fcsued daily excapt Saturdajs. Sundays snd Holidajrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški in upravniikl prostori: 2057 South Lawndala Ave. Offloa of Publlcatlon: 1657 South Lawndala Ave. Talaphona. Rockwall 4804 leto-vear xovl Cana lisU ja $6.00 Enter«! as Mcond-ola« m« t ter January IS. 1SSS. at th* pott-ottlc« •t Chicago. IUlnoia. under th« Act ot Con«r*« of March 8. ISTI. CHICAGO 23. ILL« TOREK. 22. FEBRUARJA (FEB. 22). 1944 Subacription $6.00 Yaarly ŠTEV.—-NUMBER 37 Acceptance for mailing at spacial rate of postage provided for. in section 1103, Act of Oct. 3. 1917. authorised on June 4. 1018. pravijo poročila s fronte. Oddelki pete armade so s podporo bojnih letal zdrobili sovražnika v središču fronte. Naskoki šestih nemških divizij feldmaršala Alberta Kessel-ringa so bili zdrobljeni pod točo —,--------» ^ izstrelkov, katere so bruhale za- ,n 12(Metal. Iz tega 1*»°** vezniške topniške baterije. Ve-ji .r o«mo jiko število nemških vojakov, omamljenih od bombardiranja, se je podalo. Pozorišče najljutejših bitk je bilo pri Carrocetu. Zavezniki stan poroča, da so bile ameriške izgube neznatne v primeri z nemškimi. Ameriške oklopne kolone zdaj napadajo pozicije nemške pehote. London. 21. febr.—Tri ruske armade, ki prodirajo proti Psko-vu, železniškemu križišču, kjer se odpira pot v baltiške državice, so okupirale nadaljnjih 114 vasi in naselbin, poroča Moskva. Sto izmed teh vasi se nahaja na zapadni strani Staraje Ruse, železniškega centra, ki so jo Rusi zasedli zadnji petek. Rusi so v bitju v enem sektor ju te fronte ubili čez 2200 sovražnikov in zaplenili ogromne količine orožja in streliva. Nemška bojna črta na severu med Dnom in Novosokolniko-vom se krha pod udarci ruske sile. Nacijska sila okrog 50,000 vojakov je deloma obkrožena in v nevarnosti uničenja. Moskva je poročala, da je bilo 73,000 Nemcev ubitih in 30,000 ranjenih v bitkah z Rusi na fronti pri Korsunu. bila odstavljena dva glavna poveljnika, maršal Sugijama in admiral Osami Nagano. Premier Tojo je osebno prevzel mesto šefa generalnega štabar. Zavezniški atan aa Pacifiku. 21. febr.—Masni zavezniški bombni napadi na Rabaul, japonsko mornarično in letalsko bazo na Novi Britaniji, se nadaljujejo. Zavezniki so v treh napadih vrgli 123 ton bomb na letališče pri Rabaulu, ki so razbile več japonskih bojnih letal na tleh, vojaške objekte in druge naprave. V spopadu v zraku so zavezniki sestrelili 13 japonskih letal. Japonske pozicije na drugih otokih so bile tarča bombardiranja iz zraka. Bombe so padale na otočje Admirality, Cape St. George, Lorengau in Engebi. Ameriške čete in pomorščaki, ki so se izkrcali na otoku Eni-vvetoku v Maršalski grupi, so konsolidirali svoje pozicije. Prve čete so se izkrcale zadnji četrtek. Poveljnik ameriške inva-zijske sile je polkovnik John T. Walker. New Delhl. Indija« 21. febr.— Oddelki štirinajste britske armade so rtzpršili glavno japonsko silo v seriji napadov na fronti pri Arakanu, zapadna Burma, poroča glavni stan admirala Louisa MountbatTtena, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile v južnovzhodni Aziji. Napadi so se pričeli v soboto in britske čete so dosegle uspehe v vseh sektorjih fronte. Operacije sile na kopnem so podpirala ameriška letala z bombardiranjem japonskih pozicij. • Waahinflton, D. C« 21. febr.— Enote ameriške bojne mornari-ce in letalska sile so potopile najmanj 310 japonskih ladij in 7:51 parnikov od začetka operacij ra Pacifiku, poroča momarič-m department. Devetnajst japonskih ladij in parnikov je bilo potopljenih v zadnjih dveh dneh v napadih, na otok Truk, sredi-japfmskega imperija na Pacifiku. Ameriška sila prodira naprej riii Pacifiku v smeri Tokija," pravi poročilo. London. 21. febr—Ameriška ^l«lska sila dva tišoč bojnih le- 1 o. bombnikov Je metala bom h< na JeUlske tovarne v Nem-H >mbe so padal« na Lelp-r*°tho. Berburg. Oscherle-l">jna letala. *«v.InUk4 „„ T Neepl«. 21 Nemški napori, da uniči *v' 'i*ka mostišča na obrei-h f"1 i< m*n. so ae izjalovili. t* Senat se izrekel za pomožno akcijo Resolucija sprejeta po vroči debati Waahlngton. D. C.. 21. febr.— Resolucija, da Amerika prispeva $1,350,000,000 v sklad uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo, je bila sprejeta v senatu po viharni debati s 47 proti 14 glasovom. Pet amendmentov je bijo sprejetih, preden je bila resolucija dana na glasovanje. Avtor enega, ki določa, da Amerika ne sme prevzeti obligacij brez kongresne odobritve, je senator Taft, republikanec iz Ohia. Drugi dodatki dajejo kongresu o-blast glede razpolaganja z denarjem, ki ga Amerika prispeva v sklad administracije za pomoč in obnovo. V teku debate je senator Bur-ton K. Wheeler, demokrat iz Montane, predlagal, naj Amerika stori korake za ustanovitev Združenih držav Evrope, ki naj bi osvojile demokratična načela. Senator je izrazil dvom glede uresničenja ideje zaradi smernic, katere izvaja sovjetska Rusija. Wheeler se je izrekel proti programu, da bi Amerika prevzela glavno breme naslčevanja prebivalcev evropskih držav, katere je okupirala nemška obo-rožena mi«, po osvoTjoniivi. Ruski general Konev povišan London, 21. febr,—Radijsko poročilo iz Moskve pravi, da je sil general Ivan S. Konev Imenovan za maršala. On je poveljnik ruske armade, ki je obkrožila in uničila nemško oboroženo silo v pokrajini Kanev. Možnost nove revolte v Argentini i Sest strank v tekmi za oblast Montevldeo. Urugvaj, 21. febr. Možnost nove oborožene revolte v Argentini ni izključena, ker se šest razlišnih strsnk kosa za oblast, odkar je predsednik Pedro Ramirez pretrgal di-plomatlčne odnošaje z Nemčijo in Japonsko. Preizkušnja morda pride prihodnjih treh dneh. Stranke, ki tekmujejo za kontrolo, so Ra mirezova, bivšega predsednika Ramona Castilla, polkovnikov Perona in Avalosa, ki imata podporo pri armadi, pristašev generala Artura Rawsons, ekstremi-stov pod vodstvom Gustava Zu-vlrlja, pristašev genersls Gilber-U ln llberslcl. Doznava se, da Je bila Argentine središče omrežja nemških špionov in agentov, ki so pošiljali v Berlin poročila o obrambnih korakih glede zaščite zapadne hemisfere. Omrežje je uključevalo tri različne grupe, ki so dobivale navodila od Heln richa Himmlerja, načelnika Ges-tape. nacijske tajne pol^J*- in članov nemškege generslnegs štaba. Stavka v detroit' tkih tovarnah Detroit, Mich., 21. febr.—Stav-ke in konflikti so zsvrli produkcijo v tovarnah Ford Motor Co„ N. A. Woodworth Co. In Aluml-num Co. of America. V teh Je zavojevanih čez 2600 delavcev. KAMPANJA ZA REVIZIJO MEZDNE FORMULE Biro za delavsko statistiko kritiziran MEANY PREDLOŽIL POROČILO Waahlngton. D. C.. 21. febr.— Voditelji organiairanih delavcev so povečali ofenzivo, katere cilj je revizija ali odprava mezdne formule "malega jekla", in 9b-javili poročilo z obdolžitvijo, da federalni biro za delavsko statistiko potvgrja temeljna dejstva 0 naraščanju draginje v vojnem Času. George Meany, tajnik-blagaj-nik Ameriške delavske federacije, in R. J. Thomas, predsednik unije združenih avtnih delavcev, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, sta objavila poročilo manjšine posebnega odbora, katerega je imenoval predsednik Roosevelt, z zahtevo za revizljq mezdne formule. Izjavila sta, da formula je v škodo delavcev ln ograža produkcijo vojnega materiala. Istočssno sta Zveza ameriških tovarnarjev in Ameriška trgovska zbornica izjavili po svojih reprezentantih, da poročilo dveh predstavnikov delavcev v odboru ograža predložitev soglasnega poročila vseh članov odbora. Poročilo MeanyJ sta kritizirala predsednik Zve: tn FJrfc A. Johrfi Ameriške trgovske zbornice. O ba sta pozvala reprezentante delodajalcev, naj zagot^ve VVil-liama Davisa, načelnika odbora, da se bodo oh)ejili le na dejstvs. Meany, ki je v svojem in Tho-masovem imenu preložil poročilo manjšine, Je potem v govoru po radiu svetoval predsedniku Rooseveltu revizijo formule "malega jekla". Ta prepoveduje zvišanje mezde za več ko petnajst odstotkov nad točko, ki je prevladovala v januarju 1. 1941. Meany je dejal, da so se žlvljen-ski stroški zvišali za 43.5V* od omtfhjenega datuma. Dalje je rekel, da korporacije, ki so udeležene v produkciji orožjs, streliva ln drugega bojnega mate- 1 riala, grmadijo ogromne profite. in Thomasa »rt Gaylord tovarnarjev, l, ptfdsodhlk Ameriška okupacija Finske predlagana Govorice o pogajanjih se vzdržujejo Stockholm. ftvedaka. 21, febr. — Tukajšnji neuradni sovjetski krogi so zavzeli stališče, da bi okupacija Finske po ameriških četah pod pogoji premirja morda končala zastoj v pogajanjih za umik Finske iz vojne in sklenitev miru z Rusijo. Poučeni ameriški krogi so izjavili, "da se jim ideja ne zdi nepraktična." Mnenje prevladuje, da bi Moskva odobrila ameriško okupacijo Finske. Finci bi najbrže pozdravili umeriško okupacijo dežele iz bojazni pred Rusijo. Švedska, pravijo, bi tudi odobrila ameriško okupacijo. Govorice, da se pogajanja med Finsko in Rusijo glede sklenitve miru nadaljujejo, se vzdržifjejo. Finski cmisarjl prihajajo is Helsinke v Stockholm. WashlngtoiL D. C.. 21. febr.— Uradni krogi niso hoteli komentirati poročila iz Stockholma, da bodo ameriške čete zasedle Finsko, če bo slednja sklenila premirje z Rusijo. V neuradnih krogih prevladuje mnenje, da je poročilo verjetno. Opazovalci se strinjajo v tem, da bl Finska raje videla ameriške ali britske čete na svojem ozemlju nego ruske. Klavniška unija zahteva zvišanje Vladni odbor naznanil zaslišanje Chicago. 21. febr, — Voditelji unije klavnlških delavcev, včlanjene v Kongresu Industrijskih organizacij, so naznanili kampanjo za splošno zvišanje plače za deset centov na uro. Unija re-prezentira delavce, uposlene v klavnicah štirih velikih kompu-nij. Vojni delavski odbor je nežna-nil zaslišanje glede zahtev unije. Tc med drugim uključujejo tudi plačo ln pol za čezurno delo in dvojno plačo za delo ob nedeljah ln praznikih. Uradniki klavnlških kompa-nij vodijo opozicijo proti zvišanju plač in drugim zahtevam u-nije. ^ Domače vesti Oblaki ln poedravl Chicago.—Joseph Tomsic iz San Francisca, Cal., sin "Velikega Toneta," ki služI strica Sama v Camp Gordon Jonstonu, Florida, je 19. t. m. obiskal gl. urad SNPJ. Is Pennsylvanlje Readlng, Pa,—Pred dnevi je v tej naselbini umrl John Stub-lar, star 57 let in rojen v Cer-kvišču pri Podzemlju v Beli Krajini. Bil je član društva 606 SNPJ in zapušča ženo, dva sinova (oba pri vojakih) in druge sorodnike.—V Forest Cltyju je pa po dolgi bolezni umrla Terezija MuŠlč, stara 65 let ln doma lz Kočevja. V Ameriki Je živela 50 let. Njen mož Martin je bil več let župan. Is Clevelanda ' Cleveland.—Dne 18, febr. je naglo umrla Louise Hafner, roj. Kravanja, stara 58 let ln doma lz Trente na Primorskem, V Ameriki i« bila 31 lat ln tukai /»111» I I ni Jr- Ul In iil Irt lil llinoj zapušča moža, v Yukonu, Pa,, pa brata. Bila je Članica društva 158 SNPJ.—Dalje Je umrl v mestni bolnišnici Frank SlopŠek, star 65 let ln doma od nekod na Stajer-skem. Zapušča bratranca. Adami* reelgnlra? Chicago.—Newyorški "Hrvatski Svijet" poroča z dne 19. t. m., da bo Louis Adamič pustil predsednlštvo Združenega odbora Jugoslovanskih Američanov ln ^odpotuje na fronto kot poročevalec Saturday Evenlng Posts. Njegovo masto prevzame hrvaški violinist Zlatko Balokovlč. Sodelovanje CIO z vlado pri preureditvi industrij VVashington, 21, febr.—Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih orgunizacij, je imenoval Teda F. Silveyja, tajnika-blagajnika sveta unij CIO v Ohlu, za predstavnika svoje organizacije, ki bo kot tak sodeloval z vladnimi agenturaml pri reševanju problemov, povezanih s preureditvijo industrij, ki so zdsj udeležene v vojni produkciji, za produkcijo civilnih potrebščin v povojni dobi, Murrsy je dejal, da mora biti CIO deležen sadov vojaške zmage v obliki polne uposlltve delavcev po zaključenju vojne ln večje socialne zaščite. Churchillovo poročilo o poteku vojne London. 21. febr,—P r e m l e r Churchill bo orisal potek vojnih operacij prothaovražnlku v poročilu parlamentu. To prvo od septembre preteklegs leta Bedaux izvršil samomor iz bojazni pred kaznijo Mlami, ris., 21, febr,—Chatles K. Iiedaux, milijonar in izumitelj prlganjaškega sistema, je Izvršil samomor lz bojazni pred obravnavo na obtožbo izdajstva Amerike. Umrl Je na posledicah zastrupljenja v bolnišnici Jackaon, Bedsux je bil aretiran v severni Afriki, ko so se smeriške čete izkrcale tamkaj, odkoder Je bil odveden v Ameriko. Doolittle napovedal naval na Tokio London, 21. febr —O e n e r a 1 James Doolittle, poveljnik ameriške lete (ske sile, je v svojem govoru po rsdlu dejsl, "da se bomo vrnili v Tokio v spremstvu mogočnih zaveznikov, ko bo Hitlerjev vojna mešlna uničena." Doolittle je vodil prvi ame-rlškl bombni naped na Tokio aprilu I. 1042 GENERAL SIMOVlC SE PRIDRUŽIL MARŠALU TITU! Ttiak udarec jugotlo-vatuki ubeini vladi RUSIJA NAKLONJENA PARTIZANOM London. 21. febr,—Znamenja so se pokazala, da se zamotana politična situacija v Jugoslaviji čisti in da maršal Tito, vrhovni poveljnik osvobodilna armade, stopa na plan kot politični in vojaški voditelj ln da ima oporo pri sovjetski Rusiji, Veliki Britaniji ln Ameriki. ~ General Dušan Simovlč, bivši premier, ki je skoro pred tremi leti vodit revolto jugoslovanske vlade kralja Petra proti oslšču, je sinoči v svojem govoru na londonski radiopostajl naznanil, da Je stopil na stran maršala Tita. Naznanilo je težak udarec jugoslovanski ubežnl vladi v Kairu, Egipt. Sovjetska Rusija odprto podpira Tita v političnem ln vojaškem ozlru, dočim Velika Britanija in Amerika ža štiri mesece zalagata partizan«, ki sa bora proti nemški okupacijski sili, z orožjem, Nasnanllu, da sa Ja Simovlč pridružil Titu, Ja slfdllo poročilo, da so partizani savojevant v ljutih bitkah z Nemci, hrvaškimi ustašk ln Mlhsjlovlčevlml četntkl v Bosni, Hrvaški in Stavi »ni jI, Pogorišče glavna bitke je pri Regstlcl, zapadno od Sarajeva. Partizani so udrli v Ka-menico in Bufcvo v bližini Brl-. njs, hrvaškega obrežnega meata. Na strani partizanov sa bori proti Nemcem tudi češka brigada i Imenom "Jan Žllka." Unija cestnih ielszni-Čarjev preklicala stavko Montreel, Kanada, 21. febr.— Unija cestnih železničerjev Je preklice le ste v ko. kl Je ustavila promet, in naznanila, da ae bodo vsi stavkarjl vrnili na delo ne podlagi doaeženega »porazu- Moskva. 21, febr,—Na spreminjajočem se jugoslovanskem nebu, kakor ga gledajo ls Moskve, se dviga zvezds maršala Tita kot poveljnika osvobodilne armade in zvezda dr. Ivana Ribar-ja, načelnika partizanske provl-zorične vlade v Jugoslaviji, kot političnega vaditelja, dočim zvezda generala Mlhajlovlča, poveljnika četnikov In vojnega ministra v Jugoslovanski ubežnl vladi. Je obledela, če ža nI sa-tonila na obzorju. Reslisti, ki vedo, da bo sovjetska Rusija postala dominantna sila v vzhodni ICvropl, ne bodo presenečeni, ča bo oblast članov jugoslovanska ubežne vlada, kl obkrožajo kralj* Petra, zmanjšana ali popolndma odpravljena v bližnji bodočnosti. Stalin še drži poslsnika pri tej vladi, toda v tej smeri nI Izražanja prisrčnosti, kskršno Je Moskva demon-strlrsls zadnji teden, ko ja prejela poslanici od Tita ln Hlbarja, kl pozdravljata uključenje Jugoslovanskih vojaških edlnic v rusko armado. N4 strani te sa bore proti skupnemu sovražniku poljske ln češke vojaške enote. Moskve pripisuje Titu zasluge v borbi proti Nemcem in noče imeti nobenega opravka s Ml-hajlovlčem. Titova armada šteje devetnajst divizij ln vodi uspešne operacije proti nacljem. Doznava se, da Je Moekva nekoč ursdno spellrala na Petrovo v vlado v Kairu, naj formira silo sa boj proti Nemcem, toda apel ni dobil odziva s strani članov te vlade. Prsvds, glasilo komunistične stranke, 4n drugI ruakl listi so prlneali poslanici Tita in Ribar-Ja na prominentnih meetlh. Poroča ae, de Je Riber reorganiziral protifašistični kongrae v vrhovno jugoslovansko Izvršno in legislativno organizacijo. V svo- Deaašajl isdejekt me, čigar detajli pe niao bili ob- j ji poslanici Moakvl Je Ribar na-jevijenl. Mnenj« prevladuje, da ival Stalina sa velikega učite-spora/um določa zvišanje plaČ.jlja tn voditelja. TOREK, 22. FEBRUARJA ZnolUrid fronto n« Južni strani Rima. kjar ao ▼ toku ljute bit ka med Nemci ln saresnlkl. Italijanski fronti ko Jih noetjo na km re sev5< pust v ven in vraži naših prednikov Na pust opravljata gospodar,1 ga drevja/poje prvi spečeni krpf tudi gospodinja razne po- ob čebelnjaku. ,ari. Žanjice so na- ^dor hope imeti dober bučni membne stvari. Zanjice so na Se po končani žetvi iz "šilj" "doužnjek" in-ga odnesle do-m0V Svoj čas so naredile tak venec tudi za upravitelja graščine ko so tlačani končali žetev. Ce ne ž€t za pust, te-dai pa vsaj na pepelnico odnese doužnjek" "vertivja" na dvorišče in natrosi v njegovo sredino zrna za kokoši. Kokoši neso nato vse leto prav pridno. Na pustni torek pa dajejo kuram pičo v obroč tudi zaradi tega, da nesejo potem vse v določenem nesišču. Belokranjci pa naredijo tega dne kolobar iz vrvi in vanj nasujejo kokošim piče, da bodo pridno nesle. Da pa bodo nesle v skupnem nesišču, jim dajo na pust pičo v rešetu. Gospodar pristriže na pust s škarja mi na vseh štirih oglih vinograda po eno vejico, da ne bodo ptice zobale grozdja. Na "veliki pust" mora gospodar povezati vsako deblo v sadovnjaku z motvozom, s katerim je bila povezana butara, zaradi boljše rodovitnosti. Še kolešček od pustnega ploha pride do veljave; kdor najde kolešček, ki so ga fantje izgubili na pepelnico, ko so vozili dekletu ali fantu ploh, bo zelo srečen. — Na Trebiji v Poljanski dolini sejejo prvo solato na pust ob hišni steni, belokranjski gospodar "rudi" (lušči) koruzo na pust tako zgodaj, ko drugi še vsi spe v hiši. Poleg predpisanih pustnih opravil pa so tudi pravila, ki prepovedujejo nekatera opravila. Tako se na pust ne Češejo, da bi kokoši preveč ne brskale okoli hiše. Če si pa katero dekle poželi imeti lepe, dolge lase, naj si jih ovije s slamo; vse to pa j naj dela pred sončnim vzhodom pod kapom. Že pred pustom, na "rjavi petek", na petek pred pustnim torkom, ne smeš presti, da' platno ne porjavi. Drugod pa ne predejo več že od "vrteče srede", to je, od srede pred pustnim torkom, da žabe lanu ne požro. "Na pust ne šivajo in tudi ne predejo, da ne bi lazile kače okoli hiše; vretena pred pustom poskri-jejo. Prejo opuste na pust tudi zaradi tega, da ne prjde "svila" v krmo in da bi živina ne bila vrtava. Kače bi lazile okoli hiše tudi v primeru, da na pust "vu-jajo" (namotajo) prejo v klopči-če. Kača bi te pičila, če bi Šival na pondeljek pred pustom in na pust, prejo je pa v teh dneh treba opustiti zaradi tega, da se potolaži veter. Belokranjci kidsjo iz hleva gnoj na pust zato, da ne bo kač P' njivah. Šentjurci pa pravijo, da ga tega dne odvažajo iz hleva na njive zato, da je gnoj bolj masten; leta 1934. sem dognal, da je tega dne polovica vseh kmetov spravljala na pust gnoj iz hleva. Pravijo, ds kdor je tega dne spravil gnoj iz hlevs, ga sme kidati tudi na Šentjurjevo, Drugod pa spravljajo na pust gnoj hleva že pred sončnim vzhodom, a vlačiti ga morajo iz hleva 8 krampom, da bodo buče rodne. - Pustnih dobrot mora biti deležno tudi vse ono, kar služi gospodinjstvu. Pes mora dobiti na pust potice in kosti; če tega ne dobi. bi vodil nesrečo k hiši. Belokranjski gospodar mora skuha-h '< < pust pred sončnim vzho-d"fl' velik lonec žgancev in jih družini in živini, da bo vse d« bela in dobro rejena. Tu-dl v i " kmurju skuhajo ns pust-u,"> * kukorične" žgsnce, lo-Tl*' v katerem so žglnce iktil,;.],, spravijo in sejejo iz nje-ki do tem dobro obro-6> '' -v tako kuhajo koruzne " »Šentjurci in pazijo na to, V s. ki iJ žJ »K pu\ IhlJ I tU I K r Is j J u H rJ r. k b nič ne ostane. Če so 1'avili, izležejo koklje v ' i »odložena jsjcs; koko-nesejo že prej toplih da nesejo potem vse v ■ gnezdu. Kdor gre ne ' 1 *'»nčnim vzhodom v i*ije prt iaalih kos kruha, m letu mnogo ptičev. ' l">dinje spekla na pust !J> (krof), splezajo z v,b najvišjega drevesa v t med dvema letališčema, bi ji lahko letala brez akrbi sledila in se jim ne bi bilo treba brigMl zs smer. Brzela bi pred letališčem. Tudi se ne zgodi več, da bi v slepem letu avijon klical obupno na pomoč, ne da bi mu je mogel kdo nuditi, ker se ne du dognstl, kje je nesrečno letalo. Tudi ponoči v nsjgostejši megli ims letalo radio-progo, po kateri lahko mirno doseže svoj cilj. To čudo se je posrečilo tehnikom šele zadnja lete. Kudio-postaja letališča izžareva snope rsdio-valov podobno, kakor izžareva morski svetilnik snope svetlobe. Ta snop valov je proga, ne signal. Ako bi se letalo slučajno oddaljilo od pravega vala, ga z lahkoto spet najde. Ta radio-val tečd naliv e<-med dvema širokima pasovoma Vsak pas označuje poseben rs-dio-ftnak, val. kl kaže amer, je pe združitev objh signalov Ako leti Svijon desno stran od prave črte, začuje pilot r^dio znak A, če leti po drugi strani prog« /a čuje znak N, ko pa pride na pra vo progo, sliši oba znaka spoje* na, ki data pet sekund trajajo* enakomeren glas. Tako je prav lahko obdržati prsvo smei, Po tej "markaciji", snu nega prostora, ki jo imenujejo rsdto-proga, so uvedli Še to, da se pro-gs ene postaje nadaljuje v progo druge )wetaje. In Amertčem su že prepreči svoj zračni prostor s temi radiiMnostovl, ki vežejo po več letališč. To glasovno markacijo so izpopolnili Še s tem, da pilot na posebnem inštrumentu vidi radio-progo. V črnem okvirju tega inštrumenta sta dve svetli progi, ki ju loči Črna črta. Dokler sta obe progi enako, veliki ln dokler je Črna črta natančno v sredini, ima letalo pravilno smer. Radio-kSŠlj^ot pa Ima vseka kor enega aovražnika, kl lahko pilota zavede, Čeprav trajno sledi radio-progi. Ta aovražnik je lomljenje radio-valov v lonizl ranih plasteh v velikih višinah. Lahko bi ae pripetilo, da bi ra dlo-valovl po lomljenju v stra tosferl prišli z druge smeri, ne z letališča.' Ako bi letalo aledilo temu napačnemu valu, ne bi nikdar doseglo svojega cilja, ln pri prvih poskusih z radlo-markacljo lo piloti res Imeli opraviti s feto morgano. Pilot, kl je jasno }n razločno sprejemal radlo-znake, je bil trdno prepričan, da plove proti pravemu letališču, doČfm Je kasneje ugotovil, da je sledil popolnoma napačni smeri in da se je vedno bolj oddaljevkl od svojega cilja. Kskor vodja karavane v razgreti puščavi, je tudi pilot .postal Žrtev fate morganc. Pa tudi to motnjo so odpravili s tem, da so na letala namestili posebne sprejemne antene, ki morejo apre-jemati le valove letališčnih postaj, ne pa nebesnih valov. Toda na te letalo preže nevarnosti ne satoo v praznini, ne samo v zraku, temveč le bolj ne zemlji. Start ln dvig v zrak nI nevaren. Tem nevsrnejls Js pristajanje: sa'j se letalo lahko žu razbije, če premočno zadene ob tla. AU pa se radi oblakov in megle zaleti v skalo ali drevjs. To ao vzroki mnogih katastrof. Če bi pilot j>odnevl in ponoči mogel dobro videti, bi seveda zanj zemlja, gorovje, poslopja, stolpi ne pomenili nobena nevernosti več. Sama spretnost in previdnost pe pomaga mnogo, saj zahteva brzina avijona od pilota, da se v odlomku sekunde orientira. Torej je treba člove-. škl čut spopolniti s inštrumenti, ki so ostrejši in okretnejši kakor oko, ki je naš najpopolnejši čutni organ, , ln radio-višinomer je spet tisti, s katerim pilot v trenutku ugotovi višino, v kateri Je letalo. Dokler Je avijon v višini 1000 metrov, je ta inštrument koristen, toda ne neobhodno potreben, Nujno potreben postane šele, ako hoče pilot pristati v temi brez svetlobnih signalov, sil pa v megli, j>otem ko mora po brezuspešnem isksnju letali-m u zasilno pristati, ker mu že primanjkuje goriva. Tedaj vili« nomer ne ktiže več-višine v metrih. Pilot ne utegne več čakati, da razbere Itevllke; na užiganju barvastih lučk mora spoznati, kako viaokO Je. Odlomki sekund odločajo te4 vlak. Mlalii sem si, da se peljem v p(vem razredu. Na vlaku aem pfvič videl pretkane sleparje. Moj sopotnik ml' pravi: "Ali vidil, kuko nam zastonj cukerčke dajejo." — "Še drago bodo plačali tisti, kl bodo vseli; le pusti. Meni Je nekdo po-vedsl, kako je naaedel," mu pravim. In res "dobrotnik" kmalu pobira denar. Tisti, ki so vzeli, so morali plačati trojno ceno, potem pa razočaranje, Do cilja amo se pripeljali ob dveh zjutraj. Kam sedaj? Vprašam na postaji, kjer aem slišal nemško govorico. Počakajte, na poetsjl ln nlksmor ne pojdite, ker je zunaj dosti postopsčev In vsa lshko oropajo, nam svetuje nekdo. Ko* se zdani, je prišlo več ix-voščkov s konji. Bili smo trije In se naložimo, NSjprvo vpraša, če imamo vsak oopak. Bilo je vse v redu ln ae peljemo po ceatl, kl je bila z lesom tlakova-ns. Neksj novegs. Trotosrji so tudi leseni. Voz Je iagledsl kot vslike grsblje s psr zobmi na sredi ln ns vsaki strani. Prevrnil se nam ne bo, ker je dosti Urok, Kmalu smo ns cilju. Prihodnjič povem o dolu. Anton Divjak. 273. Civilna garda na Norvglhmm London, 10. febr. (ONA).-Cl-vllrio gardo, kl so jo Nemci ustanovili ns Norveškem, so seda) razširili, tako da mora opravljati svojo službo po obrežjih in tudi ob železniških progah, ki Vodijo iz Osla. Olavnl namen te odredbe je precejšnja sabotaža na železnicah, na ladjah In v pristaniščih. Decembra so v pristanišču eksplodirale z municijo naložene ladje ln drugi objekti, Rekrutirane straže morujo stati po tri ure ns svojih mesti tudi, če v pristanišču ali na morju ni nobene ladje. Norvežani podtalno hujskajo proti jsvljsnju Norvežanov v službo civilne gsr-de, ker Je to ssmo kamofllranu služba za Nemce. pomočjo rsdio-postsj na zemlji, ker v tem slučsju ne morejo prsvočssno pomagati, temveč višina v tem primeru se mora pokazati s pomožnimi sredstvi na aamem krovu letala. Za to iznajdbo se imamo zahvaliti evropskemu tehniku Als-gsndersonu, kl dela v Ameriki. Princip njegove mojstrske Iznajdbe je enostaven. Letalo ima na krovu dve majčkeni rsdio-poetuji: oddajno in sprejemno, ki sta pa obe v enem aamem zelo majhnem in lahkem aparatu. Antena Je razpete pod gondolo. V globino vržen snop radio-valov se takoj odbije nszsj, kskor hitro zadene ob tla ali kako drui go oviro. S kako brzino pove ta neprava pilotu vae potrebno, ai lltoremo predstavljati le v fantaziji, kejtl radio-valovi imajo brzino ;HH) milijonov metrov na aekundol R pomočjo tega aparata lahko takoj pilot z nevidnimi tipulkaml v trenutku otlplje vse okrog sebe in pod »eboj. Tsko neprestsno napreduje letalstvo k napredujočo rad »o-tehnik«. In optimisti pravijo, ds bomo doživeli čase. ko bodo avi« Jon i prevažali vsrno ljudi bres i pilotov. —Rsv. PROSVETA TOREK, 22, FEBRUAR.ta GUSARJI (Lm Flibustiers deo Mere) CLAUDE FARRERE Poslovenil F. J-o (Se nadaljuje.) Včasih je bila ie v svoji najsijajnejšl obleki. Kajti ie vedno ljubi ona lepe obleke in dragocen nakit nad vse in se tudi trudi, da se sredi ameriškega morja eosi vedno po zadnji modi, kakor vlada baš v Versaillesu, ali vsaj, kolikor je mogla izvedeti o tej modi in slišati o njej iz raznih virov. Tudi je ie vedno porabljala velike množine pudra in iminke, lepotilnih obli-*ev, mandljevega mleka, dišav in esenc. —-^Navadno pa jo je Tomaž naiel golo, kakor jo je pred malo dnevi naiel, na oni postelji, kjer je sprejemala tudi druge . . . Bil ji je užitek, da je hladno gledala poželje-nje tega moža, ki je bil nekoč njen gospodar, i»edaj pa je samo njen nevreden suženj. Naslonjena v svoje blazine, leno položena čez nje, se sladka s sladkorčki ali njuhis robec, napojen z dišavo. Potem vrže robec ali sladkarije po tlth in za zeha s čutnim, zapeljivim zehanjem, pri katerem pokaže vsa svoja usta, vroče, gibčne ustnice, ostre zabke, tanki, poljubovanja in razvratnosti vajeni jezik. Potem se zvija in steguje, kakor mačka, z lahnimi, dolgimi lenimi gibi, ki povezujejo zapored grudi, stegna, rame,,hrbet. Tomaž ogleduje vso to lepoto, kakor v vročici, ne da bi trenil z očesom ali ganil z roko, dokler ga ne pokliče, pokliče, ko se razdražijo tudi njeni živci, pokliče tako, kakor kličeš svojega psa, s kratkim, gospodovalnim migljajem . . . Na to se objameta. Tudi sedaj, ko je že dolgo Flibustejka in ko je videla toliko bitk in klanja ter prepotovala toliko sveta, je Juana ie vedno tista nekdania andaluika ženska, tista pobožne vernica, ki kleči često pred kipom Črne Gospe z Macarene in jo prosi — za še bolj vroče užitke. In mnogokrat, ko jo hoče njen zaljubljeni suženj objeti, gs sune od sebe za' trenutek, kolikor je treba, da se pred objemom še hitro prekriža. Ti objemi so divji, nasilni, nagonski, kakor pri pračloveku, in obenem rafinirani do skrajnosti. Iz teh slabotnih in svilenih rok, s prstki kakor rožneti listi, pade korzar kakor zlomljen, izčrpen, utrujen in zaspan, z udi brez moči in z izpitim mozgom. Tam leži, kakor vojak, ki je padel na bojišču in ki se več ne gane ... Juana pa se sklanja nad njim in ga ogleduje z neznanim pogledom. Preveč ženska in preveč ponosna, da bi v objemu moškegs hlinila užitek, ki ga ne občuti, je včasih ostajala hladna in brezčutna ter odgovarjala s svojim ostrim smehom na zaljub-Ijenčeve vzdihe in krče. Večkrat se je sama ogrela pri igri ljubezni in se Ji povsem prepustila, mu zasadila svoje kremplje v bok, gs grizla, praskala in pri tem grgrala, dokler se ni, kakor on, z viška prenapete slasti pogreznila v ono temačno molčanje, kakor v prepad, ter brez moči obležala ob njem . .. Tako ga je ljubila, njega, Tomaža, zaradi slasti, ki jo najde pri njem in ki je ni našla še pri nikomur drugem, čeprav jo je iskala dovolj pogosto, kakor tnačka. Niti Benečan, ki je dovolj ikvežban ljubimec, kakor večina njegove rase, ji ni zadostil. Ksjti ona je drugega rodu, povsem primitivna, in nobena umetnost Ji ni mogla nadomestiti levje moči, s kstero je Tomaž prednjačil pred vsakomur. Zato je ljubila njega, najmočnejšega. Obenem ga Je sovražile, baš zaradi te moči, od katere je bila obsedena in ki je tudi zanjo zna-čila suženjstvo Ljutil se je njen ponos, ponos sužnje, ki je postala gospodarica. Včasih je zaničevala samo sebe in si je vsako užito slast, vsak poljub in objem očitala kot zločin ali stra-hopetnost... Da potem maščuje to ponižanje pred samo seboj, je podvojila svojo odurnost in trdosrč-nost napram njemu ter prepričevala sebe samo, da ostaja vkljub opojne, tiranske in divje slasti le ona gospodarica in kraljica, Tomaž pa suženj. Zato je tudi porabila vsako priliko, da je to svojo moč izrabljala na stroške ubogega sužnja, Tomaža. Tako je prisilila Tdmaža nekaj dni po Ludvikov! smrti, da je dvignil sidra in odjadral z ' Lepo podlasico" s Tortuge, edino le zato, da je onemogočila najnovejši Tomažev načrt, kajti Tomaž sedaj nameraval odpluti zajedno z brodovjem, namenjenim v Južno morje, da se tako izogne pozornosti kraljevih komisarjev sredi tako glasnega odhoda. Ker je torej Juana odločila drugače, je od-plula "Lepa podlasica" sama, mnogo pred odhodom brodovja, in se ni niti skrivale pred nikomur. 55 Tri tedne pozneje se je "Lepa podlasica" zopet vrnila na Tortugo. Tu je Tomaž dobil nepričakovan in zelo časten obisk, ki se ga ni prav nič nadejal. . Bilo je proti večeru . . . točno opoldne se je Tomaž usidral. Ko je solnce tonilo na ožarje-nem obzorju, je čoln odrinil s kopna in se nalahno bližal malonešld fregati. Le dva veslača sta ga poganjala. V' tem lahnem čolničku pa sedi pasažir, ki skrbno skriva svoj obraz pod svoj širokokrajnik. Povrhu tega se zavija v nekakšen plašč, da ga ne bi nikdo spoznal. Noč je nastopala naglo, in predno je čoln prispel do fregate, je bila že temna noč. Končno se mu je posrečilo. Tomaž, ki se zopet sprehaja po zadnjem krovu gori in doli, naenkrat sliši, kako ga nekdo polglasno zove. Mož z zavihanim širokokrajnikom se baš pogsja s strežnim mornarjem. Tomaž se napoti proti prihajajočemu obiskovalcu baš v trenutku, ko on že pleza po lestvi ns krov. Sredi zgornjega kastelovega krova se srečata. Na svoje največje začudenje spozna Tomaž v došlecu gospoda de Cussi-Tarina, kraljevega namestnika in namestnika gospodarja ^apadnoindijske trgovske družbe. Gospod de Cussi-Tarln takoj pomežlkne Tomažu in položi prst na usta. Tudi ni bil povedal svojega iment stražnemu matrozu. Tomaž že sluti neko tajnost in se poda pred guvernerjem v veliko kajito. Tam ai izkazujeta drug drugemu bogate uljudnosti, končno sedeta in opazujeta drug drugega z veliko pozornostjo. Tomaž je več ko presenečen, Jedva veruje svojim očem, kajti on sam še ni bil nikdar posetil gospoda namestnika. Tembolj čudovit in nepričakovan mu jt bil sedaj njegov tajni prihod, prihod takšnegs dostojanstvenika! Vzroki pa so mu postali takoj jasni. Zares se je bil gospod kraljevi namestnik po dolgotrajnem oklevanju končno odločil, kakor se odloči mož, ki ne ve, na katerem koncu bi začel razgovor, in prične končno kar z bistvom zadeve. Kajti brez vsakršnega uvoda kar naravnost vpraša Tomažs, kaj je "Lepa podlasica" delala na morju pri svojem zadnjem izletu in ali ni morda zopet kje plenila, vkljub izrecni kraljevi prepovodi? Živahne nameatnlkove oči vprašujoče ogledujejo Tomažs. Ta sedsj zardi ln se že hoče dvigniti. (Dslje prihodnjič.) AMERICAN SATURATION SHELLING OF CASSINO nini je šepetal Martin: "UjT1 si moja. Semkaj ne pridejo i? ne mati. Sejati in orati ni trebS Kako so neumni, ko se trgajo & gava bo Trata. Spodaj nad N^ tovo bajto se pase srnjak, p^ Konjem imajo gamzi najletS mladiče. Takih srn, kg B0 ^ Dolu, ni daleč nikjer. Liza. ni g! človeka nad nama." (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi RI š NIK I—Stalno delo v^S uradnih poslopjih. Dnevno ali no7 n0 delo. Visoka plača. Ob nedeljah in praznikih se ne dela. EMPLOYMENT OFFICE 230 So. La Salle St. AOAMST THI SACKOSOUNO of Mt. Cassino, clouds of gmdke biUow skyward from the burning city as American artiller? shells pour into tha besieged bulldings. Below the smoke, Allied and Nazi troops were engaged in furious hand-to-hand fighting that is stili ln progress from house to house. Casuslties on both sides are said to be beavy. This is an offidal U. S. Signal Corps photo. • Wv *.'-»«1 >"'" Martin je vstal in odšel s pastirčkom, kjer so sekali staro ruševje. Poznal je pastirje. Široko se se mu »smejali v pozdrav. "No, letos nas ne bodo Veliko-planinci, Msrtin je z nami!" Martin je zavihtel sekiro in treskal ob jekleno ruševje. Med delom je vprašal: "Kdo je pri Smrekarjevih?" "Liza, Liza sama je prišla!" "Martin, enoči se je drl tam spodaj srnjak." "Poznam kraj, zdaj se pase doli na jasi nad Nacetovo bajto. Imate kaj pijače?" Dali so mu požirek žganja. "Meta ga ima na Veliki. Ni varno ponj!" Martin oe je smejal. "Kateri pa so letos?" Naštevali so mu jih po vrsti. "In veš, kdo je prišel?" Sekjre so omahnile. "Jeračeva Ima stan in tri krave." Vsi so se »smejali. Solnce se Je nižalo. Dolge sence so padale po nizki travi za stani in drevesi. Spustili so sekire. "Danes jih priženeš ti, jutri te tako ne bo več," je ukazoval Martin pastirčku, ki je odšel po krave. Zvonci so se oglašali. Martin pa je sedel na leso ter čakal. Pogled mu je uhajal preko gozdov proti Nacetovi bajti. Divja strast se je oglašala. Toda še nekaj ga je vabilo. Že popoldne je iskal z očmi, kje ima Liza stan. Povedali so mu, da je prekrit in se spozna med drugimi. "Pojdem,' oe je odločil. Nad dolino se je zgrinjal mrak. Krvavo so žareli vrhovi, preko širokega Konja so padali poslednji žarki. Od vaeh plati so prihajale krave ter še spotoma mulile. Za skalami so se gnetle ovce in po-vešale globoko k tlom krivono-se glave. Pastirji so molzli. Martin si je kuhal večerjo. Gosti dim smole mu je dražil oči. Izpod tega ali onega stana se je oglašala pesem. Zateglo se je oglasila krava v staji. Noč je objemala planino. Nekateri pastirji so sedeli na pragovih stanoV. Gledali so v noč. Tedaj se je izgubila Martinova senca v mehki travi. Nad njim so svetlo gorele zvezde. Svet se je dvigal z Male planine na Veliko. Lizin stan je imel belo streho, ki je bleščala v noči. Martin ni hotel, da bi ga videli. Previdno se je izogibal drugih stanov. ' Leso je prestopil, odprl je prva vrata, krave so se ga prestrašile. Toplota je dahnila vanj. Potrkal je:/'Liza!" Dekle je odprlo in Martin je stal sredi stana. Ona je podnetl-la ogenj, da je švignil plamen. Smehljala je in ga gledala vročimi očmi. "Martin!'.' "Danes sem prišel!" V'Če bi te videli." "Mar mi je. Odnesli bodo, ro-gate glave." Sedla sta na postelj. Martin jo je objel čez ramena in ona mu je skrila glavo na prsi. Beli mecesen Juš Kosak ' krivili svoje veje pod modrim nebom Tik pod vrhom jp zavil Martin iz grape ln zevil po bližnjici. Na ploščatem hrbtu je obstal. Nekaj časa je pomlšljal in se oziral proti Veliki planini, kjer so stali pastirski stani. !t-pod nizkih lesenih domov se je kadilo. Nikjer ni zagledal človeka. Opoldanski mir je drami! rahel veter, ki Je nevidno plava! nad nizko travnato odejo. V senci ta stani, pod drevesi so počivale krave in prežvekovale. Okrenil ae Je ter napotil na Malo planino. Podkrajnikov stan je sUl nekoliko izven drugih. Lesa je bile že slabs. Globoko oe je priklonil Martin, ko je stopil pod kopiča-sto streho. Vonj po živini mu Je prinašal domačnost. Sredi stena je bil obit proetor, v katerem je stala postelja, ognjišče ter msla klop ob steni, vse snažno obrisano ln pometeno. Na policah je zagledal letvice. Od zunaj je pogledal Podkrajnikov pastirček. "Videl sem te. ml pripravljamo suhljad.". •Ostaneš ti gori?" "Ne, jutri zjutraj, so dejali, naj »e vrnem. Vsako soboto pridem M£MPlOYA1fMr ASTi* 7W Ht4Mf ««