SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
F* poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkTat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
^tev. 2&1.
V Ljubljani, v sredo 31. oktobra 1888.
Letnik: XVI.
"V^abilo na liarocbo._
»SLOVENEC",
edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
veljsl za Ljubljano pri opravništvu ali v „KatoI. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 0 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa veljii:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. * pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 .
SV Naročuje sc lahko vsak dan, n list se dobi še-le
■l diiem naročbe. SV Novim naročnikom moremo postreči še z vsemi izišlimi številkami. „D0M0LJUBA".
Vredništvo in opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba
Dr/avni zbor.
Z Dunaja, 30. oktobra.
Interpelacije.
V današnji seji se je tudi desnica oglasila z neko interpelacijo, ki bode zlasti zanimala naše južno-slovanske dežele. Poslanca Vitezič in Nabergoj sta s svojimi tovariši predsedništvu izročila interpelacijo do ministerskega predsednika kot voditelja notranjega ministerstva zaradi vrednika „Naše Sioge" g. Mateja Mandiča, ki je bil nedavno od porotne sodnije v Trstu zaradi žaljenja časti obsojen na 150 gld. globe. Policija tržaška dala je omenjenemu vredniku spričevalo, v katerem trdi, da je „Naša Sloga" glasilo Strossmayerja, čigar delovanje državi ni na korist, da dobiva „Naša Sloga" vnanjo podporo, katere vir ni težko uganiti itd. itd. Ker je
Mandič predsednik delavskega društva in podpredsednik društva „Edinost", sumničenje njegove osebe posredno zadeva tudi omenjeni patrijotični društvi, zato naši poslanci vprašajo ministra, mu je li ta zadeva znana in kakošno zadostilo hoče dati njim, ki jih je policija tako hudo žalila? Interpelacijo samo Vam pošljem, kakor hitro dobim njen prepis, ker je vredna, da jo objavite celo.
Za Slovence v Trstu bila je pa današnja seja še zaradi neke druge interpelacije znamenita. Naučni minister je namreč odgovarjal na lansko interpelacijo poslanca N a b erg oj a zaradi slovenske ljudske šole v Trstu, oziroma zaradi dotične vloge društva „Edinost". Tržaški magistrat se je namreč branil napraviti slovensko ljudsko šolo v Trstu. Društvo „Edin9st" se je vsled tega pritožilo pri cesarskem namestništvu, ki je pa to pritožbo zavrglo. Naposled se je obrnilo do naučnega miui-sterstva, ki mu pa tudi ni prav dalo, ker se ni izkazalo, da bi bilo za to pritožbo pooblaščeno od slovenskih starišev. Kakor je minister naznanil, vložilo je društvo „Edinost" zoper to razsodbo pritožbo pri upravnem sodišču, katero je tožbo 12. oktobra poslalo ministerstvu, da napravi svoj protiugovor. Konečno minister zagotavlja, da sam od sebe ne more tržaškemu magistratu zaukazovati napravo slovenskih ljudskih šol, da bode pa to storil, kakor hitro se slovenski stariši po postavnem potu obrnejo do ministerstva iu se dokažejo postavni pogoji. Tudi to interpelacijo vam pošljem v prepisu.
Minister Gautsch odgovarjal je pa danes še na dve drugi interpelaciji, katerih ena je zadevala krškega kneza in škola dr. Kahna, oziroma deško semenišče, katero hoče zidati s pomočjo cerkvenih denarjev. Levičarji so se silno hudovali nad tako porabo cerkvenega premoženja in ministra že v zadnjem zasedanji vprašali, hoče li paziti, da se cerkveni denar ne bo na taki način zapravljal? Minister je danes na to interpelacijo odgovarjal, da je na Koroškem toliko pomanjkanje duhovnov, kakor nikjer drugje ne, in da ima škof prav, ako skrbi, da dobi potrebnih dušnih pastirjev. To hoče doseči
z ustanovo deškega semenišča; ker tridentinski cerkveni zbor priporoča taka semenišča, je to gotovo cerkvena zadeva, za katero se sme rabiti tudi cerkveno premoženje. Zaradi te porabe se je škof obrnil do vlade, s katero se ravno sedaj vrše potrebne razprave. Oskrbovanje cerkvenega premoženja je vrejeno in z ozirom na ta slučaj ni treba nobenega novega zakona, ker se bode reč prav lahko rešila po obstoječih pravilih.
Tretja danes rešena interpelacija je zadevala pouk v zobarstvu na vseučiliščih. Minister je v tej zadevi na vprašanje poslanca Roserja odgovarjal, da se bode na vseh vseučiliščih poučevalo tudi v tej stroki in da so za dunajsko vseučilišče najeti že dotični prostori.
Nova podpredsednika.
Po prisegi vnovič izvoljenega poljskega poslanca Levakovskeg a, ki se je bil pred nekaterimi meseci poslanstvu odpovedal, in razdelitvi došlih vlog, vršila se je volitev prvega podpredsednika. Oddanih je bilo 274 listkov, katerih se je 244 glasilo za viteza Chlumeckega, dosedanjega druzega podpredsednika. Eden glas je dobil poslanec Zeithammer, 29 listkov pa je bilo praznih. Vitez Chlumecky se med živahnim odobravanjem preseli na sedež prvega podpredsednika ter se zbornici zahvali za skazano mu zaupanje in zagotavlja, da bode vestno podpiral g. predsednika in da ga bo pri izvrševanji njegovega posla vsigdar vodila ne-pristranost in skrb za čast visoke zbornice.
Ker je bilo po izvolitvi Chlumeckega izpraz-ueno mesto druzega podpredsednika, predlagal je baron Romaszkan, naj se precej danes voli tudi drugi podpredsednik, dasiravno ta volitev ni bila na dnevnem redu. Zbornica pritrdi temu predlogu in voli druzega podpredsednika, za katerega ja bilo oddanih 258 glasovnic; 238 glasov je dobil poslanec Zeithammer, ki je vsled tega tudi izvoljen. Mattuš je dobil 3, Gregr i glas, 16 listkov je bilo praznili. Tudi Zeithammerjeva izvolitev je vzbudila živahno odobravanje, ki se je ponavljalo, ko je
LISTEK.
Na planinskem grobji.
Po gorah in planinah se vse že pripravlja k zimskemu spanju. Oster mraz mori zelenje, pobelil je prvi sneg vrhove gora in z drevja se vsipa rumeno listje. Pridne, marljive roke naših planšaric grabijo je za steljo, in tudi ž njim zakrpavajo in maše ljuknaste koče.
Vse se pripravlja za zimo. Ko se prikažejo listopadove megle in zapade sneg, zaspi v njem vse gorsko iu planinsko življenje, a ž njim tudi koče. Zdaj je še čas, da se poslovimo pri tem ali onem sosedu in prijatelju. Predno zapade prvi sneg, napoti se naš gorjanec ali planinec k oddaljenemu prijatelju in mu de: „Vidiš, prijatelj, moral sem te obiskati; ko nastane zima, še časih v cerkev no bodemo mogli, moral sem te še enkrat videti, kajti do pomladi, Bog ve, kaj se z nami zgodi."
In s takimi čuti prihaja naš planinec še pred zimo na grobje! Vseh vernih duš dan, kdor le more, pride v cerkev in na grobje svojih ranjcih. Zdaj je še poznati te grobe, tii in tam zeleni še
kaka planinska bilka, poganja svoj cvet. Zdaj je še možno poklekniti na grob, prekrižati ga s tremi križci iu pomoliti; ko pa pade sneg, snežinke zaplešejo pred oknom planinske koče, plazovi narastejo, grobi so pokriti s sneženo odejo. Predno to otaja pomladauje solnce, kdo vč, kaj se vse pripeti! Kdo ve, ne bode li njemu, ki je sem prišel, da pomoli in obišče svoje tii počivajoče, ne bode li kmalu i njemu v tej zmrzneli, s snegom pokriti grudi tik tega groba grobokop postljal k zadnjemu počitku!
Vseh vernih duš dan se planinci poslove od svojih ljubih.
Jemljo slovo priprosto — ne da bi to javno kazali. Majheuo grobje okoli male cerkvice na planinah ne blesti v daljavo raznobojnih svetilk. Tii brle samo male, skromne lučice. Dosti je, da sveti na grobu in te osvetljeva, ki poleg njega molijo. Več ne premorejo na gorah in planinah! Toda ta mala lučica, ta skromna lojeva sveča često osvetljuje — mnogo!
Tilm-le mali grobek — poleg njega stojita mož in žena. Kako sta bila še srečna lani. Da, lani, ko je burja ledena piskala pri oknih, ko je snežilo, da se je kar temnilo, kako sta bila še srečna! Temoto preganjal jima je ljubki smeh ma-
lega deteta. O kako bode zdaj prazno v tej koči, ko bode razsajal vihar in se zopet stemni. Ne čudite se torej, ako imata ona dva pri grobu solze v očeh !
A ondi-le zopet kopa sirot; prišli so, da se poslove s stariši — in sami med seboj. Zdaj se še vidijo — toda potem? Za sirote skrbe občine. — Sirotek na gorah mora pa od hiše do hiše ! Jeden teden je tu, drugi teden zopet drugje. In kjer jih je več, odbero se starejši, da pasejo živino ali pa služijo. Zdaj so zadnjikrat vkupe. Ni čuda, da ne morejo od tega groba! Podobni so kupčku listja na grobu svojih starišev — veter pihne, in listje se razleti. Tudi te sirote se razidejo, in kdo ve, kdaj se bodo zopet videli?
Zopet tam-le pri drugem grobu stoji oseba. Medla luč osvetljeva priprost a ginljiv napis. Ta grob krije ljubljenega soproga in nad njim plače zdaj vdova. Kako sta bila oba srečna! Necega dne — bila je kruta zima — v koči ni bilo drv, mož se napoti zjutraj v gozd iu ni ga bilo več nazaj. Žena gre ga iskat, a nikjer ga ne najde; — našli so ga pozneje zmrzlega pod visoko jelko. Žena ostala je sama v koči.
Na tiho grobišče stopil je tudi mož, resnega
novo izvoljeni podpredsednik prevzel sedež in zagotavljal, da bo tudi on svoj posel opravljal z naj-strogejšo pravicoljubnostjo.
Razmere v dunajski bolnišnici.
Ob eni popoludne se je nadaljevala razprava o predlogu poslanca Pernerstorferja glede razmer v dunajski bolnišnici. Grof Ho h e n w ar t se je izbrisal izmed govornikov, ker Pernerstorfer ne zahteva več posebnega odseka za preiskavo dotičnih zapisnikov, ampak reč izroča budgetnemu odseku. Namesto njega bo poslanec Pscheiden izrekel pomisleke zoper Pernerstorferjev predlog in levici naznanil, da desnica ne bo zanj glasovala. Ko to pišem, govori ravno o dolžnosti duhovnikov v bolnišnici, ki morajo umirajoče s sv. zakramenti pripravljati za zadnjo uro. Tudi priporoča, naj se postrežba v bolnišnici izroči usmiljenim sestram, ki so najboljše postrežnice, kar priznavajo celo iiajveči nasprotniki. Pred njim govoril je Schonererjev naslednik župnik Eichhorn, ki je tudi priporočal postrežbo usmiljenih sester. Za njim sta oglašena še Fiirnkranz in Pernerstorfer. Kakor se ksže, tudi danes ne bo rešen celi dnevni red.
Prihodnja seja bo jutri, ker bo v petek spomin vernih duš.
Govor poslanca Klima
v XVI. seji deželnega zbora, 20. septembra t. I., o gimnaziji v Kranji.
Slavni zbor! Predno se spuščam v meritorično razpravo o predlogu, kateri nam podaja upravni odsek, zdi se mi potrebno očitno zavrniti neki napad na čast posameznih gospodov poslancev, kakor tudi na čast slavnega zbora. Nekemu se je zljubilo naše poslance, ki so se potegovali za obstanek kranjske gimnazije, pred svetom grditi z neosnovanim natolcevanjem, da so govorili za to le na videz, da bi bili slepili prebivalstvo kranjskega mesta in gorenjskih občin, da pa jim je bilo za obstanek le toliko, kakor za lanski sneg in bi raje imeli drugo gimnazijo v Ljubljani, nego obstanek gimnazije v Kranji. V svojem in svojih tovarišev imenu, ki so me v to pooblastili, moram to sumničenje tukaj zavračati. Kar smo mi delali in sklepali u obstanek kranjske gimnazije, delali in sklepali smo po svojem najboljšem prepričanji in najboljši zavesti, da je kranjska gimnazija naši deželi in našemu ljudstvu potrebna. V tem prepričanji nas niso omajali ne razlogi, s katerimi je gospod naučni minister opravičeval svojo dotično naredbo, ne puhli ugovori, katere smo lani slišali z one strani te visoke zbornice, ker je gospoda menda pozabila, da je pred 10 leti z nami vred priznala potrebo gimnazije v Kranji.
Zelo čudno pa je obnašanje gimnazijskega ravnateljstva kranjskega, katero je hotelo to za nas toliko znamenito vprašanje enkrat za vselej spraviti z dnevnega reda ter je v dopisu z dne 2. aprila t. I. stavilo slavnemu deželnemu šolskemu svetu predlog, naj koncem tega leta zapre spodnjo gimnazijo v Kranji. K sreči naš deželni šolski svet tega predloga ni priporočal slavnemu ministerstvu, ampak je prosil, naj 3. in 4. razred še letos ostaneta.
lica, las osivelih. Možka žalost stiska mu srce, solza blesti mu na očesi, zamišljeno zre na gomilo, pod katero leži truplo drazega mu prijatelja. Sedevala sta večkrat po trdem delu v prijateljskem pogovoru o letih brezskrbne mladosti, o vojski in miru, slabih in dobrih časih. Srci sta si olajšavala ter se ločevala k delu za ljubo družino. A prijatelja vzela je smrt, in kmalu morda molijo tudi za tovariša: V miru počivaj!
To je minljivost, ki človeku budi trpke spomine. Zato pa se človek v svoji slabosti podi za sedanjostjo. Vara se s spomini na prazno veselje, ki ga je vžival, z upanjem veselja, ki ga ne bo doživel. Lovi se za desko, ki plava na časa burnih valovih, za kratko ped življenja. Toda smrt osvetli kakor zahajajoče solnce vse dekoracije človeškega gledališča, in odpro se vrata v gotovo, a neznano večnost.
Srce človeško je morje želja. Nesrečno je, če se mu ne izpolnijo. In to je ravno nevredno človeka. Čemu človek pričakuje od časa, kar mu more dati le večnost? Obrni oči v zvezdo življenja, ki ti je na potu luč in namen. Veri in upanju podlaga naj bode: Modra in dobra roka Stvarnikova te vodi. Srečen si, če si si v svesti poštenega življenja.
Sicer pa se ue bi čudil, gospoda moja, da je gospod naučni minister odpravil kranjsko gimnazijo, ampak jako čudno bi bilo, ako bi je ne bil odpravil. Leto za letom so prihajala višjim šolskim oblastim poročila, da so profesorji v Kranji zgolj uboge ničle in duševni revčki, s katerimi si ravnateljstvo nič ne more pomagati; da je silno malo zanesljivih dijaških stanovanj, da stariši v najred-kejšib slučajih podpirajo prizadevanje šole za vzgojo itd. Kdo bi se pri takih okoliščinah čudil, da je pri vladi obveljala misel, da je kranjska -gimnazija najslabša gimnazija v celi Avstriji, in da je gospod minister, misleč nekoliko srednjih šol odpraviti, v prvi vrsti segel po gimnaziji v Kranji. Napravite novo gimnazijo v Ljubljani, pošiljajte taka poročila višji šolski oblasti, kakor so dohajala o gimnaziji kranjski, in kmalu jo doleti enaka osoda, ko je po krivem doletela gimnazijo v Kranji.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani. 31. oktobra. Notranje dežele.
Novi gališki namestnik, grof Badeni, je nastopil svojo službo duč 28. t. m. V Lvovu so ga slovesno vsprejeli oblastnije, župan, mestni svet in škof z duhovščino.
„N. A. Ztg." pravi, da bo bodoči moravski namestnik dosedanji tirolski namestnik baron Widmann, namestnik tirolski pa bo postal sekcijski načelnik v naučnem ministerstvu, grof Enzenberg. „W. A. Ztg." navadno v takih zadevah ni posebno zanesljiva.
Srbsko akademiško društvo „Zora" na Dunaji je imelo minolo soboto zborovanje, pri kojem se je predlagalo, naj se pošlje belgrajski akademiji izjava, da protestuje srbska omladina zoper način, kako se je ločil kraljev zakon. Raz-prava o tem je bila jako živahna ter jo je kot politično prepovedal redarstveni komisar. Konečno je celo razpustil shod zaradi napitnice Miletieu.
Tnanje države.
Srbska revizijska komisija se bo sešla dne 3. novembra. Kralj jo bo otvoril s prestolnim govorom ter bo prvi seji osebno predsedoval. — Veliko pozornost obračajo na-se tako zvani „naza-renci" ali „novoverniki". Ta verska družba je jako razširjena ter državam osobito zaradi tega nevarna, ker njena pravila prepovedujejo privržencem nositi orožje, torej tudi opravljati vojaško službo. Srbske oblastnije so odvedle v zapor že mnogo članov tega razkola na podlagi postavne določbe, ki zadeva tajna zborovanja in društva.
Bolgarsko sobranje se bo po trditvi Svobode" posvetovalo o vprašanju, kako bi se moglo doseči, da se potrdi Ferdinand kot knez. — V pravdi zoper baroua Hirscha, oziroma otomansko banko, koji je odstopil prvi svoje pravice do železnice mej Belovo in Vakarelom, so belovski kmetje zmagali v prvi in drugi stopnji. Banka se hoče pritožiti tudi pri kasacijskem dvoru, a tudi tukaj ne bo opravila ničesa. Nedvojna je pravica kmetov, kojim so se vzela zemljišča pri gradjenji železnice, a se jim ni za to povrnila škoda.
Bolgarsko uradno in poluuradno časopisje je potihnilo glede makedonskega vprašanja, tem bolj pa kriče sedaj turški in srbski listi, ki trdijo, da je v Makedoniji le malo Bolgarov in še ti bivajo raztreseno. Vendar pa priznava srbski „Borac", da vodi pot v Makedonijo skozi Sofijo. Na to dobro odgovarja „Plovdivu, pišoč: „Toda predno se pride v Sofijo, treba je iti mimo — Slivnice." Srbi to menda dobro razumejo.
„Daily Telegraph" poroča iz ruske prestolnice : Minister notranjih zadev je dobil od ministra carskega dvora brzojavko, iz koje je razvidno, da je car v Kutajsu z veliko silo ušel iz smrtne nevarnosti. Pred njegovim prihodom v Kutajs (Trans-kavkazija) so namreč zgrabili nekega kot častnik oblečenega kozaka, pri kojem so našli dinamitne bombe. Ta kozak je član južnoruske vstajne zveze ter mu je bilo naročeno, naj umori carja. Ni se ustavljal, ko so ga peljali v zapor, toda tje prišedši se je hotel zastrupiti, kar pa so mu zabranili. — "VVolffovo izvestje preklicuje to vest kot izmišljeno.
Graja nemškega cesarja je jako poparila be-rolinske mestne očete ter se še niso oddahnili velikega strahu. Prišedši domov, se niso več natanko spominjali cesarjevih besed. Zaradi tega so pismeno prosili načelnika civilnega ministerstva, Lucanusa, ki je bil pri sprejemu navzoč, naj magistratu določno poroča cesarjevo željo in posebno naznani, katero družinsko zadevo je menil cesar. Nemci imajo poleg svojega „strahu božjega" tudi — debelo kožo.
Kakor trdi „Intransigeant", prepovedal je pariški vojaški gubernator francoskim častnikom, da se ne smejo vdeležiti ženitovanjske svečanosti Boulangerjeve hčere.
Italijanski uradni list sklicuje senat v dan 8. novembra k posvetovanju o novem kazenskem
zakoniku. — Starosta senatorjev, grof Castagnetto, je umrl v starosti 85 let. „Osservatore Romano" ga imenuje najplemenitejšega posvetnega Italijana. Vde-leževal se je senatnih zborovanj, dokler so se ta vršila v Turinu in Florenciji, ko pa se je preselil senat v Rim, pretrgal je Castagnetto svoje javno delovanje; le enkrat se je še oglasil pred nekojimi meseci, ko je senatorje pismeno rotil, naj ne potrdijo novega kazenskega zakonika.
Izvirni dopisi.
Iz Šenčurja, 26. okt, Da lepa, dolga vas v ravnem polji, Šenčur pri Kranji, ne bode ostal brez proslave cesarske štiridesetletnice, to si je gotovo že marsikdo mislil, ali, da se bode ta slavnost tako veličastno vršila, tega se ni nikdo nadejal.
Nekaj dni poprej so se že delale priprave. Torek, 23. oktobra, pa je bil določen v dan slavnosti za vso šenčursko faro. Na predvečer se je pripeljala na dveh vozeh mengeška godba, ki je ta večer in drugi dan prav pridno in dobro igrala. Ob sedmih zvečer se zalesketajo okna v obilnem žaru. Najbolj se odlikujejo z razsvetljavo župni dom, Golobova hiša, pošta, šola in kapelanija. To so hiše, ki stoje ob velikem trgu pred cerkvijo. Ljudstvo prebira umetno izrezane transparente in občuduje krasn,e lampijone, obešene med zelenimi venci po hišah. Na trgu vihra iznad mogočne zelene piramide cesarska zastava in spredaj na podstavku iz smerečja troje drugih zastav. Poleg tega stoji dolga vrsta mlajev ob cesti z raznimi prapori. Ko zadone prvi glasovi godbe pred župno hišo, že mrgoli polno občinstva, ki spremlja potem godce po vseh delih vasi. Spredaj jaha neki Šenčurjan na čilem konji s krasno slovensko zastavo v roci in zadej delajo čarovito svetlo morje dečki z lampijoni in lučmi na palicah. Grom topičev odmeva, v zrak vršče rakete in v bengaličnem ognji se žare vse hiše ob trgu. Res lep večer, kakoršnega ne pomni Šenčur. Drugi dan zjutraj je budnica, najprej s pritrkovanjem zvonov in potem z godbo po vasi.
Ob 3/A uro se sprejmo gosti iz Kranja. Nad 400 otrok iz treh šol šenčurske fare je postavljenih v red ob obeh straneh ceste od cerkve do konca vasi. Iz prvega voza izstopita g. c. kr. okr. glavar Merk in č. g. dekan Mežnarec, iz druzega pa gg. c. kr. sodnik Stare in c. kr. inženir Žužek, vsi v uniformi. Prva dva prejmeta od dveh belo oblečenih deklet krasna šopka. Po opravljenih molitvah v ozalj-šani cerkvi najprej č. g. dekan blagoslovi novo šolo. Nato se vrstijo razni govori v šoli, kjer posebno čvrsto č. g. župnik Martin Povše razloži pomen šole in g. c. kr. okr. glavar v krepkih besedah označi pomen slavnosti ter h sklepu še g. nadučitelj Jelenec pozdravi navzočo mladino. Začela se je potem velika sv. maša, katero je daroval v farni cerkvi preč. g. dekan Mežnarec. Po sv. maši je bil obed za vso šolsko mladino na trgu pred cerkvijo. Na nalašč napravljenih mizah stoje sklede z raznimi jedili in kupice z vinom. Lahko si misliš, dragi bralec, živahno gibanje, ko je začelo z žlicami rožljati vseh 400 šolskih junakov naenkrat. Pomnili bodo otroci še v poznih letih, kako so o cesarski slavnosti južinali pred cerkvijo sv. Jurija, kot jedna velika družina. V župnem domu se je pa začel banket za odlične povabljene goste. Pokanje topičev in godba sta ves čas poviševala veselje. Godba je posebno izvrstno igrala koračnice, malo več vaje in preciznosti bi jej bilo pa želeti pri igranji naših narodnih pesem. Te pesmi še vedno vžgo v ljudeh plamen navdušenja in ožive družbo, če so godci izurjeni. Med obedom seje poslal udanostni telegram na Njegovo velečastvo. Da se je priredila tako veličastna slavnost, na katero smejo biti Šenčurjani ponosni, gre v prvi vrsti zasluga našemu neutrudljivemu č. g. župniku Povšetu.
Tudi zvonik farne cerkve je dobil te dni spominek na cesarsko slavnost, namreč novo cerkveno uro, katero mu je pripeljal mojster Troha iz Javorja nad Loko. Pokazal je Šenčur s to slavnostjo, da bi zaslužil prištet biti slovenskim trgom.	K.
Učiteljska zborovanja.
(Konec.)
Odbor, dobro vedoč, da „šola vzgoja mladino v prave narodnjake, katerim je vera, dom in cesar" vsikdar sveta, so tudi deloval v tem smislu, ter začel izdajati ^Knjižnico za mladino", ker potreba takih mladiuskih spisov se je toliko povdarjala. Odbor se je nadejal, da bode vsak gospod učitelj in sploh vsaka slovenska šola z veseljem segla po zanimivem delcu, kateremu je še cena tako nizka,
a naša nada se je kaj skromno izpolnila, da, skoraj po vodi splavala. — Žal, da tem neugodnostim odbor ne more odpomoči, a kljubu temu pa, da se slovstvo med Slovenci sploh le počasi širi, in ker dobra stvar časa potrebuje in nikdar svoje vrednosti ne izgubi, zato smatra odbor za neogibno potrebo to zadevo za nekaj časa odložiti.
Odbor se je tudi s prošnjo obrnil do mestnega zbora, da bi pri zgradbi novega šolskega poslopja tudi na društvo ozir jemal, ter v ta namen 2—3 sobi društvu odločil.
Naročili so se vsi letniki časopisa »Lehrmittel-magazin". Idejo združenja vseh učiteljskih društev je odbor radostno pozdravi in je tudi taki zvezi pristop naznanil povdarjajoč, da najboljša zveza mej učiteljstvom je literarno delovanje.
„Družba sv. Mohora" naznanila je odboru smrt prezaslužnega borilca za pravično stvar g. Andr. Einspielerja. Odbor izrekel je svoje sožalovanje.
Enkrat v tekočem letu so bili učitelji različnih misli. Eni so mislili, da bo šolstvo čvrsteje napredovalo, ako se bodo duhovniki še bolj za šolstvo zanimali, in se to v postavi izreče, drugi so bili nasprotnega mnenja, bodisi iz tega ali druzega vzroka, kar tukaj nočem pretresovati. Da bi odbor „Slov. učiteljskega društva" o tem izrazil svoje mnenje, nameraval je sklicati pomnožen odbor ua dan 6. marca, a k seji ni došlo za sklepovanje postavno število. Druga seja v ta namen sklicana je imela isti vspeh, zato se predsednik in tajnik nista hotela izjaviti niti v tem, niti v drugem smislu. Stvar se je po javnih listih razpravljala in vsak se je gotovo na kako stran odločil. — Sicer smo pa v ožjem odboru te misli, da to stvar prepuščamo modrosti in previdnosti naših gg. državnih poslancev, in nam se ne gre v tako kočljivo in politično stvar spuščati, ker nas v to nihče ne sili in ne prosi dajati svete postavodavnim zborom!
Tudi ne kaže v naših okoliščinah kostanj po-berati iz žarjavice našim nasprotnikom, ki komaj čakajo na to, da bi razdor napravili med slovenskim učiteljstvom!
V	seji dne 6. junija odločil je odbor, da napravi v proslavo 40letnega vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I., ako mogoče koj začetkom šole ali mej počitnicami slavnostni koncert s prijaznim sodelovanjem gdč. učiteljic in gg. učiteljev.
V	seji dne 13. junija volil se je v ta namen pomnožen odbor in slavnostni odbor „ad hoc". G. profesor A. Nedved bil je tako prijazen, da je prevzel vodstvo tega koncerta. Odboru „ad hoc" voljenemu se je vsled razposlanega vabila na vdeležbo prijavilo toliko pevskih moči, da je bil odbor, kateri ni nikdar dvomil o iskrenem patrijotizmu in vzgledni požrtvovalnosti gg. sotrudnikov, najprijetneje iz-nenaden. Upajmo, da bode odbor za mnogovrstni trud in prizadevnost, katero si je s tem naložil, zadovoljno odškodovan!
Dalje omenja, da društvo že pohvalno deluje 20 let ter sklene: S temi stvarnimi in kratkimi potezami naslikal bi bil slavni skupščini nekoliko delovanje našega društva za preteklo leto. Ono sicer ni delalo hrupa, kakor ga nikdar ni, a delalo je kakor vsikdar in tako hoče tudi v prihodnje ne-ustrašljivo delati in koristiti narodni šoli v prid slovenski domovini in mogočni Avstriji. To pa povdarja društvo še posebno letos, ko se povsodi slavi 401etno vladanje našega presvetlega cesarja Frana Josipa I., kateri se je umnemu in narodnemu šolstvu vsikdar najmogočnejšega zaščitnika pokazal. Odbor tudi zna, da bode kakor vsikdar vsak narodni učitelj gojil ljubezen do omiko in do naroda, do domovine ožje in širje, in to ne le z besedami, marveč tudi z vzglednim in z jasnim dejanjem .kazal. Potem je nam vsem vspeh in napredek zagotovljen, ako imamo poleg božje pomoči, poguma in vztrajnosti tudi še vladarjevo milost na naši strani. Torej vse za vero, dom in cesarja!
Poročilo tajnikovo odobri se brez ugovora. — Blagajnik gosp. Ivan Tomšič potem poroča o stanji društvene blagajnice, ki je prav ugodno. Udov je 173, dohodkov 255 gld., troškov 142 gld. Brez ugovora vzame se poročilo blagajnikovo na znanje.
Posameznih predlogov ni bilo. Za pregledo-valce računov se izvolijo gg.: Janez Borštnik, Fr. Kavčič in Šimen Punčuh.
V	odbor bili *so z večino glasov voljeni gg.: Anton Funtek, Jakob Furlan, Fr. Govekar, Fran Kokalj, Anton Razinger, Andrej Praprotnik, Feliks &tegnar, Ivan Tomšič in Andrej Žurner.
Ker se je zaradi akušinje za slavnostni koncert že mudilo, sklene predsednika namestnik s trikratnimi „slavau-kliei na presvetlega cesarja zborovanje.
Sedaj bi se bil imel vršiti „Ndrodne Šole" občni zbor, a ta izostane zaradi skušinje. Zbor pa pooblasti odbor, da deluje tudi v prihodnje kakor doslej.
Dnevne novice.
(Gosp. deželni predsednik) baron Winkler odpeljal se je včeraj na Dunaj.
(Imenovanja.)Imenovani so: G. Iv. Pogačnik, avskultant za Kranjsko, praktikanta pri deželnem sodišči v Gradci Henrik Detitscheg in V. Ko-čevar, praktikant pri dež. sodišči v Ljubljani g. Štefan Kraut, praktikant pri deželnem sodišči v Celovci g. Holena, vsi avskultanti za Koroško. A. M o d r i u j a k, praktikant pri okr. sodišči v Mariboru, imenovan je avskultantom za Kranjsko „extra statum".
(Slovansko pevsko društvo na Dunaji.) Zadnji občni zbor je sklenil, da bo društvo v proslavo cesarjeve 401etnice priredilo koncert dne 2. decembra. Izvoljen je bil dalje nov odbor, in sicer gg.: L. Eouchal, predsednik; B. Pukl, podpredsednik; A. Buchta, 1. pevovodja; K. J a h o da in J. Ji f i k, njegova namestnika; dr. Fr. Belaf, denarničar; J. Spačil, tajnik; D. Brlic, njegov namestnik; A. Veith in T. Valasek, arhivarja; dr. J. Dro-zda in dr. J. Lenoch, odbornika. — Društvo je štelo minolo leto 136 izvršujočih členov, in sicer 32 pevk in 104 pevcev, mej temi 64 Čehov, 26 Slovencev, 8 Hrvatov, 3 Srbe, 2 Poljaka, 1 Rusina. Dalje je imelo društvo 112 podpirajočih udov, 18 ustanovnikov in 12 častnih udov. V minolem letu je društvo nastopilo 28krat.
(Petje pri „Sokolovi" piramidi.) Kakor vsako leto Vseh svetnikov dan, peli bodo tudi jutri popoludne ob 3. uri čitalnični pevci na pokopališči pri „Sokolovi" piramidi.
(Pevsko društvo „SIavec") pelo bode jutri, v praznik Vseh Svetnikov, na novem pokopališči pri velikem križi v spomin umrlim svojim članom in njega prijateljem naslednje žalostinke: „Oče naš", „Clovek glej spoznanje svoje" in „Oj spavaj, ranjki". — Gg. pevci vabijo se najuljudneje polnoštevilno vdeležiti se pevske vaje jutri točno ob 2. uri popoludne.	Odbor.
(Slovensko gledališče.) Predstavljali bodo jutri žaloigro „Miinar in njegova hči".
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Čč. gg. Peter Warthol, župnik v Hi n j ah in Janez Ev. Vovk, župnik v Št. Jarneji, pojdeta v zasluženi pokoj. Č. g. Ivan Podboj, kurat v Št. Petru pri Slavini, prezentovan je od kneza Hugona Windischgraetz župnikom v P1 a n i n i. Č. g. Franc Grozni k, beneficijat v Št. Vidu pri Za-tičini, imenovan je vikarjem v Zagorji na Notranjskem. Č. g. Ivan Kunauer, kapelan v K o-čevji, postal je administrator v Polomu (Eben-thal).
(Razpisane) so do 20. novembra v ljubljanski škofiji fare: Hi nje, Št. Jarnej, Boh. Bela, Zlato Polje in S t. Ožb ald.
(Vdovsko učiteljsko društvo) zborovalo bode v petek dne 2. t. m. popoludne ob 2. uri v hiši g. dr. Ahačiča na Starem trgu št. 13, I. nadstropje. Nato pa se bode konstituiralo »Slovensko učiteljsko društvo" in volilo svoje predstojništvo. Ob tej priliki se bode razdelilo učiteljem dovoljenih 150 gld., učiteljskim vdovam in sirotam pa čisti dohodek od koncerta dne 25. t. m. Uljudno so povabljeni odborniki obeh društev.
(Krasna altarna preproga,) katero so pod pokroviteljstvom preblagorodne gospe baronice E. Winkler v spomin slavne štiridesetletnice našega presvetlega cesarja izvršile in podarile Marija-nišču p. n. častite gospe in gospodičine ljubljanske, je sedaj z mnogimi druzimi lepimi ročnimi deli in umetnimi obrazci izpostavljena na ogled pri voditeljici tega dela, gospodičini Ivani Foderl-ovi (v Lingarjevih ulicah). Velika ta preproga meri v dolgosti 6 7 m., v širokosti 3 0 m. ter nosi ob zgornjem robu nastopni uvezen napis:
„Aug. Imp. Austr. Francisci Josephi I. quadragosimum ab inito impcrio annum honestandi causa DD. Collegio Mariano Matronae Virginesque Labacenses a. Dni. MI)CCCLXXXVIII." Za predlogo je služil obrazec Tab. 4. iz zbirke J. Lessing-ove „Altorientalische Teppichmuster"; po-
snet je iz neapolitanske slike Domenika Ghirlandajo okoli 1. 1480, predstavljajoč Mater božjo, njegova bor-dura pa iz druzega enakega pogrinjala v nemškem obrtnijskem muzeju berolinskem. Delo, v prelepih milih in kaj harmonično sostavljenih barvah, vršilo se je b krati na 15 oddelkih; 25 gospej in gospic ga je z veliko spretnostjo izvršilo v teku pol leta. Ako povemo, da se je zanj potrebovalo do 40 kilogramov tunezijske debele volne, more si vsakdo velik: trud izdelovateljic misliti. — Ogled te razstave, ki bo trajala do prihodnje nedelje, je res piiporočila vreden; vstopnina — za dober namen določena — je le 10 kr.
(Utopljenega) so našli v ponedeljek zjutraj pri Trstu Jakoba Čenčurja, nadučitelja v Skednji. Kako se je ponesrečil, nihče ne ve. Truplo prepeljali so k sv. Justu, od koder je bil včeraj popoludne pogreb na pokopališče v Skednji. Ranjki je bil vzoren učitelj v vsakem oziru, zato so ga spoštovali tovariši in občani. Služboval je nad 30 let v Skednji. Pogreba so se vdeležili mnogi njegovi tovariši in velika množica škedenjskih župljauov. N. v m. p. 1
(Plombovane vreče za premog.) Opozarjamo na današnji inserat tukajšnje tvrdke T. Debevec, ki priporoča najboljši fohnsdorf-ski premog v p 1 o m-bovanih vrečah. Povdarjali smo že potrebo takih vreč na korist kupovalcev premoga, ker je plombo-vanje premogovih vreč najboljše sredstvo, da kupo-valci nimajo škode vsled slabe teže.
(Ljubljanski občinski svet) razpisal je ustanovo letnih 250 gold. za obrtno šolo v Gradci za dobo 27ii leta. Pravico imajo učenci, ki so z dobrim vspehom dovršili tukajšnjo obrtno pripravnico. Prednost imajo učenci v Ljubljano pristojni, četudi so samo slovenskega jezika zmožni. Prošnje naj se pošiljajo ali vodstvu obrtne šole ali mestnemu magistratu do 30. novembra t. 1.
(V Slavini) dozidali so novo šolsko poslopje, za katero sta podarila veliko svoto znana dobrotnika g. Jurij Gorup na Reki in g. F. Kalister v Trstu.
Telegrami.
Dunaj, 31. oktobra. V državnem zboru i je vlada predložila postavni načrt o znižanji pristojbin za posojilnice po Raiffeisenovem sistemu in pri konvertovanji posojil. Postavni načrt za pokritje izvanrednih vojaških kreditov je bil potrjen z veliko večino. Poslanec Tiirk je izjavil, da bo vsled prevelikih davkov in vladne politike proti nemški narodnosti glasoval proti predlogi. Ko so bile rešene peticije, interpeloval je poslanec Steinwender pravosodnjega ministra, zakaj se zahteva od uradnikov na Koroškem znanje slovenskega jezika. Nabergoj je interpeloval finančnega ministra, zakaj so je v Trsta izterjeval do-kladni davek od žganja. Servatovski je odložil mandat. Prihodnja seja v torek.
Peterburg, 31. oktobra. Dokazano je, da je dvorni vlak skočil s tira vsled nenavadne železniške nesreče.
Peterburg, 31. oktobba. Kakor brzojavno poroča dvorni mojster iz Dolinskaje ob Karkov - Nikolajevi železnici, peljala se je včeraj skozi to postajo carska družina zdrava. Ko je včeraj skočil s tira carski vlak, bili so vozovi večinoma razrušeni, tudi jedilni voz, kjer je ravno zajutrkovala carska obitelj s spremstvom, je bil silno pohabljen. Carska obitelj je ostala kakor vsled čudeža zdrava, tudi ostale osebe v vozu so bile le lahko ranjene. V ostalih vozovih jo bilo 10 mrtvili in 18 ranjenih oseb.
Rim, 31. oktobra. Po noči unel se je ogenj v pritlični dvorani Kvirinala. Zgorelo je vse staro pohištvo. Ogenj so omejili. Vzrok ni znan.
Atene, 31. oktobra. Sterneck je bil danes povabljen v kraljevo palačo k družinskemu obedu.
VVashington. 31. oktobra. Zvezna vlada je naznanila angleškemu zastopniku S a c k -v i 1 e j u , da bi bil njegov daljši obstanek na tem mestu na škodo razmeram mej državama.
Listnica opravništva:
Vremensko »poročilo.
C g	Čas	Stanje		Veter	Vreme	> ® . j*
opazovanja		zrakomera T tnm	toplomera po Celziju			a « M
30.	7. u. 2yut. 2. u. po]}. 9. u. zvec.	742-6 740 0 740 2	10 16-6 9 0	brezv sr. szap. sl. szap.	megla jasno M	0-00
U. I t V t/ V Si.	,,
Srednja temperatura 8 7° C., za 0 9° pod normalmo
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
31. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 1(3% davka)	82	gl. 25	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	S2	n 00	„
Klo avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„80	„
Papirna renta, davka prosta......97	„ 80	„
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	871	„ —	„
Kreditne akcije ..........311	„ 90	„
London.............121	„ 20	„
Srebro............................—	„ —	„
Francoski napoleond....................9	„ 61'/Sn
Cesarski cekini......................5	„ 77	„
Nemške marke...........59 „ 42*/».,
Priznano najboljši in

primeroma najcenejši
fohnsdorfski
premog za
v zapečatenih vrečah ali prosto v kosih (cel voz)
in v lcompl. vagonih
edino le proti naročbi s poštno dopisnico proti povračilu poštnine.
Cenik s poskušnjo na zahtev. "•E
T. DEBEVEC
Hilšar-jeve ulice St. 3, (Kelier-jcva hiša.)
Sekane in cele drva
na mero in vago. (i)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata i:i»frl. x
izdelovalca oljnatih barv, lirnežev, lakov X in napisov.	X
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £
g "^.i ■■ *» ".i-* ■■ -•-» 5
5 za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. ^
ZZ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse 2 X v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot V znano reelno fino delo in najnižje cene.
K Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve - * v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše u nego vse te vrste v prodajalnah.
S	Cenike na zahtevanje. 'VU ^
X XXXXXXXXXXXXXXXX X
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Medijalova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroee po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke) ceni. Tudi provzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj In franko.
iig-iti. a« n.v.::
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozainenterijo, to je s «opi in dolgimi franžnmi iz blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
v Ljubljani, Šelcubui-gove ulico št. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee na peresih (Federmadratzen) lO (j-l. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Cenilci s podobami zastonj in franko na zalitevanje.
Tujci.
25. oktobra.
Pri Ma/ičn: Schuldcs iz Brna. — Hostnik, Itausch, Stein, trgovci, z Dunaja. — K&ufman in Messmer, potovalca, z Dunaja. — Czechak, trgovec, iz Brna.
Pri Slonu: Schuller, Ullrich, Prokurator z Dunaja — Unterkreutzer, uradnik, iz Beljaka.
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
opatije Sonliie (Grivoiicle). Dom MAGUEL0NNE, prijor.
Največje odlikovanje: dre zlati svetinji: liru-selj 1SSO, London 1SS4.
Iznajdeno leta 1373 P° prijorji Pierre Boursaud.
Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi j čeljusti.
Zares močno ustrežeino našim p. n. čitateljera, opozorujii na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka mmmm
Ruc Croix (le Seguej- 10« & 10S.
Ustanovljena leta 1807. Voliva se v vseh lekarnah in prodajalnicah dišav.	(12)
Na tisoče
odrezkov in koscev sukna
za (3) jesensko in zimsko rabo
pošilja le proti poštnemu povzetju ali poprejšnji gotovini pobijaje vsako konkurenco,
in sicer:
3-10 metra sukna, debelega in močnega (za moško obleko)	gl. 4-80
3-10 metra sukna, debelega
in močnega, pa boljšega ,, G-25 3-10 metra sukna, debelega
močnega in finega ,, 8'50 3'10 m. najfinejšega sukna ,, 18-50 3-10 metra izborno finega sukna	,, 16-50
2-10	metra zimskega sukna
(za zimsko suknjo) ,, 5*— 2 10 metra finega zimskega
•sukna	,, i)4—
1-70 metra surovega sukna (za eno suknjo)	,, 3 35
3-25	metra črnega sukna, čista volna (za popolno salonsko opravo)	,, 7-75
3-25 metra črnega finega sukna, čista volna (za popolno salonsko opravo) ,, 10-—
Sukno vsake vrste ceiioje ko drugod.
D. Wassertrilling,
trgovec s sulcnom v Boskovicu pri Brnu. Uzorci zastonj in franko.

Dne 5. novembra t. I. prodajal se bode parceloma tudi pod nastavljeno ceno po sodnijskem polu v Količevem iz zapuSčnine Jakoba Kočevarja mlin v KoHčcvcm St. 22 pri Kamniku, z izvrstno vodno silo, tudi v druge industrijclne namene pripraven, hiša in poslopja z „fundus instructus"-om vred, po klicani ceni 11.5!)!) gl. 15 kr., dalje njive, travniki in gozdi. — Ara (vadium) 10';i nastavljene cene. — Tretjina kupnine plačati je v 14 dneh, ostalo v dveh mesecih. — Nadaljni pogoji poizved6 se pri okrajni sod-niji na Ui-tln. Dne 7. novembra bode dražba premičnih reči j.	(8)
18267344