mni»w SPOMNITE ' 88 SLOVENSKIH BEGUNCEV, S KAKIM DAROMl a£ "AMERICAN IN SPIRIT-FOREIGN IN LANGUAGE ONLY KA W DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 44 Razne najnovejše svetovne vesti LONDON — Sovjetski ministrski predsednik Jožef Stalin, ki je bil zadnjih 6 let vrhovni poveljnik vse sovjetske bojne sile, se je včeraj temu odpovedal radi “prevelikega dela.” Ta urad najvišjega maršala je poveril Nikolaju Aleksandroviču Bulganinu. Tako je poročal včeraj radio iz Moskve. Stalin je star 67 let in vodstvo države tekom zadnje vojne ga, je gotovo utrudilo. Obdržal bo še naprej čin ministrskega predsednika in generalnega tajnika centralnega odbora komunistične stranke. * t * RIM — Papež Pij XII. si je pri sprehodu v vatikanskih vrtovih zvinil nogo. Ker je noga močno otekla, so mu zdravniki prepovedali iji iz postelje. V nedeljo je papež praznoval 71. obletnico rojstva. * * * LORAIN, 0. — Učenci iz dveh šol, v Clearview in Vincent, nedaleč od Loraina, so v petek zastavkali, ker je učitelj ostro posvaril nekega učenca radi porednosti. V pondeljek je rad tega vseh 32 učiteljskih moči nehalo s poukom in to toliko časa, da se uvede v šolo zopet disciplina. Okrog 700 šolarjev je sedaj brez pouka. * ♦ * MEXICO CITY — Včeraj so Mehikanci z veliko slavo spre- jeli v svoji sredi predsednika Zed. držav, Mr. Trumana. Mr. Truman je zagotovil Mehikance, da stoje Zed. države trdno za svojo obljubo, da bodo varovale šibkejše narode po svetu pred zatiranjem. Rekel je, da se Zed. države ne vtikajo v razmere drugih držav, da so pa vedno na pažnji, kar se godi zunaj njih meje. i Mehiški predsednik Aleman je pozdravil Mr. Trumana pri drža-l vnem banketu, ki je bil prirejen v počast odličnega gosta. Mr.! Aleman je izjavil, da se glas Amerike sliši vedno bolj razločno in! vedno bolj čisto v svetu. CLEVELAND 8, O, TUESDAY MORNING, MARCH 4, 1947 LETO XLIX—VOL. XT.TT Predsednik Harry S. Truman, ki nam ga predstavlja gornja slika, bo predsedniški kandidat v volitvah 1948. Tako se je izrazil načelnik narodnega odbora demokratske stranke, generalni poštni mojster Robert E. Hamegan. ELYRIA, O. — Tovorni vlak, ki je vozil premog v Lorain, je na progi Wheeling & Lake Erie zadel avto, v katerem so se vozili 4 delavci z dela domov. Vsi štirje so bili ubiti. DROBNE VESTI IZ SLOVENI JE Truman narola, naj kongres opusti obvezno vojaško službo Armada namerava znižati število moštva kar za 100,000 do 1. julija Washington. — Predsednik Truman je naročil kongresu, naj dopusti, da z 31. marcem avto- MAC’ARTHURJU BO- {aimI Ig grjnhrjl A DO POSTAVILI ! j !" V01* cerkev odseka od proračuna Tokio. — V Atsugi na Japon- { j|| pg| btlijOHe skem bodo postavili krščansko cerkev in sicer v počast generalu MacArthurju, ki je tukaj prvič stopil na japonska tla in sicer 30.' avg. 1945. To bo prvič, da bodo postavili Japonci tako zgradbo v počast živemu človeku. Japonci so s spomeniki poča če bo vojna, prav Taft, potem ni govora o manjših dohodninskih davkih Washington. — Senat je včeraj z 64 proti 20 glasovom odobril predlog, da se odbije od vla- stili že prej 2 Amerikam* in si-J dnegaproračuMfš^OO,000,000. cer monan kega^veljmlca Per., obenem je senat obljubil, da se ,'JlwuElS S;' S ’“° amerišknS na japonskem1 bil p‘*lan na leta 1857 »Kupen odbor senata in poslan- Upajo, da bo Rusija še la leden imenovala kandidata za Trsi Ruski delegat Gromikov pričakuje tozadevno naročilo iz Moskve New York— Ameriški in angleški zastopniki pri koncilu združenih narodov pričakujejo, da bo Rusija še ta teden imenovala svojega guvernerskega kan- ske zbornice, ki naj uravna razliko med senatnim predlogom in onim poslanske zbornice. Poslanska zbornica je namreč že prej odglasovala, da se odbije od vladnega proačuna $6,000,000,000. Vladni proračun, ki ga je predložil predsednik Truman kongresu, je kazal $37,500,000,000. To je za obratovanje dežele za eno leto od 1. julija 1947 do 80. junija 1948. To se zdi kongresu preveč, toda senat je bil bolj popustljiv. Ako bo mogel vzpričo tega kongres kaj zmanjšati dohodninske davke, se ne more še vedeti. Senator Taft je rekel, da ge letos EN ROPAR UBIT, EDEN RANJEN, TRE-TJI JE ZBEŽAL Youngstown, O. — V nedeljo večer je prinesel Hugh Wilson Razne drobne novice iz Clevelanda in te - ---------------------, okolice uradnik mestne ulične železnice ya nogreb— denar v Mahoning National ban-, Mra_ Rose Kausek { g ko, da ga deponira v nočno Avp „ T o 38 shrambo. Imel je kakih $15,000.1 m ' -h ^ e’ I ' na Za spremstvo mu je bil polica T £ Edward Przelomski. I zadnJ<>'foto, zade- rrrt _fo . , v v Zapušča moža m Ko sta stopila v bančno vezo,1 otroke. Z Mrs. Kausek • ... nai ’izročit' rf™ na P°«Wbtudi Mrs. Keck iz 1133 naj jima izročita denar. Stra- Addison Rd. ™ rlZrf jfrljf' f obletnica— ga roparja je zadela krogla v; v a.qo ,i„. glavo med oči, drugega je ranila1 V*°£ t T V v roko. Roparja sta pa tudi stre-' HofmL Avl "8 ljala in uradnik Wilson je bil France, je čakal zunaj v avtu, je izginil, ko je zaslišal streljanje. didstta za novo tržaško državo.---------- j_______.-, ™oc Pravijo, da pričakuje ruski dele- še marsikaj lahko zgodi in če bogat Andrej Gromikov v par dneh mo šli v vojno, bo druga moka g poročilo iz Moskve, katerega bi proračunom. Rusija rada imela za guvernerja. Ameriški, angleški in Miss Vickie Hočevar, poznana pridna uradnica v .gl. uradu SDZ, se je podala v Charity bolnišnico, kjer se je podvrgla operaciji. želimo ji, da bi se kmalu boljšega zdravja povrnila do- AngUja je postavila preki sod v Palestini nad tretjino Židov Jeruzalem. — Vsled vedno $eja in zabava— večjega terorja podtalnih Židov-1 Društvo Carniola Hive št. 493 skih organizacij, je angleška vo-i1,0 »“e1« jutri večer ob 7:30 sejo jaška oblast vzpostavila nad v s°bi št. 1 SND; tajnica bo po-250,000 Židi trden oprijem s pre-j birala asesment že ob 7. Po seji kim ali naglim sodom. Ta odred- j bo serviran dober prigrizek, ba je zadela Žide v mestu Tel 'Pozdravi iz Floride— Aviv, ki je vse židovsko in v ne- Math Perlin in družina poši-katerih drugih mestih in pred- ljajo tople pozdrave iz Floride mestjih, tako v Jeruzalemu v'vsem prijateljem in čitateljem okraju Mea Shearim, kjer prebi-[ Ameriške Domovine. Pravijo, da va 15,000 Židov. | jih tam prav nič--------- ' mo od zemlje, se je že davno pečalo z raznimi domačimi obrtmi. Znana je lesena cjomača obrt v Ribnici in okolici, znani so gorenjski sodarji, komendski lončarji itd. V hribih okrog Idrije ' pa se je razvilo čipkarstvo. Bilo je to predvsem delo žensk pozimi. V stari Avstriji je čipkarstvo v idrijski okolici kar dobro uspevalo. Hiralo pa je ves čas v Jugoslaviji, ker je z razpadom Avstrije odpadel tudi naravni trg za čipke ali, kot so tudi rekli, za kleklane špice. Sedaj pišejo slovenski listi, da se trudijo, kako bi čipkarštvo spet poživili. Obnavljajo čipkarske zadruge v žireh, Gorenji vasi itd. Zaslužek je pa majhen. Na (Dalje na 3. strani) nil kongresu, da armada odpu šča rekrutirane vojake tako, da bo štela armada s 1. julijem le 1,170,000 mož. Na 14. februarja je štela armada še 1,126,422 mož. Dalje je predsednik povedal V Buffalo, N. Y. so odprli šole, učitelji dobijo več plače Buffalo, N. V. — Učiteljska - - - , , , . zveza, ki je vodila stavko s svo-; kon*re3U’ da bos a ar!"ada 'n jimi 2,400 člani v tem mestu, je mornarica zahtevah vpeljavo ob-odpoklicala stavko in šole so vče-! v™e vbioške službe, ako ne bo-raj zopet odprli. Do poravnave sta."><*1. dobiti dovolj prosto-med učiteljstvom in mestom je volfftv’da bl št!la amada prišlo, ko je mesto obljubilo od »° i-070’000 moz- mornarlca pa $300 do $625 več plače za šolsko 571,000. leto 1947-1948 Iz Bele hiše so poslali v kon- En teden je bilo zaprtih vseh greš to predsednikovo poslanico, 98 javnih šol po nifestu in 71,000 ko je bil ta na potu proti Mehiki. *-• ■ ' -—1—a—1----------Armada in mornarica fakti- čno že od oktobra ne jemljeta drugo moštvo kot prostovoljcev. .....................—“ vo- šolarjev je imelo en teden počitnic. Zveza učiteljev je zahtevala M 7flslnžeV ie na maihen Na za $1,025 povišanje v plačah in orugo mosivu nui ura Siži Sotramo v Slov $500 bonusa za dražje živ.jenske Ako bo odpravljena obvezna por. 19. jan.) čipkarca 34 dinar- potrebščine. 1 služba, bo odpravljeni pri tem navzoč, pa niti z besedo ni omenil, če bi bil kateri izmed njih Moskvi po volji. Tržaški guverner bo dobival na leto $25,000 in bo odgovoren za svoje poslovanje samo koncilu združenih narodov. Dozdaj imajo nekaj kandidatov, med katerimi pa ni nobenega Ameri-kanca. Washington. — Delavski odsek poslanske zbornice je odgla-soval, da pokliče zopet predse R. J. Thomasa, podpredsednika __________________________'VSO- boto vrgle bombe v angleški vojaški klub v Jeruzalemu, pri če mer je bilo ubitih 21 oseb. -o- je to je 6-8 centov, če preračunamo dinarje v dolarje. O posebno zlatih časih čipkarstva se torej ne da govoriti. Zaslužek 6-8 centov na uro ne meče najboljše luči na gospodarsko stanje Jugoslavije. čipkarice seveda niso tisti “delavci," ki bi držali komunistično stranko po koncu. Vsak člapek v vladinih listih ima sevedh tudi političen nauk. Tudi čipkarice dobe v gori omenjenem spisu pouk, da še niso čisto prav usmerjene. Ko govori list o žirovski zadrugi, takole opominja: “Zadružnice morajo op^7n»t.i| da mora tudi njihovo potrebščine. I jaška služba, bo odpravljenih s Po novi lestvici bo najmanjša' tem tudi 6,442 nabornih komi- v. 1- AAA __ • • TT__J____rzAci 7RA1 plača za učitelje $2,000 na leto, največja pa $3,500 za višje šole. V Rusiji bo prišlo sij. Urad zaposluje zdaj 7,641 trdi Kerensky Oxford, Miss. — Aleksander Kerensky, ki je nekaj časa Vladal Rusijo po boljševiški revoluciji, je izjavil, da bo Rusija te- Bodite previdni, kadar unite preko ceste. Prekoračite cesto samo pri signalni lužil --------------o------ Predsednik je obiskal mater na potu v Mehiko za prijateljski obisk Grandview, Mo. — Predsednik Truman je v nedeljo obiskal tukaj svojo mater, ki je bolna. Poleg dveh domačih zdravnikov K. J. inumasa, puupieuseunma u■ —--- unije avtnih delavcev CIO, da-Rj^na navodila onim, ki naj pojasni, zakaj je prošli teden, pošiljajo svojcem pred odsekom izjavil, da je Harold W. Story, podpredsednik Allis-Chalmers Mfg. Co., lažnji-vec. Thomas je pred odsekom izjavil, da Mr. Story vedno laže, da vedno zavija besede ljudi, ki ho- olj. umu ■ ,*** roieg UVcil uuumuu stalnega osobja in 1,457 deloma je Mrs. Truman preiskal tudi zaposlenega, člani nabornih komisij so vsi delali brezplačno, toda od oktobra nimajo že nič dela. Država je prepovedala zaprte delavnice Bismarck, N. D. — Senatna zbornica je sprejela predlog, UJ1) Jv 1X.J»V*I, UO w avuuiyw »v Zruuzmva Jv “r •> r kom 5 let doživela velike spre- kj prepoveduje v North Dako- delo biti politično usmerjeno.” V Jugoslaviji mora torej biti politika tudi V čipkarskih zadrugah. POGOZDOVANJE. - Velik del Jugoslavije je Kras, kjer manjka gozdov. Zato je že stara želja ljudstva in oblasti, da bi pogozdili čim več te sicer nerodovitne zemlje. Tudi nova oblast ima s tem problemom opravka. V Dalmaciji in na našem notranjskem Krasu obnavljajo po-gozdovalna dela. Ugotavljajo tudi, kaj od starih poskusov se je posrečilo in kaj ne. Tako spoznavajo, da pri pogozdovanju Nanosa ni uspel črni bor, da pa do- membe v svoji notranjosti. To bo prišlo, trdi Kerensky, z evolucijo (razvojem), ali pa z revolucijo. V Rusiji so ljudje vedno bolj nezadovoljni. Tekom vojne so imeli namreč priliko videti in spoznati, da je komunistična pro. paganda navadna laž, trdi Kerensky. Od časa, ko je z revolucijo v Rusiji padel carski režim, je vladal Rusijo socialist Kerensky, dokler mu niso vzeli vlade boljše-viki. Samo 100 dni je bil Keren-ski na čelu vlade, nakar je moral bežati iz dežele. Kerensky je bil povabljen, da predava na tukajšnji univerzi. Imel bo dvoje predavanj, -------o------ SLOVENSKI BEGUNCI VAS fbosuo ramen ti zaprte delavnice. Drug predlog pa določa, da morajo unlijski uradniki povedati državi, kakšno plačo dobivaja Oba predloga sta bila že sprejeta v poslanski zbornici in sta pri guvernerju Aandahlu za podpis. Svojo roko si je sam odrezal v zapestju Cairo, 111. — Farmarja Kirka je prijelo za roko jermen-je pri stroju, ki je pobiral koruzne stable. Ker se je bal, da ne bi izgubil zavesti in bi mu jermenje potegnilo v stroj vse telo, si je naglo z žepnim nožem odrezal roko v zapestju, kjer ga je jermenje držalo. predsednikov osebni zdravnik, brigadni general Graham. Včeraj zjutraj se je pa z leta lom odpeljal v Mexico City, kjer se bo sestal z mehiškim predsednikom Alemanom in z drugimi vladnimi uradniki. V Mehiki bo ostal Mr. Truman 3 dni. V četrtek se bo odpeljal iz Mehike in se bo ustavil v Waco, Texas, kjer bo imel kratek nagovor o tujezemskih in domačih problemih. Na 7. marca se bo vrnil pred-utHinik v pfl 8. mar- ca bo odpotoval pa v Florido. Od tam bo obiskal Porto Rie©, Virgin otoke in bo opazoval manevre mornarice v Karibejskem morju. Obiskal bo Kubo in na 28. marca se bo povrnil nazaj v Washington. čejo z njim obravnavati delavske odiiošaje. Odsek je tudi sklenil, da pokliče na pričevanje Louis Budenza, bivšega komunista, o katerem sta tudi dva unijska voditelja izjavila, da je lažnjivec. ------o------ American Steel & Wire Co. tožijo Pittsburgh, Pa. — Jeklarska unija CIO je vložila, proti American Steel and Wire Co. tožbo za $20,300,000 za “por-tal-to-portal.” Tožba je za delavce v Rankin in Donors, P®., ter v Joliet in South Chicago, 111. cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Skodlar v spomin 4. obletnice njene smrti. Zadušnica— V sredo ob 7:30 bo darovana v 'cerkvi Brezmadež. Spočetja na Superior in 41. cesta maša za po- ouperior in cesta ma: Begunec iz Koroške piše: “Ne- kojno j0hano Vidervol. kateri naši ljudje so prejeli iz, u 4 Metnic<>-Amerike obleko, v kater, je bilo Jutri ob 8.3() ^ darovana y zavitih precej cigaret. Verjetno, cerkyi Brezmadež. Spočetja na so prosili zanje, ker imajo ciga-| guperjor jn ce8ta maša za pote tukaj Visoko ceno. Pa SO knin._. .Tn9ina Hrnv.t v snnmin so rete______. „7__._________ slabo naleteli, ker so morali plačati od teh cigaret visoko carino. Dovoljen je uvoz le 250 cigaret mesečno brez carine. Če je pa več, je treba plačati carino od vseh. In ta je zelo visoka. Naj se ameriški rojaki ravnajo po tem navodilu. kojnega Josipa Hrovat v spomin 4. obletnice njegove smrti. I0VI GROBOVI Charles Dolenc V državni šoli v Orient, Ohio je umrl Charles Dolenc, star m navodilu. okrog 34 ,et gtaršii Andrej in Znana “CARE” prodaja sedaj, Marija, so mu umrli že pred leti, di pakete, v katerih so razne atannviiii «o na Carl Ave. Zanu- tudi pakete, . ---------------v- stvari: dve lahki volneni odeji, podplati za čevlje, škarje, igle, Železnice vprašajo za zvišano voznino Washington. — Več kot 50 vzhodnih železniških družb je naprosilo vlado, da jim dovoli zvišati ceno prevoznini na potniških vlakih. Zadnje zvišanje so dobile železnice v feb-ruarju 1942 in sicer za 10%. Komunisti bodo dali dosti za propagando Tokio. — Komunistična stranka priznava, da namerava potrošiti za propagando predstoječih volitvah na Japonskem $600,000. Stranka ima danes nekako 50,000 članov, ____ stanovali so na Carl Ave. Zapušča dva brata, Andrew in Albert ter sestri Ann in Amelia. Tru-v Cleve- —j — ------ —• ■ ” • ter sestri Ann in Am cvirn, varnostne zaponke, gla- pk) je bj|0 dopeijmu) v uieve-vnik. Cena za te vrste pakete m jand za p^p pogreb bo iz Gr-tudi $10. Gotovo bodo. tudi za ta- jjnovega pogrebna zavoda, ke pakete begunci zelo hvaležni. | p Novorojenček Melle Dva avstrijska socialista sta ubita Dunaj. — Glavni urad socialistične stranke v Avstriji poroča, da sta bila ustreljena dva socialistična voditelja. Uboj se je izvršil v ruski zasedbeni zoni in napadalci so imeli na sebi ruske vojaške uniforme. Staršem Mr. in Mrs. Joseph J. Melle, 984 Maud Ave. je umrl sinček novorojenček. Pogreb bo jutri popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Pogreb Nick Fortuna V sredo zjutraj ob 10 bo pogreb pokojnega Nicholas Fortun iz Grdinovega pogrebnega zavoda in v cerkev sv. Vida ob 10:30, *“— ...------- —--------- aa m v cernev sv. viua od iu:ov, Ubita sta Alfred in Joseph ^ pa na ga]varijo. Pokojni Brandi. • ■*■- -- - —: •»— VESELEGA DOGODKA NE BODO ČAKALI V NEMČUl, AMPAK DOMA V AMERIKI Frankfurt, Nemčija. — Vod- katerih žene pričakujejo poroda, stvo ameriške okupacijske arma- To je bilo potrebno radi pomanj-de v Nemčiji je naznanilo svo- kanja stanovanjskih hiš. Porojeni moštvu in tudi civilnim čeni pari so bili obveščeni, da bo-uslužbencem, da tisti, ki priča-! do morali s svojimi ženami vsi kujejo “veselega dogodka,” tega domov, katerih žene niso noseče ne bodo dočakali v Nemčiji, am- nad 6 mesecev. Ostali bodo pa pak na domačih tleh v Zed. dr-! čakali na teto štorkljo v Nemči- jjygb j ji in ko bo otrok star 3 mesece, .=«..» „ — » To zadene častnike,, navadno bodo morali i njimi domov v se vlegla, obrnila glavo v zid, moštvo in civilne uslužbence,1 Ameriko. I vzdihnila in umrla. je bil rojen v vasi Vukovci, fara Vinica v Beli Krajini. -------°------ Sestri za umrli druga za drugo San Francisco. — Miss Mildred Bryant, stara 80 let, je poklicala zdravnika k svoji bolni sestri Helen, stara 72 let. Zdravnik je bolnico preiskal, se obrnil k Mildred in ji povedal, da ji je sestra pravkar umrla. Mildred je vstala s stola, šla k zofi, I 1 AMERIŠKA AMERIC SLOVENIAN MOB '0M0VINA' HOME SG NEWSPAPER ■"8t ssaa ^ sr * ^ NAROČNINA: Za Ameriko na leto 17.00; ta Cleveland In Kanado po poiti ea eno leto WOO. Za Ameriko pol leta MM; a Cleveland In Kanado po poiti pol leta HM. Za Ameriko fetrt leta MM; ta Cleveland ln wn«An po poiti četrt leta M-78. Za olveeland ln okolico po ranaMdh; celo “to «M. pol leta H00. četrt leta »M. Posamezna itevllka etena B oentov. SUBSCRIPTION RATKS: United States WM per year; Cleveland and Canada by mall W OO per year U & WOO for ( months. Cleveland and Canada bv man MAO for Č months. U & MM tor 3 months Cleveland and Canada br mall M7S for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier fIM per year. MM for 8 months. MM for 3 months. Shmlc copies 8 oenta each. širiti nevero. Nekaj so jih pridobili, to je res, ampak niso pa pridobili naše mladine, vsaj ne dosti. Torej jim ne moremo reči drugega, kot da se zaganjajo v zid in Jako močan zid, katerega niso mogla predreti niti peklenska vrata, kaj šele nekaj slovenskih tako zvanih naprednjakov. še par let, stari privandrovci bodo šli s tega sveta, kamor že, in tedaj bo konec protiverske propagande v Ameriki pa i konec njih publikacij in tudi — organizacij. Kdor noče tega priznati, naj malo pogleda okrog sebe in oči mu bodo povedale, kar mu zastonj poje — vest. drugim velesilam v Azijo in v Tiho morje, kjer bo njena trgovska domena v bližnji bodočnosti. Za dosego tega je Amerika plačala prav v tej zadnji vojni visoko ceno v krvi in denarju. Svet dobiva nove politične oblike. Iz Chicaga la oketka Mitered u ssoond-sisss matter January Sth ISOS, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 187» »88 No. 44 Tues., March 4,1947 “Off-the-record” Richard C. Patterson Jr. je ameriški poslanik za Jugoslavijo. To se pravi, imenoma jei še poslanik, toda določen je že drugi za to mesto, nakar bo Patterson uradno razrešen te naloge in časti. Patterson se nahaja že več mesecev doma v Zed. državah. Ima razna posvetovanja z državnim uradom, obenem pa hodi po deželi in govori o Jugoslaviji. Ker kot ameriški poslanik za Jugoslavijo ne bi smel povedati vsega, kar bi hote! o deželi, v kateri je bil kot ameriški zastopnik, pripoveduje vse, kot pravi sam: "off-the-record.” To bi se reklo po naše: neuradno. Toda “uradno” ali “neuradno, Patterson ne izbira besed, ko govori o*vsem, kar je videl v Jugoslaviji, pa naj bo že komu to všeč ali ne. Ravno radi tega je pa spravil v zadrego naš državni oddelek. Radi njegovih govorov je šel namreč protestirat na državni oddelek jugoslovanski* poslanik Savica Kosanovič, Državni oddelek je nato skušal ustaviti Pattersonu predavanja, toda bilo je že prepozno. Patterson je že povedal, kaj • misli o Jugoslaviji in ameriško časopisje si ni gnalo dosti k srcu, če je to povedal uradno ali neuradno. Ko je zahteval državni oddelek, naj Patterson prekine svoje govore o Jugoslaviji je zagnalo časopisje tak vik in krik, da se je moral državni oddelek podati in Patterson je nadaljeval z govori. Ni pa povedat vse, kar ve in kar bi rad povedal. Imenoma je še vedno ameriški poslanik za Jugoslavijo torej ameriški diplomlatski uradnik, ki' ne sme vsega povedati, kar bi rad. To zahteva diplomacija, ki nikdar ne govori tega, kar \ misli. Ampak Mr. Patterson bo enkrat te dni razrešen šarže pSslamka inTamrnglSOVei: riški državljan, ki bo govoril, kar bo mislil in hotel. Pravijo, i __ L„ maei »/volit*«! Q«Y!Pf tudi novice iz na- noldne bo pa redna in jubilej- blagom. V takih konodaje. Sedanji politični sistem je bil uveden v Indiji leta 11868, ko je bila Indija premeščena in izročena iz rok East India riSKl državljan, ki do govoru, Kar oo mism m »vici. i lavtju, da se bo v polni meri poslužil ameriške; svobode govora in pisave in takrat bomo zvedeli kaj več o notranjih razmerah v Jugoslaviji, če jih kdo pozna, potem jih Patterson, ki je na in izročena iz ros »asi bil tam in je gledal okrog sebe. Že zdaj je Patterson označil Company v roke angleški krom. streljanje neoboroženih ameriških avijatičarjev nad Bohi- jz davnih dni Indije svetu ni njem kot “čisto navaden umor’ ter označil Titov režim kot mnogo znanega. Omenja se, da “bunch of gangsters,” da ponovimo njegove lastne besede. je 400 let pred Kristusom bila Patterson je mož, ki ga ne bodo oplašili protesti iugoslo- ustanovljena vera Hindujev, ki vanskega poslanika v Washingtonu.| Kot mlad mož je bil s da so jo začeli Arijci, ki so vpa-Pershingom na mehiški meji, bil je v prvi svetovni vojni in dli v deželo. Leta 326. pred Kr. pozneje pomagal organizirati Ameriško legijo. Bil je rudar- je v severni del Indije vpadel ski inženir na Kitajskem, direktor YMCA, podpredsednik Aleksander Veliki. V osmem sto-NBC radijske družbe in ob času predsednika Roosevelta po- letju po Kr. pa so zavojevali de-možni tajnik v trgovinskem oddelku. Danes je star 61 let, in ie hi- nekoliko osivelih las, ki se pa še vedno nosi kot pravi vojak. Torej vseskozi oseba, ki ve, kaj govori in‘ki zna opazovati življenje okrog sebe. Zato bo res zanimivo slišati in čitati njegovo mnenje o Jugoslaviji, zlasti za tiste, ki še vedno trdijo, da je v Jugoslaviji pod Titovim režimom svoboda in demokracija. Bogve, če bodo naši vseznalci pri Prosveti, Proletarcu, Enakopravnosti in par drugih slovenskih publikacijah v Ameriki tudi njemu zatrobili: lažeš?! V zid butajo Naši prosvitljenci v Ameriki, ki vpijejo po časopisih in pri barah, kako da vera v Ameriki, ali menda sploh po svetu, peša, govorijo tako. ker sodijo ali merijo ves svet po svojem kopitu. Če bi pa količkaj pogledali okrog sebe, bi govorili drugače, ali pa bii lepo molčali. Naj bi bili šli, recimo, zadnji teden k sv. misijonu, ki je bil pri sv. Vidu v Clevelandu. Saj če ne bi hoteli ravno v cerkev, čeprav bi se bili lahko zanesli da bi bili tam varni življenja, pa naj bi se bili ustavili vsaj pred cerkvijo in šteli naše fante in dekleta, pa mlade žene in može, ki so po cerkvenem opravilu vreli iz cerkve. Šteli bi ;n šteli se čudili in morali priznati, da vera ne peša, ampak se celo širi in jači. Ker torej naši preroki, ki vpijejo, kako da vera peša, niso bili pri misijonu, naj jim povemo, da je bila prostorna cerkev sv. Vida takrat veliko premajhna. > aj jim povemo, da so morali cerkveni možje prinesti še dodatne sedeže, ker stalnih ni bilo dovolj. Kdor pozna cerkev sv. Vida znotraj, ta bo priznal, da je moralo biti res dosti ljudi, če so morali prinesti dodatne stole. Kdor jo pa ne pozna od znotraj, bo njeno prostornino lahko izračunal, če mu povemo. da bi dek notri lahko tri avditorije slovenskega narodnega hrama na St. Ciairju z vsemi direktorji, ki tako vneto plozajo hozano Titu in Stalinu. Govorimo o misijonu pri sv. Vidu zadnji teden, ki je bil v angleščini. Torej ga je obiskovala večinoma naša odrasla mladina In to je, ki nam služi za bazo, ko trdimo, da vera ne peša, še izdaleč ne. To je tudi, kar bi moralo vzbujati strah v srcih naših tako zvani prosvitljencev in odpadnikov, ki mislijo, da je s tem, če oni ne gredo v cerkev, že konec cerkve in vere. Zamisliti bi se moraU in reči: gonja proti veri m cerkvi med Slovenci v Ameriki bo izginila z nami. to je z generacijo, ki je privandrala iz starega kraja, se preobjedla pri polni mizi, se poslužila ameriške svobode in začela želo Mohamedani in dežela je bila razdeljena v več posameznih neodvisnih dežel v osemnajstem stoletju. Tedaj so začeli siliti v deželo Evropejci. Najprvo Francozi, ki pa niso imeli posebnega uspeha. Kmalu so jih izpodrinit li Angleži. Potem so se vrstili V iti*! Awcrou i/vuiiuvuii, D---• * da če prtš$a tudi novice iz na- poldne bo pa redna in jubilej- krajev v stari domovini i" '*>» in slavnosti 35 letnice. -*—►- ------- - - s - — Kaj bo pa z Indijo potem? To je uganka za bogove? Mnogi napovedujejo v Indiji velik kaos. Hinduji in Muslimani in mnogi drugi rodovi se sovražijo med seboj in civilna vojna je neizogibna v Indiji. Tako se napoveduje. Bojijo se, da zna priti delati “red in mir” Rusija. Zna pa morda Indija vse take razočarati in utegne pametno urediti svoje notranje politično življenje. To bo pokazala bodočnost. Anglija se počasi odpoveduje obveznostim v Aziji in Tihem morju. Njene baze bo pa najbrže prevzela Amerika, kot naj-jačja sila na svetu. Za Ameriko pomeni to veliko odgovornost. Umakniti se pa tej odgovornosti 11 zi lig 1 CZ/l. x uiciu ou cn; v - -------r- -'■j —^ številni nemiri in leta 1857 so z I ne bo mogla, ker ako bi se umak-energičnim nastopom dobili nad nila istim, bi s tem odprla vrata leDŠo priliko zabavljati. upravičeno, deloma ne, toda politični kritikastri ravno niso preveč mehki v tem oziru. Udrihajo pač, da dosežejo svoj namen in za vse drugo se malo menijo. Ljudje sami pa so bili vseh tistih kapric preveč siti in so mnogi radi tega volili druge kandidate, da so s tem javno pokazali svojo nezadovoljnost proti vladi in pa proti načinom, s katerimi se je gospodarilo v deželi. Tako smo dobili v nekatere urade republikance. To je dalo republikancem novo življenje, pa tudi precej korajže in povdarjajo, da bodo drugo leto pri predsedniških volitvah pobasali vso Belo hišo in vse politične pozicije v svoj Žakelj. Demokrati so po jesenskem porazu, malo presenečeni, a vendar odgovarjajo: Bomo počakali in videli. Ker imam v Clevelandu brat« ter več nečakov in nečakinj, sem se bila v tej zadevi obrnila nanje, a oni so mi svetovali, da se obrnem na Vas. Jaz sem v Egiptu že 22 let, tako nas je ostalo veliko tukaj, ker smo odšle od doma še pred vojno in sedaj ne vemo, kaj bo še z nami. Pa hvala Bogu, tukaj je vedno Šonce, čeprav ni vse kakor bi moralo biti in kakor bi radi, pa kakor slišim, smo bili tukaj še najbolj srečni. Še enkrat se Vam prav lepo zahvaljujem za Ameriško Domovino, katero sem jaz prekrstila v "“Našo Domovino.” Sprejmite mnogo pozdravov od lepe nagrade, za katere vrnite vse odrezke nazaj do 30. aprila t. 1. na naslov društvenega tajnika. Torej vsi na delo in vam želim vsem obilo uspeha. Skušal bom tudi, da bom napisal ma-, lo zgodovine društva, kakor hitro mi bo mogoče. Z bratskim pozdravom. John Kaplan, tajnik. PREVZETNOST Bila je huda vročina in muha je sedla na rog volu, ki je oral na polju- Pribrenčal je mimo obad ter ___________ r_________ jo vprašal porogljivo, kaj de- nas vseh in. se priporočam še j la na rogu. za naprej. Vaša naročnica ‘Orjemo, mu je ponosno Anna Winter. odgovorila. Iev* mmm Kislo vreme, ki se nam je bile pridružilo zjutraj, smo pustili za seboj, naj se drugi badrajo ž njim, mi smo pa zapeljali v jesenski dan, ki je bil, kakor bi ga v žehti opral in obesil na sonce, da se posuši. Opazovali smo deželo okrog sebe in smo bo vsestranski debati soglasno sprejeli konkreten predlog, da je država Wisconsin lepa kontra. Nekoliko valovita, ne preveč, kar da očem prijetno sliko. V nepregledni ravnini je vse enako, nobene spremembe. Na valovitem svetu se ti pa’za vsako vzpetino prikaže nov svet. Vsaj za moje oči je to pravi svet. In Wisconsin je že taka. more farmar opraviti delo z nekaj pomočjo. Prijazne kmetske hišice, vse lepo barvane, pa mogočni hlevi zraven, vse to nam je kazalo, da sem se samo malo potajil, je tiso wisconsinski farmarji na do- *- 1~1 brih nogah. Ako pri kaki hiši nismo videli mogočnega hleva, vsaj petkrat tolikšnega kot družinska hiša, potem smo vedeli, da se tak ne ukvarja z mlekarstvom. Pozimi mora imeti namreč farmar živino v hlevu, zgorej pa dovolj prostora, da spravi tje seno za vso zimo za 30 do 40 glav ali repov, ali za oboje, če hočemo biti natančni. Kar nas je kmetov, to se pravi s kmetov, (jaz si štejem to v posebno čast in slavo) vemo, kaj se pravi spraviti .pod streho sena za 30 do 40 glav. V danes vem, kaj se pravi teptati seno in ga razglihavati pod slamnato streho v vročem julijskem popoldnevu ali večeru. Pa ki nisem mogel ničesar utajiti, če sti, ki je metal mrvo z voza, opazil, da je zgorej vse tiho in mi je pomagal hitro na noge s kako tako pripombo: “No, kaj pa delaš tam gori! Ali se boš zganil, ali se ne boš! Ali naj pridem gori in ti nekoliko z vilami pomagam na noge!” In to veste, da se z senenimi vilami ni bilo špa-sati, pa naj bo že oni konec z rogovilami, ali pa nasprotni z ročajem. Ne spominjam se več, če sem jih bil kdaj deležen, pa tudi če bi bil, bi vam tega ne priznal. Sicer je pa nas, Na desno in levo smo opazili vedno pogosteje lepo živino, seveda, največ krave, saj je Wisconsin znana kot prva za mlekarsko industrijo v Ameriki. Vee od 25 do 40 krav in telic pri vsaki farmi. ’To je ravno toliko, da ■HHMmPIHPki _______o___ imeli vrhovno komando nad se- starem kraju smo redili tistih j nom gori na kozolcu, delo samo par repov, pa smo vozili skoroj priganjalo. Morali smo sproti vse poletje seno in otavo skupaj. | odmetati in lepo porazdeliti vse, Se reče, saj meni se je tisto do-1 kar se nam je nametalo z voza, padlo v košnji vse dotlej, ko je ker drugače bi nas zasul z se-bik) treba seno metati na skedenj, nom, da se ne bi izkopali iz nje-in kozolec. Mene so pognali (z ga. velikimi obljubami, ali pa z grožnjami, kaj da me čaka na tem V Ameriki imajo to vse dru-in na oaem svetu, če ne bom ubo-1 gače vpeljano, kakor vemo. Škri-gal) gori na kozolec ali skedenj, 1 pec prime za kup sena na vozu, kjer sem moral tlačiti mrvo. Se ga dvigne in nese na skedenj. Tam ni treba drugega, kot tisti kup dirigirati v ta ali oni kot, odpeti škripec in to je vse. škripec pa vleče na vrvi konj ali pa motor. Jej, koliko smo mi fantički v starem kraju zamudili, ker nismo imeli takih naprav. Če bi jaz še kdaj prišel na svet, bi gledal na to, da bi tukaj v Ameriki, kjer gre vse tako zlahka. Meni je pri opazovanju farm po Wisconsinu posebno padlo v oči to, da ima vsak hlev toliko oken. V starem kraju je bila živina v hlevu srečna, če je imela eno okno, skozi katerega je zijala v svet. V največ slučajih so bila pa samo vrata za vse skupaj in svetlo je bilo le tedaj, če si vrata odpri. So rekli, da 8e živina boljše redi, če je v temi, da je nič ne moti. Napek! “Kakor vidim,” sem omenil cenjeni družbi, da ne bo rekla, da se na kmetijstvo nič ne zasto-pim, “ima v hlevih vsaka krava svoje okno. Saj je okno pri oknu, da niti ne upoštevam vrat, skozi katera bi lahko zapeljal senen voz.” “Aha,” je nežno dodal Mr. Grdina, “ne samo to, da ima vsaka krava svoje okno, ampak ima vsaka krava pred seboj tudi svo- je ogledalo, da se lahko zija vanj.” “Ni hudir,” sem se začudil, ‘tega pa še nisem vedel. “Kaj 'pravite, morda ima tudi vsaka poleg ogledala tudi glavnik, brisačo in krtačico za zobe. In če ima to, bi ne bilo nič čudnega, če bi imela vsaka pri sebi tud telefon. Saj sem že čital nekje, da imajo v hlevih zdaj že gramofone in radijske aparate.” “Da res?” se začudi Mr. Grdi- “Kaj se ve, morda tudi plešejo, če imajo že godbo, takole kako Šuštar polko, štajeriš, ali pa vsaj polštertanc,” doda Jakšič. “Kar naprej, kar naprej, fantje, kmalu bomo konštatirali tudi, da si krave same kuhajo in postiljajo,” se veselo zasmeje gospod Fronc, ko je poslušal naše modrovanje o umni živinoreji. “Kar je res, je pa res, krava je danes velika gospa v Ameriki,” modro izjavljam, “vse ji tako streže, da jo malodane nosi na rokah, zavedajoč se, da krava pri gobcu molze.” Tako smo si krajšali čas, naš Buick jo je pa veselo ubiral in vedno bolj krajšal razdaljo do Milwaukee-ja. \ K ATncRTflKA DOMOTOTA, MARCH 4, 1947 ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BRATOV FRANCOSKIH VOJAKOV JANEZ CIGLER Vem, da bi še moj sin ne bil storil tega; zato ti povem, Andrej, tega ti ne bom nikoli pozabil in obilno ti hočem povrniti ob svojem času. Od mene pa ne poj deš več, prav domač mi boš zanaprej." Andrej P. »tanoviten c veri Henrik Lauriston, sila bogat kupčevalec, ni imel več kot tri otroke. Starejšši sin, Viljem po imenu, je bil že oženjen; dal mu je oče veliko hišo v last, obdaroval ga z veliko zalogo kupčijskega blaga in mu dal vrhtega še tudi dosti denarjev, da je tržil na svojo roko in je bil tudi že premožen. Drugi sin Adolf je bil doma, namenjen naslednikom svojega očeta. Hčerko je iipel eno samo, z imenom Lujizo. Za njo je imel Henrik veliko skrb. Nikoli ni smela iti iz hiše brez očeta. Oče jo je dal učiti več jezikov, kakor laškega, francoskega, pa tudi nemškega. Tudi v drugih učenostih je morala biti zvedena. Lujiza je tudi lepo spoštovala svojega očeta; mati ji je bila umrla že davno. Vse je rada ubogala, kar ji je oče ukazal; bala se je z najmanjšo besedico razžaliti ga, zato je z veseljem in zveste spolnovala njegova povelja. Oče ji je večkrat rekel: ‘‘Draga moja Lujiza, le pametno in spodobno se vedi, vedno ti bom jaz dober oče. Na možitev nikoli ne misli, ko nisi dopolnila dvajset let. če ti je kaj dobrega namenjenega, došlo te bo gotovo, ako ti je pa odločeno kaj hudage, bo prišlo že prezgodaj.” Z domačimi služabniki Lujiza ni smela nikoli govoriti, samo z Andrejem se je smela pomeniti kaj malega; toda Andrej, se ni hotel nikoli rik in njegova hčerka Lujiza H’ Henrika so zaradi velikega bogastva poznali daleč okoli; zato se je po vsem mestu in po okolici kmalu zvedelo, da se njegova hčerka zdaj moži in išče ženina. Oče Henrik je dal svoji Lujizi pravico, da jo zdaj sme posetiti vsak moški. Kmalu so se jeli snubači oglašati. Ni minil dan, da bi ne bilo nobenega; včasih so prišli po trije, po štirje obenem. Marsikateri bi bil rad skrivaj kaj govoril z Lujizo, toda dekli, kateri je oče za postrežbo odločil svoji hčeri, nista je smeli zapustiti ne pol ure ne. Prišli so mladi, bogati, prišli so tudi žlahtni gospodiči; prišli so pa tudi revni, posebno zali fantje. Oče Henrik ni vprašal nikoli Lujize zavoljo možitve; rekel ji je: “Kadar si izvoliš ženina, pa mi povej.” Lujiza je z vsakim prijazno govorila in vsakega dobro pregledovala, kako se vede, kako govori, kako se drži itd. Pa kakor je bila zale postave, tako je bila tudi izbirčna. Noben snubač ji ni bil všeč; pri vsakem je kaj našla, kar ji ni dopadlo. Vsakega je lepo 'odpravila, nobenemu ni nič' obečala. Le nekaj časa so Hodili snubači; ko so pa videli, da je zaman vsa snubitev, popustijo jo vsi, nobenega ni več blizu. Rekli so: “Lujiza, čeravno je zala in bogata, nas ima za norce.” Ostala je Lujiza brez ženina ob vsem velikem premoženju. Že je bila v 23. letu, pa nobenden več ni poprašal za njo. V drugi polovici 23. leta se je nekega dne Lujiza po kosilu pomudila s svojim očetom. Ker sta bila prav sama,-reče mu Roj za prijazno: “Ljubi oče, DROBNE VEHI IZ SLOVENIJE . \ (DriUe preko Trsta) (mdtijma* 11. strun SADJARSTVO. - Na Osojniku v Halozah, vzhodno od Ptuja je bil grad, ki so ga razlastili. Zemljo nemškega posestnika je dobila zadruga 14 družin. Tem sedaj pomaga oblast, da bi celo posestvo spremenile v velik sadovnjak. Zasaditi mislijo zlasti breskve in razno pritlikavo drevje, ki bo v treh štirih letih dajalo prve plodove. Z buldozarji, ki so jih dobili od UNRRA-e podirajo dosedanje drevje in trebijo del gozda, ki se spremeni v saden vrt. OBDELOVALNA ZADRUGA. — Ker je težnja komunistične vade, da pospešuje skupno delo in tako pripravlja na kolektivizacijo, zato listi opisujejo posebno nove obdelovalne zadruge. Na Primorskem je po “Ljud. prav.” 23. dec. prva taka obdelovalna zadruga v Gabrovid v Slovenski Istri. Tam je bilo mnogo razdejanega, pa sedaj skupaj popravljajo. Skupno hočejo obdelovati vso zemljo. Napravili bodo zato tudi en skupen hlev. Poročilo pravi, da je večina vaščanov vstopila v zadrugo. Ne moremo soditi, ali je bil ta vstop prostovoljen ali pa je bil kot titovske volitve. TOBAK je za državni proračun v Jugoslaviji zelo pomembna postavka. Ves tobak je monopol in vse pridelovanje pod strogim državnim nadzorstvom. Zato je naravno, da je država zelo zainteresirana na dobrem tobaku, ker se tako njeni dohodki pomno-že. Ena najboljših vrst tobaka jfe okrog Prilepa, v Makedoniji. Tam so sedaj odprli posebno šo. da bi veste, Govoril ni z LujizoJvolili vzeti ga.” nikoli več, kakor je bilo potre- Henrik jo pogleda'radoved- KOSE. — Ali zna kdo v Ameriki še sklepati koso? Menda bo nov rod tam koso poznal le še po pripovedovanju. Toda pri nas je kosa še vedno eno najpotrebnejših orodij. Na Slovenskem so delale kose štiri male tovarne. Tudi uvažali so precej kosa. Vpeljanih je bilo cela vrsta kosa, najrazličnejših tipov. Sedaj pravi vlada, da se mora to poenostaviti in so ukazali, da se sme izdelovati samo šest vrst kosa. Pravijo, da je to za kmetijstvo dovolj. Veliko kosa izdela tovarna Ahačič v Tržiču na Gorenjskem. Sedaj je ta v državnih rokah. -------------o----1— Moja pot v Ameriko Piše (Nadaljevanje) V Tunisu Bilo je nekoliko hladno junijsko jutro v Rimu, ko smo se štirje slovenski misijonarji poslovili od sobratov in se z vojaškim kamijonom odpeljali proti letališču. Daši v Rimu nisem imel najlepših dni med vojno, to jutro sem vendarle občutil, da mi je Večno mesto prirastlo k srcu. Ko smo brzeli mimo Forum Romanum, — nekdanjega rimskega trga, ki je poln spominov na nekdanjo rimsko slavo, mimo Koloseja, ki je še kot ruševina veličasten, mimo častitljive bazilike sv. Klementa, ki je nam Slovanom še posebej draga, ki nekje pod njo počivajo ostanki sv. Cirila in smo se rimski Slovenci v njej večkrat zbrali k službi božji v proslavo kakega narodnega praai'lka. Ko {sem lo, kjer bodo poučevali, kako se zadnjič gledal pročelje zgodo- prideluje ta tobak naj bolje. Tam na tej šoli bodo tudi znanstveno razizkavali, kaj se da še storiti za zboljšanje tobačnih vrst. KMETIJSKO ORODJE. — Za tri milijone kmetijskega oro- ----------— - . „ ------- ------------ • dja je bilo razdeljenega ljudstvu zadnje formalnosti. Prijazna j Tunisu smo izpolnili in podpisa- vinske lateranske bazilike in papeške palače, se nji je zdelo, da zapuščam nekaj, kar bom še rad prišel gledat, če mi bo dana prilika. Na letališču smo opravili šel coskih oblasti. ji so zabrneli, počasi smo polezli po letališču, in ga obkrožili. Motorji so zagrmeli srdlteje in nenadoma sem skozi okno zagledal da so delavci na letališču majhni kot mravlje in vlak, ki smo leteli nad njim, se mi je zdel kakor igrača, ki jo prinese Miklavž. Motorji so začeli peti e-nakomerno pesem, zagledali smo morje in zapustili celino. Tudi tedaj še nisem vedel, da zapuščam evropska tla na potu v A-meriko. Gez kake tri ure se je na obzorju prikazala Afrika. Ne zelena in prijazna kot naša Slovenija, ampak rujava in mrka, kakor mačeha. Gole, strme, odrezane pečine, ki so se dvigale iz morja, niso napravile prijetnega vtisa name. Leteli emo blizu nad znano luko Bizerto in zaplavali nad celino. Rujava polja, kjer je bilo pred dričaj tedni požeto zadnje žito, so bila kakor požgana, le tu in tam je bilo videti kaj zelenega — vinograde in kako revno skupino dreves. Vmes pa so bile tudi svetle lise kakega izsušenega slanega jezera, ki jih je v tem kraju več. f-mel sem vtis, da zemlja in vse, kar je na njej, dremlje omoteno od vročine in za naše oči premočne loči opoldanskega afriškega sonca. Zračni tokovi, ki so se dvigali od segrete celine, so tudi pričeli nekoliko zibati naše letalo. Nekajkrat smo hipoma padli za par čevljev, kar je vzbudilo neprijetne občutke pri srcu. K sreči smo že čez pol ure zagledali tuniško letališče El Auoina, ga počasi obkrožili in pristali Pozdravljena Afrika, dežela sv. .Ciprijana in sv. Avguština! Tunizija je nekaka samostojna država pod francoskim protektoratom. Vlada ji bey, Francijo pa zastopa in dejansko vlada — tako zvani generalni rezident, ki ima svojo palačo v mestu Tunisu. Zato smo vsa potrebna dovoljenja dobili od fran-Na letališču v Mesto Tunis leži ob zalivu, ki nosi ime El Bahira — Tuniško jezero. Zaliv je namreč v zvezi z morjem samo po malem in ozkem prelivu in je preplitev, da bi mogle po njem pluti ladje. Za nje je izkopan poseben kanal, ki je dolg kakih 10 km in vodi od preliva do umetno izkopanega pristanišča ob mestu. Po cesti, ki vodi tik ob tem zatoku, smo zavozili med prve hiše evropskega dela mesta. Skozi palmov drevored smo zavili na glavno ulico in se končno ustavili na “Avenue de France,” ki je srce evropskega dela Tunisa. Promet na tej ulici je bil živahen. Saj Tunis šteje okoli 300,000 prebivalcev, ki pa so zelo mešani. Nekaj Arabcev se nam je vsililo, da so nam nesli tisto malo prtljage, ki smo jo mogli vzeti s seboj, do stolne cerkve, ki stoji blizu tam na trgu “Place de la Residence," nasproti palači generalnega rezidenta. Ko smo se kmalu nato peljali s cestno železnico nekoliko ven iz mesta v veliko semenišče, sem mogel malo podrobneje opazovati značilnosti arabskega življenja. Imel sem vtis, da je to ljudstvo globoko zanemarjeno in nekaj čudnega je to, da z vseh obrazov odseva nekaka melanholija in zagrizenost. Ali je to senca mohamedanske vere, ki ji je to ljudstvo slepo vdano? Daši v svoji nevednosti često ne ve drugega, kot da je Alah in da je Mohamed njegov prerok in da je za muslimana smrtne kazni vreden zločin sprejeti kako drugo vero. In nekaj nerazumljivega je tudi to, da muslimanke v Tunisu brez izjeme vse hodijo z zakritim obrazom, pa bodisi, •da pridejo z možem v kino, ki jih je v Tunisu dovolj. V srcu sem začutil nekaj kakor sočutje, ko sem gledal te otožne obraze. Morda pa so tudi oni imeli menoj sočutje ali prezir, ko sem v njihovih očeh “nevernik” izključen iz -paradiža v posmrtnem življenju. Kajti kljub nizki stopnji iiv-| DELO DOBIJO VEt POMOČNIC ZA (AFEIERUO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo. Dobra plačg Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Beil Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Stalno delo Sprejme se natakarico, mora biti stara na 21 let. Delo je stalno. Zglasi naj se na 390 E. 156. St. (45) Lepa služba Sprejme se izkušeno žensko kot plačilno klerkinjo, delo je v knjigovodstvu social security itd. Mora biti dobra tipkarica in mora znati delati na compto-metru. Delo je 5 dni v tednu. Zelo lepa prilika in dobra plača. The City Foundry Co. 4629 Hamilton Ave. (44) ba. Tako se varuje moder in previden človek vsake še tako male prilike, katera bi mu utegnila biti nevarna". Meseca rožnika je bila Lujiza dvajset let stara; rojena je bila 21. dan ravno tega meseca. Henrik je na ta dan napravil veliko pojedino in povabil z vseh krajev dosti prijateljev, da do prišli veselit se ž njim in voščit Lujizi srečo za god. Med obedom Henrik takole govori povabljenim: “Dragi moji prijatelji! Zelo me veseli, da ste me prišli po-setit in obhajat god moje hčerke Lujize, katera je ravno današnji dan dopolnila 20. leto. Očitno povem vam vsem, da dam danes svoji hčerki pravico, možiti se. Dam ji pravico prav prostovoljno izbrati si ženina, 'kakršnegakoli hoče, bogatega ali revnega, kateri ji bo po godu; zakaj premoženja imam dosti, da jo bom lepo preskrbel, če si izbere tudi revnega ženina.” — Vsem povabljenim je bilo to všeč in enoglasno sij zavpili: “Dolgo naj živeta Hen- DO YOU GET •• . VITAMINS? . j -mjinitnu question U, do you 9* Vtomln.? A gmot many do not, and o» a nmM, W below par. A ONE>1 DAY lULTirn VITAMIN MKRB A dngl* Ona-A-0ay (brand) Mri* Hole Vitami« Copad« smel farnih *» bode d, o< th« frm vitamlM sMem qukenmnti In huata« mikldw «••. Sat Ona-A-Doy (brand) MsMpb Vitamin Cap«*«* *«*»-*»• •tare. MUB LABONATMUMTMb no in pravi: “No, čas jd že, saj izbiraš že dve leti in še zdaj ga nimaš; jaz se le bojim, da boš za izbirek prejela, ko tako izibiraš. Slišim, da ti nobeden ni po godu. No, povej mi, koga si si izvolila?” Lujiza pomolči nekoliko, potem pa reče: “Našega Andreja! Vem, da vam ne bo prav, Andrej je katoličan, mi pa smo protestantje.” — On pravi: Hm, to se kmalu popravi, Andrej naj prestopi v našo vero, pa se lahko vzameta. Povej mi, kaj ti dopada pri Andreju, ker ni zal, tudi ni več mlad, tujec je, pa še naše vere ni." “Dragi oče, zelo me veseli, da to vprašate in želite zvedeti od mene, zaikaj bi se najraje zaročila z Andrejem. Povem vam vse odkritosrčno. Kolikor časa je Andrej pri hiši, imamo pri vseh rečeh srečo. Nikoli ga nisem videla jeznega in sovražnega. On vsako jutro poklekne pred podobo križanega Jezusa in iskreno moli, prej ko gre po svojih opravilih. Zvečer zopet vselej kleče moli pred Kristosovo podobo, preden gre k počitku. Oče, tako storiti vas nisem videla nikoli; pa tudi mene niste učili tako storiti. Andrej pred jedjo in po jedi vselej moli. Vsako nedeljo in vsak praznik gre v cerkev svoje vere, pa še kako daleč ima hoditi! Posebno dobro srce je pokazal Andrej tisti priliki, ko je odpustil hudobnežu, ki mu je stregel po življenju, kar vam je znano. Tak človek se mi zdi dober in pobožen, ima žlahtno srce, četudi je tujec in ni naše vere.” (Dalje prihodnjič) no silno trpel v domači vojs partizani in njihovimi nasprotniki. Orodje je prišlo po UNRRA. francosko zastavo v repu. pili smo v letalo. Bil sem nekoliko nemiren, ker je bila to moja prva vožnja po zraku. Motor- — “Ljudje dandanes tako slabo pazijo na svoje zdravje. Ni čudno, če tako nrladi pomr-jejo. če vidiš kje kakega starega človeka, je prav gotovo še iz prejšnjih časov.” v mesto. Na tej poti sem dobil prve stike z muslimanskim svetom, ki prevladuje v tej deželi. Ob cesti sem vidri nekaj koč iz blata, ki so nudile zavetje skupini družin iz posebnega rodu, ki se selijo iz kraja v kraj, podobno kot cigani v naših krajih. Kasneje sem imel priliko tudi videti, kako so gradili te kolibe. Za naše pojme to ni človeka vredno stanovanje. Arabski vozniki z mu- *******> 4----------- ^ naši poti, so nas ošinili z mrkim pogledom, ko smo zdrveli mimo njihovih dvokolesnih voz. Tudi kasneje sem ob raznih prilikah mogel opazovati, kako težko prenaša domače prebivalstvo evropsko nadoblast. Shoro vsako noi nalepijo palestinski Judje nove Upa-ke v Jeruzalemu, da jih bero ljudje naslednje jutro. Poli dja je spočetka trgala te lepake, a sedaj pa se je tega dela že naveličala. Gornja slika nam kaže skupino Judov, ki bero te lepake, ki navadno nosijo podpis "Bojevniki za svobodo Izraela." Na Wamer-Robins letališču bHzu llacon, Ga: je več sto bombnikov B-2», ki stoje kar zunaj na prostem., Da jih ohranijo, so jih prepleskali petkrat z posebno plastnično tekočino, ki jih bo zavarovala proti raznim vremenskim elementom. Ta plastika vzdrži od štiri do pet let. šno so Arabci v'_______________ liškega duhovnika zelo spoštljivi. Toda če bi bila prilika ugodna, bi jim njihov orientalski fanatizem prav nič ne branil pobiti tudi duhovnika. Saj mi je kasneje moj sobrat, ki je bil kaplan v neki bolnici pripovedoval primer, ki v živi luči pokaže, kakšna je miselnost tega ljudstva Spero Electric Corp. 18222 Lanken Ave. Tel. KE 1161. (44) 2 delavca se sprejme Sprejme se 2 delavca, stara med 40 in 45, stalno delo podne-I je miselnim lega ijuu- vi; delo zunaj in znotraj, dobra V bolnici strežejo namreč plača od ure. Pokličite med 8 neke sestre. So pa tam tudi muslimanski uslužbenci. Eden iz- z jutra j in 5 popoldne HE 5708. (47) lami, ki smo jih srečali na te; med njih je nekega dne dejal ne ________aj n -molrim ki eta ri upstri * “Spst.ra. vi st< ki stari sestri: “Sestra, vi ste storili veliko dobrega in vas i-mam rad. Zato vas bom prvo ustrelil, kadar bomo udarili po Evropcih. Tako vas ne bodo mučili drugi.” čudna je ta arabska hvaležnost. (Dalje prihodnjič) Ali PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vara ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. ___ Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. • EN CEL AKER CVETLIC . . . mičnih vodopadov in ribnikov. • SIJAJNA RAZSTAVA ROŽ. • VETERANSKA HI4A, opremijo««. • ZELENJADNI VRT, paradiž vrtnarja. • VEt KOT 200 RAZSTAV na nasadih. opremi, pohiltvu, in olepUvi ameri- žkega doma. REGULARNA VSTOPNINA UK* vključno fed. davek VSTOPNICE V PREDPRODAJI Doke se pri vseh cvetličarjih vrtnih klubih U v Taylor's Ticket Offiet “Najlepia ratsUva t letu” KADAR KUPUJETE ali pro- strežbo na George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056 Real Estate Broker (Tues. X) JOHN ZUIKH INSURANCE AGENCY FRAKOM ZUUCH. agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 401 18116 WPP ROAD ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93Vžc na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. * E. 9th & Broadway. (50) MILI 06LASI Furnefl Novi fumesi n premog. oUe. gorko vodo ali paro. Besetting 115 - 6U«enJe U premenjamo stare na oUe Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — BN 0487 Govorimo slovansko (!) Dvorana za bankete Se oddaja za ohceti in ples. K. P. Hall 1624 E. 55. St. (x) Stanovanje iščejo Zakonski par z 2 otrokoma, 2 in 5 let stara, želi dobiti stanovanje 4 do 6 sob na vzhodni strani mesta. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 4259. , -(47) Steel Venetian Blinds Cloth Window Shades Drapery Materials JOS. M. LOZAR EN 0448 — KE 8417 LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO Vtreh urah je izginil umotvor, geta je položila glavico na katerem so bili delali učeni bogoslovci ter cela vrsta mojstrov umetelnih obrti. Nato si je eden od malih izmislil, da je začel strgane strani metati skozi okno. Brž sta mu sledila ostala dva in v par minutah je odnesel častitljivo knjigo veter. “Metuljčki!” je klicala Geor-geta za odvihrajočimi belimi kosi papirja. Vročina je čedalje bolj pritiskala. Otrok se je lotil spa nec. Najprej je omagala Geor-geta in zaprla oči. Rene-Jean je šel k svoji košari, izvlekel slamnico, jo privlekel do vdolbine okna, se vlegel in rekel:: “Zdaj gremo spat!” Alain je položil svojo glavo na Rene Jeana, Georgeta pa svojo na Alaina in tako so trije mali zločinci zaSnuli. Skozi odprta okna je valovil v sobano topel zrak; vonj divjih rož in globeli in planote se je mešal z večernim dihom; tiho in nežno je bilo v širokem prostoru. Solnce je lilo svojo toplo luč s posebnim sijajem, preden je zatonilo. Narava je večen čudež, ki svojo veličino krona z dobroto, čutilo se je vladanje nevidne sile, ki ščiti brezpomočne pred nasilniki. Čez Tourgue-o so križarile v nebesni modrini ptice: lastavice so gledale skozi okna, kakor da bi se hotele prepričati, ali otroci tudi dobro bpijo. Nagci so ležali drug na drugem, ne da bi se ganili; bili so tako ljubki, da bi iih molil. Sanie iz pa-ilje pg Alaina in zopet zaspala. TRETJA KNJIGA MATI Glas giljotine Tega dne je bila mati, ki smo je videli kakor brez cilja hiteti’ naprej, prehodila, veliko pot. Prenočila je bila v skednju, za katerega se je imela zahvaliti državljanski vojni. Stal je sredi širnega polja s široko odprtimi vrati in ji nudil za ležišče kup slaime, na katerem je prebila noč v družbi par mimo švigajočih podgan, nad seboj zvezde, ki so sijale skozi preperelo in preluknjano strehd. Spala je samo par ur in se vz dignila, ko je bila še noč, da bi prehodila čim več poti, preden bi se začela žgoča dopoldanska ________ vročina. Ko se je zdanilo, je sprevodom, dospela v selo; solnce še ni bilo vzšlo in bledeče sence noči so še ležale na poslopjih. Kljub temu je bilo več vežnih vrat že odprtih in na oknih so se pokazali obrazi. Prebivalci so bili obenem radovedni in prestrašeni. Ropotanje voz in rožljanje verig jih je bilo zbudilo. Na trgu pred cerkvijo je bila zbrana gruča razburjenih kmetov. Oči vseh so bile uprte v vozilo, ki se je premikalo z griča doli proti selu. Na tem vozu je bilo črno pregrinjalo, ki je bilo pogrnjeno čez neko čudovišče iz lesa in železa. Pred tem vozom je jahalo deset jezdecev, za njim prav toliko. Nosili so triogelnik in imeli sab- v svitajočem se jutru — strahotna vizija! Sprevod se je peljal skozi trg in zapustil vas. čez četrt ure so ga videli, kako se je spenjal na vrh nasprotnega griča. Težka kolesa so škripala v kolotečah, verige vprege so zvenčale v svežem jutranjem, yetru, sablje so se lesketale. Za grebenom je voz izginil Solnce je vzšlo. Bilo je to v istem trenutku, ko se je Georgeta v bibliobečni dvorani na Tourgue-i poleg svojih spečih bratcev zbudila in voščila svojim rožnatim no-žicam dobro jutro. Mati je videla črni voz, ni pa ničesar razumela, niti ji je sploh bilo kaj za to. Ona je videla pred seboj drugo vizijo; otroke, ki jih je bila izgubila. Kmalu za vozom je zapustila vas po isti poti. Zdajci se je spmonila 'besede ‘giljotina”, ki jo je bila slišala pred cerkvijo na trgu. “Giljotina — kaj je to?” se je vprašala. Mihaela Flechard, otrok divjave, ni mogla na to odgovoriti, toda neka slutnja jo je svarila; streslo jo je, ne da bi vedela, zakaj, in zdelo se ji je strašno, če bi še dalje sledila za tajnostnim Pustila je cesto, se obrnila na desno in izginila v gozdu. Bil je gozd Fougeres. Ko je bila nekaj časa blodila, je padel njen pogled na cerkven stolp in strehe; prišla je v selo na robu gozda. Kraj je bil v območju modrih, v selu je stala republičanska straža. Mati je dospela do občinske hiše. Tudi v ti vasi sta vladal* groza in strah. Na stopnicah e stal med brkastimi vojaki mož, ki je držal v rokah razgrnjen list. Na njegovi desni je ibil bobnar, na levi fant S piskrom kleja in čopičem. Mož je bil klicar. Za njim e stal župan s trikoloro čez >rsa. V hipu. ko je bila Mihaela Flechard stopila bliže, je začel klicar brati: “Enotna in nedeljiva francoska republika . . .” Ko je bil to izgovoril, je grozeče - slovesno zabobnal boben. O ti republičanski bobni: kako so v enih zbujali ponosno navdušenje, v drugih pa nepopisen gnjev in strah, ki je oledeneval žile! Množica se je razgibala; eni so sneli klobuke, drugi pa so jih potisnili še globlje v čelo. Mrmranje se je razgubilo; ljudje go zopet poslušali in klicar je nadaljeval: “V smislu posebnih odredb in polnomočij, ki nam jih je podelil odbor za splošno blaginjo ...” Spet je bobnar zabobnal. Klicar je nadaljeval: in izvršujoč dekret kon-venta, ki določa, da so uporniki izven postave, če ze zalotijo z orožjem v roki; dalje, da po istem dekretu zapade smrtni kazni tudi vsak, ki upornikom daje zavetja ali jim pomaga ubežati.. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KIARJSKO-SLOVEISKK KATOLIŠKA JEBHOTA radiža so se smehljale na njihovih nedolžnih usltnlh. Vse okrog njih je molčalo, kakor da bi vse stvarstvo poslušalo ^dihanje njihovih prs, ki je nelo v vesoljstvo. Spoštljivi molk narave, ki ni dovolila nobeni svoji stvari motiti otrok, je bil vzvišen. Solnce je zatonilo. Naenkrat je zasvetil skozi večerni mir iz gozda blisk, ki mu je sledil votel grom. To je bil strel iz topa. Grom je odmeval iz vseh pečin in se stopnjeval v peklenski šum. Gremnje je rastlo iz hriba v hrib. Georgeta se je zbudila. Dvignila je nekoli- Sprevod se je premikal počasi in se pošastno odražal na obzorju, za katerim je vzhajalo rano jutro. Jezdeci so bili žandarji in konice njihovih sa-bel so se začele svetiti v vzhajajoči zarji. V sredi pa mrtvaški voz . . . Nesrečna blodeča mati se je približala gruči. “Kaj je to?" Giljotino vozijo.” “Odkot prihaja?” Iz Fougeres.” “Kam jo neki peljejo?” “Bog ve. Slišal sem včeraj, da v neki grad pri Parigne-u.” ‘Naj jo hudič pelje, kamor *- stek in dejala: “Bum 1” Grmenje je utihnilo in zopet ko glavico, dvignila v zrak pr- hoče. Da se le ne bi ustavila pri nas.” Veliki voz, ki je izgledal ko u ......... ... —r—, visoke pare, vprega, žandarji, je zavladal globok molk. Geor-' rožljanje verig in molk ljudi -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znafc 119.91% Če hotel dobro tebi In noibn dn«ta. »Tiraj M »rl ooJteUB, »► tani In nndoohentail »odporni ortintadJL KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer n lahko »nnjti » tmrtnlne. rame poikodha. eperoelje, snU bofeml in onemofkotL K. S. K. JKDNOTA omejema molke tal tenrta od M. do N. Mal otroke pa take] po rojrtra In do 11. let« pod troje otoSJe. K. S. K. JIDNOTA Itdala atknodtrntjte rate certifikate tedanje dobe od BM.M do HMM K. S. K. JKDNOTA Jo prava maMrdor «»***• 0» *»■*!* aU Saniea ta mofotaw In hoiato katoUJke podporno artaataaeUo, »a-trmdl te In prirtart takoj. Za pajaafia a »moranji tal »ra drain podrohnootl GLAVNI URAD^ 351-353 No. Chicago St J Joliet, Dl. s * ■ ^ v VSEH VRST RADIJE, PRALNIKE IN Čistilce popravljamo Zastonj pridemo iskat in pripeljemo nazaj. Pokličite nas najprej Najboljše opremljena popravljanja na St, Clair Ave. MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 irLmmiirLjmrLmmrLJT AL IJLLE MMK t HMK H. / BOILER JI NA PLIN, BURNERJI NA PLIN IN FURNEZl NA PLIN 15601 Waterloo Rd. KE 7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. 1882 1947 /Joznanilo in Zahvala Z veliko bolestjo v srcu ter žalostni do dna duše, naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma preminul naš dobri soprog in oče: George Hribar ki se je, prišedši v tovarno Richman Brothers v jutro dne 4. februarja 1947 nenadoma zgrudil na tla ter kmalu po tem izdihnil svojo blago dušo. Pokojnik je bil rojen 22. aprila 1882 v Zgornjem Tuhinju na Gorenjskem, od tam je prišel v Ameriko 1913. Pogreb se je vršil iz Anton Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida dne 7. februarja 1947, in po sveti maši zadušnim, katero je daroval častiti gospod Rev. Francis M. Baraga ob asistenci častitih gospodov Rev. Franc Gabrovška in Rev. Vctor N. Tomca, smo ga položili v prerani grob na pokopališču Kalvarija. Naj nam bp na tem mestu dovoljeno zahvaliti se najprvo častitemu gospodu Rev. Francis M. Baragi za opravljeno sveto mašo zadušnico, ter vse pogrebne molitve, tako v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, kakor tudi y cerkvi in na pokopališču kamor je spremil pokojnika; vse do njegovega groba. Še prav posebno pa želimo poudariti iskreno zahvalo Rev. Francis M. Baragi za takojšen odziv, ko je tako naglo prihitel na telefonski klic v tovarno Richman Brothers. Vzelo je samo 5 minut časa, in že je bil Rev, Baraga pri umirajočemu ter mu podelil sveto odvezo in zakrament . nyctfgn PfflMriiep muTlljenjn 7,uto še zahvalo. Naj mu zato dobri Bog povrne stotero, za tako vzorno dušnopastirsko skrb. Iskrena zahvala tudi preč. gospodoma Rev. Franc Gabrovšku in Rev. Victor N. Tomcu za asestenco pri sveti maši. Bog plačaj 1 Našo prisrčno zahvalo naj tudi prejmejo vsi, ki so položili h krsti pokojnika toliko lepih vencev ter ga okrasili, počivajočega na mrtvaškem odru in mu s tem iskazali zadnjo čast tu na zemlji. Dalje zahvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bode opravile za mir in pokoj duše pokojnika. Najlepša zahvala tudi tem, ki so prišli pokojnika kropit, ter molit za mir in pokoj njegove duše ;dalje vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na Kalvarijo. Zahvala tudi vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno. Posebno zahvalo še društvu Kristusa Kralja št. 226 KSKJ. ter društvu Katoliških Borštnarjev dvor Baraga št. 1317 C. 0. F., ki so dali pogrebce in drugo ter ga častno spremili do groba. Dalje zahvala vsem, ki so na ta ali oni način kaj nam pomagali v tej za nas tako žalostni uri, bodisi s tolažili ali drugače. Naj vsem tudi dobri Bog povrne! Iskrena hvala vsem za sožalna pisma in karte, katere smo prejeli od raznih krajev, nam v tolažbo v tej tako žalostni uri. Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pri pogrebu ter vso postrežbo, ki so nam jo nudili ob tej žalostni priliki. Ti pa, predragi soprog in oče, ki si se za nas tyko trudil in delal do zadnjega, da si se smrtno utrujeni zgrudil pri delu, počivaj v miru, počivaj sladko vse dotlej, ko se oglasi angeljska tromba poslednjega dne ter vse pokliče iz grobov v novo življenje. Bog daj, da v srečno življenje v nebesa. Delo rajni je dokončal, zanj je delovnik nehal, zdaj ga je Gospod poklical, da plačilo mu je dal. žalujoči ostali: v - \ ELIZABETA HRIBAR, soproga; MARY, poročena PUCEL; ELIZABET, poročena SERNEL; JENNIE, poročena GERČAR in OLGA, hčere; ANTHONY PUCEL, ANTHONY SERNEL, STANLEY GERCAR, zetje; STANLEY, GEORGE, JIMMY, FREDERICK, RAY, JUDITH in PATRICIA, vnuki. Cleveland, 0., 4. marca 1947.