Leto IXXIII, st. 21 P.ttuht. ptafeaa t ***** m Ob P«t*»Wtv Prels • Cena C 2 J(«iiUti« apr»*». Ld«WJama, li<,pt tur Jev» 1 r»Ufo> IM1-9 W |)M«eu tkroAlilii O Ul — Ctt r«*. tduMJau« i0.6m ia aaratmla« ta tt &* •• u>»erate. takljntiu ta-itopatv« u »tria«« 1» IUJU« ti Ln®»«m»tv». OH i i. Ullano. 11 o k o p I ■ o v n« vratama. SLOVENEC J A N U A K 1945 27 SOBOTA Heftige Panzerschlacht sildwestlich Gleiwitz Sowjetische Durchbruchsversnche zvvischen Westbeskiden und obcr-schlesiseliem Industricgcbiet gcschcitert — Auch im Ostpreussen halt der starke Ieindliche Druck an — Winterschlacht zvvischen tlscnborn und Sauer von neuen entbrannt Dr. GSbbels o sedanjem položaju Ans dem Fiilirerhauptquartier, 26. Januar. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In U n g a r n vvehrten unsere rrup-iten zvvischen Plattensee nnd Do-nai, im Vertes- und Pilis-Ge-birge feindliche Gcgenangrilfe nnter Abschuss von 20 Panzern ab. Die dcutsch-ungarische Besatzung von Budapest behauptete den Westteil der Stadt gegen hartnnckige Tagcs- und Nachtangrifte der Bolschevvisten. An unserer Abwehrfront zvvischen den AVestbeskidcn nnd dem Nordrand des oberschlesischen Indnstriegebietes konnte der Feind zvvar ortlich Boden gevvinnen, jedoch nn keiner Stelle den erstrebten Durch-brach erzielen. Siidvvestlich G1 e i --,v i t z ist eine heftige Panzerschlacht entbrannt. Zvvischen C osel nnd Breslau ▼ereitelten unsere Verbiinde zahlreiche Ubersetzvcrsuchc der Sovvjets iiber die Oder. Ostlich und nordostlich Breslau kainpfte sicli der Gegner vveiter nn den Verteidlgungs-jeurtel der Stadt heran. Beiderseits 1'osen drangen schvvUchere feindliche Panzerverbande nach AVcsten nnd Nordvvesten vor. Um Pos en, Brom-herg und Thorn wird erbittert ge-kampft Auch ostlich der unteren W e i c h s e 1 stehen unsere Divisionen mit dem auf breiter Front angreifen-den Feind in sclnveren Kampfen. An der Front in Ostpreussen dauert der feindliche Druck nach Nordosten zvvischen \V o r m d i 11 und Ortclsburg an. Der vom Feind mit starken lnfanterie- und Panzer-verbanden versuehte Dnrchbruch iiber Pregei und De ime nach Kiinigs-berg wnrde nach schvveren Kampfen nnter Abschuss von 82 Panzern von unseren Divisionen abgeschlagen. Da-mit verloren die Sovvjets im Bereich riner Heeresgrnppe im Kampf um Ostpreussen seit dem 13. Januar 1355 Panzer. An der kurlfindisehen Front whiitertcn erneute Durchbruchsversnche der Bolschevvisten in Richtung anf Liban ebenso vvie stiirkere An griffe siidlich Frauenburg und nordwestlich Doblen am zahen Wi derstand nnserer Truppen, die liierbei 79 sovvjctische Panzer vernichtcten. Flakartillerie und Schlachfflieger fiigten den Sowjets hohe blutige Verluste zu, setztcn 45 Panzer und 4? Geschiitze ausser Gcfecht und vcrnich-teten 287 Kraftfahrzeuge. Im W e s t e n stehen nnserc Truppen beiderseits Heinsberg in un-vermindert schvverer Abvvehr gegen die Angriffe englischer Verbiinde. An der Front zvvischen E1 s e n • 1» o r n und der Sauer flammtc die Winterschlacht von neuem auf. Von zusainmengefasstem Fener der Artil-lerie mit starker Wirkung unterstiitzt, brachten Grenadiere und Panzer die angreifenden feindlichen Divisionen nach geringen Anfangserfolgen zum Stehen und vereitelten nlle Versuche, die deutschen Stellungen zu durchbre^ chen. Um einen Einbruch nordlich Clerf sind harte Kiimpfe im Gange. Im Raum ostlich Wiltz vvurde der vorgedrungene Gegner durch Gegenangriffe vvieder zuriickgevvorfen. lin Gebiet von I n g w e i l e r iin unteren E1 s a s s erstiirmten unsere Turppen mehrere Ortschnften. Feindliche Gegenangriffe vrestlich Hogen-n u konnten nur in einem kleinen Abschnitt Boden gevvinnen; im iibrigen scheiterten sie blutig. Im Oberel-s a s s fiihrte der Feind eine Reihe von Angriffen beiderseits Schlett-stadt. Nordlich der Stadt brachen sle unter Verlust von zahlreichen Panzern zusammen. Ini sudlichen Abschnitt konnte der Gegner geringen Bodengevvinn erzielen. In den letzten drei Tagen vvurden an der Westfront iiber 100 feindliche Panzer abgeschossen. In Mittelitalien hat sich das feindliche Artillcriefeuer in den etrus-kisehen Bergen siidlich B o 1 o g n a verstiirkt. Die Anglo-Amerikaner flogen am gestrigen Tage nur mit schvviicheren Verbiindcn in das linksrheini-sche Gebiet ein. Unser Fernfeuer auf London vvurde fortgesctzt. Ans dem feindlichen Nachschub-verkehr nach England nnd Frank-r e i c h versenkten unsere Untersee-boote trotz starkster Abvvehr 5 Tanker und 3 Frnchter mit zusammen 43.900BRT, sovvic zvvei gros.se Zer-1 storer. Berlin 26. 1. V svojem najnovejšem članku v listu »Das Reich« so bavi minister dr. Goebbels s trenutnim položajem. Minister pravi: Sovjetska veleofenziva nam kaže še enkrat z naravnost pošastno jasnostjo ogromno nevarnost, ki je nastala z navalom boljševizma neposredno na srednjo ter posredno na zahodno Evropo za vso našo celino. Dovolj jo, ako si predstavljamo, da bi nemška vojska ne bila več sposobna odgovoriti na ta ogromni sunek aLi ga vsaj prestreči, pa žo vidimo pred očrni jasno vse posledico takega pomanjkanja materialnih sil. Naravno je, da vse to ne M prizadelo zgolj Nemčije, temveč vso Evropo, da, vse človeštvo. Nemčija se danes dejansko bori v svetovnem boju, od katerega je odvisna posredno in neposredno bodoča ufloda vseh civiliziranih narodov. Splošna položaj je danes tak, da stoji neniški narod, zapuščen od skoraj vseh zaveznikov, na samotni postojanki, a kljub temu brani z obrambo svojega lastnega življenja tudi življenje vsega po-fttenega sveta. Če ta svet to žc hoče spoznali ali ne, ni prav nič važno za presojo tega bistvenega problema sedanje vojne. Razvoj na vzhodu je zavzel dramatski značaj. Sovjeti so nastopili z množicami ljudi in gradiva, ki zelo prekašajo vse dosedanje predstave, obenem pa dokazujejo, s kakšno brezobzirnostjo zasleduje Kremelj svojo cilje in kaj vse je pripravljen zanjo žrtvovati. Njegove cilje svet dobro pozna. V tem boju ee ločijo duhovi še bolj, kot to danes lahko vidimo. Ako se lx> uspešno končal, potem čaka moderno človeštvo nov pričetek, ako pa bi se izjalovil, bi prišel s tem tudi konec zahoda. Takšna, prav takšna je danes možna izbira. Nemški narod se tega dobro zaveda. Sovjeti imajo trenutno še interese, da označujejo boj za boljševiško svetovno revolucijo kot boj za svobodo narodov Nikdar niso na svetu tako brez pomislekov zavijali resnice kot v tom primeru. Svoboda, ki bi jo oni prinesli, bi bila najbolj sramotna nesvoboda, kar sj je sploh moremo misliti, duševna, duhovna in telesna sužnost, ki jo že v Sovjetski zvezi nakopičila nepregledno gore mrtvih trupel in ki bi uprizorila v Silna oklepniška bitka jugozahodno od Gleiwitza Sovjetski probojni poskusi med zapndnimi Bcskidi in gornješlezij-skira industrijskim področjem so so izjalovili — Tudi v Vzhodni Prusiji se nadaljnje močan sovražni pritisk — Zimska bitka med Elscnbornom in Sanerjcm se jc znova razplamtela primeru uresničitve v Evropi pokolj, kakršnega si sploh ne moremo predstavljati. Morda je ob teh izgledih kak poliožen Anglež naravnost navdušen, zJastii. ako se tičejo nemškega narodu, 'lota Nemčija je srednja Evropa iu srednja Evropa predstavlja dejansko vso našo evropsko celino. Tu vodi le korak iz trdno zgrajenega reda v anarhijo, prei:ia spomnil, kar tudi ni popolnoma nemogoče, du je njegov cilj boljševizacija Evropo kot pred-stopnja za boljševozaoijo vsega sveta, pa bi vrgel Stalin gospodoma Cnurchillu in Roosevelt u raztrgano Atlantsko Listino pod noge? To vprašanje vsebuje tudi že odgovor. Na naši celini bi 6e v teui primeru verjetno nobena roka ne dvignila v zaščito plutokraoij. Vso vzhodno, jugovzhodno in srednjo Evropo bi požal v nekaj dneh požar boljševiške revolucije. Italija in Frauoija bi padli kot zrela sadova v naročje rdeče anarhije. Lakota ni le dober kuhar, temveč tudi dober agitator. Kremelj bi ie našel kaiko novo priložnost, da opravi z Evropo. V Londonu nam bodo odgovorili, da so ta izvajanja plod bolne fantazije, da skušamo ribariti v kalnem ter zasejati nemil med sovražne koalicij' ske partnerje. Toda ako smatrajo zahodni sovražniki našo trditve za plod bolue fantazije, jih moramo vprašati, ali ne bi dejali istega, ako bi mi leta l'J39. proroko-vali Angležem, ki so nam branila Gdansk London je odpisal Petra Dogovor šubašič—Tito naj ie nadalje velja Pfflbrerjev glavni stan, 26. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Madžarskem so odbile naše lete sovražne protinapade med Blatnim jezerom In Donavo, v pogorjih Vertes in Piliš ter uničile 20 oklepnikov. Nemško-madžarska posadka Budimpešte je obdržala zapadni del mesta kljub trdovratnim dnevnim ter nočnim boljševiškim napadom. Na našem obrambnem bojišču med zapadnimi B e s k i d i in severnim robom gornjošlezijskega industrijskega področja je sovražnik sicer krajevno napredoval, vendar na nobenem mostu ni dosegel nameravanega prodi a. Jugozapadno nd G I e i vv i t z a se je razplamtela silovita oklepniška bitka. Med Cosolom in Vratlslavo »• preprečili naSl oddelki številne sovjetske poskuse za prekoračenje Odre. Vzhodno in severnovzhodno od Vrati-slave se je prebil nasprotnik bližje k obrambnemu pasu mesta. Na obeh straneh Poznanja so prodrli šibkejši sovražni oklepniški oddelki proti zapadu io severozapadu. Za Poznanj, B i d -gesč in T o r ii n se ogorčeno borimo. Tudi vzhodno od spodnje Visle so naše divizijo v težkih bojih z na širokem bojišču napadajočim sovražnikom. Tudi na bojišču v vzhodni P runi ji se nadaljuje sovražni pritisk proli soverovzhodu med Wormdlttom in Ortelshurgom. Naše hrabre divizije so v težkih bojih odbile sovražni prodorni poskus preko P r e g e I a in D e i -in e proti K o n i g s b e r g u , ki ga je izvedel nasprotnik z močnimi pehotnimi in oklepniškimi oddelki ter uničile 82 oklepnikov. S tem so izgubili Sovjeti na območjn ene armadne skupine v boju ia vzhodno Prusijo od 13. januarja 1355 oklepnikov. Na k u r 1 a n d s k o m bojišča so se izjalovili oh žilavem odporu naših čet ponovni boljševiški probojni poskusi v smeri proti LI e p a j i, prav tako kot močnejši napadi južno od Frauen-burt;« in severnozapadno od D o b I e -n a. Pri tem smo uničili 70 sovjetskih oklernlkov.. Protiletalsko topništvo In borbeni letalci so zadali Sovjetom visoke krvave Izgube, onesposobili za hoj 45 oklepni kov ia 47 topov, ter uničili 287 motornih »•»n. Ka i • p a d n so naše lete na obeh »''»n«!! Heinsberga v nezmanjšane leUlrfh obrambnih bojih z napadajočim! tvglatttn« oddelki. Na bojišču med Eisenbornom in S a u e r j e in se je zimska bitka ponovno razplamtela. S podporo osredotočenega ognja topništva, ki je imel močan učinek, so grenadirji in oklepniki po majhnih pričetnih uspehih zaustavili napadajoče sovražno divizije ter preprečili vse poskus« prodora nemških postojank. Za nek vdor severno od C 1 c r I a so v tekli trdi hoji. Na področju vzhodno od W i 11 z a smo prodrlega nasprotnika s protinapadom zopet vrgli nazaj. Na področju Ingvvoiler.ia v spodnji Alzaciji so zavzelo naše četo več krajev. Sovražni protinapadi zapadno od H a g o n a u a so le na nekem majhnem odseku napredovali, v ostalem so se krvavo zrušili. V gornji Alzaciji je izvedel sovražnik vrsto napadov na obeh straneh S c h 1 e 11 s t a d t a. Severno od mesta so se napadi zrušili ter jo izgubil nasprotnik številne oklepnike. Na južnem odseku je nasprotnik malo napredoval. V poslednjih treh dnevih smo nnifili na zapadnem bojišču preko 100 sovražnikovih oklepnikov. V srednji Italiji se je ojačil sovražni topniški ogenj v E t r u š k i h gorah južno od B o I o g n e. Angloamerikanci so prileteli včeraj samo s šibkejšimi oddelki nad področje levega Rena. London smo nadalje obstreljevali z daljnostrelnim ognjem. Iz sovražnega oskrbovalnega prometa med Anglijo in Francijo so potopilo našo podmornico kljnh najmočnejši obrambi 3 petrolejske ladjo ter 3 tovorno ladjo s skupno 43.900 tonami ter dva velika rušilca. Grško vprašanje se zavlačuje Bern, 2(5. jan. Kakor javlja londonska poročevalska služba, so sporočili atenski dopisniki, da so odložili nameravani sestanek med zastopniki grške vlado in EAM-a, ker so nastopili novi nesporazumi. Regent jc stavil pogoj, da naj obstajajo obojestranska odposlanstva le lz po treh oseb. EAM pa je odposlal šest. delegatov ter vztraja na tem, da to število ne sme biti zmanjšano. Zagreb. Titova agencija poroča iz Skoplja, dn so tamkaj Titova oblastvn usmrtila 3 uradnike srbske policije. Po neki nadaljnji vesti iz Beograda je biilo v Vojvodini več srbskih policijskih uradnikov obsojenih na smrt. Ženeva, 25. jan »Basler Nacbrichten« poročajo iz Londona, da računajo tamkaj, da je zaigral kralj Peter s svojim postopanjem poslednje nade, da bi še kdaj stopil na prestol. V Londonu so Petra očividno že popolnoma odpisali. O tem bi lahko sklepali iz članka v listu >Yorkshiro Poste, ki ima zveze z zunanjim ministrstvom in ki piše med drugim, da ne moro v trenutku, ko kak mali knez z Balkana izzove angleškega ministrskega predsednika, obstajati več nikak dvom o tem, kako eo bo zadeva končala. To, kar je Časopis povedal, piSe švedski list »Morgen Tidningen«, ustreza gotovo britanskemu javnemu mnenju, ki jo že dolgo sito srbsike kraljevske afere. Petrove izglede za rešitev prestola presojajo sedaj še bolj negativno, kot kdaj koli prej. Ti glasovi iz Anglije pač dovolj jasno povedo, da nima Peter od Londona ničesar več pričakovati ter da so ga enako kot že toliko nekdanjih varovancev Dovv-ning Streeta žrtvovali angleški podložno-sti napram Sovjetski zvozi. Amsterdam, 2t>. jan. Po Reutcrju jo imel šubašič v četrtek zvečer, medtem ko je imela njegova vlada drugo sejo, tretji razgovor s kraljem Potrom. Iz .»jugoslovanskega glavnega stana« v Londonu poročajo, da ni prišlo zaenkrat še do nikake dokončne odločitve. Ozračje razgovorov pa je prijateljska ler obstaja še možnost sporazuma. Amsterdam. 26. jan. V angleški zgornji zbornici je izjavil po Reuterjevem poročilu minister za dominijone viscound Cranbornu na neko pritožbo lorda Tem-plevvooda, da rešujejo preveč stvari le postopoma in delno, da ni mogoče ohraniti vseh teh problemov naenkrat v »hladilniku*. »Ako hočemo preprečiti zmedo, moramo sedaj delati,« je dejal Cranbonie. »Na nekaterih področjih se nahajajo čete ene, na nekaterih čete druge velesile. Položaj moramo presojati tako, kakršen je, ter se ga lotiti čim hitreje in čini odločneje. Nujno pa je, da nobena velesila ne stori ničesar, ne da bi prej vprašala druge za mnenje ter da ne odstopimo od trdo določene politike. Naša vlada ravna pri vseh svojih ukrepih po tem načelu. Ničesar ni storila, ne da bi se posvetovala z Združenimi državami in Sovjetsko zvezo ter jo ohranila v zadevi Jugoslavije in Poljske z obema najožje stiike.'- V zvezi z Jugoslavijo je pripomnil Cranborne, da bi predstavljala »idealno rešitev« stopitev kraljevske vlade s Titovim odborom vse dotlej, dokler 60 ne bo vršilo ljudsko glasovanje. Sicer ne bo prišlo do glasovanja, temveč se bo razplamtela v deželi državljanska vojna. Cranborne jo spomnil zgornjo zbornico, da je dejal Churchill, da bo kralj Peter ali pristal na sporazum nied Subašičem in Titom, ali pa bodo smatrali, da je dal nanj svoj pristanek. K temu je pripomnil: »To je po našem mnenju edina pot, ki naj obvaruje njega in njegovo deželo pred katastrofo.« Bern, 25. jan. Londonski dopisnik lista »Baslcr Nacbrichten« piše k odpustitvi Subaiičeve vlade pri kralju Petru med ostalim: »Peter Mali,« taiko označuje list »Dai!y Worker€ mladega kralja, »dela težkoče, namesto da bi se zadovoljil z dostojnim odhodom, kakršnega sta mu hotela zagotoviti Tito in šubašič s podporo britanske in sovjetske vlade.« Dopisnik lista »Basler Nacbrichten« k temu ugotavlja, da je omembe vredno pri tem ntorda nenameravano priznanjo lista »Daily \Vorker«, da je imel dogovor Tito—šubašič namen, M gotov iti kralju dostojen odhod. Churchillova nezvestoba nasproti nje govemu srbskemu zavezniku, ki ga brez-dvomr.o izroča v roke Kremlju, stopa s svojimi mračnimi spremljevalnimi pojavi sedaj vedno bolj odkrito na plan. Stockholm. Eden jo priznal v spodnji zbornici, da nima Anglija trenutno v Beogradu nikakega tiskovnega zastopnika Izrazil je upanje, da bodo kmalu dopustili prisotnost Reuterjevega dopisnika. Nekemu zastopniku ameriško ngencijo »United Press«, ki je odpotoval v Beograd, so dala Titova oblastva takoj po prihodu nalog, naj nemudoma zopet odpotuje. Lizbona, 25. jan. Pustolovec, ki jc prt šel iz Moskve, je lahko s podporo britansko vlade kot lokohitrec razblinil v nič pravico kralja Petra, piše lizbonski list »Avez« k jugoslovanski krizi. Politika Anglije v Grčiji in v Petrovem primeru je za angleški prestiž absolutno škodljiva. Od tega l>osta iimeln korist le začasna vlada v Lublinu in Tilo. Bern. Zunanjepolitični sodelavec lista »Suisse« piše, da je Peter verjetno pra vilno ravnal, ker se ni oziral na Churchillov nasvet, ter se odrekel ozkim zve. zam s Titom. Petru ni moči prisoditi, da bi izročil usodo svojo dinastijo v roko bivšemu vojaku Mednarodno brigade, in lo tem bolj, ker je Tito samo orodje sovjetske politike na Balkanu. Bern, 2<». jan. V Londonu še vedno trajajo konference med šubašičem in Petrom. Govornik šubašičeve vlade je izjavil v četrtek zvečer, kot javlja agencija Reuter, da bo obveljal Titov dogovor z vsemi svojimi določili. »Basler Nacbrichten« označuje angleško stališče o tem vprašanju takole: Veter z vzhoda lahko odpihne prestol za prestolom, kaj to briga kralju zveste Angleže! Politično je razumeti Churchillo-vo obnašanje tako, da dela raje lep obraz k grdi igri ter da raje obdrži figuro na šahovnici kot pa da bi jo povsem potisnili v stran. Londonski dopisnik lista »Basler National Zeitung« javlja o reakciji v Londonu, da jc javno mnenje, ki še vedno na.iostrejo obsoja Churchillovo politiko v Grčiji, povsem zadovoljno z angleškim stališčem do kralja Petra. Zunanjepolitično je za I-ondon njihova politična črta v toliko jasno označena, ker hočejo z ozirom na nameravani seslanek med zavezniškimi vi a s tod raci vztrajati na Titovem dogovoru, ki sla ga odobrila London in Moskva. Kakor javlja agencija AFI, so sneli z jambora nekega »jugoslovanske » ii lovor-nega parnika v nevvyor5ki luki jugoslovansko trobojnieo ler razobesili na njeno mesto Titov znak z rdečo zvezdo. Slično navodilo bodo izvedli v vseh lukali. Stockholm. Kakor poroča list »E.vpres-sen« po poročilih iz Londona, se nameravala podati sedaj vsa »jugoslovanska« begunska vlada z eno edino izjemo ter vsa 3jugoslovanska« uprava v Londonu, ki jo cenijo na dve do tri sto oseb, v Beograd ter pustiti bivšega kralja Petra v Londonu, ter prehod skozi tako imenovani poljski koridor, da bodo morali nekega dne prepustita Sovjetom vso Poljsko, vrh tega pa še Finsko, Romunijo, Srbijo in Madžarsko ter ako bo treba, šo poljubne dole Nemčije, poleg tega pa da se bodo znušLi zalo, da bi preprečili razširitev Nemčijo do nemškega mesta Odauska, pred nevarnostjo cvrazijsko-boljševiškega bloka od VUidivostoka pa inordu do obale ob lio-kavskem prelivu? T-i včeraj nemožne in neverjetne stvari predstavljajo današnja presenečenja ter julrišnjo vsakdanjost. Mi ugotavljamo zgolj dejstva, mirno pa tudi brezobzirno tei zlasti ne glede na kričanje sveta. Mi so jasno zavedamo, da obstaja naša edina rešitev v lastni iiKiči. Čeprav j« slednja sedaj znova izpostavljena težkim preizkušnjam, sm<» vendar trdno prepričani- da jo bomo tudi 6o v danem primeru govorila zgolj nam v korist. To upanto in to vemo. KmUo naj pripravimo našo sovražnike do spoznanja teh stvari? Saj nas no morejo premagati, kajti z nami je vse, kar dela svet lep iu življenje res vredno življenja. Poplavo z vzhoda Ikmiio zlomili, ČKfirav nau» miši sovražniki na zahodu vežejo roko prav v trenutku, ko se trudimo, da bi zaradi nnše, pa tudi zaradi re&itvo vsega kulturnega sveta postavili jorove pred divjini navalom izstope. Naši očetje, bratje in sinovi sc bore krvavč in umirajo za Nemčijo, ki jo vendar in prav sedaj v stiskah in težavah središče Evrope. L« od tu lio prišla rešitev. Bo velika in osrečujoča, kot so tioleče rane, ki nam jiVi dane« zadaja usoda. Zadnja poročila z vzhodnega bojišča Berlin, 26. 1. Velika bitka za zpor-nješlczijsko industrijsko področje sc jc včeraj z nezmanjšano silovitostjo nadaljevalo. Južno od Krakova so prestregli Nemci v težkih bojih levo 1 sovjetsko napudnlno krilo. Nemške čete so se odmuknile tu na odsek ob Sknvvi. Pred novimi postojankami so odbile vse nadaljnje sovjetske sunke. Posebno ogorčena oklepniška bitka se je razvila včeraj med Gleivvitzem in I lindenbnrgom. Boji se zvečer še ni«o končali. Po začasnih poročilih je bilo uničenih 59 sovjetskih bojnih voz. Na odseku ob Odri med Oppclnorn Vratislavo so nemške četo kljub trajno ojaeujočeinu se pritisku uspešno obdržale svoje postojanke. Na področju Poznanja so pripeljali Sovjeti na bojišče rezerve. Mesto so s treh strani zaman napadli. Nekaj prednjih boljševiških oddelkov, ki so se ob obeli straneh Poznanju prebili proti zapadu, so napadle nemške alarmne enote, ki so jih uničile. Okrog Bidgoščn jc postal sovjetski pritisk pomembno močnejši. Več so. vra/nili poskusov za prehod preko reke Netze so Nemci odbili z visokimi izgubami zn napadalce. V Bidgošču so se ves dan iu vse do noči nndaljevoli težki boji od hiše do hiše. Dočim je nemškim četam uspelo potisniti bolj-ševike do južnega roba mesta, pa so , se morale vzhodno od Bidgoščn umakniti na pripravljene postojanke, ker se je Sovjetom posrečilo z močnimi silami prekoračiti bidgoški prekop v smeri proti severu. V dvojni bitki v vzhodni Prusiji se, i položaj včeraj ni bistveno spremenil. Posebno ogorčeni boji so divjali vzhodno od Elbinga, koder so napravile močne nemške sile protinapad ter preprečile nadaljnje napredovanje sovjetskih izvidniškili oddelkov proti vzhodu. Vzhodno od Konigsberga bijejo nemške čete težke in lzpreminja-joče se boje z močnimi sovjetskimi oklepniškimi silami. V strnjenem obrambnem ogn ju vsega orožja so odbile 17 boljševiških sunkov. V Kurlandiji so vrgli Sovjeti v| bitko nadaljnje rezerve. Kljub temu so jim le jugovzhodno otl Liepajo uspeli majhni vdori, katere so Nemci s takojšnjimi protinapadi zopet očistili. Spričo svojih visokih izgub so napadali Sovjeti zapadno od jelgave le s slabšimi silami, ki so jih Nemci razbili še pred svojo gluvno bojno črto. Kratka poročila Poznanj. Poljski delavec Stanislav Zdunski iz Opatovveka pri Kališu, ki jn ušel Sovjetom. pripoveduje: Poljake, ki so upali, da jim bodo boljševiki prizanesli, so zbrale boljševiško oklepniške posadke in jih zaprlo v neko prazno barako. Barako so boljševiki polili z bencinom in jo zažgali Ko so obupani Poljaki skušali zbežali iz barake, »o boljševiki nanje streljali s strojnicami. Ubitih jo bilo nad 70 moških in žensk. Zdunski jo zbežal na ta način, da se jo naredil mrtvega, nato pa pobegnil. Tako so jo zgodilo tistim, ki so upali na neko, boljševiško človečnosti Storkholm. Londonski dopisnik lista >Afton Tidningent poroča, da pogrešajo 2 člana angleškega parlamenta — Roberta Bernysa in Ciunpbella, ki sta obiskala| angleško čete v ItaJijL Ženeva Doslej so v Grčiji izkopali 1500 trupel ljudi, ki so jih pomorili ko-1 1 munistični ELAS-ovci. J r*8TA)JrENKC*, sobota, 97. prosinca 1945 — H. 91. Udarnost domobrancev povsod uspešna Preko 15. Januarja smo. Hrupa eo komunisti ca ta dan naredili toliko, da bi človek res mogel vzeti vso stvar resno. Koliko pa je bilo za tem dejanske modi, ki bi upravičevala širokouslno govoričenje o neki milosti amnestije, pa eo šele pokazale domobranske akcije v dneh tega datuma. Tudi na Gorenjskem eo Imeli gmaj-narji hude izgube, ušlo jim je pa toliko ljudi kakor Se zlepa prej ne. Pa to ni bila navadna raja Sele ia tega ee vidi, da je bil klic amnestije »labodji speve komunizma pri nas, če ni ta primera nekoliko preveč lepa. V območju gorenjskega domobranstva je v domobranskih akcijah padlo deset gožarjev. Patrulje eo na na svojih pohodih in v borbi ujele 25 komunistov in štiri ženske. Visoka številka komunističnih ubežnikov pa eama dovolj zgovorno prikaizuje trhloet gmajnarekega položaja. Domobrancem ae je prijavilo 30 bdvAih goš&rjev in 18 gošark. Velik del vseh ubežniikov .e spadal med komunistične politične delavce. Tako ee je domobrancem v Domžalah javil pomočnik Narodne zaščite sa Domžale, dalje politični delavec OF Okrožnega odbora za Zasavje, sekretarka Okrajnega komiteta SKOJ-a, načelnik Narodne zaščite ter vršilec dolžnosti komandanta il. bataljona Slandrove brigade ter administrator te brigade. Ube-žale eo med drugim tudi gošarke: sekretarka okrajnega odbora SP2Z za mengeški okraj, sekretarka komunistična masovne organizacije Delovno enotnosti Domobranci is Sopotnice pa so one dni ujeli tri precej »težke riil>e< — komunistke. Ena je bila članica komiteta SKOJ-a, druga je imela funkcijo pni odboru SKOJ-a. tretja je bila sekretarka SPZZ za selški okraj. Tako povsod doživljajo komunista velike vojaške poraze kakor tudi velike motnje v evoji politični mreži. Lepa pesem spremlja vrle gorenjske domobrance Kranj, v januarju. Domobranska pesem sa večkrat oglasi sredi Kranja. V soboto zjutraj 20. L m. je domobranska pesem zbudila Kranjčane. lo rano zjutraj so prikorakale nekatere domobranske edinice iz zahodnega dela mesta v središče mesta. Ta dan je bila strumnost domobrancev še posebno vzorna. Na »tri, štiri« je planila skozi mrzlo gorenjsko jutro sve/a, mogočna donnbranska pesem. Vod domobrancev se je ustavil pred hotelom »Stara pošta«. I antje so zapeli tako ubrano m lepo, da »o jih vsi radi poslušali. Saj res ni bilo čudno, da je komunizem mogel zaslepiti toliko ljudi. Tako bpretno je umel povezati stvari, ki »o srcu blizu in svete, s strupom. Toda danes ne poslušajo ljudje več mrzlih komunističnih pesmi, bodisi slovenskih, sovjetskih, do španskih in italijanskih, ki so se jih morali naučiti tudi gorenjski V spomin junakoma Vidicu in Križmanu T bojih pri lliujuh, ko so douiobia loi naskočili >u IIrib ter jo ztr-cill komunistom. S. radii dv. neločljiva junaka. 28 letrn kapUr Kri/man Franc in njegov ožji rojak 20 letni Slavko Vidie. Oba sta bila doma u obč nc Krka ter »la se že leta 194J- kot legloo»rja borila proti komunizmu. Od tedaj nista odložila orožja U rok. Ko se je ustanovilo domobranstvo. sta bila oitxl prvimi zraven ter »ta od komunisti. Lep*, pristno elovensko čuteča pesem mora najti odmev v slehernem še dobrem srcu. Domobranci so v Kranju še na več mestih zapeli. Ce zapišemo, d« so bili ljudje silno zadovoljni nad tem petjem, bomo povedali resnico. Marsikdo se je čudil od kdaj znajo fantje toliko različnih domobranskih pesmi. Učijo se jih. Tudi petje spada med pouk šolske Čete. Tudi vršite gorenjskih fantov morajo biti strumne in strnjene, če se hočejo res uspešno boriti proti komunizmu. Prišli so ▼ Kranj prepevat fantje iz Brda. Iz več krajev so se zbrali za nekaj čas«, da nekoliko podrobneje spoznajo umetnost vojevanja. Kmalu bodo zopet šli domov na svoje postojanke, prežeti z vojaško strumnostjo, discipliniranostjo ter 1 odločnostjo v borbi proti komunističnemu gmajnarstvu. Fantje se med seboj počutijo zelo domače. Čeprav vsak večer pridejo domov utrujeni od vežbanja, vendar še vedno najdejo čas za petje ali muziko. Tako »e vživijo v svojo vlogo, da jim je skoraj težko, ko trobentač zatrobi k počitku. Protikomunistična ideja dobiva tudi na Gorenjskem točne oblike v vrstah domobranstva. Gotovo je, da se bodo sadovi borbe močno zasidrali med ljudmi. Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani j januarja 1944 branila Kočevje, kjer stu «e udeležila vseli bojev Pogumna in -oziru zgledna fuuta sta bila tako . tega duha. da je komunizem sovražnik Slovenskega naroda, da sc nikoli nitja skušala une-t>«, i« tako težavne naloge, marveč sta vnuk ukaz z največjo (»ožrtvovainosijo do konca izpolnila Tako sla zdaj (lo konta izpolnila iu.ll največji okai, ko »la dala življenje za svoj naro.1 Pokopana »ta na pokopališču junakov na OrtoTcm vrlin » Ljubljani. Ohranjen jima bo mcU vsemi borci čoMen spomin. Obiski v Splošni bolnišnici Zaradi zelo omejeno zakloniščne prostornine moro bolniena uprava dati zavetje su-mo majhnemu Številu obiskovalcev. Du se v interesu njihovo varnosti Izognemo rt« nepotrebnim, morda hudim žrtvam, se po krajevnem položaju in navodilih Uprave policije — oddelka za protiletalsko tn-fcoito. skrčijo obiski pri bolnikin, kakoi »ledi: 1 Obiskovalni čas je od 1413—15, olnsko-▼alni dnevi so samo sreda, sobota, nedelja. 2. Posameznemu obiskovalca je obisk dovoljen največ Vi ure — enkra v tednu. 3. Samo če je alarmno »tanje trajalo čez 14, se čas obiskov podaijšs do 1416. 4. Ob 15 (ob podaljšanju oh 1410) mora tfehorni obiskovalec zapustili zavod. 5. Prepovedano Je jemati s seboj otroke pod 12. letom. i. Oddelčna zaklonišča so namenjena samo bolnikom in tam službujočemu osebju. 7. BolnlUnlca nI Javno zaklonišče — prostora ni. Zalo naj voč no sili v bolnišnico tisti kogar alarm preseneti na cesti, nmpak naj zbeži v najbližje zaklonišče ob poli — v zaklonišče v upravnem poslopju pa le. kogar je alarm zalotil v zavodu Kor opravlja vratarsko osobjo Je itak težko službo, nnj občinstvo opusti prerekanje in naj so pokori gornjim predpisom, ki dO ▼ sedanjih razmerah nujni ln jih jo po naročilu oblastva treba točno Izvajati. igumaa in v vsakem bila tako prešinjena Delitev moke Potrošnike opozarjamo, da mi ia preostal' odrezki za moko na Januarskih živilskih nakaznicah v polni nierl t veljavi, zato naj skrbno pazijo nanjo, da ne bodo pri delitvi moke. ki ae bo vršila prihodnji teden, po lastni krivdi oškodovani Oddaja naročilnic za februar Prejemnikom tlvllsklh nakaznic v Ljubljani strogo naročamo, da takoj, ko prejmejo živilske nakaznice za nieeee februar, naj-kasnejo pa du lt febr. t I., oddajo naročilnice, s katerimi so opremljene živilske nakaznice, svojemu trgovcu sil zadrugi odnosno kuhinji ali gostilni, ako se tam celodnevno hranijo. Družine naj oddajo vse naročilnico naenkrat In na prvo naročilnico napišejo Ime in naslov družinskega poglavarja. Kdor naročllnte ne bo oddal do H febr. t. I., nI opravičen zahtevati raclonlranlh živil od trgovca, čeprav Je vpisan pri nJem kot redili odjemalec »Prevod« Nov4 trg 4-11, bo sprejemal po 1». febr. naročilnice le od oulh potrošnikov, ki se bodo Izkazali, da so živilske nakaznice sprejeli po tem dnevu. Razdeljevale! raclonlranlh živil v Ljubljani »prejemajo od svojih stalnih odjemalcev naročilnice za mesee februar do 10. februarja. Naročilnice spnejo ali sešljcjo po drnžtnah In na zunanjo stran napišejo 4mo In naslov poglavarja. Nato naj Jih uredijo po abecednem redu kakor so vpisani v seznamu odjemalcev. Tako urejene naj vložijo v papirnate vrečice, na katerih le napisan naslov prcdložltelja In v številkah, koliko naročilnic za posamezne vrste blaga Je vloženih Vse to Je treba oddat' do 15. febr. t. 1. Prevodu, Novi trg 4-II. Potrošniku, ki naročilnice ul pravočasno oddal, dobavitelj ne sme izdati blaga, do katerega ga opravičuje živilska nakaznica. Bolniška nakazila za februar IJolnlkom, ki »o po predloženih zdravniških spričevalih upraviči nI dobivati posebne dodatke raclonlranlh živil, bo bolniški odsek mestn.ga preskrbovalnega urada delil bolniška nakazila za mesee februar vsako dopoldne od 8 do 11 45 v pritličju Turjaške pa lače v Križankah. Gosposka ul. 15, po na slednjem razporedu: « Od 1. do 10. februarja bolnikom, kt Imato pravlro tudi ia meso, tako da pri-dojo na vrsto v četrtek, 1. februarja, bolniki i začetnicami A do C, v soboto. J. februarja, i začetnicami D do O, v ponedeljek, 5. feb- ruarja, ■ začetnicami H da J. v torek, L februarja. s začetnicama K ta L. v sredo, 7. februarja, a začetnicami II do O, ▼ Četrtek, 8. februarja, a ujetnicama P la R, v petek. I. februarja, i začetnicama S la S. v soboto, II. febr.. pa bolniki i začetnicami T do t. Od II. do II. februarja drugim b o 1 a I k o m , tako da pridejo na vrsto ▼ ponedeljek, 11 februarja, bolnik! s začetnicami A do C, v torek, II februarja, s začet-nleaml D do O, t sredo, 14. februarja. « začetnicami U do J, v Četrtek. U februarja, z začetnicama K ln L, v petek. II. februarja, z začetnicami M do O, T soboto, 17. februarja a začetnicama P In R, t ponedeljek, II. febr., pa bolniki s začetnicami 8 do Z. Od II. do II. februarja bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor sa dojenčke In bolnike, toda 1« na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto ▼ torek, II. februarja, upravičene! s začetnicami A do D, ▼ sredo. II februarja, t začetnicami E do H, v četrtek, 22. februarja, t začetnicami I do K, ▼ petek {} februar'a, t začetnicami L do N, v soboto, 14. februarja. x začetnicami O do R. v ponedeljek, II. februarja, s začetnicami 8 do T. v torek, 17 februarja pa upravičeno! s začetnicami U do 2. Zdravstveni zavodi ki so opravičeni dobivati posebne dodatke za strežniško osebje, naj pošljejo po nakazila od 2. do 11. februarja Bolniki, ki dobivajo bolniške dodatke, naj prineso a seboj livllske nakaznice za mesee februar Urad ne bo dajal nakazil brez predložitve tlvllsklh nakaznic. Zdravniška spričevala sa pridobitev zdravniškega nakazila je mestnemu flzlkntu treba predložiti od 1. do 21. r meseen. Upravičenci, ki po predloženem sdrav-nlšknrn spričevala dobe prvič bolniško nakazilo. naj se s njim zglsse na Prevodu, Novt trg št. 4. II. nadstr.. soba št 12, ta-radl potrditve trgovca. Bolniški odsek opozarja, da bo bolniška nakazila detli strogo po tem razporedu. Ce upravičenci saradl nepričakovanega prek In 'enega uradovauja ne bi prišli na vrsto, naj pridejo v urad naslednji dan od 8 do 12. Znova opozarjamo vse one opravičence, ki Imajo na bolniškem nakazlln označeno diagnozo št. 8 in I, naj prineso t urad živilsko nakaznico za februar s neodretanlml odrezki za 110 g trdih maščob, vsi oni upravičenci, ki Imajo označeno diagnozo št IS. pa ta sladkor ln odrezke za 1MI da MH g kruha. Zatemnitveni čas za teden, ki sc začne 29. I. 1945 in traja do vštetega 4. II. 1945, je od 18 do 7.10. KULTURNI OBZORNIK ŠPORT: Tretji dijaški smučarski te£a| v Ljubljani Začetek prihodnjega tečaja bo t četrtok, 1, februarja, na Oolovou, ln sioer za dijake, ki imajo popoldanski šolski pouk, oh 8.,10, zn ostale pa ob 15. Tečaj bo trajal 8 delovnih dni po 2 url na dan ter bo zaključen v soboto. 10. februarjn, z obveznim, tekmnmi. Prihodnji tečaj za dijakinjo Je predviden od 12. do 20. februarja. Smučarsko tekme za dijakinje ljubl'an-«ke učiteljsko šole bodo v torek, 30. januarja na Golovcu. tU športnega referata pokr uprave.) Dijaki (fantje), ki so oddali plstrfone prijave za šolsko smučarsko tečaje In doslej šo niso prišli na vrsto, «e morajo zglasiti v »redo, 31. t. m., ob 8 ali ob 15 v prostorih športnega referm a pokrajinske uprave (Vrtača 5) zaradi razvrstitve v oddelke In razdelitve smučI. S seboj morajo prinesti dijaško knjižico ln od staršev podplsnno izjavo, da jamčijo zn vrnitev Izposojenih smučI po končanem teča;u. Ob tej priliki so morajo predstaviti vodstvu tečaja v smučarskih čevljih in obleki, primerni za vadbo na snegu Dijaki, ki so poknz-ali v šoli slab uspeli, no bodo sprojctl v tečaj. Zarodi nnd-ftevllnih prijav za zilaj tudi ne bodo mogli hiti sprejeti učenci lil. razredov mešč. šol. Kdor si mora mm oskrbeti (izposoditi) smučarsko palice, jih naj prinese s seboj, ker jo v zalogi dovolj smuči, primanjkuje pa palic. Griese: Zima Dr. Franc Tomšič: Nemško-slovenski star II. predelana Izdaja, 627 str - Vez. 160 L Nova izdaja upošteva tudi vse moderno nemško in slovensko bescdoslovje LJUDSKA KNJIGARNA, LJUBLJANA Pred škofijo 6. Miklošičeva mi križ + Mislim, da mu je bilo dobro pri nas. Kljub temu se na Vostohu nikdar ni počutil čisto domačega, imel ie pač že skoraj enajst let, ko je prišel k nam in je že precej doživel. Šele ko se je naučil poljskega jezika in sem se jaz prav zaradi njega namčila italijanščine, sem spoznala, kako zelo je bil že zrel za svoja leta. Bil je zelo nadarjen, naučil se je vsega igraje in prinašal je domov zelo lepa spričevala. Vendar pa ie pri svojem delu bil nezanesljiv in površen. Tudi po značaju je bil muhast in nestanoviten v odločitvah. V nobeno stvnr se ni poglobil. Včasih se je zdelo, da se je vrgel z južnjnško strast-nostjo v kakšno stvar. A vedno je bilo le trenutno navdušenje, ki »»- je kij kmalu poleglo. Ven lir se nikdar nisem mogla iznebiti vtisa, da napolnjuje vse njegove misli in občutke, vse njegovo notranje življenje ena sama velika misel, ki priteguje nase vse njegove sile. Kaj je to bilo, nisem mogla nikdar spoznati. Pozneje je včasih kaj omenil, iz česar pa nisem mogla jnsno spoznati, kaj misli. »Nikdar ne smem pozabiti,« je rekel nekoč. »zakaj je moja mati živela V zbirki Naša knjiga, ki jo izdaja Ljudska knjigarna, jo izšel pred krotkim v prevodu univ. prof. dr. Bradača roman nem-škcgn pripovednika Friedricha Grlesejn: Zima. S tem je predstavljen Slovencem zopet nov nemški pripovednik, ki ga dosloj v prevodih nismo poznali, ki pa Je v domovini zelo priznan. Saj ga literarni zgodovinar \Verner Mahrholz postavlja med »mogoče najmočnejše nizkonemške pripovednike med najmlajšo gencracljo, ki <1h je nastopil šele po svetovni vojni ter ga je šele romnn »Zima« napravil poznanega«. To je pisal tn literarni kritik leta 1932 ter ga primerjal njegovemu rojuku slikarju Bor-iachu. S tem Je poudaril Gricsejevo poilu-hovljenost ter njegovo zvezo s povojnim ekspresionizmom ter ga zato stavi med predstavnike novoromnntične domačinske smeri. Iu resnično: pri nobenem drugem pisatelju še nisem imel občutka tolike sorodnosti s Francozom Olonojem, kakor nrl branj« to balade v prozi, ki naj pokaže življenje na vasi v najtesnejšem sožitju čto-eka z naravo, v prcnrlčnnju, »da prihaja prnv vse Iz zemlje, dohro in zlo. In ker človek ni drugače kakor zemlja, se vso javi in v niegovi krvi ln mora samo nn to paziti« (str. 411. Ze predspev v to naturalistično romantično pesem o človeku in naravi, o dobroti in zlu, sreči in nesreči v prirodi, ki nosi naslov HInpec, je ena sama močna pesniška podoba pobega gruntarskega dekleta z neukim hlapcem v gozd. kler se jima rodi Jona, jtinflk poznejših dedov: Predznomenjn. Znamenja in Izpolnitev. Fo bo sami poetični nnslovi za dogajanja na kmeti II Kroog v Dolgi vasi. .Tona je naraven človok, ki živi z živalmi bolj kot t lludml in nima časa 7a l.iuhezen z Grito. Ta je spet na drnel strani svo.iska hči pn- rode: ker il je priseljenec v vas Tliord nn- __.-........ . -------— . -__ silno strgal obleko s telesa ter jo videl I zadovoljila brnlco modernega leposlovja^ takšno, kot bi jo smel samo mož, si umis- lja, da jo zdaj dolžna vzeti ga ta moža. Na tem jo grajena usoda Jonn ln Grite ter ženina iu pozneje moža Thorda, kar prod-tuvlja nekakšen erotični trikot. ki pa se ne kuže nn francoski naturalistični način, temveč na pristno poduhovljeno naturollstičnl v smislu ekspresionizma, ki vso seksualnost postavi na videz v višji svet zvestobe prirodi. Grita in Thord, čeprav mož in žena, ne prideta skupaj, kajti vmes se mora dopolniti zgodba 7. očetom in s sestro, ki je znse zopet globoko tragična balado o zapeljanem dekletu. Videnja stare Gundel pomenijo mistično romnntično prvino v romanu, ki ni grajen v realističnem smislu, temveč vseskoz.i pesniško-baladnem, tor se spreinuno v resničnost v zadnjem delu, ki pomeni višek romana: zima v vasi, ki je zasnežena in ločena od sveta; vas pa izumira v ljudeh in živalih. Bulndnu grozota zimo in osamljenosti, iz katero išče o kme:je poti, pa se izgubljajo v noznnnih iskanjih, iz, knterih se rešita samo Jona in Grita, živeča skupaj že od časa, ko je Iona uhil Tliorda v silobrnnu, jo pesniško zelo močno stran romana, manj pn na« zadovol.il psihološko, kajti: da bi ljudje Izpuščali živino v sneg. da ne glodajo njihovih smrtnih inuk. sami pa da bi od gladu umirali, ne verjamemo, pa naj je šo tako pesniško močno opisano. Griesojeva Zima jo torej močno delo ekspresionifitlčnegn naturalizma, k er dobiva naturalizem globljo duhovno osnovo sožitja z mistiko naravo, jo mo^no pesniško delo, ki Iz idil prehaja v strašno baladiko poljskih nesreč (mišil) in ubijajoče zime. v kni.ero je usmerjeno vso dogajanje Močan je roman po Izvirnih doživetjih primitivnih ljudi, ki vidijo v zomiji in v »ivnlili svojo dopolnitev ln skup no usodo. Psihološko pa mani ustreza: tako po glavnem zapletu zgodbe, ki sem jo nnvel zirnrnj. kateremu tudi no odgovarja lahko vdnjnnjo Grite Joni pa tudi ne Iznmrlost vso vasi. Etično jo podlaga romanu vendar lo 5e naturalizem, ki pa jo zabrisan r giono-jevsko ljubeznijo do pokrajine ln ljudi. Umetniška eena romana pa j» velika In bo ' a. td. OSEBNE NOVICE Promocija. Danes ob 9 bo promovlran ta doktorja teologijo g. prof. Anton Stopar, prefekt v zavodu sv Stanislava v Baragovem semenišču. Čestitamo! V svetišča ST. Terezije na Rodeljevem bo v nedeljo, dne 28. januarja, celodnevno češčenje »v. Rošujega Telesa ln slovesni praznik sv. Janeza Iloska. Pri prvi maši oh 6. se lipostavt Najsvetejše. Ob 8.45 bo slovesna služba božja, ki jo bo opravil go. spod svetnik Alojzij Košmerlj. Med sveto mašo skupno sv. obhajilo mladine. Mešani zbor bo ob spremljavi orkestra izvajal Pre-mrlovo Missn s. Stanislavi. Zndnja sveta mašo se prične ob pol 11. Popoldne ob 4. bo sklepni govor, kt ga bo imel g. kanonik Frano Koretlč, nato II-tanijo, zahvalna pesem In blagoslov. Ob 5. v gledališki dvorani proslava v čast sv. Janez.!! Bosku. Edina nada, edino zaupanje, edina zanesljiva obljuba je Tvoje usmiljenje. (Sv. Avgukin.) Koledar: Sobota. 27. prosinca- Janez Zlatoust, ikof in ustanovitelj roda Vitalljan. papež; Datlv, mučeneo Nedelja, 28. prosinca: i. pred po« t.. 70nloa; Peter Nolas. spoznavaleo ln ustan. reda. Lunina sprememba: Sčip ob 7.41. Lekarniška služba: Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg I: mr. B»-mor, Miklošičeva cesta 20; mr. Mnrmayer, ^ Sv Petra oeata 78 j Naročnikom in bralcem »Slovenca« Naročnike in bralce »Slovenca« ob-veščamo, da bo od sedaj dalje izhajal naš list iz tehničnih razlogov vsak dan samo na dveh straneh. Pripominjamo, da je ta omejitev samo začasna in da se bomo vrnili na stari obseg, kakor hitro nam bodo dopuščale razmere. Vse prijatelje »Slovenca« prosimo, da ostanejo zvesti lista tudi še nadalje. Uredništvo in sprava »Slovenca« dAo&ae MviCA Za pokojnim r. Antonom Cvenklom. *e- letrgovcom Iz Sv Petra v Savinjski dolini, bo maša zadušnlca v ponedeljek, 29. L m-. ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Kongrcgaclja učiteljic pri Sv. Jož *u T Ljubljani sporoča, da bo ▼ torek. 80. januarja, ob pol 7. zjutraj v kongregac!jskl kapelici sv. maša tadušnioa ta pokojno AU-nico gdč. učiteljico Wessner Josipina. Za učiteljice bo mesečna duhovna oh. novs v čotrtek pred prvim petkom dne 1. februarja ob pol 1H - samostanski kupoli pri uršulinkah. Vse nčiteljloe Iskreno vab. ljenel Grafična organizacija začasno poslujo t Pokrajinski delavski tvetl na Miklošičevi cesti št. 22. Prosimo vse. da se v vseh ta. devah, ki se tičejo te organizacije, obračajo na navedeni naslov, odnosno uporabljajo tel. štev. 27-96 in 27-97. Učite se strojepisja! Novi eno-, dva. aH tromesečnl tečaji pričenjajo 29.. 10. In II. januarja. — Učne ure dogovorno po leljt obiskovalcev. — Vpisovanje dnevno. — Praktično znanje, koristno vsakomur sedal In v bodoče. — Prospekti: Trgovsko nčlll-šče Chrlstofov nčnl zavod, Domobranska IS. Davčna nprava za mesto Ljubljana poziva vse delodajalce zamudnike, ki so dolžni odvajati u.slu,benskl davek četrtletno, ds odvedejo uslnžbenskl dovei za zadnje četrtletje 1944 najkasneje do 15. febr 1945, t seznami. Iz katerih morajo biti ratvidna vsa imena uslužboneev, višina plačo aH mezde In odpadajoči uslnžbenskl davek, prispevek za obrambni in bodnostni sklad ln event. drug« davščino. — Proli delodajatoom, ki ne bi ugodili temu pozivu, so bo postopalo po zakonu. _ Dijaki I. deške meščanske lele n« Pra-loh imate obvezno rodno šolsko malo Vsako nedeljo ob 9. dopoldne v cerkvi sv. Jakoba. Kongreganlstl Imate sestanek vsak pene. dellek ob 15. popoldne na frančiškanski porti- Pridite vsi. L. S. Podpornemu skladu xa slepo mladino j* daroval: g. dr. Fr. Debevee 500 lir r poč ju stltev spomina pok. primarija gosp. dr. P. Kruha — Ob obletnici zn pok. Gerhee Alojzijem Je darovala družina Gerbeo 200 lir. Istemu fondu za slepo mladino je poklonit 500 lir g. Drago Pravica. — Vsem plemenitim darovalcem prisrčna hvala! Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal mestni višji zdravnik dr. I.ogar Iran. Ljubljana, Rimska cesta 7, tel. 21-6«. aigflHaaBHaaaBHaaHBMUMSHMaMMaiiBaHHaNUMii MALI OGLASI PLAKATERJA tudi neizvežbano moč. sprejmemo. Dober in stalen zaslužek. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Lepljenje« 537. POSTREZNICO pridno in pošteno — iprejmem od V,8—V, 1*5 Predstaviti se je od 14 dalje. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 582. b POZORI Kupim 40 kg modre ga lice ali zamenjam za dobro protivrednost. Vprašati: gostilna Habjan - Celovška cesta 41 fšiška). k »ROŽO SVETA« kupim in dobro plačam. Skofja 8-1, desno. RAČUNSKI SEšTE-VALNI STROJ popolnoma nov, ugod. prodam. — Ogled pri ivrdki Everest, Prešernova ulica 44. KRAVO do 500 kg težko, ta-menjam r.a breio ali s teličkom, razliko doplačam. Naslov v npr. »Slov.« št. 600. j v taki bedi in trpljenju in zakaj je tako zgodaj umrla ...« »Ali veš to?« sem ga vprašala. »Mati mi je vse povedala. A skrivnost mrtve matere je sveta!« Nato pa ga je prevzela zopet čudna žalost, ki ni bila prav nič primerna za njegova leta. Če bi si bila kdaj mislila, da bo nekoč slika njegove matere obledela v njegovem spominu in bom jaz polagoma zavzela njeno mesto, bi se bila zelo motila. Bil je navezan na nokoj-nico s fanatično strastnostjo. Majhen amulet, ki ga je dobil od nje, je vedno rosil okrog vratu in nihče se ga ni smel niti dotakniti. Postal je kar divji, če je kdo to le poskušal. Ta amulet pogrešam med stvarmi, ki so mi jih poslali iz liuenos Airesa. Bržkone ga je vzel s seboj v grob. Imel je vse polno praznovernih navad, zaradi katerih se je služinčad v začetku nemalokrat norčevala iz nie-ga. Istočasno pa je . il tako zvit in Drebrisan ter po mačje spreten, če se je moral izviti iz kakšne zanke. Kot že rečeno, se mu nikdar nisem mogla prav približati n med njma^ni bilo nikdar iskreno zaupnih odnoša-iev. kakor sem «i pred-tuvljala, da bi morali biti med materjo in sinom. Ko je odrastel, je bil do mene vedno ljubezniv in poln viteške vljudnosti. Vem, da me je zelo cenil in mi je bil na poseben način tudi hvaležen. A nik- dar me ni ljubil. Skrbela sem in se j trudila zanj, bila sem zvesto navezanu | nanj in 6etn vedno zanj molila — on pa mi je bi! po naravi in krvi tuj in je tak vedno ostnl Skrbno sem gi vzgojila v katoliški veri. Izbrala sem mu kot učitelja in svetovalca plemenitega in modrega duhovnika._ Srčno sem si želela, da bi postala prijatelja. A tudi njega je le prenašal; ni se mu moge! približati in prodreti v njegovo srce. Nikdar nisem mogla dognati, ka ko globoko se je vera vkoreninila v njegovo srce in v koliko mu je bila ojiora in vodilo v življenju. Njegova smrt mi jc prinesla odgovor tudi za to... Včasih je bil izredno občutljiv. Prav za prav ne vem, če je to pravi izraz za sposobnost, ki 6em jo pri njem opazila. Skušala Vam bom pojasniti s primerom. Nekoč vso noč nisem spala in moje misli so se skoraj neprestano bavile z Ahilom, ki je bil takrat star štirinajst let in je zopet naredil nekaj hudega. Skrbelo me je zaradi njegove zahrbtnosti in lahkomiselnosti. Odgovornost, ki sem si jo naložila z njegovo vzgojo me je težila kot veI:ko breme. Akil še ni vedel, da mi je znana njegova zadnja hudobija. Sklenila sem, da bom naslednji dan spregovorila z njim prav resno besedo. Ahil pn je prijel že navsezgodaj k meni in mi dejal: ,ei liiivo »srofjA« ou Z a r s h Leaader ln W1lly B I r c e I v velefilmu »MODRA LISICA« Sodelujeta: Paul Hiirbiger in Jane Tilden Predstave ob Ik la 181 m Kl\<> »r Ni ON« n" Življenje In ljubezen na parnika »USODA NA VELETOKU« Karin Hardt Ernst Klipateln. Predstave ob IS Io 18. ,El KINO »M jriri*"-" Problemi codob. zakona t zanimivem fitmu »POGLED V PRETEKLOST« Rudolf Forater Hiule Weiasner Gustav Dioeel Predstave ob 1« In 18. ANICA dr. KRUHOVA sporoča v svojem in v imenu svojih otrok BREDE, PETRA in MARKA vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrl dne 25. januarja naš srčno ljubljeni mož in atek, gospod dr. Kruh Peter primari j Pogreb bo v nedeljo, dne 28. januarja 1945, ob %10 dopoldne z Žal, kapelice sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, Jesenice, Domžale, dne 20. januarja 1945. MALO HARMONIKO diatonsko, kupim za dečka. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Ugodno 588«. VEC KOLES damskih in molkih — najfinejši Italijanski ia nemikl luksas modeli telo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva b. MOČNE SANKE prodam. TrZnška e»- -l.i 22. I RADIO »PHILIPS« 5 cevni, le t novem stanju, za 19.000 lir naprodaj. Merkur, Puharjeva ulica 6. i V globoki žalosti in s potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da jo dne 24. decembra 1944 v 65. letu storosti odšel k Bogu po zasluženo plačilo naš predobri mož, oče, stari oče ln tast, gospod Vranlčar 3anez posestnik v Čurilih pri Metliki K večnemu počitku so "elr./ili dne 26. dccembra 1944 na iiouiuče pokopališče pri Treh Faroli. Dragega pokojnika priporočamo T molitev m blag spomin. Curlli, Ljubljana, Bela cerkev, Drcsden, Zg. Rolč. žalujoči: Barbara, žena; Jasez, Martin, Stanko, Tone, Jože, Lojze, France in Ignac, sinovi; Anica, Mirka. Zalka in Stanka, hčerke; Rezka roj Stare, snaha: Tinček, vnuk — ter ostalo sorodstve. Far »Liadska tiskarna« - Za Ljudsko tiskarno: lože Kramarič - Herausgeber Izda i a teil t: Krošeli - 8ehHttlelte». orodni* I Janke Ratn<»