ODRAZ NAŠEGA DELOVANJA Tudi tokrat, kot ob začetku vsakega leta doslej, vam bi želeli, fougi bralci, kar v najbolj grobih obrisih predstaviti vsebinsko zasnovo Naše komune v letu 1976. Izdajateljski svet našega glasila, ki se je v decembru prvič zbral na seji v novi sestavi, je ocenil vsebino in nasploh izhajanje glasila v lanskem letu kot uspešno. Seveda pa bi lahko s skupnimi močmi storili še več, saj smo, kar zadeva informiranje samo, v preteklem obdobju napravili mnogo, vendar so informacije po svoji vsebini ali če že hočete, tudi po kvaliteti žal marsikdaj in z marsikaterega področja še vedno nezadostne in tako je včasih tudi vsebina glasila premalo aktualna. Želimo, najbrž ne samo mi - člani izdajateljskega sveta oziroma Uredniškega odbora, ampak zagotovo tudi vi bralci, ki se v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, skratka v vseh delovnih okoljih vsakodnevno srečujete z novimi dogajanji, pro-emi in ne navsezadnje tudi z uspehi svojih prizadevanj, da bi T*fl° v kar največji meri postalo tribuna oziroma kazalec utripa "ega delovanja v tej družbeni skupnosti /?es je, da lahko takšne rezultate ali učinke dosežemo le s skupnimi napori To pa seveda le ni tako enostavno, preprosto, ni P0 navsezadnje tudi tako zahtevno, da tega ne bi zmogli Sodelujte svojimi prispevki, komentarji, kritičnimi zapisi pogosteje! Že-J™°, da se na straneh Naše komune pojavljajo zapisi z vseh Vjočij delovanja, iz vseh predelov naše občine. Tako bomo tudi ‘Je obveščeni med seboj, spoznali bomo naše delo, seznanili se z Skušnjami in rezultati. vsataSa k°muna nuj bi letos izhajala predvidoma v prvih dneh kega meseca. Svoje prispevke nam posredujte na naslov našega ^dništva do sredine meseca. Le-ti naj bodo kratki (žal je obseg ^gu^glasila omejen), problemsko obarvani in seveda aktualni ter Tla bodo naša skupna prizadevanja res obrodila sadove, pa je obhodno potrebno tudi to, da vemo oziroma poznamo vaše želje, pisen/a' Podloge, zahteve, pomisleke o vsebini glasila. Tovrstnih smo v lanskem letu sicer nekaj dobili na naslov uredništva, Vzeryf?r daleč premalo, da bi lahko potegnili neko skupno črto ali akl]uček, ki bi prinesel oceno vašega mnenja. UREDNICA Zima se nagiba h koncu, snega pa kot že nekaj let nazaj ni in kot kaže ga tudi ne bo, vsaj veliko ne. Tako se šolaiji in dijaki tudi v letošnjih zimskih počitnicah bolj kratkočasijo z drugimi športnimi igrami. Lepo sončno vreme pa zvabi marsikoga na krajše ali daljše sprehode po naravi. PRED SEJO OBČINSKE KONFERENCE SZDL DRUŽBENOPOLITIČNE AKCIJE MORAJO BITI ENOTNE °bčiC ^ak°r bo v ospredju uresničevanja programskih izhodišč Cev "?ke organizacije socialistične zveze v tem letu akcija uresni-m0r7ta ustave, torej del celovite družbenopolitične akcije.v kateri ‘jen ? 13 rnno^'^na družbenopolitična organizacija dobiti še poglob-načaj frontne organizacije. V i ozir0Ko k? delovanje usmerjeno pa seveda ni v toliki meri odvisno, predj113 ni zgolj odvisno samo od vsebine začrtanih nalog, ampak tuji n6*11 0C* kako bomo v vsakdanjem delovanju te naloge $0)0 r®sn*čevali. Morda smo se do sedaj premalo zavedali ali pa sprejet. Zanemarili dejstvo, da je usmerjena celotna aktivnost, & nas v sedanjem trenutku vzpodbujajo Ukv^0 k takšnemu načinu dela. Tako smo se nemalokrat Politi1 jUdi z nebistvenimi problemi, včasih pa so se družbeno-na en ‘ dejavniki v občini tudi hkrati ukvarjali z istimi vprašanji Zaipepij nadin. Učinkovitost „skupne“ akcije je bila včasih Jena’ da ne rečemo, da celo ni prišla do pravega izraza. SS^u3ono v tem trenutku pa je, da vemo in da so vsem nam 2a^edamVan^a V °*cv‘ru 'n v sam' socialistični zvezi jasni in da se Kot smo že uvodoma omenili, ostaja ključna naloga uveljavljanje ustavnih, družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov ter politike gospodarske stabilizacije. Seveda pa bomo v vsakdanjem delovanju naša družbena vprašanja reševali tako z učinkovitejšim delom osnovnih organizacij ZK, SZDL, sindikatov, mladine, ob še tesnejši povezanosti delegacij z delom vseh samoupravnih dejavnikov v temeljnih skupnostih kot tudi z jasno opredeljenim programom družbenega izobraževanja v občini in preciznejšo opredelitvijo vloge posameznih zborov občinske skupščine v občinskem statutu... Prav tako bo v ospredju tudi ena izmed pomembnejših nalog, ki so ob doslednem uveljavljanju delegatskega sistema še posebej aktualne - informiranje v delegatskem sistemu. Nič manj pomembne niso naloge na področju nadaljnjega samoupravnega povezovanja združenega dela, usmerjanja in delitev sredstev na osnovi samoupravnih sporazumov in programov krajevnih skupnosti, delovanja hišnih svetov, svetov potrošnikov, akcija ob ustanavljanju družbenih centrov v krajevnih skupnostih ... Socialistična zveza bo tudi v tem obdobju aktivno vključena v dokončno pripravo in usklajevanje letnih in srednjeročnih planov - programov razvoja krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in občine kot celote. Zagotoviti se mora v večji meri pravočasnost realizacije dogovorov in samoupravnih sporazumov o končnem sprejemanju srednjeročnih in letnih planov. Seveda pa bomo vse te naloge lahko uspešno opravili le, če bomo istočasno širili aktivistično bazo v krajevnih skupnostih in s tem posredno tudi v občini sami, ob tem pa učvrstili krajevne in občinske organizacije kot fronto organiziranih socialističnih sil. Prav tako se morajo na teh ravneh soočati tudi interesi družbenih in društvenih organizacij z interesi drugih ter se tako sporazumevati in dogovarjati o skupnih družbenih akcijah. Še polneje pa morajo zaživeti tudi vsi sveti in koordinacijski odbori pri občinski konferenci SZDL, njihovi programi morajo postati del vsakodnevnega delovanja v posameznih okoljih. Delovanje socialistične zveze v občini ne bo samo obsežno glede na izhodišča delovanja, o katerih bodo razpravljali delegati na seji konference SZDL. Mora biti nekaj več kot zgolj izpolnjevanje nalog po začrtanem „voznem redu*', gre za vsebinsko bolj bogato in navsezadnje tudi za družbeno bolj odgovorno izvrševanje celovito usmerjenih družbenopolitičnih akcij v vseh okoljih in na vseh področjih delovanja. Nikakor pa ne smemo ob tem pozabiti, da je socialistična zveza najmnožičnejša družbenopolitična organizacija, v kateri samoupravno organizirani delovni ljudje in občani neposredno uveljavljajo nove družbenoekonomske odnose in v kateri teče prevladujoča ključna fronta boja za socialistično samoupravljanje, za boljše življenjske pogoje, za naš boljši jutri. JANJA DOMITROVIC ------------------ V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO: Intervencijske hiše kasnijo Delavska solidarnost v družbenih stran 3 najemnih stanovanjih stran 4 Nizanka problemov in uspehov Trnovega stran 5 Sladko in kislo združeno v Vinocetu stran 6 ... da se tudi od Horjula kaj sliši stran 10 Lahko vam posredujemo odgovor * * * t * $ *$$■**■* t t * i stran 12 PROGRAM IN OCENA DELA VIŠKIH SINDIKATOV V četrtek, 5. februarja bo plenarna seja občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik. Na njej bo delegati med drugim tudi ocenili delo občinskega sveta v preteklem letu in sprejeli program dela za letos. Te dni potekajo letne seje občinskih odborov posameznih sindikatov dejavnosti, medtem ko se v osnovnih organizacijah sindikatov zaključujejo letne skupščine. Tako bo več kot 17.000 članov v naši občini, organizirano na več ravneh, ocenilo svoje delovanje in uspehe ter neuspehe v minulem letu ter na osnovi obstoječih razmer in izkušanj v preteklem letu sestavilo letošnje načrte dela, skladno s sklepi 8. kongresa slovenskih sindikatov; ki jim bodo kažipot letošnje usmeritve. V minulem letu, ki je bilo za sindikalne delavce eno najaktivnejših, smo v naši občini na pobudo sindikatov dosegli precejšnje uspehe. Vseh se jih seveda ne da našteti. To pa ne pomeni, da so delavci, organizirani v sindikate, izpolnili vse zadane cilje, ki so si jih zastavili v preteklem letu. Tudi letos bo sindikatom vodilo uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja, poglabljanje delegatskega sistema ter uveljavljanje vseh tistih nalog, ki so si jih zadali v zvezi z ustavnimi pravicami in dolžnostmi. Seminar za predsednike odborov samoupravne delavske kontrole Občinski svet Zveze sindikatov bo v sodelovanju s Službo družbenega knjigovodstva organiziral nekajurni seminar za predsednike odborov samoupravne delavske kontrole. Na programu seminarja, ki bo predvsem akcijski, bo obravnavana tematika pregleda zaključnih računov temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Seminarji bodo v času med 9. in 11. februarjem 1976, vsakokrat z začetkom ob 12. uri, in sicer v ponedeljek, 9. februarja za področje industrije, v torek, 10. februarja za področje družbenih dejavnosti ter v sredo, 11. februarja za ostale dejavnosti. AKTIVNOST OBČINSKEGA ODBORA ZRVS V tem zadnjem obdobju je občinski odbor ZRVS skupaj z koordinacijskim odborom pri občinski konferenci SZDL v mesecu decembru z 00 ZRVS organiziral in izvajal proslave ob dnevu JLA in 30. obletnici osvoboditve po osnovnih šolah, ter osrednjo proslavo v Trnovem. Ob tej priliki je 00 ZRVS Trnovo razvila svoj prapor. Na tej proslavi so bila podeljena tudi državna odlikovanja večjemu številu članov ZRVS in drugim družbenopolitičnim delavcem. Slavnostni govornik na tej osrednji proslavi ob dnevu JLA je bil sekretar občinskega komiteja ZK Darko Perovšek. V mesecu januarju pa je predsedstvo občinskega odbora ZRVS obravnavalo konkretni program dela za leto 1976 skupaj s predračunom. Program dela in predračun je bil s strani predsedstva v celoti sprejet, istega pa bo obravnaval še občinski odbor. Po 00 ZRVS v tem času potekajo letne delovne konference, ob tej priliki pa se pri 00 ZRVS, kjer še do sedaj niso bili ustanovljeni, ustanavljajo aktivi ZK. Za bližnje naloge v letošnjem letu je program strokovnega in političnega dela mnogo zahtevnejši kot do sedaj. Predvsem je poudarek na izpopolnjevanju članov pri odločitvah pri dobljeni taktični nalogi, vrisavanje odločitev v delovno karto, pisanju povelj. Zato bodo organizirani po 00 ZRVS posebni seminarji, na katere vabimo vse člane. Predvsem pa opozarjamo še na teme, ki bodo objavljene v reviji „Naša obramba1*, iz katerih bodo sestavljena vprašanja za teoretični del. Teme so naslednje: priprava oboroženih sil; osnove ureditve bojišča za potrebe oboroženega boja; materialna in zdravstvena zagotovitev vodenja oboroženega boja; priprava prebivalstva za SLO; reševanje taktične naloge na temo: »partizanska četa-bataljon v zasedi v zaledju sovražnika*4; novosti in izkušnje iz sodobne vojaške organizacije, taktike, oborožitve in tehnike; izkušnje iz osvobodilnega boja v Vietnamu, na Bližnjem vzhodu, Afriki in Latinski Ameriki. OBČINSKI ODBOR ZRVS Predsednik občinske skupščine Vili Belič je na proslavi v Trnovem podelil odlikovanja predsednika republike Josipa Broza - Tita tudi naslednjim zaslužnim občanom: 1. RED ZASLUG ZA NAROD Z ZLATO ZVEZDO Vrtačnik Milan - KO SZDL Milan Česnik 2. RED BRATSTVA IN ENOTNOSTI Z ZLATIM VENCEM Kušar Mihael - ZB NOV Krim-Rudnik 3. RED DELA Z RDEČO ZASTAVO Košir Anton — KS Milan Česnik 4. RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Brili Hinko - Milan Česnik K.o. SZDL Lukežič Ida - Milan Česnik K. o. SZDL 5. RED DELA Z ZLATIM VENCEM Grad Antonija - KO SZDL, ZB NOV in KS Škofljica Kočevar Danijela - Zavod za šolstvo SR Slovenije Krajger Olga — KO SZDL Milan Česnik Legan Marija — KO SZDL Milan Česnik Rudel Franjo — Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije 6. RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM Jamnik Jože — Svet ZKS KS Ig Jere Leon — KS Malči Belič Kersnik Gregor - KO SZDL Milan Česnik Kariš Franc - KO ZZB NOV Lavrica Marolt Anton - KO SZDL Malči Belič Oprešnik Pepca - KO SZDL Milan Česnik Pfundner Karel — Svet ZKS KS Ig Pregelj Ivanka - KO SZDL Milan Česnik Žerjav Srečko - Svet ZKS KS Ig 7. RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO Levstik Jože - KO ZZB NOV Lavrica Emeršič Danilo - KO SZDL Milan Česnik Tiplič Amalija — KO SZDL Milan Česnik Tiplič Ljubo - KO SZDL Milan Česnik Valjevec Nikolaj - KO ZB NOV Velike Lašče 8. RED DELA S SREBRNIM VENCEM Binter Smiljan - Rep. zavod za zaposlovanje Ljubljana Černe Stanislav - KO SZDL in KS Škofljica De Fabrizio Marenzi Deana - Svet ZKS pri KS Ig Ganoni Vlado — Svet ZKS pri KS Ig Jamnik Marija - Svet ZKS pri KS Ig Jankole Josipina - KO SZDL, ZB NOV Škofljica Kavčič Marija — Svet ZKS KS Ig Mesarič Marija — KO SZDL Milan Česnik Sokalič Viljem - Svet ZKS KS Ig 9. MEDALJA ZASLUG ZA NAROD Grebenc Ivan - ZB NOV Vel. Lašče Grebenc Jože - Svet ZKS KS Ig Jakša Franc - Svet ZKS KS Ig Štembal Jože — Svet ZKS KS Ig 10. MEDALJA DELA Ilc Ferdinand - ZB NOV Vel. Lašče Ogrinc Janez - KO SZDL in KS Škofljica Planinc Alojz - ZB NOV Vel. Lašče ZABELEŽENO Zgornji posnetki so s proslav ob dnevu JLA: 1. Na Turjaku so podelili tudi priznanja V KS Malči Belič so nastopali tudi gojenci Zavoda za slepo in slabovidno mladino V Velikih Laščah pa so obudili tudi spomin na narodnoosvobodilno borbo • Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: ing. Janez Cemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič, (odlovoma urednica), ing. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič. Tehnični urednik France Anžel. Uredništvo in uprava Ljubljana Trg MDB 7/1, tel. 23-381 int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska liskama Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva, v občini brezplačno. _ ^ , . , , c . PRIZNANJI ZA MILIČNIKA V Podpeči se zavedajo pomena družbene samozaščite V krajevni skupnosti Podpeč-Preserje so se ob koncu lanskega leta odločili za edinstveno gesto, verjetno tudi prvi v Sloveniji, ki je vredna vse pohvale in je lahko vzor vsem. Nedvomno kaže, da so v tej krajevni skupnosti doumeli pomen družbene samozaščite tudi s povsem človeške plati, s plati spoštovanja do tistih, ki se trudijo za našo varnost profesionalno. Krajevna skupnost Podpeč-Preserje je podelila dvema miličnikoma pismeni priznanji za sodelovanje. Priznanji sta prejela miličnika: PAVEL BIZJAK, sedanji vodja varnostnega okoliša za krajevno skupnost Podpeč-Preserje in nekdanji vodja tega okoliša SREČKO MIHEVC. Podelitev teh priznanj je ne le pohvala za že storjeno in priznanje za dosedanje delo, temveč tudi spodbuda za prihodnje, tudi neke vrste obljuba s strani KS, da bodo tudi v bodoče sodelovali tako dobro kot doslej in bo torej imela družbena samozaščita na osnovi teh odličnih odnosov tudi vse možnosti, da se razvije do popolnosti. V tej krajevni skupnosti se očitno zavedajo pomembnosti stika in vsega, kar naredi delavec milice za svoj okoliš. Takšno priznanje, če ne že odlikovanje, bi si nedvomno zaslužil tudi delavec milice, ki je lani opravljal službo ponoči na bregu Gradaščice, ki so lovili vlomilce in ga je pri tem napadalec trikrat obstrelil. Miličnik, ki je znan kot vzoren in izredno sposoben delavec, je kmalu po vlomu tedaj prijel fanta — mladoletnika, ki sta bila brez osebnih izkaznic in tako zelo sumljiva. Ko ju je povabil 8 seboj zaradi identifikacije, je starejši povlekel samokres in miličnika trikrat obstrelil, četrti strel pa je na srečo zgrešil. Sploh je bila velika sreča, da ni bil kateri od treh zadetkov usoden, saj so bili v bližini smrtno nevarnih mest. Kljub ranam pa je miličnik zasledoval zlikovca in med tekom obvestil po radijski zvezi tovariše, ki so zlikovca tudi takoj prijeli. Izkazalo se je, da sta r®8 skušala vlomiti in da bi svojo uspešno preiskavo miličnik skoraj plačal z življenjem. Ob takšnih primerih je razumljivo in jasno, da so se odločili v Podpeči za takšno gesto, ki jo je vredno posnemati! ijrIČ NEPOZABEN SPOMIN NA PETRA DOLNIČARJA »Slovo je vedno žalostno, če je za vedno, je pa tudi tragično, posebej še za tiste, ki so prebili s teboj, skupaj * ramo ob rami, marsikaj hudega, marsikaj težkega, za njih je takšno slovo prava drama. V živo, v srce te zadene, č® izgubiš prijatelja, tovariša in če izgubi domovina nadvse dragocenega sina, sina, ki je dal zanjo vse, ki ji je v svoj* družini vzgojil sinove, ki nadaljujejo njegova prizadevanja za zemljo, ki jo je ljubil,** tako so skušali izraziti svoje občutke tovariši, ko so se poslavljali od Petra Dolničarja. slovenska zemlja je jokala za njim za svojim sinom, ki ji Je posvetil vse svoje življenje, njej, njeni svobodi, njenemu napredku. Ni pa posvetu ljubljeni domovini le sebe, temveč vso družino, sinove, vsi so se trudili po njegovih mislih pomagati osvoboditi domovino in jo tudi porušeno spet zgraditi. Peter Dolničar se je rodil leta 1889 v Šujici, v delavskj družini. Zato se je že kot otrok seznanil z neštetim* krivicami, ki jih je ustvarjal tedanji buržoazni sistem. To, kaj je občutil kot otrok, mu je vtisnilo pečat, da mora pomagat* spremeniti sistem, spremeniti življenje tako, da ne bo ve razlik, da bodo izginile krivice. Teh idej ni pozabil nikol*< tudi tedaj ne, ko je prišla vojna vihra prve svetovne voj**® tudi nad slovensko zemljo in je moral v vojne vrst® avstroogrske vojske in se boriti za tuje interese, za interes®* ki so mu bili kot zavednemu Slovencu in aktivnemu borcu z ^ delavske pravice tuji. Izkazal pa se je kot junak, saj je ž®*e pokazati, kaj je Slovenec. Vojna mu je vtisnila pečat, dom°_ se je vrnil ranjen. Po vojni se je posvetil družini in garal “j* in noč, da jo je lahko preživel, saj je bilo pod domačo stre** 1S otrok. Obenem pa so ga že takrat obhajale črne slutnj * da bodo prišli še hujši časi, časi nacističnih zločinov. N* motil. Tako ga začetek vojne sploh ni presenetil in se je takn usmerjanje družbenega razvoja, tudi organizacijsko utrjevanje krajevnih in občinske konference. Pred novo konstituirano občinsko konferenco SZDL aprila lansko leto, se je konstituirala večina krajevnih konferenc SZDL, nekatere pa do konca lanske jeseni. Še pred tem pa smo začeli s «roko zastavljeno aktivnostjo uresničevati ustavno zamisel kra-levne skupnosti kot družbenoekonomskega razmerja, v katerem delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo velik del svojih družbenoekonomskih in drugih interesov ter življenjskih potreb. Poleg ocene delovanja samih krajevnih konferenc SZDL pa lahko ^sledimo tudi skupno delovanje organov krajevne skupnosti in krajevnih konferenc SZDL. Tako so opravili vrsto nalog kot npr. ustanovili so hišne svete, kjer so stanovanja v družbeni lastnini ter ustanovili hišne svete po večini KS. Pravočasno so izdelali letne in »ednjeročne programe razvoja KS z vidika nujnih potreb in izv 'n lih obravnavali v najširši javni razpravi. Prav tako so predli tudi javno razpravo o družbenem dogovoru in samo-Pravnem sporazumu za združevanje sredstev za financiranje Pr°gramov dejavnosti KS. Seveda pa se pojavljajo tudi določeni problemi oziroma ovire za mtrejše uveljavljanje frontne aktivnosti SZDL v krajevni skupnosti, ®k° npr. zlasti slabi materialni in kadrovski pogoji ter slaba Povezanost občanov v zaselkih, vaseh, ulicah in naseljih v posa-meznih KS. Ce sledimo nadaljnjemu ocenjevanju lahko zasledimo, da so bili organi občinske konference v času izrednih prizadevanj za poenotenje dejavnosti vseh organiziranih socialističnih sil dokaj uspešni. Naj tu omenimo samo dve problemski konferenci in sicer s področja celodnevne šole in kmetijstva. Malo pred ustanovno sejo OK SZDL je sekcija, sedaj svet za razvijanje kmetijstva in gozdarstva v okviru Socialistične zveze izvedla problemsko konferenco o kmetijstvu, ki pa jo spričo njene pomembnosti kljub temu lahko vnesemo v to poročilo, saj je razgrnila vrsto odprtih in nerešenih vprašanj ter na tak način opozorila najširšo javnost na resnost problematike. Z ozirom na to, da so se pokazali že prvi vidni rezultati s področja uvajanja celodnevnega šolanja in z namenom, da se dogovorimo za nadaljnje akcije pa je koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne šole pri OK SZDL izvedel tudi na tem področju problemsko konferenco. Precej prostora pa smo namenili v tem poročilu oceni stabilizacijskih obnašanj v naši občini. Kot je že znano je bil v ta namen pri občinski konferenci formiran koordinacijski odbor za uresničevanje programa stabilizacije, sestavljen tudi iz predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij. Zavedajoč se velike odgovornosti v tej akciji so se družbenopolitične organizacije v polni meri angažirale tako v okviru samega koordinacijskega odbora in kot posamezne družbenopolitične organizacije. Ob lanskem jubilejnem letu, to je 30. obletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom, smo na področju naše občine pravočasno pristopili k skupni akciji organiziranja proslav, tako, da so vse proslave potekale na osnovi programskih izhodišč koordinacijskega odbora za proslavljanje 30. obletnice osvoboditve pri OK SZDL, precejšen delež pa je prispeval tudi pripravljalni odbor pri skupščini občine ob pripravah na osrednjo občinsko proslavo. Pri vseh proslavah in slavnostih tako na ravni občine kot tudi krajevnih skupnosti se je pokazalo izredno dobro sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij pa tudi drugih družbenih dejavnikov. Naj ob koncu omenimo še to, da bodo to oceno delovanja OK SZDL Ljubljana Vič—Rudnik obravnavali tudi delegati na konferenci SZDL prihodnji mesec. ANDREJA BERLAN INTERVENCIJSKE HIŠE KASNIJO Intervencijske hiše novomeškega Pionirja so bile pred tremi leti Pravi „boom“ na našem trgu. Obetale so končno le poceni rešitev stanovanjskega problema, sočasno pa tudi „svojo hišo“, pojem, za Katerim težimo Slovenci. Obetala je precj prostora in predvsem ^r®dno hito gradnjo. Tako si je hišica pridobila številne simpati-. rJe, tudi v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Ravno ta občina je čredno forsirala prodor teh hišic v Ljubljano, saj so obetale rešitev 23 številne nerešene stanovanjske probleme, ki jih v viški občini ni "?anjkalo in jih ne manjka. Občani in občina so uspeli s tem, da so rašice prodrle v Ljubljano, da so dobile svoj prostor. Prostor so jim določili v stanovanjskem naselju BS-3 Bonifacija a Viču. Občani so ploskali in se veselili, Pionir je obetal. Sicer je ° iasno, da v Ljubljani ne bo mogoče doseči cene, ki je bila P , no določena (160 tisočakov brez zemlje), vendar bo pač pj e.8a. tisočaka več, vendar še vedno daleč najugodnejše. SGP Sl?ni!|.lz Novega mesta je žel pohvale na vseh straneh. Na občini so cmli, da naj hiše dosežejo resnično svoj namen torej za kar so p e Projektirane - intervencijsko gradnjo: hitro in poceni, obenem P udobno in sodobno. Zato, da bi dosegle svoje socialno kp anstvo, so morali kupci za udeležbo na licitaciji prinesti tudi nuF °d najrazličnejših organov, da stanovanje resnično Začel° P0^re.kujej0- Poudarek je bil na socialnem faktorju. Pionirje gled° že davno, že dolgo je tega. Hiše, ki bi bile lahko Zmo6!--03 ?0d°bno tehnologijo in na velikanske možnosti in nies LV0St' Pr0™1]3 zdavnaj gotove, najkasneje pa v nekaj cene • vec*no n’so dokončane. Cene so rasle in od obetane rokih n* Ve<' duha ne sluha. Kupci bi se morali po vseh skrajnih starih VS6^t’ že 'an* jesen*' P3 še niso v hišah, še vedno se stiskajo v Cen • stanovanjih, čeprav je že februar. Razočaranje je veliko, tisoč naras'a> tako da bodo verjetno veljale hiš sedaj okoli 400 Po akov- To je pa že nezaslišano v primerjavi s prvotno ceno. je od prvotne zamisli stoodstotno. Kupci so zato SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK razpisuje PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK J^ina občine Ljubljana Vič-Rudnik podeljuje pri-ttsneh3 'n na8rade občine Ljubljana Vič-Rudnik za posebne liani ’ dosežene na področju gospodarstva, samouprav-in H Znanstveno"raziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe {sjQyUžl,ene samozaščite, razvijanja in negovanja tradicij Zdrav’*VZ^e *n *z°t)raževanja. kulture in telesne kulture, jcvnih c soc*alnega varstva, na področju delovanja kra-Obč UPn°St'ter drugih družbenih dejavnosti, v Di„Canorn organizacijam se podele priznanja in nagrade d0foeni’ denarni ali drugi obliki. Obliko in višino nagrad Pre*!! ^*nS*Ca skuP^‘na s posebnim sklepom. pole u °8 za podelitev priznanj in nagrad mora vsebovati PredlaP°Clat*COV 0 Kandidatu, opis dela, zaradi katerega se ga in objfb 'n P°drobne podatke, ki so potrebni za vsestransko Pjeenlrih Vno Presoj° ter oceno uspešnosti dela kandidata in Predi moralno Političnih kvalitet, podelit °Se za Poznanja in nagrade lahko dostavijo žiriji za družbenV P1!'.20311! in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik in ,jrunoP0litične organizacije, organizacije združenega dela strokmFe 0r8anizacije, samoupravne interesne skupnosti, Predi"3 drUštva> združenja in občani. Žiriji "F Za .Priznanja in nagrade morajo biti predloženi občine i- do 25. marca 1976, na naslov: Skupščina nagrad L)uo*jana Vič-Rudnik, žirija za podelitev priznanj in 7. občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB na8rad občine^^p3^ tajn'k ž‘ri'ie za Poclelitev priznanj in ŽIRIJA ZA PODELITEV priznan) in Zagrad ogorčeni, še bolj pa zato, ker še vedno niso vseljeni. Na Pionirju jim vselitev nenehno obetajo, hiše pa stojijo še vedno prazne. Na zunaj so videti sicer že gotove, toda menda še niso čisto pri koncu. Zakaj? Gradnja bi bila lahko nedvomno bistveno hitrejša, kar je Pionir dokazal na Vrhniki, v Novem mestu in še marsikje, tu pa se vleče in vleče. Zakaj? Cena je v primerjavi s prvotno gromozanska. Zakaj? Vsa ta vprašanja postavljajo kupci in tudi drugi občani že dalj časa, tudi v občinski skupščini. Pionir bi moral nanje odgovoriti in dati temeljito pojasnilo, zakaj traja gradnja tako dolgo, kdaj bodo hišice vseljive in koliko bodo v resnici na koncu veljale. Odgovori morajo biti zelo tehtni in utemeljeni, saj mora Pionir ubraniti svoj ugled, ki ga tak način gradnje zelo ruši, kar pa je nedvomno škoda, ki bi se je morali v delovni organizaciji zavedati. Na potezi je torej Pionir! M. DIMITRIČ »Le kdaj se bomo lahko vselili? “ Tako sprašujejo skoraj vsak dan bodoči stanovalci intervencijskih hiš v Bonifaciji. DOM UPOKOJENCEV K0LEZIJA NA »REPUBLIŠKEM REŠETU« Izvršni odbor skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik je predal v oceno in pregled projekt doma upokojencev, ki naj bi bil zgrajen v naslednjem petletnem obdobju v krajevni skupnosti Kolezija republiškemu komiteju za zdravstveno in socialno varstvo. Sočasno s tem pa se je izvršni svet skupščine občine obvezal urediti potrebno dokumentacijo za nekatere spremembe že prej sprejetega zazidalnega načrta v tej krajevni skupnosti. Ponovno bo potrjen gradbeni odbor za izgradnjo tega doma upokojencev. Dom upokojencev Kolezija naj bi imel blizu 150 ležišč z vsem ostalim primernim družbenim standardom bivalnih prostorov ter skupne prostore za družbeno prehrano ter razvedrilo in rekreacijo za bodoče prebivalce doma. Novost predlaganega projekta pa je v tem, da se s predvideno dejavnostjo odpira navzven v bližnjo okolico in iz te povezuje še druge upokojene občane; tako se kapaciteta doma poveča na oskrbo 250 upokojenih občanov. V zvezi z izgradnjo domov je bila skupna seja izvršnih odborov socialnega skrbstva in skupnosti socialnega varstva. Z enako vnemo se delegati tudi zavzemajo za izgradnjo depandanse Doma na Bokalcah, s to se kapaciteta tega doma razširi s 110 novimi ležišči z bistveno manjšimi vlaganji v to investicijo, ker so določene stvari že prej zgrajene. Prav sedaj poteka razprava o sprejetju družbenega dogovora o gradnji domov upokojencev tudi v občini Ljubljana Bežigrad (207 postelj), v občini Ljubljana Šiška (228 postelj) in v občini Ljubljana Moste—Polje (200 postelj) in seveda že omenjenih domov v naši občini — vse domove naj bi zgradili v letih 1976 do 1980. Družbeni dogovor naj bi zavezoval vse tiste družbene dejavnike, ki so dolžni pokriti sredstva teh investicij. Ti dejavniki pa so: skupščine občin in mesta Ljubljane za: socialno varstvo, socialno skrbstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje., zdravstvo in stanovanjske skupnosti.. . „ , , .................. J. DERNOVŠEK - katoFFsioveni^Vilnika ° podelJevanju srebrnega znaka sindi-razglaša predsedstvo občinskega sveta ZSS Ljubljana Vič-Rudnik s sklepom svoje 24. seje z dne 20. januarja 1976, pogoje in rok za vlaganje predlogov za podelitev SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE v letu 1976, kot sledi: L Srebrni ^naki sindikatov bodo podeljeni na svečan način ob delavskem prazniku — 1. maju in sicer: do 17 znakov posameznim članom sindikata, ter do 5 znakov osnovnim organizacijam sindikata. n. Srebrni znak se podeli članom sindikata: a) za daljše prizadevno in uspešno opravljanje funkcij v osnovni organizaciji sindikata, pri čemer je poudarek na takšnem doseženem položaju osnovne organizacije sindikata, v katerem je viden njen vpliv pri uresničevanju delavskih interesov in pri sprejemanju samoupravnih odločitev v OZD ter dosežen uspeh s skupnim delovanjem izvršnega organa oziroma z množičnim delovanjem same osnovne organizacije sindikata; b) za daljše aktivno in uspešno delovanje v organih občinskih, mestnih in regijskih sindikatov ter Zveze sindikatov, v katerem vidno izstopata konstruktivnost predlogov in stališč ter organizacijska sposobnost, prizadevnost in uspešnost pri organiziranju in izvajanju množičnih in individualnih akcij; c) za aktivno in uspešno delovanje v republiških in zveznih organih sindikatov in Zveze sindikatov, če ima to delovanje tudi aktiven odnos v deloanju osnovnih organizacij sindikata ali občinske organizacije sindikata oziroma Zveze sindikatov. HI. Srebrni znak se podeli osnovni organizaciji sindikata: a) za njeno daljše učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog in je to delovanje korektno utemeljeno z doseženimi rezultati; b) za posebno uspešno izvedene naloge v masovnih akcijah, ki imajo večji vsesplošni družbeni pomen in so te izvedene naloge spodbudne za široko aktivnost v sindikatih. IV. Predlog za podelitev srebrnega znaka sindikatov posameznim članom sindikata lahko vloži osnovna organizacija sindikata (na seji izvršnega odbora ali na članskem sestanku), občinski odbor sindikata ter občinski svet Zveze sindikatov ali njegovo predsedstvo. Predlog za podelitev srebrnega znaka sindikata osnovni organizaciji sindikata lahko vloži konferenca OOS v TOZD/DO, občinski odbor sindikata oziroma kjer tega ni pa predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov. Predlog mora biti posamično sestavljen ter mora vsebovati vse podatke in utemeljitev v skladu s 6. členom pravilnika in sicer: — naslov organa, ki predlaga podelitev in datum, ko je o tem sprejel sklep; — osebne podatke kandidata (ime in priimek, rojstni datum, naslov stanovanja, poklic, delovno mesto in delovno organizacijo — TOZD, članstvo v drugih družbenopolitičnih organizacijah - ZK, ZB NOV, ZSMS podatki od dosedanjih odlikovanjih in drugih priznanjih); — pregled dosedanjega opravljenega dela oziroma funkcij v sindikatu z navedbo, kdaj jih je opravljal; — pregled dosedanjih funkcij v drugih DPO, društvih in organih upravljanja OZD in družbenopolitičnih skupnostih; — utemeljitev oziroma navedba razlogov za podelitev srebrnega znaka v smislu 2. oz. 3. točke tega razglasa. V. Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organizaciji sindikata mora vsebovati: — naziv in naslov OOS in število članstva, — opis njene notranje organiziranosti in delovanja, — utemeljitev razlogov za podelitev srebrnega znaka z navedbo uspešno opravljenih pomembnejših akcij, — datum sklepa organa sindikata oziroma Zveze sindikatov o takem predlogu. VI. O podelitvi priznanj bo odločala komisija občinskega sveta ZSS za organiziranost, kadre in izobraževanje v skladu s pravilnikom RS ZSS in tem razglasom. VIL Predloge za podelitev srebrnega znaka sindikatov pošljejo predlagatelji pismeno (v dveh izvodih) najkasneje do 31. marca 1976 na naslov: Občinski svet ZSS Ljubljana Vič Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7. Predloge, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala. VHL O podelitvi srebrnega znaka sindikatov bo komisija poročala občinskemu svetu ZSS na njegovi seji, kjer bodo ti znaki tudi vročeni, članstvo in osnovne organizacije sindikata pa bodo obveščene prek občinskega glasila „Naša komuna". Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Vič—Rudnik . ' » t i •: * . «« I DELAVSKA SOLIDARNOST V NAJEMNIH DRUŽBENIH STANOVANJIH delovnih brigad. Pri delu je, poleg vseh nevšečnosti, nagajalo tudi vreme. Komisije so pri svojem delu odkrile tudi veliko primerov zlorabljanja stanovanjske stiske delavcev, i jih lahko zvrstimo v naslednje: — podnajemniški odnos za visoka predplačila za neustrezne stanovanjske prostore, ki ni registriran in vzpostavljen s pogodbo med stanodajalcem in podnajemnikom, — podnajemniški odnos za visoka mesečna plačila od 700,00 do 1.800,00 dinarjev in — podnajemniški odnos, ki ga podnajemnik odsluži z delom pri stanodajalcu. Vsi primeri so po nenapisanem pravilu brez pismenih pogodb in vkolikor pride s strani podnajemnika želja, da bi vzpostavil tak odnos, že stanodajalci zahtevajo izselitev ne glede na letni čas in položaj podnajemnika. Imamo tudi primere nasilnih dejanj do podnajemnic. Prav je tudi, da opozorimo na dejstvo, ki je v zvezi z zaposlovanjem. Mnoge organizacije združenega dela se še ne zavedajo, da morajo ob zaposlitvi nuditi delavcu tudi stanovanje in se zadovoljijo le z dejstvom da si je delavec sam našel stanovanje. Ugotovili smo... DELEGATI MESTNE SKUPŠČINE 0 KMETIJSTVU Kmetijstvo ko ne najpomembnejša panoga v celotnem gospo darstvu Ljubljane, navaja objavljeno gradivo, je le prišlo na dnevni red skupščine mesta Ljubljane. Da je kmetijstvo dobilo mesto na dnevnem redu gre zasluga v veliki meri prav viški delegaciji in nekaterim strokovnim službam v mestu in občinah, ki si prizadevajo postaviti ljubljansko kmetijstvo na ustrezno mesto. Da bi cilje kmetijstva hitreje dosegli, naj bi za ljubljansko regijo ustanovili samoupravno interesno skupnost, kot že govorijo nekateri dokumenti, ki bi vodila in usklajevala vse dejavnike na področju kmetijstva in oskrbe. Potrebno bi bilo korigirati stališča kmetijske razvojne skupnosti Slovenije do vprašanja najemanja kreditov za male in mešane kmetije tako, da jih lahko tudi ta najamejo. Dopustiti moramo možnost razvoja in napredka mal tei mešanim kmetijam, da postanejo velike, oziroma tržne proizva; jalke, zato je nesmiselno jemati voljo in interes do dela v kmetijski proizvodnji, kjer so ljudje že resno vprašanje. Pogoji pridobivanja družbenih najemnih stanovanj V septembru 1975 je bil objavljen II. natečaj za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Natečaj je trajal dejansko do sredine novembra 1975, ko so posamezniki izmed 4.200 prosilcev svoje vloge dopolnjevali z različnimi dokazili, ki utemeljujejo upravičenost za pridobitev stanovanja, zlasti še: zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine, stalnega bivanja, stalne zaposlitve na območju ljubljanskih občin, višine prejemkov osebnih in drugih dohodkov ipd. Izmed 4.200 prosilcev jih je bilo iz naše občine kar 1.200. Natečaj je zajel delavske družine z nižjim dohodkom na člana družine, to je pod 1.689,00 dinarjev, mlade delavske družine, ki so se vključile v pospešeno stanovanjsko varčevanje in so sicer brez ustreznih stanovanj ter upokojenske družine in posameznike izmed delovnih invalidov I. kategorije in 100% vojaških mirovnih invalidov, ki pa živijo v neprimernih stanovanjih VI. in VII. kategorije, barakah in drugih lesenih provizorijih ter dotrajanih kmečkih hišah in poslopjih. Osnove za izvedbo natečaja in tudi vlog članstva Zveze borcev so dane s sredstvi, ki so jih v ta namen združile po samoupravnem sporazumu stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin in s katerimi upravljajo odbori za družbeno pomoč stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin in mesta Ljubljana. Ob prvih vselitvah pojavi zlorab?! V minulem letu so že bile prve preselitve v zgrajena nova najemna družbena stanovanja in je v precejšnji meri uresničena prednostna lista upravičencev do teh stanovanj. Za delavsko solidarnost je to odlično spričevalo. Prav tako je v uresničevanju Stanovanj še vedno primanjkuje ... poseben postopek ugotavljanja upravičencev do subvencioniranja stanarine v teh stanovanjih, ki je stanovalci niso sposobni sami v celoti pokriti. Na tem mestu je prav, da prvič javno povemo, da je na našo socialistično samoupravno družbo prav iz vrst tistih, ki danes uživajo sadove dela delovnih ljudi v teh stanovanjih, vrženo blato sebičnosti in pridobitništva: V TA STANOVANJA SO SE VSELILI PONEKOD TUDI PODNAJEMNIKI, KI JIH NE ODIRAJO NIC MANJ OSTUDNO KOT SO ODIRALI POPREJ NJIH SAME! Podnajemniški odnosi niso registrirani, kar je kaznivo dejanje, a drugo vprašanje je, če so bili takšni ,,stanodajalci“ zares upravičeni do družbene pomoči. Odbor za družbeno pomoč stanovanjske skupnosti naše občine je že terjal sestavo posebne komisije, ki naj na licu mesta odkrije in poimensko objavi takšne primere in tudi poskuša, če ne gre drugače, ukrepati v skladu s pravilnikom o dodeljevanju najemnih družbenih stanovanj in zakonom o stanovanjskih razmerjih. Tu število primerov ni pomembno ampak dejstvo zlorabe delavske solidarnosti v pogojih socialističnega samoupravljanja in tudi ne nazadnje brezizhodnost akcije odpravljanja socialnih razlik med delavskimi družinami. Komisije v krajevnih skupnostih so zaživele Kakor v drugih ljubljanskih občinah je tudi v naši začel akcijo ogleda bivalnih prostorov prosilcev za najemna družbena stanovanja sredi decembra 1975 Odbor za družbeno pomoč pri stanovanjski skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik z dvema zaporednima sejama, kjer se je začel seznanjati s prispelimi vlogami in posebnim posvetom, v katerega so bili vključeni predstavniki komisij za socialna vprašanja in stanovanjske komisije pri svetih krajevnih skupnosti. Odločili so se, da bodo v skladu s priporočilom komisije za prošnje in pritožbe skupščine občine in skupščine SR Slovenije pregledali na licu mesta stanje prosilcev neglede ali izpolnjujejo pogoje in ali jih ne izpolnjujejo. Seveda je to podvojilo delo članov 25. komisij, v katerih je sodelovalo 75 tovarišic in tovarišev, ki so to ogromno delo opravili v popoldanskih urah po svojem rednem delu v organizacijah združenega dela. Bivališča prdsilceV stt bila razprostrta v 25. krajevnih skupnostih od Črnega vrha,-Golega-, Roba na Dolenjskem do.Trga mladinskih Komisije za ogled bivališč prosilcev so v sedemindvajsetih popoldnevih obiskale 598 družin in sicer: eno devetčlansko, tri sedemčlanske, sedem šestčlanskih, 38 petčlanskih, 149 štiričlanskih, 183 tričlanskih, 167 dvočlanskih in 50 posameznikov. Med njimi je 128 mater in očetov samohranilcev ter 81 invalidnih oseb. S posebno pozornostjo pa bo potrebno obravnavati v bodoče podnajemniška razmerja, saj so jih komisije ugotovile kar 338 ali 56,52 % od vseh obiskanih, ki pa nimajo nobenih pogodb med „stanodajalcem“ in podnajemniki. Med 598 prosilci jih 104 ni izpolnjevalo pogojev razpisa tega natečaja (to je 17,39 %) zaradi prekratkega časa zaposlitve na območju ljubljanskih občin in kratkegm bivanja v Ljubljani — Odbor za družbeno pomoč je sklenilg da bo te občane obravnaval pri dodelitvi stanovanj iz izpraznjenega stanovanjskega fonda, kjer ta ni zapisan rušenju. Kakšna stanovanja bomo zidali in koliko jih potrebujemo? Za delavske družine z nizkim dohodkom na člana družine, teh je skupno 363, potrebujemo: eno šestsobno, tri petsobna, šest štirisobnih, 32 triinpolsobnih, 126 trosobnih, 94 dvosobnih, 93 enosobnih in osem garsonjerskih stanovanj. To pomeni skupno 21.156 m2 stanovanjske površine v skupni vrednosti 148.092.000. 00 dinarjev. Za mlade delavske družine, ki so se vključile v stanovanjsko namensko varčevanje, je potrebno zagotoviti skupno 67 stanovanj in od teh štiri enoinpolsobna, 41 enosobnih in 22 garsonjerskih stanovanj. Skupna vrednost 2.506 m2 stanovanjske površine je 17.542.000. 00 dinarjev, ki pa bodo solidarnostnemu združenemu skladu stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin po petih letih vrnjena z novo izgrajenimi stanovanji teh družin. ... čeprav jih zgradimo vsako leto več Za 64 upokojenskih družin in družin invalidnih oseb bo potrebno zagotoviti dve trosobni, tri enoinpolsobna, sedemindvajset enosobnih in triintrideset stanovanjskih garsonjer v skupni vrednosti 14,686.000,00 dinarjev seveda za skupno 2.098 m2 stanovanjske površine. Če povzamemo, bo potrebno zagotoviti 494 prizadetim občanom, ki izpolnjujejo vse pogoje natečaja za družbena najemna stanovanja, naslednje: eno šestsobno, tri petsobna, šest štirisobnih, 32 triinpolsobnih, 128 trosobnih, 93 dvosobnih, sedem enoinpolsobnih 161 enosobnih in 63 stanovanjskih garsonjer v skupni vrednosti 180,320.000,00 dinarjev za skupno 25.760 m2 stanovanjske površine. Nekaj neprijetnih vprašanj Ali oddelek za komunalne in gradbene zadeve skupščine občine ve, da črne gradnje stanovanjskih individualnih hiš pa tudi barak in garaž prinašajo s seboj divje podnajemništvo, in če ve, kaj je do danes ukrenil, da bi se to zlo socialnega razlikovanja izkoreninilo? Vprašanje postavljamo v zvezi z delno ugotovitvijo, da je 338 podnajemnikov v stanju, poleg že oderuških pojavov, prelitih iz solidarnostnih sredstev za okoli 6,000.000,00 dinarjev v žep zasebnih interesov ..stanodajalcev" črnograditeljev. Kaj so napravili pristojni inšpekcijski organi v skladu z določbo 28. in 75. člena zakona o stanovanjkih razmerjih, ko gre očitno za nedovoljeno oddajanje dela stanovanjskih (nestanovanjskih!) prostorov brez upostavitve in sklenitve podstanovalske pogodbe, s katero je moč pravnoveljavno registrirati podstanovalsko razmerje ter ga primerno obdavčiti? In na koncu še vprašanje odborom delavske samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela: kaj storite v primerih, ko je odbor za razmerja v združenem delu sprejel novega delavca, pa ta nima zagotovljenih bivalnih prostorov v skladu s sprejetimi stanovanjskimi družbenimi standardi? In samoupravnim stanovanjskim skupnostim ljubljanskih občin: kdaj bodo lahko zgrajena vsa ta stanovanja in še: kako bodo ukrepali v primeru zlorab družbenih najemnih stanovanj za podstanovalsko razmerje, ki so nastala v ^tepanjskem-naselju? .....................................jož&dernovSek. PRIPOMBE NA GRADIVO ZA RAZPRAVO 0 PROBLEMATIKI KMETIJSTVA V LJUBLJANI Svet za spremljanje razvoja kmetijstva in gozdarstva pri 0K SZDL Ljubljana Vič—Rudnik je na svoji 2. seji izoblikova1 naslednja stališča in predloge h gradivu: 1. Kljub določenim tehničnim pomanjkljivostim gradivo sprt' jemamo, ker vidimo v njem pobudo, da ponovno obelodanim0 problematiko ljubljanskega kmetijstva in poizkus njene rešitve. 2. Z ozirom na to, da je na ljubljanskem področju kmetijstvo usmerjeno predvsem v govedorejo in pridelovanje vrtnin, ne smem0 zanemariti proizvodnje poljščin, ki je prav v zadnjem čas0 opravičljiva in obstajajo zanjo ugodni pogoji. 3. Ugotovitev, da je povprečna velikost enega posestva pod 5 m površin kmetijskih zemljišč in povprečna velikost parcel pod 0,5 m narekuje, da se čimprej pristopi k zlaganju zemlje ter da se n110' ustrezna družbena pomoč v materialnem in moralnem smislu. 4. Kmetijskim organizacijam je potrebno vrniti status ben0'1' ciranih organizacij, cene kmetijsldm proizvodom so omej01! oziroma predpisane, repromaterialom pa ne, kar narekuje, da r akumulativnost kmetijstva manjša in zato dohodek ni odvisen sanj od rezultata njihovega dela temveč je v odvisnost od družbeni*' instrumentov. 5. Nadalje priporočamo, da se izvede prehod sadovnjakov roke kooperantov, kar naj izvedejo Ljubljanske mlekarne, ki flal organizirajo ustrezne okoliške sadjarske skupnosti. 6. Podpiramo oblikovanje skupnih strokovno tehničnih služb ^ vse ljubljanske zemljiške skupnosti. 7. S sedanjo obliko organiziranosti individualnih kmetij jjH moremo biti zadovoljni. Znano je, da posamezne organizacij0j pokrivajo celo do pet občin in ne morejo zadovoljiti interese^ proizvajalcev, zato je potrebno iskati nove rešitve, ki pa so razvijanju novih kmetijskih zadrug najmanj na nivoju občine. : 8. Problem Ljubljanskega barja ne moremo zožiti samo 0 problem občine Ljubljana Vič-Rudnik, ampak je to probl° celotnega mesta in ga je potrebno tako obravnavati in reševati. , 9. Predlog mestnega odbora sindikata Ljubljana o preskrbi J, vreden vse podpore, vendar samoupravni sporazum in družb0 dogovor nista dovolj. Potrebno je določiti konkretne nosile0 vprašanje preskrbe za ljubljansko območje, ki bi koordinira vpiaaaiijv i)uuijaii.Ms.vr uuuiuvjc, Pwi ui is.uwi . delovnimi organizacijami, ki so zainteresirane za preskrbo Ijane in vključeval tudi vse tiste proizvode, ki so deficitarni na t° območju, po potrebi dajal iniciativo za proizvodnjo ali jo koop racijsko organiziral. r ING. LOJZE HABJA* KOMUNAI.N.S KNERCiKTIKA KOMUNALNA ENERGETIKA LJUBLJANA, podjetje z® proizvajanje in prodajo toplotne energije 61000 Ljubljani Toplarniška 19 telefon: 42-880. PREDSTAVLJA OSNOVNI ENERGETSKI VIR LJUBLJANE ZA: - tehnološko paro za industrijo, — vročo vodo za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov ter za pripravo tople potrošne vode. PRIKLJUČITEV NA KOMUNALNO ENERGETIKO P°' MENI: — ceneno oskrbo z energijo, — večjo zanesljivost dobave, — zmanjšanje onesnaževanja ozračja in s tem tudi zmanjš® nje korozijskih vplivov ozračja, — razbremenitev mestnega prometa za transport goriv pepela, — razbremenitev dela v industriji in gospodinjstvih. POJASNILO Urbanističnemu inštitutu Slovenije se opravičujem« radi neljube napake ob objavi njihove novoletne čest' ^ Grafično je čestitka izdelana namreč v nasprotju z na dogovorom, do česar je prišlo zaradi tiskamiške napake. uredništV° , r NIZANKA PROBLEMOV IN USPEHOV TRNOVEGA OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST TRNOVO Za okroglo mizo smo se tokrat pogovarjali s predstavniki krajevne skupnosti Trnovo. Tako dobre udeležbe ni bilo na naših razgovorih še nikjer, morda je to tudi odraz dela in delovanja v tej zelo aktivni krajevni skupnosti Zato smo v razgovoru zajeli zelo širok spekter vseh težav, ki tarejo to KS in uspehov, ki so jih dosegli. Krajevna skupnost Trnovo je pravzaprav izredno zanimiva, pa ne zaradi znanih zelenjavnih vrtov, ki so včasih oskrbovali celotno Ljubljano, pa tudi ne le zaradi zaščitenega Krakova in starega Trnovega, temveč tudi zaradi Barja, na katero sega ta KS, zaradi vseh različnosti, ki so združene tu pod streho ene same KS. KS Trnovo ima hkrati v svojih mejah mestne predele, predmestne in tudi povsem kmetijske, saj segajo meje do Vnanjih goric. KS Trnovo ima zato tudi tri čiste kmete, ki tudi bivajo v tej KS, obdelovalno zemljo pa ima v tej krajevni skupnosti veliko kmetov, vendar stanujejo v kateri drugi KS, ali pa so obenem še v službi, torej poldelavcl Velika, toda revna KS »Kljub temu, da smo veliki, smo pravzaprav reveži zaradi vrste nerešenih problemov, ki nas tarejo," je že na začetku poudaril FRANC SVETIC, predsednik KS Trnovo. „V naši KS nas prebiva 6.082, pa še 200 jih je začasno prijavljenih in kdo ve koliko živi neprijavljenih. saj imamo tu veliko črnih gradenj, veliko barak, veliko „ptic selivk". Imamo tudi visoko stopnjo zaposlenosti, saj je kar polovica vseh tu stanujočih v delovnem razmerju, torej 3000. Zakaj smo „reveži“? Kljub tako visoki stopnji zaposlenih pa imamo le nekaj delovnih organizacij. Imamo odpravijo, češ, za to je treba ono, za ono pa to in smo v začaranem krogu. Vkleščeni smo v vrsto zahtev, želja in načrtov, tako da ne moremo naprej, čeprav se še tako trudimo. Pri nas je vse zavrl nerešen urbanizem." Globalna rešitev je južna obvoznica »Globalna rešitev za nas je južna obvoznica, pa tudi južne magistralne ceste so važne," je pojasnila LOJZKA ŠTAJNER, vodja delegacije KS. „Ko bo to rešeno, bomo menda tudi pri nas dobili kaj bolj otipljivega na področju urbanističnega razvoja. V krajevni skupnosti smo naredili program razvoja od letos do leta 1980. Ta program je usklajen z občinskim in ni le seznam želja, temveč je realnost, ki jo nameravamo uresničiti. V tem programu načrtujemo nove trgovine, ki jih ni dovolj in moraš čakati v dolgih vrstah, vrtec, celodnevno šolo itn. Urediti bi bilo treba Rečno ulico in del Eipprove, čaka Borsetova, pa tudi Kladezna, odtočne jarke moramo urediti na Rakovi jelši, prav 'tako na Cesti dveh cesarjev, obnoviti rekreacijski center Savica, razširiti dom TVD Partizana, doseči postavitev številnih javnih telefonskih govorilnic, saj imamo sedaj le eno in še to zlikovci vedno demolirajo. V Zel-jarski ulici naj bi zrasel nov dom za upokojence, trafo postajo nam pa že gradijo. Nujno bomo rabili tudi nov most, saj del prebivalstva sicer ne bo mogel prek reke, saj bodo zgradili novi Karlovški most in bo prehod, ki je po sedanjem, onemogočen. Zelo se zavzemamo za plinovod, ker želimo čist zrak. kega varstva v naslednjih letih, to je nadaljnja vzgoja otrok. Znano je, da so se prav na našem področju organizirale nekatere skupine, da so težave, ker imamo številne otroke ločenih staršev ali staršev, kjer so prete-^ pi na dnevnem redu ali pa starši niso več kos otrokom. Potem prihajajo jokat v šolo in mi naj pomagamo. Le kako? “ se sprašuje ravnatelj osnovne šole Trnovo GEZA ČAHUK. »Značilnost našega področja so tudi velika socialna razlikovanja. Imamo take, ki mečejo kruh v koš in take, ki tudi malice ne morejo plačati. Socialna služba je nemočna, ker ni denarja. Partizan je poln od jutra do mraka, igrišč ni, telovadnica pri nas je prezasedena in še sploh ne ustreza, saj je premajhna, v njej pa lahko opravljamo le 50 odstotkov predpisanih učnih ur telovadbe. Na zdravniških pregledih pa se vedno znova zgrozimo, ker je ogromno otrok na najlepši poti k različnim boleznim." »Red je treba narediti pri mladih na našem področju," poudarja Lojzka Štajner. Predsednik odbora ZZB ALOJZ BARAGA: »Več dejavnosti moramo organizirati, da bodo otroci zajeti v delovanje. Veliko lahko naredijo pri tem šole druge stopnje, saj je 70 odstotkov otrok vključenih v njih. Prav tako tudi univerza, saj jo Obiskuje okoli 10 odstotkov naših mladih." Predsednik aktiva ZSMS ALEŠ PRSlN: „Mi tudi pogrešamo ljudi. Lani pa smo se zbrali nekateri, ki smo uvideli potrebo po mladinskem aktivu in začeli delati. Premalo pa smo povezani z družbenopolitičnimi organizacijami in ugotavljamo potrebo po mentorju. Organiziranih je 60 mladincev. In ostali? Kdo ve, kje so? Problem je kako priti do ljudi. Možnosti za informirale ni. Denarja nimamo in menimo, da ga preveč osta- KASTELIC. »Od tega števila je 29 odstotkov članov ZK. Naši člani so zelo prizadevni, 0-odstotno se udeležujejo predavanj, lani smo predlagali več tovarišev v članstvo ZK, ustanovili smo dobro strelsko družino, se udeležili z družinami in prijatelji Pohoda ob žici, sodelujemo s šolo, udeležujemo se proslav in strelskih tekmovanj, pri slednjem pa smo osvojili prehodni občinski pokal. Bili smo na delovni akciji na Dobrovi. Z osnovno šolo pa pripravljamo obrambni dan. Pogrešamo pa mlade in sodelovanja z ZSMS. Več bi se morali vključevati v naše delo mladi ljudje. Lani smo prejeli tudi zlato plaketo občinskega odbora." Lojzka Štajner, vodjdelegacije KS: »Naša delegacija posega na vsa področja. Žal pa pogrešamo širše vključevanje i pobude ljudi za delo naše delegacije. Občini pa zamerimo, da prepočasi odgovarja na zastavljena vprašanja." »Problem je, če vsaka SIS sklicuje po svoje sestanke," meni ing. Vinko Kregar, vodja delegacije v SIS. »Gradivo prihaja prepozno, včasih tudi le dva dni pred sejo. Zato moramo večkrat govoriti le v svojem imenu, kar je pa narobe." Predsednik zbora delegatov Julij Planinc: »Koordinacija deluje dobro, sodelovanje pa tudi." In kako so zastavili v KS Trnovo odnose z gospodarstvom, torej povezavo, ki naj bi bila čim tesnejša? »Smo na začetku, vendar ni videti težav. Težave imamo le z GOP, ki ni pripravljeno sodelovati," je povedal Julij Planinc. »Sprli smo se zaradi prostora. Sicer pa sodelujemo za sedaj z delovnimi organizacijami zelo dobro na področju civilne zaščite, že ves čas pa odlično z Mizarstvom na vseh področjih." Predstavnik gospodarstva, direktor Mizarstva PETER VALJAVEC: »Majhni smo in veliko na terenu, vendar problemov s sodelovanjem ni. Če se ljudem raz- Tokrat se je naš novinar Milovan Dimitrič pogovaijal s številnimi predstavniki te primestne krajevne skupnosti Veletrgovino Mercator, eno industrijsko podjetje ^O). ki nam tudi že uhaja, dve delovni organizaciji pednje velikosti, nekaj obrtnih podjetij in je naše na-evanje hitro pri koncu. Imamo sicer okoli 100 obrtjo ov, vendar so tudi ti daleč od bogatih, takih, od a|erih bi človek lahko pričakoval, da bodo zmogli ehko pomagati. Moramo pa povedati, da pri obrtni-1 > čeprav niso »velikani" ni težav. Če kaj potrebuje-rači pomagajo. To seje pokazalo tudi pri podpisu 'arnoupravnega sporazuma, saj ga je doslej podpisalo * tri četrtine obrtnikov. mamo tudi KUD, osnovno šolo, vrtec, TVD Parti-n veliko število črnih gradenj in nerešenih komu-^ 'h problemov. V času po koncu vojne smo dobili Premalo, glede na to, koliko pri nas stanujoči ^varjajo kot delavci. Kaj smo dobili v tem času? En s so popravili, pa nekaj cest, če malce karikiram," J P°vedal Franc Svetic. dat’ * b' s*’lca naSe KS popolnejša, moramo pove-’ a je gosto naseljena le v mestu, saj je sicer štiri pr !nc Površine kmetijske. Tako je v poprečju le 17 veli IVa*cev na hektar, kar je hudo nenavadno za KS, ki !iam ZU me'tno “t to v Ljubljani. Obenem pa predstav-stva° Prebivalci te KS devet odstotkov vsega prebival-oriso11^6 0^*ne’ imamo pa 1703 gospodinjstva," je statistično KS predsednik zbora delegatov rostj (7 LANINC. .‘Precej je tudi otrok do 7. leta sta-do j odstotka vsega prebivalstva naše KS), od 7 Vse«. Cta Pa Je eelo 700 otrok, torej 11,5 odstotka ^prebivalstva." i*"* KS Trnovo je FRANC ERZAR. »Zaposlenih s° st ° t0rej veliko, vendar malo tovarn, pa tudi hiše tiso za novo, torej za industrializacijo šča 1 c’ k®1 zeni|jišče naše KS enostavno ne dopu-Obetal C®a imenzivnega načrtovanja industrializacije. 5Čice »'h S* s*eer’ h odo dsedaj po regulaciji Grada-Vsaj slert aljCVa^ z regulacijo Malega grabna in bomo tično Ti*6 V°de re5en*' Podaljšek Gorjupove torej prak-„Ta 1 0Vecesle Pa Je še vedno „v zraku", va sprTa^ načrtujejo že 30 let in ga vedno zno-Franc s^°“ se je jezil predsednik KS Trnovo g®, 0(jnc *'rzar Pa je nadaljeval z naštevanjem nerešene-kar načrt d° vprašanja novih stanovanj. »Vse „ storit; n U C'*° na tem honcu Ljubljane nas tangira, P J1*, moremo kaj dosti saj nas povsod hitro Ko bomo imeli zbrana vsa sredstva, se bomo verjetno odločili v okviru krajevne skupnosti same za samoprispevek za navedene stvari. Vendar mora biti prej zagotovljen ostali denar, ker s samim samoprispevkom ne bomo nič naredili." »Vse našteto moramo resnično urediti, če želimo Trnovo vsaj razvijati kot stanovanjsko naselje. Imamo zanimive površine za stanovanja," ocenjuje predsednik delegacije SIS ing. VINKO KREGAR. „Po nekaterih načrtih naj bi se v prihodnosti povečalo število prebivalcev Trnovega na 9000, kar pomeni za pol več. Zagotovo pa je, da se bo to število v doglednem času povečalo za 1200 stanovalcev. To vleče pa za sabo oziroma bolje potiska pred sabo ureditev vseh prej naštetih problemov. Kako bomo zbrali denar za vse, še ni povsem jasno. V skladu z ustavo in dogovori pa smo sklenili v naši KS, da naj bi dobili po 300 din na vsakega zaposlenega. Ta denar naj bi šel v sklad KS za naše potrebe, torej za izvedbo naštetih načrtov. Nekaj bomo zbrali s samoprispevkom, nekaj pa bodo primaknili tudi obrtniki. Za to smo se z njimi že dogovorili." Probi mi otroškega varstv s Ravnateljica VVZ Trnovo ANICA LIST je poudarila problematiko otroškega varstva na tem področju. „6000 prebivalcev, od tega 3000 zaposlenih, otrok je v varstvu pri nas (podatki veljajo za območje Trnovega) pa le 180. Torej je potreba po otroškem varstvu zadovoljena le pri desetini zaposlenih. Trenutno imamo 210 nerešenih prošepj za sprejem v VVZ, kdove, koliko bi jih še potrkalo na naše duri, če bi imeli prostor. Takoj bi nujno potrebovali dve stanovanji, v katerih bi lahko uredili zasilni VVZ ustanovi. Se posebej pa je zadeva problematična s področjem Rakove jelše. To je bela lisa, prava oaza in to že šest let. Tam ni nikakršnega varstva, čeprav bi bilo nujno potrebno. Pri nas je večkrat slišati razburjenje med ljudmi, češ da plačujejo samoprispevek, medtem ko njegovih sadov še niso poskusili. Plačuje pa ga 3000 zaposlenih." „Ce bi na to navezal, bi moral sploh poudariti problematičnost, ki izvira tudi iz tega potnaijijkanja ojroš- nc na nivoju OK ZSMS. Skušali smo služiti denar z disco klubom, pa ni šlo, vendar bomo še enkrat skušali urediti disco klub za zabavo. Denarja dobimo le toliko, da si lahko kupimo nekaj poštnih znamk, ko nam pa zmanjka za to, moramo poiskati vir zaslužka." »Menimo, da OK ZSMS daje premajhno podporo mladini oziromaktivu," je poudaril predsednik krajevne organizacije SZDL DUŠAN MILIČ. »Mladinska organizacija je bila do lani problem, potem smo jo pa le postavili na noge, vendar bolj životari, če primerjamo, koliko mladih dela v njej in koliko jih živi tu. Dobro sodelovanje družbenopolitičnih organizacij Tudi SZDL se je v zadnjem času preobrazila. Pri vključevanju ostalih družbenopolitičnih organizacij v naše delo pa ni razlike, saj so se že prej odlično vključevale. Kadrovskih težav nismo imeli in jih tudi nimamo, čeprav trenutno iščemo nekatere nove kadre. Menimo, da bi bilo treba organizirati več seminarjev za delegate, ker se nekateri ne zavedajo svojih dolžnosti in obveznosti." »Za naš teren, kot za večino, je značilno, da so člani ZK predvsem starejši. 45 nas je, ostali pa so vključeni v delovnih organizacijah in kot ocenjujemo, jih je kar precej. Pregleda pa nimamo," je povedala članica sekretariata OZK Lojzka Štajner. »Člani ZK smo prisotni povsod, ob vseh akcijah, le z vodstvom imamo težave. S svetom ZK tudi nismo zadovoljni, ker še ni zaživel kot bi moral. Ena naših nalog je nedvomno, da bi morali točno izvedeti, kdo je član ZK in stanuje pri nas, da bi lahko izvedli marsikatero akcijo bistveno lažje in bolje." »Nas tarejo tradicionalne težave s starostno strukturo, kar je pa razumljivo," je povedal predsednik ZZB Alojz Baraga. 205 članov nas je in se vključujemo v delo, kjer je mogoče. Sodelujemo s šolo, pomagali smo pri kvizu, več bi radi sodelovali s TVD Partizan, lani smo razvili prapor in sploh skušamo delati, vendar imamo tudi pri nas kadrovske težave." Organizacija ZRVS šteje v Trnovem 190 članov. Predsednik je JANEZ loži, radi dajo in mi smo bili vedno pripravljeni pomagati." Že 25. leto deluje na področju Trnovega tudi KUD France Prešeren. Predsednik IGOR KARLINK je povedal, da so trdno zasidrani s svojo dejavnostjo, da se ukvarjajo predvsem z dramskimi deli, pa tudi baletom. »Ustanoviti skušamo mešani ali moški pevski zbor, želja pa je tudi godba na pihala. Imamo precej gostovanj, tu pa premalo gledalcev iz Trnovega. Problem financiranja ne obstaja, če izvzamemo, da moramo »kreditirati" predstavo, ker dobimo denar zanjo šele ko to odobri mestna strokovna institucija. Lani srno si služili zato denar tudi s sposojanjem garderobe za pusta, pa se ni splačalo. V društvu dela okoli 70 ljudi Na področju Trnovega je važna tudi glasbena šola s 600 učenci in šolnino, ki je po ocenah KS Trnovo previsoka. Uvesti bi bilo treba sistem, d; c poseben sklad kril stroške za tiste, ki ne morejo sami plačati šolnine. Sklad naj bi bil pri občini. V imenu TVD Partizana oziroma bodočega društva za telesno vzgojo, rekreacijo in šport je govoril njegov predsednik JANEZ RUDOLF. »Pri nas dajemo poudarek na predšolsko mladino in starejše, lahko pa goje tudi pravi šport. Imamo eno najmodernejših TRIM telovadnic v republiki. 700 naših članov se udejstvuje v balinanju, košarki, gimnastiki in strelstvu. Pri vajah pa imamo mentorstvo, vendar je s kadri težko, ker jih ne dobimo kljub denarju, ki ga imamo. Še za administracijo ne dobimo polprofesionalca. Težave nam dela tudi prostor, saj se želimo širiti, pa ne vemo kam, saj smo | okoli doma omejeni ali s cestami ali stavbami ali pa načrti. Želimo kupiti zemljo za rokometno igrišče, če nam bo uspelo. Mislim, da uspešno sodelujemo z vsemi v KS, pa tudi v širšem merilu." Trnovčani imajo skupaj s Kolezijo tudi zelo aktivne gasilce, saj šteje društvo okoli 150 članov, od najmlajših do starih. To je posebnost. Rdeči križ pa ima težave s pomladkom in tako sloni vse na starejših. V kratkem pa jih čakajo še hujše kadrovske težave. Velike načrte imajo v Trnovem tudi z veslaškim klubom Savica, ki bo imel ljubljanski pomen. To naj bi bil v bodoče center za vodne športe in že v prvi etapi gradnje tega, naj bi uredili 1500 metrov dolgo progo in bregove za ta šport, saj so podane vse možnosti V Trnovem je zapisoval: ., MILOVAN DIMITRIČ , 4--------^ .. -J .... :..i > r « J- OBISKALI SMO DELOVNO ORGANIZACIJO Pogled v kisamo Izdelava žvečilnega gumija SLADKO IN KISLO ZDRUŽENO V VINOCETU Tovarna se srečuje s težavami pri prodoru na tržišča izven republike, trg pa potrebuje, saj imajo velike zmogljivosti trebujejo stanovanja, saj je večina iz drugih krajev m republik Delavci po- Kislo in sladko, dva osnovna in nezdružljiva občutka, znana že vsakemu otroku, sta včasih le združljiva, pa ne v ustih, ampak tovarni Tako sta združena v TOZD Vinocet, ki sodi v OZD Kolinska, sladkosti in kislosti pa proizvaja prav na koncu Viča. S tovarno Vinocet začenjamo tako tudi nažo novo serijo predstav-Ijanja delovnih organizacij, da ne bodo zapostavljene v primerjavi s krajevnimi skupnostmi, ki jih pred-stavljamo že lep čas. Ime Vinocet oziroma Kolinska je danes znano vsakemu otroku, saj to ime piše na številnih priljubljenih žvečilnih gumijih, ki jih izdeluje ta tovarna. Gospodinjam je to ime poznano s steklenic kisa, industriji mesa zaradi mesnih začimb Kolex in v sami tovarni Kolinska zaradi sušene zelenjave, ki jo tudi sortirajo v Vino-cetu. Starejši se spominja o imena Vinocet z ličnih kozarčkov oziroma plastičnih pokrovčkov, še tistih prvih primerkov plastike, ki se je znašla na naših gorčicah in z velikimi črkami je pisalo na njih Vinocet. Toda to je bilo še pred letom 1968, še pred združitvijo z velikanom Kolinsko, še v tistih časih, ko so izdelovali poleg kisa še gorčico, konzervirali sadje oziroma zelenjavo in počeli še marsikaj, k?- sodi v živilsko industrijo. To so delali tudi po združitvi do leta 1971, ko so se odločili za novo proizvodnjo, za boom na tržišču z žvečilnimi gumijl Tu tradicije sicer niso imeli, imeli pa so ime in prodor se je začel z različnimi levčki, nagradnimi igricami in sličicami. Izdelki nosijo skupno ime Ko-loys. Zaradi tradicije pa so obdržali tudi kis. Vinocet zaposluje sedaj 133 ljudi, sama proizvodnja pa je opremljena z najmodernejšimi stroji in popolnoma avtomatizirana. Njihov letni bruto produkt je bil lani 72 milijonov, torej mai\jši kot so načrtovali, vendar večji kot leto poprej. Vinocet ima v okviru Kolinske status TOZD, pa ne le na papirju. Na začetku so bile težave, pa so jih prebredli. Sekretar osnovne organizacije ZK LADO SNOJ pravi: „Novo organizacijo s TOZD smo uvedli takoj, vendar so bile težave, ker so bile posamezne stvari še nerazčiščene. Ni bilo dovo|j natančnih zakonskih določil Bile pa so tudi subjektivne težave v okviru naše tovarne, to je Kolinske. Določene strukture so se upirale temu revolucionarnemu posegu, novemu načinu razpolaganja z delom, ko o vsem odločajo delavci sami TOZD so si najprej zamišljali kot nekakšen servis za skupne službe, namesto obratno." „Pa tudi danes nismo povsem brez težav na samoupravnem področju," nam je povedal predsednik delavskega sveta PETER KOSI. „Se-daj so težave objektivnega značaja. Računski stroji oziroma računalniški center je prešibek in zato informacije zaostajajo za dogodki. To je značilno za celotno tovarno, ne le za našo TOZD. Informacije so pomanjkljive zaradi tega zaostajanja. Ker ne zmorejo sproti obdelati vseh podatkov, le ti kasnijo in tako ne vemo vsak trenutek, kje smo in kako stojimo. Nimamo stalnih podatkov kje smo s plani, zalogami re-promaterialom itd. Drugi sklop objektivnih težav pa nastaja na carini. Tam pride včasih do zastoja stvari Lado Snoj ki jih nujno rabimo in zaradi tega stoji proizvodnja." Odslej domače surovine „Smo pa temeljito spremenili politiko uvoza. S staro prakso smo presekali," poudarja Lado Snoj. „V okviru varčevalnega programa smo se usmerili na domače surovine, predvsem pri embalaži in aromah, torej tam, kjer je sploh mogoče dobiti kaj na našem domačem trgu. Prehod na domačo embalažo je bil težak, saj imamo dokaj specifično proizvodnjo in smo dolgo iskali in učili partneija, kakšno naj naredi embalažo, da bo uporabna. Domače arome smo tudi našli in so mnogo cengše, so pa skoraj enakovredne kvalitete. Prej je vladala ista miselnost kot drugje, da je domače slabše kot tuje. Morda pa je res lažje nabavljati na tujem, npr. v Ameriki, seveda pa tudi lepše, posebej s turistične plati, vendar se kaj takega pri nas ne bo dogajalo!" Peter Kosi: ..Samoupravne odnose tako znotraj Vinoceta kot Kolin-dce lahko v zadnjem času samo pohvalimo. Naj le ostane tako kot je. Sedaj imamo zaključen tehnološki proces, hoteli smo tudi doseči odgovornost za izpolnjevalce vsega in to smo sedaj tudi dosegli. Sedaj lahko samostojno odločamo in tudi zadeve akcijsko izpeljemo. Vse se odloča doma. Skupne odločitve, ki so pomembne za celotno delovno organizacijo, pa sprejemamo seveda na ravni celotne delovne organizacije, to je na sejah centralnega delavskega sveta Kolinske, kjer imamo tudi svoje predstavnike. Kar zadeva samoupravo, obstaja povezava od posameznega delavca pa do ravni OZD Kolinska. Dogovarjanje nam uspeva, čeprav včasih po burnih dialogih, ki pa le pripomorejo k boljšim in kvalitetnejšim odločitvam." Naredimo lahko več In kako je z Vinocetom v gospodarskem smislu? Direktor TOZD Vinocet ing. VILJEM ZALAR: ..Lanskih načrtovanj res nismo izpolnili. Imeli smo prevelike oči in smo načrtovali brutoprodukt 81 milijonov, izpolnili pa smo le 90 odstotkov tega. Največji izpad dohodka je na področju prodaje kisa. Nismo mogli predvideti, da bodo gospodinje kupovale manj kisa. Kaže, da imajo nekateri dovolj kislega že povsod drugod. Zato imamo pa pri sladkarijah uspeh, to je pri žvečilnem gumiju. Zmogljivosti imamo mnogo večje kot pa proizvajamo. Vprašanje je pri vsem le prodaja. Trg bi še bil, le prodreti je treba nanj. Kar zadeva kis smo dokaj omejeni na slovenski prostor, pri žvečilnem gumiju pa tudi ne seže mo kaj prida dlje. To pa je treba spremeniti, če želimo izpolnjevati plane. Letošnji plan bo še drznejši kot lanski: 90 milijonov. Konkurenca nam kar krepko zavija vrat, če le za trenutek , popustimo na tigu. Napredujemo pa le. Količinsko smo proizvodnjo povečali, vendar nam je lani akumula-tivnost padla. Bila je trikrat manjša kot leto poprej. To pa predvsem zaradi podražitev osnovnih surovin. Sej smo tudi mi zvišali cene, vendar Peter Kosi ing. Viljem Zalar Bosfljka Stevanovič mnogo manj kot bi jih morali, če bi želeli ostati na istem. Rešitev pa ni v poviševanju cen ampak v prodoru na druga tržišča in usmeritvi (ki jo že imamo) na domače surovine. Seveda moramo upoštevati zmanjšano kupno moč. S kisom moramo izven slovenskih meja, vendar ne v tujino, saj bi bil transport predrag, ker bi praktično vozili vodo na tuje. Na tuja tržišča lahko prodremo le z žvečilnimi gumijem, vendar je glede tega tam huda konkurenca. Naše sanje predstavlja sovjetski trg, kjer so možnosti neslutene, vendar pa so pri izvozu tja določene težave, in to ne z naše strani Glavno besedo ima sedaj prodajna služba, saj lahko proizvedemo, kolikor rabijo in to kvalitetno, le prodati morajo. Uvesti bi bilo potrebno nagrajevanje, ki bi Marija Šebenik prodajno službo stimuliralo," meni ing. Viljem Zalar. Mlade delavke v ZK Sočasno z novim samoupravnim organiziranjem pa so v Vinocetu znatno poživili tudi družbenopolitično delo. Pred dvema letoma so formirali v novoustanovljeni TOZD osnovno organizacijo ZK. Sekretar OZK Lado Snoj: „Na začetku smo bili le štiije komunisti, danes pa nas je že dvanajst. Torej nas je v tovarni že 10 odstotkov. To pa niti ni slabo, vendar bomo skušali pridobiti še nove člane. Pri dosedaj sprejetih pa je posebej razveseljiva struktura: sprejeli smo mlade in to ženske in iz neposredne proizvodi\je, torej take, ki naj jih bo v ZK sprejetih čim več. Poudariti moram, da so člani OZK prisotni v Vinocetu v vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organih, na vseh vodilnih mestih so člani ZK, uspeli smo angažirati za delo ženske, uspeli smo z reorganizacijo osnovne sindikalne organizacije itn. V sindikatu je izvršni odbor že sam začutil, da v prvotni sestavi ne bo šlo, zato ga bo potrebno okrepiti. Trenutno izdelujemo statut OZD Kolinska, pretekle dni pa smo imeli veliko posla s samoupravnimi sporazumi in še nekaterimi neodložljivimi stvarmi znotraj TOZD. Tako še nismo utegnili razpravljati o sklepih S. seje CK ZKS. Naša organizacija pa je tudi sklenila, naj ne bo več toliko sestankov na vseh mogočih koncih tovarne, temveč da morajo biti komunisti povsod konkretno prisotni in akcijsko udeleženi, to je dosti važnejše." Peter Kosi je tudi član izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije. „Do leta 1970 smo bili v sklopu sindikata Kolinske, od tedaj pa smo sami svoji Sindikat je prevzel na svoja pleča izrazito politično delo in posamezniki so bili prehitro izpostavljeni To je bilo napak. Zato smo se odločili za reorganizacijo in sklenili ojačati sindikat. Sedaj izvajamo sprejeta načela in skušamo biti povsod prisotni. Ne maramo preobsežnih programov, temveč menimo, da se moramo tekoče vključevati v delo ne pa, da imamo samo koš nalog, ki sijih sami izmislimo." Izobražujte se! Z mladinsko organizacijo imajo v tovarni včasih maryše težave. V to- I Sanda Grdadolnik varni so zaposlene pretežno mlade ženske, ki so poročene in imajo otroke ali pa morajo delati popoldne pri svojem stanodajalcu. Večina zaposlenih je namreč doma iz drugih krajev, še celo največ iz drugih republik. To je sicer delavska mladina, toda-srečujejo se s tolikimi težavami da težko delajo v tovarni preko delavnika. Mladinska organizacija zato deluje bo|je na ravni OZD Kolinske, prisotni pa so predstavniki ZSMS povsod tudi na ravni Vinoceta in v vseh samoupravnih in drugih organih. Mladina se angažira tudi pri izobraževanju. Vsak, ki želi dokončati osnovno šolo, ima to možnost. Prek mladinskega aktiva in delavske univerze nudimo to vsakomur. To plača tovarna. Ostalo izobraževalce pa je premalo usmerjeno v potrebe delovne organizacije. Ovir za izobraževalce ni mora pa se zapj seveda odločiti vsak sam. Ce želi, pa mu potem tovarna povrne stroške iz posebnega sklada. Kam gre denar? Veliko besede pa ima v tovarni Vinocet tudi delavska kontrola. Predsednica je BOSILJKA STEVANOVIČ. ..Delavska kontrola je delovala že nekaj časa, vendar ne tako, kot bi morala. Sedaj pa začenjamo resno. Ustvarjamo pogoje, v katerih bomo vsi lažje delali. Trenutno ugotavljamo, kdo je kriv za škodo, kije nastala zaradi razlivanja ene od surovin. Na zboru delovnih ljudi bomo dobili naloge in jih tudi skušali čimprej uresničiti. Tesno sodelujemo z de- lavskim svetom in se skušamo vključevati v žive, življenjske stvari. Želimo tudi vedeti kam gredo posamezna sredstva, ki jih damo za to ali ono stvar, pa nikoli ne zvemo, kako so bila uporabljena. Pogrešamo povratni tok informacij. Trenutno si prizadevamo, da bi delavska kontrola zaživela tudi na ravni celotne delovne organizacije Kolinska." Stanovanja, oh, stanovanja! In kakšne težave tarejo zaposlene? Besedo ima SANDA GRDADOLNIK, delavka pri izdelavi žvečilnega gumija. ..Imam dva otroka in že tri leta prosim za stanovanl6: Pri mami sedaj stanujemo vsi skup® v eni sobi. Prošnjo imam pri soli^ nostnem skladu, pa mi ni jasno, kd® bo kaj in zakaj tako zamujajo, s® zidajo veliko stanovanj. Pri nas podjetju so glavne težave ravno za to. Ne bi se smelo dogajati, da dej*’, vec tudi pet let ne bi mogel dobi stanovanja od delovne organizacij : Dajali so veliko kreditov, vendar je s tem lahko pomagal le tisti, k'J imel denar, ostali pa ne. Posebe problem je, ker se mi zdi solidam stni sklad premalo aktiven." marija Šebenik, delavka r£ žvečilnih gumijih: »Problem je ij* krat material saj je včasih tako da moramo čakati na drugega, kef . ne moremo privoščiti dati na trg ^ slabega. To me tare, ker mi ni ^ eno, saj je to naš kruh." „S stanovar\ji je problem v Vin^ cetu, ker smo zbrani z vseh s***)*, pravi kisar VLADO SUEN. „VW*£ se čez noč kdo znajde na cesti tfU treba zanj najti streho. Zato tudi brez problemov dali pristan _ na višji odstotek, ki ga odvajam0 stanovanja. Izboljšati pa bi bilo treba tudi ^ lovne razmere, saj so težavne-bej pri pridelavi kisa, pa tudi pr « vodnja žvečilnih gumijev je Pie f,t »dišeča”. Na tem področju je * narediti kaj več." fotografiral je" LEON SAMOUPRAVNI SPORAZUMI ZA SORNANCIRANJE PROGRAMOV KS SO POVEČINI PODPISANI Samoupravni sporazum je na zboru pooblaščenih delegatov — P° SMO PREJELI ; PRIZNANJE ; PALESTINSKE ; OSVOBODILNE FRONTE jjl Pionirski odred Franc LeskoSek-Luka na OS Bičevje J,j J® z zbiralnimi akcijami vedno pomagal vsem narodno-osvobodilnim gibanjem po svetu. Vietnamskim učencem smo pred kratkim odposlali 34 šolskih torbic z vsem ' Priborom. Vsaka oddelčna skupnost je zbrala denar za | svojo in jo napolnila z določenimi potrebščinami ter Si razglednico svojega kraja. ij Udeleževali smo se protestnih zborovanj, ki so naspro-'I nasilju v Čilu. Obisk podpredsednika delegacije D s^rabstične stranke Carlosa Gonzaleza ter prijatelja C ubltega predsednika Salvadora Allendeja je vsekakor j Priznanje za naš odred. J . ^°*eg tega pa sklepamo prijateljstva s pionirji drugih «žel. Tako smo povezani s pionirji LR Romunije. Od ram nas je obiskala delegacija nacionalnega sveta Zveze 1 Poniijev Romunije s podpredsednico Heleno Paparad na | .N® proslavi v počastitev dneva JLA in narodnoosvo-i, lj?~rih gibanj v svetu je tovarišica Mara Rupena, |J ^ri0® sveta republike in sekretarka RKO za pomoč * Zrtvam imperialistične agresije podelila našemu odredu prehodni pokal palestinske osvobo- ■ visoko priznanje -dlbie fronte. i rt' ?!> ta*to visokem priznanju čutimo pionirji in mlatim odreda Franc Leskošek-Luka še večjo odgovor-d® stojimo ob strani narodov, ki se še borijo za 1, bodo in neodvisnost. Podpredsednik PO „F. Leskošek-Luka“ JURE SOLMAJER torbice za sovrstnike iz Vietnama •»)*>; po s^*°***v* tedna solidarnosti z osvobodilnimi gibanji fiiČevietU ‘n Praznovanju Dneva JLA so učenci OŠ Sramom proslavo z bogatim kulturnim pro- ( Pesmi k- evski rbor šole je predstavil številne borbene ji Pionirjikl 50 56 menjavale z drugimi točkami sporeda, i Program*0 z^ran‘m gostom na ta način skušali prikazati i Pesmi Pait'zansltega mitinga. Ob dobrih deklamacijah riceču’ gostje od srca nasmejali kratkemu igranemu dolgih a j ^oncu 50 bili vsi učenci in učenke obdarjeni z fRl IZVAJALCIH UUDSKIH PLESOV Odpravil; * deluje tudi folklorni krožek. Ko sva se ^nih jji®®d njegove člane, sva ugotovili, da je navdu-Pini; Za. alcev mnogo. Ta krožek sestavljata dve sku-Plesalci jjh ■3 ^ rradaljevalna. V prvi, kjer so mlajši "b®kova j devetnajst, v drugi pa petnajst. Tovarišica Vodila tova ,™entorica krožka že dve leti, prej pa ga je i udili j'/0**03 Keržanova, ki pa je našo šolo zapustila, k P® Ant*6 ve*rko plesov. Nekateri izmed njih so: ?'okrania-3’ ^rtf^ke, jabuke, slive; Sirota, Kopinja, poštarska * p*es’> prekmurski plesi - Drnač, Sotiš, ^t0pa.' 80renjski plesi - Koutre šivat, žakle zvijat. ^ so bjn "a vseh šolskih proslavah, posebno ponosni V krožkil • ° P'esali na proslavi v krajevni skupnosti. I1'0v, si |ihlmai° tudi težave. Ker nimajo svojih kostu-w 24 foiki0m0rai° sPosoj*ti- Težava pa je tudi v tem, da JoNo sam10 zfn‘ma premalo fantov, tako v nekaj parih [Qko v ^ ° dkleta. Zgodilo se je, da je imel neki fant „ Idjub »el U’ ^ n* bdo nikogar, ki bi ga zamenjal, rtopu 1 nadlogi nastopal. Nekoč se je pri nekem (tnJ®- Tnn nevarno majati oder in zazijala je velika ? * bi” se 03 nraTno se zmedli,“ so nama zatrjevali. N l so pog°v®ri®li. ie ne bi čas prehitro tekel. sJkmurje. v ac Z Zaplesali so živahen ples dei u8°lovili 6, ,1 50 ponavljali posamezne gibe. Tako ra in potrpjj03 e u ''“k Ples potrebno veliko trdega Ob 30. obletnici predšolske vzgoje pri nas so nam naši najmlajši pripravili izredno prisrčno srečanje v kinodvorani Vič pod naslovom „Bogato otroštvo - ustvarjalna osebnost". Nastopili so gojenci vseh vzgojnovar-stvenih zavodov naše občine. V samem sporedu, ki je sledil po pozdravnem nagovoru predstavnika pokrovitelja OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Franca Malovrha in uvodnih besedah Anice List, ravnateljice VVZ Trnovo, so nam skušali, na kar se da nazoren način, prikazati življenje in delo v vrtcih, zapeli in zaplesali so v najraznovrstnejših, pisanih kostumih ipd. Obiskovalce pa je najbolj navdušila izredno posrečeno pripravljena točka, v kateri so naši najmlajši prikazali življenje v gozdu in oponašali številne živali. Za tako dobro pripravljeno in izvedeno proslavo pa gre pohvala ne samo nastopajočim, marveč tudi zelo požrtvovalnim vzgojiteljicam teh zavodov. Z' N SREČANJE Z BORCEM 18. januarja so mladinci iz mladinskega aktiva Barje organizirali prijetno srečanje. Medse so povabili prvoborca in aktivista Toneta Jarca iz Črne vasi. Pripovedoval jim je o NOB, o oktobrski revoluciji, katere udeleženec je bil — skratka o začetkih in razvoju socializma pri nas in v svetu. Razgovor je bil nadvse sproščen, kar potrjuje tudi veliko zanimanje mladih za našo revolucijo. Vsekakor velja pozdraviti takšne oblike razgovorov, še posebej, če so organizatorji in poslušalci mladinci sami DELO 00 ZSMS KRIM-RUDNIK V mesecu decembru je bila konferenca osnovne organizacije. Na sami konferenci je bilo prisotnih precejšnje število mladih, kakor tudi drugih predstavnikov družbeno političnih organizacij KS Krim-Rudnik. Konferenca je imela izključno delovni značaj, saj so spregovorili o delu mladine v preteklem obdobju in o delu v bodoče. Na tej konferenci je bil sprejet program dela za leto 1976. Program delaje izdelan po komisijah, in to: - o družbenopolitičnem delu in izobraževanju mladih, - o SLO - družbeni samozaščiti in negovanju tradicij NOV, - informiranje in propagando, - kulturno delo, - šport-rekreacija in zabava. Sam program dela je zelo obširen, zato bo potrebno precej truda mladih, da bo ta program v celoti izpolnjen. Na konferenci je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo 00, ki pokriva celotno krajevno skupnost. Za lažje delo so bili ustanovljeni — obnovljeni mladinski aktivi Krima, Barja in Rudnika. Pogoje za delo imajo krimski aktiv, za aktiv Barja pa bo treba urediti prostor v zadružnem domu na Barju z manjšimi popravili. Težji pa je primer mladinskega aktiva na Rudniku. Tu praktično nimajo prostora za sestajanje, razen v stari šoli. Tu sicer ni problem samo mladine, pač pa tudi ostalih družbenih organizacij. Edini prostor na Rudniku je soba v prenovljenem Gasilskem domu, žal pa služi samo gasilcem. Dosedaj še niso našli skupnega jezika za ta prostor. KS bo morala v bodoče misliti na tem območju na ustrezne prostore za delovanje vseh družbeno političnih in družbenih organizacij. Program dela, ki ga je 00 ZSMS sprejela na svoji konferenci, je že začela izvajati po aktivih. Organizirali so plesni tečaj ob nedeljah, glasbeni večer, tekmovanje v kegljanju, na Barju je ustanovljen šahovski krožek, nadalje je bilo predavanje z diapozitivi s poti po Turčiji, imeli pa so tudi razgovor z udeleženci NOB po aktivih. Prav tako pa tečejo priprave za formiranje pohodne enote. Istočasno pa se je OO ZSMS povezala z vsemi družbeno pohtičnimi organizacijami v KS za čimboljše sodelovanje in za čimboljši uspeh dela OO ZSMS. Več o programu in delu ZSMS Krim Rudnik v naslednji številki Naše komune. IVO STA R in IZ OBČINSKE ZPM DELOVNO NA VSEH PODROČJIH V tej številki našega glasila bomo nekaj več povedali o delu dveh svetov oziroma njihovih trenutnih akcijah pri občinski Zvezi prijateljev mladine. Svet za delo s starši bo v pni vrsti posebno pozornost namenil izobraževanju staršev, katerih otroci niso vključeni v VVZ, zato bodo v ta namen skušali pristopiti k usposabljanju kadrov za delo s starši, razširjali vzgojno literaturo med starše in še posebej okrepili sodelovanje z drugimi organizacijami (OK ZSMS, šolami, KS itd.). V zadnjih dneh februarja pa bo organiziran nadaljevalni seminar za delo s starši, ki se ga bodo udeležili vsi tisti, ki so že obiskali prvega. In kako je razširjena dejavnost na področju predšolske vzgoje otrok? Svet za predšolsko vzgojo otrok pri občinski ZPM naj bi do konca aprila zbral podatke o tej dejavnosti. Posredovale naj jih bi vse KS oziroma društva prijateljev mladine in sicer o tem, kdo organizira in vodi razširjeno dejavnost, kje in kdaj se posamezne oblike dejavnosti (likpvne, športne, ure pravljic...) odvijajo in podobno. Svet bo ptpv na^ ppdl^gi tovrsjnih podatkov lahKoTek'6Če spremljal to dejavnost in)o tudi širil. VEČJA ORGANIZIRANOST - BOLJŠA PRIHODNOST MLADIH NA TERENU Novoletni prazniki so se iztekali, ko sem zmotila pri študiju TONČKO BOLHA, predsednico 'OO Pijava gorica in sekretarko konference mladih iz krajevnih skupnosti pri OK ZSMS. Lahko bi se pogovarjali o preštudirani snovi ali pa o prazničnih dneh, toda prišli sva takoj h konkretnim vprašanjem. ZELO POVRŠNO SEM TE PREDSTAVILA ŽE SAMA, TI PA MI RAJE PREDSTAVI VAŠO KONFERENCO* KER SE MNOGO MLADIH NE POZNA NJENE SESTAVE IN VLOGE! Sestavlja jo 26 OO ZSMS, kar pomeni, da samo v dveh krajevnih skupnostih v naši občini ni osnovne organizacije. Njihovo delo vodi predsedstvo, v katerem je 16 članov, ki zastopajo posamezna področja, tako, da jih iz ene OO ni več, in da resnično predstavljajo vzor aktivnega mladinca na terenu. TOREJ IZ PREDSEDSTVA KM KS GREDO DOPISI, VABILA IN NAČRTI V OSNOVNE ORGANIZACIJE! Sklepe predsedstva KMKS pošiljamo v OO in pričakujemo njihove odgovore, ker nočemo forumsko delovati na mlade terence, temveč želimo ravno obratno, da nam oni posredujejo svoje programe in poročila o njihovih akcijah, ki pa so v skladu s programom konference. KONEC LANSKEGA LETA SI HODILA NA OBISKE V OO, KAKŠNE VTISE SI DOBILA? Ne samo jaz, ampak predvsem prejšnja predsednica KMKS in ostali člani smo obiskali večino osnovnih organizacij. Nekatere pa v času naših obiskov zaradi prostorskih problemov niso mogle organizirati sestankov, kar pomeni, da še vedno nimajo vse svojih prostorov in so vezane na druge družbenopolitične organizacije. Opazili smo tudi, da OO ZSMS družbenopolitično premalo delajo, da imajo premalo izobraževalnih oblik, ki jih sami ne organizirajo, temveč se vključujejo le v tiste, ki jih organizira OK. Zaživeli tudi še niso marksistični krožki, kajti v delo se premalo vključujejo mladi komunisti in ni sodelovanja z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem s SZDL. Boljše pa je sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, mladi so vabljeni na sestanke svetov in zborov ter delajo v raznih komisijah. Krajevne skupnosti jih večino tudi finančno podpirajo, večino sredstev pa dobijo s samofi-nanciranjem, dobrodošla jim jytudi vsaka dotacija OK, ta pa je odvisna od same aktivnosti organizacije in njenega programa, ki obsega vse od športnih tekmovanj, kvizov, proslav do izdajanja glasila, proslav in delovnih akcij. V POSAMEZNIH KS JE VEC OO ZSMS, TAKO V ŠOLAH, KOT V TOVARNAH IN NA TERENU. SLIŠALA SEM, DA IMATE V NAČRTU USTANOVITVE KRAJEVNIH SVETOV! Velikokrat imajo osnovne organizacije ene KS zelo podobne vendar neusklajene programe, zato bomo mladi iz organizacij na teremu pod vodstvom predsedstva Tončka Bolha KMKS ustanavljali krajevne svete. Njihov namen je poudariti sodelovanje in bolje organizirati skupne akcije. V ustanavljanje krajevnih svetov ne gremo zaradi finančne pomoči med osnovnimi organizacijami, ker imajo mladi iz delovnih organizacij navadno večje dotacije, pač pa zaradi uskladitve in smotrnejšega dela. BUJ SVA PRECEJ KRITIČNI, TI V IZJAVAH, JAZ V ZAPISOVANJU, BI TUDI KRITIČNO KONČALI! V ČEM VIDIŠ IZBOLJŠANJE STANJA NA TERENU? Stanje na terenu se bo bistveno izboljšalo, ko se bo tudi miselnost ljudi nekoliko spremenila, predvsem na vasi, kjer imajo velik pomen tradicija in stara zakoreninjena načela, in ko bodo mladi bolj odločni pri uveljavitvi svojih pravic. Tudi jaz sem morala pokazati del odločnosti, da sem se poslovila in pustila Tončki pravico do nadaljevanja študija. Pogovor zapisovala: MINKA SKUBIC ŠTIPENDIJE V PRAVE ROKE Predsedstvo konference mladih v izobraževanju je na svoji decembrski seji obravnavalo problematiko štipendiranja ter pri tem zavzelo več stališč. Štipendije iz združenih sredstev se dodeljujejo večinoma le na podlagi potrdil o dohodkih v družini in mnenja šole ter krajevne skupnosti Izdana mnenja in priporočila so večkrat nerealna in ne dajo prave slike o socialnem položaju prosilca. Čeprav družba štipendiste podpira, se njihova aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah ne upošteva in jih je le tretjina članov ZSMS oziroma drugih organizacij. OK ZSMS jih je preko svojih OO že skušala aktivirati, vendar je bil pri večini odnos do dela v mladinski organizaciji negativen, zato bi se morala v merilih za dodelitev štipendij upoštevati tudi družbenopolitična aktivnost prosilca. Štipendistom iz kmečkih druiin se dodetmjejo štipendije na podlagi katastrskega dohodka! V danaSiji fazi razvoja kmetijstva pa katastrski dohodek absolutno ne sme in ne more biti merilo dohodka kmečke družine. Podatki, ki jih tako izkažejo prosilci, vodijo do nerealnih štipendij in je potrebno najti realna merila, ki naj upoštevajo tudi premoženjsko stanje družine prosilca, oziroma ostale dohodke, ki jih ima družina. Cenzusi za pridobitev štipendije pri slepi in slabovidni mladini naj bodo višji za 50 %. Ta mladina ima zaradi svoje prizadetosti že nasploh manjše možnosti za šolanje, pri tem pa jih ovira še pomanjkanje učbenikov in dragih pripomočkov. Tako je uspešnost šolanja v marsičem odvisna prav od materialnega stanja prosilca. Družba jim mora omogočiti enakopravno izobraževanje, saj bi se verjetno z višjimi štipendijami tudi več tako prizadetih mladih odločilo za nadaljnje šolanje. MINKA SKUBIC LETNA KONFERENCA 00 ZSMS PODPEČ-PRESERJE OO ZSMS Podpeč - Preserje je komaj ustanovljena, pa že utira pot med mlade v tej krajevni skupnosti. Lahko rečem, da smo mladi dokaj delovni na vseh področjih, predvsem pa na področju kulturne dejavnosti, ki je do sedaj bila v ozadju. Priredili smo vrsto proslav ob pomembnejših praznikih, ki jih prav v zimskem času ni bilo malo. Uspešno se vključujemo tudi v družbenopolitično življenje v KS. Seveda bo potrebno še več dela na idejno političnem področju, kajti mladi smo še neizkušeni. Zato bodo potrebni seminarji in pa krajše politične šole. Poživiti je potrebno tudi zanimanje mladih za obujanje tradicij NOB v obliki pohodne enote in pa ustanoviti delovno brigado, saj bo dela tudi v bodoče na našem področju veliko. JANEZ REMŠKAR MLADI V NAŠI OBČINI SO V PRETEKLEM LETU IZPOLNILI SVOJO NALOGO Mladina v naa občini je bila v preteklem letu zelo delovna. Povsod so dobesedno upoštevali besede mladinskih kongresov iz leta 1974 in takoj pričeli z delom. Ustanavljale so se nove OO ZSMS tako v kolektivih, šolah kakor tudi po KS. Povsod so se mladi ali pa se še vključujejo v družbenopolitično življenje, prav tako pa so tudi prisotni v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Veliko so storili na področju kulture, na športnem področju kakor tudi s prostovoljnim delom. Uspešno smo se tudi vključevali v boj za stabilizacijo, v nekaterih kolektivih pa smo bili mladi celo pobudniki stabilizacijskih ukrepov. TUDI OK ZSM Vič-Rudnik je kot vodilni organ mladčh naše občine bila zelo delovna. Mislili so na vse. Bili so pobudnik vseh večjih akcij v občini. Posebno pa so člani OK skrbeli za idejnopolitično delo, saj je bilo nekaj uspešno organiziranih političnih šol. Ti politični seminarji so bili odlično pripravljeni a še bolje obiskani, tako, da je čutiti veliko zanimanje mladih za idejnopolitično delo v naši občini. Seveda si tudi v letošnjem letu želimo čim več političnih šol in seminarjev, da bi mladi res spoznali revolucionarno pot našega naroda in samoupravljanje v naši družbi. Poleg idejnega dela so se mladi skrbno udeleževali delovnih akcij tako v naši občini kakor tudi akdj na republiški in zvezni ravni. Torej mladi so pripravljeni pomagati, in ni se bati, da jim bi letos dela zmanjkalo. Pohodne enote so pridno hodile po poteh naših borcev širom po domovini. Res je, da obveščanje ni bilo takšno, kot bi moralo biti, pa smo proti koncu leta le začeli izdajati Bilten. Nekaterim novo ustanovljenim OO pa je OK pomagala tudi z denarnimi sredstvi. Na športnem področju je bilo odlično izvedenih nekaj tekmovanj, katerih organizatorji so bili nekateri delovni kolektivi poleg mladine. Delaje tudi v letošnjem letu dovolj. Želimo, da bi vsaj tako uspešno delali kot lani. Želimo si tudi pritegniti še več mladih v krog ZSM. JANEZ REMSKAR DELO MLADIH ZGODOVINARJEV NA VRHOVCIH drugo 'ca Vrl šolsko leto obiskujemo na o.š. Vlada rhovd zgodovinski krožek, ki ga vodi Vesna Že Miklavca Ceč Lani smo začeli zbirati pomembne predmete iz NOB. Najboljše smo poslali v Postojno, kjer je bila republiška razstava ob 6. srečanju pionirjev — zgodovinarjev. Ocenjevalna komisija je tedaj podelila naši ekipi 3. mesto in jo nagradila. Ob koncu šolskega leta smo sodelovali tudi mladi zgodovinarji z zbirko predmetov iz NOB na šolski razstavi. Letos smo se pripravili na temo „Naši narodni heroji**. V skupinah po trije smo se učili o življenju in delu narodnih herojev. Delo krožka je tovarišica Čečeva popestrila s predvajanjem diafilmov. 13. novembra smo se 4 ekipe pomerile v kviz tekmovanju. Zmagovalci so v nadaljevanju tekmovali 20. decembra z ostalimi trinajstimi šolami naše občine. Prvaki so postali pionirji iz osnovne šole Oskar Kovačič v Ljubljani, skupina naše šole pa je zasedla 4. mesto. Pn urah zgodovinskega krožka dopolnjujemo znanje o NOB, o vprašanjih naših manjšin, o ureditvi meje med Jugoslavijo in Italijo ter o drugih vsakodnevnih dogodkih. Na krožek smo povabili tudi mamo mladega heroja Vlada Miklavca, ki nam je pripovedovala o svojih doživljajih in o hrabrosti njenih sinov. Taki krožki so prijetni, ker nas seznanjajo z dogodki iz preteklosti in sedanjosti, zato jih z veseljem obisku- ...... ........... POMEMBNA PREIZKUŠNJA ZNANJA NA TEMO NOB V organizaciji občinske ZPM in pod pokroviteljstvom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je bila 20. decembra prireditev v okviru jugoslovanskih pionirskih iger, ,,Naša domovina pod svobodnim soncem"! Vseh štirinajst šol na področju občine je preizkušalo znanje v kvizu „Naši narodni heroji", kije bil prirejen v počastitev 30-letnice osvoboditve in dneva JLA. Prireditve so se med drugimi udeležili tudi Miha Marinko, član sveta federacije, narodni heroj Franc Krese-Coban, borka Angela Miklavc-Mami, predsednik OO ZZB in podpredsednik mestne skupščine Stane Vrhovec, nosilec „Spomenice 1941“ in Žagarjev nagrajenec Milan Vrtačnik, predsednik občinske skupščine Vili Belič, predstavniki borčevskih organizacij, pedagogi, najštevilnejši a so bili seveda učenci tekmujočih šol. „Da bi zasijala svoboda, da bi zavladal mir!“ Priprave za kviz so potekale od marca, od tedaj, ko so se zbrali mentorji zgodovinskih krožkov iz trnovske, viške, bičevske in polhograjske šole, da se pogovore o gradivu in načinu izvedbe občinskega tekmovanja. Za izhodišče so vzeli prakso trnovske šole, ki je med letom organizirala štiri kvize in sicer: „Naši narodni heroji", ..Ljubljana v ilegali", ..Osvobojena Bela krajina" in „Po poteh X. SNOUB". Prireditve v Trnovem so se udeležili tudi predstavniki Zveze prijateljev mladine, ki so našli idejo za občinsko tekmovanje. Organizacijsko Stranje prevzela ZPM, vsebinsko pa je pripravila profesorica zgodovine s trnovske šole Nada Panič skupaj z mentorji zgodovinskih krožkov še treh šol, ki so gradivo dopolnili in razširili. Za tehnično izvedbo kviza je poskrbela šola Bičevje. Pri izbiri gradiva se je komisija opirala na sledeča izhodišča: 1. ) Spoznati najvidnejše organizatorje narodnoosvo-bodilnega gibanja Slovenije. 2. ) Spoznati narodne heroje, po katerih se imenujejo pionirski odredi šol. 3. ) Spoznati narodne heroje, ki izhajajo s področja občine Ljubljana Vič-Rudnik ali pa žive v njej. 4. ) Seznaniti se s pomniki in dogodki NOB na področju viške občine. Razpisno gradivo je bilo dovolj obsežno in zahtevno. Ob koncu šolskega leta so ga razposlali na vse šole. Zaradi počitnic in obilice podatkov je bilo tekmovanje organizirano šele ob dnevu JLA. Da bi zagotovili nepristranost ocenjevanja, so šole, iz katerih so bili člani tekmovalne komisije, tekmovale izven konkurence. Odgovore so osenjevali zgodovinarji -člani tekmovalne komisije - in svojo zahtevno nalogo opravili pravično in dosledno. Prireditev sta povezovala nekdanja učenka Sonja Kovačevič in učenec Iztok Ivanovič, oba iz trnovske šole. Za prijetno razpoloženje pred začetkom je poskrbela partizanska glasba in slovesno okrašena dvorana. Predsednik občinske Zvezyprijateljev mladine Stane Florjančič je pozdravil vse navzoče in še posebej podčrtal pomen jugoslovanskih pionirskih iger. Dejal je, da so abeceda samoupravljanja v šoli, ki se potem razteza izven nje, kar mlademu širi pogled na svet okoli nas in na družbeno dogajanje. Pri vsem pa naj bodo za zgled borci NOB. V imenu pokrovitelja je Franc Krumberger, podpredsednik občinske skupščine, vsem predstavnikom šol zaželel čimbolj šo uvrstitev in uspeh. Tričlanske ekipe so nato odlično odgovarjale na zastavljena vprašanja. Od osem možnih točk so jih osvojile vse ekipe najmanj štiri. Sledil je še izbor treh najboljših, ki so morali odgovarjati na dodatna vprašanja. Vse do / ... DA SE TUDI OD HORJULA KAJ SLIŠI SEVERJEVA NAGRADA ZA DOMNA KONČANA Ko sem razmišljala o njem, sem se spomnila na Marxovo podobo totalnega človeka prihodnosti, ki ne bo zasužnjen samo z eno dejavnostjo, ampak bo smotrno razvijal svoje sposobnosti v vseh smereh. Dopoldne bo delal v podjetju Hoja, popoldne bo zidaril, proti večeru bo pel, zvečer pa bo igral. Kadar bo nanesel pogovor, pa bo znal jedrnato povedati svojo kritično misel: „Zakaj ne bi bili bolj zvesti Cankarju in poeziji njegove besede .. Domen Končan je ostal zvest sebi, svojemu kraju, svojemu rodu. Smisel za stvarnost in poštenost, ki jo izraža v kretnji in besedi, in najbrž tudi v dejanju mu je zrasla iz samozavesti, da zmore vse te različne dejavnosti dobro in pošteno opravljati. AMATERSKI IGRALEC, ki je skupaj s profesionalci sprejel na škofjeloškem gradu laskavo priznanje za vsakega igralca - Severjevo nagrado, ima poleg naštetih dobrih lastnosti še posebej ostro izoblikovan čut za skupnost, tovarištvo - kajti, ko sem mu čestitala k nagradi, je preprosto rekel: ' • „BreZ svoje skupine, brez svojih ljudi tega ne bi ■nikoli dosegel.’* Na Skdfjeloškem gradu je bilo zares konca se je stopnjevala napetost, kije zlasti vzemirjala tekmovalce in učence poedinih šol, ki so kviz spremljali v dvorani, da so abeceda samoupravljanja v šoli, ki se potem razteza izven nje, kar mlademu rodu 1) Osnovna šola „Oskar Kovačič" 2) Zavod za slepo in slabovidno mladino 3) Osnovna šola Dobrova. Prvi trije so dobili v dar zbirko knjig, pa tudi ostali tekmovalci niso ostali brez njih, saj so odlično opravili „izpit“. Marsikaj bi morah ob tej prireditvi zapisati. Morda to, da so nekatera vprašanja dopolnjevali diapozitivi, da so učenci trnovske šole z recitali partizanskih pesnikov in pisateljev dopolnjevali in bogatili program, da so nastopili učenci trnovske šole z recitali partizanskih pesnikov in pisateljev dopolnjevali in bogatili program, da so nastopili učenci zavoda za slepo in slabovidno mladino z venčkom partizanskih melodij, in ne nazadnje, da je nastopil Vičan, tenorist Rufolf Franci, kije ob spremljavi Zdenke Lukec izvajal samospeva Rada Simonitija, „Bosa pojdiva. ..“ in Marjana Kozine, „Ko bo prišla pomlad ..." „Mladina si še želi takšnih srečanj, da bi spoznala bistvo vojne in še bolj vzljubila mir, ki naj bi zasenčil strah pred novo morijo. Hvala vam borci, ki ste nam to svobodno sonce prinesli in vam tovariši, ki skrbite, da bi nam to sonce še naprej sijalo," je na koncu dejala učenka Dušanka Oblak iz trnovske šole. TONE KEBE KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OŠ TRNOVO V počastitev 30. obletnice osvoboditve so krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Trnovega priredile koncert mladinskega pevskega zbora osnovne šole Trnovo; koncert je bil dne 12. decembra v telovadnici osnovne šole. Obletnica osvoboditve, polna dvorana občanov in ljubiteljev petja, priznani pevski zbor s primernim pevskim sporedom in navzoči avtorji nekaterih izvajanih skladb so dali prireditvi svečan značaj in povzročili pravo kon-certantno prazničnost in izvajalsko vnemo s strani zbora ter prisrčen sprejem in iskreno odobravanje s strani občinstva. Tudi razstava o uspehih zbora v avli in povezovalec Jože Humer, sta uspešno prispevala k ustvaritvi slavnostnega razpoloženja. Vsa odgovornost, da bi tako vzdušje vzdržalo do konca prireditve, pa je odpadla na pevski zbor oziroma na njegovo umetniško izvajanje, kar je nedvomno zahtevalo še novo psihično obremenitev od mladih pevcev. Pevski spored sta sestavljala dva dela. V prvem delu je hotela zborovodkinja Majda Hauptmanova pokazati vse najvišje pevske sposobnosti zbora in je zato izbrala pesmi, ki so zahtevale in potrdile: intonančno obvladanje najtežjih mest, polifono in poliritmično preciznost ter poznavanje raznih stilov, predvsem pa neverjetno zli-tost in predanost pevcev zborovodkinji, daje lahko oblikovala izvajanje z najfinejšimi dinamičnimi in agogični-mi sredstvi in ustvarjala pevske zgradbe tako v malem kot v velikem. Izgovorjava je bila vzorna, predvsem pa je treba pohvalno omeniti doživljanje in uživanje mladih pevcev v petju, kar lahko privzgoji in vsadi le pravilna glasbena vzgoja in ki jo lahko da le resnični pedagog-umetnik. Do popolnosti vsebinsko utemeljene in ekonomsko prefinjene dirigentske kretnje zborovodkinje izzivajo skrajno koncentracijo pevcev in ustvarjajo potrebno intimnost, kije morda najbolj nujna za pogovor: pevec -poslušalec. Diploma za mlade pevce iz Trnovega lepo in tole priznanje je šlo v javnost, ampak najbolj srečen sem bil, ko so prišli k meni ljudje iz domačega kraja, pa so mi roko stisnili in rekli: „Domen, to si pa zaslužil." Pogovarjala sva se o tem, da je to priznanje spodbuda in smernica za vse podobne posameznike in skupine, prosila sem ga, naj svetuje kulturno umetniškim društvom, kako naj delajo, da bodo dosegli cilj: OPLEMENITITI AMATERIZEM DO TAKE MERE, DA BO SEL LAHKO VŠTRIC S POKUCNIM UMETNIŠKIM DELOM? „Za to je potreben čas. Naša vas ima 60-letno tradicijo. Tudi oče je bil amaterski igralec. Že kot smrkavec sem občutil do gledališča SPOŠTOVANJE. Otrok to obdrži v sebi in daje naprej in potem gre to iz roda v rod. Zdaj strnjeno delujemo že petnajst let. Naša skupina je homogena, enotna, disciplinirana. Pri skupini, ki se začne porajati, je najvažnejši režiser. Na njem sloni skoraj vse. Če ima ta človek pravi odnos do tovarišev in tovarišic, dobijo zaupanje vanj, se podredijo in vejo zakaj - TO MORA RODITI USPEH. Nič pa ne bojo dosegle skupine, ki delajo samo eno leto ali dve." Torej najprej disciplina in potem gledališka vzgoja in zavest, da je delo resno in odgovorno. Zanimalo me je, če bi sprejel ponudbo in postal poklicni igralec. Pa je kar na kratko pribil: „Ne bi! S tem bi se spremenil moj način življenja. Navsezadnje so cilji poklicnega in amaterskega gledališča isti. Gre za SPOROČILO za IZPOVED. Kako težak je igralski poklic, pa najbolje vemo amaterji." Pomislila sem, kakšen mraz do kosti me je spreletaval, ko sem si samo ogledovala horjulsko dvorano, kjer pa je nad pooblanimi deskami odra, pod bornimi reflektorji in med žametnimi zavesami viselo neko V drugem delu je sledilo devet pesmi, ki so na partizansko tematiko nastale še v času narodnoosvobodilne borbe. Če so te skladbe po teži sicer manj zahtevne, pa so po vsebinski strani izredno globoke in bogate, in tudi danes, po tolikih letih, še vedno žive. To so dokazale tudi izvedbe na koncertu, ki so sprožile navdušena odobravanja. Ob koncu koncerta je zastopnik Društva slovenskih skladateljev podelil zboru diplomo, ki si jo je zbor pridobil na minulem mladinskem pevskem festivalu v Celju za spored z največjim številom slovenskih skladb. RADOVAN GOBEC Revija mladinskih in otroških pevskih zborov Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije v sodelovanju z Zavodom za šolstvo SRS razpisuje revijo mladinskih pevskih zborov Slovenije 1976. Koncerti bodo 23., 27., 28. in 29. maja 1976 v Zagorju ob Savi. Na revijo se lahko prijavijo otroški, mladinski, dekliški, fantovski in mešani mladinski pevski zbori. Prijave sprejema Zveza kulturno prosvetnih organizacij, Dalmatinova 4, tel.: 322 396. V______________________________________y PLAKETA ZA KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO ROB Kulturno prosvetno društvo „Rob“ na Dolenjskem pod prizadevnim organizacijskim vodstvom tajnice Angele Puh in predsednika Antona Klančarja skrbi, da se tradicija kulturno umetniškega dela ohranja in prehaja z živim izročilom na mladi rod, ki se zdaj loteva že tako zahtevnih nalog kot je na primer uprizoritev Goldonijeve „Krčmarice Mirandohne". V tej mali dolenjski vasici, v kateri je bil lansko leto odprt nov dom družbenih organizacij, se pri delovnih in kulturnopolitičnih akcijah redno zbira mladina iz daljne in bližnje okolice. Zveza rezervnih vojaških starešin je ob proslavi JNA 22. decembra podelila društvu plaketo. Mladinci, ki so to priznanje prevzeli, se zavedajo, da je plaketa nagrada, hkrati pa velika obveza za odgovorno in prizadevno delo v prihodnje. ZA BOLJŠE DELO Novoustanovljena gledališka komisija ZKPO občine Vič-Rudnik je že začela z delom. Člani: režiser Bevk, Eta Durjava, Franci Končan, režiser; Kraljevič, režiser; Mojca Kreft, dramaturg; Miro Peljhan, režiser; dr. Mirko Zupančič, profesor AGRFTV - pripravljajo strokovni posvet z amaterskimi gledališkimi skupinami, kjer naj bi prišla do izraza družbeno pomembna vloga gledališkega amaterizma: Vso pozornost bodo posvetili prizadevanjem, ki so jih vložila društva v počastitev Cankatjevega leta. Razprava bo tekla tudi o predlogu, naj bi bili kriteriji za dramsko revijo zahtevnejši. V tesnem sodelovanju z društvi pa bodo skušali že tudi začrtati okvirni repertoar za prihodnjo sezono. KUD Notranje gorice—Plešivica Upriaotl tarifo v trah datani* m štirih tilkah — HOMANA NOVILLUA BREZ BESED Hatlia: n. NOVELU V Notranjih goricah imajo vse pogoje za poglobljeno kulturno prosvetno delo. Prizadevnosti res ne manjka. V tej sezoni so izpolnili že vrsto začrtanih nalog: priredili so razstavo del Hinka Smrekarja, pripravili so slavnostno proslavo ob krajevnem prazniku, sprejeli v goste folklor no skupino Tine Rožanc, ustanavljajo pevski zbor, kar 28 krajanov vseh starosti želi peti v zboru (le zborovodja še nimajo) in 20. decembra so pri nabito polni dvorani veselo zaigrali domačo satiro Romana Novellija „Brez posebno praznično vzdušje. Kot bi uganil, da se mi misli spreletavajo nad številnimi aplavzi, ki jih je slišala dvorana, je povedal: ..Dvakrat smo sodelovali na medrepubliškem srečanju na Hvaru, štirikrat na republiškem, vendar NOBENA STVAR NE PRIDE ČEZ NOČ. Star sem bil besed". Mlada gledališka skupina impred seboj še lejo prihodnost. Pokazali so živ igralski temperament, ki p bo čas, in skupno delo še kultiviraL Odločili so se V sodobno domačo dramatiko, kar je hvalevredno, čeptf j je igranje satire hudo tvegana zadeva, saj zelo ra« zdrsne v burko in nauk „kakšen naj ne bo direkten zazveni kot stara neverjetna šala. Satira ne dopušča p * hologije in igralci so karakterje utemeljevali zgolj verbil no, besedno. Dolgi monologi so razkrivali izvrsten spp min, osupljiva dinamika (nagla sprememba) razvoja d? godkov pa je spominjala na strip, kije tudi v resnici bil; učinkovit del odrske dekoracije, saj je s spretno zaris* nimi oblinami lepotice ob avtu razkrival ceneno rekla® S podelitve ZLATEGA GALLUSOVEGA 0l> LIČJA V KUD „France Prešeren41, ki so jo ^ dolgoletno delovanje na glasbenem področj11 prejeli: brata ROMAN in TONE PETROVČIČ Trnovčana, ki sta kot člana različnih naš® vokalnih ansamblov (od zbora Glasbene Mati® do Slovenskega okteta) ponesla našo narodno fr umetno pesem v vse kraje sveta od Nizozemk do Kitajske; in fflLARIJ LAVRENČIČ, še zrrfr; raj neutrudni pianist, ki je hkrati praznoval sv«! oseminosemdeseti rojstni dan. oživljaj KNJIGE -NAŠ VSAKDANJI DRUŽABNIK Zima je tu in ljudske knjižnice znova Knjižnica v Horjulu se je dobro pripravila na »s6*5.™ Na njenih policah je trenutno na razpolago pribij 1900 knjig, ki bodo krajanom v teh zimskih d jj dobrodošlo razvedrilo. Sicer se pa Horjulska knjižnic* nekaj let uvršča med tiste, ki na leto izposodijo na)v knjig. Posodijo jih več kot tri tisoč, kar je ob relabVI' skromnih zmogljivostih kar lep uspeh. V Horjulu P* bodo seveda tudi v bodoče prizadevali za še širši k®’ bralcev in večjo knjižnico. r, B. VRHO^ prijateljica človeka Ste že bili v Modemi galeriji? Vstop prost! Ko spreminjamo svet, spreminjamo tudi seb*1'^ samo naša dolžnost, ampak je naša pravica, da srn°-rf razgledani, bolj izobraženi. Umetnost ni narue™,j samo izbrancem, ampak vsem: delavcu, kmetu, vaJ^ j) srednješolcu, zdravniku, učitelju ... več bomo zn j spoznali, bolj poglobljeno in samozavestno se lahko odločali. V Moderni galeriji v Tivoliju so prvo in tretjo sredo v mesecu ob 17. uri prcdavagte|( slovenski likovni umetnosti. 4. februarja bo McWa ejf predavala o grafiki Franceta Miheliča. Dobimo se < Moderni galeriji, v sredo ob petih. že petintrideset let, ko sem dobil prvo priznanje^ Linhartovo značko. Kamenčke v mozaik našega « turnega delovanja so prispevali že pred vojno učijf^ igrali smo ljudske igre, po vojni pa smo sodelovali mitingih, proslavah, igrali smo skeče, agitke, kasu ^ pa tudi bulvarke. Repertoar se je spremenil, k . Franci (Franci Končan, režiser in duša horju*5^^, teatra) začel hoditi na tečaje. Razvoj je bil P°^a0 je vendar siguren. Imamo deset stalnih igralcev, jo skoraj zmeraj isto. Starost pa je različna, od 20 o let. Kdaj je igral prvo vlogo? JaVo „V šoli, ko mi je učiteljica poveznila na cilinder; pa sem zapel: - Jaz sem doktor Hudopisk, k vam prišel sem na obisk Domen Končan namreč tudi poje. . Saj v tem je tudi težava. Vsi, ki igramo, tudi 1 obiskujemo pevske vaje. 25. januarja imamo ko1' <) In potem enostavno zmanjka časa. Odgovorno* velika. Zato pa nam delajo k pj ki nas tako radi zamolčijo 8 ^ publiko pa je velika. Zato sodobni mediji, gledajo na nas kot na čisti hoby. V resnici P® svojimi ljudmi lahko bolj učinkuješ, kot P°k ^ gledališče, čeprav so pogoji dela drugačni: PrllfClTi0 postavimo sceno, sc našminkamo, zaigramo, p001 sceno, pomagamo šoferju in gremo. V sobi seje že čisto stemnilo in ugotovila Sl-nl' zti8 zamudil že tudi tretji avtobus in bo doma šele P*-’ zvečer. Pa je zamahnil z roko in rekel, da bo zadovob^ p,j bojo tudi drugi spoznali, kakšen je način *' ta|eriti amaterskem gledališču, kjer ti ne pomaga samo ^ ampak se predvsem goji tovarištvo. TAV®^ LETNI PREGLED AKTIVNOSTI V ŠPORTNIH DRUŠTVIH ŠD Krim Občni zbor ŠD KRIM je bil na začetku januarja. Na nJ6m so pregledali delo v minulem letu in si zastavili na|oge za prihodnje obdobje. Društvo si je zadalo H^ogo, da pospeši izgradnjo novega rekreacijskega ce®tra ob južnem delu Ljubljane. Pri tem se seveda ?a«jajo pomoči ostalih družbenopolitičnih organizacij. “ tem bi omogočili pogoje za širši razvoj rekreacijske j Revnosti občanov in pridobili nove objekte za delo-re t feortn*t| klubov. Tako so si strelci že zagotovili republiško merilo, nogometaši pa se uspešno uveljavljajo 'ljubljanski podzvezni ligi. Da bi razširili svojo dejav-> stremijo za čimvečjim vključevanjem občanov, “sKivnih organizacij in predvsem mladine. Le s skupnimi u^POri bodo ob stalnih denarnih težavah uresničili Postavljene naloge. R. FINGUŠT ŠD Preserje-Podpeč * nedeljo 7. decembra minulega leta je bil v kino-y Podpeč občni zbor ŠD PODPEC-PRESERJE. d Pplni dvorani so bili prisotni tudi predstavniki J*Wbenopolitičnega življenja v KS. Tovariš Zalar je j^oi delovanje društva v iztekajočem se letu in Udaril pomembnost delovanja društva pri razvoju “ne mladine. Poudaril je amatersko dejavnost ki najboljšim in razvijajočim se mladim tekmo-ririoi!1’ omogoča prehod v večja športna društva. Želja je’ da delovanje razori le na druge športne jr"u*e> predvsem smučanje in atletiko. Urediti tudi reber?-Vaa° stezo, ki bi omogočala športno so bila110 dejavnost vseh krajanov. Ob tej priložnosti tortni^°de^ena tud’ Pr’znania zaslužnim športnikom in J. REMŠKAR Olimpija nadtfte*c*° sezono so badmintonisti Olimpije zaključili 'se m 1UsPešn°. Na domačih igriščih so pobrali skoraj sIovbmI- e lovorike; postali so ekipni ter pokalni prvaki naslnv1]C v mo^ki in ženski konkurenci, osvojili so 4 laslov mosKi in zensKi KonKurena, osvojui so Dol „ na klanskem prvenstvu SRS v Lendavi, ter tri i: na mladinskem. Samo pionirji “11—i! si niso priborili irečila tri kratnl6®8 nas*°va, kar jim je predvsem preprečila t Pzvskinja Šlibar iz Lendave. To pot je Olimpija : tel(rne^eje^etli'vo - v v*6*1 povedih prekosila mestneg eltiljj^.v. mednarodni areni ni nikoli razočarala. Prv lij mdPfivela niti enega poraza, čeprav je imela ka fnanova jev’ ^ jugoslovansko reprezentanco so Kri; svoj n( ^mfova, Bohinčeva, Vrhunec in Berden doseg na am Ve^' uspeh, ko so v Antsverpnu osvojili 2. mest kovalv erskem prvenstvu Evrope, za kar so bili odi 2^’5 srebrnimi značkami matičnega društva. P°goie to 8re zasluga lani relativno dobrim vadbcnii teden c l1’ sat 50 tekmovalci občasno lahko trenirali 5 .Ptinra,, °’ i*ekaj časa pa so imeli posebej kondicijsk ‘entu,:,e' Zavzetost klubskih funkcionarjev in zgledi venili naJmočnejšo moško in žensko ekipo taltn fJ ’ mladinci so prav pri vrhu v svoji kategorij Ker o,j.j , j ,ve^ pozornosti posvetiti le najmlajšin PtihodS jr®. e kvalitete ni pravih skrbi, bo treba tona 7i„c, da i vedi' poudarek na množičnost badmir Za rekreac'1' ^ Predstavtti občanom kot zelo uporabneg ^ Oskar G. BERDEN. Kovačič »'oje fojet^u deeembra so na tej šoli športniki pregledali tovoru 10 ln si “duU naloge za v prihodnje. Po uvodnem t"* "rD'”1* tov. Tkavca so učenci volili novo Zvilajj za prihodnje leto. Sklenili so, da bodo s?kciie ^narino m poleg košarkarske in rokometne skupa| l~vui še smučarsko in planinsko sekcijo. Vsi do vložili vse site za širjenje športa med sošolci. M. BEVC pomanjkanja finančnih sredstev marsikatera zamisel ali akcija ni uresničila. Samo balinarski klub pod vodstvom Izidorja Selana je uspel obdržati krajane skupaj. Bili so aktivni in kot taki tudi uspešno sodelovali v drugi ligi balinarskega tekmovanja. Dela so stekla toda ena sama steza je bila spričo vse večjega zanimanja nezadostna. Mnogi so tako ostali še brez te edine oblike rekreacije v kraju samem. Tako je balinarski klub v soglasju s krajevno skupnostjo zgradil oziroma uredil še dve balinarski stezi, ki naj bi zagotavljali v zimskem času tudi drsanje. Sedaj je potrebno še montirati ograjo, razsvetljavo in pripravo za vzdrževanje ledene ploskve. Vsekakor bo potrebno urediti še montažne predelne stene za balinanje. Krajani sami, predvsem pa še člani balinarskega kluba so tako vložili preko 500 prostovoljnih ur. Živo je prisoten interes vseh krajanov za košarko, smučarske polete, namizni tenis, dviganje uteži in šah. Ustanovitev športnega društva »Jama« Da bi lahko uresničili vse želje občanov po organizirani rekreaciji, je bil na pobudo krajevne konference SZDL ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev športnega društva „Jama“ v tej krajevni skupnosti. Člani odbora so se nadvse resno in zagnano pripravili na ustanovitev, in tako je bil 21. decembra tudi ustanovni občni zbor društva, ki se ga je udeležilo izredno število krajanov. Sprejeli so pravila društva, program dela, finančni predračun za letošnje leto in izvolili organe društva. Soglasno je bil za predsednika društva izvoljen Rudi Ziernicki, ki ima poleg predsednika krajevne konference SZDL Marjana Tomšiča, nemalo zaslug za ustanovitev društva. V naslednjem petletnem obdobju naj bi se tako v Notranjih Goricah razvil športni center, ki bo lahko zadovoljil tudi zahtevnejše organizatorje športnih prireditev, seveda pa naj bi bil v prvi vrsti namenjen rekreaciji občanov v naravnem okolju in na svežem zraku. Ing. SAVANOVIČ STEVO ZABELEŽENO ZGODAJ JE TREBA ZAČETI Tako so si dejali učenci in učenke OŠ Brezovica in začeli ; marljivo trenirati atletiko. Pravilno zastavljeno delo je kmalu obrodilo sadove. Na zaključnem tekmovanju, na katerem so se pomerili vsi občinski ekipni prvaki in najboljši posamezniki Ljubljane in bližnje okolice v atletiki, so pionirji z Brezovice osvojili prvo mesto, dekleta pa so bila druga. Obetajoč atletski naraščaj. Plakete zaslužnim Kot v letu 1974, ko je prejel Plaketo Stanka Bloudka naš občan prof. Miha Potočnik za delo pri odpravljanju plavalne nepismenosti pri PK Ljubljana, je tudi v letu 1975 za delo v istem klubu na področju treniranja' najmlajših plavalcev enaka čast doletela Marijo Kit. S svojo materinsko ljubeznijo do otrok in velikim strokovnim znanjem je bistveno prispevala pri ponovni uveljavitvi plavalne ekipe naše občine v slovenskem in zveznem merilu. Čestitamo. Brez težav V začetku januarja je v Kranjski gori bil seminar za vzgojiteljice v VVZ vseh ljubljanskih občin. Povabljeni so bili vsi strokovni sodelavci za pedšolsko telesno vzgojo pri vseh ljubljanskih TKS. Med številnimi udeleženci, ki so se seznanili z reševanjem problemov pri organiziranju smučarskih tečajev in enodnevnih izletov, ni bilo predstavnikov naše občinske TKS. Vse kaže, da v naši občini ni takih problemov, ki so v sosednjih občinah pogosti Izčrpane igralke Lastnik gostišča Narobe v Trzinu z veseljem pričakuje spomladansko nadaljevanje tekmovanja v L slovenski odbojkarski ligi za ženske. Tekmovalke Partizana-Vič, ki so po jesenskem delu solidnem sedmem mestu, se ob povratku z gostovanj pogosto ustavijo v tem gostišču in si obnovijo izgubljeno energijo. Posebno vesele so ob osvojenih točkah, ki se jih spomladi v veliki meri obetajo. Mi tudi. Maraton 75 na filmskem platnu Komisija za rekreacijo TTKS Ljubljana Vič-Rudnik je za vse ljubitelje smuča rskega teka pripravila ogled barvnega filma 2. TRNOVSKI MARATON. Zbrani gledala so v dvorani kultumegaa doma na Viču videli poleg posnetka prireditve predvsem tudi sneg, ki se ga letos razen na filmu težko vidi. VZGOJNOST ŠPORTA POMEMBNEJŠA 00 REZULTATA Uvrstitev na lestvici, doseženo mesto na tekmovanju in končni rezultat so podatki, ki večino spremljevalcev in aktivnih športnikov najbolj zanimajo. Večina si ustvari mnenje o kvaliteti in sposobnosti športnika le na podlagi doseženih rezultatov. Tudi pretežna večina športnih treneijev vidi v tekmovanju skrajni cilj in smoter vse športne dejavnosti. Tako gledanje pa je povsem napačno in športu bolj škoduje, kot pa koristi. Doseči zmago, izboljšati rekord ali osvojiti prvenstvo vsekakor ni končni cilj, temveč le sredstvo za dosego tistega cilja, ki ga športnik ponavadi niti ne vidi. Z njim pa vsekakor mora biti seznanjen trener in v tej smeri tudi voditi delo pri vadbi Šport mora biii oblika igre, ki mladega človeka z vso resnostjo na tekmovanjih, radostjo po doseeženih uspehih in z vso vestnostjo na treningih vzgaja tako fizično in moralno, ter ga pripravi do tega, da postane koristen član družbe. Športno tekmovanje mora pripraviti mladega človeka na pravo tekmovanje v življenju. Zato mora biti športna borba resna, prav taka, kot je resno življenje. Pri tem ne smemo pozabiti, da je tekma le igra, resna igra. Zato neuspeh v taki igri ne sme biti tragičen in tudi uspeh ne bi smel imeti pretirane vrednosti, ki mu ga športniki tako radi pripisujejo. Neuspeh bi moral biti le resno opozorilo, da je treba delo nadaljevati resneje in z več vloženega truda. Uspeh pa naj bo le plačilo za resno •delo #n dok&z, da'je delal in vadil pravilno. Teda yse prepogosto pozabljamo na ta etična načela . Športa in _s tem pripomoremo k izrpjevanju vsebine Množičnost... športa. S stremljenjem množic po velikih uspehih na tekmovanjih, se pogosto spremeni v osnovi zadani cilj. Trenerji začno vzgajati tip super tekmovalca, ki resnično doseže odlične rezultate na športnem polju. Po končani tekmovalni karieri pa ni sposoben podrediti se zahtevam vsakdanjega življenja. Športnikom zelo radi očitajo najrazličnejše napake: nedisciplino, neskromnost, zavist, celo surovost in še kako napako, ki človeku ni v čast. Take napake nazorno kažejo, da delo s športnikom ni bilo pravilno in so bili napotki trenerja preveč enostranski. Vsako tekmovanje lahko poraja zavist nasproti soteekmovalcem. Ta pojav vsekakor kaže slabost, zlasti še, ker se iz nje porajajo še druge napake, med njimi največkrat nepoštenost. Nepoštenost do samega sebe in do sotekmovalcev. Nepošten do sameža sebe je tekmovalec takrat, kadar poskuša na lažen način (poživila) doseči rezultat, ki ga ne zasluži. Istočasno je tudi nepošten do sotekmovalcev, ker je s tem kršil pravila tekmovanja in športnega fairplaya. Takih in podobnih napak je v našem športu še vedno dovolj, kljub temu, da si prizadevamo odpraviti nepravilnosti. Kje leži krivda za to? Ne toliko na tekmovalcih, kot na tistih, ki tekmovalce vodijo, trenirajo in vzgajajo. Pravi šport pozna svojo visoko etiko, ki vodi športno udejstvovanje tudi v vzgojo moralnosti. Zato mora tisti, ki vodi delo s športniki, dobro poznati načela športne etike. O vseh teh stvareh je treba včasih premišljevati in tudi pravilno ukrepati. Mladini moramo zagotoviti sodelovanje v čistem, zdravem športu. Igrišča morajo ostati mesta, kjer si mladina nabira telesnega in duševnega zdravja. M. P. ŠPORT. REKREACIJA IN Ml ODMEVI OBČANOV Z namenom, da se na terenu samem seznanimo z rezultati dela telesno kulturnih skupnosti v posameznih krajevnih skupnostih naše občine, sem poprosil nekaj občanov za njihovo mnenje. Vsem sem zastavil enaka vprašanja: 1. Kaj vam pomeni šport in kako se športno rekreativno udejstvujete? 2. Kaj pričakujete in kaj vam nudi TK skupnost na vašem področju? 3. Kakšne so po vašem mnenju možnosti za razvoj telesnokultume dejavnosti v okviru vaše krajevne skupnosti? - ANTON SKUBEC stanujoč v Zelimljah, star 64 let in zaposlen kot čuvaj in vratar pri cestnem podjetju, je dejal: „Zaradi obilice dela tako doma kot v službi, se s športom ne ukvarjam. Tudi v mladosti se aktivno nisem bavil s športom, razen nekaj časa pri telovadnem društvu Sokol. Ker imamo v hišo napeljan električni tok majhne jakosti, ni moožno spremljati televizijskih prenosov, čeprav zelo rad spremljam boksarske dvoboje. Kake dejavnosti TK skupnosti v naši okolici ni čutiti. To je razumljivo, ker v okolici ni mladine, ki je povsod drugod nosilec športa. Verjetno je v eno uro hoje oddaljenem središču - vasi aktivnost večja. Kakor sem že prej omenil, da pri nas v okolicci prebivamo v glavnem Anton Skubec Matjan Umejec starejši ljudje, kakega telesno kulturnega razvoja ne pričakujem in tudi možnosti za v bodoče so majhne.1* - MARJAN UMEJEC star 16 let prebiva na Lavrici in je zaposlen kot elektroinštalater. Njegovi odgovori so sledeči: ..Aktivno v kakem športnem klubu ali društvu ne sodelujem, čeprav me zanima nogomet in hokej. S prijatelji pogosto igram šah, vendar le kot razvedrilo. Ker se le pasivno zanimam za šport, dejavnosti TK skupnosti ne poznam. Verjetno bi se ob malo večjem zanimanju z moje strani lahko vključil v športno rekkreativno dejavnost na področju naše krajevne skupnosti. Možnooti za razvoj športa na Lavrici obstajajo, zlasti v okolici osnovne šole, ki ima zunanje igrišče.‘‘ - PAVLA BRANCELJ je stara 37 let in gospodinji doma v Strahomeru. „ V mladosti sem se rada sankala, sedaj pa se s športom ne ukvarjam. Zakaj? Ker mi vedno zmanjkuje časa za opravila na domačiji in ne tratim časa s športom. Zelo rada pa gledam po televiziji umetnostno drsanje, ki mi je zelo všeč. Športne dejavnosti v KS Tomiselj ni čutiti in še mladi nimajo pravih možnosti za igre z žogo in podobno. Sedaj ko je mraz, se lahko drsajo na malem bajerju pod Krimom, ki je prekrit z ledom. Celo nekdanjo telovadnico so spremenili v skladišče ali nekaj podobnega. Možnosti za večji razmah telesne kulture pri nas obstajajo. Ze pred leti so naredili poseko za smučarsko vlečnico, sedaj pa vlada nekakšno mrtvilo, ki ne daje upanja na hitro izboljšanje.** - DORE KRASNIK je star 24 let in je disponent pri Avis rent a car v Ljubljani. Dom ima urfejen na področju KS Malči Beliič. Dejal je: ..Veselja do športa imam veliko in sem se v mladosti aktivno bavil s košarko in nogometom, ter v gimnaziji z namiznim tenisom in šahom. Sedaj pa le spremljam dogajanje na tem področju in sem neaktivee. Kaj mi nudi TK skupnost? NiČ! Stanje se mi zdi porazno. Obstaja TVD Partizan Vič, ki deluje na področju športa. Vendar sem mnenja, da bi se ob bolj organiziranem pristopu do dela ter ob večji resnosti dalo narediti veliko veliko več. Možnosti za razvoj obstajajo in imamo v okolici TVD Partizan Vič idealne možnosti, ki pa na žalost niso izkoriščene v zadovoljivi meri. Tudi sam sem pripr avljen pomagati pri organizaciji športno rekreativne dejavnosti. Toda ker ljubim red in resnost pri delu, me niti najmanj ne vleče k sodelovanju s sedanjim naainom dela.** V tej minii anketi sem izbral sodelujoče po naključnem sistemu, ki ne moree dati realnih rezultatov. Toda če izluščimo samo nekaj glavnih misli naših občanov, vidimo, da je na področju vključevanja širokih množic v telesno kulttumo dejavnost še mnogo neopravljenega dela, ki ga je treba v čimboljši meri čimprej opraviti. M. P. ORODNA TELOVADBA VRSTA TEKMOVANJ V DECEMBRU V zadnjem mesecu minulega leta je bila vrsta tekmovanj v orodni telovadbi. TVD Partizan Tabor je organiziral tradicionalni povratni dvoboj telovadnih vrst SR Slovenije in Votsberga (Avstrija), kjer je slovenska vrsta gladko premagala goste. Med posamezniki je prepričljivo osvojil prvo mesto Milan Kunčič, član Partizan Trnovo, ki je prekašal svoje tekmovalce tako po težavnosti vaj, kot tudi v zanesljivosti pri izvedbi, saj je bil prvi kar na štirih orodjih. Na osmem tradicionalnem prvenstvu v Skopju je sodelovalo 93 mladih telovadcev in tekmovalk iz 16. jugoslovanskih mest. Iz TVD Partizan Trnovo so se udeležili prvenstva trije tekmovalci: Kunčič, Vrtačnik in Mohar. Zaradi nepopolnih rezultatov vas lahko seznanimo le z uvrstitvijo najboljših. Z minimalnim zaostankom za zmagovalcem je drugo mesto osvojil M. Kunčič, ki je s tem ponovno dokazal svojo vrednost v telovadnem športu pri nas. Izkazal se je tudi na turnirju moških republiških reprezentanc v počastitev dneva JLA v Zagrebu. Kot član ekipe Slovenije, ki je zasedla drugo mesto, je med posamezniki M. Kunčič osvojil tretje mesto. Na društvenem novoletnem turnirju TVD Partizan Trnovo, je prepričljivo zmagal stalni član državne gimnastične reprezentance M. Kunčič, ki med svojimi klubskimi kolegi ni imel pravih tekmecev. Drugi je bil Jani Kunčič, tretji pa Erik Mohar. S tem tekmovanjem so telovadci iz Trnovega zaključili bogato sezono 75, ki kaže ponovno uveljavitev klubskih članov med telovadci pri nas. JOŽE MEŠL /• \ Obvestila in razpisi tekmovanj Prvenstvo občine v odbojki Komisiji za rekreacijo pri TKS Ljubljana Vič-Rudnik in pri OS ZSS občine Ljubljana Vič-Rudnik razpisujeta občinsko prvenstvo v odbojki. Pravico udeležbe imajo vsi člani OOS in prebivalci naše občine, ki niso registrirani v odbojkarskkih klubih. Tekmovanje bo v soboto, dne 21. 2. 1976 ob 9. uri v športni dvorani Študentskega naselja. Način tekmovanja je odvisen od števila prijav in bo določen na žrebu. Zmagovalna ekipa moška in žženska prejmeta prehodni pokal in diplomo. Ekipe na drugem in tretjem mestu prejmejo diplome. Pismene prijave sprejema TKS Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14, do sobote 7.2.1976. Prijavnina za ekipo znaša 50.- din. Prvenstvo občine v veleslalomu Komisiji za rekreacijo pri TKS Ljubljana Vič-Rudnik in pri OS ZSS občine Ljubljana Vič-Rudnik, razpisujeta občinsko prvenstvo v veleslalomu. Pravico nastopa imajo vsi člani in članice TOZD in občani krajevnih skupnosti naše občine, ki niso registrirani pri Smučarski zvezi Slovenije. Tekmovanje bo v soboto, dne 7. februarja 1976 ob 9. uri v Mojstrani. Tekmovalci bodo razporejeni v starostne kategorije. Moški A do 25 let, B od 26 do 35, C od 35 do 45 let in veterani. Isto velja za ženske. Tekmovanje je ekipno in posamezno. Stroške tekmovanja nosi TKS Ljubljana Vič-Rudnik. Startnina znaša 20.- din, ter se nakaže na žiro račun: 50103-603—50795 do izteka prijavnega roka. V--------------------------------------y BALINANJE Glede na statistične podatke pa tudi sicer je eden izmed najbolj razširjenih rekreativnih športov v našem mestu vsekakor balinanje. To je hkrati tudi eden izmed najbolj razširjenih športov v naši občini, saj je na Viču največ balinarskih društev. V eni izmed zadnjih številk ste pisali o balinarjih „Zabe , rad pa bi omenil v tem kratkem sestavku še ostala prav tako zelo aktivna balinarska društva v naši občini. Ze vrsto let se za dobre rezultate borijo tudi balinarji Svobode, Rožne Doline, Brda. Ne smemo pa nnzflhiti tllHl na V\alirtofcVo H ..i -— Vič, Jama, Dolomiti. Tako je v naa oocin od skupno 37 registriranih v Ljubljani kar deset. V ten letu pa naj bi se ustanovila še štiri društva. Avguštin Bašel SPOMIN NA DRAŽGOŠE Tradicionalnega pohoda „Po poteh partizanske Je-lovice** sta se letos v prvih dneh januarja udeležili tudi dve šestčlanski ekipi naše občine, sestavljeni iz vrst rezervnih vojaških starešin in mladincev. Obe sta v skupni razvrstitvi dosegli v republiškem merilu lepe uspehe, saj sta dosegli osmo oziroma enajsto mesto. Same manifestacije se je v Dražgošah udeležilo tudi >’ 35 članov ZSMS ter prekoi!50 tabornikov - mladincev .iz.naše občine.................... PLINIFIKACIJA JUŽNEGA DELA MESTA BORBA ZA ČISTI ZRAK Za pretežno stanovanjski del južnega območja mesta je po generalni razdelitvi toplotne energije v Ljubljani predvidena plinifikacija. Na podlagi že izdelanih osnovnih programov in prvih projektov se v prvi fazi napeljuje mešanico propan-butan plina v južni predel mesta iz že obstoječe, po kapaciteti še neizrabljene plinarne v Kosezah. S plinom je možno takoj oskrbeti 1000 stanovanj povprečne velikosti. V drugi fazi bo zgrajena ob koncu Murgelj, v območju podaljšane industrijske cone nova lokalna centrala za predelavo plina. V tem obdobju bodo priključene na plin predvsem vse na novo usmerjene gradnje v Trnovem, Koleziji, Bonifaciji, Murgljah in na Viču. Poleg tega bo pa možno priključiti na novo plinarno še vse manjše in večje že obstoječe centralne kurjave v Trnovem, Bonifaciji, Brdu, Viču, Mirju, Rožni dohni, Vrhovcih, opekarnah, Koleziji, predvsem pa v že zgrajenih Murgljah. V tretji fazi se predvideva gradnja tretje lokalne plinarne v Novih Kozaijah, za neposredne potrebe 6.000 stanovanj usmerjene gradnje, ki bodo zgrajena med Tržaško cesto, Gradaščico in Dobrovo oz. Podsmreko. Iz tehnično funkcionalnih ozirov bodo vse tri lokalne plinarne — Koseze, Murglje, Kozarje — med seboj povezane z glavno razdelilno in napajalno jekleno cevjo, za maks. pritisk 10 atm. premera 25 cm. Na ta način bo možno napajati vsa tri območja neprekinjeno tudi ob popravilih in rednih vzdrževalnih delih plinovoda in strojnih naprav. Celoten sistem bo zgrajen tako, da ga bomo lahko takoj priključili na zemeljski plin, ko bo speljan v okviru programa oskrbe plina naše republike vse do Ljubljane. V prikazani risbi je podrobneje vrisana trasa napajalnega plinovoda od obstoječe plinarne v Kosezah do projektirane plinarne v Murgljah. Na tej trasi smo že nakazali možnost priključka opekarne „Indop“, vseh treh opekarn na Brdu, Živalskega vrta, Biotehnične fakultete, vseh novih blokov na Viču, novega vrtca, bodoče šole, novih blokov in spremlja- jočih objektov na Brdu, Vrhovcih in Bonifaciji ter ob Tržaški cesti vse do Tobačne tovarne na Mirju, vseh fakultet, institutov, znanstvenih ustanov, šol, vrtcev, hiš itd. Trenutno je še najbolj važna in nujna napeljava plina do Trnovega, Murgelj, Bonifacije in Kolezije, kjer so že v gradnji, v projektu in v programu gradnje stanovanjskih blokov ter spremljajočih objektov za družbene, šolske in varstvene ter socialne potrebe območja. Po vrstnem redu nujnosti bi morali že sedaj imeti plin za vse nove bloke v Bonifaciji, ki so že zgrajeni, ali se dograjujejo, predvsem pa še za vse programirane objekte na tem območju. Isto velja za nove stanovanjske in poslovne bloke v Koleziji, samski dom za delavce podjetja „Tehnike“ v Trnovem, stanovanjsko gradnjo v Murgljah. Poleg tega je pred nami blokovna gradnja Trnovega, Dom za starejše prebivalce južnega dela mesta, centralni vrtec v Murbljah, nova šola na Viču, novi servisi in povečanje obstoječih industrijskih podjetij v obstoječi in novih industrijskih conah. Upravni organi občinske skupščine bi morali zahtevati (izdati odločbo), da imajo vsi novi objekti na južnem delu mesta in ki jih pokriva bodoče plinovodno omrežje, vzidane vse cevi za možnost takojšnjega priključka plina. S tem bodo odpadli dodatni stroški in razkopavanja po novih objektih. Ako hočemo južni del mesta po sedaj sprejetih mestnih in občinskih programih razvijati, potem moramo že prav kmalu položiti plinovod neposredno do potrošnikov. Ne glede na začetne težave in ponekod še pesimistična gledanja smo dolžni, da potrebe po takojšnji napeljavi plina zagovarjamo povsod, saj bo v nasprotnem primeru vsa programirana in usmerjena stanovanjska gradnja na našem območju ovirana ali celo prekinjena. Temu primerno je že ukrepal upravni odbor nekdanjega Komunalnega sklada naše občine, ki je dal Mestni plinarni vsa razpoložljiva sredstva za letošnji začetek polaganja plinovoda iz Kosez. Poleg tega vprašanja je zelo važno tudi vprašanje električne energije tako za večje potrebe v centru mesta kakor tudi za celotno južno območje Ljubljane. Po sprejetem programu naj bi v okolici mesta zgradili vrsto velikih trafo postaj, ki bi bile med seboj tako povezane, da bi se čimbolj omilile prekinitve toka ob nepredvidenih dogodkih. Ena od sličnih postaj, ki bo stala ob desni strani Malega grabna, ob Rakovi Jelši, bo z električno energijo dopolnila center mesta, istočasno pa tudi omogočila programirano in usmerjeno gradnjo v južnem predelu mesta. Ker se do vsega tega zelo raztresenega predmestja na Barju ne bo moglo polagati plinovodov, se predvideva, da bi se ta primestna področja oskrbovala le z električno energijo. Vsem je znano, daje kapaciteta obstoječih toplarn v Šiški in Mostah izčrpana, da se ne namerava podaljševati preko Mirja in Krakovega proti jugu, zato je pravilno, da se to območje takoj v zadovoljivi meri oskrbi tako s plinom kakor tudi z električno energijo. CIRIL STANIČ v_ IZŽREBANI NAGRAJENCI NOVOLETNE KRIŽANKE £ / ■Ji, ? r O Si Z c V £ r 0 H O R £ T A R £ L R A S K A D M / K B A R ss U S r A ? R r % T L r o L A R o R / K c N M A K Tri enakovredne denarne nagrade v višini 200 dinarjev prejmejo: FRANC GOSPODARIC, Trg OF 14, Ljubljana JANEZ ŠPAN, Celovška 375, Ljubljana BREDA BABNIK, Rožna dolina XI/3, Ljubljana Do 6. januarja smo dobili skupno 187 rešitev. Reševalcem novoletne križanke se opravičujemo, ker je bil pri stavljenju pomotoma izpuščen opis za poljsko cvetlico - mak v zadnjem desnem kotu. LAHKO VAM POSREDUJEMO | ODGOVOR V lanskem letu smo skušali v kar največji meri razvijati našo rubriko „Občani imajo besedo14. Svoje sestavke, predvsem pa vprašanja in kritične zapise ste lahko našli v tej rubriki. Ob tem pa smo vam skušali čimprej posredovati tudi odgovore na postavljena vprašanja. Žal je bU odziv prej slab kot zadovoljiv. Z ozirom na dejstvo, da mora biti glasilo v prvi vrsti tudi j tribuna bralcev — občanov samih, smo se odločili, da z naslednjo številko našega glasila odpiramo novo rubriko „LAHKO VAM POSREDUJEMO ODGOVOR44. Tako bi torej že v naslednji številki skušali posredovati odgovore na vsa vprašanja, ki nam jih boste posredovali po telefonu v TOREK 17. FEBRUARJA med 12. in 13. uro, na telefon ■ 20-728! Do tega dne nam lahko vprašanja posredujete tudi ; pismeno! Prednost imajo vsekakor vprašanja, katerih odgovori zanimajo širši krog bralcev in občanov, seveda pa naj bi p° svoji vsebini zadevala predvsem problematiko naše občine. Kolikor bo število postavljenih vprašanj veliko, bomo Pp izboru objavili najaktualnejša, ostala pa v naslednji številki. UREDNIŠTVO VESTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV NA VICU Občni zbor društva je mimo. Na samem zboru, ki se ga jp udeležilo 145 članov, smo sprejeli nova pravila društva, » predvidevajo poslovanje društev upokojencev in o ustanovitvi pravno samostojnega društva upokojencev na Viču. Ob tej priložnosti smo spregovorili tudi o delu v pr®; teklem letu, ki je bilo po mnenju vseh, uspešno. Še P056^ živahno so delovale vse tri komisije in sicer za stanovanjsK vprašanja, za rekreacijo ter komisija za širjenje članstva ijj zbiranje sredstev za zimsko pomoč. Lani so tako organizira v tem društvu za svoje člane 16 izletov, ki se jih je udeležil več kot tisoč upokojencev, razdelili pa so tudi 6200 dinar)®' vsem tistim, ki so bili zimske pomoči najbolj potrebni. Prav tako je društvo sodelovalo z ostalimi organizacijam* občini, tako z OK SZDL, OS ZSS, z mestnim in republiški1 odborom upokojencev, odborom za gradnjo doma ostareli!*’ krajevno skupnostjo Milan Cesnik itd. ^ Na tem zboru je bil v skladu z novimi pravili izvoljen tu®* . nov odbor društva upokojencev na Viču. ! _____________ ALOJZ CATA^; VARNOST DELAVCEM TUDI NA CESTI V zadnjem tednu januarja 1976 je odbor za prometno (na sliki) delavcev organizacij združenega dela naše obč* .), Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organi ^ posvetovanje vseh varnostnih tehnikov in inženirjev, delavcev< zadolženi za prometni park in njegovo vzdrževanje ter P^fit ščencev za varnost pri delu, na katerem so poslušali in se P°® o prometni vzgoji delavcev kot tudi o delu družbene sam°^ 0* ter o novostih zakona o temeljih varnosti v cestnem prom®1^ razgovoru so si ogledali tudi prometnovzgojne filme. Zlasti ' v zanimanje je vzbudilo razpravljanje o uporabi tahim« jo« službenih motornih vozilih ter smernice za širšo prometno a dejavnost strokovnih služb v organizacijah združenega deja-joVŠ^ ,o*'