206. številka.
Ljubljana, v soboto 7. septembra.
XXII. leto, 1889.
Izhaja TBak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-oge r ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt, leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa s«
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. —■ Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvn naj so nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Volilcem
mest: Pazin, Labin in Plomin.
Okrajni glavar gosp. J. S i nizi g, katerega ste Vi nedavno izbrali zastopnikom v Poieški zbor, zahvalil se je na tej časti.
To je njegova stvari
Sedaj ste na novo pozvani, da dne 12. septembra glasujeta za moža, katerega želite, da Vas bode zagovarjal v Poreškem zboru.
Tu je malo misliti. Vaši glasovi naj veljajo možu, ki Vas bode dostojno zastopal in kateri se ne bode odrekel časti niti zaupanju, katero mu Bkažete.
Po glasovih, dohajajočih nam z Vaše strani, odločili so se mnogi prvaki Vaši, da bodo glasovali za gospoda
Širna Dcfara
župana v Tinjanu. Mi se s to Vašo nakano popolnoma strinjamo.
Šime Def ar je sin naroda, rojen in odgojen Istran hrvatskega našega rodu in plemena. Dobro Vam je znan ikoro vsem, ker je z nekaterim v krvi, z nekaterimi v rodbinstvu, i nekaterimi v kumstvu.
Ali kar je glavno, je to. da Širne Defar sin navadne hiše, obdarjen od Boga z bistro glavo in da si je z neumornim truiom pridobil toliko znanja in modrosti, da dosti srečno in junaško upravlja navzlic na stotine neprilikam lepo občino Tinjansko in da mu protivniki ne morejo ničesar očitati.
Treba, da si osvetlite lice. Dne 12. t. m glasujte vsi složno, neustrašno in proti vsacemu drugemu pregovarjanju, da je Vaš izbranec gosp. Širne Defar, župan v Tinjanu. Osobito treba nekaterim nevernim Tomažem dokazati, da imamo čistih našili glasov jednoliko, kolikor jih je bilo za c. kr. okrajnega glavarja.
V Trstu dne 2. septembra 1889. Politično društvo Uredništvo „Edinost", „Naše Sloge'*.
V Izubijani 7. septembra. Dve negotovosti mučita sedaj oticijalni in ne-oficijalni svet Berolinski: pride Ji car v Berolin in kdaj ? pojde li carovič v Pariz, „ineognito" ali služ-
beno ? Obe zadevi sta zares silno važni in prav lahko umejemo skrajno nervoznost Berolinski h krogov in Bismarcka samega, ko se tako polagoma nateza in poskuša njihovih živcev občutijirost.
Že samo zatezanje in odlaganje pohoda cesarjevega je simptomatičuega pomena in glasen „me-mento" vsemu svetu, da so se stoletni prijateljski odnošaji mej Rusijo in Prusijo močno ohladili, da so razmere mej njima že nekako napete, da se je precejšnje iskreno prijateljstvo spremenilo v neza-upnost, v mržnjo.
Skoro še znameniteji bil bi ruskega prestolonaslednika pohod izložbe Pariške. Nekateri listi ta pohod zauikavajo, drugi pa trde tako odločno, da jim skoro moramo verjeti. Pariški „Figaro" piše, da ruski poslanik, baron Mohrenheim, Pariza ne bode ostavil niti jeden dan in da se ruskega veleposlaništva palača v Parizu popolnoma obnavlja, ker bode ruski prestolonaslednik v njej stanoval, drugi listi pa poročajo, da je carjevič predsedniku Carnotu že naznanil prihod svoj in da ga bode Carnot ofici-jaluo vsprejel.
Primerjamo li kričeči ta kontrakt glede Nemčije, proti kateri veje od Neve pravi ruski „moroz" in glede Francije, s katero so odnošaji vedno bolj prijateljski in uprav iskreni, potem dobro pojmimo potrtost in nevoljo, ki je sedaj /: .vlr.ua1« ob Sprevi. Nemški oficijozni listi pišo v tej zadevi, da je v v nemški prestolnici prodrlo preverjenje, da so mej Francosko in Rusijo že točni dogovori, katerih car morda še ni iztecuo odobril, kateri se pa v slučaji vojne vsak trenutek lahko podpišejo. Kaki so ti dogovori in kako ulogo ima v njih „ordre de ba-t'.ille," te,j;a pač ni težko pogoditi. Glavna zasluga glede teh dogovorov gre ruskemu vojnemu ministru Vanovskemu, ki je za svojega letošnjega bivanja na Francoskem (v Vichy) imel mnogo sestankov in posvetovanj s francoskimi vojaškimi prvaki in vse dogovore napeljal in dogoiovil. O tem se je včasih čitalo par vrst v časnikih, v ohče pa so bili čas niki v tem oziru premalo pozorni, tembolj pa so v "VVilhelinstrasae v Berolinu s paznim očesom gledali na neprestano občevanje ruskega in francoskega vojnega ministra. Posledica temu bilo je cesarja Viljema potovanje na Angleško. Potovanje to imelo je namen, pridobiti Auglijo v toliko za tripelalijanco, da se zaveže v slučaji vojne štititi itailijanske obali
pred francoskim brodovjem. Italija se je namreč francoskega brodovja tako silno bala, da bi sicer ne bila ostala v trojni zavezi.
Tako Berolinski listi, ki up morejo zatajevati, da jim vse to ni pogodu, a dajo mej vrstami umeti, kako drago bi jim bilo rusko prijateljstvo, ki jim je doslej krilo ledja.
Pohod ruskega earjeviča v Pariz je pa še v drugem oziru velevažen. Francosko bode obiskal bodoči car največje države na svetu, bodoči samodržec države, katere še ni oblizal evropski par-lamentizem. A da si je on doslej veljal za prvi steber legitimnosti in absolutizma, si vender ne pomišlja obiskati republičanskega predsednika in seči mu v plebeJBko desnico. Vsi možni predsodki neso preprečili tega koraka, obestranske simpatiju in praktični nagibi premostili so globoki jarek mej absolutno državo in republiko, Slovan in Roman segla sta si preko Nemčije v roke.
To je uzroka dovolj za nevoljo Berolinskih listov zaradi carjevičevega potovanja, katero je v istini tako velikanskega pomena, da nam še vedno nedostaje prave vere, temveč hočemo počakati, da se obistini.
;ole
Občni zbor „Narodne si
(Dalje.)
Tudi od slavne „Matice Slovenske" z dopisom dne 2. novembra 18H8. podarjene zemljevide, katerih je še prav velika skladovnica na ponudbo, razdelili smo gg. učiteljem in nekaterim šolam, ki so se zanje oglasili. Kdorkoli jih želi imeti, naj se potrudi h g. prvomestniku in dobi jih precej brezplačno. Izrecno pa moramo opomniti, da manjka: Avstrije, Evrope, Rusije, Azije, Avstralije. Od severne in južne Amerike je le še nekoliko izvodov na razpolaganje; od druzih je pa še prav veliko dobiti, tako: 1. Balkanski poluotok, 2. Italija, 3. Španija in Portugal, 4. Francija, 5. Belgija in Nizozemsko, 6. Britanija, 7. Skandinavija, 8. Švica in 9 Nemčija.
Istotako je šlo drugo darilo slavne „Matice Slovenske", to je 190 izvodov: Telovadba 11. del mej svet. Knjižica se je razdelila učiteljem na Štajerskem, Primorskem in Kranjskem. — Za oba darova slavni „Matici Slovenski" prisrčno zahvalo tudi na tem mestu.
ISTEK
Nedeljsko pismo.
Ker mi je že presedalo, da bi v jednomer poBlušal čenčanje Ljubljanskih moških in ženskih bab, ki se navzlic pogostemu deževju boje, da bi vodovod utegnil imeti premalo vode in zaradi teza, klepečejo, kakor zeleue žabe na drevji, otresel sem preteli teden mestni prah in odpeljal se na zeleno Štajersko „gledat, kaj delaio".
Vozeč se po divni dolini ob Savinji, konsta-toval sem, da ob Rimskih Toplicah ne delajo prav nič. V Laškem Trgu je že nekoliko boljše, še boljše pa v Celji, katero je k:' aiško mesto že razde-vičeno. Celjske nemškutarje to silno kači in ker si v onemoglosti svoji ne vedo pomagati, so tako besni, kakor divji petelin na veji. Zaradi te petelinje svoje lastnosti bil je ueki nadeb^'J „tevtonček" pri tukajšnjem sodišči pred nekoliKo di.^vi oi.s -jen, kar mu utegne biti le na korist.
Iz Celja odpeljal sem se v Šoštanj, kjer je
Celjskih neraškutar <v podružr;cn. in kjer sera bil priča neotesanosti. Slovenski 4,evci pi .. ..1. lo v Šoštauji veselico. Neračurji, zavidni pevcem slovenskim, da mnogo lepše pojo, nego tamošnji razdra-pani nemški zbor, uporabljajo'ista sredstva, kakor besni Celjani, to je, da iz zasade mečejo kamenje. Pri pevskih vajah bombardovali so najeti fakini pevsko prostorišče, pri veselici pa je letelo kamenje v prvega nadstropja dvorano in malo je manjkalo, da g. poslanec M. Vošniak ni bil zadet.
A to še ni vse. Mozirjani dobili so brezimno piBmo, naj ne hodijo v Šoštauj, sicer bodo tepeni. A vrli Mozirjani se s takim slepim strelom neso dali plašiti. Prišli so v obilnem številu in Šoštanjskim neinškutarjem zlezlo je poprej toli bahasto srce v hlače. O druzih sosedih pa ne morem piBati jednako pohvalno, kajti bilo ni niti — jeduega. Ker ne morem verjeti, da bi se bali Šo-štanJBkih žalostnih vitezov, niti onega dolgo pete a, ki ima vse marijonete na vv:ci, smem si pač misliti, da so imeli druge zadržke ak ivno je čudno, da Celje, Žalec, Vransko in Velenje neso bili zastopani.
Id kaj je najžalostneje pi ■ tem nemčurskem izgredu? Izve-tr.o to, da tanu.šnji Slovenci nečejo storiti potrebnih korakov, da bi nekdo izmej onih, ki so lučali kamenje in katerega ime so izvedeli, zapal pravični kazni ter i z p o ve d a 1, kdo ga je najel za tako podel čin. Ozirnost, milosrduost je v takem slučaji le — slabost. Od nasprotnika se treba učiti in vračati mu s polno mero ter klicati mu v spomin razne paragrafe kazenskega zakona
Bodi sicer ta Šoštanjski slučaj kakor rado, jedno je pač povsodi, kjer so nemčurji, oudu naku-pičena je surovost. To surovost pa treba omejiti in zajeziti, le par odločnih Korakov in kmalu je bode konec. Škodovalo ue bode, ako si kdo ogleda v Šo-štanji nekoliko pobližje tamošnje tevtonske viteze in njih fotografije pošlje „Brusu". Posebno prikladen bil bi za „Brus" oni dolgo preklani, cepeligasti gospod, katerega podobo bi moral rečeni šaljivi list nadaljev«*1 vsaj v treh številkah, da bi pristno na-črtal uje     zreilne ekstremitete.
Iz S stanja vrti.i sem se <iut.et v Ljubljano. Prišel sem baš o pravem  času, da sem v kavarni
„Narodna šola" se ne more ponašati z mnogimi podporami posamičnih dobrotnikov; dohodki pa ostajajo — hvala podpirateljem — skoro na isti višini že voč let zaporedoma; množina porabljenega šolskega blaga se vzdržuje na jednakomer-uem površji, da*i smo letos 50.3G6, to jeza 12.000 komadov več pisan k razposlali mimo predlanskih 38.264 Učnih šolskih knjig se je v obeh letfh razdelilo 689 izvodov, sicer to število ni visoko z ozi-rom na ntevilo vseh šolskih otrok na Kranjskem vender je količina vsega šolskega, po društva raz poslanega blaga nekako merilo in dokaz, da Šolstvo na Kranjskem leto za letom napreduje in da „Narodna šola" tudi marsikaj pomaga pri uspehu Ko bi odbor imel več materijeluih sredstev, storil bi glede na druga učila mnogo več; zato se društvena skrb obrača bolj na pridobitev drobnega blaga, katerega mladina neprestano potrebuje in za katero revni stariši težko trosijo novce.
Za novo šolsko leto naj zabeležimo še ta in u lenkostni napredek, da bodo boljši črtalniki izpodrinili prejšne trde kamuičke, ki so rezani iz škriljevine Z Dunaja so poslali tukajšnim založni kom uzorce mehkih, svitlo pišočih črtalnikov, s katerimi se po prožne j in kamniti tablici prav voljno piše. Tako se ploščice in črte ne bodo hitro odrgnile. Najbolj se bodo otrokom prilegali s papirjem oviti trioglati, ki imajo to prednost, da se ne strk-ljajo s klopi] na tla in da se mej prsti kaj pripravno drže ter lahko obrezujejo. Gospode tovariše opozarjam na to majhno, a vender važno pridobitev. Navadna škatljica bode menda le 30 novcev stala. Sicer ne delam propagande za tablice in črtalnike, ki so s higijenskega stališča obsojeni, vender, kjer je poraba tega učila neizogibna, tam naj se rajši upelje boljše blago za skoro isto ceno.
Odbor ni zgrešil prositi razne korporacije za podporo; iz računov je razvidno, da se je prošnjam i udi ugodilo. Slavni mestni magistrat izplačuje po občinskem svetu votirauo, veledušno podporo v dveh obrokih, zato ima blagajnica „Narodno šole" za leto 1889. še dobiti dne 1. oktobra 100 gld. — S preostankom 194 gld. 43 kr. bode imelo društvo za prvo silo krog 300 gold. pripravljenih za novo šolsko leto.
Iz društvene kronike naj še povem, da smo lansko leto 23. junija poslali čast. g. Jan Legotu lepo izdelano častno diplomo, za katero se e jako luskavo zahvalil in od gospice Krasnohorske, kateri se imamo zahvaliti na izdavi ^Pripovedka o vetru", došlo nam je tudi zahvalno pismo za telegram poslan iz zadnjega občnega zbora.
Kupčija s književno zalogo pa ni kaj ugodna. Predlanskem se ni posebno obnesla, kajti iztržili smo 50 gold. 53 kr., v preteklem letu pa samo 29 gld. 22 kr. Obeh knjižic „Zabavište" in „Pripovedka" je še obilo v zalogi. Ta majhen uspeh pač ne daje odboru spodbude, da bi na literarnem polji marljivejse deloval; zato kaže odložiti izdavanje mladinskih spisov do večjega zanimanja. Sploh pa priča pogled nazaj na lOletno dobo jasno, da se je društvo ojačilo, denarno stanje podvojilo in delovanje na korist ljudske šole zelo razširilo.
Opozarjati mi je še častite gospode dopiso-vatelje, da naj pisma blagovolijo vselej frankovati,
kajti „Narodna šola" ni uradnija, s katero so korespondence poštnine proste.
Konečno mi je treba omeniti še delovanje našega društva v narodno-gospodarskem oziru.
Umeje se, da društvo ni neposredno poseglo v prid kulturnim zadevam naše dežele, marveč s posredovanjem svojih častitih članov.
Znano je slavni skupščini, da je letos gosenica glogovega belina storila nepreračunljivo škodo kmetijstvu ukončavši toli lepega sadnega drevja. Učitelji, ki so z bistrim očesom pazili ne samo na nemirno deco v šolskih klopeh, ampak tudi na škodljivce po lepih njivah, vrtih in travnikih, obrnili so svojo pozornost pravočasno na sovražnika, ki brez dinamita in molilnega orožja spodkopava blagostanje našega kmeta. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranji* dežele.
V Ljubljani, 7. septembra.
V Leopoldstadtu na Dunaj i biva mnogo Čehov, ki imajo volilno pravico za deželni zbor. Sedaj ko bode volitev jednega poslanca za deželni zbor, jih kaj pridno obiskujejo židovski in proti-semit8ki agitatorji, agitujoč vsak za svojega kandidata. Sedaj dobro vedo za čehe, a ko je šlo za češko šolo na Duuaji, so pa vsi židovski liberalci in protisemitje bili za to, da se Češka prošnja odkloni. Zaradi tega Dunajski Čehi nemajo povoda se nauduševati za nobeno stranko in se jih najbrž večina volitve niti udeležila ne bode.
Predvčeraj bil je v Pragi shod uilarioče Hitili poslancev, kateremu je predsedoval doktor Eduard Gregr. Posvetovali so se največ o kmetijskih vprašanjih in naposled sklenili, da se bodo v bodočem zasedanji deželnega zbora največ bavili le z gospodarskimi vprašanji. Kakor se vidi, sprevideli so tudi v mladoćeških krogih, da se v državno-pravneui vprašanji sedaj ne da nič doseči in zatorej najbrž tega vprašanja letos v deželnem zboru še omenili ne bodo.
Minister Gauč poj de baje še ta mesec v Kra-kovo, da si ogleda tamošnje učne zavode. Pred vsem se minister zanima za to, s kakim uspehom se goji nemščina v 4» alieiji. Poljski listi priporočajo dru štvu srednješolskih učiteljev, da bi izročilo ministru spomenico, da se osnuje četrta gimnazija v Kra-koveni.
Viiaiij** države.
Kakor je* že znano, je na naznanilo Uolgar-(*ite vlade, da se Srbi pripravljajo za boj, Porta odgovorila, da je Bolgarija sestavni del Turčije in da bi se napad ua Bolgarijo zraatral v Carigradu za napad na Turčijo. a Novoj e Vremja" misli, da ta odgovor pač ni ugajal Koburžanu in Stambulovu. Usurpatorii v Sofiji dobili so dober nauk. Samo Turčija bi bila morala v manj indirektnej obliki in določnejše se izraziti, Porta bi bila morala vprašati, kak namen imajo pa bolgarska oboroževanja. Prej ali slej se bode morala Turčija za kaj odločiti. Baš zaradi tega, ker Porta ničesar ne stori, gospodarijo Koburžan in ljudje njegovi v deželi, v kateri nemajo nobene pravice do vlade. Vlasti, ki so dosedaj se ozirale na snverenne pravice sultanove, utegnile bi tedaj se vprašati, bi le ne bilo umestne je, če se na strani sultanove pravice, če bi fte ponudila priložnost, da se osvobodi Bolgarija njenih zatiralcev.
Kakor poročajo republičanski francoski listi, je bil velik nered pri shodu, katerega je bil sklical Boulangerjev pristaš Laguerre v Limogesu. Zbralo se je bilo mnogo osob, pa ne samo Laguer-rovi somišljeniki.   Zaradi tega so nekateri klicali
še zalotil zadnjo številko jetičnega tednika „Lai-bacher VVoclu-nblatt", ki je imel takrat obširno prilogo, životopis urednika svojega, mojega ljubega prijatelja Muilerja. Gospod MUlIer spisal jo svoj „curriculum vitae" kot mož, ki je zaveden svoje notranje in vnanje vrednosti. Svoje luči ni puščal pod polovnikom, no nič zato, kajti „der Mensch muss eine Freude habeu, — sonst hatt* er ja ka Freud, und wenn er kane Freud nicht hatt' so batt' er gar ka Freud*!"
A ker je gosp. Mtiller blagovolil v svojem životopisu udariti nekoliko na protislovansko struno, mi bode že oproščal, ako mu povem, da ni bil posebno natančen. Povedati bi bil tudi moral, da jo včasih za par vrčkov piva „con animo" zagodil tudi „Naprej zastava Slave!" ali pa „Hej Slovani!" in da se je mnogo bavil s slovenskimi deklami in hlapet in njihovimi trdo prisluženimi groši. In, da je uprav rigorozno natančen, omenil bi bil lahko še ono dražestno epizodo, ko je v gostilni „Pri lipi" nekdo ohladil njegovo prekipečo razjarjenoat s klicem: „Kellnerin, bringen Sie dem Herren ein Soda-waBser!"
„Z vzhoda luč !u mislil sera si, čitajoč, da so
iz daljne Bukovine poslali vodjo tukajšnji veliki realki. Pri realki je že iz prvega početka mnogo hib in nedostatkov. Zgradba je dragocena, kakor žafran, nepraktična pa tako, kakor Fran Josipova vojašnica na Dunaji, na katero zelo spominja in katero nameravajo razrušiti in odstraniti. Pri zgradbi sami pa je bilo nekoliko jako praktičnih ljudij, ki so o pravem času skrbeli za svoj žep in se sedaj debelo smeje, ko se sneralje masivna ba-luBtrada s temena in se poslopje krpa in jiopravlja na vseh straneh. Zato se pa človek skoro čuditi ne sme, ako dobi ta zgradba sedaj vodjo iz Sereta in ako zajemamo kulturo v Bukovini.
Razven tega imenovanja pa me je podkurila vest ob umeščenji novega gospoda župnika v Mojstrani. Preteklo nedeljo bilo je umeščenje napovedano. Gospod iz Ljubljane, ki je prevzel glavno ulogo, odpovedal se je brzojavno v nedeljo zjutraj, gosp. dekan bil je že na drugo stran oddan in novi gosp. župnik ostal je naposled takorekoč — sam. To nikakor ni prav in dotičniki naj si zapamtijo sivolasega Smolke besede:
Zuerst das Geschaft, dann das Vergiiugen."
s.
„vivea, drugi pa žvižgali, ko je prišel Laguerre. To je razdražilo Laguerrove prijatelje in so ven pometali nekaj osob, ki so delale nemir, a to je še le dalo povod večjim izgredom. Začeli so se pre-tepavati in suvati, nazadnje so pa policija, žandarmerija in vojaštvo zborovalce razgnali. Seveda godilo se je v resnici nekoliko drugače, toda republičanski listi pa morajo pretiravati izgrede, da opravičijo postopanje vladnih organov, ki so shod razgnali s silo. — Po nekem poročilu iz Pariza vlada nikakor ni prepovedala prefektom, da bi osobe, obsojene pred državnim sodiščem, ne smele napovedati kandidature, temveč le direktno je ne sinejo napovedati, ampak po kakem huissieru. O veljavnosti njih izvolitve bode pa imela odločevati zbornica. Boulanger bode zatorej še labko poslanec, če bode voljen in če mu bode večina nove zbornice naklonjena.
Nemška vlada bode za bodoče leto za vojsko zahtevala nekaj milijonov več nego je za letošnje Potrebuje večjih svot za napravo orožja in vojnega orodja.
Po poslednjih poročilih s Kreto so turške Čete že /as de pokrajino Selino, ne da bi se bilo prebivalstvo ustavljalo. Insurgenti umaknili so se v nekatere od prirode utrjene kraje, pa se bodo najbrž kmalu udali.
Dopisi.
Iz ltiE<liui|M si< 5. septembra. [Izv. dop.] (Perzijski šah. Letine. Zdravstvene razmere) — „Ex oriente Iuxtt ! In prišla je luč iz jutrovih dežel in radovalo se je izvoljeno ljudstvo novodobnega Jeruzalema nad svetlobo in čarobnim bleskom izredno velikih in krasnih diamantov perzijskega kralja. Po va eh tukajšnjih novinah cel pretekli teden ni bilo druzega čitati o Šahu, koliko, kako veliko in dragocene kamne je imel na sebi, ko 8e je pokazal na ulico. To je (jim) bila skomina.
Šah je bil jako veličastno in sijajno sprejet. Vse tukajšnje vojaštvo delalo je v paradni opravi špalir po onih trgih in ulicah, po katerih se je vozil šah. Tudi vse vojaške godbe so bile na lici mesta, da so pri prihodu svirale perzijsko himno. Oficijelno je pozdravil perzijskega vladarja Nj. c. kr. visokost nadvojvoda Josip, poleg katerega so bili zbrani vsi tu bivajoči vojaški in civilni dostojanstveniki. Ljudstva je bilo nad 100000 po onih trgih in ulicah, po katerih se je peljal šah v hotel: „ Angleška kraljica". Ker se namreč kraljevi dvorec v Budirau (Ofen) popravlja, dobavili so za šaha in njeg.t spremstvo v imenovanem hotelu 80 soban, koje so bile nekaj dnij pred dohodom po orijental-aki ukrašene.
Kakor je pisal neki tukajšnji list, bil je došel ukaz „od zgoraj," da se šah kar mogoče sijajno vsprejme iz političnih ohzirov. Šah je obiskal razne državne in občne zgradbe: akademijo, muzej, opero, vojašnico za konjice in predivni Margaretui otok na Dunam, kjer ga je pozdravil in pogostil gospodar Nj. c. kr. visokost nadvojvoda Josip. — Šahovo 8j>remstvo je bilo v mnogih prodajalnicab, a za reči, katere so si izbrali, niso plačali nič rekši, da je to perzijski „adet" = običaj! Presrečna perzijska dežela!
Šah, kateri poprej še ni bil tukaj, izrazil se je pri odhodu jako laskavo in pohvalno o prekrasnem vsprejemu v Budimpešti. Četudi se je vsulo precej redov v podobi raznih „zvezd," so vender nekaterniki, za gotovo računajoči na odlikovanje — strašno nejevoljni!
Po poročilih iz vseh dežel ogerske krone je letos za vse pridelku na polji jako slaba letina, so-sebno so prizadete severne pokrajine, kjer stanujejo ubogi Slovaci! Boje se celo lakote pri ljudeh in živini ! Uboga para, nič ne premore, nego zdravo in krepko telo, s katerim mora iti „s trebuhom za kruhom — lonce vezat" !
A vlada jim bode dala zrnja za seme in klajo za živino. Non est vita . . . etc.
Tukajšnje zdravstvene razmere niso ravno najboljše. Uže lansko leto se je pokazala epidemična bolezen legar (typhus), a letos se je število za lega rje m zbolelih od tedna do tedna tako množilo, da je vlada ukazala sestaviti komisijo, katera naj bi preiskala uzroke tej neugodni prikazni. Uzroki tej epidemiji so slaba pitna voda in nezdrava bivališča raznih prebivalcev. Tri ali štiri predmestja (okraji) morajo rabiti za žejo in za kuhanje nefil-trirano, sprijeno vodo iz reke Dunava! In Če se pomisli, koliko nesnage in odpadkov vsprejema mogočna reka od svojega izvirka, pa do semkaj, potem se ni čuditi, da pri taki pitni vodi nastanejo
flptT Dalje v prilogi. ~W
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St
206 7. septembra 1889
lazlične bolezni! Sedaj so uže pričeli kopati na severni strani mesta, kake tri ure hoda, za jednak vodovod, kakor bode v Ljubljani. Na omenjenem kraji je plast peščena, in gotovo, da se bo dobila zdrava podtalna voda. Revno ljudstvo, delavci, rokodelci, poBtreščeki itd. pa tudi nima zdravih jn ugodnih stanovališč. Zdravstvena komisija je našla po nekaterih hišah po 6— 10 osob v jedni sobi! In če mej temi kedo oboli, lahko se raznese potem kal bolezni na druge. Veliko hiš so našli, v katerih še onih prostorov manjka, kamor ljudje navadno peš hodijo. — Velikanske palače in zgradbe, veliko bogatašev, da milijonarjev, zraven pa toliko revščine. —
\r. Velikih I.ašv 5. septembra. [Izvirni dopis ] Preteklo nedeljo napravil je del tukajšnjih dijakov zabavni večer v prid podpornemu društvu slov. velikošolcev. Dober namen privabil je res pre-cešnje število tukajšnjih in Ribniških gospodov, okolu sedemdeset. Kar se tiče pozdrava (g. Ivan Hočevar) bil je jako jedrnato in iskreno sestavljen. Samospev (gdč. Jelice Schifferjeve) bil je izvrsten. Nad vse pa sega deklamacija (g. J. Tekavčič) Jef-tejeve prisege, ki nas je v resnici kar očarala. Za tem pokazal je g. Jos. Pavčič, svojo v tej stroki jako razvito nadarjenost, da mu je odmevalo dolgotrajno ploskanje.
Glede predstave same: „Blaznica v prvem nadstropji", nam je zabeležiti izvrsten uspeh, kajti g. Tekavčič presenetil nas je s svojo igro, da se je človek nehote mislil da je v čitalnici Ljubljanski. Jako izvrstno igrali so sicer tudi ostali, le uloge neso bile srečno razdeljene, kar je igralce spravilo sem ter tja v smeh. Povsem pa so vsi igralci svojih ulog se dobro naučili in vsi primerno sodelovali. V prosti zabavi in pri plesu res ni bilo iste živahnosti ali moramo v poštev vzeti: Levstikovo slavnost, Ribniško veselico in nič manj kot tri Veliko-laške dijaŠKe veselice. Imeli pa smo vender zopet prijeten večer, za kar izrekamo zahvalo slavnemu odboru.
lllolt 5. septembra. [Izv. dop.] Včeraj bila je v našem kraji silno huda ura. Ob 4. uri popoludne pripodili so se od Javornika črni, temni oblaki z dežjem, strašnim gromom in treskom. Strele so neprenehoma kar navzkriž švigale. Vse to silno vreme trajalo je pičlo uro; ali v tem kratkem času je dvema gospodarjema strela mnogo škode napravila. Treščilo je v živinski hlev Janeza Šterleta iz Ravnika in komaj 5 minut potem v kozolec Antona Zakrajška z Lepega vrha.
Hlev prvega stal je tik mnogih drugih stavb, ki so komaj 5 do 6 metrov oddaljene. Navzlic tej tesnobi in stiski se je vender posrečilo ogenj omejiti ; da se ni na druga poslopja razširil. K omejitvi ognja se največ pripomogli prisiljenci Ljubljanske prisilne delavnice, ki tukaj pod nadzorstvom treh vrlih paznikov, gg. Matije Gorupa kot poveljnika oddelku, Orehka in Matka delajo novo občinsko pot pri Ravniku. Komaj se je dim iz hleva prikazal, bili so že na mestu in so z pridnostjo in urnostjo pripomogli ogenj omejiti in iz bližnje hiše starega bolnega moža v varno zavetje prenesti. Obžalovati se mora, da je Janezu Šterletu v ognji poginilo jedno živinče, katerega ni bilo mogoče rešiti, ker 80 je dim in plamen naglo po lesenem hlevu razširjal, in da pogorelec ni bil zavarovan. Ko je bil ogenj toliko zadušen, da se ni bilo bati razširjenja, so vrli pazniki peljali svoje ljudi v največjem diru k požaru v Lepivrh. Prišedši tja, je bil že skedenj v plamenu, pa posrečilo se jim je tudi tukaj ogenj lokalizovati.
Ogenj bil je tukaj še hujši, kakor v Ravniku ker kozolec in skedenj bila Bta natlačena žita, sina, skope, še celo kupčijski, rezani les bil je pod kozolcem shranjen.   Poškodovani Zakrajšek ima veliko škode,  akoravno je za nekoliko zavarovan, s katero zavarovalnino bode komaj majhen del škode poplačan.   Po dovršenem  delu so so prisiljenci v polnem številu sešli  in se je pri tej priliki zopet pokazala dobra disciplina in lep red.
1% Št. Ti tla na Vipavskem 5. septembra [Izv. dop.] Volitev občinskega starešinstva glavne občino Šentvidske, vršila se je v tukajšnji pisarni dne 1. sept. t. 1. ob 3. uri popoludne. Izid volitev bil je prav lep, kajti bil je z vsklikom: „Bog živi našega g. župana Pil. V rtov ca" isti zopet jednoglasno izvoljen. Gosp. Filip Vrtovec je torej že d»ugič županom izvoljen, akoravno je najmlajši od vseh naših gg. odbornikov ker vsi vedo ceniti njrgovo delavnost in izvrstno sposobnost. Občinskimi
svetniki izvoljeni so bili: gg. France M i sle j (Pod-breg 36), Ivan Premru, Pavi Rod man in Jernej Z van u t. Po končani volitvi šli smo vsi veseli, ne vsak na svoj dom, ampak pod „Gaber", kjer smo si že suha usta, namočili. Tu Bino se prav dobro imeli, kajti neamo bili sami, ampak združeni so bili z nami tudi naši vrli Šentvidski pevci s svojim vodjo g. Al. Lavrenčičem. Vrstilo se je zdaj petje, govori in napitnice kakor; na zdravje presvetlemu cesarju Franu Josipu L, Častnemu občanu gospodu deželnemu predsedniku baronu Winklerju, gosp. Josipu Gorupu, veleposestniku na Reki itd. Pozabilo se tudi ni na zasaditelja „ Gabra" pod katerim smo se dobro imeli na pokojnega gosp. M. Vrtovca bivšega vikarja in ustanovnika VrtovČeve ustanove v Šentvidu.
Izpred porotnega sodišča Ljubljanskega.
Poslednje porotno zasedanje pri Ljubljanskem sodišči kazalo nam je zopet žalostno resnico, da tepež in uboji na Kranjskem žal še neso ponehali. Pet dnij trajale so obravnave, a mej njimi jih je bilo sedmero zaradi hudodelstva uboja in le tri druge. Upajmo, da bode omika, ki sega v vedno širše kroge našega prebivalstva tudi v tej zadevi zboijšala sedanje odnošaje. Izid porotnih obravnav je bil sledeči :
Dno 2. septembra zatožen je bil kmetski fant Jože Šinkovec, ker je pri pretepu v Vrtačah, Frana Vertačuika, dne 29. junija t. 1. z lopato po glavi udaril, da je Vrtačnik drugi dan umrl. Obsojen je bil na trinajst mesecev teške ječe, poostrene vsaki mesec s postom.
Pri drugi obravnavi istega dne zatožen je bil Jože Oblak, ker je 23. junija t. I. pijanega in na hrbtu ležečega fanta Franceta Habijana iz Go-dešič suval in teptal in ga je notranje tako teško poškodoval, da je Habijan po izreku zdravuiških izvedencev za pretresen jem notranjih organov, za srčnim otrpnenjem umrl. Obsojen je bil Josip Oblak na štiri leta teške ječe, poostrene s postom vsak mesec.
Dne 3. septembra zatožen je bil hudodelstva uradnega poneverjenja 251etni Vincencij Bla-ž on, ki je bil nastavljen v Litiji za pobiranje deželne naklade na opojne pijače. Pri tem poslu po-neveril je 210 gld. 1472 kr- deželnega denarja in bil obsojen na šestnajst mesecev teške ječe, poostrene s postom vsak mesec.
Pri drugi obravnavi obtožen je bil Janez Kri-stn.nec hudodelstva uboja in teške telesne poškodbe. Od novega leta 1889. grozil je zatožjnec Kristanec svoji ženi v jedno mer, da jo hode umoril. Ker jo je vedno pretepaval, bežala je iz hiše s svojo materjo Marijo Certanec in otrokom in si je najela drugo stanovanje. Dne 23. julija pa je prišel Janez Kristanec v njihovo skupno stanovanje in zabodel je s škarjami Marijo Certanec v krof. Ta poškodba je imela nasledek, da se je začelo v krofu Marije Certanec gnojiti in je ista za razkrojenjem krvi (Blutzersetzung) dne 2. avgusta umrla. Obsojen je bil Kristanec na sedem let teško ječe, poostrene s postom.
Dne 4. septembra zatožen je bil Anton Klo-meuec, ker je dne 29. junija t. 1. v Lazah delavca Gašperja Meglica z malim nožem sunil blizu srca, tako, da je Meglic kratko potem umrl. Zatoženec je dejanje popolnoma priznal in bil je obsojen na pet let teške ječe, poostrene s postom vsaki mesec.
Pri drugi obravnavi zatožen je bil zopet Alojzij Bergant hudodelstva uboja. Dne 4. avgusta 1889 bilo je žegnanje v TožkemČelu. Mej fanti pričel be je pretep in zatoženec je Matijo Štreklja udaril v boji z lopato po glavi, da je Štrekelj za otrpnjenjem možganov dne 5. avgusta umrl. Obsojen je bil Bergant na pet let teške ječe poostrene s postom.
Pri tretji obravnavi zatožen je bil Anton Vidmar. Dne 13. maja t. 1. zvečer., nastal je v gostil-nici Marije Vipavec v Kovku pri Colu mej kmet-skimi fanti prepir in pretep, katerega se je udeležil tudi Anton Vidmar. Gostilničarka prosila je v go-stilnici navzočega Alojzija Rovana, naj fante pomiri. A ko je Rovan stopil mej nje, sprijela sta ae z Vidmarjem, kateri je sunil Rovana v desno stran prs, tako globoko, du mu je poškodoval ledvice. Vsled te poškodbe je Rovan umrl dne 18. maja. Zatoženi Vidmar obsojen je bil na pet let težke ječe s postom vsak mesec.
Dne 5. septembra je bila najzanimivejša obravnava, ki je privabila veliko poslušalcev. Zatožen
je bil 42letni bivši posestnik Janez Hočevar, po domače „FiŠkijev" hudodelstva ropa in goljufije. Zatoženi Fiški je že mnogokrat zaradi pretepa in drugih zločinov kaznovan človek, katerega, kakor pripovedujejo priče, se vsa okolica boji in ga zmatra za jako malovrednega, za vsako dejanje sposobnega človeka. Vse svoje premoženje je zapravil in zdaj ae klati že leta okrog, prežeč na to. kje in kako bi katerega manj prekanjenega Človeka, kakor je on, ogoljufal. Zatožen je naslednjih treh dejanj: Na cvetni ponedeljek 1. 1. pridružil se je kmetskomu fantu Antonu Vilfanu, katerega je oče poslal na semenj v Kranj, da bi kupil volička in se mu usilil za mešetarja. )?ant Vilfan pogajal se je za volička, ponudil že 45 gld, iz kupčije pa le ni bilo nič, kajti prodajalec ni odjenjal. Fiški pa mu je vjedno-mer pravil, da ni treba kupiti vola, ker on ve za dva volička prav blizu Kranja, ki bi se dobila po ceni, a fant Vilfan je dejal, da je prepozno, da jih bode že pogledal, ko pride velikonočni torek zopet na semenj, na kar jo Vilfan odšel. Velikonočni torek I. 1. pridruži se Fiški na živinskem trgu v Kranji zopet Vilfanu, ki je zopat hotel kupiti volička. Potegnil je Vilfan ^listnico iz žepa, da plača pogojeno ceno, a Fiški mu je odgovarjal, naj pusti kup in naj gre ž njim da ga popelje v bližino, kjer kupi ceno volička. Fiški pelje ga skozi takoznano „Ijuknjo" iz Kranja proti Kokrici. Čuden je bil ta pot, Vilfan je hodil po stezi, Fiški pa po strmi poti poleg njega. Ko dospeta blizu vasi Huje, pokaže Fiški Vilfanu lep travnik in ko se Vilfan obrne na isto stran, sune ga Fiški z nožem proti glavi, mu predere klobuk in Vilfanu prizadene precej teško rano. Vilfan zbeži in teče na Huje, ter tam pred hišo stoječim ljudem krvaveč pripoveduje, kaj se mu je zgodilo, da ga je človek napadel, ter prosi, da bi ga kdo spremil v Kranj nazaj, ali pa da bi se dalo kako orožje, da bi se branil, kar so mu pa jednoglasno vsi odrekli. Sam se je tedaj vrnil v Kranj, povedat, kaj se mu je zgodilo. Zatoženi Fiški, vse to dejanje taji, a Vilfan, ki ima ustnice na levo stran zategnene, spoznale so že priče, ki so ga vidile hoditi s Fiškijem po živinskem trgu v Kranji; isto tako tudi priče, h katerim je pribežal takoj po napadu v Huje. Odločno mu je napadeni Vilfan povedal to sam v obraz. Drugo dejanje roparskega izvršenega napada in umora pa sega celo v 1. 1881. nazaj. Takrat je bila na sv. Uršule dan dne 21. oktobra, ko je bil v Cerkljah semenj stara ženska, Marija Krč, po domače Mati-janka na potu proti Gradu s kolom na tla pobita in oropana za 51 gld. Isti dan je bil semenj v Cerkljah in Matijanke sin proJal je bil voliča, šel pa z denarjem v gostilno, kamor mu je stara Ma-tijanka sledila, boječ se, da bi nje sin ne zapravil denarja. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Opat M urnik,) o katerem so nekateri listi prinesli vest, da je imenovan škofom Lavan-tinskim, porojen je v Škofjiloki, kjer je bil njegov oče sodnik. Oče bil je potem premeščen v Posto-jino, kjer je dobil naslov deželnega sodišča svetnika, So li vesti, katere smo doslej dobili ob opatu Murniku, povsem prave, smeli bi biti ž njim kot škofom Lavantinskim zadovoljni.
— (Iz Ljubljane) piše se nam dne 0. t. m. Včeraj ob 6. uri popoludne odpeljal se je korni poveljnik fcm. baron Schonfeld v Postojino. Na kolodvoru se je zbralo blizu 100 domobranskih častnikov. Fcm. baron Schonfeld je pred odhodom počastil nekoje častnike z nagovorom, ter priporočal neaktivnim častnikom, naj si priuče slovenščine, kajti častnik mora znati govoriti s podložnikom, tako je dejal fcm. baron Schonfeld.
— (Državna f i 1 o k s e r n a komisija) je poklicana c!r.'i 12. septembra na Dunaj. Kranjsko zastopa g. dež. odbornik dr. J. Vošnjak.
— (Čuden listić.) V Ljubljani izhajajoči listič piše o razpustu češkega akademičuega društva v Pragi: „ Po p o In o prav je torej, da jim je vlada stopila na -prste." O Ljubljansko-Ka m u i š k i železnici pa piše isti list: „Nam kmetom ui prav mnogo na bodoči železnici — ako bode koda j — dobro, ako ne, pa tudi, p oganj o li ae ne bo demo zanjo."   In tak list   nosi ime »Domoljub"!
— (Porotne obravnave) pri deželnem sodišči Ljubljanskem končala so se včeraj. Mnogi naročniki so nas interpelovali, zakaj  ne prinašamo
poruči) izpred porotnega sodišča. Na ta vprašanja odgovarjamo: Dasi izvestje o porotnih obravnaval) ni baš prijeten posel, smo vender doslej taka iz vestja dan za dnevom prinbčevati in za to delo plačevali posebnega poročevalca. Uvidevši pa, da oba tukajšnja dnevnika, ki si izposoj ujeta često najzani-mi veje notice iz našega lokalnega dela, vedno le prepisujeta, a se svojim čitateljem nasproti ponašate z izvirnim blagom, hoteli smo jedenkrat poskusiti, kakšna bodo naših tovarišev poročila, ako mi molčimo ln glej! pri nas nič, v „Laibaehor Zeituug" in v „Slovenci" tudi nič! To je sedaj dognano. Da pa čitatelji naši ne bodo na škodi, čitajo danes na drugem meBtu izveBtje porotnih obravnav, rečenima dnevnikoma pa je zdaj svobodno, porabiti naše izvestje.
— (Uredništvo „Soče") prevzel je dobro znani rodoljub e. Andrej Gabršček, bivši učitel na Livku, ki bode za ta posel na pravem mestu
— (Slovensko del. pevsko društvo „Slavec") praznovalo bode prihodnjo nedeljo dne 15. t. m. 51etnico svojega obstanka. V to svrho se društvo udeleži zjntraj ob 8. uri sv. maše na Rožniku, pri kateri bode pel oddelek društva „S!avecu, popoludne ob 4. uri pa bode na Koslerjevem vrtu velika ljudska veselica s koncertom vojaške godbe, kegljanjem in drugimi zabavami.
— (K 25letnici čitalnice na Ptuj i.) Ć. gospode in gospe, ki se nameravajo udeležiti 251etnice narodne čitalnice na 1'tuji dne 12. t. m., prosi odbor uljudno, da mu blagovole do torka t. j. 10. t. m. naznaniti, je-li se udeleže skupnega obeda ker v „Narodnom domu" ni javne gostilne, ampak mora odbor sam vse urediti.
— (Prem era be v posesti.) Hiio gospe Ane S c bul zove, hiš. štev. 9, sv. Petra cesti, kupil jo gospod Karol Počiva v ni k, mesarski mojster, za 1920 gld., pri javni dražbi. Največ raz ven njega je bil ponudil g. Ivao K o z j ek, 'hišni posestnik in sta rinar, namreč 1918 gld. — Posestvo umrlega barona Kajetana La/.zarinija na Bledu, po narodnem izrtku tako zvani „britof", ki se je pa v minolih letih že kaj lepo zarasel in ima že lepo sezidan cvet-licujak iii tudi drugo poslopje kupil je g. Weitzer, izdelovalec vagonov v Gradci in na Dunaji, za 25 tisoč gold., cvetlice in „funduB in^tructus" posebej.
— (V Novem Mestu) prirede danes veli-košolci v prostorih „Nar. doma" koncert, pri katerem iz posebne prijaznosti sodelujejo gospice : Olga, Eleonora in Marija Dev, Lina Bučar in gospoda Vaclav Tuček in Ludovik Strauss. Čisti dohodek je namenjen v prid podpornemu društvu za velikošolce na Dunaji.
— (Iz Cerkljan na Gorenjskem) poroča se uam, da so priredili dne 5. t. in. zvečer na lepo razsvetljenem vrtu županovem tam na po čitnicah bivajoči petošolci lepo besedo, katere čisti dohodek je namenjen Preširnovemu spomeniku. Beseda izvršila se je na splošno zadovoljnost in se je morala igra, katero so spisali dijaki sami navlašč za ta večer, ponavljati.
— (Mehanični muzej) na Fran Josipa trgu je vreden, da se ogleda- Posebno nam je ugajal mrtvaški sprevod cesarjeviča Rudolfa. Človeku se zdi, da vidi v naravi ves sprevod, celo množico gibajočo se pred njim. Tu se vidi , kaj se da vse doseči s previdom. Pa tudi drugi predmeti so jako mični.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 7. seprcmbra. Časopisi javljajo: Namestnik Lobl dobil dostojanstvo tajnega svetnika. „Wiener Zeitung": Prošnji barona Krausa, da se iz zdravstvenih ozirov odpusti s svojega mesta kot namestnik na Češkem, je cesar ugodil ter mu podelil veliki križ Leopol-dovega reda. Na njegovo mesto cesar imenoval komornika grofa Frana Thun-Hohensteina namestnikom na Češkem in mu ob jednem podelil dostojanstvo tajnega .svetnika.
Peterburg" 6. septembra. (Pol. Corr.) Z ravnokar proglašenim ukazom priznava se veliki kneginji Milici, hčeri kneza črnogorskega, naslov: „carsko visočanstvo". — Po vseh cerkvah v državi nabirajo se doneski za bedne Slovane. Nabrane vsote bodo se najbrže v prvi vrsti naklonile stradajočim Črnogorcem.
Beligrad 6. septembra. Kraljica Natalija pride sredi meseca gotovo v Beligrad in bode stanovala  pri   gospej Vučetić.   Niti re-
gentstvo niti vlada ne nasprotujeta njenemu prihodu. Mesto namerava slovesen vsprejem.
Ant*werpen 6. septembra. V tovarni za patrone pri pristanišči strašna dinamitna eksplozija. Veliko osob, posebno žensk in otrok ranjenih. Vseh 128 delavcev in delavk, ki se bili v tovarni, ubitih. Vsled eksplozije unelo se skladišče za rusko petrolje. Oblastva, policija in vojaki prišli na pogorišče. Duhovniki in nune strežejo mnogobrojnim ranjencem. Požar se širi.
Antwerpen (>■ septembra. Trupla ponesrečencev prevažajo se v velikem številu v mrtvašnico.
Antwerpen 7. septembra. Eksplozija nastala je v delarnici, kjer stare patrone iz-praznjujejo. Bilo je ondu 50 milijonov patro-nov, polovica jih je bilo že izpraznjenih in narazen vzetih. Število mrtvih do 150, ranjenih do 80. Žrtve nezgode se večinoma delavci. Velika skladišča petrolja začela so goreti, pogorišče obseza jeden hektar. Plamen šviga 200 metrov visoko. Neprestano čuje se pokanje patronov. Okna skoro vseh his so utrta, požar še vedno traja. 60.000 sodov petrolja gori.
Krakowiec 7. septembra. Zjutraj ob 7. uri jahal cesar s spremstvom, mej katerim je bil tudi slikar Ajdukiewicz k manevrom proti Jaroslavu. Zvečer bode pri nadvojvodi Albrechtu obed, katerega se cesar udeleži.
Razne vesti.
* (Čuden naslov.) Njegova  kraljeva visokost nadvojvoda hesenski podelil je nedavno Jakobu 13ecker j u v Darmsta Itu naslov   „ dvorni zelje re zec".
* (40 O letna pravda.) Koncem preteklega meseca zaključili so v Varšavi pravdo, katera jo tekla štiri stoletja zaradi 40 oralov neobdelanega zemljišča ležečega pri Orlovem in Podloveno graščinskem posestvu. Pravdo pričela sta 1490 leta tedanja posestnika Jakob In Rade^ost Sobijeski in sedanja graščaka sta jo vsled sporazum ljenja končala proti koncu avgusta t. 1.
* (4 00.000 mark zgubil) je te dni francoski major grof Berthier, vnuk maršala Ber-thiera, mej vožujo v Diedenhofeti. Grof obljubil je tistemu, ki najde in mu prinese zgubljene bankovce, lepo nagrado 16.000 mark ali pa, če hoče, dosmrtni užitet letnih 1200 mark
Tržne cene v Ljubljani
dne 7. septembra t 1.
ZnuoMljivo zdravilno ttrcMlstvo. Osobe s slabim prebavljen j en, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiSčanji v želodci in nerednem iztrebljanji, zadobč zopet zdravje, če rabijo pristni „Mol 1-ov S ei d 1 i t z-pra se ku. Škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Du naji, Tucblanben 9. V lekarnah po deželi zabtevaj so izrecno Moil-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11(55—11)
iJTJBUMM IW
t» toj i
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
trrJ&e
3tt £&
rJLV u J <_5 i z
0. Bopteinbra.
Pri Haltei t LolFler, Heller, Tanzer z Dunaja, — Planton iz Kadovljiee. — Gutfreund iz Loža. — Wels, Iviphemil pl. Mamini z Dunaja- — Klein iz Hudimpežte. — Fischler i/. Praske. — Kl vuna iz Kromoriža. — Gattorni iz Trsta. — Akex iz (iradca.
Pri Sionu : llotVimn z Reke. — Hrauner, Unger, DeueSek, Schranzhofer, Oberlander. Danser, Waldman, lieer, Poveny z Dunaja. — Šliber iz Selc. — Stachelin iz Beljaka — VValter z Dunaja. — Vni\»angi iz Budimpešte. — Pasi iz Milana.
Pri .1 u/..i« ni kolodvoru: Dot os iz Belgije. — Morio iz Gradca, — ToiOflig s Primomkega. — Svoboda a Soluograškega. — ('alitz iz Gradca.
Umrli .so v BijiilUjani:
V d e ž e 1D ej bolnici:
1. septembra: Ivan Polanšek, delavčjv sin, 10 let za otrpnerijem žtvcjv.
2. septembra: Urša tvoudem na možganih.
Eržen,  delavka, 59 let, za mr-
Meteorologično poročilo.
Caa oPa- L StanJ« zovanja ;^r°™>tra.
Temperatura
Vetrovi
Ncho
Mo-krina v mm.
7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer
"37 8 mm. 786*6 mm. 786*9 m.
14 4° C 184UC 150° C
si. aov. j si. svz brezv.
obl. obl. obl.
0 lOmm. dežja.
		d.	kr.	1	z\. kr.
PSenica, hktl.    .   . .		6 50		Speh povojen, kgr. .	— 61
Rež,	f» ...	e 33		Surovo maslo, „	— 65
Jt-čunen,	■ ...	4 33		Jajce, jedno :   .   , .	-j 2,
Oves,	9 •«.	2 83		Mleko, liter .   .   . .	— 8
Ajda,	•         •     ♦ •	4 83		Goveje       meso, kgr.	- 54
P O*o,	1»                • •	! 4	66	Telečje          „ „	- 58
Koraia,	• ...	4	66	Svinjsko „	—isoi
Krompir,	• ...	2 41		Koštrunovo    „ ,	— 32
Leča,	» ...	19	—	PiSanec......	—!38
Grah,		13	-	Golob......	
Fižol.	■ ...	11	—	Seno,   100 kilo .   . .	2 23
M»8lo,	kgr.	—	71;	Slama,   „     .   .   . .	2 32
»last,	n	—	lit	Drva    trda, 4 □ uietr.	6 40
Sp..it friAeri n		—	6«	n   mehka, 4	4 1:
dne 7 septembra t. i. (Izvirno telegrafično poroćilo.)
včerai —
.... «ld
Papirna renta Srehrna renta    . -£lata renta V , marnna renta \kr-ue narodne bi\nke . Kreditne nkcije .   . . London     . . Srebro
Nanol.     .   . . C ki. c< Nttraftke
<kina marke 41/, državna treilco Državne srećke iz 1 Ogciska zlata renta . gerska papirna renta 5w/n Štajerske zemljišč. r>UDava reg. Bre^ke 5
ohi", avtštr. 4' Kreditne srečke Hodnifove srečke
ie 1. 1861
4°,
o* 11
^dvez.
S3 6 )
a 155
110 —
60 90»— 606*«-119*46
^•4S 5 G4 5'^ 25 260 gld. 10-> .
- gld
oblig.
100 gld. zlati zast. listi . .   .    100 gld 10 ..
\Keij«; anglo-avstr ba ike . . 120 1 riin»mway-drufit   velj   170 nld. a v.
132 174
y9
•M
123
120 182 -.0 135
225
danes
83-50
8435 110 10
9966 »OSe — 306-25 119-40
9-48 5-64 58-20 ar.
gld. — it
H 50
„ 50
,', 2 S
50 33 75
Zahvala.
Globoko ginjeni vsled občnega sočutja o zgubi našega nepozabnega očoia, ozuoma tasta in sta-rega očeta, gospoda
Ivana pl. Rezori-ja,
ne v stanu, slednjemu posamičniku izreči zahvalo svojo, usojamo si tem potom izraziti uajiskrenejšo zahvalo vnem, ki so se pokojnika spominjali mej boleznijo in pri pogrebu.
Posebno se zahvaljujemo c. kr. uradom, deželnim in mestnim uradom, raznim druStvom, polnoštevilno doSlemu uradništvu in delavcem c. kr. glavne tobačne tovarne, ki so pokazali udauosl umrlemu načelniku z jako mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, in naposled za mnoge dražemu pokojnika darovaue vence. 1,725,)
V Ljubljani, dne 7. eeptembra.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutja mej boleznijo in za tolažeče sožalje po smrti našega presrčno ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strijca, gosj>oda
EDUARDA MARTINČIČA
c. kr. davčnega praktikanta
nadalje za darovane lepe vence in mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku, izrekamo tem potom najodkritosrčnejo zahvalo gospodom c. kr. uradnikom, pevskemu društvu nLyra" za lepo ganljivo petje na grobu, tukajšnjemu učiteljstvu, gospem in gospodom Kamniškega meščanstva in vsem drugim prijateljem in znancem.
(727)
Rodbina Martinčič-Bernard.
GLAVNO SKLADIŠTEM 5
najSistije Južne
KISELINE!
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kae fzkoian llek proti trajnom kašlju plućevinJ I leludea bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru,
HINKE MATTONIJA Karlovi vari i VVidn.
j
ca
Srednja temperatura 15"9U, za 01° pod nonnaloui. pr
Zaprta šupa
za t»h ran i e vanje drv, leaa i. i. d. oddaja so v najem konec novembra t. 1. pri hidi at. 14 na Trnovskem ii     v LJubljani. (718-1)
St. 14599
Razglas,
(717—1)
V smisla §. 6. zakona z dne 23. maja 1873. I. (št. 121 drž. zak.) se naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1890. 1. od 9. do 17. t. m. v magistralnem ekspeditu na ogled, ter da ga vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor.
Porotniškega posla so po §. 4, omenjene postave oproščeni:
1. ) Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar;
2. ) udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
:>.) osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4.) osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranoce!ci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči ntrpeti, za sledečo leto;
B.) vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot prednji ali namestili porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki.
Mestni magistrat Ljubljanski.
dne 6. septembra 1-S88.
! Zadnji teden!
V Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu.
menažerija Conlinenial
z levovim in slonovim gledališčem.
Ob nedeljah in praznikih na dan 3 predstave z dresuro in krmljenjer- ropuili zverin. Popuhnlne ob 4., 6. in 8. uri. — Oh delavnikih 2 predstavi ob 4. in 7. uri popoludne.
VsitU iliui imatop Kvetoviioziimie krotilke zverin IttlM UMNA.
1709 — 8) Spoštovanjem ravnateljstvo.
oocxxxxxjooooooooog
B O
Svojo
veliko zalogu lesa s
vsake vrste priporočam slavnemu občinstvu £^ v porabo. — Svojo že poprej dobro znanu
lesno trgovino na Žabjakn g
pomnožil sem sedaj tako, da lahko ustrezam v vsakem oziru. (624-4)
Anton Drašček,
Zvonarske ulice št. 3.3.
Mlin
z
o o
000000000000300000
Preselitev obrti.
Usojam  si  svojim častitini  prejemnikom in občinstvu naznanjati, da se hom dno 10. ne p* teiultru s svojo
luksus-pekarijo
pi-cselil v popolnoma novo in elegantno opravljeno prodajalnico v  llu«let*cU**vo  IiIno, Stari trg
nt. 21. Zahvaljujem se za dosedanje mnogobrojno izkazano mi zaupanje ter se priporočam za mnoga naročila.
Vsak dan štirikrat sveža peka; raznovrsten kruh na vago, ržen kruh, kakor tudi druge različne peke, vedno sveže pečene.
Razven tega priporočam svojo
veliko zalogo moke
raznih vrst po nizkih cenah.
V stari pekarni se bo slej kakor prej domači kruh, potice i. t. d. pekel.
(723—1)
S spoštovanjem
Jakob Zalaznik,
zago,
travnikom in njivo, ki obsezata 1 orali zemlje, proda se Po«ll»orfitoui pri Nt. Janžl na DolenJNltem. — Več poizve se pri Ustniku Matiji I*lAek-u v Nt. Jan/i
(Johjinnisthal) (724—1)
e*» «» ex» tM mm tm mm
T T T T T T T T
Srbske
narodne pesmi
o boju na Kosoven,
Iz zapuščine
Ivana Mohorčiča.
V Ljubljani.
Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „Narodna Tiskarna" 1889.
Knjižica bode gotovo vsa-kornn, ki se zanima za so-hrate Srbe in njih pesem, dobro došla
Dobiti je v .Narodni Tipkami " v Ljubljani ia ceno 30 kr., po pošti 32 kr.
I Najboljša
Brnska sukna
razpošilja po tovarniškil
cenah
tovarniška zaloga sukna
SIEGEL IMHOF
"v Brnu.
X» eleeautno
jesensko ali zimsko
mos o obleko
zadosti je 1 odrezek v dol nosti 3'10 metra, tu je 4 Dim vatli.   1 odrezek velja:
■F i_rI. 1.80 i/, n:i \ :iiiin-"WS
tmW rt, 7-75 li fine r gl. 10.50 iz jako fine ~m*t Pgl.lS.-lO iz n»)tinejše'W
priNtnc
1 x
+ Ji. .j. 4. .j. .. .. .. .. ... ... ... ...
(621)
(8
ovčje volne.
Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta ■mkmi, DlagO zaogrtiče, pal merston in boy za zimskt suknjo, loden za lovce in ekonome, peruvicnne in tia-k>ng za salonsko obleke, — •uikno za ženske obleko itd. Kit <lo»ro liltigo in t orno <lo| osi 1 j it I v v Ne jamci. Uzorei /.iisltmj i (rimko.
Št. 1221.
(710-2)
Razpis službe
gozdnega paznika.
Mestna občina Nkot'ja   M.oka   vsprejme v slu/l>" gozriiiega pav. n I It h z letno plačo 180 gld,
Prosilci, slovenskega jezika in pisave zmožni, naj svoje prošnje najdalje
de SL ©Is:to"te>ra, 1889 podpisanemu uradu dopošljejo.
!i^iil>4a.ii}-4t>'o ^l^ofj**, I joka,
dne i. septembra 1889.
Valentin Sušnik,
župan.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenice,  bolhe,  ščurke,   mole,  muhe, mravljince,  prešlčke,  ptične  crviće,  sploli vse žuželko skoraj nenaravno hitro in gotovo tako,  da od hiželkino zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
j. .%.\»3fl<:iL-M.
13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
■v UP Z^-^-Grl. V Ljubljani pri Albinu Slldarjl, trgovcu na Dunajske) cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjene po plakatih.' 1612—4)
ANA SCHUKLE
Vegove ulice št. 8 (7U—i)
začne dne 16. septembra
poučevanje klavirja.
•K M M
M
Naznanilo.
P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvorll
v novem Uršulinskem poslopji na Kongresnem trgu
avojo
'ačiiiccK
Skrbel bodem za lepo, dobro blitvo tur
si prizadeval z dobrim delom in po najnižji ceni slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini postreči.
Priporočam so za obilne naročbe in /.agoto\'-Ijaje, da se bodem vedno vredn-ga skazal danega mi zaupanja, beležim
z odličnim spoštovanjem
Fran Kraigher,
(720-1) krojač.
M-
it
Jf W
w
H-
Pravi zaklad
za nesrečne žrtve skrumbe samega se bo (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (134-^8)
S
Dra ltctan-a
ebeochrana.
Češka izdaja po 80. nemškej izdaji. S '27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Narodi se lahko pri založni tvrdki „ Verlags-Magazin It. F. Klerey v L i p s k e m (Saksonsko), Neumarkt 34"   in v vsakej knjigarni.
Letno grebenasto blago
jako elegantno in trajno za moške obleko v dvajset različnih barvah, katerim no škoduje pranje, <50 cm široko,
I cela obleka 61 , metra le gld. 3.
Jeden poskus zadostuje, da se preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se lahko pere.
Brnsko sukno
se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer :
le <loI»re l»aže :
310 m za obleko .... 8-10 „  „     „ .... ,  boljšo obleko .
gld.
3.50 B.—
3-10 boljšo obleko ...      „      6.—
3-10 „   „      „ .   .    .     „ 7.80
3.10  „   ,,   fino        „       .    .    .      „ 8.B0
310 „   „    „ ,....., 0.—
3-10 „   „     „ „       ...     „     9.BO
310 „ jako fino obleko , . „ 1 *> : ><» 3-10 „   „    „     „ .   .     „ 12.60
3-10 „ „ „ „ „ . . „ 14.— 3.10 „   ,,   za najfinejšo obleko   gld  Iti—20
Najlzvrstneje Brnsko blago za suknje:
210 m za ogrtač..... gld. 6,30
2-10 „   „  fini ogrtač  .... „ 8.4()
210 „  „  najfinejši ogrtač   .    . ,, 12.BO
1 kos francoski piquc-gilct  . ,, 1.60
1   „        „            „      „ (sport) „ 2.BO Črni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 2B m za gld. 10 in več.
Pri naročbah nzorcev naj se pove, kake vrste se žele.
22Za,rl Pecliaczek,
Brno, Zelny trli 18.
Pošlje se le proti predpošlljatvl zneska ali proti povzetju.
Uzorci zastonj in franko.       (145—"28)
Krojaške karte uzorcev nefrankovane.
pekovski mojster.
Vsakemu vremenu ki
patentovane
LUDOVIKA CHRISTA
Line na D.
so najboljši, najtrajiiejši in najcenejši materijal za pleskanje poslopij, klubu.jejo vremenu in svetlobi, kažejo lep, miren ton finejših peščenikov in so rahlo, katera lastnost se v zdravstvenem oziru ne more dovolj ceniti. — Cenejši so kot oljnate barve.
Zaboj za poskušajo gld. 1.60.
Cenilnik, prospekt in spričevala zastonj in franko. ,330—iS)
Zastopnik za Kranjsko: F. ■*. vi<iic A: co„ 1, j 6i u 1 lana«
0F
C0^^
V vetjem mestu na <;«ren|skrin. ob železnični postaji, iia »e takoj v najem
proda j aliiiea
z vso špecerijsko opravo.
Natančneje pove" iz prijaznosti gospod J. Žitnik v LJu»1J»ni* K©H«««Mri Ti;. ,679—3)
liio«' as* i i j is us Str
prod II ju
(671—6)
Anton Mizzan v Pazinu (Istra).
I -ot i i s renn f'i'ntikn.
■v vse
Uzorci
kraje franko.
I
Suknena in modna blago g
od najcenejšo do najfinejšo baze za jesensko | in zimsko potrebo razpošilja tudi zp.sobnikom po tovarniških oenah, ceneje nego kjer si bodi
zaloga (614—4)
c. t pr. tovarn za sukneno in modno blago
Mori ca Schwarz-a
Svitava (Moravsko) |Zwittau (Mahren)].
Mtr. 3-10 blaga za celo obleko .... gld. 650 Mtr. .{ K) močnega volnenega blaga , . . gld. 680 Mtr. :t'lu modnega finega volnenega blaga gld. S>-— Mtr. 310 finojSega volnenega blaga . . . gld. 18'— Mtr. S 10 najfinejšega volnenega blaga . . gld. 1650 Mtr. 8*10 blaga za zimske suknje, zadosti za zimsko
suknjo gld. 6, gld. 7, gld. 9, gld. 11 in več. Mtr. 170 za celo suknjo iz lodua, naravno nepremoč-
ljivo, gld. 8'BO, gld. 4-60, gld. 550 in več. Crno sukno za salonske obleke. Vsakovrstno sukneno blago, volnena ppdklada po vseb cenah od 80 kr, meter navzgor. Žensko sukno za ženske obleke, ženski loden, ogrinjala iz Himalavske VOlne l<J/i velika od 3 gld. navzgor. Sploh izdelki suknenoga in modnega blaga. — Genilniki zastonj in franko. — Za gospode krojače uzorčne knjige nefrankovane.
BILETI &%£B^
in naiaj po 48 j;l«l. in višje dobivajo Be
v prodajalnici voznjih listkov Jos. Paulin-a v Ljubljani,
Marijin trg št. 1. Odbod Tsak petek zvečer. — Vi sir u a potnib legitimacij nI potreba. (6i»8—3)
Prodajaliiična slažba.
Vsprejmera pridnega
komija
v svojo produ j it I n i < o železniuskega in speceri)-NkcKU itlu^n, kateri jo v teh kupčijah dobro izurjen in dela vajen. — Prosim pismeno na mene obrniti se.
(713—1) Albin Sličer v Ljubljani.
Ig Gg. šolskim predstojnikom g in učiteljem
Jeden ali dva dijaka
\ sprejmeta se pod ugodnimi pogoji na hrano in sta« novMuje pri poStenej, v sredi mesta blizu Sol stanujoce-r.idbini, kjer bi bil tudi glasovir na razpolaganje. — Naj tanćneje se izve v pro<lu|alnlel gospe Aue Hofbauer-jeve, C*lt»<lali«k« ulice -»t. 4. (707—2)
V pavolnej tkalnici v Litiji
vsprejme se takoj vec
izueenih tkalk
v trajno tlelo pri jako dobrem vsaslužku. (Spretne tkalke zaslužijo ondu do 5 gld. in več na teden.) (437-9)
trgovina z železnino in orodjem
vrtnarska orodja, kakor tudi
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja (JT za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, rjj-in sicer: drevesna strgulja, škarje za go-senice, ročna lopatica, drevesna žaga sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa iia lepo  p n p 1 e s k a n i  leseni plošči urejena in po prav nizki ceni.
i I
L. Luserjev obliž (flaster)za turiste.
Ootovo in hitro uplivajoče sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako ime* novimi trdej koži na podplatih in petah roti liradovieam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajamčen. --lena škatljici 60 kr. a. v. Ifcss
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlin^n pri Dunaji.
Pristnega Imajo v rjubiiaui J. Bwo« Trnkoczv, G. PtoOOHj v Itudol foveni S. pl. Sladovič; v Kamniku J. Močnik; v Celovvi A. Egger, W. Thnrmwald, J. Mirnbachor; v Krezub A. Aichinger; v Trgu na Koroškem) C. Menner; v Itelfuku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Wolfsbergu A. lluth; v Oorlei G. B. Poutoni; v Kranji K.
Šavnik; v KaUgoul C. E. Andrien. Ta obliž  dobiva ae  le v j«'«ln«j velikosti po v,» kr.
Pristen samo, če imata navod in obli/, varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj so pazi in odločno zahteva: ,.l.. Luserjev obli« (iluMtvr) za turiste". (440—19)
boda, U. pl.
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
^:<:0>>>:^>>:«>>:<>>"«>>>:>:>>>>:x"«
D
R.
TJniversae medicinae
JULIJ DEREANI
praktični zdravnik (701—3)
v Kamniku št. 22, poleg šole.
7k
Deželna lekarna
„Pri Matiji Pomagaj"
v Ljubljani, Mestni trg št. 11
Lnflovilca M-na
Prva in najstarejša
alopatična in homeopatićna. lekarna.
na Kranjskem.
fi
S
S fi
fi
K
"M.
■JJ»»--»»-ji»J,. g^.. »m+p *ammm ',m*\m 'mMmmaMiMm * »a* mm\mT '^""ao" "jg.* -^»f "^».—'mmf !* m^mf im-"
v Gradci
(kateremu je c. k. ministerstvo dalo pravico javnosti za I. razred) s pripravljalnim razredom zu srednje šole.
Preskiišciii iiciizijoiiat za jsrojencer.
Iraaejitolj lxi -vođ.itelj:
Grndec. Fran Scholz,
(480—15) preskusen! gimnazijski učitelj.
Zaloga
vseh dosedaj preverjenih tu- in inozemskih mediclniono-farmaceu-tičnih preparatov in specijalitet.
Priporoča se p. n. občinstvu opozarjajo na nekatero svoje preverjeno in z gotovim uspehom prcskuSene Bpecijalitcte in sicer:
Vnrift /ll MMtalllA o lira v ji tudi voda za pege imenovana, služi za go-\ ona ga i iMa.njt unia/ai, tovQ jn popolno 0JpraV0 vsakc nečistosti kože
kakor: peg, mozolov, ogercev, rudečice obraza, griut in drugih nečistosti kože. Polt ohrani torej vedno belo, gladko, čisto in nežno; dajo obram mladostno barvo, in sicer zaradi tega, ker bo od kožo odluščijo neznatne luskine, in tako postane bela, nežna in sveža. Navadno se odpravi vsaka nečistost polti, če se rabi 15- do 20krat. Otroci jo ravno tako lahko labijo kakor odraščeni in se za neškodljivost te vode jamči. — Cena steklenici z navodom, kako se rabi, 70 kr. 7ili>>iviln v,, Irnttffi /woci  ™ popolno odstranenje kurjih očes, bradovic
/.ui.imio za Kurja očesa [n      kožo    steklenica B navodom n rabo
73 dvauajstorico pa 2 gld.
tudi flaSter za turiste, imenovan Luserjev, vetja 60 kr., ravno isti od mene napravljen, pa
4;     in čopič
rp Klasi e
velja sai
kr.
ičem vkupe velja 40
ter za kurja ožeia,
vcljf Kr ji j mu
olje
JTedLivo  * ii |jotfii*m*wlcti hciapćlj a v  I ,j ■■ i > ij.. n i.
ANTON OBKEZA
v Ljubljani, Selepborgove ulic? il 1,
okusno i
t Tapeclrar JJ I in dekorater, j
In
Tapecirar i dekorater, i
pnporoča OKnsno ID trdno nar. jnn: zimnice, modrece na peresih, divaii", stole otomane, garniture za salone, jedilne solie iu sjialnice; dekoracije za stihe, dvorane in cerkve. — U ■ delo in tdago, katero rabim, je \n U poznano dobro in brezhibno, ki.r gotovo priča moja razstava v Kudolli-ntuiiii, iu stojim z ozirora na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kuncem, da zahtevajo moj ilustrovani cenik in usoree blaga, kar razpošiljam zastonj in Iranko.
amo 4o kr.
jo najreelnejše sredstvo, da so zabrani, da lasje prezgodaj ne osivo. Lase naredi mehke, odstrani luskine z glave in zabrani, da se več ne delajo. — Cena flac,onu 30 kr.
iz svežih malin kuhan, I. kvalitete, prijetnega okusa. Kilo vetja 70 kr.
dr. Duflosa, pripravljena iz ameriških rastlin, jako aromatična, ohrimi zobe in dlesno čisto, zdravo ter zabranjuje in zdravi vsakovrstne zobne bolečine. Zatorej jo jedno najboljših sredstev za obranenje zob in dlcbna. Če se 10—15 kapljic te vode ulije v kozarec, napolnjen zn tretjino z vodo in s to mlečnato kalno tekočino zjutraj usta izpirajo, postanejo zobje, če se delj rabi, bleščeče beli, npenkrat odpravi ta voda smrdljivo sapo in osveži in utrdi dlesno. — Veliki Ha<,on velja 00 kr.
odontosmegina imenovana, v povcelandskih škatljicah- Preverjena pasta za polituro in obranenje zob. — Škatljica 30 kr.
/olllli Dr'lSek ',0''' Bfeideijii s proporcionalnim dodatkom salicilno-
j i   ' '        kislega tiatrona, je jako priljubljen in se mnogo zahteva. Po-
tem pa imam še rudoči, rujavi in črni vegetabilični prašek, vedno svež v zalogi. — Škatljica velja HO kr.
Poleg tega dobi se vedno: iiiedieinlt-un lo'Fa. «l'se«c poiuadc, olja za lase, razni pristni angleški in frrncoski par In m i, Piiriški prašek za dame (bel in iiulcč), pondre ue Kiz, papir za Ualenje, sveeiee za kajent«, potpouri itd., ur. ltorcltar<ltovo aromativuo zeljisvno milo. in jako fino neutralno glieeriusko inllo jako priletnega duha, ki so nena prožno,
3[aliiični sok
Ustna votla
Zobna pasta,
ZZZ Po pošti se razpofiilja dvakrat na dan. ~
Zadnji teden. -
cesarja Josipa trg-io..
X O V O !
Glaser-jeva
SfOVO!
mehanična razstava
Novo došlo!
\ii jo g-oni par
Posebne pozornosti vredno!
Novo došlo!
Mrtvaški sprevod Nj. c. kr« visokosti GGsarjeviča Rudolfa.
Mehanično gibljiv! — Dunajski originalni posnetek!
Gledalec zadobi popolnoma pravo sliko ceremonijcbi pri pogrebu, ker so sprevod prirodno  verno gibljiv premika pred očmi njegovimi. — Ni navadna pancramna podoloal
Ustopnina na IO Ur. znižana. (»»58-5)
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
ivnc st isliJilsjivi~ in olivni mlini 1  najnoveje knn-Viii.sltc in njmIiio Ntiskaliiicc \ »Irukcije v ras-
Cirov.ilni mlini in sadni mlini i   nih velikostih.
Mlatilnice, Čistilnice, gepli, robkalnice za turšico, se j hI niče. pluge itd.
Priprave za sušenje sadja in zelenjave,
Rezllniee za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni.
IG. HELLER, WIEN, Praterstrasse Nr. 78.
Katalogi in vsakeršna pojasnila na zahtevanjs zastonj in frank". (120-19/
Prelmpcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo.
A
v
8 g
v v v
sL
>:>:
Glavna zaloga naravnih rudninskih vod in studenčnih proizvodov.
Adebijdin studenec, Itilinska slatina, Venska studenec, Hebski Franov vrelec, Hjgien izvirek. Krnski vrelec, Fran-Josipova grenčiea, Friedrichshallskii grenčicii, (wleiehetiberaki Konstantinov vrelec, Ivanov vrelec, Kinin vrelec, Kološki jekleni studenec, (Jiesshiibler slatina, Ilallsku jodova vodu, liun\adijevji grenčiea, Kurlovovnrijski mlinski studenec, grajski vodnjak in studenec, Kroudortsku slatina. Marijino-kopeljski križni vrelec, Preblavska slatinu, Pinmiska in Zujccišku grenčiea, Etadenjaka slatinu, itakoczv grenčiea, liogatska slatina, kionin vrelec, Salvutorjev vrelec, ISiulimski kraljevi vi'elec, Levico-arsenov studenec, močen in slab, Radgonska slatina, selterska voda, sv. Lorenca jeklena slatinu, Karlovovarskn stiidcnčun sol, Marijeko-peljsku in Ifallska jodovu sol, lt>nre><rno vrelec. Biliusko pastile, Mtittonijeva inhikiižiia nI
Že 88 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami ni le sanitetni oblasti, temveč tudi p. n. naročmkim z originalnimi fakturami na razpolago, da se lahko prepričajo o pristnosti in svežosti polnitve zgorej imenovanih rudninskih vod. Z velespoštoviiiijem (446—13)
Peter Lassnik, Ljubljana.
»• ii
V v
V V
II
mm „ ■■
■■  eb mm.
V V
v v v v v
o
v v
0
vv
Za čas stavbe
priporoča
najboljši Kamniški S^^7^S^v^|ffii ti in lioninii cement, Uf^v -~?£~žd minil« <Daclinnmt*l iu F^mm^K'^.^^
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
V veliUein izboru in po /.elo nizki ceui
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in oveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano Portland
sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (103—33)
Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železno in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
OhstOJl 1121<1   2i>0 V&tm
LEKARNA
poleg rotovža v lLijiiblja.xii poleg rotovža
hkratu homeopatična lekarna.
Zaloga vseh tu- in inozemskih specijalitet.
priporoča nekatere najboljšo pr.-dmcte:
Anatherinska ustna votla po 40 kr.
I2»ilk\ l^n^*r*| (prašek za potresenje) za otroke in odrasle debele MJAlfj -f UVI lil I   osone   i skatljica 30 kr.
Bergerjeva kosmetična in medicitiična mila. Vijoliiio glicerinsko milo po 40 kr.
Glicerinsko milo po 18 in 12 kr. ter
Mandelnovo in peščeno milo ita.
IVI »l I iti £ ni vi»I Vf' uijboljšib gorskih malin z izvrstno vonjavo, čist, in II 1 «11 I lil lil  >UK  pnpoluotna trajen. 1 , kilo s steklenico 85 kr., 1 kilo 06 kr
IFiuelova slađna kava (zdravilna kava). Zavoj 30 kr.
KraileOskO Zi^ailje l mala steklenica 26 kr.. 1 velika 50 kr
'I1" **4 VI1 <»* 'I f\   IrAftlll Ta tvarog se rabi, da so pičena mesta malo
J. \ tli '^rt  IlUlIlfll jI. ,,,-miofirjo in večkrat s tvarogom podrgnejo.
1 kos velja 60 kr,
Aa ozeblino« 1 steklenica SO kr.
jSlllink'1  '/*\ o\)V*V/    »*°ih>ta     dame" imenovana, 1 steklenica velja
Pomuti a za rasi las po profesorji dr. Pithi, po 60 kr.
Tinktura y,a lase, i steklenica s& kr.
Tinktura za kurja očesa po 10 kr. ■ čopičem vred.
kolonjska votl a v originalnih steklenicah po 60 kr. in 1 gld.
Itiifo   »r|nn    dobljeno neposredno, v steklenicah po 30 kr., G0 kr.
itx«tia^,ci vino, in j Rkl 10 kr
JV^rala****! S kinO 'uo^ pomanjkanju slasti do jedi itd. 1 tlacou velja
Malaga z železom n^o^So^!' pomBnikanju krvi itd<
Sladili cukrčki po 10 kr. in po vsakeršnih cenah.
Pariški prašek za dame, bei in mde«, Po so kr. in 40 kr. Salicilna ustna votla in zobni prašek,Jo^tal
Skatljica 30 kr., do sedaj neprekosljiva. Ne zamenjati s salicilno-klslo ustno vodo in zobnim praškom.
Trpotcev sok in cnkrčki, ^^^1^^
skušnje, po BO kr. in 30 kr., ravno tako tudi medvedov slador, ajbi-Ševi, gumijevi in s al mi j ako vi oukrSki itd. po vsakoršnih cenah. flcr4-»i»wL'o \ 7«  )t -mil n v originalno™ zavitku (novo) se
ugersKO vosuo />a oiauo nikd;u. „0 posuši, po 20 kr.
jjajf" Ti predmeti in vso druge tu nenavedene specijalitete prodajajo se po najnižjih cenah in razpošiljajo takoj vsak «lu» po pošti v svežem stanji. "
C*TT A     TT flf Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo
Tvrdke lekarn Trnkoczy so:
V Ljubljani \ Irkami Ubalda pl. Trnkoczy; poleg mtovža; v Gradcu v lekarni Wendelina pl. Trnkdczy( deželnej lekarni,
Sackstrasse;
H na Dunaji v lekarni Viktorja pl. Trnk6czyl npri sv. Frančišku«
(ob jednem kemična tovarna), V., Hundsthurmerstrasse št. 113;
na Dunaji v lekarni Julija pl. Trnkoczy. „pri zlatem levu", vin.,
Josefstiidterstrasse št. 30;
na Dunaji v lekarni dr. Otto pl. Trnk6czy, „priRadeckem^, m.Ra-
deckega trg 17. (603—0)
izpraznjene plft-rnje po najvišjih cenah v vsakrr-šnej množini
(6oo)   Ferdinand Plautx, (3)
siH-ccrijs   :i  trgovinu,  v Ljubljani, *tari lr«.
Dobra knjiga.
„ . . . . Navoili poslane knjige so sicer kratki in jedernati, pa kur nalašč m praktično porabo; ter so moji rodbin! pri rasllčnih bolemih izvrstno pomagali". — Tako In jednako jjlasč se zahvale, ki dohajajo skoro slednji dan Kicbt r-ievi zalogi, ker *c je knjigi s podobami . 1 ><t K •ankentreund* raz p slalu Kakor knjigi dodana isvestia srečno ozdravljenih dokazujejo, so ozdravsli, če so se nv udi p > tej knjigi, celo taki, jji so že bili izgubili vsako upanje. Knjiga, v kateri so sapi sani uspehi skušenj, zaslužuju resne pozcraosti. N.kdo naj nikar ne /mmudi po dopisni i pri lii-liter-jovi založbi v Lipsiji ali v Novem Jo kn, 820 Broad« way, zahtevati 986. natis knjige nDex Kranken-frenud". Pošlje se brea troškov, 80f>—20)
V čitalnični restavraciji Ljubljanski
napravi
jutri v nedeljo dne 8. septembra H^r~ čarovnik "W
Mr. SUPPENS
(Zupan. Slovenec) posebno acnunimi^
zabavni veče-i*.
' 1'rogrnm popnliioimi nov! ZZZZ
Vse drugo povedo plakati. (722)
Proti ognju varne blagajnice in kasete
po ceni in najsolidneje narejene. Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ogerskih železnic, poštnih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele-čaaua z veliko zlato svetinje za nmetnost, znanost iu industriju.      (3—41)
Feliks Blažiček, Dunaj, V, Strausiengaate 17.
Načelništvo užitninske zadruge v Ribnici na Dolenjskem
*  v v
izurjenega dacarja
/. mesečno plačo r>n prtd. in povračilo pisarnih stroSkov. Položiti ima najmanj 1 O gld. kavcije. Prošnje do 80. «lne Heptcml. r:i I. I.    a podpis mega.
Pran ^odTooj,
načelnik.
(70r
i
!. 11 Za lovsko sezono!!
i
\
€ I i 4
4 I
4
•dKftdffi? Šum tfrti tf% mltk mM iW> ^^H^mmm, *AAAl£l>«
Največjo izber orožja pod jamstvom m dobrino r in strel, kot lovske in salonske puške, revol-* verje, kakor tudi pati ono i u vso lovsko pri-
pravO prodaja po ceni 605—K)
I    FRAN KAISER
^   puškar in prodajalec orožja
$ Ljubljana, Solenburgove ulice.
JkmV' Posebno se opozarja na paske lastnega iz
&l delka. -   Poprave se najhitreje In najceneje izvrše.
Hiša za trgovino ali obrt
v Cerkljah, v Krškem okraji, na Dolenjskem, pole:; državne ceste, 3/4 ure od železniške postaje Videm-Krško, m izvrstnem kraji, proda se jako po ceni in z ugodnimi plačilnimi pogoji ss gospodarskim poslopjem, vrtom, njivami iu travniki. — Kaj već i/.ve ne pri lastniku .louipii Iliiiuiuer u,
trgovci v C !ji (717—1)
O:
D
^ffij^r~3š*fo_-\',' ■ •_■____'jJ. '
10
i.
Podpisani si usojum častitemn p. n. občinstvu naznanjati, da sem zgoraj imenovane ^isiil ii.a> prostore ti »I prenoviti, in si bodem vedno prizadeval obiskovalce na vsak način prijazno postrefti. Posebno opozarjam viuopivce na svoja
štajerska, Slovenj egoriška in Ljutomerska vina,
dobivana naravnost od producenta, in da točim dobro uležano
Reiningshausenovo marčno in eksportno pivo,
ravno tako bodem skrbel tudi za izvrNlitn (<-«li u in prijazno postrežbo ter prosim za mnogobrojni obisk
Znatnojem so z v&lsspoltovanjem (721—1) Fran Katlbe
,*fr     lie^tji-ee  milili  hv -.1« llllll «lrili.lmill.
...    yj ,,.
rt.vr—tobp-vi/,
33
n
* n
n
* n n
i
*
i
(59»-8)
je priznano najboljši prašek za mičese na svetu.
Ta izključni izdelek firme j
J.Neumann & G.naReki
je |«mI1ii<> oil MSoclete cciilrule «!" InsiectO« logie*' > 1'arizn diplu-
movano Inaprobovaoo mičese uuirujoi-e sredstvu
(i lavno
za i
C-
o
Kranjsko
se prodaja Se v i>l.....-
ho\:i'iili   plošeei iuil-
Niili  pusicu li h i>«» [>i-.oi.>   in varstveno ziiuniUo ix<leloTtitc-Hov.
Ivan Luckmann v Ljubljani.
n n
K H
r> n n
n
H
Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
upliva n čudovito silo ter prežene hitro in gotovo v.iu mrcese, da od njih ne OBtane niti ttledu.
l*opolncui uniči suteillce in bolhe.
Temeljilo prežene Mirke in njSli xa!e^o i/ kuhinj.
Prežene t it It o \ mole.
Hitro nas onvoImmH «*itnilH ninli.
Varuje «lom»ee šivali  in  rastline mreeNov in K3trn<li njili njiKtnlili lioleznij.
mW
1'opoliKur prežen«' uši na plitvi itcl.
Pazi  naj se dobro:  Kur se v • hukiii  pupi rji prodaju.
S a m o v
glavni salogl
Ljubljana:
Postojina: Skofjaloka: Borovnica: Kočevje: Krško:
se dobro: Kur se v • mocm
prava Zaeherlova specijaliteta.
originalnih steklenicah dobiva ne pristen in po ceni v .1. EAOHBBLi Dnnaj* i., CJolđaehmleđsa^se B.
Mihael Kastner. Jan. Luokmann, Viktor Bohiffer. Peter Lassuik. II L. Wenool. SchuBsnlg & Weoer. C Kurlnger. Ivan Perdan Josip Terdlna. J, Klnuer. Jeglič &. Les1.; o v c. Anton ELrisper. Ivan Fabiau. A. MUlIer Ferdinand Plautz,
---- (22^—11
Fran Cogej. Karol Fabiani, lekar, Fran \'crbič. Fran Krenn. Rupert Engeleberger.
Vel.Lašiče: Kostanjevica Idrija: Kranj:
i Lož. : ! Litija:
! Tržič:
\ Gor. Logatec Radovljioa: Rudolfovo:
'. Zagorje: I Kamnik:
; Draga:
i Črnomelj Brežioe:
j Vrbnik:
; Travnik:
Ivan Justin. : Alojzij Gatsoh.
Fran Kos. Fran Dolenc. LektirnM pri Hv. Trojici.
Vi i j. Killer.
Fran Kovač.
Iv.iu.i \Vakoniga na-
• ledniki,
Friderik Haitharek. P. t >r Eladnik. A. Rob!, k. Dom. Rizzoli, lekar. J. Sohink. Edmund Znngger. P. S. Tttrk. Andrej Laokner. Fran fllathas. A. Bučar. Fr • u Kovač.
P. n.
Usojava se uljudno naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da sva otvorila v tukajšnjem mestu
—na Mestnem trgu št. 20 ^^=—
prodajalnico platna, sukna, modnega in manufaktuniega bla^a.
Dolgoletne izkušnje, zadostni kapital in stroga, vestna načela omogoČujejo nama povoljno, ustrezati vsakersnim zahtevam p. n. občinstva.
Proseča dobrohotnega nakupovanja in naklonjenosti, priporočava se
z odličnim spoštovanjem
i^rujitelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Luiituiflii iu tU*. „Ndtodne Ti.i.arne*.