PRED 8. OKTOBROM — PRAZNIKOM OBČINE VELENJE Nova spodbuda Letos se spominjamo 35-letaice enega od najpomembnejših dogodkov iz časov narodnoosvobodilnega boja v občini Velenje. V noči od 7. na 8. oktober 1941 je okrog 45 boicev I. šta-ieiskega bataljona napadlo Šoštanj. (Partizani so vdrli v Šoštanj, kjer je bila sorazmerno močna orozniška postaja in 1 organiziran vvehrmannschaft, v mestu je bilo tudi večje število oboroženih Hitierjancev, pri to-| vami usnja pa obratna straža. Med dobrima dvema urama, kolikor so bili partizan« v Šoštanju, so opravili več akcij.') Šoštanj je postal tako za nekaj ur pivo osvobojeno mesto v srcu okupirane Evrope, uspešna akcija pa je močno odjeknila po vsej okupirani slovenski Štajerski pa tudi drugod. V letošnjem jubilejnem letu, ko slavimo 35-ietnico začetkov oborožene vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije, bomo delovni ljudje in občani občine Velenje nadvse slovesno proslavili tudi 35-letnico teja enkratnega dejanja borcev L štajerskega bataljona. Osrednje slc^esnosti bodo v dneh od 3. do 9. oktobra, prireditve pa bodo potekale tudi v drugih dneh. Tako bo 3. oktobra v Kotah pri Šentilju 3. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte ša leško-mislinjskega okrožja, 9. oktobra pa bo v Velenju svečana tazširjena seja skupščine občine Vdenje. Pripravljajo tudi več drugih prireditev, med drugim večer kultumo-umetniških skupin iz pobratenih občin Vrnjač-ka Banja, Split in Velenje ter razstavo del Doreta Klemenčiča-Maja s partizansko tematiko. Letošnje občinsko praznovanje bo v Velenju v znamenju pregleda opravljenega dela ter doseženih uspehov, prav tako pa bo tudi dogovor za nove akcije. Praznovanje mora biti tudi nova I spodbuda za boljše gospodarjenje, za višjo proizvodnjo in večjo produktivnost! OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV VELENJE Nove naloge V sredo, 15. septembra, popoldan je bila v Domu kulture v Velenju seja konference občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje. Predsednik velenjskih sindikatov Marcel Medved je delegatom občinskega sveta zveze sindikatov, občinske konference zveze komunistov, občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva, občinske konference zveze sociali-siične mladine, občinskega odbora zveze borcev NOV, občinske skupščine, TOZD, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti posredoval- politično oceno javne razprave o osnutku zakona o zdmženem delu Delegati v dvorani doma kulture med delom občinske konference Zveze sindikatov Velenje skupaj s smernicami za nadaljnje delo. Poročilo o poteku in rezultatih javne razprave o osnutku zakona o zdmženem delu pa je prebral Tone Hribar. V uvodnem referatu je Marcel Medved med drugim naglasi!, da ni bil namen prve faze javne razprave o osnutku zakona o zdru-zenem delu zagotoviti le najširšo seznanjenost delavcev in vseh delovnih ljudi z osnutkom zakona, pač pa opraviti kritično oceno samoupravnih razmer v sleherni TOZD, kot tudi v vseli drugih samoupravnih sredinah. Pri ocenjevanju uspešnosti javne razprave pa ne gre prezre ti dejstva, da so istočasno potekale še nekatere druge, prav tako pomembne družbenopolitične akcije. Sicer v občini Velenje ni bilo TOZD oziroma OZD, kjer ne bi razpravljali o osnutku zakona o združenem delu; le redki pa so tisti kolektivi, kjer jso izdelali pismenih ocen samoupravnih odnosov. Ugotavljati je torej mogoče, da je bila že doslej javna razprava o osnutku zakona o združenem delu, ki pa še zmeraj traja, ena naših najmnožičnejših družbenopolitičnih akcij, saj je v njej sodelovalo nad 14.000 delovnih ljudi in občanov Šaleške doline. Razprava je posebej poudarila, da so pred vsemi delovnimi ljudmi in občani, posebej pa pred družbenopolitičnimi organizacijami, najzahtevnejše faze javne razprave, se pravi procesi uveljavljanja resničnih odnosov, ki jih postavljata ustava in zakon o združenem delu o vlogi, položaju in odnosih v združenem delu ter o vseli mogočih oblikah združevanja in povezovanja dela in sredstev. Gre za to, da poiščemo takšne rešitve, da bodo delo in odnosi resnično kar najboljši. Obširneje bomo o seji konference občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje ter o ocenah prvega dela javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v Šaleški dolini poročali v prihodnji številki našega lista. m^mmmmm Krepitev borbene pripravljenosti Na območju Gornje Savinjske doline se je pretekli teden začela skupna vaja enot teritorialne obrambe mozirske in velenjske občine. Njen namen je nadaljnje izpopolnejvanje in krepitev borbene pripravljenosti enot in pripradnikov teritorialne obrambe. Vaja sodi v okvir uresničevanja rednega letnega vzgojnega programa za enote teritorialne obrambe v Sloveniji. Poleg vojaško strokovnega urjenja in usposabljanja ter idejno-političnega izobraževanja se pripadniki teritorialne obrambe med vajo seznanjajo tudi z razvojem narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, še pposebej v Gornji Savinjski dolini. Prvi dan vaje in prva zapoved Maja letos smo začeli solidarnostno akcijo za pomoč po potresu prizadetemu območju na Tolminskem in v Posočju. To solidarnostno obveznost, enodnevni zaslužek, je do 15. septembra izpolnilo 31 delovnih kolektivov naše občine. Na konferenci občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje v sredo, na kateri so bili tudi delegati občinskih vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in združenega dela. je bilo sklenjeno, da moramo najkasneje do sobote, 18. septembra, opraviti to solidarnostno obveznost in dolžnost V proizvodnih organizacijah združenega dela, kjer še niso prispevali enodnevnega zaslužka, bodo delali to sobota Tako so 16. septembra zjutraj že sklenili v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, na Zidarsko elektroenergetskem kombinatu, v Rudarskem šolskem centru itd. Do sobote pa je treba enodnevne zaslužke tudi nakazati na zbirni tekoči račun. Občinski svet Zveze sindikatov Velenje pa bo po slde-pu njegovega predsedstva poslal na prizadeto območje tri avtomobilske prikolice. ZADNJA NOVICA 47,193.360 din posojila za ceste Do 13. septembra smo v občini Velenje zbrali skupno že 47,193.360 din posojila za ceste, kar je 92,3 % več, kot znaša republiška obveznost. Delavci so vpisali 34,608.610 dinarjev posojila; kmetje, obrtniki, upokojenci in zaposleni pri zasebnikih 2,329.150 dinaijev; delovni kolektivi pa iz dohodka TOZD 10,255.600 dinaijev. Občina Velenje po višini vpisanega posojila še vedno vodi. Sledi Žalec, kjer so vpisali 79 % posojila več, kot znaša republiška obveznost. Velenjski dogovor je: zbrati enkrat več, kot znaša republiška obveznost. Do izpolnitve skupno dogovoijene naloge nam torej ne manjka več veliko. Prejšnji četrtek je Velenje navdušeno pozdravilo romunskega državnega in partijskega voditelja Nicolaa Ceausesca tudi pred vhodom v Rdečo dvorano. V velenjski Rdeči dvorani, ki smo jo napolnili do zadnjega kotička, je bilo 9. septembra veliko delavsko zborovanje. O zborovanju in o obisku predsednika SR Romunije in generalnega sekretaija romunske KP Nicolaa Ceausesca obširno poročamo na 3. strani. ALBIN AMON, VELENJSKI DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA, O SVOJEM DELU Ni načelnih rešitev S 1. avgustom smo tudi v velenjski občini dobili družbenega pravobranilca samoupravljanja. To funkcijo je prevzel Albin Amon, ki je bil pred tem pravnik na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje. Čeprav je minil šele poldrugi mesec, odkar je prevzel novo delovno dolžnost, smo ga obiskali, da bi nam povedal kaj več o svojem delu. —Kaj je osnovna naloga družbenega pravobranilca samoupravljanje? „Po zakonu o družbenem pravobranilcu samoupravljanja družbeni pravobranilec samoupravljanja skrbi za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in varstvo družbene lastnine. Vendar moramo pri varstvu družbene -lastnine ločiti naloge javnega pravobranilca od nalog družbenega pravobranilca samoupravlj anja. Medtem ki javni pravobranilec bedi nad družbeno lastnino v pravnem prometu s tretjimi osebami, ko prehaja družbena lastnina v zasebno in obratno, pa družbeni pravobranilec samoupravljanja bedi nad družbeno lastnino, če je le ta prizadeta na podlagi nepravilno sprejetih sklepov samoupravnih organov." t;, DELAVSKA UNIVERZA VELENJE OBVEŠČA občane, da je pričela z vpisovanjem v tečaje tujih jezikov in sicer: — nemščina — začetni in nadaljevalni različnih stopenj — angleščina — začetni In nadaljevalni — italijanščina — začetni — francoščina — začetni — slovenščina — začetni Posamezni tečaji bodo organizirani le v primeru, da se bo zanje prijavilo dovolj kandidatov. Prijavijo naj se tudi tisti kandidati, ki so v prejšnjih izobraževalni sezonah obiskovali predhodne tečaje in želijo z izobraževanjem nadaljevati. Prijave sprejema Delavska univerza Velenje, Titov trg št. 2 (osebno ali po telefonu 850-153) vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure, v ponedeljek in sredo pa tudi od 15. do 18. ure. Rok za prijavo je 30.9.1976 Rudarski šolski center Velenje Izvršilni odbor Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v DSSS in sklepa izvršilnega odbora Rudarskega šolskega centra Velenje / objavljamo prosto delovno mesto TAJNIK SAMOUPRAVNIH ORGANOV Za to delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. višješolska izobrazba pravne, upravne, politološke ali ekonomske smeri 2. aktivno delo v družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih orgcnih 3. moralno-politična neoporečnost 4. 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj vložijo vloge v kadrovsko-socialni službi RŠC Velenje v roku 15 dni od objave. Podjetje za zidanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš »DOM« Velenje razpisuje po sklepu delavskega sveta 2 štipendiji na tehnični šoli, in sicer: 1. štipendijo na srednji tehnični gradbeni šoli za letnik 1976/77 2. štipendijo na srednji tehnični šoli — strojništvo za letnik 1976/77 Kandidati naj vložijo svoje prošnje v 15 dneh po objavi v tedniku »Naš čas« na naslov podjetja. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD VELENJE a z p i s u j e prosto delovno mesto materialnega knjigovodja Pogoji: končana srednja ekonomska šola in nekaj let prakse na podobnem delovnem mestu Rok prijave 15 dni po objavi na SVET VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA VELENJE. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Enomesečna poskusna doba. -Kako uresničuje družbeni pravobranilec samoupravljanja svoje funkcije? ,,Pri delu družbenega pravobranilca samoupravljanja ni nobenih načelnih rešitev, ampak se srečuje le s konkretnim reševanjem problemov. Zaradi tega daje družbeni pravobranilec samoupravljanja pobude za spremembe nepravilno sprejetih samoupravnih aktov, nadalje pobude za uskladitev raznih spornih zadev v organizacijah združenega dela, in to med posameznimi delavci in samoupravnimi organi, med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno organizacijo, pa tudi med eno in drugo delovno organizacijo." -In kako gledajo v delovnih organizacijah na vlogo pravobranilca, zlasti kadar se srečujete s pritožbami delavcev? „Glede na to, da pri delu družbenega pravobranilca samoupravljanja ne more biti nobenih načelnih rešitev, ampak gre le za konkretne, je v delovnih organizacijah največkrat mogoče opaziti veliko občutljivost, in nepripravljenost za sprejetje kakršnikoli pobud ali predlogov. Ugotoviti je tudi mogoče, da se medsebojni spori v organizacijah združenega dela najčešče obravnavajo preveč površinsko, namesto da bi pogledali v bistvo: zakaj je tisti problem nastal? Ne vem, ali tega ne znamo ali nočemo narediti!? Ob tem moram opozoriti še na en problem. Ko hočemo razrešiti zadevo, se zaustavljamo na neodtujivih pravicah delavcev in največkrat govorimo o delitvi dohodka kot o neodtujivi pravici. Pri tem pa Albin Amon pogostokrat pozabljamo na naše neodtujive pravice, ki jih moramo izpolniti, da bomo dohodek, ki bo izhajal iz dela, sploh lahko delili. Kar zadeva samo delitev dela, bi rad opozoril: vedeti moramo, da smo upravičeni do delitve tistega dohodka, ki izhaja iz našega živega dela, do delitve minulega dela pa le toliko, kolikor smo sami prispevali k minulem delu. Ko pa že govorimo o minulem delu, se največkrat vrtimo okrog osebnega minulega dela, ne poglabljamo pa se v družbeno minulo delo." -Kaj predvideva vaš nadaljnji delovni program? "Po obvestilu ustavnega sodišča SRS o nekaterih vprašanjih uresničevanja ustavnosti in zakonitosti morajo skupščine občine obravnavati samoupravno urejenost v organizacijah združenega dela. Kot kaže, bodo delegati naše občinske skupščine to problematiko najverjetneje obravnavali decembra. Zato bodo morale organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti poslati družbenemu pravobranilcu do prvega decembra vsa sprejeta pravila, interno zakonodajo in vse samoupravne akte. Druge organizacije pa samoupravne sporazume o medsebojnih razmerjih v združenem delu." s. VOVK • O pripravah na volilne programske ' konference V sredo, 8. tega meseca, so obiskali Velenje predsedniki in sekretarji občinskih konferenc ZSMS celjske regije. Najprej so si ogledali jamo Rudarskega šolskega centra, nato pa so se sešli na skupno sejo. Pregledali so potek priprav v posameznih občinskih konferencah na programsko volilne konference. V velenjski občini bodo mladi imeli konferenco 30. septembra. Uskladili so število delegatov za organe republiške konference, pregledali pa so tudi osnutek poročila o dvoletnem mandatu v občinskih konferencah. Na sliki: Predsedniki in sekretarji skupaj z direktoijem TOZD Rudarski praktični pouk - Rudarskega šolskega centra Petrom Orožnom in vodjem praktičnega pouka Dragom Bizjakom pred odhodom v jamo. JAKOBOVA MAMA IZ KOT V ŠENTILJU Veselimo se srečanja Prav gotovo ni krajana Šentilja, ki ne bi poznal ali vsaj slišal za Marijo Hriberšek ali Jakobovo mamo iz Kot, kot jo 1 najraje imenujejo domačini. Poznajo jo tudi mnogi borci, saj so pri njih med vojno pogostokrat iskali zatočišče. Zato seje zelo razveselila novice, ko je zvedela, da bo prav pred njihovo domačijo 3. oktobra 3. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte šaleško—mislinjskega okrožja. To bo znova priložnost za stisk roke nekdanjim partizanom in aktivistom, ki so marsikatero noč preživeli na skednju, potem, ko so se vso noč premikali ali bili boje s sovražnikom. Hkrati bo to znova priložnost za srečanje z udeleženci partijskega tečaja, kije bil v Šentilju junija leta 1944. Okrožni komite komunistične partije Slovenije je namreč od 20. do 27. junija organiziral v Šentilju okrožni partijski tečaj za vzgojo novih partijskih kadrov. „Najprej je tečaj potekal na Gradiču," se danes spominja Jakobova mama. „Kmalu nato so prišli k nam partizani (menda so bili trije) s prošnjo, če bi lahko nadaljevali tečaj pri nas. Dejali so, da bi bili tukaj bolj varni, ker nismo tako blizu ceste. Tečaj so imeli v kmečki sobi, spali pa so na gospodarskem poslopju in na sušilnici, jaz pa sem skupaj s še dvema partizankama skrbela za kuhinjo. Hrano smo dobivali pri sosedih/' Jakobova mama je začela že zelo zgodaj sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem. Prvi partizani so prišli v njihovo hišo že leta 1942, od 25. maja leta 1943 pa ima tudi priznanje za sodelovanje z NOB. Zelo dobro se spominja, kako je k njim prišel Franc Rozman — Stane. „To je bilo 25. decembra leta 1942. Ob njegovem prihodu je imel pokojni mož oblečen suknjič z zelenim ovratnikom. Stane ga je vprašal, zakaj nosi suknjič, ki spominja na nemško uniformo. Nato sta suknjiča zamenjala. Kasneje, ko je Stane odšel, smo v pisnem žepu našli poročni prstan. Staneta smo obvestili, naj ga pride iskat, vendar nam je poslal odgovor, da nam ga je pustil. Žal, sem prstan kasneje izgubila. Pa tako dragocen spomin je bil." Pri Jakobovih so se zadrževali tudi mnogi drugi partizani, kot Tone Urlih -Kristl, Franc Polh-Izak in lEla Letonja-Atena. Pod komolcem šo namreč imeli bunker, v njem pa TV postajo 32. Jakobova domačija iz Kot je znana še pod enim imenom -Pri oboroženih. To ime se je je prijelo leta 1943 na Martinovo nedeljo. Zgodaj je prišlo k njim šest partizanov. Bili so zelo utrujeni, zato so šli spat v seno. Zvečer so prišli k Jakobovim sorodniki, da bi po stari kmečki navadi krstili vino. „Tedaj smo še imeli vinograd, zdaj ga nimamo več. Mož je šel po partizane, da bi se skupaj z nami poveselili. Domenil se je, naj pridejo v hišo oboroženi, da bi prestrašili vesele obiskovalce. Od takrat so nas mnogi poznali le še pod imenom Pri oboroženih. Seveda je bilo v tistih časih za Jakobovo mamo neizmerno hudo. Mnoge noči je prečula v strahu, da jih bodo zaradi morebitne izdaje odpeljali Nemci kot mnoge zavedne Slovence. In ko se spomni 9. februarja leta 1944, ji z obraza zgine nasmeh, njene roke postanejo nemirne, oči pa ji napolnijo solze. Dan pred tem je prišel k hčerki njen mož, ki je bil v partizanih. Imela sta deset tednov staro hčerko in se je vedno,, če je le mogel oglasil za tte-nutek. „S sabo je prinesel pleče," pripoveduje Jakobova mama, „ki mu ga je dala njegova mati. Prosil nas je, naj mu ga spečemo, in dejal, da se bo naslednji dan navsezgodaj vrnil ponj. Ponoči so se spopadli s sovražnikom, zato je prišel šele okrog sedme ure. Komaj sem mu dala na mizo kavo, kruh in meso, je vstopil v kuhinjo mož in dejal: Pri sosedu je polno Švabov. Svarili smo i naj gre v bunker, ki je bil na svinjaku, vendar je raje stekel proti našemu gozdu nad hišo, kjer so ga Nemci ustrelili." Že naslednji dan je Jakobova mama zvedela, da so Nemci v zaporu ustrelili tudi njenep brata, nekaj dni zatem pa je padel še drugi brat. Veliko gorja je pretrpela Jakobova mama iz Kot v Šentilju. Zato še toliko bolj razujmemo njene besede, ki jih je izrekla 18. avgusta, ko so začeli udarniško delo za asfaltiranje ceste v Kote: „Delajte složno, da bo cesta čirjiprej narejena, da vam bo boljše, ko je bilo nam .. ." S. VOVK Nič hrabrega nisem naredila Ko smo potrkali na vrata Nežke Mlakar na Tekavčevi v Šoštanju in ji povedali, kaj želimo, nas je sprejela sicer dobrodušno, vendar pa je dejala, da ni naredeli nobenega hrabrega dejanja, češ da je neredila samo to, kar je naredil čisto vsak partizan. S partizani je sodelovala že septembra leta 1941. Kasneje so jo Nemci odpeljali na Koroško in nekaj časa je ostala v Celovcu. Uspelo ji je vrniti se, vendar pa takoj ob prihodu ni našla stika s partizani, ker je njihova skupina razpadla. Partizanom se je priključila junija 1944 in bila en mesec v obveščevalni službi. Nato pa so jo poslali na Koroško k pokrajinski tehniki. Tu je pisala na stroj in pomagala pri tisku. Izdajali so Koroško v borbi, Vestnik OF ter Informacijski list, ki je izhajal tudi v nemščini, za tiste, ki so se prav tako borili proti okupatorju. Kmalu so se preselili v Solčavo v Gornjo Savinjsko dolino, kjer naj bi dobili nov tiskarski stroj. Vrgli so jim ga Angleži. Stroj so res dobili, vendar pa je bil neuporaben, ker ni imel nekaterih črk, bil pa je tudi preglasen. Kasneje so se morali umakniti iz Solčave ker so jo napadli Nemci. Umikali so se preko Robanovega kota in Velike planine. Ko so se umikali, so se ustavili tudi na neki gorski kmetiji, kjer so imeli radio. Slišali so, da je Varšava osvobojena. Nežka Mlakar ne bo nikoli pozabila, kako so bili veseli in še bolj prepričani v to, dda do svobode ni več daleč. Nato so delali nekaj časa v Selah, kjer so tiskali Radijski vestnik in Slovenski vestnik. In prav tu je Nežka Mlakar 9. maja leta 1945 izvedela, da je napočila svoboda. Preko Borovelj smo odšli v Celovec, kjer so se zbrali vsi koroški partizani, Štirinajsta divizija. Naša sogovornica je delala nato še nekaj časa v tiskarni v Velikovcu, nato so jih Angleži 14. junija tega leta odgnali. Vrnila se je v domovino, kjer je delala nekaj časa v Kranju, nato pa se je vpisala v prvi učiteljski tečaj. ■ Nežka Mlakar ni bila prisotna hudim borbam, vendar pa je med vojno doživela veliko težkega. Tehnika, v kateri je delala, je morala Nežka Mlakar skrbeti za hrano sama in pogosto« se takrat, ko so iskali hrano, podali v precejšnjo nevarnost. Ob tem p Nežka Mlakar ne more pozabili, kako so bili ljudje v tistih časi tovariški. Zelo rada se spon kako so prišli na samotno kri kjer je gospodinja ravnokar sp kruh. Bili so izmučeni in lai videli pa so tudi, da tudi na kmetiji nimajo skoraj ničesar. Kljub vsemi jim je gospodinja odstopila vseli sedem hlebov kruha in pripomnila, da bo že spekla drugega. Nežka Mlakar pa je bila tudi i življenjski nevarnosti. Ko so 9 nekega večera po hrano, so padli! nemško zasedo. Razbežali so se, vendar so se za vasjo našli. Zadnjajt prišla Nežka. Partizani so ji pravil Ančka. Takrat so jo zelo pohvali Odvrgla ni namreč prav ničesar, kljub temu da je nosila poln nt hrbtnik krompirja. Danes je Nežka zelo vesela, kadar sreča kakšnega znanca iz tistif časov. In rada obuja spomine. M. TAMSE ZAPIS O OBISKU PREDSEDNIKA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE ROMUNIJE IN GENERALNEGA SEKRETARJA ROMUNSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE NICOLAA CEAUSESCA V VELENJU Visoki romunski gost v Velenju Tisoči Velenjčanov pozdravili romunske in naše državne in partijske voditelje — Spominska listina Gorenja za romunskega gosta — Ogled Velenja — Navdušenje * Rdeči dvorani — Spomin na Velenje, umetniško delo Lojzeta Perka Pred Rdečo dvorano v Velenju Pioniika Patricija Rudolf pozdravlja Nicolaa Ceausesca dvorane, so bili rudaiji v prazničnih oblačilih in delavci Gorenja, v ozadju pa je bil velik napis v romunščini in slovenščini: ..Prijateljstvo narodov Socialistične republike Romunije in Socialistične republike Jugoslavije primer enakopravnih odnosov in sodelovanja". NAVDUŠENJE TISOČEV VELENJČANOV Med igranjem svečane korač1 niče so prišli gostje do tribune. Davdušenje v dvorani, ob prihodu predsednika Ceausesca so vsi navzoči vstali, se še dolgo ni poleglo. Prvi je na velikem delavskem zborovanju povzel besedo Nestl Žgank, ki je pozdravil predsednika Nicolaa Ceausesca, ženo Eleno ter druge visoke romunske in jugoslovanske voditelje v imenu velenjske občinske skupščine, Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij, vseh delovnih ljudi in občanov občine Velenje. Predsednika prijateljske Romunije je povabil, da nas v Velenju še obišče, poprosil pa ga je, da spregovori na zborovanju. Govor romunskega državnega in partijskega voditelja (izvlečke iz govora objavljamo posebej) so v dvorani večkrat prekinili s ploskanjem. Zatem so rudarska godba, združeni pevski zbori in Šaleška folklorna skupina izvedli krajši kulturni program. DARILO VSEH VELENJČANOV GOSTU IZ ROMUNIJE Vzdušje v Rdeči dvorani je prišlo še posebej do izraza v trenutku, ko je predsednik Nestl Žgank, predal tovarišu Ceausecu darilo vseh delovnih ljudi in občanov Velenja umetniško sliko „Velenje", delo akademskega slikarja Lojzeta Perka, ženi Eleni pa velik šopek cvetja. Združeni pevski zbori so ob spremljavi godbe zapeli velenjsko „himno", zatem pa so vsi skupaj prisluhnili recitaciji: Bratstvo na svetu naj narode združi v zvezo svobodnih, srečnih ljudi, da bo naš svet vsem ljudem domovina, vsem, ki sovražijo sužnje vezi, bratom iz Afrike, azijskim bratom, bratom teptanim na zvezdi sveta, da bo človeštvo ena družina, da bo svet zvezda brez ječ in meja. Zvoki Intemacionale pa so zaključili veliko delavsko zborovanje v Rdeči dvorani. Odhod gostov iz dvorane je spremljala romunska narodna glasba, na ploščadi pred Rdečo dvorano pa so goste Velenjčani znova navdušeno pozdravili. Mlaj z romunsko zastavo, ki so ga postavili Konovčani pred Rdečo dvorano, pa nas je še nekaj dni spominjal na ta visoki obisk v Velenju. MARIJAN LIPOVŠEK FOTO: STANE VOVK Med obiskom v Gorenju V delavskem Velenju smo zadnji četrtek popoldan, 9. septembra, nadvse toplo in prisrčno sprejeli visoke romunske in jugoslovanske voditelje. Središče Šaleške doline si je za to priložnost nadelo praznično podobo. V jesenskem vetru so plapolale številne romunske in jugoslovanske zastave, velika množica ljudi pa je pričakala goste že ob prihodu v Velenje in med potjo v Gorenje, kamor so prispeli nekaj po 16. uri. Goste je ob prihodu v Gorenje pozdravil velik transparent „Živelo prijateljstvo Romunije in Jugoslavije", predsedniku Socialistične republike Romunije in generalnemu sekretarju romunske komunistične partije Nicolau Ceausescu, njegovi ženi Eleni in drugim visokim osebnostim pa je izrekel dobrodošlico Ivan Atelšek. Delavca Gorenja, Zdenka Merzelj in Milan Kretič, pa sta romunskemu predsedniku in njegovi ženi izročila šopka cvetja. Nicolaa Ceausesca in druge romunske osebnosti so med obiskom v Velenju spremljali podpredsednik Predsedstva Socialistične feredetivne republike Jugoslavije Vidoje Žarkovič, sekretar Izvršnega komiteja Predsedstva Centralnega komiteja ZKJ Stane Dolanc, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Andrej Marine s soprogo, Milorad Biro-savljev, član Zveznega izvršnega sveta in predsednik jugoslovanskega dela mešanega jugoslovansko - romunskega komiteja za gospodarsko sodelovanje in drugi. PREDSTAVITEV DELOVNIH USPEHOV KOLEKTIVOV GORENJA Z besedami „Pokazati vam želimo tisto, kar smo ustvarili z lastnimi rokami" je Ivan Atelšek popeljal romunskega državnega in partijskega voditelja skupaj z drugimi gosti po več tovarnah Gorenja v Velenju. Spotoma so se gostje sami lahko prepričali o velikih uspehih kolektivov Gorenja. V restavraciji pa so ob priložnostni razstavi izdelkov bele tehnike predsedniku Ceausescu in drugim visokim osebnostim predstavili prihodnji razvoj Gorenja, govora pa je bilo tudi o možnostih in načrtih za tesnejše sodelovanje Gorenja, največjega jugoslovanskega proizvajalca izdelkov bele tehnike, z romunskimi proizvajalci izdelkov za potrebe gospodinjstev. Predvsem si prizadevajo, da bi začeto sodelovanje pri proizvodnji pralnih strojev bolj uveljavili, proizvodno sodelovanje pa razširili na nekatere nove izdelke. Predsedniak Ceausesca je med pogovori zanimal tudi sistem celične gradnje objektov, ki ga začenjajo razvijati v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje s programom Dom. SPOMINSKA LISTINA ZA ROMUNSKEGA PREDSEDNIKA Med obiskom v Gorenju je Ivan Atelšek izročil predsedniku Ceausecu spominsko listino z naslednjo vsebino: „Petnajstisoččlanski delovni kolektiv Gorenje si šteje v veliko čast, da vas lahko pozdravi v svoji sredini. Želimo in prepričani smo, da bo vaš cenjeni obisk učvrstil vezi nad vašimi in našimi delovnimi ljudmi in tako še poglobil prijateljstvo med narodi Romunije in Jugoslavije. Z veseljem bi pozdravili v naši samoupravni sredini vaše delavce in strokovnjake in z njimi skupaj skovali čvrste delavske odnose." Gostu iz Romunije so podarili tudi darilo kolektiva Gorenje — delo slikarja Jožeta Horvata - Jakija. VOŽNJA PO VELENJSKIH ULICAH Zatem so si gostje v spremstvu predstavnikov naše občinske skupnosti med vožnjo po mestnih ulicah ogledali Velenje, pred vilo Herberstein pa jih je predsednik občinske skupščine Nestl Žgank seznanil z razvojem tega mladega socialističnega mesta, rezultata naše socialistične revolucije in dela delovnih ljudi. Predsedniku Ceausescu so pred vilo Herberstein postregli po starem slovenskem običaju — s kruhom, soljo in medico. VOLIKO DELAVSKO ZBOROVANJE V RDEČI DVORANI Podobno kot že ob prihodu v Velenje so goste na vsej poti skozi mesto do vile Herberstein in od tam do Rdeče dvorane prisrčno pozdravljali tisoči Velenjčanov. Nekaj po 17. uri se je kolona vozil zaustavila pred Rdečo dvorano, kjer sta v imenu mladih prebivalcev našega mesta pozdravila predsednika Nicolaa Ceauseca in njegovo ženo Eleno pionirja z velenjske osnovne šole Gustav Šilih, Patricija Rudolf in Franci Lenart, in jima izročila šopka cvetja. Zvoki fanfar pa so napovedali prihod visokega gosta in njegovega spremstva v Rdečo dvorano, ki so jo Velenjčani napolnili do zadnjega kotička. Pogled na Rdečo dvorano je bil enkraten. V špaliiju, sredi TISOČI VELENJČANOV SO Z ZANIMANJEM PRISLUHNILI BESEDAM VISOKEGA GOSTA IZ PRIJATELJSKE ROMUNIJE: Potrditev globokega prijateljstva Nicolae Ceausescu, predsednik Socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije, na velikem delavskem zborovanju v Velenju: »Vse to, kar ste zgradili, je delo vaših rok. To je še en dokaz več, kaj lahko stori ljudstvo, če vzame svojo usodo v svoje roke in gradi svojo pot v svobodi, neodvisnosti in suverenosti.!« ljanje pravičnih ekonomskih odnosov v svetu. Tovariš Ceausescu je ob tem posebej opozoril na vlogo Jugoslavije in predsednika Tita v pripravah in delu konference neuvrščenih dežel v Colombu. Zlasti podpiramo akcije neuvrščenih držav, ki so usmerjene k demokratizaciji mednarodnih odnosov, politiki miru in miroljubnega sodelovanja v svetu nasploh, je ob koncu govora naglasil Nicolae Ceausescu in izrazil prepričanje, da lahko socialistične države, neuvrščene dežele in vse napredne sile v svetu prispevajo z aktivno borbo k temu, da na zemeljski obli ne bo več vojne! V govoru na velikem delavskem zborovanju v Rdeči dvorani v Velenju je predsednik Socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu posebej podčrtal, da so dosedanji jugoslovansko-romunski razgovori pokazali, da obstoje zelo ugodne možnosti za vsestransko sodelovanje med obema državama in njunima partijama. Dosedanji razgovori so še enkrat potrdili globoko prijateljstvo med našimi narodi in partijama. Napovedal je, da bodo ob koncu njegovega obiska v Jugoslaviji podpisali vrsto sporazumov o prihodnjem gospodarskem sodelovanju, posebej tudi sporazum o izgradnji hidroelektrarne Djerdap II. Ko je romunski državni in partijski voditelj čestital delavcem Gorenja in občanom občine Velenje za dosežene uspehe, je tudi poudaril, da so ti uspehi dokaz več, kaj lahko stori ljudstvo, če vzame svojo usodo v svoje roke in gradi svojo pot v svobodi, neodvisnosti in suverenosti. Po besedah Nicolaa Ceausesca sco jugoslovanski narodi po narodnosvo-bodilni borbi nadaljevali borbo z enako odločnostjo in izgradnjo socialistične družbe. Vse to lahko doseže partija, ki ima jasen koncept. Predsednik Socialistične republike Romunije Nicolae Ceausescu je na velikem delavskem zborovanju v Velenju tudi opozoril, da imata Jugoslavija in Romunija skupna stališča o mnogih mednarodnih vprašanjih in da uspešno sodelujeta na mednarodnem torišču. Jugoslavija in Romunija sta sodelovali v pripravah za konferenco o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih, pa tudi v pripravah za konferenco komunističnih pariij Evrope v Berlinu. Na osnovi takšnega sodelovanja sta dali obe državi in njuni partiji pomemben prispevek k miru, varnosti in sodelovanju v svetu. V svetu prihaja vse bolj do izraza volja in želja narodov, da se osvobode hegemonije, da žive v enakosti in enakopravnosti in da sami odločajo o svoji usodi. Predsednik Ceausescu je ob tem naglasil, da je sedaj aktualen boj za razorožitev, zlasti za jedrsko. Pridobitve znanosti ne bi smele biti usmerjene k uničenju, temveč bi jih morali uporabiti za blaginjo človečanstva. Predsednik Socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu je v govoru na velikem delavskem zborovanju v Velenju tudi podčrtal, da si Jugoslavija in Romunija prizadevata za razvijanje vsestranskega sodelovanja med evTopslami in balkanskimi državami. Tako kot druge države v razvoju se zavzemata za vzpostav- Nastopila je tudi Šaleška folklorna skupina OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETK ŠOLSKA TELEVIZIJA NAJ BI POSTALA SESTAVNI DEL IZOBRAŽEVALNEGA CIKLUSA ČLOVEKA Televizija v šoli Na osnovni šoli Miha Pintar Toledo je bil v petek 10. septembra celodnevni seminar o šolski televiziji. Seminar z naslovom Vizualizacija učnovzgojnega procesa s filmom in televizija zaprtega kroga je teoretično in praktično informiral učitelje o bistvenih lastnostih in vsestranski uporabnosti televizije, Super 8— poučnega filma in drugih vizualnih pripomočkov. Seminarja se je udeležilo preko 60 učiteljev osnovnih šol, RŠC, predstavnikov zavoda za šolstvo in drugih gostov. Predavatelji na seminarju so bili: Miijana Borčič, urednik za film pri DDU „Univerzum" v Ljubljani, Mako Sajko, strokovni sodelavec Zavoda za šolstvo S RS in ing. Štefan Požlep, predavatelj izobraževalne tehnologije na pedagoški akademiji v Mariboru. Iz razgovora, ki smo ga imeli po zaključku seminarja s sekretarjem občinske izobraževalne skupnosti Sreč-kom Peterlinom, povzemamo nekaj bistvenih misli. „Ker so na osnovni šoli Miha Pintar — Toledo uspeli napeljati vse instalacije in si s pomočjo TGO Gorenje zagotoviti vse potrebne aparature za šolsko televizijo, je bil takšen seminar vsekakor potreben. Učitelji bodo namreč to pridobitev od današnjega dne dalje uporabljali v praksi. Za uspešno delo na tem, tako rekoč novem področju, pa je bilo prav, da so prisluhnili mne- Ing. Štefan Požlep govori na seminarju nju nekaterih naših znanih strokovnjakov, ki imajo z delom z vizualnimi pripomočki precejšnje izkušnje. Na osnovni šoli Miha Pintar so zaenkrat štiri učilnice opremljene s TV sprejemniki ali monitorji. V centralnem studiu bodo presnemali oddaje iz javne TV mreže, predvsem šolske, pa tudi druge poljudnoznanstvene Na podlagi 6. člena Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve z združenimi sredstvi za usmetjeno organizirano stanovanjsko graditev je komisija samoupravne enote za graditev stanovanj Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje na svoji seji, dne 3. septembra 1976, sprejela III. NATEČAJ za posojila za stanovanjsko graditev. Posojilo se namenja: - za posojila delavcem za gradnjo in dograditev individualnih stanovanjskih hiš in nakup stanovanj v etažni lastnini. Posojilo lahko najamejo delavci organizacij, ki združujejo sredstva po družbenem dogovoru o združevanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Velenje. Skupna natečajna vsota znaša: 1,500.000,00 dinaijev. K vlogi za natečaj za najem posojila mora delavec predložiti: 1. Izjavo organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o njegovem povprečnem tromesečnem dohodku tega leta in potrdilo o dospelih obveznostih na njegov neto osebni dohodek iz nasiova dolgoročnih posojil za stanovanjsko izgradnjo. Enaka potrdila mora imeti prosilec tudi za svojega zakonca od organizacije združenega dela kjer je zaposlen. 2. Izjavo delavca o članih njegove družine z navedbo, koliko članov družine bo vseljeno v novo stanovanje oz. stanovanjsko hišo. 3. Veljavno gradbeno - tehnično dokumentacijo. Višina lastne udeležbe delavca znaša najmanj 70 % od končne vrednosti stanovanja oz. stanovanjske hiše, diferencirana glede na dohodek družine. Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi delavec pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti prosilca, vendar ne more biti daljša od 14 let. Obrestna mera za stanovanjsko posojilo 4 % letno. Prednost za posojilo po tem natečaju ima delavec ki: - ima dohodek na člana družine do 2.500.-din, - gradi standardno stanovanjsko hišo ali kupuje standardno stanovanje, - gradi stanovanjsko hišo ali kupuje stanovanje v usmerjeni stanovanjski izgradnji v soseski Šalek-Gorica in bo v letu 1976 izpraznil družbeno najemno stanovanje ter še ni dobil posojila za stanovanjsko izgradnjo po navedenem pravilniku. Iz natečajne vsote lahko dobi delavec največ 30.000.-din posojila. Natečaj za posojilo traja do 4. oktobra 1976. Prošnje za natečaj dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev za natečaj sprejema po sklepu komisije Ljubljanska banka, podružnica Velenje-Samostojni oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja, 63320 Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci natečaja dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi s natečajem. Vloge bo pregledala posebna komisija zbora delegatov enote za graditev stanovanj in pripravila predlog za odobritev oz. zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev organizacij. Končni sklep o zavrnitvi vlog za posojila iz združenih sredstev organizacij bo sprejela in potrdila samoupravna enota za graditev stanovanj. Sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog za najem posojila bo sporočila vsem udeležencem Ljubljanska banka, podružnica Velenje, najkasneje 30 dni po zaključku natečaja in sklepala z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na natečaju posojilne pogodbe. Banka bo zahtevala od posojilojemalca zavarovanje za posojila in kontrolirala namensko uporabo. Velenje dne, 17. septembra 1976 Predsednik komisije pri samoupravni enoti za graditev stanovanj SISS občine Velenje STOJAN KUKAVICA l.r. oddaje in jih prenašali v razrede, kadar bodo takšno temo obravnavali v učnem programu. Kasneje bodo možne tudi lastne oddaje, ki jih bodo ob pomoči učiteljev realizirali učenci sami. V preteklih mesecih letošnjega leta je potekala javna razprava o predlogu načrta šolske TV do leta 1980 v vseh občinah v Sloveniji. V razpravi, ki jo je organizirala RK SZDL, je bilo izraženo veliko zanimanje za to pridobitev, zlasti so se zanimali prosvetni delavci, kot vsi drugi, ki se ukvatjajo z vzgojo in izobraževanjem. Seveda pa bo potrebno na tem področju še veliko storiti, ne nazadnje tudi v materialnem pogledu. Televizija bo morala postati sestavni del pouka in ne le njegovo dopolnilo. V perspektivi bo morala odigrati pomembno vlogo v splošnem izobraževanju, usmeijenem izobraževanju in samoizobraževa-nju odraslih in mladine. Namreč, vzgojno izobraževalna dejavnost mora omogočiti takšno izobraževanje, kakršno terjajo sodobne in prihodnje potrebe človeka, združenega dela, razvoj socialističnih, samoupravnih odnosov in kulturnega življenja. Ob tem pa je potrebno nenehno izpopolnjevanje programov, aktualizacija vsebine in uporaba ustrezne moderne izobraževalne tehnologije, usposabljanje pedagoškega kadra, strokovnih in znanstvenih delavcev ter raziskovalnih organizacij. Primer šolske televizije na osnovni šoli Miha Pintar -Toledo je vsekakor posnemanja vreden. Ledina je zorana. Ostalim bo prav gotovo laže. Poudaril pa bi potrebo po povezovanju med šolami z interno televizijo v občinskem ali regijskem merilu. Za lažje in bolj ekonomično delovanje bo potrebno združevati tako delo, kakor sredstva in v tem obsegu ustanavljati tako imenovane multimedijske centre. Morda bo prav šola Miha Pintar — Toledo postala v naši občini takšen center." B. ZAKOŠEK Po občinskem prazniku bodo dela na IV. osnovni šoli ponovno stekla POGOVARJALI SMO SE Z VODJEM EKSPOZITURE INVALIDSKO POKOJNINSKI Visok odstotek V Sloveniji je od vseh zaposlenih le 1,57 odstotka delovnih invalidov, pri rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje pa je ta stopnja kar 12,31 odstotka. Visoka stopnja invaliditete pri REK pa močno vpliva na visoko stopnjo v naši občini. To se jasno vidi iz podatka, daje od vseh zaposlenih v občini kar 4,29 odstotka invalidov. V Sloveniji je od vsakih 63 zavarovancev en invalid, v naši občini pa od 23 eden. V REK Velenju pa je en invalid na vsakih osem zaposlenih. O tem, kaj vpliva na tako niku. Poleg tega pa pomanj-visoko stopnjo invalidnosti v tej kanje premoga narekuje, da de-delovni organizaciji, je vodja lajo rudarji v veliko primerih ekspozitute invalidsko pokoj-'- tudi po več kot 48 ur na teden. ...............„.............................................................................V mnogih primerih pa zdravljenje ni sledilo naporom in podaljšanemu delavnikku." STANOVANJA ZA INVALIDE IN UPOKOJENCE Statut Skupnosti pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja določa, da upokojenci in invalidi rešujejo svoie stanovanjske probleme predvsem v okviru programa samoupravne stanovanjske skupnosti — enote za družbeno pomoč ter v okviru sklada za graditev domov in stanovanj pri Skupnosti pokojninskega zavarovanja v socialistični republiki Sloveniji. Po teh predpisih se plačuje štiriod-stotni prispevek od pokojninskih in invalidskih dajatev za stanovanjsko graditev. Ta prispevek se deli na prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter na dohodek sklada za graditev stanovanj za potrebe upokojencev. Namenjen je v prvi vrsti za gradnjo domov za ostarele. Za navedena posojila je Stanovanjsko podjetje Velenje zgradilo 56 stanovanj in dom s 126 posteljami. Ob koncu našega pogovorih vodja ekspoziture invalidi pokojninskega zavarovanja i Velenju Maks Podlesnik deti ERA .4 Vodja ekspoziture pokojninsko invalidskega zavarovanja v Velenju Maks Podlesnik ninskega zavarovanja v Velenju Maks Podlesnik dejal: „Na tako visoko invalidnost pri delovni organizaciji Rudarsko elektroenergetski kombinat vpliva značaj dela, ki zahteva precejšen fizičen napor. Takšni so namreč tehnološki pogoji v rud- Na živinorejski razstai Gornjem gradu je sodeloi tudi ERA TOZD kmetijsi ki je organizator kmetij proizvodnje v občini f lenje. Sest rejcev iz naše otn» je pripeljalo na razstavni et krav s povprečno nostjo - starejše 5 3001» in mlajše 4300 litrov v lita-ciji . - in tri pleme«, telice. Začetki načrtnega p usmerjanja kmetij v naSi-čini segajo v leto 19711 temu je TOZD kmetij* pristopila z namenom k vre ti migracijo delovne! iz podeželja v mesto i: željo po intenzivnejšemu koriščanju kmetijskega p štora. Trenutno je v pras preusmerjanja zajeto D kmetij. Kmetije, ki ležijo* višjih in odročnih predeli ŠE O VODOVODU V ŠMARTNEM OB PAKI enana,] V prejšnji številki smo v sestavku Kdajnov vodovod? načeli pereče vprašanje pomanjkanja pitne vode v Šmartnem ob Paki. Še enkrat smo zastavili to vprašanje. Tokrat na velenjske komunalnem obrtnem centru, ki skrbi za vodo. Direktor komunalno obrtnega centra Ivan Štrajner in vodja tozd Komunala Anton Venek sta nam takoj na začetku pogovora postregla s številkami. Zvedeli smo, da vodo prodajajo po 1,85 dinarja kubični meter, stroški vodovoda pa znašajo kar 60 odstotkov prodajne cene. Za razširjeno reprodukcijo celotnega velenjskega vodovoda jim tako ostane le 5 milijonov dinarjev, samo za investicije pa bi morali na leto vlagati 15 milijonov dinarjev. Zaradi takšnega stanja KOC trenutno ne more zagotoviti več vode krajanom Šmartnega ob Paki kot pa je imajo sedaj na voljo. „Odgovor na zastavljeno vprašanje bi se lahko tako glasil: Nov vodovod bomo zgradili, ko bodo sredstva," je dejal Ivan Stajner. V Šmartnem ob Paki sedaj porabijo približno 3 do 3,6 litra vode na sekundo. Lani je KOC proizvedel 94.255 kub. metrov vode v Šmartnem ob Paki (vključujoč Gorenje), prodali pa so je 79.300 kub. metrov. Razliko so porabili za komunalno potrošnjo, nekaj pa se je seveda tudi razgubi. Za prodano vodo so v preteklem letu dobili 166 tisoč dinaijev, stroški vodovoda brez amortizacije pa znašajo 198.679 dinarjev. Najvišja postavka v stroških je električna energija, saj so zanjo morali lani odšteti kar 100 tisoč dinaijev. VODOVOD BI MORALI FINANCIRATI INVESTITORJI „Zavedamo se, da novogradnje terjajo nove priključne moči. V preteklih letih smo za raziskovanje novih virov na območju, Šmartnega ob Paki porabili kar precej denarja, vendar smo vodo našli šele v Lokah pri Mozirju. Tam smo zgradili vodovod, ki daje 10 litrov pitne vode na sekundo. S to količino vode bi bili krajani Šmartnega ob Paki in Gorenja glede na predviden razvoj oskrbljeni z vodo najmanj za nadaljnjih deset let." Vendar je vse ostalo le pri načrtih, ker KOC trenutno nimf denarja za gradnjo vodovodov in spremljajočih objektov, kar bi p veljalo približno 4 milijone dinarjev. Zato bodo"izdelali predlog finančnega načrta za financiranje vodovoda. Že sedat menijo, da M morali vodovod financirati tudi investitorji novih objektov, ker so pač zanje potrebne dodatne količine vode. Že januarja letos je KOC predložil srednjeročni program izgradnje vodovoda za Šmartno, Šoštanj in Velenje z izjemo krajevnih vodovodov. Za samo vodooskrbo potrebujejo v obdobju 1976 - 1980 73 milijonov dinarjev. Ta denar naj bi si zagotovili s povečanim prispevkom za prikijučno moč od sedanjih 1.750 dinaijev na 7.900 dinarjev na stanovanjsko enoto, in zakaj takšna povečanje? „Stroški za vzdrževanje primarnih objektov za liter vode ni OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • NOVOSTI Z OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI P" Zelena luč za IV. osnovno šolo Po večmesečnem zastoju se bodo ponovno začela gradbena dela pri četrti osnovni šoli v Velenju. Finančna situacija kaže, da se bo konca leta zbralo iz redne prispevne stopnje za investicije in iz tev samoprispevka pri krajevnih skupnostih okoli 10 milijonov jev. Za manjkajoča sredstva, ki bi bila potrebna za dokon-vseh gradbenih del, v višini 2 milijona dinaijev pa so na izobraževalni skupnosti dejali, da računajo na ustrezno icijo. V to vrsto pa seveda niso vračunana sredstva za opremo ureditev okolice. Za to investicijo bo potrebno nadaljnjih 10 "jonov dinaijev. Tukaj bodo veijetno kreditirali sami proizva-i, predvsem Slovenijales in Elan. Finančne težave pri gradnji se pojavljajo tudi zato, ker :a ne šme kreditirati nego-»darskih dejavnosti, le-tem pa zaprta tudi pot do sredstev itervencijskega sklada. Nadaljevalna"" gradbena dela na četrti osnovni šoli se bodo začela po občinskem prazniku in naj bi bila predvidoma zaključena do konca pomladi 1977. leta. Tako bi ostalo dovolj časa za montažo opreme do začetka šolskega leta 1977/78, ko naj bi nova šola sprejela prve učence. »ZAVAROVANJA V VELENJU, MAKSOM PODLESNIKOM nvalidnosti da želijo v njihovi ekspozituri hitro odgovaijati na prošnje strank, saj vsak, ki uveljavlja pravico do tega zavarovanja, nanjo težko čaka. To pa je možno le, če jim delovne organizacije hitro in točno sporočajo podatke. B.Z. ■H 18* OZD Kmetijstvo oreiski rozsfcivi se usmeijajo na pitanje, nižje ležeče pa v mlečno ali kom-r/ binirano proizvodnjo. Kljub temu da je preusmerjanje kmeetij dolgotrajen proces im zaželenih i proizvodnih reziultatov ne dobimo v dveh ali treh letih, pa te kmetije na našem področju že sedaj dajejo 47 odstotkov vsega odkupljenega mleka in 43 odstotkov pogodbeno pitane živine. B.Z. a BB81S ie bo vode K ngR£ sekundo znašajo približno 400 tisoč dinaijev, mi pa smo doslej zbirali le 76.000 dinaijev," je dejal Ivan Štajner. REŠITEV V KREDITIH S povečanim prispevkom bi si KOC zagotovil le 35 milijonov dinaijev. Manjkajoči del denaija pa predvidevajo, da bodo dobili s pomojo dolgoročnih kreditov in iz dela sredstev za stanovanjsko gradnjo. Vse dotlej, dokler ne bodo dobili denaija za uresničitev njihovega srednjeročnega programa, ne morejo dati nikakršnega soglasja za priključitev novih objektov na sedanji vodovod. Tako tudi ni sogjasja za gradnjo novega zdravstvenega doma v Šmartnem ob Paki. „Res je, da so možnosti, da bi si Šmarčani lahko zagotovili vodo za zdravstveni dom za dve leti iz Letuša. Kljub temu ne moremo dati soglasja za gradnjo, ker ne vemo če bomo po dveh letih finančno sposobni napeljati vodo iz Lok," je sklenil pogovor direktor Komunalno obrtnega centra Velenje Ivan Štrajner. Ob tem Šmarčani še vedno ostajajo brez odgovora na vprašanje: kdaj vodovod in s tem kdaj začetek gradnje novega prepotrebnega zdravstvenega doma. Ni odveč, če povemo, da so pripravljalna dela za gradnjo doma že končali. Seveda jim ob vsem tem še vedno ostaja upanje: morda bo KOC le uspelo dobiti kredite. VOVK PRENOS FINANCIRANJA Z novim koledarskim letom bo skupnost otroškega varstva prevzela celotno financiranje vzgojno varstvenih zavodov. Do sedaj je pokrivala občinska izobraževalna skupnost osebne dohodke vzgojiteljev in varuhinj v WZ. Tako je v letošnjem letu v naši občini iz sredstev izobraževalne skupnosti v ta namen odteklo 5 milijonov dinaijev. Trenutno potekajo na nivoju republike pogovori med skupnostjo za otroško varstvo in izobraževalno skupnostjo o razmejitvi financiranja. Kasneje bo potrebno v občinskem merilu imenovati komisijo, ki bo ustrezno uskladila interese prizadetih skupnosti. Vsekakor pa je moralo priti do te spremembe, saj je bil stari način financiranja prevelika obremenitev za izobraževalno skupnost. Otroško varstvo se je zelo naglo širilo in zaposlovalo nove in nove delovne moči in se tako močno zajedalo v sredstva izobraževalne skupnosti. NOVI STANDARDI Za vso republiko so izdelani minimalni standardi, kot stroškovni za posamezne vrste oddelkov in druge kategorije stroškov. Na osnovi teh standardov, ki izhajajo iz zakonskih obveznosti in dogovorjenih dejavnosti v okviru učnih načrtov in predmetnikov bo lažje vrednotiti in planirati posamezne dejavnosti v srednjeročnem programu do leta 1980. Z njihovo uvedbo se bodo postopoma zmanjševale tudi negativne posledice in izenačili pogoji vzgoje in izobraževanja, ne glede na razvitost posameznih občin in regij. B. ZAKOŠEK • OBISKALI SMO OBRAT TOPER CELJE V ŠOŠTANJU Majhne serije V obratu Toper Celje v Šoštanju je 118 zaposlenih, od tega pa je le pet moških. O delu, problemih in načrtih smo se pogovaijali z vodjem tega obrata Mihaelom Bevcem, ki dela v tem obratu že vse od ustanovitve, to se pravi že dvajseto leto. V obratu Topra Celje v Šoštanju šivajo moške srajce, vendar tu ne izdelujejo dokončnih izdelkov. Srajce ukrojijo in jih sešijejo; zgotovijo, likajo in embalirajo pa jih v Celju. Dnevno sešijejo približno 1.500 moških srajc. S proizvodnjo so zadovoljni, a se kljub vsemu srečujejo z nekaterimi težavami. Vodja obrata Mihael Bevc je povedal, da je ena največjih v tem, ker je njihov kolektiv ženski in je vsak dan zelo veliko odsotnih, kar pa se seveda odraža tudi v proizvodnji. Precej težav je tudi s serijami, ki so letos zelo majhne. Za delavke pa v tem obratu dobro skrbijo. Imajo svojo kuhinjo, tudi proizvodni prostori so lepi in dovolj veliki. ^ j LETOŠNJE ŠOLSKO LETO KAR V DESETIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH POTUJOČI VRTEC Pred petimi leti so v Velenju pričeli razširjati dejavnost za otroke, ki niso obiskovali vrtcev. Otroci so prihajali enkrat tedensko v vrtec, kjer so imeli obliko dopoldanske zaposlitve. To so bile najpreprostejše oblike zaposlitve, cilj tega pa je, da otroci spoznavajo in navezujejo stike z oklkoljem, da postajajo samostojni in samozavestni. Otroci si v takem vrtcu razvijejo govor in ročne spretnosti in se tako pripravljajo na bolj uspešno delo v šoli. Lansko leto pa je skupnost otroškega varstva vpeljala tako imenovane potujoče vrtce. Gostovali so v štirih krajevnih skupnostih. V letošnjem šolskem letu pa bo potujoči vrtec obiskoval kar 10 krajevnih skupnosti. Prvi obiski bodo po 15. septembru. Vrtci so v največ primerih na podružničnih šolah, otroci od 3 do 6 let pa prihajajo v vrtec dvakrat tedensko po tri ure. Otroci se nekaj časa sami igrajo, si ogledujejo slikanice, nato slede razgibane igre, zaposlitve s področja umske vzgoje ter glasbene in likovne vzgoje. • Starši so nad takšnimi oblikami vrtcev navdušeni, otroci pa so običajno v začetku bolj zadržani, nato pa se privadijo okolju. Potujoči vrtci so brezplačni. Vendar pa na skupnosti otroškega varstva z obiskom otrok v teh potujočih vrtcih še niso zadovoljni, saj so v preteklih letih zajeli le 23 odstotkov otrok. M. TAMŠE V OSNOVNI ORGANIZACIJI ZSMS REK-TOZD ELEKTROSTROJNI OBRATI BOLJE DELAJO Ko smo na občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije Velenje povprašali za ime osnovne organizacije, kjer so mladi zelo delovni, so nam dejali, naj gremo na REK, tam pa so nas napotili v temeljno organizacijo združenega dela elektrostrojni obrati. In tako smo prišli do Štefana Obala, predsednika osnovne organizacije ZSM v tem tozdu. Štefana Obala smo bolj poznali kot športnika, saj se lahko pohvali, da je bil med drugim mladinski državni prvak na 400 m z zaprekami in član mladinske državne reprezentance v teku na 4-krat 400 metrov in 4-krat 100 metrov. Sedaj se z atletiko ne ukvaija več toliko kot pred leti, bolj pa se posveča političnemu delu, oziroma delu osnovne organizacije ZSMS v tozdu elektrostrojni obrati, katere predsednik je. — Kako bi predstavil vašo osnovno organizacijo? preteklem obdobju je bilo delo naše osnovne organizacije usmeijeno predvsem na športno področje in rekreacijo. Po konferenci, ki je bila februaija letos, smo našo osnovno organizacijo reorganizirali na štiri osnovne organizacije: strojni obrat, krovs ko kleparski obrat, elektro obrat in na vodovodno toplovodni obrat. Naš najvišji organ je 9-članska konferenca, katero sestavljajo predsedniki in delegati posameznih osnovnih organizacij. Od teh jih je kar 50 odstotkov članov zveze komunistov. " — Zakaj je bila potrebna reorganizacija? „V našem tozdu je od 450 zaposlenih kar 60 odstotkov delavcev, mlajših od 27 let. Združeni v eni osnovni organizaciji seveda nismo mogli uspešno delati, ker nas je bilo preveč in smo imeli vedno težave z udeležbo na sestankih. Sedaj ko smo se reorganizirali, je naše delo seveda veliko bolj uspešno, z reorganizacijo pa smo uresničili tudi enega izmed najpomembnejših sklepov, sprejetih na kongresu ZSMS v Moravcih." — Ali bi lahko na kratko predstavil vaše delo? „Vsak mesec dobimo od koordinacijskega sveta REK delovni načrt, ki ga moramo skupaj z načrtom, ki smo si ga zadali sami v osnovni organizaciji, uresničiti. Moram povedati, da smo se uspešno vključili v razpravo o osnutku zakona o združenem delu, prav tako tudi v akcijo za vpis posojila. Prizadevamo si, da bi bilo čimveč mladih iz naše osnovne organizacije članov zveze komunistov. Ob letošnjem dnevu rudaijev je partijsko knjižico prejelo pet naših mladincev. Vključujemo se v delovne akcije. Letos se je eden izmed naših mladincev udeležil zvezne delovne akcije na Fruški gori in se vrnil domov z udarniško značko. Seveda je to zanj in tudi za nas veliko priznanje. Pomagamo tudi pri pripravljanju proslav ob raznih praznikih in uspešno sodelujemo v sindikalnih igrah v delovni organizaciji kot tudi na ravni občine. Seveda z našim delom še nismo zadovoljni. Da bi bilo še boljše, smo na zadnjem sestanku ustanovili štiri komisije: za idejnopolitično delo, splošni ljudski odpor, šport in rekreacijo in komisijo za obveščanje. Nekaj naših mladincev se je vključilo v mladinsko teritorialno četo v občini, pripravljamo pa tudi srečanje z osnovno organizacijo ZSMS SIP iz Šempetra. „Naša želja je tudi, da bi izdajali mesečno glasilo naše osnovne organizacije." — Veijetno tudi pri vašem delu ne teče vse gladko? „Čeprav smo prvotno osnovno organizacijo razdelili na štiri, je še vedno vse preveč mladih, ki ne kažejo dovolj zanimanja za delo v mladinski organizaciji. Druga težava je v tem, da kar tri osnovne organizacije tvorijo mladi, ki imajo v giavnem terensko delo in tako skorajda nimajo časa za politično delo. Med težavami, ki mlade v našem tozdu zelo pestijo, je vsekakor stanovanjsko vprašanje. Prošenj je kar 70, stanovanj pa malo." g VOVK ljubljanska banka PODRUŽNICA VELENJE Nova agencija Ljubljanske banke, podružnice Velenje v Bevčah že odprta. Za stranke posluje vsak dan od 7. do 12. ure, razen ob sobotah, ob sredah pa do 17. ure. Agencija Ljubljanske banke, podružnice Velenje opravlja naslednje posle: zbiranje in izplačevanje hranilnih vlog poslovanje s tekočimi računi, deviznimi in žiro računi, izdaja vloge za potrošniška posojila. Skratka, vse storitve, ki ste jih do sedaj opravljali v likvidaturah na Šaleški in Rudarski, jih dobite v Bevčah. IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH OBČIN • IZ SOSEDNJIH • PRAZNIK OBČINE MOZIRJE Veliko zborovanje v Solčavi Z zborovanja so poslali pismo tovarišu Titu, v katerem so obsodili avstrijsko politiko do naših narodnostni skupnosti na Koroškem in Gradiščanskem Na osrednji slovesnosti ob mozirskem občinskem prazniku v Solčavi je spregovoril republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Maijan Osolnik. Med drugim je poudaril, da bi se morale avstrijske oblasti zavedati, da je dogajanje na avstrijskem Koroškem v direktnem nasprotju z določili 7., 9. in 19. člena avstrijske državne pogodbe, kakor tudi z obveznostmi sklepne listine helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju. S prireditvami, delovnimi zmagami in z velikim zborovanjem ob 35-letnici vstaje slovenskega naroda (zborovanje je izzvenelo tudi kot velik protest proti ravnanju avstrijskih oblasti z našima narodnostnima skupnostima in kot velika podpora našim rojakom onstran meje) so občani mozirske občine v soboto v partizanski Solčavi proslavili občinski praznik. Osrednja slovesnost ob prazniku se je začela dopoldne s svečano sejo vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri je % hotel Daka GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje DISCO BAR V VELENJU! - DISCO BAR V VELENJU! Hotel »PAKA« iz Velenja vas vabi, da obiščete disco bar, ki obratuje vsak dan razen ponedeljka od 21. do 2. ure. Vstopnina samo 20 din. Če radi zaplešete ali radi opazujete nekaj, kar je lepo in prijetno, pridite tudi vi! DISCO BAR V VELENJU! - DISCO BAR V VELENJU! - DISCO I Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC Združite prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI in si lako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov. SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah, je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka"in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam jc cena enaka in že več let nespremenjena. Na vaSo željo dobavljamo,tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO. MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu tel št '(063) 722—027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. MINERVA - ŽALEC Zabukovica POLIETILENSKE CEVI IN USTREZNI SPOJNI ELEMENTI ZA: C 7'IČNE SB3KM I uRENtiO I HIŠNO KANALIZACIJO I KANALIZACIJO MINERVA — ŽALEC Zabukovica Tovarna zq predelavo plastike in kovin. predsednik skupščine Franc Sarb podelil občinske nagrade organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin občine Moziije, Splošnemu gradbenemu podjetju Gradbenik z Ljubnega in dr. Angelosu Bašu. Slavnostne seje seje zdeležila tudi delegacija iz pobratene občine Čajetina v Srbiji. Ob tej priliki je vodja delegacije, pred- bolnišnici so bili tudi slovenski partizani. Vidoje Šukilovič je v imenu skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij Čajetine čestital občanom Mozitja za praznik in ob tem poudaril velik pomen bratstva in enotnosti, skovanih v najtežjih dneh naše revolucije, ter izrazil ogorčenje in protest zaradi oživljanja mračnih sil iz druge svetovne vojne na avstrijskem Koroškem. Po končani svečani seji je dolg sprevod, na čelu so korakali ravenski godbeniki in no- Med svečano sejo je predstavnik delegacije iz pobratene občine Čajetina Vidoje Šukilovič čestital občanom Moziija za praznik. Francu Šarbu je izročil maketo spomenika, ki simbolizira streljanje ranjencev prve partizanske bolnišnice na Zlati-boru, v kateri so bili tudi slovenski partizani. sednik osnovne organizacije ZZB NOV Čajetina Vidoje Šukilovič izročil predsedniku Francu Šarbu maketo spomenika, ki simbolizira streljanje in zverinski genocid ranjencev prve partizanske bolnišnice ob umiku vrhovnega štaba in tovariša Tita iz Užica. V tej Član skupščine SR Slovenije Tone Bole je simbolično pre-rezal trak in tako odprl še zadnje kilometre asfaltirane ceste do Logarske doline. S tem je ta pretepa dolina resnično dobila Okno v svet. Po končanem zborovanju so vsi udeleženci zbrali v pred gostiščem Rinka, kjer je član sveta federacije in predsednik odbora koroških partizanov Pavle Žav-car - Matjaž odkril spominsko ploščo, ki bo sadanje in bodoče rodove nenehno spominjala na poembne dogodke narodnoosvobodilnega boja na Solčavskem. silci praporov, krenil na igrišč kjer se je ob 11. uri začel veliko zborovanje ob 35-letni vstaje slovenskega naroda. Zborovanja se je poleg koroški partizanov, aktivistov Osvobodil^ fronte in drugih borcev, predsta nikov družbenopolitičnega življenj velenjske in celjske občine udeleži tudi član predsedstva SR Slovenj Tone Bole, član sveta federacije i predsednik osrednjega odbora ki roških partizanov Pavle Žavcer Matjaž, podpredsednik skupščin SR Slovenije Vladimir Logar predsednik republiške organizac ZZB NOV Janko Rudolf. Slavnost govor je imel republiški sekretar mednarodno sodelovanje Majj; Osolnik. j yQy V Turiški vasi pri Slovenj Gradcu so zadnjo soboto dlani avto-moto društev Slovenj Gradec in Maribor - Center proslavili častitljiva jubileja. Mariborčani slavijo letos 50-letnico delovanja društva, Slovenjgrajčani pa 30-letnico. Ob tej priložnosti so v navzočnosti predsednika Avto-moto zveze Slovenije Alojza Žokalja in po pozdravnih govorih društvenih predsednikov Ota Sekavčnika (Slovenj Gradec) in Jožeta Gričarja (Maribor - Center) razvili društveni zastavi. Pokrovitelja slavja sta bila Slovenija-avto Ljubljana (za AMD Slovenj Gradec) in Zavarovalnica Maribor (za AMD Maribor -Center). Avto-moto društvo Slovenj Gradec je ob tej priložnosti podelilo več priznanj članom, s slavja pa so poslali protestne brzojavke Zveznemu izvršnemu svetu, avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani in Republiški konferenci SZDL Slovenije, v katerih so najodločneje obsodili avstrijsko manjšinsko politiko. Na sliki: direktor celjske TOZD Slovenija avto Ljubljana Ciril Zavolovšek razvija zastavo AMD Slovenj Gradec. • NA STANOVANJSKO KOMUNALNEM PODJETJU SLOVENJ GRADEC PREDLAGAJO ZVIŠANJE KOMUNALNIH TARIF IN PRISTOJBIN ZA 9%, DA BI ODPRAVILI IZGUBO: Najkrajša pot za odpravo težav Med delovnimi organizacijami v občini Slovenj Gradec, ki so polletno gospodarjenje sklenile z izgubo, je tudi Stanovanjsko komunalno podjetje Slovenj Gradec. Glavni vzrok za izgubo je padec ekonomičnosti poslovanja. Na Stanovanjsko komunalnem podjetju Slovenj Gradec poudarjajo, daje nastala izguba pri dejavnostih, ki so splošnega družbenega pomena, to je pri odvozu smeti, vzdrževanju vodovodnega omrežja in prodaji plina za gospodinjstva. Pristojbine in tarife za komunalne storitve so bile, kot poudarjajo, že na začetku poslovanja delovne organizacije med najnižjimi v Sloveniji. Zato vsakoletno dovoljeno povečevanje tarif ne zadošča. Stanovanjsko komunalno podjetje Slovenj Gradec je sprejelo sanacijski program in z njim predvidelo povečanje komunalnih tarif in pristojbin za 9 %. To je resnično najkrajša pot, da odpravijo izgubo. Kaj pa bodo rekli občani? V okviru gasilskega tedna prireja GASILSKO DRUŠTVO ŠALEK KONCERT ANSAMBLA v četrtek, dne 23. 9. 1976 s pričetkom ob 19. uri v velenjski Rdeči dvorani. Vstopnice so že v prodaji pri Izletniku Velenje, v kiosku pred Rdečo dvorano in v dvorani vsak dan od 7. do 14. ure; v Slovenj Gradcu pa jih dobite v Viatorjevi poslovalnici. VABLJENI i Ligaška tekmovanja KINO Točki Rudarju kot 1200 gledalcev je pri-vovalo prvi tekmi Rudarja v m tekmovalnem okolju, ljub premoči domačinov ves srečanja so napadalci uspeli eči le en zadetek in tako s Jim rezultatom 1:0 premagali ijansko Ilirijo. Gol je dosegel Nedeljkovič. Velenjčani so se predstavili ljubiteljem nogometa kot dobra ekipa z odličnimi posamezniki, ki pa še niso prišli do polne veljave. To velja predvsem za napadalce, ki se takrat -v zaključnih akcijah niso izkazali. Rudi ŽEVART Poraz Šmartnega Jogometaši Šmartnega so v Italiji ekmi z novincem v ligi ostali znik rok. Domačini so zmagali z »ltatom 1:0 (0:0) Šmarčani so v em deiu bili boljši in imeli več lepih priložnosti za gol. V nadaljevanju pa so borbeni domačini uspeli doseči zadetek in pomembno zmago. JOŽE KRAJNC • Rokomet Tokrat brez točk Rokometaši v drugem kolu slo-Ske rokometne lige brez točk. enjčanke so izgubile z ekipo bravelj, Šmarčanke pa v Predvoru Dvinkami v ligi. enje : Dobravlje 14:15 (5:8) Skipa Velenja se ni mogla uspeš-zoperstaviti fizično močnejšim ometašicam iz Dobravelj. Gostje že v prvem delu izrazile svojo moč. V drugem delu pa so načinke uspele znižati razliko in v zadnji minuti tiudi izenačiti lltat na 14:14. Gostje so zmago-gol dosegle iz 7 - metrovke v njih sekundah igre. Gole so do-e: Pocajt 7, Jan 3, Podpečan in ivc pa 2 gola. RUDI ŽEVART sddvor : Šmartno 16:15 (5:9) Rokometašice Šmartnega so v pdvodu večji del tekme vodile. V Llaljevanju pa so domačinke pre-Sietile Šmarčanke s hitro igro in >ele doseči zmago z razliko enega a. 3ole so dosegle: Kolenc 6, Šmerc l Urankar 4 Rezultati ostalih srečanj: Brežice: Krka 11:15 (6:7), Izola:Kamnik 12:9 (6:3), Slovan:Sava 19:15 (9:8). JOŽE KRAJNC Lestvica: 1.Krka 2. Preddvor 3. Dobravlje 4. Šmartno 5. Slovan 6. Velenje 7. Izola 8. Brežice 9. Kamnik 10. Sava 2 2 00 2 200 2 20 0 2 10 1 2 10 1 2 10 1 2 10 1 200 2 200 2 2002 29:22 4 31:264 28:25 4 34:24 2 30:28 2 27:26 2 20:28 2 22:28 0 20:26 0 26:34 0 Ormož : Šoštanj 22:18 (10:11) V drugem kolu slovenske rokometne lige so Šoštanjčani izgubili tekmo v Ormožu z domačimi rokometaši z rezultatom 22:18. Novinci v ligi so z borbeno igro že v prvem delu bili boljši. Tudi v nadaljevanju so s hitrimi napadi povečevali razliko v golih. Dobro so igrali tudi v obrambi, tako so Šoštanjčani ostali brez točk. Jutri, v soboto, bodo Šoštanjčani igrali doma proti moštvu Brežiic. AVGUST VOHAR Invalidi tekmovali V Celju je bilo republiško prvenstvo v atletskem mnogoboju. Med 57 movalci je nastopilo tudi 9 invalidov iz Velenja. Najboljši je bil Velenjčan Jože Angelo in je s 4141 točkami postal ubliški prvak. Uspeh je tudi 4. mesto Milana Poličnika. Uspešno so ;movali še Mujaga Družič, Ivan Petek, Tone Tratnik, Rihard Sikora in maž Pungartnik. Med paraplegiki - vozičkarji sta sodelovala tudi Janez Serdinšek in Matjaž tlej. < VOH- EDO CENTRIH • Šahovske vesti Na septembrskem hitropotez-nem šahovskem turnirju v Slovenj Gradcu so poleg domačih šahistov sodelovali tudi Velenjčani, ki se tudi sicer udeležujejo turnirjev v Slovenj Gradcu. Zmagal je Milan Goršek iz Velenja, to je njegova četrta zmaga in ima vse možnosti, da postane skupni zmagovalec in osvoji pokal v trajno last. * Ostali so se zvrstili takole: 2. Ernest Špeh (Velenje) 9,5 3. - 4. Stropnik (Velenje) in Emest Nikl (Slovenj Gradec) 7,5 5. Kristan (Velenje) 7 točk, nato pa Srebotnik, Beliš, Bagari in Koletnik (vsi Slovenj Gradec) 5,5 točke. I.S. mali oglasi Kupim rabljeno spalnico. Naslov v uredništvu. Obveščam cenjene stranke, da je fotoatelje v Šoštanju odprt vsak dan od : 15-18. ure in v nedeljo od 9—12. ure. Slike za dokumente izdelam takoj. Foto Mile, Šoštanj Mirna dijakinja išče sobo v Velenju ali bližnji okolici. Naslov v uredništvu. Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Zagotovljena hrana in stanovanje. V prodajalni Mladinske knjige je bila izgubljena ročna ura. Ura mi je spomin, zato prosim, da mi jo pošteni najditelj vrne v Mladinski knjigi Velenje. Zdomec, povratnik, išče sobo zaradi zaposlitve, in sicer opremljeno ah manjše stanovanje v Velenju ah bližji okolici. Dober plačnik. Vzamem v varstvo otroka od osmih mesecev dalje. Otrok naj bi bil deklica. • Avto-moto • Atletika ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega moža in očeta GABRIJELA PODPEČANA se najtopieje zahvaljujemo zdravniškemu osebju bolnice Slovenj Gradec, osebju zdravstvenega doma Velenje, posebno pa dr. Ivanu Kralju za nesebično pomoč pri zdravljenju in prizadevanju, da bi mu ohranili življenje. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja. Najlepša hvala godbenikom ter govorniku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli pismeno in ustno sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. * Žalujoči: žena, sin in sorodniki Camlek -Pogorelec državna prvaka V Kavadarcih je bila letošnja zadnja cestno hitrostna dirka motoristov za državno prvenstvo. Člana AMD Velenje priko-ličaija Edo Camlek s sovozačem Jožetom Pogorelcem sta tudi v zadnji dirki zmagala in tako osvojila naslov državnih prvakov za leto 1976. R.Z. 16.9. - četrtek ob 17.30 in 19.30, ameriška komedija SVET ABOTA IN KOSTELA, režija: Sidney Majers. Igrata: Bud Abot, Luis Kostelo 17.9. - petek ob 17.30 in 19.30, ameriška komedija SVET ABOTA IN KOSTELA 18.9. - sobota ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film ZADNJI UKAZ, režija: Hali Ashby. Igrajo: Jack Nicholson, Otis Young, Randy Quaid 19.9. - nedelja ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film ZADNJI UKAZ, režija: Hali Ashb/ 20.9. - ponedeljek ob 17.30, ameriški barvni vestem ZADNJI UKAZ 21.9. - torek ob 17.30 in 19.30, jugoslovanski film DEPS, režija: Anton Vrduljak, Igrata: Bekim Fehmiu, Milena Dravič 22.9. - sreda ob 17.30 in 19.30, jugoslovanski film DEPS 23.9. - četrtek ob 17.30 in 19.30, francoska psihološka kriminalka URAR IZ "SAINT PAULA", režija: Bertrant Tra-vernier. Igrata: Philipe Noiret, Sylvia Rougerie, 24.9. - petek ob 17.30 in 19.30, francoska psihološka kriminalka URAR IZ SAINT PAULA 25.9. - sobota ob '17.30 in 19.30, italijanski pustolovski film CVET 1001 NOCI, režija: Pier - Paolo Pazollini. Igrata: Laura Betti, Ninetto Siavoli 26.9. - nedelja ob 17.30 in 19.30, italijanski pustolovski film CVET 1001 NOČI KINO ŠOŠTANJ * 16.9. - četrtek ob 19.30, nemška kriminalka LORD IZ PREDMESTJA, režija: Otokar Runze. Igrata: Martin Ludge, Judy Winter 18.9. - sobota ob 19.30, ameriški barvni vestem KEHIL ŠERIF ZDA, režija: Endreju Mak Leglen. Igrata: John Weyne, George Kenedy 18.9. - sobota ob 16. uri, OTROŠKA MATINEJA, STANLIO IN OLIO, režija: Fred Guiol. Igrata: Stan Laurel, Oli-ver Hardy 19.9. - nedelja ob 17. in ——.. 19.30, francoski barvni film LACOMBE LUCIEN, režija: Louis Malle. Igrata: Pierre Blaise, Aurora Clement 22.9. - sreda ob 19.30, francoska psihološka kriminalka URAR IZ SAINT PAULA, Režija: Bertrant Travernier. Igrata: Philippe Noiret, Sylvia Rougerie 23.9. - četrtek ob 19.30, jugoslovanski film DEPS, režija: Anton Vrduljak. Igrata: Bekim Fehmiu, Milena Dravič 25.9. - sobota ob 19.30, angleški barvni film GUSTAV MALER, režija: Kenn Russel. Igrata: Robert Powell, Georgine Hale -_„/ ; 26.9. - nedelja ob 17. iri 19.30, ameriški barvni vestem ' ZANDIJEVA NEVESTA, režija: Jean Troel. Igrata: Gene Hackman, Liv Ulman KINO GLEDALIŠČE 19.9. - nedelja ob 10. uri, OTROŠKA MATINEJA STANLIO IN OLIO, režija: Fred Guiol. Igrata: Stan Laurel, Oli-ver Hardy 20.9. - ponedeljek ob 20. uri, francoski barvni film LACOMBE LUCIEN, režija: Louis Malle. Igrata: Pierre Blaise, Aurora Clement Avto-moto društvo Velenje, športna komisija, bo prireditelj že druge letošnje dirke za državno prvenstvo. Tokrat bodo nastopili tekmovalci v kategorijah 50 ccm in 125 ccm. Sodelovali bodo tudi štirje domači tekmovalci: Andrej Majer, Janko Gračner, Ivan Vodončnik I in ivan Vodončnik II, vsi v kategoriji motorjev do 50 ccm. Prvi start bo ob 14. uri. Prireditelj bo poskrbel tudi za prevoz z avtobusi z odhodi izpred tržnice in avtobusne postaje. Otroci imajo prost vstop. Motocross v Velenju V NEDELJO ŠMARTN0-RUDAR Zadetek Rudarja - prvi z leve Nedeljkovič, na tleh vratar Ilirije Krajnc Na atletskih stadionih v Celju, Mariboru, Ljubljani in Novi Gorici je bilo atietsko tekmovanje mladincev in mladink za mladinski atletski pokal. V Celju so poleg domačih atletov sodelovali še atleti iz Velenja, Murske Sobote in Raven na Koroškem. Več atletov AK Velenje se je uvrstilo na republiško finalno tekmovanje, ki bo 26. septembra v Celju. BOLJŠE REZULTATE OD VE-LENJČANOV SO DOSEGLI: Boris Režek v troskoku 13,72 in daljavo 6,44, Rošer v metu diska 40,72 in metu kopja 56,40, Ivan Lampret v teku na 1500 m 4:13,7. Od mladink se je najbolj izkazala Slugova s prvim mestom v teku na 400 m s časom 61,5. R.Ž. V Šmartnem ob Paki bo v nedeljo derbi srečanje 3. kola slovenske nogometne lige Šmartno — Rudar Velenje. Za tekmo je veliko zanimanje, zato smo ljubitelje nogometa preteklo nedeljo na stadionu v Velenju vprašali, kaj menijo o nedeljskem derbiju. Ivan Rakun Slavko Podvratnik Rudi Hudarin IVAN RAKUN (Šmartno ob Paki) - ljubitelj nogometa vselej tudi na tekmah v Velenju. „Šmartno živi za nedeljski derbi'. Če bo lepo vreme, bo na tekmi več kot 2000 gledalcev. Želim športno borbo. Moštvo Rudatja spoštujem, vednar mislim, da bodo zmagali Šmarčani z rezultatom 3:1. SLAVKO PODVRATNIK (Šmartno ob Paki) - Želim, da bi igralci obeh moštev pokazaii borbeno in fair borbo, tako da bi bili ljubitelji nogometa zadovoljni. Mislim, da bo rezultat srečanja tesen, in če bodo imeli domačini srečen dan, bo rezultat 2:1 za Šmartno. RUDI HUDARIN (Velenje) -Oče bratov Janeza in Rudija Huda-rina - oba igrata za Rudar. „Tekma v Šmartnem bo težka, imam zaupanje v nogometaše Rudarja in pričakujem zmago Velenja z rezultatom 2:1." Jože Trpin (Šoštanj) - Nekdanji igralec in trener obeh enajsteric. ,šmarčani imajo rahlo prednost in so z ozirom na lanski uspeh izkušena ekipa". Enajsterica Rudarja je zelo močna, vendar menim, da še niso dovolj uigrani. Menim, da bo rezultat neodločen 1:1. TOMO DJORDJEVIČ (Velenje) miličnik - „Zanimam se za nogomet, večkrat sem na stadionu tudi službeno. Tekmo v Šmartnem bom vsekakor gledal. Želel bi borbeno in fair tekmo ter športno navijanje gledalcev. Zmaga naj boljši, vendar pa menim, da bo rezultat neod-iočen." R.Ž., S.V. Jože Trpin BIFE KOPALIŠČE, Velenje Odprt, vsak dan od 7. do 22. ure VAS VABI IN NUDI: vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, točeno temno in svetlo pivo JEDILA NA ŽARU: ribe, mešano meso, ražnjiči, čevapčiči itd. Komentar tedna O demokraciji naj bo beseda. O demokraciji, ki velja toliko, kolikor bolj je stvar vseh ljudi. Socialistično samoupravljanje ne more biti to, kar je - in naj bi bilo -če ne bi gradili svojega projekta na temeljih ljudske demokracije. Torej takšne, ki se je pričela oblikovati v naših družbenih pogojih že v času narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Zato jo velja čuvati kot punčico v svojem očesu. Demokracijo, za katero so padali v zgodovini najboljši sinovi, način urejanja družbenih zadev, kjer je človek odločilni oblikovalec svojega življenja, način kritičnega, vendar svobodnega izražanja svojih pogledov, -če se slednji vključujejo v enoten in mo- gočen graditeljski tok družbene skupnosti. V korist vsakega in vseh. Naj bodo te misli potemtakem le okvir v katerem opazujemo tudi vse tisto, nja objavijo pamflet zoper Jugoslavijo. V besednjaku, ki ga poznamo in ga ni vredno ponavljati, ker žali vsak dober okus in željo po resničoljubnosti. Verjamemo, da bo doživelo to skrajno dejanje svoj »Igra z ognjem« kar se dandanes godi po svetu. In dogaja se mnogo. Tako so pred dnevi pripadniki ustaške politične emigracije ugrabili ameriško letalo ter s tem ogrozili življenje nič hudega slutečih potnikov. Zahtevali so, da ameriška sredstva obvešča- skorajšnji epilog pred ameriškim sodiščem, vendar se nehote sprašujemo, zakaj ni bilo tako že tedaj, ko so najrazličnejši emigrantski nestrpneži postavljali bombe pred naša predstavništva v tujini, ko so pod zločinskimi streli padali ljudje? Odgovor je preprost: danes obstoja v svetu krog izraziti h nazadnjakov, ki j in je Jugoslavija s takšno obliko demokracije kot smo jo zapisali v uvodu, trn v očesu. Zato se poslužujejo celo uslug takšnih ekstre-mistov, kot so bili nedavni ugrabitelji ameriškega letala. Toda utrniti se je moralo žal življenje ameriškega policista, da je Amerika dojela nevarnost, ki grozi predvsem njej. Prispodoba je sicer svetopisemsko huda, vendar bi lahko celo držala: Kdor se z ognjem igra... Nas takšni izpadi ne morejo ogroziti. Niti naše demokracije. Lahko pa so potencialna nevarnost za tiste, ki so jih doslej tolerirali. . . MILAN MEDEN • SOZD Gorenje na zagrebškem velesejmu Na jesenskem Zagrebškem velesejmu vzbujajo veliko pozornost obiskovalcev razstavni prostori SOZD Gorenje.! Novost letošnje predstavitve Gorenja na tem velesejmu je salon novih proizvodov in prikaz načrtov Gorenja v okvira programa DOM. NA CESTI V KOTE V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠENTILJ Kljub dežju dela dobro napredujejo Še štirinajst dni nas loči od tretjega srečanja aktivistov Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja, ki bo 3. oktobra v zaselku Kote v krajevni skupnosti Šentilj. Seveda se krajani Šentilja, zlasti zaselka Kote skrbno pripravljajo na ta pomemben dogodek. Njihova največja želja je - prepričani so, da se bo uresničila - da bi se udeleženci srečanja v Kote pripeljali po lepi asfaltirani cesti. Kot smo v predzadnji številki že pisali, so 18. avgusta uradno odprli dela na makadamski cesti v Kote. Da bi stroške gradnje čimbolj pocenili, so sklenili, da bodo čimveč ur opravili udarniško. Pomoč so jim obljubili tudi mladinci Vegrada, vendar je njihovo solidarnostno akcijo, ki bi bila morala biti preteklo soboto, preprečil dež. Ko smo se v soboto zjutraj zapeljali v Kote, smo bili kar v napoto tovornjakom, ki so vozili grobi pesek na cesto in delavcem Komunalno obrtnega centra Velenje, ki so navoženi material ravnali. Predsednik krajevne skupnosti Šentilj Stane Tajnšek, ki je spremljal delo marljivih graditeljev, je povedal d« je za v soboto kar 60 krajanov in mladincev Vegrada obljubilo, da bodo delali udarniško. Žal, so bili proti dežju nemočni. Ne glede na vreme so prepričani, da bo cesta dobila lepo asfaltno prevleko, če ne do 20. septembra, kot so sprva predvidevali, pa vs«y do srečanja aktivistov, 3. oktobra- Stane Tajnšek, predsednik krajevne skupnosti Šentilj, je prepričan, da bo cesta asfaltirana do srečanja aktivistov OF. „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje - ,,Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Za-košek in Franci Mazovec (tehnični urednik). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 - 601 - 21420 - Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinaijev, za inozemstvo 250 dinaijev - Tiska CTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Naš čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnem sveta Skupščine SR Slovenje številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega' davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Poštnina plačana na pošti 63000 Celje • Novi ključi še to leto Gradnja treh stolpičev v središču Šoštanja, katere začetek se je zaradi neurejene investicijsko tehnične dokumentacije odmikal vse do začetka letošnjega leta, se počasi približuje h koncu. Kasneje večjih ovir pri gradnji ni bilo, tudi slabo vreme v letošnjem poletju ni povzročilo večjih zastojev na gradbišču, tako da dela trenutno potekajo po načrtu. Po finaiizaciji obitniških del bo potrebno izvršiti še nekatera ostala zaključna dela in urediti okolico, 48 novih stanovanj pa bo predvidoma sprejelo svoje stanovalce že nekaj tednov pred novim letom. S tem bo rešenih nekaj perečih stanovanjskih vprašanj v Šoštanju. REKLI SO TE DNI ANDREJ MARINC: — Uresničevanja plana ni mogoče obravnavati izolirano od tekočih razmer v gospodarstvu in družbenih službah. Zastoj v gospodarski rasti, ki je prisoten že od lanske jeseni, povzroča posledice. Nov obračunski sistem, ki uveljavlja plačano realizacijo in preprečuje neodgovorno obnašanje med poslovnimi subjekti ter ne dovoljuje porabe dohodka, ki ni realiziran, je dodatno vplival na težje pogoje gospo-daijenja. Sistem plačane realizacije in na njem zasnovane poslovne odnose odločno podpiramo. Potrebni so le popravki in nekatere prehodne rešitve, ki bodo naredile sistem uresničljiv. VIDA TOMŠIČ: — Prepričani smo, da je uveljavljanje ustavnih pravic delovnih ljudi, to se pravi ukinjanje državnega dirigiranja, pot, po kateri bomo razvili vse sile naših ljudi. Poziv vsakemu občanu in delavcu k njegovi neposredni udeležbi v delu in upravljanju, je treba razumeti kot poziv na veliko bitko sedanjega časa, ki stoji dostojno ob boku bojem, naporom in žrtvam, ki so jih dali naši ljudje in borci med narodnoosvobodilnim bojem. VELJKO KADIJEV1Č: — Letos je vojaško strokovno uijenje končalo 45.000 študentov. Ti so se zelo hitro vključili v nove pogoje življenja in dela ter disciplinirano in uspešno obvladali obsežen program. Gledano v celoti so na koncu 16-dnevnega uijenja dosegli boljše rezultate, kot jih sicer dosegajo vojaki v 30 in več dnevih. Študenti so postali dovolj pripravljeni, da bi, če bi bilo treba, lahko takoj stopili v enote oboroženih sil. ■■■■■■■■■■■■■■■■gHBHHHBBHBI NA PROSLAVI PRAZNIKA MOZIRSKE OBČINE V SOLČAVI JE SPREGOVORIL TUDI PREDSEDNIK ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV IZ CELOVCA KAREL PRUŠNIK-GAŠPER Na zborovanju v partizanski Solčavi ob prazniku ob čine Moziije je spregovoril tudi predsednik zveze koroških partizanov v Celovcu Karek Prušnik-Gašper. V imenu zveze koroških partizanov iz Celovca in v imenu vseh koroških Slovencev je čestital občanom Moziija ob prazniku. Dejal je, da se je skupaj z drugimi koroškimi borci z veseljem odzval povabilu na praznik in povabil vse zbrane v partizanski Sol-ča vi, naj pridejo na njihova zborovanja, ki bodo konec ' septembra in oktobra in iz ust koroških Slovencev zvedo za resnico, ki jo v Avstriji časopisje in oblasti potvar-jajo. V nadaljevanju pozdravnega govora je Karel Prušnik — Gašper dejal, da Slovence tostran in onstran Karavnak vežejo skupni spomini na težke, vendar slavne dni iz NOB, spomini na žrtve tako v Gornji Savinjski dolini kot na Koroškem in nadaljeval: „Naša zgodovina je skupna zgodovina, ki je ne more izbrisati nobena demagogija, noben teror avstrijske policije. Dogajanja v Škocijanu so svarilo za nas vse. Škoci- janski dogodki, ko je bila naša mladina surovo mučena od pobesnelih žandarjev, nas spominja na surovost, ki jo je nemški okupator izvajal med vojno nad vami in nami." Svoj pozdravni govor je Karel Prušnik-Gašper sklenil z besedami, da je 7. čl en avstrijske državne pogodbe naša skupna stvar, produkt naše skupne zgodovine, da so naši pretekli in sedanji boji in naše težnje naša skupna stvar. Karel Prušnik-Gašper —EBeTPfjgsff 4 i 5 4 4 4 \: 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 J! 4 4 4 4 4 s 4 4 4 4 4 4 • VELENJSKI DIJAKI SO NAMESTO PROIZVODNEGA DELA ORGANIZIRALI DELOVNO BRIGADO ZA OBA TRETJA RAZREDA AKTIVNI GIMNAZIJCI Velenjski gimnazijci so zelo aktivni. Pohvaliti je treba delo njihove mladinske organizacije. Popestrili so mladinske ure, ki jih imajo na tedenskem urniku. Nedvomno se njihova aktivnost najmočneje steka v kulturno dejavnost. Ta se odvija v okviru gimnazijskega kulturnega društva Ivan Cankar. Društvo pripravlja šolske in izvenšolskp kulturne prireditve. Posebej pa je potrebno omeniti tudi dekliški pevski zbor, ki vsako leto prireja samostojni koncert in sodeluje na številnih pr ireditvah ne le v občini Velenje, temveč tudi drugod. Zelo uspešno je tudi delo športnega društva, kljub temu da nimajo svoje telovadnice. Njihove ekipe in posamezniki pogosto dosegajo lepe uspehe celo na republiški ravni. Tako so dosegli največ uspeha na kulturnem in športnem področju, pri proizvodnem delu v gospodarskih organizacijah, pri predmetu samoupravljanje. Ob koncu lanskega šolskega leta so v sodelovanju s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami namesto proizvodnega dela organi- zirali delovno brigado za oba tretja razreda. Delo brigade je uspelo. • Seminar za delegate Tovarne usnja Šoštanj Skupščina kluba samoupravljavcev Velenje in Delavska univerza Velenje pripravljata seminar „B program" za delegate samoupravljavce iz tovarne usnja v Šoštanju. Seminar bodo pripravili od 20. do 24. meseca. Delegate samoupravljavce bomo seznanili s samoupravljanjem v združenem delu in širši družbeni skupnosti z vidika sistemskih rešitev. Obravnavali bodo zakon o združenem delu ter samoupravno planiranje in gospodarjenje v združenem delu. Prav tako pa jih bodo seznanili z dohodkovnim sistemom in družbeno proizvodnimi odnosi, samoupravnimi načeli, sporazumevanjem v razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Poslušali bodo tudi predavanje s področja samoupravnih sporazumov in o družbenem dogovarjanju v luči nove ustave, procesih samoupravnega odločanja v združenem delu in njegovih sestavnih delih, usmerjene izobraževanju, izobraževanju ob delu ter aktualnih mednarodnih odnosih, politiki neuvrščenih in vlogi socialistične Jugoslavije.