I- e e l- ii a iw a I Leto XXVIII. j Naročnina za Ljubljansko rj J pokrajino: letno 150 lir J (za inozemstvo 200 lir), p j polletno 75 lir, mesečno e ; 15 lir. Plača in toži ge a v Ljublanj TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrišo, obrt in denarništvo Številka 10. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: 0 regor-čičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poStni hranilnici v Ljubljani št. 11-953 Izhata vsako sredo Ltubliana, sreda 7. marca 1945 Preis - Cena L 2' Naloge in delo Tekstilnega konzorcija Uveljavljenje novih mezdnih ureditev V naši okrožnici z dne 29. januarja t. 1. smo pod št. 947 poročali o novi ureditvi mezd in plač. Med drugim smo omenili tudi predlog Pokrajin- Z racioniranjem potrošnje tek-1 ki bi ga hotel nabaviti. Tako je ske zveze delodajalcev, da bi se nove stilnega blaga so nastale tudi no- prej zadostovalo 56 točk za letno mezde in plače ne uveljavljale za ve težkoče pri nabavljanju tega moško obleko, ker se je dobivalo nazaj. [ blaga. Pokazala se je potreba, da , blago po 17 točk za meter, dočim Kakor smo obveščein, je vpraša- se tekstilno blago nabavlja v čim danes nima TK tako lahkega bla-nje uveljavljanja novih mezdnih ure- večjih količinah in da vsi grosisti ditev dokončno rešeno. Vrhovni ko- ter tovarnarji delajo pri nabavi misar je namreč odločil, da se že tekstilnega blaga sporazumno, objavljene mezdne ureditve, in sicer Hkrati pa je bilo treba tudi sikr-za industrijo in obrt predelave lesa, beti za finansiranje nabav in pra-za opekarne, za mlinske obrate in to- vilno razdeljevanje nabavljenega varne jedilnega olja, za kovinsko in blaga. električno industrijo in obrt ter za ] Iz vseh teh razlogov so ustano-obrate naravnega kamna, uveljavijo s vili grosisti s tekstilnim blagom 1. septembrom 1944. za nameščence, po oblastnem nalogu v začelku za delavce in vajence pa s prvim lanskega aprila Tekstilni konzor-mezdnim tednom v septembru 1. 1. <‘ij, kj praznuje torej v kratkem V kolikor bi se ugotovilo, da bi po-' Prvo obletnico svojega dela. samezna podjetja ne zmogla prenesti I ^ izvršilnih določbah k naredbi izplačila za nazaj, je nemški svetova- ° razdeljevanju tekstilnega blaga, lec pri Pokrajinski upravi sporazu- ki so izale v juliju 1944, je bil je število točk, da bi mogel Irgo- men s tem, da se v poedin h primerih Tekstilni konzorcij legaliziran kot ve oddajati na te nakaznice tudi od tega termina odstopi s tem, da bo centralna nakupovalnica in razde- izdal končnoveljavno odločitev v po-. tfeva] mca tekstilnega blaga, edinem konkretnem primeru po pred- i tekstilno blago za vse ga in je treba za en meter najmanj 22 točk. V tem je tudi eden tehtnih razlogov, da trgovec niti pri najboljši volji ne more vedno ustreči potrošniku. Enak značilen primer opažamo pri moških srajcah. V zadnjem času je bilo odrejeno, da se izdajajo za revnejše sloje posebne nakaznice z označbo »K«, na katere mora trgovec brezpogojno dobaviti potrošniku blago Tekstilnega konzorcija. Neobhodno polrebno bi bilo, da bi se za blago po teh nakaznicah določilo viš- težje blago. Tekstilni konzorcij deli danes vse blago na posebne pooblastil- 3. Na posebne nakaznice pa se dobe vrhnja oblačila za odrasle, vse perilo za odrasle in hišno perilo. Tako je precej natančno določeno, katero blago in na kateri način ee dobi. Ostajajo pa seveda še nekatera vprašanja nerešena. Za trgovce je posebno važnd vprašanje, kako preprečiti, da se ne bi substanca prehitro in prenevarno zmanjševala. Da se namreč substanca zaradi rastočih cen in vedno manjših kontingentov mora manjšati, je neizogibno. Vendar se je v zadnjem času doseglo v tem oziru pomembno zboljšanje. Ekspozitura določa — kakor že logu Zveze delodajalcev in Pokrajin- ozemlje Jadranskega primorja do- nice, ki so trojne vrste, in sicer jdeljuje Tekstilni strokovni odbor i • ' pri Vrhovnem komisarju za Ja- liono m ni • . ' . 1 S° , dransko primorje v Trstu. Ta od •jene za objavo, in sicer za kemično , * bor ske delavske zveze. Mezdne ureditve industrijo, tiskarsko in knjigoveško stroko, oblačilno industrijo in obrt, rudarstvo, stavbno stroko, prometno stroko, papirno in kartonažno industrijo in obrt, živilsko industrijo in obrt, cementno industrijo in obrt za . „ , . , lino keramično industrijo, za izdela ^ V iU.‘\ SVO'° .ck^°’ vanje surovih kon9€rV in zapredil-l*,tu5° v LJub‘^m ter svoje po-nice svile, stopijo za nameščence v ^,ru*n.ice„ na Reki, v Pulju in v veljavo s 1. januarjem 1945., za de-iGo"cl: Tek^lm strokovni odbor lavce in vajence pa s prvim mezdnim ! y Pa 'e na a.'e zen s tednom v januarju t. 1. ! folofanje cen starega Ostale mezdne ureditve, ki jih bo1 b,a*a. določa cene vsemu bla- dostavil nemški svetovalec Pokrajin-, ?u’ kl P"*6 v Jadransko primor , . .11 .i m 17 IImIho 1.111 nii5in«lrn ski upravi, bodo stopile v veljavo s prvim mesecem, ki sledi dnevu, katerega je bila izdana nova mezdna ima zlasti dve nalogi: 1. da določa za vsako pokrajino v Jadranskem primorju, koliko tekstilnega blaga dobi in ‘2. da določi ceno temu blagu. Tekstilni strokovni odbor za Jadransko pri-j bi trgovec nogavice samo v sor- Umfciiid, ki je določen s kontingentom. ureditev. Z ozirom na navedeno vabimo prizadeta podjetja, da pristopijo k izvajanju novih mezdnih ureditev, obenem jih pa vabimo, da nam sporoče, kako si zamišljajo kalkulacijo plačil za nazaj pri cenah proizvodov, da bi mogli uspešno podpreti vsa tozadevna upravičena prizadevanja pri merodajnih oblastvih. Združenje industrijcev in obrtnikov Resno opozorilo komisarja za cene Komisar za cene nujno opozarja vse trgovce in obrtnike, da prodajajo svoje blago le po odobrenih I je iz Italije. Ljubljanska ekspozitura, v kateri so zastopniki grosistov ter tovarnarjev in ki vrši svoje delo pod nadzorstvom komisarja cen, pa ima pravico, da določa cene blagu iz tovarn Ljubljanske pokrajine. (Podružnice na Reki, v Gorici in v Pulju nimajo podobne pravice.) Sedaj bi na kratko še razložili postopek pri dodeljevanju in razdeljevanju tekstilnega blaga S 1. novembrom 1944 je lahko prodajal trgovec blago le na oblačilne nakaznice (Kleiderkarte) in na posebne nakaznice (Bezugs- kaša soja tudi jajca, meso in mleko. Za prebivalstvo Azije je soja že od davnega glavna hrana in samo z njeno pomočjo prenašajo n. pr. Kitajci najenostavnejšo hrano. V Evropi soja še ni dolgo. V London je prispela prva večja poši-ljatev soje leta 1901., v Hamburg leta 1906., po raznih evropskih deželah pa se je začela razširjati šele po vojni leta 1919. Kakor po hranilni vrednosti, tako je soja tudi po svoji uporabljivosti na višku ne samo kot živež, temveč tudi kot industrijska surovina. Vse te njene vrednosti in prednosti pa v Evropi še niso dovolj znane. Na svojo pravo udomačitev in uporabo v Evropi soja še vedno čaka. Morda bo z njo tako, kakor je 'bilo s krompirjem, ki ga je moral pred 150 leti Friderik Veliki s silo uvesti v Nemčiji, ali pa prej omenjeno — tudi cene sta- s sladkorjem iz sladkorne repe, remu blagu, in sicer ne glede na j ki se je šele pred 80 leti uveljavil nabavno ceno tega blaga, temveč jv jn„ je. 7 ^ * 11 naj’ z ozirom na njegovo dejansko j važnejšimi živili.___________________________ vrednost. Trgovec, ki hoče doseči, da se mu tako določijo cene za staro blago, mora vložiti prošnjo na XI. oddelek pokrajinske uprave, ki njegovi utemeljeni prošnji tudi ugodi. To je tudi v interesu konsumentov, ker je tako več blaga na razpolago in poleg tega dobrega blaga ter po primeroma nizki ceni. Z ustanovitvijo Tekstilnega konzorcija se je marsikatero vprašanje ugodno rešilo, ker omogoča nalogami od drugih so neveljavna. Tekstilni konzorcij sporazumno jZVZete so le z vednostjo nemške-delovanje med trgovci grosisti in ga svetovalca sklenjene pogodbe detajlisti in so s tem varovani Oskrbovalnega urada za oboroženo tako interesi trgovcev ko tudi po- silo v Trstu, trošnikov. Jasno pa je, da vse tež- i stari nalogi italijanskih oskrbo-perilo, vse blago za dojenčke in koče niso mogle še_ biti odprav-1 va]nih megt v prid koristnikom iz-. rm rt X M /1 An 1 VM m «\ *-l rt rv H O I 1 rt H /\ 1 ■ rt V\ M* n « rt M C *• rt M rt 4 4«rt X f . y * 1 . ven operacijskega področja, ki so bili izdani na podlagi dogovora s pooblaščencem, se ne smejo izvršiti. Nakazila za surovine in dispozicije o izdelanem blagu ter nakaznice za produkcijo se smejo v bodoče izdajati le na podlagi posebnega nakazila, podpisanega od (za tako zvano konzorcialno blago): 1. za nogavice, 2. za blago na oblačilne izkaznice in 3. za blago na posebne nakaznice. 1. Na izkaznice za nogavice do- Odredbe glede tekstilnega gospodarstva Nemški svetovalec pri Pokrajinski upravi g. ing. Kronich je izdal v pogledu tekstilnega gospodarstva naslednje odredbe: Vse zaloge tekstilij, surovin, polizdelkov in izdelkov, ki se nahajajo na operacijskem področju, so izključno na razpolago nemškemu svetovalcu. Razpolaganja s temi 2. Na oblačilne izkaznice se dobi le blago, kj se prodaja na te izkaznice, t. j. deško in dekliško za noseče žene, dočim se dobe na ljene, ker pri racioniranju potroš-te izkanice za odrasle le nekateri nje ni nikdar mogoče vsakogar predmeti kakor robci, rute itd. | popolnoma zadovoljiti. Podržavlienie francoskih rudnikov >Das Reich« piše med drugim lodškodnine, takole o načrtu podržavi jen ja rudnikov v severni Franciji: Premogovni revirji v departe-mentih Nord in Pas de Calais, ki so dali 1. 1935. okrog 35.5 milijona ton premoga in so imeli okrog 190 tisoč rudarjev, so bili last 21 družb. Delničarji teh družb so dobili leta 1938. kot dividendo povprečno po 8 frankov od vsake tone premoga. Družbe so lahko izplačale toliko dividendo seveda tudi zaradi le- scheine), in sicer na točke S 5. decembrom 1944 je prvič ga, ker so imele poleg premogov-moral trgovec predložiti vse prednikov tudi kemične tovarne, elek-cenah. Ker so nekateri prodajali j iete nakaznice .in točke oblačilnih trarne in plinarne. Podržaviti mi- po višjih cenah, so bili zelo ob- izkaznic Pokrajinskemu gospodar-jslijo zdaj samo premogovnike, vsa Čutno kaznovani. V prihodnje se shemu svetu. Isti postopek velja j druga podjetja pa ostanejo druž- za vse nadaljnje mesece. Pokrajinski gospodarski svet je nato izdal trgovcu posebne pooblastil-nice (bone), s katerimi je lahko kupil trgovec pri Tekstilnem konzorciju blago. Ni pa s tem rečeno, da bi moral dobiti trgovec vedno bodo izrekle še težje kazni in v težkih primerih bodo krivci ka^no-vani tudi z zaplembo vsega premoženja. Dohodki od loterij v Španiji Loterije so v Španiji že od nekdaj zelo popularne in država ima oc njin velike dohodke. Z lanskim loterijskim dohodkom, ki je dosegel 851.4 milijona pezet, je bil dosežen rekord celega desetletja. Od tega skupnega dohodka je 30% cisti dobiček države, pri tem pa niso všteti dobički, ki jih ima država od neposrednih srečk. Loterijski dohodki se v Španiji znatno zvišujejo že nekaj let, dohodek lanskega leta pa je bil za okrog 120 milijonov pezet nad dohodkom leta 1943. bam, ki dobijo pri podržavljenju premogovnikov tudi tako visoke da nastane veliko vprašanje, kako bodo moglj pre-1 nemškega svetovalca in od refe-mogovniki sami kriti te velike iz-1 renta za tekstilno gospodarstvo g. datke in produkcijske stroške. Vse Gelbricha. prej ko zaupanje vzbujajo tudi na-1 Dovršitve v podjetjih bodo v bo-meravani upravni odbori podržav- doče možne le po posebnem naka-Ijenih rudnikov. Minister za javna ailu o proizvodnji, ki vsebuje nadela bo imenoval predsednika in slednje podatke: podpredsednika, odbor pa bo sestavljen iz 8 zastopnikov delavcev in nameščencev, 5 predstavnikov potrošnikov ter dveh zastopnikov razlaščenih družb. Taka' sestava upravnega odbora pač ne more jamčiti za vzajemno in uspešno delovanje podjetja, o katerem sploh ne bo mogoče vedeti, ali je res v državnih ali pa je vedno v zasebnih rokah. Hranilna vrednost soie Pri prehrani prebivalstva cen-natančno toliko blaga" za kolikor | tralne Evrope je najbolj važna je predložil točk, ker dodeljuje preskrba maščob in beljakovin Pokrajinski gospodarski svet bla- j in ko je med vojno način prehra-go le v okviru možnega nakupa, | ne podvržen raznim spremem-torej v okviru določenih kontin- bam, je treba v prvi vrsti skrbeti za ona živila, ki vsebujejo dovolj maščobe in beljakovine. Tako je gentov. Pri tem pa nastajajo razne težave zaradi števila točk, ki je v mnogih deželah šele med vojno predpisano za posamezne vrste prišlo do pomena in veljave pri-blaga. Število teh točk je bilo delovanje oljnih rastlin, med ka-namreč določeno že v bivši Jugo- terimi zavzema najvažnejše me- slaviji, ko se je prodajalo večinoma lažje blago in ko razne umetne tkanine še niso bile v prometu. sto soja. Ta oljna rastlina nudi najboljšo rešitev prehranjevalnega proble- Zato se prav lahko dogodi, da ima ma, ker vsebuje dosti maščob in potrošnik premalo točk za blago, | beljakovin. Po svoji hranilni vred- a) uporabo surovin, b) tehnični napotek obratovanja, c) naslov koristnika. Tudi ta nakazila o proizvodnji podpišeta nemški svetovalec in g. Gelbrich. Druga nakazala so neveljavna. Predpisi o tekstilnem gospodarstvu od grosistov do potrošnikov ostanejo s tem nespremenjeni. Posebej se poudarja, da se prestopki proti tem ukrepom kaznujejo po naredbi o zajetju gospodarstva na operacijskem področju Jadransko primorje za vojne nartiene (Služb. Ust št. 71 z dne 23. IX. nosti prekaša soja veliko večino 1944) živil živalskega in rastlinskega j Gornje odredbe so bile izdane izvora, njeno vsebino maščob in v SpOTazumu s pooblaščencem za beljakovin pa kaže in primerja naslednja analiza (v odstotkih): kravje mleko jajca svinjsko meso goveje meso fižol, leča soja V dobrem razmerju je tudi vsebina mineralnih snovi in lecitina, s svojo vsebino vitaminov pa pre- beljako- vine maščobe 3.7 3.5 12.5 12.5 19.0 6.0 20.0 7.0 24.0 1.7 36.0 18.0 tekstilno gospodarstvo v štabu RUK, s katerim se sproti dogovore produkcijski načrti in navodila za proizvodnjo. Združenje industrijcev in obrtnikov UUte se strojepisja! 1’raktično znanje koristno vsakomur. — Novi tečaji pričenjajo redno vsak teden. — Vpisovanje dnevro. Informacije, prospekti: Trrovs^o učil šfe ..Chrlstnlov učni zavod", Ljubljana, Domobranska ulica St. 15 Zapora steklenih balonov Šef pokrajinske uprave prezi-dent div. general Rupnik je izdal odredbo o zapori steklenih balonov, ki se glasi: Imetniki nerabljenih steklenih balonov s 25 ali več litrov prostornine, v pleteni ali leseni zaobali, morajo v petih dneh od dneva uveljavljenja te odredbe (do 26. februarja) prijaviti balone Pokrajinskemu gospodarskemu svetu in jih ponuditi v nakup. Leta odloči o nadaljnji porabi steklenih balonov. Odkupnino določi komisar za cene. Neizpolnitev iprednje določbe se kaznuje po členu 6. naredbe o zajetju gospodarstva za vojne namene z dne 27. avgusta 1944 z denarno in zaporno kaznijo in zaplembo neprijavljenih ali neoddanih steklenih balonov. Iz statistike Pokojninskega zavoda Poslovno poročilo Pokojninskega zavoda za leto 1943. navaja, da je bilo konec leta v oddelku za obvezno zavarovanje 5143 zavarovancev. To število se je delilo na naslednje zavarovalne skupine (številke v oklepaju pomenijo podatke za konec leta 1942., kjer pa so bili upoštevani tudi zavarovanci dz onega dela Dalmacije, ki je bil zaseden od italijanske vojske). a) Staroobvezni zavarovanci v Ljubljanski in Reški pokrajini 4245 (5199), b) prostovoljni zavarovanci, ki prostovoljno nadaljujejo obvezno zavarovanje po izstopu dz zavarovanju zavez-ane službe 108 (91), c) trgovski pomočniki, ki so postali zavezani pokojninskemu zavarovanju od 1. VII. 1940 dalje, 790 (921). Od skupnega števila vseh zava- Zborovanje Sindikata manufakturistov V petek popoldne je zboroval varuje. Po načelu stare šole je bil j Vsi se moramo zavedati, da se v sejni dvorani Trgovskega doma ljubljanski trgovec na principu tudi že pri nas uveljavljajo nova Sindikat trgovcev z manufaktur- valorizacije blaga, ker se na j>od- načela, ki drugod že vladajo. Dolžnost posedujočih je, da nove čase razumejo. Teh 600.000 točk mora biti revnejšim ljudem dejansko na razpolago. Naj nihče tega blaga ne zadržuje, ker bo kontrola ostra, kazni pa bodo zelo visoke in vedno strožje ter je možna tudj zaplemba vsega premoženja. Komisar za cene inž. Mežan je nato svoj resni opomin podkrepil še z drugimi tehtnimi opozorili in nato zaključil svoja stvarna izvajanja, ki so jih zborovalci nagradili z glasnim odobravanjem, predsednik Lampe pa mu je za nje izrekel toplo zahvalo. nim blago. Zborovanje je bilo odlično obiskano, saj so se ga udeležili manufakturisti skoraj polnoštevilno. Tudi ves potek zborovanja je bil na odlični višini. lagi zaslužka ne pride do stabilne cene. Kasneje se je dogodilo, da je ležalo blago pri trgovcih šest mesecev v zalogi kot mrtvo blago. Zborovanje je otvoril in vodil Sedaj se bo to blago začelo zopet predsednik Sindikata in predsed- prodajati in zato je treba dolo-nik Tekstilnega konzoroija gospod < uspešno zadostila svojim gospodarskim nalogam, poleg tega pa tudi z ustanovitvijo Bolniškega in podpornega sklada razvila in zgndila važno panogo socialnega zavarovanja, ki je trgovskemu stanu tako zelo potrebno. Ta ustanovitev je bila lani največja pridobitev in tudi najepša manifestacija- vzajemnosti. Nadzorni odbor je po svojem predstavniku Kamcnšku predlagal razrešnico upravnemu odboru, ........................... : PRVA DOMAČA TVRDKA j i za umno gojenje, zbiranje in j ; umetno sušenje, selekcintnj" in ; j trgovina i. zdravilnimi gozdnimi, ; ; industrijskimi. aromatičnimi zeli- j jj Sfi in drugimi koristnimi rastlina- : • mi, semeni, sadjem in zelenjavo ■ ,.AlPA" j Grom Jože — Ljubljana : [ HRANILNI PROIZVODI [ : droge — čaji - gobe — dišave : ; suho konzerviranje “ ———_ l Pisarna-skladlšde: • E Vidovdanska ulica 18 E odvezo nadzornemu odboru kot kontrolnemu organu, odobritev sklepnih računov ter prenos poslovnega prebitka v rezervni sklad. Njegovo poročilo pa tudi naglaša, da je bilo poslovanje zadruge v popolnem in najlepšem redu ter da zasluži odbor še posebno priznanje zaradi ustanovitve zelo potrebnega in koristnega bolniškega in podpornega sklada. Ko je skupščina soglasno sprejela poročila in predloge, ji je odbornik Pezdir orisal delovanje dn račune Bolniškega in podpornega sklada, ki nudi že zdaj po enem letu svoje ustanovitve članom veliko socialno pomoč v obliki vzornega bolezenskega zavrovanja s prosto izbiro zdravnikov in zdravstvenih ustanov, a ima tudi vse pogoje za vsestransko izpopolnitev. To je članstvo zadruge uvidelo že takoj po ustanovitvi ter se za sklad in njegov obstoj zavzelo z vso vnemo. Lani se je sklada poslužilo 74 članov, z njih svojci vred pa vsega skupaj 214 oseb. V sklad so člani prispevali mesečno po 100 lir, toliko pa je znašal tudi prispevek zadruge, da so bile omogočene dajatve in podpore do 4000 lir. Od članov je prišlo v sklad 59.284 lir, od zadruge pa 50.400 lir iin je prispevek članstva zaradi tega večja, ker 7 članov 6vojih podpor ni dvignilo, temveč jih požrtvovalno prepustilo skladu. Ker so se zdravila in druge dajatve bolezenskega zavarovanja podražile, je treba skladu zvišati gmotna sredstva. Zaradi tega predlaga odbor zvišanje mesečnega prispevka na 200 lir, da bi prišlo v sklad letno od članov in od zadruge po 170.400 lir ter se s tem omogočile dajatve in podpore do 10.000 lir. Z letnim vplačilom 2400 lir se pač pri nobeni drugi zavarovalni ustanovi ne doseže podpore in dajatve v znesku 10.000 lir. Predlog je bil soglasno in z odobravanjem sprejet. Novi prispevki veljajo za koledarsko leto in novi člani plačujejo, kakor je bilo to določeno tudi doslej, do prihodnjega občnega zbora ves prispevek. Pri točki dnevnega reda »Predlogi in pritožbe« je bilo po kratki, stvarni debati članom priporočeno, naj se poslužujejo knjige za želje in pritožbe v zadružni poslovalnici, naj predzaznamujejo blago ter skrbe, da bo čim prej prevzeto v skladišču. Soglasno so bili po [»tekli poslovni dobi vnovič izvoljeni: v upravnem odboru člana Motoh in Verbič ter namestnik Legat, v nadzornem odboru pa člana Krivic in llebolj, prav tako pa je bil sprejet tudi predlog uprave, da se vsota, do katere se sme zadruga zadolžiti, zviša od 1.5 na 3 milijone lir. S tem je bil končan dnevni red skupščine, ki je z vsem svojim potekom posvedočila, da je zadruga »TekoimporU koristna in uspešna gospodarska in socialna organizacija trgovcev, ki si je poleg dobre ocene in priznanja za svoje delo v težkih razmerah zagotovila tudi pomen in uspeh v bodočnosti. J. J. NAGLAS IZDELOVANJE POHIŠTVA - LJUBLJANA Cvetličarna Mimoza Cjiubliana ~ grcsposvefsfeo c. 13 Telefon 37-17 ""■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a MIH.................. : FOTO-TRGOVmA, IGRAČE IN GALANTERIJA I ■ ■ spela. ANGELA GROŠELJ - KREKOV TRG 10 ;..-TT,. .»...V.''"*... * INDUS j IZDELOVANJE USNJA IN USNJENIH IZDELKOV j družba z o. z. — Ljubljana FV Rrcar Ljubljana — Kolodvorska ulica 35 Telefon 27-25 : priporoia mlinske kamne in mlinsko tehnitne potrebščine ! 9egcm Tel. 32-61 Ejubljana — 9unar«Zta cesta Hoiel „Metropol" restavracija in kavarna se priporoča m »■■■■■■■■■■■•■■aaaaaaaaaaaafcaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaBBBBBBBBBBBBBBBBBaaaaaBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa» • ! ; Ustanovljeno 19*3 i TRGOVINA Z.ŽELEZHINO IN POLJEDELSKIMI STROJI i FERRUJNfl? LEON STUPICA j LJUBLJANA-GRADIŠČE 2 (POLEG URŠULiNK) r " •■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■••■■■■•■■■•■■•■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaair „ •■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaBaBaBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«< Ivan Mihelčič koncesionirano elektrotehnično podjetje ■ B Ljubljana — Borštnikov Irg * • BBBBBBBB BBBBBB BBaBB BB B BBBB B BBBBBBBBBBBBBBBB B £ 1,, At/etra" l 5 I : M&izi/odni& Ucand : i \ : Ljubljana, Floriansha 30 ■ Tel. 23-9« ■ : ■■BBBBBBBBBBBBBBrBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBi laiBaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaBBaBaaaaaaaaaaaaaaBB* | ^ | I iteia Marin! . | i v Ljubljani i ! ! : : iBBBBBiinMnBiBNHaaamaBBaiiaaiaaaaaiBBBBBai Resen opomin Še! pokrajinske uprave, komisar za cene za Ljubljansko pokrajino je kaznoval Putrih Alhino, gostilničarko v Ljubljani na Dolenjski cesti št. 6 radi prodaje vina po pretirani ceni 95 lir za liter, dasi ji je bila cena za gostilno odobrena na 60 lir za liter in to na debelo drugim gostilničarjem, ne da bi bila iz kakršnega koli razloga upravičena, da radi posega v prehajanje blaga od proizvajalca na potrošnika blago podražuje, z denarno kaznijo 150.000 lir, ki se ob neizterljivosti spremeni v zapor 2500 dni, z zasego višjega izkupička, dobljenega z nedovoljenimi cenami v iznosu 250.000 lir in na pristojbino 15.000 lir. Podobna kazen je zadela gostilničarja Tomšiča Franca, Rimska cesta 4, gostilničar Rosenwirth Karl, Dunajska cesta 12, pa je bil obsojen na denarno kazen 50.000 lir ali 833 dni zapora, na zasego višjega izkupička v iznosu 100.000 lir ter na plačilo stroškov v znesku 5000 lir, ker je vino, ki ga jo stalo okrog 80 lir, prodajal po 120 lir liter. Omejitve in olajšave potrošnje električnega toka Šef pokrajinske upravo je izdal naredbo z izvršilnimi odredbami o potrošnji električnega toka, ki je objavljena v Službenem listu 21. t. m. S to naredbo sta razveljavljena člena 5. in 10. izvršilnih odločb o potrošnji električnega loka (Službeni list 805) z vsemi poznejšimi spremembami. (Cl. 5. je določal, da smejo industrijski in obrtni obrati uporabljati električne motorje z več kakor dvema konjskima silama zmogljivosti samo od 0. do 16. ure in da se s posebnimi odredbami določi, katera podjetja smejo uporabljati električni tok samo v nočnem času, katera ga vobče ne smejo uporabljati in katera ga smejo uporabljati tudi v prepovedanem času.) Z novo naredbo je šef pokrajinske uprave odredil: Omejitve oziroma olajšave v potrošnji električnega toka se izdajajo, če je to potrebno z upravnimi ukrepi šefa pokrajinske uprave. Vse do zdaj po upravni poti izdane omejitve oziroma olajšave v potrošnji električnega toka, ostanejo v veljavi do eventualno potrebne spremembe po tej odredbi. Nova odredba je stopila v veljavo 19. februarja. Šef pokrajinske uprave, oddelek VIII. objavlja: Z odredbo šefa pokrajinske uprave VIII. št. 15/142 z dne 13. II. 1945 smejo obrtni motorji do skupnega učinka 5 KS (3.6 KW) do nadaljnje odredbe obratovati podnevi od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Oni obrati, ki imajo posebna dovolila, oziroma so bili odrejeni samo za nočno delo, morajo obratovati samo ponoči, ka-Jcor jim je bilo to odobreno, ker za nje odredba dnevnega obratovanja ne velja. Oredba šefa pokrajinske uprave VIII. št. 15/159 o olajšavah v potrošnji električnega toka glede neprekinjenega obratovanja cestne železnice, odpiranja trgovin in brivskih obratov ter razsvetljava šolskih prostorov je bila dne 21. t. m. pod VIII št. 15/160 izpreme-njena v toliko, da morajo biti brivski in damsko-frizerski obrati odprti zvečer do 19. ure. aaaBaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBaaaaaaaBB i D. Šinkovec | nas^. K. Soss a ■ Modna trgovina | za dame in gospode j i Liibliana, Frančiškanska ul. : j •aiBBiMaiBiBaiaBiBBiBBBBiaafliBiaBBiBBaBaflBiiaaBi !n llfarstvo. Se naj- oko spadajoča dela, JIRlg Ljubljana, Gradile 4 LJUBLJANA . PODMILŠČAKOVA UL 11 j Eg icli j Šušteršič j soboslikarstvo * Delavnica: Salendrova - Stanovanje: Strossmayer.jeva 10 i IZV UŠLI J E VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA * Avtomatični bufet, d. z o. z. KIO Ljubljana, Šelenbnrgova ul. 4 | Drago ScU l ❖ ■ ■ ■ Ljubljana Ulica 3. maja ■ ■ ■ Za konzorcij »Trgovski list« kat izdajatelj: dr. Ivan Pless. — Urednik: Aleksander Železnikar. — Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Vsi v Ljubljani. KOBAL ŽARKO elektropodjetje \ Ljubljana - Stari trg štev. 11 K j Mafijo Šifrer Knjigovez LjiHjana, Vegova ulica Hudoklin Janez, obč. tajnik, Hudoklin I Pri Hranilnici in posojilnici v Št. Jože, posee'niik in gostilničar, Gazvoda Petru pri Novem mestu ee je izbrisal Anton, posestnik in ikot knjigovodja elan upravnega odbora Rožanc Franc, Šežek Ivan, kanonik v Novem mestu. vpieal pa član upr. odbora Doblekar Pri Hranilnici in posojilnici v Kos ta. Jože, posestnik v Ždinj.i vasi. njeviei ob Krki so se izbrisali člani upravnega odbora Šteh Ivan, Bambič Odprava koiikurza Anion iin Kavčič-Štefanič Ivan, na- Konkurz o premoženjiu stavbene za-meyl;o njib pa vpisali Brean Prane iiz druge »Hera« se odpravlja, ker ni Orehovca, HajSen Martin iz Črešnjevca kritja za «tro&ke konkurznega poln P en c a Janez iz Vel. Vodenic. Istopfca. Izvaianie mezdnih naredb Denarništvo in zavarovalstvo Bančna tajnost za francoska dobroimetja v Londonu ne velja več Kakor se poroča iz. Londona, je angleška vlada ustregla želji francoskega finančnega ministra, da mu da podatke o vseh bančnih dobroimetjih Francozov v Angliji. Istočasno se poroča, da je tudi ■vvashingtonska vlada odpravila bančno tajnost za francoska dobroimetja v USA. Kakor je preklic bančne tajnosti dalekosežnega pomena, to odredbo londonski finančni krogi zelo malo kritizirajo. Večinoma se ta korak londonske vlade celo odobrava, ker da imajo angleške banke zelo malo interesa na tem, da bj podpirale one, ki so se z begom kapitala v tuje dežele izognili doma davčni dolžnosti. Podobno se presoja preklic bančne tajnosti tudi v ameriških bančnih krogih, ki poudarjajo, da se je že v Bretton Woodsu govorilo o potrobi kontrole nad begom kapitala. • Pri Hranilnici in posojilnici v Brusnicah so ee izbrisali dosedanja Člani upravnega odbora Franko Franc, Hudoklin Alojz, Gazvoda Franc in Pelko Joško, namesto njih pa 4» se vpisali: Pokrajinska delavska zveza razr glaša: Vrhovni komisar za operacijsko področje Jadransko primerje je izdal 20 mezdnih ureditev ter stopijo nove mezde in ostali delovni pogoji v veljavo z različnimi datumi in sicer: 1. s 1. IX. 1944 za nameščence in 1. mezdnim tednom v septembru 1944 za delavce in vajence v naslednjih strokah: a) opekarska industrija in obrt, b) industrija in obrt predelovanja lesa, c) mlini in obrati za izdelovanje jedilnega olja, •č) obrati za obdelovanje naravnega kamna, d) železarska, kovinarski in elektrotehnična industrija in obrt; 2. s 1. 1, 1945, odnosno prviin mezdnim tednom v januarju za naslednje stroke: a) kemično industrijo, b) rudarstvo, c) oblačilno industrijo in obrt, č) stavbno stroko, d) tiskarsko in knjigoveško obrt in industrijo, e) živilsko industrijo in obrt, f) industrijo cementa in obrt, g) fino keramično industrijo, h) predilnice svile, i) izdelovanje ribjih, zelenjavnih, sadnih in drugih surovili konzerv, j) predelava papirja, kartona, celuloze, k) sušilnice tobaka, 1) prometna podjetja (avtobusni promet, cestna železnica), 3. s 1. II. 1945, odnosno prvim mezdnim tednom v februarju pa za: a) elektrarne, plinarne in vodovodi, b) kemične čistilnice, likalnice in pralnice perila in oblek. Vsa pojasnila glede višine novih mezd ter ostalih delovnih pogojev prejmejo prizadeti delojemalci pri Pokrajinski delavski zvezj in njenih oddelkih v Ljub ljani, Miklošičeva cesta 22. Hrvatska deželna banka d. d. podružnica Ljubjana Trgovska korijalno nntrtna zadruga Ljubljana — Dunajska cesta Papirnca Darinka Vdevič Gostilničarski vestnik Gospodarske vesti Odpiranje in zapiranje gostinskih obratov Podpisani sindikat je prejel pritožbe, da nekateri obrati po 19. uri svojih obratov ne odpro, temveč jih enostavno zapro ob 16. uri po naredbi glede štedenja z električnim tokom ter jih dotični dan ne odpro več. Ker je tako postopanje protipravno in kaznjivo, priporočamo v interesu vseh prizadetih podjetij, da vsi obrati svoje lokale odpro ob 19. uri, ker smejo imeti zaprte (razen okrepčevalnic in kavarn) samo med 16. in 19. uro. To ne velja seveda za one obrate, katerim je z odločbo pokrajinske uprave začasno dovoljena ustavitev obrata. Sindikat gostinskih podjetnikov. ■BBBBHBHHSBSOBKJBEEBHBlSSSEraBSaBSBH t Vdani v voljo božjo želimo prenesti najtežji udarec in sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je dotrpel naš at ek ing. Avgust Sušnik ravnatelj tovarne »Saturnus« d. d. Začasno ga bomo položili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 5. marca 1.1. ob pol 9. uri z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Maša zadušmioa se bo darovala v soboto 10. it. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Družine. Ljubljana, dne 3. marca 1945. Marica, žena; Marijanka, Metka, Janez, Tonček in Nežica, otroci; Katiuka Sušnik, Ivanka Simonič 'in Marinka Planina, sesitre. Od 7000 v sedmih nemških obratih zaposlenih žen je 96 odstotkov izvrševalo samostojno delo, samo 4 odstotki žen pa so bili zaposleni pri pomožnih delih. Nemške žene so se torej; izkazal« kot dobre delavke. Letna proizvodnja električnega toka v Franciji je padla od 9 milijard -kilo. vatnih ur pred vojno na 0.9 milijarde, torej na eno desetino. Proizvodnja je padla predvsem zaradi pomanjkanja premoga. Zaradi manjše proizvodnje električnega toka je prišlo tudi do zastoja v železarnah. Namesto 100 plavžev, kolikor jih je obratovalo pred vojno, je sedaj v obratu le 9. Inflacija v Belgiji v zadnjem čaeu naglo napreduje. Samo za anglosaške oete v Belgiji je bilo 'izdanih v zadnjih tednih za 3 milijarde frankov noviih bankovcev. Švicarska vlada se pogaja s francosko, da hi postala Nica izvozna in uvozna luka za Švico. v. V Švici so morali znižati nekatere živilske obroke, ker ne more Švica uvoziti svojih v ‘inozemstvu že kupljenih živil. Tako se zniža s t. marcem krušni obrok za 10 odstotkov na 225 g j dnevno, obrok masti za 100 g in obrok > metia za 100 g mesečno. V marcu se 'tudii ne 'bosta več dodeljevala fižol in grah. Oskrba z živili se je na Švedskem v zadnjem času poslabšala iter je bila potrošnja raznih živil racioiiiirana. V prosti prodaji se prodajajo samo še ribe, krompir, mleko, divjačina in zele-nijavia. Lira v Bonomijcri Italiji pada katastrofalno. Ob prihodu zaveznikov v fliim je veljal zlat angleški funt 550 lir, v januarju 1945 6850 Mr, v začetku februarja 9450, sedaj pa že 11.400 lir. Poravnajte naročnino! L Knez £fuhljanei ~ g^ospesvaisl*« cesta Čistilo za vse P- Česnik LJubl|aha 1 * •> 1 M. Trebar Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 6 : Štampilje, etikete : tisk z jekloreza ■ M : : Telpfon 59-61 JV. e E R M £5 — Ovorn* »ro 1 Modni krojaški atelje za dame in gospode Odvijam 1*ahct? Liubliana — Prešernova 54 Ustanovljeno 1893 F it. STUPICA železnina, poljedelski stroji, imnepolna proda a razstreliv Ljubljana, Gosposvetska c. 1 (poleg „Figovca“) Cementi Isonzo d- d- — Trst Fibrocemenini izdelki (krovne plošče, cevi itd.) Podružnica v Ljubljani Pisarna: Trdinova 5, tel. 24-20 * Skladišče: Vošnjakova ulica V A. JV M A IT Dr. Th. & G. BOHME Ljubljana | IVAN BRlIiMCIČ j Ljubljana — Celovška cesta St. 4 Stavbeno ir? pohištveno pleskarstvo topleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča ■ Cena imurna 1 — Delo soliefno I Telefon 34-76 riiipovič Pavla Gostilna „Pri Tromostovju“