f'oštnina platan* t gotovini URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik Vli. V Ljubljani dne 24. januarja 1950. Številka 4 VSEBINA 14. Odtok Ljudske skupščine LRS o potrditvi uredb, bi jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva. 15. Zakon o državnem proračunu LRS za leto 1950. 16. Zakon o dodatnem proračunu LRS za leto 1949. 17. Zakon o državnem zaključnem računu LRS za leto 1948. 18. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o davku od dohodkov (dohodnini). 19. Odločba o odkupnih cenah za fižol. 20. Pravilnik o zamenjavi državnih gozdov zaradi arondacije in komasacije državnih gozdnih gospodarstev ter o pogojih za dodeljevanje in o načinu uživanja. 21. Navodilo za izvajanje uredbe o pravici učiteljev osnovnih in sedemletnih šol do brezplačnega Stanovanja in kuriva. 22. Odločba o ustanovitvi šol za učence v gospodarstvu v lesni industriji v Mariboru, Celju, Nazarjih, Sevnici, Št. Petru na Krasu in na Bledu. — Zapisnik 1. seje III. izrednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 17. januarja 1950. — Zapisnik 2. seje IH. izrednega zasedanja Ljudske skupšči. ne LRS dne 18. januarja 1950. imnsKÄ saupščiNA us 14. Odlok Ljudske skupščine LRS o potrditvi uredb, ki jih je izdala Vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu Vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva Potrjujejo se uredbe, ki jih je izdala Vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu Vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva z dne 23. januarja 1947, im sicer: 1. uredba z dne 29. oktobra 1949 o p raviol učiteljev osnovnih in sedemletnih šol do brezplačnega stanovanja in kuriva (Uradni list LRS, št. 34-215/49), 2. uredba z dne 22. decembra 1949 o odpisu državnih terjatev, nastalih po finamčniih predpisih, veljavnih do osvoboditve, in o izbrisu zastavne pravice zanje (Uradni List LRS, št. 39-249/49), 3. uredba z dne 22. decembra 1949 o izbrisu zastavne pravice za terjatve bivših kreditnih zadrug (Uradni list LRS, št. 39-250/49), 4. uredba z dne 23. decembra 1949 o ukinitvi uredbe o organizaciji odkupa mleka, mlečnih izdelkov, jajc, perutnine in divjačine in o ustanovitvi Glavne direkcije za odkup in promet z mlekom, mlečnimi izdelki, jajci, perutnino in divjačino (Uradni list LRS, št. 39—251/49), 5. uredba z dne 23. decembra 1949 o ukinitvi uredbe o organizaciji odkupa alkoholnih pijač, sadja in zelenjave in o ustanovitvi Glavne direkcije za odkup in promet z alkoholnimi pijačami, sadjem in zelenjavo (Uradni list LRS, št. 39-252/49). Št. 124/1-50 Ljubljana dne 18. januarja 1950. LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKU ufpuRLIKE SLOVENIJE Tajnik: Predsednik: lože Jurač 1. r. Dr. Ferdo Kozak L r. PREZIDI! IJÜSJSKR SOTÄE LfiiB 15. Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije rarz-glaša Prezidi j Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o državnem proračunu Ljudske Republike Slovenije za leto 1950, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na III. izrednem zasedanju dne 18. januarja 1950 in ki se glasi: Zakon o državnem nroračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1950 1. člen Državni proračun Ljudske republike Slovenije za leto 1950 znaša: dinarjev Dohodki................................. 6.578,800.000 Izdatki................................. 6.578,800.000 2. člen Državni proračun za leto 1950 obsega: a) republiški proračun: z dohodki v znesku..................... 3.827,000.000 in izdatki v znesku ..... 3.827,000.000 b) proračun Glavnega mesta Ljubljane in proračun oblasti, in sicer: Glavnega mesta Ljubljane: ' z dohodki v znesku in izdatki v znesku 454,132.000 454,132.000 Ljubljanske oblasti: z dohodki v znesku in izdatki v znesku 1.027.714.000 1.027.714.000 Mariborske oblasti: z dohodki v znesku in izdatki v znesku 864,369.000 864,369.000 dinarjev Goriške oblatiti: z dohodki v znesku • • ■ . . 405,585.000 in izdatki v znesku....................... 405,585.000 Skupaj proračun Glavnega mesta Ljubljane in oblasti: 2 dohodki v znesku....................... 2.751,800.000 in izdatki v znesku....................... 2.751,800.000 3. $lan Izdatki v proračunih Glavnega mesta Ljubljane in oblasti, ki so določeni z državnim proračunom, se bodo krili z njihovimi lastnimi dohodki, Ce lastzii dohodki oblasti ne zadoščajo za kritje izdatkov, se primanjkljaj krije z udeležbo pri republiških dohodkih. Da se uravnotežijo proračuni oblasti in da bi dohodki enakomerno pritekali, odloči vlada Ljudske republike Slovenije sporazumno z Izvršilnim odborom glavnega mesta Ljubljane in izvršilnimi odbori oblastnih ljudskih odborov, katerih republiških dohodkov bodo deležni ljudski odbori in s kolikšnim odstotkom kakor tudi, katerih dohodkov bo deležna Ljudska republika Slovenija in s ko-' Irkšnim odstotkom, 4. Sen Planirani presežek dohodkov v proračunu nižjih organov državne oblasti gre v proračun višjega organa državne oblasti in se uporablja za uravnoteženje proračunov tistih organov državne oblasti, ki ne morejo svojega proračuna uravnotežiti z lastnimi dohodki. 5. člen Državna gospodarska podjetja, izvzemši gradbena, znižajo v letu 1950 planirano polno lastno ceno za znesek 620,000.000,— dinarjev, državna gradbena podjetja pa za znesek 75,400.000,— dinarjev. Republiška planska komisija določi odstotke znižanja planirane polne lastne cene po gospodarskih panogah, operativna upravna vodstva p-a po podjetjih. Minister za finance LRS predpiše način vplačevanja zneskov, ki se dobijo z znižanjem polne lastne cene. 6. člen Celotni plan Investicij v znesku 3.549,500.000,— dinarjev se finansira iz proračunskih sredstev z zneskom 2.061,900.000.— dinarjev in iz lastnih sredstev podjetij (amortizacije im dela dobička) z zneskom 1.487,600.000,— dimarlev. 7. člen Izdatki državne uprave in sodstva se ne morejo povečevati iz zneskov, ki so odobreni za finansiranje prosvete in 'judske kulture in za finansiranje socialno zdravstve-nega varstva ljudstva. 8. člen Prenose kreditov (virmane) med partijami in pozicijami raznih poglavij v mejah istega dela in razdelka odobrijo višji odredbodajalci. Krediti, odobreni za izplačevanje stalnih in občasnih osebnih dodatkov, se ne smejo povečati z virmani. Pozicije za operativne materialne izdatke se ne smejo povečati z virmanom iz pozicij za funkcionalne izdatke. Z virmanom zmanjšane oziroma povečane partije in pozicije se ne smejo znova povečati oziroma zmanjšati. 9. člen Osnutki pravnih predpisov, katerih izvajanje predvi-deva nove ali večje izdatke, se morajo poslati v poprejšnjo pritrditev ministru za finance. 10. člen Število službenih mest, kolikor še ni izdana dokončna odločba o sistemizaciji, se sme povečati samo v soglasju s predsednikom komiteja za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti pri vladi LRS in z ministrom za finance LRS. Nove nastavitve so dopustne samo, če so v proračunu zagotovljena potrebna finančna sredstva v okviru odobrene sistemizacije. 11. člen Novi uradi in ustanove se smejo med letom ustamav-Ijati, če so v tekočem tromesečnem planu za izvajanje proračuna zagotovljena finančna sredstva. 12. člen Minister za finance LRS ima pravico ustaviti izplačilo osebnih izdatkov, ki ni v skladu z zakonskimi predpisi. Ce se pristojni minister ne strinja z ustavitvijo, odloči o tem predsednik vlade LRS. 18. člen Odločbe o uslužbenskih razmerjih šefov računovodstev izdajajo pristojni organi v soglasju z ministrom za finance. Šefi računovodstev pri odredbodajalcih so za svoje delo odgovorni ne samo odredbodajalcu, temveč tudi ministru za finance. 14. člen Ta zakon velja od dneva objave v >Uradnem listu Ljudske republike Slovenije«, izvaja pa se od 1. ja-nu-arja 1660. U št. 174 Ljubljana dne 24. januarja 1950. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar 1. r. 16. Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša ProKidij Ljudske skupščine LR Slovenije zal»>n o dodatnem proračunu Ljudske Republike Slovenije za leto 2/U49, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije aa lil. izrednem zasedađju dne 18. januarja 1950 in ki se glasi: Zakon o dodatnem preračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1949 I PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV DODATNEGA PRORAČUNA LR SLOVENIJE ZA LETO 1949 Dohodki din Izdatki din 1. Presežek do- 1. Dodatni pro- hodkov po račun repu- republiškem bilke proračunu 1949 . . . 967,187.000 1.211.619 104 2. Presežki do- 2. Dodatni hodkov po proračuni proračunih ljudskih ljudskih od- odborov torov - . 596,980.(JOt 342,547.8! Skupno dodatni Skupaj 1,554.167.000 proračun . 1,554.167.000 II PREGLED IZDATKOV DODATNEGA PRORAČUNA ZA LETO 1949 PO DELIH Ljudski Skupni dodatni Del Izdatki Republika odbori proračun 1 Investicije za kapitalno izgradnjo "m o-stalo finansiranje gospo- darstva . . 975,7‘26.8;id 181,850.000 1.157,676.838 2 Ostale družbe- no koristne investicije - - 131,886.887 127.200.000 259,086.387 3 Prosveta in ljudska kultura ... - — 6,596.000 6,596.000 4 Socialno zdravstvene zaščita • • - 8,151.000 8,151.000 5 Državna uprava in sodstvo — 10.451.000 10.451.000 6 Proračunska rezerva in obveznosti . 104,005.879 8.299.896 112,805.775 Skupaj 1 211^619104 342"547.89ß 1.554^ 67.000 1. del: Investicije za kapitalno izgradnjo in ostalo finansiranje gospodarstva 6. razdelek: Ministrstvo za industrijo 1 Investicije za kapitalno izgradnjo . 38,700.000 2 Povrnjene planske !n nepredvidene izgubo ........................... 00,832.558 Skupaj 6. razdelok 7. razdelek: Ministrstvo za kmetijatvo 3 Povrnjene planske in nepredvidene izgube ........................... 26l8,322.252 Skupaj 7. razdelek 268,322.252 8. razdelek: Ministrstvo z« gozdarstvo in lesno Industrijo 4 Investicije za kapitalno izgradnjo - 10,488.788 5 Povrnjene planske in nepredvidene izgube 370,225.019 Skupaj 8. razdelek 380,663.807 10. razdelek:: Ministrstvo za lokalni promet 6 Povrnjene planske in nepredvidene izgube ...... 3,900.000 Skupaj 10. razdelek 3,900.000 12. razdelek: Ministrstvo za gradnje 7 Investicije za kapitalno izgradnjo . 25,000.000 8 Povrnjene planske in nepredvidene izgub« 9,289.182 Skupaj 12. razdelek 34,289.182 14. razdelek: Ministrstvo Za notranje zadeve 9 Investicij» za kapitalno izgradnjo . 13,000.000 Skupaj 14. razdelek 13,000.000 17. razdelek: Ministrstvo za prosveto 10 Investicij« za kapitalno izgradnjo . 3,000.000 Skupaj 17. razdelek 3,000.000 29. razdelek: Uprava za radiodifuzno službo 11 Povrnjene planske in nepredvidene 7,964.089 *•##••• Skupaj 29. razdelek 7,964.039 32. razdelek: Ministrstvo za državne nabave ie Investicije za kapitalno izgradnjo . 2,600.000 13 Povrnjene planske in nepredvidene izgube 110,907.000 14 Povrnitev lastnih obratnih sredstev 21,648.000 Skupaj 32. razdelek 135,055.000 Skupaj 1. del 975,726.888 REKAPITULACIJA IZDATKOV 1. DELA 6. razdelek: Ministrstvo ra industrijo . 129,532.558 7. razdelek: Ministrstvo /.a kmetijstvo 268.322.252 8. razdelek: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo . . . 180,663.807 10. razdelek: Ministrstvo ra lokalni pro- met 3,900.000 12. razdelek: Ministrstvo ra gradnje . 34,289.182 14. razdelek: Ministrstvo ra notranje za- deve 13,000.000 17. razdelek: Ministrstvo za prosveto . 3,000.000 29. razdelek: Uprava za radiodifuzno službo 7.964.039 . 32. razdelek: Ministrstvo za državne na- bave 135,055000 129,088.558 I Skupaj 1. del 975.726.838 2. del: Ustale družbeno koristne investicije 2. razdelek: Prezidi j Ljudske skupščine LRS 15 Ostale družbeno koristne investicije 300.000 Skupaj 2. razdelek 300.000 3. razdelek: Predsedstvo vlade LRS 16 Večje nabavke inventarja • • • 1,000.000 Skupaj 3. razdelek 1,000.000 G. razdelek: Ministrstvo za industrijo 17 Ostale družbeno koristne investicije 2,978.000 18 Večje nabavke inventarja • • • 1,108.387 Skupaj 6. razdelek 4,086.387 7. razdelek: Ministrstvo za kmetijstvo 19 Večje nabavke inventarja • • • 5,500.000 Skupaj 7. razdelek 5,500.000 8. razdelek: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo 20 ,Večje nabavke inventarja . . . 1,000.000 Skupaj 8. razdelek 1,000.000 12. razdelek: Ministrstvo za gradnje 21 Ostale družbeno koristne investicije 14,289.000 Skupaj 12. razdelek 14,289.000 14. razdelek: Ministrstvo za notranje zadeve 2*2 Ostale družbeno koristne investicije 6,000.000 Skupaj 14. razdelek 6,000.000 17. razdelek: Ministrstvo za prosveto 23 Ostale družbeno koristne investicije 4,000.000 24 Večje nabavke inventarja . . . 10,000.000 Skupaj 17. razdelek 14,000.000 REKAPITULACIJA IZDATKOV PO DODATNEM 1. del: PRORAČUNU ZA LETO 1949 Investicije za kapitalno izg rud- njo in ostalo finansiranje gospodarstva • • • . . ' 975,726.838 2. del: Ostale družbeno koristne investi- cije ....... 131,886.387 6. del: Proračunska rezerva, obveznosti in dotacije 104,005.879 Skupaj republiški dodatni proračun ...... 1.211,619.104 Dodatni proračuni ljudskih odborov 342,547.896 Skupaj državni dodatni proračun 1.554,167.000 U št. 175 Ljubljana dne 24. januarja 1950. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Predsednik: France Lubej 1. r. Josip Vidmar 1. r. 17. Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidi j Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o državnem zaključnem računu Ljudske Republike Slovenije za leto 1948, k. ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije ua 111. izrednem zasedanju dne 18. januarja 1950 in ki se glasi: Zakon o državnem zaključnem računu Ljudske republike Slovenije za leto 1948 1. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki znašajo v proračunskem letu 1948 po državnem proračunu: 4 j u a r j e v Dohodki ............................. 6.535,843.152.40 Izdatki............................... 5.575,809.662.26 18. razdelek: Ministrstvo za ljudsko zdravstvo 25 26' Ostale družbeno koristne investicije Večje nabavke inventarja . 7,411.000 20,000.000 Skupaj 18. razdelek 27,411.000 23. razdelek: Komite za fizkulturo 27 Ostale družbeno koristne investicije 7,000.000 Skupaj 23. razdelek 7,000.000 29. razdelek: Uprava za radiodifuzno službo 28 Ostale družbeno koristne investicije 26,000.000 29 Večje nabavke inventarja • • • 500.000 Skupaj 29. razdelek 26,500.000 6. del Proračunska, rezerva, obveznosti in dotacije 37 Obveznosti iz preteklih let • 104,005.879 Skupaj 6. del 10^005.879 Presežek dohodkov.......................... 960,033.490.14 2. člen Državni zaključni račun za leto 1948 obsega dosežene dohodke in izvršene izdatke po državnem proračunu za Leto 1948, republiški dodatni proračun in dodatne proračune ljudskih odborov, in sicer: a) po rednem in dodatnem republiškem proračunu: dinarjev Dohodke.................................. 4.827,092.145.19 Izdatke.................................. 4.037,648.196.26 Presežek dohodkov ..... 789,443.948.98 b) po rednih in dodatnih proračunih ljudskih odborov: 1. Mestnega ljudskega odbora Celje dinarjev Dohodke..................................... 70,810.288.45 Izdatke ........ 66,469.342.01? Presežek dohodkov. . .. • • 4,340.946.43 dinarjev 2. Okrajnega ljudskega odbora Celje okolica Dohodke...................................... 78,458.303.15 Izdatke..................................... 74,314.894,95 Presežek dohodkov ..... 4,143.408.20 3. Okrajnega ljudskega odbora Črnomelj Dohodke................................. 23,098.935.58 Izdatke................................. 22,117.149.44 Presežek dohodkov............................. 981.786.14 4. Okrajnega ljudskega odbora Dravograd Dohodke................................. 42,550.276.57 Izdatke...................................... 39,176.833.64 Presežek dohodkov........................... 3,373.442.93 5. Okrajnega ljudskega odbora Gorica Dohodke...................................... 90,678.227.40 Izdatke...................................... 69,059.471.64 Presežek dohodkov............................ 21,618.755.76 6. Okrajnega ljudskega odbora Grosuplje Dohodke...................................... 29,955.863.05 Izdatke...................................... 26,788.880.13 Presežek dohodkov.......................... 3,166.982.92 7. Okrajnega ljudskega odbora Idrija Dohodke................................./ 28,836.058.78 Izdatke...................................... 27,959.693.54 Presežek dohodkov............................ 876.365.24 8. Okrajnega ljudskega odbora Ilirska Bistrica Dohodke...................................... 25,511.259.81 Izdatke...................................... 21,870.797.32 Presežek dohodkov . . . . . 3,640.462.49 9. Okrajnega ljudskega odbora Jesenice Dohodke...................................... 55,285.206.78 Izdatke...................................... 40,123.018.83 Presežek dohodkov.......................... 9,162.187.95 10. Okrajnega ljudskega odbora Kamnik Dohodke................................. 47,630 747.63 Izdatke...................................... 45,495.460.01 Presežek dohodkov . . . . 2,135,287.62 11. Okrajnega ljudskega odbora Kočevje Dohodke...................................... 42,659.548.86 Izdatke...................................... 38,213.176.60 Presežek dohodkov.......................... 4,446.372.26 12. Okrajnega ljudskega odbora Kranj Dohodke.......................................88,112.112.37 '"datke...................................... 82,226.855.04 resežek dohodkov.......................... 5,885.257.33 13. Okrajnega ljudskega odbora Krško Dohodke ............................ Izdatke ............................ Presežek dohodkov dinarjev 54,371.597.26 52,927.459.43 1,444.137.83 14. Okrajnega ljudskega odbora Lendava Dohodke . Izdatke Presežek dohodkov 23,083.874.10 19,146.919.79 3,936.954.37 15. Mestnega ljudskega odbora Ljubljani Dohodke...................................... 448,296.030.56 Izdatke...................................... 438,950,677.75 Presežek dohodkov............................ 9,345.352.81 16. Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica Dohodke.................................. 58,740.217.02 . 46,652.440.41 Izdatke Presežek dohodkov 12,087.776.61 17. Okrajnega ljudskega odbora Ljutome- Dohodke ... *........................... 24,194.707.37 22,931.517.43 Izdatke Presežek dohodkov 1,263.189.94 18. Mestnega ljudskega odbora Maribor Dohodke................................... 176,481.395.61 Izdatke................................... 163,335.327.92 Presežek dohodkov....................... 13,140.067.69 19. Okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica Dohodke Izdatke Presežek dohodkov .... 7,576.003.77 20. Okrajnega ljudskega odbora Mozirje Dohodke ....... Izdatke Presežek dohodkov .... 4,616.275.50 21. Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota Dohodke...................................... 58,417.862.09 Izdatke...................................... 50,854.119.58 Presežek dohodkov.......................... 7,563.742.51 22. Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto \ Dohodke...................................... 54,905.651.26 Izdatke...................................... 47.122.238.14 Presežek dohodkov.......................... 7,783.413.12 23. Okrajnega ljudskega odbora Poljčane Dohodke...................................... 51,995.119.81 Izdatke...................................... 50,827.443,92 Presežek dohodkov 1,167.675.89 24. Okrajnega ljudskega odbora Postojna , . dinarjev Dohodke' • Izdatke 52,176 343.74 41,796.474.30 Presežek dohodkov .... • 10,469.869.44 25. Okrajnega ljudskega odbora Ptuj Dohodke Matke 59,456,276.47 58,081.894.04 Presežek do hod ko- .... 1,374.382.43 26. Okrajnega ljudskega odbora Radgona Dohodke Matke • 23,132.785.68 22,858.393.52 Presežek dohodkov ... . • 274.342.11 27. Okrajnega ljudskega odbora Sežana Dohodke Matke • 37,467.033.31 31,214.347.99 Presežek dohodkov .... • 6,252.685.32 28. Okrajnega ljudskega odbora Tolmin Dohodke Matke 39,095.998.68 Presežek dohodkov .... 4,525.150.87 29. Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje Dohodke........................................58,030.268.21 Matke..........................................48,405.681.65 Presežek dohodkov.............................. 9,773.576.56 30. Okrajnega ljudskega odbora Trebnje Dohodke........................................25,335.502.44 Matke ........ 21,117.863 27 Presežek dohodkov........................ 4,217.689 17 Skupni dohodki po proračunih ljudskih odborov.................................... 1.950,909.004.21 Skupni izdatki po proračunih ljudskih odborov..................................... 1.780,319.463,— Presežek dohodkov po proračunih ljudskih odborov . . . ' . . . 170,569.541.21 3. člen Odobravajo se izvršeni izdatki po členu 33. uredbe o izvrševanju proračuna kakor tudi prekoračenje izvršenih izdatkov, krito z lastnimi presežki dohodkov, 4. člen Odobrava se državni zaključni račun za leto 1948, sestavljen po predpisih člena 37. temeljnega zakona o proračunu in člena 39. uredbe o izvajanju proračuna. 5. člen Državni zaključni račun je sestavni del tega zakona. 6. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. U št. 176 Ljubljana dne 24. januarja 1650. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar: Prednednk: France Lubej 1. r. Josip Vidmar L r, UREDBE. ODREDBE. MtMDILÄ m ODLOČBE VLADK LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 18. Na podlagi 55. člena uredbe o davku od dohodka z dne 14. VIII. 1948 (Uradni Ust FLRJ, št. 71-596/48) v zve-zi z uredbo o spremembah in' dopolnitvah uredbe o davku od dohodka z dne 17. XI. 1949 (Uradni list FLRJ, št. 98-754/49) in po predlogu ministra za finance LRS izdaja vlada LRS uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o davku od dohodkov (dohodnini) 1. člen , V 9. členu uredbe o davku od dohodkov (dohodnini) (Uradni Mst LRS, št. 7-28/49) se doda nova, 10 točka, ki se glasi: >10. dodatki, ki se izplačujejo za delo, zvezano s posebno nevarnostjo za 'življenje' in zdravje«. 2. člen Četrti odstavek 11. člena navedene uredbe se črta. 3. člen Na koncu 15. člena navedene uredbe se doda nov odstavek, ki se glasi: »Predpisi prednjega odstavka tega člena ne veljajo za tista kmetijska gospodarstva, katerih člani so zaradi bolezni, starosti ali mladoletnosti nesposobni za delo, kakor tudi ne za tista gospodarstva, ki nimajo delovne sile zaradi tega, ker so svoje za delo sposobne Člane izgubila v narodnoosvobodilni vojni, aü zaradi tega, ker ti služijo vojaški rok v Jugoslovanski armadi.« 4. člen Med prvim in drugim odstavkom 17. člena navedene uredbe se doda nov odstavek, ki se glasi: »Denarna vrednost kmetijskih pridelkov se izračuna po dejanskih cenah, doseženih bodisi pri odkupu ali pa pri prodaji po prostih cenah; vrednost kmetijskih pridelkov za lastne potrebe gospodarstva se izračuna po nižjih državnih (vestnih) ali po odkupnih cenah.« 5. člen Četrta točka 18. člena navedene uredbe se črta. 6. člen Členi 20—24 navedene uredbe se črtajo. 7. člen Tretji odstavek 31. člena navedene uredbe se spremeni in »e glasi: »Davčnim zavezancem, ki imajo dohodke tudi od kmetijstva, se višina takih dohodkov ugotovi tako, kakor je predpisano za kmetijska gospodarstva.« 8. člen 39. člen navedene uredbe se spremeni in se glasi: »Davčnim zavezancem, ki imajo dohodke tudi od kmetijstva, se višina takih dohodkov ugotovi, kakor je predpisano za kmetijska gospodarstva.« 9. člen Za 41. členom navedene uredbe se doda nov, 41. a Sen, ki se glasi: »Izjemno od določb prednjih Šenov plačajo davek te oblike v stalnem znesku: nosati, žagarji, enažilcj obutve in osebe podobnih poklicev, ki svojega dela ne opravljajo v stalnem lokalu.« 10. Sen Prvi in dragi odstavek 59. Člena navedene uredbe se spremenita in se glasita: »Zoper vsako prvostopno odločbo, izdano po tej uredbi, se lahko vloži pritožba r:a višji finančni organ, Id o njej dokončno odloči. Pritožba se vloži v 15 dneh po sporočilu odločbe oziroma po javni razgrnitvi razporeda.« 11. člen Na koncu tretjega odstavka 66 Sena navedene uredbe se doda: »Pri določanju višine davka, od katere je odvisna pravica do invalidnine in višina invalidnine posameznega člana gospodarstva, se ne upošteva davek od dohodka delavcev, nameščencev i,n uslužbencev ki ga plačajo drugi člani gospodarstva.« 12. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se tudi pri odmeri davka za leto 1949. St. S—zak 17 Ljubljana dne 18. januarja 1950. Minister za finance LRS: Predsednik vlade LRS: Zoran Polič 1. r. Miha Marinko 1, r. 19. Na podlagi 2. člena uredbe o odkupu fižola v gospodarskem letu 1949/50 (Uradni Ust LRS, št. 31-113/49) izdaja vlada Ljudske Republike Slovenije na predlog mini-'tra za državne nabave odločbo o odkupnih cenah za fižol 1. Državna (vezana) cena za lizol znaša: din za 100 kg <) fižol 1. vrste: visoke sorte — cipro, prepe- ličar ali koks............................. 974.33 din za 100 kg b) fižol II. vrste: merkantilne nizke «orte — prepeličar ali koks, ribničan, mandal on in vse druge enobarvne vrste, razen bele Fižo- lice......................................... 779.47 c) fižol lil. vrste: pisuni in mešanj fižol ter bela fižoli ca...................................... 584.60 Te cene veljajo za 100 kg fižola franko zbirališče ali skladišče odkupnega podjetja. 2. Kvalitetni pogoji za odkup fižola: Fižol I. vrste mora biti od zadnjega pridelka, debelo zrnat, zdrav, suh, rešetan, brez tujih primesi in brez /drobljenih zrn ter izbran po sortah. , Fižol II. Ln III. vrste mora biti od zadnjega pridelka, zdrav, suh in rešetan. Dovoljeno je, da ima fižol 2% tujih primesi (pokvarjenih zrn, peska, kamna, zemlje itd.) in do 2% zrn drugih vrst. Če ima več kakor 2%, toda največ 4% tujih primesi (pokvarjenih zrn, peska, kamna, zemlje itd.), se cena, zmanjša za vsakega '/»% tujih primesi za '/2%. 3. Ta odločba velja takoj. S—zak št. 10 Ljubljana dne 18. januarja 1950. Minister za državno nabave LRS: Predsednik vlade LRS: Milan Škerlavaj L r. Miha Marinko 1, r. PHAVILNIKl.ODHEDBE.NAVODILA.ODLOČBE MINISTRSTEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ao. Na podlagi 8. člena v zvezi z 18. členom zakona o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS. št. 23-138/48) izdajam pravilnik o zamenjavi državnih gozdov zaradi arondacije In komasacije državnih gozdnih gospodarstev ter o pogojih za dodeljevanje in o načinu uživanja I. Splošne določbe 1. člen Arondacija (zaokrožitev) zemljišča je izravnava nenaravnih mej zemljišča s tem, da se vanj celoma ali deloma pritegne tisto tuje sosednje strnjeno zemljišče, ki ga zemljišče, ki naj se zaokroži, deloma oklepa z dveh ati več strani. Pritegnitev oziroma združitev enklav (osredkov), to je delov, ki jih obdaja zemljišče z vseh strani, v to zemljišče se šteje za arondacijo. Komasacija zemljišč obstoji v tem, da se posamezni gozdovi in gozdna zemljišča, ki jih ločijo gozdovi in gozdna zemljišč« tujega lastnika, povežejo s pritegnitvijo teh tujih gozdov ali gozdnih zemljišč (združitev); komasacija obstoji tudi vtem, da se manjši bolj oddaljeni ločeni deli parcel pa tudi cele parcele zamenjajo s tujimi sosednjimi zemljišči, ki meje na največji del posameznih gozdov in gozdnih zemljišč (zložitev). Z dodeljevanjem se razume začasen odstop v uživanje na podlagi pogodbe, sklenjene po tem pravilniku. 2. člen Arondacije in komasacije ter dodeljevanje gozdov in gozdnih zemljišč po tem pravilniku se praviloma izvršijo v takem zaporedju, da se najprej dovrše arondacij? in komasacija 3. člen Arondacije in komasacije se izvajajo ne glede na cpravno-teritorialne meje, Ce leži gozdno gospodarstvo v dveh ali več okrajnih mejah, izvede arondacijo okrajna komisija za arondacijo, komasacijo in dodeljevanje gozdov (v nadaljnjem besedilu: okrajna komisija) tistega okraja, kjer leži del gozdnega gospodarstva, ki naj se arondtra. Komasacijo izvede okrajna komisija tistega okraja, kjer leži pretežni del zemljišč, ki naj se komasirajo. Dodelitev izvede komisija tistega okraja, kje” leži zemljišče, ki naj se dodeli. II. Postopen 4. člen Okrajne komisije obvestijo v roku, ne daljšem od enega meseca, računajoč od izdaje tega pravilnika, vse zasebne ah zadružne lastnike gozdov in gozdnih zemljišč, ki meje na državne gozdove, da lahko viože prošnjo za morebitno zamenjavo svojega gozda z drugim državnim gozdom. Hkrati pozovejo državna gozdna gospodarstva, da prijavijo, kateri nedržavni gozdovi in gozdna zemljišča bi jim bili potrebni zaradi arondacije in komasacije. Okrajne komisije pozovejo v istem roku tudi državne ustanove, zavode in podjetja kakor tudi množične organizacije (invalidske, otroške, mladinske, sindikalne, te-lesno vzgojne, kulturne in socialne) ter kmetijske obdelovalne zadiruge, da viože prošnjo za dodelitev gozda v uživanje. Prošnje za dodelitev pa morajo vložiti od omenje-nih tisti državni organi, množične organizacije in zadruge, ki so jim bili gozdovi in gozdna zemljišča doslej začasno že dodeljeni aili ki brez dodelitve upravljajo državne gozdove in gozdna zemljišča. Od te obveznosti so izvzeta državna gozdna gospodarstva (10. člen uredbe o organizaciji gozdarstva)1, tista kmetijska1 gospodarstva, ki uprav-Ijajo gozdove na podlagi odločbe vlade LRS (6. člen ured-be o organizaciji gozdarstva) in tisti državni organi, ki za upravljani gozd in gozdno zemljišče imajo pravilno odločbo o svojem upravljanju. V prošnjah oziroma prijavah" iz 1. in 2. odstavka morajo biti zanesljivi podatki, da je moči iz njih ugotoviti površino in lego zemljišča, v prošnjah iz 2. odstavka pa mora biti še s primerno obrazložitvijo utemeljena dejanska potreba. 5. člen Prošnje oziroma prijave se vlagajo pri okrajni komisiji okraja, kjer leži nepremičnina, kmetijske obdelovalne zadruge pa vlagajo prošnje pri ministrstvu za kmetijstvo LRS. 6. člen Nedržavne gozdove, predložene oziroma ponujene v zamenjavo, ocenijo strokovni cenilci v navzočnosti prizadetega lastnika in okrajnega gozdarja, če tega ni pa drugega državnega strokovnega gozdarskega organa Pri cenitvi je treba upoštevati navodila, ki jih predpiše ministrstvo za gozdarstvo. V cenilnem zapisniku, ki ga podpišeta cenilec in organ iz prednjega odstavka ter prizadeta stranka, je treba navesti kraj, čas in predmet poslovanja, vrsto drevja, opis gozda (lesno zalogo — količino stoječega lesa, lego), dalje pa tudi vrednost zemljišča in lesne zaloge. Proti cenitvi sme lastnik v 15 dneh vložiti pritožbo na republiško komisijo. Pritožba se vloži pri okrajni komisiji. 7. člen Ce je v prošnji iz prvega odstavka 4. člena tudi predlog, kateri državni gozd ali gozdno zemljišče želi prosilec v zamenjavo, predloži okrajna komisija to prošnje v predlog tistemu državnemu organu (gozdnemu gospodarstvu), kj ta gozd upravlja. Ce pa v prošnji predloga ni, jo dostavi okrajna komisija tistemu gozdnemu gospodarstvu, kateremu bi bila ponujena nepremični-na v prid, s pozivom, da se izrazi k prošnji in označi .tisti državni gozd, ki bi ga bilo moči ponuditi prosilcu v zamenjavo. Okrajna komisija pošlje zbrano gradivo republiški komisiji v odločitev po 11. členu zakona. Okrajne komisije izvedejo cenitev za zamenjavo določenih državnih gozdov na isti način kakor cenitve nedržavnih zemljišč. 1. Arondacije in komasacije 8. člen Zamenjava zaradi arondacije ali komasacije se izvrši z menjalno pogodbo, ki jo sklene okrajna komisija z lastnikom in jo potrdi republiška komisija. Menjalna pogodba mora obsegati zlasti tele podatke: 1. označbo pogodbenih strank (okrajna komisija in sedež, ime in priimek ter bivališče nedržavnega lastnika); 2. označbo zemljišč, ki se zamenjajo (pare. številka, vlož. številka, katastrska občina, površina, po potrebi kratek opis zemljišč); 3. ugotovljeno ceno obeh zemljišč; 4. izrečno dovoljenje obeh strank, da se sme v zemljiški knjigi vknjižiti prenos lastnine glede zamenjanih nepremičnin; 5. določbo, da rešuje spore iz pogodbe državna arbitraža. Podpis nedržavnega lastnika na pogodbi mora biti sodno overjen. Potrjeno pogodbo dostavi okrajna komisija brez odloga pristojnemu sodišču zaradi izvedbe v zemljiški knjigi, prepis pa tudi prizadetemu državnemu gozdnemu gospodarstvu. 9. člen Gozdovi oziroma gozdna zemljišča, ki se zamenjajo, si morajo biti po vrednosti enaka. Morebitne razlike smejo znašati do 10% vrednosti celotnega strnjenega zemljišča, vendar praviloma le v prid državnemu zemljišču. Razliko doplača prizadeto državno gozdno gospodarstvo. Ob večjih razlikah se zamenjajo samo deli zemljišč. 10. člen Praviloma se zamenjajo cele parcele. Kadar pa obsegajo državna zemljišča, ki jih določi republiška komisija, le dele parcel, in pa v primerih iz 2. odstavka 9. člena se zamenjajo tudi posamezni deli parcel. Ob takih zamenjavah je treba novo mejo v naravi označiti in to označitev v pogodbi tako natančno ugotoviti, da so pomote izključene. Zamenjave delov parcel je treba predlagati v katastrsko uredite’- v 6 n es ec ih od dneva sklenitve menjalne pogodbe. 2. Dodelitve 11. člen Po poročilu okrajne komisije o zaiključitvj arondacij in komasacij določi republiška komisija, kdaj se sme v posameznem okraju pričeti z dodeljevanjem (2. člen). 12. člen 0 prošnji za dodelitev v uživanje je treba zaslišati prizadeto državno gozdno gospodaretvo in okrajni ljudski odbor. Hkrati je treba ugotoviti utemeljenost prošnje, praviloma zlasti z vidika, ali je prosilec državna ustanova, zavod ali podjetje, zadruga ali množična organizacija. Prednost se presoja po dejanskih potrebah interesentov. Prošnja za dodelitev se šteje za posebno utemeljeno, če je prosilec neposredno vključen v proizvodnjo, če je prosilec objekt doslej začasno, toda uspešno upravljal ali če zemljišče, ki naj se dodeli neposredno meji na zemljišča, ki jih orosile c že upravlja. 13. člen Gozdovi in gozdna zemljišča se dodeljujejo državnim organom praviloma z upoštevanjem takih potreb, ki izvirajo iz njihove glavne gospodarske dejavnosti (predmeta poslovanja). Za namene ekonomij pri državnih ustanovah, zavodih in podjetjih ni dodeljevanja. Varovalni gozdovi in gozdovi, za katere teče postopek za razglasitev za varovalne gozdove, se ne dodeljujejo. Tudi se ne dodeljujejo kvalitetni hrastovi gozdovi in gozdovi, ki nimajo pogojev za kritje prosilčevih potreb. 14. člen Kmetijskim obdelovalnim zadrugam se po predlogu ministra za kmetijstvo LRS lahko dodelijo v bližini ležeči go-zdovi v izkoriščanje, če zadružni in gozdovi zadružnikov ne krijejo planskih potreb zadruge oziroma njenih članov. Pri takem dodeljevanju se zlasti upošteva zadrugi potrebna količina drv, količina potrebnega gradbenega in tehničnega lesa kakor tudi količina in vrsta stelje. 15. člen Po izvedenem postopku pošlje okrajna komisija prošnjo hkrati s svojim poročilom in predlogom republiški komisiji, ki izda odločbo, komu in kateri del gozda ali gozdnega zemljišča se da v uživanje, za koliko čaa in s kakšnimi pogoji. Odločba se izda tudi, če se prosilcu prošnja zavrne. Če se z odločbo prošnji za dodelitev vobče ne ugodi ali le deloma, mora biti v odločbi tudi utemeljitev. Odločbe se pošljejo prosilcu, okrajni komisiji in prizadetemu gozdnemu gospodarstvu kot upravnemu organu. Ce je prosilec zadruga, se pošlje odločba tudi ministrstvu za kmetijstvo. Proti odločbi je dovoljena v 15 dneh po prejemu pritožba na vlado LRS. Vloži se pri republiški komisiji. 16. člen Na podlagi odločbe o dodelitvi (15. člen) sklene usta, nova, zavod, podjetje ali organizacija iz 4. člena tega pravilnika s pristojnim organom uprave pogodbo. V pogodbi morajo Bti podatki' po 1., 2., 3. in 5. točki 8. člena tega pravilnika, poleg tega pa še podrobna in jasna določila o obsegu uživanja, času trajanja, o uži-valčevih obveznostih kakor tudi v morebitni zakupnini oziroma odškodnini. 17. člen Koristnik sme v dodeljenem gozdu, če je narodni park, izvrševati potrebna čiščenja in redčenja ter v njem nabirati postranske gozdne proizvode, izvzemši smolo, vendar z dovoljenjem organa, ki mu je poverjeno nadzorstvo nad narodnimi parki. V gozdu, dodeljenem v uživanje, sme koristnik v okviru zakonitih predpisov, upoštevajoč zlasti načelo trajnosti donosa, izkoriščati glavne in postranske gozdne proizvode. v V primerih iz gornjega odstavka sme koristnik v okviru pogodbe tudi postavljati lesene zgradbe za svojo uporabo, zidane pa le s posebnim privoljenjem po obstoječih predpisih. Koristniku se lahko odvzame dodeljeno zemljišče tudi pred potekom zakupne dobe, če ga očividno ne potrebuje, če koristnika ni več, zlasti pa, če ne izpolnjuje svojih pogobenih obveznosti. 18. člen Zakupnina oziroma odškodnina za posekani les se plačuje redoma vselej, kadar obsega uživanje dodeljenega gozda tudi izkoriščanje lesa (sečnjo), najsi so uživalci iz državnega ali nedržavnega sektorja. Kadar sme koristnik uživati tudi les, se mu tak les všteva v njegove planske potrebe. 19. člen Ako organ, ki upravlja vL Lavni gozd ali gozdno zemljišče le na podlagi začasne dodelitve ali vobče brez kakršne koli pravne podlage, v treh mesecih ne vioži prošnje za dodelitev po 2. odstavku 4. člena tega pra-vilnika ali se njegovi prošnji za dodelitev ne ustreže, se zadevno zemljišče dodeli drugemu prosilcu ali pa vrne pristojnemu gozdnemu gospodarstvu v neposredno dejansko razpolaganje. 20. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. S/p 354/3 Ljubljana dne 25. decembra 1949. Minister za gozdarstvo LRS: Jaka Avšič L r. 21. Na podlagi 7. člena uredbe o pravici učiteljev osnovnih in sedemletnih šol do brezplačnega stanovanja in kuriva (Uradni list LRS, št. 34515/49) izdajam navodilo za izvajanje uredbe o pravici učiteljev osnovnih in . sedemletnih šol do brezplačnega stanovanja in kuriva I. Brezplačno stanovanjc 1. Učitelji osnovnih in sedemletnih šol v vaseh, k> imajo stanovanje v državnih zgradbah, prenehajo s plačevanjem m$eiriiiinie a 4. BOffietißrä&i' 19to|, Če ee učitelji po Lem dnevu plaćali najemnino, jim jo krajevni ljudski odboi povrne. 2. Za učitelje, ki imajo stanovanje v nedržavnih zgradbah, prične plačevati krajevni ljudski odbori najemnino s 1. novembrom 1949, in sicer neposredno lastniku zgradbe oziroma, če je učitelj podnajemnik, najemniku. Ce je učitelj po tem dnevu že plačal najemnino, mu jo krajevni ljudski c^bor povrne. 3. Ako učitelj ne sprejme ponujenega primernega stanovanja v državni zgradbi, mu ' 'ajevni ljudski odbor ni dolžan plačevati najemnine za 'stanovauje, najeto v nedržavni zgradbi. Prav tako krajevni ljudski odbor ni dolžan plačevati najemnine za stanovanje učitelja, ki iz neopravičenih raz-logov noče stanovati v službenem kraju. V spornih primerih odloča o utemeljenosti učiteljevega ugovora okrajni izvršilni odbor (6. člen uredbe.) potem, ko dobi mnenje okrajne sindikalne organizacije prosvetnih delavcev. Pri tem je treba upoštevati, da je v interesu pravilnega šolskega in ljudskopposvetnega dela, da stanuje učitelj v službenem kraju. 4. Stanovanje za učitelja mora biti tako, da je primerno za prosvetnega delavca, to je tako, da lahko učitelj nemoteno prebiva, počiva in se pripravlja za svoje šolsko in izvenšolsko delo. Za samskega učitelja mora obsegati samostojno sobo s primernimi pritiklinami, to je s shrambo, straniščem, drvarnico itd. Za poročene učitelje pa se ravna obseg stanovanja po številu družinskih članov, pri čemer je treba upoštevati, da potrebuje učitelj za študij in pripravo za pouk ter izvenšolsko delo primeren ločen prostor. V spornih vprašanjih o primernosti stanovanje odloča okrajni izvršilni odbor (6. Člen uredbe). 5. Vse te pravice pripadajo v istem obsegu tudi učiteljicam, poročenim z neučiteljem, Ako sta mož in žena učitelja v istem kraju, gredo te pravice le enemu. Ako sta mož in žena učitelja v različnih krajih, imata, če sta brez otrok, te pravice oba enako kot samci; če imata otroke, pa ima'tisti, pri katerem so otroci, tiste pravice, ki so določene za poročene učitelje, drugi zakonec pa tiste, ki so določene za samce. II. Brezplačno kurivo 1. V 3 e umu uredbe določene količine kuriva za učitelje pripravijo krajevni ljudski odbori ob začetku šolskega leta ter ga dostavijo učiteljem, ki stanujejo na območju krajevnega ljudskega odbora na dom, drugim pa ga dajo na razpolago na sedežu krajevnega ljudskega odbora. 2. Za šolsko leto 1949/50 morajo krajevni ljudski odbori dati učiteljem sorazmerno količino kuriva za čae od 1. novembra 1949 do začetka prihodnjega šolskega leta. 3. Med šolskim letom nastavljenim in premeščenim učiteljem morajo krajevni ljudski odbori dati sorazmerno količino kuriva, za čas od nastopa službe oziroma premestitve do konca šolskega leta, kolikor ni premeščeni učitelj ž,e v kraju prejšnjega službovanja prejel kuriva. 4. Ce je učiteljica poročena z neučiteljem, ji pripada kurivo v tisti količini kot samcu. Ce sta mož in žena učitelja v istem kraju, ima pravico do brezplačnega kuriva samo eden (3. člen uredbe). Ce sta mož. in žena učitelja v različnih krajih, dobita, Če sta brez otrok, vsak tako količino kuriva, kot je določeno za samce, če imata otroke, pa dobi tisti zakonec, pri katerem so otrov', tako količino krniva, kot je določeno za poročene učitelje glede na število dmiinskih članov, drugi zakonec pa taku količino, kot je določeno za samske učitelje. III. Brezplačno stanovanje in kurivo za upravitelje osnovnih sedemletnih šol, ki stanujejo ? šolskem poslopju in opravljajo obenem delo hišnega upravitelja in varuha Gornje določbe veljajo smiselno tudi za upravitelje osnovnih in sedemletnih šol v vaseh, za upravitelje drugih osnovnih in sedemletnih šol pa takrat, če stanujejo v šolskem poslopju in opravljajo obenem delo hišnega upravitelja in varuha (5. člen uredbe) IV. Končne določbe To navodilo velja od dneva objave v »Uradnem,listu LRS«, uporablja pa se za nazaj od 1. novembra 1949 dalje. St. [-322/1 Ljubljana dne 14. iurxrarja 1950. Minister za prosveto LRS; Ivan Regent l. r. 22 Na podlagi 3. in 4. Člena uredbe o izgraditvi strokov, nih delavskih kadrov in o upravah Za strokovne delavske kadre izdaja minister za delo LRS po predlogu ministra za lesno Industrijo LRS odločbo o ustanovitvi šol za učence v gospodarstvu v lesni industriji v Mariboru, Celju, Nazorjih, Sevnici, St. Petru na Krasu in na Bledu 1 Ustanove se. a) šola za učence v gospodarstvu — lesnoizdelovalne grupe pri Lesnoindustrijskem podjetju Celje s sedežem v Celju; b) šola za učence v gospodarstvu — lesnotranšportne grupe pri Lesnoindustrijskem podjetju Bled s sedežem na Bledu; c) šola za učence v gospodarstvu — žagarske grupe pri Lesnoindustrijskem podjetju Maribor s sedežem v Mariboru; d) šola za učence v gospodarstvu — zabojarsko-sodar-ske grupe pri Lesnoindustrijskem podjetju Nazarje s sedežem v Nazarjih; e) šola za učence v gospodarstvu — turnirske grupe pri Lesnoindustrijskem podjetju 9t. Peter na Krasu s sedežem v St. Petru na Krasu; f) šola za učence v gospodarstvu — lesno-kemične grupe pri državnem gospodarskem podjetju »Jugotanin« Sevnica s sedežem v Sevnici 2 Namen šol za učence v gospodarstvu v lesni industriji je, da učence teoretično in praktično usposobijo za kvalificirane delavce v določeni grupi lesnoind ustni jeka stroke. 3 Sole za učence v gospodarstvu iz 1. točke se vzdržujejo iz sredstev Glavne direkcije za gozdno in žagarsko proizvodnjo oziroma Glavne direkcije za lesnopredelovalno industrijo, odvisno od tega, katera od njih je operativni upravni voditelj podjetja, pri katerem je ustanovljena šola. 4 V šole za učence v gospodarstvu pri lesni industriji se sprejemajo telesno in duševno zdravi učenci, ki so najmanj 14 in največ 17 let stari ter so dokončali osnovno šolo. 5 Vse šole za učence v gospodarstvu pri lesni indu-striji imajo internat za učence. Učend so v internatu popolnoma oskrbovani, 6 Pouk na šolah za učence v gospodarstvu v lesni industriji je teoretičen in praktičen ter traja 2 leti. Teoretični pouk traja vsako leto 5 mesecev, praktični pa ravno tako 5 mesecev. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dobi učenec naziv kvalificiranega delavca ustrezajoče stroke. 7 Šole za učence v gospodarstvu vodijo upravitelji, ki jih imenuje minister za lesno industrijo LRS. 8 Natančnejše določbe o ureditvi in delu šol za učence v gospodarstvu v lesni industriji predpiše minister za lesno industrijo LRS v sporazumu z ministrom za delo Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št, S/p 4971/1 Ljubljana dne 10. januarja 1950. Minister Minister za lesno industrijo LRS: za delo LRS: Tone Fajfar 1. r. Martin Gr&if 1. r. ZAPISNIK 1. seje III. izrednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 17. januarja 1950 Predsedoval: dr. Ferdo Kozak, predsednik. Tajnik: Mira Tomšič. Predsednik prične 1. sejo III. izrednega zasedanja Ljudske skupščine LRS ob 10. uri 30 minut ter prečita ukaz Prezidi ja Ljudske skupščine LRS TJ št. 170 z dne 10. januarja 1950 o sklicanju Ljudske skupščine k III. izrednemu zasedanju na dan 17, januarja 1950, Pred prehodom na dnevni red objavi predsednik, da ie Ljudska skupščina prejela tele predloge: 1. minister za finance LRS je v imenu vlade dostavil Ljudski skupščini LRS v razpravo in sklepanje tele zakonske predloge: predlog državnega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1950 s predlogom zakona o državnem proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1950; predlog dodatnega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1949; predlog zakona o državnem zaključnem računu Ljudske republike Slovenije za leto 1948. Vsi ti zakonski predlogi so bili dostavljeni odboru za gospodarski načrt m Imance. Odbor je o zakonskih predlogih sklepal, jih v celoti sprejel ter dostavit Ljudski skupščini LRS svoja poročila. Vsi ti zakonski predlogi so biifc s poročili razmnoženi m razdeljeni ljudskim poslancem. 2. Prezidi j Ljudske skupščine LRS je dostavil Ljudski skupščini LRS v potrditev ukaz o ustanovitvi ministrstva za elektrogospodarstvo in ministrstva za rudarstvo LRS; 3. Vlada LRS je dostavila Ljudski skupščini LRS v potrditev uredbe, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva. Vsi navedeni predlogi pridejo na dnevni red, če bo tako sklenila skupščina. Skupščina odobri na predlog predsednika dopust temle ljudskim poslancem: Edu Zorku, Slavku Kovačiču, Tonetu Zupančiču, Vinku Knolu, Jožetu Lampretu, Francu Tavčarju, Francu Leskošku, Edvardu Kardelju, Borisu Kidriču. Radu Pebačku, Zdenki Kidričevi, Bogdanu Osolniku, Lojzetu Ribiču, Mari Bešter, Vinku Šum radi in Maksu Krmelju. Nato preide skupščina na dnevni red, to 'je na določitev dnevnega reda. Glede na v uvodu objavljene predloge predlaga pred-sedndik skupščine tale dnevni red: 1. razprava in sklepanje o predlogu državnega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1950 s predlogom zakona o državnem proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1950; 2. razprava in sklepanje o predlogu dodatnega pro-računa Ljudske republike Slovenije za leto 1949; 3. mprava in sklepanje o predlogu zakona o državnem zaključnem računu Ljudske republike Slovenije za leto 1948; 4. potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS U št. 171 z dne 10. januarja 1950 o ustanovitvi ministrstva za elektrogospodarstvo LRS in ministrstva za rudarstvo LRS; 5. potrditev uredb, ki jih je Izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vlade LRS za izda-janje uredb na področju narodnega gospodarstva. Skupščina sprejme predloženi dnevni red soglasno, nakar preide predsednik na prvo točko dnevnega reda, na razpravo in sklepanje o predlogu državnega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1950 s predlogom zakona o državnem proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1950 Obenem objavi, da se bo razprava vršila v smislu 36. in 40, člena poslovnika, a glasovanje v smislu 38, In 47. člena poslovnika. Po poročilu poročevalca odbora za gospodarski načrt in finance Albina Dujea, je podal ekspoze predsednik vlade LRS. Sledil je ekspoze ministra za finance LRS Zorana Poliča. Nato je predsednik odredil 15 minutni odmor. Po odmoru se seja nadaljuje. Ekspoze je podal predsednik planske komieiie Sergej Kraigher. Po navedenem ekspozeju je prekinil predsednik sejo ob 14. uri ter objavil, da se bo seja nadaljevala ob 16. ud. V nadaljevanju seje so podali ekspozeje še: minister za znanost in kulturo dr Jože Potrč, minister za lesno industrijo Tone Fajfar, minister za kmetijstvo ing. Jože Levstik in minister za delo Martin Graif, Po ekspoaejih sta govorila v razpravi še ljudska poslanca Danilo Petrinja in Anton Ingolič. Vsi govorniki so izjavili, da bodo glasovali za državni proračun Ljudske republike Slovenije za leto 1950. Nato predlaga predsednik, da se današnja seja zaključi, kar je skupščina soglasno odobrila. Hkrati objavi, da bo prihodnja naslednjega dne, to je 18. januarja 1950 ob 10. uri z nadaljevanjem dnevnega reda. Seja je bila zaključena ob 19. uri 45. minut. &t. 122/2—50 Ljubljana dne 17. januarja 1950. LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Za tajnika: Predsednik: Jože Jurač 1. r. Dr. Ferdo Kozak 1. r. ZAPISNIK 2. seje III. Izrednega zasedanja Ljudske skupštine LRS dne 18. januarja 1950 Predsedoval: dr. Ferdo Kozak, predsednik. Tajnik: Jože Jurač. Predsednik prične 2. sejo III. izrednega zasedanja ob 10. uri 30 minut ter določi za tajnika Jožeta Jurača. Prečita se zapisnik 1. seje, ki ga skupščina odobri, nakar ee zapisnik podpiše. Na predlog predsednika odobri skupščina dopust temle ljudskim poslancem: Rudiju Kodriču, Olgi Vrabičevi, Niku Belopavloviču, Karlu Levič-niku, Miri Tomšičevi, Jožetu Brileju, dr. Božidarju Lavriču, Mirki Mozetičevi in Janku Sekirniku. Nato preide predsednik na dnevni red, to je na nadaljevanje razprave in sklepanje o predlogu državnega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1950 s predlogom zakona o državnem proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1950. V razpravi so govorili ljudski poslanci: Janez Hribar, Franc Simonič, Matija MaležSič, Tone Dolinšek, dr. Bogdan Brecelj, Miloš Ledinek, Anton Melik — vsi >za«. Ob 14. uri prekine predsednik sejo in objavi, da se bo nadaljevala ob 16. uri. V nadaljevanju razprave so govorili: Janko Rudolf, Božidar Jakac in Heliodor Gruden — vsi »za«. Ko je bila lista govornikov izčrpana, pozove predsednik tajnika, da izvrši glasovanje. Glasovanje se je vršilo poimensko. Po končanem poimenskem glasovanju Objavi predsednik, da je glasovalo 115 ljudskih poslancev in da so glasovali vsi »za«. S tem je bil predlog državnega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1950 s predlogom zakona o državnem proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1950 soglasno sprejet in ga bo skupščina dostavila Prezidiju Ljudske skupyx,r,t‘ LRS, da ga razglasi. Predsednik preide na drugo točko d avnega reda, na razpravo in sklepanje o predlogu dodatnega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1949. Po poročilu poročevalca odbora za gospodarski načrt in finance Ivana Ocvirka, je dal ekspoze minister za finance LRS Zoran Polič. Ker se nihče več ne priglasi k besedi, zaključi predsednik razpravo o predlogu dodatnega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1949 in preide na glasovanje. Skupščina je eogialno sprejela premog dodatnega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1949, ki bo dostavljen Prezidiju Ljudske skupščine LRS zaradi razglasitve. Prav tako je skupščina soglasno sprejela predlog zakona o državnem zaključnem računu Ljudske republike Slovenije za leto 1948. Poročevalec odbora za gospodarski načrt in finance je bil Alojz Lešnik. Tudi ta zakon bo dostavljen Prezidliju Ljudske skupščine LRS zaradi razglasitve. V četrti točki dnevnega reda je skupščina soglasno potrdila ukaz Prezidija Ljudske skupščine LSR U št. 171 z dne 10. januarja 1950 o ustanovitvi ministrstva za elektrogospodarstvo LRS in ministrstva za rudarstvo LRS. Pri zadnji točki dnevnega reda je skupščina soglasno potrdila uredbe, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva. Ljudska skupščina bo izdala ustrezajoči odlok. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, predlaga predsednik skupščini, da pooblasti .predsednika in tajnika, dr podpišeta zapisnik današnje seje. Skupščina predlog sprejme. Nato zaključi predsednik 2. sejo III. izrednega zasedanja in s tem tudi III. izredno zasedanje Ljudske skupščine LRS. St. 122/6—50 Ljubljana dne 18. januarja 1950. LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Tajnik: Predsednik: Jože Jurač 1. r. Dr. Ferdo Kozak 1. r. Pregled »Uradnega lista FLRJ« Št. 32 i dne 18. januarja 1950: 24. Ukaz o sklicanju Ljudske skupščine Feredativne ljudske republike Jugoslavije k izrednemu zasedanju. 26. Ukaz o določitvi kinematografskega tehnikuma v Za grebu za ustanovo splošnega državnega pomena. 26. Pravilnik o kreditiranem prevozu pri Jugoslovanskih državnih železnicah. 27. Navodilo o plačilu stroškov disciplinskega postopk in o uporabi izterjanih disciplinskih denarnih kazni. 28. Odredba o določanju akontacij dohodnine in o planiranju pobiranja akontacij. 29. Odredba o zdravstvenem varstvu oseb, ki uživajo državno podporo namesto pokojnine. 30. Odločba o načinu nabave artiklov široke potrošnje. 31. Odločba o delih v matični panogi ekploatacije električnih in strojnih naprav, za katera ni obvezna določitev delovnih norm. 32. Odločba o uporabi navodila o vodstvu evidence o delovni sili, o delovnih nalogih in o izplačilnih seznamih v gradbeništvu. 33. Odločba o dodatnem natisku začasnih poštnih fran-kovnih znamk v spremenjenih barvah. Siam ratificiral svetovno poštno konvencijo. Popravek splošnega zakona o ljudskih odborih. Popravek uredbe o prejemkih državnih uslužbencev v kinematografiji. Izdaja »Uradni List LRS«. — Direktor in odgovorni urednik: dr Rastko Močnik, tiska Tiskarna »Toneta Tomšiča« — ve; ' Ljubljani. Naročnina- četrtletno 60, polletno 120, celoletno 240 din. — Posamezna Številka: 4 din do 10 strani. 8 din do 32 strani, 12 din do 48 «trani; 16din do 64 strani, po pošti 2.50din več. — Uredništvo in upravništvo; Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23 — Telefon: ravnateljstvo 49-40, uredništvo 49-90, upravništvo 55-79 — Čekovni račun 6-90180-0. URADNI LIST L J IJ D i> & L KtiPUBLlKL SLOV hNUB Letnik VII. Priloga k 4. kosu z dne 24. januarja 1950, Štev. 4. Razglasi in oglasi Plačajte naročnino za leto 1950 še v januarju, da ne boste imeli težav in sitnosti ob koncu meseca, ko bomo ustavili list vsem, ki ne bodo imeli plačane Nočnine vsaj za prvo četrtletje 1950. Celoletna naročnina za »Uradni list LRS« za leto 1950 znaša 240 din, pob letna 120, četrtletna pa bO din. ' Hazen »Uradnega lista LRS« izhajajo v naši založbi še tele periodične Publikacije: tPostnih urada za cene pri predsedstvu vlade LRS«, izhaja dvakrat na mesec, letna naročnina 108 din, polletna 54 din, četrtletna 27 din i »Ljudska uprava«, mesečnic, letna naročnina 96 din; »Ljudski pravnik«, mesečnik, letna naročnina 78 din in »Bilten planske komisije LRS«, posamezna številka 15 din. naročnina za prvo četrtletje 1950 zniaSa 75 din. Vsem naročnikom sporočamo, da so v naši knjigarni na Ty riše vi cesti 9 Ljubljani naprodaj vse jugoslovanske periodične pravne publikacije, jih je izdal Uradni list FLRJ lani v slovenskem jeziku. Publikacije se Pr(nen*il 2 nalezljivo ohromeloet-JeJ; ?Siaev okuženi okraji: Dravograd, Žan,» !C9’ Ljutomer, Maribor okoBca, Polj. m „3 ftuj ter da okraj Maribor mesto 6 okužen s to boleznijo. jubljaiia dne 14. januarja 1950. Ministrstvo za kmetijstvo LRS Razglasi oblastnih ____i j miški h odborov Spremembe imena l’ IVl 1891/2—49 576 ga jr)r|l>.n^t,za notranje zadeve oblaelne-st. 10A. Ljubljansko oblasti je z odločbo nu "2.49 z dne 5. j. 1950 p0 24. ele-i UkaLn*18 ? 06131,11'h imenih m v zvezi FXR,1 , Prezidija L ju delte skupščine PLR.j *..dr’0 14. XII. 1949, Uradni Met ‘ojotn’ 1 >0/49 dovolil, da se spremeni '922 v v-me, Rovaž Melanije rojene 1. I. 'ju. njr'*em LR Riti, slanujoča v Kra-Spretnij?11^ s?va št. 2, v »Polon o«. !nevfl 1 >a rojetnega imena velja od a 10 objave. Jdubliann dne 5. jamiarle 1950. orjenistvo zu notranje zadeve Ljubljanske oblast! St. IV. 1923/2-49 574 Poverjenik za notranje zadeve oblastnega LO Ljubljanske oblasti je z odločbo št. 1923/2 z dne 6. I. I960 po 21. členu zakona o osebnih imenih in v zvezi z ukazom Prezidija Ljudske etouipččine FLRJ z dne 14. XII. 1949, Uradni list FLRJ, št. 106/49 dovolil, da se spremeni rojstno ime Recer Barbare rojene 17. V. 1949 v Tržiču, stanujoča v Tržiču, Ljubljanska cesta šl. 9, v »Alenk o«. Sprememba rojstnega imena velja od dneva te objave. Ljubljana dine 6. januarja 1950. Poverjeništvo sm notranje zadeve Ljubljanske oblasti Register državnih gospodarskih podjetij Vpisi 163. Sedež: Godovič. Dan vpisa; 17. januarja 1950. Besedilo: Mizarsko kolargka delavnica. Poslovni predmet: Izdelava po naročilu mizarskih in kotorskih izdelkov in polizdelkov. Ustanovitelj podjetja: KLO Godovič. Operativni upravni voditelj: KLO Godovič. Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Brenčič Ivan, upravnik, skupaj z njim Žakelj Franc, iti Plešnar Franc; za finančne zadeve Lukan Ana in '"'•uk Anton Okrajni LO Idrija, poverjeništvo m finance, dne 18 januarja 195P Št. 188/10 561 164. Sedež: Podhom. Dan vpisa: 18. januarja 1950. Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje »Hotel Hwin« Podhom. Poslovni predmet: Cenena in solidna postrežba turistom ta delavcem. Ustanovitelj podjetja: KLO 2tomp—Podhom. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Zasip—Podhom. Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Klinar Moti ja, »pravnik, Žvan Auika, knjigovodja, oba skupaj Vogelni k Frane, namestnik, v odsotnosti upravnika in Ogris Kriipin, namestnik v odsotnosti knjigovodje. Okrajni L0 Jesenice, poverjeništvo za finance, dlne 18. januarja 1950. St. 82/1/50—Rau 475 165. Sedež: Mengeš. Dan vpisa: 17. januarja 1950. Besedilo: Delavsko uMužbenska menza, Mengeš. Poslovni predmet: Redna dnevna pre« hrana delavcev to nmneS6encev. Ustanovitelj pod tet ja: KLO Mengeš, odločba št. 3440 z dne 4. XI. 1949. Operativni upravni voditelj: KLO Mengeš. Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Goljat Alojz, poslovodja, samostojno po 3. členu pravil podjetja, Ljubetič Tilka, šef knjigovodskega centra skupaj z poslovodjo vse listine po 47. členu zakona o dri, gosp. podjetjih, Merše Ivanka, knjigovodje, v odsotno, »ti šota knjigovodskega centra. Okrni ni LO Kamnik, poverjeništvo za finance, dne 17. januarja 1950. št 134/1950 581 166. Sedež: Mengeš. Dan vpisa: 17. januarja 1950. Besedijo: Krajevno gostinsko podjetje Št 2, Mengeš. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Ustanovitelj podjetja: KLO Mengeš, odločba št. 3439 z dne 4. XI. 1949. Operativni upravni voditelj: KLO Mengeš. Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Goljat Alojz, poslovodja, samostojno po 3 členu pravil podjetja, Ljubetič Tilka, šef knjigovodßkega centra, skupaj s poslovodjo vse listine po 47. členu »pl. zakona o drž. gospodarskih podjetjih, Merše Ivanka, knjigovodja, v odsotno, «ti knjigovodskega centra. Okrajni 1,0 Kamnik, poverjeništvo za finance, dne 17. januarja 1950. Št. 135—195C 530 167. Sedež: Mengeš. Dan vpisa: 17. januarja 1950. Besedilo: Otroška restavracija, Mengeš. P'oslovni predmet: Prodaja jestvin za otroke do 14 let. Ustanovitelj podjetja: KLO Mengeš, odločba št. 3438 z dne 19. X. 1949. Operativni upravni voditelj: KLO Mengeš. Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Sever Gizela, upravnik, samostojno po 3. členu pravil podjetja, Ljubetič Tilka, računovodja, skupaj z upravnikom vse listine po 47. členu spl. zakona o drž. gosp. podjetjih, Merše Ivanka, Icnjgovodja, v odsotnosti računovodje. Okrajni LO Kamnik, »overjeništvo za finance, dne 17. januarja 1950. St. 133—1950 532 ★ lov. Sedež: Veliki Kamen. Dan vpisa: 17. januarja 1950. Besedilo: Krajevna žuga, Veliki Kamen. Poslovni predmet: Rezanje lesa. Ustanovitelj podjetja: KLO Veliki Kamen, odločba št. 3041/49 z dne 30. XII. 1949. Operativni upravni voditelj: KLO Veliki Kamen. Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Strel Karel, samostojno do zneska 100.000 din, za večje zneske skupaj z njim Kink Edvard, računovodja, Božičnik Franc, predsednik KLO v»* Poljšak Franc, tajnik KLO. Okrajni LO Krško, poverjeništvo za finance, dne 17. januarja 1950. Št. 123 524 ★ KB. Sedež: Veliki Kamen. Dan vpisa: 17. januarja 1950. Besedilo: Krajevno kovaško podjetje, Veliki Kamen. Poslovni predmet: Izvrševanje kovaške obrti. Ustanovitelj podjetja: KLO Veliki Kamen, odločba št. 3041/49 z dne 30. XII. 1949. Operativni upravni voditelj: KLO Veliki Kamen. Za podjetj'1 padpieujejo: Strel Karel, upravnik, samostojno do zneska 50.000 din, za večje zneske skupaj ~ njim Kink Edvard, računovodja, Božičnik Franc, predsednik KLO in Poljšak Franc, tajnik KLO. Okrajni LO Krško, poverjeništvo za finance, dne 17. januarja 1950. Št. 121 525 * 170. Sedež: Slov. Konjice. Dan vpisa: 18. januarja 1950. Besedilo: Komunalno podjetje »Vodo. vod« KLO Slov. Konjice v Slov. Konjicah. Poslovni predmet: Preskrba prebivalstva KLO Slov. Konjice z zdravo in pitno vodo. Ustanovitelj podjetja: KLO Slov, Konjice. Operativni upravni voditelj: KLO Slov. Konjice. Podjetje zastopa in zanj podpisuje: Suc Adolf, upravnik. Okrajni LO Poljčane, poverjeništvo za finance, dne 18. januarja 1950. Št. 208/XVII—50 556 ★ m. Sedež: Slov. Konjice. Dan vpisa: 18. januarja 195b. Besedilo: Uprava hiš KLO Sov. Konjice v Slov, Konjicah. Poslovni predmet: Skrb za vzdrževanje vsega stanovanjskega sklada. Ustanovitelj podjetja: KLO Slov. Konjice. Operativni upravni voditelj: KLO Slov. Konjice. Podjetje zastopa in zanj podpisuje; Suc Adolf, upravnik. Okrajni LO Poljčane, poverjeništvo za finance, dne 18. januarja 1950. Št. 209/XVII—50 655 * 172. Sedež: Radmirje. Dan vpisa: 19. januarja 19b0. Besedilo: Krajevna kovačnica, Radmirje. Poslovni predmet: Kovaška dela. Ustanovitelj podjetja: KLO Radmirje. Operativni upravni voditelj: KLO Rad- • mi rje. Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Robnik Anton, predsednik, Tiršek Ivan, tajnik KLO, Sktinšek Ivan, delovodja, po dva skupaj- Okrajni LO Šoštanj, poverjeništvo za finance, dne 19. januarja 1950. Št. 3524/49 554 Spremembe 173» Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. januarja 1950. Besedilo: Gostinsko podjetje »Činkplc« Ljubljana. Izbriše ee upravnik Robežnik Angela in vpiše Neli Fani, upravnik. Mestni LO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 12. januarja 1950. Fin. št. 114/50 479 ★ 174. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 13. januarja 1950. Besedilo: Gostinsko podjetje »Cinkolc« Ljubljana. Vpiše se za podpisovanje Bric Dominik, namestnik ravnatelja. Mestni LO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 13. januarja 1950. Fin. št. 115/50 477 ★ 175, Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 13. januarja 1950. Besedilo: Trgovsko podjetje »Narodni magazin« Ljubljana. Vpiše se hülfet Narodni magazin, Cankarjeva ul. št. 1. Mestni LO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 13. januarja 1950. Fin. št. 109/50 478 176. Sedež: Škofljica. Dan vpisa: 13. januarja 1950. Besedilo: Mestno podjetje »Žaga Škofljica«. Izbriše se računovodja Toman Lea i11 vpiše Marn Ana, računovodja. Mestni LO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 13. januarja 1950. Fin. št. 92/50 476 177. Sedež: Kamnik. Dan vpisa: 18. januarja 1950. Besedilo: Mestna ekonomija, Kamnik. Izbriše se Firm Tatjana in vpiše: Jerše Franc, knjigovodja mestne ekonomije, Kamnik. Okrajni LO Kamnik, poverjeništvo za finance, dne 18. januarja 1950. Št. 141—III. 1950 ??? * 178. Sedež: Kamnik. Dand vpisa: 19. januarja 1950. Besedilo; Okrajno gostinsko podjeli6 »Planinka« Kamnik. Izbrišeta se: Borišek Jože in Smolnik Ivo in vpišejo: Malič Minka, v. d. knjigovodje, skupaj z njo sopodpisuje Ponikvar Milan, upravnik, po 47. etenu zakona o drž. gosp. podjetjih; v odsotnosti enega izmed teh pa sopodpiše.!6 Bernot Vinko, poverjenik za lokalno industrijo. Okrajni LO Kamnik, poverjeništvo za finance, ine 19. januarja 1950. Št. 59—1950 528 * 175. Sedež: Krško. Dan vpisa: 16. januarja 1950 Besedilo: »Klep — kot« Krško, Kino Krško. Mestna apnenica, Krško. Mostna knjigoveznica, Krško. Mestna mesarija, Krško. Mestna slaščičarna, Krško. Mestno gostinsko podjetje, Krško. Mestno sodarsko podjetje, Krško. Ker se je računovodja Komočar Olg noročila, se vpiše sprememba v prinuk Bostič Olga, ki podpisuje z istimi poobl -etili. Okrajni LO Krško, poverjeništvo za finance, dne 16. januarja 1950. o Št. 104-111/1 515—2 ★ 180. Sedež: Krško. Dan vpisa: 18. januarja 1950. . Besedilo: Okrajno gradbeno pod’6,J ’ Krško. in Izbriše ee upravnik Košir Franc Vedenik Albin, upravnik, z istimi P° oblasti ti. Okrajni LO Krško, poverjeništvo za finance, dne 18. januar ja 1950 št. 124 5' 181. Sedež; Beltinci. Oaa vpisa: 17. januarja 1950. Sesedilo: Krajevno podjetje »Krajevna Sostilna« Beltinci. «brile eo s pooblastilom za podpiševa. nJe Prelog Avgust, upravnik in vpiše Lončar Geza, upravnik, z istim poo-bla-"dlom. Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 17. januarja 1950. St. 75/1950 527 186. * Sedež: Beltinci. Oan vpisa: 17. januarja 1950. „Besedilo; Krajevno podjetje »Kino« in otrojno pletilstvo« v Beltincih. Izbriše eo s pooblastilom za podpieo-;a?ie Anitaldn Andrej, upravnik in vpiše pooblastilom Lončar Geza, upravnik. Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 17. januarja 1950. St. 75/1950 526 183. * Sedež: Slov. Bistrica. Dan vpisa: 17. januarja i950. besedilo: Okrajno gradbeno podp^rje 1 "Liane. «-briše ee: Kidrič Ivan, računovodja in vMe; Lorenci .lakob, knjigovodja. Okrajni LO Poljčane., poverjeništvo za finance, dne 17. januarja 1950. St. 215/XVII—50 69S 18i * Sedež: Slov. Bistrica. Dan vpisa: 17. januarja 1950. vBesedilo: Okrajno odkupno podjpujte "‘»'-sadje, OLO'Poljčane. Besedilo odslej: Okrajno odkupno pod-1 p® »Vino, OLO Poljčane. Delovni predmet odslej: Odkup in od. °ma vina ter drugih alkoholnih pijač. Okrajni L0 Poljčane, poverjeništvo za finance, dne 17. Januarja 1950. St. 216/XVtI—50 557 188. * Sedež; Šmartno ob Paki. an vpisa: 19. januarja 1950. j{(jp'sedilo: Okrajno gradbeno podjetje, Izbriše se Kotnik Franjo. Okrajni LO Šoštanj, Poverjeništvo za finance, dne 19. januarja 1950. Št. 261/50 552 18& * Sedež: Šmartno ob Paki. vpisa: 19. januarja 1950. 'jedilo: Okrajno remontno podjetje »'artru, ob Paki r>‘ sn: Kolšek Hilda in vpiše: Vera, knjigovodja. Okrajni LO Šoštanj, poverjeni"#’ o -a finance, dne 19. ianuarja 1950. St. 260/50 553 Izbrisi 187. Sedež: Črnomelj. Dan izbrisa: 14. januarja 1950, Besedilo: Okrajna vrtnarija, OLO Črnomelj. Ttexadi prenehanja poslovanja. Okrajni LO Črnomelj, poverjeništvo za finance, dne 14. januarja 1950. St. 55/1 473 * 188. Sedež: Gradac. Dan izbrisa: 16. januarja 1950. Besedilo: Delavsko uslužbenska restavracija, KL0 Gradac. Zaradi prenehanja poslovanja. Okrajni L0 Črnomelj, poverjeništvo za finance, dne 16. januarja 1950. St. 63/1 474 Zadružni register Vpisi- 28. Sedež: Bizeljsko. Dan vpisa: ‘27 avgusta n)4&. Besedilo: Kmetijska zadruga Bizeljsko. Na ustanovnem zboru 23. 11. 1948 je bila zadruga ustanovljena za nedoločen čae. Vinarska zadruga z omejenim jamstvom v Bizeljsem (Z a dr II 40/3) in Kmetijska nabavno prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Bizeljskem (Zadlr III 27/3) sta se spojili s to zadrugo. Naloge zadruge eo: 1. da na čim boljši in čim kultumejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnim! predmeti; 2. da odkupuje v svojem okoliši’ vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest m drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kul tore, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za goijtev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd..; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom: 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig -vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico. Delež znaša 100 din, ki se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega Člana žhaša 20 din. Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski. Upravni odbor sestavlja 11 članov in sicer, predsednik, podpredsednik, tajnik in 8 odbornikov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni ulužbenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Ogorevc Martin kmet, Brezovica 3, Kovačič Avgust, kmet, Zg. Sušica 26, Bos Mirko, trgovski pomočnik, Drenovec 75, Frece Ivan, upravnik, Zg. Sušica 118, Žentuš Ivan, kmet, Bizeljsko vas 13, Balon Ivan, kmet, Sp. Sušica 20, Pečnik Mira, pos. hči, Zg. Sušica 62, Žmavc Ivan, mizarski pomočnik, Zg. Sušica 2, Strmecki Viktor, kmet, Zg. Sušica 94, Balon Franc, kmet, Sp. Sušica 20, Pečnik Gustav, šol. upravitelj, Zg. Sušica 98. Okrožno sodišče v Ljubi jan'" dne 27. avgusta 1949. Zt 92/49 - Zadr VII 99/1 9779 Spremembe 29. Sedež: Dobova. Dan vpisa: 31. avgusta 1949. Besedilo: Kmetijska zadruga Dobova. Izbrišejo se člani upravnega odbora* Zajc Ivan, Pintarič Andrej, Pavlič Anton* Mokrovič Vanja in vpišejo novi člani odbora: Sablič Ivan, mizar, Rigonee 65, Merstavič Jože, mizar, Mostec 43, Kramer Anton, uslužbenec, Vel Obrež. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 31. avgusta 1949. Zadr III 30/12 9456 ★ 30. Sedež: Griže. Dan vpisa: 17. IX. 1949. Besedilo: Kmetijska zadruga v Grižah. Izbrišejo se člani upravnega odbora: Jurh ar Ludvik, FunkI Rafael, Ko.jnik Ida, Prislan Viktor, Ptoteko Franc, Velo» gošek Jože, Kuder Ludvik, Gozdnikar Karl, Klemen Franc, Potočnik Franc in vpišejo novi člani upravnega odbora: Mirti Franc, rudar, Sv. Fankrac št. 5, Košak Leuči, hči bajtarja, Megojnice, Volk Zinka, gospodinja, Megojnice 27, Hniberšek Franc, rudar, Megojnice, Žagar Stanko, kmet, Griže, Randl Ivan, kmet, Griže, Cokan Julka, nameščenka, Megojnit*», Goršek Štefan, tesar Megojnice, Cizej Anton, kurjač, Griže 22, Levstik Ernest, kmet, Griže 1. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 17. septembra 1949. Zadr VII 98/4 - Celje 10.062 ¥ 31. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 14. septembra 1949. Besedilo: Okrajna zveza kmetijskih zadrug za okraj Kranj v Kranju. Izbrišejo ae člani upravnega odbora; Rozman Franc, Zaplotnik Stanko, Snedic Janez in vpišejo novi člani odbora: Stibelj Silvo, kmet, Javorje 6, Žbomtar Anton, trg. pomočnik, Zali log št. 21, Cesnik Ivan, trg. pomočnik, Klanec 13. Pooblaščenec za eopodpiecvanje je Svoljšak Franc, knjigovodja, Stara Loka št. 64. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 14. septembra 1949. Zadr V 158/4 281 Uvedba postopanja za razglasitev za univ e II R 368/49-3 561 Stale Anton, roj. 20. I. 1887 v Železnikih, sin Simona in Marije rojene Rozman, stanujoč v Železnikih št. 6, je bil 1. 1918 vpoklican v vojsko to je baje septembra istega leta padel. Na predlog žene Stale Marije, gospodinje Iz Železnikov št. 6, se uvede postopanje za razglasite v za mrtvega. Vsakdo, ki mu je o pogrešanem kaj znano, naj o tem v dveh mesecih od te objave v Uradnem Metu LRS poroča sodišču ali skrbniku Železniku Simonu, sodnemu uslužbencu v Kranju . Štoka Anton se poziva, naj ee zglasi pri sodišču ali da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Kranju dne 19. januarja 1950. ★ I R 147/40—6 560 Fabjan Janez, roj. 20. IV. 1906 v Sa- vinku 8, sin Janeza in Marije rojene Palčič, rudar-miner, je jeseni 1927 odšel v Belgijo in tam živel v kraju Vnoht, Rue Mercierlang št. 103. Zadnjič je pisal leta 1932 in se od tedaj pogreša. Na predlog hčere Danice Fabjan, pol jeti elke iz Savinka 8 pri Škocjanu, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in ee izdaja poziv, naj se o pogrešanem poroča v štirih mesecih od dneva objave v Uradnem listu LRS sodišču ali predlagateljici Fabjan Danici, poljedelld iz Savinka št. 8. Fabjan Janez se poziva, naj »e zglasi prj sodišču ali da kak glas o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Novem mestu dne 19. januarja 1950. ★ t R 38/49-6 395 Zupet Franc, noj. 22 XII. 1921 v Zabu-k°vju, sin Karla in Frančiške rojene Sraslje, rudar v Kočevju, je bil leta 1942 odpeljan v internacijo na Rab, kjer je baje 20. XI. 1942 umrl. Na predlog polsestre Krištof Marije iz Sajenic se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega. Veakd'O, Iti mu je o usodi pogrešanega kaj znano, se poziva, naj o tem do 20. IV. 1950 poroča sodišču ali skrbniku Grintalu Janezu, sodnemu nameščencu v Trebnjem. Po preteku reka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Trebnjem dne 10. januarja 1950. Oglasi sodišč O 158/49-4 563 Oklic o skrbnikih in razpravah Ule Jožef, kmet iz Loža 81, je vložil zoper Ule Frančiško vdovo SteviČ rojeno Benčina, gospodinjo v Ložu 31, sedaj neznanega bivališča, tožbo za razvezo zakona. Razprava bo 22. marca 1950 ob 8. uri pri tem sodišču v sobi št. 10. Za skrbnika je toženki imenovan Artač Silvester, uslužbenec okrajnega sodišča v Postojni, ki bo toženko zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se sama ne oglar ali ne imenu je pooblaščenca. Okrajno sodišče v Postojni dne 17. januarja 1950. * O 672/49—7 538 Oklic dedičem Sotler Marija, rojena Burk el c (Wurkelc) 26. VIII. 1876, kmetica in vdova po kovaču, je umrla 6. III. 1949 v Ojstriški vaei M. 8, KLO Sv. Jurij ob Taboru, brez izjave zadnje volje. Njeni dediči so neznani. Pozivajo se vsi, ki kaj zahtevajo iz za. puščine, naj se v šestih mesecih po tej objavi priglasijo sodišču in podajo svoje zahtevke, ker se bo sicer zapuščinski postopek nadaljeval to končal samo s tistimi dediči, ki ee bodo priglasili in dokazali svojo dedno pravico. Ako pa ee takšni dediči ne bodo zglasili, se bo zapuščina izročila splošnemu ljudskemu premoženju. Okrajno sodišče v Celju toe 17. januarja 1950. Razni oglasi 539-3-1 Poziv upnikom in dolžnikom Zveza potrošniških zadrug za glavno mesto Ljubljana z o. j. v Ljubljani je po sklepu občnega zbora z dne 23. XII. 1949 prgšla v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki, da v enem mesecu po tretji objavi tega podiva v Urad. nem listu LRS priglasijo svoje terjatve zvezi. Pozneje prispele terjatve se ne bobe upoštevale. Prav talko se pozivajo vsi dolžniki, da do navedenega roka poravnajo svoje obveznosti zvezi. Po tem roku se bodo vse obveznosti prisilno izterjale. Likvidacijski odbor' izgubiieue listine preklicujejo AnduLek Julka, Ljubljana, Kamniška št. 13, delavsko knjižico št. 1922192. 566 Andromuko Mirko, Gunclje 12, Liub. Ijana, vojaško knjižico. 508 Čejpon Alojzija, Ljubljana,. Veretovško-va 7a, univerzitetno izitafflteo to izkaznico za vstop v univerzitetno khjiZn'co. r''S Debevc Pavla, Itijtika Bistrica 204, evid. tablico S—30—1(K)0. 549 Djultič Dragiša, Ljubljana, Vodovodna 27, univerzitetno izkaznico št. 1036/48. 644 Grah Janez, Ropooa 49, p, Rogaševci, vojaško knjižico. 511 Grmek Mara, Dobravlje pri Sežani> osebno izkaznico, izdano od notrani® uprave uprave okraj, odbora Sežana. 543 Hrovatin Ivana, Zlato polje 3, K ran ji osebno izkaznico, izkaznico OF, vozno karto s sliko, sindikalno izkaznico potrošniške zadruge, dve živilski karti TD-L živilsko karto to potrošniško nakaznico M noseče žene ter dve potrošniški nakaznici» po 53 točk. 12.834 Hvala Tatjana, Ljubljana, Bizjakova 25, univerzitetno izkaznico. 503 Ivančič Rti d', Ljubljana, Gerbičeva 5l> dijaško knjižico št. 381. 546 Kanalec Mirko, Planina, bloki Iskra -' Kranj, šofersko knjižico I. razreda številka 1682 in osebno Izkaznico. 5o7 Kovačič Jože, Brezovica, Log, vozovno izkaznico št. l(jß in prometno knjižico motorno kolo, št. tablice S—08183. 545 Kozamernik Jože, Ljubljana, Kolodvorska 3, osebno izkaznico št. 99197, knjižic® za kolo št. 2952 in izkaznico Zveze borcev št. 83480, 550 Okrajno avtoprevoeniško podjetje, Maribor okolica, prometno knjižico št. 13221 za tovorni avtomobil znamke »Dodgs* S—7755, št. motorja T 22/26184c, št. šasije 77/55 ML P. 496 Pqmcikovski Ilija, Ljubljana, Cankarjeva 16, osebno izkaznico št. 2643. 513 Pečenik Franc, Kozarje 67, potrdilo 0 državljanstvu. 514 Pereša Milka, Ljubljana, Podmdlščakova, 37, osebno izkaznico št. 743/46, izdan® v Šibeniku. 548 Peršič Leopold, Matena 43, p. Ig, knjižico za kolo, evid. št. S—787, 50b Premrov Dragan, roj. 17. VI. 1912 v Sarajevu, stanujoč Ljubljana, Rimska l®’ sindikalno izkaznico št. 52212. 569 Reševalna postaja, Ljubljana, promein® knjižico za osebni avto »Opel« KadeKi evid. št. S—1424. 570 Reševalna postaja, Ljubljana, prom etn0 knjižico za osebni avto »Fiat«, evid. s‘-S—1995. 547 Smolič Jožica, Ljubljana, Cankarjeva št. 13, šoteko spričevalo, izdano 1941 ®® grem i ato e šole združenja trgovcev v Ljubljani. 542 Smrke Alojz, Gornji Podboršt 2, KUJ Mirna peč, vojaško knjižico. 57'i Svoljšak Jože, Zbilje 16, knjižico kolo, tov. št. 4920241, osebno, sindikalno m tovarniško izkaznico. 514 Štrekelj Saša, Ljubljana, Zvonarska D’ osebno izkaznico, izdano od NM v Ljubljani. 504 šubelj Anton, Beričevo, žel. postoj®’ knjižico za kolo, evid tablica S—2—9977- Sulc Martin, Vikrče 22, p. Med vode i sindikalno izkaznico. 51* Trontl Antonija, Podgorica 1, P- Oj0, šuplje, sindikalno izkaznico. Zabret Ferdinand, Ježica, Kopališče. osebno izkaznico. 5v< Izdaja »Uradni list LRS«. Direktor in odgovorni uradnik: dr. Rastko Močnik, tiska tiskarna »Toneta Tomšiča, »st v Ljubljani