Krpeld Zimske radosti »Zima je nadležna starka in mraz, sneg in led so njeni prijatelji in naši •ovražniki!« Tako smo morali neštetokrat poslušati otroci, ko smo se radostno smejali ob prvem tkanju bele snežene preproge. Prav so dmeli starejši, pa tudi mi mlajši, saj smo našli kljub mrazu pozimi v prirodi toliko nepopisnih lepot! Kdo pa ni bil otrok in se ni veselil voženj s sanmi po položnem bregu? Kdo ni rad s kepo presenetil tovariša, ali se drsal iz šole grede? Mla-diin je zima vedno prinesla svojih lepot in radosti. Vse to, kar je za nas danes radost, je bilo za naše prednike marsikje nujna potreba. Brez pripomookov, ki nam danes služijo za veselo razvedrilo, hi ponekod ljudje sploh. ne mogli živeti ali pa bi bili dolge zimske mesece popolnoma odrezani od ostalega sveta, ker ne bi mogli premagovati peš s snegom pokritih razdalj... Človek si je iz potrebe napravil sani, iznašel smuči in drsalke in z njimi kljuboval zimskim težavam. O nastanku in razvoju smuči od prvih potreb do prvih tekmovalnih uspehov ste že gotovo čuli. Ponovimo samo to, da sa smuči nastale v severnih deželah, kjer po 7—10 mesecev gospodard zima. Potreba je rodila tudi pri nas na Blokah »plohe« ali »šmeče«, s katerimi so se nasi Bločani vozili pozimi r šolo, cerkev in drugam. Poleg smučanja nam nudi tudi sankanje prijetno in ceneno zabavo, saj si vsak količkaj podjeten fant lahko sam napravi skromne, pa vendar dobro uporabne sani. V severnih deželah se sani uporabljajo kot edino pro-metno sredstvo. V sani vpregajo močne pse (Eskimi) ali pa udomačene severne jelene (Laponoi), ki so tam edine domače živali. Vozijo ljudi ali lovski plen. Ekspedicij si brez sani sploh ne moremo misliti. Tudi drsalke je znašel človek severnih krajev že v starih čaaih tam, kjer je dosti zamrzlili rek, po katerih je spretno in hitro drsel. Prve drsalke so bile zelo preproste. Na dvoje preklana kost, katere ravna ploskev se je lepo prilegala podplatu, je bila prva drsalka. Za drsno ploskev je služil zu-nanji okrogU del kosti. Tudi rogovje so uporabljali za prve drsalke. Te drsal-ke so privezovali na nogo s kitami ali žilami ubitih živali. Boljše so bile po-zneje izmišljene železne ali jeklene drsalke (v zadnjih stoletjih), ki pa so bile že namenjene zabavi. Zgradili 90 si tudi umetna drsališča, celo pokrite dvorane, v katerih se led napravlja umetno s hladilnimi napravami. Hrepenenje po nečem novem, zabavnem in koristnem je napeljalo člo-reka, da je vse te stvari izpopolnil in tako so se razvili športi. Sanke so kmalu upo-rabili za tekmovanje. Izde-lali so nizke, a nekaj 100 kg težke tekraovalne sani, z viodljivim prednjim delom kot volan pri avtu in zavo-ro zadaj. Na takih drve pri tekmah posamezni vozači, ali pa po 2, 4 ali celo več na enih saneh. Seve so za take tekme zgrajene poseb- „ . .. v ,, , , , ,, . ne tekmovalne proge ali po- aam so pripravliene na zacetku tekmovalne proge. vsi ... i i ii.i . -. i . tekmovalcisonaglavi.kolenihinkomolcihzavarovani tx lz ledu v obliki zleba m za slučaj nesreče s čelado in varovalnimi ščitniki... z zelo strmiraa stranskima 94 stenama. Po takeim žlebu drve bliskovito pogumni tekmovalci. Take vožnje pa «o zelo nevarne, ker ima proga polno ovinkov in celo ostrih zavojev. Tekmovalci so obleoeni v posebno obleko in pokriti s čeladami. Če se pre- vrnejo v divji brzini ali pa če jih odnese iz žleba čez robove, se lahko hudo potolčejo ali celo smrtno ponesrečijo. To je vesela, a tudi zelo nevarna zabava. Tretba je za to mnogo vaje in tudi previdnosti. Iz navadnega smučanja so se razvilc razne smuške panoge: tek, smuk in slalom ter skoki in poleti. V Planici je doslej naj- dlje letel človek s smučmi na nogah in sicer Nemec Gering 118 m. Tudi naša tekmovalca Finžgar in Novšak sta že skočila pred nekaj leti čez 100 m. Tudi na ledu so začeii tekmovati v hi- trostnem drsanju in lepem izvajanju likov, ki jih spretno rišejo drsalke v ledeno plo- sker. Celo igro so si izmislili na ledu, ho- ke j se imenuje. Pni tej igri porivajo ig^ralci med drsanjem po ledu z ukrivljeno palico majhno gumijasto ploščico. Prvi hočejo dru- gim spraviti ploščioo v označeni prostor (gol), kar nasprotniki ne dovolijo. Spretnejši in urnejši zmagajo. Takole drve po strminah v smuku Severnim pokrajinam, kjer je domo- najboljši! vina snega in. ledu, zima ne nudi zabav in prijetnosti; tam je vse življenje in vse delo boj, težak boj za obstanek. Pregledali smo glavne zimske športe, s katerimi se bavijo ljudje, zlasti pa mladina v zdmskili dneh. Poizkusite tudi vi, kar morete gojite. Veliko pripomočkov si lahko izdelate sami, zapomnite pa si tole: Prijetno, zdravo in pa koristno je gibanje v prosti naravi, zlasti še pozimi, ko je zrak naj-čistejši. Pretirano go-jenje- katerega koli športa pa je telesu, posebno v dobi dora-ščanja, škodljivo. — Kdor pa goji športe zmerno in svojim mo-čein ter sposobnostini Priljubljena igra hokej na ledu. Dvojica igralcev se bori primerno, bo užil ne-za ploščico ... gteto nepozabnih le- pot, ki jih nudi zima vsem, ki ljubijo prirodo in njene lepote... Nikoli pa ne smemo gojiti športa samo zaradi rekordov. Te le prepustimo onim, ki imajo za to prav posebne znaožiMisti, a iudd časa in sredstev. 95 ^^^^^_