Pred 1,000 leti sta prišla Registered at tha G.P.O., Sydney, for transmission by post as a periodical. I ;5 5: S i ♦; a ♦; i ♦: ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; >; ♦; ♦; :i :i ♦: i MISLI (Thoughti) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: PM 1525 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney. ★ Tisk: Min tis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094 IZDANJA VII. LETNIKA SL. KULT. AKCIJE PRIHAJAJO Doslej smo prijeli: MEDDOBJE zvezek 1 — 2, strani 124. Zelo bogata in pestra vse' bina. Leposlovje, razprave, ocene, poročila. Cena £ 1-0-0. SIVI DNEVI, strani 106, spisal, Marko Kremžar. Črtice iz Ijanskih zaporov po vrnitvi iz Vetrinja. Vsaka črtica zase je velik* umetnina. Vse skupaj sestavljajo celoto, da se berejo kot ena sa®* sijanjna povest. — Cena £ 1-0-0. Pričakujemo nadaljnjih izdanj: Pran Zore: Pesmi — Meddobj* 3-4 — Karel Mauser: Ljudje pod bičem I. del. Dolgo hodi pošta lZ Argentine, pa tudi publikacije ne izidejo vse naenkrat. Ko dobin*11 nadaljnje, bomo poročali. Članarina za vse publikacije VII. letnika znaša 90 šilingov ** broširana izdanja, za vezana 110 šil. NADALJE PRIPOROČAMO: MOJ SVET IN MOJ ČAS, izbrana dela dr. Ivana Preglja — £1-®'® (2 šil. poštnina). FINŽGAR I. zvezek — Dekla Ančka, Beli ženin, Prekvata °ve!> itd. £ 1-0-0 (2 šil. poštnina) FINŽGAR, VII. zvezek: LETA MOJEGA POTOVANJA, CeD'* £ 1-0-0, za poštnino 2 šil. RICCIOTTI: življenje Jezusovo. Izdala Mohorjeva v Celo¥ClJ kot izredno izdanje svojih knjig. Svetovno priznano odlično delo-Cena £ 2-10-0 in poštnina 2 šil. KNJIGE DOBITE PRI “M/SL/H” VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljujoči članki. SOCIOLOGIJA — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina imamo spet v zalogi. Poprejšnja zaloga, dosti velika, je pošla. Znamenje, da se rojaki zanimate. SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno delo dr Ahčina. £ 1-10-0. Tudi to knjigo prve zaloge smo vso razprodali, pa smo jo morali na željo novih naročnikov spet nabaviti. DOMAČI ZDRAVNIK, Knajpiva zdravilna metoda £ 0-15-0. TRI ZAOBLJUBE, krasna povest Janeza Jalna — £ 0-10-0. IZPODKOPANA CESTA od istega pisatelja kot zgoraj — £ 0-10-0. GORJANČEV PA VLEK, čaroben izlet iz Arge»tl' ne v Slovenijo — £ 1-0-0. IGNACIJ KNOBLEHAR, zgodbe velikega rojaka-misijonarja pred stoletjem v A-f*1 | — £ 1-0-0. PO SVETLI POTI, spisal dr. Franc Jaklič za i*0* in dekleta. £ 1-0-0. SLOVENSKA UMETNOST V ZAMEJSTVU, mnogimi slikami — £ 1-0-0. VELIKA RIDA — povest Karla Mauserja — j| PREKLETA KRI — povest Karla Mauserja 10 šil. OGRAD — povest Janeza Jalna — 10 šil- j MATI IN UČITELJICA — predzadnja okrožni Janez XXIII. — 6 šil. MOJCA BERE — za učenje otrok v slovenskel11 braju — 10 šil. KUZAMURNIK in STRIC JAKA — slikanici z r lo šaljivo vsebino. Vsaka 6 šil. LBro XII. JULY, 1903 ŠTEV. OB NASTOPU PAPEŽA PAVLA VI. no ŽALOVANJE ZA UMRLIM PAPEŽEM je ved- WKCI* n© avlov, kakor je bilo pred komaj umrlim pa-*e 22 Janezov. V imenu samem ni kaj po- ^ Sa, saj tj mu lahko rekli kar “Peter 262” *°liko papežev namreč šteje zgodovina Cerkve. Uj je pa mož in odkod so ga vzeli? Vse ^ Ce so že napisali o njem te dni in iz vsega pisanja odseva eno prepričanje: Skoraj samo od sebe je moralo priti tako, da je postal papež dosedanji milanski nadškof kardinal Janez Montini. Na oči je ves drugačen kot njegov prednik, po duši sta si čudovito blizu. V življenju sta hodila vsak po svojih potih, cilj jima je bil vedno isti. Popolnoma nepotrebna je bila skrb, tu pa tam glasno izrečena, drugod samo na uho pošepetana: Ali bo dobil Janez za naslednika moža, ki mu bo segel vsaj do ramen, če že do vrha glave? Kar brž po izvolitvi je pokazal, da se do dna duše zaveda, kaj je njegov poklic, kaj je njegova naloga. “V našem papeškem poslanstvu bomo z vso gorečnostjo nadaljevali delo, ki ga je s tolikšnim upanjem in tako srečno pričel naš prednik Janez XXIII... Veličina naloge, ki čaka naše skromne sile, je tolikšna, da plaši ponižnega duhovnika, dvignjenega na vrhovno čast upravljati ključe božjega kraljestva; toda posvetili ji bomo svoje vsakdanje molitve in napore, prav tako pa potrebujemo vašega sodelovanja in molitve. ’* V nekaj besedah — veličasten program! Bog bo z njim, z njim tudi polnost vseh naših src! Nadaljevanje koncila je odložil le za tri tedne, koncilski očetje so bodo spet zbrali v Rimu 29. septembra. Pridi, Sveti Duh! SLOVANSKA APOSTOLA NA POTI K PAPEŽU TRI LETA IN POL sta že misijonarirla brata Ciril in Metod v Veliki Moravski, ko sta se odločila za potovanje v Rim. Bilo je v prvih mesecih leta 867. S seboj sta vzela skupino izbranih učencev. Za nekaj mesecev sta se ustavila pri panonskem knezu Koclju ob Blatnem jezeru. Poučevala sta kneza in druge v slovenski pisavi. Nadaljevala sta pot skozi slovenske kraje in prispela v Rim kmalu potem, ko je nastopil novi papež Hadrijan II. Ko je ta zvedel, da prihajata sveta brata in prinašata kosti papeža-mučenca sv. Klementa, jima je z velikim spremstvom hitel naproti in ju pozdravil. Ostanke svetega Klementa, ki jih je bil Ciril našel na polotoku Krimu, so slovesno nesli najprej v cerkev sv. Petra, pozneje pa v cerkev sv. Klementa, ki je že dolgo stala pri Kolozeju. Razlog za potovanje svetih bratov v Rim sta bili dve važni zadevi: odobritev slovenskega bogoslužja in posvečenje novih duhovnikov. Odobritev bogoslužja Ko je kakih pet let poprej carigrajski cesar Mihael na prošnjo moravskega kneza Rastislava izbral sveta brata za apostola med Slovani, sta se takoj začela pridno pripravljati za to delo. Ciril je bil mašnik vzhodnega obreda in je grške mašne molitve prevedel v slovanščino. Patriarch v Carigradu in cesar sam sta to odobrila. Tako je torej Ciril maševal na Moravskem v bizantinskem obredu, pa v slovanskem jeziku. Metod pa tiste čase še ni bil mašnik. V teku svojega delovanja na Moravskem sta začutila, da bi bilo bolje maševati v obredu, ki je bil v navadi na zapadu — rimski obred. Ta obred jima je bil znan iz Soluna, kjer sta bila doma. Vendar je pa bil jezik tudi za ta obred grščina, ki je bila tam še zelo v rabi. Slovani so živeli v mestni okolici, mesto samo je bilo pač pretežno grško. Te grške molitve sta torej prevedla v slovanščino in šla papeža prosit, da bi jih smela rabiti pri maševanju in drugih liturgičnih opravilih po rimskem obredu. Že na potu skozi Benetke in pozneje v Rimu sta naletela na hud odpor zoper to namero. Razni cerkveni veljaki so se bili zagrizli v misel, da se sme Bog častiti samo v treh jezikih: hebrejskem, grškem in latinskem. To se nam zdi danes naravnost smešno, ali duh časa je pač duh ^8S*'; Treba jo veliko poguma, da si kdo utre pot l'1 k° njega. 1 Tak pogum sta sveta brata imela, pa ime* J je tudi papež Hadrijan II., ki jima je po dobi*® premisleku pritrdil in jima dal dovoljenje. Pr. je Ciril maševal v tem jeziku v baziliki Snežne in sam papež mu je položil knjigo venskem jeziku na oltar. V slo- PoEvetitev novih duhovnikov Ciril še ni bil škof, Metod niti še ne mašnih-Na Moravskem je pa bilo treba vzgojiti dot"8 cih duhovnikov ■— kdo jih bo posvetil? Ali ni bilo škofa, ki bi dovolj blizu, čeP,a je bilo med Rastislavovimi ljudmi še malo ki> janov? Bili so — škofiji Salzburg in Passau s imeli jurisdikcije vse tja preko kneževin RaS*'|’ lava in Koclja. Toda prav zato sta kneza h° . dob- de- slovanskih misijonarjev, da bi se otresla n®' lasti Nemcev, ki so z vero vred prinašali v želo tudi nemško politiko. Hadrijan II. je tudi to zadevo hitro razun'e_ in dal Metoda ter več drugih slovanskih duh0^ niških kandidatov posvetiti raznim rimskim Pre mestnim škofom. Koliko je bilo teh novomašni*^! ne vemo. Zapisano pa je, da so potem mase* po raznih poglavitnih rimskih cerkvah v svoj' jeziku, pa po rimskem obredu. Ne vemo, če so kmalu potem vrnili domov ali čakali na skW povratek s Cirilom in Metodom. Slovanom je treba tudi škofa Veliko sta sveta brata dosegla v Rimu, ven št ne dovolj. Duhovnikov bo na Moravskem S® • še treba, bogoslovcev bo vedno več — ne ho zalo vseh pošiljati v Rim na posvečenje. Ras*lS in Kocelj in ves njun slovanski svet si želi S nega škofa — vsaj enega za začetek. Preden ^ brata vrneta, naj papež Cirila posveti v škof®■ šele tedaj bo Rastislavova misel obrodila z®^e sadove. . Papež je tudi to gladko uvidel, videl Je prav dobi-o tudi težave, ki se bodo pojavile. NeI^_ škofje ne bodo radi žrtvovali svojih pravic do J lja Slovanov. Prav takrat je pa tudi v Carigr^-patriarch Foči j snoval tisto, kar nam je le P1'®, znano pod imenom “razkol med Vzhodom in .f dom.” Vzhod se je oddaljeval od Svete Stoli*® bila je veiika nevarnost, da potegne za seboj di Slovane, ki so bili kakor klin med Carigradol# nemškimi kraji. Kako naj se osnuje nova ško za Cirila, da bo mogla mirno delovati in ne bo žoga med nemškimi nadškofi in Carigradom? In bo mogla ostati trdno povezana s Sveto Stoli1'0, mi st-»±. it//** »umiku M9ff: F«8lAHl)A CoUfc T«Mt sn ‘Zh,,d zadrege je prišel, ko se je papež #„ ?*nH — ali ga je morda na to spomnil Ciril? — ska Ar’ ^ 'a‘a danes l)oznamo l>od imenom Srem-ka' 10v*-a na Hrvaškem ali samo Srem. Ne-J, sto let poprej je obstajala tam nadškofija, ki oblast nad vso Panonijo. Kraj se je tak-10 ^UC*' sklenil storiti, čeprav ni nujno potreb- oval 3 ^ nadškof tudi takoj prav v Sremu sto-tjK ^>1'i tem je pač res tudi Rastislavova poli- žila lgla*a ^ojo vlogo, ki je pa obenem dobro slu- ta \udi papežu. Obema je šlo za to, da bi se us-kak°V'* me(^ vzh°dmm in zahodnim cesarstvom ne-Po"čna zadeva vseh katoliško zavednih Slo-*iv V 8amo on*h v domovini, tudi vseh, ki L ^^treseni po vsem svetu. I)a je tako, mi do- i uJej° proslave ob lOOletnici Slomškove smrti, o ei*iK • • Juv^n *ni poročajo od vseh strani. V Severni in ^ 1 Ameriki ter v Avstraliji so proglasili to leto lo*nškovo leto.” gornjo izjavo je škof dr. Držečnik navezal ‘“Zglas in prošnjo na Slovence vsega sveta: bkv ^n«ino vam je, da so s procesi za razglasitev 'h združeni veliki stroški. Tak proces v Ri- iifti 2a^eva veliko ljudi, ki morajo sodelovati in b0(tlogl'e zasluženo plačilo. Katoličani v Sloveniji H°g0.''adi prispevali v ta namen, kar nam bo le 1^» e> ne bomo pa sami zmogli vseh stroškov. žny na»'o na vašo pomoč v splošno znani vaši po- iH(.tl°Va*n°sti. Priporočam, da bi zbirko v ta na- 0|'ganizirali povsod, kjer živite. ^islj T , ’ July, 1963 Predvsem skrbite, da se bodo opravljale molitve za uspeh procesa. V zaupanju v Slomškovo piiprošnjo zbirajte uslišanja in jih pošiljajte na pristojno mesto. Zbirajte tudi denarne darove za nemajhne izdatke v Rimu. Prepričan sem, da moje prošnje ne boste preslišali, saj s tem sodelujete za utrjevanje temeljev, na katerih sloni obstoj našega naroda. Na te temelje je božji služabnik Slomšek kazal z besedami: Sveta vera bodi nam luč, materni jezik pa ključ do edino prave narodne omike. Kot naslednik na Slomškovem škofijskem prestolu vas pozdravljam in pošiljam svoj blagoslov. — Dr. M. Držečnik.” Da besede mariborskega škofa ne bodo ostale glas vpijočega v puščavi, ima za Avstralijo skrbeti namestni postulator. Ni ga vam treba šele predstavljati. Kot tak lepo prosim vse dobre slovenske duše v Avstraliji: molitie mnogo k Slomšku v svojih stiskah in težavah, zlasti pred težkimi odločitvami. Uslišanja mi sporočajte! Sprejemam z veseljem seveda tudi denarne darove in jih bom pošiljal v Rim glavnemu postu-latorju dr. Francetu Šeguli. Prvo zbirko smo napravili v Cabramatti, ko sem kazal slike: £6-10-0. Darove bom objavljal med drugim pisanjem pod naslovom: SLOMŠKA NA OLTAR! Moj naslov poznate: P. Odilo, 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. * JUNIJ JE MESEC S PRAZNIKOM SVETIH apostolov Petra in Pavla—mesec duhovniških poklicev. Po stolnicah širokega sveta na ta praznik stopajo mladi seminaristi pred oltar, kjer jim škof polaga roke na glavo in jim podeli mašniško posvečenje. Kot duhovniki-novomašniki pridejo iz stolnice, nato pa se začne zanje življenje dela. Ni lahek križ, ki so si ga naložili. Nobeno plačilo na tem svetu jim ni obljubljeno — ravno nasprotno: Kristus je napovedal apostolom, da jih bodo metali iz shodnic in vodili pred sodišča, da jih bodo celo mori- li .. . Novi duhovnik mora biti pripravljen na vse, če hoče, da ga življenje ne razočara. Za svoje žrtve bo žel nerazumevanja in krive sodbe in klevete. Njegovim najplemenitejšim namenom bodo podtikali slabe namene, njegovemu delu za narod bodo zlobno pritiskali pečat izdajalca ... In vendar jih vsako leto nova vrsta stopa pred oltar. Ker je tudi duhovništvo večno, prav tako večno kot Cerkev' sama. Letos je v Adelaidi zapel Glorijo prvi hrvaški novomašnik, na prvo nedeljo v juliju pa novo mašo ponovil v Melbournu. Kdaj bo prišel čas, ko bomo tudi avstralci Slovenci dobili novomašnika? Kdaj bo s kora pred slovensko mašo zadonela ona Slomškova: Novi mašnik bod’ pozdravljen? . . . Mislim, da veliko, če ne vse, zavisi od slovenskim izseljenskih staršev. Bojim se, da bi mnogi mnogi sinu raje branili, kot pa njegov duhovniški poklic gojili in spremljali z molitvijo. Čuden svet ta tuja zemlja, ki novonaseljenea zamota v zemske brige in skrbi tako zelo, da na večnost več ne misli. Da bo fant čim prej končal šolo, začel delati in prinesel domov pet funtov na teden ter staršem pomagal odplačevati hišo in avto in televizijo itd. . . to je mnogim vredno več kot pa imeti sina študenta, kaj šele sina semeniščnika! Doma so si naši starši s ponosom odtrgovali od ust, da smo — sinovi revnih domov — šli skozi šole. ★ Praznik svetih Petra in Pavla mi je priklical spomine na dan, ko sem na ameriških Brezjah sam sprejemal duhovniški križ. V čast si šte- jem, da me je posvetil in mi tudi pridigal na 110^ maši naš tako oklevetani in za narodnega izdaj* ca ožigosani škof Gregorij Rožman. Tudi nad njHjj so se tako kruto uresničile Kristusove napove , apostolom in se uresničujejo celo zdaj po nje6°'I svetniški smrti. Kdor ga je osebno poznal, n"1 treba segati po lažni “komunistični literatur1 > kot nam svetuje uredništvo melbournskega “*e nika” na četrti strani junijske številke, da se PlC priča o “krvavih rokah cerkvenih in posvetnih v0 diteljev” slovenskega naroda. Edini škofov “zlo- čin” je bil, da je poznal komunizem in je očetoV sko svaril, da je veroval v pravico in svobodo ^ je svojemu narodu ni pustil vzeti. Nepodp'san člankar v “Vestniku” ne sega našemu pokojneIf cerkvenemu voditelju niti do gležnjev: ne v nje govi ljubezni in delu za narod, ne v krščanski Kr posti pravičnosti in resnicoljubnosti. Je samo ® j mev “komunistične literature”, ki je iz največ Slovencev naredila zločince in iz svetnikov značajne narodne izdajalce. Zavedni katoliški S., venci pa jim tudi tukaj v Avstraliji pravimo — in’> čenči. Dne 8. junija sta si v Marijini cerkvi v | Vale obljubila zvestobo Jožef Rakar in Ana ^ j ko. Ženin je iz Trebeš, nevesta pa iz Veličan. Isti dan sta v novi cerkvi v Glenroyu sklenila 28 konsko zvezo Milan Prosenik in Milena Murko. nin je iz Gornjega Leskovca pri Rajhenburgu, n<> vesta pa je bila rojena v Mariboru. — Dne 16> <. ! nija je pri Mariji Pomagaj v Kew pričakal sV°^ nevesto Jože Plevnik, doma iz Hrastnika. ^eVjj sta Elizabeta čurič je nekaj dni prej dospel*1 domovine. Doma je iz Križevcev pri LjutoWerl1’ četudi je bila rojena v Franciji v slovenski iiat ljunski družini. — Isti dan sta prišla iz Geelo»£ k Mariji Pomagaj Jožef Matjašič in Matilda rele, ki je tudi nedavno dospela iz Slovenije. J°‘ je iz Sel pri Kapeli, Matilda pa iz Čateža ob vi. — Dne 22. junija je videla slovensko P°r0.J cerkev svetega Jožefa v West Brunsvvicku: žel11 je bil Karel Meterc, doma iz Zabreznice na smem prezreti. Ne bi rad, tla bi fantek zopet sedel pred hišo in potožil mami, da ga je “besi friend” rozabil. Pa naj ti v Mislih javno čestitam z željo, da bi bil še dolgo vrsto let naša najbolj priljubljena narodna noša. — Saj nisi hud, kajne, da je pater postal tako pozabljiv? Veš, dosti skrbi ima in komaj čaka, da boš dorastel in zapel novo mašo ter mu pomagal pri delu. Morda boš pa ti naš prvi novomašnik, ko si bil že enkrat v “Mislih” kot naš najmlajsi “kaplanček”. * Praznik sv. Antona v juniju me je spomnil na zgodbo, ki sem jo doživel v lanskem letu. Prišel sem na eno melbournških župnij zaradi poroke. Cerkev ima stranski oltar s kipom sv. Antona v naravni velikosti. Ko sem prišel iz cerkve, je pred mano kot ukopan obstal avstralski fantek, ki verjetno še nikdar v življenju ni videl frančiškana. Samo čudil sem se, kaj tako prestrašeno in z odprtimi usti gleda vame. Potem pa je pred mano stekel proti župnišču in pritiskal hišni zvonec ko-bi gorelo. Ko sem prišel do vrat, je že priklical župnika in mu v eni sapi kazal name: “Father, sveti Anton je ušel iz oltarja in še Jezuščka je izgubil med potjo ...” še zdaj me posili smeh ob tej zgodbi. * Ker imamo na Marijino Vnebovzetje (četrtek 15. avgusta) pri Mariji Pomagaj v Kew tudi večerno mašo (ob pol osmih), ker je zapovedan praznik, bomo imeli pete litanije Matere božje na vigilijo, 14. avgusta, zvečer. Vabljeni! * Šahovski turnir v Baragovem domu, ki sem ga omenil v zadnji številki, se je seveda že končal in dal mesto drugemu. Med petnajstimi igralci je dosegel prvo mesto Miha Goričan s 24i točkami. čestitamo! Pri drugem turnirju, ki je zduj v teku, sodelujejo že štirje igralci, ki ne žive v Baragovem domu. Hej, kje ste ostali šahisti Melbourna? — Fantje so sklenili, naj se naš krožek imenuje po slovenskem mednarodnem šahovskem velemojstru PARMOV ŠAHOVSKI KROŽEK. Vodil bo redne turnirje in se bo začel meriti tudi s šahovskimi krožki drugih narodnosti, športni fond Baragovega doma pa bo že za naš tretji turnir oskrbel pokal za zmagovalca. (P. Bernard, kdaj pridete spet med nas? Boste zastopali Sydney na šahovskem polju . . . ) (Pridem s svojim sputnikom, pa imam še premalo na banki, da bi ga mogel kmalu kupiti. — P.R.) ®njskem, nevesta pa Regina Zorjan, rojena v Krušniku pri Gornji Lendavi. Junijski krsti pa so se vrstili takole: Dne 9. je v Bell Parku oblila krstna voda Julijo j hčerko voditelja našega geelongskega Kri Venega Pevskega zbora, Alojza Furlana in ltriS^ne r- Semenič. Isti dan je v Newportu pri iti p .^^ala Helena, hčerka Ladislava švajcerja Ke\ r' McNamara. Pri Mariji Pomagaj v si l, Pa je ta dan krst Mihaela Johna Franka, J! a Ivana Bana in Ide r. Mulej. — Dne 16. ju- j) ,s*-a bila na avstralskih Brezjah dva krsta: /”iel je prvorojenec Franca Bračka in Marije r. d,. ,°Vec v/- Prahrana, Marija pa je zajokala v p linici Alojza Mingota in Nerine r. Benčič, West _ otScray. — Dne 29. junija je bil pri Mariji Poiti n Prvol'°jenea družinice Emila Logondai Se r. Rous. Boter je bil seveda Emilov brat p a^°> član naše Baragove družine. Fantje so ga Pedali, kako je nesel “beli punkelj” v kapelo. Me ka.i sem ga v letošnjem juniju polomil: stnjar^eVemu Johnnyiu sem Pozabil voščiti za roj-1 dan. Pa tako sem si obljubljal, da tega ne * , JUnija ^teno, Sv. Oče Pavel VI. '8ti> July, 1963 VESOLJNI ZBOR NAJ CERKEV ‘PRENOVI"? V KAKŠNEM SMISLU JE PRENOVITEV potrebna? V marsičem je stanje Cerkve danes dosti boljše kot kdaj v preteklosti. Bodisi hierarhija, bodisi laiki — oboji so danes bolj na višini kot morda kdajkoli, če izvzamemo apostolsko dobo v začetku Cerkve. Mnogo dobre volje, pa tudi mnogo dobre dejavnosti in svetosti je nedvomno danes v Cerkvi. Toda naši časi so silno zahtevni in sovražniki Cerkve so danes silnejši kot nekdaj. Prenovitev ni samo prehod slabega k dobremu, je lahko tudi prehod od dobrega k boljšemu. Cerkev je v svojem bistvu vedno sveta, ker jo je ustanovil Bog in je zasidrana v zakramentih ter jo na znotraj vlada sam Sveti Duh. Toda Cerkev je tudi zemeljska ustanova in v svojih človeških pritiklinah je potrebna nenehnega čiščenja in izpopolnjevanja. Njeni udje smo ljudje z vsemi človeškimi slabostmi. Marsikaj v Cerkvi in njenih uredbah je zas tarelo, takorekoč okostenelo. Nekoč je bilo koristno, služilo je duhovni spodbudi, s časom je zastarelo in postalo bolj ovira kot pomoček. Zgodovina sama na neki način očiščuje in prenavlja vsako človeško zadevo, vsako človeško družbo. Tudi Cerkev ni izvzeta. Ali niso, če stv&i prav premislimo, tudi stiske in preganjanja kakor božje obrezovanje te žlahtne duhovne trte? Toda čemu in zakaj čakati, da pride do krvavih izbruhov in le tem pustiti, da Cerkev v njenih človeških ustanovah prečistijo in prenovijo? Dosti bolje je, da Cerkev sama pravočasno spozna razna znamenja, ki kličejo po prenovitvi, in se v moči Sv. Duha iz lastne volje in lastnega spoz nanja prenovi in pomladi. Tako bo z večjim uspehom stopala pred narode in bodo v njej spoznali MATER & UČITELJICO. Novi časi prinašajo vsem človeškim rečeni nove zahteve. Kdor hoče s časom hoditi, se mu mora v nekaterih rečeh prilagoditi, da se z njim zbliža. To velja do neke mere tudi o Cerkvi. Zato je vstala misel na potrebo vesoljnega zbora in smo ga tudi res doživeli. Njegove razprave so že v prvih mesecih zbudile veliko zanimanje, prinesle polno razumevanje pametno mislečega sveta, rodile mnogo zadovoljstva. Še mnogo več pričakujemo od nadaljevanja, ki je napovedano za september. Razne opazke v svetovnem tisku in govoru so pa sprožile kar revolucionarno pričakovaDje; Vesoljni zbor bo sprejel stvari, ki v preteklo^1 nismo o njih niti sanjali... S tem pa ne bo nič! Reforma je res potre na, to priznavajo vsi razboriti opazovalci, reV® lucionarnih preobratov pa ne bo. Cerkev ima jo podlago in ta podlaga je nespremenljiva za vS, čase in kraje. Vsaka prenovitev prihaja iz temeljnih virov in ti viri postavljajo prenovi^1 Cerkve tudi svoje meje. Pa že tudi v svojih zgolj človeških izkušnj*1 ima Cerkev tisočletno zgodovino za seboj, z nJ° pa neko dozorelo modrost, ki ji narekuje, kaj 1,1 kako. Zato se zlepa noče prenagliti. Ni nestrp1*8 v svojem početju. Zna čakati, da stvari dozore. ^ Toda s tem spet nočemo reči, da je počasn°s' zmerom dober izgovor za razne zamudnike. Zl*s ti dandanes, ko svet gre svojo pot naprej s tak0 naglico, bi lahko postala Cerkvi “zaostalost”-ravnost usodna. Priznati moramo, da stari sVe zahaja, poraja se nov. Vsi to živo čutimo. Za ta novi svet hoče in mora Cerkev glasB0 in krepko izreči svojo veljavno besedo, ki ni Dlt drugega kot nov odmev stare evangelijske ref' nice. V tem je vsa skrivnost “prenovitve”, ki skuša doseči sedanji vesoljni cerkveni zbor. BOC. BLAGOSLOVI NAŠO HIŠO! len' ta 1e• V dva slovenska domova so me v zadnj času povabili za hišni blagoslov. Da bi se pa navada bolj udomačila, objavljam. V maju sem blagoslovil Filipičev dom Wentworthhvillu, kjer gospodari Lojze, gosp0’1.1' nji pa žena Ivanka. Imata hčerko Danico, ki Je bila zelo vesela, ko je videla v hiši duhovnik8' Nedavno ste jo videli na sliki v MISLIH v «8' rodni noši. V juniju smo blagoslavljali pri Vrhovih v B85s Hillu. Malo prej so se vselili v novi dom. vil sem se pri njih po nedeljski maši v Vi^8 \voodu. Gospodar je spreten umetniški mi*8’’ gospodinja Marija skrbi za vse potrebe v Otroka Drago in Irenica znata lepo slovensk" moliti, mama ju je naučila. Za blagoslov domov je najbolj primerno, ef povabite patra po nedeljski službi božji v bliž*®!' Tako duhovnik ne izgubil preveč časa, ustreZ pa seveda zelo rad. — P. Odilo Izpod Triglava . SLOVENSKA GIMNAZIJA v Celovcu — dv-V|*a, realna — je v juniju letos slavila prvo ma-gimnazija; edini sredješolski slovenski 1^"' zavod v Avstriji, obstoji od leta 1957. Že pivo i»° 80 vanj vP>sal° S(l slovenskih dijakov in dinji v preteklem šolskem letu so prvi dozoreli Jaki; (!o •nature. “Svobodna Slovenija” v Argentini je 0,,ila na to, da se je ta matura vršila prav za ji [etnieo Prve mature na prvi slovenski gimnazi-** je kdaj obstala, namreč v št. Vidu nad Lju-"n°. kjer je škof Jeglič z nepopisnim trudom l'hcal v življenje prvi slovenski srednješolski vavod. Vemo, da je škofova gimnazija v titovski Soslavjjj nemogoča, v Avstriji pa komaj mogoča Ju, Ra £ le pod pritiskom mednarodnih pogodb po 0ll^ani zadnji vojni. P NADŠKOFU VOVKU poroča g. Kopač, ki * obiskal v maju: “Sprejel me je kar v po-to"i* trpi, zlasti srce mu je oslabelo. Po- 1 mi je, da je trpljenje res veliko, ker brati lj J0 opešanja vida ne more. Obiskov ima malo, 1,111 zdravniki, predpisujejo čim več počitka.” to- D0L,*A OB PESNICI nad Mariborom je le-Pomlad še vse bolj kot je že navada trpela Vodnji. Reka Pesnica se je tako na široko (:a so o*1 nJ'ej nastala prava jezera. Zdaj j.i- nilii da bodo njeno strugo regulirali vse do v Dravo. Računajo, da bodo regulacije kon- », ne leta 1905 i Rib; 1965 in bodo stale 5 milijard dinarjev. laJo pa še, odkod se bo denar dobil. 8io y Ljubljani gradijo to pomlad nova po- Pos) na različnih krajih. Pri gradbah je zaiti 6n*^ ^ podjetij. Gradijo poslovna, industrijska 2| iitan°vanjska poslopja, še več bi jih bilo treba, ^ stanovanjskih, veliko več, pa se zdi, da jim ‘la njkuje “lokacij” — to se pravi po domače, morejo odločiti, kje bi naj nastale nove *ke ' RlSANK, SKALNO GORO v biližini Kranj-je gotovo pozna vsak Gorenjec. Menda ji Piišl n'bče rekel drugače kot Prisank. (Kako jo () ^o tega imena, najbrž ni nikoli pomislil). vtg'J Se .ie menda godilo tudi sestavljalcem noje 4 ^'avopisa, ki so zapisali: Prisank. Pa so se Do ,‘°jHVlli kritiki, ki trdijo, da je Prisank nastal ^ 7lefHarnosti gorenjske izgovarjave iz prvotnega imona: Prisojnik. Pravopisu zamerijo, da jc “po zakonil” pokvarjeni izraz in tako dal Gorenjcem prav. Isti Pravopis je po trditvah kritkov tudi kriv, da so na Bledu čez noč dobili “čovne” namesto pre/šnjih čolnov. Blejčani so namreč sklenili tako: če je bravec zdaj prav namesto bralca, bo tudi čoln moral postati čovn. Pa so se pošteno urezali. Fodoba je, da bo Prisank ostal Prisank, blejski čovni so se pa hitro spet prelevili v čolne. LJUBLJANSKI GRAD je po trditvah Ljubljančanov za tuje turiste tako privlačna točka, da ima samo Postojnska jama več obiskovalcev. Hudo pa je, da je grad silno zanemarjen in je nevarnost, da bo začel razpadati. Sedaj služi za stanovanje okoli 20(1 ljudem, pa seveda kaj slabo služi. Menijo se, da bi grad restavrirali, ljudem pa zgradili stanovanja drugje. Proračun za oboje znaša 750 milijonov dinarjev, ovira je pa ta, da ne vedo, kje bi se denar vzel. KOROŠKI SLOVENCI so poslali v Vatikan pismo z naslednjo vsebino: “Zbrani na zborovanju Narodnega Sveta koroških Slovencev dne 16. aprila v Celovcu, pozdravljamo okrožnico sv. Očeta PACEM IN TERRIS (Mir na svetu), ki se zavzema za varstvo narodnih manjšin. To tembolj, ker jezikovni predpisi celovškega ordinariata ne upoštevajo volje slovenskih staršev z zadevi pouka otrok v krščanskem nauku.” V ŽIREH nad škofijo Loko izdelujejo čevlja za Zahodno Nemčijo. Kanado, Združene države Amerike itd. Lani so jih izvozili blizu 50,000 parov. To so takozvani smučarski čevlji, ki jih Ži-rovci znajo izdelati tako dobro, kot čevljarji v Avstriji, Italiji in drugod. PROF. DR. ANTON SOVRE je umrl v Ljubljani 1. maja v 78. letu starosti. Bil je izreden strokovnjak za prevajanje v slovenščino starih grških in latinskih klasikov. Kar imamo zares dofc-lega na tem področju, je domala vse prišlo iz de lavnice dr. Sovreta. Poleg drugih del, od Homerj.i do do Marka Avrelija, je lepo poselovenil tudi Izpovedi sv. Avguština, ki jih je v krasni opremi izdala Mohorjeva. IZ PISMA Sredi junija blizu Ljubljane: “V sosednji vasi imajo trije svoje avtomobile, so jih fantje še pravočasno pripeljali iz Nemčije. Pri nas se z 'aj ne da kupiti drugačen voz kot Fiat. katere delajo tudi pri nas na italijansko licenco. l’a so silno dragi, približno po 1,855,000 din. Če pomislimo, da je razlužek za moškega okrog 30,000 din, za žensko pa 20,000, potem res n; kmalu skupaj toliko denarja. Vreme imamo letos silno nagajivo. Pri spravljanju mrve se že kar škoda dela,” IZ ROKAVA P. ODILA DOBIL SEM PISMO, ki se je glasilo: “Zadnjič ste omenili, da je tisti, ki se je poročil pred nekatoliškim duhovnikom, izobčen iz Cerkve. Smo se pogovarjali v družbi in bi radi slišali prr-vilno razlago.” Kar berite! Katoličan se pravilno poroči samo vpričo katoliškega duhovnika. Kaj drugače sploh ni poročen? Ne, ni!' Katoličan, ki se poroči samo civilno, je napravil samo pred državo veljavno pogodbo, ni pa prejel zakramenta. Verski nauk je., da je zakon zakrament. Zakaj ne neseš otroka h krstu na državni urad? Zakaj ga ne pelješ k birmi na občino? Če priznavaš, da je sv. zakramentov sedem in je sedmi sv. zakon, moraš tudi ta zakrament prejeti v cerkvi vpričo katoliškega duhovnika. Kdor se poroči samo civilno, se je izključil od vseh dobrot Cerkve. Ne more in ne sme prejemati sv. zakramentov, ne more biti ne krstni, ne birmanski boter, če umre in zakona ni popravil ali preklical, ne more imeti cerkvenega pogreba. Še hujše je, če bi se kdo poročil pred drugo-verskim duhovnikom. Tak je izobčen iz Cerkve, morda celo dvakrat, trikrat izobčen: prvič, ko se je napačno poročil., drugič, ko je dal otroka krstiti v drugi veri, tretjič, ko je dal otroke v drugi veri vzgojiti. Ali se lahko taka poroka: civilna ali pa sklenjena pred nekatoliškim duhovnikom, kdaj popravi? Seveda: takoj in čisto lahko, ker ni treba drugega kot par poročiti cerkveno. Niti ni treba sporočiti državnim oblastem, da je zakon katoliško po pravljen. Pred državo je civilna poroka veljavna in tudi poroka pred tujeverskim duhovnikom. Treba je samo priti k duhovniku in razložiti: nisva prav poročena, pomagajte nama, da to uredimo. Uredil bo pa duhovnik lahko seveda samo, če sta bila pred civilno poroko oba prosta, če je bi' kdo prej katoliško poročen, toda civilno ločen, se ne more cerkveno poročiti, razen če je vdovec ali vdova. Kaj pa, če je bil kdo poročen pred nekatoliškim duhovnikom, ker je eden izmed zakonce/ druge vere? Tudi tak zakon, ki se imenuje mešani zakon, se lahko popravi s tem, da se nanovo poročita po katoliškem obredu. Tisti, ki je druge vere, lahko ostane v svoji veri, toda podpisati mo- ra kontrakt, da ne bo svojemu katoliškemu drU#| branil izvrševati katoliških dolžnosti in da *>0 vsi otroci krščeni in vzgojeni po katoliški veri. Tudi tak zakon se popravi čisto na tihem, s® mo dve priči sta potrebni. Če bi kdo, ki je nek8 toliško poročen, skušal prejemati sv. zakramen^' dela velike in težke božje rope. Le zakaj, če 1* ko vse to uredi? Samo k duhovniku je treba P11 Kdo bo bolj vesel, kot duhovnik, če se taka st uredi! In težek kamen nemirne vesti se ti bo 0 valil od srca. Dobil sem drugo pismo: ... V tf “Zakaj toliko maš za pokojnega papeža, je umrl papež Janez XXIII, sem slišal v cet^’ kako so oznanjali: V vsaki cerkvi bo slovesna na maša za dušo pokojnega sv. Očeta. In vsak hovnik po vsem svetu bo opravil vsaj eno sv. ® šo za papeževo dušo! Kaj papeževa duša poti'e je toliko maš? Rad bi to vedel.” Predvsem moram poudariti, da je PaP' ve« služba najbolj odgovorna. Kateremu se bo . dalo, od tega se bo več terjalo! Če papež ali iz slabosti ali iz človeške malomarnosti) njegova odgovornost mnogo večja kot pre^T^u; navadnega človeka. Mogoče je, da njegova “ i res ne potrebuje niti ene sv. maše. Malo je da bi papeža v resnici ne mogli imenovati • tega očeta”. Zakaj potem toliko maš po nje£ smrti? Nobena teh maš ni izgubljena v njeI\ neizmernih in neprecenljivih sadovih. Ako P*-,{ ževa duša ne potrebuje pomoči, ima Bog 8‘ tega zaklada svojo predobrotno in usmiljeno e nomijo. Bog nakloni sadove teh tisočerih in _ čerih maš drugim dušam, tistim, ki so na^ ^ potrebne. Morda je na te duše mislila Marija* je učila fatimske pastirčke prelepo molitev: \ Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas P v p" lenskega ognja in privedi v nebesa vse dui«i r( sebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojeS® . miljenja!” Da, nobena maša ni izgubljena. u } duše kar stegujejo roke po pomoči in nič Jinl more bolj in prej pomagati kot sveta maš®' vendar pri vsaki sv. maši Cerkev tako goreče S»J m0*’' iiklo11'’ “Njim in vsem, ki počivajo v Kristusu, na*V ,, • I ^ prosimo, Gospod, kraj hladila, luči in miru! 1 pričani smo lahko, da so se ob smrti papeža (Dalje str. 218) ^ <^0 ček CU etrov slovenska KUHARSKA UMETNOST je Jubljena med Amerikanci Zch'uženih Držav. 12 i31^0 knjigo s slovenskimi recepti je že pred “ eti izdal v Clevelandu znani American-Slovene ^ • Pošla je tako hitro, da so jo morali pogo- 0 dopolniti in na novo izdati. Vsega skupaj so . t(>h letih razpečali nad 30,000 izvodov. Letos jc a spet na novo in neki tednik je v angleščini y 0 njej. Naslov ji je: Our Favorite Recipees.” At»ne^aj c*ne*1 po omembi v tedniku je prišlo na lomeI1Can'Slovene Club več ko sto pisem z naroči m knjige. Ko bomo mi dobili iz Argentine Mau-‘Jev roman “LJUDJE POD BIČEM” in ga nabili v MISLIH — koliko naročil bomo prejeli v ^njih dneh? to PREDSEDNIK KENNEDY je prepotoval Ev-Pom V-Se ^randeburških vrat, sredi Berlina, ki y, etll.io še edino odprtino za občevanje med laš’ °m in Zahodom. Tam se je postavil na na-dov Zanj Postavljen oder in vrgel nekaj pogle-p0^ v komunistični del Berlina. S tem je hotel jja Hruščovu, da se ga ne boji. Izognil se je Wst' ennedy Par'za 'n z generalom de Gaullom ,segla v roke. De Gaulle je uverjen, da Ken-Elv ^ilo treba priti v EVropo zagotavljat ameriško zavezništvo in vojaško pomoč, *e ^ak° daleč, da je vojna izključena. S fj *>lePi'ičanjem v duši de Gaulle ničesar ne sto-a bi se NATO okrepil, rajši nasprotno. TlTDl IvENNEDY JE ČITTIL, da mu ni sile 8C ®Vr°Pskem potovanju rožljati z orožjem. V kla n* sovor** 0 tem> kako bo Amerika razbili] . ovJetijo z bombami, če pride do vojne. Govori rajši tako, kakor da je komunizem, ki edini sprožiti vojno, že na poti navzdol. Po lc? . je ponudil roko sprave ljudstvom za že-■jjolj ^ zastorom in dostavil, da bodo po padcu sR^^kih režimov ostale mnoge rane na obeh ^ ki jih bo treba zaceliti. Zacelile se pa te 0°, ker bo razumevanja na obeh straneh i>0y J' Vse to še ne bo jutri, pride pa, ko bo čas c*' S temi in takimi besedami je Kennedv Hjc °d blizu namignil Hruščovu in de Gaullu, dn tjj0 Prihod v Evropo pomeni spretno diploma-’ r‘° morda pripravljanje vroče vojne. •No^nnedvjeva DIPLOMATIČNA SPRET-^ Je bila tista nevidna sila, ki je dvignila Hru- ščova in ga nesla v Vzhodni Berlin takoj za Ken-nedyjevim obiskom v Zahodnem. Če bi šlo za vojaške zadeve, bi Nikita lahko z mirnim srcem ostal doma in se smejel razpoki med Washingtonom iti Parizom. Ko pa Kennedy in de Gaulle, čeprav na videz sprta, že kar javno govorita o upadanju komunizma in njegove moči, je pa le treba napraviti krepko nasprotno potezo. Ta misel, ob kateri se je Nikita kolikor toliko ustrašil, ga je gnala utrjevat postojanke, preden jih Kennedy res kaj podmini-ra, če bi ljudem le preveč na dušo govoril. HRUŠČOVA JE GNALA V BERLIN še druga delikatna zadeva, pravijo, in ta naj bi bila razkol med Sovjetijo in rdečo Kitajsko. Postaja je že kar resno nevaren. Obe strani pripravljata sestanek in razgovor, ki naj spor poravna. Kaj prida si noba-na stran ne obeta. Zato na tudi obe strani skušata zase pridobiti ostale komunistične države in stranke. Hruščov čuti, da ponekod komunisti niso do konca odločeni, kdo ima prav, Moskva ali Peking. Zato mora skočiti marsikam, da zbere svoje zveste okoli sebe, dvomljivcem pa vlije novega poguma. KENNEDY S SVOJIM OBISKOM v Evropi ni mogel doseči vidnih in pri priči otipljivih uspehov. Anglija ima malo manj kot vladno krizo in se napovedujejo nove volitve, Italija ima manjšinsko ’n torej le začasno vlado, Nemčija čaka na odhod Adenauerja, le de Gaulle v Franciji je trden v slojem sedlu. Kennedy sam je pustil doma čuden položaj med črnci in belimi. Iz vse kolobocije se je nazadnje izcimil vtis, da je Kennedy še najbolj uspel — z Nikito. Baje se je ta že tako omehčal, da je voljan prenehati s poskusnimi eksplozijami atomskih bomb. če se to zgodi, se bo ves svet močno oddahnil in Sovjetija bo dokazala v dejanju, da res hoče mirno sožitje z nekomunističnim svetom. Ali je res razkol s Kitajsko tako nevaren, da Nikita išče pomoritve z Zahodom? RDEČI PE.vING se je odzval rdeči Moskvi in poslal veliko delegacijo na razgovore o velikih “ideoloških” razlikah med sovjetskimi in kitajskim; tovariši. Ko so sedli skupaj — tik preden je šla pričujoča številka v tisk — Hruščov ni bil doma. Odšel je bil v Kiev. Sploh je prvi vtis o tem zgo-dovinkem sestanku, da se oboji igrajo skrivalnico. Malokdo verjame, da se bodo našli. Ne gre le za kako ideologijo, vmes je zgodovina, je politika, je nacinalizem, je vprašanje ozemlja in njegovih mej. PISMO iz Tasmanije Dragi p. urednik: — Vedno sem rada brala v MISLIH o možu in ženi. Vem, da ne pišete sam od sebe, znano >' mov»l dni na teden otrok ni spregovoril z menoj dar pa je, mi ni dal lepe besede. Mož je to videti, pa ni nikoli posegel vmes, rajši se 1 umaknil. Prišli so težki časi in z denarjem smo bili • tesno. Morala sem lagati možu in ni šlo drug8 . porabila sem denar za hrano, ki bi moral os za vzdrževanje businessa. Pač nikakor nisem 1,1 la pri gospodinjstvu shajati s petakom na te<* j Lagala sem, to priznam, pa kako sem mogla a gače? še tako — ali morda ravno zato — je n voznost in živčnost rasla na vseh straneh iz on v dan. če sem skušala na lepem kaj p°raV,l8jI1 ni bilo drugega kot nelepo kričanje od moi& otroka. Tako sem si želela otroka tudi od sec^an^, moža, saj si mislim, da bi bilo potem vse »al SV« »k W ce za nas vse. Vem, da bi ga lahko imela, oba zmožna, ali če življenje ni drugega kot vS' danje preračunavanje, kako se bo izhajalo in lje izpeljalo, kako naj človek misli na poveC' družine? Pa bi bila to edina rešitev, si misl’111 ani; Tako je šlo naprej in prišla sem do P1 ii-epf' i-eni”1 Čanja ,da sem vsem v napotje in samo gre ^ življneje obema in sebi. Grabilo me je včasih' ^ bi si pridobila otroka in ga skušala odvrnit’ • • * o o? I navezanosti na očima. Ne vem, če bi se m' y rcčilo, pa tudi če bi se, ali imam pravico na ža zvrniti sovraštvo otrokovo, ki sedaj mene s raži? Zaključila sem, da je bolje, ako ži'tvUj &m° Set>e m se umaknem. Težko je, verjemite mi, Je življenje je zapravljeno in tudi tu v novem aju sem silno sama in se čutim zapuščeno od SeSa sveta. Moj niož ve, kje sem. Nisem mu naprej pj-®la» da se odpravljam, toda videl je, da sem reči spravljala skupaj za odhod. Malo se je tod 'n m' re* , a ostalo je pri samih besedah, ki so se glasi- Plašno hladno in poslovniško. Nadaljevala sem Sj^a*!'ranjem. Potem mi je rekel, naj se mu ogla- (j. ’ mi bo pošiljal morebitno pošto in mi tu- v^omagal, če bom kaj potrebovala. To je bilo v,*- ^ant je pa bil v šoli in se nisva nič posli- Iles sem možu poslala sedanji naslov in povedala, da sem dobro naletela, odgovora mi še ni dal. Tako je z menoj in res ne morem reči, da sem kaj veliko zakrivila, razen če so bile moje laži tako hude, da sem vse to zaslužila. Rada bi videla, da pošljete moje pismo g. dr. Trstenjaku, pa naj bo tako dober in mi pove, kaj je treba zdaj napraviti. Če mož ne pošlje po mene, ali sem dolžna iti sama nazaj? In če grem, kako naj se naredim? Vaša vdana Pobegla. PRIPOMBA URED. — Ne verjamem, da bi imelo smisel pošiljati pismo dr. Trstenjaku. Prepričan sem, da bi mož dejal: Dokler ne slišim tudi moža in nato obeh skupaj, si ne upam nič reči. — SAVO TORY PREGUNTAR PO ŠPANSKO ko TAKO bi ZAPISALE “MISLI” pod tisto sli- 0,V Sydney Morning Heraldu z dne 20. junija. j*° P«> zapisali po svoje: “Mr. Savo Tory, who , 8 >*ine languages, interviews a Spanish mi- * ant. P°Pravim°! če bi MISLI prinesle te v6(1 s*iko, bi si izbrale “interview” s kakim Slo-(ja C®ni Pri Toryjevi uradni mizi. Vemo namreč, slov aV°’ yubljanska srajca, še vedno najrajši po tt j *° govori, čeprav je res, da tudi vse mogoči jez''° 65 nastavljencev, ki vsaj vsi 'skupaj lt{ ajo vse te jezike. Baje je eden med njimi, tore.^ odgovarja na vprašanja v 14 jezikih — ta •šče našeEa” Toryja poseka. Emigrant pride, po-*», ^Javega uradnika, pove vsoje, vpraša, poslu-kljJ °caka, da mu uredijo to in ono, prevedejo do-)jji ,,e in podobne zadeve — se zahvali in gre. l'ačuna” ne pošljejo za njim. v^er pa vse to že vemo. Vredno je pa oveko- o f tudi v našem jeziku, kar je Herald napisal °ryju v angleškem. To: Prišel je k njemu rojak iz Jugoslavije in ga vprašal, kako bi dobil razporoko od svoje žene. I mata dva otroka, pa je ženo zapeljal sosed in morata se ločiti. Savo mu je rekel, naj gre in se kmalu vrne, s seboj pa pripelje ženo in njenega ljubimca. Naslednjo soboto so res vsi trije prišli. Savo je najprej govoril z ženo. Ni povedano, kakšno pridigo ji je naredil, pa je morala biti že precej ganljiva, zakaj rečeno je, da se je kar hitro pokesala. Potem se je Savo lotil moža, ki pa ni bil tako brž mehak. Krepko je porobantil in se skliceval na krivice, ki jih mora trpeti. Nazadnje se je Savo lotil ljubimca in mu predstavil posledice, ki si jih je naprtil s svojo nepremišljenostjo pred avstralsko postavo. Možakar je postal mehak... Končno je Savo vsem trem napravil primeren govor. Poslušali so ga in vsi so postali mehki. Nazadnje je bilo veliko solz, objemanja, prošenj za odpuščanje in — namesto ločitve je prišlo do ponovne združitve. Lepa zgodba to! In nauk iz nje? Če imaš, zakonski mož, kaj sitnosti z ženo — ali če imaš, zakonska žena, kaj sitnosti z možem — vzemi pot pod noge in pojdi pred sodni stol Sava Toryja, pa bo kmalu spet vse dobro. Najdeš ga v “kleti” velike banke na George St., tam kjer to ulico seka Market St. Kar po slovensko mu zini, ni treba nič “preguntar!” IN IME MU JE BILO BARAGA Spisal Amerikanke Stephen Olivier. Friderik Baraga — škof. BOLJ TEŽKE KOT TELESNI NAPORI teh let med Indijanci, so skrbi in naloge, ki spremljajo škofovski naslov in službo. Vendar — kakšno veselje preveva misijonarja, ko dobi polnost duhovniškega posvečenja dne 1. nov. 1853 v katedrali mesta Cincinnati! Kakšna očetovska sreča, ko piše prvo pastirsko pismo svojim ljubim Indijancem v njihovem jeziku: “Moji otroci, ki vas ljubim, lepo vas pozdravljam!” In kakšno razkošno veselje, ko se za malo časa vrne v domovino med svoje — v Slovenijo! Kot škof začuti še večjo dolžnost, da dobi potrebne duhovnike in denarno pomoč iz Evrope. V zadnjih 25 letih je velika pomoč dotekala z Dunaja (od Leopoldinske družbe, ki je delovala kot nekakšna mednarodna Extension Society: Družba za širjenje vere). Vendar — treba je več. Meseci, ki jih je Baraga pač zaslužil in so mu za oddih, rude tudi lep sad: sedem duhovnikov, ki jih je pridobil za svoj misijon, pa tudi gmotna pomoč. Doseže, da se bodo še naprej tiskale njegove indijanske knjige; zelo plodovit je njegov obisk v Rimu, na oddelku za misijone; sprejet je tudi v avdienco pri sv. Očetu. Toda kakor tudi je treba veliko napraviti v Evropi, se Baragu mudi nazaj, zakaj dela v Gornjem Michiganu čaka ogromno. Tedaj pa, glej, povratek se bo zavlekel! Baraga pove sam: “Poroka avstrijskega cesarja se bo vršila 24. aprila in navzoči bodo skoraj vsi škofje cesarstva; želijo, da se tudi jaz udeležim te slovesnosti in zastopam ameriško Cerkev, ki je prejela iz Avstrije toliko različnih darov v teh mnogih letih!” Cesar Franc Jožef daruje Baragu krasen zlat kelih (ki je sedaj med dragocenostmi Baragovega muzeja v Sault Ste. Marie). Tudi sv. Oče mu daruje kelih in Baraga pravi o njem: “Kelih mi bo v nenehen spominek, kako prijazen je naš sv. Oče.” Začetki škofovanja Končno vendarle spet nazaj! Baraga si postavi svoj škofovski sedež v Sault Ste. Marie --daleč, vse predaleč od svojih ljubljenih indijanskih misijonov. To sam dobro čuti. Čeprav je ujetnik svojih dolžnosti in upravnih poslov kot škof, vendar še obiskuje, kolikor le more, misijonske postojanke, ki so na njegovi skrbi. Ni obesil svojih krpelj na klin, da bi pozabil, kako se v njih hodi. Po večini je sam v škofiji — ško ' župnik, misijonar, živi na meji med Ameriko in Kanado. Tako tudi kanadske vasi v pokrajini On tario zahtevajo njegovo osebno pozornost in P03 režbo. Večkrat mora pohiteti k bolniku s sv. P° potnico. Ostati mora tam in poučevati otroke P° skromnih kočah. Pa ko bi bili samo Indijanci-Svoje preprosto življenje med Indijanci J*1® ra zamenjati z zapletenim življenjem med bele' Vedno več se jih je naseljevalo v tistih kraj1 ' Sredi velikih skrbi vendar ne manjka niajhn radosti. Ne bi bil zmogel 22 let trdega dela k<> misijonar, če bi se ne bil včasih smejal sam in svojim problemom. Kako je znal biti dovtip®Pj je dokaz pismo, ki ga je poslal škofu v Cincinnati JU “Moji misijonarji si žeiljo, da bi smeli n' ikr»l en*11 dolge brade. Imajo zelo slabe britve in po en-ali dvakrat na teden se podvržejo nekaksS __ mučeništvu, ko preizkušajo te inštrumente na jih obrazih. Če bi škof nosil brado, pravijo, bi J tudi oni lahko imeli. Sedaj vas vprašam, moj gi nadškof: Kaj bi vi rekli, če bi jaz prišel n tretji pokrajinski cerkveni zbor z dolgo sivo br# do?’ Bridka leta Baraga je šel na pokrajinski cerkveni z , v Cincinnati, pa menda brez brade. Pa je hoditi peš tri dni, da je prišel do ladje. In se • nad to potjo pošalil v pismu: .J “Takole torej se godi staremu škofu v. .t,! rianopolisu. Dobro, da se je postaral na misij0” „ med Indijanci in je utrjen zoper take nevšečnost*^ In takih “nevšečnosti” je vedno več, ko se ; ta množijo. Pogostna bolezen, naglušnost !>° dneve, razočaranja nad ljudmi in duhovniki vse to hudo boli. Pa je že tako, da Bog doP°"V/ take reči kaj pogosto v življenju svojih služaD kov. Baraga rad zaupa taka razočaranja svoje dnevniku. Na primer: “Danffs sem dobil sedem pisem, eno bolj lostno kot drugo. V . njih ni bilo niti besede be ali vsaj maj nega znamenja prijateljstva. * ko je po večini z vsemi pismi, ki jih prejem811^. Včeraj in danes me spet obletavajo misli, da se odpovedal škofovanju. Če bi le mogel spoznati, kaj je božja volja v tej zadevi, bi spet našel mir... Peta obletnica mojega P' tak« iiivjvb. .osv^l čenja. žalostno! Isto kot leta 1856! Preteklost j žalosti, sedanjost me muči, prihodnost me str i Neprimerno bolje bi bilo, da sem ostal misij011 J med Indijanci.” (Konec prih.) DOBERDOB I. Burnik Zaman iskal sem sled o hrastih svetili po krnskem svetu v gmajni Doberdoba. Izbicami življenja prispodoba, a narod še kljubuje dlje po letih . . . Razrita zemlja, kamen križ otetih in (/ruda črnih kep — krvi podoba — kar naše zemlje je, vse tja do roba, ohranja misel hrabrih mož požetih. Poznam predobro naše lepe kraje in prvi cvet pozlačene drenulje, ki vabi . . . Lačen volk ne ure iz staje. Pregnali bomo roparje, kragulje, mi bomo tam, kjer nuie so pregrajc — Ne, ne! Ne vdamo želji se volkulje! OB REKI I. Burnik Mrk stojim — Modra biserna gladinu se zrcali. Teče v snu Timava, mirna v toku, žalujoča, tiplje, tava. spi. Mrzli, čisti, momljajoči žuborijo isi>od kruških skal studenci, kličejo, hitijo: Vstani, se predrami — čas je . . . Reka lena v strugi, miselna, polzi, polzi. G ,DOBERDOB je ena slovenskih občin sončne I n0zyieje Doberdobci ob hladnih studencih Tima-p elITejemali krščanstvo. j. k it tlstov ni več, požrle so jih Benetke, kar ne, I kli Z,air^a prva svetovna vojska. — A narod še Mujel . EP«' | f>b l^ikazuje del doberdobskega jezera ali Epjt ’ Redek, sloveč kraški pojav — kot eerk- | buli to jezero — presiha. i V July, 1903 m 1 \ 207 “Umreti Nočejo” CELOVŠKA ŠKOFIJA JE TIRALA SLOVENSKI NARODNI SVET PRED SODIŠČE. PISATELJ IVAN PREGELJ bi lahko napisni novo pretreseljivo povest o koroških Slovencih pod naslovom: Umreti nočejo! Tokrat bi se v povesti ne razvijal trdi boj za življenje med Slovenci in Avstrijo, ampak — na Žalost! -— med Slovenci in celovško škofijo. Zdi se, da se v manjši meri ponavlja nemški pritisk, ki ga je na svojih plečih preizkusil sv. Metod pred 1100 leti. Skoraj neverjetno je, da si upa celovška škofija kaj takega privoščiti prav v dneh, ko po vsem svetu odmeva mogočna okrožnica papeža Janeza XXIII PACEM IN TERRIS, v kateri je veliki mož med drugim položil na srce vsemu svetu, vsekako pa zlasti svojim škofom, kako je treba postopati z narodnimi manjšinami. In vendar je res! škofijski ordinarijat v Celovcu toži Slovenski Narodni Svet — in s tem vse katoliško misleče koroške Slovence, ki jih Narodni svet v javnosti zastopa. Kako je do tega prišlo? Ko je leta 1945. postalo gotovo, da koroški Slovenci ostanejo v Avstriji, se je našel v celovški škofiji mož, škofijski generalni vikar z imenom msgr. Kadras, ki je zamislil za Slovence krateic proces. Zanje in za Cerkev bo najbolje, da se čim-prej utope v večinskem narodu in bo škofija lahko mislila na vse svoje vernike le v nemškem jeziku in v nemškem smislu. Splošen vtis je, da je g. Kadras neomejen vladar v škofiji in je sam škof dr. Kostner ves pod njegovim vplivom, čeprav tega noče priznati. Generalni vikar g. Kadras se je od 1. 1945 naprej silno prizadeval, da bi Avstrija sprejela v svoj državni zakon določbo, da se mora po šolah vse poučevati v obeh jezikih, čeprav v domači hiši rabijo zgolj slovenščino. Država je sprejela postavo o dvojezični šoli, izrecno pa dostavila, naj s e krščanski nauk poučuje samo v materinščini. Ta uredba je izzvala nekak vsakoletni plebiscit z'i prijave k slovenskemu pouku. Tedaj je škofija (bolje: g. Kadras . . .) izdala dekret, da morajo veroučitelji na vseh šolah poučevati v obeh jezikih. Duhovščina se je po svoji vesti uprla in apeli- rala na škofa. Ustno jim je zagotovil vso pi'avl co da ravnajo po svoji vesti, zapisal pa tega nl in tudi proslulega dekreta ni dal preklicati. Za du hovniki so pritisnili na škofijo zavedni laiki, li 4,000 podpisov slovenskih staršev in jih posl* škofu z zahtevo po samo slovenskem pouku krščanskem nauku, škofija (bolje rečeno: g. K«« ras . . . ) je sicer dejala, da podpisi niso kaj P1’1' i da veljavni, ker niso sodnijsko overovljeni, | dar je pritisk nekoliko popustil. Prosluli deki*-je pa ostal kot je bil . . . če ni bilo tožnika, n' bilo sodnika, če je pa kakšen nemški Sovin*9 * | zlasti zagrizen nemški učitelj ali celo šolski r*v natelj, zatožil duhovnika, da uči samo slove" sko, se je škofija (bolje: g. Kadras . . .) sklice , vala na dekret in duhovnik je moral ubogati ‘l j pa . . . škofova nezapisana beseda je takoj iz^u bila vso veljavo! K škofu so začele hoditi deputacije. Poslal Ju je več ko enkrat Narodni svet. Škof je zmerom 1,11 ; novo dal ustna zagotovila in tolažil, da bodo dol" li pismeni odgovor. Dobili ga niso nikoli. Pošiljali so deputacije kmetje sami. Tudi nj11" | je bila dana obljuba, da bodo v škofiji vse na vo premislili in primerno odgovorili, vendar Pa je prva dolžnost dobrih vernikov — ubogati PJ stavno oblast . . . Deputacije so pošiljali akademski absolvent)' in drugi izobraženci — z enakim uspehom. Pred škofovim odhodom na koncil v R'111 ... ordinariat spet obljubil pismen odgovor. Ni ga ^ lo. Ko se je škof vrnil, so šli vprašat, kako Jjj kaj, pa se je nekako začudil: “Ali še niste dob1^ odgovora?” Seveda ga niso, tudi naslednje ted" ne. 1 $ :! Narodnem Svetu in vsem, ki jih zastopa, J t potekala moč potrpežljivosti. Tedaj se je zgodil Dobili vesi v nebo kričeč dogodek. Kaplan Ign!' cij David je učil otroke krščanski nauk po slovt nje, ravnatelj, zagrizen Nemec in še ateist P ; vrhu, ga je tožil na škofijo in — škofija je kap'* nu prepovedala nadaljnje poučevanje na šoli! To je izbilo sodu dno in Narodni Svet je J dal svojo spomenico, ki jo je dne 28. marca 0 javil NAŠ TEDNIK-KRONIKA, izhajajoč v CeK"" \ cu. Spomenica je v glavnem postavila javno vpri* : šanje: Kdo je v škofiji odgovoren za vse to P° čet je? Z drugo besedo: Ali vlada v škofiji ŠK0 Kostner ali njegov generalni vikar monsif?11 Kadras? ^ 1 Spomenico so ponatisnili razni slovenski i’s. po svetu, kratek izvleček iz nje tudi MISLI P nas. (Menda bomo zdaj vsi dobili poziv pred s° > dišče?) Škofija (boije rečeno: g. Kadras . ; .) je ene*’gično” reagirala. NAŠEMU TEDNIKU je P°slala popravek po tiskovnem zakonu. Če bi od-0n'l objavo, bo pa tožba. Narodni Svet je po posvetovanju s svojimi ad-v°kati odločil, da objavo “popravka” odkloni. Iz-^OVor je ta, da popravek formalno ni v redu in s'1 ^cike vprašanja sploh ne dotakne. Na to je ško-'Ja (bolje rečeno: g. Kadras . . .) naročila svoje-mu advokatu, naj vloži tožbo. To se je zgodilo. Prva razprava pred sodiščem je bila že 24. ju-n,Ja. Seveda še nič ne vemo o njenem poteku, pa še nj nioglo kaj posebnega iz nje nastati. Saj niora taka reč vleči in vleči. Narodni Svet je v svoji spomenici ob zaključ- apeliral na “pravični čut vesoljne Cerkve in na Scansko čuteči svet izven naše dežele”. Zdi se bo škofija sama omogočila, da ga bo slišal široki svet in si napravil sodbo o početju celovške škofije. In uverjeni smo, da ne v — njeno čast! KAJ MOREMO PRI TEM Ml? rian'> da bi ta apel ostal precej neopažen, pa zdfij Nekaj pa le!1 Darujmo za KOROTAN, dom slo venskih koroških dijakov na Dunaju! Vrnili se bodo v domovino kot izobraženci in delali za svoj narod in njegove pravice, ko bo kdo drug zamenjal g. Kadrasa v škofiji. Podprimo jih! — Doslej je na poziv v majski številki MISLI prišel samo en dar — Franc Danev je poslal en funt. Dodai je urednik 10 funtov in dodale so MISLI 10 — poslano Mohorjevi v Celovec. Zdaj pa vendar še drugi sezite v žep! Q NARODNIH MANJŠINAH je rajni papež zapisal (Iz zadnje enciklike: Paeem in Terris) °i>nose med političnimi skupnostmi 'a urejevati čut pravičnosti. To se pravi, da mo-^ druga drugi priznavati razne pravice, pa tudi uSa do druge vršiti razne dolžnosti, j Politične skupnosti imajo predvsem pravico p’ Ostanka ter do lastnega razvoja in napredka. |av tako do sredstev, ki so jim za napredek po-. Dna. Imajo pravico, da se neovirano same tru-za svoj lastni razvoj in se obenem potegujej > dijo svoje dobro ime in čast, ki jim gre. Njihove dr Itj! do drugih so pa v tem, da v ničemer ne atiio istih pravic ljudem, ki so organizirani v uSačnih političnih skupnostih. Kakor v odnosih med poedinci nikomur ni dobi..^110’ ('a s' pomaga naprej na škodo bližnjega, v tako na mednarodni ravni nobena država ne Q|)]n • v. . i* i> ^aci^ le sebe, druge pa tlačiti v tla. Prav j- e* sv. Avguštin: “če kraljestva pozabijo na , Vlčnost, niso več kraljestva, ampak razbojniška “ide.” ,1, Lahk<> se zgodi in se tudi dogaja, da trčijo VeUea °b drugo prednosti in koristi, ki razne držaja njimi stremijo. Toda po tej poti nastalih ne-'azumov ni dovoljeno reševati s silo orožja. ne S Prevaro 'n zahrbtnostjo. Reševati jih ,tv' k°t je edino v skladu s človekovim dostojar.- U|": skupno je treba pretehtati in proučiti July, 1963 ljavnost nasprotujočih si zahtev, nato pa jih poravnati z medsebojnim dogovorom v znamenju pravičnosti in popustljivosti v mnenju. O narodnih manjšinah, posebej V poglavje o pravičnosti spada še posebej razvoj politične teorije, ki je obveljala od 19. stoletja naprej, namreč da si vsak samostojen narod želi tudi lastno državo. Iz raznih razlogov to pač ni vedno mogoče, zato morajo pogosto manjše narodne skupine živeti v mejah tuje države in tako nastanejo zanje globoko resni in težki problemi. Ob tem dogajanju je treba popolnoma jasno izreči, da resno krši pravičnost, kdor kakorkoli zavira življenjsko silo in številčno naraščanje teh manjšinskih ljudstev. Krivica je toliko bolj kričeča, če kdo dela na to, da bi take manjšine kar izumrle. Nasprotno pa odlično služijo zahtevan pravičnosti tiste civilne oblasti, ki gredo vsestransko na roko narodnim manjšinam v njihovem naravnem razvoju, priznavajo njihov jezik, njihovo kulturno ozadje, šege in navade prednikov, ter jim ne delajo ovir v naporih za lasten gospodarski napredek. Z BENGALSKIH POLJAN Piše p. Stanko Poderžaj S.J. misijonar v Indiji Prisrčna zahvala Bog: obilno povrni vsem, ki se me spominjate v molitvi in z darovi. Ponovno mi p. urednik do-šilja vaše prispevke in ponovno pristavlja: od toliko in toliko Neimenovanih. No, ste pa zato toliko bolj imenovani v nebeških knjigah — prisrčna vam hvala! O naših rdečkarjih Zadnjih sedem let našega življenja in dela v Chandernagoru je poteklo v neprestanem boju z rdečakrji, na oblasti. V mestnem svetu je bilo po 18 ali 19 komunistov z županom vred. Kot župnik katoliške fare sem imel z njimi opravka domala vsak dan. Včasih so bili v obraz prijazni, za hrbtom pa vedno grizljivi. Cerkvi so naprtili visoke davke, ki jih prej nikoli ni bilo. Prostor okoli cerkve, ki je služil za park, so spremenili v mestno ropotarnico in smetišče. Tudi pokopališče so doma'a uničili. Pravi ples se je pa začel, ko sem na prevelikem pokopališču sklenil ograditi tretjino sveta in na njem zgraditi šolo. Prostor je bi v ta namen sijanjen, zato pa tudi polno ovir. Mestni svet jo dovoljenje na vse načine zavlačeval. Končno po ga izrecno odklonili, češ da ne gre zidati šolo na grobovih... Na to sem jim zagrozil z apelom na višjo oblast. Premišljevali so mojo napoved več dni in nato poverili zadevo v preiskovanje zdravstvenemu referentu. Ta je po temeljitem študiju izjavil, da zdravstveni odsek ne vidi nobene nevarnosti za higieno. Niso se vdali, zagrabili so stvar z drugega konca. “Saj nimaš nikake pravice do tega zemljišča, pokopališče je mestna lastnina!” Tedaj sem pa res moral napraviti vlogo na pokrajinsko vlado. Kar tri ministrstva so dolge mesece preiskovala mojo pritožbo, končno pa odločila v moj prid. Razsodba je bila: Celotono pokopališče je last čandenagorske župnije, lahko naredi z njim, kar hoče. Mislite, da je bilo težav konec? Še daleč ne! Zaprli so mi vodo in še drugače nagajali. Ne veni. kako bi bilo z nameravanim zidanjem šole, da n* prišla povodenj od Tibeta dol: Kitajci so vdrli v deželo, saj veste, kako je vsa Indija debelo P°' gledala! Toda naši mestni rdečkarji so bili drugačnega mnenja. Veselili so se prihoda kitajskih tovarišev in se pripravljali za slovesen sprejem. ® tem so pa same sebe zapečatili. Pokrajinska vlada jih je pognala s stolčkov, nekatere tudi zapri11 — z županom na čelu! Mestno upravo je prevz^ vladni komisar in jaz sem imel potrebno vodo v 24 urah. Nova šola in nova služba Novo šolo sedaj imamo. Toda zaenkrat pritličje in z njim 21,000 ameriških dolarjev dolga .. . Tako imamo zdaj dve šoli, približno en« miljo vsaksebi. Predstojniki so mi odvzeli brewe župnikovanja, ki ga je prevzel domačih. Meni Jf ostala skrb za šolo. Ker imam dve, se vozim np rdečem Ducati motornem vozičku od ene do drug0 kar po desetkrat na dan. Nastanil sem se pa v no- vi šoli in z menoj vred so se tam nastanile skrb1 za odplačevanje in vzdrževanje šole. Včasih ni: popuščajo živci in še kaj drugega kje zaboli, za" to prosim: oprostite, da se tako redko oglaša1”-Sem se res že kar nekam odvadil tipkanja roj*1' kom, ko je tako težko zbrati misli. Iz srca bom hvaležen za vsak dar, pa naj penny ali cent — ali kakor se bo že imenoval a'" stralski drobiž v’decimalnem’ denarju. Ostanita dragi rojaki, Bogu in Mariji priporočeni. V molit- vi se vas hvaležno spominja vdani p. Poderžaj- Opomba ured: — Naslednji darovi za misij0" narja še niso bili objavljeni: £ 5-0-0: Neimenovan, Neimenovana; £ 3-0-0: Julka Pavličič; £ 1-0-0: Marija Rožman, Neimennovan, fan Boelckey, Franc Danev. Lepo se priporočam za nadaljnje darove. VEČ KOT VSA PREGANJANJA škoduje Cerkvi to, da katoliški starši premalo skrbe za duhovniški naraščaj. Le prepogosto celo naravno5v nasprotujejo sinovom, če želijo postati duhovni^1. Tako je potožil clevelandski škof Hoban v svoje01 pastirskem listu, če je treba v Ameriških Združenih Državah tako potožiti, ko imajo vendar 1,8 vsakih 800 katoličanov duhovnika, kaj naj rečemo o drugih krajih? škof Hoban zaključuje: družino, ki je res katoliška, ni večje časti in večjega blagoslova, kot je poklic enega ali več rok za duhovniški ali redovniški stan.” ttl IE ZDRAVNIK POVEDAL v “seminarju” o mladostnikih V junijski številki smo na strani 185 omenili seminar ?ydneyske univerze, ki študira Probleme mladostnikov iz vrst imigrantov. Zdaj imamo že knjigo (MIGRANT YOUTH Australian Citizens of Tomorrow), ki jc seminarska dognanja natisnila. Med njimi jc kratek govor, ki ga je imel v seminarju zdravnik dr. R.F. Rossleigh. — Ur. ★ KO SMO DANES DOPOLDNE nadaljevan r*jzprave in je debata postala vroča, je zaklical en ‘‘starih” Avstralcev: ‘Ce imate vi v vsem prav, mi pa vse narobe lanio, povejte nam naše napake in popravili bomo!” loda nihče ni rekel, da je v Avstraliji vse na-robe. sk spregovoriti o neki ustanovi v avstral- tn življenju, ki je zelo dobra in v Evropi nima a- V mislih imam takozvanega “splošnega aj.lavniškega praktikanta” (General Practitioner) 1 družinskega zdravnika. V čast si štejem, da 1)1 kot nov došlec v to deželo mogel postati hišni avnik mnogim “starim” in “novim” družinam sem ponosen na to, da predstavljam danes t>i vami “Avstralski kolegij hišnih zdravnikov”. Ij. Hišni zdravnik se mora baviti z mnogimi raz-(j*n,lni vprašanji, ki stoje pred ljudmi dan za j e,n — zdravljenje telesnih bolezni je samo bec njegove prakse. K njemu prihajajo mladi in . ri Po nasvet in pomoč v najbolj zasebnih za- 1). a“- Če se ti posreči, da ljudem taka vpraša- Povoljno razrešiš, si jim zagotovil — duševno kravje. ^ . Že dolgo vrsto let opazujem trenja in medse-®)na nasprotja v družinah imigrantov. Poznam °Ke, kj so iZgUbili vse spoštovanje do staršev, ^ Poznam starše, ki so zbegani in zaskrbljeni, 1 so izgubili vse stike z otroki. Razlogov za to ^ k162 ®*'ev'*a’ dotakniti se hočem le neka- že nl' prihaja na misel zadeva, ki jo jt 1^. °nienil tu dr. Radziowski, namreč nevarnost, čev* V ^6nl’ °*'roc' prevzamejo vlogo tolma- Za starše. Prepričan sem, da v tem tičijo ko- renine za bodočo duševno stisko in nevrozo — živčno bolezen. Otroci morajo večkrat tolmačiti zdravniku zadeve, ki so popolnoma neprimerne za otrokovo uho. — Na primer: otrok tolmači ne-rednosti v materini menstruaciji! Ali je pa eden od staršev duševno bolan in otrok naj simptome razlaga zdravniku! Skušnja me uči, da te reči na otroka vplivajo naravnost porazno. Dostikrat se moram bolj potruditi, da mlademu človeku te reči razložim, kot da mu skušam očeta ozdraviti, če se mi ne posreči, imam namesto enega bolnika kar dva. Na splošno rečeno: otrok, ki mora tolmačiti za starše, si začne domišljati, da je že “velik”. Oče in mati mu nista več potrebna kot varuha — on je varuh obeh! Iztiri) se je in to se mu bo vedno poznalo. Druga zadeva, ki hišni zdravnik le prepogosto nanjo naleti, je okolnost, da imigrantje premalo vedo o socialnih ugodnostih v Avstraliji. Ne samo to, niti ne čutijo potrebe, da bi se o njih poučili. Velika večina mojih klientov med novimi vseljenci nima zdravniškega in bolniškega zavarovanja. Večina nosečnic pride k zdravniku šele proti koncu nosečnosti in se nič ne zavedajo, kako važen j'2 pogosten pregled pred rojstvom. In zopet: večina otrok ni cepljena zoper nalezljive bolezni. Zdi se mi, da tukajšnji narodnostni tisk in organizirane skupnosti imigrantov kaj malo store za pouk v teh tako važnih zadevah. Rekli boste morda: vse to se tiče več ali manj fizičnih bolezni, mi pa razpravljamo tu v prvi vrsti o duševnem zdravju mladine. To je že res, pa jaz sem prepričan, da obe vrsti bolezni z roko v roki potujeta. Kdor je telesno bolan, tudi duševno ne more biti popolnoma zdrav. In še to naj rečem: Navaditi se moramo na to, da se matere, ki so prišle v Avstralijo iz Evrope, posebno če so iz južne Evrope, ne bodo nikoli dobre znale angleščine. Nujno je treba, da jim govorimo v jeziku, ki ga razumejo. Gospe in gospodje, zbrani smo tu, da razmišljamo o imigrantskih mladostnikih in otrocih, ki bodo jutri avstralski državljani. Da, tu igramo vsak svojo vlogo pri ustvarjanju naroda in države. Uverjen sem, da bo Avstralija znala lepo uje-diniti, kar je dobrega v kulturi “starih” in “novih” Avstralcev. Prosil ti, naj nam dr. Colja razloži, zakaj bi ustanova “hišnega zdravnika” v Evropi ne imela para. Kaj je Kotel ta doktor povedati s tem? In še kaj drugega bi nam dr. Colja mogel povedati — ali ne? — ITr. POL STOLETJA AFRIKE v v mojem doživljanju Blaž Starc, Slovenija ČE SI HOČEM ŽIVO PREDSTAVLJATI, kako zelo se je svet spremenil, odkar tudi jaz tlačim travo na njem, ni nujno potrebno, da se zagledam v Afriko. Je dovolj sprememb kar tu ob meni in to na vseh straneh in v vseh pogledih. Vendar sem se te dni z izrednim začudenjem ustavil ob poročilu, ki sem ga bral v dnevniku 0 načrtih za “vseafriško edinstvo ali vsaj povezavo.” Bral sem: “Štiri dni so zborovali v starodavni etiopski prestolnici, Addis Ababi predsedniki 30 afriških držav. Dne 26. maja so skupno podpisali važno listino (Charter), s katero ugotavljajo potrebo tesne povezanosti vseh afriških držav. Zdi se, da so imeli pred očmi nekake Združene Države Afrike, do česar naj privede bodoči razvoj v kar najkrajšem času". To časniško poročilo, mi je dalo mnogo misliti. Kakšna sprememba v pičlih 50 letih! Zatopil sem se v spomine. Afrika! Kako sem jo doživljal od svoje otroške dobe do danes? Še preden sem začel hoditi v šolo, sem vedel za zgodbo o Egiptovskem Jožefu iz sv. pisma stare zaveze. Morda ob istem času za beg v Egipt iz nove zaveze. Z E'giptom so stopili v moj svet faraoni, reka Nil, celo piramide. Toda ostalo je on Egiptu, nobene zveze ni imelo z Afriko. Ali mi ni nihče povedal, da je Egipt v Afriki, ali sem na preslišal. In Egipt sam ,ie bil tako daleč, da bi prav tako lahko bil nekje onkraj sonca. Afrika s svojim imenom je stopila v moj svet nekaj pozneje, ko sem začel brati “Zamorčka”. Izdajala je ta listič za otroke misijonska Klaver-jeva družba za Afriko. Kolikor sem takrat razumel, ,je šlo za zbiranje denarja, da je družba z njim odkupovala zamorske sirote in jih pripravljala na prejem sv. krsta. Kako in kam z njimi potem, tedaj nisem razmišljal. Ne vem, koliko je bilo to razloženo. Le to vem, da mi je branje o “zamorcih” pustilo v duši strašno sliko o Afriki, ki je potem šla z menoj v življenje. Obupna dežela, nikoli ne bo nič iz nje! In še vedno daleč, daleč — “za morjem” . . . Stolnica v mestu Accra, država Ghana Bil sem še ves otrok, ko mi je prihajalo n« kaj na ušesa o Burih in njihovih bojih z Anglež’ Buri so bili preganjani ljudje, Angleži banditi n' roparji. Kje se je to godilo, sprva nisem vedel' Nekako mi je udarilo na uho in v dušo, da je bi- 10 v Afriki. Pa kako v Afriki, saj so tam sam0 “zamorci” — črni, divji, nagi, skoraj nečloveški' Nekako sem zvedel, da so Buri belci in je toi'ei vojna med njimi in Angleži zadeva belih, ne črnil1 “zamorcev”. Bila je zame velika uganka, pa 6,6 danes ne vem, zakaj se nisem pi'eprašal do njene rešitve. Tako se je Afrika umaknila iz mojeg!l sveta še v večjo oddaljenost. Kdaj sem dobil v roke knjigo “ABUNA SO' LIMAN”, ne vem več. In potem drugo: BARAGA IN KNOBLEHAR. Ker sem poprej poznal “Abur.‘l Solimana”, ki naj bi bil Knoblehar, sem v nagl'c’ požrl, kar je bilo pisano o njem in njegovih misijonih v Sudanu. V Sudan, ki je v Afriki, je KnO" blehar prodiral s svojim podjetjem skozi Eg''Pl — že dobro znano ime. Tako se mi je končno Egipt povezal z Afriko, oboje se je pa hipom*1 mojemu svetu za tisoč kilometrov približalo, za' kaj Slovenec z Dolenjskega, misijonar Ignac') Knoblehar, je hodil tam okoli! In imel je s seboj še več drugih Slovencev in ti Slovenci so pošilj8' 11 v Ljubljano — zamorčke! Vse to je bilo že takrat samo zgodovina. sem bral, se mi je zdelo, da vse to spada nekam v tiste čase kot Egiptovski Jožef in Beg v EgiP^ Ko je zmanjkalo branja, sem vprašal tu in ta111’ kaj je zdaj s Sudanom in njegovim edinim mestom Kartumom, pa v bližnji okolici ni nihče vedel odgovoriti. Daleč pa segal nisem. I11 tako se je Af lika časovno in krajevno spet potočila v nežna'111 oddaljenost. .(Naj tu pripomnim, da v Sloveniji poprečen današnji človek, ki je mlajši od mene, o Knoble- ai'.iu in njegovih podjetjih v Sudanu kar nič ne Ve , ki Prva svetovna vojna me je vrgla v okoliščine. niso dale nič prilike, da bi se v mislih aii lug'ače pečal z Afriko. Zanjo sem vedel, to že, ^U(li pokazati bi znal na zemljevidu, kje leži. Dru-®ace ni nič segala v moj svet, ki se je širil le 0|J proti vzhodu in zahodu, ne pa na jug. V glav-ne,n je pa tako ali tako ostal pri Evropi. Spominjam se, da sem nekoč obstal pri besc-1 'kolonializem”. Ni bila čisto nova beseda zame, l)a do takrat sem jo srečaval brez želje, da bi ji ■-Poznal pomen. Tistikrat me je pa obsedla. Ob-2al sem j0 na piki in polagoma prodiral v nje-n° notranjost. Menda sem jo dosti razumel po P* vi svetovni vojni, ko so si evropske države d« e med seboj ogromna ozemlja onkraj morij — Plav posebno ravno v Afriki. O zamorcih in zamorčkih je bilo vedno manj slišati — ali pa bc-seda o njih ni segla v moj svet — Afrika je podala podnožnik EVrope. i'oke ho Ali sem res šele med obema vojnama dobil v Povest “Stric Tomova koča” ali kaj? Menda I že tako. Vsakdanja skrb za življenje mi ni d<'-bi se dosti pečal z občnimi zadevami svetu. a knjiga mi je odprla pogled v Ameriko in njene zave z “zamorci”, o čemer sem potem našel vec 1(1 več branja. Napravil sem si sliko: Amerika je Pobrala domala vse črnce širom po Afriki in jih “dvedla na svojo zemljo za sužnje. Tako se je 'ika izpraznila in je kar naravno, da so jo po-j6dli beli iz Evrope, ko jim je bila tako pri roki. naenkrat se mi beseda “kolonializem” ni zdela tako grda, kot se je prej zdelo. Zares grda Pa postala — Amerika. Taka je bila slika v gojili očeh dosti dolgo. Danes vem, da ni bila či- 0 Pogrešena, le preveč enostranska. Koloniali-4et" bi ob njej ne smel postati lepši. Med drugo svetovno vojno se je Afrika spot ^Knila v moj svet. Pa samo tista njena severna , °Sa ob Sredozemlju. Vojna sreča enih in dru-. se je po njej premikala od vzhoda do zahoda obratno. Res, bila je Afrika, pa vsa v evrop-. 1 'uči. Ko si bral in razmišljal, se ti ni zdelo, ‘ Se ti misli mude na drugem kontinentu. Meni Je Kotovo tako godilo, i. Po ko nčani vojni se je začelo. Spominjam so, J** sem nekoč videl napis v reviji: AFRIKA SE . ‘!-«UJA. Z zanimanjem sem bral, pa člankar Sovoril tako na splošno in v velikih obrisih, da a*adnje nisem vedel dosti več, kot je povedal P,s- Tudi če bi me bil kdo vprašal, kaj se bere v članku, bi ne mogel dosti več reči kot ponoviti: Afrika se prebuja. Toda dovolj je bilo, da je tudi mene “prebudilo”. Odtlej sem oprezoval povsod, kaj bo kje brati o Afriki. In je bilo res — vsak teden več. Kar čez noč so iz “kolonij” začele rasti neodvisne države in to pod vodstvom samih “črnih”. Be- li so se umikali in hiteli domov. V olajšanje jim je bilo, da so se domačini spoprijemali sami med seboj in se klali. Saj ne bo nič, so se tolažili Ev-ropci, niso še Afrikanci zmožni sami vladati, še nazaj nas bodo klicali. Pa niso dosti klicali nazaj. Najmanj z namenom, da bi jim beli še nadalje gospodarili. Služiti jim — to že! Tiste dni sem bil po daljšem času spet v Ljubljani — star človek se ne spušča rad v svet in v teh naglih spremembah se kmalu postaraš, ko te razvoj pušča za seboj . . . Bil sem torej v Ljubljani in na lastne oči videl ter srečaval črne dijake iz Afrike, ki so poleg raznih drugih kul turnih znakov imeli v sebi tudi znanje slovenščine. Kakšna sprememba od časov, ko sem prvič bral “Zamorčka!” In zdaj torej to poročilo iz Addis Ababe! Državniki 30 afriških držav, ki so se zdele še pred malo leti nemogoče, so zborovali in zamislili nekako Afriško Zvezo, čeprav šele v povojih. In niso klicali na posvetovanje belih državnikov iz Evrope in Amerike, nasprotno: levite so jim brali! Kako čudno kratka pot je bila od “Zamorčka” do Addis Ababe! Kje so zdaj tisti nebogljeni zamorčki, ki sem v otroških letih zbiral zanje drobne avstrijske krajcerje za njihov odkup in krst? Glejte, pa sem celo bral nekje opazko, ki mi je dala misliti: Ta ali oni od njih utegne biti danes med državniki ene ali druge nove države na “črnem” kontinetu! Nikoli bi ne bil verjel, da bo Afrika tako drugačna, odkar je prvič stopila v svet mojega doživljanja. Pa je bilo potrebnih za to spremembo komaj dobrih 50 let! Hotel v mestu Accra, država Ghana **f »«!»■*«■« as p epr POVRAČILO ZA DELO V kaj pravi papež? Ljudje se boje vzeti v roke v slovenščino prevedeno okrožnico Janeza XXIII. MATI & UČITELJICA. To bo zame gotovo pretežko branje, rečejo drug za drugim. Preberite teh nekaj točk in povejte, kaj je “pretežko”. — Ur. 68. — Globoka žalost se nas polašča ob silno mučnem prizoru: v mnogih državah in na mnogih kontinentih prejemajo velike množice delavcev tako majhno plačilo za delo, da so prisiljeni oni sami in njih družine živeti v človeškega dostojanstva docela nevrednih življenjskih razmerah. Gotovo je vzrok temu tudi dejstvo, da je v tistih državah in na kontinentih industrializacija šele v prvih početkih ali še ne zadosti razvita. 69. — Vendar je v nekaterih teh držav bogastvo in nezmerno razkošje nekaterih v kričečem in žaljivem nasprotju s skrajno bedo velike večine ljudstva; v drugih nalagajo prebivalcem prekomerna bremena, zato da bi država dosegla v najkrajšem času tolikšno narodno bogastvo, kakor ,,i ga po zakonih pravičnosti in pravšnosti nikakor ne more pridobiti; drugod spet porabljajo ogromen del dohodkov za pretirano večanje državnega ugleda in določajo velikanske vsote za oboroževanje. 70. — Dodati je še, da v gospodarsko bolj razvitih državah pogosto odmerjajo visoka, celo naj višja plačila, za posle majhnega pomena in dvomile vrednosti, medtem ko so plače za vztrajno in koristno delo celih plasti delavnih in poštenih državljanov prenizke, nezadostne za življenje, v vsakem primeru pa v nobenem pravičnem razmerju s tem, kar njih delo prispeva k skupni blaginji, k dobičku zadevnih podjetij in k celotnemu dohodku državnega gospodarstva. 71. — Zato sodimo, da je naša dolžnost ponovno poudariti: višina delavske plače ne sme oiti prepuščena ne svobodni gospodarski tekmi, ne samovoljni odločitvi močnejših, marveč se mora odmerjati brezpogojno v skladu z zahtevami pravičnosti in pravšnosti. To se pravi: delavcu je treba dajati tolikšno plačo, da mu zadostuje za človeka dostojno življenje in mu omogoča dostojno vzdrževanje družine. Pri določanju pravičnih plač je treba upoštevati tudi sledeče: najprej, koliko posamezniki prispevajo 1; proizvodnji; nato gospodarski položaj, podjetij, v katerih so delavci zaposleni; pot#*11 zahteve javne blaginje v deželi, posebno kar tiče polno zaposlitev prebivalstva; končno se je treba ozirati tudi na zahteve mednarodne blaginje, tp je blaginje med seboj povezanih, po ustroju in ve-likosti različnih držav. 72. — Razvidno je, da veljajo navedene sm*1' rnice vedno in povsod. A kako jih je treba Prl' lagoditi konkretnim razmeram, se more določi*1 le z ozirom na bogastvo, ki je na razpolago. To 1,8 more biti in tudi je v različnih državah razlicn° tako po naravi, kakor po množini; tudi v eni ifl isti državi se od časa do časa spreminja. 73. — Dejstvo je, da se v našem času, posebn0 še po zadnji strašni vojni, gospodarstvo držav nag" lo razvija. Ob tem se nam zdi primerno opozorit* vse na silno važno načelo socialne pravičnosti namreč, da mora z gospodarskim razvojem drža*' korak tudi socialni napredek, tako da so večj®fl® državnega bogastva deležni v pravšni meri vsi sloj' državljanov. Paziti je treba in si na vso moč Pr*' zadevati, da se nasprotja med različnimi sloji državljanov, ki izhajajo iz gospodarskih neenakosti' ne večajo, marveč se po možnosti omiljujejo. SVETI OBISK Za praznik 2. julija Mladenka je prišla v Hebron, noseč Obljubo v cvetu, !/las pred Kraljem že zori. Stari neverni Caliarija mesece pričakovanja šteje, v Obiskovanju sprejme Jo — brez besedi. Elizabeta v poznih letih z živo vero v Najsvetejše Ga v Sorodmei spozna — pozdravi Jo s slovesnimi očmi, ko dete jo — že v maternici razsvetljeno z ognjem preroka Elije — šc nerojeno s skokom opozori, da tu je radovanje pred Jagnjetom na poti v ciboriju Marije — Služabnice, ki poje Poveličevati je. Pavla Miladinovič Število Slovencev v Avstraliji t ŠE VEDNO SAMO UGIBAMO, koliko nas je. n bomo ugibali do konca, zakaj nimamo in nima-možnosti, da bi dognali vsaj približno natančno stevil0. Nekako se je uveljavilo, da navajamo število >000, Pogosto pa slišimo, da je to veliko prema-°' Nekateri mislijo, da bi bilo treba govoriti in ati 15,000. Kdo ima prav? v Zagovornik nižjega števila — kvečjemu 10,00o nam je oni dan zmagoslavno pokazal številka Cetl2usa ali ljudskega štetja iz leta 1961. Bilo je tiskano: YUGOSLAVIAN 27,396. In je dokazoval: k “Vseh Jugoslovanov torej niti 30,000! Pa no v, e dejali, da smo Slovenci najštevilnejši. Vs-dj rvatov je prav gotovo dosti več kot nas, Srbov na°l<^a ne*{0*'*<0 man0- Je treba pomisliti tudi ^ to, da so pod “Yugoslavs” šteti Madžari in ^•ttci in Albanci in še drugi, ki so bili rojeni v ^Soslaviji, zakaj Avstralcem “nationality’ pome-1 državljanstvo, ne narodnost. Pa tudi če imamo kislih samo Slovence, Hrvate in Srbe, in če bi 'melj Pade vsi trije enako število ljudi v Avstraliji, od-. na Slovence število 9,132. Iz tega sledi, da je k v,*o 10,000, ki ga navadno navajamo, previso-°’ ne pa prenizko.” Mož je verjel, da ima prav, Ali naj sprejme- 0 njegove zaključke? Dali smo mu pojasnilo: ‘Poročila o izidu cenzusa niste pravilno brali. •V avstralsko državljanstvo, iščite v številu ‘•264,620.” On ‘\Ta, kako naj jih pa najdem?” “Ja, saj to je tisto! Uradna Avstralija jih ni štela, mi jih ne moremo. Hočeš nočeš moramo ostati pri golem ugibanju.” Toda dobri mož se ni dal ugnati. Kazalec si je zapičil v čelo in mislil. Čez čas se je zganil in povedal: “Tudi po vsem tem se računi ujemajo. Takole: Od tistih 27,396 tukajšnjih nedržavljanov iz Jugoslavije jih Slovencem ne morete dati več kot dobro četrtino — to je približno 6,600. To pa aa-to, ker vem, da je med Hrvati veliko več nedržavljanov kot med Slovenci. Za Srbe si ne upam kaj reči. Kar se tiče Slovencev, je pa tudi gotovo, da jih je le dobra tretjina vzela državljanstvo. Torej moramo številu 6,600 prišteti tisto tretjino, namreč okoli 3,300. Oboje skupaj znese šela 9,900. Tako je dognano, da nas vseh skupaj niti 10,000 ni, kaj šele 15,000!” ‘•Da, zares kratko in jedrnato! Za vas je torej dognano — blagor vam! Bom objavil vaše “dognanje” v MISLIH, morda se bo kdo oglasil in povedal, kaj misli o vašem dognanju.” “Dobro!1 Naj le pove. Dostavite, da jih kličem na korajžo!!” L V N IN SVIT I. Burnik Mcclli klioi . . . Moje tavajoče sanje, to nemirno frfotavje splašenih večernih ur. Razvneti zvoki, ječam glas tambur — Moja vrtoglavost! Truden, zbit, gledam žejen spod kamina lunin svit, ki naokrog v somraku sniva. In domu? Kakor deklica igriva sredi juga, mesečina v sanjah guga, razmajana tla. . 44 444-4 444- 444 4 -f 4 -f 44444444444 44 4 4 4--f 44 4 t * 4 t 4 t KOTIČEK NAŠIH MALIH Dragi otroci: — Prejšnji mesec se nam je Kotiček izgubil. Ste ga kaj pogrešali? Nič ne de, ga boste pa tokrat s toliko večjim veseljem brali. Ta mesec bo nekaj otrok naše Slomškove šole prejelo zakrament sv. birme. Zato vam bom vsem povedala povest o fantku, ki je šel k birmi. Bil je lep popoldan. Na modrem nebu se je prijazno smehljalo sonce. Na vasi je vladalo praznično razpoloženje, kajti jutri bo velik dan •—birma! Zvonovi so slovesno zapeli, ko je prihajal v vas škof. Ob cesti so se zbrali radovedni otroci, da bi od blizu videli visokega gosta. Tisto popoldne je bil mali Janez v velikili skrbeh. Jutri bo birma, on pa še ni našel — botra! Danes je že potrkal na mnoga vrata, a povsod so mu rekli, zakaj ni prišel prej. Zadnji dan se boter ne išče. Tako se je proti večeru vrnil ves žalosten v hišo. kjer je stanoval z drugimi otroki. Kaj naj stori? Pa si je mislil: Zdaj poj- dem brez večerje spat in morda bom umrl. Brez botra itak ne morem k birmi. Tako je Janez legel. Ponoči se je prebudil. Nova misel mu je šinila v glavo. Hitro se je oblekel in tekel proti župnišču. Tam je bila še tema. Nič za to, bom ga pa zbudil, si je mislil. Vzel je kamen in ga vrgel v okno. čez nekaj časa se je prikazal pri oknu škof in vprašal: “Kdo je?” ‘‘Jaz sem, Janez.” “Kaj bi pa rad?” “Jutri bo birma, jaz pa še botra nimam.” “Zakaj pa se ne pomeniš o tem z atekom in mamico?” Janez je povedal,, da očka nima, mamica je pa bolna in ].>ži v mestu, Danes si je sam skušal najti botra, |>a ga ni našel. Zato Je prišel škof'1 vprašat, če l>i lahko šel k birmi brez botra. Sk<» je malo pomislil in rekel: “Janez, pojdi spat in bodi brez skrbi. Ju*u boš imel botra.” Drugo jutro se je začela svečanost v cerkv-Otroci v lepih oblekah so prihajali s svojimi bo ri. Janez je bil ministrant. Večkrat se je ozrl, c- bi kje zagledal botra, ki mu ga je škof obljub')’ Otroci in botri so že stali v vrsti. Janez ni vede‘> kaj naj stori, že so mu polzele solze po licih. če je škof pozabil manj? že se je bližal škof vrst' birmancev, ko je nekdo prijel za roko Janeza 111 ga peljal v vrsto. Plašno se je deček ozrl. Za njin’ je stal škofov šofer in se mu prijazno nasn>®!|' nil. Janez si je obrisal solze in škof ga je birma1-Po obredu v cerkvi so ga povabili tudi 1,8 kosilo v župnišče, škof ga je vprašal, kaj bi r8 postal, ko bo velik. Janez je samo debelo po?le dal. Na to še ni nikoli pomislil. Pa nekaj je m'1' ral reči. “Mogoče bom župnik, mogoče tudi škof palico in kapo.” Škof se je smejal in rekel: “Zakaj pa ne, morda je pa to božja volj'1, Samo priden moraš biti.” Predno je odšel, je škof namignil šofe>'j ' Ta je snel z roke zlato uro in jo molče natakn1 Jenezu na roko. Od začudenja je Janez odprl us ta, a besede ni bilo iz njih. Zato je pograbil ferjevo roko in jo poljubil, škof se je smeJ8'j Janez je pa prišel do sape in rekel: Bog plac8^' In že ga ni bilo več v sobi. Proti večeru se je škof odpeljal. Otroci se spet postavili v vrsto in mu mahali v slovw' Janez je pa splezal na drevo, da je čim dalj® lahko gledal za avtom, ki je počasi izginjal daljavi. Na roki se mu je svetila ura, v srcu P spomin na blagega škofa in njegovega šoferja Janezovega botra. — Anica Na rojstni kraj mislim Jaz sem že več let v Avstraliji, vendar se •> spominjam, kako je bilo doma na Prekmui'^ Tam sem živela pri svoji stari mami in hodila ' prvi razred. Najbolj se spominjam dedeka, k1 bil več let bolan. Ves čas, odkar se ga spomin j11”1, je ležal v postelji. še se dobro spominjam dneva, ko je ded®, umrl. Vse je bilo tako žalostno v hiši. Mene Je bilo kar strah. Zvonovi so tako milo zvonil' pokoj dedkove duše. Doma za vsakim, kdor U«1' rje, zvonijo. Ko ljudje slišijo zvonjenje, vsak *’■' če: Bog- mu daj večni mir! Ta navada se -1' Ze*° Popadla. Ko zvonovi zvonijo, moli cela farsi Pokojnega. Tu v Avstraliji je seveda druga-e’ ker ni veliko zvonov. Štefka Sušeč, St. Albans, Vic. Pismo Tomažičevi deklici v Myrtleford DraSa Lili:— ★ Lepo je, da si se tudi ti oglasila v Kotičku ^.iniške številke MISLI. Mi se te še dobbro spo-®’njamo, ko si bila naša součenka v Slomškovi , '• Pa tudi ti nas še nisi pozabila. Pišeš, da se e kar naprej učiš slovensko. Res škoda, da ne ^oreš biti med nami, da bi šla z nami na oder. nas je več, smo bolj korajžni. Pa se vsaj v ^ °tičku še večkrat oglasi. Napiši nam kaj več ^ vašem kraju, o starših, sestrici in bratcu. Ko ,°s Pa zopet v Melbournu, le pridi v našo šolo, P'av samo enkrat. Nam boš kaj povedala, mi bomo pa zapeli. Na svidenje! . Lepo te pozdravljajo otroci Slomškove šole Učiteljica Anica. Tri sestrice pišejo V aprilu je naša Cvetka morala v bolnico. Bila je operirana na mandeljnih. Ata je delal, zato jo je peljala v bolnico Liličina mama, ki j; bila ravno pri nas. Cvetka pravi: Nič se nisem bala iti v bolnico, ko sem pa ostala sama, so mi sglze silile v oči. Drugi dan je bila že operirana in potem ni mogla več govoriti. Zato je molila, da bi kmalu ozdravela in šla domov. Tretji dan so že pustili mamo k njej. Potem se ji je vrnil glas in se je veselila, da bo kmalu spet lahko pela. In res smo za materinski dan vse tri zapeli na proslavi. Mama je rekla, da nas je dobro poslušala. Tudi Cvetko in Franc Purgar sta rekla, da smo bile pridne. To se nam je dobro zdelo, ker doma dostikrat slišimo: “Oh, kako ste po- redne !'” Včeraj smo bile z atom in mamo v St. Al-bansu na materinski proslavi. Tam nam ni bilo treba iti na oder, samo gledale smo in poslušale. To se nam je zelo dopadlo. Uršičeve; Cvetka, Jožica in Magda POGREB ZGORELEGA SLOVENSKEGA FANTA ^ torek 25. junija je bil pretresljiv pogreb v ^ 0,n'> N.S.W. Rojak iz vasi Koritnica, župnija lležalj( 31 let stari France Sedmak je v soboto du ej zgorel v svojem stanovanju v Island Ben-je ’ °k°li 50 milj od Coome. V delavski baraki tam So fianova'° kakih 40 fantov, pa ob času požara s večinoma na delu. Le kakih sedem je še Po °’ mec* France. Goreti je začelo zjutraj Vsjj S6(Inii uri. Neki Španec jih je zbudil in so se jjjj rešili, razen Franceta. Tudi on je vstal, pt. je ^ak° omoten, da se je zakasnil. Od vrat, ki jih I odprl, ga je vrglo nazaj in zgrudil se je v Vs^a ožganega so potegnili s pogo- Žel '*e vse s*^no pretresla. Za pogreb so Vsi slovenskega duhovnika in sem se odzval. toj^Htje so si vzeli prost dan in kakih sto je SW ° na p°Kre'3, Ponesli so vence prijatelju v sUn° l^rebnim govorom so bili globoko pre-ko so si jemali k srcu besede: “Dolgost življenja našega je kratka, a dneva ne pove nobena pratka.” Nekateri resni fantje so kar priznali: France se je moral za nas žrtvovati, da bomo mi začeli malo bolj resno živeti. Zbrali so med seboj skoraj 50 funtov za sv. maše za pokoj Francetove duše. želeli so, da nekaj maš pošljem v Knežak, da bo Francetova mati mogla biti pri njih in jih darovati za ljubljenega sina. Grob so kar zasuli v. venci. Na enem sem bral napis: Francetu — slovenski fantje. Žalostni, vendar pa potolaženi smo zapuščali pokopališče, ko sem še enkrat naredil nad grobom križ in zaklical: Le Križ nam sveti govori, da vidimo se še nad zvezdami. Zbogom, France, in na svidenje!1 Počivaj v miru božjem! Tvojim domačim pa iskreno sožalje. — P. Odilo v Sydneyu. I I >1 * * ■ EH Iz Slovenske v/ Duhovniške Pisarne n.s.w. Zapovedan praznik Velike Gospojnice, 15 avgusta, pade letos na četrtek po drugi nedelji. Udeležba pri sveti maši veže kak«1' ob nedeljah. Povsod bodo tudi večerne maš*- Službe božje Nedelja 21. julija (tretja v mesecu) Leichhardt, sv. Jožef ob 10:30. Nedelja 28. julija (četrta v mesecu) Sydney (St. Patrick) ob 10:30 Villawood (Gurney St.) ob 10:15. Nedelja 4. avgusta (prva v mesecu) Blacktown ob 11. Nedelja 11. avgusta (druga v mesecu) Sydney, St. Patrick ob 10:30. IZ ROKAVA P. ODI LA (s str. 202) neza vice precej izpraznile, ko je bilo opravljenih toliko svetih maš. Saj je vsaka maša skrivnostna ponovitev daritve na Križu. Kako bogato se je torej razširila in dvignila zakladnica sv. Cerkve, ko je bilo opravljenih za pokojnega papeža na tisoče in tisoče maš! Toda vedeti moramo, da to ni mrtev zaklad, temveč živ. Bogastvo iz njega se po posebnih kanalih venomer razteka na vse strani, ko Cerkev razpisuje odpustke. Takrat jemlje razsipno iz tega zaklada in naklanja bogastvo dušam živih m mrtvih. Naša udeležba pri Telovi procesiji Sydneyska nadškofija vsako leto vabi k procesiji sv. Rešnjega Telesa v Manly-ju posebno narodnostne skupine v narodnih nošah in pod na- SLOVENSKA MOLITVENA ZVEZA % V okrilju Apostolstva molitve nam papež n#-roča moliti, da bi bogoslovni znanstveniki in P1'1' digarji razlagali in učili božjo besedo v skladu 1 živim naukom Cerkve in s potrebami današnje®8 časa. Slovenska Molitvena Zveza nas posebej p1-oSl za molitev, da bi božja beseda v zasužnjeni Sl°' veniji mogla priti do vernikov svobodna in ne' okrnjena in da bi ji protiverska propaganda nC zaprla poti do slovenskih src. «> 't NAŠE ROMANJE V AVGUSTU ♦ ♦ •J V nedeljo po prazniku Marijinega Vn^-H bovzetja — 18. avgusta — bomo spet poro-j.j mali v ROOTY HILL, kjer smo bili lani K maj in smo se tako lepo imeli. v g j; Podrobnosti v avgustovi številki. :• v u lodnimi zastavami. Letos, v nedeljo 9. junlJ.!'’ smo se tudi Slovenci prvič pokazali v narodu* nošah. Ni jih še bilo veliko, pa so vzbudile P® zornost. Slikal nas je fotograf največjega & neyskega jutranjika: Sydney Morning HeraK- Poleg skupine narodnih noš se je udeležilo PlCI ccsije še kakih 80 drugih naših ljudi. Dosti ro smo se predstavili, upamo pa, da bo prih0 nje leto vsaj 20 narodnih noš in še večje štev' drugih udeležencev. Saj mogočna procesija n‘l tako krasnem prostoru tik nad morjem kar ma vabi in kliče: Pridite in počastite Najsvejt6' še skupno s tisoči in tisoči sovernikov iz mn«? narodov, ki jih marsikaj loči, ista vera pa tesnfl povezuje. r. Pajk, No. Bondi. Botra Tgnac in Cvetka Skaja — 8. junija. Diana Rožič, oče Anton, mati Olga r. Marsič, Merrylands. Botra Peter Zorzut in Lidija Puc — 16. junija. Maks Robar, oče Maks, mati Jožica r. Klobasa, St. Mary’s. Botra Karl inJožica Twrdy. Denis Anton Hrvatin, oče Emil, mati Dora r. Kalčič, Cabramatta. Botrovala Jože in Cilka Dekleva — 9. junija. Poroke Florjan Vojska, rojstni kraj Sebrelje, in Kristina Jug, Volče — 18. maja 1963 Ivan Jurin r. kr. Preko, Hrvatska, in Jožica Lasič iz Slovenjgradca — 18. maja 1963. Anton Omerze!, r. kr. Radlje, Marenberk, in Frida Edelsbruner od Sv. Benedikta v Slov. Golicah — 18. maja. Anton Vozelj, r. kr. Osredek, in Lojzka Ku-selj, rojena v Nemčiji — 8. junija 1863. Ivan Cencič, Borjana, in Boženka Sutič, r. kr. Gradac. Dalmacija — 22 junija. Anton Podrug, r. kr. Dičmo. Dalmacija, in Marija Jezernik iz Celja — 22. junija. tŽ MATIČNIH KNJIG N.S.W. Daniel Raček, oče Stanislav, mati Karolina r. astelic, Erskineville. Botrovala Marko in Ana iu«ipa __ 7i maja. 1963. Karl John Ivonič, oče Ivan, mati Slava r. Pen-°> Strathfield. Botrovala Jože in Bernarda Ca-Va loro — io. maja. Benjamina Selak, oče Peter, mati Francka r. acjnikar, Randwick. Botra Silva in Justina Glaj-naiič — 1(). maja. Ina Maria Putre, oče Ivan, mati Irena v. Gor-'Jenko, Blacktovvn. Botrovala Štefan Kučič in 'ka Putre — 12. maja 1963. Marija Rupčič, oče Marijan, Mati Joana r. .. n°, Paddington. Botra Ambo de Santis in Ma-1Ja Hrobat — 24. maja. Vivian Ana Šedlbauer, oče Dalibor, mati.Lina 'J »les, Lalor Park. Botra Renato Poles in Pavla ISWič — 2. junija. ^ Rudi Julio Kovačič, oče Alojz, mati Julija v. ec*'č, Blacktovvn. Botra Ludvik in Marija Gaspar I " 2. junija. Andrej Anton Šimec, oče Anton, mati Ivanka NEW SOUTH WAL.ES Gladetville. — Sporočam, da se odpravljam na obisk v domovino in prosim, da mi list zadržite za nekaj mesecev, dokler se spet ne oglasim. Odidem 23. junija. Lepo bo spet videti Slovenijo. Bil sem tam samo enkrat za malo časa in se prav malo spominjam, kako je bilo. Vendar me srce vleče nazaj, posebno na Bled, kjer je bilo tako lepo takrat na jezeru. Med potjo v domovino 3c bom ustavil tudi v Lurdu in Fatimi, če Bog da. Ako se mi to posreči, se bom v Marijinih svetiščih spominjal Slovencev v Avstraliji', posebno tistih, ki se ne morejo več vrniti v rojstno domovino zaradi političnih razmer. Spominjal se bom tudi MISLI in njihovega urednika v zahvalo, da s tom listom napravite toliko dobrega za Slovence, ki jim je v Avstraliji treba kazati pravo pot. Torej srečno in mili Bog daj našemu listu dolgo dolgo življenje. Z vsem spoštovanjem Vam kličem: Na svidenje! —Rihard Bogateč. Warrawong. — Želim napisati par besed glede pokojnega Leopolda Sam.«a. Omenjeni je živel v Wollongongu približno sedem let. Bil je poročen in imel dva otroka. Nekako o Božiču je zbolel in zdravniki so mu napovedali samo še kakih šest mesecev življenja. V upanju, da se bo pozdravil v rojstni domovini, je odpotoval tja v preteklem aprilu, a že po 10 dneh bivanja doma umrl v ljubljanski bolnišnici. Tukaj zapušča ženo Pavlo it1 dva otroka. Rodil se je leta 1931 v Prelazju na Primorskem. Pokopali so ga v Pregarjih blizu Ilirske Bistrice. Tukajšnji Slovenci — Wollongong in okolica — smo napravili zbirko za vdovo Pavlo in bi želel, da MISLI prinesejo poročilo. Za zbirko so odgovorni rojaki Viktor čič, Slavko Žvab in podpisani. Za pravilnost seznama jamči tudi Albin Drolc. Lepa hvala vsem! — Pavle Arhar. Darovali so: £ 3-0-0: Anton ir Marija Kosi; £ 2-0-0: N. Gačnik, M. Oder, J. Klinar, A. Ambrožič, J. Iskra, J. Urbanc; £ 1-10-0: Karel Mezgec; .£ 1-0-0: A. Drolc, J. Brodnik, M. Brodnik, Sl. Žvab, V. čič; Edv. Dekleva, Pr. štefanič, P. Hvalica, A. Pirnar, F. Marol, A. Franetič, A. Ob- leščak, A. Tuljak, F. Iskra, F. Javševec, St. Z«v šek, Al. Pelko, P. Arhar, M. Žveglič, K. Sedmak. M. Lipol, St. Fatur, J. Božič, L. Golobevski, Belčar, K. Kogoj, St. Herič, A. Drmota, P- Kre ševič; £ 0-10-0: M. Vekar, L. Figar, F. Krajnc, M' Tuli, D. Ivašič, M. Mal), Gr. Maskon, A. Velišček, A. Dodič, M. Poropot, A. Sinko, Zv. Groznik, dTai' Podbevšek, K. Šiftar, T. Mlinarič, M. Žvanut, d*'u7" Kette, I.F. Švajger, J. Primc, R. Legiša, L Marinkovič, L. Pantar, J. Sink, J. čuk, druž. Frančič, M. Celin, Št. Gombač; Šil. 6: Ivan Pačnik; šil. 5: N. Wirt, V. Sil*1' berger; šil. 2: F. Vatovec. Mayfield. — Pošiljam za sv. mašo v zahval0 Mariji Pomagaj. Pred časom sem morala v bo' nišnico zaradi operacije na obeh nogah. Žile *" nagajale. Operacija je bila uspešna in sem se ro°' gla vrniti k svoji družini in se počutim zdrav0, Hvala Bogu in Mariji! Lep pozdrav MISLIM. Ivanka Torbica. VICTORIA Box Hill. — Sprejmite prisrčne pozdrave želje za nadaljnje uspehe pri urejevanju krasni MISLI. Vse z veseljem prečitam in za vse, kal' J v listu, sem hvaležen. Kakih posebnih prip^ nimam, le zahvalo bi izrekel tistim, ki pošiljk0 uganke in križanke. Vem, da je poleg mene mnog® takih, ki se radi kratkočasijo z njimi. Glede “Mo* in žena” se mi zdi prav, da se enkrat udari 1)0 enih, drugič po drugih. Tako ne more biti zam< re na nobeno stran. Končno prilagam naslov ^ naročnino za novega naročnika, ki sem mu MlSk- priporočil in jih želi redno dobivati. Končani z pim pozdravom vsem rojakom in rojakinjam Franc Kovačič. Sebastopol. — Po prihodu v Avstralijo S®n’ zvedela za list MISLI in se želim takoj naroči j nanj. Ko ga bom prejemala in čitala, mi bo krals| čas v deželi, ki je človeku sprva tako tuja. pozdravlja Veronika Čeh. s°iitli Yarra. — Vsak mesec nestrpno priča-uJi‘in prihoda MISLI in jih z vesoljem prebiram. tem lepem branju čutim dolžnost, da poleg n;:-’°čnine prispevam tudi kaj za SKLAD. Zato da-nes Pošiljam malenkost v priznanje Vašemu vzvi-sencmu delu, ki ga opravljate v korist nas Sloven-cev» razkropljenih po širni Avstraliji. Bog živi! ~~ Stanko Kolarič. No. Melbourne. — Razveselila me je novica, da inianio papeško okrožnico Mati in Učiteljica že tudi mi v slovenskem jeziku na razpolago. Pošljite 11 J° takoj. Tako se mi ne bo treba mučiti z jOeno vsebino v angleščini, ki jo težko razumem , eP<» pozdravlja zvest naročnik — Stanko Vrbnjak. kel 'at; (ieeelong. — Danes je nedelja in sem si re-■ da moram malo napisati za MISLI in pos- 1 novi naslov. Ni še dolgo, ko sem se vrnil v k '°ng iz Južne Avstralije. Tu je bolj prijetno, 1 imam dosti prijateljev. V njihovi družbi sc . P° imam, kadar čas dopušča. Res ni tako kot oilo doma, vendar se dobro počutim, ko nise n tako sam kot poprej. Tam sem komaj kaj ^,0Venskega slišal. Bi še kaj napisal, pa že sli-da prihajajo na obisk. Spet bomo imeli lep ?°P°ldan, pisanje moram pa kar zaključiti. Poz-naročnik — Franc Budja. kavlja ^CERRA. A.C.T. Helo Narrabundah. — To poročilo je precej zapoz-> Pa bolje pozno kot nikoli. Vsem Slovencem Canberri in mnogim drugod po Avstraliji j< 10 znan veteran slov« nskih naseljencev v Av-ji: Frank Hribar. V Avstraliji je že skoro .. |et- Tik pred novim letom se mu je rodil tret-s,n, ki so ga krstili za Leona Johna Antona. Oče ®v>. da bi rad imel hčerko, pa je tudi sin dobro-6l’ bo čez leta z brati vred pomagal očetu pri jj.a torej je deklica zelo dobrodošla. Očka pru- ’ n®}°’ Lahko bi rekli, da je nekoliko izgubil ravnotežij Toda s pomočjo predsednika se je kmalu zn8.!fl in z združenimi močni sta odgovorila vesm (t0*1 _ laže, ker je predsednik to pot poslušal ista vp,a šanja že sedemintridesetič). .#!| No, konec koncev se je razprava lepo konca saj je trajala debele tri ure, da ne govorimo o 0 moru in neuradnem podaljšku pri “Jelenu”. z® m [ Nfi\v S011T1I W,\LES I*land Bend. — Bila je sobota zjutraj 22. ju- mJa- Zrak je bil mučno težak, pihal je viharni yeter. §e danes ne razumem, zakaj ni začelo snežiti. Pravkar sem prišel od zajtrka, ko je sirena ,lvie zatulila. Iz barake “H’ ‘■im. v še trenutek in že so stavbo do kraja objeli se je dvigal silen njej je bilo prostora za kakih 40 samcev. plarne Kcl ni. S krikom so možje skakali skozi okno. ,or je bil bliže vrat, je z napol polnim kovčkom |Jt'tekel ven, drugi so v blazni stiski snemali ha- z žeblja. Največ je bilo takih, ki so se v sami Pižami tresli sredi zime. “Pran ca ni, Franca, ni!1 ”smo se smrtni ^lozi spogledali Slovenci. Vedeli smo, da je spal ” baraki. Pozno ponoči JJe&a dela, potem pa — za vselej. Ves naš trud za njegovo rešitev je 2<*man. Pal bil se je vrnil s trudapo1-v strašnem ognju zas- Truplo pokojnega Franceta Sedmaka smo siednji torek v Coomi položili k večnemu po Ku’ Tak, kot je vedno bil, veselo dobre nara- ve, nam bo vsem dolgo ostal v spominu. j. ^a lep pogreb in mašo zadušnico se zahva-Jemo našemu neutrudnemu p. Odilu, ki je s ^ePko besedo globoko ganil srca navzočnih. Hva-tudi rojakom, ki so domala vsi do enega v zdru-tiu * izkazali zadnjo čast rajnemu. V ime- Slovencev Island Benda izrekam Sedmakovi g r' ob tragični izgubi sina globoko sožalja sorodnikom, posebno Tomšičevim, ki so Vo teli iz Sydneya po tako žalostno zadnje slo-’ Ivan Legi«a. >’oke 1) rugo jutro si je predsednik zadovoljno pomel m napisal poročilo: ‘Dragi tovariši z občinskega odbora! k Sporočam vam ,da smo razpravo o predosnut-bilo US*'ave ze^° uspešno izpeljali. Predavanje je lj. °dlično, vprašanj obilo, bila pa so tako kva-j, na> da na nekatera sam tovariš predavatelj ni Uie Precej odgovoriti. Vse skupaj je trajalo tri i ln Petnajst minut in lahko rečemo, da je bila Prava res vzorna. Mislim, da smo s tem opra- 1 svojo dolžnost, odk ^ tovariškimi pozdravi predsednik krajevnega D°Va SZDL” A. Novak vrr roRi \ Pascoe Vale. — Lepo poroko s sv. mašo smo imeli v cerkvi sv. Jožefa v Bruswicku. Ženim in nevesta sta bila Karlo Meterc in Regina Zor-jan. Dne 22. junija sta si obljubila zakonsko zvestobo in p. Bazilij je njuno zvezo potrdil s poročnim blagoslovom. Med lepim nagovorom je povedal, da je malo poprej prejel pismo od Karlove mame z Gorenjskega s prošnjo, naj on v njenem imenu še posebej pokriža sina in njegovo nevesto, ko sama ne more biti navzočna pri poroki. Ginljivo je bilo, ko je pater izpolnil materino naročilo in oba slovesno pokrižal. Vsi pričujoči smo občudovali lepi domislek skrbne slovenske matere. Zares lep zgled materinske ljubezni! Tudi mi izrekamo novoporočencema najlepše čestitke, jaz pa še posebno ženinu kot svojemu dragemu prijatelju. Pred dobrim tednom sem prejel magnetofonski trak od radia v Celovcu, ki je na njem posneta oddaja naših velikonočnih voščil in pozdravov v domovino. Kdor bi rad slišal, naj se zglasi pri meni Oddaja je zelo lepo sestavljena in je ginljivo poslušati prijazno napovedovalko, ko topla voščila izroča etru za drage v domovini. To je bilo že drugič, da smo si melbournski rojaki vzeli celo uro na celoveškem radiu in oddaji dali ime: MELBOURNE POZDRAVLJA. Doma so teh pozdravov zelo veseli. Med velikonočnimi voščilci je bil tudi naš Baragov dom in Slomškova šola in posebej je bila omenjena kapelica Marije Pomagaj — Avstralske Brezje. Verjetno bomo sestavili podobno oddajo tudi za naslednje praznike. Lep pozdrav vsem! — Mirko Cuderman. * 2 Snažne lepe sobe z vso postrežbo za izletnike, ;♦! !♦! $ >: kopalce, letoviščarje. :♦! | "BLUE W A T E R S” * J gostišče med Sydneyem in Palm Beachem Izborna kuhinja, bus pred poslopjem, * do prodajelen 3 minute. H 1(587 Pittvvater Road, Mona Vale. % J Tel. XX 3626 % :*< Priporoča se H. Stanojkovič $ NOVE UGANKE 1. Ime slov. pisatelja I. Čudna naloga (Franc Koren) 12 < 4 ' lil :!)!!!!! iiiiiii: Ni bil, ne bo, je pa, povsod ga vsak pozna. Da najdeš mu ime, besedi vjemi dve! 3. Črke na zvitem traku Preberi!' Začni s K, naprej si pa sam pomagaj! Oče je rekel sinu: Stopi v klet in vzemi taw> i kjer ni, pa deni tja, kjer je. — Kaj je sin nilt0 J storil? Išči ga v pikčastih kvadratih od leve na desno. Poprej pa moraš v vse kvadrate vstaviti besede po štiri črke (samo navpično: 1 dečkovo ime — 2 gora blizu Ljubljane — :: druga beseda za poklic — 4 cvete na vrtu — 5 nad njim so navadno vrata — (i hudiman — 7 škoda. 2. Ni daleč NADALJNI DAROVI ZA SKLAD £ 2-10-0: A.J.; £ 2-0-0: Franc Kovačič; £l*,#ft Tilka Širca; £ 1-0-0: I.Z., Anton Hercog, Leopold Slok8H Anton Vrh, Ludvik Tušek, Stanko Kolarič, Mravljak, Petrina Pavlič, Jože Ficko, Vinka kovski, Vincenc Štolfa, Stanislav Bec, Štefka F*e ze; H £ 0-10-0: Helena Dolinar, Hilda Liubessi, Fr8D><_ •' ka Anžin, Andrej Zrim, Jos. Zupančič, Edi Ton'* , pot-,eli žič, Jože Konšak, Marija Ferfolja, Velimir nik, Angel Čargo, Angela Medjites, Ivan Ves' Marija Slokar. Pa še in še: Iskrena hvala in Bog povrn1- OPOMIN MNOGIM: OBNOVITE N v R O Č N I N O ! Polovica leta je za nami, šele polovica n*r<> . nine je pri nas! Prav zares in skoraj do pike 1 VENDAR: nič hudega, nič nejevolje, nic bavljanja! Samo to naj bo povedano: Vsega narja naenkrat tako ali tako ne moremo poraD‘ ti' de- bit* . . . da je le vsak mesec za sproti. Doslej je ; — ali bo še zanaprej tako? j NIC HUDEGA pod pogojem, da se bo drm' polovica naročnikov v drugi polovici leta zfian in poslala — pa na SKLAD ne pozabila! ČE PA NE BO TAKO — bo začelo biti hudo! it* x ADVOKAT — SOLICITOR I.S.D. R A K I N 141 William St., Kings Cross Tel. 31-56-32 Strokovnjak za jugoslovansko pravo, »vetovalec v v*eh zadevah. Stranke sprejemam vsak dan od 8 — 6, ob sobotah in nedeljah od 8 —* 12 >: $ '♦! $ 'i '4. 'i % 'i 'i. '(i. '♦! ■4* K Uai nAi/n ri inuiTimp I holroyd furniture co., 403 GUILDFORD ROAD, GUILDFORD xm BOGATA IZBIRA: Jedilne sobe Ure vseh vrst Spalne sobe Televizijski in tračni aparati Igrače vseh vrst Namizni prti in prtiči Aparati za britje in striženje Aparati hladilni in sušilni Linoleji vseh vrst Božje slike in kipi Importirane brušene vaze Naslonjači in ležalni stoli POPUST IN LAHKI POGOJI ZA ODPLAČEVANJE NA OBROKE. REDNA POSTREŽBA, POPOLNO ZADOVOLJSTVO. kadar kupujete pohištvo, obrnite SE NA NAS Tel.: 632-9951 S I $ 4 8 g v 9 v V 1 8 i i Preproge in zavese Otroške postelje in vozički Radijski in gramofonski aparati| Sprejemne in samske sobe >Jj Električni lustri in svetilke £ Kuhinjske omare, mize in stoli v .......................................................... , 'f y *' '*• >- ♦; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >: >. >: >: >: >; >: >: •: >: >: >; BREZPLAČNA ZDRAVNIŠKA POMOČ IMIGRANTOM MIGRANT MEDICAL CENTRE, KINGS OROSS, SYDNEY 37 DARLINGHURST ROAD — Telefon 35-46-88 M.M.C. te je ustanovil pred 2 letoma z na-J rn*nom, da oboleli imigantje, ki ne obvladajo i J** angleščine, dobe zdravniško pomoč v jezi-■Š u> ki ga razumejo — brezplačno. Doslej ae je 5 i l K ;1 v • v • V polužilo naše pomoči že okoli 2,000 bolnikov.^-Lepo število zdravnikov-špecialistov žrtvuje svoj !*• čas in trud v ta blagi namen. j*! ki ga razumejo — brezplač ZDRAVNIŠKE URE SO: Ponedeljek: 12:30 — 2 pop. kožne in spolne bolezni; 3 — 4 pop. ženske bolezni in nosečnostna obolenja; Torek: 12 — 2 pop. revmatična obolenja; 2 — 3 pop. ženske bolezni in nosečnostna obolenja; kako se domeniti za Pokliči po telefonu. Oglasila se bo je na mestu do 10. dop. do 5. pop. vse Sreda: 10 dop. do 12 bolezni v nosu, vratu 8 in ušesih; 3 — 4 pop. živčna obolenja. 11 očesna obolenja; Ponedeljka do petka. Povej, za kakšno bolezen te in se dogovori.) Četrtek: 9 dop. 1:30 pop. — 3 kirurgija in splošni zdravniški pregledi. £ V SREČANJE Z ZDRAVNIKOM? ♦ V tajnica, gre in v katarem jeziku bi želel govoriti. Pove- >J< i dni oi dala ti bo, kdaj pridi. (Kliče lahko kdo drug za- ♦♦♦♦++♦♦+-»♦♦++♦♦++"f4+++++♦++♦♦ ♦ ♦ ♦ »♦+♦♦♦♦ ♦ + 4 ■M. OP M A« % Dr. J. KOCE * 8 Tel. 28-2311 G.P.O. Box 670, PERTH, W.A. Tel. 28-2311 J H 87-3854 (196 William St., Perth, W.A.) 87-3854 | S '§ 1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH V >: POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI, i* ;♦! MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.) ' >; 2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR- ■{ >; JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO > S DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO. > 3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, PO- j >; OBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANG- :* S LEŠKEGA JEZIKA. J * Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLTP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. i Tel. 32-4806 g Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. >; Tel. 65-9378 S DARILNE POŠILJKE živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparate, frižiderje itd) ZA SVOJCE V DOMOVINI pošilja tvrdka STANISLAV FRANK CITRITS iCEICT 74 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y, S. A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA.