Pustna nedelja Hopsasa, rajsasa pustna nedelja, mati so skuhali šunko in zelja. Krožnik napolnjen je z mastnimi krofi, hej, mi smo danes kot pravcati grofi, he-ja, ho-ja, pravcati grofi! Jutri v gozdiču drv bomo nabrali, v torek pa holadri pusta zažgali. Mnogo še čaka nas smeha, veselja, hopsasa, rajsasa, pustna nedelja! He-ja, ho-ja, pustna nedelja. "S0}t Denacionalizacija v občini Velenje Popolnih le 35 zahtevkov. stran 2 Na UNZ Celje ugotavljajo Prometna varnost vse slabša. stran 3 Izvajalci naj položijo karte na mizo Predsedstvo mozirske skupščine občine je sprejelo sklepe, ki zavezujejo ministrstvo za okolje in prostor ter vse izvajalce. Ti morajo takoj pripraviti programe za odpravo škode po poplavah. stran 5 Žalec Počasno vračanje premoženja. Izdana je bila le ena odločba na podlagi poravnave. stran 6 Vodovod in telefonija na Dobrovljah Se bo dolgoletna želja ljudem na nadmorski višini 600 m uresničila že maja? _stran 6 Pohvala da - ali ne? V Velenju je kulturni praznik minil brez pohval in priznanj. Niti s papirjem, niti z besedo se nihče ni spomnil nagraditi kulturnike. stran 8 Lubadar še ni slišal za zeleni pas! Zakaj so spet padale smreke v gozdičku nad Stanetovo cesto v Velenju? _stran 20 Nagradna križanka __ stran 13 Pust v Velenju, Šoštanju in Mozirju Na pustno nedeljo bo veselo. Karneval bo po velenjskih ulicah krenil ob 13.00, v Šoštanju ob 14.00, njegovo veličanstvo Pust Mozirski pa bo norčav od danes pa vse do srede. stran 20 Ko ima hudič mlade V letošnje leto smo želeli, dragi bralci, stopiti z vrsto novosti In zato smo seveda opravili tudi kopico priprav, ki so sicer vašim očem skrite, končni učinek pa naj bi bil za vas in nas pozitiven. Tako smo zamenjali podobo tednika, kar ni ravno vsakdanji dogodek, povečali število strani, razširili njegovo prodajno območje in glede na vaše odmeve, ste bili s temi našimi potezami zadovoljni. Želeli pa smo še več. Ker se zavedamo, daje pogosto finančno težko stakniti konec meseca z začetkom drugega, smo hoteli drugače organiz.irati pobiranje naročnine. S firmo ROYAL smo se dogovorili, da vam njihovi fantje, tako kot je to običaj tudi pri nekaterih dnevnikih, lepo do zgodnjih četrtkovih ur prinesejo časopis, poleg tega pa, da vas obiščejo, povprašajo po vaših pripombah in vam ponudijo mesečno, četrtletno, polletno ali celoletno plačilo ter vas ob tem opozorijo na ugodnosti, ki jih tistim, ki plačate za daljše obdobje, nudimo. Seveda smo ob tem ponujali tudi plačilo s položnico kot prej. Zalomilo se je najprej pri raznašanju časopisa. Delo je bilo opravljeno slabo, zato smo ta del pogodbe takoj razdrli. Žal, nismo prekinili tudi pobiranja naročnine. Mislili smo, da tu tečejo stvari normalno. Šele. ko ste nas začeli opozarjati, da pobiralci zahtevajo predvsem plačilo polletne ali letne naročnine in ne ponujajo ostalih možnosti, smo skušali tudi ta del pogodbe prekiniti. Pa ni bilo tako enostavno. Direktor firme je bil nedosegljiv, pobiranje na terenu paje teklo naprej. Zgodba je predolga, da bi nizali detajle. Epilog bo dobila na sodišču, saj sije firma poleg škode, ki nam jo je naredila na terenu, prilastila tudi del pobranega denarja. Naše dobre želje so tako dobile povsem negativen prizvok, izkušnja paje bila tako knita, da se podobnih, sicer dobrih idej, tudi zaradi vašega miru, ne bomo kmalu lotevali. Tako boste vsi, ki še niste plačali naročnine, dobili te dni položnice na dom in to. kot je bil običaj že doslej, za četrtletno plačilo. Vsem, ki ste imeli kakršnekoli neprijetnosti v zvezi s firmo RO-YAL, se opravičujemo. Naša neprijetna izkušnja pa naj bo opozorilo tudi dmgim. Takšne firme, kot je firma Royal, očitno postajajo del našega vsakdanjika in sodniška praksa, ki lahko na primer dopusti primer Gaibelič, jih k temu le še podpihuje. I Uredništvo |IWM»ITOT| 1 Sv' •:•:■:•: ■.:■.■ fiSK . <■.■■■ :•:■:■: I llf 1JEL0VICA Celje, 063/25-881 Ravne na Kor„ 0602/20-175 Titov trg 2 tel.: 851 686 fax: 854831 V petek in soboto se bo postop no pooblačilo, popoldne bodo v zahodnih krajih že manjše padavine, v nižinah sprva kot d$ž. V noči na soboto se bodo padavine okrepile in razširile nad vso Slovenijo. Dež bo prešel v sneg do nižin. V soboto bo pretežno oblačno, sneženje bo ponehalo. Na primorskem, kjer bo pihala burja se bo delno zjasnilo. Razlogov za polne čakalnice je v zdravstvenih domovih več. O gneči pričajo tudi zbrane številke. 9. februarja letos naj bi bilo v čakalnicah velenjskega zdravstvenega doma več kot 1300 občanov. Ta številka pa ne zajema obiskov v dežurni ambulanti, kjer gneča ni prav nič manjša. ■ C foto: A V) Gneča v zdravstvenih domovih Že lep čas so čakalnice zdravstvenih domov v velenjski občini polne. Razlogov za gnečo je več. Poleg epidemije gripe je, po besedah v.d. direktorja Zdravstvenega zavoda Velenje Jožeta Zupančiča, k temu precej "prispevala" tudi sprememba zakonodaje na zdravstvenem področju oziroma prostovoljna izbira zdravnika. Kar nekaj je namreč takih zavarovancev, ki ne pridejo v čakalnice zaradi bolezenskega stanja, ampak samo zaradi podpisa posebne izjave o izbiri zdravnika. Nekateri se pač boje, da zdravstvenega varstva pri doslej lečečem zdravniku zaradi predpisanega cenzusa (1870 zavarovancev na enega zdravnika) ne bodo mogli uveljaviti. Zopet drugi želijo ta trenutek izkoristiti za zamenjavo lečečega zdravnika. Pozna se seveda tudi odsotnost petih zdravnikov, ki so se udeležili posebnega strokovnega izobraževanja. Po novi zakonodaji bo namreč zdravniška zbornica strokovno preverjala njihovo znanje, za to pa so obvezne udeležbe na seminarjih. Prav tako pa naj bi bila med vzroki za gnečo še kadrovski primanjkljaj (kar nekaj zdravnikov namreč specializira) ter uvejanje računalništva v redno delo ambulant. VALENTINOVO Norice Danes zasedanje zborov VELENJE - Danes, v četrtek, 18. febmarja, v Velenju zasedajo vsi trije zbori občinske skupščine. Na seji bo mandatar za sestavo liste Izvršnega sveta Srečko Meh predstavil listo, o njej In o številu članov Izvršnega sveta, pa bodo razpravljali In glasovali delegati. Na dnevnem redu skupščine Je še več drugih točk, med njimi tudi predlog odloka o preimenovanju Titovega trga v Velenju v Mestni trg In Imenovanje direktorja javnega zavoda Kulturni center Ivan Napotnlk Velenje. M mkp Nova vlada vendarle jutri (?) Celje - Celje naj bi vendarle dobilo novo občinsko vlado. Najprej so napovedali sejo občinske skupščine že za pretekli petek, uradno so Jo sklicali za Jutri. Ta čas Je prišlo tudi do spremembe na listi kandidatov za novo vlado In sicer na mestu člana za družbenoekonomski razvoj. Leopold Pere, ki je bil kandidat za to mesto, Je namreč zbolel. Mandatar Jože Zlmšek seje zato za sprejem tega mesta dogovoril z Rudijem Vldetlčem, tudi znanim delavcem s tega področja. Ostali kandidati na listi za novo celjsko vlado so Isti: Roman Gracer za drobno gospodarstvo, Damjan Vrečko za urejanje prostora, Ivan Eržen za varstvo okolja, Matjaž Železnlk za kmetijstvo, Danica Doberšek za finance, Nlko Plrtošekza notranje zadeve in Miro Trbovc za obrambo. ■ (k) Proračunska razprava bo vroča SLOVENJ GRADEC - Odborniki vseh zborov tukajšnje občinske skupščine bodo danes 18. februarja začeli letošnjo proračunsko razpravo. Upoštevajoč dejstvo, da bo letošnji slovenjegraškl občinski proračun (vsaj na začetku) realno kar za 40 odstotkov manjši od lanskega, Je pričakovati vroče dialoge, saj Je spisek želja, posebej pri Investicijah v družbenih dejavnostih In gospodarski Infrastrukturi, kar nekajkrat daljši od "proračunske odeje". Slišati Je, da bodo posebne zahteve do proračuna postavili Misllnjčanl, ki menijo, da so bili do selej bolj ob strani. Občinska vlada, ki Je povedala, da bo letošnji proračun znašal dobrih 572 milijonov tolarjev, bo predlog letošnjih Izdatkov Iz občinske blagajne v skupščino poslala spet marca- M A.B. ■•■••■••■•••••■••■»•»••■••■••■■•■■•■■•»■•»••■••■■•■••■••■■•I« Številne novosti Gorenja VELENJE - Od torka do petka je v Koelnu, v Zvezni republiki Nemčiji, največja svetovna razstava bele tehnike, na kateri se predstavlja tudi Gorenje. Med več kot1.200 razstavljencl Iz 42 držav predstavlja Gorenje Gospodinjski aparati paleto Izdelkov, ki zaokrožujejo celovito ponudbo, med njimi tudi vrste novosti. Med novostmi velja omeniti aparate Iz razširjenega asortlmana hladilno zmrzovalnlh aparatov, ki so okolju še bolj prijazni, nadalje pralno pomivalne aparate, ki se odlikujejo po zmanjšani porabi energije In vode, dajejo pa boljše učinke, ter nove izdelke Iz Inovlranega programa kuhalnlh aparatov. ■ (an) Proti ukinitvi koroške proge RAVNE NA KOROŠKEM - Predsedstvo sveta koroških občin Je od Železarnlškega gospodarstva v LJubljani zahtevalo, naj Jasno pove, kakšne namene Ima s koroško progo Holmec -Maribor.Železarnlčarjl so namreč že večkrat napovedali skrčenje potniškega In tovornega prometa na tej progi, z obrazložitvijo, da nI rentabilen. Korošci pa so trdni v zahtevi, da na zmanjšanje prometa ali celo na njegovo ukinitev ne bodo pristali. ŽG v Ljubljani so že večkrat predlagali spremembe voznih redov za potniške vlake, vendar so železničarji ostali gluhi. V zvezi s tem problemom se bo svet koroških občin obrnil tudi na prometno ministrstvo. Rekli so tudi, da ne bodo dovolili, da bi Koroško prometno še bolj osamili oziroma da bi JI po mlsllnjskl ukinili še dravsko progo. ■ A.B. ••■••■••■■•■■•■••■••■••■••■••■••■■•■••■••■■•■••■••■••■■•■■•■■i Celje ob eno tovarno CELJE - Vsi poskusi, da bi rešili staro celjsko tekstilno tovarno Metka, so bili zamanj. Tovarna Je bila sicer zadnji Čas last slovenskega sklada, pogovori z upniki niso uspeli, 170 milijonov neporavnanih obveznosti In 600 dni blokirani račun pa so naredili svoje - stečaj Je bil neizogiben. Kot pravijo, seje Metka v takem položaju znašla zaradi Izgube "domačega" trga, stare In dotrajane opreme In nlzkuh cen, ki Jih dosegajo z Izdelki na tujem. 400 delavcev se je tako v ponedeljek znašlo na zavodu za zaposlovanje. Stečajna upravlteljlca bo zdaj seveda skušala narediti kar največ, kar se da. Seveda Je med tem tudi želja, da bi na "pogorišču" dosedanje Metke zrasla nova proizvodna} In bi lahko spet zaposlili vsaj nekaj delavcev. m (k) Denacionalizacija v občini Velenje 88888888888888888888888888888888888888888888888888888888» Popolnih le 35 zahtevkov 7. decembra lani je najprej z uveljavitvijo stanovanjskega zakona, nato sprejetega zakona o kmetijskih zadrugah in zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij začel veljati še zakon o denacionalizaciji. Do konca lanskega leta je bilo na pristojnenm upravnem organu velenjske občine vloženih kar 117 zahtevkov. Največ (63) za denacionalizacijo kmetijskih površin, gozdov in kmetijskih gospodarstev, 20 manj za stanovanjske hiše, stanovanja, poslovne stavbe, poslovne prostore in stavbna zemljišča. Nekaj malega še za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij, za vrnitev premičnin in eden zahtevek za vrnitev premoženja Nabavno prodajne zadruge Šoštanj zadružni organizaciji. Od 117 zahtevkov je bilo popolnih le 35. Tako so bile s 24 izdanimi pozitivnimi odločbami o denacionalizaciji kmetijskih površin, gozdov in kmetijskih gospodarstev bivšim lastnikom doslej vrnjene nepremičnine v skupni izmeri več kot 1071 ha, kar je polovica vseh podržavljenih kmetijskih površin ter gozdov, ki jih je mogoče vrniti v naravi.Prav tako so na pristojnem uradu za denacionalizacijo velenjske občinske skupščine izdali odločbo o vrnitvi podržavljene poslovne stavbe v vrednosti nekaj manj kot 18 milijonov SIT ter odločbo o vrnitvi poslovnih prostorov v poslovno- stanovanjski stavbi, na kateri je prav tako vzpostavljen solastninski delež upravičencev do denacionalizacije. Vrednost teh prostorov so ocenili na približno milijon 342 tisoč tolarjev.9 izdanih odločb o vzpostavitvi lastninske pravice na podržavljenih stavbnih zemljiščih pomeni v skupni izmeri malo več kot 2 ha. O vsakem zahtevku iz vloge za denacionalizacijo se mora poleg zavezane stranke o plačilu odškodnine opredeliti še Slovenski odškodninski sklad. Tega za sedaj še niso ustanovili in doslej 13 vloženih zahtevkov za odmero in plačilo odškodnine za podržavljeno premoženje v občini Velenje še čaka na vrnitev stvari v naravi in na plačilo odškodnine za stvari, ki jih ni mogoče vrniti tako. Določene težave pa so se porajale tudi z zahtevami za vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih zadruge in temeljne organizacije kooperantov pridobile na neodplačen način. Z uveljavitvijo novega zakona o zadrugah je namreč to premoženje postalo last Republike Slovenije oziroma njenega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Tudi ta sklad še ne deluje. Franc LesnikB, predsednik skupne komisije upravnih organov občine Velenje za denacionalizacijo je ob koncu poročila te "akcije" zapisal," da se bodo morali v prvih mesecih tega leta lotiti tudi reševanja predlogov za izdajo začasnih odredb za zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja tistih podjetij,ki se bodo preoblikovala po ustreznem zakonu" oziroma do njihovih sredstev. Rok za oddajo predlogov je 5. april letos. Po preteku tega pa bodo upravičenci do denacionalizacije imeli samo pravico do odškodnine v obliki obveznic Odškodninskega sklada ali delnic v lasti Republike Slovenije. tp Društvo mobilizirancev v nemško vojsko dopolnjuje seznam Uveljaviti vojno odškodnino za vse Obdobje od leta 1941 do leta 1945 je bilo za veliko Slovencev boleče. Tudi za tiste, ki so bili v tem času prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Prejšnji teden se je pri nas oglasil Ivo Lahovnik, podpredsednik društva mobilizirancev in predsednik invalidske komisije za mobilizirance, kjer zbirajo podatke za sklenitev mirovne pogodbe. Vanjo bodo vključeni tudi tisti, ki so že umrli, ' zapustili pa svojce. Podatke zbirajo na podlagi sporazuma z vlado Republike Slovenije. Ta je lani oktobra sklenila, da ustanovi medresorsko komisijo, ki bo pripravila strokovne podlage in dokumentacijo za uveljavljanje vojne odškodnine po skupnih kriterijih. "Nujno je, da ugotovimo, koliko nas je bilo mobiliziranih, koliko jih je padlo ali umrlo med vojno ali v ujetništvu, ali pa so izginili takrat, ko so se iz ujetništva vračali domov, koliko jih je umrlo doma vse do danes in koliko nas je danes še pri življenju. Ker uradnih seznamov ni, je zaradi ugotavljanja škode in uveljavljanja odškodnin treba ugotoviti število vseh teh mobilizirancev," pravi Ivo Lahovnik. Nekateri od teh določene odškodni- ne že dobivajo, drugi pa ne prejemajo nobene odškodnine in je tudi niso. Zato zdaj zbirajo podatke, brez njih namreč odškodnine ni mogoče zahtevati. Ivo Lahovnik poziva še živeče mobilizirance v nemško vojsko, ki še niso v evidencah in vse svojce padlih, pogrešanih ali umrlih, da podajo osebne prijave. Podatke lahko posredujejo vsak torek od 8. do 11. ure v pisarni društva upokojencev v Šoštanju na Glavnem trgu in to v času od 15. februarja do 15. marca. Podatke zbirajo po občinah in prijava je prostovoljna. Ivan Lahovnik ocenjuje, daje bilo v letih od 1941 do 1945 na Koroškem območu in Velenju prisilno mobiliziranih v nemško vojsko preko deset tisoč tu rojenih mož, vrnilo pa se jih je od štiri do pet tisoč. 28. februarja, ob 10. uri bo v šoštanjski kinodvorani letni občni zbor društva mobilizirancev v nemško vojsko v letih 41 - 45, na katerega so povabili tudi svojce padlih in pogrešanih iz občine Velenje. M Milena Krstič ■ Planine z. vseh vetrov Azijci ne bodo gledali nagecov in nagic New Asian Satellite Televizion je sporočila, da bd iz programov satelitske televizije za Azijo izrezala vse prizore, kjer so nastopajoči goli ali pa "grdo" govorijo. Po pogovorih s predstavniki vlad in verskih voditeljev iz azijskih držav so se na tej televiziji odločili, da bodo iz novic, dokumentarnih in dramskih oddaj izrezovali vse "gole" prizore in tiste, kjer nastopajoči uporabljajo "grde" besede, ker bi se sicer lahko nekatere oddaje prebivalcem Azijskih držav, med katerimi je veliko muslimanov, lahko zdele žaljive. Vse za milijon mark! Vsak drugi Nemec bi se za milijon nemških mark do konca življenja odpovedal televizijskemu sprejemniku. To je pokazala anketa, ki so jo izvedli na nemški televiziji. Druga polovica vprašanih iz vzhodnega in zahodnega dela Nemčije pa bi ponujeno vsoto odklonila in bi raje še naprej gledala televizijo. Od višine se zvrti! Evropska radijska in televizijska unija (EBU) je za 250 milijonov dolarjev (400 milijonov nemških mark) odkupila pravice za televizijski prenos olimpijskih iger 1996 v Atlanti. S tem je postavljen "olimpijski rekord" v televizijskih prenosih športnih tekmovanj. Lani je EBU za igre v Barceloni plačala 90 milijonov dolarjev. Organizatorji računajo, da bodo s prodajo pravic za televizijske prenose po vsem svetu zaslužili milijardo mark. Francozi so najbolj nečimrni Francozi so največji evropski potrošniki moške kozmetike in zanjo zapravijo dvakrat več denarja kot Američani. Raziskava, ki jo je opravila organizacija za tržne analize Monitor, kaže, da vsak Franzoz za moško kozmetiko in razne dišave povprečno porabi 18,60 dolarja na leto, tesno pa jim sledijo Italjani. Zanimivo, da so na zadnjem mestu na tej lestvici Američani, ki zlasti ne marajo raznih dišav za moške, temveč imajo raje bolj "nevtralne" deodorante. Moški vse bolj segajo tudi po hidratantnih kremah. Le vsak drugi Nemec ni predebel Vsak tretji Nemec je pretežak. A to ni dovolj: hkrati raste tudi število ljudi s premajhno težo, so povedali strokovnjaki na srečanju družb za prehrano v Fuldi. Največja smola mnogih debeluhov je, da pravzaprav ne jedo več kot suhi. Potreba po energiji je priljudeh različna, pri tem pa ima pogosto veliko vlogo dednost. Največja napaka v prehrani Nemcev sta še vedno prevelika količina sladkorja in maščob. Hiralnica za onemogla podjetja Čeprav imamo pri nas s skladi slabe izkušnje in so se raznih skladov prijela v glavnem negativna mnenja, smo vendarle naredili napako in tudi "organizmu", ki naj bi pomagal obolelim podjetjem, nadeli tako ime. Seveda pa so naši ljudje bolj pronicljivi in so temu skladu, v katerem se je znašlo tudi znašega tneddolenskega območja.takoj nadali tudi nekaj drugih imen, ki so vsekakor primernejša. Nekateri pravijo, da je ta sklad bolje imenovati hiralnica - hiralnica onemoglih podjetij. Dosedanje izkušnje nam-rač kažejo, da si imena "bolnišnica" ne zasluži, saj ozdravljenih ni. So pa že nekatera podjetja iz te hiralnice odnesli na pokopališče. Pred dnevi je v zavetju tega sklada preminilo celjsko podjetje, čeprav seje ponašalo s polovico pravljičnega imena. Metka je dolgo zvenelo zelo optimistično, nato pa tudi vrsto let zelo zaskrbljujoče. Na srečo je potem razpadel jugoslovanski trg in so našli konkreten razlog za slabo poslovanje. In ko ni pomagalo nič drugega, je priskočil na pomoč republiški sklad. Uspešno! Metka je šla v stečaj, delavci na za-vod za zaposlovanje. Sedaj se seveda tudi po drugih podjetjih z našega oobmočja, ki jih je doletela čast, da so prišla v stotnijo našega odrešujočega sklada, sprašujejo, če čaka tudi njih tak konec. Ponekod stvari še niso tako daleč, ker podjetjem šele merijo temperaturo in ugotavljajo bolezen, domala povsod, pa naj bo to v konjiškem Konosu, nekdaj paradnem konju slovenske industrije in "dokazu", kako je treba izvesti prestrukturiranje in se z domačega preusmeriti na tuj trg, ali v nazarskem Glinu in drugod, pa so pri pregledu bolnikov oziroma varovancev prišli že vsaj do nekega jasnega sklepa: potreben bo kadrovski rez. To pa ne pomeni, da bo treba vodilne, s katerimi so taka podjetja prišla v sklad zamenjati, ampak, da bo treba z rezom odrezati nekaj delavcev. Ta nekaj paje vsaj nekaj sto. Kot kaže, v tem skladu zazdaj poznajo le eno zdravilo: odpuščanje delavcev, oziroma kot se reče bojj učeno, optimalizacija števila zaposlenih. Tako diagnozo so ponekod seveda poznali že prej, pa so vendarle poskušali najti kako drugo pot. Kar spomnimo se celjskega Ema, kakotrdnosejeprejšnjidirektorborilzadelov-namesta,sajjevdelavnicah videl tudi hranitel-je družin, ljudi, ki morajo plačevati otrokom šolanje... Znovim direktorjem,kije prišel rešit takolekti v,rešite vpapotem videl v vstopu vre-publiški sklad, so se stvari spremenile. Upajmo, da vsaj še velja, da širfabrike le ne bo vzel hudič. Kakor/koli že jemljemo stvari, mnoga velika pričakovanja, ki smo jih videli v republiškem skladu, so se izjalovila. Morda pa imajo prav tudi tisti, ki pravijo, da morda tudi zato, ker so po vstopu v sklad taka podjetja niso več čutila odgovorna za svoje delo in so - popustila. Rešitev pa videla le v svojem novem očetu. Tako pa seveda ne gre - še posebej ne, če se oče pokaže kot očim! In potem ni čudno, če nekateri sklad primerjajo s hiralnico, kjer sta poti samo dve: na pokopališče ali na cesto. To je pa tako skoraj isto. ■ (kr) DOGODKI Gospodarska zbornica Slovenije,območna zbornica Velenje ........................... .. .. .. V. ... v v. v. v v. v. v .tf M M V, V ^ W » M K » >1 M M M M »»»»»»»»»»»»»»S Država je slab gospodar Tako so ugotavljali na nedavni seji člani Odbora območne gospodarske zbornice Velenje pri obravnavi Predloga ekonomske politike za letos. V odsotnosti vla-dinega gaje pripravbila Gospodarska zbornica Slovenije. Pri tem so podprli predlagane prednostne naloge, ki naj bi znova pognale kolesje slovenskega gospodarstva. Menili so. da so pri tem najpomembnejši dejavniki (izvoz, dogovor o plačah - socialni pakt, zmanjšanje javne porabe in tečaj tolarja, ki mora slediti domačim cenam, med seboj prepleteni. Ob tem pa seveda ne gre prezreti še tistih, ki opredeljujejo konkurenčno sposobnost naših proizvodov, stroške financiranja, zakonodajo, dostopnost, kapital in drugo.Proces lastninjenja je po mnenju razpravljalcev treba čimprej končati, saj so sedaj vse sile usmerjene na znižanje vrednossti podjetij, naložbe so zaradi tega skromne, dogovarjenja o sovla-ganjih ustavlkjena. Vendar zakon o lastninjenju ne bo dovolj. Potreben je tudi zakon o družbah, zakon o reviziji.....ker brez pravne ureditve gospodarske strukture in mehanizmov njenega upravljenja ter kontrole ni urejenega gospodarskega sistema, niti nui mogoče pričakovati tujega kapitala. Politika vsesplošnega preživetja, ki jo vodi država preko različnega razporejanja dohodka vodi do propada še danes konkurenčnih podjetij. Neustrezen tečaj tolarja, pretirane obrestne mere, namenjeje predvsem za sanacijo slabih naložb, zamrznitev zakona o stečajih, pretirane obremenitve tistih, ki še zmorejo odvajati prispevke,... niso prav nič spodbudne za razvoj slovenskega gospodarstva. Svoje pa dela še premalo nadzorovana siva ekonomija. Dosedanja politika nekritičnega odpuščanja delavcev je neustrezna, saj bodo bremena zaradi tega še večja. Prerazporejanje pomenitudi neučinkovito delo javnbih podjetij in monopolistov (železnica). V razpravi so se udeleženci omenjene seje vprašali, kje so aktivnosti države za organizirano promocijo Slovenije, saj je Gospodarska zbornica ponudila svoj predlog. Kdaj bodo naše ministre na potovanjih spremljali tudi gospodarstveniki in podobno. Rešitev čez noč ni, sistematični pristop in vizija pa. Člani odbora so tudi tokrat zaman pričakovali udeležbo domačih poslancev na seji. Ti se obnašajo kot da sta gospodarstvo in politika dve neodvisni področji. Ob koncu seje so se dogovorili, da bodo specifična vprašanja regijskega gospodarstva zastavili na seji uprvanega odbora Gopsodar-ske zbornice Slovenije. ti « « m $ m « & ® « m Novo vodstvo Gorenja *************************** Ivan Atelšek in Jože Stanič Po opravljeni reorganizaciji poslovnega sistema, potekala jc v letu 1992 kot priprava na lastninsko preoblikovanje, jc dobilo Gorenje, d.o.o. novo vodstvo. Po sklepu skupščine jc postal novi predsednik upravnega odbora Ivan Atelšek, dolgoletni generalni direktor Gorenja, namestnik predsednika pa je Aljoša Tomaž i/. Ljubljanske banke, d.d. Upravni odbor jc na prvi seji imenoval tudi novo poslovodstvo Gorenja. Vršilcc dolžnosti predsednika poslovnega odbora je Jože Stanič, inženir, ki bo še naprej opravljal tudi dolžnost generalnega direktorja Gorenja gospodinjski aparati. Dosedanji vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenja Koncem Ivan Vitežnik sc vrača v holdinaško organizacijo Gorenje Bctcili-gungs Ges. m. b. H. na Dunaju. Novi vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Jože Staničjc v Gorenju od leta 1983. Bilje podpredsednik poslovodnega (xlbora Gorenje SOZD za finance, vmes je bil nekaj časa direktor laškega TIM, po vrnitvi v Gorenje pa najprej dircktorGorcnje Commcrcc. Od marca 1990 naprej pa jc generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati, enega največjih podjetij v Sloveniji po izvozu, prometu in številu zaposlenih. ■ Marjan Lipovšek Rudnik lignita Velenje 88lgjg)g«Bt8$lS!ftjS!8&gKK88$«S£ Pomembna naložba Sredi januarja so namestili v severnem krilu Jame Preloge v Rudniku lignita Velenje namesto starega rudarskega, nov napredovalni stroj za izdelavo jamskih prog avstrijskega izdelovalca rudarske opreme Voest Alpine. To je bila prva tovrstna zamenjava, kajti postopoma naj bi v rudniku zamenjali vse stare tovrstne naprave. Nov stroj za izdelavo jamskih prog omogoča celotni izrez proge in nakladanje premoga pri izrezu okroglega profila jamske proge in zaradi tega hitrejše rezanje in večjo varnost delavcev. Napredovalni stroj AM 45 naj bi dosegel tudi za dvajset odstotkov večji povprečni napredek pri izdelavi jamskih prog v primerjavi s starim strojem GPK. I DianaJanežič Do maja sedem dni kolektivnega dopusta Poslovni odbor Rudnika lignita Velenje je sklenil, da bodo letos zaposleni v rudniku enajst dni svojega rednega dopusta izkoristili kot kolektivni dopust. S tem bodo ohranili visok namen dnevne produktivnosti, žal pa se v rudniku ubadajo s tažavami pri prodaji premoga za široko potrošnjo. Prvih sedem dni kolek- Ljudje, ali zavedamo. Z vnaprejšnjim opravičilom, ker diagonalo tokrat spet vlečem od krvave Bosne in Hercegovine, bi rad takoj dodal, da to počnem zavoljo trdnega prepričanja v tisti nujno potrebni "prav", ki se ga bo svet slejkoprej zavedel. Mora se ga ! Nepopravljiv optimist, kakršen sem, namreč verjamem v razsve-tlitev, kakršna se bo zgodila v trenutku, ko bo teža balkanskih dogajanj dovolj močno udarila v zdaj še trde in trmaste glave, ki nikakor nočejo ali pa ne morejo sprevideti, kaj se dogaja.Dogajajo pa se svinjarije, ki že dolgo niso več sramota le za ponorele bojevnike z najglobljim mrakom na očeh, marveč tudi za ves svet, ki vse to obotavljivo gleda in s tem tiho pristaja na nekaj, kar je vsaj malo civiliziranemu značaju nerazumljivo, tuje, skrajno gnusno in odvratno. Človek s težko kepo v prsih posluša žalostno bilanco sleherne vojne inventure, tudi tiste, v katerih preštevajo žrtve "korektnih" vojnih spopadov, dvobojev pravih vojakov, ki vsaj vedo, da obstaja tudi mednarodno vojaško pravo. Ko pa poslušaš, kako se tepejo odtrgani barbari, kako koljejo, požigajo, rušijo in posiljujejo, potem se vsakdo z vsaj malo vesti v še tako kosmati duši mora vprašati: Ljudje božji, ali ni to nek dmg svet, druga civilizacija, druga zgodba iz davno pozabljenih in za večno pregnanih (?) časov ? Ali ni naša sveta dolžnost storiti vse in takoj, da take pojave učinkovito in hitro preprečimo, da jih lahko še v kali spravimo z obličja matere zemlje in njene vase zagledane hčerke Evrope ? Ali se sploh zavedamo, kaj pomeni na stotine umrlih zaradi lakote in mraza, na tisoče posiljenih Piše: Jože Krajnc žensk, zverinsko oskrunjenih in za vselej z. neznanskim bremenom omadeževanih rosno mladih deklet ? Se sploh zavedamo, da so strašljive novice o nedoumljivih dogajanjih v taboriščih, o množičnih moriščih, o pobojih s krampi in koli zrcalo tudi našega časa in našega prostora ? Seveda se zavedamo in v tem je največja žalost. Natančno vemo, za kaj gre, ničesar učinkovitega pa nismo pripravljeni narediti, ker tega sveta ne poganja vest, saj mu hitrost vrtljajev narekujejo povsem drugačni interesi, nam navadnim smrtnikom preveč neznani in prav tako nedoumljivi kot bosanskohercegovska dogajanja. Novega ameriškega šefa Clintona smo nekaj dni čakali kot največjega Mesijo te ure, kot odločneža, ki bo rekel "dovolj je" in z velemočjo roke predsednika najmogočnejše države na svetu uredil zade-vo.Da se bo vedelo, kdo je kdo in kaj je kaj. Nič takega se (zaenkrat) ni zgodilo, tolažba po prvem razočaranju pa je bila ponujena v sporočilu, da pragmatičen politik, kakršen naj bi bil, pač naredi, kar vidi, daje najkoristneje. Zanj seveda ! In dokler bo tako, bodo bosanskohercegovske zgodbe še naprej neizmerno žalostne, za ta svet pa skrajno sramotne. Ampak, kot rečeno ! Verjamem, da bodo pravi spregledali. Ne vem kdaj, prepričan pa sem, da bodo. Cena bo sicer huda. mnogo višja kot bi smela biti in zelo dobro bi bilo, če bi se glavni protagonisti zavedali, dajo bodo s takšnim obnašanjem tako ali drugače plačali tudi sami. tivnega dopusta bodo delavci izkoristili do maja letos in s tem zmanjšali proizvodnjo premoga za 110 000 ton, s tem pa tudi omilili težave s prevelikimi količinami premoga na deponiji. Rudaiji bodo tako na kolektivnem dopustu 26. februarja, 19. in 26. marca ter 3., 28., 29. in 30. aprila. I DianaJanežič Gospodarske novice Madžarski kontaktni biro Alpe - Adria iz Gradca, s katerim sodelujemo, posebno vabi obrtnike in podjetnike iz naše regije na sejem Kaposvar od 31.3.1993 do 4.4.1993. Nudijo organizacijo poslovnih stikov, brezplačno promocijo na lokalni televiziji, radiju in časopisu. Prejeli smo nove ponudbe in povpraševanja iz Evropske skupnosti. V okviru poslovnih informacij bomo nudili brezplačne odgovore na aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. Zato naslovite svoja vprašanja na naš naslov GZS - Območna zbornica Velenje, Trg Mladosti 2, p.p. 45,63320 Velenje. Na UNZ Celje ugotavljajo: 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 8 ! 88 88 88 88 88 88$ Prometna varnost vse slabsa * Po številu prometnih nezgod celjska regija nad slovenskim poprečjem * Število umrlih v prometnih nesrečah seje lani v Sloveniji povečalo za odstotek, na celjskem za več kot 15 odstotkov * Najpogostejši vzrok za prometne nezgode neprimerna hitrost, pogosto tudi alkohol * Porast kriminala in kršitev javnega reda in miru * "Z varnostjo na celjskem območju nikakor ne moremo biti zadovoljni. Zaradi kriminalitete, ki je najvišja v zadnjih petnajstih letih in zaradi prometnih nesreč, ki jih je bilo kar 15 odstotkov več kot v letu 1991," je v torek na novinarski konferenci, ki sojo pripravili na UNZ Celje, povedal načelnik Stane Soršak, ki je skupaj s sodelavci pred novinaiji razgrnil podatke o varnosti na celjskem območju v lanskem letu. Lani so policisti na območju UNZCelje obravnavali 904 prometne nesreče s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami, kar je za skoraj 15 odstotkov več kol v letu 1991, kose je zgodilo788 prometnih nezgod. Poleg teh hujših prometnih nezgod, pa so policisti obravnavali šc 2588 prometnih nezgod z materialno škodo. In posledice? Tragične. V 58 prometnih nezgodah je umrlo 74 oseb, 10 več kot leto poprej. Največji porast prometnih nezgod so zabeležili na reginalnih cestah in Sloveniki, kjer se je lani zgodila tudi najbolj tragična nesreča na slovenskih cestah, ki je vzela kar 10 življenj. Med vzroki prometnih nezgod je tudi lani prevladovala neprimerna in prekoračena hitrost, sledi ji izsiljevanje prednosti, zelo pogost pojav in vzrok prometnih nezgod pa je tudi alkohol. Ta je vse pogosteje pristen tudi med kršilci javnega reda in miru. Posebno skrbi gibanje na področju kriminalitete. Lani je število kaznivih dejanj na območju UNZ Celje pora- slo za več kot 34 odstotkov, izredno visok porast med osumljenci pa je bilo v starostni skupini do 20 let. Najbolj opazen je porast kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje. Pri kršitvah javnega reda in miru, so lani obravnavali več kot 5000 prekrškov, ali 54 odstotkov več kot leto nazaj. Največ na Policijski postaji v Velenju, sledi ji Celje. Največji porast kršiteljev je pri mladoletnikih, ki so bili pri tem pogosto tudi pod vplivom alkohola. To pa je podatek, nad katerim bi se moral poleg policije zamisliti še kdoj I Milena Krstič - Planine V Velenju mednarodno posvetovanje Zmanjšanje porabe in nadomeščanje f reonov V organizaciji Gorenje Inova in pod pokroviteljstvom republiškega ministrstva za okolje in prostor, republiškega ministrstva za znanost in tehnologijo terGorenjaGospodinjski aparati bo v Velenju od 25. do 27. februaijall. mednarodno posvetovanje "Zmanjšanje porabe in nadomeščanje CFC (freonov) v hladilni, izolacijski, aerosolni in drugi industriji." Posvetovanje se bo začelo v četrtek, 25. februarja, uvodni nagovor "Slovenija po Riu de Janeiru" pa bo imel Miha Jazbinšek, minister za okolje in prostor. Na posvetovanju, potekalo bo v veliki dvorani Skupščine občine Velenje, bodo obravnavali pet področij in sicer Ozonsko luknjo kot katastrofo ali medijsko psihozo, Normativno urejanje CFC (freonske) problematike, Substitute in alternative CFC v izolacijski, aerosolni in drugi industriji, substituta in alternative CFC v hladilni tehniki ter Zajemanje zbiranje in reciklažo CFC. V petek, 26. februaija s pričetkom ob 16.30 pa bo okrogla miza na temo "Ravnanje s CFC (freoni) v Sloveniji - zakonodaja." Tudi na tej okrogli mizi bo sodeloval minister Miha Jazbinšek. ■ (an) BORZA vrednostnih papirjev Trenutno je trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papiijev precej umitjeno. Obveznice še naprej ostajajo nezanimive, kerse odraža tudi pri njihovih tečajih. Cena republiške obveznice druge emisije seje znižala na 89 % nominalne vrednosti, obveznica Gorenja je obstala pri 89,5 % nominalne vrednosti, najbolj opazen pa je padec občinskih obveznic, saj se investitoiji bojijo, da občine ob zapadlosti kuponov ne bodo izpolnile svojih obveznosti. Občine jamčijo za svoje obveznosti z vsem premoženjem, ker pa so nekatere v nezavidljivem položaju, se jim celo lahko pripeti, da bodo šle v stečaj.Tako je tečaj obveznice občine Zagoije padel na 78,5% (prej 87%), tečaj obveznice občine Laško pa trenutno znaša 79% nominalne vrednosti (prej 82%). O trgovanju z delnicami lahko rečemo, da ni pretirano, saj so njihove cene previsoke, da bi investitoiji tvegali z njihovim nakupom. Sicer pa se bliža čas zaključnih računov in izplačila di vidend, zato naj omenim, da se dividende izplačujejo na nominalno vrednost delnice in ne na tržno vrednost, ki je skoraj pri vseh delnicah dvakrat do trikrat višja. Tako bo zaslužek investitorjev, ki so kupili delnice zaradi di vidend, zelo skromen. Imetnike obveznic zdravilišča Rogaška II. emisije, ki je konvertibilna - se pravi zanimiva za delnico, naj opozorimo, daje podjetje pričelo z menjavo obveznice v delnico v razmerju 1:1. Menjava bo trajala do konca leta 1993. V primeru, da to storite pred 1.6.1993, ko obveznici zapade kupon za 10 % obresti, vam jo zamenjajo za delnico v razmerju 1 : 1,1. ■ LBSB Velenje tel: (854-251) int. 285, (855964) Borzni posrednik Marija Zimšek Računalniški izziv Programska oprema ■ dr. Stanko Blatnik Programska oprema ali "softvvare", ni obstojal pri prvih računalnikih. Tako so, bili pri spremembi ukazov, tehniki prisiljeni menjati fizične povezave v računalniku (slika). Sele v pedesetih leta se začenjajo uporabljati luknjane kartice, (podobne tistim, ki jih je ob koncu devetnajstega stoletja uporabil Herman Hollerith v svojem stroju za obdelavo podatkov štetja prebivalcev v ZDA) za shranjevanje programskih ukazov. Od tedaj se začenja hitri razvoj aparaturne in programske opreme računalnikov. Programsko opremo ali software delimo na sistemsko in uporabniško (aplikacijsko) programska opremo. Sistemska programska oprema omogoča računalniku, da tolmači podatke in ukaze, da upravlja s periferno opremo kot so tiskalniki, diski, tipkovnica in da v splošnem uporablja aparaturno opremo. Sistemska programska oprema torej omogoča uporabniku, da upravlja in koristi računalnik. Sistemsko programsko opremo delimo na operacijske sisteme in procesorje jezikov. Operacijski sistem predstavlja cela vrsta programov, ki upravljajo z aparaturno opremo, drugo programsko opremo in podatki. Danes imamo v uporabi veliko število operacijskih sistemov za različne vrste računalnikov od mikroračunalnikov do superračunalnikov. Ko je v poznih sedemdesetih letih in v zgodnjih osemdesetih letih naraslo število proizvajalcev računalniške opreme, ki so svoje mikroračunalnike ponujali z lastnim operacijskim sistemom seje pojavil problem kompatibil-nosti, ker programi pisani za specifične operacijske sisteme in opremo niso mogli biti uporabljeni na drugih. Zaradi tega so se proizvajalci programske računalniške opreme opredelili za nekaj operacijskih sistemov kot so MS-DOS, OS-2, Apple DOS in UNIX. Razvoj operacijskega sistema DOS (Disc Operating System) seje začel v letu 1978, ko je Intel najavil razvoj svojega novega in zmogljivejšega mikroprocesorja Intel 8088, ki mu je sledil 8086. Ti novi čipi so lahko uporabljali več spomina in so bili hitrejši od stare serije procesorjev 8080. Ker je bilo jasno, da bo potrebno razviti novi operacijski sistem, ki bo izkoristil vse prednosti novega mikroprocesorja je v letu 1979Tom Paterson iz Seattle Computer Group začel razvijati novi operacijski sistem, kije dobil ime86-DOS. Pravico distribucije je pridobila firma Microsoft, ki seje dogovorila z velikim IBM-om, da 86-DOS postane operacijski sistem za osebni računalnik, ki gaje razvijal IBM. Izboljšana verzija tega operacijskega sistema seje pojavila na trgu leta 1981 pod nazivom IBM PC-DOS (IBM Personal Computer Disk Operating System). Ker je vpliv IBM-a na računalniškem trgu ogromen, je PC-DOS, oziroma Microsoftova verzija MS-DOS postala industrijski standard za mikroračunalnike in to je za 16-bitne mikroračunalnike še danes. Nagradno vprašanje V bazen vržemo lokvanj. Ta se razmnoži in naslednji dan imamo dva, naslednji dan štiri lokvanje in tako naprej. Po tridesetih dneh je bazen pokrit z lokvanji. In nagradno vprašanje. Katerega dne Je bila polovica bazena pokrita z lokvanji? NAGRADA: Med pravilnimi odgovori bomo izčrebali nagrajenca, ki bo prejel paket računalniških disket. Odgovore pošljite na uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje do 26. 2.1993. M mi mimmiki nmm gorenje point Žarova 10, Velenje tel.: 854 741, fax: 853 944 Društvo invalidov Velenje XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXi "Za mir, sodelovanje in varnost invalidov" Letošnji dan zaljubljencev, Valentinovo, so člani velenjskega dmštva invalidov obeležili z redno letno skupščino. V prostorih družbene prehrane šoštanjskih termoelektrarn se jih je zbralo več kot 150, osrednjo pozornost pa so namenili opravljenim nalogam v minulem letu ter letošnjemu delovnemu programu. Veselih in žalostnih "vsebin" je bilo v 24. letu delovanja društva kar nekaj. Med vesele oziroma uspešne so uvrstili vključitev dosedanjih nečlanov v člane dmštva, delo na terenu in navsezadnje v Zvezi društev invalidov Slovenije. Tvorijo 61 dmštev, velenjsko pa sodi med največje in tudi naj-prizadevnejše. Daje temu tako, pravzaprav narekuje 4372 invalidov- članov društva ter njihova vprašanja. Po svojih močeh so jih poskušali reševati z dajanjem nasvetov, priporočil, napotkov dvakrat na teden v pisarni, enkrat na mesec s pravnim svetovanjem, pa z obiski na domovih ter paketi pomoči. Na pravi posluh za denarno podporo njihove akcije v velenjskem občinskem prostom niso naletele. Se največkrat so njihovi prošnji ugodili na območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Velenje, pri Rdečem križu Velenje, v nekaterih podjetjih ter pri občinski socialdemokratski stranki. Pri oceni opravljenega dela v minulem letu seveda niso zaobšli področja rekreacije, razvedrila in športa. Tudi tu namreč dosegajo zavidanja vredne rezultate. V razpravi so se dotaknili predvsem razlik med invalidi samimi, med drugim pa so se seznanili še z novostmi za invalide tretje kategorije ter možnostjo pridobitve pomoči edinega vira za preživljanje. V tem letu nameravajo člani društva invalidov Velenje nameniti osrednjo skrb socialno ogroženim članom, varstvu njihovih pravic. Vrata pisarne in pravne svetovalnice bodo tudi letos odprta dvakrat na teden, v priložnostno urejeni prodajalni pa bodo invalidom nudili cenejši nakup živil in drugega prehrambenega blaga. Ob zdraviliško- klimatskem zdravljenju, športu, rekreaciji, družabništvu, sodelovanju z drugimi tovrstnimi društvi doma in v tujini naj bi letos še več pozornosti namenili informiranju. Takšen je torej letošnji delovni program društva. Kaj od načrtovanega jim bo uspelo uresničiti, ne bo odvisno le od pripravljenosti, volje zadelo, ampak predvsem od zbranega denarja. "Prav pri tem" poudarjajo," se lahko pokaže, koliko je širši družbi za mir, sodelovanje in varnost invalidov." Takšno je namreč njihovo letošnje geslo. ■ (tp) Društvo za pomoč duševno prizadetim Velenje XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX( Varstveno- delovni center: da! Približno 150 družin s tako ali drugače prizadetimi osebami ni tako malo kot kaže odnos občinske skupnosti do reševanja njihovih tegob. Po svoje je pravzaprav nerazumljiv, saj ne bi bilo treba začeti iz nič, ampak z malo volje in pripravljenosti le nadaljevati začeto. Tako so ugotavljali na občnem zboru (minuli petek) člani velenjskega društva za pomoč duševno prizadetim. Pri tem so imeli v mislih to, da si že vsaj dve leti zaman prizadevajo za ustanovitev varstveno - delovnega centra. Ne na pamet, ampak z elaboratom v rokah, s predlogi, možnostmi, pa nič. Zavora nastaja v občini, v tisti, ki seje v prejšnjih letih uvrščala med prve v Sloveniji glede učinkovite skrbi za varstvo in vzgojo duševno prizadetih otrok ( od zmerno do najtežje prizadetih) : ustrezni oddelki v vrtcih, kolikortoliko dobro rešeno vprašanje šoloobveznosti zanje, pa varstveni oddelek pri šoli Šmartno v Velenju. Od tu naprej ostaja prostor prazen. " Vprašanje, kam z dušeno prizadetimi otroki, ki so starostno prerasli osnovno šolo, z odraslimi in starostniki, se nekomu zdi majhno, nepomembno, drugemu pa pomeni nepremostljivo življensko oviro. V društvu smo se organizirali, da pomagamo prizadetim samim, družinam, v Ji , AVTO L SERVIS Damjan Upnik Škale 66d, Velenje tel. 894 549 Cenjene stranke in bodoče kupce obveščamo, da smo v Škalah odprli nov specializiran servis in prodajo vozil znamke Škoda. Po ugodnih cenah vam opravimo vsa avtoelektricarska dela, antikorozijsko zaščito in servisna opravila na vseh tipih vozil. KUPON -10 % POPUST PRI STORITVAH katerih ti živijo. V letih delovanja smo prišli do spoznanja, daje doktrina "da janje v zavode" preteklost. Večina za nego sposobnih družin jih želi imeti ob sebi, v domačem kraju. Naša zahteva po ureditvi, ustanovitvi varstveno delovnega centra v velenjski občini je več kot upravičena," so prepričani v društvu. To njihovo prepričanje podkrepljujejo dejstva: možnosti zaposlovanja duševno prizadetih oseb. njihova vzgoja, obremenjenost "zdravega jedra" družin, približno 600 neposredno prizadetih članov družine, ki s krogom sorodnikov in prijateljev tvorijo kaj hitro številotisoč."Vsosednjih občinah so znali zadevo rešiti praktično čez noč, saj so doumeli, da je delež občine pri ustanovitvi varstveno-delovnega centra skromen (iskanje ustreznih prostorov, aktivnejša vloga pri povezovanju društva z ustreznimi ministrstvi, kadri), vse drugo je stvar republike. Pri nas vodovod toplovod mmseM pleskanje ZLAIKO SOBOTA opaži ploščice Kardeljev trg 3 63320 Velenje OIJM/B (063)857 668 Sfflpfl/SM ne." Zametek centra, je po njihovem mnenju, je že tu- Kljub Je/ek,-ki uspešno deluje v zavetju OS Šmartno v Velen ju. Prav to naj bi bila tista ustanova. okoli katere bo v prihodnje treba razvijati nove oblike \arstva, vzgoje in zaposlitve duševno prizadetih oseb oziroma tistih, ki niso zaposljivi v industriji. Ta "bitka" za varstveno - delovni center je skoraj povsem "zasenčila" druge opravljene aktivnosti v preteklem letu. Kar nekaj jih je bilo, vse uspešno izvedene v zadovoljstvo staršev in duševno prizadetih otrok. Levji delež zaslug za to imajo ne samo mentorji, starši, ampak tudi kolektiv OŠ Šmartno z ravnateljico Marijo Kovačič vred. Takšne trdo-glavosti, prodornosti se nadejajo tudi pri sodelovanju s Centrom za socialno delo Velenje, s pomočjo katerega bodo prizadevanja /a ustanovitev varstveno- delovnega centra poskušal i izpeljati. ■ (tp) Hmmu kvJi i Foršt 7, Ljubno iiiiiiiiii Nudimo vam dnevno sveže: postrvi razne zrezke lignje možgane puranji file sladice.. Vljudno vabljeni! Raciongjles d.o.o. SLOVENJ GRADEC OB CELJSKI CESTI, tel.: 0602/ 41 -160, 41 -941, fax 41 -063 POPUSTI DO 20%! Nudimo vam ugodne potrošniške kredite do 24 mesecev za: -furnirana vrata vseh vrst - stenske in stropne obloge - vhodna in garažna vrata - hrastove parkete in še mnogo več Kredit vam odobrimo takoj, kupljeno blago pa lahko prevzamete takoj. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Na Delavski univerzi Velenje bomo do konca meseca februarja zbirali prijave za 60-urni SPLOŠNI TEČAJ KUHANJA Vse tiste, ki želite pridobiti veščino dobrega kuhanja vabimo, da se za tečaj prijavite, in sicer osebno na sedežu Delavske univerze, Titov trg 2, prijavite pa se lahko tudi po telefonu na št. 853-576. Goranovih dvajset ustvarjalnih let "Čemur se začudimo, je vedno lepo "Pred vami je bogata miza barv, linij, kompozicij, a tudi zadržanih globin in misli. Postrezite • si, "kakor vam drago" s te bogate mize umetnosti. Jaz sem svoje vzel in sem bogatejši. Bogatejši # tudi za srečanje starega VVilliama iz Stradforda in zrelega Gorana z Rečice". To so besede, ki • jih izrekel Tone Partljič na otvoritvi razstave slik Gorana Horvata iz zbirke interpretacij * Williama Shakespearea "Kakor vam drago". Razstava v mozirski Galeriji je 50.samostojna • razstava Gorana Horvata in je obenem posvečena 20-letnici umetnikovega ustvarjanja, čemur • bomo več besed in prostora namenili v prihodnji številki. ■ ./p, foto: Ciril Sem a Iz skupščinskega življenja Izvajalci naj položijo karte na mizo Ob Savinji... Zgornjesavinjski gasilci ® m vt m t& » x Čas pomembnih odločitev Na sestanku predsedstva skupščine občine Mozirje prejšnjo sredo so člani obravnavali vsaj dve pomembni zadevi. Prva je bilo vprašanje referenduma za naslednji samoprispevek, saj se sedanje referendumsko obdobje pomladi izteče. Ze po prvih occnah je skoraj jasno, da novega občinskega referenduma ne bodo razpisali. Seveda je potreb po vsej dolini še ogromno, zato se v večini krajevnih skupnosti že ogrevajo za uvedbo krajevnih samoprispevkov. Časa je malo in o tej pereči zadevi seje treba čim prej odločiti. Predsedstvo je zato za sredo (včeraj) sklicalo sestanek s predsedniki vseh krajevnih skupnosti. Druga, prav tako in še bolj, pomembna zadeva so zahteve, ki so jih na skupnem zasedanju 22. januarja postavili poslanci občinske skupščine, gre pa za sanacijo po poplavah. Poslanci so namreč zahtevali, da načrtovalci in izvajalci povedo in napišejo kaj iz letošnjega načrta je dejansko možno in uresničljivo, ker spiskov želja pač nihče ne potrebuje. Izvajalci morajo jasno odgovoriti na vprašanja z vprašljivo strokovnost opravljenih del in prav tako Vse kaže, da se v mozirski občini ne bodo odločili za ponovni referendum za razpis občinskega samoprispevka. Sedanje obdobje se bo namreč pomladi izteklo, neuresničenih nalog, potreb in želja pa je še veliko. Že v tem samoprispevku je pretežni del namnejn posameznim krajevnim skupnostim, kjer je nujnih nalog največ. Zato po večini krajevnih skupnosti že razmišljajo o uvedbi lastnih krajevnih samoprispevkov, saj brez njih ne bodo zmogli rešiti več kot perečih problemov. Toda časi so pač takšni, da si novih "obdavčitev" pač nihče ne želi, še manj sijih lahko privošči, zato bo naloga toliko bolj težavna. Prvi občutek je, da vsaj v manjših krajevnih skupnosti ljudje ne nasprotujejo samoprispevku, v večjih bodo najbrž precejšnje vprašljivo produktivnost, sicer paje bilo izraženih še precej konkretnih zahtev in vprašanj. Predsedstvo je na tej osnovi sprejelo sklepe, ki zavezujejo ministrstvo za okolje in prostor ter vse izvajalce. Ti morajo takoj pripraviti programe dokončne sanacije vodotokov z oceno stroškov in roki izvedbe; enaka zahteva velja za za programe rednega vzdrževanja in sanacije po poplavah v letošnjem letu; naslednja zahteva je natančno poročilo nadzornih organov o kakovosti doslej opravljenih del, vodnogospodarski inštitut pa mora pripraviti poročilo o stanju na področju tehnične dokumentacije. Z vsem tem bodo seznanili vse občane. Danes seja izvršnega sveta... Na današnji (četrtek) redsni seji bodo člani občinskega izvršnega sveta obravnavali precej točk s področja organiziranosti upravnih organov, med drugim bodo obravnavali zahtevke za denacionalizacijo, posebno pozornost pa bodo namenili (ponovni) obravnavi vrednosti točke za izračun nado- želja težave, gotovo pa bo veliko ali največ odvisno od pripravljenih programov. Prav njim v tem času že namenjajo največ pozornosti. Tako so med drugim v petek zbor krajanov v zvezi s tem sklicali v Nazarjah. Udeležencev ni bilo pretirano veliko, kar pa ne pomeni, da razprava o seznamu morebitnih nalog ni bila zanimiva. Seznam je pripravila krajevna skupnost in je seveda še najmanj pomenil nekaj dokončnega. Obravnava je bila precej dolga, veliko je bilo novih želja, precej tudi zamer, da se je nekje naredilo veliko, drugje nič in podobno. Navsezadnje je le prevladalo stališče, da pogrcvanje stvari za nazaj nikomur ne koristi, še najmanj oblikovanju novega in za vse sprejemljivega programa, da obširnega spiska želja tudi ne rabi- mestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je v minulih tednih razburkala vso mozirsko občino, ponovno obravnavo pa so zahtevali poslanci občinske skupščine. ...jutri zasedanje skupščine V nazarskem delavskem domu se bodo jutri na 21. skupnem zasedanju zbrali poslanci vseh treh zborov občinske skupščine. Uvodne točke so znane že nekaj zasedanj nazaj. Gre namreč za sprejemanje predloga statuta občine Mozirje in predloga poslovnika skupščine občine Mozitje. Oba dokumenta sta bila torej že večkrat na dnevnem redu, vendar ju zaradi kroničnih problemov s sklepčnostjo niso uspeli sprejemati; za statut in poslovnik je potrebna celo dvotretjinska udeležba. Poslanci bodo obravnavali še program dela skupščine občine za letos in osnutek letošnjega proračuna občine Mozirje, omeniti pa velja še poročilo o delu komisije za raziskavo prisluškovanja telefonskim pogovorom. *ip in zamer jo, krajani so predlagali nekaj pomembnih dopolnitev, oblikovanje osnutka predloga na tej osnovi pa so prepustili svetu krajevne skupnosti. Ta seje sestal že v torek zvečer, predvsem zaradi tega, ker je bil v sredo popoldne na občinski skupščine sestanek vseh predsednikov krajevnih skupnosti, na katerem naj bi opredelili osnovna izhodišča glede novih referendumov in samoprispevkov. Predsednica sveta krajevne skupnosti Nazarje Marija Krivec glede možnosti za uspešen referendum v krajevni skupnosti pravi, daje težko napovedovati. Zlasti zato, ker se zborov krajanov udeležuje premalo ljudi in njihovega razpoloženja seveda ne kaže posploševati. Največ pa bo razumljivo odvisno od programa. ■/P Od začetka februarja do 7.marca se bodo po vsej mozirski občini zvrstili občni zbori gasilskih društev. Tokrat ne gre za čisto "navadne" zbore, saj je problematika na zborih dovolj aktualna in pomembna za nadaljnje delo gasilcev in njihovih društev. Veseli zlasti dejstvo, da je prisotnost na zborih presenetljivo velika, še posebej pa so na občinski gasilski zvezi zadovoljni, da gasilci ne odklanjajo vodilnih funkcij v društvih. Tega so se namreč po tihem bali, saj na zborih volijo nova vodstva društev". Vendar -gasilci so pač gasilci. Ob volitvah na občnih zborih obravnavajo predvsem novo zakonodajo s področja gasilstva in varstva pred požari, pripravljajo se na kongres slovenskih gasilcev, ki bo letošnjega junija v Slovenj Gradcu, precej se pogovarjajo o strokovnem usposabljanju in izobraževanju, največja želja zgornjesavinjskih gasilcev paje nakup opreme za reševanje ob prometnih nesrečah. ■ yp SOLČAVA - V prireditve ob mesecu kulture se vsako leto na svoj način vključijo tudi v Solčavi. Tako bodo pojutrišnjem, v soboto, v tamkajšnjem kulturnem domu tudi letos pripravili svojo tradicionalno kulturno in zabavno prireditev "Vinarska 93". Pričeli jo bodo ob 16.uri. LUČE - Politične zdrahe, spori in namigovanja v zvezi s poplavnimi sredstvi se v Lučah in posebej v Podvolovljeku še kar nadaljujejo. Svet krajevne skuponost in njegov predsednik sta v "odstopu", stvari pa naj bi postavili na svoje mesto prihodnjo nedeljo, ko bodo na to temo sklicali zbor krajanov. Vroče bo. NOVA ŠTIFTA - V tem kraju bodo v kratkem pridobili štiri nove telefonske priključke, kar je seveda le krpanje lukenj, saj so potrebe precej večje. Pred nedavnim so kupili tudi cevi za obnovo starega dela vodovoda, vse je že pripravljeno za položitev asfaltne prevleke na 600 metrih krajevne ceste proti Črnivcu, v letošnjem letu pa načrtujejo še posodobitev ceste v Mačkin kot. Problem bodo seveda sredstva. RADMIRJE - Zelo pridni so tudi v tem kraju. Njihov zadnji dosežek je gradnja mrliške vežice, ki soji že nadeli streho, razširili pa so tudi pokopališče, pri čemer manjkajo le še zadnja ureditvena dela. Predračunska vrednost je bila lani ocenjena na 8 milijonov tolarjev, z lastnim delom jo bodo prepolovili, koristijo referendumska sredstva, veliko pa bodo prispevali krajani sami, ki so že doslej zbrali preko 80 kubičnih metrov lesa. REČICA OB SAVINJI - Tudi v tem kraju bo nujna razširitev pokopališča. V tem času pospešeno zbirajo tehnično dokumentacijo, kar naj bi opravili najkasneje do konca tega meseca. Naloga je namreč zelo nujna, saj novih pokopnih mest že ni več. MOZIRJE - Staro trško jedro v tem kraju naj bi dobilo novo, pravo podobo. Z že izgrajeno obvoznico se je središče kraja že znebilo tovornega prometa, ko bo pomladi zgrajena še nova avtobusna postaja, bo konec tudi z gnečo, ki jo sedaj povzročajo avtobusi. Med drugim naj bi cesto skozi trg zožili, zgradili pločnike in postorili še marsikaj. MOZIRJE - V občinskem središču so imenovali posebno komisijo, ki pripravlja vse potrebno za proglasitev Mozirja za mesto. Komisija pridno dela, kaj več o tem pa kdaj drugič. ...in Dreti So se sulci maščevali? Vrli mozirski ribiči so se v lanski sezoni lova na sulca upravičeno ponašali in hvalili s kapitalnimi velikani, ki so jih uspeli potegniti iz sicer skoraj povsem uničene struge Savinje, letos so (tudi upravičeno) bolj tiho. Kaže namreč, da je bila letošnja sezona lova na sulca čas maščevanja teh kraljev voda za lanske prevelike luknje v Savinji. Do zadnjega lovnega dne (v nedeljo) namreč niso uspeli ujeti niti enega samega primerka. Prav v nedeljo paje v Soteski ribiško čast rešil Drago Cizej; ne gre sicer za velikana, pa vendarle. Na suho je spravil 82 centimetrov dolgega in 5 kilogramov težkega sulca. Ostalim ribičem ostajajo za uteho njihove lastne pripovedi o tem kako so sulci sicer prijemali, če seveda to lahko štejemo za uteho, saj prav nič ne diši po znani ribiški (samo)hvali. ■ yp Krajevna skupnost Nazarje 8SSSS!S!S858S!8K;t!SaSS8S®®i(S$8BSiSSS8S5SS8 Ne - za spisek Občinski odbor RK Mozirje Pomoč ogroženim domačinom V začasnem begunskem centru na Brdcah v Mozirju je ■ še 127 beguncev, pri družinah biva še 67 beguncev, ki so se prijavili občinskemu odboru Rdečega križa, neprijavljenih pa jc še okrog 25. Vendar skrb za begunce že nekaj časa ni najpomembnejša naloga občinske organizacije Rdečega križa. Povsem v ospredju jc sedaj pomoč socialno ogroženim domačinom. Pomoč iz Ljubljane še vedno redno prihaja, občasno pomaga Lady Nott, veliko rabljenih oblačil, dobro ohranjenih in uporabnih, so dobili iz Avstrije in Švice, skladišče v domu Partizana pa se sproti prazni. Ljudem je na voljo dvakrat tedensko, vsakič pa ga obišče najmanj 50 ljudi. Ob začetka letošnjega leta do konca prejšnjega tedna so z oblačili in s hrano pomagali 478 nezaposlenim in socialno ogroženim občanom. Na pobudo in ponudbo občinskega od- bora so v nekaterih podjetjih pripravili sezname delavcev, ki so pomoči najbolj potrebni. Tako so samo v zadnjih tednih z oblačili in hrano pomagali 175 zaposlenim v nazarski lesni industriji in 69 iz ljubenske Iskre. Gre seveda za pomoč pri premostitvi trenutnih težav, siccr pa pomagajo vsakemu, ki je pomoči potreben, pri čemer v veliki meri računajo na zavest ljudi, saj prav vsakega občana in njegovih dejanskih potreb tudi ne poznajo. Skušajo reševati sprotne težave in probleme, ob tam pa najbrž ni odveč pripomba, da to terja ogromno časa in dela. Posebno skrb so letošnjo' zimo namenili šolarjem iz socialno ogroženih družin. Učiteljice na vseh štirih osemletkah so s pomočjo socialnih delavk presodile upravičenost do pomoči in na ta način so doslej oblekli za zimo že preko 200 otrok. Zaradi slabših prometno-varnostnih razmer v občini Mozirje so policisti poostrili nadzor. Tako so konec minulega tedna preverjali tehnično brezhibnost vozil in ugotovili marsikaj. ■ foto: Jp Poostren nadzor OBČINA ŽALEC Počasno vračanje premoženja RDEČI PAJEK Maja letos se bo iztekel rok za vložitev zahtev po uveljavitvi Zakona o denacionalizaciji. V žalski občini je bilo do zadnjega decembra lani vloženih skupno 288 zahtev, pravnomočnih odločb paje bilo samo 31. Še najmanj zapletov je pri vračanju gozdov, največ pa pri vračanju hiš in stavbnih zemljišč. Za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev je bilo vloženih 231 zahtev, od tega je bilo 26 nepopolnih. Do konca lanskega leta je bilo izdanih 36 odločb o vračanju, od tega jih je bilo pozitivno rešenih 29, 3 zahteve so bile zavržene, 4 pa zavrnjene. Za večino zahtev ni bilo mogoče izdati odločb zaradi nesprejetega zakona o slovenskem odškodninskem skladu in zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Skupno je bilo denacionaliziranih 32 ha kmetijskih zemljišč in 237 ha gozdov. Za denacionalizacijo zaseb- nih gospodarskih podjetij in kapitala je bilo do 31. decembra lani vložnih 12 zahtev, ki pa so bile vse poslane v dopolnitev. Izdana je bila samo ena odločba na podlagi poravnave. Upravičenec je dobil nadomestno zemljišče in objekt. Vloženih je bilo tudi 5 zahtev za izdajo začasnih odredb o zavarovanju zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Največ težav je glede denacionalizacije stanovanjskih hiš. stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. Po uveljavitvi zakona je bilo vloženih 45 zahtev, izdanih je bilo osem odločb, od tega je bilo ugodeno šestim zahtevam, vendar sta pravnomočni samo dve odločbi. Tako je bilo skupno denacionaliziranih 2165 kvadratnih metrov poslovnih stavb in prostorov ter 1576 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč. ■ K. Rozman I Turistična zveza Spodnje Savinjske doline I I iZvesti bomo ostali hmelju | Žalec na izredni skupščini pre-| imenovala v Turistično zvezo _ Spodnje Savinjske doline s ' sedežem v Žalcu. Zvezo so I ustanovili z novim zakonom o | društvih in organizacijah. O | tem kakšen program ima zve-I za za letošnje leto je njen pred-' sednik Henrik Kranjc I povedal: "Spoznanje, da postaja inte-| gralna turistična ponudba ■ pomemben gospodarski de-' javnik, nas jc v Turistični zvezi I Spodnje Savinjske doline vodi- I lo pri oblikovanju programa dela z.a leto 1993, ki je, kot jc znano, razglašeno za leto turizma. Program dela smo oprli na naslednje sklope, na katerih bodo temeljile konkretne aktivnosti. Zbrati je potrebno vse dogajanje, usluge, storitve, proizvode Savinjske doline; zbrano ponudbo jc potrebno oblikovati v turistične aranžmaje ter jih ponuditi trgu, trženje aražmajev informacijsko podpreti z enega mesta ter ponudbo stalno dopolnjevati. Turistična zveza bo v letu 1993 in upam tudi v bodoče uskla-jevalka aktivnosti na tem področju, zato seje temu primerno tudi organizirala, tako da bo kos usklajevati pestre interese in ponudbo, ki izhaja iz ekonomskega interesa posameznikov. podjetij in zavodov, organov in organizacij. Pri oblikovanju turistične ponudbe Savinjske doline bomo ostali zvesti hmelju, saj jc ta kultura v zadnjem stoletju temeljito preoblikovala podobo doline in prebivalcev. Svet nas pozna po našem hmelju, zatorej: Dobrodošli v dolini hmelja in prijaznih ljudi! ■ -er Obiskali smo krajevno skupnost Braslovče NA KRATKO Postopno naraščanje nezaposlenosti Število brezposelnih v žalski občini še vedno postopoma narašča. 31. decembra lani je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 2234 nezaposlenih. 31. januarja letos pa se je ta številka povečala na 224?. Zavod za zaposlovanje med drugimi programi aktivne politike zaposlovanja organizira v sodelovanju /. občinskim izvršnim svetom različne programe javnih del. Trenutno potekata dva takšna programa. Izvajalec prvega jc Center za socialno delo, preko katerega brezposelni pomagajo otrokom v rejniških družinah pri učenju in obiskujejo starejše in bolne v občini. Drugi program pa poteka na področju vzdrževalnih del na cestni infrastrukturi. V tem letu naj bi bilo razpisanih še več javnih del, saj so rezultati dosedanjih programov zelo dobri. ■ rox "Oživitev" že spletenih vezi Skoraj pred dvajsetimi leti so se spletle prve vezi sodelovanja med Kulturnim društvom Braslovče in Slovenskim krščanskim društvom iz Smihela na Koroškem. Uspešno so potekala medsebojna gostovanja, predvsem na gledališkem področju. Sodelovanje je pred leti zaradi zmanjšanja aktivnosti v Braslovčah-zamrlo. Ta ponedeljek pa so ponovno prišli v goste Smihelčani in se mladim na osnovni šoli v Braslovčah predstavili z lutkovno igrico Svetlane Makarovič Pekarna Miš maš. Gostovanja so se udeležili tudi predstavniki Zveze kulturnih organizacij in pričakovati je, da bodo tudi Smihelčani gostili prijatelje iz matične domovine. Tja naj hi namreč delček kulture ponesla gledališka skupina Teloh iz Tabora s komedijo C. Golarja Vdova Rošlinka. Celostni kulturni dan z Meto Rainer Osrednjo prireditev slovenskega kulturnega praznika bodo mladi na osnovni šoli Peter Šprajc - Jur proslavili jutri (v petek). Pridno zbirajo gradivo, pišejo, razmišljajo in zaključujejo projektno nalogo o pesnici in njihovi veliki prijateljici Meti Rainer. Prireditev bo v Domu II. slovenskega tabora Žalec. ■ Jock Vodovod in telefonija na Dobrovljah Novice, ki odkrivajo tančice • Izgleda, da je najbolj donosen posel v občini postal kemijsko čiščenje oblek. Tako kot je predrago, da bi si ljud je kupovali nove zimske plašče, je postalo ceneje (kot da jih dajejo čistiti), da jih po uporabi zavržejo. • Žalski županje najbrž edini optimist med prebivalci občine. Ne glede na rezultate volitev, ne glede na obletnico pogreba demosa, še kar misli, da ga ljudje podpirajo na mestu župana. • Bojimo se, da bodo člani stranke Zakljevih socialistov iz Žalca ustanovili Stranko postsocialističnih podjetnikov, kajti vsi "kšeftajo" na veliko. **** • Izjavo tega tedna je ponovil znani savinjski gostinec: "Na svidenje, hvala lipa, pridite še kej, mi smo vas zmiraj veseli!" Z&ečklJiva Fcto&rafiia "Prekleta banda, oni nekaj mrmrajo v svoje brade, polovica jih spi, jaz pa naj iščem iglo v temu šopu papirjev.." najbrž razmišlja sekretarka IS, ko brska med papirji na seji skupščine, m Foto: ljubo Korbar, Tekst: vuf Krajevna skupnost Braslovče v Žalski občini sodi med srednje velike. Tu se marsikaj dogaja. Vodstvo v krajevni skupnosti si želi, da bi kraj zares postal turističen in znan ne samo v Sloveniji, temveč tudi onstran meje. Že za občinski praznik občine Žalec, pred tremi leti, so obnovili trg Braslovče, na katerega so sedaj zelo ponosni. Naš sogovornik ob obisku je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Braslovče Dušan Goričar. O tem. kaj so delali lani in kaj bodo letos, je takole pripovedoval: "Ne morem mimo priznanja oziroma prvega mesta med izletniškimi in tranzitnimi kraji Turistične zveve Slovenije, ki smo ga lani prejeli na Bledu. To nam daje novih navdihov. Sicer pa smo lani začeli / veliko akcijo pri oskrbi Tudi mačke so kot ljudje. Prija jim toplo sonce in tele tri so našle primeren kotiček za svoje dremuckanje na balkonski ograji. Vse tri na prijetnem soncu v brezveterju zadovoljno predejo. m -er pitne vode na Dobrovljah in napeljave telefonije. Na Dobrovljah je bilo še veliko kmetij, ki niso imele pitne vode, v večih primerih so imele kapnico, zato smo se v krajevni skupnosti odločili, da tudi tem ljudem na nadmorski višini okoli 600 m pomagamo. Tudi sami ljudje so zagrabili za delo, prispevali denar in želja se jim bo letos, mislim da maja, uresničila. Drugi projekt, napeljava telefonskega omrežja bo veljala okoli 11 milijonov tolarjev, končana pa še letos. Sredstva za uresničitev obeh velikih nalog bomo dobili iz samoprispevka krajanov, proračuna občine, Ministrstva za kmetijstvo Slovenije ter i/," Projekta razvoja podeželja in obnovo vasi." Ob letošnjem letu turizma bi radi znova osvojili prvo mesto. Uredili bomo jezero v Braslovčah, nekaj kapelic, pričeli pa bomo tudi obnovo gradu Zovnek. Pri tej obnovi bodo sodelovali občine Žalec iti Celje ter Zavod za spomeniško varnost Celje. Poleg tega bomo asfaltirali odsek ceste Kovač - jezero Žovnek, saj je tudi to jezero zelo zanimivo za turistične namene. Pri vseh naštetih delih je treba pohvaliti krajane Dobrovelj in tudi druge, saj so veliko naredili." ■ -er Cesarju kar je cesarjevega Te dni se uboge Savinjčanke in Savinjčani da najti zgrožene ob odprti pošti, ki je prispela na njihove domove od nam dobro znane in ne preveč čislane davkarije. Kot vedno nas je tudi tokrat davkarija zelo neprijetno presenetila. Po pošti smo dobili odločbe in z njimi položnice, kaj pa drugega, iz naslova treh aktov: 62. člen Zakona o stavbnih zemljiščih, 6. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča občine Žalec in 14. člena Zakona o davčni službi. Stvar jc seveda perfidno uradna in strokovno ovita v strog hierarhičen birokratski jezik, nastlan s kovinsko hladnimi naštevanji paragrafov, ki naj bi nam, neukemu ljudstvo pojasnila. da češ butci nič ne vemo, ko pa nam v zakonih dobro piše. da moramo plačati. Na položnicah smo seznanjeni, vsi, živi ali mrtvi, če imamo parcelo ali nimamo, da moramo stvar plačati. Pojasnjeno nam je še. da gre za zadevo : Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, naveden je znesek, ki je majhen, če ga primerjamo s takso za dobavo novega potnega lista in velik, če računamo, koliko ljudi je te položnice pre- Ati, ko bom velik, bom bil oblast! jelo. Lepo nam je razloženo, da je to le prva akontacija (za prvo tromesečje), da moramo plačati v parih dneh ( torej se nimamo kaj zajebavati) in da našaeven-tuelna pritožba ne zadrži izvršbe odločbe. Govori se, da so nekatera podjetja dobila pa kar precej mastne položnice od dveh pa do treh milijonov, skupno pa naj hi i/ občinskih podjetij odteklo kar nekje okrog milijona nemških mark. Veste vprašala sem se že, kako bodo na ministrstvu za finance zbrali denar za plače v državni upravi, policiji in še kje'.' ■ Tea Rinček, Foto: Ljubo Korbar Kino Žalec petek, 19.2., ob 19. uri GOSPE V AKCIJI, komedija nedelja, 21.2., ob 17. in 19. uri SAM DOMA. komedija petek, 26.2., ob 19. uri PROTI SONCU, akcija nedelja, 28.2., ob 17. in 19. uri PROTI SONCU, akcija Rekli so: Marko Slokar, predsednik DPD Svobodna Polzela na občnem zboru: "Naše skupine in posamezniki so v minulem obdobju imeli 500 ur vaj in več kot slo nastopov, od tega skoraj polovico izven domačega kraja. To kaže na zelo živahno in razvejano dejavnost društva. Lani so v njem delovali moški in mešani pevski /bor. kvintet Lastovka, oktet Adoramus ter gledališka . likovna literarna in plesna skupina. Vse leto jc odprta knjižnica, manj dela v zadnjem času pa jc imela kino sekcija. Šolsko kulturno društvo odlično dopolnjuje kulturno podobo kraja, ki smo jo razvijali tudi v sodelovanju z glasbeno šolo in vrtcem. V prostorih doma so vadile tri instrumentalne skupine. Studio Jaka pa je poleg svoje dejavnosti skrbel še za brezhibno tehnično izvedbo vsake prireditve v domu. Na Polzeli smo jih lani pripravili kar nekaj, večje od njih pa so bile: monodrama Katarza neke ženske v i/vedbi Tanje Cizcj, koncert zborov osnovne šole, dve predstavi Pol/cla-ni - Pol/članom, orgelski koncert Sueške Podpcčan, koncert kvinteta Lastovka ob 10-lctnici obstoja, celodnevna likovna kolonija z odprtjem razstave, razgovor z znano Slovenko prof. Manco Košir ter koncert moškega pevskega zbora ob 40-letnici sodelovanja pri bogoslužju, ki je bil v r — —----------—---—---—----- • Pozabljen od kritike župnijski cerkvi. Vse pevske skupine in tamburaški orkester so se udeležili tudi občinskih revij, ki jih vsako leto organizira Zveze Kulturnih organizacij občine Žalec." ■ -er Zanimiva razstava Pred dnevi so na Polzeli zaprli razstavo desetih članov likovne skupine DPD Svobodne Polzele, ki so v mali dvorani razstavljali svoja dela. To so bili Marica Cizej, Marjan Dečman, Srečko Ferlež, Julijana Juhart, Vladimir Menih, Anja Maček-Ključar, Irena Pevnik, Anga Pinter, Andreja Novak in Anica Tamše. O likovni sekciji je predsednica ing. Irena Pevnik povedala: "Skupina jc pričela delovati pred štirimi leti, danes pa šeteje že 16 članov. Posamezni člani sc likovno izpopolnjujejo na raznih tečajih in dclavnicah, ki jih organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Predvsem pa obiskujemo sobotne in nedeljske tečaje in delavnice, ki jih organizira Društvo šaleških likovnikov - Rudnik lignita Velenje v Šoštanju. Vodita pa jih profesor Lojze Zavolovšek in likovni pedagog Arpad Šalamon. Za krajevni praznik na Polzeli pa se srečujemo s šaleškimi in celjskimi likovniki na Kxtemporu." ■ -er Tokrat smo se pogovarjali z večini prebivalcev Savinjske doline znano osebnostjo, s slikarjem, samoukom, aranžerjem in veseljakom, to je gospo-• dom Francom Markovičem - Acom. V Grižah stanujoči slikar ima svoje slike, večinoma olja raztresene po vsej dolini, tako pri družinah, v gostiščih in podjetjih. 9 Aco, vi se že kar nekaj lel ukvarjale s slikarstvom in mnogi znajo povedati, da sle vi edini pravi umetnik v dolini, že zaradi svojega ekscentričnega življenja ? ACO MARKOVIČ: Jaz sem nekakšen razpoloženjski slikar, ne delam za trg. Sliko prodam. včasih celo dam nekomu, ki mu jc slika že na prvi pogled všeč, mu je pri srcu. Ljubezni na prvi pogled so najlepše. Ne vem, če sem ekscen-trik. Že od Kranja naprej, tam se končal srednjo tekstilno šolo. sc rad gibljem v krogih preprostih. kmečkih in delavskih ljudi. • Kako gledate na svoje kolege, kot so Adi Ar/cnšek, ali pa bolj znana Jelica Žuža in morda šc bolj razvpiti Rudi Španzel? ACO MARKOVIČ: Menim, da so to zelo kvalitetni slikarji. Meni osebno je še najbolj pri srcu Španzel. Profesionalno se jim nc čutim dorasel, niti se ne smatram za njihovega stanovskega kolega. Jaz sem ljudski pesnik, kadar sem v gostilni in ljudski slikar, kadar sem v ateljeu. • Vaše slike visijo v gostišču Novak v Gotovljah, i' gostišču Zibikci v Grižah. v Obrtnem združenju in še kje. Kako gledate nase in na svoje delo? ACO MARKOVIČ: Nekoč davno, na začetku šes-tedesetih let, ko sem bil še začetnik, mi je gospa Jelica Žuža pohvalila moj način slikanja kot intimno kmečko in tihožitno dekorativo, kije primerna za v prijeten dom. Menim, da sem od takrat zelo napredoval. Konec kon- cev pa sem ponosen, da moje slike visijo v marsikaterem družinskem okolju, po lokalih in podjetjih. • Svoj čas ste imeli kar potujoč melje in ste tako dosti svojih slik razdevali. Ali mislile, da vas imajo ljudje zaradi tega rajši? ACO MARKOVIČ: Razstavljal sem širom po Sloveniji, imel samostojne razstave v Zagrebu in v Lcibnitzu. Tudi pri vas v Velenju sem bil, mislim da marca 1979. Veliko slik sem podaril. Takšen pač sem, velikokrat dam kakšno stvar. Nekateri ljudje so tega vredni, drugi ne. To je tako kot pri hišnih prijateljih, pomembno jc samo v kakšne roke pridejo. • Katere barve in motivi so vam najljubši? ACO MARKOVIČ: Jaz sem prijatelj umirjenih barv. kot so oker, rjava, bela. Delam pretežno olje, špahtl tehniko. Za motive si izbiram tihožitja s cvetjem, kmečko idiliko, savinjska hmeljišča in primorsko prijetnost. • Poskusili ste se tudi v reslcivriranjii? ACO MARKOVIČ: Občasno sem se postopil tudi kakšne restavracije cerkvenih objektov. Razlogi za to so v prvi vrsti finančni, čeprav sem že tudi naredil kapelo brezplačno. Delno je to tudi izziv za človeka. • Aco, vaše slike ljudje lahko kupijo v trgovini KOS v Žalcu'? Kje vas še najdemo? ACO MARKOVIČ: Na mojem domu, v Grižah 29, po telefonu 713 144. Žc nekaj časa si urejam prodajni atelje, upam da bo letos končan. • Kakšno misel, moto ali utrinek za konec? ACO MARKOVIČ: Nekoč je nekdo rekel, da Slovenci nismo kulturen narod. Bog mu odpusti, mi mu nc moremo. Sam se trudim pri ustvarjanju etnično kulturne zakladnice Slovencev. ■ Tekst in foto : G.V. ZiMltPSW&£ Jrecej dela, da so pomirili vse, ki so bili pomiritve potrebni. V nedeljo, 7. februarja, je deset minut čez 19. uro klicala na pomoč Zofija Š. (1955) iz Nazarij in povedala, dajo pretepa in ji grozi Mirko S. (1962) iz Mozirja. Razloge svojega nastopa bo moral zaupati sodniku za prekrške. V sredo, 10. februarja, je v tujem staovanju v Okonini razbijal Jože Š. (1975). Zanj so mozirski policisti napisali ovadbo tožilstvu, zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. V petek, 12. februarja, je nekaj minut čez 13. uro spet zvonil telefon pri mozirskih policistih. Klical je Blaž P. iz Mozirja (1912) in jim zaupal, daje prišel k njemu Stane P. (1942) iz Mozirja ter ga zmerjal in mu grozil. Čaka ga sodnik za prekrške. V soboto, 13. februarja, pa seje nekaj minut pred 23. uro pri policistih oglasila Marija P. iz Rečice (1949) in povedala, da seje okoli 21.30 mudila v gostilni Majerhold v Šentjanžu. Tam naj bi jo, kot je povedala policistom, lastnica Bernarda O. z roko udarila po desni strani obraza in ji izpulila šop las. Kaj sta imeli, bo zanimalo sodnika z.a prekrške. Prehitevanje v škarje V sredo, 10. februaija, ob 14.50, je prišlo v kraju Podceline do lažje prometne nezgode. Voznik osebnega avtomobila Jože G. (1963) je zaradi pretesnega prehitevanja oplazil vozilo Erika Holdrijana (1944) iz Slovenj Gradca. Pri tem je nastala manjša materialna škoda. Policijska postaja Velenje *««K*K»***ft*KK*K»*tt*XX** Kdo bo kmetoval s tujimi stroji? V dneh od 7. do 9. februarja, je neznanec izpod lesenega kozolca v Gaberkah odtujil obračalnik za seno znamke Sip Šempeter. S tem je oškodoval lastnika Branka V. iz Gaberk za okoli 60 tisoč tolarjev. Približno v istem času, od 6. do 9. februarja, pa je iz Lokovice, bližine stanovanjske hiše številka 20, nekdo odtujil specialni rotacijski obračalnik znamke SIP Šempeter in Mirana B. iz Lokovice oškodoval za okoli 70 tisočakov. Za "podjetnim" NN policisti vneto poizveduje-jo.^Ko ga dobijo mu bodo najprej razložili, da je treba kmetovati s svojimi in ne tujimi stroji. Obračun na hodniku V soboto, 13. februarja, malo po 8. uri zjutraj, sta se na hodniku stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu 6, sprla Martin R., star 47 let iz Velenja in Marjan M., 40 let, iz Šoštanja. Med prepirom je Martin R. iz žepa potegnil nož in z njim zabodel Marjana M. v desno nogo. Ta je iskal pomoč v zdravstvenem domu v Velenju. Po pomoč paje prišel tudi Martin R., ki je v sporu dobil lažje telesne poškodbe. Na oba čaka sodnik za prekrške, za Martina R. pa policisti že pišejo kazensko ovadbo tožilstvu zaradi storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Kdo je neznani voznik Zastave 750? V četrtek, 11. februarja, ob 6.30, je po magistralni cesti Velenje - Slovenj Gradec vozil osebni avto Jože Ovčjak, 35 let, iz Pesja. V Pakt je začel prehitevati osebni avto Zastavo 750. Voznik Zastave paje nenadoma, brez nakazila smeri, zapeljal levo. Jože Ovčjak je preprečil trčenje tako, da je krenil levo in pri tem zapeljal na neutrjeno banki-no ter trčil v robnik dovozne ceste. Neznani voznik Zastave 750, za katerim poizvedujejo velenjski policisti, je odpeljal naprej. Materialna škoda znaša 200 tisoč tolarjev. Dve nesreči v Lokovici 11. februarja ob 10.40 je po regionalni cesti iz Gorenja proti Pesju vozil osebni avto 19 letni Peter Lojen iz Velenja. V naselju Lokovica je začelo njegovo vozilo zanašati, zapeljal je s ceste, vozilo se je prevrnilo na bok in zavrelo v jarek ob cesti. V nezgodi se je hudo poškodoval Lojenov sopotnik v vozilu, Sašo Sonc, 19 let iz Velenja. Materialna škoda na vozilu znaša okoli 150 tisoč tolarjev. Dva dni kasneje, 13. februarja, okrog 20.30, je po cesti iz Velenja proti Mozirju vozila osebni avtomobil 24-letna Anita Svarc iz Topolšice. V Lokovici je njeno vozilo v levem ovinku na poledeneli cesti pričelo zanašati. Zapeljala je s ceste in trčila v nasip ob cesti. Pri tem se je lažje telesno poškodovala, na njenem vozilu paje nastalo za okoli 600 tisoč tolarjev škode. Policijska postaja Žalec Umrl zaradi kapi V nedeljo, 7. februarja, so sosedje obvestili policijo, daje bil najden mrtev v bližini svojega doma štiriintridesetletni Aleksander Cokan iz Stu-denc 65 pri Žalcu. Sanitarna obdukcija je pokazala, da na umrlem ni znakov nasilja in daje bila vzrok smrti srčna kap. Srečen konec Na nezavarovanem železniškem prehodu v Dobriši vasi je v torek, 9. februarja, voznik osebnega avtomobila Robert Antolič iz Dobriše vasi trčil v vlak. V takšnih nezgodah imajo vozniki redkokdaj srečo, da je odnesejo brez telesnih poškodb in le z manjšo materialno škodo, kot seje to zgodilo v tem primeru. Zbila kolesarja V torek, 9. februarja, je v Parižljah voznica osebnega avtomobila CE A3-515, Vitoslava Fran-kovič, trčila v desetletnega kolesarja Š. R.. Kolesar pri tem ni dobil hujših telesnih poškodb, čeprav je pri trčenju razbil vetrobransko steklo avtomobila. Poskus posilstva V sredo, 10. februarja, je takrat še neznani storilec med 18. in 19. uro poskušal posiliti E. Š. iz Podloga. Prišel je v stanovanje, dalj časa nadlegoval žrtev in jo slekel, potem pa se gaje E. Š. ubranila. Ugotovljeno je, daje bil storilec M. R. iz Zaloga. Nepravilno zavijanje Do prometne nezgode z lahkimi telesnimi poškodbami je prišlo v četrtek, 11. februarja, ob 6.30. uri na križišču magistralne in regionalne ceste za Polzelo v Dobrteši vasi. Voznik osebnega avtomobila CE 311-031, Marjan Podvršnik, je zaradi nepravilnega bočnega zavijanja trčil v kolesarko Dragico Pejič iz Prebolda, ki seje pri tem lahko telesno poškodovala. Bomba v Sigmi Neznanec je v petek, 12. februarja, telefoniral v Sigmo v Zabukovici in rekel: "Pripravite se, vaša hiša bo eksplodirala". Policisti so obvestilo o tem dobili ob 13.35 uri, šli na kraj zagrožene eksplozije in ga zavarovali. Strokovnjak za eksplozive iz UNZ Celje je objekt pregledal, vendar bombe ali česa podobnega ni našel. Trčenje v Črnovi V soboto 10 minut pred 22. uro se je zgodila huda prometna nesreča na magistralni cesti v Črnovi: en udeleženec je bil na mestu nesreče mrtev, trije hudo poškodovani, gmotne škode je nastalo za 150 tisoč tolarjev. Dvaindvajset letni Peter Kovač iz Hrastovca pri Velenju je peljal z osebnim avtom od Velenja proti Arja vasi. V desnem preglednem ovinku je zapeljal v levi vozni pas in trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal 55-letni Franjo Kramerič iz Drešinje vasi pri Žalcu. Po trčenju je voznik Kramarič ostal vkleščen v vozilu, bil paje tako hudo ranjen, daje na mestu nesreče umrl. V drugem vozilu so se hudo ranili voznik Peter Kovač ter sopotnici 20-letna Suzana Kovač in 22-Ietna Mateja Kovač, obe iz Hrastovca. Vse so prepeljali v Celjsko bolnišnico. Neprimerna hitrost Prav tako na magistralni cesti Velenje - Arja vas seje v nedeljo, 14. februarja, zgodila prometna nezgoda z lažjimi telesnimi poškodbami. Voznik osebnega avtomobila VK 34-FL, Marijan Kočivnik iz Mute je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s cestišča v Veliki Pirešici. Pri tem seje lažje telesno poškodoval njegov sopotnik Vlado Paradiž, ki so ga odpeljali v bolnico Slovenj Gradec. JUTEKS ' ■ I JUTEKS HMELJARSKA 1, 63310 ŽALEC TELEFON 38 63/712-121. TELEFAX 38 63 714-117 ZAKAJ IZDELUJEMO VINIL OBLOGE ŠIRINE 3 m? Vinil oblogo Blue Line izdelujemo v širini 3 m zaradi: ENOSTAVNEGA POLAGANJA, MINIMALNEGA ODPADKA IN S TEM PRIHRANKA DENARJA. Vinil obloge - Blue Line čistimo samo z vodo. Juteks vam daje tudi 5-letno garancijo, kar je vsekakor dokaz kakovosti njihovih talnih oblog. Občina Velenje - onesnaženost zraka datum PON B . 2 . TOR 9 . 2 . SRE 10.2. ČET 11.2. PET 12.2. SOB 13.2. NED 14.2. AMP ŠOŠTANJ povp.2 4 - urna max.1/2-urna 40 230 50 460 30 50 20 40 60 500 70 330 40 100 AMP TOPOLŠICA povp.24 - urna max.1/2 - urna 90 260 150 1640 140 710 70 210 160 880 170 620 180 650 AMP VELIKI VRH povp.24 - urna max.1/2 urna 50 470 80 490 70 300 100 930 60 310- 170 810 50 110 AMP ZAVODNJE povp.24 - urna max.1/2 - urna 50 140 450 3 6 30 180 650 30 110 110 440 260 1590 180 650 AMP VELENJE povp.2 4 - urna max.1/2 - urna 50 140 60 550 40 80 40 120 40 290 100 300 30 70 AMP GRAŠKA GORA povp.24-urna max.1/2 - urna 90 340 70 480 40 60 30 130 110 800 130 1070 30 320 povp.24-urna = povprečna 24-urna koncentracija S02 max.l/2-urna = maksimalna polurna koncentr. S02 v v mikro-g/m3 mikro-g/m3 SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA MESNICA ^LP0ZkNIČL Partizanska 54 TRGOVINA Pesje nn-,MIA 63320 VELENJE rUZNlU Tel.: 063/856-875 NAGRADNA IGRA! Od 10/februarja pa do 10.marca lahko pri nakupu nad 2000 tolarjev sodelujete v nagradni igri trgovine Poznič. Pripravili smo vam naslednje nagrade: 1. nagrada - svinjska polovica (cca 35 kg) 2. nagrada - odojek (cca 12 kg) 3. nagrada - nakup v vrednosti 2000 SIT Pri nakupu nad 5000 SIT vam priznavamo 3 %, nad 10000 SIT pa 6 % popust. VLJUDNO VABUENI l zavarovalnica triglav d d. OBMOČNA ENOTA CEUE 6300 Celje, Mariborska c. 1 objavlja prosto delovno mesto PRIPRAVNIKA na področju A0P za določen čas 1 leta Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati $e naslednje pogoje: - daimajo visoko izobrazbo/VII. stopnja/-dipl. ing. računalništva; dipl.oec. smerinformatika;dipl.organizatordelasmerinformatika -znanje angleškegajezikain vsaj enegaprogramskegajezikater poznavanje osebnega računalnika. Kandidatu nudimo možnost dodatnega izobraževanja. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Celje, Mariborska c. 1, Celje. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh od dneva izbire. TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) telefon: 779-220_ koruza 1 kg 17,90 SIT ječmen 1 kg 19,50 SIT pšenica 1 kg 19,9 0 SIT pesni rezanci 1 kg 19,50 SIT PEK 1 50 kg 1.350,00 SIT TEL PIT 1 50 kg 1.250,00 SIT TEL ŠT. 25 kg 790,00 SIT K II 50 kg 1.225,00 SIT PU ŠT. 25 kg 1.150,00 SIT NSK 25 kg 782,00 SIT verige za motorne žage 1.650,00 SIT motorne žage Jonsered od 37.000,00 SIT dalje Velika izbira sekir, žagic in škarij za rezanje trte in drevja. Se priporoča in vas vabi k nakupu TRGOVINA KOŠARICA. 18. februarja 1993 ČETRTEK, 18. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 10.30 Zgodbe iz školjke 11.20 Ruby in Rata. novozeiand. film 13.00 Poročila 13.55 Buntz z Beverly Hillsa, 8/13 14.20 Vlak otroštva in upanja, 5/6 15.20 Osebna izbira, ameriški film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: štiri v vrsto 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.35 Ljubezenska preizkušnja, 3/7 21.25 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.53 TV jutri TV SLOVENIJA 2 10.25 Turizem 10.40 Slovenija, umetnostni vodnik 10.50 SP v klas. smuč. disciplinah SKOKi. prenos 13.00 Poročila 16.25 Oči kritike, ponovitev 18,00 Videošpon 18.45 Že veste, svet. nam program 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Opazovalec z okna. 2. del nadalj. 20.45 Ves svet je oder, 2. del dok. serije 21.40 Ponižani in razžaljeni 22.25 TV jutri 22.30 SOVA: Dragi John, 43. del. Načrti in želje, ang. nadalj. 3/6 HTV 1___ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ljubezenske zgodbe, (6) 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slikana sliko, ponovitev 14,50 It, 3/4 15,40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Pogled skozi okno 18.35 Santa Barbara, 330. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Spekter 20.50 Zabavna oddaja 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 17.25 TV koledar 17.35 Neprijateljski rudnik, amer. film 19.05 Risanke 19.30 TV dnevnik 1 20.05 Brooklyn Bridge, humor, oddaja 7/13 20.35 It, 4/4 21.30 Moč in slava. 13/13 22.00 Metal-mania 23.00 Horoskop 23.05 TV spored za petek PETEK, 19. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 10.35 Videošpon 11.20 Umetniški večer 12.05 Ves svet je oder, 2. del dok. serije 13,00 Poročila 13.05 Poslovna borza 14.30 Dragi John, 43. del amer. nanizanke 14.55 Vlak otroštva in upanja, 6. zadnji del 15.55 Vrnitev na otok zakladov, ang. nadalj. 3/10 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Silas, nem. nadalj. 10/12 17.40 Prvi uspehi: plesni mozaik 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: štiri v vrsto 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum 20.25 Vroči diamant, amer. film 22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.43 TV jutri 23.45 Video strani TV SLOVENIJA 2 09.25 Že veste, svet. namen, program 10.00 Gospodarska oddaja 10.30 Ljubezenska preizkušnja, nem. nadalj. 3/7 11.20 Falun: SP v klasičnih smuč. disciplinah tek 15 km (Z), prenos 13.00 Poročila 13.20 Falun: SP v klasičnih smuč. disciplinah tek 15 km (M), prenos 16.30 Osmi dan 17.30 Mostovi 18.00 TOK TOK 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Euroritem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Studio city 22.35 SOVA: Popolna tujca, 18/28, Načrti in želje, 4/6, Dnevi zla, amer. film 01.30 Video strani HTV 1 __ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Operacija Barbarossa, oddaja za otroke 12.00 Poročila 13.30 MikserM 14.00 Poročila 14.0!i Slika na sliko, ponovitev 14.50 It, 4/4 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika. 21/26 16.35 Malavizija Beverly Hills, oddaja za mlade 20/23 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Alpe-Donava-Jadran 18.35 Santa Barbara. 331. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Film-video-film 20.50 Breathless, amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila na angl. jeziku 23.55 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 17.35 TV koledar 17.45 Falun: SP v nord. smučanju 15 km (Ž) in 15 km (M) 19.15 Meteorova izložba 19.20 Glasba in EPP 19.30 TV dnevniki 20.05 Keeping Up Appearances, humo. serija (2) 20.30 Glasba in čas 15/16 21.35 CRO-POP-ROCK 22.25 Miss Marple. 6/8 23.20 Nočna izmena: Haggard, hu-moristična serija 4/7, The Kind of Magic, 7/12, Starinska zgodba, amer, film 03.00 Horoskop 03.05 TV spored za soboto SOBOTA, 20. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 09.35 RadovedniTaček 09.50 Zaljubljeni zmaj. 3/3 10.05 Mala Odiseja, kratki igrani film 10.35 TOK TOK 11.20 Vroči diamant, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.00 Popolna tujca 18/28 14.30 Hvala bogu, francoski film 15.25 Jan Cimbura, češki film 16,50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Potovanje po človeškem te lesu 3/8 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 Mernik 19.00 Risanka 19,12 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Utrip 20.25 Karneval 21.30 Šampanjski Charlie, 4/4 22.15 TV dnevnik 3 23.00 Sobotna noč 01.00 Videostrani TV SLOVENIJA 2 09.55 Jakec in čarobna lučka 19/26 10.05 Poslednji dinozaver 16/20 11,30 Klub klobuk 12,00 Zgodbe iz školjke 12.50 Športna sobota: Falun: SP v klas. smučar, disciplinah tek 30 km (M) prenos 15,00 Košarka, NBA LIGA 16.00 Odbojak (M): Vileda:Dukla. prenos 18.05 Operne zgodbe: Andre Che- nier, 7. oddaja 19.00 Moja knjiga o džungli 19/27 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Rojstvo Evrope, 3/7 21.00 Slovenski magazin 21.25 Poglej in zadeni 22.35 SOVA: Znaki zodiaka 11/12, Načrti in želje, 5/6, Nekaj skupnega, amer. film 01.30 Videostrani HTV 1__ 10.30 Parlaonica 2 11.30 Magija 7/12 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava 12/13 12.35 Haggard 4/7 13.05 Vi in vaš video 13.30 Risanka 14,00 Pozdravi iz domovine 14.30 Beverly Hills 20/23 15.15 Dokumentarna oddaja 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo-limach shovv 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.20 Santa Barbara (332) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19,30 TV dnevniki 20.05 Šport 20.20 Dan Turner -Hollywood De-tective, amer. film 22.00 Dokumentarni film 22.35 TV dnevnik 2 23.05 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ Falun: SP v nordijskem smučanju 30 km (M), posnetek, 16.55-17.40 košarka??? 19.15 Glazba 19.30 TV dnevniki 20.00 TV tednik 20.20 Črno-belo v ban/i: V avtobusu, 26/51, Film 00.00 HIT-DEPO 02.30 Horoskop 02,35 TV spored za nedeljo OPOMBA:17.40? - košarka -prven. Hrvaške: Za-greb:Svobodna Dalmacija, Rokomet - prven. Hrvaške: Lokomotiva:Modea Tuing (17.00??? ali 21.00) NEDELJA, 21. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 08.35 ŽIV ŽAV 09.25 Kaj mora sova opraviti pozimi 10.05 Silas, nemška nadalj. 10/12 10.30 Televizijska konferenca 11.30 Obzorja duha 12.10 Pust na dravskem polju 13.00 Poročila 13.05 Zganjanje hudiča, prenos 14.05 Znaki zodiaka 11/12 14.35 Ko je kraljevala komedija, amer. film 15.50 Sophia in Constance, ang. nadalj. 3/6 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Moja knjiga o džungli, 19/27 19,05 Risanka 19,17 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.35 Kako nas vidijo živali, ang. dok. ser. 2/6 22.15 TV dnevnik 3 22.40 Športni pregled Video strani TV SLOVENIJA 2 08,00 Poglej in zadeni 09.10 Šampanjski Charlie, amer. nadal. 4/4 09.55 Mostovi 10.25 Vražja brata, amer. film (čb) 11.50 Športna nedelja 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Koncert simfon. orkestra SF 22.05 TVjutri 22.10 SOVA: Družina Addams, 14/16, Načrti in želje, 6/6, Bouvard in Pecu-chet, fran. nadalj. 3/4 00.35 Video strani 0P0MBA:Falun: SP v klas. smuč. disc. 5 km (Ž) posnetek (15.00-16.10), Skoki posamezno (11,50-15.00), Hokej. 4. tekma super F (16.55-19.25) HTV 1_ 09.55 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Hišni Ijubljenoi 10.30 Ulica Sezam (5) 11.30 Narod, glasba 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Mali David, risanka (8) 13.55 Incredible Book Escape, amer, otroš.film 14.40 Risanka 14.55 TV spored 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Grand Larcenny. amer. film 18.50 Bubimir. 20. del 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Ludwig. serijski film 21.05 Sedma noč 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ TV koledar Šport 11.50 Falun: SP v nord. smučanju skoki, prenos (15.00-16.00), 5 km (Ž), posnetek 19.25 EPP 19.30 TV dnevniki 20.05 Svet odkritij, dok. serija 9/11 21.00 Še se bomo srečali, serij, film 3/13 22,00 Les Morfalous, film 23.45 Šport 00.00 Jazz 00.30 Horoskop 00.35 TV spored za ponedeljek OPOMBA:Odbojka - Pokal evropskih prvakov MIadost:Du-kla, posnetek PONEDELJEK, 22. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 10.30 Forum 10.45 TV mernik 11.05 Bajke na slovenskem 5/5 11.30 Nedeljskih 60 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Rojstvo Evrope, dok. serija 3/7 14.15 Filmsko popoldne: Družina Addams, 14/16 14.40 Pancho Barnes, amer, film 16.50 Poslovne informacije 17".00 TV dnevniki 17.15 RadovedniTaček 17.35 Pet prijateljev, 2/13 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: besede, besede. besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sedma steza 20.30 Bobenček 21.30 Mednarodna obzorja: ZDA 22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.45 Gospodarska oddaja 00.00 Videostrani TV SLOVENIJA 2 09.55 Znanje za znanje, učite se z nami 10.10 Pust na dravskem polju 10.35 Euroritem 10.50 Športni pregled 13.00 Poročila 15.20 Utrip, ponovitev 16.35 Zrcalo tedna, ponovitev 17.00 Dober dan Koroška 17.30 Obzorja duha 18.00 3/4 ure 18.50 TV avtomagazin 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Zelena ura 21.05 Breskvin cvet ljubezni, drama 22.00 Praški komorni balet 22.30 TV jutri 22.35 SOVA: Korak za korakom, 12/13, China Beach, 1/8, Hollywood se jih spominja, 7/14 00,30 Video strani HTV 1_ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli 11.45 Mala kinoteka 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Še se bomo srečali 3/13 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna serija 18.35 Santa Barbara, 333. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvaška v svetu 20.55 Luči odra, amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ Test TV spored Videostrani 16.25 Košarka: NBA Ali Starš Game 18.00 Peta brzina 18.40 Falun: SP v nord. smuča. 10 km (M), posnetek 19.15 Meteorova izloža 19.30 TV dnevniki 20.05 Step by step 4/13 20.35 Hitreje, višje, močneje 21.30 The private war of Lucinda Smith, 1/4 22.20 Vox 22.55 Divjaštvo in ameriški Indijanci 23.45 Horoskop TOREK, 23. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 10.40 Slovenski magazin 11.10 Potovanje po človeškem telesu 3/8 12.00 Zelena ura 13.00 Poročila 13.05 Mednarodna obzorja: ZDA, ponovitev 14.50 Korak za korakom, 12/13 15.15 China beach, 1/8 16.05 Hollywood se jih spominja, 7/14 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.15 Zimska romanca, igrani film 17.40 Daleč jc dvorec - svinjski pastir 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: besede, besede, besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Parlament 20.40 Glasba, shovv in cirkus 21.30 Golo, dok. serija 3/4 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje Videostrani TV SLOVENIJA 2 10.20 Šport 11.30 Sedma steza 11.50 Šport 15.25 Sobotna noč. ponovitev 16,35 Šport, posnetek 18.00 Sprehodi po stari Ljubljani, 4/9 18.30 Zgodba o stari livarni 18.45 Iz življenja za življenje 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Marie Curie. 1/6 20.55 Osmi dan 21.55 Svet poroča 22.35 SOVA: V avtobusu, 5. del, China beach, 2/8. Les Ca-rabiniers, franc. it. film 01.15 Videostrani HTV 1___ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 13 30 Monofon 14.00 Poročila 14,05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 The private war of Lucinda Smith 1/4 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 UNICEF 18.35 Santa Barbara. 334. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Misionarji, dok. oddaja 5/6 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 11.50 Falun: SP v nord. smuč. skoki, prenos (15.00-16.00) 15.55 Ponovno osemnastletnik. amer. film 17.30 Falun: SP v nord. smuč. 10 km (Ž), posnetek 18.10 Falun: SP v nord. smuč. skoki, posnetek 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 1 20.05 Dragi John, 16/22 20.35 Vi in vaš video 21.05 The private warof Lucinda Smith, 2/4 21.55 V senci vešal, 6/8 22.45 Umetniški večer 23.45 Horoskop 23.50 TV spored za sredo SREDA, 24. FEBRUARJA TV SLOVENIJA 1 10.15 Videostrani 10.25 Sprehodi po stari Ljubljani 3/9 10.55 Preludij in fuga na ime Bach 11.05 Milena, nadalj. 4/4 12.00 Osmi dan 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.15 Kako nas vidijo živali, 1/6 14.00 SOVA: V avtobusu. 4. del, Vlak otroštva in upanja, 4/6, Mali vojak, franc. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Klub klobuk 18.50 TV igrica - 4 v vrsto 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.30 Film tedna: Ruby in Rata, novozel. film 22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.45 Oči kritike Video strani TV SLOVENIJA 2 10.00 Iz življenja za življenje 10.20 Otroška prehrana 10 30 Glasbeni večer o Mozartu 11.30 Goli. ang. dok. serija 2/4 12.00 Glasba, shovv in cirkus, 9. oddaja 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.00 Beverly Hills, 7/22 18.50 Turizem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Športna sreda 22.45 SOVA: Buntz z Beverly Hillsa, 8/13, Načrti in želje, 2/6 ; 23.50 Videostrani HTV 1 _ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Marianne, 9/13 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 It, 2/4 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16,05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17,30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli. 7/27 18.35 Santa Barbara, 329. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Smrtonosna ljubezen, nem. film 21.45 Dokumentarna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 17.30 T V koledar 17.40 Alžir, amer. film 19.15 Meteorova izložba 19.30 TV dnevniki 20.05 Pravi igralci, hum. serija 9/15 20.40 Življenjske preizkušnje. dok, serija 7/13 21.35 It. 3/4 22.25 Glasbeni večer 23.55 Horoskop 00.00 TV spored za četrtek Četrtek, 18. februarja TVS 1 CONSENTING ADULTS, amer. film, 1989 Igrajo: Marlo Thomas, Martin Sheen, Barry Tubb Rezija: Gilbert Cates JeII, dober študent in odličen športnik. zaupa materi, da čuti nagnjenja do moških. Za dobro situirano. privlačno g s po je to pravi šok. Še hujši udarec je za očeta, k i izve o tem kmalu za njo. Kot uspešen in podjeten moški si ne more predstavljati, da bi bil njegov sin drugačen od drugih. da ne bo imel družine, da bi se lahko celo okužil z aidsom... Petek, 19. februarja TVS 1 VROČI DIAMANT, amer. film. 1972 Igrajo: Robert Redford, George Segal, Ron Leibman Režija: Peter Yates Ob izpustitvi iz zapora Hohnu ravnatelj zapora obljubi, da se bosta kma- lu spet videla in pod vtisom teh be sed se John skuša izognit neizogi-bijivemu, svojemu svaku Kelpu. ki ga z avtom čaka pred izhodom. Kelp ima ključarsko trgovinico, poročen jc z Johnovo sestro, v prostem času pa je duša, načrtovalec roparskih de janj, zaradi katerih je John sedel v zaporu. Tokrat ima v načrtu novo roparsko akcijo, za afriške naročnike naj bi ukradel dragocen dragulj... TVS 2 DNEM ZLA, amer. triler, 1985 Igrajo: Kurt Russell, mariel he-mingeay, Richard Jordan Režija: Philip Borsos Novinar miamijskega dnevnika, pri tridesetih, zasičen s svojim delom m s tem. da se podpisuje pod članke o smrti, trdno odločen, da se bo s svojo punco Christine preselil v manjše mesto. Toda ko se Anderson vrne s kratkega bivanja na podeželju, ga pričaka njegov urednik z vročo vestjo: na obali je naznanec umoril mladenko, umor pa spominja na eksekucijo. Anderson se sprva brani nove naloge, vendar popusti in se odpravi na prizorišče umora. Kot izkušen novinar ima odlične zveze s policijo, še zlasti z Martinezom, de tektivom kubanskega porekla... Sobota, 20. februarja TVS 1 JAN CIMBURA, češki črnobeli film, 1941 Igrajo: Gustav Nezval, Jirina Štep-ničkova. J. Prucha Režija: Františeč Čap V središču dogajanja jc fant Jani, ki se po vrnitvi od vojakov zaposli kot hlapec. Tudi sam je gruntarjev sin. toda oče bo posestvo zapustil mlajšemu bratu. Na Kovandovi domačiji je veliko dela, Jan pa priden in pošten delavec. TVS 1 VEČER Z MAURICE0M CHEVA-LIER0M, amer. franc. dok. film Režija: Andre Halimi To je razvedrilni dokumentarec o legendarnem francoskem zvezdniku Mauricu Chevalieru. Popularni igralec in pevec je bil mojster showa, s katerim je navdušil celo Američane. Živel je v zlatih časih pariškega bo-hemstva in poosebljal fnvolnost bul-varskega živ-žava. Dokumentarec o Mauriceu Chevalieru niza dogodke iz umetnikove kariere, vsebuje odlom ke iz njegovih najbolj znanih filmov. TVS 2 NEKAJ SKUPNEGA, amer. barvni film, 1986 Igrajo: Tuesday Weld, Ellen Bur-styn, Patrick Cassidy Režija: Glenn Jordan Kako reagira mati. ki odkrije, da ima njen sin ljubezensko razmerje z dvaj sel let starejšo žensko? Doživi šok, vsa iz sebe je, čisto brezglave, vendar odločena, da zadevi naredi konec. Sin. ki jo dobro pozna, je seveda živčen in razrvan. Njegova mati ni kakšno nerazgledano, neinteligentno bitje, ampak privlačna ženska srednjih let. Tudi po moževi smrti je uspešna v svojem poklicu, ni starokopitna, kaj šele nerazumevajoča. Nadaljevanje zgodbe je ena od možnih inačic... Nedelja, 21. februarja TVS 2 VRAŽJA BRATA, amer. črnobeli film, 1933 Igrajo: Stan Laurel, Oliver Hardy, Dennis King Režija: Hal Roach, Charles Roers Posnet je po priljubljeni opereti Franka Aubera. le da je zgodba iz operete prirejena za priljubljeni par Stan in Oho ter njuni komiki. Zgodba je postavljena v 18. stoletje - v Italijo, ko so številne roparske tolpe krojile usodo marsikateremu popotniku. Ponedeljek, 22. februarja TVS 1 PANCHO BARNES, amer. barvni film, 1988 Igrajo: Valerie Bertinelli, Ted Wass, James Stephens Režija: Richard T. Hefron Florence Lotve je bila med najbolj uspešnimi pionirkami ameriškega letalstva, vsekakor najboljša pilotka med ženskami, kije svoje življenje zapisala letalstvu. Američani so svoji prvi dami aviatike namenili obsežen, skoraj tri ure dolg film z naslovom Pancho Barnes: to je bil namreč psevdonim oziroma nadlmek Florence. Lowe, ki ga je dobila med svojimi mehiškimi avanturami. Vfil mu Pancho Barnes gre torej za bio grafijo. kije zanimiva po eni strani zaradi razgibanega življenja Pancho Barnesove, po drugi stran pa zaradi atraktivnih posnetkov letalskih vra-gohj. ki so bih del, odločilen del, ju nakinjmega življenja. Torek, 23. februarja TVS 2 KARABINIJERJI, franc.ital. barvni film, 1962 Igrajo: Marino Mase, Albert Ju-ross, Genevieve Galea Režija: Jean Luc Godard Michel Ange in Uivsse dobita poziv, da se morata borit za kralja. Prepričana. da bosta kos sovražni vojski in da bosta s tem tudi obogatela, se odrpavita v vojno, od koder se s karticami občasno oglašata svojima ženama. Po nekaj rtih se vrneta z medaljami, ki so dokaz njunih zmag. Ko pa je vojne konec, se izkaže, da je kralja zgubil in deželi grozi državljanska vojna. Sreda, 24. februarja TVS 1 TE RUA, novozeiand. barvni film, 1991 Igrajo: Wi Kuki Aea, Gunter Mei-sner, Nissie Herevvini Režija: Barry Barclay Zgodba se pričenja na novozelandski obali. Nanny, stara maorska ženska je edina, ki še ve za dogodek izpred 100 let, ko so s pomočjo ma-orskega pajdaša tuje ukradli tri dragocene religiozne rezbarijo, k se sedaj nahajajo v nekem berlinskem muzeju, zahteva vrnitev ukradene zapuščine... SKY MOVIES PLUS 13.00 The last escape 15.00 Popi 17.00 Once upon a dead man 19.00 Great expectations 00.45 The rookie 02.50 Love hurts 05.00 Wher the heart is MOVIE CHANNEL _ 13.20 Bloodhounds of broadway 14.55 The return to boggy creek 16.30 Robotech II 18.00 King of the wind 20.00 Almost an angel 22.00 Child of darkness 24.00 Thelma - Louise 02.15 Shedevil 04.00 Serial EUROSPORT___ 15.00 Mednarodni športni pregled 16.00 Tenis 19.00 SP v nord. smučanju 20.30 Smučarsko poročilo 21.30 Športna poročila 22.00 Nogomet, kvalif. za SP 23.30 Košarka - Estudiantes Ma- drid:Real Madrid 00.30 Športna poročila SCREENSPORT 15.00 Biljard snooker 17.00 Hokej na ledu - Kanada:Ru-sija 18.30 Bowling 19.30 Hitrostno drsanje SP 20.30 Nemški moto šport 21.30 Nizozemski nogomet 22.00 Španski nogomet 23.00 Francoski nogomet 23.30 Dirke na ledu SKY ONE_ 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude, nadalj. 16.15 Beaverjev show 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev-nadalj. 19.30 E cesta 20.00 Alf 20.30 Družinske vezi 21.00 Polna hiša 21.30 Melrose - nadaljevanka 22.30 Priložnosti 23.30 Žebljički - zabavna igra 24.00 Vesoljske steze PRO 7_ 15.25 Trd, toda prisrčen 16.15 Risanke 18.00 Parker Lewis ne more izgubiti 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Perfektno, amer. komedija 22.35 T.J.Hooker 23.35 Rdeče sence, ang.fant.film 01.15 Dvojica 02.15 Barquero, amer. vestem RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Priče 21.15 Klic v sili 22.15 Kako. prosim? 23.15 Gottschalkov show 00.00 Zakon 01.10 Strašno prijazna družina 01.45 Kdo je tukaj šef? SKY MOVIES PLUS SATI 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Cluedo - morilska igra 21.15 Zlata parada šlagerjev 22.15 Missing in Action, amer. pust. film Drakula, ang. grozljivka 23.55 3 SAT 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Resnično živalsko 17.35 Kviz 18.00 Šport 19.20 3 sat studio 20.00 Stari: Samohod 21.00 Srečanja 21.45 Danes 22.15 Kulturni žurnal 22.30 Irski intermezo, franc. irski film 00.25 10 pred 10. AVSTRIJA 1 15.00 Otroški spored 15.05 Knjiga o džungli 15.30 Alfred Kvak, risanka 16.15 Otroški kulturni klub 16.30 Pravi izganjevalci duhov, risanka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Odvetnik Liebling 19.30 Čas v sliki 20.15 Donavska princesa 21.05 Pogledi od strani 21.15 Neločljiv sodelavec, franc. komedija 22.40 Samotar, gangsterski film 00.40 Mike Hammer SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS 15.00 Supermom's daughter 13.00 Grand Larceny 15.00 Agirl of the limberlost 13.00 Gaily, gaily 13.00 Bake home 13.00 Blue 18.30 Xposure 15.00 Thewitchingofbenwagner 16.55 Backfield in motion 15.00 Papa's delicate condition 15.00 Mustang country 15.00 Echoes of a summer 19.00 Lonely in America 19.00 BrendaStarr 18.30 Xposure 17.00 Silent movie 17.00 Evil underthe sun 17.00 GOING UNDER 21.00 Project "S" 21.00 Mermaids 19.00 King Ralph 19.00 Mission of the shark 19.00 Safari 3000 19.00 23.00 The dark side of the moon 23.00 The running man 21.00 Hudson Hawk 21.00 Over her dead body 21.00 A row of crows 21.00 Clean of grace State of grace Dangerous obsession 52 pick up 00.35 A.W.0.L. 00.45 intrigue 23.00 Total recall 23.00 A kiss before dying 23.00 Blind fury 23.05 02.25 Leatherjackets 02.25 Impulse 00.55 The Evil dead 00.35 Listen to me 00.30 Black eagle 01.20 03.55 Whispers MOVIE CHANNEL 02.20 Hellgate 02.25 Mirage 02.15 The midnight hour 02.45 MOVIE CHANNEL 15.20 Treasure Island 16.40 Alakazam the great 18.05 Branded 20.00 Honey, I shrunk the smeli of fear 22.00 Edward Scissorhands 24.00 Naked gun 2 1/2 01.30 Alice 03.20 Red nights EUROSPORT_ 19.00 SP v nord. smučanju 20.00 Nogomet - kvalif. za SP 21.30 Športna poročila 22.00 Boks 23.30 Tajski boks 00.30 Športna poročila SCREENSPORT 17.00 Hokej na ledu -ČS:Kanada 18.30 NHL hokej 19.30 NBA košarka, tedensko poročilo 20.00 Svet športa 20.30 Gol med. moto šport 21.30 Tajski boks 22.30 Boks 23.30 Nemški moto šport 00.30 Španski nogomet SKY ONE 15.20 15.45 16.15 16.45 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.30 Santa Barbara Maude Beaverjev show DJ Kat Vesoljske steze Rešitev E cesta Alf Družinske vezi Koda 3 Alien nation VVresling Žebljički PRO 7 RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.15 Pustna oddaja 22.15 Kako prosim? 23.15 Gottschalt 00.00 Mojih 365 ljubimcev, nem.erot.film 01.40 Tutti frutti 02.35 Na pomoč, nisem moška devica, fran.erot.film SATI 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.30 Športna poročila 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Poglej, kdo govori, am. komedija 22.00 Nemška nogometna liga 00.30 S kožo ob kožo, Erotične fantazije, nem. erot. nadalj. 3 SAT 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Čebelica Maja 17.35 Odvetnik 18.00 Borza 18.25 Nasveti 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Dopisniki poročajo 20.00 Regina 20.50 Živalski portret 21.05 Počasno umiranje 21.50 10. predlO. 22.30 Pogled s strani 23.55 Nemški dokumentarni film 00.45 10 pred 10. AVSTRIJA 1 15.00 Otroški spored 16.15 Cool, pogled od blizu 16.30 VifZack 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 17.30 To je bil ples v dunajski operi 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Odvetnik Liebling 19.30 Čas v sliki 20.15 Zadeva za dva, kriminalka 21.20 Pogled od strani 21.35 Vedno jeza s šefom, amer. komedija 23.10 Čas v sliki 23.15 Večerni šport 23.35 Zmešan safari, komedija 01.05 Mike Hammer. kriminalka 14.45 Columbo 16.30 Memphis 18.05 Hearts on fire 19.45 Xposure 22.00 Sarah 24.00 OmenIV 01.40 Blaže 03.40 In the custody of strangers EUROSPORST 13.00 SP v nord. smučanju 15.00 Tenis 18.00 Teden na Eurosportu 18.05 Tenis 19.00 SP v nord. smučanju 20.00 Triatlon 23.30 Rokomet 00.30 Teden na Eurosportu SCREEENSPORT 12.30 NBA košarka 13.00 Tajski boks 14.00 NBA košarka-Por-tland:L.A.CIippers 16.00 Nemški moto šport 17.00 Hokej na ledu 18.30 Dirke na ledu 19.00 Tenis 21.00 Rugdy 22.00 Boks 24.00 Rugby SKY ONE 13.00 Barnaby Jones 14.00 Sobotna filmska matineja 15.45 Življenska dejstva 16.15 Risanke 17.00 Vojvode hazarda 18.00 Wrestling 19.00 Vitezi in vojščaki, zabav, igra 20.00 Brinaski top 40 21.00 Nerešene skrivnosti 22.00 Policaji 23.00 VVresling 24.00 Sobotni večer v živo 15.30 Trd, vendar prisrčen 16.20 Risanke 18.35 Bili Cosby show special 19.10 Booker 20.00 Poročila 20.15 Smrtonosni polet, am. krim. 22.20 Mike Hammer 23.20 Nenapovedana vojna, hk. film 01.20 Jake in McCabe 02.15 Rumeni pekel, ang. film PRO 7 12.55 Booker 13.45 V carstvu divjih živali 14.35 Človek z druge zvezde 15.30 Moja nevesta je pregrešna, amer. komed. 17.25 Blagoslovljena ekipa, amer. nadalj. 18.20 Beg iz Zahraina, amer. film 20.00 Poročila 20.15 Xplorers, amer. film 22.25 Colors. amer. film 00.40 Serpico, začetek amer. krim. nadalj. RTL TELEVISION 14.20 Policijsko poročilo 14.45 Knigth Rider 15.45 Ekipa A 16.45 21. Jump street 17.25 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beverly Hills 20.15 Gledališka predstava 21.45 Lačni škorpijoni, ital. film 23.20 Ženske, ki plačajo za seks, šved.erot.film 00.35 Moški magazin SATI 13.15 King Kong in bela žena, amer. film 15.05 Trd od strahu, amer. komedija 17.25 Pojdi na vse 18.00 Nogometna Oddaja 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Notredamski zvonar, amer. film 22.00 Igrani show 23.00 Tri kiklice v Parizu, nem.erot.film 3 SAT 14.40 Dvorno gledališče 15.05 Kulinarika iz Avstrije 15.30 Koncert po želji 17.30 Trapper 19.20 3 sat studio 19.30 Hedda 21.30 Kultura 22.15 Po sledeh Leoša Janačka 23.00 Hugo Wolf: ital. knjiga pesmi 00.15 Šport AVSTRIJA 1 MOVIE CHANNEL 13.00 Huckleberry Finn 15.30 Robin Hood 18.00 Winter people 22.00 One good cop 24.00 Arachnophobia 01.55 Tarantula 03.45 Desire and hell at the sunset hotel EUROSPORT___ 10.30 SP v nord. smuč. 15.00 Triatlon 16.00 Tenis 18.00 Teden na Eurosportu 18.05 Tenis 19.00 SP v nord. smuč. 20.30 Košarka - Oklahoma Sta- te:Kansas 22.00 Tenis 00.30 Teden na Eurosportu SCREENSPORT 13.00 Rugby 14.00 Biljard 16.30 Tenis 18.00 Go! 19.00 Košarka, nem. liga 21.00 Tenis 22.30 Nogomet 24.00 NBA košarka - Ali star tekma SKY ONE__ 13.00 Izgubljeni v vesolju 14.00 Britanskih 40 15.00 Traper John 16.00 Osem je dovolj 17.00 Robin Sherwoodski 18.00 VVresling 19.00 Simpsonovi' 20.00 Ulica Jump 21 21.00 Resnična zgodba o Diani 23.00 Zabava nocoj 24.00 Videomoda PRO 7____ 14.20 World Safari 15.15 Ženska kot satan 17.00 Vampirji pro Herakleju 18.30 Matlock 19.30 Reporter 20.00 Poročila 20.15 Roxanne 22.15 Obiskovalci, Šved. film 00.30 Serpico 01.35 Mike Hammer RTL TELEVISION_ 13.30 Disneyeva filmska parada 15.55 Rdeči blisk 16.30 Štiri pesti za Halleluja 18.45 Poročila 19.10 Mini Playback show 20.15 Poročni show 21.55 Spieglov TV magazin 22.40 Playboyeve srečne urice 23.30 Ljubezenske urice 24.00 Kanal 4 00.35 Moj oče je zunajzemeljsko bitje SATI_ 13.00 Črni bliks 13.25 Panika zaradi King Konga 15.00 Robin in Marian, amer. film 17.05 Tarzan 17.55 Pustolovščine mladega In- diana Jonesa 18.30 Nogometni shovv 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Pretty in Pink, amer. film 22.00 Kontaktna oddaja 23.55 Robin in Marian, amer. film 3 SAT_ 13.00 Čas v sliki 13.10 3 sat tedenski pregled 13.45 Pred 25. leti 13.55 zgodbe peščene ure 14.00 Glasbena oddaja 15.00 Odprto 17.30 Narava in medicina 18.00 Dnevnik 18.15 Politika in gospodarstvo 19.00 Danes 19.10 Omizje 20.15 TV igra 21.30 Nacionalsocializem 23.00 Komisar 00.00 Lirika za vse 00.10 Andy Scherrer AVSTRIJA 1 MOVIE CHANNEL 13.10 Young survivors 14.40 The chipmunk adventure 16.05 The return to boggy creek 17.40 King of the wind 19.30 Xposure 20.00 Dad'sarmy 22.00 Last wish 23.40 The deer hunter 02.45 Too hot to handle EUROSPORT_ 14.00 Tenis 19.00 SP v nord. smučanju 20.00 Boks 21.00 Evrofun 21.30 športna poročila 22.00 Nogomet 23.00 SP v nord. smuč. 00.30 Športna poročila SCREENSPORT 15.00 Go! 16.00 Tenis 17.30 Svet športa 18.00 Nogomet 19.30 NHL hokej 21.30 Boks 22.30 Nogomet v Evropi 23.30 Golf 00.30 Bowling SKY ONE_ 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 16.15 Beaverjev show 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf 20.30 Družinske vezi 21.00 Parker Lewis 21.30 Resnična zgodba o Diani 23.30 Žebljički 24.00 Vesoljske steze PRO 7_ 14.00 Vroča igra za trde moške, nem. film 15.25 Trd, toda prisrčen 16.15 Risanke 18.00 Parker Lewis 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Lovci, amer. vojni film 22.25 HalfMoon Street, ang. krim. 00.05 Max Headrom 01.10 Colors. amer. krim. RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 20.15 Columbo 21.45 Quincy 22.45 10 pred 11. 23.40 Gong show 00.15 Tropska vročica 01.15 Grozljivo prijetna družina SATI 15.10 pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s štirimi pestmi 17.25 Pojdi na vse 17.55 5x5 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Bavarec na pohodu 21.15 Prosim, javi se 23.05 Novice, zgodbe 00.05 Trojica s štirimi pestmi 3 SAT 14.15 Karnevalska noč v Luzernu 16.00 Komisar 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Čebelica Maja 17.35 Odvetnik 18.00 Slike iz Avstrije 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Na koncertu 21.30 Kaos na matterhornu 22.00 Čas v sliki 22.25 Apokalipsa WOW 22.50 Video glasba 23.50 Domovina Drakule MOVIE CHANNEL 14.10 Dixie 16.00 The bad nevvs 18.00 Hearts on fire 20.00 Funny about love 22.00 Naked gun 2 1/2 24.00 Come see the paradise 02.15 Wingsof farne EUROSPORT 15.00 17.00 18.00 19.00 20.30 21.30 22.00 23.00 00.30 Triatlon prosto smučanje Nogomet SP v nord. smučanju Boks Športna poročila Tajski boks SP v nord. smučanju Športna poročila SCREENSPORT 15.00 Nogomet 16.30 Boks 17.30 Golf 18.30 Nogomet 19.30 NBA košarka 21.30 Boks 23.30 Biljard snooker SKY ONE 14.00 14.30 15.20 15.45 16.15 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.30 23.30 23.00 E cesta Drugi svet Santa Barbara Maude Beavery show Vesoljske steze Rešitev E cesta Alf Družinske vezi Seinfeld Vse razen ljubezni Murphy Brovvn Gabrielov ogenj žebljički Vesoljske steze PRO 7 RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Samo preko tvoje ljubezni, amer. komedija 22.15 Eksplozivno 23.15 Gottschaslkov shovv 00.00 Zakon in red 01.05 Grozljivo prijetna družina 01.40 Kdo je tukaj šef? 02.10 Hans Meiser SATI 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s tremi pestmi 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Zlata parada zabavne glasbe 21.15 Kriminalni magazin 23.00 Spieglova reportaža 23.40 Erotične sanjske fantazije 01.35 Trojica s štirimi pestmi 3 SAT 13.45 Karneval v Riu 14.15 Legenda o kitari 15.45 Ročk pop special 16.15 Skrivnosti kart 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Mladinska oddaja 18.00 Slike iz Nemčije 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Kultura 20.00 Izven kontrole, komedija 21.45 Športna poročila 22.00 Čas v sliki 22.25. Watzmann 13.00 Čas v sliki 13.00 Čas v sliki AVSTRIJA 1 23.55 10 pred 10. 13.10 13.35 Trije sveti pustni dnevi Kdor se zadnji smeje, 13.10 13.40 Vedenje živali Louis in mlade policajke, 13.00 13.10 Čas v sliki Spori AVSTRIJA 1 se najbolje smeje, nem. komed. komedija 13.35 Sinha Moča 15.00 Otroški spored 15.00 Potovanje po kanadski divji- 15.15 Vila Brockelstein 14.00 Velika dolina 15.05 Mačje zgodbe, risanka ni 15.25 Četrti kralj 14.45 Evroturizem 15.30 Am dam des 15.30 Mali divjaki in mamut 15.30 Octopus, kviz 15.00 Otroški spored 15.50 Kislo zelje, risanka 15.35 Ko so živali zapustile gozd, 16.10 Tiny Toon, risanka 15.50 Rebeka in otroci iz 16.15 Detektivi za okolje risanka 16.35 Kapitan Sodček, risanka soseščine 16.30 Gameshovv 16.00 Otroški karneval v Beljaku 16.40 Lassie, pasja zgodba 16.15 Strelovod 17.00 Mini čas v sliki 16.30 Otroški spored po željah 17.00 Mini čas v sliki 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beverly Hills 18.05 Mi 18.00 Čas v sliki 17.10 Mladinski magazin 18.00 Čas v sliki 18.30 Odvetnik Liebling 18.05 Mi 18.00 Čas v sliki 18.05 Mladinska reportaža 19.30 Čas v sliki 18.30 Odvetnik 18.05 Al pe-Donava-Jadran 18.30 Odvetnik Liebling 20.15 Športna arena 19.30 Čas v sliki 18.30 Odvetnik Liebling 19.30 Čas v sliki 21.08 Mojstrsko kuhanje 20.20 Karneval v Beljaku 19.30 Čas v sliki 20.15 Morala, ljudska komedija 21.15 Pogledi od strani 22.20 TV živali 20.15 Kdor reče A 21.45 Sprehod po umetniškem 21.25 Hardball in Gomez 22.30 Pogledi od strani 22.00 Zlata dekleta svetu 22.50 Veseli grešniki, amer. ko- 22.40 Avantil Avantil, komedija 22.25 Mož iz jekla. ang. krim,- 22.10 Islam med. 01.10 Noč v pariškem nočnem lo- 00.10 Čas v sliki 22.15 Čas v sliki 00.25 Čas v sliki kalu - Moulin Rouge MOVIE CHANNEL 14.10 The buster keaton story 15.50 The lost vvorld of sinbad 18.00 Held hostage 20.00 Almost an angel 22.00 Deadly desire 24.00 Another 48 hours 01.40 Friday the 13 th part II 03.15 The kissing plače EUROSPORT 11.00 16.00 17.00 19.00 20.00 21.30 22.00 23.30 00.30 SPv nord. smuč. Nogomet Tenis SP v nord. smuč. NCAA košarka Športna poročila Nogomet SPv nord. smuč. Športna poročila SCREENSPORT 15.00 Boks 17.00 Dirke na ledu 17.30 Smučanje 18.30 Bowling 19.30 Tajski boks 20.30 Kolesarstvo 21.30 Dirke na ledu 22.00 Nogomet 24.00 Golf SKY ONE 14.05 Ta moški preveč ve, amer. vestem 15.25 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Parker Lewis 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Houseboat, amer. komedija 22.20 Dvojica 00.20 Hex, amer. film 02.10 Serpico 15.20 15.45 16.15 16.45 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.30 23.00 Santa Barbara Maude Beaverjev shovv DJ Kat Vesoljske steze Rešitev E cesta Alf Družinske vezi S.I.B.S. Okrogla miza Hill street Blues Žebljički Vesoljske steze PRO 7 13.30 Lovci, amer. film 15.25 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.30 Bili Cošby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Dick van Dyke: Hiša morilcev, amer. film 22.05 Jake in McCabe 23.00 Grenka pot, amer. film 00.40 Max Headroom 01.40 Ta človek preveč ve, amer. vestem RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Ob 16.50, ang. kriminalka 22.10 Stemov magazin 23.15 Gottschalkov magazin 00.00 Prav Aljaska! 01.05 Grozljivo prijetna družina 01.40 Kdo je tukaj šef? SATI 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s tremi pestmi 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Oče potrebuje žensko 23.35 Podvig ognjeni vihar 00.35 Trojica s štirimi pestmi 3 SAT 16.25 O vinu in kulturi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Michel iz Loenneberga 17.35 Odvetnik 18.00 Slike iz Švice 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 20.00 Pavvlakovi 20.45 Pepelnična sreda umetnikov 21.45 Športna poročila 22.00 Čas v sliki 22.25 Davčna izterjevalka, jap. film. 2. del 00.25 10 pred 10. AVSTRIJA 1 14.50 Pepelnična sreda 15.00 Otroški spored 15.50 Rebeka in otroci iz soseščine 16.15 Dobro poglej 16.20 Nekoč je bilo 16.30 Dingdong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Številna družina 18.30 Odvetnik 19.30 Čas v sliki 20.15 Nepridiprav in ljubi Bog 21.50 Pa ravno Aljaska 22.35 Srečna dolina 00.05 Čas v sliki Glas drugorazrednih državljanov Slovenije! » « m m % tt ® % Oglašam se v imenu nasilno mobiliziranih Slovencev v Nemško vojsko. Sem tudi eden teh trpinov, nesrečni 23. letnik. Bili smo med prvimi mobiliziranci v tedanjo nemško vojsko 22. julija 1942. V najlepši mladosti nas je doletela kruta usoda, ko nas je takratna nasilna Hitlerjeva oblast iztrgala iz te lepe rodne Slovenije ter nas odpeljala v neznano, v tuji svet, kjer smo se morali podrediti tujim običajem ter strogi vojaški disciplini. Po kratkih vojaških vajah smo morali na bojišča za tujo korist. Veliko Slovencev je zajela ruska vojska. Oropala nas je vsega. Tudi vojaške dokumente, knjižice so nam vzeli in zažgali, tako smo ostali zbrisani iz javnosti. Odvedli so nas v različne kraje Rusije, kjer smo pretrpeli neznosne muke, grozote, bolezni, hudo lakoto žejo, bili smo plen uši in druge golazni, in morali smo trdo delati. Najhuje je bilo v ostrih dolgih zimah, zato je tudi v ujetništvu v hudih mukah preninilo veliko sotrpinov. • Mnogo Slovencev je ostalo tam za vedno pozabljenih. Vsem sotrpinom, ki jih krije tuja zemlja, se globoko klanjamo. Nekateri smo se vračali iz ruskega jetništva šele spomladi 1946. Na tem transportu jc bil > tudi precej Srbov (Banatčanov) in Hrvatov. Transport seje ustavil pred Veliko Kikindo. kjer so nas ruski stražarji predali srbskim partizanom, ki so z nami ravnali zelo grobo. Odvedli so nas v neko dotrajano bivšo mlekarno. Pred nami je bilo že veliko trpinov, saj je bila slama v kletnih prostorih zmleta, polna uši in druge golazni. Že prvi dan so Srbe odpeljali v neznano, verjetno v smrt. Nas Slovence in Hrvate so strogo zasliševali. Tiste, ki so imeli nemški priimek oziroma je tako zvenel, so ločili v drugi prostor, kjer so bili strogo zastraženi; le redkim se jc posrečilo izmuzniti. Skrivali so sc med nami, vsi zaskrbljeni, negotovi, kjtj bo z nami. Po nekaj mučnih dneh stradanja ter pretepanja so nas natrpali v živinske vagone in odpeljali na Hrvaško. V Zagrebu so se Hrvatje poslovili od nas, obenem pa sporočili Sloveniji, da se vračamo domov. Domačini so nas na postajah pričakali s hrano in pijačo, kar pa so srbski stražarji hoteli preprečiti; to jim ni uspelo, preveč smo se zavedali, da smo na slovenski zemlji. Odpeljali smo se v Ljubljano, kjer so nas predali kot vojne zločince in izdajalce predali-partizanom. Odvedli so nas v neko semenišče, kjer so nas zadrževali nekaj dni. Tu seje začelo strogo in nasilno zasliševanje, kot da bi bili res zločinci ter izdajalci slovenskega naroda. Po nekaj dneh mučnega zasliševanja smo prejeli odpustnice oziroma objave; to pa je naš edini dokument iz nemške vojske in jetništva, iz tedanjih krutih časov, kjer smo toliko gorja preterpeli, krivi pa bili le v toliko, ker smo se rodili v tistih nesrečnih letih. Za vse to nam tudi komunistična oblast ni prizanesla. Bili smo pod političnim nadzorom udbe. Za vsak morebiten prekršek je sledila stroga kazen, bili smo manjvredni, drugorazredni državljani. Ta nesrečna, preminula komunistična oblast je bila za nas trda mačeha. To seje pokazalo že, ko sem zaprosil za zaposlitev, da bi sploh lahko preživel.Ker nisem sodeloval v NOB, sem se uspel zaposliti šele po dolgem trajanju. Bil sem zadovoljen tudi z najslabšim delom. Bil sem bolan, izčrpan a se nisem smel pritoževati, saj bi izgubil še to. Do obnove stanovanja nisem bil upravičen, tudi otroci so bili v šoli zapostavljeni, ker sem bil drugorazredna oseba, nemški vojak. Hvala bogu, prebrodil sem te težave, posledice vsega pa občutim vedno bolj. Mučeniškega trpljenja v vojski, posebno še v jetništvu, nam trpinom vrjetno ne bo nihče priznal, kajšele, da bi nam povrnili odškodnino. Verjetno je tudi sedanji vladi kaj malo mar za našo mračno preteklost, za našo nasilno odtujenost. Vrjetno bomo morali pozabiti preživeti sotrpini, čeravno s težavo, na našo mučeniško preteklost. Hvala bogu, časi se vendar spreminjajo, zato zaupajmo v stari, a resnični pregovor: Najboljši in najbolj pošten sodnik je čas, zato spoštujmo, vero, upanje in ljubezen! Z velikim veseljem in zaupanjem smo dočakali spreobrnitev v samostojno demokratično Slovenijo, brez diktature in podobno. To je dokazal plebiscit, kjer je bil tudi naš glas zapostavljenih, drugorazrednih državljanov enako upoštevan in vreden . Če smo sedaj po tem plebiscitu res vsi enakovredni državljani Slovenije, smo tudi vsi nasilno mobilizirani v nemško vojsko upravičeni odločno zahtevati od slovenske vlade, da nemudoma reši naše zahteve do odškodnine za vse, kar smo pretrpeli. Žalostno pa tudi sramotno bi bilo, da bi spet ostali opeharjeni. Žalostno je tudi, da se nobeden od izvoljenih kandidatov ni spomnil na žrtve nasilne mobilizacije v nemško vojsko. Bodo naše prošnje in zahteve spet morale v koš, morebitna odškodnina za nas pa se znašla v žepih dolgoletnih odjemalcev. Pozdravljam vse sotrpine iz nemške vojske in jetništva, obenem vam želim zdravja, miru in svobodo v tej naši obljubljeni demokratični in lepi Sloveniji. Obvarujmo jo pred tujci, Slovenija je naša dežela! Vladimir Videmšek Bevče 11, Velenje Nemogoče je mogoče Minil je kulturni praznik. Ob takšnih in drugačnih praznovanjih se mi poraja vprašanje tudi moralne kulture. So mar danes ljudje šc vedno neosveščeni, da v duševno prizadeti osebi vidijo nebodigatreba? Vsako živo bitje ima pravico živeti in tu smo ali bodimo tu, da ga pripravimo na čimbolj samostojno, nemoteče življenje! Tako delo je delo specialnih pedagogov in vseh zaposlenih s prizadetimi otroci s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. V Zavodu za delovno usposabljanje Miha Pinter na Dobrni sc že dolga leta ukvarjamo s takimi otroci, jim nudimo prijazen in topel dom, ter jih želimo tudi enako vključiti v normalno okolje. Četrtega februarja nas je zbudilo sončno jutro. Dan primeren za intelektualno delo in za potovanje so rekli po radijo. V našem domu smo ravno na ta dan organizirali športni dan - izlet z ' avtobusom v Logarsko dolino. Da se naši gojenci naužijejo snežne beline, da začutijo sneg pod nogami, da se sprostijo ob vseh aktinvnostih na snegu! Že po nekaj kilomet.iii vožnje nas je pustil na cedilu avtobus. V Velenju smo se že premestili na drugega - brez težav. Po nekajkratnem prigovarjanju: "Se malo, pa bomo v Logarski," smo prispeli na cilj, na zasnežen travnik ob Kovinotehninem domu Palenk. Pr.ed nami se je odprl čudovit pogled na zasnežene vrhove Ojstrice, Brane in Planjave, pogled, ki nas pomirja in vliva novih moči. Po v naprej izdelanem programu smo otroke glede na sposobnosti vključili v vse športne discipline na snegu: tek na smučeh, sankanje, vlečenje in potiskanje sani, hoja in tek po snegu. Najbolj nebogljeni gojenci so lahko opazovali v snegu svoje sledi, ga prijemali in okušali. Vsi smo bili čudovito razigrani, pomerili smo se tudi v tekmovanjih. Tudi naš "Bonek" je na snegu zelo užival. Sani ni delil z nikomer. Ko smo mu jih končno speljali, je po zasneženem travniku tekel v smeri urinega kazalca in obratno. Vsi smo bdeli nad njim, da ne bi skrivil s poti. Večkrat sem potihoma pomislila, da mu bodo pošle moči. Seveda smo obiskali tudi dom Palenk, a le da smo opravili najnujnejšo toaleto. Ob tem pa smo bili deležni precej pronicljivih pogledov zaposlenih. Malico in topel čaj smo namreč pripeljali s sabo in pomalicali zunaj. Ko smo slednjič tik pred povrat-kom opravljali obvezno in najnujnejšo potrebo vseh živih bitij na stranišču, pa se je zgodil neljub slučaj. V trenutku prezaposlenosti ob upoštevanju dela doslednosti pri oblačenju in umivanju rok, se mi je za nekaj korakov oddaljil naš "Bonek". Ko sem ga v trenutku pogrešila, je za točilnim pultom počilo. Razletela se je steklenica. Ena, dva, bila sem ob njemu. V roki je držal že drugo steklenico pijače. Zavpila sem: "Ne!" "Boneku" je za trenutek obstala dvignjena roka, v očeh seje zaiskrilo. Ob mojih nogah se je spet razletelo steklo. Deček je od zadovoljstva sklenil roki in stekel. Tedaj je pritekla iz kuhinje kuharica, od nekje natakarica, ki je okamenelo obstala. Iz recepcije je pritekla receptorka. V trenutku zmedenosti in zaprepadenosti sem natakarico vprašala le, kolikšna je povzročena škoda. Gospa "receptorka" (nisein prepričana ali je to njena prava funkcija) je bila zelo dosledna v ocenjevanju škode. Napisala je račun, ki smo ga poravnali. Nisem ji razlagala, kakšno težavo ima naš otrok, niti me ni vprašala. Za povzročeno škodo sem bila kriva samo jaz! Toda naš "Bonek" je prav tisti trenutek moral nekaj razbiti! Lahko bi bil pepelnik, kozarec ali šipa ali... Za točilnim pultom namreč ni bilo osebja, ker "oni imajo še drugo delo." Potem je bil srečen, umiril seje in do doma ni storil nikomur nič zalega. Svoje doživetje sem morala izliti na papir, ker me je recepcija civiliziranega sveta preveč prizadela. Že dalj časa delam z duševno prizadetimi ljudmi. V naših programih imamo tudi cilje primerno socializirati motene otroke in jih vključevati v normalno okolje. Da te cilje dosegamo je nemalokrat dolga in trnova pot. Mogoče je nemogoče razumeli, da je naš otrok samo otrok? Specialni pedagog: Bojana Lipičnik Spoštovani g. Sever! Veseli nas, da ste prav vi v NČ zapisali, da prihaja z novo vlado nov čas le za KS Šoštanj. Če bo temu tako, vam bomo neizmerno hvaležni. Kajti vse prejšnje vlade so pridno skrbele le za Velenje. Da je to res, dokazuje prav revitalizacija starega Velenja, katera je bila v načrtu za Šoštanjem, na vaše veselje pa je povsem drugače. Prav veseli bi bili, če bi nas vi, kot strokovnjak za take zadeve, poučili, kako vam je uspelo od prejšnje vlade potegniti največ ali najbolje rečeno vse, kar je vloženega in še bo v obnovo starega Velenja. Prepričani pa smo, da recepta oziroma resnice prav gotovo ne boste izdali. Kljub temu g, Sever, želimo vam, uspehov še v bodoče, seveda pa upamo, da bo vendarle kaj kanilo tudi v Šoštanj. Se vam ne zdi, da smo bili dolga leta odrinjeni od razvoja... Morda pa res prihajajo novi časi tudi za Šoštanj, ki seje moral marsičemu odreči za dobro Velenja. Svet krajevne skupnosti Šoštanj Kdaj bo resnica o skakalnici zagledala luč sveta? Povsem opravičeno se občani naše doline sprašujejo, zakaj se do sedaj ni rešil problem razvpite skakalnice v Velenju. Res je, daje dokumentacija, kije na zatožni klopi tako obsežna, da jo je težko strokovno obdelati, saj obsega 2170 strani. Po ugotovitvah je do sedaj ta spor najobsežnejši v vsej zgodovini območnega sodstva. Po mojem prepričanju in tudi po izjavah članov DS je bila zadeva dobro pripravljena in zrežirana v korist posameznikov, ki so se panično zbali za svoj položaj. Zaradi tega so v pomanjkanju časa obravnavali moj suspenz po pravilniku o delovnem razmerju TOZD KLASIRNICA. Praviloma bi morali obravnavati gradivo po pravilniku SSS DO RLV. Pozneje sem od delegatov, ki so bili prisotni na DS, izvedel, kakšne zakulisne igrice so uporabljali pri izreku suspenza. Delegati, ki so dvigovali roke, sploh niso imeli v rokah pravih argumentov; na podlagi katerih bi se pravilno odločili. Pri pripravi materiala za skakalnico v Velenju sem se moral držati navodil nabavne službe in vodij raznih tozdov DO RLV. Po izbruhu odnosno odkritju afere sem bil ravno od vodje komercialnega in nabavnega sektorja deležen ostrih kritik, češ da to sploh ni bilo moje področje delovanja. Zaradi močnega vpliva in povzpetniškega obnašanja, ki ga je izvajal vodja komercialnega sektorja, so se dela in dolžnosti izvajala v njegovi pristojnosti. Po vsem tem zakulisnem delovanju bi moral vodja nabavne in komercialne službe dostojno zapustiti svoj položaj. Namesto tega pa še nadalje lepo streže ciljem brezbožnega komunizma. Kakšen vpliv pri izgradnji skakalnice, če se omejim samo na to, je imel takratni direktor Rudnika in poznejši minister za energetiko pa prepuščam presoji delavcev. Zelo čudno je, zakaj so vso dokumentacijo poslali v Zagreb na Institut za Sodno Izvedenstvo. Cele dve leti so premetavali dokumentacijo, da so končno približno podali izvedensko mnenje. Celotna škoda, ki naj bi bila storjena vključno z izgradnjo skakalnice znaša okoli 1.400 DEM. Obstaja seveda pravno vprašanje, če je sploh možno vpoštevati izvedensko mnenje, ki ga je izdelal Institut neke druge države - Hrvaške. Po nepotrjenih govoricah naj bi "Skakalniška afera" prišla celo v poslanske klopi parlamenta, saj se tudi Zeleni Slovenije zavzemajo za razrešitev tega problema pa čeprav z druge plati. Vsekakor ni videti konca, da bi rešili v doglednem času to afero, saj se po štirih letih ni uspelo rešiti ničesar. Po'vsem tem se dobava DO RLV in tudi jaz upravičeno sprašujemo, ali za vsem tem ne stoji mogočen režiser, ki deluje v zakulisju. Adi Pirtovšek Kdaj stop za črnograditelje? Črne gradnje so ena najpogostejših tem, o katerih se žalski poslanci pogovarjajo skoraj na vsaki seji. Kako preprečiti razbohotene čme gradnje in kršilcem učinkovito stopiti na prste, so vprašanja, kijih v občini doslej še niso uspeli razrešiti. V Občinskem sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja v Žalcu trdijo, da so ne-dovoljene gradnje, ki jih je v zadnjem času vse več povsod po Sloveniji in ne le v Žalcu, nastajale največkrat brez sodelovanja upravnih organov in strokovnih služb za urejanje prostora in tudi spadajo v pristojnost delovanja inšpekcijskih služb. V teh navedbah so zanimive besede, da so nastajale največkrat brez sodelovanja pristojnih služb, iz česar sledi, da obstajajo tudi takšne črne gradnje, pri katerih so tudi organi zavestno sodelovali. Izvršni svet je sprva očitno nameraval črnograditeljem stopiti na prste in leta 1991 so s posebnim sklepom kot svoje posvetovalno telo imenovali komisijo za urejanje prostora in za varstvo okolja. Sprva se je redno sestajalo in predhodno obravnavalo vsa gradiva s področja urejanja prostora in varstvo okolja, jih prevetrilo pred zasedanjih občinski skupščini. Potem pa seje zataknilo, kot deloma v vseh takšnih posvetovalnih telesih. Seje so postajale nesklepčne, problematično je postalo financiranje in potlej komisije preprosto niso več sklicevali. Konec koncev bi morali črne gradnje preprečevati in sankcionirati zaposleni in za to delo plačani inšpektorji, ki pa, kot vemo, vsega ne zmorejo in graditelji imajo tako bolj kot ne proste roke. In kako dolgo bo treba čakati, da bodo plačani inšpektorji v Žalcu stopili črnograditeljem na prste?? se upravičeno sprašujejo vsi tisti, ki so morali iskati vsa potrebna dovoljenja za gradnjo! Jože Grobelnik VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA pri železniški postaji v Šempetru tel.: 063/701-685 PROMOCIJSKA PRODAJA RADIATORJEV »VOGEL & N00T« v večih velikostih in po izjemno ugodnih cenah. Cene: TIP 22 z vgrajenimi spodnjimi ventili 600x400 = 5.600 SIT 600x1000 = 10.400 SIT 900x600 = 9.900 SIT NOV ODPIRALNI ČAS: delavnik 7.30-18.30 sobota 8.00-13.00 I REDNM d.o.o. t Podjetje za kooperacijo, proizvodnjo In trgovino na debelo In drobno d.o.o. , Florjan 37 ■ Šot tanj ^ . Jlnf.: Tel./Fwc 063/881-175 Izredno ugodna ponudba izdelkov lastne proizvodnje: - visoki ženski škornjiza 3900 SIT - usnjene ženske in moške jakne že za 13000 SIT - usnjene ženske torbice že od 1500 do 5000 SIT - šolski copati po 350 SIT Posebna ugodnost: Plačilo možno na 2 čeka! Del. čas: vsak dan od 8. do 14. ure ob četrtkih od 8. do 18. ure ob sobotah od 9. do 12. ure Vljudno vabljeni! PUSTOVANJE V TERMAH TOPOLŠICA Veselo bo, kot še nikoli! Sobota, 20. 2., ob 20. uri PUSTOVANJE Nedelja, 21.2., ob 1 5. uri Igral bo Hmeljarski instrumentalni kvintet. Za najlepie, najbolj izvirne in najboljše maske nasploh, tako posamezne kot skupinske, smo pripravili cel kup nagrad. Za maske vstop prost! VESELO RAJANJE Z MALIMI MAŠKARAMI Igral bo ansambel Boogie band, vse maškare bodo imele možnost nastopa pred mikrofonom in na plesišču, kar bomo primerno nagradili. Vzporedno s tem bodo potekale še likovne in glasbene delavnice pod vodstvom vzgojiteljic. Vabljeni vsi bolj ali manj pogumni! Vstop prost. PUSTOV AfJJE Z ANSAMBLOM JOŽETA SUMA HA Podelili bomo veliko nagrad, seveda je za maske vstop prost!_ Torek, 23. 2., ob 20. uri IŠČEMO DIJAKA - DIJAKINJO, ki bi sinu (7. razred osnovne šole) dajal inštrukcije iz Matemetike (fizike). Pokličite po telefonu 858-223 od 16. do 18. ure. BREZHIBNO ZAMRZOVALNO OMARO 200 litrsko, prodam za 12.500 SIT. «858-514. VEČ m3 BUKbVIH DRV, klafter, prodam. S 893-251. PREKLICUJEM VEUAVNOST VOZOVNICE NA RELACIJI LETUŠ-GORENJE. Številka vozovnice je 1481 in osebne izkaznice 27281. RAZTEGLJIV TROSED IN DVA FOTELJA, prodam. 8 0602-42-043. V NAJEM ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE s posebnim vhodom. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Šlebinger, Veljka Vlahoviča 60, Velenje. NOVE ROLETE ZA OKNA 120 x 120, 4 komade in vrata 80 X 200 2 komada, rjave, po polovični ceni prodam. S 853-453. RJAVO, KOTNO SEDEŽNO GARNITURO in večjo mizo s šestimi stoli, zelo ugodno prodam. S 881-000. OPRAVLJAM STROKOVNO OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA. S 854-441. TELEFONSKO ŠTEVILKO V VELENJU PRODAM. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "Telefon". UVOŽEN KOMBINIRAN VOZIČEK, ležalnik in torbo, vse kot novo, malo rabljeno, ugodno prodam. S 857-227. PARKET BUKOV, klasičen, rabljen, 70 m2, prodam. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "Parket". KIOSK TRAFIKO V ŠALEKU oddam v najem. S 850-691. mali OGLASI KUPIM GARSONJERO v Velenju do 15.000 dem ali odkupim stanovanjsko pravico. S 061-373-566. ZARADI SELITVE PRODAM več pohištvenih in gospodinjskih predmetov. » 855-637. KOŠNJO IN MAJHNO NJIVO oddam v najem. Ivan Pustinek, Kavče 4, Velenje. OKNO 180 X 140 cm z roleto in zunanjo ter notranjo polico, ugodno prodam. S 858-293. ZELO DOBRO OHRANJENO dirkalno kolo Rog-Personal, prodam. Cena po dogovoru. 8 856-238. KINTA KUNTE in leto dni staro odlično ojhranjeno kočo za psa z boksom, prodam. 8 858-265. LASTNICA HIŠE ODDA VEČJO OPREMLJENO SOBO s souporabo sanitarij, kuhinje in telefona, samski zaposleni ženski ali upokojenki. S 851-506 zvečer. INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN RAČUNALNIŠTVO za srednje šole. S 857-944. DOMAČE VINO, izabela, jurka, prodam. 8 885-403. PUJSKE, TEŽKE od 40. do 80 kg prodam. 8 721-177. NOV DALJINSKI TELEFON, Abasonic (500 m), prodam za 9000 sit in novo telefonsko tajnico Panasonic, za 9490 sit. Možnost plačila na dva čeka. 8 850-552 po 15 uri. AMOS -SLOVENSKA ŽENITNA AGENCIJA od 18 do 80 let. Velika ponudba, uspeh zagotovljen. 8 065-23-632, 23-440, 25-156 ob delavnikih do 18 ure. TENIS IGRIŠČE POD VILO ŠIROKO v Šoštanju. Rezervacije 882-758. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, obvešča, da bo prodajala kokoši nesnice v nedeljo 21.2. ob 9. uri pri Stropniku v Šaleku, pri Cerkvi. Nesnice so mlade in cepljene ter krmljene z domačo krmo. 8 0602-61-202. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, Območna enota Velenje, menja dvosobno stanovanje na Koroški 8/a za dvoinpol ali dva sobno stanovanje v Velenju, Kardeljeva ploščad, Šalek ali Standard. Pogoj je dvigalo v prvem, drugem ali tretjem nadstropju. Ponudbe pošljite po telefonu na številko 855-421 od 8. do 15. ure. DIANO DAK, letnik 1983, registrirano do julija 1993, prodam. 8 850-067 popoldan. DVA MODRA DVOSEDA prodam 50 % ceneje in pohištvo za otroško sobo. S 856-837. KRAVO SIMENTALKO, brejo, 2 teleta, prodam. S 893-316. PREVAJALCA NEMŠKEGA JEZIKA IŠČEMO. 8 893-383 zvečer. RDEČE VINO PRODAM po 100 sit za liter. S 881-242 zvečer. ŠTEDILNIKA KEKEC IN ELEKTRIČNEGA prodam za 18.000 sit, Sevčnikar, Stantetova 4. SENO IN GREBEN Z REZERVNO KOSO 115 cm, za kosilnico SIP Bu-her, prodam. S 888-285. DEKLIŠKO MATURANTSKO OBLEKO, belo tirkizno, št. 38, ugodno prodam. S 853-432. PLEMENSKE PRAŠIČE od 15 dO 45 kg, bekone 120 kg, breje svinje, si-mentalska teleta težka 220 kg, prodam. Prašiči za zakol od 15.2. do 25.2.10 % ceneje. V račun vzamem tudi karto za premog. Ocepek, Lokovica 8. » 882-319. Dežurstva OBČINA VELENJE ZDRAVSTVENI DOM ZDRAVNIKI: Četrtek, 18. februarja - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Rus, nočni dr. Renko V. in dr. Friškovec Petek, 19. februarja - dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Kozorog in dr. Ramašak Sobota, 20. februarja in nedelja, 21. februarja dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Rus in dr. Lazar Ponedeljek, 22. februarja - dopoldan dr. Sladič, popoldan dr. Bola, nočni dr. Janežič in dr. Kočevar ZOBOZDRAVSTVO: V nedeljo, 21. februarja - dr. Darinka Šuster, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. LEKARNA: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. VETERINARSKA POSTAJA V ŠOŠTANJU: Od 19. do 26. februarja Milan Matko, Topolšica 15, To-polšica, tel: 892-236. OBČINA MOZIRJE VETERINARSKA POSTAJA: Od 15. do 21. februarja - Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel: 841-769. Od 22. do 28. februarja Ciril Kralj, dr. vet. med. Ljubno, tel: 841-410. Gibanje prebivalstva OBČINA VELENJE POROKA: Marjan Kotnik, Plešivec št.72 in Damjana Rajšter, Plešivec št.47/a. SMRTI: Franc Drev, roj. 1927, Topolšica št. 14, Alojz Gošnjak, roj. 1942, Velenje, Tomšičeva c. št. 29, Frančiška Sušeč, roj. 1919, Ravne št. 72, Marta Zagoričnik, roj.1932, Ločica pri Polzeli št. 70/a, Marija Drev, roj. 1941, Gavce št. 18, Marija Miklavžina, roj. 1922, Škale št. 67, Jožef Kumer, roj. 1926, Velenje, Šmarška c.št. 32, Adam Ovtar, roj. 1911, Vojnik, Cesta talcev št. 4, Veronika Jernejšek, roj. 1911, Stoperce št. 25, Alija Tabakovič, roj. 1949, Velenje, Šercerjeva c.št. 5, Frančiška Pisanec, roj. 1923, Gavce št. 29/b, Matej Kolar, roj. 1967, Velenje, Ul. Vrnjačke banje št. 1, Juliana Verčnik, roj. 1912, Celje, Ul. Frankolovskih žrtev št. l/a, Frančišek Sagmeister, roj. 1926, Velenje, Šlandrovac.št. 7, Kristina Grejan, roj. 1910, Ljubljanska c.št. 40, Silvester Stropnik , roj. 1916, Florjan št. 63, Jožefa Podbevšek, roj. 1902, Velenje, Jenkova c.št. 19, Jožefa Divjak, roj. 1937, Do-berteša vas št. 93. OBČINA MOZIRJE POROKE: Zvonko Tlakar, 1968, Šentjanž 18 in Romana Prodnik, 1968, Raduha 36". SMRTI: Franc Bider, 1909, Lačja vas 23, Rafael Žmavc, 1912, Bočna 69, Janez Naglič, 1911, Ju-vanje 16, Franc Podkrižnik, 1915, Savina 34, Marija Naglič, 1911, Ju-vanje 16. OBČINA ŽALEC POROKA: Peter Planinšek, Pe-trovče in Karmen Goubar, Pe-trovče. SMRTI: Aleksander Cokan, star 59 let, upokojenec, Studence št.65, Frančiška Štajner, stara 83 let, upokojenka, Sv. Lovrenc 41, Valentin Košica, star 62 let, upokojenec, Jeronim št. 22, Marija Hribar, stara 80 let, upokojenka, Matke št. 51, Marija Grajžl, stara 82 let, kmetovalka, Podgorje pri Letušu 6/a, Marija Ameršek, stara 99 let, upokojenka, Podlog št. 39, Alojzija Poteko, stara 84 let, upokojenka, Griže št. 53/a. URARSTVO IN PRODAJA UR ROMAN BASTL Stantetova 19, tel.: (063) 853 948 vabimo člane na redni zbor, ki bo v petek, 19.2.1993, ob 18. uri, v velenjski skupščinski dvorani. Vljudno vabljeni! Predsednik 00: Anton Lovrec mm išm m mm! ohsi, 855-450 Oglase za podjetnike, obrtnike... sprejemom!) po telefonu 063 855- 450,853-451 in telefaksu 063 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemom do ponedeljka do 12. ure, za objavo v ietrtek. VELIKA IZBIRA PUSTNIH MASK Sezam Šoštanj, tel. 882-264. TRGOVINA SVIT ZA RDEČO DVORANO V VELENJU Ker se bliža pomlad smo vam pripravili veliko izbiro vseh vrst plaščev in zračnic za kolesa in motorje. Informacije od 8. do 18. ure, tel. 852-377. Pogrebna služba Strahovnik d.o.o., Žalec Vrečarjeva 3, tel. (063) 712 261 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepeiitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žarnih hiš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje Na zalogi bel pesek za grobove po 50 kg! Na uslugo smo vam ob vsakem času. Hvala za zaupanje! S»UWL TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 Razstavlja Oskar Sovine Oskar Sovine je po poklicu aranžer, s čimer je že v mladosti skušal zadovoljiti potrebo po ustvarjalnem izražanju, dokončno pa jo je uresničil v slikarstvu. Od leta 1980 je član Društva šaleških likovnikov. Dosedaj je svoja dela -največ v akvarelni teh-niki- razstavljal v osmih samostojnih in prek petdesetih skupinskih razstavah. Ta mesec pa se malo drugače predstavlja delavcem Rudnika lignita Velenje. V jedilnici in recepciji njihove upravne zgradbe v Novih Prelogah bo namreč do konca februarja na ogled fazstava njegovih grafičnih del. I D/ana Janežič Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz. ČETRTEK,18.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila: 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.30 Borzni nasveti; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 10.00 Poročila; Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK,19.FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; Pesem tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program alfa Radia Velenje. SOBOTA, 20.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila, Pesem tedna; 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 21. FEBRUARJA; 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj,kje,kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Trič trač in druge čveke ; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50; 17.50 servisne informacije in epp); 18.30 Minute z domačimi ansambli; 19.30 Duhovna iskanja; 20.00 Program alfa Radia Velenje. PONEDELJEK, 22.FEBRUARJA : 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; Pesem tedna; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 Program alfa Radia Velenje. SREDA,23.FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15>oročila; 15.30 Do godki in odmevi; 16.20 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; Pesem tedna; 17.00 Mi in vi; 18.30 Živ žav; 20.00 Program alfa Radia Velenje. 1 11111111111111111 n KINO KINC I mHr DOM KULTURE VELENJE Ponedeljek, 22.2. on 20. uri Sreda. 24.2. ob 18. uri Ocvrti zeleni pradižniki (Fried Green Tomatoes) - amerška komična melodrama. Na željo mnogih ljubiteljev dobrega filma ponovno uvrščajo na spored film režiserja Jona Avne-ta, film, ki vam bo ogrel srce in, ki ga boste še dolgo pomnili. Film o prijateljstvu so zaznamovale odlične igralke Kathy Bates, Jessi- ca Tandy, Mary- Louise Parker in Mary Stuart-Mastreson. KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 22.2. ob 17.30 uri OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI -ameriška komična melodrama. Naslednji vikend si oglejte grozljivko FREDDYJEVA SMRT. ki vam ga v zadnjem činu predstavljajo v tri-demenzionalni tehniki in ga boste gledali s posebnimi očali! Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik PUST, PUST, KRIVIH UST Kot že nekaj lefrdoslej, bo tudi v torek, 23. februarja ob, 14.00 na Titovem trgu v Velenju otroško PUSTNO RAJANJE. Klovna Frice in Frače vas že pričakujeta in zagotavljata, da bosta pripravila takšno zabavo, da ne bo plesal samo trg, ampak celo Velenje. RAZBOJNIKI ZA GLEDALIŠKI ABONMA V petek, 26. februarja, ob 19.30, bo v domu kulture v Velnju gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z delom Friedericha Sshillerja: RAZBOJNIKI. Delo je režiral Robert Raponja. Predstava je za gledališki abonma in izven. Cena vstopnice 500 SIT PRIREDITVE Razstava Inge Bollč Ob slovenskem kulturnem prazniku so odpli v Galeriji Vegrad na Prešernovi 9 v Velenju razstavo del svoje sodelavke Inge Bolič. Razstava odkriva skrivnostni svet umetnice, ki se za večino odkriva s temi slikami. Doslej marsikdo namreč ni vedel, da se v prostem času ukvarja s slikarstvom. Razstavo sije vsekakor vredno ogledati, to pa lahko storite vsak delovni dan na upravi Vegrada. RDEČA DVORANA V soboto, 20. februarja ob 20. uri igra JOŽE SKUBIC BAND Predprodaja vstopnic po 250 SIT v hotelu Paka Originalne maske PU5T imajo prost 0stop VANJE V nedeljo, 21. februarja od 15.30 do 18.30 PUSTDVANJE ZA OTROKE Nastopata tudi Urban in Sanja Mlinar 18. februarja 1993 lA^AS 19 V moje je življenje mi obraz sijal nekoč; ko mi ta obraz je ugasnil, Zapustila nas je me vsesaie ohJela noč- BREDA URATNIK rojena KOČEVAR Od nje smo se poslovili v nedeljo, 14. februarja 1993 v Šmartnem ob Paki. Hvala vsem, ki nam lajšate bolečino. Mihael, Sergeja in Gorazd ZAHVALA ob nanadni smrti drage mame in stare mame ROZALIJE FEDERNSBERG iz Ljubije se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli priskočili na pomoč, izrazili sožalje in ji izkazali zadnjo čast. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala mozirskemu gospodu kaplanu za opravljen pogreb, govorniku za poslovilne besede, praporščakom, gasilcem iz Paške vasi in šmarskemu organistu ter pevcem za odpete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka IVANA GRMA 27.1.1926-10.2.1993 se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste v hudih trenutkih bili z nami in nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Posebej lepo se zahvaljujemo dr. Friškovcu za nego in skrb ter gasilskim društvom, upokojencem, rudarski godbi, duhovniku in vsem, ki ste ga spremili v njegov tihi dom. Žalujoči: Žena, otroci z družinami ter brat in sestri z družinami. '■I ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedija JOŽETA KUMRA 28.2.1926-7.2.1993 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Žubrovi za skrbno zdravljenje na domu, dr.Nateku in osebju internega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala govornikoma za poslovilne besede, organizaciji Zveze borcev Šmartno, rudarski godbi, Društvu upokojencev, sindikatu RLV in pevcem. Žalujoči: Žena Milka, hčerke Irena z družino, Breda in Metka. MATEJKOLAR 17.1.1967-8.2.1993 TVOJI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice NEŽKE BOŽIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala govorniku in gospodu župniku za opravljen obred. Najtopleje se zahvaljujemo dr. Kralju za dolgotrajno skrb za njeno zdravje in patronažnim sestram za nego. Še enkrat pa se zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoče: Hčerke z družinami ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in tasta ALOJZA GOŠNJAKA 8.5.1942-2.2.1993 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter stanovalcem Tomšičeve 27,29,31 za darovano cvetje, sveče ter izraze sožalja. Posebna zahvala velja dr. Žuberjevi in bolnišnici Topolšica, dr. Rijavcu, dr. Justineku ter ostalemu osebju internega oddalka. Enako zahvalo izrekamo organizaciji RLV, rudarski godbi, častni straži, obema govornikoma, pevcem, društvu upokojencev, bivšim sodelavcem, delavcem OŠ Šalek, gospodu duhovniku za opravljen obred ter vsem ostalim, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala! NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice JOŽEFE POBEVŠEK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom za darovane vence in cvetje ter izražena sožalja. Hvala tudi zdravnikom za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki seje boste spominjali. VSI NJENI "Naš čas" izdala Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (no- Sedež uredništva In uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, Rač. prelom In oblikovanje: CW1T¥TZWI*WT¥1F»1 in LUMINA Grafična priprava, tisk In odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. ^ Izhaja ob četrtkih. vinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Zakaj so spet padale smreke? Lubadar še ni slišal za zeleni pas! Tudi v Občini Velenje imamo t.i. zaščitena področja gozdov, ki se strokovno imenujejo zeleni pas. Preprosteje to pomeni, da v teh predelih niso dovoljeni nobeni posegi, torej podiranje dreves, krčenje takega gozda, pozidave... Med takimi področji jc prav gotovo v zadnjih dveh letih največ "prahu" dvignil majhen gozdiček nad Stanctovo cesto; to je tisti nad starim otroškim igriščem pri vrtcu. Približno pred 2 leti je namreč lastnik dela tega goz-da, g. Šinkovec, tu opravil golosek. Vendar se krčenje tega gozdička s tem ni končalo. Soseda Šinkovčeve parcele, med domačini imenovane "Rakove goše". sta namreč šc dva; Ivan Strmčnik in Anton Ostrovršnik. V lanske m letu so pričele padati smreke tudi na njunih parcelah, vendar vzrok ni bil isti. kot pri Šinkavčevem goloseku. Drevesa so bila namreč, kot šc marsikje drugje v šaleški dolini, bolana. Pridnojih je "jedci" lubadar, ki, kot jc vsaj malo poučenim že znano, rad poleti šc na kakšno sosednjo smreko in ji popije življenjske sokove. Zato prav nobenemu lastniku gozda, pa naj bo ta v zelenem pasu ali ne, ne more in ne sme biti vseeno, kaj se dogaja / njegovimi drevesi. Če se obolele smreke nc odstranijo pravočasno in jc s tem dana možnost, da se podlubniki še širijo, namreč odreagira tudi go/dni inšektor, ki preda prijavo k sodniku za prekrške... Ko so v lanskem letu pričele padati smreke v "Rak- ovi gosi", se jc našlo nekaj anonimnih zavednih občanov, ki so takoj odreagirali in padanje smrek prijavili tako na Postajo milice, kot gozdnemu inšektorju. Nihče pa ni naredil še nekaj korakov in poiskal enega od lastnikov tega gozda, Ostrovršnika, ki stanuje le 30 metrov nad tem gozdom. Tudi v Našem času med pismi bralcev ste lahko v lanskem letu zasledili pismo z inicialkami podpisanega občana, M.T. je bil to, ki ga je krčenje gozda zbodlo v oči in jc takoj pomislil na objestnost in "grde" namere lastnikov smrek. Saj je to vendarle zeleni pas! Prejšnji teden, natančneje v ponedeljek, so pričele padati nove smreke. Ivan Strmčnik je bil prisiljen odstraniti šc I I dreves, malo pred tem jih je nekaj odtra-nil tudi Anton Ostrovršnik. Lubadarju so bila namreč šc naprej všeč. Da bi bila parodija za lastnika tega gozda šc večja, ker se jima v lanskem letu ni zdelo vredno v časopisu "braniti" za početje, ki sta ga morala opraviti, je Anton Ostrovršnik v petek dobil poziv k sodniku za prekrške, češ, da ni pravočasno odstranil obolelih smrek. Vendar je to povsem druga zgodba, ki ho dobila svoj epilog pri omenjenem sodniku. Ta isti petek jc nov posek opazil tudi predsednik Zelenih Velenja, Vane Gošnik, ki verjetno ni verjel na besedo in videno od lubadarja napadeno lubje, ki mu gaje pokazal Ostrovršnik, ampak je posek prijavil na Gozda nad Stanetovo je vedno manj, po strokovnih ocenah ga bo še manj. Lubadar namreč ne počiva! velenjsko Postajo milice. V prvem mraku so si ti stanje tudi ogledali in napravili zapisnik. V ponedeljek zjutraj sem poklicala na Gozdno upravo Šoštanj, kjer mi je vodja Marjan Denša povedal, da sta z rcvirnim gozdarjem ravno opravila pregled v Rakovi goši. "Nesporno gre za lubadarja in to za že tako prizate smreke, daje les že manjvreden. Mi smo za to žarišče vedeli, lansko leto smo že odredili nekaj smrek za posek, vendar seje lubadar širil." Res, da Ivan Strmčnik teh smrek ni imel označenih od gozdarja, ker so ti ob tolikšnem obsegu napada podlubnikov prezasedeni in jih jc premalo, vendar so mi na gozdni službi povedali, da v takšnih primerih ne komplicirajo. Po tem, ko so obolel smreke že posekane, si teren ogledajo in naredijo zapisnik. Če ne bi delali tako, bi bil obseg podlubnikov, ki v tem času meji že na naravno katastrofo, šc večji. V ponedeljek so tako odredili še 10 smrek za posek (te sedaj že padajo), strokovno mnenje gozdarske službe paje, da s tem to področje še ne bo sanirano in da se bo žarišče še širilo. Kot vzrok za takšno intenzivnost podlubnikov na tem področju navajajo tudi golosek, gozd paje zaradi neposredne bližine mesta, izpušnih plinov, igre otrok v njem (kar je povzročilo poškodbo na marsikaterem drevesu), toliko bolj ugodno mesto za njihovo širitev. Lubadar torej še ni slišal za zeleni pas, prav gotovo pa sc bosta oba lastnika parcel strinjala, da po tem. ko bo gozd ozdravljen, področje pogozdita in je tako strah, da bo tu v naslednjih letih zrastla kakšna hiša, odveč! ■ Bojana Špegel, foto: Aljoša Videtič Mala anketa Bo pust še kaj krivih ust? Bo. Tako lahko sklepamo, res da na čisto malem vzorcu 5 naključno ustavljenih Ve-lenjčanov. Kako tudi ne. To je eden izmed tistih dni v letu, ki se ga veseli staro in mlado (to še posebej), ko se marsikomu iz-polne želja in se našemi v kaj takega, kar si že dolgo želi. Pustno rajanje se bo pričelo že na pustno soboto, tisli najbolj zagreti ga bodo podaljšali še na nedeljo, vrhunec pa bo prav gotovo na pustni torek. Za tiste, ki se ne šemijo, ostaja tolažilna nagrada - pustni krofi, ki jih bo dovolj pri vsaki hiši, v usla pa jih radi dajo tako našemljeni, kot opazovalci... Elvira Muršič, osnovno-šolka: " Ja, seveda se bom letos našemila. Tako kol lansko leto sem sc odločila. da boni klovn. To mi jc najbolj všeč, pa še masko izdelamo kar doma. Mama mi sešije zanimiva oblačila, dodani smešne čevlje in šc kakšen dodatek in jc. Imam občutek, da je klovnov vsako leto največ. Na OŠ Anton Aškcrc bomo imeli v torek dopoldne pustovanjc. zato sc bom našemila takrat. Pust mi je všeč, ker sc lahko vsaj enkrat na leto spremeniš." Ivek Praznik, delavec na RLV:"Prav gotovo bom šel kam p u s t o v a t, našemil pa te 7™" jSH*"" se ne bom. tiSjtf}. Jf^L ' Z družbo .% 1f bomo šli v —Rdečo dvorano. čc bo tam pustovanjc. Ko sem bil mlajši, sem se rad maskiral, potem pa me jc z leti minilo in nc morem se več odločiti. Vcnadr sc mi zdijo pustni dnevi eni najbolj veselih dni v letu, preprosto ga imam rad. Všeč so mi izvirne, zahtevne maske in pa gumijaste." Marko Gavrilovski, osnov- nošolec: "Seveda se bom maskiral. Letos bom h udi ček. Masko žc imam. dala mi jo je prijateljica in se že vnaprej veselim pustnih dni. Tudi zato. ker se zelo rad maskiram, da me prijatelji ne spoznajo. Verjetno se bom letos namaskiral v nedeljo in v torek. Mamica mi jc povedala, da s pustom preganjamo zimo. Meni ni nič žal za njo, zato sem pusta še toliko bolj vesel." Romana Avberšek, trgovka: "Ja. v e r j c t n o bom šla pustovat. Tega ne izpustim prav nobeno leto. ker imam pusta rada; takrat lahko spremeniš svojo podobo in se sprostiš. Takih trenutkov vedno manjka. Letos bom plesalka, oblačila sem sešila sama, masko pa sem kupila. Če sc bom odločila za pus-tovanje. bom prav gotovo pustovala v večji in veseli družbi. Tudi sin se že veseli pusta, letos bo klovn. Meni so najbolj všeč izvirne maske, morda še najbolj take, ki osebo naredijo neprepoznavno." Dušan Prošič, poštar: "Ne, letos nc bom nikjer pustoval. Že precej let je, kar sem sc nazadnje maskiral, hodil sem še v šolo. Nimam nič proti maskam, celo všeč so mi in jih rad pogledam, tudi pustni čas imam po svoje rad. Maskiral pa se bo sin. čeprav se še nismo odločili, kaj bo letos predstavljal." ■ Bojana Špegel foto: Bogdan Mugerle Soštanjski pust med tržani in gospodo Zanimivo, da sc Šoštanjčani zadnja leta srečujejo / mnogimi okroglimi jubileji društev in znamenitosti. Letos bodo proslavili tudi 40 let šoštanjskega pusta. Njegovi začetki segajo v leto 1953, ko je prvič po vojni, kot ugotavljajo kronisti, prišel na trg v Šoštanj pustni sprevod iz Lajš. Rajko Zaleznik, predsednik šoštanjskega Turističnega društva nam je povedal, da so bili njegovi ustvarjalci in organizatorji družina Sevčnikar, po domače Pri Janezu. "Starejši Šoštanjčani se še danes radi spominjajo tistih časov, še posebno pa Janezove mame, kako je na konju prijahala v Šoštanj, ob njej pa so se na vozovih pripeljale še druge maske. Za zabavo in smeh je poskrbel Kavretov Miha iz Šoštanja." Kar deset let jc pustni sprevod uspešno organizirala Janezova mama iz Lajš. Letošnje prireditve so naslovili s "Soštanjski pust med tržani in gospodo." S pustnimi norčijami bodo pričeli žc v soboto zvečer z maškerado v telovadnici Partizana v Šoštanju, osrednji pustni dogodki pa se bodo odvijali naslednji dan, v nedeljo. Po pripovedi vodje pustnega karnevala v Šoštanju, Petra Radoje, se nanj že pripravljajo ves mesec. Mesto živi za ta pust. "Šoštanjski slikarji, med njimi Dominik, rišejo karikature mestnih, občinskih in grajskih problemov, ki jih bomo prikazali. Letošnji pust bo potekal v duhu zgodovine, pri tem pa bomo komu tudi kakšno pikro zagodli." Šoštanj pomagajo krasiti šolarji in tisti najmlajši iz vrtcev, tako da bo v nedeljo, ko se bo začelo ta glavno, vse nared. Pripravljajo pa se tudi okoličani: Ravne, Bele vode. Lokovica, Lepa njiva, pričakujejo obisk i/. Paškc vasi in Šmartncga ob Paki. Krajevni problemi bodo spet na udaru, sko/i celo pustovanjc pa se bo kot rdeča nit vlekla šoštanjska graščina. Pustni sprevod bo v nedeljo, 21. februarja, odšel na pot ob 14. uri izpred gasilega donia. Zaradi tega bo od 14. do 15. ure promet skozi Glavni trg zaprt. Poskrbeli pa bodo, da bo promet neovirano potekal po obvoznici mimo bazena. V Šoštanju bo živahno že od po\ enajste ure naprej, ko bodo nastopili kurenti iz Cirkulan pri Ptuju, sledil bo sprejem pred mestno hišo. kjer jih bo pričakal sam župan Šoštanja Matjaž Natck. Pusta bodo pokopali v sredo in potem bo tudi v Šoštanju vse nared za to, da lahko pride v deželo pomlad. ■ Milena Krstič ■ Planine Velenjski pustni karneval Organizacijski odbor PlISRA 93 v teh dneh dela v polnem zamahu. V nedeljo oh 13. uri bo karavana vozov krenila po stari trasi. Letošnji konec najkrajšega meseca v letu bo spet pustno obarvan. Pustovati, in se s tem poslavljati od zime, bodo mnogi pričeli že to soboto, da pa pust ne bo šel tudi mimo tistih, ki sc nc maskirajo, bodo v nedeljo poskrbeli organizatorji letošnjega pustnega karnevala. Žc četrto leto sta glavna organizatorja Miha Valenci in Franc Sever, že pred časom pa sta okoli sebe zbrala ljudi, ki so bili pripravljeni pomagat pri idejni ali fizični izvedbi karnevala. Ravno v teh dneh so dela v pol- nem teku, tako da bo v nedeljo ob 13. uri iz Starega Velenja krenila povorka "pikrih" vozov, tudi letos po že ustaljeni trasi. Po Koroški in Kidričevi do Tržnice, kjer se bo prvič ustavila, potem pa po Jenkovi in Prešernovi na Titov trg. Tu bo tudi glavno dogajanje, brenja kronike in (upajo da tudi) pravo pustno rajanje. Več o letošnjem pustnem karnevalu mi jc povedal Franc Sever: "S pripravami za pustni karneval smo začeli že pred časom, saj smo ga že lani obljubili. Z resnim delom in izdelovanjem vozov smo pričeli v ponedeljek, takoj po zadnjem sestanku PUSRE 93, na katerega smo javno povabili še vse tiste, ki bi z idejami ali svojim delom pomagali pri izvedbi letošnjega, že 29 karnevala po vrsti. Vozov bo najmanj 10, čeprav računamo na več, ker smo k sodelovanju povabili številne krajevne skupnosti." Malo so nam že nakazali, kaj bodo prikazali na pustno hudomušen način. "V Velenju nimamo Mladinskega kluba in turističnega kam-pa, še veliko je stvari, ki bi jih morali v Velenju narediti in zato to v pustnem karnevalu tudi prikažemo. Dogaja se, da se nekatere prikazanih stvari pozneje tudi realizirajo." Brez politike in mimo politike pa tudi letos ne bo šlo. "Vsako leto se v pustnem karnevalu kaj političnega prikaže. Tako bo tudi letos. Sestavili bomo tudi kroniko, ki bo namenjena prav političnim temam in je sestavni del karnevala." S finančnimi sredstvi letosjii bilo tolikšnih problemov, kot lansko leto. Občinski Izvršni svet jc nakazal namenska sredstva za organizacijo pustnega karnevala, kar letos znaša 60 tisoč tolarjev. To bo zadoščalo za najosnovnejši material, ki ga bodo potrebovali za izdelavo vozov. PUSRA 93 vabi in obljublja, da bo smeha in dobre volje na pustno nedeljo dovolj! ■ Bojana Špegel Njegovo veličanstvo Pust Mozirski To želi in hoče biti po vsebini in kakovosti Pust Mozirski in za nekaj takega sc več ali manj uspešno trudi v vsem svojem sto in več letnem izročilu. Tudi letos je tako in pustnjaki sc žc dalj časa temeljito pripravljajo na dni, ki pripadajo samo njim. Ob tem poudarjajo, daje Pust Mozirski turistična prireditev, karneval, ki se ne zgleduje po podobnih tujih, ki je izvirna in želi v komični in satirični, vendar skrajno korektni obliki. opozoriti na vse nepravilnosti preteklega leta; če in kadar je treba, pustnjaki najdejo tudi rešitev za naprej. In od četrtka (danes je to) do prihodnje srede bo zares zanimivo. Danes bo torej pustna bratovščina oznanila svoj prihod, prvo skušnjo bo imel še znameniti orkester "Boj se ga" in skupaj bodo obšli mozirski trg. V soboto bo v domu Partizana velika maškerada. v nedeljo zjutraj in dopoldne pa se bo bratovščina podala po Zadrctju gor in ob Savinji dol; in vabila in kazala na napake. V nedeljo popoldne sc bodo na otroški maškeradi veselili otroci, letos prvič pa bodo to veselje združili z "otroškim festivalom srebrnih glasov". Ponedeljek jc kot vedno namenjen ofiranju po Mozirju in raznašanju "Pustnega kurirja", za ponedeljkom paje torek. To pomeni najprej budnico in iskanje pusta; to pomeni prevzem občinske oblasti z uvedbo nadstrankarske diktature, obisk firm po dolini in žc prvo ukrepanje nove oblasti; popoldne to pomeni pustni karneval s povorko, smehom in satiro, za kar bo med drugim tudi letos poskrbel Sašo Hribar. Sledila bo seveda prava pustna maškerada. z žalostno pustovo smrtjo točno opolnoči, z veseljem in nagradami in še marsikaj sodi poleg. Na pepelnični dan bo ležal pust na parah in mnogi ga bodo objokovali na mozirskem trgu. še bolj popoldne, ko ga bodo kremirali in prečitali njegov testament, kije vsakič nekaj posebnega. In potem? Potem Pusta Mozirskcga leto dni spet nc bo, a je leto hitro naokrog. ■y'p