Eda center: zanimanje trikrat večje od ponudbe Zdravstvena ustanova za Osrednjo Furlanijo posveča veliko pozornost slovenskemu jeziku /5 Slovenija se je prvič uvrstila v polfinale evropskega košarkarskega prvenstva >/23 Primorski dnevnik SOBOTA, 19. SEPTEMBRA 2009 Št. 222 (19.621) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Manjšina in plin nista eno in isto SandorTence V Evropski uniji, ki ima povezovalne cilje, so odnosi med državami članicami zapleteni in vsebinsko zelo razvejani. To velja tudi za sosednje države in torej tudi za Italijo in Slovenijo. Ob skupnih interesih se torej najdejo različna gledanja oziroma različni interesi. Prav je, da sosedi o tem odkrito spregovorijo, in dobro bi bilo, da bi se o problemih tudi sporazumeli. Borut Pahor je svojemu gostitelju Silviu Berlusconi zelo odkrito postavil problem preživetja kulturnih ustanov naše manjšine. Slovenija se noče znajti v zelo kočljivem položaju iz lanskega leta, ko je rimski parlament iz proračuna črtal milijon evrov prispevkov za manjšino. Denar so rešili šele v začetku tega leta ob odločilnem posegu Slovenije in naklonjenem stališču italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija. Prav je torej, da je Pahor predhodno in na najvišji ravni opozoril Rim na to vprašanje. Čisto drug problem je terminal, ki bi ga hoteli nekateri vplivni tržaški krogi povezati s slovensko manjšino, seveda na njeno škodo. Tudi pri tem je bil Pahor jasen. Rekel je, da si ne želi zaostrovanj, pozval pa je Italijo, naj bo jasna in odkrita glede čezmejnih vplivov upli-njevalnika. Italija ima pravico izvajati svoj energetski načrt, Slovenija pa pravico, da ščiti svoje prebivalce in svoje okolje. Ne vemo, kako se bo končala zgodba s financiranjem slovenske manjšine, in seveda tudi ne, kako se bo končalo (ali začelo) s terminalom. Prijatelji, če so pravi, morajo biti odkriti. Včerajšnji rimski pogovori so se zdeli odkriti, na rezultate pa čakamo. rim - Prvi uradni obisk slovenskega premierja Boruta Pahorja pri Silviu Berlusconiju Pahor: Italija naj manjšini zagotovi pogoje za razvoj Za uplinjevalnik vŽavljah Slovenija pričakuje ustrezno dokumentacijo Predsednika vlad Slovenije in Italije Borut Pahor (levo) in Silvio Berlusconi (desno) sta po srečanju dobre volje zatrjevala, da je njun pogovor na štiri oči potekal v izredno prisrčnem vzdušju ANSA RIM - Slovenija konkretno pričakuje, da bo Italija tudi v tem kriznem obdobju zagotovila kulturnim ustanovam slovenske manjšine redno in nemoteno dejavnost. Predsednik vlade Borut Pahor je to včeraj popoldne povedal italijanskemu kolegu Silviu Berlusconiju in zunanjemu ministru Francu Frattiniju, s katerima se je skoraj dve uri pogovarjal v palači Chigi. Govor je bil o konkretnih številkah in Pahor pričakuje, da bo Italija za leto 2010 potrdila finančni prispevek v višini okrog 5,3 milijona evrov, kolikor je znašal leta 2008. Glede plinskega terminala v Žavljah pa Slovenija še čaka na ustrezno dokumentacijo iz Italije. Na 3. strani SLORI prireja raziskovalne delavnice za dijake Na 5. strani Kempinski ne odhaja iz Portoroža Na 6. strani Pokrajina Trst: v statutu slovenska imena občin Na 8. strani V Doberdobu konflikt interesov Na 16. strani Kmečka zveza pri županih Doberdoba in Gorice Na 16. strani mednarodna politika - Otoplitev Nato predlaga Rusiji »nov začetek« BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen se je včeraj zavzel za okrepljeno sodelovanje med Natom in Rusijo, in sicer na vseh področjih. Zavzel se je tudi za oživitev dialoga med stranema v okviru sveta Nato-Rusija. Kot je poudaril v Bruslju, je po njegovem možen nov začetek med Natom in Rusijo. Med področji, na katerih se je generalni sekretar zavezništva zavzel za okrepljeno sodelovanje, je omenil boj proti terorizmu, širjenje orožja za množično uničevanje in stabilizacijo Afganistana. "Menim, da bi Nato in Rusija morala takoj pregledati, kako okrepiti praktično sodelovanje na vseh področjih, na katerih se strinjata, da se soočata z z istimi tveganji in grožnjami naši varnosti. In teh področij je veliko," je poudaril. Ruski veleposlanik pri Natu Rogozin se je na Rasmussenov nastop že pozitivno odzval. Rusija pa je včeraj, potem ko so ZDA opustile gradnjo dela protira-ketnega ščita, napovedala, da se bo odpovedala namestitvi raket iskander v ruski eksklavi Kaliningrad. Premier Vladimir Putin je potezo ZDA pozdravil in državo pozval, naj ukine še trgovinske omejitve za Rusijo. Na 20. strani italija Žalovanje za padlimi v Afganistanu RIM - V ponedeljek bo državni pogreb šestih italijanskih vojakov, ki so v četrtek izgubili življenje v atentatu v Kabulu, ob tem pa bo po vsej državi dan žalovanja. Tako je sklenila vlada na svoji včerajšnji seji. Posmrtne ostanke padlih bo jutri sprejel na rimskem vojaškem letališču Ciampino predsednik Napolitano. Medtem se nadaljuje razprava o perspektivah mednarodne vojaške odprave v Afganistanu. V večini in opoziciji so mnenja deljena, čeprav prevladuje stališče, da Afganistana ni mogoče čez noč zapustiti. Na 7. strani 2 Nedelja, 20. septembra 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Gotovo bo sodelovalo švedsko predsedstvo Vloga Evropske komisije v pogovorih o meji še ni jasna Vse nejasnosti naj bi odpravili do pristopne konference Hrvaške z EU 2. oktobra i uplinjevalniki AGNet: Slovenija naj išče pravico na evropskem sodišču PIRAN - Hrvaški, italijanski in slovenski predstavniki organizacij za zaščito okolja, združeni v mrežo AdriaticGre-enNet (AGNet), so včeraj v Piranu predstavili svoja stališča do gradnje plinskega terminala v Žavljah. Po mnenju italijanske predstavnice Elene Gobbi ima karte v rokah Slovenija, ki bi morala pravico iskati na evropskem sodišču. Kot je poudarila, je Italija pri izdelavi študije presoje vplivov na okolje kršila evropsko zakonodajo, saj študija ni vsebovala čezmejnih vplivov na okolje, kot to določa konvencija Espoo. Zaradi "očitnega kršenja evropskih prepisov v primeru Zavlje" je AGNet na Evropsko komisijo podal tožbo zoper Italijo. "Komisija je v odgovoru pojasnila, da je bila Slovenija o projektu vseskozi obveščena, zato v zadevo ne more posegati," je pojasnila Gobbijeva. Kot je še dejala, ima karte v rokah zdaj Slovenija. "V tej fazi bi bilo pomembno, da Slovenija nastopi pred mednarodnim sodiščem in zahteva ponovitev postopkov," je pojasnila Gobbijeva. Po njenem mnenju so slovenski vladi ponudili dovolj informacij, ki pričajo, da v študiji vplivov na okolje Italija ni upoštevala evropske zakonodaje. Hrvaška predstavnica Dušica Ra-dojčič je poudarila, da bi Slovenija Italijo zaradi neupoštevanja evropske zakonodaje lahko že tožila. Po mnenju slovenskega predstavnika AGNet Karla Lipiča pa je Slovenija že zamudila veliko časa, zato je izid morebitne tožbe pred mednarodnim sodiščem toliko bolj negotov. "Nameravana tožba bo verjetno nerealna in neargumentirana. Naredili smo toliko napak, da je vprašanje, ali nas bodo v Bruslju jemali resno," je podvomil Lipič. Po njegovem mnenju je za trenutni položaj odgovorna tudi nekdanja medresorska komisija pod vodstvom Marka Starmana, za katero, kot je dejal, "nihče nikoli ni povedal, ali je kakovostno opravila svoje delo". Radojčičeva je še poudarila, da bi bilo treba območje severnega Jadrana nujno razglasiti za izjemno občutljivo morsko okolje, pri čemer okoljevarstveniki pogrešajo politično voljo pri političnih predstavnikih vseh treh držav. Predstavniki AGNet so obenem izrazili nasprotovanje zamisli, da bi Slovenija razglasitev severnega Jadrana za izjemno občutljivo območje uporabila z namenom, da prepreči gradnjo terminala v Zavljah. Kot so zapisali v izjavi za javnost, razglasitev ne sme postati sredstvo za "ustavljanje nekega projekta", pač pa mora biti usmerjeno izključno v zaščito morja. (STA) tr. F W m Za zdaj še ni jasno, kakšna bo vloga EU in predsedujočega zunanjega ministra Carla Bildta pri slovensko-hrvaških pogajanjih o meji ANSA ljubljana - Obisk NSKS pri LDS Kresalova: Položaj manjšine je treba nujno urediti LJUBLJANA - Predstavniki LDS in Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) so včeraj na pogovorih v Ljubljani izpostavili nujnost ureditve položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Predsednica LDS Katarina Kresal in predsednik NSKS Karel Smol-le sta se v izjavi za medije po srečanju zavzela za internacionalizacijo spora glede manjšine. Kot je povedala predsednica LDS in notranja ministrica Kresalova, LDS podpira prizadevanja slovenske vlade za ratifikacijo Avstrijske državne pogodbe (ADP). "Sicer pa smo v LDS mnenja, da je treba k reševanju tega problema pristopiti še bolj odločno," je poudarila Kre-salova. Dodala je, da je očitno, da se z dvostranskimi pogovori ne bi dalo priti nikamor glede na stališča, ki jih zastopajo oblasti na avstrijskem Koroškem in na Dunaju. "Smo pa še vedno mnenja, da je treba ta problem internacionalizirati in narediti tako, kot je naredila ravno Avstrija sama in preko Združenih narodov prišla do prave zaščite svoje manjšine v Italiji," je še dejala predsednica LDS. "Če se neka država pet desetletij brani izpolniti nekaj, kar je podpisala, potem je čas, da jo vsi skupaj opozorimo, da tako ne gre naprej," pa je izpostavil Smolle. Spomnil je, da so odprta vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, uradnega jezika, otroških vrtcev - torej kup političnih, kulturnih in drugih vprašanj. "Po več kot 50 letih bi bil čas, da Avstrija vstopi v resna pogajanja," je menil in dodal, da jo bo k temu pripravila Slovenija. Zavzel se je najprej za bilaterali-zacijo vprašanja med Slovenijo in Avstrijo, če pa to ne bi bilo uspešno, pa za internacionalizacijo. Poslanec LDS Tone Anderlič, ki je tudi sodeloval na pogovoru, pa je včeraj poslal špismo Pahorju. V pismu je zapisal, da ni več dovolj, da Slovenija poudarja, da je naslednica ADP in da je čas, da tudi uradno notificira nasledstvo te pogodbe. Poslanec podpira pobudo predsednika republike Danila Turka, da "se naša volja po nasledstvu formalizira". (STA) BRUSELJ - Vloga Evropske komisije v pogovorih Slovenije in Hrvaške o meji, ki se bodo nadaljevali hkrati s pogajalsko konferenco Hrvaške z EU 2. oktobra, po informacijah, ki jih je bilo mogoče dobiti včeraj v Ljubljani in Bruslju, še ni jasna. Da bo v njih sodelovalo švedsko predsedstvo EU, pa je jasno razvidno iz torkovega pisma predsedstva Hrvaški. Zunanji minister Samuel Zbogar je v ponedeljek v Bruslju povedal, da se bodo pogajanja o vprašanju meje nadaljevala v sestavi: slovenski in hrvaški zunanji minister ter predstavnik EU - ali iz Evropske komisije ali iz švedskega predsedstva EU, torej komisar za širitev Olli Rehn oziroma njegov naslednik ali švedski zunanji minister Carl Bildt. Iz pisma, ki ga je švedski premier Fredrik Reinfeldt poslal hrvaški premierki Jadranki Kosor v torek po potrditvi dogovora predsednikov slovenske in hrvaške vlade v slovenskih parlamentarnih odborih, je razvidno, da bodo pogovori potekali pod okriljem švedskega predsedstva EU. "Švedsko predsedstvo jemlje na znanje, da sta se obe strani dogovorili za nadaljevanje pogajanj o rešitvi spora glede meje ob pomoči predsedstva EU," piše v pismu. Ni pa še jasno, kakšno vlogo bo pri tem igrala Evropska komisija. V tiskovni službi komisarja Rehna so včeraj povedali, da na vprašanje, ali bo komisija sodelovala v pogovorih, za zdaj še ne morejo odgovoriti. Tiskovni predstavnik MZZ Milan Balažic pa je včeraj povedal, da bosta na slovensko-hrvaških pogovorih o reševanju vprašanja meje, ki so bili prekinjeni od sredine junija, verjetno sodelovala tako komisar Rehn kot švedsko predsedstvo EU. V pogajanjih v prvi polovici leta je stran EU zastopal komisar za širitev Rehn, zdaj pa bo očitno imelo osrednjo vlogo švedsko predsedstvo. Balažic je še pojasnil, da bo verjetno švedsko predsedstvo bolj vključeno v pogajanja, kot je bilo v prvi polovici leta češko, ker se Evropski komisiji oziroma komisarju Rehnu jeseni izteka mandat. Vse podrobnosti torej še niso popolnoma usklajene in verjetno je, da bodo povsem jasne šele, ko bo predsedstvo EU uradno sklicalo pristopno konferenco Hrvaške in EU - to običajno napravi le nekaj dni pred konferenco, ko tudi sporoči, ali bo potekala na ministrski ali ve-leposlaniški ravni. Takrat bi moralo biti jasno tudi, kdo bo sodeloval v pogovorih o reševanju vprašanja meje. (STA) V nesreči na jezu ranjena delavca Soških elektrarn NOVA GORICA - Med vzdrževalnimi deli na jezu hidroelektrarne Ajba je v četrtek prišlo do delovne nesreče, v kateri sta bila poškodovana 44-in 59-letni delavec podjetja Soške elektrarne. Do nesreče je prišlo, ko so štirje delavci okrog 8. 30 ure zjutraj izvajali vzdrževalna dela oz. prestavljali t.i. zagatne stene na jezu. Pri tem sta dva delavca pripravljala zapornici za barvanje in ju dvigovala z dvigalom na hidravlična bata. Pri dviganju je dvigalo popustilo, zaradi česar sta delavca odskočila in stekla v levo. Nihajoča zapornica ju je na srečo le oplazila, vseeno pa si je 59-letni delavec v nesreči zlomil gleženj, njegov 44-letni kolega pa je dobil udarec v desno nogo. Oba sta bila po nesreči odpeljana v šem-petrsko bolnišnico. Poleg novogori-ških policistov so si kraj delovne nesreče ogledali tudi varnostni inženir in odgovorna oseba družbe Soške elektrarne. Na podlagi zbranih obvestil so policisti izključili tujo krivdo. (nn) Vajgla bo na čelu OZP nasledila Janja Klasinc LJUBLJANA - Mesto predsednika parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) bo odslej pripadlo poslanski skupini SD, je danes sklenil kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja. Iva Vajgla (Zares), ki je bil izvoljen v Evropski parlament, bo tako predvidoma nasledila poslanka SD Janja Kla-sinc. Klasinčeva je bila za poslanko v DZ izvoljena na volitvah leta 2008. Pred tem je od leta 2001 do izvolitve v parlament bila zaposlena na ministrstvu za notranje zadeve. V preteklosti se je ukvarjala tudi z novinarstvom; med drugim je bila urednica notranjepolitičnega uredništva časnika Republika, komentatorka na TV Slovenija ter dopisnica RTV Slovenija in časnika Delo iz Beograda. Velik požar uničil skladišče plastičnih materialov PORDENON - Včeraj ob zori je v skladišču plastičnega materiala v industrijski coni Ponterosso, v kraju San Vito al Tagliamento, izbruhnil velik požar, ki je uničil halo in v širši okolici ustvaril preplah. Gost črn dim se je začel širiti okrog 6. ure, viden je bil več kilometrov naokrog. Požar se je vnel v skladišču tovarne Pontarolo, ki proizvaja predvsem plastična satovja za gradnje z energetskim varčevanjem. Ogenj je pogasilo 25 gasilcev iz Por-denona in Vidma. Deželna agencija za okolje ARPA je po prvi analizi izpustov izključila morebitne nevarnosti za prebivalce. ARPA bo vsekakor nadzorovala situacijo še v naslednjih dneh. pordenon - Srhljiv zločin v kraju Montereale Valcellina močno odmeva Trenutki nepopisnega nasilja Partner mlade Maročanke opisal krvavi dogodek - El Ketavi Dafani ostaja v priporu, bremeni ga dolg seznam obtežilnih okoliščin PORDENON - El Ketavi Dafani, 45-letni maroški državljan, ki je osumljen, da je v kraju Montereale Valcellina pri Por-denonu s kuhinjskim nožem ubil lastno hčer in poskusil ubiti njenega italijanskega partnerja, ostaja v priporu. Ukrep je potrdil sodnik za predhodne preiskave Alberto Rossi, pred katerim Dafani ni želel spregovoriti. Sodnik je prvim že vpisanim obtežilnim okoliščinam (naklepnost dejanja in sorodstveno razmerje do žrtve) dodal še dve - izjemno krvoločnost umora in nepomembne razloge za to dejanje. Zaradi vsega tega Dafani ne bo mogel zahtevati skrajšanega postopka in s tem morebitne krajše zaporne kazni, njegov odvetnik Leone Bellio pa lahko še vedno zahteva sodno psihiatrično ekspertizo. Pogreb 18-letne Sanaa Dafani bo danes dopoldne v Pordenonu, njen zaročenec, 31-letni Massimo De Biasio, pa se obreda ne bo udeležil. De Biasio, ki naglo okreva, pravi, da noče srečati nobenega člana družine Dafani, ker naj bi bratje in bratranci podpihovali El Ketavije-vo nelagodje ter ga prepričevali, da je hče- Sanaa Dafani T rino razmerje z Italijanom nekaj slabega. »Temeljni problem je vera,« meni De Bia-sio. 31-letnik je včeraj v bolnišnici opisal novinarjem grozljiv torkov dogodek. »V torek popoldne sem doživel tragične trenutke nepopisnega nasilja in krvoločnosti. Nikoli ne bom pozabil oči njenega očeta, medtem ko jo je ubijal: prava zverina,« je povedal. De Biasio je skušal braniti dekle, po njegovem mnenju pa je Dafani nameraval ubiti tudi njega: »Ustrašil se je mimoidočih in zbežal, zato sem danes tu pred vami.« Massimo De Biasio Dafanijeva 39-letna žena Fatna je izjavila, da je mož storil grozljiv zločin, a da ga kljub temu ne obsoja, pristavila pa je celo, da naj bi bila vsaj delno kriva tudi hči Sanaa. Fatna Dafani je še povedala, da mož že cel teden ni mogel spati, da ni jedel in da je od živčnosti stalno kadil. Bil je jezen, hotel je govoriti s hčerjo. Dekle je kljub očetovemu neod-obravanju imelo razmerje z De Biasiom, Italijanom. Nazadnje se je tudi preselila k njemu, staršem pa je dejala, da stanuje pri prijateljici. Včeraj je prišla v javnost vest, da je mlado Maročanko nekaj ur pred zlo- Fatna Charok Dafani činom opozorila na nevarnost neka italijanska prijateljica. V sms sporočilu ji je svetovala, naj ostane doma. »Tvoj oče te išče, ker ve, da stanuješ z moškim. Vse je zvedel,« je pisalo v sporočilu, ki pa ni zaleglo. Poslanka Demokratske stranke Rosy Bindi, ki je bila včeraj v Vidmu, je poudarila, da je poleg krivca nujno iskati tudi globlje vzroke tragedije. Po njenem je ključnega pomena vprašanje, kako se do priseljencev obnaša skupnost in koliko dela nas še čaka, če hočemo zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva. / ALPE-JADRAN Sobota, 19. septembra 2009 3 rim - Uradni obisk predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja Slovenija pričakuje od Italije pogoje za nemoteno delovanje manjšinskih ustanov Silvio Berlusconi: V Sloveniji živi 3 tisoč Italijanov, v Italiji 30 tisoč Slovencev RIM - Slovenija konkretno pričakuje, da bo Italija tudi v tem kriznem obdobju zagotovila kulturnim ustanovam slovenske manjšine redno in nemoteno dejavnost. Predsednik vlade Borut Pahor je to včeraj popoldne povedal italijanskemu kolegu Silviu Berlusconiju in zunanjemu ministru Francu Frattiniju, s katerima se je skoraj dve uri pogovarjal v palači Chigi. Prej na štiri oči z Ber-lusconijem, nato pa na delovnem kosilu, na katerem je bil tudi Frattini, ki je potrdil, da bo preloženo (napovedano je bilo za deveti september) slovensko-ita-lijansko medvladno srečanje zanesljivo oktobra v Ljubljani. Slovenska manjšina in sporni ža-veljski uplinjevalnik sta bili glavni temi razgovora med predsednikoma vlade. Kot smo izvedeli, je bilo govor o konkretnih številkah. Slovenija pričakuje, da bo Berlusconijeva vlada v državnem proračunu 2010 vsaj potrdila finančni prispevek, ki naj bi bil enak ali zelo podoben prispevku iz leta 2008 (Prodije-va vlada), to se pravi okrog 5,3 milijona evrov. V proračunu za tekoče leto je Rim ta prispevek zmanjšal za milijon evrov in šele odločen poseg Slovenije je prepričal parlament, da je v t.i. večnamenskem novoletnem odloku dodal oziroma ohranil milijon evrov za manjšino. Pomemben sogovornik Ljubljane in tudi manjšine je bil takrat zunanji minister Frattini, ki ga je na krizo manjšinskih ustanov nekaj dni pred odhodom z zunanjega ministrstva znova opozoril tudi Dimitrij Rupel. Pahorju se je zdelo prav, da je Slovenija na najvišji ravni pravočasno opozorila Italijo na finančno situacijo manjšinskih kulturnih ustanov, da ne bo neprijetnih presenečenj, ki so se zgodila lani. »Od italijanske vlade in od parlamenta pričakujemo dolgoročne in strukturne finančne rešitve za slovensko manjšino«, je pred odhodom iz Rima poudaril slovenski premier, ki je svoja gostitelja seznanil s finančnimi prispevki, ki jih Slovenija namenja svoji italijanski manjšini. »Tako pri Berlusconi-ju, kot pri Frattiniju sem naletel na pozorna sogovornika«, je dodal Pahor, ki je zmeren optimist, »čeprav sta sedaj na potezi italijanska vlada in parlament«. Slednji se bo s proračunom in finančnim zakonom začel ukvarjati v prihodnjih tednih. Srečanje na štiri oči med Berlus-conijem in Pahorjem je moralo biti zelo prisrčno, saj sta se politika predstavila pred novinarji, fotografi in televizijskimi snemalci nasmejana in sproščena. Gostitelj je slovenskega državnika nagovoril »dragi Borut«. Rekel je, da je štirikrat zadovoljen. Prvič, ker je Pahor na svojem prvem obisku v Rimu kot ministrski predsednik, drugič, ker imata Rim in Ljubljana v Bruslju skoraj vedno enake poglede, tretjič, ker Pahor dobro govori italijansko in četrtič, ker naj bi slovenski premier svoj čas izdelal neko strokovno študijo o televiziji Cana-le 5, pri čemer se je Berlusconi še posebej nasmehnil. Zdelo se mu je tudi potrebno, da novinarjem izpostavi, da so se na delovnem kosilu na sedežu predsedstva vlade zgledno spajale barve italijanske in slovenske zastave. Italijo in Slovenijo po Berlusconi-jevem prepričanju veže marsikaj skupnega, začenši z dvema manjšinama. Ministrski predsednik je dejal, da je Italijanov v Sloveniji tri tisoč, Slovencev v Italiji pa 30 tisoč. Za Rim je Ljubljana zelo dober sogovornik glede Balkana, tudi o t.i. Lizbonski pogodbi pa imata državi podobna stališča, je še dejal Berlusconi. Kar se njega tiče, bi se moralo znotraj Evropske unije sicer ustvariti neko »trdo jedro« močnejših držav, saj evropsko soglasje za vsako ceno ni vedno dobra popotnica za rešitev problemov, je dejal predsednik italijanske vlade. Dodal je, da je to mnenje Italije oziroma predvsem njegovo osebno stališče. Pahor je dopoldne obiskal Vatikan. Tam se je srečal z državnim tajnikom Svetega sedeža Tarcisom Bertonejem, potem pa še s slovenskim kardinalom Francetom Rodetom, prefektom kon-gregacije za družbe apostolskega življenja. Na obeh srečanjih, je povedal Pahor, so prišli do izraza dobri odnosi med Slovenijo in Vatikanom. Predsednik slovenske vlade je zanikal govorice, da je bilo napovedano srečanje s papežem odloženo zaradi domnevnih napetosti v odnosih med slovensko vlado in Sv. sedežem. Vzrok teh napetosti naj bi bilo nedavno imenovanje Aleša Gu-liča, bivšega poslanca LDS, za vodjo vladne komisije za odnose z verskimi skupnostmi. O zadevi na srečanjih ni bilo govora, je dejal Pahor, ki je poudaril suverenost Vatikana in slovenske vlade. Kardinal Rode je vsekakor nekaj dni pred Pahorjevim obiskom v Rimu v intervjuju za časnik Družina ostro kritiziral prav Guličevo imenovanje, kot tudi dejstvo, da Slovenija - tako kardinal - še ni odkrito in pošteno obračunala s komunizmom. Sandor Tence »Uradni posnetek« predsednikov slovenske in italijanske vlade Boruta Pahorja (levo) in Silvia Berlusconija (desno) je odražal dobro voljo obeh strani ANSA rim - Obisk predsednika slovenske vlade Pahor: Če ne bo dogovora o terminalu bo morala Slovenija tožiti Italijo RIM - Če Slovenija ne bo dobila odgovorov o čezmejnih vplivih načrtovanega žaveljskega terminala, bo primorana tožiti Italijo na pristojno evropsko sodišče. Borut Pahor je odkrito povedal Silviu Berlusconiju in Francu Frattiniju, da je uplinjevalnik resno vprašanje in da je treba problem skupno rešiti. Slovenski premier je včeraj v Rimu v bi- stvu ponovil stališče medresorske vladne komisije o terminalu, ki ga je politično podprla njegova vlada. Na potezi je sedaj Italija. Pa-horjeve besede izrečene v palači Chigi imajo vsekakor svojo politično težo. Eno je namreč o morebitni tožbi govoriti v Ljubljani, drugo v Rimu. »Slovenija si želi jasne, podrobne in po- Slovenija od Italije pričakuje vso dokumentacijo o načrtovanem plinskem terminalu v Žavljah KROMA štene podatke o terminalu,« je poudaril Pahor, ki si sicer osebno ne želi, da bi prišlo do evropske tožbe. Probleme je treba reševati predhodno in po možnosti brez zaostrovanj, je dodal. Veliko si predsednik slovenske vlade obeta od oktobrskega ljubljanskega sestanka ministrov Italije in Slovenije, na katerega naj bi italijanska vlada - vsaj tako se govori - prinesla dodatno oziroma novo dokumentacijo o uplinjevalniku. Šlo naj bi v bistvu za neko prilogo k okoljevarstvenemu odloku, s katerim je okoljska ministrica Stefania Prestigiacomo letos poleti prižgala zeleno luč za načrt španske družbe Gas Natural. Zgleda, da problematiko uplinjevalni-kov (v igri je še vedno tudi tržaški morski terminal) ob okoljski ministrici pozorno spremlja tudi zunanji minister Frattini. On je obljubil Sloveniji dodatna pojasnila v zvezi z čez-mejnimi vplivi terminala, ki zadevajo načrtovani plinovod pod morjem, stanje morske vode in ne nazadnje tudi problem varnosti. Skratka kar nekaj odprtih vprašanj. Na rimskih pogovorih ni tekla beseda o morebitnem sodelovanju Italije pri gradnji drugega reaktorja NEK Krško. Pahorja je na to možnost opozoril predsednik Furlani-je-Julijske krajine Renzo Tondo. Uradnega vsekakor ni nič in tudi ne more biti, saj Slovenija menda šele razmišlja o drugem krškem reaktorju. Nobena beseda ni bila izrečena niti o petem evropskem koridorju in hitri železnici. O tem bodo oktobra govorili ministri v Ljubljani. Nič tudi o polemiki, ki jo je v Sloveniji sprožil prometni minister Vla-čič glede železnice Trst-Divača, katere projekt naj bi postavil v ozadje drugi tir od Divače do Kopra. Med Pahorjevim obiskom je bil govor o gospodarskem sodelovanju in trgovinskih izmenjavah med državama. Veliko pozornost je temu namenil predvsem Silvio Berlusconi, ki se je s Pahorjem zmenil za bližnjo meddržavno gospodarsko konferenco. Pred odhodom v Ljubljano se je slovenski premier glede tega srečal s podpredsednikom Con-findustrie Giuseppejem Morandinijem in skupino italijanskih gospodarstvenikov. Ni znano, če je bil med njimi tudi Goričan Pierpaolo Cerani, ki si sodeč po pisanju nekaterih časnikov zelo želi srečanja s Pahorjem. S.T. tiskovno sporočilo - Zasedanje izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij Razprava o aktualnih vprašanjih Štoka poročal o številnih srečanjih - Skupaj s SKGZpripravili spomenico za Pahorja in Berlusconija - Težave SSG in preverjanje upravljanja TRST - Po poletnem premoru se je 16. septembra spet sestal Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij in nastavil delo za naslednjo sezono, ki bo med drugim zahtevna tudi zato, da lahko civilna družba slovenske narodne skupnosti v Italiji ohrani dosedanjo raven delovanja na področju šolstva, gospodarstva, vzgoje, kulture, športa in sociale. Kot piše v tiskovnem sporočilu, so predsednik Drago Štoka in ostali odborniki z zadovoljstvom ocenili potek seminarja o šolstvu, ki je potekal 10. septembra letos v organizaciji strokovne komisije SSO za šolska vprašanja. Kljub temu, da je bilo pričakovati nekoliko večjo udeležbo, so bili v glavnem prisotni skoraj vsi ravnatelji, ki so posegli v razpravo z marsikaterimi zanimivimi predlogi. Pomemben je bil s tega vidika poseg prof. Tomaža Simčiča, vodje Urada za slovenske šole, ki je pojasnil nekatere vidike šolske zakonodaje ter način uporabe namenskih sredstev. K temu je treba še dodati predloge senatorke Tamare Blažina in deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca. Zaradi pomembnosti tematike je izvršni odbor poudaril, da bi se take pobude še nadaljevale, saj je važno, da je zavest o stanju, prihodnosti in temeljni pokli- canosti slovenske šole čim bolj razširjena znotraj slovenske narodne skupnosti, piše v sporočilu SSO. Glavni organ SSO je pozitivno ocenil potek Kraške ohceti, 44. študijskih dnevov Draga in proslave Bazoviških žrtev. Vse te tri pobude so primerno izpostavile prisotnost in zakoreninjenost Slovencev na teritoriju, obenem pa so tudi prepričljiva in pozitivna podoba naše narodne skupnosti. Še posebno razveseljivi sta bili vsebina in udeležba na letošnjih študijskih dnevih Draga, ki tako ohranjajo svoje temeljno poslanstvo. Predsednik Drago Štoka je poročal o številnih srečanjih, ki so se zvrstila v vidiku dveh pomembnih meddržavnih obiskov med Slovenijo in Italijo, od katerih je eno odpadlo morda tudi zaradi vprašanja sporne gradnje tržaškega uplinje-valnika, ki bi hudo prizadel predvsem teritorij, na katerem je slovenska narodna skupnost zgodovinsko prisotna. Neokrnjeno pa je potekal obisk predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja pri predsedniku italijanske vlade Silviu Berlusconiju v Rimu. V sodelovanju s slovenskim konzulatom v Trstu in drugo krovno organizacijo SKGZ, je SSO sodeloval pri pripravi spomenice, s katero so predsedniku italijanske vlade in predsedniku slovenske vlade predstavili stanje slovenske narodne skupnosti in ju opozorili na obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov ter obeh državnih zakonov 482/99 in 38/01. Štoka je pri tem poudaril važnost, da je spomenica okviren dokument, ki zadeva temeljna načela, na katerih slonijo pravice Slovencev v Italiji. Napaka bi namreč bila, če bi se omejili zgolj na finančne potrebe, ki pa so seveda pomemben vidik. Kot še piše v tiskovnem sporočilu, je izvršni odbor govoril tudi o težkem položaju Slovenskega stalnega gledališča, o katerem je spregovoril Janez Povše kot član upravnega sveta te ustanove. Člani izvršnega odbora so potrdili pomembnost obstoja slovenskega gledališča in nujnost, da se institucionalne ustanove, to je Dežela FJK, Tržaška pokrajina in Tržaška občina čim prej vključijo v sistemsko rešitev za nas tako pomembne ustanove kot je Slovensko stalno gledališče v Italiji. So pa obenem tudi poudarili potrebo po globlji presoji dosedanjega načina upravljanja, tako z upravnega kot tudi umetniškega vidika, kar si naša slovenska javnost in ljubitelji našega gledališča iskreno želijo, piše v zaključku tiskovnega sporočila SSO. 4 Sobota, 19. septembra 2009 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN V Velenju je vzplamtelo Vojko Flegar / Ko sem prejšnji teden na tem mestu pisal o znamenjih, ki napovedujejo politično in socialno razgreto jesen in zimo, si nisem mislil, da bo »počilo« tako nenadoma, predvsem pa ne tam, kjer je. V Gorenju, z dobro milijardo evrov drugemu največjemu slovenskemu izvozniku (za novomeškim Revozom), proizvajalcu bele tehnike, ki doma in na tujem zaposluje okrog 12.000 ljudi. Pa ne Gorenje, paradni in vlečni konj slovenskega gospodarstva in izvoza, Ora Ito in umetni kristali Swarovskega, napis na francoskih nogometnih dresih, slovenska nadna-cionalka, nekaj, kar nam je skoraj že nadomestilo Elan in nas ob proizvajalcu navdajalo s ponosom in prepričanjem, da »imamo konja za dirko« na najbolj zahtevnih trgih! Spontani izbruh delavskega nezadovoljstva, verjetno bi bilo bolj točno reči ogorčenja in besa, ki ga je sprožila »napaka« v obračunu avgustovskih plač, je deloval kot šok. Na vodstvo podjetja, javnost in politiko. Štiristo evrov plače smo nekako povezovali z Muri-nimi šiviljami in še kakšnim podjetjem iz »neperspektivnih panog«, ne pa z Gorenjem. Dejstva so nas presenetila, v ogledalu smo zagledali »podobo Do-riana Grayja«: delavk, ki morajo najemati bančne kredite za učbenike otrok (a jih ne dobijo), ter menedžerjev in njihovih nadzornikov, predstavnikov kapitala, ki ne le, da so presenečeni (kar bi bilo »človeško«), ampak nesposobni izraziti vsaj drobec razumevanja in »cepljeni« pred sleherno »okužbo« s čustveno (socialno) inteligenco. Zaradi nepreglednih lastninskih koncentracij in v nekaterih primerih škandaloznih plač in nagrad so imeli slovenski menedžerji z legitimnostjo problem že od prej, sindikati, njihove centrale in obratni poverjeniki, pa ga imajo od spontane stavke v Velenju od tega tedna. Gorenjevi delavci so namreč ustavili stroje in oblikovali svoje zahteve mimo sindikata, temu, njegovemu obratnemu vodstvu, so celo izrekli nezaupnico. To je drugi šok z dolgoročnim učinkom. Na eni strani delavci (ne le Gorenja) zdaj vedo, da sindikata ne potrebujejo nujno, ampak lahko gredo »na barikade« tudi sami, na drugi strani pa se bodo sindikati zanesljivo radikalizirali. Paradoks slednjega tiči v dejstvu, da z dolgoletnim trmastim vztrajanjem pri delavskih »pridobitvah« (skozi delovnopravno zakonodajo, po kateri se delodajalci v Sloveniji izjemno težko odzovejo na tržne spremembe z odpuščanjem, »opozorilne proteste« pred vladnim poslopjem in ob posamičnih primerih, nazadnje v Muri) sindikati očitno niso dosegli ničesar, temveč so praviloma poslabševali položaj svojih »varovancev«. Gorenje je zaradi svoje doslej domnevane »konkurenčnosti« najlepši primer: nihče ne ve oziroma si ne upa povedati, kolikšna bi bila povprečna mezda, če bi Gorenje svojo proizvodnjo ob izbruhu krize (in še pred njo) smelo »očistiti« tako, kot sta to storila Electrolux ali Whirlpool. Z 28.000 evri dodane vrednosti na zaposlenega je Gorenje daleč nad konfekcijskim velikanom Muro (ki gre v stečaj), a tudi pod mejo, ki jo imajo slovenski ekonomisti in menedžerji sami za »perspektivno« (30.000 evrov). Vodstvu Gorenja je to vsaj načeloma jasno, pa tudi, da bi zato morali del proizvodnje preseliti na »nizkomezdne lokacije«, kakor je to storila konkurenca. A to bi povzročilo socialne napetosti, ki si jih ni upalo tvegati. Ni pa se jim izognilo, čeprav se je »reševalo« z državnimi subvencijami za skrajšani delovni čas in delavce na čakanju. Verjetno tudi v pričakovanju, da bo po krizi vendarle zasedlo prejšnje tržne položaje. Ironija usode je hotela, da je delavsko nezadovoljstvo privrelo na plan prav v dneh, ko se je zaradi povečanih naročil proizvodnja v Gorenju začela »normalizirati«. Gorenje, ki je po nacionalni sestavi zaposlenih nekdanja »Jugoslavija v malem«, je po ekonomski plati »Slovenija v malem«. Do včeraj navzven uspešno in prodorno gospodarstvo, ki da mu je treba samo počakati, da kriza mine, pa bo - z obnovljenimi izvoznimi naročili - spet vse tako, kot je bilo. V resnici pa šele z okrevanjem (ki je povrhu vsega močno negotovo) prihajajo na dan »umazane podrobnosti« o zamujenih strukturnih reformah. Bolečih, a nujnih, kajti 400 ali 500 evrov neto plače pač ne more biti sredstvo vzdrževanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. In čeprav se je stavka v Gorenju z izplačilom 150 evrov enkratnega dra-ginjskega dodatka za dobrih 5000 najslabše plačanih za zdaj končala, bistvo problema ostaja. ljubljana - Prestolnica Slovenije zbirališče arheologov Arheološka izkopavanja na Kongresnem trgu LJUBLJANA - "Ljubljana je v zadnjih mesecih pravo zbirališče arheologov. Trenutno v prestolnici deluje ena največjih ekip v Sloveniji, ki ima polne roke dela," je na četrtkovi predstavitvi arheoloških raziskav, ki trenutno potekajo na območju Ljubljane, dejal vodja izkopavanj arheolog Martin Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana. Pod okriljem Muzeja in galerij mesta Ljubljana izkopavanja potekajo na Kongresnem trgu (na posnetku, ko je bilo na njem še parkirišče), kjer je načrtovana gradnja garažne hiše, na Kopitarjevi ulici, Krekovem, Vodnikovem in Ciril-Metodo-vem trgu ter Stritarjevi ulici zaradi menjave komunalnih vodov, kakor tudi na Spodnjem ter Gornjem trgu, prav tako zaradi menjave komunalnih vodov. Rezultati arheoloških izkopavanj so dopolnili vedenje o naselitvi na območju današnje Ljubljane v obdobju prazgodovine. Med novejšimi odkritji je Horvat omenil urbano naselje pod Grajskim gričem na območju nekdanje tovarne Tribuna in verjetnost obstoja naselja na območju Kopitarjeve ulice. O obdobju antike so dala pomembne podatke izkopavanja na Kongresnem trgu, in sicer poleg informacij o obrambnem sistemu Emone tudi informacije o predmestju antičnega mesta. Ob antični Emoni se je v 11. in 12. stoletju razvila srednjeveška Ljubljana, sestavljena iz treh delov: Starega trga in Mestnega trga - tik pod gradom ter Novega trga - med Ljubljanico in antično Emono. Raziskave srednjega in novega veka arheologi dopolnjujejo z uporabo pisnih virov in slikovnega gradiva. Na delu Kongresnega trga so arheologi izkopavanja zaključili, na drugem delu še kopljejo, tretji del jih še čaka. Med najdbami s trga je Horvat naštel v antičnih plasteh najdene prazgodovinske žare iz starejše žlezne dobe (8. stol. p.n.št.), dele zgradb ob obrambnem jarku s kanali za od-vodnjavanje, sistemom talnega gretja in mozaikom ter freskami iz 1. in 2. stol. n.št., dva skeletna grobova dojenčkov v grobnih skrinjah iz tegul, dva zidana vodnjaka, zu- nanji rob obrambnega jarka in vrsto drobnih predmetov iz obdobja antike, kot so fibule, lasnice, prstani, oljenke in drugo. Iz obdobja novega veka so arheologi na Kongresnem trgu odkopali del obrambnega zidu - bastiona iz konca 16. stoletja, severni rob novoveškega obrambnega jarka in ostanke stavbe, morda stražarnice, ob Vicedomskih vratih, vhodu v srednjeveško oziroma novoveško mesto oziroma ob mostu čez obrambni jarek. Na območju parka Zvezda je nekdaj stal kapucinski samostan, zgrajen med letoma 1602 in 1608, katerega materialni ostanki pa po Horvatovih besedah niso ogroženi, saj večinoma ležijo na območju, kjer rastejo platane in ki ni namenjeno gradnji. Arheologi so odkopali le ostanke južnega zidu samostana, kapelice ob samostanski cerkvi in nekaj drobnih predmetov. Samostan so podrli leta 1817, leta 1820 so odstranili ruševine, zasuli jarke in zasilno uredili ploščad, kjer so med kongresom svete alianse leta 1821 prirejali vojaške parade. Park Zvezda je bil urejen leta 1824. Arheologi so odkopali tudi prodnati tlak Kongresnega trga iz leta 1820, Plečnikov tlak pod tlakom parkirišča, ostanke temeljev za doprsni kip maršala Radetzkega, postavljenega leta 1860, in ostanke temeljev kipa konjenika kralja Aleksandra Ka-radordeviča, postavljenega leta 1939. Ob južnem in severnem robu parka so naleteli na ostanke zaklonišč, zgrajenih leta 1943 med italijansko okupacijo Ljubljane. Na Kopitarjevi ulici, kjer so opravili predhodne arheološke raziskave, so našli plasti iz obdobja baroka, srednjega veka in antike. Na Spodnjem in Gornjem trgu so ob obstoječih komunalnih vodih našli ostanke zidov, ki so vezani na obrambo srednjeveške Ljubljane. In kdaj bo najdene arheološke predmete mogoče videti na razstavi? V.d. direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin je pojasnil, da bo obdelava najdenega gradiva trajala kar nekaj časa. Za prihodnje leto je napovedal začetek izhajanja različnih znanstvenih in delno poljudnih publikacij, razstavo, ki bi javnosti predstavila metamorfoze Ljubljane, pa morda čez dve ali tri leta. Arheološka izkopavanja na Kongresnem trgu bodo po Horvatovih zagotovilih končana novembra. Dela potekajo v skladu s terminskim načrtom. Peršin je še povedal, da bodo izkopavanja veljala 2,3 milijona evrov. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Učinkovitost pouka Pred tednom dni smo začeli razmišljanje o metodi nemškega pedagoga Heinza Klipperta, ki je prepričan, da morajo učitelji danes, da bi bilo učenje uspešnejše, vaditi z učenci osnovne spretnosti in delovne navade, ki so jih nekoč ti prinašali od doma. Če torej učence najprej sistematično navadimo takih veščin, (ki so se jih nekoč mimogrede navzemali doma), bomo učitelja razbremenili in mu olajšali delo, ker bodo učenci koordinirani v načinu pridobivanja vsebin. Ne mislimo, da bi lahko kakršnokoli novo učno metodo proslavljali kot vsesplošni recept za uspešno šolanje, vendar je vsekakor zanimivo brati, kaj se novega pojavlja na vzgojno-izobra-ževalnem prizorišču in kako uspešno pridobivati zahtevano znanje. Svoja stališča je Heinz Klippert med drugim obširno razložil tudi v mnogih nemških časopisih. Med njimi v intervjuju za Die Zeit, ki ga je imel pred tremi leti. Kjer je v zvezi s trditvijo, da se pravzaprav pri njegovi metodi učitelj na nek način umakne, da bi pustil delati same učence, je Klippert pojasnil, da pravzaprav ne gre za to, da bi učitelji od časa do časa manj delali, pač pa da bi bili še bolj pozorni na to, kar se dogaja, ter še boljši moderatorji in svetovalci. To pa še ne pomeni, da bi morali popolnoma opustiti tradicionalni način poučevanja, pač pa, da bi učna sila pri pouku ne smela biti dominantna samo pri enem soudeležencu. Večjo razporeditev lahko dosežemo, če učenci pridobijo metode, s katerimi bi lahko razvijali svoje kompetence in svoje učenje. Način, ki ga svetuje Klippert, v osnovi deluje s pomočjo t.i. učnih spiral, to je večstopenjskih učnih postopkov, s katerimi lahko učitelji prodrejo pri poučevanju konkretnih učnih vsebin. Temu pa naj bi ne sledilo klasično izpraševanje, kjer učitelj sprašuje, učenec pa odgovarja, pač pa neka sistematična in organizirana dodatna pomoč za utrjevanje znanja. Na tak način naj bi po Klippertu učencu pomagali razjasniti pojme in se hkrati »pretolči« skozi tako pridobljeno znanje. Za tem pride faza, ko mora učenec pridobljeno znanje, predelano v neko osnovno vzorčno strukturo znati uporabiti tudi v drugi naključni situaciji. Mnogi učenci pa se prav pri tem poskusu iz-sebe-izcimiti- najboljše zmedejo. Velikokrat učinkovito pomaga učenje po skupinah, vendar je za tako vrsto učenja pomembna tudi predpriprava. Kako učinkovito sodelovati pri učenju v skupini se mora vsakdo naučiti posebej. Posameznik v skupini ne more (in ne sme) mimo nekaterih pravil, pomembno pa je tudi, da osvoji osnovno rutinsko znanje. Nič nenavadnega ni, da včasih skupinsko učenje propade že zaradi napačnega sestavljanja skupin. Skupina naj bi po Klippertu ne bila preveč homogena (torej naj ne bo sestavljena iz »elementov«, ki običajno tičijo skupaj), saj bi se v taki skupini zelo malo naučili novega. Klippert npr. svoje skupine nenehno spreminja in tako odpira učencem najširše možnosti za široko pridobivanje znanja. Tak postopek je seveda za učitelja zahtevnejši, hkrati pa tudi učinkovitejši. Seveda se lahko dogaja, da medtem ko ena skupina pridno dela, druga »zabušava«, ker izkorišča učiteljevo premajhno pozornost. Klippert meni, da je treba vsakega udeleženca v skupini posebej prepričati, da noben član pri skupinskem učenju ne sme biti pasiven. Iz izkušenj izhaja, da imajo od skupinskega učenja navadno največ dobri učenci, saj sidrajo svoje znanje, se učijo osebne odgovornosti in utrjujejo zaupanje vase. Metode za utrjevanje učenčevih sposobnosti za učenje so zelo enostavne, vendar je včasih učitelju težko preiti na to preprostost, ker ga pri tem ovirajo njegove že ustaljene delovne rutine, kakor se pač to dogaja pri vseh poklicih. Uvajanje novega vedno spremljata občutek strahu in ne-lagodja, tako človek vedno poišče razlog, zakaj ostati raje pri starem. Tudi samim učiteljem ne gre najbolje od rok sodelovanje v skupini za podajanje znanja. (Pri nas je npr. uradne poskuse v tej smeri na osnovnošolski ravni v mnogočem zatrla sedanja šolska reforma.) Vsekakor tudi skupinsko delo pri pouku ni nova metoda. Razporejanje delovnih obveznosti poznamo iz davnine, saj s skupnim delom človek lahko več doseže. Vendar pa tisti, ki učijo - znanje podajajo, skušajo velikokrat delati vse sami in tako kopičijo svoj napor tudi za to, da bi neposlušne in neuspešne učence »spreobrnili«. Celo o svoji frustraciji v zvezi z neuspešnostjo dela se ne znajo (morejo) pogovoriti z drugimi, da bi se vsaj nekoliko razbremenili. Tako se po Klippertu dogaja, da zaradi zahtevnosti dela, ki so si ga v celoti zadali na svoje rame, porabljajo tudi svoj prosti čas za službo, dobijo občutek, da dela ni nikoli konec in jih hkrati preganja še slaba vest, ker ne vidijo rezultatov. Mnogi šolniki vidijo v konferencah samo tratenje časa. Klip-pert meni, da se to dogaja iz istih razlogov kot pri odstopanjih pri skupinskem učenju otrok. Nihče ni učiteljev (profesorjev) izuril, kako delati v timu. Te sposobnosti pa se je treba navzemati sistematično in med drugim tudi tako, da se uporablja najboljša in najbolj učinkovita oblika izvajanja konferenc. Po Klippertovem mnenju prevladujejo na nemških šolah konference, ki so organizirane le za to, da oznanjajo javnosti, da so bile organizirane in se je nekaj počelo. Te zahtevajo od udeležencev veliko časa, konkretno pa ne prinašajo nič koristnega. Navadno je njihov potek že vnaprej znan: šolski vodja prebere nova določila, sledi rutinska razprava, osnovni vozli pa ostajajo nedotaknjeni. Tako bi bilo nujno nekaj preusmeriti. Seveda tudi priprave na skupno poučevanje zahtevajo svoj čas, pri tem pa se lahko pokaže dobra volja posredovalcev znanja, ki želijo svoje usluge izboljšati in se za to odločijo žrtvovati nekaj vikendov ali popoldanskega prostega časa. Ker politika želi in skuša predvsem omejiti osip, meni Klip-pert, da mora biti način, kako to storiti, dobro premišljem. Ni namreč vsaka učna ura tudi dobra učna ura. Če torej želimo vzgojno-izobraževalni proces uspešno razvijati še naprej, je pomembno, da še enkrat dobro premislimo tudi proces, ki izobražuje v učitelje - to je podajalce znanja in preverimo, kje so njegove šibke točke. Hkrati pa preglejmo tudi način, kako »bogatimo« učne vsebine od zunaj. Klippert meni, da priložnostni tečaji, ki naj bi učitelje naučili metod za utrjevanje bralnih sposobnosti učencev ali kratek poduk o značilnostih islama ali na katero drugo aktualno tematiko, niso uspešni, ker niso dovolj učinkoviti in odtegujejo učitelje od pouka. Po njegovem mnenju bi s sistematično pripravo lahko privedli v mnogih učnih vsebinah same učence do samostojnega dela, saj zagotovo učenci zmorejo veliko več, kakor pa jim običajno pripisujemo. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 19. septembra 2009 5 slori - Letošnja pobuda ob evropski Noči raziskovalcev Raziskovalne delavnice za dijake družboslovnih licejev v Trstu in Gorici Cilj delavnic, ki potekajo od leta 2005, je promocija raziskovalne dejavnosti med mlajšo generacijo TRST - Raziskovalne delavnice, ki jih Slovenski raziskovalni inštitut SLORI prireja ob evropski Noči raziskovalcev -The researchers' Night, sodijo v okvir dolgoletnega in že ustaljenega sodelovanja Inštituta s svetom šole. Leta 2005 je Inštitut prvič izvedel delavnice z dijaki družboslovnega liceja A. M. Slomška v Trstu, leto kasneje so prišli na vrsto dijaki družboslovne smeri liceja S. Gregorčiča v Gorici, lansko leto pa so pri pobudi sodelovali učenci dvojezične nižje srednje šole v Špetru. Letošnjo raziskovalno skupino sestavljajo dijaki obeh slovenskih družboslovnih licejev v Trstu in Gorici, profesorici Jasna Merku in Sara Semec ter raziskovalka Norina Bogatec. Cilj raziskovalnih delavnic je promocija raziskovalne dejavnosti med mlajšo generacijo in temelji na konkretni raziskovalni izkušnji. Dijaki oz. učenci pod mentorstvom raziskovalcev in profesorjev izpeljejo krajšo raziskovalno nalogo in se v okviru delavnic seznanijo s potekom in metodami empiričnega raziskovalnega dela, ki ga v našem primeru predstavlja anketna raziskava. Delavnice potekajo dnevno, in sicer v prvih dveh tednih šolskega leta in v okviru jutranjih učnih ur. Temo raziskovalne naloge izbira šola, navadno pa je to ena izmed aktualnih družbenih tem, ki najbližje in neposredno vplivajo na najstniško generacijo. Prvo leto so dijaki obravnavali dokaj zahtevno problematiko rabe in zlorabe računalnika s posebnim poudarkom na pojavu pedofilije, leto kasneje so se spoprijeli s perečim vprašanjem nasilja v šoli, lansko leto pa so nižješolci podrobneje analizirali značilnosti njihovega šolskega okolja in poimenovali raziskavo Šola in mi. Letos bodo dijaki obravnavali pojav spletnih družabnih omrežij ali social networks s posebnim poudarkom na Fa-cebooku. Na začetku raziskovalnih delavnic se udeleženci predstavijo in izrazijo svoja pričakovanja v zvezi z delavnicami. Sledijo informativna srečanja z izvedenci, ki uvedejo dijake v izbrano raziskovalno temo ter jim predstavijo njene glavne značilnosti in različne pristope k obravnavi. Obenem si dijaki prek spleta priskrbijo različno gradivo o že izvedenih raziskavah na isto temo. Na osnovi pridobljenih informacij in zbranega gradiva opredelijo cilje in vsebino raziskave ter anketno skupino. Ena izmed glavnih značilnosti raziskovalnih delavnic je skupinsko delo, na osnovi katerega se raziskovalni projekt razvija naprej. Dijaki v skupinah sestavijo anketne vprašalnike, ki jih nato skupaj preučijo. Ko je osnutek vprašalnika končan, ga mentor delavnic testira v enem izmed razredov, ki ni vključen v raziskavo. Dijaki vnesejo morebitne popravke ali dopolnila in ko je vprašalnik dokončno oblikovan, se pripravijo na anketiranje - sestavijo ustrezna navodila in opozorila ter simulirajo srečanje z dijaki drugih razredov. Anketiranje poteka na posameznih šolah. Naslednja faza predvideva oblikovanje datoteke in vnos podatkov v računalnik. Sledita obdelava in analiza prvih rezultatov. Preveri se potrebo dodatnih križanj, statistično pomembne izsledke pa se grafično ponazori in interpretira v luči teoretičnega okvira, s katerim so bili dijaki seznanjeni v sklopu informativnih srečanj. O rezultatih in izoblikovanih ugotovitvah dijaki spregovorijo na zaključni predstavitvi, na kateri so prisotni tudi dijaki anketiranih razredov. Raziskovalne delavnice se zaključijo z evalvacijo o opravljenem delu in s preverjanjem, ali so se pričakovanja, ki so jih dijaki izpostavili na začetku delavnice, izpolnila. Med šolskim letom dijaki poglobijo raziskovalne izsledke v okviru letnega učnega programa in dokončno izoblikovano raziskavo objavijo na straneh slovenskih manjšinskih medijev. Sodeč po zanimanju in navdušenju, ki so ju dijaki doslej izkazali za tovrstno raziskovalno pobudo, je delo v skupinah Prevoz dijakov sofinancirata Zadružna kraška banka in Finančna družba KB1909 nedvomno zelo privlačna in učinkovita učna metoda, ki spodbuja medsebojno spoznavanje in sodelovanje. To možnost bo Slovenski raziskovalni inštitut SLORI zagotovil tudi ob letošnjih raziskovalnih delavnicah, ki so namenjene tržaškim in goriškim dijakom in se bodo odvijale na sedežih obeh družboslovnih licejev. Dvotedensko izobraževalno izkušnjo v »mešanih tržaško-goriških« skupinah sta omogočila Zadružna kraška banka in Finančna družba KB1909, ki sta finančno prispevala za stroške prevoza in potrdila pomen, ki ga imata izobraževanje in raziskovanje v sodobni družbi. V Beogradu odslej brez Cankarjeve in Prešernove ulice BEOGRAD - Beograjski mestni svet je sprejel odločitev o preimenovanju ulic, med drugim bosta v občini Ze-mun poslej brez ulic ostala Ivan Cankar in France Prešeren. Namesto Cankarjeve ulice bo tako sedaj ulica v Zemunu poimenovana po predvojnemu novinarju Politike Jo-vanu Miodravicu, dosedanja Prešernova ulica pa bo poslej poimenovana po dostojanstveniku srbske pravoslavne cerkve Milivoju Babicu. Svoje ulice pa bodo po novem med drugim v Beogradu dobili tudi astronom Galileo Galilei in ruski pesnik Vladimir Visocki. Na Slovenski pristavi v Ohiu že šesti festival kranjskih klobas CLEVELAND - V Harpersfieldu pri Clevelandu v ameriški zvezni državi Ohio je bil pred dnevi že šesti tradicionalni festival kranjskih klobas, na katerem so podelili nagrade najboljšim. Nagrado sta dobili podjetji Maple Heights Catering in Raddell's Slovenian Sausage Shop. Prireditev, na kateri je okrog 800 ljudi pohrustalo nekaj manj kot 200 kilogramov kranjskih klobas, je organizirala Dvorana slavnih in muzej polke, potekala pa je na Slovenski pristavi v Harpersfieldu. Nagrado ljudstva je dobila klobasa od Rad-dell's Slovenian Sausage Shop, najboljša klobasa leta 2009 pa je izdelek podjetja Maple Heights Catering. raba manjšinskih jezikov - Zdravstvena ustanova za Osrednjo Furlanijo Slovenščina izenačena z italijanščino Podobno je tudi v Gornji Furlaniji, medtem sta spletni strani tržaške in goriške zdravstvene ustanove le v italijanščini VIDEM - Jasna, pravilna in natančna informacija je eden od ciljev, ki si ga Zdravstvena ustanova št. 4 »Osrednja Fur-lanija« postavlja in ga uresničuje s pomočjo različnih komunikacijskih sredstev in poti. Med temi je tudi uporaba manjšinskih jezikov, furlanščine in slovenščine, da bi lahko čim več ljudi obvestili na enostaven in neformalen način. Tako je zapisal glavni direktor Zdravstvene ustanove št. 4 dr. Giorgio Ros v svojem uvodu h koristni in uporabni brošuri »Najpogostejša vprašanja...za boljšo uporabo storitev Z.U. št. 4 Osrednja Furlanija«, ki jo bo lahko vsak prebral v varianti, ki mu je najbolj domača, saj je bila izdana tako v furlansko-italijanski kot v slo-vensko-italijanski različici. To pa še ni vse. Omenjena zdravstvena ustanova je namreč v slovenščini, furlanščini in italijanščini pripravila tudi »Vodnik za boljše zdravstvo -Manjši vodnik za boljšo komunikacijo med pacientom in zdravnikom«. Obe priročni publikaciji je furlanska zdravstvena ustanova izdala s podporo Dežele FJK in njenega Urada za manjšinske jezike v okviru državnega zakona za zaščito manjšin 482/99. Za prevode v slovenščino in furlanščino je poskrbelo Furlansko filo-loško društvo iz Vidma. Nastali pa sta zato, ker se pri zdravstveni ustanovi za Osrednjo Furlanijo že dolgo časa zavedajo, da je ena največjih težav v zdravstvu prav neustrezen oziroma nepravilen odnos med pacientom in zdravnikom, ob tem pa še slabo poznavanje storitev, ki jih ustanova nudi. Prvi vodnik je zato zbirka najpogostejših vprašanj, ki jih običajno postavljajo uporabniki zdravstvenih storitev, ko potrebujejo dodatne informacije. Odgovori so napisani na zelo enostaven in jasen način, priložena pa je tudi barvna priloga, ki navaja sedeže, delovne urnike in telefonske številke uradov in referenčnih služb. Knjižica, ki je sad sodelovanja med zdravniškim osebjem in prebivalci, tako vsebuje na primer informacije o tem, kako vpišemo v Zdravstveno službo novorojenčke, kako izberemo osebnega zdravnika, katere storitve nudi dežurna zdravstvena služba, kdaj lahko pokličemo 118, kdaj in kje se lahko cepimo proti različnim nalezljivim boleznim in tako naprej. Če izvzamemo barvno prilogo, ki seveda navaja sedeže in delovne urnike služb v zdravstvenih okrajih v Osrednji Furlaniji, bi knjižica lahko prav prišla tudi upo- Zdravstvena ustanova št. 4 je pripravila brošuro in vodnik v slovenščini NM rabnikom na Tržaškem in Goriškem. To velja tudi za vodnik za boljšo komunikacijo med pacientom in zdravnikom, ki ga je Zdravstvena ustanova št. 4 izdala tudi s pokroviteljstvom Zveze kirurgov in zobozdravnikov Pokrajine Videm. S pomočjo prijetno ilustrirane knjižice bodo lahko uporabniki ugotovili, kako je treba vzpostaviti pristen odnos z zdravnikom na podlagi dialoga, kako se izbira osebnega zdravnika, katere so pravice in dolžnosti pacientov, kaj je treba vedeti o zdravilih in njihovem predpisovanju in podobno. Skratka, vodnik nudi vrsto koristnih informacij in nasvetov, ki bodo gotovo vsakomur prišli prav. Publikaciji sta le zadnja od številnih primerov rabe manjšinskih jezikov Zdravstvene ustanove za Osrednjo Furlanijo v odnosu z občani. Naj še omenimo tudi zelo lepo urejen večjezični spletni portal, ki je v celoti preveden tudi v slovenščino in furlan-ščino (www.ass4.sanita.fvg.it). Podobno spletno stran ima tudi Zdravstvena ustanova za Gornjo Furlanijo (www.ass3.sanita.fvg.it), ki je prevedena še v nemščino, slovenščino in furlanščino, medtem ko sta spletni strani tržaškega in goriškega zdravstvenega podjetja trenutno le v italijanščini. T.G. primorski na spletu Veliko zanimanje za fotografije o Kraški ohceti Skoraj 3.000 različnih uporabnikov spletne strani Primorskega dnevnika www.primorski.eu si je doslej ogledalo fotografije s 24. Kraške ohceti, tudi ta podatek pa kaže, kako je ta prireditev popularna v naši bližnji in širši okolici. Ljubitelje fotografije obveščamo hkrati, da še naprej lahko sodelujejo v akcijah Poletni Fotoutrip '09 in Moja trgatev '09. 6 Sobota, 19. septembra 2009 GOSPODARSTVO podjetja - Po pozivu Confindustrie za financiranje deželnega zakona št. 4/2005 Dežela namenila dodatna sredstva v sklad za razvoj MSP Ciriani: Od začetka leta 19,8 milijona evrov - Manj birokracije in hitrejši roki TRST - Confindustria pokliče in Dežala odgovori. Včeraj smo poročali, da je predsednik združenja malih in srednjih podjetij pri Confindustrii Giuseppe Morandini pozval Tondov odbor, naj refinancira deželni zakon št.4/2005 (t.i. Ber-tossijev zakon) za podpiranje konkurenčnega razvoja malih in srednjih podjetij (MSP). Luca Ciriani, podpredsednik deželnega odbora in odbornik za proizvodne dejavnosti, pa mu je včeraj - sicer posredno, ne da bi ga omenil - odgovoril: »Dežela Furlanija-Julijska krajina je dodelila nadaljnjih 8,8 milijona evrov v sklad za konkurenčni razvoj MSP.« Ciriani je ob tem tudi napovedal, da bodo s prihodnjim letom postopki za črpanje iz tega sklada hitrejši. Ena od sprememb zakonskega besedila tako omogoča, da prosilci prejmejo 30-odstotni delež odobrenega zneska že ob obračunu, torej preden pride do preverjanja, ki ga predvideva zakonski postopek. Po odbornikovih besedah je deželna uprava v prvih devetih mesecih letošnjega leta v sklad zakona št. 4/2005 že dodelila 19,8 milijona evrov, hkrati pa je predvidela tudi proračunski popravek, na osnovi katerega bo prvotni sklad povečan. Ciriani je ob tem izpostavil, da gre za znatna sredstva, za katera se je deželni odbor odločil na osnovi ocene, da je omenjeni zakon naletel na dober odziv pri podjetjih, saj število prošenj za prispevke vztrajno raste. V prihodnje namerava Dežela po Cirianjevih besedah nadaljevati v tej smeri, ob tem pa tudi postopno zmanjševati breme birokracije in hkrati zviševati dotacije. V sklad zakona št. 4/2005 bo namreč Dežela poleg lastnih sredstev namenila tudi denar iz evropskih strukturnih skladov. Za izvajanje zakona št. 4/2005 skrbi deželna finančna družba Friulia, in to od zbiranja in preučevanja prošenj do dodeljevanja prispevkov, za prihodnje leto pa je predvidena še ena novost, in sicer dodeljevanje sredstev z javno selekcijo, kar bo zajamčilo določen rok za birokratski postopek, s tem pa veliko korist za podjetnike, ki potrebuje hitre in zanesljive odgovore. Podjetja lahko zaprosijo za dotacije iz sklada omenjenega zakona na osnovi projektov in razvojnih načrtov. V okviru protikriznega paketa iz letošnjega junija pa je Dežela že izvedla nekaj nujnih popravkov zakonskega besedila, tako da je podjetjem, ki jih je prizadela kriza, omogočila takojšnjo pridobitev zaprošenih dotacij. enogastronomija - Friuli DOC med želodcem in zabavo Revija kakovostnih furlanskih proizvodov vabi še danes in jutri Med nastopajočimi je tudi furlanska folklorna skupina Stelutis di Udin ladjedelništvo - Učinki krize Koncern Fincantieri se bo dokapitaliziral TRST - Kljub močnemu zmanjšanju povpraševanja (od 1425 milijonov v prvih šestih mesecih 2008 na 398 milijonov v letošnjem polletju), je lad-jedelniški koncern Fincantieri končal šestmesečni poslovni obračun z dobičkom, in sicer v višini devet milijonov evrov. To mu je omogočila kar 15-odstotna rast dohodka, ki se je od lanskih 1372 milijonov povečal na 1576 milijonov evrov ob letošnjem polletju. Polletno bilanco koncerna, ki ga vodi Giuseppe Bono, je včeraj na zasedanju v Trstu obravnaval upravni svet pod vodstvom predsednika Corrada Antoninija. Upravitelji so sklenili, da bodo sprožili dokapitalizacijo družbe, za katero jih je pooblastila zadnja skupščina delničarjev, in sicer v naj- višjem možnem znesku 300 milijonov evrov. Kot je zapisano v tiskovni noti vodstva koncerna, je bila odločitev sprejeta za »uravnovešenje finančne situacije, kot je to predvideno v poslovnem načrtu«. Fincantieri se spopada z zmanjšanjem naročil, kar je neposredni učinek svetovne gospodarske krize, saj je ta povzročila praktično presahnitev novih naročil za ladje za križarjenje in za trajekte. Aktualni portfelj naročil (za 9,8 milijarde evrov) sicer zagotavlja »znatno zaposlitev proizvodnih kapacitet«, vendar ne more jamčiti »polno kratkoročno zasičenost vseh ladjedelnic«, zato bo potrebna uvedba režima redne dopolnilne blagajne dohodkov, so še sporočili iz koncerna. borze - Dunaj, Ljubljana, Budimpešta, Praga Štiri srednjeevropske borze so združile moči LJUBLJANA - Ljubljanska, dunajska, budimpeštanska in praška borza od četrtka delujejo v okviru krovne skupine borz srednje in vzhodne Evrope z nazivom CEE Stock Exchange Group. Skupina je predstavila dva skupna indeksa, in sicer CEETX - CEESEG Traded Index in CESSEG Composite, so sporočili z Ljubljanske borze. Indeks CEETX je cenovni indeks, tehtan s tržno kapitalizacijo. Sestavlja ga 25 najbolj prometnih delnic z najvišjo tržno kapitalizacijo, ki kotirajo na trgih štirih borz članic CEE Stock Exchange Group. Od slovenskih delnic je vanj vključena le delnica novomeške Krke, ki ima v indeksu 4,5-odstotni delež. Indeks bo objavljen v evrih in ameriških dolarjih in se bo izračunaval in posredoval v realnem času. Namenjen je uporabi v izvedenih finančnih produktih. Zaradi velike likvidnosti delnic, ki ga sestavljajo, je indeks CEETX primeren kot osnova za strukturirane produkte in standardizirane izvedene instrumente (terminski posli in opcije). Tudi indeks CEESEG Composite je cenovni indeks, tehtan s tržno kapitalizacijo. Sestavljajo ga delnice, uvrščene v vodilne delniške indekse borz članic skupine CEE Stock Exchange Group, torej v ATX, BUX, PX in SBI TOP. Vanj je vključeno tudi šest slovenskih izdajateljev, in sicer Krka, Telekom Slovenije, Petrol, Mercator, Sava, Zavarovalnica Triglav, NKBM in Pivovarna Laško, ki imajo skupaj 7,7-odstotni delež v indeksu. Tudi ta indeks bo objavljen v evrih in dolarjih in se bo izračunaval v realnem času. Vse štiri borze skupaj izračunavajo 52 indeksov, s katerimi pokrivajo regijo srednje in vzhodne Evrope, Skupnost neodvisnih držav in Kitajsko. Skupina CEE Stock Exchange Group ima 128 milijard evrov tržne kapitalizacije, kar predstavlja polovico celotne tržne kapitalizacije regije, s skupnim mesečnim povprečnim prometom 11 milijard evrov pa skupina prispeva približno dve tretjini celotnega prometa z delnicami v regiji. hotelirstvo - Zanikane zlobne govorice Kempinski ne odhaja i absolutno Portoroža PORTOROŽ - Direktor hotela Kempinski Palace je v pogovoru za časnik Finance zanikal govorice, da razdirajo pogodbo z Istrabenzovo družbo Hoteli Portorož. Zaradi vse večjih težav holdinga Istrabenz, ki je upnikom dolžan kar 435 milijonov evrov, so se namreč pojavili namigi, da družba Kempinski Hotels po komaj letu dni že odhaja iz Portoroža. »Kempinski ne izstopa. Pogodbo smo lani podpisali za 20 let in tega se nameravamo držati. Mi smo zvesto podjetje, dokler gredo stvari v pravo smer,« se je odzval direktor hotela Kempinski Palace Thies C. Bruhn. Ali to pomeni, da prisilna poravnava, ki se lahko že na naslednjem sestanku bank upnic prelevi v stečaj, ne pušča posledic na njihovem poslovanju? »Ne, hotel je povsem samostojen. Sicer pa sem jaz predstavnik Kempinskega, ne Istrabenza, kar pomeni, da z vsem skupaj nimam nič. Denimo tega, ali bodo hotel oziroma njegovega lastnika, družbo Istrabenz Hoteli Portorož, prodali ali ne, ne vem. Pa tudi če bi ga, sprememba lastništva na nas oziroma naše sodelovanje ne bi EVRO 1,4705 $ g,g EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1B. septembra 2GG9 VIDEM - V Furlaniji še danes in jutri poteka največja enogastronomska prireditev v deželi, ki jo spremlja bogat program posvetov in kulturnih dogodkov. Friuli DOC 2009 omogoča udeležencem odkrivati namizne odličnosti Furlanije-Julijske krajine, in to po zaslugi vodenih degustacij v organizaciji deželnih agencij za turizem Turismo FVG in za kmetijstvo Ersa. Pod geslom Friulano, eccellenza all'origine (Furlansko, odličnost pri poreklu) se Trgu XX Settembre predstavljajo najboljši deželni proizvajalci s področja cvetličarstva, sadjarstva, vrtnarstva, gojenja žitaric, sladkovodnih rib, živinoreje, vinogradništva itn. Med velikimi proizvodi naše dežele je mogoče poskusiti sir znake Montasio, prišut San Daniele, gosje proizvode, med in sloveča vina s Friu-lanom na čelu. Za turistične informacije pa je na voljo posebna stojnica agencije Turismo FVG, ki ponuja tudi podroben program prireditve. Razstavni del dopolnjujejo praktične demonstracije kmečkega in obrtniškega dela, kot npr. prikaz proizvodnje sira, kositra, obdelave volne, predelave medu itn. »Friuli DIOC je priložnost za promocijo naših proizvodov tudi tam, kjer nastajajo, saj morajo tudi naši odjemalci imeti možnost izbire domačih proizvodov, zajamčenih s pozornim zasledovanjem pristnosti in kakovosti,« je na četrtkovem odprtju Friuli DOC med drugim povedal deželni odbornik za kmetijske dobrine Claudio Violino, ki ga je spremljal tudi odbornik za izobraževanje in kulturo Roberto Molinaro. Kot je spomnil Violino, je vezna nit letošnje izvedbe te največje enogastronomske revije v FJK pospešiti komuniciranje in povezovanje med produkcijami, kakovostjo proizvodov in obdelav z ozemljem, na katerem se to dogaja. Danes bodo na vrsti ponovitve demonstracij proizvodnje sira, medu, volne in kositra, poleg tega pa je na programu vzgojna animacija združenja didaktičnih kmetij v FJK. Jutri, zadnji dan prireditve Friuli DOC, pa bodo degustacije, posvečene medu in siru, proizvodom iz gosjega mesa in tradicionalnemu pecivu, vse skupaj v povezavi s kakovostnimi vini. valute evro (povprečni tečaj) 1 B.9. 17.9. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4705 134,17 10 0404 1,4712 134,38 10 0431 ruski rubel mniickn nmiia 10,0404 44,5000 70,7830 44,6026 70,8460 II IUIJJIVG 1 ULilla danska krona hritancU ti int 7,4407 0,9003 7,4414 0,8905 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 10,1125 86410 10,1134 8,6265 1 1UI VCJIVCI IVI LJI ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 25,089 15146 25,094 15187 JVILCIIJM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 271,18 15,6466 270,61 11 iatj£.cii JM IUI II I L poljski zlot 4,1293 1,5752 4,1245 1,5672 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,6934 1,9558 1,6863 1 9558 ICV romunski lev lilY\\/CKi litac 4,2653 3,4528 4,2600 3,4528 IILUVJM 11 LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7031 2 6571 0,7032 2,6568 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1691 290,00 2 1650 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,2910 7,2883 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 18. septembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2437 0,2918 0,6762 1,2693 LIBOR (EUR) 0,3987 0,7231 1,0193 1,2362 LIBOR (CHF) 0,105 0,3033 0,405 0,7083 EURIBOR (EUR) 0,449 0,762 1,035 1,254 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.008,02 € -113,63 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1 B. septembra 2GG9 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,99 IMTCDCI IDr»DA (k /IA +3,81 KRKA 1 UKA KOPER LUKA KOPER 72,59 -0,31 +0,18 MERCATOR PETROL 23,85 179,66 +0,89 +2,07 +1 39 TELEKOM SLOVENIJE 324,99 157,98 -0,78 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA CTni 51,90 31,78 +3,00 +0,89 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 011 _Q QQ NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 12,40 +1,39 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 29,40 15,40 +0,10 -0,32 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 235,43 +2,74 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 27,57 +6,32 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1 B. septembra 2GG9 -G<41 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,39 5,87 1700 -1,55 -0,34 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,48 1 44 +0,83 -0,69 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 5,34 1 20 +0,70 +0,00 EDISON ENEL ENI 4,33 1757 -0,08 +1,05 FIAT FINMECCANICA 8,84 1179 -0,23 -1,94 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,67 +0,08 -1,28 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,10 15 87 +0,33 -0 19 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,06 +2,03 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,95 1 0,05 1 90 +0,56 +2,87 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,37 13 05 -0,05 -0,92 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,55 -0,68 -0,51 +0 15 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,33 6,56 1 23 -0,23 -1 20 TENARIS TERNA 12,57 +1,78 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,63 3,49 1029 -0,94 +6,56 UNICREDIT 2,62 -0,96 -2,24 vplivala,« je Bruhn povedal novinarki Financ Katarini Matejčič. V Istrabenzu pa so dodali: »Z odhodom Kempinskega nismo seznanjeni, a ne verjamemo, da bi se to lahko zgodilo. Hotel je v lasti družbe Istrabenz Hoteli Portorož, ta pa podjetja Istrabenz Turizem, ki v danih razmerah posluje zelo dobro. Res pa je, da so bila naša letošnja pričakovanja, kar zadeva samo hotel, nekoliko večja od dejanskih rezultatov.« Bruhn pa je prepričan, da je tekoče leto, prvo celo za Kempinski Palace, testno. »Avgusta je bil hotel zaseden 65-odstotno, kar je dobro. A vseeno, mi že gledamo naprej, v leto 2010. In napovedi za takrat so dobre, sploh, ker smo ravno pred kratkim podpisali dogovor o sodelovanju z dvema nemškima touroperaterjema, ki tako prvič stopata na slovenski trg, saj do zdaj Slovenije kot počitniške destinacije sploh nista ponujala,« je zadovoljen direktor. Kot je dodal na koncu, posebne aranžmaje pripravljajo tudi skupaj s hrvaškim hotelom Kem-pinski Adriatic v Savudriji. »Ponujali bomo, denimo, paket dveh prenočitev v Kem-pinskem v Portorožu in dveh v Savudriji.« SOD NAFTE (159 litrov) 71,99 $ -g,g7 IZBRANI BORZNI INDEKSI 1 B. septembra 2GG9 zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.385,21 1.076,34 +1,53 +1,33 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 369,65 2.005,29 18.725,49 2.944,31 +0,74 +1,14 +0,90 -1,42 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.820,20 1.725,24 1.068,30 1.142,29 5.703.83 5.172,89 3.827.84 2.588,80 1.155,6 2.895,45 10.370,54 2.647,91 21.623,45 2.962,67 16.741,30 +0,37 +0,24 +0,26 +0,35 -0,48 +0,17 -0,19 -0,94 -0,76 +0,46 -0,70 -0,92 +0,66 -3,19 +0,18 / ITALIJA Sobota, 19. septembra 2009 7 atentat v kabulu - Njihove posmrtne ostanke bo jutri sprejel v Rimu predsednik Napolitano V ponedeljek pogreb padlih vojakov in dan žalovanja Deljena mnenja o perspektivah mednarodne vojaške odprave v Afganistanu RIM - V ponedeljek ob 11. uri bo svečan državni pogreb šestih italijanskih vojakov, ki so v četrtek izgubili življenje v atentatu v Kabulu. Pogrebna maša bo v baziliki sv. Pavla v Rimu. V ponedeljek bo sicer v Italiji dan žalovanja, ob 12. uri pa se bodo žrtev v Afganistanu spomnili z enominutnim molkom v šolah in v javnih uradih. Tako je sklenila vlada na svoji včerajšnji seji. Posmrtne ostanke šestih padlih bodo pripeljali v nedeljo ob 9. uri dopoldne na rimsko vojaško letališče Ciampino. Sprejel jih bo predsednik republike Giorgio Napolitano, ki se bo danes vrnil z obiska v Južni Koreji in na Japonskem. Po nalogu generalnega javnega tožilca iz Rima bodo izvedli obdukcijo v vojaški bolnišnici Celio, kjer bodo padli vojaki potem do pogreba ležali na parah. Medtem so iz Kabula sporočili, da je stabilno zdravstveno stanje štirih italijanskih vojakov, ki so bili v četrtkovem atentatu ranjeni. Zdravijo se v francoski poljski bolnišnici v Kabulu. V prihodnjih dneh bi se morali vrniti v domovino, vendar ni še natančno znano, kdaj. Eksplozija jim je poškodovala sluh, zaradi česar zdravniki odsvetujejo, da bi se že v kratkem peljali z letalom. Medtem se nadaljuje politična razprava o umestnosti nadaljnjega italijanskega sodelovanja v mednarodni vojaški odpravi v Afganistanu ter sploh o smotrnosti in učinkovitosti slednje. Napolitano je včeraj v Tokiu izrazil prepričanje, da ta hip ni treba ničesar spreminjati. »Spoštovati moramo obvezo, ki jo je sprejela mednarodna skupnost po nalogu Združenih narodov za boj proti terorizmu ter za pomiritev in za stabilizacijo te tako kritične regije,« je dejal državni poglavar. Toda v vladni večini in v opoziciji so mnenja deljena. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj spomnil, kako je Italija sporazumno z drugimi člani mednarodne odprave že pred atentatom načrtovala, da bo umaknila 500 vojakov, ki jih je v Afganistan poslala za okrepitev varnosti v času avgustovskih predsedniških volitev. »Potem bo treba izdelati tranzicijsko strategijo, ki bo po eni strani Karzajevi vladi naložila, da prevzame večjo odgovornost za varnost v državi, po drugi strani pa zavezniškim silam omogočilo, da zmanjšajo svojo prisotnost,« je dejal. Premier je na tak način zavzel nekakšno vmesno stališče med ministrom za reforme in vodjo Severne lige Umbertom Bossijem, po katerem bi se morali italijan- ski vojaki vrniti domov že pred božičem, in obrambnim ministrom Ignaziom La Russo, po oceni katerega bi bilo zdaj zgrešeno tudi že samo razpravljati o umiku italijanskih sil, saj bi jih to dodatno izpostavilo napadom talibanov. Kot rečeno, pa se pojavljajo različna mnenja tudi v opozicijskih vrstah. Vodja UDC Pier Ferdinando Casini meni, da bi bilo neodgovorno zapustiti Afganistan. V Demokratski stranki prevladuje stališče, da se mednarodna skupnost ne sme umakniti iz Afganistana, čeprav je treba smisel in oblike njene prisotnosti na novo pretresti. Vodja Italije vrednot je bolj naklonjen umiku in predlaga, naj bi se v parlamentu odprla razprava tudi o tej možnosti. Izvenparlamen-tarna levica pa je večinoma za takojšen in brezpogojen umik. Iz Kabula pa se je oglasil tiskovni predstavnik zveze Nato James Appathurai. »Ne moremo si dovoliti, da bi zdaj zmanjšali svojo prisotnost v Afganistanu. Naš cilj je, da sami Afganistanci poskrbijo za svojo varnost, a to bomo dosegli postopoma z ustrezno tranzicijsko strategijo,« je dejal. Slike žrtev atentata v Afganistanu v svetišču padlih vojakov v Rimu ANSA bari - Podjetnik osumljen razpečevanja mamil Berlusconijev prijatelj Tarantini v priporu BARI - Finančna straža je včeraj ob 11.30 odvzela prostost 34-letnemu podjetniku Gianpaolu Tarantiniju, ki je vpleten v preiskavi o zdravstvenem sistemu v Apuliji ter o prostitutkah, ki naj bi med drugim kratkočasile tudi predsednika vlade Silvia Berlusconija. Javni tožilec Antonio Laudati je pojasnil, da so Tarantinija pridržali zaradi razpečevanja mamil. Podjetnik naj bi s svojimi nezanemarljivimi finančnimi zmogljivostmi ponarejal dokaze, načrtoval pa je selitev v Tunizijo. Aretirali so ga na letališču v Bariju, kamor je priletel iz Rima. Tarantini je julija letos začel sodelovati z javnim tožilstvom, kateremu je ponudil pomembne informacije. Tožilec Laudati pa je nazadnje močno podvomil v iskrenost podjetnikovih izjav in posumil, da se Tarantini laže in da ponareja dokaze. Prav včeraj je finančna straža v Rimu zaslišala osem Gianpaolo Tarantini deklet, ki v glavnem niso potrdila Ta-rantinijevih dosedanjih izjav. Preiskovalci so tudi ugotovili, da se je t. i. »Gianpi« nameraval seliti v Tunizijo. V zvezi z afero o Berlusconijevih prostitutkah, med katerimi je bila glavna premierjeva obtoževalka Pa-trizia DAddario, je govor o 30 dekletih in 18 srečanjih, 11 deklet pa naj bi imelo z »vitezom« take ali drugačne spolne odnose. milan - Afera Unipol Consorte, Fazio, Coppola in Ricucci februarja na proces MILAN - včeraj se je zaključila predhodna obravnava v zvezi z afero o poskusu zavarovalnice Unipol, da bi leta 2005 prevzela banko BNL. 28 ljudem bodo sodili, 14 so jih oprostili, trije pa so se odločili za dogovorjeno kazen. Na procesu, ki se bo začel 1. februarja v Milanu, bodo na zatožni klopi sedeli številni »težki kalibri«, začenši z nekdanjim predsednikom Unipola Giovan-nijem Consortejem in nekdanjim guvernerjem Banke Italije Antoniom Fa-ziom. Izkoriščanja tajnih informacij, ažiotaže in oviranja nadzornih oblasti so obtoženi tudi Danilo Coppola, Stefano Ricucci, Emilio Gnutti, nekdanji podpredsednik Unipola Ivano Sacchetti in drugi. Nekdanji pooblaščeni upravitelj banke BPI Gianpiero Fiorani se je dogovoril za šest mesecev zaporne kazni, ki se bo prelevila v 13.680 evrov denarne kazni. Med oproščenimi je podjetnik Marcellino Gavio. Di Pietro: Berlusconi bo padel kot Sadam Husein RIM - »Kmalu bomo doživeli Ber-lusconijevo implozijo. Padel bo z dvignjenim prstom, saj se bo do zadnje minute pretvarjal, kot da ni nič, natanko tako kot Sadam Husein.« Tako je povedal voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro, ko je včeraj nastopil na odprtju strankinega praznika v Vastu v Abrucih. Di Pietro je obtožil Berlusconija, da je pahnil Italijo v bedo, skvaril sožitje v njej in ji vzel mednarodni ugled. Obračajoč nedavne premierjeve besede, je dejal, da je sedanja »najslabša vlada zadnjih 150 let in da je Berlusconi najslabši predsednik vlade«. »Naj odide za zmeraj pred proslavljanjem 150-letnice ze-dinjene Italije,« je zaključil. Vsedržavni koordinator Ljudstva svobode Sandro Bondi se je takoj odzval. Zatrdil je, da se Di Pietro obnaša kot bandit. »Če se levica ne bo ogradila, bo odigrala vlogo pajdaša bandita,« je pristavil. Škofje napovedujejo novo politično situacijo ASSISI - Tajnik italijanske škofovske konference CEI Mariano Crociata je v svojem posegu na včerajšnjem vse-državnem katoliškem posvetu na temo »Milost, resnica in razvoj« v As-sisiju napovedal spremembe na italijanski politični sceni. »Doživljamo večplastno krizo, iz katere bodo izhajale nove razmere in perspektive, ki bodo zorele v prihodnjih mesecih in letih,« je v skoraj preroškem tonu dejal Crociata. Dodal je, da Cerkev ni pristojna za določanje tehničnih rešitev za politike držav, njena dolžnost pa je opozarjati in pričevati. Škof Ar-rigo Miglio je podčrtal pomen 150-le-tnice zedinjenja Italije in izjavil, da bi bila Italija brez svojih južnih dežel kulturno, človeško in versko revnejša. Industrijska proizvodnja in naročila spet navzgor RIM - Julija so industrijska proizvodnja in naročila po dolgem času zabeležile porast. Proizvodnja je bila za 0,7 odstotka večja kot junija, v primerjavi z julijem 2008 pa za 21,7 odstotka nižja. Julija so bila naročila za 3,2 odstotka višja kot mesec poprej, a za 23,2 odstotka nižja kot leto poprej. Tako je sporočil statistični zavod Istat, ki je pristavil, da je treba spremembo trenda pripisati predvsem izvozu. Združenje trgovcev Confcommercio pa je včeraj napovedalo, da bo potrošnja letos in prihodnje leto padla za 0,6 odstotka. Ponovno naj bi začela rasti šele leta 2012. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Libération: Italija je prva v Evropi po razširjenosti mobilnikov, saj jih vsakih 100 prebivalcev premore 152 Sergij Premru Tuji tisk ne namenja posebne pozornosti dogodku, ki te dni pretresa Italijo - poboju 6 padalcev brigade Folgo-re v Afganistanu. To je povsem razumljivo, če pomislimo, da je samo letos v tej razmrcvarjeni državi bilo ubitih 200 ameriških vojakov, od začetka vojne je padlo 200 britanskih. Dosedanjih skupnih 20 italijanskih mrtvih torej predstavlja samo drobtinico - vsekakor tragično - strahovitega obračuna vojne, ki divja v Afganistanu. In seveda vojaške žrtve so le peščica v primerjavi s poboji domačih civilistov, ki so za medije, tudi italijanske, manj odmevni od smrti »naših«. Financial Times poroča, da glavni Berlusconijev zaveznik, lider Severne lige Bossi, predlaga umik italijanskega kontingenta iz Afganistana še pred božičem, premier pa zaenkrat še vztraja, da Italija ne bo sprejela nobenih enostranskih ukrepov glede umika čet, piše londonski finančni dnevnik. Na drugi strani oceana pa The New York Times navaja, da Berlusconi že napoveduje na- črtovanje čimprejšnjega umika, kar je med zavezniki povsem odstopajoče stališče. Tudi v primeru Afganistana je torej v ospredju zadržanje italijanskega premiera, ki še vedno priteguje največjo pozornost tujih medijev. Že omenjeni Financial Times posveča celo stran »italijanski soap operi«, zmesi seksa in škandalov, ki ogrožajo »Berlusconijev show«. Britanski dopisnik podrobno navaja številne znane primere zadržanja italijanskega premiera, ki vzbujajo zgražanje in zaradi katerih se vloga predsednika vlade šibi in škriplje. V resnici ne kaže, da bi se italijanska javnost preveč razburjala zaradi njegovih odnosov z ženskami dvomljive morale, vendar zgleda, da »hodi po tankem ledu«. Tudi zaradi podpore, ki jo še vedno uživa v javnosti, bi to lahko privedlo do predčasnih volitev, piše FT. Le Monde ocenjuje Berlusconijev televizijski nastop, zaradi katerega so v ponedeljek ukinili oz. premestili druge televizijske oddaje, kot primer državnika, ki prevzema tudi vlogo televizijskega direktorja. Ni mu bilo zadosti, da je bil edini gost v studiu, dosegel je tudi, da ga konkurenca drugih programov ni zasenčila, piše pariški popoldnevnik Kot vemo, je vseeno dosegel sorazmerno nizko gledanost. Za španski El Pais je šlo za »orgi-jo televizijskega programiranja in konflikta interesov«, kljub temu pa mu je »televizija obrnila hrbet«, meni progresi-stično usmerjeni dnevnik iz Madrida glede na nezadovoljivi odziv med televizijskimi gledalci. Ostanimo v Španiji. Konservativni El Mundo piše, da je bil konflikt Berlusconijevih interesov na dlani s propagandno oddajo brez konkurence na drugih kanalih. Vsi programi, ki bi lahko odtegnili pozornost od Berlusconi-jevega nastopa, so »magično izginili« z ekranov, komentira madridski dnevnik. Britanski The Guardian predstavlja bralcem daljši prikaz Severne lige in nje- nega voditelja, »ekscentričnega predstavnika Severa« Bossija, kot tudi pojem Padanije. Med drugim omenja, da predstavniki Lige zagovarjajo ukinitev italijanske trikolore in uvedbo regionalnih zastav, kot tudi nadomestitev državne himne z napevom Va pensiero iz Verdijevega Nabucca. Verdi pa je bil v obdobju Risorgimenta vnet zagovornik združitve italijanskega polotoka, medtem ko bi Ligaši hoteli razstaviti italijansko državo, ugotavlja dopisnica. »Telefoniram, torej sem«, piše francoski Libération, in tako prireja slavni citat Renéja Descartesa italijanskim razmeram. Italija namreč beleži največjo razširjenost mobilnih telefonov v Evropi: 152 mobilnikov vsakih 100 prebivalcev! Vsaj v nečem je Italija na vrhu evropske lestvice, vendar ni razloga za ponos za ta dosežek. Na polotoku je namreč zelo razširjena razvada brezobzirnih uporabnikov, ki na ves glas kričijo v svoje mobilnike, katerih zvonjenje odmeva vsepovsod, in to ne glede na tiste, zraven katerih sedijo npr. v vlaku ali v javnih lokalih. Dopisnik med drugim omenja poziv, ki ga je neki župnik postavil na vhod v svojo cerkev: »Bog te kliče, vendar ne na mobilniku. Zato ga ugasni.« Kot zanimivost navaja tudi pobudo podjetnika, ki je po zgledu Finske priredil prvo tekmovanje v metu mobilnika: zaenkrat je svetovni rekord nekaj več kot 95 metrov. Na koncu naj omenim še to: apel za svobodo tiska, ki ga je sprožil dnevnik La Repubblica, so podpisali tudi številni odgovorni uredniki uglednih evropskih časopisov, kot so britanski The Guardian, Financial Times in The Times, nemška Sueddeutsche Zeitung in Die Zeit, francoska Libération in Le Nouvel Observateur, belgijski Le Soir, španska El Pais in El Periodico de Catalunya, ruska Novaja Gazeta in Moskovskje Novosti ter poljska Gazeta Wyborcza, pa še predstavnik novinarskega združenja Reporters Sans Frontieres. Doslej so zbrali skoraj 400 tisoč podpisov. / ŠPORT Sobota, 19. septembra 2009 8 JBMÜBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu tržaška pokrajina - V novem pokrajinskem statutu Imena dvojezičnih občin tudi v slovenskem jeziku Desna sredina tudi včeraj izvajala ostro in agresivno obstrukcijo - Nadaljevanje v ponedeljek Pokrajinske svetnice in svetniki levosredinske večine KROMA V drugem členu novega statuta tržaške pokrajine, tistem, ki označuje ozemlje, bo pisalo, da pokrajino sestavljajo ozemlja občin »Duino Aurisina - Devin Nabrežina, Monrupino - Repentabor, Muggia, San Dorligo della Valle - Dolina, Sgonico - Zgo-nik« in »Trieste.« Imena dvojezičnih občin so napisana tudi v slovenskem jeziku, medtem ko so v sedaj veljavnem, leta 2002 odobrenem statutu takratne desnosredinske uprave Fa-bia Scoccimarra zapisana le v italijanskem. To je ena od pozitivnih novosti, ki jih prinaša sprememba temeljnega dokumenta tržaške pokrajine. Drugi člen novega statuta je bil odobren včeraj z glasovi leve sredine, potem ko je skupščina z glasovi večine zavrnila tri amandmaje desnosredin-ske opozicije. Nadalje je pokrajinski svet zavrnil še vseh enajst amandmajev k tretjemu členu novega statuta (o grbu in praporu) ter odobril besedilo tretjega člena. In to je bilo tudi vse, kar mu je uspelo storiti med peturno razpravo. Tudi drugi dan diskusije o spremembi statuta je namreč potekal v znamenju načrtnega zavlačevanja in obstrukcije des-nosredinske opozicije. Predloženi amandmaji niso bili vsebinske, temveč zgolj formalne narave (»Italijanska ustava mora biti napisana z velikimi začetnicami,« in podobnimi). Za vsak amandma so svetniki desne sredine zahtevali posamično glasovanje, ob vsakem amandmaju so na večino leteli očitki, da je pripravila spremembo sta- tuta svojeglavo, brez posvetovanja z opozicijo, kar pa sploh ni res, kot sta nakazali načelnici svetniških skupin Maria Monte-leone in Carla Melli, saj je prav opozicija zavračala vsak poziv k sodelovanju. Drugi dan razprave je bil še burnej-ši od prvega. Načelnik Forze Italia Claudio Grizon je ostro in agresivno napadel predsednico pokrajine Mario Tereso Bassa Po-ropat, predsednika pokrajinske skupščine Borisa Pangerca in tajnico; pridružila sta se mu načelnik Nacionalnega zavezništva Marco Vascotto in Arturo Governa (tudi on iz nekdanje Finijeve stranke). Predsednica Bassa Poropat je skušala s prekinitvijo in pozivom k sodelovanju zgladiti spor; predlagala je, naj bi vendarle sprejeli kakega od predloženih amandmajev opozicije, kar pa načelnicam večinskih strank ni šlo v račun, saj ni šlo za vsebinske spremembe. Malo pred 14. uro je predsednik skupščine Boris Pangerc dal na glasovanje predlog o prekinitvi seje in nadaljevanju v ponedeljek, ko naj bi skušali dobiti kako skupno točko. Načelnice svetniških skupin Monteleonejeva (Demokratska stranka), Mellijeva (Zeleni), Elena Legiša (Stranka komunistične prenove) in svetnik DS Sandy Klun so ob tem protestno zapustili dvorano. Predlog o prekinitvi je bil odobren. V ponedeljek se bodo spet kresala mnenja: na vrsti bo 4. člen, tisti o zaščiti in pravici do rabe slovenskega jezika. M.K. nabrežina Ciklus terapij Kinaesys SKD Igo Gruden ponuja v oktobru poseben ciklus gibalnih terapij, ki mu pravimo Kinaesys. To je zelo učinkovita vadba, ki združuje terapevtske tehnike vzhoda in zahoda. Njen oče je David Labuscha-gne iz Avstralije, ki je najsodobnejše znanje zahodnih biomedicinskih raziskav dopolnil s 35-letnimi izkušnjami na področju celostnih terapij uma in telesa z vzhoda, borilnih veščin in alternativnih zdravilnih tehnik. Kinaesys je v preteklosti pokazal trajne in opazne rezultate pri ljudeh z artritisom, sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi obolenji, visokim krvnim tlakom, bolečinami v hrbtu in vratu, kronično utrujenostjo in izčrpanostjo ter različnimi nevrološkimi stanji. To pomeni, da metoda ni osredotočena zgolj na posamezni zdravstveni problem, temveč zajema zelo široko paleto različnih bolezenskih stanj. Poleg tega Kinaesys zvišuje mentalno bistrost, fizično funkcionalnost in preprečuje razvoj bolezni. David Labuschagne, ki je po izobrazbi magister filozofije, na Primorskem že izvaja individualne terapije. V oktobru pa bo v Nabreži-ni začel tudi s poučevanjem skupin oz. z izvajanjem skupinskih terapij, in sicer ob petkih med 17. in 19. uro. Brezplačni predstavitvi omenjene metode pa bosta v petek, 25. septembra, in v četrtek, 1. oktobra, ob 18. uri, vedno v prostorih SKD Igo Gruden, kjer bodo nudili vpogled in osnovno razumevanje metode. Število mest je omejeno, za rezervacije tel. 040-285930 (Mateja Šajna), elektronska pošta liza@ener-gy-arts.org (Liza Koželj). Z.P. trg sv. antona - Ob mednarodnem dnevu miru V ponedeljek koncert za mir Nastopile bodo štiri skupine, a tudi plesalka Lavinia Skerlavaj in trobentar Mario Fragiacomo občina trst - V vrtcih in šolah Od 15. oktobra nov sistem plačevanja kosila 15. oktobra bo stekel nov eksperimentalni način plačevanja obrokov v men-zah občinskih oz. državnih vrtcev in šol na območju občine Trst, katerega cilj je poenostavitev postopka za družine. Na podlagi pobude, ki so jo predstavili včeraj dopoldne na tržaškem županstvu, bodo morali starši izpolniti obrazec, kjer bodo lahko tudi označili morebitne posebne diete, sistem plačevanja pa sestoji v vnaprejšnjem plačilu določene vsote. Družine bodo družbi Esatto vnaprej plačale vsoto, ki ne bo smela biti nižja od petdesetih evrov (plačale bodo lahko preko poštnega tekočega računa oz. bančnega nakazila ali pa kar neposredno pri okencih družbe Esatto na Trgu Sansovino in Ul. Genova, pa tudi s kreditno kartico preko interneta s pomočjo deželne zdravstvene kartice), od katere bodo potem odštevali stroške posameznih obrokov. Preden se bo račun izpraznil, bodo starši pravočasno obveščeni, med drugim lahko tudi preko sms sporočil. Ob koncu šolskega leta in vsekakor pred koncem avgusta bo poravnana tudi razlika v slučaju, da je nekaj denarja ostalo na računu, ob upoštevanju dejanskega števila koriščenih obrokov. Pobuda, ki je ena prvih tovrstnih v Italiji, je sad sodelovanja med tržaškim občinskim odborništvom za šolstvo, občinskimi informacijskimi službami, družbama Insiel in Esatto ter deželno upravo FJK. 21. september je Organizacija združenih narodov proglasila za mednarodni dan miru. V podporo vrednotam miru in bratstva bo v ponedeljek na Trgu svetega Antona izzvenela glasba: Mreža umetnikov proti vojni prireja koncert za mir. Med 20. in 23. uro bodo na ploščadi pred cerkvijo nastopile glasbene skupine Limes, Tru-stno 1, Scarlet in King Bravado. Priznani tržaški trobentar Mario Fragia-como, ki sicer živi v Milanu, bo ponudil nekaj jazz ritmov, plesalka Lavinia Skerlavaj (na fotografiji KROMA med predstavnikoma prirediteljev Edvinom Ugolinijem in Alessandrom Capuz-zom) pa se bo preizkusila v trebušnih plesih. Tržaški mirovniki, ki bodo na trgu prisotni tudi s stojnicami, bodo med koncertom predstavili pobudo Čas za odgovornosti (Time for responsabili-ties). Med 10. in 17. oktobrom bo namreč na pobudo italijanske koordinacije javnih uprav za mir in človekove pravice okrog tristo ljudi odpotovalo v Izrael in Palestino: srečali se bodo s krajevnim prebivalstvom in nevladnimi organizacijami, predvsem pa skupaj razmislili, kaj lahko Evropa in Amerika naredita za pravično rešitev bližnjevz-hodnega vprašanja. Med predstavniki javnih uprav bo tudi odbornik goriške pokrajine Marko Marinčič. V sklopu ponedeljkovega koncerta bodo zbirali tudi sredstva za svetovni pohod za mir in nenasilje. 2. oktobra, na dan, ko se je leta 1869 rodil Mahatma Gandi, bo skupina mirov-nikov krenila na 160.000 kilometrov dolgo pot. Prevozili bodo šest kontinentov in devetdeset držav, 7. novembra pa bo karavana vstopila v Italijo in se ustavila v Trstu. Tržaške dogodke v sklopu mirovniškega pohoda bodo podrobno predstavili prihodnji teden. (pd) Prometne omejitve ob maratonu Koper-Milje Ob malem maratonu med Koprom in Miljami Gran fondo d'Europa bo prišlo do nekaterih sprememb v prometu. Že danes bo od 13.30 do 16.30 Furlanska cesta zaprta za promet (avtobusa 42 in 44 bosta vozila po zunanji progi, se pravi od Trga Oberdan, mimo Ul. Coroneo, F. Severo, Nove ceste za Opčine in po nekdanji državni cesti 202 do Proseka). Jutri pa bo od 9. do 13. ure zaprta za promet cesta za Lazaret in milj-sko Nabrežje Venezia (progi avtobusov 7 in 27 bosta spremenjeni). Vodeni ogled razstave o Srbih Na gradu sv. Justa je vse do novembra na ogled razstava posvečena zgodovini srbsko-pravoslavne skupnosti v Trstu Genti di San Spiridio-ne - I Serbi a Trieste 1751-1914. Jutri (sobota, 19. septembra) bo ob 17. uri v vstopnino (3,50 evra) vključen tudi vodeni ogled razstavljenih eksponatov, slik, dokumentov in ikon. Sen kresne noči pri Sv. Ivanu V gledališču v svetoivanskem parku (Ul. Weiss 13) se drevi ob 21. uri obeta zanimiv gledališki večer. V okviru pobude Si accendono le luci, ki jo prireja Pokrajina Trst, bo združenje Petit Soleil postreglo s Shakespearovim delom Sen kresne noči v režiji Alda Vivode. Jutri pa bo prav tako ob 21. uri zaživela komedija La suocera buonanima v izvedbi združenja Teatrobandus; režijo je podpisal Giorgio Amodeo. Vstop je prost. Pesniki za mir na Rilkejevi pešpoti Združenja Versitudine iz Bologne, Fare Poesia iz Pavie in Il pane e le rose iz Trsta vabijo na 4. izvedbo pobude Suoni e versi di pace sul sen-tiero Rilke. Udeleženci se bodo danes ob 17. uri zbrali pred Devinskim gradom, od koder jo bodo mahnili proti Rilkejevi pešpoti v spremstvu vodiča. Svojo prisotnost sta med številnimi drugimi potrdila Marko Kravos in Roberto Dedenaro Avtobusa 17 in 17/ s postajo Tržaško prevozno podjetje Trieste Trasporti sporoča, da so se dela ob zgornjem vhodu na območje nekdanje umobolnice včeraj dopoldne končno zaključila in da so posledično tam ponovno vzpostavili končni postaji avtobusov številka 17 in 17/. Opozori na dobrosrčneža Če je med vašimi znanci ali prijatelji kdo, ki nesebično pomaga živalim, ga lahko prijavite na 25. izvedbo nagrade Miranda Rotteri »I buoni della strada«. Predloge pošljite do srede, 30. septembra, na elektronski naslov arzond@comune.trieste.it. Preiskali center CAD Policisti mobilnega oddelka in oddelka Digos so preiskali sedež deželnega centra za pomoč ljudem v težavah CAD: trije deželni predstavniki tega združenja so osumljeni združevanja v hudodelske namene, goljufije in nezakonite prilastitve nazivov. Preiskavo vodi tržaško javno tožilstvo. Kvestura razlaga, da je CAD zasebno združenje, trije krajevni predstavniki pa naj bi se pri raznih javnih ustanovah skušali akreditirati kot vladni funkcionarji, ki naj bi jih priznavalo notranje ministrstvo, in sicer na področju pomoči žrtvam oderuštva. V resnici je ministrstvo omenjeno priznanje odklonilo, ker združenje nima potrebnih pogojev. Združenje je več let uporabljalo oznake in dokumente, ki so značilni za javne uprave. / ŠPORT Sobota, 19. septembra 2009 9 ljudske gradnje - Posvet ob 10. obletnici ustanovitve podjetij ATER v deželi FJK Leto 2015: kar 10.806 družin brez stanovanja Od teh bo polovica v Trstu - V FJK bo čez pet let 6.393 novih stanovanj in 17.199 prošenj Podjetja za ljudske gradnje ATER v deželi Furlaniji-julijski krajini so v obdobju med letom 1999 in 2008 zgradila 2.365 novih stanovanj in obnovila tisoče drugih. Na tej osnovi je v teh desetih letih dobilo stanovanje v najem 11.928 družin, podjetja ATER pa so po tržni ceni tudi prodala skupno 2.479 stanovanj. V zvezi z najemninami je bil skupen promet 336 milijonov evrov. Temu gre dodati dobiček 29 milijonov evrov in nenazadnje denar iz deželnega socialnega sklada v vrednosti več kot 81 milijonov evrov. Od teh je bilo 140 milijonov evrov (32 odstotkov) za davke, 160 milijonov (36 odstotkov) za plače za osebje in 120 milijonov evrov (27 odstotkov) za redno vzdrževanje stanovanj. To so glavni podatki o delovanju ATER v deželi FJK v obdobju 1999-2008, ki so jih posredovali javnosti včeraj na posvetu Deset let ATER: od ljudskega do socialnega stanovanja. Zasedanje je priredil tržaški ATER v sodelovanju z državnim združenjem zavodov za ljudske gradnje Federcasa. Njegov namen je bilo podati obračun delovanja ATER deset let po njihovi ustanovitvi v FJK in poglobiti zdajšnje stanje in probleme v luči delovanja v prihodnjih petih letih, ko se bo število pro-siteljev še povečalo. ATER so namreč nadomestili zavode za ljudska stanovanja IACP in so danes tisti, ki v celoti upravljajo premoženje, pa naj bodo stanovanja njihova last ali last občin. ATER skratka skrbijo za gradnjo stanovanj in njihovo vzdrževanje, pa tudi za dodelitev stanovanj družinam in za stalen odnos z njimi. Zato so na posvetu med drugim poudarili, da morajo občine in tudi Dežela FJK prevzeti večjo odgovornost in aktivno prispevati k ugotavljanju območij, na katerih graditi ljudska stanovanja. Obenem so na srečanju poudarili nujo po sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem, ki ga omogoča pred nedavnim sprejet državni zakon o ljudskih gradnjah. O vsem tem so na posvetu med ostalimi govorili predsednica tržaškega ATER Perla Lusa, podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina in deželni odborniki, ki so oz. so bili v preteklosti pristojni za ljudske gradnje, se pravi Federica Seganti, Maurizio Salvador, Gianfranco Moretton in Elio De Anna. Stanje namreč ni rožnato in je poleg sončne tudi marsikatera senčna plat. Če bodo ATER do leta 2015 dali na razpolago skupno 6.393 stanovanj, bo takrat v FJK skupno 17.199 prošenj. To pomeni, da bo ostalo brez stanovanja 10.806 družin oz. 63 odstotkov upravičencev. Od teh, smo izvedeli, bo kar polovica v Trstu. A.G. črna kronika Za ugotavljanje istovetnosti nujen test DNK Preiskovalci še niso ugotovili, kdo je moški z uhani, ki so ga gasilci v četrtek popoldne našli mrtvega v morju pred pristaniško kapitanijo. Obdukcija, ki jo je odredil javni tožilec Pietro Montrone, bo morda ponudila še kako podrobnost v zvezi z okoliščinami skrivnostne smrti, za ugotavljanje istovetnosti pa bo najverjetneje potrebno počakati rezultate testa DNK. Sodni zdravnik je v četrtek po prvem pregledu trupla povedal, da je pokojnik star okvirno od 35 do 40 let, umrl pa naj bi pred približno desetimi dnevi. Na telesu ni bilo vidnih znakov nasilja. Tako karabinjerji kot osebje pristaniške kapitanije so takoj začeli pregledovati sezname pogrešanih oseb. Karabinjerji iz Ulice Hermet so omenili, da je 4. septembra izginil v neznano 39-le-tni Miljčan Giampaolo Denich, svojci slednjega pa si najdenega trupla niso želeli ogledati. Posvet je bil na sedežu deželne vlade. Za mizo Perla Lusa (levo) in deželna odbornica Federica Seganti KROMA ssg - Deželni svetnik Gabrovec pisal Dipiazzi, Bassi Poropat in Tondu »Za rešitev sezone gledališča je potrebno vsaj minimalno sozvočje« Kriza Stalnega slovenskega gledališča postaja vse bolj zaskrbljujoča zlasti ob upoštevanju dejstva, da se hitrih korakov bliža konec meseca, ko bi moralo vodstvo gledališča skleniti pogodbe s sezonskimi zaposlenimi, torej igralci in tehničnim osebjem. O zadevi se je deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec v minulih dneh ponovno soočil s predsednikom deželnega odbora Renzom Tondom in prosil za srečanje skupaj z odbornikom za kulturo Robertom Molinarom. »Zadeva je vsekakor sila zapletena, saj se je predvsem v zadnjih mesecih odnos med gledališčem in tremi javnimi upravami, ki sestavljajo njegovo članstvo, še zaostril« je dejal deželni svetnik Gabrovec, ki v tem smislu izpostavlja zlasti neutemeljeno ostre kritike župana Di-piazze ter tudi zadržanje predsednice tržaške pokrajine in deželne uprave. »Časa je malo in za rešitev sezone bo nujno potrebno najti vsaj minimalno sozvočje med Občino Trst, Pokrajino Trst, Deželo in, seveda, Društvom slovensko gledališče« je mnenja svetnik Gabrovec. Zato je deželni svetnik SSk, ki je bil pred leti že član upravnega sveta SSG, v četrtek naslovil daljši dopis na predsednika Tonda, na predsednico tržaške pokrajinske uprave Mario Te-reso Basso Poropat in na tržaškega župana Roberta Dipiazzo, s katerim vabi tri javne uprave k tvornejšemu in bolj odgovornemu odnosu do kulturne ustanove, ki je istočasno javna in izraz pomembne, priznane in zaščitene narodne skupnosti. V svojem pismu Gabrovec že uvodoma ponovno povzema razloge, ki so privedli do novega in skoraj pol milijonskega primanjkljaja v blagajnah slovenskega tržaškega teatra. »Pri teh številkah imajo javne uprave umazano vest, saj je znano, da trije javni partnerji že od nekdaj ne spoštujejo vseh finančnih obveznosti do našega gledališča« poudarja Gabrovec in odklanja tezo, da se prispevek iz državnega zaščitnega zakona šteje kot prispevek krajevnih uprav. »Slovensko gledališče je v tem smislu diskriminirano, saj kljub nesporni vlogi, ki jo odigrava znotraj slovenskega kulturnega okvira in prav tako v odpiranju italijanskemu in mednarodnemu prostoru, nikakor ne uživa enake finančne pozornosti s strani krajevnih javnih uprav«, zajtrjuje deželni svetnik Igor Gabrovec. V zaključnem delu svojega dopi- Deželni svetnik Igor Gabrovec KROMA sa slovenski deželni svetnik ponuja nekaj možnosti za, pogajalsko gledano, premik z mrtve točke. Upravni svet naj v pričakovanju na statutarne spremembe, ki naj bi to omogočale, že takoj sprejme v svojo sredo predstavnika, ki naj ga skupaj evidentirajo tri javne uprave. V danih pogojih namreč drži Dipiazzova sicer grobo formulirana trditev, da javne uprave plačujejo račune, nimajo pa pravice, da o njih soodločajo. Prav tako Gabrovec izpostavlja nujnost, da vodstvo SSG pripravi krizni proračun, ki naj vnese do- datne varčevalne ukrepe. Slednji so vedno boleči, a v danih pogojih tudi nujni. V tem smislu Gabrovec navaja proračun finančnega leta 2005, ki se je zaključilo s skoraj štiristo tisoč evrov nižjimi izdatki. Tretja točka predvideva konstruktivno gesto s strani tržaškega županstva, ki naj se odpove terjanju obresti na dodeljeno posojilo. Slednjo bi bilo že itak pogodbeno brezobrestno v primeru, ko bi gledališče ne ustvarilo primanjkljaja. Zaračunavanje pasivnih obresti gre zato razumeti kot nerazumljivo dodatno kazen ustanovi, ki je v težavah predvsem zaradi kronično nezadostnih finančnih dotacij s strani javnih uprav. Za zaključek deželni svetnik Igor Gabrovec opozarja na potrebo, da se krizno fazo izkoristi za določitev strukturalnih rešitev in strateške opredelitve vloge in pričakovanj gledališke ustanove in njenih »lastnikov«. »Brez tega se bodo finančni primanjkljaji ciklično ponavljali, kar ni ne zdravo in ne odgovorno«, zaključuje Gabrovec. sv. jakob Rajonska loterija spet vabi k nakupom Kaže, da bodo Šentjakobča-ni Miklavža kar nestrpno pričakovali, saj bodo ravno na njegov dan, 6. decembra, izžrebali dobitnike rajonske loterije. Tako kot lani si je namreč združenje Sv. Jakob - Naš, vaš rajon v sodelovanju z združenjem trgovcev na drobno pri pokrajinski zvezi Confcommercio zamislilo loterijo, ki bi še dodatno prispevala k trgovski poživitvi rajona. Po lanskem uspehu, se je združenje, ki je nastalo pred poldrugim letom in v katerega je vključenih 55 trgovskih obratov (od barov in pekarn, do trgovin oblačil in obutve, zlatarn in cvetličarn) odločilo, da bo spet ubralo to pot. Kot je na včerajšnji predstavitvi pobude na sedežu zveze Confcom-mercio dejala predsednica združenja Sv. Jakob - Naš, vaš rajon Elena Pellaschiar, se bo loterija začela v ponedeljek, 21. septembra, in se, kot rečeno, zaključila 6. decembra, ko bodo na trgu pred šentjakobsko cerkvijo podelili nagrade ob bogatem spremnem programu. Pri loteriji lahko sodelujejo vsi odjemalci, ki bodo prejeli oštevilčeno srečko ob nakupu v vsoti vsaj 10 evrov. Med vsemi bodo nato izžrebali 50 kuponov po 100 evrov: vsak dobitnik bo prejel 10 bonov v višini 10 evrov, ki jih bo lahko uporabil v rajonskih trgovinah. T.i. su-pernagrada pa bo letos nakupovalni bon v višini 1.000 evrov, ki ga bo dobitnik prav tako lahko koristil v sodelujočih obratih. Lani je bilo porazdeljenih 50 tisoč kuponov, letos pa se pri združenju nadejajo, da bi jih bilo trikrat toliko. (sas) miramarski rezervat - 80-kilogramska glavata kareta Po 24-dnevnem zdravljenju je gradeška Mamola spet prosta Ali se še spominjate glavate karete Mamole (na fotografiji), o kateri smo poročali pred kakim tednom? Civilna zaščita iz Gradeža jo je konec avgusta pripeljala v miramarski morski rezervat, ki ga upravlja okoljevarstveno združenje WWF; našli so jo namreč v gradeškem pristanišču, bila je ranjena in s težavo je plavala. Osemdeset kilogramsko Mamolo je takrat pregledal živinozdravnik, ki je nemudoma odredil operacijo, saj je ugotovil, da je v njeni ustni votlini zapičen trnek. Da bi hitreje okrevala, so jo nato odpeljali v večji bazen s slano vodo, ki ga v Miramaru upravlja Inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS, kjer se je njeno zdravstveno stanje iz dneva v dan izboljševalo. Po 24 dneh je Mamola včeraj končno spet lahko prosto zaplavala. Z ladjo jo je osebje rezervata oz. Inštituta OGS odpeljalo v sredino Tržaškega zaliva in jo tam izpustilo. Pred tem so ji še nadeli obroček, ki bo omogočal, da bi raziskovalci vselej vedeli, kje je in kaj dela velika Mamola. Vse je dobro, kar se dobro konča. 10 Sobota, 19. septembra 2009 TRST / pristanišče - Marijan Semec o družbi Witness in protipožarni varnosti Učinkovita zaščita pred zublji in nevarnimi snovmi Družba opravlja protipožarni nadzor na celotnem pristaniškem območju ter skrbi za sanacijo kontejnerjev Za protipožarno varnost na območju tržaškega pristanišča je od torka zadolžena novorojena družba Witness, mlajša »sestra« podjetja R.S. Industrial & Marine Safety, ki v tržaški industrijski coni skrbi za protipožarno opremo, hidrantne sisteme in pa redne preglede gasilnih aparatov. Družba Witness je prevzela nalogo, ki jo je v preteklih letih na območju sedmega pomola opravljala zadruga Nuova Santa Barbara. Družba je zadrugo v celoti prevzela, tako kot tudi vse njene uslužbence in pa dosedanje posle, se pravi funkcijo protipožarne zaščite, ter upravljanje sistemov za aktivno in pasivno varovanje pred požarom. Delo pa se je razširilo še na tržiško pristanišče oz. v San Giorgio di Nogaro, pa tudi onkraj meja, vse do Portoroža. Tehnični vodja družbe Witness je 54-letni Barkovljan (ki sicer že 30 let živi na Kolonkovcu) Marijan Semec, ki je svojo dolgoletno gasilsko izkušnjo danes usmeril v protipožarno varnost. V preteklih letih je svoje znanje redno nadgrajeval, tako da se je specializiral in postal inštruktor, hkrati pa je vodil več tečajev za varnost pri delu za podjetja. »Naša družba opravlja dodatni protipožarni nadzor na celotnem pristaniškem območju, pa tudi na ladjah in v Tržaškem zalivu. Ravno tako aktivni smo pri upravljanju in odstranjevanju nevarnih snovi in plinov ter pri sanaciji tovora v kontejnerjih, tako kot določajo predpisi in zakoni,« nam je povedal gospod Marijan, medtem ko smo se vozili v osrčje tržaškega sedmega pomola. Tu ima namreč družba Witness svoj sedež: tu razpolaga z uradi, manjšim magazinom in garažo, v kateri so parkirana tri vozila, dve sta povsem podobni gasilskim vozilom, tretji pa je večji kombi. Slednjega imenujejo kemično vozilo, saj hrani razkuževalni metilni bromid za sanacijo kontejnerjev, ladijskih skladišč in podobno. Večji vozili pa vsebujeta vso ustrezno zaščitno protipožarno opremo, od raznoraznih gasilnikov (tistih s prahom, z vodo, s plini ali penili), dihalnih aparatov in pa ognjevzdržnih oz. vodotesnih oblek, gumijastih škornjev in mask. Seveda imajo vozila manjši rezervoar za vodo, priključke za hidrante in tlačne cevi, eno pa hrani v cisternah prah in penilo z napravami za javljanje gorljivih plinov. »To pa nikakor ne pomeni, da krademo delo gasilcem, saj, kot sem dejal, sodelujemo s pri- Marjan Semec (na skrajni desni) z Alessandro in Antoniom Rinaldijem pred protipožarnimi vozili; spodaj med predstavitvijo aparature KROMA staniško oblastjo in pristaniško kapitanijo pri varnosti izključno na tem območju. Se pravi, da tukaj nemudoma posežemo, še preden pridejo gasilci.« Družba lahko danes računa na 30 specializiranih uslužbencev: nekateri so ustrezno usposobljeni za gašenje požarov, drugi skrbijo za vzdrževanje gasilske opreme tako na kopnem kot na ladjah ali za komunikacijo, eni so vozniki, spet drugi pa vodijo tečaje prve pomoči. »Opremo, naprave in sredstva za varstvo pred požarom je namreč treba redno pregledovati,« nam je razložil gospod Semec med ogledom garaže. Gasilnike, na primer, je treba redno pregledovati enkrat letno, pregled pa opravljajo samo pooblaščene družbe, kot je v tem primeru R.S. Industrial & Marine Safety. V kratkem nameravajo tudi nekoliko preurediti oz. posodobiti prostore na sedmem pomolu, predvsem slačilnice in urade, magazin pa temeljito preurediti in na oblačila prišiti nove značke. »Zastavili pa smo si tudi nekoliko bolj ambiciozni projekt: okrepiti želimo osebje in hkrati tehnološke sisteme, da bi bila naša ponudba vse kakovostnejša.« Sara Sternad opčine Razstava treh mladih umetnikov V Prosvetnem domu na Opči-nah razstavljajo trije slovenski ustvarjalci, Kristjan Signoracci, Alenka Pic-cini in Jakob Jugovic, ki spadajo k mladi oz. srednji generaciji fotografov iz Trsta. Vsak avtor se predstavlja z desetimi fotografijami različnih velikosti in tehnik ter vse slike so kompozicijsko dodelane. KAJ? Pokrajine...ure...oblike, je naslov razstave, ki so jo odprli pred dnevi in bo še nekaj dni visela na Opčinah. Ogled je možen v popoldanskih urah in ob prireditvah krajevnega društva. Alenka Piccini predstavlja dogajanje na samem mestnem nabrežju med šesto in sedmo uro zjutraj. Trenutke intime, ribiče, športno udejstvo-vanje, ladje in pse postavi avtorica v sosledje, ki ga lahko imamo za tipičen vsakdan v Trstu. Podobe zaplujejo na valovih domišljije in nam pričarajo vzdušje tržaškega nabrežja. Fotografije vsebujejo kanček poezije, kar enkrato obogati pomen in sporočljivost prikazanih slik. Avtorica ponuja obiskovalcem barvane fotografije, s katerimi je razstavljala decembra lani v Sofiji. Kristjan Signoracci se predstavlja z dvema sklopoma, kjer vezna nit je voda. V prvem lahko opazujemo labode v nežnih vsakodnevnih opravilih v njihovem naravnem življenskem okolju, in sicer v vodi, kot nekakšna personifikacija oz. odsev človeških navad. Drugi sklop pa predstavlja surfanje kot šport, ki te zasvoji, a tudi surfanje kot način razmišljanja, življenja in sanjanja. Avtor je uporabil barvano fotografijo. Črno belo tehniko pa je uporabil Jakob Jugovic, ki predstavlja dve temi: Avtoportreti in Dčj\\u0155 vu V seriji Avtoportreti predstavlja avtor, z različnimi podobami, samega sebe. Očitno prikazane slike so povezane z lastnim življenjem, z lastnimi izkušnjami. V seriji Dčj\\u0155 vu (že videno) predstavljajo podobe vsem nam in avtorju samemu občutek, da smo nečemu že bili priče, da smo že izkusili oz. doživeli prikazane dogodke. Nekatere podobe niso popolnoma predelane, saj tudi dčj\\u0155 vu naj bi bila slaba pre-deleva podatkov v možganih z nekim podobnim spominom. (beto) miramarski drevored - Slikovita prometna nesreča V silnem trčenju poškodovani samo avtomobil, steber in ograja Na Miramarskem drevoredu se je včeraj ob uri kosila pripetila slikovita prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi lažje poškodovali. Okrog 12.45 je avtomobil ford max vozil iz Trsta proti Barkovljam, ko je na višini železničarskega kopališča nenadoma zavozil na levo, na nasprotni vozni pas. Vozniku drugega vozila se je skoraj docela uspelo izogniti trčenju, prvi avtomobil pa je silovito zadel ob obcestno ograjo (na strani morja) ter poškodoval tako ograjo kot kamnit steber, ki ločujeta cesto od železniške proge. Zaradi močnega trka je bil prednji del avtomobila uničen (na sliki Kroma). Rešilec je dve osebi prepeljal v kati-narsko bolnišnico, poškodbe pa so bile k sreči lažje. Tržaška občinska policija je morala dalj časa urejati promet, saj je poleg uničenega vozila povzročala preglavice poškodovana ograja. sv. ivan - Včeraj zjutraj v Ul. Timignano Še en požar, tokrat najbrž kriv zamrzovalnik V sredo se je vnel požar v nekem stanovanju v Ulici Fabio Severo, včeraj pa je gorelo v dvonadstropni hiši pri Sv. Ivanu. V tem primeru se je ena oseba poškodovala, med begom iz hiše si je s steklom ranila nogo. Tržaški gasilci so prvi klic prejeli ob 6.50: nek Svetoivančan je iz svoje hiše zagledal dim. K Sv. Ivanu se je najprej napotila ena gasilska ekipa, že pri križišču pod Vrdelsko cesto pa je bilo jasno, da je požar velik in da bo potrebno več gasilcev in vozil, saj se je v daljavi dvigal mogočen oblak dima. Gorelo je v pritličju dvonadstropne hišice v Ulici Timignano 19. Moški in ženska, ki stanujeta v hiši, sta se zaradi dima navsezgodaj prebudila in šla pogledat v pritličje. Ogenj se je vnel v sobi, ki jo je dvojica uporabljala kot shrambo. Moški je odprl okno, veter pa je situacijo še poslabšal. Ognjeni zublji so zajeli sobo in hodnik. Dvojica je zbežala iz hiše, gospa pa se je s stekleno okensko razbitino poškodovala v nogo. Kapitan Paolo Giurissevich je povedal, da se hiša nahaja v ožji uličici, ki je za avtomobile nedostopna, kaj šele za velika gasilska vozila. Poseg je bil kar težaven, saj so morali gasilci prenesti opremo in cevi kakih 80 metrov daleč od vozil. Na prizorišču so se zbrala tri vozila, petnajst mož pa je gasilo približno eno uro, do 8. ure. »Na začetku nam ni bilo jasno, ali je še kdo v hiši. To je bila naša glavna skrb,« je razložil Giurissevich. Po samem gašenju je bil na vrsti pregled pogorišča s termo kamero, nato pa so do poldneva ugotavljali vzroke požara. Stanovalko je služba 118 prepeljala v katinarsko bolnišnico: rana na nogi je bila globoka, a ni vzbujala večjih skrbi. Njen sostanovalec je imel samo lažje dihalne težave zaradi vdiha-nega dima. Hiša, ki je zavarovana proti požarom, je hudo poškodovana: soba v pritličju in hodnik sta uničena, dim je očrnil celo hišo, leseni tramovi so zgoreli, počilo je več oken, razni plastični predmeti v sosednjih sobah pa so se stopili. Šele po daljšem pregledu so gasilci ugotovili, da se je ogenj vnel pri zamrzovalniku v pritlični sobi. Zelo verjetno je požar povzročila elektrika oz. slabo postavljena žica. Ob zamrzovalniku je bilo več lesenih predmetov, kosov kartona in papirja, ki so iz isker naredili požar. / TRST Sobota, 19. septembra 2009 1 1 Razstava fotografa in umetnika Gorgonija bo odprta do 1. novembra KROMA konferenca - Predstavili projekt Skupnosti sv. Egidija Dream Zdravljenje okuženih z aidsom v Afriki je mogoče palača gopcevič - Odprli razstavo fotografa Gianfranca Gorgonija Fragmentarne zgodbe Lea Castellija in drugih umetnikov V okviru mednarodnega filmskega festivala I 1000 (o)cchi, ki bo v Trstu do 26. septembra, so sinoči v palači Gopčevic odprli fotografsko razstavo Gianfranca Gorgonija, velikega fotografa, ki je hkrati tudi nadarjen umetnik. Razstavo z naslovom Leo Castelli & Friends je pripravilo občinsko odborništvo za kulturo, njeno težišče pa so portreti zapriseženega ljubitelja in poznavalca umetnosti ter organizatorja razstav Lea Castellija (1907-1999) ter umetnikov, katerih likovna dela je Castelli za časa svojega življenja večkrat razstavljal v newyorški galeriji. Kot je na odprtju povedal častni gost odprtja razstave Gianfranco Gorgoni, mu je prav Leo Castelli omogočil, da je že relativno mlad spoznal umetnike, ki imajo danes status kultnih umetnikov. Fotograf je na kratko povedal, kako je sploh prišel v New York, ob tem pa je še dodal, da je kot prvega umetnika v svoj objektiv ujel Roberta Rauschenberga. Izvedeli smo tudi, da je s pomočjo Lea Castellija za revijo L'Espresso ustvaril zanimiv prispevek o pop artu, nakar je izdal tudi knjigo z naslovom The New AvantGarde of the '70. Razstava je postavljena v treh avlah in se začne s fotografijami, na katerih je Leo Castelli s soprogo in hčerko. Poudarek razstave so portreti umetnikov, ki jih je v petdesetih letih, torej na prehodu od abstraktnega ekspresionizma in pop arta na umetniško sceno lansiral Leo Castelli. Ta svetovno znani poznavalec umetnosti se je rodil v Trstu 4. septembra leta 1907, poklicna pot pa ga je vodila v Milan, Pariz in Bukarešto, med drugo svetovno vojno pa je Castelli emigriral v ZDA, in sicer v New York, kjer je postal eden od sooblikovalcev in gurujev ameriške umetnosti. Naj kot zanimivost povemo, da je bil Castelli dober prijatelj ameriškega slikarja in enega glavnih predstavnikov gibanja abstraktnega ekspresionizma Jacksona Pollocka, a v svoji galeriji je najraje razstavljal dela umetnikov, ki so se šele morali uveljaviti. To velja denimo za predhodnika pop arta Ja-sperja Johnsa, velikega popartista Roya Lichtensteina, pa Jamesa Ro-senquista in velikega Andyja War-hola. Tem velikim imenom so se nato ob bok postavili tudi umetniki tako imenovane minimal art struje, kot so Frank Stella, Donald Judd, Dan Flavin itn. Obraze vseh naštetih umetnikov je mogoče videti na razstavi, ki pripoveduje male, fragmentarne zgodbe, ki jih občasno povezujejo znana umetniška platna in prizorišča umetniškega dogajanja. Na razstavi, ki je sestavljena iz okvirno 60 del v črno-beli tehniki in različnih velikosti, si obiskovalec lahko ogleda imeniten izbor prej omenjenih umetnikov. Radovedno oko ne more spregledati fotografij svetovno znanih popartistov, ki jih je Gorgo-ni fotografiral v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih. Občudovati je mogoče portrete An-dyja Warhola, ki brezskrbno pozira skupaj s Castellijem, zanimiv je tudi portret Lichtensteina, pa portret Rosenquista. Zaupanje v fotografov objektiv pa najbolj prepričljivo izraža prav Leo Castelli, ki je za Gorgonija nekoč dejal, da gre za fotografa, ob katerem se subjekti počutijo zelo sproščene, saj naj bi Gorgoni imel to sposobnost, da vsakega portretiranca dobro preuči in poskusi spoznati čim več njegovih značajskih potez. Naj ob koncu še povemo, da bo razstava fotografij na ogled do 1. novembra, in sicer vsak dan med 9. in 19. uro. (sč) amnesty international - Sinoči Baklada proti homofobiji Posvet je bil v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali KROMA Skupnost sv. Egidija sledi 73 tisoč ljudem v Afriki, ki so oboleli z aidsom in od katerih je 15 tisoč mladoletnih. Ljudi, ki sledijo ustrezno terapijo, je 42 tisoč in je med njimi 3.800 otrok, 8 tisoč otrok pa se je zahvaljujoč se terapijam rodilo zdravih, čeprav so njihove matere seropozitivne. To so le nekateri podatki projekta Dream, ki ga je Skupnost sv. Egidija sprožila leta 2002 v Mozambiku in nato razširila na mnoge druge afriške države, od Tanzanije do Kameruna, Angole in Nigerije. Projekt Dream dokazuje, da so sanje uresničljive, pravijo pri skupnosti in poudarjajo, da zdravljenje okuženih z aid-som v Afriki je mogoče. Projekt Dream so prvič v Trstu predstavili včeraj popoldne v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v sodelovanju z združenjem bolničarjev Ipasvi. Na srečanju so predvajali video o delovanju prostovoljcev skupnosti v Afriki, svoje pričevanje pa sta prinesli bolničarka Sabrina Vigliani, ki se je pravkar vrnila iz Gvineje Bisau, in učiteljica Federica Marchi, ki je prostovoljka v Malaviju. Skupnost sv. Egidija se vsekakor ne omejuje na zdravljenje, temveč je poudarek na globalnem pristopu. Rešiti je treba namreč več vprašanj, so povedali, od podhranjenosti do primerne zdravstvene vzgoje. To velja tako za lokalne zdravnike in bolničarje kot za same paciente. Temeljno je namreč pri terapijah pripravljati primerne doze in točno slediti določenim časovnim razmikom, v Afriki pa npr. niso vsi vajeni stalno gledati na uro. Skupnost je v okviru projekta že odprla 31 centrov za zdravljenje in 18 laboratorijev za molekularno biologijo. Naj pri vsem tem dodamo, da je letni strošek za zdravljenje pacienta 600 evrov. Da pa seropozitivna mati rodi zdravega otroka, »stane« 400 evrov. (ag) Pod geslom »svobodni in enakopravni v dostojanstvu in pravicah« se je včeraj po tržaških mestnih ulicah odvil sprevod, ki ga je organizacija Amnesty International priredila v sodelovanju s krožkom Arci-gay/Arcilesbica in drugimi mestnimi združenji. Sinočnja baklada je bil prvi poulični protest v zgodovini tržaške skupnosti gejev, lezbik, biseksualcev in transgenderjev. Povod zanj so izbruhi nestrpnosti proti homoseksualcem in vsem, ki imajo »drugačna« spolna nagnjenja. V zadnjih tednih so bili nekateri rimski in videmski geji žrtve fizičnih napadov, zato je Amnesty International, ki se bori za človekove pravice, dala pobudo za protest: da bi javnost opozorila na pravice tistih, ki ljubijo »drugače«, predvsem pa od italijanskih oblasti zahtevala, naj kaznujejo napadalce. In tako zada udarec podtalni homofobiji. Sprevoda se je udeležilo okrog tristo ljudi, ki so v rokah nosili bakle in sveče. Skupina je s Trga sv. Antona krenila po Ulici san Nicolo do nabrežja, nato pa so se udeleženci ponovno vrnili na trg, kjer je predstavnik organizatorjev utemeljil razloge za protest. danes - Gostilna v bližini dolinskega županstva Za »domači Oktoberfest« nemško pivo in klobase z zeljem Mlada podjetnica Nastasja Damin je avgusta v Dolini odprla go-stilnski obrat v bližini županstva. Prostore je popolnoma prenovila in svojim gostom ponuja hrano iz domače ku- hinje, kot so istrski fuži in jedi na žaru. Z današnjim dnem bodo v gostilni ustvarili pravo vzdušje »domačega« Oktoberfesta. Že v zgodnjih popoldanskih urah bodo, vse do raz- prodaje, točili priznano nemško pivo in gostom postregli s klobasami in zeljem. Gostilna obratuje vsak dan (razen ob torkih) od 8.00 do 14.30 in od 16.30 do 22.00. 12 Sobota, 19. septembra 2009 TRST / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 19. septembra 2009 EMILIJA Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.08 - Dolžina dneva 12.20 - Luna vzide ob 7.36 in zatone ob 19.02 Jutri, NEDELJA, 20. septembra 2009 SUZANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,5 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, veter 11 km na uro severo-zahodnik, vlaga 79-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,3 stopinje C. [13 Lekarne HU Osmice H Čestitke Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. septembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268); Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A.Pro-sek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA vabi starše na roditeljski sestanek ob začetku šolskega leta, ki bo v torek, 22. septembra, ob 17. uri za 1. razrede obeh smeri in ob 17.30 za 3. razred geometrske smeri na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7). SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji: tehnike administrativnega vodenja osebja 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,3 evrov za vsako uro prisotnosti na delovni praksi, tečaj brezplačen). Tečaj je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada in bo potekal na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 25. septembra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. Danes slavi naš dolgoletni pevec IVAN GRGIČ 80 let. Vse najboljše mu želi kolektiv TPPZ Pinko Tomažič. Danes MARJAN okroglih 40 let slavi. Obilo sreče in veselja mu želijo prijatelji iz Gročane, Peska in Drage vsi. Spet je veselo mačje mesto: maček ČOMBE si je izbral nevesto. Muca MIKI ga bo danes vzela, vsa mačja klapa bo vesela. Ženinu in nevesti ter malim muckom Gaji in Niku želimo vso srečo. EVELINA lepo okroglo obletnico praznuje, zato je - samo danes - ši-vanko in škarje v kot dala. Še veliko let polnih zdravja in veselja v domačem in našem krogu, predvsem pa, dobre oči ji želimo ponedeljkove šivilje. Draga IGOR in VALENTINA! Končno bosta danes na skupno življenjsko pot stopila, Gajo in Nicota pa krstila. Veliko sreče in »griljat« v novi hiši vam želijo Tanja, Robi, Nick in Kevin. Danes mlada gospa iz Doline okroglo obletnico slavi. Srečna pa je zato, ker se z novim avtomobilom po cesti podi. Upajmo, da na družbo ne bo pozabila, nas vseh v avto naložila in okrog vozila. Srečno vožnjo ti družba želi in da te zdravje še dosti let za volanom drži. Gaja in Niko naznanjata, da se danes poročita mamica Valentina in tatko Igor Novoporočencema želimo vso srečo mami Cvetka in Alda, oče Rado, brat Marko s Tiziano, Veroniko in Erikom Mama Valentina, tata Igor Gaja in Niko držina so vre, ma brez ohceti pej res ne gre! Lbjezen večno okronajta zdej, mi pej vm kličemo: "Juhej! Še 100 let tku vselo naprej!" Vsi pri SK Brdina Danes potrjujeta skupno življenjsko pot naš podtajnik Igor in Valentina Želimo jima veliko srečnih in sončnih dni. Županja, odborniki in svetniki Občine Dolina Nitka in šivanka naši Evelini nista uganka, spremljata jo vedno in brez prestanka. Zraven smo še mi, da ji za 70 zaželimo še na mnoge srečne dni. Domači V SAMATORCI sta odprla osmico Mario in Ondina Gruden. Tel. 040229449. Vabljeni! Srečno življenjsko pot mala Zala Tvojega prihoda na svet se veselijo mama Dunja, očka Peter, sestrica Meta in bratec Tinej, obenem pa tudi vsi mi, ki vas imamo srčno radi. Domači s Kontovela, Padrič in Križa m* Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«. ARISTON 17.00, 18.45, 20.30 »Il Co-smonauta«; 22.00 »Videocracy - Basta apparire« (Benetke - Festival kina 2009). CINECITY - 15.15, 17.35, 20.00, 22.10 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; 14.40, 16.30, 18.25, 20.15, 22.05 »Basta che funzioni«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »The Informant!«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »G.I. Joe -La nascita dei cobra«; 22.05 »Il grande sogno«; 16.15, 20.00 »Drag me to hell«; 17.25, 22.00 »Segnali dal futuro«; 17.55, 20.00 »Ricatto d'amore«; 15.10,16.00,17.45,20.00,22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«. FELLINI -16.45,18.30,20.15,22.00 »Ricatto d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40,18.30,20.20, 22.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.30,18.15, 20.00,21.50 »Tris di donne & abiti nu-ziali«. GIOTTO MULTISALA 3 -16.30,18.20, 20.10, 22.00 »II grande sogno«. KOPER - KOLOSEJ -15.10,17.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov (podnapisi)«; 15.20, 17.30, 19.40, 21.50, 0.00 »Okrožje 9«; 18.50,21.30 »Državni sovražniki«; 20.10, 22.00, 23.50 »Brez povratka 4-3D«; 14.40, 16.30, 18.20 »Garfield in festival zabave«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; Dvorana 2:16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Informant«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »LEra glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«; 18.15,22.15 »II cattivo tenente«. SUPER -16.00, 19.45 »Drag me to the Hell«; 17.45, 21.30 »Segnali dal futuro«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.30, 20.00, 22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; Dvorana 2:17.50, 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; Dvorana 3:17.50,20.10,22.10 »Basta che funzioni«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.10 »II grande sogno«; Dvorana 5:17.30 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; 20.00, 22.00 »Vi-deocracy - Basta apparire«. M Izleti sovanje: župnijski urad v Križu, tel. št.: 040-220332 v popoldanskih oz. večernih urah (tel. tajnica). KONZORCIJ TRŽAŠKIH ČEBELARJEV organizira v soboto, 3. oktobra, poučen izlet na sejem »Attrezzi e miele« v Lazise. Cena na osebo 10,00 evrov. Izleta se lahko udeleži tudi kdor ni čebelar. Za informacije poklicati na tel. št. 040-2158246 (Settimi), ali 040211790 (Hussu). DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na svoj tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 4. oktobra. Obiskali bomo samostan Stična na Dolenjskem, kjer bo v bližini kosilo, ter Valvazorjev grad Bogenšperk pri Litiji. Za informacije in vpisnine na tel. št.: 040-228274 Rado in 040228924 Sergio, ob uri kosila. ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME organizirajo v ponedeljek, 5. oktobra, romanje na Brezje in v Ljubno k »Mariji udarjeni«. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Sesljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 347-9322123. SS Prireditve RADIJSKI ODER obvešča, da se bo 12. Gledališki vrtiljak ponovno zavrtel v nedeljo, 27. septembra. Na sporedu bo igra Mala morska deklica v izvedbi Male gledališke šole Matejke Pe-terlin iz Trsta. Prva predstava ob 16. uri (red sonček) in druga ob 17.30 (red zvezda). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. BAMBIČEVA GALERIJA: fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. V sodelovanju s Skladom Mitja Čuk, DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra, PO-PE 10.00-12.00 in 17.0019.00, Opčine, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. KRUT, vabi v torek, 29. septembra ob 17. uri na predavanje »Negujmo spomin tudi v zrelih letih«. Predavala bo prof. Vali G. Tretnjak, spec. klin. psihologije in nevropsihologije. Zaželje-na prijava, prednost imajo člani! Informacije na sedežu, v ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. S Poslovni oglasi SKD SLOVENEC in Pustni odbor iz Boršta in Zabrežca organizirata v nedeljo, 4. oktobra, za člane in simpati-zerje avtobusni izlet v Goriška Brda. Spored: voden ogled kleti v Dobrovem in muzeja 1. svetovne vojne v Kobaridu. Kosilo bo na turistični kmetiji »Belica« v Medani. Vpisovanje v srenjski hiši v ponedeljek, 21. septembra, od 19.00 do 20.30. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na izlet v Kumrovec, Pod-sredo in Olimje v nedeljo, 4. oktobra. Odhod predviden iz Milj (avtobusna postaja) ob 6.uri, iz Korošcev ob 6.15, iz Zavelj ob 6.30, vrnitev v Milje pa okoli 21.ure. Cena 45,00 evrov vključuje avtobus, vodiča, vodene obiske, vstopnine, kosilo s pijačo. Za informacije in vpisnine je na razpolago gospa Vesna , tel.št. 040-271862 (ura kosila). Potrditi udeležbo najkasneje do nedelje, 27. septembra. Obvezna osebna izkaznica. IZLET NA KOROŠKO - Župnija Sv. Križ pri Trstu prireja izlet na Koroško v nedeljo, 27. septembra. Obiskali bomo svetišče pri Gospe Sveti (kjer bo tudi sv. maša), Gosposv. Polje in Bilčovs (kjer bo kosilo). Za informacije in vpi- PRODAM GROZDJE - belo in črno ter mošt. Tel. 00386-41216542 PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 MIZARSTVO, izdelki in popravila po naročilu. Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31373087 TRGOVINA INFORMATIKE IŠČE prodajalca/ko izpod 27 let. Poslati curriculum na e-pošto help4pc@libero.it ŠTUDENTKA IŠČE DELO kot varuška, hišna pomočnica ali pomoč v gostinstvu. 00386-31269405 oruStvo SLOVENSKO GLEDALIŠČE "Živeti, igrat i ....Da. igrati!" Gkdillite feh STUDIO ART rtfiwí sí uma Vjbimoiíií.ki it unimijo gled aliiko urnctroit. d o M] na t tudi leim prájfuíijo. líiíc*nii(i¡tiHYpiwvaii¡f ta «I.Í47- HI 5237 ¿ll souíiwií«^ ¡1. Prvo skupno rajanje bo 5.10.20DB. Pridi, v naši družbi bo lepo! 0 Mali oglasi DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška, eventuelno tudi pomaga pri pisanju nalog. Tel. 340-276275. IŠČEM KNJIGO »Pregled slovenskega slovstva« - Kos. Tel. 338-4679712. KROMPIR naravno gnojen in neškro-pljen, prodajamo v Mavhinjah št.11, cena 30,00 evrov za 25 kg. Tel. št.: 040299806. KUPIM seno za stelje, lahko je tudi staro. Tel. 348-3077185. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim en mesec stare mucke. Tel. 349-8064217. OPRAVLJAM vsa hišna dela. Tel. 040 - 251062, ob uri kosila. PARKIRNI PROSTOR v Foro Ulpiano dajem v najem. Tel. 347-8003883. PRODAJAM belo grozdje - Vitovska. Tel. 347-4729314. PRODAJAMO DRVA za kurjavo. Tel. 335-5254551 ali 335-6373295. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.: 348-3127194. PRODAM ženske jahalne škornje, rabljene dvakrat, znamke goretex, št. 39, temno-rjave barve. Zanimiva cena po dogovoru. Tel. 040-228074 v uri obredih. PRODAM belo in črno grozdje; tel. 3314331079. REFOŠK IZ MAREZIG - prodamo kvalitetno grozdje. Za informacije Mario (349-6181288). SIMPATIČNE MUCKE podarimo ljubitelju živali. Tel. št.040 - 213701. V NABREŽINI prodam tri-sobno stanovanje, 106 kv. m., kuhinja z malo teraso, salon z balkonom, kopalnica, shramba, podstrešje, garaža, zunanje ograjeno parkirišče in 120 m vrta. Tel. 333-6935024. ZA POLOVIČNO CENO prodam par ur rabljen mlin iz inoxa za mletje jabolk. Tel. št. 040-201056. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska c. 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / ŠPORT Sobota, 19. septembra 2009 13 □ Obvestila BEER & MUSIC mednarodni praznik piva in glasbe pod velikim šotorom v Trebčah športno igrišče. Danes, 19. septembra, Bandomat, Tony Cetinski, Dj Riky. Nedelja, 20. septembra, Mladi kraški muzikanti, 3 Prašički. Petek, 25. septembra, Fifti & More, Ana Pu-pedan. Sobota, 26. septembra, 3 Prašički, Siddharta, Dj Riky. Nedelja, 27. septembra, Salzburg Qintett. Odprtje kioskov ob 18. uri. Jedi na žaru in več vrst piva. Vabljeni! Zabava zagotovljena! Org. Ašd Primorec in Acm Zamejski. Informacije na myspa-ce.com/beermusictrebiciano. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom danes, 19. septembra. Vpisovanja na info@skde-vin.it ali pa na 040-209873. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM obvešča, da rekreativna telovadba poteka po običajnih urnikih. TABORNIKI RMV sporočajo, da bodo informativni sestanki s starši danes, 19. septembra: na Kontovelu (telovadnica) ob 16.00 (info: 3496372770 - Mateja), v Saležu ob 16.00 (info: 3408940225 - Madalena), v Dolini v telovadnici ob 16.00. DRUŠTVO JOGA v vsakdanjem življenju Popetre obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: v Domu krajanov v Ajdovščini ob 18.30 vsako sredo; v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18.30 ob četrtkih. Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo: udobno oblačilo, armafleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Paramhans Swami Ma-heshwaranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 2. oz. 3. oktobra s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev ob petkih med 10.30 in 11.30, skupina 12-36 mesecev ob sobotah med 16.30 in 17.30. Za prijave in informacije: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. št.: 328-4559414. Število mest je omejeno. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri bo začetna šolska maša za učence osnovne šole in malčke iz vrtca. AŠD SHINKAI KLUB sporoča lanskim atletom, ki se v nedeljo, 4. oktobra, nameravajo udeležiti turnirja na Jesenicah, da se bodo pripravljalni treningi začeli v ponedeljek, 21. sep- Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. tembra, ob 18. uri v zgoniški telovadnici. Ostali in novi atleti bodo začeli z rednimi treningi 6. oktobra ob 16 uri (otroci) oz. 7. oktobra ob 19. uri (odrasli). Za informacije tel. št. 347 - 4033343. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 21. septembra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, ob 18.00 za hrbtenico, ob 19.00 nadaljevalni; četrtek ob 18.00 začetniki, ob 19.00 za hrbtenico, ob 20.00 nadaljevalni. Za vpis in pojasnila na tel. št.: 040-327327 ali 340-4835610 (Anica); 040-327062 ali 3282767663 (Norma) v večernih urah. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste malčke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovnošolce. Prvo srečanje v ponedeljek, 21. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši, v Štalci v Šempolaju. ZDRUŽENI MEPZ SKALA - SLOVAN začne z vajami v novi sezoni 2009/10 v ponedeljek, 21. septembra, ob 20.30 v zadružnih prostorih doma Skala v Gropadi. Vabljeni vsi dosedanji pevci in pevke! Zaželjeni so novi glasovi! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze prireja Slovensko deželno knjižno izložbo v petek, 25. septembra, v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51) z naslednjim sporedom: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Članice, ki se še niso prijavile in bi želele sodelovati lahko pokličejo samo še do ponedeljka, 21.septembra (040-635626 ali 0481531495). KRUT obvešča, da bo društvo v torek, 22. septembra, izjemno odprto samo v jutranjih urah, in sicer: od 9. do 13. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo redna vadba pričela 22. septembra. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040200620 ali na 349-6483822 (Mileva). PREDSTAVITEV TEČAJEV - Predstavili bomo meditacijski tečaj in tečaj joge v torek, 22. septembra, ob 19.30 v prostorih društva I. Grbca, Ške-denjska ulica, 124. Sledila bo krajša lekcija. Vstop prost. Za informacije tel. št. 328-183988 (Vittoria). TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 22. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 26. septembra, ob 8. uri odhod avtobusa za nastop na proslavi v Kranju. OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Boljuncu zaprta dve sredi zapored in sicer 23. in 30. septembra. S 7. oktobrom bo ponovno odprta vsako sredo od 15. do 17. ure. OPZ IN MLPS VESELA POMLAD pričenjata pevsko leto in vabita nov pevce, da se jim pridružijo. Prva pevska vaja bo v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri za nižješolke in ob 18. uri za višješolke, v petek, 25. septembra, ob 16.30 za osnovnošolce. Starši so vabljeni na informativni sestanek, ki bo v sredo, 23. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse osnovnošolce na tečaj sodobnega plesa z Raffaello Petronio. Informativno srečanje bo v sredo, 23.sep-tembra, ob 16.30 v društvenih prostorih na štadjonu 1.maj. KRUT, obvešča, da bo tečaj o inkonti-nenci v četrtek, 24. septembra in četrtek, 1. oktobra, ob 16.uri. Tečaj je rezerviran že prijavljenim članom Kruta. Informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. BALETNO DRUŠTVO Sežana vabi vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, k vpisu baleta (od 5 let dalje), jazz baleta (od 11 let), baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka od ponedeljka do petka med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Info: 041/784754, 041/524-310. DEKLIŠKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine je začel novo sezono. Vaje bodo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih (ali sobotah). Informacije Eva Pozzecco, tel. št.: 333-1435318. DRUŠTVI ROJANSKI KRPAN IN RO-JANSKI MARIJIN DOM prirejata v petek, 25. septembra, večer »Rojan-ski Krpan v deželi Zlatoroga«, na katerem bosta Maksi Kralj in Peter Verč s fotografijami Denisa Doljaka prikazala tri gorske ture okrog Bohinjskega jezera (Triglav, Triglavska jezera, Pršivec, Bogatin, Krn, Vogel, Črna prst). Večer bo v rojanskem Marijinem domu, začetek ob 20. uri. KINAESYS VADBA - Predstavitev gibalne terapije bo 25.septembra ob 18.uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Vstop prost. Vabljeni! ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO občine Dolina obvešča, da bo v petek, 25. septembra, na Županstvu Občine Dolina - dvorana občinskega sveta, z urnikom od 8.00 do 12.30, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem »Cuore amico« iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo v petek, 25. septembra, tržaški urad zaprt. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v soboto, 26. septembra, ob 20. uri na srečanje v KD Ivan Grbec, Škedenjska ulica 124 v Trstu. Profesor Elsa Zibai bo predavala na temo: »Mladi med občutkom praznine in iskanjem smisla« - možne poti in rešitve. Vstop prost. O.N.A.V - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 26. septembra, v popoldanskih urah voden obisk kleti Bulfon. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave: spletna stran www.onav.it; elektronska pošta: trieste@onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). VABILO NA SLOMŠKOVO SLAVJE, ki bo v soboto, 26. septembra, v Mariboru, ob 10.letnici proglasitve Slomška za blaženega in 150.letnici škofijskega sedeža. Udeleženci iz Trsta stopijo na avtobus na trgu Oberdan. Vpisi pri župniku Jožetu Merkuži -Zgonik, tel. št. 040-229166. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina - Palčki (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina - Zajčki (8-14 let) ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina - Škrati (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. DEŽELNI SKLAD ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO Rok za predložitev prošenj za črpanje sredstev iz Deželnega sklada za slovensko manjšino zapade letos dne 28. septembra. Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJk (www.regione.fvg.it) pod geslom »in evidenza (v ospredju)«. YOGA - SKD IGO GRUDEN: telovadba za dobro počutje, ki jo vodi Divna Slavec, se prične v ponedeljek, 28. septembra, po naslednjem urniku: pon.-sreda od 18.30 do 20. ure, torek in četrtek od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure, sreda od 10.30 do 12. ure. Za vpis in informacije: 040-299632 ali 339-5281729 (Vera). ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 30.septembra, ob 15.uri osnovnošolci, 16.uri srednješolci, 17.uri višješolci ter 18.uri odrasli. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure POPE, 10.00-14.00. Predstavitev: 29. septembra ob 18.uri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informa- cije vsaki torek in petek od 20.30 dalje v Soščevi hiši na Proseku oz. na tel. št. 349-4103131, e-mail: gdp1904@li-bero.it. KRUT, obvešča vse, ki so pri Krutu opravili tečaj 1. in 2. stopnje, pa tudi Master Reiki, da se bodo začela, 30. septembra ob 17. uri v društvenih prostorih, srečanja za izmenjavo tehnike Reiki. Prosimo potrditi prisotnost na tel. št. 040-360072. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste muzikan-te stare od 9. do 16. leta, vaje ob torkih, v Štalci v Šempolaju, ob 19.15. MOJA SLOVENŠČINA: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure POPE, 10.00-14.00. Predstavitev: 1. oktobra ob 18. uri Slovenci, 19. uri tujci. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR: v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Matica prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za informacije vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe ali na tel. št.: 3386439938. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in pred-vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure POPE, 10.00-14.00. SEČNJA 2009/2010: Jus Opčine obvešča, da je v teku sprejemanje prošenj za sečnjo vsak torek na upravnem sedežu jusa Opčine v Proseški ulici št. 71, od 18.30 do 19.30, do najkasneje do 30. septembra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj mo-torike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra. KRUT ob priliki Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in nastopa MPZ Fran Venturini prireja za svoje člane avtobusni prevoz dne 1. oktobra. Do zasedbe mest! Za podrobnejše podatke in vpisovanje tel. 040-360072 - Krut, ul. Cicerone 8/B, Trst. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure POPE, 10.00-14.00. Prvo srečanje 2. oktobra, ob 19.00 začetni tečaj, 20.30 nadaljevani tečaj. AŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. EX PEVCI MLADINSKEGA IN DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Glasbene Matice vljudno vabljeni na srečanje, ki bo v soboto, 3. oktobra, v osmici pri Marti Žigon v Zgoniku. Za dodatne info: Helena 340-1434351 ali Nada 339-3693792. S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse srednješolce in višješolce na tečaj hiphop z Jelko Bogatec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5.oktobra, ob 14.30 v društvenih prostorih na štadjonu 1.maj. Za pojasnila poklicati na tel. 349-7338101. KRUT obvešča člane, da se bo v torek, 6. oktobra, začela telovadba za hrbtenico, pa tudi za elastičnost telesa. Vadba bo potekala ob torkih in četrtkih v jutranjih in popoldanskih urah. Potrditve, nove prijave in informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. KRUT začenja v sredo, 7. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Stru- njanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KRUT, obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj Arteterapije v četrtek, 8. oktobra, po 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. KRUT, za drugačen pristop do telesa, dihanja in uma, vabi na vadbo joge. Lekcije bodo potekale ob četrtkih, od 19.30 do 21.00, z začetkom 8. oktobra. Informacije in nove prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. KRUT, obvešča, da bo 9. oktobra začel ciklus lekcij Psihomotorike. Predvidenih je 5 lekcij, ob četrtkih, od 16.00 do 17.30, z začetkom 9. oktobra. Vse informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala članom dovoljenje za sečnjo in nabiranje suhih drvi in čersakov v gozdovih jusarske imovine. Člani lahko dvignejo obrazec prošnje ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 17.30 ure v stavbi Nabrežina Kamnolomi, 12 (Centro Servizi) prvo nadstropje. KRUT, obvešča, da je zdravniška posvetovalnica na razpolago članom vsak torek od 16. ure dalje. Zaželjena je predhodna prijava na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. KRUT, obvešča, da bo predstavitvena konferenca o novem začetnem tečaju »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami«, na našem sedežu, 21. oktobra ob 17.30. Začetek tečaja je predviden 28. oktobra ob 19.30. Obenem sporoča, da bo tečaj 2. stopnje začel 4. novembra ob 17.45 in tečaj 3. stopnje 28. oktobra ob 17.30. Prosimo potrditi prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. VADBA JOGE, ki se že desetletje uspešno odvija v prostorih ŠKC v Lonjerju, se bo pričela v torek, 29.oktobra, ob 19.uri. Potrditve in nove prijave na tel.št. 333-5062494 od 21.septembra dalje. KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj Flo-riterapije v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. Prispevki V spomin na dragega Marija Sosiča daruje družina Mihelič 50,00 evrov ter družini Križmančič in Šturman 40,00 evrov za MoPZ Tabor - Opčine. V spomin na prijatelja Andreja Zagar-ja darujeta Mira in Robi Franco 100,00 evrov za AŠZ Jadran. Ob 9. obletnici smrti dragega Leota Kralja daruje žena Renata 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V spomin na Dušana Colja darujejo Maks in Lidija 30,00 evrov za sekcijo VZPI ANPI Devin-Nabrežina. V spomin na Milkota Lukso darujeta Anita in Bruno Metelko 20,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob tete Marije darujeta Rado in Majdi 50,00 evrov, Martina 50,00 evrov, Reni 50,00 evrov in Ennio 20,00 evrov za nakup zvona cerkve sv. Martina v Dolini. 19.9.1969 19.9.2009 Milan Guštin Spomin nate je vedno živ. Tvoji najdražji 1 4 Sobota, 19. septembra 2009 KULTURA / založništvo - Na knjižne police prihaja nekaj zanimivih novosti Nova založba Comunicarte s tremi knjižnimi zbirkami V pripravi tudi italijanski prevod knjige Škrobek kuha - Založba ima sedež v Trstu Tržaška založniška ponudba je že nekaj časa bogatejša za založbo Comunicarte, ki je nastala v sklopu istoimenske agencije za komunikacijo in organizacijo kulturnih dogodkov. Agencija ima sedež v Ulici san Nicolo, nasproti knjigarne Umberta Sabe; bližino so simbolično ovekovečili februarja lani, ko so ob 50. obletnici smrti tržaškega pesnika in pisatelja, na svojem sedežu priredili integralno branje njegovega romana Ernesto. V italijanskem izvirniku in slovenskem prevodu so ga brali igralci Slovenskega stalnega gledališča in njihovi prijatelji. Zato se najbrž ne gre čuditi, če te ob vstopu najprej vprašajo, kako se bo iztekla finančna stiska SSG. Ko bi bil odgovor znan ... Založba Comunicarte je začela z izdajanjem katalogov razstav, ki jih je prirejala, tej dejavnosti pa so se pridružile tri nove knjižne zbirke. Ena je posvečena esejistiki in ovrednotenju »zaprašenih dokumentov«; v zbirki CarteComuni je na primer izšla korespondenca na relaciji Bruno Pinc-herle-Umberto Saba. V teh dneh je na knjižne police prišla dvojezična (ita-lijansko-angleška) monografija o priljubljenem baritonu Pieru Cappuc-cilliju, v prihodnjih tednih pa bo izšla knjiga Ricreatori, posvečena vzgojni ustanovi, ki je pravi »unicum« na italijanskem polotoku. Ob njeni stoletnici so njeno preteklost in sedanjost preučili Diana De Rosa, Giovanna Paolin, Lugi Milazzi in Marina Rossi. V zbirki CarteDiMare je že izšla obsežna in bogata monografija Carlo Sciarelli Architetto del mare (Arhitekt morja), ob bližnji Barcolani pa se bo založba poklonila morda največjemu italijanskemu jadralcu Tinu Straulinu z Lošinja in predstavila knjigo Strau-lino signore del vento (Gospod vetra). Če ste kdaj vzeli v roke mladinsko revijo Galeb, gotovo poznate Škrobka, malega ustvarjalnega kuharja, ki sta si ga zamislila Peter Fer-luga in Chiara-Jasna Sepin. Njegove »krasne dobrote za ustvarjalne otroke« so izšle tudi v knjižni obliki, dopolnjen italijanski prevod pa bo z naslovom Mestolino cuoco bambino izdala ravno založba Comunicarte v svoji zbirki CartaStoria. V isti je letos že izšla knjiga Il bambino il gesto il suono (Otrok gib zvok), v kateri je Vincenzo Stera zbral svoje večletne izkušnje s področja glasbene vzgoje. (pd) Naslovnica knjige Il bambino il gesto il suono, ki je opremljena tudi s CD-jem REKA Razstava slovenske video umetnosti REKA - Muzej moderne in sodobne umetnosti (MMSU) na Reki gosti razstavo z naslovom Se nadaljuje... (Nastavlja se...), na kateri se predstavlja bogata zbirka video del Umetnostne galerije Maribor (UGM). Mariborska galerija se ponaša z najcelovitejšo zbirko medijske in video umetnosti z območja Slovenije. Zbirka se je oblikovala od leta 1999 s stalnimi odkupi. V njej so pionirski video posnetki iz 60-ih let prejšnjega stoletja, najpomembnejša dela konceptualnih umetnikov iz 70-ih let, alternativni, glasbeni in klubski video posnetki iz 80-ih, avtorska dela iz 90-ih ter najnovejši multime-dijski avdio-video zapisi in novo-medijske instalacije. Postavitev, ki so jo odprli v četrtek zvečer, bo na ogled do 24. oktobra. Kustosinja razstave je Simona Vidmar iz UGM, predstavlja pa se 16 avtorjev. periodični tisk - Pred kratkim izšla avgustovska številka Revija Kras zvesta poslanstvu Prispevke napisali strokovnjaki različnih profilov - Spominski zapis Rafka Dolharja o profesorju Bojanu Pavletiču Pred kratkim je izšla avgustovska številka revije Kras, ki tudi v tokratni izdaji ostaja zvesta svojemu prvotnemu poslanstvu, se pravi bralcem in bralkam predstavljati Kras in vse njegove značilnosti. Besedila v reviji so prispevali strokovnjaki različnih poklicnih profilov, ki so se lotili arhitektonskih, družbeno-socialnih, kulturnih in ekonomskih aspektov življenja v kraškem prostoru, posebno pozornost pa so avtorji revije med drugim namenili tudi pred kratkim preminulemu dolgoletnemu sodelavcu Primorskega dnevnika prof. Bojanu Pavletiču. Spomin na profesorja telesne vzgoje in publicista je počastil Rafko Dol-har, ki je v svojem prispevku orisal kariero človeka, brez katerega si športnih organizacij v Italiji sploh ne moremo zamisliti. Naravo in žive organizme na Krasu uporabnikom približajo članki, kot so Zeleni Kras, v katerem je mogoče izvedeti več o novi razvojni viziji Notranjsko-kraške regije, Od čebel in drugih opraševalcev cvetja smo odvisni tudi ljudje je naslov članka, v katerem Andrej Gogala razlaga, zakaj nekateri napačno interpretirajo ideje velikega angleškega naravoslovca Charlesa Dar-wina, zanimiv pa je tudi članek Staneta Sušnika, iz katerega lahko uporabniki izvedo, da smo slovenski vrtnarji povsem sposobni konkurirati angleškim vrtnarjem. Na največji vrtnarski razstavi na svetu, ki se vsako poletje zgodi v Londonu, je namreč delo slovenskega avtorja Boruta Be-nedejčiča iz Škrbine pri Komnu prejelo kar dve nagradi: zlato medaljo in priznanje za najboljši vrt v kategoriji malih vrtov. Poučen in zanimiv je tudi prispevek Sergeja Kariža, ki je v tokratni izdaji prispeval članek o organiziranem turizmu v Postojnski jami, ki letos praznuje 190 let. V članku so zbrane številne informacije, tudi tiste, za katere nismo vedeli, da držijo. Ena od teh je nedvomno ugotovitev, da so nekoč vodniki po Postojnski jami na lastno pest lomili in prodajali kapnike, prav tako pa so skrivno trgovali tudi s človeškimi ribicami ... V nadaljevanju je mogoče spoznati očeta Bojana Ravbarja, ki so ga pred leti dobro poznali prav vsi bolniki po bolnišnicah v Izoli, Ankaranu in Valdoltri, o arhitektu Maksu Fabianiju govori članek Jožeta A. Hočevarja, ljubitelji vina pa bodo veliko izvedeli v prispevkih, ki osvetljujejo dejavnost sežanskega podjetja Vinakras in predstavljajo naše zamejske pridelovalce terana. Razočarani ne bodo tudi ljubitelji zgodovine, saj so uredniki na enem mestu zbrali kar nekaj poučnih člankov. Takšen je denimo prispevek Alenke Pečar, ki obravnava tematiko zapuščenih železniških prog in možnosti njihovega oživljanja, več o openski Zadružni kraški banki pa je mogoče izvedeti iz prispevka Dušana Kalca, ki je podrobno in zelo nazorno opisal začetke zadružnega bančništva na Tržaškem. Naj povemo, da je avtor prispevka vire črpal iz pred kratkim izdane publikacije z naslovom Zadružna kraška banka - Sto let delovanja 1909-2009, v kateri je zbran pregled stoletne zgodovine zadružnega bančnega zavoda. Seveda je zanimivih člankov v reviji še veliko. Nekateri govorijo o umetnosti, drugi o arhitekturnih dosežkih lokalnih arhitektov, za marsikoga pa bo privlačen tudi prispevek Nade Trebec, ki piše o narečnem slovarju Ostrožne-ga Brda v Brkinih. Več o krajevnem govoru je mogoče izvedeti tudi iz besed, ki jih avtorica našteva v dotičnem članku. Zvestim bralcem Krasa naj torej povemo, da je avgustovska številka revije že v prodaji, za njo pa je treba odšteti osem evrov. (sč) TOMIZZEV DUH a Vsi v Jajce Milan Rakovac Ja, ja, seveda, to kaj boste danes tlel dol brali je čista propaganda; je, je bila in bo! Propaganda naše lastne zdrave pameti ino zgodovinske tradicije. Und schluss! Ma cossa canteremo tutti tutti gloria a i repubblichini, nazisti, domobranci, ustaši e četniki? E no poBoga-milega! Alora, disevo; me berete, je so-botnje jutro 19. septembra. In vam priporočam; VSI V JAJCE, vsi na pot v Ljubljano, vsi na POT V JAJCE, jaz seveda grem iz Zagreba na predstavo, na pot v Ljubljano, na Pot v Jajce, v Dramo ob 20.00. Grem z veseljem, tudi za to da uživam v ljubljanskem am-bientu, ljubim Ljubljano, največ ta mi-kro-metropolistični in makro-urbani ambient; in 100% delim besede, ki jih piše v Delu 12. septembra Veso Stojanov: »In kaj sta dejansko včeraj na Gregorčičevi dosegla Borut Pahor in Jadranka Kosor (ladies first, dear Veso! - M.R.), da sta lahko brezskrbno odšla na kavo v središče Ljubljane?« E si, calor umano, siore e siori mii; magari with a little help of our firiends, la carota e el baston americano ghe iera drio le spale dei nostri primi ministri. A Ingliež Tim Judah lipo piše u autoritativnemu The Economistu, kako smo jopet načinili ništo pametno, ča ga uon krsti kako JUGOSFERA, i to u sferi kolektivne psihologije, ako be-sida ni maša jaka? Alora uvako da van rečen, kako ordinarni pržunjer jugosfere!, lipi muo-ji i škrbni »Zamejci« (in lepo prosim; pripovedajte Beli Ljubljani uporabo te besede! E voi altri 'Taliani nostrani-domaci fe altretanto co'i esuli - ma che »rimasti«, ma che »rimasti«!); e 'demo veder cossa scriveva Kocbek, no?! Zato ča se kambijiva arija politična mrež nas drugih, i največ je in moda (trend & brand!) inšempijano silovanje anti-fašizma, zgodovina se ne more izbrisati! Zato još jedan bot; tutti a Lubia-na oggi sera! »Znamenita 'Pot v Jajce' predstavlja enega najvznemirljivejših dogodkov v času slovenske nacionalne zgodovine. Izhodišče za predstavo o času, ki je minil, a njegove sledove čutimo na vsakem koraku, so bili dokumenti - dnevniški zapiski Edvarda Kocbeka iz Tovarišije in Listine, ki odpirajo vprašanja temeljnih človekovih vrednot, danes izločenih iz javnega diskurza in vsakdanjega sveta. Temeljni naboj predstave je usmerjen proti 'vseenosti', proti poziciji, da ni mogoče ničesar več spremeniti. 'Strah je danes postal tako močna sila, da paralizira celo generacijo v smislu, da se pogum več ne splača. Da so tisti, ki so pogumni, neumni. Pragmatizem 'varnosti' je postal vseobsegajoč, medtem ko je umetnost zame predvsem področje ne-varnosti'.Piše to v pozivu na premiero režiser predstave Se-bastijan Horvat. Upravo čitem sjecanja jedne od na-jistaknutijih hrvatskih komunistkinja i partizanki (objavljena posthumno). Pod naslovom »Bili smo idealisti«, piše Ma-rija-Vica Balen (lička Hrvatica, rodom Bevandic, supruga Šime Balena, kome-sara XI Korpusa, novinara, intimusa An-drije Hebranga - smijenjen je kao direktor Tanjuga nakon hapšenja He-branga, i od tada živio u nemilosti): »U Domu, zapravo povecoj sobi bivše škole, našla sam tridesetak potpu-no golih curica i dječačica što su se tiskali oko benzinske bačve pretvorene u usijanu pec. To su vecinom bila djeca či-ji su roditelji stradali na izbjegličkom pu-tu bilo od aviona, bilo od studeni, bilo od tifusa, pa su ih našli uz mrtve rodi- telje ili gdje lutaju prtinama bez igdje iko-ga. Kako su bila prepuna ušiju, svukli su ih da im raskuže odjecu... Djeca su pri-mijetila kad sam djevojčici što ih je nadzirala predala hranu, pa su nas časak gledala razrogačenih očiju, a onda nahru-pili na nju i na me i bacili se na nas kao mali razdraženi vučici, otimajuci nam, hranu iz ruku... Kad sam, sva ošamuce-na od tog potresnog prizora, izašla van, naišla sam na još potresniji, još užasni-ji prizor: pred vratima Doma stajala su seljačka kola, u koja su dvojica seljaka trpala smrznute dječje leševe. Bili su to leševi djece što su te noci umrla od tifusa, pa su ih iznijeli na hodnik gdje su se smrznuli«... Et voila la chose: to je ta naša POT V JAJCE, To je ta naša južnoslavenska zgodovina, to je ta naša hipotetična JU-GOSFERA... jC Izobraževanje Priloga Primorskega dnevnika stran pripravila oglaševalska agencija Tmedia www.tmedia.it v sodelovanju s SLOV . K Izbira izobraževalne poti po maturi: univerza, strokovni tečaji, poklic ali... ŠOLA ZA NEMŠČINO Hildegard Bayer Profesorji nemškega maternega jezika Največ po 8 slušateljev v skupini • za različne starostne stopnje Tečaji: •za p°dietia • individualni tečaji Certifikati za študijski kredit - Bogata knjižnica in videoteka INFORMACIJE: pon. - pet. 10.15-13.00/15.30-18.30 Ul. Ginnastica 3,1. nadstr., tel. 040 661050 e-mail: hildegardbayer@tin.it (Šola ima pooblastilo ■ MD 19.11.1983 - ital. Šolskega ministrstva, Splošnega ravnateljstva za kulturne izmenjave.) Univerza v Novi Gorici objavlja prosta vpisna mesta na študijskih programih: Vipavska 13, 5000 Nova Gorica Fakulteta za aplikativno naravoslovje Univerzitetni študijski program inženirska fizika (prva stopnja) Magistrski študijski program Eksperimentainatizika (druga stopnja) Fakulteta za humanistiko Univerzitetni študijski program Siovenistika (prva stopnja) Univerzitetni študijski program Kulturna zgodovina (prva stopnja) Magistrski študijski program Siovenistika-smer Jezikoslovne vede (druga stopnja) Magistrski študijski program Migracije in medkulturni odnosi (druga stopnja) Fakulteta za znanosti o okolju Univerzitetni študijski program Okolje (prva stopnja) Magistrski študijski program Okolje (druga stopnja) Poslovno-tehniška fakulteta Visokošolski strokovni študijski program Gospodarski inženiring (prva stopnja) Magistrski študijski program Gospodarski inženiring (druga stopnja) Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo • Visokošolski strokovni študijski program Vinogradništvo in vinarstvo (prva stopnja) Visoka šola za umetnost • Visokošolski strokovni študijski program Digitalne umetnosti in prakse (prva stopnja), (v postopku priznavanja) Fakulteta za podiplomski študij Podiplomski študijski programi: • Znanosti o okolju (tretja stopnja) • Krasoslovje (tretja stopnja) • Primerjalni študij idej in kultur (tretja stopnja) • Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine (tretja stopnja) • Molekularnagenetikainbiotehnologija(tretjastopnja) .. „. . .. . .. • Fizika (tretja stopnja) . , , ,. l J '- J ' na telefonski številki 00386 5 331 5 234 ali na spletni strani http://www.ung.si. Na univerzo da ali ne? Danes se velika večina maturantov odloči za študij na univerzi. Samoumevno Univerzitetno izobraževanje, ki se je evropskim vladam do nedavnega zdelo dobra »parkirna« rešitev, pa začenja povzročati že nemalo problemov. Zato je zdaj čas, da začnemo o vpisu na univerzo razmišljati bolj trezno: univerza naj ne bo »itak«, ampak »z razlogom«. Kdaj torej na univerzo? Da, če... Ne, če... ...se želiš zaposliti na delovnem mestu, za katerega je nujna univerzitetna izobrazba (npr. zdravnik, odvetnik, inženir, profesor...); ...lahko svoje želje uresničiš tudi drugače (za tajnico v podjetju univerzitetna izobrazba ni nujni pogoj!); ...ti učenje doslej ni povzročalo večjih težav; ...si se učil težko, brez prave motivacije; ...te je veselilo samostojno raziskovalno delo, npr. pisanje referatov in njihova obravnava v razredu; ...si opravil le najnujnejše naloge, potem pa si se posvečal drugim dejavnostim; ...res misliš, da boš vsaj za naslednjih pet let lahko živel brez večjih dohodkov, si pripravljen preživeti vsaj eno leto v tujini, si se pripravljen naučiti vsaj enega tujega jezika. ...bi se rad čim prej osamosvojil, dobil službo, se »ustalil« in (vsaj za nekaj časa) obesil knjige na klin. Na univerzo? Kam, kdaj, kako, zakaj ... Zanimanje. Da te neka snov zanima, je že korak k uspehu. A žal samo PRVI korak. Premisli, ali imaš na določenem področju tudi dovolj znanja oz. sposobnosti, da znanje poglobiš. Primer: če ti pogled na kri povrzoča vrtoglavico, opusti misel, da boš zdravnik - morda boš pa lahko fizioterapevt ali farmacevt? Zelje. Razlika med željami in sanjami je v tem, da so želje uresničljive, sanje pa ne. Če te že v vaškem zboru vsi postrani gledajo, ko zapoješ nekoliko bolj glasno, najbrž ne boš nikoli postal operni pevec. Morda pa bi lahko bil uspešen manager v operni hiši, kostumograf, scenograf, režiser...? Moda. Tudi izbira študija je stvar mode. V Sloveniji so pred desetimi leti vsi želeli biti ekonomisti. V Italiji je približno v UČENJE NEMŠČINE V TRSTU TEČAJI ZA OTROKE (od 3. leta), MLADINO, ODRASLE ODRASLE SENI0R (+50), ŠOLE IN PODJETJA IZPIT GOETHE-INSTITUT-a/CERTIFIKATI KNJIŽNICA - ČASOPISI BREZPLAČNI test za preverjanje predznanja in didaktično svetovanje f GOETHE-ZENTRUM TRIEST GOETHE-INSITUT SLOV I K Multidisciplinarni program naložba za tvojo prihodnost! istem času privlačevala komunikologija. Posledica? Zdaj imamo trume komuni-kologov, ki delajo v hotelskih recepcijah, in armade ekonomistk, ki so »navadne« tajnice. Eni in drugi so seveda zafrustri-rani, država (in starši) pa še danes računajo, koliko so porabili za nesmiselno izobraževanje otrok ... Dodatno izobraževanje. Do nedavnega je bila univerza top of the top, alfa in omega. Danes ni več tako. Pa ne (samo) zato, ker se je univerza »poslabšala«, ampak (predvsem) zato, ker je potreba po stalnem in interdisciplinarnem izpopolnjevanju večja. Zato upoštevajte, da boste morali že v času študija obiskovati tudi druge izobraževalne programe, in to predvsem s področij, ki so »daleč« od stroke, ki ste si jo izbrali. Več informacij: www.slovik.org. V Italijo ali v Slovenijo? Nekoč so študenti izbirali v glavnem med Trstom (www.units.it) in Ljubljano (www.uni-lj.si). Danes je možnosti več. Univerzi v Kopru (www.upr.si) in Novi Gorici (www.ung.si) sta takore-koč za vogalom, vse več študentov pa se odloča za študij v tujini. Če ste še vedno izbirate med Italijo in Slovenijo, razmislite o tem: Italija je dežela genijev. A teh je malo. Na univerzi (med učnim kadrom in med študenti) je povprečje precej nizko in neke spodnje meje sprejemljivega žal ni. Slovenija je v veliko večji meri dežela »zlate sredine«: manj genijev, a zanesljiva spodnja meja, pod katero se noben univerzitetni program ne more in ne sme spustiti. In še to: • univerza naj bi ponujala, kot pravi že samo ime, »univerzalna« znanja; zato se odločajte za čim bolj »univerzalne« oz. »klasične« smeri (npr.: Filozofija, Ekonomija, Medicina ...) in se izogibajte preveč ozkim usmeritvam (npr.: Stiki z javnostmi za potrebe javne uprave v evropskem kontekstu); • ne verjemite podatkom o zaposljivosti: tam v glavnem piše, kje BI SE LAHKO zaposlili bodoči diplomiranci, ne pa, kje se DEJANSKO ZAPOSLIJO; preverite, kje so (in kje bodo čez pet let, ko boste vi končali študij) dejanske možnosti zaposlitve; • ne nasedajte (italijanskim) lestvicam o kakovosti univerz: statistike žal niso najbolj verodostojne; za primerjavo: www.topuniversities.com ali www.we- bometrics.info. • za nasvet vprašajte resen (beri: nepro-fiten) servis, ki se ukvarja s svetovanjem na področju izobraževanja in kariere. Več informacij: info@slovik.org. Kaj pa, če ne grem na univerzo? Za tiste, ki se odločite, da ne boste šli na univerzo, a si želite kljub temu poiskati kakovostno zaposlitev, obstaja danes cela paleta izobraževalnih možnosti. To so poklicni in strokovni tečaji, namenjeni mladim z visokošolsko izobrazbo. Taki tečaji ne nudijo »univerzalnih« znanj, ampak specifična znanja, potrebna za opravljanje določenega poklica; pogosto že vključujejo delovno prakso ali celo štipendijo. Več informacij: http://www.sdzpi-irsip.it/. Živeti po nemško Naravni govorci, konsolidirana metoda poučevanja, bogata knjižnica s posodobljenim učnim gradivom, dnevniki in revije v nemškem jeziku.... v Goethe-Zentrum Triest se lahko naučite nemškega jezika na enostaven in naraven način. Da bi bilo učenje še učinkovitejše, je vsak razred sestavljen iz študentov s podobnim nivojem znanja nemškega jezika. Nivo preverjamo na našem sedežu z brezplačnim, neobvezujočim vstopnim testom. Tečaji se pričnejo 28. septembra, kdor pa želi takoj začeti z učenjem jezika, lahko tačas obišče spletno stran Goethe-Instituta in se zabava z online igricami: www.goethe.de/tedesco. Viel Spaß! Goethe-Zentrum Triest 2 0 Nedelja, 392. septembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Prvo zasedanje občinskega sveta po umestitveni seji Upravno leto se je začelo s konfliktom interesov Jarc sprožil razpravo o upravljanju centra Gradina - Vizintin: Vsi predpisi spoštovani Konflikt interesov v zvezi z upravljanjem sprejemnega centra Gradina je zaznamoval začetek novega upravnega leta v občini Doberdob. Po umestitveni seji, ki je potekala 25. junija, se je občinski svet prvič sestal v četrtek, ko je razprava okrog raznih upravnih vprašanj in programskih smernic župana Paola Vizintina trajala skoraj štiri ure. Vprašanje o upravljanju centra Gradina je prišlo iz vrst opozicije. Svetnik Slovenske skupnosti (SSk) Marco Jarc je opozoril na nelagodje v vasi, saj številni vašča-ni naj ne bi bili zadovoljni z vodenjem sprejemnega centra in naj bi se spraševali, kam gre ves denar, ki je namenjen upravljanju strukture. Jarc je izrazil pomisleke nad ravnanjem občinskega odbora, saj je po njegovih besedah med člani upravnega sveta zadruge Rogos, ki upravlja center Gradina, tudi Elvia Marušič, ki je sicer žena občinskega odbornika Nordia Gergoleta. »Župana in odbor opozarjamo na zadevo, ki je med domačini zelo občutena, hkrati pa ju vabimo, da naj se odbornik Gergolet ne udeležuje zasedanj občinskega odbora, ki zadevajo center Gradina,« razlaga Jarc, ki je med občinskim svetom župana pozval, da naj zaradi omenjene zadeve preveri, ali obstaja konflik interesov med občinsko upravo in zadrugo Rogos. »Sprejemni center Gradina upravlja zasebna zadruga Rogos, ne pa gospa Maru-šič ali druge posamezne fizične osebe. Z Ma-rušičevo, ki je sodno ločena od odbornika Gergoleta, občina nima nikakršnega pogodbenega ali formalnega odnosa. Upravljanje centra Gradina je zadruga Rogos dobila z javnim natečajem ob spoštovanju vseh zakonskih kriterijev in pogojev, na podlagi katerih ne obstaja nikakršen konflikt interesov,« odgovarja župan Vizintin in nadaljuje: »Po pozivu svetnika Marca Jarca je uprava preverila, da v resnici obstaja konflikt interesov med pokrajinsko odbornico Maro Čer-nic, zadolženo med drugim za okolje in zaščitena območja, v katerih se nahaja tudi Gradina, in njeno sestro Ano Černic, predsed- Paolo Vizintin BUMBACA nico zadruge Rogos. Po tej očitni ugotovitvi pokrajina ne bo mogla v nadalje dodeljevati prispevkov ali sprejemati ukrepov v korist omenjene zadruge, in to ravno zaradi tega, ker jo vodi sestra odbornice. V zvezi s tem bomo po pozivu svetnika Marca Jarca takoj obvestili zadrugo in pokrajinsko upravo.« Med zasedanjem so izglasovali tudi nekaj manjših sprememb v proračunu ter odobrili nov pravilnik knjižnične izposoje in novo pogodbo o tajniški službi. Razpustili so namreč konvencijo z občino Dolenje in podpisali novo z občinama Moš in Štarancan, sicer pa bo doberdobski tajnik še naprej isti kot doslej. V nadaljevanju je občinski svet odobril še tranzacijsko pogodbo za prodajo jusarskega zemljišča v Jamljah; potem ko bo deželni jusarski komisar prejel omenjeni sklep, bo dal zeleno luč za dokončni prepis lastništva parcele, ki se nahaja v Jamljah in na kateri je bil svoj-čas zgrajen del stanovanjskega poslopja. Občinski svet se je zaključil z glasovanjem o prodaji energetskega sektorja podjetja za javne storitve IRIS. Sklep so podprli vsi svetniki razen Marina Ferfolje; predstavnik Severne lige in Ljudstva svobode, ki je med občinskim svetom govoril v italijanščini kljub prisotnosti prevajalca, se je vzdržal. Kdor pa bi si rad ogledal zasedanja občinskega sveta, bo to v kratkem lahko storil na spletu. SSk bo namreč po navajanju Marca Jarca v kratkem objavila posnetke z zasedanja na spletnih straneh Zame TV in Youtube. (dr) doberdob Paludarij podžiga polemiko Doberdobska občina je prejela dve prošnji za upravljanje paludarija ob jezeru. Vložila sta ju zadruga Rogos in navtično društvo Sidro. Župana Paola Vizintina je med četrtkovo sejo občinskega sveta Marco Jarc iz vrst SSk vprašal, kako namerava uprava izbrati upravitelja paludarija. Župan je odvrnil, da se bo treba dogovoriti z deželo FJK in od nje dobiti zeleno luč za pripravo javnega natečaja; kdor bo zmagal, bo postal upravitelj paludarija. Odgovor je Jarca le delno zadovoljil, saj je opozoril, da objekt ob jezeru sameva že dolgo časa in da je občinska uprava zadevo dolga leta zanemarjala. »Župan je vedno izjavljal, da občina nima pristojnosti nad paludarijem, sedaj je postalo jasno, da ni ravno tako,« je pripomnil Jarc. Razpravo o paludariju pozorno spremljajo pri slovenskem navti-čnem društvu Sidro, saj želijo v njem urediti svoj sedež. »Ograjujemo se od vseh izjav in stališč, ki bi nam rade prilepile kakšno politično etiketo. To je našemu društvu popolnoma tuje,« poudarja predsednik Sidra, Marco Frandolič, ki dodaja: »Ne pripadamo nobeni stranki in nismo odraz nobene politične sile. Tudi pri nas ima vsakdo svoje prepričanje, na naših sejah pa politiko puščamo za vrati. Če v pogovor vstopi politika, sejo takoj prekinemo. Zato je nepošten vsakdo, ki politično zlorablja Sidro,« zaključuje Frandolič. krmin Nezakonite odplake Kaznovanih več delavnic in kmetij Med poletnimi meseci je osebje goriške izpostave gozdne straže obiskalo več kmetij in obrtniških delavnic v raznih krajih pokrajine ter ugotavljalo, ali spoštujejo zakonske predpise o odplakah in onesnaževanju vodnih virov. Gozdni čuvaji so ugotovili več kršitev zakonskih predpisov, največ jih je bilo območju občine Krmin; v glavnem je šlo za odtočne cevi, ki so jih lastniki kmetij ali obrtniških delavnic, namestili brez potrebnih dovoljenj, ponekod pa so ugotovili tudi, da je bila stopnja onesnaženosti odtočnih vod previsoka. Kršitve niso povzročile hujše škode naravnemu okolju, vendar so dokazale, da obrtniki in kmetje v glavnem niso seznanjeni s predpisi o odtočnih vodah in odplakah. Čeprav so področje zakonsko uredili pred mnogimi leti, marsikje sploh ne vedo, da odtočne vode lahko onesnažujejo reke in potoke, v primeru, da je stopnja škodljivih snovi zelo visoka, pa celo podtalnico. Onesnaževalci tvegajo zelo visoke globe in tudi prijavo sodnim oblastem, v kolikor sta bila kršena civilni ali kazenski zakonik. Kazni gredo od 600 do 60.000 evrov, kršitelji predpisov pa morajo poskrbeti tudi za bonifikacijo onesnaženih območij. doberdob, gorica - Kmečka zveza pri županih Vizintinu in Romoliju Kmetijstvo čaka na spodbude Doberdob pozvali k sodelovanju pri projektu za razvoj kmetijstva na Krasu, goriško upravo pa k čezmejnemu sodelovanju, promociji in vzdrževanju kmečkih poti Kmetijstvo potrebuje spodbude krajevnih uprav. Do tega bo lahko prišlo s projekti, dolgoročnim planiranjem, ovrednotenjem tipičnih pridelkov in z vnašanjem novosti, ki kmečkemu sektorju omogočajo, da se razvija. Na potrebo po podpiranju kmetijstva opozarja Kmečka zveza (KZ), katere predstavniki so v minulih dneh obiskali najprej doberdobskega župana Paola Vizintina, nato pa še goriškega župana Ettoreja Romolija. V Doberdobu so deželni tajnik KZ Edi Bukavec, goriški predsednik KZ Stanko Radikon in vodja goriškega urada Kmečke zveze Walter Mikluz poudarili, da so za razvoj kraškega teritorija in kmetijstva potrebni enoten načrt, vizija ter skupno nastopanje krajevnih uprav in ustanov. »Po ukinitvi KGS je upravljanje kraškega kmetijstva potekalo nekoliko razdrobljeno. Koordinacijsko vlogo lahko danes prevzame Lokalna akcijska skupina Kras, koristno pa bi bilo tudi izdelati skupno strategijo, ki bi omogočila razvoj Krasa na treh temeljih, in sicer turizmu, naravi in kmetijstvu,« je na srečanju z županom Vizintinom, pod-županjo Luiso Gergolet in odbornikom Da-nielom Jarcem povedal Edi Bukavec in s tem v zvezi predlagal sodelovanje občine Doberdob pri projektu Masterplan, ki bi bil namenjen analizi stanja in razvojnim perspektivam tržaškega in goriškega kraškega kmetijstva ter bi med drugim upošteval tudi slovensko prisotnost na Krasu. Do-berdobska uprava je predlog sprejela, Vi- Delegacija Kmečke zveze z županom Romolijem in odbornikom Devetagom na goriški občini BUMBACA zintin pa je pristavil, da je občina vedno pripravljena na ovrednotenje kmetijskih dejavnosti na svojem območju in širjenje kulture neposrednega nakupovanja kmetijskih pridelkov. »Prizadevamo si tudi, da bi dežela FJK ukinila nekatere omejitve, povezane na zaščitenost dveh tretjin našega teritorija, ki ovirajo in bremenijo kmete,« je povedal Vizintin. Na goriškem srečanju so predstavniki KZ, katerim se je pridružil tudi član gori- škega vodstva Silvan Primosig, predstavili županu Romoliju delovanje zveze in poudarili, da je med njenimi člani sama špi-ca briškega vinogradništva. »Zato je potrebno, da uprava skrbi za ovrednotenje teh in drugih "ekscelenc" - ob vinu obstaja npr. tudi goriški radič -, da proizvode in pridelke promovira, skrbi za čezmejno povezovanje,« je navedel Bukavec in nadaljeval: »Ro-molija smo opozorili tudi na potrebo po vzdrževanju nekaterih kmečkih poti na sovodnje Elektrovod, avtocesta, IRIS in še marsikaj Oslavju in na spodbujanje Trgovinske zbornice, da ponovno aktivira sklad za investicije v kmečki sektor.« Ne nazadnje, je povedal Bukavec, bi morala občina pritisniti na deželo Furlanijo-Julijsko krajino, da spremeni obseg območja, ki ima v deželnem načrtu za razvoj podeželja večje ugodnosti in prednosti. »Del Oslavja je namreč vključenega v urbano območje, kar ni pravično do tamkajšnjih kmetovalcev,« je zaključil Bukavec. (Ale) Walter Devetak BUMBACA Na začetku novega upravnega leta se oglaša načelnik opozicijske svetniške skupine Skupaj za Sovodnje Walter Devetak. »Po dobrih treh mesecih delovanja nove občinske uprave v Sovodnjah je čas za prvi pregled in oceno, kako se rešujejo najbolj pomembna in nujna vprašanja, in za po-jasnitev naših stališč oziroma stališč opozicije. V ospredju je prav te dni vprašanje trase elektrovoda, mudi se glede razjasnitve številnih vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi s prekvalifikacijo hitre ceste, ni znana opredelitev uprave glede prihodnosti družbe IRIS,« pravi Devetak in ugotavlja: »V zvezi s potekom trase elektrovoda želim poudariti, da je svetnik Peter Černic že nekaj mesecev pred zapadlostjo prejšnjega mandata in ob glasovanju o uvedbi služnosti novega - obnovljenega plinovoda predlagal, naj se z družbo SNAM poišče rešitev, da bi elektrovod potekal vzporedno s plinovodom. Tedanji župan je priporočilo sprejel, vendar je ostalo pri besedah. Drugi osnutek, ki je bil medtem izdelan in dostavljen na občino nekaj tednov pred volitvami, takega poteka trase ne upošteva. Na seji načelnikov skupin 7. septembra sva Peter Černic in podpisani predlagala, naj se trasa elektrovoda, ki v predloženem osnutku poteka po Poti na Roje do križišča s Štradalto, pred hišami v bližini križišča premakne v desno, pod bre-žino, in naj poteka vzporedno s plinovodom. V kolikor to ne bi bilo mogoče, naj se premakne do železniškega nasipa. Predloga sva pojasnila tudi na srečanju z Borisom Pericem iz družbe KB1909 11. septembra letos.« Po Devetakovem mnenju načrtovana gradnja elektrovoda odpira tudi vprašanje odškodnine oziroma protivrednosti v korist sovodenjske skupnosti. Opozicijski svetniški skupini predlagata ureditev odseka povezave med Potjo na Roje in v regulacijskem načrtu že predvideno novo cesto za obrtniško cono. Odsek bi se ognil križišču na Štradalti. »Žal pa občina nima načrta prostorske ureditve celotnega teritorija. Težave in zamude se pojavljajo tudi glede urejanja prostora na manjših območjih, kar je, ob napovedih o skorajšnjem začetku del za preureditev hitre ceste, več kakor nujno. Konec julija sem zaprosil za vpogled v načrt ali vsaj osnutek načrta bodoče ureditve območja v bližini avtoceste (šola, igrišče, telovadnica, morda vrtec ali otroško igrišče), kar bi bilo mogoče uporabiti v pogovorih in dogovorih s komisarjem za izgradnjo avtoceste. Do danes ne vem, če načrt obstaja, če je v pripravi, če kdo ga pripravlja,« pravi Devetak in še pojasnjuje: »Na seji načelnikov svetniških skupin v juliju sem tudi izrecno opozoril, da bi za ojačitev in izboljšanje dela v tehničnem uradu potrebovali tehnika, ne pa pravnika. Hudo zapleteno je tudi stanje v družbi IRIS, ki je zaradi ne dovolj pretehtanih naložb v prejšnjih letih pridelala milijonsko izgubo in je zato prisiljena v prodajo pozitivnih (ki prinašajo dobiček) sektorjev dejavnosti. Bolj kakor spraševanje, kdo je za to bolj odgovoren, vrhunski in dobro plačani menedžer ali pasivna vloga občin - solastnic družbe -, menim, da je utemeljeno vprašanje, koliko nas bo s prihodnjim letom stalo ravnanje z odpadki, ki bo, kot kaže, edina preostala dejavnost družbe za komunalne storitve na Goriškem,« zaključuje načelnik opozicijske skupine v sovodenjskem občinskem svetu. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 20. septembra 2009 17 nova gorica - Eda center raste v skladu z načrti Zanimanje za prostore trikrat večje od ponudbe Zaradi recesije bodo prihranili več milijonov evrov - Garažno hišo bi lahko začeli tržiti že spomladi Na gradbišču Eda Centra v središču Nove Gorice, kjer se je z deli začelo v maju 2008, se približno šestdeset gradbenih delavcev trenutno ukvarja z gradnjo armiranobetonske konstrukcije prve etaže oziroma pritličja nastajajočega objekta, ki bo s približno 60 metri najvišji v mestu. Dela potekajo tudi pod zemljo, v garažni hiši, ki je v grobem že končana, v njej pa se začenjajo obrtniško-instala-cijska dela. Garažna hiša naj bi bila zaključena in pripravljena na otvoritev že v marcu prihodnje leto. »Odločitev o tem še ni padla, a načeloma bi lahko že spomladi, še preden bo objekt dokončan, začeli tržiti garažno hišo. Vseh 425 parkirnih mest sicer ne, kakšnih tristo pa bi lahko ponudili No-vogoričanom oziroma mestu,« je povedal Simon Klaut, direktor marketinga v družbi Euroinvest, ki gradi Edo Center. Klaut je poudaril tudi, da je glavnina del že za njimi, pa čeprav so šele pred kratkim prišli do kote 0. S tem v zvezi je dodal še, da so zgradili že 60 odstotkov armiranobetonske konstrukcije, in da jih čaka le še ureditev treh pritličnih etaž ter stolpnice; to naj bi šlo zaradi montažnega načina gradnje, ki omogoča tudi opremljanje spodnjih etaž, ko najvišja nadstropja še niso zgrajena, precej hitro. »Do konca leta naj bi naredili prve tri etaže, ki bodo namenjene trgovskemu delu, septembra 2010 pa naj bi bil, tako kot smo predvidevali od vsega začetka, celoten objekt zaključen in pripravljen na otvoritev,« je še pojasnil. V zvezi z dosedanjo gradnjo je izpostavil veliko srečo, ki so jo imeli, saj bi pri tako globoki gradbeni jami lahko prišlo do posedanja ali pokanja sosednjih objektov, a se to ni zgodilo, tako da je najhujše že mimo. V zvezi z recesijo in njenimi posledicami je pojasnil, da je v tem času res težje pridobivati finančne vire, ki so tudi dražji, po drugi strani pa so se gradbena dela pocenila za 40 odstotkov. »S tega vidika nam gre recesija na roko. Poznavalci pravijo, da se nikoli več ne bo gradilo tako poceni,« je še povedal Klaut in dodal, da je bila celotna investicija v Eda Center sprva ocenjena na 38 milijonov evrov, zaradi omenjene pocenitve gradbenih del pa se je že romjan Starši vztrajajo V pričakovanju, da bodo občine iz tržiškega mesta okrožja zagotovile javen prevoz v slovensko osnovno šolo in vrtec v Romjanu ter v nižjo srednjo šolo v Doberdobu, so si starši morali sami pomagati in začasno poiskati način, da njihovi otroci pravočasno sedejo v šolske klopi. Vsak po svoje se je organiziral, kot je pač vedel in znal, kdor z uskladitvijo delovnih urnikov, kdor s pomočjo babic, dedkov in drugih sorodnikov. Kljub vsakodnevnim težavam so na četrtkovem srečanju Združenja staršev vsi očetje in mame poudarili, da bodo vztrajali, dokler se ne najde dokončna rešitev, saj želijo, da njihovi otroci nadaljujejo šolanje v slovenskem jeziku. Četrtkovo srečanje je sklicala predsednica Združenja staršev Damijana Kobal; zbrali so se očetje in mamice 44 otrok, ki bi potrebovali prevoz v vrtec oz. šolo. Na srečanje so prišli starši iz Štarancana, Ronk, Škocjana, Turjaka, San Piera, Zagra-ja, Gradišča, Doberdoba in Foljana-Redipulje; nekateri izmed njih so se v prejšnjih dneh odpravili do svojih občin, da bi upravitelje pozvali, da naj čim prej rešijo vozel prevozov. Starši veliko pričakujejo od zasedanja županov tržiškega mesta okrožja, ki bo potekalo v ponedeljek in ko naj bi zadevo dokončno rešili. pocenila na 31,5 milijonov evrov. Tudi bojazen, da bodo za trgovske in poslovne prostore težko našli interesente, je očitno odveč, saj imajo za prve tri etaže, namenjene trgovskemu delu trikrat več povpraševanja kot ponudbe. Čeprav pogodb še niso podpisali, so si že segli v roke z več kot 80 odstotki kupcev v prvih treh nadstropjih, kjer bo 3.000 kvadratnih metrov površin. Po prvotnem scenariju so nameravali prostore oddajati v najem, kot je to v veljavi v tujini, a ker je slovenska kultura taka, da hočemo imeti prostore v svoji lasti, so se temu prilagodili in bodo tistim, ki bodo to hoteli, prostore tudi prodali. »Idejne zasnove so že zrisane in dogovorjene, počasi pa bomo začeli s podpisovanjem pisem o nameri in kasneje pogodb,« je o tem pojasnil Klaut. Zanimivo je, da so med zainteresiranimi za trgovski in poslovni del, ki prvemu sledi v osmih etažah in na 8.000 kvadratnih metrih površin, pretežno novo-goriška podjetja. Z drugih koncev Slovenije ali z druge strani meje jih praktično ni, ne za trgovski, ne za poslovni del. Tudi poslovno-pisarniški del je ustno v 60 odstotkih že oddan. Stanovanja - v zgornjih treh nadstropjih jih bo skupaj 35 v izmeri od 50 do 120 kvadratnih metrov ter tri luksuzna v velikosti 200 kvadratnih metrov - še niso naprodaj, zanimanje ljudi pa je glede na telefonske klice veliko. Skupna površina stanovanjskega dela je 3.000 kvadratnih metrov, kar pomeni, da bo Eda Center skupaj obsegal 14 tisoč kvadratnih metrov uporabnih neto površin. V pritličju bo poleg trgovskega dela tudi enogastronomski center, s katerim bo upravljal Euroinvest in za katerega računajo tudi na evropska sredstva iz programa Interreg III. V drugem pritličju bosta večja restavracija in kongresni del, ki bo tudi deloval pod okriljem Euroinvesta, v tretji etaži pa recepcija za poslovni del, fitnes center in lounge bar. Eno od nadstropij od osmih, namenjenih pisarnam, bo zasedla družba Euroinvest, preostale etaže pa bodo po dosedanjih ustnih dogovorih zapolnila najrazličnejša podjetja, državne službe, odvetniške pisarne, zdravniške ordinacije in podobno. Nace Novak Gradbišče Eda centra, kjer pravkar uresničujejo pritličje FOTO N.N. carraro - Pobude za pomoč odslovljenim delavcem Dežela sklicala družbo Srečanje bo v četrtek v Vidmu - Antonaz poziva deželo, da naj tudi finančno pomaga delavcem gorica - DS »Debora uteleša novo politiko« Jutri bo 617 članov goriško-štever-janskega krožka Demokratske stranke v avditoriju Fogar na v Gorici izbiralo delegate, ki bodo soudeleženi v nadaljnjih fazah postopka za izvolitev deželnega in državnega tajnika stranke. Svoji listi, prvo za izbiro delegatov za pokrajinski shod, drugo pa za izbiro delegatov za deželni shod, bodo predstavile vse tri »struje«, in sicer Fran-ceschinijeva, v okviru katere kandidira za mesto deželne tajnice Debora Serracchia-ni, Bersanijeva, v okviru katere kandidira na deželni ravni Enzo Martines, in Marinova, ki jo v FJK zastopa kandidatka Maria Cristina Carloni. Iz jutrišnjega glasovanja bo med drugim izhajalo, kateri »struji« pripada večji del goriško-števerjanskih članov. Zgleda vsekakor, da je večinska komponenta v Gorici tista, ki podpira Serracchianijevo in Franceschinija, vanjo pa spadata tudi občinski tajnik DS Giuseppe Cingolani in koordinator Slovencev v DS na Goriškem David Peterin. »Serracchianijeva je prava oseba za tajniško mesto v FJK, ker uteleša spremembe in novo politiko, ki upošteva mnenje baze. Po njenem in našem mnenju se DS ne sme odpovedati primarnim volitvam, imenovani na institucionalna mesta pa se morajo po dveh mandatih umakniti, da omogočijo dotok novih idej in energij. Debora se zavzema tudi zato, da bi bile plače politikov skromnejše,« je povedal Cingolani in podčrtal, da je Serracchianijeva najboljša kandidatka za tajniško mesto tudi zato, ker je evropska poslanka. Njeni kongresni resoluciji bo goriški odbor, ki jo podpira, »pripel« tudi svoje predloge, med katerimi je ovrednotenje slovenske narodne skupnosti. Na listi »Gorizia con Debora«, iz katere bodo člani izbirali delegate za deželni shod, so Stefano Podlipnik, Angiola Re-staino, Federico Vidic, Marco Braida, Giuseppina Cibej, David Peterin, Maria Luisa Zoratti, Alessandro Chiarion, Daniela Maurenzi, Daniele Bidut, Giulia Trevisan, Bruno Crocetti, Franco Micco-li, Ivan Bratina, Daniele Orzan, Chiara Corriga in Maria Rosa Verona. Kandidati za pokrajinski shod, na katerem bodo izbirali delegate za vsedržavni shod, bodo navedeni na listi »Gorizia con Franceschini«. Med njimi so Cingolani, Tamara Mizerit, Marco Rossi, Chiara DallOsto, Luca Co-rolli, Daria Kogoi, Nando De Sarno, Roberta Iacumin, Piero Cristin, Cristina Co-cianni, Marco Menato, Elisabetta Damia-nis, Mirjam Radinia, Carlo Rojic, Stefani Faggioli, Federico Portelli, Majda Bratina, Oliviero Furlan in Aljoša Sosol. (Ale) Podpredsednik deželne vlade Luca Ci-riani, ki je med drugim pristojen za produktivne dejavnosti, je za 24. september v Vidmu sklical srečanje o krizi družbe Carraro. Na njem bodo predstavniki družbe s sedežem v kraju Campodarsego pri Padovi pojasnili, kateri so nameni podjetja v zvezi z obratoma iz Gorice in Maniaga, ki ju bosta na srečanju predstavljala župana. »Prisluhnili bomo predstavnikom družbe, hkrati pa jim izrazili vso svojo zaskrbljenost za obrata iz naše dežele,« poudarja Ciriani. Kot znano je pred dnevi družba Carraro napovedala, da bo odslovila 80 od 120 delavcev, ki so zaposleni v goriški tovarni. Medtem je deželni svetnik SKP Roberto Antonaz pozval predsednika dežele FJK Renza Tonda, da naj se odločno postavi v bran delavcem družbe Carraro. Antonaz tudi sprašuje, ali je družba Carraro doslej prejemala javne prispevke za razvijanje svojih dejavnosti, hkrati pa poziva deželo, da naj poskrbi za finančno pomoč delavcem, v kolikor bo prišlo do podpisa solidarnostne pogodbe. Po mnenju Antonaza bi moral Ton-do čim prej stopiti v stik s predsednikom Veneta Giancarlom Galanom, potem pa bi morala skupaj pritisniti na družbo Carraro in jo prepričati, da naj ne odslavlja delavcev in da naj z njimi podpiše solidarnostne pogodbe v pričakovanju na ponoven zagon svetovnega trga. Sicer je včeraj Tondo potrdil goriškemu županu Romoliju, da dežela posveča maksimalno pozornost zadevi in da bo dala svoj doprinos k reševanju nastale krize. gorica - 56-letni duševni bolnik ranil dva agenta Poskus umora C.C. leži v centru za duševno zdravje, kjer ga nadzoruje policija - Policist bo okreval v treh tednih _ i WÊ m V ulici Santa Chiara BUMBACA Poskus umora. To je kaznivo dejanje, katerega je osumljen 56-letni moški, ki je v četrtek zvečer napadel policista in mestnega redarja, ki sta z ostalimi kolegi in zdravniškim osebjem skušala udreti v njegovo stanovanje v ulici Santa Chiara v Gorici. C.C., ki ga že 30 let zdravijo v centru za duševno zdravje zaradi shizofrenije, zaenkrat še ni za rešetkami, tvega pa, da bo prihodnja leta preživel v posebnem zaporu za duševne bolnike. Dogodek se je pripetil okrog 18.15 v ATER-jevem stanovanju za nadškofijskim muzejem, kjer je C.C. živel sam. Goriško policijo so poklicali na pomoč mestni redarji, ki so z osebjem centra za duševno zdravje skušali vstopiti v stanovanje 56-letnika. Moškemu so namreč morali nujno nuditi zdravstveno oskrbo, ki jo je že dalj časa zavračal in v odsotnosti katere je bilo nevarno, da postane agresiven. »Ker se je 56-letnik zaklenil v stanovanje, smo poklicali gasilce, da bi s po- močjo lestve vstopili v stanovanje skozi okno. Ko sta marešalo mestnih redarjev Paolo Ponzalli in gasilec razbila steklo, je moški rahlo ranil agenta z nožem, nato pa je začel nanje metati razbitine,« je povedal vodja letečega oddelka goriške kvesture Massi-miliano Ortolan in nadaljeval: »Nato je začel groziti, da bo po stanovanju polil alkohol in zanetil požar. Pri tem smo odločili, da udremo skozi vrata. Ko so bili agenti v stanovanju, je skušal zbežati v kuhinjo, policist pa mu je preprečil, da bi zaprl vrata. Moški ga je z nožem ranil po čelu in po nosu, nato pa so ga le uspeli blokirati in mu dati injekcijo s pomirjevalom.« Moškega so z rešilnim avtomobilom službe 118 odpeljali v center za duševno zdravje - med padcem se je namreč rahlo udaril v glavo -, kjer ga nadzoruje policija in kjer čaka na odločitev sodnika za preliminarne preiskave, policist M.M. pa bo okreval v 21 dneh. (Ale) 18 Sobota, 19. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Ob Evropskem dnevu jezikov in kulturne raznolikosti S knjižno izložbo širijo krog sogovornikov Za pobudo stoji ZSKD, ki želi privabiti v KB center tudi obiskovalce mesta Vesna Tomsič BUMBACA Zveza slovenskih kulturnih društev bo s Slovensko deželno knjižno izložbo obeležila 26. september, Evropski dan jezikov in kulturne raznolikosti. Obenem bo s to pobudo vzpostavila še tesnejše odnose med društvi iz tržaške, goriške in vi-demske pokrajine. Sejem knjižnega gradiva, ki ga bodo prispevala društva, in ga bodo spremljale debatne in družabne priložnosti, bo v petek, 25. septembra, od 15. ure dalje na dvorišču KB Centra. »Naša društva so v zadnjih dveh letih izdala številne knjige in DVD-je, ki gredo od zbornikov mimo monografskih raziskav do drugih študij. Dogaja pa se, da vse te publikacije s pomembnimi vsebinami in večkrat tudi z dvojezičnimi povzetki ne dosegajo širšega kroga bralcev in ostanejo pogosto na društvenih policah. Zato se nam zdi prav, da vsa ta dela v obliki sejma predstavimo javnosti in vsem tistim, ki bodo v petek obiskali Gorico v okviru poulične prireditve Okusi na meji,« pravi goriška predsednica ZSKD-ja, Vesna Tomsič. S svojimi knjigami bo sodelovalo 35 razstavljavcev, med katerimi bodo slovenska društva iz goriške, tržaške in videmske pokrajine. Ob 18. uri bo debatna kavarna, ki se je bodo udeležili Jari Jarc, Marina Cer-netig in Aleksander Coretti, ponudili pa bodo iztočnice za razpravo o mladih, manjšini in literarnem ustvarjanju. Med sejmom bo potekala tudi družabna igra Mozaik, na kateri bodo vsi obiskovalci ob vhodu prejeli delček sestavljanke oziroma slike, ki jo bodo morali nato zložiti tako, da bodo manjkajoče dele iskali med ostalimi prisotnimi in tako omogočili neposreden kontakt med ljudmi. Večer bo ob 19.30 poživila beneška glasbena skupina BK evolution, ki jo sestavljajo Davide Tomasetig (bas kitara), Alessandro Bertossini (kitara), Lu-ca Clinaz (bobni), Anna Bernich (harmonika), Davide Klodič (klavir) in Igor Cerno (glas). Vsi člani skupine so doma iz Na-diških dolin razen enega, ki je doma iz Ter-ske doline. Band se je pred dvema letoma razvila iz vokalne skupine Beneške korenine, da bi ohranila zapuščino pokojnega kantavtorja Kekka Bergnacha. (VaS) devetaki - Jutri odkritje novega obeležja Spomin na zmago Govornik bo Aldo Rupel - Kulturni program z godbo, zbori in recitacijami Pri Devetakih bodo jutri slovesno odkrili nov spomenik, ki je posvečen zmagovitim spopadom partizanskih enot proti motorizirani nemški koloni v letih 1943-1944. Svečanost se bo pričela ob 11. uri, predvideni so pozdravni nagovori doberdobskega župana Paola Vizintina, predstavnika pokrajinske vlade, pokrajinskega predsednika VZPI-ANPI Paola Padovana in župana Mirna-Kostanjevice Zlatka Martina Marušiča; le-ta bo spregovoril v imenu partizanov iz Opatjega sela, ki so se udeležili spopadov pri Devetakih. Slavnostni govornik bo prof. Aldo Rupel, medtem ko bodo s prapori prisotni predstavniki raznih partizanskih sekcij VZPI-ANPI in zveze borcev za vrednote NOB iz Opatjega sela, Prva-čine in Šempetra. Kovinsko tablo, ki je pritrjena na kamniti blok, bosta odkrili Bernarda Devetak in Malka Peric, udeleženci spopadov pri Devetakih. Kulturni program bodo oblikovali godba na pihala Kras iz Doberdoba, otroški pevski zbor Kremenjak iz Jamelj, recitatorji kulturnega društva Kras Dol-Poljane, moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba in zbor Starše ensemble, ki ga sestavljajo člani Združenja slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana. Organizatorji jutrišnje svečanosti - sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje - so vabilu na proslavo priložili obvestilo, na katerem opozarjajo, »da je proslava spomin na partizansko zmago, ki na partizanski strani ni terjala nobene žrtve. Venci, cvetje in podobno torej nikakor niso primerni.« Spomenik pri Deveta-kih, na stičišču makadamskih gozdnih cest pod kamnolomom, je namreč posvečen zmagi in ne padlim, kot velja za večino drugih obeležij, ki nas spominjajo na narodnoosvobodilno borbo. Spomenik pri Devetakih BUMBACA tržič - Med predajo ladje Poklon vojakom, o umrlih delavcih pa niti besedice »Prav je, da se poklonimo, komur si prizadeva za vzpostavitev demokracije v svetu. Toda, v kolikor se je predsednik upravnega sveta spomnil vojakov, ki so umrli med opravljanjem svoje službe v Afganistanu, bi se moral istočasno spomniti tudi dveh delavcev tržiške ladjedelnice, ki so izgubili življenje med delom.« S temi besedami se je koordinator sindikata FIOM znotraj enotnega sindikalnega predstavništva iz tržiške ladjedelnice Moreno Luxich odzval na nagovor, ki ga predsednik upravnega sveta družbe Fincantieri Giuseppe Bono imel na četrtkovi predaji nove potniške ladje Carnival Dream. Za Luxicha si Bono zasluži ostro kritiko tudi zaradi izjav, ki jih je imel na račun plač delavcev. Po mnenju predsednika družbe Fincantieri si delavci zaslužijo višjo plačo le v primeru, da opravijo dobro delo. »Delavci so lahko pri svojem delu uspešni, če jim podjetje zagotovi primerne delovne pogoje. Brez naložb v proizvodni proces delavci ne morejo zagotoviti visoke produktivnosti,« opozarja Luxich. Bonov govor ni bil po godu niti pokrajinskemu tajniku sindikata UILM Luci Furlanu. Po njegovih navedbah je Bono opozoril, da je družba Fincantieri podpisala zelo inovativno integrativno pogodbo, vendar je pri tem pozabil povedati, da je bilo dogovarjanje zelo ostro in da imajo za podpis dogovora velike zasluge tudi sindikati. gradišče - Danes in jutri Poulični praznik prostovoljcev Sodelovalo bo preko 60 slovenskih in italijanskih društev Danes in jutri bo na različnih lokacijah Gradišča mednarodni praznik prostovoljstva, pri katerem bo sodelovalo preko 60 društev iz Italije in iz Slovenije. Pobudo, ki bo potekala že šestnajstič, prireja goriška pokrajina v sodelovanju z občinami Gradišče, Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba ter s centrom CSV-FJK in deželno civilno zaščito. Dvodnevna prireditev se začenja danes ob 9. uri v dvorani bergamas, kjer bo potekalo srečanje višjih srednjih šol iz goriške pokrajine. Predavanje o prostovoljnem delu bo vodil Guido Tallone, referent skupin Abele, ki ima bogato izkušnjo na področju dela z mladimi. V dvorani Bergamas bodo nagradili tudi dijake, ki so sodelovali pri natečaju Mladi prostovoljci in so izdelali logotip in gradivo za promocijo praznika prostovoljstva. Ob 16. uri bo v dvorani občinskega sveta srečanje krajevnih društev prostovoljcev, ki ga bo vodila pokrajinska odbornica Licia Rita Morsolin. Nocojšnji večer od 20.30 dalje bo posvečen zborovskemu petju, godbam na pihala ter glasbenim skupinam. Jutrišnji dan se bo začel ob 9. uri v ulici Ciotti z odprtjem stojnic sodelujočih društev, ki bodo ponujala informativni material. Ob 11. uri bodo na vrsti pozdravi upraviteljev, od 15. uri dalje pa bodo na prizorišču koncerti, srečanja, nastopi umetnikov in še marsikaj. Walter Mramor potrjen Komisija, ki ji je predsedoval goriški občinski odbornik za kulturo Antonio De-vetag, je včeraj na mestu odgovornega za promocijo in komunikacijo pri goriškem občinskem gledališču Verdi potrdila dosedanjega umetniškega vodjo Walterja Mramorja, ki bo to vlogo opravljal še v sezonah 2009/2010, 2010/2011 in 2011/2012. Prijavljenih na razpis je bilo oseb, v drugo fazo pa sta se uvrstila le Mramor in Mario Brandolin. Prvi je višje število točk zbral predvsem po zaslugi kurikuluma, saj je komisija na kolokviju obema dodelila 9 točk. Vrhovski telefoni nemi Več telefonov na Vrhu je bilo včeraj nemih. Okvara je baje prizadela le nekaj telefonskih linij, ki so speljane po vasi; zato so ponekod telefoni delovali, drugod pa ne. »Vrhovci z nemimi telefoni morajo klicati na brezplačno številko 187. Le tako bo podjetje Telecom ugotovilo, na kateri liniji je prišlo do okvare in bo poslalo svoje tehnike jo odpravit,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin. Številko 187 je mogoče klicati tudi z mobilnim telefonom. Ministrica danes v Solkanu Na obračališču avtobusa pri novem mostu v Solkanu bo danes ob 16. uri slovesnost ob odkritju spominskega obeležja vsem, ki so delovali za samostojno Slovenijo 1990-1991; organizira jo območno združenje Veteran Nova Gorica v sodelovanju z novogoriško mestno občino in Krajevno skupnostjo Solkan. Slavnostna govornica na prireditvi bo ministrica za obrambo Ljubica Je-lušič. (nn) Tatu zamikale cigarete Neznani storilci so v noči na četrtek vlomili v kiosk podjetja Delo prodaja v Vipavi. Tam so se dobro založili s cigaretami, saj so s seboj neznano kam odnesli okoli 400 štek različnih znamk cigaret. Lastnika so s tem oškodovali za 10 tisoč evrov. (nn) Z avtobusom v Kinemax Z današnjim dnem bo v Tržič startala nova avtobusna proga, s katerim bo podjetje APT povezalo mestno središče s kinodvorano Kinemax v ulici Grado. Prvi avtobus krene na pot iz rajona San Polo ob 16.08, medtem ko zadnji zapusti kino ob 19.56. Avtobusi bodo vozili do Kinemaxa ob sobotah in nedeljah. Nocoj koncert za Abruce Ob zaključku kolektivne likovne razstave policije bo drevi ob 20.30 v deželnem avditoriju v ulici Roma v Gorici dobrodelni koncert, med katerim bodo zbirali prispevke za otroke iz Abru-cev; nastopila bo godba na pihala mesta Gorica. gorica - Začenjajo z nameščanjem pouličnih stojnic Zaradi Okusov omejitve že od Tridnevni praznik Okusi na meji, ki bo goriške ulice poživil od petka, 25. septembra, do nedelje, 27. septembra, bo spremljala vrsta prometnih omejitev. Zaradi začetka nameščanja stojnic bodo že v ponedeljek, 21. septembra, zaprli nekatere ulice ožjega mestnega središča. Goriška občina, poveljstvo mestnih redarjev in podjetje, ki je bilo zadolženo za namestitev stojnic, so o postopnem uvajanju prometnih omejitev dogovorili s predstavniki zveze trgovcev ASCOM, upoštevali pa so tudi opozorila občanov, saj je poulična prireditev v minulih letih že povzročila v mestu pravi prometni kaos. Od ponedeljka zjutraj bo zaprto prometu parkirišče na Battistijevem trgu, kjer bo urejena »nemško-avstrijska« vas, istočasno pa bodo prepovedali prehod vozil tudi na Travniku oz. na odseku ceste med ulicama Mameli in Roma. V ponedeljek zjutraj bodo zaprli tudi celo ulico Roma, kjer bo prepovedano parkirati; posledično bo tudi odsek ulice Oberdan, ki gre od ulice Morelli do križišča z ulico Roma, zaprt prometu. V četrtek, 24. septembra, bodo zaprli tudi vse ostale ulice, kjer bodo v okviru prireditve namestili stojnice. Od zgodnjih popoldanskih ur dalje bo promet prepovedan po korzu Italia, korzu Verdi, ulicah Crispi, Petrarca, Boccaccio in Oberdan ter vseh ulicah, ki vodijo do cone za pešce. Občinska uprava je tudi sklenila, da bo v petek in soboto, 25. in 26. septembra, parkiranje avtomobilov na modrih conah, ki niso vključene v prireditveno območje, brezplačno. (Ale) prometne ponedeljka Mapa prizorišča prireditve Okusi na meji Dramska skupina društva Jezero Kaj počnejo vile na Otoku, Ki Ga Ni? »Vsako leto se izmenjujejo letni časi, ki prinašajo s sabo čudovite spremembe... Zdi se nam, da se to zgodi čisto spontano, a to ni res. To je delo malih vil, ki živijo na Otoku, Ki Ga Ni.« Z dramsko uprizoritvijo Disneyeve uspešnice Zvončica se predstavlja otroška in mladinska dramska skupina SRKD Jezero. Delovanje skupine je sad odločitve novega odbora, ki želi ponujati otrokom iz vasi nove dejavnosti. Maja se je zbrala skupina, ki začela redno vaditi pod mentorstvom Valentine Sivec in Jane Drasič. Gledališčniki bodo v nedeljo, 20. septembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu prikazali predstavo Zvončica ali Tril-li?. Toplo vabljeni vsi, ki bi radi zvedeli, kaj počnejo male vile na Otoku, Ki Ga Ni. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 20. septembra 2009 19 gorica - Platna Maria Di Ioria v grajski palači Pokrajinskih muzejev Izpoved neizrekljivega Iz likovnikovega eksistenčnega nemira, ki je bil neločljivo povezan s slikarstvom, so se rodila dela z izredno sporočilno močjo Mario Di Iorio je s svojo nemirno in prodorno umetniško osebnostjo zaznamoval goriško likovno sceno. Iz njegovega eksistenčnega nemira, ki je bil neločljivo povezan s slikarstvom in ga je pri-vedel v prezgodnjo smrt pred desetimi leti, so se namreč rodila dela z izredno sporočilno silo, tudi tedaj, ko skušajo govoriti o tem, kar je neizrekljivo. Di Ioriovi izpovedi neizrekljivega je posvečena razstava, ki so jo sinoči odprli na grajskem sedežu Pokrajinskih muzejev. Dokaz, da je Di Iorio za sabo pustil trajno sled in da je njegova zapuščina cenjena, je bila množica na odprtju razstave, ki se vključuje v širše zasnovani po-klon. Mimo je že razstava njegovih Skritih papirjev v galeriji državne knjižnice, napovedani pa sta še razstavi na sedežu goriškega društva Prologo (od 2. do 16. oktobra) in v občinski hiši v Červinjanu (od 13. decembra do 6. januarja). V tem okviru odigrava razstava v Pokrajinskih muzejih posebno vlogo, saj skozi 21 platen srednjega in velikega formata - v glav- nem gre za še neprikazana dela iz zbirke umetnikove družine - skuša zaobjeti v celoto trenutke Di Ioriove eksistence, ki razodevajo njegovo veličino ter tesno vez med življenjem in slikarskim delom, kot se je včeraj izrazila Francesca Agostinel-li, ki je s Claudiom Mrakicem, Francom Spanojem in Paolom Figarjem iz društva Prologo uredila razstavo. Pozorni gledalec bo takoj opazil, da prikaz ne sledi kronološkemu redu. »Ni nam bilo tega treba, saj so antološko razstavo že postavili leta 2001 v galeriji Spazzapan v Gradišču,« pravi Agostinellijeva: »Tokratna razstava je poskus sinteze Di Ioriovega slikarskega opusa, v kateri so razvidni globoka navezanost na Emilia Vedovo in hkrati odmik od njega ter samostojna likovna pot, ki zna življenjski nemir in eksistenčno bolečino prevesti tudi v čiste oblike in barve.« Na ogled je tudi platno iz leta 1999: nanj je umetnik vtisnil znamenje svojih rok, kot da bi hlastal po življenju, ki se mu je odtujilo do takšne mere, da ga je samovoljno zapustil. (ide) S sinočnjega odprtja Di Ioriove razstave v grajski palači Pokrajinskih muzejev; na ogled bo do 8. novembra BUMBACA doberdob-gabrje - Skupna tudi zborovodkinja Moška zbora Jezero in Skala na skupnih poteh Pred kratkim smo poročali o proslavi pred spomenikom bazoviškim junakom v Prešernovem gaju v Kranju. Za glasbeno kuliso na svečanosti sta poskrbela kranjska godba na pihala in združena moška pevska zbora Jezero iz Doberdoba in Skala iz Gabrji. Oba sestava je namreč v minuli sezoni vodila mlada zborovodkinja Zu-lejka Devetak, tako da trenutna združitev ni ustvarila težav. Lahko bi celo trdili, da sta z združenimi močmi zbora iztržila veliko več, kot če bi nastopila ločeno. V kranjskem primeru je do izraza prišla predvsem partizanska pesem, ki jo je na trenutke začinila še harmonika Viljema Gergoleta. Bržčas pa bi lepo izzvenele tudi druge pesmi iz bogate slovenske zakladnice zborovskega petja in drugih izročil, ki se jih zbora vsako leto naučita. Že pred nastopom v Kranju, so med vodstvoma zborov, dirigentko in vodstvom ZSKD potekali pogovori, ki so bili usmerjeni v iskanje novih prijemov in skupnih projektov, ki bi združili sile obeh skupin in s tem dali pesmim novega elana, pevcem pa novo motivacijo in zadoščenje. Pri obeh zborih so si edini, da sta v ločenih zasedbah oba sestava obsojena na dokaj naglo izginotje, ker sta glasovno in interpretacijsko dokaj šibka. Pa tudi novih in mladih glasov, ki bi osvežili pevsko dejavnost, kljub prizadevanjem, ni na spregled. Pevska zbora pred spomenikom bazoviških junakov v Kranju; ocenili so, da je bilo sodelovanje na tamkajšnji proslavi pozitivna izkušnja FOTO VIP Med nalogami, ki sta si jih zbora zadala, je skupno gostovanje spomladi na Sardiniji. Tam je pred leti zbor Skala iz Gabr-ji že gostoval in je z nekaterimi sardinskimi kulturnimi združenji navezal prijateljske stike. Gostovanje je povezano z žalostno zgodovino naših fantov v času druge svetovne vojne. Tja je bila namreč spomladi 1943 odpeljana večja skupina mladih Primorcev, ki so jih vključili v t.i. posebne bataljone (»battaglioni spe-ciali«). Na Sardinijo so se Skalaši nameraval vrniti že letos, vendar je prav zaradi šibkosti zbora potovanje odpadlo. Nov način razmišljanja bi konec koncev ne pomenil ukinitve dveh goriških zgodovinskih zborov, bi pa ugodno vplival na pevsko dejavnost in na razpoloženje pevcev. To razpoloženje in obnovljena volja po petju sta prišli do izraza med nastopom v Kranju, še bolj pa na poti domov. Bila je že noč, ko je avtobus ustavil na postajališču v Lomu. »Največ dvajset minut postanka za kavo,« je bilo rečeno. Na dan pa so skočile harmonike in kitare, tako da se je čez veliko parkirišče takoj razlegla vesela pesem, ki je navdušila številne goste postajališča. »Postanek« je ob koncu trajal skoraj dve uri; zborovsko petje pač ne pomeni le vaj in nastopov, marveč tudi družabnost, prepevanje, smeh in veselo razpoloženje. (vip) doberdob Zbor Hrast na Sv. Gori in televiziji Pevci mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba bodo jutri ob 10. uri sooblikovali mašo v baziliki na Sveti Gori, ki jo bo v okviru 30. Kogojevih dnevov v živo prenašal prvi program RTV Slovenija. Zbor bo spremljal obred, ki ga bo vodil koprski škof Metod Pirih. Zapel bo Mašo na čast sv. Martinu avškega skladatelja Štefana Maurija, ki so jo do-berdobski pevci predstavili že lani na gostovanjih v madžarskem Som-botlju (rojstni kraj sv. Martina) in v francoskem Toursu (tam je svetnik pokopan). Doberdobci so mašo izvedli tudi v ljubljanski stolni cerkvi ter nazadnje v župnijski cerkvi v Pevmi. Po maši bo Hrast nastopil še na krajšem koncertu z izsekom iz sakralne polifonije 20. stoletja. Celotno mašo in koncert bo v živo prenašala RTV Slovenija jutri, 20. septembra, z začetkom ob 10. uri. Dogodek bo oblikoval tudi solist Zdravko Perger s kantato o sv. Martinu Meč, ki deli (napisal jo je ravno tako Štefan Mauri); za instrumentalno spremljavo bosta poskrbela violinist Marko Kode-lja in organist Gregor Klančič. Društvo Hrast je hkrati organizator tradicionalnega tekmovanja z gorskimi kolesi Hrast bike slalom, ki bo potekalo danes pri župnijski dvorani v Doberdobu; začetni žvižg bo ob 14. uri. Vpisnina je brezplačna, tekmovanje pa je namenjeno osnovnošolcem in srednješolcem, ki se bodo v dveh spustih pomerili s 700 metrov dolgo progo med količki. Ob koncu tekmovanja bo srečelov. (ač) Kam po bencin d] Lekarne U Kino Ü3 Obvestila Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481-882578. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. ~M Gledališče OTROŠKA IN MLADINSKA DRAMSKA SKUPINA SRKD JEZERO bo nastopila v nedeljo, 20. septembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu z gledališko predstavo Zvončica ali Trilli?. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Basta che funzioni«. Dvorana 3: 17.30 »L'era glaciale 3: L'al-ba dei dinosauri«; 20.10 - 22.10 »Il grande sogno«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.10 »G.I. Joe: La nascita dei cobra«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ba-sta che funzioni«. Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il grande sogno«. Dvorana 5: 17.30 »L'era glaciale 3: L'al-ba dei dinosauri«; 20.00 - 22.00 »Vi-deocracy - Basta apparire«. formacije na tel. 349-3884549, www.mammepapaseparati.org. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. NA PARTIZANSKEM MITINGU V SEL-CAH so 8. septembra žrebali zmagovite listke loterije: 1. nagrada, listek št. 5531 (vikend za dve osebi v evropsko prestolnico), 2. št. 4096 (televizor LCD), 3. št. 4974 (žensko in moško gorsko kolo), 4. št. 3012 (sesalnik), 5. št. 1634 (fotokamera), 6. št. 4785 (prenosni telefon), 7. št. 4106 (MP3 predvajalnik), 8. št. 0889 (DVD predvajalnik); zmagovalci lahko dvignejo nagrade na sedežu VZPI-ANPI v Tržiču (ul. Valentinis 84, tel. 0481-798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro do 9 oktobra. OK VAL prireja v štandreški telovadnici otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen bo prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481-525128 in 393-2350925, e-pošta sandrocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE v sodelovanju z občino Doberdob in pokrajinskim odborom VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri odkritje partizanskega obeležja pri Devetakih. Slavnostni govornik bo Aldo Rupel, kulturni program bodo oblikovali godba na pihala Kras, moški pevski zbor Jezero, zbor Starši ensemble iz Romjana, kulturni društvi Kremenjak in Kras Dol-Poljane. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatoni-čne harmonike. Sestanek s profesorjem Gropajcem bo v sredo, 23. septembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). KRVODAJALCI IZ DOBERDOBA prirejajo v soboto, 26. septembra, ob 20. uri tradicionalno dobrodelno baklado. Zbirališče bo pred občinsko stavbo v Doberdobu, kratek pohod pa se bo zaključil v župnijski dvorani. Baklado bo popestrila godba na pihala Kras, družabno srečanje v župnijski dvorani bodo popestrile pevke ženske vokalne skupine Jezero iz Doberdoba. Prostovoljne prispevke bo sekcija krvodajalcev iz Doberdoba namenila ho-spicu Via di Natale 2 pri onkološkem centru v Avianu. H1 Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. M Izleti PRIJATELJI DANIELEJA BOŠKINA so na Zadružni kreditni banki Doberdob in Sovodnje odprli račun za prostovoljne prispevke namesto cvetja na grob Danieleja. Naslov tekočega računa je »Danielejevi prijatelji - Ami-ci di Daniele« in bančne koordinate so IT 33 Q 08532 12400 000000730310. Prispevke sprejemajo na vseh podružnicah banke. DRUŠTVO JADRO prireja na sedežu v Romjanu 50-urni tečaj slovenščine za odrasle z oktobrom. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v ponedeljek, 5. oktobra, v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri odbornikih društva, v ron-ški knjižnici in v mladinskem središču Informagiovaniv Tržiču. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanje za pomoč ločenim staršem; in- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča vsem udeležencem izleta v Sarajevo, Med-žugorje, na mandarine itd., da lahko poravnajo ostali znesek za izlet v dneh 23., 24. in 25. septembra od 16. do 19. ure vsak dan pri poverjenikih, pri katerih so se vpisali. Pri njih bodo dobili ostale informacije. Odhod avtobusov bo 13. oktobra ob 4.45 s trga pred cerkvijo v Štandrežu, nato s postankom pred cerkvijo v Sovodnjah; ob 5.30 v Doberdobu pred cerkvijo. Za tržaške udeležence bo odhod na avtocesti pri Devinu blizu bencinske črpalke AGIP;za ostale pa v Bazovici nasproti Agrarie Evergreen pri lekarni ob 6.30. Priporočajo točnost. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Emma Scu-deri vd. Rovasio iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 10.00, Carolina Nanut vd. Brisco (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Remigio Visintin (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi Blažene Device užaloščene in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Jolanda Va-lenti vd. Zerbin v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. 2 0 Sobota, 19. septembra 2009 SVET / nato - Vrsta predlogov generalnega sekretarja zavezništva Rasmussen za okrepitev sodelovanja med Natom in Rusijo Po njegoven je možen »nov začetek« - Ruski veleposlanik pri Natu Rogozin pozdravil najnovejše premike rusija Moskva pozdravlja odločitve ZDA MOSKVA - Rusija je potem, ko so ZDA opustile gradnjo dela proti-raketnega ščita, napovedala, da se bo odpovedala namestitvi raket iskan-der v ruski eksklavi Kaliningrad, je povedal diplomatski vir. Ruski premier Vladimir Putin je potezo ZDA pozdravil in državo pozval, naj ukine še trgovinske omejitve za Rusijo. "Rusija bo zamrznila ukrepe, ki jih je sprejela v odgovor na projekt protiraketnega ščita, lahko pa jih bo tudi popolnoma opustila," je za Interfax dejal diplomatski vir in dodal, da je med tovrstnimi ukrepi tudi namestitev raket v Kaliningradu, ek-sklavi med Poljsko in Litvo. Putin je odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame pozdravil kot "pravilno in pogumno" in dejal, da je ta v Moskvi vzbudila upanje, da bo ameriška administracija tudi odpravila vse obstoječe trgovinske ovire z Rusijo. Kot je še pojasnil v včerajšnjem govoru na investicijskem forumu v Sočiju, Rusija tudi pričakuje, da bodo ZDA Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) dale zeleno luč za članstvo Rusije, Belorusije in Ka-zahstana v organizaciji. Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek sporočil, da so ZDA opustile gradnjo dela ameriškega protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, ki mu je Rusija ostro nasprotovala. Nov pristop ZDA k pro-tiraketni obrambi v Evropi bo po njegovih besedah zagotovil močnejšo, pametnejšo in hitrejšo obrambo ameriških sil in zaveznikov. "Je celovitejši kot prejšnji program, namešča zmogljivosti, ki so dokazane in stroškovno učinkovite ter gradi na naših zavezah za zaščito domovine pred grožnjami balističnih raket," je dejal Obama. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je odločitev Obame zato že označil za "odgovorno potezo". Češka je odločitev ZDA vzela na znanje, na Poljskem pa so ji manj naklonjeni. (STA) Anders Fogh Rasmussen ANSA BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen se je včeraj zavzel za okrepljeno sodelovanje med Natom in Rusijo, in sicer na vseh področjih. Zavzel se je tudi za oživitev dialoga med stranema v okviru sveta Nato-Rusija. Kot je poudaril v Bruslju, je po njegovem možen nov začetek med Natom in Rusijo. Med področji, na katerih se je generalni sekretar zavezništva zavzel za okrepljeno sodelovanje, je omenil boj proti terorizmu, širjenje orožja za množično uničevanje in stabilizacijo Afganistana. "Menim, da bi Nato in Rusija morala takoj pregledati, kako okrepiti praktično sodelovanje na vseh področjih, na katerih se strinjata, da se soočata z z istimi tveganji in grožnjami naši varnosti. In teh področij je veliko," je poudaril. Po njegovih besedah Nato in Rusijo druži skupen interes v boju proti širjenju medcelinske balistične raketne tehnologije v drugih državah. Kot je menil, bi lahko dialog Nato-Rusija do- prinesel dodano vrednost. Vsi, je izpostavil Rasmussen, moramo težiti k evroatlantski varnostni arhitekturi, v kateri se bo videla tudi sama Rusija. Nekdanji danski premier se je nadalje zavzel za skupen pregled z Rusijo, kateri so globalni izzivi 21. stoletja. Kot ob tem dodaja nemška tiskovna agencija dpa, poziv Rasmussena sledi podobnemu pozivu ameriškega predsednika Baracka Obame glede novega zagona v odnosih z Moskvo. Generalni sekretar Nata je spregovoril tudi o tem, da bi ZDA, Nato in Rusija morali razmisliti o možnosti, da bi ob primernem času povezali svoje raketne obrambne sisteme. V govoru, v katerem je orisal svojo vizijo okrepljenih vezi z Moskvo, je omenjeni poziv izrekel dan potem, ko je ameriški predsednik Ba-rack Obama naznanil svojo odločitev o opustitvi načrtov postavitve delov pro-tiraketnega ščita v Vzhodni Evropi. "Nato si želi, da bi bila Rusija dejanski 'deležnik' v evropski in mednarodni varnosti," je poudaril generalni iran - Hatami tarča napada privržencev režima Na demonstracijah v Teheranu so se spet pojavili podporniki Musavija TEHERAN - V Teheranu je včeraj na demonstracijah, ki so jih oblasti organizirale v podporo Palestincem, več sto ljudi začelo vzklikati gesla v podporo poražencu junijskih predsedniških volitev Miru Hoseinu Musaviju. Zahtevali so tudi izpustitev oseb, ki so jih oblasti zaprle v času demonstracij po predsedniških volitvah. Po podatkih iranskih spletnih strani so privrženci režima napadli opozicijske demonstrante, nekatere med njimi pa so varnostne sile aretirale. Napasti so skušali tudi nekdanjega iranskega reformističnega predsednika Mohameda Hatamija, ki je bil tudi na shodu, vendar so ljudje, ki so bili ob njem, to preprečili. Na demonstracijah so bili številni privrženci opozicije oblečeni v zeleno, barvo Musavija, k čemur so jih pred tem pozivali na različnih spletnih straneh. Demonstracij v podporo Palestincem v središču Teherana se je skupaj udeležilo več tisoč ljudi. Demonstracije so bile po 9. juliju prva priložnost, da opozicija, ki predsednika Mahmuda Ahmadinedžada obtožuje poneverbe volitev, znova pride na ulico. Iranske oblasti pa so že v četrtek napovedale, da bodo ukrepale proti vsem, ki bodo izražali nasprotovanje predsedniku Ah-madinedžadu. Ta je sicer spregovoril na včerajšnjem dogodku v podporo palestinskemu narodu. Ponovil je svoje znano stališče, da je holokavst "mit", obstoj Izraela pa je "žaljivka za druge narode". Med njegovim govorom so udeleženci shoda skandirali geslo "Smrt Izraelu!". V Iranu že trideset let zadnji petek v času ramadana potekajo demonstracije v podporo palestinskemu narodu. evropska unija - Na četrtkovem neformalnem vrhu v Bruslju Sedemindvajset držav članic oblikovalo skupno stališče za vrh G20 v Pittsburghu BRUSELJ - Voditelji EU so v četrtek na izrednem neformalnem srečanju v Bruslju uskladili enotna izhodišča za vrh G20 v Pittsburghu, tudi glede bonusov, je po koncu vrha povedal predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt. Če EU govori v en glas, je tudi v skupini G20 vpliven igralec in to nam je danes uspelo - imamo 27 držav in en glas, je poudaril. Glavni cilj srečanja je bil opredeliti skupne smernice za vrh najrazvitejših in najhitreje rastočih držav v skupni G20, ki bo 24. in 25. septembra v ameriškem Pittsburghu, saj so članice G20 iz EU le Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija ter EU kot celota, udeležili pa se ga bosta tudi Španija in Nizozemska, medtem ko bodo odločitve G20 vplivale na vse članice unije. Tri teme so bile v ospredju na večerji voditeljev EU - vprašanje izhodnih strategij, bonusi oziroma nagrajevanje vodilnih v finančnih institu- cijah ter financiranje boja proti podnebnim spremembam. Pri vseh teh vprašanjih je sedemindvajseterici po Reinfeldtovih besedah uspelo uskladiti skupen jezik. Skupno stališče EU ni "nič manj kot nov svetovni gospodarski model za trajnostno rast", pa je po koncu vrha pojasnil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Strinjali smo se, da izhodne strategije - umik fiskalnih spodbud - morajo biti opredeljene zdaj in izvedene, ko bo nastopilo okrevanje, je pojasnil Reinfeldt, ki pričakuje, da bo to vprašanje tudi glavna tema na vrhu najrazvitejših in najhitreje rastočih držav v okviru skupine G20, ki bo 24. in 25. septembra v ameriškem Pittsburghu. Glede druge teme - bonusov oziroma nagrajevanja vodilnih v finančnih institucijah - je švedski premier poudaril, da je, kar se njega tiče, "bonus bubble" že počil. "Ne moremo sprejeti razmišljanja, da so dobički bank zasebna stvar, njihove izgube pa odgovornost davkoplačevalcev," je dejal. Barroso je k temu dodal, da mora EU pokazati "nično strpnost" do kakršnega koli vračanja na "slabe stare poti". "Naši državljani so razumljivo zgroženi ob poročilih o bankah, ki dobivajo javni denar in z njim plačujejo brezmejne bonuse," je poudaril. EU je k prvotnemu osnutku besedila na koncu pri delu o bonusih dodala, da so ti lahko ukinjeni v primeru negativnega razvoja rezultatov banke. Reinfeldt je poudaril tudi, da je treba na vrhu G20 jasno opozoriti na problem brezposelnosti. Spomnil je, da se EU v prihodnjem letu obeta rekordna, 11-odstotna brezposelnost, kar po njegovih besedah pomeni, da bo delo izgubilo več ljudi, kot je prebivalcev na Švedskem. Glede financiranja boja proti podnebnim spremembam pa je vrh EU v skupni izjavi poudaril, da je treba bistveno pospešiti pogajanja o nasledniku Kjotskega protokola, ki naj bi bil dogovorjen na mednarodni okolj- ski konferenci decembra v Koeben-havnu, da bi zagotovili njen uspeh. "Nehati moramo igrati, začeti moramo ukrepati," je poudaril Reinfeldt in zatrdil, da bodo podnebne spremembe v prihodnjih 80 dneh do Koeben-havna na vrhu njegove agende. "Za napredek se moramo pogovarjati o številkah," pa je ob tem poudaril Barroso. Evropska komisija je minuli teden predstavila predlog mednarodne pomoči državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam. S četrtkovimi smernicami želi EU pritisniti na ZDA, predvsem glede bonusov in podnebnih sprememb. Kriza se je ne nazadnje začela v ZDA in tako morajo te tudi sprejeti svoj del odgovornosti, sta pojasnila Reinfeldt in Barroso, ki od ameriškega predsednika Baracka Obame, gostitelja srečanja v Pittsburghu, pričakujeta, da bo uspel unovčiti svoj "izjemen politični kapital" za napredek na vrhu G20. (STA) sekretar na sedežu zavezništva. Po njegovih besedah je Rusija potrebna kot partner pri reševanju pomembnejših vprašanj našega časa. Rasmussen se je na včerajšnji novinarski konferenci dotaknil tudi iranskega jedrskega vprašanja. Moskvo je pozval, naj uporabi maksimalni pritisk na Iran za opustitev njegovih jedrskih ambicij. "Pričakujem, da se nam bo Rusija pridružila pri izvajanju maksimalnega političnega pritiska za ustavitev iranskih jedrskih prizadevanj," je poudaril. Kot je še dejal, se zaveda, da lahko odnosi med Natom in Rusijo hitro postanejo talec domače politike. Ob tem pa priznal, da bodo njegovi predlogi zahtevali "precej politične volje". Na nastop Rasmussena glede okrepljenega sodelovanja z Rusijo se je že odzval ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin in ga označil za "zelo pozitivnega". Kot je menil, je bil govor zelo pozitiven in konstruktiven, Rusija in Nato pa bi, tako Rogozin, morala skupaj analizirati predloge. (STA) Severna Koreja za pogovore o jedrskem programu PEKING/PJONGJANG - Vodja Severne Koreje Kim Jong Il je včeraj kitajskemu odposlancu v Pjongjangu izrazil pripravljenost njegove države na dvostranske in večstranske pogovore o spornem severnokorejskem jedrskem programu, so poročali kitajski mediji. Kim je omenjeno povedal kitajskemu odposlancu Dai Bingguoju med obiskom v Pjongjangu. Kim je Daiju tudi ponovil odločenost Pjongjanga za de-nuklearizacijo Korejskega polotoka in pripravljenost "na rešitev s tem povezanih problemov z dvostranskimi in večstranskimi pogovori", je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua. Dai, ki je na obisk prispel v sredo, je severnokorejskemu voditelju izročil pismo kitajskega predsednika Hu Jintaa, v katerem je ta kot cilj Pekinga izpostavil de-nuklearizacijo Korejskega polotoka ter ohranitev in promocijo miru, stabilnosti in razvoja severovzhodne Azije. IAEA o jedrskih zmogljivostih Izraela DUNAJ - Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je včeraj na Dunaju izrazila zaskrbljenost zaradi izraelskih jedrskih zmogljivosti, kar je prvič po letu 1991, da je Izrael znova omenjen v tem smislu. Izrael naj bi namreč imel edini na Bližnjem vzhodu jedrsko orožje, vendar tega uradno ne priznava. Arabske države so tako dosegle pomembno diplomatsko zmago z resolucijo, ki so jo sicer v IAEA sprejeli s tesno večino. Resolucija je sicer neobve-zujoča, izraža pa "zaskrbljenost zaradi izraelskih jedrskih zmogljivosti in Izrael poziva, naj spoštuje Sporazum o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in omogoči IAEA popoln nadzor nad svojimi jedrskimi objekti". Atentat v Pakistanu terjal najmanj 25 mrtvih ISLAMABAD - V bližini manjšega hotela v kraju Kohat na severozahodu Pakistana se je danes razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je bilo po podatkih policije ubitih 25 ljudi ljudi, številni so ranjeni. Kot je pojasnil predstavnik policije, je eksplozija uničila tudi več avtomobilov in trgovin na bližnjem trgu. Napad je že drugi v zadnjih dneh v Kohatu, ki sicer leži na območju v bližini meje z Afganistanom in kjer je v preteklosti že prihajalo do sektaškega in drugega nasilja. V četrtkovi bombni eksploziji je bilo ranjenih šest ljudi. (STA) / PRIREDITVE Nedelja, 20. septembra 2009 21 čedad - Razstava Roberta Faganela Med sugestijami in potovanji Med sugestijami in potovanji je naslov samostojne razstave Roberta Faganela, ki jo bodo danes ob 18. uri odprli v cerkvi Santa Maria di Corte v Čedadu, v ulici Patriarcato 1. S čedajsko razstavo se začenja obeleževanje petdesetletne Faga-nelove likovne poti, ki bo svoje vrhunce imelo prihodnje leto na različnih lokacijah. Skozi ves ta čas se goriški slikar najraje napaja s sugestijami s potovanj po svetu. Iz tega je nastal razpoznaven likovni svet, zaradi katerega zaseda Faganel ugledno mesto med sodobniki v slovenskem in širšem deželnem prostoru. V čedajski cerkvi, ki nosi na sebi znamenja svojega srednjeveškega izbora, bo razstavljenih dvajset slik. Odprtje razstave bosta s kritiško besedo pospremila ravno tako Goričana, Cristina Feresin v italijanščini in Jurij Paljk v slovenščini. Paljk od nekdaj spremlja Faganelovo ustvarjanje, o katerem pravi, da je v njem »razvidno mojstrsko poznavanje sodobnih tokov slikarstva, kompozicijska trdnost in razpetost med študijskimi potovanji in domačim ateljejem, v katerem nadgrajuje videno in doživeto v svetu«. K temu dodaja, da gre za »izjemen primer doslednega nadaljevanja odličnega figurativnega slikarstva minulega stoletja iz naše dežele, ki se naslanja na klasične osnove dobrih slikarskih šol,« med katerimi izstopa t.i. imenovano svetlobno slikarstvo. Za Faganela so značilni »sredozemsko uglašena paleta barv, gosti barvni nanosi, premišljen zamah s čopičem, debeli zamahi, ki se srečujejo s pretanjenim občutkom za kompozicijo,« najava Paljk, ki v vedutah iz Indije, Velikega kanjona, Havajskih otokov in v liričnih upodobitvah domačih Brd in Krasa prepoznava likovnikovo zavezanost krajini in človekovi povezanosti z njo. Robert Faganel je po rodu Goričan, ki je svojo mladost preživljal v Trstu, kjer je naredil prve korake v svet likovne umetnosti. Najraje uporablja olje na platno, hkrati pa sega tudi po drugih tehnikah, od tempere do akrila. Še bolj kot tehnika pa gledalca nagovarja Faganelova osebna pripoved o doživetjih na potovanjih po Španiji, Ameriki, Kanadi, Afriki, Indiji, na Havajih in Kanarskih otokih. Povsod je veliko skiciral in beležil vtise, vse to pa je potem prelival v slikarske cikluse, ki govorijo o tem, da umetnik z odprtim srcem in razumom občuduje svet okrog sebe. Čedajska razstava bo na ogled do 4. oktobra, od torka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah pa med 10.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. (ide) sng - Spremljevalni program Goriški vrtiljak za otroke od Deskel do Trsta Letos pričakujejo skupno več kot dva tisoč abonentov Spremljevalni program letošnje sezone novogoriškega Slovenskega narodnega gledališča sestoji iz predstav Amaterskega mladinskega odra, Goriškega vrtiljaka in Polžkovih abonmajev ter nedeljskih gledaliških srečanj. Kot je včeraj povedal Emil Aber-škek, vodja spremljevalnega programa in Amaterskega mladinskega odra, ki pri novogoriškem gledališču deluje že 32. sezono, bodo prvo letošnjo predstavo mladi gledališčniki odigrali že v torek, 22. septembra, ko bodo v okviru Dneva brez avtomobila uprizorili predelavo klasične igre Volk in kozlički, ki se bo imenovala Kozlički na kolesih in bo tudi dejansko mobilna predstava. Člani Amaterskega mladinskega odra bodo letos nadaljevali z uprizarjanjem lani premierno predstavljenih Marsovčkov, za januar pa pripravljajo novo predstavo z naslovom Včasih me je strah, ki bo obravnavala aktualno računalniško odvisnost. Osemindvajseta sezona Gori- škega vrtiljaka, ki je z abonmajema Mali in Veliki polžek namenjena predšolskim otrokom in tistim, starim od 6. do 10. let, bo v novogoriškem gledališču od oktobra do februarja obema starostnima skupinama ponudila po šest gledaliških predstav. Kot je pojasnil Aberšek, se je Goriški vrtiljak, ki je imel v prvi sezoni le 180 abonentov, z leti razširil tudi v Šempeter, Deskle, Renče, Gorico in Trst, v bližnji prihodnosti pa naj bi zaživel tudi v Brdih in Mir-nu. Poudaril je, da je odziv iz Trsta in Gorice zelo dober, tako da letos pričakujejo skupno več kot dva tisoč abo-nentov. V zvezi z nedeljskimi gledališkimi srečanji, ki jih novogoriško gledališče že deset let organizira z Zvezo kulturnih društev Nova Gorica, pa je pojasnil, da slednja ponujajo niz najuspešnejših ljubiteljskih predstav Slovenije. Letos bo na voljo sedem sproščenih zgodnjih nedeljskih večerov, ki bodo vse odigrane v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču. (nn) GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V soboto, 26. septembra ob 20.00 / Iztok Mlakar po motivih Moliera: »Duohtar pod mus!«. PIRAN Tartinijevo gledališče Jutri, 20. septembra ob 20.30 / V okviru »Primorskega poletnega festivala«, Mirza Fehimovic: »Užitek (Čeif)«. Beograjsko dramsko gledališče - Festival MESS (Sarajevo). Režiser avtor adaptacije in scenograf: Egon Savin. Predstava bo opremljena s slovenskim prevodom. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 19. septembra ob 20.00 / Se- bastjan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. Od ponedeljka, 21., do dobote, 26. septembra ob 19.30 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. V torek, 29. septembra ob 18.00 / Se-batijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. V sredo, 30. septembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. Mala drama V ponedeljek, 21. septembra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V petek, 25., v soboto, 26., v ponedeljek, 28. in v torek, 29. septembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V sredo, 23. septembra ob 15.30 in 20.00 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. V petek, 25. septembra ob 20.00 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. V soboto, 26. septembra ob 20.00 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V ponedeljek, 28. septembra ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Znamke, nakar še Emilija«, gostuje Gledališče Koper. Mala scena V petek, 25., v soboto, 26. in v torek, 29. septembra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 19. septembra ob 18.00 / Drugi koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Michael Guttler. Solisti: Elena Zhidokova, Donat Havar, Adrian Eröd, Günther Groissböck. V petek 25., ob 20.30 in v soboto, 26. septembra ob 18.00 / Tretji koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Moshe Atzmon. Solist: Sergej Krylov - violina. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 22. septembra ob 20.15 / Veliki brazilski zvezdnik na harmoniki Renato Borghetti, z njim nastopajo še: Pedro Figueirero - saksofon - flavta, Daniel Sa - kitara in Vitor Peixoto - klavir. Unionska dvorana V torek, 22. septembra ob 20.00 / Franz Joseph Ahydn: »Apotekar«, opera. Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana in Festival Ljubljana. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. Razstavišče del Giubileo (Obrežje Tretjega novembra št. 9): do 6. oktobra razstavlja slikar Adrian Bon pod naslovom »Globoka čustva«. Odprto od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.30 in ob praznikih od 10.00 do 13.00. Narodni dom: do 9. oktobra bo pod naslovom »Zvoki kamna«, razstavljal kipar in kamnosek Pavel Hrovatin. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 28. septembra je na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. Odprto od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. V Prosvetnem domu je med 16. in 19. uro na ogled fotografska razstava »Kaj?«. Razstavljajo: Kristjan Signo-racci, Alenka Petaros in Jakob Jugovic. REPEN Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 20. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava gra- fik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). SOLKAN V prostorih krajevne skupnosti Solkan, je razstava modelov letal pok. Julija Srebrniča, ki spada v okvir prireditev ob 100-letnici prvega poleta z motornim letalom bratov Rusjan. Odprto vsak dan do 20. septembra, od ponedeljka do petka od 15.00 do 17.00 ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00. KANAL Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«. Cankarjev dom, velika sprejemna dvorana: od 15. do 25. septembra: Od za-brisa do prenove identitete, Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2009, brezplačen vstop. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 2 2 Sobota, 19. septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Danes in jutri v A in B-ligi Za Fiorentino in Romo gre že zares Udinese že danes v Neaplju - Triestina v Ceseni, igralci se sploh niso vrnili domov TEKMA KROGA - Obe ekipi sta med tednom v Evropi potegnili krajši konec. Fiorentina v Lyonu, Roma v Ba-slu. Tekma na Olimpicu (jutri ob 20.45) je torej postala priložnost, da ali Ranie-rijevo ali Prandellijevo moštvo dvigne glavo. V prvenstvu je sicer Fiorentina precej bolje začela kot Roma, prav zato naj bi bila jutrišnja tekma toliko bolj pomembna za Romo, ki si res ne more privoščiti novega spodrsljaja. Poraz proti povprečnim Švicarjem je dokaz, da Ra-nieriju ni še uspelo dati novega elana ekipi, v kateri so na neuspehe vplivali bolj psihološki razlogi. Ranieri računa na gole Tottija in Vučinica, medtem ko bo edina špica Fiorentine Gilardino. Slednji bo v ligi prvakov zaradi izključitve na tekmi proti Francozom neuporaben vsaj dve tekmi, tako da se lahko posveti prvenstvu. TRIJE VELIKI - Juventus bo že danes igral proti Livornu, kljub številnim odsotnostim (Diegu in Del Pieru sta se pridružila še Felipe Melo in Tiago) pa so črnobeli izraziti favoriti. Isto velja za Inter, ki odhaja na Sardinijo. Cagliari še zdaleč ni tisti, ki je v prejšnji sezoni navdušil. Nekaj v Allegrijevem stroju se je odbojka Čuturič bo treniral s Televito 2010 Slovenski odbojkarski repre-zentant in lani najbolj znani obraz blejskega ACH Volley v Ligi prvakov Jasmin Čuturič (letnik 1974), ki je v svoji bogati karieri na najvišji ravni igral tudi v Franciji, Nemčiji in Italija (v Trstu z Adriavolleyjem, na sliki), bo do odhoda na novo delovno mesto v Katar, vadil v Repnu in tržaški športni palači z moštvom Televi-ta 2010, ki bo letos igralo v B2-ligi, danes v Repnu (ob 20.30) pa debitira-lo v državnem pokalu proti videm-skemu VBU. Prvi trening s slogaši in ostalimi člani moštva je opravil že v četrtek in bo za ekipo prav gotovo še kako koristen sparring partner. »Po nastopu na evropskem prvenstvu Čuturič ni imel kje trenirati, preko poznanstev pa je stopil z nami v stik s prošnjo, da bi se lahko pri nas pripravljal na novo zadolžitev, saj je doma iz Izole in je torej Trst zanj najbližja destinacija. Z njim na igrišču se je kvaliteta treninga takoj povečala,« je povedal trener ekipe Edi Bosich. Igralce je Čuturičeva prisotnost presenetila in razveselila, presenečen pa je bil tudi Čuturič, ko je spoznal, da več kot polovica igralcev in tudi trener govorijo slovensko. Z njimi naj bi predvidoma nekajkrat na teden treniral vsaj mesec dni. zataknilo in trener nima veliko časa, da bi odkril okvaro, saj je Cellino predsednik, ki rad zamenjuje trenerje. Nazadnje je še Milan, ki bo na San Siru gostil Bologno. Emilijanci so v težavah in upajo, da bo lanski najboljši strelec ekipe Di Vaio po poškodbi le ujel pravo formo. Milan je po Inzaghijevi zaslugi doživel preporod v ligi prvakov, a za Ronaldin-ha bi lahko bil Milanov uspeh v Mar-seillu labodji spev. Nekdanji najboljši igralec na svetu je namreč v tem trenutku za trenerja Leonarda le nič kaj koristno breme in morda jutri bo zanj zadnja priložnost, da se izkaže. UDINESE - Furlani bodo že danes ob 18.uri igrali v Neaplju. Domača ekipa je že v težavah, saj kljub številnim poletnim okrepitvam Donadoniju ni uspelo še dati neke igre svojemu moštvu. Prav zaradi tega je predsednik De Laurentiis dokaj nezadovoljen in v primeru novega, tokrat domačega spodrsljaja, bi lahko nekdanji selektor italijanske reprezentance celo tvegal mesto. Pri Udineseju računajo na nezadržnega Di Nataleja, ki je s šestimi goli na vrhu lestvice strelcev. Do zdaj je on sam reševal ekipo, trener Marino pa pričakuje, da bo furlanska ekipa kmalu začela igrati na lanskih standardih. TRIESTINA - Tržačane čaka drugo zaporedno gostovanje. Po Sassuolu je na vrsti še Cesena (pričetek tekme danes ob 15.30) in zaradi dvojnega gostovanja igralci Triestine se niso sploh vrnili v Trst. Zadnje tri tekme Triestina ni navdušila in v torek je popolnoma zasluženo izgubila proti boljšemu nasprotniku. Zlasti v težavah je vezna vrsta, ki je brez pravih idej, ko mora graditi igro. Dvojica Pani-Cossu ni bila na nivoju nasprotnikovih vezistov, tako da bo Gotti verjetno znova zaupal Princi-valliju in Gissiju. Nekaj sprememb bo tudi v obrambi, kjer bo levi pas znova kril Crovetto, medtem ko bo Agazzija pred napadi gostov morda branil Cottafava, ki je pred napovedanim saniral poškodbo. V napadu bo znova zaigrala dvojica Godeas-Della Rocca. Cesena ima na lestvici enako število točk kot Triestina. Lani je ekipa iz Romagne z zelo mlado ekipo napredovala iz l.divizije. Poleti so se v društvu odločili, da občutno posežejo med pre- Roberto Donadoni je v Neaplju že na prepihu. Morebitna odstavitev bi bil za njegovo kariero hud udarec ANSA stopnim rokom in ekipo okrepili v glavnem z izkušenimi igralci, ki so vrsto let preživeli v B-ligi. Med temi je tudi v Trstu dobro znani Piangerelli. Vrata pa brani zimzeleni Antonioli, ki pri štiridesetih letih sploh ne razmišlja, da bi obesil copat na klin. Verjetna postava Triestine: Agaz-zi, Tabbiani, Cottafava (Sabato), Brosco, Crovetto, Šedivec, Princivalli, Gissi, Testini, Della Rocca, Godeas. Sodil bo Nasca iz Barija. Sinoči: Ascoli - Brescia 2:0 FANTANOGOMET - Če želite igrati na gotovo je v tem trenutku najbolje vključiti v postavo čim več veznih igralcev in napadalcev Genoe, ravno tako sta v odlični formi Cassano in Mannini (oba Sampdoria). Buffon in Julio Cesar sta daleč najdražja vratarja, morda je v tem trenutku bolj poceni in vseeno solidna alternativa Castellazzi (Sampdoria). Marchetti (Cagliari) je tudi učinkovit, a igral bo proti Interju, tako da morda ni pravi dan, da mu zaupate. Izogibajte se tudi branilcev Napo-lija in Udineseja. Doslej ti dve ekipi delita z Romo prvo mesto na posebni le- stvici najslabših obramb (sedem prejetih golov v treh krogih). NOGOMETNE STAVE - Zelo tvegana je katerakoli stava vezana na tekmo med Romo in Fiorentino. Še najbolj sprejemljivo je napovedati neodločen izid, ki je vreden 3,00. Po porazu proti Sassuolu pobiralci stav ne zaupajo niti Triestini, saj je zmaga v Ceseni vredna 3,15, neodločen izid pa 2,80. Če želite vključiti Triesti-no v kombinacijo z več izidi vam svetujemo igrati dvojno možnost (1X ali X2). V tako kombinacijo vključite vsekakor zmago Interja v Cagliariju (1,60) in Sampdorie proti Sieni (1,70), medtem ko je nesmiselno napovedati zmago Ju-ventusa proti Livornu, ki je vredna le 1,25. Za tako majhen zaslužek ni vredno tvegati, saj je presenečenje vedno za vogalom. Isto velja za zmago Milana proti Bologni (1,38). NAŠA NAPOVED - Napoli - Udinese 1:1, Juventus - Livorno 2:0, Parma - Palermo 2:1, Chievo - Genoa 1:2, Catania - Lazio 0:1, Cagliari - Inter 0:3, Bari - Atalanta 1:0, Milan - Bologna 2:1, Sampdoria - Siena 2:0, Roma - Fioren-tina 1:1. (I.F.) plavanje Manaudou končala športno pot PARIZ - Nekdanja olimpijska in svetovna prvakinja v plavanju, Francozinja Laure Mana-udou, je končala športno pot. Francozinja je bila olimpijska prvakinja že leta 2004 v Atenah pri svojih 17 letih, kjer je osvojila skupaj tri medalje. Zadnjič je zablestela na svetovnem prvenstvu marca 2007 v Melbournu. »Šolo sem zapustila pri 14 letih in sem odtlej vedno govorila samo o plavanju. Če srečam koga, ki ni povezan s plavanjem, ne vem, kaj reči,« je trpko spoznanje plavalke, ki je bila zadnja leta tarča rumenega tiska. Zdaj pravijo, da je verjetno noseča. MESSI ŠE - Lionel Messi je podaljšal pogodbo z Barcelono še za dve leti. Nova pogodba velja do leta 2016. IZGON - Vodstvo romunskega nogometnega prvoligaša Steaue iz Bukarešte je odpustilo trenerja Cristiana Bergodija. Italijanski strokovnjak se je po četrtkovem remiju v evropski ligi proti Šerifu Tira-spolu sprl z lastnikom Steaue Gigi-jem Becalijem in nato moral pospraviti kovčke. Bergodi, ki med polčasom tekme Becaliju ni dovolil v garderobo, je Steauo prevzel junija. VUELTA - Domačin Juan Jose Cobo je zmagovalec 19. etape kolesarske dirke po Španiji. Preizkušnjo od Avile do La Granje, dolgo 174 kilometrov, je na drugem mestu z dvema sekundama zaostanka končal vodilni v skupnem seštevku, njegov rojak Alejandro Valverde. KAOS - Ker se je klub iz For-lija pritožil na deželno upravo sodišče zoper izključitve iz A1-lige, je ponedeljkova bila predstavitev prvenstev prleožena. PSIHOLOG - Športni psiholog Stefano Testi je postal član strokovnega štaba društva Pallacanestro Trieste. s trenerjem Stefanom Co-muzzom bo sodeloval v mladinskem sektorju. DAVIS CUP - Za napredovanje v svetovno skupino: Italija - Švica 0:2 (Seppi - Wawrinka 4:6, 1:6, 2:6; Bolelli - Federer 3:6, 4:6, 1:6), Druga evroafriška skupina: Litva -Slovenija 1:1 (Juško - Zemlja 6:1, 6:1, 6:4; Gulbis - Gregorc 4:6, 6:7 (3), 6:4, 6:4 in 8:6. skoki v vodo - Trieste Tuffi V novi sezoni za novi državni naslov Predstavili so Tommasa Marconija Tržaški klub Trieste Tuffi, ki se ukvarja s skoki v vodo, ima tudi v novi sezoni ambiciozne cilje. Kot je dejal predsednik Fulvio Belsasso na včerajšnji predstavitvi sezone v Harry's Grillu na Velikem trgu, bo ekipa tržaškega društva, pod vodstvom glavnega trenerja Domenica Rinaldija, poskusila znova osvojiti državni ekipni naslov. »Naš glavni nasprotnik ostaja ekipa iz Bocna, pri kateri tekmujeta Tania Cagnotto in Cristopher Sacchin,« pravi Belsasso, ki je nato predstavil Tommasa Marconija, novega tekmovalca tržaškega društva. Marconi sicer že nekaj sezon trenira v Trstu, »saj - kot pravi - so pogoji za delo v tržaškem bazenu Bruno Bianchi optimalni«. Marconi je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Rimu, v disciplini sinhroni skoki s 3-metrske deske, zasedel nehvaležno 4. mesto. 27-letni Marconi pa je doslej zbral dve bronasti medalji na evropskem prvenstvu v Budimpešti leta 2006 in v Berlinu leta 2002. »Marco-ni je za nas velika pridobitev. S tem bomo okrepili moško ekipo, ki je bila doslej nekoliko šibkejša od ženske,« je še dodal Belsasso. Pri mladinkah bosta letos tekmovali dve tržaški Slovenki, Ivana Curri in Sofia Carciotti. Člansko ekipo sestavljajo Noemi Bat-ki, Michelle Turco, Tommaso Marconi in Tomma-so Rinaldi. (jng) koroška - Konec več kot leto dni trajajoče polemike Celovški Euro 08 stadion le ne bodo zmanjšali Stadioni v Celovcu je med EP premogle več kot 30.000 gledalcev DUNAJ/CELOVEC - Neskončna zgodba o usodi novega celovškega nogometnega stadiona, ki so ga zgradili ob priložnosti Evropskega prvenstva 2008 v Avstriji in Švici za 32.000 gledalcev in je stal kar okroglih 70 milijonov evrov, se je za zagovornike ohranitve »enega najlepših stadionov v srednji Evropi« le še srečno iztekla. Avstrijski zvezni minister za šport Norbert Darabos se je namreč na Dunaju izrekel proti zmanjšanju stadiona. To, čeprav je bilo prvotno dogovorjeno, da ga bodo po izvedbi EP zmanjšali na 12.000 sedežev. Po več kot leto dni trajajoči mučni razpravi, ali bi zmanjšali stadion ali ga pustili kakršen je, so se na sestanku z ministrom sedaj dogovorili, naj bi s pomočjo zveznih sredstev ohranili nogometno arena s stalno kapaciteto 18.000 sedežev, pri mednarodnih tekmah pa naj bi jo lahko povečali na 30.000 sedežev. Kakor je dejal socialdemokratski minister Daraboš, pripadnik hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem, je proti „uničevanju športne infrastrukture». Celovški stadion naj bi poleg dunajskega Ernst Happel stadiona ostal drugo uradno prizorišče za mednarodne nogometne tekme avstrijske reprezentance. (I.L.) / ŠPORT Sobota, 19. septembra 2009 23 ñ EurüBaskel košarka - Slovenija končno premagala »četrtfinalni sindrom« Slovenija danes in jutri na EP prvič v boju za medalje Po živčni igri in »prigarani« zmagi proti Hrvaški zgodovinska uvrstitev v pol finale Slovenija - Hrvaška 67:65 (18:25, 39:47, 53:50). SLOVENIJA: Slokar 6, Lakovič 11 (3:3), Nachbar 12 (7:8), Jagodnik 2, D. Lorbek 9 (4:4), E. Lorbek 27 (5:7). HRVAŠKA: Ukic 21 (2:2), Popovic 3 (1:2), Vujčic 6, Prkačin 3 (1:2), Planinic 11 (1:2), Stojic 2, Lončar 2, Banic 2, Nicevic 10 (4:4), Kasun 5 (1:2). Prosti meti: Slovenija 21:24, Hrvaška 10:14. Met za dve točki: Slovenija 11:20, Hrvaška 20:45. Met za tri točke: Slovenija 8:23 (Slokar 2, Lako-vič 2, E. Lorbek 2, Nachbar, D. Lorbek), Hrvaška 5:12 (Ukic 3, Planinic 2). Skoki: Slovenija 28 (23 + 5), Hrvaška 26 (19 + 7). KATOVICE - Slovenska košarkarska reprezentanca se je prvič v zgodovini uvrstila v polfinale evropskih prvenstev. Danes in jutri jo v Ka-tovicah čaka boj za medalje, prvi jutri ob 21. uri v polfinalu proti Srbiji. Slovenija je tekmo začela v standardni postavi, torej tudi z Boštjanom Nachbarjem, ki zadnja dva dni ni treniral na vso moč zaradi bolečin v zapestju. A nervoza, ki je bila očitna že med navijači, ki so na dan tekme prispeli v Katovice (tej je bilo 2.000!), se je prenesla tudi na slovenske igralce na parketu. Obramba ni delovala kot na preteklih tekmah, v napadu je primanjkovalo organizacije in odprtih metov na koš, povsem drugače kot pri Hrvaški, ki je začela sproščeno in z izvrstnim odstotkom zadetih metov prevzela pobudo. V petih minutah si je nabrala že sedem točk naskoka (4:11). Slovenija je še naprej igrala pod svojimi zmožnostmi, Hrvaška na drugi strani pa je dobila dodatni zagon in v osmi minuti (tedaj njen met iz igre 8-11) povedla z 19:11. Tudi druga četrtina ni spremenila razmerja moči. Roko Leni Ukic je 12 točkam iz prvih desetih minut dodal še štiri. Hrvaška je imela prevlado tudi pod obročema, osem izgubljenih žog ter nešportna osebna napaka Gorana Jagodnika ter tehnična Boštjana Nachbarja pa sta Slovenijo v 15. minuti znova pripeljali na minus 9 (27:36). Položaj ob odmoru bi lahko bil še slabši, saj si je Hrvaška v 20. minuti nabrala že 15 točk naskoka. Pri + 13 je imela zadnji napad polčasa, vendar je Marko Popovic zaradi ugovarjanja sodniku dobil tehnično napako. Dva prosta meta Jake Lakoviča in trojka Dom-na Lorbka sta Slovenijo vrnila med žive,. Na srečo košarkarska tekma traja 40 minut čiste igre, v katerih se običajno vendarle pokaže pravi obraz obeh moštev. Slovenija je drugi polčas za- Četrtfinalna faza VČERAJ: Grčija - Turčija 76:74 (17:14, 29:26, 47:46, 65:65), Slovenija - Hrvaška 67:65 Polfinalna faza DANES: od 5. do 8. mesta: 12.00 Franicja - Turčija; 14.15 Rusija - Hrvaška; od 1. do 4. mesta: 18.15 Grčija - Španija, 21.00 Srbija - Slovenija Na grobi tekmi proti Hrvatom »drobni« Jaka Lakovič ni pogorel. Tudi sam je nasprotnike, če je bilo potrebno, vlekel za majico... ANSA čela, kot da gre za življenje in smrt. Pravzaprav je tudi šlo, saj so bili slovenski navijači na robu obupa, Hrvaška pa na pragu velike zmage. Varovanci Jureta Zdovca so končno pokazali pravi obraz v obrambi, Erazem Lorbek pa je dokazal, da ga strokovnjaki upravičeno uvrščajo v najožji krog za naziv najkoristnejši igralec prvenstva; 25-letni Ljubljančan je v tretji četrtini dosegel devet točk, skupno v 30 minutah 23, do 27. minute pa iz igre ni zgrešil niti enega meta na koš. Tedaj je Slovenija že nadoknadila zaostanek, prešla v vodstvo in še naprej igrala obrambo za medaljo na tem prvenstvu. V polfinale se je po izenačeni igri in podaljšku proti Turčiji uvrstila tudi Grčija (76:74). Turčija se je v rednem delu rešila s košem Erdena Ar-slana v zadnji sekundi, pa čeprav je imela po zaslugi 11 točk Heda Turkogluja v 38. minuti že šest točk prednosti (63:57). Pri Grčiji so največ točk dosegli Vasilis Spanulis (23), Nikolaos Zisis (14), Ioa-nis Borusis (11) in Antonios Fotsis, ki je 11 točkam dodal še 13 skokov. kotalkanje- EP Roncellijeva 4. po kratkem programu V Nazareju na Portugalskem se je začelo evropsko kotalkarsko prvenstvo za članice. V ženskem prostem programu je tržaška Slovenka Francesca Roncelli na 4. mestu, glede na točke pa ima danes po dolgem programu vse možnosti, da stopi na zmagovalne stopničke. Vrstni red po »shortu«: 1. Ilenia Bal-disser (ita) 123,400; 2. Annalisa Graziosi (Ita) 120,500; 3. Diana Ribeiro (por) 118,700; 4. Francesca Roncelli (Ita) 117,000; 6. Lucija Mlinarič (Slo) 115,000; 9. Nika Arčon (Slo) 107,200. naš pogovor - Boris Vitez Fenomenalni Erazem Lorbek in ključna tehnična napaka Popovica Tudi nekdanjemu prvoligaške-mu in Jadranovemu košarkarju Borisu Vitezu, ki je tekmo spremljal na domačem kavču, se je sinoči po zmagi Slovenije odvalil kamen od srca. »Trpeli smo do konca. Bilo je zelo napeto. Na začetku je kazalo slabo, nato bolje, znova slabo in zgodovinska zmaga. Končno.« Hrvati so bili trd oreh. Hrvati so v prvem polčasu igrali zelo sproščeno, saj so z uvrstitvijo v četrtfinale izpolnili cilj. Nasprotnik je zadeval iz vseh položajev, tako da so povedli za več kot deset točk. Ključni trenutek za preobrat je bila tehnična napaka Popoviča tik pred iztekom prvega polčasa. Sloveniji je tako uspelo zmanjšati zaostanek, kar je bil uvod v preobrat v drugem delu. Lakovič je v drugem polčasu deloval precej utrujeno. Hrvati so zelo dobro branili Lakoviča, tako da je bil upravičeno v težavah. Medtem ko je fenomenalno igral Erazem Lorbek, ki je zadeval z vseh položajev in je tudi dobro skakal v napadu. Bil je najboljši igralec na igrišču. Smodiš je še vedno poškodovan. Koliko bi jim bil v pomoč, če bi bil na igrišču? Če bi Smodiš bil v pravi formi, bi bil nedvomno pravi 'lider' ekipe. Mogoče tisti igralec, ki ga nekoliko pogrešamo pod košem. Vseeno je selektor Zdovc našel pravo alternativo. Ki je ... Odlična skupinska igra in agresivna obramba. Kako bi ocenil letošnje evropsko prvenstvo? Evropsko prvenstvo je bilo doslej precej povprečno. Po pravici rečeno me razen Slovenije ni nihče navdušil. Tudi Španija ne, ki je sicer v četrtfinalu dokazala, da je glavni favorit za končno zmago. Španci so se prebudili in prižgali 'turbo'. Ali se je kakovost evropske košarke izboljšala? Evropska košarka se je nekako ustalila na določeni ravni. Vsa ta leta se je po kakovosti močno približala ameriški košarki. Čez lužo so se očitno prestrašili evropske konkurence, saj je vse več evropskih košarkarjev, ki igrajo pomembne vloge pri ameriških poklicnih NBA moštvih. V zadnjih desetih in več letih v Združenih državah Amerike so močno zanemarili mladinski sektor, kar se pozna in se bo poznalo tudi v naslednjih letih. Kako pa bo jutri (danes op. ur.) proti Srbiji? Slovenija je bolj izkušena od Srbije, ki ima mlajšo ekipo. Srbija je sicer danes (včeraj) počivala, čeprav to ne bi smelo biti odločilno. V polfinalu je treba dati vse od sebe. košarka - Turnir K2 sport v priredbi ŠZ Dom Ardita končni zmagovalec V finalu tesno premagala Breg - Jadran v tekmi za 3. mesto nadigral Ilirsko Bistrico Ardita je zmagovalec letošnjega košarkarskega turnirja K2 sport, ki ga je v telovadnici Kulturnega doma priredilo Športno združenje Dom. V finalu je tesno premagala Breg. V tekmi za 3. mesto pa je Jadran nadigral Ilirsko Bistrico. Do največjega presenečenja je na turnirju prišlo v četrtek zvečer, ko je Breg v slovenskem derbiju proti Jadranu potrdil kar je v košarkarskih krogih znano: da ima zelo močno ekipo, še zlasti močno začetno peterko,s katero bi lahko najbrž že v prihajajoči sezoni namesto v C2-ligi, igrali v ligi višje. Brežani so igrali nadvse motivirano in so s črvrsto obrambo onesposobili Jadran, ki je sicer nastopil praktično brez play ma-kerjev, saj so bili odsotni Oberdan, Saša Ferfoglia in Alex Vitez. Že zelo močan vtis je zapustil Štefan Samec, ki je bil z 21 točkami najboljši strelec tekme. O turnirju bomo še poročali. Sinočnja izida Za 3. mesto: Jadran Mark - Ilirska Bistrica 107:62; finale: Ardita - Breg 65:62 Četrtkova polfinalna izida Ardita - Ilirska Bistrica 81:72 (18:16, 46:34, 70:53) ARDITA: Pais 2, Basile 5, Zuliani 2, Kos, Visintin 14, Gaggioli 14, Franco, Dreas 10, Stroppolo 14, Gandolfi 21. ILIRSKA BISTRICA: Puntarič, Kuret 14, Tilen 5, Hreš-čak, Srebout 5, Bojc 13, Turnjek 17, Pola 4, Uroš 14. Breg - Jadran Mark 72:63 (20:13, 38:32, 57:51) BREG: Bozic 5, Sila 5, Jevnikar, Švara, Samec 21, Nad-lišek, Petaros, Lokatos 7, Sechet 12, Buttignon 6, Zeriali 5, Kla-rica 11. JADRAN: K. Ferfoglia 7, Ban 3, Slavec 13, Marušič 2, Sosič 21, Franco, Semec, Malalan 1, Zaccaria 2, Coco 14. memorial b. tavčar Bor Radenska danes za 3. mesto Igral bo proti Santosu - Finale Venezia Giulia-Kraški zidar Na stadionu 1. maja v Trstu se je sinoči začel tradicionalni, dvodnevni članski košarkarski Memorial Borisa Tavčarja. V prvi tekmi je Bor Radenska z 79:66 klonil pred moštvom Venezia Giulia, ki bo nasprotnik borovcev tudi v letošnji C2 -ligi. Pomlajena ekipa trenerja Andree Mure je začela odlično in z dobro skupinsko igro v napadu in obrambi (izstopal pa je visoki Alberti) prepričljivo povedla, toda bolj izkušeni Miljčani (Schina, Furigo) so že v drugi četrtini uveljavili svojo igro. Polfinalna izida Bor Radenska - Venezia Giulia 66:79 (20:11, 28:34, 45:56) BOR RADENSKA: Bole 4, Madonia 14, Krizman 2, Cre-vatin 5, Štokelj 2, Rutar, Alberti 25, Šuštešrič 14, Bocciai, Nad-lišek, Devčič, Gallochio, trener Mura. Kraški zidar - Santos 72:50 Danes: Ob 18.30 za 3. mesto: Bor Radenska - Santos; 20.30 finale: Venezia Giulia - Kraški Zidar Memorial Gombač, danes ob 15.00 Bor - San Vito ob 16.45 Sokol - Libertas. odbojka - Deželni pokal Kontovelke so se dobro upirale močnejšemu Ekipi iz višje lige Millenium so se srčno upirale dva seta Kontovel - Millenium Gorica 0:3 (25:27, 20:25, 17:25) KONTOVEL: Balzano 1, Bukavec 12, Verša 11, Zuzic 4, Micussi 3, Anto-gnolli 1, Pertot 0, Cassanelli 0, Lisjak 5, Milič 0, Starc 7, Kapun (L). TRENER: Cerne. Letošnje prvenstvo D-lige bo za Kontovelke zelo zahtevno, tega se dekleta dobro zavedajo, zato se nanj tudi temeljito pripravljajo. Prvi uradni nastop v deželnem pokalu proti združeni goriški ekipi Millenium, ki bo igrala v C-ligi, je potrdil, da čaka dekleta še veliko dela, vendar je bil, porazu navkljub, vse prej kot nespodbuden. Čeprav je treba reči, da je nasprotnik, za katerega (odlično) igrata tudi Viviana Zotti in Mirjam Černic, morda nekoliko podcenjeval naše igralke in je delal precej napak, so se mu Kontovelke v prvih dveh setih dobro upirale in mu bile dalj časa enakovredne. V prvem setu jim je tudi uspelo nadoknaditi zaostanek 23:19 in izničiti dve zaključni žogi nasprotnika, v drugem pa so popustile šele po 20. točki. Kontovelke so največ pokazale v polju, kjer so prestregle precej močnih napadov Goričank, dobro je deloval sprejem razen v končnicah in v tretjem setu, ko je tudi botroval porazu, preveč pa je bilo tudi zgrešenih servisov. »Dekleta se morajo privaditi na višji ritem igre kot so ga bile vajene lani v I. diviziji (edina okrepitev, sicer velika, v primerjavi z lansko sezono, je vrnitev Sa-brine Bukavec), kar zadeva tega pa je bilo na tekmi proti Milleniumu že viden napredek v primerjavi z dnevom prej, ko so odigrali tekmo za trening proti tržaškemu Libertasu, ki bo prav tako igral v C-ligi,« je povedala trenerka Tanja Cerne. Že jutri dopoldan v Repnu (ob II.00) bo Kontovelke čakala nova zahtevna preizkušnja v derbiju proti Slogi. Tenis: Na Padričah prvenstvo za veterane Pri teniškem odseku padriško-gro-pajske Gaje se bo danes (od 9. ure dalje) začelo pokrajinsko prvenstvo za veterane. Ženske tekmujejo v enotni kategoriji »ladies«, moški pa v kategorijah nad 35 in nad 45 let.. Skupno je prijavljeni več kot 50 tekmovalcev, pretežno moških. Nastopilo bo tudi nekaj članov Gaje. Jutri pa čaka mladi Nicoletto Furlan in Petro Corbo nastop v Livornu v 2. državnem krogu prvenstva under 14. 24 Nedelj a, 20. septembra 2009 ŠPORT / nogomet - Jutri se bodo začela prvenstva od elitne do 3. amaterske lige »Profesionalni« koledar za amaterske nogometaše Vse preveč stroškov - Pravi »tour de force« v decembru: igra se tudi 8.12. Nogometaši naših (in ostalih) društev so - nekateri bolj, ostali manj dobro -pripravljeni na začetek nove sezone, ki se bo začela jutri ob 15.30 in končala junija 2010. Od nedelje dalje bomo videli, ali so bile poletne izbire predsednikov, športnih vodij in odbornikov pravilne. Premikov ni bilo veliko, ker so pač skoraj vsi (pravilno) varčevali. Denarja je vedno manj, kot tudi sponzorjev. Nekateri od teh (ne bomo delali imen) so se zaradi krize umaknili. Stroškov pa je vedno več. Od vpisnin, do zavarovanj, gostovanj, novih majčk in plač igralcev (!), oprostite, povračil potnih stroškov. Ne smemo pozabiti, da amaterski nogometaši niso profesionalci. Profesionalni nogomet je drugo. Na to včasih pozabi tudi nogometna zveza, ki je nekoliko nespretno sestavila koledar 2009-10. Prava norost je namreč, da bodo nogometaši na začetku decembra igrali kar tri tekme v razmahu osmih dneh. V 3. amaterski ligi torej kot v A in B-ligi. 12. krog bo na spore- du v soboto 5. decembra. Sobota ni za vse igralce dela prost dan. Nekateri so še dopoldne v službi. Tekme pa se bodo začele ob 14.30. Zbor igralcev je ponavadi ob 13. ali najkasneje ob 13.15. 13. krog bo v torek, 8. decembra, praznični dan. Nekaterim, tako igralcem kot odbornikom, bi prav gotovo prilegel počitek. 14. krog pa v nedeljo, 13. decembra. Brez besed. Od nedelje bomo tudi videli, ali je bilo delo trenerjev in njihovih pomočnikov med poletnimi pripravami dovolj strokovno. Ljudi s trenersko izkaznico je v Italiji veliko. Pravih trenerjev z dobro strokovno podlago in določeno izobrazbo pa malo. Dve (in več) besedi zaslužijo odborniki naših društev. Če se igralci pripeljejo na trening in odidejo po poldrugi uri, to ne velja za ostale (odbornike in ostale pomočnike). Na igrišče prihajajo skoraj vsak dan in društvu posvetijo po več ur prostega časa. Brez povračil potnih stroškov. Nekaterim Pri Vesni se soočajo s številnimi poškodbami. Na posnetku s pokalne tekme proti Krasu Vesnin športni vodja Paolo Vidoni spremlja z igrišča poškodovanega Marina Monteja, ki bo okreval šele čez tri mesece KROMA bi morali postaviti pravi spomenik. Brez njih bi vse skupaj propadlo. Jutri se bo tako dvignil zastor nad novo sezono. V 1. krogu bo od ekip naših društev igrala doma le kriška Vesna, ki bo brez štirih standardnih igralcev (Gulič, Leg-hissa, Monte, Bertocchi) gostila Centro Sedia. Repenski Kras bo krstni nastop v elitni ligi opravil v Azzanu Decimu. Spored: Azzanese - Kras Koimpex (sodnik Gallas iz Vidma), Buttrio - So-vodnje (Kapidani iz Porde-nona), Gemonese - Juventi-na (Palumbo iz Tržiča), Vesna - Centro Sedia (Turchet iz Pordenona), Mariano -Primorec (Pittoni iz Vidma), Begliano - Zarja Gaja (Robazza iz Gorice), Opici-na - Breg (Talice iz Trsta), S. Andrea - Primorje (Ronci iz Trsta), Terzo - Mladost. Jan Grgič nogomet - Predstavitev na goriški Pokrajini KD Skala iz Gabrij pripravlja mladinski nogometni turnir Po ureditivi slačilnic nameravajo razširiti športno ponudbo v vasi - Tekme od ponedeljka do nedelje 27. kolesarstvo Danes gorski kronometer Trst-Prosek Danes in jutri bo v Trstu pravi kolesarki praznik. V okviru evropskega kolesarskega maratona (Gran Fondo d'Europa) bo že danes na sporedu tradicionalni gorski kronometer od Trsta do Proseka. Start (prvi tekmovalec bo startal ob 14.00, vpisanih je okrog 300 kolesarjev) bo letos prvič na Velikem trgu in ne v Barkovljah, cilj pa kot vedno na križišču pri naselju Svetega Nazarija pri Proseku. Favorit za zmago je Andrej Guček, kolesar tržaškega kluba Team Eppinger Saab TS20. Jutri pa bo na vrsti 160 km dolgi kolesarski maraton iz Benetk do Trsta. Jutri tek Koper-Milje Jutri bodo prišli na svoj račun tudi tekači. Ob 9.30 bo v Kopru startal čezmejni maraton Euromarathon Koper-Milje 2009. Tekači bodo lahko izbirali med krajšimi in daljšo, 21-kilometrov dolgo progo. Domači šport Danes V prostorih goriške Pokrajine so včeraj predstavili mladinski nogometni turnir, ki ga bo v naslednjem tednu priredilo KD Skala iz Gabrji. Letos bo že peto leto zapored, ko prizadevni Gabrci, poleg poletnih rekreacijskih moških in ženskih turnirjev, pripravijo še enotedensko prireditev namenjeno mladim in najmlašim. Predstavitev je uvedla pokrajinska odbor-nica za šport, Sara Vito, ki je v svojem nagovoru zlasti poudarila pomen pobud, v katerih imajo glavno besedo mladi. Društvu je čestitala za 100-le-tnico ustanovitve, izrekla pa je tudi vso podporo Pokrajine pri razvijanju raznih dejavnosti. Sam turnir pa je postavila med pomembnejše tovrstne športne prireditve v celotni pokrajini. Daljši poseg je imel predsednik društva Edi Sambo. Podrobno je orisal delovanje društva, ki veliko pozornosti polaga tudi športnim zvrstem, pa čeprav gre za društvo, ki je nastalo kot kulturna sredina. Izrazil pa je namen vodstva društva, da bi naslednje leto, ko bodo ob igrišču urejene še slačil-nice, začeli razmišljati tudi o stalnih oblikah športnih dejavnosti. Omenil je tudi, da igrišče ne bo namenjeno le nogometu, ampak tudi drugim panogam. Ob nogometnem pravokotniku nameravajo urediti še igrišče za beach volley, objekt sam pa bo lahko služil poletnim pripravam, campusom in poletnim središčem. Za pomoč pri zasnovi in izvedbi turnirja se je zahvalil štandrežki Juventini, ki je letos prevzela skrb za vse kar je potrebno urediti s pristojno Nogometno zvezo. Zahvalil se je tudi občini Sovodnje, ZSŠDI-ju in seveda Pokrajini za vso pomoč, ki jo nudijo društvu. Društvo tudi razmišlja, da bi lep športni objekt dali na razpolago športnim društvom iz bližnje okolice, ki bi ga lahko skozi vse leto uporabili za vadbo njihovih mladinskih ekip. Svoj pozdrav prinesla tudi sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je Gabrcem čestitala, da kljub majhnosti znajo pripraviti tudi odmevse prireditve. V imenu ZSŠDI je pozdravil Igor Tomasetig, ki je podčrtal predvsem dejstvo, da mladinski turnir v Gabrjah združuje vsa nogometna društva v goriški pokrajini. Predstavništvo Juventine je vodil podpredsednik Bruno Pavio, ki je potrdil odločitev Juventine, da priskoči Skali na pomoč. Na koncu je Edi Sambo predstavil še tehnično plat turnirja za Pokal KD Skala, ki bo na sporedu od ponedeljka 21. pa do nedelje 27. septembra. V ponedeljek in sredo bodo potekale tekme v kategoriji Začetnikov A7 (nastopilo bo 7 moštev). Tekmovanje se bo pričelo ob 16.15 uri, Četrtek bo namenjen Cicibanom (6 ekip - pri-četek tekmovanja ob 17. uri). Cicibani bodo svoj napor nadaljevali tudi v nedeljo ob 10. uri. V nedeljo ob 17.30 uri bo tudi slovesen zaključek turnirja z nagrajevanjem in družabnostjo. Sobotni dan pa bo v celoti namenjen najmlajšim nogometnim upom. Pet moštev mininogometašev bo svoj športni dan pričelo ob 15. uri. (vip) Jutri A/AGRfiCA SOlfK ,-jC, fiïij&OC «A "¿Ljilt* ¿4 9 2009 iœfriiiiiT?îi/Brf> IWrt7iniiiTi#H FÏ* wwraiîUB □ Obvestila 19. septembra 2009 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 15.30 v Podgori: Juventina - San Giovanni; 17.00 v Repnu: Kras - Opicina; 17.00 v Križu: Vesna - Fincantieri ODBOJKA DEŽELNI ŽENSKI POKAL 20.30 v Fari: Millenium - Sloga List DEŽELNI MOŠKI POKAL 17.30 v Repnu: Sloga - Triestina Volley; 20.30 v Villi Vicentini: Vivil - Olympia KOŠARKA MEMORIAL B. TAVČAR 18.30 v Trstu, 1. maj: za 3., 20.30 za 1. mesto 20. septembra 2009 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.30 v Azzanu Decimu: Azzanese - Kras Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Buttriu: Buttrio -Sovodnje; 15.30 v Huminu: Gemonese -Juventina; 15.30 v Križu: Vesna - Centro Sedia 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Marianu: Mariano - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Beljanu: Begliano - Zarja Gaja; 15.30 na Opčinah: Opicina - Breg; 15.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Terzu: Terzo -Mladost ODBOJKA DEŽELNI ŽENSKI POKAL 11.00 v Repnu: Sloga List - Kontovel AŠD SOKOL obvešča, da se je v nabrežinski občinski telovadnici začela otroška-mlad.dejavnost 2009/2010 z naslednjim urnikom: MINIMOTORIKA - za letnike 2004-05-06: ob sredah od 16.15 do 17.15; MOTORIKA - za letnike 2001-02-03: ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in sredah od 17.15 do 18.15; MINIKOSARKA - za letnike 1998-99-00: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 ter ob sredah od 18.15 do 19.15; MINIODBOJKA - za deklice letnik 1999 -00- 01: ob petkih v nabrežinski telov. od 16.15 do 17.25, ter od meseca oktobra dalje še ob ponedeljkih v Sesljanu ( šola De Marchesetti) od (?)16.30 do 17.30. PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo 7.oktobra 2009 prične predsmučarska telovadba za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se v ponedeljek, 21. septembra, na Stadionu 1. maj začenja tečaj miniodbojke za deklice zadnjih razredov osnovne šole. Vadba bo potekala po sledečem urniku: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 in ob petkih od 17.00 do 18.00. Vpisovanje neposredno na treningu, za dodatne informacije pa lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva). PROJEKT TECI, SKAČI, MEČI - Na Stadionu 1. maj se v ponedeljek, 21. septembra, začenja športna šola za otroke prvih treh razredov osnovne šole. Vadba bo potekala ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Za dodatne informacije lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva). Projekt Teci, skači, meči bo na Stadionu 1. maj ob petkih od 16.00 do 17.00 potekala vadba atletike za otroke zadnjih razredov osnovne šole. Prvo srečanje bo v petek, 25. septembra. Za dodatne informacije lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina-PALČKI (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina-ZAJČKI (814 let) ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina-SKRATI (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. NK KRAS obvešča, da se je začela nogometna šola za otroke letnikov 1999-2004. Treningi so vsak ponedeljek in četrtek ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Vsak otrok bo ob vpisu dobil vso potrebno nogometno opremo. Za vpis in informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328-0350533 ali 328-9518440. AŠD SHINKAI KLUB sporoča lanskim članom, ki se v nedeljo, 4. oktobra nameravajo udeležiti turnirja na Jesenicah, da se bodo pripravljalni treningi začel v ponedeljek, 21. septembra, ob 18. uri v zgoniški telovadnici. Ostali in novi športniki bodo začeli z rednimi treningi 6. oktobra ob 16 uri (otroci) oz. 7. oktobra ob 19. uri (odrasli). Za informacije el. št. 347 - 4033343. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL sporoča urnike za sezono 2009/2010. Minimotorika (letniki 2005, 2006) ob sredah od 16.15 do 17.15, (občinska telovadnica v Repnu); motorika (letniki 2002, 2003, 2004) ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih) in ob sredah od 16.15 do 17.15, (občinska telovadnica v Repnu); minibasket mlajši (letniki 2000, 2001) ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15 (telovadnica na Rovni pri Briščikih), sreda od 17.15 do 18.15, (občinska telovadnica v Repnu) in četrtek od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih); minibasket starejši (letniki 1999, 2000) ponedeljek od 17.15 do 18.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih), ob sredah od 18.00 do 19.00, (občinska telovadnica v Repnu) in ob petkih od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih). Informacije Andrej Vremec 3385889958 ali Erik Piccini 340-4685153. AŠZ BOR-ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. OK VAL prireja v telovadnici v Standrežu otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen bo prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481-525128 in 3932350925, e-pošta sandrocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). PLAVALNI KLUB BOR organizira v bazenu na Alturi plavalne tečaje in tečaj prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta dalje. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. PLAVALNI KLUB BOR organizira ob sobotah popoldne tečaj prilagajanja na vodo v bazenu pri Danevu na Opčinah za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter 1. razreda osnovne šole. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA na Padričah pripravlja zimske začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce, ki se bodo začeli v oktobru. Pojasnila in prijave na tel. št. 3358111393 (Cirila) ali 389-8003486 (Mara). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 21. septembra 2009 ob 18.uri za začetnice na Stadionu 1.maja, v sredo 23. septembra 2009 ob 16.30 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. st.: 3282733390 (Petra) / RUBRIKE Sobota, 19. septembra 2009 25 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Dnevnik Edinost je tokrat objavil pismo nekega bralca, ki se zgraža nad uporabo slovenskega jezika v italijanskih sodnih dvoranah. »Kakor znano preganjajo občinski redarji tržaški naše mle-karice kakor in kjer le morejo. Mleko, ki je sirote prinašajo ure daleč, 'preiskujejo' le zato, da jim je potem zlivajo na ulico, s čemer jih često brez vsakega opravičenja spravljajo ob preskromni zaslužek. Mnogo njih žive le od tega zaslužka. Toda -danes ni moj namen, da bi razpravljal, v koliko da je tako strogo postopanje tudi res opravičeno?! Na mislih mi je neka druga krivica, ki se dogaja našemu ljudstvu od strani - sodnije. Protestirati moramo proti načinu, kakor se iztirjujejo globe našim mlekaricam. Pred nekoliko dnevi je dobilo globo nekaj mlekaric iz občine Zgonik v političnem okraju sežanskem, v katerem žive samo Slovenci, razen morda kakega uradnika in pa sodnika Vincija, znanega pesnika zloglasne pesmi Ma- rameo. Sodišče je poslalo tem mlekaricam plačilne naloge v italijanskem jeziku, na katerih je tiskano: »Mandato penale« in potem nekaj nače-čkano s svinčnikom tudi v italijanskem jeziku. To je krivica, toliko se stališča narodnega kolikor tudi se stališča gmotnega interesa mlekaric. Te bedne ženske se morajo zatekati k tujcem, ako hočejo izvedeti, kaj prav za prav hoče sodišče s tistimi »mandati«! Sodišče je tu na popolnoma krivem in krivičnem stališču. V takih slučajih bi se ne smelo ravnati po dejstvu, da jej magistrat pošilja italijanske ovadbe, ampak najjednostavneja logika in najelementarneji oziri na ubogo in neuko ljudstvo zahtevajo, da se taki nalogi izdavajo v jeziku, ki ga dotična stranka umeje! Zahtevamo torej najodločneje, da sodnija neha s tako prakso, ker korist mase ljudstva po deželi mora biti vendar sod-niji viša nego pa narodno - politični cilji mogotcev na tržaškem magistratu!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V teh dneh je doživela velik uspeh dvourna stavka vseh podjetij goriške pokrajine. »To je bil najboljši dokaz, kako globoko se prebivalstvo zaveda resnosti položaja, v katerem se je znašlo naše gospodarstvo. Delavci, obrtniki, trgovci, lastniki javnih lokalov, vsi so zapustili delo za dve uri ter v veliki večini odšli na trge, kjer so sindikalne organizacije imele protestna zborovanja. V Gorici v tem času že dolgo ni bilo toliko ljudi na cesti kot med to stavko. Vse trgovine so bile zaprte, navojnice so bile spuščene, kot ob praznikih. Na Trgu Cesare Battisti so se kmalu po deseti uri zbrali delavci livarne SAFOG. Bili so prvi in najštevilnejši, ki so prišli na trg poslušat sindikalne voditelje in manifestirat svojo zahtevo, da se naša industrija reši pred najhujšim. Za njimi so prišli še številni meščani, ki so napolnili dobršen del velikega trga.« Zborovanje je uvedel odvetnik Devetag, ki je poudaril njegov pomen in predal besedo sindikalnemu predstavniku UIL Pontiniju, ki je z odločnimi besedami zahteval od rimskih oblastnikov razumevanje za manjšinske gospodarske potrebe. Za njim je govoril tajnik Delavske zbornice Bergomas, ki je rekel, da ne gre za začasno krizo, ampak za načrtno zniževanje delovnih mest v CRDA, proces, ki traja že dve leti. »Vse se vidi, da nameravajo predstavniki vlade in IRI sedanje stanje ohraniti nespremenjeno. Kaj pomeni to za vse naše gospodarstvo, lahko spoznamo, če nam je znano, da so se plače delavcev tega največjega industrijskega obrata v goriški pokrajini znižale za sto petindvajset milijonov lir na leto. Nas ne zanima samo usoda CRDA, ampak usoda vseh podjetij, zlasti podjetij IRI. Zanima nas rešitev cele vrste vprašanj, o katerih se v javnosti govori že celih deset let. Pričakujemo konkretne odgovore, ker so vsa ta vprašanja še danes tam, kjer so bila pred leti,« je zaključil Bergomas. FILMI PO TV Sobota, 19. septembra, Italia 1, ob 19.35 Il dottor Dolittle Režija: Betty Thomas Igrajo: Eddie Murphy, Ossie Davis in Oliver Platt Eddie Murphy doživi to, kar si veliko ljubiteljev živali od nekdaj želi. Na lepem se namreč zave, da ga štirinožci razumejo in da mu na pasji način tudi odgovarjajo. Vse lepo in prav, le da v določenem trenutku Eddie to svojo nadnaravno sposobnost razodene tudi ostalim. Temnopoltega zdravnika kaj kmalu ocenijo za norega in ga zato tudi zaprejo v norišnico. A ker gre tudi pri Tho-masovem delu za komedijo: se stvar srečno konča... Sobota, 19. septembra, Canale 5, ob 10.25 Ferie d'agosto ^//iavw ki so ga predstavili tudi na goriškem festivalu Amidei, zagotovil oskarja za najboljši scenarij in dve nagradi Golden Globe, v njem pa pripoveduje o velikem moškem prijateljstvu in on the road pripovedi po kalifornijskih vinskih poteh. Izhodišče vsega je Jackova odločitev, da se poroči. Prijatelj Miles mu hoče zato ponuditi nepozabni teden pred usodno odločitvijo... Nedelja, 19. septembra, Italia 1, ob 23.10 Sin city Režija: Paolo Virzi Igrajo: Laura Morante, Silvio Orlando, Sabrina Ferilli in Ennio Fantastichini Dve Italiji, dva različna pogleda na svet in povsem drugačno doživljanje vsakdana, ki pa ga morajo, četudi samo v počitniškem času na nek način deliti... Paolo Virzi, ki je najbrž eden osrednjih potomcev slovite italijanske komedije se je tokrat lotil dveh različnih rimskih stvarnosti. Prvo predstavlja družina trgovca, ki meni, da bo z denarjem kos katerikoli situaciji, drugo pa družina intelektualca, ki snobovsko gleda na avgustovskega soseda na otoku Ventotene. Stereotipen a tudi zelo hudomušen film postavlja ob bok dva svetova, ki v tej državi že dolga leta so-bivata a se ne prenašata. Nedelja, 19. septembra, Canale 5, ob 2.15 Sideways, in viaggio con Jack Režija: Alexander Payne Igrata: Paul Giamatti in Thomas Haden Church Film, ki je pritegnil pozornost filmskih navdušencev, a tudi ljubiteljev vinske kapljice, je predvsem zgodba o prijateljstvu in mogoče nekoliko manj o ljubezni. Payne si je z delom, Režija: Frank Miller Igrajo: Bruce Willis, Mickey Rourke, Benicio Del Toro in Jessica Alba Frank Miller in Robert Rodriguez sta iztrgala zgodbe Mesta greha naravnost iz stripa. Nato sta s strogim in brezkompromisnim digitalnim načinom filmanja zlepila enostavne urbane zgodbe o bedakih, zgubah, herojih in prikupnih dekletcih na platno, ne da bi izgubila njihov barvit stripovski izgled in pretrgani ritem. Vizualna inovativnost, stilizi-rana postavitev, odrezani dialogi ter igra svetlobe in sence so osnovne značilnosti filma, ki je pred tremi leti presenetil tudi veščo publiko festivala v Cannesu. Petek, 25. septembra, Rete 4, ob 23.45 Affari sporchi Režija: Mike Figgis Igrajo: Richard Gere, Andy Garcia, Nancy Travis, Laurie Metcalf in Richard Bradford Figgisov celovečerec je svojevrstna detektiv-ka, ki ima v središču pripovedi življenje in delo Raymonda Avile, inšpektorja pri notranjem ministrstvu. Sam se mora posvetiti raziskovanju afere, pri kateri je udeležen tudi njegov prijatelj iz mladostniških let. Ko pa tega prijatelja nepričakovano ubijejo, sta tako Avila, kot tudi njegov kolega Peck, s katerim se sicer ne prenašata, osumljena umora. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO SRČNA JE LAHKO USODNA ŠKOTSKI NOBELOVEC (JOHN) EDEN NAJVEČJIH AVSTRIJSKIH SMUČARJEV NAJSVETUJ-ŠA ZVEZDA V OZVEZDJU BIKA PRMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK FR. IGRALEC (ALAIN) SL. SMUČARKA (TINA) FOTO KROMA LISASTA PROGA NA KOS PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKLIC SISTEM BARVNE TV VOLNENA TKANINA KMEČKO ORODJE TEŽAVNA IZBIRA MED DVEMA MOZNOSTIMA JEZERO V KAZAHSTANU GRŠKA ČRKA EVGEN LOVŠIN KAJETAN KOVIČ KAR SE PRIDOBI V ENEM LETU / JAPONSKO ARANZIRANJE RASTLINJA JADRANSKI OTOK POČITNIŠKA PRIKOLICA NAUK O PEČATIH ITAL. UMETNIŠKI KRITIK ABRAHAMOVA ŽENA DEL DEBELEGA ČREVESA ODŽAGAN KOS DEBLA NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK SHAKESPEAROV TRAGIČNI KRALJ AM. IGRALKA, RUSKEGA RODU (ANNA) TANJA ROMANO MERSKA ENOTA ZA TEŽO IT. PLESALKA (CARLA) BERI PRIMORSKI DNEVNIK AM. IGRALKA LUPINO ITALIJANSKA PESNICA SLOVENSKI PISATELJ CANKAR MUZA LJUBEZ. PESNISTVA ODPRTINA MED PODBOJI UKANA, TRIK, SLEPILO MESTO V ROMUNIJI DEL TEDNA ŠVICARSKI SLIKAR (ALBERT) STEFAN EDBERG AM. ZVEZNA DRŽAVA / NASA PREVAJALKA DEBELJUH HUDA JEZA, SRD GRŠKI BOG VOJNE VZDEVEK EI-SENHOWERJA PERZIJSKA SVETA KNJIGA SONJA MIUC GRIČ V JERUZALEMU MAKSIM GORKIJ ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG DOMINIK SMOLE NEORGANSKE SNOVI NAJVEČJI DOSEŽEK V KAKI PANOGI KDOR GONI, VODI VELBLODA RIMSKI POZDRAV VISOKA IGRALNA KARTA ALOJZ TUL UPADANJE MOČI ZARADI STAROSTI ŠVEDSKA PISATELJICA UNDGREN MLAKA, IZVIR SOL CIANOVE KISLJNE GRŠKA POKRAJINA ČLAN VISOKE ŠOLE GRŠKA BOGINJA ZEMLJE ŽLAHTNI PUN (RAZSVETLI.) JAZONOVA LADJA JEK, ZVOČNI ODZIV ERNA MUSER KAJNOVA ŽRTEV MAMIN LJUBLJENEC (LJUBKOV.) VRSTA TISKA OFFSET SAMOGLA-SNIŠKI STIK MESTO V ŠPANIJI PTICA SEVERNIH MORIJ REKA V FRANCIJI SAD OLJKE NARKOTIČNO SREDSTVO ANGLEŠKI IGRALEC (QQ7) OXA ANNA KONEC POLOTOKA OTOK V INDONEZIJI ITAUJANSKA FILMSKA IGRALKA DELOVNA VNEMA PREBIVALKA GRŠKE PRESTOLNICE SOKRATOV TOŽNIK JUDEZEV SIN STAROGRŠKA BRENKALA LATVIJKA IDEJA SLOVARČEK - ANIT = Sokratov to2nik • A NKER = Švicarski slikar • ARAD = mesto v Romuniji • CRAIG = angleški igralec (Daniel) * ELIDA = grška pokrajina • ORR = škotski nobelovec * SGARBI = italijanski kritik (Vittorio) 26 Nedelja, 20. septembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika „OSLO STOCKHOLM 7/16 O 7/15 o - ^ y v K0BENHAVN < Saps' ° — - 1010 A 1020 BERLIN 8/20 O OBRUSELJ 7/19 VARŠAVA = 011/21 a MOSKVA 8/21 ° 1020 O KIJEV 12/27 DUNAJ 16/20^ LJUBLJANA ° 14/22 SPLIT £17/27 O GRADEC 14/23 TOLMEČ O 12/20 CELOVEC O 14/22 a. TRBIŽ O _ 11/20 11/19 O 11/20 KRANJSKA G. VIDEM O 14/27 O PORDENON 15/26 ČEDAD O 15/26 17/27 O1 TRŽIČ 14/22 O KRANJ o 14/22 S. GRADEC CELJE 15/23 O MARIBOR 014/22 PTUJ O M. SOBOTA O 13/23 O N. GORICA 15/25 O LJUBLJANA 15/22 N. MESTO 15/22 ZAGREB 16/25 O O 15/22 KOČEVJ REKA 18/26 _ O ČRNOMELJ (N NAPOVED ZA DANES 1 BEOGRAD o 17/23 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O SOFIJA 15/27 • \vATENE ^ „ -SKOPJE O 16/26 v Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme, v hribovitem svetu se bo lahko popoldne pojavila kakšna ploha. Verjetne pa bodo tudi obširnejše razjasnitve. V spodnji nižini se bo lahko ponoči pojavila megla v pasovih. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Na Primorskem bo povečini sončno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, predvsem kot plohe. Zjutraj bo lahko ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od 20 do 23, na Primorskem do 26 stopinj C. C Nizek zračni pritisk, ki je nad Francijo povzroča vlažne mase, ki se zadržujejo nad našo deželo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.08 Dolžina dneva 12.20 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.37 in zatone ob 19.02 A Nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem pa je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Ob šibkem vetru se nad našimi kraji zadržuje razmeroma topel in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes se bodo občutljivi ljudje še imeli vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 22,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.38 najnižje -60 cm, ob 11.10 najvišje 62 cm, ob 17.24 najnižje -49 cm, ob 23.14 najvišje 38 cm. Jutri: ob 5.02 najnižje -50 cm, ob 11.32 najvišje 60 cm, ob 17.57 najnižje -49 cm, ob 23.46 najvišje 29 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............9 1000 m ..........17 2500 m............6 1500 m ..........12 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 6, po nižinah 5. TOLMEČ O 12/20 ¿O & CELOVEC O 13/20 TRBIŽ O 11/19 o 10/19 KRANJSKA G. VIDEM O 14/27 O PORDENON 15/26 ČEDAD O 15/26 O TRŽIČ 13/21 O GRADEC 13/23 o 13/21 S. GRADEC MARIBOR 013/23 M. SOBOTA O 11/23 O KRANJ CELJE 13/23 O PTUJ O Cf- GORICA O 1-7/T7 O N. GORICA lin« O LJUBLJANA 14/22 N. MESTO 13/22 POSTOJNA O ^^ O 14/21 --- . KOČEVJE ¿^ -^N . o ČRNOMELJ T ZAGREB 13/25 O & (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob morju bo v glavnem prevladovalo zmerno oblačno vreme, drugod bo pa več spremenljivosti; prišlo pa bo lahko tudi do večjih razjasnitev. Verjetnost je nizka a v notranjosti dežele se bodo lahko ponekod pojavile plohe. Ob morju bo zjutraj pihal šibek do zmeren severovzhodnik. Čez dan pa naj bi prevladovali krajevni vetrovi. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan bodo nastale krajevne plohe. V ponedeljek bo na vzhodu delno jasno in suho, drugod spremenljivo oblačno. Na zahodu bodo še posamezne plohe. taJvan - Da bi ohranili svojo kulturno dediščino Staroselci plemena Paiwan so odprli šolo za čarovnice TAIPEI - Tajvansko staroselsko pleme je odprlo šolo za čarovnice, s katero želijo ohraniti starodavne obrede, ki jim zaradi sodobnega načina življenja grozi izumrtje. Čarovništvo je pomemben del kulturne dediščine plemena Paiwan z juga Tajvana, vendar se v zadnjih letih število ljudi, ki se aktivno ukvarjajo s tem, naglo zmanjšuje. Pleme Paiwan, ki šteje 86.000 pripadnikov, ima danes le šele 20 čarovnic, medtem ko jih bilo pred stoletja še več kot 100. Paiwan je eno od 14 tajvanskih sta-roselskih plemen, ki so jezikovno povezana z avstro-nezijskimi ljudstvi, raztresenimi po celotnem Pacifiku. Paiwanske čarovnice služijo kot posrednice med bogovi in ljudmi, v šoli, ki so jo zdaj odprli, pa naj bi učile obrede za blagoslovitev ljudi in kako se zaščititi pred zlom. "Prenašanje tradicionalnih obredov na mlade rodove je dober način za razumevanje paiwanske kulture. Tako lahko vidimo, kako so živeli naši predniki," je povedala Wong Yu-hua, katere 88-letna mati je izkušena čarovnica. V šoli je trenutno le deset učenk, vendar plemenski poglavarji upajo, da se jih bo vpisalo še več. "Največja težava je, da nimamo pisanega jezika. Zato se mladi Paiwanci težko naučijo obredov," je še dejala Wongova. (STA) avstriJa - Raziskava V naravi je najlepši sončni zahod v Alpah LINZ - Opazovanje sončnega zahoda v planinski koči je za Avstrijce najlepši dogodek v naravi, sledijo pa bosonoga hoja po kristalno čistem potoku ter opazovanje pokrajine z vrčkom ledeno hladnega piva v roki. Kar 91 odstotkov vprašanih si tako želi vsaj enkrat opazovati sončni zahod v gorah, nadpovprečno pa so to željo izrazile ženske in starejši nad 50 let (v obeh skupinah je takšnih 98 odstotkov). Na drugo mesto se je z 89 odstotki uvrstila želja, da bi bosopeti zabredli v kristalno čist potok, so pa temu naklonjeni predvsem mladi (97 odstotkov). "Na planem piti hladno pivo in uživati v pokrajini," je za 86 odstotkov vprašanih želja, ki se je uvrstila na tretje mesto. Avstrijkam in Avstrijcem pa je najmanj všeč, da bi se s snowboardom peljali skozi gozd (10 odstotkov), čeprav pa ni pričakovano, da je bilo nad tem navdušenih le 23 odstotkov vprašanih, starih od 16 do 29 let. V javnomnenjski raziskavi avstrijskega inštituta market je od 26. do 27. avgusta sodelovala 501 oseba, starejša od 16 let. (STA) turčiJa - Meri 2 metra in 46,5 centimetra Najvišji človek na svetu si želi ljubezni ANKARA - Sultan Kosen iz Turčije je v sredo v Londonu tudi uradno prejel priznanje Guinnessove knjige rekordov za najvišjega človeka na svetu, saj meri v višino kar 2 metra in 46,5 centimetra. Ob tem je zbranim povedal, da si želi ljubezni. Njegova največja želja je poroka in imeti otroke. Naziv najvišjega je prevzel od Kitajca Bao Xishuna, ki meri "zgolj" 2,36 metra. Kosen ima tudi največje roke in stopala na svetu; njegove roke merijo 27,5 cm, stopala pa 36,5 cm. Kot je še povedal Kosen, zaradi svoje ekstremne višine ni mogel končati šolanja, pač pa občasno dela kot kmet, da bi pomagal svoji družini. Ima še tri brate in sestro, ki pa so vsi normalne višine. Izrazil je upanje, da bo lahko zaradi novo pridobljenega zvezdniškega statusa lahko potoval in videl svet. Želi si tudi svoji višini prilagojen avtomobil. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 19. septembra 2009 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Otroška risanka Clic & Kat - Vsi v sedlo 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija, sledi Čezmejna tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 7.00 Aktualno: Unomattina Week End 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: ApriRai 10.35 Vremenska napoved 10.45 Aktualno: Fratello Sole Madre Terra 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 23.05, 0.40 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Lineablu 16.15 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 16.15 Aktualno: Speciale Moda e cinema 16.55 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi - Speciale per due - Lotteria (v. M. Giusti) 21.10 Film: Last Minute Marocco (kom., It., '06, r. F. Falaschi, i. M.G. Cuci-notta, N. Vaporidis, v. Mastran-drea) V^ Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.15 Aktualno: Capitani in mezzo al mare 6.45 Aktualno: Inconscio e magia 7.00 Nan.: Amore e patatine 8.00 9.00, 13.00, 20.30 Dnevnik 8.20 Nan.: Le cose che amo di te 8.40 Nan.: The class - Amici per sempre 9.05 Variete: Cartoon Flakes 10.30 Dnevnik - Kratke vesti 10.35 Aktualno: Quello che 11.15 Aktualno: Qualitaliadop 13.25 Šport: Dribbling, sledi Pit Lane 14.00 Talent Ahow: X Factor - Il Proces-so 16.20 Nan.: Streghe 17.10 Aktualno: Sereno Variabile (v. O. Bevilacqua) 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.00 Talent show: X Factor - La settimana 19.30 Nan.: Law & Order - I due volti del- la giustizia 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Cold Case 22.40 Šport: Sabato sprint 23.15 Nočni dnevnik 23.25 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 23.35 Aktualno: Tg2 Eat Parade 23.50 Aktualno.: Tg2 Dossier, sledi Tg2 Storie ^ Rai Tre 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Nan.: Arsenio Lupin 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr L'ltalia de Il Setti- manale 13.00 Nan.: Tutto Toto 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Speciale EstOvest 15.20 Dnevnik - kratke vesti 15.25 Šport: Sabato sport 16.45 Tenis: Davisov pokal, Italija - Švica, dvojice 18.10 Športna odd.: 90° minuto (v. M. Mattioli) 18.55 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.05 Dok.: Ritratti - Quartetto Cetra 21.05 Dok.: Ulisse - Il piacere della sco- perta (v. A. Angela) 23.05 Deželni dnevnik 23.25 Aktualno: Storie maledette 0.25 Dnevnik in vremenska napoved 0.35 Aktualno: Tg 3 Agenda del Mondo Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: La grande vallata Nan.: Nonno Felice Nan.: Magnum P. I. Nan.: La figlia del Maharajah Dnevnik in prometne vesti Aktualno: Cuochi senza frontiere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Perry Mason - L'ospite d'ono-re (srh., ZDA, i. R. Burr) 16.00 Dnevnik - kratke in morske vesti 17.00 Nan.: Psych 17.55 Dok.: Vite straordinarie 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Criminal Intent 23.10 Nan.: Shark 0.00 Šport: Guida al campionato 0.30 Dnevnik - Pregled tiska in morske vesti 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.30 Aktualno: Ciak speciale 9.35 Aktualno: Super Partes 10.25 Film: Ferie d'agosto (kom., It., '96, r. P. Virzi, i. S. Orlando, S. Ferilli) 11.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 18.15, 0.50 Resničnostni show: La tribu - Missione India(v. P. Perego) 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Chi vuole essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Variete: C'e posta per te (v. M. De Filippi) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 7.00 Risanke: Le avventure di Bert & Emie 8.15 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk (v. M. Bernardini) 6.00 Nan.: Still Standing 7.00 Risanke 10.45 Nan.: E alla fine arriva mamma 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: Le regole dell'amore 14.05 Film: Pensieri spericolati (kom., ZDA, '96, r. H. Bochner, i. J. Lovitz) 15.00 16.45, 20.30, 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.45 Film: Soccer Girl - Un sogno in gio- co (kom., ZDA, '06, i. L. Pipes) 17.50 Nan.: Quelli dell'Intervallo 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr Bean 19.35 Film: Il dottor Dolittle (kom., ZDA, '98, r. B. Thomas, i. E. Murphy) 21.10 Film: Il dottor Dolittle 2 (kom., ZDA, '01, r. S. Carr, i. E. Murphy) 23.05 Film: Terrore sott'acqua - Red Water (triler, i. L.D. Phillips) 0.00 Dnevnik - kratke in morske vesti 0.50 Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.00 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Aktualno: Storie tra le righe 9.30 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Klasična glasba 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.50 15.50 Dokumentarec o naravi 14.15 Hard Trek 16.15 Šport: Super Sea 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Udin e Conte 20.00 Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Malafemmina (dram., It., '57, r. A. Fizzarotti, i. N. Gallo) 22.50 Variete: Speciali Vino VIP Cortina 2009 LA 6.00 7.00 10.10 10.45 12.30 13.00 14.00 16.00 18.05 20.00 20.30 21.10 23.05 0.30 1.05 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in morske vesti Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life - Week End Aktualno: L'intervista Film: Lassie - le avventure di Nee-ka (pust., ZDA, '68, r. J.B. Hively, i. J. Allen, J. Harmon) Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Hustle - I signori della truffa Film: Ace Ventura - Missione Africa (kom., ZDA, '95, r. S. Oedekerk, i. J. Carrey) Film: Ladri per amore (kom., ZDA, '96, r. B.Bennett, i. D. Leary) 0.05 Dnevnik Dok.: Le follie degli imperatori Nan.: L'ispettore Barnaby Dok.: Citta criminali Aktualno: M.O.D.A. Aktualno: Speciale 25. ora Jr Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.25 Iz popotne torbe (pon.) 7.45 18.35 Risanke 8.10 Kviz: Male sive celice (pon.) 9.00 Film: Kino Kekec: Začarana Emma (pon.) 10.35 Polnočni klub (pon.) 11.50 Tednik (pon.) 13.00 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Film: Služba ali otrok 15.50 17.25 Sobotno popoldne 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 17.00 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.40 Na vrtu 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Film: Šesti dan 21.35 Ars 360 22.55 Film: Večerja s prijatelji 0.15 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 19.9.1991 0.45 Dnevnik (pon.) 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji (pon.) (t Slovenija 2 6.20 2.00 Zabavni infokanal 8.40 Skozi čas 8.50 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 19.9.1991 9.15 Posebna ponudba (pon.) 10.05 Primorski mozaik (pon.) 11.10 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 18.25 EP v košarki (M), polfinale 22.50 Bleščica, oddaja o modi 23.20 Slovenski magazin (pon.) 23.45 Nad.: V kolesju pravice 0.40 Štos: 30 let z Draganom Buličem, 2. del koncerta 2.10 Nad.: Številke (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.20 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.35 20.00 20.30 20.55 22.45 0.25 9.00 11.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.15 19.40 20.00 20.15 20.30 22.00 23.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja: Bertrando Avtomobilizem Globus Vesolje je ... Zoom - mladi in film Brez meje Vremenska napoved 0.15 Primorska kronika 21.40, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja Mlad. oddaja: Ciak junior Potopisi Otroška komedija: La Bomba Gia-comina 21.50 Košarka: EP (prenos) Košarka: EP, polfinale Primorska kronika i Tv Primorka 12.00, 23.30 Videostrani Dnevnik TV Primorka (pon.) Hrana in vino (pon.) Kasaške dirke Kultura Čas za nas Settimana Friuli Kulturni utrinek (pon.) Duhovna misel Tedenski pregled Kras - Kraške hiše in domačije WTTC Portugalska Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Istrska srečanja; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert iz sezon Glasbene matice; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 RK na obisku v zamejstvu: iz Nabrežine novinarka Irena Cunja; 9.10 Prireditve; 10.00 Nova sezona Kosovelovega doma v Sežani; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capo-distria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Najlepša viža meseca; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.10 Gradovi na Slovenskem; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Richard Wagner: Siegfrid; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Ago ra - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Outlet Store Diffusione Tessile vabi svoje zveste kupce na otvoritev noviK prodajnih prostorov danes, 19. septembra 2009, ob 10.30 v Milj aH pri Trstu Pokrajinska cesta Farnei 42/A - Tel. 0039 040 923 5089 \ V * a Diffusione Tessile Capi firmati, smarchiati, scontati