V Ljubljani, dne 1. avgusta 1931
Cena posamezni številki Din 1'50
XIII. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40-—, za pol leta Din 20-—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Gospodarska kriza,
V dunajskem glasilu avstrijskega državnega uslužbenstva »Reichsver* band der öffentlich Angestellten« je objavil W. Jungwirth naslednji čla= nek, ki bo po svojih izvajanjih zanb mal tudi naše bralce.
»Mi avstrijski državni uslužbenci imamo vedno smolo. Kako smo se veselili na drugo mednarodno posojilo, ker smo upali, da bodo zaradi njega izginile iz državnega proračuna visoke postavke za investicije, tako da smo upravičeno mogli pričakovati, da bomo po dolgih letih čakanja končno prišli tudi mi do naših pravic. Če bi se moglo živeti od samih nad, potem bi bili mi najbolj zdravi državljani. Toda naša bolniška blagajna kaže čisto drugačno sliko. Od vlade do vlade posta* jamo vedno bolj malodušni, tako da smo izgubili že skoro vsako upanje. Vsi mogoči izgovori so služili, da so se naše tako zelo opravičene želje vedno iznova odlagale. Danes se imenuje ta krilatica »gospodarska kriza«. Gospodarstvo je v nevarnosti, kriče najglasneje tisti, katerim se danes najbolje godi. Po vzoru »primite tatu!« ponavljajo posebno borze in banke ta klic, da bi odvrnile od sebe splošno pozornost. Sicer bi mogel morda kdo na vse zadnje odkriti, da pri tem ob* čem gospodarskem zastoju baš banke in borzni baroni najbolje uspevajo. »Gospodarstvo je v krizi,« kriče, mislijo pa: tantijeme so v nevarnosti Krizo konzuma skušajo odpraviti z
znižanjem cen, kar je pa mogoče se* veda le pri nizkih mezdah, zato je po* trebno znižanje cen in plač in mezd, samo nikakor ne znižanje tantijem.
Mi avstr. drž. uradniki nismo tako kratkovidni, da ne bi spoznali resnic* nih težav domače industrije, domačega obrta in našega poljedelstva. Vemo tudi, da ne moremo našega stanu re* šiti na račun drugih stanov, da se bo* mo z njimi skupaj spet dvignili ali pa skupaj z njimi ostali heloti. Skupna stiska nas veže Vše razen malega šte* vila prenasičenih izkoriščevalcev te stiske, ki svoje orjaško premoženje nalagajo v spekulativna podjetja, s svojim skromnim osebnim konzumom pa na krizo konzuma prav nič ne vplivajo. Zakaj geslo »živi in daj živeti tudi drugim,« pač ni načelo teh vite-
znižanje cen in plač.
zov zlatega teleta, temveč geslo: »vsak zase, Bog za vse«. Kolikor naša industrija že itak po inflaciji ni prišla v njihove roke, ji danes onemogočajo življenje s prikrajšavanjem kreditov. Posledice so krajšanje delovnega časa in ustavitev obratovanja. Naše poljedelstvo spet trpi pod diktatom cen produktne borze in veletrgovine. Državne nagrade za zvišanje poljedel* skega obdelovanja bodo sicer pomnožile domačo produkcijo žita, ne bodo pa toliko časa poljedelstvu nič kori* stile, dokler ne bo zagotovljen kon* zum in ustrezna cena žitu v državi sami. Kmetje, ki sejejo žito, so v go* rah morda še v večji stiski, kot pa kmetje na ravnem. Tudi njim bi mo* gle pomagati samo višje cene živini in stalen trg. Domača avstrijska obrt je v velikih težavah, ker so na eni strani dovolile obrtne oblasti preveč novih obratov, z druge strani je pa nakupna moč čistih konsumentov, uradnikov in delavcev, prešibka. Ker danes uradnik povprečno prejema ko* maj polovico predvojnih prejemkov, more komaj, da se za silo preživi, na obleko in stanovanje pa sme jedva misliti. Tu more pomagati samo akcija za splošno znižanje cen Res je, da n. pr. obleka po meri, ki je preje ve* Ijala 60 kron, stane danes 260 šilingov (nad 2000 dinarjev), torej štirikrat toliko, dočim so prejemki istega uradnika za polovico manjši. Krojač je pa primoran, da zahteva za delo 80 do 100 šilingov po obleki, ker si da* nes le malo ljudi sploh more dati delati obleke. Če zniža to ceno, mora odpustiti pomočnika, brezposelnost narašča, nakupna moč najširših plasti prebivalstva pada. Če se znižajo cene blagu, bo tkalnica zmanjšala mezde delavcem, s tem pa spet njihova na* kupna moč pade. Že sam ta primer kaže, da povzroči znižanje cen vsekakor znižanje plač in mezd, da po* množi nezaposlenost in zmanjša splo* šno nakupovalno silo, to vse dokler se proces tvorenja cen na pravem me* stu ne zavre. Ne ceneno blago, nizke plače, pa visoke tantijeme — ne, kdor misli pošteno narodno*gospodarski, bo zahteval obratno stanje. Znižanje cen, obenem pa prizanašanje vse obvlada* jočemu finančnemu kapitalu bo go*
spodarsko krizo še okrepilo, ne pa odpravilo.
Kaj pa se vse to tiče naš avstrijskih uradnikov? Nemški val znižava-nja cen in plač bo zajel tudi avstrij* sko državo in njene uslužbence. Mi avstrijski uradniki smo sicer že doživeli znižanje prejemkov, s tem, da prejemamo od leta 1924. iste realne prejemke. Kaj pa se to tiče finančne* ga kapitala? Že čujemo v časopisih, odvisnih od visokih finančnih krogov, klic po varčevanju v državnem proračunu in v upravi. Kmalu bo klic po* stal jasnejši. Vse se bo poskusilo, da se omogoči še naprej zasilno gospo* darenje v državi na način, da tantije* me naših modernih roparskih vitezov ne bi prišle v opasnost Za naše na* rodno gospodarstvo so pa visoke pla* če in mezde potrebne, da se dvigne naš domači konzum. Zakaj samo po* množeni konzum v državi more rešiti gospodarstvo, ne pa dumping v eks-
portu zoper katerega se bodo sosedne države z ustanavljanjem lastne industrije in z visokimi carinami uspešno branile.
Zato se mi avstrijski uradniki z razmerami, kakršne so, ne moremo več zadovoljiti. Mir in red ne veljaj samo za nas, temveč za vse, ki žive v ti državi in ki služijo v nji. Ni prav, da široke plasti prebivalstva popolnoma obubožajo, velekapital se pa sme še naprej mastiti in neovirano še naprej izkoriščati ljudstvo. Enaka pravica za vse! Če že vsi trpe pomanjkanje, ne smemo dopustiti, da bo nekaj težkih milijonarjev izkoriščalo splošno rev* ščino. Zato je treba tudi tu končno napraviti red. Zato želimo, da bi naša vlada imela dovolj moči, da to izvede. Mi potrebujemo krepko roko, to* da ne zoper gospodarski slabotne državne uslužbence, temveč zoper izko* riščevalce -našega narodnega gospo* darstva.«
Delovanje organizacije naših upokojencev.
Poročilo tajnika A. Spendeta, ravnatelja zemlj. knjige, na občnem zboru Društva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani, dne 29. junija 1931.
(Konec)
Društvo se je obrnilo na društvo zobozdravnikov in na OUZD ter na kopališče »Slon« za olajšave za svoje člane, in sicer z uspehom. Po načrtu pa naj bi se dosegle tudi še drugod plačilne olajšave, kakor n. pr. pri zdravnikih, v lekarnah, pri tramvaju, v kinematografih, za elektriko, plin itd. Novi uradniški zakon je pa to akcijo za enkrat prekinil. Da imajo člani pri mestnem pogrebnem zavodu znaten popust, je itak znano.
Na mednarodni uradniški kon* greš, ki se je vršil od 6. do 8. avgusta 1930. v Ženevi, je Zveza poslala svo* jega predsednika, ki je obenem pred* sednik našega društva in ki je zastopal tudi interese upokojencev. Ta mednarodna uradniška federacija, ki skuša doseči izenačenje prejemkov in službenih pogojev državnih nameščencev in upokojencev vseh evropskih držav, je brezdvomno velepomembna pri ukrepih posameznih vlad v tem predmetu.
Avdijence pri gosp. ministrskem predsedniku Živkoviču lansko jesen v Ljubljani se je udeležil za naše dru* štvo naš predsednik g. Lilleg in pod-
predsednik dvorni svetnik g Veder-njak, ki sta izročila izčrpno spomenico.
Odbor je razmotrival tudi o usta* novitvi lastnega pogrebnega sklada. To vprašanje je pa zelo težavno, ker moramo računati z dejstvom, da je v društvu večina starejših ljudi in pri sedanjem številu članov letno število smrtnih slučajev od 40 do 100. Vprašanje je, ali bi zmogli člani pogreb* nega sklada redno plačevati prispevke za vsak smrtni primer? Pri sedanjih nezadostnih pokojninskih prejemkih velike večine upokojencev, bi ti pri* spevki silno obremenili vsakega posa* meznika. Načeli smo vprašanje, ali ne bi kazalo, da bi razširilo »Društvo upokojenih učiteljev« svoj delokrog tudi na ostale upokojence vseh reso* rov in panog. Imenovano društvo ni načelno proti temu. Njegov rezervni fond 25.000 Din bi se moral primerno zvišati, če bi se to razširjenje izvedlo. A tudi razmotrivanje tega vprašanja je bilo prekinjeno z določbami §§ 76. in 345. uradniškega zakona.
Dne 14. februarja t. 1. sc je po* klonila uradniška deputacija novemu banu g. dr. Marušiču, katere sta se
Jack London:
Kraljična.
Veselo je plapolal ogenj na parobku gozda. Ob ognju je ležal mož. Zdelo se je, da je dobre volje, čeprav ga je bilo groza pogledati. Bila je to prava šuma potepuhov, ozek pas med železniškim na* sipom in reko. Toda mož ni bil potepuh. Padel je bil že tako daleč v družabni pre* pad, da bi pravi potepuh z njim ne bil sedel niti k ognju. Mož je bil dvoživka iz dežele trampov, ameriških postopačev, pi* janec, ki je postal že skoro zlikovec. Tako malo je bilo še v njem spoštovanja pred samim seboj, da ga ni moglo nič več spra* viti v jezo, in tako malo ponosa mu je še ostalo, da bi bil jedel iz čebra za pomije. Prav res ga je bilo strašno pogledati. Uteg* nil je biti šestdeset let star, prav tako bi mu jih pa moglo biti devetdeset. Noben cunjar ne bi bil pobral njegovih cap.
Neznanska, umazanosiva brada, ki je že nekaj ' let ni gojil, je pokrivala obraz. Imel je eno samo roko.
Toda bil je vesel. In ko se je z njo popraskal po rebrih, mu je obraz od za* dovoljstva sijal. Iskal je nekaj v svojih cunjah, pomislil in nazadnje izvlekel iz prsnega žepa polulitersko steklenico, kakor jih uporabljajo za zdravila. V nji je bila tekočina brez barve. Vzel je staro kovin* sko škatlo, vstal, šel k reki fn jo napolnil z umazano vodo. Ko se je vrnil, je v drugi škatli zmešal nekaj vode z dvakratno ko*
ličino tekočine iz steklenice. Bil je to me* dicinski alkohol, ki ga poznajo trampi pod imenom »alki«.
Počasni koraki, ki so se bližali od na* sipa, so ga preplašili, preden je mogel piti. Previdno je postavil posodo med noge. jo pokril s klobukom in plašno čakal na pre* tečo nevarnost.
Iz temine se je pojavil mož, ki je bil prav tako umazan in razcapan, kakor on sam. Prišlec, ki je bil star petdeset, mor* da tudi šestdeset let, je bil smešno debel. Kar zatekel je bil od tolšče.
»Hej, ded,« je pozdravil, obstal in za* pičil pogled v nenavadno nosnico sede* čega, ki je bila obrnjena navzgor. »Povej no, kako se pa pri takem nosu ponoči obraniš rose?«
Bradač je zamomljal globoko iz grla nekaj besed brez zveze. Pljunil je v ogenj v znak, da mu vprašanje ni po godu. »Ampak piješ pa menda še vedno lahko,« ga je potolažil debeluh in obenem naglo s svojo edino roko razvezal vozel, s kate* rim je bila malha zavezana. Nato je po* tegnil polulitersko steklenico »alkija« na dan. Koraki, ki so se začuli iz mraku, so ga vznemirili in skril je steklenico med noge.
Ta, ki je pa zdaj prišel, pa ni bil le pravi njun pajdaš, temveč je imel prav tako eno samo roko. Bil je tako grd, da sta se njuna pozdrava spremenila v renčanje.
Čudno hladno je postalo in bradač in debeluh sta se nehote stisnila, kakor v obrambo zoper nepričakovano grožnjo, ki
je izhajala od njega. Bradač je porabil priliko in čisto na skrivaj si je primaknil velik kamen, ki je tehtal nekaj funtov, prav blizu sebe, za vsako silo. Debeluh je storil prav tako.
Nato sta si oba, kakor da se čutita kriva, v zadregi oblizovala ustnice, dočim so oči strašnega moža prodirale zdaj tega, zdaj onega, in se zdaj zdaj ozrle na kame* na, katera sta bila pripravljena.
»Hu!« se je rogal strahotni prišlec, ta* ko grozeče in strašno, da sta bradač in debeluh nehote zagrabila za svoje prazgo* dovinsko orožje.
»Hu!« je ponovil in odločno segel v suknjičev žep. »Hudičevo bi se dobro po* stavila vidva pritlikovčka zoper mene!« Potegnil je roko iz žepa. V dlani je držal vsaj šest funtov težko železno ploščo.
»Nisem navajen na družbo — mi ni nič zanjo,« je zamrmral dolgin. »In če se vidva, ki sta pravi strašili, hočeta obesiti name, pazita, kaj bosta počela! To je vse, kar vama rečem. Samo pazita, kaj bosta počela!«
Iz žepa je potegnil ogorek smotke, ki ga je očitno vlovil v cestnem jarku in že ga je hotel' vtakniti v usta, da ga požveči. Premislil si je, ostro pogledal pajdaša in odprl brašno. Izvlekel je lekarniško ste* klenico, napolnjeno z »alkijem«.
»No,« je zarenčal, »vama možičkoma moram pač dati pijače, čeprav je nimam več, nego jo potrebujem sam zase, da bom takole prav pošteno v rožicah.«
Zdelo se je skoraj, da mu je uveli obraz mileje zasijal, ko je videl, kako sta ponosno dvignila klobuka in pokaz.ala svoje bogastvo.
In ko so tako sedeli vsi trije, vsak svojo mero »alkija« v roki, so ti trije iz* gubljenci, ki so bili nekoč možje, kakor iz stare navad« pomislili nase in prevzel jih je občutek sramote, kot da so se raz* galili.
Bradač je prvi premagal to čuvstvo.
»Pri boljših pojedinah sem že sedel,« se je pobahal.
»Kjer ste jedli iz pločevinastih škatel.« se je rogal dolgin.
»Vse je bilo iz suhega srebra,« je po* pravil bradač.
Dolgin je vprašujoče pogledal de* beluha.
»Pri služinčadi,« je dejal dolgin.
»Z gospodo,« je popravljal debeluh. »Rodil "sem se v gosposki hiši in nikdar se nisem vozil v drugem razredu. V prvem in sam v svoji kajuti, nikdar drugače.«
»Pa ti?« je bradač vprašal dolgina.
»Pil sem na zdravje kraljice, Bog jo blagoslovi,« je odgovoril dolgin slavnost* no, brez renčanja ali posmeha.
»V kuhinji?« je namignil debeluh.
Vsi trije so obenem pograbili orožje: dolgin železno ploščo, bradač in debeluh pa kamena.
»Samo nič razburjenja!« je rekel de* beluh in spustil orožje. »Saj nismo sodrga! Imenitna gospoda smo. Pijmo, kakor pi* jejo dostojni ljudje.«
udeležila v imenu upokojencev društveni predsednik in tajnik. G. banu sta izročila spomenico; obljubil je svojo pomoč in naklonjenost.
Po društvenih pravilih bi se moral vršiti letni občni zbor vsaj dc 31 marca. V pričakovanju noveg? uradniškega in penzijskega zakona, ki se je s sigurnostjo obetal s 1. aprilom, je smatral odbor za primerno da počaka na objavo obeh težko pri» čakovanih zakonov. Izšel je pa le uradniški zakon.
Glede železniških legitimacij je bil naš predsednik pri referentu v prometnem ministrstvu. Upat: sme» mo, da dobijo državni upokojenci, vsaj tisti, ki so deležni draginj škili do» klad, če ne stalne, pa vsaj 12 kratno polovično vožnjo na leto.
Ker ni bilo jasno» ali bo smelo naše društvo še nadalje obstojati, smo s sklicanjem občnega zbora še nadalje čakali in na merodajnih me» stih spraševali, kaj naj storimo Vprašanje je še danes odprto. Obstoja upanje, da bo smelo društvo ob» stojati v okrilju Zveze vseh organi» zacij državnih upokojencev.
Zveza državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, v kateri je bilo včlanjeno tudi naše društvo, je likvidirala zaradi že omenjenih določil novega uradniškega zakona. Že pred likvidacijo je opustila izdajanje svojega glasila »Naš Glas«, ki ga odslej izdaja poseben konzorcij kot svoj in neodvisen list za državne nameščence in upokojence. »Naš Glas« je vselej vneto zagovarjal interese upokojencev in zasluži naše priznanje in zahvalo.
Po dobrem premisleku in posvetovanju z merodajnimi faktorji je od» bor na svoji zadnji seji sprejel so» glasno tajnikova predloga glede proš» nje za dopustitev nadaljnjega obstoja društva in glede razpolaganja z dru» štvenim premoženjem. To naj bi se plodonosno naložilo v hranilnici in naj bi obresti vživale vdove in sirote bivših društvenih članov, oziroma če bi takih revnih upravičencev ne bilo, sploh vdove in sirote upokojencev v
Bilanca učiteljskega
Okrajna učiteljska društva, kate» rih je bilo ob sklepu poslovnega leta 33, morajo imeti vsaj po pet zboro» vanj na leto. Po podatkih se je vršilo skupaj 134 zborovanj s povprečno udeležbo 65'4%. Pri nekaterih dru» štvih je udeležba zelo visoka, pri drugih manj treba pa je upoštevati oddaljenost nekaterih krajev in slabo vreme. Vsa društva so imela 125 predavanj vzgojeslovne, znanstvene ali poučne vsebine
Članstvo pri društvih sicer stalno narašča, vendar prepočasi, da bi mo» glo kmalu doseči število učiteljstva v vseh srezih. Nekatera društva so že
naši banovini. (Ker je med tem bilo društvo obveščeno, da sme še naprej poslovati, sta oba predloga brezpred» metna in ju ne objavimo v celoti; op ured.).
Preden končam svoje poročilo, moram še omeniti, da sem ga skušal sestaviti kronološki, torej po dogodkih in sklepih, ki so se vršili od seje do seje. Ne smem prezreti dejstva, da je dobilo društvo od svojih članov nebroj vprašanj in prošenj za različne intervencije, predvsem pri ljubljanski finančni direkciji in kr. banski upravi, pa tudi v Beogradu. Svoja potovanja v Beograd je naš predsednik uporabil tudi za intervencije v privatnih zade» vah in to v mnogih slučajih z uspehom in ima tajništvo med svojimi spisi mnoge zahvale posameznih članov v dokaz, da je društvo bilo potrebno. Razmah društva se pa jasno doku» mentira tudi v blagajniškem stanju. Na zadnjem občnem zboru je izkazana čista imovina 5714 Din, danes pa s saldom 31. decembra 1930. 16.266 Din, oziroma društveno premoženje 23.071 Din 69 p.
Narast članstva pa pomnožuje občutno tudi delo in odgovornost posameznih društvenih funkcionarjev. Če bo smelo naše društvo še nadalje obstojati je treba računati z nadalj» njim razmahom in precejšnjim delom odbora. Da se bodo izvolili v tem primeru pravi možje, ki bodo uživali več zaupanja kakor dosedanji odbor, to je pa zadeva prihodnjega občnega zbora. Če pa naše društvo ne bo smelo obstojati, bo odbor v pravem času sklical izredni občni zbor v svrho likvidacije.«
Opozarjamo na današnji oglas prevozniške tvrdke Guštin.
Oblačiinicaza Slovenijo
Ljubljana, Miklošičeva cesta Štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
stanovskega dela.
dosegla izenačenja števila učiteljstva in članstva. To so: Brežice-Sevnica, Gornji grad, Konjice, Kozje, St. Le» nart, Ljutomer, Slov. Bistrica, Šoštanj in Žužemberk. Skupno je od vseh uči» teljev, katerih je 3382 bilo ob koncu poslovnega leta včlanjenih v sreskih društvih UJU samo 2961. Leta 1930. jih je bilo včlanjenih 2896, torej je napredek precejšen. Značilen je pa stavek tajnikovega poročila, ki se glasi: »Izven organizacije je še vedno 421 učiteljev in učiteljic, ki prav mir» no in brez truda uživajo uspehe naše organizacije, ki so ji sicer zagrizeni
nasprotniki in ne zamudijo nikoli pri» like, da zabavljajo čez njo.«
Izvršni odbor UJU v Beogradu je doživel zaradi nesoglasij na lanski glavni skupščini spočetka mal pre» tresljaj, ki se je pa kmalu izgladil. Predsednik je bil Milan Rabrenovič, tajnika Mihajlovič in Rašić. V odboru je bil tudi'g. P. Flere. Ko je izšel novi uradniški zakon, so morali nekateri člani odbora izstopiti, med njimi tudi predsednik in g Flere. Skrčeni izvrš» ni odbor si je izvolil za predsednika Damijana Rašiča.
Pedagoški tečaj, na katerem so predavali trije odlični šolniki iz Nem» čije o delovni šoli in organizaciji no» vodobnih šolskih zavodov na Nemškem, je organiziralo ljubljansko poverjeništvo v dneh 30. in 31. marca in 1. aprila v Ljubljani. Tečaja se je udeleževalo nad 800 članov in članic iz vse banovine.
O »Zvezi državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani«, ki je mo» rala po novem uradniškem zakonu prenehati z delovanjem, je navajalo tajniško poročilo med drugim naslednje: »Pribijem naj le, da je Zveza vedno krepko podpirala naša strem» ljenja, nam stala vedno ob strani v boju za naša prava in dajala dragocene pravne nasvete, kadarkoli smo se na njo obrnili. V tem oziru je likvi» dacija Zveze za našo organizacijo težka izguba.
Po likvidaciji Zveze se je usta» novil konzorcij, ki še nadalje izdaja »Naš Glas«. Ker prinaša list važne pravne zadeve, odgovarja na razna vprašanja, važna tudi za naš stan, priporočam članstvu, da se naroči na »Naš Glas« in ga s tem podpre.«
»Učiteljski Tovariš« je dobil v minulem poslovnem letu mesečno pri» logo »Prosveto«. Ker so z izdajanjem le»te nastali novi izdatki, je poverje» ništvo sklenilo, naj »Učiteljski Tova» riš« v bodoče izhaja le po trikrat na mesec, namreč vsakega L, 10. in 20. dne v mesecu Iz prihrankov naj bi se izdajala po enkrat na mesec »Prosveta«. Večina sreskih društev je za trikratno izhajanje »Učiteljskega Tovariša« na mesec. O tem naj dokončno
odloči skupščina. — »Popotnik« je iz» šel v 10. številkah z bogato pedagoško vsebino.
Nova društvena pravila, katera je sprejela lanska skupščina v Beogra» du, so bila predložena prosvetnemu ministrstvu v odobritev. Ker je pa med tem izšel novi uradniški zakon, ki ima glede uradniških organizacij docela nove določbe, je ministrstvo predložena pravila spremenilo in jih prilagodilo novemu zakonu. Z odloč» bo od 14. maja 1931. O. N. št. 37.035 so bila dokončno odobrena. Osnovna poteza preureditve pravil je razdelitev organizacije po upravni razdelitvi države, to je po banovinah. Enaka reši» tev se je zahtevala že na neštetih na» ših skupščinah, ostalo pa je vselej pri starem Dobre posledice te preosnove
kreditna zadruga državnih uslužbencev, je slednjič vendarle prišel do zdav» no zaželenega cilja — do lastnega doma. Njegova poslovna in stano vanjska zgradba v Gajevi ulici v Ljubljani je dograjena in zadruga pri» čne poslovati v novih prostorih že 1. avgusta t. 1. Gajeva ulica, vzpored» niča Aleksandrovi cesti, bo v najbliž» jem času najlepša točka, novi center Ljubljane. Prav tako hoče biti v njej tudi ta naša dobro znana, prekoristna in ugledna Kreditna zadruga, srce vsega gospodarskega, socialnega in kul» turnega pokreta državnih uslužbencev ter intelektualcev v dravski banovini. Le v naslonu na enotno, močno fun» dirano kreditno zadrugo je možna rešitev slejkoprej nujnih naših gospo» darskih vprašanj. Zato bo potreba, da nadaljnim namenom in ciljem te kreditne zadruge posvetimo v bodoče mnogo več zanimanja, kot ga je bila žal deležna doslej.
se bodo gotovo pokazale prav kmalu. Nadalje je preurejena zveza med glavnim odborom, med banovinskimi sekcijami in sreskimi društvi tako, da bo ta vez tesnejša, poslovanje pa olajšano in hitrejše. Nova pravila, ki so za nas v celoti sprejemljiva, bodo gotovo ojačila organizacijo, ki bo lahko vedno enotno nastopala. Težko prizadeta so pa z novimi pravili tista številna naša sreska društva, ki niso na sedežih sreskih šolskih nadzorni» kov, kar zahteva novi statut. Večino» ma so bila ta društva ustanovljena že davno, iz resnične potrebe in nekatera tera med njimi prav vzorno poslujejo. Prepričani smo, da se bo dosegla' sprememba pravil, ki jim bo omogo» čila nadaljnji obstoj.
Glede novega zakona o uradnikih navaja tajniško poročilo, da je »Uči» teljski Tovariš« objavil brez števila tehtnih člankov o potrebah izpre-membe prejšnjega uradniškega zakona in o željah in potrebah učiteljskega stanu. Prav tako so okrajna učiteljska
društva stavljala razne predloge in spomenice, o katerih sta razpravljala ožji in širši sosvet. Poverjeništvo je pismeno in po odposlancih večkrat posredovalo v Beogradu in drugod, da se v novi zakon sprejmejo določbe v korist učiteljstva.
Glede na razne kritike, ki jih je slišati od posameznih članov (še več pa od nečlanov), navaja tajnikovo po» ročilo odlomek iz članka »Uradniški zakon in učiteljstvo«, katerega je nedavno objavil »Učiteljski Tovariš« in ki se glasi:
»Večina učiteljstva se danes niti ne zaveda, koliko duševnega in fizič» nega napora je žrtvovala organizacija za dosego cilja, da je dobilo učiteljstvo z uradniškim zakonom vsaj te dobrine. Da vse to delo ni bilo ne
»Pravo pojedino priredimo,« mu je pritrdil bradač.
»Prav pošteno se napijemo,« je odo» bravaje rekel dolgin. »Veliko vode je že steklo v morje, odkar smo bili dostojni ljudje. Ampak pozabimo dolgo pot, ki smo jo od tedaj že preromali in lepo po starem običaju lezimo v posteljo, kakor so delali, ko smo bili še mladi, vsi dostoj» ni ljudje.«
*
Ko je vsak izmed njih že izpraznil steklenico in izvlekel iz cap drugo, so jim glave že pošteno žarele, dasi še niso bili tako daleč, da bi si bili povedali že svoja prava imena. Toda govorica se je že iz» boljšala. Govorili so pravilno in zlikev» škega narečja trampov ni bilo več čuti.
»Tako sem pač ustvarjen,« je pojas» njeval bradač. »Malo bi jih bilo -moglo prestati, kar sem jaz prestal. Pa da bi še sedeli danes tu in pripovedovali to zgod» bo! Prav nikoli nisem mislil na svoje ko» risti. Ge bi bilo res, kar pravijo moralisti in fiziologi, bi bil že davno mrtev. In z vama je prav taka.«
Prenehal je in si zmešal nov požirek, debeluh je pa povzel:
»In dobro smo se zabavali,« se je hva» lil, »in če se že menimo o ljubicah in o vsem drugem,« je citiral Kipiinga, »tedaj smo romali in se potepali —.«
»... v tistih časih,« je debeluh zanj dokončal citat.
»Da, da, tako je, prav tako je bilo,« je potrdil debeluh. »In kraljičine so nas ljubile — mene vsaj.«
»Le naprej, še kaj nama povej,« je silil bradač. »Noč je mlada in zakaj ne bi dali spominu, da se dvigne prav do kra» Ijevskih krovov?« Debeluh je dobrovoljno pokašljal in pomislil, kako bi najbolje pri» čel zgodbo.
»Vedita namreč, da sem iz dobre dru» žine. Percival Dellaney, le povejmo, da, le povejmo to, Percival Dellaney — to ime so nekoč v Oxfordu dobro poznali — ne zaradi moje učenosti, kar rad priznam. Ampak mladi veseljaki iz tistih let se me še dobro spominjajo, če še žive.«
»Moja rodovina je prišla z Viljemom Osvajalcem tja preko,« ga je prekinil bra» dač in pomolil roko debeluhu v priznanje za uvod.
»Kako Vam je že ime?« je vprašal de» beluh. »Ne vem, če sem prav slišal.«
»Delarouse, Chauncey Delarouse. Ime, prav tako dobro, kot katerokoli drugo«
Segla sta si v roke in se ozrla na dolgina.
»No, ker smo že pri tem...« je silil debeluh.
»Bruce Cadogan Cavendich,« je zamr» mral nejevoljno dolgin. »Kar naprej. Per» cival, s svojimi kraljičinami in kraljevski» mi dvori!«
»Ej, takrat sem bil še pravi mladič,« je naglo nadaljeval Percival, »sprva sem se doma igral s frnikulami in spuščal zmaje, potem sem pa prav po vsem svetu gojil sport. In preden sem postal to kar sem,
sem igral precejšnjo vlogo — v igri polo, v boksanju, tekanju čez zapreke, roko» borbi in jahanju. V Avstraliji sem si za» služil odlikovanje kot krotilec divjih konj, v plavanju na razdalje nad četrt milje sem pa dosegel nekaj rekordov. Če sem šel po cesti, so si ženske kar izpahovalc vratove za menoj. Ej, ženske! Bog jih bla» goslovi!«.
In debeluh, oziroma Percival Delarey, ta človeška spaka, je zamahnil s svojo oteklo roko in poslal nebesnemu oboku, posutemu z zvezdami, glasen poljub.
»Pa kraljičina!« je pričel in vnovič po» slal zvezdam poljub. »Kot ženska je bila prav tako lepa, kakor sem bil jaz kot mo» ški. Prav tako ponosna in pogumna, prav tako brezskrbna in predrzna. Moj Bog, v vodi je bila prava morska vila. Prava po» vodna boginja. Kar se pa tiče krvi, sem bil poleg nje pravi plebejec. Njen kraljev» ski rod si lahko zasledoval prav do me» glenega starega veka.
Ni bila hči belopoltega plemena. Ru» menkastorujava je bila, imela je zlatoru-jave oči in lasje, ki so ji padali do kolen, so bili temno modri in gladki, in so se prav toliko kodrali, kolikor je treba žen» skim lasem, da so privlačni. Ej, nosila se ni prav nič po novi modi, prav tako malo kakor vsi njeni predniki. Zakaj bila je kraljična iz Polinezije, žareča, zlata, dra» žestna in vredna ljubezni in hči kraljev od Tihega oceana.«
Spet je obstal in poslal zvezdam po» ljub nji v spomin.
»Na otoku Talofa, kar se pravi »Otok ljubezni«, je bilo, in to je bil njen otek Oče je bil kralj, že star mož, ki je sedel hrom na preprogah iz ličja in ves ljubi dan in še večji del noči samo pil brinjevo žganje iz steklenice na štiri vogle. Ona, moja kraljična je bila edino dete, ker so vsi bratje, ko so se vračali ob veliki ne» vihti s Samoe, potopili s svojim dvojnim čolnom. Pri Polinezijcih pa imajo ženske iz kraljevskega rodu enako pravico do prestola kot moški. Rodovnike vodijo po ■ženskih kolenih.«
Oba, Chauncey Delarouse in Bruce Cadigan Cavendich sta potrdila in naglo pokimala z glavo.
»AEa,« je rekel Percival, »že vidim, vidva poznata Južni ocean. Zato mi res ne bo treba dosti pripovedovati, da bosta mogla razumeti, kako lepa je bila moja kraljičina, princeska Tui»Nui s Talofe, kraljičina z Otoka ljubezni.«
Poslal ji je z roko poljubček, potegnil iz škatle za mleko pošten požirek lekar» narskega alkohola, in ji spet poslal poljub.
»Začela se je zanimati zame, ko sem premagal v rokoborbi vse talofske borce. Pogum pri plavanju je to zanimanje po» globil. Z raznimi umetnijami pri plavanju sem si priboril več nego zgolj izzivalen smehljaj in sramežljivo bojazen navidez» nega umika.
Tisti dan smo lovili sipe ob čereh. Brez dvoma vesta, kako se to dela:	ob
steni, ki jo tvorijo čeri, se potopiš pet, deset vozlov globoko, kolikor pač zmo» reš, in pobrskaš s palico po luknjah in
SAM !
Majdiča posluša Radian.
Ta lepa, mala skrinjica, iz katere se čuje lako divna glasba, dela Majdiči mnogo veselja. Imenuje jo svoj Radion, „ker sama svira'. Mala Majdiča zamenjuje namreč radio z Radionom, o katerem ve, da sam pere in da napravi perilo brez vsakega truda čisto in snežnobelo.
SCHICHTDV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
po katerem uslužbenec, ki je na odsot= stvu po privatnih poslih, daljšem od skupaj 2 mesecev v istem koledar« skem letu, nima pravice do prejemkov za čas preko 2 mesecev. S tem dolo= Čilom je nadomeščena prejšnja do* ločba, po kateri uslužbenec, ki je bil dlje kot 40 dni v istem koledarskem letu na odsotstvu, ni prejemal osebnih niti rodbinskih doklad.
Glede pripadnosti osebne in rod* binske draginjske doklade novo postavljenemu uslužbencu je v § 30. uradniškega zakona določeno, da teko prejemki od 1. dne prihodnjega me* seča po nastopu službe, rodbinska doklada pa od 1. dne prihodnjega meseca po izpolnitvi pogojev za dosego pravice do te doklade.
Prijave za rodbinske doklade. Po navodilu občega oddelka finančnega ministrstva je vlagati prijave za rodbinske draginjske doklade v doseda* nji obliki, t. j. na dosedaj običajnih prijavnih obrazcih, dokler ministrstvo ne predpiše nove oblike za to prijavo. Priložiti je treba potrebne dokaze za pripadlost rodbinske draginjske doklade, zato pa jamstvo treh aktivnih državnih uslužbencev, ki je bilo do* slej predpisano, ni več potrebno.
Nova določitev draginjskih razre= dov in upokojenci. Po § 26. uradni* škega zakona spadajo v II. razred dra* ginjskih doklad v vsi državi samö ti* sta mesta, kjer so sreska načelstva.
Uradniško pravo v praksi,
Draginjske doklade upokojencev — trafikantov. Obči oddelek finančnega ministrstva je pod št. 31.859/1 od 16. maja 1931. izdal odločbo, ki je načelnega značaja in jo zato objavlja* mo. Nekemu upokojencu je bila osporena pravica do draginjskih doklad na podlagi drugega odstavka čl. 16. odločbe ministrskega sveta D. R. št. 107.201/24, ker izvršuje prodajo tobaka na malo. Navedena odločba navaja: »Prodaja tobaka na malo sa= ma po sebi še ni samostojen obrat, temveč se more kot tak smatrati sa* mo tedaj, če se v nji razen monopol* skih predmetov prodajajo tudi drugi predmeti. Pritožnik ima pa dovolilo samo za prodajanje tobaka na malo, in ga vsled tega ni mogoče smatrati, da vodi samostojen obrat. Trgovina pa, katero vodi poleg prodaje tobaka na malo, ne vpliva na njegovo pravo do draginjske doklade, ker po poro* čilih sreskega načelstva v M. ta trgo* vina ni njegova, temveč jo vodi na račun nedoletnih dedičev svoje umrle žene. Zaradi tega se na pritožnika ne more porabiti odločba drugega od* stavka čl. 16., temveč samo prvi odstavek čl 16. odločbe ministrskega sveta D. R. št. 107.201/24.« Upokojen* cu-trafikantu se je draginjska doklada nato tudi res priznala.
lahko, ne malenkostno, to bo priznal odkrito vsak pošten nasprotnik, ako ima količkaj vpogleda v ves ta aparat.
Ne zdi se mi nepotrebno niti umestno ponavljati sedaj »post fe* stum« in podrobno naštevati vse po= sameznosti. Samohvale nismo ne želj* ni, niti je ne potrebujemo. Kdor je to delo spremljal po naših stanovskih glasilih, ga zasledoval p6 naših zboro* vanjih in po mnogih tozadevnih okrož* nicah stanovske organizacije, ta mora priznati, da je bilo vodstvo naše or* ganizacije v tem pogledu docela na mestu in je storilo, kar je bilo možno storiti v danem položaju.
Nobena prilika ni bila opuščena, nobena pot prihranjena, da se je na merodajnih mestih tolmačilo potrebe našega stanu, ki so v marsikaterem oziru docela drugačne od potreb in želj drugih kategorij uradništva Ako nismo vselej in povsod docela uspeli, je naravno. Saj ni v rokah organizacije zakonodajna oblast. Sicer sem pa uverjen, da bi tudi tisti, ki danes največ kritizirajo, ne zadovoljili vseh, pa četudi bi jim dali vso zakonodajno ■oblast.
Za zaključek lahko pribijemo to-le:
Ako bi ne imeli tako dobre sta* novske organizacije, kakor jo imamo, bi bil uradniški zakon, za učiteljstvo v marsikaterem oziru, dokaj slabši. Če pa bi bila organizacija še boljša bi bil tudi uspeh učiteljstva lahko še večji.«
Svoje poročilo je tajnik ljubljanskega poverjeništva UJU, gosp. Jos. Kobal sklenil z besedami:
»To je poročilo o delovanju po* verjeništva v preteklem poslovnem letu. Nisem navedel vsega, dotaknil sem se le glavnih dogodkov v organizaciji, Podrobnosti sem izpustil, saj je o njih sproti poročal »Učiteljski Tovariš«. Iz poročila lahko uvidite, cenjeni delegati in delegatke, da smo storili za organizacijo in članstvo vse, kar je bilo v danih prilikah storiti mo* goče. Ako objektivno presodite delo poverjeništva, sem uverjen, da vam ne bo težko izreči o njem svoje sodbe.«	(Konec.)
Združitev poštnih uslužbencev.
Zaradi znanih določb novega urad* niškega zakona je bilo treba prilagoditi novemu stanju tudi organizacije poštno-telegrafsko-telefonskega usluž* benstva. Zato je Savez p. t. t. uslužbencev sklical na dan 21. junija iz* redni občni zbor v Beogradu, kateremu je bil namen reorganizacija Save* za in prilagoditev zahtevam uradni* škega zakona.
Zborovanje je sklical ustanovitelj in predsednik Saveza, znani poštarski organizator, Toma Jovanovič. Zboro* vanja se je udeležilo okrog 200 odpo*
slancev posameznih oblastnih organi* zacij in raznih poštarskih društev. Razmeroma največ prisotnih je bilo iz dravske banovine, kjer so po:;tni uslužbenci najbolje organizirani. Za* stopano je bilo tudi Društvo nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani.
Po poročilu odbora se je ugotovilo, da znaša čisto premoženje Sa* veza skoro milijon dinarjev, je pa v resnici celo višje.
Glede novih pravil sta bili na občnem zboru dve močni, načeloma si nasprotujoči skupini. Odbor je predlagal osnutek pravil, po katerem naj bi bilo 9 banovinskih sekcij, kot centralna uprava organizacije naj bi pa poslovala 10. sekcija s sedežem v Beogradu. Nasprotno so pa predsod* niki posameznih oblastnih organizacij po večini vsi zahtevali, naj bo 10 sekcij, beograjska naj bo enakbpravna z ostalimi, kot skupna izvršilna uprava' naj bi bil osrednji odbor, katerega bi volil vsako leto redni občni zbor. Ker ni prišlo do sporazuma, je bil od* rejen daljši odmor.
Nazadnje je občni zbor sprejel de* klaracijo Saveza in vseh organizacij, da se vloži premoženje vseh orgamza* cij v skupno osrednjo blagajno. Za enkrat je občni zbor sprejel osnutek pravil, katerega je predložil Savez, vendar z izrečnim pridržkom, da so ta pravila le začasna in veljajo samo dotle, dokler se ne uredi vprašanje premoženja Saveza in oblastnih orga* nizacij, kar se mora zgoditi najdlje v 6. mesecih. V tem času bo redna skupščina sprejela nova pravila, na katera bodo pristale vse banovinske sekcije. Dotle se premoženje ne sme odtujit'. Do sprejema novih pravil izvršuje osrednjo upravo odbor beograjske banovinske sekcije in predsedniki ter tajniki vseh ostalih sekcij.
Izvoljen je bil nato odbor, kate* rega je Savez predlagal. Z velikim navdušenjem je bil nato izvoljen g. To* ma Jovanovič za dosmrtnega častnega predsednika udruženja, katerega je sam tudi ustanovil in bil ves čas njegov predsednik.	—a.
V
Se o draginjskih dokladah.
V novi uredbi d draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev, o kateri je naš list zadnjič izčrpno poročal, so mnoge določbe, katere so bile preje drugačne, oziroma so nekatera vprašanja, ki jih je prejšnja odločba ob* ravnavala, urejena sedaj že v samem uradniškem zakonu.
Tako so določila, ki obravnavajo pogoje za sprejemanje osebnih doklad, povečini vsa že v novem uradni* škem zakonu samem. Prav tako je n. pr. tudi določilo, da se disciplinski kaznovanemu državnemu uslužbencu osebna draginjska doklada zniža z istim odstotkom, kakor plača, v § 190 uradniškega zakona. Važen je tudi 2. odstavek § 87. uradniškega zakona,
Ker pa novi uradniški zakon v sploš* nem za upokojence ne velja in je tudi nova uredba o draginjskih dokladah uredila to vprašanje samo za aktivne uslužbence, je bilo nejasno, da-li velja določba § 26. uradniškega zakona tudi za upokojence. To vprašanje je rešil . obči oddelek finančnega ministrstva pod št. 36.766/1. od 8. junija 1931., ki je odločil, da velja tudi za upokojen* ce nova razdelitev draginjskih razredov, ker ne more biti isti kraj uvrščen v dva različna razreda, posebej za aktivne drugače pa za upokojence.
Organizacijske vesti.
Razid društva. Po sklepu občnega zbora se je »Gospodarsko društvo poštnih uslužbencev v Mariboru« prostovoljno razšlo.
Razid društva. »Društvo poštnih telegrafskih in telefonskih uradnikov v Ljubljani« se je po sklepu izrednega občnega zbora prostovoljno razšlo.
Organizacija sarajevskih upoko* jencev. Kot smo že javili, se je vršila 28. junija v Sarajevu ustanovna skupščina »Udruženja državnih penzionera in penzionerki kralj. Jugoslavije«,
razpokah v koralni steni, kjer slutiš, da se skrivajo sipe. Vsa umetnost je v tem, da s palico, ki je na obeh konceh zaob* Ijena in morda čevelj dolga, zdražiš leno sipo, da se z lovkami prime palice, roke in lakti. Potem jo že imaš, se dvigneš vrh vode, jo udariš po glavi, ki jo ima žival sredi života in jo vržeš v čoln, ki čaka. Lahko si predstavljata, da sem se nekaj* krat potopil!
No torej, pravkar sem izvlekel iz razpoke sipo, dolgo osem čevljev, in sicer v globini petnajstih metrov. Mogel sem ostati štiri minute pod vodo. Potopil sem se s koralno klado, da bi mogel doseči globino tridesetih metrov, kjer naj bi bil osvobodil sidro, ki se je vjelo ob steno. In znal sem se potapljati tiste čase z glavo vznak in skakati z višine petindvajset metrov v vodo —.«
»Pusti to, izbrišimo to, kar nehaj!« je suho opominjal Chauncey Delarouse. »Pripoveduj o kraljičini! To spravi staro kri, da spet skipi. Skoro jo vidim pred seboj. Kaj ni bila čudovita?«
Namesto z besedami, je Percival pri* trdil s poljubom, ki ga je poslal zvezdam.
»Povedal sem vama, da je bila morska vila. Prav res je bila. Vem, da je nekoč, ko se ji je v viharju preobrnila jadrenica, plavala dolgih šestintrideset ur, preden so jo rešili. Sam sem videl, kako se je poto* pila do globine tridesetih metrov in pri* nesla v vsaki roki školjko bisernico. Bila je čudovita.
In tisti dan, ko smo lovili ob čereh sipe, sem bil kar bolan od nje. Blaznel —
vem, kar blaznel sem za njo. Navadno sva skakala iz velikega čolna skupaj v vodo in vštric sva plavala globoko na* vzdol v živo globino, ki je bila tako hlad* na in vsa pisana. Pri tem mc je tako čudno gledala in njene oči so me mučile, da sem bil še bolj predrzen. Na koncu pa, globoko, globoko pod vodo/ sem izgubil zavest in jo skušal zagrabiti. Ona, morska deklica se mi je izmuznila in ko je beža* la, sem videl smeh na njenem obrazu. Zbežala je še nižje navzdol, in zdaj sem vedel, da jo imam, zakaj bil sem med njo in gladino. Toda s svojo palico za lov sip je pobrskala po umazanem pesku na dnu. To je bila stara zvijača, da ubežiš somu. Zdaj jo je uporabila zoper mene, skalila vodo, in nič več je nisem videl. In ko sem priplaval na vrh, je bila že tam, se tesno držala čolna in smejala. Ni bila zaman kraljičina. Položila mi je roko na laket in me prisilila, da sem jo poslušal. »Igrajva se,« je rekla, »kdo izmed naju ujame naj* več sip, največjo in najmanjšo sipo.« Ker sva stavila za poljube, si moreta misliti, da sem se precej ves žareč potopil.
Sipe nisem vlovil nobene. Nikdar več v življenju nisem lovil sip. Bila sva morda pet vozlov.izpod vodne gladine in iskala v koralnih čereh skrivališča, kjer so gnez* dile sipe, ko se je zgodilo. Zdelo se mi je, da sem našel skrivališče in prepričal sem se, da je prazno, ko začutim v bližini nekaj sovražnega. Obrnem se. Že je bilo kraj mene, pa to ni bil navaden som. Polne štiri metre je bil dolg in bleščeče mačje oko, ki ga ne moreš pozabiti, se je
bleščalo kot zvezda, ki se potaplja. Spo* znal sem ga: bil je pravi morski tiger.
Kraljičina je bila komaj kake tri metre oddaljena in brskala s palico po razpoki v koralnih pečinah. Som se je za* gnal naravnost nanjo. Vse moje misli so se zgostile v eno samo, vse obsegajoče iskro zavesti.
Dasi sem dobro spoznal opasnost de* janja, sem s topim koncem palice od stra* ni udaril soma, kot opozoriš nase mimo idočega znanca s tem, da se ga dotakneš s palcem. In požerun se je obrnil proti meni. Poznata Južno morje in vesta, da se morski tiger prav tako kot sivi medved z golim obrazom z Aljaske, nikdar ne ogne sovražniku. Toliko sežnjev pod mor* jem je besnel boj — če je mogoče ta eno* stranski napad imenovati boj. Kraljičina, ki ni bila nič opazila, je vjela sipo in splavala na površino. Ljudožer je planil name. Branil sem se ga in s pestmi sem ga bil po nosu nad odprtim žrelom s tiso* čerimi zobmi, da me je večkrat zagnal s hrbtom ob ostro koralno steno. Brazgoti* ne lahko vidite še danes. Kadar sem po* skusil splavati navzgor, je planil name in vendar nisem mogel večno ostati brez zra* ka pod vodo. Vsakokrat, kadar se je vr* gel name, sem ga z udarci po nosu odbil. In ušel bi mu bil brez škode, da mi des* niča ni spodrsnila. Prav do komolca mu je zdrknila v žrelo. Zaprl je čeljusti prav izpod komolca. Vesta, kakšni so somovi zobje. Kar so zagrabili, ne morejo več iz* pustiti. Zato mi je kost od komolca na* vzdol do zapestja, kjer so se zobje stisnili,
popolnoma posnel, in pogoltnil desnico, ki mu je zbudila tek.
Med tem sem ga s palcem levice su* nil v očesno votlino, da mu je izteklo oko. To mi ni nič pomagalo. Ker je okusil me* so, je pobesnel. Zasledofal je krvavečo štulo moje desnice. Petkrat, šestkrat sem ga z zdravo roko še odbil. Nato je spet zagrabil ubogo, pohabljeno laket, zaprl Žrelo in ogulil vso kost še od ramena do komolca, in si tako preskrbel drugi griz* Ijaj z mojega telesa. Obenem sem mu pa z zdravo roko izbil še drugo oko.
Gori v kanuju so ljudje vse to videli in na glas hvalili moj čin. Do današnjega dne še pojo in pripovedujejo o meni. In o kraljičini.«
Nastopil je kratek, pa pomemben pre*
mor.
»Kraljičina me je vzela za moža... Ah, joj in prejoj, kakšna zmešnjava ča* sov in usod, kakšna menja sreče, če zra* sejo cokle v ceni in se pocenijo lakaste pete. Francoska topničarka, osvojeno kra* Ijestvo na Otoku ljubezni sredi Južnega oceana, kjer danes gospoduje neuk krneč* ki žandarm iz kolonij.«
Končal je stavek in povest. Pokopal je obraz v nagnjeni odprtini pločevinaste škatle za mleko in grgraje z žejnimi po* žirki izlil vase jedko pijačo.
Oblek« kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna JOS. REICH.
v katero se je spremenilo prejšnje sa= rajevsko »Društvo penzionera«. Iz za* pisniškega poročila, objavljenega v »Glasu drž penzionera« je bil ta obč* ni zbor izredno buren, tako da je mo* ral celo prisotni zastopnik policijske* ga oblastva miriti zborovalce. V splošnem je bilo opaziti mnoga na-sprotstva med člani bivšega odbora in novim vodstvom društva. Posebno mnogo se je govorilo o denarnem po* slovanju v organizaciji. Končno je občni zbor sprejel nova pravila. Po teh je sedež društva v Sarajevu, področje njegovega delovanja se pa razteza na vso državo. Namen društva je združitev vseh obstoječih upokojenskih društev, varovanje in zasto* panje stanovskih, socialnih in gospodarskih interesov članstva, gmotno in moralno podpiranje potrebnih članov, osnavljanje kreditnih in drugih ko* ristnih ustanov itd. Člani društva mo* rejo postati vsi, pa kateremkoli zakonu upokojeni državni uslužbenci, orožniki, svečeniki, vdove m sirote upokojencev ter upokojenci oblastnih, občinskih in drugih javnih teles. — Za predsednika društva je odbor iz* volil Mihajla A. Jovanoviča, za pod* predsednika Matijo Kordiča in Stojana Bijeliča, za blagajnika Ilija Pra* štalo. Začasni tajnik je Franjo Mayrberger. Odbor je nadalje sklenil, da v bodoče ne sme noben odbornik prejemati od društva ne podpore, ne posojila, da se mora pred vsakim poto* vanjem določiti dnevnica in potna odškodnina in da se morajo vsi zapisniki predlagati nadzornemu odbo* ru. Za urednika lista je bil postavljen dr. Hamid Šahinovič.
Vestnik.
Iz uradniškega tiska. Glasilo biv* šega sarajevskega »Društva penzio* nera«, ki je že 5 leto izhajalo pod na* slovom »Glas umirovljenika«, je spre*
menilo svoje ime v »Glas državnih penzionera i penzionerki kraljevine Jugoslavije«. List je glasilo novo osno* vanega »Udruženja državnih penzionera i penzionerki kraljevine Jugosla* vije v Sarajevu«. Izhaja vsak mesec in velja na leto 24 Din. Odgovorni urednik je Franjo Mayrberger.
Uradniška naselbina v Beogradu. Članek pod tem naslovom, katerega je svoj čas objavil naš list, je ponatisnil ljubljanski »Poštar«, ki dostavlja naslednje: »Ker imamo v Ljubljani tudi že dolgo časa stavbno zadrugo državnih nameščencev »Dom«, v kateri je precej poštarjev, bi bilo kaj umestno, če bi »Dom« javno' o tem informiral, katere korake je že vse na* pravil za svoje člane glede državne, deželne in občinske podpore pri grad-bah stanovanjskih hiš in kaj je vse pri tem dosegel.«
Akcija železniških kronskih upo* kojencev. Zagrebški »Naš Glas« po* roča, da je pred kratkim predsednik udruženja uslužbencev državmh že» leznic Mate Kiš izročil načelniku ob* čega oddelka generalne direkcije dr» žavnih železnic dr. Gjuriču sporne» nico o vprašanju železniških kronskih upokojencev, ki prosijo za povečanje pokojnine. Obljubljeno mu je bilo, da se bo zadeva proučila in se bo skušalo ugoditi prošnji.
Nove uradne ure. Po odredbi ministrskega predsednika so zaradi po* letne vročine do preklica v državnih uradih in zavodih določene uradne ure od 7'30 do 1L30 in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 7'30 do 13. ure
Sistemizacija poštnega osebja. Po poročilu »Poštarja« pripravlja prometno ministrstvo sistemizacijo za vse osebje ljubljanske poštne direkcije. Po tem načrtu naj bi bilo ustanovljenih 100 novih mest za razne usluž* bence, s čimur bi se omililo občutno pomanjkanje službenega osebja.
Maturanti mariborskega učiteljišča iz leta 1880., 1881. in 1882. obha» jajo letos svoj tovariški sestanek dne 8. in 9. avgusta v Laškem pri Celju. Letnik 1881. slavi obenem svojo 50* letnico mature. Od tega letnika še ži* vijo jubilanti: Jug Vinko, Kaučič Ma* tej, Levstik Miloš, Megla Franc, Porekar Anton, Runovc Martin, Smol* nikar Ivan in Vabič Franc. — Iz let» nika 1880. je še živečih 5, in sicer: Farkaš Ivan, Suher Franc, Šalamun Šima Trohej Lojze in Viher Šimen. — Iz letnika 1882. pa: Črnko Jernej, Kri* stl Alojzij, Križ Anton, Skaza Franc, Škrjanc Srečko, Vauhnik Miha, Vogrinc Anton, Zabukošek Anton in Zdolšek Martin. Vsi navedeni eo v zasluženem pokoju. Posebno se vsi čutijo ob vsakoletnih sestankih srečni ob zvestem pravem tovarištvu iz mladih let. Na veselo snidenje!
Odtegljaji za delnice Agrarne banke. S 1. julijem je bil vsem tistim državnim uslužbencem, ki so leta 1929. podpisali delnice Priviligirane agrarne banke proti odplačevanju na obroke, odtegnjen zadnji obrok. S tem so vsi ti svoje obveznosti docela poravnali in se jim bodo vročile podpisane del* niče. Kdaj se to zgodi, še ni določeno.
Popust v mestnem kopališču v Zagrebu. Člani zagrebškega »Saveza javnih nameštenika i umirovljenika« imajo v mestnem kopališču na Savi v Zagrebu 50% popusta. 'Imenovano društvo ima posebne kabine v kopališču, katerih se smejo posluževati samo društveni člani po znižanih cenah. —
Kakšne ugodnosti in popuste pa uži* vajo državni uslužbenci v naših javnih in občinskih kopališčih v Ljubljani, v Mariboru, Celju in drugod?
Zdravstveni drobiž.
Ne jej ob nepravem času! Če si izmučen ali razburjen, nikar ne jej! Tedaj so naši prebavni organi nespo» sobni za delo. Jej šele tedaj, ko si se zopet umiril in svoje misli zbral. Trav tako je škodljivo, če uživaš pri veliki utrujenosti večje množine mrzle vode. Majhne množine vode nas pa osvežijo, če pijemo počasi in po požirkih. Zlasti poleti moramo biti v tem oziru zelo previdni, ker takrat že itak vsi nagi» bamo k črevesnemu in želodčnemu motenju.	(Iz »Zdravja«),
Raztolščilni čaj. Vsi raztolščilni čaji učinkujejo več ali manj odvajalno. Zdravo raztolščilno zdravljenje se more izvesti izključno le s primerno dieto (sadje, zelenjava, salata, kumare, zelje, repa itd., malo ribe in mesa, trd beljak, a nobene masti, nobenega slad* kor ja, nobenih močnatih jedi, ne kru» ha, ne riža, ne krompirja itd.). Travil* no raztolščilno zdravljenje mora vo» diti zdravnik. Tudi smemo le počasi hujšati in ne preveč naenkrat, sicer dobimo gube in vpad droba.
Proti piku muh si napravi tinkturo iz špirita in mrčesnega praška in si namaži noge z njo; mrčesu to smrdi in ne pride zraven. Dober je tudi dvaod* stotni timoBšpirit (thymol).
I
SELITVE, oziroma PREVOZ
pohištva obavlja po zmernih cenah ter daje pri plačilu državnim nameščencem ugodne pogoje
Draga Guštin, Moste — Ljubljana
Prvo splošno prevozništvo z brzovoznimi avtomobili Telefon: 3162 in 2942	Brzojavni naslov: D. Guštin, Moste-Ljubljana
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Pražakova ulica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
Najboljši
šivalni stroji in kolesa znamke GMTZliERinRDLER
ter švicarski ple tilni stroji,Dubied* ra rodbino, obrt in industrijo
Josipa
Petelinca
LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in Šolskih potrebščin.
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo točno in solidno
		Veletrgovina A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. 	 Raznovrstno rudninsko vodo.	
			
			
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
Knjigarna A Užlt.lltke tiskarne
v Ljubljani
Frančiškanska
ulica 6
TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNE HRANIL. ŠT. 10.761
priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne 1 Postrežba točna! Zahtevajte ceniki
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in natančnost v izvrševanju naročil!
EN GROS! EN DETAIL! Ustanovljena 1. 1882.
J. HAMANN
UubUaita
Vam nudi najsolidnejšl vir nakupa perila, opreme nevest In novorojenčkovi perja, modnih potrebščin - Predtlskarija modernih rožnih del.
Izdaja za konzorcij „Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.