Leto LXm., št. 163 ▼ Ljubljani, ponedeljek U. jnllja 1930 Cena Din L— SLOVENSKI Izhaja vsak dao popoldne. izvzemSi nedelje te prazofkc — Inseratj do 30 pe*k a Din 2.—, 4o 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst k Dn 3.—, večtf bns«rati petit vrsta Din 4.— Popast PO dogovoru, kiserami davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v JnaoslaviK Din 12, za inozemstvo Din 35.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana. Knaflova uL 5 Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3136. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trt a-- CELJE, Kooenova ulica 2. — Tel. 190. nOVOMESTO. U*M)aoska cesta. te*. K.26. JESENICE Ob kolodvoru ML--- Raoon prt post. ček zavodu v LJobljaa: št. 10.351 KMETSKI PRAZNIK NA KRŠKEM POLJU Minister dr. Shvegel o Panevropi in potrebah naših kmetov — Kmetijstvo se mora pospeševati sporedno z industrijalizacijo —Manifestacije NX Vel. kralju Krško, 21. julija. Včeraj je bil na Krškem polju svečano proslavljen kmetski praznik, na katerega so prihitele kmetske množice od blizu in daleč. Krško je bilo v zastavah in. pri dohodu v mesto je bil postavljen na savskem mostu ličen slavolok z napisom: >Dobrodošli in pozdravljeni sinovi in hčere naših kmetskih domov!« Že včeraj so prihajale množice kmetov ▼ Krško, največji naval pa je bil od 10. do opoldne, ko so pričeli prihajati okrašeni kmetski vozovi, polni naših fantov in deklet v narodnih nošah. Na posameznih vozovih so predstavljali delo in prizore iz kmetskega življenja; snopi žita so predstavljali žetev, drugi voz je imel mla-tiče, tretji dekleta s preslicami in terice, nadalje kosce, kovače itd. Največ voz je bilo iz okoliških vasi Leskovice, Drnove, Velike vasi, Kostanjevice in drugod. Ob 1. popoldne je krenil dolg sprevod, ki se je formiral pred župno cerkvijo v Krškem, par kilometrov oddaljeno zborova-lišče na Krškem polju. Na čelu sprevoda se je vozilo okoli sto kolesarjev, za njimi je korakala godba krškega ognjegasnega društva, nakar so sledili konjeniki z veliko državno zastavo na čelu, za njimi vozovi in nešteti pešci. Na zborovališču se je že prej zbrala velika množica ljudi, ki so prišli z avtobusi, vozovi in peš od vseh strani. Med tem sta prispela iz Zagreba tudi minister dr. Shvegel in vodja novega pokreta hrvatskih seljakov Karlo Kovače-vić. Zborovanje je otvoril ob 2,30 gosp. Grebnec iz Velike vasi, ki je pozdravil vse I udeležence, predvsem min. dr. Shvegla ' in zastopnika hrvatskih seljakov Karla Kovačeviča. Nato je govoril minister dr. Shvegel, ki je uvodoma obžaloval, da ni do-šel na proslavo kmečkega praznika tudi stari zastavonoša slovenskih kmetov Pucelj, ki naj mu velja iskren prijateljski pozdrav. Spomnil se je tudi Sokola Toneta Maleja, ki je umrl za čast našega naroda. Nato je pozdravil zastopnika hrvatskih kmetov Karla Kovačeviča in naglašal, da se vrši kmečki praznik na Krškem polju v času, ko nestalnost na ameriških borzah in naraščanje brezposelnosti v industrijskih državah dokazujeta, da še ni prenehala gospodarska kriza in da morajo kmetje še vedno računati z zmanjšanjem kupne moči, padcem cen sirovin in živil ter s poslabšanjem položaja kmečkega življa. Kot civilizirani Evropci pozdravljamo predlog za ustvaritev evropske unije, pri čemer pa ne smemo pozabiti naše Jugoslavije ali jo celo zapostaviti. Gospodarska Panevropa, kakršno bi radi videli industrijski krogi na Dunaju, ki bi hoteli dobiti nazaj svoja prodajna področja, bi vodila k našemu osiromašenju in izkoriščanju. Prav tako se naša lastna industrijalizacija ne sme vršiti na račun kmetijstva s podraževanjem potrebnih proizvodov in istotako ne smejo evropske industrijske države zahtevati svobodno trgovino na industrijskem polju, da bi pri sebi izvajale agrarni protekcionizem na škodo lastnih delavcev in na škodo izvoza naših kmetijskih pridelkov. Poljedelstvo v srednji Evropi se mora enako dvigati kakor in- I dustrijalizacdja. Najboljši pot za to bi bil sporazum Češkoslovaške, Poljske itd., po katerem bi mogli doseči kmetijski proizvodi naše države v industrijskih državah primerne cene, ki bi bile sprejemljive za njihovo lastno gospodarstvo. V to svrho je treba ustvariti sporazum o ekonomskih preferen-cionalnih carinskih tarifah ter odstraniti brezpogojno klavzulo največjih olajšav, ki izvirajo še iz dobe svobodne trgovine v Angliji, ki se je že davno preživela in ki jo tudi mi izigravamo z raznimi sredstvi, prometnimi tarifami, izvoznimi premijami, kontigenti itd. Prvi korak k zboljšanju je v sporazumu agrarnih držav v Evropi, kakor to predlagata naša vlada in Poljska in o čemer se prav sedaj razpravlja v Sinaji. Svoj govor je minister zaključil s pozdravom Nj. Vel. kralju, ki so se mu pridružili vsi zborovalci. Zatem je govoril hrvatski seljak Karlo Kovačevič, ki je poudarjal važnost akta od 6. januarja, ko je Nj. Vel. kralj dejal, da med njim in narodom ne srne biti posrednikov. Njegov govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem in ovacijami kralju ter vladi. Za njim je govoril dr. Rosina v imenu kmetske mladine, ki jo je pozval k delu za probuditev kmetske zavesti. Govorila sta še dr. Novak iz Ljubljane in. g Ažman iz Gorenjske^ nakar se je zborovanje zakljuoik) in so se pričele običajne konjske dirke. Minister dr. Shvegel je zvečer odpotoval na Bled, zastopnik hrvatskih seljakov Karlo Ko-vaČevič pa na svoj dom v Slavoniji. Konferenca v Sinaji Češkoslovaški glas o agrarni konferenci v Sinaji — Sodelovanje z Madžarsko pomeni povečanje vpliva Male antante na madžarsko politiko Praga, 21. julija A A. »Narodni Osvo-bodzenjec odklanja tendenčna tolmačenja konference v Sinaji, da je naperjena proti interesom Male antante. Ta konferenca je v zvezi z nedavno carinsko konferenco in z drugimi sestanki gospodarskih organov Društva narodov. Nasprotna tolmačenja nekih domačih listov izhajajo iz želje, da bi s tem politično pridobili. Zadnji sestanek držav Male antante je med drugim potrdil potrebo čim prejšnje rumunsko -češkoslovaške trgovske pogodbe. Jas- no je, da Rumunija in Jugoslavija ne bosta na konferenci v Sinaji šli v pu-puščanju napram Madžarski tako daleč, da bi bili ogroženi skupni interesi držav Male antante. aMdžarska propaganda si sicer prizadeva predstaviti to konferenco kot uspeh madžarske diplomacije, v resnici pa so to mahinaci-je v duhu Potemkinovih vasi, ker pomeni sodelovanje Madžarske z Rumu-nijo in Jugoslavijo v resnici uspeh in povečanje vpliva držav Male antante na madžarsko politiko. Volilna borba v Nemčiji Ogorčeni strankarski boji — Ponesrečena pogajanja za ustvaritev desničarske fronte Berlin, 21. julija. Po razpustu nemškega državnega zbora se je razvila že prve dni tako ljuta volilna borba, da obeta postati ena najhujših, kar jih je doživela Nemčija. V več krajih je prišlo že do krvavih spopadov med poli-ričnrrrri nasprotniki. Ranjenih je bik) več oseb. Zato bo vlada objavila prepoved nošenje palic, boksarjev in dragih slič- nih stvari pri političnih shodih. Berlin, 21. julija. »Montagpost« poroča iz desničarskih krogov, da so se pogajanja za ustvaritev velike desničarske fronte razbila. Izkazalo se je kot nemogoče politično zopet združiti stranke, ki so bile nekoč zedinjene v nem-škonacionalni stranki in so v dobi Hu-genberga izstopile iz nje. Novo boljjševiško ugrabljenje Boljševik! so ugrabili 18 letnega mladeniča, da bi izsilili vrnitev njegovega očeta v Rusijo Berlin, 21. julija. Kakor poročajo, so odvedli boljševiški agenti nekega 18 -letnega mladeniča. Ta dogodek je ponovno zbudil pozornost nemških krogov na delovanje sovjetske čeke. Ugrabljeni mladenič je sin nekega Scharnhokia, ki je bil dodeljen sovjetski trgovinski delegaciji m pozvan v Rusijo, naj poroča o svojem delovanju. Schamhold je poziv odklonil in je bil zato obsojen na smrt. Kakor menijo, živi obsojeni še vedno v Nemčiji. Njegovega sina so zvabili agenti GPU v Kiel. kjer so ga vkrcali na neko rusko ladjo. Obdržali ga bodo v jetništvu najbrž tako dolgo, dokler se ne vrne v Rusijo oče. Kdor oglašuje! ta napreduje! Proslava belgijske neodvisnosti Bruselj, 21. julija. Včeraj so praznovali po vsej Belgiji izredno slovesno stoletnico belgijske neodvisnosti. V Bruslju je prisostvoval belgijski kralj Albert ogromnemu sprevodu bivših bojevnikov v svetovni vojni. Ob tej priliki je bila proglašena amnestija za vse obsodbe pod tremi meseci. Krožni polet po Evropi Berlin, 21. julija. AA. Prve etape krožnega poleta po Evropi, ki se je začel včeraj iz Berlina v slabem vremenu, so Braunschweig, Frankfurt, Rheims, Calais, Bristol in London. Z berlinskega letališča se je napotilo na ta polet vseh sedem angleških tekmovalcev. Letalec Butler je priletel do Braumschweiga v 80 minutah. Londonski listi poročajo, da so tekom dneva prileteli do Calaisa letalci Brond, Butler, Rose in Thorn. da pa je vreme skrajno neugodno in niso leteli zvečer preko Rokavskega preliva. Mednarodni kongres učenih žensk Praga, 21. julija. Tu je bil otvorjen kongres mednarodne federacije vseučiliško izobraženih žena. Na kongresu je zastopanih 35 držav s 50 delegatinjami. Predsednik republike dr. Masarvk bo priredil v čast udeleženk kongresa čajanko z gar- den partvjo. (AA.) Nevarna otroška bolezen Strasbourg, 21. julija. Ker se vedno bolj širi epidemija otroških otrpnenj, ki divja že tri tedne v 40 občinah v Spodnji AIzaciji, je prefekt tega departementa pustil zapreti vse ljudske šole tega okraja. V zadnjih treh tednih je bilo prijavljenih oblastem 150 primerov te bolezni, od teh 37 v Strasbourgu in okolici. Slabo zanimanje za avstrijsko posojilo London, 21. julija. Avstrijsko investicijsko posojilo je doživelo tukaj velik neuspeh. Otvoritveni tečaj je bil mnogo nižji kakor -^e je pričakovalo in je nastal 3 odstotni agio. Ukinitev cenzure v Angliji Madrid. 21. julija A A. Minister iotranj.li *adev je izjavil novinarjem. Ha vlad« iskre -nc želi ukiniti tiskovno cenzuro in da upa. da ji bo to v naj krajšem času omogoč^au. Pred revolucijo v Egiptu Vafdisti nameravajo vdreti v parlament — Varnostni ukrepi Kairo, 21. julija. Ker je položaj zelo napet, je odredila egiptska vlada za danes obširne varnostne odredbe. Ekstre-mistični vafdisti so sklenili, da bodo danes vdrli v parlament in kljub prepovedi imeli svojo seio. Prebivalstvo mesta je zelo razburjeno in se boji, da se ponove strašni dogodki iz L 1919. V Kairo so dospela močna vojaška ojačenja, ki so zasedla vse strategične točke in važna vladna poslopja. Vodovod, električna centrala in parlament so strogo zastraženi. Posebno dobro so zastražiK mostove in dohode, ki vodijo v mesto, da preprečijo prfhod demonstrantov. Komunistično rovarjenje v Indiji Komunistična propaganda proti Angliji gleške trgovine — Bojkot London, 21. julija. Pod vodstvom Moskve skušajo tukajšnji komunisti na vse načine naščuvati indijske dijake in druge Indijce proti Angliji. »Dailv MaiU poroča, da je vlada ob priliki otvoritve indijskega doma odredila najobširnejše varnostne ukrepe proti komunističnemu delovanju. Pred prihodom podkralja so natančno preiskali vso novo indijsko palačo. Pred kratkim se je sestala tukajšnja podružnica indijskega kongresa, ki je očivid-no pod komunističnim vplivom odobrila resolucijo, ki pozdravlja vse prebivalstvo Zedinjenih držav, Japonske, Nemčije, Francije in drugod, ki simpatizirajo s tlačenimi narodi, naj strogo bojkotirajo vso angle- ško trgovino, dokler ne bo AngJtia odpo- klicala svoje čete in upravo »z Indije, Kitajske, Arabije in Egipta. London, 21. julija. Kakor poročajo iz Bombava, je v kraju Jubbulpure prišlo do težkih izgredov med pristaši indijskega kongresa ter policijo, ki je bila prisiljena rabiti orožje. Pri spopadih je bik) 60 oseb ranjenih, med njimi 20 policistov. Bombav, 21. julija. V mestu je zaradi nacionalistične propagande proti tujim proizvodom in evropskemu blagu, nastal v Industriji velik zastoj. Skoraj vse predilnice so morale zaradi pomanjkanja naročil ustaviti delo. S 1. avgustom preneha deteti 14-predilnic. Brez posla bo 40.000 deravcev. Grozen samomor Obesil se je na vrv in skočil z drvečega vlaka London, 21. julija. Ko je Škotski ekspres vozil z zelo veliko naglico skozi Wembley, je kmalu po 7. neki mladenič zapustil oddelek, kjer se je vozil, si zadrgnil okoli vratu vrv, jo pritrdil na okno in skočil iz vlaka. Njegovo trupk) je skoraj celo miljo viselo ob vlaku, ki je vozil s 50 miljami hitrosti na uro. Končno se je vrv »trgala in truplo je padlo na t*r. Skok nesrečnega mladeniča je opazil neki železniški čuvaj in videl, kako je vterk vlekel s seboj truplo nesrečnega mladeniča. Končno je ustavil vbrk s signali. Truplo je bilo tako razmesarjeno, da ga miso mogli spoznati. Konkurzi v Češkoslovaški Praga, 21. julija. Meseca junija je bilo na Češkoslovaškem 317 konkurzov napram 394 meseca maja. Znesek pasiv je padel v teh dveh mesecih od 136 milijonov češkoslovaških kron na 108 milijonov češkoslovaških kron. V prvih šestih mesecih so znašale pasive konkurzov 386 milijonov napram 318 milijonom češkoslovaških kron v istem času lanskega leta. (AA.) Odpovedani poleti »Zeppelina* Friedrichshafen. 21. Julija Kakor se je zvedelo od ofioelne strani, bodo nameravani veliki poleti »Grofa Zeppelinac na Azo-re, Kapverdske otoke, v Anglijo hi na Bal-ka nodpovedani. Prav tako »Grof Zeppe-lin* ne bo letel nad Sredozemsko morje, ker domnevajo, da se za vse te polete ne bo prijavilo dovolj potnikov. Zogonetna smrt angleškega Dodkoniula London, 21. julija. Čeprav niso' še našli trupla v Marseillu izginulega angleškega podkonzula Leeja, je policija mnenja, da ni več živ in da je zelo dvomljivo, da ga bodo našli. Na kraju, kjer so našli njegov kovčeg, so ribiči iskali dolgo časa truplo pogrešanega, ker je eden izmed njih izjavil, da ga je videl v vodi. Vse iskanje je bilo zamen. ZeleznlSka stavka na Irskem London 21. julija. Stavka na južnoirski žeteznici se je razširila tudi na Kin^brldse. ŽelezniSki prom«t sev rši samo na južni postaja Dublina. IzvrSilni odbor želesničar-ske zveze je konferiral včeraj 8 tukajšnjimi voditelji stavke. Seja je bila od«odena n% danes. Poročila o seji niso objavili. Svetovni kongres za perutnina rstvo London, 21. julija AA. Na 4. svetovnem kongresu perotninarsrtva, ki bo otvorjen v londonski Kristalni palači v torek, bo zastopanih 60 drža \ Razstavljene bodo mnoge slovite pasme. Skupno bo razstavljenih na<1 7000 iK-ali. Vlada pripravlja de efra-Kr-m svečan sprejem. Delegatom bo nri red©na v windsorskem gradiču vrtna zabava. Milijarde za nove ceste v Mariboru Ne^ork, 21. julija. AA. Zedinjene države so letos izdale za zgradnjo novih cest 175j milijonov dolarjev. Na vsak registriran avtomobil odpade skoro 80 dolarjev. Posplošen je angleške zdravniške službe London, 21. julija AA. Angleška zdravniška asocijacija je na svojem letnem kongresu potrdila načrt o uvedbi obče zdravniške službe za ves narod. Načrt doloma zdravniško službo tako, da bo dostopna vsem slojem prebivalstva in da bo obet f ranz Josefova« grančica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče »Franz Josefova« veda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zadnja pot Antona Kristana Ljubljana je imela včeraj kar dve veli* častni ž*lm manifestaciji, dopoldne pogreb Sokola*mučenika Toneta Maieja, popoldne pa odtočnega gospodarskega in kulturnega delavca, predsednika zadružne banke An* toss Kristana. Pred dvorano Delavske zbornice, kjer je počrval popularni pokoj* nik na katafsiku med cvetjem in zelenjem v zaprti krsta in kamor so ga hodili kropit v velikih množicah predstavniki vseh slo* jev, se je zbrala že pred uro pogreba velika množica občinstva, da se poslovi od moža, ka je posveta1 vse svoje izredne sposobnosti in sile delu za povzdigo splošnega blago* stanja. Ko SO prispeli pokojnikovi svojci in sorodniki in ko so prinesli krsto v vežo palače, je zapelo pevsko društvo »Cankar« pretresljivo žalostinko »Vzbujanje duhov«. Potem je imel prvi predsednik DZ Melhior Cobal kot pooblaičenac Delavske zbornice, Zveze konsumnih društev Jugoslavije in 25veze rudarjev ganljiv poslovilni govor. V imenu delavskih sindikalnih organizacij se je poslovil od Antone Kristana tajnik zagrebške Delavske zbornice Vladimir Pfajter. Nato so prenesli krsto v mrtvaški voz in formiral se je veličasten žalni sprevod, ki ga je otvorila jeseniška delavska godba. Prtd voiom z venci in trovprežnim mrtvaškim v°zom s pojtojnikovo krsto so nosili zastavonoše prapore kovinarske, mizarske in železniške strokovne organizacije, za njim pa 26 večinoma z rdečimi trakovi okrašenih vencev raznih gospodarskih in delavskih organizacij in ustanov. Krasen venec.je poslala tudi kraljevska vlada. Za vozom s krsto so korakali najprej sorodniki, potem pa kraljev zastopnik general Draigomir Po P o vi č s podbanom dr. Pirkmajerjem, dalje zastopnik mestne občine direktor dr. Z a n i k, >iv-ši pokojnikov tovariš v vladi dr. Albert K r a m e r, podpredsednik viš. dež. sodišča dr. Gplia, bivši poverjenik za socijalno skrbstvo Adolf Ribnikar in bivši predsednik narodne vlade za Slovenijo dr. !3reje. policijski direktor dr. Guštin, zannik Zbornice za TOJ dr. Pless, zastopnik industrijske zbornice dr. Golia, ravnatelj ve-Ieseima dr. Dular ter številni zastopniki drufih korpo raci j, organizacij m ustanov, talni sprevod, v katerem je bila tudi železniška godba, ie zaključila velika mno-$'i<-i delavstva in občinstva. Predao je Anton Krutan legel k večnemu počitku, se je po si ovil od njega Se dr. Henrik Turna, za njim pa tajnik DZ Filip U r a t n i k in v imenu kovinarjev Julij Jeran. Pogreb je pokazal, kako popu- ihtek so pa tudi stari bojev vajeni staroste in možati odborniki, ko so se sklonili prs* pori nad grobom in je zaplakala čustvena j »Pomladi vse se vesela ...« v splošno ih« t en je globoko pretresenih množic. Od daleč j so metali bratje zemljo v grob, ki je pokril toliko nad in dolgo je šla mala lopatica od rok do rok, da je bila jama do vrha polna, na njej pa gora cvetja. Kakor krila ta jinstvenih nevidnih ptic so zašumeU prs* pori še enkrat v grob, nemo so odhajale množice s pokopališča m se tiho vračale pod mogočnim dojmom veličastne želne manifestacije. na vsej progi, kvečjemu kakih 300 do 500 metrov. Ker ie bila konkurenca razmeroma majhna, je bila vsa prireditev mono-ti na in dolgočasna. Da je občinstvo lažje sledilo borbi, so bili na raznih krajih, kjer so bili koncentrirani gledalici, nameščeni zvočni megafoni. To je bilo umestno in dobro, samo govornik ie bil poglavje zase. Mož je namreč mnogo preveč govoril, poleg tega je oddajal v dveh jezikih — slovenskem in nemškem. Tudi to bi bilo v redu, če bi nemščino dobro obvladal. Nemški prevodi so bili pa taki, da so se poslušalci na njegov račun opetovano krohotali. Mnenja smo, da se v tem primeru pač ne bi smeli pred tujci blamirati, kajti pri nas je dovolj ljudi, ki obvladajo nemščino prav dobro. Kar se pa tiče cen, odnosno vstopnine, smo mnenja, da prireditev gotovo ni bila samo namenjena gotovim gospodom, ki lahko plačajo 50 in 100 Din ali pa še več. Veslaški sport v naši državi je še mlad in potrebuje razvoja. Zato ga je treba popularizirati. Na ta način pa to gotovo ne bo doseženo. Na Bled je prišlo včeraj več tisoč gostov, samo iz Zagreba jih je prispelo okoli 900. 2al je bila večina razočarana. Ce so popoldne hoteli na jezero, so morali plačati 100 Din, če so hoteli v kopališče, isto-tako, za čoln pa je bilo treba plačati 100 dinariev za osebo. Razumljivo ie, da le večina gostov to ogorčeno odklonila. Take stvari za Bled gotovo niso priporočljive* kakor tudi ne, da so v neki ugledni kavarni zaračunali gostu belo kavo 9 Din. Vse, kar je prav! fBs/aisffica BELE2NTCA. Danes: Ponedeljek, 21. julija 1930, ka. toličstu Prekseda, pravoslavni: S. julija, Prokopi je DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pesem kaznjenca. Kino Ideal: Saksofon*Suzi. DEŽURNE LEKARNE. Dsnes: Piccoto, Dunajska cesta: Bakar« čič. Sv. Jakoba trg Zapuščena logaška železnica Naša javnost je sprožila vprašanje za* puŠčene logaške železnice, kar vsi z vso resnostjo odobravamo. Vsakemu gospo* dsrju se je zdelo mučno, gledati že nad deset let zapuščeno delo in posamezni brezvestni ljudje so grozno raznašali, ka* kor kako zapuščeno graščino. Od naših vojakov težko zgrajene proge ne smemo pustiti nedokončane, ker mna železnica drugačen pomen, kakor majhna Logaščica, na katero se nekateri sklicujejo. Železnice niso gradili ne radi Logatca, ne radi Zi-berž, temveč radi vse doline in večkrat smo že slišali, da bi Italijani že davno po* daljšati progo, ko bi bila proga Logatec« HotedrŠica dovršena. Zarto je popolnoma prarv. da srno načeli rudi to škandalozno vprašanje in vedeli bi samo radi s kakšno pravico in s čegavim dovoljenjem so posamezniki oropali javno last; čemu so poklicani faktorji na vse to molčali? ZeJezmoo popraviti. ozTroma spravita v promet je glede stroškov prava bagatela; ko bo ta javni škandal odstranjen, naj pride na vrsto regulacija malega potočki, ki je celo manj, kakor lokalnega pomena. Radi par km dolge vodice ne bomo zane« marjali kilometre dolge železnice Logatec* Crni vrh*Ajdovščina* Logatec sam ima že 80 let svojo železnico, a stekla je mimo vasi radi Trsta, blržnje Idrije m drugih vzrokov. Zato privoščite sedaj, ko ni polt* tike in strankarskih poslancev, tistim železnico, ki jo že pol stoletja zaman čakajo in opravičeno zahtevajo. Da radi Logatca ne bomo železnice po« pravljali, je umevno. Zalo se obračamo na banovino, zlasti na gospoda bana. da ta sramotni nedostatek odpravi. Ne pišemo le za Logatec in Hotedršioo. temveč rudi v imenu vseh onstran meje, ki ne morejo v naših listih govoriti. — £e enkrat pa vpTa* samo: kdo je zagrešil in dopustil, da so progo raznaiaii?! Od Trsta do Dunaja je n i take primere. Eden v imenu vseh. laren je bil Anton Kristan ne samo med delavstvom, temveč tudi v meščansikh krogih._ . -■_ Lahka atletika Propagandni damski juniorski miting SK Ilirije Ljubljana, 20. julija. Po več kakor dveh letih smo imeli vče* raj v Ljubljani zopet ženski labkoatletski miting. Priredila ga je v svrho oživljenja in propagande propadajoče ženske atleti* ke SK Ilirija, ki se danes v Sloveniji edina resno bavi s to športno panogo. Dokaj številna publika, ki se je zbrala na igri* šču, je bila dokaz, da vlada za žensko lahko atletiko Še vedno znatno zanimanje. Startale so samo atletinje Ilirije. Kljub po* manjkanju prave konkurence pa so dose* gle povoljne, deloma celo izredno dobre uspehe, zlasti ako se upošteva dejstvo, da so vse tekmovalke še juniorke in da so razen ene startale vse prvič Izmed atletinj je omeniti v prvem redu 13*letno Marto P., izreden naravni talent, ki je postavila v skokih v vis in dalj z ozirom na svojo telesno konstitucijo in mladost naravnost presenetljivo dobre rezultate. Z vztrajnim in sistematičnim treningom se bo razvila v doglednero času v prvorazredno moč, ki bo z uspehom lahko tekmovala na vsaki mednarodni prireditvi. Slovenska lahka atletika je pridobila z njo dragoceno moč. Kot drugi izrazito labkoatletski talent se nam je predstavila Stana K-, naša poznana reprezentativna hazenašica. Startala je kar v osmih disciplinah in postavila razmero* ma jako ugodne rezultate. Mladena J. je pokazala poseben talent za disk in kroglo in je v obeh disciplinah dosegla prva me* sta. Mnogo obeta tudi druga all*round atletinja Vida J., ki je startala z zadovo* Ijivimi uspehi v sedmih disciplinah. V splošnem smo z novim početkom v tej športni panogi lahko povsem zadovolj* ni. Posamezne tekmovalke so pokazale Se dokaj pomanjkljivo tehniko, kar je pripi* sovati razmeroma kratkemu treningu in pa premalo odločnosti za borbo. Z marljivim treningom in čeSčimi favnimi na» stopi bo lahko odpraviti tudi te nedostat* ke. Doseženi rezultati so naslednji: Tek 60 m (5 tekmovalk): 1. Kezele Sta* na 9.3, 2. Petrič Mara, 3. Janežič Vida. Tek 100 m (5 tekmovalk): 1. Janežič Vida 14.6, 2. Kezele Stana, 3. Pustišek Marta. Tek z zaprekami 80 m (5 tekmovalke): 1. Kezele Stana 16-1, 2. Janežič Vida, 3. Petrič Mara. Met krogle C« tekmovalk): 1. Jerina Mla* dena 8.61. 2. Petrič Mara 8.345. 3. Kezele Stana 8.09. Met diska (3 tekmovalke): 1. Jerina Mla* dena 27.83, 2 Kezele Stana 23925. 3. Er* rath V. 21.45. Met kopja (2 tekmovalke): 1. Pustišek Ruša 19.73. Z Stadler Žita. Skok v vis z zaletom (4 tekmovalke): 1. Pustišek Marta 1.25, 2. Kezele Stana 1.30, 3. Pustišek Ruša 1.20. Skok v dalj z zaletom (6 tekmovalk): 1. Pustišek Marta 4.16 (skok 4.40 zaradi neznatnega prestopa ni bil priznan), 2. Ke* : zele Stana 4.02, 3. Janežič Vida. Štafeta -i"X60 m: t. Ilirija I (v postavi: Pustišek M.. Petrič Mara, Kezele St., Ja* j nežič Vida) 35.6, 2. Ilirija II (v postavi: , Pustišek R.. Adler, Stac"er, Pa^ež N.). j Organizacija mitinga je bila brezhibna. 1 Iz policijske kronike V soboto je bil na Viču hud pretep, ki se je precej Žalostno končal. V bolnico so morali namreč prepeljati dve žrtvi pretepa, od teh ie bila ena težko poškodovana. V neki viški gostilni je bila namreč domača veselica s plesom. Okoli polnoči je prišla na vrt dotične gostilne večja skupina delavcev, večinoma Bosancev, ki so začeli goste izzivati in jih pozivati na »auf-bfks-. Nastal je takoj strahovit pretep, v katerem so vročekrvni južniaki opletali s poleni in koli okoli sebe. Pretepali sta se dve skupini, končno pa se ie morala »domača« umakniti v gostilno. Bosanci pa se s tem niso zadovoljili, pograbili so polena in jih metali skozi okna v gostilno. Napravili so gostilničarju okoli 300 Din škode. Na bojišču je obležal precej težko ra-nien delavec Jožef Hribernik, katerega je neki sin kršne Bosne večkrat s polenom oplazil po glavi in mu io močno razbil. Tudi njegov tovariš Josip Sterle je dobil par krepkih udarcev. Hribernika so prepeljali v bolnico, za pretepači pa poizveduje policija, štirje so že prejeli vabilo in bodo dobili za svoje junaštvo primerno plačilo. Na policiji je bilo davi več prijav o manjših tatvinah. Iz zajčjega hleva ie nekdo odnesel zidarskemu pomočniku Alojziju Kersniku, stanujočemu v Ciglarjevi urici 41, pet zajcev v vrednosti 250 Din. _ Posestnica Frančiška Pirnat je na policiji priiavila. da ji je nekdo na Marijinem trgu z mlekarskega vozička ukradel 100 Din vreden prt. — Roza Kozinc, pletilja, stanujoča v koloniji' »Moj dom«, objekt VI., je policiji prijavila, da ji je. nekdo iz stanovanja ukradel ročno torbico m svileno obleko, oboje v vrednosti 400 D Borba proti lažnivi sramežljivosti V Beogradu je bil nedavno otvorjen mu* zej za higieno, ki pomeni za prestolnico veliko kulturno pridobitev. V tem muzeju je nešteto zanimivih in poučnih stvari za ves naš svet, posebno pa za našo mladino. Med drugim je tendenca tega muzeja, da se mladina o vsem resnično in popolnoma pouči. Takemu pouku služi veliko število ilustracij, preparatov in drugih nazornih sredstev. Posebno bogat je muzej na sli* kah in preparatih iz somatalogije. »Mladi* ni je treba razložiti in povedati vse že v 10. letu starosti,« tako stoji na enem od velikih plakatov v tem muzeju. Beograjska »Politika* pa pravi sedaj, da je v tem muzeju vse urejeno in pripravi je* no v tem duhu. da bi muze i najboljše služil borbi proti lažnivi sramežljivosti in da se s tem strinjajo vsi razen organiza* tor jev muzeja. V muzeju si lahko ogledate vse lokale obeh paviljonov, par sob pa je vedno zaprtih in je na vratih napis »Vhod prepovedan!«. Najbrž je enemu ali drugemu organizatorju prišlo na um. da to ni ono. kar se lahko povsod drugod razlaga po kulturnem svetu, za nas še ni 7-reIo za znanstveni pouk ter da je rezer» • irano samo za višjo izbrano publiko. In tako. zaključuje »Politika«, je pri nas nemogočena borba proti lažnivi sramež* ljivosti zaradi lažnive sramežljivosti onih, ki se borijo proti njej. Po veslaških tekmah na Bledu Gledalci so bili razočarani — Najbolj so se ljudje jezili na pretirano vstopnino Stev 163 -SLOVENSKI NAROD«, dne 21. Julija 193© Štren 3 Jutri! Jutri! gmndijoan* pomortke katastrofa človeštva, potop »Tftaniea« v gigantskem nemškem zvočnem filmu ATLANTIK ELITNI KINO MATICA Dnevne vesti — * lihod NI. Vet kraljice Marije na Bled, Davi so srečali potniki, ki so se vozili Z Gorenjskega v Ljubljano, dvomi vlak v Kranju. Kraljica se je pojavila za kratek čas pri oknu. Oblečena je bila v elegantno svetlomodro obleko, h kateri je imela izvrstno pristojajoč klobuček enake barve. Izgledala ie izborno in jo je občinstvo takoj spoznalo, kar je vzela smeje na znanje. — Napredovanje v naši vojski in mornarici. Napredovali so za rezervne poročnike pehotni podporočniki Ivan čezmiga, dr. Ljudevit Merčun, Branislav Benjak, Franjo ftmid, Ivan Stopar, Gojmir Aparnik, Alojaij Kane, Andrej žvan, Jakob Majer, Josip Jitner, Gustav Luzner, Leopold Bon-ča. Janez Milač, Janez 'Andolšek, Franc Marjan, Anton Kočervar, Franjo EbMng, Ladislav Weinberger, Krunoslav Dalek, Rudolf Biterajec, Dragotm Herljevič, Josip Mr*k, Radoslav Komac, Jože Zupančič in _Ferdo Jeglič; artiljerijski: Marijan Novak, Leopold Korman in Ivan Osolnik, inženjerski: Fedor Slaomer, Tibor Jellnek in Milan sporo; za podporočnike naredniki-dl-jaki artiljerijski: Andrej smid, Bmll-Jostp Justi, Franjo Kordlč ln Vekoslav Rauch; iežfcnjerskl Milovan GoljevSek, Vladimir Snpek, Niko Bran in Franjo Bari*, arako-p-lojvroi josiip Pak, Franjo Petre, Makao Tre-lec, Jakob PleSko, Alfonz Končan, Ivan La-baJ, Stanko Rane. Josip Volarič, Franjo JeJinek, Matija Mlholek, Pavle Brener, Ivan Božič, Oton Papež, Anton Kuhalo in Zvonimir Kucelj, Peter Berger in Josip Lovšin, in žari j ersko-tehn ičeni Milan ćeljustka, Franjo Grblč, Viktor Rebolj, Marijan Leeko-var; za rezervnega poročnika korvete vodja n. klase dijak navtik Josip Kosovič ter vodje III. klase dijaki navtike Anton Bavolln, Ivo Rendič, Franjo Kretendč, Viljem Hrastana, Josip Mesar, Anton Varaec, Nikola žil, Ivo Krstelj, Zvonimir Gotfč in Joso MaMč. za rezervnega strokovnega podporočnika vodja IIL klaee dijak-navtik Ivan Brutoner. za rezervne nižje vojne uradnike TV. klase inženjereko-Zeta« cigarete v novih škatlicah. Uprava državnih monopolov je uvedla nove škatlice za »Zeta« cigarete m sicer po 20 komadov poleg škatelj po 500 in 100 ko* madov. »Zeta« cigarete v novm škatlicah pridejo najprej v promet v Beogradu, potem pa tudš v drugih krajih. — Nova lekarne v Kočevju. Ban drsv* ske banovine je podelil lekarniško kncesajo sa Kočevje mag. pnarm. Emilu Seignemar* trnu kot kupcu lekarne Mihal. — Osnutek zakona o zavarovanju obrtnikov. Uprava beograjske obrtne zbornice je prevzela nalogo izdelati osnutek zakona o zavarovanju obrtnikov za primer bolezni, invalidnosti aH smrti. Nad izvajanjem zakona bi imelo kontrolo trgovinsko ministrstvo. — Konferenca- vseh borz. Te dni se zbere v Beogradu predstavniki vseh borz, ki bodo razpravljali o valutni politiki in pro* duktnih terminskih poslih, da se doseže čim tesnejše zveze med poedinmi borzami. Posebna pozornost bo posvečena stabilizaciji dinarja in plasiranju naših pridelkov na inozemskih tržiščih. Konferaece se udeleži tudi pomočnik finančnega ministra Oospod-netlć. — Enoten adresar gospodarskih ustanov. V zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se bo vršila te dni konferenca predstavnikov zavodov m gospodarskih organizacij, na kateri bo sestavljen podroben načrt enotnega adresarja izvozniških, uvozniških in drugih važnih podjetih v naši drŽavi. — Sušak za posadko »Karadjordja«. Na seji gospodarskega odbora suSaške občinske uprave je bilo sklenjeno votirati 10.000 dinarjev v znak priznanja kapitanu Prodanu in posadki »Karadiordja«. — Sprejemanje drobiža, finančni minister je odredil, da morajo vse državne blagajne sprejemati v neomejenih količinah drobiž po 0.5, 0.10 in 0.25 Din. Vročina. — Poljski slavist v Zagrebu. V biblioteki jugoslovenske akademije in zagrebške univerze študira že dva tedna znani poljski slavist in urednik lvovskega mesečnika »Rucha Slowianskiego« dr. Josef Go-lombek. V Zagrebu študira življenje in delovanje pokojnega Ive Vojnovida, o katerem ie zbral Že mnogo gradiva. Dr. Oo-lombek je napisal mnogo razprav o slovanski književnosti, zdaj pa pripravlja obširno delo 6 Vojnoviču. ;— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, toplo vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Sarajevu, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja tempara* tura je znašala v Beogradu 30.4, v Splitu, Sarajevu in Skopi ju 30, v Zagrebu 29, v .Mariboru 22.8. v Ljubljani 22.4. Davi je ka* zal barometer v Ljubljani 761.2 mm, tem* peratura je znašala 15 stopinj. — Uspešen ribolov v severni Dalmaciji. Pretekli mesec so med Rogoznico in Rabom ribiči nalovili 184.730 kg rib v vrednosti 1,416.825 Din. Od tega so porabili za domačo potrebo okoli 100.000 kg, v inozemstvo so uvozili 35.000 kg, ostalo pa so nasolili ali konservirali v olju. Pri ribolovu je bilo zaposlednih 7575 ribičev z 2540 čolni. — Tragedija 15 letne mladenke. V Gacku v Bosni je v petek skočile v vodo 15 letna Vasilija Šolaje in utonila. Dekle je postalo žrtev zlobnih jezikov. Očrnili so jo, da.je imela ljubavno razmerje z mno* gimi fanti. Njen brat je to zvedel in jo je ozmerjal. To je pa na dekleta tako porazno vplivalo, da je izvršila samomor. Njeno truplo so že potegjuili iz vode. Pri obduk* cijd je komdsdja ugotovile, da je bilo dekle še deviško. — Velik požar v Novem Sadu. V so* boto ponoči je nastal v skladiščih porečne plovbe v Novem Sadu velik požar, ki se je naglo razširil. Gasilci so več ur neumor* no gasila in s težavo ogenj zadušili. Škoda znaša 1 milijon Din. Požar je povzročil kratek stik. — Strahovito neurje nad Dubrovniško okolico. Iz Dubrovnika poročajo, da je na polotoku Pelješca pretekle dni divjala stra* hovita nevihta, ki je povzročila ogromno škodo. Med nevihto je padala ogromna toča, ki je uničila vinograde in poljske prti* delke. Komisija je ugotovila, da je toča povzročila okoli 8 milijonov Din škode. Prebivalstvo je obupano. — Pri prekoračenju meje ustreljen. V petek zvečer je bil na jugoelovensko*mad* žarska meji ustreljen neznan, približno 30 let star moški. Neznanec je hotel pre* k orači ti našo mejo in se kljub opetovanim pozivom vojaka na meji ni hotel ustaviti. Vojak je streljal za njim in ga zadel v hrbet. Neznanec je bil takoj mrtev. Nje. gove identitete še niso ugotovili. — Težko kaznovani dijaki. V Kruševcu so pred zaključkom Šolskega leta dijaki VII. razreda gimnazije dejansko napadli profesorja Momčila Jovanoviča, eden pa mu je celo grozil s samokresom. Profesorski zbor Je sklenil izključiti vse dijake VII. razreda za dve leti. Ministrstvo prosvete ie kazen poostrilo. Dijaki so izključeni iz vseh srednjih šol Jugoslavije in bodo lahko izpite polagali samo kot privatisti — Samomor mladega poročnika. V Sarajevu se je v sredo ustrelil mladi poročnik Branko Vajler, doma iz Zagreba. Težko ranjenega so prepeljali v sarajevsko bolnico, kjer so ga zdravniki dvakrat operirali, pa je kljub temu težkim poškodbam podlegel. Truplo so prepeljali v Zagreb. Vzrok samomora ni znan, zdi se pa, da je bila kriva nesrečna ljubezen. — Velik požar pri Bjelovaru. V selu Kokrnci pri Bjelovaru je v soboto popoldne izbruhnil velik požar, ki se ie naglo razširil. Zgorelo je 9 objektov. Škode Se okoli 300.000 Din. Iz LJubljane — 15 Zaključek turneje ljubljanske drame. Danes so se z dopoldanskim brzovla-kom pripeljali ljubljanski dramski igralci domov iz Niša, kjer so priredili zadnjo predstavo. Na kolodvoru so jih pozdravili mnogoštevilni prijatelji naše drame. S tem je Zaključena velika turneja naših igralcev. Na potu so bili od 4. junija do 20. julija. Igrali so ni 20 odrih in priredili 45 predstav. O velikem umetniškem pomenu te turneje bomo še poročali. Za danes ugotovimo lahko samo to, da so nad vse častno zastopali našo dramo in njen sloves. Zato jim kličemo: dobrodošli in hvala vam! _lj Ljubljanski kinematografi. Kino Ideal predvaja danes sijajno burko »Saksofon - Suzi« s simpatično, pri nas zelo priljubljeno Anny Ondro v glavni vlogi. Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer ob najnižjih ljudskih cenah. Kdor se hoče prisrčno nasmejati, naj si ogleda ta spored. Elitni Kino Matica pa ima na sporedu samo še danes film »Pesem kaznjenca«, jutri pa je že na programu gigantski nemški velefilm »A t lan-t i k«, ki nam v pretresujočih epizodah predočuje naigrozneišo pomorsko katastrofo človeštva, potop ogromnega vele-parnika »Titaniea«. Olavne vloge v fihvro so v rokah priznanih filmsku kapacitet. med rOimi najooačnetfa m markantna osebnost je f rit* Kortnet. Za film' še bodo dobile vstopnice v predprodaji že jutri dopoldne od 11. ure dalje —U Povratak dijakov Tehnične srednje šok. V soboto zvečer so se dijaki ljubljanske Tehnične srednje tole vrnili z ekskurzije po Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji v Ljubljano. Ekskurzija ie trajala 19 dni, vršila se je pa pod vodstvom inž.. Premel-ča, arhitekta Kregarja in profesorja Jakliča. Dijaki so bili povsod, zlasti pa na Češkoslovaškem, zelo gostoljubno sprejeti. Ogledali so si tehnične naprave, muzeje in tovarne ter druge zanimivosti. —lj Mestne zastavljalnica bo imele redni dražbi decembra 1929 zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.), 6. avgusta za efekte (blago, perilo, stroje) pa 12. avgusta t. 1. od 15. ure dalje v uradnem lokalu. Nafniife cene in največjo zalogo razne kuhinjske posode, emajlirane in aluminijaste, priporoča tvrdka z železnino STANKO FLORJANčlč, LJUBLJANA, Sv. Petre cesta št. 85 —lj Težka avtomobilska nesreča na Celovški cesti. Kakor poroča obširno že današnji »Ponedeljek«, se je včeraj dopoldne pripetila na Celovški cesti v Spodnji Šiški precej težka prometna nesreča. Avtobus, ki ga je šofiral šofer Ludvik Kern, se je med vožnjo proti Šiški z vso silo zaletel v Knezovo hišo na Celovški cesti in se prevrnil. V vozu so bili poleg šoferja še trije potniki in sicerk 43 letna Mihaela Petrovčič, žena strojevodje, JetniŠki paznik Ivan Cerne in sprevodnik Ivan Ponikvar, Najbolj je bila poškodovana Ponikva rjeva, ki je z glavo udarjla skozi šipo, tako da ji je posnelo lase s kožo vred, zadobila je nevarno rano na glavi in notranje poškodbe. Tudi šofer Kern je težko poškodovan. Volan ga je pritisnil ne prsni koš, zadobil pa je tudi praske po obrazu in rokah. Cerne to Ponikvar sta bila lažje poškodovana. Ranjence so prepeljali v bolnico, kjer so jim nudili zdravniško pomoč. Kakor nem poročajo iz bolnice, sta ćerne in Ponikvar bolnico se zapustila. Kern je sicer precej težko, vendar pa ne nevarno poškodovan, d očim je stanje Petro včičeve precej kritično. Nesreče je nastala zato, ker je bila cesta precej spolzka, deloma pa tudi zato, ker je šofer nekoliko prehitro vozil. —lj Nesreče in nezgode. Včeraj se je neki fantiček na Rimski cesti tako neprevidno igral s fl obe rtom, da je ustrelil svojega 8 letnega tovariša Antona Jenčiča, sina urednika državne železnice, v nos. Poškodbe ni težka. — 22 letni brezposelni čevljar Anton Banko je včeraj popoldne v Latter-mannovem drevoredu padel a vrtiljaka in zadobil precejšnje notranje poškodbe. — V soboto zvečer je v Florijanski ulici neki av-tomobllist podrl kolesarja kntona K u boka, delavca v strojnih tovarnah in ga precej poškodoval. Vse ponesrečence so morali prepeljati v bolnico. —lj Bukova drva (m3 Din 150.—) Jn tr» boveljski premog pri tt. »Kurivo«, Dunajska 33, tel. 3454. ------------ Iz Celja —c Seje celjskega mestnega občinskega svete, ki bi se bila morala vršiti pretekli petek zvečer, je bila v zadnjem hipu odpovedana, ker ae je opravičilo večje število občinskih svetnikov, 6 obč. svetnikov pe je do sedej zaprosilo se razrešenje od dolžnosti, šesti občinski svetnik, ki je odložil svoje mesto, je bil g. dr. Prago Hočevar, okrožni zdravnik v Celju. —c Prvo motorno kolo pri Moslrstd koči. Pred dnevi sta prispela kot prva moto-ciklista z motornim kolesom k 1344 m visoko ležeči Mozirski koči gg ključavničarska mojstra Franc Muhovič s Rečice ob Savinji in Ivah Klemenak iz Mozirja. Motorno kolo je znamke »Arielc 500 cem, C. H. V. in je brez defekta premagalo izredno težko progo. —c Aretirana je bila predvčerajšnjim proti večeru v mestnem parku komaj 20-letna brezposelna služkinja Marička F., doma z Dobja. Baje je hotela na vsak način zapeljati dva moška, ki sta sedela na isti klopi. Njene namere pa je preprečil stražnik, ki jo je aretiral in od vedel ne strežnico. Po primernem ukoru je bila Marička, ki je baje absolvirala trgovsko šele, izpuscena. -—c Zavarujte cvetlice na *»frifh Pretekle dni, ko so razsajali v celjski kotlini močni vetrovi, se je pripetilo v mestu na raznih krajih, da je močen veter potegnil z odprtih oken v višjih nadstropjih nezavarovane lončke a cvetlicami in Jih vrgel ne cesto. Da ni bil poškodovan noben pa san t, Je pripisati le srečnemu naključju. Na vsak način bo morala policija ukreniti vse potrebno, da se lončki s cvetlicami primerno zavarujejo, kakor Js urejeno Že skoro na vseh novejših zgradbah, ker bi se sicer lahko zgodila celo smrtna nesreče V —« Včerajšnji sport v Celja. Včeraj popoldne ob 17.30 se je vršila na »Glasi jI« prijateljske nogometne tekme med prvakom celjskega nogometnega okrožja SK Celjem to prvakom province Zagrebškega nogometnega podse veza CBK Čakovcem. Tekme je končala z rezultatom: SK Celje : CSK Čakovec 7 ; 2 (polčas 2:0). —c Z državne realne gimnazije smo prejeli sledečo notico: Kincl Henrik, učenec JV. b razrede je dovršil razred c odličnim uspehom in ne s prav dobrim, kakor pomotoma izkazuje šolsko izvestje. —c Smrtna kosa* Včeraj zjutraj Je umrl v Sv. Juriju ob Južni telezniei obče znani posestnik in gostilničar g. Franc Kincl. Zelo priljubljen Js bU slasti v lovskih krogih, bil pa Js tuđi selo dober gostilničar. Pogreb bo v torek 22. Julije ob 17. vi šentjursko poRoneliir*. N. v a. p.! Letovišče onih, ki ne morejo iz mesta Ples, godba in drugo — Kapelnik Cvirn In Branko Cvetko pojdeta za devet mesecev k vojakom LJubljana, -21. julija. Gospod urednik! Celo kopico dopisov in pitem ste prejeli. Za aH proti restavra* cijski godbi v Zvezdi so se oglašali v dobi tistih kumaric Ljubljančani. No. mi, kar nas je pristnih ljubljanskih sjrac, smo kar ra in se nikakor ne strinjamo z raznimi nergači. Pomisliti namreč moramo. da nam Cvirn, Branko in njegovi zvesti tovariši že šesto leto godejo, ter nas zabavajo. Poleti v kleti, pozimi na restavracijskem vrtu. Cvirna menda poznate. Tako lepe črne ciganske oči ima in tako sladko se zna smejati da se dekletom kar srce taia, plesalce in brhke plesalke pa kar noge za» srbe, kadar se oglasi Cvirnov klarinet: Preljubi sv Lenart, kako si ti svet. k* imaš majčkeno faro, pa veliko deklet. Cvirn je bolj ciganske zunanjosti — saj menda ne bo hud, če povem kar po do* mače — Branko, zal plavolas fant, a oba jih imata za ušesi. Cvirn, dirigira, Branko sekundira pri klavirju, Tarzan vleče har* moniko. tisti mali debeli Rus se napihuje s trobento, Breznik jo žinga za kontrabas in tako gre vse v najlepšem redu. Osem jih je muzikantov v Zvezdi. Vsi fantje od fare, postavni in fletni. Mojster Ježek jim je napravil čedne uniforme. Svetlo* modre suknjiče imajo in široke »drap* hlače, na glavi pa majčkene čepice z zvezdo. Prijetno je v poletnih večerih v restav« raciji Zvezda. Gostje pijo pivo ali pa za žejo cviček iz Gadove peči, za telesni Muhe se boje pisane luči Muhe nimajo rade pisane luči, najbolj pa sovražijo rdečo in žolto luč. O zanimivih opazovanjih v tem pogledu poroča londonska revija »Nature«, ki objavlja rezultate poskusov v steklarni v Lanchashiru. Lastnik tovarne kuhanega sadja je pred leti vstavil v okna vseh delavnic in skladišč žolto steklo. Poedini oddelki so bili spojeni s hodniki z navadnim steklom in tu so videli, da so bili hodniki vedno polni muh, dočim v delavnicah in skladiščih, kjer so bila okna žolta, ni bilo nobene muhe. Zato je tovarnar zamenjal tudi na hodnikih navadno steklo 2 žoltim in posledica je bila, da so muhe izginile. Tudi v drugih primerih so rabili pisano steklo za preganjanje muh in končno je napravila steklarna več poskusov, da se prepriča, če se domača muha res boji pisanega stekla in katera barva ji je najbolj neprijetna. Poskusi so pokazali, da daje domača muha prednost beli luči pred pisano in da rdeča in žolta luč odganja muhe. Modra in zelena barva ne vplivata tako hudo na muhe. Ker se pa skozi rdeče steklo mnogo svetlobe izgubi, je bolje odločiti se za žolto steklo. Seveda ne moremo trditi, da prežene žolta luč vse muhe, nedvomno je pa, da se je muhe zelo boje in da jih ostane v sobi, kjer imamo okna z žoltim steklom, zelo malo. Tako steklo je priporočljivo zlasti tam, kjer imamo spravljene jestvine. Majboejše, naftrafnejSe. zato « riajceneišeJ Roman je ukradel Literarna rafiniranost pri zločincih ni navada, toda flenoch Przetcznik, zloglasni žepar v Varšavi, je pokazal tudi to redko lasnost. Potoma je ukradel literarno delo. Vozil se je s tramvajem in med vožnjo ie iztrgal neki dami aktovko ter pobegnil z njo. Okrađena je bila pisateljica Irena Zarzycka, avtorica romana >Divjakinja«. Ni pa bil ukraden denar, temveč rokopis novega romana »Tabor«. Tatvina je bila takoj naznanjena policiji. Še istega dne zvečer je pa dobila pisateljica pismo, glaseče se: »Milostiva gospa! Mislite si moje presenečenje, ko sem našel v aktovki tako krasen roman. Nehal sem celo krasti po tramvajih, zdaj sedim z romanom doma, čitam in prečitati ga želim do konca. Jutri zvečer bom s čitanjem pri kraju. Ker bi vam nerad storil krivico, sem pripravljen vrniti vam rokopis toda samo. pod pogojem, da mi plačate 500 zlotov. Izvolite mi sporočiti, če ste s tem zadovoljni. Na policijo se pa nikar ne obračajte. Z odličnim spoštovanjem. — Tat.« Pisateljica je takoj telefonirala policiji. Drufci dan je pa prišel sel z novim pismom. Tat je pisal, naj pisateljica po- blagor pa ima vse dobrote izvrstna Kra« peževa kuhinja. Vse igrajo tako lepo in milo. da je ve* seljc. Čeprav amaterji, pa ga pihnejo. In kaj vse znajo ti tiči! Vsak igra naj« manj dva ali celo tri instrumente. Cvirn je violinist, pa tudi dober saksofonist. Branko je doma pri klavirju, zna pa vleči tudi harmoniko. Fant od fare je tud: Tur« zan, ki se imenitno razume na vijolino, saksofon in na kromatične harmonike. On je tudi določen za Cvirnovega namest« nika. Za Cvirnovega namestnika, utetjne vpra« Sati kdo začudeno. Da. kajti Cvirn in Branko nas zapuščata. Ne sicer za vedno, pač pa za celih devet mesecev. Zt drugi teden jo morata odriniti k vojakom. Opa» šeta bridke sabljice in služila bosta do* raovini. Cvirn ima velik rešpekt pred vojaštvom. Dejal je, da prav rad služi, sa» mo streljanje ne more slišati. To da je že v rodbini in da je enega njegovih stricev zadela kap. ko so začeli vojaki streljati Da bo nesreča tem večja, mora Cvirn ce* lo k artileriji ... Vso zimo bomo torej brez Cvirna in Branka. Nič več ne bomo poslušali njegovih prijetnih melodij, ne bodo nas gledale njegove ciganske oči, ne bomo se več smejali oni okrogli Hauptman Gašper vzel pištolco pa je nulfra noter dau; čim se je zabliskalo, pumf, pa L'rške več ni blo... Cvirn in Branko Cvetko priredita prt« hodnjo nedeljo poslovilni večer v restav* raciji Zvezda. loži denar v kuverto, jo zapečati in izroči njegovemu slugi, ki ji prinese čez eno uro rokopis njenega romana. V dokaz, da govori resnico, je priložil tat pismu prvo stran ukradenega romana. Po nasvetu policije je položila pisateljica v kuverto nekaj lističev papirja in jo izročila odposlancu. Za njim sta odšla dva detektiva, ki sta moža aretirala. Roman je imel pri sebi in tako ga je dobila pisateljica takoj nazaj. Qssendowskega roman „Lenin" Ferdinand A. Ossendowski, prvotno poljski srednješolski profesor. pozne?t raziskovalec in romanopisec je stopil s svojo presenetljivo literarno plodovito-stjo v zadnjih desetih letih v prve vrste poljskih literatov tako po kakovosti, kakor tudi po količini svojih del. Cita ga zelo rada inteligenca, pa tudi široke plasti poliskega naroda. Med poljskimi pisatelji naše dobe je nedvomno najaktualnejši. Njegov najnovejši roman se imenuje »Lenin«. To je roman in življenjepis moža, ki je igral v svetovni vojni v njenih odmevih tako usodno vlogo v zgodovini Rusije in vsega sveta kot duševni vodja in poglavar boljševizma. Toda tu ne gre za suhoparen življenjepis, niti za ideologjio osebnosti in nauka. To je roman v pravem pomenu besede, pisan zelo živahno in napeto. Ossendowski, ki je živel do konca svetovne vojne v Rusiji — bil je nekaj časa tudi profesor srednje šole v Tomsku — je poznal osebno razmere, v katerih je živela ruska inteligenca, kot oni činitelj, ki je ustvarjal predvojne idejne smeri. Os-sendowski je eden onih redkih Poljakov, ki so zavzemali napram ruskemu duhovnem življenju vsako nepristransko, čeprav kritično stališče. Osebno je poznal tudi Lenina in mnoge prvake velike ruske revolucije, ki so prišli na površje po prevratu. Odtod tako živo zanimanje slavnega poljskega pisatelja za razmere, ki jih opisuje od otroških let mladega Vladimirja Uljanova v rodbinskem krogu in njegovo pestro življensko pot do prevrata, ki je tako močno vplival na oblikovanje vsega povojnega socijalnega in gospodarskega sveta. Ossendowskega roman »Lenin« zasluži kot roman — življenjepis in kot politični roman v polni meri. da ga vsak izobraženec prečita, čeprav utegne imeti marsikdo pomisleke proti nekaterim avtorjevim tezam. Torek, 22. julije. 12.30: Plošče; 13: Časovna napoved, borza, plošče; 13.80: Iz današnjih dnevnikov; 18.30: Koncert radio orkestra; 19.30: Bučar: Razvoj Sokelstva pri Lužiških Srbih: 20: Prenos iz Zagreba; 22: časovna napoved in porocUa; 22.15: Prenos z Bleda; 23: Napoved progrrama za naslednji dan. Sreda, 28. julija. Opoldanski program odpede; 1&£0: Koncert radio orkestra; 19.30: P. dr. Roman Tominec: Portreti iz svetovne literature; 20: Prenos iz Prage; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa ze naslednji dan. Četrtek, 24. julija. 12.90: Plošče; 18: Časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov: 18.30: Koncert radio orkestre; 19.30: Otroška ura, pisatelj Milcinski: 20: Ploše>: 20.15: Jugoslovanski večer: Slovenski vokalni kvintet; 21.06: Prenos is Beograda 21.55: Prenos ie Zagrebe; 38: Napoved programe za naslednji dan. 4— »SLOVENSKI NAROD«, dne 21. julija 1930 Stev. 163 'Avgastus Mttir: 52 Krog zločinov Roman — Ste vi, Carthew? Potrudite se z avtomobilom pred hotel »Jermvn«. Čakajte pred vrati, kjer se odlaga prtljaga — počakajte, dokler ne odlože tam dve kovčegavo na moje ime. Razumete? Dva kovčega. Da, bodisi na moje ali pa na ime Jackson. Slediti boste morali možu, ki ju prinese. Ni izključeno, da bo pot dolga. Preskjbite se torej z bencinom. Vzemite s seboj Harliwaya, ki naj ostane na preži v veži. Ste razumeli vse, Carthew? — Pridite takoj. John Warner je odloz.il slušalko. Ničesar ni hotel prepustiti naključju. Zdaj, ko sta bila oba vhoda zastražena in ko mu je bila znana številka Jacksonove-af» stanovanja, je imel občutek, da mu je sreča prvič naklonjena odkar je imel opraviti z neznanim ponarejalcem. Stanovanje št. 19 Stopil je na hodnik in krenil proti Jacksonovem stanovanju. Jacksona še ni bilo in vrata so bila na stežaj odprta. Vstopil je. Bil je v ozki, kratki predsobi, iz katere so vodila na eni strani vrata v sprejeninico, na drugi pa v spalnico s prilegajočo kopalnico. Opazil je, da ima spalnica posebna vrata, vodeča na glavni hodnik, toda ta vrata so bila od znotraj zaklenjena. Kar mu je šinila v glavo srečna misel. Potegnil je ključ iz ključavnice in ga preizkusil na glavnih vratih stanovanja. Prepričal se je, da jih odpira in smeje ga je spravil v žep. Sreča mu je bila mila. Bogovi so bili tistega dne usmiljeni. Cez četrt ure je dobil težko pričakovano obvestilo. Carthe\v mu je kratko sporočal, da je prispel s rlarkwayem in da sta na svojih mestih. VVarner si je zadovoljno oddahnil. Bilo je četrt na dvanajst. Prižgal si je cigaro in se začel po-• časi izprehajati po sobi. Ni bilo ve/jet-no, da bi prišel v hotel ponarejalec sam s svojo robo — kvečjemu če bi se zanašal samo na svoje delo, kar je slaba scran nekaicnii najpremeiencjših zločincev. Ns, take igre ne more igrati sam. Ene oči nc morejo videti toliko, kolikor je videla ona skrivnostna senca. Kako za vraga mu je biio znano vse, kar sem počenjal? To vprašanje si je ponovil VVarner najmanj stokrat. L>il sem iah.0 nespameten, da sc;;.i ^ ^ sioval enega njegovih pajdašev. A morda je bila ženska. Ženska! Saj to jc tisto. Često bi bil rad vedel, ali je imela prste vmes ženska. Ustavil se je s cigaro med zobmi. Ženska!! Zadnje mesece je ob* čeval samo z Molly Langtonovo. Mar so ponarejalčevi agenti vtiho* tapili njo v njegovo službo? Pa ven* dar ni igrala na videz tako nedolžna Molly vloge oči, s katerimi ga je po* narejevalec vedno in povsod opazo* val? Kateri Mollyn prijatelj ali prija* teljica jo je mogla izrabiti? Kolikor mu je bilo znano, je imela Molly sas mo eno prijateljico — Julijo Farrovo. VVarner je stal nagnjen naprej li* ki kip. To je bila nova smer njegovih misli in od te smeri ga trenutno ni mogla odvrniti nobena sila. Ugasnil je luč v spalnici in sedel s prižgano cigaro v temi. Ura je od* bila pol dvanajstih. Vedel je, da je bilo stanovanje morda naročeno samo zato, da bi mogel neznanec spraviti vanj dva dragocena kovčega ali pa da bi speljal oblasti na napačno sled, če bi ga hotele prijeti. Kar je vstal in napeto poslušal. Toda takoj se je prepričal, da ni nič posebnega. Vedel je, da mora biti ze* lo previden. Če se zmoti ali izda pre* kmalu ali če se izda Carthew, ostane ponarejalec za vedno senca in tok po* narejenih bankovcev bo napeljan v drugo strugo. Napil se je iz steklenice, katero je imel v žepu. Bil je v nji konjak z močno dozo benediktinca — priljub* ljena pijača lovcev v južnih deželah. To ga je poživilo in okrepilo. Ko je spravljal steklenico nazaj v žep, so se začuli na hodniku koraki. To pot ga niso varali prenapeti živci. Slišal je korake tako razločno, kakor utripanje lastnega srca. Stal je nepre* mično in zadrževal sapo. V nasledi njem hipu je ugasnil cigaro, odprl ti* ho vrata svoje spalnice in pogledal iz nje. Na hodniku sta bila dva moža. Sla sta mimo Jacksonovega stanovanja -— ne, ustavila sta se. Warner je slišal prijazen glas. Začulo se je škripanje in zapiranje vrat. Prvi neznanec se je vrnil. Začul se je ropot spuščajočega se dvigala, potem je bilo pa vse tiho. John VVarner je šel tiho po hod* niku. odprl je vrata v spalnico in vsto* pil v predsobo med obema sobama stanovanja št. 19. V sprejemnici se je nekdo premi* kal. Luč je bila prižgana. Warner je iztegnil roko in se dotaknil s prsti kljuke. Pritisnil je na njo, odprl vrata na stežaj in stopil v sobo. Mož. ki je bil v sobi, se jc prese* nečeno ozrl. John VVarner je stal trenutek ves zmeden pri vratih. V naslednjem hi* pu je spoznal pri mizi stoječega mo* ža. Njegova slika je bila tistega dne v novinah in rečeno je bilo. da name* rava opustiti prakso. Bil je odlični specijalist za živčne bolezni dr. Ivor Dravton. Dva kovčega Prvi je spregovoril dr. Drayton. — Izvolite naprej in sedite, — je dejal strupeno. — Se pišete Jackson? Vaš obraz mi je znan. John VVarner se je zasmejal. — Ne, pišem sc Warner. Mislil sem, da me poznate, doktore. — Še nikoli nisem slišal govoriti o vas, — je odgovoril zdravnik osorno. Njegova orjaška, skrbno negovana roka se je dvignila h kratko pristriže* nim brkam. Njegove temne, srepe oči so ves čas opazovale Warnerja. — Je to vaša soba? — Menda je ta soba vaša, — je od* govoril VVarner. Zaprl je vrata in sto* pil k mizi, stoječi med njima. — To je treba pojasniti, — je de* jal dr. Drayton ogorčeno. Če je igral ta prizor, ga je igral imenitno. — Baš so mi telefonirali, naj prispem v tale hotel in posetim kot zdravnik nekega bolnika po imenu Jacksona. Po telefo* nu mi je bilo rečeno, da gre za nujno zadevo in dotični, ki mi je telefoniral, je omenjal visok honorar. — Obmolk* nil je in oči so se mu nenadoma za* iskrile. — Zdaj se vas spominjam — gospod VVarner. Saj sem takoj mislil, da sem vaš obraz nekje že videl, sa* mo vašega imena se nisem mogel spomniti. Dobili ste strel v glavo v Monte Carlu, je*li? To je bilo pred dvema ali tremi leti. V neki francoski bolnici so vas izleČili . . . — Motite se, — ga je prekinil VVarner, toda njegove ustnice so bile blede in tresle so se. — Še svoj živ dan nisem bil v Monte Carlu. Pismo, ki je romalo 100 let AH bo zagonetna smrt slavnega skladatelja pojasnjena? Zdi se neverjetno, da bi bilo pravilno adresirano pismo dostavUeno šele čez 100 let. In vendar se je to nedavno pripetilo. Nekdo, ki je redno posečal antikvarije v Versaillesu, je našel tam pismo, naslovljeno glavnemu uredniku »Journal de Debats«. Poskrbel je, da je bilo pismo dostavljeno adresatu. Poslano je bilo z Dunaja 26. maja 1S24. Čudno je, da je vsebina pisma še vedno aktualna, čeprav je bilo pismo pisano pred 100 leti. V preteklem stoletju je bila Mozartova smrt dolgo predmet spora. Ko je začel Mozart komponirati »Requiem,« je že slutil, da se mu bliža smrt. Iz te dobe njegovega življenja se je ohranilo tragično, v italijanščini pisano pismo, v katerem je med drugim rečeno: »Čutim, da se mi bliža zadnja ura. Škoda! Življenje je bilo tako lepo. Nihče ne more izpremeniti potov svoje usode. Zato bi tudi rad dovršil svojo pogrebno pesem.« Kakor znano, je dejal Mozart nekoč na izprehodu po dunajskem Pratru svoji dobri prijateljici: »Moje ure so štete. Ni nobenega dvoma, da sem zastrupljen. Te misli se ne morem otresti.« Dva tedna po tem pogovoru je Mozart umrl, star komaj 36 let. Rojen je bil kakor znano 26. januarja 1756 v Solnogradu, umrl je pa 5. decembra 1791 na Dunaju. Njegovo truplo se je takoj močno napelo, kar je dalo pobudo za govorice, da je bil slavni skladatelj zastrupljen. Sum je padel na italijanskega glasbenika Salierija. ki je zdaj skoro že po-pozabljen, takrat je bil pa slaven in poi ularen. Za svoje uspehe se je imel zahvaliti podpori skladatelja QluckavNa Dunaju je bil Salieri glavni dirigent dvornega orkestra do 1. 1824, ko ga je zadela dvojna nesreča. Njegovo zdravje je bilo omajano, obenem je pa padel nanj sum, da je zastrupil Mozarta. Tega strašnega suma se ni mogel otresti do smrti. Omenjeno pismo, namenjeno glavnemu uredniku »Journal de Debats,« je podpisal neki naročnik lista in nanaša se baš na spor o Mozartovi smrti. V pismu je med drugim rečeno: »Prepričali smo se z iskrenim obžalovanjem, da so francoski listi nasedli verziji, ki je brez vsake podlage, da je Mozarta zastrupil eden najboljših in najslavnejših skladateljev Salieri. Te govorice je razširila kritika. Vsi namreč dobro vemo, da je pobralo Mozarta neobičajno hrepenenje po življenju, kakor je pobralo tudi Rafaela.« Pismo postane nedvomno predmet zgodovinskega proučevanja. Henry Bi-dou, ki se podrobno peča s tem vprašanjem v francoskih listih, izraža domnevo, da ni izključeno, da je bil avtor pisma Salieri sam. To bi se dalo sklepati tudi iz tona pisma. Kako so nastale govorice, da je Salieri Mozarta zastrupil? Nasprotniki nekoč slavnega italijanskega skladatelja so trdili, da je dejal po Mozartovem pogrebu, katerega se je osebno udeležil: »Škoda, da izgubimo tako idealnega človeka, toda na drugi strani je njegova smrt za nas sreča. Če bi Mozart živel, bi s svojimi skladbami ne zaslužil niti skorjice kruha.« In še 33 let po Mozartovi smrti je napisal Schindler v družbi Beethovnovih prijateljev na listek, ki se je ohranil, da se počuti Salieri zopet slabo, da se mu blede in da je v omotici izjavil, da je zastrupil Mozarta. Pravda, ki se vleče 50 let Pred dobrimi 50 leti se je pričela v San Franciscu pravda, ki bo končala šele te dni. Gre za pravdo dedičev nekdaj slovitega »kalifornijskega kralja« Johna Su-tera, ki je L 1840. pobegnil pred svojimi upniki iz Evrope v Ameriko, kjer je ustanovil naselbino »Nova Helvetia« in postal na čudežen način bogataš. Začel je obdelovati zemljo z ženo in dvema otrokoma in šlo mu je tako dobro, da je imel čez nekaj let največje črede volov, krav, konj in ovac, kar jih je bilo kdaj na ameriških farmah. Ker je prideloval tudi vino in bombaževino, je še bolj obogatel. Njegove služinčadi same je bilo za celo naselbino. Suter je imel tudi dobre zveze in zato je z velikim uspehom kupoval in prodajal naprej obširna zemljišča. Bil je že večkraten milijonar, ko mu je usoda nenadoma obrnila hrbet. Usodno mu je postalo odkritje zlatonosnega peska na njegovem zemljišču. Čim se je raznesla vest, da je. bilo najdeno zlato, so vsi njegovi hlapci pustili delo in začeli iskati zlato. Poleg tega je privabila vest o zlatu mnogo tujcev, večinoma pu-lovcev, ki so se kmatkomalo polastili znatnega dela farme »kalifornijskega kralja«. Mož se je obrnil na oblasti, ki mu pa niso mogle pomagati. Na farmi je zavladala popolna anarhija, tatvine in umori so bili na dnevnem redu. Prišlo je tako daleč, da so Suteru izropali in zažgali hišo in da je milijonar komaj odnesel pete. Vrnil se je v Evropo in je 1. 1881. umri. Njegovi otroci se potegujejo za odškodnino, češ, da so kalifornij- ske oblasti krive, da je prišel njihov oče ob vse premoženje. Proces se je vlekel 50 let in šele zdaj bo v San Franciscu končan. Vprašanje je seveda, če bodo Su-terovi otroci dobili, za kar se potegujejo. Generalni konzul diskreten Pustolovščino z dokaj mučrumi posledicami je doživel generalni konzul neke države v Parizu. Nekega dne se je odpeljal s krasnim avtomobilom na izprehod po promenadni cesti v Bois de Boulogne, toda ne sam. S seboj je imel damo kras-nik kostanjevih las ,ki pa ni bila njegova žena. Spotoma se je dami zahotelo šofi-rati. Generalni konzul ji je kot pravi kavalir rad ustregel. Nesreča je pa hotela, da je skočil čez cesto otročiček, dama je izgubila oblast nad volanom in do smrti povozila nesrečnega otroka. V naslednjem trenutku je ustavila avtomobil, skočila iz njega in izginila v množici. Ko je policijski inspektor vprašal generalnega konzula po imenu dotične dame, je dobil odgovor, da lahko njega samega kaznujejo, kakor hočejo, imena dame pa ne izda. In res ga niso mogli pripraviti do tega, da bi povedal, kdo je dama, ki je tako nerodno šofirala. Zadeva je prišla pred sodišče in generalni konzul je šel v svoji viteški diskretnosti tako daleč, da je celo trdil, da je sam šofiral in povozil otroka. Sodišče je pa moralo verjeti pričam in tako ni preostalo drugega nego da so diskretnega kavalirja oprostili- Maršal Okn umrl Iz Tokija poročajo, da je umrl povelj' nik iz rusko-japonske vojne, maršal grof Jasutaka Oku. Star je bil 84 let. Z maršalom Oku leže v grob zadnji udeleženec in vojskovodja japonske armade v rusko-japonski vojni 1.1903. Oba slavna vojskovodje japonskih armad v tej vojni, Kai-rogi in Nogi sta že davno unrrla. Vojaška karijera maršala Oku jc bila zelo nagla, 2e L 1877 se je odlikoval v državljanski vojni, v vojni s Kitajsko* 1. 1804. do 1897. je bil poveljnik divizije, pozneje je zavzemal visoka vojaška mesta ,v rusko-japonski vojni je bil pa poveljnik druge armade, ki sc je izkrcala v zaledju trdnjave Port Artur in jo odrezala od ruske vojske na suhem. Potem j« njegova armada uspešno korakala v Mandžurijo. Po vojni je postal šef generalnega štaba in maršal, za zasluge v vojni s Kitajsko je dobil plemstvo, 1. 1907 je pa postal grof. Tri pokolenja komunistov N V sovj. Rusiji se vedno bolj kaže razlika med tremi pokolenji komunistov. Stari komunisti ali stara komunistična garda si nekam ne upa na dan in živi, od razvalin stare ideologije. Če prileze ta ali oni na dan, se ne more dovolj načuditi, kako zelo so oddaljeni raealiziranl načrti od onih, za katere se je on neko* boril. Stare komuniste veže na stranko tradicija dolgoletne skupne borbe. In ri komunisti tudi bolj mislijo na svojo dolžnost »umreti s stranko«, kakor na to^, da se točno določi njena politika. To po-kolenje komunistov ima strte ljudi, za vrinjene veličine. Le z največjo težavo se sporazumevajo z drugim komunističnim, pokolenjem, ki jim je izpodneslo stolčke* V drugo pokolenje komunistov spadajo 30- do 40 letni možje. To so ljudje, ki so kovali svoje značaje in intelekte med svetovno in državljansko vojno. Zato so večinoma možje železne volje, pogosto* površni in malomarni, če gre za ideološke* probleme, zato pa v disciplini prvi. Smatrajo se za oligarhijo, kateri je bila poverjena oblast v imenu visoke misije v graditvi socijalizma. Večina teh misli, da. zadostuje za dograditev socijalizma ujeti voljo v pest. To pokolenje, s katerim si pomagajo v svoji politiki Stalin, Molotov in Jaroslavski, je zdaj v Rusiji na krmilu. Tretje pokolenje tvori mladina, ki se ideološko šele zdaj oblikuje v sovjetskem duhu in razmerah. V tem pokolenju je mnogo poedincev, ki temeljito premislijo in prouče svojo ideologijo. Kakor vedno« in povsod, se rodi tudi v Rusiji med mladino največ opozicijonalnih idej in mladina najraje primerja domače razmere * tujimi. Temeljno vprašanje, s katerim se komunistična mladina najbolj peča, je problem, zakaj je zavladala v Rusiji po 13 letih sovjetske vlade znova lakota. Komunistična mladina ne pozna patetične borbe, katero je vodilo prvo in drugo komunistično pokolenje. Zato je zelo težko pritegniti mladino k delu za utrditev komunističnega družabnega reda. Seveda ie usoda komunizma odvisna baš od mladine in zato ni čuda, da si komunistični prvaki tako prizadevajo pritegniti k dePU v prvi vrsti tretje komunistično pokole* nje. Konec avtomobilskih nesreč. — Moj mož me je dobil na čuden način. Povozil me je z avtomobilom, potem sva se pa vzela. — Čujte, tole pa ni napačno. Vaša prigoda bi moral postati zakon, pa bi bilo takoj konec avtomobilskih nesreč. Vsaka bezeda SO Za odgovor znamko t ——» ndootrarinma Plača mo lahko tudi ■> znamkah - Na vprašanja brez znamke nt Najmanj*! nOla* IMu &--—* Krojačica I z obrtno pravico dobi mesto. Ponudbe pod >ViČ« na upravo »Slov Naroda«. 2060 Trgovski pomočnik (lagerist) išče službe v Ljub Ijani. Cen j. ponudbe pod »Tr govski pomočnik« na upravo >Sloy. Naroda«. 2063 Strojepisni pouk med počitnicami se vrši vsak dan od 6 do 9. ure zvečer. Začetek 4 avgusta. Vpisovanje L avgusta in dalje vsak dan od 6. do pol 8. ure zvečer. Tečaji sa začetnike in tzvežban ce. Posebni tečaj za starejše dame in gospode Učna ura Din 4.—. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta it 7-L 2052 Lepo opremljeno sobo z elektriko iščem za takoj. Pismene ponudbe pod »Takoj«. 2082 Mladega slaščičarja aH pridnega leotarja išče za takojšnji nastop slastičara No-votny, Ljubljana. 2085 L Mikuš LJUBLJANA Mestn tro 15 priporoča svojo zalogo iežnikov in solnčnikov ter sprehajalnin palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Zelena papiga ušla Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v Krojnem zavodu, Stari trg 19. 2086 Opremljeno sobo lepo, snažno, z elektriko v sredini mesta za takoj išče gospod. Kdo, pove uprava »Slov. Naroda«. 2083 Čevljar, prikrojevalca za fina zgornja dela sprejme takoj v stalno službo. Kdo, pove uprava »Slov. Nar.< 2088 Dotični gospod ki je v nedeljo ob 8. zjutraj pobral pred trafiko nasproti gostotme »Pri panju« v Vegovi uVici 1000-diinarski bankovec, se naproša, da ga ietotam odda proti predpisani nagradi, ker je gospod dobro znan, in tudi v tisti razburjenosti ni v trafiki nič kupdl. ampak je sumljivo odšel po Vegovi in Turjaški ulici, naj v lastnem interesu tisočak vrne istotam. 2087 OROŽJE Lovske puške, brovming pištole, samokrese, montiranje daljnogledov, ribiško orodje itd. sprejema v popravilo F. K. KAISEK, puškar, Ljubljane, Kongresni trg štev. 9. Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo Vlakuiatmni paph ytoda}a uputva ,&lo*iU&*Qa Tlatoda, Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA Prešernova ulica Stev. SO fv lastnem poslopju) 0l*reuovanja vlog, aaaap u pratfaja rsa&e mtoib rredasstBis papirjev, dsvu is valut borzna osrsčila, predajati ta krsdlti t«te, sakampt is iakass m«si« tsr sakatila v ta is iaezsmstv* tal« ■ dssstiu ttitti.lt*. Brsajatk*: Kredit. Uafcljaee Teleles it 8040, 1467. S48 ti Mikaš I7M W* H UreMe Josip ZapaoSC. — Za »Narodno