Slev 186. v LMaol, v nefleHa Dot 27. avansu 1922. Leto L. bs Naročnina za državo SHS: u oalo lato naprej Dla.12(K— sa pol leta H .. „ so-— sa četrt lata „ ., „ 3B-—. sa en mesee „ ..>■„ 10*— za inozemstvo s oeiolemo.....D n. 2H-— meeečno . ,,,, „ 18'— s Sobotna Izdaja: s v Jugoslaviji. . . Din. 15 — v Inozemstvu 33 — Posflnroa Hlev. 75 mi =■=» Cene lnseratom: =2 Eaostolpaa petima vrst« mali oglasi po K 4'— (n K B —« veliki oglati nad W mm vi-iine po K 8 —, poslana Itd. po K 12 —. Pri večjem naročila popasl. Izhaja vaak dan lzvzemčl ponedeljka In dneva po ptai-aika ob 5. nrl zjutraj. ■esečaa priloga: Vestnik SKSZ. HT Uredništvo ]• v Kopitarjevi nllel Stev. 6/10. Bokoptal se ne vračajo; aelrank trasa ptsm>> se aa sprejemajo. Uredn. telet. itv. 50, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjevi al. S. — BaOan peStne bran. lJaUjaaske it. 650 aa aaračalao ta it. 349 za oglase, aagreb »9.011, sarajev. 7SB3, praike ln dnnaj. 24.797 Naše bolnice, »Slovenski Narod« od 26. avgusta je prinesel pod naslonom »Minister Otnerovič o bolnicah v Sloveniji« vest, da se je g. minister zelo ugodno izrazil o obrat« in gospodarstvu naših bolnic, češ, da se jo prepričal, da so bolnišnice na Hrvatskem in v Slavoniji dobro urejene, ravno tako v Dalmaciji, da pa tega ne more reči o slovenskih bolnišnicah, ki so v zanemarjenem stanju. Zlasti očita g. minister našim dobrodelnim zavodom zlorabo v upravi: >Hrana, ki je bila zabeležena v knjigovod-slvene knjige, ni bila izdana bolnikom. Neki upravitelj bolnišnice je odšel brez vsakega predhodnega dovoljenja in obvestila na daljši dopust. Dalje so bolnišnice najele samolastno, brez predhodnega odobrenja in dovoljenja velika posojila. Tako je bolnišnica v Ljubljani najela posojilo v Pragi in je samo na kurzu utrpela škodo nad 100.000 dinarjev. Vsa posojila, ki so jih najele bolnišnice v Sloveniji, znašajo pet milijonov dinarjev. Da bi se krili ti najeti krediti, je bila izvršena redukcija bolniškega staleža. Po nekaterih bolnišnicah so sobe popolnoma prazne, drugod pa je stalež reduciran za polovico.« Ako ne bi živeli v državi, v kateri sede na ministrskih stolih ljudje, katerim se očitajo dan na dan nečedne manipulacije s bijim denarjem, bi ne verjeli poročilu »Slov. Naroda«. Pa izkušnja nas je izučila in ne dvomimo, da je znani faktotum naše demokratske porodice v istini pljunil skozi usta gospoda ministra za narodno zdravje za naše humanitarne zavode. Ne dvomimo tudi zato ne, ker vemo, kje tiči vzrok za tako postopanje. Nemarnost v finančni upravi naše države, — nemarnost, ki se izraža najbolje v mnenju inozemskih poznavalcev naših razmer, da izgine tretjina naših državnih dohodkov v privatnih žepih — je spravila tudi naše bolnice, ki so nastale in se razvile pod pošteno, dasi Slovencem krivično avstrijsko državno upravo, v obupen položaj. Pod pritiskom nevzdržnega gospodarstva z budžetnimi dvanajstinami so bile naše bolnišnice, ako niso hotele, da jim umrejo bolniki od gla da, prisiljene jemati živež na kredit. To neizbežno, v koruptnosti vladajočega režima utemeljeno zadolževanje naših humanitarnih zavodov imenuje g. minister samolastno najemanje posojil. Kupovanje zdravil in obvez na kredit tam, kjer se nam je sploh še kaj la-editiralo, namreč v Pragi, istoveti g. minister z najetjem posojila v inozemstvu. Vzrok praznoti naših bolnic išče g. Omerovič v nujnosti kritja lahkomiselno najetih kreditov, dasi ve vsa slovenska javnost, da so se izpraznile bolniške sobe v slov. bolnišnicah vsled absolutno nezadostnih državnih dotacij in vsled okol-nosti, da niso bili naši trgovci tako naivni kakor naši srednješolski profesorji, ki so dajali celo leto nadure zastonj, — in so ustavili dobavo živil uašim dobrodelnim zavodom na puf. Verjamemo, da je ta sramoten škandal, ki ga Slovenci niso hoteli trpeti molče, postal navsezadnje nadležen tudi gospodom, kojim je poleg polnenja lastnega žepa pljuvanje na slovenstvo živ-Ijenski poklic in da so vsled tega poskušali virement s tem, da razkričavajo sedaj svojo lastno sramoto za sramoto slovenske uprave. Svojo lastno koruptnost, ki jim jo je svoj čas očital ravnatelj ljubljanske bolnice, hočejo sedaj podtakniti njemu in na-migavajo, da jim je sedaj razumljiva vest nekega ljubljanskega lista, da je prosil g. dr. Kraigher za upokojenje. Znano nam je, da je stala glava dr. Kraigherja na pro-skripcijski listi naše demokratske porodice že meseca februarja, zakaj, pač ni težko uganiti. Vemo pa tudi, da je trditev dr. Štamparja, da je odšel neki upravitelj bolnišnice (dr. Kraigher) brez vsakega predhodnega dovoljenja in obvestila na daljši dopust, lažnjiva, ker je nastopil dr. Kraigher svoj 14 dnevni dopust po predhodnem dovoljenju s strani pristojne oblasti, če piše »Slovenski Narod«, da mu ni znano, zakaj jc prosil dr. Kraigher za upokojenje, mu povemo, da je storil to na komando nezakonito postavljenega šefa zdravstva v Sloveniji dr. Katičiča, na čega-vo željo, bo pa uganil »Slov. Narod« pač sam. -— """ • — Da-ii je bila hrana v zdravilišča To-polščici sicer zabeležena v knjigovodstve-nih knjigah, ne pa izdana bolnikom, ne vemo, znano nam je pa, da je imel dr. Štam-par svoj posebni interes na tem, da je iskal — in, ker pravi že sv. pismo, da kdor išče, ta najde — tudi našel njegovim namenom potrebne nerednosti. Vemo za afero dr. Savica, ki je po skoro polletnem brezplačnem bivanju v zdravilišču kot bolnik I. razreda protipostavno stopil na mesto postavno imenovanega šefa-zdravnika dr. Drobnica. Ni res, da je bil odstavljen dr. Drobnič zaradi nerednosti v zdraviliški upravi, vsaj je nastopil dr. Savič že pred več meseci kot proteže Štamparjev v pozi bodočega šefa. Tak o stoje torej stvari. Treba je oblatiti Slovenijo, da se uduši protest proti ko-ruptnemu režimu, ki ne ubija samo naših bolnic, ampak tudi našo državo. Pa gonja proli slovenskim bolnišnicam zasleduje še uek drugi namen. Kakor čujemo, je zdravstveni eksponent režima, šef zdravstvenega odseka za Slovenijo g. dr. Katičie izdal po naročilu g. načelnika dr. Štamparja ferman, da mora medicinska fakulteta v Ljubljani do 1. septembra izprazniti dve sobi v prosekturnem poslopju ljubljanske bolnice, kjer je iskala in dosedaj tudi našla svoje ponižno zavetje. Da pa tiči v tem postopanju svoj namen, izpričuje opomba g. dr. Štamparja o pribki inšpekcije dobrodelnih zavodov v Ljubljani glede poslopja novega anatomičnega instituta: »Ah, to je pa tisto poslopje, na katerem se delo ne bo nadaljevalo, ker so zraven samo avto-nomisti in separatisti.« Tako torej? Dr. Štampar meče fakulteto na cesto, izjavljajoč istočasno, da lastne strehe ne bo nikdar dobila. Edino kar bi mogel g. minister Omerovič očitati slovenskim bolnišnicam je, da so se zadolžile. Ta očitek bi bil pa le tedaj opravičen, če bi bila storila vlada svojo dolžnost. Mar ni bilo ministrstvo že neštetokrat obveščeno, da stoje naši dobrodelni zavodi tik pred propadom? Mar ne stoji mizerija naših bolnišnic že od pomladi skoro vsak dan na programu naših listov? Ali ni vedelo ministrstvo za narodno zdravje iz vlog in dopisov zdravstvenega odseka, da životarijo naši zavodi le še s pomočjo zadolževanja, ker so jim stale in jim še danes stoje na razpolago le dva-najstine iz budžeta za leto 1920, ko so bile cene življenskim in drugim potrebščinam vse druge nego so letos? Kaj je ostalo bolnicam drugega nego jemati pri trgovcih na kredit, če se niso mogle odločiti zatajiti svoj namen, da so zavodi v prid narodnemu zdravju? In sedaj, ko so vsahnili vsi viri in so bolnice pod pritiskom razmer po javnem razglasu v vseh listih reducirale število bolnikov na minimum, se jim šteje to v zlo, očitajoč jim, da so v zanemarjenem stanju I Pa tudi če bi bile reducirale svoj bolniški stalež v želji, iz prihrankov poravnati svoje dolgove, bi to še ne bila nobena nemarnost. Pa kdor išče ta najde. Štampar ie našel, ker je najti hotel in moral, da odvali škandal z ramen vlade v naročje Slovenije. ZA SKLICANJE ČEŠKEGA PARLAMENTA. Praga, 26. avgusta. (Izv.) Poslanec Kuirsch je v imenu nemškega uarodno-so-cialističnega parlamentarnega kluba poslal predsedniku parlamenta pismo, v katerem povdarja, da je z ozirom na težko gospodarsko krizo, ki jo preživlja Češkoslovaška, nujno potrebno, da se takoj skliče parlament. POSLANIK TUSAR POTUJE V ŽENEVO. Praga, 26. avgusta. (Izv.) Češki poslanik v Berlinu Tusar bo v pondeljek odpotoval v Ženevo, da se udeleži seje Zveze narodov. ČEŠKI GLAS 0 ZBLIŽANJU AVSTRIJE Z ITALIJO. Praga, 26. avgusta. (Izv.) K potovanju avstrijskega kanclerja dr. Seipela v Verono piše »Venkov«, da bi z zbližanjem med Italijo in Avstrijo bil na eni strani ustvarjen zid med Češkoslovaško in Jugoslavijo in drugi strani pa most med Nemčijo in Italijo. List povdarja, da morajo Veroni odgovoriti Marijanske Lažni., ad pogodba. --- '-*" Boj med delom in kapitalom. K STAVKI RUDARJEV V SLOVENIJI. Gospodarstvo in politika vsake države sta danes tesno zvezana, zato odgovarja gospodarski položaj države političnemu položaju in obratno. Kakšen je politični položaj naše države, kakšne razmere vladajo v njej, o tem smo si menda vsi na jasnem in bi bilo odveč zgubljati o tem besede. S tem pa smo obenem označili tudi gospodarske razmere v njej. Brezvestne špekulacije, varanje javnosti in državnih uradov, neusmiljeno izkoriščanje delavstva in konsumenta, to je glavno obeležje gospodarskih razmer. Brezvestni vojni dobičkarji in iz splošnih nezdravih razmer porojeni parveniji igrajo vodilno ulogo v naših gospodarskih institucijah, podpirani pri tem od politikov, stebrov sedanjega režima, ki so za svojo dobrohotnost seveda »odškodovani« in to ne ravno skromno. Tem politikom se pridružujejo v tem podpiranju »gospodarskih teženj« omenjenih kapitalistov in buržujev seveda tudi podrejeni organi, katerih plače so tako sramotno nizke, da to tudi najbolj poštenega med njimi vrže v vrtinec te splošne korupcije. Malo je častnih izjem! Ves ta val skrajnega izkoriščanja in izrabljanja pa pade na delavstvo, katerega položaj je pri nas v Jugoslaviji naravnost obupen. Z neverjetnim samozatajevanjem izvršuje delavec pod pritiskom krepkih udarcev biča, ki ga nad njegovim v trpljenju izkrvavelim telesom vihtijo združene pesti gospodarskih in političnih izkoriščevalcev, najsramotnejsa, najtežja dela, se znoji in se zvija v trpljenju — vse na korist neizmernim dobičkom pijavk. Jasen primer temu nam nudi stavka slovenskih rudarjev. Na podlagi naših avtentičnih in objektivnih poročil so si naši čitatelji brezdvoma lahko že dosedaj vstva-rili jasno sliko, zakaj gre pri teh pogajanjih našemu delavstvu. Kljub temu smatramo za svojo dolžnost, da bistvo delavskih zahtev podčrtamo in na kratko obja-snimo. Zastopniki rudarjev so takoj v začetku pogajanj izjavili, da je stavka nepolitična in so se zato takoj postavili na stali- šče, ki ga mora vsak človek, ki ima vsaj malo srca in ljubezni do bližnjega odobravati. Zastopniki rudarjev so namreč takoj stavili predlog, da naj se vprašanje delavskega obstanka reši na ta način, da se določi in da delavstvu vsaj eksistenčni minimum, to je vsota onih življenskih potrebščin, ki jih človek nujno potrebuje za svoj obstanek, za svoje življenje. Ta zahteva no samo da ni pretirana, temveč je sploh tako minimalna, da se sploh ne sme imenovati zahteva. To je stvar, do katere ima vsako živo bitje pravico, katero bi bila ravno država prva poklicana braniti. Odrekati sočloveku eksistenčni minimum, to je, ono, kar mu je za najnujnejše življenje potrebno, je zločin. Zločin pa bi se po kazenskih pojmih in določbah moral kaznovati. Trboveljski rudarji so zahtevali zase, za svoje žene in za svoje nedolžne otročiče pravico do življenja, pa vstane na primer človek, ki pravi, da zastopa Trboveljsko družbo in človekj ki pravi, da je zastopnik »Zveze industrijcev«, in oba jima to odrekata. Če ne že za druge ukrepe, bi bil to za vlado prav gotovo najbolj primeren povod, da začne to, kar so že davno uvedli v vseh naprednih državah, namreč socializacijo, oziroma podružabljenje premogoko-pov ali vsaj prodaje premoga, ki nese danes akcionarjem, kakor pozitivno vemo, 150 odstotkov dobička! Pri nas seveda, kjer moramo v zadnjem času stebre režima vedno istovetiti z gospodarji velikih podjetij, se zato nihoe ne zmeni. Delavec naj trpi in izkrvavi poslednjo srago krvi, potem pa noj leže za plot ali na gnojni kup in umre. Družina, če jo je imel, naj mu sledi. Korak trboveljskih rudarjev, ki so končno hoteli, da se vsakemu delavcu prizna vsaj pravica do življenja, pozdravlja vsakdo in želi, da se jim to pripozna in da se njihov boj konča z zmago. Ce pa ne zmagajo danes, enkrat pride zmaga delovnega ljudstva in z njo sodba krvosesov! Nadaljevanje pogajanj - sporazum dosežen. Včeraj dopoldne od 9. ure zjutraj do pol ene ure popoldne in od 5. ure popoldne naprej so se pred predsedstvom pokrajinskega namestnika Hribarja nadaljevala pogajanja. Ob 12. uri opolnoči, ko to pišemo, pogajanja še vedno niso zaključena. Povdarjamo, da so zastopniki družbe ostfili pri svojem trdovratnem stališču, da delavstvo kolikor le mogoče prikrajšajo in da mu mesto koščka kruha podajo samo plesnjivo skorjo. Njihovega mišljenja niso spremenili nHi sklepi upravnega sveta, od katerega so si vsi udeležnci nadejali najboljše. Ob treh popoldne se je namreč vršila seja upravnega sveta Trboveljske družbe, na kateri so se storili sklepi, kakšna pooblastila se dajo zastopnikoma družbe, ravn. Heinricherju in Skube-cu pri pogajanjih. Kakšni so bil sklepi tega upravnega sveta, se vidi iz tega, da je ravnatelj Skubec pristal popoldne po dolgi debati in po povdarjenih izjavah namestnika Hribarja in zastopnika ministrstva za šume in rude dr. Antula, na del posredovalnega predloga poslanca dr. Go-s a r j a , pri tem pa kategorično izjavil, da se v nobenem slučaju ne more spustiti v razpravo o povišanju draginjskih doklad kljub tozadevnemu predlogu ing. Peliani-ja. Ing. Šuklje, zastopnik Zveze industrij-cev, je seveda z največjo vnemo nastopil proti delavskim zahtevam in odločno nastopil proti principa eksistenčnega mi-nima. Namestnik Hribar je. v splošnem ostal na svojem že včeraj očrtanem stališču, le enkrat je zašel malo na stranpot, ko je pričel razlagati, koliko se popije alkohola v trboveljskih revirjih. (Koliko alkohola pa popijejo akcionarji, ni navedel.) Na ta njegova izvajanja je odgovorilo več zastopnikov. Zanimiv je odgovor rudarja Hodeja, da se večina popitih količin alkohola izpije na raznih sokolskih veselicah. Zastopniki delavstva so ostali na stališču skrajne popustljivosti. Opetovano so pokazali svoje umevanje težavnega položaja v katerem se nahaja država. Iz vseh od njihovega zastopnika Emila Stefanoviča podanih zahtev se je jasno videlo, da je delavstvo takoj pripravljeno iti na delo, samo da se mu prizna vsaj minimnm. Dobro voljo delavstva sta ponovno konsta-tirala namestnik Hribar in zastopnik ministrstva za šume in rude dr. Antola. Ob trieetrt na eno zjutraj smo dobili telefonično poročilo, da se je dosegel r-o-razum m^d rudarji in Trboveljsko družbo. Tozadevno pogodbo priobčimo, če jo dobimo pravočasno, na drugem mestu. Nova pogodba med Jugoslavijo in češkoslovaško. Praga, 26. avgusta. (Izv.) :>Prager Presse<; piše: V prvem delu pogajanj v Marijanskih Lažnih so izčrpno govorili o avstrijskem problemu in je bilo ugotovljeno, da se mora ta problem na vsak način rešiti. Delegati so se docela sporazumeli glede vseh možnosti, ki prihajajo v poštev. Nova pogodba med Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko se priobči v najkrajšem času. Danes se že more reči, da priskočita v slučaju potrebe dmga drugi nemudoma na pomoč. V zvezi z Romunijo in Poljsko ne pomenja nova pogodba nikake izpremembe notranje strukture srednjeevropejske antante, le prisrčni od-nošaii dveh držav »o se ojačili . Praga, 26. vagusta. (Izv.) Danes dopoldne je odpotoval poljski poslanik Pilz v Marijanske Lažne. Sestanek tir. Seipla s 5clm*erjem v Veroni. Vero n a, 26. avgusta. (Izv.) Pogajanja med italijanskim ministrom zunanjih poslov Schanzerjem ter avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Seiplom in finančnim ministrom Segurjem so bila popoldne zaključena. Minister Schanzer odpotuje jutri v Bozen. Avstrijska komisija zapusti Verono jutri dopoldne z dunajskim ekspresnim vlakom. Verona, 26. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne in popoldne so se vršila pogajanja med italijanskim ministrom zunanjih poslov Schanzerjem ter avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Seiplom in finančnim ministrom Segurjem. Avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel je omenjal, da so države, ki so podpisale St. Germainsko mirovno pogodbo, obljubile storiti vse potrebno, da se prepreči baukerot Avstrije. Opozarjal je na težavni položaj Avstrije in povdarjal potrebo pomožnih ukrepov, pri čemer je omenjal nekatere ukrepe finančnega in političnega značaja. Pri tem se je oziral tudi na možnost združitve Avstrije s kako drugo državo. Zvezni kancelar je zaključil svoja izvajanja z opombo, da je absolutno nemogoče vzdržati dosedanji položaj, ki ogroža tudi splošni mir v Evropi. Italijanski minister zunan. poslov Schanzer je v svojem odgovoru utemeljeval načela italijanske politike napram Avstriji, pri čemer je izjavil, da je prežeta z mislijo točne in vestne izpolnitve St. Germainske mirovne pogdbe, ki jo hoče Italija na vsak način spoštovati. Pri tem hoče storiti vse, kar je v njegovi moči, da jo bodo uvaže-vale tudi druge države. Minister Schanzer je formalno izjavil, da bi so Italija iz tega razloga morala protiviti vsakršni spremembi »status quo« v Avstriji. Ko je zvezni kancelar dr. Seipel urgiral rešitev, mu je odvrnil minister Schanzer, da mora italijanska vlada po njegovem mneju takoj začeti razmišljati o ukrepih glede reorganizacije Avstrije, ker je to jako pereča zadeva. Ker so že stavljeni predlogi glede gospodarskega zbližanja obeh držav, je obljubil minister Schanzer, tla bo italijanska vlada nemudoma proučila avstrijske predloge, da oceni bodisi težavo njih izvedbe ali pa nemožnost takojšnje izvr-štve. Vendar pa je izjavil zveznemu kan-celarju dr. Seiplu, da bo mogla italijanska vlada svoje predloge formulirati šele, ko se izreče zveza narodov o vprašanjih, katera ji je izročila londonska konferenca. Koncem svojega govora je minister Schanzer izjavil, da namerava Italija, kakor je bilo že opetovano povdarjeno, nastopati le v sporazumu z zavezniškimi vladami. Na vprašanje avstrijskega finančnega ministra Segurja glede posojila v znesku sedemdeset miljonov lir, ki ga je italijanski parlament že dovolil, je odgovoril minister Schanzer, da bo naprosil italijanskega finančnega ministra, naj stopi takoj v stike z avstrijskim finančnim minstrom glede likvidiranja kreditov. Verona, 26. avgusta. (Izv.) Italijanski minister zunanjih poslov Schanzer sprejme jutri markija lnperialija, italijanskega delegata pri zvezi narodov, ki se bo v kratkem času jel baviti z vprašanjem Avstrije. Nov atentat centralistov na Slovenijo. O tej velevažni zadevi, o kateri obravnava že uvodni članek, smo prejeli še sledeče: »Minister Omerovič o bolnicah v Sloveniji« — tako se glasi naslov brzojavnega ali telefonskega poročila v bolnicah v Sloveniji, objavljenega najprej v nekaterih belgrajskih, potem pa v zagrebških listih, odkoder je poročilo prevzel tudi »Slov. Narod«. Poročilo pravi v glavnem: »Bolnišnice v Sloveniji so po izjavi ministra v zanemarjenem stanju. Knjigovodstvo bolnišnic ni urejeno. Od strani vodilnih faktorjev so bile izvršene zlorabe. Minister je dalje naglašal tudi okolnost, da so bolnišnice kljub velikim državnim prispevkom najemale tudi na svoj račun posojila, najele so celo posojilo v inozemstvu v Pragi. Posojila so dosegla znesek petih milijonov dinarjev. Bolnišnica v Ljubljani je zaključila posojilo v Pragi. Da bi bolnišnice v Sloveniji mogle likvidirati in izravnati najeta posojila, so začele z redukcijo stanja bolnikov v bolnišnicah. Minister narodnega zdravja pa je dalje grajal tudi prehrano bolnikov.« Dalje pravi poročilo: »Odkril pa je velik nered in slabo gospodarstvo v bolnišnicah v Sloveniji Čeprav so imele bolnišnice v Sloveniji ne-razmerno večje kredite nego one v Hrvatski in Dalmaciji, je bila hrana bolnikov po konstataciji ministra mnogo slabejša. Minister je dalje v slovenskih bolnišnicah odkril mnogoštevilne zlorabe. Hrana, ki je bila zabeležena v knjigovodstvene knjige, ni bila, kakor v sanatoriju za jetične, izdana bolnikom. Neki upravitelj bolnišnice je odšel brez vsakega predhodnega dovoljenja in obvestila na daljši dopust. Po konštataciji ministrovi je bila hrana v bolnišnicah Slovenije zelo slaba. Dalje so bolnišnice najele samolastno, brez predhodnega odobrenja in dovoljenja velika posojila. Tako je bolnišnica v Ljubljani najela posojilo v Pragi in je samo na kurzu utrpela škodo nad 100.000 dinarjev. Vsa posojila, ki so jih najele bolnišnice v Sloveniji, znašajo pet milijonov dinarjev. Da bi se krili ti najeti krediti, je bila izvršena redukcija bolniškega staleža. Po nekaterih bolnišnicah je minister konsta-tiral, do so bile sobe popolnoma prazne, drugod pa je bil stalež reduciran za polovico.« To poročilo bi bilo jako hudo, če bi popolnoma odgovarjalo dejstvom. To se pravi, dejstvom odgovarja v toliko, da je g- minister te razmere res videl, nc povo pa vzrokov, zakaj je do teh »dejstev« prišlo — in v tem grmu tiči zaječi Zadeva bolnišnic v Sloveniji je že pred tedni vzdignila ^o^o prahu v javnosti, ko so ugotovili velike primanjkljaje za upravo bolnišnic na dosedaj navajeni način. Ti primanjkljaji izvirajo odtod, ker so služili za proračunsko podlago proračunski podatki za leto 1C1!)., ko je bilo še življenje trikrat cenejše kakor pa danes, lota 1022! V prepričanju pa, da bo država napram bolnikom izpolnila končno vendarle svojo dolžnost, je uprava delala dolgove pri ljubljanskih trgovcih, ki so dosegli višino baje 20 milijonov krem. Tega zneska pa država ni pokrila — ali ga ni hotela, ali ga ni mogla, to je drugo vprašanje. Dejstvo je, da ga ni "pokrila. Vsled tega je bila uprava bolnišnice j. Ljubljani — in bržkone tudi druge uprave = prisiljena, da sele po proračunski neodohritvi reducira bolnikom brano, da pomeče po-lovio bolnikov na cesto itd. Šele ko je bilo žc polovico bolnikov zunaj, je pa prišel nenadoma v Ljubljano g. minister Omerovic nadzorovat bolnišnice. Ali je čudo, da je videl bolnišnico napol prazno in da je pokušal slabo hrano, ko vendar pod njegovim ministrovanjem proračun za bolnišnice ni bil odobren? ! Na tak način je lahko konštatirati dejstva. V izjavi, kakršno je podpisal minister Omerovic o bolnišnicah v Sloveniji in ki jo sedaj širi po celi državi, je torej že na prvi pogled vse polno stvarnih napak- Čudili se pa temu ne bomo, če predpostavimo, da izvira od pomočnika ministra za ljudsko zdravje dr. Štamparja, ki je princi-pielno nasproten vsemu, kar diši po slovenščini in ki smatra za svojo glavno nalogo, da upravo takozvanega »narodr-e^a« (= ljudskega) zdravja v Sloveniji čim hitreje spravi v grabežljive centralistične roke. V ta namen mu je dobro vsako sredstvo; tudi takih metod, kakor je opisana zgoraj, ne zaničuje- Ta gospod hoče najti stvarnih logov, da dokaže potrebo korenitih izpre-memb v upravi bolnišnice v Sloveniji. Ta »stvarni« dokaz, kakor smo ga objavili zgoraj, se mu seveda ni posrečil in se mu tudi posrečiti ne more, ker stvarne potrebe za kake osebne izpremembe v zdravstveni upravi za Slovenijo ni, pač pa obstoje razne polifične želje vnetih centralistov po osebnih izpremembah v tej upravi. Dr. Štampar seveda nima poguma tega odkrito povedati, zato pa hočemo povedati mi, kar nam je o stvari znanega. Pred dvemi ali tremi dnevi je objavil »Slov. Narod« notico, da je dosedanji vodja deželne bolnice v Ljubljani, g. idr. Al-Kraigher, kljub malemu številu službenih let, upokojen. Pri tej priliki se je »Narod? izpraševal, kaj bi neki utegnil biti v-rok upokojitve dosedanjega ravnatelja ljubljanske bolnice, ki je tudi po svojih živ-ljenrMh letih še razmeroma mlad? Da gospoda ne bo brez potrebe spraševala, kako in kaj, povemo mi stvar kar naravnost, kakor je: Gospod dr. Alojzij Kraigher je bil upokojen prisilno, pod pritiskom sedanjega šefa zdravstvenega odseka za Slovenijo, ki je seveda orodje v rokah belgrajskega dr. Štamparja, tistega dr. Štamparja, ki je izjavil, da »ljubljanska bolnica ni bolnica, ampak sanatorij« — torej za tam nahajajoče se bolnike menda prelepa in preluksuriozna. Dobri zdravniki zahtevajo za svoje bolnike pač največ, kar morejo v danih razmerah doseči, tega pa seveda dr. Štampar ne razume, ker mu očividno tozadevno načelo modernega zdra-voslovja ni znano. Zakaj pa je bil dr. Kraigher prisilno upokojen? Odgovor je kratek: Ker ni cen-tralist, ker ni in ni hotel biti slepo orodje v rokah centralistične vlade in ker ni hotel ubijati slovenske medicinske fakulteto v Ljubljani po željah slovenskih (!!) centralistov s tem, da bi tej vseučiliški pastorki kot ravnatelj bolnice metal še več polen pod noge kakor so jih metali že slovenski centralisti v Belgradu. Tudi v tej trditvi nas podkrepljujejo razne izjave in razni uradni koraki centralističnega dr. Štamparja. G. dr. Štampar je namreč kot pomočnik ministra za ljudsko zdravje v Jugoslaviji mnenja, da je dovolj za Ljubljano, če ima namesto velike in moderne javne bolnice kakšno »stanico« za bakteriologijo, da obvaruje Slovenijo vsaj kuge in kolere. Za to »stanico« pa potrebuje prostore in kje jih je mož našel? Seveda v bolnici in sicer ravno tam, kjer je sedaj za silo pod streho ljubljanska medicinska fakulteta! Obljubil je pa vzeti še več prostorov! Ravno tam in nikjer drugje! Ali ni to dovolj jasno izrečena misel? In ko so ga opozorili, da stoji v neposredni bližini teh prostorov še uedozidana zgradba, ki ni dozidana po zaslugi slovenskih gospodov pri »gradbeni direkciji« v Ljubljani — ali so zato postali dobro plačani upravni svetniki bogatih akcijskih družb? — je gospo-din dr. Štampar rekel: »Tudi ne bo nikdar dozidana, ker mi ne bomo zidali palač za slovenske avtonomiste, federaliste in separatiste!« In .res — medicinska fakulteta se mora umakniti pred centralistično vsegamogočnostjo tir. Štamparja. To je resnično ozadje cele te zadeve. Mogoče ni točno v vseh detajlih, ampak v bistvu je točno: Slovenski centralisti hočejo ubiti medicinsko fakulteto v Ljubljani ki je nastanjena v bolnici. Ker dr. Kraigher ne ustreza namenu centralistov, čeprav je baje dr. Žerjavov sorodnik, mora »n& polje« na ukaz in na povelje šefa zdravstvenega odseka v Sloveniji in dr. Štamparja. Njegovo prisilno upokojitev pa je treba »opravičiti« in utemeljiti pred javnostjo z »dejstvi«. Tudi za to konštruira-nje dejstev je dal dr. Štampar centralistom svojo pomoč — ampak prokleto slaba pomoč je to, ker tudi slepec mora videti niti, iz katerih so ta »dejstva« spletena. Čast dr. Kraigherju! Sram pa naj bo slovenskega imena one, ki stoje za celo to akcijo! v Trstu, Trst, 23. avgusta 1922. Pred vojsko je bil delavec v Trstu — lahko rečemo — gospod! Dela in zaslužka obilo. Od vseh strani, z avstrijskega zaledja kakor tudi iz Italije so prihajale množice semkaj iskat vsakdanji kruh. In ni bilo težko ga najti. Vojska je vse prevrgla. Mislilo se je: po končani vojski se vrnejo stari zlati časi. Kakšno razočaranje! V naslednjih vrstah hočem pokazati na podlagi opazovanj in statistike, kako radikalno so se razmere za delavstvo v Trstu spremenile — na slabše. Tudi ta slika je nov dokaz, da Trstu brez zaledja ni življenja. Odtrgan od narav, vrelca, iz kojega more in mora črpati svoje življenske moči, mora umreti-In Trst danes faktično umira- Tega počasnega umiranja ne more utajiti ne večno izvešanje italijanskih zastav, ne obhodi, ne eviva, ne navdušeni članki o italijanstvu Trsta. Naši tržaški delavci in trgovci in uradniki čutijo mrliški duh. Te vrstice bodo gotovo zanimale one Jugoslovane, ki so še sami preživeli v Trstu dobre čase, pa so morali napraviti prostor drugim. Zanimati pa morajo tudi vse druge Jugoslovane, ker Trsta oni ne smejo nikdar izgubiti izpred oči. Najhujši znak delavske kalamitete je brezposelnost. In v tekočem letu je rastlo število brezposelnih od meseca do meseca. Po statističnih podatkih je bilo v Julijski krajini letos meseca marca 34.000 brezposelnih. V resnici je bilo to število veliko večje. Dobri poznavalci razmer trdijo, da je bilo brezposelnih preko 50.000. Vsled gospodarske krize so industrijska podjetja, v kolikor niso popolnoma prenehala z obratom, odpustila dve tretjini delavcev in skoro polovico nameščencev- Vrhunec krize pa še ni dosežen, zato se položaj delavstva slabša vedno bolj- Takoj po premirju se je pokazalo pomanjkanje dela in mnogi, iz vojske se vr-nivši domačini niso mogli biti zaposleui. Ko je zasedla Italija te kraje, je tedanji vojaški guverner, spoznavši ta položaj, sicer izdal okrožnico na prefekture v Italiji, s katero jih je poučil o položaju ir proglasil zaprte Julijske krajine za brezposelne delavce iz kraljestva, toda kljub cirkularju je prišlo takrat približno 19.000 brezposelnih i7. starih italijanskih provinc iskat dela v Trst, kar je seveda še povečalo že itak neugoden položaj domačih delavcev. Vojaškemu guvernerju je sledil civilni. Tudi ta je izdal naredbe proti priseljevanju novih brezposelnih. Toda te naredile so se uporabljale le proti inozemskim delavcem, ne pa proti italijanskim in tako se je nateplo v Julijsko krajino na tisoče italijanskih delavcev, ki so odjedli domačinom kruh izpred ust in tako množili brezposelnost, revščino in nezadovoljstvo. Med brezposelnimi zavzemajo prvo mesto zidarji. Udarjeni so posebno slov. okoličani, ki so poznani kot izborni zidarji. Na 10 do 12 nezaposlenih zidarjev pride komaj 1 zaposlen. Sledijo: mizarji v razmerju 1 zaposlen na 6 do 9 nezaposlenih; klesarji (zopet okoličani) 1 zaposlen na 3 do 5 nezaposlenih in težaki 1 zaposlen na 7 do 10 nezaposlenih. Vsled tega trpijo potem še tudi druge stroke, ki so s stavbeno v zvezi, kot kleparji, ključavničarji, kovači, instalaterji, pri katerih je to-le razmerje: 1 zaposlen na 3 do 4 nezaposlene-Zelo slabo stojijo kovinarji- Njih organizacija je najmočnejša v Jul. krajini. Ta kategorija delavstva je za Trst najvažnejša, ker sem spadajo tisoči delavcev v ladjedelnicah. Te so pa že sedaj zelo reducirale delo in delavstvo ter tedensko odpuščajo iz službe delavce in nameščence. Tako slišimo, da ima Stabiiimento tecnico sedaj v delu še eno ladijo, ki bo kmalu končana. Potem nima nobenega naročila več. Torej zopet toliko delavcev brez zaslužka. Gospodarji ladjedelnic so že večkrat žugali s popolnim zaprtjem svojih obratov in so tudi prepričani, da rebus sic stantibus mora priti do tega. Da do tega ni prišlo, je iskati vzroka v tem, ker so deloma delavci s stavkami to preprečili, deloma ker je vlada fz strahu pred hujšimi posledicami našla sredstva in pota, da so delodajalci zaenkrat še odložili popolno zaprtje. Ce bi pa prišlo do tega popolnega zaprtja, kar n? kot omenjeno izključeno, bi to značilo katastrofo in popolni gospodarski razpad naše dežele. Težaki v luki so zaposleni kvečjemu po dva dni v tednu. Zaposlenost mizarjev za pohištvo in sodarjev je v razmerju: 1 zaposlen na 2 nezaposlena- Isto razmerje vlada med krojaškimi delavci, peki, natakarji in sličnimi- Zelo slab je položaj tudi delavcev tc-stilnih podjetjih in v papirnicah, komijev in trgovskih nameščencev. Pri teh je zaposlenost v razmerju 1 proti 4—5 nezaposlenim. Ker testilne in papirne tovarne v Gorici ne obratujejo, so delavci zaposleni kot poljski delavci in pa pri zidanju. Veliki reveži so tudi zlasti mornarji. Na tisoče jih je brez dela. Naravno. Pomorskega prometa malo, prosta luka je kakor izumrla. Kjer je nekdaj plulo najživahnej-še delo, raste danes trava. Žal, da nam ni na razpolago glede brezposelnih mornarjev statističnih podatkov- Da spoznamo pa njihov položaj, zadostuje pogled na ulico Genovo, kjer ima sedež Zveza mornarjev. Tam vidiš lahko vsak dan tisoče brezposelnih mornarjev, ki čakajo kakor svetopisemski delavci, če jih bo kaka družba najela- V skladiš čih, magazinih, trgovinah, tovarnah so bile zaposlene tudi mnoge ženske (pri kavi, rižu, cukru, vrečah itd-). Trgovina propada od meseca do meseca. Vsak dan zapro kako skladišče, ona pa, ki so še odprta, delajo malo ali nič, večjidel v zSlov. Jfarod« priobčil senzacionalno poročilo o stanju bolnic v Sloveniji. »Jutro« je takoj nato priobčilo notico, da »ni tako hudo«, in takoj nato seveda »Slov. Narod«. Torej sijajen umik na celi črti. Kar pa nas ne bo oviralo, da se bomo temeljito pečali s prvotno izjavo, brez ozira na vse ministrske in neministrske dementije. Mariborska oblast — mrtvorojeno 'defe! »Slov. Narod« javlja iz Maribora: »Kdor izmed nasprotnikov mariborske oblasti še ni bil prepričan, da je ta projekt že ob spočetju mrtvorojeno dete, ta je dobil to potrdilo na večer dne 24. avgusta v Narodnem domu.« — Na ta večer je namreč sklical dr. Kukovec shod, na katerem je pripovedoval svojim poslušalcem o »mariborski oblasti« tako lepe stvari, da so ysi rekli: Mariborska oblast ni nič. ;-f, Stranka dela. Dr. Kukovec je zahteval v Mariboru ustanovitev stranke dela. »Slov. Narod« zahteva za ljubljansko Občino tudi »stranko dela«, oziroma ustanovitev »gospodarske stranke«. Vse te >stranke« so pobožne želje po obnovitvi stare liberalne stranke in nič več. Vsaka firma, ki pride v konkurz, se poskuša obnoviti pod kakim novim imenom. |» Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva. Veliki moment med prireditvami ljubljanskega velesejma bo zgodovinska razstava slovenskega slikarstva, ki se odpre na tehuični srednji (obrtni) šoli na Mirju obenem z velesejmom samim. To umetnostno razstavo, ki bo že po številu del daleč prekašala naše dosedanje umetnostne razstave, financira odbor velesejma, priredi pa jO Narodna Galerija v Ljubljani, ki je za velesejm preuredila in izpopolnila tudi svojo stalno slovensko moderno umetnostno galerijo v Kresiji {Šolski drevored 2, na oglu Stritarjeve ulice). Razstava slovenskega slikarstva preteklosti je prva prireditev te vrste na Slovenskem, kajti do danes se sploh še nihče ni lotil ogromne naloge, da bi odkril zagrinjala celih stoletij umetnostnega snovanja na Slovenskem. Tu historična razstava ho dokument naše kulture in dokaz, da je naš narod ustvaril v preteklosti umetnost, ki ga dela vrednega vrstnika zapadnim evropskim narodom. Razstava bo podala sliko slovenskega slikarstva zadnjih treh stoletij, zlasti bo zastopan naš settecento s svojimi prvimi mojstri. Zbrani bodo umotvori, ki jih tudi poznavalci naše najstarejše umetnosti, Kje početki segajo v XIII. stoletje, niso doslej poznali. Občinstvu se bo odkrila povse nova dežela. Letošnji velesejm bo dobil kulturno, duševno ozadje, kakršnega običajni velesejmi tudi po drugod nimajo, združeval bo materialno, gospodarsko kul-taro z duševnim kapitalom, torej vse, kar more pokazati civiliziran narod. Narodna galerija, pri nji sodelujoči umetniki, umetnostni zgodovinarji in ljubitelji umetnosti delajo že mesece za to zgodovinsko razstavo, iščejo in zbirajo dela starih domačih umetnikov, raziskujejo, aranžirajo in urejajo obsežni slikarski material, ki vsak dan iz »seh slovenskih krajev dohaja v Ljubljano. Akcijo podpirajo zlasti z vso vnemo cerkveni krogi, za-ravno najznačilnejše in najlepše umetniinc so bile religioznega značaja in last cerkev in samostanov, ki so zlasti v baročni dobi pospeševali Umetnost. Tudi zasebni lastniki so odstopili veliko slik za razstavo. Narodna Galerija bo izdala ob otvoritvi razstave strokovno urejen katalog zgodovinske razstave s podatki o starih mojstrih ter ss uvodom o razvoju naše stare umetnosti. Obenem izda Nalodna Galerija tudi krasno ilustriran katalog svoje modeme galerije s prvovrstnimi reprodukcijami glavnih slikarskih del slovensko moderne. Oba kataloga izideta o priliki otvoritve velesejma in bosta na razpolago v lokalih zgodovinsko razstave oziroma moderne galerije v Kresiji. -godovin»ka razstavi« bo odprta samo za čas velesejma od 2. do 12. septembra ter bo obisk mogoč lo z vstopnicami ljubljanskega velikega sejma. DONESEK K NAŠIM GLEDALIŠKIM RAZMERAM. V »Jugoslaviji« jc nekdo v podlistku o slovenskem gledališču omenil tudi moj izstop iz zveze slovenskega gledališča, rekoč, da bi sc igralka, ki jc toliko storila za slovensko dramo, pač na drugi nač.in lahko. odslovila. K temu naj zaradi informacije javnosti tudi jaz samo nekaj pripomnim. Mene uprava slovenskega narodnega gledališča ni odslovila, temveč sem jaz sama 1. februarja t. 1. po gledaliških pravilih odpovedala službo na šest mesecev, to jc, do 15. avgusta t. 1. Šc isti dan, 1 februarja popoldne, sem prejela od tedanjega upravitelja narodnega gledališča, prof. Friderika Juvančiča, zelo uljudno pismo, v katerem se mi gospod upravitelj zahvaljuje za moje uspešno umetniško delovanje na našem odru ter izraža željo, da moja odpoved ni definitivna. Ko sem pa priSla 1. marca po svojo skromno plačo, mi je blagajnik izjavil, da mi je ista ustavljena — to se je zgodilo med časom, ko je upravitelj g. Juvančič odstopil — novi upravitelj pa še ni svoje službe nastopil, ker je bil nevarno bolan. Torej se mi je moja plača ustavila takorekoč ob času, ko jc bilo gledališče brez pravega gospodarja in to pod pretvezo, češ da sera jaz onemogočila 19. februarja predstavo »Hamleta«. Kdo jc predstavo Hamleta onemogočil, mislim da je dovolj dokazano žc v razpravi, ki sc je vrSila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, katera pa še ni končana. Svoje plače žc šest raesccev ne dobivam. Interesantno pa jc pri tej stvari sledeče: 13. marca mi jc rekel novi g, upravitelj Hu-bad na ulici tole: »Tega jaz nisem storil, to so uradniki naredil, jaz sem samo podpisal.« G. Go-lija mi jc izjavil 2. ali 3. marca takole: »Plačo Vam nisem ustavil jaz, to so drugi storili.« — Gospod šef za prosveto g. svetnik dr. Skabcrne pa mi jc dejal, da mi je plačo ustavil g. dramaturg Zupančič, kar je pa g. Zupančič pred sod-nijsko razpravo zanikal ter povedal, da jc bilo pismo žc pripravljeno ter sc je njemu lc pred* ložilo v podpis. Da so vsi trije navedeni gospodje govorili resnico, o tem niti najmanje ne dvomim, ker zaustava moje plače ima popolnoma drugo ozadje, Vsled tega nepravičnega postopanja mi je v Belgradu načelnik za uk in prosveto, g. Bra-nislav Nušič, rekel takole: »Vi ste žena, sa kojom sc može Jugoslavija ponositi, pa kad biste sc i što ogriešila, ima zato v prvom redu novčana globa; Vas se nc može uz Vaše velike zasluge postaviti na ccstu.« Da, za moje zasluge! Tc so znane vsakemu olikanemu Slovencu pa i izven naše ožje slovenske domovine, nc da bi se bilo treba meni sami posebič hvaliti. Temelj slovenskemu gledališču sva postavila jaz in moj pokojni soprog, mojster Borštnik. Enajst let sva delala za svoj narod požrtvovalno iz ljubezni do stvari, 7 let brezplačno in to v tistih časih, ko smo mi Slovenci bili najbolj tlačeni od Nemcev, kasneje pa za tako skromno plačo, o kateri sploh ni vredno govoriti. Midva sva delala noč in dan, kajti nama ni bilo slovensko gledališče samo za zabavo. Delala sva nesebično. Nama ni nihče dajal nikakih provizij za naše narodno delo, kakor so jih dobivali tisti, ki so od nič postali težki milijonarji, midva sva ostala brez materialnega dobička in sva delala za tiste, kateri nimajo nikakih zaslug za naSe gledališče, katerim jc to samo mastno korito. Kaj pomeni v današnjih časih biti šest me-seccv brez plačo vržen na ulico, naj vsak sam premisli, O tem kulturnem škandalu bom vse detajle objavila ob priliki na drugem mestu, da sc bodo v Jugoslaviji malo bolj poznale osebe, ki so mc iz gotovih vzrokov postavile v teh strašnih časih na cesto in da jih bodo spoznali naši bratje Hrvatje in Srbi tako natančno, kakor jih poznamo mi Ljubljančani. Moralnega zadoščenja imam že do danes dovolj. SOFIJA VDOVA BORŠTNIKOVA. Bliža se druga obletnica smrti pokojnega častnega kanonika in profesorja Antona Kržiča, prezaslužnega mladinskega in ljudskega pisatelja, nepozabnega učitelja slovenskih vzgojiteljev in pridigarjev. — Podpisani odbor, ki je sprejel nalogo proslaviti njegov spomin, je poskrbel. s pomočjo hvaležnih njegovih gojencev in gojenk ter drugih plemenitih dobrotnikov, da poveličuje njegov grob veličasten spomenik. Povodom postavitve spomenika bo v nedeljo, dne 3. septembra ob 4. uri popoldne na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani^ slavnost v spomin prezaslužne-mu pokojniku. Slovesni priliki primeren govor bo imel preč. g. prof. dr. Anton Medved iz Maribora, pevske točke bo izvajal pevski zbor učiteljev. K tej slavnosti vabimo vse mnogobrojne pokojnikove gojence in gojenke, duhovščino in učiteljstvo ter vse zavedno občinstvo v kar največjem številu, da dostojno proslavimo spomin nepozabnega Antona Kržiča, ki si je z besedo in pismom nabral nevenljivih zaslug za blagor slovenskega ljudstva. V Ljubljani, 18. avgusta 192?. Odbor za Kržičev spomenik. Ravnatelj Julij Slapsak, predsednik. rnvm. II. Dolenjski orlovski tabor v Novem mestu. Dne iO. septembra bo v Novem mestu II. Dolenjski" orlovski tabor, ki bo I brezdvomno najsijajnejša manifestacija orlovske misli, kar jih je videla Dolenjska. Dolžnost vboh odsekov in krožkov. ki se morajo udeležiti tabora, je, da prihite v polnem številu v metropolo Dolenjske, — Da bo pa pripravljalni odbor v stanu izvršiti priprave, so poživljajo odseki in krožki, da do 3. septembra vpošljejo temu odboru (Pripr. odbor za II. Dol. ori. tabor v Novem mestu, Sv. Florjana trg 123 ), natančno število onih, ki žele, da se jim preskrbi kosilo. Zajedno naj nam dopošljejo za vsakega reflektanta po Din 9.—, nakar bomo razposlali tozadevne izkaznice, s katerimi se bodo izkazali za prehrano v gostilnah. — Pričakujemo, da nas bodo presenetili v obilnem številu udeležniki na konjih in kolesih in to posebno iz šent-jernejske doline. Vsi drugi, ki ne pridete z vlaki, pripeljite se na okrašenih vozovih. —■ Bratje in sestro! II. Dolenjski ori. tabor mora biti prepričujoč dokaz izpolnjevanja orlovskih dolžnosti in najlepši dokaz nase moči. Dolžna so vsa okrožja, odseki in krožki, kakor posamezniki sodelovati, da tako z lastaiim delom pripo-moremo k uspehu našega tabora 1 — Z navdušenjem na delo in na svidenje v Novem mestul Bog živil — Pripr. odbor za II. Dolenjski orlovski tabor v Novem mestu. — Ostavka. Odkar so uzurpirali slovenski demokratje ministrstvo za socialno politiko, drči tam vse s tako naglico navzdol, da zapuščajo razočarani ta resor najboljši strokovnjaki. Šel je dr. Jež, za njim ing. Štebi, potem nač. Matjašič, dalje g. Gregorič in drugi. Sedaj nam prihaja vest, da je podal ostavko tudi g. Fran E r j a ve c, šef Državne Borze Dela. Imenovani je po prevratu ustanovil, vzorno organiziral in uspešno vodil te institucije v Sloveniji in njegovi uspehi so napotili tudi ostale pokrajine do tega, da so osnovale podobne institucije v svojih krajih. Ker pa te niso mogle nikamor in so poslovale povsod brez rezultatov, zlasti pa ona v Belgradu, je bil poklican g. Erjavec letošnjo pomlad v ministrstvo za socialno politiko, da uredi in organizira tudi ostale posredovalnice v državi. Vsled razmer, ki vladajo v tem ministrstvu zlasti odkar ga vodi dr. Žerjav, se je pa vrnil g. Erjavec po nekaj mesecih brezuspešnega truda nazaj v Ljubljano in sedaj ie podal, kakor čujemo, tudi ostavko. 0 zadevi bomo še govorili, upamo pa, da ni več daleč čas, ko bo omogočena vsem onim, ki morajo danes bežati iz korumpiranega ozračja demokratskih domen, vrnitev. — Položnice so prejeli te dni ozir. prejmo v današnji številki vsi p. n. naročniki, katerim je potekla naročnina na »Slovenca«. Vsak izmed njih naj se izvoli noslužiti doposlano položnice takoj, ker bo sicer pošiljanje časopisa ustavljeno z dnem 1- septembra. — Oglase povodom ljubljanskega velesejma sprejema naša uprava sicer še ves prihodnji teden, vendar je v interesu p. n. inserentov, da ne odlašajo z naročilom do zadnjega, ker bi uprava v zadnjih dneh ne mogla tako ustreči cenj. inseren-tom, kakor bi želeli. Vsa zadevna pojasnila in proračune dobe cenjeni vpraše-valci obratnim potem. — K vprašanju gmotnega položaja orožnikov se nam piše: Danes, ko celo ^državotvorni listi, kakor Jutro.;, priznavajo, kako mačehovsko skrbi država za svoje orožništvo, ne bomo o tej bedi posebič razpravljali. Treba je le pribiti, da od : Jutra« proslavljeni režim niti s prstom ne gane, da tej bedi odpomore. Že večkratna obvestila podrejenih orožnikov od strani njihovih komand, da so jim slabe gmotne razmere podrejenih znane in da se je stavil tozadevni primerni predlog na komandanta žandarmerije v Belgrad, so ostala samo obvestila; poro-čenimoro žnikom so se poslale pole, da jih izpolnijo z ozirom na obetano, zvišanje prispevkov za družino, toda tudi to je bila samo začasna tolažba, ne da bi se kaj uresničilo. Vedno napovedovanje izboljšanja orožniškega položaja je celo bilo v škodo, kajti na ta način so že vnaprej poskočile cene vsem potrebnim predmetom, a orožništvo je ostalo pri pristojbinah, ki so že pred leti bile v popolnem nesorazmerju s cenami življenjskih potrebščin. Še lepše pa je to, da so se orožnikom namesto izboljšanja koncem leta 1921 odvzele še tiste dnevnice, katere so jim bile poprej priznane. Ali pa vzemimo prispevke za kurjavo. Prispevki za kurjavo se izplačujejo, ali pa kurjava nakaže samo poročenim podčastnikom, na ostale oženjene orožnike se pa sploh ne ozira, dasiravno morajo ravno oni najbolj naporne službe opraviti in že služijo v orožniškem zboru do in še čez 20 let- Ti, ki so itak že pri pristojbinah in vseh drugih ugodnostih prikrajšani, si morajo pri tej draginji še kurjavo sami nabavljati, Vsekako bi bilo pravično in hvalevredno, ako bi se tako priletne, v službi izkušene varnostne organe vpoklicalo k izpitu in se jim tako omogočilo žc vendar enkrat priti v pod-oficirski čin, ne pa. da se jim nudi le možnost, da se eventuelno vpokličejo v 6-mcsečno podoficirsko ~>To v Kamnlco pri Novem Sadu, ker med tem časom so od svoje družine ločeni in vsled tega zabredejo v šc večjo revščino, pri vsem tem pa morajo potem še bogvokoliko časa čakati na povišanje čina. To vse in marsikaj drugega, kakor nikdar ne rešeno penzij-sko vprašanje itd. je vzrok, da mladina iz orožniškega zbora beži in se mora z manj kvalificiranim moštvom nadomestiti, kar v kratkem času lahko povzroči, da pade nekdaj tako sloveča morala našega orožništva na tisto stopnjo, na kateri je baje v naših južnih krajih. Zato se apelira na vsakega, ki more v tej zadevi kaj pomagati, posebno pa na gospode poslance, da vlado energično pozovejo, da uredi orožniško gmotno stanje, ne pa, da ostane slepa in gluha, kakor dozdaj in daje s svojim režimskim tiskom vred same prazne in piškave obljube. — Župnijo Knežak na Notranjskom je dobil č. g. Janez K a 1 a n , dosedanji župni upravitelj. — Smrtna nesreča v naših planinah. Glasovita Ponca, visoka nad 2000 metrov, jc zahtevala v Planici zopet smrtno žrtev-Vojaki postavljajo ta mesec na njenih treh vrhovih obmejna znamenja med našo in italijansko državo. Svoj stan imajo v Ratečah, od koder hodijo vsak dan na gore, kjer se shajajo z Italijani, da sporazumno zaznamujejo mejne točke. Dne 23. t- m. je odšla taka četa v Planico in od tu na Ponco. Dva sta nekoliko zaostala za drugimi, prišla na napačno pot in eden je zdrsnil po gramozu, šalil se je, da se pelje zastonj, toda naenkrat je padel čez 150 metrov visoko steno in obležal mrtev. Tovariš je hitel v Rateče po pomoč, toda bil je že večer in poleg tega je še deževalo, da prvi dan ni bilo mogoče hoditi v gorovje. Drugo jutro se je na vse zgodaj odpravila večja družba, ki je mrtveca pri« nesla v dolino. Ponesrečenec je 22 letni vojak Anton Mali, bivši tovarniški delavec na Javorniku. Truplo so odpeljali iz Rateč na Koroško Belo k nogrebu. Pohvalno omenjamo poveljnika vojaške čete, g- majorja Markoviča, ki ie vse potrebno oskrbel, da sc je rešitev tako hitro izvršila. — Spremembe pri kapucinskem redu. Iz Krškega pojde P- Avrelij Šerik začasno v Škofjo Loko, iz Celja P. Gregor Pašalič v Varaždin; iz Varaždina pojde P. Hinko Putrih k sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru. — Ljudski tabor za kamniški okraj se vrši na Mali Šmaren dne 8. sept. t. 1. popoldne ob 3. na Homcu pri Kamniku-Te tabore je zamislil pokojni dr. Krek in tudi vselej govoril na njih, dokler je živel. Vsi somišljeniki so vabljeni, da pridejo na tabor- — Združene kat. organizacije na Vrhniki proslave v nedeljo dne 3. septembra 1922 25 letnico Rokodelskega doma. Spored: 1. Ob 8. zbiranje gostov na vrhniškem kolodvoru. 2. Po prihodu vlaka sprevod z godbo v farno cerkev. 3- Ob 9. sv. maSa (za umrle dobrotnike in člane Rokodelskega društva). 4- Po sveti maši sprevod na pokopališče, kjer se polože venci na grobove dobrotnikov Rokodelskega doma; odhod v Rokod. dom. 5. Slavnostno zborovanje na vrtu: a) pozdravni govor, b) slavnostni govor (preč. g. župnik Fr. Košir), c) prof. Ivan Mazovec: Kat-organizacije in javno življenje, č) dr. A. Gosar: Na dan s prakt- krščanstvom! — Kosilo. 6. Ob 2. litanije v farni cerkvi. 7. Ob 3. orlovska javna telovadba. 8- Po telovadbi velika vrtna veselica s pestrim programom. Vstopnina k javni telovadbi: tribune po 8 Din, stojišča po 3 Din; za vrtno veselico po 50 par. Ves dan sodeluje pri prireditvi priljubljena salezijanska godba z Rakovnika. — Vrhniški dekaniji naj bo dopoldanski spored nadomestilo za katoliški shod, ki se zaradi raznih ovir ne more letos vršiti. Govora gg- prof. Mazov-ca in posl. dr. Gosaria nam bosta v kratkem podnla vso snov, ki se obravnava na katoliških shodih. Zato pridite v obilnem številu iz vseh župnij vrhniške dekanije zlasti možic in fantje. Pridite žo Ic mani-festacijskemu sprevodu ob 8- Fantje in dekleta, poskrbite za narodne noše! Društva z zastavami! Na svidenj 1 — Konjerejski odsek I. Kmetijsko družbe za Slovenijo priredi letos premo-vanje konj v sledečem redu: 2. septembra ob 9. uri dopoldne v Mengšu, t«, 'septembra ob 8. uri dopoldne v Št, Vidu nad Ljubljano, 7. septembra ob '.). uri dopoldne na Igu, 8. septembra ob 9. uri na Bledu, 11. septembra ob 8. uri dopoldne v Mokronogu, 12. septembra oh 8. uri dopoldne v Št. Jerneju in 13 .septembra oh 8. uri dopoldne v Novem mestu. Natančnejša določila za premovanje borlo objavljena v prihodnji številki Kmetovalca ', — Deželni most čez Savo v St. Jukobu bo zaradi pleskanja od 30. t. m. dalje do preklica za promet zaprt. — Gradba vodovoda xa Grahovo pri <>rk-niri. Za današnjo nedeljo razpisana ponudbena obravnava za oddajo del je preložena na nedeljo, ilnc 10. septembra. Glej današnji oglas. — Planinsko veselico prirede na Jesenicah v nedeljo, dne 27. avgusta popoldne ob 3. uri js-seniški člani SPD. Izlotniki in turisti naj ne zamude, posetiti te narodne, v prid planinskim kočam vršoče se prireditve. Sporazum med rudarji tn trbooelfsho družbi. Konec pogajanj je potekal r.elo burno pod pritiskom vladnih zastopnikov in so končno zastopniki posameznih delavskih organizacij sprejeli navedeno oogodbo. Pred sprejetjem te pogodbe je Emil Štefanove podal izjavo, da odklanja ta sporazum in zato odlaga od celokupnega delavstva mu poverjeno nalogo zastopništva. Delavstvo mu je pri vsem tem izrazilo zaupnico. Na pogajanja se še povrnemo. POGODBA, Sklenjena dne 27. avmista 1922 med zastopniki delavstva trboveljske premogo-kopne družbe (vseh delavskih organizacij in II. rudarske zadruge) ter zastopniki trboveljske družbe same. Po dolgotrajnih razpravah in temeljitem proučevanju se je prišlo do sledečega sporazuma: 1. Kategorije delavstva ostanejo iste kot je to določeno od komisije z dne 19. januarja 1921. Od 28. avgusta 1922 naprej veljajo sledeče minimalne mezde: Kategorija a) 92 i.ron. Kategorija b) 83 kron. Kategorija c) 70 kron. Kategorija d) 57 kron. 2. Nadalje ostanejo v veljavi: Osebna draginjska doklada 27 kron na storjeni šiht, nabavni prispevki za delavstvo in družinske člane v dosedanji višini in dosedaj veljavne rodbinske draginjske doklade. Istotako stanarine. 3. Od 28. t. m. naprej se povišajo ev. obstoječe višje stalne plače v istem razmerju kakor so se povišale minimalne plače. Pred 29. julijem obstoječi akordi se povišajo za nadalinih 30% (skupaj s povi-škom od 29 julija 60%)- 4. Pred potekom vsakih dveh računskih period (a štiri tedne) pokliče rudarsko glavarstvo v Ljubljani pravočasno zastopnike delavstva in družbe v svrho določitve novih minimalnih mezd na podlagi priložene tabele, ki tvori bistveni del pogodbe. Za toliko, kolikor se c«ne življen-skih potrebščin zvišajo oziroma znižajo, se minimalne mezde v kronah zvišajo oziroma znižajo. Če S3 potrebščine ne zvišajo ali ne znižajo za manj kot 5 %, ostanejo minimalne mezde nespremenjene. Za podlago za določanje cen naj služi: a) pri živilih povprečna cena rudniškega konzuma v Trbovljah in splošnega kon-sumnega društva v Posavju; b) pri manu-fakturnih potrebščinah povprečna cena, katero določita dva od rudarskega glavarstva po prostem preudarku zaslišana izvedenca. 5. V kolikor s to pogodbo niso spremenjena dolc"Mn komisije za določitev mezd od 19. januarja 1921, ostanejo še nadalje nespremenjena v veljavi. V Ljubljani, 27. avgusta 1922, ob 1. uri zjutraj. Podpisani: Zastopniki delavstva. — Zastopniki podjetja. — Zastopniki državne oblasti. m # • Rudarji se povrnejo na delo v ponedeljek zjutraj. * * * Po sklepu lista smo od rudarja, k? se je udeležil pogani, dobili poročilo, da je okoli 2. ure zjutraj hitel v uredništvo >Jutra pokrajinski podnamestnik dr. Baltič, malo pred njim pa tajnik demokratske delavske Unije Zupane. ms* BgvcSlr' p Tisti dan kakor v Ljubljani se otvori tudi v Trstu semenj. Prvi semenj, ki se je vršil v Trstu pred tremi leti, je imel le nialo uspeha. Tudi pred letom so nameravali prirediti semenj. Načrt je pa padel v vodo, ker sc predvidevali popoln fiasko. Da li bo letošnji semenj imel več sreče, se bo videlo. V tržaških trgovskih krogih so zelo skeptični. — V tem času se bo vršil v Trstu kongres italijanskih novinarjev. p Dopisnik »Sere« je imel v Veroni s Seiplom pogovor. Na njegovo vprašanje o carinskem ujedi-njenju Avstrije z Italijo je Seipel odgovoril: O tem so pisali samo časopisi. Toda ne italijanska, ne avstrijska vlada nista stavili tozadevno nobenega predloga. Avstrijski kancler je pa dal tudi razumeti, da ne veruje v tako eventualnost z ozirom na finančne razmere Italije, ki niso dovolj močne ,da bi nase vzele avstrijski dolg. p Bivši ministrski predsednik Anton Salandra /7,najditelj proslulega ;>sacro egoismo«, s katerim je opravičil vstop Italije v svetovno vojsko na strani antante in od italijanske vlade na pritisk fašistov imenovani predsednik italijanske komisije, ki naj skupaj z jugoslov. določi meje novi samostojni reški državi, je prispel te dni v spremstvu svojega sina v Trst. Kakor hitro so doznali faSisti za njegov prihod, so se zbrali pred hotelom »Savoia« in so mu priredili med pevanjem svojih himen navdušene ovacije, za katere se je Salandra zadovoljno zahvalil. Značilno. Tudi iz tega imenovanja je razvidno, pod kakim vplivom je danes italijanska vlada ali pravzaprav kdo v Ilaliji vlada in ukazuje. p V Št. Petru na Krasu je dne 23. t. m. pogorela velika parna žaga g. Jos. Media. Zgorela jc tudi velika zaloga lesa. Vsled pomanjkanja vode ni bilo mogoče gasiti. š Shod S. L. S. se je vršil 20. t. m. v Mariji Snežni v gostilni Celcer. Poročal je narodni poslanec g. R o š k a r. Število udeležencev je bilo nepričakovano veliko. G. poslanec je povdarjal, kako vodi do ideala avtonomne Slovenije še trnjeva pot, predvsem zaradi tega, ker demokrati in samostojneži prodajajo Slovenijo centra-listom, da tako postane neenakopravni član Jugoslavije, marveč podrejena oblast Velike Srbije. Poslancu Roškarju smo za njegov obisk zelo hvaležni in zagotavljamo SLS, da ostanemo zvesti pristaši avtonomne Slovenije in da ogorčeno obsojamo koritarje in podobne kreature, kateri izdajajo slovenstvo za skledo leče v Belgradu. 5 Pri mestni elektrarni celjski se oddaja služba obralovodje. Prejemki po dogovoru. V postov pridejo prosilci, ki imajo elektrotehnično teoretično predizobrazbo in večletno praktično uporabo. Pravilno kolekovane prošnje, katerim je priklopiti nravstveno spričevalo, krstni in domovinski list ter spričevala o elektrotehnični teoretični izobrazbi in praktični uporabi, je vložiti do dne 10. septembra pri mestnem magistratu celjskem. Mestni magistrat celjski, dne 21. avgusta 1922. Zupan: Dr. Hrašovoc s r. S Samomor. V Celju se je v neki sobici na dvorišču mestnega magistrata obesil mestni ubožec Konrad Firndraht. Vzrok samomora ni »nan s Skrita granata. Na stavbišču Jadranske banke v Celju so našli v nekem zaboju pod stavbe- nim lesom skrito granato. Kdo je granato, ki je 15 cm kalibra in tehta 45 kg, skril, še niso dognali. Granato so izročili vojaški oblasti. š Neznano kam odila je 20 letna Frančiška Vrabič iz Škal. š Posledice hotelske mizerije v Mariboru. — Maribor je bil po prevratu od tujskega prometa živahnejc obiskan nego Ljubljana. Ze lani pa sc je občutilo pojemanje prometa, v zadnjem času pa se ponavlja očividen zastoj. Čez dan je še nekaj živahnosti po mestu, a na večer zgine to, kar se vobče prišteva tujskemu prometu. Poizvedbe po vzrokih so dognale zanimive podatke. Predvsem si je Belgrad s svojo čudovito delavnostjo na zgradbah novih hiš znal pritegniti glavni tok tujskega prometa po Donavi in preko Mažarske. Kar pa odpade na oni promet, ki je primoran na mariborsko progo, je bil vsled pomanjkanja stanovanj prisiljen se izogibati prenočevanja v Mariboru. Kakor znano, so bile vse hotelske sobe, sploh vsa javna prenočišča v Mariboru tako prenapolnena, da so ljudje v budi zimi prezebovali preko noči (>o ulicah, potem ko so bile kavarne zaprte. To ne-priliko so izrabili brezvestneži, navadno zloglasne ženske, Ivi so oddajale sobe po 100 do 200 K — to je bilo v letu 1920-21. — Ker so bili gostje navadno okradeni ali so imeli sicer neprilike, jc oblast taka prenočišča začela čistiti«. Tako je postal Maribor na zunaj razupit. Vsak potnik, ki je bil primoran v Maribor, je gledal, da se je z večernim vlakom odpeljal. Pridobila je Ljubljaua, ko se je po zaslugi dr. Gosarja začela razvijati. Oblasti, namesto da bi bile v interesu Maribora kaj storile in prisilile bogataše, kakor je n. pr. lastnik hotela »Zamorec«, »črni orel«, »Pri grozdu«, »Unionc itd., da bi osnažili zasteničene in zanemarjene sobe ter stavbe razširili, so mirno gledale izpraznevanje Maribora. Še več. Kreditna banka, ki je kupila bivši hotel >Erzherzog Johann« in se je prvotno naselila le v enem delu pritličja restavracije, se je polagoma širila tudi že v hotelske sobe. In ravno zdaj, ko je največje pomanjkanje prenočišč, se je banka odločila, da sploh ukine tudi boteL kakor je že restavracijo. Kdo ji je dal tako dovoljenje, ni težko uganiti, če vemo, kdo sedi na odločilnem mestu pokrajinske vlade. Kreditna banka se je s tem izognila naročilu mestne občine, da zida za svoje osobje stanovanja. Razmere, kakor vladajo po mariborskih hotelih, so tako škandalozne, da bi količkaj vestna oblast imela dovolj povoda napraviti remeduro. Ampak na tako vestno, energično oblast zna Maribor čakati še dalje nego nn pokrajinsko mariborsko oblast. Turistika in šport. Kolesarska dirka za prvenstvo Maribora. V nedeljo, 20. t. m. sc jc vršila med slovenskim kolesarskim društvom »Perun« ter »Delavskim kolesarskim društvom« na 50 km dolgi progi Vu-ženica—Maribor kolesarska dirka za prvenstvo Maribora. Prvenstvo si je priboril član »Pcruna« g. Franjo Kumerc, ključavničarski mojster, ki je prevozil določeno progo v 1 uri 43 minut in 45 sekund. Drugo mesto in s tem tudi drugo nagrado je dobil g. Ivan Vesenjak, mizar, član »Delavskega kolesarskega društva«, ki jc dospel na cilj v 1 uri 44 minutah in 5 sekundah. Tretje mesto in tretje darilo je dosegel v 1 uri 50 minutah in 45 sekundah g. Ernst Pahor, trgovec, član *Peruna«. Mlademu slovenskemu kolesarskemu društvu »Perun« moramo le čestitati na tako lepem in častnem uspehu. PtiMie za sklad S. L S.! g Ljubljanski trg. Od ljubljanskega tržnega nadzorstva smo prejeli nastopno poročilo: Z blagom jc trg dobro založen. Pričakovati je, da bo sedanja določitev carinc na izvoz živil ugodno upliv.da na zajezitev neprestanega naraščanja cen. Želeti bi bilo le, da bo centralna vlada energično vztrajala pri dosedanjih naredhah. — Kvaliteta govejega mesa sc jc izdatno zboljšala. Goveje meso I, vrste 60 do 64 K, II. vrste 50 K, lil. vrste 36 K. Vseh treh vrst mesa je zadostno na razpolago. Posamezne zahteve iz občinstva, da bi se uveljavile v vseh mcsnicah samo najnižje ccnc, so neumestne, ker bi sc s tem povzročila samo prodaja mesa III. vrste, kar bi ne bilo nikomur v prid. Telečje, meso 58 do 60 K kg, ko-šlnmovo 36 do 40 K, prašičevo meso I. vrste 100 K, II. vrste 94 K, slanina 144 K, čista mast 160 K. — Ccni moki v detajlni razprodaji: št. 0 32 K, št. 2 29 K, krušna 24; cena žitu in moki v nakupovalnem področju jc 27 K za kg št. 0. Pričakovati je padca cen moke za nekaj kron pri kg. Ržcna moka 24 K, koruzna moka 18 K, ajdova moka I. vrsto 36 K, II. vrste 32 K, ješprenj 40 K, kaša 26 K, fižol stari 20 K, riž 44 K, leča 44 K, otrobi 12 K. — Mleko 12 K liter, čajno maslo 240 K kg, kvhano maslo 180 K, jajce 5 do 5.50 K, piščanci 60 do 80 K. — S sadjem je trg zelo obilo založen. Jabolka 10 do 16 K kg po kvaliteti, na kmečkem trgu 5 do 10 K kg, hruške 8 do 20 K kg, grozdje 36 do 60 K kg, češplje 10 do 12 K. kg, solata 1. do 5 K glava, kumare 2 do 60 K kos, buče 2 K, fižol zrbni 10 do 12 K, zclinafc g1a"e 5 do 10 K, kislo zelje 20 K kg, kisla repa 14 K, krompir _6 do 7 K. Glede, preskrbe Ljubljane s krompirjem na det-elo bi bila umestna delna preskrba od strani "metne apro-vizacijc, ker se je bati, da domači krompir ne nride v zadostni množini na trg vsled pomanjkanja in draginje krme. g Iz trgovskega sveta. V trgovski register je bila vpisana tvrdka Ant. Rud. Legat, prva specialna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Maribor. Slovenska ulica 7. Podjetje se bavi z razpečavanjem novib 111 rabljenih pisalnih strojev, barvnih trakov, ogljenega in prebojnega papirja kakor tudi raznih pisarniških potrebščin, ima samoprodajo pisalnih strojev »Continen-tal« pomrioževalnega aparata »Rapax«, »Veloma«-luknjača (Lochapparal), urejevalca pisem sistem »Indus«, kakor tudi zastopstvo drugih prvovrstnih tvorniških izdelkov za vso Slovenijo ter poseduje lastno mehanično delavnico za popravljanje strojev. Tvrdka obstoja šele dve leti, vendar pa kaže, odkar jo je prevzel g. Ant. Rud. Legat, prejšnji imejitelj bivše Legatove zasebne trgovske šole v Mariboru in dr. Finkove zasebne trgovske šole v Gradcu, lep razmah in svež razvoj, tako da ta specialna trgovina zavzema že danes odlično, vodilno mesto v svoji stroki. Za njen ugled govori zlasti dejstvo, da šteje vsa večja podjetja cele pokrajine med svoje trajne odjemalce. Tvrdka se udeteži tudi razstave ob priliki letošnjega jeseniškega sejma v Ljubljani (2.—12. septembra t. L). g Generalna direkcija posrednih poreza je z aktom br. 20475 sporočila generalni direkciji carin, da je v razpisu C. br. 5077 pogrešno postavljeno, da se trošarina na bencin plača za 100 litrov, ampak sc mora glasiti za 100 kilogramov in se ima tedaj v tem smislu predmetni razpis popraviti. g Železniški pragi iz Nemčije. Železniško ministrstvo je naročilo 10.000 pragov v Nemčiji in sicer iz naslova vojne odškodnine. g Lesni trg v Italiji. Cena lesnim izdelkom je padla v Italiji za 10—12 odstotkov. — Posebno se opaža padanje cen pri pohištvu Spalna soba, ki se je prodajala lani še po 5500—7000 lir, stane danes samo še 4700—6000 lir. g Zagrebški žitni trg. V kronah za 100 kg postavno postaja: Pšenica (76—77 kg) 1800—1850, rumena koruza 1330—1570, krmilni ječmen 1560 d0 1600, oves 133-1380, fižol 1360—1500 po kakovosti, moka št. 0 2750—2800, št. 2 2650—2700, št. 4 2600—2700. št. 7 2200—2300, otrobi 930—950. g Lesni trg. Cene so bile prelečeni teden: hrastovi hlodi I. 3000—4500 K, II. 1600—2400 K, hrastovi hlodi za furnirje 4000—4500 K, fin hrastov les 10.000—12.000 K, doge za sode 180-220 kron, francoske doge za sode 1000 komadov 4080 do 6000 K, bukovi hlodi T. 800—1000 K, jesenovi hlodi 1600—2400 K, javorjevi hlodi 1800-2500 K, hrastovi brzojavni drogi 1060—2000 K, bukovi pragi 90—110 K, bukov les za kurjavo I. 7000 do 9000 K, II. 6500-7000 K, oglje 30.000-40.000 K za vagon. g Carinski aggio v Avstriji. Avstrija jc določila carinski aggio na zlato od 28. avgusta do 2. sepleinbra z 17.000 Ka. g Povečanje državne trošarine. S 15. avgustom je povečana trošarina na sledeče predmete: na sladkor od 400 na 600 Din pri 100 kg, na kavo od 200 na 400 Din pri 100 kg, na pivo izven Srbije in Črne gore pri hI od 4 na 5 Din, v Srbiji in Črni gori pri 100 litrih od 44 na 56 Din. lia izbrano vino pri 100 litrih od 600 na 800 Din. na bencin pri 100 litrih od 10 na 300 Din. g Izvoz lesa preko Reke. Leta 1921 sc je izvozilo is Jugoslavije na Reko skupno 67.026 metrskih stotov lesa in to 26.480 met. slotov drv za kurjavo, drugo pa stavben les. g Cene senu in slami v Mariboru. Na mariborskem trgu stane 100 kg sena 195—225 Din, 100 kg slame 137—167.50 dinarjev. g Ameriška mok« na našem trgu cenejša kot naša. »Jugoslovenski Lloyd« poroča, da so trgovci iz Dalmacije kupili večjo množino ameriške moke, ki se danes nahaja v Trstu. Moka bo stala kljub visoki prevoznini, visokemu tečaju dolarja in drugih stroškov, 3 krone pri kilogramu manje, kot so povprečne cene na sarajevskem žitnem trgu. g Uprav« Praških vzorčnih velesejmov nam javlja, da si morejo obiskovalci jesenskega sejma nabaviti pri češkoslovaških konzulatnih uradih v Kraljevini SHS vizum za potne liste s 75% popustom in si pri tej priliki kupiti za 25 Din potrebni zuak 7. legitimacijo, katera upravičujc k znižani železni čni vožnji. Ravno tako dajejo dotični kon- zulata? uradi in poleg teh tudj veletržni zastopniki brezplačno vsa potrebna pojasnila za vožnjo y Prago in obisk vzorčnega velesejma. BORZA. Zagreb, 26. avg. (Izv.) Tečaji v prostem pfo- melu: Pešta 20, Berlin 18, Italija 15.50, London 1585, Newyork 345, Pariz 27.50, Praga 13.10, Du* naj 0.38—0.39. Zurich 67, lj Umrla je dne 25. t. m. ob 4. pop. v 80. letu starosti gospa Marija Prešeren, mati uslužbenca Jugoslov. tisk. Pogreb bo danos ob 2. pop. iz Šiške (barake za šolo) na pokopališče k Sv- Križu. N. v m. p.! lj Grafično delavstvo za Slovenijo priredi danes v nedeljo, dne 27. avgusta veliko družabno veselieo. Za umetniški užitek bo skrbelo poleg godbe tudi lipogralsko društvo »Sloga« iz Zagreba, ki ima v programu moderne pesmi hrvatskih, srbskih, slovenskih in ruskih skladateljev. Prireditev bo brez vstopnine in se bodo v svrho kritja stroškov pobirali samo prostovoljni prispevki. Za bogato zabavo bo preskrbljeno. Grafičnemu delavstvu prijazno ljubljansko občinstvo, kateremu so zanimivosti tiskirskih veselic še dobro znane iz zadnje veselice, se na prireditev naj-uljudneje vabi. Prireditev se vrši na vrtu iu. dvorani hotela Tivoli. Začetek ob 16. uri. lj Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani bo vpisovanje v I. razred deške vadnice v, pondeljek, dne 11. septembra od 8.—10. ure. — V prvi letnik učiteljišča pa 11. septembra od 10. do 12. ure. Istočasno se naj javijo tudi gojenci, ki so bili meseca julija sprejeti. Sprejemni izpiti za I. letnik se bodo vršili U. septembra od 14. ure dalje. Vpisovanje v II.—IV. razred deške vadnice in II.—IV. letnik bo v torek dne 12. septembra od 8.—10. ure. Šolsko leto 1.922-23 se prične v če-trtek dne 14. septembra s slovesno sv. mašo. lj Sestanek ljubljanskih maturantov iz leta 1897 (razrednik prof. Vodušekj se bo vršil v torek dne 5. septembra v Ljubljani v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti. Sestanek bo ob 7. uri zvečer. Prijave sprejemata do 2. septembra mestni zdravnik dr. Rus in mestni katehet Ign. Zaplotoik. lj Kje morajo bili cene označene. Vzklicni senat ljubljanskega deželnega sodišča je glede na označenje cen izrekel dvoje sodb, kateri si nasprotujeta. V prvi sodbi jc proglasil načelo, da prizadeta stranka, katera je imela označene cene v izložbi, v trgovini pa ne, ni kaznjiva in da je zadostila predpisom o označenju cen. V drugi sodbi je pa vzklicni senat razsodil, da morajo biti cene označene tako v izložbi, kakor tudi v trgovini. Predsednik vzklicnega senata svetnik dr. Modic je razglašajoč sodbo rekel: Besedilo zakona o pobijanju draginje ni dovolj jasno. Državno pravdništvo v Ljubljani je izreklo v obeh slučajih ničnostno pritožbo v obrambo zakona na stol sedrao-rice v Zagrebu. Prizadeti trgovski krogi naj zato skrbe, da bodo označili cene tako v izložbah kakor tudi v trgovinah. lj Policijska kronika. Več delavcem jc bilo v Dalmatinovi ulici pokradenega blaga v vrednosti 780 K. — Iz hleva pri Majcnu na Ižanski cesti jc bilo ukradene več konjske opreme. _ 3000 kron vredna plahta je bila ukradena na športnem prostoru v Tivoliju. — Več zelo nevarnih zločincev so aretirali tc dni organi okrajnega policijskega nadzornika Habeta pod njegovim vodstvom. — Podrobnosti še niso za javnost. lj Zgubila sc je včeraj popoldne od Vidov-danske cestc čez mesarski most po Šolskem drevoredu do Stritarjeve ulice črna listnica, v kateri ie bilo okoli 2000 K denarja, fotografija in vojaška izkaznica. Pošten najditelj se prosi, da odda najdeno proti nagradi v Razpotni ulici št. 6 ali pa na policijskem ravnateljstvu. Polovična vožnja na državni železnici za II. gorenjski orlovski tabor na Bledu dne 3. septembra in za II. dolenjski orlovski tabor v Novem mestu dne 10. septembra je dovoljena. Prosimo bratske odseke, da nam prijavijo število izkaznic, ki naj jim jih pošljemo za polovično vožnjo. Posebno odseki, ki so dolžni udeležiti se tabora na Bledu, naj to čimpreje store. — V Novo mesto bo iz Ljubljane in nazaj vozil tudi posebni vlak. Dijaški vestnik. d Ob priliki orlovskega tabora na Bledu dne 3. avgusta imajo vse gorenjske podružnice mani- festacijsko zborovanje ob pol 12. uri v društvenem domu. Program: Mi — Orli. L. Čampa: Naše stanje in naše organizacije. — Tovariši, ki imate kroje, pridite v njih! Pri sprevodu korakamo v skupini. PRAVA narodna led so bile že pred vojno testenine PEKATETE, iu kakor kaže, kmalu ne bo hiše med naSim ljudstvom, kjer jih nc bi uživali. Gasilci! Proda se voz-brek za moštvo, voz s sodom in z brizgalnico in parna brizgalnica pri gasilnem društvu v Ljubljani. 3420 Otroška posteljica, kompletna, naprodaj. Ljubljana, Gra< dišče it, 11, vrata 20. UČENKO, najraje ljudske »ole, sprejmem za .•šolsko leto v popolno oskrbo. — Naslov pove uprava pod St. 3400. DEKLE, dobro izu£cno v kuhanju in Šivanju, iiče službe kot samostojna gospodinja ali pri mali družini, najraje na deželi. Naslov pove upravništvo pod štev. 3190. Za mala pisarniška dela pomožnega sluge sc sprelme DEKLICA najraje z dežele. Pogoj: Zanesljivost in čedna pisava. Pismene ponudbe pod PISARNA na upravo lista. 3330 HHBBBHHiBaiiHUHOlia Iščem za lesno industrijo na Gorenjskem. Le resne ponudbe na upravo Slovenca pod »Lesna industrija«. — Trgovski pomočnik ŽELEZNIČAR In 1 vajenec se takoj sprejmeta pri Erjavec & Tnrk, Ljubljana. Bombaževa predilnica in tkalnica Ed. Glanzmann & And. Gass-ner, Tržič, išče VRATARJA ga stalno stražo vhoda v tovarno, Vpoštev pride lc zanesljiv ože-njen mož brez otroh, zmožen tud! nemškega jezika v govoru. Imeti inor* dobra spričevala. — Dobra plača in prosto stanovanje zajamčeno. Tozadevne ponudbe so staviti na zgorajšnji naslov. 331S Spretno pisarniško moč (žensko ali moško), zmožno slovenščine in nemščine ter veščo tesnopisja, strojepisja in knjigovodskih del, UV išče tovarniško podjetfe v Ljubljani- — čc bo službovanje zadovoljilo, sc obeta dobra plača. — Eventualno se odkaže tudi prosto stanovanje. Služba sc lahko nastopi takoj. — Ponudbe pod Šifro »T-3337« sprejema nprava listo. Stavbena parcela, čna lega, najboljši čisti zrak, suho zemljišče v najlepšem delu mesta, pripravna za hišo ali vilo, vrt, hlev za poljedelstvo cventuelno tudi za skladišče, podjetje ali obrt, je takoj oa proda). — Poizve sc Zrinjskega cesta 3. II. nadstr., levo. UČENCA v starosti 16 do 17 let sprejme takoj v 3 letno učno dobo Anton Marčič, usnjar, Slov. Bistrica. — Za hrano in obleko se bo skrhelo. Mlad gozdni uradnik želi v svrho takojšnje ženitbe znanja z blagosrčno, varčno, izobraženo gospodično, ki ima veselje do mirnega in samotnega življenja. Premoženje postranska stvar, želi se kvečjem glasbe-nost. — Eventualne ponudbe s sliko sc naj vpošljejo na upravo »Slovenca« pod »Gorski raj«. Tajnost zajamčena. Službo dobe v I. delavskem konsnmnem društvu, Kongresni trg 2, Ljubljana: Kuhar ali kuharica močna, ki jc že služila v večj. podjetju. Poslovodja ali poslovodkinja, zmožna samostoj. vodstva podružnice. Sprejme se tudi J/9- trgovski poslovodja "^C mešane stroke, veSč tudi v usnjarski in železninarski stroki, — starejša moč. V poštev pridejo le vsestransko neopo- rečeni značaji Ustne ali pismene ponudbe jc vložiti brez odloga na ravnateljstvo zgornje zadruge. Navesti je v ponudbi dosedanje službovanje, rodbinske razmere in plačilno zahtevo. nri/| C pridno in pošteno sprej-UCI\Lk; mem takoj, za pospravljanje sob in druga hišna dela. Plača dobra. Naslov pove uprava Slovenca pod »t 3271. Mesto hišnika bi prevzel oženjen mož brez otrok. — Cenj. ponudbe no uprovo lista pod »Hišnik« 500. Hlapec h konjem, priden, pošten in trezen se sprejme pri Alojzija Zorman, Ljubljana, Stari trg 32. Društvo diplomiranih babic za Slovenijo naznanja tužno vest, da je umrla njega članica, gospa MAGDALENA ZIERNSTEIN babica Pogreb blage rajnice se vrši v ponedeljek dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. ODBOR. V,;šfV: s'-, i; il/^: ■ -z;/:* - ■ «"■ • fe $ ZAHVALA. Za vse iskreno sočutje ob priliki izgube našo ljubljene soproge, sestre, svakinje in tete, gospe Anice Demšar roj Pleskovič izrekamo vsem dragim udeležencem pogreba našo najlepšo zahvalo. Posebej sc zahvaljujemo velečast. duhovščini, velece-njenemu uredništvu ter si. pevskemu zboru v Mokronogu za utehe polne žalostinke. MOKRONOG, dne 25. avgusta 1922. \ ŽALUJOČI OSTALI. Delavce In delavke za krtačarski posel sprejmemo takoj. Zunanji delavci, ki so žc dalje časa opravljali to delo, dobe tedenske plače 650 kron in oskrbo. Vprašanja na: Em. Weiss & drug, Zagreb, Savska cesta 66. 3383 ■■■■IBBBII Primarij dr. Fr. Derganc zopet ordinira Komenskega ulica 4, Dr. Ivan Pintar, špecijalist za ženske bolezni in porodništvo ordinira odslej redno od 10. do 11. dop. in od 2. do 4. pop., LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE 5. IHHIIIIEtHSISR JETIKA! Dr. Pečnik ordinira za jetične izven torka in petka vsaki dan v št. Jurju ob južni žel. pri Celju. Čitajte njegove 8 knjige o jetiki. ^■»■■■■■nMiiiaB M\m in cenjene dame Prepričajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov novih modelov. — »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta St. 4. -TRGOVINA! Stari trg Stev. 28. 2389 Pletene jopice rokavice, nogavice 06 l!]liqt A. ŠinKovic naši. K. Soss Ljubljana, Mestni trg Stev. 19. PALIRJA zanesljivega sprejmem takoj proti dobri plači. — Oglasiti se je Ljubljana, Linhartova ulica štev. 9. 3408 Naprodaj je poceni malo rabljeno kolo z motorjem. Naslov pri upravi lista pod št. 3424. Mala vodna sila z mlinsko pravico in starim mlinskim poslopiem na Kranjskem, so da jako poceni v najem. — Naslov pri tiprav-»Slovenca« pod štev. 3258. Mainono ičo Otroške vozičke, dvo-Ndjbeiiejac kolesa raznih modelov, vsakovrstni deli za razne stroje, pneumatika in zastopstvo malih pomožnih motorčkov za navadna kolesa: »TRIBUNA«, LJUBLJANA, Karlovska cesta Stev. 4, Zvonarska ulica Stev. 1. F* Sprejmejo se tudi popravila. ""3IBL NOVA STAVBA X sirovi izvršbi — materijal za izpopolnitev že na mesta — dve kleti, lokal 24 X 14 m, 2 pisarni, v I. nadstropju 3 stanovanja, v podstrešju 3 stanovanja — lep predprostor, se proda v Spod. šiški. Ve? pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. OGLAS. Gospodarski odbor podobčine Grahova pri Cerknici in obenem gradbeni odbor za gradbo novega vodovoda za vas. Grahovo bosta v nedeljo 10. septembra popoldne oh 2. uri potom javne dražbe oddala zgradbo vodovoda pri načelniku gospodarskega in gradbenega odbora v Grahovem. Načrt in proračun jc razpoložen pri načelniku na vpogled. Vsi pogoji se izvejo pri načelniku in p« pred začetkom dražbe. Trgovino ali gostilno tudi oboje vzamem takoj v najem. — A. FiSer, Slovenj Gradec, Slev. 116. Vsako množino ki"1«! preskrbi stanovanje z 1 sobo, kuhinjo in drvarnico v pritličju ali v prvem nadstropju, mirni stranki brez otrok (prevzamem tudi službo hišnika, najraje v novih hišah H nagrado*'0" 60 kg RlOke 00 Naslov pove upravništvo pod št. 3426. Hrastove kadil" Prodam po ugodni ceni v zelo dobrem stanju različne velikosti, od 4 do 15 hektolitrov, za zelje, repo in namakanje sadja. — Poizve se Mirje št. 2, Ljubljana. 3417 šamotna opeka 500 kom. za notranjo obzidavo apncnice, sc dobi po nizki ceni pri FR. LIPAHU v DUBRINJI. p. Sp. HruSica pri Ljubljani. klanih, 1 m dolgih, kupi tvrdka Paternost & Remic, Ljubljana, Slomškova ulica 11, na katero je poslati ponudbe. Brzojavi: »Parem«, telefon 589. Naprodaj je po ugodni ceni več stojal za čevlje pripravnih za razstavo na velesejmu in popolnoma nova postelja Iz medi. — Ig. RepSe, Poljanska cesta 19, Ljubil jana. 3415 PILE, RAŠPE prenovlja in popravlja hiiro, solidno in po jako ugodnih cenah L KRANJSKA PILARNA Ljubljana, Martinova cesta ši. 8. Kupim bukova drva če so lepa, suha, vagon in več. Pismene ponudbe poštni predal Stev. 27. Ljubljana. 3411 Vilo z lepim sadnim vrtom in majhnim gospodarskim poslopjem v prav dobrem stanju v Škofičah pri Vrbskem jezeru na Koroškem se takoj zamenja za trgovino ali gostilno v Sloveniji tudi za hišo, ki bi bila v to pripravna. Vila je takoj na razpolago. PAVLT FISER, Slovenj Gradec St. 116. Veleposestvo če le mogoče z zgodovinskim gradičem želim kupiti. Direktne, neanoniinne ponudbe z navedbo cene in obsega na naslov: M. U. Dr. K. Linhart, Praga L, Coletna ul. 553., Češkoslovaško. 3407 Zopet je dospela večja množina splitskega Portland cementa Zaloga pri H. PETRIČ, Ljubljana, Dunajska cesta 33. a, r..r ■ ■ j ... » v ' •■ {■ •>■ - -.si..- te .•.■»sVV, .•/ • ■ ■ '• Otroški voziček, dobro ohranjen, in otroSko posteljico kupim. — Ponudbe pod »Snažno 333« na upravništvo »Slovenca«. 3420 Zahvala. Za tnnogobrojnr. dokaze globokega sočutja povodom smrti naSega predobrega strica gospoda Ivana Seplca posestnika, ustanovitelja in častnega ravnatelja posojilnice v Konjicah izrekamo najprtsr&ejSo zahvalo vsem, ki so nam v težkih časih lajšali našo bol. Posebno sc zahvaljujemo Sc prečastiti duhovščini, gospodu dr. Prusu za v srce segajoče besede ob odprtem grobu, gospodom pevccm konjiške Čitalnice, konjiškemu Sokolu, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem. ki so rajnega spremili na njegovi zadnji poti. KONJICE. 23. avgusta 1922. ŽALUJOČI OSTALI. Vzorčni ve!ese?em v Pragi od 3. do 10. septembra 1922. Centralno tržišče srednje Evrope. Najcenejši za nabavo razno vrstnih Izdelkov tehoslovaške Industrije. Velesejmski znak z izkaznico stane 25 dinarjev, služi kot permanentna vstopnica v razstavišče in opravičuje k popustu pri vožnji po železnica. — Velesejmski urad preskrbi adeležnikom ugodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi Čehoslovaški konzulati, zastopniki PraSkega velesejma in Velesejmska n»3swrna Praga I. StaromestskA radnlce, kjer se prodajajo tudi znaki in izkaznico« 2382 Priporočajo se sledeče domače IvrdkeT (Objava FOTOGRASKI ATEL1JE: Grabiee Franjo. Miklošičeva cesta št 8, »ILIRIJA«. LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra tri; št 8. KLEPARJI: RcmSgar & Smerkol. Florijanska ul. 18. 1'roduktivna zadruga kleparjev, instalaterjev. kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulira štev. 28. Kom T., Poljanska cesla itev. 8. MEHANIČNA DELAVNICA za popravo gramolonov in drugih godb. strojev A. Rasberger, Sodna ulica 5 (veža, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DELAVNICA za pls. stroje: Bar Fran, Ljubljana. Cankarjevo nabr. K. »OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: ivuoovar Ivan. Stari trg štev. 10. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana. Cankarjevo uabr. 5. PARNA PEKARNA: Ican Schrcva nasL Jakob Kavčii, Gradišče itev. 5. 4 Din.) PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSLIKARJI: Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z-Ljubljana, Gosposka ulica št 4. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin. Mestni trg štev. 12. SPED1CIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d.. Sodna ulica 8, TeL 463. Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—ft STAVBENO PODJETJE: Viiintin Ivan, Ljubljana. Vodmatski trg 7. STAVB. IN GM.ANT. KLEPARSTVO: Fcrcno & Kuchs, Ljubljana. Mirje št 2. TRGOVINA Z ŽELEZNINO: SuSnik A., Zaloška četa 21, Ljubljana. TKtiOV. L DEŽNIKI IN SOLNCN1KI: Mikuš U, Mestni trg 15. TRGOV Z ŽEI.EZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvasorjev trg štev. 7. IJRARSKA POPRAV1LNA DELAVNICAf Scliškar Ivan. Pol v Rožno dolino St 10, (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin. Sv. Petra cesta 17. Najboljši so pravi AMERIKANSKI in angioSki SINGER-šivalni stroji Slnger-lgle ln nadomestni deli. LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA Slnger-olje sukanec svila itd. PRODAJA NA OBROKE — Singer-štvalni stroji Bourne & Co New York — CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Mnruličevn 5. — Podružnico: LJUBLJANA, SElEf^BURGOVA UL CA 3. Zagreb, Karlovoc, Varaidln, Osijek, Vlnkovci. Bjelovar, Brod u/S, Su-botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik. Podgorica, Beograd, Krušovac, NiS, Skopljo, Velea, Bitolj, Kragu-jevuc, Zaječar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih. Onderwood pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe I THE REX Co. LJUBLJANA Tel. 268 - Gradišče št. lO - Tel. 26S Opalograph razmnoževalni aparati so svetov-noznani _ i —1 Zahtevajte ponudbe I 12 lan od Novega mesta, kamor pelje romantična cesta ob Krki mimo znanih gradov Otok in Struga, so sedaj na novo in moderno dograjene ter stalno odprte slavnemu občinstvu. Odgovarjale bodo naj-vestneje vsem potrebam in se priporočajo zlasti onim, ki bolehajo na revmatizmu, putiki, živcih ter na posledicah drugih bolezni. — Tik kopališča krasen gozd za sprehajališče. — Toplota vrelca 30-5 C°. — Vsak pondeljek popoldan zdravnik na razpolago. — Cene skrajno zmerne. — Natančnejše podatke daje uprava toplic. — Za mnogobrojen obisk se priporoča upravništvo Šmarjetskih toplic pošta Šmarjeta pri Novem mestu v Sloveniji. Dobro vpeljana trgovina s papirjem, galanterijo in manniakturo poleg ljudske, meščanske in obrtno nadaljevalne šole v večjem industrijskem obmejnem kraju Jugoslavije z inventarjem na prodaj. Ponudbe pod »Poleg Sole« na upravo lista. 3341 Ose! Andrej, Maribor, Aleksandrova cesta 57, telefon It- 88; veletrgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja itd. Brzojavi: Oset Andrej, Manf&or. Josip ftfieškudla, Jablone na<9 Orlicam 86, CehoslovaSka. Tovarna cerkvenih pniamentov, raznavrstn.h zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: masne plašče pluviale, dalmatike. cerkvene ln društvene zastave, koilhe, monstrance, svečnike Itd,, sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Solidnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkven.! predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce J. KESKUDLA, LJubljana, hotel ,.Tratnik". Društvo krovskib mojstrov za Slovenijo s sedežem ▼ Ljubljani opozarja vse cenjcne hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike itd., da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjem, kakor se je to v večji meri dogajalo dosedaj. Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih še strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesionirane kvari-telje streh za vsak slučaj policilsko zasledovati ter jim takoj na mestu ustaviti delo. V Ljubljani, dno 25 julija 1922. 80.—li. septembra «922. Ba^HgodngliSa^ffrlijga janahap aa pse sirofte. 4000 razstavlteijev iz tu- in inozsmstva. OddeSek za saroalne Im pn izsigike. j [gradceHu sejam, j Vsa pojasnila daje »Wiene* Messe A. G.«, WJen VII, Msssepala-t in začasno zastopstvo v Ljubljani: »Avstr jskl konzulat«, Turjaški trg 5. J. KRJŽNAR, predsednik. GRIL, tajnik. glavna zaloga A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10. DIAMALT „ _ 66 99 Pozor peki! »DIAMALT«, tvornice Hau-ser i Sobolka, Beč - Stadlau, ▼ predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo EDUAItD DU2ANEC, Zagreb, SKLADIŠČE Strosmajerova ulica št. 10. ^TAMPlilf JANT.ČERNEpS LJUBLJANA J 1 V J m o • III Električno varjene verige in kovane verige do 30 mm debelosii členov. Amer, verige brez va-riive do 6 mm debelosti členov in vsi v io široko spadajoči predmeti v prvovrstni izvedbi. Specijaliieia: Ladijske, žerjavske in kalibrirane, preizkušene verige za škripce, dvigala in železniške varnostne naprave. Naslov za brzojave: Veriga, Lesce. II. VZORČNI VELESEJEM V LJUBLJANI, od 2.—11. septembra 1922. PAVILJON G. KOJA št. 262. BENCIN PNEUMATIKA 0UB VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah audi JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Tudi Ui se boste prepričali, da je v Vašo korist, ako naročite najprej bogato ilustrirani katalog tvrdke H. SUTT^JEK (ImelnlkHenrl Mtilre) V LJUBLJANI Stev. 2 preden se odločite za nakup. Ta katalog Vam bo svetoval resnično dobre urespecial. znamke „IKO" iz lastne tvornice v Švici kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, sveUlne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namiz. orodje. Dalje: Krstna ln blrman. dorlla in vso zlatnino lil srebrnino: na tudi porabne predmete, kakor Škarje, uoje, britve, lasc-strlžne- in brivske stroje, doze za tobak, svalclce ln smodke, steklorczce, prižigolnlke, dele dobro In ceno uarnice kupite nri tvrdki Amerikansko, strojno, cilindersko in tovotno mast tvrdke STANDARD OIL COMPANY OF NEW YORK ima vedno v zalogi A. Lampret, Ljubljana, Krekov trg. Ako še niste, pošljite naročnino! IJnliZiaissftegfl peJsMfma Me &rex elssraa »Si trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki u^m sfrojei dosedaj iznašla in preiskusila, raisža®! spetotMia f vrtina Imr-; w ® IV ff* [imva v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo tisa afia»ff»*f*g|3 kar prihrani čas in denar. To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstave! troji 80 obdelovanje lesa urbim ?™%Fee strojne tovarne in livarne d. d. iransmisije ponovi Sjubljana tadaia konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael Moškero v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v, Ljubljani.