Št. 14. -VV Oorici, v toruk II in i pD'ilpoliIni' /.;i mt'sl'i lei'uL ri iti'i I up /u dt'iclii Ako pads na ta dncvu pra/.n ik uul<- dan prej ob K zvi-i^t. Stain- |io pošti |.>r»'j«Miian ali v (Juriei mi Horn po^iljan (.••'lolctiiK H '(, [Hillctrio 4 K in (^.•Irlli'tiio 2 K. l'iinl.ij.i-,!¦ v Gorici v t<>- hakaniuii S t: li vv ;i r / v Solskili nli'"ali .1 c I I c rs i t /. v Nuiiskih ulicali in I*'?- ban iiu Vcrdijijvoin tckaliäcu p<> 8 vin GrORICA (ZJutmuJc I/riunj«*.) I'redni^tvo in uprHvnKtvo »•¦ nahajata v «Narodni tiskarni». ulica Vetturiiii i. -U. y. Dopisfjf i.asloviti ria urfdmitvc ofrlas*1 ii! naro>•• tiskajü 1-krat po i'i vifi . 2-krat ;.u 1U viu.. ri-krat po b vin. Ako ;><• .»"čkrat '.iikaju racii- lzdajutolj in odgovorni umlnik Josip MaruSit. Ti^ka „Narodna tlskarna" 'udpA J. MaruSie). fast Jr. Tiime pred pnili, lUaljp.) Po drugih navadnih lormalnih vpra- šanjih vpraša predsednik dr. liojiea v kakem jezikn b<> ^-(voril v slovenskoin ali ilalijanskcm. l)r Hojic odi>ovori, da hoče govoriti co ravno je on Slovenes v italijanskem jeziku in nicer stori on to, ker j« veliko ätevilo porotnikov ki ne razumejo nic slovenskejia, dočim ata se saino dva slovo.nska porotnika iz- javil», da ne razumetu populnorna ita ijan- ski. Sicer pa je pripravon vcdno ilajali tudi v s!ovenskem jeziku pojnsnila. Fa ludi /,aradi tega, je rokel dr liojic, da hoče govoriti v italijanskem jeziku. da se obravnava prevee ne zategne. Dr. Rojic zahvali predsednika, da mu je ponudil priliko, razjasniti gospndom porotnikom, kaj je dalo povod današnji pravdi. Fravi povod tozbi je neka izjava, narejona v If) seji deželnega zbora dne 17. septembra 1901, ki seglasi: „To more trditi pamo človek, katerega so sramotno npodili iz njegove domovine!'1 Tega pa jaz, gospodje porotniki, nisem govoril, zastavljam svojo častno besodo v to. To dokazuje tudi stonogralični zapisnik ome- njene soje na strani 222, kjer sloji: Dr. Rojic (^p r o t i dr. T u rn i) : „Po*tijnska afcra!" — V istern stenograiičnem zapis- niku pa so čita na strani 223, da je tako islinito vskliknil ne dr. Rojic, ampak po- slanec Berbue. Zdaj pa gre za t'\ ali je ta izjava resnična ali no. In jaz nioram priznati, du je poslanec Berbuč resnico govoril. Vsledtegamejklicaje prinesla ,.Soča'', glasilo dr. Tume, v številki z dne 1. no- vembra 1901članek nnslovljen „Dr. Koj i c in prof. Berbuč ostudnalaž- nika inobrekovalca"z „Izjavo" šestih postojnskih občinskih zastopnikov, kateri mi očitajo, da sem v deželnozborski seji vskliknil, kakor sem poprej povedal, in trd6, da nisem resnice govoril, ko &em rekel, da so učitelja Tumo izpodili iz Po- stojne itd. Jaz pa sem v celi zadevi ne- dolžen, ker nisem predbacivanih besed nikdar izustil. Urednižtvo „Soče" me je konec svojega članka brutalno napadlo na moji i'aHti kot dezHnega poslanca, za sobnika in zdravnika j Vsiod tega napada mislil nern tožiti uredništvo radi razžaljonja časti, a slo- venaki odvetnik, do katerrga sem .«>e bil i obrnil. mi je odsvetoval, če^, naj rajsi v | t'iisopinu objavifii primeren odgovor. To sem ludi storil Dasi rn^ je zelo bolelo, ! da mo napada dr Tumovo glasii^. — gla- silo on< «a moza, katerega sern lečil, mu djtl spri^ovalo v dosego vpokojenja, iečil njegovo obitelj -- odgovoril sern vendar v ttlanku ,.Kje tiči laž 'J' popolnoma do- stojnn. poJHsnivsi s [lodatki politično de- lovanje dr. Tumo in izreksi konočno, da imam ). n;im opraviti sarno kot a polilikom. Dr. Tiiiiih jo, pravi obtoženec dfllje. spisal v ,.Socr clanek pod naslovom ,Xcileljst\ u", 9 katerim se je hold pri- kupiti ucitoljein. V njern trdi, da je izgubil v Postojni uciteljsko službo zato, ker se jo pri volitvah ogreval za narodnoga kan- didata. Obro/.o proli nemčurskernu kan- didatu dr D^u-u in je s tern prišel v zamero pri äolskem oblastvu: kazal se je torej narodnim mučenikom in žrtvo na- rodno-politicnih raziner. Dr. Kojic pa na- vaja dokaze, da to ni res, ker je bi! Tuma odslovljen dne ."j. aprila 1879, dočim so se volitvo ilcžolnih pf>slancov na Kranj- skem vr.šilo I*" lota 1877; vprav dne 10. Ki'ptembra 1877. je bil izvoljon nemškotar dr. D< u proti narodnemu Adollü Obroza. Ako bi bil iHkratni provizorični poduci- telj Ht'nrik Tuma v resnici žriev take ugitacije bi ga gotovc ne bili puslili dve leti na svojem moslu., ampak bi bili že proj postopali proli njemu. Sicer pa tudi ni misliti, da bi bili kakega učttelja samo zaradi volilne agitacije kar naravnost oJ- slovili od službe. V Tumo vein slučaju je resnica ta-le: Dne 9. januarja 1879 se je v kont'erencni sobi v postojnskem äol- skem poslopju med učitelji sukal pogovor o obveznosti šolskega obiskovanja na Franco.skem Pri tej priliki se je izrazi! podučitelj Henrik Tuma. da je Francoska republika dobra državna uprava in je naglašal, da želi, da bi tudi v Av- striji prislo do republike, on sam da bi bil rad republikanec, da pa avstrijsko ljudstvo do zdaj še ni zrelo zato, vendar pa da pride lahko enkrat do tega. Drznil a c je t u d i o c e n j a t i J u h o d k e p r e s v. o e s a r j a r o k o . a p v i 1 a 1 $ 7 9 i m e n o- j v a n e g a p o d n č i t o, I j a o d p a s t i t i L s I u z b o. j To je pravi vzrok, radi katerega je bil Henrik Toma izbwenjen \z učiteljstva, ne pa njegovo narodno-političnodelovanje, ! k»kor on trdi, razgla^aje se narodnim j mučenikom Iz redne disciplinarne i p r e i 8 k a v e je jasno razvidno. da njegovo odšlovljenje ni niti v n a j m a n j 3 i /vezi z narodno poli ticnim vpraäanjem. I Po svojem odslovljenju jp T. nada- ljeval in dokončal študije, postal doktor prava in stopil v državno službo, — mož, ki je prej proglašal republikanske ideje! — Prestopivši k posameznim točkam obtožnice. je dr. Hojic govoril blizo tako-le: ,.Kur ?e tiio razžalitve v obtožnici, da je iKtmreč dr. Tuma takrat brervestno vse pokončal itd.", jo res. da je dr. Tuma dne 3 t'obruarija 1L97 provzročil absti- nonco slovonskih poslancev, jo nekoliko Ju-w pudpiral, poiem pa iz raz'icnih se- bičtiih uzrokov in iz zavidno>ti smešil in proli njej ruval; res jo tudi, da se je proti klubovim praviloin, za hrbtom drugih siovenskih poslancev na svojo roko po- gajal a pokojnim kardinalom in da je, ko ni mogel pri njom doseči svoje na- mere, silil grot'a AUreda Coronini-ja, naj se pogodi z deželnim glavarjem vitezom dr. Pajerjem zavsako ceno, samo da zopet vstopimo v deželni zbor. Havnal je tako, ker se je bal, da bi se ne razpustil deželni zbor. To je razvidno iz pisma na dr. Gregorcica in grota Coronini-ja z dne 17. septembra 1897, v katerem zahteva od polit. druätva „Sloge", naj ukrene, da bode zopet iz- voljen v deželni zbor, od kluba sloven- skih posiancev pa, za slučaj razpustitve deželnega zbora, naj mu zagotovi ! z o p e t n o i z v u 1 i t e v v d e Ž o 1 n i u d • 'bor Dokaz imamo tukaj. ako hocete, prečitam Vam pisrno. | Slovenski poslanci smo takrat zab- { tovali v prvi vr-ti jezikovno enakoprav- noat v deželnem ^boru in v dožolnib uradib. in deielni Aolski zalog. s kojepa pomocjo bi se zbolsale uciteljsko place in posredno povzdignila ljudska ornika ter se razbrernenili po-ostniki. Dr Henrik j Tuma pa je s svojirn postopanjem vae to uničil in nas prisilil, zopet vstopiti j v deželni zbor. S tern smo izgubili ugled pri s?oie:n Ijudstvu, pri Italijanih in pri vladi. To je slovenske poslance tako uža- | lilo, da so dali dr. Tumi nezaupnico in | zahtevali od njega, naj odloži dežolno ' odborništvo. katero ?o mu bili oni poverili. Vse to sem želel z veljavnimi pri- j čarai dokazati. a «lav. sodni dvor jih je odklonil. ! Glede äkode, katero je prizadol dr. , Tuma s tern, da je zaprečil deželi, da ni dosegla pobiranja užitnine v «vojo upr«vo, je moje očitanje po vsem resnično. De- žela je s tern oškodovana ne samo za ; 130.000 gld. na leto, kakor ?toji v inkri- miniranem članku. ampak že za velikn večjo vsoto. Čujte kako se glasi o toj zadevi poročilo ča«tne sodnije. katoro je v deželnozborski seji dne 17. julija 1901 prečital poročevalec Conte Panigai čita: ,ATi9oki zbor! Finančni odsek l^tošnjega dežolnozborskega zasedanja. soctavljen iz f) članov in sicer iz eaativrer}nib ?ospo- dov dr Gregorčiča. dr Hojica. dr. Waiza, inženirja Chiozza in Conte Panikjai. se je po sklepu deželnega zbora z dne 11. julija t. 1. ustanovil v častno sodnijo, da pre- i3če spornost med častivrednima poslan- cema dr Tumo in prot. Berbučem. ki je nastala vsled predloura prvega, Jda bi se ne prečitalo v deželnozborski seji poro- čilo 5t. 2696, katero je podal poslanec Herbuč o ustanovitvi deželnega uz'tnin- i skega urada, ker obsega baje osebne ža- , litve proti dr. Tumi Sodnija je preiskala in pretresla to spornost v vseh njenih podrobno3tih ; je vzela v poštev vse okoliščine. ki so bile j in vsa dejstva, ki so se dogodila, preden je poslanec Berbuč po naročilu iinanč- nega odseka sestavil svoje porocilo in je apoznala, da v omenjenem poročilu ni LISTEK. Slika in prilika. Češki: ü. J cl i ii t> ii. I. L. 1883 je bila občeruska razatava na Hudjnjakem polju v Moskvi. Med dru- fc'im je zanimala posetnike zlasti neka siika p. at. 287, obešena onde na lepem videlu v prekrasni dvorani. Za svetovno umetnost je imela ta slika sicer le pod- rejeni pomen : kajti ni bila iz onih, ki vziokujejo posebno „solo"; vendar je obračala na-se aplošno pozornost. Zato so se ustavljnli pred to kraano sliko tor si jo ogledali z vidnim zadovolislv<>m. Kaj pa je bilo na njej takoga? To ni bilo prekraano ajvazovsko morje; niso bili gioboko čutni vspomii/i Vereflčaginovi; ali tomno črte Litovčon- kova na obrazu Ivana Grozntga; ali straäne, pa vendar mogoene Neronove baklje Semiradskoga; da niti neginljivi Lemohovi življenjski prizori — to je bila le „študija" (slikarski vzor), delo ru^koga slikarja Konstantina Junjeviča Makov- skega. Bila jc skromna slika, pri kateri umetnik ni „računil na svetovno slavo in evropejsko senzacijo". Bila je to pro- sta podoba mlade dame, umetnižki ideal gospoda Makovskega — „včeraj razcvela rožail. Znameniti slikar je vdihnil tu mrtvemu platnu čarobno-umetno, takore- koč, živ izraz esteticne popolnosti. Ma- hovskega ,,ideal" je počivat mirno v na- slonjaču ; devojka je imela glavo ponosno vzdignjono, roki na obkrajkih in je gle- dala naravnost na občinstvo. Njene oči so kazale angeijsko dobroto in na ust- nicah jej je poigraval ljubki nasmeh. V ostak'in pa so ogovarjali ideal gospoda Makovpk. Ob bolgarski meji slraA-ijo tur.ski vojaki le čez dan. po notii pa se y.uprejo v svoje vlrdbe in takrat vtihotapijo vstaši vse polno orozja. V Macedoniji torej vre in vre in danes ni voc dvorna, da v spomladi tudi popolnoma zavro Kakor poročajo dunajski listi, pmlložita Avstrija in Huhjjh se prod koncem t. in. Turčiji načrt reform. Ali s tem naerlom reform Macedonci ne bodo zadovnljni, kajti oni zahtevHjo za Macedonijo popolno samo upravo, v ka- teri v nnčrtu relorm. katerega prcdložiti Avstrija in Kusija TurOiji, pa ni govora. Ako v/.prejme Turčij'» omenjnii naert reform in se ua loli tudi dejanski izvr- šcvati, potom .-<¦ Avstrija in Rusija no bodeta ganili, tako pravijo nainrec du- nujski lisli in pivpu«tila Macedonce, ki bi si hoteli sami iz* ujovati avtonomijo svoji osodi. Stanje mncmloiiskili heyunov Gospa ruskega uarigraj^kega posla- nikii Bahmetova, ki jc bila mod mace- doiiskiuii begum in jc z laslniini očmi vidcla, knko se jim godi. opisuje njih stanje tako-le. „Grozni strah, ki j<* /avladal mod prebivalstvom zanuli turskega nasilja. jo gnal ljudstvo, da jo začelo bežati. Vse je bežulo, kdor se ,je mogel le Jibuti, no glede na to, da leži v gorah visok sneg in vlada strupen mraz. Ljudje so bežah, kakoräni so ravno bili: brez priprav, brez gorke obleke; rnožjo in olroci so skoro vsi gologlavi. lirez dvoma jib jo ninogo zrnrznilo. Mnogo jib je pribežalo v Bol- «Mrijo promrazonih, raztrganih, z zevajo- čimi ranami. NVkateri so im'»li nohte izdrte z zarecimi kleščami. Dvema otro- konia, enema I1 ..letnemu in rnemu 41et- ncmu, so Turki raztrgaii usta. Dva druga otroka so Turki oslepili s tern, da so ju držali k ognju toliko casa. dokler se jima niso oči razpočile" Veneztielanskl doyodki. Listi poročajo, da so se podpisale to dni pogodbe mod Venezuelo in mod do- tičnimi državami ter da se te dni odpravi blokada. Število novlncev ter vojakov v raznih evropskih državah. Ko je naša država vpeljala splošno vojaško dolž.nost, je bilo za vsako leto dolocenih 95.474 vojaških novincov in 800.000 mož za armado ob easu vojske. Francija je I. 1868 določila 98 000 vo- jaških novincev in 1,300.000 niož močno armado za vojsko. Italija je 1. 1867. do- ločila 50.000 vojaških novincev prve vrste in 30 000 za dornest no reservo, žtevilo armade v vojski 494.000 mož. Rusija je pred leti nnbrala 145 000 no- vincev, in za vojsko je bilo dolocenih 1,767.000 mož. Danes pa znasa v Avstro-Ogrski stevilo novincev za skupno armado in obe deželni brambi 126.013 mnž, v Nem- ciji 280.000, v Franciji 258.000, v Italiji 100.000, v Kusiji 335.525. Torej so v Nemčiji v zadnjih 30 letih število no- vincev pomnožili za 180.000 mož, v Franciji za 155 000, v Italiji za 55.000, v Rusiji za 190.000, v Avstro-Ogrski pa le za 7626. Nemčija ima danes izvežbanih vo- jakov brez nadomestne reserve za dobo 25 letno vojaške dolžnoeti 5 043 750, Fran- cija 4,837.500, Italija (19 lot vojaške dolžnosti) 1,539.000, Rusija ^22 let vojaške dolžnosti) 5,757.620, Avstro Ogrska (2l letvojaške dolžno^i) 2,090 000 ,nož. Ako pn nas vštejemo nadomestno reservo, dobimo okroglo 3 m lijone vojakov. Domače in razne novice. t Nadvojvodinja Eliznbctn. — V soboto zjutraj je umrla na Dunaiu v sta- rosti 72 let nadvojvodinja Eliznbeta, mati španjske kraljice Marije Cristine. V proalavo jubiloja pnpožovi^a bo v dvorni kapeli na Dunaju 22. t. m. slovesna služba božja, katere se udeleži tudi cesar. Namcstnlk grof (ioess se je mudil v petek v Furlaniji in se je 7. odposlanei miniaterstva notranjih zadcv udoležil ob- hoda rek Soče in Tera. Trfca&ki škof Nngl se je mudil včeraj v tukajšnjcMn contralnem semenišču ter prisustvoval izpitom svojib bogoslovcev. Unni je vC-eraj v Liorici gosp. dr. Martin Kersovani v60 lctu svojo dobe. Pokojnik je bil znan kot dober zdravnik. Bil je več let primarij v tukajšnji bolniš- nici usmiljenih bratov. N. p. v m.! Preineävenje. — Podpredstojnik tukajšnje bolniänice usmiljenih bratov g. H o r a k je premeäöen v Teäin. Odbor „Slovoiiskr (itstlnie«1" n (•oriri o|>ozaria [>. n. clan«; in vabljono goslo na voliki pies, katcri v bodo nedeljo dm; 12. leliruarja t I. Kor začno pics /. prdonozo. so n.ipro-»me datne in g'Hpodjo, da pridfjo točno ob '.) uri /vecfr. I'orotna olnuvnav» dr. Tuina kontra dr. Kojio in „Sofa". — 0 znunlcnem in tondoncijozru'in poročilu. katero priobčuje zadnja ,.Sočano je bilo, da bo godba igral.t tudi noke znane rnaräe. Ko jo pi pris'a politična oblast na to in je zahtevalu. da so odpravijo nokatoro prekričeče irodentovske reöi, a da naj so postavi nokaj, kar bi pričalo, da leži Zador šo v Avstriji, se odbor ti zahtovi ni hotol udati, temuc jo rajo sklonil, da so vosoliea opusti. Najlopäe jo pa to, da je r tern dru-5tvu vse polno c. kr. uradnikov Povlšanje dawiih uradnikov v vlšjo einovno ra/i'edc. -- IV dni je doäol naai poslanski zbornici predlog naj so pri davčnih uradih pomakne enu desetina uradnikov v 8, tri desotino v 9, tri desetino v 10., tri desetine v H pia- čilni razred in da se pomnozi adjuturn praklikantom IzseljcNauj«' v Boüiiu. Ne- davno je b ü s e n * k a vlada ra/.^'!a- sila, da so lahko vsakdo naaeli na neob- dolano, a rodovitno njeno zemljo. Ünerna ki so izseli vHosno, odstopi bosanska vlada 2<) /i dobro, uosibdelano zemlie za ietno najernnino po 1 K cd hoktara. Ako se iz^o- Ijoriec 10 lot lopo vede in /.emljo pridno obdelujo. se zemlja prepubti v popolno last najornaiku. \r.-ak izseljenec pa rnora položiti kct jamstvo 600 gl., kateri zne>ok se rnu pa po 1U letih povrno ali pa vra- čuna. Ob jednem pa rnora tudi dokazati, da zarnore jedno ali dve leti .sebe in svojo družino preživeti. Vse te pogoje pu izve natanjčnojrfo vsakdo pri političnih ali pa tudi pri obcinakih oblastib. Te priliko naj bi se poprijeli Slovenci in Hrvati, katerib dornaca zomlja ne more prt'zivljati. posebno pa oni, kiteri silijo \l aornovine v Ameriko. Amerika stavi dandunes izseljenceni vsakovrstne za- prt-ke, ker ima dovolj ljudstva. Razun te^a delajo naäim rojakom težavo tuji jeziki. A v Bosni najdnjo bratski narod. skoraj svojo govonco. šege in navade. Kar so inora plačati za vožnjo v Ame- riko. ter dotlei. da si us anovi izselnik trdno ogajisöe, postane v Bosni v 10 letih samostojen gospodar obsežne in rodo- vitne zomlje. In če komu ne ugaja, lahko se brez težave stroškov vrne, cesar iz Amerike ni mogoče. Dosedaj se nase- ljujejo v Bosni Nemci, Madjari in Židi, zakaj bi se :ie prisvojili Slovani svoje slovanskezemlje pod '.ako ugodaimi pogoji. Slovousko društvo „llirija*' v Pragi, priredi, v proslavo 50 letnice rojstva slavnega češkega pesnika prof. Jaroslava Vrchlickega, v petek dne 20 t. m ob 8. uri zvečer v dvorani Chodrrove restavracije slavnostno sejo Vabilo k družbi sv. Mohorja. Zopet se približuje čas, ko treba odposlati nabiralne pole za družbo sv. Mohorja družbonemu odboru v Celovec ! Iskreno zato vabimo cenjene svoje ro- jake, drage Slovence in Slovenke, širom naše slovenske domovine. a tudi vse one, ki prebiv«jo in si iščejo kruha izven do- mačih mej, da se zopet vpiSejo v našo družbo! Vsak Slovenec, vsaka Slovenka ätej si v sveto versko kakor narodno dolž- nost, biti ud tej naši druibi, ki v lepi vzajemnosti zbira pod praporom sv. Mo- horja in Fortunata vse sloje in stanove naäega näroda, ki po svojih knjigah skrbi za vsestranski duševni napredek sloven- skega näroda, kateremu podaja obilo zdravega pouka in kratkočasnega raz- vedrila. Deluj torej vsakdo na to, da pri- stopi Mohorjevi družbi. Častite poverje- nike iskreno prosimo, da zopet prevza- mejo mnogokjo sicer tožavni, a pcvsod hvaležni posel nabiranja družbenih udov. A tudi vsak ud si štej v doUnost delat' za vsestranski napredek na4e družbe in ji pridobiti cMm največ novih članov! Z združenimi močmi delajmo na to, da bo družba napredovala in procvitala i v bo- doce, da bode po njej romalo tudi le- tosnjo jesen ^im največ lepih knjig v vse kraje, koder bivajo Slovonci. Književni dar, ki ga letos sprejmejo čč. Mohorjani in ki je naznanjen v zad- njem „Koledarjir4, je sledeči: 1. „Z g o d b e sv. pisma", X. snopič. — S tem snopičem se prične novi zakon. G. dr. Krek, ki je za f dr. Lampetom tako lepo zaključil stari zakon, nadaljuje tudi novi zakon in temeljito v prekrasnem jeziku razlatia novi zakon. Temu snopiču, ki ga krabi nmogo lepih slik, bo dodana tudi lepa naslovna po- doba v barvah in velik zemljevid svete dežele. 2. „P a in e t i n v e r a", 2. snopiö. — G. 2upnik Seigerschmied nadaljuje dvoje delo, katerega 1. zvezek je nasel mnogo priznanja. Poljudno razpravlja razna vaina po^lavja na5o sv. vere in jih dokazui«' tor pojasnjujo zlasti z mno- gimi zgledi '{. r\r Kelmorajn' Spomini s pota — To bo prav zanimiva knjiga. F'isatelj, g. kinon k dr. A Karlin, nas namreč vodi r.ekdaj slavno in tudi pri Slovencih dobro zaano božjo pot v „Kel- morajn", t j. Kö'n am Kain. Knjigo bo dioilo mnogo lepih podob 4 „Doma^i vrtnaf. G. prolosor J. Koprivnik jo spisal lopo poučno knjigo o vrtnarstvu, ki bo gotovo dobro s'uziia naSim gospodarjom in gospodinjnm b. ,.S I o v e n s k e v o č e r n i c e". 05. zvezek, in 6. Koledar i& loto rJ04>l. Ti knjigi izideta v znani >.e priljubljoni ob.;ki. (Jbsogali bodeta razne povesti znanih našiti sotrudnikov, poučno berilo itd. Nabiralne pole z denariem naj se odboru dopo3ii|Kjo do 'Ine :"> m area. Mnogo truda, sitriostij in nopotrebnib troskov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopoäliojo ob pravorn času uinine! Po'-iam"inc udo in tuko kraje, ki nimajo l) udov, pa prijazno opozariamo, dn morajo po družbonih pravilih letnini 1.2 kroni' dtdati Ae 40 vinarjev za uprnvne ; stroske, namroc za zavoj, spremnico s ' kolokom, dolo itd Sc^veda morajo potem 1 poätnino, ki ^naša veliko več, Ae sami j plačati. ! Mili Bog tmj blagoslovi naAe delo i in geslo za Moborjevo drnžbo bodi: ,.Ne I nazaj in navzdol. rnarver vsolej naiprej in navzgor!" i V Celovcu. dn« 1<) svečana 1903. Odbor. Narodno gospodarstvo. i) presajauju in sajeuju sadue^a drev.ja. Kunec) 6. V jeseni si lahko napravimo v cepel.jnjakih več dreves, ker je zaloga večja nego v polet.ju : z druge strani pa dobimo lepse in zdraveje sadje. ker je veeji izbor. 7. Popje evetja in zelenja zaene hx lebruvarja poganjati : ako sadimo na pomlad, se to ,popje mej sajenjem prav luhko obtolöe, kar se ne zgodi. ako sa- dimo jeseni ali po zimi. ko popje se ni pognalo. Vse višje drevje se mora privezati h kolu, da pravilno raste in je obvaro- vano pred vetrom. Ko so jame izkopane, pa morajo biti koli prej zabiti nego vsa- jeno drevje, koli se zabijejo v sredino jame, potem se k njim vsadi drevje Koli se morajo poprej zabijati iz sledečih razlogov: 1. Ako hočemo aaditi v gotovem razdalji, merimo to ložje po koleh nego po drevju. 2. Zab'janje kolov gre lože \z pod rok, ako äe zabijajo pred sajenjem nego pozneje. 3. Drevje se hitreje sadi, ko je mesto za aajenje že s kolom označeno, tudi se ni bati, da se potem z zabijanjem kola pokvari drevo. Drevje je takoj ob sajenju privezati h kolu, da je ne $maje veter, Cim dalje pa se privezovanje opu^ca, težje bode, ker je drevje močneje iu ^tareje. Nepre- stano majanje drevesa v vetru pa tudi zelo ovira rasčo in razvitek. Pri vsem tem se vrže deblo po strani da obvisi ; ako pa je hočomo čez kaj časa zopet poravnati, se lahko zgodi. da se potrgajo korenine. Vsemu temu 3e lahko pride v okom, ako se drevje koj pri sajenju priveže. Pri sajenjii paziti je Se na sledeOe: Ko hočemo drevo vsaditi, od^traniti treba vse oblomljene in slabe koronine, prirezati treba tudi druge korenine Tiko obrezano drevo postavimo sredi jame in razprostremo koronine na okroglo. Na- vadno se sadi v jodno jamo po dvoje drevesc, to pa zaradi tega, ker l- iz poro- eila tinančnega odseka: ,.V tinanenem [ odsrku se je to vprašanje večkrat pre- ; treiiovalo, temeljito ob času, ki je visoka ! vlada predložiia znani nacrt zaknna o i žganjinah. Tačas je bilo dokazano na te- j meiju onih podatkov, katere je vlada po j port «jevalčevem mnenju tako skrbno pri- krivala, da trpi dežela le pri žganih opoj- nih pijačah ogromne škode. Po; našemkonsumu in pri n a š i h ! dokladah bi morala dobiti okroglih 195.000 krön v dobro urejeni lastni režiji, dočim dobiva potom zakupa 40.000 d o 50.000 krön, trditev, ki je neovr- žena in v eo vrg'j i v a". Slednjič prečita še na strani 221 { nahajajoco se ostro obsodbo deželnega j glavarja dr. viteza Pajer-ja, čegar besede • — obrnjene proti dr. Tumi — so go- j tovo merodajne v tej zadevi : „Bilo je v ' ča=u velike poletne vročine, ko smo de- ' lali za blagor dežele in ne iz dobičkar- ! skib namenov, in ko so namje posrečilo, da smo prHobili pooblatstila obrtnikov, ! da bi *e mogli deležiti dražbe erarske užilnine, d e 1 a 1 i ste Vi za n a š i m i hrbti v 5 k o d o deželi in ste pokvarili v 3 e to, kar smo bili a trudom dosegli. Posledice spričujejoto, kerso nam po- tern obrtniki obrnili hrbet. In vprašara, koj se pravi to?u (Dobro, bravo ! med občinstvomj tudi za ta dejstva sem predlagal, naj se zasliäijo price. — a zaman; slavni sodni dvor me ni uslišal. „Nekaka sebičnost" — nadaljuje dr. Rojic — ,.je vsakomu človeka pri- rojena, — a Tamova sega že čez vse mr-je. V dokaz te svoje trditve Vam po- vem, da dr. Tuma ni odložil deželnega odborni-tva tudi po tem ne, ko je bil prejel od svojih soposlancev nezaupnico. Vsak drogi človek, kateremu je količkaj na poštenju in spoštovanju, odpovedal bi se bil takoj še celo deželnemu po- slanstvu. Dr. Tuma pa se ni zmenil <5i- sto nie" za vse to, ker je deželno odbor- niStvo dobro plačano in ker se nudi tarn odvetniku prilika, da si pridobi dobro klijentelo, polog tega pa še morda kako odlikovanje. Dr. Tuma je v pismih na dr. Gregorčiča in grofa Alfreda Coro- nini-ja, katera imam tukaj in so Vam na rnzpolago, priznal, da imajo poslanci pravico, podeliti in odvzeti deželno od- borništvo, on se pa ni zganil iz svojega mest&, ko so ga pozvali poslanci, naj od- loži odborništvo. Nezaupnica, katera ob- sega ta poziv, je bila objavljena v „Go- rici'1 dne 14. julija 1898 št. 2 in Vam je ludi na razpolago. Človeku, naj bo lizično in daäevno tako zdrav in močan, je težko vestno opravljati dve službi, in da dr. Tuma ni telesno zdrav, je za me gotova stvar; to je prizuAval 1. 1897 tudi lau ? piiuifa nadr. Grtvrorritto. kalera imam lukaj pri aebi in v katorih piše, da morn svoje delo opredeliti, kpi raiVi zdravjn ne more vee vstrajati na dveh meslih. Vzlie temu pa pi$e zopet v pismu na dr. Gregore"iča in •,'rota Coroniniju, tako-le: ,./ izvolitvijo v driavni zbor s e in i bodočnost ustanovi. Po treznem premisleku uvi- devam, da je res najbolj ugodno za na^o stranko. ako, ostanem tudi deZelni odbornik. Sieer pa dobi justißni mi- nister a 1. julijem 1897 moe. prestavljati uradnike, kakor mu volja. Ako me izvo- lijo v državni zbor, bode se pal, mora biti res, ker je list ..Gorica", ki je prilo/.en pravdnim spisom, prinesel ta njegov izrek, ne da bi bil dr. Tuma kaj oporekal. Tudi pokojni profesor Kragelj je čul te besede v javnem lokalu nepo- sredno iz tožiteljevih ust in je večkrat o tem govoril, ko še ni nihče sanjal o tem, da postanejo predmet kazenske ovdbo. To je ranjki profesor Kragelj pravil tudi profesorju Ivančičn. Vadnični učitelj g. Krane Sivec pa je slišal to Tumovo izjavo na lastna ušesa. Obe priči mi je slavni sodni dvor odklonil. Glede tega: „Dr. Tuma je stopil v pokoj zaradi bolezeni do..... stalno umirovljeni isti dr. Tuma'", moram po- vedati, da mi je gospod tožitelj iz last- nega nagiba sam pravil dne 18. tebruarja 1897., ko mi je pri^el na moj dom pla- čati honorar za leöenje svcje svakinje in svoje družine, da je vložil proänjo za zopetni sprejem v državno službo in da je ponujal vladi v to svrho, da odloži deželno odborniätvo in dežel- nozborski mandat ter se odpove vsakemu delovanju v prid Slo- ven c e v. To vest, katera me je silno prese- netila, sem si dobro zapornnil, ker sem bil dr. Tumi dne 7. oktobra 1897. v do- sega upokojenja napravil tako spričevalo, iz katerega sledi, da mora biti dandanes bolan. S prošnjozareaktivacijo in s trde- njem po časopisih, da je stopil v pokoj radi narodne koristi, vzbuja v ineni sum, da sem mu izdal ncresnično spričevalo. O tem se prepričate, ko se Vam prečita spričevalo, Jtatero imam v prepisu tukaj. Jaz kot moič, kateremu gre cast in poätenje čez vse, mislim. da tak človek, kateri se je proglašal narodnim muče- nikom, dasi ni imelo njegovo odslovljenje z narodnostnim vprašanjem nič opraviti, človek, kateremu je dalo osmero sopo- slancev nezaupnico, kateri ni odložil de- želnega odborništva, ko so to od njega zahtevali oni, katerim je pismeno priznal to pravico, kateremu je dal častni odsek deželnega zbora v javni seji moralno zaušnico, katererau je sam deželni glavar v javni seji očital, da je zahrbtno delal proti deželnim koristim, katerega je cerk- ljanski občinski zastop prisilil, da se je moral odpovedati tamkaiänjemu častnemu občnnstvu — ne more biti razžaljen na svoji časti in da so ga morali torej drugi nagibi prignati do tega, da je vložil tožbu radi pretveznega razžaljenja svoje Časti. To, gospodje porotniki, je moje osebno prepričanje; Vi pa sodite po svojem prepriöanju, jaz ae radovoljno uklonim VaSej sodbi", (Dalje prihod.) Do p isi. 1/ Hrnni<'«\ diu> 12 febr. WHY.i. ilzv. dop ) \() d g o v o r n a lies r a- m en na p a d v l». s t. ,.P r i m o r c a" z dne ti. t. in.) - Ker ine je podpisu- nega opozorilo U» dni „Übrambno dru- štvo" v Ljubljani na impad brezobzirnega „liberalnega" listita „Primorea", v dopisu pod zaglavjem: „Iz Branice, na Svec- nico 1903", ne morem si kaj. da hi tej oböeznani lažitorbi tudi v VaSem resnico- in pravicoljubnem listu ne odgovoril. - Ne born pa zavracal znane ,.po^rete rihte", katera je bila 2e svoječasno tudi v ..Gorici' temeljito ovržena i sijajno zaapnico od 07 glasov proti 3 in z jav- nim zado.sčenjem pred cerkvijo. Doticni dopisnik — s svojiini le 2-3 „liberal- nimi" pristaši" naj pa pometa rajäe pred svnjo hiso in v svoji hiši, kjer ne manjka smeti ne gnoja, o katerem pa nočem tu razpravljati. Kakor je resnica. da se zit- more iz istega voska naredili lep angelj ali grd hudii1, v katere bitja „liberaler' kbre pol ure**) visel sem podpnani med življenjem in smrtjo; dušila me je sapa ter trpel sem hude muke, katorih bi ne privoščil niti naj- bolj zagrizenemu „liberalcu" in tudi ne istemu dopisniku „Primorca1, ki je menda v islih dneb se vrnil iz svojega pohaj- kovanja — a!i dela ne vem — kakor sem sliäal praviti. Lud^tvo je deloma stalo okoli župnišča in v župnišču in okoli podpisanega nezavestnega; mnogi so se solzili gledajoe moje hude muke, ko some položili na posteljo. V tem mo- jem kritiünem položaju je hitel naš dobri krajni Šolski predsednik g. AI. Sorta na avojem biciklu v 2 uri oddaljeno Vipavo po okrožnega zdravnika, spretnega gosp. dr. P. Lučiea, Hrvata Dubrovničana, ki je pa mogel dospeti semkaj še le z mra- kom istega dne. Preiskavsi iae natanjko, konätatoval je težko sapo vsled srčne hibe ter mi predpisal zdravila v polaj- šanje boleein. Tedaj mi je prepovedal tudi šolski pouk in pridiganje v cerkvi. Vkljub tej prepovedi pa sem hotel in sem še 2 dni šolo držal; ker sem pa videl, da ne gre in da mi je huje, sem moral opustiti solo. Razumnirn pa naj tudi poleg tega äe to na uho povem, da ravno radi svoje že dalj časa trajajoče bolehnosti v prsih, sem se bil že z za^etkoin šolakega leta 1902—03 ustmeno in pismeno pri c. kr. okr. šolskem svetu v Sežani odpove- dal Soli. Vsled tega me je pa isti napro- sil z dne 30. avg. 1902 ätev. 1805 o. S. sv., dobesedno tako-le: „L)a je c. kr. okr. äol. svet v seji 27. avgusta t. 1. z obža- lovanjem vzel na znanje mojo bolehnost itd. ter sklenil z ozirom na pomanjkanje ueiteljstva, da naprosi preč. g. kurata, da bi nadtilje podučeval vsaj 2 uri na dan predmete ljudske Solo proti letni re- muneraeiji 300 K (preje 500 ozirema *) Kako in kaj naj pridigujem, o tem nfij „liberalci" lt.* inolčijo. kt;r so očitiii sovražniki resnico, ki jih bAd«? v oöi; saj äi- najpoLrebn<*jSih rt'unic ne vedo ali ik* VRrujejo! I'is. *¦) l'o ininuli pul uri scia m> Ut priäel k sebi; niočili so me s kisorn in vodo. Na to ye je ljudstvü veselo iu potolažcno razälu nn dom. m »>(X) K za 4 uir uu dan) itd. Na to nom c. kr. okr. .šol. svel v Sežani obvo- stil, da sprejnuMii pogojno dokler boin mogel poučevati, kar je isti z dne .r>. sept. 1. I. 3tov. 188! o. :5. sv. vzcl na znanj«. Brž pa, ko sem in oral opustiti prosto- voljno sprejeti naproseni pouk v Aoli, sem to takoj 4. dee. I. I. žt. öf), javil isti šolski oblasli, ki je z dnem 9. dec. 1902 odposlala pod žtev. 2500 o. 3. sv. —, kar naj navedem zopet dobesedno: ,.Po- roeilo od 4 sept. t. I. 55, glode bolezni tamosnjega kurata e. g. M. V. in pornoz- nega uti'trlja. jemljem obžalovaje na znanje in o p r o š č a m g o s- poda od pouka za easanjegove bolezni-1*) itd. Prods. Kebek, 1. r. —- Dalje me je pri.š(^i obiskat v bolezni sam e. kr. okr. šol. nadzornik g. M. Kante dne 111 dee. I. 1. ter mi je izrazil svoje sučtitje radi moje resne bolezni in ob onem mi je sporočil tudi sožalje okr. glavarja in predsodnika c kr. okr. sol- skega sveta bla^. g. Ant. Kebeku, kate- riina bodi za to njih soeutjp tu zahvala i/.reeena. Kazsodnim iz resnicoljubnim domo- Ijiibdiii in eenjenim eilateljom „Goriee" p;i naj li kom-u še to prpomnim, da tudi ne <;lede na svojo bolehavost bi bil vre- den in potreben počitka, kor pastirujera zvosto po svojih moeeh /o 38 leto tor poiičiijem v šoli 18 leto, ler sem že v 63. letu svoje dobo, med tem ko je vo- eina mojih sosolcov, zhisti v svetnih sta- novih. umrla, ostali pa žive v zasluženem pokoju. ter vslrajam vkljub svoji boleha- vosti in nevolji .,liberalcev'. ki ljubijo temo in Jaž, na svojem meslu. Iz tega se vsakdo vnovie prepriča o debeJi pa- meti ..liberaleev;' — nazadnjakov ! M. Vales, kurat-učilelj *) \ kljuii iiioji' liokv.ni pa ni ros, da je liil opusi'ou šolski pouk H mesece. runpak le dvu tncscL'R \ se torej suina laž in grdo /.aljivo obre- kovanje. K sreči pa. ila ..liberalnomu'" dopisniku in ..Primorcu" nibče ne vrrujo! Pis. Politični pregled. Državni zbor. Danes pride na dnevni red drugo branje vojaške predloge. Poslanska zbor- niea bavila se bode s tem najmanj 4 dni, ker je upisanih mnogo govornikov, tako da pride v najboljšem slu.^aju že le v pelek do glasovanja Na to prideta na vrsto proračun in nagodbena predloga. Vlada je zopet v äkripoih. Na poti so ji aopet Čehi in ž njimi se mora pogajati, ako hoče da se parlamentarni voz dalje pomika. Gla8ovanje jugoslovanskln poslancev proti vojaškl predlogi. Kakor smo že zadnjifi omenili so udje „Slovanske zveze" v dotičnem odseku glasovali proti novi vladni vojaski pred- logi. Storili so to v prvie zaradi tega, ker nalaga bi predlogtt preveč novih bremen ljudstvü, katero zastopajo člani „Slovanske zveze11. Poleg tega so pa ho- teli s tem tudi izrazati nezaupanje, do dr. Kürberjeve vlade, ki je Jugoslovanom skrajno neprijazna ter podpira povsod le koristi Nemcev in ltalijanov, na kvar Jugoslovanov v prvi vrsti in Slovanov sploh. Tlada se je prizadevala na vso mogoče načine, da bi pridobila Jugoslo- vane za to predlogo. Kakor poroča „Slo- venec" 36 je zato v imonu vlade posebno trudil sekeijski načelnik grof Pac\ pa zastonj. Da imajo naši poslanci prav, ko sedanji vladi ne zaupajo, je najboljäi dokaz to, kar pišejo nernško-nacijonalni listi v opravičenje glasovanja svojih za- stopnikov za vojaško prodlogo. Ti Jisti pravijo namreč, da je sedanja vlada v zadregi, a da ji nomški nacijonalci ne smejo dflati še večjih sitnosti ter jo spravljati v še vecjo zadrego, dokler se bodo vedla tako ueatralno kukor do sedaj. Stern jo pač vse rečeno, knjti neutralnost, kakoršno Ijubijo Nemci, ni pač niö dru- gega, nego kropka podpora, katero vdo- bivajo oni od sedanje vlads. Mohillzaclja. VLjubljani so dobili nekateri kovaöi vprašanje, koliko konj bi zamngii podko- vati v najkrajäem easu. Tudi cenilei konj so že določeni. — Iz Budimpežtepa sepo- roca, da so dobili v petek tamoänji re- servni častniki povelje naj bodo priprav- Ijeni. Liflti pravijo, da se je to zgodilo radi bga, da bi v slueaju mobilizacije lahko tekom 24 ur prišli k svojim polkom. Dogodkl na Baikanu. Organizacija macedonskih ustaSkih öet, ki se je pričela pred jednajstimi leti, je kakor poročnjo ruski listi danes že popolnoma dovršena. Ustaäke öete io ra/.mnči Ako sadimo v pomladi, treba ila prod sajanjem korenine drevju oškro- pimo. kcr tako ae korenine oavezijo in ložjo primejo Pri sajenju treba upo^tevati sledečo razdaljo in sicer; Pri breskvah o—6 metrov vsakaebi; pri jablanah in hruškah 8—10 raetrov a ob cestah po t2metrov vsaksebi. na polju celo po 18—20 metrov Kostanj in oreh po 4—6 metrov. slivi1 in višnje po 6-Ü metrov, črešnje po 10. 12 in 18 mptrov t j. sr vrtih. ob or- stah in na polju Vse 3adje naj se sadi v vrate, ker je to najbolje. Sajeno drevjp treba braniti pred Skodljivci tor jo najbolje. ako se deblo obda s trnjem. Loterijske števllke. 1 t i¦ ¦ !-¦ ri; >. arj.i lHuiitj......43 21 30 02 7!i C.rac.......26 1 i 2 4.". >I ' Izjava. Vsojarn st1 slavnemu «"»hcin^tvu iui- .';;Mv:Ui. da nii1 ne x.astopa g. Franc Weiss "¦i i. marcija t. I. naprej v nikakem vi/.iru y*h\ Oh enem naznanjam svojim cenje- nini kiijp1 tOMi. da bodom potoval o pri- likah odslcj vt'^no osebno po deželi, ter sprcj. mal naročila na vse izdelke toto- Lr;:fskp stroke, tcr znyot»»sijam solidnn in ttxno postrržbo v vsakem »odii . . .. 32- - ,, 33 - - ., zal-oju . „ 10 50 .. 11 - Maslo surovo.....170'— ,. 190 kuhauo . . .. 200 - .. 220- Otrolw di>bt»l** . . .. 10 40 .. 12- drobne . . .. 1040 .. 11 Turšica stara..... 1640 .. 17- nova..... I:")-— ., 1660 Ovcs.......If)- ., 18- - M o k a «.»fiPi'ska : M. 0 K 2s- At. 1 K 26 SO At. 2 K 26 20 .. 3 .. 2.Y8O. .. 4 ., 2J . ., f) .. 2i At. 6 K 22 . n Anton Pečenko VMna ulica 8 (iOKICA Via Giardino 8 ! i pristna bela in črna wina \z vipavskih, furlannkih, r briskih, dal- j » matinekih i/i A isterskih v i - nanf:\tinu. I »oSUlvij.-l •:;i ;j*-* t \ süiiih .m| ;')','. :;irov [uijti'J. Na /ahicvo pušilja Cene xmerne. Postrttžba poštcna. j Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Goriei, Stolna ulica St. 2. Priporoua se p. n. obciu- stvu v Goriei iu z dežele. Pro« la ja kaviuo pri mo so. sladknr. niilo. slanino. riž. üiasl«» surovo in kuhano. olji'. moko iz Majdirevili inlinov in vsc jc^tvine. Zal<>ua zvo]»li.»nk sv. Cirila in JVCetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica St. 2. Prodaja stroje tiidi ^ PM todOFl- f sko nil mosi'("'Mo oi>roke. SIroj i so iz prvih lovai'ii ler n.'ijhnljie, kakovoMi r.iiporoča s(» slav. ^ ohcinstvu. SiiUiovawje I obstojcOf u dveh sob in kiihinjo, oven- tuelno cut' sobo in kuliinjo s pripadki. se išče j v mpstu ali bliAnji okolici za slovensko I uradniAko druiirn brfz otrok. l.'xplit(4v ! najdalje 14. marca t. I. - I'onudlx» na 1 naše upravniAtvo. Odlikovana delavnica! ANTKRUSlC, krojaški mojster v vrtni ulici 26. I'riponk'-a ^c si. obcin- ! stvu v iiH'stu m im dežcli poHt'luu» u\ dnliovščini. J{ lina bo^'ato /n\ov > h I a ^a vsak^ vrste in /.a vsaki slan, : tcr op07.!trja r.a rnviH» licislr f sve/.c pumladaii^ko biat'o ; l'isüii i/di'li'k i>-otoi<>rr$iuh siikt/ij. ('cm I pnir solidnc.' :i Krojaška mojstra ' Čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 v biAi L Jernoja K o p a c: a ' izdHujota | vsakovrstize oblek^ za mo^kc po mev\, bodisi fm€ ali pa I prJprostc. - I'ripnrortUn so svojim rojukoni v Gori<;i in na d«*ž-sue volnene šerpe, rute, podoblekp, vsakovrstno Jaeger- pprik». rokavic<\ nogavice, blu- «f, vf Ino, kožuliovino, zimske ffvlic itd. — Xikdo naj ne zamndi te lepe prilike za cent nakup ! _____________________________________I I'odpisani priporoča slavnomu ob- cinsivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- liene moke iz MajdiC-evoga rnlina v Kranju, nadalje irna tudi raznovrstne pijače na primer: franc oski Cognac, pristni kranjski brinjevee, doma^i tropinovec, fini rum, razliCna vina, goršico (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-IVletodove užigalico. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valeneič v llirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče bla^o. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odlicnim spoätovanjem Josip Kiitiii, ir^ovec v Seint'fliSki ulici h. štv. 1. (v Instni hi^i.) jm~ TISKA: brošure •¦'¦• . -: ... v. ' » ' diplome trgovske raöune eenike y y. * ,. * vabila na karton y, * v. in na papir aprejemnioe * * * » * za društva pisma in zavitke 8 flrmo * # * # * >. * * * + etikete za vsakorSno * , ***** porabo plakate # * * * * v raznih barvah * ¦ * in velikoati i. t. d. . „j\ aFodua J iskarna" ( * * * * v Gorici, ulica Vetturini St. 9 *;*.¦** I je preskrbljena z povsem novimi črkami, j okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- Šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake koiikurence @ © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in drug-e urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjig-e: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino 8Et$$6B«««$« tolminske sole ******** TISKA: -^y * * * * pobotnice računako aklepe x. ličiie tiskovine za industrijo * x. y * x. * trgovino in obrt ***** * * + * posetnice razne velikosti * * * * * in oblike z zavitki * * * * + * + * zaroönice in poročnioe * ¦ + * v elegantnih Skatljah * * * ¦ * tor oamrtnice v * raznih oblikah i. t. d. ( TISXl: *93 3.G0RIC0' ki i?haja dvakrat na teden v tlvt:h Izdajah. ter stane na Ibto 8 K. |iol lota 4 K lititri lota 2 K y&- TISKA: ,PR. LIST' kl Izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 K, pul leta , 2 K, za manj pmnožne celo I do 3 K Št. 14. V (iorici, v torck || in i |pi'i'il|M»|.l ii1 /a uii'sli) iit iii, '.'». uri I , p. /.a iIi'/i'Im Ako j»;iri'| (>!i (> /.vt'i'i-r. Stain- |,(i pnšl I |Hi'|('lli;ill all V InllK'i ll.'l 'lulll (Mišiljan ci'lolrliio >S '\, [lolli'tiin '•¦ Km (S'li lii'lm» :',\\. |'niil;i|:i .if v (Jnrn-i v l<> li;ik;irii;iii Srluvnr/, v šnlskil" ulirah .1 «• 1 If i si I/, v iXun.-ikili ulirali im I-1' L> ;i ii iiu \cnlij.-viMn li'kalisiiii |>" •*> vin (YtMMTIIO i/>¦ lat^uiiiji» po pH.it- vrstali in »iffi .w > .->¦ h.ikajo 1-krat pii \'i. viii . 2-kra. ;>> '.<> vin. iVkrat po M vin Aku »>• i-vu,i! iiikajo. ratJu- j nijo »•• po p.»ijii.liii. Izdajatelj in odgovorrii urednik Josip Marušio. Tisktt „Narodna tiskarnu" lodsjov. J. Marušiči. hi ilr, Imiif (ircil piiriili. lli;il.|«-.| IN) drugili iKivadiiih loinialmh vpra- šanjih vpra.ša predsedmk Aw Kojica v kakem jeziku bo -.' voril v slovensliem ali ilalijanskrin. Dr Kojic od^ovori. da hočc govoriti Or ravno je on Slovenes v ilalijanskem jeziku in sicer stori on to. ker je vcbko .število pnrotnikov ki tit; razumejo nie slovenske.ua, dočun sta so samo dva slovn-ka porotnika i/- JHvibi, da ue razumeta popohi';rnu ita iiati- ski. Sicer pa jo pripruven vi'dno liajnli ludi v h'ovcnskem jcziku pojasnila. 1'a tlidi zaradi toga, je n-kel dr. Kojii-, da hote govoriti v itaiijans.kem jcziku, da se obravnava preveč ne zategne. Dr. Kojic zalivali predsednika, da mu jo pomidil priliko, razjasniti gosp<>doui porotnikom. kaj je dalo povod dauasnji pravdi. Pravi povod tužiii jo ncka izjava, narejena v If) seji deželnega zbora due 17. septembra 1901, ki seglasi: „To more ,»-'>dili .-aino elovek, katerega so sramotno v.spodili iz rijegovo doinovino!" Tega pa ^jaz ^o^podje porotniki, niscrp govoril, • /astavljam svojo caslntj b^-sfdo v to. To r okazuje tudi ^tenograličtii zapisnik erne njene si je na «-Irani ^22, kjer sloji: Dr. •Kojic ([) ro ti dr. Tumii : „Post'-jnska äTera!" V intern stencgraticnein zapis- niku pa s»> čita na strani 2213, da je tako istin:(o vskliknil ne dr. Hojic, ainpak po- slKnec Berbur. Zdaj pa gre za i<\ ali je ta lzjuvti resnična ali ne. In jaz nioram priznali, du jo poslanoc Berbue resnico >o voril. Vsled tegamejklica jo piinesla „Soča", glasilo dr. Turne, v ätovüki z dne 1. no- ornbra t90telanek naslovljon „Dr. Kojic i prof. I» e r b u č ostudna I &?- i k a i n o b r e k o v a 1 c a" z ,,lzjavoa itih postojnskih občiuskih zastopnikov, kateri mi očitajo, da semv deželnozborski seji vskliknil, kakor sem poproj povedal, in trde, da nisem resniee govoril, ko sem rekel, da so uCitelja Tumo izpodili iz Po- stojne itd. Jaz pa sem v celi /adevi ne- dolžen, ker nisem predbacivanih besed ¦^dar izustil. Uredništvo ,.SoOeu me je onec svojega elanka brutalno napadlo na moji iasti kot dožolnega poslanca, za- s'-bnika ;n /.dravnika. V.-U'd te;;a napada mislil sorn tožili ur(!dni.šlvo radi raz/.aljenja časti, a slo- vonski odvetnik, ds> kalor'ga sern so bil obrnil. mi je odsvetoval, češ, naj rajAi v oa^Ofiisii objavirn prirsHM-on i>dguvur. To sem tudi storil. Dasi m<; je zelo bolelo. da mi' napada dr Tumovo glasilo, — gla- hiIo on(ga moža, katerega sem lečil, mu diil spri("ovalo v dospgo vpokojenja, lečil njegovo obitelj — odgovoril sem vendar v elanku ,.Kje ti0i la/, y ' popolnoma do- stoji)'», pojasnivši H [lOflatki politic-no de- lovanjo d'1. Turne in izrekši konoc'no. da imam 7. njim opraviti sanio kot s politikom. Dr. Tnma je, pravi obtdženec daije, spisal v „ Suci" ijlanek pod naslovom ,. l'či!oljst<. u . s katerim s^ je hotel pri- kupiti uritf'ljem. V njem trdi, da je izgubil v Postojm učiteljsko slu/bo zato. ker .se je pii volitvah ogreval za narodnega kan- didata. ()br»i/o proti nemčurskemu kan- didatu dr. i)ru-i] in je s tern privet v /.amero pri šol-kem oblastvu; kazal se je torej narodnim mučenikom in žrtvo na- rodno-politiemh razmer \)r. Kojic pa na- vaja dokaze. da to ni res. ker je bil Tuma odslovljon dne f>. Hprila 1879. dočim so se \olilvc dt'zelnih poslancev na Kranj- skem vr.šile ž' lrta 1877; vprav dne 10. septembra 1877. |e bil izvoljen nem^kutar dr. D< u proli narodnemu Adoitu Obreza. Ako bi bil takialni provizorioui poduči- telj Henrik Tuma v resnici zriev take agitacije bi ga gotovo ne bili pustili dve leti na svojem mestu, ampak bi bili že prej po.-topali proti njemu. Sicer pa tudi ni misliti, da bi bili kakega učitelja samo •zaradi volilne agitacijo kar naravnost od- slovili od službe. V Tumovem slučaju je resnica ta-le: Dne 9. januarja 1879 se je v kont'erencni sobi v postojnskem šol* skem poslopju med učitelji sukal pogovor o obveznosti solakega obiskovanja na Kninco^kem Pri tej priliki se je izrazi! poducitelj Henrik Tuma, da je Krancoska republika dobra državn:i uprava in je naglašal, da ž e 1 i , da b i tudi v A v- striji prišlo do republike, on sarn da bi bil rad republikanec, da pa avstrijsko ljudstvo do zdaj še ni zrelo zato, vendar pa da pride lahko enkrat do teg a. Drznil st1 j e tudi o c e n j a t i d o b o d k e • p r o s v. c e s a r j a r *' k o č : „K a j p o- \ t r e b u j e c e s a r \ '.'> m i I i j o n o v J o- hodkov, saj I a b k o tudi s p o I j w i 1 i i o n o m i / baj a itd " Tedanji šolski t , voditelj v Po^tojni /» dne ¦> marrija 1.^79 ! raiii naved»-nib izra/.ov podal proti poii- ! učitelju Henriku Tumi ovadbo okr. ^ol- j skemu svetn in c kr. deželni 3olski svet ' v Ljubljani ;•' v«!ed I c j,' a v svoji I s e j i dne '.>. a p r i I a 1 H 7 9 i rn e n o- j v a n e g a p o d u 0 i t e I j a o d p u s t l I i z s 1 u ž b e. j To jo pravi vzrok, radi katerega je bil Henrik Tuma izbaenjen iz učiteljstva. ne panjegovo narodno-političnodelovunje, khkor on trdi, razglssaje se narodnim ' mučenikom. Iz re dne disciplinarne p r e i s k a v e j e j a s n o razvidno. ; da n i e g o v o o d s I o v 1 j e n j e n i n i t i v i: a j m a n j š i /. v e z i z narodnn p o I i t i r n i rn v p r a s a n j e m. ! i Po svoj'Mn odslo?ljenju je I", nada- , Ijeval in dokorual šludije, postal doktor prava in m<> S!oven"ki p'i-!anci sum takral zab- tnvali v prvi vr-ti jezikfivno t-nako;irav- nost v dfželnein zboru in s dfželnih uradib. in dežflni solski zalog, ¦- kojega pomočjo hi se zbol'salo ucitejjske place in posredno povzdignila ljud>ka omika ter se ruzbremenili po-"stniki. Dr Henrik Tuma pa je s svojim postopanjern vse to uničil in naj prisilil. zopet vstopiti v deželni zbor. S tern smo izgubili ugled pri svoiem ljudstvu, pri Italijanih in pri vladi. To je slovenske poslance tako uža- lilo. da so dali dr. Tumi nijzaupnieo in zahtevali od njega. naj odloži doželno odborništvo. katero so mu bili oni poverili. Vse to sem želel z veljavnimi pri- čami dokazeti. a «lav. sodni dvor jih je odklonil. Glede škode, katero je prizadel dr. Tuma s tern, da je zapreoil deželi, da ni dosegla pobiranja užitnine v svojo apr«vo, je moje očitanje po vsem resnično. De- /.ela je s tern oškodovana ne samo za 130.ti 5 043 750, Fran- cija 4,837.50U. Italija ^19 lot vojaške dolžnoMti) 1,539.000, Rusiju (22 lot vojaške dolžnoHti) 5,757.620, Avstro Ogrska 1,21 let vojaške dolžno-Ui) 2,090 000 .nož. Ako pri nas vštejemo nadoniestnu reaervo, dobirao okroglo 3 m lijone vojakov. Domače in razne novice. t Nndvojvodinjii Elizabeth. — V eoboto zjutraj je umrla na Dunaju v sta- rosti 72 let nadvojvodinja E'izabeta, mati španjske kraljico Marije Ci inline. V proslnvo jubilojii pnpcžcvrpa bo v dvorni kapoü na Dunaju 22. t. m. slovesna služba božja, kaU re se udeloži tudi cesar. Namcstnlk grof (ioi'ss so je mudil v petek v Furlaniji in se je z odposianci minigterstva notranjih zadev udeležil ob- hoda rek Soče in Tora. Tr'Xnfrki skof Nagl se je mudil vöeraj v tukajänjem conlralnem semenišču ter priaustvoval izpitom svojib bogoslovcev. Umrl je včeraj v Gorici gosp. dr. Martin Korso van i v 60 letu svoje dobe. Pokojnik je bil znan kot dober zdravnik. Bil je več let primarij v tukajšnji bolniš- nici usmiljenih bratov. N. p. v m.! Preincäfeiije. Fodpredslojnik Odbor „SloveiiHke ^italnice" v (iorici opnzarja p n. č-lane in vabljone goHte na veliki pics, katori v bodo rwdoljo dno 11. lobruarja t. I. Kor za(';no plos z pnlonozo so napro^sno darno in g'npodjo, da pridojo tnöno ob 9 uri /.večor. Porotn» obrnvnavi dr. Tuitia koiitiM dr. Kojic In „So(*aa. — O zmedon^m in lendcncijoznorn poroöilu, kntoro priobčuje zadnja „SoOa"1 o porolni obravnavi, ki se je vrAila vslod toAbo dr. Turn«! proli dr. Ro ifiu. so nam no zdi polrobno z(,uibiti niti jedne bosodo. .)•' pa<; „Socino"' poročilo in s torn jo vsc ročono. K poročilu o omenjeni obravnavi pa j(! ,.Soča>l pridjula tudi še posobon rop s katorim naj oplazimo po zobeh znanega „Socinoga"' poro6evalca, stujo- čogH najUižje ,.So(^inomn" lastniku. Očita so namrLMJ dr. liojicu, da si jo nwjel ila- lijanskoga zagovornika v osebi dr. H. Luzzatto. Da duznajo naAi čitalelji kako neuinno in zlobno jo tako očitanjf«, jim morarno povodati da je bil dr. Rojic pri- siljen :iaj(.'ti si italijanskega zagovornika. kor je n-iSe slovonsko odvolniko v Gorici in v Tr:4u obvladal tak pravni cut, da ni hotel nobedon vzprejeti zagovorništva. ['ri ti priliki inoraino opornniti, da je svoječasno lastnik ,.Soče"' si najol Ita- lijana in kakor je „Soča*' sarna pisnla, najvočjega nasprotnika Slovencev dr. Graziadio Liizzatto,zasvojoga zagovornika. pa ne zato ker ni mogel dobili slov.zagovor- nika, katorih jo ime! na izh'ru kolikor je hotel, marveč, kakor „Soča' piše zato, ker je potrob ival „taiit'^u" zagovornika. Zato pa so poslužimo „Sočinih1 besed in pravimo. da kdor je Slovenec, bo tekel v rosuici daleč proč oil takegi človeka. Kar i-epa tiče porotneklopi rno- ramo povedali, da bi bila ta ^isto si >- venska žo prvikrat, ko bi to le hotel takrat dr. Tuma. Tedanji zagovornik dr. Rojica jo dr. Tumi predlagal, naj se ses- tavi čisto slovonska porotna klop, ali dr. Tuma je odklonil ta predlog z opazko, da se on no da soditi od ljudi, ki znajo komaj brati in pisati. Ako je prislo torej do skandala, da se je pri obravnavi, pri kateri sla bila tožitelj in toženec sestavihi mošana porotna klop, dučim bi bila lahko tista slovonskn, je ta Skandal provzročil general narodne-naprodno stranke dr. Tuma. To stoji in tega ne bode dr. Tumovo glasilo nikdar ovrglo. Novi vodnjak. — Mestna uprava je skleniia, da so napravi vodnjak na cesti proti pokopališču. lz Kanaiji n>im pisejo: Zopet imarno križ z našo uro R< klo se nam bode, da je ura slaba. Ali to ni res. Dokler jp biln ura v oskrbi ursirja, kazala in bila je prav dobro. Zdaj pa ko manipulirajo ž njo mežnarjevi učonci kaže in bijo ura ne- točno in večkrat celu nič. To pa ne fme tako dalje iti. Zato pa priporocamo na- šemu stare^instvu, naj poskrbi, da prid'^ ura ppet v urarjovo oskrbo. Nadejamo se torej, da ne ostano ta naša želja, ghis upijoeega v pušeavi. Morsko zdra^ il?s»t*e v Gradcžu. lz poročila, katero je ravnokar raz- poslal odbor zdravilišča v Gradežu po- anamemo, da se je ziravilo lam 1. 1902 252 otrok in sicer 130 dečfcov in 122 deklic. Po narodnosti jih je bilo italijanake na- rodnosti 67, slovenske narodnosti 48 in nemške narodnosti 143. Oi teh je bilo pristojnih in sicer iz grofovine goriško gradišeanske 85, iz Istre 1, s Tirolskega I, s Ki-HJnskega 22, z Nižjeavstrijsk'»ga 83, s S^ajorskega 56 s KoroAkoga 2 Vspoh zdravljonja jo bil ta-le: Ozdravilo jih je popolnoma 127, 62 dečkov 65 deklk- h- datno zbolj^alo so je zdravje pri 108'ih in sicer pri 56 dečkih in *S0 dekiicah. No- ko'iko zbol)žalo se je zdravjo pn 14 in sicer pri 5tih dečkih in pri 9lih dekiicah. Neozdrnvljenih jih je ostalo 5 in sicer 4 'tecki in 1 doklici. Dohodkov jo imolo zdravili.Wo v I. 19i»2 47.411 K 37 v, stro- škov 19090 K 90 v. Preostanek znaša koncom 1. 1902 26906 K 1 v. Vrodnost promožonja s koncetn 1. 1902 znaša 103906 K 1 v. Okradtwi cigau. — V Idriji so je zgodilo te dni ros nekaj čndnega. Dožla je namroč tjo ciganska družba, ki jo po- pravljala kotlo. Po noči pa se je priplazil k šotorom tat, ki jo spečomu ciganu iz- niaknil iz tolovnika knjižico z denarjem. Ker pa so je bil tat zadol ob neki kotel so se cigani zbudili, planili po koncu in udrli za tatovom. Ta pa ni znal le ukrasti colö ciganu, ampak jo znal tudi odnesti. Cigani so zastonj sopoli. Bil je mojster. V spomin tVbruvarskih nomirov v Trstu je priredilo tržaško delavstvo v nedeljo sprevod na pokopališče. Ta sprevod se je začel pornikati ob 1. uri 35 min. popoludne proti pokopaliäöu. Sprevod je imel 600 rediteljev. Na gro- bove padhh žrtev so položili vence. Go- vorila sta tudi dva govornika, jeden ita- lijanski drugi pa slovenski. prirediti plos. Dvorana je bila prok in prok iredsinti^ko odic'ona. I.epo po vrsti so bilo sliko. kralja in kraljico italjansko, zn»ki Garibaldija in My/.zinija in italijan- sko zastavo A vho jo bilo nakioono s cvotjorri „Margorit Milo je tudi nokaj iredentovskih napisov in določono jo bilo. da bo godba igral;i tudi noke znane mar^o. Ko je p t priVa politčna oblast na to in jo zahloval a. di so odpravijo nokaloro prekričočo irodontovske reči, a du naj so postavi nokaj. kar bi pričalo, da lo?.i Zador se v Avstriji, se odbor ti zabtovi ni liotol udati. temuč jo raje sklonil, du so vosolu a opus;ti. N;tjlopAo jo pa to. da jo r tem drustvu vso polno (-. kr. uradnikov (ioljnlal jo v Trstu, a prij«*II ho «Ji V Puljll, ki ta jo bil 24 ioiui Vin- cencij Michel, ki jo rok^l svoji Ijubimki Maver, da je potognil iz hrani'nico na njeno hranilnično knjižnico le lu K. do- čim jih je v resnici potognil vseh 1 i-0 K, na kalere se je knjižica glasila. I/Neljcvanjc v ßosno. — Ne davno jo bosftnska vlada razi'la- sila, da se lahko vsakdo naseli na neob- dolano, a rodovitno njeno zemljo. Unema ki se izsoü vBo^no. odstopi bosanska vlada 20 // dobro, neobdeiano zemlie za letno najomnino po 1 K od hektara. Ako se u-»e- Ijonoc 10 lot lepo vede in zemljo pr'dno obdeluje, se zemlja prepusti v popolno !a-t najernniku. VT.-ak izsoljenec pa mora položiti kot jt*mstvo 600 gl., katori znesek se mu pa po K» letih povrno ali pa vra- (una. Ob jednom pa mora tudi dokazati, da zamore jedno ali dve leti sobe in svojo driižino preživeti. V>nnniir '^aiaArachm i A^ nadaliuie mnogo priznanja. Poljudno razpravlja razna važna poglavja naäe sv. voro in jih dokazujo ter pojasnjuje zlasti z mno- gimi zgledi. 3. ,V KftlmorHjn'1. Spornini a pot« — To bo prav zanirniva knjiga F'isatelj, g. kinon K dr. A Karlin. nas namreč vodi nok«laj slavno in tudi pri Slovoncih dobro z-iano hožjo pot v „Kel- morajn'', t j. Ko'n am Kain. Knjigo bo dičilo mnogo lepih podnb 4 „Domari vrlnar". G. protoflor J Koprivnik jo spi-al lopo poucno knjigo o vrtnarstvu. ki bo gotovo dobro s'u?.i!a našiin gospodarjom in gonpodinjam 5. „Slovonsko v o č o r n i c o%'. 55. zvezok, in 6. K o I e d a r 7, a 1 e t o 1 «¦04u. Ti I knjigi izideta v znani /.o priljubljoni obliki Obsegali bodeta razno poveati znanih na^ih sotrudnikov. poii'jno borilo ltd. Nabiralno pol« z denariom naj so odboru dopoSiljajo do 1 n ö 5. marc a. Mnogo truda, »itrmstij in nepotrebnih troäkov pov/.ročajo nam tisti, ki nam ne dopoAljejo ob pravern casu udnno! Posamozno u,le in tako kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozariamo, da morajo po druzbonih pravilih letnini (2 kroni' ilodati >e i-0 vinarjev za uprnvne stroške, narnreč za zavoj, spremnico 3 kolekom, delo itd Seve-la morajo potem poštnino. ki znaša veliko več, 5e sami plačati. Mili Bog naj blau' )sluvi na^o delo in geslo za Mo'jorjovo drnžbo bo ii: „No nazaj in navzdol, marvec vseloj na'prej in nav/gor !•• V Celovcu. dn»' 10. svečnna 190H. Odbor. Narodno gospodarstvu. 0 presajanju in sajenju »»udiietfa drevja. Kunec) 6. V jeseni si lahko napravimo v eepeljnjakih več dreves, ker jo zalogd večja nego v poletju , z drugo strani pa dobimo lepše in zdraveje sadje. ker je vecji izbor. 7. Popje cvotja in zelenja začne ž^ tebruvarja poganjati : ako sadimo na pomlad, se to popje rnej sajenjem prav lahko obtolče, kar se ne zgoJi. ako sa- dirno jeseni ali po zimi, ko popje še ni pognalo. Vse višje drevje se mora privezati h kola, da pravilno raste in je obvaro- vano pred vetrom. Ko so jame izkopane, pa morajo biti koli prej zabiti nego vsa- jpno drevje, koli se zabijejo v sredino jame, potem se k njim vsadi drevje. Koli se morajo poprej zabijati iz sledečih razlogov. 1. Ako hočemo saditi v gotovem razdalji, raerimo to ložje po koleh nego po drevju. 2. Zab'janje kolov gre lože \l pod rok, ako se zabijajo pred sajenjem nego pozneje. 3. Drevje se hitreje sadi, ko je mesto za aajenje že s kolom označeno. tudi se ni bati, da se potem z zabijanjem kola pokvari drevo. Drevje je takoj ob sajenju privezati h kolu, da je ne omaje veter, čirn dalje pa se privezovanje opu^ča, teije bode, ker je drevje močneje in ^taroje Nopre- stano majanje drevesa v votru pa tudi zelo ovira raščo in razvitek. Pri vsem tem se vrže deblo po strani da obvisi ; ako pa je hočomo čez kaj časa znpet poravnati, se lahko zgodi. da so potrgajo koronine. Vsemu temu se lahko pride v okom, ako se drevje koj pri sajenju priveže. Pri sajenju paziti je Se na sledeče: Ko hočemo drevo vsaditi, odstraniti treba vse oblomljene in slabe korenine, prirezati troba tudi druge korenino T»ko obrezano drevo postavimo sredi jame in razprostremo koronine na okroglo. Na- vadno so sadi v jedno jamo po dvoje drevesc, to pa zaradi toga, ker l^lje vspeva nego posamno. Pri sajenju tr ha vedno dveh, jeden drži deblo in oni dajo pravo smer, drugi vravnava po ja:ni ko- renine in jih zasiplje z zemljo. Ako imamo pri rokah gnoja meäanca, tedaj se ga pridone zemiji in se s to zmesjo zagrne korenine. Praznine med koreninami je napolniti z zemljo. — Naravnost prav pregresno pa je, po sajenju drevo vleči iz zemlje in je zopet potiskati vanjo, da se tako zatlačijo prazni prostori. S ttikim ravnanjeni se le Škoduje drevesu, ker se spravi iz pravega položaja. Ko so korenine vsaj 5 cm. na de- belo pokrite z zemljo, nasuje se gori več zemlje in se zahodi. Pohoditi je zemljo najprej okoli kraja jame in se nadaljuje proti deblu. Na to se jamo napolni z zemljo in se jo zameče z dobrim gno- jem, a vrh gnoja se vrže zopet zemlje do vrha. V jeseni ali po zimi sajenega drevja ni treba zalivati, dočim se po leti saieno mora zalivati. Zalivati pa treba najti oaebnih razžaljenj častivrednega dr. Tome, marveč da je into dobro premiž- Ijcno in da so v njem dovräno presojena obče znana dejstva. Naäla je tudi, da se je deželni odbornik dr. Tuma z nezaslu- ženimi obdolžitvami zagnal proti dežel- nemu odboru in proti linančnemu od- seku, ko jima je očital, da stu zanikrna in nemarna. Častna sodnija se je torej uverila, da se mora v javni aeji deželnega /.bora prečitati poroeilo častivrednega profesorja Berbuea in pridruzivsi se pohvali, katero je poročevalec izrazil deželnemu odboru, z a v r n e a kot neopravieenena- pade deželnega odbornika dr. Tume. F^ani^ni 1. r., ilr Gregorčie 1. r. ilr. Rojic I. r, dr. Waiz 1. r, Chiozza I. i.' Dalje čita dr. Rojic odlomek iz go- vora dr. Turne na strani 21S stenogra- licnega zapisnika, Ifi se glasi : „Najprej moramo iineti erarsko uiitnino in prof. Berbue lahko bi vedel, da se bode užit- nina oddajala še le drugo leto meseea avgusta na dražbi ; a kot načelnik izvräe valnega odbora narodno- napredne stranke janičim, da j e d ¦• ž p 1 a ne dobi, ker noče m, datrpioni stan, od katerega jeranogo odvisno v deželi". Potem č;ta na strani 21;") iz poro- eila linančnega odseka: ,.Vr tinančnem odseku se je to vprašanje večkrat pre- tresovalo, temeljito ob času, ki je visoka vlada predložila znani načrt zakona o žganjinah. Tačas je biln dokazano na te- melju onih podatkov, katere je vlada po poročevalčevem mnenju tako skrbno pri- krivala, da trpi dežela le pri žganih opoj- nih pijačah ogromne skode. Po nasemkonsumu in pri naäih dokladah bi morala dobiti okroglib 195.000 krön v dobro urejeni lastni režiji, dočim dobiva potorn zakupa 40.000 d o 50000 krön, trditev, ki je neovr- žena in v eo vrg Ij i va". Slednjič prečita so na strani 221 nabajajočo se ostro obsodbo deželnega glavarja dr. viteza Pajer-ja, čegar besede — obrnjene proti dr. Tutni — 90 go- tovo merodajne v tej zadevi: „Bilo je v ča?u velike poletne vročine, ko smo de- lali za blagor dežele in ne iz dobičkar- skih namenov, in ko so namje posrečilo, da smo prHobili pooblastila obrtnikov, da bi se mogli deležiti dražbe erarske užitnine, delali ste Vi za našimi hrbti v äkodo deželi in ste pokvarili vse to, karsmo bili s trudom dosegli. Posledice spričujejoto, kerso nam p 0- tem obrtniki obrnili hrbet. Invprašam, koj se pravi to?" (Dobro, bravo ! med občinstvomj tudi za ta dejstva sem predlagal, naj se zasliäijo price, — a zaman ; slavni sodni dvor me ni uslišal. ,«Nekaka sebičnostil — nadaljaje dr. Rojic — ,.je vsakemu človeka pri- rojena, — a Tumova sega že čez vse meje. V dokaz te svoje trditve Vam po- vem, da dr. Tuma ni odložil deželnega odborniAtva tudi po tem ne, ko je bil prejel od svojih soposlance" nezaupnico. Vsak drugi človek, kateremu je količkaj na po.štenju in spoštovanju, odpovedal bi se bil takoj še celo deželnemu po- slanstvu Dr. Tuma pa se ni zmenil či- sto nie za vse to, ker je deželno odbor- niStvo dobro plačano in ker se nudi tarn odvetniku prilika, da si pridobi dobro küjentelo, pol^g tega pa še morda kako odlikovanje. Dr. Tuma je v pismih na dr. Gregorčiča in grofa Alfreda Coro- nini-ja, katera imam tukaj in so Vam na rnzpolago, priznal, da imajo poslanci pravico, podelüi in odvzeti deželno od- borniätvo, on se pa ni zganil iz svojega mesta, ko so ga pozvali poslanci, naj od- loži odborništvo. Nezaupnica, katera ob- sega ta poziv, je bila objavljena v „Go- rici'1 dne 14. julija 1898 ät. 2 in Vam je tudi na razpolago. Cloveku, naj bo lizično in daäevno tako zdrav in močan, je težko vestno opravljati dve službi, in da dr. Tuma ni na dr. Gregorciöa, katera imam tukaj pri sebi in v katerih piše, da mora svoje delo opredeliti, ker radi zdravjn ne more več vstrajati na dveh mestih. Vzlic temu pa piše zopet v pismu na dr. Gregoreiča in grofa C.oroninija, tako-le: „A izvolitvijo v državni zbor 3 e m i bodočnost ustanovi. Po treznem premisleku uvi- devam, da je res najbolj ugodno za našo stranko, ako. ostanem tudi deželni 0 d b 0 r n i k Sieer pa dobi justični mi- nister 3 1. julijem 1897 moe, prestavljati uradnike. kakor mu volja. Ako me izvo- lijo v državni zbor, bode se pae pomišljal, premakniti ine iz Gorice. Siet-r preme- dčenje pričakujom s precejšno gotovostjo. Imam tudi za ta sludaj svoj naört tako. da ostanem, kjer sem in se ni bati, da ine samovoljno odtegne deželnemu od- boru". Torej ni zadosti, da je bil državni uradnik z dobro plaeo — in državna služba že sama na sebi potrebuje celega zdravega moža — da je bil poleg tega deželni odbernik z letnim dohodkom 1200 gl. — hotel je postati ob enem tudi državni poslanec z dijeto 10 gl. in prosto vožnjo I. razreda na Dunaj in nazaj. Ali ni to poosobljeni egoizem in kako se to strinja z vestnim izpolnovanjem vseh do- tičnih dolžnosti V Kftj pa naj bi rekli k temu davkoplačevalci ? Da je dr. Tuma reke!: „Politik mera skrbeti v prvi vrsti za se, potem še le za svoje volilce itd.", mora biti res, ker je list „Gorica", ki je priložen pravdnim spisom, prinesei ta njegov izrek, ne da bi bil dr. Tuma kaj oporekal. Tudi pokojni profesor Kragelj je čul te besede v javnera lokalu nepo- sredno iz tožiteljevih ust in je večkrat 0 tem govoril, ko Se ni nihče sanjal 0 tem, da postanejo predmet kazenake ov*dbe. To je ranjki profejor Kragelj pravil tudi prot'esorju Ivančičn. Vadnični učitelj g. Franc Sivec pa je slišal to Tumovo izjavo na lastna uäesa. Obe priči mi je slavni sodni dvor odkionil. Glede tega: „Dr. Tuma je stopil v pokoj zaradi bolezeni do..... stalno umirovljeni iati dr. Tuma", moram po- vedati, da mi je gospod tožitelj iz last- nega nagiba sam pravil dne 18. februarja 1897., ko mi je pri^el na moj dom pla- čati honorar za lečenje svoje svakinje in svoje družine, da je vložil prošnjo za zopetni spnjom v državno službo in da je ponujal vladi v to svrho, da odloži deželno odborniätvo in dežel- nozborski mandat ter se odpove vsakemu delovanju v prid Slo- ven c e v. To vest, kalera me je silno prese- netila, sem si dobro zapomnil, ker sem bil dr. Tumi dne 7. oktobra 1897. v do- sega upokojenja napravil tako spričevalo, iz katerega sledi, da mora biti dandanes bolan. S prošnjo za reaktivaeijo in s trde- njem po časopisih, da je stopil v pokoj radi narodne koristi, vzbuja v meni sum, da sem mu izdal nresnično spričevalo. O tem se prepricate, ko se Vam prečita Bpričevalo, katero imam v prepisu tukaj. Jaz kot mož, kateremu gre cast in poätenje čez V3e, mislim, da tak človek, kateri se je proglasal narodnim muče- nikom, dasi ni imelo njegovo odslovljenje z narodnostnim vpraäanjem nič opraviti, človek, kateremu je dalo osrnero sopo- slancev nezaupnico, kateri ni odložil de- želnega rdborništva, ko so to od njegn zahtevali oni, katerim je pismano priznal to pravico, kateremu je dal častni odsek deželnega zbora v javni seji moralno zaušnico, katererau je sam deželni glavar v javni seji očital, da je zahrbtno delal proti deželnim koristim, katerega je cerk- ljanski občinski zastop prisilil, da se je moral odpovedati tamkajšnjemu častnernu občnnstvu — ne mora biti razžaljen na svoji časti in da so ga morali torej drugi nagibi prignati do tega, da je vložil tožbo radi pretveznega razžaljenja svoje časti. To, gospodje porotniki, je moje osebno prepričanje; Vi pa somite po svojem prepr.'ianju, jaz se radovoljno uklonim VaSlt odbi". Dopisi. Iz Hranic'c, dno 12. lobr. liKW. (lzv. dop.) - (O d g o v o r n a n e s r a- men na pad v (». št. „Primorca" z dne 6. t. nU - Ker me je podpisa- nega opozorilo tc dni „Obrambno dru- ätvo" v Ljubljani na napad brezobzirnega „liberalnega" lističa „Primorca", v dopisu pod zHglavjem: „Iz Bran ice, na Sveč- nii'O 1903". no morem si kaj. da bi tej občeznani lažitorbi tudi v Vašem resnico- in pravicoljubnem listu ne odgovoril. —- Ne born pa zavraeal znane „pogrete rihte", katera je bila že svoječasno tudi v ..Gorici' temeljito ovržena l sijajno zaapnico od ;>7 glasov proti ."{ in z jav- nim zadoščenjem pred cerkvijo. Doticni dopisnik — s svojimi le 2 .'} „liberal- nimi" pristaši" naj pa pometa rajse pred svnjo hišo in v svoji bisi, kjer ne manjka smeti ne gnoja, 0 katerem pa noOem tu razpravljati. Kakor je resnica. da se za- inot'e iz istega voska n«rediti lep angelj ali grd hudic, v katere bitja „liberalci" kot prostomisljaki v svoj kvar ne vernjojo, taka je tudi s papirjem, da se d;i nanj napisati kakoršne koli laži in obrekova- nja*'). Eno takšnih grdih^očitnih laži je sprejel isti „Primorec' od znanega do- pisnika iz Branice, ki disi dvakrat po smoli, in „kdor pa za smolo prime, se osmoli-', pravi pregovor. Največa in vpričo vse te občine očitna laž je nesramno brezobrazno očitanje, da sem ,.djal se v lenoboi(, popustivži že 3 mesece šolski pouk, in ne radi bolezni. Liberalci pa so podobni v tem „laZibožcencr' ali malikom, vki imnjo oči pa ne vidijo in ušesa pa ne slišijo!" Znanega dopisnika pa gotovo ni moglo biti v tukajšnji cerkvi 27. nedeljo po binkoštih (23. nov. 1. 1.) ko sem med razlaganjem krščanskega nauka moral se umakniti v žagrad, kjer sem padel v omedlevico, da sta me morala nesti dva moža v župnišče, kamor je vrelo verno ljudstvo iz cerkve, misleč, da me je za- dela kap, ter je ˇ strahu pričakovalo izid omedlevice. D~>bre pol ure**) visel sem podpisani med zivljenjem in smrtjo; dušila mo je sapa ter trpel sem hude muke, katorih bi ne privoščil niti naj- bolj zagrizenemu „liberalcu" in tudi ne istemu dopisniku „Primorca<:, ki je raenda v islih dneh se vrnil iz svojega pohaj- kovanja — ali dela ne vem — kakor som slišal praviti. Lud=tvo je deloma stalo okoli župnišča in v župniaču in okoli podpisanega nezavestnega; mnogi so se solzili gledajoč moje hude muke, ko some položili na posteljo. V tem mo- jem kriticnem položaju je hitel naš dobri krajni šolski predsednik g. Al. Sorta na svojem biciklu v 2 uri oddaljeno Vipavo po okrožnega zdravnika, spretnega gosp. dr. P. Lučiča, Hrvata Dnbrovničana, ki je pa mogel dospeti semkaj äe le z mra- kom istega dne. Preiskavši me natanjko, konätatoval je težko sapo vsled srčne hibe ter mi predpisal zdravila v polaj- šanje boleoin. Tedaj mi je prepovedal tudi äolski pouk in pridiganje v cerkvi. Vkljub tej prepovedi pa sem hotel in sem Ae 2 dni solo držal; ker ^em pa videl, da ne gre in da mi je huje, sem moral opustiti solo. Razumnim pa naj tudi poleg tega še to na uho povem, da ravno radi avojo že dalj (i&*a. trajajoče bolehnosti v prsih, pfrn «e bil že z za^etkom šolskega leta 1902—03 ustmeno in pinmeno pri c. kr. okr. šolskem svetu v S^žani odpove- rlal Soli. V«l<-d t00 oziroma *) Kako in kuj naj pridigujum, o Umh naj ..lilx'ralci" If niolCijo. ktT so «jditni sovražniki rfsaicf, ki jili bods v oci; saj šf najpolrt;biifjšili n'urtic in- v U: prišfl k sebi; inočili so me s kiaom in vodo. Na to si' HOO K za 4 ure na dan) itd. Na to sem (!. kr. okr. Sol. «vet v Sežani obve- stil, da sprejmem po^ojno dokler bom mog. sept. I. I. štev. 1881 0. S. sv. vzrl na znanje. Rrž pa, ko sem m oral opustiti prosto- voljno sprejeti naprošcni pouk v noli, sem to takoj 4. dec. I. I. št. f);r>, javil isti šolski ohlasti, ki je z dnem 9. dec. 1902 odposlala pod štev. 2f)00 o. š. sv. —, kar naj navedem zopet dobosedno: ,,Po- ročilo od 1. sept, t I. :");*), t;lede bolezni tamošnjpga kurata c. g. M. \r. in pomož- ncga učitrljii. jemljem obžalovaje (i a z nanj c i n o p r o ä č a m g 0 s- poda 0 d pouka za časa njegov e bolezni"1) itd. Preds. Rebek, I. p. - Dalje me je prisol obiskat v b-tlezni .sam c. kr. okr. šol. nadzornik g. M. Kante dne IH. dec. I. I. ter mi je izrazii svoje soeutje radi moje renne bolezni in ob enem mi je sporočil tudi sožalje okr. glavarja in predsednilra c. kr. okr. šol- skega sveta blag. g. Ant. Rebeka, kate- riina bodi za to njih socutje tit zahvala izrecena. Hazsodnim iz resnicoljubnim domo- Ijuborn in cenjenim čitateljem „Gorice" pa naj h komu še to pr pomnim, da tudi ne glede na svojo bolehavost bi bil vre- den in potreben počitka. ker pastirujem zvesto po svojih močeh že 38 leto ter poučujem v šoli 18 leto, ter sem že v 63. letu svoje dobe, med tem ko je ve- čina mojih sošolcev, zlasti v svetnih sta- novih. nmrla, ostali pa žive v zasluženem pokoju, ter vstrajam vkljub svoji boleha- vosti in nevo'ji „liberalcev', ki ljubijo temo in laž, na svojem mcslu. Iz tega fe vsakdo vnovič prepriča o debeli pa- meti .Jiberalcev" — nazadnjakov! M. Vales, kurat-učitelj. *) Ykljul) nioji' bolezni pa ni res, da je liil opust'cn šolski pouk 'A inesece, ampak le dva inescca Vse torej sama laž in grdo žaljivoobre- kovtinjo. K sreči pa. da Jiberalnemu" dopisaiku in ,.Primorcu" nibče ne veruje! Pis, Politiöni pregled. Državnl zbor. Danes pride na dnevni red drugo branje vojaške predloge. Poslan^ka zbor- nica bavila se bode s tem najmanj 4 dni, ker je upisanih mnogo govornikov, tako da pride v najboljsem slučaju še le v petek do glasovanja Na to pridota na vrsto proracun in nagodbena predloga. Vlada je zopet v škripcih. Na poti so ji zopet Čehi in ž njimi se mora pogajati, ako hoče da se parlamentarni voz dalje pomika. Glasovanju juyoslovansklh poslancev proti vojaškl predlogl. Kakor smo že zadnji^ omenili «0 udje „Slovanske zveze'1 v dotičnem odseku glasovali proti novi vladni vojaski prod- logi. Storili so *to v prvič zaradi tega, ker nalaga ta predloga preveč novih bremen ljudstvu, katero zastopajo člani „Slovanske zveze1'. Poleg tega so pa ho- teli s tem tudi izr&zati nezaupanje, do dr. Korberjeve vlade, ki je Jugoslovanom skrajno neprijazna ter podpira povsod le koristi Nemcev in Italijanov, na kvar Jugoslovanov v prvi vrsti in Slovanov sploh Vlada se je prizadevala na vse mogoče načine, da bi pridobila Jugoslo- vane za to predlogo. Kakor poroča „Slo- venec" se je zato v imenu vlade posebno trudil st'kcijski načelnik grof Phc ', pa zastonj. Da imajo naši poslanci prav, ko sedanji vladi ne zaupajo, je najboljši dokaz to, kar pišejo nemsko-nacijonalni listi v opravičenje glasovanja svojih za- stopnikov za vojasko predlogo. Ti listi pravijn namreč, da je sedanja vlada v zadregi, a da ji nemški nacijonalci ne smejo dflati še večjih sitnosti ter jo spravljjiti v äe večjo zadrego, dokler se bodo vedla tako lieutralno kakor do sedaj. Stem jf» pač vse rečimo, kwjti neutralnost, kakorsno l|ubiio Nemci, ni pač nič dru- gega, nrgo krepka pndpora, katero vdo- bivajo oni od sedan je vlada. Mobilizacija. V Ljubljani so dobili nekateri kovaöi vprašanje, koliko konj bi zamogU podko- vati v najkrajšem času. Tudi cenilci konj so že določeni. — Iz Budimpeätepa sepo- roča, da so dobili v petek tamoänji re^ servni častniki povelje naj bodo priprav- Ijeni. Listi pravijo, da se je to zgodilo radi tega, da bi v slucaju mobilizacije lahko tekom 24 ur prišli k svojirn polkom. Dogodki na Balkanu. Organizacija macedonskih ustaških '? čet, ki se je pričela pred jednajstimi Ieti, ia irHknr Dorotaio ruaki listi danes Že ra/.moii Ako sadimn v pomladi. treba da prod sajanjcm korrnine Jrevju Osikro- pimo. kcr tako se korenine nsvežijo in ložje primejo Pri sajenju treba upoštevati sledečo razdaljo in nicer : Pri break vah .">—t> rnetrov vsaksebi ; pri jablanah in hruSksh h—10 meliuv a ob cestah po I2metrov vsaksebi, na poljucelopo 18—iumetrov Kostanj in oreh po 4—6 metro?, slive in visnje po ti - 8 metrov, crešnje po 10, 12 in 18 metrov t j. v vrtih. ob cv- Htah in na polju. Vse sadje naj se sadi v vrate, ker je to najboije. Sajeno drevje treba braniti pred Akodljivoi ter je najbolje. ako se deblo obda s trnjern. Loterijske številke. 1 i :>-i)ni\;i!'|;i Duiitij......tu 2i :io ;>2 ::; (Irai-.......26 1 » 2 4."> .">! Izjava. Vsojam se slavnemu <>l>nii«;tvu na- znaivati, da nn> ne /.astopa lj. I-Yanr Weiss od 1. marcija t. I. naprej v nikaki'iii oziru vet*. Ob enem naznanjam svujirn cenje- niin kli.je^tom. da bodem potoval o pri- likah odsli'i vc Ino osebno po deželi. ter sprej'-mal ni-imcÜH na vse inielke loto- •jrütsAt1 stroke, let1 ziijjolavljam soiidno in ti'Juo postrežbo v vsakem i ziru. / odlienm spostovanjom udani Anton Jerkič i'otograi". i Tržne cene. /a 1(K) ks. i Kava: Santos. . . K 1!MV do 200...... | Sandomingo ,. 24u ., 260 - j Java ....,, 2»0 „ 2tiO'~ ' Portorieo . . „ 2(iO ., 280- \ „ Ceylon.....H20-~ „ .'WO — j Slakdor.......SS - „ 891— J ijpeh........UiO ., ISO - Petrolij v sodu . . „ 32M-- „ 3't ., zaboju . ., lO.'iO .. II Maslo surovo . . . „170- .. hUi kuhano . . „ 200 - ,. 220 Otrobi d.'bt'l.« . . .. 10 40 .. 12- drobne . . .. 10'iO .. 11 i Turšira stara..... 16 40 .. 17- nova..... I.» .. \&60 Uvts ........ 1:V- ., IS M t> k a tt^crska : ( St. 0 K 2S- - St. 1 K 2tiS0 St. 2 K 2ti 20 \ .. A .. 2.')-80. .. 1 .. 2."). . .. f) .. 2i j St. t» K 22- . Anton Pečenko Vrtna ulit-a S i'!i'/. • •>*•"¦ n.'i- vsc kc;i|i- iivsitro-i'gi'rski' mmi.ii Siii' t s*>i)i;; ¦•¦! ."!¦; ,;•]¦(.v naprcj. A';i /..il !.>vii j111Š11;a Cene zmerne. Postrežba poštena. Peter Drašček, trgovec jodilnegablaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. Pi'ipoi'ora se p. n. uhiMu- stvu v iioriei in /, dežele. Proilnja kavim» priinos«». slrtilkor. milo. slaniiin. riž. masln suruvo in ktiliano. uljt4. nioko iz M a j dir(M ih mlino\ m \\-> Y/. prvili 1 OVaI'll k.T najbnlj-o, k;ikovosli V:.\\n)\\)\L\\ bf sl;iv. tibrinslvij. Staiiovaiije obstojt'i-o \r dvch sob in kuliinjo, cvni- tut'lno ein1 sobi» in knhinjc s pripadki. se išče v ni'^tu ali bli/.nji okolii-i z,a slovcinko nradnisko druzii'o brr»z otrok. I'-cliti'v najdalje t i. marra t. I. Ponud.>t» na naše unnivnišlvo Odlikovana delavnica! ANT.KRUSIČ, krojaški mojster v vrtni ulici 26. I'riporoca <^ si. oin'in- slvu v nu'stu mi n>t dtv.eli. poseluiu ti\ iluliovščini. lnriii bo^ra!') ztiln^ > hlaj^a vsai¦" vrslc mi /,n vsaki sU:ti. ter opo7.:irja na rav\\< i!''.šl.» svc/.c pomladansk-"» hia* vsakovpstue oblckc za nw?Me ) pn lutri. bodisi fiup ali pa | priprostc. |. Pripnror-atrt sc svojim rojakoni f v Gorici in na tic/,t»li. |M)s('tmo pa t t\ duhovšiiini yjU obilna naroeilu. b .^Mi^. jMiii in ¦ -— mm -—•— ^imi ^mm^ .^ia^b. Ivan Bednarik |ili|H)|'oca svojn Cj Si 91 s v Gorici ulica Vetturini št. 3. Ik Mejnarodni panorama Vr iz Beroiina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. HcstJiviiM-ija „LA l50!li:MK". ^orim. trknlisn' Josipa Voi'dija st. ;>S. Potovanje |>o Mvetu, /a vsrli zaiiimi\ «. \ sjik todon !sov |>roi>i*iim! Ta It'dcii poloviiiijc jio .-1 ikij\ ilcni TIEOLSSEM. Mile iiaj ne zamnfli onleilati si tell krasoili iraruili lspot. Odiirto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Wopina 40 \\i. otroci in vojaki k inireiiia 20 nu. 15 V pod navadno ceno raxprodaja radi poznega zimskeg-a časa J. Zornik Gorica, Gosposka ulica 7, v.sf zimsko blago, kakor n. pr. krusne volnpne šerpe, rote, podnblfkf, vsakovrstno Japper- I friln, rokavicp. nogavicp, blu- "-O, vflno, kozuh<)vino, zimske i'(-vljc itd. — Nikdo naj ne camndi te lepe prilike sa ceni nakup ! ¦ • Podpisani priporoea nlavnernu ob- c-insivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- liOne tnnkc iz, Majdičevpga rnlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: f'rancoski Cognac, pristni kranjski brinjovec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršico (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalicc. — V zalo^i se dob^ tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v llirski liistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba ločna in po zmernih cenah. Z odličnim spoätovanjem Josip Kutin, ir^ovec v Seineiiižki ulici h. štv. 1. (v lustni hiši.) iJ^ TISKA: brošure , " . ^ . ' v. " diplome f trgov8ke raöune ijft cenike ' x. ' ^ * Jjj vabila na karton & > " v in na papir K sprejemnice >: * K y .f. * za druStva f pisma in zavitke if s firmo * ** * * i * * » * * etikete % za vsakoršno * .* K * * * * * porabo ^J Plakate * * * * » V v raznih barvah kL * ¦ * iu velikonti -L i. t. d. . „JVaFodna j iskarna" © ® « ® v Goriüi, ulica Vetturini St. 9 © ® ® $ je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikalte konkureiice © @ © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in drug-e urade na močnem papirju, ter na ppodaj ima knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino ******** tolminske sole $$««$$»» TISKA: ~^ * * A: * pobotnico raounsko sklepo x lično tiskovine za industrijo y .: x. * x. >: trgovino in obrt * * * * * .;. * + * posetnice razne velikosti * * + * * in oblike z zavitki * * * * „ * * * zaročnioe in poročnice + * M * v elegantnih Skatljah ***** ter osmrtnice v * paznih oblikah i. t. d. TISK/> : -^e L,GOK!C0' kl izhaja dvakrat na teden v ilvch l2tla]ah, ter atano na Icto 8 K. pol Icta 4 K (Jctrt Ifita 2 K t&T TISKA: ,PR, LIST* kl izhaja vsak četrtck ter atane nu leto 4 K, pol Iota 2 K, za m;i!!J prc možno •:»lo leto 3 K