopnine pobiral Ob robu igrišča so se zbrali tu godbeniki šoštanjske Zarje, I so za vsak gol, katerega sm dali mi, zaigrali veselo ki račnico. Ko pa se je zatred naša mreža, smo morali p« slušati žalostne zvoke naši godbenikov." „Rudiju so se najbolj smejai ker je bil zelo debel," je jx vedala žena Marija. Kljub tem pa je tudi njemu uspelo pn magati nasprotnikovega vi tarja. Poleg igralcev so bih p končani tekmi zelo utruje tudi godbeniki, saj so mori zaigrati kar štiri žalostne i ravno toliko veselih koračni Ob koncu našega obiska p Rudiju Imperlu v Šentfloijan je stekla beseda še o našem čas niku. „Nekega dne pred desetin leti sem napisal dopisnico in s naročil na Šaleški rudar. Takr še nisem vedel, da sem post prvi naročnik. Danes sem s nanj že tako navadil, da bre njega ne bi mogel biti. Vsi g zelo radi beremo. Škoda je le da zelo redko pride ob petkih Največkrat ga dobim šele v po nedeljek. Ne vem, kdo j kriv!? " Tudi prejšnjo soboto ko smo bih na obisku pri Ru diju Imperlu, se je poštar za peljal kar mimo njegovi hiše .., Vsa vodstva Zveze komunistov Slovenije in vseh organiziranih socialističnih sil naj imajo svojo četrto sejo, je bilo dogovoijeno na minuli četrti seji CK ZKS. Centralni komite je pri tem obširno razčlenil našo prehojeno etapo od sprejema ustave sem. Pri tem je poudaril, da se mora vsak posameznik še aktivneje vključiti v proces dograjevanja socialističnega samoupravljanja, vendar le na tistem temelju, ki ga določa ustava in sklepi minulih kongresov Zveze komunistov. Kakorkoli je ta ugotovitev vsaj navidezno splošne narave, Četrta seja v bistvu le predstavlja srčico zastavljenih nalog. Skupni imenovalec teh pa je: popolna oblast delovnega človeka nad rezultati svojega dela. To praktično pomeni, da je danes nemogoče sprejeti preživelo, a še vedno prisotno logiko, ki nas pošilja spraševat „komu zvoni", ne da bi pri tem vedela, da „zvoni" vedno le nam samim. V prenesenem smislu to pomeni, da ne moremo več pristajati na razmere, ki pehajo delovnega človeka v pasiven in zato podrejen položaj, ko ureja njegove in skupne potrebe nekdo, ki je nad njim, pa najsi bo to država s svojim instru-mentarijem, ali kdorkoli že. Eno je zapisati ustavna načela in jih sprejeti kot dolgoročen program razvoja in dela, drugo je ta načela uresničiti. Nihče jih ne more, jazen nas samih: niti sama Zveza komu- nistov, niti Socialistična zveza, ah celo država v vsej svoji pojavnosti. Gre le za to, da mora Zveza komunistov neprestano opozarjati na družbene defekte, na družbene „ošpice" in „škrlatinko", da usmeija družbeno aktivnost v Socialistični zvezi, toda delati naihesto nas ne more. Zato je umljivo, da bomo tudi iz labirinta zmot, gospodarskih zagat in še marsičega, prišli najlažje tako, da bomo delali, delali in spet delali. Na temelju ustave. In medtem, ko bomo tako samo še učvrstili socialistično samoupravljanje, ga približali neposrednosti, krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela, predvsem pa bomo tako oblikovali tudi svojo dobro usodo v vseh njenih plasteh, gradimo tudi nezlomljiv obrambni zid zoper tiste, ki danes še vedno naskakujejo našo samoupravno skupnost narodov in narodnosti. V nekem smislu je to tudi razumljivo, saj predstavljamo s svojo notranjepolitično in neuvrščeno naravnanostjo izziv vsemu svetu. Naprednemu, kateremu smo programsko zanimivi in nazadnjaškemu, ki smo mu hud trn v peti. Današnjik smo plačah v revoluciji s tisoči zavednih življenj. Dograjevali smo ga v težkih pogojih, vendar nam je danes odprl realno razvojno perspektivo. In zanjo se splača tolči. Tako, da skozi neposredno dnevno aktivnost, na vseh ravneh in vzajemno, uresničujemo plebiscitarno sprejeto ustavo. V njej se zrcali naša minula usoda, današnjik in razvojna perspektiva. MILAN MEDEN NAŠ ČA< ZADNJE PNI PO SVETU. • Marionetne vlade izgubljajo tla pod nogami To je dejstvo, ki prinaša ohra-brilne politične spremembe v svetu. Včeraj Kambodža, jutri Južni Vietnam, pa potem še kdo. Polom politike, ki so jo narekovale sile, ki zastopajo zgodovinsko nevzdržne pozicije, ki si prizadevajo zaustaviti, proces, katerega nikakor ni mogoče zaustaviti. 0 TRIUMF IN ZLOM V kmerski prestolnici Phnom Penhu so po petih letih osvobodilnega boja spet zaplapolale zastave svobode. Bele so zamenjale zmagovalne - kamboške. Zlom in triumf, bi najbolj kratko zapisali za vse tisto, kar se je zgodilo v Kambodži. Vkorakanje Sampanovih osvobodilnih enot v prestolnico je pomenilo hkrati tudi rušenje zadnjih zidov zgradbe, ki je stala na šibkih in majavih stebrih: na intervencio-nistični politiki (ZDA) in na marionetnem režimu (Lon Nol). V Kambodži je do nog po-tolčen imperializem, ki si je prizadeval neodvisno in neuvrščeno deželo s sredstvi izsiljevanja, pritiskov in odkrite vojaške intervencije spremeniti v postojanko za uresničevanje ameriških agresivnih načrtov na azijskem jugovzhodu. Istočasno je v Kambodži prepričljivo poražena koncepcija, ki je temeljila na tem, da z instaliranjem marionetnih režimov pridobi vsaj nekakšno legitimnost za tujo vojaško intervencijo, zmagala pa je koncepcija odpora, težkega in vztrajnega boja za svobodo in neodvisnost • Umik iz Saigonai Bojazen zaradi morebitne ponovne ameriške vojaške intervencije v Indokini sicer še ni mimo, čeravno je res, da mnoge objektivne okoliščine ne govorijo v prid takšnemu poteku. Predsednik Ford je v svojem nedavnem govoru v Kongresu pustil priprta vrata za morebitno intervencijo, to pa z razlago, da je zaradi evakuacije nekaj tisoč Američanov iz Saigona nujno angažiranje ameriškega letalstva, ladjevja in vojaštva. Evakuacija tik pred začetkom, manevrski prostor za novo intervencijo v Saigonu ali severneje od njega, pa je vedno manjši. Po zadnjih vojaških zlomih saigonski režim ne kaže znakov „okrevanja", na osvobojenem ozemlju pa vladajo mir, red in svoboda. Poleg tega pa je bil ameriški kongres bolj naklonjen dokončnemu umiku iz Indokine, kot pa novim intervencijam. In še nekaj. V Washingtonu so, tako kaže, pričakovali mnogo od morebitne podpore ameriških zaveznikov v Aziji in Evropi politiki „trde roke" v Indokini, ta podpora pa je, v tem trenutku, izostala. • Za enotno Korejo Kaj se bo zdaj, po porazu ameriške politike v jugovzhodni Aziji, zgodilo v Koreji, v deželi, ki je prva, pred četrt stoletja, občutila strahovite posledice vojaškega angažiranja ZDA na azijskih tleh in je zaradi tega ostala razdeljena? Ali bo Južna Koreja postala še močnejša ameriška utrdba, ki bo ustvarjala stalno napetost na korejskem polotoku in si prizadevala za vselej preprečiti združitev dežele, ali pa bodo Američani dokončno spoznali, da je celotna njihova politika vojne angažiranosti v Aziji doživela zgodovinski zlom, pa da je skrajni čas za vselej se umakniti iz preostalih oporišč? To so vprašanja, ki se te dni vsiljujejo slehernemu poznavalcu -razmer v jugovzhodni Aziji, pa ne samo zaradi dogodkov v Kambodži in Južnem Vietnamu, ampak tudi zaradi minulega obiska severnokorejskega predsednika Kim II Sunga v Pekingu, kjer so mu priredili veličasten sprejem. Očitno je, da so ob tem obisku gostitelji obljubili gostu svojo podporo in zagotovilo, da je borha za združeno Korejo »pomemben člen v verigi anti-imperialističnih borb v vsem sveta" • „Če ZDA umaknejo svoje trupe in oblast v Južni Koreji prepustijo kakšni demokratični in nacionalno osveščeni osebi, kot to zahteva ljudstvo, bomo zagotovili trajen mir v Koreji in na miren način uspešno rešili problem združitve Koreje," je izjavil Kim II Sung v Pekingu. Pri tem pa ni izključil možnosti oborožene revolucije v Južni Koreji, če bodo Američani še nadalje ostali tam. „Ce bo prišlo do oborožene revolucije v Južni Koreji, mi, kot en narod, ne bomo ostali pre-križanih rok, ampak bomo na vso moč podpirali ljudstvo Južne Koreje," je dejal severno-- korejski predsednik. .IN DOMOVINI NALOGE - Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je na minuli seji proučil idejnopoli-tični položaj v Sloveniji in določil aktualne naloge komunistov in vseh organizacij socialističnih sil v okviru SZDL za nadaljnje uresničevanje ustave. V uvodnem referatu, ki so ga sprejeli kot temelj za nadaljnjo akcijo, je sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS France Šetinc poudaril, da poteka proces preobrazbe naše družbe na temelju ustave in da so bili že doseženi pomembni rezultati . ZASLUŽEK - Okrog 16.000 delavcev Zavodov Crvena zastava bo najbrž moralo v naslednjih treh mesecih vrniti 45 milijonov dinarjev. To je namreč denar, ki _so ga sprejeli, a ga niso zaslužili. Končni račun za minulo leto je namreč pokazal, da je od skupno 35 organizacij združenega dela, 16 sprejelo osebne dohodke na škodo skladov največjega domačega izdelovalca avtomobilov. Ena izmed organizacij združenega dela je celo izplačevala „plače", pa čeprav je poslovala z izgubo. Tako je bil prekršen sporazum o načinu delitve dohodka. CENE - V gospodarski zbornici Jugoslavije so sestavili seznam prehrambenih izdelkov, - katerih cene se bodo v kratkem prosto oblikovale. Tako se bodo prosto oblikovale cene raznih konservi ranih povrtnin, marmelad, džemov, sadnih sokov, kom-potov, džuveča, testenin in drugega To praktično pomeni, da se bodo po vsej verjetnosti povečale tudi cene teh izdelkov. Dopuščajo pa tudi možnost, da' bi se nekateri izdelki celo pocenili. Zaslediti je bilo tudi predlog, da bi prosto oblikovali cene mlečnih izdelkov in jajc v prahu, ki pa so ga zavrnili, ker sedanji način oblikovanja cen teh izdelkov proizvajalcem zagotavlja vse pogoje za normalno delo. ELEKTRIFIKACIJA - Elektrifikacija slovenskih železnic gre h koncu. Še 19 kilometrov je ostalo od Maribora do državne meje in potem bo železniški križ Šentilj-Koper in Jesenice-Do-bova sklenjen. Železničarji meni, da bo ta pomembna delovna zmaga uresničena še letos. Elektrifikacija slovenskih železnic Jbo veljala skupaj 261 milijonov dinarjev. DETELJICA - Eden najsodobnejših prometnih objektov v naši republiki in*1 verjetno v vsej Jugoslaviji, ankaranska deteljica, je končno dograjen. Uradno je bodo izročili namenu prihodnje dni, ko bodo dokončali še zadnja olepševalna dela v neposrednem okolju tega velikanskega križišča. Toda praktično so že v celoti odvija po njem promet v vse štiri smeri: proti Ljubljani, Trstu, Ankaranu in Kopru. Celotno cestišče tega križišča je dolgo 3 kilometre, stroški pa so znašali 35 milijonov dinarjev. POSEL - Beograjsko gradbeno podjetje ..Partizanski put" je s saudansko družbo za gradnjo cest in mostov podpisalo pogodbo o gradnji ceste med mesti Gedafa in Kasala v vzhodnem Sudanu. Dolžina tega magistralnega cestnega odseka, ki naj bi v bližnji prihodnosti povezal mesto Kartum s pristaniščem Port Sudan ob Rdečem morju znaša 220 km, vrednost del pa je ocenjena na okrog 45 milijonov dolarjev. Naše podjetje se je obvezalo, da bo cesto zgradilo v 36 mesecih. POROČAMO Z NEDELJSKEGA USPELEGA REFERENDUMA V VELENJSKI OBČINI IZJAVA JOŽETA VEBRA POSEBEJ ZA »NAS ČAS«« Uspel referendum šele začetek nadaljnjega dela V nedeljo, 20. aprila, smo v krajevnih skupnostih velenjske občine izvedli referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Glasovalci smo se z veliko večino odločili, da bomo do 1. maja 1980. leta plačevali od svojih osebnih dohodkov 2 odstotka in z zbranim denarjem zgradili potrebne objekte za skupne namene. Po uspešno izvedenem referendumu smo zaprosili sekretarja občinske konference SZDL Velenje Jožeta Vebra, da pove za naše bralce nekatere značilnosti nedeljskega solidarnostnega glasovanja. JOŽE VEBER je takole povedal: ..Nedeljski referendum je znova potrdil pripravljenost delovnih ljudi in občanov, da je razvojna pot velenjske občine tja do leta 1980 pravilno usmerjena. Z uspešno izvedenim referendumom in s tako velikim številom obkroženih glasov , ,ZA" smo obenem še enkrat potrdili srednjeročni razvojni program do konca tega desetletja ter se vsi zavestno odlo->• čili, da hočemo načrtovano tudi zgraditi. Uspeh referenduma pa pomeni še več: pomeni veliko politično zavest, ki jo imajo naši delovni ljudje in občani v vseh krajevnih skupnostih. Vzdušje, ki je vladalo v nedeljo od ranih jutranjih ur na vseh 85 voliščiih, se ne da primerjati z vzdušjem na prejšnjem referendumu, pa tudi ne na nobenih volitvah. - V naših krajevnih skupnostih je bilo vse praznično, tako da je dejansko vsako volišče zase bilo središče posebnega dogajanja in prazno-■ vanja. Povsod so aktivisti poskrbeli, da so bila volišča okrašena, postavili so slavoloke, v soboto zakurili kresove ... V nedeljo zjutraj pa so streli in budnice rudarske in delavske godbe oznanili, da je potrebno vstati in oditi na glasovalno mesto. Vsa volišča so bila resnično tako skrbno pripravljena, da se je volivec, ki do tega trenutka še ni bil povsem prepričan, kako bo glasoval, takrat moral .resnično odločiti in obkrožiti ,,ZA". Na številnih voliščih pa so ljudje kar javno izrazili svojo pripravljenost in vpričo vseh obkrožili „ZA". Starši so prihajali s svojimi otroki. Najbolj prisrčni so bili malčki iz otroškega vrtca. Povedali so, da so prišli zraven zaradi tega, da bodo videli, če se je mamica odločila za njihov vrtec. Ne smemo pozabiti na pionirje, ki so počistili velenjske ulice, v drugih krajih pa so pomagali krasiti volišča in pomagati volilnim odborom. Mladi kolesarji iz osnovne šole Gustava Šiliha so se s transparenti odpeljali na pohod in še enkrat pozvali svoje starše, naj glasujejo za uvedbo krajevnega samoprispevka. Na Jenkovi cesti 18 v Velenju in tudi drugod so imeli pionirske volilne komisije. Pionirji so pred glasovanjem v pionir-, skih ruticah delili brošure ..Solidarno do dosežkov" in prepričevali starše, naj pravilno glasujejo. Bile so še druge pomembne akcije, ki so vse skupaj pripomogle, da je referendum tako dobro uspel. Povedati moram, da bi bil lahko izid glasovanja še boljši, če bi občani bili nasploh bolj disciplinirani. Velika pomanjkljivost so bili znova volilni imeniki. Predvsem zaradi tega, ker se občani pri preselitvi ne odjavijo in prijavijo novega bivališča. Najbolj pereči so občani iz Velenja, ki se selijo iz ene v drugo ulico. Povedati pa moram na žalost tudi to, da so nekateri na voliščih javno manifestirali svoj odpor proti načrtnemu napredku. Malo volivcev je glasovalo v krajevnih skupnostih proti uvedbi samoprispevka. Tisti, ki so se za to odločili, so zvečine gmotno dobro stoječi in v nobenem primeru niso socialno ogroženi. Zavoljo tega bodo morali v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela z ljudmi, ki nasprotujejo našim skupnim akcijam, temeljito razčistiti, zlasti, če so na vodilnih delovnih mestih in morebiti še člani zveze komunistov. Najbolj odkriti nasprotniki so tisti, ki niso prišli na volišča, kajti abstinenca je najbolj odkrita manifestacija posameznika, da se ne strinja z razvojno usmerjenostjo naše občinske samoupravne skupnosti. Bili so občani, ki članom volilnega odbora niso hoteli odpreti stanovanjskih vrat, čeprav je v stanovanju igrala glasba. To se je zgodilo v novem bloku, kamor so se ti nasprotniki vselili v nova stanovanja. Naši družbeni akciji so javno nasprotovali tudi posamezniki, ki so se pravkar vrnili z dela v tujini. Vemo za primer v krajevni skupnosti, ko se je zdomec vseskozi ignorantsko obnašal do skupne akcije, misleč, da je več vreden, če si je z v tujini zasluženim denaijem zgradil pri nas svoj dom. Takšni primeri so izjemni, vendar so bili na voliščih prisotni. Čeprav jil) ni veliko, pa je vendarle prav, da javno povemo, da ne živimo v času, v katerem bo družba posamezniku dajala toliko, koliko rabi. Za zahvalo pa bodo družbeni skupnosti vračali svoj egoizem in v samoupravni socialistični sistem vnašali nezadovoljstvo. Zdaj, ko je referendum v vseh naših krajevnih skupnostih izredno dobro uspel, stpj i pred odgovornimi v krajevnih skupnostih - te bodo odslej gospodarile z zbranim denaijem - odgovorna akcija. Na to bi rad v tej svoji izjavi še posebej opozoril. V krajevnih skupnostih bodo morali skrbeti, da bo zbran denar kar najbolj racionalno porabljen in za gradnje, ki so jih občani potrdili na nedavnih zborih, ter da bodo prebivalci vsake posamezne krajevne skupnosti sproti obveščeni.. Samo na ta način in nič drugače bomo opravičili zaupanje naših občanov in delovnih ljudi, ki so ga izrazili na nedavnem uspelem referendumu. Uspešno izveden referendum je šele začetek nadaljnjega dela. Zdaj bo potrebno veliko medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja med posameznimi krajevnimi skupnostmi. Vsega naenkrat ne bomo mogli obenem začeti graditi. Prepričan sem, da bomo s takšnim, enotno zasnovanim delom, čez pet let uspešno zaključili našo novo so-liuarnostno akcijo." To je bila izjava sekretarja izvršnega odbora občin&e konference SZDL Jožeta Vebra, ki jo je povedal posebej za Naš čas. Izidi referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v 25 krajevnih skupnostih občine Velenje KRAJEVNA SKUPNOST - volišče BELE VODE Šola BEVČE Gasilni dom CIRKOVCE Šola DRUŽMIRJE GABERKE Gasilni dom Gaberke Pri Skarlovniku Gasilni dom Družmirje Skupaj KS: GORENJE Zadružni dom Gasilni dom Paška vas Šola Skorno Videmšek Gavce Skupaj KS: LOKOVICA Zadružni dom Škruba Skupaj KS: PAKA Šola Auberšek Marija Skupaj KS PESJE Dom borcev TOPOLŠČICA Prosvetni dom Adam-Lom Janez Lajše Skupaj KS: VELENJE - STARA VAS Menza Vegrad Uprava KOC Stara glasbena šola Skupaj KS: STARO VELENJE Gasilni dom Stara občina Verdelj - ljub. cesta S k u p a'j KS: VELENJE-CENTER DESNI BREG Dom upokojencev Zavod za urbanizem Šola Miha Pinter-T. Jenkova 17 Pisarna ERA Osnovna šola Anton Aškerc HS - B 123 Samski dom Kotalkališče Gornji vrtec Posebna osnov, šola S k u p a j KS: VELENJE - ŠMARTNO Šola Miha Pinter HS - Efenkova 1 Valenčak Milan - hiša Gorlav Vlado - hiša Skupaj KS: VELENJE - KONOVO Stropnik - Konovo Bife ERA - Selo Cevzar - Hrastovec Skupaj KS: PLEŠIVEC Šola PODKRAJ - KAVČE Pri OBU Miha Pri MAJPRJU Skupaj KS: RAVNE Kmetijsko posestvo Pri Honkrju Pri Strnaku Pri Vetrniku Skupaj KS: SKORNO - FLORJAN Polovšak Vpisanih volivcev 206 136 146 382 Volilo volivcev 205 136 145 378 Za krajevni samoprispevek glasovalo % volivcev % 99,51 164 79,61 100 105 77,20 99.31 118 80,82 253 66,23 90 86 95,55 62 68,88 279 268 95,69 149 53,40 751 732 97,47 464 61,78 185 183 98,91 167 90,27 134 134 100 103 76,86 81 81 100 70 86,41 179 176 98,32 165 92,17 579 574 99,13 505 87,21 287 282 98,25 217 75.60 130 126 96,92 113 86,92 417 408 97,84 330 79,13 261 261 100 204 78,16 101 101 100 100 99,00 362 362 100 304 ' 83,97 884 851 96,26 708 80,09 515 506 98.25 407 79,02 155 155 100 146 94,19 117 117 100 78 66,fe6 787 778 98,85 631 80,17 213 196 92.01 164 76.99 149 149 100 129 86,57 202 202 100 188 93.06 564 547- 96,98 481 85,28 79 79 100 68 86,07 455 414 90,98 393 86,37 188 188 100 178 94,68 722 681 94,32 639 80,50 119 115 - 96,63 95 79,83 887 840 94,70 703 79,25 427 404 94,61 311 72,83 187 180 96,25 160 85,56 586 535 91,29 396 67,57 481 440 91,47 317 65,90 112 107 95,53 97 86,80 156 156 100 130' 83,33 521 500 95,96 384 73,70 333 320 96,09 263 78.97 214 214 100 166 77,57 4023 3811 94,73 3022 75,11 353 343 97,16 262 74,22 361 357 98,89 290 80;33 97 97 100 " 92 94,84 276 276 100 272 98,55 1087 1073 98,71 916 84.26 380 380 100. 330 86,84 115 115 100 90 78,26 76 76 100 64 84,21 571 571 100 484 84,76 210 203 96,66 165 78,57 310 310 100 277 89,35 181 181 100 - 146 80,66 491 491 100 423 86,15 276 276 100 120 43,47 71 71 100 63 88,73 148 148 100 103 69,59 85 85 100 77 90,58 580 580 100 363 62,58 502 483 96,21 349 69,52 ŠALEK Gasilni dom ŠENTILJ Prosvetni dom ŠKALE Gasilni dom ŠMARTNO OB PAKI Krajevni urad Steblovnik - Rečica Skladišče Merx - Rečica Cede - Mali vrh Lesjak - Veliki vrh Dobnik - Veliki vrh Skupaj KS: ŠOŠTANJ Krajevni urad OŠ Biba Ročk OŠ Kajuh Skupaj KS: ZAVODNJE Prosvetni dom VELENJE - CENTER LEVI BREG Frizerski salon Canker Bife Split Nova tržnica ERA - Šaleška 19 Ljubljanska banka -Šaleška Otroški vrtec - Šaleška Šaleška 2 Smučarski klub Stari otroški vrtec I. Stari otroški vrtec II. Otroški vrtec Najdihojca ERA - Rudarska 2 HS Fojtova 2 Frizerski salon Fojtova 4 Društvo obrtnikov Aero klub Tiskarna REK Avtomoto društvo HS - Prešernova 22 HS - Jenkova 18 Skupaj KS: 300 '518 620 395 247 140 174 85 40 1081 723 761 830 290 511 615 392 247 140 171 83 40 1073 650 684 767 96.66 98,64 99,19 99.24 100 100 98,27 97,64 100 99.25 89,90 89,88 92,40 277 365 534 339 207 126 138 76 40 926 429 420 488 92,33 70,46 86,12 85,82 83,80 90,00 79,31 89,41 100 85,66 59,33 55,19 58,79 2314 2101 90,79 1337 57,77 228 224 98,24 136 59,64 136 136 100 109 80,14 203 192 94,58 164 86,78 230 219 95,21 153 66,52 180 154 85,55 107 59,44 115 115 100 98 85,21 132 132 100 130 98,48 360 324 90,00 284 78,88 75 75 100 68 90,66 82 82 100 62 75,60 84 84 ' 100 71 84,52 133 133 100 106 79,69 130 126 96,92 9'9 76,15 ' 78 74 94,87 63 80,76 85 85 100 60 70,58 79 79. 100 71 89,87 57 57 100 48 84,21 85 83 97,64 69 81,17 193 181 93,78 150 77,72 126 126 100 106 84,12. 275 275 100 250 90,90 2838 2732 96,26 2268 79,91 Niso bili redki primeri, da so skupaj "i mamicami prišli_na volišča tudi otroci. Da bi se prepričali, če se bodo starši pravilno odločili Takšen je bil del volišča v Gasilskem domu v Skalah, kjer so glasovali krajani Škal in Hrastovca. Del volišča so zasedli mali cicibančki in skupaj s tovarišico pokazali, kako lepo jim bo v vrtcu, katerega bodo v krajevni skupnosti zgradili z denaijem iz samoprispevka. Javna zahvala Vsem aktivistom v krajevnih skupnostih, hišnih svetih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, volilnim komisijam in volilnim odborom se javno zahvaljujemo za njihovo požrtvovalno delo pri pripravah in izvedbi referenduma v nedeljo, 20. aprila letos. ljubljanska b 7 Podružnica Velenje ZAHTEVAJTE POJASNILA, PRIČAKOJTE DOBER NASVET Za 1. maj - mednarodni praznik dela čestitamo poslovnim prijateljem in svojim varčevalcem Gradbeno industrijsko podjetje VEGRAD Velenje ........ ' i 11 Proizvodnja teraco stopnic „ Vegrad' Vsem poslovnim prijateljem in občanom čestitamo za 1. maj to TOVARNA LAHKE OBUTVE 63230 Šentjur pri Celju Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku dela 1. maju in dnevu Osvobodilne fronte NUDIMO VAM NAŠE KVALITETNE IZDELKE: • VSE VRSTE HIŠNIH COPAT • TELOVADNE COPATE • RAZLIČNE VRSTE ULIČNIH COKEL POJDITE V SVOJE PRODAJALNE, KUPITE TER SE SAMI PREPRIČAJTE O KVALITETI NAŠIH IZDELKOV . . Jože Martinšek Franc Mravljak Marjan Svent Danica Zmajšek DESET LET - ŠESTNAJST NAGRAD RAZSTAVA OB JUBILEJU V avli skupščine občine Velenje smo pripravili priložnostno razstavo „10 let časnikarske besede v občini Velenje". Razstava prikazuje desetletni razvoj Našega časa, izdane publikacije, ki jih je pripravila naša delovna organizacija ter tehniko priprave in tiskanja časnika. Poleg tega pa smo iz foto arhiva razstavili 50 fotografij, ki smo jih posneli v velenjski občini ob različnih priložnostih. Razstavo smo pripravili v počastitev desetletnice izdajanja velenjskega tednika, katerega prva številka je izšla 1. maja 1965. leta. • RAZSTAVA DRUŠTVA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV V počastitev 30-letnice osvoboditve so odprli v petek, 19. aprila, v avli osnovne šole Gustav Šilih v Velenju razstavo del članov društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane. Na razstavi sodeluje osemindvajset avtorjev s 77 slikami in devetimi plastikami. Odprta bo do konca tega meseca. Na slovesnosti ob otvoritvi je najprej spregovoril predsednik društva Franc Smole in izrazil zadovoljstvo, ker se jim je ponudila priložnost, da lahko razstavljajo tudi V Velenju. Povedal je, da ima društvo, ki so ga ustanovili pred petimi leti, danes že sedemdeset članov. Poleg Ljubljane in sedaj Velenja so si njihova dela ogledali tudi prebivalci drugih slovenskih mest, med njimi Celja, Jesenic, Radenc, Kočevja in Trbovelj. Društvo si zelo prizadeva za nenehno strokovno izpopolnjevanje članov, zato prireja zanje v zimskem času redna strokovna predavanja, občasno pa tudi slikanje v naravi in ekskurzije v likovno ter kulturno pomembne zgodovinske kraje v Sloveniji. Še preden je predsednik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Velenje Stane Žula otvoril razstavo, se je razstavljavcem zahvalil ravnatelj šole Slemenšek. „Veseli smo," je dejal med drugim, j,da ste izbrali našo šolo za razstavni prostor likovnih del, saj se bodo lahko učenci ob vaših delih estetsko vzgajali. V naših šolah je vse premalo takšnih dogodkov; zato si moramo prizadevati, da bomo dajali v bodoče še več poudarka likovni vzgoji otrok. Ob otvoritvi razstave v okviru praznovanja 30-obletnice osvoboditve se moramo spomniti tistih tovarišev, ki so bili ustvarjalni tudi v najtežjih dneh okupacije naše domovine. Cenimo in občudujemo jih, ker so ustvarjali sredi vojne vihre, mi pa smo lahko ob občudovanju njihovih del vsaj za trenutek pozabili na gorje." Otvoritveno slovesnost jej>opestril z nastopom še mladinski pevski zbor osnovne šole Gustav šilih in pod vodstvom tovarišice Dragice Magdič zapel dve pesmi. IVAN NAPOTNIK (mlajši) je vilno odgovoril, da seje časopis najprej imenoval Šaleški rudar. Kot Naš čas je po njego-rem mnenju začel izhajati .pred 2-3 leti". Zataknilo se mu je pri vprašanju, katero »bletnico praznujemo letos. Re-®1 je, da smo ga začeli izdajati >red sedmimi leti. Časnik do-»iva v TGO Gorenje. Doma ga >erejo vsi. Prav se mu zdi, da Otvoritve razstave so se poleg učencev in učiteljev udeležili tudi nekateri starši. Avgust Vohar čena več let. Pred kratkim smo gi odpovedali, ker smo se selili. Zdaj ga bom spet naročila. Kot Rudar je začc-1 izhajati pred petnajstimi leti, leta 1965 je postal Šaleški rudar, dve do tri leta pa izhaja kof Naš čas. Všeč mi je, ker nas seznanja z domačimi — našimi dogodki." ŠTEFAN BOSILJ, Velenje: »Šaleški rudar. Pred desetimi leti. Naš čas tretje leto. Zaposlen sem v Vegradu, kjer smo nanj kolektivno naročeni. Pre- Tilčka Brin Gorenju. Kot Šaleški rudar je izhajal od leta 1960, kot Naš čas pa kakšna štiri leta nazaj. Dobro je, da pišete o razvoju naše občine in tudi da zajemate širše področje. Res pa je, daje včasih preveč dogodkov iz drugih občin. Tudi o življenju v naši krajevni skupnosti bi lahko več pisali." MILAN VERBOTEN, Cir-kovce: „Šaleški rudar od aprila 1965, Naš čas od leta 1972. Premalo pišete o športu, kakšne Alojz Kompan tično o krajevnih skupnostih." FRANC MRAVLJAK, Škale: „Nanj sem naročen, odkar izhaja kot Naš čas, to se pravi od leta 1973. Prej je bil Šaleški rudar. Mislim, da ste marca imeli deseto obletnico. Časopis bi moral biti še obširnejši, saj ga bomo potem še raje brali. Ne vem, zakaj nesreče objavljate s takšno zamudo. Še večjo pripombo pa imam glede pošte. Namesto, da bi ga dobival v petek, ga poštar prinese v soboto, najpogosteje pa v ponedeljek." "MARJAN ŠVENT, Velenje: „Nanj nisem naročen, ker ga prinese žena iz Gorenja. Časopis je začel izhajati pred desetimi leti kot Šaleški rudar. Pred dvema letoma je spremenil ime. Z dogodki iz naše doline nas dobro seznanja. Prav je, da posega na mozirsko in slovenje-graško področje. Zato ga rad prebiram." DANICA ZMAJŠEK, Velenje: „Oče ga prinese iz službe. Najprej je bil Šaleški rudar — od leta 1963, dve leti pa izhaja že kot Naš čas. Mislim, da bi morali pisati več o mladih, prav pa bi bilo, da bi objavljali več prispevkov, ki jih pišejo dopisniki." Šestnajt vprašanih in mnogo različnih odgovorov ter želja. Po desetih letih prizadevanj, da bi tednik Naš čas kar najbolj približali našim številnim bral- Milan Verboten cem, smo zvedeli, da ga ljudje ne odklanjajo. Zvedeli smo tudi, da smo na pravilni poti in vsebinski koncept ni odmak- _ jijen od želja bralcev. Zato bomo v novo desetletje krenili še bolj korajžno. Kako pa je z nagradami? Saj je bila naša akcija vendar nagradna. Nobeden od vprašanih ni pravilno vedel povedati, da je prva številka Šaleškega rudarja izšla 1. maja 1965 in da se je preimenoval v Naš čas 1. januarja 1973. Zato v uredništvu menimo, da je najbolj prav, če vsem, ki so odgovarjali v naši pred tremi leti! Najprej pa je bil Rudar. Časopis je v zadnjem času zelo dober. Posebno razveseljivo je, ker veliko pišete o delu in življenju v krajevnih skupnostih. O tem morate še več pisati. Tudi športa bi bilo lahko še več. Prav je tudi, da pišete o dogajanju v Mozirju in Slovenj Gradcu." TILČKA BRIN, Velenje: „Na vaš časopis sem bila naro- Ivan Napotnik ga, ker prinaša domače stvari. Zdi se mi, da bi lahko še več pisali o dogajanju v naši občini. V Naš čas se je preimenoval pred dvema letoma, kakšnih petnajst let prej pa je začel izhajati kot Šaleški rudar." BRANKO BRITOVŠEK, Cir-kovce: „Jaz dobim Naš čas v berem vsega. Več bi morali pisati o delovnih organizacijah oziroma o težavah delavcev." MARTIN PRAPROTNIK, Mozirje: „Naš eas, ki izhaja že tretje leto, je zelo v redu. Posebno, ker piše tudi o naši občini. Prej je bil Šaleški rudar. Nekako pred petnajstimi leti. Kar dobro je, da so v njem tudi svetovni dogodki, saj morda nekateri ljudje na druge časopise sploh niso naročeni." IVAN SOVIČ, Ravne: „Na vaš časopis sem se naročil pred osmimi leti, ko sem še bil v tovarni usnja Šoštanj. Zdaj sem že šest let upokojen. Naročil sem pomembnejše tekme bi lahko tudi komentirali. Še več morate pisati o manjših krajevnih skupnostih. Pri tem bi vam lahko veliko pomagali krajevni dopisniki." JOŽE MARTINŠEK, Hra-stovec: „Dve leti Naš čas. Konec aprila ali v začetku maja leta 1965 je začel izhajati kot Šaleški rudar. Prej pa je bil Rudar. Časopis dobivam na rudarskem šolskem centru, kjer sem honorarno zaposlen. V glavnem preberem vse, razen športa. Ta me ne zanima, a zaradi mladih, morate pisati tudi o njem. Pišite še več in bolj kri- Margareta Mravljak ftinaša časopis vesti iz mozir-ske in slovenjgraške občine; da 0 v njem zanimive zgodbe ozi-ma povesti. Vendar si želi še fveč novic iz gospodarstva v do-rai. ALOJZ KOMPAN je prav tako zaposlen v Gorenju. Od-.govori: „Šaleški rudar". Pred pvajsetimi leti (približno), Naš ičas nekako pred 2-31 leti. Pre-Jberem skoraj vse, želirm pa si še jveč športa in novic o dogajanju iv občini. Sicer pa mi je časopis fvšeč." FRANC ZAGORIČNIK, ntflorjan: „Ja ... Šaleški dar je bil. Že enih deset let. A aš čas? . . Ne vem točno, [alo se zanimam zanj. Kakšno obro leto se imenuje Naš čas. este, doma ga berejo bolj gi, jaz pa nimam časa. Naj-olj me zanimajo prometne nesreče in članki o kmetijstvu." MARUŠA PIRMANŠEK, sje: „Naročena nisem, vendar a redno kupujem. Izhaja že rdeset let. Pred tem se je imenoval Rudar, nato menda Ša: leški vestnik, že dve leti pa Naš čas. Športa je dovolj. Ankete so dobre, še zlasti zadnje o samoprispevku. Nič ni kuharskih nasvetov, tudi ženskega kotička je premalo." 1 MARGARETA MRAVLJAK, Gaberke: „Na Naš čas sem naročena. Izhaja že dve (leti. Prej je bil Šaleški rudart nekako pred petnajstimi leti. Sko-tda je, da objavljate zastarele [nesreče, drugače pa se mi zdi kar v redu." AVGUST VOHAR, Velenje: Letos praznujete osmo . .. ne deseto obletnico." tj— Za katero se boste od-očili? .. Devet let! Naš čas pa Branko Britovšek Ivan Sovič akciji, dame enake nagrade. Vseh šestnajst bralcev, ki so navedeni v tem sestavku, bomo nagradili vsakega s po 200 dinarji. Ker pa hočemo ugotoviti, če resnično berejo naš časnik, bodo nagrado dobili po pošti, ko bodo z dopisnico sporočili svoj naslov in potrdili, da so sestavek o akciji tudi prebrali. Štefan Bosilj Franc Zagoričnik Maruša Pirmanšek Martin Praprotnik INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem iskreno čestitamo za dan OF in 1. maj - v skupni želji za najboljše delo! INDUSTRIJA TERMOPLASTOV GRAFIKE LEPIL Velenje, Celjska 9a IZDELUJEMO SAMOLEPILNE ETIKETE, PLAKATE V TEHNIKI SITOTISKA, NALEPKE NA RAZNIH MATERIALIH TER NUDIMO RAZNE GRAFIČNE USLUGE. Delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem ob prazniku dela čestita kolektiv! PROIZVAJAMO: gozdne sortimente, žagan les, ladijska tla, klasična okna, vezana okna, vrata, zložljive stopnice, opaž, . iverne plošče, montažne objekte (WEEKEND HIŠICE). Vse proizvode lahko kupite v naši industrijski prodajalni. Informacije po telefonu 830-936.. ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ! GOSTINSKO PODJETJE »POD GRADOM« VELENJE Obiščite naše gostinske obrate »KOLODVORSKO RESTAVRACIJO« in gostilno »POD GRADOM«. Poleg raznovrstnih jedil in pijač vam nudimo tudi prenočišča. Za obisk se priporoča kolektiv! ZA PRAZNIK OF iN 1. MAJ VAM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE! / gorenje / lesna šoštanj lesna industrija OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA - 1. MAJU - ISKRENO ČESTITAMO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM! STEKLAR STEKLARSKO PODJETJE CELJE OBRAT VELENJE SPLOŠNO STEKLARSTVO • STEKLOBRUSILSTVO • STEKLOGRAVERSTVO • IZDELOVANJE OGLEDAL IN OKVIROV. VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA 1. MAJ ISKRENO ČESTITAMO! Izvajamo vsa gradbeno-steklarska dela in nudimo potrošnikom steklarske usluge. SE PRIPOROČAMO ZA NAROČILA! ~ TRGOVSKO PODJETJE »VINO« ŠMARTNO OB PAKI Vsem svojim odjemalcem čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela t. maju ter se jim še nadalje priporočamo s svojim bogatim asortimentom vin, žganih pijač in sadnih sokov! GRADBENO TOZD INDUSTRIJSKO /A\ GRADBENA ENOTA PODJETJE CELJE IJMDiS LJUBLJANA Delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za slovenski praznik - 27. april -in mednarodni delavski praznik -l.maj! rudarsko elektroenergetski kombinat velenje tozd rudnik lignita velenje tozd termoelektrarna šoštanj tozd elektrostrojni obrati r tozd zunanji obrati tozd proizvodnja gradbenega materiala r tozd avtopark rtozd plastika in zaščitna sredstva r tozd tiskarna tozd stanovanjsko gospodarstvo tozd družbena prehrana in gostinstvo Delovnim ljudem velenjske občine, članom kolektiva in poslovnim prijateljem čestitamo za slovenski praznik 27. april, mednarodni delavski praznik 1. maj in ob 30. obletnici osvoboditve URAR - ZLATAR PIREČNIK - Velenje, Prešernova 9 Izvajam vse vrste urarekih in zlatarskih del. ZA 1. MAJ ISKRENO ČESTITAM! MLADINSKA KNJIGA Velenje Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in občanom čestitamo ob prazniku dela, z obljubo, da bomo še izboljšali našo ponudbo v zadovoljstvo potrošnika! ■»» SE PRIPOROČAMO! # Vabimo vas v novo preobnovljene prostore. Nu- # dimo vam vse vrste strokovno izvedenih frizerskih 9 uslug. OB 1. MAJU PRIJETNO PRAZNOVANJE! FRIZERSKI SALON (VIČA - VIKICA VELENJE RUDI ILJAŠ TERASERSTVO - Celjsko 36 o, Velenje Ob dnevu OF in 1. maju iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem! TESARSTVO - EMBALAŽA MIRO HUDOVERNIK - VELENJE Občanom, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku dela — 1. maju! BLAJ - SAGMAISTER PLASTIKA - VELENJE PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ! ZA PRAZNIK DELOVNIH LJUDI 1. MAJ ČESTITA VSEM SVOJIM GOSTOM TER SE PRIPOROČA ZA OBISK GOSTINSKO PODJETJE KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ S SVOJIMI OBRATI CVETLIČARNA »IRIS« VELENJE SVOJIM STRANKAM ŽELIM PRIJETNE ' PRVOMAJSKE PRAZNIKE! STAVBENO POHIŠTVO NUDI CENEJE ^ JELOVICA in NAZARJE SKLADIŠČE gradbenega materiala ob železn. postaji velenje IMAŠ ROMAN • OB 40-0BLETNICI STAVKE ŠOŠTANJSKIH USNJARJEV nikakib represalij »?r bo vse di Franc Gregorc Franc D rev Miha Berločnik „S svojim lepim obrazom in poznavanjem Japonske ' boš ustvarila pravo vzdušje in, upam, prepričala odjemalce, da je veliko bolje plačati nekaj več in za to dobiti prave umetnine. Naj bom odkrita, v zadnjem času nam ni šlo preveč dobro, a naprej nam mora iti bolje. No, tukaj je Elza Dreaper. Elza, rada bi vas seznanila z Yuki Okano, ki bo v bodoče pomagala v trgovini. Ne sicer vsak dan, toda želela bi, da ji razkažete trgovino in jo vpeljete v delo." Yuki se je nasmehnila tihemu obrazu s čudno, naprej štrlečo brado, ozkimi • RONALD KIRKBRIDE Elza se je vrnila v pisarno. ,,Torej, vidiš? " je zastokala Fayette. ,,Ženska je nemogoča. Zato sem tako srečna, da sem našla tebe. Prepričana sem, da bi ti lahko veliko bolje opravila z njo. Enostavno si ne moremo dovoliti, da bi nam kupci uhajali med prsti. Za vsako ceno se moramo znebiti naših sedanjih zalog. Oh, glej, že prihaja neki nov kupec. Yuki, postrezi mu ti. Poskusi mu prodati biserno ogr ..." Do enajste ure je Yuki prodala trem strankam blaga za petinsedemdeset dolaijev. Fayette je bila z njenim nastopom izredno zadovoljna. Vstala je s stola v kotu trgovine, od koder je doslej opazovala prodajo, rekoč: ,.Moram oditi, ker imam neki zmenek. Res, dobro delaš." Odprla je denarnico in potegnila ven štirideset dolarjev. „To je tvoja prva te- - očmi in črnimi kratkimi lasmi, ki so bili strogo počesani na tilnik, in trepetajoče rekla: „Zelo sem vesela, da sem vas spoznala." ,,No, Elza, nikar ne bodite užaljeni. Gre za to, da je Yuki Japonka in nam bo lahko v poslu v veliko pomoč. Sami dobro veste, kako slaba je bila zadnji čas prodaja . .." ,,Nisem kriva jaz, če nihče noče kupovati japonskih mečev in papirnatih dežnikov," je rekla užaljeno. Fayette se je zasmejala: „Yuki, ne oziraj se na Elzo. Z grenkim okusom v ustih je bila le rojena. Pridi, sama ti bom razkazala trgovino. Elza se je obrnila na peti in odkorakala v majceno pisarno na koncu trgovine. Fayette je vodila Yuki od police do police in jo opozarjala na različne dragocenosti: japonsko orožje, kamnite svetilke, vrtne orna-mente, pahljače, nakit, slike, kimone, slovesne obleke, copate in prečudovito zbirko japonskega porcelana. „Vsak predmet ima listek s ceno," je razlagala Fayette. „Ti je znan ta stil čajnih skodelic? Seto, iz okolice Nagoje. Ta vodna ročka je iz pokrajine Arita, izdelana okoli leta 1720. Si že kdaj videla takšen način slikanja! Ocenila sem jo na tri tisoč dolarjev." Prekinila ju je neka stranka, velika ženska z ogromnim klobukom na glavi, vsem posutim z umetnimi sadeži. Fayette je navidezno ogledovala neko čajno skodelico, Elza pa je prišla iz pisarne, da bi postregla kupca. „Želite, prosim?" je vprašala. ,,Za svojo nečakinjo iščem darilo za rojstni dan," je rekla ženska. ,,Pravkar se je vrnila iz Japonske in vsa je očarana. Nekaj drugega — mogoče čipkast robček ali kipec iz lojevca. . . ." „Gopa, prišli ste v napačno trgovino. Kitajskih predmetov pri nas ne prodajamo." „Oh, oprostite, prosim. Kako zapleteno! Kaj pa bi mi priporočili vi? " Elza je stopila k mizi in dvignila dve japonski sliki, eno gore Fudži, drugo pa. gejšo, ki igra na samisen. Ženska je nekaj trenutkov strmela vanju, potem pa odkimala. Počasi je šla po policah in majala z glavo ter se usmerila proti vratom. Naenkrat pa je rekla zelo glasno: „Hvala, menim, da nisem opazila nič primernega," odprla vrata in urno odhitela na cesto. denska plača, tukaj pa je ključ od stanovanja. Mogoče bom nocoj pozna," je rekla skrivnostno, „zato si uredi, kot te bo volja. Restavracija je prav nasproti hiše, imajo kar dober jedilnik." Poljubila jo je na čelo in odšla. Takoj, ko se je Fayette zamaknila za naslednji vogal, je Yuki stekla k telefonu in poklicala Bervvaldovo pisarno. „Moshi - moshi? " „Kaj pa je to? " ,,Govori Yuki Okano!" ,,Ah, t'ij? Čakal sem na vaš telefonski klic. Prav gotovo boste zadovoljni, ker sem že ugotovil, kje je vaš gospod John Galahad." „Oh, pa ste res dober detektiv! Povejte naslov, prosim!" Prvo novico o stavki usnjaijev je pred štiridesetimi leti sporočil takratni sloven&i dnevnik Jutro. V spomin na ta pomemben dogodek bodo jutri, 26. aprila, v tovarni usnja Šoštanj slovesno odkrili spominsko ploščo. Na zov. Stavka je trajala nekaj dni, ko pa so stavkajočim ugodili glede njihovih zahtev, so se vrnili na delo. Čez čas je vodstvo smo „obratne zaupnike", ki so zagovarjali naše interese. Delali smo od sedmih do dvanajstih, in od trinajstih do šestnajstih. Moja plača niti ni bila tako slaba, ker sem bil pomočnik skladiščnika. No, kljub temu tudi jaz z zaslužkom nisem bil zadovoljen. V petek, 12. julija 1935, je Jutro o koncu stavke in uspehih delavcev zapisalo naslednje: Konsc stavks v Wosc!usaggovi usnjarni V veliki usnjarni Fr.ve \l.\.;=thnagg in sinovi d. d. v ŠoJtanuj bilf po treh dneh končana kompaktna stavka. k<»r je bil po posredovanju, barske uprave. sreskega na-celstva in Delavsko zbornice do-ežen sporazum. Stavka se je. baker je t Jutro; že ..poročalo. solidarno nJ^Iežilo vse delavstvo. Sporazum vsel>;::e «wslen. Tozadevno razpravo bo sklicala*" ban.-ka uprava, delavstvo smatra, d« je spor poravnan ter želi. da se s sporazumom r.redilo normalni odncšaji med njiini in podjetjem. V sredo je delavstvo na svojem zborovanju ;a sporazum sprejelo in danes spet pri-"■-.') z dolom. Ob tej priliki je delavska strokovna '.veza razglasila, da bo mezdno g:>-auje definiiivno končano v teku enega meseca, ko bo sklenjena pogodba, kar bo t'\di razglašeno. slavje bodo tudi povabili vse živeče takrat stavkajoče usnjarje. Obiskali smo tri izmed njih in zapisali njihove spomine na tiste dni. Šestdesetletni Miha Berločnik iz Metleč 22, ki je danes že upokojen, takrat še ni delal v usnjarni. Bil pa je že od leta 1928 član delavske godbe Zarja. „V tistem času sem delal doma pri očetu, ki je bil krojač. Kot član godbe sem se udeležil velikega zleta v Celju, na katerem je govoril tudi tovariš Franc Leskošek-Luka. Že na shodu smo zvedeli, da usnjarji v ponedeljek ne bodo odšli na delo. Ko smo se zvečer z zadnjim vlakom vrnili v Šoštanj, inštrumentov nismo odnesli v tovarno, kot smo to vedno delali, ampak domov. Bali smo se, da nas zaradi stavke ne bi spustili iz tovarne ter zadržali na delu. Delavci so že pred našim prihodom zastra-žili tovarno in pazili, da nihče ne bi prišel v njo. Da se ne bi namočene kože pokvarile, je Vošnjak pripeljal iz Slovenskih Konjic na skrivaj nekaj stavkoka- usnjarne vse delavce odpustilo. Nekatere so kasneje sprejeli nazaj na delo, voditelji stavke pa so se morali zaposliti drugje. Leto pozneje sem se tudi jaz zaposlil v usnjarni." Franc Gregorc (61) je že leta 1928 začel delati v tovarni. „Bili smo organizirani. Imeli Obratni zaupniki (Miha Gregorc, Tone Koradej, Štefan Primožič, Alojz Turk, Vinko Friškovec, Jože Volk, Zaje, Mlinar, Rajšer - teh so se spomnili naši sogovorniki), so nas na sestankih, ki smo jih imeli v delavskem domu, katerega smo si sami zgradili, začeli pripravljati na stavko. Bil sem član godbe in sem se na nedeljo udeležil zleta v Celju. Ko smo se zvečer vrnili, je bila tovarna že obkoljena. Inštrument sem odnesel domov, potem pa sem moral na stražo pred usnjar-no. Ker so nam obljubili zvišanje plač za petdeset par, kolikor smo zahtevali, smo stavko prekinili. Kmalu po stavki nas je Vošnjak vse izplačal ter nam dal delavske knjižice. Kot večino drugih je tudi mene čez čas poklical nazaj na delo." Na koncu smo obiskali še Franca Dreva, ki živi v Šoštanju na Cesti talcev. „Zaposlil sem se leta 1934 in v tovarni delam še danes. Tistih dni se še dobro spominjam. Stavka se je začela že v nedeljo, ko smo bili na zletu v Celju. Ko smo se zvečer vrnili, smo se takoj pridružili stavkajočim. Stavka je bila predvsem naperjena proti slabim plačam. Naslednji dan so pripeljali iz Slovenskih Konjic" večje število stavkoka-zov, ki naj bi poskrbeli za namočene kože. Med skorjo so jih pripeljali v tovarno, nekaj pa jih je noter prišlo prek Pake. Napadli smo jih s kamenjem in jabolki, vendar jih s tem nismo mogli zadržati. Stavkah smo tri dni in dosegli, da so nam plačo zvišali za petdeset par. Čez mesec dni so odpustili vse delavce, potem pa so začeli posameznike počasi jemati nazaj. Mene so spet sprejeli na delo po štirinajstih dneh. Za zaupnike in druge voditelje pa seveda ni bilo več mesta v tovarni." mm j""«" ^ opuščena Podpisu pogodbe je v Kremlju prisostvoval tudi Stalin, podpisala pa sta jo v irtienu Jugoslavije Milan Gavrilovič, vodja jugoslovanskega diplomatskega predstavništva v Moskvi, v imenu Sovjetske zveze pa Molotov, sovjetski zunanji minister. S podpisom pogodbe je Sovjetska zveza javno izrazila svoje balkanske interese, pa čeprav se ni obvezala v tolikšni meri, kot bi to Beograd želel. Pogodba je namreč predvidevala, da se bo podpisnica pogodbe v primeru napada tretje sile na drugo podpisnico pogodbe zadržala ..prijateljsko", razen tega pa sta se obe strani obvezali, da se bosta vzdržali medsebojnega napada in da bosta spoštovali neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost partnerja. To je bilo manj kot je predlagala jugoslovanska vlada. A tudi to je bilo prepozno - kakor bi bilo prepozno, če bi se Moskva obvezala tudi na bistveno večje posege v primeru nemškega napada na Jugoslavijo. Sovjetska zveza bi namreč preprosto ne mogla ničesar storiti - kakor ni mogla storiti ničesar Velika Britanija, ko je bila napadena Poljska, s katero je imel London prav tako sklenjeno pogodbo ... pa ta Poljakom ni nič pomagala. A vendar je izzval podpis pogodbe navdušenje tako med jugoslovanskimi kot med sovjetskimi množicami, pozdravil pa ga je tudi tisk obeh dežel. Pravda je pisala, da je to „izjemen dosežek miroljubnih sil". Toda sile, ki nikakor niso bile miroljubne, so bile že pripravljene, da udarijo. Za Jugoslavijo je bilo že prepozno. ZADNJA OPOZORILA Jugoslovanska vlada je točno vedela, da bo nacistična Nemčija z letali napadla Beograd in da se bodo nacistične kopenske ter mornariške enote vsule kot plaz na slabo branjeno deželo. Opozoril ni manjkalo. O tem je poročal pomočnik jugoslovanskega vojaškega atašeja iz Rima, prav tako pa je podobne novice sporočal jugoslovanski vojaški ataše v Romuniji Ta je sporočil, da je zadnjih nekaj dni prišlo v Romunijo okoli 200 nemških letal in da bodo ta letala sodelovala v napadu na Jugoslavijo. Opozorila so prišla tudi z britanske strani. Tako je sekretar britanskega poslaništva v Beogradu dan pred napadom osebno prišel v jugoslovansko zunanje ministrstvo in izročil poročilo o nemškem napadu. ..Napadli vas bodo jutri zjutraj," je izjavil sekretar britanskega poslaništva. Poročilo o napadu je prišlo v Beograd tudi' iz Lizbone. Še najbolj popolno opozorilo pa je prišlo iz Berlina. Poslal ga je izredno sposobni jugoslovanski vojaški ataše, polkovnik Vladimir Vauhnik (ki pa je kasneje neslavno končal kot sodelavec nacistov), v njem pa so bili neverjetno natančni podatki ne samo o številu vojakov in tan-'kov, marveč tudi glavnih smereh nemških udarov. O tem je kasneje v svojih spominih pisal tudi šef obveščevalne službe nacistične Nemčije Schellenberg. Vauhni-kovo poročilo je poslal iz Beograda nazaj v Berlin takoj po prijemu nemški vohun, ki je tako razkrinkal jugoslovanskega vojnega atašeja v Nemčiji, nakar so ga po kapitulaciji Nemci zaprli - s čimer se je, mimogrede rečeno, tudi začel drugi, neslavni del kariere tega sicer sposobnega vojaka. BREZPLODNA SEJA VLADE Jugoslovanska vlada se je sestala na svojo zadnjo sejo pred nemškim napadom v soboto, 5. aprila zvečer. Nekateri ministri so bili odsotni, vendir pa so bih poleg vsi tisti, katerih beseda je največ štela: minister vojske, zuna- njih zadev, predsednik vlade. Razpravljali so o možnostih, da bi se izognili prelivanju krvi. Glavna točka dnevnega reda je bila dilema, ali naj tvegajo vojno z Nemčijo (kakor da bi bilo še v njihovi moči, da bi se ji izognili), ali pa naj popustijo in za ceno svobode ter dostojanstva prihranijo prelivanje krvi. Na seji niso sklenili ničesar zares pomembnega (tačas se je del ministrov v poslopju ministrstva za notranje zadeve ukvaijal z imenovanjem novih banov in nekaterih drugih visokih funkcionarjev administracije), niti to ne, da bi kazalo opozoriti prebivalstvo večjih mest na nevarnost napada iz zraka. Seja se je končala po deveti uri zvečer. Tudi v poslopju generalštaba je bilo tistega večera živahno. Minister za vojsko Ilič je poklical proti polnoči k sebi svoje najožje sodelavce in jim povedal, da bodo Nemci naslednje jutro napadli državo. Pogovarjali so se, kaj bi kazalo ukreniti in ugotoviti, da kaj pametnega skorajda ne bodo mogli storiti zaradi pomanjkanja časa. Služba zvez je bila namreč obupno zastarela in vojska se je lahko kolikor toliko zanesla samo na usluge javnega PTT prometa, ki pa se je nenehno kvaril, še posebej pa pod velikimi obremenitvami. Edino, kar so se domenili, je bilo, da bodo začeli naslednji dan izvajati evakuacijo generalštaba in nekaterih drugih ustanpv. Razen tega so sklenili, da se bodo navsezgodaj zbrali na svojih mestih v generalštabu in tam ukrepali v skladu s trenutnim položajem. Del vojske je bil v pripravljenosti, ne pa vsa. NERAZVITA VOJNA INDUSTRIJA Vojna industrija kraljevine Jugoslavije je bila izredno slabo razvita. Oborožitev vojske ni bila samo zastarela, marveč je bila tudi izredno neenotna: GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - i. AN TI Č O SUZANA, 0 SUZANA, rik.ll/1 (^V LEPA SI KOT VRANA..! TRET3E ?0€,LAVJE'- TINIn PA O M-ESASTEM 3ACKU NE SOVOR.1MO H E, PRECE3 ČASA 3E PRETEKLO, ODKAR SEM 30 POPIHAL IZ TEH KR.-A3EV V MEHKO...1 BIU SMO 5TIR3E:-F/LIP/H NOE-QflV BRAT DVOJČEK ADAM, MOJ BRAT DV03ČEK HANK IN 3A2, STRAŠNI FINK! 0R.0PALI SMO UANKO V MESTU, <1 3E EPA3 SPET PREP MEN03... 0LD MALLASA! KOT KAŽE, SE JE MESTO MEPTFM PREIMENOVALO! TO 3E ZNAK NAP-REPKA, HE.HE MORAL BI OBISKATI KAK TEČAJ ZA 1 (NEPISMENE KPNJgJ POTEM KO SMO OROPALI BANKO V 0LD FA„. MALLASI.NASlI f 3E ZAČEL PR.EQAM3ATI TISTI NACE MESOLIN.RAZTEPU SMO SE VSAK NA SVOJ KO" NEC IN CAS 3E, PA -SE SPET j NA3PEM0... SICER PASE Ml| ZDI, PA ME NEKDO OPAŽU- 3£„ • SKUPŠČINA OBČINE VELENJE • OBČINSKA KONFERENCA SZDL • OBČINSKI SINDIKALNI SVET • OBČINSKA KONFERENCA ZKS • OBČINSKI ODBOR ZB NOV • OBČINSKA KONFERENCA ZSMS • OBČINSKI ODBOR ZVRS čestitajo svojim članom, delovnim ljudem, občanom in delovnim kolektivom ob slovenskem prazniku OF, mednarodnem prazniku dela - 1. maju ter ob 30. obletnici osvoboditve Milica Silovšek Jože Remenih Franc Hudomal Ivan Ušen Anton Perovec Pavla Juijovc Hermina Klančnik Ivo Gorogranc V Velenju bodo letos počastili sloven&i praznik in 30-oblet-nico osvoboditve s slavnostno sejo občin&e konference SZDL, koncertom dekliškega zbora gimnazije Velenje in mešanega zbora gimnazije Celje ter podelitvijo letošnjih priznanj Osvobodilne fronte sloven&ega naroda. Na slovesnosti, ki bo v petek, 25. aprila, ob 19. uri v domu kulture Velenje bo govoril Jože Veber, sekretar občinske konference SZDL. Predsednik občinske konference socialistične zveze Martin Primožič pa bo podelil 13 priznanj OF. Letos bodo priznanja Osvobodilne fronte dobili Mara Topo-lovec za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, Karel Stropnk za večletno aktivno delo v krajevni &upnosti, Franc Škarja za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah v Velenju, Hermina Klančnlc za aktivno večletno delo v družbenopolitičnih organizacijah v občini Velenje, Ivo Gorogranc za aktivno večletno delo v družbenopolitičnih organizacijah v občini Velenje, Stane Krevzl za aktivno večletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v Šmartnem ob Paki, Milica Silovšek za aktivno večletno delo v družbenopolitičnih organizacijah v Škalah, Jože Remenih za aktivno delo v krajevni organizaciji SZDL in krajevni skupnosti Gorenje, Franc Hudomal za aktivno delo v krajevni organizaciji SZDL in krajevni dcupnosti Ravne, Ivan Ušen za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v Lokovici, Anton Perovec za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v Družmiiju, Pavla Juijovc za aktivno večletno delo v družbenopolitičnih organizacijah Skorno — Florjan in delovna organizacija NAŠ ČAS za desetletno uspešno informativno dejavnost v občini Velenje. Mara Topolovec Karel Stropnk • SLOVESNOSTI V ČAST PRAZNIKA OF Stane Krevzl MMnHMHnHHBI mmmm Franc Škarja ■Klcslnil« CELJE TOZD — TURISTIČNA AGENCIJA VABIMO VAS NA PIRiIJETNE IZLETE: • 26. IV. 1975 — 3 dni — DACHAU — M.UNCHEN, • cena 1.050 din ; • 26. IV. 4975 — 6 dni — ZERMATT — CHAMONIX, MATTERHORN — MONT BLANC, cena 2.400 din, možnost obročnega odplačila; • 17. V. 1975 — 1 dan — TRST, cena 150 din; • 17. V. 1975 — 4 dni — LOCARNO, cena 1.360 din. Nudimo vam programe potovanja v SOVJETSKO ZVEZO za leto 1975. Programe in informacije za letni oddih. Prijave sprejemajo poslovalnice Celje, Žalec, Velenje in Mozirje. V ŠOŠTANJU IZVOLILI KRAJEVNE PREDSTAVNIKE Na nedeljskem referendumu so v Šoštanju volili tudi svet krajevne skupnosti in delegate za delegacijo mestne konference SZDL. Na volišču v osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha so bili v delegacijo sveta krajevne skupnosti izvoljeni Stanko Bolha, Alojz Hliš, Jože Kom-pan, Martin Primožič, Peter Eržen, Viljem Pleterski, Stane Dolar, Marjana Novak, Alojz Kurmanšek, Jože Javornik, Stane Šmajdl, Branko Šumer, Matjaž Vouk, Alojz Fuerst in Janko Turk. Na volišču v šoli O « 99 SI G M A" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA Novo na trgu PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO SIGMA TG-SPECIAL specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem odličen izkoristek moderna oblika mali gabariti avtomatsko delovanje kapaciteta od 25.000 do 50.000 kcal/h L. DANES, V PETEK, 25. APRILA, ZAČNE REDNO OBRATOVATI V VELENJU I m - —S m^. jmi Jk^Mi KomDinaTa iFidelinka« Vsak dan svež kruh in pecivo, spečeno v PEKARNI »FIDELINKA« VELENJE, lahko kupite v prodajalnah velenjske ERE, v veleblagovnici NAMA, v novi tržnici, na voljo pa je tudi v restavracijah in gostinskih lokalih. V naši pekarni bomo pekli poleg belega in črnega kruha še: • graham • rižev kruh • francoski kruh • toast • različno pecivo Prepričajte se o kakovosti naših pečenih izdelkov. Delovni kolektiv PEKARNE »FIDELINKA« iz Velenja se z otvoritvijo novega sodobnega obrata pridružuje praznovanju mednarodnega praznika dela in čestita potrošnikom ter poslovnim prijateljem ob delavskem prazniku -1. maju! Biba Roeck so bili v svet krajevne skupnosti izvoljeni Stane Kampjut, Mihaela Naraločnik, Hinko Bolha, Anton Kugonič, Franc Pečovnik, Ivan Pirečnik, Stanko Navodnik, Franc Korošec, Olga Medved, Alojz Po-lanc, Zvone Vidic, Filip Les-njak, Miloš Volk, Roža Natek in Rudi Satler, na volišču v krajevnem uradu pa Matjaž Natek, Jože Mikek, Miha Hliš, Peter Rihtarič, Valebtin Jevšenak, Anton Ocvirk, Aleksander Sa-mobor, Ivan Ojsteršek, Mar-jetka Eberlinc, Ivan Stvarnik, Miligoj Jamovič, Baltazar Mevc, Vinko Štrukelj, Ivan Urek in Ivan Završnik. Izvoljeni delegati za delegacijo mestne konference SZDL so: Rudi Klanfer, ml., Stane Berložnik, Herman Grudnik, Marko Kompan, Da-niel Cepelnik, Katja Hudoletnjak, Gizela Natek, Zdravko Zupančič, Roman Zager, Marija Bastl, Danilo Čebul, Martin Hudej, Valči Gošnik, Marjan Kristan in Pavel Mevc. Delavski svet Gostinskega podjetja »POHORJE« -Slovenj Gradec RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO • RAČUNOVODJA ' ZAHTEVANI POGOJI: — višja komercialna šola — knjigovodske smeri in 5 let prakse'v knjigovodstvu, ali srednja ekonomska šola in 5 let prakse na delovnem mestu računovodje, — obvladanje enega od tujih jezikov — želeno nemščina, — ustrezne moralne in politične vrline. Pismene prijave s podatki in dokazili o razpisanih pogojih naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »razpisna komisija DS Gostinskega podjetja POHORJE Slovenj Gradec«. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Vse informacije v zvezi z razpisom dobijo kandidati v upravi podjetja. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po preteku roka prijave. K0C Velenje n. sub. o. Velenje, Koroška cesta 46 RAZPISUJE PROSTA UČNA MESTA ZA ŠOLSKO LETO 1975/76 IN VABI K SODELOVANJU: 1.V TOZD KOMUNALA: 2 avtomehanika 2 vodovodna inštalaterja 1 vrtnarja - cvetličarja 2. V TOZD MODNI SALON: 1 krojača za moške obleke 2 krojača za ženske obleke 2 šivilji za ženske obleke 3. V TOZD STORITVE: 3 brivce - frizerje Možnost za vpis imajo samo kandidati z dokončano osemletko in zdravniškim spričevalom o zdravstveni sposobnosti za izučitev iskanega poklica. KINI PETEK, 25. 4.: REDNI VELENJE - ameriški w KRVAVI LOV, ob 17.30 SOBOTA 26. 4.: REDNI KD VELENJE - ameriški weste KRVAVI LOV, ob 17.30 in 19.31 NEDELJA, 27. 4.: REDNI 1 VELENJE - ameriški KRVAVI LOV, ob 17.30 in 19 PONEDELJEK, 28. 4.: RE0 KINO VELENJE - vojna komei BOMBASl, ob 17.30 TOREK, 29. 4.: REDNI KIN VELENJE - vojna komedija ] BAŠI, 17.30 in 19.30 SREDA, ČETRTEK, 30. 4. inI 5.: REDNI KINO VELENJE predstave odpadejo zaradi prvom skih proslav. PETEK, 2. 5.: REDNI K1N0\ LENJE - barvna risanka SREČI) LUKEC, ob 17.30 SOBOTA 3. 5.: REDNI KIN VELENJE - akcijska drama ROVA OKLAHOMA, ob 17.30j 19.30 NEDELJA, 4. 5.: REDNI KIN VELENJE - akcijska drama ROVA OKLAHOMA, ob 17.30J 19.30 NEDELJA, 4. 5.: REDNI KINI VELENJE - otroška matineja • risanka SREČNI LUKEC, ob 10. ti SOBOTA, 26. 4.: KINO JUH" ŠOŠTANJ - ameriški pustil lovski barvni film KO OSEM ZV NOV ZVONI, ob 19.30 NEDELJA, 27. 4.: KINO JUH" ŠOŠTANJ - ameriški 1 vvestern DOC HOLLIDAY, ob I in 19.30 «• SREDA, 30. 4.: KINO „KAJL ŠOŠTANJ - mehiški barvni MEKSIKO V PLAMENU, ob 19 ČETRTEK, 1. 5.: KINO , JUH" ŠOŠTANJ, predstava od SOBOTA, 3. 5.: KINO „KAJU ŠOŠTANJ - francoski barvni krH nalni film BREZ NALOGA, 19.30 NEDELJA, 4. 5.: KINO JUH" ŠOŠTANJ - italijansko-špi ski barvni western APOKALIP! JOE, ob 17. in 19.30 m simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost, natančnost in ekspeditivnost DVOSOBNO STANOVil NJE, veliko 56 kv. m, brez < tralne, menjam za tri ali dvoj polsobno s centralno. Naslov j uredništvu. ljubljanska banka ime, ki zagotavlja sodobno, učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje hotel paka GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje obvešča vse ljubitelje MINIG0LFA, da bo pričelo igrišče MINIG0LFA redno poslovati v petek, dne 25. aprila 1975, ob 14. uri. Igrišče MINIG0LFA bo odprto vsak dan od 14. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 10. ure. Cena vstopnine za mladino 2 dinarja, za odrasle 3 dinarje, ob nedeljah in praznikih za vse enako 3 dinarje. Tekmovanje za »nagrado 1975« bo v torek, dne 17. junija, ob 14. uri. Igralce vabimo, da pričnejo s treningi. 2ELIM0 VAM RAZVEDRILA IN NA SVIDENJE! NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo v ustanavljanju - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šale&i rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinaija - Letna naročnina je 80 dinarjev - Za inozen 150 dinaijev - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in foto ne vračamo — Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS si SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvo gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje \aorenje gorenje gorenje gorenje gorenje/^ gorenje gorenje gorenje gorenje gorenjei/^ \aorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje^^ gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje ^^ gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje ^^gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje ./gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje ./^gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje\ /^gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje^, ^/gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje\^ gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje ob dnevu osvobodilne fronte, mednarodnem prazniku dela 7. maju in 30. obletnici osvoboditve želijo delovnim ljudem in občanom mnogo delovnih dosežkov delavci združenega industrijskega podjetja gorenje gorenje — tovarna gospodinjske opreme Velenje gorenje — sever subotica gorenje — muta muta ob dravi gorenje — lesna šoštanj gorenje — fecro slovenj gradeč gorenje — elrad gornja radgona gorenje — varstroj lendava gorenje — metalplast ruše gorenje — petar drapšin kikinda gorenje — ftu sombor gorenje združeno industrijsko podjetje velenje celjska 5 telefon 850030 telex tgov 33547 Letošnja moda spet svetuje praktičnost, udobnost in veliko veselih barv ZAČETEK Bilo je 20. aprila 1965, ko je občinska konferenca SZDL Velenje ustanovila štirinajstdnevnik Šaleški rudar. Z njim je želela izboljšati informiranje občanov in delovnih ljudi v občini Velenje. 1. maja je uredništvo izdalo prvo številko v 5 tisoč izvodih. Natiskala jo je tiskarna v Celju. NOVO IME Šaleški rudar je postal širši, saj se ni mogel omejiti zgolj na občinske meje. Zato je menjal prvotni koncept. Od lokalnega je z leti prišel na koncept pokrajinskega časnika. Zaradi tega smo najprej menjali ime časniku in ga 1. januaija 1973 preimenovali v NAŠ ČAS. Ta pa izhaja kot tednik od 1. marca 1973 dalje. Zdaj je razširjen v Šaleški, Mislinjski in Gornji Savinjski dolini, nekaj izvodov pa redno zaide tudi v žalsko občino. RAZVOJ Lani smo začeli sodelovati z Dnevnikom iz Ljubljane. To sodelovanje je pocenilo stroške tiskanja tednika Naš čas, izboljšalo dostavo, predvsem pa s sodelovanjem novinarjev in komentatorjev Dnevnika izboljšalo njegovo vsebino in spremenijo grafično podobo. Naš čas, glasilo socialistične zveze, bo izhajalo vsak petek. Trud uredništva je: naklada 20 tisoč izvodov. Kot priloga bo občasno še naprej izhajal Uradni vestnik. Mesečno pa bomo v sklopu tednika Naš čas začeli izdajati družbeno-kulturno revijo, v kateri bodo objavljene razprave, analize, polemike, komentarji in literarni prispevki. Zaradi te revije bodo razbremenjene strani v tedniku in bo ta še v večji meri postal informativno politični list. TEŽNJE ZA BOLJŠIM INFORMIRANJEM Lani je naša delovna organizacija sprejela dolgoročni razvojni načrt. Predvideli smo, da se dejavnosti, ki se v občini Velenje ukvarjajo z obveščanjem in tiskanjem, poslovno povežejo in združijo v delovno organizacijo, ki bo pomenila kompletni informativni, propagandni, reklamni in založniški servis za politično in gospodarsko informiranje in publiciranje. Občinska skupščina je potrdila naš elaborat o družbenoekonomski upravičenosti in 28. februarja letos ustanovila Center za informiranje, propagando in založništvo s sedežem v Velenju, Titov trg 2. V to novo OZD se je vključila delovna organizacija Naš čas in TOZD tiskarna doma kulture. Maja pa bo Velenje bogatejše. Dobilo bo nov informativni medij: RADIO VELENJE. Lokalna radijska postaja bo delovala v sklopu Centra za informiranje, propagando in založništvo. Radio Velenje, katerega ustanoviteljica je občinska konferenca SZDL, bo svoj program primarno posvetil lokalni informaciji v vseh programsko možnih oblikah. Zato bo koncept Radia Velenje in njegova temeljna usmeritev programske politike namenjena kar najbolj popolnemu obveščanju samo-upravljalca in omogočanja, da samoupravljalec prek radia obvešča druge o svojih mnenjih, stališčih in izkušnjah ter uveljavlja in sporoča svojo kritiko. Delovna organizacija Naš čas je ves čas težila za tem, da bi bili delovni ljudje in občani dobro obveščeni. V desetletnem obdobju smo del naših nalog uresničili. To brez dvoma potrjuje tudi veliko družbeno priznanje, kt nam ga je namenila občinska konferenca SZDL Velenje. Danes zvečer bomo dobili „PRIZNANJE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA" za 10-letno uspešno in angažirano informativno dejavnost v občini Velenje. VSE, KAR JE NAJLEPŠE IN BO PRINESLO OSVEŽITEV V VAŠI POMLADANSKI GARDEROBI Rotacij&i stroj tiskarne Ljudi.a pravica,kjer ti&ajo naš časnik Delavska godba „Zarja" praznuje ob letošnjem 1. maju kar dva pomembna jubileja, ki ju bo svečano proslavila. 1. maja bo minilo 50 let od njene ustanovitve, obenem pa tudi 40 let, pdkar je godba „Zaria" sodelovala v povorki na znamenitem zletu „Svobod" leta 1935 v Celju. Sicer pa sega zgodovina šoštanjske godbe daleč nazaj do leta 1905, ko so se 1. januarja na pobudo glasbenika Jožeta Mazeja sestali šoštanjski narodnjaki Rataj, Vošnjak, Rajšter in Kocuvan, ki so ustanovili narodno godbo. Le-ta je pod vodstvom Jožeta Mazeja že leta 1906 nastopila na koncertu v Narodnem domu v Celju, kasneje pa še v Mariboru, Ljubljani, Rušah, Mozirju in drugih krajih. Zanimivo je, daje bilo že takrat okrog 30 godbenikov* kar priča, da jc bila godba mestu Šoštanju in njeni okolici potrebna. Jože Mazcj je to narodno godbo vodil skoraj 20 let, po ustanovitvi delavske godbe „Zaija" pa je deloval kot kapelnik te godbe skoro 15 let in sicer vse do leta 1946 - razen med okupacijo. Pobudo za ustanovitev delavske godbe „Zarja" so dali pred 50 leti trije delavski zaupniki Anton Mlinar, Jože Zager ter Alojz Zapušek. Svojo pobudo so posredovali odboru delavske strokovne organizacije, ki je zamisel podprl in prek delovodje Antona Arzenška na sestanku dne 23. 6. 1925 sporočil predlog zbranim usnjarjem in drugim delavcem, ki jih je bilo takrat v tovarni že nad 500. Delavstvo je predlog sprejelo in za nakup instrumentov žrtvovalo svoj enodnevni zaslužek. Nekaj manjkajočega denarja za nakup instrumentov pa je najprej posodil, nato pa poklonil lastnik tovarne. Že na začetku se je za novoustanovljeno godbo prijavilo kar 64 godbenikov, ki so decembra leta 1925 za zbrani denar prejeli, žal, le 28 instrumentov in takoj pričeli s pospešeno vadbo, tako da so na proslavi 1. maja 1926. leta, ob obletnici že igrali za svoj delavski praznik. Prvi godbeni odbor so sestavljali delavci: predsednik Rudolf Karat, podpredsednik Anton Mlinar, tajnik Anton Arzenšek, namestnik tajnika Franc Završnik, blagajnik Jože Zager, namestnik Ferdo Vasle ter odborniki Blaž Bastl, Martin Srebre, Marko Zapušek, Josip.Puncer, Josip Verdnik in Rudi Bolha. Godba „Zarja" jc vsa leta od pripravljalnega odbora dalje imela več prizadevnih odbornikov. Godbene vaje so bile resno skozi 50 let dvakrat tedensko, po potrebi javnih nastopov v raznih krajih Slovenije, Hrvatske in Srbije, po osvoboditvi pa tudi v zamejstvu. Brez dvoma jc najpomembnejši nastop godbe „Zarja" na zletu svobod v Celju leta 1935, na katerem je bil glavni govornik "t7rane Lesko-šek-Luka, ki je takrat v svojem govoru tudi povedal, da se je pričel štrajk delavcev v tovarni usnja Šoštanj, katerim so se po vrnitvi iz Celja pridružili godbeniki. Poleg številnih udeležencev na javnih delavskih in, drugih manifestacijah je godba dosegala lepe uspehe tudi na raznih tekmovanjih, o čemer pričajo številna priznanja in diplome, kijih hra v svojih prostorih v tovarni usnja Šoštanj. Prvi kapelnik godbe je bil Anton Irgolič in še vrsta drugih, med katerimi je bil najdlje kapelnik Jože Mazej. Godba „Zarja" je tako, kot tovarna usnja, doživljala večkrat razne krize, saj ni bilo vedno dovolj denarja, tako da so nekateri kapelniki zaradi boljšega zaslužka raje odšli drugam. V takšni situaciji, ko ni bilo poklicnega kapelnika, so ga godbeniki izbrali kar iz svojih vrst. Tako je bil najmlajši kapelnik po osvoboditvi Zdrav ko Zupančič, ko pa je le-ta odšel k vojakom, je godbo začasno vodil godbenik Ivan Leskošek. Zadnja letajo uspešno vodi kapelnik Silvo Tamše. V veliko pomoč pa so mu še zlasti starejši godbeniki, ki vadijo ml adino. Še zlasti pa je treba poudariti, da deluje lastna glasbena šola, ki vzgaja mladi naraščaj, le-to pa z velikim razumevanjem financira delovni kolektiv tovarne usnja Šoštanj. Ir. i"" še malo ozremo nazaj, je godba „Zarja" po osvoboditvi pod vodstvu -rizadevnega kapelnika Ivana Marina starejšega, že 4. de-ra i. o. leta imela koncert v Šoštanju. V letu 1949 se je godba no^i.o okrepila, tako da je lahko uspešno sodelovala na raznih prireditvah, festivalih in tekmovanjih. Od leta 1948 pa do leta 1952 je godba delovala v okviru sindikalno kulturno umetniškega društva „Kajuh" Šoštanj, ko pa je bilo ponovno oživljeno in ustanovljeno društvo „Svoboda", se je takoj vključila v to .društvo, v katerem deluje še danes kot samostojna sekcija. Ima svoj upravni in nadzorni odbor, ki z nemalo truda skrbi za nemoteno delovanje godbe. Predsednik tega jc Aleksander Samobor. Ko bodo godbeniki delavske godbe „Zarja" v prvomajskih dneh 26. aprila ob 10. uri sodelovali na proslavi 40-letnice stavke šoštanjskih usnjarjev, se bodo s ponosom ozrli na prehojeno pot, ki ni bila vedno rožnata. S slavnostnim koncertom, ki bo v soboto, 26. aprila ob 19. uri v domu kulture v Šoštanju, pa bodo počastili svoj polstoletni jubilej s plemenito zavestjo v srcih, da so naši družbeni skupnosti potrebni in da jih bo le-ta tudi .v bodoče podpirala tako kot so jo znali podpreti sodelavci usnjarji v prvih letih njenega delovanja pred 50 leti. vam je na izbiro v - IGRIVA JE ZA MLADOSTNE POSTAVE IN - DOMISELNA ZA ZRELEJŠA LETA. Vhodna enota IBM stroja, na kateri iz rokopisov pretipkajo stavek Monteiji pri montaži ^BLAGOVNICI V VELENJU