•Tednik« Izhaja pod tem akraJSa- nim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov ^ZDL Ptuj in Ormož - Izdaja 'avod »Tednik« Ptui - Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — 'Tredni§tvo In uprava Ptuj. Lac- kova 8 - Tel 156 — St tek ra- kuna: NB Ptui 604-19-603-72 — Tiska časopisno Dodjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za ruzemstvo 1250 za inozemstvo 2500 din Št. 18 PTUJ, 7. maja 1965 Din 25 Letnik XVIII. Ptui ie lepo proslavil 1. mai Za letošnje prvomajsko praz- novanje in obenem začetek praz- novanja 20-Ietnice osvoboditve je bilo prUetno razpoloženje v vseh ptujskih organizacijah, za- vodih in ustanovah. To se je vi- delo tudi po tem, da je bil Ptuj ves v zastavah in da se je mnogo ljudi udeležilo prireditev na predvečer 1. maja. Po akademiji v mestnem kinu in po nastopu moškega pevskega zbora ter god- be na pihala DPD »Svoboda« in po ostalih točkah, v katerih je sodelovala tudi srednja ekonom- ska šola Ptuj, je bil še koncert godbe na pihala DPD »Svobode« Ptuj pred Mestnim gledališčem. Po koncertu so se napotili ljudje s koncertnega prostora, s Slo- venskega trga, na novi cestni most, kjer so pričakali og- njemet. Ob letošnjem ognjemetu se je pokazalo, da je ob podobnih pri- likah ptujski grad dobro vidno prizorišče, proti kateremu so usmerjeni pogledi vseh udeležen- cev. Novi cestni most čez Dravo je kot velik oder, na katerem je zbrana množica, ki je razvr- ščena po pločniku ob ograji mo- situ visoko nad šumečo Dravo, in s tega mesta nemoteno opazuje vse, kar je pripravil odbor za praznovanje 1. maja. Tokrat ni bil samo ognjemet z gradu, temveč tudi z železni- škega mostu in z motornega čol- na, ki je krožil po Dravi nad cestnim mostom. Na desnem ob- režju, na biru pred Pesnikovi- mi, je bil veMk kres. Z v raznih barvah osveitljeaiega neba so od- mevali akordi godbe na pihala »Svobode«, ki se je izkazala pri letošnjem praznovanju 1. maja kot izredno požrtvovalna. Kjerkoli v občini imajo večje dvorane, so pripravili akademi- je adi pa so zakurili krese. Po de- lovnih kolektivih so pripravili interne proslave. Za prvomajske dni je odšlo več članov kolekti- vov na razne izlete in obiske, kjer se je praznovanje nadaljevalo. Na sam 1. maj je obiskalo ptuj- ski muzej nad 900 obiskovalcev iz domovine in iz sosedne Av- strije, saj je bilo izredno lepo vreme prvi in še ostala dva dni. V. J. Občinska zbora sta 29. aprila zasedala s seje občinske skupščine Ptuj dne. 29. aprila t. 1. smo poročali že v prejšnji številki našega lista, ko smo objavili del pregle- da o gibanju gosipodarstva v pr- vem četrtletju t. 1. Danes ob- javljamo v nadaljevanju pregled gibanja osebnih dohodkov ter poročil« o stanovanjski graditvi, najto pa še poročilo o poteku preostalega dela seje občinske Sikuipščine. Gibcmje osebnih dohodkov Na splošno ugotavljamo, da so povprečni osebni dohodki dosegli precejšen vzpon že v letu 1964. Razen treh obrtnih or- ganizacij so dosegle nad 30.000 dinarjev povprečnega osebnega dohodka vse panoge: Povpr. oseb. r> o v, ^ rt ^ dohodki v ^^^oga letu 1964 od do Industrija 30.974 51.292 Kmetijstvo 34.022 47.270 Gradbeništvo 33.820 34.663 Projektivni biro 88.546 Promet 52.427 Trgovina 42.081 46.770 Gostinstvo 33.419 43.432 Obrt 24.420 43.313 Ostale dejavnosti 33.698 45.538 V večini panog so torej spod- nje meje povprečnih osebnih dohodkov že precej nad 30.000 dinarjev. Sedaj pa poglejmo še gibanje povprečnih osebnih do- hodkov za obdobje januar-fe- bruar 1965. V tem obdobju so bili dose- ženi v posameznih panogah na- slednji povprečni osebni dohod- ki: Povpr. oseb. dohodki - Panoga jan.-febr. 1965 od do Industrija 31.882 57.232 Kmetijstvo 37.000 58.551 Gradbeništvo 26.874 29.676 Projekt, biro Ptuj 59.266 Promet 49.216 Trgovina 42.889 60.021 Gostinstvo 36.684 45.049 Obrt 28.818 52.190 Ostale dejavnosti 37.964 44.428 V gradbeništvu in prometu so spodnje meje nekoliko padle, medtem ko ugotavljamo nadalj- nji poi-ast povprečnih osebnih dohodkov v vseh ostalih pano- gah. Razumljivo je, da je na takšen vzpon povprečnih osebnih do- hodkov vplival še delež, ki so ga izplačale organizacije po za- ključnem računu. Nujno je, da pri obravnavanju politike oseb- nih dohodkov in delitve čistega dohodka omenimo bistvo načela delitve. Načelo delitve pravi, da mora biti oziroma mora pote- kati delitev v skladu z doseže- nimi rezultati poslovanja, ki se odražajo v kvantitativnih in kvalitativnih pokazateljih. To- rej na teh osnovah mora te- meljiti sama delitev. Ali se ta načela upoštevajo oziroma izvajajo ali ne, kažejo podatki o gibanju storilnosti. Omenjenih načel delitve še ne upoštevajo povsod in v ko- lektivih obstajajo tendence po neobjektivni delitvi v korist osebnih dohodkov. Ti negativni pojavi so pone- kod odraz slabega mehanizma delitve, ki jih vsebujejo pravil- niki o delitvi, ali pa je sam me- hanizem tako zamotan, da ga praktično ni mogoče izvajati in zato delitve po pravilnikih sploh ne izvajajo. Komisije za izvajanje pred- pisov o delitvi čistega dohodka so odpravljene, vendar to ne pomeni, da se delovne organi- zacije odvezujejo skrbi in od- govornosti za poglobljeno uve- ljavitev splošnih družbenih na- čel pri notranji delitvi dohodka. Ukrepi za stabilizacijo gospo- darstva in objektivni pogoji gospodarjenja, ki so nastali v zvezi z ukrepi o zamrzovanju cen, še posebej narekujejo do- slednost uporabe načela delit- ve po delu. Zato se priporoča vsem delovnim organizacijam, da uskladijo gibanje osebnih dohodkov s stopnjo delovne produktivnosti. Stanovanjska izgradnja Letos se obeta živahna stano- vanjska izgradnja v družbenem sektorju kot pri zasebnikih. Za- vod za stanovanjsko gospodar- stvo gradi 60 stanovanj, in si- cer: dva bloka s po 30 stano- vanji v Trubarjevi ulici, sedem vrstnih hišic in 18 garsonjer v zgradbi ob železniškem prela- zu. Dela na teh gradnjah so se že pričela in dobro napredu- jejo. Poleg stanovanj, ki so že v gradnji, je zavod za stanovanj- sko gospodarstvo pripravil ce- lotno dokumentacijo za gradnjo stanovanj za učitelje na Polen- šaku, v Zavrču in v Cirkula- nah, v Ptuju pa za poslovno- stanovanjsko zgradbo. Za individualne gradnje je bilo rešenih že 23 lokacijskih prošenj, bkrog 72 pa jih še čaka na rešitev. Bilo je izdanih 55 gradbenih dovoljenj na prošnje, vložene v letu 1964. Prošnje za dodelitev kredita za gradnjo individualnih hiš je vložilo 224 prosilcev, skupni kredrtni zahtevek je znašal 198 milijonov 900 tisoč dinarjev. Stanovanjski sklad je ugodno rešil 193 vlog v skupnem zne- sku 129,400.000 dinarjev — 31 vlog pa je bilo zavrnjenih, ker prosilci niso izpolnjevali pogo- jev razpisa. Poleg omenjenih sredstev je stanovanjski sklad določil 20 milijonov dinarjev kredita, 12 milijonov za člane ZZB NOV, 12 milijonov dinarjev za poso- jila hišnim svetom ter 10 mili- jonov za asanacije hiš v starem delu mesta. (Nadaljevanje na 2. strani) »20 LET RAZVOJA SR SLOVENIJE« Glavni odbor SZDt Slovenije bo izdal v počastitev 20-letnice osvo- boditve posebno publikacijo z na- slovom 20 let razvoja SR Slove- nije. Publikacija bo izžla na dan tborovanja samoupravljavcev 8. maja 1965. V publikaciji je obde- lanih v poljubni besedi, sliki in pcmazorilih minulih 20 let na vseh področjih razvoja SR Slovenije. Program prireditev IV. tedna bratstva in prijateljstva v dneh od 8. do 12. maja (Spremembe upoštevane) y PTUJU: 8. V. 1965 ob 19. uri KONCERT PARTIZANSKIH PESMI v dvorani Narodnega doma v Ptuju, prirejata pevski zbor DKUD »Sloboda« Varaždin in moški pevski zbor DPD »Svoboda« Majšperk. 9. V. 1965 ob 9. uri OSREDNJA PROSLAVA DNEVA OSVOBODITVE na Trgu mla- dinskih delovnih brigad v Ptuju, kjer bo sprejem gositov iz Aran- djelovca, Cakovca, Varaždina, Ormoža in drugih. Na zborovanju bo govoril sekretar Občinskega komiteja ZKS Branko BRACKO. Mladinski pevski zbor osnovne šole »Taneta 2nidariča« pa bo zapel več pesmi. 9. V. 1965 ob 10. uri PRAKTIČNE VAJE GASILSKIH ORGANIZACIJ iz Cakovca, Ormoža, Varaždina in Ptuja na stadionu »Drave«. 9. V. 1965 ob 11. uri SLAVNOSTNA SEJA ZZB NOV OBCINE PTUJ v veliki dvorani skupščine v Ptuju, na kateri bodo prisotne tudi delegacije ZZB NOV iz Arandjelovca, Cakovca, Varaždina in Ormoža. 9. V. 1965 ob 9. uri MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU v te- lovadnici osnovne šole »Toneta Znidariča« v Ptuju med občin- skimi reprezentancami Cakovca, Varaždina in Ptuja pod pokro- viteljsitvom Gozdnega gospodarstva Maribor — gozdni obrat Ptuj. 9. V. 1965 ob 11. uri SREČANJE IN SKUPNA PROSLAVA PIONIRJEV Cakovca, Or- moža, Ptuja in Varaždina v osnovni šoli »Toneta Znidariča« v počastitev 20-letnice osvoboditve. 9 V. 1965 ob 16. uri ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NA ROJSTNI HISI TONETA ZNIDARICA v NOVI VASI PRI PTUJU 78. Sodeluje godba na pihala DPD »Svoboda« Ptuj in mladina Rogoznice. Po odkritju spominske plošče vabijo krajevne organizacije Rogoznice vse udeležence na tovariški zabavni večer v Zadružnem domu v Rogoznici. 10. V. 1965 ob 19. uri Koncert glasbene SOLE VARAZDIN v dvorani mestnega kina Ptuj, večerna predstava za odrasle. Predprodaja vstopnic pri blagagni mestnega kina Ptuj. 10. maja ob 15. bo medobčinsko tekmovanje v kegljanju in- ^'alidov iz Cakovca, Ptuja in Varaždina na dvosteznem kegljišču ^^Drave« Ptuj. 12. maja ob 16. bo na dvosteznem kegljišču »Drave« Ptuj J^^edobčinsko tekmovanje v kegljanju med reprezentancami iz Cakovca, Ormoža, Ptuja in Varaždina pod pokroviteljstvom tr- govskega podjetja »Panonija« Ptuj. 12. V. 1965 ob 15. uri SPREJEM KURIRCKOVE POSTE na Trgu mladinskih delovnih P^^igad, podobno kot ob sprejemu Titove štafete. Kurirčkovo po- ^to bo spregel predstavnik ZZB NOV občine Ptuj, ki bo ob tej ®iovesnositi gavoril o razvoju narodnoosviobodilnega gibanja v J^tujski občini. 12. V. 1965 ob 16. uri JJIEDOBCINSKO TEKMOVANJE V ODBOJKI na stadionu »Dra- med reprezentancami Cakovca, Ormoža,. Varaždina in Ptuja ^^^ garnizijo JLA, pod pokroviteljstvom Tovarne avtoopreme (Nadalje\;,ij3jj£ na 2. strani) Predsednik Tito obišče Vorveško Predsednik Tito bo obiskal v dneh 10., 11. in 12. maja Norve- ško na povabilo tamkajšnjega kralja. »Obisk pomeni za Norve- ško manifestacijo prijateljstva in dobrih odnosov med deželami,« je izjavil predsednik norveške vlade Gerhardsen posebnemu do- pisniku Dela. Prijateljsko sodelovanje, ki iz- vira že iz skupnega boja proti nemškemu okupatorju in tesnega sodelovanja norveškega prebival- stva z jugoslovanskimi ujetniki In interniranci na norveških tleh, se je v povojnih letih poglobilo in utrdilo. Posebnega pomena je tu- di zunanjepolitična usmeritev Norveške, četudi je članica Se- vemoatlantskega pakta. Norveški predstavniki zavzemajo mnogo- krat zmerna in pozitivna stališča in jih pred javnostjo tudi ne pri- krivajo. Nič čudnega ni, če bosta obe delegaciji ob Titovem obisku bo- gato izmenjali izkušnje in stališča do vseh svetovnih dogodkov in utrli pot še tesnejšemu sodelova- nju. Po izjavi predsednika Ger- hardsena naj bi v prihodnje po- večali trgovinsko izmenjavo in gospodarske odnose. Prav tako bi kazalo še bolj razširiti kulturne stike. Vsekakor je treba poudari- ti, da je na Norveškem delav razred po svoji socialnodemokr^ ski stranki že 30 let na oblasti. Četudi tu niso izvedli socialne re- volucije, se vendarle globoko ču- tijo socialne spremembe. Ni zgolj naključje, da se so- cialnodemokratski teoretiki zelo za nimajo za jugoslovansko prakso v specifičnih pogojih, v katerih gradimo pri nas socialistični družbeni sistem. Posebno po- zorno proučujejo delavsko samo- upravljanje oziroma industrijsko demokracijo, kot io nekateri ime- nujejo. Seveda bo poglobljeno zanima- nje za samoupravljanje v Jugosla- viji rodilo tudi tesnejše stike z različnimi norveškimi industrij- skimi panogami. O kooperaciji med različnimi industrijskimi pa- nogami govore nekateri norveški gosF>odarstveniki že sedaj. Obisk predsednika Tita bo brez dvoma utrl pot tudi takemu sodelovanju. Ostali dogodki Prvomajske praznike so pra- znovali v socialističnih deželah in tistih deželah kapitalističnega sveta, kjer si je delavski razred priboril pravico do praznovanja, nadvse svečano. Vendar prvomaj- skega ozračja niso čutili povsod po svetu. V majhni državici — otoku sredi Karibskega morja, v Dominikanski republiki, so znova posredovale ameriške čete na strani tistih, ki jih ljudstvo ne mara na krmilu. Combejeve čete so vdrle na sudanska tla iz golih izzivalnih namenov, pa tudi ne- miri na indijsko-pakistanski me- ji ne popuščajo. In prav ti dogodki predstavlja- jo poleg vietnamske napetosti, ki tudi v zadnjih sedmih dneh ni popustila, poglavitni material za tisk in radio. POSREDOVANJE ZDA V DOMI- NIKANSKI REPUBLIKI Mladi častniki dominikanske armade se niso strinjali z vlada- vino generalske junte pa so pri- čeli upor. Razdelili so študentom in delavcem orožje in zahtevali, naj se vrne v deželo predsednik Bosch, ki ga je ljudstvo izvolilo na zakonitih volitvah. Toda tak razvoj dogodkov ni všeč Washingtonu, ki je po vsem sodeč tudi spravil na oblast jun- to. Zato je poslal v Dominikan- sko republiko približno 15.000 vo- jakov, ki so se že tudi spoprijeli s »civilisti«, kot imenujejo upor- nike, in jih tudi precej pobili. Nenaden ameriški vdor na ozemlje neodvisne dežele je seve- da vzbudil veliko ogorčenje med javnostjo; posebno med latinsko- ameriškimi državami. Zanimivo je, da so uporniki tudi že imeno- vali začasnega predsednika, ki bo opravljal to dolžnost do vrnitve Boscha. Nova vlada je že zahte- vala od ameriške, naj umakne če- te. Sam Bosch pa je po radiu in televiziji razkrinkal tiste, ki pra- vijo, da bo z njegovo vrnitvijo Dominikancem spet zagrozila »komunistična nevarnost«. Prav tako smešno je izzvenelo pojasni- lo predsednika Johnsona, češ da so ameriške čete prišle na otok samo zato, da bi zavarovale ame- riške državljane... Kaže, da se bodo v "VVashing- tonu uklonili. Kako, trenutno še ni jasno. NOVE SPLETKE Vdor Combejevih čet na sudan- sko ozemlje je tesno povezan s pomočjo, ki jo Sudan nudi osvo- bodilnim enotam v Kongu. Com- be grozi tudi sosednemu brazza- viUskemu Kongu, kjer so že pred meseci zrušili Combejevega pri- jatelja opata Juluja in postavili napredno vlado. Tudi ta seveda podpira osvobodilno gibanje. Combejevi najemniki so se se- veda morali umakniti pred su- danskimi tanki, toda že sama kr- šitev suverenosti priča o tem, kam pes taco moli. Ne smemo pozabiti, da so se pred nedavnim sešli, prestavniki Belgije, ZDA in Konga v Bruslju in se domenili o vojaški in drugi pomoči Com- bejevemu režimu. Zato Combe sme mirno demonstrirati nasilje. Nove spletke čutimo te dni tudi v okrepljenih kitajskih napadih na sovjetsko vodstvo in na 20. kongres sovjetske partije, ki je obračunal s stalinizmom. Spet slišimo očitke o sovjetskem »kapi- tulanstvu«, ker SZ ni odločno od- govorila Američanom zaradi kr- šitve severnovietnamske neodvis- nosti. V tem se zrcalijo želje, da bi se SZ sprla z ZDA, s katerimi je hotela urediti znosne odnose v duhu načel koeksistence, in se morda (zaradi položaja v Vietna- mu) celo spopadla z Američani. SZ pomaga Severnemu Vietna- mu ne le z besedami, kakor Ki- tajci, temveč tudi z vojaško in drugo pomočjo, obenem pa ne že- li pretrgati možnosti za pogaja- nja za zeleno mizo. kot bi želeli Kitajci. In prav zaradi kitajskega pritiska na SZ si Američani upa- jo nadaljevati svoje napadalne pohode nad Severnim Vietna- niom, ker računajo, da niti SZ, niti Kitajska ne bodo posredova- le. In prav taki računi utegnejo biti zmotni. Slednjič je vsakega nasilja enkrat preveč. NA ZBORU UPRAVLJAVCEV BO ZASTOPALO OB- ČINO ORMOŽ 29 DELEGATOV 20-Ietnico osvoboditve bomo v okviru republike lepo proslav- ljali. Ta pomembni zgodovinski dogodek bomo počastili z zbo- rom upravljalcev, ki ga bodo tvorili delegati iz vseh kolekti- vov SRS. Zborovanje bo anali- ziralo naš dosedanji razvoj in nakazalo osnovne naloge v boju za popolno afirmacijo sa- moupravnega sistema. Delegaci- ja, ki bo zastopala občino Ormož bo štela 29 delegatov. Te so še imenovali delavski sveti ali upravni odbori sindikalnih po- družnic na svojih zadnjih sejah. Za delegate so bili imenova- ni: Stanko Najžar, Marjeta Za- gorec, Irgl ing, Lidija, Štefka Petek, Antolič ing. Maks, Bran- ko Dogša, Katica Cuper, Franc Kosi, .lože Rajh, Franc Sala, Marija Novak, Joško Korpar, Marjan Kovačič, Vinko Ivanuša, Tomaž Pšak, Konrad Ploh, Gi- zela Blagovič, Tone Krušič, Jo- žica Radoš, Ivanka Pučko, Ma- tija Ratek, Franc Novak, Mati- ja Luskovič in drugi. OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE ŠOLE IZ VARAŽDINA l>o nastopil v dvorani mestnega kina v Ptuju 10. maja 1965 ob 19. uri. Nastopile bodo iudi druffo sekcije te šole. Pridite na koncert! Sestavek o tej šoli si prečitajte ir i. strani. Odbor za medobčinske prireditve Stran 2 >T E D N I K« — petek, maja 1965 Stran 2 Občinska zbora sta 29. aprila zopet zasedala (Nadaljevanje s 1. strani) »Gibanje osebnih dohodkov« ter »Stanovanjska izgradnja« Odborniki niso k poročilu o gi- banju gospodarstva ter o prora- čunski potrošnji v prvem trime- sečju iznesli kakšnih posebnih predlogov ter sta zbora na skup- ni seji nato obravnavala s pred- logom dnevnega reda predložene zadeve. Odlok o upravnih taksah v občini Ptuj uvaja občinske upravne takse za vse spise in dejanja po taksni tarifi ustrezne- ga zveznega zakona. Odlok o sodnih taksah uvaja občinske sodne takse v skladu z zveznim zakonom. V občini Ptuj se bo uporabljala taksna tarifa, kot jo predpisuje zvezni zakon. Odlok o spremembi tarife ob- činskega prometnega davka v občini Ptuj določa, da plačujejo gostinske organizacije prometni davek od prometa z naravnimi vini v absolutnem znesku po ko- ličini od prometa z ostalimi al- koholnimi pijačami. Odlok o določitvi višine akon- tacije prispevkov in davkov za drugo trimesečje 1965 določa, ker še davki in prispevki za letoš- nje leto niso odmerjeni, akonta- cijo za drugo trimesečje v višini 25 "/o lanskoletnega predpisa. Sklepanje o prenosu posebne proračunske rezerve ia leta 1964 v cestno-komunalni sklad za odpravo posledic poplav: popla- i^e oktobra preteklega leta so povzročile na cestah in mostovih na območju občine za nad 200 miljonov dinarjev škode, med- tem ko je znašala celotna ško- da zaradi poplav nad 700 milijo- iiov dinarjev. Po republiškem :>dloku je bila tudi občina Ptuj iršteta med občine, ki so bile Drizadete ob poplavah. Za ubla- žitev posledic poplav je i>o za- gonu Zvezne skupščine o gospo- iarskih in planskih ukrepih v 1965 omogočeno letos trošitl sredstva, ki so se zbrala lani v >osebnih proračunskih rezervah Drizadetih občin za odpravo po- sledic poplav. Glede na to je skupščina pre- nesla anesek 100 miljonov din v ce?5'no komunalni sklad za fi- n.inciranje potreb za odpravo pt^sJedic poplav. Odlok o ustanovitvi uradnega glasila Ormož in Ptuj ustanavlja • Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj«, ki ga bo izdajal zavod Ptujski tednik, ker je prenehal z izhajanjem Uradni vestnik okraja Maribor. S tem bo dose- žena večja obveščenost prebival- stva v občini, ker je prejšnji Uradni vestnik okraja Maribor prihajal v občino v okrog 1000 iz- vodih, Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj pa bo prihajal v ob- čino Ptuj v najmanj 4000 izvo- dih. Odlok o ustanovitvi občinske komisije za ugotovitev pokojnin- ske dobe v občini ustanavlja že obstoječo komisijo na osnovi no- vih predpisov, ki so medtem izšli. Zbora sta nato še dovolila raz- širitev predmeta poslovanja za- vodu za komunalno dejavnost občine Ptu] na uslužnostno ža- ganje lesa, imenovala sta pred- sednika in člana ter njuna na- mestnika v občinsko komisijo za ugotovitev pokojninske dobe, razrešila sta nekatere člane in imenovala nove svete občinske skupščine, imenovala nove čla- ne v upravne odbore skladov, imenovala tri nove člane v svet zavoda za stanovanjsko gospo- darstvo Ptuj ter imenovala vodjo službe pravne pomoči pri občinski skupščini Ptuj. Analiza zaključnih računov (Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE ORMOZ) NA PREJŠNJI SEJI STA NAJPREJ SKUPNO, NATO PA LOCENO ZASEDALA OBA ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE IN OBRAVNAVALA ZAKLJUČNE RACUNE DELOVNIH OR- GANIZACIJ V OBCINI ZA LETO 1964, RAZPRAVLJALA STA O PREDLOGIH SKLEPOV, O AKTIH SVETOV IN KOMISIJ SKUPŠČINE; LOCENO PA STA SPREJELA ODLOK O SPRE- MEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBCINE ORMOŽ, ODLOK O ZAKLJUČNEM RACUNU OBCINE, ODLOK O ZA- KLJUČNEM RAČUNU REZERVNEGA SKLADA IN O IME- NOVANJU. Nekaj dni pred zasedanjem občinske skupščine so odborniki prejeli pripravljeno gradivo. To je poleg ostalega vsebovalo po- ročilo o zaključnih računih de- lovnih organizacij in nekatere odloke. Odborniki so o analizi zaključnih računov temeljito in vsestransko razpravljali. Iz zaključnih računov delov- nih organizacij v občini je raz- vidno, da je bil povsod dosežen napredek. Zaključni računi vseh gospodarskih organizacij teme- ljijo na večji proizvodnji, ki so jo predvsem sprožili spreme- njeni instrumenti delitve do- hodka. Namen instrumentov je bil izboljšati pogoje gospodar- jenja in tako omogočiti gospo- darskim organizacijam, da se hitreje razvijajo. Lani se je celotni dohodek na zaposlenega v občini povečal za 5 "/o. Rentabilnost se je zmanj- šala za 8®/o, zaradi precejšnje angažiranosti vloženih sredstev, neto produkt se je povečal za 35 o/o. Industrija v občini zajema dve gospodarski organizaciji. Ta je lani v povprečju povečala celotni dohodek nasproti letu 1963 za 53«/o. Porast je bil dosežen pred- vsem na račun večje proizvod- nje v tovarni Jože Kerenčič, ki je presegla celotni dohodek na- sproti letu 1963 za 67 Vo, ob 21- odstotnem povečanju števila delovne sile. Precejšen porast celotnega dohodka je bil v obrti za 40 "/o, v zdravstvu za 27 Vo in v trgovini ter v gostinstvu. Pomemben pozitiven vpliv na nadaljnjo delitev dohodka so imela porabljena sredstva, ki so lani porasla za 8®/o, celotni do- hodek pa se je povečal za 16%. Lani je bilo gospodarjenje de- lovnih organizacij v občini bolj ekonomično kot leta 1963. Skup- na udeležba porabljenih sred- stev se je v celotnem dohodku znižala za 7 "/o. "^'aže, da so de- lovne organizacije lani posve- čale precejšnjo skrb racional- nemu trošenju sredstev v pro- izvodnji in prometu. Lani je bil zabeležen le manj- ši porast porabljenih sredstev, zato je bil dosežen neto pro- dukt v ugodnem razmerju. V primerjavi z letom 1963 se je ta na vseh področjih povečal povprečno za 35 "/o. V najugod- nejšem razmerju je bil dosežen v gostinstvu — za 59 "/o, v indu- striji — za 41 "/o, v trgovini na veliko — za 49 "/o, v ostalih de- javnostih pa je bil neto produkt izpod povprečja celotnega go- spodarstva. Precej se je lani povečal ne- to produkt na zaposlenega. Pro- duktivnost dela se je povečala v celotnem gospodarstvu za 23 odstotkov, v nekaterih delovnih organizacijah pa se je povečala iznad povprečja, kot v podjetju Krojaštvo za 38 »/o. Produktivnost dela, merjena z neto produktom na zaposle- nega. je skoraj v vseh delovnih organizacijah v zadovoljivem porastu. Težava je z rentabil- nostjo, ki je manjša za 8 "/o za- radi visoke angažiranosti vlo- ženih sredstev, ki so se lani povečala v primerjavi z letom 1963 na 47 «/o, neto produkt pa je porastel v istem obdobju za 35®/o. Manjša rentabilnost je zabeležena v industriji, trgovini na drobno, v kmetijstvu in v gostinstvu. Sprememba instrumentov pri delitvi neto produkta je povzro- čila, da so bile delovne orga- nizacije v ugodnejšem položaju od družbene skupnosti. V delov- nih organizacijah se je tako lani neto produkt povečal za 53 "/o in je znašal skupno 1.641,522.000 dinarjev, od tega pa je bilo od- vedeno skupnosti 756,103.000 di- narjev. Odpravljeni so prispe- vek od izrednega dohodka, pri- spevek od dohodka opekarn, prispevek družbeno-investicij- skega sklada in odložene so anuitete v kmetijstvu, kar ugod- no vpliva na porast neto pro- dukta in na nadaljnjo delitev čistega dohodka na osebne do- hodke in sklade delovnih or- ganizacij. Cisti dohodek, s katerim de- lovne organizacije samostojno razpolagajo, se je lani povečal za 425,791.000 dinarjev. Iz čiste- ga dohodka je bilo za osebne dohodke porabljenih 65 Vo sred- stev. Lani so se skladi povečali za 9 Vo na 103.894 tisoč dinarjev. Sorazmerno visoka sredstva, ki so bila namenjena za osebne dohodke, so povzročila nesklad- je med izplačanimi osebnimi do- hodki in pravilniki o delitvi čistega dohodka na eni strani, na drugi strani pa so se premalo povečali skladi gospodarskih organizacij. V letu 1963 je bilo razmerje med osebnimi dohod- ki in skladi 88:12, lani pa 92:8. Pri taki delitvi so močno tr- peli skladi skupne porabe, v katere je bilo namenjenih za 31 ®/o manj sredstev kot leta 1963. To je občutno oslabelo nadaljnji razvoj družbenega standarda, ki še vedno ni na primerni ravni. Obveznosti do dobaviteljev so bile lani nasproti letu 1963 več- je za 59 "/o. Največji porast je zabeležen v industriji, v trgo- vini in v obrti. Le malo je de- lovnih organizacij v občini, ki so zmanjšale svoje obveznosti do dobaviteljev. Terjatve do kupcev so poras- le za 29 "/n, kar kaže nesoraz- merno povečanje kreditiranja upnikov in poslabšanje likvid- nosti poslovnih odnosov. Precejšnje povečanje sredstev izkazujejo tudi zaloge materiala in drobnega inventarja — za 43 "/o ter zaloge nedovršene pro- izvodnje, ki so se lani v pri- merjavi z letom 1963 povečale za 79 ®/o. Največje zaloge v ne- dovršeni proizvodnji imata kmetijska zadruga in tovarna Jože Kerenčič. Zaloge gotovih izdelkov so se povprečno pi. čale za 13 "/o, kar gre predvsem na račun poveča- nin zaiog v irgovmi na aroono, v industriji ter deloma v kme- tijstvu. Povprečni gospodarski rezul- tati v občini Ormož so bili lani zelo ugodni. Nanje so tudi vpli- vale višje cene, ki so v drugem polletju znatno porasle skoraj pri vseh proizvodih in storitvah. V nekaterih delovnih organiza- cijah so bila zapažena nekatera nesorazmerja in 'pomanjkljivosti pri doseganju poslovnih rezul- tatov, kar se bo negativno od- razilo tudi glede na ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. Zaradi restriktivnih ukrepov pri najemanju posojil za osnov- na in obratna sredstva in za- radi premajhne naložbe sred- stev v poslovne sklade bodo nastopile težave pri pokrivanju obveznosti iz anuitet. Po dose- danji oceni presegajo te obvez- nosti razpoložljiva sredstva pri- bližno za 60 milijonov dinarjev. Lani so delovne organizacije v občini posvečale premalo skr- bi rentabilnosti. Ta se je v pri- merjavi z letom 1963 zmanjšala za 8«/o. Seji občinske skupščine so prisostvovali tudi direktorji de- lovnih organizacij. Navzoči so temeljito in vsestransko raz- pravljali o zaključnih računih in se zavzemali, kako izboljšati in pospešiti gospodarstvo v ob- čini. Mnenje je bilo, da morajo biti zaposleni v gospodarstvu in v ostalih delovnih organizacijah še bolj budni in da morajo spro- ti spremljati neuspehe in uspe- he svoje delovne organizacije. Več skrbi bo treba posvetiti iz- koriščanju notranjih rezerv in delo bolje organizirati. Pregle- dati in oceniti je treba sleherno delovno mesto in tako omogočiti, da bo proizvodnja nemoteno te- kla ob manjšem številu zapos- lenih. Urediti je treba primerno razmerje med osebnimi dohodki in skladi ter tako zagotoviti de- lovni organizaciji hitrejši raz- voj. ODLOKI Oba zbora občinske skupščine sta sprejela odlok o prenehanju veljavnosti odloka o povračilu stroškov prevoza dijakov in učencev. Ta odlok je prenehal veljati, ker se ni izvajal. Spre- jet je bil odlok o brezplačnem prevozu učencev osnovnih šoi za območje občine Ormož. Od- lok o ustanovitvi sklada za šti- pendije je namenjen za štipen- dije bodočih strokovnjakov, ki bi jih v občini nujno potrebo- vali, vendar delovne organiza- cije za študij teh ne bi kazale dovolj razumevanja. Sprejet je bil tudi odlok o ustanovitvi sklada za šolstvo občine. Z od- lokom o obveznem fluorografi- ranju prebivalstva je bil spre- menjen in dopolnjen prejšnji odlok. Predlogi sveta n socialno var- stvo so bili na seji sprejeti z odlokom o priznavalninah in z odlokom o dopolnitvah odloka o podeljevanju denarnih podpor splošnega socialnega varstva. Sprejeti so bili tudi odloki o varstvu krajevnih cest in poti na območju občine, odlok o upravnih taksah, o sodnih ta- ksah in odlok o soglasju k za- ključnemu računu rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organizacij. Živahna razprava je bila na seji pri obravnavanju predloga odloka o prenosu pra- vice oddajanja stanovanj na delovno skupnost uprave občine Ormož. Predlog odloka je na seji skupščine obrazložil inž. Netko Babič. S tem predlogom se navzoči odborniki niso stri- njali, saj bi bile r > njihovem mnenju, predvsem pa po mne- nju sekretarja občinskega komi- teja ZK občine Ormož Draga Pintariča, krnjene pravice sa- moupravnih organov, kar bi se negativno odrazilo v današnjem samoupravnem mehanizmu. Ta predlog odloka je bil prestavljen na prihodnjo sejo skupščine na željo odbornikov. Odborniki so izglasovali po- roštva na kredite kmetijski za- drugi Ormož, in sicer 120 mili- jonov dinarjev za nakup živine za govejo farmo v Središču, 250 milijonov dinarjev za obratna sredstva vinske kleti v Ormožu in 53 milijonov dinarjev za nabavo mehanizacije. RD Središče Ormoža Program prireditev IV. tedna bratstva in prijateljstva v dneh od 8. do 12. maja (Nadaljevanje s 1. strani) MAJSPERK: 8. V. 1965 ob 19. uri VEČER PESMI IN PLESOV JUGOSLOVANSKIH NARODOV v dvorani »Svobode«; prirejata folklorna sekcija in zabavni an- sambel DKUD »Vilko Jurec« iz Varaždina. VIDEM PRI PTUJU: 8. V. 1965 ob 19. uri PESMI IN PLESI IZ MEDJIMURJA v kino dvorani. Gostuje folklorna sekcija »Seljačke sloge« iz Preloga, LESKOVEC: 9. V. 1965 ob 11. uri KONCERT PIHALNE GODBE DPD »Svoboda« iz Ormoža, pred osnovno šolo v Leskovcu. LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU: 9. V. 1985 ob 15. uri PESMI IN PLESI IZ MEDJIMURJA v dvorani Zadružnega doma prireja folklorna sekcija in zabavni ansambel »Seljačka sloga« iz Nedelišča. Po prireditvi priredi dramska skupina gasilskega dru- štva Lovrence na Dravskem polju v čast gostov Finžgarjevo dramo :»Razvaline življenja«. KIDRIČEVO: 8. V. 1965 ob 10. in 15. uri MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V NOGOMETU na stadionu »Aluminij« med reprezentancami Cakovca, Ormoža, Ptuja in Va- raždina ter garnizije JLA. PODLEHNIK: 9. V. 1965 ob 15. uri PESMI JUGOSLOVANSKIH NARODOV v dvorani zadružnega doma prireja DKUD »Karlo Mrazovič« iz Murskega Središča. ZAVRC: 9. V. 1965 ob 15. uri PESMI IN PLESI IZ MEDJIMURJA v dvorani Doma kulture v Zaivrču prireja folklorna skupina »Seljačke sloge« iz Donje Dub- rave. CIRKULANE: 12. V. 1965 ob 8. uri SPREJEM KURIRCKOVE POSTE iz »Zagorske brigade« od pio- nirjev Varaždina v vasi Meje, ki jo prevzemajo pionirji osnovne šole Cirkulane, kjer bo opis dogodka iz časa NOV v Budiščaku, nato pa bodo ponesli »Kurirčkovo pošto« po znanih partizanskih poteh ptujske občine. Obvestilo o nastalih spremembah: Predvideno gostovanje pevskega zbora iz Središča ob Dravi v Cirkulanah, 9. maja, odpade. Gostovanje Narodnega gledališča »Avgust Cesarec« iz Varaždina, ki je bilo predvideno v Kidriče- vem 5. maja je preloženo za nedoločen čas. O gostovanju Donjega Vidovca v Zetalah pa bomo datum in čas sporočili kasneje. VABI ODBOR IV. TBP! Izvoljeni v svete občinske sliupščine Na zadnji seji Občinske skupščine Ormož so odborniki razpravljali o predlogu komisi- je za volitve in imenovanja ter so izvolili v svet za družbeni plan in finance za predsednika Milana Ritonja, za člana Krona Novaka, dipl. ekonomista. V svet za industrijo in obrt sta bila izvoljena za predsednika, Jože Jauševec, za člana pa Branko Dogša, v svet za kme- tijstvo in gozdarstvo za pred- sednika Ivan Moravec, za člana Meško ml. iz Lahanec. V svet za splošne in gospodarske zade- ve je bil izvoljen za predsednika Maks Antolič, za člana pa Boris Gerlovič in Pavel Zadravec. Ivanka Pučko je bila izvoljena za predsednika sveta za šolstvo, prosveto in kulturo, za člana pa veterinar Ciril Rajšp in Terezija Štefančič dipl. ing. V svet za zdravstvo in socialno varstvo je bil za člana izvoljen Stanko Les- jak, za predsednika sveta pa Ivo Rajh. Ivan Zidarič je bil izvoljen za predsednika sveta za občo upravo in notranje zadeve, za člana pa Franc 2abota, sodnik, in Alojz Holc. Na seji so tudi izvolili predsednike in člane ne- katerih komisij pri občinski skupščini. Za predsednika ko- misije za družbeni nadzor je bil izvoljen Martin Toplak, za člana pa Vlado Ožbolt in Marta Roz- man. Za člana komisije za proš- nje in pritožbe sta bila izvoljena Martin Habjanič in Jakob Alek- sič, za presednika sveta pa Stan- ko Najžar. Za predsednika komisije za odlikovanja je bil izvoljen pred- sednik Občinske skupščine Or- mož Franc Novak, za člane pa sekretar občinskega komiteja ZK Drago Pintarič, Terezija dipl. ing. Štefančič, Janko Kuš- ter, tajnik občinskega sindikal- nega sveta Ormož in Štefka Zemljič, učiteljica. Občinski zbor je nato izvolil za predsednika sveta za narodno obrambo Franca Novaka, za čla- ne pa Draga Pintariča, Vlada Ožbolta, Danila Jelena, Edvarda Pajeka in Vinka Topolovca. Štefka Petek je bila izvoljena za predsednika mandatno-imu- nitetne komisije, Stanko Pesrl in Matija Luskovič pa za člana. Na seji je bila imenovana Erika Vr- hunec za predsednika disciplin- skega sodišča, za njenega na- mestnika Anton Cič, za člana Irena Miklašič, za njenega na- mestnika pa Albert Ivanuša. Za predsednika mandatno- imuniJtetne komisije zbora de- lovne skupnosti je bil izvoljen Rudi Mlakar, za člana pa Alojz Ivanuša in Marija Novak. Povsod prvomajske proslave in prireditve Prebivalci občine Ormož so množično proslavili letošnji prvi maj. Po pomembnejših krajevnih centrih v občini so na predvečer prvega maja zažgali kresove, okrog njih pa je zadonela slo> venska pesem. Ob kresovih so nastopali pionirji in mladinci z raznimi recitacijami partizanskih pesmi. Predstavniki krajevnih or- ganizacij SZDL so ob kresovih govorili o pomenu in važnosti delavskega praznika. Po kreso- vanju se je pričelo splošno ve- selje s petjem in plesom. Ljudje so se zabavali pozno v noč, ne- kateri pa celo do zgodnjega pr- vomajskega jutra. Na dan prve- ga maja so odšli nekateri na iz- lete v Trakoščan, na Bori, v Je- ruzalem, na Pohorje in drugam. Nekateri pa so prvomajske praz- nike preživeli v krogu svoje dru- žine, svojcev in sosedov. Deževje močno ovira proizvodnjo opeke Na občnem zboru sindikalne organizacije Opekarne Zabjak 24. 4. 1965 so se zbrani odkrito pomenili o težavaii in pojavih, ki zavirajo delo in izpolnjevanje plana ler boljšo skrb za kolektiv. Dejavnost opekarne Zabjak ovira letos med drugim pred- vsem deževje, v lepih dnevih pa izostajanje ljudi z deia. Podjet- je bi rado kljub vsemu tudi le- tos doseglo plan proizvodnje in dohodkov, zato pa želi imeti red v hiši tudi glede zaposlenih. Po- jav izostajanja z dela, v večji meri kot prejšnje leto in za sko- raj 100 "/o v primerjavi z 1963. le- tom, je tudi lansko leto povzročil podjetju večmilijonsko proizvod- no škodo, na drugi strani pa raz- meroma višje izdatke (nad 600.000 din) za čas izostankov. Na drugi strani ima podjetje 90 vlog nezaposlenih ljudi iz okoli- ce, ki bi radi prišli delat v pod- jetje. To resno opozarja redne izostankarje, da ne more kolek- tiv trpeti nereda, ko pa se na drugi strani ponujajo mladi lju- dje, ki bi prihajali redno na delo, č^e bi le bili sprejeti. Sin- dikalni odbor je priporočil, da bodo morali v upravi v bodoče resno obravnavati primere, kjer gre za neopravičeno izostajanje, ker noče, da bi nastal© vpčie žave v proizvodnji, ko se vreme izboljša in ko je potrebno krep- ko prijeti za delo. Podjetje nima samo namena zadovoljiti s svojimi izdelki odjemalcev, druž- benih in zasebnih graditeljev, temveč tudi povečati kapacitete podjetja z rekonstrukcijo in z ' modernizacijo proizvodnje ope- ke. Le tako lahko podjetje pod- pre gradbeno dejavnost v občini in na svojem poslovnem območ- ju, če mu bo dobavljalo potrebne količine kvadltetnih izdelkov, po katerih je veliko povpraševanje zlasti odkar se je močneje raz- mahnila tudi zasebna gradbena dejavnost z graditvijo stanovanj- skih zgradb. S iK)sebno občutljivostjo pa so govorili na zboru o skrbi za članstvo, ©zavarovanju njegove- ga zdravja in o rekreaciji v ča- su dopustov. Sindikalna organi- zacija se zavzema za to, da ne bi imelo podjetje svoje weekend hišice samo v Biogradu na mor- ju, temveč da bi še eno posta- vili pri enih izmed bližjih to- plic, kar bi časovno in finančno bolj ustrezalo kolektivu. Skleni- li so, da se bodo predstavniki sin- dikata in podjetja pozanimali, kje bi bili ugodnejši poaoji za le- tovanje, ali pri Varriždinskih, Krapinskih ali Moravskih topli- cah. V kolektivu, ki dela na pro- stem. kot je to pri opekarnah, je več članov kolektiva revmatično bolnih in jim je dopust v prvi meri pogoj za izboljšanje zdrav- ja. Biograd je mnogim predaleč, zato bodo raje odhajali na po- čitnice v bližnje kraje. Kolektiv Opekarne Zabiak se čuti doma v svojem po^ljetiu, zato se tudi po domače 'n od- krito pomeni s svojimi so-iplav- ci iz uprave in iz proizvodnje, z raznimi funkcionarji o vpe.n. kar jim leži na srcu. Po skleni h tudi dosledno ukrepajo ter si tako za- sotavliajo red j>o dogovoiih in sklepih. Sedanje neugodno vremp iih vedno bolj sili na razmi^liame o ureditvi umetnih sušilnic su- rove oneke, ker se edimo ts^^o lahko izognejo 7.a'^toin v pr->i7- vodnji. To bo tudi prvi ukr^o med deli za rekonstrukfiio nod- ietja. do katerega ni dal^č ^r J. BONSKA VLADA ODOBRI- LA DIPLOMATSKE STIKE ' Z IZRAELOM Zahodnnnemška vlada je privo- lila v vzpostavitev diplomatskih stikov X Izraelom. Uradno sporo- čilo o tem bodo objavili do konca prihodn.5eea tedna, ker je treba 5e razčistiti nekatera manj pomem- bna vprašanja. stran 3 »T E D N I K« — petek, 7. maja 196«; Stran 3 K I D R I Č E V O Sredstva za NK Alummi] v zadnjem času sp se o NK Alu- miniju širile razne govorice, pred- vsem glede porabe finančni^ sred- stev, ki jih klub nujno potreouje za tekmovanje v SCL. Ker ni po- šteno obrekovati kluba, ki zastopa barve svojega kolektiva, kar kaže tudi uvrstitev na lestvici, in ker v tem klubu nastopajo člani delov- nega kolektiva TGA, ki redno de- lajo na svojih delovnih mestih, je treba vsem pojasniti višino finanč- nih sredstev, ki jih klub potrebuje. NK Aluminij potrebuje za letoš- njo sezono 8,680.000 dinarjev, kar sicer m malo, je pa potrebno. Čla- narine in vstopnine bo zbral klub I,240.000 dinarjev, za razliko pa.je prosil kolektiv za dotacijo 7,440.000 dinarjev, kar mu je bilo tudi odo- breno. Za prevoze na nogometne tekme bo porabljenih 2,000.000 din, za nabaro rekvizitov 725.000 din, za vzdrževanje igrišča 720.000 din, za plačilo trenerja z dajatvami okrog 1,600.000 din, za zavarovanje 220.000 din, za potne stroške 375.000 dinarjev, za kritje stroškov sodni- kov ca 300.000 din, ter za stroške treningov 140.000 dinarjev. Potem so še drugi stroški, kpt je plačilo hišnika in dajatve, najemnina, kurjava, voda, reklama, potrošni material, hrana igralcem ob tek- mah, odvodi od odigranih tekem itd. Ze iz tega je dovolj razvidno, zakaj potrebuje klub tolikšna sred- stva. Vsekakor je doslej NK Alu- minij upravičil izdana sredstva z lepimi uspehi, ki bi morali biti v ponos slehernemu članu delovnega kolektiva. Asfaltiranje cestišč Stanovanjska skupnost se je le- tos lotila zares obširnih nalog pri izvajanju načrta za ureditev na- selja. Pričela je z graditvijo let- nega kopališča, letos bo pa nada- ljevala predvsem z asfaltiranjem cestišč in urejanjem parkov, cest- ne razsvetljave in pešpoti. Za to bo po predračunu porabila nad II,000.000 dinarjev. Po predvide- vanjih bo imela na razpolago še okrog 2,000.000 dinarjev iz lastnih skladov in zbranih sredstev, kot so krajevni samoprispevek v delu in denarju; 9,000.000 pa bi prispeval delovni kolektiv TGA, kar bi za- dostovalo za prvo etapo urejeva- nja naselja. Potrebovala pa bi za kritje svojih obveznosti 6,434.000 dinarjev za odplačilo anuitet ter raznih drugih stroškov. Ta sred- stva je tudi dodelil kolektiv TGA kar pomeni, da je stanovanjska skupnost dobila za letošnje potre- be 15,434.000 dinarjev. Tako se bo lahko s temi sredstvi že v prvi etapi dalo mnogo storiti, pri čemer pa bo potrebno seveda sodelova- nje stanovalcev. Nakup jadralnih letal o dejavnosti aerokluba Ptuj go- tovo ni potrebno govoriti, ker jo pozna sleherni naš občan, ki se vsaj malo zanima za njegovo delo. Malokdo pa najbrž pozna proble- me, s katerimi se ukvarja to dru- štvo. Ker je v finančni stiski, se je obrnilo na organe samoupravljanja s prošnjo za večjo denarno pomoč, da bi lahko realiziralo svoj pro- gram dela..Nabavilo bi tudi dve jadralni letali za skupno okrog 8,400.000 dinarjev, 3 kompletna pa- dala v vrednosti 900.000 din, 3 kom- pletne padalske opreme — 155.000 dinarjev, za napeljavo vodovoda na letališče 250.000 din in nabavo vr- vi za vleko jadralnih letal v vred- nosti 80.000 dinarjev. Aeroklub ima nekaj svojih sredstev, ki jih dobi v obliki dotacije od svoje zve- ze in občine Ptuj, tako da je za- prosil podjetje TGA za 5,093.000 dinarjev za investicije ter 3,416.000 dinarjev za redno svojo dejavnost, torej skupno za 8,511.000 dinarjev, katere so organi upravljanja tudi odobrili. S tem so dokazali, da po- magajo raznim društvom in klu- bom v občini. Zbori delovnih ljudi v minulem tednu so bili v vseh delovnih enotah TGA zbori delov- nih ljudi, na katerih so člani ko- lektiva izbirali kandidate, ki jih bodo naslednji dve leti zastopali v delavskem svetu in v svetih pro- izvajalcev delovnih enot. Zbori so povsod bili zelo dobro pripravlje- ni. razprave pred predlaganjem kandidatov pa tehtne in olodne. ^lani so že pred zbori opozarjali, da je bilo v minuli mandatni dobi v samoupravnih organih malo ko- risti od nekaterih članov. Sklenili so predlaeati tovariše, za katere preoričani, da jih bodo dostoj- no 7a?topali v teh organih in jih o ^'sem temeliito obveščali. Nedvom- no ie ta razprava pokazala, da se kolekfiv ne namerava striniati s ffrrt. da bi nekdo na sejah teh or- pnov govoril le v svojem imenu, 'p sklenamo po nredlosih članov ^olf^ktiva. kdo naj kandidira, lah- iiPotnvimo. da so dobro oremi- shli Premagali so več kandidatov hn rnoJno izbirati. V DE glinice p nrerllpaaH za DS 12 kandidatov, ^•^nrnv lih bodo izvolili le 6. za i^PTlK giinioe tia kar 30 kandidatov, niedtpm ko bo izvoljenih le 18. Obsežen program dela AMD Kidričevo je doseglo v mi- nulem letu na raznih prireditvah in tekmovanjih lepe uspehe. Z^ le- je pripravilo obsežen program ^ namerava sodelovati pri štafeti niladosti. udeležilo se bo zvezdaste ^oznje ter rellyja, organiziralo bo |"azstavo o dejavnosti svojega aruštva, obiskalo bo razne zgodo- vinske kraje iz NOB. poleg tega-pa "O še organiziralo razne priredit- ■ ve v tKidričevem. Vse to zahteva precejšnja finančna sredstva, ki jih društvo samo ne bo zmoglo. Za udeležbo na raznih tekmovanjih najbolj pvotrebujejo dober avtomo- bil, za kar potrebujejo 1,500.000 di- narjev. Lastna sredstva so zelo mi- nimalna in ne zadoščajo niti za najnujnejše potrebe. Zato so se obrnili na tovarno s prošnjo, da bi jim finančno pomagala. DS je dru- štvu za navedene potrebe odobril dotacijo v znesku 2,500.000 dinar- jev, kar mu bo pomagalo k uresni- čitvi programa. Uredili si bodo strelišče Strelska družina v Kidričevem je zgradila lani malokalibrsko streli- šče, na katerem pridno vadijo strelci in se pripravljajo na razna tekmovanja. Za to vrsto športa vla- da precejšnje zanimanje med mla- dino. Zato se je strelska družina odločila tudi za gradnjo letnega strelišča, za kar potrebujejo okrog 400.000 dinarjev. Uredili pa bi radi tudi vojaško strelišče in postavili lope, kar bi stalo 300.000 dinarjev, medtem ko imajo še 300.000 dinar- jev dolga za zgrajeno malokalibr- sko strelišče. Tu je všteta tudi na- bava raznega inventarja ter stro- ški poslovanja. Da bi uresničili svoje dolgoletne želje in se uve- ljavili na raznih tekmovanjih (že doslej so dosegli lepe uspehe), jim je delovni kolektiv TGA odobril dotacijo v znesku 1,000.000 din. Neugodni proizvodni rezultati TGA si je za leto 1965 postavila nalogo proizvesti 100.500 ton glini- ce in 35.000 ton aluminija. Toda če pogledamo proizvodnjo v prvih treh letošnjih mesecih, ugotovimo, da je bilo izluženo le 21.436 ton ali 85,93 odst., medtem ko je bilo kalcirane glinice predvideno 25.135 ton, izvršeno pa le 19.441 ton ali 77,38 odst. Najbolj se je planu pri- bližala elektroliza, ki je od plani- ranih 6,376 ton aluminija proiz- vedla 6.312 ton ali 99,00 odst, uspeh pa je dosegla livarna, ki je prede- lala od 6.014 ton aluminija 6.225 ton ali 103,51 odst. Nepredvideni zastoji v glinici so bili pravočas- no odpravljeni, da se je stanje v aprilu že popravilo in bo dosežena visoka proizvodnja, ki bo vsaj de- loma pokrila izpad v prvih treh mesecih. O vzrokih izpada proiz- vodnje so razpravljali tudi SPDE, UO in DS, ki je te vzroke temeljito proučil ter zadolžil direktorja pod- jetja, da vodje delovnih enot ukre- nejo vse za odpravo negativnih pojavov in da striktno izvajajo ukrepe in naloge, ki jih predlaga razvojni oddelek podjetja. Delav- ski svet je smatral, da si je dol- žan prizadevati vsak delavec za čimboljše proizvodne rezultate, ker I bi moral vedeti, da so osebni do- i hodki odvisni edino od proizvod- nje. Vsekakor se je stanje v aprilu zelo izboljšalo in je glinice že to- liko, da so skladišča polna in da kalcinacija prav zato ne more de- lati s polno zmogljivostjo. To je sicer trenutno stanje, ki pa bo ver- jetno v najkrajšem času odprav- ljeno in bo spet teklo vse v naj- lepšem redu. Premalo i^šenj Na zborih delovnih ljudi v TGA so bili člani kolektiva obširno se- znanjeni z delom delavskega sve- ta in svetov proizvajalcev delov- nih enot. V tem poročilu je bilo obdelano gibanje proizvodnje, re- alizacija, izvoz, delitev dohodka, samoupravljanje v podjetju ter no- tranji odnosi. O tem bomo še po^ drobneje poročali, za danes pa ne- kaj o notranjih odnosih v podjetju in o odnosih kolektiv TGA — ob- čina. Notranji odnosi v kolektivu niso sicer še na pravi višini, so pa zadovoljivi. Na te odnose zelo vpli- vajo organizacije v podjetju in so zato boljši v tistih enotah, kjer ak- tivno delujejo sindikat, OO ZK, mladin. organizac. ter ostale sub- jektivne sile. V zadnjem času je precej kritik glede pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Osnutek tega pravilnika je pripravila cen- tralna komisija, vendar je vsaka delovna enota sprejela svoj pra- vilnik in uredila osebne dohodke v okviru lastne enote. Osnutki so bili v delovnih enotah dovolj ča- sa razobešeni na oglasnih d^ikah vendar je prišlo s strani članov kolektiva zelo malo pripomb in predlogov. Tudi SPDE niso v tem pogledu odigrale v celoti svoje vloge. Zato je razumljivo, da se v zadnjem času pojavlja težnja za popravki pravilnikov, kar pa, ra- zumljivo, ne more iti v nedogled in je zato DS na svoji zadnji seji sklenil, da bodo pravilnike o de- litvi osebnih dohodkov popravljali šele po temeljitih analizah, ki jih bo moral pripraviti novoustanov- ljeni, a še ne formirani oddelek z nalogo proučevanja produktivno- sti in delitve OD. Glede odnosov med podjetjem in občino je moč trditi, da so ved- no tesnejši, saj TGA rešuje razne skupne potrebe v komuni. Ker ži- vijo člani kolektiva na območju celotne občine, je potrebno reše- vati razna vprašanja na širših osnovah. Tudi letos praiDrave« ^taborni ogenj, na ka- erem bodo sodelovali taborni- ci iz cele občine. Program bo )bsegal poleg recitacij, pevskih očk in originalnih skečev še aborniške in narodne pesmi. la. začetek in l^onec pa bodo :apeli >Dviga plamen, se iz og- lja...«, To pa ni ediila njihoA^a ikcija. Skozi vse leto bodo ma- lifestirali 20. obletnico osvobo- litve in njene pridobitve na zletih, pohodih, zletu Zveze ta- bornikov Slovenije, mnogobo- jih in na taborjenju. Letos bo- do že tretjič zaporedoma pri- redili tabor v Banjolah pri ru- li. Svoje platnene strehe bodo razpeli za dva meseca: od 1. ju- lija do 1. septembra. Izmena bo- do trajale po štirinajst dni, kar bo za vse, ki so že preživeli del počitnic na obali v borovem go- zdičku, kaj kratek čas. Tabor bo opremljen z novo montažno kuhinjo in butanskim štedilni- kom (da o vodovodu in elektri- ki ne govorimo). Dnevni red ta- bora pa bo pobistril bivanje, saj bo izpolnjen s >taborniško univerzoc (prej gozdna šola), igrami in tekmovanji. Bi šli z njimi? Prav gotovo. Vstopite v njihove vrste, vsakogar so ve- seli. Vpišete se lahko pri vsa- kem znancu — taborniku. Na svidenje na prihodnjem vodo- vem sestanku! Vse tabornike in ostale ob- čane vabijo na taborni ogenj, v soboto, 8. maja ob 19.30 pred stadionom >Drave«. S prirodo k novemu človeku! Nepravilno ravnanje z zastavami Ob letošnjem prvomajskem prazniku je lahko vsak Ptujčan, pa tudi vsak gost ugotovil, da vihra po mestu največ novih državnih in partijskih zastav, ker je večina hišnih svetov po- skrbela, da so zamenjane že več let stare in zbledele zastave z novimi, enako dolgimi, živbbarv- nimi in pravilno izdelanimi za- stavami. To je za Ptuj vsekakor razveseljiva ugotovitev. Pogled na te zastave 2.j 3.j 4. ali 5. dan po praznovanju, na mo- kre in zvite, je prav mučen, še bolj pa je mučna ugotovitev, da so v vsaki izmed hiš, s katerih visijo, zaposleni ali doma ljudje, ki bi morali znati vsaj z zasta- vami pravilno ravnati ter po- skrbeti, da bi bile po prazniku zopet spravljene na pravo mesto. To, da obvisijo na drogovih po ulicah m na palicah s streh in zidov toliko dni po praznikih, ni samo mučno, temveč v nasprot- ju z določilom odloka o javnem redu in miru, ki ščiti simbol SFRJ pred nepravilnim ravna- njem z njim. Pa niti ni potrebno^ da bi morali čakati na interven- cijo organov oblasti, da bi bile po mestu zastave pravočasno po- spravljene. K sreči imamo v Ptuju radijsko postajo in bi mo- ral tistim^ ki so pozabili na za- stave, zadoščati le poziv po ra- diu prvi dan po prazniku brez postopka pri sodniku za prekr- ške v primerih, kjer se le preveč spozabijo nad zastavami in jih pustijo teden dni nad streho. Čeprav bomo 9. maja prazno- i^ali 20-letnico osvoboditve, ni apravičljivo, da so zastave obvi- jele na svojih mestih od 1. ma- ja dalje, kjer jih dan za dnem izpira dež in zapleta veter. Z novinarji Večera in Radia Maribor od 1. do 3. maja po Koroškem z novinarji »Večera-« in »Ra- dia Maribor-« sem bil od 1. do 3. maja 1965 na obisku slovenskih krajev na Koroškem, in sicer v Velikovcu, v Železni kapli, v Bo- rovljah, v Bilči vasi, Sinči vasi, 2itari vasi, na Dobraču, v Belja- ku, v Vrbi, v Skofičah, na Go- sposvetskem polju pri knežnjem stolu in v Celovcu. V Železni kapli in v Borovljah sta nas sprejela župan Lubas in podžupan Kichter skupno z dru- gimi krajevnimi funkcionarji. Povsod je bil prijeten razgovor o življenju in delu, o problemih in težavah koroških Slovencev ter o možnostih pogostejših sre- čanj med Slovenci iz bivšega ma- riborskega okraja in s Koroške, od šolarjev do odraslih. Vreme je bilo izredno ugodno, vožnja z avtobusom prijetna ter povsod krasen razgled. Za vsestransko prijeten obisk skupine novinarjev poverjeni- štva ND Maribor na Koroškem sta se zelo potrudila predsednik poverjeništva Maribor novinar »Večera-« Branko Senica in od- govorni urednik -Slovenskega vestnika-« Blaž Singer, ki nam je prišel nasproti do Velikovca in nas je spremljal in tolmačil ter razkazoval vse tri dni lepote in zanimivosti na Koroškem. Nekaj vtisov s tega potovanja prihodnjič. J. V, POSNETKI V TEJ ŠTEVILKI: 9 M. Zuber 9 F. Langerholc 0 M. Petek # J. V rabi 0 in drugi Prvomajska proslava pri Veliki Nedelji Na predvečer prvega maja so prebivalci Velike Nedelje in okolice množično proslavili pr- vi maj. Svečanost so priredili ob kresu pod gradom. Veliko grmado vejevja so zažgali ob ■prvem mraku, ob njej pa se je zbralo nad 100 IjudL S slavnost- jo je pričel predsednik Krajev- ne organizacije SZDL Velika Nedelja Ivan Lah, ki je spre- govoril o pomenu in važnosti prvomajskega praznovanja. V imenu sindikalne podruž- nice Kmetijske zadruge Ormož, obrata Velika Nedelja, je spre- govoril predsednik. Poudaril je pomen zgodovinskega dne de- lavskega razreda. Posegel je v preteklost delavskega razreda in se zavzel za hitrejše utrje- vanje in uveljavljanje delav- skega samoupravljanja. Pevski zbor je ob kresu za- pel nekaj partizanskih in narod- nih pesmi, medtem ko so prvo- majske praznike pozdravile močne detonacije. Po kresova- nju se je pričelo splošno ve- selje v zadružnem domu, kjer je goste pričakala dobra kap- ljica >jeruzalemčana4. Velika IV(>i1p,11a — razvijanju mednarodnega sodelovanja ob dopisovanju pod- mladka in mladine z drugimi na- cionalnimi organizacijami Rde- čega križa.« »Kaj je še posebej značilno za letošnji teden Rdečega križa?« *Prvič v zgodovini Rdečega križa je 8. maj posvečen otro- kom in mladini RK.« F, Golob stran 4 >T E D M K« — petek, 7. maj« 196^ Stran 3 Gostovanje Glasbene šole Varaždin v Ptuju Glasbeno šolo Varaždin je ustanovilo 1827. leta »Muzičko društvo« in spada med najsta- rejše svetovne glasbene šole. V skoraj 140 letih obstoja je končalo v njej šolanje lepo šte- vilo znanih glasbenikov, glas- benih profesorjev in učiteljev ter je močno vplivala na glas- beno življenje in tradicijo. Na njo je Vara/din upravičeno po- nosen in z njo še danes gradi. Poln razmah je doživela ta šola šele po osvoboditvi naše domovine. Postala je popolna srednja šola. Kolektiv te šole slavi letos 20-letnico šole sred- nje stopnje. Obiskuje jo nad 500 učencev, vštevši tudi učen- ce šole RKUD >Ivo Mikac«. Na šoli je okrog 40 rednih, izred- nih, honorarnih in pogodbenih profesorjev in učiteljev in uslužbencev, ki delajo v 34 pro- storih in si prizadevajo posre- dovati učencem čim boljši glas- beni in vzgojni vpliv in da bi bil deležen tega čim širši krog mladine. Glasbena vzgoja je danes važnejša naloga, kot je bila kdajkoli prej, saj je žal zaradi naglega razvoja proizvodnih sil, splošnega materializiranega življenja, prevnetega dirkanja za standardom itd. utihnila pe- sem in glasba v domovih dru- žin, in žal ponekod celo v šo- lah Marsikdo ne gleda več v glasbi vzgojnega faktorja šte- vilka 1, ob katerem dobijo že otroci smisel za red, disciplino, občutek dolžnosti, družabnosti, vdane aktivnosti, estetskih in etičnih vrlin, torej vsega, kar pomeni praktično socialistični humanizem. Statistike povedo, da so otroci glede na našo spe- cifično situacijo, zaradi izred- nega življenjskega turnusa, premalo časa v šoli in da ne najdemo otrok in odraslih, ki se bavijo z glasbo ali ki sode- lujejo pri kakšnem družbeno koristnem delu, med delikventi. Preventiva je mnogo cenejša in koristnejša kot samo zdrav- ljenje. Zal pa je o tem odveč govoriti ob okolnosti, ko nam manjka v vseh učnih in vzgoj- nih ustanovah kader za takšno dejavnost. Glede na vse prednje si pri- zadeva kolektiv Glasbene šole Varaždin mnogo storiti zu iz- obraževanje strokovnega kadra za osnovne šole, skozi kalere morajo vsi naši otroci. Prepri- čan je, da bo odpravljen vzgoj- ni deficit v družinah in v dru- štvih, ko bomo vzgajali že v osnovnih šolah z glasbo, ko bo- mo z njo razvijali pri otrocih vse prej navedene vrline in ko bodo prihajali iz osnovnih šol tudi glasbeno izobraženi. V krajšem času šolanja bomo lah- ko dosegli boljšo kvaliteto iz- obrazbe in vzgoje. Okraj Varaždin ima sedaj skupno z Medjimurjem 76 cen- tralnih osnovnih šol s skoraj toliko tisoči šolarjev. Ce bi po- slala vsaka izmed teh šol v Srednjo glasbeno šolo v Varaž- din vsaj po enega izmed naj- boljših učencev, bi jih lahko sprejeli komaj polovico. Ali ni- ma ta množica otrok pravice na radost in veselje, ki ji ju lahko posreduje glasbena umet- nost? Dragocene učnovzgojne mo- mente spremljajo skozi osem- letno šolanje tudi praktični, go- spodarski momenti, ki pa so tudi zelo važni. vSamo pritner: jadranska iiiagistrala in vse, kar je v zve/i /. njo, je ogrom- nega pomena, pri tem pa je malo verjetno. ( a je kdo mislil pri investicijah, kdo bo skrbel /a vsebino življenja v hotelih in drugih turističnih objektih, od kod bodo prihajali ansambli, kdo naj ])oskrl)i, da bodo ob magistrali turisti zadovoljni ob naših naravnih lepotah, ob na- ših kulturnih posebnostih? Lah- ko si očitamo slabo gospodar- jenje, če mislimo na uvažanje glasbenikov in jih bomo morali plačevati z dragocenimi deviza- mi. Holjše bi bilo, da hi imeli toliko domačih glasbenikov, da bi lahko z njimi pomagali skr- beti za kulturno vsebino tudi v inozemskih letoviščih. Za to imamo vse pogoje, žal pa pre- malo možnosti. Ne glede na vse učne plane in programe je spoznal kolek- tiv Srednje glasbene šole Va- raždin, da je najvažnejše za učnovzgojni uspeh, da začnejo učenci čimprej muzicirati, od dueta s svojim profesorjem ali učiteljem do velikega orkestra. Šola ima zato več različnih an- samblov. Nekai jih botno to- krat predstavili tudi ptujski javnosti kot npr.godalni, simfo- nični, pihalni orkester, harmo- nikarje, tamburaše, dixielend. slovenski, narodni kot tudi dva šolska pevska zbora. Tako organizirana šola pri- vlači učence, da ni več samo glasbeno-pedagoški center kra- ja in okraja, temveč je že pre- koračila meje republike s po- tovanji po raznih predelih naše domovine ter na raznih medna- rodnih prireditvah. Učenci so so prepričali na ta način o praktični vrednosti učenja in udojstvovanja na glasbenem področju, spoznali so lepe kra- je naše domovine ter najvišje politične in druge predstavni- ke naše skupnosti s predsedni- kom Titom na čelu. Videli so Avstrno. Nizozemsko in Nem- čijo. Sedaj se pripravljajo na gostovanja po Češkoslovaški. V Varaždinu ni nobene družbeno- politične manifestacije brez so- delovanja te šole. Dogaja se celo to, da so povabljeni njeni ansambli istočasno v Osijek in v Pulj. Ob vseh teh bogatih izkuš- njah šola ne zapira vrat, tem- več pričakuje, da bo lahko po- magala še širšemu krogu mla- dine na svojem območju in da bo lahko izmenjala izkušnje tu- di z drugimi šolami, ki jih bo povabila na gostovanje. Vse do- slej pridobljene izkušnje, ob sodelovanjih z bratsko Slove- nijo, na Celjskem mladinskem festivalu, z RT Ljubljana, z Glasbeno šolo Kranj, s Sloven- skim združenjem glasbenih pe- dagogov in sklada+eliev ter po- sebno z Zvezo glasben/ih dru- štev in organizacij Hrvatske, so nam pripomogle do uspehov in nam še danes koristijo. Ze- lo se veselimo tudi bližnjega srečanja z Glasbeno šolo Ptuj. Marijan Znber Profesorski zbor Glasbene šole Varaždin (Sol. leto 1961—1962) Pionirska tribuna Moj domači kraj včeraj in danes Doma sem v hribovitih Halozah To je zelo lep kraj. Ljudje se več- ji del ukvarjajo z vinogradni- štvom. Tod je bilo vedno težko življenje. V zadnjem času urejajo vinograde na terasah, da lahko po- maga pri obdelovanju mehanizaci- ja. Kljub temu pa je treba še mnogo dela opraviti ročno. Naši I>redniki pa so morali vsa dela opraviti ročno, s krampom in lo- pato, da bi si priborili vsakdanji kruh. Prebivalci Haloz so začutili okupatorjevo nasilje kmalu po hit- lerjevskem napadu na Jugoslavijo. Učenci so morali v nemške šole. Kmalu so tudi preprosti ljudje spoznali, da jim je tujec sovražnik, zato so se mu uprli. Po zmagovito končani vojni pro- ti fašizmu je ljudstvo začelo gra- diti novo državo. V zadnjem desetletju čutimo v Halozah precejšen gospodarski napredek. Elektrika je v vsaki vasi in mnogo vinogradov že ob- delujejo s stroji. Zvoke radia lah- ko slišimo skoraj v vsaki še tako majhni hišici. Osnove za napredek so torej da- ne, zato bi se tem težje ločila od te pokrajine. Marica Gabrovec, 8. razr.. Videm Kaj vem o V. kongresu ZKS 17. marca t. 1. se je začel V. kon- gres ZtKS; udeležilo pa se ga je 1200 delegatov in gostov. Oder, kjer je bilo delovno predsedstvo, je bil okrašen s slikami Marksa, Fn- gelsa in Lenina. Uvodni referat je imel sekretar ZKS Miha Marinko in je v njem nakazal osnovne na- loge ZKS pri nadaljnjem razvija- nju socialističnih odnosov. Potem je pozdravil kongres v imenu CK ZKJ Veljko Vlahovič. Naslednji dan je nadaljeval kon- gres delo v komisijah. Delegati ?o bili razdeljeni v tri komisije; prva je obravnavala delovanje ZK (v tej je bil tudi moj očka), druga je obravnavala delovanje komunistov na kulturnih in idejnih področjih (v tej komisiji je sodelovala tova- rišica Katica Bračko, upravitelji- ca osnovne šole iz Ptuja); tretja pa je obravnavala družbeno ekonoift- ski razvoj in odnose. Delegati so v komisijah obširno razpravljali in kritično ocenjevali dosedanje delo ter predlagali spremembe za bodo- če delo. Zadnji dan je kongres zopet za- sedal skupaj ter sprejel resolucijo o bodočem delu ZKS. Na kongre- su je bil izvoljen nov centralni ko- mite. Delegati so pred zaključkom poslali tovarišu Titu pismo. Jasna Jabločnik, Kidričevo Jutro na šolskem hodniku Ko šolska vrata se odpro otroci čeveljčke sezujejo; hite copatke majhne obuvati, gredoč vsak pazi, da ne umaže si podplatov. Po stopnicah vsi beže, obuvala pa v rokah drže. Ko pa zvonec zazvoni, vsak na svojem mestu že sedi. Mišo zadnji pricaplja, ves razred se glasno hahlja. Branko Joha, 7. a razred Spomladanski sneg Ko zgodaj zjutraj se zbudim, skozi okno se v nebo zastrmim. Kaj pa to danes je. ko 22. aprila smo že? Glej no, glej, snežinke padajo, druga za drugo nebo zapuščajo; kako veselo v zraku rajajo in na zemljo padajo! Ko se na cvetoča drevesa ozrem, ki tako lepa so ljudem, me kar srček zaboli, kaj če sneg cvetje pomori? Takrat otroci žalostni bomo zrli na drevo, ki nam nič sadja dalo ne bo Filip Flajšman, Ptuj DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Družtieno politično izobraževanje - večerna politična šola Delovne, družbene in politične organizacije naj bi že zdaj začele razmišljati o vključevanju svoje- ga izobraževalnega programa v prihodnjem izobraževalnem ob- dobju v večerno politično šolo, to je namreč oblika izobraževanja, o kateri bomo v nadaljevanju go- vorili. Pred dnevi je končal v večerni politični šoli oddelek, ki ga je organiziral občinski komite Zveze komunistov. V oddelel^ je vključil predvsem mlajše ljudi, ki se že več ali manj družbeno politično udejstvujejo, pa so jim potrebni širši pogledi na naš družbeni raz- voj pa tudi na družbeni razvoj v svetu. Večerna politična šola nima oz- kega kadrovskega značaja, tem- več daje osnove za široko druž- beno politično udejstvovanje, prek posameznih oddelkov in prek po- sebnih oblik pa daje posameznim skupinam slušateljev še posebno, določeno znanje, ki je potrebno za posamezna področja družbene- ga dela. Oddelek, ki je te dni končal ve- černo politično šolo, je v sto urah obdelal osnovni program, ki je ob- segal sledeče teme: -HKOMUNISTI IN SODOBNI DRUŽBENI PROCESI. V tej temi so se slušatelji v sedmih preda- vanjih seznanili s stališči Jugosla- vije do mednarodnih aktualnih vprašanj, s tem. kakšen je pri- spevek Jugoslavije v boju za mir In aktivno koeksistenco, podrob- no so se seznanili z ustavnim si- stemom pri nas, pa tudi na sploš- no z ustavnimi sistemi v svetu, nadalje so razpravljali o pravicah in dolžnostih našega občana v na- ši družbeni skupnosti. Zgodovinski del te terne je obravnaval razvoj človečanskih pravic. — Druga tema je zajela v sed- mih predavanjih načela politične ureditve Socialistične federativne republike Jugoslavije in je ob tem obravnavala vzporedno z družbe- no ekonomskim sistemom pri nas ter perspektivnim razvojem soci- alistične družbe tudi mednarodno delav.sko gibanje. — Aktivnost slušateljev je moč- no razgibala tema: SOCIALI- STIČNI ODNOSI MED LJUDMI. Teoretične razlage pri tej temi skoraj ni bilo, temveč so slušatelji v skupinskem delu analizirali raz- ne pojave v odnosih med ljudmi In negativne pojave, ki spremljajo naš družbeni razvoj. — Prav tako so pri naslednji te- mi osvojili na dru?bpnih ooiavih pojme.in značilnosti dialektičnega materializma — Mnogo zanimanja sliišateliev .le pritegnila tema o RFLIGIJI KOT OBLIKI DRUŽBENE ZA- VESTI — Zaradi pomembnosti in tudi posebnosti v podajanju, je bila zlasti zanimiva tema o DRUŽBE- NO EKONOMSKI GRADITVI SOCIALISTIČNE FEDERATIV- NE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. Pri tej temi sta sočasno sodelo- vala dva predavatelja, tako da sta izmenično predavala oziroma asi- stirala in v tem smislu vodila tudi skupinsko delo. Ta izredno prikladna oblika dela je omogo- čila, da so slušatelji dobro doje- mali dokaj težko snov, ki je zaje- mala: blagovno proizvodnjo, fak- torje, ki vplivajo na uspeh pro- izvodnje, odnose med bolj in manj razvitimi področji, samoupravlja- nje in nagrajevanje po delu kot temelje našega gospodarskega si- stema, dehtev družbenega proiz- voda, potrošnjo in formiranje cen, družbeno planiranje s posebnim poudarkom na planu občine, ki je bil tudi posebej obravnavan. V skupinah so podrobno obravnavali organizacijo podjetij, prav tako tudi delitev dohodka. Kot obvezna oblika dela so tu- di poučne ekskurzije. Oddelek le- tošnje večerne politične šole je ob svojem zaključku organiziral iz- redno uspelo ekskurzijo. Slušate- lji so s svojimi predavatelji in predstavniki organizatorjev — člani vodstva občinskega komiteja Zveze komunistov, obiskali Hidro- centralo Mariborski otok, kjer so jim strokovnjaki ob maketah raz- lagali zgodovinski razvoj hidro- centrale ter hidroenergetskega si- stema od Dravograda do Borla. Slušatelji so si ogjedali strojnico, prizadevni člani kolektiva HC pa so jim radi odgovarjali na neš+eta vprašanja, tako iz nadaljnjega razvoja -dravskega hidroenerget- skega sistema, kot tudi na vpra- šanja o upravljanju in delitvi do- hodka v kolektivu HC. V planinskem domu Planika na Pohorju so slušatelji preživeli ne- kaj prijetnih ur na družabnem večeru, ki so ga priredili po kon- čanem delu v šoli. V tem domu so bili deležni izredno solidne po- strežbe, in ugotovili .so, da ima kolektiv doma, vse od upravnika, kuhinjskega osebja in mlade ser- vlrke zelo tanek posluh za goste. Večerno politično šolo je končal eden od oddelkov, oziroma, kon- čala se je ena od oblik izobraže- vanja v tej šoli. Prihodnjič'še nekoliko pK>drobneje o delu v ve- černi politični šoli. Oglefte si razstavo kipov in umetnišliili siili Od 24. aprila 1965 dalje je v dvorani na magistratu v Ptuju razstavljenih 12 slik varaždin- skih akademskih slikarjev, 6 slik in 8 kipov akademskih slikarjev in kiparjev iz Cakovca ter 6 slik ptujskih akademskih slikarjev. Iz Varaždina sodelujejo s svo- jimi umetninami na razstavi aka- demski slikarji Julij Merlič, Gaš- per Bolkovič-Pik in Vera Kunt- ner, iz Cakovca akademski sli- karji Ladislav Kralj-Medimurec, Lujo Bezeredi, Aleksander Schuk teis, Josipa Vojtjehovski iQ Priska Kulčar, iz Ptuja pa aka- demski slikarji Albin Lugarič, Jan Oeltjen in Janez Mežan. Ob otvoritvi razstave je dejal v navzočnosti večine sodelujočih umetnikov glavni organizator razstave Albin Lugarič sledeče: »Intimna govorica umetnine zbližuje ljudi med seboj. Prav v umetnini, pa naj bo to glasbena, književna ali likovna, se zrcali življenje posameznika, pa tudi sočloveks. Ta misel o življenju sočloveka, najbližnega soseda, nas nenehno privablja, da se spo- znavamo in srečujemo. Umetnik ustvarja povsod, svo- ja doživetja pa povezuje z živ- Ijenjiskim okoljem tudi v svojih stvaritvah. ■ Pričujoča razstava prikazu- ■ je likovne stvaritve umetni- ■ kov — slikarjev in kiparjev ■ iz Varaždina, Cakovca in Ptu- l ja. Skupno razstavlja 9 sllkar- ■ jev in 2 kiparja. Razstavljene R umetnine naj bi nudile vsako- i! mur užitek in resnično umet- ■ nostno doživetje: razstava sa- ■ ma naj ostane pristna prija- ■ teljska vez, ki nas naj tudi ■ na umetnostnem področju ■ združuje in plemeniti.« V imenu političnih organizacij Ptuja pa je dejal ob otvoritvi razstave Jože Fridl sledeče: »Z zadovoljstvom otvarjamo li- kovno razstavo del umetnikov iz treh sosednjih občin, ki pomeni v kulturnem življenju Ptuja še prav posebno obogatitev. Doslej še v Ptuju na kolektivnih raz- stavah nismo istočasno srečali toliko priznanih un^etnikov, kot se jih danes predstavlja javno- sti. Zaradi tega ima ta razstava za nas v Ptuju še posebno vred- nost. Sodimo, da je po svoji kva- litetni stopnji med najboljšimi, kar smo jih videli v zadnjem ča- su ter bo lahko vsakomur, ki jo bo obiskal, nepozabno umetniško doživetje. Prepričani smo, da bomo imeli v Ptuju možnost spoznati v naj- krajšem času še vedno umetniš- kih del slikarjev in kiparjev, ki tukaj razstavljajo, prav tako pa tudi drugih umetnikov, ki jih ptujsko občinstvo zaradd pomanj- kanja za razstave primernih pro- storov doslej ni imelo možnosti spoznati. Potreba po novem icuiiurnem( domu s prostori za stalne in ob- časne razstave postaja vedno bolj pereča in ne bi smeli zgra- ditve tega doma dalje odlašati. Ob tej priložnosti bi se še mo- ral zahvaliti vsem, ki so omogo- čili tokratno razstavo, posebej pa še umetnikom — razstavljalcem, odboru IV. tedna bratstva in pri- jateljstva ter skupščini občine Ptuj. Sama razstava naj utrdi pnstne prijateljske vezi med ob- činami Cakovec, Ormož, Varaž- din in Ptuj ter naj prispeva k zbliževanju in medsebojnemu spoznavanju dosežkov kulture in umetnosti.« Po govoru Jožeta Fridla Je se- znanil prof. Albin Luga,rič vse zbrane udeležence otvoritve raz- stave s posameznimi umetniki in z njihovimi razstavljenimi deli. Navzoči umetniki iz Cakovca in Varaždina so bili veseli vseh priznanj navzočih za odziv na sodelovanje in za udeležbo ob otvoritvi. V imenu umetnikov — gostov iz Varaždina in Cakovca je spre- govoril akademski slikar Gašpar Bolkovič-Pik in se je zahvalil za vabilo Ptuja in odbora IV. tedna bratstva in prijateljstva pa tudi ptujskih umetnikov. Poudaril je, da je to srečanje umetnikov iz Cakovca in Varaždina in Ptuja po svojih slikah in kipih s pre- bivalstvom iz občine Ptuj ne sa- mo manifestacija umetniškega ustvarjanja v tem delu naše do- movine, temveč tudi snidenje enako čutečih src, ki jih zdru- žuje ista misel in želja ter isti občutek, da bi naše ljudstvo, od delavca do umetnika, ustvarilo, dostojno podobo velikega časa, da pa bi ga pri tem delu vodili prisrčni, humani občutki, ki ne morejo nikdar zbledeti niti v sreči niti v nesreči. Razstavljene umetnine naj po- vedo vsakomur, ki si jih bo ogle- dal, da so spletene z najprisrč- nejšimi mislimi in z najplemeni- tejšimi željami z umetniškimi be- sedami, ki naj bodo vedno ena- ko zgovorne. Ustvarjene so v prepričanju, da bodo vedno vzbujale pri poslušalcih in gle- dalcih najplemenitejše misli in sklepe ter spoznanja, da so da- našnji ljudje ustvarjali umetnine v času naglega razvoja in priza- devanja, da bi združeval ljudstvo v naši domovini in v svetu glo- bok humanizem, ki ga naj izpri- čujejo tudi tukaj razstavljene i umetnine. Akademskemu slikar- ! ju Bolkoviču-Piku so vsi s plo- I skanjem izrazili soglasje z n)e- • govim izvajanjem pa tudi željo, I da bi njega in dnine umetnike večkrat videli v Ptuju, enako pa njihove umetniške ustvaritve ' V. J- Koncert Varaždinsiie godbe na pihala v Ptuju Železniška godba na pihala RKUD »»Ivo Mikac^ ij, Varaždina je priredila v torek, 4. maja 1965, v okviru prireditev IV. tedna bratstva in prijateljstva v Ptuju pred Mestnim gledališčem kon- cert. Igralo je 40 godbenikov pod taktirko dirigenta Daniela Lesničarja. Zaigrali so 7 skladb od uverture do koračnice v splošno zadovoljstvo vseh poslu- šalcev, ki so jim po vsaki sklad- bi dolgo ploskali. Ta godba sodeluje pri vseh večjih proslavah v Varaždinu. Vadi v društvenerh prostoru v poslopju ZTP, ki ravno ni naj- bolj primeren, vendar to več ne bo dolgo trajalo, ker bodo ime- li še letos svoje nove prostore v novi zgradbi kulturnega doma. Pogostih vaj nimajo, ko pa se se- stanejo, so dalj časa skupaj. Na vajah vztrajajo vsi, od najmlaj- šega 22-letnega Josipa Tegeša, ki igra klarinet, in do najstarejšega 62-letnega Josipa Kovačiča, ki igra trombon. Mnogi godci so bi- li tokrat prvič v Ptuju, nekateri pa že večkrat in smatrajo, da bo prišlo tudi v bodoče do izme- njav nastopov, saj bo tudi Va- raždin zanimalo igranje ptujske godbe na pihala »Svobode^. Tajnik odbora za medobčinsko sodelovanje Stane Stanič se je zahvalil predsedniku društva Jo- sipu Lednickemu in dirigentu Danielu Lesničkemu ter vsem godbenikom za skrbno priprav- ljen glasbeni večer in je ob tej priliki tudi izročil v spomin na prvi koncert v Ptuju sliko Ptuja za RKUD «-Ivo Mikac"-'. Ob vseh glasbenih večerih v Ptuju moramo žal vedno znova ugotavljati, da je po kolektivih premalo agitacije za udeležbo na takih prireditvah in mora odne- sti večina nastopajočih s seboj vtis, da občuti tudi Ptuj težke posledice podcenjevanja glasbe- ne umetnosti, mimo katere živi celo velik del vplivnih in vidnih Ptujčanov, kar slabo vpliva na okolico, saj ne morejo s svojim zgledom nanjo pozitivno vpli- vati. Prav tako potrjuje nešteto izkušenj, da je škoda sredstev za tiskanje lepakov, ker jih mno- gi ne opazijo, in da je še najbolj še pošiljati posamična vabila raznim kolektivom in osebno- stim. Čeprav ostanejo tudi ta v mnogih primerih brez odziva, je vendar vsaj več upanja, da ne bodo prireditve brez obiska. V. J, Ptujski upokojenci so vstavili v proslavo 20-let- nice osvoboditve tudi svoj pro- gram. Prva naloga, ki jo hočejo re- šiti, je sodobna ureditev sanita- rij in dvorišča v klubu upoko- jencev v Aškerčevi ulici. Pripravljajo se pa tudi na ude- ležbo pn proslavi 20-letnice osvo- boditve slovenske Štajerske in Koroške, ki jo priredi DU v Slo- venj Gradcu v nedeljo 23. maja z velikim manifestativnim kon- certom združenih pevskih zbo- rov upokojencev Slovenije. Ob tej priliki bo tudi velika loterija z glavnim dobitkom on milijon dinarjev. Da se te proslave lahko ude- ležijo tudi ptujski upokojenci, pripravlja upravni odbor občin- ske podružnice velik izlet član- stva. Medpotoma bodo obiskali Celje in Velenje, vračali pa se bodo prek Dravograda, Radelj in Maribora. Prevozni stroški od Ptuja in nazaj znašajo 1500 din za osebo. Udeleženci naj se pri- javijo pri tajniku DU v Ašker- čevi ulici 9 najpozneje do 15. ma- ja, kjer naj vplačajo prevozne stroške in si nabavijo tudi srečke za loterijo po ceni 200 din za ko- mad. Poverjeniki DU v Cirkulanah, Markovcih, Zetalah in Podlehni- ku bodo dobili glede izleta po- drobna navodila. HraniO si oskr- bi vsak izletnik sam. Obed je predviden v Velenju: odhod iz Ptuja bo točno ob 7. uri izpred sodišča. Upokojenci, ne zamijdlte te lepe izletne prilike in se prija- vite pravočasno! Stran 5 »TEDNIK« — prtek, 7. maja Stran 5 GRADOVI - SOSEDJE Grad Bori in njegova okolca Slabe tri ure hoda cd Ptuja pK) »slaltirani ceiiti nad dravsiio stru- go proti JZ zagleaamo nad Dra- vo oz. na njenem clesneim bregu na 70 m visoki bKali slaroaavm grad Bori, Hi je danes po vsej Sloveniji znaji kot lepa izietniiiica in turistična postojanka. Najstarejša zgodovina Borla ni poznana, iz izredne prometne m strateske lege ob &krajnin izrastkih vinogradov Haloz na str- mi sikali nad reso lahko sklepa- mo, da je ta kraj že v prazgodo- vinski dobi privaDil človeka k stalni naselitvi. Kaj več o tej najstarejši zgodo/ini pa bi nam lahko Odkrila samo arheološka u-1 kopavanja, ki pa bi bila zaradi' sedanjega obsežnega grajskega! območja zelo težavna. Grajska naselbina na mesiu sedanjega mo-l gočnega gradu, ki je v stavbenem oziru rezultat večstoletnega raz- voja, pa izhaja iz srednjega veka. V 12. stol. se prične pri nas ob- dobje zidanih stolpov, ki pred- stavljajo obenem trdnjavo z ječo ter utrjeno prebivališče fevdal- nega gospoda in njegove družine. V tem času je verjetno nastal na mestu sedanjega gradu na visoki skali nad Dravo prvi zidani i obrambni stolp, namenjen v' obrambo proti divjim plemenom Ogrov — Madžarov. Kot grad pa , se omenja Bori prvič leta 1199. Zgodovina gradu in gospostva Bori je neposredno povezana z usodo Ptuja in ptujske okolice od II. do 13. stol. To je oMobje sko- raj dvestoletnih napadov, ropanj in pustošenj divjih Ogrov v na- ših krajih. Meja med Štajersko in Ogrsko že nekaj stoletij ni bila ustaljena. To ni bila stalna mejna črta, temveč le mejni pas, ki pa je bil zaradi pogostih ogrskih vpadov zelo opustošen. i Različni viri poudarjajo, da je} tamkajšnje Slovence zadelo mno-: go nadlog, kajti napadalci (Ogri) eo si prilaščali ljudi, živino in drugo blago, za seboj pa puščali povsod opustošeno zemljo. Tega neurejenega stanja v neposredni, bližini Ptuja jih je skušala rešiti| salzburška nadškofijska cerkev! kot lastnica Ptuja in ptujske oko-, lice vzhodno od Ptuja. Za pomi-l ritev v obmejnerm pasu ima zlasti j veliko zaslug salzburški nad.škof' Konrad I (110&—1147), ki je s pre-i Udarno politiko končno sklenil z' ogrskim kraljem leta 1131 trajen mir, kar je imelo za pokrajino med Muro in Dravo daleko- sežen pomen. Nadškof Konrad je v Ptuju med leti 1123—1137 zopet pozidal grad, ki je bil že davno v ruševinah. V drugI polovici 12. stol. je si- cer meja med Štajersko in Ogr- sko sicer še vedno potekala ob že imenovani črti, vendar so se mo- rali počasi umikati proti vzhodu. Do močnejšega premika ogrske meje proti vzhodu pa je prišlo po zaslugi ptujskih gospodov šele okrog leta 1200. Friderik Ptujski je namreč okrog leta 1199 po' uspešni zmagi odvzel Ogrom or- moški okraj in na svoji zemlji pri Veliki Nedelji naselil nemški viteški red, ki bi naj uspešno bra- nil novo ogrsko-štajersko mejo med Središčem in Murskim po- ljem. S padcem Ormoža so Ogri izgubili tudi severovzhodni del Haloz z Borlom. To okolico južno od Drave so zavzeli gospodje iz! Draveka nad sedanjo vasjo Vi- dem ob Dravinji. Ti gospodje ptujski, ki so leta 1245 prejeli ha- loško okolico od ogrskih kraljev, so sezidali verjetno tudi prvi trd- njavski stolp na mestu sedanjega gradu. Po Draveških gospodih je dobil grad nemško ime Anken- stein, medtem ko so ga Ogri po svojih virih imenovali »Borlyn«, kar pomeni brod, ki nadomešča most čez reko. Se nadaljnjih 100 let predstav- ljata grad Bori in njegova okoli- ca predmet spora med Ogrsko in Štajersko. V pogostih medseboj- nih spopadih in vojnah ter njim sledečih mirovnih pogodbah se Omenja grad Bori, ki ga zahteva- jo Ogri zase, ne da bi jim to uspelo. Obdržijo ga Ptujski go- spodje, kot neposredno lastnino i vse do leta 1438, ko izumro. Bori je imel do konca srednjega veka svojevrsten državnopraven polo- žaj. Predstavljal je okraj med dvema državama, neodvisen od ene in od druge. Ptujski gospodje niso bili dolžni služiti niti rimsko-' nemškemu cesarju niti ogrskemu kralju. Gospodstvo samo je zaje-' malo celotne spodnje Haloze in je predstavljalo pouolno sklenje- no posest, kar je zelo redek pri- mer. V tej okolici ni imel noben drug zemljiški gospod svojih pod- ložnikov. Ptujski gospodje mso bili podvrženi niti rimskemu niti ogrskemu kralju; bilo jim je na voljo služiti, komur so hoteli. Tu- di podložniki so bili obvezani slu- žiti v vojski samo t'vojemu gospo- du. Bori je bil povsem neodvisen, imel je svoje svobodno sodišče, v katero se ni smel nihče vmeša- vati. 6. januarja leta 1438 je umrl Friderik VIII., poslednji iz nekdaj tako mogočne in bogate rodbine ptujskih gospodov. Obširno po- sest sta si razdelili dve Frideriko- vi sestri. V drugi polovici 15. stol. je tudi Ptuj s svojo širno okolico mnogo trpel zaradi dolgotrajnih vojn med cesarjem Friderikom. III. in ogrs.kim kraljem Matijem, Korwinom, ki ga slovenska na-1 rodna pesem imenuje kralj Mat- jaž. I V tem času je bil tudi Ptuj 11^ let (1479—1490) v ogrskih rokah. V ' dolgoletnih medsebojnih vojnih pustošenjih so mnogo trpela tudi nekatera posestva, zlasti Ormož m Središče ter Bori z okolico. Stare kronike poročajo, da so Ogri leta 1481 razrušili grad Bori. V teh letih je grofica Barbara, hči Ane Ptujske, poročene z gro- fom Dujman Frankopanom, izro- čila Ormož in drugo dediščino to- rej tudi Bori, ogrskemu kralju Matiju za odkup ujetega mlado- letnega sina Mihaela. Tako je v začetku leta 1489 prišel Bori z okolico v in^ke ogrskega kralja Matija. Proti koncru leta 1488 je ogrski kralj Matija podelil Jako- bu Zeklu grad Bori z vsemi va- smi, kmetijami m posestvi. Po smrti kralja Matija je Jakob Zekl pristopil na stran cesarja Friderika, ki mu je seveda poda- ril vso posest, ki jo je dobil od kralja Matija. Cesar Maksimiljan je s posebno listino z dne 27. ja- nuarja 1497 podelil Jakobu Zeklu grad in gospodstvo Bori v popol- no osebno last. Rodbina Zekl je obdržala Bori v svoji posesti pri- bližno 100 let in ga je po letu 1588 prodala baronu Juriju Herberstei- nu. Ta je leta 1620 prodal grad Bori s celotno zemljško posestjo v Halozah grofom Turnom, ki pa so bili lastniki le pičlih dvajset' let. Leta 1639 pride Bori v posest j plemiške rodbine Saurer, ki graj-| sko poslopje močno razširi in mu da v drugi polovici 17. stol. nje- govo sedanjo obliko. Leta 1801 so grofje Saurer prodali Bori vdovi zadnjega grofa iz rodu Leslie, ki so bili okro« 150 let lastniki ptuj- skega gradu. Vdova Viljemina iz rodu Wurmbrand je živela na Borlu okrog 50 let in je bila zna- na po svojem socialnem čutu do podložniškega haloškega ljudstva. Bori je ostal v rokah rodbine Wurmbrand tudi v drugi {X)lovici 19. stol. in do razpada avstroogr- ske monarhije leta 1918. Tik pred 2. svetovno vojno je bila lastnica Borla židovska rodbina Weiss iz Zagreba. Posestna razmerja posestva Bori O gospostvu Bori niso ohranjeni nobeni urbarji ali popisi vse io 19. stol., ko lahko iz stare zem- ljiške knjige rekonstruiramo na- tančno stanje podložniške posesti, pripadajoče gospostvu Bori. Iz skromnega arhivskega gradiva za 17. in 18. stol. lahko razberemo, da posest v začetku 17. stol še nI bila gosto naseljena, saj poročiilo ?ovori, da ima Bori samo 120 po- illožnikov, ki zasedajo cele, polo- /ične ali celo četrtinske kmetije sočarjev, viničarjev, torej kmeč- kega proletariata, ki je v Halo- zah že tedaj prevladoval pribli- žno v razmerju 1:3, relativno sa- Tiostojnemu kmečkemu življu. Povprečno je bilo že v tem času na področju borlskega področja lekaj nad 500 kmečkih domov, ki 50 bili upravno razdeljeni na tri urade: Bela, Lesko vec in Pesjak. Zgodovinsko krajevni leksikon z leta 1822 daje za Bori na^ed- ije podatke: Bori predstavlja grad in go- spostvo z deželsko sodni j o in 3kraj z 22 občinami. Skupno šte- i7ilo podložnikov znaša z družin- skimi člani vred okrog 2000, prebivajo v 594 hišah; celoten Dkraj šteje 962 hiš in ima nekaj nad 3000 prebivalcev. Stanje kmetijstva v okraju po- jasnjujejo podatki: od ce^lotne po- i^ršine okraja okrog 7.500 oralov ie bilo pašnikov polovica celotne :>ovršine. namreč 3.700 oralov; ijiv 2.000 oralov; gozdov in vino- gradov je bilo približno enako: /sakega po 650 oralov. Travnikov n vrtov je bilo v okraju okrog )00 oralov. Iz teh podatkov raz- Deremo, da je bilo kmetijstvo v ;em času še zelo skromno razvito. Zemljiško gospostvo Bori ima ?ot stara zemljiška upravna in jodna oblast v svojih rokah tudi prevoz-z brodom preko Drave. Most so zgradili šele v drugi po- .ovici 18. stol. Grad Bori je imel malo lastne graščinske zemlje. Tako beremo v že citiranem leksikonu iz leta 1822, da ima grad Bori 39 oralov orne zemlje, 22 oralov travnikov in vrtov ter 745 oralov pašnikov. Pač pa ima 50 oralov čistiih vi- nogradniških nasadov in k tej vi- nogradniški posesti pripadajočo ostalo zemljo, potrebno za obde- lovanje po viničarjih. 32 oralov njiv, 1 oral gozda in 4 orale paš- nikov. Iz te poznofevdalne posesti se je po letu 1848, ki pomeni zem- ljiško odvezo in konec fevdalnega sitema, razvilo sorazmerno skro- mno veleposestvo kot zadnja oblika nekdanje oblike zemljiške fevdalne posesti v vzhodnem de- lu Haloz. Bori v času NOB Na Borlu so bili od maja 1941 do marca 1943 gestapovski zapo- ri. V njih so bili zaprti zavedni Slovenci, ki so se borili za svo- bodo. Razumljivo je, da se oku- pator ni trudil, da bi pripravil jetnikom Borla prijetno bivanje, ampak ravno nasprotno. S ptuj- skega področja in ostale severne Slovenije je bilo med okupacijo zaprtih na Boriu več tisoč ljudi. Gestapovci so jetnike pri zasliše- vanju strašno pretepali, jih zapi- rali brez hrane v kleti ter jih še na druge načine grozotno mučili. Z Borla so pošiljali zapornike tu- di na streljanje. Prvi zapornik z Borla je bil ustreljen 23. septem- bra 1941 v Mariboru. V jeseni 1941 so že pričeli pošiljati sku- pine borlskih ujetnikov v najhuj- ša nemška koncentracijska tabo- rišča. Poleti 1942 je bil zasnovan V letu 1961 je bil izreden po- rast inozemskih gostov in noči- tev zaradi bivanja inozemske filmske ekipe na Borlu. Poudariti je treba, da se turistični promet razvija le v sezoni od maja do oktobra in da je pozimi letovi- šče zaprto. Gostišču na Borlu je organiza- cijsko pridruženih še sedem po- deželskih gostišč, ki skupno tvo- rijo eno gostinsko podjetje. To podjetje je imelo v zadnjih štirih letih naslednji promet: leta 1960 45,203.000 dinarjev, leta 1961 57,312.000 dinarjev. načrt za osvoboditev jetnikov z Borla. Pobudnik akcije za osvo- boditev borlskih jetnikov je bila Milena Berce, ki je bila zaprta že od decembra 1941. Milena je bila ustreljena 2. oktobra 1942 v Mariboru. 7. julija 1964 je bilo na gradu Borlu veliko srečanje interniran- cev. To srečanje sta pripravili združenji borcev NOB maribor- skega in celjskega okraja. Na tem zborovanju so nekdanji i^eživeli jetniki obujali spomine na straš- ne dni okupacije. Na grajskem dvorišču Borla je bila leta 1956 odkrita spominska plošča, ki opo- zarja obiskovalce Borla, da ie bil ta grad med okupacijo hiša trp- ljenja. Bori kot turistična postojanka Bori ima vse pogoje za uspe- šen razvoj modernega turizma. V zadnjih letih je bilo mnogo stor- jenega za modernizacijo in razši- ritev tega letoviškega objekta. V letu 1963 je bil dan v uporabo ko- palni bazen v velikosti 25 x 10 m, ki ga je podjetje zgradilo z last- nimi sredstvi in uporabilo v ta namen 5,5 milijona dinarjev. V letu 1964 se je dvignilo število gostov in nočitev zlasti zaradi kopalnega bazena. Vodstveni ka- der si vsestransko prizadeva pri- vabiti čimveč tujcev in domači- nov. V letu 1963 je imel skoraj polovico toliko gostov kot ptujski hotel. Tudi na ureditev okolice ne pozabljajo. Naslednja tabela nam nazorno predočuje turistični promet leto- višča Bori v zadnjih 4 letih: leta 1962 72,878.000 dinarjev, leta 1963 81,125.000 dinarjev. " V zadnjih letih ustvarja podjet- e okrog 4 milijone čistega do- lodka, ki ga vlagajo v prvi vrsti ' razširitev in modernizacijo le- 3višča Bori. Grad Bori vabi s omladno lepoto na oddih de- Jvne ljudi naše domovine. Bori e postal v novi domovini pri- etno počitniško domovanje. S svojimi mogočnimi zidovi pa las opominja na temačne dni srednjega veka. Milena Krajnc Vzhodni del gradu Bori Varaždin v zgodovini in danes Naši ljudje iz ormoške občine zlasti Ormožani in Središčani precej poznajo Varaždin in kraje na varaždinski ravnini, saj j« med njimi le Drava. Pri Ormo- žu veže obe pokrajini lesen most. ki je že doslužil. Po njem je pre- povedana vožnja, zlasti s težjim: vozili, zato bi ga bilo treba na novo zgraditi v solidni konstruk- ciji, ne le popraviti. To je eder najnujnejših pogojev za nadalj- nji razvoj medobčinskega sodelo- vanja naših štirih bratskih občin Stiki s kraji onstran Drave obsta- jajo že stoletja, vendar niso bili nikdar taki, kakor si jih načrtu- jemo danes. Na prehodih je bilo treba pla- čevati tudi mostnino in mitnimo, za nekatere predmete pa so po- birali carino, npr. za tobak, ki je bil na Hrvaškem cenejši, zato se je na meji razvilo tihotapstvo. Kljub temu so nas družile s Hr- vati male rodbinske in prekupče- valske vezi! Naši ljudje so spo- znavali sosede prek Drave na iz- letih, gasilskih veselicah, in končno tudi na romanjih, npr. k Mariji Bistrički. Za pravo sodelo- vanje, ki naj prinese sosednjim občinam koristne rezultate, pa se odpirajo šele v bližnji prihodno- sti lepše perspektive. Tik nad Ormožem, tam, kjer se Drava odmakne od Haloz, se za- čenja Hrvaško Podravje, ki se do izliva rečice Bednje imenuje Va- raždinska ravnina. Ta ravnina je precej podobna Ptujskemu polju; je prodnata, zato je po sredi ravnine malo nasel- bin; prav tako jih ni ob Dravi, kjer je močviren svet. Najgosteje je ravnina naseljena tam, kjer na jugu prehaja v gri- čevje. Gostota prebivalstva se giblje na ravnini med 100 m 120 na km in je mnogo nižja kot v sosednjem gričevnatem Zagorju. Glavni kraj na ravnini in sedež občine je Varaždin. Od Drave je oddaljen 2 km in leži tako, da ga dravske vode ne morejo doseči. Prvi podatki o Varaždinu so iz leta 1181. V tej dobi je bil verjetno nostavlien Stari grad. Leta 1209 je kralj Andrej II. proglasil Va- raždin za svobodno kraljevsko me-- .sto. Leta 1242 so Vara?.din razdejali Tatsri. ki so divjali po Srednii Evropi. Balkanu in nri^li celo do Jadranskega morja. Krali Bela IV. je Varaždin spet obnovil. Pozneje ie prišlo mesto ood oblast celjskih grofov. Baie ie Varaždin iz ma.šče- vanja nad Celični 1. 1446 zažsal Ivan Hunjadi. V XVI. stoletju je bilo v Varaždinu poveljstvo sla- vonske Vojne krajine in trdnjava proti Turkom, zato so ga obdali z novimi nasipi, okrog mesta pa sko- pali široke jarke in vanje napelja- li vodo iz Drave. Obrambne stolpe SD močno utrdili. Ta izgled je ohranil Varaždin v glavnem do danes. Do leta 1776 je bil Varaž- din glavno mesto Hrvaške. V njem je zasedal hrvaški sabor. Na to so Varaždinci še danes ponosni. V omenjenem letu pa je mesto spet opustošil požar. Odslej je vodilno vlogo glavnega mesta prevzel Zagreb. Varaždin ima mnogo znameni- tosti. Ena najstarejših stavb je mestna posvetovalnica (rotovž), ki se prvič omenja leta 1523. V me- stu so tudi stare palače grofov Draškovičev. Patačič-Jakominijev, Oršičev, Ožesovičev z ornamenti iz XVI., XVII. in XVIII. stoletja Tudi samostani, kapucinski, fran- čiškanski in uršulinski, so starin- ske stavbe. Kapucinski se pona- ša z bogato knjižnico. Varaždin- ska gimnazija je bila ustanovljena že pred več kot 300 leti (leta 1649). Leta 1836, v dobi ilirizma, je bila na gimnaziji namesto madžaršči- ne uvedena hrvaščina. Na njej sta sredi prejšnjega stoletja poučeva- la slovenska pisatelja Matija Va- Ijavec in Janez Trdina. Prav zani- mivi so Trdinovi spomini na gim- nazijo in sploh na tedanje življe- nje v Varaždinu. Na to gimnazi- jo so v prejšnjem stoletju radi prihajali tudi dijaki iz sosednje Prlekij'' in drugih krajev Nekate- ri teh dijakov so pozneje zavze- mali vidna mesta v slovenski kul- turi. Varaždin ima staro tradicijo tudi v tiskarstvu Leta 1586 so pre- nesli znamenito tiskarno iz sosed- njega medžimurskega Nedelišča v Varaždin. Varaždin je mesto eno- in dvo- nadstropnih hiš, ki se mnoge odli- kujejo s svojo arhitekturo, okra- ;ki in lepimi baročnimi portali, :ato predlagajo urbanisti, naj bi !e tudi danes zidale predvsem dvo- nadstropne stavbe, da bi se tako )hranil arhitektonsko-urbanistični mačai mesta. Marsikdo od nas si e že of?ledal varaždinsko pokopa- išče Znano je po vsej domovini n izven nje. Po pokopališču so zpeliane lepe stezice, obdane z lasadi zelenike (pušpana). Izletni- kom je na voljo prav pestra izbi- ja znamenitosti, ki si jih lahko ogledajo. Gledali.ike prireditve JbiPkujeio Varaždinci v preureje- ni zTradbi iz leta 1781. V njej so 3red5t.we že skoraj 200 ]pi;. Lepa ie mestna knjižnica in čitalnica. Varaždin se ponaša tudi z galerijo slik in lepo urejenim muzejem v Starem gradu. V nekdanji trdnjavi je znamenita zbirka orožja iz i prejšnjih stoletij, kjer so name- j ščene tudi etnografske zbirke, ce-' bovške starine in lepi bakrorezi.! Predzgodovinski oddelek muzeja j je v baročni zgradbi v mestu. V njej so dragocene najdbe iz votline Vindije, ene najstarejših naselbin iz paleolitske dobe. Varaždin ima danes nad 29.000 prebivalcev. Zanimivi so podalki o prebivalcih iz leta 1921, ko je bilo prvo ljudsko štetje v stari Jugoslaviji. Takrat je štelo mesto 13.645 ljudi, med katerimi je bilo tudi 668 Slovencev, 564 Zidov in 279 Nemcev. (Ker leži mesto v ravnini, je zidano v širino, zato so ulice široke in ravne, trgi pro- storni.L,epa sta park in sprehaja- lišče. Mesto se čedalje bolj indu- strializira. Znani sta tekstilna to- varna »Varteks« in industrija kon- serv »Kalnik«, ki imata svoje pro- dajalne po vsei državi. V mestu «0 še livnica železa, tovarna vodo- vodnih armatur, usnjarna, oljarna, 'ndustrija obutve, svile itd. V , Ptuju ima tovarna »Varteks« svo- ' io prodajalno konfekcije. Pravijo, da so Ptujčanl izpustili redko pri- '"^žnost. ko so tovarno ustanavljali Ustanovitelji so se pogajali sPtuj- čani, da bi jim odstopili zemlji- šče za tovaiTio. Ker jim pogoji ni- ■ so ustrezali, so raje sezidali tovar- | no »Tivart, današnji »Varteks-?, v ; ■^'araždinu | Za potnike, izletnike in turiste • je v Varaždinu poskrbljeno. Znani so hotel »Istra«, prenočišče »Ja- nje« in »Kolodvor« ter druga go- stišča. Trinajst kilometrov od Varaždi- na so Varaždinske toplice, staro zdravilišče in termalno kopališče, znano že v rimski dobi, ko so se imenovale Aquae lassae, verjetno po ilirskem plemenu Jasih. Topli- ce so bile sezidane ob rimski cesti od Poetovia (Ptuja) proti Sisciji (Sisku), zato so v njih še danes ostanki rimskih spomenikov. Zdra- vilna voda je topla alkalično ze- lena hiperterma s temperaturo 58 stop. C. Toplice zdravijo kronič- ni revmatizem mišic in sklepov, išins, živčne, želodčne in ženske bolezni, bolezni dihalnih organov itd. Med NOB so bile mnoge zgrad- be v Varaždinskih toplicah po- .škodovane, štirinadstropni hotel pa popolnoma porušen. Po vojni so bile toplice kmalu obnovljene. V njih so lepi parki in drevoredi ter znana penziona »St.^ri grad« in »Konstantinov Kupelj«. Varaždin- ske toplice imajo 1.800 prebival- cev in napravijo vtis ličnega me- steca. Jugozahodno od Varaždina se za- čenja Hrvaško Zšgorje Grički, gozdovi, jase, rečice, jezerca, stan gradovi, polni romantike.Tu stoji grad Trakoščan na položni vzpe- tini. Pod gradom je jezerce, dolgo 1,5 km. Obdaja ga park, ki se na- daljuje v stoletni gozd. Grad je iz prve polovice XIV. stoletja. Od tedanje stavbe je ostalo le malo. Prezidan je bil v XVI. stoletju, ko so mu postavili okrogle stolpe, končno obliko pa je dobil v XIX. stoletju. Zadnji lastniki so bili grofje Draškoviči. V gradu je ure- jen lep in bogat muzej. Ogleda je vredno pohištvo iz XVil. in XVIII. stoletja, slike, gobelini, orožje, lovske trofeje, knjižnica. V gradu je danes restavracija in nekaj sob za turiste, ob jezercu pod gradom pa kopališče in priložnost za vož- njo s čolni. Zaradi naravnih le- pot in kulturno zgodovinskega po- mena obiskuje Trakoščan vsako leto več gostov. V načrtu imajo, da postane privlačen tudi za zim- ske turiste. Mimogrede naj še omenimo Le- poglavo s kaznilnico, kjer so v stari Jugoslaviji prestajali svoja leta naši borci za svobodo. Kraj ima okrog 1.000 prebivalcev I>e- poglava je bila v prejšnjih časih znana kot sedež fevdalcev in cer- kveno središče z lepo cerkvijo m samostanom, ki so ga leta 1855 preuredili v kaznilnico. V, K. Muzejske zbirke v varaždinskem gradu obiskuje mnogo ljudi Stran 6 »T E D N 1 k« — petek, ?. maja 1%5 Stran 6 • ŠPORT NOGOMET v necieljo, 2. maja, je bil na igrišču RK »Drava« turnir v ma- lem nogometu. Udeležilo se ga je precejšnje število ekip iz društev, klubov, mladinskih or- ganizacij, podjetij. Prijavili so se tudi pristaši, ki so zastopali ulico ter bloke. Skupno je igralo 105 posameznikov, ekipa je štela 6 igralcev. Ekiipa, ki je izgubila srečanje z nasprotnikom, ni ime- la pravice nastopa pri nadalj- njem tekmovanju. Več tekem se je v regularnem času končalo neodločeno in tako je bila zmaga ali poraz odločena s prostimi streli. Za presenečenje so povsem neprič^ovano poskrbeli Hajdin- čani, ki so premagali vse na- sprotnike in tako povsem opra- vičeno osvojili prvo mesto ter prehodni pokal, ki ga je v po- častitev 1. maja dal prireditelj turnirja ObZTK Ptuj. Na drugem mestu je ekipa JLA Ptuj, ki je bila favorit turnirja, kajti igrali so nekateri znani igralci, ki na- stopajo v prvi in drugi zvezni ligi. Tudi rokometa-ši niso zaosta- jali za ekipami, ki igrajo nogo- met pri tem ali onem klubu in društvu, saj so dokazali s pre- cej dovršeno ter homogeno igro, da so tudi dobri nogometaši. Nji- hova uvrstitev na tretje mesto pomeni veliko presenečenje pr- vomajskega turnirja v malem nogometu, obenem pa tudi za- skrbljenost ostalih ekip, posebno še nogometnih klubov, ki si za- pravljajo ugled na lahek način. Tudi taka tekmovanja imajo neki določen pomen in smisel, saj se prav v igri pokažejo slabe in dobre lastnosti posameznika, pa naj si bo glede tovarištva, po- žrtvovalnosti in podobno. Ptujski sodniki so opravili svojo nalogo in je tekmovanje potekalo po pričakovanju s po- močjo odbora za nogomet pri ObZTK Ptuj. Turnir v Gorišniei Telesno vzgojno društvo TVD Partizan Gorišoica, je organizi- ralo 2. 5. 1965 nogometni turnir, ki so se ga udeležila moštva iz Markovec, Leskovca in Gorišni- ce. Partizan iz Markovec je na- stopil z dvema ekipama. Pred- vsem je prikazala dobro igro druga skupina, kar je zelo raz- veseljivo, saj je sestavljena iz samih mladih nogometašev. Na turnirju smo videli dober nogomet, saj so se vse ekipe močno trudile doseči čimboljši uspeh. Gorišnica je bila nekoliiko boljša ekipa in je zasluženo osvo- jila pokal. V prvi tekmi je A ekipa iz Markovec brez večjega na.pora premagala Leskovec. Isto lahko rečemo za tekme Gorišni- ca — Markovci B, ki se je konča- la z zmago prve. Nato sta se srečala zmagovalca. Gorišruca je bila boljši nasprotnik in je na- sula nasprotniku pet golov. Rezultati: Markovci A — Le- skovec 3:2, Gorišnica — Mar- kovci' B 3:1, Markovci E — Le- skovec 3:0 b. b., Gorišnica — Mairkovci A 5:1. Vrstni red: Gorišnica 8:2; Markovci A 4:7; Markovci B 4:3; Leskovec 2:6. V. Viher Prvič v vrsti najboljših Ptujsiki telovadki Vrtičeva in Eerličeva odpotujeta v petek 7. t. m. na državno prvenstvo ne- koliko zaskrbljeni, kajti njuna naloga ni samo zastopati TVD > Partizan« Ptuj, marveč našo republiko, ki je v tej športni panogi najboljša v državi. To- rej, l^riti se bo treba za lastno uvrstitev, za ugled Partizana Ptuj ter za republiko, kar je namen tekmovanja. Vsekakor se zavedata, da je to do sedaj naj- večji uspeh, še bolj se zavedata odgovornosti, ki ju bo spremlja- la med tekmovanjem. Prav go- tovo to ni lahka naloga mladih tekmovalk, ki trenirajo v zelo težkih pogojih, saj sta morali zaradi glasbene spremljave na trening celo v Maribor. Vrtičevi in Berličevi želimo v prvem nastopu v vrsti najbolj- ših telovadk največ uspeha! Ormož-Kovinar 22:10 Prejšnjo nedeljo dopoldne je bila v Štorah odigrana prven- stvena rokometna tekma med »Partizanomc iz Ormoža in do- mačim >Kovinarjem<. Ormoški igralci so bili ves čas tekme v premoči, kar je bilo opaziti tu- di iz rezultata 15:3. Po tem rezultatu so gostje ne- koliko popus'tili in so s tem do- volili domačinom, da so po vr- sti dosegli štiri gole. Na to je Ormož pričel s presenetljivo igro in pokazal veliko premoč nad gostiteljem. Od gostov je dosegel največ golov Rihtarič, ki je bil tudi najboljši igralec. Pred 200 gledalci je dobro so- dil sodnik šušter iz Celja. Pri- hodnjo nedeljo bo tekma na do- mačem igrišču v Ormožu med »Beltinci« in »Partizanom« Or- mož. Pričetek tekme bo ob 10. uri. občinska skupščina še enega čla- na. Imenuje se VOGRINEC inž Milan, Ptuj, Trstenjcikova 9., od- bornik občinskega zbord. č) svet za urbanizem in grad- bene zadeve: Razreši se TOMSE Albin, Ptuj, Vič.ivska pot 19/c. imenuje se KRAJNC Franc, Ki- dričevo 1, odbornik občinskega zbora. d) svet zd prosveto in kulturo: Razreši se SOLINA Alojz, Mar- kovci 31, imenuje se VRBNJAK Jože, Orešje pri Ptuju, odbornik zbora delovnih skupnosti. e) svet za telesno vzgojo: Razreši se SARMAN Adi, Ptuj, Ulica heroja Lacka 5, predsednik sveta, za predsednika sveta se imenu- je JABLOCNIK Maks, Kidričevo 2, dosedanji član sveta. Na novo se imenuje v svet COKL Dušan, Gorišnica, odbor- nik zbora delovnih skupnosti. Imenovanje člunov v upravne odbore skladov a) Cestno komunalnega sklada Občinska skupščina je sprejela odlok o ustanovitvi cestno komu- nalnega sklada. Upravni odbor sklada šteje devet članov: tega sestavljajo predsednik in štirje člani, ki jih imenuje občinska skupščina, ostale člane pa dele- girajo organizacije, ki jih določi občinska skupščina. Za člane upravnega odbora cestno komunalnega sklada ob- čine Ptuj imenuje občinska skup- ščina: TOMSETA Albina, tehnika, Ptuj, Vičavska pot 19/c — za predsednika; KOKOLA Jožeta, Krčevina 101 pri Ptuju — za člana; KMETECA Janeza, Velika Var- nica 34, odbornik občinskega zbora — za člana; KOLETNIKA Janeza, Stojnci 9, odbornik obdinskega zbora — za člana; ZUPANICA Franca, Sp. Hajdi- na 58, odbornik občinskega zbo- ra — za člana. V upravni odbor delegirata po dva člana naslednji organizaciji: Zavod za komunalno dejavnost Ptuj in Zavod za stanovanjsko gospo- darstvo Ptuj. b) Kmetijskega sklada Občinska skupščina je sprejela odlok o ustanovitvi kmetijskega sklada. Uprarviii odbor ima 7 čla- nov, ki ga sestavljajo predsednik in trije člani. Te imenuje občin- ska skupščina, ostale člane pa delegirajo organizacije, ki jih določi občinska skupščina. Občinska skupščina je imeno- vala za člane upravnega odbora kmetijskega sklada občine Ptuj: KAMPLA Maifcsa, Zg. Hajdina 44 — za predsednika; KOSTANJEVCA Janeza, Gibi- na 26, odbornik občinskega zbo- ra — za člana; JEROMELA Miloša, ravnatelja kmetijske šole Turnišče — za člana; BAUMANA dr, Štefana, Ptiij, veterinarja, Cesta dr. Jožeta Po- trča — za člana. V upravni odbor delegirajo po enega člana naslednje organiza- cije: Kmetijski kombinat Ptuj; Veterinarska postaja Ptuj in Kmetijska zadruga »Jože Lac- ko«, Ptuj. Imenovanje treh članov v svet Zavoda za stano- vanjsko gospodarstvo Ptuf Občinska skupščina je imeno- Odloki skupščine občine Ptuj Občinska komisija za ugotovitev pokojninske dobe Občinska skupščina Ptuj je astanovila 28. aprila 1965 občin- sko komisijo za ugotovitev po- kojninske dobe. Vsi dosedanji člani in njihovi namestniki komisije za ugotav- ljanje delovne in posebne dobe 30 razrešeni, ker je ta komisija prenehala obstajati. Občinska sktiipščina je imeno- vala za člane te komisije: RUBINA Maksa, načelnika od- delka za skupne službe občinske skupščine — za predsednika ko- misije; KLANCNIKA Frida, načelnika oddelka za inšpekcijske službe občinske skupščine — za namest- nika predsednika; KRALJ Mileno, odbornico zbo- ra delovnih skupnosti — član komisije; MARINICA Janka, odbornika občinskega zbora — namestnik člana. Na predlog organizacije so imenovani: ŠMIGOC Jožica iz Ptuja kot predstavnik Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ptuj — član komisije; HORVAT Mirko iz Ptuja, uslužbenec Komunalnega zavo- da za socialno zavarovanje Ptuj — namestnik člana; 2MAUC Franc, uslužbenec Za- voda za zaposlovanje delavcev — kot predstavnik Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj — član ko- misije; LUNDER Meta, sodnik občin- skega sodišča Ptuj, kot predstav- nik Občinskega sindikalnega sve- ta Ptuj — namestnik člana; BENClC Milka kot predstavnik Občinskega združenja ZB NOV Ptuj — namestnik člana; MASTEN Katica kot predstav- nik občinskega združenja ZB NOV Ptuj — namestnik člana. Zaradi obsežnega gradiva in dela za izdelavo odločb o prizna- nju pokojninske dobe lahko opravlja komisija svoje delo iz- ven rednega delovnega časa. Za- ta čas se članom, ki niso usluž- benci uprave občinske skupščine, za delo v komisiji prizna hono- rar, ki ga določi tajnik občinske skupščine. Članom komisije, ki so usluž- benci uprave občinske skupšči- ne, se prizna delo v komisiji izven rednega delovnega časa kot nadurno delo. Imenovanje novih članov v svete občinske skupščine Z izvolitvijo novih odbornikov občinske skupščine jc potekel mandat tudi nekaterim doseda- njim članom svetov občinske skupščine. Ker imenuje občinska skupšči- na v posamezni svet najmanj dva člana izmed odbornikov, se raz- rešijo in na novo imenujejo v svete občinske skupščine nasled- nji člani: a) svet za finance: Razreši se TOMAZiC Ivo, di- rektor »Perutnine« Ptuj; imenuje se GEGIC Peter, Ki- dričevo 7, odbornik zbora delov- nih skupnosti; b) svet za gospodarstvo: Namesto gospodarske zbornice okraja Maribor, ki je v ta svet delegirala enega člana, delegira enega člana podjetje Strojne de- lavnice Ptuj. c) svet za kmetijstvo in go- zdarstvo: Namesto gospodarske zbornice za okraj Maribor, ki je v ta svet delegirala enega člana, imenuje KMETIJSKI KOMBINAT — PTUJ razpisuje za dne 12. maja 1965 JAVNO LICITACIJO osebnega avtomobila »Alia Romeo« izklicna cena 1,350.000 din. Pričetek licitacije ob 8. uri za družbeni sektor. Kolikor licita- cija do 9. ure za družbeni sektor ne uspe. se bo licitacija nada- ljevala za privatnike. Pristop k licitaciji za družbe ni sektor s pooblastilom. Privat- niki pred licitacijo polože kavči jo v višini 10 Licitacija bo na sedežu Kme tijskega kombinata. Ptuj. Muzej- ski trg 2. Izobraževanfe žena in deklet, ki de.a o v večjih kuhinjah Ob vsestranski, ^edno večji zahtevnosti naši ljudje in tudi /unaiiji gostje najmanj prizana- šajo v kritiki prehrane v gosti- •ščili, hotelih in bolnišnicah, pa tudi v delavskih inenzah in v šolskih kuhinjah. Odgovorne či- iiiielje za prehrano in v nji za- poslene sili io k razmišljanju, kako bi dosegli, da bi bili s skupno prehrano povsod čim- bolj zadovoljni. Delavska univerza Ptuj je zbrala sporazumno z Gostinsko šolo Maribor in z gospodarskimi organizacijami, zavodi in usta- novami 39 v kuhinjah zaposle- nih žena in deklet, ki potrebu- jejo več strokovnega znanja kot so ga imele doslej priliko pri- dobiti brez obiskovanja gostin- ske šole. V 130 urnem tečaju od 20. januarja do 20. aprila 1965 jih je bil namen seznaniti z vsaj 130 najpomembnejšimi jedmi, z nadaljnjimi tečaji pa omogočiti zainteresiranim šolanje v gostin- ski šoli v Mariboru, v oddelku za odrasle, do primerne kvalifi- kacije, Tako sta tudi pojasnila direktor Gostinske šole Maribor Bruno Cjerdo\ič in go>iM>dinj.-ika učiteljica — \oditeljica tečaja Zora llovar. Iz hišniko\cga stanosanja v šoli >Toneta Znidariča je ^edaj lepo urejena in opremljena ku- hinja Delavske univerze Ptuj za gospodinjski pouk, kjer je tudi bil ta tečaj. Na njem se je izka- zalo, da ga obiskujejo žene in dekleta iz raznih strani v obči- ni z zajiimanjern in da so tuili na preizkušnji teoretičnega zna- nja pokazale potrebno znanje, vodstvo tečaja pa izredno pri- zadevanje. da bi dal tečaj ude- leženkam čimveč koristnega za vsakdanje delo. Vse udeleženke tega tečaja se bodo te dni zbrale in se dogo- vorile na zaključnem srečanju z vodstvom tečaja o bodočih na- daljevalnih tečajih zanje in za ostale njihove sodelavke, ki se zanimajo za to stroko. VJ. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA OBADA PTUa Justina Mlakar, Popovci 8 — Mileno; Ivana Golob, Ljutomer, Zacherlova 7 — Roberta; Hedvi- ka Pulko, Lovrenc na Dravskem polju 21 — Bojana; Rozalija No- vak, Godeninoi 6 — deklico; Ka- tarina Malinger, Lancova vas 69 — dečka; Magda Hajduk, Ljuto- merska 15 — dečka; Marija Sla- na, Strejaci 4 — Stanka; Valbur- ga Beranič, Podlože 108 — Maj- do; Marija Zupanič, Kidričevo 39 — Draga; Marija Einfalt, Kidri- čevo 31/a — deklico; Olga Ilec, Štuki 23 — Borisa; Terezija Kropf, Zg. Hajdina 96 — Brigito; Marija Žavratnik, Železne dveri 1, Ljutomer — Sonj o; Otilija Vr- tič, Spuhlja. 57 — deoka; Marija Šmigoc, Bukovci 112 — dekMco; Klara Berden, Terbegovci 18, Gornja Radgona — Stanka? Eli- zabeta Topolovec, Dolena 47 — Marijo; Amalija Bezjak, Središče 27 — deklico; Marija Vidovič, Selška 17/c — Majdo; Ana Mo- horko, Dežno 80 — deklico; Ma- rija Kokol, Krčevina 95 — Mari- co; Terezija Caf, Gomila 15 — Stanislava; Gizela Rakovec, Maj- šperk 40 — Igorja; Marija Vojsk, Mestni vrh 3 — deklico; Olga Partlič, Makole 36 — dečka; Šte- fanija Rakuša, Lešnica 54 — So- njo; Marija Lajh, Dornava 42 — Srečka; Marija Arnejčič, Goriš- nica 24 — Bena; Angela Žemljic, Godeninci 3 — Danico; Jožefa' Korez, Cermožiše 5 — Sonjoj Marija Tušak, Gorišnica 19 — deklico; Nada Lampret, Maribor- ska 3/a — Sabino; Marija Podpe- čan. Med vrti 2 — dečka; Marija Vajsbaher, Podvinci 99 — Bori- sa; Regina Gradin, Kidričevo 13 — Darinko; Marija Stebih, Sov- jak 2 — Ivana. Leon Hržič, Mihovci 25, in Ka- tarina Zupanič, Sp. Hajdina RS-. Zvonimir Kralj, Cesta Olge Meg- lič 4, in Stefaniija Tomanič, Cesta Olge Meglic 4; Vincencij Hoj- nik, Mlinska 14, in Ivana Krajnc, Mlinska 14; Jožef Seršak, Lov- renc 62, in Marija Lesjak, Dra- ženci 35; Franc Radolič, ZlatoMč- je 119, in Angela Kozenbuiger, Skorba 66. Rudolf Ploh, Središče ob Dravi 2, rojen 1896, umrl 1. maja 1965. OBVESTILO Kadrovska služba podjetja bo sprejemala de- lovno silo 1e na podlagi predhodnega razpisa. Osta- lim potrošnikom na vloge za sprejem v delovno razmerje podjetje do preklica ne bo več pismeno odgovarjalo. Tovarna avtoopreme Pluj, kadrovska služba. vala za člane sveta zavoda za stanovanjsko gospodarstvo Ptuj: SUHADOLNIKA inž. Dušana, uslužbenca uprave skupščine ob- čine Ptuj; ELSNERJA Ivana, Kidričevo 5, odbornika zbora delovnih skup- nosti in VAUDA Ivana, Cesta Olge Meglič, Ptuj, odbornika zbora de- lovnih skupnosti.