stiski
'nlK
LETO IL - Štev. 49
, StPOSkl
In cene proizvodov
KOPER, 7. dicembre IMI
Cmm
Živela FLRJ -
svobodna skupnost enakopravnih narodov
Naše gospodarstvo se po uvedbi novih ukrepov v gospodarstvu, s katerimi se je osvobodilo, okorelega administrativnega planiranja, naglo razvija in stabilizira. Lažni preroki so sicer skušali naše 'gospodarske ukrepe, ki smo jih izvedli s prvim avgustom tega ,tota, tolmačiti kot našo slabost, češ da izgubljamo vajeti nad gospodarstvom, trgom, cenami, da zahajamo v nn-flaciio itd. Toda ti lazm preroki so se lahko že davno prepričali, da temu ni tako. Živa praksa je dokazala, da cene pri enem deilu proizvodov — kljub sprostitvi gospodarstva — niso dosegle niti tiste višine, s katero se je ob pripravi novih gospodarskih ukrepov računalo. Zgodilo ise je celo obratno. S pazljivim zasledovanjem gospodai-skega razvoja in z ustreznim gospodarskim ukrepanjem cene ne naraščajo, nego očitno padajo. Pri tem seyeda ne ismemo prezreti, da so, predvsem s strani raznih privatnikov še pojavi, ki kažejo, da se skuša izkoristiti sprostitev gospodarstva za polnjenje lastnega žepa na škodo soljudi. Tudi tem pojavom, ki so v škodo našemu gospodarskemu razvoju, se bo prej ali slej prišilo do živega.
Cene kmetijskim pridelkom padajo. Novi gospodarski ukrepi so odpravili obvezen in polobvezen odkup kmetijskih pridelkov. Kmet prodaja, komur hoče. On sam se sedaj briga za prodajo svojih pridelkov. Na trgu se srečuje s potrošnikom, ki je za kritje svojih potreb navezan na določeno količimo denarja, ki jo pri delavcu in nameščencu praviloma predstavlja njuna plača. Pri tem pa tržni mehanizem ponudbe in povpraševanja deluje v smeri padanja cen kmetijskim pridelkom, kar dokazuje, da so bile dosedanje cene kmetijskim pridelkom ■ previsoke. Doslej zaznamujemo padec cen na primer pri vinu, krompirju, razen sadju, mleku itd.
To do neke mere omogoča tudi padec cen industrijskim proizvodom.
V našem okrožju so se že pred časom znižale cene večini industrijskim proizvodom. Tako se je pocenil tobak povprečno za 25%, tekstil povprečno za 10%, sladkor za 22%, jajca v prahu za 26.93%, drva za 11.63%. Samo to. znižanje predstavlja letno preko 155 milijonov dinarjev. K temu znižanju so se pridružila še druga znižanja cen. Tako imamo priliko videti v tukajšnjih izložbah, da se je. pocenilo na primer pohištvo (kompletna spalnica) za skoro 30%, radio-aparati za 30% itd.
Spričo teh sprememb na trgu- je bilo vsakemu trezno mislečemu človeku že dalje časa jasno, da pia. će, ki so bile preračunane na. mnogo višje predvidene cene na trgu, konkretnemu stanju cen več ne ustrezajo. Pokazala se je potreba, da se ustrezno znižanju cen znižajo tudi plače in dà se tako uravnovesijo kupni in blagovni fondi.
Ze ob pripravi novih gospodarskih ukrepov se je predvidelo znižanje cen i kmetijskim i industrijskim proizvodom. Zato je odlok o prejemkih oseb v delovnem in u-službenskem razmerju in učencev v -gospodarstvu z dne 31. julija tega leta v posebnih določbah pooblastil Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, da skladno z zniževanjem cen znižuje plače, določene s tem^ odlokom, vendar samo do največ 10%. Za sklep okrožnega ljudskega odbora večje znižanje plač je potreben kot kolektivnega organa.
Na podlagi navedenega znižanja cen je Izvršilni odbor Istrskega o-krožnega« ljudskega odbora. sklenil, da se plače s 1. decembrom tega leta v celoti znižajo za 10%. Zaenkrat se to znižanje izvede enakomerno, linearno, to je: vse plače ne glade na njihovo višino se znižajo za 10%. To znižanje je treba v teku decembra v«skladiti s pravilno kategorizacijo in sistematizacijo delavcev in uslužbencev, tako da bo vsak prejemal plačo, ki mu pristoji.
Teda' borba za znižanje cen i kmetijskim i industrijskim proizvodom se nadaljuje. V FLR Jugoslaviji se ta .borba zaostruje z vso silo. Tam so že doseženi znatni u-spehi. Splošen nivo cen v FLR Jugoslaviji je izpad nivoja cen v Istrskem okrožju. Pred nekaj dnevi so v FLR Jugoslaviji ponovno padle cene važnim proizvodom za življenje. Znižale so se cene masti, olju, sladkorju, tekstilnemu blagu itd.
Ta znižanje je vplivalo tudi na znižanje cen istovrstnemu blagu v Istrskem okrožju.. Ko>t je bilo že preko radi* in časopisov javljeno, so se cene ponovno tekstilu, dalje železnini ih galanteriji s 1. decembrom v .povprečju znižale za 10%. Poleg tega se j.e znižala cena masti na 210 dinairjev, ravno tako cena olju na 210 dinarjev, cena sladkorju v kristalu na 165 dinar-jet, v kockah na 190 dinarjev, cena milu na .240 dinarjev .za kilogram. Gena vinu v maloprodajni gbstiipski mreži $e je znižala na 90. 80 in 70 dinarjev za liter.
Spričo tega sp plače v Istrskem okrožju tudi po znižanju 10% še vedno sorazmerno zelo visoke. Tem visokim plačam mora odgovarjati ustrezno visoka proizvodnost dela. Ce pregledamo sestav proizvodnih stroškov, yidimo, da so plače eden
glàvhlh elementov teh stroškov. Cim večje so plače na proizvod, tem višji so ob sicer enakih pogojiti proizvodnje proizvodni stroški in tem višja je prodajna cena proizvoda. Obratno«: ,Pri zniževanju cen proizvodov «se marajo zniževati tudi proizvodni stroški in z njimi se morajo zniževati tudi plače, ki odpadejo na enoto proizvodov.
Znižanju plač, znižanju proizvodnih stroškov in znižanju cen proizvodom mora odgovarjati ustre-
zen dvig proizvodnosti dela. Prav vprašanje dviga proizvodnosti dela je danes naše temeljno gospodarsko vprašanje. To velja za našo kmetijsko kot tudi za našo industrijsko proizvodnjo. -- Naši kmetijski pridelki, ki so še pred nedavnim časom veljali, da so na jugoslovanskem trgu absolutno konkurenčni, se danes po tukajšnjih cenah le s težavo in deloma s popustom lahko prodajajo na jugoslovanskem trgu, ker so tam cene kmetijskim pridelkom med tem deloma po zaslugi dviga proizvodnosti dela občutno padle. To dejstvo zahteva, da se cene kmetijskim pridelkom znižajo tudi na našem notranjem trgu. — Podoben položaj je tudi glede paših industrijskih proizvodov na jugoslovanskem trgu. Cene našim proizvodom so višje, kot so cene istovrstnim jugoslovanskim proizvodom. To ne velja le za proizvode ribje konzervne industrije, nego tudi za našo proizvodnjo mila, likerjev, metel, krtač. Ena okolnosti, ki povzročajo višje cene našim proizvodom, so višje plače, ki odpadejo na enoto proizvodov, kot pa iso v FLR Jugoslaviji. To pa dokazuje, da je proizvodnost dela v FLR Jugoslaviji Višja, kot je proizvodnost dela v, našem okrožju.
Za dvig proizvodnosti dela pa je predvsem potrebno: kategorizirati delavno silo, določiti delovna mesta, uvesti norme in preko njih akordni sistem dela. To so v bistvu naše subjektivne težave, ki jih moremo in moramo čimprej odpraviti, če hočemo ustvariti našemu gospodarstvu soliden temelj za nadaljnji razvoj.
Ne število opravljenih delovnih ur, nego stvarni proizvodni uspeh, efekt, mora postati merilo plače, fo pa je bistvo normiranega dela, To načelo je tudi načelo socialističnega gospodarstva, ker zagotavlja 1 istemu višjo, plačo, ki je tudi več proizvedel. Zato tudi delavec, ki dela po pravilnih normah, sedanjega znižanja plač niti ne bo občutil, ker se njegova plača ravna pa količini njegove stvarne proizvodnje.
Z dvigom proizvodnosti dela se v socialističnem gospodarstvu tudi dviguje življenjski standard delovnega človeka. Cim višja je proizvodnost dela, tem nižji so. proizvodni stroški, tem nižje so cene in tem več proizvodov lahko, dobimo za isti -znesek denarja. Dobiti več proizvodov za isti znesek denarja pa pomeni realni dvig plače, ki omogoča kriti več potreb in Bi s tem zagotoviti boljše, ugodnejše pogoje življenja.
Kako up r a vi j a m
naše socialno zavarovanje
Še nekaj pripomb k „
zi
Ker prihaja funkcija socialnega zavarovanja vedno bolj do izraza in glade na to, da se povsod govori o pomembnih dajatvah, ki jih Zavod za socialno zavarovanje izplačuje, se je naš urednik napotil na upravo Zavoda za socialno zavaroL vanje, da se pozanima, ‘kako tam rešujejo vsa ta vprašanja.
*
2e pred «vstopom v poslopje Zavoda «vidimo, da je bilo to poslopje v zadnjem času res temeljito .preurejeno in modernizirano, še nekoliko časa po prvi svetovni vojni je bilo to poslopje last Slovenske posojilnice in hranilnice v Kopru in še danes vidimo v čakalnici cementne iploišče tako sestavljene, da s svojimi barvami predstavljajo slovensko zastavo, znak in potrdilo, da so v Kopru Slovenci vedno živeli. Ze tedaj je ta stavba služila ljudstvu in .to funkcijo vrši danes s še večjim poudarkom.
V pritličju ordinirajo kar trije zdravniki in en dentist.
Vendar pa se danes ne mislim u-stavljati v pritličnih prostorih, kjer se vrši javna .zdravstvena služba, pač pa -sam .se namenil v prvo nadstropje, kjer je 'Uprava Zavoda z vsemi svojimi oddelki in pisarnami.
Zglasil sem se pri upravniku zavoda, ki mi je kljub obilici dela in številnim strankam na kratko, vendar pa «jasno odgovoril na stavljena vprašanja.
»Kakšna je organizacijska oblika vašega Zavoda?«
»Zavod za socialno zavarovanje je javna, samoupravna' ustanova, ki je pod nadzorstvom Sveta za zdravstvo in 'socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega, odbora. Zavod je razdeljen na 3 oddelke: finančni, bolniški in pokojniško-nez-godni ter na potrebno število sa-moistojnih referatov. V coni A so za to .potrebni trije ločeni zavodi, vsak s svojimi financami. i.n s svojo upravo. .Pri nas .so bile takoj po osvoboditvi vse te «tri panoge socialnega zavarovanja združile v e-noten Zavod. Zbrali smo si jugoslovanski organizacijski .sistem, ker se nam je zdel najbolj praktičen, ekonomičen iij kar je glavno — u-činkovit. Da je ekonomičen, naj zadostuje samo to, da za funkcioniranje v.sega tega aparata gre za upravne stroške manj kot 2% od vseh izdatkov«.
•»Katera vprašanja Vam trenutno delajo največ skrbi?«
»Vsa«, mi je z nekoliko grenkobnim posmehom , odgovoril tovariš
upravnik. »Ne gre pa tu za kakšna nerešljiva vprašanja, pač pa gre za to, da pride naš denar v roke res tistih zavarovancev, na katere ,^o naši ljudski poslanci mislili, ko so glasovali za tako širok in daleko«se-žen odlok, kot je naš odlok o socialnem zavarovanju., Ker so višje dajatve iz bolniške panoge imamo več boftiikov, ker so višje pokojnine imamo več prošenj za upoko-
»Kako pa s pokojninami«, sem vprašal tovariša upravnika »ali imate pri tem delu veliko neprilik?«
»O temu bi se dalo marsikaj povedati« mi je odgovoril. »V avgustu, takoj po uvedbi novega -finančnega sistema je «bilo, kot menda povsod, nekaj zastoja. Najprej smo izplačali vsem upokojencem iste zneske, kakor so bili določeni po prejšnjih predpisih. Nato smo upo-

KRKAVČE. — Tudi iz drugih vasi prihajajo pobirati oljke v Krkavče. Okoli 800 ljudi iz okolice Kopra, Marezig, Bertokov, Kort, Strunjana, Izole in drugod skupno s Krkavčami vsak dan pobira oljke, ki jih je letos posebno v Krkav-
čah toliko, -da ,se oljčna drevesa kar lomijo pod težo. 30% nabranih oljk gre v korist nabiralcu, ostalo pa je za lastnika. Na ta način bosta imela korist 'lastnik in nabiralec, obenem pa bo dragoceni sad pobran in le,po izkoriščen.
Pri Mil so on spooni
NA KOČI, KJER JE BILO NOVEMBRA 1944 PRVO ZASEDANJE OLO ZA KOPRSKO
Naše ljudstvo je ponovno pokazalo, da ljubi tisto, za kar je trpelo, ,se borito im za kar je žrtvovalo. V nedeljo popoldne je bila pri Kavaiičih na področju krajevnega ljudskega odbora Sv. Anton ob navzočnosti velikega števila ljudstva im predstavnikov množičnih organizacij iz bližnjih in daljnih vasi Koprskega o.dkrita spominska plošča /na koči, kjer je bilo novembra 1944 prvo zasedanje o-krajnega ljudskega odiboira za okraj Koper — «takrat loparski okraj. Odkritju sta prisostvovala tudi tov. Julij Beltram, predsednik IOLO in «sekretar c&rajinega komiteja KF toy. Franic Čehovin. V tej priložnosti je imel itov. Viljem Turk, prvi takrat izvoljeni predsednik okrajnega ljudskega odbora za Koprsko — lopariski »okraj govor, v katerem je prikazal razvoj ljudske oblasti v Istri. Tov. Turk je v svojem govoru med dru-gim dejal: »V zveizi s praznikom Republike odkrivamo danas na tem zgodovinskem mestu spominsko ploščo, ki nosi datum I. zasedanja okrajnega narodnooisvpbodineiga odbora za Koprsko — pod «takratnim imenom okraj Lopar. To ploščo odkrivamo zato, da ise ohrani zgodovinsko mesto, ki predstavlja simbol revolucije istrskega lju'ds«tva. Tu na tem mpstu si je .prvič v zgodovini izvolilo na demokratičen način najvišje predstavnike »voje oblasti.
1944. leta maja meseca je prišel v te kraje kot funkcionar OF tov. Tone Mihec 'Z .naloigo, da organizira s pomočjo takratnih frontnih odborov izvedbo volitev v krajevne naroidnoofsvoibodilne odbore, v rajonske in okrajni NOO. Kljub sovražnim po«stojahl?a«m, fašističnim napadam in požigom, «so naše volilne komisije izvajale hitro svoje nelahke naloge, ker je «bilo to za preproste ljudi težko. Z borbeno zavestjo,, ki jo je vlivala našim ljudem OF in pod vodstvom KP, so bile vse ovire in «težave premagane. V septembru leta 1944. ,so bile v polni meri izvedene demokratične volitve po vseh vaseh Slovenske Istre v krajevne NOO. Zadnje dni septembra .so bili izvoljeni tudi trije rajoniistki NOO odbori v Sočergi, Loparju 'in pri Cezarjih.«
Zborova/nje je «tudi pozdravil sedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Karlo Prijon. Tudi tov. Rado Pišcit-iSokol je podčrtal revolucionarno .borbo istrskega ljudstva in viso prejšnjo zasužnjeno preteklost za časa Italije! Govoril je tudi o današnjih pogojih iživlje.nja in «tako naprej. Zbra-nà, množica «se je po ogledu plošče zadovoljno razšla, med potjo pa so si posamezniki me«d «seboj pripovedovali, kako je bilo takrat in obujali raiane spomine iz borb.
jitev in ker so višje preživnine za otroke imamo več otrok«.
»Kako več otrok? Saj vsled teh višjih preživnin se ni moglo roditi več otrok«.
»Rodilo se jih res ni več, ampak v delo so vstopili novi ljudje, ki so preje opravljali druge posle, kjer niso bili sotcialno« zavarovani, kot kmetje, mali obrt,.,j,ki itd. Posebno žene mož, kt so' vrš ili samostojne .poklice težijo k te«rnu, da pridejo do zaposlitve in s tem v zvezi «do «preživnine za otroke. C e ima družina 5 otrok, katere oče je n. pr.. krnet, a je žena vstopila v delovno razmerje, bo ona dobila poleg svoje redne plače še 3 krat po 3500.— din. Na «ta način so u-hajali ljudje iz kmetov, kar ne more povoljno vplivati na razvoj našega kmetijstva«.
»Ali ste v tej zvezi kaj ukrenili?«
»Bili, IOLO je vnesel v svojo prejšnjo Odredbo o preskrbi za o-troke zavarovancev gotove spremembe. Ena teh sprememb je v
tem.	da zavarovancem pripada preživnina za otroke, če so v delovnem razmerju «najmanj 1 leto ali: pa s presledki «skupaj 20 me«secev v zadnjih dveh letih. Zavarovancem, ki niso izpolnjevali teil pogojev je bilo s 1. .novembrom ustavljeno nadaljnje izplačevanje preživnine za otroke.
Ta ukrep ni .v biistvu nobena dejanska omejitev prejšnjih pravic. Tu gre .samo ,za to, da ne bodo ljudje vstopali v delo. iiz špekulativnih razlogov. Za resnične delavce oziroma nameščence hi to nobena omejitev. Kateremu «delavcu se rodi otrok po, vštppu na delo?. Ko delavec vstopi, v delovno razmerje je v večina primerih žeto mlad. Prvo je vajenec, -potem po«mo;čnik itd. Tak delavec bot v delovnem razmerju vrsto let, preden se mu bo rodil otro-k. Pravi in resnični delavci pri tem niso prizadeti, prizadeti pa bado tisti, ki «so pri delu nestanovitni.
Druga omejitev je v tem, da o-sebe, ki imajo gotov dohodek iz premoženja, nimajo pravice do preživnine za otroke.
Sicer «pa .se v zveizi s tem pojavlja toliko vprašanj, da je nemogoče tu vse povedati«.
kdjence prevedli v smislu Odredbe o najmanjših zneskih, ki se morajo izplačevati uživalcem osebne pokojnine .oziroma, rente. Po tej odredbi so bili vsi upokojenci razvrščani v 7 skupin, to je po letih zaposlitve in siicer o«d najmanjšega zneska od din 4500.-— za manj kot 10 lèt deloVne dobe do 800Ö.—« za 35 in več let delovne dòbe,
To je bil prvi- korak. Zato -'so vsi' upokojenci prejeli: v avgustu dve nakazili. Eno s prejšnim zneskom, druga pa. z razliko do novega, zneska.
Glavno delo mas pa še čaka. Do konca marca bomo marali zopet izvršiti prevedbo vseh «upokojencev po zadevni Odredbi o prevedbi pokojnin in rent, ki je bila objavljena v Uradnem listu IOLO št. 9/51. Vsem upokojencem, ki so bili upokojeni «do 31. 7. 1951 bomo morali dotočiti zvanja in jih razvrstiti v 4 kategorije. Tako bodo vsi delavci razvrščeni v sledeče kategorije: 1. nekvalificirani delavci z 8000.— din mesečne pokojnine; 2. ipolkvalifici. rani z 10.000.— din; 3. kvalificirani z 12.000.— din in visoko kvalificirani z 16.000.— «din mesečne po-
Kot običajno se je stvar začela v tržaškem iredentističnem »Giornale di Trieste«, prešla preko mastnih naslovov »Messaggera Veneta« ob bučni spremljavi kominfor-moviske »Unità«. Vsi z odločno zahtevo, kakor je to pač običaj, da je to »glas ljudstva« — »krik tlačenega ljudstva«, ki ječi «pod »tujim jarmom«, krivično odrezan od »ma-drepatrije«. Treba je pač postaviti jasno zahtevo pred »rimske poslance zaščitnike« tega ljudstva, da
v.prašanja resno pokrenejo v rim-ske«m parlamentu in predočijo De Gasparijevi, vladi resnost položaja »izstradanih — blokiranih' delavcev v Coni B«, pred katere «naj bi »titovski oblastniki postavili alternativo ali denar ali smrt« (Uporabljeni «so termini tržaških kričačev).
Oglejmo si kako stvari dejansko stoje:
V zadnjem mesecu so administrativni organi v istrskem okrožju u-gotovili špekulacijo posamičnih elementov z osebnimi izkaznicami. Delavcev je med njimi zelo malo, več ali manj gre za špekulante, tihotapce, agente. CLN in ilnfarmbi-roja. Čeprav vsi ti prebivajo v istrskem okrožju, so svoje osebne dokumente, izdane od tukajšnjih uradov, zamenjali za dokumente v coni A. Mar ni to ponarejanje do-kumentOiV, ki «je v vsaki državi kažnjivo? Le ker je «to storila ljudska oblasit, iso potretonne takojšnje interpelacije v italijanskem parla” menitu, zahteve po diplomatski akciji itd. V vs.e«j špekulaciji pa gre med «drugim le za dvig števila plačanih «demokriistjanskih in komin-foinrnovslrih volivcev za volitve v coni A.
Se nekaj. V kolikor gre tu za posamične «primere delavcev, je potrebnno to vprašanje načeti kje drugje in ,ne v istrskem okrožjfU. Vsi delavci namreč dajejo pred u-radi enake izjave, da v Tr.situ službe .ni moči dobiti v kolikor se ne dokoplješ do izkaznice, izdane od oblasti v coni A. Torej jadikovanje in kričanje naj se naslovi na druga za to odgovorna mesta.
Da bi stvar bila jasnejša navedimo primer »blokirane« delavke iz Kort, ki je namreč učiteljica in kat taka v Kortah poučuje: nikdar ni živela v Trstu, sedaj stanuje v
kojnine.
Prav «tako se razvrstijo« v 4 vrste uslužbenci in se jim določijo pokojnice -v .ntedečih zneskih: din
10.000.—, din 13,000.- -, din 16.000,— in din 20.000.— mesečne pokojnine.
V kolikor te oise«be nimajo polne delovne dobe, dobijo odgovarjajoči odstotek ad igornje pokoijnine.
Tako boido prevedeni vsi delavci in uslužbenci, ki so bili« v delovnem razmerju po 1. ma«ju 1945. Tisti pa, katerim je zadnje delovno razmerje prenehalo do l. maja-1945, bodo prevedeni ha prej omenjeni način, če ,so dopolnili: moški delovno dobo 30 let in 65 let starosti, ženske pa delovno dobo 30 let « in 55 let starosti.
Kot torej vidite, smo v po-lnem poletu in čimhitrejše je naše poslovanje, tem preje pridejo naši zavarovanci «do svojih pravic«.
Kortah,v Trstu pa je zamenjala izkaznico. V kolikor goispodje onorevoli — rimski poslanci rabite za prepričljivejšo dokumentacijo v.a* ših interpelacij generalije zgoraj navedene »delavke«, Vam jih dostavi, mo.	,
Po vsem gornjem naj bo jasno kričačem od »Giornale« do »Unità«, da ljudska oblaist v Istrskem okrožju ni in tudi v bodoče ne bo dovoljevala takšnih in podobnih špekulacij agentom in sovražnikom najrazličnejšega kova. M. S
Tm OTA PC E
je freisa kaznovati
V verigi tihotapcev, ki smo jih že zadnjič omenili, namreč Benedetti Attilio in Fueer Mario iz Pirana, in ki čakajo na odmero »plačila po njihovem delu«, sta zapletena tudi Poižar Alojz iz Strunjana in Fonda Bruno iz Pirana.
Piožar Alojz se preživlja izključno iz dohodkov, ki mu jih domaša tihotapstvo. Dohodki so prav gotovo veliki, da kair ne more vsega denarja poskrbeti v coni B, vložil ga je v dveh gostilnah v Trstu. Tam je verjetno varnejši! Poleg tega pa . .. .metrolire! In kar za pol milijona! Se toliko pa bi bil cel milijonček! V Strunjanu ima zakopanih približno 15 stotov raznih kovin, bakra, svinca, medenine, «brana itd. Lepe denaričke je prejemal za bakreno žico, ki «jo je dobival ,iz Izole, prodajal pa v Trst.
Tudi Fonda Bruno se je predvsem ukvarjal s tihotapstvom kovin. Pred nedavnim je pripeljal s čolnom v Piran, okoli 200 kg brona, precejšnje količine vrvi iz konoplje «ter druge kovine. Ves material pretihotapi Fonda kar v Piranu med svojimi enakimi, ker z jadrnico ne more v Trst; boji se namreč, da mu je me bi tam zaplenili, ker ima «precej dolgov.
To je ras prava veriga«, ki jih tako vestno veže med «seiboj. Vsi se ukvarjajo z enakim poslom, skoraj vsi prekupčujejo iste predmete, a vsi spravljajo v žepe lepe dobičke, ne da bi se pri tem količ-kaj trudili. Taki ljudje ne spadajo — vsaj za «nekaj časa — v družbo o-stalih «delavnih ljudi. Vsaj za nekaj časa — poudarjamo — s tem mislimo .na to, da«, bi-se mogoče v tam času, »v pose'bnem okolju in posebnih prilikah« naučil,i dela, v pravem smislu besede — dela, ki je ponos vsakega človeka — dela, ki koristi posamezniku in družbi, katere j,e član vsak pošten držav-Ijan. Kdor pa «se d,eia izogiblje, ni vreden, «da se ga imenuje za člana družbe, «torej ni vreden, da v druž-hi živi.
Zato je čisto upravičena zahteva naših delovnih ljudi, da je treba take elemente vsaj za nekaj čaisa izloičiti iz njihove sre«de. Ljudska oblast mora brezpogojno nastopiti proti njim in proti vsakemu njim enakemu!
V	Parizu se nadaljujejo raz«prave v «raznih odborih Organizacije Združenih narodov, o vprašanjih, ki so jih sprejeli na ptonarni seji Glavne «skupščine.
V	političnem o«dbo«ru «so razprav-Ijali o razorožitvi, o nadzorstvu nad oborožitvijo posameznih držav in’ v soboto 1. «septembra so se prvič «sestali štirje zunanji ministri pod predsedstvom predsednika skupščine OZN Padila Nerva, da bi razpravljali o vprašanju prepovedi atomskega o«roižja in nadzorstvom nad to prepovedjo.
V	«posebnem političnem odboru pa se je nadaljevala razprava o jugoslovanski pritožbi glede agresije «Sovjetske zveze in njenih satelitov prati Jugoslaviji. Značilno je za isetda«nje zasedanje. Glavne skupščine Organizacije združenih narodov, da isi je Jugoslavija s svojim stališčem pridobila simpatije zastopnikov vseh malih narodov in da je naletela na odobravanje tudi pri drugih «delegatih, 'ki jim je pri
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
Veličastna prosla«va Dneva republike, ki j,e zbrala v našem okrožju vse ljudstvo brez razlike narodnosti, nikakor ne gxe z glave šovinističnim prerokom sosednega Trsta. Preveč ina široko «so se že hvalili, kako so ti kraji italianissimi in kako si žele nazaj v jarem nasilne in korumpirane klerofašistične diktature, da b,i mogli sedaj mimo prespati silne ljudske manifestacije v istrskem okrožju za svobodo in, priključitev k Jugoslaviji. Pri tem mislimo le. na zunanjo priključitev, ke.r duhovna priključitev je, kakor smo imeli priliko v .teh dneh opazovati, «že davno izvedena. Nele vsi Slovenci marveč tudi italijanske množice so si izbrale pot v Jugoslavijo, ki si brez narodnostne mržnje uspešno utira pot v socializem, kjer ne razlikujejo med jeziki« jn .narodi, kot v kraljestvu sosednih šovinistov, marveč si vsakdo lahko najde možnost mirnega osebnetga razvoja v gospodarski skupnosti.
Ti nepobitni dokazi, ki kažejo, na to, da je iredentistična klika v sosedni coni, kakor tudi v njenem imperialističnem zaledju doigrala in da ji né pomaga piri vzdrževanju «njenih kriyih. na«ukov tudi naj-bujnejši domišljija več, so sprožili v iredentističnih krogih yal onemoglega besa, d.a bi najraje,’ ako bi le mogli, podušili yse one miroljubne ljudi, ki so na svoj iskren
DVOJNA MERA
način izkazpvali v dneh prosiate svojo, ljubezen ido domovine Jugoslavije. Glavno glasilo črnega režima pri sosedih je na«šlo pri tem samo eno« tolažbo in .sicer, da naj bi- ne bil nihče med -govorniki, ki so nastopili v .dneh proslave, istrski domačin. Očividno so pozabili pri tej neresnični obenem pa zelo- medli tolažbi «na dejstvo, da glavni govornik tržaškega iredentizma župan Bartoli, ki pošilja svoje iredentistične pozive brez vsakega poioblastila' po svetu, tudi nima po-seibno mnogo tržaške krvi v svojih plemenitih žilah, ker se je tja pritepel iz naše lepe Istre. Razumemo, da se zgovornemu tržaškemu županu zdi malo neprijetno, ko ne mòre več živeti prijetno in v brezdelju «na «račun revnega istrskega ljudstva in da kliče sedaj na pomoč ves svet, ki naj bi mu povrnil izgubljene privilegije, toda šovinistična gospoda, «ki piha tako vneto. v njegov rog, meri te pojave le preveč z dvojno meró. Njej je seveda dovoljeno vse. Oni lahko navijajo najdebelejše laži, klevečejo in obrekujejo, grade svoje »dokaže« na izmišljenih im smešnih teorijah, uveljavljajo svoje dozdevne pravice na «neresnih izjavah, kot je ona zloglasna tridelna in na teh podlagah ne zahtevajo le »svojega« Tr-
sta marveč kar vse Tržaško ozemlje, dobro vedoč, da tam ogromna večina «noče nič več slišati o njih vSeadrešujočih naukih in o večnem Rimu in da je trdno odločena hoditi čisto druga- pota. Na drugi strani pa psujejo mirno manifestacijo istrskega ljudstva, ki zahteva samo svojo pravico in nič več, s provokacijo, ki hi jo bilo treba zasuti z ognjem in žveplom, da bi, s tem bilo zadoščeno šovinističnim strastem novega fašističnega imperializma.
Ta se v ugodnem ozračju Dega-sperjeve vladavine razvija tako bo-hotno, da bi mu -morala, vsaka poštena .uprava stopiti na rep. Toda za klerikalni rimski režim imamo dovolj dokazov, da hodi po ravno istih potih kot je hodil njegov prednik, tako da njegovim pristašem ni treba zamenjati niti srajce. .
Crna je ena in črna je druga. Zato; tudi ne bo nikogar presenetila vest,- dà nameravajo fašisti obnoviti svoje nekdanje glavno glasilo »Pc.polo dTtalia«, za. katerega jim jè i današnja vlada mežnarjev dala svoj očetovski blagloslov. Da ne bito! prekinjena »«slavna,« veiza meid starim ih novim fašizmom, naj bi- novi »Popola« izšel s točno ono glavo, kot jo je imel v časih, ko je z .njim začel duce svojo zločinsko
kariero. V Rimu bi 'hoteli' nekajkrat prikazati krepitev desničarskega ek-stremizna kat «neprijetno zadevo, vendar «ni nobenega dvoma, da je tako zanimanje le neprepričljivo licemerstvo, 'ker je več kot jasno, da- 'dobivajo ti ljudje ravno v režimu «samem največjo potuho. Italija je od nekdaj bila domovina šovinizma, ki ise je «do danes razvil v neke vrste vero, katera, kot vse vere že presega vse meje no«rmal-nega razuma. Samo pr.} narodih s bedastim in dogmatičnim šovinisti, enim kultom, se je mogel, razviti in -vzdrževati sistem kolt je tail fašističen, 'ki v bistvu ni bil ničesar drugega kot osebna diktatura s šovinistično navlako. Klerikalci s.o sicer zamenjali osebno, diktaturo s fanatičnimi monsignori na mesta framasomskih hjerakov, ostala pa je ista išoviništična csiuWa. Zato tudi obnova' Po'pola tako lepo spada v sistem, «ki«' so ga uvedli eksponenti visoke«ga klera. Pojavilo se bo novo' trobilo, ki bo udrihalo po vsem, ka«r ima hajmajšo zVazo z Jugoslavijo ih «s «tem en pobornik več,v gonji, ki sa i«z Rima vodi proti vzhodnim sosedom.
Vendar Jugoslavija in,njeno« ljudstvo sta, se že, tako- navadila .šovinističnega, strupa, da jima tudi nova , doza- is Popolom ne more škoditi, Večjih uspehov «si pa iredentistični šovinizem tudi od Popola zaman obeta.	;
srcu mir v svetu in demokratični odnosi med državami. Jugoslovansko .stališče je v podrobnosti obrazložil jugaslovaniski delegat minister Milovan Djilas, ki je iznesel v številkah in s podatki agresijo sovjetskih «satelitov in same Sovjetske zveze, kar predstavlja ogrožanje miru n«e isomo v Evro,pi, temevč v vsem svetu.
Omeniti moramo, da je bila jugoslovanska reisoilucija sprejeta s petdesetimi glasovi proti petim, kar predstavlja veliko zmago Jugoslavije v tej najvažnejši mednarodni organizaciji, o«benem pa priznanje jugoslovanskim naroidom, ki se tako odločno borijo za svojo svobodo im neodvisnost in za uveljavitev načel listine Organizacije združenih narodo«v.
Zasedanja «skupščine se bodo še zavlekla, kajti «rešiti je treba še mnogo vprašanj, ali če bo to nemogoče, vsaj razčistiti tista sporna vprašanja, ki danes predstavljajo nevarncist «novih spopadov.
Glelde zasedanj Glavne skupščine v Parizu moramo omeniti še to, da so iSkleinili povabiti predstavnike Zapadne in Vzhodne« Nemčije v Pariz, kjer «bi .obrazloži® svoje mnenje glede vsenemških volitev, kakor je bilo ,predi,aženo v političnem odboru Organizacije Združenih narodov.
Zabeležiti moramo tudi obisk kanclerja Adenauerja v L«jndonu, ki .je prvi nemški služben', obisk po dvanajstih letih angleški pre-Sitolnfci in «sev-eida tudi- prvi no zadnji vojni. Karaicler Adenauer bo v Londonu poiskušal navezati tesnejše «stike z angleškimi politiki, da bi se Nemčija nekako vključila v Zapadno Evropo kot enakopravna država v vsakem po«gledu in da bi dohil podporo Anglije v tem pogledu. «Komentarjev o njegovem o-bisku in vsebini razgovorov še ni bilo, iker se za sedaj drže v tajnosti.
V Egiiptiu-se .položaj kar ne more pomiriti, pač pa nasprotno moramo . ugotoviti, . da so tneideùti. na dne.vne«m redu in' to v vse večjem številu. V zadnjih sedmih tednih je bilo v spopadih z Angleži na Sueškem področju ali pa v demonstracijah v «glavnih egijptskm me-
stih ubitih 117 Egipčanov, ranjen pa 438. Tudi e'giptski notranji rr nister Fuad Serag El Din ja iz» vil, da ise adnoisi z Veiliko Butani slabšajo in da se položaj nc bo i boljšal, dofcleir ne bo Egipt doseg svojih pravic in izpolnil narodn teženj. Od četrtka dalje je pa n tranji minister prepovedal vs kršne .demonstracije «in ob snem d zapreti vse šale, da bi se prepr čili Incidenti med policijo in ;.t denti.
V	Siriji je ,spe.t prišlo do drža nega udara. Predsednik reputali] je dal ostavko, vso oblast je pr vzel polkovnik Sišaikli, ki je dal z preti inašteto ljudi in vso prejšn vlado. Siicer je Sišakli izjavil, c se sirijska politika ne bo menial toda sosednja držaiva Irak je skl nila, da ne bo priznala novega i žima in je o tem obvestila tu ostale arabske države.
V	Perziji pa ni bilo nič nove; razen, če omenjamo da je predse nik mešane komisije za petrol Molk dal ostavko, ker je zahtev: naj «se Perzija spo,razume v Veli!
• Britanijo o prodaji! nafte. Sledi so tudi demonstracije v Teheran pri katerih je bilo okoli sfo št dant'ov ranjenih.
Na Koreji se komisija za premi je «sestaja vsak da«n in tremiti razpravlja o tretji točki, ,to je nadzorstvu nad premirjem in kai naj- se uisltpvijo sovražnosti. O te se ,še niso popolnoma sporazume toda podoba je, da bodo prebrod tudi to težko- vprašanje. 'Ppudar moramo, da se sedanja pagajan vodijo v mnoigo mirnejšem ozr: ju, 'kalkor prejšnja iin je upati, bo «dejansko tudi prišlo do sp! snega preneihanja sovražno«s-t«i do miru. Veliko težav bo, ko bo razpravljali o zamenjavi vojn ujetnikov, ker je južno poveljs-t prišlo do po'datkov, da so sever postrelili na tisoče ameriških . i jakov v «severnem ujetništvu, k nasprotuje meidmrodmemu zakoi o vojskovanju. Toda če bo dot volja na obeh strapeh, bodo mimo tega žalostnega dejstva in sporazumeli o. miru, kar je maj vi ja želja vsega miroljubnega člo» štva.
IMAJO PRAV PODJETJA ALI VAŠKI ODBORI SIAU
Odkar *o pri nas v veljavi novi gospodarski odloki, ni dvoma, da se je med našimi delovnimi kolektivi povečala težnja za izboljšanje delovne discipline, dvig storilnosti in proizvodnje, hkrati pa za boljše gospodarjenje v podjetjih. Tale korak pomeni za naše gospodarstvo ved proizvajati in bolje, kakor tudi to, da poslujejo podjetja pod vodstvom svojih delavskih svetov z lastnim gospodarskim računom in končno, da so delavci res sami gospodarji svojega dela.
Seveda je razumljivo, da so glede na to v marsikaterem delovnem kolektivu sprejeli ustrezne ukrepe, ki naj bi pripomogli k izvajanju novih odlokov. Te ukrepe, ali bolje pravilnike posameznih podjetij so odobrili delavci sami. Sastavili pa so jih delavski sveti in upravni od-bori podjetji, ki uživajo v,se zaupa-ttje .delavstva, saj so jih končno izvolili delavci sami.
No, v tovarni za konzerviranje »Ampelea« v Izoli so pred meseci, že v začetku novih gospodarskih mer sprejeli tak pravilnik, o katerem .smo v našem listu pisali in ki med ostalim določa red v tovarni. da bo proizvodnja večja, delovna disciplina boljša itd. S sprejetjem tega pravilnika so lahko kaj kmalu ugotovili, k:!o se reda drži, kdo pa .ne, kdo ne zamuja, kdo zao-Sl siju ed dela, kdo dela ih kdo ne.
In je razumljivo, da kdor ni izpol rijeva'! dolžnosti, ki jih zahteva od slehernega' delavca ali nameščenca ■iijfeVitaik. je lahko pričakoval, da ga delovni kolektiv ne bo trpel dolgo v svoji sredi. Kajti končno je to jasno: Kdor ne dela nima je-
Pred otvoritvijo
bolniGe ¥ Pirana
Zanimiva in pestra je zgodovina piranske bolnice. Kot nam je znano je- bila v Piranu že od davnih časov majhna bolnica; ki je bila pred zgraditvijo nove ubožnice leta 1840 v zgradbi nekje v bližini današnjega Porta Domo. Kolikor vemo i.z zapiskov, so v to bolnico, če jo lahko imenujemo sploh bolnico, sprejemali vse bolezni od nalezljivih, internih in kirurgških pa do porodnic, Piran, dokler ni še imel istrskega vodovoda, je slovel kot leglo tifusa, pa se je v stari bolnici zdravilo od nalezljivih bolezni največ obolelih od tifusa in griže. Pirančani so že od starih časov skrbeli za onemogle to starce pa so z dobrodelnimi podporami zbrali toliko denarja, da so zgradili 1840, leta kpo dvonadstropno stavbo s prosternimi sobami. Od takrat so sprejema!; v ubožnico v glavnem starčke in .starke iz Pirana ih okolice.'Poleg sob za starčke pa so od. redili,, tudi dve sobi na moškem in dve: .sobi na- ženskem oddelku za bolnike. Tako je bila ona stara bolnica v piranskem mestu premeščena v to novo zgradbo. Vse do 1950, leta jo -bila piranska bolnica z u-bcfenieo ozko povezana.
Rszvoj zdravstvene službe po rbiigi- "svetovni vojni posebno pa po- formiranju Svobodnega' tržaške. ga1 čžhmlja ' je ozko povezan z razvoj,-m cone »B« • tega ozemlja. Od 19-17. Ictä, ko se je razdelilo Svobodno ozemlje v dve coni in je erfe »B« pripadla pod vojno upravo Jugoslovansko' rumaci» a' 'Cona' »A« poi} ,Aji“lo--Amerikanaka vojno u, pipV.čg.šja blok ostro, razdelil obe conniiÈbna »,B « -jet popreje "gravitirala, risar se il ce , zdravstvenih potreb' "(pregledov .bolniškega .zdrav. Ije'njaritd.), -vsé .na. mesto Trsti Na-Stài je problem dobiti sanitetne u-starnove in dovolj -sanitetnega kadra, Bilp je riebroj predlogov in načrtov, ki so zamišljali reformacijo : zdravstvene; službe v coni. »B«. Ljudska cblašt jel’začela’ reševati te probleme takoj iota 1947! Začele so se -ustanovi jr ' i amt d lani c, gradile bolnice. Tako • smo dobili 1. 1947. novo bolnico v. Izoli, k: je v glavnem zgrajena ;-m 'sprejem kirurgških bolnikov., Kirumška pomoč-je v tej mali novi moderni bolnici ta-ko; na -višini; da se p .svojih strokovnih sposobnostih.,-in.uspehih pri
z.'vsako,
bolrtirp v Trs ja; Irtotako je obnhV-Ijeng bolnica v Kopru in reala bolnica, v Bujah. :Mr;d 'Ž3 Scpg-av-i jene bolnicp se Sedaj pridružuje v kratkem še bolnica'v Piranip " .’
Ko smo že omenili, .bo nova bolnica v zgradbi sirotišnice,. ki je bila zgrajena: pred kakimi 100 leti. Nastal je problem, kam namestiti starčke, da izpraznimo, vso zgradbo. Ljudska oblast je to rešila na zelo ' enostaven način. Popravila je zgradbo bližnjega frančiškanskega rcihostana v Piramj, uredila pro. stol'» po vseh. Higijenskih' pravilih in danes so starčki dobili nov »Dom starih«.. Zgradijo,/kjer bo nova bolnicu, so začeli, popravljati od strehe do kleti. Dela so se začela jaauar-V' 1951. 1. Bilo. je potrebno napraviti nove kopalnice,, nova stira,nišča v vsakem nadstropju, položiti parket v vse sobe, uvesti električno napeljavo v vse sobe, preurediti rfkna in vrata. 'z neprestanim delom danes se že vidijo obrisi nove bolnice, ki bo odprta če bodo dela dogotovljena koncem decembra. Vsaka' bolniška soba bo imela po 8 bolniških postelj, 4 bolniške sobe pa bodo imele po 3 postelje. Sobe so zelo svetle in zračne saj je v nekaterih sobah strop visok skoro tl m. Ko bo bolnica dograjena, bo Imala 3 ambulante, moški in ženski oddelek, za notranje bolezni, porodnišnico s 6 posteljami. Poleg te zgradbe je nova nedokončana zgradba, kjer bo infekcijska bolnica za vso cono »B«. Ko bo odprta, bo bolnica imela okrog 130 bolniških postelj, kar bo zadostovalo za potrebe zdravljenja bolnikov južnega sektorja cone »B«. Potrebno bo formirati nov klinični laboratorij in dobiti zdravniški personal.
Dolga in naporna je bila pot od prve male bolnice v Piranu iz starih časov do današnje moderne bolnice. Ko bo odprta nova bolnica v Piranu, ne bo ta ponos samo mestu Piranu, to bo ponos za vse okrožje. Ljudska oblast pa je s tem potrdila, kako skrbi za dvig zdravstva. Bodoča bolnica bo ena tistih ustanov, ki je nastala po zaslugi Ljudske oblasti iri skrbi Ljudske oblasti za ljudstvo. O slavnosti pri otvoj-itvi borna še poročali.
la. Ta pregovor je star in ga pri nas s tem uresničujemo, da bo veljal kakor povsod v svetu, seveda vedino v korist skupnosti, ne pa posameznikom kakor v kapitalističnih državah.
V tovarni »Ampelea« so našli vsi ti ukrepi veliko odmeva. Upravičenih in neupravičenih izostankov od dela je komaj 2% vseh delavcev, medtem ko je bil včasih ta od. stotek tudi 20 in več. Da pa ne govorimo, koliko vse to vpliva na proizvodnjo ;in njeno kakovost. De-lovna disciplina je prvi pogoj za uspeh v proizvodnji ali pri kakršnem koli delu. To pa so v »Am-peleji« dosegli samo š trdno voljo večine delavcev in zato, ker so slabe delavce ali delavke odpustili. Kako naprkner naj bi delala v tovarni Ana Korenika iz Kort, ki je od junija do novembra letos bila neupravičeno odsotna 36 dni. Omenjena delavka je zamujene dni delala v Trstu. Ali je to delovna disciplina? In takih primerov bi lahko našteli celo vrsto. Se več! Neka zadružnica iz Šmarij je zapustila zadrugo, ne da bi se za to z nikomur dogovorila in prišla prositi delo v tovarno, kakor da v zadrugi ni dovolj de,la za vse zadružnike. Pa da bi vsaj v tovarni delala in bila disciplinirana. Pač pa je zabavljala in j‘i ni bilo za delo mar. Ta delavka je najprej izdala svojo zadrugo in socializem na vasi nato pa še tovarno. Ali so to poštene delavke? Deio.vni kolektiv, pošteni delavci in delavke, seveda se s tem ne morejo sprijazniti, ne dovolijo, da bi kdorkoli prejemal plačilo na njihov račun in na škodo vse skupnosti.
Modtem ko si delovni kolektivi prizadevajo, da bi enkrat za vsè-lej. naredili red v svojem pbdjetju, da bi zajjaslili res dobrega in. zaslužnega delavca, delomržneže odpustili in tako naprej, se po drugi strani vaški odbori SIAU pritožujejo upravnim odborom podjetij, zakaj odpuščajo delavke. Tako je v svoii pritožbi vodstvu tovarne »Ampe'ej-e« zagovarjal krajevni od-_ bor SIAU odpuščeno delavko Ano Koreniko in nji podobne. Krajevni odbor SIAU v Sv. Petru pa je v pritožbi omenil, zakaj je odpustila tovarna dobrega delavca, ki nima ničesar doma in še druge de. lsvce. medtem ko so še nadalje v službi taki delavci oziroma . delavke, ki bi se lahko preživljale doma na svoje mposestvu. Odboru SIAU v Sv. Patru se to zdi napačno s strani vodstva tovarne. So tudi primiri, da ima odbor SIAU prav. Na primer Koščičeva žena Ana, ki so najbogatejši v vaisi, dela v Ampe-leji. In dalje pravijo frontovei iz Sv. Petra, da tovarna »Ampelea«
zapoisluje tudi šolske otroke. Ne vemo, v koliko bo , to res. Vendar je vsekakor potrebno, da se množične organizacije po vaseh bolj povežejo in da skupno razpravljajo o teh stvareh. Ni rečeno, da so morda nekomu naredili krivico in da bi morala tovarna poiskati drugo de lo, če sama nima zaposlitve. Je pa treba vsekakor, več,sodelovanja med tovarno in odbori SIAU na vasi v zvezi s temi vprašanji. Krajevni odbor SIAU pa je napak postavil, ko je zagovarjal delavko, ki ji do dela ni bilo prav nič mar.
BORCI SE SPOMINJAJO svojih starih tovarišev
Na Dan republike 29, novembra so naši borci in aktivisti obiskali stare tovariše 'in aktiviste iz NOB. Enajstčlanska, delegacija iz Kopra^ je, obiskala bolnega Antona Beroqe-tiča iz Rižane, starega antifašista in borca za svobodo delovnega-, ljudstva. Ob ite j priliki so poklonili,^ svojbmu staremu soborcu razna darila, nekaj knjig, količino jest-™ vin kakor tudi denarno pomoč. Vodja delegacije tov. Pečarič se je ,a zahvalil tov. Bernetiču za njegovo vztrajno delo ,v naši borbi.
SV. ANTON
Kako smo se
Krajevni odbor SIAU je nekaj dni pred Dnevom republike sklical širši delovni sestanek, na katerem je bil sprejet program za . proslavo. 29. novembra. Delavci zadružnega dama so sprejeli nalogo, da bodo"'postavili ta okrasili slavolok kškoi- tuidi zadružni dom. To so tudi izvedli. Na slavoloku sta biia dva napisa, lii sta izražala zelje'ta'''težh/e''vseli Aniončanov. Na. eni strani: Za Tita, za Jugoslavijo, na drugi pa: Naj živi rojstni dan nove Jugoslavije.
Prav tako so na omenjenem razgovoru sklenili, da bodo imeli po v.seli zaselkih in okoliških vaseh zbore vaščanov, kjer naj bi govorili o pripravah za proslavo našega največjega praznika, kakor se tudi pomenili obenem še o drugih vprašanjih. Zanimivo je bilo zborovanje pri Kavaličih, ki ga je vodil predsednik krajevnega ljudskč-■ ga odbora Sv. Antom tovariš Vit J j en Turk. Razpravljali so o odkritju spominske plošče na koči pri Kavaličih, v kateri so se prvič sestali 1944. leta novembra meseca predstavniki istrskega ljudstva .(odposlanci) na svoji prvi o-krajni skupščini za okraj Koper pod takratnim imenom okraj Lopar.
Ko je tov. predsednik objasnil današnji politični položaj .posebno pri nas, se je potem razvila živahna in zanimiva diskusija. Oglasil se je Kavaličan Rat,ko Kodarin, ki je najprej reke! predsedniku, naj o tam, kar bo dejal, napiše v Istrski tednik, če ne, da bo sam napisal. In Kodarin je začel disku-i sijo: Poslušaj tovariš predsednik! Naš tednik je zelo popularen časopis in smo, pri nas skoraj vsi naročeni inanj. To je naše glasilo. Toda smatram, da premalo piše o zo-nimivih dogodkih v svetu, posebno pa,,-, o naporih , im uspehih jugoslovanskih narodov, pri graditvi socia.
pravliali na naš dfžavni
?# is
J
lizma. Ker je brez dvoma že pri nas Jugoslavija, bi bilo prav, da tudi Istrski tednik prinaša nekoliko več o dogodkih v Jugoslaviju, .	,
Potem je Kodarih kritiziral okraj; ni ljudski odbor, . odsek za. komp-nalne zadeve, ker se ne zanima, da j bi postavili primeren, hlev,! kake,^ je že bil včasih v 'Kopru, (Ja	■ j
lahko kmetje, zadružniki/-«^*' to , j pridejo, v; Koper po ojaravJìL-J spravili na varno svojo živino. FA' leti so škodljive muhe^ki p/ii
šajo iz živali voj^in
mikrobe, ki lahko ßovzrocajo kia
lezljive bolezni.. -n ... -u..
V nedeljo pa, so..staraj /vSi An-tončani in domačini pjvznjih Vriši prisostvovali odkritju .spominske plošče pri Kavaličih,	, ,
’V., X; i
Infililo ile.
bin w -. f y. “ i teert n : - <
Kakor v pozni jeseni-listje z dreves, tako si--Ti,
Koinan, zatisnil svoje;,J$ydne tem tumor nem letnem, ča&UjjZa, vè%-j-no. Za vedno?’Ali ::e bo sg^ggpe-t tam nekje pojavila Tv.ojal;'gSfj&ijA in se iztegnila Tvoja-	,Y
krepki pozdrav? Ne. netaft..te ,K®9c;
V SLGVQ
Ali se ze
že pripravljate za praznik na ših najmlajsihv
- novoletno jelko?
JŽOLA — V nedeljo, 2. t. m. zjutraj je vse Izolane pretresla nepričakovana, žalasIma vest, da je v bolnišnici izdahnil, vsem dragi TVtvoI lik bo ostal med nami in tovariš ROMAN PAHOR iz Trsta.
aw»,!»*
marsikatere sru.	,	, in ta Bìefneniitostjo, požrtvovalnostjo -,in
°.,	. .	, .	liko popularnost, ljubezen m spo-
rtoma,Sadp je vedno ro; štovanje vseh Izolanov brez razli-ivoja Itoßid	. J	ö ke narodnosti. Bil je elan raznih
m#©ž ionih organizacij. Udejstvoval
bila
•dila obilan ,sad.. Vrste mladičev ^ so se krepile in rasti e in ko jih Je sovražna sila razkropila, je
zopet Tvoja .topla beseda, ki jfH je ponovno zbrala in usmerila k no-
vemu idelu.
CLO
se’ije zlasti na socialnem in kulturnem področju za boljšo bodočnost delovnega ljudstva.
Vrzel, ki je nastala z njegovo iz.
Tvoja topla taas.ada je prebijala • gi3ft?p, v prosvetnem društvu »Istra« ----------------------------auro»	ne bo nikoli zadelana. V.
¥ solarnah popravljalo pot iz zopocttjv op» iz' konfina--/ škodo zaradi plimo
Izredna Visoka plima je dne 12. novembra naredila veliko škodo v solinah. Eri ustju reke Dragonje na sektorju Lera se je porušil o-bramhni jez v dolžini 60 m. Tu' je morje vdrlo in poplavilo cel sektor. Na sektorju Fontanigge je voda predrla na 8 mestih nasipe plovnih ■ kanalov,/tako da ,so bile. vse snč-joisk - soline; poplavljena. Upravni odbor.in delavski' svet sta ckupno z direkcijo takoj, podvzela vse -potrebne snete, -da- .se ti. vdori popravijo. Vendar so ''Slabo 'vreme ; in; vi-' šoke PUm.e močno • otežavate : ta mtjna ; delal Vše. priznanje gre' delavstvu in nadzornemu osebju, ki se' je zavevdàlo težkega položaja in dalò ód sebe vse, ne oziraje se na .isiabo vreime' in. na izredno na-paisiio dòlo. Sektor Lera je sedaj izven nevarnosti in na sektorju Fbntaniggé badó. v 'teh dneh vsi nasipi zaprti. Soline v S. Luciji in ,Strunjanu niso utrpele velike ško-dc.. Skoda i ni.-samo ; na porušenih nasipih temveč tudi ■ na ' isparilnih bi šbiriiih baifenin, od katerih " je odvisna bodeča kvaliteta sc,ii, Z . današnjim- dnem ..'je. bilo odpoklicanih 50 soii-narjev na. delo, da odštra-nijn..blato iz solnih bazenov. Ti solinarji bodo ostali -ie; toliko Časa ria-delu, 'dokler; ne -bodo nujna dela ■ipgtri'óvrjerià. ■"	■ '
’"Na’seji delavskega sveta so raz-
Kafcšcn je današnji, gospodarski, el nični-in' politični- položa-j Gorice, ki -že štiri- -leta postopoma hira in . propada pod Italijo? Na vsa ta in nekatera -druga vprašanja je. nedavno odgovoril s stvarnimi dejstvi znani jugoslovanski novinar Ive Mihovilovič, ki je zelo dober poznavalec italijanskih razmer. Točni, številčni podatki nam povedo, da je goriška pokrajina obsegala pred podpisom mirovne pogodbe z Italijo 2.720 kvadratnih kilometrov, po začrtanju nove meje .pa je bi-la zožena na svojem zapadnem ta južnem delu, tako da ima -danes vsega še 468 kvadratnih kilometrov. Prej je pokrajina imela 42 občin z 222 tisoč prebivalci, danes jih pa ima še . 18 s 137 tisoč prebivalci. 2e iz teh številk je razvidno, kako zelo* je bil zožen 'delokrog Gorice kot središča neke cone. Kar pa je najvažnejše, je to, da je na tej strani meje ostalo ozemlje, ki je temu središču, predvsem pa Gorici sami, dajalo najvažnejši d-el življenja in dela, skratka to ozemlje je bilo gospodarska podlaga Gorice za njen gospodarski in kulturni napredek. Razmerje med prejšnjimi! in sedanjimi gospodarskimi objekti! je naslednje: prej je bilo na področju goriške pokrajine 3 tisoč 610 obrtniških in industrijskih podjetij, danes pa jih je še tisoč 382. Pred začrtanjem nove meje je bilo '4 tisoč 225 trgovin, danes pa jih je še 2 tisoč 200. Značilno j-e, da- je število obrtniških in industrijskih podjetij padlo celo v sami Gorici in to zategadelj, ker je zgubila svojo gospodarsko osnovo na vzhodu, kjer je plasirala svoje izdelke-in črpala vire surovin, -zlasti lesnih. Medtem ko je imela prej Gorica pod svojim nadzorstvom 244 tisoč 870 hektarov gozda, ima danes pod Italijo le še 33 tisoč 610 hektarjev. Prav zaradi teh dejstev in -drugih činiteljev, kakor na pri-
pravljali med -drugim tudi o delitvi dobička. Direktor je detailno obrazložil, kako se računa in iz česa se sestoji dobiček kolektiva. Delitev je odvisna od ekspedicij soli. V avgustu m septembru .so bile ekspedicije male ta dobiček znaša Dih 134.846.-—,' medtem ko so bile ekspedicije v oktobru -ta • novembru m&bgo Večje. Odločilo (se ' je, da se bo-'delil -dobiček za novo leto. Ker se sestoji-naš kolektiv i-z solinarjev, ki dc-làjo samo 6 mesecev v letu in -ostalih delav-cev in ndmeSčeh-1 cev; "ki- so $ela let ossaposlen-i, S ir odločili,, da -bodo delali 3/5 delavcev in 2/5 solinarjev. S tem razmerjem so 'bili sporazumni delavci in solinarji 'delavskega sveta.
Na seji upravnega odbora so ra-Zr: pravljaii o zboljšanj-u kvalitete soli kajcor tudi. o 'mehanizaciji. Solini v Strunjanu, ki producira majčiistejše-sol, primanjkuje iis-parilna površina. Nameravajo uporabiti teren pri Sfv linah in če bi tega uporabili za isparenje, bi 'se povečala kapaciteta te soline za 25%.
Kljub temu, -da main je ta poplav va močno oteževala naša pripravljalna dela, je celotni kolektiv odločen dati. vse od sebe in popraviti v dol'O'&emem roku vso škodo ta pripraviti -soline do jooletja v tako starijé', dà 'bomo lahko producirali več sóli kakor letos.
za njegove za-organiziralč» žalno svečanost ob priliki prenosa njegovega mrtvega trupla. na tržaško cije v zapor. /n obratno.	/ pokopališče. Da se tam pokoplje je
Kako krepite, kako bodrilne só ; želela njegova- družina, ki stalno bile .Tvoje'bSedef"
In (Sédàj', ćlra-gi Roman, si nas zapusti/ za včdno! Toda Tvof'Huh
,	 .1	 Cnnmlin	nolo
živi v Trstu, kar pa njemu ni bilo dano.
J7, ponedeljek, 3. t. m. okoli 14. ure . se je, poleg članstva »Istre«, z-bjalo pred mrtvašnico izolske bolnišnice, kjer je -pokojnik bil položen .na mrtvaškem odru, vel-iko število ljudi, prijateljev in znancev, mod katerimi so bile vidne osebnosti; in predstavniki oblasti iz'Kopra te?' drugih' krajev okrožja in tudi Iz/Tnsta. Pevski zbor je zapel »Vigred ise povrne«, .na kar se je formiral dolg -sprevod z društveno zastavo na celli in mestno -godbo, ki je vso polt igrala žalne korač-j nice. Krsto so .nosili na ramenih 4
ostane med nami. Spomin nate rfas bo bodril, da nadaljujemo še nedokončane boirbe, dokler ne bo svoboden še oni košček slovenske tržaške zemlje, na kaiterega še ni posijalo sonce svobode.	„saam
Grenko je bilo Tvoje življenje, kot je bilo grenko življenje sjovfcri-skega naroda,( katerega iši' Ti ‘ talco ljubil. Nisi .poznal počitka ne stp.- -hu, riis/ 'Se ustrašil tr.uda sovražrfi-h svinčenk, ko ' je bilo treba iti v novo borbo. 'Bil isi vedno neutrudljiv!.. Nisi gledal naise, često isi .se
zanemarjaj, zato da si se posv^j-^1 tovariši do Ljudskega doma, kjer drugim.	V ima »Iistra« svoje -društvene pro-
to, tudi zadnja, leta Ti usoda Jj/j, störe, kamor je pokojnik tako rad bila, .mila, moral isi izpiti čašo gr/t/a zahajal, ko je -bil prost. Tu so kr-kojge do dna. Tvoja duša.jSe ìpi osta,// sto .položili na improvizirani oder, dil'/i	!.	.	°koK katerega so se strnili Viši pri-
Ko smo ostali, ob Tvoji iHisti^Jn šotni. Tovariš predsednik društva smo bili tam zbrani skoro yii..'^tgj^. »Istre« 'se je cd .pokojnika poslb-znanici, kar nas je qstalo .se/živita,, vil s- kratkim, -gmljivim govorom, so, Te med njjmi ..iskale	ki'je privabil marsikomu solze’ v
ker niso megle verjeti, da se .^a,|;,'" oči. Pevci so nato -zapeli še »Bla; njič .posla.vljaijio od Tebe,./p- kd spj^ gor - mu . . .«, na kar ,so krsto po-tišino pretrgal^ besede /^e.č.e-n.?; X//- ložili, v avtofurgon' ter naravnost bi všlovo.jse mi je .stisnila'gfr^,/n,. zu/uli s cvetjem in venci, ki so jih zardsile oči, in rasne. so/. b/j)e „^|/,,	nosili v sprevodu. Se kratek
vse naokrog, t ,,,	-	:.	. pq^drav godbe in -avto ise je začel
Dragi Roman, naj Ti bo laihka pq.ihikati. ta je .tako, izginil izza ,o-domač!a: zemlja, kateriJ ^äi-’t’äko'Ijiif'' gift,«proti — Trstu.
'bil!	ar/
Slava Ti!	‘	/’ogreb v Trstu je bil drugega
Stanko Gok. dne> v torek 4. t. m. ob lö.uri iz
žrt®v italijanskih šo vinlsiiénih pohlepov
mer priselitev velikega števila beguncev, je danes Gorica verjetno najsiromašnejše mesto pod Italijo in ima primat glede hrezp’ose-lnò-sti v državi. Po uradnih podatkih je v Italiji na vsakih 1000 prebi-vaičev povprečno 37 forezpaseinih, v goriški pokrajini pa na vsakih 1000 62 brezposelnih. Celotno število brezposelnih znaša na Goriškem 15 tišoč.. Položaj je še poraz-nejši za Gorico zaradi velike prenaseljenosti. V Italiji pride povprečno 152 prebivalcev na kvadrat, ni kilometer, na Goriškem pa celo 292 na kvadratni kilometer. Beda Gorice ise kaže tudi v vlogah v poštni hranilnici. Po-vpreček • za Italijo je tisoč 161 lir nà enega prebivalca, Gorica pa stoji na naijslab-šem mestu, -tako da pride na enega prebivalca samo 62 lir.
Dogodilo se je torej točno tisto, kakor je bilo predvideno in na kar so jugoslovanski predstavniki v Parizu opozarjali, ko se je podpisala sedanja izumetničena in absurdna meja. Pokrajina, katere center je bila Gorica, je po večini prišla tostran meje in je- naseljena izključno samo .s slovenskim življem brez nobene italijanske naselbine, on. stran meje pa je ostalo okoli 20 tisoč Slovencev. Vzrok, .in to ne naj. manjši; da gariško gosppdanstvb-propada že štiri leta, je tudi v tem, da je Gorica prenehala biti pomemben železniški vozel. Skozi Gorico grč, kakor znano, proga Trst— Gorica, Jesenice—Celovec, ki je bila prej gospodarsko zelo pomembna. Danes je ta proga, paralizirana, ker TrSt izkorišča rajši .progo čez Postojno, Italija pa forsira tisto progo, ki gre vzporedno z mejo od
Vidma preko . Goric Bei jak. ,	: R;i ; ,
Mi nikakor ne trdimo, pravi Mi-,a hovilo-vič, da*bi si v Rimu ne bili svesti, v kakšen položaj bo prišla s Gorica, odtrgana od svojega narav-' nega zaledja. Toda- italijanska, vlada ni stoirila v reispi;/. skoraj' ničesar, -da bi ise, izognila'. .temu: go-... spoda-rskemu katastrofalnemu položaju ali pa ga vsaj delno ublažila. Od podpisa mirovne pogodbe so minila štiri leta, toda Stanje v Gorici se iz dneva v dan slabša, tako da’ je gospodarsko propadanje v popolnem razmahu. Samo v mesecu septembru -letaš-; je .prenehalo obratovati 22 podjetij, od teh samo v Gorici 12. Posepno hitro propadajo majhna obrtniška podjetja, in mala trgovina, Kar posebno prizadeva Slovence, ki .spadajo v,.kategorijo malih obrtnikov in trgovev. Položaj na Goriškem bi. morda ne bj.l tako porazen, če bi italijanska via- . da ne zasledovala samo en cilj, to ' je izključno politične namene. Ü-pravno-polftični 'aparat, ki ga vzdržuje danes na Goriškem, ima samo eno nalogo: izvajati in -skrbeti za političnd/-»WStadljo« obmejne pokrajine in podpirati vse šovinistične • ter iredentistične -tendence ppoti Slovericem v pokrajini in proti Jugoslaviji sploh. Namesto da bi Gorici -nudila nekaj tega, kar je izgubila. ko je bila odtrgana od svojega gospodarskega zaledja, jo itai. lijanska vlada pretvarja v mesto najzagri-zenejših šovinističnih demonstracij, pohodov raznih militarističnih organizacij in tako dalje. Kakor je vsem dobro. znano, se te organizacije izživljajo s piteliva-
. •	: ,j jr •>..	Sl
na.Tjjbi-z in njem lažnih krokodilovih solza nad »nepravično« mejo, nad grobovi italijanskih vojakov preko meje téajyj! grožnjami proti Jugoslaviji. Ti fašistični kolovodje poizkušajo prikazati celo bedo Gorice in njene pokrajine kot posledico jugoslovanske grabežljivosti in pohlepnosti, češ da jim je Jugoslavija vzela »najitalijanissime« pokrajine.
Kako smešno iri paradoksno je, pravi Ive Mihovilovič, da italijanska vlada po eni strani hujska razne škvadristične tolpe proti Jugoslaviji, po drugi strani pa govori o tem, da bi bilo treba skleniti z njo -razne -sporazume, ki bi rešili Gorico od sedanjega klavrnega položaja. Jugoslavija načelno ni proti tehlu, nasprotno, ona želi sode-lo-všti z vsemi državami, toda za to bb morala italijanska vlada pokazati več dobre volje in razumevanja in prenehati s preganjanjem in zapostavljanjem Slovencev pod Italijo. Nikakor ni mogoče po eni strani preganjati Slovence, jim ne dajati niti najosnovnejših človečanskih pravic, ki' jim jih zagotavlja mirovna pogodba, uprizarjati monstruozne procese proti Beneškim Slovencem .samo zato, ker so bili partizani, ter hkrati govoriti o raznih italijansko - jugoslovanskih sporazumih, ki bi rešili Gorico pred' propadanjem. Vsekakor pa ugotovitev z italijanske strani, da gospodarski obstoj in razove-t Gorice zavisi predvsem v stiku z Jugoslavijo, še enkrat potrjuje pravilnost jugoslovanskih opozoril,, da bo Gorica stradala, če bo prišla, pod Italijo.
mrtvašnice na pokopališču pri sv. Ani. Društvo »Istra« iz Izole je delegiralo 3 svoje člane na joogreb, katerega se je udeležilo ogromno število ljudi vseh slojev iz Trsta in okolice. Cvetja in vencev je bilo na gomile: zadnji pozdrarv neštetih društev, .organizacij in privatnikov. Tovariš dr. Dekleva je v .poslovilnem govoru orisal pokojnika kot vzor borca in tovariša, zlasti pa njegov nepokolebljivi karakter že iz .njegovih študentovskih let teT dalje njegovo trnjevo življenjsko pot: zapore, deportacije, konfinaci-je itd. po drugi strani pa njegove vrline, lastnosti in neveljive zasluge za pravice zapostavljenih v nepretrgani borbi z .režimom, ki je nad četrt stoletja tiraniziral vse napredne elemente a -še posebej one slovaškega porekla, živeče v itakoime-novani Julijski krajini. Njegova prerana smrt ni nič drugega kat po' sledi-ca duševnih in fizičnih mučenj, ki so mu j ili zadeli njegovi preganjalci. Njegovo telo je mrtvo, toda njegov duh bo živel večno. Na to so še pevski zbori zapeli več ža-lostink, s čemer je bila zaključena ta žalna oprostitev od vsem dragega tovariša R. PAHORJA.
Naj večno živi med nami spomin na tovariša Romana! Slava ■nu!
*
IZOLA. — Namesto »Istra ribolov« ribiško floto. Podjetje »Istra ribolov«, pod katerim so -do nedavnega delal-i izolanski ribiči je- v likvidaciji. Izola-nski ribiči pa se pripravljajo na ustanovitev ribiške flote. Namreč dosedanje podjetje je imelo več zgube za plačano neproduktivno osebje kakor je skoraj znašal do-blček. Saj je za 50 ribičev uradovalo kar 40 plačanih oseb, ki ni ustvarjalo nobene vrednosti. To se j-e zdaj pokazalo napačno, sprevideli pa so tudi ribiči sami, da jim dosedanje podjetje ni neslo. Z novo floto pa bedo sami gospodarili, .stremeli bedo -za tem, da čim več nalovijo in da se tudi cene ribam znižajo. Poleg tega pa bodo imeli ribiči tudi zasigura-no tržišče, ker se bodo povezali s tovarnama konzerviranja, ki bosta ribiško floto tudi nedvomno podpirali.
*
KORTE. — O elektrifikaciji, zadružnem domu, otroškem vrtcu, jesenski setvi in drugo. V Eortal.l bodo kmalu pozabili -na električno luč, ki jim jo obljubljajo že mesece in mesece. Izkopali so jame za drogove, postavili drogove, sezidali transformatorsko postajo, inštalirali .po hišah in vse je urejeno. Manjka samo še žica in transformator. Ze mesece čakajo, da bo kdo pripeljal transformator in postavil žice, pa da bo stekla elektrika. Vendar je treba potrpeti, Kortežani, za'luč, saj vše hkrati res ni mogoče, ker manjka razni material.
Pred dvema letoma, so začeli tudi v Kortah graditi izadmžni dom. Dvorana je ped streho. Počasi gre delo naprej. Ze več mesecev ni nihče niiti kamenčka premaknil za zadružni dom, ker ni sredstev. Niti predsednika za gradnjo nimajo več. Zdaj ista pred dnevi sicer spet zaij^ta delati dva zidarja. Toda treba 1 ira poživeti, da bo prihodnje leto res služil svojemu namenu. Pa ni treba čakati, da vam pride nekdo narekovat: delajte, delajte. Saj bo dom za vas. Zato znajdite se sami in na kakšen način zberite sredstva kakor na primer pri Sv. Antonu in drugje.
Otroški vrtec v Kartah je do nedavnega obiskovalo nad 40 otrok, Naenkrat je nekdo raznesel govorico, da bo treba dosti plačati za vrtec, pa obiskuje vrtec satno 15 do 20 otrok. Sicer dosedanji prostori niso niti odgovarjali večjemu številu, kajti otroški vrtec je bil v eni sami sobi neke privatne hiše. Te dni pa bodo odprli v Kortah nov otroški vrtec z lepo kuhinjo, igriščem im prostomato sobo z raz. ninni igračkami, tako da bo vrtec pravi otroški dom. Tudi mame bodo zadovoljne. Seveda za pa-ispevek se bo treba tudi dogovoriti, itako da bo prav za starše kakor tudi za vodstvo vrtca.
Kmetje v Kortah hitijo z oranjem za jesensko setev. Nekateri so že posejali. Drugi pa še ne, ker so do zdaj obirali oljke, da jih zima ne uniči. No, sedaj gre jesensko oranje kar hitro naprej. Kar je plugov v vasi vsak dan dela, tako da bodo pravočasno posejali vsi.
Matični urad v Kortah je sporočil, da je umrlo letos na njegovem območju 10 oseb, rodilo se jih je 15, porpčilo pa 11 parov. Matičar je še dodal, da če primerjamo rojstva njihovega območja nekaj let sem z ornimi v letih 1900 do 1924., vidimo veliko razliko. Takrat se je rodilo vsako leto v njihovi župniji od 40 do 80 otrok, leta 1922. pa celo 90 Župnija ni bila nič manjša od
sedanjega matičnega območja j* taka razlika! »Pa je zato sedaj tudi sorazmerno manj mrtvih med o-troki, ker so socialno bolje preskrb.
1 j eni kot takrat«, je še dejal matičar.
*
MALIJA. — Potreben bi bil Skupen sestanek vaščanov. Malijčani bodo skoraj pozabili, kdaj je. bil v njihovi vasi zadnji skupni sestanek vaščanov. Po tolikem čaBu bi bilo res potrebno enkrat se zbrati in se po moško pogovoriti o vsakdanjih stvareh. Vseeno, če pride ali ne pride kdo iz Kopra, saj vendar Ma-lijčani najbolje poznajo svöje težave. Ali ni tako Malijčani? Kar premislite, cesto bi morali popraviti m pravite, da ni gramoza. Tovariš Kleva je dejal, da ga cestna baza da kolikor ga potrebujete., samo da nihče med vami se še ni zanimal za stvar. Kaj pa z vodnjakom? Zdaj vam ras ni treba skrbeti za vodo, ki jo imate v vsaki luknji. Toda bo-, prišlo tudi poletje in boste dejali, da se za vaš vodnjak nihče ne zmeni. Ali ni to vaša stvar? Mar bodo Koprčani uporab, lja-li vodo z Malije? Morate se vendar 'sami zganiti, prositi pomoč, kjer veste, da vam jo bodo dali. Pa ne obupati kakor lami, ko ste že začeli nekaj delati pri vodnjaku, in ate naenkrat vse popustili, tako da je za nič tudi tisto delo!
*
SV. LUCIJA. — Kmečka delovna zadruga je na dob ri poti. Letos marca se je tudi pri Sv. Luciji oziroma pri Sv. Jerneju, odločilo 11 kmetov za skupno gospodarstvo. Sicer so kmalu za tem odstopili iz raznih vzrokov šitirje, tako da jih je danas še 7 v zadrugi. Vendar ima zadruga dobre pogoje za nadaljnji razvoj in je na dobri poti. Imajo 17 ha skupne zemlje, ki lahko zraste na njej dovolj pridelkov za vse. Velike težave imajo pri tem, ker je zemlja razkosana. Jé sicer 7 dobrih delovnih moči v zadrugi. Trije delajo trenutno v oljarni, ki jim bo veliko doprinesla, ostali pa so na polju. Za delovni -dan dobijo 250 dinarjev. Kakor računajo bodo imeli precej olja, saj že sedaj, ko so predelali komaj polovico,, oljk, ga imajo okoli 350 kg. Čeprav je še njihova zadruga mlada so vendar zadružniki trdno odločeni, da nadaljujejo po tej poiti. Njihovemu zgledu, če bodo dobro delali ta imeli uspehe, bodo nedvomno sledili še drugL Pa tudi oblast ne bo nanje pozabila. Pomagala jim bo kjer koli bo treba.
*
PADNA. — Zakaj ne plačajo davke? Krajevni ljudski odbor je že dvakrat poklical na odgovornost Vladimirja Grižona iz Padne 4, Ivana P.ribca iz Padne 42 ta Ivana Grižona iz Padne 1, da poravnajo . davek in prispevek gospodarstva na vinu, ki ga niso prodali lani. Kljub pozivu se omenjeni niso odzvali, da bi poravnali obveznosti do ljudske oblasti. Zato naj krajevni ljudski odbor resneje postopa s takimi, ki hočejo izigravati naše zakone.
*
SV. PETER. — Zdravstveno predavanje v naši vasi. Kakor po vseh vaseh našega sektorja smo imeli v torek zvečer tudi v naši vasi zdravstveno predavanje, na katerem nam je medicinski strokovnjak obrazložil nevarnosti raznih nalezljivih bolezni, o okužitvi ta snagi. Razumeli smo, da je treba marsikaf nadoknaditi v tem oziru pri nas. Nekateri imajo še vedno gnojnice slabo urejene, tako da jih grebejo psi, mačke itd. in raznašajo po vasi razna mrčesa. Seveda ni čudno, če se je tudi letos pojavila epidemija kokoši prav pri nas in po okoliških vaseh, ki .nismo dali tem vprašanjem nobene pažnje. V bodoče bomo morali več paziti na to. Takih predavanj'pa isi želimo še.
*
ŠMARJE. — V novembru je obnovitvena zadruga pokrila še dve novi hiši. Kmalu bo pokrila še eno in -tako bo samo v Šmarjah zgradila letos obnovitvena zadruga 8 hiš. Lahko bi že sicer bile dograjene. Toda kmetje so zadnje dni pohiteli z deli na polju, pobirali so oljke, sejah itd. Ko ne bo več toliko dela bo obnova znova oživela. Kljub temu pa delajo stalno notranja opravila -v sedmih hišah, ki se bodo verjetno že letos vselili v nje Šmarčani, vojni Pogorelci.
'*
Spomnili so se in nas obiskali
Z velikim veseljem smo pozdravili delegacijo Zveze borcev mesta Koper, ki nas je dne 28. XI. t. 1. obiskala. Istotako nas je dne 29. XI. obiskala delegacija Narodne zaščite, ter dne 30. XI. delegacija organizacije AF2 iz Ankarana. Višem navedenim se najlepše zahvaljujemo za obisk, posebno pa za darove, ki so nam jih prinesli. Najlepša hvala komiteju Zveze borcev, da nam je prinesel nad 40 Sodobnih, leposlovnih in poučnih knjig, ki jih za kratek čas prav radi prebiramo. AFZ pa nas je presenetila s podarjenimi slaščicami. Visean »hvala lepa«, da ste se nas spomnili, nas obiskali ter želeli čimprejšnjega okrevanja, in zdravja po katerem hrepenimo. Pacienti sanatorija Ankaran.
•
OPEKARNA RUDA BO OBRATOVALA S 6 PEČMI Od polovice novembra obratuje opekarna »Ruda« poleg križišča pod Sv. Petrom samo z eno pečjo, ker ostale trenutno popravljajo. S po pravljalnimi deli bodo kmalu končali. Ze prihodnji teden bodo za čeli obratovati' z vsemi pečmi.
\
.SDRÀIO.'
IVAN CANKAR:
Kralj na
ajnovi
(Prva predstava koprskega gledališča)
Na, pa smo jo le dočakali! Koliko let je bilo to gledališče samo pobožna želja oboževalcev slovenske Taltje, koliko denarja je ljudska oblast porabila, preden je ure. jena dvorana lahko dostojno sprejela ljudi, koliko ut in sil so ognja polni igralci žrtvovali boginji lepote, da je slovensko gledališča tudi tu zadihalo!
Ravnatelj m režiser Frelih si je Se spomladi postavil težko, a zato hvaležno nalogo: zbrati okrog sebe amaterje, jih združiti in tako usta-noviti za začetek v.saj polpoklicno gledališče v Kopru. Preden se je nova skupnost lotila študija za svoj prvi javni nastop, se je več kot pol leta skrbno pripravljala: pred meseci se je poskusila s Feldmanovo dramo Iz temnih dni ter se potem uveljavila s Cankarjevim večerom v okviru Tedna slovenske kulture. Zal pa je med temi pripravami izgubila dvo dobra sodelavca ini je bila zato prisiljena seči po mlajših, manj izurjenih močeh
Drama, ki so jo postavili na odet v soboto, 1. decembra, in v nedeljo, 2. decembra 1951, je uspela. Dokaz za to ni samo v navdušeni dvorani, marveč tudi v besedah, ki so jih ob tej priliki koprskim igralcev poslali tržaški tovariši. Brez dvoma je, da se pozna vsej uprizoritvi skrbna in dolga priprava in da so igralci na nekaterih mestih resnično potegnili Za seboj vse gledalce. Vendar je škoda, da so si za začetek izbrali tako zahtevno delo, kot je prav Cankarjeva realistična, prva slovenska socialna drama Kralj na Betajnovi, v kateri se prepleta pisateljeva brezskrbna mladost z zrelimi mislimi socialnega reformatorja, delo, v katerem tako pogumno razgrinja pred nami vso tragiko slovenske vasi, »tisti žalostni vsesplošni bankèrot našega ljudstva«. V njem Je Cankar postavil na eno stran Kantor ja, ki si ga je čisto gotovo'izbral na Vrhniki, kjer je bilo tedaj takih kraljev zemlje, lesa in opek več, kjer je kapitalizem globoko posegel ne le v življe, nje ostalih vaščanov, marveč v pesnikovo družino samo in jo razgnal. Na drugo stran pa je postavil študenta, vagabunda Maksa, ki ničesar nima, ki ga je prav ta ma-kiavelistični, ničejanski samosilnik spravil ob vse, in ki se iz slutenj prebije do resnice, do tistih nesmrtnih besedi: »In dali boste krono z glave, žezlo z roke! Niti koraka ne dalje, ne za palec ne .boste razširili svojega kraljestva Ali ste čutili, da se že giblje tam doli, da se že upirajo vaši sužnji? To ■ ie moje delo’, kralj veličastni, to je plot, je vest!« Tu, v tem velikem političnem nasprotstvu je težišče vse drame, ob. njem se pokaže, koliko se zna igralec vigrati, vživeti in koliko more potem prepričati poslušalce, gledalce ter jih prepojiti z nemo grozo tiste polpretekle dobe, ki ji pravimo rastoči kapitalizem na Slovenskem.
Ker želimo, da ibi se naše gledališče izpopolnjevalo, da bi raslo in živelo, ne bo odveč, če postavimo uprizoritev na dlan in jo pretehtamo. Kaiitorja je igral Oskar Venturini. Njegov lik je bil zanimiv; nekje so nekoč živeli taki novopečeni bogataši. Ali tak, kakršen se razodeva Kantor iz nadrobne analize te Cankarjeve drame, ni bil. Kič ni bil zvit, ' nič ' hinavski, pač pa češto prerobat, posebno v prizorih z Nino. Imél je prijeten glas, izgovarjal je jasno in dokaj pravilno; morda bi bilo . dobro, če bi opustil uspavajočo intonacijo ce. lotnaga stavka. Več. ognja v besedo sarfio! Vsekakor pa je treba reči, da je Venturini sedaj prav tako kakor pri Cankarjevem • večeru dokazal, da smerno od njejz*¥-ć : bo skrben in delaven, se marsikaj V čakovati. Njegov Kantor in Pukši-čev Krneč sta bili najbolj izdelani osebi v tej drami. Stane Fukšič je živel na odru in nas je prepričal, da je resničen' igralec; zato mu je tieba dati prihodnjič še kaj zahtevnejšega.
Porajajočega se upornika Maksa je Upodobil Dušan Kralj. Zdi sé, da je bil najprej preveč sentimentalen, potem pa preboječ. Drugo dejanje, v katerem doživi vse,
ko izpove svojo življenjsko maksimo, ki ibi morala ljudi osvajà-ti, žgati, je bilo mrtvo. ■ To je' bi! radijski dialog, v besedah dober, na odru neučinkovit. Režiser je tu in tudi drugod z inscenatorjem vred premalo upošteval Cankarjeva navodila, premalo tudi režiserske o-pombe Bratka Krefta (SKZ 1946) in zato gledalci niso mogli dodobra spoznati ne raizmer ne časa ne kraja, v katerih se je vse to dogajalo.
Kaj je Klas inčev župnik? Preveč neresničen je bil. Saj ga je Cankar že sam tako karikiral z besedo, kretnjo, z vsem nehanjem, da moj-a igralec iti v realizem. Treba je nadalje vedeti, da sta bila Kantor in župnik huda nasprotnika in da sta šele zaradi obojestranskih koristi sklenila sporazum: župniku farovž, Kantorju poslanski stolček. Pa nje! gov kozarec vina, ki ga je ponudil Lužarici! Je župnik mislil resno ali se je samo norčeval? To je v njegovem orisu zadnja in najmočnejša poteza! Treba jo je razumeti in prav pokazati!
Za ostale vloge lahkb rečemo, da so bili moški splošno boljši od> žensk. Prave čistokrvne igralke v našem gledališču še nimamo. Hana je bila Hana ali sužnja-Kantorjeva žena je bila vendarle drugačna. Nina ni bila nesrečna, zbegana, obupana štirinajstletnica, marveč histerična žemskica, ki bi se je tudi Maks naveličal. Ali je bila to tista lepa, preprosta Franska, ki naj za njo nori lahkoživi gospod Bernot in ki ji samo nekje na dnu še tli želja, da bi bila srečna z drugim?
Posebno konec, Kantorjav volilni golaž, je bil slab. Kje je sila, kje samozavest ponovno rastočega mogotca? Da ni bilo kmetov-dijakov, bi gledalci zehali ob neprepriče-valni pogrebščini.
Scena ni bila posrečena, Ali sta
»pol domača, pol gostilniška soba za’ intimnejše goste« (1. dejanje), in ' »domača izba y pritličju« (3. dejanje) ena in iista stvar? Kje je bil' klavir, kaj naj pomenijo krvaJ vece planine? Kaj neznane rože V jeseni? Ali naj nenačrtno zbrana in razporejena sodobna opravi* predstavlja podeželski salon ob kon-c,u' 19. -stoletja? In da se ne ustavljamo ob neznosno škripajočih vratih, ob razbitih in razveženih mizah, ob problematičnih oblekah in površnem ličenju! Vemo, da uprava' gledališča nima denarja, da bi ga razmetavala za ureditev scene; menimo pa, da bi bilo moigoče t. zavesami, simboli, z dobro voljo in iznajdljivostjo več napraviti!
In še to: pri prihodnjih predsta; vaih je treba igralcem zabičati, da Cankarja ni dovoljeno niti na enem mestu popravljati, treba jim je dopovedati, da morajo znati besedilo na pamet (šepetalko smo mi prvi slišali!), in jih naučiti, da bodo izgovarjali polglasnik in prav akcen-tulrali besede!
Za konec lahko poudarimo še enkrat: uprizoritev je za koprske razmere dobra. Drobne opombe, ki smo jih zapisali o režiji, inscenaciji in igri, ne morejo in ne smejo zabrisati lepega vtisa, ki ga je ta predstava zapustila v občinstvu. Bodo. naj samo dobrohoten nauk in spodbuda: v prihodnje moramo dela po pameti izbirati, dobiti moramo višaj. dva poklicna igralca, gledalce pa navajati na točnost in oliko, kajti le tako bo mogoče doseči pri prvih organsko rast, pri drugih pa vedno večje zanimanje za gledališče in našo besedo! Pot je naporna, a prav zato častna. Ko stopa mlado koprsko gledališče nanjo, ji želimo veliko uspehov. Vsaka nova predstava bo dokaz, da tudi tu slovenstvo živi in da se hoče iz diletantizma in mitingov čimprej dokopati do resnega, kvalitetnega dela.	S. S.
Tam serri hodil po planincah, po zelenih košenincah.
Tam sem hodil, tam sem bil, - f sem drobne ptičke pet učil.
Ako si želite na izlet, pridite k nam! Avtobus vozi zdaj počasi zdaj 1, hitreje. Cesta se zavija kot kača — j vedno navkreber. Na levo in de-j sno: kamen, kamen, kamen... V T Smäi-jah po navadi izstopi -nekaj ' potnikov. Avtobus zdrči dalje. Zopet zreš skozi okno in gledaš kamenje. Kamenje ti je . v očeh vso pot. V Novi vasi te avto neusmiljeno odloži. Tu počakaš pol ure in odpelješ se z istim avtobusom nazaj; v avtobusu malo pozdehaš, malo zadremlješ pa si zopet v Ko-pru.
»Ste zadovoljni?« ,
»Da!«
»Ker se vam je morda dremalo im vas je avtobus prijetno pozibaval sitne sanje. Pred dnevi pa se je bil pripeljal v Novo vas mož, ki se mu ni dremalo, zato,ni čakal povratka avtobusa. Razgledal se je na vse štiri strani neba in ubiral pot pod’ noge ... Ko se je vrnil, je pripovedoval svoji ženi tole zgodbo:
'ROJSTVO
nmiiiiiimimiiMiiiMimmmiiiiiiiHMimwmmiii
iiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiMiuiiiiiNiiimuiiiiii
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nova vas. Visoke hiše — od zunaj nepobeljene, zato se vidijo gole stene; kamen na kamnun, ki ga liže večna burja, Tudi takrat je bila burja, da je štlo človeku do kosti. Po nebu so se preganjali o-blaki, veliki, temni, kot se je včasih valil dim iz dimnika nad veliko krušno pečjo, le na jugu se je megla vlekla tanko kot pajčevina. Zavil sem za prvi vogal. V glavi sem imel nešteto pomislekov: kam, kod. 2ive duše ni bilo na cesti. Okna in vrata so bila vsa zaprta. Z očmi sem begal sem in tja. Hotel sem nekaj dojeti — sam ne vem kaj. Na mah pa — kot bi me bil kdo spustil iz zraka — spotaknil sem se ob kamen in traskiiil z glavo ob zid.
»Zdaj pa imaš, zijalo radovedno!« sem si dejal, ko sem se pobiral iz tal ter si čedil obleko. Za hip, je manjkalo, da bi me* bil pasel na tleh štirileten otrok, ki je pridirjal izza drugega ogala. V roki je
Ustnatice
Usnatic je na ribjem trgu več vrst, ki se med seboj v marsičem ločijo, toda prodajalci se s temi razlikami mnogo ne motijo in prodajajo vse pod imenom liba. Zato boš.včasih strmel, na tej mizi boš videl tako libo, na drugi zopet nekoliko drugačno. Je pa več vrst teh ustnatic, poleg tega pa' se še iste vrste med seboj ločijo po spolu, po starosti in po bivališču.
Ustnatice so ribe, ki imajo velike ustne, mesnate so, kot bi bile zarobljene. Posebno zgornja ustna je prav izrazita. Ne moreš zgrešiti teh rib, samo da jim pogledaš usta. V požiralniku je polno zobčkov, na nebu jih pa ni. Imajo dolgo hrbtno plavut, prednji del je nekoliko nižji
CVETKE E
»KLEVETNIŠKA« TEZA
Razumljivo je, da govorov v Glavni skupščini OZN, ki niso govori Višinskega ali njegovih kolegov, ne objavlja sovjetski tisk, razen v nekoliko vrsticah. Treba je — štediti s papirjem — ...
Britanski zunanji minister Eden je ' nedavno govoril v Generalni skupščini o sovjetsko-nemškem paktu iz leta 1939, o razdelitvi Poljske. Sovjetska agencija TASS je omenjeni Edenov govor tako-le ekscer-pirala: »On (Eden) ni s svojim govorom povedal .nič drugega, kakor, samo ponovil amglo-ameriško kle-vetniško tezo probi sovjetsko-nem-škemu paktu iz leta 1939, ki je bil sklanjam samo za to, da se odgodi hitlerjevski napad na ZSSR, ki sta ga sugerirali Velika Britanija in Združene države Amerike.
»Pravdo« čitajo tudi v Varšavi, ki prav dobro vedo, za kakšno »kle-vetniško« tezo gre.
THOREZOV JUBILEJ
Kaminformistični listi so obšli zelo važno obletnico: pred kratkim je namreč minilo leto dni, odkar je odšel Thorez na »zdravljenje« v Moskvo.
Znano je, da je sekretarja frari-coske komunistične stranke Thore-za baje zadela pred eniim letom kap, toda francoska medicina ni na taki višini, da bi ga lahko ozdravila, zato so ga z letalom pred dvanajstimi meseci odpeljali v Sovjetsko zvezo. Nedavno je bila v Moskvi posebna francoska delegacija zdravnikov in medicinskih strokovnjakov. Člani te delegacije so ugotovili, da zdravijo v Sovjetski zvezi Thoreza na podlagi odkritij — francoske medicine ... Dà, toda dva procesa se vadita vzporedno. Drugi proces (gre nedvomno po sovjetskem receptu. Ali se bo Thorez vrnil in zakaj se doslej še ni vrnil? Kmalu po odhodu novembra leta 1950 je Lecoeur, ki ga je spremljal,
ob povratku izjavil: »Tovariš Thorez,.. bo. spet med nami v začetku letu e I95I. »V glasilu francoske komuni-3,' stične partije »Humanite« beremo, « 17. decembra naslednje besede: »Thorez bo v kratkem okreval in se vrnil v domovino.« 21. decembra istega leta pa pravi omenjeni list: »Thorezovo zdravstveno stanje se , iz dneva'v dan izboljšuje.«
»Zelo zadovoljivo zdravstveno stas. njè« — pravi »Humahitè« drugega januarja leta 1951, 15. januarja pa dadaja. »Thorez v kratkem medjš nami.« Clan vodstva francoske ko. mu-niistične stranke Bilaux je marca 195lldejal: »Skorajšnja Thorezova. vrnitev«. Maja istega leta je Couytìt na! mitingu v Parizu dejal, (la as*’* bo Thorez v zelo kratkem času vrim nil*.
»Humanitè 23. oktobra 1951 jav-^ lja: »Ce,z nekaj dni. bo tov. Thorez med mami«. 26 oktobra pa tako-le ub-laižuje: »Upravičena so vsa upanja na skorajšnje in popolno ozdravljenje«.
Pariz .snuje, Moskva kuje — je- , li Thorez »zdrav« ali ne? Thore-zovi pajdaši so se že preveč osme* šili s svojimi neuspelimi poiskusi o zakamufliranju misterija, ki v resnici ni več misterij. Kako', da Thorez, če je živ in zdrav, ne napiše niti enega pisma ali članka, ne održi nikakega govora po moskovskem radiu, kar bi lahko storil tudi iz bolniške sobe, pa čeprav ni popolnoma zdrav.. Ali — ,za kak. šno »zdravljenje« prav za prav gre?
»DUHOVITOST« VIŠINSKEGA
Višinski je v svojem govoru v Parizu zelo zelo »duhovit«, toda o tern v Moskvi nič ne vedo. »Pravda« je objavila njegov veliki govor, ki ga je imel pred nedavnim v Generalni skupščini, in to je zavzelo eno stran in pol lista. Toida zaman iščeš Višinskega ironične iizbnuhe in pripombe, ki jih tako rad razsipa. Višinski je, kakor znano, nedavno iro-
CÄRSTVA
nično govoril o razorožitvenem načrtu treh zapadnih velesil. Tem je dejal, da »so se tresle gore, rodila pa se je miš« in dodal: »In to celo mrtvoudna miš«. »Pravda« je opustila ta »posrečen« izrek Višinskega. Prav tako ni objavila njegove besede, da se je moral smejati celo noč, čim se je spomnil na razorožitvene predloge Zapada.
Višinski, je bil zelo »ljubezniv« tudi do britanskega zunanjega ministra Edena, ko je omenil njegov nos. in mu svetoval, naj ga čuva in naj” ga nikar ne vtika v tuje po. sle. Zdi se, da »nekdo« od daleč poučuje Višinskega o diplomatskih manirah, ali pa se smatra, da je o neki stvari mogoče govoriti v Parizu, nikakor pa ni itreba da bi o tem vedeli bralci v Sovjetski zvezi.	rij.- '	■	F.
iHiiiiniiniiiiiiinniiiitiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
MKUD »France Bevk« iz Nove vasi in Sv. Petra je prvič nastopilo
NOVA VAS. — MKUD »France Bevk« je v nedeljo prvič nastopal. najprej je pevski zbor zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi, nakar je igralska skupina mladinskega kultumo-umeitniškeiga dru. štva »France Bevk« iz Nove vasi in Sv. Petra uprizorila Aškerčevo »Kronanje Matija Gubca v Zagrebu«. Sledil je ženski pevski zbor, pionirji osemletke pa so izvedli kratko igrico »Izgubljena pravica«. Ob zaključku je še združena mladina prikazala zanimiv skeč, ki je vzbudil največ pozornosti. Novo-vaška dvorana je bita ob tej pri' ložnosti do kotička nabita,
UllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllljlillllllllHIIIIIII
Čitajte in širite
<OsUsUi tednik»
in ima ostre konice, zadnji del je malo višji in brez teh ostrin. .Repna plavut in prsne plavuti so lepo zaokrožene. Telo ustnic je od strani stisnjeno, oblika teleisa je po navodi eliptična. Telo je pokrito z velikimi luskami.
Mesa ustnic ne cenijo preveč. Maso je sicer dobro, in okusno, ima pa slabo lastnost, da kaj rado razpade, zato jih po navadi še največ pečejo. Malo dregneš v to pečenko in že ni kosa več. Love ustnatice vse leto, še največ jih nalove z mrežami.
Ustnatice so izredno lepih barv in nekateri trde, da so po razporejenosti barv najlepše ribe našega morja. Tudi v drugih morjih spadajo usitnatice med najlepše ribe. Ustnatice so predvsem ribe južnih morij in tam v okolju vseh mogočih živih barv, barve njih telesa prekašajo svojo okolico. Osnovna barva je rjavkasta, so pa še druge barve po telesu in na plavutih, ki se v morju kovinsko svetijo. Ravno glede barve in poslikanosti telesa ločijo več vrst ustnatic. Pravim, da tržaški prodajalec poizna samo libo, toda ribiči točno ločijo več različnih vrst.
Drozg ima lepe oranžasle plavuti, vrana s temnommenimi prsnimi plavutmi in z repom s svetlomodrim robom, smokvica z rdečerjavim hrbtom in z oranžnimi plavutmi s sinjimi pikami. Le poglejte libe na ribjem trgu, vse te boste videli in še vse drugačne. Znak zarnjo pa naj vam hodo ustnice in pa izrazita hrbtna plavut, spredaj daljša, nižja, bodeča, zadaj višja in nebodeča. Gotovo baste tu in tam videli -tuđi,,. lumbraka. Lumbraku pravijo Nemci morski pav. Kaj je pav med ptiči, vemo. To je tisti ponosni lepotec vseh barv, ki se od vsake strani drugače kovinsko sveti. To je v morju lumbrak. Tudi teh lum-hrakov je več vrst. Zanje je značilno, da imajo na glavi vse polno luknjic. Barv so pa kar pravljičnih kot pav. Posebno samci, ki so dokaj večji od samic, se postavljajo s svojimi živimi, posebno rumenimi in modrimi barvami, v obliki prog in točk po svojem telesu. O-snovna barva je seveda rjava kot barva smokvice, drozga in vrane.
Vise te ribe žive blizu obale na na morskem dnu. Drste se med morskimi travami in skrivajo svoj mladi zarod v varstvo širokih listov morskega rastlinja. Ribiči jih love vse leto. Meso vseh ni cenjeno. Ker se rado razleize, ga pečejo, kot sem omenil. Tako mehko meso je pa tudi nadvse primerno za razne omake in juhe.
Na tržaškem trgu je vsak dan dosti tega ali onega zastopnika iz te velike skupine. Sicer jih nimajo cele kupe kot sardel in škombrov ali sip. Toda posamezne.ribe ali pa skromen kupček teh rib je vsak dan v katorem koli letnem času.
Kot sem dejal, so te ribe doma v južnih morjih, tam so največje in najlepše, naše so samo skromne zastopnice rodu. V mrzlih morjih pa teh rib hi.
držal palico. Brez strahu se je postavil pred mene in začutil sem se razočaranega pred njim. Ostro me je pogledal, v očeh je imel ogenj, videl isém ga in čutil v svojih očeh.
»Ali je že avtobus tu?«
»Da, malček!«
»Mati moja!« Spustil me je iz oči, palica mu je padla iz roke, nato pa jo jeubral po cesti. Sele tedaj sem se zavedel, za kaj gre. Obrnil sem se iin obraz se mi je raznežil v prijeten nasmeh. Gledal sehfi za otrokom, ki je tekel gledat avtobus, v ušesih pa mi je zazvenelo vedno močneje, vedno globlje: mati moja, mati moja... Stal sem sredi ceste, ne da bi se ganil, zakaj zdelo se mi je, da me nekdo nežno boža ipo raamršenih laseh.
Prijetni dogodek mi je dal novih , moči. Kmalu sem bil izven hiš. Pred sabo sem gledal drago, preko nje na drugem koncu pa me je »pozdravil« Sv. Peter — stara vas. Hiše, ao prav tako visoke in iz kamenja. Nič novega. Pod klancem v dragi pa je stala ena sama hiša. Imela je . obliko velikega kvadra. Kvadra sem se spominjal iz šole — dobro sem si ga zapomnil, kei* mi je nekoč padel iz omare na glavo in učiteljica me je zlasala. Spomini, nedolžni spomini na rana leta so me v trenutku objeli v svoje čudne tančice — a kmalu sem se zdramil, na dnu duše pa je ostal sled spomina na šolo: tako neprijetno, tiuja stvar .. . Tufli ta kvader pod klancem je bila šola. Sel sem mimo nje, nanjo se nisem niti ozrl, zakaj v srciu se mi je storilo hudo, v glavi pa mi je še vedno šumelo: mati moja, mati moja. mati moja ... Upam, da me ni . nihče vi. del, saj bi se mi bil upravičeno smejal: obraz se nji je spreminja! kot luna zdaj v nasmejano lice, zdaj v Strogi obraz, zdaj v žalostno figuro.. .
Tudi v Sv. Petru so bila vsa Qkna in vrata zaprta.
»Kje so ljudje?« Vise je bilo tiho. Samo hiše so , druga ob drugi obtožujoče strmele v nebo kot koške in ko sem jih meril z radovednimi očmi, se mi je zdelo, da se mi bodo sesule na glavo.
»To kamenje!« Vzdigoval sem noge visoko od tal. Bal sem se, da ne zadenem zopet ob kamen, da ne bušim s svojo betico zopet v kako steno, ker bi se mi ljudje smejali ali pa rekli, da izzivam. Pri vsem pa sam se držal resno in spodobno, vsak trenutek lahko stopi kdo izza vogla, (ker so tod sami ogli). Pa res nisem dolgo čakal, čujem koralke: top, top, top. Pripravil sem se, da pozdravim — pa je v tem hipu nekdo tako neznansko zarjul, da me je zazeblo v kosti — in brž: tri koralke naizaj. Tedaj je uporno prikorakal izza ogla dolgouhi osel pa rigal in kazal zobe.kar naprej.
»Ti Uboga žival, da. ti je dal bog tako pokoro!« Za-njim je stopalo dekle. Premerilo me je z očmi. nato pa nadaljevalo pot, a oči ni po-
vesila. V njih je' bilo prevfč življenja, da bi jih ustrašilo karkoli. Hotel sem jo ogovoriti, pa bila je že mimo in besede so mi zastale v grlu in razjezil Sčm se nase. Vstopil sem skozi -najibližja vrata ipizke hiše, ki ji je kamenje vse počrnelo.
»Tu gotovo najdem kako staro ženico!« Ti ljubi bog, kam sem zašel. Za mizami, ki so bile razvrščene ob stenah, so sedeli, fantje in kdo ve tudi možje. Ropotalo je* po mizah, kot bi tolovaji robantili pa so le fantje' igrali na karte. 'Nihče .še ni ozrl, ko sem zaprl vrata in mani je bilo prav: z .očmi sem obšel sobo... Sele pozneje na vesti sem dognal, da ;sém bil v gostilni. Obrisal .sem . si potno ; čelo. V kosteh, mi je, še vedno stal . strah' oslovega riganja. Po cesti proti mani je stopal mož srednjih let. Hrbet mu je bil màio ukrivljen,: črni lasje so mu padrii Ba' Obraz, oči ponosne a povešene, očitne* so obtoževale: težka massi rhlr je ležala na vsem, obrazu. Poi ai je pred gostilno. Ustnice so migljale —'"molče so 'govorile — pogled .je: upiral zdaj v vrata, v zrak,’ zdaj v zemljo, predse. Grizel si je ustflicé, prikimaval, odkimaval, ’ rciké' jfs tränt)-držal v: (ŽEipa.;. KorsSno ,'jè. globn.toi pogrknil,. požrl in odšel. — Ali jaz za njim ...	v
Bil je'učitelj.-Kot sem ,do takrat sovražil šolo,, ki. je podobna'kvadru in v karteri - lasajo, tako sem jo'sedaj vzljubil. Sedela sva ■ v učiln: k, mrak se- je Kradel • skozi okna, .011 pa ml je odpiral srce. V-levem kotu desnega očesa se mu je sušila
solza privrela	je,	b:la oci	nekod
misleč, da bo kaj	poi	rimila;	Rè cko
se ni "niti skalilo.	Ko	-t dv'ä.' c	>g\ja' so
žarele oči mad pi	:ipc	»vodova	r.; cm;
»... To je Kr	isin:	:! dr.'.	za raz-
liko cd Blatnega	idol	a ... a	tod tii-
vijo resnični Ijudj	e , 7-	’ato : ft e .1	;U i SJlfcL-
ča živeti, s»;	rpsfa	-0 'CŠrot:	[, ■ zbko-.
pati noge- v to .ra	é'-0!		
korenine-rn|d kan	as n	-t2 O.::	
kljubovati, buri i,	u .		
niènje, kot so] jih-			• *VrĆr.‘-
ja' ti'ljudje . ■. B'			
glčdeili * berno skc	•rj:o	'':Z it C,ni	ki'
kljuvajo, ki so ža	pr c	-lil'jüVal	k lušči-
no... Veliko rojstvo je napovedano ... Le kljuvajmo!«
Vso pot domov mi je -oilo ;kauie-mqnjé v očeh, vdrti obrazi, kvader .ona draga in klanci.
V -Kopiiu mi 'je .pozneje "pripjove-doval prijatelj, da. je mi'Sdläojlz Sv, Petra . in ' Nove vasi pretrgala znani, stari spor med vaščani, š.i segla v reko. ter sku-pbp'’'stopila .na novo pot: ustanovila ja ■■Mladinsko kuitunno-umetniš.kq..drv;5i:’.o — pevski) družino, športno družino, dra-rnatsko družino ... ,
»Sv. Peter — Neva vas... mati moja, mati moja .. . gostilna, karte'... stari sipar. .. kvader, skrivljeni .hrbti, vdrti obraziKultur-. no društvo kmečke ri: dine' — novo veliko, rojstvo .. .« Vse to. se mi je'mešalo v glavi. Kaj je res ,in kaj ne pa nisem ta yeaer moij-l-spoznati. Sele .sedaj spoznavam, da sein v resnici1 videl le trohico "resničnega življenja, pa sem bi! že očaran. Kaj bi'-bilo, če bi ga. spoznal več.—?.Ne, nc! Ne bil bi potem-le očarah;' temveč tudi razočaran.	\\	Miki.
IVAN CANKAR:
iUoddUa kam
' Te dni proslavljamo obletnico smrti velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Njegovo veliko delo je v težkih časih slovenskega naroda bodrilo borce in vnemalo srca za pravično stvar. S tem je tudi njegovo delo jxrstalo vseljudskalast.
Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper svetega duha: ne na tom, ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. Včasi počiva dolga leta, kakor da je toila ugasnila v srcu, izgubila se, utopila v nemirnem življenju. Nenadoma, sredi vesele ure, ali po noči, ko se prestrašen vzdramiš iz hudih -sanj, pade v dušo težak spomin, zaboli in zapeče s toliko, silo, kakor da je bil greh šele v tistem trenutku storjen. Vsak drug spomin je lahko zabrisati s kesanjem in z blago mislijo tega ni mogoče zabrisati. Crn madež je na ,srcu in ostane na vekomaj.
Rad bi človek lagal sam sebi v dušo: »Saj ni bilo tako! Le tvoja nemirna misel je iz prosojne sence napravila noč! Malenkost je bila, vsakdanjost, kakor se jih sto in tisoč vrši od jutra do večera!«
Tolažba j'e zlagana: in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana. Greh je greh, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan. Srce ni kazenski zakonik, da bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in umorom. Srce ve, da »zavratnež ubija s pogledom, z mečem, junak«; in rajše bi dalo odvezo meču nego pogledu. Tudi ni srce katekizem, da bi razločevalo
med malimi in na glavnimi grehi,
da bi razločevalo med njimi po besedi in zunanjih znamenjih. Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti, komaj zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni, komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, po trkanju na duri, po srebanju čaja. Le malo grehov je zapisanih v katekizmu in še 'tisti niso poglavitni. Ce bi bilo srce izpovednik — dolga in .strašna bi bila izpoved!
Odpustljiv je greh, ki ga je mogoče povedati z besedo, izbrisati ga s pokoro. Težak in pretežak, do zadnje ure krvaveč greh, ki je prišel isamo v srcu kakor spomin brez besede in brez oblike. Le sam sebi ga člotveik izpoveduje, kadar strmi v noč in mu je odeja na prsih težja od kamena.
»Ne kradel nisem, ne ubijal, ne prešestvoval; čista je .moja duša!«
Lažnivec! Ali misi lupil jabolka, ko si šel mimo lačnega ter .si ga pogledal brez sramu Hujše je bilo, nego da si kradel, ubijal in prešestvoval! Pravični sednik, srce, bo rajše odpustilo ubijalcu, ki je gredoč pod vislice pobožal jokajočega otroka, nego telai čiistemu! Zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov ...
Pred petnajstimi leti sem prišel domov in sean ostal doma tri tedne. Ves tisti čas sem bil potrt in zlovoljen, Stanovanje smo imeli pu-
sto; v nas vseh je bilo, zdi se mi, nekaj težkega, odurnega, kakor vlažna senca.
Prve noči sem spal v izbi; včasih sem .se po noči zbudil, pa sem videl v temi, da je bila mati vstala iz postelje in da je sedela za mizo. Cisto mirno, kakor da bi spala; dlani je tiščala k čelu, njen beli -obraz se je svetil, tudi če je bilo okno zagrnjeno in ni bilo zunaj ne lune ne Zvezd, Poslušal. sem natanko In razločil, da to ni sopenje spečega, temveč mukoma zatajevano Ihtenje. Odel sem se preko glave; ali skozi odejo in tudi še v sanjah sem slišal njeno ihtenje.
Preselil sem se pod streho, v seno. V ta svoj dom sem plezal po strmih, polomljenih stopnicah, lestvi podobnih. Postlal sem si v senu, pred vrata, na klanec pa sem si postavil mizo. Razgled moj je bil siv, razgledan zid. V zli volji, v potrtosti in črnih skrbeh sem pisal takrat svoje prve zaljubljene zgodbe. Šiloma sem vodil svoje misli na> bele ceste, na cvetoče travnike is v dišeča .polja, da bi ne videl sebe in svojega življenja.
Nekoč sem si zaželel črne kave. Ne vem, kako mi je prišlo na misel; zaželel sem si je. Morda le zategadelj, ker sem vedel, da niti kruha ni doma, kaj šele kave. Človek je v sami razmišljenosti hudoben in neusmiljen. Mati me je po- ' gledala ž velikim, plahim pogledom . in ni odgovorila. Bust in zlovoljen, : brez besede in pozdrava sem se vrnil pod streho, da bi pisal, kako sta se ljubila Milan in Breda .in kako sta bila obadva plemenita, srečna in vesela.
»Roko v roki, obadva mlada, od jutranjega sonca obžarjena, v rosi umita...«
Začul seim tihe korake na stopnicah. Prišla je mati; stopala je,, počasi in varno, v roki je. nesla skodelico kave. Zdäj Se spominjam,
da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar.
Jaz pa sem se ozrl in sem rekel z zlobnim glasom;
»Pustite me na miru!... Ne maram zdaj!«
Ni še bila vrhu stopnic; videl sem jo samo do pasu. Ko je slišala moje besede se ni genila; le roka, ki je držala skodelico, se je tresla, Gledala me je prestrašena, luč v očeh je umirala.
Od sramu mi je stopila kri v
lica, stopil sem ji nasproti s hitrim
korakom.
»Dajte, mati!«
Prepozno je bilo; luči ni'bilo v ep v njene oči, smehljaja ne več na njene ustnice.
Popil sem kavo, pa sem se tolažil:
»Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za katero sem o-goljufal njeno .ljubezen ...«
Nisem ji rekel ne zvečer, ne drugi dan in tudi ne ob slovesu.,.
Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini tuja ženska, prinesla kavo v izbo. Takrat me je izpre,letelo, zaskelelo me v srcu tako močno, da bi toil vzkriknil od bolečine. Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti.;.
0 d&vnwina, ti si kolcat xdun/fe
Petnajst let in dalj ni videl Gju-ro domovine. Dečko, krepak in zdrav, dela in sreče željan, se je napotil v svet. Dela je našel, sreče ne veliko. Pleča so mu bila široka, pa je nosil breme, kakor mu ga je Bog dodelil.
Komaj se je še dobro ogledal tod in ondol, je stopil v novo tvornico karj velikega mesta ter je tam o-stal petnajst let in dalj. Zjutraj, ko se jedanilo, je šel v, tvornico, zvečer, ko se je mračilo, je šel iz tvornice, je bilo njegovo telo za troje kapelj krvi siromaš-nejše: eho kapljo so popili silni stroji, druga kaplja se je zgubila v črnem prahu, tretja se je razstopila v žganju.
Nekoč, ko je baš Gjuro vzdignil roko, da hi si obrisal z rokavom pot do čela, so nenadoma zaplesali stroji prad njim, kakor da so oživeli, tudi on sam ,se je zavrtel v kolobarju 'in ko :je pokleknil na tla, .se je izlila iz Jjjegovih ust črna kri,
»Kaj se je zgodilo?« je vprašal tovariša.
»Konec je, prijatelj, konec!« je odgovoril tovariš. »Kmalu, zdi se mi, boš počival!«
»Kako — počival?«
»E, prijatelj, petnast let in po tri kaplje na dan, po tri kaplje krvi ... ni šala! Tudi jaz pojdem za teboj, vsi pojdemo, —• kdo bi se cmeril? Delal si, dodelal, pa umri!«
»Ce je treba umreti, bom ubogal!« je rekel Gjuro in je šel in se ni več vrnil v tvornico.
Dokler je delal, ni čutil in ni pomislil, kako je vrela iz telesa mlada moč v zmirom tanjšem curku. Zdaj je sedel brezdelen na postelji, pa je bil res truden in je spoznal, da 'je izžet in nadložen starec. In hudo se mu je storilo pri srcu.
»Glej, Gjuro!« je pomislil. »Tako si delal petnajst let in dalj, nisi videl belega dne, ne Užil veselja; žabe ni bilo praznika, jama izkopali bo tvòj praznik in tvoj počitek!«
■ Tisti večer je slišal, kako so iz dalje, • iz domovine zabučale šume.
»V pomladnem viharju me pozdravljajo!« ga je spreletelo vse do srca.
In je takoj povezal culo in se je napravil na pot. Dolga je bila pot, tri dežele je premeril črni železniški voz. Ko se je belilo tretje jutro, je zadel Gjuro culo preko rame in je stopil in voza.
Komaj se je doteknila noga rodne zemlje, je vzkipelo v njem in zaigralo, kakor mlado življenje.
»Petnajst let in dalj te niso gledale moje osirotele oči, majka!...« Pozdravljeno, ti polje neizmerno, blagodišeče . . . pozdravljena, ponosna šuma, do neba pojoča... in od srca pozdravljen, moj rodni kraj, ki se beliš na zelenem brdu!«
Kje bolezen? Kje utrujenost? O-genj se ie ovimil v oči, moč je vzkipela v prsih.
»Blagoslovljena, zahvaljena, majka domovina... ti rodnica, usmiljena preporodnica!«
Z veselimi koraki je stopal v brdo. Na klancu mu je prišel naproti sosed, mlad fant nekoč, zdaj ,*tlož brkat in mrk.
»He, Jovo!« je vzkliknil Gjuro.
■Sosed je molčal.
» Kaj me ne poznaš več? Gjuro semit'
»Gjuro? Kateri Gjuro?«
»Ptvnajst let je in dalj.. .«
»Glej, tisti Gjuro!... Hudo si se spremenil, bolan s,i in suh; rodna mari te ne bi poznala!«
Gjuru* je segla žalost v srce.
Pod s e.om je srečal drugega soseda; tukT dpdgi sosed ga ni poznal. \
»Tisti C^j uro, praviš? Pa čemu se vračaš zdiVj, Gjuro, iz nemških dežel?«
»Da bi u.url v domovini«.
»Ali si veliko prislužil tam?«
»Bolezen p » m prislužil«.
»Baš dovolj’ J£a Smrt ,>. Kako boji
živel, ko n'maš n? keče- na poija, in tudi že kmalu ne r Gjuro jo povesil glavo. -,
»E. pa kako! . . .«
»Nemški d./.- !, sl dal življenje, damu pa s pr-itHSäi	'Gjuro!«
2a.osi.cn je šel Gjüro dalief. »Kam b!?t: ie pomisiii. »V šumo pojdem, med tujec in . • ' ' ' ;.e .. . tudi sam tujce v n::.nov ini kr okru-než njen!«
Srečal je tretjega sosedu in po-
vesi!	glavo pred	l njim, š
ga je	ogovoril.	
»Pa	kam zdaj,	Gjuro? 'j
sosed.	»Siromaki	' ardo Tu-
hranil	,i človeka,	ki 32 v t
potrosil mladost!		«
»V šumo pojden!«
»Kako v suma? Saj komaj stojiš pred menoj,; kakor si! Ne, v šumo rie pejdeš, niti na polje, temveč na gorko slamo!«
Gjùri se je zdelo, da nosi kamen na hrbtu. Truden je bil in- je sedel kraj polèna culo, da b: počival.
Pobral se s poti grudo in jo je pobožal z dlanjo, kakor lice otroku.
»Zemljica majka! . . .«
Solza je padla na grudo; takrat je .bil Gjurov obraz v.el in mrtvaški, kakor obraz starca, sedečega pred jamo, zanj izkopano.
Dolgo je počival Gjuro, in ko je vzdignil glavo, so .stali sosedje preo njim.
»Tako je, Gjuro: ne homo ii kratili gorke slame, tudi kruha ne; in tudi ti ne bomo očitali Gjuro, da ne žanješ, kjer si sejal ... . Pozdravljen nam!«
Gjuro je vstal.
»Ljudje božji, bratje, domovino sem imel in zdravje; Ko sem oboje izgubil, so izpregledale moje oči in so videle, da sem imel zdravje in domovino... Pokažite mi. bratje, kje je jama, zame izkopana!«
Truden je bil in je legel v hlev na gorko slamo, in je zaspal in se ni več predramil.. -
SKRBIMO ZA PRAVILNO
in pravočasno pretakanje vina
Ppleg predelave grozdja in spravljanje mošta so pretoki, posebno prvi pretok vina najvažnejše opravilo v vinski kleti. Veliko vina se pokvari odnosno zgubi na njegovi vrednosti prav zaradi nepravočasnega pretakanja, Čestokrat je prav to vzrok, da so vina podvržena boleznim in napakam. Da se tej nevšečnosti izognemo moramo vedeti najvažnejše stvari, ki pridejo v poštev pri pretoku, in se po njih ravnati, da bomo pravočasno in, pravilno izvršili to delo.
Ko vinski mosti ponehajo kipeti, se odmrle kiipelne glivice In z njimi druge usedline (organske snovi) začnejo polagoma usedati na dnu soda. Vino se začne polagoma čistiti. Kako so kipetae glivice za časa kipenja nujno potrebne, da pretvorijo isladkor v alkohol, ogljikovo kislino im druge snovi, tako so odmrle glivice, ki so svoj posel izvršile in se vse,dajo na dnu soda, vinu škodljive. Ce te glivice in ostale organske snovi, kar skupno imenujemo droži, pustimo predolgo časa ležati v vinu se te glivice začnejo razkrajati in s .tem povzročajo, da se vino pokvari. Da ohranimo vino zdravo i:n mu damo možnost nadaljnjega razvoja moramo po kipenju vino ločiti od drož t. j. vino moramo pretočiti.
Kdaj se naj vino pretoči ni mogoče koledaričtno določiti, ker so vina različna z različnimi svojstvi, različno zorijo in jih moramo vsled toga pretakati v različnih razdobjih. Na splošno velja pravilo, da mora biti prvi pretok izvršen najpozneje do novega leta. Pri tem pa moramo vedeti, katera, vina naj pretakamo agcdaj in katera bolj pozno.
1.	Zgodaj pretakamo:
р)	vina ki kažejo znake bolezni, vla&nosti, rjavenje, itd.
,b) lahka vina z miizkiim procentom alkohola.
с)	mila vina, ki vsebujejo malp vinske kisline.
č) vina, katerim ni sladkor popolnoma pokipel jih ob pretoku dobro prezračimo, da se začnejo 'glivice ponovno razvijati in tako spravimo k zopetnem kipenju. V tem primeru, če je klet hladna, jo moramo segreti do 15 C, da vino lahko kipi. V tem primeru ne smemo žveplati.
2.	Pozno pretakamo sledeča vina:
a)	močnejša namizna vina z nad
10% alkohola, ki so dalj časa kipela.
: b) vina, ki vsebujejo veliko vinske kisline (vinsko kislino ne smemo zamenjati z ocetno). Taka vina zato pozno pretakamo, ker odmirajoče glivice razkrajajo vinsko kislino in tako postane milejšega o-kusa. Vsak vinogradnik dobro ve, do so kisla odnosno trpka vina boljša. .Starejša, ker postanejo bolj milega okusa in te prav zaradi tega, ker so mu glivice odvzele odvisni ..del vinjske kisline.
-Nekoliko dni pred pretokom pre izkusimo, katera vina potrebujejo kisik (odnosno zrak in jih moramo žragjH: Na drugi «tifni ugotovimo, katera vina ne prenašajo zraka in jih-ibomo morali pretočiti brez zraka. V ta namen vzamemo iz vša-ktiga soda kozarec vina in ga postavimo ina dotični sod, od koder smo vzeli, (da jih ne pomešamo med seboj). Cez nekaj dni pregledamo in, če ugotovimo, da se vino edvrha navzdol čisti, je znak, da je zdravo .ter potrebuje zrak. To vino moramo oh pretoku prezračiti, da pospešim? čiščenje ker kisik, ki pride v vino oksidira razne spojine, da se hitreje izločajo iz vina.
ViinO, ki je v kozarcu zaradi prisotnosti zraka porjavelo ne prenaš? zraka in ga ne smemo pri pretoku zračiti temveč ga moramo najprej zažvoplati z mat ab i sull i to m (6 do 8 gr. na hi). Cez 5 do 6 dni ga pretočimo, ne da pride v dötiko z zrakom, v' črti vzorno .zažveplani sod. To storimo, da ga s črpalko direktno iz seda v sed po gumijasti cevi prečrpamo. Vso posodo, ki jo potrebujemo pri pretoku, mora-
mo prej temeljito oprati. Dan pred-no začnemo z delam, moramo klet. močno zažveplati, da z ogljikovim dioksidom umorimo vse bakterije, ki ,se nahajajo v kleti 'in bi med pretokom prišle v dotiko in vinu škodovale.
Neposredno pred pretokom pa jo dobro prezračimo.
Najbolje in najhitreje pretakamo s črpalko. Vino, ki ga je potrebno zračiti, točimo v večji postavljeni škaf, da se nasrka zraka in odtod ga s črpalko izčrpaifto v čisti sod, ki smo ga lahko neposredno 2ažve-plali. (En žvepleni trak na 3 hi). Vino, ki ga ne smeso zračiti zaradi porjavenja ali drugih bolezni, pa pretočimo šele, ko smo ga zaiveplali v nekoliko močneje za-žveplan sad.
Mied pretokom zlasti, če se vino s škafi prenaša iz soda v sod, izgubi na ogljikovi kislini, alkoholu posebno pa na bukeju, .ke.r so te snovi močno hlapljive. Zato ni priporočljivo zračiti boljša kvalitetna vina, ali pa v čim manjši meri.
Tudi vreme precej vpliva na vi-no ob pretoku, zato je priporočljivo pretakati ob lepem sončnem vremenu, ko je visok zračni tlak, ker tedaj izhlapi. veliko manj ogljikove kisline in drugih snovi iz vi-' na.
Kar se tiče žveplanja, moram omeniti, da v mnogih krajih uporabljajo žveplo v kletarstvu v prevelikih dozah, ker premočno žve-planje povzroča glavobol in bruhanje. V nekaterih krajih pa pomen žvepla v kletarstvu podcenjujejo, kar .se grobo maščuje. Vino žveplamo, da ga obvarujemo pred škodljivimi vplivi.
Potrebno pa je vedeti, kdaj naj zažveplamo lažje .in kdaj naj žve-
plamo močneje. Brez žvepla in nje. govih preparatov si ne moremo zamisliti dobrega' kletarstva.
Kletarstvo pozna lahko, srednje in ,močno žveplanje. Lahko žvepla-nje je, da damo 1 žvepleni trak ali i 6 do 8 gr. na- 3 hi. Srednje 1 žvepleni trak ali 6 do 8 gr. motabisul-fita na 1 hi vina.
Lahko žveplamo vsa popolnoma zdrajva črna in bela vina. Ravno tako bela nepovreta vina, pri katerih ima pretok namen jih spraviti v kipenje.
Srednje žveplamo bela pokipela vina, lažja in težja vina zlasti ona, ki smo jih močno zračili (pretakali s škafi).
Močno zažveplamo vina, ki kaže-jo kakšno napako ali bolezen, rjavenje, vlačiivost, ci‘k, itd., da preprečimo nadaljnji razvoj bakterij.
Pri pretoku mora biti največja čistoča, sodi, kamor pretakamo, neposredno temeljito umiti. Tudi delavci .si po vsakim umazanim delu morajo umiti roke. Kak:or hitro se vino skali, ali da smo prišli do kaleža, maramo to vino strogo ločiti od ostalega in ga damo v močnejše zažveplani sod, oid koder ga, ko se očisti, pretočimo. Ce ostane prazen, ga umijemo in nato močno zažveplamo ter zabijemo, da preprečimo razvoj plesnoibe, ki večkrat daje vinu neprijeten duh in okus.
Da bomo imeli vino zdravo in stanovitno, moramo po. pretoku vsaj vsakih 14 dni sode doliti. S tem da. držimo sode polne preprečimo razvoj bakterij, ki v toliko primerih vino pokvarijo. Ce imamo vino za potrošnjo ga pretočimo v manjše sode ali od časa do časa pa zažveplamo zračni prostor v sodu.
Gorše Tone
Kako uničujemo potiske miši in bramorje
Poljska miš je znan živalski škodljivec poljskih pridelkov in lahko, če .se zakoti v večjem številu, povzroči ogromno škodo. Ker smo dobili tudi s strani naših kmetovalcev pritožbe o teh .škodljivcih, bomo v kratkem opisali, kako pokon-čujemo te škodljive živali. Loviti poljske miši z mišcilavkami nima nobenega praktičnega pomena. Poseči moramo z bolj'uspešnimi'sredstvi.
Najbolj znan strup proti poljskim mišim je cinkov fosfid (Fosfuro di zinco). To je črn prah, ki rad zagori in je zelo strupen. Nevaren je za ljudi in živali, zato moramo biti pri uporabi zelo previdni.
Kako pripravimo vabe s tem strupom?
Zdrobimo 100 kg 'koruze (lahko vzamemo celo pšenično zrnje) ter jo namakamo približno 10- ur v vodi, ki ji lahko dodamo nekaj posladkanega kleja. Tako namočen zdrob naprašimo s 3—4 kg omenjenega strupenega prahu in dobro premešamo 'S palico.
Tako pripravljeno vabo polagamo v mišje 'rove ali' v bližino lukenj. Zadostuje, da miš poje le eno zrno zastrupljene koruze, in nam ne bo več škodovala.
Z istim Strupom uničujemo hude škodljivce povrtnim — bramorje. Vabo za bramorje pripravimo na ta-le način:
100 kg koruznega zdroba ovlažimo s 25 litri vode in (emu »močniku« primešamo 5 kg cinkovega
LJUB’CA KOD SI HODILA? Ljub’ca moja, oj kod si snoč’ hodila, da te ni b’lo tak’ dolgo domov?
Ljubček ti moj, po vrtu. sèm hodila, zato me ni b’lo tak’ dolgo domov. Ljub’ca moja, oj kaj s’ se tam mudila,
da te ni b’lo tak’ dolgo domov?
Ljubček ti moj, sem pušeljc ti naredila
zato me ni b’lo tak’ dolgo domov.
V Ljubljano pridem prav vesel, od doma jokat se začel: vrgel sem svojo obleko preč, pripasal si vojaški meč.
Ce boš kaj časa v Ljubljani stal,
kakšno znamenje mi boš dal? Puška bo trdo pokala, ti, dekle, se boš jokala!
V LJUBLJANO PRIDEM CEZ GORO
V Ljubljano pridem čez goro, od doma jemljem že slovo, od očeta, matere, in od svoje ljubce žalostne.
Preden se bom na pot podal, za en liter vina še bom dal;
.svojim. prijat’ljem glaž nalil, svoje dekle staršem ’zročil.
SKRJANCEK POJE
Skrjanček poje, žvrgoli, ker tebe, kmetič gor budi;
»Le vstani in pa pojd’ orat, ker čas je žito s’jat!«
Skrjanček poje, žvrgoli, ker tebe, kmetič gor budi: »Le vstani in pa pojd’ kosit, ker dela se že svit!«
Skrjanček poje, žvrgoli, ker tebe dekle gor budi:
»Uzemi srp, pa pojdi žet, ker zrelo žito je!«
foisfida. Tako pripravljeno vabo trosimo zvečer v kupce po okuženem zemljišču.
Omenili smo, da je cinkov fosfid zelo nevaren sitrup za ljudi in živali. Zdrob zaradi tega pripravljamo na polju ,in ne doma. Tja, kjer smo strup uporabljali, ne smejo imeti dostopa domače živali. Vabe ne smemo pripravljati z rokami in orodje, ki smo ga uporabljali pri pripravi moramo takoj, čim nam več ne služi, na licu mesta sežgati. Takoj po končanem delu si moramo roke dobro umiti.
Strup mora hraniti vedno pod ključem sam gospodar.
KAKO MORAMO POSTOPATI, DA NAM DREVESNI KOLI VEC CASA TRAJAJO
Pri nas, ki nam primanjkuje kolov za vinograde in sadno drevje, je nad vse važno, da kole pred uporabo, pripravimo na poseben način, da nam čimveč časa trajajo.
Koli, preden jih uporabimo, morajo biti suhi. Svež les segnije prej, kakor suh. Suhe in že zaostrene kole namakamo pred uporabo nekaj dni v apneni vodi, nato jih vzamemo iz vode in jih ponovno dobro posušimo.
Popolnoma suhe kole namažemo z razredčeno žvepleno kislino (acido solforico) in jih zopet sušimo na soncu.
Žveplena kislina prodre v notral njost (v les) in se Spoji z apnom ter se pretvori v gips (gips je kreda, kemična spojitv apna in žveplene kisline —) torej okameni. Na ta način pripravljeni koli so trpežnejši in več časa trajajo, kakor koli, namazani s karbolinejem.
J.
Nekaj nasvelov eekelariem o prezimovanju Gabel
Vsakemu čebelarju je dobro znano, da čebele uporabijo dosti manj medu če so pravilno vzimljene. Cim nižja je temperatura v panjih tem več kalorij je potrebno,'da se pride do minimalne potrebne go,r-kote v panju in to gorkoto da le med. Ceibe,lam torej služi med za kurivo, da v zimi ne umrejo. Minimalna temperatura, ki jo mora imeti panj je 13 stop. C. Cim pade temperatura pod to število se prične v panju živo vrenje. Čebelice skupljane v grozdu okoli sredine »gnezda« poskušajo čim prej priti do, zaloge medu im v njem pridobiti »gorivo« za ogrev panja. Temperatura v panju lahko narase do 25 ,$top. C in nato odpada do minimalne temperature 13 C. Izpod te minimalne temperature je ogrožen obstoj družine. Gibanje v panju se vrši na ta način, da vsaka čebelica skupljena v grupi podobni grozdu pride dnevno v sredino gnezda, da ise nasrka sladkega medu, ki ji služi za prehrano in ogrev v panju.
Da se čebelam pri tem delu pomaga za ohranitev gorkote mora čebelar pred prezimovanjem ukreniti to-le:
1. Predvsem mora čim preneha jesenska paša združiti slabiče ker
STOPNICE
1 2						
3,						
4						
5						
6						1
7						1
8						
9						
10 11	—		__	!		
12 13		r				
Vpisi v dani lik 13 besed tako da boš bral vodoravno beisede določenega pomena. Vsaka naslednja beseda je sestavljena iz črk predhodne besede in ene nove črke, oziroma ene črke manj.
BESEDE POMENIJO:
1. predlog; 2. oziralni zaimek; 3. morski sesalSc; 4. uradni 'spisi;' 5.
Nogometne prvenstvo jetrnega okrožja
Prva zmaga BRTONIGLE
Med nedeljskimi rezultati jé potrebno postaviti v ospredje rezultat Brtonigle. Gre namreč za prvo zmago, ki jo je enajsterica Brtonigle dosegla v letošnjem prveri-stvu in to na račun Rdeče zvezde. Srečali ista se dve nestabilni moštvi. Rdeča zvezda iz Ankarana je začela prvenstvo aelo dobro, a se je pozneje ustavila in beležila neuspeh za neuspehom, tako.da ni njen položaj v lestvici prav nič razveseljiv. Prav nasprotno se je dogajalo z mladim bujskim moštvom. Ti, so slabo začeli1. Počasi pa in z raznimi spremembami positave svojega moštva so znatno dvignili nje. gov tehnični nivo, kar jim je v nedeljo že prineslo prve poz-itvine sadove. Isto delo čaka sedaj vodstvo enajsterice iz Ankarana, če hoče , da bo častno zastopano v našem najvišjem nogometnem prvenstvu.
Med ostalimi rezultati so bile pričakovane zmage Pirana nad Partizanom, Izola nad Meduse in Soline1 nad Novimgiradam. Težja je bila .zmaga Aurore nad Strunjanom, ki se je častno boril in bil enakovreden Koprčanom.
Tdkme v Umagu niso odigrali, ker bujska enajsterica se ni javila na igrišče, češ, da ni imela prevoznega sredstva. O podobnih neprijetnih dogodkih smo že govorili v začetku prvenstva. Moštva oziroma vodstva moštev, ki sodelujejo v prvenstvu so dolžna, da si pravočasno preskrbe prevozna sredstva za vsako gostovanje že teden dni prej. Ne moremo nikakor upra-
močna družina laže prezimi kot .slabotna.
2.	Vališče, kjer čebele prezimijo, mora imeti zadostno količino medu. Na vsako srednje močno družino pride približno 10 kg medu za prezimovanje. Satje z medom mora biti postavljeno v sredini gnezda.
3.	Glavna skrb čebelarja naj bo, da'Obvaruje čebele pred mrazom in prepihom. Panji morajo biti v najboljšem redu. Čebelnjak mora biti v zimi zaprt. Žnidaršičevi pariji naj se dotikajo drug drugega, ge več pozornosti pa moramo po-svetiti «jamerikancem. Okoli panjev položimo . listje ali slamo. Medišča naj se napolnijo z blazinami napolnjene is suhim listjem, papirjem ali drugim odgovarjajočim materialom.
4.	Čebele ne smemo v času prezimovanja vznemirjati z ropotom ir. šumom.
5.	Skrbeti pa moramo obenem, da panju ne zmanjka nekoliko ventilacije, ker ise skozi zimo izločuje v panju nezdrava sopara posebno pa strupena oglikova kislina.
X
polotok v Grčiji, znan po industriji bombaža; 6. grško-rimski stari rek;
7.	vražarstvo, vedeževanje; 8. vedeževalec; 9. preoblikovano žensko ime; 10. znameniti nemški filozof;
11.	izumrli pripadnik Slovanov, 12. arabski žrebec, 13. veznik. REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEVILKE
Rešitev: 1. lopata. 2. oropan, 3. pokora, 4. Apolon, 5. taroka, 6. ananas. I
Rešitev: 1. Rusija; 2. Calata: 3. Vukovič, 4. Mulati, 5. haloza, 6. domino; v srednjem stolpcu pa bereš: SILA KOLA LOMI!
vičevati m verjeti, da, v Bujah ni dobiti vsako drugo nedeljo kamnio-na, ki naj bi peljal domače moštvo na razna gostovanja. Potreben je tu resen opomin nogometne zveze, ki ne sme dovoljevati, da bi se podobni primeri ponovili, ker škodujejo in oviirajo reden potek našega prvenstva.
Veliko število zagrebških ih ljubljanskih, kakor tudi tržaških špor-nikav se je odzvalo vabilu lokalnega avto-imoto kluba in sodelovalo* na motornih dirkah »okrog Semedele«, ki so jih organizirali za
29.	november.
Po tehničnem nivoju, kakor po 'boifbenctstii in doseženi hitrosti so bile dirke na višini vsake podobne mednarodne prireditve, za kar so žele tudi veliko priznanja od velikega števila gledalcev, k,i so docela napolnili vse razpoložljive prostore.
Kakor vsako leto, so bili tudi letos Zagrebčani in Ljubljančani najboljši. Med domačimi so se odlikovali le Tržačan Zadnik, zmagovalec v najnižji kategoriji, in koprska dvojica Paulus — Stefe, prva v dirki s prikolicami.
Najboljši dirkač dneva je bil nedvomno Zagrebčan Stegljar, zmagovalec dveh kategorij, 250 ccm in 350 ccm in tretji nad 500 ccm. S svojo pogumno vožnjo in s polnim obvladanjem tehnike vožnje je bil najboljši od vseh im z lahkoto prehitel vse ostale tekmovalce, med katerimi mu je bil samo Stefe kos in ise vstrajno boril do končat
V znaku velike premoči je bila' tudi zmaga Ljubljančana Ponikvarja, ki je is svojo Gilero 500 ušel) takcg po štartu in prehitel ostale za skoro en krog.
Dirkači vseh kategorij so prevozili pet krogov, ki odgovarjajo dolžini 17.500 km.
Organizacija lokalnega avtomoto kluba je bila pohvale vredna. Dirke so potekale v redu brez vsakršnega incidenta.
Tehnični rezultati so bili naslednji:
125 ccm: 1. Zadnik Fiorino iz Trsta na BMW v 14’19”l/5 s povprečno brzino 73 km na uro. 2. Vesnaver Milan iz Trsta. 3. Breznik Anton iz Ljubljane.
250 ccm: 1. S.tegljeir Drago iz Zagreba na Puch v 12’48”3/5 s pov-
REZULTatI: Aurora. — Strunjan
2	: 1, Pirain -v partizan 3 ; 0, Izola — Medusa 5 ; Brtanigla — Rdeča zvezda 3 : o, Soline — Novigrad
3	: 1.
LESTVICA: lzoia točk 10, Piran 8, Aurora 6, Partizan^ Strunjan, Soline in Umag 5, M0du,sa in Novigrad 3, Rdeča zvezda in Brtonigle 2, Buje 0.
Spored VI. kola, ki bo v nedeljo: Buje — Medusa, Strunjan — Izola, Aurora — Piran, Rdeča zvezda -•— Pariizan, Novigrad — Brtorugia> Umag — Soline.
prečno brzino 82 km na uro. 2. Jenko Anton iz Tržiča. 3. Hrast Mirko' iz Tržiča.
350 ccm: 1. S.tegljer Drago iz Zagreba na Puch v 12’44” s povprečno brgino 83 km na uro. 2. Matevž Stefe iz Kopra. 3. Hrast Miirko iz Tržiča.
500 ccm: 1. Ponikvar Anton iz Ljubljane na Gileri v 11’55” s povprečno brzino 88 km na uro. 2. Contento Claudio iz Trsta. 3. Stagljer Drago iz Zagreba.
Prikolice: 1. Paulus — Stefe iz Kopra na BMW v 13’24” s povpre-no brzino 78 km na uro. 2. Kurnik Franc iz Ljubljane. 3. Zemljak E-mil iz Zagreba.
*
SINDIKALNA PODRUŽNICA RADIA ZMAGALA V NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU
V	okviru proslav Dneva republike je bil v Kopru namiznoteniški turnir, na katerem je sodelovalo osem ekip. Po izločilnem tekmovanju sta se plasirali v finale ekipi sindikalne podružnice Radia in er kraja. Po zaslugi Vesela in yen-tina je ekipa Radia osvojila prvo mesto, ker je v finalnem srečanju premagala sindikalno podružnico OLO z rezultatom 4 : 1.
V	posamičnem plasmanu je zasedel prvo mesto Vesel, drugi je bil Ven-tin, tretji pa dr. Hladnik.
tnali oglasi
Gombač Angela roj. Pribac 19.
3.	1928 v Sergašah sedaj bivajoča v Lonzaru 16 pri Izoli je dne 17. 10. 1951 na progi Koper — Trst izgubila osebno izkaznico, oziroma ji je padla v morje, zato jo proglaša za neveljavno.
Božiglav Ludvik roj. 30. 7. 1900 v Škofijah 44 proglaša svojo osebno izkaznico št. 53919/»79 izdano od KLO Škofije, katero je zamenjal za tržaško, za neveljavno.
O®L AS
Uprava LI-PE obvešča vse interesente, da prevsema jugoslovanske športne stave
v vseh svojih poslovalnicah, v športbaru v IhoIì in v zadružni restavraciji v Bujah
Športniki v čast Dneva republike
IISPFLE MOTORNE BIRKE t KOPRU
STEGLJER IR PON i KV An NAJBOLJŠA
PHIPItAVITE i, E 6 JO, MOŽ
doma!
UUfUAUlNA nitj lastnih vne naj&em
^ tristo* VRAZOV.
' ČAS' RIL, DA"’ ^TUblryTUiaJ POSTI /čs^VLJO VJ4AIČŠNC O	CESTNO
\ N t SV ETI L) ICO
NC VE8.JAMEM, KAJTI PR. EDE. N JE O D 5 E L
-____._J E NAMAZAL
«.	VRATAj^y
bOVOLITE 6 A JIH POIŠČEM JAZ
TONE MIHEC:
DA NE BI POZABILI...
Moto:	’
Zdaj Istra plaka, zaman se solzi, brez dobrega sina, kako naj živi? Mi nemi stojimo odkritih glav, na grobu junaka, ki mnogo je dal! Bilo je ob koncu leta 1944. Ib bivšega okrožja za Slovensko Istro je nastalo Južnoprimonsko okrožje s sedežem v Brkinih. V redkem gozdičku nad venjo Fclkcni .so se zbirali v ilegali izvoljeni funkcionarji v novoosnovano okrožje. Kakor tatovi so. se bližali »uporniki« z vseh strani, da položijo zaobljubo novoporajajoči se Sloveniji in Jugoslaviji. Prihajali so Slovenci in Italijani.
Za .takšen slučaj se spodobi lepo okrašena dvorana. In je tudi bila. Nad nami iemnoplavo, istrsko nebo, pod nami zelena 'trata, ckinčena s številnim, dišečim cvetjem. Oder — mlado im .nizko hr.sstičje ter vedno zakrni brinj. Zbrana mladina je prepevala, voditelji so sestavljali dnevni red.
»Le kje vzeti kako trobojko« — vpraša -zaskrbljeno tajnik okrožja tov. Iridar. -— »Kaj to!« — vpade tov. Igor — »si bomo že kako pomagali!« Iz,strgal je iz notesa list ter narisal z öarywapmi svinčniki našo in italijansko zastavo. List je pritrdi;! c,b bližnje drevo in oder je bil pripravljen. — Seja se je končata ,s himno, čigar akordi so se slišali v .bližnje sovražne postojanke. .Začelo se' je posvetovanje za nadaljnje delo. Potrebno je bilo izvesti volitve v KNOO zlasti v obalnem panj, kamor je bilo težko prodreti. Vsakemu se določi kraj in naloga, katere je izvesti še to noč.
Na zadnje se določijo najnevarnejši kraji.
»Kdo .se javi prostovoljno za Bertoke? — tarate nenadoma tov.
Izidor ter nas pomembno pogleduje; ■kakor bi hotel uganiti naše misli. Tr,enotna tišina. Bertoki je vas ob sami avtostradi, pred .samim Koprom, po kateri so drveli neprenehoma fašistični avtomobili m hodile močne vojaške paitriule — Marsikateri tovariš in tovarišica je padel v tem sektorju v sovražno zasedo in se .ni več vrnil . . .
»No, no...«	— prekine tišino
Izidor. — »Jaz«! — ise odločno o-glasi blizu meine tovariš, visoke, nekoliko upognjene postave. Na licu .se mu je poznalo, da ni pre-. vač zdrav. Iz žepa mu je kukali držek obilnega revolverja, a za pasom .so .se premikale na vrvici pati-: vezane bombe: Bil je to Marko —. Kocijančič Vincenc iz Bertokov, eden najpredanejših aktivistov Slovenske Iistre, nevstrašen antifašist in borec za delavske pravice že iz; mladih let. Videl sem ga prvič, dasi sem slišal mnogo o njem.
»Kdo še?« — sili Izidor dalje.
»Pa grem' še jaz« — odgovorim odločno, kor som ^iiuitil, da se v' tovariša, kakšen je bili Marko lahko' zanesem -— Marko me hvaležno poboža S isvojimi prodirnimi očrni. Ostali so me nekam čudno' pogledovali, češ kdo pa Je ta, ki n e/ve, kaj so Bertoki.
Bližala se je tema, začelo je rositi, ko sva ise spuščala z Markom po poljskih. Btezicah proti Kopru. Morala sva prekoračiti marsikatero cesto. Teda Marko je . jpil tukaj doma, poznal je vsak grm, vsak kamen. Kakor mačka se je prebijat pred menoj skozi goste trstike in bodeče akacije. Vsako toliko se je zaustavil in prisluškoval. Nato se je zopet premaknil ,19 si delal pot z revolversko /cevjo .skozi bodeče trnje in robidovje. Vsak, še' tako rahel šum lahko ‘ opozori v
zasedi skriitega sovražnika in akcija bi propadla.
Po enourni hoji se približava prvim, hišam v Bemtokiih. Grobna tišina, kot hi vas popolnoma izumrla, čaprav je manjkalo .precej do polnoči. Ljudje iso se iz previdnosti zapirali v hiše mmago.prej kakor sicer. — Kratek poisvet in že zavijeva, na neko dvorišče. Obrise skromne hišice .sva bolj slutila, kakor pa videla.
»Tukaj biva Ježe, -naš siguren tovariš. Tam lavo, ono pogorišče je bila nefcdpj. mdja hišica. Lani sb jo zažgali fašisti« — mi je šepnil Marko na uho in že je potrkal na okno dbgovorjeno znamenje.
»Chi she? (Kdo je) — se oglasi iz hiše moški glas.
»Jaz sem, Maiko — Vincenco. Ne boj se, od,pri!«
Ze slišim rožljanje ključa. Izza napo! odprt ih vrat ce pokaže Jože,, ki naju preijivo .ogleduje. Pri pogrnjeni luči sb domenimo za takojšen Spstantik zaupnk ljudi, od katerih ,se bo' izvolil krajevni odbor OF. Najboljši zaveznik .partizanu je bila še Verino noč. Sli smo takoj po vasi. Jaz se.m sta! na. straži na nekem .križišču, ona dva ista tikala po oknih in klicala:
»E, Jože, Jafccmo, Bepo, Vane, vstanite, imamo važen sestanek!« — Praširašeno so.,kukali obrazi skozi okna' in ko so .se prepričali, da ni nevarnosti, so se kaj kmalu znašli na coati: Skrbne žene in matere sd se oglašale in tarnale, češ da »ni
prau delati take reči v teh nevarnih cajtih...«	.
»Moučte, moučte, inati, ma kaj blenceriste (.tarnate), ki ne zasto-pite teh reči« — so jih mirile hčere — mladinke, ki so pomagale vsa-kb ilegalno delo. Zbrali .smo se pod neko brajdo in .si tiho dopovedovali kaj in kako. Ni bilo lahko. .Prevzem ene funkcije je bil smrtno nevaren. Zlasti v tistem času, ko ata nacist in fašist, sluteč svoj žalosten konec, pojačala teror. Potrebno je bilo mnogo prepričevati, no, odbor je .;hil le sestavljen.
Prhli Jutru sva dospela ; na neko osamljeno posestvo v Salutami ira se tam odpočila na seniku. Marko je bil zadovoljen z uspehom. Dolgo mi je pripovedoval o sigurni zmagi nad fašizmom in o., svobodi, ki se približuje.
V zgodnjih urah sva se razšla -na svojo .stran. Zvestega in predanega tovariša Marka nisem več videl. Fašistični zločin®! iso napeli, vse sile, da uničijo človeka, ki jim je bil nevaren. — Marko ni odnehal. Tudi se ni hotel umakniti: na varnejše maslo, kako’ neki? Kdo pa naj počaka našo armaido, ki se že bliža ip prinaša tako dolgo pričakovano svobodo?
Marko je bil težko bolan na pljučih. — »Zakaj bi se enkrat ne spočil v topli postelji?« — se je boril sam s seboj .neke deževne in hladne noči, ko je hodil ravno mino sestrine hiše.
Potikal je na okno in .za čas izginil v topli 'kuhinji. Z njim sta bi-
la še dva -tovariša, katera sta tudi poželela prijetno, domačo toploto.
»Vincenco« — je spregovorita sestra. »Östani to inoč pri meni. Skuhala ti .bom malo lipovega čaja, odleglo ti bo v .prsih. Menda ne bodo prišli ravno to noč«. — Skušnjava je bila .premočna. Marko je o-stal, toda za — vedno...
Podla izdajalska duša, ki je sledila Marka na vsakem koraku, je odhitela ša iste noči v Koper po Judežove groše za Markovo glavo. V prvem jutranjem svitu je bil že na nogah.- Marko ve, da jih dan ne sme. najti na tetko nevarnem kraju, — »Ala, Jože, Tone, vstanite, gremo!«, — .prebuja tovariša, ki sta ,s". stegovala na udobnem ležišču. Bóg ve, če se bo kdaj ponudila ta'jca .prilika, Maiko oprti na rame torbico, popravi revolver in bom be ter prfiv'dno odpre škure (polirne), ■ eia l’idi kakšno bo vreme in pa ludi — za vse!: slučaj.
T.	'd.'i. aji sc ne premikajo ob vo-Rrfi.li. hiš ts,n?,n:; sence. Mar ga varajo oči? zdaj že razločno sliši šepat v,tujem j "c ku. PosydtRo se mu je »Izdajstvo!« — šepne jezno.
»Tovarni, .pripravite se, izdani smo! TJmik bo težak, ker smo obkoljeni. Hitro za menoj!« — Stekli so naglo v ijritl'ičje in. se /začeli utrjevati s pohištvom. Zabarikadirali ,so volna vrela in okna. Zopet so v prvem ncdslrerpiu, kjer prešteje-jo strelivo irt ođlpčijn borbena mesta ob gkrsivi. Malo je bilo: vsega 61 rečnih bomb, , dva revolverja in pn —•- pariiza-rsfco srce.
Na vratih ,se že slišijo udarci pu, šklii'-h kr im' ter surr.v klic:: »Aprile .la por' n ! (rajpri/e vrata.)«' — Marko zavihti raz okno prvo bombo. »Na, hudič! —- je izgovoril pri tem jezno. Rezek- grom je odjeknil v .nočno tišino. Od zunaj se je za-
slišal obupan krik ranjenega fašista. Toda ostali se ykljub temu bližajo hiši, pcvd zaščito puškinega in strojnifinega ognje. Marko in tova-rjši .skačejo in o.kma na ofcpo ter iz. ■sbrelijo itu in tam kakšen strel. Grupa pobeisemih fašistov se že zaganja v vrata. 2e se dani. — »Ne boš hudič!« — sikne Matko in zažene bombo. Spodaj krik. Sovražnik se zažene povečrat in odstopa. Partizanske bombe zadevajo v polno. — »Avanti, .corraggio« (naprej, živo) — priganja fašistični oficir svoje »junake«, ki že omahujejo. Spet napadajo še z večjo silo. Skozi okna lete zadnje bombe. Na dvorišču pre-klinanje in zopet umik. Marko se smehlja in si briše potno čelo, posuto s padajočim ometom. Toda fašisti so obljubili, da pripeljejo v Koper živeiga Manka, zato zberejo novo taktiko. Začeli so pozivati ofo-koljence na predajo.
»Arrendetevi!« (predajte se). Mar ne vidite, da ste obkoljeni in da je vsak odpor zaman? Nikomur se ne bo nič zgodilo« — je vpil izza ogla fašistični zapoveidinik. Marko je pogledal vprašujoče1 svoja tovariša. Odkimala sta z glavo. Tedaj se približa Marko ,k oknu in' zavpije.^ »Poslušajte, banditi! Partizan se nikdar im 'nikomur ne preda, samo mrtvega lahko dobite! Živela svoboda, živel Tito!«
Zapele so strojnice z vseh strani, za,pressatale so bombe. Hiša se maje v svojih teimeljih. Partizani mečejo poslednje bombe, poslednje metke. Oba tovariša sta smrtno za. déta. Tudi Marko je težko ranjen. — Vrata so popustila, po stopnicah se- približujejo fašisti. Marko zb»re zadnje moči ter. zavpije skozi okno: »Razbojniki, povejte vsakemu, kaiko umira partizan! Zmaga bo
naša, živel Tito, živela republika!« — Poslednja krogla iz lastnega revolverja je opravila svoje .. .
Mntvega Marka so prepeljali še istega jutra v Koper, da se pohvalijo ,s svojim »junaštvom«. Dva bataljona , proti trom partizanom
Fašistične zveri so neme zrle v mrtve partizanske junake. Da, njihove podle duše iniiso magie razumeli tega. — Ironično se je izražala koprska gospoda, češ kaj ga je traba pokopavati. »Napravimo iz njega ,milo!« — so se drle fašistične priležnice, ki se niso upale cela leta iz koprskega gnezda. Po več-t kratni prošnji iso le dovolili svojcem, da prenesejo truplo domov.
Na pokopališču v Lazaretu (Bertoki) se vzdiguje lep spomenik, pad katerim počiva junak Marko ter najboljši istrski aktivisti. Marko je postal .simbol borbe delovnega ljudstva Slovenske Istre. Njegov spomin vodi še danes ljudstvo obeh narodnosti od zmage do zmage. Prej v .borbi, danes v obnovi. — Številne kmetijske delovne zadruge, obnovljene požgane * hiše so sadovi dolgoletne borbe naroda, ki ni hotel umreti v rohstivu. Za svobodo, za boljše življenje je položil glavo Marko in itisoči najboljših istrskih iSi.nov. To so bili temelji naših narodnih republik.
To bi me smel pozabiti Viđali in njegovi pajdaši, od katerih so mnogi hodili po Markovih stopinjah. — Dfl, ^ istrsko ljudstvo koraka krepko in sporedno s svojimi brati v svobodni domovini,- kjer gradimo socializem, in kjer je uresničen Princap' bratstva in enakopravnosti.
.Spočij se tovariš v zemlji tužni, ■zastonj nisi živel, ne bomo več