TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik

27. NOVEMBER / LISTOPAD 2002, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VII, [TEVILKA 10 (72)

BO@I^NO NOVOLETNI KONCERT
OSNOVNA [OLA
D e s t rnik - Tr novska
vas - Vitomarc i
in
Ob~ina Destrn i k
prirejata
DOBRODELNI
BO@I^NO - NOVOLETNI KONCERT
v torek, 17. decembra 2002, ob 18.
uri v telovadnici {ole Destrnik

NASTOPAJO:
o t ro c i i z v r t c a D e s t rn i k
{ o l s k i o t ro { k i p e v s k i z b o r
{olski mladinski pevski zbor
{olska plesna skupina
IN GOSTJE VE^ERA
prva dama slovenske estrade Helena Blagne
Godba na pihala GD Destrn i k
Destrni{ki oktet
Karizma
Dinamika
M i t re j i
Ptujskih pet
in drugi
OBVESTILO
Zaradi praznikov vas obve{~amo, da za decembrsko
{tevilko ~asopisa prispevke in reklame sprejemamo do 2.
decembra 2002.
U redni{tvo

OBVESTILO !
Turisti~no dru{tvo Destrnik prireja, 29. novembra
2002, ob 18. uri, v dru{tvenih prostorih VE^ER V
BABI^INI KUHINJI z zeli{~arko Ireno Leni~.
Vsi, ki vas zanimajo zeli{~a ste prisr~no vabljeni!
Degustacija 500 SIT
TD Destrnik

Ob~inski svetniki in `upan se zahvaljujemo za tako visoko izkazano
z a u p a n j e n a v o l i t v a h . To p a p o m e n i ,
da se bomo v tem mandatu {e bolj
zavzemali za razvoj ob~ine in tako
bomo tudi la`je izpolnili zastavljen
program.
Hvala!
Ob~inski svetniki iz liste SDS
in `upan Franc Puk{i~

INTERVJU

REZULTAT STROKOVNEGA DELA
konkretnim programom, tako
kot v prej{njih mandatih, in
ob~ani so lahko sproti spremljali
uresni~evanje programa, kar je
zelo pomembno, {e pomembneje pa je to, da nismo nikoli
nekaj obljubljali, zapisali smo
celo nekaj manj in ve~ naredili
(opti~na povezava, kabelska,
telefonija itd.). Na{e geslo: skupaj zmoremo, resni~no niso
prazne besede ampak dejstvo,
ki ga udejanjamo, kar se je videlo tudi v prej{njem ob~inskem
svetu, saj je bila velika ve~ina
svetnikov ob~inskega sveta
sprejeta soglasno.
Lokalne volitve, ki so
potekale 10. novembra, so
mimo, volivci in volivke ste
se odlo~ili po svoji volji in `e
so znani prvi rezultati.
Volilna udele`ba je bila dokaj
visoka – 78 %, kar pomeni,
da se zavedamo pomena
oddanega glasu. Za `upana
sta v na{i ob~ini kandidirala
dva kandidata in tako smo `e
vnaprej vedeli, da se bodo
lokalne volitve v na{i ob~ini
zaklju~ile v prvem krogu. Za
`upana je bil izvoljen Franc
Puk{i~ s prepri~ljivimi 1209
glasovi (78,45 % pre{tetih
glasov). Povpra{ali smo ga o
nadaljnjem programu dela
in na~rtih za obdobje 20022006.
Ob~an: Najprej ~estitke k

ponovni izvolitvi za `upana.
Izvoljeni ste s prepri~ljivimi
78 % oddanih glasov. Kaj
menite, posledica ~esa je bil
tak{en rezultat – kaj je
najbolj vplivalo na tak{no
odlo~itev ob~anov.
Franc Puk{i~: Tako visok
odstotek za mojo izvolitev in
izvolitev svetnikov je rezultat
dela prej{njih let. Prepri~ljive
rezultate pa smo lahko dosegli s
skupnim delom in povezovanjem z ob~ani ob~ine, dru{tvi in
ob~inskim svetom. Dejstvo je,
da je vse to mogo~e le, ~e ima{
dobro in strokovno ob~insko
upravo. Vedeti moramo, da vse
projekte, ki so potrebni za
razli~ne razpise ministrstev,
pripravlja ob~inska uprava.
Tudi sedaj smo nastopili z zelo

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Renata ^u~ek in Sabina
@ampa.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik
brezpla~no.
Medij OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v v
razvid medijev pod zaporedno {tevilko 275.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/752-09-00
Telefaks: 02/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Pika, Zmagoslav [alamun, s.p.,
Bi{ 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

Ob~an: Va{, lahko bi se
reklo, atribut volilnega programa je bila ureditev
rekreacijsko – turisti~nega
centra v Jane`ovcih. Ob~ina
se je anga`irala z nakupom
zemlji{~a v izmeri 4,5 hektarjev. Nam lahko poveste
kaj o idejnih zasnovah projekta? So investitorji morda
`e znani?
Franc Puk{i~: Najve~ji uspeh
do sedaj v Jane`ovcih je `e to,
da smo uspeli ustaviti nadaljnjo
degradacijo prostora z izkopavanjem gline. @e od leta 1992 bi
Opekarna Ptuj morala imeti ob
eksploatacijskem projektu izdelan tudi sanacijski projekt. Ta je
od leta 1992 pogoj za pridobitev
dovoljenja upravnega organa in
rudarskega in{pektorja za
eksploatacijo v teko~em letu.
Sanacijski projekt mora opredeliti na~in in vrsto sanacije na
eksploatiranem obmo~ju za
preteklo leto. Opekarna Ptuj ali
njeni lastniki na ob~ino
tak{nega projekta do danes niso
predlo`ili. Opekarna Ptuj je
ob~ini predlo`ila samo {tudijo o
vplivih na okolje, ne pa idejne
re{itve sanacije, kaj {ele idejnega projekta investicije. Ob~ina
Destrnik je postala lastnica tistega dela zemlji{~, ki so bila v lasti
Sklada RS, Opekarna Ptuj (lastniki) pa je prav na tem delu,
torej na tujem zemlji{~u, `elela
graditi. Dejstvo je, da ob spremembi prostorskega plana
Opekarna Ptuj ni vlo`ila predloga za pridobitev zazidalnih
povr{in. Tak{nega predloga ni
bilo tudi s strani lastnika (Sklada
RS).
V Jane`ovcih je do sedaj v dveh
~istilnih akcijah sodelovalo
preko 100 ob~anov, kar jasno

izra`a podporo ljudi, da se
Rogozni{ka dolina razvija v
smeri
turizma,
rekreacije,
trgovine oziroma zdravili{ke
dejavnosti.
Pripeljati investitorje v ob~ino
seveda ni ma~ji ka{elj, vsekakor
pa si bomo prizadevali v dveh
smereh, preko privatnega kapitala in sredstev skladnega
regionalnega razvoja.
Ministrstvo za {olstvo je `e sofinanciralo izdelavo projekta za
vrtino, ki smo ga predstavili v
Jane`ovcih.
Ob~an: Kako in kje na~rtujete snovanje in razvoj
obrtne cone? ^igava pobuda
je obrtna cona?
Franc Puk{i~: Pridobitev
obrtne cone v ob~ini je nujno
potrebna, saj je to pogoj, da za
njeno ureditev pridobimo sredstva Ministrstva za gospodarstvo. Pridobitev zemlji{~ za obrtno cono je seveda odvisna od
lastnikov, ki imajo v ob~ini
primerna zemlji{~a in so jih
pripravljeni prodati. Spomnite
se, da smo preko ~asopisa
Ob~an ob~ane `e pozvali, da
pridejo na ob~ino, da se pogovorimo o njihovi nameri. @al do
sedaj {e ni bilo odziva. Zato
izkori{~am to prilo`nost in
ponovno vabim posameznike
ali skupine, ki so pripravljeni
zemlji{~a prodati v ta namen ali
pa postati solastniki dela obrtne
cone (pogoj pa je, da imamo
najmanj od 10 do 20 ha povr{ine
v enem kosu) na razgovor.
Ob~an: V svojem programu
ste navedli tudi ureditev
pogojev za tretje `ivljenjsko
obdobje. Imate v mislih
morda dom za ostarele?
Franc Puk{i~: Ureditev pogojev za tretje `ivljenjsko obdobje
je eno od pomembnih vpra{anj,
kar pomeni, da bomo v ob~ini
prisluhnili morebitnemu investitorju, ki bo pripravljen investirati v tej smeri. Ob~ina bi v
tak{nem primeru poskrbela za
komunalno infrastrukturo in
prostorsko opredelitev.
Ob~an: @e nekaj let je pere~
problem kulturna dvorana,
ki bi zadostila kulturnemu in
umetni{kemu ustvarjanju
ob~anov. Kak{en bo va{
pristop k temu problemu?
Franc Puk{i~: Kulturna dvo-

Ob~an - 27. novembra 2002

rana je problem v ob~ini od leta
1995 naprej, ko smo s predstavniki cerkve podpisali sporazum o vrnitvi nepremi~nin,
ker je cerkev odstopila od denacionalizacijskega postopka na
delu zemlji{~a, kjer danes stoji
telovadnica. Takratna ob~ina ni
imela druge mo`nosti. V
prej{njem mandatu sem poslal
pismo gospodu `upniku, na
katerega sem dobil odgovor
tudi s strani {kofije. Na pogovorih na katerih smo s bili s
strani
ob~ine
prisotni,
pod`upan Branko Zelenko,
Janez Irgl in jaz, s strani cerkve
pa so bili prisotni g. `upnik
Mihael Valdhuber, g. Anton
Zelenik st. in g. Janez @ampa
smo predlagali mo`nost odkupa
dvorane in najemno pogodbo s
cerkvijo za neomejeno uporabo
kulturne dvorane. Do danes
odlo~itve s strani predstavnikov
cerkve {e nimamo, pri~akujem
pa, da bomo pogovore nadaljevali {e v tem letu, na ob~inskem
svetu pa se bomo odlo~ili kako
problem re{iti.
Re{itev problema kulturne dvorane vidim v tem mandatnem
obdobju.
Ob~an: S pove~ano brezposelnostjo se sre~ujemo `e
nekaj let. Mladi s kon~ano
srednjo {olo imajo mo`nost
nadaljevati {tudij ali se pri-

javiti na zavodu za zaposlovanje. Le redko komu se
uspe zaposliti, pa {e tu v veliki meri igrajo glavno vlogo
poznanstva? Ali menite, da je
treba tudi tem dati mo`nost,
~eprav nimajo delovnih
izku{enj?
Franc Puk{i~: V ob~ini
Destrnik `e vseh osem let intenzivno sodelujemo z Zavodom za
zaposlovanje, kar pomeni, da se
veliko mladih s I. pa do VII.
stopnje izobrazbe zaposluje
preko javnih del v na{i ob~ini.
Te zaposlitve so mo`ne, ~e je
ob~ina vklju~ena v ve~ razli~nih
dr`avnih projektov. V letu 2002
je bilo v ob~ini preko razli~nih
projektov zaposlenih 20 ljudi.
Dejstvo je, da 80% sredstev,
nekatere pa v celoti, financira
dr`ava, preostali del sredstev pa
pokrivamo
iz
ob~inskega
prora~una.
S politiko aktivnega zaposlovanja bomo v ob~ini nadaljevali
tudi v naslednjem obdobju, res
pa je, da se bodo z novimi
investicijami, za katere si bomo
prizadevali, odprle tudi nove
mo`nosti redne zaposlitve.
Ob~an: Ali imate z re{evanjem problematike brezposelnosti v mislih odpiranje
novih delovnih mest v
rekreacijsko – turisti~nem
centru in obrtni coni? Ali

boste pri zaposlovanju v
ob~ini
dajali
prednost
zaposlovanju brezposelnih
oseb iz na{e ob~ine?
Franc Puk{i~: Z razvojem
Rogozni{ke doline v smeri
rekreacijsko - turisti~nega centra
in obrtne cone se bodo
mo`nosti
zaposlovanja
in
samozaposlovanja
vsekakor
pove~ale. Jasno pa je treba
vedeti, da bodo delovne organizacije oziroma investitorji
zaposlovali ljudi, ki bodo odgovarjali njihovim zahtevam.
Vedeti moramo, da odprt trg
delovne sile ni samo v Sloveniji,
ampak z vstopom v EU tudi v
Evropi.
Ob~an: Ob~ina se vklju~uje v
razvojne projekte pode`elja,
ki se v dolo~eni fazi ustavijo
in ne za`ivijo. Menite, da je
vzrok premajhna zainteresiranost, skepti~nost ali je
vzrok kje drugje?
Franc Puk{i~: Naloga ob~ine
je, da ob~anom omogo~i
vklju~evanje v ~im ve~ razli~nih
projektov, ob~ani pa se prostovoljno glede na svoj interes,
temu primerno tudi odzivajo.
Osebno sem prepri~an, da smo
z razli~nimi projekti razgibali
`ivljenje v ob~ini, da je to prava
odlo~itev in da bomo s projekti
nadaljevali tudi v prihodnje.
Poseben poudarek je treba dati

projektom
dopolnilnih
dejavnosti in tistim s podro~ja
rekreacijsko
turisti~nih
dejavnosti. Pogoj za razvoj projektov je gotovo tudi komunalna
in telekomunikacijska infrastruktura, te mo`nosti pa na{i
ob~ani `e imajo.
Ob~an: Kdaj je `upan na
voljo ob~anom za njihova
vpra{anja?
Franc Puk{i~: Za vpra{anja
ob~ank in ob~anov sem uradno
vedno na voljo ob ponedeljkih,
pisna vpra{anja pa lahko
kadarkoli oddajo na ob~ini,
nanje bodo dobili tudi pisne
odgovore. Neformalno pa me
lahko povpra{ajo o problemih
ob kateremkoli sre~anju.
@upanu se zahvaljujemo za
pogovor in mu `elimo
gospodarno `upanovanje v
naslednjem
mandatnem
obdobju.
Ob~ane pa vabim, da svoja
vpra{anja `upanu, ob~inski
upravi ali svetnikom naslovijo na na{e uredni{tvo
(naslov najdete na drugi
strani Ob~ana).
Nata{a @i`ek

DESTRNIK / SKUPNO OBELE@JE UMRLIH ZARADI VOJNEGA NASILJA

STORILI, ^ESAR DR@AVA NE ZNA
Posebno komisija za spominska
obele`ja, ki jo je vodil Branko
Zelenko, je zbirala podatke o
`rtvah vojnega nasilja in tako so
zbrali 110 imen padlih ob~anov
ob~ine Destrnik v prvi svetovni
vojni, in 42 imen padlih v drugi
svetovni vojni.
Idejno umetni{ko zasnovo
spominskega obele`ja je izdelal
Danilo Mur{ec. Obele`je predstavlja grob prerasel s travo.
Spredaj so lamele iz belega marmorja, ki predstavljajo cvet.
Krogla na desni strani obele`ja

pa predstavlja Zemljo, saj so ti
ljudje umirali na razli~nih koncih zemeljske oble. Tehni~no
dokumentacijo je izdelalo podjetje Projektivni biro 91, arhitekt
Tihomir Dai}. Obele`je pa je
izdelalo
in
postavilo
Kamnose{tvo Drago Petrovi~,
s.p. iz Slovenje vasi.
Zmago [alamun
(Radio – Tednik Ptuj)

»Destrni~ani smo se odlo~ili, da ne bodo dovolili, da bi
spomin na na{e rojake kdajkoli zbledel, ne glede na to, ali so
se v vojnih bitkah izkazali kot junaki in heroji ali so bili zgolj
slu~ajne `rtve vojnih dogodkov.
Na spominsko obele`je smo
mrtvih
na
destrni{kem
izpisali imena vseh in jih s tem
pokopali{~u, ob novem skupna simbolni na~in vse pokopali
nem obele`ju umrlim zaradi
tukaj v Lo~kem Vrhu,« je na
vojnega nasilja, povedal `upan
spominski slovesnosti ob dnevu
ob~ine Destrnik Franc Puk{i~.

Ob~an - 27. novembra 2002

3

CESTNA INFRASTRUKTURA

OTVORITEV CEST V PLACARJU IN
DOLI^U

Vlaganja v cestno infrastrukturo
so nekak{na stalnica ob~inskih
programov. Asfaltne prevleke
s~asoma dotrajajo in jih je treba
obnoviti, spet druga makadamska cesta potrebuje novo asfaltno
prevleko, vse poteka kot neke
vrste za~arani krog. Urejena cestna infrastruktura je dobra
popotnica tudi za razvoj
pode`elja in turizma. @e res, da
ni treba, da je asfaltiran skoraj
vsak kolovoz, pa vendar dela na

podro~ju cestne infrastrukture
te~ejo skozi vse leto.
V soboto, 26. oktobra, so v
Placarju odprli posodobljeno
lokalno cesto (LC 060 – 010
Placar – Mestni Vrh), odsek
Belec – Sevrova kapela. Cesto
so preplastili in raz{irili za en
meter v dol`ini 990 metrov.
Investicija je zna{ala 17 milijonov tolarjev in so jo pokrili iz
ob~inskega prora~una in s sredstvi za regionalni razvoj min-

istrstva za gospodarstvo. Pri
investiciji so sodelovali tudi
ob~ani, ki so sanirali Sevrovo
kapelo. Za{~itili so jo pred
vlago, obnovili fasado in uredili
okolico, urediti pa nameravajo
{e streho.
[tevilne javne poti, predvsem
tiste kjer je bilo zanimanje
ob~anov veliko, so `e asfaltirane, druge verjetno {e bodo.
Pri modernizacijah javnih poti
sodelujejo ob~ani s finan~nimi

sredstvi, pa tudi s prostovoljnim
delom.
V ponedeljek, 28. oktobra, je
potekala otvoritev modernizirane javne poti (JP 560 – 480)
na odseku Kramberger –
Marini~, v dol`ini 500 m. Cesta
je na manj poseljenem podro~ju,
za njeno modernizacijo sta v
veliki meri zaslu`ni dve gospodinjstvi in va{ki odbor Doli~.
Nata{a @i`ek

JANE@OVCI /PREDSTAVILI PROJEKT UREDITVE DELA GLINOKOPA

BODO RES ZRASLE TERME?
Ob~ina Destrnik je odkupila 4,5 ha zemlji{~a opu{~enega glinokopa v Jane`ovcih. Ob~ani so z delovno akcijo pri~eli urejati zemlji{~e. @elijo ga urediti toliko, da bi postalo zanimivo
za investitorje. V soboto, 19. oktobra, se je ponovno na
delovni akciji zbralo 130 ob~anov, ki so nadaljevali z urejanjem zemlji{~a. Med akcijo pa je mag. Andrej Lapajne iz
Geolo{kega zavoda Republike Slovenije predstavil projekt
sanacije glinokopa.

V predstavitvi rudarskega in
hidrogeolo{kega projekta ter na
osnovi strukturno geolo{ke
strokovne osnove za termalno
vrtino je mag. Andrej Lapajne
povedal, da so na osnovi
raziskav ugotovili, da se na glo-

4

zemlji{~a in na osnovi geolo{ke
raziskave so se odlo~ili, da v
Jane`ovcih s pomo~jo vlagateljev zgradijo termalno kopali{~e.
Ra~unajo, do bodo vrtino
naredili
prihodnje
leto.
Predra~unska vrednost vrtine
zna{a okrog 80 milijonov tolarjev.
Po besedah Puk{i~a pa se za
projekt izgradnje termalnega
kopali{~a `e zanimajo tuji in

tudi doma~i investitorji in tudi
od njih je odvisno kdaj bo
kopali{~e za`ivelo. Gre za
pomembno investicijo, ki bo
omogo~ila tudi nova delovna
mesta in ni pomembna samo za
ob~ino Destrnik, ampak za
celotne Slovenske gorice.
Zmago [alamun
(Radio – Tednik Ptuj)

bini pribli`no 800 metrov nahaja termalna voda, ki ima pribli`no temperaturo 35 stopinj
Celzija.
Kot je povedal `upan ob~ine
Destrnik Franc Puk{i~, je ob~ina
Destrnik odkupila 4,5 ha

Ob~an - 27. novembra 2002

Leto VII, {tevilka 10

27. novembra 2002
VSEBINA

1.PORO^ILO

2.PORO^ILO

o izidu volitev `upana ob~ine Destrnik

o izidu volitev `upana ob~ine Destrnik

1.
Poro~ilo

volitve ~lanov Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik na volitvah
10.11.2002 ugotovila rezultate glasovanja in izid volitev ~lanov
Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik.

o izidu volitev `upana ob~ine Destrnik
Ob~inska volilna komisija Destrnik je na podlagi 85. ~lena Zakona o
lokalnih volitvah na seji 11.11.2002 na podlagi zapisnikov o delu
volilnih odborov volilnih enot pri ugotavljanju izida glasovanja za
volitve `upana Ob~ine Destrnik na volitvah 10.11.2002 ugotovila
rezultate glasovanja in izid volitev za `upana Ob~ine Destrnik.
I.
1. Na volitvah 10.11.2002 je imelo pravico voliti skupaj:
a) 2.106, volivcev, vpisanih v volilni imenik
b) s potrdilom ni glasoval nih~e
2. Glasovalo je 1.549 volivcev ali 73,55% od vseh volivcev, ki so
imeli pravico voliti, od tega:
a) so 3 volivci glasovali po po{ti
b) sta 2 volivca glasovala na pred~asnih volitvah
II.
Za volitve `upana ob~ine je bilo oddanih 1.549 glasovnic.
Ker so bile prazne oziroma ni bilo mo~ ugotoviti volje volivca, je
bilo 8 glasovnic neveljavnih.
Veljavnih glasovnic je bilo 1.541.
Posamezna kandidata sta dobila naslednje {tevilo glasov:
1. ERVIN STÖGER
2. FRANC PUK[I^

332 glasov
1.209 glasov

21,55%
78,45%

III.
Ob~inska volilna komisija Destrnik je na podlagi 107. ~lena
Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, {t. 72/93, 7/94, 33/94,
61/95, 70/95, 70/95, 20/98 in 51/02) ugotovila, da je za `upana
Ob~ine Destrnik izvoljen
Franc PUK[I^, roj. 24.11.1955, stanujo~ Vintarovci 43c, 2253
Destrnik, ki je dobil ve~ino veljavnih glasov.
[tev.: 006-07/2002-KP-Z
Datum: 11.11.2002

I.
1. Na volitvah 10.11.2002 je imelo pravico voliti skupaj:
a) 2.106 volivcev, vpisanih v volilni imenik,
b) s potrdilom ni glasoval nih~e.
2. Glasovalo je 1.549 volivcev ali 73,55% od vseh volivcev, ki so
imeli pravico voliti, od tega:
a) so 3 volivci glasovali po po{ti
b) sta 2 volivca glasovala na pred~asnih volitvah
II.
V Ob~inski svet Ob~ine Destrnik se je volilo 11 ~lanov ob~inskega
sveta v {tirih volilnih enotah, in sicer:
V VE – 1, ki obsega naselja: Jane`ovci, Jane`ovski Vrh, Placar
in Zg. Velovlek, se je volilo 3 ~lane ob~inskega sveta.
a) v volilni imenik je bilo vpisanih 571 volivcev
b) skupaj je glasovalo 420 volivcev
c) 2 glasovnici sta bili neveljavni
Posamezni kandidati so dobili naslednje {tevilo glasov:
Kandidat
predlagatelj
1 Jo`ef Flaj{man
SDS
2 Branko Gori~an
SLS, LDS, ZLSD
3 Alojz An`el
DS
4 Janez Murko, Jane`ovci 15 DS
5 Ivan Slukan
SLS, LDS, ZLSD
6 Radojka ^eh
SLS, LDS, ZLSD
7 Janez Irgl
SDS
8 Janez Murko, Placar 64
SDS

{t. glasov
167
90
144
112
156
97
167
82

V VE – 2, ki obsega naselja Destrnik in Vintarovci, se je volilo
2 ~lana ob~inskega sveta.
a) v volilni imenik je bilo vpisanih 464 volivcev
b) skupaj je glasovalo 317 volivcev
c) 2 glasovnici sta bili neveljavni
Posamezni kandidati so dobili naslednje {tevilo glasov:

Predsednik OVK Ob~ine Destrnik:
Boris BAJEC, l.r.

2.
Poro~ilo
o izidu volitev ~lanov Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik
Ob~inska volilna komisija Destrnik je na podlagi 90. ~lena Zakona o
lokalnih volitvah na seji 11.11.2002 na podlagi zapisnikov o delu
volilnih odborov volilnih enot pri ugotavljanju izida glasovanja za

Ob~an - 27. novembra 2002

Kandidat
1 Marija Stöger
2 Ivan Karo
3 Otmar Arnu{
4 Branko [irec

predlagatelj
SLS, LDS, ZLSD
SDS
SLS, LDS, ZLSD
SDS

{t. glasov
114
121
112
154

V VE – 3, ki obsega naselja: Drstelja, Gomila, Jir{ovci, Lo~ki
Vrh in Strmec pri Destrniku, se je volilo 3 ~lane ob~inskega
sveta.
a) v volilni imenik je bilo vpisanih 573 volivcev
b) skupaj je glasovalo 420 volivcev
c) 3 glasovnice so bile neveljavne

5

Posamezni kandidati so dobili naslednje {tevilo glasov:
Kandidat
1 Franc Fridl
2 Maksimiljan Kranjec
3 Marjan P{ajd
4 Irena Bauman
5 Sre~ko Vre~ar
6 Ven~eslav Kramberger

predlagatelj
SLS, LDS, ZLSD
SLS, LDS, ZLSD
SLS, LDS, ZLSD
SDS
SDS
SDS

Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik izvoljeni naslednji kandidati, ki
so dobili ve~ino veljavnih glasov:
{t. glasov
90
92
112
189
175
199

V VE – 4, ki obsega naselja: Desenci, Doli~, Gomilci, Levanjci,
Svetinci in Zasadi, se je volilo 3 ~lane ob~inskega sveta
a) v volilni imenik je bilo vpisanih 498 volivcev
b) skupaj je glasovalo 392 volivcev
c) 3 glasovnice so bile neveljavne
Posamezni kandidati so dobili naslednje {tevilo glasov:
Kandidat
1 Janko Volgemut
2 Rudolf Murko
3 Branko Zelenko
4 Marjan Ta{ner
5 Jo`ef Koro{ec
6 Albin Kop{e
7 Sre~ko Arnu{

predlagatelj
SLS, LDS, ZLSD
DS
SDS
SDS
SDS
SLS, LDS, ZLSD
SLS, LDS, ZLSD

{t. glasov
147
138
233
187
136
45
119

III.
Ob~inska volilna komisija Ob~ine Destrnik je na podlagi 85. ~lena
Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, {t. 72/93, 7/94, 33/94,
61/95, 70/95, 70/95, 20/98 in 51/02) ugotovila, da so za ~lane

Volilna enota {t. 1:
JANEZ IRGL, roj. 08.10.1951,
JO@EF FLAJ[MAN, roj. 16.03.1962,
Destrnik
IVAN SLUKAN, roj. 31.01.1953,
Destrnik
Volilna enota {t. 2:
BRANKO [IREC, roj. 24.04.1948,
IVAN KARO, roj. 01.08.1969,

Jane`ovci 6c, 2253 Destrnik
Jane`ovski Vrh 14, 2253
Zg.

Velovlek

23a,

2253

Vintarovci 53, 2253 Destrnik
Vintarovci 18, 2253 Destrnik

Volilna enota {t. 3:
VEN^ESLAV KRAMBERGER, roj. 26.07.1956, Lo~ki vrh 6, 2253
Destrnik
IRENA BAUMAN, roj. 07.11.1964, Jir{ovci 48a, 2253 Destrnik
SRE^KO VRE^AR, roj. 02.07.1958, Drstelja 48, 2253 Destrnik
Volilna enota {t. 4:
BRANKO ZELENKO, roj. 09.03.1958, Gomilci 8, 2253 Destrnik
MARJAN TA[NER, roj. 02.05.1963,
Doli~ 36, 2253 Destrnik
JANKO VOLGEMUT, roj. 21.04.1969,
Levanjci 19, 2253
Destrnik
[tev.: 006-07/2002-LV-KP
Datum: 11.11.2002
Predsednik OVK Ob~ine Destrnik:
Boris BAJEC, l.r.

POSVETOVANJE KNJI@NI^ARJEV
Leto{nje posvetovanje v organizaciji Zveze bibliotekarskih
dru{tev Slovenije je bilo jubilejno, saj je bilo `e 55.
Posvetovanja
na
temo
“Knji`nice in javnost” se je
udele`ilo
preko
200
knji`ni~arjev oziroma bibliotekarjev, predstavnikov najrazli~nej{ih knji`nic: {olskih,
splo{nih, specialnih … V uvodu
nas je nagovorila tudi ga.
Andreja Rihtar, ministrica za kulturo. Dr. Manca Ko{ir je
uvodoma povedala misel:”Kdor
bere, ta tudi misli,” in nadaljevala o pomenu vlaganja v
dobrega bralca, kar pa je
povezano z vlaganji v knjige in
knji`ni~arje. Sve~ana je bila
podelitev ^opovih nagrad iz
Kalanovega sklada, ki so jo prejeli najzaslu`nej{i na podro~ju
bibliotekarstva v Sloveniji.
Tri dni so se vrstili {tevilni
referati in okrogle mize na visoki strkovni ravni. Opozorili so,
da status knji`ni~arja {e vedno
ni urejen in da se knji`ni~arji
tudi sami premalo cenimo.
Knji`nice vedno ve~ ~asa in
sredstev namenjajo promociji
svojega imena in razpoznavnosti knji`nice tudi {ir{e.
Uporabljajo
najrazli~nej{e
na~ine pridobivanja uporabnikov. Omenimo le nekatere:

6

razstave, okrogle mize, pogovore z ustvarjalci in drugimi gosti,
knji`ni kvizi, bralne terase …
Nekatere knji`nice skrbijo za
ljudi, ki zaradi dolo~enih
vzrokov sami ne morejo v
knji`nico, zato jih knji`ni~arji
obiskujejo na domu. Prav tako
skrbijo za zapornike in jim
enkrat mese~no prina{ajo izbor
knjig. Vse to so dodatne naloge
knji`nice
in
knji`ni~arjev.
Izjemno pomembno nalogo ima
bibliobus, ki dose`e prebivalce
iz oddaljenih krajev in jim na ta
na~in pribli`a knjigo. [e vedno
se premalo zavedamo pomena
splo{nih knji`nic, ki se sre~ujejo
s te`avami pri financiranju iz
posameznih ob~in. Upamo, da
bo novi zakon to natan~no
opredelil v dobrobit uporabnika.
Iz Amerike so nas obiskali trije
strokovnjaki in sicer dr. Terry L.
Weech, ki nas je seznanil s sistemom financiranja posameznih
vrst knji`nic pri njih. Laila
Mileti} – Vejzovi} je spregovorila o {tevilnih mo`nostih in
izzivih, s katerimi se soo~ajo
specialne knji`ni~ne zbirke
sodobnih univerz. Posebej
pomembno se ji zdi mednarodno sodelovanje katerega rezultat
bi bile skupne virtualne spletne
strani. Dr. Jerry D. Saye in dr.

Alenka [auperl iz Filozofske
fakultete v Ljubljani `e vrsto let
uspe{no sodelujeta. Tudi letos
sta skupaj predstavila referat z
naslovom I{~e se: u~inkovit in
preprost knji`ni~ni katalog.
Pomen branja in informacijske
pismenosti je iz dneva v dan
ve~ji in bolj cenjen. Tudi v
{olskih
knji`nicah
`elimo
otrokom v okviru mo`nosti
ponuditi ~im ve~. Pripravljamo
bibliopedago{ke ure, na razredni stopnji poudarjamo pomen
branja s star{i, vzpodbujamo
u~ence k bralni zna~ki in jih
usmerjamo pri iskanju informacij v najrazli~nej{ih medijih. Ob
zaklju~ku bralne zna~ke vsako
leto gostimo ustvarjalca –
pisatelja, pesnika, ilustratorja,
pevca …
V ~asu posvetovanja smo si
ogledali Pre{ernovo rojstno hi{o

v Vrbi, ki je prenovljena in
raz{irjena, in rojstno hi{o Matije
^opa v neposredni bli`ini Vrbe.
Prikaz `ivljenja in dela Matije
^opa in drugih znanih ustvarjalcev s tega podro~ja je predstavljen z multivizijo. Zelo primerno
za ogled z u~enci.
Organizatorki tega posvetovanja
ZBDS gre vsa zahvala za
strokovno pripravljeno posvetovanje, ki je ena pomembnej{ih
oblik
permanentnega
izobra`evanja na podro~ju bibliotekarstva in je organizirano
vsako leto.
Zahvaljujem se vodstvu {ole, da
mi je omogo~ilo udele`bo na
posvetovanju.
Knji`ni~arka
Lilijana Pisar

Ob~an - 27. novembra 2002

O B ^ I NA D E S T R N I K
Vintarovci 50, 2253 Destrnik
Tel.: 02/752-0900, fax: 02/752-0902

VLOGA ZA VRA^ILO DELA VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMRE@JE NA OBMO^JU OB^INE
DESTRNIK
Na osnovi Zakona o vra~anju v javno telekomunikacijsko omre`je (Ur. list RS, {t. 58/2002) in Odloka o
vra~anju vlaganj upravi~encev v javno telekomunikacijsko omre`je na obmo~ju ob~ine Destrnik (Ur. vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 8/2002) vlagam zahtevek za vra~ilo vlaganj.
1. Ime in priimek osebe, ki vlaga zahtevek: ___________________________________________________
Dav~na {tevilka:_______________________
Naslov: __________________________________________________________________________________
Vrsta ra~una (HK,TR,transakc.ra~.):___________________________________________________________
[t. ra~una: _______________________________________________________________________________
[t. banke: ________________________________Ime banke:_____________________________
Telefon: _______________________________.
V primeru, da je oseba, ki zahteva vra~ilo, pravni naslednik osebe, ki je sklenila pogodbo za telefonski
priklju~ek, izpolnite tudi podatke pod to~ko 2.
2. Ime in priimek pogodbenika:______________________________________________________________
Naslov: __________________________________________________________________________________
Priloge (prilo`eno obkro`iti):
a) pogodba,
b) ra~un,
c) polo`nice,
d) dokazilo o pravnem nasledstvu (~e vlagatelj ni pogodbena stranka),
e) potrdilo Telekoma o ~asu priklju~itve na telefonsko omre`je (dobite ga na Telekomu).
Kraj in datum: _______________________
Podpis:
_________________________________
^e je vlagatelj druga oseba, kot je sklenila pogodbo, je treba prilo`iti dokazilo o pravnem nasledstvu
(sklep sodi{~a o dedovanju, kupoprodajna pogodba …).

ZAKON O VRA^ANJU VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJE
Junija letos je bil sprejet dolgo pri~akovani Zakon o vra~anju vlaganj v javno telekomunikacijsko omre`je in je bil objavljen v Uradnem
listu RS, {tevilka 58, 4. julija 2002.
V septembrski {tevilki Ob~ana ({t. 9) je bil objavljen tudi Odlok o vra~anju vlaganj upravi~encev v javno telekomunikacijsko omre`je na
obmo~ju ob~ine Destrnik.
Prilagamo Vlogo za vra~ilo dela vlaganj v javno telekomunikacijsko omre`je na obmo~ju ob~ine Destrnik.
Izpolnjeno vlogo s prilogami lahko oddate v sprejemni pisarni Ob~ine Destrnik.

Ob~an - 27. novembra 2002

7

V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE

»TO JE BIJA HUDI^!«
HUDI^EK
Tisto ve~er {o san domu, pa je
{o mujmo ene
kapele v
Bi{e~kem Vrhi. Tan pa je pri{a
en zeleni publec ven, celi zeleni,
pa je meja zeleni klabu~ek, pa
ga je prjeja tak mo~no za roko,
tak da ga je bolela skoro. Je
reka: »Pa ni~ gu~a. Pa jas sen
tüdi ne moga govoriti.« Pa ga je
gno gor, je reka: »Grema proti
dumi gor. Tan pa sen se pr hi{i
nor obrna.« Tisti zeleni publec
ga je spüsta, to je bija hudi~ek,
ne. Pa ga je spüsta, te je
spregu~a, pa je reka: »Te pa ze
idi, kan misli{.« V tisten pa je tak
po~ilo, kak bi najhuje fstrela. Te
pa je samo zginlo, pa ni blo nigi
nider ni~. Je reka: »Pa sen ni
vida tistega pubeca, pa ne ni~.
Strah pa me je tak blo, ke sen
skozi zaprta vrata nor pri{a. To
sen prvo vida, pa zadnjo, pa
nikdar ni~ ve~.«
—————————————
Mene je ne blo strah, ke sen
dosti hodla po taverhih. Enkrat
pa sen {la domu iz Doli~a, sen
bla `e o`ejena, smo likali in pridem v Gomilce na kri`ev pot.
Jas pridem, pa zaglednem tan
enega malega pubeca, ~isto
zeleno obleko je meja, pa zeleni
{pichut, kak so negda meli. Bija
pa je pubec tak mali, da ~e je
bija tri leta star. Pa jas ga
gledam, se postavim, pa sen si
misla, sen htela re~ti, kaj dela{,
koga ~aka{, pa sen ne mogla. In
naenkrat me je tak strah ratalo,
gda sen ga gledala, da sploh ne
ven, kak sen pri{la od kri`evega
pota pa gorta do Petri~a! Tak
me je strah gratalo! Bija pa je
~isto zeleni: zelena obleka,
zeleni {pic. Pa me nikdar ni blo
pred strah, pa ne pol, samo to ke
sen vidla, sen vidla, to je bilo!
—————————————
Enkrat pa so pravli babica
moja, pa dedek. So meli v
Lo~kem Vrhi piti v kleti, te pa sta
{la ve~er v taki cajt, ke so bli
kostaji, sta hodila po mo{t gorsen v vrh. Mi smo meli v
Letjakovi kle~aji pija~o. Pa greta
domu, prideta v Lipno, tan pa je
tak dosti kostajevega drevja, pa
prideta notri v les, pa je en mali
pübec v zeleni obleki, celi zeleni
je bija, pa cenjo meja, pa
kostanje nabira. Tema pa bila
taka, ki sta si onija s treskami
svetla! Taka tema je bila skoz
les, sta mela treske sobi, pa

8

{ibice pa sta si svetla. Te pa
grejo dedek naprej, pa vidijo tistega puba, ki je tan kostanje
nabira, pa so rekli: »Ze bo{ ti
hudi~a nabro, pa ne kostanje v
toti temi!« Pa jih je tisti pubec
tak meta, da jih je tak meta, ke
so ni folgali gor vstajati, ki so
babica za~eli moliti poleg. Ke so
molili; dedek so bili tak mo~en,
vejki ded so bli in to jih je tisti
pubec tak meta, da so babica
poleg tistog tak molili, ki jih je te
spüsta, ki so lehko {li dale. To so
dostikrat povedali. To je bija
hudi~, hudi~a so te vidli. Jezus
Marija, se se je negda marsike
godilo!
—————————————
Pravli so, kak si hudi~a
prikli~e{. More{ iti na mejo, gi
pridejo trje meja{i fküper, to~no
opuno~i pride hudi~. Tri besede
more{ re~ti, samo ne ven kake,
te pa se tan zmenita. Hudi~ ti
gnare nosi pa lehko premaga{
fse druge!
—————————————
En primer bon povedala, to mi
je tudi stara `enska pravla, ki je
od jene matere brat bija me{nik.
Ze pa so meli v Halozah
me{ni{ki zbor, pa so meli gorice.
Pa so {li ta na branje. Pa je {la
`enska kot otrok mali poleg. Ze
pa, kak so sedeli, je en vogal
mize majnka. Tisti duhovnik pa
pravi vini~arju: »Ja Janez, ke pa
to pomeni, ke pa to, da majnka
del mize?« Pravi: »Gospod
`upnik, se van ne vüjplen povedati.« »Zakaj pa ne, z besedo na
den!« »To so negda pravli, gda
sen jas pri{a v toto vini~arijo, da
stra{i. Pa resen, ve~er priden
malo fajhten domu, gren spat,
`e za~ne ru{ti. Ru`i, v tisti
omotici sko~in iz postele gor, pa
vdarin po mizi: prokleti hudi~,
kaj pa je nocoj, ki nega mira!
Duhovnik pa pravi: »Ja ve{,
Janez, ti si {e mogo~e s kletvico
hudobnega duha pregno.« To
sen si tak zapunla!
—————————————
To je tudi stara `enska pravla. V
eni stari bajti, to so negda plesali gda got. Pa so enkrat plesali, pa grejo `upnik, pa so brevir brali do pokopali{~a na sprehod, pa nazaj. Pa pokli~ejo
gospodarja, pa mu re~ejo: »Poj,
bo{ vida, ke se v tvoji hi{i godi.«
Pa gre ven, pa skozi okno noter
med tistimi plesalci na pe~i seda
hudi~ek, pa je meja bi~ v rokah,
pa negda so veseli bli med plesom, pa so krikali. Pa je reka

`upnik: »Gle zde, ke se v tvoji
hi{i godi.« Hudi~ek je vdara z
bi~em, pa je eden zakrikna. Od
tistega dne pa nikdar ve~ v tisti
hi{i niso ve~ plesali.
—————————————

CIGANI
Grablali so listje v Gomilcah.
Cigani pa so bli v lesi noter z
vozmi pa z vsen. Te pa je ded
pijan bija, v Gomilcah se je
napija, pa je fura, pa so cigani
na stezi bli, pa ni moga z
vozom koskos. Te pa je za~eja
{infati: »Prekleti cigani, hujdi~i
bej{te pro~!« Pa so mu cigani
naredli plac, pa je {o koskus, pa
je eden reka: »^ake, ti bo{ se
spuna, gda de nicoj sunce doj
{lo, ke bo.« Ovi pa je reka: »Kaj
bo, prekleti hujdi~i, cigani
zarukani, da ni~ ne vete!« Pa
pride domu, pa je sunce za~elo
doj iti, te pa ne sprega, pa ni~.
Celo no~ je leta po vesi. Prvo je
lo~kega kova~a znora. Je reka:
»Poj kre me.« Negda so ble laterne, te pa je s tistin sveta na dile,
gda pa je na dile pri{a, pa tan
za~eja prafti, da nima `ene, da
so mu cigani `eno in otroka
bujli, te pa je lü~ vgasna. Pa je
ovi bija v taki sili gori, ke je
skoro doj ni trofa. Domu pa je
{o po gmajni okoli. Vjütro ob
petih, gda je za~elo sunce doj
iti, te ga je spüstlo.
—————————————
Na{ega ata je hteja negda eden
prsilti, da bi mogli nek kotal
küpti. Te pa so rekli, da nedo
meli, da nimajo gnara. »Pa
küpi, pa küpi!« »Pa nemo meja,
sen ti `e poveda, bej`i nekan, ki
te ne vidin ve~!« O~a pa so vzeli
repetirko, te so te leteli cigani, te
pa je reka nazaj cigan: »Ti se
bo{ spuna nocoj, gda de sunce
doj {lo.« Te pa so ga o~a fse ven
sprekleli, fse so mu pravli take,
pa je ni~ pol ni blo. Pravli so
negda, da mora{ za jimi vodo

politi ~isto, ki te ne vidi. Te pa ti
ni~ nemre.
—————————————
Tan so negda bli Micka, pa mati
Ne`a, pa sta ble same doma. Te
pa so ciganice pri{le f hi{o, pa so
mele obe{ene spodje jenke
{iroke, novi obe, pa par {olnov.
Ena je motla ovi dve, ova pa
krala. Pa sta ne pret zvedle, gda
so ciganke `e ble dale~.
—————————————
Cigani so prinas bili. Pa so tüdi
na{edva pokojna na{timali, ka
so mogli dati jajca. Pa ne ven,
ke so jin te naredli, jas pa sen ne
bila doma. Pa priden domu, pa
sen mela novi rekl na stoli
djani, pa je glih noter deva. Na
mizi pa je bija `e celi paket
nalo`eni prtof, pa perila, pa
fsega, ka so fse zdavali, pa so ne
znali ni~, ka so delali. Jas priden notri, pa tisto vidin, pa
pravin: »Ja ka pa te norite? Ke te
toto vun zlagate?« Ni~ niso vedli,
ni~. @e glih gnar so {teli {e dati.
Sen rekla: »Ka pa mate z mojin
reklon?« Pa sen rekl ftrgala, pa
rekla: »Mar{, zginte!« Grejo vün,
pa so fse püstili, pa leteli, jas pa
psa, evo. Madona, van re~en,
pes hi je tira ne ven kak dale~.
In so mimogrede podo~ {e
jabuke pobirali, pa samo krali,
pa jemali. Tistokrat direkt, ~e ne
bi jas pri{la, fse odnesli, pa {e
gnar tisti, keko so ga meli! Te
sen jin jas prepre~ila, da so
mogli bej`ati. Ciganice so {e
coprnice, a ciganice znajo
narediti.
Pripovedovali:
- Pepek Zor~i~, Lo~ki Vrh,
- Marija [alamun, Vintarovci,
- Micka Lozin{ek, Destrnik
- Alojzija Novak, Ivanjkovci
- Alojz Pihler, Zasadi.
Zbrala in zapisala:
Jelka P{ajd

Ob~an - 27. novembra 2002

»TO SE MI JE TAKO MÜDNO DELO
ZDELO, POTEM PA SE MI JE VEDNO
BOLJ DOPALO.«

Tradicija
izdelovanja
povo{~enih ro` sega k `e
pokojni
Micki
Hedl
iz
Vintarovc, ki je izdelala 99
{opkov za primicije in poroke.
Veliko je delala za Prekmurje.
Po njeni smrti v 70-ih letih 20.
stoletja je njeno delo nadaljevala Antonija Zelenik, do lani
edina v Destrniku, ki je znala
izdelovati povo{~ene ro`e in
poro~ne {opke. Za to delo so
potrebni posebni kovinski
seka~i, s katerimi sekajo cvetove in te obrti ne more
opravljati vsak. Tuniki je cvetove izsekaval mo` Tunek.
Od letos dalje pa se lahko v
Destrniku pona{amo z Mileno
Fridl – Zelenik iz Lo~kega
Vrha, ki nadaljuje Tunikino
tradicijo. Maja letos je za svoje
delo in izdelke dobila naziv
izdelka doma~e obrti, ki ji ga
je podelila strokovna `irija
Obrtne zbornice Slovenije pod
predsedstvom
priznanega
etnologa dr. Janeza Bogataja.
Njena pot kvalitetne mojstrice
izdelovanja povo{~enih ro` se
je za~ela v sodelovanju z Vito
in njeno »promotorko«, ki ji je
pomagala do registracije izdelka in njenega dela. Sledilo je
povabilo na Celjski obrtni
sejem, kjer je en dan predstavljala svoje delo na stojnici
za predstavitev podravske
regije. 200 {opkov je bilo
razdeljenih obiskovalcem in
udele`enkam
mednarodne
konference svetovne `enske

Ob~an - 27. novembra 2002

mre`e. Svatovske ro`e so
domov odnesle udele`enke
[kotske, Amerike, Nem~ije,
Hrvatske, Italije, Avstrije,
Francije … Vpisana je v
zlo`enko
MOS
2002
Informacijskega
sredi{~a
»Meta«, ki skrbi za kreativnost
in podjetnost `ensk v Sloveniji
in v Evropi. Prav tako pripravljajo zlo`enko o Slovenskih
goricah, v kateri bo prikazano
tudi njeno delo. Povabili so jo
v Melje, da demonstrira izdelovanje povo{~enih {opkov,
»Meta« jo je povabila v
Ljubljano, da predstavi svoje
delo …
Prvi~ se je Milena z delom
spoprijela lani, ko sta s Tuniko
izdelali 70 srebrnih poro~nih
{opkov za srebrno poroko v
Destrniku. »To se mi je tako
müdno delo zdelo, potem pa
se mi je vedno bolj dopalo.«
Potem sta skupaj naredili {e 90
zlatih {opkov za zlato poroko
v Vintarovcih. Sledilo je
naro~ilo iz Mestne ob~ine Ptuj,
ko so naro~ili 30 povo{~enih
{opkov za prireditev ob
podelitvi priznanj za urejeno
okolje v Ptuju.
V leto{njem letu je za svojo
poroko izdelala 130 svatovskih {opkov. Cvetove ji {e
vedno izsekava Tunek. Ima
okoli 30 razli~nih kovinskih
seka~ev, brez katerih dela ne
bi mogla opravljati. Kovinski
modeli – seka~i so bili last
Micke Hedl, ki jih je naro~ila

po katalogu z Dunaja, nekaj
seka~ev pa ji je po travni{kih
motivih cvetlic izdelal brat
Franc Hedl.
Kon~ala je naro~ilo za 150
poro~nih prekmurskih {opkov
za Pokrajinski muzej Murska
Sobota, kjer njene izdelke
uspe{no prodajajo v muzejski
trgovini. Trenutno izdeluje 130
zlatih {opkov za zlato poroko
v Destrniku, hkrati pa `e
pripravlja celotno poro~no
okrasitev za FS Destrnik.
Pri izdelovanju ji pomaga mo`
Tone, ki povija `ice, cvetove
{e vedno izsekava Tunek,
Tunika pa vsake toliko ~asa {e
pomaga z nasveti in znanjem.
Sli{ati je celo doma~e govorice, da {opke kupuje, potem
pa jih prodaja. Nevo{~ljivost?
Tudi. Pa {e en dokaz ve~, da
so povo{~eni {opki kakovostno izdelani: preslepijo celo
doma~ine, ki podvomijo v
izdelek, ker je tako dobro in
kvalitetno izdelan.
Pred leti smo, ko smo pisali o
Tuniki, spra{evali, kdo bo

nadaljeval njeno delo. Na
sre~o je in bo v Destrniku
ostala tradicija izdelovanja
povo{~enih
ro`,
ki
po
Sloveniji `e izginja. Samo
`elimo in upamo lahko, da
bodo pristojni v ob~inski
upravi, turizmu in kulturi v
doma~i ob~ini znali tradicijo,
znanje in kakovost izkoristiti v
promocijske namene. Njeni
izdelki so kakovostno darilo
obiskovalcu Destrnika in
obratno; ko potujemo po
Sloveniji ali tujini, so Milenini
povo{~eni poro~ni {opki
odli~no darilo in dejanje, ko
izka`emo spo{tovanje tradiciji
in
doma~emu
izdelku.
Pazimo, da se ne bo zgodilo,
da se bodo drugi za~eli »kititi«
z na{im doma~im perjem.
Zapisala:
Jelka P{ajd

9

STRAN ZA NAJMLAJ[E

Z NAJLEP[IMI @ELJAMI!
Iz srca `eleti vse najbolj{e svojim doma~im, znancem in neznancem
je pravo bistvo vsega bo`i~nega in novoletnega praznovanja in
obdarovanja. ^e ta iskrena `elja spremlja vsa va{a prazni~na razburjenja in ustvarjanja, sem tudi jaz z vami in vam v pomo~ ponujam
nekaj predlogov za izdelavo ~estitk. Da, zdaj je pravi ~as, da jih izdelate, saj se prazni~ni dnevi spet neverjetno hitro bli`ajo in zagotovo
pridejo!
V vsej poplavi kupljenih razglednic in ~estitk, ki bodo zasule po{to
in polnile torbe po{tarjem, bodo va{e nekaj posebnega. Iz njih bo
`arela sre~a in dragocene bodo zaradi truda va{ih rok. Star{i – vi pa
sodelujte pri izdelavi ~estitk! Lep{e in prisr~nej{e bodo od vseh
ki~astih – kupljenih!

1. VO[^ILNICE S [ABLONO
- IZ DEBELEJ[EGA PAPIRJA IZRE@EMO [ABLONO V OBLIKI
SMRE^ICE, ZVEZDE IN PODOBNEGA. [ABLONO POLO@IMO NA
PRAZNO VO[^ILNICO IN POSPREJAMO Z ZLATIM SPREJEM ALI S
STARO ZOBNO KRTA^KO, KI SMO JO NAMO^ILI V BARVO, IN Z
NJO “POSTRGALI” PO NO@U. [ABLONO PREVIDNO ODSTRANIMO. SMRE^ICO ALI ZVEZDICE OKRASIMO [E Z LU^KAMI, KI JIH
NARI[EMO Z BARVNIMI LAKI ZA NOHTE.

In kaj s ~estitkami, ki bodo prispele na va{ naslov? Vsaka vam je bila
namenjena zato, da vam prinese malo prazni~nega vzdu{ja in dobrih
`elja, zato je prav, da jih ~ez praznike shranimo – razstavimo. Lahko
jih s sponkami ali kljukicami obesimo na napeto vrvico na steni ali
pa jih z lepilnim trakom prilepimo na vrata ali zid ( prav zanimivo si
je ogledovati pisani mozaik, ki tako nastane).
Razmislite in pomislite tudi na znance in prijatelje, ki jih `e dolgo
niste videli in ste – po pravici povedano – `e malce pozabili nanje.
Verjemite, da bosta presene~enje in veselje velika, ko jih boste presenetili z lastnoro~no izdelano vo{~ilnico.
In ne pozabite: kar ~lovek daje to se mu tudi vra~a, zato za`elite
~im ve~ sre~e drugim, da se vam dobre `elje vrnejo!
JAZ DAM SRE^O TEBI,
TI JO DA[ DRUGAM,
IN VERJEMI, DA V @IVLJENJU
NIKOLI NE BO[ SAM!
@ELIMO, DA SE V SRE^I
CEL SVET NA[ VRTI,
DAJ, DAJ, DELI SRE^O TUDI TI!
Pripravila:
MAJDA KUN^NIK

2. VO[^ILNICE S TISKOM
- IZ ZELENEGA PAPIRJA IZRE@EMO SMRE^ICO IN JO PISANO
POTISKAMO S POMO^JO ZAMA[KOV OD FLOMASTROV (NA
ENEM KONCU IMAJO ZVEZDICO). SMRE^ICO NALEPIMO NA
PRAZNO OSNOVO ZA VO[^ILNICO (LAHKO RDE^E BARVE)
ALI
- IZ BELEGA PAPIRJA IZRE@EMO TRI MANJ[E SMRE^ICE IN JIH
NALEPIMO NA PRAZNO OSNOVO ZA VO[^ILNICE (MODRE
BARVE). OKOLICO SMRE^IC POTISKAMO Z ZAMA[KOM OD FLOMASTROV (Z ZVEZDICO).

P.S.:
Zelo me zanima, kak{ne vo{~ilnice bodo nastale pod va{imi prsti. Pa
otroke v vrtcu Destrnik tudi. Prosimo, po{ljite nam kak{no! Zelo
bomo veseli vsakr{ne po{te, saj nas po{tar zelo redko obi{~e. Va{e
vo{~ilnice bomo obesili na vidno mesto in gotovo se nas bo malce
prijela sre~a, ki nam jo bodo prina{ale! Na{ naslov je:
VRTEC PRI O[ DESTRNIK
JANE@OVSKI VRH 45
2253 DESTRNIK

3. VO[^ILNICA KOT “MINI
GLEDALI[^E”
V PRIPRAVLJENO VO[^ILNICO ([ELESHAMER 22 X 13 cm PREPOGNEMO NA POL) S [KARJAMI ZARE@EMO 3 KRAT PO DVA
ENAKO DOLGA REZA. TAKO DOBLJENE TRAKOVE
ZAPOGNEMO, NATO PA NA PREGIBU POTISNEMO V NOTRANJOST VO[^ILNICE. VO[^ILNICO ODPREMO IN NA “STOPNI^KE”,
KI NASTANEJO, NALEPIMO FIGURICE, KI SMO JIH PREJ NARISALI
IN IZREZALI (PAZI NA VELIKOST – ^E BODO PREVELIKE, NE
BODO [LE V VO[^ILNICO!)

10

Ob~an - 27. novembra 2002

ZA OBOGATITEV VA[IH JEDILNIKOV

POMARAN^A

Pomaran~e so najna~ilnej{i zimski sade`i in
to je seveda razlog ve~, da Vam predstavim
pomaran~o kot sade`, ki vsebuje veliko vitaminov – med vitamini, ki jih najdemo v njej,
je najbolj znan vitamin C, ki laj{a oz. pomaga pri razli~nih obolenjih, kot so poapnenje
`il, bolezni ~revesja, najbolj u~inkovit pa je
pri zdravljenju prehlada, gripe ali angine, ki
v zimskem ~asu zmeraj potrkajo na na{a
vrata. Gr{ki mit jih opisuje kot zlata jabolka.
V~asih so bile edini eksoti~ni sade`, s katerim so krasili novoletne jelke. Sredi zime, ko
je ve~ina rastlin brez listov in po~iva, son~ne
barve citrusov prinesejo `ivljenje v na{e
domove. Med njimi je najbolj raz{irjena
pomaran~a. Je vedno zeleno drevo iz
dru`ine Rutacea. Rastlina izvira iz Kitajske in
Indije. Znana je bila tudi v Indokini, kjer so
jo gojili `e v drugem tiso~letju pr.n.{t. V
Sredozemlje so jo prinesli Arabci konec 15.
stoletja, sedaj pa jo gojijo povsod po svetu,
kjer klima to dopu{~a, najve~ pa v ZDA,
[paniji, Maroku in Izraelu. Veliko jo gojijo
tudi v sosednji Italiji, predvsem na Siciliji.
Pomaran~a je drevo hitre rasti, z okroglasto
in kompaktno kro{njo in ble{~e~imi zelenimi listi. Ponekod jo gojijo kot okrasno rastlino, saj je zaradi so~asnega cvetenja in zorenja plodov izredno lepa. Cvetovi so bele
barve in se razvijajo vse leto. Glavna sezona
cvetenja je spomladi, ko pomaran~ni gaji
oddajajo omamen vonj. Cvetovi pomaran~e
veljajo za najbolj di{e~e med vsemi cvetovi
citrusov. Uporabljajo jih za dekoriranje
poro~nih {opkov in v Italiji je raz{irjenih kar
nekaj pregovorov in rekel, ki omenjajo
pomaran~ni cvet v zvezi z ljubeznijo,
`enitvijo in zakonsko sre~o.
Glavnina plodov dozoreva od decembra do
aprila. Gojijo jo le na obmo~jih z zelo milo
klimo, saj ne prenese temperatur, ni`jih od
–7 C. Je izredno trpe`na in se prilagodi
razli~nim vrstam tal. Najpogosteje jo razmno`ujejo s cepljenjem, lahko pa tudi iz
semena, tako da rastlino cepijo kasneje.
Cepljenke gojijo v rastlinjakih in jih na prosto presadijo, ko so dovolj razvite. Rez je
potrebna v prvih letih, da oblikujejo
osnovno kro{njo in zagotovijo dobro
osvetlitev, takoj po obiranju plodov izvajajo
letno rez. Sade`i so ne le izredno lepe
eksoti~ne barve, temve~ tudi zelo so~ni,
sladki, bogati z vitamini, minerali in balastnimi snovmi. Vsebujejo zelo veliko vitamina

C in fosforja. Koli~ina fosforja v pomaran~ah
je najve~ja med vsemi citrusi in v tej skupini
sadja veljajo pomaran~e kot najbolj zdrave.
Ugodno vplivajo na delovanje celotnega
~lovekovega organizma, na ~revesje, zavirajo {kodljive mikroorganizme, priporo~ajo pa
jih tudi pri shuj{evalnih dietah. Zaradi balastnih snovi ugodno u~inkujejo pri ~revesnih obolenjih in vnetjih. Meso in lupina sta
rumene, oran`ne do krvavo rde~e barve.
V lupini so zelo di{e~e eteri~ne snovi.
Praviloma jo zavr`emo, ker so plodovi,
kupljeni na trgu, obdelani s kemi~nimi snovmi. Sicer pa je tudi lupina izredno uporabna.
Razrezano posu{ijo in kuhajo v ~ajih za
pospe{evanje teka. Eteri~no olje uporabljajo
najve~ v sla{~i~arstvu in proizvodnji likerjev.
Su{ijo tudi cvetove in jih dodajajo ~ajnim
me{anicam. Eteri~no olje iz cvetov uporabljajo v kozmeti~ni industriji za izdelovanje
parfumov.
Razen sladke je znana tudi grenka
pomaran~a, ki jo uporabljajo predvsem v
farmaciji, kozmetiki in kot podlago za
cepljenje ostalih citrusov. Tudi te plodove
predelujejo v marmelado, ki je zelo cenjena
na angle{kem trgu, z njimi pa tudi bolj{ajo
okus ribjim in mesnim jedem.
Pomaran~e pri nas ni mogo~e gojiti niti v
mili obmorski klimi, saj ne prenese nizkih
zimskih temperatur. Vse bolj pa jo povsod
posku{ajo gojiti kot posodovko, ki jo takoj,
ko se pojavijo nizke temperature, prenesejo
v za{~iten prostor. ^e ji omogo~ijo {e dovolj
svetlobe in vode, prav gotovo dozori.
Rastlina je izredno dekorativna vse leto.
Novo vzgojene razli~ice, ki oblikujejo majhno kro{njo, lahko gojimo v posodah,
globokih le 40 cm.
Pomaran~o kot sade` u`ivajo vse generacije
ljudi, od najmlaj{ih do najstarej{ih, zato je

lahko zanimivo, kaj vse se da iz pomaran~e
izdelati ali skuhati, pojesti ali popiti:
pomaran~ni koktajl, pomaran~ni flip, sadni
fizz iz pomaran~, mleko s pomaran~o,
pomaran~ni frappe, pomaran~ni egg-nogg,
pomaran~no bovlo, pomaran~no limonado,
jogurt s pomaran~o, ~aj s pomaran~o.
Spe~emo lahko ve~ vrst peciv z dodatkom
pomaran~e oz. pomaran~nega soka,
pomaran~no torto, sok lahko uporabimo kot
dodatek pri mesnih in ribjih jedeh.

POMARAN^NI
PI[KOTI
200 g masla ali margarine,
150 g sladkorja,
str`en 1 vaniljevega stroka,
1-2 `lici mleka,
250 g moke,
1 pomaran~a,
1 rumenjak,
1 `lica mleka
Maslo segrejemo in kremasto stepemo.
Dodamo sladkor in vaniljev str`en in penasto zme{amo. Po `licah vme{amo {e mleko in
moko. Pomaran~no lupino tanko nastrgamo, iz sade`a pa iztisnemo sok. Lupino in
sok damo v testo in na hitro pregnetemo. Iz
testa oblikujemo svaljek s premerom 5 cm,
ga nare`emo na 1 cm debele rezine, te pa
razvle~emo in iz njih oblikujemo prestice.
Rumenjak raz`vrkljamo z mlekom in z njim
prema`emo prestice. Nato jih nalo`imo na
nama{~en peka~, ga postavimo v ogreto
pe~ico in pe~emo 15-20 minut pri 180 C.
Literatura: Mirjana Majer- Babi~
Pripravil: Ivan Flaj{man

ANTON INGOLI^ IN
[TAJERSKA
V torek, 8. oktobra, se nas je {estdeset u~encev skupaj s knji`ni~arkami odpravilo v Ljubljano,
kajti bili smo iz`rebani pri kvizu Anton Ingoli~ in [tajerska. Med njimi (iz`rebanci) sem bila tudi
jaz. V Ljubljano me je pospremila knji`ni~arka – mentorica ga. Lilijana Pisar, ki me je zjutraj ob
5.30 ~akala na `elezni{ki postaji Ptuj. Skupaj sva se odpravili na zeleni vlak, ki pa je peljal le do
Pragerskega, nato pa sva morali prestopiti. U~iteljica je na vlaku nekajkrat zaspala, jaz pa sem
se u~ila sloven{~ino in opazovala naravo ob vse svetlej{em dnevu. Ko smo prispeli v Ljubljano,
sva se z u~iteljico odpravili do Pre{ernovega trga, kjer so bili `e ostali iz`rebanci. ^akali smo
na vlakec, ki nas je peljal do gradu. Ko smo stopili v grad smo dobili vre~ke in majice, nato
smo se odpravili v prostor, kjer smo si ogledali kulturni program, ljubljanska `upanja Vika
Poto~nik pa je povedala nekaj besed. Predsednik dru{tva bralna zna~ka Slovenije – ZPMS Tone
Partlji~ se nam `al ni mogel pridru`iti, ker je bil odsoten. Napisal pa nam je pismo, da mu je
zelo `al, da ga ni med nami. Nad predstavo smo bili navdu{eni, saj smo se veliko smejali. Po
predstavi so nas povabili v sosednjo sobo, kjer je bila pripravljena malica. Potem smo si pred
gradom ogledali viteza, ki sta se bojevala. To je bilo presene~enje, ki smo ga bili zelo veseli.
Sledil je najbolj{i del dneva – snemanje TV oddaje, na katerega smo vsi najbolj ~akali, pred tem
nas je ~akala {e ena malica. Snemanje so morali ve~krat ponavljati. V oddaji je nastopal tudi
znani pevec Sebastjan, ki je ob zaklju~ku {olskega leta 2001/2002 pel tudi na na{i {oli. Po snemanju pa smo se odpravili domov. Pot je bila zelo “naporna”, dan pa zelo zanimiv. Zelo sem
vesela, da sem bila med iz`rebanci.
Mojca Pongra~i~, 1.~/E

Ob~an - 27. novembra 2002

11

PODELILI NAGRADE
3.pisanje spisov in risanje risb,
4.gasilske
aktivnosti
po
dru{tvih: ~i{~enje domov in izobra`evanje
5.analiza – z izvedbo takti~ne
vaje so spoznali pomanjkljivosti,
ki jih bodo v bodo~e sku{ali
popraviti.
Po besedah `upana so u~enci s
tem, da so vzeli nalogo resno in
ustvarili dobre izdelke, pokazali
pomembnost po`arne varnosti
za okolje, v katerem `ivijo, in za
ob~ane.
Za
zagotavljanje
uspe{ne po`arne varnosti je
pomembna tehnika in znanje.
Ravnatelj pa je poudaril, kako

V petek, 15. novembra, so
Gasilska zveza Destrnik in
`upan Franc Puk{i~ gostili tri
u~ence, ki so se najbolje odrezali pri pisanju sestavkov in risanju risbic na temo Oktober –
mesec varstva pred po`arom (v
oktobru je bilo vedno najve~
po`arov, zato so ta mesec proglasili za mesec varstva pred
po`ari).
Pri pisanju in risanju je sodelovalo veliko u~encev na {oli,
izbiro najbolj{ih pa so v GZ
Destrnik prepustili strokovnim
delavcem {ole.
Knji`ne nagrade, ki jih je prispevala ob~ina, je podelil `upan

Franc Puk{i~, prakti~ne nagrade
pa sta izro~ila predsednik in
poveljnik GZ Destrnik Janez in
Marjan Irgl. Nagrado za risbo so
podelili Uro{u Simoni~u, Lauri
Arnu{ in Petri Kramberger pa za
pesem.
Poveljnik GZ Destrnik Marjan
Irgl je predstavil program dela in
aktivnosti v oktobru – mesecu
varstva pred po`ari:
1.izvedba takti~ne vaje v O[
Destrnik, v kateri je sodelovalo
11 gasilskih dru{tev in predaja
novega gasilskega vozila,
2.razstava gasilske tehnike pred
gasilskim domom (za u~ence
O[),

PESEM O NOVEM
AVTOMOBILU
Ko gasilska ura zazvoni,
gasilec v nov avto pohiti.
[e obleko si nadene,
takoj v mesto se odpelje.
V mestu hi{a gori,
zato {e bolj hiti.
Nov avto veliko lestev ima,
da gasilec ljudi bolje re{iti zna.
V hi{i ostala sta de~ka dva,
re{iti se ju ne da.
Ker nov avto napihljivo blazino ima,
z vi{ine sko~iti se na njo fino da.
De~ka pogumna sta bila,
hitro sta sko~ila in si `ivljenje re{ila.
Gasilec z avtom odhiti,
nikjer ga videti ve~ ni.
Gasilcem `elim uspehov in priznanj,
po`arov pa ~im manj.
Petra Kramberger, 3.b

12

pomembno je bilo izvajanje
prakti~ne vaje v {oli in ugotovitev, kako te`ko je re{evanje
iz zgornjih nadstropij {ole.
Skrb za po`arno varnost je ena
temeljnih nalog lokalnih skupnosti in je v na{i ob~ini na
zavidljivi ravni. K temu prav
gotovo pripomore tudi dobro
sodelovanje ob~ine z gasilsko
zvezo in gasilskimi dru{tvi.
@elja gasilskega vodstva ostaja,
da bi program aktivnosti postal
celoleten in ne samo program
enega meseca.
Nata{a @i`ek

Uro{ Simoni~

GASILCI !
Gasilci mladi in stari,
so se pred avtom zbrali,
{li bodo gasit,
saj so mojstri pravi.
Zdaj po cesti sem ter tja,
takoj sirene so pri`gali.
^ez tri gore, ~ez tri vode,
so {vigali, gasili.
Ko je nekje zagorelo,
spet so hiteli,
lestev postavili
in spretno ogenj pogasili.
Tak{ni so gasilci vsi,
mladi in stari
junaki so pravi.
Ponosni smo nase,
saj re{ili so nekaj `ivljenj
in hi{o pogasili.
Laura Arnu{, 5.r.

AKTIVNOSTI V
OŠ DESTRNIK
25.10.2002 je bil prekrasen petek. U~enci O[
Destrnik-Trnovska vas so imeli {portni dan,
in sicer jesenski pohod. Podali so se na
bli`nje in bolj oddaljene gri~e, kjer so lahko
opazovali ~udovito jesensko naravo. U~enci
so bili zelo zadovoljni, da so lahko videli, kje
so doma njihovi so{olci. Kljub razbolelim
nogam so na cilj pri{li veseli in nasmejani
V ~etrtek; 7.11.2002, se je pri~elo
medob~insko tekmovanje O[ v malem
nogometu za u~ence 7. in 8. razreda. V
predtekmovanju so se u~enci O[ Destrnik
spopadli z u~enci O[ Videm, O[ @etele in
O[ Maj{perk. U~enci O[ Destrnik so po
izena~enem boju zasedli drugo mesto in se
tako uvrstili v polfinale, ki je potekalo
12.11.2002 v O[ Gori{nica. V Gori{nici so
tekmovali z u~enci O[ Jur{inci, O[ Dornava
in O[ Gori{nica. Z odli~no igro so si priigrali
4. mesto.
^estitamo
Mirjam Pleter{ek

Ob~an - 27. novembra 2002

POZIV
K VLO@ITVI VLOGE
ZA ZNI@ANO
PLA^ILO VRTCA ZA
LETO 2003
V skladu z Zakonom o vrtcih (Ur.l. RS {t. 12/96, 44/2000) in
Pravilnikom o pla~ilih star{ev za programe v vrtcih (Ur.l. RS {t.
44/96, 1/98, 84/98, 44/2000 in 102/2000) lahko star{i otrok, ki
obiskujejo vrtec, uveljavljajo zni`anje pla~ila vrtca.
Za otroke, ki so `e vklju~eni v vrtec, se zni`ano pla~ilo na novo uveljavi s 1. januarjem naslednjega leta. Star{i oddajo vlogo na predpisanem obrazcu do 30. novembra teko~ega leta, prilo`ijo pa
dokazilo o dohodku za predpreteklo leto.
Vabimo vse star{e otrok s stalnim prebivali{~em na obmo~ju ob~ine
Destrnik, ki obiskujejo vrtec (v ob~ini Destrnik oz. zunaj nje), da do
30.11.2002 vlo`ijo vlogo za zni`ano pla~ilo vrtca (uveljavljeno
bo s 1.1.2003).
Star{i, ki vloge ne bodo vlo`ili, bodo od 1.1.2003 pla~evali najvi{ji
(80%) prispevek za program vrtca, ki ga obiskuje otrok. ^e bo vloga
vlo`ena prepozno, bo mogo~e zni`ano pla~ilo uveljaviti {ele v
mesecu po oddani vlogi.
Vlogi, ki naj bo izpolnjena v skladu z navodili, ki so ji prilo`ena, je
treba dodati dokazila o prejetih dohodkih v letu 2001, in sicer:
- odlo~bo o dohodnini, za star{a ali skrbnika, ki je bil vse leto 2001
zaposlen,
- odlo~bo o dohodnini za leto 2001 in odlo~bo o davku iz dejavnosti za leto 2001, za star{a ali skrbnika, ki je samostojni podjetnik,
- za star{a ali skrbnika, ki je bil v letu 2001 zaposlen, a ne vse leto, je
treba prilo`iti odlo~bo o dohodnini in potrdilo o zadnjih treh bruto
osebnih dohodkih,
- potrdilo o brezposelnosti, za star{a ali skrbnika, ki je brezposeln,
- za star{a ali skrbnika, ki v letu 2001 ni napovedal dohodnine, ob
vlo`itvi vloge pa je zaposlen, potrdilo o zadnjih treh bruto dohodkih.
- star{i, ki nimajo skupnega gospodinjstva morajo prilo`iti dogovor
o pre`ivnini, sklenjen na Centru za socialno delo
Vse informacije o oddaji vlog in dokazilih o dohodku lahko
dobite v Ob~inskem uradu Ob~ine Destrnik pri Metki Kajzer
oz. po tel. 752-09-00.
Ob~inska uprava

17. DR@AVNO TEKMOVANJE IZ LOGIKE

DRU[TVO UPOKOJENCEV
SV.URBAN – DESTRNIK

MEDNARODNI DAN
STAREJ[IH
Meseci tako be`ijo, da se niti ne zavedamo, da so pred nami `e
najlep{i prazniki. V dru{tvu bomo skoraj izpolnili na~rt, ki smo si ga
zadali v tem letu. Nekateri ~lani ste se udele`ili skoraj vseh izletov in
prireditev, ki smo jih organizirali za vas.
V za~etku tega meseca, 3. novembra smo imeli sveto ma{o za vse
~lane in vse starej{e v na{i ob~ini. Namenjena je bila 1. oktobru,
mednarodnemu dnevu starej{ih. Vsem, ki ste karkoli pomagali ob
prireditvi, ki smo jo imeli po ma{i, se iskreno zahvaljujemo. Iskrena
hvala ~lanom Turisti~nega dru{tva Destrnik, posebno predsednici
ge. Danici Pernat, ki je organizirala ~lane, da so nas postregli, hvala
Zefki Lovrec za dober kruh, pevkam turisti~nega dru{tva, ki so nam
odpele pesmi pri sveti ma{i, g. `upniku in vsem, ki ste se ma{e
udele`ili. V ob~inskih prostorih smo po ma{i vsi zapeli in nazdravili
z `upanom. Tudi g. `upnik je z nami nazdravil in zapel. V jeseni `ivljenja si `elimo, da bi bili zdravi, sre~ni med svojimi dragimi, da bi bili
zadovoljni vsi, ki `ivijo v domovih, kjer zanje lepo poskrbijo, da bi
se kon~ale vojne v svetu, v katerih najbolj trpijo starej{i in otroci.
Ta dan je bil dan kulture, miru in boja proti diskriminaciji, zlorabi in
nasilju nad starej{imi. Mnogi izmed nas trpijo, izkori{~ajo jih celo njihovi otroci, pa si ne upajo povedati, kako hudo pre`ivljajo dneve.
Tudi v na{i ob~ini so uredili slu`bo, ki poskrbi za zelo bolne na njihovih domovih. Vsak dan postorijo najnujnej{a dela, za kar smo
hvale`ni `upanu Francu Puk{i~u, odboru za socialo in seveda socialni slu`bi. [e imamo ljudi v na{i ob~ini, ki imajo razumevanje za vse
starej{e. Tudi mi smo del skupnosti in smo v kraj mnogo doprinesli.
Pomagamo spreminjati svet in pri~akujemo {e lep{o prihodnost.
@elimo, da bi imeli tudi v ob~ini Destrnik dom za starej{e, saj bi se v
doma~em kraju mnogo bolje po~utili. Res je, da imamo v Ptuju
prelep dom, ki je med najlep{imi v Sloveniji.
Na kocu bi rada vse obvestila, da bomo imeli v decembru predavanje kako si pomagamo med seboj, ali sosed - sosedu ob razli~nih
boleznih. Predaval bo dr. Franc [uta. O tem vas bodo obvestili va{i
predstavniki, tudi o tem kdaj bomo delali adventne ven~ke in novoletne {opke.
Upravni odbor

Ko `ivljenje tone v no~,
`arek upanja si i{~e pot,
ostala je bole~ina
in grenka solza ve~nega spomina.

SPOMIN
12. novembra je minilo pet let tihe bole~ine in `alosti, odkar
nas je za vedno zapustil na{ dragi mo`, o~e, dedek in tast

ANTON KREPEK

V soboto, 16. novembra, je v Ljubljani potekalo 17. dr`avno tek-

iz Gomile 3

movanje iz logike. Tudi O[ Destrnik – Trnovska vas – Vitomarci je

V na{ih mislih in srcih `ivi{ z nami. Vsem, ki ohranjate spomin
nanj, se ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite misel,
sve~ko ali cvet, iskrena hvala!

imela svojo predstavnico, v kategoriji 8. razred jo je zastopala Ajda
Bo`i~. Uvrstila se je v drugo polovico tekmovalcev in le za dve mesti
zgre{ila zlato priznanje. Ajdi za dose`ene rezultate iskreno ~estitamo.

Vsi, ki te imamo radi.

Milan Kun~i~

Ob~an - 27. novembra 2002

13

KONEC HUMANITARNE AKCIJE

IZVAJALCI SO KON^ALI S FASADO

V prej{nji {tevilki Ob~ana smo
vam predstavili ambiciozno mlado
dru`ino, ki ji je bolezen o~eta
onemogo~ila normalno `ivljenje.
Humanitarna akcija je zaklju~ena
in dru`ina Ro{kar je dobila na hi{o
izolacijsko fasado, ki omogo~a
toplej{i dom in ni`je stro{ke za
ogrevanje hi{e. Kot vidite, je veliko
ljudi spoznalo stisko in prisko~ilo
na pomo~. Lep je ob~utek, ko
naredi{ kaj nesebi~nega za koga
drugega in ko vidi{, da ti je uspelo.
Denarna sredstva so prispevali:
Menerga d.o.o Maribor, Meblo Jogi
Nova Gorica, Meblo A+A Nova
Gorica, Petovia avto Ptuj,
Chiptronic – Reha center, Ob~ina
Destrnik, svetniki ob~inskega
sveta, `upan in pod`upan sejnine,
Presvit d.o.o. Trnovo, Rde~i kri`
Destrnik, Marjan Lovrec in Ivan
Hauptman sta zbrala sredstva
so{olcev, Dru{tvo upokojencev

Destrnik, Mip Nova Gorica, dr.
Lojze Arko s pridobitvijo naslednjih sponzorjev: FD Farmadent
d.o.o. Maribor, ISS Servissystem
d.o.o. Maribor in Acolab d.o.o.
Maribor.
Material in popuste so sponzorirali:
Fragmat Izolirka, Metalka Trgovina
Ptuj,
Baumit
Ljubljana,
Kovinarstvo ^u{ Andrej s.p.
Gori{nica, Kemikalija Ptuj~anka
Ptuj, OBI Maribor, Mercator Ptuj,
Epson d.o.o. Hajdina, Meblo Vata
d.o.o. Miren, JUB Kemi~na idustrija d.d., Mesarija Fekonja, Picerija
Grad, Ozeljan, Trgovina »Pri Mici«
Kokol Silvo s.p., Stanko Mu{i~,
Doli~, Anton @ampa, Levajnci,
Irena Belec, Lo~i~, Marija
Rodo{ek, Zg. Velovlek in Lenika
Ro{kar, Bi{, Anica Toplak,
Levajnci.
Dela so sponzorsko izvedli:
Pleskarstvo Marjan Lozin{ek s.p.

Drstelja, Soboslikarstvo Danijel
Fric s.p. Sp. Velovlek, Fasaderstvo,
soboslikarstvo ter {tukaterstvo
Sre~ko Arnu{ s.p. Gomilci,
Soboslikarstvo – Demit fasade
Andrej Murko s.p. Trnovska vas,
Zidarska in fasaderska dela Janez
Murko s.p. Placar, Estrihi Pihler,
Jo`e Pihler s.p. Trnovska vas
Vsi izvajalci skupaj so izvedli
preko 300 ur dela, pomagali so
pridobiti tudi nekatere `e omenjene sponzorje za material.
Pomagali so tudi Jo`ica Zelenko,
Gomilci, Zinka in Branko Ro{kar
ter Vinko Ro{kar mlaj{i, Emica
Flaj{man, Doli~ in Simoni~ Du{an.
Veliko delo so opravili tudi novinarji in mediji Ob~an, Radio Tednik Ptuj in Ve~er.
S pomo~jo navedenih sponzorjev
smo zbrali 1.066.832 SIT. Za
pokritje materialnih stro{kov je
bilo porabljenih 597.165 SIT.
Ostanek sredstev 469.667 SIT za
izvedbo del so izvajalci po dogovoru odstopili za delno poravnavo
dolgoro~nega kredita, ki dru`ino
bremeni {e iz ~asa gradnje.
Zahvala pobudnika in organizatorja akcije
Vsem sponzorjem, ki so prispevali
denar, material in fizi~no pomo~
pred in med humanitarno akcijo
se iskreno zahvaljujem za odziv in
dobrodelno pomo~. Pomagali
smo po svojih zmo`nostih in s plemenitimi nameni - za bolj{o in
sre~nej{o prihodnost dru`ine
Ro{kar. Hvala!
Branko Zelenko

Zahvala dru`ine Ro{kar
Bolezen v dru`ini nam je
povzro~ila velike te`ave in
onemogo~ila normalno `ivljenje.
Prepotrebna sredstva za `ivljenje
so zaradi nezmo`nosti zaslu`ka
za~ela hitro kopneti. Bili smo
prisiljeni narediti te`ak korak in
zaprositi za pomo~. Z idejo za
humanitarno akcijo je velik korak
naredil Branko Zelenko, za kar
smo mu zelo hvale`ni.
Na akcijo »Humanitarna pomo~
dru`ini Ro{kar« so se odzvali {tevilni donatorji in sponzorji: podjetja,
ob~inski svet Destrnik, dru{tva,
so{olci, znanci, sosedi, sorodniki,
izvajalci del in mediji. Akcija je
uspela in je v na{e veliko veselje
zaklju~ena. Sre~ni smo, saj fasada
`e slu`i svojemu namenu oziroma
~utimo topel dom.
Iz srca se zahvaljujemo vsem Vam,
ki ste razumeli na{o stisko in nam
po svojih zmo`nostih pomagali,
posebno {e izvajalcem, ki so svojim sponzorskim delom omogo~ili
tudi delno poravnavo na{ega
kredita.
Najve~ja
zahvala
velja
sova{~anoma,
pobudniku
Branku Zelenku in Sre~ku
Arnu{u, ki je opravil najve~
delovnih ur.
[e enkrat vsem iskrena hvala in {e
enkrat hvala. Hvala ~asopisu
Ob~an za objavo ~lankov in zahval.
Dru`ina Ro{kar: Sre~ko,
Marinka, Mitja in Rok

GOMILA

ZLATOPORO^ENCA CAF

V soboto, 9. novembra, je bila na Destrniku
slovesnost
ob
zlati
poroki.
Za
zlatoporo~enca sta `upan Franc Puk{i~ in
Julijana ^ernezel proglasila zakonca Martino
in Janeza Cafa iz Gomile. Cerkveni obred je
potekal v cerkvi Device Marije na Vurberku,

14

kjer ju je poro~il farni `upnik Avgu{tin Lah.
Zlata nevesta Martina (z dekli{kim priimkom
^eh) je bila rojena 18. januarja 1931 v
Selcah, zlati `enin pa 11. aprila 1930 prav
tako v Selcah. Zakonca sta se 20. marca 1953
preselila na Gomilo, kjer sta si ustvarila dom.
Tega dne se nevesta vedno z veseljem
spominja, saj sta pri~ela s samostojnim `ivljenjem. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok:
Vlado, Marija, Silva, Janez in Martina, danes
pa ju razveseljuje 16 vnukov in 2 pravnuka.
Nevesta je bila 4 leta zaposlena v Obratu
Selce, nato pa opravljala prilo`nostna dela
pri kmetih in gospodinjila in skrbela za
otroke. @enin je bil naprej zaposlen v Tamu,
nato pa do upokojitve v Agisu. @enin je ~lan
`upnijskega sveta v cerkvi Device Marije na
Vurberku, vsa leta je bil aktiven gasilec sedaj je gasilec – veteran in nekaj let je bil
blagajnik Dru{tva upokojencev Vurberk.
Zlato poroko sta praznovala v krogu
dru`ine, sorodnikov, prijateljev in sosedov.

Vsi upamo na ponovno snidenje ob 60-letnici njunega skupnega `ivljenja.
Nata{a @i`ek

Zlatoporo~enca Martina in Janez Caf se
zahvaljujeva g. `upanu Francu Puk{i~u in
ge. Julijani ^ernezel za topel in prisr~en
sprejem v ob~inskih prostorih in za
izvedbo slovesnosti ob zlati poroki.
Zakonca Caf

Ob~an - 27. novembra 2002