8. Stev.
V Novem iiiestn 15, aprila 1888.
IV. letnik.
ovice
Izhajajo 1. in 15. Tfiaoeg» meBecâ. Cena jim j« za celo Rdor £oli kako oznamlo t „Dolenjske Nonoe' na-leto 1 çld,, za pol leta 60 kr, — Naročnino in dopise tiaaiti dati, plaéa za dvoatopno petit-vrato 8 kr. &a sprejema J. Krajec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Kmetovalci, sejajtc za preáičc mangold!
Eaj pa je to mangold? Tako bode pragal marsikdo. Ob kratkem Vam povem : to je rastlina , katera je r semenu in listju, sploh kar se nadzemeljskega dela tiče, t Taem podobna navadni zeleno-listnati peai. V podzemeljskem delu je pa med mangoldem in peso sledeči razloček ; Mangold naredi pod zemijo lo za dober prst debelo ter prav dolgo koreoiko, pesa pa kakor znano, debelo repo.
Pa zakaj naj sejemo mangold za preSiče? Tako bode prašal skorej sleherni bralec „Dol. Novic". Zato, ker je ni skorej rastline, katera bi bila za »pomladno, poletno in jesensko rejo pre-ííčev tako koristna kakor je ravuo mangold. Le posluSajte. Lansko leto mi je svetoval g. R. Do-lénc, vodja naâe kmetièke šole na Grmu, da naj ga sejem. Vbogal sem, ter res posejal kilo man-golda Da štiri prav ozke in tudi ne kaj dolge kraje. To sem storil priĚetkom meseca aprila. Maja meseca je pričela že moja dekla mangol-dovo listje žeti ter ga surovega in kuhanega pre-Sičem pokladatí. Krmila je ž njim 17 preěičev noter do pozne jeseni — ne d» bi bilo potrebno peso obirati. 2jdaj je pa že zopet toliko visucega Ustja, da se bode v dobrib osmih dneh začelo že lahko zopet žeti. In žel ae bode mangold neki noter do meseca junija, potem bode pa Sinil v seme. Prešiči mangoldovo listje kaj radi jedo bodi si surovo ali pa kuhano, in se po njemu redijo. Pa kaj bi ga ne jeli radi, saj je tudi za človeáko hrano, pripravljen v podobi Špinače kaj fina jed.
Zdaj bi pa častiti bralci teb vrstic âe radi zvedli, kako da se mangold seje ter obdeluje, kaj ne da? No tudi to Vam hočem povedati. Na spomlad se odbere dobra njiva, katera se dobro pognoji, preorje in povleče. Ko je povlečena, se vzame tako dolga Spaga kakor je njiva Ěiroka, in priveže se na dva količka. Tako priredjena âpaga Be napne čez njivo, zraven nje potegne se s kakim kolom plitva raza v zemljo in v to se natrosi prav na redko seme mangoldovo. Sejati ee
mora v raze tako redko, da pride zrno od zrna za kaka dva do tri prste oddaljeno. V razo položeno seme Be pokrije áe z zemljo. Je ena raza zasejana, potem se preloži Špaga za kakih 30 om (en stari čevelj) naprej in zaseje se kakor prej druga raza itd. do konca njive. Tako se torej mangold seje.
Obdeluje se pa tako-le: Opleve ter okoplje se enkrat. Enkrat se tudi ako lahko mogoče z gnojnico zalije, in stoijeno je vse. Ako se pa nič z gnojnico ne zalije tudi nič ne dé, stori vie eno dobro, le nekoliko počasnejše raste, ali vendar še védno tako hitro, da postane na koncu njive, na katerem se je žeti pričel, pred ko se z žetvijo na drugi koneo pride, torej v 8 do 14 dneh, zopet tako visocega listja kakor pri začetku žetve. In tako raste kakor rečeno skori celo poletje do pozne jeseni. Sledečo spomlad prične pa z nova rasti. Pri žetvi gre dobro na to paziti, da se prenizko ne žanje, to je, da se korenikam glavice ne porežejo, ker sicer vae take rastline nehajo rasti. Kdor si želi preskrbeti z mangoldom, ta ga lahko dobi v moji prodajalnici v Kandyi.
Franc Kastelic ml.
Šola naj podpira kmetijstvo.
(Koneo.)
To pa bi se po moji misli tako-le zgodilo; NaS slavni dežehii zbor bi moral pred vsem skleniti postavo, da mora imeti vsaka šola dovolj velik vrt, pa ne le po mogočnosti, kakor je bilo do zdaj ; krajni Šolski sveti pa morajo vsako leto vzeti v Šolski proračun potrebno svoto za obdelovanje vrta. Oskrbovanje vrta ae izroči učitelju, oziroma voditelju, ali če ta ni za to sposoben, pa drugemu najbolje za to pripravnemu učitelju na dotični šoli. Gospodje šolski nadzorniki pa so dolini Šolske vrte nadzorovati in o njih c. kr. deželnemu šolskemu svetu posebej sporočati. Za posebno dobro vrejene šolske vrte naj ae razpišejo vsako leto učiteljem primerna darila.
Ako dobi tako vsaka šola svoj šolski vrt, naj bi se dolenjski učitelji poleg sadjereje in dražega vrtnarBtva posebno poprijeli trtoreje. Ne mi-
8lim pa trtoreje t tem pomena, da bi redili trte, ki bi se potem v velikem ětevilu kmetom dajale ; ne ! ampak trtorejo, kolikor je je treba za djan-aki poduk.
Ako dobi nëitelj iz državne trtnice par eto kljaÈev od riparije in jorkmadeire, zadostuje, da kaže uiitelj, kako se ključi vlagajo v gredico, da se vkoreničijo. Iz teh ključev se dobtó trte, ktere naj ee prihodno spomlad posadé, naj bolj ob soln-čni Btrani vrta, ob plotu po meter narazen, da ui potreba za nje porabiti posebne gredice. Tako posajene trte naj služijo potem edino za to, da se od njih lahko vsako leto kljuŽi režejo. Nekaj Tkoreničenih trt naj pa učitelj že prvo leto porabi v to, da učencem pokaže djansko, kako se trte cepijo in cepljene sadijo. Za te trte je pač treba posebne gredice. Učitelju sadjerejcu ne bo cepljenje trt delalo nobene preglavice, naj se že cepijo z navadnim nakladom ali na angleški ali francoski način. Ta nauk se ima ponavljati vsako leto, tako, da bo razumil to reč vsak učenec in TS&ka učenka.
Na ta način se bode vzgojilo kmalu dovolj delavcev za nove vinograde in zasajenje novih vinogradov bo šlo urno izpod rok. Ako to storé gg. učitelji, bodo pomagali zdatno rešiti dolenjskega kmeta bede, ki mn preti po trtni uši. Nai kmet je na vinorejo tako navezan, da mu proti tej stroki kmetijstva vse drugo ni nič. In kdor mu bo pomagal v tij zadevi, temu bo gotovo tudi hvaležen.
Pred malo Časom sem govoril z nekim precej naprednim kmetom, s kmetom, ki bere že mnogo let slovenske časopise. Pogovarjala sva se o sadjereji, in mož je bil ves zavzet za razširjanje žlahtnega drevja. Na zadnje mi pa vendar le pravi: „Ali kaj vae to, da bi nam le vinogradi ostalil" Vinograd torej vender še največ da — vsaj po prepričanju naših ljudi.
Tako misli ta mož, tako mislijo menda vsi naši kmetje. Učitelji naj pomagajo vsak po svoji moči, da dolenjsko rinatvo ne pogine. Več ko bodo v tej reči storili, bolj se bo širilo tudi toliko potrebuo spoštovanje do učiteljstva. L. Abram.
Gozdna sejalnica na Grmu.
Kmetijska šola na Grmu napreduje hvalevredno v vsakem obziru. Imel sem zadnjič priliko, ogledati si vnovič ta prekoristni deželni zavod in reči moram, da Žola krepko vspeva, da je njeno blagotvorno delo že sediy vspešno in da bode Doleiycem rodila s časom, če Bog da, stoteren sad z koristnimi nauki in dobrimi vzgledi I To ji želimo tndi iz celega srca! Šola im« kaj težavno nalogo z obdelovanjem, s pridelovanjem, s popravljanjem in zboljšanjem posestva. To vé ceniti
le tisti, kteří zna, kako zanemarjeno in sestradano posestvo je prejela Šola v roke. Ali razum, prava volja, vstrajnost in eneržija, ki je vodstïu šole lastna, premaguje vse zapreke, vse ovire, ki se stavijo težavnemu delu. Šola vrlo napreduje v vsem; ona zboljšuje in zasaja vinograde, zasaja trtnice, zasaja aadno drevesnico, zboljšuje živinorejo, obdeluje z vso skrbjo njive, travnike in vrtove itd. Šola skrbi, da se nam bo v malo letih na tisoče sadnih dreves iu na tisoče požlahtnenih amerikanskih trt oddajalo lahko leto za letom. Pa ne le naši vinogradi, ne le sadno drevje, iii-vina in polje leži šoli na srcu ; ona se ima sedaj tudi ukvarjati s pridobivanjem gozduih sadik. V to se napravlja ravnokar gozdna sejalnica, iz katere Be bode čez par let dajalo na tisoče sadik gozdnega drevja.
Le čuditi sem se pa moral — in z menoj še gotovo sleherni kmetovalec — ko sem zagledal, da se je ua tako obseiaejn prostora, ki stoji še prazen na razpolago, izbrala za gozdno sejalnico ena najboljših njiv. Iu to je njiva, katera seje vrhu tega še le lansko leto obsejala z lucerno in predelala v krasno deteljišče. Čudil sem se tembolj, ko sem videl, da aejezasadao sejalnico in sadoo drevesnico na Grmu porabila prekopana paSča okoli gradu. Nehotć se mora vsak, in moral semi se tudi jaz prašati, ali je za gozdoe sadike treba res takih posebnosti, ko je vendar okolu grada še obilo druzega praznega io dobrega prostora za gozduo sejalnico? Ali ao gozdne sadike zares toliko več izbirčljive mimo sadaih sadik? Kdor je v tem praktičen in se je s tem količkaj že ukvarjal, mi gotovo poreče: da ne!
Da se je pa za gozdno sejalnico najboljSa njiva vzela in sicer tista, ktera se je še le lansko spomlad predelala v deteljišče, tem sem se nehal čuditi, ko sem zvedel, da to ni naredilo vodstvo kmetijske šole na Grmu, temuč je tako hotel zastopnik c. k. gozdne inspekcije v Novomesta, katerega voljo je uališal deželni odbori
Te zadnje vrstice sem spisal, da bodo razun mene vedeli tudi drugi obiakovalci šolskega posestva na Grmu in sploh okoličani, da se je moral lep ta del deteljišča ob Težkem potoku že letos nepogojno prepustiti in predelati za gozdno sejalnico.	— ek.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
V Ljubljani je nmri odvetnik dr. Zamik, bivši deželni poslanec, ki se je kot dober slovenski govornik krepko potezoval skozi 20 let za pravice slovenskega naroda. Tudi kot dober pisa-satelj se je pokazal v nekaterih spisih. Sprevod na pokopališče je bil velikansk, kakor se spodobi zailažnema možu.
17 slovenskih deželnih iu državnih poslancev se je bilo sešlo t Ljab^ani in posvetovali so se med dragim tudi o dolenjski železnicL
Na Koroškem se Slovenci vedno bolj zavedajo svoje narodnosti ter ustanavljajo podružnice Bv. Cirila in Metoda. Je pa tndi uže zadnji čas, bajti Nemci poskušajo vse, kako bi tamo zatrli slovensko govorico.
Presvitli cesar so potrdili postavo, po kateri bodo delavci po fabrikah odškodovanj nekoliko, ako se ponesrečijo.
Državni zbor je začel zopet zborovati ; obravnaval bode proračun; pri tem se bode gotovo «opet čulo veliko opravičenih pritožeb, pa todi veliko prazne slame se bode mlatilo — vsaj nekteri liberalni poslanci ne morejo drugače, kakor da s praznim govoričenjem kradejo Bogu čas, davkoplačevalcem pa denar.
Kaj je novega po širokem svetu?
Nemški kancelar Bismark je hotel odstopiti, ako bi bil novi nemški cesar dovolil v poroko svoje hčere z bivšim bolgarskim knezom Baten-bergom. Bismark se je bal namreč zamere pri Rusiji, kateri Batenberg ni bil po volj). Reč vendar Še ni dognana — ampak le odložena. Za Nemčijo bi bil odstop Bismarbov gotovo škodljiv, kajti on je naredil Nemčijo veliko in mogočno.
Na Francozkem imajo zopet novo ministerstvo, ki pa ne uživa velikega zaupanja. Splob v tej deželi ne pridejo do pravega rairn.
Italijanom se pri svojem vojskovanju v Izhodni Afriki boljše godi. Zadnji čas pa so vendar sklenili, domu odpeljati vse vojake razun 9000, ki bodo varovali tamošnje trdnjave. Poslali so Ea to doli 14 ladij, da prinest zopet domu Italijanske sinove iz one vroče zemljine.
V Rim je romalo k svetemu očetu papožu veliko ljudstva slovenskega, hrvatskega, nemškega, med njimi več škofov, Strossmayr, ljubljanski, goriški, graški itd. — Vseh avstrijanov je v Rimu mnogo stotin. Papež so jih sprejeli 11, t. m.
PUe 80 nam:
Iz Rudolfovega 13. apr. — li. t. m. seje dogodila tn velika nesreča. Osmošolec Eolnik, doma iz Ljubljane, se je vozil v malem čolniču po Krki. Kakor se pripoveduje, se je vedel nekako predrzno, poganjal čoln kakor za stavo sem ter (3e, pod mostom gori in doli, — veslal stojé — ter se pri tem zadel z veslom ob moit. — Snn-Ijej ga je vrgel znak iz čolna in brž je zginil v Erbi! Le dvakrat je baje še pokazal roke nad vodo, a pomagati si ni mogel, ker ni znal plavati. Dva druga dijaka sta bila pač tndi na vodi in ita videla nesrečo, a bila sta nekoliko oddaljena in
imela enako vsak svoj ozek čolniček, a katerim se ni varno približati topljencu na globokej E[r]d, zato mu nista mogla pomagati. Iskali so brž ponesrečenca, a naâli ga še le čez kake tri četrt ure, radi tega je bil brez vapeha poskus, zopet obuditi ga.
Mi pristavimo tej žalostnej dogodbi le še tole: Mladina ne bodi predrzna I Javna oblast, pazi nekoliko, bedo se vozi v onih nevarnih čolnih!
Pogreb je bil prav sgajen: Novomesto je pokazalo, da miluje ponesrečenega iu njegove so-rodovince. Vdeležili so se pogreba gg. profesoiji, in reči smemo, skoraj vsa gospoda novomeška z vehko množico ljudstva. Bil je to pač dokaz, da meščanstvo ceni naše dijake, ki so ob tej priliki s svojim plemenitim vedenjem podali nekaj gin-Ijivih prizorov. PoklouiU so svojemu pokojnemu tovarišu sedem lepih vencev s krasnimi trakovi, najeli godbo, mo zapeli dve ginljivi pesmi — 2 eno besedo: storili so vse, da so pokojnemu pokazali svojo ljubezen — djali bi, da so storili skorej več, kakor se more pričakovati od ubozega študenta.
Iz Podgrada. — Redko je občno veselje v malih gorskih iarah; vendar je bil za nas Pod-grajce 5. t. m. jftko vesel in radosten, če tudi deževen dan. Bil je namreč prihod našega novega dušnega pastirja, preč. goap. Andreja Zaman a. Kljubu slabemu vremena zbralo se je mnogo ljudstva in šolska mladina pri vinovaški kapelici, da bi dostojno sprejela novega gosp. žnpnika, postavljen je bil skrcmen slavolok z napisom; Pozdrav naj tisočér doni naš novi župnik danes Ti, (na sprednej strani). Daj Bog Ti biti dolgo tb, vesel in zdrav, ter v čast Bogu! (na zadnej strani).
Od tod podali so se preč. gospodje in prisotno Ijndstvo v farno cerbev, kjer so dali blagoslov z Najsvetejšim. (Zarad tesnega prostora smo morali dopis okrajšati. Vred.)
Mokronog. — V četrtek 5. t. m. bil je za našo faro kaj slovesen dan. Prišel je namreč naš novi Župnik, preČ. g. Janez Virant iz Podgrada na svoj novi dom na žalostno Goro.
Takoj ob I. uri popoludne peljali so se ne-bateri gospodje in občani naproti novemu pastiiju, ter so ga pričabovali v Lobvicu, kjer je bil prvi pozdrav. Kmalu potem so se odpeljali proti Mokronogu, in okoli tretje ure naznanil je strel, da so nže tu 1 Pri prvem slavoloku čakala je šolska mladina sè svojo novo zastavo, in tu je tudi učenka Pavla Cirer-jeva pozdravila gosp. župnika 9 prav ganljivimi besedami ter mu tndi podala krasen venec. Tadi požarna brambi in mnogo dmz^ občinstva pozdravilo je novega g. Župnika pri tem slavoloku, na katerem so bile besede:
Pozdravljen novi naš pastir PoTSod Yae spremljaj bo^i mir.
Pri Thođu v farno cerkeT nagovorila je g. Župnika učenka Micika Pož-eva, podarSi jim ključe cerkvenih vrat, in g. župnik je vstopil v evojo farno cerkev, podal vernim blagoelov s Presvetim, potem pa so se odpeljali t farovi na Žalostno Goro. Na belo nedeljo pa je bilo slovesno vpe-Ijajye novega goap. župnika, h katereoiu se je pripeljalo mnogo gospodov iz vseh coscdnih krajev. Mi pa, farani VaSi, zakličemo Vara
Bog Vas sprimi, župnik novi, Delo Vaše blagoslovi.
S Krke, 26. marca. — f Žalost pretrese človeka, kadar izve, da je umrl ta ali oni človek, kateri je bil v spodbudo ljudstvu, kateri je bil vzgleden kot veren katoličan. Taka žalost nas je pretresla, ko smo izvedeli prežalostno novico iz Zatičine, da je umrl umiroTljÊui gospod kaplan, Andrej Adamič, v 28. letu svoje dôbe. On je bil edini duhoven iz Krèke fare. Bií je bistrega uma, tako da je bil med svojimi -vrstniki vedno med prvimi. Spoštoval je ljudi. — Pa tudi ljudje so ga zlo zelo spoštovali. To je pričal njegov pogreb, ki je bil 21. marca. Šlo je za pogrebom ljudstva silno veliko iz raznih stanov. Sam sem slišal iz ost Zatičanov, da se ne pomnijo v Zatičini pogreba s tolikim ljudstvom.
Gospod župnik Krški pridigvali iu razlagali bo ljudstvu, kaj je izgubila Krška fara, tako lepo in natanko, da je moralo biti vsako oko solzno. Blag mu bodi spomin, naj v miru počiva!
Iz $t. Janža. — v mnozih krajih delajo se nove ceste, ali se vsaj stare do dobrega popravljajo. Čez naš hrib Bruuek, katerega je Ra-dečanom posipati, je strašanska pot. Mi Št. Janci nimamo druge bližnje ceste do Radeč kot je ta, ali nemogoče je skoro tja priti; ako gremo peš, zagazimo do kolena, da si nismo vsvesti, da bi T blatu 06 ostali. Z vozom si pa nikakor ne upamo tja. Pred nekaj dnevi zagazi! je voz, komaj 5 centov težak, s konji v blato, da so mogU ljudje na pomoč prihiteli in iz ugreza s kohni ga izvleči. Pritožili smo se že pri visoki deielni vladi, pa do sedaj ge ni nič izdalo. Radeëko županstvo pobira denar za cesto, da bi se pa kaj popravilo, za to se ne zmeni.
Pa Še nekaj: Ako prideš v naš slovenski trg, kakor bi si mislil, in stopiš v kako krčmo, slišal bo§ takoj tamošnji „KuheltajČ' od nežnih natakarc. Za uSosi se človek popraska, ko tako nemščino v slovenskem kraju Čuti. — Radeče 80 res zeló ponemčene; povsodi že imajo kako slovensko društvo, že povsodi Županstva slovensko uradujejo; v Radečah pa Še ui nič tacega Čuti.
Domače Testi.
(Pogorelcem) aa Vinici so darovali presvetli cesar 1000 gld., deželni odbor 1200 gld., v Krškem je nabral gosp. poslanec Pfeifer okoli 200 gld. (med drngimi°je darovala gospa Hočevar 50 gld., gosp. Pfeifer 30 gld.) Deželna vlada je naročila, da se za nje po celi deželi nabira. Po-gorelci BO bili večinoma zavarovani pri banki Sla-viji, ki bode okoli 32.000 gld. izplačala.
(Imenovanje). Gospod dr. Gallć, prej v Novem mestu, zdaj dež. sodnije svêtuik v Celji, pride za državnega pravdnika v Ljubljano. Čestitamo! Učitelj gosp. Črne na Vrhniki pride za tretjega učitelja na Grmu, G. ZavrŠnik, nčitelj na Šelu pri Žumberku, je za trdno oudi postavljen.
(Goap. Golijo), sodnika v Trebnjem, jako zaslužnega in priljubljenega domoljuba, imenovala je občina trebanjska svojim častnim arenjčanom.
(Za ponesrečene Viničane) nabirajo nekteri Časopisi. Tudi mi bi to kaj radi storili, ali opustili smo, ker je nabiranje razpisala deželua vlada in nabira zanje tudi naša mestna obîina.
(Deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo) na Grmu je Inšpiciral dopoldan dné 11. t. m. prof. Dr. Lorenz vitez Li-buruau, c. kr. dvorni jn ministerijatui svetnik iu šef v departementu poljedelskega ministerstva zú kmetijski poduk. Visoki gospod je prišel skozi Ljubljano v spremstvu referenta Žole, deželnega odbornika Dr. J. Vošujak-a kot zastopnika deželnega odbora Kranjskega.
(Občinska volitev) v Št. Jerneji vršila se je 5. aprila, iu so izvoljeni v III, volil, razredu gg. Jože Polanc in Anton Majzelj st. iz Št. Jerneja; v II. gg. Franc Martijičič iz Drame in Ignacij Wntacher iz Brezovice; v I. Anton Bar-borič iz Čadreža in Janez Saje iz Št. Jerneja. Volitev Župana bo 19. apr., ktere izid prihodnjič naznanimo.
(Pošta v Bučki) je dovoljena vsak dan v zvezi z Rako.
(Dolenjski Sokol.) Vladika Strossmayer poslal je povodom čestitke oh zlati maši „Dolenjskemu Sokolu" to-le pismo: Slavnemu „dolenj-skomu Sokolu" na krasnoj čestitci o zlatnoj mojoj misi izporočujem toplu moju hvalu. Bog dragi blagoslovio i njega i sav krasni slovenski narod, tu predragu braču naSa! Bog dao vedrije dane i nad Slovenijom i nad Hrvatskom ! Sa bratskom Ijubavju	Strossmayer, biskup.
V Djakovu dne 26. travnja 1888.
(Iz tuhinjske doline) na Gorenjskem se nam poroča v obširnem dopisu, za katerega nam žalibog prostora primanjkuje, kako so v Smartnem lepo sprejeU novega župnika, preČ. g. J. Kljuna.
( ,M&tica slovenska") v Ljubljani ima 18. t. m. popolndne ob štirih letošnji veliki zbor T mestni dvorani.
(Drnžba sv. Mohora) je nabrala letos 6ez 40.000 odov. Ta dražba dela čast Slovencem — posebej tadi Dolenjcem,
(Koze) v Ljubljani so veSinoma poneliale. (Za preložitev ceste) čez GjrJsiace je letos postavljeno v državni proračun 9000 gold,, za cesto m-od Št, Jamejem in Novim imatom pa blizo 6000 gold.
(Cena govejemu mesu) je v Novem I mostu od 32—40 kr. kilo, v Kostanjevici in Mokronogu 32 kr., v KrSkera in Sevnici 36 kr.
(V Žužemberku) priredijo veselico na korist družbi sv. Cirila in Metoda.
(V Št. .larneji ia Leskovcu) bodo let03 popravljali duh'jvnij-iki poslopji, kar je na obeh krajih potreba. V Št. Jarueji je bil aedaoji řnpniški dom nekdaj grad celjskih grofov, ki ao imeli (pred 400 leti iu več) veliko posestvo po Dolenjskem, n. pr. Pleterje, Krško, Kostanjevico i. dr.
(V prospěli raâtva). V predzadnjem listu ,Dol. Novic" smo pisali o zareji Krških rakov. Ker je za to delo sedaj Še do konca aprila zadnji Čaa, opozarjamo vse prijatelje raštva, da se podvizajo z zarejo rakov, koder je le moč. Kdor izmed čegt. bralcev se je poprijel tega koristnega dela, naj nam izvoli prijazno poročati. Kolikor vemo, ae lahko dobé kaj lepi plemenski raki v potoku Poljaoâici okraja M'rnapeŠkega in T potoku Trebelšici okraja Trebelnega. Te bi bilo zarediti v naši Krki, še posebno v okolici No-vegamesta.
(Iz Krškega) nam že v drugič izražaje vrl dopisnik in naročnik željo, da bi se požarna bramba bolje oživila in da bi ona slovensko komando vpeljala.
(Za 11. letno zasedanje porotnih razprav v Novem mestu), ki se prične s 30. aprilom 1.1., izžrebani so naslednji glavni porotniki : Lakner Matija, poa. iz Maverla; Vehovc Alojzij, obč. predatojnib iz Kake; Curk Franc, poa. iz Loke; Keržičuik Anton, posestnik i^ Mokronoga; Schleipach Miha, poa. iz Vel. Loke; LavrinŠek Janez stařeji, poa. iz Krškega; Bežek Ive, pos. iz KraSnivrha; Šenica Franc, pos. iz Spod. Šice; Adlešič Ivan, pos, iz Adlešič; Znidaršič Janez, pos. iz Brega; Bežek Janez, posest, iz Metlike; Grahek Josip, pos. iz Kočevja; Brinakelle Andrej, pos. iz Poljanšice; Klemenčič Joaip, pos. iz Št. Vida ; Škarja Franc, poa. iz Mirne ; Zupančič Janez, pos. iz Dvora; Bare Pavi, poa, in trgovec iz Predgrađa; Tomazin Jakob, pos. iz Gradič; Ka-dnnc Janez, pos. iz Žužemberka; Eom Matija, pos. iz Srednje vasi; Pečjak Josip^ poa. iz Hinj; Re-Betič Janez, po3. iz Tomažje vasi; Kap5 Janez,
meščan iz Čmomtja ; Uhan Anton, pos. iz Rodeči ; Piškur Josip, p03. izŠkovca; PakiŽ Primož, po», in mlinar iz Primosteka; Hudaklin Anton, poa. is Loke; VukŠiniČ Martin, pos. iz Božakovega; Kolene Miha, pos. iz Ševnice; Skulj Joaip^ poa. iz Ponikev; Bizjak Janez, posest, iz Male Ševoice; MalneriČ Martin, trgovec iz Črnomlja ; Šenica Josip, poa iz Dobernič; Eupert Anton, pos. iz Krškega ; Brunskole Franc ; klepar iz Črnomlja ; Peršina Andreas, pos. iz Toplic. — Nadomestni porotniki : Bavc Josip, pos. iz Kij ; Sturm Josip, gimn. prof., Dolor Ka,roI, klobučar, KosiČek Franc, gostilničar, Koaiček Josip, ključavničar, Krajec Jinea, tiskar, Puterie Janez, gostilničar, Mechora Emanual, gostilničar, iz Novega mesta; Koka^j Anton, kamnosek iz Beršljina.
(AngeljČek, otrokom učitelj, prijatelj.) Tega izvrstnega delca, katerega izdaja vrli gosp. KržiČ, nunski katehet v Ljubljani, je ravnokar izšel 4 zvezek. Kar smo rekli o prvih treh, ravno to rečemo o pričujočem zvezkn: atariši, odgojitelji in dr. sezite po njem! Tvarina je mikavna, podučilna, koristna. Malim bodete z angeljčekom vatregU — sehi in njim pa koriatili po lepih naa-kih, katere jim bida podajal, ko ga bodo prebirali. Gena je zvezku samo 12 kr. Djhiva se pri g3p. izdvjitilju ia v ^katoli^kej bukvami" v Ljubljani.
Bazne vesti.
*	(Kak6 smo dobili tabak?) Evropejci naučili 90 se apozn&rati iu rabiti to	v Ameriki, da Bedaj miijarde ia miljarda popihamo v zrak. Tarki, največji če^tilci tabaka pa redó pripovedovati o postanku njegovem pogledajo Icgeado:
„V nekej liadoj zimi ualetf prorok Mahamed ua Deko od mranA vao otrplo kačo. Usmili so mu, pobere jo z tál ia vtakue v rukáv, kjer ju kmali oživela io ei opomogia vdied gorkote prijrokovsiga sveiega tolesa. Komaj kača začuti, da je popolaeiu sdrava, pokuka iz rokava in reie : „Prorok božji, ugriznoni to I" — Mahomed dô: Povej mi poprej kak pameten nzrok, zakáj me hočeá vgrizniti iu potem na; bo že kar more. Raxpór in vojska je mad tvojim in mojim rodom'^, — dé mn kača. — „Ali jaz sem bil milostljiv b tabo". — „Mogfll bi mi vender tudi kaj slabega storiti!" — Mahomed di: „No bodi nehvaležna, o kača, dobrotnika svojemu!" Ali kača mn odgovori „Storiti moram takd, kajti zaprisegla sem se imenn Najvišjemu, da no pri-zaneaem nikomur iz rodn ČloveSkega". — „No toroj ugrizni me v imenu božjem", — dé prorok, katerem» pobožnost ni dopustila, da bi kača postala krivopri-eežniea. Ugriznila ga je v roko. Mahomad hitro iz-trese kačo iz rokava, izsesâ krv in strnp iz rano^ pljune to na tla, iu glaj! hipoma vsiraste na onem mostu předivná rastlina, katere lastnosti spajajo kačji strnp B krvjo prorokovo in to je — tobak, ki je ia dandanašnji tolažba in preganjalce vseh skrbij pravovernih Mosleminov". — Takó govori turska legenda.
*	(Iz Trebua.) Neki človek, ki mi je dobro znan, mi je pripovedoval naslednjo dogodba. Zgodila
DOLENJSKE NOVICE.
so je v Gorici. Pri neki priložnosti suio k« pogovarjali od klotviac sploh. Tn prične moj zuanee pripovedovati ; Sel sem nekdaj že dobro v noći malo vinski po HVojoj poti, ta zaBlišitn človeka iti proti meni, fci 86 sam proti sebi jezi in kolno, da je bilo strah. Neizrečeno ma je peklo, Brd me obleti in sklenem dobro oaklestiti prcklinjevalea; izpulim mofon kole, ker je bilo pri vinograda, pa etopim za leskov grm, mimo katerega ima iti zarobljencc. Ko pride do grma nžo hočem mahniti — ali on pravi : Sv. križ božji, zdaj bom pa tnkaj počival, pa Bogu priporočil se, Marija mati Božja me bo pa varovala I Začel je moliti, no Tedé za svojega sovražnika. Sedaj pač nisem več mislil mahniti, neka dobra misel me obide, pnutím ga ter grom svoj pot.
Nauk: Koliko tndi telesnih nesreč bi se obvarovali, ko bi naši Ijndje več molili — pa manj kleli!
* (Oslovo maščevanje.) Ljnbljansk meščan, recimo mu Pernik, ima blizu mesta pristavo, kamor po gospodarskih opravkih mnogokrat zahaja, Pn teh obiskih spremlja ga velik in krepek pea. Na pristavi imajo osla in kadar so dolgouho žival uprezali * voziiek, skakal je pes okolu osla, lajal vanj, ter ga »daj pa zdaj potegnil za rep, ali pa tndi za nho.^ Osel »majeval jo z glavo, eieer pa potrpežljivo prenašal žalostno svojo OBodo. Zadnjii pa pride goepod s svojim pesom zopet na pristavo, a «adel nesrečen trenutek, ko osel Se ni bil nprežen- Komaj zagleda osel psa, svojega mučitelja, ki ma je tolikrát lajal v usesi in ga enkal in vlekel, zakadi se kakor besen vanj, ga »grabi, viže »a tla in ga tepta tako dolgo 8 svojimi kopiti, dokler ga ni popolnem ugonobil, Skoda lepega psa, ki je pal kot žrtva oslu, ki si je vsa izzivanja in vsa dejanska razžaljenja za SToji dolgi asesi zapisal.
Smešnica.
* (Pri sodniji) je hila smešna obravnava, ki je vredna, da se spiše: Prvi dan po letošnjem po-Htn sla sta dva lovca poleg vode in zapazita v njej neko človeško podobo; mislila sta, da hi utegnil biti kak ntopljonee, Eo prideta nazaj v trg, srečata občinskega slagu in mu povesta, kaj sta videla v vodi. A občinski sluga pa, no da bi šol sam pogledat, vzdi-hrup in brž je bila sestavljena komisija — in Šla na mesto, kjer bi ntopljenee imel biti. Ko ribič misli mrliča vnn potegniti, zapazil je, da ta ranjki ni bil Ï18BC vere, ampak bil je ^karneval", ur.šopan pust iz ^cunj*'. Kaj smeha 1 26. svečana pa je bila pri sodišča zapaŠčinska obravnava za tem kurentom in ntoraïa sta se ona dva lovca pred sodnikom zagovarjati. Bila sta oproščena, tožitelji pa so Šli z dolgim nosom, kakoršnega je utopljenec imel-
Listnica uredništva.
SopiHOT, na katerih tiihčo ni podpisan, no tnoremo pri-«bé«Tatl. Vhaj OTednik mors T«doti, kdo no plie. Z&toIjo leg» Tona TÍasili nepcdpigeo dopis t n^S ^o^-
O. A. L. v B. "VrS Bpis o prft'ïioi trgoT, natovnoBt -voliti T deictni ia driayni xbor, je jedomat. Kadi bi ga pti-dbJSill, nki) bi N tem kaj donefii mogli. Deielnógn voiiluega reda eedanji deiSelni ibor kianjiilii ne more prenikrediti, ker Slonenci lumajo io r to potrebno tri (etrt glasov; nemSkutarji pa iie privolijo v kakoino premenibo. — Tudi nam jo doSlo jjriporoĚilo zavarovanja proti toii. BpJs morebiti priobilmo — oeiaTDO bi mi edino 1b velikim posestnikom, ki imajo ob-fiirne njiTe in »inograđe, to inyarovanja priporoEdli.
V mesecu marcu v Novomasto vra£u]o£a se pisma:
Šetina Jalika, Vautavaw — Celesnik Janez, Skott Btratt — Hostnik Marjeta, Trebuje — Sekoam Maria, Laibach — Meinhold Aurol, Michelsdorf — Peniše Johann, Mikaudri Suit — Thuma Adoli, Finme — Votik Janez, Toplic — Pirz Ferdinand, Gradae — Eakocehe Miha, Essog — PeČaver Martin, Sagor — Cvar Anna, Gotovim — Turk Helena, Gottschee — Uzman Jakob, Fastendorf — liencina Lona, Draga.
2ltna cena v Novem mestu 9. aprila 1888.
DomaČe pàeuiee mernik 2 gld. 05 kr., Dchelača (kornze) 1 gld. 40 kr,, Soršiee I gld. 60 kr., Rži
1	gld. 60 kr., Ječmena 1 gld. 40 kr., Ajde 1 gld. 20 kr., Ovsa 80 kr.. Krompirja 50 kr.
Loterijske srečke.
Bradée 31, marca	25 36 69 64 38
Trst 7. aprila	56 87 15 55 44
Za popravo h!âe katoliške drnžhe rokodelskih po-moi^nlkov v Rudolfflvem so darovali:
Qg.: It. ácgft 5 gld., Iy, Lesjak 10 gld., Rok Mrčuu
2	gld., Avg. Sřlnkovoo (zopet) 'J gld , dr, knnoaik M. Leben 5 gld.. Jem, Zupanoo Ei gld., Noimenovan B gld.
Zahvala.
Za obilno obiskanjo iu postrežbo moje ranjke hčerke
Ane,
za darovanje krasnih vencev in za mnogobrojno vdeiežbo pogreba njenega vsojam se lepo zahvaliti se vsim gospem in gospodičiuam.
m	Kari Duller.

Zahvala.
Za muoge iekrane dokazu najurčn^ijSoga Ho£atja povodom britko prenaglo izgube nepOMbljirega aina, oziroma brata,
£at)os[aoa âofnib,
osmoSoloa,
iïrekftmo vsem prijateljem in ïnaniMm, dijakom, oaobitĎ gOBp, ravnatelju in gg. profesorjem, gg, oo. frauSiSka-Dom, njegovim BcSclcem, kakor tndi mnogemu drngomn obiinatTu ïit mnogobrojno sprcinstiio k poBlwloemu počitku, tlaiiti la milo potje pred hišo in ob gomili, ia mnoge prekrasné venoo tnkajSnim dijakom in njegovim vlantikim Ijubljaiiskim ho Sol com naj iskren ej iS o «ahvalo.
[58]	Žalujoči ostali.
Zahvala.
Pretočeni teden jo v mojom Wfinem poslopja ogonj^na-stal, katori je streho močno poikodova].
C. kr. priT. zavarovalno dr«Stvo »ivstrijski PhBníx' na Ilnnaji, pri katorom imam svojo pohiâtyo zavarovano, j» moni takoj in popolnoma ikodo izplafal in rame tega pa tndi tiete, kateri so gaBiti pomagali, i denarjem podaril, tor es tem potom imeiiovanemn dmfltvti najtoplejo lahvalujem.
]Ta Mirni dne 10. auèoa 1888.
Frano Neubauer, posestnik.
Poslano.
{Pojasnilo). Dâ laTrnom gfdo obrokovanjo , kt «e je ladnji (Suh Sirilo in tirAnim đibro ime po aadolinem ubre" kovanega srujega g-, k op lana, dolžan som, naslodnjo naznaniti, kar vse lahko g ^rióami potrdim :
Oaoba, ki je poviroiila vho obrokovanje, jo stara io Soz 40 let. Zmiraj slabotna, poatsjala jo t leti vedno bolj nor-voina, kur jo fintila vha tah. Zadnji &a8 io je ta boleztiti So pohujŠala in spremenila t nekak „Torfolgangawalin". Pred dTema mosoema se jo dotiSoa osoba vlegla in jo bila tudi previđena a by. zakramontl. D zdravniku ni hotela ni6 slišiiti, vse svoje uaupanjo jo stavila na vraie v popolnem prepriianji, da ji je kdo bolozon narodil ali ^^acopral'^. V tej bolezni *e ji jo moîno moSalo. Govorita je flaina b Bnf>o in videla razno poSoBti, Mtrahovo in prlkaïtii. Tako ima Sa zdaj trdno pre-pri6anje, ktorega ji ni mogočo opraviti glare, da oe ji je KristuH prikaîial in stopil h kriia v njono nroe, — V toj ime-Sanosti zaÈola je polog druifih raisialjivo govoriti tadi lOper g, kaplana in grditi njegovo dobro ime. Pravila jo to otrokom, kar bi pamoton 61ovok gotovo no atoril, ti pa drugim naprej, ue dn bi pomislili, da je to govoril «raoSan ilovek. Vsi, ki količkaj poznajo vestnega g. kaplana, sploh rsi koliSkaj pametni in poStoni, so zmijevali z glavo rokofi: to ni mogo&a. In prav bo imeli.
Eakor hitro je natnrof dotična osoba malo k pameti priSla, zabela je zdihovati: kaj som storila b ^tvojim g>iVor-jesjom. ZdihovaU jo, da jo storila smrtai greh^ zaSola je ohrokovanjo prokHoorati in so izgovarjati, da bo jijozmoSalo. Eor ji vast Su nI bila mirna, hotela jo sama oóitno v oerkvi ali pa po obËin^kom sliiîabnikn o5itno eanaj oerkve preklicati obrekovanje zoper g, kaplana. Na to pride enkrat k ment, naj grem i njo h g. kaplanu, da ga prosi odpuéËenja r.a krU viůo, ki mu jo jo storila. To jo tudi storila, ga prosila od' pnS&anja in zktrjevala, da je bila xmo&ana, ko ga je obreko-vala. Na to je 60 dvakrat pri meni povedala, da jo tvarina obrekovanja noresnifina in jo bila na g. kaplanovo ïahtevanje pripravljena, pred pri^^ami to izjavo potrditi. A.ko $e priittavim, Aa dotiftna oseba ^o xdaj ni pri popolni pameti, ker ho5o So Todno razne prikazni in strahove videti iu je o njih tako prepričana, da se no da pregovoriti, vsak količkaj pameten lahko Bpozna, s kom itna opraviti.
Kdor todaj ona oiitanja zoper mojega g. kaplitna 3e ponavlja, premiSljeno in zlobno laie in obrekuje. Dobro ima HO lahko vzame, ali yaakdo naj gleda, kako bo dal za to od' govor prod Bogom.
T Prečini 11. aprila 1898.
Jan. BaZnik,
župnik.
Prostovoljna dražba!
C. kr. m. d. okr. aadlàâe v ftudalfavem naznanja, da je C. kr. okroino sodiSAe v Uudolfovem prostovoljno draibo po-lestev ml. Janeza Zajoa iz Vol. Cerovoa, leíoůih v davk. obíinab Vinavas in Córoveo in aieer; hišnega iu gospodarskega poslopja, travnikov, njiv, paznikov in posebno na Qorjaaoth leieiih hostnih delov — dovolilo. —
ProdÀlo se bode toraj sledeSo: t.) stavb. pare. it. 37/1 in B7/2 davk. ob6. Tinavas, poseatvo hiS. St. 37 v Vel. Cerovca, reoktf. St. S0O/2, urb. ât. 35S od Kâpitelherrschaft Rudolfswart. poeestvo vioí. it. 276 davk. obâ. Vinavas, prepisano na imo A.ne Zaje 8 zidano, iz B nob, 2 izb, 2 kloti, ene veîe in ene kuhinje obstoječe, deloma * opeko, deloma a slámo krito hlSo, S onim Todojakom, enim iz S oddelkoT obstojeiim svinjakom, enim malim svinjakom, ono dervarnioo in eno saSilnieo za Izklicno oono od 875 gold, in k tomu posestva apadajo&e pâr> cele in sice^;
vrt pore. St. 485/1 Èa — — — — — — 30 gold.
, , 485/2 , ------ 80 ,
njiv» , , 852 ,— — — — — — 80 , » ,, 855 ,------ 80 ,
pkinik „ , 1004/4 , _ — _ — — — 10, , , , 1020/2 10 , 2.) Poieatro vloi. St. 274 davk. obS. Vinarfte, leteia desno Od drïavne ceste, obstoječe iz stavb, paro. it. 87/3 1 na tej parceli stojeSo biio, eno nad-■tropje visoko*, z ono sobo, 3 izbama in eno knbitgo, ■ obokano kletjo in eno kovaônioo, — íe lesenega, s ■lamo pokritega gospodarskega poslopja obstojiSega Iz enega hleva, enega poda in ena senioe, — iz enega velikoga koioloa v slabem stanja tá izklicno oeno od 510 gold, tn k temu posestvu spadajoia njiva za — — — 80 ,
5.)	posestvo vlot. St. 273 davk. ob&. Vinavas prepisano na ime Ane Zaje, obatojeôe i« njive paro.
it. 4SB za Izklicno cono od — — — — — 85 golđr in njive paro. St. .8fl0 za — — — — — —, 10 ,
4.i PaSnik paro. iït. 671 davk. obS. Vinavas, dol na ime Ane Zaje propiatinega pose.itva vloiS. St. 276 davk. obâ. Vinavas z& izklicno ceuo od — 16 gold.
6.)	PaĚnik paro. Si, 177 davk. ob5. Ceroveo, det na imo Ano Zaje prepisanega posestva viol,
St, 750 davk. obS. Cerovocza izklicno oetio od--30 gold.
k temu posestvu spádajoía njiva paro. St, 173 za — 80 , njiva paro. St. I7S za — — — — — — — 25 , , , , 181 in 182 za — — — — — 80 , , , , 43S3 za— —— — — — — 80 , » , , 4337 in 4S8đ za — — — — — 35 »
6.)	Njiva paro. St. 174 davk, obS, Caroveo, del na lino Ano Zaje prepisauega i!om.ljiš5a vloi, St. 174
davk. obS Cerovèo za izklicno oouo od — — — í40 gold, iu k temu posestvu apadajoSa bosta paco. St. 633/31 aa 85 ,
7.)	PaĚnik v Daloah paro. St 40tt vlož. át. 751
davk. obS, Corovo za izklicno oono od — — — 35 gold.
d ) Paznik v Duleah paro. St	vloi. St. 741
davk, ob6, Ceroveo zï izklicno osno od — — — 25 goli.
9.)	Hosta v Pavlovih dolih paro, St, 731 vloi,
St, 753 davk, obi. Ceroveo, za ixkliono oeno od — 23 gold.
10.	noíta v Bobídniei paro St. g65/ÍO vloí. 5t. 719, davk, ob5. Cerove, hosta v Robidnici pare. St. fi65/18 vlož fit. 760 dsvk, obS. Caroyec, hojta v Robidnici p-iro St. 065/19 vlniÉ. fit. 757 davk. obS. Carovoo za izklicno ceno od — — — — —
tl) Paidk na Plaunab paro. St. 2722 vloí. St. 759 díivk, obf. Carovoo za izklicao cono od — 18 gold.
12.	PaSnik r Medrednioah paro. St, 4152 vlož. St, 759 davk. ob6, Vinavas za izklicno cano od —
13.)	Hosta Cerovaraber pare, fitor, 193 vloi, St. 743 davk. cbS, Vtuavas ja izklicno oeno od — 15 gold.
14.)	PaSnik Corovftrober paro, St. lí)7 vloi,
St, 750 davk. ob5. Vinavas za izklicno oeao od — 15 gotđ«
15.)	PaSnik Cerovarebor paro. St. 195 vloi, St, 754 davk, obů, Vinavas za izklicno cano od —
18.) Hosta Lipovec parc. St, 3339/18, 3389/39 inSBCd/jtO davk. obâ. Ceroveo za izklicno ueno od 200 gold.
17.	PaSnik v Kraji pare. St. 2719 vlož. St, 757
davk. obÉ. Ciiroveo ía izklicno oeno od — — — 70 gold.
18.)	Hosta při Zifforoih paro St. 3512 in 3527
vIoL ti. 748 davk. obS, Corovec za izklicno ceno od 15 gold.
19.	Hosta pri Trumblovih pare. St. 4328 vloi.
St. 554 davk, obâ, Ceroveo za izklicno oaao od — SO Jfold.
Vsak kupaželni ima pred poůeticom dražbo lOVo varsSiuo od izklicne ceno in patem 2% kupuo oono v roke dražbenega komisarja položiti, o.^tnnok kupao cane pa sa lahko v < enakih letnih rokih poplaâ». —
Ker je dražba prostovoljna, ostanejo tavarovsnim upnikom njih Kastavne pravice no glede nii kupno ceno nespremenjeno. —
Dražba se doloSi na 23. aprila 1888 In sledeče dnevs v Vel, Cerovcu od 9—12 uro dopoludne in od 1—5 ure popo-ladne in se bodo bontui deli, 5e bodo treba, tudi komisij onaloo pregledali. Draibeni pogoji so lahko pri tukajSni aodniji pogledajo.	Í37-Í1
C. kr. m. d. okr sodiâ&a v Rudolfovem
dne 27, marca 1886.
50 gold.
30 gold.
15 gold.
™ 40 centoo Řtorapírja, ^
prve vrate, star ceat po I gld. 50 tr, ima na prodaj
Josip Blinc,
na Goron,jom Polju.
•••••••••••••••••••••••••••Ml
# Tik mesta Črnomlja je na prodaj
po nizhi ceni. — Več se iz7é pri Graheka, ođtirja v Črnomlju vsaka aeđeljo in četertek.	[51]
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••S
Posestvo na prodaj!
v Kapl]a-vasi h. ât. 8, fara sv. Trojica ee prodaja prostovoljno : posestvo, IG johoY veliko. Zem-IjiáÉa: njive, travnik, sadui vrt ia hosta. Poslopja: lidana Lisa, koaolo, skedenj, svislí, kaeća, 2 kloti, hlev in 2 svinjaka.
Hiša na prodaj!
Pri Sv. Trolici bc prodaja iz proste roke hiša it, 21. poleg ceste z dvema kletima, vrtom in zelnikom. — Natanko se îzvé pri laatnikn
Alojziju Plaittariču,
[«-IJ	Sv. Trojica St. 26.
V žabji vasi je na predaj
hiša št- 21.
Prodaja jo Avgust Knafetc v Kandijl L. št. 21.
Na DraètoYCU poleg St. Jerneja
je na prodaj
50 cinlov iotire mrve mlm t leieljo
i»
50 mernikov lepe pšenice.
I45j Več se poiïvé v gr«8Čini DraàkovskI.
Jg^f- Vavpet
SB i&Èe
zti grajske vinograde na Raki.
Vioorejstvo mora dobro nineti. Vstopi lahko takoj, ÍD imajo neožcDjeni prednost,	[50]
rujavega Moiiiiodolskega plemena, 18 di) 24 meaccev starega, k o ]u
[52]	Qrôjsko uskrbnlštvo na Raki.
i-iïTiriri
Zalogo piva v Krškem
odpreta 15, t. m. po Í8tl ceni kakor v Gradcu (pri-rafnttéi edino le vozno stroške)
m Vekoslav Janež in Anton Jugovic.
Prav dobra krma,
kakih 158 centov, dobi so na prodaj pri [&G] Janezti Kalinu v Jthtanjevid êi.'/f.
Usnjarija v najem- ^
Podpisana ponuja v najem svojo hišo It, 6. v Št. Jerneju, v ktcri je bila do sedaj nsujarija. Pripravna je za vsako podvzetje, pri kterem se voda rabi. — Usnjarji že nahajajo potrebne posode in do-tiĚno orodje. ~ Natanćnoje pové lastnica
Marija Androjii,
Í49—1]	fonestnitJl v ět. JtïntjD IL 6.
l^r^Borštnar! -Ti*
w
Oskrbnlátvo grajsčine Radelca, pošta Raka
ca Dolenjskem, isée poštenega, trezncg«, ueoienjonega bôrstnarja, ktcri ima dobra spriíala ali prijjorofiila.
Prednost imajo prosilci, kteri kaj «mejo o gozdarstvu, ali 80 nemškegu jezika zmožni. Vstopijo lahko takoj, iu naj se oaobno oglasijo zaradi dogovora plače, ktero bi imeli poleg proste hrane in stanovanja.
Jože Strzelba v Ljubljani
kupujt; vedno po najvièji ceni
češminjevo lubje, jeternik
in druge zelišča.
V Novfcmmestu sprejema blago iz prijaznosti «ospa Marija RoUrmaiiii.	[la-i]
na Pristavi pri Gracarjevem Turnu,
obstoječe iz njiv, travnikov iu hoste, prodajalo se bo po parcelah aa prostovoljni dražbi, ktera se bo vršila v četrtek 19. aprila dopoldne na Spodnjem Mokro-poijl v Turkovi gostilni. — Ve5 o tem pové za prodajo pooblaščeni gosp.
Anton VertaČiC
[44]	v Novem nieata.
Kranjske in nemàke detelje,
očišćeno seme predonea (žldc),
prenjsti eips za ieteljo in traviiite.
tako tudi
cement za zidanje vodnjaiiov
se dobi pri Franu Kastelicu,
trituTcu v Kiindljt.
133-8J	priporoča tudi
železnino in špecerijsko blago.
Plugi s plužno vred,
po Cugmajerjevi sostavi, ki so za nase okraje najboljši, se dobijo cenó pri	[38—2]
Adolfu Gustinu
v NovomoBtu,
Novo turnsfco uro
za kako podrninieo pripravno, imam zgotovljeno iu oa prodaj za nizko ceno. — Tiidi se za take dola časdtim gospodom cerkvenim predstojnikom uljndno pripoToiam
Matija Lenard,
[48]	nrar na Mirni. Doleiusko.
OdgOTorni iiT«diiik, iwl«jatelj iu lalotitik i. Krajeo.
MoTOroostD. — Solianil J. Ki-ajac,