Cena 12 «n? Novo mesto, 13, novetn&ra 1053 Stev. 45 Leto IV Lastniki m Izdajatelji: Okrajni o«bon SZDL Črnomelj Ko-Cevje in Novo mesto, — Izhaja vsak petek. — Ureja ure.juiLV.ii odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — TekočI račun pri Narodni banki v Novem mestu 016.T-1S1, — Letna naročnina 500 dki. polletna ISO din, četrtletna 125 din. — Tiska tiskarna »Slo.* venskega poročevalca« v LJubljani Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto ■i V ČRNOMLJU STA GOVORILA VLADIMIR DEDI JER IN TONE FAJFAR , za vio ped V nedeljo, 8. novembra dopoldne sta na veliikem belokranjskem predvolilnem zborovanju za CfnomeJ) in okolico govorlila član CK ZKJ in sekretar odbora za zunanje politična vpraišanja pri Gllavnem odboru SZDL Jugoslavije Vladimir Bedijer in kandidat črnomaljskega okraja za. Zvezno ljudsko skupščino Tone Fajfar. Mogočnega zborovanja se je udeležila velika množica ljudi iz vseh krajev Bele krajilnc, toda udeležba bi biila nedvomno mnogo večja, če bi ne bile prav ta dan hkrati tudi volitve v zbor proizvajali cev. ZborovaAci so navdušeno pritrjevali odločnim besedam obeh govornikov in poslali z zborovanja pozdravno pismo maršalu Titu, v kaiterem mu zai&rjujejlo zvestobo in vsestransko podporo državnemu vodstvu pri obrambi ijiugosilovansikiih naoionaflnih prav k, pri obramlbi svobode jugoslovanskega ljudstva. Zborovanije je začel sekretar okrajnega komiteja ZKS Martin Zugelj. Pozdravili je oba govornika, zastopnika JLA, množičnih organizacij in vse zborovailce, nakar je spregovoril Vladimir De-dajor. Poudaril je, kako mogočno se je manifestiralo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov ob krivičnem sklepu 8. okitobra. Pri tem ne gre samo za Trst, marveč za borbo proti impeiriaflizmu. Italijanski imperializem mi divjal samo v Slovenija, marveč .prav talko tudi po Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in pozigal celo na mejah Srbije in Sandžaka. »Spominjani »e decemberskega jutra v letu 1941. ko se je mudil tov. Tiito z Vrhovnim štabom v vasi Dr eno vti v kmečki hiši, kjer je prav tiisito noč rodila mlada kmetica dvojčka, fanta in deklico. Tisto jutro je napadla diivrizija »Pusteria«. Tov. Tito se je z deseicimi tovariši komaj umtalknill iiz hiSe, ki so jo takoj nato napadili italijanski fa-Siisirii. Ko smo se umikali iz ite hiše, je tov. Tito nairočil, naj vzamemo s seboj tudi oba novorojenčka, medtem ko mater nismo mogli evakuirati. Italijanski vojaki so hišo zažgali ter ubili mater ter vse kmete, ki so jih zalocilii v bližini. Tov. Tito je takrat naročil, naj dobita *ta dva otroka imena »Svoboda« in »Svofoodan«. Ta dva otroka sta danes stara 12 let itn sta živ dokaz, da je vsa Jugoslavija trpela od italijanskega iimperialli-zma. Toda danes je življenje naših ljudU v Trstu znova y nevarnosti, da jih napadajo in ubijajo, kakor so ito delali tri desetletja italijanski fašisti. Zadnji dogodki v Trstu to zelo resni in prepričan sem, da ni človeka v naši državi, ki se ne bi strinjal z odločno poli i ti ko naŠe vlade v obrambi našega življenja in naffih interesov v Trstu in cond A. moramo dobro paziti kaj delamo, kajti mi smo odprta izložba in na nas so uprite oči vsega sveta. Zunaj v svetu gledajo na vsako našo potezo, zlasti pa gledajo na rešitev nacionalnega vprašanja pri nas. V drugam delu svojega govora jc Vlladimir Dedijer povedal, kako dosledno rešujemo y nažd državi vprašanje ' gospodarskega dviga manj razvitih predelov. Vendar pa se v Sloveniiji sliši kritika, češ da je ta ali oni kraj zapostavljen. In res so primeri, du se je v enem BESEDE BELOKRANJSKEGA KANDIDATA TONETA FAJFARJA Nato je govorili še okrajni kandidat za zvezno ljudsko skupščino Tone Fajfair, ki je orisal gospodarski in politični razvoj v zadnjih letiih in 'poudaril pomen neprestanega poglabljanja socialistične de-, ■mokracije. Naglasi! je, da je minila doba, ko so delovni ljudje, tako kmetje kot delavci mirno prenašali vse tegobe in težave in dosti- ČE JIM PUSTIMO SAMO EN PRST, BODO ZAGRABILI CELO ROKO Mi smo miroljubna država, je govoril Vladimir Dedijar. Pred nami so ogromne naloge v izgradnji naše države in v to so osredotočen! vsi naši napori. Toda če bi prišla naša država spet v nevarnost, sem prepričam- da bomo vsi kot en mož nastopili v njeno obrambo, ker se zavedamo, da je treba zaustaviti sovražnika na prvem koraku, ne pa mu dovoliti, da bi zavzel položaj za položajem. Toda t», kar nas zares boli, kar bofli slehernega Jugoslovana, je načSn, kako sta vladi ZDA in Anglije ravnali proti nam. Za Ameriko je vseeno ali ima 20 ali 30 km ozemlja več ali manj. Nam pa to ni in ne more bici vseeno in mi se moramo boriti za vsak nal kamen, za vsako ped naše zemlje. Kajti če jfim pustimo samo en prst bodo zagrabli za celo roko in nam odvzeli naposled tudi gfteuvo. JUGOSLAVIJA BRANI PRAVIČNO STVAR VSEGA ČLOVEŠTVA Ne smemo pa tudi spregledati ogromne podpore, ki smo jo našli po vsem svetu, ko smo se uprli sklepu 8. oktobra. Ta podpora je bila zlasti velika v mailih in srednjih državah, še prav posebno pa s strani delavskega in demokra- tičnega giibarnja. Te podpore, ki jo doživeli, pa nam niso dali Smo jv uuw>n«i r~ *■"-" — tamo zaito, ker spoštujejo naše na rode, marveč so nas podprti v prvi vrsti zato, ker se zavedajo, da bi se utegnilo jutri isto zgoditi tudi z njimi in da bi mudi njim poskušali vsiliti krivične odločitve. Zavedali so se, da Jugoslavija ne brani samo svoje stvari, marveč da brani pravično stvar vsega naprednega človeštva, pravico enakopravnosti vseh narodov. ITALIJA JE PODOBNA DUNAJSKEMU ZREZKU: ČIM BOLJ GA TOLČEŠ, TEM BOLJ SE SIRI Posebno me je presenetita ravnanje gospoda Ohurchulila. Ko sem leta 1951 spremljal tov. Djilasa, smo obiskali tudi g. Churchilla, ki jc bil takrat v opoziciji. Ko smo govorili o nevarnosti sovjetskega naipada, je g. Churchill izjavil: »Za J u godi a vi jo se ne bojim. Stalin ni nor, da bii dregal v to sršenovo gnezdo. Će že misli udariti po Evropi, bo udaril tam, kjer je bolj mehka, na Francijo, Italiljo itd.« Kaže pa, da je g. Churchill pozabil na te svoje besede. Jugoslavija j* zares srseni&vo gnezdo, poda ne le *A Stalina, marveč za vsakogar drugega, ki bi skušal o-graiati našo neodvisnost in najo samostojnost. Tržaško slovensko predmestje Izgredov. Kako dolgo bomo Se ča In tisti Italiji, katere letala so lata 1939 bombardirali London, tisti Italiji, ki je zahrbtno napadla Francijo, ki je bila ta že na tleh, tisti Italiji, ki nas je napadla takrat, ko so Hitlerjevi bombniki rušnlli naša mesta, ci&ri Italiji, ki se je vso vojno borila pioti zaveznikom, tisti Italiji hočejo sedaj za nagrado dati nošo zocnUjol Prav je imel nai dobri tovarn Drago Marušič, ko je leta 1945 v Parizu za časa mirovne konference dejal: »Italija je podobno dunajskemu zrezku. Giim bolj' ga tolčeŠ, tem bolj se Siri. Toda tam na Zahodu in v iRimu ne smejo pozabit:, da nova Jugoslavija ne bo nikdar dovolila Italiji, da bi se Širila na naš račun in proti interesom naših narodov. V NAS SO UPRTE OČI VSEGA SVETA Prav ob tržaški krizi pa se je znova pokazalo, kako velik ugled uživa Jugoslavija v svetu. Zato Barkovlje — v -ozadju Trst, 5. In 6. novembra priča krvavih kali, da »e bo tržaško vprašanje rešilo, v korist napredka In miru? okraju investiralo 20 milijard, medtem ko so drugemu kraju, ki je med vojno prelival kiri, ni dallo skoraj ničesar. Mncmja sem, da smo v tem pogledu napravili napako, ker vseh teh stvari ni&mo razpravljali z ljudstvom, da te stvari nismo obrav aavalM v naših republiških in v naši zvezni skupščini, ni^-r v «.■»-■ «tMn» ^Mpttfttii, ua PRESEBNIKU FLRJ, MARŠALU JOSIPU BROZU-TITU! Beograd Prebivalci Bele krajine Vam iz današnjega predvolilnega zborovanja v Črnomlju pošiljamo borbene pozdrave. Tudi ob sedanjih volitvah se zavedamo, da bomo s tem prispevali pomemben delež pri izgradnji naše ljudske oblasti in naše demokratične socialistične domovine, ki je z zmago revolucije v narodnoosvobodilni vojni stopila v veliko razdobje napredka. Zavedamo se, da je ta napredek naše domovine odvisen od skupnih naporov delovnih ljudi Jugoslavije. Obvezujemo sc, da bomo v bodoče še bolj strnili svoje sile. Kakor smo se za časa narodnoosvobodilne borbe dali svoj častni delež v boju proti fašizmu, tako bomo še naprej vlagali vse, kar bo potrebno za socialistična graditev nove Jugoslavije. Vsi sovražniki naše svobode naj se zavedajo, da smo vsi jugoslovanski narodi enotni v borbi za svoje pravice, katere bomo tudi odločno branili z vsemi sredstvi in proti vsako- mur. Nikomur ne bomo dopustili, da bi bilo naše ozemlje predmet nagrajevanja ital. fašizmu, katerega kulturno poslanstvo jugoslovanski narodi predobro poznamo, saj so pustili svoje zločinske sledove na Rabu in po vsej Jugoslaviji. Nismo več brez orožja in bre« moči kot smo bili leta 1941. Danes smo vsi strnjeni v borbeni enoti JLA, ki je zvesti čuvar naše svobode in neodvisnosti. Naša svoboda je predrago plačana s krvjo, da bi rimska volkulja zopet stegovala svoje kremplje po naši lastnini. Volitve bodo Izraz ponovnega zaupanja v naše vodstvo ■ katerim bomo manifestirali našo enotnost za nadaljnjo graditev pod Vašim vodstvom. Sporočite Tržačanom naše bratske pozdrave in našo pripravljenost za obrambo njihovih osnovnih pravic. SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU! Črnomelj, dne 8. nov. 1953. Prebivalci Bele krajine bčutno znižanje cen tekstilnega blaga je teh stvari oprijela reakcija, ki skuša sedaj kailiiti vodo in sejati neslogo med posameznimi okraji in posameznimi republikami V novi skupščini se bodo morala vsa taka vprašanja zlasti pri sestavi in sprejemanju proračuna in družbenega plana javno obravnavati. Osnovno načelo pri tem pa mora biti ekonomski faktor. Za vsak okraj je treba skrbno proučiti, katera panoga industrije bi se lahko aam razvila. krat celo krivico. Te nepravMne potrpežljivosti mora sedaj biti konec, kajti naši demokratični zakoni dajejo slehernemu delovnemu človeku Jugoslavije pravico soodločanja v vseh stvareh, ki se tičejo blaginje delovnega ljudstva. Vse, kar smo pri nas dosegli, je plod naporov delovnih ljudi in iiii«t;o delovni ljudje tuni povsod prvo in glavno besedo. Ko je poudarili bodočo vlogo ljudske skupščine, je pozval zborovalce, naj s polnoštevilno udeležbo pri volitvah 20.. novembra manifestirajo svojo socialistično zavest in svojo privrženost našemu državnemu vodsitvu an tovarišu Titu. Popoldne je imel tov, Vladimir Dedi jer konferenco s političnimi delavci in je odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu jih zastavljali. Tekstilna industrija je imela letos dovolj surovin, zato je proizvedla toliko, da je zagotovila potrebe notranjega tržišča. Vendar so bilecane vse do uredbe o povprečnem znižanju cen tekstilnega blaga za 2i3 % razmeroma visoke in so prav zato omejevale potrošnjo. Prav težnja, da bi se proizvodnja uravnovesila, je rodila sklep o pocenitvi. Trgovska podjetja bodo znižala prodajno ceno tekstilnega blaga, in sicer bombažnim tkaninam za 26 %, tkaninam iz mikane volne za 18 %, tkaninam iz česane volne *a 15 %, tkaninam iz umetne I svi1'; za 35 0/»v tkaninam iz naravne svile za 20%>, volneni konfekciji za 15 %», nogavicam za 35 %, bombažni trikotaži in pozamanteriiji za 18%», volneni trikotaži za 13%, svileni trikotaži za 15 %, bombažnemu sukancu za 20 % in pletilni volni za 15 %. Podvzeoi so vsi organizacijski ukrepi, ki so potrebni, da se vse cene znižajo in da ostanejo nato cene na nivoju, ki se bo uveljavil po znižanju. S tem ukrepom se zagotavlja pravilnejše razmerje med cenami tekstilnih izdelkov :n drugega biaga itcr cenami izdelkov ostal&h gospodarskih panog. Tekstilno blago se prodaja po znižanih cenah od 9. novembra 1953 dalje, oziroma v podjetjih, katerim je določil pristojni ljudV ski odbor podaljšani popisni rok, od dne, ko jc popis končan. Tržna in finančna inspekcija bosta komtolirald znižanje stopenj akumulacije in skladov in izračunavanje novih cen v proizvodnih podjetjih; skrbeli za to, da ostanejo cene na tako doseženem nižjem nivoju, kontrolira!!, ceue ✓ umorim, v.klajcv«.;! cen«) v trgovskilii podjetjih in zadrugah s cenami proizvodnih podljetij ter skrbeli za vidno označevanje doslej veljavnih in novih nižjih cen. Do znižanja cen tekstilnega blaga je prišlo zato, ker je Zvezni izvršni svet odobril znižanje akumulacije za leto 1953. Uredba zahteva od trgovskih podjetjih na debeEo in drobno ter od zadrug, da spravijo svoje cene v siklad s cenami proizvajalnih tekstilnih podjetij. VANDAUZEM Trst j> spet dobil vsakdanje lice. Prvo dejanje krvave igre, ki Jo Je očitno inscemiral Rim, kar nazorno potrjujejo dogodki, Je končano. Strnemo ga lahko V na^lortnj-ih ugotovitvah: Tri (jnii so maloštevilne fašistične tžcvatfre to nekaj nshujskane Sovictisticne mladine ob popolni ravnodušnosti Tržačamov razgrajale In terorizirale po tr-žasMfc ulicah. Žalostne posledico tega so 11 mrtvih in okoli 70 rs!>]iV)iJi (vsaj te številke so do •emj znane), kar je znova potrdilo resnico, da je fašizem v Trstu ne samo živ, temveč tudi izredno nevaren. O tem poleg kupov kamenja po ulicah ln zažganih avtomobilov, zgovorno priča razbojniško razde-, Jon sedež tržaške demokratične stran*« — Fronte za neodvisnost — ln napad s strelnim orožlern na slovensko tiskarno v ulici Sv. Frančiška. Očividec sem bil večine podvigov te nahuškane drhal I. Opazoval sem njihov napad na sedež Fronte za neodvisnost in bt":l priča, s kolikšni m sadizmom so na grmadi zažigali ves inventar. Za-tegpdHj sem si kaj lahko predstavljal šentjernejsko noč, ki bi jo ta razbojniška krdeb v primeri vrnitve Rima pripravile tc*a4kiini Slovencem in demo-iGraitom. ki se bore proti vrnitvi Italije. se Je prišlo že drago dfriautjo — iz&Iliti iz razbojniških pogromov čim večje konce-ije za rimski Imperiallze-n v j tu. Šovinistični tisk Je pov->val »hrabrost« fašističnih razgrajačev ln Jih imenoval »vnete patriote« ln podobno, ter zahteval, da bi prevzel poveljstvo nad policijo italijanski direktor za civilne zadeve pri ZVU Vitelli. Dan pozneje je zloglasni odbor za obrambo »italijanstva« Trsta zahteval, da se policija zamenja z amf«J riško vojsko. Rimski tisk je Ml poln neokusnih napadov na poveljnika cone, angleškega generala Wintertona, češ da so angleški poveljniki policije krivi za nered«. Rimski predsed-mik vlade PeUa Pa J« baje zahteval njegovo odstranitev. Pri tem najmovejšem rimskem iassiljevanjn Je Rim« »pet indirektno priskočila na pomoč ZVU. Kako si J« mogoče dru-K»če razlagati uradno izjavo ZVU, da je v neredih sodelovalo okolij 20.000 demonstrantov, ko j« celo uradna rimska agencija ANSA poročala le o dveh tisočih, v resnici pa jih mi bilo še zdaleč niti tisoč. Ali ni to več kot dvajsetkratno po-večavamje le voda na mlin neresničnim trditvam, baje zahteva tržaško prebivalstvo čimprejšnjo izpolnitev sklepa z dne 8- oktobra. Tržaški demokratični krogi zato upravičeno izražajo bojazen, da gre za ponovitev dogodkov po lanskem 20. marcu, ko so z istim! metodami pripeljali skozi zadnja vrata v Trst 21 rimskih birokratov. Pri tem poudarjajo, da bi imuelo vsaka popuščanje gotovo usodne posledice, kar so nazor, no potrdili nedavni krvavi dogodki v Trstu. j. DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE 1 Na novembrskih volitvah glasujte za kandidate, ki se bodo v novih skupščinah zavzemali za raadialjnij dvig ljudske blaginje, za dvig življenjskega standarda, za povečanje proizvodnje tako v liindustriji, kakor tu. di v kmetijstvu, za povečanje stanovanjske graditve ter za gradnjo movih šol in bolnišnic. Za vse: to imaimo dejanske možnosti, kajti Jugoslavija ni več zaostala država, marveč stopa v vrst0 industrijskih držav. Politična borba, ki se bo razvila med volilno kampanjo, na'j služi na^im narodom kot sredstvo za nadaljnjo krepitev socialistične demokracije, kot sredstvo za nadaljnje uničeva. nje sil, ki zavirajo socialistični in demokratična razvoj naše sfoupnosti. V volilni kampanji je treba z vso odločnostjo pobijati pojave demagogije, šovinizma in verske nestrpnosti ter poudarjanje lokalnih in osebnih interesov na škodo 'interesov skupnosti. Ostan&i sovražnih sil, ki životarijo v raznih oblikah, bodo skušali izkoristiti volitve za svoje oživljanje. Proti takim pojavom se je treba boriti s političnimi sredstvi, z odkrito politično borbo. Ko 8© pripravljate na novembrske volitve, pokažite, da je enotnost narodov Jugoslavije neomahljiva, d.a smo ponoisni na dosedanje pridobitve naše borbe, da smo odločni v Izgraditvi novih siocial:stičnih odnosov ter utrjevanju in poglabljanju socialistične dsmokraoije, da hočemo razvijati sodelovanje z vsemi državami in narodi, ki Žele sodelovati z nami na temelju vzajemnega spoštovanja Ko boste šli na volitve, potrdite svojo vero v Socia-Vstično zvez0 delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je dala neštevil-ne dokaize, da najbolje izraža interese delovnih ljudi naše države, in ki bo nadalje pod vodstvom tovariša Tita vodila borbo Za vsestransko izgraditev socialistične Jugoslavije, skupnosti enakopravnih narodov. .(Iz volilnega proglasa). „DO SKRAJNOSTI SMO ODLOČENI BRANITI S¥030 NEODVISNOSr je dejal tovariš Edvard Kardelj na predvolilnem zborova si ju v LjubBjani V torek popoldne je bilo v Ljubljani veliko predvolilno zborovanje, ki se ga je udeležila ogromna množica volivcev. Zatem, ko je tovariš Kardelj spregovoril o sodelovanju delovnih množic v gospodarskem in državnem upravljanju, o načelih socialističnega družbenega upravljanja ter o naših gospodarskih uspehih, je prešel na tržaško vprašanje. Ko je govoril o tržaškem vprašanju, je Edvard Kardelj poudaril, da so tržaško krizo izrabili vsi, ki imajo interes na protijugoslovanski gonji. Dejal je, da Jugoslavija ni nikdar vodila nacionalistične zunanje politike in da bi, — če v Italiji po vojni ne bi prevladale imperialistične težnje, — bili lahko Jugoslavija in Italija — vsaj kar se tiče dobre volje Jugoslavije — dve prijateljski državi. »Italijanski državniki prosijo boga naj obnovi veličino včerajšnje Italije — je dejal Edvard Kardelj — in ker ta bog, kot nekateri v šali pravijo, govori trenutno samo angleško, so ga hoteli v Rimu s krvavimi akcijami v Trstu izsiliti, da bi uslišal njihove prošnje.« Podpredsednik izvršnega sveta je dejal, da je maršal v Skoplju in Leskovcu povedal vse, kar smo imeli povedati glede Trsta. Mi nikomur ne grozimo in smo daleč od tega, da bi hoteli rešiti tržaško vprašanje z orožjem. Toda prav tako smo odločeni braniti svojo neodvisnost in ne bomo dopustili, da bi drugi razpolagali z našimi pravicami in z našo nacionalno zemljo. Razen tega pa Jugoslavija ne more dopustiti, da bi bili Slovenci v coni »A« ponovno izpostavljeni fašističnemu zlostavljanju. Titove besede v Skoplju jasno in odločno povedo, da Jugoslavija ne misli zaostrovati položaja,: ne priznamo. Konferenca naj prav tako pa ne misli kapitu- j bi razmotrila vse predloge in lirati in sprejeti politike iz- j privedla do rešitve, dotlej pa vršenih dejstev, ki je le v ko- ne bi smel angloameriški sklep list italijanskemu imperialiZ' mu. Naša vlada je predlagala četverno konferenco, toda na la predlog so odgovorili z nasprotnim predlogom o peterni konferenci, v tem smislu, da bi na tej konferenci govorili le o tem, kako naj bi izvedli sklep od 8. oktobra, ki kot znano, določa izročitev Trsta in cone »A« Italiji. Pripravljeni smo bili sodelovati na peterni konferenci, seveda pod pogojem, da bi razpravljali o končni rešitvi celotnega tržaškega vprašanja, ,brez kakrš-nega-koli prejudiciranja stališč glede sklepa, ki sta ga izdali britanska in ameriška vlada 8. oktobra in seveda pod pogojem, da se v coni »A« in Trstu ne bo spremenilo nič, dokler ne dosežemo popolnega sporazuma. Italija je ta predlog zavrnila in zahtevala najprej uresničitev angloameričkoga diktata. Jasno je, da bi v takem primeru na konferenci lahko razpravljali le o coni »B« in drugih italijanskih zahtevah, toda Jugoslavija z italijansko vlado o tem ne bo razpravljala niti sedaj, niti kdaj pozneje. Med tem časom je prišlo z Zahoda več novih neuradnih predlogov glede peterne konference. Nekatere variante so bile za nas do neke meje sprejemljive in zato je jugoslovanska vlada sporočila Londonu in Washingtonu, da se je pripravljena udeležiti peterne konference, ki ne bi imela za osnovo izvedbe sklepa z dne ». oktobra, po drugi strani pa nismo za našo udeležbo zahtevali, naj se zahodne sile tega sklepa odrečejo, seveda pa smo si pridržali pravico, da diktata veljati v nobeni obliki. Mi smo torej pripravljeni sodelovati na taki konferenci, čeprav je precej verjetnosti, da bi se končala neuspešno. Zato mislimo, da bi bilo pametneje, najprej z direktnimi diplomatskimi razgovori zbližati stališča prizadetih vlad, vendar je to le naše mnenje, ne pa naš pogoj. Toda glasovi o taki konferenci so kmalu utihnili, ker je Italija kričavo zahtevala, naj zahodni velesili uresničita svoj diktat v celoti ali vsaj deloma. Za nas je to precej vseeno, ali dobijo Italijani oblast v coni »A« v celoti ali delno, kajti bistvo je v tem, da je ta akt enostranski. Mi zahtevamo, da se tržaško vprašanje rešuje sporazumno z Jugoslavijo in da Trst oziroma karšenkoli del cone »A« v nobenem primeru ne pride brezpogojno na milost in nemilost pod Italijo. Problem je torej v tem, ne pa v vprašanju ali bo Italija dobila vso ali samo delno oblast. Vsaka enostranska predaja oblasti v coni »A« Italiji je dejansko napad na naše nacionalne pravice, ki nam jih priznava tudi mirovna pogodba. V Rimu vedo za naše stališče In zato so hoteli s krvavimi dogodki v Trstu izsiljevati v Londonu in VVashingtonu, Mi smo takoj povedali, da zaradi izgredov v Trstu ne bomo spremenili svojega stališča in dali nekatere sugestije za pripravo peterne konference, ne pa za kakšne teritorialne re-Eitve, kot so to poročali nekateri tuji listi. V vsej tržaški histeriji Rimu ne gre za tržaško ozemlje, saj je znano, da bi bila naša vlada pod nekaterimi pogoji pripravljena priznati italijansko suverenost nad mestom Trstom. Stvar je v tem, da Italije noče sporazumne rešitve z Jugoslavijo, marveč zahteva diktat, pri tem pa skuša napraviti razdor' med nami in zahodnimi velesilami tier izrabiti Atlantski pakt kot odskočno desko za svoje ekspanzivne cilje na Balkan. Zato orientacija sedanje Italije na more biti politika Jugoslovan«^ sko-italijanskega prijateljstva, marveč samo politika anti-jugoslovansklh zarot vse dotlej, dokler bodo okspanzionistične težnje prevladovale v italijanskem zunanjem rnlnistrstvu. Nastane vprašanje kam taka politika vodi. Italijansko početje ni samo proti jugoslovansko, marveč je protievropsko, ker ruši zaupanje evropskih narodov v možnost skupne obrambe miru. Italijani sami iz-podkopavajo Atlantski pakt, ker ga hočejo pretvoriti v inštrument italijanske osvajalne ekspanzije. Italijanska politika jo destruktivna, ker pomeni kupovanja italijanskega sodelovanja v evropski obrambni skupnosti za ceno rušenja resničnih in trdnih pozicij miru na Balkanu, Id jih predstavlja tudi Jugoslavija, zlasti v njenem prijateljskem sodelovanju z Grčijo in Turčijo. Naj v Rimu ne mislijo, da Je naše odločno stališče le bluf, tako lasten italijanski diplomaciji. Predobro se namreč zavedamo, da branimo svoja elementarne pravice ln da bi morali, če bi sedaj popuščali (Nadaljevanje na 2. str.) VREME za čas od 13. d:0 19. novembra. Nestalno s pogostimi padavL nami; tudi temperatura močimo spremenljiva. Stran 2 DOLENJSKI CIST Stev. iS Dolenjska skriva neizčrpna bogastva Morda bi kdo ne verjel, toda pravljice o zakopanih zakladih »o iiva resmica. Vražjeverni iljudje hodijo ponekod še danes v krasni noči na kriapotja in » začrtajo krog v želja, da bi se zemlja odprla in jun natresla naročaj cekinov. Zelja po bogastvu in vražje-verstvo sta mnogokje napotili dolenjskega kmeta, da je ril po zem-Jjii in iskal skrivne zaklade, izkopal pa je čisto kaj drugega. Mnogokrat fjam ni vedel kaj. Sele tehnika 20. stoletja je napotila posebne strokovnjake, da so začela načrtno p.eiskovati zemljo. Toda žal moramo povedati, da so ci tako imenovani geologi Dolenjsko bolj poredko obiskali. Dolenjska zemlja še vedno skriva v sebi neizčrpna bogastva, toda nun najmanj ne vemo kje in v kakšni količini. Ljudje pravijo, da je pri Žužemberku in Skocjanu premog, v Za-meskem naj bi bala nafta, v Prečni pri Novem mestu odlična glina, pod Gorjanci in od Kanižarce do Vinice razsejana nahajališča boksita. Vin vrh stoji na kredi, a Hmeljmik na laporju, iz katerega bi lahko tudi na Dolenjskem delali cement. Ljudje pravijo, da so dedje in pradedje vozili iz Gorjancev kremenčev pesek tja v hrasmiško in rogažko steklarno in izplačalo se jim je. Dobro bi bilo povprašati, kje vendar dobivo hrastni-ska steklarna kremenčev pesek. Vse to pravijo ljudje, geologov na Dolenjskem pa mi, da bi načrtno preiskali zemljo. Za začetek taga I «umo v Mokrem polju na 19 mJi-velikega dela bi bilo morda dobro, jonov ton. Kako povečata proiz- da bi ljudje nosili na svoje občini vsako rudo, ki ni zemlja in bi tako opozarjali na skrite zaklade dolenjske zemlje. KREMENČEVEGA PESKA JE TOLIKO, DA BI DOLENJSKA LAHKO IZDELOVALA STEKLO To nam je povedal kratek razgovor z direktorjem in nekaterimi člani podjetja Kremen v Novem mestu. Obsežna doslej žele ugotovljena »n liizkorMčena naihalja-L&ča kremenčevega peska v Mokrem polju, Leskovcu in Borčni vasi dajejo vse pogoje za razvoj močne steklarske industrije, ki bi uspešno tekmovala z drugimi t Jugoslaviji. Tako pa zalagajo dolenjski rudniki kremenčevega peska z rudnikom v Puli in le z nekaterimi manjšimi rudniki skoraj vse važnejše panoge nase razvijajoče se industrije. Trenutno prodajajo pesek za vodovodne fiiltre v Koper, tvornici celuloze v Prijedoru, Kidričevemu pri SorniScu, različnim Sa/tnotarnam, železarnam, livarnam in steklarnam. Kremenčev pesek iz Dolenjske cenijo Jesenice, v Liitosnroju, v Zenici in v drugih velikiiih industrijskih obratih. Rudniki kremenčevega peska bi lahko prodali na tisoče ton, saj zahtevajo enkratno naročillo tudi po It'iri risoč ton. Strokovnjaki cenijo zaloge kremenčevega peska Do skramosti srno odločeni braniti neodvisnost" (Nadaljevanje s 1. str.) pred italijanskim imperializmom, nekega dne reči: stop. Iz lastnih izkušenj vemo, da popuščanje še nikdar ni ustavijo osvajalca, marveč ga je le ohrabrilo, zato smo že danes, na prvem začetku obnavljanja rimskega imperializma, čvrsto odiočeni reči: niti koraka dalje. Celotna Italija je danes pod pritiskom teroristične atmosfere nacionalizma in revanšizma, ki so jo ustvarili maloštevilni a vplivni krogi najreakci-onarnejših fašističnih in drugih nacionalističnih elementov, ob pritrjevanju kominfor-mistov, ki jim ni ne do Trsta, ne do koristi Italije. Prav gotovo je v Italiji mnogo ljudi, ki si iskreno žele sodelovanja z Jugoslavijo, a so zaradi pritiska prisiljeni sodelovati v protijugosiovanski gonji. Vse koncesije zahodnih sil italijanskemu imperializmu so še podpirale to vzdušje, zato je pravzaprav sedanje stanje tržaškega problema simptom krize celotne povojne politike zahodnih sil proti Italiji. Na Zahodu naj se končno odločijo, ali bodo svojo politiko v tem delu sveta gradili na italijanski imperializem, ali pa na enakopravno sodelovanje z vsemi narodi jugovzhodne Evrope. Pravo jamstvo miru so kili ko samo odnosi, ki nastanejo na drugi osnovi, medtem ko vodi prva le k razcepljenju Evrope in izpodkopavanju miru. Mi smo poudarili že večkrat, da želimo prijateljsko sodelovanje z Italijo, kajti to bi samo prispevalo k utrjevanju miru, okrepilo pa bi tudi demokratične sile v Italiji, ki brez dvoma obstoje, a ne pridejo do izraza zaradi morečega vzdušja strahu. Da bi prišle do izraza, bi bilo potrebno dati imperialističnim kričačem dostojen odgovor. Mi smo ga že dali in ga bomo dali tudi v bodoče, če bo potrebno. Treba pa je, da ga dado tisti, ki so s svojim popuščanjem imperialističnemu izsiljevanju dejansko prišli na rep italijanske protijugoslovanske politike. Ce tega ne bodo storili, tržaško vprašanje ne bo samo nevarno žarišče spopada, marveč tudi zastava za nov fašistični pohod na Rim. Tržaški problem, gledan i demokratičnih pozicij, torej ni tako strašno težko rešljiv, treba je le korenitega preobrata v jugoslovansko - italijanskih odnosih in to v pozitivnem smislu. To pomeni, da je sporazumna rešitev tržaškega vprašanja edina pozitivna rešitev, še več, edina dovoljena rešitev, kajti vsaka druga oi imela usodne posledice za mir v tem delu sveta. Jugoslovansko stališče dovoljuje maksimalne možnosti, da bi tako rešitev našli. Naš predlog je jasen in pošten: sedimo za zeleno mizo in poiščimo kompromisno rešitev s perspektivo na bodoče jugoslovansko-italijansko prijateljsko sodelovanje! Tržaško vprašanje je ponovno dokazalo, kako je narodom Jugoslavije potrebna njihova močna Ljudska armada. Tržaški dogodki pa so tudi dokazali do kako visoke stopnje se je ta enotnost že razvila In kako močan faktor je postala v življenju našega ljudstva. To kar nas je povezalo, je socializem, ki izključuje izkoriščanje Človeka po človeku, pa tudi naroda po narodu, zato danes nimamo več problemov, ki bi težili samo posamezen narod Jugoslavije, kajti vsak tak problem je vprašanje vse države. Tržaški dogodki so pokazali, kako prav smo storili, ko smo bdeli nad idejo bratstva in enotnosti, ki so ju hoteli z različnimi spletkami izpodkopati različni kovarji. Pa še nekaj so pokazali tržaški dogodki, namreč, da so bili vsi napori za zgraditev močne Ljudske armade nadvse koristni in uspešni. Tovariš Tito je nekoč dejal: »Več znoja v miru — manj krvi v vojni« in dogodki so mu dali prav. »Vse te stvari morate Imeti pred očmi, ko boste 22. novembra stopali na volišče. Volili boste za socialistično demokratično notranjo politiko, za svobodo delovnega človeka, za mir in varnost na naših mejah«, je zaključil Edvard Kardelj. I vodnjo, kako uredi d prometne zveze, to »o osnovna vprašanja, o katerih razpravlja delovni kolektiv »Kremena«. Proizvodnja kremenčevega peska naglo narašča. Leta 1952 je bilo zaposlenih v podjetju 94 delavcev, danes pa 148. Od 1948 do 1951 leta so nakopali 700 ton peska letno, od leta 1951 do letos ga nakopljejo pa 1300 do 1700 ton na mesec. Vse te številke in dejstva, da prihajajo naročila za pesek iz Egipta, Trsta, Avsorije, Grčije in celo iz Indije, govore, da bi sd Dolenjska lahko s kremenčevimi rudniki gospodarsko znatno opomogla. V KANDIJI NAJ BI STALA OB 2ELEZNICI MODERNA PRALNICA PESKA Proizvodni stroški kremenčevega peska so zelo visoki. Namesto, da bi nad bogatimi nahajafesčri razgrabila zemljo buldožerji, namesto, da bi modernizirali odvoz tega belega dolenjskega zlata, imajo največ besede pri proizvodnji Še vedno lopate, po razvoženih blatnih poteh pa odvažajo ponekod pesek še vedno t konjsko vprego. Na nešteto sestankih in zborih volilcev razpravljajo No-vomeščani in okoličani o kremenčevem pesku, ki bi ga bilo dobro prodajati več kot doslej, toda to s« dogaja samo v zimi. Ko pa napoči pomlad, utihnejo vse besede o novi pralnica in o modernejšem izkoriščanju. Vendar vse kaže, da bodo z gradnjo nove pralnice nasproti šmihelskega pokopališča le začeli. Vodo bi črpali iz Težkega potoka in jo spet spuščali nazaj. V pralnici bodo naprave za sortiranje peska, mlin ion sušilne naprave. Sedanja pralnica ob novomeškem železniškem mostu pa bo preurejena v garažo in stanovanjsko poslopje. Predolga vrsta imen bi bila, če bi hoteli našteti vse možnosti uporabe kremenčevega peska. Kremenčev pesek je osnovna surovina za vse panoge naše mlade industrije. Vedeti moramo, da izvažamo h Dolenjske zaklade, ki bi nas, smotrno izkoriščani in predelani, gospodarsko znatno okrepili. Mokropoljski kremenčev pesek vsebuje 99.29 % SiOa in le 0.02 % Ec,0,. Zato morda Je niso sanje, če govorimo o možnosti steklarske* industrije v Dolenjski. Dolenjska Še vse preveč izvaža: izvaža les, izvaža kremenčev pesek, bentonitne gline ( mom-morlamiit), infuzijske zemlje (Kis-selgur), premalo pa skrbi, da bi si ustvarila vsaj eno vejo prepo-trebne predelovalne industrije. Za gospodarski razvoj Dolenjske bi bilo koristno, če bi dobila visa podjetja, za katera mi bojazni, da bi propadla, dolgoročne kredite, ki naj bi bili podlaga za razvoj te ali one industrije. Podjetje »Kremen« bi pa bilo glede na možnosti razvoja, ki jih ima, še posebno upravičeno na do'goročni kredit, da bi se gospodarsko še bolj utrdilo na Dolenjskem in bi dajalo skupnosti še več, kakor daije. Neizčrpna bogastva, ki jah ^riva dolenjska zemlja v sebi, naj bi vzbudila zanimanje vsem mladim geologom Dolenjske, ki študirajo v Ljubljani, Skrbeli naj bi zato, da bi mi Dolenjci poznali vsak košček svoje zemlje in tudi cenili naša naravna bogastva. -b- Podeželska mladina si težko utira pot do izobrazbe Svoboda Je utrla pot do izobrazbe najširim ljudskim plastem. Naša nova ljudska oblast se vsa povojna leta zaveda svoje globoke človečanske in kulturne dolžnosti, daje znanjaželjm mladini poleg učnih knjig in novih šol tudi materialne možnosti, da razvije vse svoje umske .n fizične sposobnosti. Največje naloge stoje danes pred delavsko ln kmečko mladino, ki je poklicana, da skrbi za razvoj napredne miselnosti na vasi in v delavskem predmestju. Vendar je iz statističnih podatkov, ki jih je objavil rektor Ljubljanske univerze o socialnem izvoru Študirajoče mladine razvidno, da izhaja pretežni de] akademikov še vedno iz uradniških drui.n, z drugimi besedami, da imajo monopol v višji Izobrazbi še vedno mesta. To velja tudi za sicer močno podeželsko Dolenjsko, Poglejmo samo v Novo mesto. Nekatere novomeške uradniške družine mislijo, da je zanje nečastno, če njihov otrok ne bo štud;ral. Čeprav ne kaže niti najmanjše nadarjenosti, ga s silo, s pomočjo inštruktorjev (ki so pogosto revnejši dijaki iz podeželja) in močjo nenehnega moledovanja okrog profesorjev, potiskajo iz razreda v razred, čeprav je z vsakim letom bolj očitno, da je otrok pretrd za šolo, da se ga loteva občutek manjvrednosti in je povrh vsega še nesrečen, ker ga veseli vse kaj drugega kot Studil. Doslej Je tako pojmovanje podpiralo podeljevanje otroških doklad in opravičevala v mestih Volivci na Kočevskem so sprejeli za kandidate najboljše Hudi Zbori volilcev so bili dobro obiskani. Pokazali so visoko po-Jiitično zavest. Živahna razpravljanja o vseh gospodarskih, političnih vprašanjih so pokazala potrebo, da se volilci pogosteje zbirajo in pogovore o lokalnih političnih vprašanjih. Z velikim zanimanjem so sledili govorom in diskusiji o dosedanjih uspehih graditve socializma. Poleg tega pa so živahno »ledili političnim razlagam in vlogi naše države v •vetu. Čeprav so kritizirali nepravilnosti posameznih krajevnjih upravnih in .političnih organov, so bili o vprašanju borbe Jugoslavije za Trst vsi enotnega staiiJča in so povsod z ogorčenjem obsojali angleško in ameriško barantanje z Italijo. Posebno razgovori o vlogi ljudskega poslanca v novti Ljudski skupščini, vprašanja, kdo naj kandidira, kakšne dolžnosti ima ljudski poslanec in »pet dejstvo, da so nekateri prišli med volivce drugi pa ne, so živo razgibali ljudi in vplivali tudi na predloge. Tako je bilo na zboru volilcev v Stari cerkvi in Livoldu. Član vaškega odbora SZDL je vstal: »Predlagam, naij nas zastopa človek, ki je t svojim dosedanjim delom dokazali, da nenehno skrbi za boljše življenj« našega naroda, za kandidata predlagam podpredsednika Izvršnega sveta Ivana 20 MILIJARD VEC ZA KMETIJSTVO KOT LETOS Prihodnje leto bomo investirali v kmetijstvo kakih 20 milijard več kakor letos. Tako določa osnutek družbenega plana, ki ga je Zavod za planiranje poslal odboru za gospodarstvo Zveznega Izvršnega sveta, da ga prouči. Po tem osnutku bo malone tretjina investicij odtpadla n.a melioracije, ostalo pa na grad. be.ia dela, živinorejo, sadjarstvo in kmetijsko opremo. Mačka-Matijo.« Vsa dvorana je ploskala in slišali so se vzkliki: »Tako je prav. Tega pa poznamo.« Tako ni bilo treba postavljati kandidacijske komisije, saj so kandidaturo Ivana Mačka-Matije vsi volilca navdušeno pozdravili. Podobno volilno razpoloženje je bilo tudi na drugih vokdniih sestankih. Volil o! so se posebno zanimali za bodočnost kmeti jstva. Kako bo z davki in komunalnimi gradnjami. Na Vincah so razpravljali o davkih. Govorili so, kako v bodoče gospodariti, da jih bodo lažje plačali. Mnogo so na s*«'t>ain;k'!!h v kočevskem okraju raiznlistali lin «kc-praševali, kako je s piodajo lesa. Ponekod imajo na zalogi suho robo, ki bi jo lahko prodajali v inozemstvo, na primer v Zigmaricah. Zlgmarčani so zahtevali, naj bo davek pravilno razdeljen, pri odmeri pa ne sme davčna komisija delati nikakršnih izjem. Ce je kdo član občinskega odbora, s tem še mi rečeno, da naj ima manj davka. V Starem logu so kritizirali okrajno odbornico, ki jih nikoli ne obišče. V Koprivniku so se pogovorili o otroških dokladah, o čemer smo že pešali. Zbori volilcev so pokazali, da mi dovolj, če nekateri organi ljudske oblasti lljudem samo govorijo, marveč je treba vse napake sproti življenjsko reševati, v skladu z našo socialistično zakonodajo. Nerešena gospodarska in politični problemi so na predvolilnih zborovanjih v Kočevska razgibali vse prebivalstvo. Toda to naum le ne sme biti dovolj. S pogostejšimi zbori voliilcev in t čim boljšo rešitvijo posameznih lokalnih problemov, kar je prvi pogoj za graditev naših bodočih komun, si bomo na Kočevskem uspešno utirali pot v bodočnost. Janez Rigler Učite se tujih jezikov! Ljudska univerza v Novem m*stu je 'imela dne 5. novembra t. 1. svoj redni občni zbor, na katerem je bilo pregledano delo Univerze v lanskem letu, izvoljen nov odlbor tn začrtano delo za leto 1953/54. Da bodo predavanja čim bolj mnogovrstma 'in zanimiva, bodo povabljeni kot predavatelji ra_ zon domiačih tudi strokovnjaki iz Ljubljane. Razen predavanj pa namera va LU voditi tudi jezikovne tečaje, ako bo dovolj slušateljev. Ni objavo tečajev z dne 4. oktobra je b:l odziv premajhen, da bi bili mogli * tečaji začeti. Zato sedaj objavo tečajev ponavljamo. LU Ima v načrtu tele jezikovne tečaje: I. Angleški tečaj z» začetnike. — Angleški nadaljevalni tečaj. — Angleški konverzacijski tečaj. II. Nemški tečaj za začetni- ke.— Nemški nadaljevalni tečaj. — Nemški tečaj za konverzacijo in dopisje. HI. Tečaj slovenskega jezika za Hrvate ln Srbe, ki živijo v našem mestu. Tečaj slovenskega Jezika za Slovence, ki jim je potrebno izpopolniti svoje znanje 'Z slovenske slovnice irn književnosti. IV. Tečaj srbohrvaščine za Slovence. V. Po želji slušateljev bo tudi tečaj za francoski in itaiL jamski jezik, če bo dovolj slušateljev. Pouk bo ob večerih enkrat na teden po 2 uri v gimmaiziiji. Šolnina je 150 din na mesec za vsak tečaj. Vpisovanje za one, ki se še nis0 priglasili, je dnevno v govorilnici gimnazije od 8. do 12. Pričetek pouka bo 16. novembra 1&53. oh 7* urii zvečer, v gimnaziji. prevladujoča miselnost češ: kar študira naj, ko ima priliko, čas in blizu do šole. Saj drugega dela tako nima! Stipendiranje nadarjenih jn potrebnih namesto doslej uzakonjenega podeljevanja otroških doklad, ki ga predvideva in predlaga Centralni odbor Zveze študentov bo verjetno izkoreninilo to miselnost in omogočilo nadaljnji študij tudi delavski jrj kmečki mladini. Dejstvo je, da se najteže izobražuje podeželska mladina. Odtrgana je od kulturnih središč in prihaja v mesta študirat iz zaostal.h, odročnih krajev in živi v mestu od dajatev staršev. K temu prištejemo še dejstvo, da mladega podeželskega človeka že zgodaj odteguje trdo poljsko delo od izobraževanja, pa nam bo razumljivo, kako težko si mlada podeželska inteligenca utira pot v življenje. Zmagati more samo naravna nadarjenost. Podeželski otrok hoče biti čimpreje v vsem tako doma, kot mestni otrok. Se več; njegova znatiželjnost hoče navadno še više. Od tu naprej je pa samo od vzgoje odvisno, kaj iz r.iega bo. In od predpostavljenih, ki jim je družba poverila dolžnost, da skrbijo za njegovo bodočnost. Ti lahko njegova stremljenja odobravajo in pospešujejo, ali pa jim nasprotujejo in zavirajo. Gospodarsko razvita in kulturno močna Dolenjska ne bo v nobenem primeru le rezultat pro-vincialne prizanesljlvosti niti ne prijetna posledica nekritičnega, zehajočega prikimavanja r.a različnih sestankih. Ne! Predvsem bo le odraz fizičnih in duhovnih sil, ki jih mora dati in dajati za razvoj tega dela slovenske zemlje predvsem dolenjska mladina, če hoče imeti bodočnost v svojih rokah. Mladini pa je treba pomagati v njenih naprednih stremljenjih. Zato zvezni organi pripravljajo zakonsko uredbo, ki bo zajamčila štipendiranje vseh revnih in marljivih študentov. Okrajni odbori bi po predlogu Centralnega odbora Zveze študentov podeljevali štipendije iz sredstev, ki bi dotekala iz državnih subvencij in fonda za otroške do-klade. Državne subvencije pa bi dobili okraji s slabo razv.to industrijo, kjer je tudi fond za otroške doklade manjši. Upati smemo, da bodo subvencije v ta namen prejemali vsi trije naši okraji — Kočevje, Črnomelj in Novo mesto. Poleg teh štipendij pa bi na univerzi prejemali najboljši študenti izključno za odlične študijske uspehe še dodatne štipendije, ki bi pa ne presegale zneska 3000 din. Dosedanje dodeljevanje otroških doklad kljub popravkom uredbe še vedno ne upošteva nekaterih nadvse važnih problemov (zaostala področja, ne ozira se pa višino plače itd.). Okrajni ljudski odbor v Črnomlju že prispeva iz Evojega proračuna za vsakega belokranjskega vjsokošolca po 3000 din mesečno in tako omogoča Studiranje na višji šoli vsej belokranjski akademski mladini. Razvoj krmun bo v večji meri kot doslej zahteval od študentov, da bodo iskali materialno pomoč v domačem kraju in se seveda tudi zavezali, da bodo po končanem študiju delali v domačem kraju. To je popolnoma zdravo načelo, saj se študentje, ki jim primanjkuje materialnih sredstev (statistični podatki kažejo, da izhaja največ takih iz delavskih in kmečkih družin), ne morejo v celoti posvetiti študiju. S tem pa je najbolj prizadeta skupnost, ker ji nepopolno izobražen; absolventi srednih šol nikdar ne bodo mogli nuditi tL stega, kar bi ob pravočasni pod* pori ljudske oblasti lahko. v. a Nove naloge mladinske organitaciie LMS, kot politično vzgojna organizacija, stoji danes pred novimi nalogami, ki se po svoji vsebini v marsičem razlikujejo od nalog, ki smo si jih zastavljali v preteklosti. Mladinska organizacija ne sme zajemati samo ljudi, ki so včlanjeni v organizacijo, marveč mora segati preko tega okvira na vso neorganizirano mladino. Boriti se moramo proti starim, sovražnim in nazadnjaškim vplivom na našo mladino, za mladino, ki je v svojem bistvu zdrava, da bo razumela naš razvoj, znala ceniti naše napore, da bo pripravljena tudi življenje dati zanje, V. kongres je mnogo razpravljal o pošolskem izobraževanju kmečke mladine, ki ostane doma, na posestvih. Preko letošnje zime bodo zopet gospodinj sko-izobraževal-ni tečaji. V bližnji bodočnosti pa bodo kmečko nadaljevalne šole uzakonjene in obvezne za vso mladino, ki po končani osnovni šoli ali nižji gimnaziji ostane doma. Tak ukrep zahteva naš razvoj. Tudi pri vajeniški mladini ni vse v redu. Mnogo je še izkoriščanja in surovega odnosa do vajencev; Vajenec dela po 10—12 ur dnevno, ne sme v šolo, po učni dobi pa ne more delati pomočniškega izpita. Nujno je, da se javnost začne boriti proti temu. Pri delavski mladini je treba širiti obzorje v duhu delavskega samoupravljanja. Razpravljati o bodoči komuni, o bodočem odnosu podjetja do komune. Velika napaka je, da je mladina ponekod premalo seznanjena s pomenom volitev. Pred državnimi volitvami naj bodo po vseh krajih sestanki mladih volivcev. Ob volitvah naj mladina ne bo samo tehnično orodje, ampak politični činitelj na terenu. Organizira naj razne prireditve na čast volitev. Osnovna naloga Ljudska mladine je: boriti se za človeka in dvigati njegovo zavest, pomagati mu v težavah, ki jih ima, pa bo cenil organizacijo. Vedno mora izhajati iz zunanje in notranje gospodarsko politične situacije. Se premalo pojasnjujemo mladini vprašanje Trsta. Naše čete na mejah so preprečile vkoraka-nje italijanske vojske v Trst in vsak, ki je kdajkolt s svojim delom prispeval za skupnost, je prispeval za to, da smo danes postavili na mejo močno armado, zato da smo svobodni. Življenje zahteva tudi stalno, vsakodnevno delo z mladino. Ni naše delo samo na sestanku. Naše delo je zunaj, med mladino. Pri našem delu pa moramo iskati pomoči pri starejših tovariših, pri ZKS in SZDL, Uspeh pa bomo Imeli, če ne bomo odstopali od osnovnega zakona socializma: Demokracija v odločanju, disciplina v izpolnjevanju. J. P. Člani Socialistične zveze in vsi volivci, segaj'te po blokih volilnega sklada! Zadnjih 100 ur življenja diktatorja Mussoliniia (4. nadaljevanje) »NE UPIRAM SE* Mussolini se je premislil ln prenehal skrivati svojo osebo. »S':, sono io. Non resisto!« (Da, jaz sem, Ne upiram se!). Bili mu je vzel brzostrelko In ga vprašal, če ima pri sebi še kakšn0 drugo orožje. Mussolini je odgrnil svoj plašč in pokazal na pištolo. Bili mu je vzel tudi pištolo in ukazal naj Izstopi. Diktator se je skoraj neopazn0 obotavljal, nato pa brez odpora ubogal. Upal je in tudi Bili je račun&l, da ga bodo Nemel branili. Toda. nihče mu ni priskočil na pomoč, ko g9 je vodil Bili v občinski urad. Vaščanl so jima veselo presenečeni sledili. »Non ab-biate paura« (ne bojte sc), je dejal Bil! duceju, »n'hče vam ne bo storil ničesar zalega«. »Nihče mu ne bo skrivil lasu,« je dejal nekdo in namigni na Mussolinijevo plešo Muss.-.Tn'.ia so peljali v sejno dvc»:an0 občinskega urada. Ko je vstopil, je odvri/el n niski vojaški plašč in žalostno vzkliknil: »Konec Je % vsemi Nemci! Zdaj s0 me zadnjikrat izdali!« Ob šestih sta sklenila BU1 In Pedr0 spraviti Mussolinija na varnejše mesto. Izbrala sta si financarsko postajo v Ger. nansinu, ki leži nekaj kilometrov severozahodno od Donga-Flnancarji so partizane vedno podpirali in če bi hotel Mussolini iz postaje pobegniti, bi moral imeti vodiča, ki bi poznal okolico, poleg tega pa bi moral imeti tudi več telesnih moči. Manjkalo mu je obojega. Potem, ko je pustil Pedro svojega ujetnika v varstvu obmejne straže In ko se je že hotel vrniti, ga je Mussolini vprašal! »BI mi hoteli napraviti uslugo?« »Zavisi od tega, kakšna je!« »Bi hoteli izročiti dami,, ki je bila v naši koloni in ki je p*:av gotovo še trm., moje pozdrave?« »Kdo je ona?« »Ne bi hotel imenovati njenega imena. Njen prijatelj sem.« sVendar mi morate povedati, kako se piše.« »E la fcignorina Petaccl.« Claretta Petaccl je medtem, ko je prestopil Mussolini lz oklepnega avtomobila v nem" škl tovorni avtomobil, vstopila v avto svojega brata, v Hispa-nQ - Sulsa, na katerem je frfotala španska zastava. Marcelo je napovedal sestri, naj se pre. obleče nazaj v damo, kajti v tvojem elegantnem diplomatskem avtomobilu vendar ne potrebuje umazanega »mehanika«. LJUBICA Kmalu nato So preiskali tudi Hlspano - Suiza ln našli v njem enega moškega z dvema ženskama ln dvema majhnima otrokoma. Moški Je izjavil, da je Španski konzul v MIlanu ln. da je s svojo družino na poti v Švico. Med partizani pa je bil star španski borec, ki je nagovoril konzula v njegovem jeziku. Toda glej čudo, nihče v družini nI znal niti besedice špansko! Parfzanom se je za. zdela zato cela stvar v resnici »Španska«. Avto pa ni smel nadaljevati poti. »Konzulu«, njegovi Ženi ln obema otrokoma »° določili sobni zapor v gostilni, medtem, ko so tretjo potnico — Claretto Petaccl — odpeljali na občinski urad. Zaprli so jo v sobo občinskega sekretarja. Polkovnik Valter Ausidio • Valerijo, mož, ki je izvršil obsodbo nad MussoliniJem Pedro je pustil nekaj partizanov v Germasinu in se takoj odpeljal v Dongo. Ni trajalo dolgo, pa je Izvedel, da je ženska, ki jo išče, ria občinskem uradu. Našel jo je v sobi, leže" č0 na slamnjači. »Mussolini vas pozdravlja,« je rekel Pedro, ki ga je veselila vloga postillona d'amour. Claretta se je napravila presenečeno ln vprašala, zakaj pošilja duce sporočilo prav njej. »Lahk0 si prihranite komedijo,« je dejal Pedro, »Mussolini mi'je vse povedal.« »Ne vem, kaj mislite. Musso-linija sem videla samo, ko sem se v Menaggiu priključila nemški koloni. Drug drugega sva samo pozdravila.« »Nima smisla, da tajite. Vi ste ""laretta Petaccl. Mussolini sam mi je to povedal« Sele tedaj je Petacci priznala svojo Identiteto. Začela se je zanimati za usodo svojega ijubčka. Pedr0 jo je pomiril: »On je na varnem.« »Kd0 — "te vi?« »Ime mi je Pedro.« »Amico?« (prijatelj?) »No, nemlco! (sovražnik). »A, tako,« je dejala Pettacci rnzočarana. Zdaj je poskusila ljubimkati z mladim možem. Končn0 je Izrazila prepričanje, da j0 bodo kmalu sn^t Izpustili. Ko ji ie Pedro iron'čno odvrnil da naj se ni to nikar ne zanaša, je spremenila taktko ProsUa je, da jo pošljejo k Mussoliniju. Pedro je dejal, da se mora še premisliti. Partizani so sicer pretrgali vse telefonske zve^e med Don-gom in jugom, vendar je vodja nekega drugega odreda Carlo, ki je zvedel, da so Mussolinija ujeli, sporočil ta dogodek preko privatne Unije milanske električne družbe »Idro-elettri-ca Comacina«. Zahteval je, da sporočijo vest, da so ujeli Mussolinija, osvobodilnemu komiteju. Se isti večer, 27, aprila, je dobil odgovor, da je treba Mussolinija kar najskrbneje čuvali. CINAI bo poslal ob prvi priložnosti svojega predstavnika v Dongo. Carlo je sporočil dobljeno navodilo Pedru in Bfllu. Zato so sklenili, da ujetnika spet odpeljejo iz Germa-sina. Okrog ene ponoči se je odpeljal Pedro v šest sto metrov visoko vasico, kjer so flnancarjl stražill Mussolinija. Pedro je stopil v njegovo celico in zbudil duceja. »Odpeljali vas bomo v drug kraj.« »To som Mussolini, vedel,,« je dejal »VI ste Uak vedno vse vnaprej vedeli,« je dejal ironično komandant. »Zsto pa ste tudi prišli sem. Obvezali vam bomo glavo, da vas ne bodo spoznali. Ljudje bi vas drugače ubili.« »Ali pa osvobodili,« je hitro odgovoril duce. Pedro se je samo zasmejal ln nadaljeval: »Ce bi vas kdo vprašal, recite, da ste ranjen partizan. Z vami se bo peljala naša tovarlšica Giana kot vaša strežnica.« Medtem, ko si Je Mussolini obuval škornje, je vzel Pedro njegovo aktovko. Mussolini je zahteval, da Je treba napraviti seznam vsebine. »Gre za zgodovinsko pomembne dokumente,« je dejal. Pedro je stresel vsebln0 aktovke na pograd. Poleg denarja v zlatu, so padli Iz nje številni dokumenti. Na ovojih je bilo z Mussolinijevo roko napisano: Hitler, Churchill, Umberto dl Savola, Edda (njegova hči) In še veo drugih Imen. Sedli so v avto ln se odpeljali nazaj v Dongo. Med potjo je Pedr0 povedal, da bo imel Mussolini v zaporu družbo: Claro Petaccl. Ko so prispeli v Dongo, so Mussolinija spet zaprli v občinski urad, kjer je čakala nanj Claretta. Vprašala je, zakaj Je obvezan, če je morda ranjen. »Ne, nič hudega ni. toda ljudje bi lahko spoznali moj obraz.« (Nadaljevanje) DOLENJSKI CIST Stran S 12 DAŠ 114 K&AJJ6V Iz Loškega potoka V nedeljo 25, oktobra smo pokopali tu pokopališču Tabor partizansko Malenško mater iz Travnika. Dva s Ima je imela. Oba *ta padla v borbi s fašisti na Prnmor-»kemi. Kljub silni bolečini je veliko izgubo junaško prenašala s trdno Zavestjo, da brez žrtev ne bo zmage in ne svobode slovenskega naroda. Njen dom je bij dom partirzanov im aktivisitov. Vsakemu je kljub skromnim sredstvom vedno pomagala in z junaško besedo dvigala borcem pogum in voljo. Množica ljudi jii je izkazala zadnje časti m j\i dala priznanje za vse delo. Vsi, ki smo jo poznala, jo bomo ohranili v lepem spominu. V zadnjem 6asu j« med bralci Ljudske knjižnice vedno več zanimanja za knjige. Steviilo knjig je narastlo od 800 na 1150. To je še vedno premalo, saj )e itevilo bralcev vedno večje. Krajevna podjetja, predvsem zadruga Hrib, so precej prispevala za ljudsko knjižnico. Zato se knjižnica ponaša rudi z lepim, novim pohištvom. Gotovo bodo podjetja in zadruge tudi v bodoče še prispevale k dvigu ljudske pro-svete v kraju. Iz Kočevja V Kočevju peče kruh ena sama pekarija. Posledica tega je, da kruh ni tak, kakršen bi lahko bil, niti ga ni dovolj, da bi zadostil vsem potrebam mesta in okolice. Kako je z gradnjo nove pekarije? Podirati so sicer začeli hišo poleg kina ter graditi novo. V tej stavbi naj bi bila tudi moderna pekarna, toda dela so iz neznanega vzroka zamrla. Prav bi bilo, Ce bi prebivalstvo Kočevja tvedelo, zakaj zastoj v gradnji. Kočevski gostinski obrati ti zlepa ne ponudijo bele kave, pa še marsikaj drugega ne. Tako v Kočevju Še nimajo novega mošta. Res — malo več dela bi imela gostinska podjetja in nekaj več skrbi, toda potrošnikom je treba nuditi tudi takega, kar sicer ne daje velike dobičke. Kočevci so popili že dovolj slabega vina in bi bilo dobro, da se začno gostilničarji resno zanimati tudi za želje gostov. Kočevci upajo, da bo novi hotel dal večjo izbiro pijač in jedi. Kratke iz Sinjega vrha Anica Dupin je uspemo vodila pionirski tečaj za ročna dela. Pionirke so pletle copate, cekarje in pridno nabirale zdravilna zelišča. Tečaj je v celoti uspel. * No, zgodilo se je celo, da so ljudje nakupovali poleg moke in masti v dneh r>o osmem oktobru celo petrolej, čeprav imajo električno napeljavo. Letos je v slnjevrškem okolišu poginilo zaradi rdečice 10 do 15% prašičev. Kmetovalci pravijo, da so poginili predvsem tisti prašiči, ki jih je okrajni veterinar cepil. Brez dvoma pa nista kriva ne veterinar, ne cepivo, ampak rdečica, ki je letos tak0 močno razširjena, da ji niti cepivo ne more do živega. Sele ko bodo prav vsi prašiči do zadnjega cepljeni proti rdečici, smemo upati, da jo bomo pregnalL Izid volitev v okrajne zbore proizvajalcev Prejšnji teden so bile v vseh treh naših okrajih volitve v okrajne zbore proizvajalcev v SKupini industrije, v nedeljo 8. novembra pa so bile v vseh treh okrajih volitve v iste organe v kmetijski panogi. Po skromnih podatkih, ki smo jj.a prejeli je t>ua udeležba zlasti v industrijski skupini povsod prav dobra. V novomeškem okraju se je volitev v tej skupim udeležilo nad 867o, iz Kočevja sicer nismo dobili podrobnih poročil, vendar je bila tudi pri njih udeležba lepa. Tudi pri nedeljskih volitvah kmetijske skupine je bila ponekod udeležba nad vse lepa in poinoštevilna. V novomeškem okraju je v jutranjih in dopoldanskih urah po odstotku udeležbe bila na prvem mestu občina Straža, Mokronog in Mirna pa nista nič zaostajala, okrog poldneva pa je Mirna prekosila vse, ko so v vsej občini zaključili volitve s 100% udeležbo. V Mokronogu so se ustavili pri 88%, v Straži pa prav tako zelo blizu 100%. V Drganjih selili so končali volitve kot običajno spet najprvi v okraju z polnoštevilno udeležbo in sicer že ob 8. uri zjutraj. Zelo zgodaj so končali volitve tudi na Vrhu in v Sv. Križu pri Mokronogu in na nekaterih voliščih miren-ske občine. Do 10. ure so kon-■čali volitve na 8 voliščih, do 13 ure pa že na 36 voliščih. Ponekod so imeli spet velike težave z nepravilnimi in slabo sestavljenimi volilnimi imeniki, o čemer bomo še pisali. V črnomaljskem okraju je bila najboljša udeležba v občini Adlešiči, kjer so od skupno de- setih volišč končali volitve do 14. ure že na 8 voliščih s 100% udeležbo. Zelo lepo udeležbo so imeli tudi v občini Semič, do-čim v drugih občinah ni bila udeležba tako velika, vendar zadovoljiva, navzlic velikemu zborovanju v Črnomlju, katerega se je udeležilo mnogo ljudi iz skoraj vsega okraja. Na voliščih v kočevskem okraju je bilo Izredno živo že v jutranjih urah. Volišča na državnih posestvih so zaprli takoj popoldne, ker so se do tega časa udeležili volitev vsi volilni upravičenci. Najprej so končali volitve s 100% udeležbo v tretji volilni enoti, pa tudi v kmetijskih zadrugah Lipovec, Blate, Rakitnice, Dolenja vas, Dobrepolje ter v Kolpski dolini so zelo zgodaj zaključili volitve. POPRAVKA V članku: Ni vse slabo kar se ne sveti, a tudi zlato nI vse kar se sveti, popravljamo smisel stavkov: Tako se Ovniček trka po Črnomlju po prsih, da je že tri (direktorje) zrušil, kot četrtega Pa *1 je vzel na muho Zvoneta Kranjca. Toda navsezadnje mu je le zmanjkalo tal pod nogami in so ga delavci vrgli iz tovarne. Pravilno se glasi: Tako se Ovniček trka po Črnomlju po prsih, da je že tri zrušil, kot Četrtega Pa si je vzel na muho Zvoneta Kranjca. Na lastno prošnjo je bil odpuščen. V članku »Proslava v Dobr-niču«, ki je Izšel 23. okt. letos, se je vrinila tiskovna pomota. V Dobrniču nI nastopala folklorna skupina iz Adlešlčev, ampak folklorna skupina lz Preloke, Drobne iz Šmihela Prebivalci Smiheia, gojenci grmske šole, Dijaškega doma in učenci osnovne šole so se na dan mrtvih pri Roku nad Sml-helom spomnili vseh tistih, ki so dali življenja za svobodo. S kratkim, toplim programom so vajeniška mladina lx Novega mesta z »Rdečimi rožami«. Smi-hel je obiskal tudi potujoči kino. Poleg uspelih predvolilnih sestankov, ki s0 bili dobro obiskani, moramo omeniti še pre* Pionirski pletllni tečaj na Sinjem vrhu povedali, đa nam bodo ljudje, ki spe pod zemljo, da si lahko mi v svobodi gradimo lepše živg ljenje, vedno dragi. * Smihel ni sicer več sedež ob- č ne, vendar je še vedno središče kulturno prosvetnega življenja bližnje okolice. Tako je gostovala na šmihelskem odru SPEHARJI Samo v Speharjih So divji prašiči naredili za 70.000 din škode. Kmetje in lovci so premalo skrbeli, kako bi nadležno divjad vsaj delno zatrli. Uspeh bo šele takrat, k0 bod0 lovci In vaščani res dobro pripravili pogone na tega velikega škod- ljivca. P. 2. NAROČAJTE OBZORNIK POVERJENIKOM PREŠERNOVE DRUŽBE IN KNJIGARNAM Koncem meseca novembra bomo pričeli z razpošiljanjem knjig Prešernove družbe. Da bi imeli za ekspedit vse pravočasno pripravljeno, prosimo, da nam najkasneje do 20. novembra sporočite vse spremembe, ki so nastale v številu članov, naslovu in podobno. Nadalje prosimo, da za te člane poravnate članarino najkasneje do konca meseca novembra. Vsa sporočila oz. naročila, ki bi jih prejeli po 20. novembru in bi jih ne mogli več upoštevati pri rednem ekspeditu, bomo izvršili na račun naročnika s tem, da bo doplačal k redn' članarini 240 dinarjev še 25 dinarjev za odpremo. Zato prosimo, da nam takoj sporočite, koliko članov predvidevate še pridobiti, da vam bomo poslali knjige tudi še zanje. Glavni odbor PREŠERNOVE DRUŽBE OBVESTILO Uprava Dolenjskega muzeja sporoča, da je Dolenjski muzej za obiske odprt v teh dneh: Za prebivalce Novega mesta ln bližnje okolice vsak torek od 9—13, vsak petek ob 15—19 ln vsako nedeljo od 9—13. ure. Za okoliške obiskovalce vsak dan, razen ponedeljka od 13. Ob ponedeljkih Je zaradi čiščenja zaprto. Šolske ln skupinske obiske Je treba pravočasno prijaviti upravi Dolenjskega muzeja. V premeru slabega vremena Je muzej zaprt. Vsem mašim dopisnikom T V zadnjem času prihaja v naše uredništvo nekoliko več dopisov, vendar še vedno premalo. List bo šele takrat resnično glasilo dolenjskih okrajev, ko bo imel redne prispevke iz vseh večjih in manjših krajev. Ni potrebno, da so to dolgi članki in razprave. Teh čim maiij, p« čim v'ec Kiatkm vesti ln novic iz življenja in dela naših delovnih ljudi. Iz razgovora s posameznimi aktivisti in ljudmi, ki čutijo potrebo po pisanju, smo ugotovili, da mnogim še ni jasno, kaj in kako naj pišejo, zlasti pa, zakaj to in ono, kar so poslali, ni bilo objavljeno. Mnogi so v zadregi, kako naj bi stvar obdelali, da bi »čimprej zagledala beli dan« v našem listu. Veliko je tudi takih, ki vprašujejo, koliko morajo plačati za objavo Članka. Vsem takim pojasnjujemo: Pišite nam o vsem, kar ljudi zanima, pišite o novicah in dogodkih v vašem kraju, o dobrih in slabih stvareh. Vesti iz kulturno prosvetnega dela, političnega življenja, gospodarstva, uspehih, nezgodah, skratka, iz vsakdanjega življenja naših ljudi so nam vedno dobrodošle. Naši ljudje imajo radi kaj za smeh in kratek čas. Nedolžnih smešnih šal in pripovedk je zelo veliko med ljudmi. Pošljite jih nam, da jih objavimo v razvedrilo vsem bralcem Dolenjskega lista. Kako stvari obdelati? No, to je najbolj preprosto. Napišite tako, kot to pripovedujete v družini ali družbi, pišite brez vsake nepotrebne navlake, kratko in jedrnato. Ne mučite se s tem, kako bi kakšno stvar izrazili. Napišite po domače, tako kot najbolj obvladate. Tudi pike in vejice ter druga ločila ter pravilna slovenščina, naj vas ne motijo. To je potem stvar uredništva, glavno je, da napišete resnične in preverjene stvari. Tudi ni važno, če napišete s strojem, svinčnikom ali peresom, samo da je čitljivo. Seveda je zaželjeno, da kdor pač more napiše s strojem in v razprtih vrsticah, toda to ni predpis. Važno pa je, da so vsi prispevki podpisani vsaj za uredništvo. Prispevkov brez podpisov, to se pravi take, za katere ne vemo, kdo jih je napisal, ne objavljamo, pa če so še tako dobri. Kdor ne želi, da objavimo pod prispevkom nje- gov podpis, naj nam to sporoči posebej. Zelo dobrodošle so nam tudi fotografije naših krajev in fotografije, ki prikazujejo življenje in delo naših ljudi. Seveda, biti morajo dovolj jasne, sicer ne pridejo v poštev za kliše. Glede plačila objavljenih prispevkov pa je stvar takale: Za poslane dopise, vesti, poročila ter podobne prispevke, ni treba plačati ničesar. Nasprotno, prispevke mi honoriramo, se pravi, da plačamo dopisniku od objavljene vrstice. Naše šibke finance nam ne dopuščajo, da bi izplačevali mastne honorarje, toliko pa se vedno potrudimo, da dopisnike vsaj od časa do časa nagradimo. Prosimo vse, ki jim iz tega ali drugega razloga vsak prispevek ne bi bil objavljen, naj ne bodo zaradi tega užaljeni. Včasih katera stvar prispe prepozno in ni več aktualna, pa zato nI objavljena, lahko pa so tudi drugi vzroki, čisto objektivnega značaja. Navzlic temu, da prispevek ni objavljen, ima za nas svojo vrednost. Torej pišite čimveč, pišite kratko, pišite tako kot je v resnici! Uredništvo. davanje o pomenu Rdečega križa. Govoril je dr. Vodnik. + Internatska mladina dela v več krožkih. Dramatski študira Cankarjeve »Hlapce«, medtem ko obravnava marksistični pereče politične dogodke doma 'n v svetu. V. kongres LMS pomeni mnogo tudi za razvoj mladinske organizacije v šmihelskem Dijaškem domu. J- D. Kronika nesreč MAVERLIN. V desno nogo se je usekala cestarjeva hčerka Zofka Brunskole. GRADAC. Mizarski vajenec Andrej Zorž si je pri Igranju zlomil levo nogo. VINA GORICA pri Trebnjem. Posestnik Ignac Skoda Je PrI-šel z desno roko pod kolo voza, ki mu Jo je zlomilo. MOZELJ. Pri delu v gozdu si je zlomil desno nogo delavec Anton Tomac. POIZVEDBA Naiproš>am0 osebo, ki ve, kje je padel partizan Zore Tomaž iz Rinka pri Skocjanu, da to sporoči na naslov: Zore Barbara, poročena Ma_ renče, Vel. Polja/ne prti Skocjanu yl -jH'ff'fl.—fr~,:»♦->•• Hudo je, če se človek z dobrim kruhom skrega Franca Košička, bivšega uslužbenca okrajne trgovinske inšpekcije Novo mesto, pozna veliko ljudi novomeškega okraja, zlasti pa uslužbenci trgovin, gostiln, mesarij Jn podobnih obratov. Nazadnje je bil poslovodja občinske trgovine v Smarjeti, kjer je tudi popolnoma po lastni krivdi hudo zagazil v gospodarski kriminal, pri tem pa potegnil s seboj še eno uslužbenko. Fant ima dobro šolo in strokovno izobrazbo. Štiri razrede osnovne šole, 5 razredov gimnazije ln 3 leta trgovskega tehni-kuma, kot bivši član trgovinske inšpekcije pa še prav gotovo tudi lepo prakso. Toda vse kaže, da mu pošteno delo ali pa menda vsako delo »ploh ne diši. Fant ima dobro šolsko in stro-sta se pred dnevi zagovarjala pred senatom okrajnega sodišča v Novem mestu. Obtožnica javnega tožilca jima je očitala, da sta si v trgovini prilaščala živila ne da bi jih plačala, da sta dajala živila tudi drugim osebam, ne da bi takoj zahtevala plačilo in da sta jemala iz blagajne denar za lastne potrebe ter si denar iz blagajne podjetja tudi izposojala. Na ta način je Ko-šiček v času od 1. junija 1952 do 8. junija 1953 porabil 118,030 din, Plutova pa 71.162 din. Poleg tega je Košiček kot poslovodja trgovine opustil vsako kontrolo nad dnevnim izkupičkom, ni vodil evidence o prodanem blagu s prodajnimi bloki in blagajniškimi polarni, pustil večkrat poslovalnico brez nadzorstva, hkrati pa tudi zanemaril redno knjigovodstvo in v trgovini je nastal primanjkljaj v znesku 260.363 dinarjev. Košiček je tudi vpisal v knjigovodstvu namenoma napačne podatke, da bi tako prikril del primanjkljaja. V poslo- valnico ni prihajal redno, zato je vse delo opravljala le pomočnica Marija Plut. Na sodišču sta se zagovarjala, da sta vzela živila in denar zato, ker nista dobila plače, ker je Narodna banka zaprla kred.t trgovini. Zaprla pa ga je zato, ker Košiček ni pošiljal poročil ln predlagal polletnih bilanc. Senat okrajnega sodišča je pri Košičku upošteval, da ima dva majhna otroka in da je sedaj ostala njegova družina brez sredstev in ga zato obsodil samo na eno leto zapora, občinski trgovini v Smarjeti pa mora plačati 373,893 din. Pri Plutovi je sodišče upoštevalo, da je že 6 let trgovska pomočnica in da ni zagrešila nobenega kaznivega dejanja, dokler ni prišla skupaj s Košičkom. Njegov odnos do dela In razpolaganje z ljudsko imovino, je vsekakor negativno vplivalo tudi na njo, poleg tega, da je bila v poslovanju prepuščena sama sebi. Obsojena je bila na 3 mesece zapora, pogojno za dobo treh let, občinski trgovini v Smarjeti pa mora povrniti tudi 30.744 din. Košiček je imel že od prej en mesec pogojne kazni, ki se mu sedaj šteje v to izrečeno kazen, ker še ni pretekla pogojna doba. Ponovno: Na]f mnfku Je razkrila reho nad glavo K članku s tem naslovom, ki je bil objavljen v predzadnji številki Dolenjskega lista nam je prinesla pismeni odgovor prizadeta Marija Selak. V odgovoru navaja, da je v članku precej neresnice in še trdi: »Žitnik se je vselil v mojo hišo proti moji volji z odločbo občine, potem ko so ga v Otočcu vrgli iz stanovanja na cesto. Res ima moja mati dve hiši, hiša, v kateri stanuje Žitnik pa je moja last Z materjo živive v skupnem gospodinjstvu. Letos smo začeli popravljati eno hišo z gradivom stare hiše, ki jo podiramo. Ker nam je zmanjkalo opeke za pokritje novega zidu, sem razkrila Žitniku najprej svinjak, potem pa še leseno shrambo. Torej mu nisem razkrila strehe nad glavo, ker je on v tem pogledu še vedno na boljšem kot mi. Tudi je laž, da sem mu vdrla v stanovanje, ker ni imel opeke v stanovanju, pač pa na strehi. Nerazumljivo mi Nepovabljena nočna gosta v tujih zidanicah sta bila letos v aprilu MIlan Avsec, pomožni zidar in Jože Golobic, gozdni delavec, oba iz Gotne vasi. Oba skupaj sta ponoči vlomila v dve zidanici na Vlnorebri in se založila z raznovrstno pijačo, Golobi': pa je še sam na svojo roko z enakim namenom vlomil v zidanico Frančiške Cimer-mančič in si natočil kak škaf vina. Tako pridobljeno vino le spravil pri Francu Kralju na Dolžu, s katerim sta ga skupno tudi posrkala. Za to nasilno nočno gostovanje v tujih zaprtih zidanicah je senat okrožnega sodišča v Novem mestu naložil Jožetu Golobiču 7 mesecev zapora, Milanu Avsecu 5 mesecev zapora, Kralju pa 2.000 din denarne kazni. je tudi početje obč. LO Trška gora, ker v mojem primeru ne gleda na vse enako.« Na koncu Selakova navaja, da je bila res pred leti sekretar VOOF in letos izvoljena za predsednika, da pa te funkcije ne opravlja, ker vidi, da je vse naklonjeno Žitniku in še dodaja, da vse to pošilja javnosti v premislek. S tem zadnjim njenim stavkom se popolnoma strinjamo tudi mi, posebno, ker priznava, da ima njena štiričlanska družina tri hiše, ki res morda niso v najboljšem stanju, vendar uporabne. Vemo pa tudi to, da sta organ ljudske milice in obč, ljudskega odbora Trška fiora zahtevala od Selakove, da vzeto opeko spravi nazaj, kar pa je ona odločno odklonila. MALI OGLASI Dober semenski krompir VO. RAN prodaja po nizkih, cenah Kmetijska uprava Koprivoik. SOBO OPREMLJENO, s posebnim vhodom, v Novem mestu, išče soliden uradnik. Ponudbe poslati na upravo Dolenjskega lista pod »čista soba«, UGODNO PRODAM kompletno krožno žago (cirkulaTko). Zupan Rudolf, Mirna peč M. POCENI PRODAM 20 gr strep- tomicina. Lo5enska *, Novo mesto. TELES NA <^ VZGOJA O LETNE ŠPORTNE NAPRAVE V NOVEM MESTU Ker urno že v pozni jeseni, se je preneslo težišče deda, ne samo telovadcev, temveč skoro vseli Športnikov, v telovadnice. Le tu in tam se morda kak smučar pripravlja z vztirajnostnim tekom v naravo alli hojo na bližnja tekmovanja. Atletske steze so prazne, telova-dišča samevajo in čakajo na prihodnjo sezono. V Novem mestu ni tako I Ne vodimo sicer atletskih tekmovalcev in fuiikcionarjev — razen, v kolikor dela nadzorujejo — na igriščih in tekališčih na Loki, vendar •e kaka desetina ail več ljudi vsak dan ukvarja s tem, da iz zapuščene Loke uredi enega izmed ličnih objektov bodočega liakulturncga parka Novega mesca. Delo, astrgalii in odpelrjadi blato na cesti iz mesta do kolodvora iin je bila nato cesta navzlic dežju kar lepa. Tak0 bi morali napraviti tudi:, na drugih prometnih cestah skozi naselja. Enakopravnost žena nt povsod enaka Na Filipinih bo šele pred nedavnim podpisali mednarodni dogovor o enakopravnosti žena. Filipinske žen« so s tem pridobile pravico, da volijo, da kandidirajo in imajo dostop v vse javne službe, enako kot moški. V glavnem mestu Finske Helsinkih pa so objavili uradne podatke o številu prebivalstva v mestu. Od 385.000 prebivalcev je 219.000 žensk in le 166.000 moških. 2enska delovna sila prevladuje skoraj v vseh uslužnostnih obrtih in tudi trgovinah, bankah in drugih uradih. Kdor je povabljen v višjo družbo, se mora obrniti najprej na žensko predstojnico. Ista statistika pa obenem navaja, da pa je na primer v Helsinkih mnogo moških zaposlenih pri pomivanju kuhinjske posode... SEST OTROK JE ZGORELO Družina Hescock v ameriškem mestu Marlboro se je letos 5. oktobra vselila v novo hišo. Se istega dne je hiša zgorela In v plamenih je našlo smrt šest domačih otrok. samo znotraj njegove nacionalne meje, doma pa nam je naše najdražje. Ce že ne moremo zahtevati, da v privatni rabi In govorici takoj prenehamo z uporabo tujih imen in izrazov, pa to lahko zahtevamo od naših uslužnostnih in drugih podjetij, kot so gostilne, hoteli, trgovine in druga. Tujci nas spoštujejo tudi po tem, koliko spoštujemo sebe in svoje običaje ter Jezik sami. Na koncu pa še prosim, ko boste to brali, recite, da ste to čitali v cajtin-gah, pač pa da ste brali v časopisu. Toliko o tem danes. rp. Pred nami se odpira pogled na Sotesko z nižjimi predeli roških gozdov v ozadju, ki so bili varno zatočišče partizanskim enotam v narodnoosvobodilni borbi, po vojni pa so dali že na tisoče kubičnih metrov lesa graditvi našega gospodarstva. Kočevski gozdovi so zadnji dom prenekaterega partizana, ki je dal za svobodo in zemljo tudi najdražje, kar Je Imel — svoje Življenje. Sneg, de§ in Hocevci (s%e$ Maje (Nenapisana reportaža) Morda ni prav, da je nisem napisal Toda bolje je. Včasih leže človeku na jeziku besede, ki mnogo povedo, še večkrat jih pa ni. Bolje je, da takrat človek ničesar ne napise. Toda moral bil Bil si v kočevskem rudniku, potrkal si, lepo so te sprejeli In prav je, da nekaj napišeš o težavah, ki so jih našteli; prastarela mehanizacija, konji v jami, zarjavel« bagerja, vode ni v rudniški koloniji in ob nevihtah so okvar« na daljnovodih. jamomercu, kl tt Je posaddl na glavo belo rudarsko čela- Nevarna reklama V Pariz Je prišla filmska igralka Dorothv Lamour in neki klub jo Je povabil, da bi nastopila na prireditvi. Da bi bila udeležba čimvečja, so kar iz telefonskega imenika nabrali imena moških, od katerih je vsak dobil vabilo sledeče vsebine: »Dragi 1 Ne pozabi na sestanek ob 8. zvečer dne 28. okt. Dorothv.« Poročeni moški so prišli v nemajhno zadrego zaradi teh vabil, posebno, ker na vprašanje boljših polovic, nihče ni vedel pojasniti, kdo je ta Dorot-hy. Prišlo je do prepirov in ena najbolj užaljenih zakonskih družic se je hotela zaradi tega tudi ločiti. Komaj jo je pregovoril advokat, ki je tudi dobil podobno vabilo. Brezposelnost v ZDA narašča Po poročilih ameriških listov se brezposelnost polagoma, a vztrajno spet plazi v ZDA. Samo v Clevelandu se je v septembru letos zvišalo število brezposelnih za 6 %, ponekod pa tudi do 14 %. Od meseca januarja dalje je prišlo na cesto kar 105.000 državnih uradnikov, ki so bili odpuščeni iz državne službe. V zapor pred vsiljivo ženo Raymond Ohlson je nekega dne letos v oktobru prišel na sodišče v ChicagI In milo prosil, naj ga zapro vsaj za 6 mesecev, da bo vsaj tu imel mir pred svojo bivšo ženo. V apvi-lu lani se je ločil od svoje žene Arlene. Ko je začel hoditi s drugo žensko, ga je bivša žena začela nadlegovati ln silil ti, naj bi se spet poročil z njo. Po telefonu ga je klicala vsak dan In vsako noč tudi do desetkrat. Ko je zavrgel vse njene prošnje za ponovn0 poroko, mu je razbila pohištvo in zagrozila, da ga bo tudi pretepla. Sodnik njegovi prošnji ra zapor nI ustregel. do in preskrbel baterijo in obleko, da si mogel v jamo. Ne pozabi na najboljšo rudarsko skupino Konrada Sall-harja, Antona Bobna in Alberta Mraka, ki delajo vedno na najslabših mestih in mij-vec naredijo. Govori o brezkončnih temnih hodnikih rjavega zlata, kako se križem kražem prepletajo tudi do 130 m globoko pod zemljo v kočevski premogovni kotlini. In pisi spet o mrazu v zimi, Id grize rudarje v prste, ko potiskajo vagončke iz jame, medtem ko sedimo mi ob pečeh. Kako prijetno prasketa in bobni rjavi kočevski premog. Povej kako tesno ti je bilo pri srcu, ko je dvigalo polzelo v Jamo, kako so jamske svetilke nihale med polglasnimi pozdravi »Srečno« >— »Srečno« — Doma jih čakajo družine. Za stanovanja je težko. V zimi sili skozi špranje v barake mraz. V jamah je vroče. V srajcah ne boš delal, preveč jih »gre k vragu. Tudi nov pas razje pot in premogov prah. Težak zrak. Včasih hreščijo oporniki, včasih koga prinesejo iz jame. Leta se v jami že zgodaj za-režejo v čela. Tretjino dneva si pod zemljo. — Poslušaš le zamolkle klice, ropot vagon-čkov in kompresorjev in cur-Ujanje vode. Zeljen si, žejen zraka in sonca. Toda vendar moraš pod zemljo dan za dnem, drugače bi se iz tovarniških dimnikov ne kadilo in lokomotive bi nas ne prepeljavale iz kraja v kraj. Iz razgovorov z vodstvom rudnika in z rudarji »i lahko razbral, kako si Kočevje z z vsemi silami prizadeva, da bi se izkopalo iz gospodarske zaostalosti. To je vroča in uporna bitka za napredek, kakršne Kočevska v svoji zgodovini vse doslej še ni doživela. Piši... -o- Tudi vi kočevski rudarji ste del tiste mogoč.ne sile, ki preobražuje in prenavlja svet, del delavskega razreda. Z vsakim dnem, ko odhajate pod zemlo po premog, da bi ga dali skupnosti, smete fcahte vafti več pravic v upravljanju svojega podjetja. Z vsako tono vašega premoga, ki poganja lokomotive in zgoreva v parnih kotlih naših tovarn ste bližje dnevu, ki bo s postopnim razvojem družbe po-pojx>lnoma zabrisal razredne razlike in uresničil načelo komunizma: Vsakdo po svo-! jih sposobostih — vsakemu po njegovih potrebah. Za ta veliki dan pa ae Je treba uporno boriti in še marsikaj žrtvovati. Cim odločnejša bo ta borba, tem preje bo prišel. Vinko B. Cvetke z novomeških olic Rosi, v čevljih moča, zadnjega, v denarnici pajčevina jm na tisto luknjo mislim, k jI pravim stanovanje, kadar o njej govorim. Pa me sreča znanec: »Nima vsak sreče kot itil Dobrega strica moraš imeti.« Gledam ga, strmim, on pa spet: »Ce bi jaz imel tri sranovanja, bi ti enega odstopil, zato pa bodli ti tolik dober, ko veŠ, v kakšnem pa j/.ln stanujem, pa mi ga daj!« Strah me je. Strah, da bi kdo ne zrinili ie iz tnste luknje, ki jii pravim stanovanje, kadar sem dobre volje. Hočem do besede, toda prijatelj spat moleduje: »Bodi vendar tovariš in pomagaj mil Vseeno je, katero stanovanje mi odstopiš. Lahko tistega v Sokolski ulioi, morda tistega v Društveni ulici, zadovoljen bd bil pa tudi s tistim v Citiflnislki ulici. Tako, bratje, zdaj veš, da sem si na jasnem o teh tvojih stanovanjih. Stanovanjski urad bi ti trdo stopi)! na prste, če bi vedel, da se šopiri« kar v treh prostorih. Pojdi mi na roko, če Zgleden zakonski par V Callforniji je neki mladi mož trdo delal v industriji, da se je lahko njegova mlada žena izšolala za učiteljico. Sedaj ko je ona učiteljica, pa ona dela in varčuje, mož pa študira za zdravnika. Res idealen zakonski par. ne... Tajiti ne bo? mogel. Da trna* tri sranovanja jlim bom dokazali z uradnimi potrdila: s potrdilom Uprave mestnega vodovoda, s potrdilom Matičnega urada in tudi ploščo jim bom pokazal z napi-som Oltalniška ulica.« Takega napora pa še ne. Tri ure sem pravil prijatelju, da v Novem mestu raibijo tri imena za isto ulico. se ver in 8ATJ: NA KURIRJEVEM GROBU, Na zeleni loki vre iz skale vir; teče mimo groba, kjer leži kurir, kakor mrtvo zrno v brazdi rodnih tal, kakor žlahtni kamen v žili gorskih skal. Zvečeri se; mesec trosi sij n*i grob, skale so kot beli, speči ovčji trop. Čuj: ni topot konja jeknil nad preval? Ni nekje v daljavi zaregljal rafal? Ni; vse krog je tiho, vir le žubori, kakor da iz rane spet vre mlada kri. Raste noč in zvezde sločijo si pot; čuj.' ni nekdo stopil na potočni prod? Ni dejal potiho: »Hej, ti vranec moji Po stezah me nosiš, kmalu boš me v boj. Žejen si, le skloni se nad čisti vir; tod sem te še lani pasel kot pastir. In previdno, vranec, name Lah preži!« Ne, nihče ni stopil in ne govori, samo sapa v krošnji z listi se lovi. Rosa kristali se z listov in raz vej, ščebetanje raste v leskah živih mej. Čuj: kaj ni v tišino zaregljal rafal? Kaj ni kri potekla preko rosnih tal? Iz naročja trave mrtvo zre kurir, iz srca izteka se mu živi vir ... Ne: povso'd vse mir no: svit ugaša n\oč. Le spomin je videl kar bilo nekoč tukaj je na loki, kjer zori zdaj mir. kjer za dom je nadel mlad junak — kurir! Posledice korejske vojne Spopad velesil Je najbolj prizadel korejsko ljudstvo samo ln mu prinesel neizmerno gorja ln materjalne škode. Po približni ocenitvi znaša škoda na Koreji okrog 15 milijard dolarjev! Za ta denar bi lahko zgradili najmanj 2,250.000 enodružinskih hišic, 0d katerih bi vsaka stala 2 milijona dinarjev! V teh hišah bi lahko udobno stanovalo okrog 10 milijonov ljudi. Namesto tega je na Koreji poles vseh drugih grozot, trpljenja in škode 9 milijonov beguncev brez vsega, 300.000 vdov in 100 tisoč vojnih sirot. Kaj je Koreja zakrivila, da So jI velesil0 prizadejale to gorje? Nič drugega, kot to, da stoji na mestu, kjer se križajo Intevesi velikih. Te številke nam dokazujejo, kako potrebna je enotna borba naprednih sil sveta, med katerimi je na prvem mestu naša država, za mir v svetu. Za' uču-vanje miru ln neodvisnosti, med katere spada tudi krepitev obrambnih sil, nI nobena žrtev prevelika. Taka obračunavanja velikih na račun malih narodov lahko prepreči samo enoten nastop vseh naprednih sil sveta, ki so pripravljene, če je potrebno, tudi z orožjem zaščititi neodvisnost malih pred vsako napadalnostjo imperialističnih sosedov. »Oprosti, dragi, ali že dolgo [ čakaš?« LOJZE ZUPANC: VELIKI DNEVI Povest Nekje je zarezgetal konj, da je od groze In strahu zaledenela ljudem kri v žilah. Rusov desetletni Jožek je pohitel v goreči hlev in odvezal kobilo Zorko, ki se je z izbuljenimi očmi izpustila v dir ter skopitljala na vaške pašince. Gospodinje niso vedele, kaj naj store. Brezumno so tekale za svojimi možmi, ki so jih fašisti gnali iz vasi. Ko pa so spoznale, da njim ni pomoči, so se spomnile na otroke, ki so vreščali pri gorečih bajtah. Presunljivo jokanje otrok jih je zvabilo nazaj h gorečim hišam. Zapodile so se v bajte in znašale ven posteljnino, obleke, perilo in posodje. Ven, le ven, kar je mogoče, ven pod milo nebo, da bi vsaj najnujnejše otele požrešnim plamenom! Požar pa je vse boli ln bolj besnel. Med grmovjem podlrajočega se strešnega tramovja Je bilo komaj slišati vpitje vaščanov, ki so hiteli gasiti in reševati svoje borno imetje. Iz vodnjakov in iz kala sredi vasi so nosili vodo v škafih in čebrih, da bi pogasili ogenj, ki je požrešno goltal krov za krovom. Z Zugljeve goreče hiše, pokrite s ■lamo, je vrglo goreči škopnjak na Starihovo hlfio. Stric Jurij je kar s podstrešja splezal na streho in kakor nor otepal ■ starim, preperelim gunjem, ki ga J« našel na podstrešju, po goreči strehi. Bara in Danic« sta nosili vodo in vedro z« vedrom podajali Tijčetu, ki je stal na lestvi in podajal vodo stricu Jurju. Končno se jim Je 1« posrečilo zadušiti ogenj na goreči strehi Streha na kovačnicl Je popolnoma zgorela. Ostalo je le zidovje, nad vhodnimi vrati pa J« na ožganem zidovju ostal napis, ime pokojnega Tljčeto-vega očeta. Starihovl ln najbližji sosedje so ogenj omejili, a na gornjem kraju vasi je gorelo, gorelo. Ljudje so rjoveli in nosili v Škafih vodo. Nosili so, nosili... Ko pa so spoznali, da je vse njihovo naprezanje zaman, da je vse delo vredno toliko kakor pihati proti vetru, ko so uvideli, da bi niti dvajset gasilskih brizgaln ne moglo pogasiti naraščajočega ognja, so se z ožganimi oblekami, ranjeni, premočeni in na smrt upehani umaknili pred rastočo vročino, ki so jo izžarevali goreči hlevi, »kednji in bajte. Popadali so na zemljo, si od tope bolečine in duševne groze grizli prste na rokah in tolkli z glavami ob kamenje na vaških poteh. Niti jokati niso vtč mogli! Otečene, s krvjo podplute oči niso imele več solz. Le hropli so kakor zaklana goved... Stara Zugljevka se je z razmršenimi, sivimi lasmi In ožganim krilom zapodila po vasi, prepevajoč neko sveto pesem. Iznenada pa je obstala pri gruči žensk, ki so se v topi žalosti hlipajoč valjale po zemlji ln tulile, da je njihov presunljivi jok rezal v ušesa. »Sodni dan je!« je divje zakričala z vreščečim glstsom, izza nedrij pa potegnila molek z debelimi, črnimi jagodami — edino stvar, ki jo je odnesla iz goreče bajte. »Molimo, ljudje!« je rjovela, da bi preklicala vihar žalosti, ki je divjal po vasi. »Gospod bog, oče nebeški nam je poslal ta ogenj. Velik ogen j, v katerem bodo zgoreli naši grehi! Zahval jen, o bog!« In udarila se je s pestjo, v kateri je krčevito stiskala molek, po uvelih prsih in zapela: *Z ognjem ln mečem bom končal...« Zmešano je nekaj časa zrla v ogenj, potlej pa se ^e zapodila naravnost proti goreči hiši in izginila v plamenih in dimu. »Moj bog, saj je znorela!« Je zakričala Starihova Bara. »Držite jo, držite!« Prepozno. Le kdo bi se upal za njo v ogenj! Se tisti trenutek se je sesula streha in goreče ostrešje jo s stropom vred zgrmelo na kup ter pokopalo pod seboj ubogo žensko. Od groze prevzeti ljudje pa so brezumno tekali in begali po vasi, od hiše do hiše, od hleva do hleva in drug drugega prosili pomoči. Nihče jim ni mogel pomagati. V vodnjakih je zmanjkalo vode, vaški kal so izpraznili prav do blatnega dna. A vas je gorela. Ogenj se je širil dalje, dalje, do strehe do strehe. Nad gorečimi Dobravicami pa se le prav do visokega neba dvigal visok steber črnega dima, da je celo sonce na nebu potemnelo kakor ob mraku. S krvavordečo svetlobo je mežikalo izza temnosivega oblaka nad vasjo. Skozi dim in pepel, ki ga je bilo polno ozračje nad vasjo, se je skrivalo očem dobraviških brezdomcev. 7. Kolona fašistov se je na umiku iz gorečih Do-bravic napotila skozi Krivoglavice in GiršiČe proti Gradacu. Na Krivoglavicah so se možje poskrili v gozdne jame, ko so zvedeli za prihod sovražne vojske, le mlinar Zunič je ostal doma. Planili so v mlin in ga vsega belega od pališke kar izpred grota odvedli s seboj. Na Giršičih so može presenetili pri delu na polju. Na njivah blizu vasi so okopavali krompir. Obkolili so jih in jih umazane od dela, bose ter nedolžni spehali k možem, ki so jih že vodili sredi koloi«« neznanokam... Paplč, Šimenc, Kure, trije giršlcTk^ gospodarji so morali oditi z njimi, ne da bi mojjfJl vsaj še enkrat s pogledi objeti svoje žene in otroki