KATOLJSK CERKVEN LIST, .Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po poMi za ..-elo leto 4 gl. 20 kr. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četeit leta 1 gl 20 kr * tiskarmci sprejemana za celo leto 3 si 60 kr.. za pol leta 1 gl. č><» kr., za 1 4 leta 90 kr.. ako zadenp na ta .lan praznik, izide Danka lan poprej Tečaj XLIII. V Ljubljani, :>1. vinotoka 1890. List 44. Okrožnica sv- C četa do italijanskih škofov, duhovstva in ljudstva. Leon XIII častiti m Bratom in ljubljenim sinom pozdrav in apostoljski blagoslov ! Z višave apostoljskega Stola, na kterega Nas je vzdignila božja previdnost, da naj čujemo za blagor vsili narodov, se večkrat oziramo na Italijo, deželo, v kteri je Bog po posebni svoji ljubezni postavil sedež svojega namestnika. Pa ta dežela Nam je sedanji čas postala vir mnogoterih in zelo bridkih bolečin. Kar Nas boli, niso osebna razžaljenja, ne utesnovanja in žertve, ki Nam jih sedanji stan naklada, tudi ne krivice in zasramovanja, s kterimi razberzdano časništvo brez svarila in z vso prederznostjo dan na dan sme nas obsipati. Naj bi šlo samo za Našo osebo in naj bi Nam ne bilo gledati razdjanja, ki se mu bliža Italija, ktere vera je nevarnosti, bi te krivice molče terpeli. V tem oziru ponavljamo besedo enega Svojih naj večih prednamcev: Z veseljem bi molčal o zaničevanji in psovanji, ki zadeva mene, samo da bi se terpljenje moje dežele pod tujo roko od ure do ure ne naraščalo.*) Toda ako bi se tudi ne ozirali na neodvisnost in čast apostoljskega Stola, tukaj gre za obstoj vere, za zveličanje duš v celem narodu, in to v narodu, kteri je od pervih svojih začetkov katoliško vero v svoje serce sprejel in jo vseskozi s sveto gorečnostjo ohranil. Zaterjenje, ktero izrečemo, zdi se neverjetno, pa je resnično: Prišli smo do tega, da *) Sv. Greg. Vel. v pisanji do cesarja Mavricija : Si terrae meae captivitas per (juotidiana momenta non excresceret, de de-spectione mea atqne irrisione laetus tacerem. se je tej naši Italiji pogube vere treba bati. Ponavljali smo že klic in opominjevanje. da naj se gleda na žugajočo nevarnost: vendar pa menimo pri tem. da nismo še zadosti storili. Pri neprenehljivih brezobzirnih napadih Nas dolžnost priganja, zopet govoriti k Vam. častitljivi Bratje, k Vašemu duhovstvu in k vsemu italijanskemu ljudstvu. Ko sovražnik nikakor ne miruje, tudi pri Nas in pri Vas ne sme biti besede o molčanju in marnovanju. Sej Mi smo poklicani po božji volji, da moramo biti varili in bramba vere in Nam zročenih vernikov in pastirjev, stražniki čede Kristusove, za ktero moramo biti pripravljeni darovati vse, tudi življenje. Novih reči tukaj ne bomo pravili: djanja, kakor so se veršile, se ne spremenijo, in že poprej smo pri priložnostih o tem govorili. — Toda ta pot je Naš namen, one dogodbe skupaj posneti in jih ko skupno podobo pred oči postaviti, da iz njih v občno podučenje njih nasledke predložimo. Dogodbe so netita jI ji ve, ktere so se doveršile pri belem dnevu, niso pa osamljene, temveč so tako zedinjene med seboj, da njih zverstenje s polno zanesljivostjo daje spoznati eno sostavo, ktere vresničenje in zverševanje so sami. Sostav ni nov, nova pa je prederznost, besnost, urnost, s ktero se dandanes spolnujejo. To je osnova skrivnih društev, ki se zdaj razpleta na Laškem, posebno kar se tiče Cerkve in katoliške vere, osnova, ki očitno meri na zatrenje Cerkve in vere. — Odveč je. zdaj o tako imenovanih skrivnih zvezah in njih namenih še kaj preiskovati; sodba zoper nje je storjena: njih nameni, pomočki, nauki in delovanje — vse je znano do gotovosti in o tem ni obravnave več. Napolnjeni so z nespravljivo, smertno jezo na Jezusa Kristusa in njegovo božjo napravo, čisto v duhu nasprotnika Božjega od začetka, za čegar pomočnike se skazujejo. Oni počenjajo kar koli morejo, da bi cerkev potlačili, ali pa jo v železje djali. Huje, kot kjer koli si bodi, gori ta boj zoper ( erkev zdaj na Laškem, kjer se je katoliška vera globokeje vkoreninila, in zlasti v Rimu, kjer je postavljeno središče katoliške edinosti, sedež pastirja in vesoljnega učeni ka. (Dalje nasl.) Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) III. K d i n o s t p r a v e v e r e. 13. Mahomedanstvo je zaničljivo v svojem vsta-novniku. zakoniku in koncu. Mahomed. početnik miislemstva. počne kot ukanljivcc. ravna kot kervolok. konča kot zlobnik. Naj pred, ker ni mogel po čudežih dokazati, da je poslan prerok, je ta potuhnež preveril svojo ženo in po njej veliko druzih. da je božjast. ktera ga je večkrat terla. lc deri i teče zamaknjenje v angelja Gabriela, kteri se mu prikazuje. Prihlinivši si po takem spoštovanje, začne kot razsvetljen prerok učiti in svojo vero šiloma razširjati. Njegovi apostoli niso mučenci. temuč vojaki, kteri z mečem v desnici njegove bedaste nauke oznanujejo. Slednjič uincrje. pa ne za svojo vero, temuč po strupu, v jčil mu vtrošenem po zapeljani deklini, ktera se hoče prepričati, je li zares prerok, ali goljuf. Koran, knjiga njegove vere. je polna otročjih ba^cn. nevednosti in protislovja. Presveto Devico zamenjuje z Marijo, sestro Aronovo: o Jezusu Kristusu pripoveduje, da so ga jud je hotli umoriti. pa Bog ga je čudovito otčl in da mesto njega je drugi križan: Mozesa in Kristusa spoštuje sicer kot preroka, da pa sta poslana pred njim. največim prerokom. Ako pa je evangelij resnica, je Mahomed brezbožnik, po samem evangeliji. Ako pa ni resnica, zakaj pa uči, v evangelij verovati, in da je on le zato poslan, da bi ga poterdil ? Večkrat na dan moliti z licem obernjen proti Meki: tje doli na božjo pot iti sam, ali jo opraviti po namestniku: se pogosto kopati, nekih jedi se t vezati, do sovercev miločuten biti, velblodieo žertvovati, žen imeti. kolikor jih moreš prerediti. za vero unoslerasko) se vojskovati, neverne pobijati ineturke), Mahomeda najvišjega preroka častiti in se popolnoma vdati v neogibljivo osodo. ktero je AUah vsakemu tak neogibno prisodil, da ji nikdo ne uide, naj počenja, kar koli. to so edine in vse zapovedi njegove vere. Človek bi bil tedaj brez proste volje pred Bogom, revneji od sužnjika: ženska pa še človek ni po njegovih nazorih! Ostudno je, po čemur ta vera hrepeni, nesramno je, kar ona obeta za zveličanje. Cista duša zarudi pri sami omeni te spakarije. — Jaderna razšira mohamedanstva je zgoli človeška, je zmaga sile, mesenosti. zvijače, potuhe, neved nosti in vse zlobnosti. Ni čudo, ker je všeč pokvarjenemu sercu, čigar strasti obilno pase. Pa taka surova, divjaška vera nikakor ne more biti prava. 14. Ozrimo se na judovstvo. V njem najdemo mnogotera božja znamenja: blago vero, čisto nravost, modre zakone, versto imenitnih, krepostnih ljudi, čudodelcev, prerokov. Ali zraven vidimo tudi skoro očivestna znamenja zaverženja. Vidimo Jude blizu devetnajst sto let brez tem-peljna in oltarja, brez duhovna, brez daru, jude raztrošene med vse narode, pa nepomešane z nobenim. To sili na sklep, da jih tlači očitna kletva zavoljo kake velike pregrehe njihovih očetov*), in da si je Bog izvolil v svoje češčenje druge ljudi. Pa kteri so ti? (Dalje nasl. Marijino svetišče na Tersatu. (Dalje i 9. Kako je bila s. hiša prenesena. Po mnenju in učenju bogoslovcev in cerkvenih očetov ima svojega angela vsako kraljestvo, vsaki narod, vsaka cerkev, vsaki človek, dežele in stvari, po svoji imenitnosti in svetosti visega ali manjšega. Ali niso toraj angeli pazili na ono stanovališče, v kterem je živela kraljica angelov, v kterem je prebival stvarnik angelov, njih Bog V — Kaj premore angel? Najmanjši več v trenotku. ko ves svet v tisočletjih. Odprimo sveto knjigo, v kteri se hrani beseda Božja, Tu stoji, da je angel pobil 185.000 mož vojske kralja Senaheriba. Kdo more terditi, da je bilo angelom nemogoče sv. stanišče Marijino s podloga vzdigniti in drugam jo prenesti ? Ker so angeli, ker imajo skerbeti za red v stvarstvu, ker imajo spolnovati voljo vsak hip, ker je prenos s. hiše po modrosti Božji, po vrednostim svetosti s. hiše, po dosegu človeškega razuma : po takem verujemo, da so angeli prenesli s. Marijino stanovanje. V človeških očeh je ta prenos res čudo, ker je redek in nenavaden slučaj, v Božjih očeh pa ne. ker je vsako dejanje vsemogočnosti njegov čudež. *) Et respondens universus populus dixit: Sanguis eius super nos et super filios nostros. In odgovorilo je vse ljudstvo in reklo: .Njegova kri naj pride na nas in naše otroke." Math. Vsaka trava, vsaka bilka, vsako drevo je svet čudežev, in vendar se za nje ne menimo, ker so pogosti, vsakdanji; a zato ne prestanejo biti, kar so: dejanja volje Božje, izlivi njegove milosti. Um današnjega sveta je v zemljo, v perst tako zarit, serce njegovo tako prezemljeno, da stvarnika ne vidi, videti noče. njegove dobrote ne čuti, čutiti noče. To je pa tudi vzrok, da se da z roko prijeti, zakaj prirodi včasih rodno moč vzkrati, da človeštvo pogreša narave sadov, da nastanejo takoimenovane uime in nadloge, zlasti lakota, in kar je ž njo v zvezi. To se v6, da tega ne priznavajo nektere strokovno učene glave, češ. da priroda snuje po večnih svojih zakonih. A kader kmetič toži: zemlja ne rodi, takrat je konec njih učenega strokovnjaštva. Pomagajo si z zgovori, ali to je, kakor bi derveno kolo vtikal v mogočni železni stroj. — Sklepamo: Marijina s. hiša je bila prenesena vsled volje Božje, na čudoviti način, po angelih. 10. Kak osna je bila s. hiša. Marijina hiša se je očitno razločevala od drugih prebivališč, v teh krajih navadnih. Podobna je bila cerkvici ali kapeli. To poslopjiče je bilo dolgo 32 čevljev, široko lo'. visoko 18'. Videti je bilo, da ima nekaj starinskega, kar mu daje častitljivost, ter da ne more biti stavba iz novejše dobe. Stene so bile skoro komolec debele. Imelo je to poslopjiče ena vrata in eno okno: vrata na sever, okno na zapad. Iz strehe je molel majhin zvonik, a v njem bil nekak zvonček. Gradivo hiše je bilo rudečkasto kamenje*), ometano. pokrito s slikovinami, navadnimi na Vzhodu*). Xi imela nikakega poda. tudi nobenih vkladov ali temeljev, ampak je stala prosto na zemlji Leseni strop je bil modro pobarvan, posejan z zlatimi zvezdami. Ob stenah so bili nekaki loki ali čelešniki. menda za posodo. Vratam nasproti, prav pri steni, je stal kameniti oltar, ves priprost, z zavesami in pertovi spodobno pokrit. Predvesa mu je bila v pre-čudno raznih barvah hijacinte. Nad oltarjem se je vzdigal križ leseni, visok o. pet pedi in toliko širok. Na verhu je imel nadpis: J. N. R. J. *) Na tem križu je bila naslikana podoba križanega Zveličarja po *) Nekaj časa so menili, da je grajena iz opeke, in po oni zmoti so ponarejene ..lavietanske kapelice." Pozneje so se prepričali. da ni opeka, ampak kamen. Ni se čuditi; saj se motijo tudi ločbarji v pervinali. To priložnost zopet porablja sicer učeni dr. Sepp (Jeruzalem. 1863. II. 84). da zadene — po nepotrebnem, da. po krivem — ob s. hišo. pisaje: Dieselben (Lorettokirchlein) sind karakteristisch von Ziegeln gebaut, was aber fur das an Hausteinen uberreiche Palastina am allenvenigsten angemessen erscheint. — Ali naj v Palestino hodijo po kamenje, peščenjak, rudečkasti apnenec? A že pred več kot sto leti je pisal ti^eni Paskon (Triumphus. 1735. p. 107: Haec sacratissima domus non cx muro lateritio. ut aliqui autumant, sed plane lapideo. absque singulari artis industria. constructa cernebatur. Tako isto nebi bil smel pisati il. c. 8.): . . . das heil. Haus von Nazaret von Engelii getragen zuerst nach Ha uni t za in Dalrnatien — po današnjem stanju zemljopisja. in ta na Nemškem! saj je še Alb. Stolz zameril nekemu Dalmatincu mornarju, ki ni vedel, kje je njegov Freiburg im Breisgau. kakor sam pripoveduje v nekem svojih pervih koledarjev. — Po takem je s. hiša iz one tvarine, kakoršna se nahaja v Nazaretu. iz rudečkastega apnenca ali peščenjaka. *) Sledovi ometa, poslikani, so še najti v s. hiši zdaj v Loreti. *) Jezus Nazarenus Rex Judaeorum, t. j. Jezus Nazareški, kralj judovski. prastarem izročilu od s. Luka evangelista*). Zdole je stala žalostna Mati na eni strani, na drugi pa ljubljeni učenec s. Janez. Pod njima je bila deščica, ped široka, tri dolga, in na nji je bilo zapisano nadangela Gabriela iz nebes Mariji prineseno pozdrav-Ijenje. Na desni oltarja je stal cedrov kip. skoro dva komolca visok, predstavljajoč devico Marijo, ki dete Jezusa z eno roko obsega, z drugo pa vz-deržuje — po izročilu častitljive starodavnosti delo evangelista s. Luka. Kip Jezusa, dve pedi visok, ima desno roko vzdignjeno kakor za blagoslov, v levici pa derži zlato oblo. znamenujočo svet. Mati in Sin sta v belih oblačilih, obema je glavo objemala pozlačena krona, za oltarjem so opazili nizko ognjišče, kjer je ponižna Gospa pripravljala borne jedi*). Na levi pečice je stala omarica, silno priprosta. kamor je presveta Devica spravljala s. pismo, in kjer so apostoli hranili s. Rešnje telo**). Vsa s. hiša je bila okrašena z raznobarvenimi slikarijami. (Dalje nasl.) Ivan bogoslovec, vojak. (Dalje.) Janez nadalje zmotenemu častniku nekako tako le govori: „Dragi moj. znebili ste se že tolikih predsodkov in razperšili ste že v svojem sercu neštevilno zmot, ali bi ne bilo primarno, da se spravite popolnoma z Bogom ?" rKako to?" — vpraša častnik. „Z dobro spovedjo/ od verne Ivan. Pri besedi »spoved", o kteri je pri svojih to-varših slišal le zaničljivo govoriti, zatemnil se je bolniku obraz in nekako nevoljen je dejal: „Ne bil bi nikdar verjel, da bi mi mogel ti kaj tacega svetovati." ..Nikar se ne prenaglite, reče Ivan; tudi o tem vas bom kmalo drugač prepričal." „Pa spoved je tiranija vesti, ostanek inkvizicije, opravilo za ženske," odgovori razjareni častnik. »Prijatelj, ne žalite me s takimi besedami," rekel je Ivan. ,,To te žalosti ? Kako to ? Morda hodiš še celo sam k spovedi?" „Da. vsak teden." Na ta odgovor se je častnik silno stresnil na postelji; ni mogel razumeti, kako je to mogoče. „Ivan!" — vsklikne — »povedal si mi stvar, katere bi o tebi ne bil nikdar verjel. Kako je mogoče, da ti, ki si tako dober, tako usmiljen, pa hodiš k spovedi ?" „Ravno zato se spovem vsak teden. Samo Bogu in spovedi se moram zahvaliti, da nisem še slabejši nego sem." „Ti me žalostiš s takim govorjenjem." *) Na tej sliki se vidi, da ima OosjkkI vsako nogo posebej pribito. Tako menita tudi Gregorij Turonski in Ev-sebij. To bo liajberž pravo, saj je bil sv. Luka zvesti tovariš Marijin, njen pisar, ki je mogel to najl>olje vedeti. Mogoče j«*, da način križanja ni bil vselej in pri vsakem enak. *) Tako piše Victor Briganti. — **) Tako terdi Balt Bartoli in drugi rerkveni učeniki. .Čemu se žalostite?" — ^Poslušajte me samo en trenotek in spoznali bodete. da imam prav,- — .Nemogoče! nemogoče!" kliče bolnik in si potegne odejo čez glavo. „Ne govori mi o tem. jaz nočem nič več slišati." Ivan je pustil nekoliko časa častnika na miru, potem pa se je pričel pogovarjati o čisto drugi stvari. In bolnik ga je z veseljem poslušal. A mahoma je bil zopet pri spovedi in razkladal mu je tako vneto, tako prepričevavno nauk o spovedi, da ga je naposled pooolnoma prepričal. Zavračal je laži-liberalska obrekovanja zoper sv. spoved in naposled ga je vprašal: rJe-li niste sedaj prepričani, kako potrebna in koristna da je spoved?" rI)a. prepričan sem. saj to tudi drugač mogoče ni. ker si mi vse tako prepričevavno dokazal. Toda k spovedi si ne upam. imam preveliko nasprotovanje zoper to." J) čern nasprotovanje? Sej ste se že nehote spovedali !" — Ti se z menoj šališ! — Res je. spovedali ste se. — Kdaj? pred kom? — Že perve dni. ko sva se spoznala, ko ste mi čisto od peri i vse svoje serce. — Pa to je bila zaupnost, ki si je ti bil vreden, ne pa spoved. Ako bi bila spoved v tem, kar sem tebi povedal, bi tudi mene nič težko ne stalo spo-vedati se. in ne samo vsak teden, ampak tudi vsak dan. — Oh. predragi moj. pri spovedi se dobiva tolažilo, veselje, sladkosti, vse veče rnemo teh. ki se dosegajo v zaupljivem prijateljstvu, in to tako veselje. kakoršnega si drugi še ne more misliti, kakor le tisti, ki to skuša. — Dobro tedaj, spovedal se bom, pa nikomur drugemu ne. kakor le tebi. — Čez kake leta, odgovori Ivan smehljaje, če Bog hoče. bi se znalo zgoditi, zdaj pa bi ta spoved ne veljala nič. — Zakaj ne? — Zato. ker le mašniki imajo oblast odvezovati od grehov v imenu Božjem. — Pa kako? . . . in ti . . - Tudi jaz bom imel to oblast, vendar ne še tako hitro. — Kaj. ti boš duhoven? — Že osem Ičt sem se oblačil v duhovsko obleko i na Laškem se že dečki oblačijo v talar, ki za duhovski stan študirajo), in samo, da zadostujem vojaški postavi, sem jo moral opustiti, to pa s toliko žalostjo, kakoršna me še nikoli ni terla. Tem besedam se je častnik silovito čudil, kajti imel je grozno hude misli o duhovskem stanu. Bil je tako slabo odgojen in nahajal se je v tacih tovar-šijah in okoliščinah, kjer so duhovski stan vedno zaničevali in duhovne psovali kakor hinavce, lažnjive prijatelje, terdoserčne, trinoge vesti, sovražnike svobode, in še veliko druzega se je lagalo zoper duhovne. Zdaj pa je videl, da ta mladeneč, ki mu je toliko dobrega storil, ki je tako lepo in usmiljeno z njim delal, ki je bil njegov naj veči prijatelj na svetu. — da ta je eden tistih, ki se pripravljajo na duhovski stan in da že precej veliko l£t je na to študiral. Temu se je častnik neizrečeno čudil in bil ves zbegan, ko je spoznal, v koliki nevednosti se nahaja in v kako pošastne zmote so ga bili zapletli lažnjivi tovarši. V mnogih zadevah mu je bil Janez že razjasnil glavo in vcepil resnice, kakoršnih poprej v prostomišljaških krogih nikoli ni slišal. Zdaj pa je Janez dobil priliko, da mu je framasonske presoje zoper duhovstvo močno izbil iz glave. Skazoval mu je iz zgodovine v najbolj jasnih spričevalih dobroto katoliškega duhovstva, njegovo "ljubezen, nesamo-pridnost, gorečnost za pravo srečo bližnjega in sploh ljudstva. Popisoval mu je lepo življenje, dobrotljivost, usmiljenje tolikih duhovnov, ki jih je že sam poznal, govoril o ljubezni zares očetovski svojega domačega gospoda duhovnega pastirja, svojega vodja v mla-denšnici, o svojih tovarših, mladih bogoslovcih tako spodbudno, da so tudi častnika solze oblile. Poslednjič ga je vprašal, če ima še tolik strah pred duhovni, in na koncu reče: — Ako ste še tacih misel, overzite moje govorjenje in dokaze, ker tudi jaz mislim postati duhoven. Častnik si ne upa odgovarjati mu, in močno ginjen pobesi OČI. (Dalje nasl.) Šole, šole! V raznih zborih, kadar so se pričeli, se govori: to in to je danes na dnevnem redu. Ako se pa ozremo na daljše dobe človeškega življenja, imajo tudi tiste svoje dnevne rede, ali recimo, dobne rede. Današnjo dobo, sme se reči, so šole na dnevnem redu, in pa tako, da bi se večkrat smelo reči: to je doba šolske prenapetosti! Pa dan danes je pri tem gnanji za šole še nekaj druzega. Kakor se „hochstapler" (beraški štrevcar), liberalizem, povsod v gospodarstvo vsiluje, tako tudi dandanes v šole. Vse hoče vravnati po svojem liberalnem kopitu, posebno se boji, da bi vera in duhovstvo ne imelo vpljiva v šolah. Ta psevdo-gojitelj namreč tišči na to. da naj bi se mladina izrejala le samo za ta svet, to je, po prosto-mišljaškem kopitu. To pa liberalec počenja velikrat v nasprotji sam seboj. Kako to? Nekega dne je bil francosk poslanec iz r parlamenta" pozvan na odgovor: zakaj da svoje sinove daje v šolo v jezuitovske kolegije? Nota-bene — ta gospod je bil sicer posmojen. pečen in kuhan prosto-mišljak, toraj tudi to, kar Italijan imenuje „mangia-prete" ali duhovnožirec; pa veste, kako je odgovoril, zakaj da svoje sinove daje v šole k jezuitom ? Rekel je: „Zato, ker jih ljubim in želim, da bi bili bolji od mene/ Tedaj: „šole so dobre, vender njih učenikov ne morem terpeti!" Lepa filozofija? Nekteri sedanjih liberalcev pa4 iriso tako od-kritoserčni, kakor je bil oni poslanec, delajo pa na vse kriplje za povzdigo posvetnih, liberalnih šol, če bi imele tudi na tisuče in tisuče dražje biti, kot so verske, ali recimo, kake samostanske šole. Sej današnji svet ima denarja dosti, če ne v svojem, pa žepu druzih. Drugi, sicer liberalec, je dejal: — „ Jaz bi cčnil sebe za izdajavca svojih otrok, ako bi jih izročil učeni-kom, kteri ne spolnujejo svojih dolžnosti do Boga in nimajo terdnih verskih načel." Slavni Dupanloup (r. Dupanlu), goreč poga-njavec za odgojo v kolegijih, stermf, kako je tolikim staršem malo mar, kakošne odgojališča da izvolijo svojim otrokom. Kvintilijan, če tudi pogansk pisatelj, je pisal staršem: — Vi prednost dajajte tistemu odgojišču, v kterem je natančen red, in ker so učitelji najboljših •čednosti. Ne samo vera tedaj, ampak že natoma postava veleva staršem, da naj se varujejo liberalnih naprav in šol za svoje otroke, temveč dajejo naj jih v šole, kjer gospoduje red in čednost v naj boljšem duhu in v naj lepšem cvetu. Slavni Literat in pesnik Lamartine piše: Moja mati je za-me izbrala samostansko šolo in me tje izročila, potem ko sem bil pobegnil iz svetnega kolegija. Vstopivši sem čutil v. malo dneh prečuden razloček, ki je med kupljivo odgojo in med drugo, ki se godi v Božjem imenu... Nisem tam našel svoje matere, pa našel sem tam Boga, čistost, molitev, ljubezen, sladko in očetovsko nadzorstvo. delo družinsko. Videlo se je, da en božji duh je navduševal z enim in istim dihom učenike in učence. Vse naše duše so zopet našle si peruti in dvigale se z naravnim uškom k temu. kar je dobro in lepo. Poslednjič so bili najbolj neukrotljivi dvignjeni in sovlečeni k splošnjemu gibanju. In tam sem videl, kaj se da storiti iz ljudi, ne z vtesnovanjem, ampak z navdihovanjem. Verni občutek, ki je navduševal gojitelje, navduševal je vse. Imeli so umetnost ta občutek storiti ljubeznjiv in rodovitno saditi v nas ljubezen Božjo. S tem mazilom, vlivanim v naša serca, bilo je vse lahko in prijetno. Pobožnost mi je oživela v duši in postala gibljej mojega serca v študiranji." (Konec nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Moravč, 24. okt. 1890. Nate nekaj novosti iz naše razprostrane fare. Na L i m barski gori se je v teku tega leta cerkvenikovo poslopje povzdignilo za jedno nadstropje, v katerem se bodo pripravila stanovanja za duhovne ob cerkvenih shodih. Kako neprilično je bilo do sedaj za duhovne prenočevati nad zakristijo, vč le tisti, kdor je to skušal sam. Za Verhpolje je prezlatil tabernakelj domači podobar A. Rovšek, ki je tudi za farno cerkev prenovil šmarnični tabernakelj prav okusno. Po kakem mojstru so zdihovale tudi farne orgije, m našle so ga letos. Zupana iz Kamne Gorice sta orgije popravila tako, da je sedaj meh znotraj v njih, in klavi-jatura obernjena tako, da organist gleda naravnost proti velikemu oltarju, kar prej ni bilo, ker je manjkalo prostora Ker se je že toliko popravljalo na rečeh, naprosil je veleč. gosp. župnik in dekan Tom. Kajdiž preč. oo. jezuite, da prenove tudi serca farmanov. Sv. misijon so v ta namen vodili od 12.— 22. okt. oo.: Fr. Doljak in Jos. Kos iz Ljubljane, pa Mih. Tomazetič iz Gorice. Ker že menda trije rodovi ne pomnijo sv. misijona v tej fari, bila je vdeležba Moravčanov in Pečanov tako obilna, da je bilo v desetih dneh ob-hajanih 3.700 vernikov. Spovedovalo je 8 — 10 spo- vednikov. K sklepu je prišlo tudi še nekaj več sosednjih gospodov, kar je storilo, da so bile ta dan v Moravčah tri fare na Kranjskem (Brezniška, Cerkljanska na Gor. in Šmartinska pri Kranju), zastopane, vsaka po dveh gg. duhovnih Spodbudnih in ginljivih pobožnostih v teku teh zveličanskih dni in tudi slovesnosti zadnjega dne ne bom popisoval na široko. „Zg. Dan." nam jih je že večkrat prav živo stavljala pred oči. Omenim naj h koncu le neprecenljive sreče, ki je z novim misijonskim križem doletela farmane moravške. Zares, to je odperta knjiga, na katero lahko bere vsak. kdor je dobrega duha. Eden naših Izmed teh, ki so kterikrat kaj podpore dobivali o času svojih študij, je tudi že nekaj šolskih učiteljev. Da so med takimi tudi prav blage duše, kaže naslednje pismo: „Velečastiti gospod kanonik! Prosim, oprostite, saj veste, da sem vedno zadnji. Sedaj je še v osmini, toraj si upam Vam izreči najserčnišo čestitko za Vaš god! Želim Vam vse najbolje, posebno pa zdravje, v korist šolske mladine. Jaz sem sedaj v T. na Ciril-Metodovi šoli. Dovolj imam posla, ker družinica I. razreda mi je narasla na 90 malih porednežev. Če tudi mi delajo včasih preglavico, imam jih vendar rad. Posebno veselj" imajo do petja. Prevzel sem tudi petje v III. razredu, in skusil bom, ne le narodnih, marveč tudi drug", posebno Marijine pesmice razširjati. Začetek je dober. Ako bo kaj časa in pa tvarine, pošljem kaj za Danico." *) Vam vedno hvaležen J. —e. Iz Boršta v Istriji, 23./1 o. — Da se med svetniki in svetnicami najbolj časti bi. D. Marija, se pač ni čuditi, ker jo je pervi počastil sam Bog čez vse, postavši jo Kraljico vseh svetnikov. Zato je v katoliških krajih malo katera količkaj veča cerkev, ki ne bi imela katerega oltarja posvečenega Kraljici nebeški: ker hiša božja, ki nima oltarja Matere Božje, zdi se katoličanu kakor družinska hiša brez družinske matere. Taka cerkev bila je Boštarska; — lepa in prostorna je, ima pet oltarjev, a dozdaj ni bil nobeden posvečen bi. D. Mariji. O Šmarnicah pomagali so se s tem, da so na en stranski oltar postavili okinčano podobo Matere Božje. Pač res je, da so verniki pogosto naznanjali želje po Marijinem oltarju, in ko je pred leti Mohorjeva družba, ki ima tukaj dosti udov. izdala Šmarnice Lurške Matere Božje, postala je želja po Marijinem oltarju splošna in glasna, a zvr-šiti se še ni dala, ker so ravno že zbirali potrebne denarje za nove zvonove. Ko so pa lansko let«:, blagoslovili nove zvonove, oglasili so se zopet verniki : rzdaj pa najprej oltar Matere Božje." Stvar ni bila prav lahka, ker so zvonovi terdo prijeli duhov-nijane, stali so namreč čez 4000 gld.. a vsa duhov-nija šteje le okoli 700 duš. No, resnična želja in terdna volja ne ustraši se vsake zapreke. Začeli so donašati dobrovoljnih darov; vsak kolikor je premogel in kolikor ga je nagibala gorečnost. V č. g. A. Pavli pa je vsako nedeljo oznanil, koliko je nabranega in v malo tednih že je mogel povedati, da je zadosti'. A zdaj je bila velika skerb g. Pavli-ju. kako narediti, da bi se ljudem vstreglo. Hoteli so *) Prav s hvaležnostjo bode sprejemano; serčno pozdravljeni! Vr. iineti Lurško Mater Božjo, kateri posebno znamnje je kamnitna votlina, v kateri se je prikazala nedolžni Bernardki. No, Bog je pomagal — našlo se je na Bazoviškem lepega nakopanega kamenja, kakor se ga vidi v Postonjski jami, najdel se je sicer priprost ali za tako delo prebrisan mož. g. Nadlišek iz Kati-nare. ki je vse to kamenje lepo simetrično zložil, da se je smelo reči, blizo in daleč ni tako lepega oltarja Lurške Matere Božje. Ni moč dopovedati, kako željno so pričakovali Boštarci, da zagledajo v Mona-kovem naročeno podobo. Spolnila se jim je želja na sv. Uršule dan, ko je bila z veliko in ginljivo slovesnostjo blagoslovljena. Preč. g. škofijski svetovalec P. Martelanec razložil je najprej v krasnem govoru mnogoštevilno zbranemu ljudstvo pomen češčenja Matere Božje, povedal mnogo o Lurški Materi Božji posebej, vabil, naj le pridejo v svojih dušnih in telesnih potrebah zaupljivo prosit Mater Božjo na pomoč in končal svoj govor z besedami: „Toraj Lurška Mati Božja, pokaži nam svoj milostni obraz!" — in zavesa, ki je dozdaj zakrivala podobo stoječo na posebnem prostoru pred velikim oltarjem, pade, in pokaže se res prelepi in mili obraz bi. D. brez madeža spočete, in po vsi cerkvi slišal se je zdih: (»h, Marija! — Blagoslovili so podobo potem sami milostljivi g<»spod škof z asistenco štirih kanonikov in 2o drugih duhovnov. Po blagoslovljenju nesli so Mater Božjo v procesiji po vasi. ki je bila ozališana s slavoloki in napisi, kolikor koli je v tukajšnem kraju mogoče. Vernivši se v cerkev postavili so Mater li. v nji odločeni oltar, in zapeli so duhovni najprej latinsko: „Ave maris Stella", potem pa pevci na koru pesem o brezmadežnem spočetju, in slednjič je Dolinski dekan, kanonik Jan pel slovesno sv. mašo pri oltarju Matere Božje, in s tem bilo je cerkveno opravilo končano. Ljudstvo pa. ki je poprej tako žjlelo Mater Božjo v cerkev, se je tudi pri vsem cerkvenem opravilu obnašalo tako lepo in pobožno. da je gotovo Mati Božja imela posebno veselje nad njim. V. č. g. Pavli, ki že čez 20 let pastiruje v ti duhovniji tak<> vspešno, da so verniki za lepoto hiše božje tako vneti in zraven ginljivo pobožni, kakor se je "idilo lani pri blagoslovljevanju zvonov in letos pri slovesnosti blagoslovljevanja Lurške Matere Božje, smel je vesel biti s celim sercem, ker reči mu mora vest. da ima na rovašu pri Bogu in Materi Božji mnogo potez čversto zarezanih. Naj toraj Lurška Mati Božja njemu in pobožnim duhov-nijanom milostno usliši njih prošnje in njim pred Bogom izprosi dobrote dušne in telesne, za katere jo bodo zaupljivo prosili. Prošnja. Ponižno čem slaviti Te, Mati milostna! In nekaj Te prositi, Prositi z dna serca. Ni sicer prošnja nova A meni s serca gre, — O Mati Jezusova, Osreči, vsliši me! In prošnje te so glasi: Da Jezusa ljubeč Nikjer, v nobenem časi Ne bi razžalil več. Marija! ne odkloni, Spolniti to prošnjo, Saj v rajskem Te Sij oni Preslavljal bom zato! Radoslav% Ločitev — snidenje. Blaga mati s smertjo rinja, Že pojema v bolečini, Solza se za solzo vtrinja Žalostni krog nje družini. 0 težko, težko se loči, Ne da bala bi se vmreti, Le zato, ker brez pomoči Male zapusti na sveti. Tri je Bogu že poslala, Štiri še krog sebe vidi; O kako bi ne plakala: 0 nemila smert, ne pridi! „Vendar, kar si sklenil Večni! Naj zgodi se volja tvoja; V tvojem varstvu bodo srečni Prišli iz življenja boja. Ti, o Jezus moj premili. Mati milostna Marija, Pomagajta njim v sili, Da ne stre jih hudobija! Ne jokajte, moji mali, Ako Bog me k sebi vzame V domovini večno zali Čakam vas, — molite zame." In otroci pokleknili, Povzdignili so ročice. Ter za mamo so molili; Mami razjasni se lice. — r Glej te vmerle otročiče, Iz nebes že gredo k meni, Mama pridi! vsak me kliče, Vsi so lepi presvitljeni. Naj grem z njimi, da zedini Duša z Jezusom se večno! Snidemo se v domovini.... Dihne še, — izdihne srečno." Radoslav* Razgled po svetu. Britiška Afrika. Sultan iz okrajine Vitu, v čegar posestvu je bilo pred nekaj časom 8 Nemcev umorjenih, se ustavlja britiškim vradnijam pokorščino skazovati; v ta namen se je menda zvezal tudi z mnogimi sosednjimi rodovi. Turško-Bulgarsko. Bulgarski razkolni patrijarhi so še vedno v razponi s turško vlado. S tem, da posamezni razkolni patrijarhi niso več v zvezi s carigrajskim razkolni m patrijarhom, vsa njih cerkev vidno razpada. Bog razsvetli tako imenovane eks-arhe, da bi se zopet zedinili z Rimom, s svojo davno zapuščeno materjo I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec november (listopad). a) Glavni nameni: Češčenje svetih patronov. ^Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII. ) Pervi dan mesca listopada, praznik vseh svetnikov, obhajamo god nebeških trum. god angeljev in svetnikov in z njimi na čelu god presv. Device in Matere Božje Marije. Ob kratkem, god cele zmagujoče Cerkve. Brez dvoma doseže to praznovanje, če se prav obhaja, to kar sv. Cerkev zahteva, namreč obilno usmiljenje za terpečo cerkev v vicah. katere spomin obhajamo takoj drugi dan. dan vernih duš; doseže pa tudi milost in moč v bojih vojskujoče cerkve na zemlji. Vsi angelji in svetniki Božji so naši varhi. prijatelji in pomočniki, ker smo vsi v Jezusu Kristusu združeni v občestvo svetnikov. Še celo na priprošnje ubogih duš v vicah moramo zaupati, če jim mi pomagamo z molitvijo in dobrimi deli. Zlasti z veseljem pa prosijo nebeški prebivavci Gospoda za one, ki imajo prejeti dedščino zveličanja. Prav na verhu se leskeče na prestolu milosti in usmiljenja Marija, pomoč kristjanov. Ona je kači glavo sterla in ona sama je uničila seme brezbož-nosti na svetu. Nji na strani je sv. Jožef, zavetnik sv. Cerkve: kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovi priprošnji podeljeno. Tu je sv. nadangelj Mihael z nebeškimi duhovi, banderonosec zveličanja, katerega so že v začetku vsi bojevniki Božji imeli za vodnika, za varha v boju, da bi ne bili pogubljeni v oni strašni sodbi. Dalje je sv. Janez Kerstnik z očaki in preroki: veselimo se in veselja poskakujmo, če nas preganjajo in obrekujejo kakor one, ker to je pot k častitljivi zmagi. Aposteljni in mučeniki ne bodo zapustili vinograda, katerega so s svojo kervjo obsadili in mu prilivali. Spoznovalci in device nas uče z besedami in dejanji, kako se nam je obnašati v bojih, kjer se monmo vojskovati, ne samo zoper meso in kri, ampak tudi zoper duhove hudobije. Vsi, ki so v nebesih, so naši patroni in vsi so mogočni, ker oni so ljudstvo Gospodovo: vsi so pravični, vsi dediči obljubljene dežele vekomaj, mladike zasajene od Gospoda, častitljivo delo njegovih rok; najmanjši med njimi velja za tisoč, in najslabši je toliko, kakor mogočno ljudstvo. (Iz. 60. 20.) Treba je toraj, da se vredne skažemo varstva teh mogočnih prijateljev Boga in ljudi. To se pa zgodi s češčenjem svetnikov. To češčenje zahteva, da častimo Boga v njegovih svetnikih, v največjem njegovem čudežu. Dalje moramo svetnike častiti kot to, kar so: največji dobrotniki našega rodu, ljub- ljenci Božji, izvoljene posode Božje milosti, cvet kerščanske popolnosti, predpodobe, na katere se moramo ozirati in katerih zgled moramo posnemati, da postanemo podobni Kristusu. Če tako delamo, potem bomo kmalu v svoj prid skusili, kako velika je moč naših svetih patronov. Po njihovi priprošnji postanemo vredni obljub Kristusovih, t. j., deležni popolnega odrešenja po Kristusu v časnem blagoslovu in v večnem življenju. (Konec nasl.) b) Posebni nameni: 1. Praznik vseh Svetnikov. Ta iu vsak dan uiesra vse naznanjene, pa ne še zaznamovane, ali nenadne zadeve. Sv. oče papež. Pomnoženje vere na srečno neumer-jočnost. 2. Vseh vernih duš dan. Razumljenje iu pospeševanje junaškega djanja ljubezni v prid ubogim dušam v vieah. Po povodnjih ponesrečeni. Naprava za uboge. 3. S. Hubert. Začetek šolskega leta iu katolišk" šolsko vprašanje. Več učiteljev in učitelji.-. Veliko bolnih in sicer na telesu terpečih 4 S. Karol Borom. Skotje sv. rimske S. Leonard. obvarovanje srednjega -r.inu pr* I gospodarskim in nravnim pr*•padom Kerščanske zveze kmečkin občin. Diužbe treznosti. 7. S. Kngelbert Duhovni in obhajaii<-i. Večvhndu zadregah. Milost srečne smerti. S. S. (iotttried (Bogomiri. Važne volitve. «Mv»*.-nitev velikih denarnih zgub. Na duhu in ser<-n bolni. Nek i semeniška zadeva. 9. S Teodor i Božidar i. Keršcanska rešitev drtižbin-skega vprašanja. Katoliški vreduiki Mnogi v v*likih skušnjavah. Vterjenje v poklieti. 10. S. Andrej A v e 1 i u s k i. Vse družbe za postrežb«* bolnikov. Telesna in dušna revščina velikih mest. Mnogi duhovni. (Dalje nasLi II Bratovske zadeve N. 1]. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj.