Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za selo leto K 4,— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I,— % Naročnina se pošilja apravnlStvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 2a oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludne. Stev. 37. V Mariboru, dne 12. septembra 1901. Tečaj 2XXV. Vsem okolicam. Z dežele, dne 9. t. m. Zadnjič ste posvetili svoj uvodni članek mariborski okolici. Toda kar ste rekli o mariborski okolici, to velja več ali manj o okolicah skoro vseh spodnještajerskih mest j in trgov. Kajti ne samo iz Maribora, ampak tudi iz drugih naših mest in istotako trgov I se širi upliv nemčurstva. Ali mislite, da je j celo v naši celjski okolici kaj boljše ? V našo j okolico zahaja v zadnjem času več nemšku- ' tarskih in nemških časnikov, kakor bi si kdo mislil In ti časniki zapuščajo tudi med nami svoje sledove. Tudi obiski Nemcev po ceijski okolici ne ostajajo brez upliva. Vsak celjski Nemec pa je že tudi agitator za svoje nemške ¡deje. To je treba vedeti in Slovencev dolžnost je, da jih v tem vestno posnemajo. Okolice naših mest in trgov je torej treba neprestano narodno vzbujati, oziroma jih utrjevati. V tem - ti -r-!a kar tekmovati. Pri nobeni prireditvi kakega društva naj v prihodnje ne manjka kak bo-drilen nagovor, a tudi navduševalno petje ne. Društva v okolicah mest in trgov so navadno navezana na pomoč slovenskih meščanov oziroma tržanov. Naj jim od te strani ne prihaja samo pomoč, ampak tudi vspodbuja. Okoličanskim rodoljubom pa je treba več pozornosti na liste, ki jih čita okoličansko ljudstvo. Tukaj je treba vednega agitiranja, a tudi vednega sodelovanja pri časnikih. In nekaj še je potrebno! Slovenski trgovci in obrtniki po naših mestih in trgih naj bi se tudi nekoliko bolj zavzeli za reklamo svojih podjetij po naših časnikih. Drugorodni trgovci in obrtniki storijo v tem oziru veliko, naši pa zanemarjajo to važno delo. Ako bi n pr. mi prišli danes v Ptuj, mi ne vemo ne za en slovensko trgovino in ne za eno slovensko gostilno. Kako torej naj podpiramo svoje ljudi, če pa nam ne povedo, kje so? Prepričani smo, da se celo mnogim ptujskim okoličanom tako godi, kakor nam. Naj rodoljub tudi tukaj posežejo vmes! Sitno je tako delo, a kaj si hočemo, potrebno pa je. Slovenci v mestih in trgih ter v njih okolicah morajo ostati v nepretrgani zvezi. Medsebojno se morajo buditi, a tudi medsebojno gospodarski podpirati. To ne velja samo za Maribor in n¡ega okolico, ampak za vse okolice spodnještajerskih mest in trgcv. Napad na predsed MaeKMeya. Grozen zločin se je izvršil dne 7. t. m, v mestu Buffalo v Severni Ameriki. Anarhist Leon Czolgosz je dvakrat sprožil svoj samokres na predsednika Združenih severno-ame-riških držav Mac Kinleya ter ga nevarno ranil. V listu »Naš1 Dom«, ki je priložen današnji številki našega lista, je ta napad natančno opisan. Mi si dovoljujemo vsled tega samo nekoliko dodatkov. Mac Kinley-jeva žena se baje sedaj ne ve, da se je na njenega soproga streljalo. Povedali so ji le, da je Mac Kinley slučajno padel ter se pri tem padcu na trebuhu ranil. Ko je soproga obiskala predsednika, rekel ji je ta: »Potrpežljiva morava biti, to bo za naju najboljše.« Vedno se mudita dva zdravnika pri ranjencu. Ker je vsako razburjenje prepovedano, se le nekaterim osebam dopušča vstop k bolniku. Predsednik se je po operaciji kmalu začel zopet zavedati ter brez vsakega vzdihovanja in jadikovanja prenaša vse bolečine. Čeprav jo stanje bolnikovo vedno ugodnejše, vendar še ni smrtna nevarnost odstranjena. Vedno se je še bati, da nastopi kaka bolezen v drobu. Šele čez en teden, ako se bo bolezen razvijala kakor doslej, lahko se bo reklo, da je Mac Kinley izven vsake nevarnosti. * Napadalec Czolgosz je star 28 let ter neoženjen. Rojen je v Detroit ter je prišel v Buffalo iz Clevelanda, kjer je stanoval pri j nekem Ivanu Novaku. Tamkaj še stanuje | tudi njegovih sedem bratov in dvoje sester. : Ako Mac Kin!ey ne bo umrl, napadalec po ondotnem kazenskem zakoniku ne more več dobiti nego deset let ječe. Sedaj je zaprt napadalec v Buffalo. Toda premestili so ga iz celice v tretjem nadstropju, kjer je bil dosedaj, v podzemeljsko celico. Ž njim ravnajo jako dobro, ker upajo, da jim izda svoje sokrivce, ako jih ima; tudi po tri smodke dobiva na dan. Listi pišejo, da napad ne bo imel nikakih politiških posledic, tudi ko bi j predsednik res moral umreti vsled dobljenih ' ran. Mož se namreč ni odlikoval v nobenem j oziru, bil je le orožje in nikdar voditelj ne ; v politiških in ne v gospodarskih rečeh. Za i žalostni slučaj, da se izprazni že sedaj pred- Listek« Maščevanje. Spisal Ivan V—uk. Večer, ko je hotel Tomaž priti pod okno in prinesti glavo, se je približal. Orožnik razvrstil je stražo, sam pa se skril k oknu. V sobi brli svetilnica ter razsvetljuje bledi objokani vdovin obraz, katera kleči pred podobo Matere božje sedem žalosti in križanim Odre-Senikom, ter moli s srce pretresujočim glasom: «0 mati sedem žalosti, podeli mi moč, da še prestanem nocojšnjo noč. Vse moje srčne bolečine darujem tebi o blažena devica Marija, ki si toiažnica žalostnih. Le pri Tebi in Tvojem sinu iščem pomoči in pribežališča. Ne zavrzi mojih prošenj sveta božja porodnica, ter mi stoj na strani ob uri skušnjave. Amen.» Ura v zvoniku je odbila ravno dvanajst, nigdo se ne gane. Orožnik je bil že nevoljen, češ: «Zastonj čakamo, danes gane bo!» Pa Vrba ga potolaži s tem, da mu je pokazal počasi približajočo se postavo. Vsi se potuhnejo in oprezen ptiček stopa še v oprez-neje nastavljeno past. Stopi k oknu. Morilec se zdrzne, ko zagleda klečečo in jokajočo vdovo, pa naglo strese z glavo, kakor bi hotel s silo odpoditi neprijetne misli. Po- tihoma jo zakliče; ona se zgane in pogleda, | potem pa začne britko jokati: «Kaj iščeš tukaj brezbožni človek, rušitelj moje sreče? Kaj sem ti storila, da me tako grozovito mučiš?» «Kaj si mi storila, vprašaš? Ali se morebiti ne spominjaš več, kako si odbežala od mene, ko sem te prosil za roko. Obljubil sem ti maščevanje, katero sem izpolnil. Videla se ne bova več, pa predno odidem hočem- tem vaščanom posvetiti, koga so dol-žili. Meni na čast mora goreti cela vas, in tebi dam —.» «Sebi na čast se boš gugal na vislicah, brezbožni morilec», se zasliši trd, oster glas zraven Tomaža in težka desnica mu pade na ramo. «V imenu postave, Tomaž Puška, ste ujeti, roke sklenite!» Ko Tomaž vidi, da je orožnik sam, potegne bliskoma iza pasa bodalo ter mu ga hoče zagnati v prsi. Pa predno se je bodalo dotaknilo prsi, ležal je že na tleh in šestero krepkih rok ga je držalo, da se niti ganiti ni mogel. Orožnik mu sklene roke tako hudo, da je kri siknila izza nohtov. Nekaj časa gleda orožnik molče svojo žrtev, potem pa, kakor bi se nečesa spomnil reče: «Me li poznaš, morilec svoje matere?» Tomaž ga molče pogleda, potem pa stopi korak nazaj in vsklikne začudeno: «Kaj Ivo, ti tukaj!?» Britko mu orožnik odgovori: «Da jaz sem. Radi tebe sem prelomil postavo, ko nisem hotel dalje preiska-vati, pa tvoje hudobije so že pregrozne. Pojdimo!» — — —--— —--- Pri sodniji je obstal vsa hudodelstva, katera so ga dolžili. Po kratkem posvetovanju bil je obsojen na smrt na vislice. Mirno je poslušal smrtno obsodbo; mrzel pot stopal mu je na čelo ter padal na tlak. Ko so ga vprašali, ali ima kakšno željo, je odkimal, samo za duhovnika je prosil. IV. Ferdinand Podlipnik poslovil se je v jutro od ljubljene žene, ter ji zagotovil, da se vrne v treh dneh. Srečno je izvršil kupčijo ter se vračal s 25.000 kronami k težko pričakajoči ženi. Stemnilo se je že, ko je korakal po temnem gozdu proti svoji vasi z veselim srcem, ne sluteč, da so mu ure štete in da bo mogel zapustiti ljubljeno ženo, ter se posloviti od tega sveta. Ni še dva koraka mimo debelega hrasta, kar začuti strahoviti udarec po hrbtu in po glavi in nato še drugi, tako da se nezavesten zgrudi na tla. Razbojnik mu hitro pograbi denar in ga sleče, potem pa čaka, da se zave. Luna je ravno predrla skozi oblake, ko je pogledal nesrečneš na morilca in bliskajoči nož v njegovi roki. «Za sedniško mesto, bo vodil do konca štiriletne dobe podpredsednik Roosevelt. Nove volitve ne bo pred koncem dobe. Politični ogled. Dalmatinski Italijani postajajo jako predrzni. Občinski zastop mesta Zader je zabranil, da se izkrcajo iz parobroda oni hrvaški romarji, vračajoči se iz Trsata, ki so imeli na klobukih hrvaška znamenja. Romarje so Italijani ometali z blatom. Med Hrvati v Dalmaciji je zavladala vsled poročila o tem dogodku nepopisna nevolja. V Zadru se utegne zaradi napadov, ki jih izvršujejo Lahoni na Hrvate, proglasiti izjemno stanje. Združevanje čeških kmetov. Češki katoliško misleči poljedelci na Moravskem so izdali oklic, v katerem vabijo za 22. in 23. t. m. na shod, na katerem bi se naj ustanovila katoliška kmečka zveza za Moravsko. Dobra misel! Bivši finančni minister na Nemškem dr. Miquel je v Frankobrodu nagloma umrl. Zadela ga je kap. Hči ga je našla mrtvega v postelji. Italija išče spora z našo državo. To kaže napad italijanskih Dalmatincev na zavod sv. Jeronima v Rimu, kjer imajo skrivno svoje roke Italijani iz kraljestva zraven, to kažejo nemiri po dalmatinskih mestih nasproti Hrvatom, katere nemire Lahi hvalijo, to je pokazal nedavno tudi italijanski admiral Palumbo. Ta admiral je z italijanskim bro-dovjem demonstriral pred Visom, ondi, kjer je naš junak Tegetthoff tako nepričakovano porazil italijansko brodovje. Da je Palumbo očitno izzival proti Avstriji, je razvidno, ker se je upal pokazati v dalmatinskem, torej v avstrijskem brodovju. Italijani so bolj živo kot kedaj začeli sanjati, da razširijo italijansko kraljestvo na avstrijsko Primorje, Dalmacijo, Albanijo ter južne Tirole. Okusa nimajo slabega. Avstrijska vlada pa v Primorju podpira »neodrešene« Italijane, Slovane pa prezira. Taka politika ni samo kratkovidna, ampak tudi nevarna. Rusija oborožuje? Listi poročajo, da je ruska armada s 180.000 mož odkorakala proti rumunski meji in sicer v posameznih oddelkih. Tudi popravlja Rusija ob Donavi z vso hitrostjo tamošnje svoje trdnjave. Ti dogodki, ako so resnični, bi veljali v prvi vrsti macedonskemu vprašanju, katero se menda ne more razrešiti brez Rusije. Kitajski poslanik pri nemškem cesarju. Princ Tsun, odposlanik kitajske vlade, božjo voljo te prosim, pusti mi vsaj življenje», prosi milo Podlipnik. Lopov se divje nasmeje. ^ «Ali se še spominjaš Ferdinand, kaj sem obljubil tvoji nevesti? To hočem danes zvr-šiti. Ti me prosiš, naj ti pustim življenje, tudi jaz sem te prosil, da mi pustiš nevesto; ti me nisi hotel uslišati, tudi jaz te ne morem.» «Sedaj te spoznam. Ne bom te prosil življenja, ker vem, da je vsa prošnja zaman. Kedor že svojo mater umori, tudi z drugim nima usmiljenja. Pa vedi, da bo prišel čas, da boš tudi ti dajal odgovor za svojo hudobijo.» «Molči!» tudi tvoji ženi hočem iti po slovo. Ker potrebujem denarja, da odidem od tega prokletega kraja, hočem, da mi doda Reza, kar mi manjka.» «Lopov, razbojnik, morilec, boj se Roga in —», dalje ni mogel. Nož v Tomaževi roki se zabliska ter se pogrezne naravnost v srce. Curek vroče srčne krvi brizgnil je iz rane ter pobarval hrast. Nedolžna luna je gledala mirno na pojemajočega moža in razsvitlje-vala divji razbojnikov obraz, kateri se je pripravljal, da odreže glavo svojemu sovražniku. Glavo je zavil v obleko, katero je vzel nesrečnežu. Nesel jo je globoko v gozd, kjer je vse skupaj zakopal v že pripravljeno jamo je bil pretekle dni sprejet pri nemškem cesarju v gradu Potsdam. Princ Tsun je prišel izrecno z nalogom kitajske vlade, da prosi odpuščenja zaradi umora nemškega poslanika Kettelerja v Pekingu. Listi pripisujejo tej av-dijenci pa še drugo politično važnost, o kateri pa še ni nič določenega v javnosti. Vojska 'V Južni Afriki. Anglija se nahaja — tako piše »Edinost« — v jako slabem položaju, katerega se da najbolje označiti z besedami: naprej ne vem, nazaj ne smem! Ako bi bili angleški politiki pred izbruhom južno-afriške vojne vedeli, da za-gazijo tako globoko v močvirje, iz katerega se jim bo nemogoče izvleči, bili bi gotovo opustili misel na zaposedenje južno-afriških republik! Ali sedaj so na plesu in morajo dalje plesati, ali pa sramotno popihati jo v svojo domovino. Gotovo si niso pričakovali nikdar, da bo njim, mogočnim Angležem, delal mali burski narod toliko preglavice. Cesar ne morejo doseči z orožjem v roki, hoteli bi doseči s papirnatimi proklamacijami. No, smešno bi bilo le misliti, da bi se isti Buri, ki se ne plašijo neštevilnih angleških topov in pušk, ustrašili pred proklamacijami. Kako naj sedanja demolizirana in zmanjšana Kitschenerjeva vojska opravi delo, katero ni mogla opraviti niti sveža in močna Robert-sova armada?! Kako naj dalje Angleži premagajo Bure, ko niti ne vedo, kje se ti nahajajo prav za prav ? Svoječasno je bil lord Kiischener vse lepo uredil, da zajame in popolnoma potolče Bure na severni strani Transvaala. Ko pa je po dolgem trudu s svojo ogromno in neokretno armado dospel tja gori, bili so Buri že davno ravno na nasprotni strani, t. j. na jugu Kaplandije, na angleški posesti, kjer so napadali vlake, ki so dovažali Angležem živil in drugih potrebščin, vsled česar se je Kitschener zopet povrnil s svojimi četami. Angleži niso sedaj nikjer varni pred burskimi četami. Le-te so povsod in nikjer. Kjer jih Angleži najmanj pričakujejo, se iste p javljajo in jih napadajo; kadar jih pa hočejo Angleži loviti, zginejo Buri kakor kafra. Poleg vsega tega se vedno bolj širi tudi ustaja v Kaplandiji in za Anglijo je vedno manj upanja, da bi mogla premagati Bure ter tako dokončati južno-afriško vojno. Dopisi. Vitanje. (Nesreče.) Ni kraja brez nesreče. Nemila nezgoda je zadela ubogo družino dne 17. julija pri Fužinah nižje Vitanja. Kovač Franc Flasch, zapodil si je s mrmraje: «Tukaj leži tako dolgo, dokler te ne zanesem tja kamor slišiš.» Nato se počasi napoti k njegovi ženi, katera je že spala. Potrkavši na okno in jo prosi naj mu odpre, Žena misleč, da je kateri od sosedov, odpre pa kako se ustraši, ko zagleda pred seboj divji tuji obraz. Vskliknila je na pomoč, pa lopov jo je loputnil s pestjo po glavi, da se nezavestna zgrudi na tla. On pa plane v sobo, pobere denar in odbeži. Drugo jutro so našli mimo idoči ljudje nezavestno ženo in ko so videli, da je v sobi vse navskriž, so hitro poslali po zdravnika in orožnika. Zdravnik je zbudil nezavestno ženo zopet k življenju in ko je orožnikoma naznanila, kar je znala, sta se ta napotila k staremu poštenjaku in županu Vrbi. Kaj se je dalje godilo, nam je znano. V. Prišel je dan, ko je storila posvetna gosposka svojo dolžnost. Ura je bila določena v jutro ob 6. Mnogo ljudstva se je že zbralo in čakalo na žrtvo, katera je imela vsak čas priti. Kmalo nato so pripeljali Tomaža, kateri se je v tem kratkem času zelo spremenil. Njegov že poprej bledi obraz, postal je še bledejši; skesano in mirno je stopal zraven duhovnika, ter v jednomer poljuboval sv. razpelo, katero mu je podaril duhovnik. puško dve kroglji v glavo tako, da je spodnja lubanja, malone, odletela. Našel ga je Ivan Poklič v Dragi ob vodi popolnoma že v črvih, ko je kosil. Dva meseca prej, dne 18. maja je utonil delavec Simon Stožir. Padel je v globoko kad čreslenke v delavnici g. Rajmunda Hof-bauer-ja. — Nenavadna novica je, da je dne 22. julija porodila Julijana Tepej v vasi Tre-bekinji trojčke, ki so pa umrli. — Dne 3. septembra je umrl oboe spoštovani vitanjski tržan Alojzij Tischler. Pogreb je bil sijajen. Mnogo ptujcev mu je skazalo poslednjo čast ter mu položilo več vencev na grob. Bila je na grobu pridiga, katero je imel župnik g. Al. Arzenšek. Iz Ljutomera. (Šolska veselica.) Dne 1. septembra se je v Ljutomeru priredila za učence iz Franc Jožefove šole veselica za konec leta. Ob enem pa je veselica veljala za 40 letni spomin, odkar je štirirazred-nica v Ljutomeru. Na g. Kukovčevem domu je bilo vse lepo pripravljeno in ob 3. uri se je veselica začela. Zbralo se je mnogo učencev in učenk, pa tudi odraslih na stotine. Po vsporedu je bilo prvo na vrsti tam-buranje ljutomerskih tamburašev in tambu-rašic, katerih je 17. Prav dobro, v zadovoljstvo občinstva so tamburali. Potem je bila slavnostna beseda g. Kukovca, kateri je prav lepo in iz srca govoril otrokom o šoli, kakšna da mora biti, da se pridobijo v nji koristi. Pozabilo se pa tudi ni na stariše in njih dolžnosti do otrok, kam jih naj pošiljajo v šolo, da bo imela šola dober vspeh. Zatem so peli dečki in deklice «Avstrija moja». Nadalje so se vršile na odru razne deklamacije v enem-, dvo- in trigovorih, kar je bilo prav zanimivo. Potem so pele deklice «Planinarica». Zanimiva je bila telovadba. Po končanem sporedu so se otroci okrepčali s kruhom in pijačo, kar so ljutomerske darežljive rodbine darovale. Veselica bo ostala otrokom v ved-nem spominu. G. Robič* ravnatelj šole, se je vsem prav lepo zahvalil v imenu šole. Bodi še omenjeno, da je letos postalo v Ljutomeru nekoliko veselo narodno življenje. Stari narodni voditelj g, Kukovec je zopet krepko poprijel narodno krmilo in se po celem Murskem polju veselo ziblje narodna ladija. Le eno bi še bilo potrebno, in to je, da bi se naše narodnjakinje in narodnjaki posluževali pri veselicah in v gostilnah edino le slovenskega jezika. Ze rajni g. Freunsfeld je to jako grajal, pa ta maroga se noče izbrisati. Treba je pomisliti, kako močen utis ima nemčurjenje na priprosto ljudstvo, da se ljudstvo bolj narodno pači, kakor navduši! Resnico govorim, ker znam, da ljudstvo reče: Ko je stopil pod vislice, je pokleknil ter glasno molil «očenaš» in «Češčena si Marijo» ; vsem pričujočim igrale so solze v očeh. Ko je vstal, prosil je za besedo, da se poslovi • od tega sveta in prosi vse pričujoče odpuščanja. Bilo mu je dovoljeno in začel je s krepkim glasom govoriti blizu tako le: «Najpoprej vas prosim odpuščenja za vse krivice in nadloge, katere sem vam prizadel. Mlad se moram ločiti iz tega sveta na tako sramoten način, pa zaslužil sem si. Moja smrt naj vam bo vsem v izgled in svarilo, da se varujete vsega hudega ter živite pošteno. Brzdajte svoje srce ter se ne dajte voditi strastem. Materam pa polagam edino to na srce: ««Vzgojujte svoje otroke v strahu božjem, blažite njim srce; ako pa razvajate svoje otroke, zgodilo se bo vsakemu, kakor se bo zgodilo meni.»» Ako bi mene moja mati nekoliko trdeje prijemali, ne bi postal razbojnik in morilec. Še enkrat prosim za odpuščanje, ker rabelj je že pripravljen, da izvrši svoje delo. Z Bogom!» Nato mu je vrgel rabelj vrv okolu vratu. Smrtna tihota nastane. Malo trenutkov še, in obsojenec je visel. Duhovnik mu je podelil zadnji blagoslov ter mu pritisnil križ na usta, katerega je iskreno poljubil, ter se z umirajočim pogledom zahvalil. Kmalo nato se je naznanilo, da je obešenec mrtev. Pobožno «Ta gospod se tudi za Slovenca drži, pa nemški govori.» To se mora spremeniti! Iz Zdol pri Kozjem. (P r i i a t e 1 j u spomin.) Nedavno je prinesel ljubljanski list «Slovenec» žalostno novico, da je pri Gabersdorfu na Štajerskem utonil naš rojak in izvrstni mladenič Jože! Hladnik, dragonski vojak, ki je bil ravno na odhodu k vojaškim vajam na Ogrsko. Med potom ga je dohitela nesrečna smrt, ki mu je vzela življenje v valovih globoke reke. Nesrečni mladenič se je rodil na Zdolah pri Kozjem od poštenih in krščanskih starišev. Bil je mladenič pravi narodnjak in zvesti sin naše matere Slovenije. Veliko je delal za naš kraj z razširjanjem dobrih in krščanskih časopisov. Bil je tudi zvest naročnik «Slovenskega Gospodarja», ki ga je vsakokrat, od prve do zadnje črke prebral. Še zdaj, ko je nosil vojaško suknjo, mu je bil «Slov. Gospodar» vedno v tolažbo. Tudi pri našem bralnem društvu je bil vedno poleg prvoboriteljev in veliko se je trudil, da se je ustanovilo to koristno društvo. Vse ga je pri nas spoštovalo in rado imelo. Svetila mu večna luč! Iz Maribora. (Bralno in pevsko društvo «Maribor») imelo je v nedeljo 8. t. m. svoj VIII. občni zbor v «Narodnem domu» v Mariboru. Zborovanje je otvoril g. predsednik dr. R. Pipuš, ki je pozdravil dru-štvenike in goste s presrčnimi besedami, zahvalil se drustvenikom za njihov trud in požrtvovalnost ter jih spodbujal v prihodnjem letu še k marljivejšemu delovanju. Zatem je sledilo poročilo tajnika g. J. V ajda; društvo je priredilo v preteklem letu 6 gledaliških predstav («Uskok», «Bob iz Kranja», «Zamujeni vlak», «Hudobni duh Lumpacij Vaga-bund», «Brat Martin», «Zapravi ji vec».) Miklavžev večer, Slomšekovo slavnost, 1 plesni venček in v letošnjem poletju 3 izlete (v Fram, Hoče in Kamnico). Društvo je imelo naročene ali pa je dobivalo po podnaročbi 12 listov. Nakupila se je tudi lepa garderoba za gledališke predstave. Iz blagajnikovega poročila (g. Poseb) posnemamo: društvo je imelo koncem lanskega leta okoli 140 K dolga, dohodkov je bilo letos okoli 2200 K in izdatkov okoli 2150 K, ostane tedaj dolga okoli 50 K. V odbor so se izvolili: Predsednik g. dr. Radoslav Pipuš, podpredsednik g. Ant. Rebolj, tajnik g. Jos, Ferenc, blagajnik g. Ivan Poseb. Odborniki: g. Cepič Pavle, gosp. Grilc Gabriel, g. Leskovar Ferdo, g. Planin-šek Mart, g. Sorman Ludv.; namestniki: g. Karba Orosl., g. Kolarič Fr., g. Mulec Ogne-slav; računski pregledniki: g. Jonas Ed. in g. Vauda Vinko. G. podpredsednik Rebolj se je zahvalil blagajniku g. Poseb za njegovo po- ljudstvo je molilo za njegovo dušo nekaj očenašev in potem se razšlo na svoj dom. Mrliča so po zahtevanju občinstva kot spokornika pokopali na blagoslovljeni zemlji. Dolgo se je še ljudstvo spominjalo obešenega razbojnika; matere in babice so pripovedovale svojim otrokom in vnukom njegov nesrečni konec. Malo še imamo povedati o naši povesti: Žena Ferdinandova se ni mogla dolgo utolažiti v izgubi toliko ljubljenega moža. Srčna žalost jo je položila na posteljo, kjer se je borila skoraj celo leto s smrtjo. Pa trdna njena narava premagala je to bolečino in čas je zacelil tudi njene srčne rane. Ker je dobila vso ugrabljeno premoženje nazaj in tudi, kot za majhno odškodnino, Tomaževo posestvo, katero ji je Tomaž daroval. Ker je še po vrhu slovela radi lepote, oglašali so se kmalo bogati snubači. Ona je odklonila vse, ter podala roko orožniku, kateri jo je tako zaupljivo tolažil in ji v vseh nevarnostih na strani stal. Gostija se je praznovala nič menj sijajno, kakor gostija, ko je podala roko nesrečnemu Ferdinandu. V lepi složnosti in ljubezni živela sta srečno, dokler tudi njiju ni poklicala rešiteljica iz te solzne dokne v kraj veselja in sreče. žrtvovalno in neutrudljivo delovanje za društvo ter gospem in gospicam diletantinjam in g. diletantom, ki so pomagali in omogočili prireditev gledaliških predstav. G. predsednik se je potem zahvalil dosedanjemu tajniku g. Janku Vajda, kateri odide k vojakom, za njegovo neumorno delovanje kot tajnik in vodja tamburašev. Zalem je g. predsednik zaključil zborovanje zahvali vši se društveni-kom in gostom za obilni obisk. Iz poročila tajnika in blagajnika raz-vidimo, kako neustrašeno in marljivo je delovalo društvo v preteklem letu. S ponosom lahko gleda društvo na to delovanje in pridobljeni napredek. Mi pa želimo društvu «Maribor» še bolji napredek in še bolje uspehe, da bode njen ponos na koncu prihodnjega leta še večji. Naj še za naprej deluje tako neutrudljivo in neustrašeno, kakor do sedaj pod svojim navodilom: Iz tisoč grl naj zadoni Vam pesem velikanska, Nastaja dan, zapojmo vsi Bodočnost je slovanska. F. L. Ptuj. (Osrečevalci kmeta.) Po-potovaje po širni naši domovini, prišel sem tudi v starodavno mesto Ptuj. Neizprosljiv dež hotel je imeti, da ostanem nekaj časa v tem mestu, zato pa je neprijazen dan razprostrl svoje mokre peruti nad nami ino kapla za kaplo je padala na to nekdaj rimsko mesto. Korakal sem celi božji dan po ulicah, da le čas ubijem, in si torej tudi nagledal vse potrebno in nepotrebno. Da prebivalci tega mesta niso več Rimljani, ampak pristni Nemci, prepričal sem se naenkrat, kakor sem le bral imena: Ornig, Slavitsch, Rakuscha, Lepuscha, Sadnik, Wress-nig itd. In šel sem dalje ter iskal s paznim očesom iste germane, ki imajo tako blago srce, da «podelijo ubogim Haložanom življenje.» Grozen smrad udari na moj nos. Sicer bi moral bežati, da pridem na sveži zrak, pa radovednež, kakor sem, postojim in kaj vidim! Na pragu zraven mene stoječe hiše leži nek slabo oblečen človek pijan in spi. Žganje smrdi od njega. V sobah vse polno ljudi, na oknih pa razstavljeno v steklenicah polno žganja. Smrad vse povsod. Iz sobe stopi neka oseba, se spodtakne in pade — obleži. Samo še pogledam na napis te hiše, da izvem ime onega blagega srca, ki tudi kmeta osrečuje in mu pripomore, da živi —, potem pa zapustim z žalostnim srcem ta prizor. Tej žalostni vesti pa že morem nekaj veselejega pridejati. Peljal sem se namreč proti Ptuju slučajno z nekim kmetom, kateri mi je pravil, da je že veliko kmetov «Štajerca» opustilo ino, da se «Naš Dom» vedno bolje širi. Po njegovem mnenju bodo mu kmalu ptujski zvonovi zvonili pogrebnico. Iz Cvena pri Ljutomeru. (Konjska dirka.) Vreme je bilo ugodno. Oblaki so zakrivali solnce, a dežja niso rosili na nas. Zbralo se je veliko število ljudstva. Na sredini dirkališča je vihrala slovenska zastava. Zgrajeni sta bili dve tribuni, ena za dame, druga za presojevalce. Med presojevalci so se nahajali g. Mursa, glavar Zupančič, načelnik Kukovec in drugi. Dirka se je vršila med velikim zanimanjem ljudstva. Pri začetni vožnji, z daljavo 2000 m, je bilo 15 dirkalcev. Kot prvi je prišel na določeno mesto v 4 min. 10 sek. g. Babič Martin iz Krapja s svojim triletnim kostanjevim žrebcem «Dir-janom», kot drugi g. Bežan Anton iz Šalinec, tretji g. Slavič Martin iz Ključarovec, četrti g. Kosi Martin iz Grab, peti g. Kranjc Ferdo iz Babinec, šesti Ostre Anton iz Bunčan, ki je vozil 4 min. 35 sek. Pri plemenski vožnji, z daljavo 2000 nt, je najboljše vozil g. Peto-var Anton iz Bunčan s štiriletno kostanjevo kobilo «Minko». Vozil je 3 min. 48 s. Drugi je bil g. Slavič Anton iz Grab, tretji g. Kranjc Matija iz Obrža, četrti, g. Komauer Ivan iz Slivnice, peti g. Bežan Anton iz Šalinec, šesti g. Kranjc Ferdo iz Babinec, ki je vozil 4 min. 32 sek. Pri stavni vožnji z daljavo 2736 m je bil zopet prvi g. Petovar Anton iz Bunčan z «Minko». Vozil je 5 min. 21 s. Drugi je bil g. Babič Martin iz Krapja, tretji g. Slavič Anton iz Krapja s «Tonijem» (čeprav je imel 236 metrov doklade), četrti g. Kranjc Matija iz Obriža. G. Mursa je naznanil izid dirke, glavar g. Župančič je razdelil darila. Dirka je začela ob poltreh in končala ob kakih polpetih. Kdor hoče videti in občudovati lepe, iskre konje murskopoljske, naj se udeleži enkrat dirke na Cvenu, ki se vrši vsako leto dne 8. septembra. Tudi letos se je vršila ta dan. Iz Gornjeradgonskega okraja. Dne 11. avg. t. I. bil je za naš okraj imeniten dan, kojega si mora vsak tukajšnji zaveden Slovenec ohraniti v najlepšem spominu. Ta dan je imela podružnica sv. Cirila in Metoda pri Kapeli svoj prvi občni zbor. Otvoril je zborovanje g. dr. Leo Kreft, zdravnik Gornje Radgone, pojasnil naše združenje, ter oddal besedo g. stud. phil. Antonu Majžer ju. Omenjeni gospod je z ognjevito besedo pojasnjeval pomen podružnice sv. Cirila in Metoda, navduševal poslušalce za domače slovenske šole, spominjal tudi na prerano umrlega jurista Jan. Kolarja, ki je bil glavni faktor pri ustanovitvi te podružnice. Osramotil je konečno one, koji se sramujejo slovenskega mater-nega jezika. Navzoči so s solznimi očmi poslušali gosp. modroslovca, koji je s svojimi besedami nezavedne grajal, a tudi hvalil zavedne Slovence tega okraja, na kar je za-donel gromoviti: «Živijo!» Po dokončanih govorih prečitali so se pristopi vši člani, ter se na to začela volitev odbora. Na željo pričujočih so se volili enoglasno ti le: Kot načelnik g. dr. Leo Kreft, zdravnik v Gornji Radgoni; kot tajnik gdč. Tereza Petovar, učiteljica pri Kapeli; kot blagajničar g. Davorin Slana, gostilničar pri Sv. Juriju. Namestniki blag. g. Janko Cirič, organist v Gornji Radgoni, g. Jože Farkaš, trgovec pri Sv. Juriju in g. Lovro Divjak, posestnikov sin pri Kapeli. — Društvo šteje sedaj 4 ustanovnike, 51 rednih članov, 114 podpornikov. — Odposlalo se je vodstvu podružnice v Ljubljano 217 K 30 v. To je dokaz, da teče po naših žilah pristna slovenska kri, da tu še ne spimo, kakor se nam je nekdaj očitalo, ter da nas ne ugonobi še «Štajerc». Upamo, da bomo med letom pridobili mnogo novih udov. Biti ud te podružnice, naj pa bo veselje in ponos vsakega čutečega Slovenca našega okraja! G. načelnik dr. Leo Kreft je že sedaj navdušil člane za II. občni zbor, ki se priredi drugo leto pri Sv. Juriju na Ščavnici. Torej pogumno naprej! Na svidenje! Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ker je sedaj že 14 dnij tako neljubo vreme, da bi se človek kar najraje zaril v zemljo, je vse tem bolj iznenadila vesela novica, da bomo imeli vsaj ¡eden večer zopet lepo zabavo. Ker se je pošta zakasnila, smo dobili prvo poročilce iz cen j. «Slov. Gospodarja». Lep vspored je bil že na papirji, a kako krasno se je vršila cela veselica. Vkljub slabemu vremenu in megli, ki je pritiskala, kakor bi jo bil kdo najel, to je vredno, da sporočimo cenjenim čitateljem. Gostje smo se naleteli še od precejšnje daljave, a le malo zastopnikov nas je bilo, mnogim je smrdela pot. Pred vsem sijajen koncert! S pravim umetniškim okusom so bili razdeljeni komadi. In kako prijetno, kako vabljivo se je sviralo! Od otožne pesmice naprej si slišal vse, kar premore godba. Igral se je težek balet, igral odlomek iz opere, galop in slično. Krasna, mogoče da najkras-nejša skladba pa so bile «Spominčice *%», ki je, ako se ne motimo, od marljivega, iz-vežbanega g. dirigenta samega. Toliko različnih taktov, tako težki prehodi! Če smo jo pogodili se svojo slutnjo, prisrčno čestitamo mlademu, nadarjenemu gospodu k temu delu. Da pa bi povzdignil koncert k najboljšim, kar smo jih v tem še dosedaj imeli priliko poslušati, je vpletel gospod vodja 4 baritonsolospeve, katerih jednega žalibog za- j radi pomanjkanja časa nismo slišali. Kupleti • k tamb. zboru, to je nekaj čisto novega, po- i sebno ako poje tako lep, poln glas! Pozno i se je završil koncert, a vendar|za prijatelje • godbe še prehitro. Še enkrat, vsa čast Vam, ' g. kapelnik za brezmejni Vaš trud, da ste ustvarili v tako kratkem času tak zbor, in to še tem več, ker je tu na deželi kaj takega res neizmerno težavno. Ponosni smete biti na svoj zbor, ki deluje tako vstrajno, na kmetih je taka dovršenost skoro neverjetna. Lep ) se je skrbelo tudi za prosto zabavo. Citranje je res izostalo, škoda, zvedeli smo, da ste, gospod vodja, umetnik na tem godalu. A seveda, ljudem je tudi treba ustreči! Šaljiva pošta je popolnoma zadostila svojej nalogi. Smešna uniforma poštarjeva, celo pečat, vse je bilo tako vabljivo! Tudi pevci so nas razveseljevali, a žal, da niso šli tudi bolj med priproste ljudi! Kar se je težko pričakovalo, tudi to je prišlo! Lepo ozaljšana plesna dvorana je omogočila, da se je vršil tudi zadnji del zabave lepo, kakor vse poprej. Vsakdo je lahko vesel, da se je udeležil! To pa so posebno čutili še nekateri, ki so po lepem nagovoru vrlega ! narodnjaka navdušeni dvignili zasluženega g. abiturijenta in na tak način pokazali, kako j časte mladega, a vendar že tako izvežbanega in delavnega gospoda. Samo nekaj nas je užalilo. Govorilo se j je. da je to zadnja slavnost, katero ste pri- j redili — in to iz raznih vzrokov. Da govorim j odkrito; ako so tudi razmere take, kakor i smo izvedeli, ne storite tega, posebno sedaj, j ko ste že toliko dosegli. Neizrekljivo bi bilo škoda! Ako napredujete tako in bi povečali i zbor, napravite lahko društvo, razširite svoj ' delokrog — kako lepo bi bilo to! Težka je naloga, gosp. Fišinger, a naj Vam ne upade pogum. Vsak Slovenec mora trpeti, če neče spati! Mnogo gospode se ne briga za svoj narod, a če stori kdo kaj, narod ne more biti tako nehvaležen! Še enkrat: pogum! in z Vašim pozdravom: «Nazdar!» Razne stvari. Iz domačih krajev. Osebne vesti. Državni poslanec dr. Miroslav Ploj se je odpeljal v Trst, kjer je bil navzoč pri krstu nove vojne ladije «Ar- ; pad», ki se je vršil včeraj. Imenovanje. Avskultantom pri c. kr. okrožni sodniji v Mariboru sta imenovana j gg. Ivan Vuk in Arnold Mally. Pred porotnim sodiščem v Mariboru stoji danes gosp A. P. Korošec iz Maribora. Toži ga državni pravdnik mariborski. Obtožba obsega dve točki. Dr- ! ilKvni pravdnik trdi: 1. G. Korošec je s tem, j da je dal v listu »Slov. Gospodar« in sicer j v št. 24. od 14. junija 1900 od njega spisani : članek z napisom »Nemškutarska zlobnost«, ("celi članek se glasi: »Nemškutarska zlobnost. Govori se, da je Gregorečevo hišo z gospodarskimi poslopji pri Ptuju zažgala hudobna roka iz nasprotnega narodnega tabora. Žalostni pojavi v narodnostnem boju. Preiskava bo pokazala, ali je ta grozna vest resnična.«) natisniti in dalje razširiti, raznesel in razširil krivo, za javno varnost vznemirjajočo govorico brez dovoljenih razlogov, da bi bila govorica resnična. 2. G. Korošec je s tem, da je dal v štev. 27. »Slov. Gosp.« od dne 25. julija 1900 članek z napisom »Slovenci ptujske okolice«. (Celi članek se glasi: »Slovenci ptujske okolice! Politični nasprotniki našega katoliškega slovenskega naroda so naslednji ptujski trgovci: tiskarna Blanke, brata Slavič, tapetar Stelcer, zlatar I. Gspaltl, trgovec Kolenc, trgovec S. Fridrih, Žagar Ružička, urar K. Akerman, trgovec V. Šulfink. Slovenci, zapomnite si ta imena!«) in članek z napisom: »Štajerc v Ptuji«. (Celi članek se glasi: »Štajerc v Ptuju je začel izhajati. Mi smo dobili že veliko dopisov radi njega, ki svarijo ljudstvo pred njim. Mislimo, da je naše slovensko ljudstvo pač toliko pametno, da se ne bo vjelo v zanjke nemških in nem-škutarskih trgovcev. Najboljše sredstvo zoper »Štajerca« pa je, da nam rodoljubi naznanjajo one trgovce, ki širijo tega umazanca med ljudstvo, zajedno pa tudi slovenskega trgovca-konkurenta. Mi bomo potem širitelje tega tiskanega neinškutarja javno naznanjali, zajedno pa priporočali slovenske trgovce!«) natisniti in razširiti, vspodbujal druge k sovražnostim proti posameznim vrstam meščanske družbe. G. Korošec je s tem storil, tako trdi obtožba, prestopek proti javnemu miru in redu v smislu § 308 in § 302 kaz. zak. in § 28 tiskovnega zakona, ki je kaznjiv po § 267 in § 302 kaz. zak. Obtoženca zastopa deželni poslanec in odvetnik dr. Franjo Rosina iz Maribora. Porotno sodišče v Mariboru. Dne 9. t. mes. sta bila obsojena Neža Košir in Matija Žižek, ker sta s počasnim zastrup-ljenjem spravila s sveta posestnika v Roš-bahu pri Mariboru, Anton Pinteriča ter se polastila njegovega premoženja. Košir je dobila 10 let, Žižek pa 7 let. Neža Košir se je vedla pri obravnavi jako drzno. Eni priči, ki je izpovedala obtežilno zanjo, zasolila je glasno zaušnico. Matija Ermenc je dobil isto-tako 7 let težke ječe. — Dne 10. t. mes. je stal pred porotniki posestnik Janez Dvoršak iz Kukovega dola zaradi požiga lastnega doma. Dobil je 18 mesecev težke ječe. — Dne 11. t. mes. je stal pred porotniki Franc Fuchs zaradi nenravnega prestopka; dobil je eno leto ječe. Iz Pilštajna nam pišejo: Pred kakimi 14 dnevi hodil je po našem okraju neki agent Slawitsch s Ptuja ter ponujal neke srajce. Zdelo se nam je, da to ni edina njegova služba. Prišel je tudi agitirat za »Štajerca», katerega je čez vso mero hvalil. Pri vsaki trgovini poskušal je svojo srečo, ter tako dolgo tipal in tipal, da je spoznal, kako so njegovemu »Štajercu« naklonjeni. — Marsikje jo je dobro skupil, povedali so mu jih pošteno, da ga ne bo tako kmalu nazaj. — Na nekaterih krajih so bili ž njim še precej uljudni, kar si je ta mož dobro zapomnil. Ime takega je poslal koj v Ptuj k »Štajercu«, rekši, tega in tega sem na svojem misijonskem potovanju vjel. S Ptuja so potem letela pisma take-le vsebine: »Vaše Blagorodje! Ker nam je gospod Slavitsch od tu Vašo cenjeno osebo kot pristaša naše kmečke stranke posebno priporočil, usojamo se Vas tem potom nadlegovati ter Vam dnposlati 16 iztisov »Štajerca«, da bi ga tam blagovolili ljudem razdeliti, ter to vedno storili kadar bi mi še odposlali. To vsled tega, ker nam je na tem, da bi tamkajšno ljudstvo zbudili in klerikalcem nekoliko posvetili, ki so slednji čas nas ravno od vašega kraja napadati pričeli. Prosimo Vas toraj, skušajte nam novih naročnikov pridobiti in nam od tamkajšnih razmerah kaj poročati. Vsim spoštovanjem za uredništvo Ivan Križmann.« — »Štajerc«, kako se kruto varaš. Vseh teh 16 iztisov bo šlo, k^amor slišijo, v zakurjeno peč. Častni občan. Naše občine Stenica, Ljubnica. Paka in Brezno so poslale 3. sept. diplomo v krasni obliki na Videm in pri-poznale vč. g. Josip-a Zičkar-ja zaradi mnogoštevilnih zaslug za častnega občana. Iz duše dna mu kličemo trikratni gromoviti «Živijo» ter želimo, da občespoštovani, neumorni dekan in polnznačajni mož deluje naprej neustrašeno za Slovenijo, posebej v korist in blagor njemu tako priljubljenemu slovenskemu oratarju. — Nazdar! V orgijavsko šolo v Celju se bodo dne 16. sept. t. 1. sprejemali novi učenci, kateri imajo ob sedmi uri v farni cerkvi sv. mašo. Število novincev je 21, a sprejeti bodo le oni, katere čč. gg. duhovniki priporočajo, da so vsestransko dostojnega vedenja, pobožni ter za glasbo dobro nadarjeni. Vitanje. Slavna «Posojilnica» v Vitanju je zgubila izbornega moža, kateri ji je bil vesten odbornik ves čas njenega dvanajstletnega, blagodejnega delovanja. Jakob Grilc se je rajni imenoval. Rojen je bil 1. maja leta 1853 v Št. Ilju pri Velenju. Bil je kamnosek. Priden in vstrajen v delu, pobožen in krščanskih načel, neustrašen in jeklenega značaja je bil mož slovenske krvi. Ugrabila ga je nam po dolgi mučni bolezni neusmiljena smrt dne 16. avgusta 1.1. Upamo, «da zopet vidimo se nad zvezdami.» Odbor. Iz Lipnice v Arnovž nameravajo zidati električno železnico. Jutri dne 13. t. m. bo v ta namen posebna komisija pogledovala namerjavano progo. V Št. Lambrehtu na Gornjem Štajerskem je umrl dne 9. t. m. opat ondot-nega benediktinskega samostana o. Otmar MurniK v starosti 67 let. Pokojnik je bil rojen v Škofji Loki na Kranjskem, bil je Slovenec. Svetila mu večna luč. Mladeničem! Prihodnjo nedeljo obhajamo jareninski mladeniči svojo prekrasno slavnost. Tovarši v bližini in v daljini, počastite nas ta dan s svojo udeležbo, ne bo Vam žal! Kdor pa ne more osebno k nam v Jarenino, pa nam pošlji ali pismeno ali brzojavno svoj pozdrav. Pokažimo ta dan, da nas slovenske mladeniče po vsem Slovenskem veže ista ljubezen do vere, domovine in cesarja. Bratje, tovariši na svidenje! — Mladeniška zveza jareninskega bralnega društva. Zakonska ljubezen. Kočarja Janeza Krepek, iz Sv. Petra pri Mariboru, je sunila njegova žena na Male maše dan v Dravo. Dne 9. t. m. so potegnili mrtveca iz Drave. Žena je že pod klsučem. Smrtno ranil je tesar Jerlič kočarko Leno Kocbek, ko sta pred nekoliko dnevi šla k Sv. Trem Kraljem v Slov. goricah. Smrtno ranjeno so prepeljali v radgonsko bolnišnico, kjer je že umrla. Jerliča so zaprli. Eatol. polit, društvo „Sava" je sklenilo, kakor znano, na prvem svojem javnem sestanku v Pišecah dne 11. avgusta t. 1. izraziti g. nadvojvodi prestolonasledniku Francu Ferdinandu prespoštljivo zahvalo za presrčne besede, katere je spregovoril ob vsprejemu predsedništva «katoliškega šolskega društva». Na to domoljubno izjavo je došel sledeči odgovor: «Grajščina Konopište 23. avgusta 1901. Velečasiitemu predsedništvu katol. političnega društva za brežiški in sev-niški okraj «Sava» na Vidmu Njegova ces. in kralj, visokost prevzorni gospod nadvojvoda Franc Ferdinand je blagovolil podpisanemu najmilostljiveje naročiti, naj izreče vele-častitemu društvu za lojalni izraz svojo naj-vikšo zahvalo.» Na višje povelje Zebro. Požar v Krškem. V noči od zadnje nedelje do ponedeljka je zgorelo Avmanovo skladišče sredi Krškega mesta, blizu kapucinskega samostana. Domači ognjegasci, potem požarne brambe iz Leskovca, Vidma in Rajhenburga so omejile ogenj, da se ni zgodila nadaljna nesreča. K sreči je bilo vreme mirno. Čebelarstvo. Iz Vidma nam pišejo: Škoda, da je bilo skoraj vse dni pretečenega tedna vreme deževno. Ravno zdaj je ajda v najlepšem cvetu in pridne bučelice niso mogle na pašo. Vkljub temu vtegnejo čebelarji letos biti prav zadovoljni, če bo le še vsaj prihodnje dni vreme vgodno. V Stari vasi ima razumni čebelar J. Ašič nad 50 panjev, polovico s premakljivim satovjem, že zdaj skoro napolnjenih z strdjo, katero po med metal-nici spravljeno prodaja po 80 kr. kilo. V Žičah so »neznani tatovi« ukradli čitalniško tablo. »Neznanim tatovom« so na sledu. V Marenberg! V nedeljo je pri stari pošti narodna veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda. V Marenberg! Iz Pnlja nam pišejo: Danes zjutraj t. j. 6. t. m. so našli mrtvega predstrelca Franc Ljubša, prostovoljca pri c. in kr. trdnjavsko-topničarskem polku štev. 4. Nesrečnež se je ali po naključju ali iz kakega neznanega razloga ustrelil. Strel mu je šel skozi glavo ter je tako dobro zadel, da je dotičnik moral biti v par minutah mrtev. Bil je dober vojak ter vrl slovenski sin. Doma je nekje na Štajerskem blizu Ptuja. Ker je bil vrl- Slovenec ter mil tovariš, naj mu bo v »Slov. Gosp.« postavljen majhen spomin. Naj mu bo žemljica lahka! Več žalujočih tovarišev. Umrl je dne 9. t. m. v Ljutomeru tamošnji okrajni zdravnik g. dr. Anton Mih ali č. Pogreb je bil v torek ob 5. uri popoludne. Umrli dr. Mihalič je bil vrl narodnjak in blag značaj, mož v najlepši dobi. Bil je mej soustanovitelji katoliškega dijaškega društva »Danica« na Dunaju. Bla spomin vrlemu možu, mir in pokoj njegovi duši! Blagoslovi j enje šolskega poslopja slovenske šole za ormoško okolico vrši se v nedeljo 15. septembra t. 1. po programu kakor je bilo določeno za dan 2. septembra t. 1 Pričakuje se, da bo ta dan pravi narodni praznik za ormoško okolico. Iz Žalca. V petek 6. t. m. umrla je v Žalcu soproga izvrstnega tamošnega nad-učitelja gospa Antonija Kocuvan rojena Ku-kovič v 61. letu svoje starosti. Bog ji daj večni mir in pokoj. Na Celjski orgljarski šoli se otvori s pričetkom novega šolskega leta posebni oddelek za dijake, v katerem se bode v igranju na glasoviru podučevalo. — Cena za 1 mesec gld. 120; plačuje se polletno naprej. Oglasila sprejema Ant. P. Arzenšek v Celju, graška ulica št. 22, dne 15 ,16., in 17. septembra t. 1. od 11.—12. ure. Kozjanski naprednjaki že težko pričakujejo — tako se nam piše — občinskih volitev, ki se bodo v kratkem vršile. Raz-bobnali so po svojem glasilu «Brivcu», da se že pripravljajo tri tabori: liberalni, nemšku-tarsici in katoliškonarodni. Oh, ljubi naprednjaki v širokih hlačicah, ali vas je že strah, da bodete zopet pogoreli brez ognja. Bržkone se bode kaj enakega zgodilo! Prebrisani tatovi. Na Sv. Gorah pri Št. Petru so na sejmov dan dne 7. septembra tatovi kradli, kakor srake. Skoraj na stotino ljudi so predrzni tatovi okradli denarjev v cerkvi Matere Božje med sv. opravili. Nekaj tatinskih tičkov so zasačili, ki zdaj svoj dober «kšeft» premišljujejo v kozjanski kaznilnici. Posebno neke ženske so bile prave tatinske mojsterice, še celo nekega župnika so okradle. Prijatelji božjih potov, pazite na svoje novce, da vam jih dolgo-prstni t'čki ne odneso. Iz Zdol pri Kozjem. Nebodigatreba »Štajerc« zašel je tudi v naše kraje in to po prizadevanju nekega muzikanta na Zečah, zato pa jih je v soseščini njegovi največ. Zahaja ta list v drugače pošteno hišo Pustinšekovo, kjer ne more novi guspodar Florjan biti brez njega, istotako k Centrihu in Zalokarju. Verni Slovenci, odprite oči in ne pluvajte si v lastno skledo. — Kjer se berejo neverni časniki pri hiši, tam je kmalu mlačnost za verske reči doma. Iz Sevnice ob Savi. Ob začetku šol-sk ga leta moram pohvalno omeniti, koliko se tskrbi za hrano slovenskih šolarjev, katero di b jo večinoma vsi skoz celo zimo in še spomladi, toplo kosilce opoldne. Šolsko leto 1899/1900 razdelilo se je 14315 kosil. Leta 1900/1^01 pa 15 536 kosile. Zato se je porabilo 70 mernikov krompirja, 20 mernikov fižola, 2 met. stota riža, 4 vedre domačega jesiha, 14 mernikov pšenice, veliko so darovali tudi v denarjih gospodje in gospe po trgu, kakor nekateri tuji gospodje. Enkrat se je skuhalo po tri mernike krompirja, po 15 bokalov fižola, ali pa 12 kilogramov riža. Iz tega se razvidi, koliko žrtvujejo gospodje učitelji za našo mladino, v prvi vrsti č. g. kaplan, ki so blagovolili pustiti kuhinjo in so priredili otrokom prelepo obednico, katero dičijo raznovrstne zgodovinske podobe. Pod-pirajmo to hvalevredno dejanje še v bodoče vsak po svoji moči, da ti ubogi otročiči do- bijo vsaj v zimskem času opoldne tople jedi. Vsem pa, ki v ta namen kaj darujejo, in vsem tistim, ki se s tem trudijo, posebno č. g. kaplanu kličemo tisočerno: Bog plati! Kmet. Iz Kozjega. Kakor čitamo v zadnji «Domovini» namerava poslanec celjskih ger-manov dne 18. t. m. prirediti tudi v Kozjem volilni shod. Ako misli, da bo pri tej prilož nosti videl vse svoje volilce od zadnje dež. volitve, se zelo moti, ker se je že večji del teh od liberalcev zbeganih in od nernšku-tarjev zapeljanih volilcev spametoval. Komu hoče toraj g. Pommer svojo modrost prodajat? Iz Celja. Izlet narodnih društev v Šmarje pri Jelšah obnesel se je kaj izborno. Zalibog došel nam je dotični dopis prepozno, da bi ga bili zamogli objavili. Strašen umor. V Št. Lenartu pri Mariboru je Jernej Lipnik umoril moža svoje hčere, Janeza Deutschmanna na grozovit način. Razbil mu je s sekiro glavo, in ko Deutschmann še ni izdahnil, je Lipnik vzel nož in mu odrezal glavo. Potem je Lipnik razkosal truplo, kose zakopal v gnoj in — ušel. V soboto se je morilec sam javil ob-lastvom. Tudi Lipnikovo hčer so zaprli, ker sumijo, da se je z očetom o umoru dogovorila. Društvene zadeve. Za dijaško kuhinjo so darovali č. gospodje Fr. Hkistec 7 K. Fr. Moravec 8 K, Fr. Muršič 8 K. Podporno društvo organistov. Presvetli gospod dr. Mihael Napotnik, knez in škol lavantinski, pokazal je iznova svojo naklonjenost napram našemu društvu s tem, da je podaril društvu svoto 50 K. Za ta velikodušen dar se mil. gosp. dobrotniku našeda jdruštva najponižnejše zahvaljujemo. Vič. gospod Tomaž Rožanc, kanonik in dekan pri Sv. Magdaleni (Maribor) pristopil je k društvu kot podporni član ter poslal v ta namen svoto 4 K, vlč. gospod Jožef O m e r s , žup. v Sežani pa je daroval 3 K v društvene namene. Obema vlč. g. darovalcema se za njuno podporo najtopleje zahvaljujemo. Bog povrni! Slov. planinsko društvo odsek Žalec priredi dne 15. sept. 1901 veselico v korist društvu pri g. Fr. Hodniku v Žalcu. Začetek ob 8. uri zvečer. Spored zanimiv. Kmečko bralno društvo „Sloga" pri Sv. Petru v Savin. dolini imelo bode v nedeljo dne 15. t. mes. ob 3. uri popoldne izredno zborovanje v gostilni pri »Miheljaku«. Podučeval bode potovalni učitelj g. Jelovšek o živinoreji. Na zabavnem delu sporeda je petje in šaljiva tombola. Ciril-Metodovo mladeniško slavnost priredi kmečko bralno društvo v Jarenini s sodelovanjem tamburaškega zbora pevskega in bralnega društva »Maribor«, v nedeljo, 15. septembra, o pol 5. uri popoldne na prostoru pri cerkvi. Na sporedu je petje jare-ninskega moškega zbora in tamburanje, de-klamacija, potem slavnostni govor č. gosp. kaplana Fran Muršiča od Sv. Benedikta. Ob 7. uri bodo mladeniči mladeniške zveze predstavljali igro »Egiptovski Jožef«, svetopisemsko igro v petih dejanjih. Med posameznimi dejanji svirajo tamburaši. Vstopnina znaša za sedež 20 kr., za stojišče 10 kr. Po igri prosta zabava v gostilni g. M. Gvilaka. V slučaju neugodnega vremena se vrši slavnost z igro vred v nedeljo 22. septembra. — Ta slavnost bo gotovo najlepša, kar jih je priredilo naše društvo. Veljala bo našim vrlim, navdušenim mladeničem. Pridite torej vi mladi sinovi matere Slovenije, ki ljubite vero in domovino svojo, vsi na to slavnost iz Jarenine in od vseh sosednih župnij, udeležite se je Slovenke in Slovenci v najobilnejšem številu. Vse najprijazneje vabi odbor. Delav. podporno društvo v Celju. Izvanredni občni zbor se ni mogel vršiti dne 7. t. m. zaradi nesklepčnosti in se isti vnovič skliče na prihodnjo nedeljo dne 22. t. mes. ob 3. popoldne. Občni zbor vrši se z istim dnevnim redom in pri vsakem številu navzočih. Odbor. Čitalnica v Slov. Bistrici priredi dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne občni zbor v čitalniških prostorih v Slov. Bistrici s sledečim vsporedom: 1. Poročilo sedanjega odbora in pregledovalcev računov. 3. Predlogi. 4. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Katoliško izobraževalno društvo v Št. Pavlu pri Preboldu priredi dne 22. septembra po večernicah podučen govor in lepo igro »Ob nebeških vratih«. K obilni udeležbi vabi odbor. Nova podružnica sv. Družine na Selili pri Ptnju je že pod streho; v nedeljo dne 15. septembra 1901 se bo vlagal zgorni vogelnik, potegnilo «jabolko» in zasadil križ na stolp. Odbor „Bralnega društva na Dobrni" čuti se dolžnega izreči javno zahvalo vsem, kateri so v kateremkoli oziru pripo-magaii, da je veselica 1. septembra tako izvrstno uspela. Pred vsem izreka odbor prisrčno zahvalo gosp. Iv. Kvacu, učitelju iz Šmartina in njegovemu vrlemu pevskemu zboru; nadalje vsem p. n. gostom, posebno iz Šoštanja, Velenja, Škal, Novecerkve, Šmartina, Št. Janža itd. Posebno hvalo je dolžen odbor tudi vsem tistim, kateri so z darovi priskočili društvu na po-moč, da je bil srečo-lov tako raznovrsten in zanimiv. Istotako se odbor iskreno zahvaljuje domačim dekletom za veliko požrtvovalnost in za ves trud, ki so ga imela pri narejanju in prodajanju šopkov m kart za srečolov, potem pa tudi vsem domačinom, ki so tako mnogoštevilno pokazali svoje zanimanje za slavnost. Na svidenje. Odbor «Bralnega društva na Dobrni». Zaveza gasilcev na Murskem polju. Povodom 18. avgusta se je «zaveza gasilnih društev na Murskem polju» vdeležila skupno sv. maše v Ljutomeru. Sv. maša je bila v Florijanovi kapeli, ker se v pogoreli cekvi popravlja. Po sv. opravilu je možtvo korakalo z lastno godbo h Kukovcevi restavraciji. Tam je bil počitek in ljutomerska posojilnica je priskrbela povoljno piva za možtvo. Bog plati! Novo gasilno društvo. Ustanovilo se je na Murskem polju novo gasilno društvo v Grlavi s slovenskim poveljnim jezikom. Toraj je že 11 gasilnih društev na Murskem polju. Kje pa so Bunčani, Banovci in Vučja ves? Cerkvene zadeve. Shod avstrijskih duhovnikov na Dunaju. V prostorni kat. resursi na Dunaju otvoril je Roman Himmelbauer v imenu pripravljalnega odbora shod avstrijskih duhovnikov ob 8. uri zjutraj. V predsedstvo so bili izvoljeni soglasno poslanca Bachinger in dr. Stojan ter dekan Riidinger. O idealnih zahtevah duhovništva je poročal državni poslanec dr. Scheicher, ki je ožigosal znano gibanje «proč od Rima» kot proč od Boga in proč od Avstrije, pri katerem se namenoma udriha po cerkvi in duhovnikih. Govornik je zahteval varstvo tudi za cerkev in za duhovnike, poživljajoč, da se osnujejo povsod obrambena društva. Vsprejete so bile soglasno sledeče resolucije, ki se škofijstvom naznanijo, vladi predlože, vsem poslancem pa prav posebno priporočajo, da se dejansko izvrše: Vsi zborovalci odločno protestujejo zoper cerkvi sovražno hujskanje «proč od Rima» ter neosnovane napade na duhovščino. Zahtevajo državnopravno varstvo duhovščini, i jednako drugim stanovom. V obrambo cerkvenih pravic in poživ-ljenje verskega duha med ljudstvom sklene shod soglasno sledeče: 1. Osnujejo naj se po vseh škofijah obrambena društva, katerih dolžnost bodi, zasledovati neosnovane napade na cerkev in na duhovnike, jih v javn.h listih popravljati ozir. sodnijsko zasledovati. 2. Vsa taka deželna društva naj bodo v tesni zvezi z osrednjim obrambeuim društvom na Dunaju. 3. Podpira naj se katoliško časopisje po posameznih deželah. Za glasilo osrednjega društva pa se proglasi «Gorrespondenz-Blatt». 4. Skrbi se naj za povzdigo verskega duha sploh med ljudstvom in zlasti med mladino s tem, da se obvaruje pričetih pohujšanj na srednjih in visokih šolah; naj se naptavljajo zavodi pod vodstvbm salezijancev; skrbi naj se, da se dobi verno razuinništvo vseh sta- nov kot odločna obramba zoper prutiversko in proliavstrijsko gibanje. Brzojavno se sporoči neomenjena uda-nost svetemu očetu Leonu XIII., Nj. veličanstvu presv. cesarju pa se udanostno pokloni predsedstvo. Odbor peterih udov se izvoli, da vse te sklepe izroči presvitlemu vladarju, vis. vladi, škofom in poslanski zbornici. Gospodarske stvari. Ljutomerske gorice. Pred kratkim sem prepotoval ljutomerske gorice. LeUs je grozdja precej, pa tudi lepo. Ali z obžalovanjem se reče, da so za slaro kulturo gorice popolnoma izgubljene. So še celi bregovi, kjer š » » 90, 27, 79, 14, 55 Foulard-svila 65 kr. do 3 gld. 3 5 kr. meter za bluze in celo obleko, kakor tudi Hennebergova svila črna, bela in barvana od 65 kr. do 14 gld. 65 kr. m. Pošilja se vsakemu poštnine in carine prosto na dom. Vzroci obratno. Pisemska poštnina v Švico je podvojena. G. Henneberg, tovarna z svilo (c. kr. dvorni zalegatelj) Ziiriich. 37 17—4 Vsaka beseda stane 2 v. Najmanja > objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda stane 2 v. ' Večkr. objava j po dogovoru. Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati. Proda se. Lepo posestvo, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov, gozda, sadonosnika, vsega skupaj 25 '/a oralov, se proda v Gor. Radvanji št. 17. Lepo posestvo , ležeče v celjski okolici, 28 oralov, (11 oralov gozda, ostalo njive in travniki) se proda pod jako ugodnimi pogoji in zelo nizki ceni. Več pove Martin Antloga, gostilničar. Spodnje Hu-dinje, Celje. 458 3—1 Sprejme se. Dva pridna dijaka sprejme poštena, krščanska rodbina na hrano in stanovanje. Ponudbe se pošiljajo upravništvu „Slov. Gospodarja." 422 4—3 Dijaka iz dobre hiše vzame v vse pre-skrbovanje Weixl, nadučitelj v p. v Mariboru, Zofijni trg št. 3, leve stopnice, drugo nadstropje. 442 3—2 Štiri dijake sprejme na hrano in stanovanje. Kdo? pove upravništvo. 467 Dijaka sprejme na hrano in stanovanje Katarina Rep, Nagystrasse 2, nasproti „Narodnega doma". 444 2—1 Služba organista in mežnarja se s 1. novembrom t. 1. pri tukajšni župnijski cerkvi odda. Zaradi krajnih razmer se zamore le na oženjene ozir jemati. — Cerkveno predstojništvo v Šmihelu nad Mozirjem. 440 3 — 2 Učenca sprejme Jožef Du-fek, medar in svečar v Mariboru. 446 3-2 Službo organista išče učitelj v pokoju, ki je izvrsten orgljavec in tudi pevec. Zna tudi orgije popravljati. Naslov pri upravništvu. 446 3—1 Kot inštruktor (domač učitelj) želi biti sprejet začetkom šolskega leta pod jako ugodnimi pogoji četrtošolec v Mariboru z dobrimi spričevali. — Naslov pri upravništvu lista. 451 4—1 Učenec, čvrst, zdrav in pošten, ki je dovršil 4 razredno ljudsko šolo in je tudi nekoliko nemščine vešč, želi biti sprejet kot trgovski učenec. Matevž Tihec, Ponikva ob juž. žel. 456 1—1 Kdor potrebuje I ali 2 fanta za pašo naj se oglasi pri Jožetu Špindler, viničarju v Kamnici pri Mariboru. 459 1—1 Dijaka iz dobre hiše vzame v vse pre-skrbovanje Vesenjak v Mariboru, Zofijni trg 3, leve stopnjice, drugo nadstropje. 450 2—1 V najem se da. Kovačnica s stanovanjem se da v najem s 1. novembrom pod ugodnimi pogoji v Hotinji vasi. 457 2—1 Proste službe. Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.70 Gradec, poste restante." 222 Kot učenca se sprejmeta dva močna fanta v starosti od 16 let naprej pri umetnem mlinu tvrdke A. Jurca in sinovi v Ptuju. Prosilci se naj oglasijo v trgovini omenjene tvrdke na glavnem trgu. 462 3—1 Priden krojaški učenec sprejme se. — Kje? pove upravništvo. 461 3—1 Krepek dečko, iz poštene hiše, se sprejme takoj v uk pri Ignaciju Novaku v Vojniku, mizarju za stavbe in pohištva. 466 1—1 Trgovski učenec iz dežele, zmožen obeh deželnih jezikov, se sprejme. Hrano in stanovanje dobi pri gospodarju. Naslov pri upravništvu. 469 3—1 KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru +++++++++H Í Slovenci! T darujte za družbo Sv. Cirila in Metoda t +++++t++++++i+i+++++++ Razglas. C. kr. okrajna soja v Mariboru odd. VI. daje na znanje: prostovoljna dražba dne 8. maja 1901 v Ormožu umrlega dr. Ivana Petovarja spada-jočih zemljišč vi. št. 59 in 60 davč. občine Ruperče odredila se je r;a dan 30. septembra 1901 predpoldan ob 11. uri pri tem sodišču sob. štev. 13. Dražbeni pogoji, cenilni zapisnik in zemljeknjižni ekstrakt leže pri tem sodišču soba štev. 6 na pogled. C. kr. okrajno sodišče oddelek VI v Mariboru, dne 9. septembra 1901. Matilda Mihalič roj. Kaučič naznanja tnžnim srcem v svojem, kakor v imenu svojih otrok Nadice in Borisa ter sorodnikov prežalostno vest, da je njeni preljubljeni soprog oziroma oče, gospod 465 1-1 dr. Anton Mihalič, okrajni zdravnik v Ljutomera danes 9. sept. ob 7. uri dopoldne v 35. letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni, previden s svetodajstvi mirno v Gospodu zaspal. Ljutomer, dne 9. sept. 1901. .O V Pri nakupovanju 464 1 manufakturnega in m suknenega blaga o, O* se opozarja na tvrdko Novozidani ^ prodaj alnlčnl prostori ^ I. nadstopje j Solno za Mlako pobija,preproge, odeje, koči, robci, zaloga belega damasta, Itkamne in platna^ — Najnovejše sukno za obleke^ | in barhenti. Na drobno in na debelo. # Zelo nizke cene. ( ©j T ir J* Lekarničarja A. Thierryja balzam z zeleno nunsko varstveno znamko, 12 majhnih ali 6 velikih steklenic 4 K — poštnine prosto. A.Thierryja cenlifolij. mazilo 2 lončiča 3'50 K poštnine prosto razpošilja proti predplačilu A. Thierryja lekarna k angelju varhu . v Pregradi pri Rogaški Slatini. Dunaj: Klnvna zaloga, lekarna C. Brady, Fleigcliniarkt 1. Budapest! lekarna 1. Torok In dr. Eceer. Zagreb* lekarna S. ITIittelhnch. Na drobno v vsaki lekarni. 348 12 Dr. |»l. Triiko€/)Ja že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnfedczy, IJ ubijanj Kranjsko Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča I po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani j sveta z obratno pošto s poštnini povzetjem takoj poši ljajo, tudi celo samo jeden koinad z natančnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, ma-lokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega s* namesto brezmočne razdražujoče kave in ruskega čaja Dr. pl. Trnk6czyjev Kakao sladni Ča.i priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje --¡i—hranilno sredstvo. Zavojček (»/. kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. 527 12—8 Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czyja Želodečne kapljice. Izborno sredstvo za želodec. — Deluje pomirjujoče krepilno bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in po- spešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. Krogljice odvajalne, želodec čistilne, čistijo želodec, odvajajo blato, -—- odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, i kakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogljicah. Škatlja 42 h, šest škatljic 2 K 10 h. — Pocukrene krogljice. 1 škatulja 80 h, tri škatlje 2 K. Prsni, pljučni in kalijev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim - apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, I vzbuja tek in tvori kri. — Steklenica K 1-12, pol tucata K 5. O0\ Dnrnilni ali udov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporoč- i --- ljiv je kot boli utešujoče, ublažujoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dol gem hodu in težkem delu. — Steklenica K 1, šest stekl. K 4 50 | Tinktura ga kurja očesa. preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženci, žulim in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest stekl. 3 K 50 h. Varstv. znamka. Varstvena znamka. Ker Je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelee», živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke živine, opozarjamo iste posebno na dr. pl. XrnkoczyJ a rediine pripravke za živino. Živinski ref"'n' prašek za notranjo rabo pri kravah, volih In Konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodom glede uporabe 1 K, 5 zavojev samo 4 K. Prašičji redilni in krmilni prašek. Varstveno in d ijetetično sredstvo za prašiče. Za znotra-njo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, 5 zavojčkov samo 2 K. — Pozor! Želi kdo samo eden kos od teh sredstev, torej se tudi i omenjeni eden kos takoj s poštnim povzetjem pošlje. Varstvena znamka. Varstv znamka. Mlekarska zadruga pri sv. Bolfanku v Slov. gor. naznanja, da ima veliko zalogo doma pridelanega mastnega in polmastnega SIRA v zalogi ter se slovenski trgovci in krčmarji na to opozarjajo. — Vzorci in cena po naročilih. 447 3—2 Vodstvo. Naznanilo. Služba zdravnika ubogih za faro Ljutomer in Malanedelja, s katero je skapčano letne plače 1000 K, se s tem razpisuje. Prošnje za to naj se vložijo pri podpisanem okrajnem odboru do 2. oktobra t. 1. Razun strokovnega vsposobljenja naj se dokaže zraven nemškega popolno znanje tudi slovenskega jezika. Kot distriktni zdravnik dobival je gosp. dr. Mi-halič dozdaj iz skupine dotičnih občin skupaj 440 K letne plače in on je tudi oskrboval kot zdravnik tukaj šno okrajno bolnišnico proti zasluženemu plačilu. Okrajni odbor v Ljutomeru, dne 9. septembra 1901. 460 i-i Kukovec, okrajni načelnik. K o o n za sejanje deteljnega in trav nega semena, rži, ovsa, ječmena, koruze itd. Novo! Ugodnosti: prihranje-nje semena, jednakomer-no in hitro sejanje. Prospekti na zahtevanje. Inioa Posebno se priporoča za gorate kraje. Zelo po ceni in trpežna. Novo! Komad 50 K po povzetju. Prospekti na zahtevanje. Glavna zaloga: Kcliiiigei* & Fernau 454 25-1 Dunaj XII, Neubaugürtel 7—9. Za bolne na želodcu, in stare ljudi. 495 Konjak star, iz domačega vina, pošilja franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4-80 gld. Benedikt Hertl,r grajščak, GoU6 p. Konjicah, Štaj. I stekl. za 1 gld. 50 kr. se dobi pri Al. Ql^lM, PSPOS^ üllCS, IM OL Tiskarna sv. Cirila naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v ka m n o t i s k u . n^^mzzzzz Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. Jožef Brandl izdelovalec orw 24—8 ♦ • v Maribora se priporoča za stavbe orgelj vsake velikosti po najboljših sistemih. — Prevzamem tudi pre-novljenje, popravke in uglasbenje orgelj. — Spričevala od zgotov-ljenih orgelj so na razpolago. Veliko denarja do 1000 K na mesec lahko zaslužno osebe vsakega stanu (ko postranski zaslužek). — Natančneje pod .Reell 112" Annonceubureau E. Kristoffik, I nn s bruck. Postfach 36. 237 Slovenska t v r d k si ! Weberjevih dedičev naslednik : Vincenc Camernik oblastveno preiskušeni kamnoseški mojster 363 19-10 ~V O e 1 j 11 Nova ulica. štev. 11. I é i Delavnica mramornatih altarjev ter drugih umetnih kamnoseških del. Cez 200 nagrobnih irf^l spomenikov ||| različnih mramorjev, granitov in sijenitov po najnovejših modernih načrtih JT vedno v zalogi. H^C Vsa stavbena kamnoseška dela. Pohištvene plošče za mizarje. — Likanje in struganje mramora s strojno silo. • • • • Lastni kamnolomi. • o • • o ■ M a +» a rt S* (■S I i ® " l|l o ■s* H rt a o m •r* t* ■a O 1 Postrežba točna. —T Naznanilo, Vsem vinogradnikom, ki posestvujejo kak matičnjak od divjih trt dam na znanje, da bom potreboval za prihodnjo spomlad veliko množino ključic ozir. rezanic od vrst Riparija portalis, Rupestiis montícola in Vitis solonis. Rezanice morajo biti samo za suho cepleDje trt sposobne ne pa z drobnimi ali tenkimi pomešane in 45 cm dolge. Ce ima tedaj kateri posestnik vinogradov kaj takšnega rožja za rezanice prodati, naj mi blagovoli približno število ključic ozir. rezanic in zadnjo ceno za 1000 komadov vsaj do 1. novembra tega leta naznaniti. Vil toi i Slodnjak, trtnar v Jnršincih pri Ptuju. 435 3—2 Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, V zalogi tiskarno sv. Cirila v Mariboru se dobi Ka birmance lep spomin in sploh za odrasle koristen molitvenik 3E „DUHOVNI VRTEC" v V. natisu. Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sveto birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K 140, v usnje vezan z zlatim obrezkom K 1'70, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 1.90. birma, Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šelo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 12 v, 10 kom. K 1-10,. in 100 kom. K 9"— XX Za vinsko trgovino na debelo, na Kranjskem se išče K XX XX strokovnjaški in trgovsko izobražen poslovodja. Potrebno je znanstvo obeh deželnih jezikov v besedi in v pisanju. Ponudbe s prepisom spričeval o dosedanjem službovanju, kakor tudi zahteva plače naj se izvoli poslati najdalje