•»oUntno olačano v gotovini Leto X"!., št. 25 Ljubljana, četrtek 1. februarja I940 Cena 2 Din Jprovnisrvo luDnano Miatijevc . - leietor ?tev 312t 3123 3124, 3125 3126 nseratni idaeiek Ljubliana Selen-aurgovo ai - let 349/ ip iiV/ ■•oclružnico Monbor Graiski rrq it. 1 feietor št M55 •»odfužoico Celie Kocenova ulico it feietor ii I9L |ubl|ana Knaflievo ulico S reletor 3122 3123 3124 3)25 J126. Mar.bor 3ra|ski trg štev 1 telefon štev 2455; Celie Strossmayerievo ulico štev I tcieton štev 65 Rokopisi » ne *račaio Balkanski problemi Jutn se sestane v Beogradu k rednemu letnemu zasedanju svet Balkanske zveze ki tvori, kakor znano, že od leta 1934 dalje stalno diplomatsko ustanovo štirih balkanskih držav, Jugoslavije. Rumunije Turčije in Grčije, združenih na osnovi skupne obrambe balkanskih meja proti poskusom njih nasilne spremembe s strani katere izmed balkanskih držav V teh nekoliko tesnih mejah, ki jih je takrat narekovala kočljivost položaja, se je balkanski pakt do danes spopolnjeval in v njih je ohranil tud: svojo začetno vrednost kot sredstvo za zavarovanje miru na Balkanu, v kolikor bi ga mogli porušiti medbalkanski spori. Na široko je seveda že od vsega početka ostalo odprto vprašanje stališča posameznih balkanskih držav za primer zapletljajev, ki bi mogli nastati na tem področju zaradi izvenbalkan-s&ih akcij Medtem ko se je po ustanovitvi Balkanske zveze področje diplomatske igre na Balkanu glede na same balkanske činitelje močno zožilo, je glede na izvenbalknske činitelje ostalo več ali manj nespremenjeno. Zato so imela vprašan ja, ki so tvorila predmet dosedanjih zasedanj Balkanske zveze, v diplomatski igri nasprotujočih si sil in interesov vedno dva izraza: notranjebalkanskega na eni in iz-venbalkanskega na drugi strani V tem je bilo in je še danes jedro balkanskih problemov. Balkan je izmed vseh evropskih področij najboli iznostavljen križajočim se interesom sil izven njega, ker tvori ravnovesni jeziček na tehtnici medsebojnega ravnotežja vseh glavnih činiteljev evropskega. posredne pa tudi svetovnega razvoja Ako je to veljalo že v mirni dobi. velja seveda še posebej v vojni, ki je zajela Evropo. Trdno voljo balkanskih narodov, tudi orrh. ki so še izven Balkanske zveze, da bi ostali izven sedanjega oboroženega konflikta, stalno križajo interesi izvenbalkansVih činiteljev, ki jo skušajo po svoje oblikovati in podrediti svojim načrtom Ob takih prelomnicah interesov dobivajo seveda posamezni balkanski problemi svoje posebno lice, ki ga samo z balkanskih vidikov ni mogoče osvetliti Kaj pomeni Balkan za ostalo Evropo. zlasti v zvezi s sedanjo vojno, vidimo med drugim po zanimanju vseh večjih evropskih središč za vprašanja, ki bodo tvorila predmet sedanjega zasedanja sveta Balkanske zveze v Beogradu. 2e nekaj tednov so evronski pogledi obrnjeni na to področje. V gledanju zunanjega sveta na naša vprašanja je še vedno ena izmed temeljnih osnov pravilnega razumevanja položaja na Balkanu, drugo oporišče naše presoje pa je v samem gledanju Balkana na svoje probleme. Z balkanskega vidika se nam problemi, ki jih postavlja mirno sožitje balkanskih narodov v znamenju načel Balkanske zveze, ne zdijo nerešljivi. Ves dosedanji razvoj je namreč potrdil težnjo balkanskih narodov po sporazumni ureditvi vseh še neurejenih zadev in po postavitvi vseh medbal-kanskih odnošajev na trdno prijateljsko podlago. Prav tako je razplet novega konflikta v Evropi vsmeril vse balkanske države v popolno nevtralnost. Težnja po izločitvi Balkana iz sfere sedanje vojne se še posebej kaže tudi v dobri volji vseh prizadetih, da se medsebojna trenja, v kolikor obstojajo, podrede v sedanjem trenutku skupnemu prizadevanju za ohranitev miru, v kolikor bi ta bil ogrožen od zun^j. Znana so najnovejša prizadevanja vseh članic Balkanske zveze, da bi se našle zadovoljujoče rešitve medbalkan-skih vprašanj v znamenju večje medsebojne povezanosti vseh balkansk;h držav v obrambi skupnih interesov. V tem pogledu sta v zadnjem času izvršili veliko pomirjevalno delo zlasti naša država in Turčija s svojim posredovanjem pri Rumuniji, Bolgariji m Madžarski. Tako so bila z največjim razumevanjem za interese celote postavljena na tapet zlasti vprašanja dokončne ureditve odnošajev med Rumuni-jo in Madžarsko na eni ter Rumunijo in Bolgarijo na drugi strani. Ob teh razveseljivih pojavih stopnjujoče se balkanske konsolidacije, ki se razširja tudi na Podunavje, gotovo ni pretirano trditi, kakor čujemo ta priznanja tudi iz inozemstva, da ni danes nobenega balkanskega vprašanja, zaradi katerega bi po mnenju vlad balkanskih držav moralo priti do oboroženega konflikta. Čut balkanske solidarnosti se je že toliko okrepil, da si Balkan, v kolikor je to od njega odvisno, sam lahko zagotovi svoj mir. V zvezi z novim evropskim položajem bodo zato vpra:§anja medbalkan-skih odnošajev predmet posebno temeljite proučitve v Beogradu. Ne motimo se, ako mislimo, da bo beograjska konferenca prav v tem pogledu pomenila nov napredek na poti k ostvaritvi onih sporazumov med balkanskimi na- Državniki na potu v Beograd Vedno veiie zanimanie za sestanek Balkanske zveze — Konferenci bo vtisnil peiat skupni interes Balkana za ohranitev nevtralnosti Beograd, 31. jan. x. (—bv—). Beograd je že nekaj tednov središče deplomat kega zanimanja ne le zaradi sestanka stalnega sveta Balkanske zveze, temveč tudi zaradi posebne diplomatske misije, ki jo Evropa pripisuje Italiji v teh težkih časih, ko se je na splošno in še posebej na Balkanu pojavilo toliko kočljivih vprašanj. Zato je ra-zumlivo, če se povsod tako pozorno zasledujejo priprave za beograjsko konferenco in so tudi v samem Beogradu balkanski problemi središče vseh političnih razgovorov. Veliko zanimanje inozemstva Živahne notranje politične diskusije, ki so se prav zadnje dni sukaie okrog ze.o aktualnih notranjih vprašanj so izgubile na svoji neposredni aktualnosti in se za hip umaknile zunanje-po.itičmm razgovorom v zvezi z zasedanjem Balkanske zveze Zanimanie inozemstva za beograjsk.) konferenco pa kaže predvsem naraščajoča udeležba tujih novinarjev, ki se jih je že do danes zbralo v Beogradu izredno veliko iz vseh glavnih evropskih središč. Zlasti evropske velesile so po svojih novinarjih močno zastopane. Ze po tem se da sklepati, da so vprašanja, ki bodo predmet razgovorov na beograjski konferenci, tesno povezana s splošnim evropskim položajem. Senzacij ne bo Pri tem pa na vseh merodajnih in informiranih mestih s poudarkom opozarjajo na ozračje medsebojnega balkanskega pomir-jenja, v katerem je bila beograjska konferenca pripravljena To ozračje pa tudi izključuje možnost vsakega presenečenja in vsake senzacije v zvezi s konferenco Odločno se cdbija sleherno tolmačenje, kakor da bodo bližnji razgovori sveta Balkanske zveze morda v znamenju formiranja kakih novih blokov ali sprejetja kakih konkretnih odločitev. Neposredni interes držav ki so včlanjene v Balkanski zvezi je ta. da se sedanja atmosfera pemirjenja. ki se zrcali v v eh komentarjih o beograjski konferenci, v ničemer ne poslabša, marveč, kelikor le mogoče, še poboljša. Proces notranje konsolidacije Balkana ki se je prav v zadnjem času tako uspešno začel zaradi nov h slič-nih točk v zunanji politiki balkanskih držav in izvenbalkanskih sil. se z beograjsko konferenco ne le ne želi z ničemer zavreti, nego po možnosti še pospešiti. Težišče bo na gospodarskih vprašanjih Zasedanje sveta Balkanske zveze bo po vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu. morda manj političnega kakor gospe d rskega pomena. Vse kaže, da bodo gospodarski razgovori konkretnejši od političnih. V političnem pogledu se bodo države Balkanske zveze omejile na to, da poudarijo skupni interes za ohranitev miru in nevtralnosti v sedanji vojni, obenem pa da izrazijo željo, da se sedanja ugodna politčna atmosfera porabi za nove akcije v duhu medsebojnih sporazumov vseh držav na evropskem jugovzhodu. V gospodarskem pogledu pa bi se utegnili izobličiti tudi konkretni predlogi bodisi z vidika trenutnega položaja in po potrebah, ki jih posamezn!m državam narekuje razvoj sedanje vojne, bodisi z vidika nadaljnjega razvoja v bližnji bodočnosti. Odhod Saradz^gla v Beograd Ankara, 31. januarja a Zunanji minister Saradzoglu je s turško delegacijo odpotoval iz Ankare v Beograd V' rurški de legaciji so:generalni ravnatelj zunanjega ministrstva Džemal Erkin šef kabineta Ze ki Polar in načelnik prvega odseka Resad Erhan. Delegacijo spremlja tudi več zastopnikov tiska. Zunanjega ministra Saradzogla so ob odhodu v Beograd spremili na postajo pred- sednik velike narodne skupščine Rende, več ministrov ter adjutant predsednika republike Ismet Inenija. Na postaji so bili tudi angleški in francoski poslanik, poslaniki balkanskih držav in več drugih članov diplomatskega zbora. Pred odhodom je Saradzoglu izjavil: Srečen sem, da se mi oo o priliki rednega zasedanja sveta Balkanskega sporazuma nudila prilika izmenjati misli z ministri za zunanje zadeve držav Balkanskega sporazuma Trdno sem prepričan, da bo sedanje zasedanje ponovno pokazalo enakost stališč med nami in da bo solidarnost, ki se bo vsekakor manifestirala v Beogradu, ugodno vplivala na mir na Balkanskem polotoku. Grški tisk o pomenu konference Atene, 31. jan. a. Razpravljajoč o bližnjem sestanku stalnega sveta Balkanskega sporazuma v Beogradu, piše Ust »Kateme-rini«: Balkanske države, ki so združene v dobi miru, tudi v vojni dobi kažejo iden-tičnost misli in političnih direktiv, ki jim omogočajo solidarno preživljati dobo sedanjih nemirov. Treba je smatrati kot srečno dejstvo da ti nemiri vsaj za sedaj ne pretijo balkanskim mejam. Države Balkanske zveze nimajo nobenega posebnega interesa vmešavati se v vojno, dokler niso ogroženi njhovi življenski interesi Ta ideal miru goji tudi Bolgarija Beograj- ski sestanek se vrši v najboljšem zname-nlu. Odnošaji balkanskih držav z vojskujočimi se državami so najnormalne.jši. Balkanske države smatrajo, če tudi niso ravnodušne napram vojni, ki vznemirja svet. da imajo pravico nadaljevati svoje miroljubno delo, ki je bilo doslej že tako plodno in ki zahteva še dolge in skrajne napore, da bi se zavaroval materialni napredek njihovih narodov. »Messager d'Athenes« pravi: Mir in ohranitev sedanjega stanja na Balkanu predstavlja glavni steber gifke zunanje politike, želja vseh balkanskih držav je skupna in razumljiva. Po dolgih nesrečah, ki so jih preživele in potem, ko se jim je pcciečilo pogasiti požare ter ustvariti dobre pogoje za mir, balkanske države ne bodo prenehale še dalje delati z vso silo in lojalnostjo na poti miru. »Proia« naglaša željo grškega naroda, da bi zasedanie sveta Balkanskega sporazuma pripomoglo k ponovni afirmaciji odločnosti balkanskih narodov, da se na Balkanskem polotoku ohrani mir in ozko sodelovanje za skupno blagostanje. Balkanske države bodo lahko brez škode preživele sedanjo dobo izkušenj. Šelfe Bukarešte Bukarešta 31 januarja AA (Rador). Rurnunski tisk posveča številne članke bližnji konferenci Balkanskega sporazuma v Beogradu »Universul« objavlja članek Lugosana, v katerem opozarja na smernice Balkanskega sporazuma, ki je orodje miru. Članek nadalje poudarja potrebo po solidarnosti in pravi, da nalagajo trenutne razmere balkanskim državam, da zagotove mir tudi v tem delu Evrope. List meni, da beograjska konferenca ne bo rodila senzacionalnih sklepov-, vendar pa bo ponovno potrdila solidarnost balkanskih držav in voljo za sporazum med vsemi sosedi. »Tim-pul« meni, da bodo sedanje razmere na svetu še bolj združile balkanske države, ki bodo pomnožile svoje napore in prizadevanja za ustalitev miru. Cilji Bslgarije Sofija, 31. januarja. A A. (DNB). Tukajšnji listi objavljajo naslednjo izjavo, ki jo je dal predsednik vlade Kjoseivanov ca-rigrajskemu listu »Tan« o zunanjepolitičnih ciljih Bolgarije brezpogojen mir, dobri odnošaji s sosednjimi državami, striktna nevtralnost, ki bi zagotovila tak mir ter pravično prijateljsko popravljanje nepravičnosti, ki so bile v nedavni minulosti napravljene Bolgariji. Bolgarija je trdno prepričana. da se lahko te štiri idealne točke uresničijo Bolgarija nima želje spustiti se v vojne pustolovščine, temveč udeležiti se blagoslova miru. Ne obstoja nobeno vprašanje, ki se ne bi dalo urediti z obojestransko dobro voljo na pnjateljsk' način. e POLOŽAJU FO PETMESEČNI VOJNI Včeraj Je podal predsednik angleške vlade na banketu odbora za narodno obrambo pregled vojne na kodnem, na morju in v zraku London, 31. jan. si ; Reuter) Na banketu v Londonu, ki ga je priredil komite za narodno obrambo, je govoril danes opoldne ministrski predsednik Chamberlain. Podal je pregled vojne na kopnem. na morju in v zraku ter objavil mnogo novih podatkov o angleški vojski in oboroževanju. Pri banketu so bili navzoči vsi poslaniki zavezniških in nevtralnih držav vsi visoki komisarji dominionov, najuglednejši člani obeh zbornic, predstavniki cerkve in gospodarstva, kakor tudi najuglednejši zastopniki svetovnega časopisja. Včerajšnjega Hitlerjevega govora se je dotaknil Chamberlain samo mimogrede, ko je omenil, da v nasprotju s tem govorom za njegov današnji govor ni bilo treba prikrivati javnosti niti kraja niti časa govora, nakar je nadaljeval: Vloga angleške v£j::e mornarice Včeraj je bila uničena zopet ena nemška podmornica, ko je poskusila napasti neki angleški konvoj. Uničena je bila od kombiniranega napada angleškega letalstva in edinic vojne mornarice Angleži postopajo v takih primerih zelo različno od nemške prakse in tako je bilo včeraj mogoče rešiti večino posadke nemške podmornice. Angleška vojna mornarica je. kakor vedno doslej v zgodovini, prva obiainbna linija angleškega otočja Ta mornarica se nahaja povsod, kjer plovejo angleške ladje po morjih in to sta dve tretjini površine zemlje Ena sama angleška oklopnica je od izbruha vojne dalje v stalni službi preplula 34.900 milj Posebno pozornost posveča mornarica coni približno 1000 milj. ki razteza od Škotske do Gronladije. Tu je stalna patrolna služba in sicer z vedno večjim uspehom. To oot namreč redno uporabljajo nemške ladje, kadar skušajo priti iz Nemčije na odprti Ocean ali ob- rodi, ki so najboljše jamstvo miru. V zvezi s splošnim položajem pa bo treba v interesu balkanske skupnosti najti tudi primerno ravnovesje med že obstoječimi vezmi balkanskih držav z izvenbalkanskimi silami in naravnimi potrebami Balkana kot celote. Nevtralnost, za katero so se takoj ob izbruhu sedanje vojne tako nedvoumno izrekle vse balkanske države z Madžarsko vred. lahko tvori trdno osnovo za vzporeditev teh navidezno nasprotujočih si zvez. V položaju popolnega ravnovesja do posameznih izven-balkanskih činiteljev je na primer zlasti naša država našla pot sporazuma z vsemi svojimi sosedi, ne da bi se s1-cer vezala na obstoječe bloke velesil Ru-munija in Grčija sta brez recipročnosti sprejeli angleško-francoska poroštva. medtem ko je Turčija sklenila z zapadnima velesilama znano trozvezno pogodbo Vse te ločene zveze pa niso omajale duha balkanske solidarnosti in medsebojnih prijateljskih odnošajev. ker jih nobena balkanska država ne smatra za nasprotne paktu Balkanske zveze. Vprašanja, ki zadevajo zunanje vplive na Balkanu, se seveda na beograj- ski konferenci ne bodo mogla dokončno rešiti, vendar pa bo že njih proučitev v duhu balkanske solidirnosti nedvomno doprinesla k razčiščenju položaja na Balkanu. To pa ne bo moglo ostati brez vpliva tudi na stališče iz-venba!kansk;h činiteljev do posameznih balkanskih problemov Balkan z zadovoljstvom beleži ob beograjskem sestanku, da si danes vse velesile žele miru na tem področju, vendar pazljivo oko ne more prezreti razlik v teh stremljeni'h. izv;rajoč'h iz različnih interesov. V posebno močni luči se nam te razlike odkrivajo zlasti v tako zva-ni »petrolejski krizi«, ki se plete okoli Rumunije. Da bo zato ta kriza predmet posebnih proučevanj v Beogradu, je na dlani. Pretirano pa bi bilo pričakovati, da se bodo v tem pogledu izoblikovala kaka definitivna stališča, kajti nasprotja interesov, ki mečejo v tej zadevi svoje vplive na ves balkanski razvoj, so predvsem izvenbalkanskega izvora. Vendar se smemo nadejati, da bo naraščajoča balkanska sol;darnost odvzela nevarnostim od zunaj sleherno ost. ki bi bila naperjena proti življenjskim interesom Balkanskega polotoka. ratno. Trditev nemške propagande da je Nemčija dobila nadoblast nad morji, je smešna Je to ena izmed najbolj drznih trditev nemške propagande Nemška letala sicer pri napadih na nezaščitene trgovske, ribiške in svetilne kdje takoj pohite nazaj domov, kakoi hitro jih pričnemo obstreljevati s protiletalskimi topovi ali z lovskimi letali, vendar nam na ta način prizadevajo kljub temu gotove izgube na ladjah in življenjih Izrekam posebno priznanje angleškim ribičem in mornarjem trgovinske mornarice, ki kljub takim nejunaškim napadom neustrašno nadaljujejo z izvrševanjem svoje dolžnosti Angleška mornarica more varovati konvoje s takim uspehom, da jih vedno bolj uporabljajo tudi nevtralci. Mornarica igra veliko vlogo tudi v izvrševanju kontrole vojnega tihotapstva Kar se tiče kopne vojske, javnost nima nima razloga za depresijo, ker dejstva ne kažejo vseh naših ogromnih prizadevanj Uspehi pa so bili vendarle doseženi Doma v Franciji, v Indiii in na drugih točkah preko morja, na naših življeniskn važnih prometnih linijah, 'mamo danes do 1.250 000 mož pod or«->?iem. Poseli smo v Francijo tudi več tisoč motornih vozil In skoro pol milijona ton mu-nicije in živil. Ogromni vojni napori države Doma se je vojna produkcija izredno pomnožila Število delavcev v letalskih tovarnah je sedemkrat večje nego v letih 1935-36 Letal konstruiramo že sedaj več nego smo jih na višku v zadnji vojski. Osebje in stroji so na taki višini, da ne rabijo nobenega izboljšanja več. Za vežbanje letalcev iz angleškega imperija bo ustanovljenih v Kanadi 67 šol z osebjem 40.000 mož. Zgrajenih ali povečanih bo v to svrho 80 letališč Da si za-siguramo surovine, ki jih rabimo za opremo angleške vojske, smo sklenili dogovore, na podlagi katerih smo prevzeli celokupno produkcijo volne v imperiju za ves čas trajanja vojne in še eno leto pozneje. Nakupili smo za vojsko že za 85 milijonov funtov (14 milijard din) tekstilnih proizvodov in usnja V septembru je izdelovalo uniforme za fronto samo 9 tovarn, danes jih je 1000. Čevljev za vojsko izdelujemo več v enem mesecu, kakor smo jih preje v enem letu. Produkcija topov vseh kalibrov se je podvojila od izbruha vojne dalje, ponekod pa se je celo pomnožila za osemkratno količino Produkciia topovske mu-niriie se je istotako podvojila, ter znaša sedaj že 10 krat več neeo v Drv'h netih mese^h svetovne voine. Za tnnnve. mu-niriio itd. je vlada izdala od izbruha vojne daiie pa dos^j naroč'1 že za 200 milijonov funtov (36 miliiard din). Zaščita civilnega prebivalstva je v naj-v'šii meri pripravljena za letalske napade, če bodo ti še orišli. Na nekateri^ posebno občutliivih točkah so bile požarne hrambe podesetorjene. Anglija in nevtralci O politiki angleške vlade do nevtralnih držav naj omenim: Niti ena izmed držav, ki niso v vojni, se ne čuti ogrožena od vsega ogromnega zbiranja naših sil. Niti za trenotek ne postavljamo vprašanje glede novice nevtralnih držav, da se same odločijo, ali naj gredo v konflikt ali os ta- I nejo izven njega. Če si to izberejo, imajo pa tudi pravico, da odločijo, kako uporabljajo svojo nevtralnost, ki so si jo izbrala Želimo pa od nevtralcev, naj si bodo majhni in slabotni, ali veliki in mogočni, da upoštevajo naslednje: čeprav pod vzamemo v izvrševanju svojih nedvomnih pravic, ki jih imamo kot vojujoča se država, akcije, ki jim povzročajo nevšečnosti ali celo izgube, vendar nikdar nismo potopili nobene nevtralne ladje in nikdar žrtvovali niti enega nevtralnega življenja. Na drugi strani sovražnik ogroža obstoj držav, ki so premajhne, ali ki so mu preblizu, da bi se mogle braniti. Vedno znova kaže sovražnik do njih največjo indiferenco ne samo gleed njihovih inteersov, temveč tudi do osnovnih zahtev splošnega člove-čanstva. Naj nihče ne misli, da smo indi-ferentni do izgub, ki bi jih mogli nevtralci pretrpeti. Za obnevo mednarodne trgovine Angleška vlada ima namen, da napravi po vojni konec škodljivi politiki ekonomske nacionalizacije in avtarkije, ki je tako zelo prizadela mirovno ureditev po zadnji vojni. Eden naših prvih ciljev je po vojni obnovitev mednarodne trgovine. Naš namen je, da se v tem oziru povrnemo k sporazumu, ki smo ga preteklo leto sklenili z Zedinjenimi državami. Incident, ki se je primeril med nami ter nevtralno in prijateljsko japonsko vlado, zaradi ladje »Asama Maru« ne bi smel povzročiti razdora med obema državama. Brez dvoma je striktna interpretacija mednarodnih zakonov stvar, glede katere imata obe vladi lahko različne poglede. Zares nič ne bi bilo bolj neprijetno za nas, kakor,, da bi japonski narod ali japonska vlada samo pomislila na to, da mi premišljeno ali namenoma drugače izvajamo svoje pravice, ki jih imamo kot vojujoča se država. Chamberlain je zaključil izražajoč zaupanje v tako zrnato zaveznikov, ki bo povrnila svobodo in omogočila, da bodo lahko zonet zavezniki in sovražniki sedeli za isto mizo. Vse ladjedelstvo v delokrogu vlade London, 31. jan. s. (Reuter). V spodnji zbornici je sporočil danes ministrski predsednik Chamberlain, da prevzame vlada z jutrišnjim dnem v svoj delokrog vso gradnjo in vsa popravila trgovinskih ladij v Angliji. Siičen ukrep je podvzela vlada že v svetovni vojni. Ukrep zasleduje namsn, da osredotoči vse vire, kapaciteto in delovne sile ladjedelstva. Kot vrhovni nadzornik gradnje ladij je bil prideljen admira-liteti sir James Lithgcw. Finančni minister sir John Simon je iz-javiL da so se življenjski stroški v Angliji od izbruha vojne do začetka decembra povečali za 10%. Bati se je bilo, da bi se bile cene. zlasti za živila, še bolj dvignile, če ne bi bila vlada prevzela kontrole nad prodajo. Med decembrom in januarjem so se res cene dvignile samo še minimalno. Finančni minister pa je tudi povdiril da znašajo izdatki državne blagajne približno milijon funtov na teden in da bi bilo zato nespametno mislit5, da bo mogeče ta ogromna bremena prenesti brez gotovega povišanja cen. Finska ofenziva pri Rasti Južno od Suotnusalmlja Je v teku velika bitka Helsinki, 31. jan. s. (Reuter) Po podatkih, ki jih je davi stavilo na razpolago finsko vrhovno poveljstvo, je pri kraju Rasti v centralni Finski, nekako 30 km od sovjetske meje in južno od Suomusalmija, v teku velika bitka. Finci so prešli v ofenzivo proti 20.000 sovjetskim vojakom, ki so tamkaj zavzeli utrjene postojanke. Finci ijg nadejajo, da bodo ponovili svojo zmago jri huomusalmiju. Po neoficielnih poročilih so Finci tudi na severu Ladoškega jezera prešli v ofenzivo in zavzeli mesto Pitkaeranta. S tem so sovjetske čete, ki stoje pri Kiteli, zopet izpostavljene nevarnosti, da bodo obkoljene. Uradno finsko vojno poročilo omenja samo, da je bilo včeraj odbitih več novih napadov na severu Ladoškega jezera in da je bilo uničenih 9 sovjetskih tankov. Sovjetske čete so napadle tudi ob južno-za-padni obali jezer na Karelski zemeljski oži ni. Uradno poročilo navaja, da so bili sovjetski letalski napadi včeraj manj pogosti nego prejšnjega dne. V glavnem so se omejili na severno Finsko Pet sovjetskih letal je bilo sestreljeno. Kritičen položaj 54* ruske divizije Stockholm, 31. jan. j. (Havas) Vojni poročevalec švedskega lista »Svvenska Dag-bladet« poroča s finskega bojišča, da se že nekaj dni vrše ogorčene borbe na frontnem odseku pri Kuhmu. Tu je prišla 54. sovjetska divizija v izredno težak položaj in ji grozi nevarnost, da jo doleti ista usoda, kakor je doletela 44. sovjetsko divizijo pri Suomosalmiju. Da bi se otresli jeklenega finskega oklepa, ki jih vse bolj zajema in grozi uničiti celo divizijo, se poskušajo sovjetske čete s silnimi protinapadi prebiti iz finskega oklepa proti jugovzhodu. Finskim četam se je že posrečilo za sovjetskim hrbtom zasesti več strateško zelo važnih postojank, ki jih skušajo Rusi zadnje dni zaman iznova osvojiti. Pri napadih so imeli doslej že težke izgube. Finskim izvidniškim četam se je posrečilo dobiti zelo precizne informacije o sovjetskih pozicijah ter o njihovih oskrbovalcih in je sedaj akcija finskih čet usm^ena v prvi vrsti za tem, da odreže sovjetske čete od njihovih oskr-bovališč. Finske izvidniške čete polagajo mine na vseh potih, po katerih se bo morala umikati sovjetska vojska. Neki finski patrulji se je posrečilo pognati v zrak sovjetski avtomobil, na katerem se je peljalo na fronto več višjih sovjetskih častnikov. Finsko vepo presito Helsinki. 31 jan br. Vrhovno poveljstvo finske vojske je danes popoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Na kopnem Na Karelski ožini so finske čete tudi v teku včerajšnjega dneva odbile vrsto sovjetskih napadov ob reki Taj-pali. Sovjeti so pri tem izgubili 60 mož. Sovjetske čete so izvršile včeraj m danes nove napade tudi na fronti severovzhodno od Ladoškega jezera, ki pa so bili prav tako vsi po vrsti odbiti. Pri tem je bilo včeraj tam uničenih 9 sovjetskih oklopnih avtomobilov. Na drugih sektorjih fronte je prišlo do običajnih akcij patrulj in topniškega streljanja. Na morju: Nikakih omembe vrednejših dogodkov. V zraku: Sovjetsko letalstvo je koncentriralo svoje akcije na fronto in njeno zaledje Izvršilo je tudi nekaj poletov nad notranjimi predeli Finske. V noči od 29. na 30. januarja so finska letala izvršila več izvidni.škin in napadalnih poletov, ki so uspešno potekli. Po danes potrjenih vesteh so finska letala ter protiletalsko topništvo včeraj sestrelila 5 sovražnih letal. Moskovsko vojno poročilo Moskva, 31. jan. AA. (DNB). Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja z dne 30. januarja se gtesi: Nobenih važnejših dogodkov. Sovjetsko letalstvo je izvršilo več uspešnh napadov na sovražnikove rezerve in vojaške objekte. Obstreljevali c finskih utrdb Helsln«, 31. jan. A A. (Reuter). Sovjetska artilerija na Karelski ožini še dalje srd? to obstreljuje finske utrcJbe, dočim sovjetska pehota izvaja močne napade, pri čemer ima oporo v letalstvu. Sovjetske čete vseh vrst orožja so večkrat osredotočile svoj ogenj na pc-samezne točke Mannerheimove črte. Uspeh v nobenem primeru ni odgovarjal njihovim naporom. 643 hmihmh napadov na Sinska mesta Helsinki, 31. januarja. AA. (Havas) Poveljnik finske obrambe proti letalskim napadom, general Arne Sivo, je snoči dai zastopnikom časopisja poročilo, v katerem med drugim pravi: Nikdar finski narod ni bil prisiljen, da vzdrži tako težko borbo kakor v zadnjih mescih. Ta boj je dokazal na prepričevalen način, da Finsko navdaja duh požrtvovalnosti, predvsem kadar gre za njeno svobodo in neodvisnost. Ta boj je pokazal med drugim razliko, ki obstoji med načinom vojskovanja pri civiliziranem narodu in med tistim načinom vojskovanja, ki se ga poslužujejo barbari. Sovražnik se ni zadovoljil samo s tem, da izvaja napade na zaledje, na vojaške objekte, industrijska središča in prometne zveze. Ne. Sovražnik je poteptal vse človečanske zakone ter pobijal starčke, žene in otroke. Napadal je prav tako tudi cerkve in bolnišnice. Naj povedo številke, kakšno je bilo bombardiranje od 30. novembra dalje. Okrožje Milad z glavnim mestom Helsinki in 46 manjšimi mesti je bilo bombardirano 167 krat. Vrženih je bilo 3541 bomb. Področje okoli Abo in Bjorsborga ter 31 mest v tej pokrajini je bilo bombordiranih v tem časovnem razdobju 97 krat in je bilo vsega skupaj vrženih 3174 bomb. Področje Vipurija: 46 krajev v tem predelu je bilo bombardiranih 156 krat in je sovražnik vrgel 3754 bomb. Pokrajina Hene: 16 mest v njej je bilo bombardiranih 47 krat in je padlo na to področje 2159 bomb. Okraj Semihel: 4 kraji na tem področju so bili bombardirani 7 krat in je nanje padlo 951 bomb. Področje Kuopijo: na 11 krajev v tej pokrajini je bilo pri 23 bombor-diranjih vrženih 656 bomb. Pokrajina Vaša: na 11 krajev je bilo izvedenih 22 bombardiranj in vrženih 1169 bomb. Področje Uleborg in Laponija: na 38 mest je bilo vrženih 4963 bomb in je bilo izvedenih 116 bombardiranj. Otok Aaland na štiri kraje tega otoka je bilo vrženih 172 bomb. Letala so jih napadla osemkrat Na vso Finsko, na 207 krajev, je bilo vrženih v omenjenem razdobju 20.337 bomb in so te kraje sovjetski bombniki napadli 643 krat Moskva pošilja neprestano ojačenja Stockholm, 31. jan. j. (Havas) Vojni dopisniki švedskih listov izjavljajo, da se je finskim izvidniškim četam na severu posrečilo prodreti prav do Belega morja, kjer so zažgali velike sovjetske munlcijske zaloge. Na drugi strani poročajo iz Talina, da je morala Estonska na sovjetski pritisk dvigniti stalež svoje armade od treh na štiri divizije. Javno mnenje na Estonskem je povečanje armade vzelo na znanje precej nepovoljno, na splošno pa vlada prepričanje, da pojačenje armade ne znači, da bi se morali Estonci na strani sovjetskih čet boriti proti Finski, marveč se bo pojačena armada uporabila v skrajnem slučaju za varnostno službo na mejah, s čimer bo del sovjetskih čet, stacioniranih na Estonskem, lahko odšel na finska bojišča. Potniki iz Sovjetske unije vedo povedati, da se na vsej železniški progi iz Moskve do Leningrada premikajo veliki vojaški transporti, namenjeni na Finsko. Poslanica Vorošllova sovjetski vojski StookVolm, 31. jan. o. (Exchange Tele-graph) Po semkaj prispelih vesteh je sovjetski vojni komisar Vorošilov končal svoje inšpekcijsko potovanje na finski fronti. Na sovjetske čete je naslovil poslanico, v kateri se jim zahvaljuje za njihovo hrabro zadržanje in naglaša, da bo rdeča vojska bo vodil tovariš Stattn. Od vas tovariši, Sa-ključuje Vorottlov poslanico, ja odvisna usoda finskega naroda. Vaša naloga j«, da nAlte finski narod is sedanjega srednjeveškega barbarstva. Sovjeti nameravajo napasti tudi norveške luke t Berlin, 31. Jan. s. (Associated Press). Neka v Varšavi izfcatfajočl nemški list govori o nadaljnjih načrtih Sovjetske Rusije in izraža domnevo, da bi mogla Sovjetska Rusija po dovršltvl finske kampanje udar-ti. proti norveškim lukam .Ob obali Atlantskega oceana ali pa proti Perzijskemu zalivu. Italijanski prostovoljci napadU Kronštat Helsinki, 31. Jan. s. (Associated Press) Pri bombnem napadu, ki so ga izvedla finska letala predvčerajšnjim na Kronštat so zopet sodelovali predvsem italijanski prostovoljci v finski vojski. Baje je bilo zadetih več sovjetskih vojnih ladij in poškodovane so bile tudi pristaniške naprave. Odklonjena ameriSka pomoč Washington, 31. jan. AA. (Reuter): Zunanji minister Hull je poslal parlamentarnemu odboru za zunanje zadeve pismo, v katerem navaja, da je dobil obvestilo, da so sovjetske oblasti odklonile pomoč ameriškega Rdečega križa, ki je bila poslana v one kraje Poljske, ki so jih zasedle sovjetske čete. Hull je v pismu dodal, da ameriški Rdeči križ še vedno sodeluie z nemškim Rdečim križem v onih poljskih krajih, ki jih je zasedla Nemčija. Sodelovanje Finske na svetovni razstavi New York, 31. jan. br. Finski komisar na svetovni razstavi je izjavil, da bo Finska sodelovala tudi pri obnovljeni svetovni razstavi, ki je napovedana za letošnje poletje. Naglasil je, da je Finska prva med vsemi tujimi državami, ki je že sklenila pogodbo z razstavnem odborom za nadaljnje sodelovanje v okviru svetovne razstave. ax" zopst v Angliji Povratok angleške kri^arke, k! se je udeJ^ila bitke z oklspnieo »Admiral Spee", v vojska luko Flymouth London. 31. jan. s. (Reuter). Angleška kiižarka »Ajax«, ki se je udeležila pomorske bitke z »Admiralom Graf Spee« v južnoameriških vodah, se je sedaj vrnila v angleško vojno luko Plvmouth. Admi-raliteta je poslala posadki posebno pozdravno brzojavko. Letalski napadi na t^ovske la 'fe London 31. jan. AA Z uradne strani sporočajo da se je včerajšnjih letalskih napadov na Anglijo in to od Aberdena na severu do kentske obale na jugu udeležilo okoli 20 nemških letal. Več trgovinskih ladij ter vojnih ladij v konvojih Je bilo napadenih. Vojne ladje, ki so spremljale trgovinske ladje so s protiletalskimi topovi začele streljati na sovražna letala. Eno nemško letalo, ki je poskušalo potopiti neko ribiško ladjo na Severnem morju, ie bilo uničeno. Angleška letala so sestrelila še reko drugo nemško letalo, smatra pa se. da je bilo zadetih več nemških bombnikov. London, 31. jan. s. fReuter) Nemško poročilo, da je bilo včeraj potoplienih od nemških bombnih letal 7 trgovinskih ladij, je popolnoma netočno. V resnici sta bili pntoplieni naiveč ena ali dve msniSf ribiški ladji, ki sta bili brez vsake zaščite. Francozi zaplenili 502.000 ton b!a$a Pariz, 31. jan. AA. (Havas): Rezultati blokade francoske mornarice v tednu , od 21. do 28. t. m. so naslednji: zaplenjenih je bilo 12 ladij in 21.000 ton blaga. Od začetka vojne je bilo zaplenjenih 270 ladij s 502.000 tonami blaga. Žrtve mm in torpedov London, 31. jan. s. (Reuter). V bližini Orknejskega otočja se je včeraj potopil 2000 tonski parnik »Eralda«. Posadka se je vkrcala v rešilni čoln. ki pa se je 400 m od obale prevrnil. Vsi člani posadke so utonili. Mnogo ljudi na obali je nesrečo opazovala, vendar zaradi slabega vremena ni?o mogli priti na pomoč. Ob škotski obali se je potopil 4500 tonski parnik »Duncrec«. Enega člana posadke pogrešajo, druge je menda rešila neka ladja. Kontrola v angleških lukah London, 31. jan. j. (Reuter) Ministrstvo za vojno gospodarstvo objavlja, da je bilo včeraj podvrženih kontroli v raznih angleških mornariških bazah 29 raznih trgovinskih parnikov. V vsem minulem tednu pa je bilo od pomorske kontrole pregledanih 139 ladij. Pri 94 pregledih so kontrolna oblastva našla vse v redu in dovolila ladjam nadaljevati vožnjo. Med pregledanimi ladjami je bilo 49 holandskih, 25 norveških, 21 italijanskih, 8 belgijskih, 7 švedskih in 5 ameriških. Zbiranje nemških trgovskih ladij v brazilskih vodah Rim, 31. jan. o. »Mesaggero« poroča iz Rio de Janeira, da so se v neki brazilski luki zbrale vse one nemške trgovske ladje, ki jih je izbruh vojne zatekel v Južni Ameriki in ki doslej zaradi zavezniške blokade niso mogle nazaj v Nemčijo. Gre za nemške trgovske ladje s skupno tonažo okrog sto tisoč ton. Sedaj bodo te ladje v spremstvu nemških vojnih ladij, ki so v ta namen že prispele v brazilske vode, od-plule domov. 2e pa so se pojavile v južnoameriških vodah tudi angleške in francoske vojne ladje, da to preprečijo. Amerika in kontrola pomorskega prometa WashIngton, 31. jan. AA. (Reuter). V zvezi z zavezniško kontrolo pomorskega prometa, ki se nanaša tudi na ladje Zedinjenih držav, sta imela ameriški zunanji minister Hull in angleški veleposlanik v VVashingtonu Lothian sestanek, ki je trajal 33 minut. Po sestanku je angleški veleposlanik izjavil novinarjem, da je bilo na sestanku govora o tem, da se najde možnost, da se ameriške ladje oprostijo kontrole ter da jim ne bi bilo treba pluti v ang'eške kontrolne luke. Hull je zahteval to osvoboditev na osnovi ameriškega ! prava o nevtralnosti. Angleški veleposlanik je dodal, da se la predmet proučuje in da j^ v načrtu tudi ustanovitev kontrolne luke v Kanadi. Ves razgovor je tekel v zelo prijateljskem tonu. Papežev g$v: sa Nsvo Zelandijo \Vtllington, 31. jan. s. (Reuter). Pri svečanem sprejemu papeškega legata za evharistični kongres v Novi Zelandiji je izrazil ministrski predsednk Frazer v svojem nagovoru upanje, cla bodo stiki 1 med Vatikanom in predsednikom Roose-' vellom rod:li dobre sadove. Poudaril je, da se Vatikan zaveda, kje tiči zlo v seda-j njcon položaju ter da bi bila s porazom zaveznkov uničena dostojnost in kulturno ter duhovno življenje na svetu. Jutri dopoldne ob 10. bo imel papež Pij XII. po radiu poseben nagovor v angle-ščni za Novo Zelandijo. Oddajo bodo poleg vat kanskih postaj prenašale vse kratkovalovne angleške postaje. Italijanske izgube v Španiji in Abesiniji Rim, 31. jan. br. Danes so bili objavljeni zaključni podatki o legionarjih, ki so padli in umrli v Abesiniji in Španiji. Le-gionarji so vsi pripadali fašistični stranki. V Afriki je znaialo njihovo skupno število 2.612, v Španiji pa 6.966. Dviganje »LJubljane« Sibenik, 31. jan. o. Dela za dvig potopljenega rušilca »Ljubljane« uspešno napredujejo. Potapljači že demontirajo posamezne dele zunanje opreme kakor topove, strojnice, priprave za lansiranje torpedov in podobno. Potapljači delajo nepretrgoma noč in dan in se vsakih 6 ur menjavajo. Ko bo to demontiranje končano, bodo zadelali razpokline in razpoke, ki so nastale pri trčenju rušilca na skale, nakar bo iz onih predelov ladijskega trupa, ki se dajo hermetično zapreti, izčrpana voda. Ko bo vse to končano, bo sledilo dviganje samega trupa potopljenega rašilca. Pomočnik generalnega direktorja železnic Beograd, 31. jan. AA. Imenovana sta z ukazom kr. namestnikov za pomočnika generalnega ravnatelja državnih železnic v 3/1 pri generalni direkciji Dušan Ličina, ravnatelj direkcije državnih železnic v Sarajevu v p.; za načelnika v 3/2 prometno-komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Sarajevu inž. Miloš Stakič, višji svetnik gradbenega oddelka v 4/1. 80-letnica prof. Rešetarja Zagreb, 31. jan. o. Znani jezikoslovec in bivši profesor slovanske filologije na dunajski in zagrebški univerzi dr. Milan Rešetar slavi jutri svoj 80. rojstni dan. Slavij en ec je prejel številne čestitke iz domovine in inozemstva. Iz državne službe Beograd, 31. jan. p. V kmetijski službi je napredoval za višjega pr stava v 5. pol. skupini inž. Rudolf Gaberščik v ministrstvu za gozdove in rudnike. V postni službi je bil reaktlv ran poštno hranilni-Ski uradnik Zvonimir Roš, ki je bdi kot uradnik 8. pol. skupine dodeljen zagrebški Pofitni hran lnicL Priznala se mu Js dosedanja službena doba 11 let, 4 mesecev in 15 dni. Skrbi Slovaške Vedno ostrejša časopisna kampanja proti Madžarski Bratislava, 81. Jan. J. (Havas) V dobro informiranih krogih Izražajo bojazen, da ne bi Nemčija, ki Je s čedalje strožjo blokado vedno bed j ovirana v nabavah poljedelskih proizvodov ln Industrijskih surovin, skušala zagotoviti si možnosti, kl jih ji lahko nudi Madžarska. Ako bi Nemčija hotela uresničiti kake načrte v tej smeri, potem je verjetno, da bi se skušala kot izhodiščne točke poslužiti Slovaške. V istih krogih navajajo neke zanimive detajle, ki kažejo v to smer. V prvi vrsti opozarjajo na vznemirljivo dejstvo, da je začel slovaški tisk voditi čedalje bolj ostro kampanjo proti Madžarski, ter da se v tej kampanji čedalje češče pojavljajo tudi glasovi po teritorialnih zahtevah, ki jih ima Slovaška do Madžarske. Značilno je tudi dejstvo, da so dala slovaška oblastva zadnji čas aretirati približno sto oseb, pripadajočih madžarski narodni manjšini na Slova- I fikem ln sicer * utemeljitvijo, da so hm I »agenti angleške tajne službe«. V dobro po* 1 učenih krogih trdijo, da tako slovaški tlak, kakor tudi slovaška oblastva ravnajo pri tem po nekih lnstrukcijah od zunaj ln da so ti dogodki v neposredni zvezi z raznimi vojaškimi ukrepi, ki so bili zadnji čas storjeni na Slovaškem ln za katere bi bilo težko trditi, da za njimi ne stoji vpliv lz Wilhelmstrasse. Slovaškotnadžarska pogajanja Bratislava, 31. jan. AA. (DNB). Zadnjo dni so odpotovale tri slovaške delegacije v Budimpešto, kjer bodo pogajanja s predstavniki madžarske vlade o vprašanju državljanstva, o repatriaciji in o amnestiji obojestranskega manjšinskega življa za dejanja, izvršena iz političnih nagibov. Dva odbita isapsia na francoske postojanke sicer nobenih pomembnejših dogodkov Pariz, 31. jan. s. (Reuter). Na zapadni fronti je letalska aktivnost zaradi neugodnega vremena skoro popolnoma ponehala. Eno samo nemško letalo je pod vzelo večji izvidniški polet nad vzhodno in severno Francijo. Kakor domnevajo, je na povrat-ku letelo preko belgijskega ozemlja. Nemška pehota je zapadno od Saare izvedla dva dobro pripravljena napada na francoske postojanke. Oba sta bila odbita. Nemško topništvo je pred napadom obstreljevalo francoske postojanke in dajalo zaporni ogenj na vse točke, od koder bi bilo napade mogoče preprečiti. Nato šele sta napadli dve nemški skupini v medsebojni razdalji približno 3 km. Ena skupina je štela 50 mož, druga 25. Francozi so napada odbili brez težave z ognjem topništva in avtomatičnega strelskega orožja. Nemško in franessko vojno poročilo Berlin, 31 jan br. Vojno poročilo, ki ga je davi izdalo vrhovno poveljstvo nemške vojske, pravi: Na zapadu le nekoliko vojnih akcij. Vojna mornarica je v poslednjem času ojaeila svojo obrambo proti podmornicam v Nemškem zalivu, tako, da je b'lo povečano število ladij za borbo preti podmornicam n da so bile ojarene tudi druge naprave za obrambo proti podmorn!c>m. Nemške letalske formacije so b le tudi 30. januarja na izvidniških pr.letih nad Severnim morjem ter nad angleško obalo rd Orknej kih otokov do izliva Temze. Pri tem je bilo, kakor je bilo ,iav'jeno že v posebni vesti znova po?op'jono 7 obnrožr—fh trgovinskih ladij, ena jc bila tež.ie poškodovana, več drugih pa lažje poškodovani. Razen tega sta b'li potopljeni dve arglrš' i stražni ladji. Kljub izredno hudemu obstreljevanju iz protiletalskih topov z vseh Prf napadenih ladij in kljub protinapadom i vilnih sovražnih lovskih letal, je bilo tem izgubljeno le eno nemško letalo. Pariz. 31. jan. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je izdalo davi 299. vojno poročilo, ki pravi: Nikakih pomembnejših dogodkov. Belgijsko notranje posojilo Bruselj, 13 jan. br. V Belgiji je bilo danes emitirano tako zvano posojilo za belgijsko neodvisnost Ob tej priliki je imel finančni minister govor, v katerem Je med drugim omenil, da so znašali izdatki za belgijsko vojsko ob pričetku sedanje vojne 11 milijonov, doslej pa so narastli že na 17 milijonov frankov na dan. Izgube angleške vojske London, 31 jan. s. (Reuter). Danes je bila objavljena prva lista žrtev v angleški koi>-ni vojski, ki velja za čas od izbruha vojno do 31. decembra. Lista obsega 758 imen, med njimi tri ženske in sicer 2 članici pomožne teritorialne službe in ena boiniška strežnica. Samo 40 žrtev odpade na ekspe-dicijsko vojsko na fronti sami. Vsi drugi smrtni primeri gredo na račun nesreč in bolezni tako v Angliji kakor tudi v Franciji. 8 oficirjev je bilo ubitih na ladji »Yor-shire«. ko je bila pred meseci torpedirana na Atlantskem Oceanu od nemške podmornice. Procent žrtev v splošnem ni večji kakor je normalni procent smrtnih primerov pri približno enem milijonu, kolikor sedaj po neuradnih cenitvah šteje angleška vojska. Knez Starhemberg prostovolfes v Franciji Pariz. 31. jan. AA. (Havas) Poročajo, da je bivši avstrijski podkancelar knez Star-hembere stopil kot prostovoljec v francosko vojsko. !: rr Dtf SL r € Obsežni varnostni ukrepa v Berlinu o priliki torkovega kancclarjevega javnega nasipa Bern, 31. jan. j (Havas) »Neue Ziiiolier Zeitung« piše. da so bile včeraj o priliki Hitlerjevega govora na sedmo obletnico prevzema oblasti v Nemčiji storjeni dale-kosežni varnostni ukrepi, da ne bi prišlo morda do sličnega incidenta, kakor pri zadnjem Hitlerjevem govoru v Miinchenu. »Neue Ziircher Zeitung« pravi, da je nemško ljudstvo zvedelo za Hitlerjev govor šele včeraj popoldne po objavah v časopisju in po razglasu v radiu, da pa hkrati do zadnje minute ni bil najavljen kraj, kjer bo Hitler govoril. Poslušalci, ki jih je bilo kakih 10.000, so bili skrbno izbrani Iz večine so bili to stari bojevniki nacionalno socialističnega gibanja ter člani organizacije SA in SS ter drugih organizacij stranke. Dopisniki tujih listov so bili najprvo pozvani v nemško notranje ministrstvo, nakar so jih funkcionarji m.nistrstva spremili v Športno palačo, ne da bi jim prej povedali, kje bo imel Hitler govor Na govorniškem odru so bili zbrani okrog Hitlerja Gobbels, policijski minister Himmler, organizacijski minister Ley in minister Rust, dočim na veliko iznenadenje prisotnih Goring to pot ni bilo v Hitlerjevem spremstvu. Korespondent švicarskega lista poudarja, da je bil Hitlerjev govor namenjen izključno Nemčiji in da so tuji opazovalci v njem predvsem pogrešili Hitlerjevih opozoril na »boljševiško nevarnost«, ki jih je v sedanjem govoru nadomestila zgolj rahla aluzija na »neke nihilistične elemente.« Pariz: Nobenih novih momentov Pariz, 31. jan. J. (Havas). Sodba francoskih političnih krogov o včerajšnjem Hitlerjevem govoru je, da nI prinesel v sedanji položaj nobenega novega momenta. V istih krogih naglašajo, kako je vodja rajha pred sedmimi leti obljubil nemškemu narodu miru in kruha in kako težko mu je bilo v sedanjem govoru iskati opravičila za vojno, ki je nemškemu narodu naložila tolikšne omejitve. Dejstvo je, da je Hitler priboril nemškemu narodu serijo zmag brez vojne, kar je nemalo dvignilo njegov ugled med nemškim ljudstvom, toda težko se bo ta ugled sedaj ohranil, ako zvrača krivdo za sedanjo vojno in odgovornost zanjo na zapadni zavezniški državi V tem opravičevanju je bil njegov včerajšnji govor zelo šibek. Hitler je tudi neprestano poudarjal svojo dobro voljo ln dolžil zapadni državi, da nikoli nista hoteli poslušati njegovih besed in predlogov. V tej zvezi pripominjajo francoski politični krogi, kako veliko žrtev sta doprinesli Anglija in Francija v Miinchenu, da bi ohranili mir verujoč v Hitlerjeve besede, da se bo zadovoljil z inkorporacijo Su-detov Nemčiji in 9e je izkazala njuna žrtev zastonj, ko je Hitler zasedel Prago. Prav tako se francoski politični krogi v zvezi s Hitlerjevim govorom spominjajo na njegovo svečano zagotovilo, s katerim je v začetku leta 1939 Poljski priznal pravico do življenja, a je vendar nato Poljsko stri in se celo ponašal, da je v 18 dnevih zlomil njen odpor. Francosdti politični krogi vidijo v vsem njegovem delu, da ni ni£ ostalo od Hitlerjevih zagotovil in njegove dobre volje nasproti svojim sosedom, kl jim tudi ne more iti v račun včerajšnje Hitlerjevo zatrjevanje, da se Nemčija zanaša samo na svojo lastno silo. Mnogi njegovi sosedje se boje, da bi Jim s to sik) ne skuhal vsiliti svoje volje bodisi z ustrahovanjem ali morda celo z vojno. Lsnzlsn: Stari napadi na Anglijo London, 31. januarja. A A. (Havas). Al* gleJko časopisje je zelo nezadovoljno s snočnjim Hitlerjevim govorom. »Times« objavlja članek izpod peresa svojega diplomatskega urednika, ki trdi, da v politift-nih krogih prevladuje vtis, da je Hitler samo ponovil svoje stare napade proti Veliki Britaniji Isti vtis prevladuje tudi ▼ časopisju. Nemčija se pritožuje, da ji zaves-niki groze z uničenjem. Angleški časopisi so si edini v tem, da zavezniki hočejo na roditi konec metodam, ki se jih poslužuje Nemčija ter uvesti nov moralni in politični red v Evropi. Nemčija, ki se je združila s sovjetsko Rusijo, nima pravice, ds bi se sklicevala na božjo pomoč, ker jo zaveznica brezbožnikov. »Daily Sketch« piše: Že vnaprej se je moglo reči, da govor voditelja nemškega rajha ne bo niti malo zanimiv. Hitler je samo ponovil svoje prejšnje zahteve. »Daily Telcgraph« pravi, da se je vodja rajha in državni kancelar Hit» ler v svojem govoru o priliki sedemletnic«, odkar je prišel na oblast narodni socializem, prizadeval, da bi opravičil de>Ia, ki jih je Nemčija v času teh sedmih let izvedla, toda ta dela so takšna, da so prisilila Francijo in Veliko Britanijo, prijeti za orožje z namenom, da odstranita narodno socialistični režim v Nemčiji. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno s snegom po vse)] državi. V primorju dež. Veter vedno močnejši. Temperatura brez znatne spremembe na severni polovici državo, dočim bo ▼ južnih krajih narasla,. Naši kraji in ljudje Pokl;cr.e svetovalnice majhnega naroda Skrajni čas, da pdtticiM varče vati s skromnimi silami Ljubljana, 31. januarja Kuratorij banovmske poklicne svetovalnice in posredovalnice je priredil v torek zvečer predavanje o gospodarskem in kulturnem pomenu poklicnega svetovanja pri Slovencih. Predavanja so se udeležili številni predstavniki našega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Predsednik kuratorija, načelnik VIII. oddelka banske uprave g. Dragotin Trstenjak je za uvod očrtal zgodovino ustanovitve slovenske prve poklicne svetovalnice, nenadomestljive kulturno civilizacijske ustanove našega stoletja, ki se je v zadnjih treh desetletjih uveljavila pa vsem svetu; da-«es skoraj ni večjega mesta, ki bi ne imelo poklicne svetovalnice in psihotehničnega zavoda. Poklicna svetovalnica v Ljubljani je bila ustanovljena pred dvema letoma. Njen vodja je dr. Vlado Schmidt. Nato je povzel besedo predavatelj, poklicni svetovalec prof. Francč Brenk. V uvodu je omenjal razmere, ki so privedle do potrebe in do ustanovitev prvih poklicnih svetovalnic. Ugotovil je naslednja dejstva: poklicne svetovalnice povzroča nenavadni razvoj omike in industrije zadnjih desetletij, ki ima za nasledek: 1. da je danes na svetu nad 40.000 različnih poklicev; 2. da so najširše ljudske plasti zavoljo golega življenjskega obstanka prisiljene izvrševati kakršno koli poklicno delo; 3. da more v vsakem poklicu uspevati le, kdor je zmožen konkurence, tekmovanja z vrstniki; 4. da po današnjih delovnih uredbah preživi povprečen človek dobro polovico svojega zavestnega življenja pri poklicnem delu; izbira poklica je tako izbira življe-nja; zgrešen poklic pomenja v večini primerov zgrešeno in zapravljeno življenje. Obstanek tolikega števila poklicnih svetovalnic opravičujejo uspehi, ki jih te ustanove dosezajo po vsem svetu. V časih pred poklicnimi svetovalnicami si je le polovica ljudi Izbrala svoj poklic prav, druga polovica pa nžpak. Poklicna svetovalnica v Pragi svetuje z 82% gotovostjo, ljubljanska poklicna svetovalnica s 85%. Pri pra- ških električnih podjetjih se je odstotek nesreč znižal za 60%. odkar imajo podjetja svoj psihotehnični laboratorij. Podatki po-luinjoiioKe uobičKe pa višji kulturni in gospodarski standard. Poklicno svetovanje in znanstveno raziskavanje problema poklicne izbire sloni na psihotehniki, na medicini, na narodni ekonomiji in na sociologiji. Geslo, ki usmerja delo vseh poklicnih svetovalnic, je: »Pravi človek na pravo mesto«. Vsakdo naj bi izvrševal poklic, ki je njegovim duševnim in telesnim zmožnostim najbolj prikladen. Izvajanje tega gesla, ki predstavlja osnovno zahtevo ekonomije narodnih sil, je mnogo važnejše za poldrugo-milijonski narod, kakor za narode, ki štejejo nekaj milijonov ljudi. Za Slovence, ki doslej nismo znali gospodariti s svojimi močmi, ki smo pogosto hodili mimo svojih najzmožnejših in največjih ljudi, ki smo svoje energije zapravljali na vseh področjih, kakor da bi bili najbogatejši narod, je skrajni čas, da pričnemo varčevati s skromnimi silami. To pa v interesu višje slovenske kulturne in gospodarske ravni in v interesu kakih 35.000 slovenskih otrok, ki si pri nas vsako leto izbirajo poklic. V zvezi s svojimi izvajanji je poklicni svetovalec g. Brenk razvil vzoren načrt organizacije poklicnih svetovalnic po Sloveniji: gospodarsko bolj razgibana mesta, Maribor. Celje, Trbovlje, Kranj in Jesenice, naj bi dobila podružnice banovinske poklicne svetovalnice. Poleg: tega naj bi bil vsakemu sreskemu načelstvu prideljen po en psiholog, ki bi z okrajnim zdravnikom obhodil vsako leto vse šole v svojem okraju, s psihotehničnimi metodami preizkušal otroke, zasledoval tako njihovo rast in jim ob izstopu iz šole svetoval najprimernejšo nadaljnio šolo ali poklic. Od dobre volje in uvidevnosti odgovornih čini-teljev zavisi, kdaj in kako bo ta načrt uresničen, kdaj bodo poklicne svetovalnice s svoiim delom mogle koristiti otroku zadnje slovenske vasi. Zavetišče v Trnovem b3 danes blagoslovljeno V njem bo prostora za 2oo oskrbovancev $$$i$iliiiiillll mm. . *»«»»»»«•• "mil iifiiiiiiiiiiiiiiiiiiHf'irMiiirtlltetflfffi" Pogled na zavetišče, ko je bilo še v zidavi Danes ob 16 bo v Trnovem izročeno svojemu namenu novo mestno otroško zavetišče z internatom, dnevnim zavetiščem in otroškim vrtcem. Novo poslopje stoji na zem.jišču, ki meri nekaj nad 12.000 m2. Na severu meji zemljišče na Devinsko ulico in na rond<5, ki bo nastal ob iztoku Riha jeve v Devinsko ulico. Na vzhodu bo tekla mimo vrta velika Jadranska cesta iz Ljubljane na Sušak, na jugu se pa zemljišče dotika Ceste na Loko, a na zapadu mej na posestvo sosedov in na mestno drevesnico. Takoj ob poslopju bo s peskom posuto igrišče, ob njem pa velika trata za igranje. Na zapadu ob vhodu v otroški vrtec bo posebno igrišče za majhne otroke z gugalni-cami, vrtiljaki in bazenom. Na jugu bedo večji otroci lahko igrali odbojko. Na severni strani bo zrasel majhen park, ki bo varoval pred mrzlimi vetrovi. Pri zavetišču bo tudi veiik vrt, da bodo otroci spoznali obdelovanje zemlje in se navezali nanjo. Zavetišče je bilo zgrajeno po prvonagraje-nem osnutku arhitekt, inž. Otona Gasparija in inž. Tomaža Štruklja. S sode'ova-njem socialno-političnega odbora je tehnični oddelek prilagodil osnutek svojim podrobnim načrtom ter ga zlasti izpopolnil 9 centralno kurjavo in z otroškim vrtcem. , Poslopje ima dva trakta V prvem rb bo- j doči Jadranski cesti so večinoma gospodar- ski in stanovanjski prostori ter je del~ma dvonadstropno. V drugem. enonadctrop-nem traktu so pa dnevni prostori z učilnicami in rajalnicami. V jedilnici bo prostora za sto otrok. Celotna stavba je želez, betonski skelet s prevesnimi polji ki omogočajo velike okenske stene na južni strani. V zavodu bo prostora za 200 oskrbovancev. Gradbeno podjetje Emil Tomaž č je pričelo s pripravami za zidanje 19. julija 1938 in oktobra je bila stavba pod streho. Tesarska dela je napravila Prva p:odi'ktivna tesarska zadruga, oslala dela pa drugi ljubljanski podjetn:ki in obron ki. Gradbeni stroški znašajo 3,420.000 din. Slava pekovske čete Ljubljana. 31. januarja V prostorih intendantskega skladišča dravske divizije na Kodeljevem se je danes vršila krstna slava najbolj popu'arne izmed čet naše garnizije — pekovske čete ki si je bila za svojega patrona izbra'a sv. Ata nasa. Pekovska četa je že po svoji osnovni funkciji predstavnica gostoljubnosti in postrežbe v naši armadi, pa ni čuda. da so njene krstne slave že od nekdaj v vojski in v civilni javnosti slovele po svoji prisrčnosti, a zlasti še, odkar je pred leti Dva zvezka ZsEke Kvedrove Po zvezku Izbranega dela Zofke K vedro ve, ki je prinesel v slovenski izdaji njen značilni roman »Hanka«, ta v bojazni in upih vojne 1914—1918 dozoreli plod pisa-teljičine tvorne domišljije, smo dobili nedavno dva nova zvezka. Sta to prvi in drugI zvezek kronološko urejene izdaje Izbranega dela. ženska založba Belo-modr« knjižnica v Ljul.ljani potemtakem kljub vsem nevšečnostim sedanjega časa nadaljuje hvale vredno nalogo, ki si jo je zastavila pred nekaj leti. Slovensko ženstvo je v zadnjih dveh, treh desetletjih doprineslo mnogo prepričljivih dokazov svoje sposob- [ nosti in trdne volje po uveljavljanju žen- j skih stremljenj v našem kulturnem in so- j cialnem življenju Zaradi tega je umljiva njegova težnja, da se nasloni pri svojem javnem delu tudi na kulturne tradicije slovenske žene. »Zbirka slovenskih knji-ževnic«, ki jo je ustanovila navedena ženska založba je namenjena temu smotru in v nji bo Izbrano delo Zofke Kvedrove nedvomno najlepša vez med preteklostjo in sedanjostjo. Dve mladi intelektualki, dr. Marja Bor-I n i k in Eleonora K e r n c. sta prevzeli izbor in prireditev dela Zofke Kvedrove, najplodovitejše, najboljše in človeško najzanimivejše slovenske pisateljice. Njeno delo je bilo dosle.i tako razmetano po slovenskih, hrvatskih, nemških in čeških revijah in listih, da naloga izbire in uvrstitve v tdko reprezentativno izdajo ni lahka. če ne posežejo vmes usodni zgodovin- ski dogodki, bomo imeli v doglednem času osem zvezkov Izbranega dela v lično opremljenih knjigah (po načrtu Gizele šuklje) in kot deveti zvezek monografijo s kronološkim in abecednim pregledom vsega Zofkinega dela. Prva dva zvezka nas vodita k samim začetkom literarnega delovanja Kvedrove, v leta, ko je začela njena literarna nadarjenost opozarjati nase s spisi, ki v dotedanjem literarnem deležu slovenske žene niso imeli nič enakovrednega. V teh zgodnjih delih se izraža p^sateljičina močno čuvstvena narava, njen ognjeviti temperament. ki je našel v vzorih realistične in naturalistične literature dovolj netiva svoji želji po strastnosti do življenja in iskrenosti izpovedovanja, že s prvimi deli prihaja pisateljica navzkriž ne samo z onimi, ki so si vedno prisvajali pravico do moralnega razsodništva in duhovnega varu-štva nad slovensko kulturo, marveč celo s tistimi, ki so v svojem navideznem na-prednjaštvu presojali literaturo in umetnost s stališča malomeščanske utilitarno-sti in filistrske samovšečnosti. Zofka Kve-drova je bila menda prva žena v slovenski literaturi, ki je šla z nekakim bolj možatim kakor ženskim ponosom preko in mimo vseh konvencij in preds, hčerko zdravnika g. dr. V. Bariča Za priči sta bili g. dr. A. Debeljak in g. D. šesto, posestnik iz Zagreba. Čestitamo! Samo dva dni, t. j. danes ln jutri predvajamo do danes najboljši in najveselejšl ■ zabavni film slavnega francoskega konuka ln humorista FEKNANDELA I S-SIVS /J-S S 5 PARAMI »iKROG SVETA | — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne diete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl reg S. bf 30474-32. • Zagreb in Budimpešta za vzajemni tujski promet. Kakor smo kratko beležili, bo v začetku februarja obiskalo Zagreb madžarsko tujsko-prometno odposlanstvo s peštanskim županom dr Jono jem Kara-fiatom na čelu. V letošnji sezoni se obetajo živahni tujsko-prometni stiki med Jugoslavijo in Madžarsko. Na zadnjih konferencah v Zagrebu se je zlasti poudarjal pomen tujsko prometne vzajemnosti med Madžarsko in banovino Hrvatsko Zato se bodo že pred glavno sezono dogovorili, da bi bilo sodelovanje čim živahnejše in koristnejše. Madžarska delegacija bo gost zagrebške mestne občine. • Društvo Narodni dom v Zagrebu priredi svojo vsakoletno pustno veselico v soboto 3. februarja v železničarski dvorani v Crnatkovi ulici (pni Zboru) Ples. maske, srečolov, bar, itd. Pričetek ob pol 21. • V Zagrebu želijo obnoviti plemiški konvikt. Društvo Zagrebčanov je poslalo banu dr. šubašiču posebno predstavko, v kateri navaja: Jezuiti so že leta 1622 ustanovili v Zagrebu plemišk. konvikt in to z ustanovami kato.iške duhovščine ln hrvatskega plemstva, z zapuščinami meščanov ter z darili mest in županij. Plemiški konvikt je odlično vršil nalogo pri vzgoji hrvatskega katoliškega naraščaja ne glede na potomstvo in rod. vse to pa pod vodstvom posvetnih duhovnikov od druge polovice 18. stoletja do pričetka svetovne vojne, ko so ga zaprli. Tedaj je a. o vojska porabila zgradbe za kasarne, premičnine pa so bile shranjene v posebne prostore, odkoder so izginile ln tako so gojenci ustanovnikov ostali 25 let prikrajšani na svojih stipendialnih pravicah Po prevratu je bilo določeno, da se obnovi konvikt kot internat za srednješolsko mladino, kar pa je ostalo na papirju »Veru joč v novi duh, ki veje po hrvatski bano- j. februarja vini«, Je društvo Zagrebčanov prepričano, da bo ban čimprej obnovil kraljevski plemiški konvikt v Zagrebu. • Posadka »Vidovduna« »e vrača. V Split so prispeli trije člani posaoke parnika »Vidovdan«, last diuštva Jugoslovenski Lloyd. »Vidovdan« je zadela nesreča lani 17. decembra v bližini Bornea, ko jo bil na poti z Japonskega proti Javi. Mornarji pripovedujejo, da je nastal strahovit orkan, ladja se je nekaj dni borila z valovi. 17. decembra ob 4. zjutraj ao Jo valovi treščili ob čer, kjer je obtičala. Po : sadka se Je trudila, da reši ladjo, toda po : treh dneh napornega truda je izgubila vsa-i ko nado in je ladjo zapustila. Vsi čiani posadke so se redili in se 31 decemora vkrcali v suigapurski luki na italijansko ladjo »Conte Biancamano«, a katerim so odpotovali v domovino. Spotoma je parnik »Biancamano« moral hiteti na pomoč par-niku »Orazio«, ki ga je zajel požar ne daleč od francoske luke Toulon. Z »Ora-ziom« Je potoval v Peru tudi zakonski pai Mrdjenovičev iz Dubrovnika, o katerem smo tudi v »Jutru« že poročali. Mrdjeno-viča je rešil parnik »Biancamano«, njegovo soprogo Nino, po rodu Doršnerjevo, pa drugi italijanski piarnik »Colombo«. * Netopir skuhan za ljubavni napoj. V vasi Jarugah, nedaleč od Djakova v Slavoniji, se je kmečko dekle Stana štivičeva zaljubila v Marjana Taradjiča, ki je eden izmed najbogatejših kmečkih sinov v ta-mošnjih krajih. Stana je siromašno dekle in Marjan ji je sicer obljubljal, da jo še letos poroči, toda vaške klepetulje so vedele povedati, da si bo izbral katero bogatejšo. saj jih toliko za njim obrača oči. V zdvojenosti je Stana naprosila nekega fantiča, da Ji je na pokopališču vlovil netopirja, ker je bila čula, da je treba skuhati netopirja za ljubavni čaj, a če je netopir s pokopališča, bo zaljubljenec prav gotovo ostal zvest do groba. Stana je netopirja razsekala na drobno in ga skuhala v čaju. Ko jo je zvečer obiskal Marijan, je Stana prilila v čaj dosti ruma in citro-novega soka, da se ne bi čutil neprijeten vonj. Marijan je vesel Izpil čaj in je bil dobro razpoložen. Naenkrat pa so ga začeli zvijati silni želodčni krči. Ko se je odpravil domov, so ga prijele tako hude bolečine, da se je zgrudil. Sosedje so prenesli Marjana nezavestnega domov. Brž so poslali po zdravnika, ki je mladeniču izčisti) želodec. Marijan je sicer ostal živ. vendar je še vedno v smrtni nevarnosti Stana je jokaje priznala svojo kuharljo. NI Imela namena, da bi fanta zastrupila marveč, da bi ga čimbolj navzela nase In tako se bo ta tragikomična zadeva končala ali pred sodiščem ali pred oltarjem. * Ob«0jen, ker nI hote] prodati petroleja. V Zagiebu je nekdo prijavil trgovca Rudolfa Ožbolta na Maksimi;ski cesti, ker ni hotel prodajati petroleja, čeprav ga je imel nedaleč od vrat v trgovini dve kanti. v kateri ga je bilo gotovo še 5 do 7 litrov Trgovčeva žena ki je bila takrat v trgovini, je priznala, da je v kanti res bilo še kakih 5 litrov petroleja, toda to je bil sam ostanek, s katerim ni hotela kvariti slo vesa trgovine. Sodišče je obsoJilo trgovca Ožbo.ta na 10 dni zapora in na 200 din globe, v korist sklada za zagiebško revno deco Razen tega mora pla'ati 160 din za stroške objave v »Narodnih Novinah« Tr govec se je pritožil. • Breie vestno poletje v«*keg» »»"darj-V vasi Gornji TramoSniei, nedale. od Bo sanskega šab~a se je zadnji čas pojavil, kožna 1-o'e^en polobna srariem Ljudje sr siromašni in se n:so obrnili na zdravmka Pa se je naiirstva lotil S31etni Ivo Brki< ki že let na t—na*!ne nnd; pom^? ljudem in živim. Pri dveh diužmah, kje. cr?a5?se - Slavliva masfetra^a FUSTNA SOBOTA .v t Hotel M _trop o! Mil.II« Vile • :i2na IZ,- BSMGMMt* r «f prihaja bistvo ln duša obeh narodov v glasbi do najpopolnejšega iziaza Dr. B Zapeki SPLITSKA STAGNJA »Stagnja« je položaj v Velem Varošu. vpadnem predmestju Splita. V središču mesta se razprostira, tvoreč križišče potih ulic. Na »Stagnji« ah tik nje stoji cerkvica sv Nikole iz XI XII. stoletja Di. Ivan Bulič je v dnevniku Nova doba priobčil o tem pojmu razpravico, tiskano v božični št. 1939. Nihče pa mu ni znal povedati, kaj prav za prav ta izraz pomeni Neki sobe-sedniki so ugibali o lat. »stagnum« (močvirje), člankar pa je slutil slovansko pod-stavo ln nestrokovnjaško dalje vrtal. Tako je zasačil v mestecu Visu na istoimenskem otoku, kjer se govori najstarejše čakav-sko narečje: »Stagna« razkrižje štirih ulic, shajališče. Sličnost splitske »stagnje« in viške »stagnč« ga je potrdila v mnenju, da gre za star hrvatski naziv. Zatem je ugotovil, da se beseda »stogna« ali »stagna« uporablja v starejši ruski književnosti. Tako Gnjedič prevaja v Iliadi, VI. spev, da je »Hektor odletel po lepo urejenih ulicah« (po krasno ustroenim stognam). Tudi Puškin ima izraz stogna v pesmi Mednij Sadnik in opombo pod črto. da je to staroslovanska beseda, s pomenom ploščad . . . Temu izvajanju bi dodal jaz, da bi se pisec lahko zatekel v Ple-teršnikov slovar (1894), ki ga je takrat kritika spoznala za najboljši slovanski besednjak. Tako je na pr. storil dr. P. Skok v razpravi »Bol« (Etnolog, Ljubljana. 1939) ln v Pleteršnlku našel n pl. stagna ln f. pl. stagnč (tam vidiš Se: stagna in stAgne). Govoreč o županovem dvoru na Braču, pristavlja, da tja vodi Stagna. torej ulica. Besedo stagna pozna samo Vran- čič v p^onn »piatea« (trg) ž"mb Vča 100 cm Krvavec 100 ?m. Veka Planina 90 cm. Kamn ška Bistrica "5 cm povsod sam pršič. Izbrati sa Je ha primerno postojanko, kjer bodo pla-'"ncl smučarji v r»r i^tnem razpo'oženju eh!ll pioste dni in uživali planinsko •čaije. F J i: . 2.Z. uvi Pt \! :INJKI PLES £.r d. v s f ^t fr^fn <"«Mnu aa TAS3RU a— V v*«-ki star«**« S8 let Je umrla go spa Ivana Rebekova, vdova po višjem Javčnem upravitelju. Ugledno pokojnico bodo jutri ob 14 spremili izpred mrtvašnice na Poljanski cesti 17 k Sv. Križu. — Nadalje je umrla v Ljubljani gospa Ivanka Škofova 7asebnica. Pogreb bo danes ob 16. izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! A. ŽIBERT, trgovina s čevlji. Prešernova ulica — opozarja cenj. občinstvo, da Je dospela nova pošiljka snežk ln dežnih čevljev znamke »Tretornc. u— XIV. koncert Ljubijan»Ke filharmonije, ki bo v petek 9. t m. v Unionu, bo dir giral g. Krešimir Baranovič, ki se bo s tem koncertom prvič predstavil ljubljanskemu kulturnemu občnstvu. Priznani hrvatski umetnik ki se udejstvuje kot skladatelj ln dirigent je markantna umetniška osetnost č gar ime je znamo doma tn v tujini. Dirigiral je nebroj koncertov med drug-;rn tudi v Pragi in v Varšavi Bil je leto cto dirigent slavne ruske baletne skupine Ane Pavlove, a katero je prepotoval vso Evropo in žel nedeljena priznanja. Poleg Cajkovekega, Smetane ln Bravničarja bo dirigiral tudi svoje mojstrsko delo »Srce ie ieeta«. u— Violinistka LiBJa IT AJ bore )e velika umetnica izredne muz.ikalnosti odlična ▼ .ehniki »to vse podrobnosti, skratka violinistka Izredne vezave. Tako piSejo o njej vsi veliki kriuki srednje Evrope. Prvič bo lastopila v Ljubljani v ponedeljek 5. t-m. v mali FllharnioniCni dvorani Podrobni spored ln vstopnice dobite v knjigarni Jlasbene Matice. Začetek koncerta bo ob JO. url prihodnji ponedeljek. (—) Šaljivi predmeti novosti l 1940. v veliki izbiri v drogertji K A N C, LJubljana, Židovska 1. Novi Ilustrirani cenik dobite brezplačno. Nekaj vprašanj. Ali veste, da vzdržuje Atena Ortopedski zavod, kjer se zdravi pod zdravniškim vodstvom mladina s slabo držo in raznimi defekti? Ali veste, da Ima Atena lepo urejeno knjižnico ln čitalnico za mladino v Prečni uliai štev. 2. ki dnevno izposoja po najnižji ceni knjige na dom? Ali veste, da vodi Atena s strokovnim učiteljstvom tečaje za moderno telovadbo za di-kleta ln žene ter za6etne plesne tečaje za same deklice? AH veste, da ima Atena žensko ziUožbo Bel o-modro knjižnico, ki zalaga predvsem Izvirna dela slovenske književnice? Ce vsega tega ne veste, se pozanimajte za delo Aten«, da jo z razumevanjem podprete pri njenih akcijah. Ne pozabite tudi, da bo Jutri, na Svečnico ob pol 16 uri v Kazini njena tradicionalna prireditev: Otroški ringaraja! VELIKI SOKOLSKI PLES DOLENJI LOGATEC 3. II. 1940. Za visokošolski podporni sklad »Jadrana« je daroval g vseučiliški profesor dr. Josip Plemelj 200 din namesto venca na krsto svojega prijatelja dr. Pavla Grošlja. n— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi vaje izjemoma ne bo. Prihodnja vaja bo v ponedeljek, 5. februarja, ob 20. url. — Odbor. Gg. rezervni oficirji! Vse kar potrebujete za vašo uniformo — dobite najceneje pri tvrdki A. KASSIG, Miklošičeva c. 17, blizu glav. kolodvora. D— Glasbena Matica ljubljanska bo Imela svoj redni letni občni zbor v soboto, 17. februarja, ob 18. uri v Hubadovi pevski dvorani posioja Glasbene Matice v Vegovi ullcL Dnevni red običajni. (—) u— Zveza gospodinj sporoča, da Izostane jutrišnji sestanek koline ln se preloži na kasnejši čas. (—J 3. februarja PLES Doma jugoslovanskih obrtnikov v KAZINI. Mitske dobrodošle. U— Mestno zdmvnišKo dežurno sjiižbo bo opravljal danes od 20. do sobote do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Fran Ciber. Srbska ul. št 7/1. telefon St. 36-4 L V soboto od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj pa mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Knezova ul. št. 34, telefon št. 41-52. LEPO DARILO za dijaka ali vojaka: smo Izpopolnili s 1 šivalnim priborom s ogledalom in poleg dobit*- Ae: 1 kom toiletnega nula, 1 aparat za britje, 1 čopič za Dntje, 10 oritvlc, 1 milo za britje, 1 zobne ščelko, 1 zobno pasto, 1 steklenico kolonske vode vse to za Din 80.— želite, da Vam pošliemo po pošti vplačajte gornji znesek plus din 4.— za pnporočnino na ček. rač. 13285 ali v znamkah na naslov: Foto Tourist — Lojze Smuc, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8. U— Ogromen transparent na pajaci Bate na \leksandi ovl cest) zbuja občo pozornost šetaJcev. ki ga občudujejo saj je dolg 14 m n vabi cenjeno občinstvo na veliko pustno zabavo Sokola Vič j>od de-vlzo »V belem carstvu«, ki bo v soboto 3. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Za zabavo ln postrežbo bo vsestransko poskrbljeno. Tudi pri plesu bodo prišli vsi ob Izvrstnem igranju FaJctan-jazza na svoj račun. Vsi ji vse vljudno vabljeni na viško sokolsko maftkarado! (—) u— B°lienisK| večer gledaliških Igralcev na pustni torek pr. Mikliču bo kakor običajno pri pogrnjenih mizah. Za zaabavo bo skrbel izbrani spored ki ga bodo Izvajali gledal ški umetniki pod vodstvom kcmferansjeja g Danešo. Točila se bodo dobra vina, iz lastnega bifeja pa bodo prireditelji nudili vse mogoče pnboljSke Mize za štiri osebe in za večje družbe za Sest oseb kakor tudi posamezni p^deži se prodajajo pel dnevni blagajni v operi n— V petek na Kurc&ček, v nedeljo na Polževo. Prijave Putnik. (—) n— »V belem carstvu«, maškarada Sokola Vič, bo tudi letos v razkošno okrašeni dvorani Sokolskega doma na pustno soboto, 3. februarja ob 20. uri. Maškarade viškega Sokola so znane po svoji original-io6ti ln neprisiljeni zabavi, zato smo prepričani, da bodo todi letos prišli posetnikl na svoj račun. Igral bo pri plesu prvovrsten Falcton-jazz. v baru, dancingu in buffetu pa bodo na razpolago vse dobrote po najnižjih cenah. Geslo vseh, ki se bodo hoteli imenitno zabavati na pustno soboto bo: Vsi pojdemo v sokolski dom oa Vi&! o— >l*uuiia'lyniia Film »in nastalo je novo carstvo« je v letošnji seziji na večji m najlepši barvani film. Ki je stal celo premoženje, v našem denarju 125 milijonov dinarjev. To je največja vsota, ki jo je zadnje čase zahteval kateri film. Ni čuda: dela za ta film so trajala nad leto dni. Za film so preizkusili vse dosedanje izume na področju barvane-,ga filma ter so se odiočili za najdražji, toda najdovršenejši sistem. V Ameriki se je premiera filma »In nastalo je novo carstvo« predvajala v največjem razburjenju ln doživetju. V mesto je lepega jutra pri-vozil iz Hollywooda poseben vlak, s katerim se je pripeljalo nič manj in nič več ko 200 filmskih zvezd in zvezdnikov. Hkrati je nad mesto piigrmelo 50 velikih letal, ki so ves dan krožila nad mestom, ga zavijala v besen hru£č in trušč, ter opozarjala občinstvo na premiero največjega tehni-kolor-fiima. Naš znani in splošno priljubljeni junak Errol Flynn se nam ponovno predstavi v svoji neprekosljivi vlogi velikega borca za pravico, zaščitnika ubogih in legendarnega junaka naših sanj. Kakor je pred letom dni v kinu Matici vžigal in navduševal film »Robin Hood«, prav tako bo tudi film »In nastalo je novo carstvo« ugajal in zabaval najširšo množico občinstva. Opozarjamo torej na današnjo premiero tega filma v kinu Matici! (—) u— Češka opereta »Veseli bohemi« v kinu Unlonu. V tej filmski opereti so nam Cehi predstavili eno svojih najboljših operetnih pevk Jarmilo Kširovo. Ta izvrstna subreta, ki je z velikim uspehom gostovala po vseh večjih eviopskih operetnih odrih, ima izredno simpatičen glas, lepo postavo, odlično igro, skratka vse to, kar zahteva oder ali film od dobrega igralca! Jarmila Kširova si je še na vsakem odru pridobila naklonjenost občinstva in si jo bo tudi v filmu »Veseli bohemi«. Češki naziv filma je »Vesela bida« (Veselo siromaštvo) ter je prav zabavna glasbena veseloigra, ki nudi gledalcem mnogo prijetnega razvedrila. Ne samo v Pragi in na Češkem, temveč tudi v inozemstvu je Imel fiim prav velik uspeh. Poleg Kširove igra v filmu Hana Vitova. ki jo že poznamo iz nekaterih dobrih čeških filmr* (župnikov kiižev pot) in simpatični k. Novotny, znan lz »Vražjih študentov«. Cehd so v to filmsko opereto vložili mne jo poštenega truda, odlično igro in režijo, mnogo razkošja, lepo glasbo, zato je tudi uspeh operete popoln ter je film vsepovsod ugaja! Za pustni čas bodo tedaj obiskovalci kina Uniona, našli pri »Veselih bohemih« dovolj prilike za smeh, zabavo in razvedrilo. (-) Iz Maribora a— Celo pirometrj niso varni pred ta- tinsk mi rokami Tako je izginil iz lokomotive v tukajšnji kurilnici državnih železu c plrometer. Policija se zanima za tatinskega zl kovca. a— Vlomilci v notarjevem stanovanm. S ponarejenimi ključi so se splazili vlomilci v stanovanje notarja Marka PuSnl-ka v Aškerčevi uici 19. Niso pa imeli srečki. ker le. njihov ropot opozoril domačine na nevarnost. Ob bližajočih se korakih so jo zlikovci odkurili v noč. Policija zasledil je pobegle vlom' lce. a— Iz gledališke pisarne. Drevi »Neopravičena ura«, jtr^l popoldne »Vse za šalo« (zadnjič, zvečer »Via Mala«, v nedeljo popoldne »Prodana nevesta«, v nedeljo zvečer »Konto X«. v soboto zvečer »Othello« Vse predst ave izvzemši »Othella« so ob znižanih cenah. a— Napredni akademski starešin*1 »Jadrana« in »Triglava« v Mariboru so zbrali v počastitev spomina pokojnega dr Pavla Grošlja na zadniem mesečnem družabnem sestanku din 600 v prid dijaški kuhinji v Mariboru. a— Nikdo nI videl da gori. V Razborju pri Slovenjem Gradcu je zsorela cementna delavnica Ivana Glasenčnika. ki je oškodovan 7a 30 000 din. Zanimivo je. da ni nih^e opazil r>o?ara delavnice, ki je bila v samotnem jarku. Iz Celja e— Dve gostovanji v celjskem gledališču Narodno gledališče v Mariboru je zaradi tehničnih zaprek preložilo uprizoritev Straussove operete »Cigan baron« v celjskem gledaišfri od petka 9. t. m. na srerlo 14. t. m. V petek 23. t. m. pa bo gostovalo z veseloigro »Konto X«. Obe predstavi sta za abonma. DANES VSI NA n. MAS*SARAT>0 Sokola Celje I — Sokolski dom — Gaberje e— S°kolsko društvo Celjc-maHca bo priredilo v nedeljo ob 15. v veliki dvorani Narodnega doma pustno rajanje za deco. Sodeloval bo društveni orkester. Deca bo nudila s svojim ljubkim nastopom prijetno razvedrilo. Vabmo naše občinstvo, da v čim večjem številu poseti prireditev naših najmlajših ln se z njimi poveseli. e_ Letos bo praznoval Celjski šahovski klub 20-letnico svojega obstoja. V sedanjem poslovnem letu si je poleg zmag v razn h mestih doma in v inozemstvu tudi priboril prvenstvo Slovenske šahovske zveze ter je* vedno in povsod častno zastopal celjske barve. Poleg predvidenega nacionalnega šaliovskega turnirja ln drugih medklubekih tekem be priredil C6K v soboto S. t. m. ot> 20. a pomočjo dobrotrt- kov ln prijateljev kluba družabna wčer pri »Belem volu«. Ob tej priliki bodo tudi razdeljene nagrade za splošni turnir. Vabljeni so vso član;, in dobrotniki kluba. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolcnčevl ulici v nedeljo 4. L m. pa zdravnik dr. Premšak na Cankarjevi cesti Iz Ptuja '— Zvočni Klno bo predvajal danes ob 20. in jutri ob ool 16., pol 19. in pol 21. uri lajrazkošnejši film v ustanovitvi Antante »Edvard VII in njegova doba«. j— N-širn naročnikom. Ker je ukinjen utrnji brzovlak. s katerim je doslej prihajalo »Jutro« v Ptuj in bo odslej dnevnike pripeljal osebni vsak ob pol 7., v kolikor ne bo Imel zamude, bodo naši naročniki dobivali dnevnik nekaj kasneje in jih prosimo malce potrpljenja, dokler ne bo spet uveden jutrnji brzovlak. ★ BLED. Zvočni kino bo predvajal danes n jutri pevsko in plesno velefilmsko revijo z Edyjem Nelsonom »Rosalie« in običajne predigre. (—) R I Četrtek L januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12. Veseli godci plošče) — 12.30. Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.2: Mandoline in balalajke (plošče) — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40. Sloveščina za Slovence (dr R Ko-larič). — 19. Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura. — 19.40: Objave — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Pisan večer za »debeli četrtek«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna muzika Beograd 18.30: Orkester. — 19.40: Havajski kvartet — 20: Ura humorja — 21. Narodne pesmi — 21.15: Operne arije. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20 Pevski in orkestralni koncert. — 22.20: P.esna muzika — Praga: 1925. Lahka glasba. — 21: Orkestralni in zborovski koncert. — 22.20: Lahka glasba. — 23: Češka glasba — Sofija 18.45: Mali orkester. — 20: Instrumentalni koncert. — 2030: Petje. — 21.30: Lahka glasba — 22: Ples. — Dunaj 16: Velik orkester. — 19.15: Petje. — 20.15: Lahka godba. — 23: Nočni koncert. Pred novimi trgovinskimi pogajanji z Nemčijo in Italijo Iz Beograda poročajo, da se bo sredi februarja sestal jugoslovensko-nemški stalni gospodarski odbor k novemu zasedanju. Kakor je znano, se ta odbor sestaja vsako leto dvakrat, in to spomladi Ln jeseni, da razpravlja o vseh tekočih vprašanjih medsebojnega trgovinskega in plačilnega prometa in da določi tudi kontingente. Zadnje zasedanje odbora je bilo sredi lanskega oktobra v Beogradu. Letošnji pomladni sestanek se bo vršil torej prej nego običajno, in sicer predvsem zaradi tega, ker bo s 1. aprilom vključen češko-moravski protekto-rat v nemško carinsko območje, kar bo imelo za posledico, da od tega dne Ceško-Moravska ne bo imela več posebnih kontingentov, niti posebnega klirinškega računa. Pred vključitvijo Ceško-Moravske v nemško carinsko področje bo treba torej urediti vse formalnosti, tako da bo lahko izvršen prehod na novi režim brez zastoja v medsebojnem blagovnem prometu. Vprašanja, ki so v zvezi z vključitvijo protek-torata v nemško carinsko področje, bodo glavni predmet pogajanj na novem zasedanju stalnega gospodarskega odbora. Ostale točke dnevnega reda uradno še niso znane, verjetno pa je, da se bo na zasedanju razpravljalo tudi o cenah naših izvoznih predmetov v Nemčijo in o klirinškem plačilnem prometu. Poročali smo že, da se bo 10. februarja sestal tudi jugoslovensko-nemški lesni odbor in da bo sestanek najbrže na Dunaju. Po najnovejših informacijah lz Beograda, pa bo tudi sestanek lesnega odbora v Jugoslaviji, in sicer v Zagrebu ali pa v Ljubljani. Naloga tega odbora bo, določiti nove cene za naš izvoz lesa. Odbor pa bo razpravljal tudi o prevozu, tako o prevozu po vodni poti, to je po Savi ln Dunavu, kakor tudi o prevozu po železnicah ln o zavarovanju potrebnega števila vagonov ter vlačilcev. Pred dnevi je prispela v Beograd posebna nemška delegacija, ki ji načel ju je svetnik nemškega zunanjega ministrstva dr Schiffner. Gre za nadaljevanje decembrskih pogajanj o vprašanju ureditve naših predvojnih dolgov v Nemčiji. Pri pogajanjih v decembru niso bila rešena vsa vprašanja, ki se nanašajo na naše predvojne dolgove v Nemčiji ln je bil določen predvsem način plačila, odnosno je bila ugotovljena višina dolga. Nemška vlada je medtem pozvala vse lastnike predvojnih obveznic, da te obveznice prijavijo. Kakor zatrjujejo v Beogradu, se bo pri novih pogajanjih razpravljalo o predvojnih posojilih nekaterih viclnalnih železnic, nadalje o obrestni meri ln načinu odplačevanja od- nosno o zamenjavi starih obveznic za nove. Pri pogajanjih sodeluje tudi Narodna banka, ker gre tudi za vprašanje transfe-ra anuitet. V smislu decembrskega sporazuma bo naša država dogovorjene anuitete polagala na poseben račun nemške države pri Narodni banki. Predvideno je, da se bo transfer teh zneskov Izvršil z izvozom naših proizvodov, odnosno se bodo nemška dobrolmetja na tem računu porabila za po ravnavo nemških obveznosti iz blagovnega prometa. Pred sestankom jngoslovensko-ltalljan- skega stalnega gospodarskega odbora Po beograjskih Informacijah bo v kratkem prišlo tudi do sestanka jugoslovensko-Italljanskega stalnega gospodarskega odbora, ki bo prav tako sklican v mescu februarju in se bo vršil najbrže v Rimu. To bo Izreden sestanek, na katerem se bo odbor pečal s tehnično revizijo predvidenih kontingentov za izvoz našega blaga v Italijo in o kontingentiranju italijanskega blaga za uvoz v našo državo. Sedanji kontingenti za izvoz našega blaga v Italijo so bili določeni v avgustu lanskega leta ln so bili v oktobru še dopolnjeni. Ti kontingenti so predvideni samo po vrednosti. Glede na izredne razmere, ki so zaradi vojne nastale na svetovnem trgu, so cene mnogim izvoznim predmetom narasle. Da pa se vzdrži ravnotežje v medsebojni trgovini, bo odbor razpravljal o tem, da se kontingenti določijo po količini ln ne po vrednosti. Predlog gre za tem, da se pre-tvorltev kontingentov Izvrši na ta način, da se vzamejo za osnovo cene, ki so veljale lani v avgustu, ln se na podlagi teh cen določijo kontingenti po količini Isti princip bo postavljen tudi glede pretvoritev kontingentov za uvoz italijanskega blaga v našo državo. To je važno zlasti za naš uvoz bombažne preje, ki se je podražila za preko 60%. Ker pa so kontingenti določeni po vrednosti, bi se celoten uvoz občutno zmanjšal, če se ne določi nov kontingent po količini. Končno poročajo lz Beograda, da bo še pred sestankom jugoslovensko-italijanske-o-a stalnega gospodarskega odbora odpotovala v Italijo posebna delegacija zaradi onf"af!»n1 o tehničnih vprašanjih dobave nekaterih surovin, predvsem bombažne preje. Ta delegacija se bo pogajala tudi o uvozu drugih surovin ln polizdelkov, ki nam jih lahko dobavi Italija. Delegacija potuje najprej v Milan, odtod pa v Rim. Vodi jo predstavnik oddelka za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu, v de-'"sraclii so tudi predstavniki naše industrije, zlasti tekstilne. P w V . ir f- banovini V »Službenem listu dravske banovine« od 31. januarja t. 1. je objavljena odredba bana dravske banovine, s katero se spreminja odredba o minimalnih mezdah v dravski banovini z dne 31 julija 1937. Ko je leta 1937 na podlagi ministrske uredbe o določaniu minimalnih mezd ban s posebne odredbo predpisal minimalne mezde za ozemlje dravske banovine, so bile s to banovo naredbo posamezne stroke razdeljene v tri skupine a, b in c. Za vsako skupino so bile določene minimalne mezde Z novo odredbo bana se spreminja predvsem lestvica minimalnih mezd. Po novi odredbi. Id ho »toplin v veljavo 60 (lni po dnevu objave v »Službenem listu«, to je s 1. aprilom, znaša odslej minimalna mezda v skupini »a« (rudarstvo, cementarne, topilnice, livarne ln valjarne železa ln drugih kovin, Izdelovanje armatur, aparatov in strojev, kemičnih Izdelkov, barv, flrneža, destiliranje lesa, svečarne, plinarne, električne centrale, pivovarne, izdelovanje špirita in kvasa, tiskarne, dimnikarji itd.) za delavce v industriji, ne glede na kraj ter v trgovini in obrti v krajih, ki imajo preko 5000 prebivalcev, 3 din ua uro (doslej 3 din) v trgovini in obrti v krajih, ki imajo manj kakor 5000 prebivalcev, S din (doslej 2.75 din) in za mladostne delavce izpod 18 let 3 din (doslej 2.50). Po novi odredbi znaša nadalje minimalna mezda v skupini «b» (klesarstvo, izdelovanje cementnih izdelkov, mlinskih kamnov, steklarne, obdelovanje stekla, obdelovanje litega, železnega in kovinskega blaga, kovačnice orodja, srpov in kos, pilar-ne, izdelovanje vijakov, žebljev, verig, kovači, kolarji, kotlarji, ključavničarstvo, instalaterji kurjav, sanitetnih naprav, vodovoda, plina in električnih napeljav, predelovanje pločevine, pocinkanje in emaj-liranje pločevine, izdelovanje elektrotehničnih instalacijskih predmetov, akumulatorjev. galvanoplastika, puškarji, mehaniki, strugarji, fini mehaniki, izdelovanje glasbil, izdelovanje prevoznih sredstev, izdelovanje farmacevtskih, kozmetičnih in podobnih izdelkov, medičarji, predilnice, tkalnice, barvarne, izdelovanje papirja in lepenke kartona?e knjigoveznice. Izdelo vanje usnja, čevliev jermenarskih ln us-nl^nih galanterijskih predmetov tapetrikl tesarji izdelovanje pohištva mizarji lz-delovanie Sčetk košar in g1avn'kov n^kar- np stni1^ ''irnp i7hr>1'-!v5>r>1f> ciir^ttov z8 kavn. nr'->**"-'ie kave izdpVivanle knn^rv -vr«vlp!rivs>n

*e IzHptnv likpH^v soda v'fp ?n ootn tr-x->nHi Irnm^no čif?enie nra,n'ce. epst in tlakovanje fradnja nad zemMo. grn^H«no ^Psarctvo. stli^P^fl^stvo krr>vcfvr> s^Urnr-5+vn rodov 'n zM"?h ob'-"' hriv H fr'-rprii. dpi^f)*^! vic-i^p l.-1^or>-"*^"^"'i ff^ ) 7» de- lavce v ?»»«?*iptrMf, ne rw kra.i ter v trrovini in obrti v km jih. ki f^a*« p«*"'-« 5000 pr«>K;vn'^PV ? > In za m'-•'"»"♦tip d"'-"-"'' v starosti pod 18 let 2.75 din (doslej 2.25). V skiinln! »c« (vrtnarstvo onpVamp vr-varne. Izdelovanje r^etenin na tvorr>'5ki način izdelovanje čink in vezenin gozdna dela. žage. rezanje in cepljenje drv. so-darji, izde'ovanje parketov. lesenih rolojev. palic, lesenih klincev in n»-edmetov lz plutovme. mMni, izdelovanie testenin, biskvita, čokolade in kanditov, izdelovanje marmelade, izdelovanje perila, kravat, obleke, klobukov in slamnikov, modistke. izdelovanje rokavic itd.) pa znaša odslej minimalna mezda za delavce v industriji, ne glede na kraj. ter v trgovini in obrti v krajih. ki imajo nad 5000 prebivalcev, 3 din (doslej 2.50 din), v trgovini in obrti v krajih, ki imajo manj kakor 5000 prebivalcev, 2.75 din (doslej 2.25) in za mladostne delavce v starosti izpod 18 let 2.50 din (doslej 2 din). Končno se zvišajo nainižie mi"'ma)ne mezde ki so bile posebej določene za izdelovanje pletenin na netovarrnški način, za izdelovanje kopit in podpetnikov. za struženje lesa in izdelovanje drobnih in galanterijskih lesenih predmetov, za izdelovanje upognjenega pohištva, vrtnih stolov ter za izdelovanje in popravljanje dežni- kov. tn sicer n delavce od S na ZM An In f n mladostne delavce izpod 18 let od 1JI na 2.25 din na uro. Minimalne plače za trgovsko in višje pomožno osebje Na osnovi čl. 2. (odstavka 1. in 2.) ministrske uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu od 13. febr. 1937 je ban dravske banovine izdal odredbo. s katero se določijo minimalne mezde za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje na ozemlju dravske banovine. Ta odredba je objavljena v »Službenem listu« od 31. januarja in stopi v veljavo z istim Snem. Določbe te odredbe veljajo za vsa industrijska, obrtna, trgovinska, prometna, ru-larska, gozdna, bančna, zavarovalna in podobna podjetja, kakor tudi za gradbene in elektrotehnične obrate: ne veljajo pa za pomožno osebje državnih in samoupravnih podjetij, ki mu je službeno razmerje urejeno s statutom. S to odredbo določene minimalne mezde veljajo za pomožno osebje, ki opravlja pretežno trgovske ali višje netrgovske ali pisarniške posle, in mu je ta zaposlitev glavni poklic. Izvzeti pa so vajenci, volonterji, praktikanti, pomožno osebje izpod 18 let in pomožno osebje, ki se mu samo izjemno poveri opravljanje trgovskih, višjih netrgovskih ali pisarniških poslov, in ki opravljajo pretežno podrejene posle. Za volonterja se smatra oseba, ki je zaposlena pretežno zaradi izučit-ve. za praktikanta pa oseba, ki je zaposlena v času prvih 3 mesecev zaradi strokovne izpopolnitve in priprave za nadaljnje službovanje pri dotičnem delodajalcu. Pomožno osebje, za katerega ne veljajo določbe te odredbe, mora dobivati minimalno mezdo, kakor je določena za nekvalificirane delavce ustrezajoče stroke. ZOBNA KREMA v"'?'-'"- Minimalna mesečna plača 900 odn. 1000 din Minimalna mesečna plača za trgovske pomočnike znaša 900 din, za ostalo pomožne sebje, pa 1000 din. Ce opravlja pomožno osebje pa 1000 din. Ce opravlja pomožnega časa, se minimalna mezda zviša sorazmerno s številom opravljenih nadur in za 50 odstotni pribitek za nadure. Pri preračunavanju službenih prejemkov v naravi se zaračuna vrednost hrane z 240 din mesečno in vrednost stanovanja s 60 din mesečno. Prizad naj postane uvozna centrala za surovine Iz Beograda poročajo, da bodo v kratkem poverjene Prizadu nove naloge, med katerimi je omeniti zlasti tudi uvoz važnih surovin. Na seji koordinacijskega odbora je bilo te dni sklenjeno, da se poveri Prizadu uvoz določene količine riža iz Italije, kakoi tudi uvoz kositra, in sicer z namenom da se izvrši pravična razdelitev uvoza med domače interesente. Doslej se Prizad ni bavil z uvoznimi posli Ustanovljen je bil zaradi intervencije na žitnem trgu. pozneje pa so Prizadu poverili še nakup suhih češpelj in opija ter izvoz suhih češpelj in opija, sodelovanje pri izvozu svežega sadja v zvezi s prefe-renčnimi kontingenti in končno posredovanje pri nakupu oljnatega semenja in bombaža. Sedaj naj postane Prizad državna gospodarska centrala, preko katere naj se izvrši tudi centraliziran uvoz važnih uvoznih predmetov. Prizad naj torej postane neke vrste centrala za oskrbo našega gospodarstva s surovinami Borze 31. januarja Na jugoslovenskih borzah notrrajo nem ški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — ! 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili ! po 32, v Beogradu pa je bil promet po i i* ž jem tečaju 40.50. Bolgarski klirinSkl čeki so bili v Beogradu zaključeni po 95. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržidftu se je j Vojna škoda pri mlačnejši tendenci trgovala po 420 — 421 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 422.50 — 423.50). Promet je bil še v 8»'o Blairovem posojilu po W In v delnicah Trt>oveljske po 245 — 247.50. Devize Ljubljana. Oflcielnl tečaji: London 176.40 — 179.60. Pariz 99.70 — 102 New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 751 — 763. Tečaji na svOb°dnem trgu: London 217.90 — 221 10, Pariz 123.21 — 125 51, New Tork 5480 — 5520. Curih. 1228.18 — 1238.18 Amsterdam 2900.55— 2938.55 Bruselj 927.51 — 939.51. Curih. Beograd 10. Pariz 10.0850, London 17.80. New Tork 446, Bruselj 75.70, MIlan 22.51, Amsterdam 236.75, Beriln 178.75, Stockholm 106.1750. Oslo 101.35, Kobenhavn 86.10, Sofija 5.30. Budimpešta 87, Atene 3.30, Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 420 — 422.50 (420 — 421), *4% agrarne 50 — 53.50, 4«/« severne agrarne 50—52 50 6°/o begluške 73.50 — 75.50, dalm. agrarne 68 — 69 6% šumske 66 — 68.50. 7»/, invest. 98.50 den., 7°/o Blair 87.50 den. 8°/o Blair 96 — 97 (96); delnice: PAB 190 den., Trboveljska 245 — 250 (245 — 247.50), Gutman 50 — 60, Seče-rana Osijek 140 den., Oslječka Ijevaoni-ca 160 bi. Beograd. Vojna škoda 422.50 — 423 50, 4% severne agrarne 50 den., 6°/o begluške 76.50 — 77. 6®/0 dalm. agrarne 70.50 den., 6°/o šumske 67.75 — 69. 7% invest. 98.50 den., 7«/0 Scligman 101 den., 7®/, Blair 88 den.. 8% Blair 95.25 den.. Narodna banka 7400 den. (7450), PAB 194 den. Gospodarske vesti = Preseljevanje industrije v Beograd. Iz Beograda poročajo, da je bila tam ustanovljena delniška družba za predelavo živinske dlake z glavnico 1 milijon din. Pri tem gre za pretvoritev že obstoječe družbe z omejeno zavezo za predelavo živinske dlake v Stražišču pri Kranju. Ta družba je Imela doslej 400.000 din glavnice, sedaj pa se pretvori v delniško družbo b sedežem v Beogradu in se bo obenem glavnica povečala na 1 milijon din Družba se bavi predvsem s predelovanjem žime. = Vizum za ob"kova1« Hp^ega pomladnega vdesejma 1940. Za potovanje v Nemčijo bo letos potreben vizum, ki ga bodo obiskovalci lipskega velesejma d bili brezplačno. Pogoj pa je. da zastopnik lipskega ve^sejmske^a urada stavi predlog s fotografijami za izdajo vizuma za obisk lipskega velesejma 1940 od 3 do 8 marca. Glede na pričakovano veliko število predlogov je zajamčena pravočasna izdaja vizuma za ob,ck veieseima le teaaj če se interesent najkasneje do 13 februarja 1940 ?avi inozemskemu zastopstvu lipskega ve-lese m-kega urada Pri oozn'iših nriiavah je računati z zakasnitvijo in morda tudi s r>osebn!mi stroški Zato naproša liosk' ve-j lesejmcki urad ob:°kovalce da v lastnem interesu po možno«ti oravočasno sto-Dijo v stik z zastopnikom lipskega vele-=pirr> n urada, ki je pristojen za njihov >koliš Blagovna tržišča 2! to 4- Chlcago, 81. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 97. za julij 94.50. za sept. 94; koruza: za maj 56.375, za julij 56.25, za sept. 56.75. -f- VVinnipeg, 81. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 84.625, za julij 85.50, za okt. 86.50. + Novosadska blagovna borza (81. t. m.) Tendenca stalna. — PSenica: baška, okol. Novi Sad 196—198; gor b. 197—199; srem. 195—197; slavonska 195—197: ladja Tisa 200 — 202. Rž: baška 155 — 157.50. Oves: baški, sremski in slavonski 150 do 152. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 167.50 — 172.50. Koruza: baška nova 221 do 122: nova pariteta Indjija 120 — 121. Moka: baška in banatska »Og« in »Oggc 300- 310; »2« 280 do 290; »5« 260—270, »6« 250—260; »7« 210—220; »8« 135 do 140. Fižol: baški sremski beli brez vreč: 390 —400. Otrobi: baški in sremski 123 do 125; ban. 120—121. (Jsoda zagrebške radijske postaje Kakor smo že poročali, je poštno ministrstvo sklenilo s 1. januarjem prevzeti v svojo last in upravo zagrebško radijsko postajo ter se dogovorilo z dotedanjim njenim lastnikom, delniško družbo »Radio Zagreb«, da bo izplačalo odškodnino din 1,900.000. Vmes pa Je prišla glavna kontrola, ki ni hotela dati pristanka na izplačilo dogovorjene kupnine. Zato se tudi prevzem radijske postaje nI izvedet Sedaj javljajo iz Beograda, da je glavna kontrola končno le pristala na izplačilo kupnine, ki bo v kratkem nakazana »Radiu Zagreb d. d.«, nakar bo prevzela upravo postaje posebna komisija zag eb-ške poštne direkcije. Zagrebški listi pravijo, da bo poštno ministrstvo zagrebško radijsko postajo odstopilo banski oblasti v Zagrebu in da bo uredba o tem že v kratkem objavljena. i 'ruali po 1.50 din od litra, tako da bo mestna občina oškodovana za 600 000 din. Da.'ščin, zlasti na hišno posest, ni mogoče zvišati, ker so davkoplačevalci že itak precej visoko obremenjeni. Kljub vsemu temu se je posrečilo mestni občini, da je dosegla ravnovesje tudi za novi proračun. Uspelo ji je pogoditi se z denarnimi zavodi o ugodnem aranžmaju glede odplačevanja dolgov. Novi proračun doldukcijo na najvišjo stopnjo To se pc italijanskih informacijah vrši na teme'ju pogodb, ki so bile že prej sklenjene med obema državama. Seveda pa ni dvoma, da vrše te nemške trupe v vzhodni Galiciji mimogrede tudi spoitdni pritisk na Rumunijo, da bi bila boij dostopna za nemške gospodarske zahteve Na drugi strani ne smemo pozabiti, da je ravno prisotnost teh trup poroštvo za Rumunijo in tudi za Madžarsko, da sovjeti ne pripravljajo ničesar proti njim, dok .er sg do nem s Iv s vojska nahajala v tem področju Ravno v zvezi s Churchillo-vim pozivom je ves nemški tisk ponovno odločno poudarjal, da si Nemčija želi mi- j v katerem je bilo pač zelo težko dolgo vzdržati Angleška blokada je postajala vedno ostrejša, s tem pa vedno večje tudi nemške potrebe in zahteve po rumunskem petroleju. Bukarešta se je zaenkrat rešila iz zagate z upravnim ukrepom, s katerim je ustanovila generalni komisariat za petrolej. Vrh tega je ustanovljena še posebna nemško-rumunska družba z nalogo, da pospešuje petrolejski izvoz. Po rimskih informacijah znaša v zadnjem času rumunski izvoz petroleja v Nemčijo več ko štiri tisoč ton dnevno, odnosno krog 130 tisoč ton mesečno. Po zatrjevanju prodajalcev J* tud! to Wc dvt tretjini tega, kar so rali Nemcem obljubiti. Zaradi ustanovitve petrolejskega komisariat« j« nastalo zapadu veliko razburjenj« in niso redki glasovi, da je treba Rumunljl odpovedati poroštvo ln sploh vse gospodarsko-finančne sporazume Toda Rumunija kljub vsem simpatijam za zaveznike nI v položaju, da bi se mogla uspešno upreti nemškemu pritisku. Trudila se bo zato še nadalje igrati svoj težavni »ples na jajcih«. Zaenkrat najbrie kampanja okoli rumunskega petroleja ne bo imela težjih posledic, toda kako se bo vse to steklo ob prihodnji napetosti, je popolnoma nemogoče reči. Gospodarska vojna se nadaljuje in se bo Se zaostrila. Kako dolgo se bodo lahko države na jugovzhodu, v prvi vrsti Rumunija, uspešno upirale temu dvojnemu pritisku, ne da bi izzivale nejevoljo ene ali druge stranke in Se hujSe zapletljaje? Tu tiči največja nevarnost za mir na Balkanu. Morda ni brez podlage domneva rimske »Tribune«, da se zaradi teh stalnih trenj nekega dne ne razlije rumunski petrolej po vsem Balkanu... D. O. A. Beležke Proslava dr. Antona Radiča v hrvatskih šolah Ban dT. šubašič je naročil vodstvom vseh šol na teritoriju banovne Hrvatske, da morajo letos s posebno uro proslaviti 10. februar kot dan smrti Ideologa hrvatskega kmetskega pokireta dr. Antona Radiča. Na vseh zavodih bodo morali prvo uro pouka predavati profesorji in učitelji o življenju in delu dr. Antona Radiča. Proračun banovine Hrvatske V Beograd je odpotoval predstojnik finančnega oddelka banske oblasti v Zagrebu dr. Vladimir Franolič, ki bo razpravljal v ministrstvu financ o financiranju banovine Hrvatske in o banovinskem proračunu za leto 1940-41. »Hrvatski dnevnik« dostavlja svojemu poročilu o potovanju dr. Fra-noliča: »Do sedaj še vedno ni sklenjen poleg političnega tudi finančni sporazum. Vsekakor je v škodo banovine Hrvatske, če se bo nadaljeval sedanji provizorij v vprašanju njenih financ. Ta provizorij pomeni resno oviro za širše načrtno delo banovine Hrvatske. Prav tako še ni bil sprejet noben sklep glede razpisa volitev v hrvatski sabor, čeprav je bilo prvotno določeno, da se morajo volitve izvesti še pred 1 aprilom tako da bi lahko sprejel prvi proračun za banovino Hrvatsko že hrvatski sabor Ako se to ne bo zgodilo, bo treba poseči pri uveljavijenju prvega kroračuna za banovino Hrvatsko zopet po uredbeni poti.« Silen razmah Zagreba v Jugoslaviji Zagreb je po številu prebivalstva drugo največje mesto v naši državi šteje okoli 300.000 prebivalcev. Pred 50 leti jih je štel okoli 60.000, 1. 1919 pa že okoli 100.000 Od osvobojenja do 31. decembra lanskega 'eta je bilo zgrajenih v Zagrebu 6150 hiš z okoli 27.000 stanovanji ter je bilo investiranja v nove zgradbe poldruga milijarda dinarjev. Med novozgrajenimi hišami je 20 petnadstropnih in okoli 260 štirinadstropnih. Ostale so nižje, med njimi :zredno veliko število vil Zagreb ima danes 15 srednjih in 35 osnovnih šol poleg univerze in cele vrste strokovnih šol. Kontrola cen na Hrvatskem Po poročilih zagrebških listov bo že prihodnje dni izdana posebna uredba o kontroli cen in pobijanju draginje na področju banovine Hrvatske. Ta kontrola cen bo ru na Balkanu in da se~Vtem pogledu po- i Uvedena brez ozira na ukrepe v ostalih polnoma strinja z Italijo, kajti vojno na ' Pokrajinah države. V Zagrebu bo v ta na- jugovzhodu lahko želijo samo tisti, ki hočejo Nemčijo odrezati od tega važnega vira njenih potrebščin. To stališče Nemčije je po italijanski sodbi tako prepričevalno, da ne more nihče več dvomiti v dobro voljo Berlina, a res Je tudi, da Italija s svojo balkanske politiko posredno močno gospodarsko podpira Nemčijo. V zvezi s temi dejstvi dobiva tudi sovjetska nevarnost veliko milejši izgled. Po sklenitvi nemško-ruske zveze je bilo jasno, da je Rumunija postala v gospodarskem pogledu skoro popolnoma odvisna od Nemčije, ki lahko vedno drži zelo uspešno v rokah ruski adut. Zato je bilo takoj tudi jasno, da bo Rumunija kljub zavezniškim garancijam morala popustiti. Medtem pa je Rumunija sklenila pogodbe glede dobave petroleja tako z zavezniki kakor tudi z Nemčijo. V Bukarešti so se trudili vsaj deloma izpolniti vse te pogodbe in držati med njimi neko ravnovesje, men imenovana posebna komisija, v kateri bodo zastopniki vseh gospodarskih odsekov banske oblasti. Poseben uradnik bo v svojstvu komisarja imel vsa potrebna pooblastila, da intervenira v vpiašanjih cen in pobijanja draginje. Okrog zbiranja radikalov V radikalskih krogih odločno demanti-rajo poročilo, ki ga je objavila sarajevska »Jugoslovenska pošta« v zvezi z akcijo za zbiranje radikalov. Po njihovem mnenju ni mogoča nobena izmed kombinacij, ki jih omenja sarajevski list. Temelj za uspešna pogajanja o združitvi radikalov je priznanje in obnova Narodno radikalne stranke. V beograjskih političnih krogih se je včeraj govorilo, da ni izključeno, da bodo morda že prav kmalu razpisane volitve. Ako pade odločitev v tej smeri, potem je računati s posebno volilno vlado, kot katere šef se imenuje dr. Maček. Kdo bo postal generalni direktor Prizada Kakor poročajo zagrebške »Novosti«, je najresnejši kandidat za generalnega direktorja Prizada namesto tragično umrlega dr. Ede Markoviča sedanji podpredsednik in generalni direktor Gospodarske Sloge v Zagrebu dr. Dragutin Tot. O tem so včeraj razpravljali dr. Maček, trgovinski minister dr. Andres ln predsednik vlade Cvetkovič. Chamberlain ln Churchill V »Politiki« opisuje naš pomorski oficir Dragotin Engel, ki se je mudil nedavno v Londonu, svoje tamošnje vtise. Obiskal je tudi sejo angleškega parlamenta. Govoril je ravno minister za angleško vojno mornarico Winston Churchill, o katerem piše g. Engel: »Je to že malce ostarel, močan človek, srednje postave, ki pa govori izredno živo in z živahnimi kretnjami Govoril je o posledicah magnetičnih min. Omenil je tudi nesrečo jugoslovenskega parnika »Carica Milica«, ki je naletel na mino in se potopil. Churchill je govoril o resnih stvareh in navajal v govoru celo vrsto številk in statistik, vse to pa na tako drastičen način, da je zbornica ponovno prekinjala njegov govor z glasnim in veselim smehom. O Chamberlainu beremo v istem poročilu: »Edini človek, ki se med sejo ni niti enkrat nasmejal, je bil predsednik vlade Chamberlain. Sedel je molče sredi ministrske klopi in podpiral svojo glavo z obema rokama. Izgledalo mi je, da je zelo utrujen. Videl sem mnogo njegovih slik v najrazličnejših položajih in oblekah. Nobena pa se mi ni vtisnila tako globoko v spomin kakor ta. ki sem jo videl tokrat na svoje oči sam. To je bil stari, trudni Chamberlain. Cesto sem tudi jaz kritiziral politiko tega starca, na katerega obrazu sem čital sledove vseh naporov polpreteklih dni, toda sedaj sem ga v mnogočem razumel in mu tudi marsikaj odpustil. Te slike Chamberlaina ne bom nikdar pozabil...« Dve vrsti smrtnih vojnih žrtev Bli?amo se prvemu polletju druge svetovne vojne, ki postaja res »vedno bolj čudna in svojevrstna«. Po poročilih iz Nemčije, Francije in Anglije so izgube med civilnim prebivalstvom zaradi vojnih varnostnih ukrepov mnogo večje, kakor pa vse izgube na bojiščih. V prvi vrsti je pripisati te žrtve med civilnim prebivalstvom na rovaš zatemnitve in z njo zvezanih prometnih nesreč. Pred nekaj dnevi je napovedal angleški minister za promet novo uredbo, s katero bo v naseljenih krajih dovoljena maksimalna brzina za motorna vozila 40 km, to pa zaradi tega. ker so zahtevale prometne nesreče od 1. sepiembra do 31 decembra lanskega leta samo v Angliji 4133 smrtnih žrtev, kar Je za 1639 več, kakor v istem obdobju leta 1938. Po uradnih podatkih pa je padlo kot žrtev vojnih operacij v istem razdobju na suhem, v zraku in na morju nekaj nad 2000 mož angleške oborožene moči. Francoske izgube so še manjše in znašajo okoli 1500 mož. tako da je tudi na Francoskem številc smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč, tudi v prvi vrsti v zvezi z zatemnitvami mnogo večje od števila vojnih žrtev v ožjem smislu. Dr Ley v Rusiji Kakor por« čajo nemški listi, bo odpoto val prihodnje dni v sovjetsko Rusijo voditelj narodno socialistične »fronte dela«, minister dr. Lev, ki bo obiskal celo vrsto sov-I jetskih delavskih ustanov. Dr Ley je bil do in rajhom poleg ministra za propagando dr. Gob bela* največji nasprotnik socialistov in komunistov ter je izvedel vistoemerjenje vseh socialističnih strokovnih organijacij, ki so Mele mnogo milijonov članov ter razpolagale s ogromnim premoženjem. Amerika kot dobavitelj orožja Od začetka vojne so ameriške oblasti izdale dovoljenj za izvoz orožja v vrednosti nad 200 milijonov dolarjev (10 milijard dinarjev). Največji odjemalec Je Francija, ki je naročila orožja za 122 milijonov dolarjev. nato sledi Anglija ki je kupila za 21 milijonov dolarjev. Dobava orožja za Daljni vzhod ni posebno velika. Kitajska je za vse prošlo leto kupila orožja za 5 milijonov dolarjev, Japonska pa za prvih 11 mescev lanskega leta le za 762.000 dolarjev. V decembru Amerika Japoncem ni več prodajala. Od manj&h evropskih držav so nekatere nakupile orožja za prav znatne vsote: Nizozemska za skoro 6 milijonov dolarjev za obrambo matične države ln za preko 2 milijona dolarjev za svojo kolonialno posest v Aziji, švedska za 5.900.000 dolarjev, Finska za 4.5 milijona dolarjev, Portugalska pa za okroglo milijon dolar,jev. Turčija je naročila lani v Ameriki orožja in vojnih potrebščin za 2,200.000 dolarjev. Irak za 900 000 dolarjev, deset južnoameriških držav pa skupno za preko 10 milijonov dolarjev. Finska borba s sovjetskimi tanki Vojaški strokovnjaki zasledujejo z velikim zanimanjem borbo finske vojske proti sovjetskim tankom. Po poročilih objektivnih nevtralnih vojnih opazovalcev, ki se nahajajo na flnrteia boJUCu, Ji vojska yn 'hp sa-ne malce po svoje ne obrnil in ji docial še kup svojih dom f1 okov. Dejanje se kajpada začne k°kor se za I m pozen 0ff?r"tnl uvoi spo ubi. na dvo-lit same bajne dežr-le Imag,'ni.»-'.'e, kjer lO-l^ncta rred njeniri cesarjem Janezom Eilmm :n njegovim ministrom Gus^lom jezična teta Tombola in zli duh vseh krokarjev ponočnjakov in potepih.vv Lum-pacius Vagabun lus stavo za kranj^k^ po-jeo^no* ^a K>«mjfikem žive namreč trije neugn-ni t'čki: »Prvi je Sušt irčtk, drugi je žnidjrček, tretji ima pa bolno srce.« ki nai j i l1 teta Tomb^a ob*a z. b->gns- vom, a bo'o vseeno ostali zvrsti svojemu p'-tronu iAvmpioiusu Vigabimdusu. Tako se torej o. pravi dolga karavana Imrginn-rjeov na pot v na#.e kraje da se na lasne oči prepriča aili je ta »zanikrna trojka«- res tako nepobc'šiljiva. Večno žejni smclec Dreta zLjubjane g:z*1r vi kroja-ček Nitka iz Gorice 'n nesrečno zaljubljeni m'>ar I,im lz Ljutomera, ki so poprej brez božja ka v ž<~pn pcpotovaJi po mili domovini in brili zgv>:j norce lz vsega sveta. zadenejo sedal po mrosti tete Tombole v loteriji milijon kar seveda pos avi vse njihovo dosedanje življenje na novo podlrgo. Dreta 'ma odslej dovolj denarja da zliva rujno krp!j!co kar v korcih po grlu, Nitka se prelevi v plemenitega go- spola Nitkovskega M troši kar na debelo tisočake okrog sebe, edino nesrečni Lim najde svojo ... sicer pa kaj bi vse izible-betal — pridite in poglejte kdo in kako zmaga v stavi za skledo zelja, kranjsko klobaso in liter cvička«! Nedvomno je. da se boste morali nasmejati stor ji in nje nosilcem saj se vsa reč prve dni ko je šel »Lumpaclus« v delo na oder, sploh nikamor ni mogla premaknil naprej, iz preprostega razloga, ker je od scene do scene vse igralce neprestano silil smeh in krohot. Nato pa je spet scenski n režijski del bil postavljen v rekordnem času — znamenje, s kakšnim veseljem se je vsak oprijel svojega posla! Rež'jo je prevzel že zgoraj Inkriminirani. vsoruu gledališkemu občinstvu dotaro znani »in ividuum« Drago Zupan, ki jepo-samesme partije zasedel, kakor se je le najbolje dalo. V cesarju Janezu, tej po zemskein rangu najvišji Instanci, kar jih i-LumpaciJ« premore, bomo videli našega popularnega Bojana Pečka, za. njegovo cesarost budno skrbeči mim ster Gustdbo F. Lupša, teta Tombola španova, Lumpa-cius Vagabundus pa B. Sancin. Glavne pozornosti bo kajpada deležen tercet treh potepinsk;h kujonov, ki Jih bodo igrali v originaltth dialektih: Dreta — Zupan, Nitka — Modest Sancin ln Lim — Janko. O Zupanu je vsaka beseda prav za prav odveč. Po galeriji najponoilairnajeih cpM-etnih likov, ki jih je na našem odru postavi, bo Dreta vreden Kotenlne Is »Konjička« in gozdarja (Ščetinca Is Bene-ševe >Pod to goro zeleno«. Modest SaacfcJt j ki ga poznamo iz številnih komičnih vlog v naši Drami stoji letos prav za prav skoraj z obema nogama v Operi, kjer je beležil popoln uspeh v »Konjičku«, »Gorenjskem slavčku« ln »Frasquiti«, dočim bo s šivan kar jem Nitko gotovo Se prekosil vse tali navedene uspele nastope. Kot tretji jima bo delal vredno druščino v letošnjem operetnem repertoarju kar nepogrešljivi V. Janko, ki je pred sezonami žel Izvrstne uspehe tudi v komičnih operetnih vlogah, in velja n. pr. njegov Pe-nižeik za Se danes nedoseženi vtaar. Tako se bodo vsi trije kar kosali med seboj v enaki borbi za čim lep® uspeh večera. V ostalih vlogah bodo nastopili predvsem 9e Kogejeva kot Madame Coquay, Japdjeva kot Kanrtla, Barbičeva kot Pepca dalje Se Anžlovar, Jelnikar, Pianecki, Rus, Sekala ln drugi. fitritof pa bi seveda ne bfi Strttof, Os ne bi vse burke bogato opremil s Številnimi glasbenimi točkami, baletnimi v*o®-ki, predvsem pa z duhovitimi kupleti, v ka terlhje izstrelil marsikatero ostro puščico na naSe ln tuje prilike in razmere. Spoštovanemu flrbcu bi bilo zadoščeno Sa v obilnejši meri, če ne bi strogi gospod cenzor bil mnenja da »i vsaka ceeba ln zlasti besedo za javno uho. Pa nič ne da, tudi brez tega bo občinstvo lahko zadovoljno z novim odrskim dekan — talko ao mi vsaj zagotavljali vsi akter*, ko sem se poslavljal na koncu svojega ob».eka a lgiHo^l, želeč jim sto repriz. »Srečno hodi!« mft je rekel cesar, minister Oustsi i« ni& BLAGO Za POHIŠTVO vedno najnovejši vzorci v veliki izberi Kupite pri LJUBLJANA, MAKIJ IN TRG MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 30 par ta besedo, UlL S.— davka ca vsaj« uglae tu enkratno pn Stojblno Din 3. za Slfro ali dajanje naslovov plaAaJo oni, kl t&Aejo ■lužh. NajmanJSl hh-hcK ta enkratno objavo oglaMa llin 12.—. UuplNi tenitve *r taraAuintJo po I>in Z.— ca vnako bettedu. Din 3.— davka ^a vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5. ca šifro ali dajanje naslovov Najmanjftl enetteh ca Rnkrat.no objavo oelasta Din 20___ Vsi oNta.II oglaMi eara^unajo po Din 1.— ca hmtMln, Din 3.- davka za vsak ogla« ln enkratno pristojbino Din 5. za Slfro aH dajanje naslovov. Najmanjši cneseb ca enkratno objavo oglasa Din 17.—. Trisobno stanovanje t kopalnico oddam 1. ma ja. Ogleda se vsak dan od 14.—16. ure. Poizve te: Vidmar. Rimska c. 6. 2098-21 Sobo odda Oddam opremljeno lepo sobo in malo sobico solidni osebi. Židovska ul. 3 II. 3111-23 Opremljeno sobo popolnoma separiarno oddam. Naslov v vseh po-slovalnicah Jutra. 2110-23 Službo dobi II Službe išče Potnik dobro vpelian » dravski banovini, s svoiim avtomobilom, išče zaposlitve pri dobro situirani firmi Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen in zanesli iv«. 2096-5 Postrežnica hči železničarja z Jezice naj se takoj zopet zglasi radi službe. Sv. Petra cesta 27, I. nadstropje. 2103-1 Natakarico spretno in pošteno sprejmem takoj v dobro idočo gostilno izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica« 2112-1 Perfektna v nemški korespondenci, z znanjem francoskega lezika, iščem mesto za dopoldanske ure Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojna 16«. 2107-2 Mesto hišnika oskrbnika išče samski, spo soben vrtnar;kih, hišnih in drugih del Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2029-2 INSEHTRAJ V „JUTRU"' f HIGHENSKA GUMA | IV- .T:- r- ' •;, v. o i'10- | V vseh strokovnih trgovinah gospod. Upravnika izkušenega vinogradnika in strokovnega sadjarja potrebuje za 1 marc t. i vinogradništvo in industriisko vrtnarstvo Nešič v Smede revu. Mesečna plača 1.200 din, stanovanje, luč in kurjava. V poštev pridejo do bri strokovni sadjarji bre-skvarji. 2114-1 Pekov, pomočnika in vajenca išče pekarija M_ Ljubno. 2122-1 Sobarica pridna in pripravna, popolnoma samostojna moč, starost 30 do 3" let, vešča zraven slovenskega tudi nemškega jezika, dobi takoj mesto v večjem prvrazred nem hotelu. Ponudbe s prilogo slike in popisa dosedanjega službovanja je poslati na ogl odd. jutra pod šifro »Sposobna«. 2127-1 Vajenci(ke) Učenko zdravo, boljše dekle, takoj sprejme pod ugodnimi pogoji trgovska hiša na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2059-44 Vajenca do 15 let starega, sprejmem v trgovino z mešanim blagom Ciril Malavašič, tr govina z mešanim blagom, Vrhnika. 2113-4» Potniki Nuova commerciale dolciaria, Triest Via Torrebianca 27, Te-lephon 4467 išče prvovrstnega veletrgovca zaradi izvoza v Jugoslavijo biskvita, čokolade, marmelade in bonbonov znane italijanske firme. 2115-5 Prodam, Iz konkurzne mase se proda po nizki ceni trgovski portal s šipami in rolojem. Poizve se v pisarni dr. A. Smoleta, Ljubljana Dalmatinova ul. 5. 2128-6 Lepe maske posodim. Cesta v Rožno dolino 9. Vila na levi strani ceste. 2123-6 Dobre smuči kompletne, s palicami in vezavo za odrasle od din 150 do 180 in sanke dobite pri izdelovalcu Faifarju, Trnovska ul. 25. Prima skakalne smuči po naročilu. 2124-6 Polenovka suha in namočena, odlične kakovosti, vedno t zalogi. Kovačič, Miklošičeva cesta štev. 34. 2118-6 Parkete, deske in bukova drva ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4., telefon št. 22 44 2449-6 Pohištvo Krasna jedilnica s kaučem, otomana, pisalni miza itd. za vsako ceno naprodaj. Cizel, Kotnikova II. i 2105-12 Pohištvo novo in že rabljeno, kl ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni od delek v komisijsko pro. iajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami. — Sporočite nam na do pisnicl ali ustno Prevoz .ohiStva preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan Ljub ijana Tjrieva 12. 19-12 Knjižico Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani ca 70.000 din prodam po ugodni ceni. Prilika za plačanje dolga pri tej hranilnici. Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ulica 12. 2126-16 Umrla nam je naža nadvse ljubljena soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa IVANKA ŠKOF roj. Kimovec dne 30. t. m., po dolgi m mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb bo v četrtek, dne 1. februarja 1940, ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 31. januarja 1940. ŽALUJOČI OSTALI Vodno žago v lesa bogatem kraju vzamem v najem, event. kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »A. B.« 2081-17 Lokali Trgovski lokal v sredini mesta, iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ma| 1920«. 2099 19 [i J i Opremljeno sobo solnčno, z uporabo kopalnice iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa«. 2104-23a Opremljeno sobo in kabinet, ozir. dve sobi, iščem Pisati na ogl. odd. Jutra pod »S 1 februarjem«. 2030-23a Suhe gobe zadnje rasti, nudite z vaorcl ln navedbo koli čine ln cene tvrdkl Ar tur Nachbar. Radeče. 1748-33 Fižol za kuho dobite poceni pri Sever & Komp., Gosposvetska cesta 5, 1657 33 VSAKOVRSTNB stroje za obdelav lesa! posebno 3 m 4 stranski skobelnike. najboliše kval tete izvanredno kratkoročni dobavil« Peter Angelo d. t o. t Ljubljana, Pražakova 8. Vsakovrstno zlato kupuje pn najvišjih cenah CERNE • jnvellr Ljubljana. VVolfova ulica UlUUillUlM Opozorilo Opozariam vsakogar, da g. Miiller Josip, trg. zastop. ni pooblaščen prodajati za mene kakršnokoli blago. — Zalaznik Ivan, slaščičar. Ljubljana, Stari trg 21. 2109-31 Razno Moderne kauče in fotelje nudi solidno m po nizki ceni R. RAOOVAN tapetnik Mestni trg 13 Posestvo 200 hektarjev i gradom prodam v Sloveniji. Obvestila pod šifro »Posjed od 200 ha 1255« Propagandu, Beograd, 409. 2058-20 pošt. pretinac 409. Dopisi »Amor 1940« Pošta šifrirano odklonila. Dvignite pismo v ogl. odd. Jutra pod gornjo šifro. 2102-24 o i p e h o v m oglas t »JUTRU« | G. Th. Rotman """HI SAMBO IN PETER POTUJETA 61/62 Res so kmalu dohiteli Arabca. Misleč, da je že v varni razdalji od kraja svoje tatvine je veselo jezdil okrog ter si požvižgaval in oprezoval, kje bi našel novo žrtev. Mislite si njegovo grozo, ko se je z bližnjega griča maho-__ Urejuje Davorin Kavljen. - izdaja aa aomsorcij »Jutra« Stanko ViraaL - Za ma grme usula vrsta strašnih, rogatih debelokožcev in se ustavila tik pred njim! Rjavi obraz mu je pobledel, da je bil v trenutku rumen kakor slama, in vkljub silni vročini ga je oblil po hrbtu mraz ŠPORT Mladina v Planico! Jutri se začnejo tekme za drž. mladinsko prvenstvo s teki na 3« 6 in 10 km Jutri se začnejo v Planici veliki mladinski smučarski pravniki, kl bodo trajali vse do nedelje. V teh treh dnevih bo SK Ilirija letos že drugič izvedla smučarske tekme za mladinska državna prvenstva, na katerih bo tudi letos startalo več sto mladih kandidatov za najvišje mladinske naslove v posameznih smučarskih disciplinah. Te letošnje mladinske prireditve bodo potekle po vseh znamenjih sodeč Se v prav posebno razveseljivih okoliščinah. Nad snežnimi razmerami se letos ni treba nikjer pritoževati, kaj šele visoko gori v gor-njesavski dolini, toda tudi ne glede na to bodo ta mladinska prvenstva dala nekaj novih rekordov. Med temi moramo omeniti ogromno število lepih daril in pa dejstvo, da so se za letos prijavili udeleženci ne samo iz Gorenjske, temveč tudi iz območja mariborskega in zagrebškega podsaveza. Konkurenca bo torej še mnogo hujša in zanimivejša kakor jp bila lani, čeprav bržkone ne bo mogla vplivati na najvidnejša mesta v posameznih disciplinah. Spored je, kakor smo že pisali, razdeljen na tri dneve, ln sicer tako, da bo jutri dopoldne tekmovanje v teku na raznih progah za razne kategorije, v soboto dopoldne slalom, v nedeljo pa bo višek prireditev s tekmami na obeh manjših skakalnicah, na katerih računajo z udeležbo 100 in še več skakačev. Vozne ugodnosti Vse udeležence planiAklh tekem za državno mladinsko prvenstvo opozarjamo ponovno, da je zanje dovoljena na železnici polovična vožnja. Na odhodnl postaji Je treba kupiti obrazec K 13 in celo vozovnico do postaje Rateče-Planica, kl velja po-em s potrdilom o udeležbi za brezplačen ovratek. Ugodnost polovične vožnje velja a potovanje v Planico do vključno 4. t. i., za povratek odtod pa do vključno 6. m. Dodatek k razpisu. Kakor nas obvešča prireditelj drž. mladinskega prvenstva, SK Ilirija, je treba razpis tega tekmovanja izpopolniti Se s tem, da je za klub, ki bo dosegel največje število točk, dodatno razpisan Se krasen pokal direktorja »Politike« g. Vlade Ribnikarja .Točke za ta pokal se bodo štele za prvih 10 plasiran I h tekmovalcev v vsaki disciplini in kategoriji (v razmerju 3:2:1 za mladino, naraščaj in ju-nlorje). ★ Ka] bo še v petek in nedeljo? Damska tekma v slalomu v Žlebeh-izve-de SmK LJubljana. Medklubska tekma v teku na Rakeku — Izvede SK Javornik, Rakek. Lenarčičev smuk pri Seniorjevem domu — izvede SPD Maribor. Tekma za prvenstvo Samobora — izvede HPD »Japetlčc, Samobor. V nedeljo: Savezno prvenstvo v vztrajnostnem teku na 30 km v Mojstrani — Izvede SmK Dovje-Mojstrana. Skakalne tekme seniorjev ▼ Mojstrani — izvede SmK Dovje-Mojstrana. Prvenstvo Ljubljan. podsaveza ▼ alpski kombinaciji na Mrzlici. Medklubska tekma v slalomu za seniorje na Črnem vrhu — izvede ASK Gorenjec. Medklubska sankaška tekma pri sv. Ani — izvede SK Tržič. Tekma za prvenstvo ZZSP v slalomu na Velikem Dolu pri Samoboru — izvede HPD »Japetič«, Samobor in tekma za prvenstvo Samoborskih gora. Start na Velikem Dolu, cilj v Samoboru — izvede HPD »Japetič« Samobor. V neka] vrstah Zaradi termina za tekmo med BSK in iradjanskim za pokal predsednika vlade Jvetkoviča se oba kluba nikakor ne more-a sporazumeti dokončno. Včeraj so imeli ekmo že odloženo, danes pa zatrjujejo v Zagrebu, da bo srečanje vendarle že to ledeljo. Zadeva pa je dobila popolnoma trugačno sliko, ker hoče Gradjanski imeti ;a čiščenje snega na igrišču okoli 9000 din >dškodnine, kl je pa seveda Beograjčani niso voljni plačati. Kako se bodo končala ta pogajanja še nI znano, vsekakor p' je ca nedelja zadnji prikladni termin za BSK »Vreme« poroča iz Dubrovnika, da se Je našemu plavalnemu rekorderju Branku 21-žku v torek primerila precej huda moto-dklistična nezgoda ln je le po srečnem naključju ušel sigurni smrti. 2ižek je začel voziti motor m se je na eni poskusnih voženj blizu Pil zaletel v težak tovorni avto-nobll ter odletel v Jarek. Motor se je popolnoma razbil, 2ižek pa Je na srečo ostal le laže poškodovan. Kakor piše list, se je žižek vozil brez dovoljenja ln ga bo zdaj poklicala predse ie policija. Število finskih športnikov, Id so morali žrtvovati življenje za domovino, je stalno večje. Zadnja poročila Imenujejo med drugimi tudi imena znanih finskih športnikov Salmlnena, najboljšega skakalca v višino, Kosklnena, odličnega skakalca v daljino, nogometaša Larvo ter Se Imena nekaterih športnih delavcev. 2rtev ruskih krogel je postal tudi znani finski kajakaS Johanson, kl se je Junaško večkrat prebil skozi ruske Unije, pri enem takih podvigov pa ga je ujela svinčena smrt. V petek zvečer bo v Zagrebu medmestno srečanje v rokoborbl med reprezentacama Zagreba ln Maribora. Ker sta obe moštvi precej izenačeni, bo to zelo zanimiva borba. Skakalna tekma v Liscah pri Celju Za smuško skakalno tekmo za prvenstvo MZSP ln prvenstvo Celja, kl bo na Svečnico 2. februarja na skakalnici v Liscah pri Celju, vlada med tekmovalci ln med občinstvom živahno zanimanje. Skakalnica je v odličnem stanju. Pri treningu so bili na njej doseženi skoki nad 30 m. Kakor kažejo dosedanje prijave, bo borba za prva mesta zelo zanimiva ln napeta. Tekma se bo začela točno ob 14.30. Razglasitev rezultatov bo po tekmi v dvorani restavracije Petriček v Liscah. Razpis skakalnih tekem za prvenstvo Maribora v Betnavi pri Maribora Mariborska zimskosportna podzveza razpisuje skakalne tekme za prvenstvo Maribora v Betnavi pri Mariboru. Tekmovanje bo v nedeljo 4. L m. s pričetkom ob 14. na podzveznl skakalnici v Betnavi. Skakalnica dovoljuje skoke do 40 m. Pravico te- kmovanja imajo vul verificirani tekmovalci JZSS Prijave je poslati najkasneje do 3. t. m. opoldne na naslov Marib. zim-skosportne podzveze, Maribor, Prešernova ul. 30a. Zdravniški pregled m žrebanje Številk bo 4. t. m. ob 10. v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Pokrovitelj tekme Je marib. župan dr. Juvan. Predsedstvo in vodstvo tekem: L. Zorzut preds., V. Purkeljc tehn. vodja, V oglar, Vetrlh, Golubovlč ln Aljan-člč sodniki. Vodja zaleta Inž. Lah, napovedovalec R. Pollak, vodja doskoka V. For-stnerlč, merilci skokov Certn, Divjak, Pollak, O., Simčič. Vodja Izteka J. Jenko, zdravn. služba p rim. dr. S. Lutman. M otoški joring na Bledu odložen Športna komisija MK Ilirije sporoča, da Je motoskijbrlng, kl Je bil napovedan za jutri, zaradi nepredvidenih tehničnih ovir odložen m bo izveden pozneje. Izrecno želi poudariti, da motoskljO-ring ni odpovedan, temveč le odložen za poznejši termin. Smurčarske tekme na Kopaonlku. »Glavne tunuške prireditve v Srbiji bodo v začetku februarja, ln sicer na Kopaonlku, kl Je znan zaradi svoje obsežnosti ln lepote smušklh terišč. Opozarjamo, da je ministrstvo za promet odobrilo za obisk teh prireditev polovično vožnjo, ki velja za potovanje do Raške, Ruilnice ln JoSaničke banje do v kij. 6. februarja, za povratek pa do vklj. 8. februarja.« SK Ilirija. Tekmovalni tečaj za alpsko kombinacijo bo pod vodstvom g. 2vana od 8. do 18. t. m. v Planici. Za tečaj se je treba prijaviti do 7. L m. zvečer v domu SK Ilirije. JASO sklicuje sestanek vseh tekmovalcev (tovarišic m tovarišev) v ponedeljek 5. t. m. ob 18. v avli univerze. Vabljeni so tudi oni, ki bi radi pomagali pri organizaciji tekem za državno prvenstvo. — Na istem sestanku naj se prijavijo tudi vsi tovariši, kl bi se želeli udeležiti tečaja za tek v Ljubljani. — Konec februarja bomo priredili tečaj združen z Izletom v planine. Kraj ln čas bomo objavili pozneje. Tečaj bi trajal teden dni, število udeležencev bi bilo omejeno, stroški pa bi znašali okoli 180 din. Prosimo vse, kl zanj zanimajo, naj se takoj prijavijo pri vratarju g. Glinšku. SK Ilirija (Sabljaška sekcija). Danes običajnega treninga ne bo, ker je telovadnica zasedena. Prihodnji redni trening bo v torek 6. t m. Vsi ln točno! STR Moste vabi vse svoje člane ln prijatelje na družabni večer, ki bo na Svečnico ob 18. v gostilni gosp. Bajca. SK Ljubljana. Zaradi praznika bo seja delovnega odbora drevi ob 19. Postani in ostani član Vodnikove družbe! SOKOL Gorenjska sokolska piadina bo tekmovala Kranj, 30. januarja V nedeljo bodo v Stražišču župne smučarske tekme za naraščaj in deco. Iz vseh gorenjskih sokoiskih edinic bo prihitela sokolska mladina v Kranj. Te tekme nimajo namena postavljati rekordov, pač pa je njihov cilj: zdrav in smiseln razvoj telesnih in duševnih sil. Taka tekmovanja najboljše vzgoje mladino v vztrajnosti in ji dajo smisel za skupnost in tovarištvo. Nedeljske tekme bodo v območju Smar-jetne gore in straži-ke stiani. Proge bodo lahke in dostopne tud; začetnikom. Zbor vseh tekmovalcev bo ob pol 8. zjutraj v Sokolskem domu v Stražišču. Naraščaj in deca se bosta lahko udeležila maše v Stražišču ob 8. uri, zato bo pričetek tekem preložen na 10. uro. Tekmovalni red obsega za moki naraščaj v višjem oddelku izmenski tek 3x3 km. Mo^ki naraščaj — nižji oddelek in ženski naraščaj — višji oddelek tekmujeta v sestavljeni tekmi (smuk. liki in tek) na 1 km Moška deca — višji oddelek in ženski naraščaj — nižji oddelek tekmujeta v sestavljeni tekmi na 600 m Moška deca do 12. leta pa bo preizkusila moči v smuku 300—400 m. Vsa društvena načelništva naj vrnejo izpolnjene prijave do 1 februarja načeimštvu župe Kranj, frehrano bc poskrbelo Sokolsko društvo Stražišče pn svojih bratih gostilničarjih za minimalno ceno 5 din Sodniški zbor je bil objavljen v zadnji okrožnici župnega načelništva in naj zato vsa društva imenovane obveste Ker ni treba prenoč-šč in se lahko vsa mladina vrne še z popoldanskimi vLaki, bodo stroški malenkostni za prehrano je treba poslati prijave do sobote Sokoiskemu društvu Stražišče. Tekme bode končane okrog 12 ure, nadaljevale pa se bodo ob 14 uri na sokolski skakalnici na Gorenji Savi (pod Smarjetno goro) Sokolsko društvo Kranj je skakalnico preuredilo, da dopušča skoke do 30 m Naraščajniki. ki b<*io tekmovali v skokih morajo biti že ob pol 14 na mestu Gledalci bodo lahko prišli na svoj račun, saj je med mladimi sokolski-mi vrstami veliko število odličnih skakalcev. ★ SOKOI Sv. Pavel prt Preboldu. NaSe društvo je imelo v soboto 20. t. m ot>čn!l zbor, ki je potekel v najlepši harmoniji. Novo upravo vodijo skoraj sami prejšnji člani ten- je bila izvoljena soglasno ln oto burnem pozdravljanju vsega članstva. Nova uprava si je zastavila za novo poslovno leto spored, katerega osrednja točka je odkritje spominske plošče bJacopokoj-nemu Viteškemu kralju. Odkrili jo bomo ob proslavi letošnjega prvega decembra in v okviru Petrove petletke. Pa tudi ki-no-odsek deluje z vso vnemo in po oblastnem kanrs jsikem ogledu se bo tudi pri nas oglasil zvočni film. Naše gledališče DRAMA Četrtek, 1. februarja: Na prisojni strani. Red četrtek. Petek, 2. ob 15.: Petrčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene. Sobota, 3.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 4. ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Na prisojni strani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 5.: zaprto. OPERA Četrtek, 1. februarja: Lumpacij vagabund. Opereta. Premiera. Premierski abonma. Petek, 2. ob pol 11.: Pri treh mladenkah. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagre--ba. Izven. Ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Frasquita. Gostovanje gospe Zlate Gjungjenac. Izven. Sobota, 3.: Lumpacius vagabundus. Izven. Nedelja, 4. ob 15.: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Ob 20.: Lumpacius vagabundus. Izven. Ponedeljek, 5.: zaprto. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Petek, 2. februarja: Uje\. (Udruženje Jugoslov. emancipiranih žen). Sobota, 3.: Ujež. (Udruženje emancipiranih žen). Nedelja, 4. ob 15.15.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Popoldanska predstava. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 1. februarja: Neopravičena ura. Znižane cene. Petek, 2. ob 15.: Vse za šalo. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Via mala. Znižane cene. Sobota, 3.: Othello. Nedelja, 4. ob 15.: Prodana nevesta. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Konto X. Znižane cene. PREMOG KOKS - DRVA oudl L Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-58 Postrežba brezhibna Od Vu J« odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato Jo pustit« rodno kemično 618 1111 ali barvati r tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip Pralnica — Wnlibloip V globoki žalosti javljamo tužno vest, da Je danes previdena s tola?lll sv. vere preminula vdano naša dobra mati, babica, prababica, svakinja, tašča ln teta, gospa IVANA REBEK roj. Ahčin vdova po višjem davčnem inšpektorju ▼ 88. leta starosti. Nepozabno pokojnlco bomo položili na oder v mrtvaški veži Jožefišča na Poljanski cesti »t. 16, odkoder bo v petek, dne 2. februarja 1940 ob 14. uri žalni sprevod na pokopališče pri Sv. Krtin. Maša zaduinlca se bo brala v stolni cerkvi ▼ soboto, dne 8. februarja 1940 ob 7. url zjutraj. Prosimo tihega sožalja ln tolmačimo hkrati poslednjo ieljo pokojnice po kateri odklanjamo cvetje. V Ljubljani, New Torka, Malwaukee, Pariza, dne 81. Januarja 1940. Žalujoče rodbine: Rebek, Krim-Shambal, Muray, Delteil in Ahčin Narodno uaKarao d. d. kot uskarnarja Fran Jeran — Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani. » u— »Pomladansko veselje« bo letos že xia pustno soboio dne 3. feoruaija na Ta-boi s pričetkom ob 21 uri. Vse se že pripravlja na ta večer, ko bodo taborski pio stori razcveteli v najlepšem cvetju To bo najbo.jia prilika ob majhni vstopnini pozabiti na mraz in zimo. (—) u— če se še ni*>te ouiočili, Ram boste šli praznovat letošnjo pusuio soboto, potem se odločite že seuaj za "abor, Kjei ste a. tioseuaj še vsaitc ieto piav izvrstno zaba vaii ia /s-kokrat uživan uruga^no okiasje, to-ej vedao novo (—j u— V šentjakobskem gledališču bodo trm^jstič ponovJi zabavno m duhovito Nu^evc veseioigro *Ujez«. Hreustave bo-go na svecuico, v socoto oo 20.15 '-er v ne-cijo ob 15 15. Kei so bile vse dosedanje pi e^stave popolnoma razpio„ane _n je o^.šjo mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v napiej Na popoldansko nedeljsko predalavo opo^a-iju.mo zlaSLi okoiiško gdč ustvo Vstopnice rezervirate lahko tudi p.smeno na naslov: Sentjakoosko gle-aairsče. .uestm dom. u— Največji Uhnikolor film »In nastalo je novo ea;s>tvo« se od danes dalje vrti v kinu Matici. Zopet si je svetovna filmska družba VVarner Bros. izbrala za to monu-rnentalno delo prvega ameriškega režiserja Mihaela Kei teza, stvaritelja filma »Ro-bin Hood« in pa ljubljenca vse filmskega občinstva znanega junaka Erioia Flynna Film »in nastalo je novo carstvo« je v letošnji seziji navečji in najlepši barvani film. ki je stal celo premoženje, v našem denarju 125 mi.ijonov dinarjev. To je največja vsota, ki jo je zadnje čase zahteval kateri film. Ni čuda: dela za ta film so trajala nad leto dni. Za film so preizkusili vse dosedanje izume na področju barvane-ga filma ter so se od-očili za najdražji, toda najdovršenejši sistem. V Ameiiki se je premiera filma »In nastalo je novo carstvo« predvajala v največjem razburjenju in doživetju. V mesto je lepega jutra pri-vozil iz Hollywooda poseben vlak, s katerim se je pripeljalo nič manj in nič več ko 200 filmskih zvezd in zvezdnikov. Hkrati je nad mesto prigimelo 50 velikih letal, ki so ves dan krožila nad mestom, ga zavijala v besen hrušč in trušč, ter opozarjala občinstvo na premlero največjega tehni-kolor-fuma Naš znani in splošno priljubljeni junak Erroi Flynn se nam ponovno predstavi v svoji neprekosljivi vlogi velikega borca za pravico zaščitnika ubogih in legendarnega junaka naših sanj. Kakor je pred letom dni v kinu Matici vžigal ln navduševal film »Robin Hood«, prav tako bo tudi film »In nastalo je novo carstvo« ugajal in zabaval najširšo množico občinstva. Opozarjamo torej na današnjo pre-miero tega filma v kinu Matici! (—) u— češka opereta »Veseli bohemi« v kinu Umonu. v tej filmski opereti so nam Čehi predstavili eno svojih najboljših operetnih pevk Jarmilo Kširovo. Ta izvrstna subieta, ki je z velikim uspehom gostovala po vseh večjih evropskih operetnih odiih, ima Izredno simpatičeD glas. lepo postavo, odlično igro, skratka vse to. kai zahteva oder ali film od dobrega igralca! Jarmila Kširova si je še na vsakem odru pridobila naklonjenost občinstva in si jo bo tudi v filmu »Veseli bohemi«. češki naziv filma je »Vesela bida« (Veselo siromaštvo) ter je prav zabavna glasbena veseloigra, ki nudi gledalcem mnogo prijetnega razvedrila. Ne samo v Pragi in na češkem, temveč tudi v inozemstvu je ime) film prav velik uspeh. Kširove igra v filmu Hana Vitova, ki jo Ze poznamo iz nekaterih dobrih čeških filmov (Župnikov k rižev pot) in simpatični A. Novotny. znan iz »Vražjih študentov«. Čehi so v to filmsko opereto vložili mnogo poštenega truda, odlično igro in režijo, mnogo razkošja, lepo glasbo zato je tudi uspeh operete popoln ter je film vsepovsod ugajal Za pustni čas bodo tedaj obiskovalci kina Uniona, našli pri »Veselih bohemih« dovolj prilike za smeh, zabavo in razvedrilo. (—) 4. BLED. Zvočni kino bo predvajal danes m jutri pevsko ln plesno velefilmsko revijo z Edyjem Nelsoaiom »Rosalie« in običajne predigre. (—) 3 T S 2 Pred novimi trgovinskimi pogajanji z Nemčijo in Italijo Iz Beograda poročajo, da se bo sredi febr uarja sestal jugoslovensko-nemški stalni gospodarski odbor k novemu zasedanju. Kakor je znano, se ta odbor sestaja vsako leto dvakrat, in to spomladi in jeseni, da razpravlja o vseh tekočih vprašanjih medsebojnega trgovinskega in plačilnega prometa in da določi tudi kontingente. Zadnje zasedanje odbora je bilo sredi lanskega oktobra v Beogradu. Letošnji pomladni sestanek se bo vršil torej prej nego običajno, in sicer predvsem zaradi tega, ker bo s 1. aprilom vključen češko-moravski protekto-rat v nemško carinsko območje, kar bo imelo za posledico, da od tega dne Češko-Moravska ne bo imela več posebnih kontingentov, niti posebnega klirinškega računa Pred vključitvijo Češko-Moravske v nemško carinsko področje oo treba torej urediti vse formalnosti, tako da bo lahke izvršen prehod na novi režim brez zastoja v medsebojnem blagovnem prometu. Vprašanja, ki so v zvezi z vključitvijo protek-torata v nemško carinsko področje, bodo glavni predmet pogajanj na novem zasedanju stalnega gospodarskega odbora. Ostale točke dnevnega reda uradno še niso znane. verjetno pa je, da se bo na zasedanju razpravljalo tudi o cenah naših Izvoznih predmetov v Nemčijo in o klirinškem plačilnem prometu. Poročali smo že da se bo 10. februarja sestal tudi jugoslovensko-neniški lesni odbor in da bo sestanek najbrže na Dunaju Po najnovejših informacijah iz Beograda, pa bo tudi sestanek lesnega odbora v Jugoslaviji, in sicer v Zagrebu ali pa v Ljubljani. Naloga tega odbora bo. določiti nove cene za naš izvoz lesa. Odbor pa bo razpravljal tudi o prevozu, tako o prevozu po vodni poti, to je po Savi in Dunavu, kakoi tudi o prevozu po železnicah in o zavarovanju potrebnega števila vagonov ter vlačilcev. Pred dnevi je prispela v Beograd posebna nemška delegacija, ki ji načeljuje svetnik nemškega zunanjega ministrstva dr. Schiffner. Gre za nadaljevanje decembrskih pogajanj o vprašanju ureditve naših predvojnih dolgov v Nemčiji. Pri pogajanjih v decembru niso bila rešena vsa vprašanja, ki se nanašajo na naše predvojne dolgove v Nemčiji in je bil določen predvsem način plačila, odnosno je bila ugotovljena višina dolga. Nemška vlada je medtem pozvala vse lastnike predvojnih obveznic, da te obveznice prijavijo. Kakor zatrjujejo v Beogradu, se bo pri novih pogajanjih razpravljalo o predvojnih posojilih nekaterih vicinalnih železnic, nadalje o obrestni meri in načinu odplačevanja od- nosno o zamenjavi starih obveznic za no-i ve. Pri pogajanjih sodeluje tudi Narodna banka, ker gre tudi za vprašanje transfe-ra anuitet. V smislu decembrskega sporazuma bo naša država dogovorjene anuitete polagala na poseben račun nemške države pri Narodni banki. Predvideno je, da se bo transfer teh zneskov izvršil z izvozom naših proizvodov, odnosno se bodo nemška dobroimetja na tem računu porabila za poravnavo nemških obveznosti iz blagovnega prometa. Pred sestankom jugoslovenske-1 ta 11 jan- skega stalnega gospodarskega odbora Po beograjskih informacijah bo v kratkem prišlo tudi do sestanka jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora, ki bo prav tako sklican v mescu februarju in se bo vršil najbrže v Rimu. To bo izreden sestanek, na katerem se bo odbor pečal s tehnično revizijo predvidenih kontingentov za Izvoz našega blaga v Italijo in o kontingentiranju italijanskega blaga za uvoz v našo državo. Sedanji kontingenti za izvoz našega blaga v Italijo so bili določeni v avgustu lanskega leta in so bili v oktobru še dopolnjeni. Ti kontingenti so predvideni samo po vrednosti. Glede na izredne razmere, ki so zaradi vojne nastale na svetovnem trgu, so cene mnogim izvoznim predmetom narasle. Da oa se vzdrži ravnotežje v medsebojni trgovini, bo odbor razpravljal o tem, da se kontingenti določijo po količini in ne po vrednosti. Predlog gre za tem, da se pre-tvoritev kontingentov izvrši na ta način, da se vzamejo za osnovo cene, ki so veljale lani v avgustu, in se na podlagi teh cen določijo kontingenti po količini. Isti princip bo postavljen tudi glede pretvoritev kontingentov za uvoz italijanskega blaga v našo državo. To je važno zlasti za naš uvoz bombažne preje, ki se je podražila za preko 60%. Ker pa so kontingenti določeni po vrednosti, bi se celoten uvoz občutno zmanjšal, če se ne določi nov kontingent po količini. Končno poročajo lz Beograda, da bo še pred sestankom jugoslovensko-italijanske-ga stalnega gospodarskega odbora odpotovala v Italijo posebna delegacija zaradi nosralanl o tehničnih vprašanjih dobave nekaterih surovin, predvsem bombažne preje. Ta delegacija se bo pogajala tudi o uvozu drugih surovin ln polizdelkov, ki nam jih lahko dobavi Italija Delegacija potuje najprej v Milan, odtod pa v Rim Vodi jo predstavnik oddelka za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu, v de-'°srac1ii so tudi predstavniki naše industrije, zlasti tekstilne. m • w t t —i. mw r .i. w » — . 'talnih mezd v dravski banovini V »Službenem listu dravske banovine« od 31 januarja t. 1. je objavljena odredba bana dravske banovine, s katero se spreminja odredba o minimalnih mezdah v dravski banovini z dne 31. julija 1937. Ko je leta 1937. na podlagi ministrske uredbe o določanju minimalnih mezd ban s posebne odredbo predpisal minimalne mezde za ozemlje dravske banovine, so bile s to banovo naredbo posamezne stroke razdeljene v tri skupine a, b in c. Za vsako skupino so bile določene minimalne mezde. Z novo odredbo bana se spreminja predvsem lestvica minimalnih mezd. Po novi odredbi, ki bo stopila v veljavo 60 dni po dnevu objave v »Službenem listu«, to je s 1. aprilom, znaša odslej minimalna mezda v skupini »a« (rudarstvo, cementarne, topilnice, livarne in valjarne železa in drugih kovin, izdelovanje armatur, aparatov in strojev, kemičnih izdelkov, barv. firneža, destiliranje lesa, svečarne. plinarne, električne centrale, pivovarne, izdelovanje špirita ln kvasa, tiskarne, dimnikarji itd.) za delavce v industriji, ne glede na kraj ter v trgovini in obrti v krajih. ki imajo preko 5000 prebivalcev, 3 din na uro (doslej 3 din) v trgovini ln obrti v krajih, ki imajo manj kakor 5000 prebival- cev, 8 din (doslej 2.75 din) In za mladostne delavce izpod 18 let 3 din (doslej 2.50). Po novi odredbi znaša nadalje minimalna mezda v skupini «b» (klesarstvo, izdelovanje cementnih izdelkov, mlinskih kamnov, steklarne, obdelovanje stekla, obdelovanje litega, železnega in kovinskega blaga. kovačnice orodja, srpov in kos. pilar-ne, izdelovanje vijakov, žebljev, verig, kovači, kolarji. kotlarji. ključavničarstvo, instalaterji kurjav, sanitetnih naprav, vodovoda, plina in električnih napeljav, predelovanje pločevine, pocinkanje in emaj-liranje pločevine, izdelovanje elektrotehničnih instalacijskih predmetov, akumulatorjev galvanoplastika, puškarji, mehaniki, strugarji, fini mehaniki, izdelovanje glasbil. izdelovanje prevoznih sredstev, izdelovanje farmacevtskih, kozmetičnih in i podobnih izdelkov, medičarji, predilnice, tkalnice, barvarne, izdelovanje papirja in lepenke, kartonaže, knjigoveznice, Izdelovanje usnja, čevljev jermenarskih in usnjenih galanterijskih predmetov, tapetniki tesarji, izdelovanje pohištva, mizarji, lz delovanie ščetk košar in glavnikov pekarne, slaščičarne, izdelovanje surogatov za kavo, praženje kave, izdelovanje konzerv, predelovanje mesa, klavnice, mesarji, pre- ti i delovanje mleka, Izdelov. likerjev, soda-vice in oeta. zdravilišča, krznarji. kemično čiščenj«. pralnice, gradnja cest in železnic, tlakovanje gradnia nad zemljo, gradbeno tesarstvo, studenčarstvo. krovstvo. slikarstvo. polaeanje podov in zidnih oblog, briv ci. frizerii. trgovine denarni zavodi. trgovinske p?«me. kinematografi itd.) za delavce v Industriji ne «r'ede na kraj ter v treovini in obrti v krajih, ki Imajo pret-o 5000 prebivalcev. 3 din na uro (doslej 2.75). v trsrovmi »n obrti v kraffb ki imajo manj kakor 500" prebivalcev. 3 din Moslei 2 50) in za m'ado«tne de'ave v starosti pod 18 'et 2.75 din (doslej 2.25). V skiminl »c« (vrtnarstvo opekarne, vr-varne. izdelovanje n'etenin na tvonvSki način izrielovanie čink in vezenin gozdna dela žare. rezanje in replienie drv so-darji izdelovanle parketov lesenih rolojev. palic, lesenih klinrev in predmetov lz plutovine mlini izdelovanje testenin biskvita. čokolade ln kanditov izdelovanje marmelade, izdelovanje perila, kravat, obleke. klobukov in slamnikov, modistke. izdelovanje rokavic itd.i pa znaša odslej minimalna mezda za delavce v Industriji, ne slede na kra j. ter v trgovini in obrti v krajih. ki imajo nad S000 prebivalcev. 3 din (doslej 2.50 din), v trgovini in obrti v krajih. ki imajo manj kakor 5000 prebivalcev. 2.75 din (doslej 2.25) in za mladostne delavce v starosti izpod 18 l=t 2.50 din (doslej 2 din). Končno se zvišajo najnižje minimalne mezde ki so bile posebej določene za izdelovanje pletenin na netovarniški način, za izdelovanje kopit in podpetnikov. za struženje lesa in izdelovanje drobnih in galanterijskih lesenih predmetov, za izdelovanje upognjenega pohištva, vrtnih stolov ter za izdelovanje in popravljanje dežnikov. in sicer za delavce od 2 na 2.50 din in za mladostne delavce izpod 18 let od 1.80 na 2.25 din na uro. Mis;imalne plače za trgovsko In višje pomožno osebje Na osnovi čl. 2. (odstavka 1. In 2.) ministrske uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu od 13. febr. 1937 je ban dravske banovine izdal odredbo, s katero se določijo minimalne mezde za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje na ozemlju dravske banovine. Ta odredba ie objavljena v »Službenem listu« od 31 januarja in stopi v veljavo z istim dnem. Določbe te odredbe veljajo za vsa Industrijska, obrtna, trgovinska, prometna, radarska, gozdna, bančna, zavarovalna in podobna podjetja, kakor tudi za gradbene in elektrotehnične obrate; ne veljajo pa za pomožno osebje državnih in samoupravnih podjetij, ki mu je službeno razmerje urejeno s statutom. S to odredbo določene minimalne mezde veljajo za pomožno osebje ki opravlja pretežno trgovske ali višje netrgovske ali pisarniške posle, in mu je ta zaposlitev glavni poklic. Izvzeti pa so vajenci, volonterji, praktikanti, pomožno osebje izpod 18 let in pomožno osebje, ki se mu samo izjemno poveri opravljanje trgovskih, višjih netrgovskih ali pisarniških poslov, in ki opravljajo pretežno podrejene posle. Za volonterja se smatra oseba. ki je zaposlena pretežno zaradi izučit-ve. za praktikanta pa oseba, ki je zaposlena v času prvih 3 mesecev zaradi strokov ne izpopolnitve in priprave za nadaljnje službovanje pri dotičnem delodajalcu. Pomožno osebje, za katerega ne veljajo določbe te odredbe, mora dobivati minimalno mezdo, kakor je določena za nekvalificirane delavce ustrezajoče stroke. Minimalna mesečna plača 900 odn. 1000 din Minimalna mesečna plača za trgovske pomočnike znaša 900 din. za ostalo pomoi-no osebje pa 1000 din. Če opravlja pomožno osebje službo preko zakonitega delovnega časa, se minimalna mezda zviša sorazmerno s številom opravljenih nadur in za 50 odstotni pribiteb za nadure. Pri preračunavanju službenih prejemkov v naravi se zaračuna vrednost hrane z 240 din mesečno in vrednost stanovanja s 60 din mesečno. Prizad naj postane uvozna centrala za surovine Iz Beograda poročajo, da bodo v krat kem poverjene Prizadu nove naloge, med katerimi je omeniti zlasti tudi uvoz važnih surovin. Na seji koordinacijskega odbora je bilo te dni sklenjeno, da se poveri Prizadu uvoz določene količine riža iz Italije, kako> tudi uvoz kositra, in sicer z namenom da se izvrši pravična razdelitev uvoza med domače interesente Doslej se Prizad ni bavll z uvoznimi posli Ustanovljen je bil zaradi intervencije na žitnem trgu. pozneje pa so Prizadu poverili še nakup suhih češpelj ln opija tei izvoz suhih češpelj in opija, sodelovanje pri izvozu svežega sadja v zvezi s prefe-renčnimi kontingenti in končno posredovanje pri nakupu oljnatega semenja ln bombaža. Sedaj naj postane Prizad državna gospodarska centrala preko katere na1 se izvrši tudi centraliziran uvoz važnih uvoznih predmetov Prizad naj torej poslane neke vrste centrala za oskrbo naše ^a gospodarstva s surovinami. Gosf*o4ars1ce vesti = Preseljevanje Industrije v Beograd Lz Beograda poročajo, da je bila tam ustanovljena delniška družba za predelavo živinske dlake z glavnico 1 milijon din. Pri tem gre za pretvoritev že obstoječe družbe z omejeno zavezo za predelavo živinske dlake v Stražišču pri Kranju. Ta družba je imela doslej 400.000 din glavnice, sedaj pa se pretvori v delniško družbo s sedežem v Beogradu in se bo obenem glavnica povečala na 1 milijon din Družba se bavi predvsem s predelovanjem žime. = Vizum za obiskovalce lipskega pomladnega velesejma 1940. Za potovanje v Nemčijo bo letos potreben vizum, ki ga bodo obiskovalci lipskega velesejma drbili brezplačno. Pogoj pa je. da zastopnik lipskega velesejmskega urada stavi predlog s fotografijami za izdajo vizuma za obisk lipskega veleseima 1940 od 3 do 8 marca Glede na pričakovano veliko število predlogov je zajamčena pravočasna izdaja vizuma za obisk veleseima le tedaj če se interesent najkasneje do 13 februarja 1940 iavi inozemskemu zastopstvu lipskega ve-lesejmskega urada Pri poznejših prijavah je računati z zakasnitvijo in morda tudi s posfebnimi stroški Zato naproša lipski ve-lesejmski urad obiskovalce, da v lastnem interesu po možnosti oravočasno stopijo v stik z zastopnikom lipskega vele-sejmskega urada, ki je pristojen za njihov okoliš. Borze SI. januarja Na jugoslcnenskih borzah not rajo nem ški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 32, v Beogradu pa je bil promet po nžjem tečaju 40.50. Bolgarski klirinški čeki so bili v Beogradu zaključeni po 95. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vo;'na škoda pri mlačnej?! tendenci trgovala po 420 — 421 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 422.50 — 423.50). Promet je bi Se v 8% Blairovem poeoiilu po 96 in v deln cah Trboveljske po 245 — 247.50. Devize Ljubljana. Oflcelni tečaji: London 176.40 — 179.60 Pariz 99.70 — 102 New York 4425 — 4485 Curih 995 — 1005. Amsterdam 2348 50 — 2386.50. Bruselj 751 — 763 Tečaji na svobodnem trgu: London 217 90 — 221 10. Pariz 123.21 — 125 51. New York 5480 — 5520. Curih 1228 18 — 1238 18 Amsteriam 2900.55— 2938.55 Bruselj 927.51 — 939 51. Curih. Beograd 10 Pariz 10 0850. London 17 80. New York 446, Bruselj 75.70, Milan 22.51. Amsterdam 236 75. Berlin 178.75 Stockholm 106 1750 Oslo 101.35, Kobenhavn 8610 Sofija 5.30 Budimpešta 87, Atene 3.30, Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 420 — 422.50 (420 — 421), 4% agrarne 50 — 53.50. 4®/„ severne agrarne .">0—52 50 6°/n begluške 73.50 — 75.50. 6«/» dalm. agrarne 68 — 69 6% šumske 66 — 68.50 7°/o invest. 98.50 den.. 7«/« Blair 87.50 den.. 8"» Blair 96 — 97 (96); delnice: PAB 190 den.. Trboveljska 245 — 250 (245 — 247.50), Gutman 50 — 60. šeče-rana Osijek 140 den., Oslječka Ijevaoni-ca 160 bi. Beograd. Vojna škoda 422.50 — 423.50. 4% severne agrarne 50 den. C*/« begluške 76.50 — 77 6«'n dalm. agrarne 70.50 den.. 6°/o šumske 67.75 — 69 7»/« invest. 98.50 den., 7®'« Seligman 101 den., 7«/0 Blair 88 den. 8Blair 95.25 den. Narodna banka 7400 den. (7450), PAB 194 den. 1 -f- Novosa^ska blagovna borza (31. t. m.) Tendenca stalna. — *"t»enica: baška okol. Novi Sad 196—198; gor b. 197-199; srem. 195—197; slavonska 195—197; ladja Tisa 200 — 202. Rž: baška 155 — 157.50. Oves: baški, sremski ln slavonski 150 do 152 Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 167.50 — 172.50. Koruza: baška nova 221 do 122: nova pariteta Indjija 120 — 121. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 300—310; »2« 280 do 290; »5« 260—270, »6« 250—260; »7« 210—220; »8« 135 do 140. Fižol: baški sremski beli brez vreč: 390 -400 Otrobi: baški in sremski 123 do 125; ban 120—121. Blagovna tržišča žito -f- Chlcago. 31. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 97. za julij 94 50. za sept. 94; koruza: za maj 56.375, za julij 56.25. za sept. 56.75. + VVinnipeg, 31. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 84.625, za julij 85.50, za okt. 86.50. R D I O Četrtek 1. januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Veseli godci (plošče) — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.2: Mandoline in balalajke (plošče) — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 1840: Sloveščina za Slovence (dr. R Ko-larič) — 19. Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave — 19.50: De=et minut zabave. — 20: Pisan večer za »debeli četrtek«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna muzika. Beograd 18.30: Orkester. — 19.40: Havajski kvartet — 20. Ura humorja — 21: Narodne pesmi — 21.15. Operne arije. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra — 20. Pevski in orkestralni koncert. — 22.20: P esna muzika — Praga: 19.25: Lahka glasba — 21: Orkestralni in zborovski koncert — 22.20: Lahka glasba. — 23: Češka glasba. — Sofija 18.45 Mali orkester — 20: Instrumentalni koncert. — 20 30: Par" je. — 21.30: Lahka glasba. — 22: Ples — Dunaj 16: Velik orkester — lt.15: Petje — 20 15: Lahka godba. — Nočni koticert. . Poročila II. izdaje Zanimanje za Balkan Politična stremljenja Italije, Nemčije in Turčije Pariz, 31. Jan. z. »Temps« se v daljšem članku bavi s položajem na Balkanu in naglaša, da se je Italija znašla v tem delu Evrope med Nemčijo in Turčijo. Tako politika Nemčije, kakor tudi politika Turčije ni docela v skladu z italijanskimi Interesi in cilji ter se v Rimu zavedajo, da bi se mogel v gotovih okoliščinah vpliv Italije v tem delu Evrope oslabiti. V tem pogledu je dokaj značilno inšpekcijsko potovanje maršala Balba na Dodekaneških otokih. Nemčija si očitno prizadeva, da bi pridobila Italijo zopet popolnoma na svojo stran. Pri tem operira zlasti z nevarnostjo boljše-viškega prodiranja na Balkan, napram kateremu Italija ne more ostati ravnodušna. Turčija si zopet nasprotno prizadeva, da bi Balkan kar najbolj ohranil svojo neodvisnost in se ne bi udinjal niti enemu niti drugemu taboru, pa tudi ne Interesom Italije. Balkan si mora po turškem mnenju ohraniti svobodne roke In stremeti za tem, da z vsemi velesilami ohrani dobre odno-šaje. Naš zunanji minister o pomenu konference Carigrad, 31. jan. p. Današnji »Tan< je objavil naslednjo izjavo, ki jo je dal njegovemu beograjskemu poročevalcu jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar Markovič: Veseli me. da se bom mogel te dni sestati s turškim zunanjim ministrom Sa-radzoglom, kJ je velik državnik pa tudi z zastopniki ostalih članic Balkanske zve/e Prepričan sem, da bo na beograjskem »sestanku prišlo do izraza ponovno globoko prijateljstvo ter sloga, ki vlada med članicami Balkanske zveze. Njihove skupne naloge so, da se z vsemi napori zavzamejo za ohranitev miru na Balkanu ter občili balkanskih interesov. Prepričan sem, da ce bodo dosedanji prisrčni odnošaji s Tu--čijo, pa tudi z drugimi državami na Balkanu ob tej priliki ojačili, tako da bo za-,amčen njihov nadaljnji razvoj. »Evolucija Balkana« Berlin, 31. jan. p. V zvezi z bližnjim zasedanjem stalnega sveta Balkanske zveze je današnji »Volkischer Beobachter« objavil uvodnik, ki je bil očitno inspiriran z najvišjega mesta. Uvodnik ima naslov »Evolucija Balkana« ter podaja razvoj odnošajev med posameznimi balkanskimi državami v poslednjih letih. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da se v uvodniku na več krajih navaja Jugoslavija kot prva Lolkanska država, ki je pravočasno sprevidela, kako se bo razvijal mednarodni položaj, ter je ukrenila vse, kar je bilo treba, tako da lahko služi ostalim balkanskim državam za vzor. Balkanski sporazum je ostal ves čas zvest svojim osnovnim načelom ln je izločil lz svojega okvira vse momente in pojave, ki bi mogli postati nevarni za Balkan. Balkanska ideja se je polagoma širila in prišlo je tudi do prijateljskega sodelovanja ln zbližanja med dvema bratskima slovanskima narodoma na Balkanu, kar je bilo kralju Aleksandru še prav posebno pri srcu-. Balkanski sporazum Je v mnogočem ugodno vplival tudi na notranjepolitični razvoj posameznih balkanskih držav. Ko se je Avstrija priključila k Nemčiji in je bil ustanovljen češko-moravski pro- j tektorat, se je Nemčija pojavila neposredno v Podunavju. Jugoslavija je to sprejela j z razumevanjem na znanje. Nemčija je , postala največja soseda Balkana, a kmalu nato je postala še Italija največja balkanska sila. Balkan se ne sme eksponirati zaradi tujih interesov proti svojim neposrednim velikim sosedom. V tem je podana osnova prijateljskih odnošajev med Nemčijo in jugovzhodno Evropo. Sklepe, ki bodo te dni sprejeti v Beogradu, bo treba vsekakor upoštevati kot izraz notranje odločitve balkanskih narodov in zato jim bo Nemčija posvetila pozornost, kakršno zaslužijo. Potopitev nemške psdmcrnke London, 31. jan. s. (Reuter.) Zvečer sta admiraliteta in letalsko ministrstvo objavila skupno poročilo o potopitvi nemške podmornice, ki jo je ministrski predsednik Chamberlain omenil v svojem današnjem govoru. Podmornica je včeraj napadla angleški konvoj in potopila angleški parnik »Waklight« (500 ton). Posadko je rešila neka italijanska ladja. Vojne ladje in letala so takoj napadli podmornico, vendar je tej najprej uspelo pobegniti. Pozneje jo je opazilo na površini neko vodno letalo in jo takoj napadlo z bombami in strojniškim ognjem. Podmornica je odgovarjala z ognjem protiletalskih topov, ni pa niti poskusila Izginiti pod vodno gladino, ker je bila najbrže že od prej poškodovana. Letalu so med tem prišle na pomoč še angleške vojne ladje, vendar se je podmornica, zadeta od bombe, že itak potopila. Posadka se je deloma rešila v zložljiv čoln, deloma pa so mornarje rešile angleške vojne ladje. Amsterdam, 31. Jan. s. (Ned. tel. ag.) Ob vzhodni angleški obali je štirimotorno nemško bombno letalo potopilo angleški parnik »Higwave« (1178 ton). Posadko je rešila neka holandska ladja. Večerno francosko vojno poročilo Pariz, 31. jan. AA. (Havas.) Večerno poročilo francoskega vrhovnega poveljstva se glasi: Naše patrole so na več točkah prodrle na sovražno ozemlje in uspešno izvedle naložene jim naloge. Obstreljevanje Rovanjcsija Rovanjemi, 31. jan. br. četrtič, odkar se je pričela vojna, so sovjetska letala danes popoldne bombardirala Rovanjemi, sedež štaba severne finske armade, ki ji poveljuje general Valenius. Bombardiranje je trajalo pol ure. Sovjetska letala so vrgla na mesto večje število bomb. Zadeti sta bili neka bolnišnica in neko protiletalsko zaklonišče, število žrtev doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. Stockholm, 31. jan. z. Nemški poslanik v Helsinkih je na poziv nemške vlade odpotoval v Berlin. Vesti, da se ne bo več vrnil na svoje mesto, v Berlinu demanti-rajo. Res je, da Nemčija kljub svojemu prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko Rusijo doslej še ni priznala komunistične vlade v Teriokiju in še vedno vzdržuje normalna diplomatske stike s finsko vlado v H«" lttfk Oborožena trgovinska mornarica Anglija ae je odločila, da bo vso svoje trgovinske ladje oborožila s topovi, da se bodo lahko same branile napadov nemških podmornic bi letal. Admirali teta je v ta namen osnovala organizacijo, ki naj to oborožitev Izvede. Slika nam kaže pravkar montirani 12-centAmetrski top na krovu britskega trgovinskega parnlka. Moštvo se vežba V ravnanju s tem topom Brez strnpov ni življenja Bor, živo srebro, baker, arzen in drugi strupi so življenju prav tako neobhodno potrebni kakor vitamini Neki stari zdravnik je dejal, da strupov samih na sebi ni in moderna znanost mu je dala prav. Bor je po splošnem mnenju n. pr. strupena prvina. Zdravniki svarijo ljudi, da bi ga jemali notranje, in v ognjeniških ozemljih, kjer se usedajo večje količine bora z vodnimi parami in pepelom na tla, se rastlinska rast uničuje. Nasprotno pa pravi gojitelj rastlin, da prične pesa v zemljah, ki imajo nezadostno količino ali sploh nič bora, gniti, a krompirjevi listi se zavijajo in venejo. Nasprotno pospešuje dodatek bora kalitev, cvetenje in razmnožitev mnogih rastlin. Ta dejstva potrjujejo stavek, da strupov samih na sebi ni. Napravili so poskuse z rdečo deteljo in so ugotovili, da je zanjo najbolje, če rase v zemlji, ki vsebuje na vsakih 57 milijonov kilogramov kilogram čistega bora aii ustrezajočo količino borove kisline. Pri globini 40 cm mora biti na hektar zemlje razdeljenih 175 g bora. Takšne neznatne količine določenih prvin pospešujejo v zemlji življenje in so mu neobhodno potrebne. Res pa je, da pričenjajo strupeno učinkovati, če njih količine presežejo določene meje. Kar velja za bor, velja isto tako za živo srebro, baker ali arzen. a z organskimi spojinami ni nič drugače. Strup naprstca uporablja zdravnik, da odpravi določene srčne slabosti. Strup rešuje tu bolniku življenje, zdravemu človeku pa bl škodoval. Tudi težki strupi iz vrste naprstčevega strupa nam pokažejo v skladu s stavkom, da strupov samih na sebi ni, prijaznejši obraz, če jim spremenimo koncentracijo. Naravni digltalinl, kakor se Imenujejo, učinkujejo zelo razredčeni podobno kakor vitamini v primerih bolezni, ki izvirajo iz pomanjkanja vitaminov, človek z oslabelim srcem si krije tako rekoč s temi Izredno razredčinimi snovmi neko pomanjkanje. Kemična sorodnost med vitamini, hormoni, Požar v francoski tovarni čevljev Na Francoskem so v zadnjem času pogosti požari v velikih tovarnah, ki proizvajajo za vojsko. Tako je sedaj v Rocho-chouartu iz doslej neznanega vzroka v tamkajšnji tovarni čevljev nastal požar, ki ga je vihar v nekoliko trenutkih prenesel na vse tovarniške zgradbe. Gasilci so bili brez moči, ogenj je vso tovarno uničil v manj nego pol ure. Zgorele so ogromne zaloge čevljev, ki so jih pripravili za vojsko, škoda znaša mnogo milijonov fran kov, 500 delavcev je ostalo na cesti. ŽelezMi5^?* proga lz Karagande v Magnitogorsk Te dni je odšel na poskusno vožnjo prvi vlak na novi, 800 km dolgi progi, ki vodi iz Karagande v Kazakstanu do Magnito-gorska. S tem so otvorili prvo neposredno zvezo med pomembnimi premogovni tu le-ž.šči okiog Karagande in enim najvarnejših sovjetskih revirjev za železno in dri: go kovinsko rudo okr> c "gn^o^orska. Ogromno žrelo smrti I »Potresni žarki« ! v Italiji Nekaj časa sem opazujejo v Faeni ▼ Italiji nenavadne naravne pojave, zaradi katerih si učenjaki zaman belijo glave. Nekoliko ur pred sončnim vzhodom se zasveti nebo mahoma v neobičajnem soju. potem pa svetloba izgine in nebo je temno j kakor prej. Tega svita ne spiemljajo no-! beni drugi pojavi in šumi. Znani italijan-' ski seizmolog Bendandi poroča, da se je I čudni svit pokazal prvič v jutru 14. ja-| nuarja. Po njegovem mnenju gre bržkone za učinek zemeljsko električnih tokov, ki se pogostoma pojavljajo v dobi potresov. Nenavadni avtomobilski tatovi V Budimpešti je bilo v zadnjih časih nenavadno mnogo primerov, da so izginjali avtomobili tipa »Fiat 1500«. V vsakem takšnem primeru so ukradeni avto nekoliko dni pozneje našli dobro ohranjen na kakšni oddaljeni cesti, a na njegovem hladilniku je bil vedno naipis: »Pozor! Vodo smo zaradi nevarnosti mraza izpustili!« Policija se je zelo trudila, da bi ujela te čudne, tako uvidevne tatove in končno Ji je uspelo, da je prijela tri fante v starosti 15 do 16 let. Priznali so da so kradli avtomobile. Njih vodja je 151etni avtomobilski monter, ki ima ključ od avtomobilov omenjenega tipa. Mladi zlikovci so se z ukradenimi avtomobili in s svojimi »flirti« vozili na izlete. Pariška moina kreac"fa za čas med zimo in pomladjo in digitalnimi snovmi samo potrjujejo domnevo, da imajo šibke količine teh snovi i vitaminom podoben učinek na človeka ln tudi na — rastlino, kakor se je izkazalo. Rastline, ki so jih obravnavali z zelo razredčenimi raztopinami digitalnih snovi, so postale krepkejše in pogostoma višje ter so dajale več sadu nego kontrolne rastline, ki jih niso obravnavali na isti način. Takšni poskusi in spoznanja so dala znanosti povod za trditev, da bi življenja brez snovi, ki se jih bojimo kot strupene, sploh ne bilo. Vsaka teh snovi mu je potrebna v določenih koncentracijah, a v prevelikih dozah škoduje življenju lahko vsaka snov, ki je niti v sanjah ne smatramo za strup. Kroj iz Črne volne obšlt z a.slr«*->nom, ter kroju primerna čepica Ne samo Nemci, tudi zavezniki razpolagajo s prvovrstnim najtežjim topništvom, ki ga ■ posebnimi vlaki lahko hitro prevažajo v frontne odseke, kjer ga trenutno potrebujejo. Na sliki 400-mllimetrski francoski železniški top Vtflbladi z mamili Iz Egipta poročajo o novi metodi tiho-Lctpstva mamil. Tigovci polnijo sirup v majhne cinaste cevke in prisilijo velblode, da jih požrejo. Te ve.blode prejemniki potem zakoljejo in jim cevke poberejo iz želodca. Ob ueki priliki je eg:ptska policija v zadnjih tednih odkrila znatne količine mamilnega strupa. V devetih velbodih je bilo 248 cevk z več nego 44 kg opija, v želodcih treh živali pa je bilo 75 cevk z več nego 15 kg hašiša. Poletni čas — že v zimskem času Britski notranji minister je sporočil da sc bo poletni čas uvedel na Angle kem že | 25 februarja Tega dne bodo ure pomak- j nili za eno uro naprej. Po vsej priliki bo tudi l;rancija istega dne uvedla poletni čas. Mož, H je 4cc krat preplezal Moufit Evefest" Po; stoletja je stari amstei damski pis monoša Jan Gulden dostavljal stiankam pošto, sedaj ko je stopil v zasluženi pokoj, je izračunal, da je s svojimi poimi prep'ezai Jkrogio 400-k:at najvišji vrh na zemlji. Če računamo, da je dostavljal pošto samo 300 dni na leto in je vsak dan opiavil najmanj 250 m stopnic, prdemo do višine 3750 km v 50 letih Ni nič čudnega, da se je pri tem deiu tako utrdil, da stanuje lahko še danes v četi tem nadstropju in igiaje zmaguje po večkrat na dan to višino. V odmorih med zračnimi bitkami Letala Imajo doslej Se največ dela na zapadnl fronti. V odmorih med tračnimi bitkami ln IzvldniSklml poleti »e zbirajo francoski letalci v posebnih domovih blizu fronte, vsak čas pripravljeni, da jim nove naloge prekinejo te trenutke odpočltka. Slika uun kaže notranjost takfinega letalskega doma Francoske ženske v moških poklicih Nad dva milijona žensk v oboroževalni industriji Kakšne bodo po vojni posledice množestvene uporabe žensk v doslej izključno moških strokah? Ko so na Francoskem moške vpoklicali, so Jih ženske nadomestile v delu ln poklicu. Tu je n. pr. ena izmed novih državnih letalskih tovarn, daleč od ogroženih ozemelj v notranjosti Francije. V svetlih, modernih dvoranah delajo ženske v belih plaščih, montirajo kovinske plošče na napol izgotovljena letalska ogrodja, privijajo propelerje, pritrjujejo krila in krmila, opravljajo svoje delo z izvijači, pilami in kladivi. spajalnlml svetilkami in lonci z barvo. Tu pa tam je med njimi kakšen moški, bodisi kakšen starejši delavec za težja dela, ali vodilni lnženjer ali risar iz laboratorija. Vse drugo so ženske, inženjerke, strojnice, strugarke. kovačice, monterke, mehaničarke, električarke do neizšolanih pomožnih delavk. Tisoč osem sto jih je. Potem je tovarna za strelivo v okolici Pariza, kjer Izdelujejo možnarje ln granate raznih kalibrov. Delavstva je 3000 oseb. znatno več nego pred vojno, a tretjino predstavljajo ženske, med tem ko jih je bilo pred šestimi meseci komaj nekoliko tucatov. Čeprav so morali moške nadomestiti z neizšolanimi ženskami, ki jih je bilo treba najprvo še izvežbati. se je proizvodnja v tej tovarni v primeri z lanskim letom podvojila, in sicer brez vsakih težav. Vodstvo tovarne Izjavlja navdušeno, da so se ženske presenetiiivo hitro uživele v svoje nove uloge in da je njih zmogljivost nepričakovana. In tretji primer: velika delavnica, isto tako v nekem pariškem predmestju, ki izdeluje radijske cevi. Pred tremi meseci je iz nje odšel zadnji moški delavec in od tedaj opravljajo vsa dela ženske, večinoma mlada dekleta. Odtlej proizvodnja tega predmeta, ki je tako važen za vojsko in njeno poročevalsko službo, neprestano narašča. Ko so možje na dan mobilizacije odlomili svoje orodje, je stala vlada pred dvojnim vprašanjem: kako naj v delavnicah oboroževalne industrije v najširšem pomenu te besede, ki so jih moški razen redkih specialistov zapustili, obdrži proizvodnjo in jo celo še poveča, ln drueič. kako naj sto tisoče žensk, ki so delale v luksuzni industriji. modi. konfekciji, hotelski in gostilniški obrti, in so postale nenadno nezaposlene. pritegne v produkcijski proces. Več milijonov žensk se je javilo novemu uradu, ki naj bi izvedel prilagoditev k novim prilikam. Zdravniški pregled je poskrbel za prvi izbor Tzmed sto kandidatk so našli 35. ki so bile telesno sposobne za delo v kovinski industriji, druge so odvedli v n°štete stranske veje oboroževalne industrije: v Kolajne za pomoč Finski Znani danski fizik Nie's Bohr je izročil danski zbi-ki za pomoč Finski vpliko zlato kolajno, ki jo je prejel 1. 1922. obenem z Nobelovo nagrado. Tudi danski nagrajenec z Nobelovo nagrado prof Krogh je tej zbirki izročil svoje ko'ajno s prošnjo, da bi jo proda'i na javni diažbi in izkupiček poslali Finski. Smrt mojstra v sat'If ar ju V Rimu je nenadno umil večkratni italijanski prvak v sabljanju Nedo Nadi. Učakal je komaj 45 let. Nadi je dosegel prvenstvo v sabljanju pri olimpijskih igrah v Stockholmu in v Antvverpnu. konfekcijo uniform, v sedlarske delavnice, v delavnice za fino mehaniko ln elektrotehniko. V vseh tovarnah Francije ln celo v nekaterih kolonijah so se pojavile ženske v belih delovnih plaščih, le najtežja dela so pridržali kakor prej moškim: dela v rudnikih, v plavžih, livarnah itd. Povsod so pripravili za zaščito žensk posebne ukrepe socialno političnega ln higienskega značaja. Kjer so bili nočni posadi neizogibni, so uredili kuhinje za kavo, toda te nočne posade so med tem na intervencijo socialnega ministrstva za ženske kolikor mogoče odpravili. Kjer so moški stoje opravljali svoje delo, so dali ženskam možnost za sedenje. Kjer so moške roke dvigale tovore, so postavili majhne žerjave ali nosilne trake Storili so vse. kar je bilo mogoče, da bi olajšali spremembo, ki jo Je bilo treba Izvršiti ženske so se prilogodile v nekoliko tednih. Odtlej jih dela že več nego milijon v tovarnah za orožje, strelivo, letala, tanke, drug milijon ali pa še več jih dela v stranskih panogah oboroževalne Industrije. Med svetovno vojno je znašalo število žensk v služb' deželne obrambe komaj pol milijona in se te je bila le manjšina zaposlena v tovarnah. Večina jih je bila v prometni stroki, pisarnah, delavnicah za popravila, bolnišnicah i. t. d. Danes je samo v oboroževalni industriji ženska delavska armada štirikrat večja Francozinje so vse-kako podale dokaz, da so sposobne za vsako delo in na poti do socialne in gospodarske enakopravnosti z moškimi so napravile velikanski korak naprej. Treba se je pa zavedati, da ta korak ni posledica zdravega, naravnega razvoja, temveč le posledica vojne. Ko bo vojne konec, bodo nastali kot nadaljnja posledica siloviti pretresi. to si lahko vsak trezen človek izračuna na prste. A N E K D 0 T A Neka dama je sedela po prvih Napoleonovih zmagovitih pohodih v Italiji s Kor-zom v neki družbi in ga je nadlegovala s svojim pretiranim hvalisavim tonom. »Kaj bi mogel biti še človek, da bi lahko prekosil Napoleona!« je vzkliknila med drugim. »Dobra gospodinja!« je odvrnil Napoleon suho. 8AK DAN ENA »Tako je dobro, Peter! Le pihaj krepko, p.tem se bodo moji lasje kmalu posušili!« (Judge) MiCliEL ZEVACO: 26 Don Juan KOM AN. »Ne,« je rekel don Juan. »Častno sobo. Tisto, ki Ima balkon na ulico.« »Namreč ... prosim za zamero ... sobe v prvem nadstropju je treba plačati naprej!« »Viš ga!« je mrmral Corentin. »Ali mu nisem rekel? ... Kaj le misli!...« Don Juan je ta čas prijel gostilničarja za uho ter ga smehljaje se uščenil do krvi. Mojster Faireol se je naglo izmaknil, odskočil in od ogorčenja prebledel. Vrli gostilničar je lagal: perigordski namestnik ni bil še nikoli prestopil njegovega praga. Ustil se je le tako, da bi pripravil objestnega plemiča v beg. »Gospod,« je rekel »takšnih navad pri nas ne trpimo! Izginite odtod, ali pa pokličem hlapce, da vas vržejo iz hiše .. se pravi, ne! Nikamor ne po.j-dete! Se ta mah stopim in se pritožim gospodu de Montpezanu. da. namestniku, ki me skoraj sleherni dan počasti s svojim obiskom!« »Jakomin.« je milo velel Tenorio. »skoči k mojemu prijatelju Montpezanu. naznani mu moj prihod, ki ga vsako uro pričakuje, in povej, da ne sedem za mizo dokler niega ne bo Reci, da prinašam novice o tisti zadevi, že ve, o čem.« »Grem;« je dejal osupli Corentin. »Svet ne pomni takega lažnivca,« je dodal sam pri sebi. Preden pa je storil tri korake navzdol, je mojster Faireol planil za njim in ga prijel za komolec: »Ne trudite se, prijatelj: gospod de Montpezan jej na uradnem potovanju! Mar bi mi bili takoj povedali, da ste prijatelj gospoda de Montepezana! Ali mu bo žal, da ga niste našli doma!« Spet je lagal: namestnik je bil v Perigueuxu. Don Juan se je muzal... »Izvolite vstopiti,« je končal gostilničar. In je odprl vrata v častno sobo, ki je bila zelo lepa in nič podobna gostilniški. »Ni napačna!« je ponovil don Juan. »Nekaj ur se bo že prebilo v nji.« Spet je buhnil v smeh. »Ta smeh!« je pomislil Corentin. »Smeh je pri njem najhujše. Ko bi se samo lagal — ne, pa se mora še rezgetati po vrhu!. . Vsemu se smeje: Bogu vragu, svojim ljubicam, sebi in meni!« »Ali smem zdaj vprašati vašo svetlost, kaj želi za večerjo?« je nadaljeval mojster Faireol. Don Juan ga je krivo pogledal »Pošljite mi kletarja in viš.iega kuharja.« je dejal nato »Pa hitro; lačen sem in že^en« Mojster Faireol se je skrivil do tal Bil je ugnan. »Kako se človek zmoti!« je osuplo in poparjeno mrmral, ko je odhajal. »Prisegel bi bil, da je k~kšr>o m'če n;č?5to' pa mi zasoli. da poffaianie o večerji ni moj posel! In mi navije uro kakor vojvoda Onega in knez Tistitaki... Vrag naj vzame njihova žlahtna imena, ki mi uhlji zarde od njih, samo da jih slišim!« »Gospod,« je ta čas govoril Corentin, »rad bi vedel . .« »Molči, ako nočeš, da ti izrujem jezik in ga vržem psom!« »Seveda!« je dejal Corentin. »Če jaz ne bom imel jezika, kdo vam bo še kdaj povedal resnico?« Nato je strahovito zaškilil po svojem nosu in se globoko zamislil. Posvet z važnima osebama, ki ju je bil dal poklicati don Juan, je trajal deset minut in je očitno zalegel. kajti v kuhinji je nastal silen trušč in glasno rožljanje s kožicami in lonci; kuharski vajenci še niso pomnili takega poplaha zaradi dveh ljudi in ene večerje. »Zdaj smeš govoriti,« je reekl don Juan. »Trdnjava je zavzeta.« »Gosrod « je neutepoma začel Corentin, »en sre-brnjak je vse najino premoženje. Sama soba bo staia tri Kakor da niste mogli večerjati v izbi! Knežje večerje, ki ste si jo naročili niti ne štejem, in konj in sebe takisto ne. Kurja polt me obliva... Mars'katero respametro ste že ugnali, a nocojšnja je vhunec' Krko mislite plačati?« »Kaj vem kako . .. « »Torej jo kanite popihati, ne da bi poravnali račun?« »Jaz? Za kosa me imaš?... Da bi ociganil go-stijrdčaria? ... Fej. Corentino!« »Aha! To se pravi, da imate skrito zalogo, ki mi je niste nikoli omenili?... Ali nemara kak de-mant? ...« »Ti hraniš vse. kar imam, verjemi mi!« »Torej... s čim ...« »Saj pravim, da ne vem!« »Ce je tako, vas bo dal gostilničar zapreti. Sveta nebesa! Ko bi don Luis Tenorio...« »Gostilničar mi bo osebno prinesel požirek za slovo.« »Znorel bi, gospod! Zbesnel bi!« »O! Kaj se bojiš, da te ne bi zaprli?« »Ne, gospod! Bojim se sramote, ki čaka vas. Bog nebeški! Sin Luisa Tenoria v ječi! Oh, ko bi se mogel dati zapreti namesto vas! Smejete se? Mar ne verjamete?« Don Juan se je vrgel v naslanjač in rekel: »Zakaj naj bi ti verjel, človek božji?« »Ce ne verjamete vdanosti Jakomina Corentina, gospod, potem mi, prosim, razložite, zakaj vztrajam pri vas? Zakaj vam služim, ko vem, da bo to moja poguba?« »Prvič zato, ker te dobro plačujem; drugič zato, ker sem do tebe prizanesljivejši kakor ti do mene in gledam skozi prste, kadar mi kradeš iz desnega in levega žepa; in končno zato. ker trpim, da si nad menoj otresaš jezik, kolikor te je volja... Ne-hai že nehaj! Mar stopi pogledat, kdaj bo kaj z večerjo!« »Gospod.« je vprašal Jakomin Corentin, »ali poznate Pariz?<