Gospodarske stvari. Kako se cepijo amerikanske ti'te z našimi na zeleno. V dveh poglavitnib rečeh ae razločuje cepljenje trt od navadnega. Prvič ae eepljeno meato ne sme zamazati a kakšno rečjo, drugie pa se razločuje v aledečem : če, dragi čitatelj, prekolješ zeleno mladiko čez sredino tako, da tudi stržen čez sredino prerežeš, boš zapazil, da je ta atržen na aklepih mladike bolj zgoščen in toraj drugačen od ostalega. To ai zapomni! Ravno ta zgoščeni atržen aiuerikanske trte se mora zlagati z zgoščenim strženom naše mladike. Drugače se napravi, kakor stori to voznik, c-e se mu ulomi ,,gajželnik" in si ga popravi. Zgoščeni stržen pride, skoz sredino prerezan, na ta način ravno v sredino prereze. Amerikanska mladika in naša morate enake debeloati biti. Cepi ae na ta način meseca maja in junija, tudi še julija. Cepi se navadno en meter nad zemljo tako, da se cepljena mladika lehko pozneje pogroba Sme pa samo amerikanska v zemljo priti. Rana se samo z ličjem poveže, zamazati pa ae ne sme. Cepi se še tudi v razkol, pa to cepljenje je slabejše Odreže se amerikanska v sredini med obema sklepoma in se prekolje do zgoščenega stržena. Naša se obreže, da ima podobo zagvozde z zgoščenim atrženom od apodaj. Ta zagvozda se deue v precep tako, da zopet oba omenjena stržena prideta skupaj. Eno oko amerikanske trte pri obeb načinih lebko ostane nepoškodovano. Se pa pozneje odreže mladika, ko požene. M. S. Plesnjivi kruh. Izgodi se v čaaih, da splesnjuje kruh v omari in kaj čemo z njim potlej ? Sem ter tje drobijo ga kuram in aplob domači perjadi, toda to ni prav. Krub atori jim sicer prav, ako je zdrav, ali plesnjivi kruh ni več zdrav ne za človeka, pa tudi ne za perjad. Ako dobi kura pleanjiv krub va-se, dobi po gostem ujed v želodci in zadnji deli života se napn6 ter vnamejo. Ako se izgodi to tudi v črevesih, tedaj pogine žival in za-njo ni pomoči. Ako dobi breja živina plesnjivega krulia va-se, tedaj rada izvrže, na vsak način pa trpi na avojem zdravji škode. Plesnjivi krub in splob reči, ki so sicer dobra klaja, ako so aplesnile, smejo se dati živini le po tem, ko so skubane. Kuhane namreč nimajo več tistib glivic v sebi, ki so nevarne za zdravje. Sejmovi. Dne 26. aprila v Kozjem in v Poličanah (za svinje). Dne 28. aprila pri av. Jakobu v dolu, pri sv. Lenartu v slov. goricab in v Šmarji pri Jelšah. Dne 30. aprila v Sevnici in v Imenem (za avinje.) Dne 1. maja pri sv. Barbari v Halozah, pri av. Treb kraljih v slov. gor., na Hajdinji, na Ljubnem, pri sv. Filipu, v Velenji in Veržeji.