Telefon št. 74.
Posamna številka 10 Ji.
Pe priti prejemaš: ia
oelo lato naprej26 K — b p ol leta » 13 » — » četrt» > 6 » 50» neaeo > 2 »20»
V apravalitvu prejemal: za
•elo leto naprej 20 K — h pel leta » 10» —» •etrt » » 6 „ — » ■eseo » 1 ► 70»
Za pošiljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno In Inseratš sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitar-jeve ulice it. 9.
Rokopisi se ne vraC&jo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je t Seme-
niSkih ulicah št. 2, I., 17.
Izha)a vsak dan,izvzemil
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 247.
V Ljubljani, v ponedeljek, 26. oktobra 1903.
Letnik XXXI
Shod slovenskih odvetnikov.
Včeraj so so 2brali b 1 o v e n s k i odvetniki iz vseh slovenskih dežela v mestni posvej|pvalnici slovenskega središča. Zborovanj je prevevala odkritosrčna skrb za blagor slovenskega naroda, kateremu izvestni krogi hočejo posebno na Koroškem in Sta jarskem vzeti vse pravioe. Ako bi šlo po volji teh krogov, bi skoro Slovenci na Vest falskem imeli iste pravice, kakor na svoji domači zemlji in vsak Turek, ki bi prišel v naše kraje, ne bi imel s svojim jezikom pred našimi sodišči manj pravic, nego slovenski jezik, ki se govori v teh krajih. Postopanje višjih oblasti proti slovenskemu jeziku, ki se je razkrinkalo na tem shodu, je tako kričeče, da mora za svojimi odvetniki povzdigniti na j o d 1 očnejše svoj glas ves slovenski narod! Ne imeli bi v sebi nič narodne časti, ako bi pustili s seboj na tak način pometati! Najskrajnejši boj se nam je vsilil in sprejeli ga bodo in bojevali ga bodo ramo ob ramo vsi sloji slovenskega naroda. Gre se uprav za naš narodni obstanek na Koroškem in Stajarskem! Tisti, ki zapirajo kljub postavam slovenščini pot do sodišča, so menda menili, da smo se Slovenci hlapčevske uloge tako privadili, da bodo celo v naših deželah postopali z nami tako, kakor z najbolj tujimi nedomačini. Toda tem gospodom bomo pokazali, d a slovensko ljudstvo ima še, kar potrebuje za odpor! Motili so se izvestni krogi o eneržiji hrvatskega naroda, katerega so nadražili do skrajnosti, in motijo se tudi oni, ki menijo, da si bo slovenski narod pustil molče kratiti pravice. Besede, katere so včeraj govorili slovenski odvetniki, našle bodo odmev v vsem slovenskem narodu in vsakdo naj po svoji moči pripomore k temu!
Pozdrav zborovalcem.
Ob 10, uri dopoludne otvoril je pred-sednik pripravljalnega odbora g. dr. Karol T r i 1 1 1 e r shod z naslednjim govorom :
Slavni zbor! Visokočastiti gospodje tovariši!
Kot načelniku pripravljalnega odbora današnjega odvetniškega shoda pripada mi prevelika čast, da smem otvoriti naSe zborovanje ter vam sporočiti prvo zahvalo na vašem prihodu in prvi pozdrav.
Pozivu pripravljalnega odbora odzvalo se je 47 odvetnikov in 18 kandidatov, skupaj torej 65 udeležnikov; vrhu tega je 11 tovarišev opravičilo svojo odsotnost deloma z boleznijo, deloma pa z neodložljivimi posli. Od udeležencev spada na Ljubljano 29, na ostalo Kranjsko 7, na Štajersko 19, na Primorsko 9 in na Koroško 1.
To število je sijajen dokaz, da si je slovensko odvetništvo v svesti svoje narodne dolžnosti in tega nam — naj se zgodi, kar se zgodi — nihče ne bo mogel očitati, da je velik moment našel malenkosten rod. In da nas je združil velik moment, to spričuje živa in neizpodbojna resnica, da smo danes mi b r a n i t e 1 j i z a k o n o v z o-per one, ki jih imajoizvrše-v a t i.
Pozdravljam Vas vse, Vas, v trdem boju osivele veterane in Vas, naš nadepolni naraščaj, za kateri ima današnji shod še poseben pomen. Vsaditi nameravamo danes rahlo drevesce prepotrebne tesneje stanovske organizacije in ker nobeno drevo ne rodi v prvem letu sadu, zato boste bržčas šele Vi
videli zrasti naše drevesce v mogočno plo-donosno drevo ter vživali njegov sad.
A tudi ostali naš dnevni red je bogat, zanimiv in važen in le interesu resnice in pravice bo ustreženo, ako se bo današnji glas združenega iu složnega slovenskega odvetništva slišalo in uvaževalo tam, kamor je namenjen.
In tako pričnimo naše domoljubno in patrijotično delo, držeč se pri razpravi in sklepih starega odvetniškega gesla : Fortiter in re, suaviter in modo.
Predsedstvo shoda.
Nato je bilo izvoljeno predsedstvo shoda. Predsednikom shoda je bil izvoljen predsednik kranjske odvetniške zbornice g. dr. D a-nilo Majaron, podpredsednikom sta bila izvoljena cr. g. d r. J o s. S o r n e c iz Celja in d r. G r e g o r i n iz Trsta, za zapisnikarja sta bila izvoljena gg. dr. Kar-1 o v š e k iz Calja in dr. G r u n t a r iz Gorice.
Pozdrav hranjske odvetniške zbornice.
Izvoljeni predsednik g. dr. Majaron je pozdravil shod tudi kot predsednik kranj ske odvetniške zbornic?, ki je edina slovenska zbornica. Pozdravljal je slovenske odvetnike, ki so se v resnem času složili za resno delo na korist slovenske periferije. Odvetniška zbornica kranjska se čuti popolnoma složno z današnjim shodom.
Eno nalrgo je že 'zpolnila kranjska odvetniška zbornica, poslala je ministrstvu spomenico, v kateri so popisane tužne koroške razmere. Tudi ostale točke dnevnega reda bo podpirala, kolikor ji bo mogoče.
Jeden duh, jeden smoter preveva danes slovenske odvetnike, vsi so zastopniki enega klijenta, slovenskega naroda! (Živahno odobravanje.)
Župan pozdravlja.
Imenom mesta j« pozdravil shod župan Ljubljane g. Ivan Hribar, rekoč, da je odvetniški stan poklican branitelj pravice in resnice. Zato so se zbrali slovenski odvetniki, da branijo pravico slovenskega jezika, resnico, da nam jo zajamčena enakopravnost. Ves narod gleda danes na slovenske odvetnike, ki zborujejo v slovenskem središču. Naj bi bilo zborovanje v ko rist in ponos našemu narodu. — Po govoru županovem je pozdravil shod tudi predsednik kranjske notarske zbornice g Plantan.
Ustanovitev zveze slovenskih odvetnikov.
O tej točki jo krasno poročal gosp. dr. K r i s p e r.
Govor g. dr. Krisperja se je glasil:
Velečastiti gospodje kolegi! Dovolite mi, da preidem takoj in medias res! Čast mi je staviti sledeči predlog:
Shod slovenskih odvetnikov sklene osnovati zvezo vseh slovenskih odvetnikov kakor društvo, katero bo imelo namen varovati pravice odvetniškega stanu in korist slovenskih strank, posebno pa potegovati se za jednakopravnost slovenščine v vseh uradih, katero se naj dalje tudi peča z na-svetovanjem zakonskih prememb in novimi načrti, v kolikor to zahteva interes slovenskega naroda.
V pojasnilo sledeče: L. 1898. vršil se je v Ljubljani prvi shod slovenskih odvetnikov.
Pečal se je v prvi vrsti z razmerami pri višji deželni sodniji v Gradcu in se je potegoval za jednakopravnost slovenščine pred to inštanco.
Doseglo se ni vsega, pač pa doseglo se je jedno: Slovenščina je strankam dopuščena pred višjo deželno sodnijo v Gradcu,
—	in to je vspeh!
Prvi slovenski odvetniški shod je pa zidal tudi podlago za današnji drugi shod,
—	in tudi to je vspeh!
Kot važno ilustracijo za opravičenost naših namenov pa ne morem prezreti, da se je vršil meseca marca 1. 1900. na Dunaju velik shod odposlancev vseh odvetniških
zbornic Avstrije, pri katerem je bila tudi udeležena naša kranjska odvetniška zbornica.
Zgodilo se je to takrat, ko so se o priliki upeljave novega civilnega procesa pojavile v justičnem ministerstvu in pri sod-nijah tendence, ki so bile popolnoma sposobne moralično in materijelno degradirati odvetniški stan!
Takrat se je dvignilo vse avstrijsko odvetništvo kakor jeden mož in varovalo z občudovanja vrednim naporom interese in prerogativo odvetništva.
Energija, duhovitost in brezobzirna satira tega shoda mi je ostala tako globoko v spominu, da ga ne bodem pozabil nikdar.
Tudi ta shod je imel svoj intenzivni vspeh. _ Justični minister je na tem shodu sam izjavil, da mu je zaželjena prilika za stopnike odvetniškega stanu zagotoviti, da je justična uprava o visokem pomenu odvetniškega delovanja za vesoljne pravne razmere prepričana. Nam nasprotne tendence so se v prav kratkem času ublažile in danes lahko s ponosom konstantiramo, da smo srečno pretrpeli krizo civilno - procesualne reforme. Domini litis sicer nismo več, ostali pa smo še domini pred ograjo sodnije.
Da smo si ta ugled zavarovali, to je uspeh imenovanega avstrijskega odvetniškega shoda.
Ako torej vprašamo, gospoda moja, je-li pripisovati odvetniškim shodom pomen in vpliv, moramo temu odločno pritrditi. Odvetniški shod upliva moralično na vse udeležence.
Solidarnost in zaupanje v medsebojno pomoč daje vsakemu posamezniku nov pogum za daljno dosledno delovanje.
Odvetniški shod pa mora tudi imeti mo-raličen upliv na takozvane merodajne kroge, ker moč odvetništva je posebno na Slovenskem globoko in trdno zasidrana v narod, in čez besedo odvetniškega shoda se ne more meni nič tebi nič preiti na dnevni red.
Interesantno je, da sta oba imenovana shoda, — in zaradi tega omenil sem tudi dunajskega shoda, — izprevidela, da je treba upliv takega shoda prolongirati s tem, da se ustvari stanovska organizacija interesira-nega odvetništva.
To je sklenil tudi naš odvetniški shod leta 1898, kateri je kot četrto točko sprejel resolucijo, da se ima ustanoviti zveza slovenskih odvetnikov.
Da se ta sklep do danes ni izvršil, to imamo v prvi vrsti zahvaliti okoliščini, da je prišla ta točka kot zadnja na vrsto, in da nismo imeli več časa debatirati obširno o njej, da se pa ta točka osigura, zato smo jo postavili danes na čelo dnevnemu redu, in to pot mislim, bode šlo.
Tudi dunajski odvetniški shod sklenil je stalno delegacijo, toda že takrat so češki odposlanci poudarjali, da se zamore ta dunajska delegacija pečati le s splošnimi stanovskimi vprašanji, da se mora pa en del te naloge prepustiti odvetnikom posameznih kronovin.
Ako torej ustanovimo posebno organizacijo za slovenske pokrajine, je ta organizacija popolnoma opravičena.
Znano vam je, veleč, gospodje kolegi, da je štatut odvetniških kamor tako zastarel in tako oficijelen, da kamore same niso sposobne varovati vseh interesov svojih članov. Vrhu tega ima zaslombo v odvetniški kamori kranjski.
Slovenski narod je pa v svojem pravnem in kulturnem življenju že danes jednota.
Narodnost namreč nikakor ni le jezikovna kompanija, ona je skupina, katero vežejo posebni gospodarski in kulturni narodni interesi in katero veže še posebna vera in zaupanje v jedno skupno boljšo prihodnost.
Zaradi tega je popolnoma umestno in pravilno, da se za slovenske dežele ustanovi posebna odvetniška organizacija.
Da se pa bode razumel naš namen, dovolite mi, da se v krakih potezah oziram na pomen odvetniškega stanu sploh, na njegov pomen v Avstriji in na njegov poseben pomen za slovenski narod!
Kdor pripozna, da se ima pravica v državi ščititi in braniti, ta bode tudi pri-poznal, da je potreben odvetniški stan, državljan, neuk zakonom, se sam braniti ne more in tu je odvetnik, ki mu posoja orožje za obrambo.
Zaradi tega sega odvetništvo v vesoljne razmere življenja, zaradi tega mu je dolžnost zanimati se za vse pojave življenja ne samo za privatne, temveč tudi za javne, ker obe sta si med seboj v tesni zvezi.
Ta poklic, ta pravica se odvetnikom v vseh kulturnih državah pripoznava.
Ako mi bi hotel kdo ugovarjati, preberem mu to, kar pravi odvetnik Liouville v svojem brevirju za odvetnike.
Tu se najde poglavje: Patrie —domovina, ki se glasi;
Naj odvetnik nikdar ne pozabi, da je tudi državljan, to je tolažba nam odvetnikom, da ko se poslavljamo, nas bode namestila generacija krepka in vredna, da nam bode pribojevala slobodo in ko jo bode izvojevala, naj slobodo trezno in stanovitno ohrani za vselej.
Tako piše odvetnik Francije, one dežele, kjer je odvetništvo doseglo največjo moč, največjo slavo.
Rekel bi, da ima odvetniški stan takoj za Francijo v Avstriji najmočnejšo pozicijo.
V naši ljubi Avstriji bile so razmere vedno tako težavne, da smo se morali boriti proti tesno — srčni in kratkovidni birokraciji, da smo se morali dan za dnevom boriti za svoje zasebne in javne pravice. Tako je postal odvetnik ljudstvu potreben in on je dajal tudi javnemu življenju uplivne može.
Posebno je pa postal na slovenski zemlji odvetnik jeden najvažnejših faktorjev.
Odvetnik branil je pravice posameznika pred državno upravo, ki je bila Slovencu neprijazna, da naravnost sovražna.
Odvetnik je bil tisti, narod sloverski!, ki je tebe varoval v tvojih zasebnih in javnih pravicah, odvetnik je bil tisti, ki ti je že pred desetletji Vstvarjal in razvijal gospo-dats&e in finančne zavode, ki so tebi danes najboljši opora, odvetnik je bil tisti, ki te je proslavil v neumrjočih pesmih, odvetnik ti jo spisal pravni brevir v knjigi »Slovenski pravnik« in slikal tvojo pedobo v svojih povestih, odvetnik je bil od nekdaj najmočnejši steber v tvojem političnem boju, on ti bode močna in zvesta podpora tudi za naprej.
Ker je slovenski odvetnik s-.oril to svojo dolžnost, zamoremo danes ponesno konsta-tirati, da vživa odvetniški stan na slovenski zemlji veliko zaupanja in da stoji za njim velika in neutrut!!jiva narodova moč. Ravno zaradi te pozicije se glas današnjega odvetniškega sboda ne bode dal prezirati in njegov vpliv se bodo pokazal prej ali slej.
Mi smo torej popolnoma legitimirani in opravičeni ustvariti si svojo organizacijo, kakor jo danes predlagamo in legitimirani smo tudi potegovati se za pravice slovenskega jezika.
Jednakopravnost slovenščine v uradih ni noben larifari, noben šport, kakor naši nasprotniki mislijo, jednakopravnost jezika je integrujoči laktor dobre uprave in dobre justice.
Mi danes že zavzemamo tako stališče, da smemo zahtevati dobro justico in dobro upravo, ker je to važen pogoj kulturnega in narodnega napredka.
Za nič in slaba sta oba, če uradnik ne razume stranke in če ta njega ne razume, nič ni tako sposobno demoralizirati in ponižati narod, kakor preziranje in zaničevanje njegovega jezika v uradu, to bi ga res do-vedlo do inferijornosti, da se to ne bo zgodilo, zato hočemo skrbeti mi.
Po teh splošnih opazkah so vam podani razlogi za potrebnost naše organizacije. Izključeno je, gospoda moja, da bi Vam danes načrtal ves štatut za našo organizaeijozadostuje naj, da se ta organizacija vprincipu odobri in sprejme in se glavne tendepce pojasnijo.
Ustanovi naj se zveza slovenskih odvetnikov kot društvo.
Člani so slovenski odvetniki in slovenski odvetniški kandidati.
Sedež društva je v Ljubljani, kjer se nahaja tudi centralna pisarna.
Odbor se sestavi iz članov, katerih večina domicilira v Ljubljani, ostali se bodo izvolili iz slovenskih pokrajin.
Delovanje društva bodo nadzorovali in podpirali odvetniški shodi, ki se naj sklicujejo v Ljubljano vsaj vsako tretje leto.
Namen društva je zastopati koristi in interese slovenskega naroda in varovati pra vice odyt tniškega stanu. Z dosledno energijo se bed j društvo potegovalo za jednakoprav nest slovenščine v vseh urad.h in dajalo bode direktive za to svojim članom.
Prezreti tudi ne smemo, da se po reformi justice blsža reforma uprave. Administrativna ri lomna je za narodno gospodarski razvoj tako neizogibno potrebna, da jo bodemo. to upam, še mi doživeli.
R fjrma just re ie bila bolj konserva tivnega pomena, reforma uprave je eminentno produktivnega pomena.
Tieba je torej, da bodemo pripravljeni in organizovani, ko pride ta važna reforma na tapet., da se bodemo oglasili in zavarovali pravočasno, ne pa kakor pri justični reformi post festum.
Zveza odvetnikov si bode ustanovila v Ljubljani stalno vodstvo in centralno pisarno v kateri se osredotoči vse delovanje. Zveza bode imela v vsakem okraju svojega odvet-nika-zaupnika, ki nam bode vsaj vsako četrtletje poročal o razmerah. Tako bodemo imeli v L ubljani zanesljivo sliko položaja.
Posamezni odvetnik bode, če se mu pri peti kišenje jezikovne jednakopravnosti to poročal društvu in društvo bode v njegovem imenu storilo potrebne korake.
Društvo si bode pripravilo za kurentne stvari tiskovine in tako bo šla stvar hitro naprei.
I-ttina je, da ie posamezni odvetnik, preobložen s pi83rnišiimi opravili, večkrat zanemarjal pritožbe o jezikovnih zadevah, sedaj bode pa društvo to vedno opravljalo.
Princip naš bo, da imamo svojo zvezo v celem slovenskem odvetništvu, da imamo torej zanesljiv fundament, preskrbeli si bodemo pa tudi stalne zveze, da pridemo v dotiko z merodajnimi fiktorji, tako, da se ministrstvo v bodoče ne bode moglo sklicevati na to, da niso informirani.
Tako bodemo tudi skušati paralizirati ona uradni poročila, ki prihajajo, tako se govori, iz L ubljane in G ade* na Dunaj, in ki, tako se pravi, slovenski stvari toliko škodujejo.
lzprdvid^li ste torej, gespoda moja, da je taka organizacija za odvetniški stan popolnoma sposobna spraviti naše tendence v jednoto in sistem in to bode dovedlo našo pravično stvar do gotove ztmge prej ali slej.
To pa moram naglašati, da bode društvo stalo na strogi objektivnosti, nastopalo bode, ako treba, proti uradom, ne proti osebam, osebnosti nas ne brigajo in tudi vsakdanja politična borba ni naša stvar. Le tako si bodemo pridobili kredit.
Simpatije, gospoda moja, si pri naših nasprotnikih sicer ne bodemo pridobili, pač pa spoštovanje, in spoštovanje je več vredno not simpatija.
Dines, ko krstimo naše društvo, vam priporočam kot najboljše geslo:
Neminem laede ! neir.inem timel
Dolgo trajajoče burno odobravanje.
G dr. Pretnar iz Trsta je želel, naj bi društvo ne bilo Bamo odvetniško, ampak splošno javno pravno obrambeno drnštvo, h kateremu bi imeli pristop vsi, ki delujejo na političnem polju.
G dr. K u š a r je bil mnenja, da društva na preveč široki podlagi ne delujejo dobro, nakar je bil načrt g. dr. Knsperja soglasno sprejet.
S pritožbami ne bomo veliko opravili, do-tičnim sodnikom se nič ne zgodi in nem-škutarijo dalje. Poslužiti Be nam bo treba radikalnih sredstev, da pridemo enkrat do svojih pravic. Glavne obravnave pri okrožnih snlišflih so slovenske, če je obtožnica slovenska in če se obtoženec zago varja v slovenskem jeziku, je tudi razsodba slovenska. Zipisniki pa so često v nemškem jeziku!Tu nevelja noben princi p 1 Često sa sodnik b^ji zapisnikarja, ali pa zapisnikar sodnika. Čisih je slovenski zapisnik, kadar je slovenski zapisnikar, ali pa obratno. Vsak dela, kakor hoče. Kjer ja slovenski odvetnik poleg, se piše slovenski, ker bi sicer slovenski odvetnik ne podpisal, sicer pa je odvisno od dobre volje dntičnega uradnika. To so nezdrave razmere. Uradniki bi sami radi v tem oziru imeli kak strog ukaz, a od ministrstva ni mogoče nič dobiti.
Pri okrajnih časih ne dopušča skega zapisnika, zna nemško! Pri a navah se nemško referira, da obtoženec ne kaj. Pri porotnih obravnavah ni-
sodiščih se več sloven-ako stranka p e 1 n i h obrav
Štajerske Bodntjsfce razmere.
G. dr. H r a š o v e c iz Cilja je v daljšem, temeljitem govoru poročal o štajerskih sodnijskih razmerah. Kar se tiče civilno-pre pirnega postopanja je jasno, da bi ne bilo slovenskih zapisnikov, ako bi slovenskega odvetnika ne bilo poleg. Kar se slovenski uraduje, bo dosegli slovenski odvetniki. Slovenske zapisnike sodišča napravljajo. kadar je slovenski odvetnik poleg, kadar jih pa nihče ne kontrolira, pa delajo vse nemški. Kadar ne pes-eduje slovenski odvetnik, se dogaja, da se tožbe predlagajo v nemškem jeziku. Na ta način se doseže, da je tožba, da je razsodba nemška, vsa nemško in in-fmitum. Sodnikom je samim prepuščeno, postopati. To kaže, kako potrebujemo sloven-skih uradnikov, ki bi bolje umevali svoje dolžnosti napram postavi in strankam ter enakopravnosti. Slovenske tožbe in predlogi se rešujejo v slovenskem jeziku. Govornik dokazuje, kako so posebno manipulantni uradniki največji sovražniki slovenskega naroda, ker delajo vse samonemško V prizivni instanci velja načelo : če je priziv slovenski, sta tudi referat in razsodba slovenska. V ne-prepirnem postopanju je slabše, ker tu ni tolikokrat slovenskega odvetnika poleg, sodniki imajo potem proste roke, ker redki so kmetje, ki bi sami zahtevali slovensko obravnavanje. In bele vrane so sodniki, ki bi sami se ozirali na to pravico slovenskega kmeta.
mamo slovenskih obtožnic. Gotovi krogi so bo e, da ne bi se oskrunil nemški značaj dotičnega mesta, kjer se vrše porotne obravnave, s slovenskimi obtožnicami pri javni obravnavi. Vse se vrši v nemškem jeziku, slovenski so samo zagovori slovenskih odvetnikov. To kar se je priborilo, je tudi priboril samo slovenski odvetnik.
Povsod se opaža v jtntičnih razmerah glede rabe slovenskega jezika nazadovanje, ne pa napredovanje. Vzrok temu so imenovanja v dobi Gleisp cha in Kor-berja. Slovenskim izvrstne kval fUovanim prosilcem ni mogoče dobiti mesta na Sts-jarskem. Govornik opise zadnja imenovanja za celjsko okr sodnijo. Ministrstvo je glede dobro kvalifikovanih slovenskih prosilcev zahtevalo nove kvalifikacije, zahtevalo je, da se ministrstvu predlože akti o poslovanju dotičnih uradnikov — kje se kaj takega godi glede nemških uradnikov — in naposled še slovenske dobro kvalificirane uradnike diskvalificira! Samo z enim prosilcem niso mogli kaj takega narediti, a ta tudi ni bil imenovan za Celje, kamor je prosi', ampak bil je imenovan za svetnika v Novem ; Meslu, kamor niti prrsil ni! Vsako imeno- j vanje nas razočara. Na mesto, katero sedaj zavzemata v Calju Ekel in bokol, je pre sil tudi g. ZBnker, a minilo je pol leta, predno se je imenovanje vršilo in imenovana sta bila Ekel in Sokol.
Drž. pravdnik v Celju B a y e r je bil imenovan, ne da bi bilo mesto razpisano. T o j e sistem, ne zgolj slučaj. S ovenske štajarske uradnike se premešča na Kranjsko, na Stajarskem ne dobe bolj šega mesta in morajo se zadovoljiti z Gornjim Gradom, Kozjem, Šmarjem. Nemške uradnike pa se nastavlja na najboljša mesta. Kaki so ti nemški uradniki — kur-u o v o i. Na teh slovenskih kursih za nemške uradnike v Celju, Mariboru, Gradcu, Celovcu se nemški uradniki ne nauče to liko, da bi bili sposobni za slovensko ura-dovanje. In če se us ljuje povsod samo take Nemce, mora slovensko uradovanje nazadovati. Če primanjkuje slovenskih uradnikov, zakaj ne napravi ministrstvo ustanov za slovenske uradnike, kakor je naredil minister Pražak, in če bi se še nekoliko adju-tum poboljšal, takoj bi dobili dovolj sloven slih avskultantov. A Gleispachov sistem je drugačen — on nam hoče vzeti slovensko uradovanje. Gleispach se sedaj prilizuje onim, ki so ga vrgli z ministrskega stola. Zadeva s kurzovci je vseslovensko vprašanje. Na Kranjskem slovenskega uradovanja ne morejo odpraviti — tako je priznal nek ugleden dostojanstvenik — zato pošiljajo tja slovenščine zmožne štajarske slovenske uradnike, na Stajarskem pa nameščajo kurzovce, ki pa bodo končno preplavili tudi Kranjsko. Vzrok, da na Sta jarskem nazadujemo, je naredba od lanskega leta, ko je Gleispach poklical v spomin neko obstoječo naredbo, v kateri se nahaja ta nevarna točka, da se mora to vse zapisati v slovenskem jeziku samo pri strankah, ki so samo slovenščine zmožne. In sedaj poglejmo razmere blizu mest, kjer naši ljudje razumejo tudi nemški! Na ti način se nam jemlje slovensko uradovanje. Ta naredba, ki se krvavo prakticira, mora pasti!
Nedostojno je tudi, da uradnik vprašuje, kateri jezik razume stranka, za to nima pravic, on mora poslovati v jeziku, katerega se stranka posluži, ko stopi v urad. Tu mo-i ramo boj pričeti. Poglejmo uradovanje naših višjih instanc. Kakor dela nadaodišče, tako hočeio delati tudi nižji uradi. Slovenski go voriti nam pri nadsodišču ne zabranjujejo, tudi zapisujejo se naši govori, a razsodbe so samonemške. Tukaj moramo zahtevati odločitve. Z interpelacijami in mirnim po stopanjem v tem oziru nafii poslanci ne bodo opravili ničesar. Najodločneje m o r a m o z a h t e v a t i , da skliče najvišje sodišče senat, ki naj sodi o tem načelnem stališču, ali se morajo
razsodbe pri slovenskih obravnavah proglasiti v slovenskem jeziku ali v nemškem. Naj izpade razsodba kakor koli, na slabšem ne bomo. Če so slovenske razsodbe pri najvišjem sodišču v Trstu, zakaj bi ne bile v Gradcu. O i najvišjega sodišča moramo za-htovati, da da prestavo razsodbe v tistem jeziku, v katerem sa ie obravnava vršila. To se je ugodilo že Hrvatom in Rubinom, zakaj bi se ne nam I Olločni moramo biti povsod s svojimi zahtevami, tako pa, kakor korakamo sedaj, je samo nazadovanje. (Gromovito ploskanje.)
Dr. 13 rumen iz Ptuia pravi, da zgoraj omeniena naredba izhaja še od Hein richerja. Afere Bratuša so krivi le kurzovci, ker pomanjkljivo preiskavo so vodili le kurzovci.
Slovenci in najvlije sodišče.
Dr. Rosi na pravi, da mu je vplivna oseba dejala, da bi pri slovenskih pravdah v tretji instanci s s dosegla originalna slovenska razsodba, ako bi slovenski odvetniki to zahtevali.
Dr. Stor pravi, da so slovenske ničnostne pritožbe pri najvišiem sodišču bele vrane. Tudi to mora b ti drugače. Društvo slovenskih uradnikov naj vpliva, da bodo slovenski odvetniki tudi na najvišje sodišče pošiljali slovenske ničnostne pritožbe! (Odobravanje.)
Odločna beseda o koroških razmerah.
Dr. F. Miiller, rodom Korošec, je v daljšem govoru pojasnjeval tužne koroške razmere. Iz njegovega govora omeniamo: Ni še minulo pet let, odnar je na zadnjem odvetniškem shodu gospod poročevalec iz Koroške dr. Kraut omanii, da se pri sodiščih na Koroškem ravnopravnost slovenščine teoretično nekako priznava, samo v praksi
je nekoliko slabše. Iz njegovega go vora je bilo to povzet'.
Dandanes pa, v napredka polnem dvajsetem stoletju, ko se človeško pravo, huma mteta poveličujejo v nebromih človekoljubnih institucijah — gledališču in tudi pred sodnijsko mizo — ko človekoljubni nazori prodirajo tudi že v razne zakone, dandanes se krši v enem delu naše domovine najpri-mitivnejša in najnaravnejša človeška pravica, < govoriti pred sodnijo, se zagovarjati in zahtevati pravico v svojem materinem jeziku, ki je človeku najbolj znan in prikladen. Mesto da bi se narodnostni boj ublažil, doprinašajo mu celo javni uradi novo netivo in vedno iznova se mora slovensko ljudstvo boriti za bore male pravice, ki so mu po postavi in pravu že bile zajamčene.
Prvenstvo v tem oziru je bila žalibog pridržano sodnijam na slov. Koroškem. V podsodnijeka okrožja na slovenskem delu Koroške spada več kot 100 000 Slovencev, ki stanujejo v kompaktnih masah. Član XIX. drž. osnov, zak., večje število ministrskih naredeb in praksa ugotovili so ravnopravnost slov. jezika tudi pri sod. z slov. in mešanim prebivalstvom na Koroškem in zadnji dogodki pa kažejo, da sa danes vkljub vsemu t^mu sistematično premišljeno in dosledno zanikuje vsaka pravica slov. jezika pred sodnijo. Slučaji, na katere Be naslanjam, so vam gotovo po večini znani, dovolite mi torej, da jih le nekaj in na kratko označim.
1. Pred okrajno sodnijo Velikovec, v katerem okrožiu stanuie 11266 Slovencev in le 5365 Nemcev, sa meseca avgusta v pravni stvari Ct>. III/3 ni mogla vršiti obravnava, ker je dotični sodnik izjavil, da pri tem sodišču ni najti nobenega slovenščine zmožnega sodnika. Ta zadeva se je potem poravnala izvanpravnim potom.
2 Pred istim okrajnim sodiščem vršila se je meseca septembra neka kazenska obravnava U 3Ž7/3, navzlic protestu obdolženca se je samo nemško protokoliralo in nemško obravnavalo. Ker se je pa dotični Slovenec, samo pro fore eksterno povem, da je bil pristen Korošec, vzlio temu slovensko zagovarjal, bil je poklican neki kancalist za tolmača, seveda navzlic temu, da je bil ne-prisežen in je obdolženec temu ugovarjal. Če mogoče, fie bolj drastičen slučaj pripetil se je koncem sept. pri c. kr. okrajnem Bodifiču v Rožeku, v čegar področju stanuje oo zadnjem ljudskem štetju iz leta 1900 7414 Slovencev in samo 1060 Nemcev. Menda mi ni treba razlagati, kako se šteje pri nas na Koroškem, in vkljub temu ima ta okraj torej 7krat toliko Slovencev nego Nemcev. Pri tej sod ni ji je šel torej sodnik tako daleč, da je navzlic temu, da so bili toiitelji in toženec Slovenoi, da je bila tožba in nje rešitev slovenska, kratkomalo takoj ob pričetku razprave Bklenil, da se bo nemško obravnavalo, protokoliralo, to pa radi tega, ker — čujte in strmite — on, kot sodnik, ni vešč slovenščine, med tem, ko je zastopnik toiiteljev, kakor je sodno znano, vešč nemščine. Ko se mu p« zastopnik to-žiteljev le ni udal, pretil mu je najprej z resnimi posledicami, potem pa poklical nekega kanclista kot tolmača, čeravno le-ta ni bil kot tak zaprisežen. Navzlic protestu Bkušal je obravnavati z njegovo pomočjo,
samo da je kanelist pri tem tolmačenju opešal in izjavil, da zna premalo. A naš sodnik je znal tudi v tem slučaju imenitno varovati ugled sodnije. Kratkomalo prenese obravnavo, češ, da bo poiskal drugega tolmača — stroške pa naloži slov stranki — ker je ona stem, di sa je branila nenško govoriti, zakrivila prelož tev obravnave. To je suho de)stvo, a zastonj iš5em po izrazu, katerega bi naložil takemu postopanju
A gremo dalje: Okrožje c. kr. sodnije Svinec veljalo je do sedaj vedno kot okrožje z jezikovno mešanim prebivalstvom in pri zadnjem liuiskem štetju so našteli v eni občini še kompaktno stanujoča Slovenca. Navzlic temu se je zavrnila kon-oom sept. od tamošnjega o kr. okr. sodišča slov. tožba S ovenča proti Slovencu, «ai sta oba Vipavca, češ pri okrajni sodniji S inec je zgolj nemščina sodili jezik.
Vsklicni kazenski senati pri celovškem dežel, nadsodišču so tudi samo za sloven. govoreče stranke sestavljeni deloma s svetniki, ki ne razumejo slovenski, navzlic temu se je v tem oziru že pritožilo; tako se je n. pr. 1 okt vršila obravnava, uri kateri p ta bila zmožna slovenšiine samo 2 sodnika Č 3 sodnik slov. stranko razume ali ne, to se torej ne vpraša, ako so pa ve, da zna stranka tudi nemško, se ji ČUto navadno s sodnim sklepom prepove govoriti slovenski. Tudi to se je zgodilo v zadnjem času pri c. kr. okrajnem in deželnem sodišču v Celovcu. Kar je zaman poskušalo graško nadsodišče v gotovo bolj nemškem mestu kakor je Celovec, se upajo z mirno vestjo proizvajati sodišča na slovenskem Koroškem.
Da se seveda tudi druge kakor slov. ekaek. vloge rešujejo le nemško, omenjam le mimogrede, taki in enaki slučaii se dogajajo dan za dnevom na slov. Korcškem, na ta način Be da|e brca ne na-| rodnim pravicam — o teh že sploh ni ; možno govoriti — ne, brca se daje najpri-mitivnejš m človeškim pravicam To pa navzlic členuXIX drž. osnov, zakona, navzlic temu da se je že z ministrsko naredbo z dne 29 okt. 1850, štev. 13 553, proglasilo v dež. zakoniku za Koroško slovenščino kot »sodni jezika.
Dalje je pa bila istotako raba slovenščine v slovenskih in jezikovno mešanih okrajih vo|vodine Koroške zagotovljena, še predno je bila nje jednakopravnost ustavno zajamčena, z nsredbami pravosodnega nvni-sterstva z dne 15 marca 1862 štev 865, z dne 10 okt. 1866 št 1861, z dne 5. sept. 1867 v*t 8636/9396.
Četudi je potem člen XIX. drž. temeljnega zakona odstranil v tem oziru vsakoršni dvom, se je z naredbo pravosodnega ministrstva z dne 18. aprila 1882. št. 20.513 ex 1881, ki je tudi za slovenske dele Koroške izrecno veljavna, naročilo, da je prejšnje jezikovne naredbe strogo in ekstenzivno vporabljati.
To so pojasnile še naredbe pravosodnega ministrstva z dne 21. julija 1887. številka 12.118, z dne 11. junija 1888. št. 6556, z dne 20. marca 1889. št. 5340 in specijelno za deželno sodišče v Celovcu z dne 24. novembra 1895. št. 20.486.
To so torej zakoniti predpisi, na katere so bila do sedaj vezana sodišča v slovenskih okrajih Koroške, kateri so se pri intervencijah po članih naše zbornice vedno vpo-števali in kateri naj se tudi v prihodnje izpolnujejo, ker je § 13 obč. sod. r. z dne 1. majnika 1781 zb. prav. zak. štev. 13 še vedno pravoveljaven in ker novi civilni pravni red vsled principov ustnosti in neposrednosti postopanja naravnost zahteva daljno razširjenje slovenskega uradovanja.
Pri sodiščih Celovvec, Borovlje, R o ž e k , B e 1 j a k , Š m o h o r, Pod-
k 1 o š t e r , Trbiž Dobrlavas,
, dalje Velikovec, Železna Kaplja,
Pliberk, Svinec in S t. Pa vel je bila pravica slovenske ga uradovanja v praksi že pripoznana in so se pri večini teh sodišč opetovano že vršila do cela slovenske obravnave popolnoma mirno in jednostavno. To se pravi pač s silo vlač i> ti politikov sodno dvorano in odvzeti ljudstvu vsako zaupanje v nepristran-stvo in pravico. Tako postopanje razburja in poojstruje politični boj v enem času, ko nam je bolj kot kedaj potreba mir in sprava. Takšno postopanje o d -tuja narode in poveča že itak veliki propad med njimi še bolj, skratka: takega postopanja ne moremo devolj ožigosati. Kako tako postopanje slovensko ljudstvo demoralizuje, kaže marsikak slučaj.
Opetovano se je že pripetilo, da slovenska stranka, ki naroča prej zastopniku slovensko zastopanje, na nemško izpraševanje sodišč začne se ubijati z nemščino in dd tako povod nemškemu protokoliziranju.
Dalje y prilogi*
Priloga 24=2. štev. „Slovenca" dn6 26. oktobra 1903.
Pred nekaj dnevi se je zgodil v Celovcu sličen slučaj, in ko po tem zastopnik vpraša stranko, zakaj se je trudila z nemščino, ko ji vendar materni jezik lažje teče, mu odgovori: „Veste za drugikrat!" Da, za drugikrat — zamere se boji pri sodniku in to je za sodnika slabo znamenje. Izvestni gospodje in nemško-radikalni časniki imenujejo sicer take slučaje blamaže slovenskih zastopnikov, v svoji — recimo — kratkovidnosti pa ne morejo ali nočejo opaziti, da je to demoralizujoči upliv sodišč, pri katerih kažejo slovenski besedi tako ojstro nasprotstvo.
Z u g o v o r i n e k a t e r i h radi-ka 1 no - nemš k i h kričačev, da koroški Slovenci pismene slovenščine ne razumejo, da na Koroškem pismena slovenščina ni v deželi navaden jezik, ker se ne ujema z ondotno govorico: o tem se ne bom pečal, ker so tako obrabljene stari in bedaste, da se nam tisti,, ki morajo to čitati in poslušati, samo smilijo. Najboljši odgovor je dal tem kričačem slovenski poslanec Grafenauer v deželnem zboru v Celovcu s tem, da jim je prečital dolgi slovenski volivni oklic, katerega so izdali radikalni Nemci sami za nemško mesto Celovec in okolico, in sicer popolnoma v pravilni pismeni slovenščini.
Glede oporekanja, da prebivalci Koroške pismene slovenščine ne umejo in da ta zaradi tega ne more biti v deželi navaden jezik, dovoljujemo si samo kratko omeniti, da se je slovenski idijom na Koroškem prišteval vedno k slovenščini in da so se glasom ljudskih štetij oni prebivalci Koroške* ki govorijo koroško-slovensko narečje, prištevali vedno k Slovencem.
Poleg tega se poučuje v slovenskih in utrakvističnih ljudskih šolah in istotako na celovški in beljaški gimnaziji ter celovškem učiteljišču pismena slovenščina po slovenskih učnih knjigah, ki so za te šole na Koroškem aprobirane od visokega c. kr. nauč-nega ministerstva.
Na Koroškem je črez sedemdeset denarnih zavodov in več občin, pri katerih se uraduje izključno v pismeni slovenščini. Govornik našteva „Mohorjevo družbo" i. t. d.
Manever, kterega mislijo uprizoriti izvestne glave, je jako prozoren. Pismena slovenščina ni v deželi navaden jezik, toraj nima nikjer nobene pravice. Tako modruje glavni akter čisto resno v neki vlogi na c. kr. deželno sod. v Celovcu. V deželi navadni jezik, za kterega pa še ni iznašel imena, ker „vindiš" imenujejo slovenščino tudi v obče, je jezik zase. Toraj je v Avstriji še več jezikov. Uboga Avstrija! Čeravno pa je pa jezik zase, pa ni kodificiran in se torej ne more rabiti pri sodiščih. Torej — in sedaj je logično, zakaj mora biti edino le nemščina sodni jezik.
Nas seveda čisto nič ne briga, kako se ti ljudje med seboj zabavajo — nam je tudi vse jedno — če imenujejo med sabo ministrske ukaze »cunje", kakor je to storil pred kratkim nemškonacijon. profesor v deželnem zboru koroškem — toda pri scdiščih tam, kjer se gre za blagor, za srečo in nesrečo slovenskih strank — tam ne pustimo uganjati take predpustne šale.
Označil sem, kako postopajo sodišča na Kon škem; ne morem pa drugače kakor trditi — da se to podpira z višjega mesta v Gradcu in to v prvi vrsti pri imenovanjih. Tudi v tem oziru se dela s slovensko Koroško — kakor s kako prusko provincijo. Ne mine imenovanje, katero bi ne bilo nov udarec ravnopravnosti Že prej sem omenil par sodišč, katerih okrožja so po ogromni večini slovenska, in vendar so sodni uradniki absolutno nezmožni slovenskega jezika.
Tako je v Pliberku — sodni okraj je skoraj dosela slovenski — slovenščine docela nezmožen adjunkt, takisto v Doberli ves1. V Beljaku — sodni okraj je mešan — ni nobenega slovenščine zmožnega sodnika in tudi v Borovlje je bil imenovan sodnik, ki ni vešč slovenskega jezika. Pri dež. sodišču v Celovcu sta samo en nadsvetnik in en svet nik slovenskega jezika v pisavi in besedi popolnoma vešča, med tem ko dva pač slovenski razumeta, a pisave nista zmožna, dva pa, akoravno sta kvalificirana za slovenščino, taiste ne ume ta.
Sa slabše je pri okrajnem sodišču v Ca lovcu. — In tako vidimo pač po celi deželi nastavljene uradnike, ki so kvalificiram za slovensko uradovanje, toda le — na papirju. V praksi uradujejo slovensko tako, da izjavljajo, da nič ne znajo, in z nalaganjem stro škov in s Bodnimi sklepi skušajo doseči nemško uradovanje.
Tako je sedaj, preskrbljeno pa je v tem oziru tudi za prihodnjost.
Tudi pri celovški deželni sodniji je jua-tična uprava osnovala vzgojifiče za jezikovno kvalifikovane nemške uradnike, tako imenovane »Schwindelcurse«, ki strašijo posebno na Štaierskem.
Nemški gospodje, ki obiskujejo kurz za slovenščino, so kmalu razumeli, za kaj se
gre. Za učenje slovenščine so jim na razpolago uradne ure, in nagrade od 100 — 150 gld. Kako lahko se torej dobi k val fikacija za slovenski jezik, posebno ker jih podučuje neki učiteli, ki niti za to ni izkušen in ki je izdal vadnico, katero je moral potem slov. profesor javno popraviti. To so torej po tem sistemu bodoči za slovensko uradovanje kvalificirani sodniki. Da je teh slovenščina ne razumljiva, rad verjamem, in da bo kmet, če le deset besed nemško zna, pomagal si rajši s temi in s prsti, to je tudi umevno.
Takšne so torej justične r a « m e r o na Koroškem in občudovati moramo tiBtega, ki v interesu svojih strank in v interesu Slovencev v obče ne utrudljivo zahteva to, kar je koroškim Slovencem že zajamčeno po praksi, v zakonu in naredbab. Smešen je v tem oziru ugovor, da on ne pozna Koroške in torej le usiljuje tuje nazore. On ne, — on se je že šolal na Koroškem, izvršil tam sodnijsko prakso in pozna v večletnem občevanju ta-mošnjo ljudstvo bolj, kakor marsikateri nemški pretiraneo. Sicer pa justična uprava naj nikari ne misli, da bo ostal sam, da ga more onemogočiti, ne glede na to, da stojijo za njim vsi slovenski odvetniki, vse slovensko ljudstvo, je pripravljenih že par dru gih odvetniških moči, ki bodo v kratkem zasedli razne slovenske kraje. Tudi ti bodo zahtevali isto, kar sedaj dr. Brejc, ker bo to naravne in že davno uveljavljene in zajamčene nam zahteve. Mi t'rjamo to pra vioo in ne bodemo odnehali. (Dolgo trajajoče pleskanje.)
Dr. Brejc o kričečih krivicah na Koroikem.
Dr. Brejc, viharno pozdravljen, izraža začudenje da hočejo merodajni krogi naredbe iz leta 1882 in leta 1862 kar pozabiti. Dr. Brejc pravi, da je skoro gotovo v najnovejšem času izšla neka tajna naredba glede Koroške, ki določa, naj sodišča s slovenskim odvetnikom na Koroškem nič več ne poslujejo slovenski, ker odvetnik zna nemški. Samo v takih slučajih naj se s strankami poBluje slovenski, ako je dognano, da ne znajo nemški. Zadnji čas je dobil one sodnijske listine, katere je sicer vsled od ločne zahteve dobival slovenske, samonem-ške Uradniki so zmigavali z rameni in de jali, da oni ne morojo nič za to. Skoro gotovo je torej taki naredba prišla iz Gradca. Od zgir»j je pritisk. (Klici skrajnega ogorčenja.) To ni nob-na ravnopravnost več I (Klici: Tako je!) Take pravice imajo tudi Maked.nci in Lahi za svoj jezik pii nas, ako druzega ne razumejo. Pomagajte, koli kor mi rate, da se konec stori tem neznos nim razmeram, kajti tako ne more več na prej. Ni glavno gmotni riziko, ki ga imam v tem boju, ampak hočejo me celo disciplinirati kot nepckorno stranko. Govornik prosi navodil od shoda slovenskih odvetnikov, kako naj postopa do formelne rešitve vse zadave
Dr. Brejo opisuje dal|e žalostne sodnij ska razmere v Celovcu. Pravi škandal je, da na takozvanih slovenskih svetniških mestih sede možje, ki ne znajo slovenski. Imenu jejo jih na ta mesta, ako obljubijo, da se bodo v enem letu naučili slovenščine. (Smeh.) Niti enega zapisnikarja ni, ki bi znal slovenski.
Protest ministrskemu predsedniku. — Dr. Brejo naj vztraja! — Boj za pravico
G. dr. K u k o v e c predlaga, naj se takoj pošlje ministrskemu predsedniku brzo javno vprašanje in protest, ako res obstoje zgoraj omenjene naredbe.
G. dr. M a j a r o n izjavlja, da je shod pričakoval žalostnih porcčil b Koroškega, a kaj takega ni pričakoval. Tukaj se ne gre samo za dr. Brejca, ne samo za slovensko urado vanje, gre se za politično eksi stenco slovenskega koroškega ž i v 1 j a. S tako naredbo proglašajo slovenščino le kot nekak »Ncthbehelf«, s tem negirajo, da koroškiSlo venci še žive. Na tako nizko stališče nas postavljajo, da smo izginili iz Koroške. To je politična zadeva vsega slovenskega naroda. (Gromovito pritrjevanje). Imenom zbranih slovenskih odvetnikov pravi dr. Brejcu, naj vztraja, da slovenski narod v svoji celoti, skupno s Bvojimi in vsemi slovanskimi poslanci izvojuje pravice koroškim Slovencem. Dr. Brejc naj bo gotov simpatij in pomoči. Strinja se s predlogom, naj se pošlje brzojavka dr. Korberju. Pričakujemo na to brzojavko odgovora, in če odgovora ne bo, znali si ga bomo s primernimi sredstvi izvojevati.
Proti Oleispachu. — Poslanci v ob strukoijo v državnem zboru.
G. dr. S e r n e c iz Celja ostro kriti kuje predsednika nadsodišča v Gradcu, grofa Gleispacha in pravi, da se Gleispach dobrika sedaj onim, ki bo ga vrgli z ministrskega
sedeža. Opisuje, kako se je skrival Gleispach pred nemškonacijonalnimi hujskači, da si celo na kolodvoru v Gradcu ni upal izstopit', in pravi, da bi bila pač dolžnost mož ki so na tako odličnih mestih, imeti pogum. Ako tega nim»jo, store drugi ž njim, kar hočejo. Uprav kričeče je, da bi sedaj sodišča prepovedovala Slovencem, ki znajo nemški, govoriti slovenski pri sodiščih Od naših poslancev, pa tudi od vseh hrvatskih, čeških in poljskih poslancev pričaku jem, da ako se bo to res daljo izvrševalo, da prično v državnem zboru z najkrepkejo obstrukcijo, od katere naj ne odnehajo prej, predno se dotična naredba ne prekliče. Gorje pa tistemu poslancu, ki bi zapustil ob tej priliki svoj narod, kajti poslanci nimajo nobenega povoda podpirati tako vlado. Vladi pa kliče, da je slepa, ako ne vidi, da germanizacija teži le pod prusko pikelhavbo. Zborovalci so govorniku viharno ploskali in poverili odbor novega društva, da Btopi po odgovoru na brzojavno vprašanje, ako treba, v zvezo s poslanci.
Brzojavka dr. Korberju
Brzojavka, odposlana dr. pl. Korberju, se glasi:
»Predsedstvo shoda vseh sloven skih odvetnikov nujno vpraša Vašo eksceleneo, ali se je res morebiti tudi od kake podrejene oblasti zadnji čas izdala naredba ali ukaz, da se na Koroškem sloven ski odvetniki in nemščine zmožni S'ovenci sploh ne smejo več posluževati slovenskega jezika in da se ž njimi nima urado vati slovensko. Za slučaj resničnosti te neverjetne novice izreka vse slovensko odvetništvo zopet tako prctipostavno, ves slovenski narod žaleče početje svoj najslo vesnejSi protest in zahteva takojšnji preklic te naredbe«.
Razmero na Primorskem
je živahno opisal g. dr. O tok ar Rybaf iz Trsta. Posebno žalostne so razmere v Istri, kjer sodniki ne razumejo jezika ljudstva. Zahteval je, da vlada uresniči zahtevo po slovenskih svetnikih in trg. sodiščih. Njegov govor priobčimo. Za dr. Rybarem je govoril o razmerah v Istri g. dr. Č e r v a r. Zapisniki in razsodbe so tudi še vedno v laškem jeziku. Ker sodniki niso zmožni hrvatskega jezika, dajo kar prazne pole strankam pod-križati, zapisnik pa potem na kak način spišejo. Tako pride v zapisnik cesto kaj popolnoma druzega, kakor je povedala stranka.
Resolucije.
Na predlog g. dr. H r a š o v c a so bile soglasno sprejete naslednje resolucije:
slovenski odvetniki in odvetniški kandidatje iz vseh pokrajin c kr. višjih deželnih sodišč v Gradcu in Trstu so se, zbrani na shodu v Ljubljani dne 25. oktobra 1903 leta iznova posvetovali o položaju, v katerem so nahaja slovenski narod z ozirom na vprašanje jedna kopravnosti njegovega jezika pri raznih jav nih, zlasti pa s;dnih uradih, ter prišli na podlagi podrobnih in zanesljivih poročil do naslednjih sklepov:
1. Obžalovati morajo, da peticije, katere so bili na podlagi sklepov v Ljubljani z dne 17. julija 1898 kmalu potem c. kr. ministerstvu za notranje stvari, za justico, nadalje za finance in trgovino izročili in v katerih so bile natančno popisane neštete krivice doslednega zapostavljanja slovenskega jezika, kakor tudi pripomočki, da bi se tem krivicam lahko v okom prišlo — niso imele doislej skoraj nikakega vspeha.
2	Ogorčenjem morajo temveč konsta-tovati, da so so razmere, proti katerim so bile zgoraj omenjene peticije naperjene, celo poslabšale v nekaterih pokrajinah, tako posebno na Spodnjem Štajerskem, kjer je gra jani sistem z doslednim nameščanjem nemških in slovenščine navadno nezmožnih uradnikov skoraj onemogočil praktično slovensko uradovanje, dalje v Istri in na Koroškem, kjer se je zraven tega v zadnjem času začela še celo teoretično zanikati pravica, rabiti slovenski jezik pri sodiščih. Dandanes se viSja oblastva in ministrstvo no ozirajo več na sposobnosti in zmožnosti, marveč le na politično mišljenje prošnjikov.
3	Slovenski odvetniki, v svesti si, da so prisegli čuvati zakone, morajo torej iznova proteatovati zoper to, da se slovenskemu narodu še vedno krati po ustavi in drugih zakonih zajamčena jednakopravnost v uradih, da se vedoma prezirajo celo jezikovne naredbe, ki so bile za sicer nepopolno uresničenje jednakopravnosti izdane in da se to uresničenje celo očividno onemogočuje z na-meščenjem slovenščine nezmožnih in njej neprijaznih javnih organov med Slovenci.
4. Posebej izražajo svoje začudenje, da se vzlic obljubam c. kr. justičnega ministrstva še sedaj in s'cer edino-le za slovenski jezik ne izvršuje staro zakonito določilo § 27, patenta z dne 7. avgusta 1850, drž. zak. št. 325, po katerem je c. kr. najvišje
sodišče zuvezano, da svojo odločbo z raz legi vred izda tudi v tistem jeziku, v katerem se je razpravljalo že na prvi instanci. Iitotako izražajo svoje posebno začudenje, da c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu tudi v čisto slovenskih pravnih sporih še vedno proglaša ter izdaja svoje odločbe edi-nole v nemškem jeziku, odnosno jih zauka-zuje protivno §215 sodnega opravilnika pre vajati po prvih instancah.
5 Slovenski odvetniki in odvetniški kandidatje protestuiejo proti slovenskim kur-zom v Gradcu, Calovcu, Celju in v Mariboru, ki nimajo drugega namena, kakor vzgajati nemško mislečo uradništvo, katero naj preplavi slovenske dele štajerske in koroške dežele, ki naj iztisne slovenski nara ščaj, katerih namen je na kratko pospeševati germanizacijo v teh deželah
6.	Jezikovna naredba predsednika grofa Gleispacha, vsled katere so morajo zapisniki o priliki zasliševanja strank delati v slovenskem jeziku, kedar so te samo slovenskega jezika zmožne, naravnost nasprotuje postavno zajamčeni jednakopravnosti slovenskega jezika, ker se sme v slovenskih deželah vsak Slovenec posluževati svojega jezika in ima tudi pravico, zahtevat', da se njegovo izjave v istem jeziku zapisujejo, kakor sme zahtevati slovensko reš tev pismenih predlogov.
7.	Slovenski odvetniki in odvetniški kand datje pričakujejo tudi od vseh slovenskih in slovanskih poslancev, da bodo brez izjeme in takoj se lotili uresničenja vseh danes izrečenih želj in zahtev z vsemi sredstvi ter da bodo to smatrali nepogojno za prvo svoje delo, ker sedaj res ni važnejšega vprašanja, v kolikor se ista tičejo skupnih naših narodnih razmer. Njihovo geslo naj bodi: Gleispach, p r o č i z G r a d c a !
8.	Slovenski odvetniki in odvetniški kandidatje izjavljajo da bodo tudi poslej pripravljeni zastopati in braniti jednakopravnost slovenskega jezika v uradih po vseh slovenskih krajih, zlasti tudi na Koroškem, z vsemi zakonito dopustnimi sredstvi, in to v interesu dobre uprave sploh in zdravega pravosodja posebej.
9.	Ti sklepi se naznanijo c. kr. ministrstvom za notranje stvari, za justico, finance in trgovino, predsedstvu c. kr. naj-višiega sodišča, predsedstvoma c. kr. deželnih višjih sodišč v Gradcu in Trstu in vsem slovenskin državnim poslancem.
Volitev v odbor.
V odbor, ki naj izvrši ustanovitev slovenskega odvetniškega društva, so bili na predlog g. dr. Dečka izvoljeni dr. Krisper dr. Kokalj, dr. Kušar, dr. Majaron, dr. Miiller, dr. Bož. Vodušek, dr. Konrad Vodušek dr. Novak, dr. T rili e r, dr. Tavčar dr. Hrašovec, dr. Ry baf, dr. Brejc.
Zaključek shoda.
Zaključkom shoda je predlagal g. dr. Gre-gorin, naj se o razpravah izda tiskana spomenica. Shod je zaključil g. dr. M a j a r o n, izražajoč nadejo, da skoro prične delovati slovensko odvetniško društvo, ki bo branilo pravice slovenskega naroda. Shod, ki se je pričel ob 10. uri je bil končan ob '/i2 uri popoludne.
Banket.
Po shodu se je vršil v hotelu pri »Slonu« banket, katerega jo priredil na čast udeležencem župan g. Ivan Hribar. Tekom banketa je napil g. župan »plemičem duha in srca«, slovenskim odvetnikom, ki so začuli klic na pomoč zatiranih bratov v zibeli slovenstva, v tužnem Korotanu. Ču varji pravice ste se oglasili za pravico ! Dasi je na Dunaju zapisano „Iustitia regnorum fundamentum«, vendar opazujemo, da so pravice merijo z dvojno mero. z dolgo mero Nemcem in z drugo, krajšo Slovencem. A časi so minuli (?), ko smo se odlikovali s hlapčevsko narave in pasjo ponižnostjo. Župan je povdarjal zasluge slovenskih odvetnikov za slovenstvo ter napil slovenskemu odvetništvu.
Zahvalil se mu je g. dr. demo c, ki je napil županu. -
Dr. P r e t n a r je napil dr. Brejcu in onim slovenskim odvetniškim kandidatom, ki so se od ločili, da pojdejo tudi še na Koroško izvrševat odvetništvo in branit pravice Slovencev na Koroškem.
Na predlog g. dr. H r a š o v e c a se je nabralo za družbo sv. C rila in Metoda in za Prešernov spomenik 670 K.
Dr. B r e j c je navdušano napil solidarnosti slovenskega odvetništva brez razlike političnega mišljenja, ker ta solidarnost bo vodila do vspehov. Dajal je, da veliko število brzojavnih pozdravov, ki so došli shodu, priča, kako dober je narod, za katerega se ogrevamo. Naj se razširi pomočna akcija na korist koroškim Slovencem in naj dokaže, da je slovenski narod zmožen tudi proti najhujšim napadom vstrajati v bojs.
Dr. Č e r v a r jo napil hrvatsko slovenski vzajemnosti.
Dr. V r e 5 k o je napil bodočncttimile domovine, o kateri naj bi skoro lahko de jali, da je tudi železna in čvrsta.
Dr. Rozina je napil obmejnim odvetnikom, dr. Tavčar pa je napil — slo'gi. Dr. Ta v ča r je dejal, da tam, kjer je kaka nevarnost za narod, se vedno odvetnik po stavi v bran za narod. Največja sreča je za narod, da so njegovi odvetniki tudi politiki „in če se tudi lasamo." Današnji dan je dokazal, da kadar je braniti slovenski narod pred nevarnostjo, smo Slovenci solidarni. Ta vzgled prenesimo tudi v našo politiko. Naj velja parola, da se moremo vsesti k eni mizi, kadar je treba braniti pravice slovenskega naroda. Vsaj poskusi se naj. Morda se nam tudi v politiki posreči pogrniti mizo tako, da bo za vse zadosti in da se bomo vsi do sitega najedli. Napije notarjem.
Dr. Rybar je v svoji napitnici povdarjal, naj ne bo razlike mej Slovenci in Hrvati, ker vsi skupaj pome-njajo mnogo, ločeni malo. Dr Pav let i č je napil dr. Krisperju in dr. Trillerju. Dr. Kri-sper je z ozirom na znani Tavčarjev spis „4000" dejal, naj se rajše brigamo, kaj bo čez 10 let, ter je v šaljivem govoru omenjal načrte naših nasprotnikov. Dr. Švigeljje govoril imenom odvetniških kandidatov. Žu pan Hribar je zaključil banket z željo, naj bi shod rodil obilo vspeha.
Na zborovanje je došlo 20 brzojavnih pozdravov, večinoma iz Koroške. Brzojavke priobčimo jutri.
Iz deželnih zborov.
V	istrskem dežel n. zboru so sa dne 23. t. m. ponavljali burni in divjaški prizori iz prejšnje seje. Slovanska manjšina je v tej zbornici začela z obstrukoijo, ker je italijanska večina sklenila, da ne vsprejme no benega slovanskega poslanca v odseke. — Najprej je poslanec Andrejčič začel čitati neko interpelacijo, in ko je nastal zato hrušč po zbornici in ropot na galeriji, jo je dal predsednik izprazniti. Laški poslanci so do segli, da je bil občinstvu zopet prost vstop na galerijo, da so zamogli še nadalje zasra movati naše poslance. Med tem, ko so go vorili poslanci slovanske opozicije, so se člani italijanske večine zbrali okoli predsednika in so kar na svojo roko razpravljali o točkah dnevnega reda. Vsled tega je poslanec Trinejstič planil k predsednikovi mizi, a to je dalo povod, da je nastal takšen polom, kakor ga istrska deželna zbornica še ni slišala. Predsednik je prekinil sejo. Ko sa je seja zopet pričela, je manjš:na nadaljevala obstrukcijo z poimenskimi glasovanji. Vkljub temu je zbornica rešila dvajset točk dnevnega reda. Po osem in pol urnem tra janju je glavar sejo zaključil ob 1. uri po noči. Dan prihodnje seje ae naznani pismenim potom
V	nižjeavstrijskem deželnem zboru se je 23. t. m, vršilo posvetovanje glede preosnove opravilnega reda in je bilo sklenjeno, da se sme poslanec izključiti iz seje, ako se pregreši zoper par lamentarni red ali zoper predsednika, in da to izključenje velja lahko za tri nadal nje seje.
Vmoravskem dežel, zboru je bila vložena predloga deželnega odbora glede ureditve učiteljskih plač. Tako nastali stroški bi znesli nad dva milijona kron in bi se vsako leto povečali za pol milijona. Deželni odbcr je. navedel tri možnosti, kako bi se ti stroški pokrili. — Korflkt med Čehi in Nemci se je poravnal na ta način, da je bilo ustanovljeno mesto drugega nad« ravnatelja v hipotečni banki za Čabe.
Balkanske reforme.
Na podlagi pogovorov med avstrijskim in ruskim cesarjem v Miirzstegu izdelana in sultanu izročena listina v zadevi reform je zdaj obelodanjena. Važni pomen tega koraka evropskih držav leži v tem, da se v tej li stini ne gre za blagohotne nasvete, kakor v februarski, temveč, da se kategorično zahteva, naj se izvedejo v vseh posameznostih kontrolne naredbe. Zjedinjene evropske države bodo gledale na to, da zagotove izvr šitev teh reform. Nadalje je Turčija dolžna, da nakaže pjtrebni denar za zgradbo vasi, pokončanih od turških vojakov, in odpustiti mora oae čete, posebno razvpite vs'ed svo jega razbojništva.
\z brzojavk.
Frankobrod ob M Ruski car se snide z nemškim cesarjem menda v Wies-baden u 4. nov.
B e r o 1 i n. Grof Posadowski je na glavni skupščini društva zoper alkohol imel govor, v kateri je kot socialno politično nalogo vseh vlad označil zboljšanje delavskih stanovanj.
Zofija. Od turške Btrani se naznanja, da zavisi izpolnitev reformnega programa cd bolgarskega razoroževanja, od razpusta makedonskega komiteja in zabranitve, da bi vstaške čete ubajale na turška tla.
Belgrad. V državni skupščini je izjavil finančni minister, da finančni položaj
Srbije ni tako obupen, kot meni inozemstvo. Finančno gospodarstvo je bilo pač doslej slabo, a gledali bomo na to, da se stanje zboljša.
R i m. Kralj je poveril sestavo novega ministrstva prostozidarju Giolittiju.
Brno. Zisedanje dež. zbora bo zaključeno koncem tedna.
Dunaj. Včeraj sta bila Khuen in Lukacs zopet pri cessriu. Cesar vstraja na svojem stališču. Na Dunaj jo bil pozvan tudi grof Štefan Tisza.
Dunaj. „Zsit" poroča, da ogrsko krizo merodajni faktorji nalašč zavlačujejo, da bi naposled mogli rešiti avstro ogrsko nagodbo na ta način, da bi dejali, da so Ogri pod tem pogojem pripravljeni odnehati.
P 1 r e n. Namestu odstopi všega državnega poslanca S>chwarza bodo Mladočehi kandidirali realčnega profesorja Jožefa Ciper a.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. oktobra.
Cesarjeva zahvala slovenskim planincem. Gasar je izrekel slov. planin, drštvu svojo najvišjo zahvalo povodom izraza udanosti pri slavnostnem zborovanju o priliki društvene desetletnice.
Kranjski deželni zbor ima jutri ob 10. uri dopoludne sejo. »Narod« poziva vse narodnonapredne poslance, naj se seje gctovo vdeleže, kajti prišel je do Bpoznanja, da je nemška in liberalna večina tako majhna, da bi nakrat nehala biti večina, ako bi še kdo izmej liberalnih poslancev ostal doma.
Kranjska trgovska in obrtna zbornica ima prihodnji četrtek sejo. Na vrsto bodo prišle tudi razmere na Koroškem.
Umrl je včeraj ob l/»4. uri ponoči po kratki bolezni, kakor se nam poroča iz Bohinja, umirovljeni župnik gosp. Matija Z a r n i k. V zadnjem času se je še precej dobro počutil, čeravno že dolgo časa ni bil popolno zdrav. V petek dopoludne je še ma-ševal in šel še peš iz zadruge, kjer je stanoval, v 10 minut oddaljeno farno cerkev. Popoludne so ga napadle navadne težave v želodcu, zvečer je bil previden. Hitro poklicani zdravnik zvečer še ni videl posebne nevarnosti; v soboto je potrdil, da je srce začelo pešati. Rajnik je bil rojen v Ljubljani 12. svečana 1843. od prav revnih starišev, brat pokojnega dr. Valentina Zamika, očeta slovenskih taborov. V mašnika posvečen je bil 1. 1866., služboval kot kapelan na Breznici, Blokah in Velikih Laščah ter bil povsod zaradi svoje prijaznosti obče priljubljen. Sedem let je deloval kot župni upravitelj na Preloki na Belokranjskem, kjer pa ni dobil župnije zaradi krepkega narodnega dela. Vlada je delala velike težave. Bil je nato več let kapelan v Smartnem pri Kranju, kjer se ga ljudje še zdaj dobro spominjajo. Dvajset let je deloval kot župnik v boh. Srednji vasi. Skrbel je za lepoto cerkve in dostojno službo božjo in za ta namen ni štedil niti svojega denarja. Farno cerkev in vse podružnice je ohranil v najboljšem stanu. Ko so mu v zadnjih letih moči pešale, je prav rad pustil delati drugim in nikoli ni stavil ovir, kar se je napravilo v čast božjo. Lansko leto ni mogel več opravljati svojih dolžnostij. Meseca oktobra je šel v pokoj in prebival eno leto v hiši kmet. društva popolno zadovoljen, dokler ga ni Bog poklical. Naj mu znanci ohranijo blag spomin in se ga spominjajo v svojih molitvah. N. p. v m.!
Ustanovni shod »Družbe treznosti" se je izvršil danes prav lepo. Udeležba je zadovoljiva, vsa drugo izvrstno. V ospredju je visela bogato okrašena slika Friderika Baraga. G. poslanec P o v š e z vznesenimi besedami pozdravil sbcd; zelo lepo govoril župnik T r u n k ; interesantno, da so vsi napeto poslušali, dr. B r e c e 1 j ; imenitno Krek. Debata živahna. Presvitli knezoškof ves čas navzoč. Popoldne ob dveh se je shod nadaljeval. Obširnejše poročilo jutri.
»Slovenec" in zdravniška zbor niča, pa dr. Robida. Zadnjo soboto smo vprašali zdravniško zbornico Kranjsko, jeli v soglasju z zdravniško častjo, ako zdravnik po občinskem slugi objavlja izvrševanje zdravniške prakse. (Izvrševanje zdravniške prakse sa je doslej objavljalo po javnih časopisih, kar je edino pravilno.) Mi smo mnenja, da lov na pacijento po ob-
činskih Blugah je nevreden zdravniškega dostojanstva, vendar pa bi bili molčali, če bi bil došel odgovor od strani zdravniške zbornice da je tak lov dopusten. V petek je minil rok, ne da bi se nam bilo od merodajne strani to vprašanje pojasnilo, dobili smo pa odgo ver od g. dr. Robide in sicer v najdostoj nejšem slovenskem listu »SI. N.« v najdo-stojn^šaj obliki. Odgovor ja tak, kakoršnega je pričakovati od dr. Robide Mesto da bi nam povedal, je li v soglasju z zdravniško častjo, če on po občinskih slugah dela reklamo za se ali zaganja se v »pope« in dr. Divjaka, ki so pri celej stvari popolnoma nedolžni. V razvedrilo in pouk naj sledi nekaj cvetk, katere je g. dr. Ro-b.da natrgal na bujnih gredicah svoje fantazije in jih v ne prav posebno duhteč šopek povite poslal „SI. N.« Dr. Robida pravi, da biva na Studencu pet let, paše doslej ni iz vrševal zdravniške prakse (radi verjamemo!), da pa boče sedaj isto izvrševati ter je to v 18, reci osemnajstih besedah (kako ginljivo!) dal oklicati pri županstvih občin v Polju in v Dobrunjah. »Da se ni oziral na gospode iz farovža (kako fino!) in da jih je tako prikrajšal za pristoječe jim oklicne takse (porednež!), je res neodpustljivo (i seveda!). Se bolj neodpustljivo bi pa bilo (čujmo!), če bi dr. Robida še vedno čakal, kedaj nastanejo redne razmere nablaznici(g. vodja dr. Bleivveis, slišite ?), mej tem pa še nadalje gledal, kako si polni brumni cekmoster in »psihijater« Divjak (kako kolegijalno!) s pomočjo farške agitacije (za počt'!) svoj mošnjiček (aha)." Pustimo nadaljne ekspectoracije tega bolnega »tudi psihijatra«, pustimo ga naj ae zaganja v svoji kolegijalnosti v povse nedolžnega dr. Divjaka, naj se krivi zavisti, pa pribijmo: „Ča psu na rep stopiš, zacvili.« Vprašali smo zdravniško zbornico, ne da bi bili imenovali, kateri zdravnik je poslal občin, sluge lovit bolnikov, a ona molči, oglaša pa se dr. Robida. Pustimo ga, naj se jezi, — njegova jeza ne škodi nikomur —, radovedni pa smo, kako sodijo na pristojnem mestu o takem lovu na pacijentel
Deželni zbor. Z dežele nam poročajo: V sobotnem „Slovencu" poročate, da liberalci delajo na to, naj vlada zaključi zasedanje . Niste prav poučeni, več je že gotovega. Sedaj bodeta še dve seji, potem bo deželni zbor zaključen, in nobene seje ne bo več — celi dve leti. Tako vsaj poroča prijateljem neki — Luka Jelene iz Ljubljane.
Osebne vesti. Minuli petek je bil zopet soglasno izvoljen načelnikom okr. cestnega odbora novomeškega župan g. Jos. Z u r c , vulgo Stembur iz Kandije, in namestnikom g. Fr. M o j z e 1 j, župan iz Bele cerkve. Oba sta si pridobila veliko zaslug za skladni okraj.
Zakaj je Jože Ongav svetovalec v občini J. nasprotnik splešne in enake volivne pravioe? Samo nto, ker nobene nima. Imel je premoženje, pa je kmalu s k o p n e 1 o , ker je bil „velik gospod". Kar je bilo še ostalo premoženja, ga je ohranil tast ženi njegovi, ki je ssdaj gespodar. Ker bi bil Ongav še vedno rad »velik gospod«, raje nima volivne pravice, kakor pa da bi volil s hlapci svo^e žene. — Ali občina res nima pravih mož, ki bi bili izvoljeni za svetovalce namesto takih, ki so še-le pooblaščenci svojih žen!
Iz kočevskega okraja. Prav poštano se je osmešil župan Rus v Loškem potoku b svojo bombastično izjavo v »Slov. Narodu« proti volilni reformi in obštrukciji. »Loški potok sem jaz«, tako menda sodi Rus in zato misli, da z vsako njegovo izjavo so glaša celi L';ški potek. Če je bila njegova resolucja v občinski seji sprejeta, se je to zgodilo iz tega priprostega vzroka, ker imajo tam večino njegovi zvesti pristaši. Ljudstvo v Loškem potoku je izjavilo svoje mnenje 12. in 18. decembra 1. 1900 Zato vemn, kaj tam mislijo ljudje o Rusu in njegovih pristaših. Prepričani smo, da bi dobil župan Rus tudi sogiasni sklep svojih kimovcev za resolucijo: naj se vsi klerikalci obesijo! Pa tudi »Slov. Narod« bi tako resolucijo z raz prtimi črkami slavil kot najvišjo politično razumnost. in možatost. — Kako je župan Rus s svojimi pristaši vnet za hirajočega kmeta, bi bržkone znali zavedni kmetje v
kmetijskem društvu marsikaj zanimivega povedati.
—	Nesreča na Jesenicah Minoli petek se je na Jesen cah ponesrečil paznik kaznjencev. Iz visočina vržen železen drog mu je padel na nogo, da se je takoj zgrudil in so ga z vozom morali prepeljati na dom.
—	Izgubljeno krave. Pri posestniku Francetu Rtbolju v Salu št. 11 se nahajati dve kravi, pri posestniku T. Lukmanu v Vrbačah št. 11 pa ena, ki so ušle hrvaškim živinskim trgovcem in katere so ljudje Bame na cesti dobili.
—	Zmaga nemSkutarjev. Pri občin, volitvah vVajsenbergu na Koroškem so zmagali nemškutarji.
—	Idrijska realka. V zadnji saj i idrijskega obč. sveta se je odobril račun tvrdke Tonnies za stavbo nove idrijske realke. akupno s telovadnic j velja zgradba 251.000 kron.
—	Hrvatske novice. Voda kot vino. Kakšno pomanjkanje pitne vode vlada v Dalmaciji, dokazuje dejstvo, da se je v Trogirskoj Zagori prodajal na dan proščenja liter vina po 14 in 12 novč., a liter vode tudi po 12 novčičev. — Prepovedan shod. Dva posestnika iz Čepina pri Osi-jeku sta napovedala za 18. t. mes. ljudski shod, a oblast ga je prepovedala. — Vihar na A d r i j i. Kot se iz Reke poroča, je v petek zavladal na adrijanskem morju strašen vihar. V reškem pristanišču je bilo treba ladije obvarovati pred valovi. — Deček umorjen, Dnč 17. t. m. je bil v Glogovem, okraj Gračac, deček Jakšic na paši, ko je spal v travi, ustreljen od doslej neznanega nečloveka. — Od srbskega kralja v avdijenci sprejet je bil dr. Fr. Potočnjak. Razgovor med njima je trajal dalj časa. — Opozicij ona lni volilci okraja Vrbov-sko so poslali svojemu zastopniku kanoniku Martincu nezaupnico ter ga pozivljejo, naj odloži mandat.
—	Zima in žganje. Dasi po dolih in ravneh ni ša snega, pa vendar sega beli gost s svojimi mrzlimi prati do srede nižjega pogorja. Vsled tega je nastal precejšen mraz. Vse kaže, da sa sneg ne mara več odmakniti, marveč da počaka druzega in tretjega, ki pa bode gotovo pokril tudi ni-žave in provzročil tudi letos kafcor lani prezgodnjo zimo. — Žganjepitjo se po Gorenj-snem čedalje bol| širi, — ljuajo pijejo kar sam špirit. Videl sem stan ga človeka, ki ima denar v hranilnici in bi si lahko privoščil dobro kapljici vina, pa pije žganje, kakor vodo. Ta strast je postala epidemična in človek s straho.n gleda, kako nekdaj krepak gorenjski rod telesno in duševno propada Kam pridemo ! ? Nobena beseda nič ne izda, človek, ki s/aii te nesrečneže, se ša zameri. Žalostno !
mP
is s ke novice,
Shod poštnih uradnikov se je vršil včeraj popoldne ob štirih pri „Maliču". Udeležilo se ga je okrog 60 oseb in se je vršil vseskozi s svečano resnostjo. Otvoril ga je predsednik ljubljanske podružnice poštnih uradnikov g. Vidmar, naglašujoč v svojem govoru udanost in zahvalo do presvetlega ce sarja, ki je odredil, da so bile svoj čas njihove plače zvišane. Pozdravil je navzoče tovariše najprisrčneje, kakor tudi odposlance iz drugih kranjskih mest, pozdravil navzočega poslanca dr. Ferjančiča, zastopnika davčnih uradov, kancelistov i. t. d. Povdarjal je, da so zborovanja dandanes moderna sredstva, in dokler se jim ne ugodi zahteva po njihovem zboljšanju stanja, tako dolgo ne bodo nehali zborovati. Naznanil je, da so danes vstali vsi poštni uradniki po celi Avstriji kot eden mož, da energično in glasno zahtevajo svojih pravic. Mobilizovani so na celi progi, in kar se je nekdaj zdelo kot prazna želja, to je dandanes uresničeno: Združitev vseh poštnih uradnikov avstrijskih je gotova, na Dunaju imajo svoje osrednje društvo, a po vseh večjih mestih podružnice. — Navzoči uradniki so živahno odobravali ta govor, na kar je nastopil nadkomisar H um me k, in izročil zborovalcem pozdrave tržaške poštne direkcije. — Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo asist. gosp. Fr. Semrov-a o „Avancement-u. Naglašal je avstrijske slabe razmere gledč plače^ v primeri z onimi svojih kolegov v Nemčiji in končal z vzklikom, naj bodo edini, da dosežejo to, kar jim je bilo dozdaj odrečeno. — O drugi točki, o „35 letnem službovanji" je poročal oflcijal gosp. Anton Gregorič in na podlagi dat dokazal, kako zgodaj izgube pošt. uradniki v naporni službi svoje moči in padejo v grob sredi dela. Opisoval je, kaki trudi in muke slade uradnikom življenje in zahteval, da se morajo njihova službena leta skrčiti od 40 na 35 let. — O „dopustu in nedeljskem počitku" je govoril asistent g. A. Dulansky. Povdarjal je, kako življenjska potreba bi bil vsakoletni dopust, a pri sedanjih raz merah se dovoli la tedaj, ako drugi tovariši r.adomestujejo na dopust odišlega uradnika. Krepko se je zavzemal tudi za nedeljski po-1 čitek, češ, da je nedeljski počitek hrepenenje
1
vseh trudnih, okrepčava od dela izmučenih vir razvedrila po dovršenem delu zaklad družino in slednjič bramba vere. „S užbena pragmatika" je bil naslov 4. referata Poročal je oficijal g. A. C z e r n i c h. Podal je jako značilen izgled, kako se disciplinarno postopa proti poštnim uradnikom, in podprl z tehtnimi izreki odličnih mož njihovo za htevo po službeni pragmatiu. — Snod je vsprejel jednoglasno pet resolucij glede svo jih teženj, ki so navedene v omenjenih točkah. Slednjič se je še oglasil k besedi poslanec dr. Ferjančič, ki je cbljubil, da bo rad zanje storil, kar bo mogoče a dejal, da parno državni zbor ni merodaien, da bi rešil te zahteve v njihovem smislu. F.nančni mini ster se vedno brani, kadar je treba olajšati stanje državnih uradnikov; to se je pokazalo letos pri vprašanju o ureditvi plač avHkul-tantom, kjer se je državni zbor zavzel zanje, a je gospodska zborn ca prekr žila njihov račun. — Slednjič se je gosp. Vidmar zahvalil vsem navzočim za udeležbo, javil, da je došlo na shod več p »idravov od dunajskih kolegov, praških itd... ter zaključil zborovanje, ki je traialo nekij nad dve uri.
Preiskave pri 27. pešpolku Radi suro vega napada dveh nemških rojakov na knjigovodjo g. Gabra se pri 27. pešpolku vrše preiskave. Polkovnik je uv. del strogo preiskavo in vieraj ja moral ves 27. peš-polk nafctipiti pred g. Gabrom, ki pa seve po obrazu napadalcev ni mogel spoznati, ker se je napad vršil v temi. Mogel je naznaniti le visokost dotičnih dveh mož. Pri tem ogledu je bu navzoč tudi stražnik Až-man in nek gospod, ki je ves napad opazoval. Ta priča je pred stotniki m izpovedala, da sta videla napadalca po napadu iti k korporalu, ki je stil na straži pri vojaš-nioi pred uhodom v častniška stanovanja. Ta korporal, ki je st >ječ na straži (!) mej nap&d >m v< s č»s kričal »II ut ihn nieder dan kraiaeriachen Ilund«, je na to spustil oba vojaka v vojašnic j in jima ša pnznalno rekel »Sorvus«. Dognalo se je tudi, da so se tedaj, ko je g. Giber zaklical na pomoč, odprla okna, kjer ima moštvo, ki ima oskrbovati stražo, svoje prostore in da je moštvo klicalo napadalcema, naj pobijeta g. Gabra. Dotičnega korporala U I i c h a je polkovnik dal včeraj tikoj zapreti in izločiti od drugih oseb v vojašnici. Ulich je tajil, a pomagalo mu to ne bo, ker so za njegovo surovost tu dokazi. Imen napadalcev še ni hotel povedati. Preiskava sa nadaljuje.
Kolera mej perutnino. Mestni magistrat razglaša : Sredi tekočega meseca zbolelo in poginilo je v Ljubljani večje število iz Kar lovca po železnici v mesto vpeljanih puranov in tudi nekaj domače perutnine, pri kateri se je dognalo, da je poginila za perut ninsko kolero. Posestniki kuretine se torej opozarjajo, da pazilo in vsak slučaj sumljive bolezni takoj naznanijo mestnemu magistratu.
Predrzna tatica prijeta. Danes zjutraj prijelu so na Rimski cesti neko žensko, ki je imela pri sebi več ženske obleke m po steljne oprave. Ko so jo vprašali, odkod da ima vse to, je dejala, da je ponoči kupila od neke neznane ženske. Komaj pa je policaj pripeljal to žensko, ki je dejala, da je Neža Arbanas iz Borovnice, na policijo, zgla sila se je bila tam že služkinja Angela Zavrl, stanujoča na Poljanski cesti št. 3, m naznanila, da jej je bilo danes ponoči pokradeno mnogo obleke v vrednosti 100 kron. Ko so pogledali obleko, ki se je dobila pri prijeti ženski, se je konstatiralo, da je večina vsa te obleke Angele Zavrl. Tudi za drugo obleko in posteljno opravo je policita dognala, •čegava da ie. Ukradena je bila Ivani Pav-ličkovi na Reseljevi cesti. Neža Arbanaa je bivala že dlje časa v Ljubljani in je mej tem časom kradla, kjer je mogla. Zahajala je tudi prav pridno v ^Narodno kavarno", kjer je prebirala slovenske, nemške in italijanske časnike in dajala markerju za postrežbo dobro napitnino. Do eedaj je policija Arbanasovi dokazala še tri tatvine, izvršila jih je pa še gotovo več. Naj-rajše je kradla žensko obleko, pa tudi možko obleko in denar je^vzela. Gostilničarju in hišnemu posestniku Štefanu Pogačniku na Miklošičevi cesti je ukradla pred enim tednom havelok in površnik in ju prodala pri stari-narjih. Trgovcu Matija Spreitzerju na Starem trgu št. 28 jo ukradla dne 18 t m. iz podstrešja i«nsko obleko. Amaii PtčoiUovi pa je odnesla s hodnika dežnik. Tatica je stara 44 let in majhne postaje. Pripovedovala je, da je bila dosedaj na Štajerskem in da je bila šivilja v Ptuju Potcija je navihano tatico izročila dež. soduiji.
Gosposka tatica. V Šolskem drevoredu je v soboto dopoludne neka dobro oblečena gospa ukradla mesarju Josipu Ocvirku kos špeha. Ko je hotela pobegniti mej občinstvo, so jo prijeli in jej odvzeli špeh.
Napad. Strojarski delavec A. K. je napadel včeraj zvečer na Zaloški cesti delavca Ivana Remžgarja, stanujočega v Za-lokarjevih ulicah št. 7 in ga udaril s palico tako po glavi, da ga je telesno poškodoval. Vzrok je bilo mejsebojno zmerjanje.
Z rešilnim vozom. Jurij Poboršek, mestni ubogi, stanujoč v Gradišču št. 11, se je v
soboto popoludne na sv. Martina cesti nezavesten zgrudil na tla in obležal. Pri padcu se je na glavi poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ogled Koslerjeve pivovarne. Včeraj je okolu 100 članov trg. društva »Merkur' ogledalo si Koslerjevo pivovarno, ki sedaj zopet stoji na višku tozadevnih naprav. Gg. obiskovalci so bili bogato pogoščeni. Navdušene himne so se vrstile za veselimi pesmimi in napijalo se je domačemu podjetju, katerega izdelek je sedaj dosti boljši, nego so tuja piva, ki se točijo v Ljubljani.
Ogenj V Črni vasi je v soboto ponoči pogorel pod posestnika Janeza Jarca, v katerem je bilo okoli 200 stotov krme in slame. Ogenj bi se bil razširil tudi na druga poslopja, da ni takoj prišla pravočasno na pomoč požarna bramba z Barja in ogenj lo-kalizirala. Janez Jarc je imel pod zavarovan za 600 kron. Ogenj se je najbrže zanetil po zlobni roki.
Tatvina v drevoredu. Uršuli Zaletu, pri-ganjačevi ženi, stan. na Florijanskih ulicah št. 24 je včeraj popoludne, ko je stala pri panorami v Latermanovem drevoredu nekdo izmaknil iz žepa denarnico z dvema kronama.
zidati dva reznr-- saj bodo plačili
Jeseniške novice.
** Značilna izjava. S><da| ko ves li beralni svet neliberaluu r« hai proti poslancu Jakhfu, je jako značilna neka izjava natrga učitelja g. Mih. Silbergarja, k toro pr občujemo tukaj javni sr.', ker marš kaj pojasnili« . Bilo je prošlo nedeljo. G. ot lin Podpic je priredil v svoji gOBtilni na Savi veselico (vinsko trgatev) v korist tu<a)šn|o podruž ni ce sv C rila in Motoda. Udeie >.ih so se i* rodoliubi obeh strank. Ziamemt« sta /Usti gorenji gospod in pa gjsp. učit-lj z B ecu Alojzij Novak . . . Ura polnoči Z vahua po luična debata med iiDeralnima u lteliema in g. P. R. pristošam kršiauskih s cijalistov. Oitre besede padajo tu in tam Vsi s-i vrt, okrog dr. Šusteršiča in volivne rtlirme. Liberalcem ne gre v glavo, d» bi smel imeti delavec tudi volivno pravici . . . Ura 1. po polnoči. ON liberalna u^ittlia javno obkla dala g. dr. Šusteršiča z naigrš mi psovkami. O tem bo govor pred sodiščem. G. P. R skoči po konci in zavpije: »Gospodje, jaz ne pustim blatiti poštenjaka dr. šusteršiča in sploh nikogar. Prekličita žaljive be3ede, s;cer vaju tožim«. Gg. Salberger in N»vak: »Nikakor. Res je. La tož.te«. G. P. R.: »Ali pa sta, gospoda, trezna, da obstineta pri svojih trditvah?« »Trezna, kakor davi! Le tožitel« Ko so vsi pričujoči izjavili da sta gospoda trezna, je izjavil g. P. R da ju bo tožil in imenoval priče. Ura 2. po polnoči. Zopet ju vpraša g. P. R. če ost »m ta pri žaljivih psov kah. Da še več. G. M. Salberger glasno in jasno izjavi: »Lepo Vas prosim, tožite me. Potem bomvsaj a v a n -ziral za nadučitelja. G. B. tudi dolgo ni avanziral, ko se je pa pokazal pristnega liberalca, je precej avanziral!« Značilna izjava. — Na 3. po polnoči. Situ-vacija nespremenjena. — Ura 4. po polnoči. G. Salberger zahteva, da se mora učiteljski stan spoštovati, čemur z ozirom na položaj gromovito pritrdijo. Ne bomo pisali komen-t«ra in opomb. Pristavimo le, da g. Salber-garja ob 8 zjutraj ni bilo še v šolo in da so učene, vživ.ali zlati prott st. Kdor trezen zahteva m lepo prosi, naj si posledice Bam pripiše. M gg. nočemo škoditi, a naših prvakov si ne pustimo blatiti!
** Delavci in hlapci so silno hva ležni g. Lucamannu, Ker jim je odvzel ta živno breme volivne pravo. Kmetje so se kar nddthnili, da ne bodo skupaj volili s hlapci. H /aležni so zlasti za izjavo, da ne plačujejo nič davkov, ker upajo, da jim bo cdakj užitoinske, stmarinske, krvne in riru^e davke plačeval g. Luckmann. Vse vriska od samega veselja po tovarni in po Jesenicah.
** Jesenice se tudi na sunanje olepaujejo Piavi kras |im daje snlaj dovršena vila P-ipež v švicarskem in vila Kogoj v staronemškem slogu. Z da se tudi si cer nad dvajset novih poslopij, med temi tudi hiša Pu -egelja, v kateri bo luteranski tempel.
** K protestantom je 17. oktobra prestopil zuani Gottfried Jeglils^h. — Bilo srečno!
Novice iz kočevskega okraja.
? Volitev cestnega odbora, ki je
bila predpretekli teden v Ribnioi, zopet jasno priča, kako velika je liberalna pravičnost. Na vabilih je stalo, da Be volitev zaključi ob 4. uri popoludne. Kdor pa je prišel ob tri četrt na 4. uro, ga liberalna gospoda ni več pustila k volitvi. Živela liberalna liberte! Sicer pa menimo, da nima ravno ribniško liberalstvo vse pravice v rokah. Morda ima še kdo drugi sukno in škarje!
? Vodovod si dela občina Jurjevica pri Ribnici s sosednimi vasmi. Ko so prišli inženerji, je imel veliko besedo zraven Jo-han Rus ali »žagin Johan« z Brei. Na njegov vpliv so zidali rezervoar tam, kjer po leti često ne bo skoro nobene kaplje vode. Johanovi veliki besedi so imajo občani za-
hvaliti, da hod > morali voar|a mesto eneg«. Pa -občani! Knj ne, Johan?
? Pri dopolnilni volitvi v krajni šolski svet riDnism, ki se je vršila pretekli m> 8 c so se liberalci poležali na v»e krip Ije in so volili vsihivega »2a«inega J hana« in Jos. Kijuna iz R bnic«. Dasi ima zfcdnji le neka) korakov do občinske pisarne, je vendar poslal mesto s*be svojega namest« nina, da ga je volil. No, p« za enkrat so ša propsdli!
Književnost in umetnost.
* Slovensko gledališče. Jutri se
uprizori 4 umu. n >v,ieta tekom novembra in sicr velika „ P r a v I j i o a o Kri-š p i n u «, pri kateri sodeluje vs? drarenko osobje in ve-i zbor *"r orkester. Z» to pravljico ie naal kil ur. W»ld-tein več novih da-ko^aeij Glavni ulojfi nirita glč. Krei-tova in gosp B )lf>fika. I^fo ie n<»'>iB»l češni igralec gnuv. K. Zelen«ky D r a p a I in se je igrala v »Nar di"f-d''u" i- 45 krat
Najnovejša papeževa slika.Hrvatskemu slikarju C^lestinu Medovič, frančiškanskemu očetu, je dovolil papež, da ga sme slikati. Kakor poroča „Giornale d'Italia", je slika papežu zelo dopadla. Medovic je tudi med drugim naslikal na monakovski razstavi odlikovano sliko „Bacchanalia", potem iz hrvatske zgodovine povzeto sliko „deželni zbor v Splitu", „prihod Hrvatov" in še več drugih.
Sta/,ii' sivanrt
o«4 rsi.Milfc atr&cii
Iz Pariza. „Echo de Pariš" poroča, da pride španski kralj Alfonz v maju prihodnjega leta v Pariz. Kralj, katerega bo na njegovem potovanju spremljal minister zunanjih zadev,bode šel najpreje v Lizabono, potem v Pariz, London, Berolin, Dunaj in bržkone tudi v Rim. — Iz Varšave poroča „Nova reforma": Generalni guverner, ki je sedaj na dopustu, kržkone odstopi. Car je v spremstvu guvernerja obiskal v Skiernjevicah neko šolo. Učitelj šole je prekinil pouk ter zapovedal moliti rusko molitev za carja. Ko je car nato vprašal, če je večina pravoslavna, mu je ta odgovoril, da so od 87 učencev le 3 pravoslavni, drugi pa katoličani. Na vprašaaje, zakaj da molijo tudi katoličani rusko, mu je učitelj rekel, da je tako zapovedano od guvernerja. Vsled tega se je razsrdil car ter ostro pokaral guvernerja. Zaradi tega pa bode bržkone guverner tudi odstopil. Iz Belgrada se poroča: Umorjeni kraljevi dvojici ukraden liSp so našli v neki luknji na kraljevem vrtu blizu onega kraja, kjer se je kralj Aleksander rad mudil. Dva služabnika kralja Petra sta ga našla ter nekaj že tudi v Zemlinu in Pančovi prodala.
—	Polenovka v grbu Islandija je dobila nov grb. N« oreišnjem grbu je bila v veliko nevoljo vseh venčana polenovka. Dolgo so prebivalci prosili vlado za nov grb, toda ša le sedaj so ga dobili. Na grbu je leteč bel sokol, toda brez krone. —
—	Najboljša poznavalka gob, gospodična JosipinaFreytag je te dni umrla v Berolinu. Poskušala je celo strupene g iba st iriti viitne in ukusie in res se ji je posrečilo mušaicam odvzeti strup. Občo pozornost je vzbudila njena zbirka gob na razstavi v Treptovu pri Barolinu. — Smrtonosen dvoboj. V gledališču v Varšavi sprla sti se rdvetnika Popov in T o n i k v i c k i ter si napovedala dvoboj V na to vršefem se dvoboju je bil u o p o v zadut v srce in takoj umrl — Železniški sprevodniki roparji. Nedavno smo poročali, da se je na voz prtljage osebnega vlaka mej Petrogradom in Visbalen izvršil roparski napad. Sedaj se poroča, da sta ta napad fingirala železniška sprevodnika. Ukradla sta 14. denarnih blagajnic. — Nesreča na železnici. V bližini Rostova je trčil tovorni vlak z vlakom, v katerem je bilo 150 rezervistov. Dve osebi ste bili usmrčeni. Socialno-politični predlo g i. Nemška vlada pripravlja za prihodnjo sejo državnega zbora več socialno-političnih predlogov. Pred vsem se bode poskusilo z zavarovanjem delavskih vdov in sirot. — Olepšavanje nosov. Dunaj bode ^ kmalu mesto najlepših nosov. Vladni svetnik j dr. Gersuny, ravnatelj Rudolfina, je poskusil s pred dvema letoma grde, majhne, široke nosove zlepšati, da je brizgal v grampove odprtine parfim in tako zravnal grde dele nosu. Sedaj rabijo to zdravljenje moški in ženske, še celo vojaki, in tako je mogoče videti izprehajalce na „Ringu" z umetno lepimi nosovi.	_
Cesar je ob 9. uri grofa pove-
Iz časnikarske torbe.
„So5a" je žalostna, kakor vedno. A njena žalost ima to lastnost, da se tolaži s psovkami. Najprej silno žaluje, da morajo liberalci složno s klerikalci pistipati glede koroških razmer.	je seveda tega
mnenji, da ni liberalcem dolžnost, potego-
vali sa za Koroško, sa', pravi Gabrščkov list, »klerikalci so jo na Koroškem zavozili«. Torej iz same čista milosti bedo liberalci dovolili en žarek svo|e ljubezni tudi na Koroško. To tako boli „Sočoa, da mora v tolažbo tasoj nekoliko psovati Kakor baraba jeruš, t»ko mora ianeti »Sočar psovko, da si zopet dušo priveže „Klerikalne uši" |e rekla, pa ji je odleglo, in nato gre po vrsti: »Klerikalni švindel«, ^klerikalni sleparji*, „5reda ovac" itd. Teknilo g. Gabršrtek !
Kaj delajo liberalni učitelji ? »U«. Tov.« p še: »Naši ljudje na tihem kolnejo, da se joka s*m angel varuh, če ga ima če kak kraniski učiteli in kaka kranj sfca učiteljica". Mi pa miilimo, da s* poleg angela varuha jokajo tudi otroci, č« « i i| m n t a k e v a učitelja.
Telefonska in brzojavna poročila.
St. Peter lia Notranjskem. 26.
oktob. Tu se je sijajno vršil javni shod katoliško-narodne stranke. Govorila sta dr. Krek in dr. Šusteršič. Volivci soglasno odobrili stališče katoliško-narodnih poslancev. Pozvali so poslance, naj ustrajajo v boju za pravice ljudstva. Shod je soglasno izrekel poslancem zaupanje in zahvalo.
Duuaj, 26. okt. Njeg. Veličanstvo cesar je pomilostil poslanca Jakliča in g. Ž a g a r j a. Pri prvemu je spremenjen zapor 10 dnij v globo 50 K, pri drugem pa zapor 5 dnij v globo 25 kron.
Dunaj, 26. oktobra, danes dopoludne sprejel v avdijenci Štefana Tisza ter mu ril sestavo novega ogrskega ministrstva.
Dunaj, 26. okt. grof Stef-in Tisza je sprejel od vladarja mu poverjeno nalogo za sestavo novega ogrskegami-nistrstva. 0 svojem programu je dejal nekemu časnikarju, da je potreba le neznatno spremeniti glede vojaških zadev program devetorice in upa, da bodo z njegovo spremembo vsi zadovoljni in da se v deželo povrne mir. Izrekel je tudi upanje, da se mu posreči pirdobiti opozicijo, da odobri predlogo o vojaških novincih in vojaški prorocun. Oa bo miroljuben, ako bo pa stališče opozicije mu skrajno sovražno, tedaj se ne boji boja in izvojeval ga bo z orožjem, kakor bode zahtevala čast parlamenta. Danes ob 3. uri popoludne se je vrnil Tisza z Dunaja ter bo ob 7. uri zvečer poročal v klubu liberalne stranke.
Dunaj, 26. okt. „Sonn- und Mon-tagszeitung" poroča, da je preiskava glede vojaških vaj v Bieleku že končana. Polkovnik Gritnzweig je obsojen na dve leti ječe, na izgubo svojega dostojanstva ter izgubo penzije.
Dunaj, 26. oktobra. Ministrski predsednik Koerber je bil dane3 od cesarja sprejet v avdijenci.
Dunaj, 26. oktobra. Danes je bil od cesarja sprejet v avdijenci predsednik deželne sodnije v Ljubljani, gosp. L e v i č n i k.
Praga, 26. oktobra. Tudijustična fakulteta češke univerze stavka radi preneznatnih prostorov.
Osek, 26. oktobra. „Drau" poroča, da ni res, da bi bil ban P e j a č e v i e nevarno bolan vsled tega, ker se je z nekim napačno zavžitim zdravilom zastrupil, ampak ban trpi na krvavenju želodca.
Berolin, 24. okt. Proti možem, ki zaslužijo od socijal.-demokratske stranke 5000 do 6000 mark, izrekel se je zelo neugodno socijalno demokratski shod v šestem berolinskem okraju. Zahtevalo se je, naj se zmanjšajo dohodki od stranke, ki presežejo višino 2500 mark. Na shodu se je povdarjalo, da bi stran-karji morali namreč za stranko zastonj delati. Stranka bi jim le toliko smela dati, da bi ravno ne trpeli pomanjkanja. 2000 do 3000 mark bi zadoščalo. Ako ima kdo 5000 mark dohodkov, potem nima nikakega veselja bojevati se za uničenje sedanjega meščanskega stanja, kajti socijalna družba bi vsakemu niti 3000 mark ne mogla dati.
Meteorologično porodilo.
Vilinm nad morjem 306.2 m.ucdnjl ira£ni tlak Y36'0 mm
*	Ctea epa- »OTUjk	Stanj« barometri. t mm.	Tempe-ratura Caliiju	I Vatr.tt. ' Nebo		Ih « »
241 9. zve«. | 736-0 j 6-n				si. jvzh. | jasno		o-o
25	7. zjutr. 2. popol.	7394 738-5	3 1 10-3	brezvetr si. sever	megla jasno	
251 9. i vež.		738 4	3-8	brezvetr. | »		00
ogl !'■ ijutr 1 2 popol		737 7 736-7	00 10-8	si. zah. si sever	met;la jasno	
Srednja temperatura sobote 8'0°. normale 8 9" Srednja temperatur* nedelje 5-7°, norm. 8 7.
Dunajska borza
dne 24. oktobra
Skupni državni dolg v notah .	. .	100-15
Skupni državni dolg t srebru.....99'95
Avstrijska zlata renta 4% .....	119.-5
Avstrijska kronska renta 4%.....ll0'10
Avstrijska inv. renta 3'/i % ..........92 55
Ogrska zlata renta 4%.......118 25
Ogrska kronska renta 4%..........97 60
Ogrska inv. renta 3ljt%..............89 25
Avstro-ogrske bančne delnice.....15'99
Kreditne delnice........661 50
London vista....................23 930
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117-25
20 mark............23-47
20 frankov..........19-(6
Italijanski bankovci................96 35
C. kr. cekini...........11 33
Štedilno leštilo za tla f£id™
Dunaji) je najcenejše in najpripravnejše sredstvo za domauo porabo pri leštenij parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškan ske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 8 11—1
Kafari v dušnlku C
se po redni
rabi	'
--raDi	|
rogaške vode M
« olajšalo, f-	J
ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrouje dobre
]iiirmonije
domačega iu amerikanskega sestava, glasovlrjo in planine. 264 40
IiaJA se iudi na obroke 1 Na r.uhteTaiiJo h« |>o«11JhJo ceniki brtuplafnu.
Illlllllll lili Milil ................I.............................................
1396 2—°
iz dobre hise se takoj sprejme pri
Ivan Auer=ju, trgovcu v Tržiču.
...................................................................................
Mejnarodna panoram a
Pogačarjev trg. JEST Ta teden te*
Neapolj in Kapri.
8QT* J^avnol^ar je i?žla
fDružinsfia pratika
za leto igo4.
Zahvala.
14C9 1-1
Vsem, kateri so izrazili sožalje in nas tolažili ob bolezni in smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda
Antona Langofa
c. kr. brambovskega evidenčnega oficlala
kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku se izreka tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležnikom najiskrenejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljuje vsem darovalcem krasnih vencev.
V Ljubljani, 26. vinotoka 19C3.
Žalujoči ostali.

..družinska pratika" jg leto 190U
s krasno barveno sliko: Sveta družina na ovitku, je najlepša izmed vseh slovenskih pratik. Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobe jo mnogo
ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani: Auer-Korenean, J. Kordik, H. Ničman in V. Petričič.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Ktajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.
Išče se
za dobro znano gostilno ^Čitalnica na Vrhniki",
katera se bo oddala 15. novembra.
V hiši je kavarna, dalje sobe za tujce, glavna tehtnica in hlev za živino.
Pojasnila daje Anton Albert istotam.	1387 3—3
			
N.			/
1407 1

Naznanjamo lužno vest, da je raš ljubljeni, dobri etric, gospod
JVIatija Zamik
župnik v pokoju in častni občan občine srednjevaske,
včeraj, v nedeljo, dne 25 t. m., zarana izdihnil evojo iskreno dušo, spravljen z Bogom, v starosti 60 let.
Pogreb se vrši pri f»ri Sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju v torek, dnč 27. t. m. ob devetih zjutrai.
Ondi in pa na Bohinjski Bstrici se bodo darovale av. maše zadušnice. Dragega pokojnika, ki je bil ljubljenec svoj.h župljanov, priporočamo v molitev in blag spomin!
R. I. P.
Srednja vas v Bohinju, dne 26. oktobra 1903.
Kodbina (lr. Miljutin Zarnikova.	Boris Zamik,
(Posebna oznanila se niso izdala.>
stud. med.
Naznanilo.
Iz konkurzne mase tvrdke
Goričnik & Ledenig
v Ljubljani
odda se ostala manufakturna zaloga
v cenilni vrednosti 18.745 K 58 h
ponudbenim potom.
Kupne ponudbe in 10 % vadij v gotovini položiti je najkasneje
(lo 30. oktobra 1903 opoldne
pri oskrbniku konkurzm mase g. dr. Josipu Sajovic, odvetniku v Ljubljani, v Gosposkih ulicah št. 3.
O lb< r upnikriv si pridr>i odobritev podanih kupnih penudeb, katere se bodo dne 31. oktobra 1903, dopoldne ob 11. uri odprle, Potrditev ponudeh se bode dotičnemu ponudniku takoj naznanila. Vse druge ponudbe se bodo 2 vadijem vred ponudnikom takoj vrnile.
Manuf*!<turnu zaloga proda se na podlagi inventure, katera s 3 lahko pri konkurznem oskrbniku v p sarniSnlh urah vpogleda, povprek in brez vsucega jamstva konkurzne mase. Ponudnikom je prepuščeno, se o pravilnosti inventure v prodajalnici tvrdke prepričati.
Kupnino plačati je čisto brez vsacega odbitka, predno se blago prevzame in najkasneje
dne 2. novembra 1903 v navadnih pisarničnih urah
r roke oskrbnika konkurzne mase.
Kupljeno blaga mora kupec najkasneje
do 3. novembra 1903, zvečer do 6. ure
na lastne stroške iz prodajalnice tako gotovo spraviti, kakor bi bilo sicer konkurzno oprav-ništvo opravičeno, blago na stroške in nevarnost zamudnega kupca iz prodajalnice odstraniti. Natančnejša pojasnila daje oskrbnik konkurzne mase.
1383 3-3
Oskrbništvo konkurzne mase.
Sukneno blago
za vsako potrebo se prodajajo v vsaki kakovosti in
največji izbem najcenejše pm
J. G^OBEIifUK-U
Pred Škofijo 1. IiJUBUJA^lR.	jVIestni trg 20.
Sukneni ostanki po zelo nizki ceni. Vzorei se pošiljajo na vse strani brezplačno.
^^^mmmmmma
m
Razglas.
/ ■ ...


V soboto dne 31. oktobra t. 1. ob 10, uri dopoludne vršila se bode v obeinski pisarni v Škoeijanu na Dolenjskem ofertna obravnava radi oddaje stavbinskili del pri zgradbi trirazredne šole v Sko-cijanu.
Stavbena dela proračunjema so sledeče:
Šolsko poslopje, izvzemši mizarska dela, ki bodo posebej oddana . 26884 K 88 h
Za napravo vodnjaka in ograjo je preliminiran znesek .... 1521 K 73 h
Skupaj 28406 K 61 h
Dela oddala se bodo potom pismenih ponudeb skupno jednemu podjetniku, z izjemo zgoraj navedenih mizarskih del.
Ponudbam mora biti priložen vadij v znesku........ 1420 K —
Isti dan ob 1. uri popoludne vršila se bode tudi v obeinski pisarni v Škocijanu ofertna obravnava radi oddaje zgradbe dvorazredne šole v Klenoviku.
Stavbena dela, izvzemši zopet mizarska dela znašajo:
Zgradba poslopja..................17130 K 46 h
za napravo vodnjaka ali cisterne, in za morebitno napravo škarpe na spodnjem delu stavbišča, kakor tudi za napravo ograje preliminiran je
znesek........................ 1500 K —
Skupaj 18630 K 46 h
Dela oddana bodo potom ofertne obravnave le jednemu podjetniku.
Vadij znaša.................... 930 K —
Načrti/, proračuni in stavbenigpogoji za pbe zgradbi so razgrnjeni v navadnih uradnih urah v občinski pisarni v Škocijanu vsakemu na vpogled.
Predsednik:
1394 3-2
Kopina.
Tidajatalj i* o<l*oreri.i »r»dn<k: Br. l»»«oll Zitiitr
Tisk »KatoliSkr Tiskarnm t Ljubljani,