Štev 43. »'»fcoto« * #®to*4ni Ljubljana, 27. oktobra 1920. Leto VIIL imm n sftf^ f KNaI« ••»«"*• so t.l® ||<« IH» i*- « P»l l*i« . iS *»OSMM«fr*0 «s m)o teta PiR P« Imtla. • 'r\> tmtlm vprsJan!?!* «») H l»F iloli tilifflko 3» 9* ("f. - NsirtnllrtM 5<*=M M »» »5>J»!*!«»|e. Glasilo ».Slovenske Kmetske Strank©". Na Rriž-poti [ Zadnji meseci so pretekli v Sloveniji razmeroma jako mirno. Posebno v političnem oziru nisnw imeli skoro nobenega posebno važnega političnega dogodka. Še najbolj živa in delavna je bila naša stranka, ki je zlasti na Štajerskem jako marljivo delala, a tudi na Kranjskem ni spala. Toda naši shodi in razne [druge prireditve so bile — to pri-' znamo — le bolj krajevnega značaja, ker moramo polagati ravno na krajevne razmere največjo važnost. .Splošno pa je vladal v Sloveniji ladnje mesece velik političen mir, ker imajo ljudje žalibog mnogo težkih gospodarskih težav nad seboj, tako" da jim za politiko ne ostaja prav preveč časa. Iz političnega dolgočasja pa so pretekli teden Slovenijo vzdramile vesti iz Beograda, ki so vedele povedati, da se pripravlja SLS na vstop v vlado. Ljudje so takoj ču-tili, da gre za izvanredno važen po litičen dogodek, in po celi Sloveniji se je pričelo ugibanje, ali pojdejo ali ne pojdejo? Mimogrede bodi omenjeno, da vesti o nameravanem ali poskuša-nem vstopu SLS v vlado niso prodrle v Slovenijo šele pretekli teden. 0 raznih tozadevnih pomen-kih dr. Korošca z raznimi vplivnimi politiki v Beogradu so j^rorili že mnogo prej, toda tem raem nihče ni mogel prav verjeti, ker jih je dr. Korošec na raznih shodih s svojimi odločnimi izjavami iako krepko pobijal. Tako je rekel dr. Korošec n. pr. na shodu v Domžalah dne 25. julija t. 1. med drugim: »Če bi hoteli sedaj v vlado, bi morali iti pod istimi pogoji kot je šel Stjepan Radič. Tega pa ne moremo storiti, ker ne moremo prelomiti poštene besedo, ki smo jo dali svojim volilcem. če bi pa vi zahtevali od nas, da gremo v vlado pod takimi pogoji, bi storili svojo dolžnost, toda ne s tem, da gremo v vlado, nego da bi odložili svete mandate. V tej vladi se ne da delati za narod!« To je bilo jasno in določno povedano! Še jasnejše in določnejše pa je govoril dr. Korošec dne 9. avgusta na shodu v Trebnjem. Takrat je govoril (po »Slovencu« z dne 10. avgusta t. 1.) med drugim: , »Najhujši nasprotniki slovenske samostojnosti so radikali. In žalostno je, da se vedno dobe nekateri Slovenci, ki se vežejo ž njimi. Tako fndi Pucelj, ki se je zapisal Radiču in ž njim vred pomaga radikalom. On je kakor svetopisemski Lazar, ki pobira drobtine izpod bogataševe mize. Mi tega nočemo. »Kmetijska stranka« je hrvatska stranka, Pucelj je član Hrvatskega seljaškega kluba. Radikali so srbska stranka. Če gre kdo s Pueljem ali radikali, pomeni to oslabljenje slovenskega naroda... Če bodo Srbi videli, da se slovenski narod ne da zlomiti, bodo odnehali. Hočemo vztrajati v tej borbi do zmage! Mi, vaši poslanci, vztrajamo. Mi se ne damo podkupiti!« In dne 25, julija t. 1. je rekel dr. Korošec na shodu v Domžalah še to: »Kdpr je z Raditcm delal dve leti, kakor jaz, ta bo vedel, da Radič ni normalen in ne dosleden, j Radič sicer mnogo misli, toda danes tako, jutri pa že drugače. Na ; veter pa ne bo nihče zidal. Radič je I takoj, ko se mu je začel približe-! vati Pašič, zavrgel svoj program re-j publikanstva, pacifizma in agitacije i proti vojski in davkom, in postal čez noč monarhist, militarist in centi alist. Izdal |e do tedaj ž njim združeno opozicijo in vstopil v vlado. Avtonomistična stranka je ostala samo SLS. Sedaj imamo RR-vlado, ki ni zdrava, ker je zakonska zveza brez medsebojne ljubezni in brez medsebojnih poštenih namenov.« vladnih strank o vstopu SLS v vlado. Iz neovrženih časopisnih vesti vemo, da se je pogajal dr. Korošec z Radičem in s Srskičem. Pogajal se je torej z radikali in z radičevci. Kako daleč so ta pogajanja prispela, tega danes še ne vemo, in ravno tako v trenutku, ko pišemo te vrstice, še ne vemo, če bodo pogajanja uspela in kako. Eno pa vemo že danes in to stoji: Za Slovenijo bi bilo velikega pomena, če vstopi SLS v vlado in če pomaga zastopati v Beogradu slovenske koristi. Kajti, da bi bili slovenski interesi v parlamentu mnogo krepkejše zastopani, če se zanje zavzema tudi zastop slovenske večine, je jasno. Druga stvar pa je, ;kako naj dr. Korošec pripravi sebi in svoji stranki pot do vstopa v ■vlado. 0 tem razmišljati ni naša to stvar vodstva ! stvar, ampak je SLS. Mi pa uživamo zaenkrat lepo za-! doščenje, da je tudi SLS z dr. Korošcem vred pričela uvidevati, da | je bila naša politična taktika pra-| vilna in da se je tej taktiki začela j približevati tudi ona sama. Kdor . hoče za Slovenijo in naše gospodarstvo kaj doseči, ta mora tja, kjer se kaj doseči da, in to je vlada. Za dolgoletno opozicijo smo Slovenci premajhni in prešibki in tudi pre-; revni. To bi bili voditelji SLS že j zdavnaj lahko spoznali in če bi se l bili po tem spoznanju tudi ravnali, bi Slovenija danes izgledala precej ! drugače kakor izgleda. 1 Mi smo že ponovno povedali, da j v interesu Slovenije le želimo, da 'vstopi SLS v vlado. Na dr. Korošcu pa je, da se odloči. Nedelavne politične organizacije. To so bile trpke besede in kdor jih je bral ali slišal, ta nikakor ni mogel verjeti, da bi SLS kdaj šla v vlado, ali sploh poskušala doseči ta cilj. Tekom časa pa se je v Sloveniji marslikaj izpremenilo. Gospodarska kriza je postajala od dne do dne občutnejša in vsak je videl in vedel, da brez izdatne državne pomoči Slovenija ne more nikamor naprej. Vlada v Beogradu pa gotovo ni imela posebnega interesa priskočiti Sloveniji na pomoč, ker je večina Slovencev, ki jo — vsaj zaenkrat — zastopa dr. Korošec, stala v neizprosni opoziciji proti vladi, kakor dokazujejo zgorajšnje izjave dr. Korošca • na njegovih shodih. Vsak Slovenec, zlasti pa še vsak slovenski gospodar, je dobro čutil, da bi se položaj Slovencev dal znatno izboljšati, če bi tudi zastopniki večine Slovencev zastavili v Beogradu ves svoj politični vpliv in vso svojo politično moč v korist celokupne Slovenije in slovenskega gospodarstva sploh in jako verjetno je, da je ta vzrok bil jako merodajen za SLS in za dr. Korošca, da je začel znova iskati stike z vladnimi krogi. Danes ni in ne more biti nobenega dvoma veo o tem, da se je dr. Korošec res pogajal z zastopniki Delj časa že opazujem delovanje ! naših krajevnih organizacij, kar mi j daje povod do teh vrstic. Umestnej-jše mesto za razpravo tega vpraša-| nja bi bilo pri seji okrajnega odbo-ra, ker se pa odborniki te organizacije ne zavedajo, da so s svojo izvolitvijo prevzeli do organizacije dolžnosti, se poslužim za razpravo tega pota. Mnogokrat se sliši grajanje posameznih naših pristašev, slišijo se kritike na raznih strankinih shodih, da v stranki ne vlada tista delavnost kakoršna je potrebna za izvedbo naših lepih programov in da-lekovidnih idej. Vzrok temu pa ne leži na vodstvu stranke, kajti priznati je treba, da je to izvršilo v kratkem času že ogromno delo, ampak na krajevnih organizacijah. Temelj naše stranke so krajevne organizacije, ter kot temelj najvažnejši del te stavbe. Stavbo, ki ima dober temelj, ne bo zlepa zrušil še tako močan potres. Ako se pogleda Sv kraje, kjer so v krajevnih organizacijah delavni možje, kjer imajo !po možnosti vsak mesec seje, ka-koršnih je pa žalibog malo, vidimo 1 takoj povsod sadove v občinskem gospodarstvu, v gospodarskih organizacijah, v izobrazbi ljudstva, v napredovanju zrelosti za zadružni^ štvb in tudi v državnih uradih, kjer vrši uradništvo vestno svoje dolžnosti. V krajih pa, kjer se krajevni odbori ne zavedajo svojih dolžnosti, nekateri nimajo v celem letu niti ene seje, vidimo povsod zaspanost, gospodarske organizacije ne delujejo, o kakem prosvetnem delu ni duha ne sluha. V takem kraju zbudi ljudi kvečjemu novica, da so se fantje v pijanosti stepli ter enega ubili, drugikrat da so enega zakla- li, ter mu je'moral iti duhovnik na spoved itd. Gotovo je tudi, da odbor krajevne organizacije ni na svojem mestu tam, kjer ima v občinskem zastopu pet samostojno-de-mokratskih volilcev tri odbornike in tudi ne tam, kjer ima SLS po-podružnice Kmetijske družbe popolnoma v svojih rokah, pri tem ko je nad polovico članov naših pristašev. Pri večini krajevnih organizacij se bodo vršili sedaj v jesenskem in zimskem času občni zbori. Potrebno je, da se naši pristaši za te pravočasno pripravijo in izvolijo v odbor le delavne odbornike, toraj le take, od katerih pričakujejo, da se bedo sej redno udeleževali ter vršili naloge, katere so na seji prevzeli. Predsodki, da naj dobijo posamezni člani odbora šaržo po velikosti svojega posestva in po njihovem premoženjskem ugledu, morajo pasti. Stranki bo več koristil član odbora, če ni premožen, a je poštenjak in ima voljo za delo, ka-kar pa veleposestnik, ki za organizacijo nima časa, še manj pa voljo do dela. Krajevne organizacije imajo v svojih" rokah kandidate za državne poslance. Kjer so krajevne organizacije delavne, tam si bodo svojega kandidata same izbrale in živ krst jim ne more vsiliti drugega, tam pa, kjer so nedelavne, tam bo določilo kandidata par ljudi. S tem so zapravile največjo pravico, ki jo imajo. To je tembolj važno zato, ker ne vemo kedaj bodo državno-zborske volitve, oblastne in občinske so pa morda že prav blizu. Zato na delo, da ne bomo iznenadeni. Izvolite si delavne odbornike v kraj. organizacije. - Janko Otorepec. naš list.. Letošnje leto se bliža svojemu koncu. Do novega leta imamo le še dva meseca. Okoli novega leta pa se pričenja pri nas navadno agitacija za časopise, oziroma se pričenja nabiranje novih naročnikov. Agitacija, ki traja navadno od Božiča do Novega leta, je pa premalo, če ni dobro pripravljena. Kakor vsaka stvar dandanes, tako mora biti tudi nabiranje naročnikov za list dobro organizirano in skrbno pripravljeno, ako hočemo tudi v tem pogledu doseči kake uspehe. Kaj in koliko pomeni lastno glasilo za vsako politično organizacijo, nam menda ni treba na široko raz po- li članloi v .»Slovencu« in »Domo- jvi pravtako v najlepše zarastlih ljubu« št. 41 pod zgornjim našlo vom smo se Polhovgrajčani in okoličani splošno čudili. In ne brez vzroka! Kajti ves članek izzveni: Polhovgrajci in okoličani, to so predvsem črnovršči, ste sami zakrivili strašno povodenj, ker posekali ste ogromne gozdove. Vzdra-mite se torej oblasti 1 Poiščite par brezobzirnih in dobičkaželjnih iz-sekalcev-kapitalistov, ki so si v najkrajšem času napolnili mošnjo ter povzročili povodenj. Kaznujte jih in vso škodo naj povrnejo ljubem! To je torej zmisel članka. Prepričani smo, da take neosno-vane trditve ne bodo nikomur nič gozdnih parcelah, kakor po njivah in košeninah. Poplavo je zakrivila pač silna množina padlega dežja, saj je znano, da je bilo ta dan 259 milimetrov padavin in le čudež bi bil, da bi se vsa ta voda odtekla brez težkih posledic. Ob takem dežju bi se zgodil^ katastrofa kjerkoli. Shodi in oriredit^j Podhom pri Bledu. Občni zb< krajevne organizacije Slovenski kmetske stranke ss vrši 7. novem bra t. 1. ob 3. uri popoldne pr Zaleharju. Celje. Preteklo nedeljo se je vr sil občni zbor okrajne organizacij« Slovenske Kmetske Stranke, ki jt bil kljub skrajno slabemu vremenu prav dobro obiskan. Zborovanj« je pripravil naš neomahljivi tovas rxš Šribar Jakob iz Gaberia Dri Ce dem, ki so prišli ob vse. Nehote "se navzoče, nato pa prečital nam vsiljuje misel, da je bil članek rec!- Kot prvemu je podal kladati. Ne rečemo, da shodi niso i pomagale, pač pa lahko prav moč važni. l.raiH tnm ofrmnin lm/i;a t nn. : no skr>HfWnl#» V mfnrinnniin inu. važni, kajti tam stopajo ljudje z go vorniki v neposreden stik: oni govornika vidijo, ga slišijo in ga lahko takoj vprašajo za podrobna pojasnila o vseh mogočih zadevah. Tudi velika zborovanja so potrebna, kakorsna smo imeli letos na Krškem polju, v Vitanju in na Bledu. Ti zbori so podobni velikim vojaškim paradam, kjer se ljudje na svoje oči prepričajo, koliko da jih je in veliko število bojevnikov vliva v srca nov pogum in novo mož za nadaljnje delo. Jako važno je tudi podrobno delo, od hiše do hiše, od fare do fare in od občine do občine, kajti brez trdne podlage, ki jo ustvarja podrobno delo, je vsaka dobra organizacija nemogoča. Nad vse važen pa je dandanes lasten tisk. Lastno glasilo je oder, raz katerega se oglaša teden za tednom stranka tisočim svojih pristašev. Vsi ti tisoči se ne morejo vsak teden zbrati skupaj na enem kraju — to je nemogoče, ker nihče nima toliko časa, še manj pa denarja, da bi vsak teden romal iz kraja v kraj. List pa govori vsakemu pristašu posebej. Če ne drugače, ima vsak človek vsaj v nedeljo nekaj časa, da pogleda v list in vidi, kaj se dogaja drugod, doma in kaj po širnem svetu. List je tista mogočna tromba, ki teden za tednom pristaše stranke uči in bodri na nadaljno delo, ki daje potrebna navodila in potrebne nasvete. Zato pa je dolžnost vsakega našega pristaša, da je, če mu le količkaj dopuščajo sredstva, na list naročen ali sam ali pa, če drugače ne gre, vsaj skupno s svojim sosedom. Delati mora pa vsak naš pristaš tudi na to, da list koli- no škodovale. V informacijo javnosti ugotavljamo sledeče: Bližnja kakor tudi daljna okolica Polhovega Gradca, predvsem Črni vrh, kjer izvirajo pritoki Gra-daščice in kjer je povodenj najhujše divjala, je močno porastla z gozdovi, cla, mnogo bolje, kot je bila v prejšnjih časih, ko les radi slabih potov in oddaljenosti od železnice ni imel skoro nikake vrednosti. Še pred kakimi 25—30 leti so ljudje puščali rasti le toliko lesa, kolikor so ga rabili za domačo uporabo, vse ostalo so pa izseka-vali in trebili za pašnike. Zadnjo dobo, ko je les na vrednosti pridobil, se pa pašniki sistematično opuščajo in pogozdujejo. Tako imamo sedaj mnogo več pogozdenega sveta in je postal gozd poleg živinoreje glavni vir dohodkov tukajšnjih kmetov. Marsikateri kmetski posestnik bi brez gozda sploh ne mogel izhajati, posebno, kjer je zemlja malo rodovitna. Med vojno se lesa ni skoro nič sekalo in je popolnoma razumljivo, da se ga je zadnja leta vsled medvojnega prirastka nekoliko več posekalo, posebno če se pomisli, da morajo ljudje vsled splošne gospodarske krize iskati dohodkov pač tam, kjer jih je možno še dobiti. Kljub temu pa o kakem »brezumnem in divjem« izsekavanju pri nas ni in ne more biti govora, kajti kjer se seka, se seka večinoma zrel les in še ta se prebira. Slučaji, da se kje na čisto poseka, so osamljeni in še tam se večinoma na novo. po- j odpošiljanju gredo na roko poleg gozdi. Da bi pa morali pogozditi se |usmiljenega ljudstva vsi merodajni mnrev m Iroimibo wo rv>rw»rl o -ni h. . ., " v laktorji. Prosimo, ua se zbere pred- Gaberja pri Ce Gospod člankar bi mnogo bolje j ;JU< predsedoval pa mu je odlični napravil, da bi apeliral za državno' somišljenik France Plaskan iz Or-pomoč tako težko prizadetim lju- !e vasj- Uvodoma je pozdravil vs€ i,: — „u____ at«i— i.___nnvvnro. noti-, no dnevni „ A — besedo gospodu dr. K u k o v c u , ki se je v svojem govoru dotaknil temelje^ kmetske misli, dalje je naslika protidemokratsko in nasilno poste panje SDS in podal politično pc ročilo. Potem sta govorila še tovJ M r a v 1 j e in dr. N o v a č a n , nakar so bili izvoljeni v okrajni odbor sledeči tovariši: Franc Plaskan, Orla vas, predsednik; Anton Kajt-na, podpredsednik; Josip Kožuh, župan, Škofja vas, podpredsednik; Vilko Senica, Žalec, tajnik; Antoni Mahen, Trnovlje, blagajnik; odi borniki: Spes Franjo, Vojnik-oko-lica. Ivan Žnidaršič, Grobelno, Jože Pinter, Kalobje, župan Lešnik,j Nova cerkev, Jože Jekl, Nova cerkev, Blaž Jesenek, Dramlje, Blaž Urleb, Sv. Jurij, .Jakob Brumen, Sp. Hudinja, Fr. Potočnik, Franko-1 lovo, Karol Žerovnik, župan, Fran-! kolovo, Karol Gorišek, Griže, Franc Piki, Žalec, Juro Gaber, Sv. RoJ zalija, Št. Jur, Fr. Eandl, št. Lov*1 renc, Anton Randl, Arclin pH VojJ niku. Ivan Gnrišplr RnViw51nL- Tot napisan iz zlobnosti ali pa vsaj vsled nepcučenosti. Nujno potrebno bi bilo in prosimo merodajne činitelje, da preskrbe, da se zgradijo hudourniki, ki prinašajo silne množine kamenja in zasipljeio strugo Gradaščice, ki vsled tega poplavlja polja in travnike, odnaša rodovitno prst, pušča pa kamenje in pesek; da se popravijo razrušene ceste in pota; uravna in izčisti struga Gradaščice predvsem skozi Pristavo in pomaga vsem težko oškodovanim, ki jih ie že v drugič zadela nesreča Franc Glavič, Hrastenice. Usmiljenim srcem! - Povodenj, ki je zadela dne 27. septembra z vso silo obširno žirov-sko občino, je zadela nesrečne prebivalce poleg porušenih domov in gospodarskih stavb, razrušenih njiv, travnikov in gozdov ter drugih zemljišč in materija! a tudi s lem, da je siromašnemu ljudstvu odnesla še to, kar so si tekom leta z žuljavimi rokami pridelali. Ne katerim je odneslo ves živež. Veliko je družin, ki so na tem, da bodo tekom zime izstradane! Saj nimajo ne doma, ne denarja, ne obleke, ne koščka kruha. Pred nami je ostra zima. Bojimo se, da nam ogromne mase snega, ki padejo v naših krajih, preprečijo dovoz po edino preostali cesti — preko Logatca. Izredno je zato važno, da nam vse dobro ljudstvo pomaga z darovi zlasti v obliki živil še pred zimo, da spravimo skupaj potrebna živila za one nesrečne ljudi, ki so rešili le golo življenje. Prosimo, da nam pri zbiranju io njive in travnike, pa menda nihče ne bo zahteval. Iz zgornjega se torej razvidi, da kor mogoče širi in da mu pridobi- povodnji nikakor ni moglo zakri Vrt «/\¥-l !i nnw/\Xv>tl>A.. 1__• ____••• . • * i • ... va novih naročnikov, kajti v boju z našimi političnimi nasprotniki je naš list najmočnejše orožje. Zato pa naj bodo zlasti vrle naše krajevne organizacijo pripravljene, da bodo pravočasno ukrenile vse, kar bo potrebno za agitacijo. # Natančnejša navodila bomo objav- * Ijali v sledečih številkah. Prav pa bo tudi, če nam iz vrst naših somišljenikov in organizacij dojde kakšen dober nasvet, kako bi se dal naš list na najbolj enostaven način razširiti do zadnje vasi v Sloveniji. Z združenimi močmi bomo gotovo dosegli svoj cilj. viti pretirano izsekavanje, ki se pri nas ni vršilo, kajti kot omenje^-no, imamo mnogo več z gozdom po-rastlega sveta, kot smo ga imeli prejšnje čase, ko o takih povodnjih ni bilo niti sledu. Sicer pa nepoučeni g. člankar najbolje stori, da gre in si ogleda vse mnogoštevilne in dolge doline in grape, po katerih je prihrumela vseuničujoča povodenj in se na lastne oči prepriča, da so pobočja poleg ležečih hribov prav dobro z gozdom odrastla. Da pa na skalnatih vrhovih naših gora ne bo našel gozdov, je pa več" kot jasno. Sploh pa so se utrgali plazo- vsem najvažnejše, kot moka in slična živila. Žirovci ne bomo pozabili dobrot-ljivosti onih, ki se nas usmilijo v težki nesreči. Prosimo, da se pošiljke pošljejo preko Logatca na »Občinski pomožni odbor za poplavljence v Žireh«. MLADINSKI VESTNIK. Društvo kmetskih fantov in deklet Dol-Beričevo priredi v nedeljo 31. oktobra o pol 4. uri popoldne v društveni dvorani v Beriče-vem igro: »Mlinar in njegova hči«, žaloigra v petih dejanjih. Vabimo k čimvečji udeležbi. niku, Ivan Gorišek, Bukovžlak, Jer-1 nej Gaber, Cerovec, Fran Turnšek, Prekopa, Martin Šorn, Grajska vas, Jernej Radišek, Kaplje, Fran Vran-kovič, Rakovlje. — Po volitvah so se storili važni sklepi v pogledu! organizacije in shodov ter drugih; okrajnih zadev. Z zborovanja jej bila odposlana pozdravna brzojav-' ka tov. min. Puclju, nakar je tov.' Plaskan zaključil občni zbor. Št. Vid pri Ptuju. V nedeljo dne 24. oktobra se je vršil pri nas v gostilni tov. Krajnca shod SKS. Predsedoval je tov. Štumberger, predsednik krajevnega odbora. Poročilo o najnovejšem političnem staniu je podal tov. poslanec Kelemina, o kmetskem programu in politiki tov.. Lipovšek, gospodarsko in organizacijsko poročilo pa je podal tovariš Škrabar. V nato sledečo debato so krompir, posegli tov. Stoklas, Zemljak, Ku-reš i. dr. Shod je bil navzlic slabe- ( mu vremenu povoljno obiskan. Jurovec pri Ptuju. V nedeljo popoldan dne 24. oktobra se je vršil v gostilni tov. Avg. Pen-a javen shod Slov. kmetske stranke. Kljub temu, da se vsled visoke vode tovariši iz haloške strani zborovanja niso mogli udeležiti, je bila udeležba velika. Na shodu, kateremu je predsedoval tov. Štumberger, je go- . voril o političnem položaju in ciljih kmetske politike tov. Lipovšek, o kmetskem gibanju in zgodovini tega gibanja, posebno HSS ter o organizacijskem in izobraževalnem delu pa tov. Škrabar. Poročila so bila z odobravanjem sprejeta. Dopisi nmmmmumtaBmmmmvmvamaumstt iiaaiMttflHMBMMHHMi sdhom pri Bledu. Začetkom.me-maja se je porodila v Zasipu ri Bledu pri tamkajšnjih za gospo-irski napredek vnetih tovarišev, asti tov. Golcu, misel, da se usta- j m sirarska zadruga in koncem | pseca se je že vršil ustanovni obeli zbor. Sklenilo se je takoj pričeti zgradbo sirarskega doma. Minula ,dva dobra meseca in ponosna iAa je bila pod streho. Dne 24. Jobra" bi se imela vršiti slovesna ifvoritev. Prišli so zastopniki oblati in zadružnih ustanov, toda vsled trajno slabega vremena se je slav-jostna otvoritev preložila na spomlad. Pri tov. Žaleharju pa se je razvila prisrčna veselica in zabava, na kateri so govorili tov. dr. Ma-rušič kot zastopnik slovenske kmet-kke stranke in g. I. Sancin v imenu btf. ministra Puclja, ki je dal z de-larno podporo prvi temelj k zgrad-li. in v imenu velikega župana. Lesce. Tukajšnji občinski odbor ie v nedeljo kupil stavbni svet za piiadbo nove šole. Najlepši prostor g. Legatova je v ta namen odstopila po ne pretirani ceni: B dinarje za kvadratni meter. Kako prav je prišla sedaj drobfina, ki jo je izposloval tov. Pucelj pri takratnem prosvetnem ministru Radiču. ,Kako je sedaj Radičeva torba z de-j nariem prav prišla, da bo imela dobiček cela občina. Živel Radie, ži-| vel župan Vidic, po katerega zaslu-' gi je občina prišla do tega sveta. Radence. Dne 21. oktobra ob 10. uri dopoldne je bil pri nas močan potresni sunek. Otroci so preplašeni zbežali od pouka iz šole. Nesreče vendar ni bilo nobene in tudi škode ni napravil potres. Kaplja vas. — Pri nas ie umrl ugledni posestnik Janez Drešar. Že pred več meseci ga je zadel rar-tvoud, ki je končno povzročil tudi smrt. Dosegel je visoko starost 74 let. Ostalim izrekamo naše iskreno sožalje, nepozabnemu pokojniku pa naj bo žemljica lahka. lažne vesti Osram - vsakovrstae najceneje ) GOREČ, Ljubljana p«ln a Kreditne banke. Povratek Nikole Pašiča. Vodja radikalne stranke Nikola Pašič se je pretekli teden vrnil iz Cavtata v Beograd. Za svoja leta izgleda še dobro, vendar pa ni za pričakovati, da bi se spuščal še v kakšne velike politične boje, čeprav so njegovi politični prijatelji napovedovali, da se bodo zgodile po njegovem po-vratku velike politične stvari. Doslej se ni zgodilo še nič posebnega j od njegove strani in se bržkone tudi ne bo. Stjepan Radie in »Slovenec«. Naj nam" bo dovoljena skromna ugotovitev, da časopisje SLS pretekli teden ni pisalo o Radiču prav nič grdo, kakor se je to dogajalo prej. Radie je vsaj za dober teden dni nehal biti »izdajalec«, »bedak«, »vetrnjak« itd. In čeprav »Slovenec« Radiča "hi grdil in psoval, se svet vseeno še ni podrl. Žalostna usoda. Najbolj klaver-no vlogo so igrali pretekle dni samostojni demokrati in to v Beogradu in pri nas doma. V Beogradu so se vladne stranke pogajale s SLS glede vstopa v vlado. To pomeni, da smatrajo vladne stranke SLS vsaj še za nekaj. Za samostojne demokrate se pa živ krst ni zmenili To se pravi z drugimi besedami, da so samostojni demokrati popolnoma potisnjeni v kot, kamor tudi spadajo. V Sloveniji žive še edinole od podpore ministra za notranje zadeve g. Maksimoviča, vprašanje časa pa je, kedaj jih bo še ta zapustil. Za ljubezen in naklonjenost dr. Žerjava se poteguje v Sloveniji le še par učiteljev, vsi pametni ljudje pa obračajo samostojnim demokratom hrbet. Učiteljstvo in samostojni demokrati. Kakor poroča beogradska Pravda«, so se tudi oni učitelji, ki so bili prej člani »Slomškove zveze«, pridružili veliki stanovski učiteljski organizaciji, ki je zavrgla politiko iz svoje organizacije in hoče delovati le stanovsko. To je edino pametno in pravilno. Stanovsko zaveden učitelj bo branil in zastopal v prvi vrsti interese svojega stanu, politično se pa naj opredeli vsak po svoje, ker se politika stanovske organizacije prav nič ne tiče. Složen nastop v stanovskih in strokovnih zadevah bo učiteljem le koristil. Novice in zabava. Spojrinn mrtvih, Smrtna kosa v preteklem letu tuli našim vrstam ni prizanesla in prav lepo število zvestih in delavnih bojevnikov za našo stvar krile hladna odeja matere zemlje. Žali-bog je mnogo naših zvestih prijateljev že skoro pozabljenih. Naša dolžnost pa je, da se njihovemu spominu oddolžimo vsaj prihodnie dni in da se poleg svojih lastnih grobov spominjamo tudi onih naših uslužnih mož, katerih delo še da-les živi med nami. Bodi iim vsem ohranjen časten spomin in naj v miru počivajo! ŽREBANJE LOTERIJE Zveze (HiStev kmetskih fantov in deklet sp ie moralo radi neugodnega stania ra/nrmlaie odložiti na svečnico, t. j. na 2. fehruaria 1927. — Vse one. ki so dobili srečke v razprodajo, vljud-v.o Wft\smo, da jih čimpreje raz-prortai« \w fanar nakažejo po nošeni poJoSfnM. Kflor srečk še ni dobil, nai javi svoj naslov Zvezi društev V^etsHh fantov in deklet v Ljubljani, Kolodvorska ulira 7. in obenem sporoči, koliko srečk naj mu pofie. Cena posamezni srečki ie 5 dinarjev, slavni dobitek 10.0M) dinarjev. — Storite svojo dolžnost! Ravnatelj podružnice Slavenske banke v Sarajevu — aretiran. Ka-poročajo zagrebški časopisi je bil te dni aretiran ravnateli podružnice Slavonske banke v Sara jevu dr. Soašic. Policijska oblast vodi v banki preiskavo ter pregle feje bančne knjige. Velikodušen dar za poplavljence. G. Andrej Šarabon, veletržec v Ljubljani, je daroval ob priliki 40-. letnice obstoja svoje tvrdke za poplavljence v polhovgraški, žirovski in poljanski okolici znesek 10.000 dinarjev, ki pa ie izročil velike-mu županu ljubljanske oblasti. —' Bodi mu za ta plemeniti, človekoljubni dar izrečena v imenu prizadetega prebivalstva najtoplejša zahvala. Darovi za poplavlience. G. velikemu županu dr. Baltiču so poslali nadaljne prispevke za poplavljence: g! Jernej Štele, trgovec v Sp. Šiški 300 Din; Ju?oslovenska banka, podružnica v Ljubljani 1000 dinarjev; g. Alojz Vodnik, kamnoseški moister v Ljubljani 1000 Din; uradništvo poštne hranilnice v Liubliani (za Žiri in Polhovgradec) 491. Din: g. Anton Toneic, kavarnar v Ljubljani 500 Din; Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani 10.000 Din; pivovarna »Union« v Liubliani 2.500 Din; Mestna hranilnica ljubljanska 25 tisoč dinarjev: g. Dragotin Hribar, nredsednik Kraniske hranilnice v Ljubljani 2.000 Din. — Vsem plemenitim darovalcem bodi izrečena v imenu prizadetega prebivalstva najtoplejša zahvala. Domač izum. G. Ferdo Motnikar. urar iz Zagorja ob Savi, je izumil novo stolpno uro, ki bo imela samo dve glavni kolesi in eno samo utež, a bo bila vsako četrtinko dvojno in obenem na drugi zvon preteklo uro, to ie. da bo repetirala. Ob uri pa bo i bila še uro na največji zvon. Navi-I jala pa «e bo samo enkrat na teden. Mali žepni koledar Kmetijske tiskovne zadruge bo v kratkem do-tiskan, na kar vse bralce opozarjamo. Koledar je bogat.na poučnih člankih in bo prinesel tudi letos popolen seznam sejmov in različne tabele. Znižane pristojbine za poštne pakete. Minister pošte in brzojava je odredil, da se s 1. novembrom znižajo pristojbine za poštne pakete. Znižanje bo znašalo povprečno 20 odstotkov. Z ozirom na stabilizacijo dinarja se pri odpošilianju paketov v inozemstvo kot ekvivalent ne bo več jemal 1 zlati dinar za 15 papirnatih, marveč 1 zlati dinar — 12 papirnatih. Kurjenje železniških vagonov. Po naredbi ministra prometa se je pričelo 15. t. m. na vseh progah državnih železnic parno kurjenje vagonov, in sicer na MrzovlaMh, osebnih in mešanih vlakih. Tihotapska afera z orožjem. V Mariboru se mnogo govori o tihotapski aferi z orožjem, ki jo je razkrila tamkajšnja policija že pred več meseci. Ker pa so tihotapci postopali skrajno previdno, je bila preiskava zelo otežkočena. Sedaj je aretiranih v Mariboru 7 oseb. Vsi so izročeni sodišču. 8trossmayeriev spomenik. V Zagrebu bodo prihodnje dni postavili krasen spomenik velikemu hrvatskemu škofu Strossmayerju. Spomenik je izdelal najslavnejši kipar naše dobe Meštrovič. Brezposelnost v Angliji. Začetkom oktobra je bilo na Angleškem 1,578,000 brezposelnih, to je za 275.000 več kot lansko leto. Tedenski koledar. Dnevi: 31. oktobra, nedelja: Volbenk. 1. novembra, ponedeljek: Vsi sveti. 2: novembra, torek: Verne duše. 3. novembra, sreda: Hubert. 4. novembra, četrtek: Karol Bor. 5. novembra, petek: Emerik. 6. novembra, sobota: Lenard. 2. 3. 4. 5. 6. Za Za Za Za Za Za Za Sejmi: novembra: Jesenice na Dol., Mirna, Cerknica, Vitanje, novembra: Zagorje ob Savi, Pišece. novembra: Preska, Konjice, novembra: Krško, novembra: Kropa, Velike Lašče, Mengeš, Vrhnika, Št. Vid pri Stični, Brežice, Rečica, Sv. Lenart v Slg., Nova cerkev, Selnica, Št. Vid pri Ptuju, Peklo, Št. Pavel pri Preb., Sv. Lenart pri Sevnici. Vrednost denarja. 1 dolar 56.50 Din 100 lir 249,— Din 1 avstr. šiling 7.98 Din 100 čeških kron 167.50 Din 100 fran. frankov 174 — Din 100 švic. frankov 1094,— Din 1 zlato marko 13.50 Din Arborin, priznano sredstvo za jesensko in zimsko zatiranje sadnih škodljivcev, izdeluje Chemo-techna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne), Razširfalmo misel zedhijenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta! —....................."i Ja—^fc^pa^iF^fiTH^ffitfimin" m" ~ oiit nn------- -jr"Frr ■'■irncii "rrr'n.....i««ramnn BTii> Knjige Kmetijske Matice se prične razpošiljati koncem prihodnjega meseca. Požar v Kamni gorici. Prošli četrtek okrcg polnoči je v Kamni gorici v stari hiši Marije Pogačnik izbruhnil požar, ki je v kratkem času upepelil vso hišo s priključenim gospodarskim poslopjem. Po večini ubožni stanovalci, med njimi invalid s petimi otroci, so si komaj rešili golo življenje. Pa tudi sosedni hiši Ivana Lazarja in Tomaža Pogačnika sta bili v veliki nevarnosti in le napornemu delu domačih gasilcev se je zahvaliti, da ni nastala strašna katastrofa in da ni bil uničen spodnji del vasi, posebno še, ker so poslopja po večini krita z deskami. Posestnica hiše, kovaška delavka, ki ima v družini tudi bo-; lezen, je imela hišo zavarovano za minimalno vsotico in je hudo prizadeta. Kako je požar nastal, ni znano. Prevzemanje naših zlatnikov v Franciji. V Pariz je odpotovala naša specijalna komisija, sestavljena iz članov Narodne banke in finančnega ministrstva, ki bo prevzela prvo partijo naših zlatnikov, izkovanih v Parizu s podobo kralja Aleksandra. Novi zlatniki pridejo tekom prihodnjega meseca v promet. Dva pravilnika o invalidih. V kratkem bosta objavljena dva pravilnika o invalidih. S prvim pravilnikom se ureja vprašanje odkupa invalidnine potom dajatve kapitala in zemljišča, ker se pričakuje, da si bodo invalidi na ta način ekonomsko opomogli. Z drugim pravilnikom se ureja vprašanje zaposlovanja invalidov po državnih uradih in humanitarnih zavodih ter v podjetjih, ki jih subvencijonira država. Vlom v hranilnico v Mengšu. V noči od ponedeljka na torek preteklega tedna so neznani vlomilci izropali blagajno hranilnice v Mengšu. Iztrgali so železno omrežje v oknu, razrezali vrata blagajne in odnesli 13.080 Din; 6 Din drobiža so pa pustili. Škatljo, v kateri je bil denar, so našli ljudje pod nekim kozolcem proti Preserju. — O vlomilcih, ki morajo biti v svoji stroki dobro izvežbani, zaenkrat ni nobenega sledu. Zemlja podsula. V gozdu grofa Attemsa pri Slov. Bistrici je delal pri trebljenju ribnika delavec Viktor Hribernik. Pri delu ga je zasula težka plast zemlje, ki ga je takoj zadušila. Masarykov spomenik v Locarnu. Mednarodna ženska liga je sklenila, da se postavi v Locarnu v Švici spomenik češkoslovaškemu prezi-dentu Masaryku. Stanje naše trgovske mornarice. Po statističnih podatkih direkcije pomorskega prometa je naša trgovska mornarica koncem lanskega leta imela 10.578 ladij, bark in čolnov na jadra in vesla v skupni to-naži 28.958 ton ter 25.705 posadke. Parobrodov je bilo koncem decembra 1925 skupaj 147 s tonažo 97 tisoč 597 ton ter 11.853 mož posadke. Na dolgo plovitbo odpade 37 parobrodov s skupno tonažo 81.059 ton. Zgradba katoliške cerkve v Beogradu bo dovršena koncem tega meseca. Prihodnjo nedeljo bo nadškof Kodič posvetil novo cerkev, Borza dela v Celju. S 15. oktobrom je pričela posloyati borza dela v Celju, ki ima uradne prostore v hiši »Prve hrvatske štedionice«, nasproti kolodvora. Za stranke se uraduje vsak delavnik od 8. do 12., telefonska številka 119. V svrho hitrejšega in uspešnejšega poslovanja pri posredovanju dela in služb, oziroma delovnih moči, se naproša interesente, ki se na borzo dela pismeno obračajo, da v prijavi navedejo vse potrebne podatke in sicer delodajalci delovne in plačilne pogoje ter zahteve in želje glede delovnih moči, delojemalci pa osebne podatke (starost, stan, število družinskih članov, bivališče itd.) ter zahteve in želje glede plače in delovnih pogojev, kje so bili zadnjič zaposljeni, število brezposelnih dni itd. Vsakokratni prijavi ali dopisu je priložiti znamko za odgovor. Legitimacije za polovično vožnjo, ki morajo biti opremljene s sliko, se izdajajo le proti predložitvi dokaza, da je dotični res brezposeln, oziroma, da potuje v svrho iskanja dela. Kot dokaz služi dopis ali potrdilo delodajalca, potrdilo županstva itd. Ker je hitro poslovanje borze dela predvsem v interesu strank samih, se priporoča, da se pri dopisovanju ravnajo po gornjih navodilih. Italijanski vagoni za les. Generalna direkcija železnic je naprosila italijansko prometno ministrstvo naj ji dovoli vporabiti nekaj italijanskih odprtih vagonov za prevoz lesa v Italijo. Italijansko ministrstvo še ni odgovorilo, upati pa je, da bo prošnji ugodilo. Koliko ljudskih šol in učiteljev je v Srbiij. Glasom statistike, izdelane zadnji čas v prosvetnem ministrstvu, je v Srbiji, v Južni Srbiji, Črni gori in Vojvodini celokupno 3907 osnovnih šol, na katerih je nameščenih 9321 učiteljev in učiteljic. Od teh učiteljev je 8179 s polno kvalifikacijo, 523 brez učiteljske mature in 619 dnevničarjev. Ranjen orožnik ustrelil tatu. Iz Skoplja poročajo: V Drepovu je ukradel neznan tat z dvorišča hiše Ilije Todoroviča par polnih panjev. Todorovič je obvestil o tem orožni-štvo. Zato je stal drugo noč eden od orožnikov na preži. Okrog polnoči je prišel k čebelnjaku s kara-binko oborožen neznanec, ki je potegnil iz čebelnjaka zopet par panjev. Orožnik je zakričal »Stoj!« Neznani lopov je odgovoril s strelom. Dasi je bil orožnik težko ranjen, je ustrelil tudi on. Zadel je dobro: tat se je zgrudil mrtev na zemljo. Evropa ne more več dolgov plačati. Bankir Lamont je govoril v Nevvyorku vseučiliščni mladini. Izrekel se je proti plačevanju vojnih dolgov. Izjavil je, da bi bilo smešno "misliti, da bi plačala Evropa Ameriki še dvaindvajset milijard dolarjev, oni Ameriki, ki ima že itak polovico vsega denarja na svetu. Ne bo se mogoče ogniti reviziji vseh dogovorov o dolgovih. Otok Krim v nevarnosti. Moskovski časopisi poročajo, da preti več občinam na otoku Krimu propast. Morsko obrežje se pogreza, od zemlje se lomijo veliki kosi in izginjajo v globino. Prebivalstva se loteva panika in oblasti jim n© morejo pomagati, Enrila Splošno prilgulblien j Kavni nadomestek oRusen i cen en. Dobiva se v vse/} dobro vsortlranlG tcolonlfalnif* trgovina/}. Kozje. 60 žrtvam svetovne vojne iz občin Kozje, Veternik, Zdole. Bliža se nam praznik Vseh svetih in Vernih duš dan. Vsi vojni tovariši, ki smo prišli domov pohabljeni, potrti irt bolni, se Vas tovariši, kateri ste v tujini na visokih gorah, prostranih poljanah in v zapuščenih grobovih pokopani, z žalostjo spominjamo. Vdove in sirote, ki jih je zadela bridka usoda, se Vas spominjamo, ker jih muči skrb, beda in trpljenje. V mukah in trpljenju smo bili z Vami, videli Vaše trpljenje, Vaše muke in bili tudi nekaterim priča Vaše zadnje ure. Zato nas tembolj boli Vaša usoda. Ako mislimo na Vaše grobove po vsej naši poti nazaj, kjer smo z Vami trpeli, je to za nas najstrašnejša misel. Samotno ob robovih pokopališč, po skalovju in prepadih počivajo Vaši izmučeni zemeljski ostanki. Nihče Vas ne najde, nihče ne pride k Vam in nihče Vara -ne bode mogel prižgati luči na dan vernih duš, ko bode pel glas zvona za vse rajne farane. Predaleč ste od svojih starišev, žen, otrok in sorodnikov. Ne bodo mogli pridi na dan vernih duš k Vam na grobove, da bi iih rosili s solzami. Da se mi oddolžimo naši tovariški dolžnosti, izkažemo do Vas spoštovanje in ljubezen, zato b edem o v duhu stali pri Vaših grobovih tam daleč v tujini in namesto na njih, bode plapolala večna luč doma, luč ljubezni na spomeniku, ki je postavljen Vam v spomin, Vam v čast. — Da se bode mogel spomenik dostojno razsvetliti na praznik Vseh svetih in vernih duš, zato že danes trkamo na vsa dobra srca občanov vseh treh občin, da blagovolijo priskočiti na pomoč s prostovoljnimi, prispevki za razsvetljavo spomenika. Še tako imali dar, če ne eden ali dva, pa tri in lučka gori! Prispevki se naj izročijo pri županstvu v Kozjem. — Podružnica Zveze slov. vojakov iz svetovne vojne v Kozjem. Granata ubila pastirja. V okolici Travnika so se pred kratkim vršile strelske vaje artiljerije. Pri tem neka granata ni eksplodirala. Našel jo je 16-letni pastir Šačič, ki jo je skušal s kamnom razbiti. Granata je ekplodirala in pastir je obležal na mestu mrtev. Čreda volkov raztrgala kravo. V Mediinah v mostarski okolici je te dni čreda volkov pri belem dnevu napadla kravo nekega kmeta, ki se je pasla na travniku ter jo raztrgala. Med prebivalstvom je zavladal strah pred volkovi, ker ljudstvo nima orožja, da bi se moglo braniti pred divjimi zvermi Ladja dvignjena iz morske glo bine. V bližini Komiže v Dalmaciji je vihar prevrnil luksuzno ladj »Titanija«, ki se je na mestu pot pila. Te dni se je končno posrečil dvigniti ladjo. Ladja je dvignjena cela in je bila odpravljena v Split na popravilo. Sin bivšega sultana aretiran. V Carigradu je bil te dni aretiran najstarejši sin sultana Muhameda V., ko je hotel pasirati turško mejo. Kakor znano, je prepovedano vsem članom bivše sultanove rodbin? prebivati na Turškem. Konec harema v Turčiji. Pretekli petek opolnoči je stopil v Turčiji v veljavo novi zakon o razporoki. Odslej se razporeke ne bodo več vršile po starem zakonu, nego bodo o njih razsojala sodišča. Moški in ženske si bodo v Turčiji poslej popolnoma enakopravni in mnogo-ženstvo se bo kaznovalo z zaporo® v>etvh let. £ene, "ki se jim bodoTnol* je izneverili ali bodo slaboTTnjimi ravnali, bodo upravičene poiskati si pred sodiščem zadoščenje in tudi ločitev zakona. Novi turški zakon 0 razporoki pomni v bistvu konec harema. Razstava cerkvenih predr.setov v Lurdu. Aprila 1927 se otvori v Lur-du svetovna razstava cerkvenih predmetov in devocijonalij. Raz-' stavni prostor je 72 m dolg, 45 m širok; nahaia se nedaleč od lurd-skega svetišča. Zopet silovit orkan v Ameriki. Kakor poročajo iz Floride je upo-stošil silen orkan Havano, od kier je krenil v smeri proti severu. Orkan ie divjal z brzino 98 milj na uro. Vse zveze s Havano so prekinjene, ustavlien je ves promet, po ulicah je uničena vsa razsvetljava, telefonske linije so porušene. IrfMidon — trg za posojila. V Londonu bosta najeli najbrž še v tej jeseni Vzhodna Afrika in Palestina posojilo v skupnem znesku 14 in pol milijona funtov po 5 odstotkov, Estonska hoče svojo valuto refor mirati in bo v bližnjih tednih naj la v Londonu večje posojilo, men< dva milijona funtov. Slednjič bo dobila tudi Belgija posojilo desetih milijonov, da popravi svojo valuto. Francoski dolg na Ruskem. Neštetokrat že so se sestali Rusi in Francozi, da se pogajajo o ureditvi ruskih predvoinih dolgov, a vsele\ brez uspeha. Sedaj bodo spet prišli skupaj 18. novembra v Parizu. Upanje na sporazum je sedaj nekoliko bolj ugodno, čeprav ni stavi la ruska vlada doslej nikakih taksnih predlogov, da bi se moglo 1 sklepati na kakšno odnehanje . Ljntomerčan in njegovo ime. — j ljevidih so vinorodni vrhi med Mu-ted obrtno in kmetijsko razstavo i ro in Dravo označeni kot »Ljuto-Ormožu se je v naših listih poja- merske gorice«, na.nekih novejših «i -rtn /\n! ofr>rvni r\r»_ o/^ 1 V r»+ ^T .liitomorcVn.ArmocVprf' vil članek, ki je na eni strani po farjal velik pomen te razstave, na ugi strani pa trdi, da se slovita [vina »Ljutomerčan« in »Jeruzale-mec« pridelujeta v ormoškem okraju, ime pa sta dobila le po izvozni postaji Ljutomer. Na to treba ugotoviti nastopno: Jeruzalem in nekateri vrhovi ležijo res v ormoškem okraju, toda bliže Ljutomera, kot Ormožu. Obmejne občine 'ormoškega okraja gravitirajo v Ljutomer. Na vseh starejših zem- i morje. še le kot »Ljutomerško-ormoške«. 100.000 dinarjev na glavo glaso-vitega razbojnika. Notranje ministrstvo je razpisalo na glavo glasovite-ga razbojnika Roganoviča, ki se potika s svojo tolpo v Črni gori in Hercegovini, nagrado 100.000 Din. Ciklon na Japonskem. Silen ciklon je opustošil -severozahodno obal Japonske in povzročil ogromno škodo. Osem parbrodov, ki so vozili ob obali, se je pogreznilo v Narodni gospodar. »Domoljubovo« poštenje. ! kupoval hiše. Tako nesramno obre-Naš tovariš minister Pucelj je ku-i kova"je P?Je P? »Domoljubu« Bo-pil na dražbi v Velikih Laščah po- fTu Jopadluvo klansko dejanje. sestvo Doganoca. Splošno znanoje, lEf!?^ jP^^iJLl^ da ima Pucelj veliko družino, pa prav malo hišico, zato je na dražbi kupil hišo Doganoca, ki je večia in bo odgovarjala njegovim potrebam. Kako bo hišo plačal, bo kot dober gospodar že sam prevdaril in ni lepo, da mi to javno iznašamo. Vendar se nam zdi potrebno vsaj to na-I vesti, kar vemo. Pucelj je prodal tri gozdne parcele, dalje svoj les in, svojo staro hišo in eno kajžo, da | Knii^e Kmetijske Matice plača kupnino. Pa kar je vsakemu bodo v najkrajšem času priprav- Nove perspektive za ljudsko prehrano. Osrednja zadruga »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani je priredila v dneh od 1. do 6. julija t. 1. dva trodnevna tečaja za moderno uporabo grozdja in sadja, koja sta bila obiskana od številnih udeležencev iz vseh delov naše države. Na obe tečajih je g. Josip Bau-man, sadjarski učitelj iz Freiburga v Nemčiji, obravnaval razne načine konzerviranja sadja, grozdnega soka in zelenjadi ter ob tej priliki ventiliral razna pereča gospodarska vprašanja, ki bodo prav gotovo zanimala tudi naše kmetovalce, zlasti vinogradnike in sadjarje. V svojih izčrpnih izvajanjih se mu je Franc Zabret. Stavljamo vprašanje presvitlemu knezoškofu: Ali je ta- ko pisanje »Domoljuba« krščansko ^n^^ in nnStp™? S>Vfir hrvrtft na tr. mi- Posrecno odstraniti ogromne barikade predsodkov, ki so prikrivali dosedaj, kakor gosta megla pravo in pošteno? Sicer se bode pa g. mi nister Puceli z urednikom »Domoljuba« pogovoril pred sodiščem, kako so zaječali volilci. Poglavje o dobrih in slabih duhovnikih bo treba z nova oživeti. dovoljeno, to po mnenju »Domoljuba« in njegovega dičnega dopisnika Pucliu ni. »Domoliub« o tej kupčiji piše takole: »(Dobro mu nese.) V nedeljo se je razprodalo posestvo mladega Doganoca — pri šumaštru —. Hišo in nekaj gozdnih delov je kupil minister Pucelj. Tako ima Pucljeva družina v Laščah sedaj 4 hiše. Priznajmo lep napredek! Ko so njegovi volilci to videli, so zaječali: Dobro smo ga postavili — kaj pa mi! Kedaj bomo Občutili obetano blagostanje! Odgovor bodo ljene za odpošiljanje gg. poverjenikom. — Ker nekateri gg. poverjeniki še niso poslali končnega števila naročnikov ali pa sploh še niso poslali nabiralnih pol, katere so z izrecnim dovoljenjem obdržali, se lahko pripeti, da bodo dobili premalo izvodov ali pa sploh ne bodo dobili knjig. Zato se tem potom vljudno naprošajo vsi gg. poverjeniki, ki svoje dolžnosti še niso popolnoma izpolnili, da to čimprej store. S tom se izognemo vsem nepotrebnim pritožbam. — Vsak na- Jobili potrpežljivi samostojneži, se-.ročnik. ki ie plačal letno naročnino daj Radičevci, če prej ne, pri pri-j v znesku Din 30.—, dobi 4 knjige: hodnjih volitvah.« »Domoljub« piše 11. Veliki koledar za leto 1Q27., 2. m namiguie kot bi Pucelj okradel: Zbirka kmetijskih naukov, II. del, svoje volilce in na račun volilcev i B. Sadjarstvo, 4. Kmečka povest. Na eh«du Slov. Kmetske Stranje v št, Lovrencu dne 17. t. m. je bila sMenjena sledeča resolucija: 1. Novi učni načrt, kakor je bil sar spreminjati, starši imamo prvo pravico do svojih otrok. predpisan za celo državo, je za naše kraje neporabljiv in naravnost škodljiv. Mali otroci, ki pridejo od daleč v šolo, ne moreio po 4 ure v šoli sedeti, da bi prišli šele pozno ponoči domov. Za vsaki razred, kjer je manj kot štirirazrednica, se predpisujeta dva oddelka. Zdaj je v razredih primerno učencev, potem jih bo tako malo, da ne bo vredno učiti. Učitelji imajo od 44 do 56 ur tedenske šole. Zraven pride priprava m vse domače delo. Tega nobeden ne vzdrži. Nujna posledica tega bi bilo razširjenje šolskih poslopij in nastavljanje vedno novih učiteljev. Kako borno pokrili vse stroške? Otroci naj se učijo, kar bodo rabili za življenje. Po novem načrtu bi odpadla ponavljalna šola. Ker rabi večina v teh letih svojega otroka doma, da ga navadi kmetskega dela, bo zadela ta odločba na najhujši odpor vseh kmetov. Če hoče imeti država zdrav kmetijski stan, mora tudi šola odgovarjati v svojem. Naša domač« šola je bila ia na« dobra, mi ne pustimo nič«v- 2. Čudno se nam zdi, da more naivnžnejše kulturno vprašanje odločiti prosvetni minister, ko povsod drugod sprejemajo šolske zakone le zbornice poslancev. Na celem skrajno površnem delu tega novesa načrta se pozna, da je v naglici in površno sestavljen. Naši vodani. Obilo beljakovin nahajamo „ i.___! - J _ __ i__v__• y . i*___i!l__I \r m oon i o i n! h c- f y»v\ siri ino n -It* turi I i? rezervo, ki je potrebna za novo vegetacijo v pomladi. Drevo potemtakem že v prejšnjem letu misli na to, kaj bo potrebovalo v prihodnjem ietu. Pred izbruhom vegetacije se ogljikovi vodani spremene v tekočo (vegetativno) obliko, t. j. sladkor, da morejo rastline poganjati. Ta pojav opazimo v pomladi prav dobro pri krompirju, ki spremeni svoj okus in postane sladek. Razen omenjenih glavnih snovi pa so potrebne človeku tudi še rudninske snovi (redilne soli) in takozvani vitamini (kompleterii), jih nahajamo ponaiveč v grozdju, sadju in zelenjavi. O vitaminih sta dr. Ragnar Berg in dr. R8se potom raziskovanj dognala, da izvirajo iz rastlinstva in se dele na več vrst A, B, C, D in E. Brez vitaminov bi človek zgubil resistenco proti nalezljivim boleznim že po preteku treh mesecev. Kakor so" vitamini važni za človeško prehrano, pravtako je njih ohranitev odvisna od mnogoterih okolnosti. Vitamine ščiti organska kislina v grozdju in drugih sadežih, fermenti pa jih uničujejo. V kislem zelju se tudi pri kuhanju ohranijo vitamini, v zeljnih glavah in sadju pa se porazgube, če iih držimo da-lie časa v shrambi. Pri pasteriza- sliko o delovanju malih živih bitij (mikroorganizmov) v pogledu na prehrano človeštva Kot udeleženec drugega tečaja pcdajem v naslednih vrsticah odlomek osnovnih misli tega odličnega strokovnjaka pri njegovih predavanjih ter vabim roerodajne či-nitelje — gospodarske strokovnjake — da se oglasijo k besedi. V dobi današnjega boja za „„ , .. , . , , . . , j nejo, ker jim toplota do 80° C vsled no bolj, kot kedaj poprej, da se 1?" • organske kisline v teh produktih proizvodv, pri kateri dosežemo čim Ine- škoduie- V. ?n kl' tirno takšne uporabe zemeljskih večjo gospodarsko korist. Zategadelj moramo paziti predvsem na to, da jih zavživamo v takšnem stanju in obliki, ko predstavljajo največjo redilno vrednost. Kakor je potrebno, da se ne ustrašimo boja z neprijazno priro- leži v shrambi, delujejo fermenti, ki prevajaio škrob v sladkor ter pri tem unčijo vitamine. Za pripravo zelenjave se priporoča vroča para, namesto kuhanja, ker se s kuhanjem vitamni izlužijo. Vitamini učinkujejo le tedaj, ako je v do-tičnem živilu preostanek neorgan- j ___. , ličnem živilu Lrieusiancn ucuicau- do, pravtako se moramo energično m baz T prFeostanek ima gr07,d JSSS (ba de" ie, sadje, zelenjava in mleko med- SiiV glivicam), ki povzročajo ^ J ;aha,ai^0 v mesni in moč- bolezni, ah razkrajajo zm a ter s h J1 neorganskih kl3. tem škodujejo človeku z ozirom na . , . " ,„ v„. , ,A- njegovo prehrano. Proti prvim je lm> Poročajo bolezni sicer zdravniška veda odredila že dokaj preventivnih odredb, dočim dočim se proti drugim ni ukrenilo skoro ničesar dosedaj. Da, v gotovih primerih se jih celo neguje, n. pr. kvasne glivice, ki povzročajo razkroj redilnih snovi v vinskem in sadnem moštu. Glavni trije stebri naše prehrane so: beljakovine, tolšče in ogljikovi otroci bodo po končani šoli veliko manj znali, kakor znajo zdaj. 3. Poslance prosimo, da store potrebne korake za odpravo tega nezrelega dela. 4. Na deželi rabimo najboljše učitelje. Če ostane ta načrt v veljavi, si bo vsak učitelj kolikor mogoče naglo pomagal v mesto, ker tega dela v šoli na kmetih ne more vzdržati. Že zdaj je zelo čudno, da pusti šolska uprava nekatere le v Liub-liani, drugi morajo pa večno po hribih pokoro delati. Ali bi ne bilo upravičeno, da bi prav vsakega za nekaj let rsa deželo poslali? Veljati mora načelo; Enaka prayiea tti v«#, v mesu, jajcih, stročnicah in tudi v zelenjavi. Grozdje, sadje, sladkorna repa itd. vsebujejo v prvi vrsti ogljikove vodane, — orehi, mandeljni, maslo, sir i. dr. pa tolščobe. Mleko ima vse tri glavne snovi v približno zadostni meri, dočim v mesu in žitu pogrešamo pravilno medsebojno razmerje teh snovi; zategadelj je zdrava hrana brez dodatka sadja in zelenjave pri nas nemogoča. Sadje in zelenjava ima popolno, meso in žita pa nepopolno beljakovino. Tolšče in ogljikovi vodani morajo včasih nadomestovati beljakovine. Rastline nagomilijo na gotovih mestih ogllikove vodan® v trdnf obliki (v oblik! škroba) kot Kakor znano, se ob sodelovanju zelenila in solnca v trsnem listju tvori škrob (C 6 H 10 O 5), ki se s pomočjo fermenta (diastaze) po noči pretvarja v sladkor (C 6 H 12 0 6) ter nagomili v grozdju. Če grozdje sprešamo in sok prepustimo samemu sebi, se spravijo vanj kvasne glivice, katerim nudi izborno hrano in ugodne pogoje za razvoj. Da se zavarujejo pred konkurenco od strani raznih glivic plesni in gnilobe, pretvorijo sladkor v alkohol (C 2 H 6 O) in ogljikovo kislino (C 02). Alkohol drugim glivicam ne dovoljuje, da bi se mogle razvijati, kvasne glivice pa ga morejo vsekakor prenašati do gotove meje. Ogljikova kslina izpuhteva v zrak, vitamini se porazgube, alkohol pa ostane v vinu ter ga varuje pred napadi od konkurenčnih glivic. Ker alkohol ni redilna snov, je potemtakem vinski mošt vsled kipenja prišel ob svoje naravne hranilne vrednote — sladkor in vitamine — ki bi sicer lahko človeku koristili. Po&amszne snovi izkoristiti v času, ko so jih prečudežai kemiki A •m ED tt mati 9 Kuhala ie svojo Kavo samo s —I-.....I___ Ta je danes se vedno rako fin Kakor izvrsten pridatek K zrnati in žilni Kavi ter bo to rudi zmeraj osla!. narave v listju rastlin pod blagodejnim vplivom ogrevajočega solnca predelali v najpopolnejše molekularne oblike — škrob in sladkor ter ponudili človeku prehrano. V tej obliki ostanejo snovi tako dolgo, dokler jih ne zalotijo najnižja bitja, ki skrbe za to, da se poedine snovi povrnejo v svoje prvotne oblike. Ko bi tega krogoteka ne bilo, bi naša zemlja postala s časom neplodovita in življenje na njej bi moralo izumreti. Na višku svoje popolnosti se snovi razbijejo, da se more obdržati ravnotežje med stvarstvom na zemlji. Snovi zemlje in zraka povzročajo umrljivost na eni strani zato, da more na drugi strani vstati novo življenje. To je določeno stvarstvu od vsega začetka sveta in se spremeniti ne more. Uporaba vinarskih in sadjarskih proizvodov brez alkoholnega vrenja nas uči, kako preprečiti delovanje kvasnih glivic ter napraviti te produkte trpežne, ne da bi pri tem trpela njih hranilna vrednost. Vsaka druga uporaba pomeni, zmanjšati njih naravno vrednost. Ne varajmo torej samega sebe in črpajmo iz teh naukov za svoj obstoj čim več koristi. Vekoslav Štampar, okrajni kmetijski referent. Oddaja vinsMIi in sadnih dreves. iz državnih trtnic in drevesnic mariborske oblasti. Prihodnjo spomlad se bo oddajalo iz drž. trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtno in drevesno sadiko najbolj upeljanih vrst, kakor: laško graševino, muškatnega silvan-ca (sovinjona), belega b«rgundca, rumenega šipona (posipa), zelenega silvanca, žlahtnine i, dr. cepljenih na rip. port. rupostris št. 9, solonis rip. 1G26; nadalje od jablan: štajersko mošanciko, renskega bobov-ca i, dr. po sledečih znižanih cenah in sicer: Cepljenke Ia po 1500 Din 1000 komadov. Korenjaki la po 250 Din. Ha po 75 Din 1000 komadov. Ključi la po 100 Din, Ha po 35 dinarjev 1000 komadov. drevesa (visokodebelna) la po 15 Din, Ila po 10 Din komad. To blago se razdeli med manj imovite posestnike, ki doprinesejo od oristojne občine tozadevno potrdilo. Eventualni preostanek se dodeli imovitejšim posestnikom, katerim se pa zaračunajo trte in drevesa po dnevnih cenah. Nadalje ve-liaio te cene le na oddamem mestu v dotični trtnici ali drevesnici. Za " omot in dovoz na železnico »«■ zaračuna lastne strolke. Pri dodelitvi se bo v prvi vrsti upoštevalo vinogradnike in sadjarje mariborske oblasti, potem še le ostale. Naročila morajo biti kolkovana (5 Din na vlogo) in se imajo vložiti najkasneje do 25. novembra 1926 in sicer: 1. Na trto iz območja srezkih poglavarjev Ljutomer. Ptuj, Dolnja Lendava, Murska Sobota, Čakovec in Prelog pri Upravniku drž. loz-nega in ovočnega nasada v Kapeli, pošta Slatina Radenci. 2. Iz območja srezkega poglavarja Celje pri Upravniku drž. lozne-g:» nasada v Sv. Uršuli, p. Dramlje pri Celju. 3. Iz območja vseh ostalih srezkih poglavarstev pri Upravniku drž. loznega in ovočnega nasada v Pe-krah, p. Limbuš pri Mariboru. 4. Naročila na drevesa na iz območja vseh srezkih poglavarstev mariborske oblasti pri Upravniku drži ovočnega nasada v Ptuju. Enemu naročniku se zamore dodeliti za enkrat po največ le do 1000 kom. ceplienk, 2000 komadov korenjakov, 5000 kom. ključev in do 100 dreves. Za slučaj neizčrpa-nja zalog pri tej razdelitvi se bo razdelitev vršila tudi po navedenem roku. Naročila so obvezna in mora vsak naročnik naročeno blago v slučaju dodelitve prevzeti ozir. plačati. Veliki župan: Dr. Pirkmajer s. r. Želeti bi bilo, da se te proslave | udeleže tudi absolventi tega zavoda, zlasti iz starejših, predvojnih letnikov, ki vrše sirom naše domovine svoj važen kmetijski posel. Ravnatelistvo jih k tej prireditvi uljudno vabi s pozivom, da svojo udeležbo prijavijo vsaj do 2. novembra 1.1. ravnateljstvu šole. štiridssettetnica ^rmske kmeti Isfee šele. Dne 30. septembra 1386 se je nekdanja »deželna vinorejsko - sa-djerejska šola«, ki je bila 13 let poprej otvorjena in nameščena v graščini grofa Lanthierija na Slapu pri Vipavi, zaključila in se je nato z vsem osobjem, učenci in inventarjem vred premestila na Dolenjsko, kjer je že spomladi istega leta deželni odbor kranjski kupil v to svrho od Antona Smoleta graščino Grm pri Novem mestu. Dne 18. novembra 1886 je bila nova »kranjska deželna vinarska in sadjarska šola na Grmu« od strani tedanjega deželnega odbornika dr. Jos>ipa Voš-njaka v imenu deželnega odbora kranjskega slavnostno otvorjena. Dne 18. novembra letošnjega leta poteče torej 40 let, odkar je pričela kmetijska šola na Grmu vršiti med slovenskim narodom svoio važno kulturno nalogo, ki ie bila tem važnejša, ker je bila to dolgo vrsto let edina slovenska kmetijska šola v sedanji Sloveniji. Svojo štirideseto obletnico otvoritve namerava grmska kmetijska šola dne 18. novembra 1.1. dostojno proslaviti. PreorjiTiio vso prazno zemljo v jeseni! Pri nas se še vedno dobe premnogi posestniki, ki se niti ne zavedajo, kako velike važnosti je ravno jesensko obdelovanje ozir. jesensko preoravanje zemlje. Kratek sprehod sedaj na jesen po naših njivah nas prepriča o tej žalostni istini. Veliko niiv ostane žalibog čez zimo neobdelanih! Kdaj se bomo popolnoma otresli tega nazad-njaštva? Resnica je, da je jesensko oranje brezdvomno temeljna podlaga splošnega in dobrega obdelovanja remije! Glavni namen, namreč vsa- jkega obdelovanja je, prisiliti zemljo, da postane rahla, sploh pripravna in godna za raščo rastlin. Da dosežemo popolno in dobro jgodnost zemlje, je prvi pogoj, da jo v jeseni čim globlje preorjemo. j Kdor zna to delo vestno in razumno S izvršiti, temu poplača zemlja na vsak način, z večjim pridelkom ves trud. Jesensko preoravanje zboljša predvsem zemljo fizikalično. to se pravi, zrahljana zemlja upiie kot goba zimsko vlago in jo zadržuje v sebi, zrak, mraz in zmrzel razžene-io čez zimo še tako trde ilovnate kepe in grnde v nrah. Soomladi postane vsaka težka zemlja lepo spra-šena, rahla in nekako prožna. Veselje je spomladi v taki zemlji saditi in sejati, ker se tudi veliko ore-je osuši in segreje. To je velika prednost! Znanr> ie, da se razviia''o rastline tembolj, čim dališo vegetacijsko dobo imajo za seboj. Z jesenskim oranjem vzamemo zemlii tisto čudno svoistvo. ki vodi iz p-lobin po tankih lasastih ceveh vodo na površie, kjer potem izhlapi. Z izhlapevaniem je pa ztmba toplote v zvezi. Torej neobdelana zemlia nosta^e še bnli Marina in mrzla, čimboli ie zvezana in stenta-na. Mrzla zemlia 'e mrtva, kaUi v niej prenebn vso čurlofvorno živi i nie zemeljskih bakterijjev. V taki 7°ml;i nrirmmilniie zraka in zemeli-skih ha Meri i, kratkomalo izumrie-io v niei. Zla posledica tesra mrtvila je. če tudi prenriemo zeml;o spomladi, da hlevski gnoi le tež^o razpade. vpl"d te^a ostane neiz^ab-lien. Pa tudi mlade rastline se v na pol obdelani zemlji zelo težko i oprimejo, padavine kratkomalo od- teeejo neizrabljene, ter ne pridejo popolnoma rastlinam v hasek itd. Čas je še vedno, da se vse prazno njive preorjejo. Kmetovalci, ne pozabite tega važnega dela še pred zimo izvršiti. F. K. Fazstava živine v Bohinlski Srednli vad, Mlekarska zadruga v Srednji vasi v Bohinju je ob priliki otvoritve nove, moderne sirarne 17. oktobra t 1. priredila tudi razstavo goveje" živine za cel Bohinj. Prigon je bil zelo številen: 8 bikov, 68 krav in 55 junic, skupaj 131 glav. Razstavna kondicija goved je bila srednja do dobra, po znamenjih mlečnosti je bil materijal v pretežni večini prav dober do odličen. Vsled strožje ocene pa je bilo premovanih le 33 krav, 9 junic in 4 biki. Vzrok, da je bilo premovanih tako malo število goved, je v tem, da veliko živali ni-, ma zadovoljivih oblik. To pa izvira | iz okolnosti, da bohinjski živinorejci plemenske živali za rtom premalo, a\\ skoraj nič ne odbfrajo. Nadalje, ker gospodarijo med čredami na planinah navadno nelicencovaill (zakotni) ali premladi biki, ki daio redno le malovreden zarod. Tretji vzrok najdemo v prezgodnem in I obenem nepravilnem (nenadnem) 'odstavljanju plemenskih telet. Par j takih posestnikov je priznalo, da so 'sesale njihove plemenske junice le 3 do 4 tedne! Seveda zapeljuje k takemu postopku dobro vnovčeva-nie mleka v sirarnah, ampak posledice ne izostanejo, ker trpi pozneje radi tega razvoj života ter absolutna in relativna mlečnost živali. Res pa je, da se danes že mnogi Bohinjci zavedajo teh napak ter delajo na tem, da se polagoma odpravijo, nakar bo bohinisko govedo> še boli do-bičkanosno, kot je že sedaj. Prvo, kar je želeti, je to, da lastniki dobrih, premovanih goved ne odprodajo, temveč da jih obdrže zaradi zaroda stalno v domači reji. I. Sustič. Razpis. Okrajni zastop v Mariboru razpisuje dodatno licitacijo za dobavo in vožnje gramoza za leto 1926 in sicer za okrajne ceste: Lan-pental, Ptuj, Svečina. Vurberg, (delno), Fram - Rače - Ptuj, Rače -kolodvor, Rače - Slivnica, Ruše (delno) in Melie. Interesentje dobijo vsa natančnejša pojasnila v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta štev. 26/11. med uradnimi urami. Ustmena razprava nnnudnikov se bo vršila v petek 29. oktobra 1926 ob 9. uri dopoldne v seini dvorani Okrajnega zastopa v Mariboru. — Gerent: Lipovšek s. r. Tečaja iz sadjarstva, uporabe' „adja in naprave brezalkoholne pi-1 jače, ki sta se vršila na Mali Loki,! dne 7., 8. in 9. oktobra in na kmetijski šoli na Grmu dne 17. oktobra, a se prav dobro obnesla. Udelež-i je bila prav lepa. Tečaja je vodil okrajni 'kmetijski referent v Novem-mestu g. Franc Malasek. Ivanjkovci. Tukajšnja vinarska zadruga »Jeruzalemčan« priredi dne 9. decembra t. 1. kakor je tudi lansko leto priredila veliko razstavo vina izključno iz Ormoško-ljuto-ierskih vinogradov zvezano z vinskim sejmom. Okrajna sadna razstava v Ptuju je bila prirejena v večjem obsegu ter še enake ni bilo v naši državi, saj bi jo lahko prenesli tudi v Beograd ali Dunaj. — Razstavljeno je bilo sadje vseh vrst, pa tudi sadni izbori, ki v Sloveniji najbol j uspevajo in to so: Baumanova rene-ta, kanadka, lepi boskop, štajerski mošanceij, bobovec, damasonka in tudi prinčevo jaboljko, 'katere sorte so zbog svoje lepe rudeče barve, velikosti in dobrega okusa prvovrstno trgovsko blago, pa tudi za domačo uporabo in jih je čimbolj razširiti. Na razstavo so prišli trgovci iz vse naše države, pa tudi iz tujih držav, tako iz Francoske, Nemčije, Avstrije in Nizozemske. — Cela razstava je bila prodana na Dunaj, ponoviti pa se hcče na Holandskem pod našim imenom, 'ker hoče neki hclandski kupec tamkaj spraviti nase sadje tuje države. — Raz- stava je imela poučni in trgovski značaj, zato so jo obiskovali tudi domači sadjarji in učenci ljudskih in kmetijskih šol. — O razstavi iz-, Ide posebna številka >Sadjarja« s slikami ter se naj zanimanci prijavijo pri tajniku Ljud. Sagadinu, ako hočejo imeti od razstave kakšno sliko ali pa da hočejo postati člani Sadjarske podružnice in prejeti izredno številko »Sadjarja«. — Raz-stavljalci prejmejo za svojo lepo sadje, ki so ga razstavili, odlikovanja v obliki diplom, poučnih knjig in raznega orodja. Imena odliko-vancev se pozneje objavijo. — Razstavni odbor se vsem razstavljal-cem prav prisrčno zahvaljuje. Obenem pa jih prosi, da se že sedaj prijavijo na udeležbo na pokrajinski vinski razstavi, ki se vrši meseca januarja v Ptuju v istih prostorih. Otvoritev sirarskega donia v Bohinjski Srednji vasi. V nedeljo 17. t. m. se je na slovesen način otvoril najmodernejše opremljeni si-rarski dom v Bohinjski Srednji vasi. Pri tej priliki se je vršilo tudi preinovanje goveje živine iz obeh bohinjskih občin. Prigon je bil naravnost ogromen, namreč 167 glav, dočim kvaliteta ni bila na višku. Po 3. uri popoldne je načelnih mlekarske zadruge pozdravil številne goste in zaprosil načelnika poljedelskega oddelka g. Sancina, da otvori dom. Ta se je temu vabilu odzval in v daljšem govoru pojasnil vse težkoče, ki jih ima naše sirarstvo ter naglašal zasluge onih, ki so s svojim neprestanim trkanjem dosegli iz državnih blagajn čedne podpore. Načelnik planinskega od- j •bora v radovljiškem srezu g. Ivo Ažman je opozarjal pri tej priliki posebno na cilje, ki jih zasleduje na novo ustanovljena »Osrednja bohinjska sirarska zadruga«. Nato so si navzoči ogledali vse notranje prostore sirarne in že izdelano blago. Med gosti je bilo tudi 28 slušateljev gozdarske fakultete vseučilišča v Beogradu, ki so si ta dan ogledovali v Bohinju najraznovrstnejše naprave, ki segajo deloma v gozdarstvo, deloma v planšarstvo. Po j otvoritvi se je razvila neprisiljena | zabava v domu in krog njega. Že-| leti bi bilo, da bi v novem domu ! čimpreje najvzornejše poslovala mlekarska zadruga. j Inž. Božičeve zavore. Kakor zna-!no, je inženjer naših drž. železnic Božič izumil novo kočnico za vagone, ki je enostavnejša in sigurnejša nego dosedanje. Kočnica je bila pri nas že preiskušena. Že dalj časa se zanjo interesirajo vse evropske železniške uprave in predvideno je, da se Božičeva kočnica uvede kot ! enotna železniška zavora v celi Evropi. Odločilne preizkušnje se vršijo ob navzočnosti tehniških delegatov vseh evropskih držav (izvzemši Anglije) od 9. do 24. oktobra na progi Zagreb—Sisak ter od 23. do 30. oktobra na gorski progi Delnice —Sušak. Tržne cene za meso v Mariboru (15. oktobra). Govedina: 1 kg go- vejega mesa 9—18, teletina: 1 kg teletine 10—19; svinjina: 1 kg prašičjega mesa 10.50—27, sala 22— 23, slanine sveže 19—22, paprici-r&ne 24—30, prekajene 24—30, masti 20—30, prekajenega mesa 22 do 25, gnjati 32—38: drobnica: 1 kilogram ovčjega mesa 8—12 Din; kranjske klobase 35 do 40, 1 kom. prekajenih 4—6, 1 kg mesenega sira 26—30. Perutnina: 1 piščanec majhen 10—20, večji 20—30, kokoš 30—40, race 30—35, gosi 30—50, puran 30—70, zajec domač, majhen 5—10, večji 15—20 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 1 mleka 2—2.50, smetane 11—14, 1 kg surovega masla 30—40, kuhanega 40—45 Din; 1 kg ementalskega sira 90—100, polementalskega 40—50, trapistne-ga 18—30, grojskega 35, tilsitskega 35, parmazana 90—100, 1 komad sirčka 3 do 8, eno jajce 1.25—1.75 dinarjev. Cene špecerijskemu blagu v Ma-riborn (15. oktobra). 1 kg kave I. 65—75, II. 55 do 60, pražene I. 80 do 90, II. 60—70, testenin 10—12, sladkorja v prahu 15.50, v kristalu 14, v kockah 15.50 škroba pšenič-nega 12—15, riževega 15—18, riža 6—13 Din. Mlevska izdelki na trgu v Mariboru (15. oktobra). 1 kg pšenične moke št. »00« 5.50, štev. »0« 5.50, I štev. »2« 5.25, štev. »4« 5, štev. »5« [4.50, štev. »6« 4, štev. »7« 3.25; rže-!ne 4—4.50, prosene kaše 5—5.50, ječmenčka 5—12, otrobov 1.75—2, i koruzne moke 2.50—2.75 Din kg. V mate>ijatu in izdrfluvi neprekosijivi šivalni stroji >KOHLER< dobivajo se po brez.kon^urenčnth cei ah edino le as lo-ielnim iamsivum sv auguhammer Ljubljana, oloclvorste<> 3 ka ere i.na t« Widld |e itaže, atrolko trtKOl Perilu, Kompistirs aotrecšiine » iev! arje. krojače, sedlarja in Šivilje v Lif bii^is >b ifodi, tslizu Preser navsga spomenika N!« veli*« In >ih)o! Ad* okat dr.I.JANC v Kranju iiijudno nj-znanj.i, da st- je preselil s svojo p sarno v hišo g.Rohrm ina raven sodn je (v prejšnje prostore poštnega ura"a). Stjepušin Sisa priporoči Nad peld s -tletni ubs o) tvrdke n Egil bol Se , partl-strune, šole s po rebščt-vsa gl sb!la ld| Vovč>i> na pariški razs avl Jri Sli' LJUB JANA, Lingarjevr uiiia (v lasln h pros oiih). Vam zadostno oove o zanesljivi in doKri n siri žbi B ago Zd m ške in Jens^e tbl^ke, vse vrs e kole-nlne. b ogo za postelje, o eje In garniture. Cenik (>o a ittl zaslo gi C «-nt< I frank' PODROŽEIICE: Hari&or. lami), sirash Konjice, Hojo intii Kili, m, Simimafe Preval}!. Donajska cesta št. 4 (v lastni stavbi). Kapital in rezerve nad Din 20,000 000'—. izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkuiantneje. Brzojavi: TRGOVSKE Telefoni: 139,145,451 »kmetijske MATICE«i Ulizu Prešernovega spomenika za vodo. Majbuliša, najcenejša koksa ln šivalni streji so edino Petelinčevi Miornkt iž«IT«NBH, A O LEK, ifs dom. obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. Tudi ne obroke Večletne garancija. JOSIP PETE LIN C LJubljana Od dobrega najboljše j« švieirski pletilni stroj OU3IEO' e M E V A vsakovrstna po najugodnejši ceni, kakor vsako lero vedno v zalogi. — Kupim ludi surovi in stopljeni loj in ga p a-am po naivišji dnevni ceni. J *S BERGMfSH, Ljubljana, Poljanska t 8\ i^^-snssssa BLASNIEOVA za navadno leto 1927, ki ima 8 65 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji j* bil že «d naših pradedov najbolj vpoštevan in j« š« dane« najbolj obrajtan. Letcftnja ebširna izdaja <• »dliknjs f« bogati vsebini in slikah. Opozarjam« dk liarfBe spis«, koje mera vsak Citati, da b« vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in kolik« mora plačevati danes »lasti g Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Slo- | veniji in stane 5 dinarjev. Kjer bi ; je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J BLAS jf A NAS EOMIKIH t skarna in litoaraMni zavod Ljubljana, Breg št. 12. Gozdna semena vseh vrst kupuje i", UMU, Kreka* trg I Zahtevajte navodila. Mlad kmeiskl fant želi znanja z mladim kmetskim dekletom v svrho medsebojnega dopisovanja. Prednost imajo mlajše. Dopise je poslati na upravo »Kmetskega lista" pod označbo »Kmetski fant". LjubijdRi RESTAVRACIJA ikalco Mestni Sr© il loči vedno sveže pivo, pristna domač* črna in btla vina ier po-streza z fino kuhin'0. Za cbiien poset se p. n. občinstvu toplo priporoča Josip Uran. 1 DežrsJ plsašč Iz rooiSns angleike gumlrana tkanine Din tis__, double 350—, impregniran eoverccat nin soa.—, fantovska pelerina Din 90.—, moika pelerina Iz nepremagljivega tirolskega lorina Din 880.—, usnjata suknja Din »50.—, fantovske in moške olileke lastnega izdelka prodaja najcencje In v najbolj! kakovosti industrija konfekcije R. STEHMECKi, CELJE it. 63. Pišite takoj po ilustrovani cenik z več tisoč predmeti. — 2eleznUka vožnja se nakupu primerna povrne. Trgevci »ngre »ene. za žganjekuho močno in solidno izdelane jo najnižjih cenah JUGOMETALilA" a i Ljub^ana, Kol dvorska 18 Stanje hranilnih vlog nad Din 50,000.000- Stanle glavnica In rezerve Din 4,000.000'- Sffrefcma hranilne vloge na hranilne Mnsfižice In tekočI račun ter jiii izplačuje točno tn nudi asa iste najboljše ©iarestovasraje in največfo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne lai posojilne posle. Kupuje In prodaja devize In valute. PODRUŽNICA V ŠOŠTANJU NA GLAVNEM TRGU. 31IIUIIIIIIIIIIIIII!llj||||||IM Odgovorni urednik: MILAN MRAVLJE. - Za Konioreij >Knidltk«ga Usta: IVAN PUCELJ. narodni prelauee. - Za tkkarn« »Mdrtcur<: ANDREJ SKVRS J |j