117. številka. Ljubljana, sredo 22. maja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. tsh*j& V3ak dan, iivs^iaSi ar>t*e.'clj^ ".;: .i.ir.v9 -*o prtszuoth, tor Vo'ja, po pošti jjTojcrasn a*. *■* *cro-oeorn S;o deielo zh ćelo loto 16 gld., zu pol leta 8 ^ld.t ga Se:,ri luta 4 Kld. — Za Oj r. blj a /*&■ vt*wt pobijanja ir dcra «,ft otlo leto 13 ^!-L, za oetrt letu 3 gld. 30 hr., ta on mesne 1 gld. 10 ki. Za pofiiljanjo na 4om ue rHČona 10 kr. sa rnenco, 10 hr, e;v &eta-J leto. — Zt, f.nje desul« toliko -t>ft, kolikor požtrriaa iznaia. — Z& goapode ući kolje na IjudBkih Soisvh in sa Aljak« vftija soiž&na oona iu siour: £h Ljabijano i* čeOrt leti* £ #'d. 50 >.:., j>o foHi projomiin r.& ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila •« plaćico od Četirifuopiie j^usviJts tf ki'., 4o ao oatuinilo onfcrat tifte-i, 5 kr., J« «o rtvakrat in 4 kr. čo so tri- uli voćknt tiska. Dopisi n») se ;■'. .:«i ■vmkUitti. — Kofe.of.iai ae na vta*;i;o. — Uredni* tvo jo v jfjjnSjlj*ni v Frano Kolmanovej hiži f*. 3 „gludaliftka stolba". Opr&vniđtvo, na kntero 'i»1 '»o riK^voajo fit^tljati tuuoto»;e.. iski^taaou«, a.*n;xiaii», L j. uđtakiutrativnd refii, je v „Naroiiii ti»kiiniiu v Koliuauovoj bišL Telegrami. London 20. maja. V obeli zborni-cah se je začela debata 0 vprašanji upo-rabljcvanja indijske vojske zunaj Indije. Dunaj 20. maja. „Pol. Corr." po-roča: Ćela rumunska armada se je napi ej proti iztoku ob Karpatah pomeknila. — Busi so v Ilodopskih gorah nekoliko te-peni bili. — Knez srbski je pomilostil na Smrt obsojene zarotnike Topolske. Stokholm 20. maja. Državni zbor je dovolil zalitevani kredit glede vseh onih priprav, ki se imajo narediti za brambo in vzdržanje nevtralnosti. Mi-nister vnanjih stvarij je rekel, da nij no-bena oblast predloga storila, naj bi se baltisko morje smatralo kot „mare clausum" (zapito morje); on upa, da se bode nev-tralnost Švedske priznala tako, kakor leta 1854, ako se vojska zaČne. Zrak se čisti. O. Sleparatvo z lepimi beatdami ne velja Teč, — dejanja je treba. Ko je počil prvi glaa o oavobojenji Ćloveštva izpod despotskega pritiska nevrednih vladovalcev, zadostovala je sama bliščeča beseda, ki je obetala novo dobo reBnićnega življenja, da se je navdužila masa ljudstva, in posegla s krčevitim hrepenenjem po zlatem jabelku Bvobode. Takrat je bil čas Ognjenih govorov, baklad in živio klicev, iz katerih naj bi se bila rodila prej neznana flreča narodov. A pretukla so leta in leta — nova coba lepih govorov in parlatnentaruih bojev pa ni) opravičila pričakovauj, kattre ■poluiti je bila obljubila. Skoro vse, kar se je dobrega ukreuilo, bilo je ali inrtvorojeno dete, fM pa je zumrlo v otrečjih letih svojega bitja — sadu pa nij doneslo doati več, kakor bi' ga itak bilo zraati moralo po naravnem teku življenja, brez onega hrupnega in navdušenega cepijenja novih idej na staro deblo hlapćev-skib duhov. Ognjeno navilušenje za občni bla-gor je ugaanilo, in ostal je le pepel prejd-njega sebitnega koristolovja — ta pajeudu-šil zmožnost, one ideje ureaaičiti. Kar se tiče našega, od milosti druzih odvisnega, sUm-nskega nuroila, je to le pre-resnično. Mi smo denes sluge, kakor smo bili pred trideseti mi leti; — kar mislimo, da nam bi koristilo, zabrani naš gospodar, rekof.: jaz boljše vem, kaj vam koristi, — in tako se bo zgodilo, kakor jaz hočein, In tako se res godi dandenes, tako se je godilo prej. Da je še dandenes tako, pa je kriv blapčevski duh mej našim narodom, krir je stari duh sebičnosti onih ljudij, ki so bili in so žalibog če sedaj po svojem dostojanstvu in avojej vpliv-nosti odločilni za osodo našega naroda. Mesto jednega gospodarja prej, naru gospoduje ćela stranka zdaj, ki se je stvorila iz ljudij te vrste v zvezi z Neinštvom, Slovanstvu uže od nekdaj sovražnim. To je uaše stanje, sltibše od prejšnjega. Lepe besede naše ustave nas ne morejo več slepiti, ker je upanje na njihovo Upolnitev izgubljeno, ker smo zadobili prepričanje, da je bila spočeta le za Neuice, in da se je uže pri roj atvu njenem mislilo in vedelo, da Slovanom in posebno Slovencem iz nje ne bode koristi, ker bi bilo to zoper netn-ške interese, ki terjajo ponemčenje Slovencev. In res se je naša državna ustava do zdaj vedno rabila za orožje zoper nas; če smo ae nainreč mi sklieevali na njo, zahtevajoć ravnopravnost — reklo se je : saj jo imate po ustavi, — ali kar zahtevate, se vam ne more privoliti, ker to bi bilo zoper razvijanje nem- škega elementa, kar pa je protiustavno. Mi smo tedaj vedno protiustavni, tuđi če se na ustavo sklieujemo. In to je naše hlapćevstvo. Evo uže velikokrat navedene dokaze, treba jih je včasih ponoviti. Našemu ljudstvu se v ljudskej soli nem-sčina vteplje. Srednjih šol nemamo slovenskih — o višjih nij niti govora. To je vse zato, da se more nemški element razvijati, kot mu je po ustavi pravica — tuđi mej Slovenci, kakor slovenski element niti doma ne na laat-nih tleh. Slovenskemu ljudstvu se po nemško vpravica daje", njegove javne zadeve — se-gajoče v duševno in materijalno bitje njegovo — se po nemško „upravljajo* ; — govori 8O še z njim po slovensko, a piše se mu doaledno le po neraško. — In vendar pravijo, da ima slovenski jezik po ustavi jednake pravice z iieuižkim, — pa če bi bilo vse to slovensko pisano, kar je nemško pri nas, bil bi nernški element na škodi, kar je zoper ustavo. Tako ae naša ustava Slovenatvu nasproti tolmačir — pa reci kdo, če to nij očitno germanizira-nje na podlagi ustave. In kljubu temu kriči vsa tako zvana usta-voverna stranka, da nas neće gernianizirati, kadar je dobre volje, — če pa je slabe, nam pa na vsa usta pove, da pojma „pravičnost" in „objektivnost" nij a ta za nas. Nij čuda, da ne razumemo te ustave, ki drugaće govori in zopet drugače uč*I*tc4w zbornica je zadnjo soboto obravnavala prvo nagodbeno postavo, Statut o uacijonalnej banki. Plener je govoril oštro proti temu, da ne dualizem tuđi v ta zavod prenaša. Knez Czartorvski je govoril proti dualizmu a za napravljenje nagodbe. Oq je dcjdl, da nij nobenega vestnega človeka več, ki ne bi škodljivosti dualizma upoznal. Storjene napake bodo tuđi Magjari izprevideli in se k drugej polovici bolj pritisnili. Vnanje položenje je tako, da bi Želeti bilo notranjega miru, in konca vednega prepira. Zato mora vsaka vlada zapisati si na svoj prapor: spravo narodnih in političnih proti vjij v posameznih deželah in kraljestfih. — Kaiserfeld govori za nagodbo. Negoto-vost, katero nam naklada nenarejena nagodba teži vse gospodarstvo, kredit in pod-vzetnost. Glede dualizma pravi, da ne ve, ka tera državna oblika bi boljša bila. Personalna unija nikdar, ker ona bi naredila iz monarhije dve mali neodvisni državi, Avstrijo in Ogersko, ki bi nič skupnega ne imeli, nego osobo cesarjevo. Taka Avstrija bi ne imela uzroka ni opravičenja obstati in biti. — V pondeljek Be je debata o bankovem statutu v gospodskej zbornici nadaljevala, in dotična postava po vladnem predlogu spre-jela kot veljavna do konca 1887. leta. Cesarjevič Mlutlnlf ima to poletje Prago obiskati. „Pol." se iz Dunaja brzojavlja, da Magjari agitirajo v vižjih krogih zoper to Iz Berlina poroča 20. t. m. telegram, da je grof Stivulov tja prišel in odpotoval v Friedrichsruhe h knezu Bismarku, od koder se vrne v London, kjer bode lord Beaconsfield odlofcil o miru ali vojski, t. j. ali so Angleži s tem zadovoljni ali ne, kar Rusija popušča. Berlinska „National Ztg.", ki je včasi z nem-škim državnim kancelarstvom v dotiki, dvomi, da bi bila imela Šuvalovega misija dober ali miroven vspeh. Tuđi ruski neodvisni listi ne kažejo velicega zaupanja v miren razvoj stvarij. — V „D. Z.u se pa iz Berlina telegrafira, da so v neinškem ministerstvuvnanjih stvari zadovoljni s tem, kar nese Šuvalov v London ponujat. Južno Bolgarijo hoče Rusija popustiti, ako Avstrija Busno zasede, kar se v Peter-burgu in v Berlinu želi. Tuđi se bode baje nasvetovalo, naj bodo DarJanele vojnim lađi jam vseh narodov odprte. Iz kalnega poljskega vira se v nN. Fr. Pr.tt poroča, da so v Kijevu našli skrivno tiskamo z veliko zalogo brošur, v katerej se car pozivlje, naj odstopi s prestola na korist cesarjeviću nasledniku, ki je panslavističuega mišljenja. Mej kompromitiranim! so baje osobe iz najviših krogov. — Kakor omenfeno, to je iz poljskega vira, torej malo resnici podobno. Vsa porobila iz Kotora in Dubrovnika 0 razporu mej Čmofjoroi in katoliki v Albaniji so neresnična, kakor se t „Presse" telegrafuje. Tuđi prebivalci v Baru so povsem mirni in zadovoljni s Crnogorci. Mtnlija zbira pri Veroni tri vojne kore, kakor pravi zarad manevrov. Možno pa je, da hoče Italija pripravljena biti, če se pogajanja ne končajo povoljno za evropski mir. Na IVptnjftfen* je odstop ali odpust ministra Falka velikanak vtis naredil. Liberale! ao silno preplašeni, in uže vidijo, da se bode začela gkds cerkve na zunaj vsa druga politika, nego je bila dozdanja; v notranjosti pa% pravijo, priđe reakcija in zatrenje dozdan.jih svoboščin. Sodijo, da pojdejo za Falkom 8e drugi- njegovi kolegi v odpust. 1 Iz simefikt* poroča telegraf 20. t. m. iz Ne\viorka, da Rusija nadaljuje obravnave zarad nakupa hitrih parobrodnih ladij. — Po-prej pa „Times" poročajo iz Filadelfije 16. t. m. o ruskih vojnih pripravah v Ameriki sledeče: „Ruske operacije v zjedinjenih drža-vah doapele so uže na takovo stćpinjo, da bode Angleška prisiljena te priprave pred očmi imeti. Razni amerikanski časopisi pravijo, da rusko vojno gibanje uže postave 0 nevtraliteti prelamlja, kakor tuđi trdijo, da se trudi jo Rusi, da bi se one postave na kongresu prenaredile. Huski čaatniki vidijo se po vseh mestih atlantskega morskega nabrezja, ter kupčujejo za Rusijo. Več nego 20 oficirjev in veliko amerikanskih meSetarjev je pri teh kupčijah udelezenih. Nakupavajo pa po po-stavnera potu, tako, da ne delajo zoper zakone, a jih venriar koltkor raožno raztezajo. Britanski konzuli jih oštro opazujejo. Ruski častniki parnike, ki so na prodaj, ogledujejo in navadno se protivijo visoko e*no izplačati, katera se od njih zahteva. Tiho in skriv-DO3tno nakupujejo ladije in parnike, in sodi se, da se bodo jednepa dne vse ladije, ki so zdaj v ameiikanskih lukah, izpremenile v rusko kapersko floto, katera se bode zjedinila na visini amerikanskih nabrežij. Tuđi je dosti uzroka, ako se sklepa, da so Rusi parnik „State of Californija", kateri bode odšel jutri iz Filadelfije, tuđi nakupili. Dopisi. Ik ?lut<»rif4ft 19. maja. [Izv. dopis.] Pretečeno sredo popoludne smo imeli tu kaj čudno vreme. Ko je bila južno-zahodnja stran neba čiato jasna, so se proti severo vzbodu. podili crni oblaki in nad nami so stiele švi-gale, da se je videlo, kot bi nebo gorelo, in pri uajlepšem solnčnem svitu je kot le§-niki debel dež padal. V istem času se je pa v bližnjih Tu bijah zgodila velika nesreča. Nek kmet je namreč na njivi poleg vaši na- glasom, „kakor se vidi, se nam bode dobro iz-filo.u Brossv in Strato sta si tu orala na vso moč prizadevati, da sta ljudi od veselega krika od-vrnila, ko so se ladiji bližali in videli, da bode uboga jetnica rešena. Nekaj minut in čolua sta bila prišla do ladije. „Na Iadijo.!" zapovedal je lejtenaut Strato. Ilipoma se je njegovo povelje zvršilo. „To-vežite te ljudi in jih peljite v spoduji del,'4 nadaljeval je in hipoma so bili mornarji, kateri Be od strahu nijso branili, povezani in po-spravljeni. „Zdaj pojdite vi vsi v sprednji del, pripravite puške in bodite pripravljeni priti kedar vas bodem klica). Lejtenant Brossv in jaz ostaneva tu gori." Tri minute je bilo vse tiho na ladiji, kakor v grobu, možje so bili vsi v sprednjem delu, Brossj in Slrato pa sta se skrila v kajito. „Edino, kar me skrbi je to, da smo čolne doli pustili," pravi Brossv, „pa saj so na vodni strani in menim, da jih ne bosta zločinca ugledala. Bog daj, da bi kmalu prišla." — rUjemite hudobneža živa," reče Strato, „vsaj se natna bo to posrećilo s pomočjo, kojo imava." Nekaj minut je bilo vse tiho, — strašni trenotki za Brossvja; potem pa se je čulo veslanje od obrežja sem. „Pridejo," je šepetal, „niti trenotka nij-ino prišli prezgodaj." Zmiraj bližje je pribajalo veslanje Črez nekaj trenotkov tihote se čuje Kar-narjev glas: „Halo! Kaj se tu godi? Niti moža ga nij na površji. Dajte mi deklico, Moratin, hoćem jo v kajito neati.B Moratin je pomugal Karli na površje in jej sledil, ker je šel za njem kapitan, koji se je z njima vred vrnil. „To je prokleto čudno," reče Karnar nemirno okolo sebe gledavši. „Halo! kje ste pa vi vrfi?" Tropa oboro^enih mož Hkoči na ta klic proti njemu. I lud boj se vname Moratin in Karnar sta bila oba ustreljena, ker ju živa nij bilo moč ujeti, in Karla je kmalu ležala rešena v rokah ijubčeka. Nečemo dalje govoriti o srečnem snidenji niti o poznejših dogodkih; Karla je bila kmalu očetu nazaj dana in vse se je veselilo, kakor ko bi jo bil vsak kot sestro nazaj dobil. Črez nekaj mosecev sta se Palo Marino in Jola Brossv tako ljubila, kakor sta se Karla iu Leon tur sta si razodehi svoje notranje čute. Bila sta ob jednem s Karlo in Leon Brossvjem poročeiia. Naš junak je nekaj časa služil na morji, potem pa je postal senator črez domače pokrajine, in se je tilednjifi povzdignil do najvišjo stopinje, in bil narodni svetovalec. Prijatelji, s katerimi se je bil mej ome njenim i dogodbami seznanil, ostali so mu zmiroin dragi, katerih nij nikdar pozabil. kladal nekaj p'evela na sanaokolnico, katero je mislil domov peljati, ker se je k dežju na-pravljalo. A glejte! pri tej priči zabliskne in strela udari ravno v kmeta. Samokolnico je vbo razbilo, njega pa je vrglo ob tla in obleka se mu je na več krajih unela. Bližnji pastir ji, ki so to videli, tekli so od straha v vas ljudi klicat, namesto da bi bili šli gore-čega gasit. Na mesto dospevši Ijudje so našli reveža v nezavesti v gorečej obleki na tleh ležati. Hitro so ga ognja oteli, preoblekli ga in domov nesli. Velike rane nij bilo na životu nobene zapaziti, le od ognja, ki mu ga je Btrela zanetila, bil je ves opečen in osmojen. Vsled strela je popolnem ob sluh prišel. Kar je najbolj čudno, je to, da je bil mož na pro-stem, dalefi proC od visocili rečij, da je bilo nebo popolnem jasno, in nij niti takrat, ni prej, ni poznej le kapljica dežja padla. Kmalu potem je prišel nearečnik k zavesti, je bil previđen bo bv. zakramenti in drugi dan so ga v bolnišnico v Trst peljali. Letina kaže tuđi pri nas šo precej dobro. Sadja ne bodemo pomanjkanja trpeli, če ob-stane. Koščičastega sadja bo prav mnogo, ne toliko pečkastega. Marel'C in mandeljnov pa prav malo. Mrzli dnevi v marcu in aprilu so rašCo zadrževali, a kljubu temu so začele najbolj zgodnje marelice in mandeljni prezgo-daj pogan ja ti, in še precej mrzle noči so cvet poparile. Bog nam daj saj druzega obilo, kajti pri našem kmetu se hitro spozna, Če se mu je sadje dobro oponeslo. Zato se je pa začelo pri nas v sadjereji še precej napredo vati, in kar Se manjka, k temu — upamo — nas bo naša šola spodbujevala, katera, če tuđi Se le dve leti stara, je letos uže več divjakov in cepljencev iz svoje drevesnice mej šolsko mladino razdelila. Ker sem pa uže pri Soli, naj mi bode dovoljeno še nekaj omeniti. Veliki dobrotnik in stari prijatelj naše sole g. K. Kastelic, tukajšnji posestnik in trgovec je letos mej drugimi stvarmi daroval Soli veliko plehasto nadvratno tablo v slovenskih barvah z napisom: Narodna šola. Bi rekel kdo, kaj ta malenkost ! Dobro, ali ravno najtej malenkosti bi se gotovo marsikateri c. kr. šolski nadzornik' na Kranjskem, Štajerskem ali Koroškem spod-tikal. V „tužnej" Istri je vendar nekaj svobode doma! uro in verižieo, ter je ubezal. Alin trdi, da nij Zajca s kolora udiril, in je uro na tleh našel ter jo soboj vzel. Ker se je pa dokazalo, da je res Alin Zujca napal in obropal, izpoznali so ga porotniki za krivega in so ga sodniki obaodili na pet let teške ječe. — Dne 18 t. m. pak je bila 5."» let stara Marija Šim-šič iz Brezja obdolžetia da je svojemu svaku hlev zažgata, vsled česar je vse njegovo pos lopje in še treh družili gospodarjev 7£orelo. Vendar porotniki nijso mogli prepričanja dobiti, da je ona zažgala, zato so jo nekrivo izpoznali. Domače stvari. — (Deželna vlada) je ovrgla vse sklepe zadnjega burnega občnega zbora ljubljanske hranilnice o tem, ali naj se nova hra nilnica zida na Kozlerjevem vrtu, ali na No-vakovem prostoru, ter ukazala, da naj na novo sklicani občni zbor hranilničin o tej zađe vi ukrene, a prej da naj se deželnej vladi predloži nacrt hranilničnega poslopja na Kozlerjevem vrtu. — (Valvazorja) v novej izdaji gosp. Krajca v Novem mestu, izšel je včeraj 33. zvežčič, nadaljevanje knjige o mestih, trgih, gradovih in kloštrih na Kranjskim. — (Novomeškej poza mej straži) je cesar dal 80 yld. za toT da si bodo mogli orodja kupiti. — (Izpred ljubljanskoga porot iiega sodišča.) Dne 17. t. ni. je sodcl na zatožnej klopi Janez Alin, iz Srednje vaši, okraj ljubljanske okolice, obdolžen, da je 25. febr. t. 1. po noči napal I^nacija Zajca iz Rudnika, B kolom ga po glavi inahnil, da je Zajec pa-del na tla, ter mu vzel potem srebrno žepuo — (Na smrt obsojen.) Izpred celjske ga porotnega sodišča: Okrajnej sodniji pri sv. Lenartu je došlo 2. marca naznanilo, da je posestnik France Satler svojo pastrko umoril, in da jo hoče na tihem zakopati. Ko so šli gledat mrtvo dete, pottdilo se je, da je Reza Rojs na prisilni način umrla. Preisko-valnemu sodniku je trdil Satler, da nij na-meraval svoje Gletne pastrke, katere nij mo gel trpeti zarad njene nesnažnosti hipoma umoriti, nego je le hotel toliko časa jo mučiti, da bode umrla. Tuđi soproga zatoženčeva pri znava, da je le ta njo in njene otroke hudo trpinčil, ker mu je bilo na tem ležeče, da bi otroci pomrli, katerih dedščina ]*e na posestvu zagotovljena; sorodniki pričajo tuđi zoper njega, da je z otroci surovo delal. Tako je prišel 1. februara o poludne domov, in ker mu pastrka njegova nij takoj vrat odprla, splete dve vrvi skupaj tftr jo s tem tepe, ob stene meče, jo potem do nazega sleče ter jo done v kad polno vode — (meseca februara!) kjer je bila ves čas ko ie oq jedel. G februara jo je toliko tepel, da je padla ob vrata, ter jedne roke in jedne noge nij mogla gibati. 15. februara vrgel jo je naj prej e v posteljo, potem na tla, od tukaj na peč, potem zopet na tla, jn jo je z nogama teptal in jej skoraj vse lase populil. Prvega marca mučil jo je to-likanj in tepel, da je jedno uro poznej e deklice umrlo. Ko se je pre sodiščem ta živalski čia opisaval, slišati bila je mej poslušala in tuđi mej porotniki glasna nevolja. France Satler je bil torej jednoglasno kriveji,i izpoznan in v smrt na vešalih obsojen. Ko je slišal razsod, zgru-dil se je na klop in dejal: „Sodišče naj mi odpusti, vse^a nijsam j iz sam kriv." — (Tri smrkove konje), ki so v Lju-bljano pripeljali, pošte kočevske, so v Četrtek v živinozdravniskej soli na Poljanah pobili. Da bi se ta kučna bolezen ne zatrosila še dalje, zaprli so nemudoma konjski hlev Mali-čev, kjer ljubljanska pošta ostajn, in preno-vili tla ter iz nova ometali stene. Tuđi preis-kujejo še druge konje poste kočevske, da se prepričajo, nij li med nj;mi še kake^a smr-kovega ali pa te bolezui sumljivega konja. — (Toča.) Iz Mrne Peči, se „Sl.a 18. t' m. piše: Zgodaj je začela toča uničevati upa-nje km-jtovo. Ki. t. m. proti večeru se je vsula precej debela in vo^lata po Grčvrhu, posnela južno stran (lolobinske gorice, in segla tuđi do (jiolobinske^a polja ter mnogo fkode uzročila. Sicer trta letos kaže lepo in strn obeta obilo žetev. l\og nas obvaruj v prihodnje še kake večje nesreće! — — (Trgovina z lesom.) Odl.junija naprej bode italijanska vlada za vsak kubičeti meter lesa, kuteri se iz Avdtrije v Italijo uvozi, 1 frauk voznitte pobirala, kar bode za-delo mnoge naže slovenske trgovce z lesom. — (Južna železnica) jo dobila — kakor se nam piše — višje povelje, vladi na- znaniti narodnosti svojih uradnikov. Vsled tega je moralo vodstvo železnice vse tuj« madnike odstraniti pri takih postajali, katero so strategične važnosti. Tako je mogel neki uradnik, rodom Prus, v P o d d r a v 1 j a h na Koroškem na drugo postajo preseliti se, ker ima tu most črez Dravo v strategičaem obziru velik pomen. — (Boj mej gozdnimi lovci in div-jačinskimi tatovi.) Iz Celovca sa nam piše: Ilud boj se je bil 18. t. m. ob 2 zju* traj vnel mej lovci grofa Christalnika in mej tatovi divjačine ali neopravičenimi lovci, l'atre-lili so bili tatovi desetorogega jelena na Svinjske) planini, na Koroškem, a bili so takoj od lovcev zapaženi. F> len izmej lovesv dospe do) tata in ga zagrabi; na to prideta še dva tatova in se vržeta na lovca, katerega z nozi hudo obdata. Še le potem, ko Sa dva lovcu svojemu tovarišu na pomoč prihitita, posretilo se je dva tatova ujeti. Prvi lovec je menda tako hudo ranjen, da nij upati dl bi okrevaL Tatovi so tuđi zelo rnnjeni. Razne vesti. * (Napad.) Neki France Ilozman, doma iz Št. Jurja na Štajer3kem, kljucarski pomoćnik, seznanil se je bil na Duoaji z neko vdovo, po imenu Vogel; ta je zahtevala, da bi jo za Ženo vzel, kar pa Ilozman nij hotel storiti. Zato sta se čestokrat prepirala, koncem pa Uoztnan iz revolverja ustreli vdovo Vogel V vrat. Jednajstletna hči vdove, kričaje hiti po-moči iskat, a Ilozman tuđi za njo ustreli; krogla je ranila deklico na Čelu. Ilazman nastavi potem revolver sebi proti čelu, ter ? sebe ustreli, in ko zapazi še jedenkrat vdovo, zapali zopet za njo. Zdaj še le so prišli Ijudje na pomoč, ter so Rozmana sodniji izročili. Pri končnej obravnavi, katera se je oni petek vršila, trdil je zložinec, da je hotel vdovo Vogel le ostrašiti, a je kupil revolver za to, da bi sebe usmrtil. Obsodili so ga na U let teške ječe. Vdova je uže ozdravela in tuđi zločinec sam, akopram Be je dvakrat v glavo ustrelil, je zopet zdrav. * (Umor.) Iz Velicega Eazensdorfa se poroča: Minoli petek 10. t. m. izvlekli so iz Dunava mrtvo truplo neznanega moža, ki je pa imelo znamenja, da je bil mož so silo umor-jen. Ker se je sodniji prepozno naznanilo, ogledati je mogla mrtve^a še le 14 t. m. Mrtev tujec je bil star 25 let ter je i tedne v vodi ležul. Na glavi in na desnej roki jo itnel velike rane, in kakor izvedenci pravijo teh ran nij dobil v vodi, niarveč, da ga je moralo već osob napasti, katere so ga potem tuđi v Dunav vrgle. Ker pri mrtvem nijso našli nikakih rečij, sodi se, da so ga zločinci tuđi oropali. Obleko nesrečnika spravili so v obtinskej pi-sarni v Ortliu. :< (S t o s r e n j s k i li a 1 i o b č i n s k i h š o 1) ima zlaj — mesto licrolin! Poslednjo, s katero je to število dopolnjeno, so odprli letos ;>0. dan meseca marca s posebno slavnostjo. * (Nemški učenjak i o Vjeri Za-sulič.) Znano je, da so polovični tiemški „H-beralci" imeli samo psovke na Slovane in /.lasti Ruso ob piiliki stvari Vjere Zisulič. Slavni učenjak pravosodstva, Franc pl. IIo 1-tzendorif, pa zdaj razpravlja v najnovejšej številki časopisa nGegeuwartu razsodbo, po katerej je bila Vjera Zasulic od ruskih po-rotnikov za nekrivo izpoznana. Kakor ne more znanost meje mej zdravim mišljenjem in du-Sevno boleznijo postaviti, tako tuđi ne more / one točke znamka zaznamovati, kjer pravni čut volje, čut prava o zločiuskej obliki dejanja tolikanj pretezava, da se ne srne pravo, ampak dolžnost milosti po čutu narodnega prava sklica-vati. Ta problem ne moro jurist resiti, ternuč tragedi jski pe.snik. Kolikorbolj narazen sta formalno postavno in iutcin moralnega čuta v narodu, toliko bolj se bodo porotniki vpirali da bi se oni rabili le kot orodje čisto jurističnega čuteuja. Ta razpor mej moraličuo političnimi in čistojuristič- Dimi nazori navzel je na Ruskem posebno obliko; T razsodu porotuikov zjedimli so se vsi čuti prava, kattre so urnetuo zakrivali in mejili. Kar je moralo Časništvo toliko let moltati, to je našlo svojo pot v razpravah v nusodnej sobi. Izmrj vscli ludeznij, katriv bogate štutistiko #mrtij, je iiljiična sušica, za kntrm (ih \ s,iW dan 11:1 tisoče ii 111 rt - iti k:itii;i najvrčjo žalost nosi v ilni/.in-•ko Ži\ ljenji, naJTiav ailmjsa. I'oskusi, katere 80 najpnj dclali v Bruslju, a, jih potuiu tuđi drugodi nkoraj jmvsodi ponavljali, bo dokazali, k;i je tt-f, sniolnut jelkin produkt, vrlo do-brega in srečnctfa vplhn na vse, ki trpi" za ji-tiko ali bronhitis. TtT so dade najlioljšu upuniliijiiti v obliki ka-psul in Ho mrj triui ne osobito (iuvotovu trme ka-paule proti onim boleznini int'j Ijudiui popnlnem udomaćile. Ts'ajna\adiH'jilo jrndjo pri vsaccin obrdu po 2 do 3 kapsule in liolnik skunij na hip obeuti nekuvo ©laj Sanji-. Da izogneš mnogim ponnrcjanjein, oziraj Be na to, da ima etiketa skleničinu podpis g. (luvotii v troburvcnein tisku. (8(1—2) Zahuju v JJiih/jtini: dr. M'ifcttli, Irkann'atr. Umrli v J,J iil)Ijunt. 15. maja: Urša Vidmar, rova, v ubožuej hisi, na Ođtoku krvi. 17. maja: Gottfried Hofbauer pl. Uchenwall, c. kr. generalni major v pokoji, 53 1. ti lu., puljan-•ka cuata fit. 6, na srčnej voduuicl. ftiOterljne srećke. V Trstu 18. maja: 34. 82. 59. 12. 48. V Li ne i 1S. maja: 3U. CJ). 4G. 27. 44. Dtmajska borza 21. maja. (Izvirao telegrafičnu porodilo.; Enotni dri, dclg v bankovcih . 61 gld. 90 kr. Enotni dri. dolg v srebra , . 64 » 80 m Zlata renta........ 71 „ 70 „ lb€0 diž. posojilo..... 113 , 75 , Akcije narodne banke .... 7'JtJ „ — m Kreditne akcije...... 213 „ — „ London......... 121 »55 m Kapol.......... s> 72«/, . C. kr. cekini....... 5 „ 7a „ Srebro ......... 105 „ 75 , Driavne marke...... 60 „ — „ Stev. 589. (165) tatai razglas. Od c. kr. okrajne sodnije v Logatci se bodo ^sled prosto voljno prošnje g. Josipa Blaž on a, posestnika v Planini, nekaterc k zemljiJčem sub rtetf. St. 85/,, 85/a, 26 in 26l/a Haasberške graštine Bpadajoče njive in Benožtti dne 29. maja 1S7S od 9. do 12. ure do polu dne, io od 3. do 5. ure po polu dne v Planini, na javnej dražbi, posainezno s tem pristavkom prodajale, da ostane zastavna pravica na imenovanih zem-lji&čib zavarovanih upnikov neozirno na kup-nino prihranjena. Dražbeni pogoji se lahko o navadnih uradnih urah pri podpisanej sodniji ogledajo. C. kr. o traju a sodu i ja Logatec, dne 30. aprila 1878. Stev. 7402. (162—a) Razglas. X: ee'i—3J w*~ ZE^omcLi, -ws ki je izurjt'n v vsoh poslili prodnjalnico mešiincga blaga, in z dobrim spiičevalnm providun, bi rad v službo »topil. PoiMulbo v ta namun naj su izvohjo poailjati pod naaiovuui: .,K. II." poNtc re«ti»nl*» Hrežice. (1;>7 — 2) , Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo j tuđi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjigo: 1. ffUoktor Zober", originalen alo-vensk roman od J. Jurčića. Cena 60 kr. 2. „Kali/ornttke povesti** od Bret Harte-a. Cena 50 kr. | 3. „Tugomer**, trageđya v 5. dejanjib.. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. ,fJSra Žerlnjah*', izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr. 5. „Župnik JVakeflelđtiki". Spisal* I OHver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Ceua 1 gld. 6. „Mej tlvenui fttoloina**, izviren, roman. Spisal J. Jurćić. Cena 50 kr. 7. fft'ret in Sad**, izviren loman. Spisal J. Jurćič. Ceua «0 kr. V „Murodnej ti.skarni" v Ljubljani je izalo iit ho dooiva: VIII. Z7ezek „Listki": Pomladanski valovi. Kouian, epinal I. Tttrgenjuv, poslovenll dr. II. Sauiec. o° 17 pol. Uona 60 kr. Poteni Trije javni govori. Govorili ptof, Fr. Snklje, lv. Tavčar in prof. Fr. \Vio8thaler v Ljubljanski čitatnici, 8» i* pol. Coua 'M kr. 20. maj«: Errops: Tabsuer iz Solnograda — Eisenstiiilter iz Gradca. Prt Sluau: Miiiler iz Duaaja. — Jereb iz Gorenjskega. — Lenče iz Staroga trga. - Sandri h Brežic. — Curiel iz Trsta. — Hirschler ii Dunaja. — flieber iz Maribora. . v Pn MaUći: Kelerman iz Dunaja, — Doiezal iz Vlasina. — Schacherl iz Dunaja. — Veseljak iz Planine. — d'Bernardo iz Vidma. — Bačar iz Kranja. — Dralka iz R*dovljice. Oznanilo. K.ai*el W i/dehijo, kukor so tuUi vaini vpritšanjem ntuuduiua udgovarj;i. vzajemno-zavarovalno društvo v Libercu (Reichenbsrg in Bohmen). —im— Uljudno naznanjanio, d;i smo zti vojvo«Im1vo liranjHko Glavni zastop ab aodežom v Ljubljani ustanovili in za votljo i^volili goapoUa liišiu'^a |ioNu»tiiikit v Ijubliuui. Liborcc (Keiclicnbcrg in ltoliuien), 1. maroa 1»(8. RavnatelJHtvo. Glcdć na gornje nuznunilo, kakor tuđi g!eit6 na to, d:i so bodo z;iv;uovai>ja pri meni pod najugodniji,uii pogoji bkupala, ter d;i bode moja posebna skrb, p. n. stranko vsestransko zadovuijiti, — si duvuijujcui slavno ttlićiiidivo na muni iziočuni glavni zastop prav posubno opt/.oriti, ter K obiinej nU.leibi vabiti. jjC'oiK'ovtlijii"' zav:ii'ii.ju |ji-uli škejdi po ognji na poslofijili, prenirikljivili rečćh in poljskih pride.kih, kakor tiuli na človuško življenje v različnih priiuur.jujilt. Funiidbu za aprtjiin zaniopništva, kakor tud; pouudbi; za iavaiovauju so spro-jemajo v niojij piaun.i: hv- l*«li*ai.