CENA IZVODU 10 DIN Izvršni svet LRS \e ustanovil KOMISIJO za telesno kulturo Vedno večja skrb naših oblastnih organov ter vodilnih funkcionarjev ljudske oblasti za razvoj množične, zdrave in načrtne ljudske telesne vzgoje je Izvršnemu svetu FLRJ narekovala ustanovitev Komisije za telesno kulturo. Toda ta komisija pri Izvršnem svetu FLRJ, ki je bila ustanovljena IT. avgusta t. L, je kmalu spoznala, da so ji za uspešno delo potrebni slični organi tudi po vseh republikah. Zato je Izvršni svet ljudske skupščine LRS na svoji seji 25. novembra sprejel sklep o ustanovitvi Komisije za telesno kulturo, istočasno pa je Izvršni svet LRS tudi imenoval komisijo, ki jo tvorijo predsednik in 11 članov. Za predsednika omenjene komisije je bil imenovan tov. KAVČIČ STANE, član Izvršnega sveta LRS, za člane komisije pa ANČIK JOŽE, član »Partizana«-Celje, BELOPAVLOVIČ NIKO, podpredsednik OLO Novo mesto, ING. BLOUDEK STANKO, načelnik projektivnega biroja ZSS, BORKO FRANC, predsednik Društva telesnovzgojnih učiteljev in profesorjev LRS, DR. BRECELJ BOGDAN, profesor Medicinske takultete, DR. DOU-GAN DANILO, predsednik Smučarske zveze Slovenije, DR. GERBEC VIDA, zdravnica Instituta za športno medicino, KROPUŠEK ANTON, sektretar CKLMS, KVAS JAKOB, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije — Republiškega sveta za Slovenijo, POLJŠAK TONE, predsednik OK L MS za Ljubljano in okolico ter DR. POTOČNIK MIHA, načelnik GRS pri Planinski zvezi Slovenije. Omenjena komisija bo sistematično proučevala razna vprašanja s področja naše telesne kulture in sicer sama od sebe ali pa na zahtevo Izvršnega sveta LRS odnosno zvezne Komisije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu FLRJ. Na osnovi svojih dognanj bo komisija dajala mnenja in predloge za nadaljnji razmah naše telesne kulture. Predvsem pa bo skrb komisije razvoj in pospeševanje široke in vsestranske telesne vzgoje, izboljšanje pouka telesne vzgoje po šolah, nadalje šolanje strokovnih kadrov, gradnja objektov; načrtna porazdelitev denarnih sredstev in vskladitev mednarodnega sodelovanja na področju telesne kulture. Komisija si bo za lažje opravljanje svojih nalog lahko izbrala stalne strokovne sodelavce. Razen tega pa je dolžnost vseh organov, ustanov in družbenih organizacij, da dajo v .komisijo v primeru potrebe na razpolago vse zahtevane podatke, mnenja in predloge. Ustanovitev Komisije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu predstavlja nedvomno pomemben korak dalje pri krepitvi našega te-lesnovzgojnega življenja, ki bo še bolj pridobil na svojem pomenu, ko bomo dobili slična telesa tudi na •; 'chžr‘ vseh okrajnih Poštnina platana f gotovini Leto XI. — Štev. 51 V Ljubljani, 18. decembra 1955 il =-*•■ a časopisno založniško podjetje v, , — Ureja uredniški odbor — Od- govorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo ln uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4, (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Cpkovni račun uprave št. G02-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-G94 (ob nedeljah tudi 31-193 ln 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. 1=1 Tekmovanje za »Perov pokal« w TRIUMF TRZICANOV Tov. Stane Kavčič, predsednik Komisije za telesno kulturo štirikrat osvojila Perov pokal, še ena zmaga torej in pokal bo prejela v trajno last. In to bi se kimallu res zgodilo. Po startu prvih šestih skupin je bila v vodstvu tretja ekipa Lind sike milice s precejšnjim naskokom pred ostalimi ekipami. Končini rezultat 2 minuti 16 sekund, v katerega je vštet čas teka in rezultat st reli jan/j a preračunan v sekunde, je zares lep ulspeh borbene ekipe. Ljubljana, 18. decembra. Deževno megleno vreme v soboto je spravilo organizatorje letošnjega patrolnega teka skoraj v obup. Vendar so se danes vsi oddahnili, ko se je začelo jasniti in je posijalo pozno, a še vedno toplo sonce na telovadišče »Partizana« v Tivoliju, ki je bilo prizorišče tradicionalnega patrolnega teka za »Perov pokal«. Majhna zamuda, še pozdravile besede zastopnika strelskega odibo- j,e l>olljlša. od ekipe Ljudske milice ra L j uM jan e tov. Rupnika in z-e so za celo mimo to.« Med gledalci so se sc spustile na tekimovauino progo začela uigibamja o prvaku, kajti na prve ekipe. Naenkrat je Sta rta lo startu je bilo le še 20 ekip, med 5 ekip, od katerih so visako sestav- katerem! so biili favoriti SD Diopijali po trije tekmovalci. Proga je ter] Odred iz Ljubljane, Tempo iz vodila do vizinožja Šišenskega hriba, Celja in Tržič. »Dicipterji« so odlič-kjer je bilo strelišče ter nazaj^ na no te!y1: jn streljali dobro. Odred mini rezultatom 58 sekund. Tržičani so veljali sicer za hudo konkurenco, vendar takega senzacionalnega Uspeha ni pričakoval menda nobeden. In tudi sami Tržačani ne. TUDI TRŽIČANKE PRVE V konkurenci članic je startalo 10 ekip. Težko je bilo predvidevati katera ekipa je boljša. Vsaka je zagotavljala, da se bo čimbolj po- Ne 'dolgo za tem je sodniški zbor trudila. Toda že po prihodu prve objavil novico, ki je presenetila vse prisotne: »Ekipa Protiavdjonca telovadišče v skupni dolžini okoli 1200 m. Ni mnogo, vendar kar zadosti za večino nastopajočih, ki so prihajali precej utrujeni na cilij. Mimogrede lep dokaz fizične kondicije naših strelcev: EKIPA LJUDSKE MILICE VODI Številne ekipe Ljudske milice, ki so zastopale SD »Branko Ivanuš«, so brez dvoma sprožile precej komentarjev. Ta družina je doslej že je tekell še boljše, streljal nekoliko slabše. Tudi »Tempo« se je dobro odrezal. Na dosedanjih prireditvah verno drugi Tržičani so se to. pot res izkazali, Odlična fizična kondl-cija in lep uspeh v streljanju so odločili o prvaku. Tržičani v postavi: Perko, Kladnik, Bedi n a so torej zanesljivo prvi in to s krasnim konč- skupiine na cilj smo videli, da so Tržičanike favorit št.. 1. In res so sodniki potrdili naše mnenje. Trži-šika ekipa v postavi: Brtonicelj, Zakrajšek in Zaplotnik je s končnim časom 5 minute 13 sekund osvojila prvo mesto. Z rezultatom, ki ne bi delal sramoto marsikateri članski ekipi. In organizacija? Lahko rečemo, da se je SD »Vida Pregare« kot organizator zelo potrudila, da bi bilo tekmovanje čim bolje izvedeno. Veliko zasluge ima tudi vrhovni sodnik tov. Sedej Dušan, ki je svojo nalogo brezhibno opravljal. Slovenski strelci so s to prireditvijo uspešno zaključili letošnjo sezono. Upamo, da so bili tudi gledalci zadovoljni. Tov. Kil lAlIlll o probleiih v našem Seleene^zgepem iiwli@np F V četrtek je bila v Ljubljani seja glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Na seji je imel referat predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko, ki se je v svojem referatu dotaknil tudi nekaterih perečih problemov našega ‘ telesnovzgojnega življenja. Njegova izvajanja o teh problemih pn-občamo v celoti. »V zvezi s šolstvom, z vzgojo mladine, le treba opozoriti na resen problem, ki ie Zlasti pereč v naših industrijskih krajih in centrih. To so vprašanja posol-skega prosvetno-kulturnega razvedrila m telesnovzgojnega življenja naše mladine. Naše politične organizacije m organi družbenega upravljanja v občini, pa tudi Po okrajih z redkimi izjemami, močno zanemarjajo vprašanje družbenega življenja in udejstvovanja dorascajcče mia-tline. Vodstva mladinskih organizacij so Prepuščena dokaj sama sebi. Slabost je v tem, da v današnjih neizčrpnih možnostih velik del mladine ni pritegnjen v različne oblike kulturno-prosvet-hega dela, zabavnega in telesno-vzgoj-tlega življenja, ki hi moralo predstavljati pot k čim večjemu udejstvovanju mladine v celotnem našem družbenem nizacijah pa je v pogledu moralne, idejne in kulturne vzgoje v pretežni meri zanemarjena. Telesno vzgojne organizacije bi morale poleg splošne telesno-vzgojne dejavnosti razviti čim večjo pestrost v gojenju raznega športnega udejstvovanja, da bi eno in drugo bilo v medsebojnem izpopolnjevanju, kar bi napravilo te organizacije privlačne za mladino. Cisto športne organizacije pa bi se morale manj pehati samo za vrhunskimi in rekorderskimi rezultati in se odločno boriti proti pojavom kiuba-štva, surovega navijaštva in podobnim škodljivim strastem, ki povsem enostransko razvijajo telo in občutno škodijo moralno-politični vzgoji mladine. Po mojem bi se moralo življenje te-lesno-vzgojnih in kulturno-prosvetnih organizacij razvijati v čim tesnejšem medsebojnem kombiniranju. Na ta način bi skozi te organizacije mogli bolj vplivati na celotno usmerjenost in idejno oblikovanje mladine, kjer bi se v veliko večji meri usposabljala za svoje udejstvovanje na vseh ostalih področjih družbenega življenja. Tu je množica odprtih problemov, kjer dajati iniciativo za oblikovanje raznih svetov, komisij in podobno, v katerih bi sodelovali i stari i mladi v občem smotru za vsestransko mobilizacijo mladine, za njeno usposabljanje v našem socialističnem družbenem življenju.« ITILIJA : NEMČIJA 2:1 življenju. Zal moramo danes ugotoviti Rim, 18. dec. Tudi v drugem sreča . netočnemu podajanju. V zad- končni rezultat, negativna dejstva, da se dokajšen del n ju v letošnji sezon, je italijanskim nogo- suraujrou e ^ ^ nimaSma zm„ tem času sta igrali obe moštvi dokaj netočno in gledalci so večkrat glasno prote- mmm Posnetek z današnjega tekmovanja za »Perov pokal;: Tehnični rezultati: 1. Tržič, čas teka 4.46 — 57 krogov je 58 sekund, 2. Protiaviijomac II. 5.07 — 61, skupno 1.03. 3. SD »Diopter« 4.50 — 44, je 1.54, 4. Protiavijonac I 4.57, 45, sle up mo 1.57, 5. Zempo Celje 5.20, 50, 2.00. Članice: 1. Tržič 6.17, 46, 2.58, 2. Titan Kamnik 6.06, 40, skupno 3.26, 3. SD Vida Pregare 6.27, 44, 3.31. Fedor Rems uspelo doseči vsaj častni gol. Uspešen je bil Rohrig, ki je z ostrim strelom postavil haše naraščajoče mladine predaja nega- metašem pelo premagati moštvo svetov- niih « miautah pa 'e p0Stala igra ZOpet živahnejša. Po nevarnem napadu desne “F:k;i-:;,r; *•*,»«. -»3*3 Današnja zmaga Italije ni ravno nezaslužena, lahko pa bi rekli, da bi poteku igre jal neodločen rezultat. prepuščena vsem slabim učinkom izključno enostranskega izživljanja, v iskanju zabave po beznicah. Danes imamo tako sliko, da je množična udeležba v taznih panogah telesne vzgoje do neke na olimpijskem stadionu v Rimu. Pod vod- streljal na gol, nemškemu vratarju je uspe-stvom angleškega sodnika Ellisa sta moštvi lo samo kratko ob d iti žogo, Boniperti je najboljšo igro celotna obramba, v napadu je bil gonilna sila Boniperti, pa tudi Vir- nastopili takole: Italija: Viola, Magnini, bil pripravljen in je ncubanljivo drugič po- je p0]cazaia nekaj zelo lepih potez, Cervato, Chiappella, Rosetta, Segato, Boni- tresel nemško mrežo. Po tem dogodku, *here še zadovoljiva do kakega 14. leta per(jf Montico, Virgili, Pivatelli (Burini), . nadel v 83. minuti, so Nemci šc ostreje st.a n ia vrzel. Za tako t» • • m_____-• • . tt . ___il n_ •____1 J * . ... starosti, potem pa nastaja vrzel. Za tako stanje so predvsem odgovorni razni klub-ski in enostransko usmerjeni funkcio- Najboljši Nemec je bil tokrat zopet enkrat srednji Tcrilec Liebrich, ki je često sam Prignani; Nemčija: Hcrkenrath, Posipal napadali 2 minuti pred koncem jim je res zadržal nevarne italijanske napade. (Juskowiak), Schmidt, Eckcl, Liebrich, Mai, barji v športu, kakor tudi prezahtevni, _ Rali n, F. Walter, Stollcnvverk, Rohrig, Raffer. Sa-mo k vrhunski telovadbi stremeči te- y prvem polčasu se je igra razvijala kljub Ctajltf‘^"poUUČno-družbe^rTro- fvoji precejšnji hitrosti največ v sredini blem in velika škoda za razvoj zdrave Igrišča, kajt, obe obramb, sta uspe, več,-in koristne telesne vzgoje. Zato se tu no napadov zaustaviti ze pred strelom na tesno postavlja vprašanje snovanja druž- gol. Za prvi del igre skoraj ni mogoče reči, benih organov, komisij in svetov za te- da j,; bilo eno ali drugo moštvo boljše. J^sno vzgojo, ki bi temeljiteje razprav- plotj koncu pa so Italijani razmeroma po-o tej problematiki. Po mojem b, ^ do vodstva, v 39. minuti je stre- m°rale kulturno-prosvetne m telesno- 1 nomški krilec Osojne organizacije ter mladinska vod- Ijal Pivatell« prot. golu m nemški ler lec stva mnogo tesneje sodelovati in vzkia- Mai je tako nesrečno zadel žogo, da Her- 3ati svojo* aktivnost za pestrejše utiej- kenrathu ni preostalo nič drugega kot da st vo vanj e mladih ljudi. Današnja preve- j0 pobral žogo iz mreže. Takoj v začetku ika razdvojenost med kulturno-prosvet- drugega dela igre so Italijani dosegli šc telesno-vzgojnimi in spoitn.mi or ^rugi gol, ki ga pa sodnik popolnoma pra-gahizacijami nujno vodi k nezaželenim ..... te-,.,,. J*4111 ““J 4« vilno ni priznal, ker je napravil Virgili *ezultatom. V prosvetnih društvih je ma- . ‘ . , ." , . , , lo naraščaja, marsikod prevladujejo stari, pred zaključni mstrclom prekršek nad Svobodaši od 40. in 50. leta naprej, zato nemškim branilcem. Večji del drugega pol-?e v takem društvu mladina slabo po- časa so bili Nemci v polju boljši, napadali j uti* Kolikor jo je, se posveča pretežno s0 veg od Italijanov, vendar so bili njihovi 'kulturnemu udejstvovanju in se od- adi sprig0 močne italijanske obrambe no L°aiOStale mladlne' “V le'®S‘ manj nevarni od redkejših italijanskih. V 0 V2gojnih, zlasti pa v športnih orga- 1 Slab nogomet v Pulfu ULJANIK (PULA) : LJUBLJANA B 1:1 (1:0) Pula, 18. decembra. Okrog 1000 gledalcev je bilo danes navzočih na prijateljski nogometni tekmi med domačim Uljan ikoni in moštvom NK Ljubljana, ki se je končka neodločeno 1:1 (1:0). Tako domače moštvo kot gosti niso znali izk ,ri'Stiti številnih priložnosti za dosego golov. Obe moštvi sta prikazali zelo slab nogomet, tako da so gledalci ra-zočarano zapuščali igrišče. Uljani.k je prišel v vodstvo že v prvi minuti po Menčevičti, ki je iz. enajstmetrovke postavil re- nzenačilii v 50. minuti prav tako iz enajstmetrovke. Gol je dosegel Blaznik. Omenili smo že, da sta obe moštvi imeli še več priložnosti, ki pa jih nista znali izkoristiti, kar zlasti velja za domače. Najboljši pri Ul jami ku so bili Bajič, Vlači č in Crnulj, pri Ljubljančanih pa je treba pohvaliti dobrega vratarja Zupančiča in srednjega krilca Marušo. V soiaslitev ..DNEVA JLA" ODRED: GARNIZON V počastitev Dneva JLA se bosta na igrišču Odreda srečali nogometni enajstorici Odreda in garniziona Ljubljana, v predtekmi pa B moštvo Odreda in Garnizona. Ker nastopa v moštvu Garnizona več znanih prvoligaških pralcev, se nam na Odredovem igrišču obeta zanimiv nogomet. Zmaga sovjetskih hokejistov Reprezentanca Sovjetske zveze v hokeju na leclu je v Moskvi premagala reprezen-•suitat 1:0, 'ljubijuaski igralcii pa so tanco Svice 1 11:1 (2:0, -9:i, 0:0). Maribor : Garnizon JLA 4:2 (2:1) Maribor, 18. dec. — V sklopu številnih športnih prireditev, ki bodo v proslavo »Dneva JLA«, je bila danes na stadionu ob Tržaški cesti pred 800 gledalci prijateljska nogometna tekma gornjih nasprotnikov. V precej živahni igri, ki pa kakovostno ni bila kaj prida, je enajstorici Maribora uspelo premagati Garnizon JLA s 4:2 (2:1). V predtekmi je B moštvo Garnizona JLA premagalo mladino Maribora s "Ll (2:0). Pred podelitvijo ..Boletovega" pokala Kdo bo letos najboljši slovenski športnik? Posvet smučarskih delavcev v partizanski organizaciji S SMUČMI IN SANMI V NARAVO! Leta 1950 je uredništvo našega lista dalo iniciativo, da bi ob koncu vsakega leta — podobno kakor v ostalih republikah in v skoraj vseh državah po svetu — izbrali najboljšega slovenskega športnika. Prvi slovenski športnik, ki si je pridobil ta častni naziv, je bil naš znani smučarski skakalec popularni Janez Polda. Prihodnje leto je bilo v pokal, ki ga naš list vsako leto podeli najuspešnejšemu slovenskemu športniku, vrezano ime znanega atleta Igorja Zupančiča. Naslednja tri leta — od 1952 do 1954 — pa si je vsako leto pridobil to trofejo najboljši slovenski atlet, Celjan Stanko Lorger. Ker gre sedaj leto h kraju, bo naše uredništvo tudi letos izvedlo izbor najboljšega slovenskega športnika v letu 1955. Toda letos smo sklenili organizirati izbor nekoliko drugače kakor prejšnja leta. Prvo in drugo leto je pri izboru sodelovala vsa športna javnost, naslednja leta pa 100 oseb, ki smo jih izbrali med znanimi športnimi delavci in športnimi novinarji. Letos pa smo sklenili, naj najboljšega slovenskega športnika izberejo izključno slovenski športni novinarji in le najožji sodelavci našega lista ter športnih rubrik dnevnikov. Nočemo prognozirati, kateri slovenski športnik si bo priboril letos prvo mesto, ker bodo izbor opravili vsi novinarji. Ta ali oni bo morda spet postavil na prvo mesto Lorgerja, ki je letos izenačil državni rekord v teku na 110 m z ovirami (14.3) in postavil še dva odlična rezultata na 100 m (10.6) in na 200 m (21.7). Kljub tem uspehom pa je treba priznati, da Lorger zaradi poškodbe ni tako zablestel kakor lani, saj je bil na svoji specialni progi — 110 m z ovirami — večkrat poražen. Zato ima Lorger letos prav gotovo več resnih konkurentov, ki se bodo lahko potegovali za naslov najboljšega slovenskega športnika. To je predvsem ERJAVEC FRANCKA, ki si je na svetovnem kegljaškem prvenstvu v Essenu med 36 tekmovalkami priborila prvo mesto. Ne dosti manjše uspehe sta dosegla strelec JEŽ BOGDAN in kaja-kaš ILIJA JOŽE. Prvi si je na evropskem strelskem prvenstvu v JBu-karešti med elito ruskih, švicarskih, nemških in drugih strelcev priboril 3. mesto, drugi pa je prav tako osvojil 3. mesto na svetovnem kajakaškem prvenstvu v Tacnu med 55 tekmovalci. Razen omenjenih je še nekaj slovenskih športnikov, ki bi si utegnili pridobiti najvišji naslov, in sicer USENIK MILENA (13. na svetu v metu krogle), dalje člana državne reprezentance, odbojkar SKERBI-NJEK VLADO in košarkar MULLER BOGDAN, znana atletinja STAMEJČIČ DRAGA in morda še kdo. Kranjska gora, 18, dec. Včeraj je bil končan v Domu Janeza Porente v Kranjski gori tridnevni seminar smučarskih vaditeljev iz partizanskih društev. Na seminarju se je zbralo lepo število izprašanih vaditeljev, ki vodijo v organizaciji smučarsko dejavnost. V programu so imeli tudi delo na snegu s pregledom šole smučanja, ker pa snega še ni bilo. so se omejili na gradivo, ki pride v poštev pri sodniškem delu. Mednarodni sodnik tov. Ante Gnidovec jim je posredoval svoje bogate izkušnje in navodila iz vseh tekmovalnih pravilnikov. Vsi udeleženci so se na kraju prijavili tudi k sodniškim izpitom in jih z uspehom opravili. Tako je sedaj organizacija spet pridobila lepo število izprašanih sodnikov. Raezn sodniškega gradiva so teoretično pregledali tudi šolo smučanja in poslušali razna predavanja, ki so jih posredovali tovariši Hrovatin, Kobal, Kajzer in prof. Bergant, ki je bil tudi vodja seminarja, K uspehu seminarja je veliko pripomoglo prikazovanje raznih smučarskih filmov, ki jih je predvajal predsednik gospodarske komisije »Partizana« tov. Hojkar. Prikazana Na turnirju v Beogradu od 21.-23. t. m. se obeta velika borba HOKEJISTOV je bila šola skokov, nadalje šola teka in prikaz dela Inštituta za telesno vzgojo na snegu. Švedski film o skokih, ki ga je dala na razpolago Smučarska zveza Slovenije, je vse prisotne navdušil za to lepo zimsko panogo, medtem ko so filmi Inštituta za telesno vzgojo iz Ljubljane posredovali dokaj koristnega vsem gledalcem. Seminar pa ni minil samo v učenju in predavanjih. Udeleženci so se pogovorili tudi o dosedanjem delu glede razširitve smučanja v partizanski organizaciji in napravili načrte za vnaprej. Zanimiva je bila ugotovitev, da je smučanje izredno napredovalo v vseh tistih društvih, kjer so imela vsaj enega dobrega vaditelja, medtem ko tega ni bilo opaziti drugod. Zato. so sklenili, naj bi Okrajne zveze »Partizan« še vnaprej prirejale' vsakoletne tečaje za okrajne smučarske vaditelje, ki bi obiskovali potem republiške tečaje, dokler bi ne imelo vsako društvo vsaj po enega izprašanega vaditelja. Na posvetovanju je bilo govora tudi o načinu dela v društvih, kjer je bilo poudarjeno, da ni dovolj prirejati le množične tekme, marveč je treba tudi skrbeti za načrtno vadbo z mladino na snegu, prirejati več izletov s smučmi in sanmi v zimsko prirodo ter nazadnje posvetiti več pozornosti negovanju opreme. Glede sodelovanja s smučarsko organizacijo je prišla do izraza težnja vseh prisotnih smučarskih delavcev »Partizana«, da je treba to sodelovanje še poglobiti in razširiti. Vsi so bili mnenja, da je ob današnjem podpiranju množičnosti dana najboljša podlaga za še tesnejše sodelovanje. Posvet je opravil kljub pomanjkanju snega koristno delu in je gotovo nov doprinos k razvoju in izboljšanju smučarske dejavnosti in sankanja v »Partizanu«. 14 NOVIH SMUČARSKIH SODNIKOV V CELJU Celje, 18. dec. Okrajna zveza »Partizan«* Celje je danes izvedla seminar za smučat' ske sodnike. Prijavilo se je kakih 20 k audi' datov. Komisiji štajerske smučarske podzvC' ze je po prikazanem znanju podelila naslov smučarskega sodnika 14 kandidatom. Plodna skupšščina »Partizana« Celje Celje, 18. dec. Danes se je v Celju zbra-lo članstvo »Partizana« Celje na svoji letni skupščini. V vsebinsko jedrnatih poročilih je bilo članstvu prikazano, kakšni so biH uspehi dela v letošnjem letu. Udeležba a® številnih tekmovanjih, veliko breme pri organizaciji pokrajinskega zleta v Celju, ^ lovadna akademija z razvitjem prapora, °r' ganizacija taborenja za 80 pionirjev in p*0' nirk na morju, to so glavni uspehi, ki je društvo doseglo v letošnjem letu. Vsi oddelki so se letos okrepili in vse kaže, da društvo doživelo še lep razvoj. Celjski smučarji v Avstriji Celje, 18. dec. Danes je 15 celjskih smučarjev, med katerimi so zlasti mlajši, odšlo na 8-dnevni trening v Bad Gastein. Snežn® razmere v celjskem območju niso ugodne i° je bilo zaradi tega treba oditi na trening f Avstrijo. Naši hokejisti stojijo pred velikimi dogodki. Prihodnji teden bo od srede do petka v Beogradu v počastitev dneva JLA hokejski turnir reprezentanc Srbije, Hrvatske in Slovenije. Umetni drsališči v Beogradu in na Jesenicah sta omogočili slovenski in srbski reprezentanci že v novembru, predvsem pa v začetnih dneh decembra temeljiti trening, medtem ko so Hrvatje, ali točneje, moštvo Zagreba, gostovali deloma na Jesenicah, zadnje dni pa tudi v Beogradu. Vse to dokazuje, da se bodo vsa tri moštva vendarle enkrat spoprijela pod kolikor toliko enakimi pogoji, zato vlada za turnir že danes veliko zanimanje. V sredo so hokejisti slovenske reprezentance zaključili svoj 7-dnevni trening, ki so ga po izjavah kapetana republiškega moštva tov. Franceta do maksimuma izkoristili. Tov. Francot je prepričan, da se na turnirju v Beogradu obeta velika borba vseh treh republiških reprezentanc in je z veseljem poudaril, da imajo slovenski hokejisti v tej sezoni za seboj že daljšo dobo specialne vaje na ledu. »To vse lahko storiš, če imaš objektivne pogoje!« To so bile njegove uvodne besede, ko smo ga obiskali na njegovem službenem mestu na Železniški direkciji. »Na tem turnirju bo po mojem mnenju odločala hitrost, čeprav sem mnenja, da je še vedno reprezentanca Srbije — ki je bo v glavnem predstavljalo moštvo Partizana — najvigranejša celota. Partizan zaenkrat lahko od vseh jugoslovanskih moštev še vedno pokaže naj zrelejšo kombinatorno igro.« »Potemtakem ima vendarle srbska reprezentanca pred ostalimi prednost?« »Glede tega že! Toda še enkrat moram reči: hitrost bo odločala pred vrati nasprotnikov in ta je po mojem mnenju glavno orožje slovenske reprezentance.« »Torej, ste zadovoljni s trenutno formo slovenske reprezentance?« »Prav gotovo!« »Imeli ste 7-dnevni trening. Kam ste usmerjali prizadevanje igralcev pri tej skupni vadbi?« »Trener tov. Lombar je hotel, da vsi kandidati za slovensko reprezentanco pridobijo čimveč vzdržljivosti in pri tem prizadevanju je prav gotovo popolnoma uspel.« »Ali ste vigrali tudi kakšne posebne tehnične in taktične poteze?« »Ne!« »Kaj pa drsanje? Prejšnje sezone so pokazale, da so slovenski hokejisti sicer nadarjeni za to športno panogo, vendar so pri tem kaj slabi drsalci. Ali Jim je umetno drsališče v teh dneh pomagalo, da so tudi to pomanjkljivost odpravili?« »Res je, prejšnja leta, ne sicer po krivdi igralcev, večina slovenskih hokejistov ni obvladala vseh fines drsanja. Danes pa je drugače. Vsak posameznik je posvetil tej osnovni lastnosti vso pozornost. Lahko rečem, da sem z drsanjem celotnega moštva zelo zadovoljen.« »Ali ste zadovoljni prav z vsemi igralci?« »Z vsemi!« »Kakšna bo torej sestava naše republiške reprezentance na turnirju v Beogradu?« »Sklenjeno Je bilo, da bodo reprezentanco sestavljali naslednji igralci: vra- tarja: Krstonošič (Ljubljana) in Novak (Jesenice), branilci Aljančič in Pavletič (oba Ljubljana); Brum, Kristan (oba Jesenice) in Osrečki (Ljubljana), napadalci Pogorelec, Čuček, Prosenc (vsi Ljubljana), Turnšek (Jesnice), Janežič (Ljubljana), Noč (Jesenice). Rezervi sta Klinar (Jesenice) in Volkar (Ljubljana). »Po vašem mnenju je torej ta sestava trenutno najmočnejše moštvo Slovenije?« »Da! Ža rezervo smo vzeli namesto Čebulja Volkar j a, čeprav je Čebulj starejši, izkušenejši in tudi odločnejši igralec. Vendar je bil Volkar postavljen v reprezentanco zato, ker je mlad in perspektivni hokejist, ki mu lahko tudi z ogledom kvalitetnih tekem razširimo njegovo hokejsko znanje.« Slovenska hokejska reprezentanca je odpotovala danes zjutraj v Beograd, kjer bo imela še nekaj lažjih treningov. Njena naloga ne bo lahko, zlasti zato, ker bolj kakor kdajkoli pričakuje od nje naša športna javnost vidnih uspehov. L. M. Mn stotine nastope j očih Celje, 18. decembra. Te dni je bila v Celju izredna športna aktivnost v počastitev »Dneva JLA« in so na tekmah nastopili športniki iz športnih društev, delovnih kolektivov in športniki iz celjske garnizije. V odbojki je nastopilo kar 16 moštev. Doslej so se zaključila tekmovanja do finalnih borb, v katerih se bodo pri mladincih pomerili moštvi I. in II. gimnazije, pri članih »Partizan« St. Peter in Grafičar Celje, pri članicah za Učiteljišče in podjetje »Beton«. Včeraj in danes je bil v Celju košarkarski turnir, na katerem je nastopilo 5 ekip. Zmagovalec je bila I. gimnazija, ki ji sledi moštvo celjske garnizije, tretje mesto pa je osvojila ekipa Učiteljišča. V nogometu so bile danes polfinalne nogometne tekme za pokal celjske g ar- Plavalci za zeleno mizo Koristni sklepi za nadaljnji razvoj plavanja Ljubljana, 18. decembra. Danes je Plavalna zveza Slovenije sklicala delovni posvet predstavnikov vseh slovenskih klubov, da bi pred skupščino zveze utrdili pr opozicij e za vsa prvenstvena tekmovanja v bodoči sezoni.Na posvetu, ki so se ga udeležili vsi glavni slovenski klubi je bil podrobno izdelan program vseh prvenstev, poleg tega pa je bilo sprejeto tudi, da bo v prihodnji sezoni enotna slovenska plavalna liga. V prvenstvenih tekmovanjih bodo v prihodnjem letu prvikrat v Sloveniji izvedena vsa prvenstva od pionirskih pa do članskih v vseh treh kategorijah. Tako bomo imeli članska prvenstva v plavanju, wa-terpolu in skokih, v istih treh disciplinah tudi mladinska prvenstva, pionirji pa bodo imeli prvenstva v plavanju in skokih najpreje po okrajih, trije naj- nizije. V teh sta se v' prvi tekmi pomerili enajsterici Kladi var B in 2SD Celje* Zmagal je Kladivar s 3:2 (2:1). V drugi tekmi pa so nastopili v moštvu Cinkarne izbrani nogometaši Kladivar j9 proti moštvu Celjske garnizije in zmagali s 3:1 (2:0). Tekmam je prisostvoval0 nad 500 gledalcev. Na dan JLA bo finalna tekma, ki t>° odločila o zmagovalcu, tako pri odbojkarjih kot nogometaših. Zvečer pa b° svečana akademija TVD Partizan Cel j0' Gaberje v Ljudskem gledališču na kateri bodo zmagovalne ekipe in posameznik1 sprejeli pokal ter praktična darila. Tudi strelski odbor Celja je danes organiziral tradicionalno patrolno tekmovanje s streljanjem, ki se ga j c udeležil0 25 ekip s 75 udeleženci. Letos je posebn° prijetno presenetilo moštvo strelske družine Cinkarne, ki je tako pri moški*1 kot pri ženskah prepričljivo osvoji*0 prvo mesto. Celjska garnizija je tokrat postavila kar sedem ekip, po tri ekip0 pa Cinkarna in Strelska družina Daki* Rezultati — ženske: 1. Cinkarna (Kovač, Opreza, Pavlin) v času 48.2, v streljanju 103 kroge od 150 možnih, 2. Metka 5 moški (23 ekip): 1. Cinkarna I. (Persolj9* Vidovič, Kragolnik) 1:50.4 — 110 krogov* 2. Cinkarna II. 2:05.8 — 108 krogov* 3. Tempo I. 2:29.0, 4. Celjska garnizij9 bolje plasirani iz vsakega okraja, pa bodo sodelovali na republ. prvenstvu. Posebno pozornost so delegati posvetili organizaciji slovenske lige in so se po dolgi debati sporazumeli, da bo letos organizirana enotna slovenska liga s 6 udeleženci in sicer ZPK Ljubljana, Triglav (Kranj), Kamnik, Ilirija (Ljubljana), Branik (Maribor) in Prešeren (Radovljica). Posebnost letošnje lige z razliko od dosedanjih pa je v tem, da bodo morali nastopiti po trije tekmovalci na vsaki progi ter prav tako po trije skakači in skakačice. Ta sklep bo prav gotovo pri- Maribor, 18. dec. Rokometni klub Branik je danes podajal račun o svojem delu. Ob začetku so se vrstili uspehi za uspehom. Klub je osvojil kar tri republiška prvenstva: moški v velikem in malem rokometu, ženske pa v malem rokometu. Z nenadno ustanovitvijo zvezne lige sta bila v ligo uvrščena moška in ženska ekipa, in zato so bili nekoliko presenečeni. Zaradi bolezni, šolanja in odhoda nekaterih igralcev v JLA je moška vrsta morala nastopiti v tem tekmovanju močno okrnjena in ni dosegla zaželenih uspehov, ki bi jih najbrže drugače lahko. Disciplina ni bila na višku. Malodušnost zaradi začetnih neuspehov pa je prispevala svoje. Slično je bilo tudi pri članih. Nujno bo treba med igralci vzbuditi več klubske zavesti, ker se bo z vestnim in požrtvovalnim delom dalo mnogo doseči. Odbor so imeli jETO X! Štev. 51. zelo delavec, ter klub organizacijsko nima pomanjkljivosti. Precej pa je pereče trenersko vprašanje. Predvsem pa se morajo igralci zavedati, da je reden obisk treninga eden izmed temeljev uspeha. Člansko moštvo je odigralo 41 tekem, od teh 6 mednarodnih. Zmagali so devetnajstkrat, neodločeno so igrali dvakrat, izgubili pa dvajsetkrat. Razmere j v golih znaša 421:411 v korist Branika. Članice so,odigrale 28 tekem v malem in 5 v velikem rokometu, s precej menjajočo srečo. Trenotno sta obe moštvi v državni ligi na zadnjem mestu. Članov imajo kar precej, saj je 28 članov, 25 članic in kar 8 pionirjev in pionirk. Manjka pa mladine in tu bo treba energično zagrabiti za delo. Finančno so gospodarili kar dobro, vendar so visoki izdatki za potovanje na prvenstvene tekme povzročili, da si že premišljajo, če ima smisla nadalje obstojati v ligi. Najboljša ilustracija prilik pa je, da je MŠD Branik za svojih 16 klubov, le za potne stroške izdalo preko 5 milijonov dinarjev. položila obračun Pretekli petek je ZPK Ljubljana izvedel svoj letni občni zbor. Tako iz poročil, kakor iz pohvale, ki jo je izrekel delegat Zveze športov Slovenije in Plavalne zveze Slovenije, se je odrazilo, da je klub dosegel doslej svoj največji uspeh, saj je osvojil ponovno republiško prvenstvo v plavanju in skokih, mladinsko državno prvenstvo v skokih ter se uspešno uveljavil na kvalifikacijah za vvaterpolo v Zagrebu. Plavalci Ljubljane so si ob zaključku zadali nekaj koristnih sklepov, med katerimi moramo pozdraviti predvsem organizacijo stalne pionirske plavalne šole, ki bo skrbela za nenehen priliv novih moči v klub. Ob tej priložnosti je ZPK Ljubljana izdal lično brošurico, kjer so prikazali delovanje svojega kluba skozi vso sezono. Po končanem občnem zboru je bil prikazan prvi skakalni film, ki ga je izdelala ekipa skakalcev Ljubljane in ki je prvi tovrstni film v Jugoslaviji sploh. Vodstvo plavalnega kluba je ponovno prevzel kot predsednik tovariš Stich Roman. Danes dopoldne je imel svoj občni zbor tudi drugi ljubljanski klub PK Ilirija. V svojih izčrpnih in dobro pripravljenih poročilih so plavalci Ilirije kritično ocenili stanje svojega kluba in za izboljšanje razmer v klubih sprejeli precej koristnih sklepov. Če bodo plavalci Ilirije uresničili svoje naloge, lahko pričakujemo v prihodnji sezoni, da bo tudi Ilirija postopoma rešila krizo v katero je zašla v zadnjih sezonah. PK Iliriji ponovno predseduje tovariš Močnik Zlato. pomogel do tega, da se bodo klubi ge z večjo vnemo posvetili vzgoji svojih kadrov in bodo stremeli za tem, da svoje tekmovalne vrste še povečajo. Ugotovitev, da waterpolo v Sloveniji kvalitetno precej zaostaja za plavanjem in skoki je vodilo delegate, da so z vso resnostjo razmišljali tudi o ukrepih, ki bi to stanje tudi popravili. Že v ligi je bil sprejet sklep, da nastopajo vsi udeleženci z dvema waterpolo ekipama, kar bo prav tako prisililo klube, da bodo skrbeli tudi za svoja rezervna moštva. Waterpolo prvenstvo bo v letu 1956 imelo dva razreda. V prvem bodo sodelovali vsi klubi, ki so se plasirali v prvo šesterico v lanskem letu, medtem ko bo drugi razred odprto prvenstvo za vse ostale udeležence. Da bi imeli naši najkvalitetnejši ^vaterpolisti čimveč tekmovanj, bo letos prvi razred odigral prvenstvo v dveh kolih v dveh različnih krajih. Nedvomno je koristen sklep za vzgojo vvaterpolo tudi ta, da bodo morali vsi udeleženci A-skupine obvezno sodelovati na mladinskem prvenstvu LRS v waterpolu. Za razširitev plavanja po ostalih krajih bo prihodnje leto organizirano tudi prvenstvo drugorazrednih klubov, kjer bodo lahko sodelovali vsi klubi, ki niso člani republiške lige, pa tudi tekmovalci ligaških klubov, ki ne tekmujejo v ligi. Sklepi današnjega sestanka slovenskih plavalcev so brez dvoma koristni za razvoj plavanja, vvaterpola in skokov v Sloveniji. Ves posvet je potekel brez kakršnihkoli klubaških tendenc in pri vseh delegatih smo lahko zasledili le eno na- ■ čelo: z vsemi silami stremeti za napredek in izboljšanje današnjega stanja v Sloveniji. ______________ NA VRHNIKI JE ŽIVO Nedavno so se na Vrhniki srečali košarkarji III. gimnazije in premagali moštvo VIII. gimnazije s 46:32. Letos poleti je začel vrhniški »Partizan« graditi prvo pokrito kegljišče na Vrhniki, ki je sedaj že skoraj dograjeno in bo kmalu izročeno v uporabo. Kot ose kaže, bodo vrhniški smučarji tudi letošnjo zimo ostali brez skakalnice, čeprav že dalj časa govorijo o tem, da bi bilo koristno zgraditi ta objekt. Zanimanje za skakalni šport med mladino je veliko, tereni okrog Vrhnike pa tudi pripravni, tako da bi bilo mogoče z malenkostnimi stroški zgraditi skakalnico. A. K. III. 2:56.3. Jug NAMIZNI TENIS V LITOSTROJU Po razpustu namiznoteniške sekcije Vit*' je je nastala v Zg. šiški v tej športni Pa' nogi velika vrzel. Da pa ta šport v teto delu Ljubljane po tako lepih uspehih ne b1 propadel, so člani razpuščene sekcije s p°d' poro Litostroja ustanovili samostojni nam1' znoteniški klub »Litostroj«. V treh meseci*1 svojega delovanja so si pridobili veliko ml9' dine, saj je danes včlanjeno že nad 70 m*9' dincev. Tako ima klub okrog 150 članov* kar je poroštvo, da v prihodnosti klubu °e bo primanjkovalo kadra. Prejšnji teden s0 organizirali klubsko prvenstvo, katerega je udeležilo 42 članov, 40 mladincev, 7 čl9' nic in 13 pionirjev. Celjski plavalci še vedno brez bazena Celje, 18. decembra. Danes so v Celju zborovali celjski plavalci, ki se že 4 1°*-® bore z največjimi težavami. Kljub tern11 so tudi letos nastopili na tekmovanj**1’ kjer sicer v hrvatslco-slovenski ligi (**'' skupina) niso dosegli vidnih rezultatov-Povsod v Sloveniji plavalni šport močn° napreduje, povsod se izboljšujejo pog0*1 za delo, le v Celju je to prav obratn0’ tako da lahko zabeležimo nazadovanj0, Ker so s pričetkom regulacije Savini0 celjski plavalci izgubili še zadnji košček mirne vode, kjer so lahko trenirali, s° izgledi vedno slabši. Zaradi slabih Prl' prav in nesistematičnega treninga, ki nl bil mogoč iz objektivnih razlogov, $e tudi niso mogli uveljaviti. Težke ma*e' rialne prilike so jim onemogočile ud°' ležbo na mladinskem in članskem prve11' stvu Slovenije. Vse kaže, da je za drug športne panoge v Celju več razumevanj kot za plavanje. V burni razpravi je prišla do *zra5L čvrsta volja celjskih plavalcev, ki ji*1 * okrog 200 organiziranih, da bodo tu° v teh nevzdržnih razmerah še nada'U skrbeli za razvoj ene najbolj zdrav1^ športnih panog. Upajo, vsaj tako je ljubil na skupščini tajnik OLO Ce*J ^ tovariš Štros, da bodo z moralno in m9' terialno podporo lahko tudi v nzrleCl' njem letu nastopali na tekme«/-vemu odboru predseduje tovariš Konrad. IZ OBGANIZACUE -kttt&GAi „Takšei občni zbor naj bi bil v vseh partizanskih društvih" Na občnem zboru so manjkali le 4 člani! »To je občni zbor, kakršen naj bi namiznem tenisu. Plavanje je zad-_ bil po vseh naših partizanskih dru- nja leta sicer nekoliko zaspalo, kar štvih,« je med drugim dejal tov. pa je krivda v tem, da plavališče Borko Franc, zastopnik Okrajne ni urejeno. Občina že dolgo obljub-zveze »Partizane Ljubljana in oko- lja, da bo plavališče uredila, a do-lica na nedavni skupščini partizan- slej tega še ni storila, skega društva v Podpeči. Naj mlajši odbor Skoraj 100'/. udeležba & „=|jto jc bilo slieiti 0 d6ln V svečano okrašeni dvorani sindi- tega društva na občnem zboru. Se-kalnega doma se je zbralo skoraj veda ima društvo tudi precej te-vse članstvo, manjkali so samo štir- žav, toda še nikoli se jih niso ustra-je!! Razen pripadnikov društva so šili. Odbor društva je zelo delaven prišli tudi predstavniki podjetja. — in kar je najbolj razveseljivo, šole in množičnih organizacij, le menda je to najmlajši odbor v Slo-zastopnika OLO Borovnica smo po- veniji (povprečna starost v odboru grešali in starše, čeprav so bili vab- znaša 30 let!). Torej, v društvu so ljeni. Posebno pozornost so vzbudi- sami mladi fantje in dekleta, ki pa la skrbno pripravljena poročila, iz se ne ustrašijo nobenih težav. Tudi katerih je bilo mogoče najlepše za prihodnje leto so sestavili pro-razvideti požrtvovalno in živahno gram dela — niso sicer veliko govori elo tega partizanskega društva v rili, a vse so dobro premislili in letošnjem letu. bodo raje krepko prijeli za delo. Iz poročil smo slišali, da šteje če bodo v bodočnosti pripadniki »Partizane v Podpeči danes okoli podpeškega »Partizana« tako vztraj-100 članov, vendar njih število stal- ni in marljivi kakor so bili doslej, no raste, čeprav počasi. Glavno skrb potlej bodo nedvomno dosegli še veje društvo letos posvetilo redni liko uspehov in jih nobenega teža- itlf-i Lep praznik Jlitiifi — ■ dolgi progi, kjer je pri starejših „ .. mladincih zmagal Rink Stane, pri Poleg splošne telesne vzgoje je v Podpeci močno priljubljena atletiKa. m]a;ših m]adincih pa Kralj Andrej. Zato je društvo vpeljalo v tej panogi tudi posebno vadbo. Uspehi Na nogo.metnem turnirju za pokal seveda niso izostali im danes imajo v društvu precej dobrih atletov, qLO Litija je zmagala enajsterica ki bi lahko uspešno tekmovali z manžlkaiteniim atletom -.specialistom, Litije sledijo Svoboda (Zagorje), Na sliki mladinke »Partizana« Podpeč, med katerimi se zlasti od Liku- Svoboda (Ljubljana) in Ljubi jana-B. jeta komaj 15-Ietmi mlad raki Turkova v metu krogle z 12.20 m (prva Ponebšek od leve) ter Pristovčeva (četrta od leve) v teku na 100 metrov z 135 ____________ - Preteklo nedeljo so tudi pripad-j niki športnega in partizanskega društva v Litiji z raznimi prirej ditvami prispevali k počastitvi občinskega praznika. Člani »Partizana« so izvedli namiznoteniški turnir, na katerem je sodelovalo 16 pionirk in 32 pionirjev. Razen tega so se domačimi pomorili še s člani ŽNTK Ljubljana. Gostje so bili boljši in so premagali domače pionirje z 9:0, pionirke pa 5:0. Isti dan so izvedli tudi kros na 3000 metrov dolgi progi, kjer je pri starejših Pregled jugoslovanske atletike v letu 1955 Vlaiobcv_- _ splošni vadbi in pa vzgoji novih vaditeljev. Društvo je priredilo lasten vaditeljski tečaj, razen tega pa stalno pošilja najboljše vodnike v tečaje višjih enot, tako da trenutno niso prav nič v zadregi z vodniki. Za posebno požrtvovalno delo sta bila pohvaljena in nagrajena načelnica Peternel Nada in načelnik Pristavec, ki pravzaprav nosita glavno breme dela na svojih ramenih. Razen tega pa so prejeli priznanja od Okrajne zveze tudi člani Jerina, Uršič in Vlžin, društvo samo pa je izreklo priznanja številnim pripadnikom in pripadnicam. Sami so si vzgojili nove vaditelje V društvu dela danes 7 vodnikov za splošno vadbo, razen teh pa imajo še nekaj vaditeljev za posebno vadbo (za atletiko, smučanje itd.). Čeprav društvo nima lastnega doma in svoje telovadnice, pa je vendarle življenje v njem nadvse pestro in živahno, To je zopet prepričljiv dokaz, da je mogoče razviti najintenizvnejše delo tudi v va ne bo mogla zadržati. Odred ima najboljšo žensko ekipo v državi - Naše naiuspešne<še tekmovalke so Usenikova, Babovičeva in Stamejčičeva Za jugoslovansko žensko atletiko je zanimivo predvsem dejstvo, da razpolaga v večini disciplin le z i največ dvema boljšima tekmoval- kah 'ugotovili, da se nismo kama, vse ostale pa precej zaosta- -------- ----------1 j a jo. Reprezentanca je zato precej neizenačena in zaradi tega tudi ne more doseči uspehov v mednarod- Ko smo pred letom dni pregledovali bilanco jugoslovanske atletike v letu 1954, smo tako pri moških kot pri zen- premakntii nikamor naprej. Zanimivo pa je, da po letu dni kasneje lahko tako pri V lestvicah najdemo skupno 17 atletskih organizacij, katerim pripadajo najboljše atletinje. Tudi če bi po desetericah iskali najboljši ženski atletski kolektiv v Jugoslaviji, nam ne bi bilo treba iti daleč. Tudi na ta način (ob običajni delitvi točk — 10 za prvo, 9 za d ru- dni kasneje lahko tako pri more doseči uspenov v meanarou- delitvi točk — 10 za prvo, 9 za dru- atletih kfot tudi pri atletinjah n ih srečanjih. Stanje pa se je tudi g<> itd.) najdemo na čelu ljubljan- ugotovimo precejšen napre- v tem oziru precej popravilo, saj ske atletinje, ki so zbrale skupno dek v prav vseh disciplinah, je cela vrsta mladih tekmovalk le- 134.5 točke. Odredovim atletinjam - ...................... ' po napredovala in se je uspela do- sledijo Mladost 113, Kladi var 83.5, kaj približati tako imenovani prvi ---------- Tudi ženska atletika je, kot kažejo rezultati, krenila naprej. Mesto jugoslovanske moške atletike v evropskem merilu je bolj ali garnituri. Čeprav gre napredek v povprečku v prav vseh disciplinah bolj na račun sredine ali pa celo druge polovice deseterice, tudi re- Piše Rožman Marko tuke v evropskem merilu je bolj ali (]rug6 polovice deseterice, tudi re- „ iFssl Prav med najboljšimi jili gotovo ne (jaljina, krogli in štafeti 4 X 100 m, gre iskati. Predstavljajo pa, podob- jzena5ena pa sta bila rekorda na no kot moški, solidno sredino. Zen- (yp m ;n jjx) m 1 il V F.vm- i r 1 ♦ . ske atletske reprezentance v Evropi bi lahko razdelili nekako na pet 29.5, Dinamo 24.5, Varaždin 17, ASK 13, Partizan 12, Proleter 3.5, Meta-lac in Branik 0.5 točke. Lani je bila po točkah »najdražja« jugoslovanska atletinja Julija Ma ' • ’ ' ' 1 ' latej, ki pa je morala letos dati Med šprinterkami vidimo, da je pi m lauivu Laiuci... ....—..... — i- . - na čelu teka na 100 m še. vedno Ba- — , ■ - , - Tr - •<- — --—-—~ kvalitetnih razredov. V prvem naj- bovičeva da pa so se j, Frankova. Prednost Usenikov, m Babovicevi. demo samo Sovjetsko zvezo, ki ni- gjLovčeva in Stamejčičeva močno Ce bi razvrstili najboljše jugoslo-mn nobene konkurence in bi se ; t. i; -i., i,, ;,, i,,- n p Ir,a ikra J 1 mi! vanske atletinje na osnovi točk po Sikovceva in stamejčičeva močno — r* V'5, ------ , , . , . približale in jo letos nekajkrat tudi Janške atletinje na osnovi točk po lahko spoprijela tudi z ekipo, ki že premagale. Napredek na 100m se tabelah za mnogoboje, b, dobil, na-hi jo sestavljale atletinje vseh osta- • i j—-i 4..j- „ slednn vrstni red: IJl Jv SC3 ia v -tj au/ unvi.i.j'- -- _ SC . v-«« __________. lih evropskih držav. Drugi kvali- gjafet in nov državni rekord je bil tetni razred tvorijo reprezentance tetni razred tvorijo reprezentance scvwja povsem »zrel« in pričako- 2. Velike Britanije, Zahodne in Vzhod- van_ Poleg omenjenih tekmovalk točk ne Nemčije, Madžarske. Poljske m ... imnnw> se nekai. ki lahko v pri- 2. Babovič — 80 m ovire, 1180 EEEBSESe S-&TS: atletiko zelo malo gojijo. čakujemo tudi v prihodnjem, olimpijskem letu 7.1 Stamejčič (O) 7.8 Babovič (Ml) 7.8 Frank (Ml) 7.8 Unterrajter (Mar) 7.9 Sikovec (Iti) 7.9 Bajželj (O) 7.9 Stanulovič (Voj) 8.0 Petauer (Iti) 8.0 Djapaš (PZ) 8.1 Jager (KI) Povpreček 7.88 (7.91) 100 m no premisliti, kako bodo sestavjli telovadno uro. ki bo pestra in živahna. zraven toga pa še fiziološko izdatna. V dvorani, v kateri društvo gostuje v zimskih mesecih, je tudi zelo malo orodja, zato bo v prihodu josti glavna skrb gospodarskega odbora, da čim bolje opremi dvorano. Pri tem je društvu obljubilo vso možno pomoč lesno-prede-lovalno podjetje v Podpeči. In kaj vse delajo v društvu? I o-zimi so veliko na snegu in_ prirejajo vsako leto po nekaj tečajev, pa tudi tekem se ne manjka. Poleti telovadijo na lastnem telovadišču, ki je prav lepo urejeno in ima vse naprave za atletiko (celo stezo) ter vse naprave za igre z žogo.^ Letos bodo na telovadišču uredili se slačilnice. Čeprav bo to terjalo precej dela in finančnih sredstev, se bodo dela resno lotili, saj so jim mero- “"CkSLtKem Z,uT7= ™ Dokazalo da si je društvo s svojimi 123 Frank (Ml) uspehi priborilo slednjič vdik ugled sJa^cči£K('>)) ra so se krajevni forunu zaceli res- 12 f, Butja (M1) no zanimati za delo, probleme ra 126 liajžeij (O) težave »Partizana«. Sicer pa to ni lz 6 Knez (Mar) nič čudnega, saj je bilo delo v dru- 12.7 Tuce (Sar) štvu letos tako razgibano kot malo- 12.8 Grublč (CZ) k£ Največ tekem - prir«lil, v at- K letiki (preko 20) m je sploh ta pa noga redne vadbe najbolj priljub-ljena Zato so v društvu vpeljali se posebno vadbo atletike, kar je' se- 25.3 Stamejčič (O) veda kmalu rodilo lepe uspehe. Da- 25.5 Sikovec (KI) nes člani podpeškega »Parižana« ^b“vič $l) dosegajo v atletiki lepe rezultate, 26.3 Butja (Mi) s katerimi bi se lahko postavili ce- 26.4 Stefanovič (CZ) lo med izurjenimi atletiki-tekimv 26.4 Frank (Mi) valci. Razen tega smo letos videli 26.8 Petauer (K« Podpečane še v Kopru in Kočevju, 26.9 Lane jMi) na »Teku Republike« in še marši- 2™ Grublč (cz) kje. Razgibali so okolico Pripadniki »Partizana« pa se ni-so omejili samo na delo v svojem društvu, ampak so razgibali tudi vso okolico. Tako so letos tekmovali s sosednjimi društvi v odbojki za pokal svojega društva in s temi tekmami močno dvignili zanimanje č D za odbojko. Večkrat so se pomerili 2.24.1 Rogič to, v smučanju, z nogometaši vrlimske- 2;27 0 Hlr§ter (MO) ga Usnjarja so tudi imeli vec sre- 2:27.i Grabar (Ki) čani Vsako pomlad priredijo tek 2:27.4 MrkalJ (Ml) čez drn in strn, pa tudi tekme v povpreček 2:22.7 (2:26.i) 80 m ovire 11.2 Babovič (Ml) 11.6 Stamejčič (O) 11.9 Bajželj (O) 11.9 Tuce (Sar) 12.0 Petauer (KI) 12.5 Baradič (P) 12.6 Železnik (KI) 12.7 Bednjanec (Ml) 12.7 Zrnjevič (CZ) 12.8 Ostrovška (B) 12.8 Stanulovič (Voj) Povpreček 12.19 (12.18) višina 158 Panič (Sen) 156 Tuce (Sar) 153 Jovanovič (CZ) 152 Sima (O) 151 Leposavič (CZ) 147 Stanulovič (Voj) 147 Jug (Ml) 146 Matij ek (D) 146 Sumalc (KI) 145 Juranič (Ml) 145 Porčič (IV.g) 145 Despot (MNS) Povpreček 150.1 (146.8) disk !mSEš£.E3iv ...» ffplSfS?! ppSfplg 1__j_ : _ i_ a_ paIa vprIa In posla vi ia. jNekoliko sianse so rvo- Letošnji rezultati Stamejciceve in S ikovče ve kažejo, da bomo v letu 19% tudi v tej disciplini dobili nov državni rekord. V teku na 800 metrov je Slamniikova končno le dosegla rekordni rezultat, za katerega je bila že dalj časa sposobna. V tej disciplini opazimo v povprečku sicer velik najiredok, toda če jx>-glcdamo to disciplino skozi »mednarodna očala«, je gotovo med najslabšimi. Skoda, da je druga peterica tekmovalk na 80 m z ovirami razmeroma slaba, sicer bi se lahko ta disciplina pohvalila s pravim »paradnim« povprečkom. Poleg odlične Rabovičeve se je kar hitro razvila na ovirah tudi Stamejciče-va, razen tega pa lahko zabeležimo še velik napredek Bajž.ljeve in Pe-taurjeve. Mladinka Paničeva se je letos z rekordnim rezultatom postavila na čelo jugoslovanskih skakalk v višini in ob njenih letih in sposobnostih ni treSa pričakovati v naslednjih letih sprememb na tem mestu. Na koncu sezone je Stamejčičeva vsem ostalim rekordom pridružila še rekord v skoku v daljino, kjer je za 1 cm popravila rezultat Kole-dinove Rekord in prvo mesto na lestvici" vsekakor zasluži, saj je dosegla celo vrsto skokov preko 5.>0 m. Oba skoka spadata, podobno kot tek na 800m. med discipline, kjer smo v primerih z ostalimi državami precejšni »reveži«. Za jugoslovansko atletiko je primer Usenikov e gotovo edinstven. *V letu dni je iz začetnice prerasla v državno rekorderko in eno najboljših metalk v Evropi, zlasti če ne upoštevamo sijajnih ruskih atle- 3. Matej — disk, 1133 točk 4. Borovec — disk, 1099 točk 5. Kotlušek — krogla, 1082 točk 6. Oelešnik'— disk, 1067 točk 7. Kaluševič — kopje, 1058 točk 8. Stamejčič — 80 in ovire, 1060 9. Hom olj a — disk, 1026 točk 10. Slamnik — 900 m. 993 točk 27.0 Unterrajter (Mar) 27.0 Baradič (P) 27.0 Jager (KI) Povpreček 26.25 (26.64) 800 m 2:16.3 Slamnik (KI) 2.T8.0 Stefanovič (CZ) 2:21.5 Safer (Ml) 2:22.6 Grubnič (ASK) 2:23.1 Tomaš (ASK) daljina 5.68 Stamejčič (O) 5.48 Tuce (Sar) 5.42 Majcen (KI) 5.28 Bajželj (O) 5.18 Babovič (Ml) 5.15 Butja (Ml) 5.15 Galič (D) 5.15 Stanulovič (Voj) 5.14 Grublč (CZ) 5.13 Panič (Sen) Povpreček 527.6 (524) krogla 14.34 Usenik (O) 13.54 Kotlušek (O) 12.75 Tuce (Sar) 12.60 Perovič (Sen) 12.47 Hudobivnik (O) 12.46 Borovec (V) 12.41 Radosavljevič (P) 12.00 Matej (Voj) 11.90 Celešnik (KI) 11.45 Cvijetlčanln (CZ) Povpreček 12.59 (12.12) 46.10 Matej (Voj) 45.28 Borovec (V) 44.55 Celešnik (KI) 43.60 Homolja (Ml) 40.99 Cijetičanin (CZ) 40.71 Kotlušek (O) * 40.56 Hudobivnik (O) 38.84 Capek (D) 37.96 Grbac (D) 37.52 Vesin (PZ) Povpreček 41.61 (40.50) kopje 45.34 Kaluševič (CZ) 43.47 Perovič (Sen) 40.75 Koška (Voj) 40.72 Kotlušek (O) 39.13 Orehek (O) 39.02 Nožinič (Voj) 35.88 Capek (D) 35.20 Radosavljevič (P) 34.64 Škrjanec (O) 34.38 Janušovski (Ml) Povpreček 38.85 (37.70) 4 X 100 m 48.3 Repr. Jugoslavije 49.2 Mladost 49.6 Odred - komb. 50.3 Kladivar 52.0 Odred 52.4 Maribor 52.6 Repr. Srbije 53.0 Crvena zvezda 53.6 Senta 53.7 Dinamo 53.8 Varaždin 54.1 Partizan KRATICE POMENIJO O — Odred, Ljubljana Ml — Mladost, Zagreb Mar — Maribor Voj — Vojvodina, Novi Sad KI — Kladivar, Celje PZ — Proleter, Zrenj anln Sar — Sarajevo CZ — Crv. zvezda, Beograd p — Partizan, Beograd ASK — Ask, Split D — Dinamo, Zagreb MO — Metalac, Osijek Branik, Maribor _______ Senta g. — 4. gimn. Beograd Smilja Kaluševič je ena izmed red- u p oš te varno sijajnih roški 1 a Lili jugoslovanskih šjM»rtn:ic, kil je trni. Tudi Kotluskova je kiju n - j^j. y (jve|1 panogah dospela do dr- rednemu - treningu nap redova a 1 žavne reprezentance. Kalušičeva ni ' 1 * cel° premagala sv j^ samo odlična atletinja — metalka B Sen IV MNS — Mladost, Novi Sad V — Varaždin nekajkrat ----- --- klubsko tovariišco. Sedem meta diska je preseglo v letošnji sezoni 40 m in to predstavlja gotovo top uspeh ženske atletike. Na čelu je sicer še vedno državna rekorderka Matejeva, ki pa je v Borovcev! m Cclešnikovi dobila nevarno konkurenco. Tudi štirih metalk preko 40 m v metu kopja doslej jugoslovanska žensika atletika se ni zabeležila. Skoda je, da se Kaluševičeva ne oprime treninga resneje, saj bi gotovo lahko še za nekaj metrov popravila državni rekord in odšla na olimpijske igre s precejšnimi iz-gledi. kopja, ampak tudi ena najboljših igralk košarke In kako so se naše najboljše atletinje uvrstile med desetericami najboljših atletinj na svetu? Najbolje se je plasirala Milka Babovič (na 10. mesto), takoj za njo pa ji sledi Usenik Milena (13. mesto), vendar je treba pri tem upoštevati, da je pred njo kar osem Rusinj! LETO XI Štev. 31. S@Se8 Stran 3. 56 AA UF C v^V W 'J K članku tov. I. šafarja v »Vjesniku u srijedu« Enm/oJbMr ut jfecuičitKO Pred kratkim se je v znanem zagrebškem tedniku »Vjesnik u srijedu« pojavil članek »Zašlo 25 smučara na olimpiadu«, ki ga je napisal član Smučarske zveze Jugoslavije in nekdanji aktivni tekmovalec v smučarskih tekih Ivica Ša/ar. Članek je vzbudil precej hrupa, kolikor smo doslej ugo tovili predvsem zaradi tega, ker se večina naših smučarskih delav cev z njim ne strinja. Zato se je naše uredništvo obrnilo na zna nega smučarskega delavca Završnika, ter mu zastavilo nekaj vprašan j v zvezi z omenjenim člankom. Tov. Završnik nam je o citiranem članku povedal svoje mnenje, ki ga danes objavljamo. Da pa ne bo povedal svojega mnenja samo en človek, smo se obrnili še na nekatere naše znane smučarske delavce, katerih izjave pa bomo objavili prihodnjič. »Prvotno Smučarska zveza Slovenije ni nameravala javno polimizi-rati s piscem članka »Zašto 25 smučara na olimpiadu?«, ki je bil nedavno objavljen v zagrebškem tedniku »Vjesnik u s redu«, ker imenovanega ne smatra za poklicanega, da daje javne izjave v zvezi z jugoslovansko smučarsko udeležbo v Gortini. Mislim pa, da je potrebno našo javnost seznanjati s stališčem, ki smo ga do tega vprašanja zavzeli, zlasti zaradi tega, ker se skozi ves članek kot rdeča nit vleče precejšnja mera neobjektivnosti. Prepričan sem, da se funkcionarji Smučarske zveze Hrvatske s Šafarjem ne strinjajo in da je naša skupna naloga take poizkuse zaostrenjeva-nja že v kali zatreti. Zaradi tega sem se prav rad odzval odgovoriti na vprašanja, ki mi jih je postavilo vaše uredništvo.« »Kakšno je vaše mnenju o članku »Zašto 25 smučara na olimpiadu«?,. ki ga je napisal Ivica Šafar in objavil v zagrebškem tedniku »Vjesnik u sredu?« »Na vsak način je obsojanja vredno, da pisec članka vidi vse zlo jugoslovanske smučarije edino v tem. da so reprezentanti v glavnem iz Slovenije, za katere se troši »težke milijone«, d očim za množičnost v Hrvatski in ostalih republikah nihče ne skrbi. Skrajno neobjektivno je njegovo ocenjevanje rezultatov, ki so jih jugoslovanski smučarji na dosedanjih tekmovanjih v inozemstvu dosegali. Zanimivo je, da je pozabil na ogromen uspeh, ki ni presenetil le nas, pač pa tudi smučarje v drugih deželah — Janeza Polde, ki je bil na zadnjem svetovnem prvenstvu 16. v skokih, dočim je Štefe Janez s poškodovano nogo ravno ta m na Olimpiadi v Oslu dosegel v smuku 13. mesto. Šafar je tudi pozabil na vrsto odličnih rezultatov, ki so jih v inozemstvu pred tem letom dosegali naš; skakalci, zlasti pa alpinci (Mulej, Lukane, Štefe). Naši tekači so se po vojni v glavnem slabo plasirali na olimpiadah ali svetovnih prvenstvih — v kolikor so tam sodeloval; — vendar trdim, da so njihovi rezultati le pravi odraz tistega, kar je bilo investiranega za njihovo pripravo. Nerazumljivo je dejstvo, da Ivica Šafar ni nasprotoval na zadnjem plenum i" SZJ proti ekipi v takem sestavu, pač pa je raje izbral to pot, da je na njemu lasten način izrazil svoje mnenje. Potrebno bi bilo. da bi ga zaradi tega SZJ poklicala na odgovornost.« »Po našem mnenju pisec članka nima pravilnih pojmov o udeležbi na olimpijskih igrali in o večjih mednarodnih prireditvah, niti o nalogah Smučarske zveze Jugoslavije. Morda bi Vi lahko točneje razložili politiko naših smučarskih forumov, predvsem pa odločitev, da pojde 25 tekmovalcev v Gortino? In ali mislite, da je naloga SZJ skrbeti predvsem za množičnost?« »Odkar je SZJ član mednarodnih smučarskih forumov, ji to tud j nedvomno nalaga nekatere dolžnosti. 'V mislih imam predvsem sodelovanje s FIS organizacijo in še posebej z alpskimi deželami (Avstrija, Francija, Švica, Italija). Sodelovanje na tekmovanju za kup Kurika-la. Kandahar, Kongsberg, Mednarodni nedelji (prvenstvo alpskih dežel) je za SZJ obvezno! K temu se navadno doda med sezono eš kakšen nastop, vendar število nastopov jugoslovanske smučarske reprezentance v inozemstvu ne presega 10 tekem. Ce potem upoštevamo, da imamo pri smučanju tri različne discipline (teki, skoki in alpske discipline), potem lahko kvečjemu ugotovimo, da na posamezno disciplino odpade izredno malo nastopov. Če so pa reprezentanti — razen pri ženskih takih-le Slovenci, ni kriva SZJ, pač pa je to odraz dolgoletne tradicije, naravnih prednosti in dela smučarskih forumov v Sloveniji. Tega tudi Ivici Šafarju z njegovim pisanjem, oziroma nasveti tega ne bo uspelo spremeniti. SZJ v operativnem, kakor tudi v materialnem smislu nikakor ni poklicana skrbeti za množičnost, pač pa je njena naloga dajati potrebne nasvete posameznim republiškim zvezam. Le-te pa tudi same ne morejo napraviti ničesar, če ni na terenu zato objektivnih in subjektivnih pogojev. V kraje, za- katere Šafar najbolj tarna (Šar planina, Jaliorino in tudi Sljeme) so bila investirana po osvoboditvi ogromna družbena sredstva. Sedaj je od tamkajšnjih osnovnih organizacij ter potrebe ljudi po smučanju odvisno, če se bo ta šport tam razvil ali ne. Po sklepu zadnjega plenuma SZJ naj bi se Olimpijskemu komiteju predlagalo za Gortino sledečo ekipo, 5 skakalcev, 7 tekačev, 4 tekačice, 6 alpincev in 3 alpinke, torej v skupnem-številu 25. Fo mo-" jem mneju ho potrebno v ekipi napraviti nekatere spremembe, kajti zlasti alpski vozači imajo najmanj treninga in bo morda treba moštvo zmanjšati. Vsi trije zvezni kapetani. kakor tudi odgovorni trenerji, se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi z razpoložljivimi sredstvi ir skromnimi napravami doma tekmovalce kar najbolje pripravili. Prav gotovo bodo predlagali, da se ekipo skrči, če ne bomo sposobni števila izpolniti s tekmovalci, za katere nas zunaj ne bo treba biti sram. Ko je Šafar pisal članek, je in da je vprašanje, kdaj nas bo pozabil, da je Gortina zelo blizu, zimska olimpiada tako malo stala. Po drugi strani pa je gotovo tudi pozaibl na ideale, ki so mednarodne smučarske forume napotili na to, da se je leta 1921 pričelo tudi z zimskimi olimpijskimi igrami. Ideja »olimpia« je tako močna, da bo naše ljudstvo z razumevanjem spre-jeloo dejstvo, da je treba za to izdati nekaj sredstev, kajti mi vsi smo odgovorni, da bomo tekmovalcem omogočili tudi primerne priprave. Zimsko olimpiado v Gortini zaradi gornjih dejstev zato ni mogoče vzporejati z letino olimpiado v Melbouirneu, ki je" na vsak način zvezana z mnogo večjimi materialnimi stroški. Upoštevanje vredno je tudi dejstvo, da bo maja leta 1957. v Opatiji ali Dubrovniku kongres FIS in da zato ne moremo priti v Gortino s komaj opazno ekipo. Po mojem mnenju bi se to izredno priložnost moralo še bolj izkoristiti. Tja bi bilo nujno potrebno poslati nekaj naših najsposobnejših tehničnih delavcev, podobno kot to delajo druge športne zveze, kajti našim trenerjem bi lahko z majhnimi sredstvi dali možnost, da bi na lastne oči videli razne novosti, ki bi jih potem prinesli domov. Na ta način bi pri trenerjih onemogočili monopol, ki gre zdaj prav gotovo na račun kakovosti in množičnosti naših vrhunskih tekmovalcev. V tem pogledu sedaj ni bilo ničesar storjenega.« »Ali drži Šafarjeva trditev, da gre 80—90 °/o budžeta SZJ za naše reprezentante in to v glavnem za smučarje iz Slovenije?« Gornja trditev drži toliko, da se sredstva v glavnem res trošijo za Slovence, ker je zaenkrat pač le tu naš najboljši tekmovalni kader. Na kratko bom podal nekaj številk, iz katerih je razvidno, koliko se je za jugoslovansko državno smučarsko reprezentanco došedaj dejansko trošilo. Od 1. I. 1933 do 31. XII. 1933 je bilo v te namene porabljenih 1,019.093 dinarjev, od 1. I. 1954 — 31. VIII. 1954 pa 2,157.261. Ti podatki rezultirajo iz poročila sekretariata SZJ na zadnji redni skupščini 10. oktobra 1954. Natančnejši podatki od takrat do danes mi zaenkrat še niso znani, vendar gotovo ne bodo mnogo presegli prej navedenih vsot. Smatram, da so to zelo skromne številke ter da izdatki močnejšega smučarskega kluba daleč presegajo te vsote. Pisec članka naj bi pomislil samo na to. da stane toliko le eno samo »logorovanje« v drugih športnih panogah. »Pisca članka, Ivica Šafarja poznamo iz prejšnjih let kot smučarskega tekača s solidnimi rezultati. Da je takole obelodanil svoje mišljenje, je morda v ozadju kakšna osebnost ali užaljenost, kajti sicer ne moremo misliti, da bi prav oti, ki smu- čarski šport prav dobro pozna, takole govoril o udeležbi naših tekmovalcev na zimskih olimpijskih igrah. Kaj mislite Vi o tem?« »Pisca članka dejansko dobro poznamo od takrat, ko je bil že pred vojno na tečaju na Pokljuki, vendar odslej le iz slabe strani. Mislim, da Šafar Ivica še ni pozabil, kako se je takrat predstavil naši smučarski javnosti!? Nikakor mu ne odrekamo, da bi bil pri korekturi nekaterih osebnih napak lahko dober tekaški trener, ker se za to smučarsko panogo precej, zanima. Njegovo članstvo v bivši športni komisiji SZJ je bilo v glavnem destruktivno m je bilo usmerjeno v to, da bi on namesto tov. Knifica Jožeta postal trener našega prvega tekaškega moštva. Na vsak način je obsojanja vredno njegovo rovarjenje napram Knificu in individualno prepričevanje tekačev o Knifičevi nesposobnosti. Prepričan sem, če bi takrat Šafar s svojimi intrigami usoel, da danes teh vprašanj ne bi obravnaval na takšen način. Mnenja sem, da je njegov članek v glavnem odraz neutešene osebne ambicije.« Zadnje priprave 'V prejšnji številki smo poročali, da so naši najboljši alpski vozači že odpotovali na trening v Italijo in Avstrijo. To novico moramo danes nekoliko popraviti, kajti vmes je poseglo naključje, da ni šlo vse tako gladko, kot je bilo zamišljeno. Mulej Tinček in P res tor Žiga, ki sta bila namenjena v Cervinio. sta prispela samo do Milana, kjer pa sta morala razočarana ugotoviti, da Avstrijcev, katerim bi se morala pridružiti in z njimi odpotovati na trening, v Milanu ni bilo. Kot smo že poročali, imajo Avstrijci nekaj medsebojnih trenj in zaradi teh se najboljši Avstrijci dogovorjenega dne niso pojavili v Italiji. Tudi ostali alpski vozači, ki so bili namenjeni na trening v Arlherg (Avstrija), do srede 16. t. m. še niso odpotovali, ker jim avstrijske oblasti niso izdale vstopnih dovoljenj. Vendar se je v četrtek stanje toliko izboljšalo, da je isti dan pod vodstvom trenerja Francija Čopa 11 naših najboljših alpskih smučarjev odpotovalo na 7-dnevni trening v Avstrijo (Arlherg). Naše bralce bo tudi nedvomno zanimalo, kakšnih prireditev se bodo naši olimpijski kandidati udeležili pred odhodom v Gortino, Kolikor nam je znano, bodo naši alpski vozači nastopili v Kitzbiihlu in morda še na tekmah v Švici (Wen-gen). nakar bi takoj odpotovali v Italijo. Tekači se bodo pomerili 8. januarja na veliki mednarodni tekmi na Bledu. Na tej prireditvi pričakujemo udeležbo vseh Srednje-evropejcev in verjetno tudi nekaterih Nordijcev. Naše tekačice bodo odšle na tekme v Grindewald, nato pa v Gortino. V svojih pripravah so še najbolj prizadeti naši skakalci, saj nimajo doslej še niti enega skoka za seboj. Odšli bodo 29. t. m. na avstrijsko-nemško turnejo (Oberstdorf, Gar-misch, Bischofshofen, Innsbruck) in če bo dovolj snega še na specialno vadbo v Planico ali v Ljubljano. »Ali bo v vašem hotelu dovolj miru?« »Le brez skrbi, vsi gostje, ki so prispeli včeraj, že ležijo v posteljah z zlomljenimi nogami...« ¥is©l« V Anglijo je prišel na obisk nek indijski maharadža. Seveda so ga sprejeli z vsemi častmi in mu hoteli nuditi čim več razvedrila. Prirejali so .prejeme, pokazali mu razstave in muzeje ter razne prireditve, na-zanje pa so ga peljali še na konjske dirke v Ascot. Njegova visokost se med dirkami ni preveč razvnela in ko je bilo tekmovanje zaključeno, so ga vprašali, kako mu je bilo vse skupaj všeč. »Kaj naj vam rečem,« je odgovoril gost. »Konji so sicer tekli prav lepo, toda da bo eden med njimi hitrejši od ostalih, to sem vedel tudi že pred začetkom dirke.« Glavna in neposredna težava pa ni bilo dviganje zaklada, pač pa zasidrati CLAYMORO nad NIAGARO, kajti morje jo je močno zanašalo stran. Končno so si pomagali s šestimi, v krogu razporejenimi sidri iz težkih betonskih klad. Johnston se je v zvonu spustil k NIAGARI, da bi pregledal kabel, ki je bil zasidran nad njo. Spuščanje je trajalo 5 minut. Čim je opazil potopljeno ladjo, je velel ustaviti zvon in začel je s pregledovanjem. Kapitan Wiliams je s telefonsko čelado na glavi sprejemal poročila: »Spuščajte počasi. Dokler ne bom dosegel podladje, vam bom povedal, kaj je treba narediti ... Postavil sem se na palubo . . poleg dimnika. Polomljen je, visi na stran.« »Kateri pa je? Če je poleg cev sirene, je sprednji.« »Ne vidim! Potrpite še malo, oči se mi niso privadile na temo.« »Le vzemite si čas ...« Trenutek na to je Johnston sporočil, da je bil ta dimnik edini, ki je ostal. Oni spredaj je izginil. Opisoval je še potopljeno ladjo, ko se je nenadoma zgodila nesreča. CLAYMORE je pretrgala sidrne vrvi in veter jo je pognal naprej. Zvon se je vlekel po krovu, padel nekaj metrov s sunkom, ki bi kmalu omamil Johna, nato se podrsal ob obešalnike rešilnih čolnov in bi se kmalu zapletel vanje. Vse to se je odigralo tako naglo, da se je Johnston zavedel nevarnosti, ko je bila že mimo. Tedaj šele je ves moder od bunk in na pol omamljen od udarcev spoznal, da bi se kabli, na katerih je zvon visel, lahko zapletli ob obešalnike, se pretrgali in zvon bi padel na kup železja. Nepotrebno je praviti, kakšna tesnoba je zavladala na krovu CLAYMORE. Nihče se ni hotel pritakniti ročice vitljcv iz strahu, da ne bi naletel več na najmanjši odpor. Slednjič se je Williams opogumil, pritisnil za ročico in začutil, da 'zvon še teži na koncu kabla. Naglo ga je potegnil kvišku, ugibajoč, če se Johnston ni pobil v njem. Kolikšno olajšanje, ko so ga potegnili na krov in so skozi okence opazili njegov obraz, ves oblit s krvjo, a ve-sel, da je še živ Edini način, da bi prišli v blagajno NIAGARE, je bil ta, da bi ladjo razkosali na dvoje s pomočjo eksploziva, kar pa je bila zelo drzna naloga. A glavni potapljač je pristal na to. Pripravil se je s temeljitim študijem načrtov in večkratnim potapljanjem. Dal je celo napraviti maketo potopljene ladje iz lepenke, da bi spoznal vse podrobnosti in šibke točke. Kapitan William.s je s krova CLAYMORE s pomočjo telefona in makete lahko skoraj vedno povedal, kje da so potapljači in v katerem delu potopljene ladje govore o svojih telefonskih poročilih. Od časa do časa. ko je bilo morje nemirno in se je zvon zibal bolj kot navadno, se je med kapitanom in Johnstonom vnelo živahno razpravljanje po telefonu. Zgodilo se je, da je prvi vztrajno zatrjeval, da je potapljač tam i.n tam, nakar je slednji običajno odgovoril z neovrgljivim dokazom, da prdv dobro ve, kje da je... sicer pa da je on tisti, ki raziskuje. Vsekakor je maketa izvrstno služila in prihranila mnogo dragocenega časa. Razstreljevanje se je pričelo šele 5. aprila in je trajalo vse do 25. septembra. Pri odstranjevanju vrhnjega dela ladje, skozi katerega bi si utrli pot do blagajne, so v celoti izvršili 143 razstrelitev. Z njimi so v NlAGARIN trup napravili 30 m veliko luknjo. Ruševine so se poleg ladje kopičile v velikanske kupe. Cesto so žerjavi dvigali tako težke železne kose, da se je CLAYMGRE nevarno nagibala. Pri nadzorovanju dela so potapljači skozi zvonove line lahko proučevali podvodno življenje v okolici NiAGARE. Morje je bilo polno raznovrstnih in pravljičnih rib: velikanskih jegulj, morskih psov-žag, kladvenic, rib hapukas z gobcem kot ga ima buldog, i-n še rib vsakovrstnih oblik in tako neverjetnih barv, da so potapljači mislili, da so žrtev previda. V takih globinah je voda redkokdaj povsem jasna. Ob lepem vremenu je modrikasto-presojna ali zelenkasta kot steklenica. Vsaka vrsta živali živi v določeni globini. Cele črede rib so se združile in spremljale zvon pri potapljanju ter se ustavile, čim jim ie pritisk postal neugoden. Enako so zvon med dviganjem spremljali prebivalci velikih globin, vse dokler pritisk ni postal prešibek za njihov organizem. Tudi globoko na dnu vlada isti življenjski zakon kot na površini: neusmiljena vojna, v kateri močnejši žro slabejše. Vsaka vrsta rib se hrani s posamezniki, pripadajočimi slabše oboroženi vrsti. Nihče se ne obotavlja požreti svojega vrstnika, kadar ga je eksplozija ubila ali ranila. Razbitina NIAGARE je bila zatočišče velikanskih jegulj. »Nekatere izmed njih so imele skoraj tako veliko glavo kot jo ima tjulen. Ena izmed njih se je posebno zanimala za zvon in je neprestano krožila okoli njega. Tako mi je bila zaprna, da sem se cesto presenetil, kako se ji nezavestno spakujem skozi okence. A malo ji je bilo mar. Sla je mimo line z zaničljivim pogledom. Ko se je privadila na mojo prisotnost, jo je zvon prenehal vznemirjati. Kako so te pošasti mogle ubežati eksplozijam, je uganka, ki jo nikakor ne morem rešiti.« Še drugim pojavom so se potapljači čudili, zlasti »blatni megli«, ki je zagrinjala ladijsko razbitino tako v slabem vremenu, kot pri razburkanem morju in sijočem soncu. Cesto so ti megleni oblaki dosegli višino 30 do 40 metrov. Johnston mlajši je tako opisal njih učinek: Gortina cTAmpezzo. decembra I Sinoči na Dunaju, danes pa že v Jikoviti pokrajini Dolomitov. Nad ;’°lino Ampezza vlada majestetični a°Ik. Molk pred olimpijskim viharjem. Skodelica kave v San Candidu, p tem pa spet lepa vožnja po asfal-‘,rani cesti ki se vije med skleuje- 0 verigo gorskih velikanov južne ifrolske. Samo dva sva v avtomo-jl * III. * * * VII.*U: moj dunajski prijatelj Fred ' jaz. Globoko pod nama sameva ^ledenelo Toblaško jezero. Med ?»tjo obujava spomine: Fred na do in Holmenkollen, jaz na Falun \Are. V prijetnem kramljanju do-'zeya gorski greben. Doli pod na-|'la je Gortina d’Ampczzo. L VII. zimske olimpijske igre bodo januarju v Gortini d’Ampezzo! °rvi vtis naju skoraj zmede. Ratanski arhitekti so zadnja leta pojavil; sto in sto novih objektov: ;°stišč, vil in hotelov. Nič več tiste 'aromodne gorske arhitekture, ki ja jo srečala na vzhodnem Tirol-*em Majhna vasica s starim Ca-!, * de Zannc in cerkvijo je samo iie spomin na minula stoletja, vse (Dgo je več, mnogo več. Današnja ,°rtina je moderni italijanski zim-Ipošportni paradiž, smučarski Eldo-ado! Gortina. Ta pojem ni nov! Berite ;°jttane in filmske scenarije in sli- 1 boste o »velikem svetu«, ki se : vozil v dolomitske hribe iz utru-! prosti in zdolgočasenosti nad živ-•Je,ijem v velemestih ter tod po-jeajal neumnosti, neumnosti, ki jih Parizu ali Rimu ne bi počenjal, p Ustaviva se pred hotelom de la ■Ste. Ne bo napak nekaj pojesti, jlllvan i, poleg njih pa tudi vr-ju .ostalih, odlično plasiranih smu-srečali tudi na olimpijskih ,i 'l'i v Gortini čez dober mesec 1 na startu. TEK 18 km — OSLO 1952 1. Hallgeir Brenden (Nor) 1:01:34 2. Tapio Makelfi (Fin) 1:02:09 3. Paavo Lonkila (Fin) 1:02:20 TEK 15 km — FALUN 1954 1. Veikko Hakulinen (Fin) 55:26 2. Arvo Viitanen (F-iln) 55:3? 3. August Kiuru (Fin) 56:0? 3. Magnar Estenstad (Nor) 3:58:28 TEK 50 km - FALUN 1954 1. Vladimir Kuzin .(S, Z.) 3:02:58 2. Veikko Hakulinen (Fin) 3:03:06 3. Arvo Viitanen (Fin) 3:06:40 TEK 30 km FALUN 1954 ŠTAFETA 4X10 km 1. Finska 2;20:16 2. Norveška 2;23:13 3. Švedska 2;24:13 OSLO 1952 1. Vladimir Kuzin (S. Z.) 1:50:23 2. Veikko Hakulinen (Fin) 1:50:51 3. Marfrti Lautala (Fin) 1:50:52 * TEK 50 km — OSLO 1952 !• Veikko Hakulinen (Fin) 3:33:33 2. Eero Kolehmainen ?Fin) 3:38:11 ŠTAFETA 4 X 10 km — FALUN 1. Finska 2;16:4? 2. Sovjetska zveza 2;18:5? 3. Švedska 2;18:259 tudi Mihalič, sedaj pa je AZJ določila le enega tekmovalca, ker nosijo organizatorji vse stroške le za enega Jugoslovana, za drugega pa bi morali plačati stroške avionske-ga prevoza sami. za kar seveda ni sredstev. Zvezni kapetan se je v tej situaciji odločil za Štritofa, čeprav je Mihalič trenutno gotovo precej boljši. Disciplinski odbor Atletske zveze Slovenije je sklenil uvesti disciplinski postopek proti nekaterim znanim slovenskim atletom, ki niso nastopili v reprezentanci Slovenije na dvoboju s LIrvatsko v Sisku. V disciplinski preiskavi sv naslednji atleti: I/orger, Puc, Dolenc, Miillcr J., Miiller B., Markež in Glavač, Miiller Bogdan pa je razen tega tudi suspendiran. Če se ne motimo je bilo na seji Izvršnega odbora Atletske zveze Slovenije dogovorjeno, da se čim-prej setanejo zastopniki AK Odred in ŽAK Ljubljana, da uredijo vsa sporna vprašanja, ki še obstojajo in sklenejo sporazum o sodelovanju v prihodnjem letu. Kolikor nam je znano, do tega sestanka še ni prišlo. Zato si dovolimo opozoriti oba kluba, naj svojo obljubo čimprej izpolnita iz Rima v Eastmun-Coloru. Pozneje bodo film prenesli tudi na 16 mm trak in ga po želji dostavili vsem svetovnim smučarskim in športnim organizacijam. Vprašanje: Kaj pa služba zvez radio, televizija? Odgovor: Zn mednarodne in med-kraejvne telefonske pogovore, radijsko službo in televizijo bo obratovalo 80 linij, od teli 25 v posebnih kabinah. Reporterjem bodo na razpolago tudi teleprinterji, povezani z vsem svetom. Vprašanje: Stanovanjski problemi Odgovor: To vprašanje je zadnje sama. ki šteje 6000 prebivalcev, bo sprejela prav tako število udeležencev. Sedemdeset odstotkov od tega števila gre na tekmovalce in spremljevalce državnih reprezentanc ostalih trideset pa na gledalce, ki pa bodo morali imeti olimpijske turistično izkaznico. Le z njo bc mogoče dobiti karte in abonmaje ter se posluževati prevoznih sredstev. Kar zadeva organizacijo smem reči, da bi lahko začeli z olimpijskimi igrami že jutri. Pričakujem« samo šc skorajšnji sneg. Poslovili smo so. Doktor Del Ner: nama je poklorjl srebrni plaketi izdani za otvoritev olimpijskih igei in za slavnostni ogenj ob zaključku na novozgrajenem drsalnem stadionu. Drugače v Gortini nič novega! V prihodnji številki pa komo objavili celostransko izvirno fotoreportažo iz Gortine, ki nam jo je pred nekaj dnevi poslal iz Gortine naš posebni dopisnik tov. Maležič Matija. Nogomet v Škofji Loki Delavnost nogometašev Ločana o Škofji Loki je bila letos zelo živahna, toda tudi po končanem prvenstvu, kjer so osvojili naslov prvaka v podzvezni skupini, ne mirujejo. Izkoristili so ugodno vreme in povabili o goste nekatera moštva, s katerimi so dosegli prav ugodne rezultate. V prvi tekmi z enajsterico garnizije so dosegli neodločen rezultat 3:3 (1:1), že v naslednjem srečanju pa so člana ljub]] j ansk o-primorske lige Slovana iz Ljubljane odpravili s katastrofalnim rezultatom 8:4 (1:2). Zadnjo tekmo so odigrali z jesenskim prvakom ljubljansko- primorske lige Grafičarjem iz Ljubljane. Tudi v tej tekmi so dosegli neodločen rezultat 4:4 (1:2), kar je za škofjeloške nogometaše vsekakor prav lep uspeh. M. S. Predlog kofodano BZJ za prihodnjo sezono "kisi Zgoraj Fiinec Veikko Hakulinen, na levi pa Rus Vladimir Kuzin Na skrajni levi Norvežan Hallgeir Brenden Atletska zveza Jugoslavije je izdelala predlog koledarja za tekmovanja v letu 1956. Iz tega predloga povzamemo nekaj datumov in krajev, ki so za nas najbolj zanimivi. 19. II. mednarodno prvenstvo Jugoslavije v dvoranah v Zagrebu, 25. III. balkanski kros v Bursi v Tur- čiji, 8. IV. prvenstvo Jugoslavije v krosu v Beogradu, 27. V. študentsko prvenstvo Jugoslavije. 3. VI. I. kolo ekipnega prvenstva za moške in ženske. 17. VI. republiška prvenstva, 23. do 24. dvoboj mladincev Grčija : Jugoslavija v Jugoslaviji, 7.—8. , Vil. finale ekipnega prvenstva za mladince in mladinke, 15. VII. dvoboj žensk Jugoslavija : Švedska v Zagrebu, 18.-19. VII. Balkanske igre v Atenah, 8. VIII. mednarodni miting v Celju, 12. Vlil. 2. kolo ekipnega prvenstva za moške in ženske, 25.—26. VIII. prvenstvo Jugoslavije v mnogobojih in štafetah. 8.—9. IX. prvenstvo Jugoslavije za moške in ženske v Zagrebu, 15.—16. IX. prvenstvo Jugoslavije za mladince in mladinke, 22. in 23. IX. ženski dvoboj Romunija : Jugoslavija v Bukarešti, 22.-23. IX. dvoboj Poljska : Jugoslavija v Beogradu, 29.—30. IX. finale ekipnega prvenstva za moške (Beograd) in ženske (Ljubljana), 6.—7. X. dvoboj Norveška : Jugoslavija v Ljubljani. uETO XI Štev. 51. m o - m Pregled conskih nogometnih lig bi v ši člani v VODSTVU I. in II. zvezne lige (Nadaljevanje in konec) V pretekli številki smo začeli obravnavati B-skupino II. conske nogometne lige, kjer imamo, kot smo že povedali, nekaj znancev iz nekdanje II. zvezne lige. Jesenski prvak te lige pa je torej Lovčen. V B-SKUPINI VELIKO KAZNOVANIH Medtem ko bo Lovčen mirno pričakal nadaljevanje prvenstva v spomladanskem delu — saj je skoraj najsigurnejši kandidat za končnega prvaka v svoji skupini, čeprav bo moral odigrati še vrsto težkih tekem — so ostali klubi precej v skrbeh zaradi težkega finančnega stanja. Radniaki iz Ivangrada je moral eno tekmo predati s 3:0 p. f. samo zaradi tega, ker ni imel sredstev za potovanje. Druga značilnost, ki pa ni preveč častna* za omenjeno skupino, je ta, da je bilo v teku jesenkega dela prvenstva izključenih nič manj kot 19 igralcev, največ zaradi grobe igre ali nešportnega vedenja. Sodniki so imeli zelo oster kriterij — in to upravičeno — pri izrekanju kazni in tako so imeli po nekaj izključenih igralcev vsi klubi, razen Mladosti iz Titograda. Razen enega igralca so seveda dobili vsi primerne kazni. Položaj po končanem jesenskem prvenstvu v tej skupini je naslednji: Lovčen (Cetinje) 9 7 0 2 2(7:5 14 Radnički (Nikšič) 9 6 1 2 22:15 13 Arsenal (Tivat) 9 6 0 3 16:10 12 Sutjeska (Nikšič) 9 5 1 3 17:10 11 Dubrovnik 9 4 1 4 26:19 9 Mladost (Titograd) Jedinstvo (Belo Polje) 9 9 4 3 0 2 5 4 17:18 15:23 8 8 I/eotar (Trebinje) 9 3 1 5 14:23 7 Radnički (Ivangrad) 9 2 1 6 11:25 5 Jedinstvo (Hercegnovi) 9 1 i 7 9:23 3 PRESENEČENJE V III, CONI V IH. conski ligi tekmujejo klubi iz Vojvodine in severnega dela Srbije, Vseh je 14, med njimi pa prav tako znani klubi Dinamo iz Pančeva, Proleter iz Zrenjanina ter Borovo. Favorit tega tekmovanja je bil vsekakor Dinamo, ki je precej časa vodil na lestvici. V zadnjih kolih pa se je začelo prerivati naprej moštvo Smedereva in ob koncu pripravilo presenečenje s tem, da je postalo jesenski prvak te cone. Smederevo je prej tekmovalo v grupni ligi, nato pa v podzvezni ligi. odkoder se je kot prvak uvrstilo v III. cono in že v prvem delu presenetilo. Zanimivo pri tem pa je, da so enajsterico Dinama presenetili tudi igralci Budučnosti iz Va- Smederevo Budučnost (Valjevo) Dinamo (Pančevo) Borovo Proleter (Zrenjanin) Radnički (Sombor) BUŠK (Beograd) Dinamo (Vinkovci) ' šumadi ja (Beograd) Sumadija (Arandjelovac) Mladi radnik (Požarevac) Jedinstvo (Stara Pazova) Bačka (Bačka Palanka) Jedinstvo (Zemun) Ijeva, ki so zasedli drugo mesto. To je vsekakor slab uspeh za Pančev-ce, ki so nekdaj sloveli v višjih tekmovanjih. Prav zanimiva je končna razvrstitev moštev v tej coni. Razdelili bi jih v tri, med seboj zelo izenačene skupine. Na vrhu je šest močnejših moštev z malenkostno razliko v točkah, za cele tri točke jim sledi skupina drugih šest, medtem ko sta dve moštvi uspeli dobiti prav malenkostno število točk. Slabo formo pokaže celo tale primer: vseh enajst igralcev predzadnje Bačke je doseglo skupaj manj golov kot en sam igralec Dinama (Bogovič), ki je dosegel v prvenstvu 14 golov in je prvi na lestvici strelcev v tej skupini. Lestvica III. cone je naslednja: 13 8 2 3 40:19 18 13 7 4 2 33:20 18 13 7 3 3 30:17 17 13 6 5 2 23:15 17 13 6 4 3 31:17 16 13 4 6 3 26:21 14 13 4 5 4 18:16 13 13 4 4 5 17:30 12 13 5 2 6 17:30 12 13 3 4 6 15:16 10 13 5 0 8 18:22 10 13 5 0 8 18:30 10 13 3 2 8 13:27 8 13 1 5 7 15:34 7 PRVAK RADNIČKI — KONCA PA ŠE NI Zadnja med conskimi ligami je četrta, ki združuje klube Makedonije, Kosmeta in Srbije, med njimi pa je največ makedonskih klubov. Po številu članov je ta cona najmanjša, saj v njej nastopa le enajst moštev Kljub temu pa jesensko prvenstvo še sedaj ni zaključeno, čeprav je prvak že znan. To je Radnički iz Kragujevca, ki je prehitel celo nekdanjega člana I. lige, 'Vardar iz Skopi ja. Še slabši plasma ima prav tako nekdanji prvoligaš Radnički- (Kragujevac) 10 6 2 2 24:10 14 Vardar (Skoplje) 10 7 0 3 31:17 14 Pobeda (Prilep) 10 5 3 2 19:17 13 Radnički (Niš) 9 5 2 2 22:11 13 Rabotnički (Skoplje) 10 5 1 4 24:12 H Metalac (Skoplje) 10 4 1 5 16:20 9 Timov (Zaječar) 10 4 1 5 18:22 9 Tikveš (Kavadar) 9 4 1 4 13:18 9 Sloga (Kraljevo) 8 1 4 3 14:16 6 tabotnik (Bitolj) 10 2 1 7 13:30 5 Breenlnica (štip) 10 1 2 7 14:35 4 ¥ Ceiju nad 600 dbuaicev V klubu jih je vključenih šemo 100, oslali so neorganizirani Celju Ko sem se nedavno sprehajal po celjskih ulicah, sem bil kar presenečen nad velikimi letaki, ki so obveščali Celjane, da bo 30. novembra v mestnem parku na drsališču prijateljska tekma o hokeju na ledu. Ali je to mogoče, v novembru, brez umetnega drsališča, pa že drsajo?! Pa je kar držalo. Živo srebro se je one spustilo znatno pod ničlo in celjski hokejisti so se spravili na delo. Zemlja je bila močno zmrznjena in v nočnih urah so kar sami začeli s škropljenjem. Organizacija je bila brezhibna, vpeljali so točno dežurstvo, tako da so se vsi zvrstili pri delu za pridobitev gladke ledene ploskve, od predsednika tov. Presmgerja do samih igralcev. Idealna lega celjskega drsališča je pripomogla, da so drsalci po nekaj dneh škropljenja že lahko preizkušali svoje znanje na ledu. V ZIMSKI DOBI - REŠEVANJE PROBLEMOV Če na grobo pogledamo dosedanje tekmovanje v vseh štirih conskih ligah, moramo ugotoviti nekaj dejstev, ki so zavirala uspešnejši razvoj tekmovanja. To je v prvi vrsti pereč problem sodnikov, ki svojih nalog na prvenstvenih tekmah niso najbolje opravili, razen tega pa je bil sodniški kader tudi številčno precej šibak. Naloge vodstev posameznih conskih tekmovanj je torej v zimski dobi, da ta problem spravijo z mrtve točke in uredijo vse tako, da bodo tekmovanja v spomladanskem delu, kjer bodo borbe še bolj zagrizene, potekala čim bolj nemoteno. Drugi problem, ki pa ovira predvsem klube II. in lil. cone. je vprašanje finančnih sredstev, V II. coni v B-skupini se je to zlasti močno opazilo pri Radničkem iz Ivangrada. ki živi v težkih finančnih pogojih. V ITT. coni pa so se začeli ukvarjati z mislijo, da bi jo razdelili v dve skupini, slično kot je to bilo storjeno v II. coni. Tudi to bo treba preko zime precej premisliti in priti že pred tekmovanjem na dan s konkretnimi predlogi. SOLIDNE PRIPRAVE HOKEJISTOV »Kako je s hokejisti?« sem vprašal tov. Presingerja Rika, predsednika celjskega društva, ko je kritično opazoval prvi nastop celjskih hokejistov proti brežiški Krki. »Kar poglej! Polno je novincev. Predvsem smo pomladili svoje vrste in danes šteje naša sekcija že 32 igralcev, za katere skrbi tov. Kerkoš. Že dobra dva meseca so se pripravljali na letošnjo sezono pod vodstvom znanega atletskega delavca tov. Štajnerja. Trenirali so trikrat tedensko, dvakrat v telovadnici, enkrat pa na prostem. Kar vsem se pozna pridobitev kondicije. Še nikdar nam ni uspelo tako zgodaj uredili drsališča, pa čeprav smo prepričani, da nam bo zima še večkrat v tej sezoni primerno zagodla. Po zaslugi hladnega vremena imamo danes za seboj že dober teden treninga na ledu. Vsak drsalec vadi vse tiste elemente, ki jih nujno potrebuje igralec hokeja. Treninge vodi tov. Dobovičnik, fantje pa so zelo disciplinirani in poslušni. In kdo je med najboljšimi? Jenko Bal-do je še vedno naš steber, pa tudi novinec Konedič obeta najbolje. Kar zadovoljen sem s prvo zmago našega moštva 11:4 (4:1, 2:1, 3:2 — op. ur.: s tem popravljamo tudi rezultat, 'ki smo ga pred nedavnim objavili o isti tekmi 11:1). KAJ PA UMETNO DBS AN JE? Tudi o tej panogi je tov. Presin-ger vedel povedati precej zanimivega. »Kdo bi govoril o bogati tradiciji te športne panoge v našem mestu! Da je mladina pri nas navdušena za ta šport, nam pove že sam obisk na drsališču v pretekli drsalni sezoni. V Celju je nad 600 mladih drsalcev!! V drsalnem klubu imamo vključene le nekaj nad 100 mladine, vsi ostali so še neorganizirani. Danes pač vsakdo išče v klubu razne ugodnosti, ki jih pa naš klub ne more nuditi. Pred začetkom nove sezone povem lahko le to, da bomo letos krepko prijeli za delo, in da dvigni1' ra ve®' želimo ponovno umetno drsanje na višjo Vodstvo te panoge je prevzel Kragelj, predvojni aktivni drsa®1,' Pomenili smo se tudi o ustanovo šole za umetno drsanje, kjer bo®1 poučevali v petih skupinah ali r,a.: redih. V te skupine bodo pi°®irl porazdeljeni po stopnji s voj e j? znanja. Prvo in drugo skupino ‘v poučevala tov. Jelovškova, od® tri pa tov. Rebevškova, Kragelj jaz. Upam, da bo vpis v te šole P'® ce jšen, saj je mladina doslej na <*' sališču bila bolj ali manj prep®s. ” na sama sebi in se je po svoje 1 življala na ledu.« IN KAKŠNE SO TEŽAVE V KLUBU? Na to vprašanje je tov. predse^ nik odgovoril takole: »Kot povsod v športnih organ'2 cijah. tudi pri nas primanjkuje terialnih sredstev! Na drsali5® imamo skromno barako z dvema s f bicama, ki služita za garderobo.. kateri se v času sezone zgrnete sih naenkrat tudi po 130 otrok Ta stiska goča tudi izvedbo večjih drsa prireditev in revij, saj se nam n-P Rabotnički iz Skoplja. Ostal je na 5. mestu, medtem ko je presenetila Pobeda iz Prilepa z doseženim 3. mestom. V tej coni je bilo tekmovanje dokaj zagrizeno, vmes pa je prišlo tudi do nekaterih nesporazumov, ki še sedaj oib zaključku prvenstva niso dokončno razčiščeni. Da bo položaj jasen in razčiščen morajo med seboj odigrati tekme še Radnički iz Niša ter Ti k vež in Sloga, Položaj se lahko spremeni le v toliko, da bi niški Radnički prehitel Pobedo, seveda v primeru zmage nad Slogo, celo za dve mesti naprej. Dotlej pa je lestvica naslednja: ___________... __________J-k! V je že nevzdržno stanje, sredstev dograditev moderne slačilnice i® s | nitarnih naprav pa ni od nik-ode s prostori nam one®1,, " večjih drsal®"1 am že danes ponujajo inozemske KVjj litetne ekipe, ki jih pa prav zar^. teh vzrokov ne moremo sP.rejf,,y j Načrti za gradnjo novih objek' ^ pri drsališču so lepo zamišljeni. ^ pa investitorja, saj naš klub ne j re prevzeti tega dela, ker !e,u\ finančnih sredstev in je bil do5^ odvisen le od lastne dejav®®^ članstva ter od minimalnih delovnih kolektivov, LOMO in podobno. Prostor v mestnem P® ku pa bi bilo vredno čimpreje ® • diti, ker je idealen tudi za n®Lj, stvovanje v drugih športnih 'S2 a (odbojka, košarka, mali rokn®1. g itd.) Tu bi se lahko zbirala cel!s.|9 mladina skozi vse leto, kjer bi ", , deležna zdravega razvedrila. 1 j nutno smo se oprijeli zasilne rC|(j tve z namestitvijo provizorija-smo ga prejeli od Gozdne upr® Lokacijska komisija pri Svetu . ' komunalo LOMO Celje pa na®1 že dvakrat zavrnila prošnjo. mestitvijo tega provizori ja bi : bili 5 prostornih sob. Tako P? iAO j kaže, da se bomo še naprej 1®" ! stiskali v nemogočih prostorih • • • j Nič manjši problem so drsalke ■ pionirje in mladino. Ne morem U ^ zumeti, da po desetih letih pri nimamo še podjetja, ki bi iz,cle valo te športne rekvizite. Starši ® ; neprestano nadlegujejo za drsa-^j nabavijo si jih pa lahko samo ki imajo devize, kajti v inozemsPj, j so dosegljive, na domačem trgu J, pa ni. Kaj bi še pripovedoval o <* ^ gib težavah? Športni delavec s' j jih sam dobro poznaš.« Tako sva zaključila najin P°^e 1 vor, tov. Presinger pa je že od'®1 na delo v podjetje. i Jug Kur' Medtem ko te dni pri nas dežuje ter drs®"^ hokejisti in smučarji zaman pričakujejo in mraza, si vsepovsod, kjer imajo um®' drsališča, privoščijo že v zgodnji jeseni V) ninge za tekmovanja pozimi. Poleg hokeji*' ki v obupu čakajo hudo zaželeni led, se ® ja jo v enaki stiski tudi umetni drsalci. N®, r teri iznajdljivejši najdejo pot tudi tja, kJjj imajo vse urejeno za treninge na um®"' drsališčih. - Nevenka HaljUj že sl Tudi naša znana je letos odpotovala drsalka Dunaj, JO 10,03 VUJIOIOVOIKI Ud 1K111UJ, lij d* /v - tedne trenira pod vodstvom bivšega večkr®' ga svetovnega prvaka Karla Schaferja na u^jg lišču »Engelmann«. Ti treningi so sicer naporni, saj trajajo ves dan. Kot pa smo uh ščeni, je Nevenka pridobila že precej z®1' , v družbi najboljših avstrijskih drsalk, prav tovo pa se bo še bolj izpopolnila, saj bo os na Dnnajn do konca januarja. Velika pridobite* za naše cicibane Tudi v Novem mestu imajo Svet za telesno kulturo Pretekli petek je bil na seji OLO Novo mesto ustanovljen Svet za telesno kulturo. Za predsednika tega sveta je bil imenovan tovariš Milan Smerdu, znani telesno vzgojni delavec in načelnik Okrajne zveze »Partiz.iin« v Novem mestu. Opomba: 1. meddržavna nogometna tekma v Bruslju, 2.—6. italijanska nogometna liga, 7___12. angleška nogometna liga. V temkolu bodo veljavni le tisti odrezki, ki bodo prispeli v upravo »Poleta« najkasneje do sobote 24. decembra ob 12. url! -ETO X' Štev. 31. Stran 6 Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 19 1. Belgija : Francija 2. Lazio : Novara 3. Fiorentina : Triestina 4. Genoa : Internazionale 5. Padova : Bologna. G. Torino : Roma 7. Blackpool : Portsmouth 8. Cardiff : Aston Vlila 9. charlton : Bolton 10. Chelsea : Arsenal 11. Manchester C. : Wolverwhapton 12. Newcastle : Preston Točen taslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj; Ulica in hišna številka: Te dni je tvrdka »Planicasport« dokončno izdelala prvih sto parov novih smuči modela »Ciciban« za naše najmlajše smučarje. Nobenega dvoma ni, da je to zares velika pridobitev. Doslej smo namreč poznali smuči modela »Ruti« in mladinske vezi »Lato-Pionir«, ki so namenjene bolj starejšim pionirjem in mlajšim mladincem. Zato je sedaj izpolnjena dosedanja vrzel, ki bo omogočila mladim nadebudnežem smučanje že s štirimi leti. Kakšne so te smuči? Predvsem zelo kratke, lahke in živobarvane. Sama drsna ploskev je iz zares najboljšega lesa, ker so to odpadki, ki jih dobe vih smuči. pri izdelavi najdaljših Na sredini je poa“- a ploskev iz prav takšnega jesenov . lesa drugačne barve, in na tej je "„o trjena vez. Vez znamke »ETO« dolgotrajnih preizkusih skonstrPi naš znani smučarski delavec ,g. Erman Tone. Preveč bi vzelo Pr86 tekem kot glavni ali mejni sodniki. Na delo je vplivalo tudi to, da je bilo med letom nekaj sprememb v odboru, vendar pa so imeli redno plenarne sestanke, na katerih so bili obravnavani problemi sojenja ter podana mnoga kvalitetna predavanja. Uveden je bil tudi redni tedenski kondicijski trening za vse Sas zvezna niagarska lipa Beograd, 18. decembra. Na plenumu Odbojkarske zveize Jugoslavije so se delegati iz posameznih republik znova zedenili, da bo dudi v naprej tekmovanje v enotni zvezni ligi. S tem je odpadel nasprotni predlog, češ, da bi se spomladanski del odigral po turnirskem načinu. Govorili so tudi o m edna rod n: k srečanjih in sklenili, da se bo Jugoslavija prihodnje leto spoprijela v meddržavnih srečanjih z Bolgarijo- Č3R in Poljsko, medtem ko bo ženska vrsta nastopila proti Bolgariji in Franciji. Naši odbojkarji se bodo udeležili tudi svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto avgusta v Parizu. Nogometno prveniho Anglije Anglija — 21. kolo: Arsenal : Blackpool 4:1, Aston Vilia : Manchester C. 0:3, Bol- sodnike, ki pa žal ni uspel po prvotni zamisli. Sklepi sprejeti na lanski skupščini so bili v glavnem izpolnjeni v celoti, za bodoče leto pa« so program dela še razširili, da bi še bolj utrdili notranjo organ iti a ci jo ter njen ugled. Predvsem so se namenili organizirati več novih sodniških tečajev na Dolenjskem, Goriškem in Koprskem, pa tudi sploh na podeželju, da bi se s tem povečal sodniški kader. Trudili se bodo za nadaljuj dvig kvalitete sodnikov in organizirali primerne seminarje, novost pa je, da bodo iskali sodnike iz vrst srednješolske mladine, za katero nameravajo organizirati posebne tečaje. Ti sodniki mladinci naj bi •opravili tečaje ter položili sodniške izpite nato pa sodili nogometne tekme pionirjev in mladincev na srednjih šolah. Tako bi dobili že v zgodnji mladosti primerno prakso za kasneje če bi se event, odločili za sodniški poklic. Ta načrt a je hvalevreden tudi zaradi tega, er bi naša mladina dobila že zgodaj primerno vzgojo o pravilih nogometne igre, kar bi vplivalo tudi na njeno vedenje na nogometnih igriščih. To so glavni sklepi današnje skupščine, 'ki si jih je zadel za nalogo novoizvoljeni odbor, katerega sestavljajo: Grardijančič, Kioan, Macorratti, Mikluš in Skalar, Sovine in Vesna ver. Turčija : Portugalska 3:1 Nogometna reprezentanca Turčije je danes v Carigradu zasluženo premagala enajsto-rico Portugalske s 3:1 (1:0). Švicarski kolesar Rene Strehler je dosegel v Ziirichu nov svetovni rekord v vožnji na 5 km na pokritih dirkališčih. Švicar je dosegel čas 6:14.0. Beograd, 18. decembra. Danes je bila odigrana pred 35.000 gledalci derby tekma med Crveno zvezdo In Radničkim. Z današnjo zmago sl je Crvena zvezda osvojila prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja z Istim: številom točk, kakor Partizan samo z boljšo razliko v golih in pred Radničkim, Id ima točko manj. Tudi danes je Radnički zaigral zelo dobro, toda ni mogel zdržati napadov Crvene zvezde pri kateri je bil najboljši mož Rajko Mitič, ki je zelo dobro povezoval svoje vrste. Kljub temu, da je Imela Crvena zvezda terensko premoč, je prvi gol padel šele v 65. minuti. Ziva-novič je prešel Disklča tn Pllandra ter z okoli 10 metrov od gola streljal v vratarja Ljuliča, kateri je mastno žogo izpustil v gol. Drugi gol je bil dosežen v 73. minuti iz enajstmetrovke, to je bila mnogo prestrogo dosojena enajstmetrovka, saj je Ljubenovlč nenamerno zrušil Toplaka, 5 nAnut' kasneje pa sodnik Ivanovski ni dosodil enajstmetrovke v korist Radničkega, kjer je Popovič naredil grob prekršek nad Rističem. Velež : Dinamo 6:1 (3:1) Mostar, 18. decembra. Jesenski del prvenstva je mostarski Velež sijajno zaključil, saj je hudo porazil zagrebške »plave« in to kar s 6:1. Danes je zelo dobro, razpoložen Mujič petkrat zatresel mrežo Majeroviča. Velež je danes zaigral borbeno in lepo. Njegovi Igralci so bili celo tekmo v premoči In niso pustili Dinamu, da bi zmanjšal rezultat. Dinamo je danes Igral zelo mehko, napadalni igralci pa so se komaj premikali na terenu, tako da golman Irovič ni imel nobenega dela. Kakor smo že rekli je bil najboljši Igralec Mujič, ki je dosegel gole v 18., 37., 75., 79. In 88. minuti. Šesti gol za Velež pa je dosegel Musa. Sarajevo : Partizan 0:4 (0:1) Sarajevo, 16. decembra. Partizan je danes popolnoma premagal oslabljeno moštvo Sarajeva in zmaga moštva, ki ima pred seboj srečanje v Madridu za kup evropskega prvenstva, bi bila lahko celo večja. Vse vrste Partizana so delovale točno in hitro tako, da je imela domača obramba polne roke dela. Napad domačih nikakor ni uspel ustvariti nevarne priložnosti pred Stojanovičevimi vrati. Partizan je prišel v vodstvo šele v 36. minuti. Gol je dosegel Herceg. V drugem polčasu so dosegli gole še Herceg, Bobek, in še enega Herceg. Glavni realizator današnje tekme Herceg, ni bil najboljši igralec pri zmagovitem moštvu, vendar je pokazala veliko iznajdljivost pre dnasprot-nikovimi vrati. Nenavaden dogodek se je zgodil v 68. minuti, ko je bil Milutinovič zrušen. Streljal je proti golu Sarajeva, nato pa se je znašel na zemlji z domačim branilcem Džcmidžičem. Šele po treh minutah je sodnik Terzin, ki je sicer sodil zelo slabo, iznenadil s svojo odločitvijo tako, da je oba igralca izključil. Poleg slabe igre je napravilo slab vtis še nešportno vedenje domačih igralcev. Posebno branilca sta igrala preostro. Proleter : Hajduk 0:3 p. f. BSK : Željezničar 3:3 (2:2) Beograd, 18. decembra. Današnja tekma med BSK in Železničarjem, ki j® bila v Beogradu na stadionu JLA, se je končala neodločeno 3:3. Tekmi je prisostvovalo več kot 30.000 gledalcev. Slaba in nezanimiva tekma je imela nenavaden potek. Najprej je BSK vodil 2:0. Gole sta dosegla 2upac in Markovič. Nato je Željezničar izenačil po Kuloviču in Kur-toviču. V drugem polčasu je Željezničar prevzel igro v svoje roke. V 82. minuti je Juričko dobil žogo v kazenskem prostoru, vendar se jo je dotaknil z roko. Fandžič je iz enajstmetrovke dosegel tretji gol. Juričko pa je v poslednji minuti dosegel gol po prostem strelu, ki ga je streljal Markovič. Vojvodina : Spartak 2:2 (1:2) Novi Sad, 18. decembra. Vojvodinski derby, kateremu je danes v Novem Sadu prisostvovalo več kakor 8.000 gledalcev se je končal neodločeno. Tri minute pred koncem je Spartak vodil 2:1, čeprav so Imeli igralci Vojvodine premoč ves drugi polčas. Domače moštvo je igralo, kot ponavadi, nekoristno. Čeprav je tmela Vojvodina nekaj zelo lepih priložnosti, je komaj rešila eno točko. Poleg tega Milovanov ni uspel doseči gola iz enajstmetrovke. Napadi gostov, čeprav zelo redki, so bili zelo nevarni, medtem ko je obramba zelo dobro opravila svoje delo. Prvi gol je dosegel Ognjanov v deveti minuti. Štiri minute nato pa je Rajkov izenačil. Tomaševič je dosegel vodstvo v 38. minuti, Veselinovič pa je v 87. izenačil. V moštvu Spartaka sta bila najboljša Glončak in Ognjanov, pri domačih pa Rajkov in Milovanov. Zagreb : Budučnost 0:3 p. f. LESTVICA I. ZVEZNE LIGE Crvena zvezda 13 7 6 0 24:9 20 Partizan 13 9 2 2 34:16 20 Radnički 13 8 3 2 35:19 19 Velež 13 5 4 4 24:21 14 Sarajevo 13 6 2 5 22:24 14 Dinamo 12 5 3 4 21:22 13 Budučnost 13 5 3 5 23:26 13 Vojvodina 13 3 6 4 26:22 12 Hajduk 13 5 2 6 25:23 12 BSK 13 3 4 6 21:25 10 Spartak 12 3 3 6 18:27 9 Zagreb 13 4 0 9 24:25 8 Željezničar 11 2 3 6 16:23 7 Proleter 13 3 1 9 19:50 7 V lestvici nista upoštevani tekmi Žcljczni- čar : Dinamo in Spartak : Željezničar, ki ju je Disciplinsko sodišče Nogometne zveze Jugoslavije razveljavilo. NEPOBJEDIVI KESfZUBC! Pustolovščine ekipe »Nepobjodovih kesizubaca« Vas popeljejo po vsem svetu. Ne zamudite priložnosti, kupite zanimivo in duhovito knjigo o najboljših nogometaših vseli časov, ki jo je napisal češki pisatelj Edvard Bass! Ta knjiga, ki bo izšla iz ti-ska 20. decembra t. 1., bo navdušila vsakogar! Knjigo boste lahko dobili v vseh knjigarnah, kupiti pa jo boste mogli tudi pri Va-sem kolporterju. Gostie niso bili enakovreden nasprotnik Letos lepi uspeli! za bodočnost novi načrti Ljubljana, 18. decembra. Kaj vzpodbudne in laskave so bile besede sekretarja BSJ tov. Mije Jovanoviča, ko smo ga ob koncu današnje skupščine KZS vprašali, kako. je zadovoljen z njenih* potekom. Dejal je: »To je bila najboljša skupščina, kar sem ji*} letos obiskal, tako glede poročil in tudi diskusije. Sicer pa m nič čudnega, saj smo v Vas Slovencih gledali letos mnoge pozitivne strani dela, ki so Vam pripomogle k lepim uspehom.« ton : Chelsea 4:0, Burnley : Tottenham 2:0, I.uton : Charlton 2:1, Manchester U. : Birmingham 2:1. Portsmouth : Huddersfield 5:2, Preston : Everton 0:1, Sheffield : Ne\v-castle 2:1, Sunderland : Cardiff 1:1, Wol-verhampton : West Bromvvich 3:2. Lestvica: Manchester Ih 28, Blackpool 27, Sunderland 26. Burnley 26, Bo!ton 25, Charlton 24, Lu-ton 24, Wolverhamnton 23, Everton 23, Birmingham 21, West Bromwich 21, Chelsea 21, Portsmouth 21, Preston 20, Nevvcastle 20, Arsenal 20. Manchester C. 19, Cardiff 17, Aston Vilia 16, Sheffield 15, Tottenham 13, Huddersfield 12 Ljubljana, 18. dec. Sredi zime srno, vsaj takorekoč sredi »običajne« zime, pa vendar je danes prijetno sonce razgibalo sicer mrko Ljubljano. Kot nalašč je prišlo to prav 2NK Ljubljana, ki je povabil v goste enajstorico Juventine iz Gorice, onkraj naše zahodne meje. Gostje res da niso nekakšni mednarodni »zvezdniki« in zato je bilo to srečanje namenjeno zgolj utrjevanju vezi s Slovenci in Goričani, s katerimi imamo po videmskem sporazumu nekoliko tesnejše stike. Za- Ljuhij..iia. 18. dec. V soboto iu nedeljo je bil na igrišču Krima tradicionalni nogometni turnir v počastitev »Dneva JLA«. Letos so bili udeleženci turnirja najboljši moštvi Ijub-1 jansko-primorske lige Krim in Grafičar ter najboljši ekipi ljubljanske garnizije Udarnik in Borac. Prvega dne sta se po dežju in blatnem igrišču najprej pomerila Krim in Borac. Krim je le s težavo premagal žilavega nasprotnika, pri tem pa je bila največja ovira obeh moštev blato in težka žoga, tako, "da je bila igra prej razburljiva kot pa lepa. Krim je zmagal z 2:0 (1:0), uspešna pa sta bila Marjanovič in Kastelic. Nasprotnika druge sobotne tekme Udarnik in Grafičar sta bila še bolj izenačena. Zmaga Grafičarja je bila bolj plod učinkovite igre nekaterih igralcev v napadu Grafičarja, kot pa terenske premoči na igrišču. Grafičar je zmagal z 2:1 (1:1). gole pa sta dosegla Hanžič in Čuček za Grafičarja ter Bingulac za Udarnika. V nedeljo sta najprej zaigrala v borbi za tretje in četrto mesto vojaški moštvi Udarnik in Borac, Udarnik je izgubil tudi drugič in ni potrdil naslova prvaka ljubljanske garnizije. Nastopili so nekom-pletni brez Rističa, Georgijevskega, Bingulca in Odanoviča.' Rezultat 3:2 je popolnoma realen in je zmaga popolnoma zaslužena pripadla Borcu, ki je tako osvojil tretje mesto. Še večje presenečenje pa je pripravil Krim, ki se je v jesenskem prvenstvu uvrstil na lestvici za Grafičarjem, Grafičar je vzel tekmo neresno, saj so se igralci neprestano menjavali. Berlan in Krou-pa sta prišla v igro šele tedaj, ko je Krim vodil že z 2:0. Krim je danes zaigral zelo učinkovito, posebno v začetku igre, obramba Grafičarja pa je bila kmalu razbita, tako da Krmoveem ni bilo težko doseči še nadaljnjih 3 golov in s tem visoko zmago nad svojim tekmecem. Zmaga Krima je popolnoma zaslužena. Bili so borbenejši in hitrejši, kar je bilo danes na spolzkem igrišču odločilno. Grafičar ni bil v nobenem trenutku nevaren nasprotnik, v njegovem moštvu je bilo nekaj izrazito slabih mest. Končni izid je bil 3:0 (3:0). Gole so dosegli: Božič 2, Marjanovič. Bergel in Rezar po 1. S to zmago je Krim že četrtič osvojil pokal JLA. torej ne moremo te tekme jemati kot resno mednarodno srečanje, saj so domači prekašali enajstorico iz Gorice z vidno razliko. Prijetno popoldne pa je kljub temu privabilo na Stadion v Šiški nekaj nad 1000 gledalcev. LJUBLJANA : JUVENTINA ?:1 (2:1) Čeprav govorimo o tem, da tekma ni bila na visokem kvalitetnem nivoju, pa lahko mirno trdimo, da je bila dokaj razgibana in — seveda težkemu igrišču primerno — hitra. Skoraj več pa so imeli gledalci od prvega polčasa, ko je Ljubljana igrala za oko mnogo lepše, čeprav ne tako učinkovito kot v drugem delu igre. Medtem ko so se gostje omejevali le na prodore posameznikov, so Ljubljančani izvedli nekaj prav smiselnih akcij, ki jih pri njih nismo videli niti v jesenskem prvenstvenem tekmovanju. v drugem polčasu pa so razen zadnjih 13 minut igrali precej ležerno. Videli smo tudi nekaj precej razburljivih dogodkov pred vrati obeh nasprotnikov, pri čemer so se zlasti izkazala oba vratarja Jereb (Ljubljana) in Boškin (Juventina). Domači so prišli v vodstvo že v prvih dveh minutah, ko je bil zanje uspešen Razbornik, gostje pa so takoj za tem izenačili. Do konca polčasa je dosegel drugi gol še Dolenc. ki je tudi v drugem delu igre začel serijo golov v korist svojega moštva. Kot rečeno so gostje zadnjih 13 minut povsem kapitulirali in se je njihova mreža tresla po mili volji. Včeraj zoečer je v Bellinzoni reprezentanca Švice v orodni telovadbi premagala francoske telovadce z 256,65 : 228,08 točke. Evropski prvak v boksu v težki kategoriji Italijan Cavicchi je v Milanu po točkah premagal Avstrijca Schiegla. Angleško profesionalno hokejsko mošlvo Harringao Racers je igralo v Pragi neodločeno -6:6 z vodečim češkim moštvom Banik Vitkovice. Skupščina, ki se je začela sinoči, nadaljevala pa danes, bi bila res lahko vzgled našim športnim organizacijam predvsem zaradi tega, ker so se na njej močno kresala mnenja, iz njih pa je prišlo do mnogih pozitivnih sklepov za nadaljnjo učvrstitev kolesarske organizacije in kvalitetni dvig tega športa v naši republiki. Seveda moramo pripomniti, da skoz leto nazaj nismo vselej gledali v čisto vodo in da je KZS s podrejenimi klubi vred naletela mnogokrat na takšne težave ob katerih bi se ustavili še tako borbeni funkcionarji. Toda izredna žilavost nadvse delavnega predsednika tov. Šavorna, ki je prišla do izraza tudi na tern republiškem zboru naših kolesarjev, je glavni vzrok, da so sledeč njegovemu vzgledu krepko poprijeli za delo tudi nekateri funkcionarji in uspeh je bil tu. Vsa poročila podana na tej skupščini so prikazala jasno sliko dela KZS v preteklem lotu. Zlasti nazorno je podal stanje tov. Šavorn. ki je poudaril, da so bili sprejeti sklepi dokaj veliki, ne pa v celoti iz-polnieni. Temu so bili krivi razni objektivni in subjektivni vzroki, zlasti če pogledamo na delo sodniške organizacije. Delo te organizacije se ni dovolj izboljšalo in je zaradi tega orišlo do marsikaterih nesosrlasijj zlasti pomanjkljivo pa je bilo to. da sodniki niso skrbeli za številčno izpopolnitev in osvežitev svojega kadra. Tudi ideja o zgraditvi dirkališča v Ljubljani ni uspela, kljub prizadevanju izvršnega odbora KZS. Finančnih sredstev ni bilo mogoče dobiti. Tretji problem. ki se pojavlja je pa. da je bil koledar premalo izpopolnjen z dirkami za mladince in turiste, kar bi vsekakor pomagalo k izboljšanju kvalitete mladega kadra. Glede na to, da so klubi precej skrbeli za dvig kvalitete vrhunskih kolesarjev in da je k temu veliki delež prispevala KZS, smo Slovenci v državnem in mednarodnem merilu dosegli prav lepe uspehe zlasti na dirki po Hrvatski in Sloveniji, kjer je med 14 nastopajočimi eki- pami slovenska ekipa dosegla častno četrto "mesto. Tudi med trideset prvo-plasiranih dirkačev je 8 slovenskih kolesarjev. K temu moramo dodati še uspehe Slovencev na državnem prvenstvu, kjer se je zlasti uveljavil Rog, pa tudi v splošnem so' se na raznih medrepubliških ter klubskih dirkah Slovenci dobro uveljavili. Koledar tekmovanj je bil izpolnjen 100°/o in naši kolesarji so sodelovali na 61 dirkah. To dokazuje, da se je kvaliteta našega kolesarstva precej dvignila, kljub temu, da klubi za težnje KZS mnogokrat niso imeli pravega razumevanja. To kvalitetno raven pa moramo očuvati In jo še dvigniti, seveda z borb o za pridobivanje novega članstva, zlasti med mladino. Da množičnost v kolesarstvu ni tolikšna kot v drugih športnih panogah, so temu krivi predvsem težki finančni in materialni pogoji, s katerimi se horij° vsi naši klubi. Predvsem občutijo Pomanjkanje koles in sestavnih delov ih stanje v tem pogledu ni prav nič rožnato. Hkrati se borijo klubi z veliko težavo za finančna sredstva, pa mnogokrat ne naletijo na razumevanje. Tovarna Rog sicer poizkuša najti izhod iz trenutno težkega položaja, toda kljub razumevanju delovnega kolektiva še mogoče v kratkem času upati na izboljšanje. Pa vendar je zelo plodna, meziom3 tudi burna razprava dokazala, da imam® v kolesarskem športu precej dela voljnih ljudi, ki se bodo v prihodnjem poslovnem letu še bolj zagrizli v delo. To dokazujejo tudi sprejeti sklepi. KZS 60 stremela za tem, da se vzgojijo trenerji, s pomočjo teh pa mladina, zlasti turist in mladinci. V tovarnah in industrijskih centrih se bo razširila propaganda za dvig turističnega kolesarstva zlasti P® bo posvečena posebna skrb sodniškern kadru, katerega nameravajo v prihodnjem letu izpopolniti z novimi sodnik predvsem iz vrst nekdanjih tekmovalcev. Zato bodo organizirani seminarji in izpiti. Zlasti naj klubi stremijo za tem, bi zimske treninge dodobra izkoristili te izpopolnili s telovadbo in dopolnilnih* športi, tehnična komisija pa bo skup s trenersko organizacijo pripravila Pr® gram dela za zimsko in tekmovalno 5 zono. V novi odbor je bil z burnim odobravanjem izvoljen za predsednika z110;,, tovariš Savorn, poleg njega pa v _ tariat še tovariši Cajhen, Ferjančič, K**; ljen, Maver, Teršan in Uršič, medtem **■ sestavlja novi odbor 19 članov.