3 nć. 87. številka. Izdanje za ćetrtek 2a juUJa občine pomjanske. ' Znamenit je bil shod na Opčinah, ker je zopet prišlo do ostrega spopada med predsednikom zato je tudi več mesecev tako zvesto skupno trpela skrbi in strah starega blagajnika, da jej je od tega ostala velika razdražljivost in plašnost. Ako se je Žiga zakasnil količkaj, si je mislila: „Ko bi sejle za Boga n6 bilo kaj zgodilo v tvornici*. Zato je ta večer gospodičina Planusova razburjena Čakala v svoji mali sobi, potem ko je bila zaprla perutnino v kurnik in nedotaknjeno odnesla kosilo. Slednjič je nekdo pozvonil okrog jednajste ure; a glas je bil plah, tožen, kakor da ga ni vzbudila krepka roka Žige. „Ali si ti, gospod Planus?'je vprašala stara gospodičina s stopnic pred hišo. On je bil; a ni prišel satu... spremljal ga je visok mož, kateremu je bila starost upognila postavo. Ustopajoči je s počasnim, medlim glasom voščil dober večer. Še le sedaj je gospodičina Planusova spoznala svojega prijatelja Rislerja, katerega je bila zadnjič videla o novoletnem Čestitanju, torej več tednov pred nesrečnimi dogodki v tvornici. Ugledavši ga je komaj mogla zadušiti vsklik sočutja, a resno molčanje možev jej je velevalo, naj molči tudi ona. .Gospodičina Planusova, draga sestra, bodi tako prijazna in deni nove rjuhe na mojo posteljo. Naš prijatelj Risler nam izkaže čast, da bode to noč spal pri nas." Stara dama je hitela v spalnico pripravljat s skoro nežno skrbnostjo, kajti razven „gospoda Planuia, mojega brata" je bil Riiler, kakor vemo, jedini, katerega ni obsojala med vsem možkim spolom. Zapustivši caf& chantant je bil soprog Sido-nijin strašno razburjen ; tresel se je po vsem životu, ko je stopal ob roki prijateljevi in niti govora ni bilo več o tem, da bi šla po zavitek v Montrouge. »Pasti meji" je rekel Žigi Planusu; „sam bi bil rad!u A Planusu ni bilo mogoče, da bi ga bil prepustil obupu. Ne da bi bil Risler opazil, ga je odvedel iz bližine tvorničine, in srčni nagon je rekel staremu blagajniku, o čem naj govori i prijateljem. Vso pot mu je neprestano govoril o Franu, ki ga je imel tako rad. Da, to je bila ljubezen — resnična, zvesta ljubezen I od takega srca ni pričakovati izdaje... Med te«, ko ga je Planus pogovarjal tako, sta zapustila hrupno sredino mesta, šla ob nabrežjih, prišla mimo Jardin de Plante9 in prehodila Faubourg Sant Marceas. Risler se je dal vleči naprej; prijateljeve besede so mu dele tako dobro! Prišla sta v bližino Bišvre, na koje bregovih leže strojarnice z velikimi sušilnicami, skozi katerih omrežje je videti jednakomerne proge temnomo-drega neba. (Pride še.) •boda dr. O re g o r i n o m in istim magistratnim komisarjem. Dr. Gregorin je zahteval odločno od komisarja, naj govori slovenski na slovenskem shoda i Odgovor komisarja na to v zakona atemeljeno zahtevo je bil ta, da je zopet — razpastil »hod. Ta dogodek se je prijavil brzojavnim potom mini-sterskemu predsedniku, a posledica temu je bila taka, kakoršne najbrže niso pričakovali gospoda na magistratu: vlada je odvzela magistratu nadzorstvo nad draštvipo okolici, čemur je bila nadaljna posledica ta, da so se vsi nadaljni shodi vršili v najlepšem redu in brez incidanc. Nadaljni shodi so bili : dne 22 novembra na Opčiuali, dno 29. v Škednjn, dne 6. dec. pri sv. Mariji Magdaleni spodnji, 8. dec. v Rocolu, dne 13. dec. na Greti, dne 20. dec. .pri lovca", dne 1. januvarja 1897. v Rojann, dne 10. jannvarja pri sv. Mariji M. zgornji, dne 17. janavarja zadnji velesijajni shod v sv. Križu. Se shodom v sv. Križa je bila zaključena serija javnih shodov po okolici. Vspeh teh shodov je bil popoln, veliko veči, nego smo se nadejali. Ljudstvo je prihajalo na te shode v velikem Številu, je poslušalo govornike napetim zanimanjem in je navdušenjem in soglasno vsprejenalo predložene resolucije. Najvažnejša med temi je bila ona, s katero se je pozivala vlada, da za tržaško okolico zasnuje posebno okrajno glavarstvo. V tej resoluciji, ki je bila soglasno vsprejeta na vseh shodih, so povdarjali okoličani, da so sedanje upravne razmere v tržaški okolici neznosne in škodljive toliko okoličanom, kolikor državnim interesom. Rizlični važni politički dogodki, ki so se vršili v tem času — sosebno razpuščenje državnega zbora, nove volitve, snovanje nove večine v državnem zboru in nečuveno postopanje Nemcev, ki je dovelo slednjič do prezgodnjega zaključenja sesije, vse to je zakrivilo, da bi bilo možno intenzivneje delo za oživotvorenje ideje okrajnega glavarstva. No, ta ideja je življenske važnosti za našo okolioo in je nikakor ni smeti pnstiti iz vida. Mimo že omenjene resolucije je bilo vsprejetih na naših shodih več druzih kulturnega in gospodarskega pomena; a kar je glavno: v vseh se je zrcalilo soglasje med okoličani ozirom na potrebe okolice. Le ono resolucijo bi omenili še radi, s katero so okoličani protestovali zoper postopanje mestnega zbora proti poslancu ozir. svetovalcu Ivanu Goriupu. Na prvem shodu na Preseku je bil namreč ta gospod primerno zavrnil žaljenja okoličanov po nekem mestnem svetovalcu, ki je okoličane imenoval roparje in požigalce. Besede Goriupove so vzbudile prave viharje ogorčenja ao-per dotičnega žaljivca. Magistratni komisar na Prošeku je poročal seveda o tem, toda — po svoje in drugače, nego bi bilo odgovarjalo resnici. Na podlagi tega krivoga poročila je mestni zbor pohvalil onega istega komisarja, o katerem je pozneje izreklo namestništvo, da je bil jedini na ■hodu, ki je postopal nezakonito — in je obsodil svetovalca Goriupa, lastnega tovariša, Člena zbornice, ne da bi ga bil zaslišal. To ni bil toliko udarec gosp. Goriupu, pač pa parlamentarnemu načelu, dostojanstvu zbornice, volilcem g. Goriupa in vsej okolici. To krivično postopanje je vzbudilo splošno ogorčenje in le primerno je bilo, da so okoličani dali zadoščenja g, Goriupu in — sebi t Nehvaležno bi bilo, ako bi ta ne omenili gospodov, ki so požrtvovalno sodelovali na teh shodih kakor govorniki in učitelji ljudstva. To so bili gospodje Matko Mandič, dr. M. Pretner, dr. Gustav G r e g o r i n, dr. Otok. R y b a r, Ivan Nabergoj, Ivan in Alojzij Gori u p, Miloš K a m u s č i 6 in še več drugih. Na teh shodih sicer ni bilo govora o voli tvah, vendar so bili isti izborna priprava za volilno kampanjo, ki se je pričela z velikim javnim shodom dne 1. februvarja v tej telovadnici. Temu so sledili zopet shodi po okolici, na katerih so se proglašali naši kandidatje za občinski oziroma deželni zbor tržaški: za I. okraj Ivan Nabergoj, za II. okraj Fran Kosec, za III. okraj Ivan Marija V a t o v e c, za IV. okraj Fran D o 11 e n o, za V. okraj Alojzij G o r i u p in za VI. okraj Ivan G o r i u p. Dan 28. meseca februarja je bil dan časti in slave za našo okolico. Tega dne se je razcvelo v divno klasje seme truda in dela. Zmagali smo si- jajno po vseh okrajih okolice vzlic vsem nemoralnim sredstvom nasprotnikov. Ne le da smo sijajno ohranili svoje dotedanje pozicije, ampak priborili smo si zopet nazaj izgubljeni II. okraj. In sedaj je zopet vsa okolica zdrcžeoa — naša. Še enkrat hvala vsem onim, ki so se trudili za to, in slava zavednim volilcem, na katere je one dni ponosom zrl ves narod slovenski. Po tem sijajnem vspehu na občinskih volitvah tržalkih in sodeči po gibanju po druzih krajih Primorske pričakovali smo po vsej pravici sijajnega vspeha tudi na državnozborskih volitvah v Trsta, v Gorici in v Istri. Računali smo v Trstu na jeden in mogoče tndi dva mandata, v Gorici na tri in v Istri na tri. Prišlo je drugače, kar je se gotovo v živem spominu nam vsem. Menda ne treba navajati vzrokov, zakaj ni prišlo tako, kakor smo pričakovali. To jedno pa moramo konstatovati: naše ljudstvo je sijajno vršilo svojo dolžnost in ni krivo, da je prišlo tako, kakorje prišlo. Proti nam so delovale sile in sredstva, katerim nasproti smo bili mi obnemogli. Toda Bog je pravičen in je poskrbel, da se te sovražne sile ne morejo prav veseliti svojih krivičnih zmag. Strahom gledajo sedaj: kako je poraz na voliščih vzdrarail naše Ijadstvo k novemu življenju.......... Seveda so imeli dogodki o državnozborskih volitvah usodnih posledic za posamičnike naših. Toda to so kočljive stvari, o katerih nočemo govoriti tukaj 1 Jedno dobro posledico so imeli ti dogodki za okoličane: vlada je slednjič odtegnila magistratnim organom policijsko službo po okolici. Žal le, da se to ni zgodilo poprej. Da je bilo po okolici že o volitvah taktnih državnih redarjev, gotovo ne bi se bilo dogodilo marsikaj, kar se je dogodilo na nesrečo naših rodbin. Izmed drugih dogodkov bilo bi de omeniti: Na neko pritožbo g. prof. Maadiča je poštno ravnateljstvo menda prvikrat izdalo slovansko reiitev. Dotični spis ima številko 30769 in je datovan dne 15. avgusta 1896. S tem je pripoznalo poštno ravnateljstvo, da je dolžno reševati slovenske uloge v slovenskem jeziku in da jih tudi lahko, ako le — hoče. Meseca septembra je zašel škofijsko stolico našo dotedanji škof krški Andrej Marija J Š t e r k. Prevzvišeni se je vsikdar kazal zvestega | sinu svojega naroda. Udajmo se torej nadi, da j bode vsikdar varoval svojo milostno roko ta ubogi ] naši teptani narod: večino Njegovih ovčic. — 1 Znameniti so bili tudi dnevi med 10. in 14. sep-i tembrom 1896. Iste dni se je vršilo potovanje ; njegove eksceleuce ministerskega predsednika grofa i B a d e n i j a po naših pokrajinah. Narod naš ga j je povsodi pozdravljal najprisrčneje, uverjen, da to i potovanje znači pričetek nove dobe za avstrijske i Jugoslovane. Naš narod je bil uverjen takrat, da ne ! pozdravlja le ministerskega predsednika, ampak tudi j sinu sokrvnega plemena. V Trstu se je nj. ekscelenci i predstavilo 11 slovenskih deputacij, laška pa — i nobena, razun onih, ki so se morali, j Ob zaključku našega društvenega leta smo j morali zabeležiti hud udarec itak zanemarjenemu | slovenskemu šolstvu po okolici tržaški: naučno ? ministerstvoje odstavilo okrajnega ) šolskega nadzornika Dolinarja. Velevažne, epohalne stvari so se dogajale tudi v zbornici poslancev na Dunaju. Toda besedo j o tem moremo prepustiti drugim kompetentnim • osebam, kakor tudi o tem: v koliko so se i nam izpolnile nade, ki smo jih gojili . o potovanju grofa Badenija na Pri-; morskem, in o sedanjem politiškem položenju sploh. V veliko tolažbo je odstopajočemu odboru, j da more zaključiti to površao poročilo zatrdilom : i burni so bili časi v minolem letu, dela je bilo ; ogromno, a mi smo se trudili po svoji moči, da bi stali na višini svoje naloge. Mnogo ndarcev je zadelo naš narod v tej dobi, ali ta narod ni klo-\ nil duhom 1 Mnogo je zgubil, krvavel je na mno-; gih ranah, ali jednega triuuofa mu niso mogli \ vzkratiti nasprotniki: čuval in rešil je svojo čast 1 ) Siromak je preziran — ali pošten je I Ker pa j vemo, da večnopravični Bog ne zapusti pravičnih, i zato smo uverjeni, da pride dan, ko bode taj-j nik pol. drnštva .Edinost* mogel pisati ugodneje ; poročilo, nego je današnje. Da pa pride ta zaže-. ljeni dan čim prej, ko se bodemo mogli oddahniti od težkih bojev — katerih si nismo želeli nikdar in jih tudi nismo provzročili — da bodemo mogli ▼■klikniti potolaženo zavestjo: pripoznani smo jednakopravnimi in jednakovetjavnimi državljani — da čim prej pride ta dan, na to delati ni le dolžnost odbora političaega društva „Edinost", ampak nam vsem, ki se čatimo zavedne in zvesta ainove svojega naroda. V nadi, da se bodemo odslej vsi živo zavedali te patrijotične dolžnosti, kličemo Vam, spoštovani zborovalci: Bog in narodi (Pride še.) Politiike vesti. V TRSTU, dne 21. julija 1897. O položaju je govoril te dni svojim volilcem mladočeški poslanec dr. E. G r Č g r. O jezikovnih naredbah je rekel, da iate so naravna in sama ob sebi umevna stvar. Nemci se niti ne bore proti naredbam, ampak za splošno nad vlad je. Glede izida sedanjih borb sodi dr. Grčgr jako pe* si m i s tiski in meni, da vlada se ne bode mogla obdržati proti združenemn pritisku Nemcev, Madja-rov in od — zunaj. Govornik meni, da naroda Češkega čakajo novi hudi boji. Za ta slučaj naj se 2e sedaj krepi ljudstvo. Skoro pride Čas, ko bode narod češki primoran poseči po istem orožja, katerega so mu nakovali sedaj Nemci. (Na merodav-nih krogih na Dunaju je sedaj, da premišljajo o tem, kakega ukusa bi utegnila biti češka obstruk-cija! Op. ured.) Tudi odvetnik dr. H o h 1 w e g je svaril k največi previdnosti nasproti ministerstvu Badenijevemu. Dr. Grćgr je torej ubral jako pesimistiške strune. No, mi ne bi smatrali za posebno nesrečo, ako bi Slovani tudi res morali v opozicijo, ako store to zležni in združeni za jedeo program I Včeraj je imel pododsek izvrševalnega odbora večine svojo sejo. V tej seji sta izjavila dva poljska govoroika, da bodo Poljaki krepko branili jezikovne naredbe in da ostanejo zvesti skupnemu pro« gramu desoice. Ako ta zatrdila odgovarjajo resničnemu mišljenja Poljakov, ako bodo tem besedam sledila tudi primerna dejanja, ako pokažejo naši, da tudi oni imajo zobe, potem mora priti prav, vzlic vsem Wolfom in Schdnererjem in njih visokim in nizkim pomagačem gori iz nemškega rajha. O bivšem celjskem gimnazija. Graiki nemški list BTagblatta kritikujfc afero celjskega gimnazija. „Tagblatt" pravi, da z razpustitvijo celjskega nižega gimnazija ni prav v nobenem pogledu ustreženo Nemcem. Gautscb, ako tudi odreče pravico javnosti poljskemu gimnaziju v Tešinu, ako tudi zabrani v Celju slovenske paralelke, si vendar ne pridobi več Nemcev, nego jih že ima sedaj. „Mi Nemci nismo več otroci, ki se dajo zadovoljiti z bonbončki, mi hočemo krepkeje hrane.* (Tepke bi morda zadostovale P Stavec.) .Politik* se čudi, da je vlada kar hkratu zadobila tak grozen respekt pred sklepi parlamenta, da-si je bil oni sklep, katerim se je odre* kel kredit za celjski gimuazij, goli in nagi slučaj. Na tem ni dvoma, da je bila večina parlamenta v resnici za to zahtevo Slovencev. Zato se zdi praškemu listu jako sumljiva ta n^jnoveja odredba vlade in se mu ne vidi nemogoče, da je ta odredba posledica diferenc med Gauschem in grofom Badenijem. V tem slučaju bi morali misliti, da je baron Gautsch res „bodoči mož" in da je z ono odredbo hotel oddati svojo vizitnico pri — nemški opoziciji t! S tem vprašanjem se bavi zopet včerajšnji „Slovenec" in poživlja poslance, naj nikar ne vsprejmajo kakega nižega gimnazija v katerem drugem kraju Spodnjega Štajerja. Ali slovenske pa-ralelke na že obstoječem gimnaziju, ali pa — nič. Mi soglašamo se „Slovencem", kajti dokler nam bode naučna uprava „naklonjena" tako, kakor je bila dosedaj, niti ni misliti na to, da bi se mogel vspešno razvijati kak nov samostojni slovenski zavod. Mladi učni zavodi so občutljivi kakor nežna cvetka: ako jej ne prilivaš pridno, ako je ne neguješ skrbno, ovene ti hitro in se posuši. O naši naučni upravi pa ne pričakujemo — kdo med nami bi bil tako najiven ? — da bi skrbno negovala samostojne slovenske zavode. Odkritosrčnost ministra Gautscha. Iz „Slov. Naroda" posnemamo sledečo zanimivo notico : „O slovenskem gimnaziju v Celju je naš liat že pred kakimi dvemi meseci poročal ravno to, kar se je sedaj zgodilo žnjim. Tedaj so bili vsled tega poročila v „Slov. Narodu' slovenski poslanci iznenađeni, in so Sli radi tega tako) k naučnemn ministra baronn Oaatschn. Bila sU dva Štajerska in jeden kranjski drž. poslanec. Minister jih je vprašal navidezno osapnjen, odkod! da imajo te podatke. Poslanci so mn odgovorili, da iz „Slov. Naroda'. Minister Gantsch se je nasmehnil: ,Acb, was, der .S o venski Narod" weiss nichts! Beruh-igen Sie sich nnr I (Ah kaj, „Slov. Narod" ne ve ničesar! Le pomirite se I) In poslanci so se pomirili. Vladna namera bi se bila dala preprečiti, da Blovenski poslanci niso bili preveč zaupni". Ako je temn res tako, potem vedo sedaj nali krogi nank, da zaupljivost ni vselej dobra reč, odkritosrčnost ministra Gautscba pa tudi ni vsikdar (isto zlato! Vsaka šola nekaj .košta". Aut — Aut! Zadji „Primorski list" je prijavil znamenit Članek o odnšajih na Primorskem. Člankar opominja Primorske Slovane, da naj nikar oe dado iz rok sidra upanja. Poroitvo naše boljše bodočnosti je dejstvo, da so zastopniki-odličnjaki obeh bratskih narodov nastopili jedinstvene pot. Upali smo, da se premene razmere, ko se je dozdevalo, da je grof Badeni uvidel krivice, ki se gode primorskim Slovanom. „In vendar t Niti otožno-proseči glasi, ki so iz ust slovenskih doneli na uho Badeniju v njegovi omiljeni poljščini, ga niso mogli zdramiti proti dejanjskim krivicam, in ne omečiti ga za naše pravice. Mogel je samo namigniti ob zadnjih državno-iborskih volitvah in nas Slovence v Primorju bi bil izpeljal iz nase krute politične >cžnosti. — Zares ironija! Slovansko-poljska vlada v Avstriji, primorski Slovenci pa poniževani, kakor Se nikdar preje 1 Prijatelji (I) naši pa trdno stoje, trdneje nego prej kedaj; nekaterniki pa, o katerih sbo se nadejali, da pojdejo l blamažo, so ostali, bi rnaža pa je prihranjena tebi, ubogi slovenski rod ! Od zgorej torej nenadejanih zaušnic polno in na vsej črti 1 In spodej ? Nahujskana italijanska masa je drzniša, ker ve, da ji nihče ne more do keie. \ Tukaj jo izginilo kršč. načelo pravice glede na Slovence in skoraj bomo primorani reči, da tega načela pri naših primorskih Italijanih sploh ni več najti". Potem pa apostrofira .Prim list" laške katolike, ki ne nikakor nočejo združiti se Slovani v borbo proti fi atnasonstvu: ,0, da, da! Samo, če hočete, gospoua italijanska, zaveznikov imate takoj in vsikdar proti brezbožni, krivični, nemoralni loži! Če jih še sedaj nimate, jih tudi nikdar za-resno l iskali n i s t e... in jih ne marate! — Ker pa ne marate vsporedno in složno n. pr. s kat. duhovnikom dr. Gregorčičem in pošiljate jedinega svojega kat. poslanca v družbo masonov.... proti kat. duhovniku slovenskemu in njegovim tovarišem na Dunaju: ker dalje nočete biti slobodui poleg slobodnega kršč. narodnega slovanskega življa v Primorju in nas ^slednjič vzlic valim narodnostnim krivicam nasproti nam Slovencem loža vendarle preganja iu pobija... iščete opore in si najdete pri — vladi 1 Tukaj pa se vam vežejo katoliške roke, večkrat tudi reašč katoliško-pravična usta, gluše katoliška nšesa in sploh maliči ter uničuje vase sicerno katoliško delovanje! Dovoljeni o tuo in preponiževalno za slobodno — katoliško stvar na Primorskem je in ostane to t dajedocelč k o n s e r v a t i v n i 1 i s t i n a Goriškem iz — vladnih jasli, kar se bode seveda tajilo, morda tudi oporekalo po — censorju Galimbertiju, kar pa je in ostane javna tajna! — Nu, zdaj se razumemo! Osamljene se čutijo...; z nami ne marajo: zato pa Životarijo v vladni staji! 1 !* KoneČno je „Prim. list" pošteno povedal tudi našim tržaškim krščanskim socijalistom: In, ali se n. pr. res sme ozir. more nova tržaška krš?, socijalna organizacija smatrati za krščansko, za resno socijalno organizacijo ? Ne! Taka organizacija, ki prezira sedem in še več tisoč kršč. narodnih slovenskih glasov (V. kurija) v Trstu ter dosledno ne upošteva nad 30 tisoč Slovencev v tržaški okolici, ni resna ni krščansko'socijalna (družilna), marveč italijansko-ločilna prav tako, kakor demokratična 1" In potem zaključuje goriški list povsem primemo in resnično: .Italijanska stranka, ki bi hotela biti krščanska in slobodna ter ne vladna, je nemožna.... O tem priča stranka „del Popolo'; kateremu pač radi priznavamo, [da si je znal ohraniti svobodne roke. Ker pa stranka ni bila in ni hotela biti vladna, Slovencev pa tudi ne iskati, je propala sć svojim glasilom. Torej ,Au t — aut*. O jezikovnih naredbah Glasilo čeških realistov v Moraviji, .Naše Morava', se obrača proti jezikovnim naredbam. List pravi: Jezikovne naredbe v sedanji obliki nimajo druzega smisla, nego spraviti nemščino še više v veljavo uradnega jezika. Naše pravo bi se dalo drugim potom Iaglje in mirneje doseči, nego po teh nepraktičnih naredbah. To bi bilo mogoče načinom, da se naloži uradovanje v izključno čeških pokrajinah v izključno češkem, v izključno nemških pokrajinah v izključno nemškem in v pokrajinah z obojim deželnim jezikom — uradovanje v obojih deželnih jezikih. Vender bi se morale take naredbe strogo izvrševati, t. j. da bi v samočeških pokrajinah bile vse tiskovine in vse osobje izključno češko. S takimi naredbamibi se ne mogel vzbujati tolik protest, kakor so ga vzbudile sedanje naredbe, katere ne zadovoljujejo nikogar, pač pa ntegneio imeti še zlejih posledic, ako se ne spremenijo v povedanim smislu." Ta predlog glasila čeških realistov utegne zadeti ob splošni odpor v narodu Češkem. Kajti v tem je ravno glavna razlika med Čehi in Nemci, da zahtevajo, da se jezikovno vprašanje uredi tako, da se bode Čeh Čutil doma povsodi v svoji domovini, to je, da bode mogel povsodi občevati z oblastmi v svojem materinem jeziku, dočim zahtevajo Nemci, naj se ustvari jezikovno povsem obkroženo in zaprto nemško obzemlje, na katerem ne bi imel češki jezik nikake pravice. Nekaj sličnega zahteva „Naše Morava", toda s popolnilom, da to isto velja za češke, kakor za nemške okraje: v čisto čeških okrajih bodi izključno le češčina veljavni jezik. Nemško pravicoljubje sodi Beveda drugače: v nemških okrajih veljaj le nemščina, v čeških pa poleg češčine tudi — nemščina!! — No, to jedno je gotovo: dokler se jezikovno vprašanje na Češkem in drugod ne uredi v smislu popolne in brezpogojne jednakopravnosti, dotlej ne bode miru v Avstriji. Političen shod so imeli koroški Slovenci dne 11. t. m. v Guzdanjih na Koroškem. Bilo je zbranih kakih 300 udeležnikov. Nekaj izbornih govornikov, med temi Dragotin Hribar iz Celja, razlagali so navzočim potrebe zatiranega slovenskega naroda na Koroškem. Shod je bil sijajen; seveda so isto uro naredili zlobni nasprotniki v obližju shoda svoj „kontra - shod", na katerim so se sijajno proslavili sć svojo germansko kultaro. Kričali, tulili in rjoveli so ter zijali, da bi motili Slovence v njih delu, — a pogoreli so sebi v veliko blamažo. — Le naprej, slovenski tužni Gorotan 1 Tvoja reč je zdrava, — a trhla je reč tvojega so-vraga 1 _ Različne vesti. Spomin na leto 1848. Če kedaj, uriva se nam primorskim Slovencem spomin na leto 1848. baš o teh dneh, ko se bliža petdesetletnica našega presvetlega vladarja. Tedaj so prijeli Slovani Primorja za orožje v obrambo dinastije Habsbur-žanov proti ljudem, na katerih zvestobo se je presvetla nala vladarska hiša tako malo mogla zanesti, kakor se zamore — danes. Slovani tudi takrat nismo nživali v Primorji kdo ve kakih pred-pravic, a srce so imeli naši predniki ravno tako dobro, lastnosti pohlevnosti in udanosti ravno tako vrle, kakor jih imamo — mi. Ko je obstoj Avstrije prišel v uajresnejo nevarnost, Slovani Primorja niso prašali, da - li jim bodoče vlade po njih ičitene in — reiene Avstrije izpolne kako opravičeno zahtevo, ampak Slovani Primorja so naj prej storili svojo dolžnost kakor zvesti podaniki svoje hiše in morda niti niso mislili na — zasluženo plačilo. Bodoče leto bode petdeset let od onih nsodepolnih dni. ReSi moramo, srce nam burneje udarja ob tej misli. Mi živimo na vročih tleh, ki v jednomer pojavljajo nemirne sile svoje in ne ve se, da - li danes ali jntri zopet ne pridejo taki burni časi. No, mi Slovani smo pripravljeni na vse in še bolj hočemo biti pripravljeni. Mi se zavedamo svoj« naloge za v s a k i slučaj, zato hočemo ostati močni; nočemo se dati oslabiti, nočemo dati skrčiti svojih čet, kakor to hočejo nič dobrega pripravljajoči nasprotniki. Mi dobro znamo, zak^j in iz katerega namena si nabirajo pripadnikov v naših vrstah ia nismo tako gluhi, da bi ne slišali tistega sumljivega delovanja nasprotnih sil. In baš radi tega hočemo ostati, kar smo, dobro vedoči, da udari nra, ko ne bodo vladale več — osebe in njihovi tajni, nam neznani zapovedniki, marveč ko zavlada dejanje ia volja narodova. Radi tega hočemo pozablj&ti krivice, katere nam prizadevajo osebe in malenkostne privatne razmere, hočemo stati visoko nad njimi, ker se borimo za vzvišene in više cilje, nego to smdtr;, radi katerih se nam je boriti za pofttono stvar. To hočetno dokazati, ako bi hotela božja previdnost, da bi iste sile, ki so delovale leta 1846., zopet začele ruti ob stebrih države. Jako poufina za vse one, ki še ne poznajo prav naših tržaških odnošajev, je resnična dogod-ba, ki se je pripetila v torek zvečer na Greti. O stvari nam je sporočila povsem verodostojna oseba, potrja pa to poročilo v polni meri tudi včerajšnji „Mattino". Okolo 7. ure zvečer so prikolovratili na Greto — s Prošeka doli — pomočnik konjedercev z jednim drugim pomagačem in mestni stražar. Bili so — dobre volje in oboroženi so bili s puško. Došli so do prodajalnice gosp. Pogorelca. Tu je konjedercu všel en pes (ki pa je bil previden s torbo) v prodajalnico. Rečeni organi so udrli sile z psom v prodajalnico. Pes je zbežal v klet. Pozneje je Pogorele vzel psa v naročje. Konjederec in njegov pomočnik sta zahtevala od Pogorelca, naj on nese psa na voz, česar seveda Pogorele ni hotel storiti. Na to mu je konjederec snrovo iztrgal psa. Med tem >e je zbrala veča množica, ki je živo ugibata o postopanju teh treh — pijanih magistratnih funkcijonarjev. A sedaj je še le sledilo nečuveno: vstopili so v hišo gospodarskega društva, kjersoizveli pravo, podrobno hišno preiskavo. Završivši to svoje „a r a d u o o p r a v i 1 o' so šli dalje lovit pse po ulicah. Ko so tekli za psom gosp. Ferluge — zvrnil se je jeden teh magistratnih organov tja po tleh. To je bil gotovo prizor, ki je neizmerno povišal ugled organov oblasti, ki ni le občinska, ampak je tudi politiška oblast, prve instancije. Najlepša pa je bila ta, da so ti vrline tudi zamenj-javljali pse: zmešani po vinskih duhovih niso vedeli več, katerega psa bi morali ujeti. Najhujše pa je sledilo slednjič: hoteli so streljati za psi in spravljati v nevarnost življenje ljudij sosebno pa otrok. Puška v rokah pijancev — in ti pijanci si prisvajajo lastnost — javnih organov! Po vsej pravici pravi .Mattino", ki pripomnja še, da so ti pijanci stresali že poprej v Barkovljah: „Takih prizorov ne moremo imenovati drugače, nego gnusne 1 Ali smo v deželi barbarov, ali v izobraženem, p!eme-niškem, civilizovanem Trstu?" Epilog tem hišnim preiskavam, gonji za psi, padanju po tleh, groženju s puško, je bil ta, da so — pijani gospodje zgubili svoje konjederBko orodje. Le le kratko opazko. Te pijane ekspedicije se je udeležil tudi jedeu mestnih redarjev — iz tistega zbora, kateremu je bila naloga onega usodnega dne, da skrbi za mir in red v Barkovljah. Dogodek na Greti je vsakako mal podatek za sodbo, kako so se ti organi vedli v Barkovljah. Iu res se je povdarjalo na razpravi zoper Barkov-Ijane, da so bili mestni redarji v jednomer v gostilni — kjer najbrže niso molili rožnega venca — in so le menjevalno hodili na ulico — skrbet za mir!! Mi nočemo trditi, da so mestni redarji pili preveč tudi onega dne v Barkovljah, ali dogodek na Greti daje vsakako mnogo misliti. Kaj menite, velespo-štovani g. Fraus?! Pred odhodom. Gospod viši poštni komisar Corr& odhaja menda vendar. Toda mož si je hotel zagotoviti trajen spomin med poštnimi služabuiki. Uvel jim je novo težavno službo: nočno stražo. Sluga torej, ki je srečno prebil 9—10 ur dnevne službe, mora na večer — ob nedeljah in praznikih ob 8 uri, ob delavnikih pa ob 9. uri — zopet v službo. Od 8. oz. 9. ure zvečer do ene popolunoči mora hoditi po stopnjicah od pritličja pa do podstrešja ogromne zgradbe, in to v prostorih pošte in brzojava. Vsake pol ure mora natezati uro za kontrolo. Za to ponočno službo dobiva sluga bor« nih 35 nvč. in poleg uživa veliki privilegij, da sne naslednjega dno priti v službo eno nro in pol bolj kasno. Pomislimo, da dobiva pomožni slnga 1 gld. do 1 gld. 10 nvč. na dan. Ob dnevih torej, ko opravlja to nočno slnžbo dobiva 1 gld. 35 nč. do 1 gld. 45 nvč. za službo, kakih 15—16 urlGosp. Oorra seveda ni mislil na to, da take slnžbe ni možno opravljati dolgo, ne da bi dotični obolel. Za 35 nvč. poboljika nora siromašni slnga postavljati v nevarnost — svoje zdravje. In ako je obolel siromak, mora trošiti za kolek na spričevalo, ki je mora predložiti ravnateljstvu, da je res bolan. In potem se glasi: den Taglohn des N. N. einstellen. Takih pomislikov noče poznati gospod Corr&; postaviti si je hotel spomenik in — basta! Prosili bi pa slavno poštno ravnateljstvo, da ne bi bilo toli silno varčno ravno pri najnižih. Uredi naj kakor je nrejeno na privatnih podjetjih : za take nočne straže naj bodo nameščeni posebni ljudje. Ozirom na članek, ki sem ga čital nedavno v „Edinosti" in kjer je bilo rečeno, da gospodje ne mislijo nič na razpis služeb, da bi prišli pomožni sloge do svojih pravic — pripomniti mi je, da sedaj je razpisana služba. Le nekoliko veče hitrosti bi priporočal gospodom, ki imajo v rokah to stvar. Ako se bode gibala stvar prepočasi, potem pa se že oglasim zopet. Socijalni demokrat. Nekaj za — „Brivca*. Zakaj ima toSasni ro-janski župnik Jurca alias Iurisza vedno blizu sebe „angelje varuhe" ? Saj je vendar svet mož, saj vendar skrbi za vzveličanje svojih duš, saj nalaga svojim ovčicam hude pokore, saj vendar brani slovenskemu duhu uhod v svojo čedo, saj vendar poveličuje italijanščino, ki je najbližja — katoliški stolici v Rimu itd. itd. in vendar — zakaj ? Morda bi kdo odvrnil: in ravno za to! To bi bilo napačno ! Jurca ima okoli sebe angelje varuhe, ker brez njih — živeti ne more. Odbor kolesarskega kluba .Sokol" v Trstu naznanja svojim članom, da je imenoval reditelji izletov sledeče gg. N. Grižon, A. Muha in J. Krajne. Novinci na Prošeku prirede v nedeljo dne 95. tt m. ples na planem. Začetek ob 4. uri. K plesu bode svirala križka veteransko - sokolska godba. Na obilno udeležbo vabijo uljudno veselo slovansko mladino novinci. Davek o pridobnini. Pravica do osvo-bojenja od davka. Splošne pridobnine so osvobojeni: mali zemljiščni zakupniki, ako dela zakupnik sam se svojo družino, in ako si le začasno in izjemoma najema sodelavcev; ročne delavke ; postranska opravila, katera vrše mali poljedelci le začasno in ne v zmislu obrti; dijaki in druge osebe, ki imajo le neznatnih dohodkof od lekcij ali piaateljstva; osebe, ki so nesposobne za redno izvrševanje obrti (n. pr. pohabljenci), in ki vrše kaka obrtna opravila, da se le deloma preživljajo od tega; postranska opravila sploh, katerih čisti letni znesek ne presega 50 gl., ako ta opravila niso morda del rednega, obsežnejega obrtnega podjetja; konečno domači industrijalci, ako prirejajo ali narejajo obrtne izdelke le po nalogu in na račun podjetnikov in sicer osebno ali sodelovanjem oseb lastnega gospodarstva (poslov) brez tujih delavcev in brez sodelovanja velikega lastnega kapitala (n. pr. dragih lastnih strojev). Razun teh oproščenj, se lahko osvobode vsi drugi plačevalci pridobnine, ako so v potrebi in vrše svojo obrt le z jednim pomožnim delavcem. To osvobojenje je le začasno (za jedno leto ali največ za dve leti.) Ta nova določba je velike vrednosti za male in res revne davkoplačevalce. Razsodbo glede oproščenja izrekajo pridob-ninske Vomi*ije. Do oproščenja radi siromaštva uima nikdo pravice, kajti rečeno je, da se davkoplačevalci lahko oproste, a ne, da se morajo oprostiti. Komisiji ni predpisano, kedaj mora koga pripozuati potrebnim, tako, da niti ubožci list ne mora vsikdar in brezpogojno dovesti do oproščenja. V drugih navedenih slučajih pa se mora pripoznati osvobojenje, ako so dani vsi za to potrebni iakoniti pogoji. Taka osvobojenja so torej obliga-torična. Podjetja, katerim je namen povspeševati javne, dobrodelne, občne koristne svrhe, in ki do-nasajo le neznatnih dohodkov, lahko osvobodi finančni minister od splošne pridobnine. Slednjič so svobodna podjetja države javni upravi v prid. Po novem zakonu bodeta morala plačevati pri-dobnino tudi Trst in ribarstvo v Primora ki. (Pride še.) •Štirideset let v Indiji" se zove nova knjiga, katero je spisal in iidal lord Roberts, večletni vrhovni poveljnik indo-britske vojske. Roberts je jeden najodličnejih poznavalcev vztočne Indije in pozna ondi odnošaje do pičice. O tem priča tudi njegova knjiga. Zanimivo je Čitati to knjigo, v kateri pisatelj očito priznava, kako zavožena je indo-britska uprava v Indiji. V tem svojem delu riše avtor kričeče napake, ki jih je zakrivila vlada. Ta vlada, katera je po jedni strani precentrali-stiška, a po drugi prešablonska, ne upošteva pravih zahtev ogromnega naroda, nad katerega je raztegnila svojo roko. Z drugimi besedami, pokazala se je naravnost nezmožno vladati širno Indijo. Kajti, kjer bi bilo treba napeti njzde, pušča jih leno iz rok, a kjer bi trebalo popustljivosti, kaže se prestrogo. Tako n. pr. oblasti ne jemljo dovolj ozira na verske in socijalne odnošaje ljudstva in ne puščajo ukoreninjenih pravic Hindusa in Mohamedanca. In ravno zaradi tega je prov-zročila Angležka sedanje vznemirjenje v Indiji. Zlasti zdravstvene zadeve je vršila vlada tako površno in brezobzirno, da je vzbudila v narodu velik nemir in nevoljo. V orijentalnih zemljah ne razumejo ničesar o higijeni t. j. zdravilstvu in ne porabljajo potrebnih sredstev v te svrhe Kjer bi ■orala uprava upoštevati fatalistični moment pre bivalstva, prihaja z nasilnimi npravnimi sredstvi, da zlo postaje še huje. Lord Roberts priznava na konen svojega spisa, da je opasna pomota za Angležko, ker ne zna po vzgledu Rusije uvesti takih reform, ka-koršne bi se zlagale z mišljenjem prebivalstva in da se utegne ta njena nezmožnost še ljuto maščevati nad njo samo. — Tako lord Roberts v svoji knjigi. Mi pa moramo opetovano spomniti dejstva, da je Angležka baš sd svojo samopašno-stjo zakrivila preobrat, ki se bliža zanjo v Indiji. Anglija je kar preko zahtev in potreb naroda raztegnila svoje poželjive prste po bogastvu dežele, da jo čim prej izmolze gospodarski, najpolni svoje muzeje in blagajne, narod v Indiji pa izrabi za orodje svoje sebičnosti. Da je moralo v narodu priti konečno do zavesti o pravih namenih kramarske države, je umevno samo po sebi; saj tla- ' Čeni rod se prej ali slej mora in hoče dvigniti iz j jarma, v kateri ga je upregla sebična država, da f mu izrabi moči in mu veže roke in noge, da ga ! oropa tem laglje. — Po drugi strani pa se Angliji z Indijo godi ravno tako, kakor Gttthejevemu čarovniškemn učencu, ki ni znal zopet ukrotiti duhov, katere je vzbudil. Anglija hoče biti velika, slavna, največja država itd. a s toslavohlepnostjo ne ena ali noče spajati istega, kar bi jo delalo tudi v resnici veliko in slavno. Iz .barbarske*4 Rusije. Mestni predstojnik v Peti ogradu je izdal ukaz, katerim se določa osem urno delo za delavce in delavke od 19. do 15. leta, i kateri delajo v konfekcijah in modnih delavnicah, j Delo po noči pa je Čisto prepovedano. — To črtico dajemo našim socijalistom v premislek, I — onim socijalistom, ki vedno kažejo s prstom na : .nečloveške" razmere v Rusiji — po navodilu svojih * slavofobskih voditeljev. Ruska vlaija se je odločila ' za tako varstvo delavcev brez vsacega hrupa in I ropota. j Spomenik Kneippu. Mej vsemi načrti za napra- 1 vo sp .rnenika očetu Kueippu, kolikor se jih je prijavilo v poslednjem času, zasluži neki drugi projekt obče priznanje; ta načrt je: „ustanova 1 Kneippovega fonda za podporo rev- j nih bolnikov vseh narodov". Ta projekt je j stavi! urednik Kneippovih iistov (.Kneipp Biltter"). , Okič v W5 i^hofnu in je gotovo najbližji želji blasye<*a župnika Okič je v posled jih aentih letih v WOriskofau videl človeško bedo v najicrutejši podobi. Nešteti bolniki, moški in ženske, staro in ' mlado s poslednjim žarkom nade ozdravljenja pri- , liajali so iskat pomoči, a največ od njih brez ! jednega nnvca. Da bi se takim revčekom pomagalo j tudi za bodoče, vabi Okič na udeležbo na tem ' lepem spomeniku, ki bode trajnejši nego kamen j in jeklo, trr prosi da bi se začelo pošiljati prispevkov. Pri tem spominja na besede Vzveličarjeve ki piJavi: „kar ste dali najmanjšemu mojih bratov, ' ste darovali meni". O vseh prispevkih prinašali j bodo .Kneipovi listi" tekoče izkaze. — Ker je stvar zares človekoljubna in vredna vsega priporočila, opominjamo tudi mi svoje cenjene čitatelje, da pripomorejo po moči k tej ustanovi. Opomba uredništva -Edinosti". Najnovejše vesti* Atene 21. Zagotavlja se, da se določi stra-tegična meja ob Nezeru in Analipsi; vlekla bi se ob Nezerskem jezern, a izločila kraj Gricovali. — Italijanska vlada predlaga vlastem, da se poslu-žijo sile, ako bi se Turčija ne klonila volji Evrope. Atene 21. Poročilom iz Tesalije zadeli so na več krajih Turki sknpaj z ustaši. Pariz 21. Panamska komisija je sklenila opustiti potovanje v Bornemouth, ker je Herz-ove pismo dokaz, da se hoče odtegnili izpovedbi in stavi neke pogoje, katerih ni možno smatrati resnim. Trgovinah« bviojnvhe in v?a«l. iiuaUapcita. Pdemat zajeten 9.76 9.77 Pšenica za spomlad 1898 10*12 do 10.14 Oves za jesen 5.74 5.76. — Ki za jesen 7.66 7.68. Koruza za juli 1897. 4.40' 4.42 fseuioa nova od 78 kil. f. 10.10—10.15 od 79 kilo. 1015 10-20 od 80 kil. f. 10.95—10 30 , od 81. kit. f. 10-80 10-35, od 82 kil. for. --. Ječmen • — 8'— proso 5-65--6" 15. Pšenica: Ponudbe, povpraSevunje in promet jake il-vahno. Zopet rastoče, dane) za 10—15 Prodaja za 25.000 mt. at Rž. tudi za 5 nvi. dražje. Vreme: vročina. rrgft. Nerafinirani sladior for. 11.15 do — •—. Novi po r. it.50. HftVrt. Kara Hnnl«« irood uvrn^o za juli 46.2S sa november 47.— malo mirneje. Hftisbnrg. Bantoa goo««*rai iu varčno gospodinjiti, zlasti v kuhinji. Želeti je, da bode dotična voditeljica imela poleg gospodinjske tudi več ali manj vzgojevalne izobraženosti. Praktično znanje za takšen pouk pa si pridobi v sličnih Šolah n. pr. na Dunaja, kamor jo prej pošlje društvo „Oospotlinjskn šola*. D.uim, ki hi imeli veselje, vodili (ak zavoil (nastop proti koucu tega leta, plača po dogovoru), izvoli staviti svojo pisraeno ponudbo, iz katere hode razvidno dosedanje izobraževanje ali službovanje, najkasneje do 10. avgusta t. I. pri podpisanem. V Ljubljani, 16. julija 1897. Dr. Dani'o Maj ar o a, odvetnik y Ljubljani. lOO do 3GO gld. prisluži si mesečno oseba vsakega stanu, v vsakem kraju, gotovo in na pušten način, brez kapitala in rizika s prodajanjem postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe na Ljudevita Oesterreicher VIII. Deutschegasse 8 Budapest. Prva trgovina z oljem v Trstu! Velika, korist! Pošiljatve olja od 5 I. naprej. Usojam si naznaniti svojim p. n. gg. odjemalcem na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, osobito pa gg. tr-govcem, kateri si naročajo od 100 kg. naprej, da zaradi močne in razfiirjeno mojo trgovino, od-lej dobijo naročeno blago na dom vozni ne prosto. Imam blago vselej prve vrsto in postrežba je vedno točna, soli .tarna in p o Stonu. Blago zamenim takoj, ako no ugnja. Za Trst in okolico prosto na dom od 5 1. naproj, pustivši posodo na domu, brez are ! Cenik: jedilno olje 1. 28; fino 1 32; fino,Se 1. H4; najtinejfie 1. 40; namizno polfino 1 44; nain. lino 1. 48; nam. flnejče 1 52; nnm. najfinejšo I 56; okstrafino 1. 60-64; specijalitetno oljo 1. 72-80. „Svoji k svojim I" Pričakovaje obilo novih odjemalcev, beležim se zahvalno v naproj se spoštovanjem Anton 6irca, Aoquedotto 9. Svečar v I l/fiPAP Solkanska cesta Goriol J- IVUrMU it. 9. priporoča velečaBtitemu Bvečonstvu, cerkvonim upravam, ter slavnemu občinstvu pristne Voščene sveče kilogram po 2 gld 45 nč Ha so one svrii', koje nosijo pretokolirnno tvornično znamko, nepokvarjene, jamčim bo svoto lOuO kron. Sveče slr.beje vrste za pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivaj') so po jako nizkih cenah. Prodajem tudi tamijan za cerkve: Lacrima najfineji.......klgr. po gld. 1.20 fl običajni....... „ n „ 1,— Grani«............ „„ „ —.60 Blago pošilja se na vso strani avstro-ogorsko monarhije poštnino prosto. Lastnik kensorcij Usta »Edinost'. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Gođnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.